-t ..i -i-.jwwwwm—pi I I - ■ m *»1*ivmkmáq*mmmmmmm0mmm*i~*mnmtimt*inH* m um mi ■m — mme ■ XVII. Chic**» UL, pondoljek, 14. januarja (Jan. 14), 1924 ŠTEV,—NUMBER \11 Oariatična sodrga m boji delavske v ladt. Torij i to eeetavili pošlo-vilno pasem. Delavski voditelji isdelujejo davčni profrsrn. POLITIČNI MAGN ATJE PA SO POPOLNOMA NASPROTNEGA MNENJA. PANIKA MXD KAPITALISTI GLASILO SLOVEN NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*4atfkl ta a#tavalM# pra •toril SSST a LawaSSta a«. gl SOVCi NE MARAJO ODLOŽITI OROŽJA. «vame preUbHne aile bodo v bodoče vodile vse šganjarskc pogo-M v okraja WilHaamon teras vsake neuradne ponosi. 3BEIF OALLIOAN MI IX ZAPROSIL ZA odpoklic HA &ODNK 8TBAŽS. Marion, HL — Zvezno prohi-fcjČne aile bodo vodilo bodoče po-geae na tihotapce iu kršiteljev »rohibieue postave brez vsake pomoči od strani kukluksovake organisacije ali kake druge neuradne agenture. To naznanilo ao objavili vladni zastopniki kouoem zadnjega tedna. r Tri čete narodne g$rde ostanejo ie nadalje tukaj. Šerif Galligan ni ie zaprosil za odpoklic omenjenih čet, to pa zato ne, ker ie ni maralo dobrino itevilo kukluk-»iovcev odložiti svojega orožja, če-prav je to zahteval , od njih ci-klop Haiu Stearns. » Hazvoj zadnjih dogodkov jc taksenle: 4 Zvezni agent je so zasegli vso opojno pijačo in druge dokaze, ki »o »i jih bili prilastili kuklukakla-novci in njihen križar 8. Glenn ,Young. Odločno je uvodno zaslišanje križarja Younga in deaetib meščanov, prijetih na podlagi ob-dolžbe, češ,- deooropatt in nape-dali. ko so bili na pogonih na feanjarje in druge tihotapce. Zvezni agentje pod vodstvom generalnih • prohibienih ageAtov in mnogo drugih reJarskili prod* nikov ia raaaSa^i^jtli eSfuJOs je prišlo v okraj WillinftiKon ter zahtevalo vse kukluksovake tloka- KONCENTRAGIJSKI TABORI ZA MIGRANT! I Washington, D. O. — Jas. M. Emery, advokat Narodne svežo tovarnarjev, je te dni plaal zborničnemu odseku za uaselje-vsnjc, naj predloži kongresu "elastičen" zakon, na podlagi katerega bi lahko delavci iz drugih dežel poljubno prihajali v Ameriko, a kadar jih ne bi delodajalci potrebovali, bi bili taki delavei zaprti v posebnih honcentracijskih taborih kakor vojni ujetniki! BORAHOV GOVOR SENATU 0 RUSIJI. Pravijo, da bi bil tako dober predsednik, kakor je dober governor. Dežela bi bila namak osu-iena, menijo. Senator Borah je pojasnil, zakaj morajo Združene drŽava nemudoma primati eovjetsko vlado, ako so nočejo blamirati kakor ss je Anglija ▼ 18. stoletja. ze. .. 4 .... . Zvezni možje so prišli »semkaj na povelje prohibični-gs divizij-akega načelnika . iz Chicaga. Youiifr je izginil iz Marione. Pravijo, da je iel v Chicago. Med šerifom John Laymanom in Sampm Bteamaom jc bila konferenca/ Takoj potem ata oba od-ila v Herrin, kjer bosts zahtevala razorožitev. Layman in Stearns predstavljata dve okrajni «krili tekmovalnih strank v okraju Williamson. Lsyman je nameetni Šerif in Stearns pa glasnik kukluk-sovcev. Na tej misiji ata dobila svojo prvo klofuto. Mirovni sodnik W. K. K caster, ki jc član Btcsrnsovc stranke, je kar nakratko odklonil preklic orožnih listov, ki jih j* izdal raznim kukluksovskim flanom v Ilerrinn. Ht^arns jc dejal, da bo iznova poizkusil pripraviti herrineke klanovce k razorožitvi. Zavrnitev preliminarnega zs-tlišunja v zadevi suhaikega noje-teia Yoiuga in njegovih aoobto-žencev smatrajo po nekaterih kro-R«h v tem kraju za jako važen fszvoj. Ksjti tsko pojde zadeva neposredno pred veleporoto, o kateri pravi šerif, da bo iz samih klanoveev, zakaj, le ti kontrolirajo okrajni odbor, ki izbira vele-por.-mike. MarioiiAka policija je izvedla koncem zadnjega tedna ponoči r*'*"n na muniajnarje. Ob tej priliki je prijela eoega moža ter za-"gla dve žgalnici in 100 galon ¿ranjn. ♦ Jezikovna svoboda v Basiji. Moskva. — (Feder. Press.) — ^•isde ukrajinske sovjetske re-J>t/blik* je naznanila, da s 1. spri-1.1. ao prične VSe uredovenje * ukrajinskem jeziku. Vssk jsvni uradnik mora rnati ukrsjinaki Ruski uradniki, ki ne znajo _J«r»J;n»kege, že zapuščajo Ukr* Kneka «»Uredbe Je atopila v veljavo sovjetski republiki Gru-■oski n4 Kavkazu. Wsshington, D. O. — (Feder. Press. — Poroča Laurence Todd.) — Senator Borah jo v svojem go-voru v senatni zbornici dne 7. januarje, ko je odgovoril senator ju Lodgu na naped na sovjetsko vlado, opozoril senatorje na zgo dovinsko dejstvo, ds je predsed nik Wsshington s svojim ksbine-tom vred priznal revolucionarno vlado Francijo —- obstoječo iz de vetih mož in znano pod imenom Odbor javne vsrnosti — dne 10. maja 1793. po par urah razmotri vanje, dočim je angleška vlada odlašala priznanje dvanajst let, nakar se je bridko kesels. Borah je dejal, da ruska sovjetska vlada bo morala biti enkret priznane, zato je najbolj, da se prizna ta koj, ako si hoče Amerika prihre niti blemsžo, katezo je doživela " s osipom na revo^eknar- _____ Jo v TS. IloletjuT t Besedna bitka med Borahom in Lodgejem je privabila veliko število občinstva na galerije senatne zbornice ip večina senatorjev je ostala na svojih ^edežih več ur. Ko je Lodge predložil tabele in dokumente, ,s katerimi je hotel dokazs^i, da je sovjetska vlada pod kontrplo ruske konfunistične stranke in tretje inUsrnacionalc, ae jc skliceval na Qompcrsa in na far maillMS •« «»*«ial r»U of po.Ug* pr»ri*md far la .~tio. 1103, Ar« of Oc». S, 1017. MtUrlaad •» Jum 14, 1010. Projlod dnevnih dogodku. Amerika. Heforiuisti kažejo na goveruer ja Pinchota kot na nekakinega "ameriškega Mesijo". Kuklukai v Herriuu nočejo od ložiti orožjs. Usoda prevoznega zakona jc žo zapečatena. Razkrite laži trgovsko zbornico Podrobnosti Boraliovega govo ra v senatu o Rusiji. * Inozemstvo. . Ruski belogardisti v Angliji bože iz strahu pred delavsko vla-do. Augleški laboriti so izdslali davčni program. Francoski kspitslisti pošiljajo kapital iz dežele; frank se vedno pade. Nemiri v Porenju naraščajo. Vojsško čete stric generalno stavko v Gornji ftleziji. Venizelos jc orgenizirhl novo grško vlado. Dclevskc unije v Mehiki zehte vejo iagou fešistov iz glavnega mesta. Harrisburg, Pa. — Občudoval ci governerja Pinchota so ujego< ve dela v teku enoga leta teko silno ganila, da pravijo sedaj: Naredimo Pinchota za pred sodnika, da bo mogel storiti za nsrod, kar jc storil za Pcnhsyii vanijo Mogel bi potem preosnovati zvezno vlado, kakor preureja sedaj penn*ylvansko, zagotavljejo njegovi prijatelji naši javnosti. Izsilil je iz docela sovražne mu legislature postavo, po kateri i- MATI JONBS BO POČHVAJLA Z UBITIMI RUDARJI. Springfield, 111. — Mati Ma-ry Joues, znena 904etna bori-toljica za pravice rudarjev, je i), januarja vložila na tukajš-njem okiajnom sodišču prožit jo, da ee njeno truplo, kadar jo vzame smrt, pokoplje tia po-knpsliččit Mount Olivo, kjer so pokopani radarji, ki so bUl u-biti v bitki, s. stavkokaai leta mi. v Vlrdenu, 111. K0N6RES ODOBRIL POMOČ OBREGONU. ma pravico spojevati, preurejati in odpravljati urade in službe, višati in zniževati plače ter teko prihraniti $29,000,000. Uveljavil bi prohibicijo s tem, da bi osušil vire opojnih pijač in drugače uveljavil Voletesdovo postsvo z vnemo resničnegs vernika. Rešil bi premogov problem s tem, da bi naredil koneo vsem stavkam in verižništvu po avojih nameravanih narodnih in driav-nih postsvodsjsh. *'Oproatitc nam," pravijo Jpi staŠi pokojnega- Penrosa, ki se se daj bore za politični obstanek Ob jsko neugodnih okolščinsb. "Ta lan t. PinchOt se je sam nomlniral, Washington, D. O. — Kougres ker smo bili tečas razccpljcnL A-, 4>o dal.administreoiji proste roke Zbornični odsek sa sunanjs sa-dsvs js sakljačU, da ima riada prar, kar prodaja orožje mehi Ud vladi. Vstaika snaga so Jo Ijo^tafoa fašistov. ispvemenlla Veniselae aa šala Orske 12. jaa. — Venlselos jc v«ersj M-,tava aovo vlado, ko sa odklonili. Venizelos Je Ljyn»«» i"%ki predsednik. Honasoa, ■ " r> Planik v Ameriki« Ja pa •""»•ter Mtaajih zadev. Nova via-fl» bo i#koj aranžirala vse potreb l^bieeit. ki vrvi prvi te i * v marru. 8earlesove članke o "rdeči nevarnosti". (Searles je urednik uradnega glasila rudarske orge-nizacijo "United Mine Workers' Journal") ter sskljačil, da "čs« še nI prišel za priznanje sovjetske vlsde, kakršna je danes". Borah je začel e poudarjanjem, da sovjetska vlada obstoji že šest let in je zmirom bolj trdne; šestnajst držav jo je že priznalo, in zdaj jo priznata še Velika Brita nija in Italije. Predsednik Coolld gc zahteve, da Rusija pokaže voljo za priznanje tir jate v od strani Američanov glede zaplenjene lestnine in pa dolgove, katere je neredil Kercnski. Borah jc omenil izjavo Člčerina, da je sov jetska vlada vaak čae pripravljena razgovarjati ee o teh tir jet-veh in dolgovih. Kar se pa tiče sovražne propsgsnde, je že ni bilo tri lete a strani eovjetske vlsde. Justični department sam priznava, da nima dokazov, na podlagi keterih bi mogel koga obtožiti in postaviti pred sodišče v tej deželi Glede Gompersovega in Heerle-so ve ga mnenje o aovjetih jc Borah dejal, da se v pisarnah mnogih senatorjev morda še dance nshsjs ns koše tiskovin, pod-pissnlh od odvetnikov, v ksterih jc rudsrsks unija United Mine Workers obdolžena vseh tistih grehov, katere Hearlee in Gom-pers podtikala makim boljšcvi-kom. Ameriški delsvaki voditelji se slabo ponašajo, če po krivijo koga zločina, ne ds bi dsli obtožencu prilike za zagovor. | Na drugi strani je Borsh citlrsi na dolgo in široko izjave mnogih Američanov, ki so obiaksli liuaijo in spoznali, de rusko ljudstvo podpira sedanjo vlado. Vse trdit-ve, da sovjetaks vlade ekaiatira la s pomočjo bajonetov in proti volji Ijiidatve, se.rssMlaljo v nič v luči dejstev, ds je Rueije strla štiri protHrcvoloeije, ki so bila financirane od zunsj. Hovjetaka Kuaiji. adružiti reči moramo, da je konec našega prijateljatv* s Pinohotom. Zsksj bi ga naj postavili, v Belo hišo? Saj ni ta človek dal služb tistim, ki so ga postavili na mesto, kjer je acdsj." To pomeni, ds je prišel Pinchot pri stari gardi v nemiloet. Stari gardisti' niso pričakovsli, da bi nagradil tiste,, ki eo bili proti njemu. Ali ko pa ni prisodil služb tistim, ki so se potili in borili zsnj, si je nakopal njihno jezo, in zato sc jim zdi, da je s tem zaigral ssupsnjc. In tako je organizacija, ki ji goapodarita Vere iz Philadelphia iu Leslie iz Pittsburghe, sklenila, da ne sme biti Pinchot predsed nik Združenih držav, niti ne re-publlkanaki kandidat za predsed nika. Da, celo tako daleč aega tu jeze, da ne sme biti Pinchot penn sylvanski izvoljenec na cleveland ski konvenciji. Lshko je delegat če opusti vse misli na višje stva ri, ie ostsne lepo miren in bo govoril le tedaj, kadar mu bodo rekli, da naj govori. In kakor sta mu namignila politična boea, bo lahko shajal z organizacijo, če bo podelil priboč-nikom političnih boaov službe, ki ai jih žele. Nedelje mu bodo po magali apravitl kak poatavodajni program v prihodnji legislaturi pod streho, če sc spokori In is-preobrne. Drugače ps ds gs bodo politišno umorili in vplivsli ns prihodnjo legislsturo tsko, ds bo imela gluha uŠeaa za njegove predloge In naavete. Politični poglavarji so postsli drznejii v zadnjem času, ko vi-dijo, da ae čedalje bolj utrja predsednik Coolklgs v republikanski strsnki. Ali še poljodnejii od predsednika Ooolidgs pa je stric Andy Mellon, svesoi flnsnč-ni tsjnlk, svtor dsvčn« revizije, eden treh velikih poglsvsrjav re-pablikansk«* atranke v tej državi il amrtni sovr^nik fovrrnerjs Pinchóte Mellon je todi eden nsj-bogatejših mož na svata, in v ki-neamtogrsfih zavzema njegove slika odlióno meato.,. Nadalje Je tadi zraatrl političnim poglaverjem graben, k#r vedo, da ar eube/'i nič preveč ae ogrevajo za Plsskets. Protisslna-aka liga Je pimtíla Pinchota na cedilu, ko je oatro akasjsl Csatid gevo adrninwtra«ij« «la se brigs _ pomoči Obregonovi vladi zs potlačenjc De la Hnertove vsteje. Teko je sklenil zbornični odeek ze zunanje zadeve v petek, ko jc odgodll za nedoločen čas reoolu-cijo kongresnike Fairchilda, ki prepoveduje požiljenje vojnega materijela vsaki tuji vladi, Odsek je soglssno zavrgel resolucijo, ko je predsednik odseka Foster prečital poročilo državnega tajnika llughesa, katero ee glesi, de mora Amerike na vse postavne načine pomagati Obregonu vzdržat trdno vlrfdo, ki je prve te vreto od leta 1910. Porter je dejal, da je imela Mehika že deset predsednikov,odkar je Madero strmoglavil Porfirija l)iaza in bil je kaoe, dokler ni Obregon postal predecdnik. On jej prvi, ki je ree poskusil nsroditi mir in izpolniti obveznosti republike dome in v tujini. To jc Obregon poka zal ne le z besedo, marveč tudi i dejanjem. Mexico City, 12. Jan. — Pscbu ca, glsvno mesto držsvs Uidalfeo, katero ao okupirali vstsšl zadnji četrtek, je zopet v rokah zveznih Čet. Zvezna poveljnika Rodolfo Ilerrero in Celestino (iesca , sta napadla vtaie v petek zjutraj in jih po kratkem boju pognala iz mesta. Federacija dulavskih sindikatov (strokovnih unij) je apelira la na predsednika Obregona, na, da Huertovim kongreanikom Mehičkem meetu pet dni čaaa, da poberejo šila in kopita in odidejo k vstašem. Federacije obtožuje dotične kfuigrecnike, da imajo tajne sestanke, opravljajo špijonsko službo zs De Is lluerto, po-iiljsjo tsjne depeše vatsšem in rszširjsjo med prebivalci ležnji-ve vestjo vstaških srnsgsb. Dels viko unije izjsvljejo, da vzamejo stvar v svoje roke, ako vlade ))r ■ - • M.. ■ " "i SOVJBfSKA VLADA II» 09-TBRNAOIONALA STA DVOJE New Tork, M. Y. (Fed. Prees.; —- V govoru ns kouferenel komi-serljete za \ nanjo kupijo Je po-dsl vuauji minister Olčerin natančen iu jesen odgovor na obdolžile, ki jih Izkuša državni de-partment obesiti sovjetaki vladi lia vrat. ( «.lin jc dejali "Naši sovražniki trde, da se komiasrijst za vnsujo kupijo ne peča s trgovino, nego jc lo tusska ali kriuka za propagandno delovanje, iu da so zastopniki trge komisarijata le podrepniki komunistične internacijonale. "Ob tej priliki naj zopet izje« vlm, de ni nobene |K>dreditve, ne nobene odvisnosti mod sovjetsko vlsdo in komunistično internsel-Jonelo. Nobena n! odgovorna ze nobeno. Ob« organizaciji sta po* polnoina ločeni, in njuna delokroge sta popolnoma različne, Vsi napori, opise t i sovjetsko vlado zs zastopnico tretje iiitrrnacijonele, so lažL, ki streme ze dobrozueniml cilji. Trrba nam je ustanoviti prijateljske odnošaje t vsemi dežels-mi, ds tsko rszvijrtno produktivno stike nsŠe dežele, /sto, in si* «er ssmo zato grfbio v nsšl vns^ nji politiki neprestano za razorožitvijo, "Iu ravne zato smo hoteli do-seči pravno priznanje ml atrani zspadnili narodov. Ml n* bUpim« |H> časti, niti nc po vlaokozvenrčih naslovih, belimo pa al prisnanjs, de «ako pospešimo našo trgovino. Takšna jiotreba Je recipročna, ali obojestranska, iu nam tii treba dovoljevali nobenih koueeaij. DEČEK, VIM 14 LBT, OOVORIL IZ PEE Duz bury, Mase. — Karl IHuap nI štirinajet let svojega žhljenja iapregovoril niti lirsrdbr. I mrli aa gs ze po(Hdrioias nein run Ko pa arrdi r**gova mstl mu jé prihitela ns i»oimo¿ Ltti' 'mj itiiM «•4-1 O gOt Ol «I «la SS , .leti re(MíWiksi»»ki kovialna Meroirí v Porenju mmm*mmmmm DufS^ldorf, Porrnjr, Ul. jan — Linčsrski napadi na ar paral iatlč nr voditelje so Izzvali »otr nemire. Hi-psrstistl, ki ar |»od rs átlto Krsuoozov čutijo iai»čne, eo odgoiorUi z rrpriaalijaini in uj« li vrčje stMllo antiaeparatiatov, katere imsjo zaprti- v l.iid»*g«h» venu. Hr pa rat ist i ao zagrozUl, h bo kalrrl njihov peiatsŠ fc- ubit Ihm lo ujetniki tskoj luairčml. Katoliški škof MelM»*le« r 1'S-Istinatu Je Izilal manifest, v kale-rem I juto obaoja «rperstistlčno glbanr in laziva ksi«ličai»r v Poren j n, ds naj l»odo ^vr-itl vladi v BrrllMU Prot reta nio v»ke dn« Nemške četo stric stavko v r ilesiji. '' Merilu, It Jsii. — Včeraj m komunisti oiganislrall genrrslnl šfrajk v indiutrijakrni okrožji« (joroje Al«-*ljr, vlada pa Ju hllr» l«H»lalfl vOjtike čete, kl ao sadn-Šile stavko, < t.'bÚNtg« iu okolíre. — V torek deloma oblačno In loplrjše 'tun paralara sadnjili ¿4 ur: najvišja .«0. iiajnilia 4. Kölner Irki«* oh I 7:10. Kable ot, 4>M, Brea saaaja angleškega jeziku as prideš slkamor Spopolal st ta rnanje, ako ga šs alnsš BirtOl il - slc*a»eo ' PROSVETA PONDELJEK, 14. JANUARJA, IS24. PROSVETA JAVNA GOVORNICA. GJLASILO SLOVIMfKEJIAAOONI SLOVENSKE LASTNINA ' ——<»-*■ II I IM HI I I i * mM JKONOTE «TME ENLIGHTENMENT" m 1 pravi' SC TEGA JIM NE PRIVOSCUO. Privatni interesi na popuate od ničesar, kar drie v svojih krempljih. Stara garda y republikanski stranki in frakcija starinov v demokratični stranki se trudita, da ne bo treba ničesar popustiti privatnim interesom. Poljedelski tajnik Henry C. Wallaee je izdelal poročilo, v katerem je izrekel zelo skromno željo v interesu farmarjev. Predlagal je, da se ustanovi vladna korpo» ki pokupi pšenko, katera je odveč, in jo proda v tujezemstvu ali pa. daruje. Obenem je priporočil, da zniža prevoznina za pšenico in produkte iz pšenice za 25 odstotkov. Ako sa to uresniči, kar je priporočil poljedelski tajnik, tedaj bi farmarji prejeli v tekočem letu malo več d*» narja za pšenični pridelek. Lanski pšenični pridelek je večinoma ie v rokah žitnih prekupcev, trgovcev in špe. kulantov. Prav malo farmarjev je, ki niso prodali še avoje pšenice. Farmarji, ki imajo pšenico še v svojih žitni-cah, so veleposestniki, ki lastujejo do tisoč in več akrov sveta. Ti farmarji tudi niso tako hudo prizadeti zaradi nizkih pšeničnih cen, kot farmarji, ki lastujejo od štirideset do sto šestdeset akrov svata ali ki obdelujejo turn* v najemu. Farmarske organizacije so sprejele tudi te male zahteve v avoj program, Id jih je priporočil poljedelski tajnik. Ampak stara garda v republikanski stranki je proti tem zahtevam. Predsednik Coolidge je po vseh znamenjih dozdaj predsedniški kandidat stare garde v republikanski stranki. In predsednik se ni dotaknil žitne kor-poracije v svoji poslanici na kongres. Izpustil jo je, daai-ravno jo je priporoči) poljedelski tajnik. Za farmarje je to nauk, kaj imajo pričakovati od starih strank. Prearsti so povsod kot delavci. Predsednik je sicer nekaj govoril v svoji poslanici, vorfei iu nekatera vprašanje, tako tndi no policaj. Zdravnika, ki sta nastepUa kot priči, sta mnenja, da sc odpravi ' prostitucija z odpravljenjen »jenih vzrokov, s pobijanjem ubo-1 št ve. Po mnenju enega zdravni-r: Ze ,hov bi odprava kapiUJizma po y^>ausri» isšef dopm, v ka nazaj v normalno življenje terem pisee prosi delegate. •• najmanj 50 odstotkov prostitutk, cahtevajo šeeturnefa delavnika' ia pet delavnikov na teden po pre-mogorovib, ko bodo šli na konvencijo U. M. V. of A. Dopisnik navaja, da še ni ¿as sa to, Ur da bi se s tem okoristili samo kompa- Državui pravdnih js zaključi) zasliievsnje z apelom na porotnike, nsj obsodijo razuzdano dekle, katera je voljno, kaftor aama priznava, okuievala stare in mlade, oijski ljudje .keraett ljudje po, v^ ^rsjs kdor je prišcl k nji. if^jTi ,7- .JTJLfa^kljJM okulenjs pri nji je nek mo- bi jim bjli povezani udi. Nakla- delci premoga, da izgubijo po tri Zagovornik oktoženke jo po ru- kare radi lenobe kom peni jskih ljudi. Ns to morsm odgovoriti dopisniku. Ako še ni za šesturni'delavnik in za pet deUvnikov v tednu, kdaj pa bo t Rudarji zahtevajo šest ur in pet dni v tednu zato, ker nekateri rudniki obratujejo vsaki dan, drugi pa samo po en in dva dni v tednu. Napredni element je radi Ufa v organizaciji preračunal, da bi bilo primernejše šeat ur na dan in pet dni v tednu. Kar ao tiše lenobe kompanij-skik ljudi, mislim, da imajo do lenobe isto pravico kakor gospodje mogoUi. Rudar ps, ako izgubi vsled lenobe kompanijekega de-lavca, ima ssto določilo, po kste-rem lahko išče odškodnino sa izgubljeni čas; ker rudarji tega ne razumejo, prištodijo kompsnijam mnogo tisočake. Dopianik ima prav, ko pravi, da so Ijtidjs ,ki bi delali po 11 in po 12 ur na dan ,aH v tem ne iščimo vzroka. Vzrok, da so takega mišljenja, je baš v tem, ker nimamo šeat urnega deUvnika ,po kaUrem bi bili lahko zapoaleni mi val po pet dni aa teden. Po tem aiatamu mora vsak glsdsti ,ds čimvsč naredi oni dan sli dvs, ko ims delo v rovu. a Dopisnik dalje prsvi, ako bodo delegati zahtevsli dve gornji to-čkf. ds is Ugs ns bo prišlo nič dregegs kskor kriza in dolga sUvks. Ns vsm, kdaj zmo imeli daljšo In večjo krizo, kot jo imamo danes. Baroni premoga ps nsm šs obljubljajo odtrgavanjc plače, To nam je znak, da bo prišlo še do večje krize, nego jo imar mo. Iz tega razloga mislim, da je bolje povesti borbo as nekaj bolj» Šsga kot imamo danos. Kriza v industriji ss ns moro dsnes popraviti drugače kot s skrajšanim de-Uvnikom, dokler imamo tak ai-»tem. » - Illinois ni edina dr*eva, v kateri rudarji zahtevajo šeat ur dela ua dan in pet dni v tednu. Ta zahUva vključuje vae države. Zahteve je še prišla na diskuzijo 1. 1919 v Clevelandu, kjer so bili delegsti iz vseh dršav tega mnenja in so sabUvali 6 ur dsU ns dan in pet dni v tednu. Lshka bi bili to dosegU še takrat, da nas nI Lewie premotil. To pot, mislim, da bo šlo drugače. Kot izbrani dslsgst stojim za vze U točke, pa naj ss zgodi kar hoče. Naprej aa šentnrni delavnik in pet dni deU v tednu Ur za rsabitje Lsiriaove msšinc. — Tony HuifaL k- in običaju Izgovoril slednji a-pel us poroto. Bil js to proseči s-pel, naj porotniki rešijo žrtev ka-| pitalizma. obupano šenako, ki je bila žrtvovana na oltarju pohle-pja. Slikal je atrahote in muke, pod katerimi je šivela Jennie, odkar je bUa prodana, torej Še od otroške dobe. Bila je sužnja vedno pijanega oficirja, trgovca in takoimenovanega • intelektualca, ki ji je plačal dva rublja (SI). Ko je biU okulena od enega izmed obiskovalcev, ali ni bi|a upravičena, da se maščuje nad drugimi. Zloglasna rumena izkaznica ca-riettčne vlade jo je za vedno dr-2aU kot anlnjo v strašni hiši. Zdaj pod sovjetskim režimom, je prosu ,imela bo priliko, da sc pozdravi, da dela ln postane koristna članica v delavski držsvl. In toženka sama je po ruskem zskonu imela priliko, da je govo-rila zadnjo besedo. Na kratko je obljubila, da bo postala koristna ČUnica delavskega razreda, če ji dajo priliko. OdločiU je porota Med vsem zasedanjem sodišča so udeleženci, ki so marali plačati po 25c vstopnine, bili zainteresirani v slučaj, da so eelo pozabili na reznično sodbo in Čakali Uko dolgo, da so slišali rszsodbo. Slednjič je poroU UjavUa, da obtoženka ni kriva, pač pa ja kriva prostitueijs, eovjeUka vlada ps je od poroU pozvana, da nadaljuje z bojem proti Uj kapitalistični bolezni. Prostitucija je krive, je isjsvils porota. da aa pšenica, ki je odveč, izvozi v tujezemstvo, ali to je tako megleno povedano, da farmarji ne morejo razumeti, kako naj se njim pomaga, ako se bo pšenica zdaj izvozi-ia, ko niso več gospodarji ^ad njo in so jo morali prodati po nizkih cenah. V celoti ae pa predsednikovo priporočilo razklada, da je proti ustanovitvi vfadne žitne eije aa nakup in izvoz pšenice. Farmarji se bodo morsli politično organizirati z delavci vred. Spoznati bodo morali najprej, da so interesi farmarjev enaki, pa naj pridelujejo pšenico, koruzo, kh>m-pir, bombaž ali ae pa pečajo z živinorejo in sadjarstvom Kadar bodo glede tega na jasnem, morajo spoznati resnico, da ao njih naravni zavezniki delavci. Kakor ao far marji producenti v poljedelstvu, tako ao delavci, duševni in ročni, producenti v industriji. Industrijalci lahko la-stujejo stroje, tovarne, transportna sredstva, aU dokler delavci ne delajo v tovarnah, na stavbiščih, v jeklarnah, železarnah, transportnih in drugih podjetju», toliko čaea ae ne izdelujejo in razdeljujejo industrijski produkti. Danss so farmarji pocspljeni med sabo kot delavci Njih pocepitev je izvršena na drug način kot pri delavcih, vseeno je pa Uko učinkovita, da farmarji psihajajo v vedno slabejše gospodarske razmere, medtem ko tisti bogata in k nakopičenim miljonom nagromadujejo nove miljone, ki tržijo a poljskimi produkti in farmarjem po-|« »* p«t"sl*~sd aojujejo denar, da lahko obratujejo svoje farme, in u jj* fc^4}1' dostikrat še videli niso, kako se polje obdeluje. Farmarje ao pooepili v pridelovalce krompirja, aad- Ruiko sodišč« v Cbicagu. Vtihotapljanje priseljencev v Združene orzave. Chicsgo, 111. — (Fed. Press.) — Prost kucijs in ne prostitutks je krive sločiua proti drulbl. Taka Js bila razsodbo v Chlcsgu, pripravljena od ruskega sodišča. Slučaj je bil tako zsnimiv, ds jo množica nspolnlla sodno dvorsno ia čakals, da sliši razsodbo po-roU, do dveh v jutro. bU js to slučsj dekleta JennU, prostitutke, ki je biU aretirana že prodno so Mvladali bolševikl nsd Kosijo. Tožba proti nji je bUe. da sdrsvuiški preUka-obiskovalce srn-motne kito, odkoder ss je potem aasšaU kužna spolna bolezen Sodba bi ss morala vršiti pod Msw York. (Jugoalovanaki od' delek P. L. I. 8.) Letno poročilo generalnega priaeljeniškoga komisarja ae bavi med drugim g vti-hotapljanjem ln zakotnim prihajanjem priseljencev. Že odkar je sakon prepovedal prissljevanjs KiUjcev — pravi poročilo, — je vtihoUpljanje priseljencev posulo resno vprašanje za priseljeniške oblaatl. Najprej je šlo le ss vtihotapljanje KiUjcev, ali z razvojem splošnega priseljeniškc-gs zakona se js začelo vtihoUpljanje tudi drugih priseljencev, ncpripusUjivih radi bolezni ali radi drugih zakotnih razlogov. VtiboteplJanje bolnih inozemcev, zlasti iz bližnjega Vzhoda, preko mehiške mejo ae je razvilo v pravcati "business'* zlasti potem ,ko je ameriško-japonaki sporazum gledo potnih listov omejil japonsko priseljevanje U na po-i nebne razrede, je vtihotapljanje preko makaikanakc maje povzro čilo tekom mnogih let rezne pre gUfice priseljeniškim obUstim. Ns to js prišla postava o pismenosti, povišanje glavarine ln raztezanje gUvarine tudi na priasljeu-se is sosednik dešel, potem so je tokom vojno uvsdU zaktsva po potnem listu in končno je bU u- priseljeniike oblasti obvladujejo, situacijo. , , . A Priseljeniški nsdzornik D Psso okraja poroča o Uj situatiji ale-deče; "Vprašanje, da se ustavi prodiranje evropskih iuozcmcev, podvrženih zakonu o kvoti, je skoraj popolnoma nadomestilo problem kiUjskegs vtihotapljanjo, a ka Urim ae je prieeljeniške služba moraU boriti tako dolgo let. Število evropskih inozemcev, aretiranih v tem okraja, se vaako Uto povečuje. Domneva ae. U* se bo v tem pogledu položaj še poslabšal, meato izboljšal ,čim dalje zakon o kvoti oaUnc v veljavi. Mogoče, celo verjetno je ,da za vsakih ato aretiranih inozemcev, ki ao nez*-Itonitim potom atopili čez mejo, se je tiaočim drugim posrečilo priti neopaženo iz Mehike v notranjost Združenih drŽav, Ni nikskegs razloga, zakaj bi ne bilo Umu ta ko. Število uradnikov, ki jih pri-aeljniška služba ima na razpoU-go za preprečitev vtihoUpljanje, je i»< zprimerno nezadostno; ne zadoatuje niti za to, da bi uetrar hovalo naval za branjenih priseljencev, ki prihsjajo v mslih sku pinah in se ob msji razpršujejo zaupajoč — kar as pregoetoma tudi res godi — da, ako prieeljeniške atraŽe ulovijo par ljudi, ae zato drugim poereči uiti Ako imajo dosti denarja na razpolago, ss poslužujejo tihotapcev, drugače poakošajo na svojo roko* Nadaljujejo potem avojo pot v notranjost dežele potom osebnih, sli tvornih vlakov, avtomobilov ali pdL" 0 vtihoUpljanju inozemcev iz Kubo in Kanade piše generalni priseljeniški komisar: "že lansko poročilo ze je bavilo s prisotnostjo mnogoštevilnih KiUjcev in Evropejcev v Kubi in z rszsežnim sistemom, ki js bil organiziran za vtihoUpljsnjo iztih v Združene države. Toka prizadevanja so se nadaljevala tndi tekom ravnokar minulega leta Daai je bržkone res, da ae je precej inosemocm, toliko evropskim, kolikor kiUjskim, posrečilo prodreti skozi nsšo dolgo in le tupstsm ob-ztraženo linijo, vendarle priseljeniške obUsti, zlasti v distriktu Jsoksonvills, Florida, zaznamujejo lop uspeh v ssssčeoju tihotapcev in vtihoUpljenih inozemcev. "Nezakonito prihajanje ino-aemoev U Kanade, ravno tako ka-"kor preko vseh drugih kopnih In pomonfcih mej, ss je pomnožilo z uveljavljenjem Čim dalje bolj atrogih priaeljeniških zakonov. T neki meri to velja tudi glede Ka-nadoev ssmih, v glavnem pa glade Evropejcev, ki oči vidno v čim dalje večjem številu poskušajo priti v Kanado, dosdevno v svrho priselitve, reenično pa v svrho, da sd tam ob najbolj ugodnem tre-notku Jmr ae tiče kvote, zaprosijo za vstop v Združene drŽave ali pa da se kratkomslo vtihotapijo v Združene države v žlic kvoti ln drugim zakonskim določbam. Dejstvo, ds kanadski priseljeniški sa-kon je jsko sllčen našemu, kar sc tiče izključenih razredov inozemcev 4aje neko zagotovilo proti prihajanju nekaterih vrat nezaŽe-ljenih inozemcev, katerega zago-toviU zploh ni v slučaju Evropejcev, ki nepoatavnim potom prihajajo iz Kube in Mehike. Ali vendarle to dejstvo ne ovira vtiho-tspljsnja vsaj omejenega števiU takih inoacmeev. Kakor mehiška, tako j« tudi kauadaks meja nezadostno zavarovana, kar se tiče priseljevanje. V glavnem pa it poročil obmejnih priseljeniških oblasti ni razvidno, da je bil zskon vsled nezakonitih prihodov pre-kršen v vznemirja jočem obsegu." Zanimiv je opis situaeije v De troitU\,kl je opisana takole: "Zdi ss. ds obstoječe omejitve ja, pšenice, bonbaža. Živinorejce itd. Na U način jim je *">*«»kim rešinMMn. Porota Js U-1 ve Takaee, ki so jik nekdaj poha mogoče izigravati farmarje proti farmarjem. Zdaj oblju- J^T ^ ^ in, krmsiadni ino^mei, /aMHa.U, VI iZiA+hiUl* Lmj7u w*»Woest obuditve ia tol- se sedaj poslužuje veliko število bijo pomoč farmarjem, ki pncleluj^o l^plr in druge maši, 4a je uko pošsajaU, ksr se Evro^T^,^^^ okopa vine, zdaj pa farmarjem. Id pridelujejo numa MU ¡je hotela msščsvstl usd dmru, u sakonhim potom, hodili radi in ae pečajo a živinorejo. Pomoč aeveda redno izostane J» p™» • «^irisko viado.ru pot pceuu nepriijukljeAa. da 1 kstrrs se prisadsse. d« AdaM»« mi U ^uu C HI.. veljavljen sakou o kvoti Vso te | imssljevsnja privaMjsjo 0npsMh .«o^mrev — hi m tiče da troitn preveže 100,000 oaeb ns meese; umevno Je ssU. da je pri Uki gneči naUnČeu pregled ne-■m*oč, ko je vsak poesmesnik ne strpen radi najmsnjše zamude če-aa la le malo ljudi je voljnih ulju-dno odgovsrjati na vprašanja inšpektorjev. Ti morajo napenjati veo svojo bistrouaniost, da takoj ugotovijo stanje vsskega poss meznegs potnika v razburkani gneči Človeštva ki neetrpno sili nSprvj proti Izhodu. NI čudno, da se stotina» posreči izbegahi zskonu. Ob teh razmerah celo tem kjer Ve poslužujejo rodovite p^ za vhod v zemljo, Vtihotapijo inozemcev utegne posuti rsmj. roma lahka stvar, ako le dotiioik izgleda na videz kot .Amerikam, Oni, ki bi našli, da poekus pHj£ janja po redaviti poti bi bil ta mau, imajo na razpolago mnogo točk ob veej dolžini reke, ki tvori mednarodno mejo, kjer je nesako. nit vhod mogoč potom malih čeU nov tekem poletja'ali po ledu v aimi. Patrolui čolni drugih vlad. nih deportmentov ali lokalne po lici je niao bili zadostni prepre^^f to. Ti čoUi bi morali biti brzi i„ v zadostnem številu, da bi mogi tekmovati z dobro oprcmljeuimi pripravami profesionalnih Uho. tapcev." Posebno vrsto nezskoniUh pri. »eljeneev tvorijo inozemski mor-narji, ki dezertirajo s avoje ladje. Poročilo trdi, da ae je Število teh mornarjev Uni pomnožilo. Ludj« ao prijavile veega skupaj 23,m dezerterjev. od teh 14,734 samo v newyorški luki. Prejšnje leto le 5,879 dezerUciije~bilo prijsvlj«. nih. Ni mogoti^doanati, kolrko i*, med teh mornarjev ae je zopet vkrcalo v druge inozemake Udje; aoj je zopetno vkrcanje dozdeven namen njihoyega prihajanju os kopno. V normalnih letih ae bržkone večina izmed njih prej sli sUj zopet vkroa, ali znano je, da je Ukom ravnokar minolega let* veliko šUvilo mornarjev stalno dezertiralo, da se okoristijo večjih mezd v Združenih drševah. Bržkone je tudi res, da precejšnje število oaeb, ki so dezertirale, se je pozlužilo tega sredstva, da gs izognejo omejitvam prieeljeniške-ga zakona, zlasti, kvoti Na vaak način — pravi poročilo — to vprsšsnje poataja čim dalje bolj reano. Tudi skrivnih potnikov na ladjah, takosvsnih stowaway», j« bilo v minolem letu več kot v prejšnjem letu. Prissljeniška ob-lsst je imela 2,605 tek slučajev, 886 več kot predlani. Največ se je pomnožilo število nemških stows* ways. Da je več U vraU potnikov, je pripisati bresdvomno kvoti in slabim gospodarskim razmeram \ nekaterih evropskih državah. KAcnroa joraao* ai mau ZKZffl Zk BAJOOBSKO JEZO. Philadelphia, Pa — Veleban-kirji, ki predaUvljajo več kakor dve milijardi doUrJsv, so isšvif. goli zveznega aenatorja k Minns. soU, ko jim je povedal, kar jim gre. Z njimi se je bil sešel na baa. kstu, ki gs je priradiU zveza pennsylvanakik bankirjev. 8enator si je nakopal velike nsvoljo pennsylvsnskih bankirjev a tem, da je kar naravnoet pove* dal, kako misli o Mellonovem davčnem načrtu. Dejal je, da ne bo gUeoval sanj, ker je v prilog bogatim ljndcm, dočim ne bo nudil nobene odpomoči človeku ki živi v srednjih razmerah. Kmečko delavski senator Je počakal s svojim govorom, dokler se ni bsnkiraka goapoda vsaj te* liko pomirila, ds je mogel nada-ljevati. Potom pa je sopet povedal na ves *Us, ds bi Mellonor načrt ne amsl biU sprejet. Z močnim glaaom js rszlsgal, zakaj ne bo po Mellonovem načrtu prav nič pomagano revnim sle-jem. In izneva je zavrčalo med nevoljnimi kralji ameriškega denarja. Da, tolikšna je bila njihn* jeza, da jih je zaman opozarjal banketni voditelj, naj ae pomiri jo Ur dajo priliko senstorju u MinneaoU, ds pove svoje misli. Prav nio po bankirsko sc niao ob-nsšsli. Čuti je bilo klice, kskor n. pr t Dajte nsm drugsčnih govornikov! Sedite in molšiU!' Sevr te senator ni dosti smsnil za to pa-stirako obnašanje mod ' olikano1 bankirsko gospodo. Ko js bil se* mir tolikšen, da ni mogel govoriti. je malo prenehal in po< *k..l. Io tako mu jo biU mogoče dekoa* Čati govor. — Besniso v oči bo. de. To se js Ufcssslo šs porsod. Dokler kvališ ljudi, si jim nadrse nadsrjen in sposoben; ko ps jia poveš, da delajo pomote, si zsaii Niti ene same dlake ni poštene sa tebi. BRESKVI EO UMORJENI- asymour, lad. — Emil Beller. ki ima največji vrt, asssjen f breskvami v držsvl Indiani. ns-znanja, da je aunz Uko poškodoval breakve, da ne bodo ebrod* v letu ML Oorko vreme pr^ mrazom je povzročilo, da so po* gnali popki pred časom. Ah Mš may pravilno »Ust ts ^angsgmt Easedl zijl» JsUiaUU Ims aa prodaj Ksj matica • t, f. 9. )sd£uek. 14. januarja, j 924. BSjfii - porter lototoi »por. Bt.vka 25,000 jpZ» preliU »dnje * >¿pr£ns II. Je»*. ko Laži trgovska zbornic« rtzk.it«. Lopoiki unijo i* J poravnali vse družbe sporne gf - prosvjeta Zatužnjevaaje fwpufe^ nego ao potrebe viiie indlvidU«. T« Spisal H. H. Caldwell. Poslovenil divji mož je živel earn «aeo in ar J. A. Siakovieh. n^u i delavcev v Pekiuu. ^jU _ 730 delavcev, ki ao Lru. k« i1' '**Plozij* *,kr0' , ,,rahu uničila tukajšnjo L faro Products kompaui je, čakati, dokler ho to-urexidana. ali pa iti dru- g Jeloa». Htiridcfcet delavcev rubilo življenje, okrog tri-delavcev jc izgubilo zdravje a? ostali izgubili delo in toda družba ni izgu-ff Tovarna, ki jc ago.-u «varovana Družba je V U jk'ííü letih naredila »0 m0V- dolarjev dobička in — izgubi tovarne — razpise še m 25-odstetno dividendo r»>- dfluičarje! ¿ha ima v Kansus Cityju tovarno, ki jc doslej poči-to tovarno zdaj odpre, da idouKiHfi izguba produkcije v iu. prevozne posta ye zapečatena. >ii, D. C. (Federated - Cuuimineov poraz in itev demokrata Srnitha za ta odseku meddržavne tr-senatu, to oboje smatra-kajšoji krogi za definitivno uitev KtehCumminsove pre-postave in pa za značilen senatorja La Follette nad igein v borbi za narodno d. Cummins je predstavljal ga in Wall street, in pronto zadali hud udarec obe-m, da so se začalo združili nokrati ter tako zaprli Wall a pot v kongres, ko pojde ezni&ko postavodajo. Jiajznačilnejša reč v tej izvo-I demokrat a Smitha sta javni i in jamo ponižanje senator —' i, ki je bil duša Bach-ove uradnega glasila železni unij Edward Keating, leta so minila, odkar je re bka večina e pomočjo [rwoodovih demokratov uza-■ to 'konstruktivno' legisla aes je ne mara senat sam. tistimi, ki so pomagali iti duševnega očeta tiste po- I ob oblast, je nekaj takih, k asovali zanjo 1. 1020." Follette, Brookhart in acna I Minnesota pa Severne Da |»o šli na »Smithovo stran, ko agresivni demokrat Dill iz Jinjrtona predložil rezolucijo, steri bi naj bil odsek poobr i izvoliti si načelnika iz last-rde. po njegovem mnenju b ielczaicam zelo všeč, če bi zastanek glede načelniltva fku /a meddržavno trgovino pmo. Wheeler iz Moutane se ri temu predlogu, ker bi po-■teguil odsek izvoliti kukogn fijouarja. V dokaz to svoji l> jc prečit al neko poročijo, rno v listu Wall Btrect a|. \ njem jc rečeno, da s.-) plaauui. Poslužujejo se moraluegal kah vidimo, da v zadnjih petdeeo- 1 ..L^^i. 1-i___ J______k-!t _____ .su —i Uit- -(L.L. Podporni Jeinoti] Ukore IT laot e 4rU«4 IIU««U. bili rezultat alučajnega arečauja i OLAVfll STAN. M57-SS SO. LAWNDALK AVt« CHICAGO, ILLINOIS. lzvršcvalni odbor: UfPRAVNIOOSBK« zskonodajstva, da se sužnji obus-1 tih letih ni šajo tako, kot žele ujih darji. 1. Kaj je morala? bila aikeka tsŠava gospo-1 preustrojiti socialno in industrie jalno agodovino Človeškega rod« in odkriti postav« moralnosti, ki Vlp^« Cainkar, poë^^oik Amàrmm VUrtek t. P. O. T. B»a at. Jflfcuatow* r«.. .1 Uj.ili M.ltk«w Turku Uj.lk bsUUk I» oé¿9ikm •Is« N»ufc. «I. WUJ«k. Vogrich, *vUmlk «UslU J*š« ZsverUtk. vBslj gUtlU Pulp Godim*. Ako zasledujemo zgodovino se jih poslužujejo za vladsti^e človeške družbe od zsčctka ple-|Uudstvs skosi vssko stopnjo raz-menskega sistem« do današnjega i voj*. i* divjaštva do civilizfelje. kapiulističiicg« stanja, «pjdemo j PosUva moralnosti je bila m ljudi, ki jih vodijo iu kontrolirujo nerazvitimi divjaki prav sebična, postave, od lfaterih je bilo nekaj! Začela in končala se je z besedo; spisani)), uck«terc pa temeljo že j««. Divjsk jo delal, kar ae mu je na običajih iu zopet druge prija I sljubilo, kolikor je bil težesno jejo iz verskega uauka. V vseh' zmošen uresničiti svoje lel^ teh različnih dobah vidimo, ds Zveri in vpekovrstne kače «o bili vladajoči razred ni v vsaki dobi njegovi sovrašniki. Bojeval ae jc le izdelel zapisanih postav, tem- « »jl»i> «i »»dja in ore- več jc tudi izrabil šege in tako bo v, da se jc preživljal tn poUkal postavU ljudem zakon morale, dn »i j« «»vetje na kakem visokem mu «lede. Prepričamo sc tudi, da drevesu, kjer je spal zavarovan so bile te postave vedno določene, pred nočnimi in pretečimi živali, da vladajo z njimi ljudstvo za za- V teku časfl s^e porodila misel v varovanje sebičnih interesov, nej»j«i®vll> barbarakih molganili, glede na to, ako te poatave. učin- W zbral okoli sebe neksj nje-kujejo dobro aU slabo na oatalo »ovc vrstc priznavajoč jim krvno POHOTNI OOSt K Mu Mm», Mm» «S. P».. Jmkm OmHmk, 4M W. H»f Svnmgiimld. IU. OSBBDNiE OKBOtJCi BU. VZHODNO OKROM« ZAPAPNO OKROgJE« MV74S S». Lswa4ale Ae« ___R«a. Pa. Am« OUvsUaš, rtsi>k. pisšeodsik „ S^ÛW, Bes I Jeka QnMl I4SSI Pw —' ___ Haa Man. B»» 1M. BuM, Mt«s, ee loteeooeae* m* Z«v*l, MU S. W«a«kMtsr St.. M«»r«r. Ulsk. Nadzorni odbor: ___ Okla. Združitveni odbor: PiMIi PSsak AUL ZIS4 S*. C re vised Avo« CUasge. Ul. Mm Ovsa. 3S3S W. Mtk 3«.. ChUM*. jo. Skuk, «404 Or Isa Cl, CUvSUod. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. K«m. ttSS S«. Clair A* .Clsv»U«*.0. POZOR !—JUratpea*««!» a «I. Wk^aUd. M dslaje t |hma «redo, ss veM takafloi Prank človeško družbo. sorodatvo, potem bi ae boljše bra- krog njega in sploh proti vsem še bol j divjim molem. V tem vidimo prvo socialno or. Skozi vse dobe nam zgodovina |»» Proti , paUm. kl so kaže celo vrsto razrednih bojev radi bogastva, uatvarjenega po onih, ki delajo. Mor«}n« zakonodaja je vedno zgrajena za varetvo I ganlzacijo. Z iato je prišla po. vladajočega razreda, da .«i ohra- stava moralnosti, ki je urejal« ni lastnino, katero je izsesal iz prijatelztvo posameznega indivir pota in krvf delavakega razrede,, dija na drugega. Ker takrat ni Kadar delavec vpraša «a pravico, bilo gospodarjev, ne «uleajiliogs aaleti na zakonito postavo, deo- razreda, ao bila njih pravila bi-rezni meč, obrnjen proti njemu, stveuo demokratična. Postava Ta je bila poztavljena od vlada- moralnoati je vsebovala zelo tnalo joČegaRazreda, da ga vladaš v mej. PoaUve glede mošitve ni verstvo roparja pred oropanim. | bilo, metanje spolov v «kupššini do ^ VSA PISMA, ki se aaaelai« aa .O^U «l- se ¡».Uve. PreMolšls« S. N. P. J.. ««»7.5« U. U«M>U A».., CWiee«s. III. „u JasE ^ •mri v. n, r> •«» www ••« "■•^f diuA^'CUsM«, III. ZADEVg Delavec «e obrue do vere in verskih učiteljev za tolaibo t tu naj je vladalo. Ker ao akupno delili vso lastnino, ki «o jo posedovali, de, da imajo bogataši in vladajoči ni bilo treba postav, da bi prepo. vpliv v cerkvi, In da namišljeni vodovalc tatvino, ker nihče ni naslednici ponižnega Nazarenea mogel ukraeti tega, kar je že bilo etoje kot duhovni pred devetnajet njegovo. Tudi poetave, ki bi pro- ato leti na atrani bogatinov in vla- povedala laž, niso iineli v tistih dajoših, proti delavskemu razre- časih, ker laž jc aredatvo aušnjev dp, za katarega je Kristus dsUl in da «e izognejo kasni. Cl«v«k ni- ga skušal dvigniti. Duhoven pravi kdar ne laše, dokler «e delavcu: "Bodi ponižen in zme boji. Nikake prilik« ni bila, da h ren. Nosi zvoje breme. Bodi tu za- kdo Uhko krivo prisegal proti dovoljen z posnetim mlekom, svojemu sosedu, igto ker ni kilo smetano dobiš, ko umreš." Streš-1 privatne lastnine. Človek «i a * »m m i i m m wiaconzinu. ^aain w ou-e««onih delnic je v rokah aUšlhL žitnih kmetov. Kakor ugotavlja komisija, je trgoeaka zbornica ob javljala lafajiva izkazila in po ro&Ja o finančnem stanju k po zlovni metodi kooporativnik trgo vin. Nadalje jc uvedla razne n«-osnovane tožbe proti kooperat vam, da bi tako tem laže izpodko pa vala njiken ugled. Koašno pa je tudi vplivala na brzojavne družbe, da niso te pošiljal« koo perativam žitnih cen. Komisar Van Fleet, ki je edini član zvezne kupčijske komisije, nastavljen pod sedanjo administracijo, sc ni strinjal a poročilom, kakor se tudi ni komisar Gaskill, ki ga je nastavil Woodrow Wilson. Večina pa je.ukazala trgovski zbornici, da se ne smo vmešavati v posle brzojavnih drufcb, če pošiljajo Žitne cene tudi kooperat!. vam. Razni liati so pošiljali ua-pačiai poročila o finančnih zada. vali kooperativnega podjetja. Med temi so bili naslednji * Ferfl Forum, Fargo Courier Newe, Cooperative Manager and Farmer, National Grain Grower in Equity Newe po navodilih mintoeapolske trgovske zborniec. Cooperative Manager and Fanner, ^ je pod kontrolo zborničnega tajnike, je pa bil še največji lažnjivec. kolikor «e to tiče zadev v kooperatl-v ah. bi mu duti pomagati I mogel poželctl iaetniue svojega soseda, ne njegovega oela, ne nje tudi na "onem avetu". On bo še gov« žene, n« njegov« dekle, ker dalje obljubljal delavcu paradiž, | v»e te stvari a izjemo alužabn Bockefellerju p« tega sveta. dejal dobrote I kov, «o bile lastnina skupine Bilo pa tudi ni «lulskaikav v te Da pod«m jasnejšo sliko o eo- dobi socialnega razvoja, rodatvu našega mócalaeg« zako-j nodajatva s materijalnimi interesi viadsjočega ranada, bom podal Njihov« poetov« moralnoati bile v oni dobi približno fdede 1. izvršiti moraš svoj dol «kup- ega ______,---- -------------------- . različne sieteme morale, kat«r« eo nege dela v pridobivanju, potreb* ai sledili skozi etoietja drug dru | nega jg vzdrževanje plemena i dri gemu, vzak sloneč na materijelni podlagi, brez vsakega idealizma To je bile še nemoralnoal, kolikor] t. Deliti moreš s drugimi vae ker ti priakrbiš 8. Ne noben način ne eeael res* se tiče delavca. Nepravi j«li «o žaliti nobenega .tvojih ljudi. škodo nad večino človeštva v interesu manjšine. 1 Prvi ljudje. Znestveniki se pr«v malo razlo , - . - čujejo v ugibanju, koliko česa že lko ~ ^ P^ živi človek na svetu kot višje ktr V k*Un f1? v troje roke i je pravzaprav i * vei, ako ga preskoki!. (Ljudo- 4. Dati moraš avojs življenje, sko je pdfrebno, se varetvo avo- 5. Spoštovati ne smel pravic nI bit j« in je povzdignil rezu m nad živali, ki gs obdajajo. Vsi se stri njejo,' da je pred dveto tisoč leti ^ MklJ hodil človek revto in je vzdrževal nekaj aoeijalnih inštitueij. Raziskovanja Lewis« H. Mor^a vadnega v tisti dobi.) Tedaj nI bilo vladajočega razrede. Plemensko Življenje j« bilo «•4«vt VSA gABIV »vi BlsgejaMt Vse mitmtkm «M« •*»!**«• js v tl. lew Samo, pr^a^biks asdseraefs sdk« 'si orisi* m gl. peeetsl «Im* «e saj 407 W. Mar St.. SprUgfldM, ««I. F Vsi dapUI U 4m«i oaoasaU», «gU* oseo«alMjojjl« U v sveal a g^silaes j*d»«U. ««i se psIUJa aa asslev« frtiwts k LavadaU Avs.. cUesge. Ul. Uadcr-la šalah ees ksv Z V HE A SLOVENSKIH ORGANItA-CIJ r CHICAGO IN OKOLICI» Od čaa« do daaa ae prlobôuje pod i rubriko «enlmlve ektivnostt Z. O., ki ao v Interesu vseh d rti U« v. katera še „niso naznanila na mor ns. pošlljsive ni jo ivezinemu ka- ns] nailovr vsa nasnanlla in 'one ----- le v kuje ■ao naraenjone ivcal. Apeliram na aaatopnlke včlanje-h druitev, da se udeležujejo me: šala ««1, Mi| ali ftečn drogi liukčetek vorsni Mev »n. katere se vrlilo vsak četrtek v mesvcu y Narodni t. In hu Vorsni, «a Racine Ave i WS '.T, v t ■ pmü ü s. uri gvečer t di retjem nsdatrop- PKIKKObn SLOVENSKIH OBOA NIKACIJ V CHICAGVi -SlovenÜe" štev. 44, C8BPJ, r Malkaradne vwellca, dne 10. Is-tiuarjs 1024 v Nerodni deoronl. wÄttitt'«! M. ienuerie 1024, foc. klub štev. J, JSZ. - Dram t»l«. ^SwrVíf Oh. ■ MUdiij^UmbursIkl »bor ;'cmr. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dac. 31-23) poteča ar to dan. Ponovita Jo pravočasno, da vrbi listo no uttovia^. Ako listo no prejmete, jo mogofto vetov Ijon, kor ni bO pUUn. Ako |o val M pU&tn la «b m prejneoto, je mogoča uatev-'jan, vslod uRpninofR našlo-vb» pililo mm dopisnico b navedite stari in novi naslov. Knil BBitopnlkl so vsi dva* Itveni tajnUd In drogi sa-pri katerih " t'ivKeèîSp IJI*. — Pfësna veselic« doc 21. le-bruarla v dvorani S. N. P, *» M * • »> • W>" S. -Nada** «mt. lOt SNPJ. Ti Slav noel pelnelstletaice, e nedrij«, dne 27. sprlls 1024 v Narodni dvora«!. dbe velega drullva^le m eefnamu, obveitlle sike, ds Jo ar rail v Ako katero drtillvo jo pomoto sil pomanjk* i] io naznani iafniku, da l«|(e popravi. Blas Novsk. tslnik. SSftO So, Springfield Ave. /ill .Iv il.i v/ilr/ii|« )• v il 11, /1,Ulli na, Frederika Engelsa, Auguets podobno življenju velike družine, Bebeia, Bachshofena, Cunova in v kateri eo »Urši »poštovea! za drugih «o nam dele precej jeeiao »voje večje modroeti, toda politi» Met HtreM I V VefaM M •levalee". 1 rr1 BE1ZPOBBLMOBT IU 6B*XB*. Vear Tork, M. 't. ~ Po poročilu la Prage jc sklepoti, 4« je brez-posednost v Cekoalovakiji psdU ne 52,000, kakor govori vladni bnletia. Unljski podatki dokazn jejo, de je dokaj več delavcev ferez dela. Praška \1eda je prav-kar zopet dovolila 140.000,000 kron brezposelnim delavcem v podporo. Prod tem je bila le dela 375,000,000 kron ali kakik $lQr OtKJ.OOO. Nedelje poročajo iz Prage o po-poln orna novi porfevi glede znižanja davka ae premog. Ta davek, prvotno določen na 43 od-stoikov, jc bil znižan na BO odstotkov la v mesecu oktobru lani p« na 7 odatotkov. Toda prišli pa eo do zaključka, de ovira davek na premog fcški t»» v tujini delki ao bili zelo dragi zae t ran tega. Nora postav« popolnoma od cliko o socialnih inštitucijeh, ki ao se vrstile od Česa do čase dru-g« za drugo (kot pogoji za apr«-membo življenje). V različnih delih svet« najdemo ostanke ekorej vsake stopnje socialnega razvoja. V Evropi in Ameriki najdemo visoko razvito civilizacijo, kjer se e stroji po-množuje J bogestvo v Vladajočega razrede do tako visoke atopnr de hi o takem bogastvu le Krez ne senjel. Del preMvelstva je viaoko neobrelen in tudi delavski razred, na katerega hrbta jaha današnja drulba, ima v ne-katerih deželah manj kot polovico eaega odstotka, da a« za« pisati in čitetl. Medtem p« vidimo, de je kil v Rusiji do Uta 11*2 fevd« lisem baronov ia eafnjev, inšfitu cija, ki j« vladala to delelo. ▼ južnem dela Zdralenih dr2ev in v nekaterih drugih delik sveta js le eksi Mitrale osebna sožooat, f| Afriki, ve« delih Azije la nekete rih delih Juh» AmeHke je še opaziti plemenski red, kako/>a je bil v Evropi pred pet tiso« leti Ne h«v«jzkom «toš> n«jde»o še prvotnejéo obliko dniibe. v Av. st ral i ji in Novi Zelandiji le pri-•iljvnejšo ia ae Borneo 1er po nekaterih krlbr>vHlk delih Indije »veje gls- še reanKoo divjegs Ho-jOe veš. p zbežal n« drevo, fie el delet «ne zadeve «o #e reševale v ple menskem »vetu. Moški ln teneke so »1 delili enako kontrolo v vaeh zadevah. Ženske eo bile reji» bolj »poštovaae la laogočve kot moški, predništvo ni »ledilo od olete ne »in», temveč »kozi šcajrite vrtto. "Materin» pravica" ia bil »oelal ni reda pred malo ve« noge pet tU aoč loti. Čez dve elo tisoč let je bile ženske vodilna polovloe človeškega rodu. Ker jo njeno vle-dan je temeljilo aa Ijubezal, kakor je ljubezen matere, ko nosi »ve-dobe lirfkone prinsšal človeškemu rodu vičjo srečo kot pa suženjske jega otroke, jc drnlebnl red te Ijel mol. . V tem začetnem štcdlju življe nja je t»II eden najresitejllh problem glede prlskrbljevanje živeža ekozi vee lete. letali nl»o nobe-ne udomeCea« Hvali, ae pr delane ga živež«, In ogenj j« Ml le nep»-»lian Ljudje »o bili primeren! Živeli v t repičnih krajih, da »i za« varuj«'jo zadostni obstanek (Pride h.) AB vaš, kaj trpi veliko število 4ftvee»)dh delavoev v Ajserlki velad »poNHk Metat, ki »o noete lica oMevaaja t viatoMŠf Ako Hripavost Sever»'! G>ugh Baliam, Oes» St b» »0 sester. vssh le- Naročnino so oolo Wlo jo ^5.00 kl BR piloto po $2.60. Člani 8. H. f. i. aUiRjo in oo\ loto 11.90 in bo calo loto S3J0. Za meto Chicago io rr loto 16 JO, pol loto $3.25. Zn Evropo etono sa pol loto $4.00, br vso loto po $6.00. Todnlk Otona an Evropo $1.70. ClRMi doplača ja samo SOc rr poltnlao. Naročnino Ukkn^udi earn1 mMioto aa aRslov: upravnistvo "PROSVETA11 2667 S. Lawadalo Avo., ís^^B^íe^^CíC^e JUL»* ZA KUHANJe riVA DOMA 11 fn olj, o l a 4 r (tv Ha* rnihiSti le dome pri nas, oaiee- RMev« e« eo. toe dsmo primeren poli osrečil Ih. Pilite f ______ eei FRANK OGLAR, 0401 SaparUr Aeaaaa, CimmtlmiU, O. eeet pH v« Ío^í^^-^é jI ^ najdemo veka, ki ^______ - , 9p zasledil, ia ki prakiMre ae po ^eMtiei i ^t«.. f*f , r n u«. é. v. r. # raBgo "Baje prt kn/li«7n* EMIL KI6S. EANKIR, ISS ! Sol Ae«., N«W Yerk CRy UaU»ae1i*aa leta IMS. Prejeme d^ear^js kraaflas ki «|aln|e l^iaa ebrertl 4% Moj« books stoji ool tmmStk MoVaega aaaAeana odaaka to vart.a aa hrani I »aše '4 OoRToariJa» rojalta h kraja, ImUAbel-..). Pat ali ki ollalek. P|l<)si kwr e atari kraj. SUH RU». RANftf*. Ill—Sad Ave.. N*w T/rk CHr V«ckef,«v. kl irl pépia ^sj ncAo" i«> poaij^m lep J »k! k<»! Kf-AR mlet-» mr? V JUCO-i-AVlJO v • das 4 aa k »«SISmOi, SI v«ija üíviirln CRENC rrt«M«s. <«*li' . ptAn „>., MflL I i* i K* ,,,,,, .dS^MT loa _______________ IA *, $ », .»3,Tot ««.M RRRZNOABIA ......CÊ.01» toa »H> l'i t M irtiHi rM»»4» «iti«« »«a«. I ummr4.,-t M.ja»t «H t«., M »ratal*e«l « f«e«k«e kÜM». ««m« ta aMNpw .Am. »S4M i« ¡¿ii* a I» rt .««.(» * ralesI PONDELJEK, 14. JANUARJA PROSVETA * Oče t nervozno). K« j bi govorili takisto. C« a« ji posreči! Mora ae ji. soM-da. Kakor Bog bo««. sosed. — Hotela sem urno reši, da veai bo v lepo postoč. - Oče (livo). V rešitev, soeeda. Bj w potem! fte misliti si ae artrete, kako bo pot ms. Hoaeda. Gotovo. Marsikaj bo drugače. Oče. Helena pri gledališča — ona In jas ne-zarisna od te — te še neke — O, nove svetlobo bom gledal v slepoti. Soeede. Prav. Ampak aemo — Oče. Kaj samof Soeede. Semo da gledališki stan ni lep stan. Oče (nejevoljno). Kdo pravi takof Sam sem bil pri glcdelišču. Dvajset let. Kapelnik. Tu in tem. V oni-le stsniei imsm na stenah Šs vse polno veneev in trakov. Soseda. Jaz ne bi jih hotela imeti. To je kakor v grobaiei. * Oče (povrni glavo). Kakor v grobnici. Sosede, res je. Vse jo zadehlo v njej. Jaz pa sem sakopen v njej, In »pomiai prh utajo okoli veneev kakor netopirji o mraku. Ko ni solnca. (U-molkne, potem hipoma odločno). Toda Zveličar ,je dejal mladeniču; "Mladenič, vatani!" Helena pa poreče meni starcu: "Oše, vrtani te! V svobo-do. v laš .. Soseda. To ie pregrešna primere. Tako n« smejo goVoriti ljudje. Nikar še tisti pri gledališču. Oče. Zakaj ravno ti ne f Sosedo. Ker so prelshki. Moj^ajni mož je vedno dejal tako^ Oče (prezirno zamahne z roko). Oh. vaš muz! Kaj je vedel vaš mošt Soseda (iivo),. O, prosim! Ugleden trgovec je bil. I zob rs ¿en m pemeten. ftkoda, da je umrl prehitro. Lepe denarje bi si bil še pridobil. Izkušen je bil In izVeden. . Oše. Bodisi. Zaae. V trgovini. Ampak — ( preteče) ne šalite mi hčere. Soseda. Kako lit Sej še nI pri gledališču. Oče. Da. to je res. Ni še. Samo za poizkušnju šo jo vseH. C Odločno.) Pa bo. Jutri še. Premolk. . Seseda. Močno jo imate radi, je lit 1 OČe iskreno). Helena! Moja Helena! (Se zdrzne.) Tako vam povem, soeeda — <"'o bi ji kaj primerilo — okl (Vznemirjen vstane.) Pa ssj se ji ne bal (Sede iu nervosno tipi je po na-nlanjallh.) Soseda (odlošl pletivo in se tesneje zavije v ruto" . Mrazi me. Hesti ne morem ve<*. (Dahne predse.) Kar zapa se vidi. — Ali še česa potrebujete t Oče (kakor bi se zdrsmll). JasT — Ne. Co hočete, lahko odidete. Pa kvsls, ds sts pogledali po meni. Soseda. O, prosim. Nič takege. Sva ps vsaj malo pomenila. Ko ste sami -i- Pa rsjša jp počakam v svoji stsniei. Pri peči. Tem je gorko. — Veste, rads bi jo vldels, Heleno, ksdsr pride s vslo ženo. Da bi svedela še nocoj, ksko je bilo. (Vstans.) Oče. Pa s Bogom torej, soseda. — Koliko je urar * ' Soseda (pogleda na uro). Deset minnt čez devet. Očs (prevzet od rasgrete domišljije, kakor sam ssse). Sedsj se js Še pričelo drugo dejsnje. Velika pesem . . . (Vstene In tradoma stopa k pisnimi; tam sede na stol in zaigra prvo arijo Agatino iz "Čaroatrelea".) Soseda (jc nehote obetels pri misl in sedsj zvesto posluša; ko oče neha). To jc lepo. Slišati bi jo hotela. Oče (vstsne; blašeno). Helenical To-le arijo poje najlepše. Tako, da čldveku kar gomesi po šivotu. In kej šele s orkestrom 1 Včeraj sem jo slišal. Pri glavni izkušnji. (Stop« nemirno po sobi.) Sosed s. Sosed, nobenegs miru ni v vas. Oče (obstane šivo vesel). Ker sem srečen, sosede. Spet enkrat. Po dolglk letih. Mladoet je prišla k mani v vss. — Lepo jc stati na odru. In peti — peti! In vse tako šivljenjs je tudi kskor pesem. Kakor pesem lepote, veselja, svobodo ;.. Sosedi. To mi jc previsoko, sosed. Pozna se vam, dp ste bili pri gledsllšču. — Ampak povejte — vaša šena — OČe (hipoma mračen). O ta — to je hudobna lenakat Soseda. Sovražite jo-- Oče (stisne pesti). Zadavil bi jo. S tcml-le slabotnimi .rokami. rtpsrdk. SoScd. ne govorite tsko bresbolaol Hm. ampak dobra fospodinja je. Z doma mora biti le vajena. | t • OvV Očeta« je gospodinjila. Upokojenega u-raduika. Moj hišni aosed je bil.-Pa jI je umrl — O. takrat 3* Ullo ponllna, takrat. . * Sošeda. P» ate jo vlfli U ljubezni! Oše (jiočaal), to — — Soseda, pustira to. - Dabraje biU a Lealc«. K sebk jo je jemala. Na laprekod jo je vodila. Pa me je pridobila s to dobr Sošeds. Tako. — Ampak, hm Ko j« dobra gospodinja, pa* ne vem, kako da ni odlomila He loke sa ksj družiš, t Oše (Ha vnet). Saj nima pravloc du nje, Ni. ma j« pretiee. Saj je le njena msčeha. Soeeda AS ima pravico do vasf Pa vendar odločuje. kakor »sma hoče. Ole <«epi k naalanjaču la cede); K«r ecm slep Ker Se morem ničesar. Ker sem zevisen ml nje kakor dfce. Ker aluši denar a šivanjem. (Mir naje.). Pe veete: al m«o hudobna, ampak ,t«di p« Ijlepna je Verjela mi je, de bo Helena dobra pevke. Maj ima sama tudi ušeae da sliši In kar j« sanjo poglavitno t pri gMelišču se slnli amo-ga. eeseds. Mnogo I la potem človek dobro je In dobn» pije. I» lahko grehe v zlatu ... Soeeda (vsdihae). Denar denar! če ** človek ima — Ne. kakor B*e koče. aoaed. fZazdeha ee jI.) Zdaj pa res pajdem Spomini na Francoze. Zbornik Matice 81oveneke 1011. Uredil in objavil : Dr. Josip Oruden » i ■ Drama v enem dejanju.) OfcERKt (Dalje.) Ko je pa še dan odzvonilo, ao bili odšli domov. Veselo so korakali tovariši proti Celju, vedno se ogibajoč človeških selišč. Pred Celjem, kjer so bili It na varnem, jih dobi policaj in jih vpraša za potn« Uate. Ker jih niso imeli, je odgnal vse tri v mestno hišo. Vendar se jim ni zgodilo nič Zalega. Ko so povedali, da so ulieiali francoski vojaški alužbi, so jih izpustili. Potem sp »e razšli: Ašman, ki jc bil krojač, je sel v neko lup-nišče šivat. Jaka v neko graščino za kočijaža. Štele pa za lakaja, toliko čaea, da je bilo francoskega gospodstva konec."' Prizorišče: Siromašna sobe/Vhodi aa sredi, na desni in na levi strani. Spredaj na levi okno; ob njem pisnino, oblošea s notami. Pred njim klevirski stol. V levem kotu zsdsj peč, poleg nje sterošegf-n atol naslsnjsč. Ob srednjih vratih na levi omsrs za perilo, na deeni stojalo za obleke. Ob deeni »leni pogrnjena postelj. Na sredi sobe mize; ns njej prišgena evetiljke. Okoli mize trije preprosti «toli. Po stenah nekaj preprostih slik in ns steni poleg vrst steuaks Ura s utešmi. — Dejenje «« vrši v pokrajinskem mestu. Soseda, poštama žen As dobrodušnega obreda, ograjena v v-eliko ruto, sedi pri mizi nasproti srednjim vratom, tsko de je obrnjene proti občinstvu, in plete nogavico)» Oče, (slok, sivolas, slep moi, trpečega izreza, z okriljem pred očmi, v dolgi poaošeni sukaji, sedi sklonjen v naalanjaču, ai z obema rokama podpira glavo In strmi ob tla). ' (Ura na steni bije.; * jj.. '! Oče v dvigne glavo, posluša In šteje u» prste;. Soseda /neha plesti in pogleda ns uro; po zsdnjem udsrcu). Devet. 'Zaadehs se ji.) OČs (poloti roke na naslanjali). Detet. Soseda (začne zopet plesM). Pričelo sc je ob pol osmih. — Ae dolgo jc ne bo. vsše hčere. OČe. Čez poldrugo uro Šele. Soseds. Meni se dremlje. Ob takem čssu sem ' it vedno v poateljl. — Ali telko Čakat«? Oče. Kaj ne bil Leta in leta sem koprnel po tem večeru. Soseds. Pa mraz j« pri vas. Premalo kurite, eofted. Ka hodniku zunaj se je naredil zre! po sldu. Oče. Meni je vroče. Soseds. Ker ste razvneti. To dels nemir. — Zsksj tw niate šli .V gl«dsliKc? Oče. Slep človek. Isšet lu onemogel Ksko bi bil šel T t ' "M :>' Soseda. Ob, zaradi slepote» In zarsdi slabosti I Kaj to. OČ« (nemirno). No, ds. Ampsk —(C* molkne.) ' Soseda. No, kajf OČ« (rasdrsšcno). Ona ni hote'»* Soseda. Hčif ' OČ«. N«. žen«. Soseda. Pa zakaj net Oč« (kakor prej). Ker n« mera huditi z mano. Ker sem ji v nadlego. Sosede. VI Jo pa tudi vedno slušet«. Če bi moja hŠl prvič p«la v gledališču — — žena go-«podari tukaj, ae vi. Ole (bridka). Gospodari, de. Odkar s«m slap. Prej — No, Bogu bodi potošeno. ' Soeeda. Zaradi «lepote t Oče. Tudi. Saradl dvojne alepote, soeeda. Zaradi šene. Saj sa veate, kakšna j«. . Soeede. Vem. Četudi nieem še dolgo v hiši. Marsikaj allšim tja čes hodnik. Ordo a« ssdirs aa vas. s« knj« n« deklet«. Oš« (vskipl). T« n« msra. Sovrsll jo, Hs-l«no. Soseda. Zsnjo je peč res mačeha. — Siromak ! Nad lo trn in slep po vrhu. — Pa ste I« lnogo naših ljudi j« vzel Frtu-eoz v vojsko in so se morali zanj bojevati po tujih krajih. Prišli so V Italijo, na Nemško, Franooskb, Rusko, in mnogo pripovedovali, kako huda se jim je godila. Mar bikdo pa je našel tudi svojo srečo ua tujem in se vrnil bogat, dočitn so nekateri drugi ostali na Fran-coekom in se tamkaj poienlli. Francoska vlada je za kratko dobo evoje vlasti v Iliriji največ storila za povzdigo promote in.trgovine. Za dobre ceste so Francozi prsv tako skrbeli, kakor nekdaj Rimljani. In za te obče koristne naprave jc bila zaukazana še tiska. župani ali meri ,kakor so se tedaj nazivali, so bili za to odgovorni, da s» bile ceste v dobrem atanu. Največ dobička je tedaj neala ljudem transitna kupčija iz Orients, od koder se je izvažal bombaž, volna, nojeva peresa, tobak, živalske kože preko nsših dežel v gorenjo Italijo in južno Francijo. Podjetniki in vozniki ob velikih prometnih progah so si te-dsj zaslužili lepe denarje. Marsikatera hiša je obogatela. Franco- i tka vlada je za prevažanje blaga ukazala poaebne vrste vozov. Morali so biti močni In imeti železne osi, ki pri nas še niso bili v navadi. Zato so jim rekli "železni vozovi" ali "psrisarji". Uvoz angleškega blaga je bil vsled Napoleonovega kontinentalnega aistems strogo prepovedsn, čeprav se ni dal popolnoma preprečiti. Opetovano so na tržaškem in ljubljanskem trgu sežigali zaplenjeno blago ob velikem številu radovednih gledalcev. V Devlnu. na Reki in v drugih jadranskih priatanlščih pa so zmetali cele bale takega blaga v morje. , Tudi pošta je šla Iz Csrigrsds preko Ilirije v Italijo in na Francosko. Za pošto so rabili vozove trojne Vrste. Nsjhitrejšs jc bils "štefeta" (estsfette, Eilpost). Zs njo so rabili msjhne vozičke, pred ksterimi je bil vprežen cn konj. V nsjhitrejšem diru je šlo dslje. Na določenih Štacijah so izmenjavali konje. Iz ljubljene do Luko vice je bila ena pot. Tam so prepregli, in šlo jc.zopet do Trojan. Če je med potjo kak konj obležel, fo imeli I« drugega pripravljcn«gn.; Ilirska meja je bila proti Av-atriji zaverovana s carino na ko-IoOijalno blago in deloma tudi na domače» pridelke. Zato j« hita skrbno aastrsšens. Pri mitnicah v KrsŠnJi, Lukovlci in Trojsni sp bile takozvane "vahte" sli fl. nančne atraše za eolnino. Ako sc' je tem stražam kdo približal, jo! francoski vojak zaklieal: « t^il' vivef." (Kdo je»). Popotnik >i i moral odgovoriti: "Bon smi." ¿1 besedo: "Passes!" ga j« y0jak puatil dalje. Kmetje ao ae drug Od drugega učili teh besed. Ne' Trojanah jc bila «lavna straža. Tam niso pustili brez eariue ničesar premeti, ker je prišlo iz It«-Uje; ne sira. ne riže. n« kave, ne •ladkorja. Vsak poiskus tikotap-1 •tva j« bil silno atrogo kaznovanj — Neka Šenaka j« n<*ala hleb sira j i« Trsta Čez Trojane Hkrils ga je i pod obleko. V Krašnjl ao jo sv«, rili naj nikar ne noal sira v "koa-trabaot", ker jo bodo Francozi prečkali in vaakega, ki ime za ve* ko 5 ffold. "kontrabama" ali j bi je | told, ukradel, ustrele na' meatn. ž«>n»ka je srečno preMs preko franeoeke straže na Trv»ja-i neb. pe je ne Vranskem od pre ' >tanege atraku zbolela. Ljudje štejejo Freaeezom po-•»bno v zaslugo, da eo v delali: tkrbell za varnoet in red. • PHd ajimi je bUo pe aaših kra j»h mnogo tatov la rokemjsčev. ki aiee le napedsli aemotnih pot-Afer, smpek eelo pri bel*m «tne-Vu rLsaaljaR v hiš» la odnašali ¡kar jm je bile všeč. O njihovi I HltA NA PRODAJ. Proda se hiša in lota na m 21. in Throop Sta. Za ceno mi site pri: JOSEPH L. VOl 8KT, 1428 West 18th St., O go ,I1L (š DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA prtv Ukko «trnu v kot. ako >1 iuro«tt« pravi *ImbI *ar«ntlr«nl VICTO« tm t on la prav* ' lovMMka plot««, polk«, vaUk« In p«tjc lit« Vl«tor ladclk«. ril«» brnpltini c«nik na IVAN PAJK, 24 Mala St., Co.««a-tK, Pa. O« i« rdi ni SIovvbm v val Am«rtkl. ki ima SlraktM Sv«m a VUUr Urana | Književne Mstiee S.I.P.J Oče (pooernev Kaj je to? Moaed« (peehaše). Kdo bi prihajel »em rit Pe a«, da ki m le vračali — Oše smej* a glav« b vete««' . aon — KeUkojeerati ^ Seaeda 'peglide na qro^. četrt aa deael 'Dalj« prthedejlč.) Književna Matica i K t i