82. številka. Ljubljana, v torek 11. aprila XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan nveCer« izimfii nedelje in praznika, ter volja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld, 40 kr. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po oO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. U p v a v m i fi t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Razpust Tržaškega mestnega zastopa. V Ljubljani, 11. aprila. Kakor strelu iz jasnega neba udarila je preteklo soboto v Trst vest, da je vlada razpustila mestni zastup sedaj neposredno pred volitvami, sedaj, ko že precej visoko pluskajo valovi volilnega boja. V suhih besedah nazuanil je cesarjev namestnik to odločbo centralne vlade županu, nagibov, ki bo jo dovedle do tega Bicer jako priljubljenega koraka v tako nenavadnem čubu, pa vlada tudi do danes de ni razkrila. Vsled tega širijo se po listih najrazličnejše verzije o najnovejših grehih radikalne večine italijanskih mogotcev Tržaških. Mi, odkritosrčno povedano, na opravičbo tega pojava vladine „energije" nismo prav nič radovedni, kajti mi imamo temeljem dolgoletnih izkušenj svojo posebno sodbo o tradicijonalni polovičarski politiki avstrijske vlade nasproti Tržaški gospodi, vsikdar škileči preko črno-žoltih mejnih kolov — in temeljem teh izkušenj postali smo hudi pesimisti. Govori se, da želi vlada zabraniti s to svojo naredbo prehudo uasilstvo pri volitvah in da je s tem nekako v zaščit vzela hirajoče takozvane konservativce, reprezentujoče Avstriji udano italijansko prebivalstvo in morda ce'o tudi Slovence. Do gotove meje je to tudi mogoče in verjetno, a silno značilno je tudi, da je treba v avstrijskem mestu izredne podpore lojalnim elementom. Mi radi verujemo, da bo vlada pri volitvah pravilneje postopala, nego bi bil storil to razpuščeni municipij, uverjeni smo tudi, da bo vsled tega tudi slovenskemu življu v Trstu in okolici kolikor toliko olajšan volilni boj — a navzlic temu se nič posebno ne veselimo te vladine intervencije, ker smo osvedočeni, da bo ostala polovičarska kakor vsikdar. Vlada pač želi spraviti v mestni zastop par konservativnih in tudi pttr slo venskih zastopnikov, to pa zgol zaradi tega, da ima v tej velevažni korporaciji par — kontrolorjev, ki potem kolikor toliko ovirajo presvobodni razvoj radikalne italijanske politike. Tako je bilo in tako bo najbrže tudi sedaj. Do tega, da bi resno ob tla vrgla vedno ponoBneje dvigajočo se hidro iredentizma ter pomogla do gospodstva resnično lojalnemu živim v Tržaškem teritoriju, do tega naša centralna vlada še nikdar ni pokazala prave energije. Pač jej je prav, ako slovanska manjšina v Tržaškem in istrskem deželnem zastopu strogo in vestno nadzoruje pogubno delovanje umetne italijanske večine, v to je vladi pač dobro došla manjšina, a da bi jej pomagala tudi do pravice — tega še nikdar ni resno poskusila, ker se še do daues ni otresla uaod-nega krivega mnenja, da bo bo zrušil svet, ako se stori konec italijanski hegemoniji v avstrijskem Pri-morji. V koliko na to upliva naša imanja politika, tega tu ne moremo razmotrivati, a toliko je gotovo, da vlada ni razpustila mestnega zastopa Tržaškega takrat, ko je z nogami teptal ne le pravice slovenskih meščanov in deželanov, temveč tudi vladne ukaze glede slovenskih šol in da je mirno gledala, kako se je psovala in protizakonito zatiravala pogumna slovanska manjšina v deželni dvorani Poreški. Tako je bilo in tako bo. Slej ko prej hodili bodo svoj krvav križev pot v službi Avstrije pogumni in za svoj narod goreči slovanski zastopniki v Trstu in Poreču, slej ko prej si hoče centralna vlada ohraniti to nadzorstvo nad italijanstvom primorskim, a slej ko prej dejala bo tudi koncem vsakega zasedanja: Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann behen.... To je naša sodba o najnovejši naredbi vlade in žal da druge imeti ne moremo. Osvedočeni smo, da blizu tako sodijo tudi Tržaški italianissimi in da je vsled tega umetno vse tisto vznemirjenje, katero je baje prouzročil razpust v italijanskih krogib. Iz Rima se brzojavno poroča, da je zastopnik Barzilai interpeliral i t a 1 i j an s k e g a ministra unanjih zadev zaradi razpusta Tržaškega municipija, trdeč, da ga je prouzročil sklep, darovati 5000 frankov (avsfrij-aka valuta oficijelno v Tržaški mestni biši Bkoro ne velja več l) prilikom srebrne poroke italijanskega kralja za neko delavsko ustanovo v kraljevini. Tudi avstrijski listi navajajo to kut neposredni uzrok raz- pusta, a mi v to ne verujemo, ker bi bil ta sklep konečno še jeden jzmej najmanjših protiavstrijskih grebov Tržaških mogotcev in ker bi bila murala vlada s tega stališča že davno poslati domov Tržaške mestne očete. Ne, tako daleč se naši vladi še niso oči odprle in ona še danes ne veruje, da je glede* ogromne večine Tržaške italijanske inteligencije, privandraue in domače, že zdavna gola ueopravičeua fraza tisti priimek „citta fedelissima.' Ona še daues ni prišla do prepričanja, da je zatiranje slovanskega življa v Primorji najslabše sredstvo za utrjenje avstrijskega čuta v italijanski manjšini, gospodujoči zgol vsled zatiranja naravne in vsikdar zveste slovanske večine in še danes centralna vlada ne veruje tega, kar ve v Trstu in v Istri vsak razsoden človek, da namreč Italijani črte* svoje slovanske sodeželane v prvi vrsti zaradi tega, ker so zadnji zvesti In neomahljivi Avstrijci. Očitata se nam bo morda denuocijacija, a splošno znana reBnica ne more biti denuncijacija in konečno imamo pravico, z vsemi sredstvi braniti svoj narodni obstanek. Oko za oko! Na razpolago pa nam je danes tudi pristno nemšk iu Bkoro oficijelen vir. ,,U eichswehra, to poluuraduo glasilo avstrijskega vojaštva, objavlja v svoji zadnji številki jako rezko pritožbo, kako sta počela irredentovBka (ipsis-sima verba!) Tržaška ltBta BPiccoIott in „Indipen-dente" v poslednjem času hujskati zoper avstrijsko vojaško posadko. To je gotovo zelo značilen dokaz, kako pogumen je že postal v Trstu irredentizem in prav nič se ne bomo čudili, ako bodo listi v kratkem prinašali poročila o Tržaških „vojaških aferah" po vgledu — ogerskih. Bafi v tem pogledu pa ima avstrijska vlada izkustva dovelj, kam privede negovanje in protežiranje življa, v svojih koreninah avstrijski tradiciji protivnega. Nekcč prišli bodo naši državniki do tega spoznanja tudi gledč Trsta in mi le želimo v interesu Avstrije iu v interesu sloveusko-hrvatskega naroda, tega njenega zvestega Btražnika na jugu — da bi ne bilo prepozno. LISTEK. Hudodelstvo. (Spisal A. ČlehoV; iz ruščino preloill Vinko.) (Konec.) Stražnik se ustavi za trenerje, da Bi zapali pipo. Skrči se za popotnikom ter zažiga nekaj uži-galic. Svetloba prve užigalice vzplameni ter razsvetli kos drevoreda na desui, bel spomenik z angelom in črn križ; svetloba drugo užigalice zažari in ugasnenu od vetra švigne kot blisk po levi strani in iz poluteme so pokaže samo teman del nekove mreže; tretja užigalica razsvetli na desno in na levo: bel spomenik, črn križ in mrežo okrog otročje gomile. — Spiite dragi, spijte prijatelji! šepeta popotnik, siluo vzdibnivši. — Tu počiva bogatin in siromak, modrec in glupec, dobri iu hudobni. Vsi so si jndnaki. In Bpali bodo, dokler ne zadunf glas trobente. Bodi jim večni mir in kraljestvo božje! — Sedaj greva tod, odgovori stražnik — in za kratek Čas bodeva i midva tako počivala. — Tako, tako. Vsi bodemo, VBi. O, oh — oh. Naša dela so slaba, neverjetno zlomiselna! Grehi, grehi! Duša moja je izgubljena, neuasitljiva, prišli-njena. Kazhudil se je nad mano Bog iu pokoja ne bodem imel niti na tem, niti na onem svetu. — Da in umreti moramo. — Res je, moramo. — Mogoče da romar urare laglje n.'go mi . . . pravi stražnik. — Romarji so različni. Nekateri so bogoljubni in pazijo na svojo dušo, nekateri pa so taki, da bo po noči klatijo po pokopališčih, hudemu duhu v radost . . . da! Drug popotnik, ko bi hotel, da ti s sekiro udarec po glavi, da duša odleti iz tebe. — Zakaj veliš to? — Zato . . . No, tu so vrata, mislim. Res je. Odpri, dragi! Stražnik s kljuko odpira vrata, pelje popotnika za rokav ter veli: — Tu je konec pokopališča. Tu idi preko polja, da prideš na cesto- A tu blizu je tudi cestni jarek, ne padi vanj . . . PrišedŠi na cesto, kreni na levo in naravnost k mlinu prideš . . . — O, oh, oh — o . . . vzdihuje popotnik, utih-nivši. — A jaz mislim, da nimam po kaj iti v raitri-jevski mlin . . . Kaj vraga bi delal tam? Rajši tu postojim 8 tabo, ljubi moj . . . — Kaj bi tu stal z mano . . . — E zato . . . prijetnejše mi je s tabo . . . — Glej, glej! Našel si druga! Romar si, a vidim, da se rad šališ . . . — Res, rad! odgovori ronm surovo režeč se. — Ti si tako dober, dragec. Kaj ne, da se bodeš dolgo spominjal popotnika? — Zakaj bi se spominjal? — Zato . .. Zvito sera te prekanil ... da nisem romar? Sploh nisem romar . . . — Kdo pa si? — Rajnik ! . . . Ravnokar sem ustal iz groba ... Se li spominja A ključavničarja Gubarjeva, ki se je bil obesil na jelšo? Ta Gubarjev sem jaz . . . — Lnžeš! Stražnik ne verjame, a po celem telesu čuti tak grozeu in mrazoten strah, da ukoči z mesta ter naglo hoče zakleniti vrata . . . — Počakaj, kBm? reče romar, zgrabivši ga za roko. Glej — glej . . . kakšen si! Za koga pa me imaš? — Pusti me! vpije stražnik, hoteč osvoboditi roko. — S:oj! Pravim, da stoj ... Ne gani ae, pes poganski! Ako hočeš ostati živ, stoj in molči, dokler ti zapovem . . . Nočem prelivati krvi, sicer bi te bil davno zadavil, garjevec . . . Stoj ! Pod stražnikom se Sib6 Kolena. Od strahu zapira oči, in tresoč se po celem životu, pritisne se k zidu. Zakričati hoče-, a ić, da bi glas njegov ne segel do stražnice . . . Poleg njega stoji popotnik ter ga drži za roko. Tri minute so minile v molčanji. — Jeden mrzličen, drugi spi, a tretji Bpremlja popotnike, mrmra romar. — Lepa straža, ki stoji zato, da vleče plačo. Ne, brate, zločinci so bili vedno hitrejši od straže! Stoj, stoj, ne gani se .. . Politični razgled. itotranje dežele. V Ljubljani, 11. aprila. Katoliik liberalec. Graške univerze rector magnificus, profesor in doktor teologi te M. Sc h lager pristopil je, kakor smo že naznanili, liberalnemu deželnozoorskeinu klubu. Da je to vzbudilo v katoliških in v „brez-verskih" krogih precej senzacije, je povsem naravno, su] štajerski nemški liberalci niso nikdar prikrivali ali celo tajili svojih cerkvenopolitičmh in verskih nazorov in oebrojue krate dokazali, da zmatraju vero za privatno zadevo, česar ni in tudi ne bo trdil nobeden tistih preklicanih slovenskih „brez-vercev". Kako )e torej mogel prufrsor in doktor teologije očitno priznati, da soglaša z idejami nemških liberalcev? Konservativni listi so vsled tega koraka katoliškega duhovnika precej konsternirani, tembolj ker se jo to zgodilo v škofiji dra. Janeza Zvvergerja, čigar imitatorji preklinjajo vsakega, kdor v političnih rečeh ni poslušen najmlajšemu služabniku cerkve. Linški „Volksblstt" prijavlja vest pod naslovom ,Seandalumw, Dunajski „Vaterland" obdelava rektorja Schlagerja precej trdo, Ljubljanski „Slovence" pa je stvar modro — prezrl pojasnil pa ui tega slučaja nihče. V očigled temu koraku rektorja Schlagerja ustljuje se nam misel, da more tudi dober duhovnik biti pravi pravcati liberalec; kako pa jiotein to, da v uas zadene ob* sodba vsakega, kdor je dober iu veren katolik in poleg tega samo še d o b e r , in v političnih rečeh neodvisen narodnjak?!! Deželni zbor češki. Ko se je sešel dež. zbor češki, povabil je niladočeški klub Staročehe in veleposestuike, naj volijo zajedno poseben komite, kateri bo na podlagi ukrepov poslanske konference z dne 1. novembra 1 1. določil vprašauja, glede katerih je mogoče vkupno deiovaoje. Statočehi in veleposestniki bo se v principu izrekli za ta nasvet in sicr, kakor javlja „H!ag naroda", zato, ker tu ne gte za kako adreso, ampak za celo skupino vprašanj, mej katerimi so najvažnejša vprašauja o izvedbi drž. prava, o primernem zastoostvu dež. Češke krone v ministerstvu, o uvedbi pravičnega volilskega reda, o narodni ravnopravnosti in o garanciji za varstvo avtonomije. — To je vesela vest, ker bi se dalo iz nje sklepati, da se morda doseže složno postopanje vseh čeških strauk, ali verojetno ni, da se bo realizirala. Da so nasprotstva mej češkimi strankami velika in skoro nepremostua, to se je pokazalo v včerajšnji seji dež. zbora, v kateri je prišlo do tako burnih prizorov, kakor še nikdar prej. Vršilo se je prvo čitanje vladne predloge o razdelitvi sodnih okrajev na Češkem in veleposestnik grof Bouquoy je na-svetoval, naj se odkaže odseku za okrajne in občinske zadeve. Vodja Nemcev dr. Se h m ey k al je temu ugovarjal, češ, da bi bilo za te predloge voliti puuktacijski odsek, ker je ta predloga del puuk-taci|. Mladočeh dr. Heruld ni pričakoval, da pride še do take razprave in strastno apostrofiral Staročehe in veleposestnike, ako imajo še kaj poštenja v sebi, naj lojalno in odkrito povedo, kako je s punktacijami. Kar izhaja iz komisije za razdelitev okra;ev, ne sme imeti nikake v--l|ave, ker ta komisija je nezakonita institucija. Ta stvar je velepoli-tična in spada pred posebno komisijo. Ko je Rie-ger povzel besedo, nastal je strahovit ropot. Go vrinil k je očital Mladoč-hom, da podkopujejo ugled dež. zbora ter rekel, da priseže, da bi ue bili on in somišljeniki pritrdili punktacijam, ako bi vedeli za njih tendenco. Zato tudi o punktacijab nečejo Muli »i mine pet, deset minut. Kar se po zraku oglasi žvižg. — No, Bedaj idi, veli popotnik, izpustivši roko. — Idi pa Boga moli, da si ostal živ . . . Tudi popotnik zažvižga, zleti od vrat iu slišati je bilo, kako je preskočil jarek. Sluteč nekaj zelo hudega, ves tresoč so od groze, stražnk plaho odpre vrata in zamižavši beži nazaj. Na začetku velikega drevoreda začuje hitre korake in nekdo ga vpraša z zadrževantm glasom : — Ali si ti, Timofej? A kje je Mitka? Preletevši celi dolgi drevored, ugleda skozi temo mrklo luč. Čim bliže je Bvetlobi, tem bolj ga je groza in tem silneje se v njem vzbuja »lutnja, da se je zgodilo nekaj groznega. — Ta svetloba je v cerkvi, šine mu misel v glavo. Kako je prišla tja? Čuvaj in reši nas, mati Božja 1 Jeden bip stoji stražnik pred ulomljenim oknom ter z grozo gleda na oltar . . . Mala voščena sveča, katero so zločinci pozabili ugasniti, plapolala je v vetru, pihajočem skozi okno in metajočem nejasne, rudeče žarke na razmetano cerkveno obleko, odprte skrinjice iu na mnoge utiae nog okrog prestola in žrtvenika . . . Mine še kratko trenotje in močan veter raz-naša po pokopališču silne, pretrgane glasove plat-zvona. ničesar slišati, in se bodo po tem tudi ravnali v odseku. Ko je še dr. Vašaty pojasnil preporno vprašanje, naavetoval je dr. Herold, naj se voli posebna komisija 36 članov, katera se na; brez ovitkov izreče zoper pnnkta-cije in to v principu. Pri glasovanju odklonila je zbornica Mladočeški predlog in od kazala vladno predlogo odseka za okrajne in občinske reči, in sicer z vsemi zoper mladočeško glasove. Č>m se je naznanil ta izid glasovanja, zapustili bo inladoceški poslanci dvorano. Ta eksodus vzbuja velikansko senzacijo. S t ar oče h i na Moravi. Mladočeško gibanje rase tudi na Moravi in odkar je lani pri državno/bonski volitvi namesto barona Pražaka zmagal mladočešai kandidat dr. Tuče«, so Staročehi v opravičljivem strahu za svoje mandate. Eksekutivni odbor staročedke stranke na Moravi je z ozirom na neumorno mladočeško agitacijo sklenil, da je za mesec junij sklicati shod zaupnih mož, kateri bi so imel posvetovati o primerni reorganizaciji staročešlce stranke in o ali|auci s klerikalno stranko tako nemško kakor češko. Za to alijanco se soBebno unemata staročeška poslanca Fanderlik in Bubela. Razsodni krogi ne pričakujejo uikakih posebnih uspehov od take zveze, ker zlasti nemška klerikalna stranka nima skoro nikakega upliva na volilce. Prvi majnik. Nemški socijalisti so sklenili, da letos ue bodo praznovali prvega majnika iu temu ukrepu so se tudi socijalisti drug h držav pridružili. Ne taku nemški socijalisti v Avstriji. Ti hočejo slaviti prvi majnik kot delavski praznik toda ne vsi, le takozvana zmerna stranka. To ueslogo mej delavci boče porabiti vlada, da prepreči slavl|enje prvega majnika, ker je to zaujo nel;uba demonstracija. Zato je izdala okrožnico ua vse državne etablisementu in vse večje železnice, v kateri se naroča, da je delavcem dobrohotno svetovati, naj prvega majnika ue praznujejo. Ako bi delavci, vsi ali pa posamezniki, ta dan ne prišli na delo, tako je je brezobzirno odpustiti. — Dobrega utiša ta vladua naredba ne bo naredila, ker je iz nje vidno, da se vlada celo krotkih demonstracij — boji. Bolgarske razmere. Koburžan in njegov glavni steber Stambulov sta zadnji čas razširjala kaj čudne pripovedke o Ko-buržanovi bolezni, njega potovanju in poroki. Vse te vesti bo bile povsem neresnične, razširjale so se le, ker sta Koburžan in Stambulov v največjem strahu. Vzlic temu, da sta dala postreliti in pobeaiti celo vrsto odličnih bolgarskih rodoljubov, nista mogla pridobiti v narodu tolike zaslombe, da bi se upala brez večjega spremstva iz biše. Po raznih listih razširjata sedaj vest, da je prišla bolgarska vlada veliki zaroti zoper Koburžana in Stambulova na sled in sicer da so to zaroto zasuovali v Srbiji živeči bolgarski emigranti. Koburžan je obolel iz samega etrahu, ker se je moral voziti skozi Srbijo! Tudi za to potovanje Koburžanovo ni nihče vedel natančno povedati, kdaj se bode vršilo, in do zadnjega hipa niso niti bolgarski ministri vedeli, da pojde Stambulov s Koburžanum. V/.lic temu pa se vedno trdi, da imata ta dva ves bolgarski narod za soboj. Kolika ironija! litini in Nemci. V »Moskovskih Včdomostih" roti rodoljuben Rus svoje rojake, naj se zoperstavijo vedno naraščajočemu nemškemu preplavu, kateri bi utegnil postati nevaren, in jim postavlja za vzgled avstrijske Slovane, v prvi vrati Čehe. Mož piše: Dobro bi bilo, da vlada že ueha božati predrzne priseljene Nemce in da bi se ravnala po Nemčiji. Ta je pred pur leti brez povoda iztirala več tisoč ruskih podanikov. Ako se je vlada odločila za to, da reši ruski narod iz židovskih krempljev, naj bi se tudi odločila, da ga ubrani nemškega poplava. Prvo kar bi bilo potrebno je. da se zakonitim potem določi, s čim se Bine na Rusko priseljeni Nemec baviti; tako bi bilo prepovedati, da se Nemci bavijo s trgovinu, da ustanavljajo tovarne in da se nastavljajo pri de-narnih zavodih. Toda to samo bi ne zadoščalo; narod sam se mora Nemcem z vbo silo upreti in to pri vsaki priliki v vsakdanjem življenji. Zaveden Rus ne sme uikdar stopiti v zvezo z etablisementi, kateri imajo za ravnatelje, zastopnike ali agente Nemce, ne sme najeti nemškega advokata ali zdravnika. Na Ruskem je mnogo tovaren, kjer ni ni jednega Rusa, kjer sploh nečejo muki govoriti; na borsah v Moskvi. Peterburgu ali Odesi se največ nemški govori. Temu se mora konec narediti. Avtonomija Islanda. Prej kakor Irska dobil bo k Danski spadajoči otok Island svojo avtonomijo, kajti ine 1. avgusta stopi v veljavo dotični, od danskega kralja že potrjeni zakon. Islandska avtonomija bo obsegala vse lokalne upravne in legislativne zadeve in ne bo v nikaki neposredni zvezi z Dansko. Tudi dohodki se bodo porabili samo v domače lokalne svrbe. Zako-nodavsko moč bo imel iz dveh zbornic obstoječ parlament zajedno s kraljem, katerega bo nadomeščal v Islandu j)oseben namestnik, dočim bo kralju poročal poseben minister o vseh islandskih zadevah. V poslansko zbornico voli narod 30 poslancev, 6 jih pa imenuje kralj, se mit bo štel 12 članov in sicer jib voli poslanska zbornica šest, kralj pa jih imenuje šeBt. Islandci so zelo veseli, da so dosegli samoupravo in upajo, da jim bo v veliko gospodarsko in kulturno korist. , Dopisi. H Itoroftltegn. dne 8. spni i. [Izv. dop.] (Papeževa slavnost koroških Slovencev v Celo vci.) [Konec.] Po kratkem odmoru nastopili so zopet vrli Kamniški „LiraSi" ter zapeli H Satt-nerja zbor: „Za dom med boni grom.!". Po tem zboru podarila je gospica Rožica Legatova pevcem lovorjev venec b svilnatim trakom, na katerem je napisano: „Liri" v Celovci 5. aprila 1893 poklanjajo koroški Slovenci." Ta preganljiv prizor spremila! je gosp. Vekoslav L-gat s primernim nagovorom in ginjeni so se zahvalili pevci na tej nepričakovani ovaciji. Za tem dražeatnim „infemuizzom" igrala je ljubka Legatova hčerka Rožica na glasoviru dve priljubljeni jugoslovanski pesmi in sicer; „Po jezeru" in „Sunce žarko nesijaŠ jednako*, kateri je vešča pianiBtinja proizvedla jako spretno. Nadalje je svirala H. Sattnerja fantazijo za glasovir: „K)e so moje rožice" toli ijubeznjivo, da jo je morala ponavljati. Po kratkih odstavkih proizvajali so neumorni Kamniški „LiraŠi" ostale točke svojega vsporeda povsem mojsterski, rekel bi, z rastočim oduševljenjem, da je ljudstvo kar zavzeto poslušalo ter se naslajalo o nenavadnem užitku slovenskega petja v tužnem Gorotanu, kjer se razlega, žal, zgolj tisto nemško-tirolsko jodljanje in nezmiselno „dtilijo juhue-kanje." Videli smo med petjem lesketati svitie solze* v očeh marsikaterega kmeta, ki ju priromal ua to slavnost daleč sem doli izpod gorostasne Jepe, ali iz gorskega zakotja izza mogočne Pece ... Ni čudo, da so ti „narodni romarji'1 kar zavzeti poslušali naše pevce, kakor „angeljce v nebesih", da so morali malodane vsako pesem ponavljati in ko je bil naposled dokončan že ves vspored in so mestni gostja že odhajali, čakali so vrli naši kmetje še vedno gori na galeriji, češ: mogoče še katero zapojejo .... No, pa bo slavci »izza Karavank" rea tudi lepo prepevali, da jih je bilo veselje poslušati! In ko so ua zvrSetku vsporeda uprizorili tist šaljivi „Kurji trojeapev", ni bilo smeha in ploskanja ne konca ne kraja. Da bo se mej pevskimi točkami vrstili navdušeni govori in zdravijce, to se razume pač samo ob sebi! Najprvi se je oglasil v drugo, č. g. dr. Anton Medved ter nam v šaljivem in duhovito-humori-Btičnem govoru povedal vse oiio, kar mu je kot slavnostnemu govorniku prej ostalo na jeziku. Povedal je, da si je po poti iz Maribora pripravil že ves svoj govor, povsem žalosten in poln jadikovanja, ali ko je stopil v dvorano in zagledal toli odličnega slovenskega občinstva, uvidel je takoj, da tukaj niso na mestu jeremijade, temveč veselje in radost nad ustajajočimi Slovenci koroškimi. In po tem receptu, kakor smo slišali, uravnaval je potem svoj slavnostni govor ! „Da, predragi moji Slovenci iu preljubeznjive moje Slovenke!" nadaljeval je govornik ves oduševljen. Dozdaj sem mislil, da so Slovenci samo pri nas, tam doli na Štajerskem in na Kranjskem ; danes pa vidim, da je tukaj še tudi nekaj Slovencev in to Še bolj živih in uavdušenejših, kakor pri nas. Jaz sem bil že doslej navdušen narodnjak, ali od danes naprej pa bodem šele goreč Slovenec in če mi bode rekel kak Štajarec ali Kranjec, da je Slovenec, zavrnil ga bodem, da to ni nikakšna zasluga v ugodnem narodnem zatišji, kjer ga ne moti nobeden nasprotnik; ali tu na Koroškem, kjer je, rekel bi, „zločin in veleizdajstvo" vsaka slovenska beseda, kdor je tukaj Slovenec, temu se jaz odkrijem do tal! Zatorej: ,I$ug vas živil" Tako in jednako, Bploh v tem zmislu je govoril gromoglasni naš rojak in občinstvo mu je ploskalo iu pritrjevalo iu ko st* ga naposled dva moža dvignila ua rame, zaorilo je gromovito po vsej dvoran: „Živio gosp. dr. Medved!" Ko bo je valovje navdušenja nekoliko pomirilo, nazdravil je podpredsednik društva, gosp. V Legat, od inod prišlim gostom, na kateri zdravijci se mu je zahvalil gosp. Dragotin Hribar ter priporočal koroškim obrtnikom in trgovcem, kako naj se odločno, vztrajno ter uspešno bore" zoper konkurencijo s tujine prišedših narodnih nasprotnikov, da postanejo naposled samosvoji gospodarji v svoji, na slovenskih tleh stoječi hiši!" Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 82, dnž 11. aprila 1893. Tudi temu govoru bo poslušalci burno pritrjevali. In tako nam je potekel diven, povsem slavnosten večer v prijetni družbi, v blaženem Rporazum-ljenji in vzhičenem navdušenji brez najmanjše Bence u kakšnem navzkrižju in razšli amo se z blagohotnimi nadejami, da se v kratkem zopet snidemo in se vzajemno okrepčamo 2a ljuto borbo za svoj narodni obstanek! V to pomozi Bog in vztrajnost ter složnimi, tega dičnega društva za Slovence na Koroškem! S'»j se imamo baš tema dvema činitefjema zahvaliti, da je papeževa slavnost uspela toli Biiajno, uprav impozantno, tako, da se njej čudijo še isti Celovški Nemci. In priznati moramo, da so hh naši Celovfani o tej priliki vedli povsem doBtojno kot omikanci, kajti navzlic bujskajočim lepakom po voglib, katere imajo na vesti znani pobalini, ni se ču'n niti jelna žaljiva beseda. Ostudu? psovke, katere je n uegat Dobruik nakojočil v svojem glasilu po svečanosti jia le priznavajo, da je slavni odbor katol. polit in gospodarskega društva popolnoma zadostil svoji nalogi, na čemur so mu hvaležni pač vsi udeleženci te prelepe Celovške svečanosti. In to mu bodi plačilo na trudoljubivem iu složnem delovanju za probu'o koroških Slovencev ! — Iz Vipave 10. aprila [Izv. dop.] (Društveno gibanje.) Dolgo je od istihmal, ko sem bil zadnji pot na veselici Vipavske čitalnice. Mnogo, — mnogo se je mej tem spremenilo, — a spomin na prošlih let krasne zabave v prekrasni Vipavski dolini, ta spomin vzbudil se mi je toli živo, da sem se udeležil veselice Vipavske čitalnice na velikonočni ponedeljek. — Stari prijatelji naprosili so me, naj popišem utis, ki ga je napravil večer na-me. Obljubil sem to storiti, jako rad, zlasti ker sem za-dobil v globini svoje duše prepričanje, da se Vipavi povračajo zopet oni časi, — ko je bilo v uzornem trgu Vipavskem — uzorno socijalno življenje! Odkrito izpovem, da me navdaja dobrodejni up na lepo prihodnjost Vipavske čitalnice. Mnogo se je bilo zakrivilo svoj čas, peceatur intra et extra muros! — Sedaj pa gospoda, — nemarno stran-karstvo na stran! — Delo — delo za sveto domovinsko stvar bodi oni posredovalni element, — vzdružujoč vzburjene duhove in sleharni bddi si svest zlatih besed : Sveto služimo sveti domovini! Najbolj radoveden bil sem na izvajanje točk novo osnovanoga tamburaškoga zbora. — Pa priznavati moram, da so me njega nastopi iznenadili v vsakem ozira. Tamburaška ideja prošiuja vedno srše kroge, in nihče naj ne zamudi prilike, — diviti se nad milobo glasov mile tamburice, — gotovo uvajali bodo potem za glasbo zanimajoči se krogi ta instrument v svoja društva. Kako polje delovanja odpira se v tem pogledu pravemu, nesebičnemu rodoljubu ! — — Mi tarnamo dostikrat, da naše žsnstvo nem-škutari na veselicah! — Istina, a pomagajmo si sami! — Iščimo pota, da našemu krasnemu spolu damo priliko, da se mu v nežnih prsih vname prava iskrena ljubezen do besede domače*, do besede slovenske ! — Zagotavljati smem, da je posebno narodna glasba tak vzvišen pripomoček, - odpirajoč narodni naši stvari pot tudi v srce najrahločutnejše ženske ! — Ako ne bomo zanemarjali glasbo, ako se bomo zmiraj in pri vsaki priliki zavedali, da moramo naše ženstvo zanimati za glasbo, za narodno glasbo, — no naš krasni spol se nam ne bode izneveril in prej ko prej, dii prav kmalu izginilo bode iz dvoran ono nepotrebno občevanje v nemškem jeziku. — Iz ust divne naše krasotice čuti bode potem le mili glas zatirane slovenske besede. V tamburaškom zboru Vipavskem sodelujejo tudi tri hčerke pokojnega uzornega rodoljuba dra. Ložarja, — gospice: Mici, Anka in Olga. — Čast in hvala jim, — so pač pravi biserji krepkega zbora, čigar načelnik je B u d a n j s k i učitelj gospod Engelbert G a n g I, rodom M e 11 i č a n. — Mladi mož, — slovenski pesnik in pisatelj, je duša tamburašev. V čudovito kratkem času posrečilo se mu je pridobiti za tamburico najboljše moči, pa tudi Bicer je mož popolnoma na svojem mestu. — Govornik je izboren in igralec pa, — da si ga sme želeti sleharno gledališče, poleg tega pa tudi pevec — izvrstna moč, katere je posebno vesel fini in izredno pridni pevovodja učitelj gosp. Rak tel j. Takih mož nam je manjkalo in bodi nam osoda mila, da bi taki izborni zastopniki učiteljskega stanu Vipavski dolini vedno posvečevali izredne svoje moči. — Pelo in igralo se je jako dobro in pozabiti ne smemo gospice U r š i-č e v e in vestnega tajnika, igralca, pevca in tamburaša-učitelj a g. V i de rja. — Predaleč bi prišli, ako bi hoteli omenjati vseh. Zatorej naj zadostuje, če rečemo, da so bile vse moči na svojem mestu, — da so posebno imponirali tamburaši v svojih čepicah ! Neumorno delavni predsednik čitalnični, g. dr. K e n d a sme biti ponosen na svojo gardo ! — Bog daj, da bi ae nje število vedno množilo in da bi ideja tamburaštva postala ona vez, ki vzdrnžuje vse — narodnjake ! — Sloga jači! Slogom napred! Domače stvari. — (Osobne vesti.) Višji carinski oficijal g. Ivan vitez Wawra imenovan je višjim carinskim kontrolorjem pri glavnem carinskem uradu v Trstu. — Uč'tel) na Jezeru na Koroškem, g. Va lentin Legat 10 imenovan definitivnim učitelj'm-voditeljem na sedanjem svojem mestu. — (Slovensko planinsko društvo) vabi najuliudneje vse svoie častite člane iu prijate I je na prvi društveni večer, ki bode jutri v sredo dne 12. aprilu v vrtoi dvorani pri Malici. Na vaporedu je: Predavanj1 g. prof. Boršt-nerja o Kamniških planinah z demonstracijami, petje in igranje na citre. Začetek ob osmih z v - čer. Gostje dobro došli! Odbor. — (Romarski vhik v Rim.) S posebnim vlakom odpeljalo se je včeraj poiioiudne pod vodstvom g. Pavlina nad 300 slovenskih romarjev v Rim, da se priklonijo sv. Očetu. — (Domači peš polk baron Kuha št. 17) premeščen je, kakor sedaj javlia uradni list, v Celovec. Mi smo to že javili iu sicer prvi v št. 76 z dne 4 aprilu. Govorilo in pisalo Be je pozneje, da pride naš polk v Gradec i 11 v Dubrovn k in tudi mi Brno te vesti zabeležili, ker bo bo splošno razširjale, a sedaj te konstatirano, da je naše prvo poročilo bilo povBem istinito. V Ljub Ijano pride Graški pešpolk št. 27. Premestitev Be bo zvršila po velikvojaških vajah. — (Železniški m o 11 č e z Gruberjev k a n a 1 ) Da bi ie dela pri tem mostu kolikor nuč hitro končala to nintt. (i<». ršil, dovolil je nn t magistrat na prošnjo Graško drjllbe kot podjetniku teh del, da se bode smelo odslej delo nadaljevati pod gotovimi pogoji tudi oh nedeljah in praznikih; s tem bi se tudi izognilo vsaki nevarnosti ki bi fcamogla pretiti po kakej eveut. povodnji Trajala biido ta dela k večjem se štiri tedne. — (Ljubljanski obrt<) meseca marcija t. I. a) odpovedani: Ivan Trob-t, krojaški obrt; Jožtf Juvan, branjenja; Kajetan Doix plesna šo'a; Ivan Krašovic, mizarski obrt; — b) pričoti: Ja kob Aceto, zidaiski obrt; Ivan Bizjak, pekarski obrt ; Auton Boc, Bukaostrižki in barvarski obrt; Makao Fischer, pogojevanje knjig, Jurij Jeralft. prodaja žrrbljev ; Aloj^j L'n'ek, prodaja žganih oj»ojoi!i pi jač; Teodor N>votny, sladSčičarski iu rnodičaraki obrt} Alej/:;h Kmitli, prodaja sladščičurskega bla^a ; Helena Weber, trgovina s smolarakim biugmn io mastjo. — (Tu m bu r 1 š ki ni zborom.) Ker ne poslednji čas |)i Dunajt z zlato svetinjo in diplomo sa razstavljene tambure. Ceue so glede" na izborno kvaliteto zmerne in se pošilja na zuhtovuuje popolni cenik. — (Ustrelit) se je danes zjutruj znani Tiziiiski posestnik iu trgovec Fr. Narobe. Rajnik je živel v najboljših gmotnih iu familijarnih razmerah ali odkar ga je zadela kap, se mu je večkrat primerilo, da au mu o|>efialo duševno sile. Bez dvoma je tudi ta obupni korak storil lev hipu du ševue nezavednosti. — (Gozdni požar.) Izredna suša i u pa vetrovuo vreme Badnjih dni ntu posebno nevarna pri gozdnih požarih, ki se kaj pogosto pojavljalo v poslednjem času. Mii;ui petek nustiil je poiar v gozdu grttščaka g Kronika ua Bnlu. l*o napor nun delu posrečilo ae je udušiti ogenj, du se ni razširil in da ni napravil večje škode. Sodu se ceni na 10O gld. — (Visoka b t a r o s t. ) V Sanaboru na Notranjskem umrla je te dni gospa Marijana Žgavc v visoki starosti 95 let Bila je do letošnje spomladi še izredno krepka. — (Narodna čitalnica VraoBka) priredi na korist Št. Rupertskim pogorelcem v nedeljo dne 16. aprila t. I. v Šentakovej gostilni tombolo s plesnim venčkom. Začetek prvega dela tombole je ob 4. uri popoludne ; drugi del in plesni venček pa se vrši ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani. Za plesni venček je ustopnioa za osebo 50 kr. Svira Š111 ar jaka godba. Odbor. — (Po 20 kron v zlatu za družbo s v. C i •• i 1 a in Metoda) darovala sta Č gosp. Jos'p F u g g e r, župnijski upravitelj v Medgorjah na Koroškem in neimenovan dobrotnik iz Železne Kaplje. Živela! Vivaut Bequentes! — (Pri občnem zboru katol.-po i. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem) v Celovcu dne" 5 t. m. bili bo v odbor izvoljeni naslednji gospodje: Gregor Einsjiieler, župnik iu deželni poslanec Podkloštrom; Fr. Gra-fenauer, orglarski stavbar na Brdu pri Žili; Jož. Kraut, posestnik na Bistrici pri Pliberku; Vek. Legat, pos'ovodja Mohorjeve tiskarne v Celovcu; M ija Proaekar, posestnik na Plešivcu in župan KotmaroVeiki; Martin Štih, posestnik v Šent Janžu v Rožni dolini ; France Treiber, mestni kapelan v Celovcu; Janez Wieaer, predraeatni župnik v Celovcu; Anton Žak, stolni vikar v Celovcu. Za na iv. stoike so bili izvoljeni: Jurij Drobivmk, posestnik v Medgorjah; Jakob Hedenik, posestnik na Žih-poljab; France Kobentar, posestnik in župan v Št. Jakobu v Rožni dolini. V 1. seji dne 6. t. m. ae je odbor osnoval ter izvolil: g. Gregorja Einspielerju za predsednika; g. Vekoslava Legata za podpredsednika ; Francetu Treiber ja za blagajnika io g. Au tona Žaka za tajuika. — (Reklamacije za občinske v o 1 i t v o v Trstu.) Pol g Že omenjenih reklamacij slovenskih voblcev vložila je tudi itabjaoBka kon-Bervativna Btrau:-a nenavadno mnogo reklamacij. Odvetnik Brunner vložil jih je 291, g. VVauiek pa 398 Iz tega je razvidno, kako pristransko ie sestavljen imenik volilciv. Volilna borba ut"goe posredno živa in zanimiva. Nuj bi se je tudi vsi Ti/, s k i Slovani udeležili složno iu z združenimi 1 ami. Tega se menda najbolj boje italijanski radi kalcit t ar t»suo kale pisava niih glasil. — (Pri igri.) Predvčerajšnjim zvečer kartala sta delavci čefnn iu Degan v m ki Tržaški gosi I nI Degan ni Imel sreče v igri; jel se je prepirati s svojim tovarišem in ga naposled sunil z nožem trikrat tako močno v prsa, da ie mož umrl jedva da so ga prinesli v bolnico. — (Bralno društvo v Dekanih v Istri) je pokazu'o s svojo poslednjo le,jo uspelo vetselie., kako krepko napreduje Slovaustvo v latri. Poh g domačega mešanega petakega zbora, ki broji nad 30 j.ovk in pevcev, nastopil je tudi mešani zbor iz Trušk moča u nad 40 grl. Oba sta jiela izbornu io bila vsprejeta navdušeno. Tudi Lazaret-ski pevci iz najbližje okolice Kop'ske obueali bo ae prav dobro, istotako domači gledališki diletantje. Diž. In del. poslanca dr. Laginjo pozdravljalo je mnogobrojno občinstvo, ki se je zbralo z vseh krajev, z burnimi Živio klici. B.la je res lepa narodna slavnost. — (Konfiskacije hrvatskih opozicijo-n a n ■ b listov) bo v Zagrebu ua dnevnem redu, posebno „Obzor" in „Hrvatska" čutita jire.v britko (. it bučno zvez* mej Markovim trgom (bu novo palačo) in državnim odvetništvom. O gotovih predmetih hrvatski listi skoro ue smejo pisati, ako nečejo biti zaplenjeni. Tako se pred volitvami jemlto oposiciji jedino sredstvo, s katerim se more boriti proti nasprotni vladni stranki, ki razpolnga s toli kimi sredstvi. „Obzui* pravi, da bi ctlo kongres prednikov težko ustanovil pravuiške ra/.loge, po katerih se plenijo opozicijooalni listi. To je madjarska svoboda ! — (Komers v proslavo zjedinjenja bi -'atake opozicije,) ki ga je priredilo meščau stvo Varaždinsko v puieljo, bil je sijajen, Na tisoče občinstva pričakovalo je na kolodvoru Zagrebške goste in jih spremilo v medo Opoludne bd je skujien obed, »večer pa komers v gledališki restavraciji, ki je bila natlačeno polna Bilo jo navzočih tudi mnogo d: ui. Naroda zbralo se jo toliko, da je bil p »Iu ves kajiucmski trg Unauje goste pozdravil je navdušeno kanonik dr Jlijaševič, ki je na/.druvil domovini in združeni opoziciji. Dr. V u kovic nazdravil je Strnsamnvru, dr. A mru S dr. Anti Sta r cevi i; u. Dr. Franka in K u miči ca govora Rta bila vsprejeta navdušeno iatotako Hlovenska zdrav;ca dr. O mole a in češka g. Knopa. Burno pozdravljala se je tudi deputacija hrvatskega vseučilišča. Po vsem meslu vladala je splošna navdušenost Iz V8eh bližnjih vasij zbralo ee je obilo kmetakega naroda. Pristaši vladne stranke BO oBUplo gledali na to novo pojavo složne hrvatske opozicije. — Tudi naš liat je to proslavo narodne sloge tolegrafično pozdravil. — (Umetniški jubilej.) Danes praznuje heroina hrvatskega narodnega gledališč t gospa R u-ž i č k a-S tr o z z i petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Nastopila bode v znani Scribe-Legouvejevi drami „Adrienne Lecouvrem", katero je sama iz francoskega originala preložila na hrvatski jezik. Našemu občinstvu je ta izborna umetnica dobra znanka, saj se je vsakdo spominja, ko je v slovenskem gledališču v čitalnici o svojem času nastopila kot „Debora" in si hipoma pridobila splošne simpatije. „Dramatično društvo" je umetnici danes brzojavno čestitalo na jubilej in tudi tukajšnji Hrvati so se sloveče svoje rojakinje primerno spomnili ter jej čestitali. Tudi mi se pridružujemo tem čestitkam iskreno želeč, da bi gospa Ružička-Strozzi še veliko let delovala v korist in v prospeh hrvatske dramatične umetnosti, za katero si je stekla neprecenljivih zaslug. — (Zagrebška železnica o a žico,) ali „uzpinjača", ki ae je v poslednjem Času teu< Ijito popravila, bode se v kratkem EOpet izročila jav neniu prometu. S tem bode izdatno olajšana zveza mej dolnjim in gornjim delom mesta. Ker se je Zagrebško občinstvo že priva lilo udobnost' o m njene železnice, jo je teško pogrešalo. — (Razpisani službi.) Pri okrajnem ai-dišei v Trebnjem razpisano |e mesto okiajuega sodnika z dohodki VIII. čin. razreda. Prošnje do 23 t. m pri predsedstvu okrožnega sodišča v Novem Mestu. — Pri okrožnem sodišč« v Celi i oziroma pri kakem okrajnem sodišči je Izpraznjeno mestu kaneeli<*ta. Prošnje do 12. maja pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. Razne vesti. * (Odkritje G u n d u 11 će v eg u sporne n : k u v Dubrovniku.) Odbor za Gundu!ic>v spo meo k javlja, da se bode' ta krasni spominek, ki ga je ugotovil hrvatski umetnik Rend.č, odkril meseca julija a ne maja, kakor je bilo prvotno do-ločeoo. * (Električno razsvetljavo) uvedel bode ibčinski zastop v Katunu poleg Prage v vseh mestnih ulicah in prostonh. Na zahtevanje se bode oddajala električna luč tudi zas"l>nikorn * (Senzačuo pobalinstvo.) V pulači nekdanjih dožev v Benetkah hrani se krasna slika ulo večega italijanskega slikarja Tintorettija. Ta slika je vredna vsaj 100 000 gld. Te dni je hudobna roka izrezala iz Blike, predstavljajoče beneškega jilemiča, glavo in tako uničila ta dragoceni biser umetnosti. * (Zopet mlad samomorilec.) Učenec petega gimnazijalnega razreda v Požunu J. Gera, ki je bil čez velikonočne praznike pri svojem očimu v Alberti-Irsi ustrelil se jo tam. Uzrok je bil baje, da je dobil slabo klasifikacijo v veronauku. * (Krvava osveta.) V vasi Arto Szeli živeči kmet Mihael Varju slovel je daleč v okolici zaradi divje surovosti. Pred kratkim pretepel je svojo mater tako hudo, da jh mulo tednov posneje umrla. Sodišče |e sicer začelo preiskavo, ali dva najstletnemu netjaku Mihaela Varjuta trajala je stvar predolgo in ukrenil je, da maščme sau ubito babico Ko je te dnf Varju poveča rja!, r topil mu je netjak njegov za hrbet in ga UBtreliI iz samokresa v vrat. Varju ae je zgrudil, a k< r je še živel in rohnel, nabasal je dečko še jedenkrat in ustrelil utrijca v prsi, potem pa šel iz hiše. Videvši pri oknu, da atrije še ni mrtev, ustrelil je še jeden krat nanj in potem bežal tuko hitro, da bo ga za njim hiteči ljudje ujeli šele več ur od doma * (Igralnica v Mu uto Car I u) imela je v minulem letu, ki se je koučalo z dnem 31. m • re . največji dohodek, kar jih je .-.h bilo, namreč 24 milijonov frankov. Letua dividenda dosegla je skoro neverojetno vsoto 205 frankov, to je skoro dve pe ti ni nominalne vrednosti. * (Delavski nemiri v Italiji.) V Raven i zbralo se je v predmestji Sant,' Alberto kakih 300 delavcev, ki so brez dela, ter so napadli prodajal niče kruha in odnesli, kar so mogli, šele ko je posredovala kompanija vojakov, pregnali so razgrajalce. * (Miš v zver in jaku) Po vsem svetu je znana pravljica, da se divje zveri boje miši V Londonu naredili so te dni zanimljive poskuse, da se prepričajo, če je to res. Levi in tigri so ae grozno preplašili, videvši miš, in silno besneli, naposled pa se umirili in prav pr.jnzno občevali z miš'rain se baš v krogih ;moviteje inteligence zaui mame za zavod še ni razširilo tako, kakor bi bilo teleti, kar posebno p*.udarja poročilo uačelništva, ki pravi mej drugim : fPristopilo je BT»žrtškij Pos»jiluici in Hrauil-n ciu v prvem letu njenega obstanka 144 zadružnikov, kateri so vplačali na zadružnih deležih i.voto 5401 gld. 80 kr. To število ni Bicer miijhuo, a za Tm'. smemo večje število sadružoikov pričakovati in zahtevati. Hranilnih vlog je dubila „TižaSka Posojilnica io Hranilnica41 v tem letu 17 663 gld. 76 kr. od katerih smo vin li 3005 gld. 03 kr. na kapitalu, vsled ČHsar smo imeli koncem letu 1892. hranilnih vlog 14 658 gol 73 Ur , ali s kap talUovanum obrestmi vrel 15009 gld. 12 kr. Tudi ta številka se nam zdi premaihna za Trst, če se pomidi, du obrestujs naš zavod hrauilne vloge s 4% obrestmi, toraj višje, kakor drugi tukajšnji kreditni zavodi. Prošnje za posoiilu prihajale so aTižaŠkej Posojilnici in Hranilnici* v veliko večji meri kakor siiio jim mogli Tstreči. D*li h:iio vsega skupaj posojil 13 755 gul. ua intabulacije, 8821 gld. na me njice in 1450 gld. ua zastave, skupaj tora] 24.026 gld. Od teh posojil odjoule jih 16 442 gld. ua Trst in Tržaško okobco in 7584 ua sosednje kraje. Ko bo se nam začele prošnie za posojila iz Trsta in njegove okolic s množiti, omejili smo dajanje posojil na Trat iu njegovo okolico, tako da le izjemoma damo kako posoji .i izven teh krajev. Posojila sbio dajali na 6% obresti. so uam naši dohodki pomnože, da bomo v stanu dati še veliko več posojil, bomo tuli lahko obresti od po.sojd primerno zn'žali, kar ze o želimo. „Tržaška Posojilnica in Hranilnica" imela je v prvem upravnem letu vseh denarn h dol odkov 38 363 gld. 30 kr in toliko izdatkov, skupaj to°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obfl. avstr. 44/,0/0 zlati zast. listi . Kreditne srefike......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ Tramway diufit. velj. 170 gld. a. v. . . . — danes — gld. 9885 — „ 9870 — „ 117-30 — „ 97- — , 988- — „ 3&640 — „ 122-15 — I 9-70V. — i 677 — „ 59-80 148 gld. — kr. 198 „ — . 115 130 120 201 15» 278 80 „ » 25 \ 75 . oo ; CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (4—io) 50.000 kilo. Dobi e v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajalnlcah in kondltortjrc/ti, tnpetnik v Ljubljani, Selenburgove idice st. 4. (342—Bj Dva učenca se takoj vsprejmeta (343—3) v špecerijsko prodajalnico Jer. Reitz-a v lijubljnul, Kravji* dolinu. Ameriška slovenska gostilna! Častitcmu slovenskomu občinstvu, ki namerava obiskati tukajšnjo svetovno razstavo, kakor tudi vsem drugim vojakom-izseljencem, priporočam svoje prostore s brano vred ali brez nje, ter tudi vso drugo postrežbo v vseh okolficinab kar najtopleje. Z odličnim spoštovanjem (308—5) John Stonič 519. W. is««' nitr. Chicago, Illinois, Zjed. države. Amerika. £ : mm" ]>r. Friderik ju I^eu^iel-i« Brezov balzam. Že hhiii rastlinski sok, kateri tefe iz breze, ako se navrla njeno deblo, je od pamtiveka znan kot mi jizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit, učinek. Ako ae namaže zvečer ž njim obraz ali drogi deli polti, o« i|o -»<* že drugi Umi u - ju lekarni iu v vseli večjih lekarnah. — Poštna naročila vnprejtiina W. Heiin, DauaJ, X. C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda -velfa-vrs-egra. cd 3_. oktobra 1392. Nastopno omenjeni prihajalni in mlliajalni č^bi označeni su v srednjeevropskem < asu. Odhod Iz Ljubljane (ju/, kol.). Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, 1'un-t.abel, Beliak, Celovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 55 min. predpolltdne osebni vUk na Trbiž, Pontabel. lici|ak, Celovec, Franzeosiesto, Ljubno, Dunaj. Ob A. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnoifrad, Inoiiiosr. I'aii/., L'ne, Isobl, Budejevjce, IM/.enj, Marijine varo, Egor, Framove vato, Prago, Karlove Vare, Draidauo, Dunaj via Atustettuu. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetteu, Drtiždanj, Piage, Francozih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih var«>v, IMznja, Budejovic, Holnograda, Linoa, Is hlja, Ljubm, CV-lovea, Frauzens-teste, Trbiž o. Ob 4. ari 65 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubun, Beljaka, Celovca, Franteusfcste, 1'ontablja, T. biža. Ob 9. uri 27 min, zvečer osebni vlak i Dunaja, Ljnhtia, Beljaka, Celovca, Poutablj«, Trbifca. Odhod Iz Iijubljaiio (drž. kol.). Ob 7. uri 16 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,, 10 „ popoludne v Kamnik. ,, 7. ,, O0 „ zvečer v Kamnik. Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ob 8. nri 35 min. zjutraj It Kamniku. ,, 11« ,, 06 m dopoludne iz Kanin ka. „ 6. „ 20 ,, zvečer iz Kamnika. Srednje-evropii:fl,-ii, 13, Hu80va (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na I lunujskej cesti fit. i». Zaloge ua deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. ititiB—12) lOOOOOOOOOOOOOOOOOj Gospodom podjetnikom nazuaujum, da izdelujem frizne deščice (lajšte) in parkete iz brastovega lesa in du so isti 1 palec debeli in vsake mete. Ravno tako izvršujem tudi vsalo naročilo točno iu vestno ter dovažujem svoje izdelke va postajo v Loko ali Logatec Već eu iztepri podpisancu. o Q (379—1 ooo JTearakOJ Pl©xiaolj tovarna parke to v in friznih deščio (laj št) ji v Cirknem (Primorsko). g oocxx>ooooooooooooooooooo Naznanilo. 1'. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem pričel t3S3-a?s3s:i o"b»a?t ter prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo, zagotovljaje dobre in primerno nizke cene. Priporočujoč se p. n. slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila, beležim z vsem spoštovanjem Anton Perne (328—3) tesarski mojster, Vegove ulice št. 12. V gostilni »Pri Roži" v Židovskih ulicah št. 6 se je 1K poletnega ali uležanega piva izvrstno pitje, iz pivovarne V Plznu. osnovane leta 1842. Celi sodi se oddajo po originalu! ceni, vštevši voznino. m (365—2) Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in urailno potrjeni vodovodni instalater mi. Starem ti* trn **t. i.*> priporoča bo z* vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska delu v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrste prevzem-Ije tur z vso natančnostjo in poroštvom isvršuje. — Troftkovniki pošiljajo se na zahtevanjo zastonj. (o7) F. BILINA & KASCH" Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od družeča blaga. Klrurgione obveze (1« lasten izde lek), jainčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičniiiH pripravami. Velika izhera kravat, hlačuikov, krtač, glavnikov, mila mi parfumov. Vse po naj-nilflh cenah. Brata EborI i Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. š? m i Slikarja napisov, ^ L stavbinsk* in pohištrena pleskarja. J Tovarna za oljnate barve, lak. % «4 in pokost. (146) p ^ Glavni zastop H»rtli(»li-|evejja ori- S p ^tiiiil IMI l.urlM.limJa. Maščoba ' -^ M konjska kopita in usnje. % kr. 2 poštnega in brzojavnega urada. ^ I. vrsto v sredi mesta in v bližini c Sobo od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna sta v hiši. j Železna in parna kopelj j urejena po Francovih kopellh po o. kr. ■ jjp vladnem svetniku g. prof. dr. pl. \ »leuti. ^ J\ Leveč (64; trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstno rastline, semena, korenine, rožo za zdravila, kakor Arniko\e rože, Sentjanževe koreninice, bele kresnice, fieAuiinova zrnja, smrekovo seme tršljikovo lubje, rženo rcžičke in druge poljske pridelke. Seno za konie, in go vejo živino v večjih množin.ih. Trgovina z raki. lilago kupuje po najvišjih cenah. Ivaxx ITxi&&ix jermenar In sedlar TjJ^^lja-rio., H^Earljlan. trg" priporoča svojo veliko '.alogo angleške oprave za konje in kočije, sedel za /o-jake in zasebne jezdece, Kovčekov za potovanje iz usnja in lesa za gospod* in lame itd., raznovrsna jer uena za daljno, glede in stroje. Velika zaloga listinj iz usuja za mali in veliki denar, za vizit-nice, soie.lke in tobak itd. itd. (681 ~r-~~~—r~--r-'r^—~.--T-—r~r-r.--.>.-.r-'r-vx mm m m m m m m m m m m m m m m m m m m mm a m m R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in do vožnje na c. kr. državni in c. kr. pri v. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65) Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <66> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbere. Vsakeršna naročila izvršujejo so točno in po nizki ceni. Vse mere se shranju- |* jejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati ■■■■■■■■■■■>sepee»wiwie |-JF J. J. NAGLAS & tovarna pohištva « v LJubljani, Tnrjaiki trg it. 7 in v* Gospodske ulioe (Kneijl dvoreo). Zaloga jednostavnoga in naj line joga le-j£ senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % strugarskega in pozlatarskega blaga, po-bistvene robe, zavčs, odej, preprog, za-\3 stiral na valjcih, polkoov (žaluzij). Otro-ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnioe. (69) Josip Reich Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 2 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno H kemično spiralnico j v kateri se razparane in nerazparsne ■ moške in ženske obleke lepo očedijo. J Pregrinjala vsprejmo so za pranje in crem v pobarvan je. V barvanji vspre-jema se svilnato, bombažno In mešano najnovejših modah ' rom in trajnostjo. Popra-A vila v tej stroki se vsprd)oml)cjo ter # izvršujejo natančno in po nizki ceui. ( ->) $ (Viktor Itn m h (ir.oj I I . i u 1 >1 j; i u j i. 3fitr-ijiu ti-^ 1 J priporočit veliko zalogo oprem za kro- w jače in čevljarje, beloprtenega blaga in j podvlek, bombaža in ovčjo volne, preje jI I za vezenje, pletenje, Bivanje in kavlji- J B čacle, tkanega in nogoviiarskega blaga, ? predpasnikov, živetkov in rokovic, po-7amentirskega in drobnega blaga, tra- II kov, čirlr m petljanj, čipkastih zaves In I preprog, umeteljnih cvetk in njih delov, g g.gr—7^g>i - - - ^spt---ažčtta - - ada Hotel „Pri Slonu" | \ G-. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-livnloa. lululuju kot poanbiHiit: vse vrste strojev za lesoreznloe ln žage. (144) PrcvzBine cel« nnprnvc ln (lukrlnijn |»irtl«pn iiftjlniliii leatavl, iliiiujno Olrltliif m noliii* kol X-.- H^vdl- Eckei stavbeni klepar in vodovodni instalateur I. j uh IJ it u u (142) lluiiajnkit ceislt* nI. 7 iu 14 priporoča svojo bogato zulogo kleparskega dela. Izdeluje vsa v njegOV obrt spad » c*e-• II*«- iu »■•n-ilieiK' m'iiiic4> po najnižjih cenah. 1 (200) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jodi in pijače in skupno ohedovanje. lljT' F. FerlinC, restavrater. ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv,firnežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41. Filijala: Slonove ulice št. 10—12. Vm ♦ ♦ t Evgenij Betetto ♦ ♦ tovarna za metlje J J 7 Llubljasi, Florijanske ulica št. 3 ♦ ♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ J svojo veliko zalogo vsakovrstnih T t ar metel j na i ♦ od najfinejših do nsjcenejših po najnižjih T e cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj X ♦ ln franko. (166) ♦ HENRIK KENDA o ♦ O' Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) J. MULLER (163) to t o«;-i-a Urno - artistični zavod V FntučisKitiisUili ulleali dt. (i priporoča bvoj atelier za vsa v fotogra-. eno st i oko spadajoča, dela, kakor: portrete, krajepisu, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobo, p.s-ivc, načrte itd. Momentne fotografiju za otroku, po-vekšanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejomlja vsa v fotografično 3'C stroko spadajoča dela po najnižji ceni. 3 C* W ±* W ^# W %.* W k. h. W W fc^U^tf^tf V* fc# W W \* »# ^ w\ r*. m^r^r-* m^r^m^ w-*r* r^j^r^r^**Cr^0. f+ + + + *AW>+* + + + + < Uran & Večaj ► ^ Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ a vel ko zalogo vsakovrstnih w 4 pečij in glinastih snovij ^ a kakor tudi ^ 2 štedilnikov " 4 in vseh v to stroko spftdaJbAih d nizkih cenati (149) J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko «1* orniio is kuiHttirt« itd. in lepim vrtom. (In2) issi Kegljišča Je na razpolago. = Uhod jo tudi iz Poljskih ulie. vulgo Srakar izprašani kovač Kravja dolina št. 2 izduluje vsa v njegov obrt »»padijoča dela po nizkih ce.iihh. ( 1m> Dobro delo in točna postrežba. Posebno se priporoča za D.. ft za c. kr. drž. uradnike, HllOrme Bradnike o. kr. drž. železnic, privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisanee po najpovoljuejšib cenah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor mmI»1|*% meče, klobuke m parado, zlate obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši fseoni. Angleško, francosko iu tuzemako robo ima na skladišču. F. Casermann <1M! krojač za civilne oprave in uniforme. Ivan Somnitz (prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne žoleznice 3 Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 $ priporoča svojo |veliko zalogo ur. S Poprave se IsvrMUJeJo liitro ln 4; dolini. (03) Vizitniee iu krverfe s firmo priporoča „Narodna Tiskarna". Izdajatelj in odgovorni urednik: Jusi p N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".