v JJUUJfllMj Leto LXX* It tO Ljafcljaaa, torek *• )arar|a i«7 Cen Dfci tzna-ja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — lnseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNliTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 6. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 to 31-2« Podružnice : MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljano** e„ telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uMca 1, telefon it. «5; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Vesoljni potop v Ameriki: Nad 300.000 ljudi brez strehe Povodnji v Ameriki zavzemajo vedno v katastrofo — Vode se vedno naraščajo NE\VVORR, 26. januarja. tr. Vesti o severnoameriških poplavah so vse stra-hotnejše. število brezdomcev so ceni na nno.000. Smrtnih žrtev je doslej 100 in so doslej na^li 20 trupel. Beda je strahotna. Ljudje zmrzujejo v snemi in mrazu. Prezident Roosevelt je naslovil na ameriški narod oklic, da se z zbirkami zagotovi Rdečemu križu najmanj '.00 milijonov dolarjev za olajšanje gorja v poplavljenih pokrajinah. V Cincinati, ki sa je poplavil Oiiio, je valovje odneslo \ctikanskc tenke petroleja. Pretežno število cest v Cincinati je do (i m pod vodo. V mnogih mestih v Cineinatu. Louis villu. v državi Kentueki je prekinjena vsaka oskrba z hi rjo in pitno vodo. Izbruhnila ie epidemija hripe in je bilo v državi Ohio izpraznjenih 7 naselbin, v državi Indiana 5, v državi Arkanzas 2 v državi Illinois 1. V Hendersonu je utonilo 10 oseb. Državna kaznilnica v Franc fortu. ki je bila popolnoma obdana od visokih voda, se je morala izprazniti. Ob tej priliki je nastal upor kaznjencev, ki so £-a komaj zatrli s strojnicami vrh kaz-nilniškjh zidov. Kriminalni elementi so povsod na delu, da izrabijo položaj in so varnostni organi osredotočeni v poplavljenih iM>krajinah. Letošnja katastrofa spominja na leto 1884., ko je prišlo 800 ljudi ob življenje in je bilo uničenih pre ko 10.000 hiš. Noč in dan je 11.000 mož na delu pri ojačenju še ostalih jezov. A' letalih pošiljajo serum proti tifusu in drugim epidemijam v poplavljenih pokrajinah. Na tisoče farmarjev ob Missi-sipiju je na besoi iz strahu pred možnostjo poplavne katastrofe kakor L 1926. NJ5W VORK, 26. januarja- tr. V Ameriki še ne pomniio tako strašnih povod-nji, kakor jih doživljajo zadnje dni. Naj hujši je položaj v Ohiju, a tudi v dva- j najstih drugih državah srednjega zapada je vodovje povzročilo strašno opusto- ' sen je. Cele pokrajine so morali z vso na- Nevarnost razširjenja španskega konSlikta na Evropo odstranjena Povoljna ocena nemškega in italijanskega odgovora v Londonu in Parizu LONDON. 26. januarja, z Nemški in italijanski poslanik v Londonu sta včeraj lrroeila angleški vladi odgovor svojih vlad na angleško demaršo v zadevi prepovedi prostovoljcev zjsl Španijo. Oba odgovora presojajo v angleških uradnih krofih povolj no in menijo, da omogočata rešitev tega problema v najkrajšem Času. »Morning Post« piše, da jc do končne rešitve španskega vprašanja sicer še dolga pot. toda začetek je storjen, »Daily Tclegraph" piše. da sc politika nevmešavanju v španske zadeve še le sedaj lahko začne z uspehom iz- PARIZ, 26. jun. z. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih dokaj ugodno presojajo odgovor Italije in Nemčije v zadevi španskih prostovoljcev Ta dva odgovora omogočata po mnenju pariških kro-Sov londonskemu odboru za nevmešavanje, da v najkrajšem času izda ukrepe, s katerimi naj se uvede kontrola in prepreči nadaljnji dotok prostovoljcev v Španijo v skladu z ukrepi, ki so jih nekatere države že izdale, nekatere pa pripravile. Sodelovanje Nemčije in Italije pn teh ukrepih daje upanje, da jc s tem odstranjena ne- vaja ti Angleški in italijanski odgovor v j varnost razširjenja španskega konflikta na mnogih točkah soglaša s stališčem Anglije in ic tako odstranjena nevarnost vojne, ki h: mogla sicer nastati /aradi Španije. Tudi socialistični »Daily Herald«' jc / odgovorom zadovoljen. Evropo, kar bi pomenilo novo svetovno vojno. Nemčija in Italija sicer zahtevata v zvezi s tem ureditev razmer v Srednji Evropi vendar pa glede načina kako naj se to i/vede. še ni iasnosti. Političen umor v Parizu Davi so našli umorjenega ruskega novinarja Navasina, prijatelja moskovskih obtožencev PARIZ J6. jan. A A. Ha vas: Zjutraj so •» parku Bois de Boulogne našli truplo ubitega Dimitrija Savasina, ki je bil star 48 let. Pokojni se je rodil \* Moskvi, nato je bil 7nan novinar in je kot gospodarski stroko\'niiice obtožencev v sedanjem moskovskem procesu. Pjatakova in Sokoinikova. Menijo, da jc pokojni imel skritih mnogo dokazov o ozadju tega procesa. Politična kriza na Japonskem Nova vlada, stara nasprotstva TOKIO. 2o. Januarja, tr. Kriza vlade, ki je nastala zaradi odpora parlamenta, je za-č.asno rešena. Oc-sar je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu guvernerju Koreje gcaeraJu 1'gakiju. Po mnenju političnih krogov pa bo s tem kriza samo odgođena, a nc rešena. Tudi vlada generala Ugakija se Ho morala boriti z nepremostljivimi težko-čami. Računajo, da bo že na prvi seji parlamenta, ko se bo predstavila nova vlada. prišlo do zelo ostrih debat. Nova vlada bo najbrže imela samo nalogo sestaviti novi proračun, ki bo v veliki meri določen za oboroževanje. Političnih vprašanj se bo nova vlada izogibala kljub temu pa je dvomljivo, ali bo parlament proračun odobril. V parlamentarnih krogih sodijo, da se je notranja politična kriza s tem le še poostrila in nasprotje med vojsko in parlamentom obstoja še dalje. Nemška eksploatacija portugalske Angole LONDON. 26. jan. o. Angleški listi so objavili vest, da sta Nemčija in Portugalsko kolonijo Angolo v Afriki. Listi pri-ri bo Nemčija 99 let eksploatirala portugalsko kolniji Angolo v Afriki. Listi pripominjajo, da An grli j a prav za prav ne bi imela ničesar proti taki zakupni pogodbi. Če bi ne bil njen glavni cilj nemško oboroževanje. Angola ima namreč mnogo bakra, ki ga bodo Nemci sedaj očividno na veliko izvažali iz portusralske kolonije. Goring poroča Hitlerju BFRLIN. 26. jan. Snoči se je iz Hali. vrojl v Berlin pruski min. predsednik pe* neral Goring. Danes ie bil pri Hitlerju, ki *e ie vrnil iz Berchteegadna v Berlin in mu je podal obširno poroivlo o svojih rimskih razgovorih in pogajanjih. Političn. krogi naglasa.jo. da se z Goringovim referatom m z nomiki ni odgovorom na angleško :io*o pričenja V Berlinu veb.k pol'tčnj teden, v katerem se bodo obravnavali vsi elementi, ki jih bo poudaril kancelar R>tler v uvo" jem govoru v nemškem državnem zboru prihodnjo soboto. Smrt dveh italijanskih senatorjev RIM. 26 januarja. AA Tu je umrl general Ti ran d i. ki je bil 1914 vojni minister. Ko je 11 a'H a posegla v svetovno vojno, je prevzel poveljstvo 10. »rmjiftkega zbora, po vojni pa je bil imenovan za senatorja. Umrl je tudi bivši prosvetni minister ter bivši minister za narodno gospodarstvo »n sena? tor Mano OnovCorbioo. ečji obseg in se pretvarjajo v — Vrhu tega je pritisnil hud glico izprazniti. Dosedaj je že nad 300 tisoč ljudi brez strehe. Begunci trpe strašno pomanjkanje. Po večini so morali bežati tako naglo, da so sj komaj rešili golo življenje. Nimajo ne hrane ne obleke. Zaradi hudega mraza in snežnih žametov je njihovo trpljenje nepopisno. Na stotine beguncev je že omagalo in omahnilo v sneg. Posebne sanitetne kolone pobirajo onemogle in jih spravljajo v varnejše zavetje. Skoda, ki so jo povzročile povodnji, je neprecenljiva. V Cincinati je katastrofa najhujša. Tu stoji voda do 6 metrov visoko in so izginile cele naselbine. Ogromni požar, ki je nastal zaradi vnetja velikih bencinskih tankov, še vedno besni in ga ne morejo obvladati. Gorelo bo najbrže še par dni, dokler ne bo zgorel ves bencin, ki se je razli I iz rezervoarjev. Od leta 1884 ne pomnijo v teh krajih takih poplav. Reševalna akcija, ki jo je organizirala vlada s pomočjo Rdečega križa in vojske. pravo narodno je prešibka, da bi mogla uspešno lajšati bedo. Sedaj so poslali v prizadete pokrajine nove vojaške transporte z nalogo, da predvsem zgrade taborišča za begunce iz poplavljenega ozemlja. Tudi bolezni se silno širijo in se boje, da bodo izbruhnile epidemije. Že 700.000 ljudi brez strehe CINCINATTI. 26. jun. A A. DNB: Število smrtnih žrtev pri poplavah v Ohiu se je dvignilo na 150 oseb. Zaradi poplav je sedaj brez strehe 700 tisoč oseb. lako se mora izprazniti mesto Faducan, ki ima >4.000 prebivalcev, ker bo mesto vsak hip zalila voda. Prav tako se mora takoj izprazniti mesto Cairo-lllinois. ki šteje 13.000 pre bivalcev. Izprazniti se mora tudi še vse polno manjših mestec i bolgarskega pakta Včeraj so bile v Beogradu izmenjane ratifikacijske listine BEOGRAD. 26. jan. A A. Snoči po 19. uri sc je v zunanjem ministrstvu vršil sprejem domačih in tujih novinarjev. Sprejemu sta prisostvovala gg. Vladimir iMartinac, pomočnik zunanjega ministra, in Balabanov. šef bolgarskega tiskovnega urada. Pri tej priložnosti je izjavil novinarjem g. Martinac da sta gg. predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov in predsednik jugoslo-venske vlade dr. Milan Stojadinovič /elo zaposlena in da zato na žalost ne moreta prisostvovati sprejemu novinarjev. Namestu njiju sta izjavila gg. Martinac in Balabanov. da sta pooblaščena, dati izjavo novinarjem, ker sta prisostvovala vsem razgovorom obeh ministrskih predsednikov. G. Martinac je novinarjem izjavil: Pogodba o prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo, ki smo jo kakor znano podpisali v nedeljo v Beogradu in katere ratifikacijske instrumente sta danes popoldne izmenjala, v bolgarskem poslaništvu gg. predsednika dr. Kjuseivanov in dr. Stojadinovič, pomeni, kakor so to že poudarile i uradne izjave, i glasovi časopisja, dejanski prispevek ne samo k utrditvi dobrega in prijatelj skega razmerja med našima dvema kraljevinama, temveč tudi h konsolidaciji miru na Balkanu sploh. Oba predsednika sta bila srečna, da sta mogla izvesti misel o bolgarsko-jugo-slovenskem prijateljstvu, za katero sta oba že pred nekaj leti, ko še nista bila na s\ojih današnjih položajih, iskreno delovala in pripravljala tla pri svojih narodih za tisto, kar smo danes v podpisanem paktu določili. To osebno vzajemno prijateljstvo je znatno pripomoglo, da je med obema predsednikoma nastalo ozračje popolnega zaupanja, ki je hitro obrodilo odločilne korake za uresničenje pakta o prijateljstvu. Zato ne pogajanja sama. ne postopek pri izdelavi pakta, podpisa in ratifikacije niso dolgo trajali in ni bilo treba mnogo časa za uspešno izvršitev tega važnega dejanja. Po dobljenih poročilih je pakt med Bolgarijo in Jugoslavijo naletel povsod v tujini na zelo ugoden sprejem. Popolnoma pravilno pojmuje osnovno idejo tega pakta in ta je: Mir med narodi. V takšnih okoliščinah, sta gg. predsednik Kjuseivanov in dr. ftoja-dinovič z zadovoljstvom ugotovila, da sta ta dva dni iz\TŠila zelo koristno delo. tako za svoja naroda kakor za ves ta del Evrope. Kjuseivanov na Oplencu OPLENAC. 26. jan. AA. Včeraj je bil g. Kjusejvanov. predsednik bolgarske via« de na Oplencu in se je pokloni! spominu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. G. Kjueejvanov se je pripeljal s posemim vlakom do Mladenovea, od tod pa z avtomobilom na Oprfenac kamor je prispel ob 11.30. V njegovem spremstvu so hi J i razen njegove gospe Še sg. Petrov Comakov, pomočnik bolgarskega zunanjega ministra, De5ko Karadjov. bo^arsSd posla; mk t Beograda, g. Juršfiie, jagodovemiri poslanik v Sofiji, sef holsjarsketra lai*kovne-ga urada Balabanov in Mrtev. kabine'.ni Sef bolgarske vlade. Predsednik Kjuseivanov j-e položi na grob Magopokojnejza kralja lep venec iz lo vorjevega !r>>tja. okrašen z belimi rosami, Z eaioininutnini. molkom ie nato i/ikazal ea«H velikemu kralju. G. Kju teza leta 1905. in je stopila tik pred izbruhom svetovne vojne v zaključen stadij. V poletju 1914. se je pričelo že z ruSenjem zgradbe brvSega okrožnega sodišča, kjer naj bi se zgradila nova justična palača. Okrožno sodišče se je tedaj moralo nifK-Ptiti v stari mestni zgradbi Grofiji, kjer Se danes životari v dokaj prknrtimlh prostorih, dasi je bila ta premestitev le zasilna. Svetovna vojna je izvedbo lepega projekta justične palače žal prekinila in zadeva je bih? frd?»i 1,1 ~»s/neje ponovno odložena na nedoločen čas. Sedanja razmestitev okrožnega sodišča, sreskega sodr^ča in državnega tožilstva v štirih poslopjih, od katerih je le eno državna last. je povsem neprimerna, neprak trena in zamudna za uspešno uradovanje. Tudi so uradni prostori obeh sodišč žal tako horni. pomanjkljivi m primitivni, da škodujejo ugledu države, pravosodstva in mesta Celja, ki Šteje skoro 20000 prebivalcev in slovi kot priljubljeno letovišče in tujskopTometno središče. Tetnišnica celjskega okrožnega sodišča je z ozirom na zahteve, ki jih stavi današnja doba na take zavode, posebnost za vso dravsko banovino. Služila naj bi kot v?gled, kako jetnisnice naj ne izgledajo: Prostori so nehigijenski, mračni, tesni m brez vseh modernih pridobitev na tem polju. Tudi so krajevno občutno ločeni od obeh celjskih sodišč. Po zakonu predpisani mladinski oddelek, ki je osobito v dana-šnj;h časih tako neobhodno potreben, jim manjka. Mesto Celje je edini sedež okrožnega sodišča v dravski banovini, ki nima justične palače. Novo mesto, ki je dokaj manjše mesto in je sedež okrožnega sodišča, se ponaša že celo vrsto let t reprezentativno pravosodno palačo. Celo okrajna sodišča v manjših krajih dravske banovine so glede prostorov na boljšem kot pa sta celjski sodišči, ker imajo že več let državne stavbe, ki odgovarjajo potrebam pravosodstva. Tako na primer sreska sodišča v Slovenski Bistrici, Litiji m na Vranskem. Gradnja jus-tične palače pa je postala ne odioi.jtva rudi It naloga, ker .....Sil občine nujno potrebuje vsled prlttjtafrtve okoliške občine morim občini ssljsfcl za svoje urade celo poslopje mestnega poglavarstva, v čigar drugem nadstropju ima svoje uradne prostore okrajno sodišče. Potrebe po teb prostorih za mostno občino cel jako je postala teko nujne, da bo »orale mestna občina v najkrajšem 5eeti zreškemu sodišču odpovedati zadevno najemno pogodbo. Enako nujno potrebuje mestna občina Grofijo« kjer namerava namestiti muzej. Glasbeno matico Hi mestno knjižnico. Razen teh že znanih razlogov pa bi bilo trpostevatl se sledeče: Mesto Celje kot središče dravske banovine in Slovenije hna samo štiri državne Zgradbe, od katerih služita samo dve uradom, to je sreskemu načelstvu in pošti, do-čim ste dve namenjeni šolskim potrebam (državna realna gimnazija m rudarska šola). V primeri z Mariborom in Ljubljano ee zato mesto Celje upravičeno čuti zapostavljeno, kajti število državnih zgradb v Celju ni v nikakem pravem razmerju s številom državnih zgradb v Ljubljani hi Mariboru. Silno zapostavljeno se čuti tudi napram Beogradu. Skopi ju. Nišu. Zagrebu. Banja-luki in številnim drugim mestom, v katerih je država naravnost ogromno gradila. Mestna občina je dala za gradnjo justične palače na razpoiago svoje najlepše Stavbišče. to je zeml jfršče na Glaziji v približno izmeri 14.000 m*. Mestna občina se je zavezala, da ostalega dela Gla/lje ne bo zazidala temveč da ga bo po dograditvi justične palače izpre-menila v javni park. Dalje se je mestna občina zavezala v 'n-vestnem roku zgraditi potrebne komunikacije ob novi justični palači. Končno je mestna občina dala v obliki predujma na razpolago znesek 30.000 Din, da je državna uprava mogla pristopiti k izdelavi načrtov za novo jusitično palačo in jih tudi že izdelati. Kr. vlado naprošamo, ds vse gornje tehtne razloge upošteva in za gradnjo justične palače tako pravočasno zasigura sredstva odnosno kredite za plačevanje anuitet za posojilo, ki naj se v to svrho najame, da bo gradnjo justične palače mogoče pričeti v poletju 1937. Ta spomenica se predloži predsedništvu ministrskega sveta. ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvu za narodno zdravje tn soc. politiko, ministrstvu za finance, kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani m predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. Zdaj ga je pa nasulo Po vsej Sloveniji je končno zapadlo za smuko dovolj snega Ljubljana, 36. januarja Po dolgih tednih suhega režima se je vreme sprevnrlo in začelo je snežiti kakor v starih dobrih easih. Nedvomno so prejšnji režimi bili krivi da nismo dofciJi snega. Vse kaže da je ta sneg v v*eh pogledih soliden in da Ittfli seda na ceste in ulice, kakor da bi nameraval večno ležati. Zapadlo ga jc za en km t v ljubljanski kotlini okrog 20 cm. NteAmagfl optimisti, ki jim je vedno vsoira dolgega premalo, napoveduje k> d*1 l«o še Mi-ežilo nekaj mesecev b čimer so tolažijo tudi ne^pus1*3™- kj *° danes dobil] lopate in delo na našifa ulicah. ne bomo krivični anegii in njegovim režiserjem na ff&Am cestah, je tfphu povedati da so snegu priznali na pristojnem mostili kar nwi pripada. Najeli so namreč nekaj nezepoeaerittU ker se jim je zdelo, da bo treba sneg kljoJb vezami zadeti kidati. Ponoči pa je namreč zapadlo toliko, da l?i ne za'egio inno;ri ft& nomoe najprej našemu OOnlftL Sani i pO 6ei>i sp razume, da no gori vola. če gnesl. Zato je h^o tudi le v poftnrft u1>pr>Wao&kih urah dovolj ftfičga, k'At- K>> g*n fcaoe*! najftrej pometa vati. pustili BO gi namreč za ponio na trotoar jih. do-klOT ~a ne zvozijo v Ljub'Vinico al' do-k1-r so nc '^nrenteri v kafUrttnti&oM dnino oomob h'aposlova. Xn M.arivnem t*go je redar na pfOlneffV@0) otoku sre»l; vaSolfcin Sneženih bi rikati in zdaj mu v resnici ne moro do Sivega noben avtotnobll. j^oloh se je danes ustavil f'tora j vr? promet na naših ulicah. Tramvaj >e lovi antpo. ko je riniJ &ko?j središča- na perifefijot kjer m srn čakale še nmo*ro tc/je preizku5T1jc. N-i T.vrševi ce-^ti dopoM-ie splo'i š^ ni bilo delav»oev. ki bi se zabavali s snopom, tato so le tramvajski delavci iskali tramvajsko proiro pod sn^crom. Z« h i ^ ▼ resnici nfljp°trei>nrj^» «la n;im oilko]>'i^;n v>ai toliko ulice. da ne bomo hritabUi orij-ntacije. Tn in tam so namreč le zasnožoni celo mednaro.lni prometni znak' k^r nismo mislili na Bnri. ko srno jih postnvlj-i!*. E^lino upanje pa ]?. da bost.i i? pnesra elednla vso i še nebotičnik in fi*ao. ko na«; Ik> povsem zasulo ■ delavunav zamrznil, enako pri A patinu is Golobcu. Zamrznila je tudi Drava, Ticvi in Tam is. Od večjih rek menda samo Se Sava ni pokrita z ledom. V Podravini so imeli včeraj najbolj mrzel dati v letošnji zimi namreč 9 stopinj pod ničlo. Tudi tam je včeraj ves dan snežilo. O snefru poročajo tudi rz Hrva s tkega Zagorja, kjer ga je zapadio nad 30 cm in pritisnil je hud mraz.. Pojavilo se je mnogo divjih gosi. in postire3:4i so jih že okrog 5.000. Snežilo je tudi na Sušniku, kjer je zapadlo včeraj 10 cm znega. 0 velikih sn-e&nib aametm poroča jo tudi iz Cnie gore. kjer aneg ovira promet na mnogih cestah. Danes jc najbrž Getinje že odrezano od zunanjega sveti. 2,$ v nedeljo so komaj še vzdrževali promet n* cesti Četi nje—Kotor. Tudi v vrbaski banovini je v nedeljo jplo snežiti. Tam pa proane* zaenkrat še ni trpel. —10, 80 novega enega na 40 podlage, Bonjerjei dom, danes: —10, 90 novega snega HA 46 podlage, Blmalrt VNftsoi —11, 10 novega snega na SO podlage, Peca, dartoe: —6, 35 novega enega na 80 podlage, Sv. Lovrono na Pohorju: —7, 20 novega snega na podlagi. Koncert Aleksandra Borovfkega Motto: Pusti peti mojga alavca kakor sem mu grlo ustvaril. Ljubljana, 26. januarja. Dandanes gleda Evropa na vse dogajanje z nekega destruktivnega vidika. Vsak posameznik secira v duhu okolico, jo razstavlja ▼ njene prvine in sestavne dele. ter se nad njenimi detajli veseli ali razburja. Celota ostane tako nepoznana in le redko-kdo jo je zmožen zajeti. Tako tući v umetnosti. Če se pojavi na našem koncertnem odru kdorkoli, ga ocenimo z ozirom na njegova čustva, njegovo tehniko, njegov ton, spomin, muzikalnost in iz bero programa; razdelimo ga in pozabljamo, da je predvsem človek, ki bi nam moral govoriti — tudi v muziki (ali se celo?) — predvsem človeško govorico. — Nekdo stoji pred nami, težak morda 80 kg in je sestavljen iz 30 kg tehnike, 30 k£ čustva in 20 kg ostalih pritiklin, in ako je katera teh sestavin nepopolna, se ubogi koncertant spremeni v naših očeh v ničlo. Toda: Ni li morda ta nekdo se nam približal kot redkokdo, nas ogrel in dvignil? — Skoro smo na to pezabili ob tolikšnem duševnem naporu! Priznam: na žalost so le redki, ki gredo preko odra, zares umetniki in muziki, ljudje, ki so stavili vse svoje znanje in imetje le v službo ene in edine božje govorice, svojega prvotnega muzikalnoga daru. ljudje, ki vkljub ogromnemu lllai tli šole in rutine niso pozabili, kako jim je »Bog grlo ustvaril«. Toda le ti so umetniki in le v tem leži veličina onih za katere ne vemo, zakaj jih nazivamo velike. Tu je ravan, na kateri se ne more igra kateregakoli sicer dobrega pianista, primerjati z Beethoveneko trpkostjo našega Antona T ros ta ali široko dramatiko Aleksandra Borovskega; kajti te ljudi je treba doživeti. Aleksander Borovski je koncertiral v petek 22. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Njegov sloves je dvorano lepo napolnil — njegova igra publiko navdušila. Zarns — gospod Borovski nam je vedel veliko povedati. Bachov preludij in fuga v a-molu za orgle v Lisztovi predelavi, dve mali Scar-lattijevi virtuozni sonati v fia-molu in a-duru. (prva pogosto izvajana, boli pastoralnega značaja, druga kaprici jo znega značaja1*. Lisztova sonata v h-molu. delo najtežjega virtuoznega stila. Sandbv-jeva nepomembna, a velikokrat igrana uspavanka, dvs Smetanovi polki. Prokofjeva >V'Zija«, male, prozorne skladbice. Stravinskega ples iz Petruške Musorgskoga i Slike z razstave«, so tvorile program. Na nenehajoč aplavz je dodal umetnik Liadovo: TJne ta-batičre de musicf, Chopinov valček (v problematičnem tempu) in etudo v ges-duru, parafrazo na Schubertovo podoknico in Beethovenovo koračnico. Poudaril bi, da je gospod Borovski pokazal v vsem izvajanju vrline ki jih morem imenovati slovanske v najboljšem pomenu, predvsem veliko širino v koncepciji, ponekod neko tiho mehkobo in odmaknjenost, drugod najsilnejši dramatični podvig. Tako je izčrpal vso Bachovo resnost, prešel v Scarlattijevo igrivost in lahkoto, ter takoj nato — sicer malo dolgovezno — Lisztovo sonato povzdignil do velike dramatske sile in nam odkril vso lepoto njenega tematskega tkiva. Zlasti velik vtis so mi zapustile Musorgskega »Slike z razstave«, ki sem jih tu po dolgem času slišal zopet na klavirju. Za moj okus so tako prvotnejše in silnejše kot v orkestru ob Ravalovi instrumentaciji, ki je sicer rafinirana, toda vpliva skoraj mehkužno. Gospod Borovski je vsem vtisnil močan pečat svoje osebnosti, dokaz, da je urnetnik velikega formata, Zeiimo, da bi nas kmalu zopet posetil. B. A. L. avta v resnici gleda stvarno na svet ter na dogodke, ki se dogajajo okoli nje, tako da. ko bo postavljena na odgovorno mesto, ne bo presenečena asi se mogoee ee rolo eaeola v neprijetnem položaju Zato upamo, da se bodo našemu vebtai odzvali vsi, ki čutijo simpatijo do mftade-ga niori erakefz naraščaja ter nas obtskan v soboto 30. januarja v Kazini. Vetopiiiee i Vremensko poročilo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana. Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD x dne 26. januarja Vsa poročila iz dravske banovine javljajo, da sneži, temperatura pod ničlo. Bistrlea-Bohinjsko Jezero, danes: —11, 22 cm novega suhega snega na 15 podlage, Bled-Jerero, danes: —10, sheil. snega 20, Kranjska gora, danes: —12. 16 novega snega na 15 podlage, sankaliSče in drsališče uporabno, Krnica, danes: 20 cm novega snega na 30 podlage. Rateče-Planica, danes: —12. 15 novega enega na 15 podlage, skakalnice uporabne, Tamar, danes: 20 novega Znega na 30 cm podlage, Kofee. danes: —2. 10 novega Snega na podlagi. Mariborska koča, Pohorski dom. danes: —8. 20 novega anpgn ha podlagi. Rti*ka kora, danes: -8, 30 novega snega na podlagi. Italijanski vagon s tovorom zgorel Polje;me 25. januarja Včeraj se je na tukajšnji postaji vnei Vagon brzo tovornega vlaika in zerorei- Ril je to vlak §t. 554. ki vozi mLnn> postaje Poj-čane okrog pol 9. zvečer. POSŠajho oaobje na Ponikvi je opazilo, da uhaja iz enega vagona dim. Xa telofonidaio dpoaojcito >e pii; m ga p- eta-vili oa stranki tir. Ko t vagon, v katerem |e bila juta Mpoma v plamenih- T;; ko j po pri-čefl jasi i toda gorelo je ? tako siio da so bila vea preza^lev^rja z:'m\n. Od vagona je kmalu ostalo le gol-» železjV. ves tovor pa je zeorel. Kako je o-renj iB'štali trenutno še ni dognano. Doirmeva se. d:i ga je zn.Pietil-1 iskra, ki j^ oriši« v nofra.njon.|a. Tehniki prirede... Ljubliana 20. januarja Zveza strokovnih klubov tehnič-ne fakultete ie po dveletnem premoru, /aradj Miirt\ V-^eskega kralja naprosila pokrov t«! H vo Nj. Vel. kralja Petra H. za men VII. res prezenlanmi akademski tehneni p'e«*, ki se leto* vrši v Ljubljani v dvorani Kazine ter v prostorih ljubljanskega Avtokfluba. Prejšnja leta so se vršili tehniški plesi v pro vincialnih mestih kakor Cel'e. Kran: ali Kamnik, kjer so že!-; vedno lepe uspehe. Ker pa so t teh mest h. ki so vide'a lepe uspehe tehnrskih plesov, domala druSrva sama začela prirejati svoje akademske plese, so se ljubljanski akademiki odločili pri-redifti letos «voj Reprezentančni p4e* v Lhibliani. Tu bo zopet enkrat dana možnost, da se snidp starejša tehnična generacija z mlaj« So ter ai navpžeta in PO£T1obita atJKOi kate ri se vprav zadnja leta zek> lepo razvijajo. 1 KsJi vidi se, da mlada ioJenJesaks genera- i po zniSani cen> be dobe v pred prodaji V tratiki Sever, delenburgova uliea. Vabtts ao razposlana, reklamacije pri vratarju univer, ze ali pa telefon S0A6. U Maribora — Gledališče. Boris Arhjpov, ki nastopi dre v i v naoiovni partiji operete »baron Tnenkc, je baritonist odlično Šolane^a in žametmga glaeu. Po svojem odhodu iz Maribora je bU prvi bariton raznih veiikih oper in je pel z največjim uspehom po vsej Evropi in eelo v Afriki. Mariborčani se gotovo še spominjajo njegovega kras nejra, petja kA je bas v »Baronu Tremku« prišlo do popolne veljav«. — Za naše ceste. Sodeč po novem proračunu sre^koLja cestnega odbora v Mariboru bodo Letos nase ceste precej poprav i jal i in podili tudi nove- Letošnji prora-»ain izkazuje 4 787.f?02 dinarja in je za preko pol milijona večji od prejšnjega. — Dekana ukradli 9000 dinarjev. Neznani zJikovci so vlomili v blagajno dekana Sagaja v Hooaih in odives-U 9000 dinarjev. Orožniki vodijo preiskavo. — Billardni dvoboj. V soloto in nedeljo Sa je vr^il v kavami »Jailran« mednarodni bHlardni turnir med najboljšimi bi lian listi >larihora in Gradca^ Turnir je končal i zmago Avstrijcev z rezultatom 2:6. Orad-oane je ori5,ki tekstilnitOv rftrai Hooda je oeromna. — Sport zahteva /rtve* V Po-j6-i«*.vi se jo pri motorekijorlTigtii ne\rarno ponesreči fcfSOVeO Fi-ane Smeh iz. Rad van ja pri Ma-rilnvai. Pri padcu si ie razbil lo1»r».n.v> in b*> ?a nezavestnega prepeJ.Hli v bolnico. Na Pohorju j*1 med lenmfar^em podla soprocra boo^rrnjs.kega trrrovcn Kristina RorneT;eva in al Siom^S nr>cro BSf Zadobili nevart«* notranje po'ikorlrie. Iz Celja —c Avtomobil za je povozil do «*mrn. V nededo se je hotel iH>Ietni poses«lnik Vinko Sioruiau iZ Kaplje pr. &t. Juriju ob Taboru na državni cesti v Medlogu prt Celju s kolesom izogniti nekemu i'aiijian^kemu avlo" molii.j i>tu, v tem ga je pa avlomobl podrl na t'a :n ga povozil ter mu zdrobnl lobas r/o. Neznani avtomobittsl t»« je odpeljal da# i je in ,e pustil teako j »oškodovanega Štor-mana na ce«=*ti. Poneafaeonos so pozaieje p speajalj x rosoVatemi avtomobilom v cel j« sko bolnico, odtod \Metn,i, pri trgovcu g. rJoningmannu v 1're-šernov- uLci zapoa'erii in tudi lam stanu* •oči trgovski sluga Anton -lol»t. V temi j® padei doma po stopnicah in dobil težek pretres možganov. Prepeljali so v bol* nico. Pridruitila se je se piju;n. ca n v ne-del o je Jost izdihnil. e— Studijske podpore. Jugoslovensko akademsko drušlvo v CaL^u razpihuje obi# tetine vc^ikoleme podpore iz čistega dobe* ka II. akadeantkega repre^entanČnega plesa. Proajo lahko akademiki iiz Celja in okolice in to brez ozira na društveno pri* padnost. Rok za vlaganje prošenj poteče 6. februarja. e— Žrtve nesreč. V soboto S| je 29Tetna soproga mesarja in gostilničar a AmaJija Ci rn perma nova na Polzeli pri padcu na za* mrzlem dvorcu zlomila desno roško. Is4e-s ga dne si je -Oletni posestnikov sin Jože Podgoršek z Rečice pri Smartnem ob Pakj pri padcu zJomifl levo roko v komolcu, ▼ nedeijo pa si je 17leti^ delavec Stanko Zupane s Teharja pri padcu ziiom i levo no* go. V soboto je pri delu hlod saVagj očlet-namu tesan-ju FTancu Zavn^ntku ▼ Laftkovi vasi pri št. Pavlu prj Preboldu desuo roko ter mu zlomil paiec n sredinec. V nedeljo ie Bletne^a riosestratkovega s'na Ivana Vi* derneka v Ločah pri 6marlnem v Rožni do-il ni po nesreči e»un,fla njegova sestra, pri če* mer je padel in si zlomil levo roko. Vr n» deljo je padel 411etiru SLkladscnrik Mohorje* ve t^karne v Celju Friderik Miikeln pri sankanju v Pecovn-iku v jarek in si zoniU desno roko in se poškodoval po obrazu. Po nesrečenc; se zdravijo v celješki boln ci. _e V celjski bolnU-i je umrl v nedeljo Tie'ni posestnikov sin Zdravico GoJatzutas od Sv. 1'ongraca pr; lajla tekmovalce. Tekme se l>odo udetui ! najbrž tudi znani sv.car«k smufar Han^ Zoorr. ki se sedaj mud v C«! ju. Ta tekma \k> za Celje in ©kol "co polovo na i* ver-ji z i nitko«-por in doi?od"k ^e^on*'. c Pasji kontumae v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Sresko naee| stvo v Celju poroča z dopisom No41&-4 z dne 7. I. 1937, da je bila v Trl>ovUah. obs ena škofja vav-, uradno ugotovljena psS|S s'.ekl;na. Da se prepreci srjt-nje te nevar; ne bolezni, odreja mestno [»oglavaretvo v Srn čl. ")7 zakona o odvračanju jk zatiranju žival-kih kužnih l.o-ezni f^a^j; kontu mac :n naroča; 1. Vsi ps;, ki že n:^o \rV prijavljen; v tekočem letu. se morajo pri ;aviti naikasneje do 31. januarja mestnemu poglavarstvu fsol)a štev. 10). 2. Pfe, ki ni* so varno prikienjenr: ali zaprti, morao biti opremljeni s sigurnimi nagobčnik, kj iz* klu^ujejo vsako poškodovan e turb ljudi ali živali. Preprečiti je tudi vsako po'e nanie mack 3. Prepovedano je za ča-s kon tumeca jemati pse v javne loka'e f godil ne. kavarne, trgovske bi obrtne lokale itd) *• V«ak slučaj sinnlpvesa obolenja psov jn nvačk (e nemudno javft; mestnemu pogla* varstvu (veterinarskemu referentu v mestni klavnici 5. Prepovedano i*» za i^ns kontu* mara brez dovoljenja mestnega poglavar-meniavaii stafao ima nalog, da vrij redne obhode po mestu in uneči vse pse in mačke, ki >h zaloti no zavarovane aH brez znamke. Prestopki 1e naredbe, ki stopi dne 85 jan 1987 v ve Ki vo, as bodo kaznovali v amislu 61. 111. por: navedenega zakona. KOLEDAt Danes: Torek. 26 Januar^ katotrftmi. Poraiarp. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kiaa Matica; Revolta na brodu Roanrv Kine Ideal. Zla«i kodrflk: (Shirlev Tem ple). K|ne Soga: Cardas. ,*.v Klae Uaion: Hurgtheater. Priredemovno društvo. predavanj« dr. Ro, bort Neubauerja >Veledeia medicine« on 20. v DelavsJci zbomci. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 48 Trn, koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar. Aolonbur ijova uliea 7. Nase gledališče DRAMA Torek. 26. januarja: zaprto. Sreda. 27. januarja: Kadar se utrga obh» Red A. Četrtek. 28. Januarja: Korajia velja. laven. Globok znižane cen« od 20 Din navzdol. Petek, 29. januarja: Ob 15. Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota, 30. januarja: Kvadratura kroga Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja. 31. januarja: Ob 15. Repostev. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20, uri Na leden plošči. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OP£K,4 Torek. 26 januarja: Pri treh mla«lenkah Izven. Popust za abtnente. Sreda, 27. Januarja: Navlhanka. Red Sreda. ć"etrtek, 28. januarja: Cavalleria rusrtica-na. Glumaći. Red Četrtek. Petek, 29. januarja: Zaprto. Sobota, SO. januarja: Hoffmannove pripovedke. Red B. Pol milijona je poneveril Ljui uljana. 2T». jaiuui Iz O"jeka poročajo, da je vzbuJ'ila M vettko soozaoiio vest o aretaeiiji i*• s'opn k 7^\r^ tvrdlkc Mihajlo Moor v Tnvrir ■ Matije Steriota. ki je ponevei^M okToa p«>l m'lijona in je v Sla\x>niji zlaat.i v Vuk<.vi ru rarkoAno zivoi v dinrf,r»i po«1j^rni-h de ZaevebSkp novosti pnrro<\\jo d» »> tiraJi v Ljubljani m M»» ko je ati SOa v t^fe*: s»> ot>lniy^j dovolile p«>r" ?»* •rovi aieri. Na^a policija in lodisde o ^tierletau nioeeaT ne vesta. Nad tr tata > l>2 fttorle trirovski ».vs'opTiik v So-'in-u. k>*r je kupoval za svoje* tvrrlko pVnkv* koru zo m drtwre življenjftk© potreb:>cSne. IV:\ o je vTvlno siadzi v gotovini, v amroa mu je tvmlika nnročiJa naj ku\*\ 3n vaitrooov živi! m v ta namen mm v dal«a pol m1ijoni Din. Siterie je pa dal kmetom samo i vsia drugo si je pa prldrzal ip jel zapmv 1 >vti denaT kar na debelo Ko je pa z??ć * da mii postajajo tila pod nocatnr BTUfHril je pci»r»eerTiil. Pooifhiat.i jo je hotel v ino%cms»vo, p Slo. Na**ntk-ra* ^ aa^iif^ v sebi zsl>». d* b nos^i'1 filmsf^rja, po*em je pa kroofl pro^i a\^ meji. ki je on ni rr»og*M pr.koru.it T e^te trni je že bila za pegami soiaoija. V aje kem loikalu je zapravM en v^er nad 5.000 Din. drugi iv p«, ie zopet zapraviUl a\aanar v LjmVjut «lo klor ptfjsE TVrdiko Mori ^ o , do-vn,] za 40.000 Din. Včeraj ae je mor«,] ftUerle zairovarjjiri pretf es^ješ^im M>Li^eem in j»- por Had'ko nr:v.nn,l. Vek.i? d«>n.-i,rii i-- rvnfl o sovami tvtrlfoi. ta»ko *in zr»M poneverlr !?woon 0*v*ijpft je rn bil «*-mo na 10 zj ROfiev stropeca zaoonv' - aW»■ SPORT — Mednarodne MnušJ o-ska\alne tekme v Celovcu. Rnmtfaroki khm »Kbgf^nfiiir« pri ro.ii dn*. 7. februor>i t. ]. nn vc!: r' • ' n>jci »ftaltiita« msosazao^zs t-eikTv. ^c'»n afcoUh. Tdkmovanja se udeleži>> kom-plStao nn^iona'ne ekipe Ju t jjOl ein Avstrije ter posamezni t^ikmova.l^; nordiisl-rjiJk drvav in Srcje-c. \n Rt.i.rt.n bn^'o o-b tej pritakj 'Hr-a.ni elitni fkakač szls Everaii Bodotois sadi zn^m; Saojztai Bsadl, lansfcl wna.cx»v:»'.-.- h Planice HO! m.. Pri-reditelj je ra to trkm<,vn,njr ]7/\x] ftoSnpiB spokt. v slrjvemi^^rm jeziku ki je n.-i rn7-poaago pri »Putniku«. Di onoe^; srw-»r n-emti olrfTnstvu rzkoriati Hko n - wln-k pri lilco, videt? vrhun.-^''' amu*1'© skakače, prirejo »Pn*nik< Maribor en^dnPA"ni i-.Vt 7 tik ■šumim. ''uripn»n ar'oknmm v Oftlo\f. Ođbod w. ^aribrm 7. februarju ob f r it pred ho+r-M >Omi«, po-vTat^- v KaTmoi BS od OOa 91 i«-i. Cena vo^nj^ * vo o^o'r,- Prijave jr • slovit na »Piknik«-. Maribor. Alekaaruirova - ^ X\ telefon 21.2-2. Sred.1, tf. jannarja 12- flannonisti, rovelerJl in drugi taki sam (n!o5ee). — 12.45: Vrenvv ponVila. — 1S: Cas, spored, obvestila. 13.15■ Ve,5el opol dansk konr»Prt (radija%| orke«»ter>. — 11 Vremp bor/a. 18: Mladinski ura; a) TVv ta itiH^p fizike fg. prof. Miroslav Adle-i'i*V b) Ov|tt»k za ^pv^bii? kni'tjp in ri fy>nife IfifOjStSV 7or>. _ 1R 10: ^'ov. "or *kj vodniki fg. dr. A. Mrak V - 10: Ča« ^re^ me. porodila. 6norprl, obvestila. — ^»r ura: M^trm*:«*pvi horoisrko epsV *f-nski b-ki Branko M***) Ztjb. „ 1f».V»: ^hov*bi koma, — ?0: Ura f^hke gla«be: Pilhov duet harmonik _ «>j. j* Purri^iie^h on^r ki — 21 -45: Cas, vrome, po, roRJ«, ppo-ed. — 22: Esperantska prireditev-Cinunr?r-v ve-Vr. «odeln>io ^pprant akSffa kluba 9 Ljubljani, rp£;ra c? Tx>j7p pn tokar, oian N^r. sJMa#Mt — Konec ob Z Štev. 20 »SLOVENSKI NAROD«, torek, M Januarja tUL Stran % DNEVNE VESTI — Grško odlikovanje, drški kralj Jurij V. je odlikoval predsednika ljubljanskega veleaejma g. Frana Bonaca s Komander-skim redom Feliksa, ravnatelja velesejma g. dr. Milana Dularja z Oficirskim redom Jurija L in upravnika glavne carinarnice *v Ljubljani g-. Antona Pirca z oficirskim redom Feliksa. česti truno! — Diplomirani s« biii na pravni fakul-te v Ljubljani gg. Hajko Otrin, lvko Pustu šek t7 Lruoljane . slagerfilm! Slagerfilrn! Največja pomorska pustolovščina! ftftVOLTA NA BRODU BOtNTV Charles L.aughton, Clark Gable, Fran-chot Tone Kadi dolžine tega fiima so predstave danes ob 16.. 18.30 in 21.15 uri VVillv Forstova filmska umetnina BURG THEATER iVrrnrr Krauss, Hortcnse Raky, Olga ( ehova, \\ iliy Kichherger, Han s Moser Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16.. 19.15 in 21.15 uri »— — •■—— ■ ■ — ■ ■ ....... — Kafie klirindke terjatve v Italiji zna« šsjo po zadnjem poročilu Narodne banko ' • ■ " lir. Večina teh terjatev je pa že no odkupljena od Narodne banke, ki vedno kupuje lire o«i gospodarsko šibkejših iavoaaikov in sicer po 270 Din za 100 lir, čeprav notira lira v prostem tečaju iapod 250 Din. Za turiste, ki potujejo iz naše drfSave v Italijo, Je določenih kot pivi obrok 10.000.000 lir. L.ire se prodajajo za naše v Italijo potujoče turiste po 2"<0 Din za i 00 lir in od turista se ne moro zahtevati več, čeprav se kupujejo lire često po 300 do 315 Din. Največ lir ee >Uje preko »Putnika^. Vpc terjatve na-IkOV v Italijo po klirlngu znašajo .»krog 0.000 000 lir, druge je pa že odkupilo Narodna banka. — Brueov večer kovinskih Studentov v Beogradu, Slovenski študr-ntje v Beogradu M priredili v nedeljo brurov večer. Dvorana, češkoslovaškega doma je bila nabito polna gostov. — V lufošlovenslca lovska koračnica »rerio lo^e<\ za salon^k' ork'**tor in god? bo na pihata* fo dob' potom avtoria Ivana Rozmana, sodnega uidmieiala v jM>koju v Lulilumi. Poljanska eetfln »t. 10-VIII.sff. Par l !ura /« kiiaVtf in enogiifteuo pelje se pa dobi Vi v knjigarn: Kleinhiayer*Baniberg v LjubWan . — Na l'olžeiom «>nega ta smuko dovolj. Tudi na Dolenjskem je zapadlo toliko ane-ga via f»g jr za smuko dovolj. Nekaj ga je bilo že prej. novega pa je zapadlo okrog 2o cm. Smučarjem ne bo torej treba več hoditi visoko v planine iskat snega, da ga je za smuko dovolj. Nekaj sa ftmah in bo za smuko dovolj prilike v ne-pc:Srednl bliiini Ljubljane, vsaj dokler ne pritisne jug. Upajmo pa, da nam bo z njim vsaj nekaj časa prizanešeno. Dom na Polževem ie stalno odprt in oskrbovan. V kratkem se prične na Polževem smuški tečaj. Z;iirrel»ška un J verza imtreluile nujno podneroi V Beograd je odpotoval rektor Kijrrcbdke ur.voivt.' dr. llondl, da izroči pro svetnemu m ni siru olxs?rno spomenico z aa-hteVatnj zagrebške univerze« tire v prvi vrsti /.-\ r.ujr.o podporo odnosno za poveča* nje kred lov. Zaiireuska univer/a -zahteva ua :r,anj 1 '2..>>1.1 HI Din Več fflSgd znašajo n en- krediti. Bo. unski musi imuni na poti v Meko in Medino. V nedeljo je odpotovala iz Sarajeva v Meko in Medino velika skupina muelimasoskih romarjev. Njihovo romanje je cr^čipjzirala sarajavaka p-ctružnica Putnih in \;vruuci; Ante Roje. ki jih bo sprem lja-1 do Sueza. Romanje je trajalo prej £est do ttr-ean mesecev, zdaj je pa anatno 3craj-le in traja BSanO 2 meseca, stroški pa zna fiajo ekroer 20.000 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, aa bo nestanovitno, mrzlo vreme s snegom. Včeraj ie snežilo v Ljubljani, Mari-ooru, Zagrebu in Skcplju, deževalo pa v Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9, v Sarajevu —1, v Skoplju —2, v Ljubljani —i.6, v Zagrrebu —5, v Mariboru in Beogradu —7, Davi je kazal oar^ometer v Ljubljani 761.5, temperatura le znašala —8.2. —Rovačniea denarja v Sis^u. v vasi Struzec blizu Siska so odkrili orožniki pra vo kovačnjco denarja in sicer Kar v treh a^nh. Praar so ponarejali trije kmetje ta kb spretno, da je težko razločit: ponare-ienc 2-v.ovajice od pravib. — V krati oftiveea. V Soku Je »veda 64-letna beracica Anka ettmc. Oni dam Ja ahoJeam ki nekoga jutra «o jo neani anaaa^a navidezno mrtvo. Obvestili ao ob&aso» ki Je oxjredUa, da ao polotiti njeno tnzplo v Jurete, v splošno preeeneoenje Je pa beraOaoa med polaganjem v krsto m^nla od m povedala, da Je de žrva. Dvignili «o Jo mt krste, toda Se iste gadne Je i taailfino umrla, iočipana od lakote, mraza in strahu, ko Je opazila, da ledi t krati. — Kakor ▼ Ameriki. V Som boru so aa pojavih tolovaji, ki močno anornJajajo na zlogi a^ne amenake gangs4enje% Bogati kmet Pavel Ptraner v bltžaji veei StaciSig je dobi grozilno pismo, naj prinese v treh dneh na določeni kraj 10.000 Dmu sicer bo v 46 urah umorjen on, njegova žena ali njegov otrok. Mož se je tako ustrašil grožnje, da je že hotel odnesti denar na določen kraj, pa so še pravočasno posegle vmes oblasti. Izsiljevalca pa se niso izsledi. — Zagonetna »mrt učiteljice, v mostarsko bolnico to pripeljalii v nedeljo strokovno učiteljico Lidijo Petrovič. Imela je prebilo lobanjo m druge težke poškodbe po telesu. Umrla je, ne da b; ee bila zavedla. Šofer jn spremljevalec, ki sta jo pripeL^ala v boL njco sta izjavila, da gre za nesrečo m da je Petrovičeva padla iz avtomobja. Zdrav-naki* ki so jo pregledali, pa tega ne verjame jo. Sumljivo je namreč, da je imela učiteljica raztrgane nogavice in bluzo. Najbrž pre za zločin. Iz LJubljane —I j Svetosavska proslava. Jutri bo vsakoletna proslava sv. Save. Sv. liturgija bo ob 9. dopoldne v novi pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda, šolska svetosavska proslava bo ob 10. v dvorani Ljubljanskega Sokola na Blei\veisovi cesti (.Narodni dom). Na sporedu so izbrane deklamacije ki jih bodo izvajali otroci osnovnih in dijaki srednjih Sol. O sv. Savi bo govoril ljubljanski prota g. Buciimir Ojorgje. Razen tega nastopi mešani zbor državne učiteljske šole pod vodstvom g. prof. Ivana Repovša. Na to priljubljeno mladinsko proslavo opozarjamo starše !n prijatelje mladine. Vstop je prost. —1 j S svetosavsko uagrado nagTajeni studenti. Jutri ob 11. bodo na rektoratu naše univerze objavljena imena slušateljev, ki so bili odlikovani v Studijskem letu 1936-37 s svetosavsko nagrado Nj. Vel. kralja. —Ij Rezervne oficirje opozarjamo, da se zglase v društveni pisarni podpisanega pododbora v Kazini, II. nadstropje med uradnimi urami danes ali v petek od pol 18. do pol iS., ako si žele nabaviti železniško legitimacijo. Od 1. februarja dalje se bodo zbrane prijave za železniške legitimacije oddajale Vojnemu okrugu mesečno samo enkrat in sicer koncem vsakega meseca. V interesu vsakega je, da legitimacijo naroči pravočasno in ne šele v zadnjem trenutku. — Udruženje rezervnih oficirjev V Ljubljani. —Ij Pri dnevni blagajni v operi so interesentom še vedno na razpolago bioki za 20 odstoten popust za operne in dramske predstave v Narodnem gledališču. Blck obsega 20 kuponov in stane 100 Din. Pri nakupu vstopnice za katerokoli predstavo, razen premiero, se odračuna od cene vstopnice 20 odstoten popust in 5 Din, ki jih je lastnik bloka že plačal pri nakupu bloka. Gledaii3ka uprava opozarja vse na to ugodnost, saj plača lastnik bloka na pr. pri nakupu vstopnice za kako predstavo po znižanih cenah samo še 4.75 Din Z3 sedež zadnjih vrst parterja v drami, v operi pa 11 Din. zato je ta blokovni sistem jako ugoden zlasti za nedeljske gledališke posetnike. —Ij rNoč ima s\ojo moč« je znan pregovor. KakSno moč pa ima 2 čarobna mesečna noč- bodo lahko spoznali le oni, ki bodo prišli na pustno soboto na Tabor, kjer se že sedaj pripravlja velika maška-rada. V »čaru mesečne nočic kakor se glasi deviza letošnjega rajanja mask in tudi civilistov-, bodo doživeli vsi, ki pridejo na pustno soboto na Tabor vsaj nekaj uric resnične zabave in sprostitve od dne\Ttih skrbi. Pustite te zunaj, sami pa pridite gotovo na Tabor občudovat luno in zvezdice in cela ozvezdja. Samo pridite, pa boste videli več koc moremo tu napisati. Torej: Pustna sobota — Tabor. —I Pogreb tragično preminnleffa elektro-monterja Rudolfa Galcta bo darre« popoldne ob 16. izpred mriva^-ce pri Sv. Krištofu na pokopal i jrče k Sv. Krržni. Naknadno poročajo, ca pokojni rti bil sprt s svojo eoprofiro in tudi ni imel nitkivkega razmerja z druiro /p-npkjO. Za ss.rr.oaior je odlooi! Gale najbrže v duševno zmedeno-stl. ki jo je [*)V7ročil fll-koboJ. —Ij šb.aini |n prikroleTalni tečaj. IfabaV-1 a!ne ?.adrui£e uflužb^ncev državnih žele?* u;c (dnevni in večerni) pV.«ue zopet s 1. februari eni t. 1. L'ikovina je ininiTnalna. Pris jave »prejema vodstvo gospodinjskih tečajev v pisarn; Žeieznioarslce menze, P raža ~ k.>\a uliea 19 v Ljubljani dnevno od lo trre do lt>. ure. Taini se dobe tudi tozadevne informacije. —ij XIII. poljudno zuaustTeao predavanje Prirodočlovuega društva. Dr. Robert Neubauer, primari] zdraviiuioa na Gahišku bo predaval o veledeifh medicine. Predavanje bo v torek 20. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Votopnna 0, 4 in 2 Din —Ij Sokolsko društvo Ljubljane — fti-ška priredi 1. februarja 1937 v Sokolskem domu v Šiški veliko maškarado. 2Sa prijetno zabavo bo vsestransko poskrbljeno. Kdor se hoče dobro, poceni ln res domače zabavati, ta bo posetil sokolsko maska-rs do v diski. —Ij Društvo u pokoj, ueiteljstva poklanja Učiteljskemu domu 100 Din v spomin pokojnega društvenega predsednika Prana Oabrška. —Ij Poškodovanci v bolnici. Posestnik Lojze Lovšin, doma iz Brezlj pri Ribnici, je včeraj v gozdu podiral dreveav Med delom pa mu je naenkrat spodranUa sekira in se je močno vsekal v deeno roko. Poljskegra dninarja Anlreja RevenSka ao snoči napadli neznanci na cesti pri Škof- ljici. ga> ja nahorial s ▼ ni bet ja postal voaraj tudi Metal kmečki fant Mina Kinko iz Dobovoa pel Bt. Jurju pod Kumom. Neznanec ga je 00-atreni iz zasede in mu poakodoval levo roko, Poaoatnikov sin iz Dragomera pa Je tal sam tako neroden, da al je prisade jal teejo poakodno. Igral ee Jo m flobertovko, ki ee mu je sprožila. Ranil al je kost na lavi nogi. Val poškodovanci ae zdravijo v bolnici v Ljubljani. —ij Kokoai kradejo. Na periferiji ao vlomi v kokodnj&ke skoraj na dnevnem redu. Prijatelji kokošje pečenke ao pridno nađeni zlasti v Dravijah tti Đa Vicu ter dtepa-n£ vasi Policija je pred dnevi prijela drui-bioo breznoaelnib, ki se je mdrževala v neki baraki za mestom. Pri preiskavi barake so naSi varnostni organi Se dve celi zaJclani kokoši. doČim so aretiranci prkna-li da so jih pojedli ie nad 10l Tatvine ko-ko* pa rodi po aretaciji te dražbe niso pojenjale in je zdaj policija na a!cd* soat dnifrim t-tfovom. ki so udejstvujejo zl:«*ti v SiŠki. Iz Trbovelj — Nedelja je bila pusta in dolgočasna. Ves dan je po malem snežilo, ni pa padlo niti toliko »nega. da bi bila ods-tranjcna nevarnost poledioe. ki je bila v nexloljo posebno velika. Tudi v planinah ni zapadlo mnogo snega, čeravno je tudi danes snežilo. Dolder bo trajal sedanji mraz, ni pričakovati, da bi dobili več sneira. Vendar je pa padlo zadnje dni polec dežja toliko snaga, da »i je mogla naša mladina ustvariti na cesti v tako zvani Urhovčevi loki izvrstno sankališče. kakršnega ni bilo ni+i v zimah, ko je zapadlo no! metra snega. Pa recite. 6e na5a mladina nima sr^če. seveda pa mladina ne vporabija le sankalr sča v Urhovčevi loki. marveč tudi druira pota. ki jih je izgladila v največjo nevoijo saszajiaa ljudi, liadi tce včeraj potekel rok za v!acue kandulatni''.! bal za volitve obratnih name^čenskih zaupni' a ni bila poiletr apoanesnna« l'«te naaaaao a-oev vložena nobena dinga lasra je sn;a+.*-a-ti. d? booo volitve odpadle in
  • in ho mM skimina^Tni in volilnimi od borom nodp:*nn le zapisnik o izvršenenm volilnem aktu. Iz Ptuja — Pri podiranju dreves &e je ponesrečil. Kočar Jožef žuran iz Male Varnice v Halozah je bil te dni zaposlen a srojo žesio pri podiranju dreves v grozdu. Nenadoma se je zrušilo nanj veliko drevo, kateremu «e ni mog-el pravočasno izogniti. Zailobi je težke notranje poškodbe, obenem pa m-u je tudi zlomilo levo no-o. — Mraz je pritisnil. 2e tri dni sneži tako, da je zapadlo že precej snega. Smučarji -co se tega ^ek> razveselili in jih kar mrgoli po bližnjih breg-ovib. Pa tudi drsalcev je letos izredno vel;ko, faj prav prid no obiskujejo za^mrzjeni ribnik v Ljuclskam \Ttu. Mraz pa je sedaj tudi pošteno pritisnil. Vidimo pa, da hišni lastniki zelo slabo čistijo hodnike, na katerih je obilo leiu. Tudi posipanje ialih ni zadovcljivo. Tudi mestna občina posipanje ni dovolj poskrbela. Na keju v parku je celo ctrsali-šče, namesto šetališča. Pa tudi pred mestnim g-ledallščem bi se moralo malo več sapati. Peska ie dovolj na razpolago, treba ga je samo navoziti. _ Občinske zadeve. V četrtek se je v tem letu vršila prva javna občinska seja, na kateri je župan g. dr. Remec poročal o prevzemu poslov občin Grajene in Rogoz-nice, ki sta se priključil: mestu. Glede razdelitve premoženja pa s prizn-Jetimi ob činami ni mogel doreči sporazuma; zato je bila imenovala komisija, v katero je za meatno občino knenovan magrietratni ravnatelj g. ZavadUL Ie poročila upravnega otisaka sladi, aa ja mestna občina iarofiim postni opravi brezplačno avtobus znamke >Tatna<, ki bo obratoval na progi Ptuj— Bori—Sv. Barbara—Leakovec—Bv. V5d— Ptuj, pod pogojem, če se obratovanje opusti, da pripade avtobus zopet mestni občini. Avtobus je sedaj v generalni reparatu-ri v Ljubljani, v gradbeni odsek 30 bili imenovani predsednik dr. Remec, mestni fizik dr. Bruca en. upravitelj Horvat in za cestni odbor inž. Lah. Reatavratar ju Jožefu Pavšerju je bila priznana krajevna potreba. Najemna pogodba z orožniško po stajo na Bregu se podaljša za eno leto. Na Bregu bodo /aČa*no opravljali policijsko aluzno orožniki, če pa bi se ta postaja premestila, se bo stalež mestne porcije pO vi&aL Za javno kuhinjo za breaposelne, ki je začasno na grajsčin* Herberstein ao bili adaptirani prostori v starem streiiseu pri Mladiki, za kar je bil odobren znesek Din 10OO.—. Istotako je bila odobrena podpora Din 3000.— za. mlečno kuhinjo za šolske otr~ po^lal :n sprejel 143 dopisa umM n^pl-n*k je ; : "al tudi načrt bodočega dela. Ni5 manj vestna niso bila ostala noroč^la, tako načelnice, prosvetarja. blagajnika, statisti carja itd Naj omenim^ še vzs^ledno delovanje knjižničarke: knjižnica izkazuje *lf^5 knjig. Med 57 čitateljev jih je bilo izposojenih 14G8. V odbor so bili izvoljeni bratje in sestre: KoA-ič Ivan, star., Heric Franc, podst., Pod goršek Pr. naČ., Pcžeg Anton, podnač.. Ga-šparič Poldka načelnica, Mulej A Ima, pod-naČ.. šteifancioza Andrej, prosvetar, Detl-oek Franc, tajnik, Pri-tfonik Favle, blagajnik. r. Oetali oiibor tvorijo: skrbeč. Mesari'-, Bregar, Vodenic Milan, Re-goršek Adobfina, Krošovic Anica t »t M 1-horič Franc. Zdravo. Uspešno delo Sokola na Jesenicah V sredo tverčer Ke je zbrala velika po-kotlftlca družina v svojem domni. da onjc SO" roC-ila olajio-v uprave O poslovanju društva v ndnuieni letu. Siad^šina brat 6a. Obensnel jc najprej naRiovil p*vz.ii*av starešini SK.f in Nj, Vel. kndju Petru II. in se spoiniiij.il umrlih — da&t,re Asbans dr. Kogejeve, fašistov Franoa llualČa, Ante Stekarja in Ivana .^ejra. V daljšem poroč.iihi je omenjal delo v savezu, župd in društvu in poaivai stvo k pospe^ne-iii delu v ko-rist društva. Tajniik brat stel»;n jo pr>.roie.;il. da jo imela DJpsava 6 rednih in - slavnostni seji, izvršni odbor po 5t sej. T^f.^lo je 3.17, odposlanih je bflo 3-lf* d&pJSOv. 'fnk.lnarf-1!)^; bral SiLsniik Mafcij;v jc poro-5M, da se je p*»!e^r hjiovadbe g*ojMo sbmi-Sanje, iMietim oVsatlJe, laUća ai lot.iika, o}k.i Ili n;i!HT7jii tenis. V 47*J unih je ic-lovadiio M.O77 leto^adjeev. SagOVorov pred vrstami je b3o l?t J»r«>l -ti52 pos'uzvici. Droštvo ^0 ud< Icž-iik) župneffa &l**ta. v škofri IjokL USlUnnii^a v Mojstrani, doma pa je priredilo 6 mKranjlli javnih nr*topov in akadomij. Društveni načelnik br. Janej, Trjatov jc ihleieiU berltoka oikĐpijade v jiaT^'ovoneki ao-koleki oitopijakl vrati. Pri tekmah za alovt«ako uokolako amu eaSSaa prvenstvo na Caakoa'ovaakeffi i*> člani bratje Uriva* Slavko, Linobenbercef Adolf in Zunan Ivan doeeirti prva mesta. Pri tekmah SRJ na Pohorju pa L«v*tik Lojze v sr.'iku 2 me«*to, »eatira Pobar Vida pa med naraAčajnicaani 3. me*tn. kupnih te-'em v Kranju (»e je ndole?.ilo 47 teJunovaJ-eev in tekmovalk. teikce ao delovala pri 30 naafopih. Deluje tudi Slan *ki satonaM orkeatcir. mj.idim&ki orkcater. dva ml'wli;'eka pevaka 7J»ora in člajitfki ner -?ki 7.bor. Gc^iKKlar br. Srečko Cop je Grajal član siva m rudi mladinake oddelke da premalo ria/.ijo ni «*n.«?.no«t in na inventar, matrl 'r*Hea isasra Keen46sva pa j<* povedala, d« duilitVO 35T» članov, 01 članic. r>0 mo »ke.^ra in 35 ienskeca naracija. rigfx^inino delo od«*eva h hlaprajniikelrH polWtta. Blagajnik brnt P«»bar je rx*ročal. da ie "melo društvo prekci .V>0.0(10 Dm de no m onmieta. Rcviror br. inž. Bactrji ••'Vi vse jv»«lovr»nje v vsarSjSai redu in je nredlacal up r»rr -n:eo. Sla »j iik 11 pa ?e poaeb 1 hvaln, kar >t Min anf?taeno sprejeto. 7,.* glaroaSS je bil ponovno It voljen brrit dr. OoetMleC ^ SodstSJPSJlttl na brata dr. Rment Rekir in Zupan Valentin za načelnika .Tin*"' rv^tov, ra podnevi rdka Oorup Tone i" N08 Prene t.t nečieJni ^•o aeS%a nVataJc Vilja. r.a po^lnačojnici La-pf^iii" Slaveča rn P'~'nv 7/>ra, r.» nro^ve tarja br. atlatvon Fnajo ter 10 čanov uprave. numoifnaVoi in revfaorjev v Saatas iaa sodiSČe pr< bratje ,lr. PRUB^tAftls K^i 4V. Vo\-\ .Te.r.ko 'r\ f^itŠtnk Matija kot SJaaeSt-br. Božič .To?e. Iz škoSje Loke Nesreče in nezgode. Hlapec poaa t-r-Mti. Janeza JNagOVlSa I TVate je nakladal oni dan dopoldne v Heinriharjevi jframorm jami pesek. Pri tem pa se mu je primerila boda ncFreCa. /*mrzla pla^t gramoza mu je padla na nogo in mu je zlomila. Pone-j srečenea so pedali v ljubljansko bolnico. Žontar Frane, taSaV s Trate, je hotel v Ljubljano. >.ra poledenelih tl^h mu je na kolesu cpodn=n!lo ln pe^el je tako nesrečno da. si je zlomil nogo. š;frerje\i otroe Ivan, I^judimila Ln Antonija, vsi jz Bmklja. so se sankal ob Se lučici. Pri tem je vrglo otro-čad na vodai prod tako, da so -se vsi trije prav pošteno potolkli, zlasti Ivan, ki bi bil skoraj ob oko. Zdravniško pomoč jim je nudil dr. Hubad. Kaj nerodno nezgodo je doživel posestnik Pimčar od Sv. Duha. Na Plevni je pribrzel žirovski avto. Pun-čar, ki je opazil avto v zadnjom hipu, je imel še toliko ča a, da je vrgel proč kolo, nato pa se je oprijel blatnika pri avtu in 50 rešil! Seveda se je medtem tudi »vto ££ ustavil. Neki moSki v Novem predmestju je ravnal neprevidno z naboji in to je bila nesreča tu. Naboj je ek.=Tplodiral in rau rastrga I prste na eni roki, drugo pa po&kodcr/fck i1 jaa-Ji j a a jrana-jgi-a ,n ^ ^, ,n ■» .;i ■■ MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din. davefc 3 Din preklici Za pismene odgovore glede mtiih oglasov je treba priložit: znamko. — Popustov za male oglase ne nriznamo. raGOGEEGOGiri^ RAZnO H SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši zne«ek 8 Din NA VSA ZIMSKA oblačila dajemo 15 do 20% popusta. Presher. Sv. Petra c. U. 6-R* K LI Š E J E - večine GLASBA Beseda 90 par, davek 3 Din ffafttianjSi snaaek 8 Dfc PLOftCS IN OKAJHOFONSJ najceneje v največji izbiri kupici na razprodaji is zaloge ■aaaergef, Dalmatinova 10 — nasproti notela >8trukeii«. Beseda 50 par, davek 3 Din Najmaajfei znesek 8 Din PRODAJALKA z večletno prakso, zmožna slov. nemškega jezika in pisarniškega dela, išče služb y v trg-ovini ail pisarni. Gre tudi za blagaj-ničarko. Nastc^fcahko takoj ali kasneje. PonoSre na upravo Slov. Naroda pod .-Zanesljiva moč«. 3io Makulafiirni papir proda uprava »Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s PROD 331 SUHA DRVA KOLOBARJE, la HtBOVEUSKl FV* P B E M O C ^\ BREZ PRAHU NUDI L POGAČNIK Bohoričeva 6 — Telefon 20—59 ailLil iS SANKE po «*redno niafcih eeneh dob4e pri i«deWanesodobno<, ako bi ustrezali zahtevam duha in srca, zakaj v tej dobi po diktatu koledarja ne smejo človeštvu ukazovati možgani in srčno mišičevje, temveč se mora vse klanjati zahtevam želodca in trebušne prepone, S tega aktualnega vidika je naša najnovejša opereta -■Navihanka< skrajno sodobna. Izvrstno ščegeta trebušne prepone, odlično pospešuje prebavo in nudi očem in ušesom tri ure dolg, v resnici razkošen banket. JDobi-li smo pristno predpustno operetno novost v prav dobri izvedbi, v resnično izredno bogati in lepi opremi; kulisarija, toalete, obilje baletnih senzacij in objestno veselo in do skrajnosti predrzno, z verjetnostjo ali pametjo neprestano se vojskujoče dejanje, spravljajo občinstvo v skoro brezkončen krchot in prav zidano voljo. Po zaslugi dirigenta D. žebreta. režiserja prof. O. Šesta, koreografa F. Gotovina, inscenatorja ing. E. Franza in kajpak v prvi vrsti vseh sodelujočih solistov, zbora in baleta je »Navihanka« tudi pri nas sijajno uspela ter prinesla pravilno na ta žaner orientirani gledališki publiki polno zadovoljstvo. Jara Beneš, Češkoslovaški, tako rekoč že po vsej Evropi zmagoslavni operetni komponist, ki je osvojil Ljubljano najprej s »Sv. Antonom-vseh zaljubljencev patronom-*, in nato s »Pod to goro zeleno«, je s svojo i Navihanko*: dosegel še tretjo in morda še lažjo, že s prvim naskokom probojno zmago. Čisto sodobno je ta opereta prav za prav družba z o. z., saj so na libretu sodelovali kar štirje avtorji. Jara Beneš je ustvaril glasbo in pevske točke za klavir. liti Fiala pa jih je instrumentiral. Kakor besedilo, ie tudi muzikalni del bolj inter- nacionalnega značaja ter je le par šla-gerjev in plesnih songov zajetih, toda namenoma primerno prirejenih po češkoslovaški folklori. Kakor film se razvija dejanje v kratkih, fragmentarnih slikah v vedno novem kulisju, tako da hodi opereta čisto revijalno, očem in ušesom vedno nove situacije, včasih le z baletom, včasih le s par solisti označeno pot. Vse skupaj ima namen zabavati, razveseljevati, zbujati smeh, presenečenje in navdušenje z burkami, groteskami, toaletami, baletnimi nastopi, lepimi dekoracijami in prijetno, uho božajočo, lahko melodično glasbo ter napoelea celo z nekaterimi udarnimi, lahko spominu se utiskajočimi popevkami. N. pr. tisto o kanarčkih, ki ae pariti nočejo »in ne, pa ne, pa ne« sem slišal že na cesti domov gredoč s predstave. Tako ne dvomim, da se bo »Navihanka« naglo prijela tudi naše publike in da je naša publika dolgo ne izpusti iz svoje simpatije. Obeta se torej neštevilo re« priz in, toplo želim, čim največ razprodanih hiš. Premiera ln prva repriza sta že bili nabito polni in sta prinesli ne le solistom, temveč tudi baletu aplavza in cvetja »nič koliko . . .< Naslovna vloga je kakor nalašč napisana za go M. Brumen-Lubejevo, ki je igrala in pela poredno milijonarsko hčerko Sallv. navidezno majceno, naivno dekletce, a prebrisano špekulantko na milijona rje vega nečaka Freda. Kot otrok izgleda odlično in igra prepričevalno, razvija pristno komiko ter je imela popoln uspeh. Ga Nablocka je vsa damska kot milijonarka Eunika, elegantna in fina. hudičevo čedna« in še dolgo ne samo * hudičeva«, kar trdi njen mož VVebster, ki ga izvrstno igra Drago Zupan. Vse priznanje igri in plesu ge Poličeve, ki ima njuno hčerko Bessi. P. Goiovin igra njenega snubca, italijansk. grofa Morettija s komično grandeco, nekakega madžarskega podeželskega plemiča. Zelo je ugajal elegantni, noblesno nastopajoči Andy Dro-dle. v resnici mladi lord, ki ga podaja Peček z vsem okusom. Marka zase je Jeanjou, bivši filmski igralec, ki ga z učinkovito komiko pooseblja velesposobni B. Sancln. Težko, jecljajočo vlogo podaja tako. da vzlic mučnosti te napake, nikoli ne žali, temveč vseskozi resnično zabava. Njegovo uspešno učiteljico v pravilnem govorjenju igra prav dobro zmerom j uporabna in zunanje ugodna S. Japlje-va. V hvaležni epizodi policijskega inšpektorja nastopa efektno Danes, a tenis-šampijon Fred je na odru vedno bolj domač, v plesu dovolj spreten J. Gorski, ki mu je treba le še več pevske Sole za njegov nežni organ. Novi dirigent Zebre se jc držal izvrstno, žel po predigri aplavz v pozdrav in vodil vso predstavo v pravilnem temperamentnem tempu, ki si ga želimo vztrajno pri vseh operetah. Fr. G. Kratek športni pregled Izbirne tekme za sestavo naše reprezentance — Naši v Ga—Pa Ljubljana. 26. januarja. Zaradi preloženega državnega pivenstva v kiasKni kombinaciji v MariDOiu, ki naj bi onencai siuž:lo za izbirno tekmo za. sestavo nai>e državne reprezentance, je moral JZSS iskati dru^ izhod. Za soboto in ne-d»"*!jO jc razpisal izbirne tekme v Planici, na katerih je nastopilo vse, kar nekaj pomeni v našem smučarskem sportu. Med manjkajočimi je bii naš prvak Smolej, ki mu je JZSS dovodi ostati na Pokljuki, da mu ne bi bilo treba prekiniti treninga, tekmovanja se pa tudi ni mogel udeležiti zaradi poškodbe Tone Dečman. prvak v kombinaciji. Pivi dan jc bil tek na 18 in na 40 km. Kratka proga je merila prav za prav nad 20 km in tudi dolga je bila za kilometer daljša. Na obeh je zmagal član Ilirije Leon Knap. ki je trenutno v izredni formi. Na IS km je dosegel čas 1:28:49. vendar je tudi drugoplasirani Lojze Klančnik iz Mojstrane imel isti rezultat. Tretje mesto je zasedel z 1:36:32. torej razliko 8 minut. Jakopič Avgust od Ljubljane, četrto pa z 1:37:u6 nova zvezda Mrak Franc od Ilirije. Na 40 km sta nastopila le 2 tekmovalca. Zmagal je Knap v času 3:02:38 pred Mrakom, ki je zaostal za 13 minut. Tekmovanje je pokazalo, da v tej panogi prednjačijo gorenjski domačini, ki jim Ljubljančani niso kos. V nedeljo so bih skoki, ki ao pokazali prve uspehe planiške skakalne šole. Najmlajši rod naših skakaeev je že danes prekosil starejše tovariše in smemo v tej panogi brez skrbi gledati na bodočnost. Skakali so na skakalnici za 60 m Čeprav je izven konkurence sodeloval tudi norveški trener Hansen, je zlasti zmagovalec Pribo-šek dokazal, da ne samo ne zaostaja za njim, temveč ga glede sigurnosti m lepote stila celo prekaša. Z dolgimi skoki, ki pa so glede st*la zaostajali, se je izkazal Albin Novšak. ki pa je imel smolo, da je pri drugem poizkusu padel in zasedel šele 5. mesto. Isto velja za sramla, ki se mu je tudd ponesrečil prvi skok. Rezultati so bili naslednji: 1. Priboaek (IMrijn) 210-8 točk (51.5 m, 52.5 m, 52.5 m), 2. Kiačnik Karel (Ljubljana) 210.5 (51.5 m, 53.5. 52.5 m). 3. Bevc (Ljubljana) 203.8 (48, 51, 50.5). Novšak je dvakrat skočil po 54.5 m, enkrat pa celo 55 m, vendar a padcem. Po končanem tekmovanju ao nekateri skakali izven konkurence in dosegli prav lepe rezultate. Tako je Novšak dosegel preko 60, Priboaek 58, Zupan pa 57 m. V kombinaciji so se plasirali 1. Klančnik Gregoi (Dovje-Mojstrana) 383.2, 2. sramel (Ljubljana) 379.4 točk. Na podlagi teh izidov je JZSS določil reprezentanco, ki naa bo zastopala na slovanskem prvenstvu v Banjski Bystrici na češkoslovaškem od 31. januarja do 8. februarja. Reprezentanca je z izjemo kombinacije zelo dobra in so v nji: Smolej in Žemva od Bratstva, Knap, Mrak in Pribo-šek od Ilirije. Klančnik Lojze. Klančnik Gregor in Jakopič Albin od Dovja-Mojstra-ne, Klančnik Karel, Jakopič Avgust in Sramel od LJubljan ter Novšak od Bohinja. V Garmiach-Partenkircnnu se je v soboto pričel prvi mednarodni zimsko-sportni teden, na katerem sodelujejo tudi naši tekmovalci v alpski kombinaciji. V smuku se je od moških plasiral edino Heim. ki je med 75 tekmovalci dosegel 29. mesto. Nje- gova sestra Erika je bua med 15 sodelujočimi damami na 10. mestu. Največja borba je bila med Nemci in Avstrijci. Rezultati so biil odlični, saj ni nič manj kakor 5 tekmovalcev zboljšalo rekord olimpijskega zmagovalca Birgerja Ruuda — tekmovalo se je namreč na olimpijski progi. Zmagal je Nemec VVorndJe pred svojim rojakom H. Lantschnerjem. Avstrijcem Wal-chom in Nemci Granzom, Kremserjem in Pfnurom. V slalomu so Avstrijci napeli vse sile, da bi nadoknadili naskok Nemcev. In res so dokazali, da so v tej panogi boljši. So pa stavili vse na eno kocko in so zato svoje izglede poslabšali zaradi padcev. Tako sta Avstrijca Seelos Ivan (brat znanega prvaka in neprekoaljivega mojstra v tej stroki Antona) in Schwabl padla tik pred ciljem. Kneiasl pa se je že sredi proge težje poškodoval. V slalomu je zmagal Avstrijec VValch, ki je tako pri prvem kakor tudi pri drugem poizkusu dosegel najboljši čas dneva. Sledili so mu Nemec VVorndle, Avstrijec Seelos in Nemci Pfniir. Cranz in Kremser. V kombinaciji je zmagal VVorndle pred VValchom in Cranzem. Pri damah je v smuku in slalomu in seveda tudi v kombinaciji zmagala olimpijska zmagovalka Christl Cranz pred svojo rojakinjo Graseggerjevo. Tragedija madžarskega profesorja Ves prosti čas je preživel slavni kirurg dr« Aranyi v sob! pri mumiji svojega sina edinca Pristojne oblasti v Budimpešti so nedavno uredile kočljivo vprašanje, v kateri muzej naj bi spravili mumijo pred 80 leti umrlega šestletnega Petra Oranvia. Zgodovina tc mumije je zelo zanimiva. Oče malega Petra, sloveči kirurg dr. Ludvik Aranvi, je bil profesor na medicinski fakulteti v Budimpešti. Poleg svojega zdravniškega poklica jc bil navdušen slikar in govoril ie tudi večino evropskih jezikov V zrelih letih se je oženil z dražestno mladenko iz visoke madžarske družbe. Njun zakon je bi! miren in srečen V tretjem letu se je rouil profesorju sin, toda mlada mati je piačaia rojstvo prvega otroka z življenjem. Po smrti lujbljene žene je prenesel profesor vso svojo ljubezen na sina. ki ga je naravnost oboževal. Skrbel jc zanj vzorno in mu nudil vse, kar more nuditi ljubeči oic v urejenih gmotnih razmerah svojemu moj edir.cu. Otrok je bil zdrav in vesel. Ko mu je bilo šest let, mu je vzel oče vzgojitelja, toda kmalu si je premislil in ga vpisal v šolo. Neprestano ga je mučila zla slutnja, da bo sina rzgubil. Nekega večera je sedel pri sinovi postelji in ugotovil je. da trese otroka mrzlica. Takoj je pokica najboljšega zdravnika in tudi sam se ni ganil od bolnega sinčka, boreč se obupno z neznano boleznijo. Dan za dnem so se posvetovali najboljši zdravniki o otrokovi bolezni, toda čez nekaj dni je deček kljub vsej zdravniški negi in vsem naporom medicine umrl. Ves skrušeni oče sc je zftklenil z mrtvim sinčkom v sobo m nikogar ni pustil k sebi. Morali so razbiti vrata in šiloma položiti truplo v kršio. Odnesli so jo v kapelico na pokopališču. V tistem hipu so sc gledalci ustrašili, misleč, da bo pes vodil slepca po f^redi ulice, kjer jc bilo polno avtomobilov m drugih vozil. Toda pes jc bedel in skuhal opozoriti slepca na nevarnost. Sale, ko jc opazil, da jc cesta pred njim prazna in da so sc vsa vozila ustavila, jc varno od vedel slepca na drugo stran. Tu sc jc zopet lepo pokazala pasja inteligenca. Znani so tu di drugi primeri, da znajo psi varno voditi slepec, seveda čc so dresirani. Starosta dr. Bukovskv prihaja ki jo je profesor zaklenil, vzel ključ in šel na inauhrov ntika m Maribora, bo predaval. Samo po s*-bi se razume, da bo gost obinkal tudi Ople. nac. V -Mostarju sc bo pa udeležil slovesno-, »ti posveta ve velikega vodnjaka, ki ga j* zgradila ČOS na svoje stroške in ki Vo nosrd •mena ee<šk:h narodnih velikanov. 12 važnih izumov Ob koncu lanskega leta je minilo sto let, odkar je bil v Ameriki ustanovljen patentni urad. Poprej je priaaaval in razglašal pateute po ustavi kongres. Ko je pa z razvojem tehnike in prirodoslovnih ved število izumov naraščalo, je imel kon-gre? z njimi preveč dela in zato je prenesel svoje pravomocje na novo ustanovljeni patentni urad. Za stoletnico so zbrali Američani iz ogromnega števila izumov, ki so šli skozi patentni urad v 100 letih 12 po njihovem mnenju najpomembnejših in človeštvu najbolj koristnih. H tem priševajo Američani telefon, ki ga je izumil Aleksander Granam Bell (1847—1922 j: električni telegraf, Samoel Finley Morse (1791—1872); električno luč kinomatograf in gramofon Thomas Alva Edison (1847—1931): praktično uporabljiv pamik. Robert Fulton (1765—1815); letalo, VVilbur VVhrigt (1867—1912); zračno zavoro za vlak, George Westinghou*«e (1846—1916); linotvp za tisk, Ottomar Mergenthaler (1854 — 1899); šivalni stroj Elias Howe (1819—1867); stroj za čiščenje bombaževine, Eli Whitney (1765— 1825): vulkanizacijo gume, Charles Good-yar (1800 — 1860); žetveni stroj, Cyrus Mc Cormic (1809—1884) in ceneno pridobivanje aluminija Charles Martin Hali (1863—1914». Seznam najvažnejših izumov bi bil v Evropi nekoliko drugačen. Ameriški .seznam pa lepo kaže, kaj je privedlo Ameriko do velikih uspehov mehaničnega napredka. Američani so prakti-(3ni ljudje in to se pozna tudi njihovemu seznamu najvažnejših iaumov. Pasja inteligenca V Londonu imajo posebno dobrodelno društvo, ki preskrbuje slepcem pse kot vodnike. Oni dan je poka-zalo društvo članom parlamenta na dvorišču poskus, kako lahko dresiran pes nadomesti slepcu človeškega vodnika. Poskus so delali i mladim alza-škim psom Bello, kateremu so dodelili vojnega slepca Alfreda Morgana iz Liverpoo-la. Slepec je držal v roki jermen in tako sta šla s psom naprej okrog dvorišča, potem pa na ulico. Pred stopniščem bližnje hiše se je pes za hip ustavil, da bd slepca opozoril, da pride nekaj posebnega, namreč stopnišče, potem pa je šel pred njim previdno po stopnicah in ga vodil varno po hodniku, polnem ljudi. Spretno se jc izogibal skupinam ljudi, kandelabrom in drugim oviram, dokler ni prišel na konec hodnika, koder naj bi vodila cesta na drugo stran ulice. Upravnik carinarnice Ljubljana, Jti. >anua; a Na drugem mestu poročamo o vj^ofkem grškem odlikovanju v. je bilo malo čudo umetniškega dela gospe de Mirebel. BHa je ista, ki jo je takrat odkril med dvema listoma rodbinskega aibuma v sa lončku svojega strica, brez okvira, kot predmet, ki si ne upamo uničiti ga, ki ga pa preziramo. Armand >> je spravil v stekleno omarico med drage spomine na svojo mater. In naenkrat so vstale te poteze mlade žene, upodobljene na tem listu iz slonove kosti pred njkn povsem jasno, skoraj ka- kor žive. P je bi] oživljen, usta ao se smehljala. Na nizkem in nežnem Čehi so lahno valovili k os i an je vi kodri. Ali je bila podobna svoji materi, ta njegova sorodnica, vračajoča se iz daljnjih krajev in je-ii bila Pont-Crodxova aH Andri-mi.ntova? Iz teh sanj ga je zdramilo pasje lajanje tla dvorišču. Spravil je notarjevo pisano v predalček in odšel hi uro za svojLmi prijatelji. In vendar je neprestano mislil na t<> stvar Sklenil je odpotovati v Pariz šele v začetku prihodnjega meseca, da bi ne ostala komtesa sama sredi svojih gostov. Ob koncu tedna ga je pa obšla čudna nestrpnost in pisal je svojemu notarju, d i bo v ponedeljek ob eni v njegovi pisarni. In tako se mu je zopet vrnil prejšnji mir. Zanimivo je bilo, da komtesi sploh ni omenil notarjevega pisma, Prvi dan ni storil tega zato. ker se je bal njenih vprašanj, odkod naenkrat ta mlada sorodnica, Kaj, vi imate sestrično, pa mi niste toga nikoli omenili? Pase se Andrimontova in to je prva vest ki jo imate o nji? Kdo je to dekle.* Kaj počenja? Odkod prihaja? Kam je namenjena? Kaj morava pričakovati od nje? Iz tako daljnjih krajev prihajajoče dekle — ali morete jamčiti za njeno nepokvarjenest in odpreti ji svoje naročje? Sklenil je ne prenagliti se. Saj bo še dovolj časa govoriti o vsem tem in ko se sestane z gospodično AnNarodno tiekarno« Fran Jasna — pa In Uaearatnl dat nata Oton Chraatnfc — Val v F »hijeni