251ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
KAZALO – CONTENTS
RAZPRAVE – STUDIES
Marija Wa k o u n i g, @andarji ali roparji? Integracija Uskokov kot regionalni problem ........ 255–260
Gendarmers or Robbers? Integration of the Uskoki as a Regional Problem
Marko Z a j c, @umberak kot pozabljena regija. Ali kako lahko obmejno podro~je
zmede slovenske politike ...................................................................................................... 261–267
The Forgotten Region of @umberak, or How a Borderland Area
Confused Slovene Politicians
Bo‘o R e p e, Od de‘elana do dr‘avljana ................................................................................... 269–278
From Provincials to Citizens. Regional Development of Slovenia between
1918 and 1991
Peter [ t i h, Za~etki in razmah listinskega pismenstva na ozemlju Slovenije do konca
11. stoletja .............................................................................................................................. 279–290
Beginnings and Expansion of Written Documents in Slovene Territory
until the End of the 11th Century
Du{an K o s, Listinska praksa v provinci. Primer Kranjske v letih 1150–1300 ........................ 291–307
Practice of Written Documents in the Province of Carniola between 1150 and 1300
Stanislav J u ‘ n i ~, Fiziki Erbergi .............................................................................................. 309–346
The Erberg Family Physicists
Janez [ u m r a d a, K vpra{anju izvora Balthasarja Hacqueta ................................................... 347–361
On the Origin of Balthasar Hacquet
Mateja R a t e j, Mestna hranilnica v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja – jabolko
spora v mestnem ob~inskem svetu ........................................................................................ 363–377
Maribor Savings and Loan Bank in the 1920’s: Apple of Discord within
the Maribor Town Council
Borut B a t a g e l j , Od skokov k poletom. Za~etki smu~arskih skokov na slovenskem
in uveljavitev Planice v ~asu med obema vojnama .............................................................. 379–430
From Ski Jumping to Ski Flying. Beginnings of Ski Jumping in Slovenia
and the Growing Importance of Planica between WWI and WWII
Ulf B r u n n b a u e r, Kontinuitete in spremembe. Aktualni trendi v zgodovinopisju
Jugovzhodne Evrope ............................................................................................................. 431–450
Continuity and Changes. Historiographical Trends in Southeast Europe
ZAPISI – NOTES
M i h a  T i { l e r, Ob osemdesetletnici Nobelove nagrade za kemijo Frideriku Preglu ............ 451–454
On the Occasion of the 80th Anniversary of the Nobel Prize for Chemistry Bestowed
upon Friderik Pregl
ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 55, 2003, 3–4 (128)
252
Bojan K o n ~ a n, Zgodovina na maturi ..................................................................................... 455–458
History in High School Graduation Exams
JUBILEJI – ANNIVERSARIES
Prof. dr. Walter Lukan – {estdesetletnik (Franc R o z m a n) ..................................................... 459–461
Professor Dr. Valter Lukan – Sexagenarian
IN MEMORIAM
Prof. dr. Jo‘e Kastelic (Rajko B r a t o ‘) .................................................................................... 463–470
Professor Dr. Jo‘e Kastelic
Andrej Komac (Peter [ t i h) ....................................................................................................... 471–473
Andrej Komac
PROBLEMI IN DISKUSIJA – PROBLEMS AND DISCUSSION
Profesorjeva ma~ja muzika (Igor G r d i n a) .............................................................................. 475–477
Professor’s Caterwauling
KONGRESI, SIMPOZIJI IN DRU[TVENO @IVLJENJE –
CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS
31. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Maribor 10.–12. oktober 2002 (Mateja R a t e j) ...... 479–480
31st Convention of Slovene Historians, Maribor, October 10 – 12, 2002
Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije za obdobje 2000–2002
(Jurij P e r o v { e k) ............................................................................................................... 481–483
2000–2002 Work Report of the Historical Association of Slovenia (HAS)
Poro~ilo nadzornega odbora ZZDS za poslovni leti 2001 in 2002 (Petra S v o l j { a k) .......... 483–484
Historical Association of Slovenia Supervisory Board Report for 2001–2002
Fiscal Year
Finan~no poro~ilo ZZDS za obdobje 2001–2002 (Barbara [ a t e j) ................................................. 484
2001 and 2002 Financial Report of the Historical Association of Slovenia
Nagovor ob podelitvi nagrade Klio ............................................................................................. 484–485
Klio Award Presentation Address
Poro~ila lokalnih dru{tev ............................................................................................................. 485–490
Reports of Regional Associations
Ekonomija in umetnost od 13. do 18. stoletja (Maja @ v a n u t) ............................................... 490–493
33rd Study Week: Economy and Art between 13th and 18th Centuries
253ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS
Darja [terbenc Erker, Quid lacrimis... Rimska ‘enska pred obli~jem smrti
med 2. stol. pr. n. {t. in 2. stol. n. {t. (Alenka C e d i l n i k) ................................................ 495–496
Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1 (Janez M l i n a r) ................................. 497–499
Christian Lackner, Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichischen
Herzoge (1365–1406) ............................................................................................................ 499–502
Greyerz, Religion und Kultur. Europa 1500–1800 (Lilijana @ n i d a r { i ~  G o l e c) ............. 502–507
Spostamenti di popolazione e transformazioni sociali nella provinca di Trieste e nel
distretto di Capodistria nel secondo dopoguerra (Jure G o m b a ~) .................................... 507–508
Louis Sell, Slobodan Milosevic and the Destruction of Yugoslavia
(Matja‘ K l e m e n ~ i ~) ....................................................................................................... 509–512
Posavje v letih 1989–1991 : spominski zbornik (Juri P e r o v { e k) .......................................... 512–516
Franseco Leoncini, L’Europa centrale. Conflittualità e progetto. Passato e presente
tra Praga, Budapest e Varsavia (Borut K l a b j a n) ............................................................. 517–518
[olska kronika 2002, {t. 1 in 2 (Monika K o k a l j K o ~ e v a r) ............................................... 519–521
OBVESTILA
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis ..................................................................... 522
LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENTS
Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 57/2003 ......................................................................... 523–527
Annual Contents of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 57/2003
IZVLE^KI – ABSTRACTS
Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 57, 2003, 3–4 (128) ........................ VII–VIII
Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Histroical Review 57, 2003, 3–4 (128)
254
255ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
RAZPRAVE
Marija Wakounig
@andarji ali roparji?*
Integracija Uskokov kot regionalni problem
Migracija ljudi povzro~a v vsakem ~asu, v katerem se odvija, probleme. Pa naj gre za
prostor, katerega migranti zapustijo, za kraje, skozi katere migrirajo, najve~je pa tam, kjer se
migranti naselijo. Ve~ina ljudi po svoji naravi sprememb svojega o‘jega okolja ne odobrava;
novosti, reforme, na sploh pa vse tuje celo odklanja. Nekako tak{no duhovno razpolo‘enje je
najbr‘ prevladovalo v prvi polovici 16. stoletja ob slovensko-hrva{ki meji, ko so se pojavili
prvi Uskoki.
V prispevku bo govora o naselitvi, integraciji in verskem vpra{anju Uskokov; tematika je
~asovno omejena na prvo polovico 16. stoletja, geografsko pa na obmejni pas med Kranjsko
in Hrva{ko.
1.  Naselitev Uskokov v obmejnem pasu
Beseda ‘andar je francoskega izvora in prvotno pomeni osebnega gardista francoskih
kraljev; tekom 17. stoletja je beseda dobila dana{nji pomen, namre~ policaj oziroma oboro-
‘eni mo‘. Tegobe ~asa so pravoslavne begunce z Balkana prisilile, da so postali po begu in
naselitvi v obmejnem pasu oboje v enem: za{~itniki meje in roparji tako na osmanski kot na
habsbur{ki strani.
V tridesetih letih 16. stoletja se v listinah prvi~ pojavljajo pojmi »wlassy«, »herüber gefallne
turkhen«, »pribegi«, »predawetz« in tudi »vyskhok«1, ki so pomenili sinonimno isto, namre~
pravoslavne begunce z osmanskih predelov Balkana. Termin Uskok, ki etimolo{ko pomeni
»v nekaj sko~iti«, se je med 1540 in 1560 uporabljal najpogosteje.2 Konec {estdesetih let je
gusarjenje senjskih Uskokov diskreditiralo prvotni pomen. Sodobniki, posebno Bene~ani, so
z Uskoki ena~ili pirate in roparje.3
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. – 12.
oktobra 2002.
1 Sodobni viri ka‘ejo, da so se termini technici regionalno razli~no uporabljali. Prim. pismo Ivana Karlovi~a
Ivanu Kacijanarju, Mutnica 1530 septembra 14. MHSM 35/Monumenta Habsburgica 1, {tev. 442, 415f; pismo Ivana
Kacijanarja kralju Ferdinandu I., Ljubljana, 23. junij 1531. Acta confinii 3, {tev. 1, 387.
2 Nikola Juri{i~ nadvojvodi Ferdinandu, Ljubljana 22. oktobra 1538. MHSM 38/Monumenta Habsburgica 2,
{tev. 409, 409f. V pismu Petru Keglevi~u govori nadvojvoda Ferdinand, Dunaj, 6. novembra 1558, isto tam, {tev.
410, 411, o »Rasciani sive Serviani atque Valachi, quos vulgo Zytschy vocant«. V~asih se je uporabljal tudi terminus
martholos (armatholos = ~uvaj, vojak). Prim. Vasko Simoniti, Voja{ka organizacija na Slovenskem v 16. stoletju.
Ljubljana 1991, 125–127; Catherine Wendy Bracewell, The Uskoks of Senj. Piracy, Banditry and Holy War in the
Sixteenth Century. Ithaka/London 1992, 29.
3 K transformaciji termina prim. Gunther E. Rothenberg, The Austrian Military Border in Croatia 1522–1747.
Urbana 1960 (Illinois Studies in the Social Science 48), 28; Bracewell, Uskoks, 58.
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 55–260
256 M. WAKOUNIG: @ANDARJI ALI ROPARJI? INTEGRACIJA USKOKOV KOT REGIONALNI PROBLEM
Kdo so bili Uskoki? Po bitki pri Moha~u 1526 se je meja Osmanskega cesarstva precej
premaknila in bila samo nekaj kilometrov oddaljena od habsbur{kih de‘el. Pravoslavnim
Vlahom Balkana, ki so pod Osmani kot del voja{kega sistema u‘ivali posebne pravice, je po
1526 pretilo poslab{anje polo‘aja in izguba privilegijev.4 Zaradi tega so be‘ali posamezno ali
v ve~jih skupinah na »ostanke ostankov« hrva{ko-ogrskega teritorija, na bene{ko – in na
habsbur{ko stran. Po prestopu meje so se pogajali s tamkaj{njimi voja{kimi poveljniki, ki so
od pribli‘no 1522 – potem ko je de‘elni knez Ferdinand formalno ustanovil predhodnico
Vojne Krajine, takozvano »gränitz«5 –, upravljali utrdbe.6 Begunci so v samozavestnih po-
gajanjih sku{ali prepri~ati med drugimi Ivana Kacijanarja o posebnem statusu, ki so ga u‘ivali
pri Osmanih, o svojih kvalifikacijah in sposobnostih na voja{kem podro~ju. Kacijanar, sprva
dosti skepti~en, je v svojih poro~ilih in pismih nadvojvodi Ferdinandu predlagal, da se tavajo~e
begunce naseli iz strate{kih vidikov v okolici Kostela in Poljan. Z naselitvijo bi precej zapu{-
~ena kraja bila bolje varovana pred nenadnimi vpadi sovra‘nih Osmanov. Begunce je opisal
ve{~e druge strani meje, kar bi bilo za obrambo zelo koristno; tudi ni pozabil omeniti, da so
bili tujci pri Osmanih dele‘ni posebnih pravic (»mit ainer freyhait begabt«).7
Med pogajanji je pri{lo do prvih konfliktov med doma~ini in Uskoki, kar je pere~e
vpra{anje, kam z njimi, precej zavleklo.8 Naval organiziranih beguncev ni prenehal, saj se je
po Bosni raznesla tiha po{ta, da se jim na oni strani meje obetata za opravljanje voja{ke
slu‘be nova domovina in ohranitev privilegijev. Ker so Habsbur‘ani nujno rabili okrepitev
mejne obrambe, po mo‘nosti brezpla~no, so bili pripravljeni naseliti begunce s posebnimi
pravicami. Leta 1535 je Ferdinand I. ‘umber{kim Uskokom izstavil privilegij.9 V zameno za
brezpla~no voja{ko slu‘bo jih je nastanil na gospostvu vdove Koba{ic, jih odvezal pla~evanja
davkov, opravljanja desetine, slu‘nosti in tlake za dvajset let. Ta privilegij je bil u~inkoviti
signal za prihod nadaljnjih beguncev, katerim so bila leta 1538 dodeljena zemlji{~a v Vara‘-
dinu. Tudi tokrat jim je Ferdinand I. izstavil podoben privilegij, vrhu tega pa dovolil, da se
organizirajo v skupinah po 200 vojakov pod lastnim vojvodo. Medtem ko je vojvoda za svojo
nalogo dobil 50 dukatov letne pla~e, za katero je oddal tretjino plena, so si voja{ki kolonisti
svojo slu‘bo financirali samo s plenom.10
4 Gunther E. Rothenberg, Die österreichische Militärgrenze in Kroatien 1522 bis 1881. Wien/München 1970,
33; Bracewell, Uskoks, 41–43.
5 Prim. sporazum med nadvojvodo Ferdinandom in Krstom Frankopamskim, Brussel, 22. marca 1522, cit. pri
Rothenbergu, Militärgrenze, 27f.; Arnold Suppan (ed.), Zwischen Adria und Karawanken. Berlin 1998 (Deutsche
Geschichte im Osten Europas 7), 132f.
6 Rothenberg, Austrian Military Border, 28; isti, Militärgrenze, 34.
7 Poro~ilo Ivana Kacijanarja nadvojvodi Ferdinandu, Ljubljana, 23. junija 1531. MHSM 20/Acta confinii 3,
{tev. 1, 387. Privileg Ferdinanda I. Dunaj 1535 junij 5. MHSM 20/Acta confinii 3, {tev. 2, 388–390. Prim. Rothen-
berg, Austrian Military Border, 29; ist, Militärgrenze, 34; Suppan, Adria, 135.
8 Karl Kaser, Freier Bauer und Soldat. Die Militarisierung der agrarischen Gesellschaft an der kroatisch-slawo-
nischen Grenze (1535–1881). Wien/Köln/Weimar 1997 (=Zur Kunde Südosteuropas II/22), 64.
9 Privilegij Ferdinanda I. Dunaj, 5. junija 1535. MHSM 20/Acta confinii 3, {tev. 2, 388–390. Prim. Rothenberg,
Austrian Military Border, 29; ist, Militärgrenze, 34; Suppan, Adria, 135.
10 Privilegij Ferdinanda I., Linz, 5. septembra 1538. MHSM 15/Acta confinii 1, {tev. 5, 5f. Prim. Tudi Rothen-
berg, Austrian Military Border, 30; isti. Militärgrenze, 34; Suppan, Adria, 135.
257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
2. Integracija versus getoizacija
V tem sklopu je treba omeniti, da voja{ki kolonisti seveda niso bili popolnoma svobodni,
u‘ivali pa so posebne pravice v odnosu do doma~ega, podlo‘nega prebivalstva. Privilegije je
treba tolma~iti tudi kot poskus integracije potepajo~ih in nestalnih ljudi, ki bi posebno za
~asa osmanskih vpadov ogro‘ali po nepotrebnem notranji mir. Oblasti so sku{ale z dode-
litvijo zemlji{~ in z odvezo od pla~evanja dajatev v zameno za brezpla~no voja{ko slu‘bo
prepre~iti nemir in obenem Uskoke tesno vezati nase; s to lojalnostjo so se znebile pere~ega
problema, kako in s kak{nim denarjem braniti mejo proti Osmanskemu imperiju. Poseg Habs-
bur‘anov v obmejni pas ter naselitev novega prebivalstva sta korak za korakom pospe{ila
razvoj novega dru‘benega, gospodarskega in voja{kega sistema ob meji.11 Ob slovensko-
hrva{ki meji sta se spremenila sestava prebivalstva in ‘ivljenje nasploh.
@e naselitev Uskokov, ~eprav na deloma zapu{~enih in opusto{enih zemlji{~ih, je vzne-
mirila okolico. Do pravih izgredov pa je pri{lo, ko so plemi~i in njihovi podlo‘niki spoznali,
da tujci, povrhu {e privilegirani, ne bodo ostali le za~asno, temve~, da bo treba z njimi ‘iveti.
[e preden je pri{lo v obmejnem pasu do zamenjave posesti z namenom, da bi se Uskokom
odredilo strnjeno ozemlje v @umberku, v Gorjancih, v okolici Metlike ter v belokrajnskih
vaseh ob Kolpi (Bojanci, Marindol, Mili~i, Paunovi~i), so se plemi~i sku{ali Uskokov znebi-
ti.12 A ne samo, da jih ni bilo mo~ podjarmiti, {e ve~, vsepovsod so le pasli ‘ivino, delali
{kodo in niso imeli nobenega odnosa do poljedelstva. Podlo‘niki, ki so v prvih desetletjih 16.
stoletja hudo trpeli pod nadlego {panskih najemnikov13, so povezovali begunce z njimi, tako
da so jih od vsega za~etka odklanjali.
Privilegiran polo‘aj, samozavesten nastop Uskokov, njihove navade in na~in obla~enja v
ko‘uhe in cape, vse to je delovalo odklonilno. ^eprav so Uskoki pri{li z dru‘inami in bi
preko otrok bilo mo‘no premostiti predsodke, se zdi, da so doma~ini bili prepri~ani, da jabol-
ko ne pade dale~ od drevesa. Po naselitvi na strnjenih zemlji{~ih se stanje ni znatno zbolj{alo.
Kot ‘ivinorejski voja{ki kolonisti se niso bili pripravljeni prilagoditi. Da si ohranijo svoj
socialni status in se izognejo podlo‘ni{tvu, so iz nezmo‘nosti ali iz ponosa zanemarjali
zemlji{~a. Ker hrana in druge potreb{~ine za dru‘ino niso rasle na drevesih, so si te stvari
nemalokrat priskrbeli na kriminalni na~in.14
Te prakse so bile seveda kontraproduktivne, saj so zastrupile ozra~je in uni~ile tudi
najmanj{i poskus zbli‘evanja med Uskoki in doma~ini. Medtem, ko so se Uskoki prito‘evali
pri oblasteh zaradi svojega bornega ‘ivljenja, so jim doma~ini o~itali, da zlorabljajo voja{ko
slu‘bo ob meji za dogovore z Osmani, da tostran meje vohunijo za sovra‘nika in ga spod-
bujajo za vpade in da prodajajo ljudi v osmansko su‘enjstvo.15 Zaradi ovadb so se Uskoki
hudo ma{~evali. Pomanjkanje plena na oni strani meje, lakota in glad so razen tega pogojeva-
li, da so Uskoki {e bolj nadlegovali doma~ine, jim ropali stvari, ki so jih nato sku{ali prodati.
11 Kaser, Freier Bauer, 61.
12 Kaser, Freier Bauer, 63.
13 Simoniti, Voja{ka organizacija, 130f.
14 Prim. na primer MHSM 35/Monumenta Habsburgica 1, {tev. 463 in 471, 435, 441, 9. oziroma 23. oktobra 1530.
15 Veleposestniki so trdili, da Uskoki vsak dan prispevajo »zu gross irrung und zwitracht zwischen den armen
untertanen«, kar onemogo~a so‘itja (Klai}, Ostaci ostataka, 288). Uskoki so se branili, ~e{ da jim veleposestniki z
nasiljem ote‘ujejo ‘ivljenje. Klai}, Ostaci ostataka, 289. Prim. tudi peticijo zagreb{kega kapitlja Ferdinandu I.,
Dubrava, 15. junija 1543. MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3, {tev. 159, 153f.
258 M. WAKOUNIG: @ANDARJI ALI ROPARJI? INTEGRACIJA USKOKOV KOT REGIONALNI PROBLEM
V skrajnem primeru so v strahu pred ponovno ovadbo napadene in oropane tudi ubili. Doma~ini
so oblastem grozili z odselitvijo iz obmejnega pasu.16
@iveti na strnjenem ozemlju, kot je bil na primer @umberak, je pravzaprav pomenilo
‘iveti v getu. Getoizacija je v pozitivnem smislu besede {~itila Uskoke pred izgubo lastnega
jezika, navad in na~ina ‘ivljenja, v negativnem smislu jih je izolirala in prepre~evala, da bi se
seznanili in ob~evali z zunanjim, sosednjim svetom. To ekskluzivno ali eksteritorialno stanje
(regija v regiji) je pogojevalo neslo‘nost med Uskoki samimi ter med Uskoki in doma~ini,
kar je zaviralo udoma~itev v novi domovini.
Uskoki za doma~ine niso bili privla~ni. Vendar, ~e si je kdo hotel izbolj{ati osebni po-
lo‘aj, se otresti podlo‘ni{tva in u‘ivati privilegije, ali ~e je imel kaj za prikriti, potem se je
sku{al uvrstiti med Uskoke. Z Uskoki so se dru‘ile tudi osebe, ki so si obetale pustolov{~in.
Ker doma~ini vsakdana priseljencev niso poznali, so si ga razlagali na svoj na~in, ki ni ustre-
zal resnici. Pohodi voja{kih kolonistov na drugo stran meje, od koder so baje prina{ali obilen
plen, so pro‘ili fantazije. Marsikateri doma~in, ki mu je presedalo enoli~no in s stalno nevar-
nostjo pre‘eto ‘ivljenje, je iskal stike z Uskoki.
Naselitev voja{kih kolonistov na strnjenem ozemlju je pogojevala tudi razvoj roparskih
band.17 Tisti Uskoki, ki so za posebne posle dobivali ob~asno pla~o – in {e ta jih najpogosteje
ni dosegla –, so jo sku{ali nadomestiti z organiziranim ropanjem v notranjosti in po osman-
skemu teritoriju.18 Oblasti so izpla~evanje zavla~evale in materialno stisko sramotno izra-
bljale v pri~akovanju, da bodo la~ni voja{ki kolonisti s krutostjo napadali sovra‘nika. Prego-
vor, ki ga je zapisal Nikola Juri{i~ Ferdinandu I., pravzaprav vse pove: »... wenn der wolff sat
ist, so ist er nichts werdt ...«19 (sit volk ni kaj vreden). Nemotiviranim in la~nim Uskokom
torej ni preostalo drugega, kot da ropajo.
V za~etku {tiridesetih let 16. stol. so se napadi osmanskih ~et ob meji stopnjevali. Uskoki
so nepregledno situacijo izrabili oziroma zlorabili za prehode ~ez mejo, na katerih so v osman-
sko su‘enjstvo vozili tudi doma~ine. ^eprav je Ferdinand I. v privilegiju iz leta 1538 izrecno
prepovedal, da se imenitnih muslimov ne sme napadati, so jih ugrabljali in z uspehom terjali
visoke odkupnine.20 Isto~asno so trume Uskokov plenile po notranjosti in s tem ogro‘ale
notranji mir. To je bil povod, da so dobili 1540 glavarja, ki naj bi jih nadzoroval in pazil, da bi
funkcije ‘andarja ne zamenjali s funkcijo roparja in tako {kodili lastnemu prebivalstvu.21
16 Hans Ungnad Ferdinandu I., Slavonija 1540. MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3, {tev. 46, 45f: »... wie
beschwerlich, verdächtlich und ungeschikht sich di herüber ubergefallnen Ussgokhen halten, nemblich, das die
negst gesessnen christlichen underthanen bey und undter inen weder ihres leibs, lebens, noch guets sicher, sondern
sie werden von inen den Uskgokhen etwo gar an alle, etwo gar umb liederlich ursach haimblich und offentlich
jämerlich ermordt, umbracht und ir guet und armuet, sonderlich traidt und anders ir narung und underhaltung gerau-
bt und mit gewaltgenumben; desgleichen in ander muetwillig weeg dermassen mit inen hausen und handln, das inen
zu wonen weder leidlich noch muglich sein wirdt.« Ungnad pi{e dalje, da se ho~e »nambhafte anczall der christli-
chen underthanen aus Crain und denselben orten, wo sy inen am nägsten gesessen, aufmachen und gar darvon ziehen
werden«.
17 Bracewell, Uskoks, 38.
18 Prim. MHSM 35/Monumenta Habsburgica 1, {tev. 261, 253f.; ter Klai}, Ostaci ostataka, 281f.
19 Nikola Juri{i~ Ferdinandu I., Ljubljana, 22. oktobra 1538. MHSM 38/Monumenta Habsburgica 2, {tev. 409,
409f.
20 Peter Sugar, The Ottoman Professional Prisoner on the Western Borders of the Empire in the Sixteenth and
Seventeenth Century. V: Etudes Balkaniques 7 (1971), 89–91.
21 Glavna vloga glavarja je bila prepre~iti, da Uskoki ne bi nobenega (to se pravi katoli{kega doma~ina) »unpil-
licherweis dringen oder beschwären«. Ferdinand I. Hansu Wernecku, Dunaj, 20. oktobra 1543. MHSM 20/Acta
confinii 3, {tev. 7, 399.
259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
3. Versko vpra{anje
Ferdinand I. se v privilegijih iz let 1535 in 1538 ni dotikal veroizpovedi Uskokov. Habs-
bur‘ana, ki je u‘ival v [paniji katoli{ko vzgojo22, pravoslavje navidez ni preve~ tangiralo.
Kot se zdi, je bil glede vere zelo radoveden. Tako si je na primer pustil leta 1526 iz Prage
prinesti vrsto husitskih knjig, katere je tudi prebral. Ker knjig ni vrnil, jih do danes hrani
narodna knji‘nica na Dunaju (ÖNB). Istega leta (1526) se je odpravil slavni diplomat @iga
Herberstein drugi~ v Rusijo.23 Ferdinand je dal poslati za njim Fabrijev izvod »Ad Serenissi-
mum Pricipem Ferdinandum Archiducem Austriae, Moscouitarum iuxta mare glaciale reli-
gio«24 in prosil Herbersteina, da se seznani s pravoslavnimi shizmatiki in da se dobro infor-
mira o pravoslavni veri.25 In zares, v letu 1549 izdani latinski Moscovii (Rerum Moscovitica-
rum Comentarii26) je diplomat ve~ kot polovico knjige posvetil verskim in teolo{kim vpra{a-
njem.27
Med potovanjem in izidom knjige je minilo nad dvajset let. V tem ~asu se je v notranjosti
habsbur{kih de‘el za~elo uveljavljati novo versko mnenje. To je bil ~as, v katerem so »never-
ni« Osmani pritiskali na »katoli{ko« dr‘avo in ~as, v katerem se je odvijal najhuj{i naval
beguncev iz Osmanskega cesarstva. Ferdinandu in oblastem ni preostalo drugega, kot da
pravoslavje Uskokov tolerirajo. ^eprav so verski obi~aji poleg drugih posebnosti motili sta-
roselce28, {e bolj pa cerkvene oblasti29, je Ferdinand presli{al tozadevne prito‘be. Ofenzivni
poskusi spreobrnitve bi po nepotrebnem ogro‘ali jugovzhodno mejo. Kajti Uskoki, ki niso
kazali nobene pripravljenosti prilagoditi se, ki so se izognili vsaki oviri, bi bili zmo‘ni, pose-
bej {e s Hansom Ungnadom, ki je kot zavesten in ognjeviti protestant poveljeval ob meji,
destabilizirati mejo oziroma jo predati Osmanom.
22 K vzgoji in mladosti Ferdinanda v [paniji prim. Friedrich Edelmayer, El hermano expulsado: Don Fernando.
V: Torre de los Lujanes 39. Madrid 1999, 147–161; isti, Cuántos tronos usurpados? Cuestiones sucesorias en la casa
de Austria (1500–1531). V: Carlos V/Karl V. 1500–2000. Simposio Internacional, Viena 7–11 de marzo de 2000.
Alfred Kohler (izd.). Madrid 2001, 623–637; isti, Viele usurpierte Throne? Sukzessionsfragen im Hause österreich
(1500 –1531). V: Karl V. 1500 – 1558. Neue Perspektiven seiner Herrschaft in Europa und Übersee. Alfred Kohler,
Barbara Haider in Christine Ottner (izd.). Wien 2002 (=Zentraleuropa-Studien 6) 245–260.
23 Med drugimi publikacijami prim. Harald Tersch, Österreichische Selbstzeugnisse des Spätmittelalters und
der Frühen Neuzeit (1400–1650). Eine Darstellung in Einzelbeiträgen. Wien/Köln/Weimar 1998, 193–213; Marija
Wakounig, Sigismund von Herberstein. V: Silvano Cavazza (izd.), Divus Maximilianus. Una contea per i Goriziani
1500–1619. Mariano del Friuli 2002, 175–181.
24 Prim. P. L. Helbing, Dr. Johannes Fabri, Generalvikar von Konstanz und Bischof von Wien 1478–1541,
Münster 1941.
25 Prim. Frank Kämpfer, Siegmund von Herbersteins »Rerum Moscoviticarum Comentarii«als religionsgeschi-
chtliche Quelle. V: Gerhard Pferschy (izd,), Siegmund von Herberstein. Kaiserlicher Gesandter und Begründer der
Rußlandkunde und die europäische Diplomatie. Graz 1989, 147–164, tukaj 148.
26 Prim. Walter Leitsch, Probleme bei der Edition von Herbersteins Moscovia. V: Gerhard Pferschy (izd,), Sieg-
mund von Herberstein. Kaiserlicher Gesandter und Begründer der Rußlandkunde und die europäische Diplomatie.
Graz 1989, 165–178.
27 Kämpfer, Siegmund von Herberstein, 148; Iskra Schwarcz, Die Anfänge der russisch-österreichischen Be-
ziehungen im Spiegel der Chroniken und diplomatischen Berichte Ende des 15. Jahrhunderts. V: Alfred Stirnemann,
Gerhard Wilfinger (izd.), Rußland und Österreich. Innsbruck/Wien 1999 (Pro Oriente 23), 68–75, tukaj 73.
28 Prim. individualne vzroke, ki jih navaja Ivan Babonosi~ v pismu svojemu sinu Sekuli, Slunj, 1. avgusta 1543.
MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3, {tev. 160, 154f.
29 Prim. med drugimi peticijo Ferdinandu I., Dubrava, 15. julija 1543. MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3,
{tev. 159, 153.
260 M. WAKOUNIG: @ANDARJI ALI ROPARJI? INTEGRACIJA USKOKOV KOT REGIONALNI PROBLEM
***
Uskoki, ki so v prvi polovici 16. stoletja dobili novo domovino ob slovensko-hrva{ki meji
kot voja{ki kolonisti, so kljub naselitvi na strnjenih in s tem izoliranih ozemljih bistveno
spremenili sliko regije. Doma~inom ni bil trn v peti samo njihov privilegiran status, motil jih
je njihov druga~en na~in vsakdanjega in verskega ‘ivljenja ter nepripravljenost prilagoditi
se. Pri~akovanja doma~inov se niso ujemala s pri~akovanji Uskokov. V prvi polovici 16.
stoletja so t.i. mostove gradili samo tisti doma~ini, ki so od usko{kega na~ina ‘ivljenja pri~a-
kovali pustolov{~ino. Pot nazaj jim je bila ~estokrat zaprta. Da se doma~ini in tujci niso
mogli integrirati, za to so poskrbele tudi zunanje, politi~ne okoli{~ine.
Na vpra{anje, ali so bili Uskoki kot voja{ki kolonisti ‘andarji ali roparji, ni enostavno
odgovoriti. Od zgoraj, torej od dr‘avnih oblasti zaukazana integracija beguncev je od vsega
za~etka naletela na mo~an odpor staroselcev. Kljub osmanski nevarnosti niso bili priprav-
ljeni sprejeti beguncev. Ti zopet niso kazali pripravljenosti prilagoditi se. To stanje, brezpla~na
voja{ka slu‘ba ter pomanjkanje najnujnej{ih ‘ivljenjskih potreb{~in so naredili iz ‘andarjev
tudi roparje.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Marija Wakounig
Gendarmen oder Räuber? Integration der Uskoken als regionales Problem
Die Ansiedlung und Integration der Uskoken in der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts an der slowe-
nisch-kroatischen Grenze, die wesentlich zur Herausbildung der Militärgrenze beitrug, ging nicht ohne
regionale Probleme vor sich. Nach der Schlacht bei Moha} im Jahre 1526 floh ein Teil der orthodoxen
und katholischen Bevölkerung, nachdem sie ihre Privilegien verloren hatte, aus dem Osmanenreich.
Auf der anderen Seite der Grenze boten diese Flüchtlinge den habsburgischen Befehlshabern – gegen
die Bestätigung ihrer Privilegien – ihre Militärdienste gegen die Osmanen an. Ferdinand I. befreite die
Uskoken in den Jahren 1535 und 1538 für 20 Jahre von der Steuer-, Zehent-, Dienst- und Fronpflicht.
Im Jahre 1564 bestätigte er dieses Privilegium wieder ohne die 20-jährige Befristung.
Da die Uskoken als Grenzsoldaten eine privilegierte Stellung gegenüber den einheimischen bäuer-
lichen Untertanen genossen, kam es in den gegenseitigen Beziehungen zu gravierenden Problemen.
Dazu trugen auch die Schlossherren bei, die die relative persönliche Freiheit der angesiedelten Grenz-
soldaten nicht akzeptierten, aber auch die Militärbehörden, die erwarteten, die geschlossen angesiedel-
ten Uskoken würden ihren Lebensunterhalt in der Landwirtschaft und in der Kriegsbeute an der osma-
nischen Seite der Grenze finden. Doch die Uskoken passten ihre Sitten und Bräuche sowie ihre Leben-
sweise nicht an die neuen Verhältnisse an, was bei den Altsassen Anstoß erregte. Gegenseitige Beschul-
digungen und Denunziationen bei Ferdinand I. zeugen davon, dass die Uskoken den Beutemangel auf
Seiten des Osmanenreiches durch Raubüberfälle im Landesinneren kompensierten. Oft kam es zu hef-
tigen Auseinandersetzungen und sogar Mordfällen. Die Integration der Uskoken im Grenzstreifen wur-
de lange Zeit durch mehrere Faktoren behindert, wie etwa durch Stereotypen sowohl bei den Uskoken
als auch bei der einheimischen Bevölkerung, ferner durch die mangelnde Bereitschaft auf beiden Sei-
ten, einander als Nachbarn zu akzeptieren, auch durch unterschiedliches Glaubensbekenntnis, andere
Lebensweise ect. Als größtes Hindernis ist die Ansiedlung der Uskoken in einem geschlossenen Gebiet
zu betrachten, wo eine »Region in der Region« mit eigenen Regeln geschaffen wurde. Die Gebor-
genheit, die eine derartige Lebensweise zu bieten schien, war die Ursache für ihre Isolation in der
neuen Heimat, behinderte sie doch tolerante Beziehungen zwischen den »Fremden« und den Einheimi-
schen und förderte somit die Entstehung von Räuberbanden. Unentgeltlicher Militärdienst und Mangel
an den notwendigsten Lebensmitteln bewirkten, dass aus Grenzsoldaten gelegentlich auch Räuber wur-
den. Um 1550 spitzte sich die Grenzsituation in einem Maße zu, dass der Name »Uskoken« zu einem
Synonym für Räuber wurde, und zwar nicht nur wegen der Uskoken-Seeräuberei von Senj.
261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Marko Zajc
@umberak kot pozabljena regija*
Ali kako lahko mejno obmo~je zmede slovenske politike
»Naj navedem le en slu~aj v ‘umberskem okraju. Nek gospod je pri{el v okraj Drago{evce,
kjer je bil semenj, potegnil je papir iz ‘epa in ljudi povpra{eval, katere ob~ine bi bile pri volji,
da bi se spojile z Metli{kim okrajem. Ko je to vpra{anje stavil, bilo je ve~ ljudstva okoli, ki so
rekli: Udri ga, to je {pijon! In tisti gospod bi bil morda smrt storil, ako ga bi ne bili prijatelji
branili. Iz tega se ne vidi, da bi ljudstvo posebno ‘elelo zdru‘iti se s Kranjsko.«1
Jo‘efa Pirnata, sicer diurnista pri metli{kem notarju, ki je 29. avgusta 1881 javno nagovarjal
@umber~ane naj s podpisom podprejo priklju~itev h Kranjski, je pred razjarjenimi Uskoki re{ila
oro‘ni{ka patrola.2 Sejemsko ozra~je, ki je botrovalo sicer osamljenemu incidentu je bilo, ~e si
lahko dovolim tako primerjavo, na nek na~in zna~ilno za celoten spor glede @umberka. [e
zlasti baranta~i iz vrst slovenskih politikov bi na ‘ivinskem sejmu te‘ko sklenili dobro kup~ijo.
Najprej so bili prepri~ani, da nekaj ho~ejo, spet drugi~ da no~ejo, dokler se niso razdelili na
tiste, ki no~ejo, pa vseeno bodo in na tiste, ki so ‘e prej hoteli, pa tega niso storili.
Vpra{anje pripadnosti @umberka je najve~ pozornosti zbujalo v letih razpu{~anja Vojne
krajine (1871–1881). Obmejna de‘elica je pred naselitvijo Uskokov in organiziranjem Vojne
krajine v 16. st. spadala pod de‘elo Kranjsko. Ta je sicer tekom stoletij izgubljala vpliv nad
tem podro~jem, dokler ga ni s priklju~itvijo @umberka h karlov{kem generalatu 1746 popol-
noma izgubila, vendar se svojih pravic ni nikoli odrekla.
Slovenske politike je problematika spravljala v zadrego vsaj iz dveh razlogov: »Zgodo-
vinska« priklju~itev @umberaka je bila v nasprotju z »naravno« idejo Zedinjene Slovenije,
obenem pa jih je strah pred nem{ko nevarnostjo iz severa silil, da gledajo na slovensko eman-
cipacijo zgolj skozi jugoslovanska o~ala. Histori~na misel je bila pri Slovencih vseeno pri-
sotna, {e zlasti na Kranjskem. Bleiweisove Novice so ‘e v za~etku ustavne dobe zapisale: »~e
bi ju‘ni sosedje na Hrova{kem hoteli kaj sebi prilastiti, bi se jim poprej utegnilo re~i: [umberk,
Reka, Terst je na{; pustite Terst, dajte Reko in [umberk nazaj.«3
Potem, ko je cesar po vro~ih avgustovskih pogajanjih med avstrijsko in ogrsko delegacijo
1869 zaukazal delno razpustitev Vojne krajine4, je zadeva odmevala tudi v Ljubljani. Staro-
slovenske Novice so se sredi septembra istega leta s spo{tovanjem razpisale o zavzemanju
kranjskih pogajalcev za ‘umber{ki distrikt leta 1847 in obenem razglasile, da »@umber~ani
radostno nam ‘eljo razgla{ajo, da bi pri{li zopet pod vojvodino Kranjsko, kakor so nekdaj
bili.«5 Tudi mladoslovenska stran priklju~itvi ni nasprotovala. Dr. Valentin Zarnik je @umbe-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3 (128) • 305–320ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 20 3 • 3–4 (128) • 61– 67
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor,
10.–12. oktobra 2002.
1 Stenografi~ni zapisnik dvanajste seje de‘elnega zbora ljubljanskega dne 21. oktobra 1881, str. 234.
2 AS 33, konvoluti, konv. 548, {k. 252, dopis ~rnomaljskega okrajnega glavarja {t. 358.
3 Novice, 6. 3. 1861.
4 Glej: Mirko Valenti}, Vojna krajina i pitanje njezina sedinjenja s Hrvatskom 1849–1881, Zagreb, 1981 tr. 166.
5 Novice, 15. 9. 1869.
262 M. ZAJC: @UMBERAK KOT POZABLJENA REGIJA
rak kot del Kranjske na nek na~in predvideval v svoji zahtevi po »kronovini Sloveniji«, ki je
vsebovala tudi histori~ne prvine. »Prikotku, segajo~emu v kranjsko de‘elo, znanemu po ime-
nu: ‘umberske stotnije in Marindol /.../ naj bo na izvoljo dano zdru‘iti se z novo kronovino.«6
Tudi kranjski de‘elni zbor ni ostal ravnodu{en. Razpravo je spro‘il metli{ki gra{~ak vitez
Savinschegg 19. oktobra 1869. V svojem govoru se je naslonil predvsem na slavno zgodovi-
no in kranjski patriotizem: »Kranjska ima po mojem mnenju zakonite pravice do obeh podro~ij
/…/, to imam tudi za stvar ~asti, kajti de‘elno zastopstvo za nekdanjimi stanovi, ki so to
vpra{anje ‘e spro‘ili, ne sme zaostajati.«7 Habsbur‘ani so po mnenju Savinschgga z naselit-
vijo Uskokov re{ili ni~ manj kot celotno zahodno civilizacijo. Z njim so se strinjali tudi
slovenski poslanci, {e zlasti ‘e prej omenjeni dr. Zarnik, ki je govornika celo prekinjal z
navdu{enimi »dobroklici«: »Kraji{niki so se borili in dajali kri za cesarja in domovino. (vzklik
Dr. Zarnik: @ivio!) /…/ Nepravi~no bi bilo, ~e bi bilo od vseh avstrijskih ljudstev zgolj eno
obsojeno na molk (vzklik Dr. Zarnik: Dobro!). Njihove interese se mora za{~ititi!«8 Do-
moljubni predlagatelj o tem, da si prebivalci teh podro~ij ‘elijo zveze s Kranjsko, ni niti
dvomil. Priznal jim je pravico do samoodlo~be, ki jo bodo, o tem nih~e ne dvomi, uporabili
za priklju~itev h kranjski »domovini«. Savinschggovo zahtevo naj se avstrijska vlada trudi za
uveljavljanje kranjskih pravic so podprli vsi poslanci ne glede na ideolo{ko in nacionalno
pripadnost.
Leta 1871, ko je zadeva spet postala aktualna, so slovenski politiki opazili lastno nedosled-
nost in spremenili svoje mnenje. Histori~ne pravice Kranjske se enostavno niso prilegale
zahtevi po ru{enju de‘elnih meja in ustanovitvi Zedinjene Slovenije. Nedvomno je imel ve-
liko vlogo pri tem Miklo{i~ev govor v zgornjem domu dr‘avnega zbora 11. maja 1871. Prvak
slovanske etnografije o~itno ni bil prista{ histori~nega prava. Nesmiselnost zgodovinskih
zahtev je ilustriral z naslednjim domi{ljijskim primerom: »Kaj bi rekel visoki zbor, ~e bi
eimeniten zgodovinopisec kraljevine ^e{ke stopil sem in visokemu zboru predlo‘il, da je
bila Moravska stoletja odvisna od ̂ e{ke in ~e se nato doka‘e pravica, da naj bi /.../ zvezo spet
vzpostavili. Mislim, da visoki zbor ne bi privolil; kot tudi ne bi mogel privoliti. Stvari so se
spremenile in zgodovina na katero se tukaj sklicujemo, ni zgodovina iz leta 1000 ampak iz
leta 1800.«9 O trditvi, da se tamkaj{nje prebivalstvo ‘eli priklju~itve h Kranjski Miklo{i~
odkrito dvomi: »To se ne ve! Prav tako ne vem, ~e posebno hrepenijo po tem, da bi postali
Hrvati. Le ~e se ljudstva precej {tudira, ~e se spomnimo, kako te‘ko stopijo iz staro‘ive~ih
povezav in za~nejo z novimi /.../, bi dvomil, ali hrepenijo po tem, da bi postali Kranjci.«10
Miklo{i~u moramo tudi priznati neke vrste prero{tvo, saj je pravilno napovedal, da bo druga
stran monarhije zadevo zavla~evala: »Poznamo ‘ilavost Ogrske. Na na{o {kodo smo jo spo-
znali in v zadnjem ~asu ni izgubila na ‘ilavosti. Zadeva se lahko vle~e v neskon~nost in
posledica tega bo, da bosta oba distrikta {e naprej ostala pod za~asno upravo.«11
Kranjske pravice je {e posebej gore~e zagovarjala »nem{ka« ustavoverna stran, kar je v
6 Zarnikov program se nahaja v: Fran Levstik, Zbrano delo, 9. knjiga, str. 160.
7 Stenographischer Bericht der fünfzehnten Sitzung des Landtages zu Laibach am 19. Oktober 1869, str. 172.
8 Ibid.
9 Index sammt Rednerverzeichniß und Anhang zu den stenographischen Protokollen des Herrenhauses des
österreichisches Reichsrathes für die VI. Session 1870 – 1871, str 208.
10 Ibid.
11 Ibid.
12 Mo‘no je tudi, da je avtor sam urednik Josip Jur~i~: »Jur~i~u bi mogli pripisati npr. ~lanek »@umberk in
Marindol v Voja{ki granici« /…/ pod oznako – ^. Seveda pa je verjetneje, da ga je napisal kdo drug od sodelavcev
Slovenskega naroda, saj se je Jur~i~ podpisoval tedaj v Slovenskem narodu z za~etnico svojega priimka.« (Josip
Jur~i~, Zbrano delo, knjiga 10, Ljubljana 1982, opomba na str. 578)
263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
o~i zbodlo tudi pisca12 pri Slovenskem narodu, ki se je odkrito spra{eval: »Kako to, da se ti
Nemci tako interesirajo za narastaj Kranjskega? @e samo to je sumno /.../ Nem{ki ~asniki, ki
bi Slovenca in Kranjca najraje v ‘lici vode utopili, so v tem vpra{anji ljubeznivi in nam prav
privo{~ijo, da bi dobili @umberk in Marijin dol.«13 Nem{ka prijaznost je lahko samo hinav-
ska, zatorej predlaga pisec doslednost: »Histori~no pravico ima zares Kranjsko na to zemlji{~e.
Ali mi stojimo na stali{~i narodnega prava, ter moramo dosledni biti, in ne tam, kjer ni potre-
ba, odstopiti od tega samega.«14 Popu{~anje Hrvatom se zdi piscu celo dobro za narodov
blagor: »Kranjsko, Slovensko tako ne misli, da bi bilo na veke odcepljeno od juga, zato ni~ ne
{koduje, nego morda {e koristi ako Slovenci pustimo da ima trojedina kraljevina eno zagozdo
v telo Kranjske, za ktero zagozdo se bode potegnil kazneje {e drug del Slovenije k jugu.«15
^lanek zaklju~i z mislijo, ki zrcali odnos tedanjih slovenskih politikov do sebe in svojih
sosedov: »Kakor re~eno, ne vlecimo se za to anektiranje ~isto ni~; varujmo se vsake {kodlji-
ve zamere med brati. Mi Slovenci, ko bolj mrzle krvi ljudje, moramo preudarni biti in popu-
stiti marsikaj – samo ne boja proti germanskemu molohu!«16
15. julija 1881 je bila razpu{~ena celotna Vojna krajina, @umberak in Marindol sta za~asno
pripadla hrva{ki upravi, ~eprav je bil grof Taaffe na pogajanjih odlo~no proti.17 Slovenski
poslanci v kranjskem de‘elnem zboru, za razliko od tedanje nem{ke ve~ine, priklju~itve
@umberaka niso podprli.18 Razdvojenost Slovenskih politikov je lepo razvidna iz njihovega
manj{inskega predloga, kjer po eni strani priznavajo »da je pravica kranjske de‘ele do Ma-
rijindolske ob~ine ter do ‘umber{kega okraja zgodovinsko dokazana /…/ in da se jej ta pra-
vica ne sme kratiti, ker druga~e bi se pravica prav ‘alila.«19 Po drugi strani pa so prebrisano
pozvali de‘elni zbor naj odstopi od priznanih pravic in naj raj{i zamenja kos nekdanje Kranjske
za ‘eleznico, ki bi povezala Dolenjsko s hrva{ko stranjo. Priklju~ili naj bi samo majhno
marindolsko ob~ino in zaokro‘ili meje. S tem so se br‘kone hoteli pokazati kot zagovorniki
kranjskih interesov ne da bi kr{ili lastna naravnopravna na~ela.
Pisci pri Slovenskem narodu so bili prav tako neugla{eni. [e 7. avgusta je ta ~asopis
priklju~itev @umberka vneto zagovarjal in Hrvate okrcal, da »na{ej vladi sila za zlo jemljejo«
ker se za to poganja »in govore o »njema~kem gladu«. Kar se tega ti~e pa~ nij govora o
nem{tvu, kajti /…/ Kranjska nij nem{ka niti nikoli ne bode, ~e Bog da in sre~a juna{ka!«20
Dva meseca kasneje so zamenjali plo{~o in se strinjali s slovenskimi politiki naj se ‘umber{ki
okraj prepusti troedinici.21
Slovenski politiki v kranjskem de‘elnem zboru svojih simpatij do Hrva{ke niso skrivali.
Poro~evalec narodne manj{ine Navratil je ‘e na samem za~etku omenil, s kak{nim navdu{e-
njem so Hrvati pozdravili razpustitev Vojne Krajine: »Ali, gospoda moja, tudi mi smo pokli-
cani, da slavimo z brati Hrvati velikanski ~in blagodu{nega cesarja.«22 Kljub temu je prepri~an,
da bi se dalo kranjske histori~ne pravice s pametnimi potezami unov~iti: »Znam, da se bo tej
13 Slovenski narod, 23. 5. 1871.
14 Ibid.
15 Ibid.
16 Ibid.
17 Mirko Valenti}, Vojna krajina..., str. 339.
18 Kranjski de‘elni zbor je o tem ponovno razpravljal 21. oktobra 1881.
19 Predlog manj{ine pomno‘enega upravnega odseka o 2. resoluciji v zadevi nekdanjega ‘umberskega okraja in
ob~ine Marijindol, Priloga 54, Stenografi~ni zapisniki … 1881, str. 593.
20 Slovenski narod, 7. 8. 1881.
21 Slovenski narod, 20. 10. 1881
22 Stenografi~ni zapisnik dvanajste seje de‘elnega zbora ljubljanskega dne 21. Oktobra 1881., str. 233. Poslanec
Navratil.
264 M. ZAJC: @UMBERAK KOT POZABLJENA REGIJA
‘eleznici najbolj upiralo ogersko ministrstvo, ker ho~ejo Mad‘ari ves promet via Pe{t imeti,
in mislim da ne pridemo do te ‘eleznice, ker gospod Luckmann je ‘e rekel, da so Mad‘ari
vsegamogo~ni. Vpra{am toraj: kaj je ve~ vredno, dolenjska ‘eleznica ali ‘umberski okraj? –
Mislim, da prednost damo ‘eleznici. ^e se ne pribli‘amo mi Ogerski vladi, delalo se bode z
nami, kar se je s Hrvati glede Reke, ki so leto za letom dokazovali, da je Reka hrva{ka, ali vse
zastonj.«23
Na nasprotni strani je poslanec Luckmann narodnjakom zabrusil, da se enostavno ne
znajo pogajati. ^e bi Ogrom ‘e v naprej odstopili @umberak, bi s tem enostavno izgubili
pogajalski objekt za nadaljnje barantanje. Karl Deschmann pa je bil mnenja, da so Belo-
kranjci in @umber~ani pravzaprav isti narod: »Kar se ti~e njihovega jezika in tradicije, ope-
vajo @umber~anje v svojih ljudskih pesmih Kraljevi~a Marka prav tako dobro, kot Metli~ani
in ^rnomaljci.«24 Deschmann je potrkal {e na tradicionalno kranjsko podobo Hrvatov kot
»tatov«, kajti ~e bi imeli Hrvatje podobne zakonite pravice do Kranjskega ozemlja, bi jih po
njegovem mnenju bolj energi~no zagovarjali. »@e zdaj lahko v hrva{kih ~asopisih berete /…/,
da je kranjska ni‘ina Kolpe hrva{ki teritorij, da morajo biti Metli{ki okraj, ^rnomelj in Ko-
stanjevica priklju~eni k Hrva{ki.« Ako se bo pogajalo na na~in, ki ga predlaga slovenska
manj{ina, zaklju~uje Deschmann, se lahko zgodi, da bo tvorila mejo med Kranjsko in Hrva{ko
namesto Kolpe Krka.
Priklju~itvi @umberka je najbolj ~ustveno nasprotoval ravno tisti dr. Zarnik, ki je leta
1869 aneksijo navdu{eno pozdravljal. Kar se ti~e domnevne izurjenosti @umber~anov v
nem{~ini je povedal: »Znano je, da je v vseh nem{kih humoristi~nih listih stoje~a figura:
»Bruder Jovo, wenn er deutsch spricht«. In ta »Bruder Jovo« tako nem{ko tol~e, da bi dobro
bilo, ko bi grani~arji tukaj poslanca imeli.«25 Dr. Zarnik se je ~util tudi poklicanega, da izrazi
svojo ljubezen do Hrvatov: »Reklo se je tudi, da bi Hrvatje zahtevali {e ve~ od nas, ako bi
imeli zase histori~no pravo. Jaz sem mnenja, da ako bi nas Hrvatje zahtevali do Krke, bi se mi
z vso silo uprli, ako bi nas pa zahtevali, kakor ho~ejo Star~evi~ijanci, vse, ter bi nam sredstvo
povedali, po katerem pridemo pod hrvatsko upravo, bi jaz z entuzijazmom rekel: Le vzemite
nas!«26 Zanimiva je tudi Zarnikova obrazlo‘itev, zakaj so Slovenci leta 1869 vendarle glaso-
vali za priklju~itev @umberka. Vojna krajina (oziroma »Krvava ko{ulja«) je takrat {e obstaja-
la, germanizacija je bila v polnem teku, to pa bi lahko zavrli le tako, da bi »odtrgali en del te
krvave ko{ulje«. Sedaj, ko je situacija druga~na in je Vojna krajina del »slovanske« Hrva{ke,
bi bilo tako trganje {kodljivo. [e ve~: »Bil bi greh!«
Ve~ina de‘elnega zbora je vseeno podprla zahtevo po kranjskem @umberku in za~ela so
se dolgotrajna a neplodna pogajanja. Katoli{ka stran je svoje mnenje radikalno spremenila ‘e
~ez nekaj let. Za ~asa obhodov posebne me{ane komisije za @umberak, se pravi poleti 1883,
se je ~asopis Slovenec odkrito spra{eval: »Ali ne terjata pravica in po{tenost, da se ta nekdanji
del Kranjske zopet zdru‘i s Kranjsko?«27 Ugotovil je, da je Vlah popolnoma navezan na
Kranjca in da je Kranjec tisti, ki mu da prislu‘iti krajcar. Glede narodnih razlik so pri Sloven-
cu svetovali kar asimilacijo, ~e{: »Tesneje pa, ko bo ob~evanje, bolj se bo tudi jezik zbli‘al.«28
Prav tako so odkrito zagovarjali pravno stali{~e nasproti narodnemu: »Ali naj si je tudi res, da
23 Ibid.
24 Ibid.
25 Ibid., str. 240, Poslanec Zarnik.
26 Ibid.
27 Slovenec, 28. 7. 1883.
28 Ibid.
29 Slovenec, 16. 6. 1883.
265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
avstrijska habsbur{ka dr‘ava je zavetnica vseh narodov, vendar pa ni ustanovljena na novej{e
na~elo prekucuhov. To izvr{evati zmore le toliko ~asa, dokler ostane, kar je bila: zavetnica
prava in pridobljenih pravic.«29
Leta 1896 se je pokazalo, da je na katoli{ko usmerjeni strani tak{no mnenje povsem
prevladalo. Kanonik Karol Klun, Fran Pov{e ter tovari{i so namre~ de‘elnemu zboru predla-
gali naj opomni vlado, da bo sklenila novo gospodarsko pogodbo z Ogrsko tako, da bodo
obvarovani interesi kranjske produkcije. Sporazumi o gospodarskih vpra{anjih z Ogrsko so
se na~eloma sklepali vsakih deset let.30 Obenem so pozvali vlado naj pri ponovitvi sporazu-
ma z Translajtanijo »uredi razmerje /…/ glede ‘umber{kega in marijindolskega okraja /…/ in
omenjena okraja utelesi de‘eli Kranjski.«31 Klun se je na razpravo v de‘elnem zboru dobro
pripravil in kolegom poslancem priredil pravo zgodovinsko predavanje. Hrvatov takti~no ni
obto‘eval, do~im je za obstoje~e stanje obto‘il hinavske Mad‘are. Ti bodo z @umberakom
ravnali tako, kot so ravnali z Reko. Ne bodo ga privo{~ili Hrvatom, zadr‘ali ga bodo za sebe
in veselo sekali gozdove. »@umber~anom bi se v tej zvezi jako trda godila, ker bi pri{li iz
de‘ja pod kap in bi bili kakor Slovaki v ogrskem kraljestvu.«32
Liberalna stran nad tak{nimi idejami ni bila navdu{ena. V Slovenskem narodu se je lahko
prebralo: »Ker je pa v narodnem interesu ‘eleti dobrih odno{ajev z brati Hrvati, je vsekako
vpra{anje, ~e je povsem umestno, da se bi vpra{anje sedaj re{evalo.« Brez obto‘evanja kle-
rikalcev enostavno niso mogli: »Do sedaj je na{a de‘ela skoro ~isto rimsko – katoli{ka, a
@umber~anje pa so gr{ki katoli~ani in bati se je kacega verskega razpora, posebno ker je
mogo~e, da bi jih pregore~i na{i duhovniki sku{ali pridobiti za rimsko katoli~anstvo.«33 Kljub
temu so liberalci Klunov predlog podprli. Nenazadnje je bil zelo pri srcu njihovim novim
zaveznikom v podobi kranjskih Nemcev.
Na~elo liberalcev »no~emo, a vseeno bomo« je v de‘elnem zboru zagovarjal Ivan Tav~ar.
Najprej je kanonika Kluna spomnil, da je pred petnajstimi leti druga~e razmi{ljal in da je
podpisal diametralno nasproten predlog.34 Klun pa je spremembo mnenja utemeljil z zahte-
vami realpolitike: »@e takrat smo iskreno hrepeneli po dolenjski ‘eleznici ter smo bili priprav-
ljeni v dosego njeno marsikaj ‘rtvovati, ker se je sploh {irila trditev, da Mad‘ari odlo~no
nasprotujejo /.../«35 Mnenje, da se bo kranjsko finan~no stanje s priklju~itvijo te de‘elice zbolj-
{alo, je Tav~ar ozna~il za sme{no: »Ako je kanonik Klun govoril in sanjal, da se bo iz @umber-
ka dal za na{o de‘elo iz~rpati tisti milijon, ki ga sedaj potrebujemo, so to le gole sanje /…/
Kajti, ~etudi @umberk pripade h Kranjski, ne bo posledica to, da bi bili gozdovi last Kranjske
de‘ele, ako bi tako bilo, dobro, potem zahtevajmo @umberk, in ~e ga nam Ogri z lepa ne dajo,
prisilimo jih z vojsko! (Veselost).«36 S tako pasivnim okrajem bodo po njegovem mnenju samo
stro{ki. Kljub temu so Tav~ar in tovari{i za Klunov predlog glasovali. Vendar je Tav~ar odkrito
priznal, da mu di{i predvsem od{kodnina za tamkaj{nje gozdove: »^e ho~ejo imeti Ogri
@umber{ke {ume, morajo tostransko dr‘avno polovico primerno od{kodovati. Za to se gre, ne
pa, da de‘ela Kranjska dobi majhen, bera{ki okraj. /…/ glasoval bom za resolucijo upravnega
odseka, dasiravno v drugim stojim glede @umber{kega vpra{anja {e vedno na tistem stali{~i, na
katerem je leta 1881 stala narodna stranka in ‘ njo prijatelj Klun.«37
30 Fran Zwitter, Nacionalni problemi v Habsbur{ki monarhiji, Ljubljana, 1962, str. 138.
31 Slovenec, 4. 1. 1896.
32 Objavljeno v: Slovenec 24. 1.–28. 1. 1896.
33 Slovenski narod, 28. 1. 1896.
34 Stenografi~ni zapisnik {tirinajste seje De‘elnega zbora ljubljanskega z dne 8. februvarija 1896, str. 329.
35 Slovenec, 28. 1. 1896.
36 Stenografi~ni ...
37 Ibid., str. 332.
266 M. ZAJC: @UMBERAK KOT POZABLJENA REGIJA
Dejstvo, da je bil predlog v Kranjskem de‘elnem zboru sprejet soglasno, ni spremenilo
polo‘aja. Uresni~ili so se namre~ Miklo{i~evi strahovi iz leta 1871. Obe strani sta se {e
naprej neplodno obmetavali z razli~nimi zgodovinskimi in »oportunitetnimi« dokazi. Hrva{ka
stran je celo uporabila arheolo{ko metodo, s katero je hotela dokazati obstoj dveh @umber-
kov (kranjskega Sichelberga in hrva{kega Sichelburga)38. Za~asna hrva{ka uprava, ki je trajala
vse do konca habsbur{ke monarhije, pa ni prepre~ila usode, tipi~ne za te‘ko dostopna in
obmejna podro~ja: pojav mno‘i~nega izseljevanja in staranja prebivalstva.39
S u m m a r y
The Forgotten Region of @umberak, or How a Borderland Area Confused
Slovene Politicians
Marko Zajc
In the 19th century, Slovene politicians were divided into two sides; while one supported the then
prevalent concept of natural law the other favored a concept based on historical circumstances. This
was especially evident in the case of @umberak, a hilly area on the southern slopes of the Gorjanci
mountains. Before it was settled by the Uskoki and converted into a military frontier called Vojna
krajina (War March) in the 16th century, @umberak had been part of the dutchy of Carniola. During the
period of disbanding the military organization, the so-called krvava ko{ulja (blood-stained shirt) between
1871 and 1881, the area was awaiting a new master. Neither the politicians in Zagreb nor those in
Ljubljana could decide whether because of historic reasons the area should be incorporated into Car-
niola, or due to ethnographic and purely practical reasons it should become part of Croatia. Since
@umberak was positioned along the border between both sides of the Austro-Hungarian monarchy this
almost-forgotten little patch of land became the subject of discussions in the highest political circles;
this also reflected the complex relations between Vienna and Budapest. Torn between two options and
agonizing over which one might be better, Slovene politicians were unable to reach a decision. This was
primarily due to two reasons: the »historic« annexation of @umberak was not in accord with the »natural«
idea of Zedinjena Slovenija (United Slovenia), and yet the fear of the German danger from the north
persuaded Slovenes that in order to progress Slovenia should become inseparably connected with South
Slavs.
Most Slovenes in Carniola preferred the historic concept. As early as March 1861 the Novice news-
paper shamelessly summoned their southern neighbors to »return Reka and [umberk.« The highest
imperial order dated August 19, 1869 ordered gradual dissolution of the War March, which led the
Carniolan Provincial Assembly to unanimously (together with the votes of Slovene representatives)
support the enforcement of Carniolan rights. A year and a half later the discord between the interests of
Carniola and those of the pro-Yugoslav Slovene political elite led the author of an article in the Sloven-
ski narod newspaper to advise all Slovenes not to opt for annexation. He clearly stated that »since
Slovenes do not plan to be separated from the South for ever it might be useful for them to allow Croatia
to have one of its parts wedged into Carniola, and this wedge could later be used to pull the rest of
Slovenia to the South.« Miklo{i~ was another one who influenced Slovene public opinion on the
subject. In his speech before the State Assembly on May 11, 1871 he rejected the annexation on behalf
of some »faded lines on parchment« and correctly predicted Croatian procrastination techniques during
negotiations. Different from the German majority that was in favor of the historic principle, Slovene
38 HDA, PRZV (fond 78), {k. 248, Izvje{}e o odkopanju starog grada @umberka; Anton Koblar, ^egav je @um-
berk? Izvestja muzejskega dru{tva za Kranjsko VIII/1898, str. 136; Slovenec 3. 10. 1898.
39 Nada Hranilovi}, @umber~ani – Subetni~ka grupa u Hrvata, Migracijske teme, zagreb 1990, str. 605.
267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
representatives that took part in the Carniola Provincial Assembly on October 14, 1881decided against the
annexation even though they did acknowledge the rights of Carniola »since the justice would otherwise be
offended.« The Catholically-oriented fraction changed its opinion in 1883 and started to defend the
idea of annexation; this opinion prevailed until the 1890’s. During the discussion on the subject at
the Provincial Assembly on February 8, 1896 the liberals sided with the Catholic and the German
parties and bashfully supported the annexation; this was because the practical liberals aspired to the
compensation for the @umberak forests. With the view that first it had to be established to which side it
really belonged, @umberak was temporarily annexed to Croatia in 1881. This »temporary« provision
nevertheless lasted until the end of the Habsburg monarchy. Fran [uklje once stated that »the position
of @umberak was unique in Europe in that its inhabitants were the only Europeans who before
the beginning of the 20th century had no constitutional rights whatsoever nor did they send their
representatives anywhere.«
HISTORIA
znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do
sedaj iz{le monografije:
Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica,
29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT
Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT
Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. –
1.000 SIT
Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT
Dragan Mati~, Nemci v Ljubljani. – Ljubljana 2002. – 1500 SIT
Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino,
Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).
268 M. ZAJC: @UMBERAK KOT POZABLJENA REGIJA
269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (127) • 69–278
Bo‘o Repe
Od de‘elana do dr‘avljana*
Regionalni razvoj Slovencev v letih 1918–1991
Regionalna zavest (identiteta) je pri Slovencih izjemno mo~na. Pogojena je z zgodovinskim
razvojem od srednjega veka dalje, {e zlasti pa z oblikovanjem de‘el v ~asu Avstro-Ogrske
monarhije. Do prehoda v 20. stoletje je bila prevladujo~a, pri ~emer je vsaka de‘ela najve~krat
»{la svojo pot«.1 Meje po prvi svetovni vojni so prinesle bistvene spremembe: velik del Sloven-
cev je postal manj{ina v Italiji in Avstriji, regionalna zavest se je izra‘ala znotraj pokrajin, v
katerih so ‘iveli (Julijska Krajina, avstrijska Koro{ka). Pri velikem delu koro{kih Slovencev je
bila prav de‘elna zavest eden od pomembnih dejavnikov, zaradi katerega so na plebiscitu glaso-
vali za Avstrijo in ne za Jugoslavijo.2 Na vzhodu je del matice postalo Prekmurje, pokrajina, ki
je bila do tedaj bolj malo v zavesti Slovencev iz osrednjega dela Slovenije in se je stoletja
razvijala v druga~nem politi~nem in kulturnem okolju, kar je ob zdru‘itvi povzro~ilo obojestranski
kulturni {ok. Te‘ave so se v Prekmurju pojavljale tudi kasneje, jugoslovanska oblast je z za-
menjavo uradnikov in u~iteljev ter uvedbo slovenskega knji‘nega jezika v {ole, urade in tudi k
verouku med prebivalstvom izzvala nezadovoljstvo, ob~asno tudi ob‘alovanje zaradi priklju~itve.
Tedanji vodilni prekmurski politik Jo‘ef Klekl si je zato v jugoslovanskem parlamentu pa tudi
sicer (neuspe{no) prizadeval za avtonomijo Prekmurja.3
Ob razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci do‘iveli kratkotrajno (enomese~no) nacionalno
dr‘avnost v Dr‘avi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je imela svoj sede‘ in svoje vrhovno
predstavni{ko telo, imenovano Narodno vije}e, v Zagrebu (ustanovljeno 5. in 6. oktobra
1918). V Narodnem vije}u je imela vsaka pokrajina delegate glede na {tevilo prebivalcev (na
100 000 prebivalcev en delegat). Skupaj je bilo 80 delegatov, poleg njih pa so na sejah lahko
sodelovali tudi predstavniki pokrajinskih narodnih svetov. V njem so bili predstavniki vseh
politi~nih strank in skupin iz Slovenije, Istre, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine.
19. oktobra je bilo izbrano predsedstvo Narodnega vije}a, njegov predsednik je postal slo-
venski politik dr. Anton Koro{ec. Narodno vije}e je istega dne tudi zavrnilo manifest cesarja
in kralja Karla o federalizaciji Avstro-Ogrske monarhije, zahtevalo je zdru‘itev vseh Sloven-
cev, Hrvatov in Srbov na temelju pravice do samoodlo~be, ne glede na dotedanje meje. Hrva{ki
sabor je 29. oktobra 1918 razglasil odcepitev Hrva{ke, Dalmacije in Slavonije od Avstro-
Ogrske in njihovo zdru‘itev z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami monarhije v Dr‘avo
SHS. Predsedstvo Dr‘ave SHS pa je imenovalo skupno vlado z 11 poverjeniki in {tiri po-
krajinske vlade za Slovenijo (Narodna vlada v Ljubljani), Hrva{ko in Slavonijo, Dalmacijo
ter Bosno in Hercegovino.
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor,
10. – 12. oktobra 2002.
1 Vasilij Melik: Mejniki XIX. stoletja, Slovenska kronika XIX. stoletja 1800–1860, Nova revija, Ljubljana 2001,
str. 15.
2 Janko Pleterski: Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu v avstrijskem leksikonu, Zgodo-
vinski ~asopis leto 2002, 1–2, letnik 56, str. 173–184.
3 Miroslav Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919–1941, Murska Sobota, 1984.
270
Narodna vlada v Ljubljani je razpustila kranjski de‘elni zbor kot zadnji organ nekdanje
de‘elne avtonomije. Narodni svet za Slovenijo in Istro, ki je bil ustanovljen 16. in 17. avgusta
1918 kot najvi{je politi~no telo Slovencev v mesecih pred razpadom Avstro-Ogrske (in je
med drugim tudi imenoval Narodno vlado v Ljubljani) pa ni postal prvi slovenski parlament.
Bile so precej vro~e razprave na skupnih sejah Narodnega sveta in Narodne vlade. Zlasti
liberalci so ugovarjali temu, da bi bil med Narodno vlado in Narodnim vije}em v Zagrebu
(odnos je imel sicer precej konfederativnih prvin) {e nekak parlament ali de‘elni oz. pokra-
jinski zbor v Ljubljani. Na~elni dogovori, da bi parlament vendarle ustanovili, so zato ostali
na papirju.4
Meje v Kraljevni SHS in Kraljevini Jugoslaviji so bile administrativne in oblast si je
prizadevala da, kolikor je le mogo~e, ne bi bile pokrite z nacionalnimi mejami. Jugoslavija je
bila najprej razdeljena na 33 oblasti, pri ~emer sta na Slovenijo odpadli dve. Oblasti so med
leti 1927 in 1929 imele omejeno politi~no, gospodarsko in kulturno avtonomijo. Od leta
1929 je bila Jugoslavija razdeljena na devet banovin, ve~ina slovenskega ozemlja pa je bila
zdru‘enega v Dravsko banovino. Tudi tu nacionalni klju~ ni bil upo{tevan, ~eprav so se mu
slovenske de‘ele od vseh banovin {e najbolj pribli‘ale. Bela Krajina je bila nekaj ~asa
priklju~ena k Savski banovini, Slovenija pa je dobila hrva{ki okraj ^abar. Avgusta 1931 je
Dravska banovina dobila [trigovo in Razkri‘je, vrnili pa so ji tudi Belo krajino (skupaj z
ob~ino Radovanovi}i), izgubila pa je okraj ^abar, ter Vine, Osilnico, Travo in Drago.
V ~asu med obema vojnama Sloveniji torej ni uspelo dose~i politi~ne avtonomije. Regio-
nalizem, ne pa dr‘avotvornost, so kazala prizadevanja po oblikovanju pokrajinskega zbora za
Slovenijo. Najve~, kar je bilo dose‘eno, sta bili skup{~ini ljubljanske in mariborske oblasti,
ki sta za~eli delovati {ele leta 1927. @e dve leti kasneje jih je ukinila uvedba diktature in boj
za avtonomijo se je vrnil na za~etek.5
Avtonomisti~na prizadevanja so dosegla vi{ek konec tridesetih let z zahtevo za obliko-
vanje banovine Slovenije s {irokimi zakonodajnimi in izvr{ilnimi pravicami. Imela naj bi
tudi izvoljeno parlamentarno telo – banovinski zbor. Tega velikega cilja pa Slovenci v Jugo-
slaviji niso uspeli udejanjiti.6
Med obema samoupravama je do dolo~ene mere obstajalo sodelovanje, vendar do enotnega
sprejemanja uredb (kar bi v praksi pomenilo da – ~eprav v okrnjeni obliki – obstaja neke vrste
slovenski parlament), ni pri{lo. Lahko pa re~emo, da je Slovenija v kraljevini Jugoslaviji u‘iva-
la vsaj neke vrste neformalno kulturno avtonomijo s {olstvom v lastnem jeziku, dobila je uni-
verzo, akademijo znanosti, radio in vrsto drugih pomembnih kulturnih institucij.
Slovensko ozemlje, ki je ostalo pod Mad‘arsko (Porabje), je ostalo v sestavi enega od
dveh okrajev, na katera so bili v ~asu Avstro-Ogrske razdeljeni Slovenci, to je v @elezni
‘upaniji (Vas). Slovenci, ki so jih Mad‘ari imeli za Vende, manj{inskih pravic niso imeli in
proces mad‘arizacije se je nadaljeval.
Na Avstrijskem Koro{kem se je v ~asu med obema vojnama regionalna administrativna
struktura spremenila le deloma. Nadaljeval se je na~rtni trend germanizacije, ki mu lahko
4 Jurij Perov{ek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: {tudija o slovenski dr‘avnosti v Dr‘avi Slovencev, Hrva-
tov in Srbov, Modrijan, Ljubljana, 1998.
5 Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtonomijo Slovenije ob sprejemanju prve
jugoslovanske ustave in zakonodaje o oblastnih samoupravah 1921–1922. Miku‘ev zbornik, (Historia, 4), Oddelek
za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, 1999, str. 51–64.
6 Miroslav Stiplov{ek: Slovenski parlamentarizem 1927 – 29, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete v Ljublja-
ni, Ljubljana 2000, str. 11. Glej tudi Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje
banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933. Zgodovinski ~aso-
pis, 2001, letnik 55, {t. 2, str. 231–253.
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
sledimo ‘e od uvedbe ustave leta 1860, ko je postalo »va‘no za Nemce, da je bilo ~im manj
ob~in s slovensko ve~ino, kjer bi ob~inski odbori zagovarjali demokrati~ne slovenske zahte-
ve – uvedbo slovenskih {ol, sorazmerno slovensko zastopstvo s {tevilom prebivalstva v de‘el-
nem in dr‘avnem zboru in zdru‘itev slovenske Koro{ke z ostalo Slovenijo.«7 Velikost ob~in
je bila tako prilagojena nacionalnim nem{kim interesom, zato je bilo zlasti v nem{kem delu
veliko zelo majhnih ob~in (pod 1000 ali tudi pod 500 prebivalcev), v slovenskem pa so bile,
kjer je le bilo mo‘no, prilagojene tako, da je bila v njih nem{ka ve~ina ali vsaj mo~no nem{ko
zastopstvo.8
Po priklju~itvi Avstrije k Nem~iji leta 1938 je bila administrativna struktura prilagojena
nem{ki. Koro{ka je postala »Gau«, nekdanji politi~ni okraji so postali de‘elni okraji (Land-
kreis). Celovec in Beljak sta postala posebna mestna okraja, nekatere prej slovenske ob~ine
pa so bile ukinjene (Zgornja Vesca, [kocjan). Celovec je po okupaciji Slovenije aprila 1941
postal tudi administrativno sredi{~e za del okupiranega ozemlja (Gorenjsko), enako Gradec
na [tajerski strani.
Nekdanje Avstro-Ogrsko ozemlje, ki je bilo z rapalsko pogodbo priklju~eno Italiji9 pa je
bilo zdru‘eno v pokrajino Julijska Krajina (Venezia–Giulia). Nekaj ~asa je {e bila ohranjena
avstrijska (ob~inska) upravna ureditev s 154 ob~inami, kasneje so sledile reorganizacije, ka-
terih namen je bil dose~i, da Slovenci in Hrvati v nobeni ve~ji upravni enoti ne bi imeli
ve~ine. Leta 1922 je bila Julijska Krajina razdeljena na tri province (Puljsko, Tr‘a{ko in
Videmsko), leta 1926 s pove~anjem pokrajin v celotni Italiji pa je nastala {e Gori{ka pokraji-
na. Pokrajine so vodili prefekti, ob~ine (njihovo {tevilo se je spreminjalo) pa so upravljali od
vlade imenovani ‘upani (podestaji). V ve~jih ob~inah so bili kot posvetovalni organ tudi
imenovani ob~inski sveti. Samouprava, kolikor je sploh obstajala, je bila navidezna, oblast je
bila v rokah fa{isti~nih prefektov in podestajev.10
Med drugo svetovno vojno se je znotraj okupacijskih con prav tako poudarjala regionalna
zavest, seveda v povezavi z nem{ko, italijansko in mad‘arsko oz. »vendsko« identiteto. Po
napadu Nem~ije in Italije na Jugoslavijo 6. aprila 1941 in njenem naglem zlomu, so nem{ka,
italijanska in mad‘arska vojska (ta je od Nemcev prevzela Prekmurje), uvedle voja{ko upra-
vo. Voja{ka uprava je najdlje trajala v mad‘arski okupacijski coni (do decembra 1941), me-
dtem ko so jo Nemci in Italijani kmalu zamenjali s civilno upravo oz. kombinacijo voja{ke in
civilne uprave. Vsi trije okupatorji so zasedena ozemlja hoteli za trajno vklju~iti v svoje
dr‘ave, na slovensko ozemlje raz{iriti svojo upravo in jih vklju~iti v svoj dru‘beni sistem.11
Italijani so to storili prvi, 3. maja 1941 s kraljevim ukazom, ki so ga dve leti kasneje
spremenili v zakon. Mad‘ari so Prekmurje priklju~ili z zakonom, ki ga je sprejel mad‘arski
parlament 16. decembra 1941 (priklju~il je tudi druga ozemlja biv{e Jugoslavije: Baranjo,
Ba~ko in Me|imurje). Prekmurja niso upravljal kot eno pokrajinsko enoto, pa~ pa je bil en
okraj (Murska Sobota s {ir{o okolico) priklju~en k @elezni ‘upaniji (Vasvármegye), s sredi{~em
v Szombathelyu drugega pa k ‘upaniji Zala (Zalamegye) s sredi{~em v Zalaegerszegu. Taka
je bila upravna ureditev ‘e v ~asu Avstro-Ogrske. Mad‘ari so namre~ na okupacijo gledali
7 Luka Sieni~nik, Bogo Grafenauer, Pregled ob~in na Koro{kem, Znanstveni institut pri predsedstvu SNOS,
Oddelek za meje, Ljubljana 1945, str. 11 (v knjigi je objavljen zemljevid ob~in po stanju iz leta 1934).
8 Ob tem pa so, kot pi{e Grafenauer, tudi slovenske ob~ine morale imeti manj kot 4000 prebivalcev, »ker bi sicer
morali prebivalci ob {tetjih sami izpolnjevati popisne pole in bi bil s tem izklju~en vsak vpliv {tevilnih komisarjev na
napoved ob~evalnega jezika.« (Prav tam).
9 Od Primorske: Trst in okolica ter Gori{ka z okraji Gorica, Gradi{~e, Se‘ana, Tolmin in Tr‘i~; Istra: okraji
Koper, Lo{inj, Pazin, Pore~ in Volosko–Opatija; od Kranjske: Postojna in Idrija; od Koro{ke: Trbi‘.
10 Milica Kacin-Wohinz, Jo‘e Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–200, Nova revija, Ljubljana, 2000.
11 Ve~ o tem: Tone Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem, Modrijan, Ljubljana 1997.
272
kot na vrnitev ozemlja, ki so ga izgubili s trianonsko pogodbo po prvi svetovni vojni in so
hoteli znova uresni~iti vendsko teorijo.
Tudi nem{ki okupator na zasedenih ozemljih ni dovolil nobene oblike slovenske upravne
ali samoupravne oblike. Zasedenim pokrajinam je dolo~il tako status, kot so ga takrat imele
Alzacija, Lorena in Luksemburg. ^imprej naj bi jih formalno – pravno priklju~ili k Nem~iji.
Slovensko ozemlje naj bi postalo ju‘na meja nem{kega Reicha. Posebna civilna uprava, uve-
dena v aprilu 1941, naj bi bila za~asna. Zaradi te‘av pri izseljevanju in za~etka odpora so
formalno priklju~itev odlagali in do nje nikoli ni pri{lo. Uveden pa je bil nem{ki pravni red,
vklju~no z mobilizacijo v nem{ko vojsko. Po izvedenem rasnem in politi~nem ocenjevanju je
poleg Volksdeutscherjev tudi del slovenskega prebivalstva dobil nem{ko dr‘avljanstvo, ven-
dar pogojno, na preklic. Sede‘ nobene administrativne enote ni bil na slovenskem ozemlju,
pa~ pa vsi v sosednjih avstrijskih pokrajinah. Uporaba sloven{~ine je bila prepovedana, ime-
na krajev in osebna imena ponem~ena, tako da so okupirane pokrajine dobile povsem nem{ki
videz. So pa Nemci zelo poudarjali regionalno identiteto ({tajersko, kranjsko) in v ta namen
uvedli tudi posebna praznovanja.12 Do kapitulacije Italije septembra 1943 celo ni obstajala
nikakr{na oblika kolaboracije s slovenskimi predstavniki.
Po priklju~itvi Ljubljanske pokrajine k Italiji na osnovi kraljevega ukaza z dne 3. maja
1941 je zbornica fa{ijev in korporacij ukaz potrdila 10. junija 1941, zakonodajna komisija za
notranje zadeve in pravosodje pri senatu pa {ele 15. aprila 1943, nato je bil kraljevi ukaz
spremenjen v zakon. Mussolini je s priklju~itvijo pohitel zato, ker se je bal, da mu Hitler
dodeljenega ozemlja ne bi {e dodatno skr~il. Zasedeno ozemlje je italijanski okupator po
kratkotrajni voja{ki upravi preoblikoval v provinco imenovano Ljubljanska pokrajina (Pro-
vinzia di Lubiana). Vodil jo je visoki komisar.13
Nekaj dni ob za~etku vojne je v osrednji Sloveniji deloval slovenski organ, imenovan
Narodni svet, ki je razglasil, da v Sloveniji prevzema oblast. Biv{i ban Dravske banovine dr.
Marko Natla~en je po italijanski zasedbi Ljubljane z dovoljenjem italijanskih oblasti odpoto-
val v nem{ko okupacijsko cono in pri ni‘jih poveljnikih v Celju sku{al dose~i, naj bi Nemci
okupirali celotno Slovenijo in ji dali podoben status, kot ga je imela Slova{ka ali tedaj nastala
Neodvisna dr‘ava Hrva{ka. Ker je Hitler ‘e pred tem dolo~il, katera ozemlja bodo pripadala
posameznim okupatorjem, Natla~enova intervencija ni imela u~inka.
Ljubljanska pokrajina je bila pravno – formalno ena od italijanskih provinc, dobila pa je
avtonomijo, ki se je kazala v druga~nem nazivu izvajalca oblasti (visoki komisar in ne pre-
fekt kot drugje po Italiji), v dvojezi~nosti, v formalnem soupravljanju s strani sosveta za
Ljubljansko pokrajino, ki so ga sestavljali slovenski predstavniki in v tem, da prebivalcem
pokrajine ni bilo treba slu‘iti vojske. Taka politika je (po pisanju italijanskega zunanjega
ministra grofa Gaelazza Ciana) imela za namen prikazati, da so Italijani bolj kulturni in
strpni od Nemcev. [lo je predvsem zato, da so Italijani etnocid nad Slovenci na~rtovali na
dalj{i rok kot Nemci, prepri~ani pa~ v svojo kulturno premo~ in mo~ fa{isti~ne ideologije.
Italijani so v glavnem pustili staro jugoslovansko administrativno ureditev. Na ~elo okraj-
nih glavarstev so imenovali italijanske ljudi, medtem ko so na ni‘jih ravneh (ob~ine) lahko
bili slovenski ‘upani, le da so morali prise~i italijanskemu kralju. Na podro~ju gospodarstva,
financ, ban~ni{tva in zavarovalni{tva so vzpostavili italijanski fa{isti~ni korporativni sistem.
Vzporedno z jugoslovansko upravo so za~eli po~asi vzpostavljati tudi svojo, vendar je bilo
12 Franc Rozman, Vasilij Melik, Bo‘o Repe: Zastave vihrajo. Spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem
od sredine 19. stoletja do danes, Modrijan, Ljubljana 1999.
13 Tone Ferenc: »Gospod visoki komisar pravi…« Sosvet za Ljubljansko pokrajino. Dokumenti. Dru{tvo piscev
NOB, In{titut za novej{o zgodovino, Ljubljana, 2001.
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
zaradi kadrovskih te‘av v pokrajini ve~ slovenskih kot italijanskih uradnikov. Sosvet za Ljub-
ljansko pokrajino, kot najvi{ji slovenski politi~ni organ, je bil podoben kot v drugih italijan-
skih provincah, le da so ga drugje sestavljali Italijani. Imel je 14 ~lanov, njegova vloga pa je
bila v Sloveniji (v nasprotju z drugimi italijanskimi pokrajinami) zgolj simboli~na. Vsega
skupaj je imel pet sej in ni odlo~al o ni~emer pomembnem. Obiskal je sicer Mussolinija in
pape‘a, nato so zaradi kritik o kolaboraciji posamezni ~lani izstopili in sosvet je jeseni 1941
prenehal delovati. [ele maja 1943 je bil znova obnovljen, deloma z istimi predstavniki, ven-
dar se njegov pomen ni pove~al.
Za varnost in mir so poleg vojske skrbele {tiri vrste oboro‘enih oddelkov: policija, oro‘-
ni{tvo (karabinjerji), finan~na stra‘a in obmejna milica (na meji z nem{ko okupacijsko cono,
pa tudi na nekdanji rapalski meji, ki so jo ohranili in tako v praksi lo~evali Ljubljansko
pokrajino od Italije). Vse vrste enot so bile italijanske, v oro‘ni{tvo in policijo pa so bili
vklju~eni tudi biv{i jugoslovanski oro‘niki (od okrog 1350 je bilo 322 slovenskih, {e na-
daljnjim 204 pa so dajali pla~o, vendar niso bili na dol‘nosti).
Na podro~ju sodstva se je v civilno – pravnih razmerjih ve~inoma ohranila stara jugoslo-
vanska zakonodaja, delovati pa so za~ela italijanska voja{ka sodi{~a, ki so bila pristojna za
izvr{ena ali nameravana dejanja v {kodo italijanske vojske ali njenih oseb. V praksi je to
pomenilo vse oblike nasprotovanja italijanski okupaciji in pred voja{kim sodi{~em v Ljub-
ljani je bilo do kapitulacije Italije obravnavanih 13186 oseb, od tega obsojenih 8737.
Po italijanski kapitulaciji so biv{o italijansko okupacijsko cono zasedli Nemci. Zaradi
voja{ke {ibkosti so bili prisiljeni priznati obstoj Slovencev in uvesti druga~no okupacijsko
politiko kot prej na slovenskih ozemljih, ki naj bi pripadla nem{kemu Reichu. Hkrati so
morali upo{tevati Mussolinija in Italijo {e kot suvereno dr‘avo, kar je razmere v Ljubljanski
pokrajini precej zapletlo. Hitler je v severnih in vzhodnih mejah Italije ustanovil dve opera-
cijski coni imenovani Predalpske de‘ele in Jadransko primorje, ki so jo sestavljale Furlanija,
Trst, Istra, Reka in Kvarner ter Ljubljanska pokrajina. Coni sta vodila vrhovna komisarja
(cono za Jadransko primorje dr. Friedrich Rainer, ki je bil po vojni v Sloveniji obsojen na
smrt). Celotna Italija se je tako delila na tri dele: ozemlje pod neposredno voja{ko upravo
med fronto in Apenini, Mussolinijevo Socialno republiko Italijo severno od Apeninov in na
obe omenjeni coni. Operacijska cona za Jadransko primorje je bila od ostale Italije lo~ena z
mejo, carino in grani~arji.
Nemci so Slovencem v Ljubljanski pokrajini obljubljali nekak{no avtonomijo oz. obno-
vitev nekdanje avstroogrske de‘ele Kranjske, kar pa ni bilo nikoli uresni~eno. Kot korak v tej
smeri pa so imenovali pokrajinsko upravo, ki ji je na~eloval prezident. Za prezidenta je bil
(po posvetovanjih nacisti~nih funkcionarjev z ljubljanskim {kofom dr. Gregorijem Ro‘ma-
nom in {e nekaterimi slovenskimi politiki) imenovan general Leon Rupnik. Nad Ljubljansko
pokrajino so nem{ke oblasti sicer priznavale formalno italijansko suverenost, vendar so po
umiku italijanske vojske prepre~ile ponovni efektivni prevzem uprave, razoro‘ile so oro‘ni{tvo
in fa{iste ter odpustile italijanske uradnike. Podpirale so prezidenta pokrajinske uprave gene-
rala Leona Rupnika, ki je zavra~al ponoven prihod italijanskih uradnikov.
Pokrajinska uprava je dobila podobno obliko, kot jo je imela kot banovina v Jugoslaviji.
Dejansko je bila uprava »vodena glava«, saj so velik del ozemlja obvladovali partizani, ki so
tam vzpostavili svoje organe oblasti, tako da je v resnici obvladovala le Ljubljano in glavne
postojanke ob ‘elezni{kih in cestnih komunikacijah. Kljub formalno slovenski upravi, se je
nem{ka nadoblast kazala povsod. Sodstvo v Ljubljani je bilo npr. podrejeno vrhovnemu ko-
misariatu v Trstu (kjer je bil sede‘ Cone za Jadransko primorje). Policija je bila nem{ka,
vodil jo je SS general Erwin Rösener, ki je bil neposredno podrejen Himmlerju. Obstajala pa
je slovenska uniformirana policija, ki pa je bila pod nadzorom nem{kega ~astnika za zvezo.
274
Imela je svoj politi~ni oddelek, ki je obra~unaval s pripadniki odporni{kega gibanja. Nemci
so za boj proti partizanom vzpostavili tudi voja{ke kolaboracionisti~ne enote, imenovane
Slovensko domobranstvo. Rupnik je kot prezident dobil (podobno kot italijanski prefekti v
drugih pokrajinah pod nem{ko okupacijo) nem{ke svetovalce, ki so skrbeli, da je izvajal
nem{ko politiko. Socialna republika Italija v pokrajini v praksi ni imela nobenih pristojnosti
(~eprav je ozemlje formalno sodilo vanjo), iz racionalnosti pa so Nemci ohranili liro kot
pla~ilno sredstvo, delovala je italijanska po{ta in italijanske banke. Tak koncept se je ohranil
do konca vojne. Pred nem{kim umikom so slovenski me{~anski politiki sku{ali odvzeti oblast
Rupniku (ki so ga prej podpirali), vzpostaviti svoj parlament, domobrance preimenovati v
Slovensko narodno vojsko in tako pri~akovati zaveznike. Na~rt se jim zaradi premo~i parti-
zanov ni posre~il, skupaj z Nemci in domobranci so se umaknili tudi oni.
Partizanska stran je ‘e od leta 1942 sistemati~no gradila t.i. sistem ljudske oblasti, ki je
preko lokalne ravni (izvoljeni narodnoosvobodilni odbori na osvobojenem ozemlju) prerasel
v dr‘avno oblast (zbor odposlancev slovenskega naroda v Ko~evju od 1. do 3. oktobra 1943,
prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v ^rnomlju 19. februarja 1944 in
preimenovanje v SNOS, drugo zasedanje SNOS 9. in 10. septembra 1946 v Ljubljani – vmes
ustanovitev slovenske vlade 5. maja 1945 v Ajdov{~ini –, volitve 27. oktobra 1946 in ustano-
vitev ustavodajne skup{~ine 18. novembra 1946, ki je 16. januarja 1947 tudi sprejela prvo
ustavo v slovenski zgodovini). Vzporedno je od leta 1943 dalje potekal tudi proces vklju~evanja
Slovenije kot pokrajine in nato federalne enote v nastajajo~o novo, federativno Jugoslavijo.14
Z odlokom Predsedstva SNOS15 so ‘e v vojnih razmerah za potrebe volitev za~asno dolo~ili
administrativne oziroma samouprave enote, ki so se delile na kraje, okraje in okro‘ja.16
V dr‘avotvornem smislu je druga svetovna vojna pomenila prelomnico, saj je Slovenija
postala ena od {estih jugoslovanskih republik, dobila je prvi parlament v svoji zgodovini,
njene meje proti zahodu so se raz{irile, dobila pa je tudi ustavno zagotovljeno pravico do
samoodlo~be, vklju~no s pravico do odcepitve.17 Sprva formalna dr‘avotvornost se je od
druge polovice {estdesetih let krepila in dosegla vi{ek z ustavo leta 1974, ne nazadnje z
dr‘avotvornimi organi kot so predsedstvo republike, znotraj vlade (izvr{nega sveta) pa sekre-
tariati oz. komiteji, ki so predstavljali zametek kasnej{ih ministrstev. Preko komiteja za med-
narodno sodelovanje je imela Slovenija tudi vsaj neke vrste okrnjeno obliko neposrednega
mednarodnega delovanja, z nastankom teritorialne obrambe konec {estdesetih let pa je pri{lo
do zametka kasnej{e prave vojske.18 Vse to je bila podlaga, na katero so se konec osemdese-
tih in v za~etku devetdesetih let pravno lahko opirale tako slovenske socialisti~ne oblasti pri
upiranju ponovni centralizaciji Jugoslavije, kot pisci nacionalnega programa iz opozicije, ki
so zahtevali samostojnost.
Novo stanje po drugi svetovni vojni je je spro‘ilo tudi vpra{anje dolo~itve meja med
republikami, ki pa nikoli niso dobile uradne skupne potrditve oz. dolo~itve. Od konca vojne
do leta 1947 so vse federalne enote sprejele zakone, ki so zadevale teritorialno organiziranost
(in s tem tudi »zunanje« meje – torej meje z drugimi republikami. Zvezna ustavna komisija je
leta 1946 ugotovila, da meje med republikami niso legalizirane s pravnim aktom in da je to
14 Bo‘o Repe: Volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni, Melikov zbornik, ZRC SAZU, Ljubljana, 2001.
15 Uradni list SNOS {t. 2, 21.5. 1944.
16 Tone Ferenc: Ljudska oblast na Slovenskem, Ljubljana, 1985, 1987 in 1991.
17 Bo‘o Repe: Slovenija od medvojne federalne enote preko povojne jugoslovanske republike do samostojne
dr‘ave. Objavljeno v: France M. Dolinar, Od sanj do resni~nosti, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 2001,
str. 121–208.
18 Bo‘o Repe: »Liberalizem« v Sloveniji, Borec, Ljubljana, 1992.
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
treba storiti ~imprej. Do uradne zvezne razmejitve ne tedaj in ne kasneje ni pri{lo. Tudi zato,
ker se vodstvo ni bilo pripravljeno soo~iti s {tevilnimi problemi, ki bi jih razmejitev ponekod
vnesla v mednacionalne odnose.19 Prvi zemljevid z razmejitvami med republikami je bil
objavljen leta 1945, vendar brez argumentacije, na kak{ni osnovi so bile meje dolo~ene in
brez medsebojnega soglasja o spornih to~kah.
Tudi med Slovenijo in Hrva{ko je v prvih povojnih letih v zvezi z razmejitvijo prihajalo
do konfliktov. Predsedstvo za~asne narodne skup{~ine Demokrati~ne federativne Jugosla-
vije je bilo 22. septembra 1945 obve{~eno, da razmejitev med obema federalnima enotama ni
re{ena. Kot glavni problem je bil naveden problem [trigove, ki je bil med leti 1918 in 1922
del oblasti ^akovec. Po letu 1922 je Me|imurje postalo del mariborske oblasti, leta 1929 z
razdelitvijo na banovine pa znova del Hrva{ke. Z uvedbo banovin je znova pri{lo v okro‘je
Ljutomer in v Dravsko banovino. Po drugi svetovni vojni je vpra{anje [trigove re{evala
posebna slovensko -hrva{ka komisija, ki je [trigovo z okolico razdelila. En del z Razkri‘jem
je pripadel Sloveniji, [trigova z drugim delom pa Hrva{ki, vendar so se doma~ini tej re{itvi
uprli in na slovenski strani nagnali hrva{ke uradnike in policiste. Leta 1946 je bila imenovana
nova komisija. Te‘o problema ka‘e tudi to, kdo je komisijo vodil: s slovenske strani je bil to
Ivan Ma~ek- Matija, s Hrva{ke Stevo Kraja~i~, oba tedanja notranja ministra, ki sta pripadala
krogu najvplivnej{ih poitikov. Odlo~itev je bila, da naj ob~ina [trigova pripade Hrva{ki oz.
^akovcu, kar je povzro~ilo hude napetosti med Slovenijo in Hrva{ko. Vrsta prito‘b in reakcij
s strani Slovenije, naslovljene na Zvezno kontrolno komisijo, je imela za posledico, da je bilo
Razkri‘je priklju~eno k Sloveniji in sicer k tedanjemu Ljutomerskemu okraju. O tem je ju-
nija 1946 odlo~ila nova komisija, ki jo je imenovala zvezna kontrolna komisija. Tak predlog
je posredovala zvezni skup{~ini, ki bi morala o tem sprejeti zakon, vendar ta nikoli ni bil
sprejet, tako, da je re{itev ostala »za~asna.« V {tiridesetih letih je prezidij zvezne skup{~ine
sprejel {e odlok o vklju~itiv kraja Banfje v ljutomersko okro‘je. Hrva{ki u~itelji in policaji so
se iz Razkri‘ja umaknili, {e naprej pa je ostal problem delitve cerkvene oblasti, ki se je
razre{il {ele po osamosvojitvi.
Do novih razprav med Slovenijo in Hrva{ko v zvezi z mejami je pri{lo desetletje kasneje,
potem, ko je bila z londonskim memorandumom leta 1954 Cona A Svobodonega tr‘a{kega
ozemlja priklju~ena Jugoslaviji. S tem je Slovenija tudi dobila izhod na morje. Meja na morju
med Hrva{ko in Slovenijo se ni posebej dolo~ala, saj je {lo za skupno jugoslovansko morsko
mejo. Na kopnem so po okvirni dolo~itvi meje re{evali predvsem probleme, povezane z
naseljenimi kraji. Tako so npr. leta 1956 naselja Abitanti, Belvedur, Brezovica, Gradin,
19 Na kateri osnovi in po kak{nih na~elih so bile dolo~ene meje med novonastalimi republikami po drugi svetov-
ni vojni v celoti ni znano. Pomembno vlogo je igrala tedanja razdelitev Komunisti~ne partije Jugoslavije po terito-
rialnih enotah, najpomembnej{e pa je bilo prepri~anje, da meje niso pomembne, ker bo socializem – izvedba revolu-
cije – re{il nacionalno vpra{anje v Jugoslaviji in na Balkanu enkrat za vselej. Toda tudi med jugoslovanskimi komu-
nisti so bili nacionalisti, zato so posredno ali neposredno med njimi ob~asno izbruhnili hudi spori glede razmejitve.
Na drugem zasedanju AVNOJ-a in v neformalnih razpravah ob njem, so bile v razpravi {tevilne dileme: vpra{anje
avtonomije Sand‘aka, Vojvodine, Kosova, Metohije, Krajine, Dalmacije, Istre, Primorja, Dubrovnika, od slovenskih
tudi Koro{ke in [tajerske, seveda v primeru, ~e bi pri{lo do uresni~itve slovenskih oz. jugoslovanskih zahtev po
spremembi meje. Kak{ne so bile nato re{itve je znano: dilema ali Jugoslavija kot dr‘ava regij – departmajev – kot v
Franciji – ali dr‘ava republik po nacionalnem principu je bila razre{ena v korist republik (pri ~emer se je deloma
posnemal sovjetski vzor), vendar z dolo~enimi ‘rtvami na ra~un avtonomij (Sand‘aka, Srbov na Hrva{kem, tudi
statusa Dubrovnika kot samostojne avtonomne enote). Nedore~enost meja v nekaterih delih in dejstvo, da formalno
nikoli niso bile potrjene v jugoslovanski skup{~ini kot republi{ke meje, sta potem postala glavni argument za srbsko
tezo, da so meje med republikami zgolj administrativne, ne pa meddr‘avne meje (Glej: Miodrag Ze~evi}: Fontiers
and Internal teritorial Division in Yugoslavia, The Ministry of Information of the Republic of Serbia, Belgrade
1991).
276
Koroma~i, Ba{kini, Mo~ingi, Pregara in Sir~i v Bujski ob~ini v tedanjem okraju Pula postali
del ozemlja Socialisti~ne Republike Slovenije. Kasnej{ih razprav in odlo~itev v zvezi z raz-
mejitvijo do osamosvojitve Slovenije in Hrva{ke ni zaslediti, nekatera obmo~ja (npr. Trdinov
vrh oz. Sv. Gera, trije zaselki v Istri, del meje v Prekmurju – tu tudi zaradi spremenjenega
toka reke Mure) so ostala nere{ena do osamosvojitve in {e po njej.
Za regionalizem v Sloveniji po drugi svetovni vojni je bila sprva zna~ilna razdrobljenost
na majhne ob~ine (podobna dana{nji). Ta je izhajala po eni strani iz prepri~anja, da morajo
ljudje ~im bolj sodelovati pri upravljanju, po drugi strani pa iz ‘elje oblasti po ~im la‘jem
politi~nem obvladovanju posameznih okolij.
V prvem povojnem obdobju so bile lokalne enote kraji, okraji in okro‘ja. Taka ureditev
zapisana v zakonu o upravni ureditvi federalne Slovenije.20 Slovenija je bila razdeljena na 5
okro‘ij (vklju~no z okro‘nim mestom Ljubljana), okro‘ja pa na 28 okrajev (Ljubljana na 10.
mestnih ~etrti), ki jih je sestavljalo 1583 krajev.21 Okro‘ja so bila leta 1947 odpravljena, novi
zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije iz leta 194822 je predvideval upravo s
29 okraji, 1264 kraji in glavnim mestom Ljubljana (razdeljeno na {tiri rajone in tri kraje).
Vendar je ‘e leta 1949 pri{lo do novih sprememb (po jugoslovanskem vzoru so bile vpeljane
t.i. oblasti (v Sloveniji primorska, gori{ka, ljubljanska in mariborska) ki so delovale do leta
1951 (gori{ka nekaj dlje).
Spomladi 1952 je pri{lo do nove upravno – teritorialne razdelitve, znova so bile kot naj-
manj{e enote uvedene ob~ine (komune), okro‘ja so bila odpravljena, celotna razdelitev pa je
bila tridelna: mesta, okraji (njihovo {tevilo se je zmanj{alo s 27 na 19) in ob~ine. Status mesta
z o‘jim mestnim obmo~jem in ob~inami so imeli glavno mesto Ljubljana (z dvema »dodani-
ma« primestnima ob~inama), Maribor (z o‘jim mestnim obmo~jem in eno »dodano« prime-
stno ob~ino) in Celje (le kot ena ob~ina). V Sloveniji je bilo tedaj brez okraja Koper, ki je bil
{e del Svobodnega tr‘a{kega ozemlja, 380 ob~in (okraj Koper je bil priklju~en leta 1954 in je
bil razdeljen na devet ob~in). Leta 1952 je {tevilo ob~in naraslo na 386. Upravna razdelitev
na ob~ine je ve~inoma sledila predvojni.23
V drugi polovici petdesetih let se je po zveznem zakonu iz leta 195524 za~elo zdru‘evanje
teritorialnih enot. V Sloveniji je {tevilo okrajev z 19 padlo na 11, ob~in pa iz 386 na 130.
Zami{ljeni koncept je bil (po Edvardu Kardelju), naj bi bile nove ob~ine nekaj vmesnega
med starimi, malimi ob~inami na eni in okraji na drugi strani. Vsaka ob~ina naj bi imela svoj
mestni center in pode‘elsko okolico, ki k temu centru gravitira. S tem na bi se ~im bolj
izbrisala tudi razlika med mestom in pode‘eljem. Ob~inske pristojnosti na upravnem in
finan~nem podro~ju so se krepile, medtem ko so mesta kot posebne enote izgubljala svoj
poseben status.
Spremembe v drugi polovici petdesetih in v {estdesetih letih so {tevilo okrajev zmanj{ale
najprej na 8, ob~in pa na 83, nato (1964) pa le na 4 okraje in 62 ob~in.
Z ustavo iz leta 1974 je bil uveden zapleten delegatski sistem, med drugim so bile uvedene
tridomne ob~inske skup{~ine, ki naj bi bile najvi{ji organ dru‘benega samoupravljanja, v ob~inah
pa naj bi ob~ani uveljavljali vse svoje samoupravne in druge pravice. Razdelitev Slovenije na
B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
20 Uradni list SNOS in Narodne vlade Slovenije {t. 8, 2.3. 1946 (zakon je predsedstvo SNOS sprejelo 6. septem-
bra 1945).
21 Ve~ o tem in tudi sicer o lokalni organiziranosti slovenskega ozemlja v: Bo‘o Grafenauer, Lokalna samoupra-
va na Slovenskem. Teritorialno organizacijske strukture, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 2000.
22 Uradni list LRS {t. 9/48.
23 Grafenauer, Lokalna samouprava, str. 292.
24 Uradni list FLRJ {t.26/55.
277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ob~ine je ostala taka kot po zakonu iz leta 1964 (vmes so se leta 1969 dodatno zdru‘ile {e
mariborske ob~ine). Mo~no pa se je okrepil polo‘aj krajevnih skupnosti, ki so postale konstitu-
tivni del ob~in. Le-te so bile kot neobvezne uvedene ‘e z ustavo leta 1963, po letu 1974 je
njihovo {tevilo naraslo na okrog 1050, zajemale pa so od 60 do 15 000 prebivalcev.25 Leta 1980
je {tevilo ob~in rahlo naraslo na 65, vendar je nato njihovo {tevilo v osemdesetih letih zopet
padlo na 62 in ostalo nespremenjeno do leta 1994.Vi{ja oblika (politi~nega) povezovanja so
bile t.i. skupnosti (obvezno je to veljalo za mestne ob~ine, ki so se morale med seboj povezati,
in za tri obalne ob~ine, ki so sestavljale posebno dru‘benopoliti~no skupnost), ponekod pa so
na regionalni ravni kot oblika politi~nega povezovanja obstajali tudi medob~inski sveti.
Osamosvojitev in nastanek slovenske dr‘ave26 sta prinesla tudi druga~no teritorialno razde-
litev. Tri leta po osamosvojitvi je – po dolgotrajnih razpravah v parlamentu in v javnosti ter
po izvedenem posvetovalnem referendumu – dr‘avni zbor 3. oktobra 1994 sprejel zakon o
ustanovitvi 147 ob~in (vklju~no z 11 mestnimi).27 V letu 1998 so potekali dodatni referendu-
mi za ustanovitev ob~in, nastalo je 45 novih (skupaj 192). Nedore~ena ostaja razdelitev na
pokrajine. Prej{nja ohlapna delitev iz ~asov socializma, ki je temeljila predvsem na povezavi
ob~in v posameznih regijah preko medob~inskih svetov in drugih podobnih politi~nih (ne pa
tudi upravnih) oblik povezav, je bila opu{~ena. Nove {e ni, tako zaradi razli~nih pogledov in
interesov kot tudi odprtega vpra{anja, kako pokrajine dolo~iti po kriterijih EU, a hkrati zado-
stiti interesom prebivalstva in dr‘ave. Za dolo~itev pokrajin obstaja ve~ predlogov, ne glede
na to kak{na bo, pa bo verjetno treba pred uvedbo spremeniti tudi ustavo.
Z osamosvojitvijo so Slovenci – v primerjavi z drugimi ve~jimi narodi pozno, a vendarle –
kon~no postali tudi pravi dr‘avljani. S svojimi potnimi listi, denarjem in vsem kar spada zra-
ven. Del tega bodo ob vstopu v EU izgubili, pa tudi sicer se atributi dr‘avnosti danes pa~ merijo
druga~e kot so se v ~asu, ko so nacionalne dr‘ave dosegle svoj vrh in nad njimi ni bilo druge
oblasti. Namesto avstro-ogrske in jugoslovanske mentalitete bodo novim generacijam Sloven-
cev sku{ali privzgojiti evropsko. Identitete se bodo med sabo prepletale in dopolnjevale, v~asih
morda tudi izklju~evale, tako kot so se vedno v narodni zgodovini in zgodovini sploh. Po svojem
srcu in osnovni opredelitvi bodo Slovenci {e naprej de‘elani, sode~ po {tevilu ob~in in boju
zanje, pa bi lahko rekli, da jim je pravzaprav {e najljub{e, ~e so predvsem krajani.
S u m m a r y
From Provincials to Citizens. Regional Development of Slovenia between 1918 and 1991
Bo‘o Repe
Slovenes possess an exceptionally strong national identity. It is the result of the historic develop-
ment since the Middle Ages, and especially in the period of the formation of provinces in the Austro-
Hungarian monarchy. Provincial identity was prevalent until the beginning of the 20th century. After the
First World War, however, when new borders were created, this brought about many other changes as
well: a large proportion of Slovenes were suddenly a minority in Italy or in Austria, and the former
feeling of belonging to a province was replaced by regional awareness (people now associated their
identity with regions such as Friuli-Venetia Giulia in Italy or Austrian Carinthia). Though an official
25 Grafenauer, Lokalna samouprava, str. 340.
26 Ve~ o tem: Bo‘o Repe, Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije, Modrijan, Ljubljana, 2002.
27 Zakon o ustanovitvi ob~in ter dolo~itvi njihovih obmo~ij, Uradni list RS {t. 60/94.
278 B. REPE: OD DE@ELANA DO DR@AVLJANA
minority, in neither country did Slovenes have a corresponding number of national representatives in a
municipal council, nor any minority rights. It was also because of this regional identity that many of the
Slovenes living in Carinthia in Austria opted for Austria instead of Yugoslavia at the 1920 plebiscite.
Prekmurje in the east, on the other hand, was a region that had not often been thought about by the
Slovenes from the central part of Slovenia. Having developed in a different political and cultural con-
text, all of a sudden it became a part of Slovenia, which resulted in a political shock on both sides of the
new border. Slovenes living along the Raba river, in an area now called Porabje, remained in Vasmegye
(@elezna ‘upanija in Slovene) in Hungary and were subject to Hungarization.
In the period between WWI and WWII Slovenia did not manage to become politically autonomous.
For a brief period (1927–1929) the Maribor and the Ljubljana Provincial Assemblies functioned as
regional self-governments. The idea of a provincial self-government, patterned after the Croatian one
(the Cvetkovi}-Ma~ek Agreement from 1939) was never realized. On top of all this, parts of certain
territories were included first into one administrative unit, then into another: parts of Croatian territory
such as ^abar were periodically included in the Drava Province whereas certain parts of Slovene terri-
tory, for instance Bela Krajina, [trigovo, Razkri‘je, Osilnica, Trava and Draga, became parts of the
Sava Province. Slovenia did, however, manage to attain an informal cultural autonomy of sorts.
During the Second World War the occupational zones also emphasized regional identity, although
in connection with German, Italian and Hungarian, or the so-called »Vendish«, identities.
After WWII, when Slovenia became one of the republics within Yugoslavia, certain problems have
arisen concerning the borders with Croatia; they have never been resolved. One of the typical features
of regionalism after the Second World War was the fact that Slovenia was broken down into small
municipal units (not unlike the present ones). On one hand, this was the result of the idea that people
needed to participate in local self-management as much as possible, and the wish of the authorities to
assert political control over them on the other. The objective of the 62 municipal units that were gra-
dually formed in that period was to connect larger and smaller towns with their hinterland. Along with
these units formed individual regions that politically, although much less representatively, connected
individual municipalities.
Although it is true that Slovenes have become citizens of Slovenia after Slovenia’s independence in
1991 they have nevertheless remained tied to regions; indeed, judging by the number of municipal units
at present, and the struggle to establish yet new ones (192), Slovenes seem to prefer their town or
village identities.
279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 79–290
Peter [tih
Za~etki in razmah listinskega pismenstva na ozemlju
Slovenije do konca 11. stoletja*
Po pregledu listinskega gradiva za slovensko ozemlje do za~etka 12. stoletja, zbranega –
lahko bi rekli tudi raztresenega – po razli~nih de‘elnih in drugih diplomatarijih, se zdi naslov
tega prispevka preoptimisti~en. Ob stanju, ko za obravnavani ~as prakti~no ni (ohranjenega)
listinskega gradiva, katerega izstavitelji bi bili z dana{njega s slovenskega prostora, ko ima-
mo identi~no situacijo tudi glede prejemnikov, ki bi bili s slovenskega ozemlja in ko pozna-
mo le nekaj desetin dokumentov – v najve~ji ve~ini tradicijskih notic – , ki so sicer bili
napisani v tem prostoru, vendar od prejemnikov in za prejemnike izven njega, potem se zdi
vsekakor bolj upravi~eno govoriti samo o za~etkih in ne tudi ‘e o razmahu listinske pismeno-
sti. To oceno lahko dodatno ilustriramo s tem, da nimamo s slovenskega ozemlja niti ene
tradicijske knjige, ki so druga~e tako zna~ilne za bavarsko-avstrijski prostor1, da nam iz tega
~asa in tega prostora – z izjemo priobalnega dela, ki je spadal v Istro in je, kot bomo {e videli,
zato poglavje zase – ni poznana niti ena sama v subjektivni obliki zapisana charta in, da je
prva znana privatna listina, katere izstavitelj in prejemnik sta izvirala s slovenskega ozemlja2,
{ele iz ~asa kmalu po 1150: gre za nedatirano pe~atno listino sti{kega opata Adelpranda za
gradbenega mojstra tamkaj{nje samostanske cerkve z imenom Mihael; pa {e ta ni ohranjena
v originalu ampak v nekoliko kasnej{em prepisu3.
Vzroke za tak{no slabo stanje na podro~ju listinske pismenosti je po mojem mnenju iska-
ti v tem, da je slovensko ozemlje, le‘e~e na sami meji cesarstva, bilo politi~na, gospodarska
in tudi kulturna periferija. Produkcija listin in podobnega gradiva je zvezana s {kofijskimi
sede‘i in samostani, ki so tradicionalni centri pismenstva, ter z dvori posvetnih knezov in
velika{ev in nenazadnje tudi z mesti. Na slovenskem ozemlju v obravnavanem ~asu ni bilo
ni~esar od tega. ^e izvzamemo Koper, ki je v Istri, je bila prva {kofija na ozemlju kontinen-
* Slovenska verzija referata Die Anfänge und Entfaltung der Urkunden und urkundennahen Schriftlichkeit im
Gebiet Sloweniens bis zu Beginn des 12. Jahrhunderts, ki ga je avtor imel v okviru Akademie Friesach 2002: Wom
Wort zur Schrift. Anfänge und Entfaltung schriftlicher Kommunikation im Alpen-Adria-Raum.
1 Gl. Alphons Lhotsky, Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs (Mitteilungen des Institutes
für Österreichische Geschichtsforschung (= MIÖG) Erg. Bd. 19, Wien 1963) 165 sl.; Heinrich Fichtenau, Das Urkun-
denwessen in Österreich vom 8. bis zum frühen 13. Jahrhundert (MIÖG Erg. Bd. 23, Wien 1971) str. 77 sl., 135 sl.;
Heinrich Wanderwitz, Traditionsbücher bayerischer Klöster und Stifte, v: Archiv für Diplomatik, Schriftgeschichte,
Siegel- und Wappenkunde 24 (1978) str. 359 sl.
2 Seznam listin za Kranjsko od 12. stol. ima Du{an Kos, Pismo, pisava, pisar. Prispevek k zgodovini kranjskih
listin do leta 1300 (Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 14, Ljubljana 1994) str. 210 sl.
3 Listina je zapisana na recto strani zadnjega folija sti{kega kodeksa iz ok. 1180, ki vsebuje pisma sv. Hieronima
in se danes hrani v Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj, cod. 688, fol. 183r. Zadnji objavi: Nata{a Golob,
Srednjeve{ki kodeksi iz Sti~ne. XII. stoletje (Monumenta Slovenica 4, Ljubljana 1994) str. 195 (s fotografijo na
str. 26; Janez Höfler, Folknandus ali Aldeprandus ? K najstarej{i zgodovini cistercijanskega samostana v Sti~ni in
njegovi rokopisni zapu{~ini, v: »Hodil po zemlji sem na{i...« Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici (Ljubljana
2001) str. 135 sl.
280 P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
talne Slovenije ustanovljena {ele leta 1461 v Ljubljani4. Pozno so bili ustanovljeni tudi prvi
samostani. Najstarej{i in za srednjeve{ko pismenstvo na tem prostoru tudi najpomembnej{i,
cistercijanski samostan v Sti~ni, je bil ustanovljen {ele leta 1136, {tiri leta kasneje mu je
sledila benediktinska opatija v Gornjem gradu, leta 1164 kartuzija @i~e in za njimi ostali5.
Neobstoj tak{nih cerkvenih institucij v 11. stoletju je imel za neposredno posledico, da na
slovenskem ozemlju ne poznamo tradicijskih notic in tradicijskih knjig; to gradivo je namre~
v glavnem nastajalo prav pri svetnih prejemnikih, ki so imeli poudarjen interes za pismeno
varnost. Ni~ bolj{e ni bilo stanje na posvetnem podro~ju, se pravi v sferi visokega plemstva,
ki se je prvo za~elo uveljavljati kot listinski izstavitelj in je organiziralo lastne dvore s pisar-
nami. To plemstvo v glavnem na slovenskem ozemlju ni rezidiralo. Med tistimi nekaj izjemami,
kot so bili npr. Gori{ki grofje na samem zahodnem robu slovenskega ozemlja ali pa kasneje
Celjski grofje, je bil istrski mejni grof in hkrati glavni pretendent za dosego de‘elnokne‘jega
polo‘aja na Kranjskem, Henrik IV. Ande{ki († 1228), prvi, ki je imel v za~etku 13. stoletja v
svoji rezidenci Kamniku vsaj do te mere organizirano pisarno, da listine, ki jih je izstavljal,
niso ve~ pisali prejemni{ki pisarji ampak njegovi, izstaviteljevi6. V me{~anskih naselbinah,
ki so v notranjosti slovenskega ozemlja za~ele nastajati {ele v 12. stoletju, se je listinsko
pismenstvo razvilo {e bolj pozno in je povezano z uveljavitvijo javnega notariata in notarske-
ga instrumenta. Tako se prvi notarji v dveh najpomembnej{i kranjskih mestih, Ljubljani in
Kamniku, omenjajo {ele od {estdesetih let 13. stoletja7, medtem ko izvirajo prve mestne
pe~atne listine {e iz nekoliko kasnej{ega ~asa, iz sedemdesetih let istega stoletja8.
Povsem druga~ne razmere so bile v Istri, ki je na severu segala do vklju~no Trsta. V
razliko od prostora severovzhodno od nje, kjer je s slovansko naselitvijo konec 6. stoletja
pri{lo do enega najbolj drasti~nih prelomov v njegovem zgodovinskem razvoju, se je v Istri
{e naprej ohranila anti~na tradicija in tudi rimska dr‘avnost9. Polotok je pod oblastjo vzhodno-
rimskega cesarja ostal vse do 788, ko ga je osvojil Karel Veliki. Tako kot prej, je tudi v
frankovski dobi Istra {e vedno spadala v okvir regnum Italicum in {ele od 11. stoletja so jo
vedno bolj {teli v okvir regnum Teutonicum10. Ta premik lepo ilustrirata dve dobro poznani in
znameniti listini. V prvi, napisani na {kraltnem pergamentu, s katero je Oton II. leta 972 v
4 Gl. Jo‘e Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v srednjem veku, v: Metod Benedik (ur.), Zgodovina Cerkve na
Slovenskem (Celje 1991) str. 61 sl.; France Martin Dolinar, L’istituizione della diocesi di Lubiana, v: Sergio Tavano-
Giuseppe Bergamini-Silvano Cavazza (a cura di), Aquileia e il suo patriarcato (Atti del Convegno Internazionale di
Studio (Udine 21–23 ottobre 1999), Udine 2000) str. 391 sl.
5 Gl. Bogo Grafenauer, Kulturni pomen samostanov v slovenskem prostoru v srednjem veku, v: France Martin
Dolinar (ur.), Redovni{tvo na Slovenskem 1, Benediktinci, Cistercijani, Kartuzijani (Ljubljana 1984) str. 11 sl. (in
statisti~na tabela na str. 15); France Martin Dolinar, Redovni{tvo, v: Enciklopedija Slovenije 10 (Ljubljana1996)
str. 133 sl. (in zlasti zemljevid na str. 134).
6 Gl. Kos, Pismo (kot v op. 2) str. 194 sl.
7 Du{an Kos, Javni notariat in notarski instrument na Kranjskem do uvedbe dr‘avnega notarskega reda 1512, v:
Vincenc Raj{p et al. (ur.), Grafenauerjev zbornik (Ljubljana 1996) str. 276.
8 Bo‘o Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati in grbi mest in trgov na Slovenskem (Ljubljana 1988) str. 239 sl.
9 Gl. Peter [tih, Strukture dana{njega slovenskega prostora v zgodnjem srednjem veku, v: Rajko Brato‘ (ur.),
Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze/Slowenien und die Nach-
barländer zwischen Antike und karolingische Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I (Situla 39-Razprave
SAZU I/18, Ljubljana 2000) str. 355 sl.; isti, Istra v ~asu ustanovitve koprske {kofije, v: Prispevki z mednarodne
znanstvene konference 1400. letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v Istri (Acta Histriae 9/1, 2001) 1 sl.
10 Rudolf Hoke, Die rechtliche Stellung der national gemischten Bevölkerung am Nordrand der Adria im mit-
telalterlichen deutschen Reich, v: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte. Germanistische Abteilung
86 (1969) str. 45 sl.; Walter Göbel, Entstehung, Entwicklung und Rechtstellung geistlicher Territorien im deutsch-
italienischen Grenzraum. Dargestellt am Beispiel Trients und Aquileias (phil. Diss. Würzburg 1976, tipkopis) str. 272.
281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Rimu dodelil svoji bizantinski nevesti Teofanu nadvse bogato doto, je Istra ozna~ena {e kot
Italia provincia11; drugo listino, ki je pribli‘no stoletje mlaj{a, in s katero je Henrik IV. leta
1077 podelil oglejskemu patriarhu Sigehardu in njegovi cerkvi istrsko grofijo (comitatus
Histrie), pa je ‘e rekogniral kancler nem{ke pisarne12. Prav mo~na anti~no-rimska tradicija
in povezava z Italijo sta tako kot na {tevilnih drugih podro~jih bistveno opredeljevali tudi
listinsko prakso v Istri, ki so jo zaznamovale tudi nekatere lokalne posebnosti13. Za tamkaj{nje
listinsko pismenstvo pa ni bilo ni~ manj pomembno, da so istrska mesta ‘ivela kontinuirano
od antike naprej in da so v frankovsko in kasnej{o dobo pre‘ivele tudi tamkaj{nje {kofije v
Puli, Pore~u, Novigradu, Trstu in Pi}nu/Pedeni14. Edina {kofija na slovenskem delu Istre –
tista v Kopru – se sicer prvi~ omenja ‘e leta 600 ob samem zatonu antike, vendar je zelo
vpra{ljivo, ~e je pre‘ivela v naslednje obdobje15. Se pa v Kopru ‘e leta 908 omenja ‘enski
benediktinski samostan16, ki je tako dale~ najstarej{a monasti~na ustanova na ozemlju dana{nje
republike Slovenije. Zgodnji razmah meni{tva in samostanov, ki so prav tako bili eni od
centrov listinske pismenosti, je tudi ena od zna~ilnosti istrskega polotoka17.
Kontinuiteta in tradicija listinskega pismenstva v Istri se ka‘e ‘e v najstarej{i istrski sodni
listini (placitum) iz leta 804, ki jo je ‘e na samem sodnem zboru v kraju Ri‘ana na koprskem
teritoriju napisal po ukazu patriarha Fortunanta diakon oglejske (grade{ke) cerkve Peter18. V
tej znameniti sodni listini, ki je po svojem formularju {e najbli‘je tipu langobardske sodne
listine19 in katero je Ernst Mayer pred natan~no sto leti ozna~il kot »die wertwollste Urkunde
der italienischen Verfassungsgeschichte bis in das 11. Jahrhundert«20, je govora o breves, ki
so jih predlo‘ili pred frankovskimi missi prito‘ujo~i se Istrani in ki so bila za posamezna
mesta in ka{tele sestavljena za ~asa bizantinskega cesarja Konstantina in magistra militum
Bazilija, ter o cartulae enphitheoseos aut libellario jure, ki jih v razliko od starih ~asov
istrski {kofje niso ve~ spo{tovali. ^eprav pri brevih najverjetneje ne gre za listine ampak za
zapise gospodarske narave, pa pomenijo cartulae enphitheoseos aut libellario jure listinske
pogodbe o zakupih po rimskem pravu, ki so v Istri morale imeti neposredno kontinuiteto iz
11 Theodor Sickel (ed.), Die Urkunden Otto des II. (= D.O.II.), MGH Diplomata regum et imperatorum Germa-
niae II/1 (Hannover 1888) {t. 21
12 Dietrich von Gladiss (ed.), Die Urkunden Heinrichs IV., MGH Diplomata regum et imperatorum Germaniae
VI/2 (Weimar 1959) {t. 295.
13 Pier Silverio Leicht, Note ai documenti istriani di diritto privato dei secoli IX–XII, v: Miscellanea di studi in
onore di Attilio Hortis (Trieste 1910) str. 179 sl. (ponatis v: isti, Scritti vari di storia del diritto italiano 2/II (Milano
1949) str. 165 sl.; Milko Kos, Aus der Geschichte der mittealterlichen Urkunde Istriens, v: Günther Stökl (red.),
Studien zur älteren Geschichte Osteuropas I (Festschrift für Heinrich Felix Schmid, Graz-Köln 1956) str. 49 sl.
14 Gl. Ernst Mayer, Die dalmatisch-istrische Munizipalverfassung im Mittelalter und ihre römischen Grundla-
gen, v: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte. Germanistische Abteilung 24 (1903) str. 255 sl.; Ernst
Klebel, Über die Städte Istriens, v: T. Mayer (Hg.), Studien zu den Anfängen des europäischen Städtewesens (Vor-
träge und Forschungen 4, Lindau-Kostanz 1958) str. 45 sl.; Rajko Brato‘, Istrska cerkev v 7. in 8. stoletju (od smrti
Gregorija Velikega do Ri‘anskega placita), v: Acta Histriae 2 (1994) str. 53 sl.
15 Rajko Brato‘, Koprska {kofija od prve omembe (599) do srede 8. stoletja, v: Prispevki z mednarodne znan-
stvene kobference 1400. letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v Istri (Acta Histriae 9/1, 2001) 37 sl.
16 Luigi Schiaparelli (ed.), I diplomi di Berengario I. (Fonti per la storia d’Italia 35, Roma 1903) {t. 66.
17 Gl. Klebel, Städte Istriens (kot v op. 14) str. 53.
18 Cesare Manaresi (ed.), I placiti del »Regnum Italiae« I (Fonti per la storia d’Italia 92, Roma 1955) {t. 17; nova
izdaja: Anamari Petranovi} – Annelise Margeti} (ed.), Il placito del Risano, v: Atti del Centro di ricerche storiche –
Rovigno 14 (1983–1984) str. 55 sl. Za ostale izdaje in prevode gl. Harald Krahwinkler, Friaul im Frühmilttelalter.
Geschichte einer Region vom Ende des fünften bis zum Ende des zehnten Jahrhunderts (Veröffentlichungen des
Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 30, Wien-Köln-Weimar 1992) str. 202 in op. 11.
19 Krahwinkler, Friaul (kot v op. 18) str. 210 in op. 40.
20 Meyer, Munizipalverfassung (kot v op. 14) str. 259.
282
antike21. Pagina emphiteusis se v zvezi z Istro omenja {e leta 1054, ko je opat samostana sv.
Marije in sv. Andreja pri Rovinju dal v zakup neko posest na obmo~ju Faenze v Italiji22.
Mo~na rimska in bizantinska tradicija se ka‘eta tudi v najstarej{i poznani istrski privatni
listini, v oporoki tr‘a{ke nune Maru iz leta 84723. Med desetimi podpisniki listine so bili po
dva tribuna, locisalvatorja in vikarja, ki jih poznamo kot predstavnike istrske komunalne
ureditve ‘e v bizantinski dobi in se omenjajo tudi v listini Ri‘anskega placita. Redakcijo te v
subjektivni obliki napisane in kot cart(ul)a testamenti ozna~ene listine, je po rimskem pravu
redigiral tabellio tr‘a{ke cerkve Dominik24. Tabelliones so bili obi~ajno mestni pisarji in tu
nastopajo~i cerkveni tabellio, je bil v Istri velika izjema25. Listina je zanimiva tudi zato, ker
je prvi primer za istrske srednjeve{ke listine do 12. stoletja tipi~ne formule datiranja, da se
navedba kraja (actum) ob sklicevanju na v protokolu ‘e navedene podatke o datumu, ponovi
tudi v eshatokolu26. Presenetljivo je komplecijska formula complivi et absolvi, s katero je
Dominik zaklju~il listino, v Istri edini primer »rimske« zaklju~ne formule27.
V istrskih listinah se druga~e do za~etka 13. stoletja najve~krat pojavlja komplecijska
formula complevi et (atque) (con)firmavi, ki se ne razlikuje samo od rimske ampak tudi od
»langobardske« (complevi et dedi) in »bene{ke« (complevi et roboravi) komplecijske formu-
le in je zato kot neke vrste lokalna posebnost in zna~ilnost dobila v literaturi celo svoje ime
»istrska komplecijska formula«28. Nanjo prvi~ naletimo v obliki chartae napisani listini iz
leta 93329. Listina je bila sicer izstavljena na Rialtu v Benetkah, vendar jo je na ukaz istrskega
mejnega grofa Wintherija napisal diakon in notar Georgij iz Kopra. Z njo so se mejni grof,
istrski {kofje in predstavniki tamkaj{njih mest obvezali bene{kemu do‘u, da v prihodnosti ne
bodo ve~ {kodovali bene{ki in grade{ki posesti na polotoku. V eshatokolu je listina ve~krat
ozna~ena kot repromissionis carta. Tako je bila ozna~ena ‘e listina Ri‘anskega placita iz leta
804 (repromisssionis cartula), tak{no ime pa je nosila tudi charta oglejskega patriarha Lupu-
sa II. iz leta 944, s katero je kon~al nek spor z Benetkami in ki je po svoji substanci identi~na
oni iz leta 93330. V to skupino kvazi »meddr‘avnih sporazumov«, ki pa so formalno promis-
siones privatnega prava31, sodi tudi listina, s katero so prebivalci Kopra leta 932 obljubili
bene{kemu do‘u Petru II. Candianu, ki je s floto vplul v koprsko pristani{~e, letno dobavo
stotih amfor dobrega vina32. Tako kot listino iz 933, je tudi to – le da tokrat per consesu
21 Oswald Redlich, Die Privaturkunden des Mittelalters (W. Erben, L. Schmitz-Kallenberg, O. Redlich, Urkun-
denlehre III, München-Berlin 1911) str. 17; Viktor Koro{ec, Rimsko pravo (Ljubljana 21980) str. 207 sl.; Krahwink-
ler, Friaul (kot v op. 18) str. 203 in op. 14, 239 sl.
22 Pietro Kandler (a cura di), Codice Diplomatico Istriano (=CDI) I (Trieste 21986) {t. 100.
23 Kandler, CDI I, {t. 59. Bolj{a izdaja: Renato della Torre, L’abbazia di Sesto in Sylvis dalle origini alla fone
del’200. Introduzione storica e documenti (Udine 1979) {t. 7.
24 Gl. Ugo Inchiostri, Intorno a un testamento tergestino del IX secolo, v: Miscellanea di studi in onore di Attilio
Hortis (Trieste 1910) str. 337 sl.
25 Kos, Aus der Geschichte (kot v op.13) str. 55.
26 Leicht, Note (kot v op. 13) str. 170; Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 60; bolj diferencirano Lujo
Margeti}, Osnove istraskog srednjovjekovnog obaveznog prava, v: Rad JAZU 433 (1987) str. 25 sl.
27 Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 56.
28 Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 56 sl.
29 Kandler, CDI I, {t. 71.
30 Kandler, CDI I, {t. 72; gl. Krahwinkler, Friaul (kot v op. 18) str. 298; Reinhard Härtel, Bischöfliche Staatsver-
träge. Die älteren Pakten Venedigs mit dem Patriarchat Aquileia, v: Von Sacerdotium und Regnum. Geistliche und
weltliche Gewalt im frühen und hohen Mittelalter. Festchrift für Egon Boshof zum 65. Geburtstag (Hg. Franz.Reiner
Erkens und Hartmut Wolff, Köln-Weimar-Wien 2002) 593 sl.
31 Reinhard Härtel, Tre secoli di diplomatica patriarcale (944–1251), v: Paolo Cammarosano (a cura di), Il
patriarcato di Aquileia. Uno stato nell’Europa medievale (Udine 1999) str. 236.
32 Kandler, CDI I, {t. 70; Gl. Krahwinkler, Friaul (kot v op. 18) str. 297; Salvator @itko, Pogodba med Koprom
in Benetkami iz leta 932, v: Du{a Krnel-Umek (ur.), Kultura narodnostno me{anega ozemlja slovenske Istre (Ljub-
ljana 1993) str. 105 sl.
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
populorum in ne ex jussione domini Uuinterii marchionis – napisal koprski diakon in notar
Georgij. Leta 977 je zaradi uni~enja te listine v po‘aru pri{lo do obnovitve sporazuma iz leta
933. Poleg letne dobave stotih amfor vina Benetkam – in ne ve~ do‘u osebno – so se Kopr~ani
tudi obvezali, da bodo ob spo{tovanju cesarskih pravic, veljali za v Kopru ‘ive~e Bene~ane
bene{ki pravni obi~aji33. Tudi to, prav tako v Kopru izstavljeno listino (carta nostra confir-
matione [sic]), je napisal mestni notar, ki je bil diakon. Mestne notarje, ki so prihajali iz
duhovni{kih vrst, sre~amo v 10. stoletju tudi drugod po Istri34.
V razliko od sosednje Furlanije, kjer se je ‘e od srede 11. stoletja po~asi za~ela uveljav-
ljati pe~atna listina, ki je bila nato v 12. stoletju skupaj z tradicijsko notico prevladujo~a
oblika listin35, je v Istri {e vse do konca 12. stoletja vladala charta, ko jo je za~ela izpodrivati
druga vrsta notarskega dokumenta, v objektivni formi napisan notarski instrument36. Toda
istrska charta visokega srednjega veka, pa ne samo ona, v svojem bistvu ni bila ve~ dispozi-
tivna rimska charta v Brunnerjevem smislu, ki pravnega posla ni samo dokazovala ampak ga
je s traditio chartae tudi izvr{ila37. Dejansko so imele istrske chartae samo dokazilno in ne
dispozicijske mo~i38. Z drugimi besedami povedano, so tak{ne listine, ki jih poznamo tudi
drugod po Italiji in prav tako na germanskem severu, bile chartae samo po svoji obliki, po
svojem bistvu pa so bile navadne dokazilne listine, notitiae39.
Povedano bi sicer lahko podkrepili s celo vrsto primerov40, vendar naj za ilustracijo zado-
stuje, da navedem le listino puljskega {kofa Megingaudija iz leta 1061, ki je danes hranjena
v Biblioteca Marciana v Benetkah, v okviru znamenite Fontaninijeve zbirke listin41. Listina
ni samo lep primer notitiae v obliki chartae, ampak je hkrati tudi edinstvena izjema v istrski
poslovni praksi. Iz listine izhaja, da je {kof Megingaudij ob posvetitvi cerkve sv. Klementa
podaril omenjeni cerkvi (in opatu ter samostanu sv. Mihaela) neko posest tako, da je polo‘il
kos grude na njen oltar in da je {ele kasneje ob prenosu posesti dal izstaviti ustrezno listino o
tem42. Pravni akt darovanja je bil sklenjen s polaganjem grude na oltar in ne z izstavitvijo ali
izro~itvijo listine. Odlo~ilni trenutek pravnega dejanja je bil torej sklenjen pred izstavitvijo
listine, ki zato ne more imeti dispozitivnega karakterja ampak samo tradicijsko (prenos pose-
sti) in dokazilno funkcijo43. Slednja je dovolj jasno napovedana tudi v arengi listine, ki po-
udarja pomen ohranjanja spomina. Listina je v Istri edini poznan primer uporabe germanske-
ga pravnega obi~aja darovanja v obliki simbola in je v tem pogledu velika izjema. Njegovo
uporabo bi bilo mogo~e razlo‘iti z nem{kim izvorom {kofa Megingaudija, ki pa ni doka-
33 Kandler, CDI I, {t. 81.
34 Npr. Kandler, CDI I, {t. 85, 88, 89.
35 Reinhard Härtel, Notariat und Romanisierung. Das Urkundenwesen in Venetien und Istrien im Rahmen der
politischen und Kulturgeschichte (11.–13. Jh.), v: Notariado público y documento privado: de los orígenes al siglo
XIV (Actas del VII Congreso Internacional de Diplomática – Valencia 1986, Valencia 1989) str. 888 sl.; isti, Diplo-
matica patriarcale (kot v op. 31) str. 229 sl.
36 Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 52.
37 Heinrich Brunner, Zur Rechtsgeschichte der römischen und germanischen Urkunde (Aalen 21961).
38 To je jasno pokazal Lujo Margeti~, O javnoj vijeri i dispozitivnosti srednjovjekovnih notarskih isprava s
osobitim obzirom na hrvatske primorske krajeve, v: Radovi (Instituta za hrvatsku povijest) 4 (1973) str. 49 sl.; isti,
Osnove (kot v op. 26) str. 18 sl.
39 Oswald Redlich, Geschäftsurkunde und Beweisurkunde, v: MIÖG Erg. Bd. 6 (1901) str. 1 sl.
40 Gl. Margeti}, Osnove (kot v op. 26) str. 18 sl.
41 Biblioteca Marciana Venezia, Ms. Lat. XIV 101 (=2804): G. Fontanini, Autographa membranea mss. Aquile-
iensia, fol. 304. Kandler, CDI I, {t. 103; bolj{a objava s hrva{kim prevodom: Lujo Margeti}, Pet puljskih isprava iz
X. i XI. stolje}a, v: isti, Rijeka, Vinodol, Istra. Studije (Rijeka 1990) str. 145 sl. (tam tudi slab posnetek listine).
42 //nos/.../Megingaudus episcopus tradimus et consignamus/.../terram/.../secundum quod eam in die consecra-
tionis prefate ecclesie sancti Clementis donavimus cespitem eiusdem agri super altare ferentes//.
43 Margeti}, Osnove (kot v op. 26) str. 18 sl.; isti, Pet puljskih isprava (kot v op. 41) str. 133.
284
zan44. Listino, ki je ozna~ena kot carta donacionis, je na {kofovo pro{njo napisal (puljski)
tabelius Peter; med dvanajstimi uglednimi pri~ami, od katerih so bili kar trije {kofje (iz Pule,
Pore~a in Pedene/Pi}na), pa je bil tudi istrski mejni grof Ulrik: ker ni znal pisati, je lastnoro~no
naredil znak kri‘a (Odolricus marchius Istriensis † Signum manus prefatum marchius qui
scribere nesciens signum crucis fecit). Ulrik, ki je v tej listini prvi~ izpri~an kot istrski mejni
grof, je izviral iz rodbine Weimar-Orlamünde in je bil ‘e od prej tudi mejni grof na Kranjskem45.
Ostale pri~e so bile iz Istre in med njimi je bil Ulrik edini, ki ni znal pisati. To stanje – ~e pa~
smatramo Ulrika prvotno na nek na~in za »Kranjca« oziroma za »severnjaka« – prav
simboli~no odra‘a bistveno razliko med zahodnim in ostalimi deli slovenskega ozemlja v
pismeni kulturi, ki je tako tesno povezana z listinskim pismenstvom, in ki je bila izpostav-
ljena ‘e na za~etku tega prispevka.
Ulrik in weimar-orlamündska rodbina sta imela v Istri bogato posest46. Osnovo je tvorilo
dvajset kraljevskih hub, ki jih je Ulriku za zvesto slu‘bo leta 1064 podaril kralj Henrik IV.47
Toda bolj kot ta vladarska darovnica nas v kontekstu na{e teme zanima listina, s katero je
Hartvik iz Pirana leta 1061 prepustil Ulriku grad Ka{tel (castrum Veneris) nad dolino Dra-
gonje ob dana{nji slovensko-hrva{ki meji. Listina ni ohranjena niti v originalu niti v prepisu,
ampak samo kot regest v inventarju oglejskega arhiva, ki ga je leta 1376 sestavil kancler
oglejskega pariarha Odoricus de Susannis48. Po ne preve~ dobrih objavah Schumija in Kosa49,
ki sta ‘e iz tako skromnega regesta naredila nov regest, bi bilo namre~ dopustno misliti, da bi
listina za Ka{tel lahko bila napisana tudi kot tradicijska notica; to je v obliki, ki je bila na
severu zelo raz{irjena, v istrski listinski praksi pa je bila nepoznana. Vendar Bianchijeva
kompletna objava regesta, ki ga je v 14. stoletju naredil oglejski kancler, ki je {e kako dobro
poznal in razlo~eval posamezne oblike listin, ne pu{~a nobenega dvoma: listina, s katero je
Ulrik Weimar-Orlamünde dobil Ka{tel, je morala biti napisana v obliki chartae. Odoricus de
Susannis je namre~ v svojem regestu listino ozna~il kot instrumentum publicum, s ~imer je
bil lahko mi{ljen le notarski dokument. To pa je v 11. stoletju bila charta (in ne morda kasnej{i
notarski instrument)50, za katero je bilo zna~ilno tudi datiranje po letih vladanja vsakokratne-
ga vladarja, kar je po predlogi povzel tudi Odoricusov regest51.
Do konca 11. oziroma do za~etka 12. stoletja sta mi iz Istre poznana samo {e dva doku-
menta, ki bi lahko nastala pod vplivom listinske prakse na severu. Gre za dve listini (notarska
instrumenta) iz domnevno leta 1040, s katerima naj bi plemeniti Wilburga in njena h~i Azica,
44 Gerhard Schwartz, Die Besetzung der Bistümer Reichsitalien unter den sächsischen und salischen Kaisern
mit den Listen der Bischöfe 951–1122 (Leipzig-Berlin 1913) str. 40; Leicht, Note (kot v op. 13) str. 174 sl.
45 Anton Mell., Die historische und territoriale Entwicklung Krains vom X. bis ins XIII. Jahrhundert (Graz
1888) str. 21 sl.; Bernardo Benussi, Nel medio evo (Parenzo 1897) str. 343 sl.; Ljudmil Hauptman, Entstehung und
Entwicklung Krains, v: Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichsichen Alpenländer I/4 (Wien 1929)
str. 379 sl.
46 Franz Schumi (Hg.), Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain (=UBK) I (Laibach 1882/3) {t. 67.
47 D. H. IV., {t. 135.
48 Josephus Bianchi, (ed.), Thesaurus ecclesiae Aquilejensis. Opus saeculi XIV (= TEA) (Udine 1847) {t. 541.
49 Schumi, UBK I, {t. 42; Franc Kos (izd.), Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku III (Ljubljana
1911) {t. 217
50 Kot instrumentum publicum je Odoricus de Susannis npr. ozna~il tudi listino, s katero sta Ulrikov sin Ulrik II.
Weimar-Orlamünde in njegova ‘ena Adelajda leta 1102 podarila oglejski cerkvi ve~ino svoje alodialne posesti v Istri
(Bianchi, TEA, {t. 505). Ta listina, ki je bila napisana v Ogleju, je ohranjena tudi v celoti in ne samo v regestu
(Schumi, UBK I, {t. 67). Po svoji obliki in pravnem pomenu glede sklenitve posla je prava dispozitivna charta, kajti
kot lahko beremo na koncu konteksta, sta zakonca: //et bergamena cum hanc trementario destera leuauimus, me
paginam Waltiloni notarius, (et) iudex tradidi et scribere rogaui//. Komplecijska formula pa se glasi: Ego qui supra
Waltilo notarius et iudex scriptor huius cartule ofersionis post tradita compleui et dedi.
51 //anno Henrici regis V. indictione XIV.//
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ki sta pripadali ebersber{ko-eppensteinskemu sorodstvenemu krogu52, podarili samostanu
sv. Mihaela nad Limskim kanalom (na mestu dana{njega zaselka Klo{tar) obse‘no posest53.
Listini sta v poznani obliki gotovo ponaredka, najverjetneje sfabricirana v samostanu samem
ne pred 13. stoletjem54. Toda njuna objektivna oblika in oznaka brevis scriptiuncula v nara-
ciji obeh listin, s katero notar zagotovo ne bi imenoval svojega izdelka (ki je bil poleg tega {e
zelo obse‘en) in bi prej pristojala tradicijski notici, sta indica za domnevo, da sta ponaredka
nastala na podlagi ene ali dveh pristnih tradicijskih notic, s katero oziroma s katerima je s
severa izvirajo~a dru‘ina istrskega grofa Wecelina obdarovala imenovani samostan55.
^eprav je Istra vedno bolj spadala v okvir regnum Teutonicum in ~eprav je bilo v njej od
konca 10. stoletja vedno bolj prisotno bavarsko in drugo plemstvo s severa, ki je v pokrajini
za~elo dobivati na pomenu in zasedati tudi najpomembnej{e oblastne pozicije56, ni to v istr-
ski listinski pismenosti v obravnavanem ~asu pustilo mo~nej{ih sledi in polotok je {e naprej
ostal prostor vladavine chartae.
Na ostalem slovenskem ozemlju, to pomeni na njegovi veliki ve~ini, ki jo nekako lahko
zaobjamemo s pojmoma Kranjska in slovenska oziroma spodnja [tajerska, pa so na podro~ju
listinske pismenosti vladale do za~etka 12. stoletja povsem druge razmere, ki jih karakterizi-
ra odsotnost vsakr{nega doma~ega listinskega gradiva. Te‘ko si je sicer predstavljati, da tu v
obravnavanem ~asu ne bi nastal niti en dokument privatnopravnega karakterja, katerega pro-
ducenta bi lahko ozna~ili kot doma~ina, vendar dejstvo je, da tak{no gradivo ni niti ohranjeno
niti poznano. Na drugi strani sicer obstaja listinsko gradivo, ki se nana{a na slovensko ozem-
lje, vendar ga zaradi na~ela pisarni{ke provenience, ki je eno najbolj bistvenih pri diplomati~nih
raziskavah, tu ne moremo upo{tevati, saj so bili njegovi producenti od drugod. Tako npr. v to
obravnavo ne more soditi sporazum oglejskega patriarha Sigeharda in freisin{kega {kofa
Ellenharda iz leta 1074, pa ~eprav sta z njim regulirala medsebojne cerkveno-upravne zadeve
na Kranjskem57. Producent tega nenavadnega v Ogleju napisanega dokumenta, ki se je ohra-
nil v originalu in je po svoji listinski obliki pe~atena tradicijska notica, ki je isto~asno {e
cirograf 58, je bil namre~ tamkaj{nji patriarh in okvir za obravnavo te listine je lahko le diplo-
matika oglejskih patriarhov59. Enako velja tudi za nekoliko starej{i (1063/68), vendar vse-
binsko podoben sporazum med Sigehardovim predhodnikom, patriarhom Ravengerjem, in
briksen{kim {kofom Altwinom, ki je bil sklenjen celo na dana{njem slovenskem ozemlju
(vendar v takratni Furlaniji!), v Tolminu, in se nam je v prepisu ohranil v tradicijskem kodek-
su briksen{ke cerkve60.
Briksen{ka cerkev je v drugi polovici 11. stoletja, v ~asu dolgega vladanja {kofa Altwina
(1049–1097) pridobila veliko posesti na obse‘nem prostoru od Tirolske preko Koro{ke do
52 Gl. Peter [tih, »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«. [tudija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta
1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412) (Nova Gorica 1999)
str. 98 sl.
53 Schumi, UBK I, {t. 30, 31.
54 Gl. Kos, Gradivo III, {t. 110 in op. 1. Za ~as nastanka teh falsifikatov je najbolj izpovedna notarska vrstica
druge listine, po kateri naj bi notar listino overovil celo s svojim signetom (et signo meo consueto munivi); to pa je
nekaj, kar sre~amo {ele v notarskih instrumentih od 13. stoletja naprej.
55 Gl. Härtel, Notariat und Romanisierung (kot v op. 35) str. 912 in op. 119, 918 in op. 143.
56 Gl. Benussi, Nel medio evo (kot v op. 45) str. 322 sl.; Klebel, Städte Istriens (kot v op. 14) str. 56 sl.
57 Schumi, UBK I, {t. 50.
58 Posnetek v: Dokumenti Slovenstva (Ljubljana 1994) str. 54.
59 Gl. Oswald Redlich, Siegelurkunde und Notariatsurkunde in den südöstlichen Alpenländer, v: Carinthia I 103
(1913) str. 24; Härtel, Diplomatica patriarcale (kot v op. 31) str. 237.
60 Oswald Redlich (Hg.), Die Tradionsbücher des Hochstifts Brixen (=TB) (Acta Tirolensia. Urkundliche Quel-
len zur Geschichte Tirols I, Innsbruck 1886) {t. 183.
286
Kranjske in Furlanije. Pri~a te energi~ne dejavnosti {kofa Altwina je kar 329 tradicijskih
notic, ki so se ohranile zapisane v dveh {kofijskih tradicijskih kodeksih (t.i. cod. A in cod.
B)61. Od tega se jih ni~ manj kot 46 nana{a na Kranjsko62, kjer je Brixen na Gorenjskem
predvsem zaokro‘eval svojo posest okrog Bleda, za katerega je prvo kraljevo darovnico prejel
‘e leta 100463. Predmet teh tradicij je bila v glavnem precej skromna posest, ki jo je {kofija
pridobivala od tamkaj{njih doma~ih tradentov64. Ve~ina teh tradicij ima actum Chreine, s
~imer je lahko mi{ljen le Kranj, centralni kraj takratne Kranjske65, kjer je v najve~ji meri
prihajalo do sklenitev oziroma zapisa pravnih poslov66. Prav zaradi nastanka teh tradicijskih
notic na Kranjskem in zato, ker je bila ena stranka v sklenjenih pravnih poslih (tradenti) s
tega prostora, lahko smatramo te tradicijske notice za znanilce listinske pismenosti v osred-
njih predelih dana{nje Slovenije. Kajti ne glede na to, da je bil njihov producent prejemnik,
ki je svoj sede‘ imel drugod, so te tradicijske notice prvi znani primeri v kontinentalnem
slovenskem prostoru, da je bil pravni posel fiksiran v listinski obliki, pa ~e je bila ta {e tako
rudimentarna.
Po Redlichovih raziskavah namre~ vemo, da predstavljajo tradicijske notice v obeh
briksen{kih tradicijskih kodeksih kasnej{o redakcijo prvotno na posameznih listih zapisanih
tradicij, ki so jih hranili v {kofijskem arhivu. Te originalne tradicije, ki jih Redlich imenuje
akti67, so nastale ob sklenitvi pravnega posla samega. Redlich celo meni, da so bili v normal-
nih primerih akti, ki so bili zapisani pri poslovanju izven Brixna, takoreko~ brez listinske
forme in so vsebovali samo najpomembnej{e vsebinske podatke o traditorju, objektu, pri~ah
in actum. [ele v Brixnu, v {kofijski pisarni, so nato ti akti dobili bolj listinsko formo in {ele
te, na novo formulirane in zapisane posamezne tradicijske notice so bile kasneje neposredna
predloga za vpise na posamezne (nevezane) lege (te so bile v oba tradicijska kodeksa uveze-
ne {ele v 17. stoletju!), do katerih je prihajalo kmalu po smrti vsakokratnega {kofa, pri ~emer
so se pisarji o~itno trudili posamezne notice tudi stilisti~no polep{ati68.
61 Redlich, TB, str. XI.
62 Redlich, TB, str. 355.
63 O briksen{ki posesti na Gorenjskem v 11. stol. gl. Peter [tih, Prva omemba Bleda v pisanih virih. Listina
kralja Henrika II. za briksen{kega {kofa Albuina z dne 10. aprila 1004 (D. H. II. 67) (v tisku za zbornik ob~ine Bled
ob 1000 letnici prve omembe kraja).
64 Gl. Ljudmil Hauptmann, Razvoj du‘abnih razmer v Radovlji{kem kotu do krize petnajstega stoletja, v: Zgo-
dovinski ~asopis (=Z^) 6–7 (1952–1953; Kosov zbornik) str. 270 sl.; isti, Staroslovenska dru‘ba in obred na kne‘jem
kamnu (Dela SAZU I/10) str. 109 sl.; Milko Kos, Naselitev Gorenjske v ranem srednjem veku, v: Arheolo{ki vestnik
21–22 (1970–1971) str. 10 sl.; Andrej Pleterski, Uporaba arheolo{kih najdb in zgodovinskih virov pri srednjeve{kem
zgodovinskem raziskovanju (na primeru Bleda in razvoja tamo{njega briksen{kega gospostva), v: Z^ 32 (1978) str.
391; isti, @upa Bled. Nastanek, razvoj in pre‘itki (Dela SAZU I/30, Ljubljana 1986) str. 91 sl.
65 Gl. [tih, Strukture (kot v op. 9) str. 374.
66 Da s Chreina (ipd.) ne more biti mi{ljena Kranjska gora (kot je mislil Kos, Gradivo III, s. v.) ali pa Kranjska,
ampak le Kranj, je razvidno iz tistih briksenskih tradicijskih notic, kjer kot tradenta nastopata plemeniti Henrik in/ali
njegova ‘ena Wezala. Z eno od njih (Redlich, TB, {t. 228) sta zakonca v zameno za svojo posest na Koro{kem prejela
v do‘ivljenski u‘itek vso briksen{ko posest in loco Chreina. Nekoliko kasneje (Redlich, TB, {t. 236) sta od te posesti
prepustila Briksnu quandam munitionem loco Chreina sitam, ki pa sta jo kmalu dobila nazaj v u‘itek (Redlich, TB,
{t. 237: munitionem quam in loco Chreina possedit), dokler jo ni (vdova) Wezala dokon~no prepustila {kofiji (Redlich,
TB, {t. 282: quandam munitionem loco Chreine sitam). Gl. tudi Milko Kos, Gradivo za histori~no topografijo Slove-
nije (za Kranjsko do leta 1500) I (Ljubljana 1975) str. 282 sl.
67 Redlich, TB, str. XLI; gl. k temu Fichtenau, Urkundenwesen (kot v op. 1) str. 135.
68 Redlich, TB, str. XLIX; Fichtenau, Urkundenwesen (kot v op. 1) str. 136 sl.; Giuseppe Albertoni, Die Herr-
schaft des Bischofs. Macht und Gesellschaft zwischen Etsch und Inn im Mittelalter (9.–11. Jahrhundert) (Veröffen-
tlichungen des Südtiroler Landesarchivs/Pubblicazioni dell´archivio provinciale di Bolzano 14, Bozen 2003) 40 sl.
(za vpise na lege).
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Pa vendar je Redlich tudi pokazal, da so v posameznih primerih predloge za vpis na lege
(v tradicijsko knjigo) lahko bile tudi formalno prave listine in ne samo enostavne tradicijske
notice. Eden tak{nih primerov je ‘e omenjena pogodba med oglejskim patriarhom Ravenge-
rjem in briksen{kim {kofom Altwinom iz Tolmina, kjer je v ohranjenem zapisu v drugem
briksen{kem tradicijskem kodeksu datum zapisan v podalj{ani pisavi in kjer je tudi govora o
nostra convenctionis pactum69. To bi lahko pomenilo, da imamo pred seboj izvle~ek iz v
subjektivni obliki zapisane pogodbene listine, iz katere je po pisarjevi pomoti ostal nostr’ v
druga~e objektivno formulirani notici70. Podobno je z dobrimi razlogi domnevati, da so bile
listine tudi predloge za tri notice v taistem tradicijskem kodeksu, s katerimi sta nek visoko-
plemeniti Henrik, ki bi lahko bil sin furlanskega grofa Werihena71, in/ali njegova ‘ena Weza-
la v zadnji ~etrtini 11. stoletja podarjala in zamenjevala posest s {kofom Altwinom72. Tako se
tradicijska notica, s katero je Henrik v Brixnu podaril {kofu Altwinu in njegovi cerkvi vso
svojo dedno posest v Gorici in njeni okolici, za~enja z invokacijo, ki je poleg tega v kodeksu
zapisana v za listine zna~ilnih podalj{anih ~rkah73, medtem ko imata ostali dve notici, s
katerima sta tradenta zamenjevala s {kofom pomembno posest (med drugim tudi munitio v
Kranju!), koroboracijo, ki je druga~e pri tradicijskih noticah povsem neobi~ajna74. Ker je {lo
za pogodbi o zamenjavi, v katerih sta obe strani nastopali kot enakovredna partnerja, ne bi
bilo presenetljivo, ~e bi bili listini izgotovoljeni v dveh izvodih; morda prav v obliki cirogra-
fa, ki smo jo sre~ali ‘e pri pogodbi med oglejskim patriarhom in freisin{kim {kofom iz 1074.
Del listinskega formularja se je, kot se zdi, ohranil tudi v tradicijski notici, s katero je nek
prav tako visokoplemeniti Ludvik, ki je prejkone identi~en z istoimenim furlanskim grofom75,
podaril briksen{ki cerkvi posest na Koro{kem in ki ima obse‘no pertinen~no formulo76.
Primeri ka‘ejo, da so bili zlasti pri pomembnih pogodbah ali tudi pri pomembnih traden-
tih pravni posli lahko sklenjeni z izstavitvijo listine in ne samo zabele‘eni s preprosto tradi-
cijsko notico. Med tak{ne pomembne briksen{ke tradente je vsekakor sodil tudi nam ‘e po-
znani kranjski in istrski mejni grof Ulrik Weimar-Orlamünde, ki je enkrat pred letom 1063
podaril briksen{ki cerkvi neko posestvo na Gorenjskem77. Ta tradicija je zabele‘ena v obeh
briksen{kih tradicijskih kodeksih in ve~ indicev govori za domnevo, da je tudi njena predloga
morala biti listina. Na to ka‘e ‘e izraz pagina v pozornost vzbujajo~i frazi, ki uvaja pri~e (Et
ut res acta permaneat rata, testium est asstipulatione roborata, quos et presens refert pagi-
na) in za katerega se zdi, da je bila z njim mi{ljena prav listina. To se dobro sklada s tem, da
ima tradiran tekst arengo, ki je v tradicijski notici obi~ajno ne bomo na{li. In kon~no, zapis v
prvem od obeh tradicijskih kodeksov uvaja kri‘, ki ga velikokrat najdemo na za~etku listin in
69 Redlich, TB, {t. 183.
70 Redlich, TB, str. LI; gl. tudi Härtel, Notariat und Romanisierung (kot v op. 35) str. 889 in op. 32.
71 Gl. [tih, »Villa« (kot v op. 52) str. 103 sl; isti, Lastniki in posestniki Gorice do nastopa gori{kih grofov v 12.
stoletju, v: Peter [tih, Srednjeve{ke gori{ke {tudije (Nova Gorica 2002) 30 sl.; Heinz Dopsch, Origine e ascesa dei
conti di Gorizia. Osservazioni su un problema di ricerca genealogica, v: Sergio Tavano (a cura di), La contea dei
Goriziani nel Medioevo (La Clessidra di Clio. Collana di testi e studi storici 23, Gorizia 2002) str. 41 sl.; Reinhard
Härtel, Görz und die Görzer im Hochmittelalter, v: MIÖG 110 (2002) str. 13 sl. Druga~e: Therese Meyer – Kurt
Karpf, Zur Herkunft der Grafen von Görz. Genealogische Studie zur Genese einer Dynastie im Südostalpenraum, v:
Südost-Forschungen 59 (2000) str. 39 sl.
72 Redlich, TB, {t. 236, 240, 282.
73 Redlich, TB, {t. 240 in str. LI.
74 Redlich, TB, {t. 236, 282 in str. LI.
75 Gl. Redlich, TB, str. XXIX; [tih, »Villa« (kot v op. 52) str. 100 in op. 399.
76 Redlich, TB, {t. 246.
77 Redlich, TB, {t. 74a. Gre za Le{e jv. od Tr‘i~a (Lêsach), kjer je bila tradicija tudi izvr{ena (actum Lêsach); gl.
Kos, Gradivo III, {t. 143; Kos, Gradivo za histori~no topografijo I (kot. v op. 66) str. 316.
288 P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
bi ga redaktor lahko prevzel iz predloge78. Na podlagi arenge, ki izpostavlja tradentovo ‘laht-
no namero, lahko celo domnevamo, da je moral biti formalni izstavitelj listine mejni grof
Ulrik, ~eprav nam to {e ni~ ne pove o tem, ali je listina pri njem tudi nastala, kot tudi ne za
kak{no zvrst listine je {lo. Ti informaciji bi seveda bili za na{o temo zelo zgovorni, ~eprav je
dovolj pomembno ‘e to, da lahko pomaknemo na podlagi tega sre~nega primera za~etke
listinskega pismenstva na Kranjskem oziroma v kontinentalnem delu Slovenije skoraj do
srede 11. stoletja nazaj.
Prvi nastavki za to zvrst pismenstva pa se v tem prostoru po mojem mnenju ka‘ejo ‘e v
vladarskih listinah, s katerimi je bila po koncu mad‘arskih vpadov podeljevana posest na
dana{njem slovenskem ozemlju. Za Kranjsko sta najstarej{i listini tak{ne vrste dve darovnici
cesarja Otona II. iz leta 97379, s katerima je podelil {kofiji v Fresingu obse‘en teritorij v
centralnih predelih takratne Kranjske in s katerima so bili polo‘eni temelji enega najpo-
membnej{ih zemlji{kih gospostev na slovenskem ozemlju, gospostvu [kofja Loka, ki so mu
freisin{ki {kofje gospodovali do sekularizacije leta 180380. Listini, od katerih je v originalu
ohranjena le druga, ki je v avstrijskem prostoru {e najbolj poznana kot predlistina za Ostar-
rîchi listino iz leta 99681, nista prejemni{ki izgotovitvi, ampak sta nastali v cesarski pisarni82.
Meje podeljene posesti so opisane skrajno natan~no na podlagi odli~nega poznavanja lokal-
ne topografije. V cesarski pisarni s tak{nimi podatki, ki predstavljajo klju~ni del dispozicije
listine in brez katerih listine ni bilo mogo~e niti koncipirati, sami po sebi niso mogli razpola-
gati, ampak so ji morali biti posredovani, {e prej pa so morali biti na terenu zbrani. Predstav-
ljamo si lahko, da so meje podeljene posesti dolo~ili izstaviteljivi predstavniki, pri ~emer je
v prvi vrsti misliti na kranjskega mejnega grofa, ki je tu zastopal cesarjeve interese, in na
njegove ljudi; ni~ ~udnega pa ne bi bilo, ~e bi pri dolo~anju meje sodelovali tudi prejemniko-
vi predstavniki. Kakorkoli ‘e je bilo, nedvomno je, da je v navedenih dveh kot tudi v drugih
primerih, kjer je {lo za podelitev posesti z natan~nim opisom meja, le-ta lahko nastal samo
»in situ« in da predstavljajo te predloge, s katerih pomo~jo so bile nato v cesarski pisarni
koncipirane in napisane vladarske listine, prve zametke listinskega pismenstva v kontinental-
nem delu dana{nje Slovenije.
78 Redlich, TB, str. LI.
79 DD. O. II. 47, 66. K tema listinama gl. Peter [tih, Diplomati~ne in paleografske opombe k listinama Otona II.
o podelitvi lo{kega ozemlja {kofiji v Freisingu (D.O. II. 47 in D.O. II. 66), v: Z^ 51 (1997) str. 301 sl.
80 Gl. Pavle Blaznik, [kofja Loka in lo{ko gospostvo 973–1803 ([kofja Loka 1973) str. 11 sl.
81 Heinrich Appelt, Zur diplomatischen Beurteilung der Ostarrîchi-Urkunde, v: Maximilian Weltin (Red.), Ba-
benberger-Forschungen (Jahrbuch für Landeskunde von Niederösterreich N. F. 42, 1976) str. 1 sl.; Heide Dienst,
Paläographisch-diplomatische Bemerkungen zu D. O. III 232 (sogen. »Ostarrichi-Urkunde), v: MIÖG 104 (1996)
str. 1 sl.; Siegfried Haider, Zur Entstehung der Ostarrichi-Urkunde vom 1. November 996 (DO.III.232), v: Fest-
schrift Walter Jaroschka zum 65. Geburtstag (Hg. Albrecht Liess, Hermann Rumschötel und Bodo Uhl, Archivali-
sche Zeitschrift 80, 1997) 96 sl.
82 [tih, Diplomati~ne in paleografske opombe (kot v op. 79) str. 318 sl.
289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die Anfänge und Entfaltung der Urkunden und urkundennahen Schriftlichkeit im Gebiet
Sloweniens bis zum Ende des 11. Jahrhunderts
Peter [tih
Die Produktion von Urkunden und urkundennaher Schriftlichkeit ist mit Bischofssitzen und Klö-
stern, den traditionellen Schreibzentren, sowie mit den Höfen weltlicher Fürsten und Großen und nicht
zuletzt mit den Städten verbunden. Im Inneren des slowenischen Gebiets sind solche Einrichtungen bis
zum Ende des 11. Jahrhunderts nicht zu verzeichnen. Ganz anders lagen die Dinge in Istrien. Im Unter-
schied zum nordöstlich davon liegenden Raum, der mit der slawischen Landnahme Ende des 6. Jahrhun-
derts einen der drastischsten Wendepunkte in seiner geschichtlichen Entwicklung erfuhr, bestanden in
Istrien die antike Tradition und auch die römische Staatlichkeit fort. Gerade die starke antike und römi-
sche Tradition sowie die Verbundenheit mit Italien bestimmten somit in vielen anderen Bereichen ent-
scheidend auch die Urkundenpraxis in Istrien, die auch durch einige lokale Besonderheiten gekennzei-
chnet ist. Für die dortige Urkundenschriftlichkeit ist nicht weniger bedeutend, dass die istrischen Städte
seit der Antike kontinuierlich bestanden und dass auch die dortigen Bistümer Pula/Pola, Pore~/Parenzo,
Novigrad/Cittanova, Triest/Trieste und Pi}en/Pedena das fränkische und das darauf folgende Zeitalter
überdauerten.
Kontinuität und Tradition der Urkundenschriftlichkeit in Istrien spiegelt sich im placitum von Ri‘ana
wider, der ältesten Gerichtsurkunde Istriens aus dem Jahre 804. Darin ist von breves die Rede, die die
sich beschwerenden Istrianer den fränkischen missi vorlegten, sowie von cartulae enphitheosos aut
libellario jure. Obwohl es sich bei den breves höchstwahrscheinlich um keine Urkunden handelt, son-
dern um Aufzeichnungen wirtschaftlicher Natur, bedeuten cartulae enphitheoseos aut libellario jure
urkundlich festgelegte Pachtverträge nach römischem Recht, die in Istrien eine unmittelbare Kontinu-
ität seit der Antike darstellen. Eine starke römische und byzantinische Kontinuität weist auch die älteste
bekannte istrische Privaturkunde auf, das Testament der Triester Nonne Maru aus dem Jahre 847. Diese
in subjektiver Form abgefasste und als cart(ul)a testamenti bezeichnete Urkunde wurde von Domini-
cus, dem tabellio der Triester Kirche, nach römischem Recht redigiert. Die Urkunde ist auch deswegen
von Interesse, weil sie das erste Beispiel für die für istrische mittelalterliche Urkunden bis zum 12.
Jahrhundert typische Datierungsform darstellt: Die Ortsangabe (actum) wird unter Berufung auf das im
Protokoll bereits erwähnte Datum auch im Eschatokoll wiederholt. Überraschenderweise stellt die Voll-
ziehungsformel complivi et absolvi das einzige Exemplar der »römischen« Schlussformel in Istrien dar.
In istrischen Urkunden kommt sonst bis zum Beginn des 13. Jahrhunderts meistens die Vollziehungs-
formel complevi et (atque) (con)firmavi vor, die sich nicht nur von der römischen, sondern auch von der
»langobardischen« (complevi et dedi) und »venezianischen« (complevi et roboravi) Vollziehungsformel
unterscheidet und daher als eine Art lokaler Besonderheit in der Fachliteratur sogar eine besondere
Bezeichnung erhielt: »die istrische Vollziehungsformel«. Zum ersten Mal trifft man sie an in einer in
Form der charta abgefassten Urkunde aus dem Jahre 933. Mit ihr verpflichteten sich der Markgraf, die
istrischen Bischöfe und Vertreter der dortigen Städte vor dem venezianischen Dogen, in Zuknunft nicht
mehr den Besitz von Venedig und Grado auf der Halbinsel zu beeinträchtigen.
Im Unterschied zum benachbarten Friaul, wo sich seit der Mitte des 11. Jahrhunderts die Siegel-
urkunde langsam durchzusetzen begann, die dann im 12. Jahrhundert zusammen mit der Traditionsnotiz
zur vorherrschenden Urkundenform wurde, war die charta in Istrien die übliche Form, noch bis zum
Ende des 12. Jahrhunderts, als sie durch eine andere Art des Notariatsdokuments, das in objektiver
Form verfasste Notariatsinstrument, allmählich ersetzt wurde. Dennoch war die istrische charta im
Hochmittelalter in ihrem Wesen keine dispositive römische charta in Brunners Sinne mehr, die ein
Rechtsgeschäft nicht nur bestätigte, sondern durch die traditio chartae auch vollzog. In der Tat hatten
die istrischen chartae nur eine Beweis- und keine dispositive Kraft. Mit anderen Worten, derartige
Urkunden sind nur ihrer Form nach chartae, in ihrem Wesen waren sie übliche Beweisurkunden, die
notitiae.
290
Auf dem übrigen slowenischen Territorium, das man ungefähr mit den Begriffen Krain und das
slowenische bzw. Untersteiermark umreißen könnte, herrschten bis zum Beginn des 12. Jahrhunderts
im Bereich der Urkundenschriftlichkeit ganz andere Verhältnisse. Sie sind durch das Fehlen jeglichen
einheimischen Urkundenmaterials gekennzeichnet. Es ist kaum vorstellbar, dass im behandelten Zeit-
raum nicht einmal ein einziges Dokument privatrechhtlicher Natur entstanden wäre, dessen Aussteller
man als einheimisch hätte bezeichnen können. Tatsache ist jedoch, dass derartige Aufzeichnungen we-
der erhalten noch bekannt sind. Demzufolge sind als erste Vorläufer der Urkundenschriftlichkeit in den
zentralen Gebieten des heutigen Slowenien die Traditionsnotizen des Hochstifts Brixen zu betrachten,
in welchen Rechtsgeschäfte festgelegt wurden, aufgrund deren das Hochstift die Besitzungen um Bled/
Veldes erwarb und die zum Großteil in Kranj/Krainburg abgeschlossen wurden. Dank Redlichs Unter-
suchungen weiß man nämlich, dass die Traditionsnotizen in den beiden Brixener Traditionskodices
eine spätere Redaktion der ursprünglich auf einzelnen Blättern verzeichneten Traditionen darstellen,
die anlässlich des Rechtgeschäfts selbst entstanden sind. Redlich vertritt sogar die Ansicht, dass in
Normalfällen die Traditionen, die bei den außerhalb Brixens abgeschlossenen Geschäften sozusagen
keine Urkundenform besessen und lediglich die wichtigsten Inhaltsangaben über Tradent, Gegenstand,
Zeugen und actum enthalten hätten. Erst in der Bischofskanzlei in Brixen sollen diese Akten eine
Urkundenform erhalten haben bei der Eintragung in einzelne Lagen, die erst später zu zwei Traditions-
büchern zusammengebunden worden sein sollen.
Dennoch zeigte Redlich auch, dass in Einzelfällen auch formal echte Urkunden als Vorlagen zur
Eintragung in die Lagen dienten und nicht nur einfache Traditionsnotizen. Vor allem bei bedeutenden
Verträgen oder bei bedeutenden Tradenten wurden Rechtsgeschäfte auch urkundlich festgelegt und
nicht nur in einer einfachen Traditionsnotiz verzeichnet. Zu solchen bedeutenden Brixener Tradenten
gehörte zweifelsohne auch der krainische und istrische Markgraf Ulrich von Weimar-Orlamünde, der
vor 1063 dem Hochstift Brixen einen Besitz in Gorenjska/Oberkrain schenkte. Diese Tradition ist in
den beiden Brixener Traditionskodices verzeichnet, und mehrere Indizien bekräftigen die Annahme,
dass eine Urkunde als Vorlage gedient haben muss. Aufgrund der Arenga, die die edle Absicht des
Tradenten hervorhebt, kann sogar angenommen werden, dass der formelle Aussteller Markgraf Ulrich
gewesen sein muss, obwohl das nichts darüber aussagt, ob die Urkunde bei ihm auch entstanden ist und
um welche Urkundenart es sich gehandelt hat. Diese zwei Angaben wären für unser Thema natürlich
sehr aufschlussreich, obwohl schon die Tatsache von Bedeutung ist, dass man dank dieses glücklichen
Umstandes die Anfänge der Urkundenschriftlichkeit in Krain bzw. im kontinentalen Slowenien bei-
nahe in die Mitte des 11. Jahrhunderts zurückverlegen kann.
Die ersten Ansätze für diese Art Schriftlichkeit findet man in dem behandelten Raum bereits in den
Herrscherurkunden, mit denen nach Ende der Ungarn-Einfälle die Besitzungen im heutigen sloweni-
schen Gebiet verliehen wurden. Die ältesten Urkunden dieser Art sind in Krain zwei Schenkungs-
urkunden Ottos II. aus dem Jahre 973, mit denen der Kaiser dem Hochstift Freising ein umfassendes
Territorium im zentralen Teil des damaligen Krain verlieh und damit die Grundlagen zu einer der be-
deutendsten Grundherrschaften im slowensichen Raum, der Herrschaft [kofja Loka/Bischoflack, ge-
legt wurden. Die beiden Urkunden enstanden in der kaiserlichen Kanzlei. Die Grenzen des verliehenen
Besitzes sind mit größter Präzision eingezeichnet aufgrund der ausgezeichneten Kenntnisse der lokalen
Topographie. In der kaiserlichen Kanzlei konnte man über solche Angaben an und für sich nicht verfü-
gen, sondern sie wurden dorthin vermittelt, nachdem sie an Ort und Stelle gesammelt worden waren.
Man kann sich gut vorstellen, dass die Grenzen des verliehenen Besitzes von den Vertretern des Aus-
stellers abgesteckt wurden (Markgraf bzw. sein Personal). Es würde nicht weiter verwundern, wenn bei
der Grenzziehung auch Vertreter des Empfängers anwesend gewesen wären. Wie auch immer, es steht
außer Zweifel, dass in den beiden angeführten sowie in anderen Fällen, wo es sich um die Verleihung
von Besitz mit genauer Angabe der Grenzen handelte, die Grenzbeschreibung nur »in situ« entstanden
sein konnte und dass die Vorlagen, mit deren Hilfe anschließend die Herrscherurkunden in der kaiserli-
chen Kanzlei konzipiert und abgefasst wurden, die ersten bekannten Ansätze der Urkundenschriftli-
chkeit im kontinentalen Teil des heutigen Slowenien darstellen.
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 91–307
Du{an Kos
Listinska praksa v provinci
Primer Kranjske v letih 1150–1300*
Najprej, kaj je sploh »provinca« in kako se je odra‘ala v pismenstvu neke srednjeve{ke
regije? To je v osnovi pravzaprav vsaka regija zunaj vladarjevega centra. Kranjska pa je
imela v tem oziru v srednjem veku {e nekaj posebnosti. Od 10. stoletja je bila geografsko,
politi~no in dru‘beno obmejno obmo~je rimsko-nem{kega cesarstva. Vsa kraljeva posest v
kranjski mejni grofiji je bila do konca 11. stoletja razdeljena med gospode,1 ki sta jim bila
(formalno) nadrejena le kranjski mejni grof in koro{ki oz. bavarski vojvoda (do okoli leta
1000), nato pa le kranjski mejni grof (od prve tretjine 11. stoletja) in kralj/cesar. Ko je cesar
Henrik IV. leta 1077 in 1093 podelil mejno grofovstvo oglejskemu patriarhu, je moral ta
kmalu priznati prevladujo~ vpliv posvetnim gospodom: v letih ok. 1141–1228 so bili na
ozemlju prvotne Kranjske najmo~nej{i ande{ki grofje, na Savinjskem pa grofje Vovbr{ki.
Nenazadnje govorimo lahko o »provinci« tudi zato, ker noben od dinastov ni imel sede‘a ali
te‘i{~a politike na ozemlju Kranjske. [ele v za~etku 13. stoletja je bil izjema le zadnji pripa-
dnik kranjsko-istrske veje ande{kih grofov Henrik IV. z enim od sede‘em v Kamniku.2 To je
omogo~ilo politi~no, pravno in posledi~no tudi kulturno, celo diplomati~no partikularizacijo
Kranjske in dolgo oviralo nastanek »de‘ele« in posledi~no oblikovanje enotne listinske prak-
se. Druga zna~ilnost »province« je, da je bila Kranjska vse do za~etka 13. stoletja glede
pisnega poslovanja v znamenju prejemni{kega listninjenja.3
Ker je kljub skopemu besedi{~u listina prevladujo~ srednjeve{ki vir, jo v tem prispevku jem-
ljem kot glavni kazalec poslovnih in pisnih navad, aplikacij obi~ajnih in kodificiranih prav v
poslovanju, mentalitet, gospodarskih in kulturnih prepletanj, socialne slojevitosti, pa tudi estetskih
pogledov na zapis na ozemlju ju‘no od Karavank. Glede na cerkveno in politi~no podrejenost
Kranjske moramo vplive najprej iskati v severovzhodni Italiji, zaradi izvora in sede‘a dinastov
pa tudi na Koro{kem in [tajerskem ter vsaj {e na Bavarskem. K problematiki pisnega poslovanja
moramo poleg listin doma~ih ustvarjalcev pritegniti tudi zapise zunanjih avktorjev in ugotoviti
* Predelan referat z naslovom »Wie entwickelt sich das Urkundenwesen in der Provinz? Krain 1150–1300« na
12. kolokviju Akademie Friesach 2002: Vom Wort zur Schrift, Anfänge und Entfaltung schriftlicher Kommunikation
im Alpen-Adria-Raum, 14. septembra 2002 v Bre‘ah na Koro{kem.
1 LJUDMIL HAUPTMANN, Krain (Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer, I/4,
die Landgerichtskarte, Wien 1929), 350 sl.; DU[AN KOS, Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenje{tajerskega
in koro{kega plemstva do gradov in mest do za~etka 15. stoletja (ZRC 1, Ljubljana 1994), 14–109, 129–139; PETER
[TIH – VASKO SIMONITI, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva (Ljubljana 1995), 67–114.
2 [TIH-SIMONITI, Zgodovina, 93–98; PETER [TIH, Oglejski patriarhi kot mejni grofje na Kranjskem. ^aso-
pis za zgodovino in narodopisje 70=35 (1999), {t. 1–2, 40-46; isti, Krain in der Zeit der Grafen von Andechs (v:
Grofje Ande{ko-Meranski. Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku. Zbornik razprav z mednarodne-
ga znanstvenega simpozija, Kamnik, 22.–23. September 2000, izd. Andreja Er‘en in Toni Aigner, Kamnik 2001), 18
sl., 28 sl.; DU[AN KOS, Die Ministerialen der Grafen von Andechs in Krain (bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts)
(ibidem), 200 sl.
3 Ve~ v: OSWALD REDLICH, Die Privaturkunden des Mittelalters (Handbuch der mittelalterlichen und neue-
ren Geschichte, Abt. IV: Hilfswissenschaften und Altertümer) München und Berlin 1911), 124–140; DU[AN KOS,
Pismo, pisava, pisar (Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 14, Ljubljana 1994), 187 sl.
292 D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
njihove zna~ilnosti in vplive na Kranjsko. Toda za ~as pred sredo 12. stoletja ni ohranjenih listin
idr. pravnih zapisov »doma~ih« kranjskih ustvarjalcev. Malo verjetno je, da jih v resnici sploh ni
bilo, vpra{anje pa je, v kak{ni obliki so bili. Neobstoj je deloma posledica dejstva, da je bila prva
kulturna ustanova, ki bi lahko imela razvito pisno poslovanje – samostan, sti{ka cisterca, ustano-
vljena {ele leta 1136.4 Ker so bile prav cerkvene ustanove med 10. in 12. stoletjem zve~ine
destinatarke, je taka situacija vsaj do neke mere razumljiva. @e v 11. stoletju je nastalo nekaj
zapisov, ki zadevajo Kranjsko, a jih {e ne moremo ozna~iti za javne listine. Gre za notice v
tradicijskih knjigah, ki so imeli omejen javni zna~aj in manj{o dokazilno mo~, obi~ajno pa v
dokon~ni (ohranjeni) obliki niso nastali isto~asno z dejanji.5 Za ~as do 13. stoletja je ohranjenih
ve~ deset briksen{kih, freisin{kih, diessen{kih in vetrinjskih tradicij,6 ki se nana{ajo na dejanja,
posest in avktorje na Kranjskem, a so bile zapisane po obi~ajih, ki niso imeli neposredne zveze
s Kranjsko. Tudi njihov povratni vpliv je bil majhen, neprimerljiv celo s prakso pisarn zunanjih
gospodov, saj so tradicije nastale in se hranile zunaj Kranjske.7 Ko pa so bili v 13. stoletju na
Kranjskem ustanovljeni novi samostani, so bile tradicijske knjige iz mode. Zamenjali so jih
urbarji, kopialne knjige, v dokazilnosti pa predvsem prave dokazilne pe~atne listine. Vsaj samo-
stan v Sti~ni pa je najbr‘ imel neke vrste kopialno oz. tradicijsko knjigo, saj je pater Pavel Pucelj
v za~etku 18. stoletja navedel vrsto plemi{kih darovnic izpred prve polovice 13. stoletja, ki niso
ohranjene niti v prepisih, tako kot tisti od konca 13. stoletja naprej, ki so izhajali iz originalnih
listin. Vsaj nekatere od najstarej{ih darovnic so najbr‘ obstajale v obliki enostavnih zapisov,
nekatere – tiste iz 12. stoletja – pa si je Pucelj izmislil oz. priredil na osnovih nekih drugih (zlasti
patriarhovih) listin in dejanskega pravnega stanja.8
4 JO@E MLINARI^, Sti{ka opatija 1136–1784 (Novo mesto 1995), 33 sl.
5 REDLICH, Privaturkunden, 79–91; RICHARD MELL, Beiträge zur Geschichte der steirischen Privaturkunde
(Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, izd. historischen Landeskomission für
Steiermark, VIII. Bd., 1. Hf., Graz und Wien 1911), 20–50. Za bavarsko-avstrijski prostor gl. HEINRICH FICHTE-
NAU, Das Urkundenwesen in Österreich vom 8. bis zum frühen 13. Jahrhundert (Mitteilungen des Instituts für
Österreichische Geschichtsforschung Erg.Bd. 23, Wien 1971), 73 sl., 134 sl.; PETER JOHANEK, Zur rechtlichen
Funktion von Traditionsnotiz, Traditionsbuch und früher Siegelurkunde (v: Vorträge und Forschungen XXIII: Recht
und Schrift im Mittelalter, izd. Peter Classen, Sigmaringen 1977), 131 sl.
6 OSWALD REDLICH, Die Traditionsbücher des Hochstifts Brixen (Acta Tirolensia, Urkundliche Quellen zur
Geschichte Tirols, 1. Bd., Innsbruck 1886); THEODOR BITTERAUF, Die Traditionen des Hochstifts Freising, II.
Bd. (926–1283) (Quellen und Erorterungen zur bayerischen und deutschen Geschichte. N.F. 5. Bd., München 1909);
WALDEMAR SCHLÖGL, Die Traditionen und Urkunden des Stiftes Dießen 1114–1362 (Quellen und Erorterun-
gen zur Bayerischen Geschichte, N.F. XXII/1, München 1967); AUGUST VON JAKSCH, Monumenta historica
ducatus Carinthiae (I–IV, = MDC; Klagenfurt 1896–1906) IV/1, str. XXIII–XXVI.
7 V tradicijskem kodeksu B briksen{ke {kofije je ohranjenih skoraj petdeset (nedatiranih) notic, ki dejanja oz.
darovanja gorejske posesti, last doma~inov in tujcev na Kranjskem, notirajo za ~asa {kofa Altwina (1049–1097)
ve~inoma na Kranjsko. Toda ti zapisi so nastali v Brixnu, kjer se je kodeks varoval in dopolnjeval. O tem pri~a
enotna struktura kodeksa za obdobje do okoli leta 1140, notranja zgradba notic pa ne odstopa od onih, ki niso v zvezi
s Kranjsko. Nekatere omembe in enotne pisave nekaj pisarjev Altwinovih notic pri~ajo o vnosu zapisov v predpisani
formi {ele po {kofovi smrti. Kodeks se je nahajal v Brixnu, kjer je bil {e sredi 13. stoletja poseben pisar zadol‘en za
njegovo noveliranje. Dejanja zunaj Brixna so bila nekonsistentno in skoraj geslovno zapisana na kose pergamenta,
kasneje pa so bila v Brixnu prepisana v obliki notice v koncepcijsko predlogo, {ele iz nje pa v kodeks. Pri tem so
lahko imele notice iz istega okolja enake oblike, kar naj bi bila posledica pisarjeve redakcije oz. pisanja po predlogi.
Prvotni zapisi in briksen{ka redakcijska predloga so izgubljeni (REDLICH, Brixen, {t. 74, 120, 126, 133, 137–140,
145, 146, 166, 175, 183, 211, 217–223, 228, 234, 236, 237, 244, 282, 285, 291, 305–308, 311, 320–324, 334, 348,
352, 353, 357, 359, 379, 380. Gl. uvod na str. XVII–XXV, XXIX–XXX, XL–LVI.).
8 P. PAULUS PUZEL, Idiographia sive rerum memorabilium monastery Sitticensis (1719), Rokopis v Arhivu
Republike Slovenije (=ARS), Zbirka rokopisov, {t. 148), fol. 9r–10r (1136), 10v–11v (1145), pg. 6–7 (1145). Gl.
JO@E M. GREBENC, Gospodarska ustanovitev Sti~ne ali njena dotacija leta 1135 (Sti~na 1973), 17 sl. JOHANEK,
Funktion, 154 sl.; za najstarej{e sti{ke listine {e posebej: GÜNTHER BERNHARD, Listine oglejskega patriarha
Pilgrima I. za samostan v Sti~ni. Zgodovinski ~asopis 54 (2000), 491–521.
293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Medtem ko je bila tudi posvetna listinska praksa na Koro{kem, ki je bila v dru‘benem
pogledu {e najbolj podobna Kranjski, v 12. stoletju zaradi cerkvene pripadnosti nad Dravo
odvisna predvsem od salzbur{ke nad{kofije in kr{ke {kofije,9 je bila Kranjska pod vplivi
oglejskega patriarha. Njegova metropolitanska oblast in pisarna sta bili pristojni tudi za ozem-
lje vzhodno od So~e do Drave in Sotle. Tam ni bilo nikoli posebnega oglejskega sufragana, ki
bi s svojo pisarno vplival na listinsko prakso, kot je bilo opazno pri sufraganih zahodno od
Ogleja.10 Oglejska pisarna – termin gre tu jemati le kot skupnost pisarjev, osebno vezanih na
neko pisarni{ko tradicijo – se ni konsolidirala pred sredo 12. stoletja.11 Pred tem so listine
izdelovali posamezni notarji, po poreklu tudi iz Nem~ije. @e od druge polovice 11. stoletja so
bile oglejske listine pe~atene in imele elemente notarskega instrumenta ter bavarskega prav-
nega okolja (npr. ’pri~e, potegnjene za u{esa’).12 Skoraj celo stoletje je bila ve~ina pisarjev iz
vrst oglejskih in ~edajskih kanonikov, okoli leta 1200 pa so jih za~eli zamenjevati javni no-
tarji, ki so v prvi polovici 13. stoletja prevzeli njeno vodenje in jo reorganizirali. Prvi znani
notar, ki je imel opraviti z izdajanjem listin za kranjske prejemnike, je bil morda ‘e Pagan,
zagotovo pa »scriptor« Kuno v slu‘bi patriarha Peregrina I. (1132–1161). Kuno je bil morda
avtor ustanovne listine sti{kega samostana iz leta 1136, pa tudi edine danes v originalu
ohranjene listine patriarha Peregrina za Sti~no iz leta 1152. Original ustanovne listine, ki se
je zgledovala po pape{kih (rota, podpisi ipd., sankcija, koroboracija), ni ohranjen, obstaja pa
ve~ bolj ali manj prirejenih prepisov iz 17. in 18. stoletja.13 Pisarje patriarha Ulrika II. (1161–
1182) je vodil notar in kaplan Romulus (1161–1177), ki je med drugim napisal nekaj listin za
kranjske prejemnike.14 Leta 1177 ga je zamenjal kaplan in notar Konrad. »Scriba« Alderik je
med letoma 1184 in 1188 pisal za patriarha Gotfrida (1182–1194) in je diktat kompiliral iz
pape{kih listin, »predlistin« in instrumentov. V letih 1184–1228 je delovalo ve~ notarjev, npr.
kaplan [tefan, Artwic, kaplan Bertold, magister Albert, magister Ulrik, javni notar Nikolaj in
kanonik Konrad, nato pa predvsem notarja Krafto in Bonencontrus.15
Patriarhe je na potovanjih po Kranjskem in Koro{kem do srede 13. stoletja spremljal
vodilni notar, ki pa tudi zaradi »potujo~ega« vladanja nekaterih patriarhov ni mogel utrditi
9 CLAUDIA FRÄSS-EHRFELD, Geschichte Kärntens 1 (Klagenfurt 1984), passim; Geschichte Salzburgs I.
Stadt und Land (izd. Heinz Dopsch und Hans Spatzenegger; Salzburg 1983), 983 sl.; JAKOB OBERSTEINER, Die
Bischöfe von Gurk 1072–1822 (Aus Forschung und Kunst 5, Klagenfurt 1969), passim; FICHTENAU, Urkun-
denwesen, 186–190.
10 REINHARD HÄRTEL, Metropolit – Suffraganbischöfe – Kapitel. Die Urkunden im Umfeld der Patriarchen
von Aquileia (v: Die Diplomatik der Bischofsurkunde vor 1250. Referate zum VIII. Internationalen Kongress für
Diplomatik, Innsbruck 1993, Innsbruck 1995), 65–83.
11 Pregled severnoitalijanske listinske prakse (z literaturo) v: REINHARD HÄRTEL, Wolfger und das Schriftwe-
sen in Oberitalien (v: Germanische Bibliothek, N.F., 3. Reihe: Untersuchungen, Bd. 20, Heidelberg 1994), 142–146.
Moj pregled notarjev in pisarne sloni na: RAINER PUSCHNIG, Das Urkundenwesen der Patriarchen von Aquileia
(Staatsprüfungsarbeit am IÖG, Wien 1933), 37–92; MARIA LAURA IONA, Note di diplomatica patriarcale. Gli scrit-
tori dei documenti solenni da Pellegrino a Goffredo (v: Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen, Atti del Convegno
Internazionale di Studio »Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen«, 4–8 dicembre 1983, Udine 1984), 1–58.
12 MDC III, {t. 501.
13 REINHARD HÄRTEL, Itinerar und Urkundenwesen am Beispiel der Patriarchen von Aquileia (12. und 13.
Jahrhundert). Römische Historische Mitteilungen 31 (1989), 112; FRANZ SCHUMI, Urkunden- und Regestenbuch
des Herzogthums Krain (= URBKr; I. Bd. Laibach 1882/3; II. Bd., Laibach 1884 u. 1887) I, {t. 79, 83. Ve~ hipotez
v: GREBENC, Sti~na, 222–227. Sicer pa o tej problematiki iz~rpno in z literaturo: MLINARI^, Sti~na, 33–58 (v op.
89 na str. 47 je seznam vseh objav in prepisov ustanovne listine). Gl. tudi: PUSCHNIG, Aquileia, 132. Najnovej{a
analiza najstarej{ih patriarhovih listin za Sti~no v: BERNHARD, Listine, 503–505.
14 URBKr I, {t. 128, 173a (morda tudi URBKr I, {t. 139, 140). HÄRTEL, Itinerar, 112–113.
15 HÄRTEL, Itinerar, 113–115; OTHMAR HAGENEDER, Papsturkunden und Bischofsurkunden (11.–13. Jh.)
(v: Die Diplomatik der Bischofsurkunde vor 1250. Referate zum VIII. Internationalen Kongress für Diplomatik,
Innsbruck 1993, Innsbruck 1995), 39–64.
294
enotnega stila pisarne. [e patriarh Bertold (1218–1251) je npr. izmeni~no vladal v Vidmu,
^edadu, redkeje pa v Ogleju idr.16 V severni Italiji in Istri so se patriarhi poslu‘evali uslug
doma~ih notarjev, pa tudi notarjev sufraganov. Zaviralno je na ustalitev pisarne delovala tudi
konkurenca javnih notarjev. Zlasti na ‘eljo nem{kih prejemnikov so nastajale pe~atne listine.
Zato tudi {e v ~asu patriarha Bertolda po mnenju Reinharda Härtla ne gre ne za racionaliza-
cijo, centralizacijo in poenotenje pisarne, pa~ pa za pisano me{anico stilov Bertoldovih »oseb-
nih« pisarjev. Njegove listine so kakovostno celo nazadovale glede na starej{a obdobja. Ker
patriarhi po letu 1251 niso bili ve~ osebno vpeti v kranjske razmere, so upravo vzhodnih
cerkvenih provinc prepustili arhidiakonom. K temu so pripomogli tudi politi~ni problemi v
Furlaniji in Istri, obenem pa je tem patriarhom dokon~no u{la iz rok posvetna mejnogrofo-
vska oblast na Kranjskem. @ivljenje patriarhov se je zato ‘e v drugi polovici 13. stoletja
vedno bolj omejevalo na rezidenco v ^edadu (vedno bolj tudi Videm), kjer se je po letu 1251
utrdila pisarna na ~elu z Johannesom de Lupico.17
Od zadnjih let patriarha Bertolda ali vsaj Gregorja de Montelongo (1251–1268) zaradi
neprisotnosti na Kranjskem patriarhi niso bili ve~ odlo~ilni dejavniki niti pri cerkvenih zade-
vah. Primer je bila ustanovitev kartuzije Bistra leta 1260. Klasi~ne ustanovne listine ni bilo,
zato je dobila listina, s katero se je koro{ki vojvoda Ulrik odpovedal od{kodnini za odvetni{tvo,
kartuziji pa zagotovil obse‘no posest, zna~aj ustanovne. Kot tako jo smemo imeti tudi zaradi
skriptorskega izgleda, pa tudi polo‘aja v kasnej{em o{tevil~enju bistr{kih listin, ko je dobila
{tevilko »1«.18 V resnici pa so menihi pri{li v Bistro ‘e za ~asa vojvode Bernarda Spanhei-
mskega († 1256) in pape‘a Inocenca IV. (1243–1254), saj je pape‘ Aleksander IV. ‘e leta
1257 izdal za kartuzijo dve listini s privilegiji in pape{ko za{~ito.19 Podoben zna~aj je imela
listina iz leta 1300, ki je naznanjala ustanovitev mekinjskega samostana. Ker patriarh tudi tu
ni bil neposredno dejaven, je listina v obliki darovnice. Ustanovitelji Gallenbergi so si pri-
dr‘ali patronat, zato je bila originalna listina vedno hranjena kar v njihovem arhivu, v
mekinjskem samostanu pa je bil le prepis.20 ^e je bil patriarh ‘e ignoriran s strani visokega
plemstva, pa je bilo druga~e v zadevah krajevne Cerkve. Zadevne listine so imele obliko
pe~atne listine, {e dale~ v 14. stoletju so imele invokacijo, arengo z bibli~nim citatom, duho-
vno naracijo, garancijske klavzule.
Po letu 1251 je opaziti mo~nej{i vpliv notarskega instrumenta in javnih notarjev v kranjskih
mestih, kjer so delovali cerkveni oficiali,21 ki so uveljavili pisni sodni postopek na Kranjskem
v posami~nih primerih v za~etku 13. stoletja. Tudi poravnalni proces, ki v za~etku {e ni bil
pisen, je na koncu dejanja predvidel kon~no listino.22 Najstarej{i kranjski primer je iz leta
1221 o posestnem sporu med vetrinjskim samostanom in koro{kim ministerialom. Za~enja
se z Acta iudicium, tekst je o~i{~en manj pomembnih formul (invokacije, arenge). Listina je
16 HÄRTEL, Itinerar, 100 sl.; isti, Zur Herrschaftspraxis des Patriarchen Berthold von Aquileia (v: Archiv für
vaterländische Geschichte und Topographie 84: Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft. Festschrift für
Alfred Ogris zum 60. Geburtstag, izd. Wilhelm Wadl, Klagenfurt 2001), 92 sl.
17 [TIH, Andechs, 25 sl.; isti, Patriarh, 49–53; HÄRTEL, Itinerar, 115 sl.; isti, Herrschaftspraxis, 93.
18 URBKr II, {t. 272. JO@E MLINARI^, Kartuzija Bistra (Ljubljana 2001), 39–47.
19 URBKr II, {t. 239, 240. MLINARI^, Bistra, 28 sl.
20 WALTER BRUNNER, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv. Mitteilungen des Steiermärkischen Lande-
sarchivs 44/45 (1995), {t. 1.
21 FICHTENAU, Urkundenwesen, 196–198; WALTER HÖFLECHNER, Zum Urkundenwesen der Herzöge
von Kärnten bis 1269. Carinthia I 159 (1969), 68 sl.
22 DU[AN KOS, Imago Iustitiae. Histori~ni sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poz-
nem srednjem veku (ZRC 3, Ljubljana 1994), 75 sl.; OTHMAR HAGENEDER, Die geistliche Gerichtsbarkeit in
Ober- und Niederösterreich (Forschungen zur Geschichte Oberösterreich 10, Linz 1967), posebej {e 195 sl.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
nastala v Kranju in je morda delo vetrinjskega pisarja.23 Med letoma 1258 in 1265 je nastalo
v Ljubljani ve~ listin o razli~nih fazah sojenja v dveh cerkvenih sporih, ki so bile del oficial-
skega sojenja. Vse je kot delegirani pape{ki razsodnik izstavil tamkaj{nji ‘upnik in kranjski
arhidiakon Ludvik (1248–1265). V njih je mo~ najti dolo~ene javnonotarske elemente.24 So
bili tak{ni instrumentalizirani zapisi patriarhovih oficialov in notarjev le izjema, ali pa so
vplivali na doma~e posvetne pisarje? Okoli leta 1200 so javni notarji v patriarhovi slu‘bi z
instrumenti zamenjevali staro dispozitivno ’charto’, ki je dotlej vplivala na listine za kranjske
in koro{ke prejemnike.25 Me{anice med ’charto’, notarskim instrumentom in pe~atno listino
so v 13. stoletju nastajale tudi v Istri in v pisarni gori{kih grofov.26 Patriarh Wolfger (1204–
1218)27 je pre{el na notarske instrumente, saj se je prej kot pro{t ~edajskega kapitlja stalneje
zadr‘eval v tem posvetnem sredi{~u patriarhata, kjer je bil instrument ‘e v 12. stoletju
prevladujo~a oblika zapisa.28 ^edajska tradicija je vplivala tudi na patriarha Bertolda. Glede
na patriarhovo posvetno oblast ni presenetljivo, da so izrazitej{e me{anice med instrumentom
in pe~atno listino nastajale le na Notranjskem. Najzgodnej{i primer me{anja notarske in pe~atne
listine je listina Engelbrehta Turja{kega iz leta 1220 za vovbr{ke ministeriale iz Lo‘a. Na
zunaj listina ne spominja na instrument, saj je pe~atena; izrazitej{e javnonotarske zna~ilnosti
pa so koroboracija za pri~ami ter paleografske posebnosti.29 Tudi druga podobna listina je iz
istega dru‘benega kroga: privilegij vovbr{kih grofov iz leta 1237 za ministeriale v Lo‘u.30
Toda to so izjeme: le v kartuziji v Bistri so italijanski vplivi privedli do nastanka pravih instru-
mentov. Kartuzija je bila edini kranjski samostan, ki je imel od ustanovitve tesne upravne stike
z Italijo, Furlanijo in Istro. Razlog je bil v pripadnosti k italijanski kartuzijanski provinci Lom-
bardija. Zato sta v njem nastali dve listini, ki sta zelo podobni instrumentu. Listina iz leta 1265
je sploh prva kranjska listina o vizitaciji. Toda v tem primeru je {lo za izstavitev dveh delegira-
nih vizitatorjev, priorjev iz Italije. Leta 1335 je pre{la Bistra skupaj s spodnje{tajerskima @i~o
in Jurklo{trom iz lombardske v nem{ko (po letu 1355 v zgornjenem{ko) provinco, ki jo je
kulturno oddaljevala od Italije ter jo v listinski praksi pripeljala k pe~atni listini. Samostan pa je
ohranil poslovne stike z Italijo, saj so bila njegova dejanja v obliki notarskih instrumentov
zapisana npr. tudi v Gorici, Kopru idr.31 [e zanimivej{i je primer iz leta 1299, ko je v Ljubljani
nastala listina za samostan, ki po formulah spominja na notarski instrument, po pisavi pa je
kvaziskriptorska. Listina je pe~atena, brez notarjevega podpisa in signeta, toda za~etek z datu-
23 MDC IV, {t. 1829.
24 URBKr II, {t. 265; JOSEPH ZAHN, Codex diplomaticus Austriaco-Frisigensis (= Zahn; Fontes rerum Au-
striacarum, II. Abt., 31, Wien 1870; 35, Wien 1871), 31, {t. 215, 222–224, 246. Za spor gl.: isti, Patronatsstreit
zwischen den Bischöfen von Freising und Lavant um die Pfarre St. Peter am Kammersberge in Obersteier. Archiv
für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen 26 (1861), 29–44.
25 Gl. tudi: REINHARD HÄRTEL, Notariat und Romanisierung. Das Urkundenwesen in Venetien und Istrien
im Rahmen der politischen und der Kulturgeschichte (11.–13. Jh.) (v: Notariado publico y documento privado de los
orígenes al siglo XIV. Actos del VII. Congreso Internacional de Diplomatica Valencia 1985, II. Valencia 1989), 881
sl.; HÄRTEL, Aquileia, 66 sl.; splo{no o notarskih instrumentih REDLICH, Privaturkunden, 209–232.
26 Za razvoj istrskih listin in notarskih instrumentov: MILKO KOS, Aus der Geschichte der mittelalterlichen
Urkunde Istriens (v: Studien zur älteren Geschichte Osteuropas. 1. Tl.: Festschrift für Heinrich Felix Schmid. Wie-
ner Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, Veröffentlichungen des Instituts für osteuropäische
Geschichte und Südostforschung der Universität Wien, Bd. II, Wien 1956), 49 sl.
27 Analiza listin patriarha Patriarch Wolfgerja je v: HÄRTEL, Wolfger, 152 sl.
28 Kratek pregled listinske prakse ~edajskega kapitlja je v: HÄRTEL, Wolfger, 150–152.
29 URBKr II, {t. 34. DU[AN KOS, Zur Problematik des öffentlichen Notariats in Krain. Mitteilungen des
Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 105 (1997), 60.
30 URBKr II, {t. 96. KOS, Notariat, 61.
31 FRANZ SCHUMI, Archiv für Heimatkunde I (Laibach 1882), str. 110. KOS, Notariat, 62–63; MLINARI^,
Bistra, 10 sl.
296
mom, ki se ponovi na koncu, italijanska ortografija in formulacije, ki so izhajale iz nerazume-
vanja pravnih razmer, so dolo~ale poreklo notarja, ki je pri{el v Ljubljano v spremstvu priorja
in napisal prejemni{ko listino.32 Z bistr{kim samostanom je neposredno povezan tudi prvi
»doma~i« instrument za kranjske prejemnike iz leta 1313. Njegov avtor je bil novic Johannes
Blaionus, po rodu Kopr~an in javni notar s cesarsko avtoriteto.33
Vsem tem instrumentom in me{anim pe~atnim listinam je bilo skupno romansko poreklo
notarjev ter njihova navezanost na Furlanijo ali Istro. Kranjski prejemniki pa si zve~ine niso
dajali izstavljati instrumentov. Zgolj ob~asno izstavljanje pe~atnih instrumentov pri poslo-
vanju med cerkvenimi funkcionarji, ki na Kranjskem niso stalno ‘iveli, ni moglo privesti do
izrazitej{ega vpliva instrumenta in notariata v okolju, ki se je sredi 13. stoletja naslonilo na
pe~atno listino. [ele konec 70. let 14. stoletja je pri{lo na Kranjskem do izrazitej{e recepcije
javnega notariata.34 Toda nenehno prepletanje zahodnih in severnih vplivov se je bolj kazalo
v zunanjem izgledu listin. Na Kranjskem je veljalo, da se je razmerje med italijanskim in
severnja{kim pergamentom navadno nagibalo v korist prvega.35 To je {e posebej opazno pri
spanheimskih listinah, ki so bile na Kranjskem napisane na italijanskem pergamentu, na
Koro{kem pa na »severnja{kem«.36 Nasprotno pa so bile vse ande{ko-meranske listine pisa-
ne predvsem na severnja{kem pergamentu.37 Pergament so iz Italije prina{ali zlasti pisarji
oglejskih patriarhov in gori{ko-tirolskih grofov. Na doma~ega in severnja{kega so zapisali
manj pomembne in zunaj Furlanije in Kranjske izstavljene listine.38
[e sredi 12. stoletja je celo v Istri nastalo nekaj listin visokega bavarsko-kranjskega plem-
stva (grofov Ande{kih in Bogenskih), ki so bile pisane v maniri ’charte’, njihovi avtorji pa so
bili istrski ali furlanski notarji. Toda v 13. stoletju je na Kranjskem zlagoma le prevladala
bavarsko-avstrijska listinska praksa. Pe~at in listina sta prevzela vlogo pri~ dejanja. Zanimi-
vo je, da je ve~ina listin brez navedenih pri~ delo freisin{kih, deloma notarjev grofov Gori{kih
in okoli leta 1300 celo redkih doma~ih notarjev, ki so ‘e imeli naprednej{e predstave o listini.
Od za~etka 13. stoletja je simbolnost in overovitev dejanja in zapisa pre{la na pe~atenje.39
Brez omembe pe~ata so bile nekatere najstarej{e listine, ki so ohranjene le v kopialnih knji-
gah ali mlaj{ih slab{ih samostojnih prepisih, recimo pri najstarej{em bolj ali manj vernem
prepisu listine doma~ega izstavitelja, sti{kega opata Adelpranda iz ok. leta 1170.40 Pri takih
pa je verjetno, da je prepisovalec izpustil koroboracijo. Kljub razli~nim tolma~enjem o nosi-
lcih avtenti~nega pe~ata, so se v praksi razlike do konca 13. stoletja razblinile.41 V 80. letih
32 BO@O OTOREPEC, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (= GZL, I–X, Ljubljana 1956–1968),
X/12. KOS, Notariat, 62.
33 ARS, listina samostana Bistra (= ARS BI), 1313 VII 13. Bistra. KOS, Notariat, 63.
34 KOS, Notariat, 65 sl.
35 Za ilustracijo je pou~na praksa gori{kih grofov: njihove listine, izstavljene v Lienzu, so bile ve~inoma pisane
na severnem, tiste v Gorici pa na italijanskem pergamentu. Gl. KARL STARZACHER, Beiträge zum Urkundenwe-
sen der Grafen von Görz, besonders für die Zeit 1270–1350 (Prüfungsarbeit am IÖG, Wien 1935), 8–9.
36 HÖFLECHNER, Kärnten, 88.
37 HERMANN HORST, Ueber das Urkundenwesen der Herzoge von Meranien Otto VII. und Otto VIII. aus
dem Hause Andechs (phil. Diss., Wien 1923), 89; KOS, Pismo, 72.
38 PUSCHNIG, Aquileia, 93–95; KOS, Pismo, 71–72.
39 HEINRICH FICHTENAU, Forschungen über Urkundenformeln. Mitteilungen des Instituts für Österreichi-
sche Geschichtsforschung 94 (1986), 324–325; AHASVER v. BRANDT, Werkzeug des Historikers (12. Aufl., Stut-
tgart, Berlin, Köln 1992), 87–90; HARRY BRESSLAU, Handbuch der Urkundenlehre für Deutschland und Italien
1 (Leipzig 1889), 535–536.
40 JANEZ HÖFLER, Folknandus ali Aldeprandus. K najstarej{i zgodovini cistercijanskega samostana v Sti~ni
in njegovi rokopisni zapu{~ini (v: »Hodil po zemlji sem na{i ...« Festschrift Marijan Zadnikar, izd. Alenka Klemenc
et al., Ljubljana 2001), 135–136 (listina iz ok. leta 1170 iz Avstrijske nacionalne knji‘nice – sig. cd. 688 – z literaturo
na str. 123–135); URBKr II, {t. 14, 15, 62, 265; ZAHN 31, {t. 224.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
13. stoletja se je na Kranjskem za~elo pe~atiti tudi z mestnimi pe~atniki. To je bila posledica
porasta ugleda posameznih komun, oblikovanja mestnega sveta ter avtentiziranja mestnih
pe~atov.42 Tako je v 13. stoletju pe~atna listina postajala dispozitivna, njena oblika pa vedno
bolj enostavna »nos« oz. »ego listina« z dispozitivnim glagolom v sedanjiku.43 [tevilo
sope~atnikov je raslo s pomembnostjo dejanja. Zaradi omejitev pa so obdr‘ale pri~e pomem-
bno vlogo v listninjenju do srede 14. stoletja.44
Novi vzori so najprej pri{li iz vetrinjskega cistercijanskega samostana,45 ki je od druge
polovice 12. do prve tretjine 13. stoletja odlo~ilno vplival na listine zadnjih grofov Ande{kih
in njihovih ministerialov. Vetrinjske enostavne oblike brez pri~ so pre‘ivele v pismih,46 avto-
grafih,47 overovljenih vizitacijskih zapisnikih48 in kratkih reverzih49. Vetrinjske listine so
nihale med staro notico na pokon~nem formatu in razvitej{imi diktati »nos listin« na kvadrat-
nem formatu. Okoli leta 1220 so menihi izgubili dotedanjo vlogo pri pisanju za zunanje
izstavitelje. Isto~asno se je zmanj{alo {tevilo pravnih dejanj in listin kranjskih avktorjev/
izstaviteljev za Vetrinj, zato delovanje samostanskih pisarjev ni bilo ve~ pomembno za kranjsko
listninjenje.50 Vetrinj pa je zaradi redovnih stikov zelo vplival na listine sti{kega in
kostanjevi{kega samostana. Toda prvo listino, ki je po letu 1200 zanesljivo nastala v re‘iji
sti{kega pisarja je mo~ zaslediti {ele za leto 1230.51 Do srede 13. stoletja so se sti{ki pisarji
deloma poslu‘evali vetrinjskih formularjev.52 Nato pa la‘je sledimo razvoju stila sti{kih pi-
sarjev, ki so bili verjetno obenem ~lani skriptorija.53 Na to ka‘e raba polknji‘ne pisave za
listine vse do zadnjih desetletij 13. stoletja. Sredi 70. let 13. stoletja se je {tevilo v Sti~ni
izdanih listin zelo pove~alo, ve~inoma pa je {e {lo za prejemni{ke izstavitve. V samostanu jih
je pisal en sam pisar, ki je pri formulah ali v celotnem diktatu variiral. Dr‘al se je starih oblik,
npr. objektivne publikacije in kvaziskriptorskega duktusa.54 Konec 80. let ga je zamenjal
menih s sodobnej{imi navadami, ki je uvedel kurzivno pisavo, diktat »nos listin«, nekatere
romanske zna~ilnosti, a je se je v~asih {e zgledoval po starih vetrinjskih vzorih.55
41 BRESSLAU, Urkundenlehre, 540 sl. O pravni mo~i pe~ata: REDLICH, Privaturkunden, 108–124; WIN-
FRIED TRUSEN, Zur Urkundenlehre der mittelalterlichen Jurisprudenz (v: Vorträge und Forschungen XXIII, Re-
cht und Schrift im Mittelalter, izd. Peter Classen, Sigmaringen 1977), 206–208.
42 KOS, Grad, 176 sl.; MELL, Privaturkunde, 93–102.
43 REDLICH, Privaturkunden 120 sl.; MELL, Privaturkunde, 51 sl.
44 WILHELM EWALD, Siegelkunde (Handbuch der mittelalterlichen und neueren Geschichte, Abt. IV: Hilfs-
wissenschaften und Altertümer, München und Berlin 1914), 39–48; REDLICH, Privaturkunden, 111 sl.; KOS, Pi-
smo, 153 f.
45 FICHTENAU, Urkundenwesen, 190 sl.
46 Tak{no pismo je bila npr. listina grofa Henrika IV. Ande{kega za salzbur{kega nad{kofa Eberharda II. iz leta
1207; listina se za~enja z inskripcijo, manjkajo pa koroboracija, datacija in pri~e (MDC IV, {t. 1598).
47 URBKr II, {t. 257.
48 SCHUMI, Archiv I, str. 110.
49 HERMANN WIESSNER, Monumenta historica ducatus Carinthiae (V–VIII, = MDC; Klagenfurt 1956–
1963) V, {t. 233; Listina v Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Allgemeine Urkundenreihe (=HHStA AUR) 1287 II 27.
Gorica; HHStA AUR 1295 VI 24. Mehovo; ZAHN 35, {t. 439, 443.
50 O vetrinjskih listinah, pisarni in arhivu glej uvod Augusta von JAKSCH v: MDC III, str. XL–L. Zadnji
prejemni{ki listini kranjskih izstaviteljev sta: MDC IV, {t. 2099 in 2100 iz leta 1235.
51 Glej regeste v: GREBENC, Sti~na, 11 sl. oz. PUZEL, Idiographia, passim.
52 MDC IV, {t. 2557.
53 O sti{kem skriptoriju: NATA[A GOLOB, Sti{ki rokopisi iz 12. stoletja (Ljubljana 1994), passim; MLINA-
RI^, Sti~na, 851–860.
54 GREBENC, Sti~na, {t. 66; 68, 70, 75; GZL VII/3,4.
55 ARS, Zbirka listin (= ARS ZL), 1289 III 13. (po vetrinjski MDC IV, {t. 2100); GREBENC, Sti~na, {t. 92
(po diktatu Henrika iz Cerkelj: ARS ZL 1296 XI 24. Sti~na; prepis listine v arhivu samostana Sti~na (= ASt ZL),
1300 IV 17).
298
Sti{ke listine in pisarji so bili v tesni zvezi s kostanjevi{ko cisterco, ustanovljeno leta
1234.56 Od srede 13. stoletja je tam nastalo nekaj falsifikatov, ki so legitimirali dejanja usta-
novitelja vojvode Bernarda in naslednika Ulrika. Tak{nemu falsificiranju se konvent ni odpo-
vedal niti v 14. stoletju.57 Pisarji so bili ~lani skriptorija, kar razodeva kvaziskriptorska pisa-
va,58 dve listini pa sta bili najbr‘ celo delo kasnej{ega opata Jakoba.59 Tudi v Kostanjevici so
v 70. letih nekateri pisarji ‘e pisali bolj kurzivno, diktatov in formularjev pa je bilo isto~asno
ve~: od zastarelih vetrinjskih (posredno iz sti{kih)60 do modernej{ih »nos listin«.61 V 90.
letih je listinske zadeve prevzel menih in »notar« Werner. Sode~ po nazivu je bil morda {olan
ali pa pri{el iz neke (lai{ke) pisarske prakse.62
^e so se tudi pri listinah samostanskih notarjev me{ale italijanske in nem{ke listinske
navade, je bilo pri zunanjih cerkvenih gospodih druga~e. Intenzivnost severnih vplivov se je
najbolje pokazala na Gorenjskem sredi 13. stoletja, ko se je zelo pove~alo {tevilo listin
freisin{kih in briksen{kih {kofov. Njihov vpliv pa je bil bistveno manj{i kot je bil dele‘ njiho-
vih listin, izdanih na Kranjskem. [e v 12. stoletju so bili freisin{ki {kofje na Kranjskem {e
odvisni od tujih notarjev: leta 1160 je v [kofji Loki izstavljeno listino {kofa Alberta (1158–
1183) za dva furlanska prejemnika v severnoitalijanski obliki »breve recordationis« sestavil
in napisal najbr‘ kar njun zastopnik »sodnik Jakob«.63 Listine, ki so jih pozneje spisali freisin{ki
notarji, pa so imele druga~ne oblike, saj so se {kofje poslu‘evali le uslug svojih notarjev ne
glede na kraj poslovanja. Dolo~ene freisin{ke zna~ilnosti, npr. prazni~no datiranje in enosta-
vnost diktata so se v 13. stoletju prijele ve~ine kranjskih pisarjev, a je vpra{anje, ~e sploh
lahko govorimo o direktnem vplivu ali le o splo{nem trendu v razvoju pe~atne listine. To
lahko pripelje do hipoteze, da geografsko omejeno, ~etudi dolgo, importiranje druga~nih
listinskih vzorcev v tuje okolje ni nujno imelo direktnih u~inkov. Ker so bile kranjske listine
zaradi italijanski vplivov kvalitetno nad pe~ateno notico, formularji freisin{kih notarjev pred
sredo 13. stoletja najbr‘ niso mogli spremeniti navad doma~ih notarjev/pisarjev. Sploh pa so
freisin{ki notarji in pisarji postali na Kranjskem dejavnej{i {ele od 40. let 13. stoletja,64 ko je
bil vodja pisarne »kaplan in notar« magister Konrad. Isto~asno je bil v [kofji Loki dejaven
»notar Viljem iz [kofje Loke«, ki pa ni bil le »pisar«, saj je bila funkcija »lo{kega pisarja«
najvi{ja upravna funkcija v freisin{kem gospostvu. Tudi »lo{ki pisar« Janez, ki se je omenjal
v letih 1297–1321, je bil tak upravnik.65 Najpomembnej{i freisin{ki notar druge polovice 13.
stoletja je bil magister in »protonotar« Henrik. Bil je rektor freisin{ke kapele na Dunaju
(1274), kanonik v Freisingu (pred 1267) ter pro{t na Vrbskem jezeru (1272). Vsaj sestavil, ~e
56 JO@E MLINARI^, Kostanjevi{ka opatija 1234–1786 (Kostanjevica na Krki 1987), 127 sl.
57 MDC IV, {t. 2475 (pod 1252); ARS, Prepis listine v arhivu gospostva Dol, fasc. 179 (= ARS DA) s.d. (1256–
1259); ARS DA 1256 I 10. St. Paul; ARS DA 1288 V 1.; URBKr II, {t. 311, 312, 324. Iz podobnih razlogov je bila
ponarejena tudi ustanovna listina samostana Gornji Grad iz leta 1140 (GÜNTHER BERNHARD, Die Stiftungsurkun-
de des Klosters Oberburg. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 108, 2000, 265 sl.).
58 URBKr II, {t. 168, 252, 363.
59 URBKr II, {t. 257; ARS ZL 1279 IV. (avtograf?).
60 URBKr II, {t. 199; MDC IV, {t. 2557; ARS ZL 1278 II 2.; FRANZ KOMATAR, Das Schlossarchiv in Auer-
sperg. Mitteilungen des Musealvereins für Krain 18 (1905), {t. 15.
61 ARS DA 1284 III 25.; ARS ZL 1286 V 1.; ARS DA 1288 III 25.; ARS ZL 1291 X 6.
62 ARS ZL 1286 V 1.; ARS ZL 1291 X 6.; ARS DA 1297 XI 25.; ARS ZL 1300 II 9.; ARS DA 1301 I 13.; ARS
DA 1301 XII 3.
63 ZAHN 31, {t. 110.
64 J. PAUL RUF, Studien zum Urkundenwesen der Bischöfe von Freising im 12. und 13. Jahrhundert (München
1914, 81–84.
65 Konrad: ZAHN 31, {t. 153, 231, 232.Viljem: ZAHN 31, {t. 152. PAVLE BLAZNIK, [kofja Loka in lo{ko
gospostvo (973–1803) ([kofja Loka 1973), 450.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ni tudi napisal, je ve~ino {kofovih listin na Kranjskem. Do leta 1272 se je omenjal v kar 35
freisin{kih listinah in je nekajkrat celo sope~atil {kofove listine.66 V listine je uvedel dati-
ranje po svetni{kih praznikih, zelo kurzivno pisavo pa ‘e leta 1252. Od za~etka 60. let ga je
ob~asno zamenjeval kanonik magister Herman, ki je bil vodilni »protonotar« v letih 1275–
1283. Okoli leta 1290 je pisarno prevzel »dvorni pisar« Henrik, ki je nekatere listine s
sedanji{kimi dispozicijami postavil v polo‘aj dispozitivne listine.67
Mnogo manj vplivni so bili notarji briksen{kih {kofov,68 saj je bilo njihovo delovno obmo~je
bistveno manj{e od freisin{kega in oglejskega. Enostavno strukturirana briksen{ka pisarna je
pri{la po letu okoli 1230 pod mo~nej{e vplive severnoitalijanskih notarjev, deloma tudi zara-
di furlanskih in bene{kih notarjev v {kofovski pisarni in tirolskih mestih. V ~asu {kofa Hen-
rika (1224–1239) je bil najpomembnej{i briksen{ki notar javni notar Oto iz Ogleja, ki je do
leta 1241 izstavil 15 listin, med njimi nekaj instrumentov. Njegov naslednik je bil (sub)diakon
Mihael. Napisal je 26 listin, instrumentov in tradicijskih notic, na Kranjskem pa dve pe~atni
listini.69 Med letoma 1230 in 1250 je za omenjena {kofa pisalo kar 18 pisarjev, a vsi niso bili
~lani pisarne. V ~asu {kofa Bruna (1250–1288) so v pisarno vstopili tudi pisarji ministerial-
nega izvora. Tedaj so na Kranjskem nastale {tiri listine »notarja« Henrika.70
Za~etke samostojne listinske prakse med kranjskimi posvetnimi gospodi opazimo najprej
pri zadnjih ande{kih grofih.71 Do za~etka 13. stoletja so bili v kranjskih zadevah odvisni od
vetrinjskih menihov.72 Na dvoru grofa Henrika IV. in brata Ota VII. se je situacija spremenila v
prvih letih 13. stoletja. Ok. leta 1207 se je omenjal Heinricus scriptor, dvorni kaplan in ‘upnik
v Amrasu na Tirolskem, ki je bil vodilni ande{ko-meranski notar vse do smrti grofa Henrika IV.
leta 1228.73 Od leta 1228 se je omenjal njegov u~enec in naslednik cerkljanski ‘upnik Henrik.
Samostojno je za~el delovati po smrti grofa Henrika.74 Zatem je pribli‘no leto dni upravljal
ande{ko posest na Kranjskem, ko so se zanjo prepirali brata umrlega, patriarh Bertold in meran-
ski vojvoda Oto VII. ter {tajersko-avstrijski vojvoda Friderik. Najprej je pisal za patriarha, ko
pa se je leta 1229 tehtnica nagnila v korist Ota, je pisal zanj. Kasneje ga je Oto odstavil, nato pa
je {e izgubil cerkljansko ‘upnijo. Najbr‘ po posredovanju Henrikove vdove Sofije je vstopil v
sti{ki samostan in kmalu po letu 1238 umrl.75 ^eprav omenjena notarja nista predstavljala
prave pisarne, je bil njun vpliv opazen. Listine mlaj{ega Henrika so bile bolj{e od listin drugih
posvetnih gospodov med Dravo in Jadranom, primerljive celo z listinami cerkvenih gospodov.
To potrjujejo patriarhova naro~ila iz leta 1228 in Otova iz leta 1229.
Izmed posvetnih gospodov je imela na Kranjskem najve~ opraviti pisarna koro{kih vojvod
Spanheimov.76 Zadnji vojvode so bili pravzaprav stalno na poti med svojimi gospostvi, z
66 ZAHN 31, {t. 162, 163, 168, 190, 199, 200, 207, 231, 232, 308, 309; MDC V, {t. 82, 203.
67 Herman: ZAHN 31, {t. 275, 279, 280, 299 (pod 1263 XI 14.), 361 und 362 (obe pod XII 29.), 373. Henrik:
ZAHN 31, {t. 402, 403, 409, 410, 412, 413, 422; ZAHN 35, {t. 433, 439, 443, 444, 447.
68 GUSTAV PFEIFER, Die Urkunden des Brixner Elekten und Bischofs Egno von Eppan (1240–1250). Eine
paläographisch-diplomatische Untersuchung (Staatsprüfungsarbeit am IÖG, Wien 1992), 90–105.
69 URBKr II, {t. 131; LEO SANTIFALLER, Die Urkunden der Brixner Hochstiftsarchive I (Schlernschriften.
Veröffentlichungen zur Landeskunde von Südtirol 15, 1929), {t. 116.
70 SANTIFALLER I, {t. 95, 236, 246; MDC V, {t. 567.
71 Pomo~ pri pregledu omogo~a zastarelo in na mnogih mestih neto~no delo Hermanna HORSTA, ki pa se je v
najve~ji meri posvetil nekranjskim listinam ande{kih grofov in meranskih vojvod (HORST, Meranien, 32–41). Gl.
seznam ande{kih listin v: EDMUND von OEFELE, Geschichte der Grafen von Andechs (Innsbruck 1877).
72 MDC III, {t. 1377; MDC IV, {t. 1596, 1597, 1740.
73 URBKr II, {t. 14, 18, 43, 55, 54, 56.
74 URBKr II, {t. 54, 56, 57.
75 URBKr II, {t. 58, 59, 60, 63, 66, 99. KOS, Pismo, 195 f.
76 O spanheimskih listinah, pisarni in osebju glej uvod Augusta von JAKSCH v: MDC IV/2, str. XI–XXII in
HÖFLECHNER, Kärnten, 59–110.
300
njimi pa tudi notarji. Politi~na intenzivnost pa do srede 13. stoletja ni {la v korak z listinsko:
{ele leta 1211 se je omenjal magister Poncij, pisar, zdravnik in »kaplan« vojvode Bernarda,
~eprav so v njegovem ~asu Bernardove listine nastajale tudi {e pri prejemnikih77 ali pri profe-
sionalcu,78 ki je pisal tudi za vojvodo Leopolda VI. in salzbur{kega nad{kofa Eberharda II. Niti
z mlaj{im in inovativnim notarjem Henrikom (do 1225) pisarna {e ni bila formirana. Po letu
1240 je vstopil v vojvodovo slu‘bo ‘upnik v St. Radegundi Bertold. Njegovo notarsko izo-
brazbo so izkazovale ‘e njegove ortenbur{ke listine, ki so imele ve~ podobnosti z instrumentom.
Vodilno vlogo v novokonstituirani pisarni je obdr‘al do Bernardove smrti leta 1256, saj je v tem
~asu sestavil in napisal skoraj vse spanheimske listine, ki so bile kompromis med instrumentom
in pe~atno listino. Pisarna vojvode Ulrika je bila po letu 1256 v znamenju notarja Konrada iz
Hru{ice79 ter protonotarja Hilpranda, ki ga je zamenjal sredi 60. let 13. stoletja.80
Za ve~ino nedinasti~nega plemstva pa je vse do druge polovice 13. stoletja obveljalo, da
so bili v pisanju listin odvisni od prejemnikov. Tudi ortenbur{ki grofje, ki so sicer imeli svoje
notarje vsaj ‘e v prvi tretjini 13. stoletja, ko je v njihovi slu‘bi kraj{i ~as deloval bodo~i vodja
spanheimske pisarne magister Bertold, so se po njegovem odhodu grofje spet obra~ali na
prejemni{ke in prilo‘nostne notarje. Ko so npr. Ortenbur{ki leta 1256 darovali posest sti{kemu
samostanu, je bila ustrezna listina prejemni{ka, ~eprav se je tedaj omenjal »notar Jakob«,81 ki
je bil najbr‘ njihov uslu‘benec. Tudi leta 1263 »na Kranjskem« izstavljeni vzajemni listini o
delitvi rodbinske posesti je sestavil in napisal notar vojvode Ulrika Spanheimskega, ki je
posredoval pri dejanju.82 Zdi se, da so Ortenbur‘ani {ele ob koncu 13. stoletja v spremstvo
vklju~ili stalnega pisarja.83
Ministeriali so bili pri pravnem poslovanju {e dodatno, socialno-pravno, omejeni. V za~etku
moramo iskati ministerialne transakcije seveda predvsem v ustnem poslovanju. Ob tem je pri{lo
do pisnih potrditev ustnih dejanj s strani njihovih nadrejenih gospodov ali cerkvenih prejem-
nikov. Tak{no potrjevanje se je razvilo na Kranjskem v drugi polovici 12. stoletja in izginilo do
srede 13. stoletja, ~eprav so si gospodje najbr‘ {e lastili pravico ustne privolitve. Ena zadnjih
tovrstnih potrditev je bilo dejanje Agnes Meranske, ki je leta 1248 v Sofumbergu v Furlaniji
potrdila darilo svojega ministeriala samostanu v Velesovem.84 S potrditvami preteklih dejanj od
nadrejenih cerkvenih gospodov je bilo druga~e: z njimi se je legaliziralo ve~ ustnih tradicij
laikov. Tako potrdilno vlogo je imela npr. listina patriarha Bertolda iz leta 1250, s katero je
sti{kemu konventu potrdil ve~ deset plemi{kih tradicij za ve~ kot polstoletno obdobje.85 Prva
ugodna prelomnica za pojav samostojnih ministerialnih dejanj in listin je bilo izumrtje grofov
Vi{njegorskih (1209), {e bolj pa smrt grofa Henrika IV. Ande{kega († 1228). Njegovi ministe-
riali so si poiskali nove gospode, predvsem freisin{ke {kofe, Babenber‘ane in Spanheime, ven-
dar nove vezi niso bile ve~ tako tesne kot prej. To je posledi~no pripeljalo do samostojnej{ega
77 MDC IV, {t. 1682 (v Vetrinju).
78 MDC IV, {t. 1810, 1816.
79 MDC IV, {t. 2617, 2618, 2650; URBKr II, {t. 286, 348, 349, 370 usw. Pomembnej{i ~lani Bertoldove pisarne
so bili ‘upnik Oto (od 1243), ‘upnik Liutold iz Kraiga (1244), Ofo in Bertold (1244), Wiglin in Henrik (1251),
Konrad iz Hru{ice (1252).
80 MDC IV, {t. 2629, 2930, 2949, 2982; URBKr II, {t. 318, 383; ZAHN 31, {t. 150 (pod 1247 IX 24.); SCHUMI,
Archiv, str. 27.
81 MDC IV, {t. 2632 in uvod Augusta von JAKSCH v: MDC IV/2, str. XIX.
82 ZAHN 31, {t. 189, 236, 397, 444, 447; MDC IV, {t. 2805; HHStA AUR 1263 IV 25.
83 Leta 1295 je na ortenbur{kem gradu Waldenberg pri Radovljici napisal listino Nicla der schreiber (MDC VI,
{t. 365, 1296 XII 28.).
84 URBKr II, {t. 155.
85 URBKr II, {t. 170.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
poslovanja v vlogi avktorjev in izstaviteljev. Tedaj je ve~ina ministerialnega plemstva ‘e imela
prosto pravico darovanja cerkvenim ustanovam za du{ni blagor, pa tudi prosto dedovati in
prodajati dru‘insko posest. Zato se je od srede 13. stoletja pove~alo tudi {tevilo listin, s katerimi
so dedi~i potrdili darovanja umrlih sorodnikov. Lahko so bile v obliki pe~atnih notic, tiste s
koroboracijem pa nekaj med notico in pravo pe~atno listino.86
Naj{tevilnej{a zvrst plemi{kih listin nasploh so bile darovnice. Najve~krat so nastale tik
pred smrtjo darovalca/izstavitelja. Imele so zna~aj legatov, saj pravi testamenti na Kranjskem
pred koncem 14. stoletjem {e niso bili v navadi.87 Od druge polovice 13. stoletja zgolj »skrb
za du{ni blagor« darovalcem ni ve~ zado{~ala, zato so dajali natan~neje zapisati obveznosti
obdarovane ustanove. Neko~ kratke listine so se za~ele dalj{ati.88 Ob ustanavljanju ‘enskih
samostanov je prihajala v ministerialnih darovnicah v ospredje ‘elja po preskrbi h~era in
sestra. V obeh ‘enskih samostanih Velesovo in Mekinje je bila ve~ina nun iz vrst gorenjskega
in koro{kega plemstva ter ljubljanskih patricijskih krogov.89 Dvig ministerialov je imel po-
sledice tudi v svobodnej{em prodajanju posesti. Prodajne listine so bile na Kranjskem {e do
pribli‘no srede 13. stoletja skoraj domena svobodnih gospodov in dinastov. Od 50. let 13.
stoletja pa se je njihovo {tevilo zelo pove~evalo med ministeriali. Prodajne listine so se poja-
vile so~asno z dru‘benimi spremembami tudi pri najbogatej{em me{~anstvu v Ljubljani,
Kamniku in Kostanjevici. V teh listinah so bile pomembne konsenzualne, pertinen~ne in
garancijske formule in od konca 13. stoletja pogosteje navedeni poroki.90 Ker je {lo pri pro-
dajnicah za praviloma enostavna pravna dejanja, invokacij, areng ipd. balastnih formul v njih
obi~ajno ni bilo. Pisne podelitve fevdov pa do leta 1300 {e niso bile pravilo.91
Najpozneje v ~asu kranjskega gospoda Ulrika Spanheimskega (1256–1269) starih mini-
sterialnih pravic de‘elni knez ni ve~ mogel omejevati, ~eprav jih kranjski ministeriali na
ravni de`ele {e niso imeli zapisanih. Prvi pisni ministerialni privilegij na Kranjskem sta leta
1237 podelila vovbr{ka grofa svojim ministerialom v Lo‘u.92 Ta privilegij je bil v dolo~eni
zvezi z isto~asnim podeljevanjem novih pravic {tajerskim de‘elanom leta 1237.93 Drugega
podobnega je leta 1246 podelil salzbur{ki nad{kof ministerialom v Kr{kem.94 Ve~ina dolo~il
je pre{la v nastajajo~e de‘elno pravo. Zato posebnih ministerialnih privilegijev od srede 13.
stoletja ni bilo ve~, pa~ pa je bila ve~ina listin, ki so govorile o ministerialnih obljubah,
povezanih s konkretnimi osebami in zadevami.95 Listine o ministerialnih zadevah so postale
nujne {ele s ponovnim omejevanjem svobodnega poro~anja ministerialov nekaterih gospo-
dov konec 13. stoletja, ~eprav je to uspevalo le {e redkim dinastom (gori{kim grofom) in
cerkvenim gospodom (salzbur{kim nad{kofom).96
86 URBKr II, {t. 382; GZL XI/30,31.
87 DU[AN KOS, Dedi{~ine, dedno pravo in plemstvo na Kranjskem in slovenskem [tajerskem (posebej v 14.
stoletju) (Celjski zbornik 1994), 35–39.
88 DU[AN KOS, Plemi{ka darovanja cerkvenim ustanovam (s posebnim ozirom na 14. stoletje). Zgodovinski
~asopis 47 (1993), 36–41.
89 Za samostane Velesovo, Mekinje, [kofja Loka, Marenberk, Studenice in Muta do 15. stoletja: DU[AN KOS,
Neagrano gospodarstvo in dru‘ba na Slovenskem v 14. stoletju (s posebnim ozirom na plemstvo in vi{je sloje
me{~anstva) (doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1993), 593–604.
90 ARS, listina iz samostana Velesovo (= ARS VE), 1299 XII 8.; ARS BI 1299 XII 21. Ljubljana; ARS DA 1301
I 13. Listina iz Nad{kofijskega arhiva Ljubljana, Zbirka listin (= N[AL ZL), 1301 VIII 30. Kamnik; ARS DA 1301
XII 3.
91 URBKr II, {t. 34, 113.
92 URBKr II, {t. 96. KOS, Grad, 29, 187.
93 UBSt II, {t. 349, 350, 354.
94 URBKr II, {t. 138.
95 MDC V, {t. 1, 3, 233. KOS, Grad, 27, 185.
96 KOS, Grad, 21.
302
[e ve~je spremembe v pravni in socialni strukturi kranjskih ministerialov in posledi~no
pravnemu poslovanju in listninjenju so se zgodile po porazu ~e{kega kralja PVemysla Oto-
karja II. leta 1276. Kranjsko je najprej zasedel gori{ki grof Albert II., nato pa je postal njegov
brat Majnhard II. za~asni upravitelj Koro{ke, Kranjske in Slovenske marke, leta 1286 pa {e
koro{ki vojvoda. Majnharda je po Kranjskem vedno spremljalo ve~ ~lanov dvora in pisar-
ne.97 Pisarji gori{kih grofov98 so bili ‘e sredi 13. stoletja organizirani v pisarni, ki je imela
zglede v Furlaniji, Koro{ki in Tirolski.99 Z dedovanjem po tirolskih grofih leta 1253 je
Majnhard prevzel tudi tirolske pisarje. Do delitve rodbine na tirolsko in gori{ko vejo leta
1271 so se grofje poslu‘evali uslug notarjev obeh provenienc, med katerimi so imeli vodilno
mesto notarji/pisarji iz pisarsko usmerjene dru‘ine iz Ebersteina. Tedaj se je razvil tudi gori{ki
dvor, zato se je vodja gori{ke pisarne od leta 1277 pogosto imenoval »dvorni pisar«.100 Na
Kranjskem so za~eli grofje izstavljati listine, ko so se po letu 1276 zasidrali na nekdanji
vi{njegorski posesti na Dolenjskem.101 Na Kranjskem pa je dal grof Majnhard {ele leta 1283
zapisati tri listine, vendar niti v eni ni bil izstavitelj.102 Majnhard je lahko vsilil svojega
notarja komurkoli, tudi freisin{kemu {kofu, pred ~igar notarji so se npr. {e notarji Ulrika
Spanheimskega vedno umaknili. [tevilo vseh Majnhardovih pisarjev, zadol‘enih za
najrazli~nej{e zvrsti zapisov iz uprave, je {lo v nekaj desetin. Vendar pa na kranjske listine
niso imeli tako velikega, predvsem pa ne neposrednega vpliva, kot ga je imela modernej{a
Majnhardova de‘elna uprava na celotno dru‘bo. Upravni modeli so z ju‘notirolskimi in fur-
lanskimi uradniki, trgovci in plemi~i prina{ali v kranjsko ‘ivljenje zahodne in tudi modrene
severne gospodarske in dru‘bene vzorce. ^as do leta 1335 zato lahko ozna~imo za obdobje
posebnega stapljanja romanskih upravnih in pravnih oblik z germanskimi v samosvoj, ven-
dar na koncu v prevladujo~ nem{ki poslovni praktikum, kakr{en je bil ‘e uveljavljen na
Tirolskem in Koro{kem. V listinah se je odra‘al v prevladi pe~atne listine, a s {tevilnimi, iz
notarskih instrumentov prevzetimi formulami.103 Vplivi seveda niso bili le posledica tirol-
skih uradnikov: na mikroravni so s posredovanjem prihajali vzorci tudi posredno iz Koro{ke.
To je mogo~e ponazoriti z me{~ansko modo, ki je konec 13. stoletja iz Koro{ke (Velikovca)
pri{la v Kamnik in se hitro raz{irila po Gorenjskem, vendar predvsem v tistem delu, ki so ga
obvladovali poklicni pisarji v Kamniku in Kranju: {lo je za pravno nepomembno vstavljanje
pridevka »dobri«, »dobra« (svetnik, svetnica) v datacijah. Kot najstarej{i primer mi je znan
primer iz Kranja iz leta 1298. Po drugi strani pa omejenost navade predvsem na [tajersko,
Koro{ko in Gorenjsko posredno ka‘e na tesno kulturno in gospodarsko povezanost terito-
rija.104 ^eprav se je italijanski pravni in listinski vpliv, ki je bil na celotnem Kranjskem dotlej
97 WERNER KÖFLER, Studien zum Kanzlei- und Urkundenwesen Meinhards II. (1271–1295). Vorarbeiten
zum Tiroler Urkundenbuch (Prüfungsarbeit am IÖG, Wien 1968), 1 sl.; isti, Beiträge zum Urkundenwesen Meinhar-
ds II. in den Jahren 1271 bis 1295. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 26 (1973), 56–93; RICHARD
HEUBERGER, Das Urkunden- und Kanzleiwesen der Grafen von Tirol, Herzoge von Kärnten aus dem Hause Görz
(bis 1335). Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung Erg.Bd. 9 (1915).
98 STARZACHER, Görz, 36–58.
99 URBKr II, {t. 161. STARZACHER, Görz, 36.
100 HEUBERGER, Tirol, 61, 116; STARZACHER, Görz, 37–39. PETER [TIH, Studien zur Geschichte der
Grafen von Görz. Die Ministerialen und Milites der Grafen von Görz in Istrien und Krain (Mitteilungen des Instituts
für Österreichische Geschichtsforschung Erg.Bd. 32, Wien/München 1996), 192 sl.
101 ARS BI 1286 I 3. Ljubljana; ZAHN 31, {t. 396 (pod VII 11.), 405; HHStA AUR 1295 VI 24. Mehovo;
KOMATAR 18, {t. 17; ASt ZL 1297 VI 5. Ljubljana.
102 ZAHN 31, {t. 374, 3766; MDC V, {t. 560.
103 HÄRTEL, Notariat, 901 sl.
104 ARS VE 1298 XI 24. Kranj. REINHARD HÄRTEL, Der gute Heilige. Ein Beitrag zum Privaturkundenwe-
sen des Spätmittelalters. Archiv für Diplomatik 19 (1973), 220–236, 254–259.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
mo~an zaradi cerkvene in formalno politi~ne podrejenosti, prihajanja italijanskih klerikov na
kranjske ‘upnije, trgovine med Italijo in Ogrsko, vedno bolj omejeval na ju‘ni in zahodni del
Kranjske, je ostal v celotni de‘eli prisoten {e dale~ v novi vek v vsakdanjem ‘ivljenju.
Prevlada severnih politi~nih vplivov se je na Kranjskem konec 13. stoletja potrdila tudi v
prevladi nem{kega jezika v pravnih zapisih. Prvo listino (gori{kega grofa Alberta II. za
freisin{kega {kofa Emiha) v nem{kem jeziku je na Kranjskem sestavil notar gori{ko-tirolske-
ga grofa Majnharda Viljem.105 Naslednja je iz leta 1287, ki jo je napisal doma~in, gorjanski
‘upnik Ulrik.106 V za~etku 90. let 13. stoletja je nem{~ina prevladala v freisin{kih listinah. V
ortenbur{ki pisarni so nem{ke listine za~ele nastajati sredi 90. let. Okoli leta 1300 in s
pri~akovano me{~ansko zamudo je prevladala nem{~ina tudi v listinah ljubljanskih pisarjev.107
O poznavanju slovenskega jezika med poslovno sposobnimi sloji pa pri~a vsaj npr. pravilno
zapisovanje slovenskih krajevnih in osebnih imen v listinah. Da je bil to pri nepoznavanju
jezika lahko problem, dokazujejo zapisi italijanskih notarjev, ki so praviloma zelo pokvarili
njihovo obliko. ^e je bil slovenski jezik {e primeren za nepisno poslovanje, za pisno z ozirom
na de‘elno pravo {e ni bil. Potrebno se je bilo ozirati na jezikovno znanje pri~, ki so bile
pogosto z obmo~ij, kjer se ni ali se je le malo govorilo slovensko. O tem so govorile nem{ke
publikacije, ki so se obra~ale na ’vse, ki listino vidijo ali jo sli{ijo prebrano’.108 Pri transmi-
siji dejanj v zapis je {lo za prevajanje v nem{kem jeziku sklenjenega dejanja v latinski jezik.
Na klju~ne besede in imena so pisarji obesili latinske formule. Nem{ko piso~i pisarji so se
zato izogibali prevajanju retori~nih formul in so jih raje izpustili.109 Nem{ki, slovenski in
italijanski pisarji pa mnogokrat niso na{li primernega latinskega izraza za besedo, krajevno
ime ali lokalni termin. V takih primerih so poleg latinskega izraza navedli tudi ljudskega s
sintagmo »vulgo ... nuncupatur« ali »teutonice dicitur« ipd. Zmaga nem{kega, na Kranjskem
niti ne glavnega ljudskega, pa~ pa politi~nega jezika je bila mogo~a tudi, ker so samostanski
pisarji od konca 13. stoletja izgubljali primat v pisanju listin. Tako je tudi na Kranjskem
obveljalo pravilo, da bolj, ko se je nek izstavitelj opiral na lastno pisarno, kasneje se je v
njegovih listinah pojavila nem{~ina. To je veljalo za nekatere dinaste z zahoda (grofje Gori{ki,
Majnhardinci), predvsem pa za samostane.
Najbolj je bilo za rabo nem{~ine dovzetno ni‘je plemstvo in me{~anstvo. Nenazadnje so
bila njihova dejanja enostavna, listine pa niso potrebovale zapletenih formul. Majnhardinci
so bili plemstvu manj naklonjeni in bli‘ji me{~anstvu, kar se je kot zadnja sprememba kon~no
odrazilo v hitrem porastu javnega poslovanja me{~anov kranjskih de‘elnokne‘jih mest. V
105 KÖFLER, Tirol, 19. ZAHN 31, {t. 374.
106 KARL KOVA^, Beiträge zur Geschichte Krains. Carniola 4 (1914), str. 173.
107 Freising: ZAHN 31, {t. 402, 403, 409, 410, 412 (unter VII 15.), 413, 422; ZAHN 35, {t. 433; 439, 443, 444,
447. Kostanjevica: ARS DA 1291 V 25. Kostanjevica; MDC VI, {t. 365; Listina samostana Mekinje (= ARS MK),
1297 I 5.; GZL I/7; GZL II/2; ARS DA 1302 IV 8.; ARS DA 1302 VI 2.; ARS DA 1304.; ARS, listina samostana
Pleterje, 1304 IV 24.; ARS ZL 1305 II 3.; ARS DA 1306 V 18.; ARS DA 1308 IV 4; MDC VII, {t. 7. Ljubljana: (L
297, 299, 314, 324, 327, 328). Tudi Max Vancsa pi{e o 10–15 letni zakasnitvi v mestnih listinah (MAX VANCSA,
Das erste Auftreten der deutschen Sprache in den Urkunden (Preisschriften gekrönt 30, izd. Fürstlich Jablonski’schen
Gesellschaft zu Leipzig 30, Leipzig 1895, 52).
108 HANS HIRSCH, Zur Frage des Auftretens der deutschen Sprache in den Urkunden und der Ausgabe deut-
scher Urkundentexte. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 52 (1938), 228–233; INGO
REIFFENSTEIN, Zur Begrundung der Schriftlichkeit in deutschen Urkunden des 13. Jahrhunderts (v: Sprache und
Recht 2. Beiträge zur Kulturgeschichte des Mittelalters. Festschrift für Ruth Schmidt-Wiegand zum 60. Geburtstag,
izd. Karl Hauck et al., Berlin-New York 1986), 663 sl.
109 INGO REIFFENSTEIN, Deutschsprachige Arengen des 13. Jahrhunderts (v: Festschrift für Max Spindler
zum 75. Geburtstag, izd. D. Albrecht et al., München 1969), 184.
304
{tirih najpomembnej{ih je od zadnje ~etrtine 13. stoletja do leta 1300 mo~ identificirati ve~
profesionalnih notarjev/pisarjev. V Ljubljani je bil od konca 60. in do srede 80. dejaven notar,
ki bi bil lahko ~lan ljubljanske komende Nem{kega vite{kega reda. Njegov pojav v komendi
po letu 1269 je bil morda v zvezi z razpadom spanheimske pisarne.110 V istem ~asu se je v
komendi zanesljivo naselil biv{i spanheimski protonotar Hilprand.111 Od 90. let 13. stoletja
in vse do drugega desetletja 14. stoletja sta v Ljubljani delovala vsaj dva profesionalca. Prvi
je bil (pomembnej{i) »pisar Rutlib«, ki je najbr‘ pri{el v Ljubljano iz ju‘ne Tirolske. Pisal je
latinsko in nem{ko, predvsem za me{~ane in plemi~e, ne pa za cerkvene prejemnike.112 Dru-
gi je bil Lienhard, ki je v Ljubljano morda pri{el s Koro{ke ali Gori{ke, saj se v njegovih
diktatih ka‘ejo nekatere zna~ilnosti iz pisarne gori{kih grofov. Lienharda ne gre zamenjevati
z drugim ljubljanskim Lienhardom, ki je pri~al v listinah in je pripadal ljubljanskim patri-
cijem (furlanskega porekla) Porgerjem. Zdi se, da je pisar Lienhard prenehal pisati po letu
1309, ko je postal de‘elni pisar (vicedomov pomo~nik).113
^e je bila Ljubljana od srede 13. stoletja zaradi poenotenja Kranjske pod Spanheimi
dru‘beno in politi~no sredi{~e de‘ele, je ostal dotlej pomemben Kamnik nekaj ~asa {e kultur-
no in cerkveno sredi{~e z bistveno bolj{o tradicijo pisarstva. Tu so bili (izpri~ani) pisarji
zgodnej{i: tako zaradi potreb trgovine med [tajersko, Koro{ko in Kranjsko po prisilni poti po
Tuhinjski dolini, kot zaradi upravnega sede‘a ande{kih grofov in nato Babenber‘anov in
patriarhov. Ande{ko in patriarhovo podpiranje Kamnika proti spanheimski Ljubljani je ugo-
dno vplivalo na naseljevanje izobra‘enih klerikov iz Furlanije. Eden takih je bil ‘e notar
Leonhard.114 O pomenu mesta v prvi polovici 13. stoletja pri~a tudi dalj{e zadr‘evanje in
bivanje vdove Friderika Babenber{kega Agnes Meranske. V mestu se je celo razvil patri-
ciat.115 Kamni{ki ‘upniki so bili {e dolgo najve~krat isto~asno kranjski ali savinjski arhi-
diakoni. V pisnem poslovanju je Kamnik obdr‘al vodilno mesto vse do prve ~etrtine 14.
stoletja. Prvi znani notar/pisar in ‘upnik je bil magister Peregrin, kaplan in poslanec pa-
triarha Rajmunda.116 Po razli~nih diktatih je v letih 1277–1298 napisal nekaj listin, ki so
vsebovale moderne (»nos« publikacija) in konservativne elemente (»aguntur« arenga, objek-
tivna publikacija).117 @upnik Manfred Della Torre je pisal v letih 1287–1293.118 Najdejavnej{i
gorenjski pisar – gorjanski ‘upnik magister Ulrik – je imel med letoma 1287 in 1300 sko-
rajda monopol v pisanju listin za lokalne plemi~e in me{~ane. @ivel je v Kamniku, kjer je bil
tudi u~itelj. Na eni od njegovih listin je ohranjen njegov pe~at z upodobljenim sede~im
u~iteljem z odprto knjigo v roki. Motiv ka‘e na njegovo ve~jo usmerjenost v {olsko in pisar-
sko dejavnost kot v du{nopastirsko. Odli~no je pisal je tako latinske kot nem{ke listine, kar
110 Njegove listine so bile: MDC V, {t. 1, 3; GZL I/2,3,5; GZL VII/5.
111 GZL IX/5,6.
112 GZL I/12; GZL II/2; GZL XI/30,31. Med pri~ami se je omenjal do leta 1309. Kot profesionalec je prepisoval
tudi kodekse (npr. misal iz leta 1296, ki se je neko~ nahajal v dominikanskem samostanu v Algundu na Etschu). Gl.
JANEZ HÖFLER, Gorenjski prispevki k najstarej{i glasbeni zgodovini na Slovenskem. Kronika 14 (1966), 46.
113 GZL I/8,11,15,18,19; GZL VII/7. KOS, Pismo, 205.
114 URBKr II, {t. 160, 273.
115 KOS, Grad, 180–182.
116 BO@O OTOREPEC, Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405
(Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Viri za zgodovino Slovencev 14, Ljubljana 1995), {t. 18–21, 26, 30–32,
34–39, 74–76, 80, 82–84, 86, 87, 91, 97, 98, 100–103, 107. 108, 112–116, 119, 123, 124, 126–130, 133–135, 140–
142, 144. DU[AN KOS, V prime‘u pobo‘nosti, karierizma in (samo)preskrbe (od konca 13. do za~etka 15. stoletja).
Zgodovinski ~asopis 50 (1996), 22 sl.
117 ARS ZL 1277 IV 26. Kamnik; ARS VE 1283 um; ARS BI 1287.; ARS, Listina iz repertorija I, 1298 XI 25.
118 ARS MK 1287 X 3. ^edad; ARS BI 1288 II 8. Ljubljana.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
305ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
pomeni, da ni bil romanskega porekla, pa~ pa najbr‘ Kranjec. Zato morda ni preve~ napa~na
misel, da je bil celo priporo~eni pisar s strani kamni{kih mestnih oblasti.119
Nekdanji sede‘ kranjskih mejnih grofov mesto Kranj je v 13. stoletju izgubilo prej{njo
vlogo na ra~un Ljubljane in Kamnika ter [kofje Loke. Zato ne ~udi, da je bilo v Kranju
opravljenih pravnih dejanj in izstavljenih listin do za~etka 14. stoletja malo. Konec 13. sto-
letja je v Kranju in okolici deloval en sam pisar, ~igar uslug se okoli{ko plemstvo in me{~anstvo
ni kaj rado poslu‘evalo. Predvsem zaradi slabe prakse, ki je izpri~ana v diktatno in pisarsko
identi~nih listinah, podpovpre~ne pisave in nesolidnega diktata, zaradi ~esar se ni mogel
uveljaviti nasproti sodobniku, gorjanskemu ‘upniku Ulriku (gl. zgoraj). O~itno je {lo za pri-
lo‘nostnega pisca. Po poreklu je nemara {lo za Koro{ca, saj je ‘e leta 1298 uporabljal na~in
datiranja z vstavkom »dober, dobra« (svetnik, svetnica). Natan~nej{a identifikacija ga pri-
bli‘uje {en~urskemu ‘upniku Ulriku.120 Glede na pomen mesta Kostanjevica v 13. stoletju bi
bilo napak domnevati, da tam v 13. stoletju zaradi konkurence samostana ni deloval lai{ki
pisar. Podatke pa imamo {ele od leta 1291, ko je bil dejaven pisar, ki je {ele v svoji zadnji
listini leta 1308 odkril identiteto (Perhtolt, den schribaer, der disen brief geschriben hat).121
Spekter pisnih navad kranjske dru‘be je bil torej do zadnje ~etrtine 13. stoletja, ko je
pravladala (nem{ka) pe~atna listina, zveza velikih razlik v politi~nih, gospodarskih in social-
nih razmerah. Trdnih pravil vsaj do srede 13. stoletja pravzaprav ni bilo. Subjektivnost izsta-
vitelja in prejemnika je imela v procesu izdelave listine najve~ji pomen, celo v istih »pisar-
nah«. Odstopanje od idealnih vzorcev je bilo veliko. Pri »kranjskih listinah« zato lahko vsaj
do ok. leta 1300 govorimo kot o pojmu zgolj v geografskem smislu.
Z u s s a m e n f a s s u n g
Urkundenwesen in der Provinz. Beispiel Krains 1150–1300
Du{an Kos
Seit dem 10. Jahrhundert war Krain ein geographisches, politisches und gesellschaftliches Grenz-
gebiet des römisch-deutschen Reiches. Nicht zuletzt können wir über eine »Provinz« sprechen, weil
keiner der Dynasten seinen Sitz oder seinen politischen Schwerpunkt in Krain hatte. Dies ermöglichte
die politische, rechtliche, kulturelle und sogar diplomatische Partikularisierung Krains und behinderte
lange Zeit die Herausbildung einer mehr oder weniger einheitlichen Praxis. Da trotz des kargen Wort-
schatzes die Urkunde die vorherrschende mittelalterliche Quelle ist, dient sie in diesem Beitrag als
Hauptindikator der Geschäfts- und Schreibgewohnheiten, der Anwendungen des Gewohnheitsrechts
und der kodifizierten Rechte in der Geschäftstätigkeit, der Mentalität, der wirtschaftlichen und kultu-
rellen Verflechtungen, der sozialen Schichtung, aber auch der ästhetischen Ansichten über die Nieder-
schrift im Gebiet südlich der Karawanken.
119 KOVA^, Beiträge, str. 173; MDC VI, {t. 351; ARS VE 1297 V 16. Velesovo; GZL IX/8; MDC VI, {t. 437,
452; MDC VII, {t. 16; ARS VE 1299 XII 8. Velesovo; BRUNNER, Gallenberg, {t. 1; ARS VE 1301 II 12.; N[AL ZL
1303 III 12. Kamnik; ARS VE 1304 I 22; ARS MK 1304 VIII 4.; N[AL ZL 1306 II 8. Kamnik; N[AL ZL 1306 IV
20.; N[AL ZL 1307 XII 15. Kamnik; ARS, listina iz repertorija II, 1308 III 25. Kranj; ARS, listina iz repertorija III,
1312 V 16.; ARS II 1317 XI 16. OTOREPEC, Gradivo, {t. 192, 281.
120 ARS VE 1298 XI 24. Kranj; ARS VE 1304 I 22. Velesovo; ARS VE 1304 II 23.
121 ARS DA 1291 V 25. Kostanjevica; ARS MK 1297 I 5.; GZL I/7; GZL II/2; ARS DA 1303 IV 8.; ARS DA
1302 VI 2.; ARS DA 1304.; ARS PL 1304 IV 24.; ARS ZL 1305 II 3.; ARS DA 1306 V 18.; ARS DA 1308 IV 4.
306
Krain stand bis zum Ende des 13. Jahrhunderts stark unter den Einflüssen des Patriarchates Aqui-
leia. Dessen Metropolitangewalt und Kanzlei waren auch für das Gebiet östlich des Isonzo bis zur Drau
und Sotla zuständig. Dort gab es nie einen eigenen Suffragan Aquileias, der mit seiner Kanzlei die
Urkundenpraxis beeinflußt hätte, wie dies bei den Suffraganen westlich von Aquileia bemerkbar war.
Nach 1251 ist ein stärkerer Einfluß des Notariatsinstrumentes und der öffentlichen Notare in jenen
Krainer Städten bemerkbar, in denen Kirchenoffiziale tätig waren, die in Krain zu Beginn des 13.
Jahrhunderts in einzelnen Fällen ein schriftliches Gerichtsverfahren durchsetzten. Allen diesen Instru-
menten und gemischten Siegelurkunden gemeinsam ist die romanische Herkunft der Notare sowie ihre
Verbundenheit mit Friaul oder Istrien. Die nur fallweise Ausstellung von Siegelinstrumenten bei Re-
chtshandlungen unter Kirchenfunktionären, die nicht ständig in Krain lebten, konnte aber zu keinem
ausgeprägteren Einfluß des Instruments und Notariats in einer Umgebung führen, die Mitte des 13.
Jahrhunderts unter den Einfluß der Siegelurkunde geriet. Dennoch überwog in Krain im 13. Jahrhun-
dert langsam doch die bayerisch-österreichische Urkundenpraxis. Siegel und Urkunde übernahmen die
Rolle der Zeugen der Handlung.
So wurde im 13. Jahrhundert die Siegelurkunde auch dispositiv und ihre Form eine immer einfa-
chere »Nos-« beziehungsweise »Ego-Urkunde« mit dem dispositiven Verbum. Neue Vorbilder kamen
zuerst aus dem Zisterzienserkloster Viktring, das von der zweiten Hälfte des 12. bis zum ersten Drittel
des 13. Jahrhunderts die Urkunden der letzten Grafen von Andechs und deren Ministerialen entschei-
dend beeinflußte. Viktring hatte aber wegen der Kontakte großen Einfluß auf die Urkunden der Klöster
Sti~na (Sittich) und Kostanjevica (Landstrass) in Unterkrain. In diesen Klostern wurden sie von einem
einzigen Schreiber verfaßt. Die Schreiber waren Mitglieder des Skriptoriums, wie die quasiskriptori-
sche Schrift zeigt.
Die Intensität der nördlichen Einflüsse zeigte sich am stärksten in Oberkrain in der Mitte des 13.
Jahrhunderts, als sich die Zahl der Urkunden der Freisinger und Brixener Bischöfe stark vergrößerte.
Ihr Einfluß war aber wesentlich geringer als der Anteil ihrer in Krain ausgestellten Urkunden. Bestim-
mte Freisinger Charakteristika, wie zum Beispiel die Festdatierung und die Einfachheit des Diktats,
wurden im 13. Jahrhundert von der Mehrheit der Krainer Schreiber übernommen. Doch stellt sich die
Frage, ob wir dabei von einem direkten Einfluß sprechen können oder nur von einem allgemeinen
Trend in der Entwicklung der Siegelurkunde.
Anfänge der selbständigen Urkundenpraxis unter den Krainer weltlichen Herren beobachten wir
bei den letzten Grafen von Andechs. Bis zum Beginn des 13. Jahrhunderts waren sie in Krainer Ange-
legenheiten von den Viktringer Mönchen abhängig. Am Hof Graf Heinrichs IV. und seines Bruders
Otto VII. änderte sich die Situation in den ersten Jahren des 13. Jahrhunderts. Unter den weltlichen
Herren ragt in Krain die Kanzlei der Kärntner Herzöge aus dem Haus der Spanheimer hervor. Die
Mehrheit des nichtdynastischen Adels war hingegen bis zur zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts bei der
Ausstellung von Urkunden von den Empfängern abhängig. Ministeriale waren bei Rechtsgeschäften
noch zusätzlich – nämlich sozial-rechtlich – eingeschränkt. Der erste günstige Wendepunkt für das
Auftreten von selbständigen Handlungen und Urkunden von Ministerialen war das Aussterben der
Grafen von Vi{nja Gora/Weichselburg († 1209) und der Tod des Grafen Heinrich IV. von Andechs (†
1228). Das führte schneller zu einer selbständigeren Geschäftstätigkeit der Urkundenaussteller. Da-
mals besaß die Mehrheit des Ministerialenadels bereits das freie Schenkungsrecht an Kircheninstitutio-
nen für das Seelenheil und das Recht, den Familienbesitz frei zu erben und zu verkaufen. Verkaufsu-
rkunden tauchten gleichzeitig mit den gesellschaftlichen Veränderungen auch beim reichsten Bürger-
tum in Ljubljana (Laibach), Kamnik (Stein) und Kostanjevica (Landstrass) auf. Für diese Urkunden
charakteristisch waren die Konsens-, Pertinenz- und Garantieformeln sowie die seit dem Ende des 13.
Jahrhunderts häufiger angeführten Bürgen.
Zu noch größeren Veränderungen in den rechtlichen und sozialen Verhältnissen der Krainer Mini-
sterialen und folglich bei Rechtshandlungen und Beurkundungen kam es nach der Niederlage des böh-
mischen Königs Ottakar II. im Jahr 1276. Krain wurde zuerst vom Görzer Grafen Albert II. besetzt,
danach wurde sein Bruder Meinhard II. zeitweilig Verwalter Kärntens, Krains und der Windischen
Mark. Dennoch hatten die Tiroler Schreiber keinen so großen, vor allem aber nicht so unmittelbaren
Einfluß auf die Urkunden in Krain, wie ihn die moderne Landesverwaltung Meinhards auf die gesamte
Gesellschaft hatte. Die Verwaltungsmodelle aber brachten langsam, zusammen mit den Südtiroler und
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
307ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
friulanischen Beamten, Händlern und Adeligen, westliche und auch moderne nördliche Wirtschafts-
und Gesellschaftsformen nach Krain. Die Zeit bis 1335 kann deshalb als eine Periode bezeichnet wer-
den, in der es zu einer besonderen Verschmelzung romanischer und germanischer Verwaltungs- und
Rechtsformen mit den germanischen zu einer eigenständigen bzw. schließlich zu einer vorherrschen-
den deutschen Geschäftspraxis kam, wie sie bereits in Tirol und Kärnten Geltung hatte. Das zeigte sich
Ende des 13. Jahrhunderts auch im Vorherrschen der deutschen Sprache im Urkundenwesen. In den
Urkunden spiegelte sich diese im Vorherrschen der Siegelurkunde, jedoch mit aus Notariatsinstrumen-
ten übernommenen Formeln. Die Meinhardiner waren dem Adel nicht wohl gesonnen und begünstigten
das Bürgertum, was sich schließlich im schnellen Anwachsen der öffentlichen Geschäftstätigkeit der
Bürger der krainischen landesfürstlichen Städte widerspiegelte. In den bedeutendsten Städten können
vom letzten Viertel des 13. Jahrhunderts bis zum Jahr 1300 mehrere professionelle Notare bzw. Schrei-
ber identifiziert werden.
Das Spektrum der Schreibgewohnheiten der Krainer Gesellschaft wies also bis zum letzten Viertel
des 13. Jahrhunderts, als die Siegelurkunde überwog, große Unterschiede in den politischen, wirtschaf-
tlichen und sozialen Verhältnissen auf. Feste Regeln gab es bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts nicht. Die
Subjektivität des Ausstellers und des Empfängers hatte für die Ausarbeitung der Urkunde die größte
Bedeutung, sogar in ein und derselben „Kanzlei«. Bei den „Krainer Urkunden« können wir daher
zumindest bis etwa 1300 nur in geographischem Sinn von einem Begriff sprechen.
308
309ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Stanislav Ju‘ni~
Fiziki Erbergi*
Uvod
Erbergi so bili dve stoletji med najpomembnej{imi plemi~i na Kranjskem. Tesno so se
povezali z ljubljanskimi jezuiti. Pri njih so se {olali, gmotno podpirali kolegij in pogosto
vstopali v jezuitski red. [tevilni jezuiti iz rodu Erbergov so se posebej izkazali v matemati~nih
znanostih. Erbergi so bili v sorodu z drugimi kranjskimi plemi{kimi dru‘inami pomembnimi
za ljubljanske jezuite: s plemi~i Jentschizi (Jenschiz, Jentschitsch, Jen~i~), Dinzli, Angerbur-
gi, baroni Apfaltrerji, Reigersfeldi, Tauffererji in Hallersteini ter grofi Hohenwarti. Zato je
smiselno podrobneje obravnavati najvidnej{e dose‘ke jezuitov Erbergovega rodu v mate-
mati~nih znanostih, {e posebej na ljubljanskem kolegiju. Med letoma 1688 in 1734 je k
jezuitom vstopilo deset sinov plemi~ev in plemkinj iz Erbergovega rodu, {e enkrat toliko
drugih jezuitov pa je bilo z njimi v tesnih sorodstvenih vezeh:
Poleg Erbergov poznamo pomembne jezuite tudi iz drugih ko~evskih dru‘in. Med njimi
je bil Kri{tof Ziegelfest (Zigelfest, Cigelfest, Sigelfestius, * 1563 Ko~evje; SJ 15. 6. 1586
Dunaj; † 4. 7. 1640 Ljubljana), eden prvih kranjskih jezuitov. Bil je ve{~ sloven{~ine in je
deloval v Pragi in v Dobrli vasi na Koro{kem. Maja 1602 se je vrnil na Kranjsko in postal
vicerektor v Ljubljani.1
Ohranjene so tri zbirke izpitnih tez, ki so jih baroni Erbergi objavili kot dijaki v prvem
desetletju vi{jih {tudijev v Ljubljani. Teze so branili: Volbenk Adam Erberg (Wolf, Volf,
* 1693 Ko~evje; † 1754 Novo mesto) ob koncu pouka logike leta 1709 pri profesorju Janezu
Reusnerju (* 11. 6. 1671 Gradec; SJ 29. 11. 1691 Dunaj; † 12. 2. 1720 Eger), Volbenkov
bratranec, poznej{i duhovnik Janez Ernest Erberg (* 1692 Ljubljana; † 1717 Ljubljana), ob
koncu pouka fizike leta 1709 pri profesorju Janezu Krstniku Thullnerju (* 24. 6. 1668 Toren-
bach; SJ 17. 10. 1687 Leoben; † 21. 8. 1747 Krems) in brat Janeza Ernesta, Janez Benjamin
Erberg (* 3. 11. 1699 Ljubljana; SJ 27. 10. 1716 Ljubljana-1725; † 15. 10. 1759 Dol) ob
koncu pouka fizike leta 1716 pri profesorju Sebastijanu Stainerju (* 2. 7. 1679 Wels; SJ 9. 10.
1696 Tren~in; † 12. 6. 1748 Gradec).
Iz dru‘ine Erbergov sta iz{la dva znamenita misijonarja. To sta bila Inocenc Volfgang
Anton Franc Erberg (* 7. 10. 1694 Ljubljana; SJ 6. 1. 1714 Gradec; † 1766 redukcija sv. Ane
med rekama Paraná in Urugvaj) v Paragvaju in Urugvaju ter sin njegove sestre Suzane Eliza-
bete Erberg (* 1681 Ljubljana; † 1725 Ravbarjev grad pri Meng{u) Ferdinand Avgu{tin Hal-
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 309–346
Vstopi Erbergov 1688 1696 1698 1712 1714 1716 1721 1723 1732 1734 
Vstopi Dinzlov, Apfaltrerjev, 
Tauffererjev, Hohenwartov 
1695 1713 1718 1735 1738 1744 1747 1747 1748 1754 
* Za pomo~ se zahvaljujem dr. Jo‘etu Grasselliju in dr. Lojzetu Kova~i~u.
1  Dolinar, 1976, 187; Kova~i~, 1998, 50.
310 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
Jezuiti Erbergi s sorodniki. Izpis ne vsebuje zakoncev. Datumi in kraji se nana{ajo na rojstvo, vstop med
jezuite za ~rkama »SJ« in smrt. Vsa krstna imena so zapisana v slovenskih oblikah.
Le
311ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
2 Umek, 1991, 13.
3 Gestrin, 1972, 280, 311.
4 AS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, 785–788.
5 SBL, 1: 162; Umek, 1991, 13.
ler pl. Hallerstein (* 27. 8. 1703 Ljubljana; SJ 27. 10. 1721 Dunaj; † 29. 10. 1774 Peking), ki
je bil predsednik astronomskega urada v Pekingu.
V dru‘ini Erberg so se kot fiziki izkazali predvsem:
Sigmund Jentschiz (* 24. 4. 1679 Poljane ob Kolpi; SJ 10. 10. 1698 Gradec; † 22. 4. 1718
Ljubljana), sin Marije Erberg (* Ko~evje; † 1687 Ko~evje) in Matije Jentschiza (* okoli 1645
Ko~evje; † med 1709 in 1712 Poljane), je pou~eval v Ljubljani med letoma 1701–1705 in
1713–1718.
Franc Ksaver Anton Erberg (21. 10. 1695 Dol pri Ljubljani; SJ 27. 10. 1712 Ljubljana;
† 3. 10. 1746 Ljubljana) je delal na ljubljanskem kolegiju med letoma 1720–1724 in 1744–1746.
Bernard Ferdinand Erberg (* 20. 5. 1718 Ljubljana; SJ 27. 10. 1734 Gradec; † 1773
Krems) je bil na Ljubljanskem kolegiju leta 1741, 1751–1758 in 1772–1773.
Erbergi v Ko~evju
Erberji, pozneje preimenovani v Erberge, so ‘iveli v Ko~evju v zadnji tretjini 16. stoletja.
Kot plemi~i niso pla~evali dajatev po urbarju iz leta 1574. Adam Erber, sin Janeza, je bil leta
1578 cesarski carinik in je umrl leta 1626 ali dve leti pozneje v Ko~evju. Njegovega brata,
ko~evskega ‘upnika Alberta Janeza Erberja, je 2. 6. 1638 ustrelil Franc pl. Moscon iz ribni{ke
gra{~ine. Baje je tragi~ni dogodek povzro~ila verska vnema. Protestanti Mosconi so bili v
tem ~asu izgnani s Kranjske.
Mitnica na Ko~evskem je bila {e od celjskih ~asov v Kne‘ji Lipi (Graflindten). Da bi
prepre~ili tihotapstvo, so 8. 4. 1676 v Travi (Obergrass) na zahodu Ko~evske ustanovili {e
drugo mitnico. Imeli so korporala in ve~ objezdnikov. Tod so tovorili predvsem sol in vino,
pozneje pa tudi ju‘no sadje in olje s Primorja. Podru‘ni~ni mitni~ar v Travi je postal Adamov
sin Lenart pl.Erberg (Leonard, * 1606; † 1691 Ko~evje). Skupaj z najstarej{im sinom sta
postala viteza 27. 5. 1665.2 Lenartovo plemstvo je bilo potrjeno 5. 5. 1668, kranjski patricijat
pa je dobil 16. 2. 1685.
Lenart se je prvi~ poro~il z Rozino Kosler iz znane ko~evske trgovske dru‘ine. Njuni
sinovi so bili de‘elni svetnik in vicedomov knjigovodja Franc Jakob (* 1630 Ko~evje; † 20.
1. 1690 Ljubljana), Martin in Matija.
Po Rozinini smrti se je Lenart leta 1647 poro~il z Elizabeto Peer pl. Pernburg († 1683).
Ko~evarji Peeri so bili tudi v poslovnem pogledu zelo blizu Erbergom, saj bili prav tako
trgovci, uradniki in mitni~arji. Trgovci Peeri se omenjajo ‘e v 16. stoletju, ko je 9. 5. 1594
Mathe Peer tovoril 2 kadana soli in pla~al 17 kr 1 den mitnine pri mitnici sv. Vida nad Reko.
Leta 1643 je bil Luka Peer mestni sodnik v Ko~evju, leta 1651 pa je imel v zakupu mitnico v
Kostelu3 na Av‘laku pri dana{njih Pir~ah. 17. 5. 1697 je Johann Peer(ssia) s te mitnice »na
Brodu« poslal dopis, ki ga je tri dni pozneje v Ljubljani sprejel in podpisal Henrik Matej
Schweiger pl.Lerchenfeld, sin Henrika Mateja Schweigerja pl.Lerchenfelda († 1681).4
Lenartov in Elizabetin najstarej{i sin je bil ljubljanski advokat in de‘elni tajnik Janez
Danijel Erberg (* 14. 12. 1647 Ko~evje; † 5. 3. 1716 Dol ali Ljubljana).5 Pod nadimkom
»Fidus« (zvesti) je ‘e ob ustanovitvi leta 1693 postal ~lan Akademije Operozov. Leta 1702 se
312 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
je akademiji pridru‘il Maksimilian Leopold pl. Rasp (* 1673 [kofja Loka; † 1743), ki je bil
v Kamniku blizu Erbergovega Dola od leta 1699 do smrti ‘upnik in nekaj ~asa gorenjski
arhidiakon.6 Polbrata Franc Jakob Erberg in Janez Danijel Erberg sta bila ~lana Dizmove
bratov{~ine ustanovljene 12. 3. 1689.7
Mlaj{i brat Janeza Danijela Erberga je bil Janez Adam Erberg (* okoli 1668 Ko~evje; †
1721 Dol).8 Janez Adam je, podobno kot pozneje njegov sin Bernard Ferdinand Erberg, {tu-
diral filozofijo v Gradcu in tam objavil izsledke iz celotne filozofije.9 Leta 1698 je postal
glavni cesarski carinik in je po o~etovi smrti 9. 7. 1691 prevzel podru‘ni~no mitnico v Travi.
6. 4. 1699 je podru‘ni~no mitnico v Travi prevzel Martin Kaltenpacher.10 Brata Janez Adam
in Janez Danijel Erberg sta 6. 3. 1711 kupila gra{~ino Tr‘i~, 16. 1. 1714 pa jima je bil po-
deljen naslov barona. Njuna brata sta bila kapucin in pozneje protestant Janez Matev‘ (* 1657
Ko~evje; † Nürnberg) in jezuit Jurij.
19. 9. 1688 je Janez Danijel Erberg kupil gra{~ini Sostro in Dol pri Ljubljani. Dol so
njegovi potomci obdr‘ali skoraj dve stoletji. Bili so med najpomembnej{imi zbiralci knjig v
de‘eli. Leta 1798, 1810 in posmrtno {e 1846 so popisali knji‘nico barona Jo‘efa Kalasanca
Ferdinanda Avgu{tina Erberga (* 28. 8. 1771 Ljubljana; † 10. 7. 1843 Dol), ki jo je leta 1810
iz Ljubljane preselil na svojo gra{~ino Dol. Leta 1880 je bil ve~ji del dolske knji‘nice odku-
pljen za De‘elni, danes Narodni muzej v Ljubljani, ki ga je tisti ~as vodil Karel De‘man.
Jo‘ef Kalasanc je bil vnuk Franca Mihaela (* 27. 9. 1679; SJ 6. 10. 1696 Gradec – 1706;
† 1760),11 starej{ega brata jezuita Antona Erberga. Franc Mihael je bil novic v Gradcu med
letoma 1697 in 1698. Na Dunaju je pou~eval v vi{jih razredih gimnazije in {tudiral filozofijo
med letoma 1699 in 1702. Naslednje leto je pou~eval ni‘je razrede gimnazije v Kremsu in
nato v Ljubljani, kjer je bil tudi katehet. Leta 1706 je med {tudijem teologije v Gradcu izsto-
pil iz Dru‘be in se tri leta pozneje poro~il z Marijo Renato Gall baronico Gallenstein (* 1684;
†1729 Dol).
Jentschiz
Skupaj z Erbergi so se v Ko~evju uveljavili tudi njihovi sorodniki Jentschizi. Kranjski
Jentschizi so bili potomci viteza Matije I. Jentschiza (* 1614 Eisenerzu pri Erzbergu na [tajer-
skem; † 1669), ki je trgoval z ‘elezom. [olal se je pri jezuitih v Leobnu in je v odro~ne
kranjske kraje pribe‘al pred vihrami tridesetletne vojne. Podobno je ob istem ~asu tudi Atha-
nasius Kircher (* 2. 5. 1601 Geisa; SJ 1618 Paderborn; †1680 Rim) zapustil nemirne nem{ke
de‘ele. Matija I. Jentschiz je postal grajski pisar v Ko~evju, njegovi potomci pa so bili ~uvaji
‘itne ka{~e v mestu Ko~evje, mitni~arji na Brodu v Kostelu, upravitelji kostelske ‘upnije ter
upravitelji Auerspergovih gradov Poljane ob Kolpi in Mala vas. Njegov sin Matija II. Jent-
schiz je bil postal leta 1674 upravitelj gradu Poljane. Gra{~ina Poljane je postala 6. 11. 1677
del fidejkomisa Auerspergov skupaj s Ko~evsko, Vi{njo goro, Belajem, @u‘emberkom in
kne‘jim dvorcem v Ljubljani.
6 Kova~i~, 2002, 107.
7 Kova~i~, 2001, 98–99.
8 Umek, 1991, 13, 54. Po SBL (1: 160) umrl 3. 3. 1723.
9 Erberg, 1687; SBL, 1: 160.
10 Widmer, 2001, 48, 52–53.
11 Kova~i~, 2001, 99.
313ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Matija II. Jentschiz in Marija Erberg sta imela {est otrok. Najmlaj{i Anton Danijel Jent-
schiz (* 23. 3. 1685 Poljane; † 11. 8. 1756 Mala vas) se je 3. 10. 1705 v ljubljanski stolnici
poro~il z Marto Ano pl. Standler, h~erjo Janeza Jakoba pl. Standlerja. Obenem se je poro~ila
tudi njegova sestra Elizabeta Jentschiz (* 18. 2. 1677 Poljane) z bratom njegove neveste
Sigmundom pl. Standlerjem. Pri~i na dvojni poroki sta bila Janez Adam pl. Erberg in Janez
Danijel pl. Erberg. Bila sta strica mladoporo~encev Antona Danijela in Elizabete Jentschiz,
brata njune matere Marije Erberg.
Anton Danijel pl. Jentschiz je postal preiskovalec in pozneje prejemnik sredstvenine na
mitnici Brod v Kostelu.12 Po prevzemu o~etove uprave v Poljanah je dol‘nosti prejemnika v
Kostelu prepustil najstarej{emu sinu Francu Jo‘efu Jentschizu (* 7. 1. 1709 Ko~evje). Franc
Jo‘ef Jentschiz je med decembrom 1735 in 21. 7. 1736 upravljal ‘upnijo Kostel.13 Podedova-
no funkcijo upravitelja Poljan je kot tretji in zadnji v dru‘ini obdr‘al do leta 1752.
Sigmund Jentschiz je bil ~etrti otrok Matije II. Jentschiza in Marije Erberg. Ni‘je {ole je
kon~al na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Kot sin visokega Auerspergovega uslu‘benca je
imel dostop do bogate knji‘nice v Auerspergovem kne‘jem dvorcu v Ljubljani. Devetnajstle-
ten je vstopil k jezuitom v Gradcu in tam ostal dve leti v noviciatu. V Ljubljano se je vrnil
med letoma 1701 in 1705 kot gimnazijski profesor, knji‘ni~ar in voditelj kongregacij. Pot ga
je ponovno zanesla v Gradec na {tudij teologije. Od tod je od{el na duhovno leto v Leoben,
kjer je pred njim slu‘boval mlaj{i brat njegovega deda Kri{tof Jentschiz (* 3. 10. 1616 Eise-
nerz; SJ; † 28. 10. 1667 Leoben), pozneje pa Sigmundov ne~ak Matija Jentschiz (* 16. 10.
1701 Ko~evje; SJ; † 1736 Leoben) kot rektor.
Sigmund Jentschiz je bil leta 1711 misijonar v Budi, kjer je {tiri leta pozneje njegov stric
Jurij Erberg na{el smrt med ku‘nimi vojaki. Naslednje leto je Sigmund Jentschiz pou~eval v
vi{jih razredih dunajske gimnazije, vodil kongregacije in objavil dve zbirki pesmi. Med leto-
ma 1713 in 1718 je pou~eval filozofijo in kazuistiko v Ljubljani, kjer je kolegiju daroval
dedi{~ino po umrlemu o~etu. Leta 1713/14 je pou~eval logiko, 1714/15 fiziko, 1715/16 me-
tafiziko in 1716/17 moralno teologijo. Umrl je med pripravami za vrnitev v misijon na Ogr-
sko, kamor je pozneje leta 1731 od{el Avgu{tin Hallerstein, sin njegove sestri~ne. Drugi
sloviti kranjski misijonar Friderik Irenej Baraga (* 29. 6. 1797 Mala vas; † 19. 1. 1868 Mar-
quette) je bil pravnuk Sigmundovega brata Antona Danijela Jentschiza.
Sigmund Jentschiz je objavil dve teolo{ki knjigi. Petdeset peripateti~no oblikovanih filo-
zofskih tez s predavanj v Ljubljani je dal leta 1716 natisniti na Dunaju in jih vezati pred svojo
knjigo o filozofiji in ‘ivalih. Knjigo je posvetil mecenu Ljubljan~anu Janezu Gregorju Thal-
nitscherju (Dolni~ar, * 10. 3. 1655 Ljubljana; † 3. 10. 1719), ~lanu Akademije Operozov in
ne~aku Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681).14 Teze so bile trditve dolge 3 do 10 besed,
objavil pa jih je na dveh straneh. Za~ele so se z logiko, sledile so teze o prirodoslovju in
kon~no {e metafizi~ne teze.
Zadnje teze iz logike so bile:
25. »Trajanje je vedno nedeljivo.«
26. »Mo‘nosti je neskon~no mnogo.«
27. »Telesa je mogo~e deliti v neskon~nost.«
28. »Vesoljna mo~ je ve~na.«
29. »Ustvarjeno se prej ali slej pokon~a.«
30. »Dovr{ene stvaritve so zapletene.«
12 AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 135; Umek, 1991, 319.
13AS, Vicedomov arhiv, {k.101, str. 281, 285, 318.
14 Jentschiz, 1716, 2.
314 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
31. »Bistvo ni uni~ljivo.«
Jentschizevi ljubljanski {tudentje so morali zagovarjati nekaj prirodoslovnih tez:
32. »Zemlja stoji, zvezde se gibljejo zaradi zunanje naravne sile.«
33. »Nara{~anje je enakomerno.«
34. »Podobnosti se ne privla~ita.«
35. »Ponekod je snov redkej{a.«
36. »Akcija povzro~i reakcijo.«
37. »Elementi obdr‘ijo lastnosti v zmeseh.«
38. »V naravnih polo‘ajih telesa ne padajo in se ne dvigajo.«
39. »V to~kah odboja ni mirovanja.«
Zagovarjali so geocentri~ni sistem, ~eprav so v knji‘nici ljubljanskega kolegija ‘e od leta
1696 lahko prebirali {tirideset let starej{e kopernikansko delo Pierra Gassendija (* 1592
Champtercier; † 1655 Pariz). V drugi prirodoslovni tezi (33) so Jentschizevi u~enci opisali
Leibninzovo in poznej{o Bo{kovi}evo prepoved skokov v naravi. V {tiriintrideseti tezi so
pojasnili odboj enakih polov magnetov. Dve vrsti elektri~nih nabojev je za~el razlikovati {ele
direktor pari{kega botani~nega vrta Charles-François de Cisternay du Fay (1698–1739) pol-
drugo desetletje po Jentschizevi smrti. V petintrideseti tezi so opozarjali na razlike v gostoti
snovi, ki so omogo~ale delovanje vakuumskih ~rpalk in {e vedno modne razprave o obstoju
vakuuma. Kemijske spojine so obravnavali v sedemintrideseti tezi. Opisali so prvi in tretji
Newtonov zakon (36, 38), ne pa drugega. V zadnji prirodoslovni tezi so obravnavali »to~ke
lahkega odboja« podobne Newtonovim idejam. Newtonovo Optiko (1704) so v ljubljanski
knji‘nici baronov Erbergov nabavili {ele v francoskem prevodu, ki je iz{el v Amsterdamu
dve leti po smrti Sigmunda Jentschiza.15
Jedrnate Jentschizeve izpitne teze komaj dajejo slutiti, kak{na so bila njegova fizikalna
prepri~anja. Za njimi je objavil dvainosemdeset vpra{anj o ‘ivalih. Poleg anti~nih raziskoval-
cev je citiral tudi jezuite, med njimi Schottovo (1608–1666) knjigo o zanimivostih fizike in
Kircherjevo pismo florentinskemu nadvojvodi Ferdinandu II. (1610–1670) iz leta 1659 o
glasovih papig in psov. Kircherjeve ugotovitve je dopolnil z Aldrovandijevim raziskovanjem
pti~ev.16
Jentschiz je posebne skupine vpra{anj posvetil konjem, psom, majhnim {tirino‘cem, pe-
rutnini, ribam in ka~am. Njegova klasifikacija ‘ivali je bila v duhu dobe, ki jo je za~el ~lan
londonske Kraljeve dru‘be Angle‘ John Ray (1628–1705) leta 1693 in v sodobni obliki zapi-
sal Boerhaavejev u~enec Carl Linné (1707–1778) iz Uppsale leta 1735. Jentschizova razde-
litev ‘ivalskih vrst je tako sledila razvoju tedanjih raziskav.
V petin{tirideseti tezi je Jentschiz obravnaval nauk {kotskega fran~i{kana Johannesa Dunsa
Scotusa (1266–1308), poglavitnega nasprotnika Italijana sv. Toma‘a Akvinskega (1225–1274).
Skotizem je dosegel vi{ek v 17. stoletju, njegovi pomembni zagovorniki pa so bili Bernhard
Sannig (1638–1706), Amand Herrmann (1693–1764) in drugi fran~i{kani na ̂ e{kem. Ekspe-
rimentalni in matemati~ni u~benik, ki ga je napisal skotist fran~i{kan Fortunatus Brixianus (a
Brixia, Girolamo Ferrari, * 1701 Brescia; † 1754), so nabavili ljubljanski avgu{tinci. V Licejsko
knji‘nico so pozneje od ljubljanskih avgu{tincev dobili tudi obse‘no delo na 360 in 380
straneh, kjer sta avtorja De Melduca in De Catani prav tako po Scotovem nauku nasprotovala
Aristotelovim idejam.
Brixianus u~benik sta sestavljali dve knjigi o splo{ni in ena o posebni fiziki. Pozneje je
knjige dobila licejska knji‘nica, kjer je del njenih listov ostal {e do konca 1990-ih let deloma
15 AS, GrA, I Gospostvo Dol, knjiga 18, stran XCIX.
16 Jentschiz, 1716, 6, 11.
315ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
neprerezan in gotovo tudi neprebran. Tako si lahko mislimo, da posebno vnetih skotistov v
Ljubljani ni bilo. Brixanus je obravnaval {tevilne sodobne raziskovalce, med njimi Pietra van
Musschenbroeka (1692–1761) in Hermanna Boerhaava (1668–1738). Brixanus je naravne
pojave raziskoval s poskusi, ne da bi se posebej oziral na mnenje Aristotela in teologov.17 V
obse‘nem poglavju o vakuumu ni opisoval poskusov.18 Objavil je dva bakroreza Koperniko-
vega sistema, vmes med njima bakrorez Tychovega sistema,19 medtem ko je Ptolomejev
nauk ‘e opustil.
Bo{kovi}u naklonjen skotist je bil pozneje kapucin Ambrozij Redeskini (1746–1810) iz
Ajdov{~ine, ki je bil v Zagrebu predlagan celo za {kofa. Bo{kovi}u se je pribli‘al preko
skotizma, za razliko od jezuitov, ki so ga sprejeli preko Francisca de Suáreza (* 1548 Grana-
da; SJ 1564 Salamanca; † 1617 Lizbona). Redeskini je svojo filozofijo utemeljil na fiziki 20
Anton Erberg in vrh peripateti~ne fizike v Ljubljani
Anton Erberg je bil prvi kranjski avtor fizikalnega u~benika. Njegov starej{i brat Inocenc
je {tudiral v Ljubljani, kjer je bil leta 1708 najbolj{i v latin{~ini.21 Noviciat je opravil leta
1716 v Gradcu. Leta 1717 je pou~eval vi{je razrede gimnazije v Leobnu, leta 1718 in 1719
ni‘je razrede v Ljubljani in leta 1720 znova vi{je v Pasauu. Med letoma 1721 in 1724 je
{tudiral teologijo na Dunaju. Po duhovnem letu v Judenbur-gu je v Sópronu (Ödenburgu) na
Ogrskem, 50 km ju‘no od Dunaja, vodil kongregacije in zapisoval zgodovino kolegija. Leta
1727 je odpotoval v {panski Cádiz in od tam z ladjo v Ju‘no Ameriko. 15. 2. 1727 je pismu
Christophu Dietellu iz Seville v [paniji prilo‘il zemljevid de‘ele Paragvaj in dragoceno mi-
sijonsko pismo, ki ga je pozneje natisnil Stöcklein.22 [e istega leta so jezuiti velik zemljevid
Paragvaja dostavili svojemu generalu Michelangelu Tamburiniju v Rim.23 Leta 1738 je Ino-
cenc Erberg postal predstojnik paragvajske jezuitske redukcije sv. Luisa Gonzage ob reki
Urugvaj v dana{nji Braziliji. Sedem let pozneje je napredoval v predstojnika vseh misijonov
v Urugvaju in se zavzemal za pravice Indijancev.24
Antonova mlaj{a brata sta {tudirala pri Thullnerju in Stainerju v Ljubljani. Mlaj{i od
obeh Janez Benjamin Erberg je kot Steinerjev {tudent leta 1716 v Ljubljani objavil knji‘ico
o teoriji son~ne ure. V Ljubljani je ostal {e dve leti kot novic. Med letoma 1719 in 1722 je na
Dunaju nadaljeval v Ljubljani za~ete {tudije filozofije in pou~eval v vi{jih razredih gimna-
zije.25 Naslednji leti je pou~eval ni‘je razrede gimnazije v Linzu in Steyrju. Nato se je vrnil
na Dunaj k {tudiju teologije. Ob polnoletnosti je {tudij prekinil, izstopil iz Dru‘be, prevzel
podedovano gra{~ino Dol in postal justi~ni svetnik.
Anton Erberg je bil rojen v dru‘ini Janeza Daniela (* 1647 Ko~evje; † 1716 Ljubljana) in
Suzane Margarete Dinzl pl. Angerburg (* 1661 Turn pod Novim gradom v vasi Poto~e pri
Preddvoru; † 1699). Mati Suzana je umrla nekaj mesecev po nakupu gra{~ine Dol. Bila je h~i
Adama Dinzla pl. Angerburga († 1696). Sin njenega brata Franca Benedikta je bil Ignacij
17 Sodnik-Zupanec, 1943, 24; Lind, 1992, 73, 374.
18 Brixianus, 1751, 1: 50–56.
19 Brixianus, 1752, 3: table XVI–XVIII.
20 Sodnik-Zupanec, 1943, 25–26.
21 Historia Annua, 494.
22 Hounder, 1904, 31.
23 Aimé-Martin, 1838, 2: 214.
24 Kova~i~, 2001, 99.
25 Lukács, 1988, 2: 294.
316 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
Dinzl (* 30. 7. 1679 Turn pod Novim gradom; SJ 20. 10. 1695 Ljubljana; † 19. 6. 1743
Ljubljana). Ignacij je bil pred svojim bratrancem Antonom Erbergom rektor ljubljanskega
jezuitskega kolegija med 21. 11. 1728 in 25. 11. 1731.26 Stric Antona Erberga, Anton Kri{tof
Dinzl pl. Angerburg († 1727), je bil poro~en s teto Inocenca Tauffererja (* 19. 1. 1722 Turn
pri Vi{nji gori; SJ 28. 10. 1738 Dunaj; † 14. 1. 1794 Ljubljana), ki je leta 1760 pou~eval
fiziko na ljubljanskem kolegiju.27
Anton Erberg je skoraj do petindvajsetega leta ostal v Ljubljani. Tu je obiskoval ni‘je
{tudije, {tudiral filozofijo, vstopil v Dru‘bo, opravil noviciat, predaval v vi{jih in ni‘jih gim-
nazijskih razredih ter vodil kongregacije. Tako je dodobra spoznal kolegij, ki ga je pozneje
vodil. Matematiko mu je leta 1710/11 in 1711/12 predaval Franc Schmelzer (* 27. 6. 1678
Dunaj: SJ 9. 10. 1695 Dunaj; † 26. 1. 1738 Dunaj), fiziko pa Jo‘ef Teiss (Theiss, * 30. 9. 1673
Celovec; SJ 8. 10. 1691 Dunaj; † 4. 6. 1745 Dunaj) v drugem letniku leta 1711/12.28 So{olec
Antona Erberga Ljubljan~an Leopold Friderik pl. Breckerfeld je ob koncu Schmelzerjevih
matemati~nih predavanj sestavil kratek u~benik. Schmelzer je predaval o aritmetiki, o
prera~unavanju koledarjev in o izdelovanju in uporabi son~nih ur po Kircherjevem zgledu.
7. 9. 1712 je Breckerfeld napisal veliko dalj{i rokopis o fiziki po Teissovih predavanjih v
drugem letniku vi{jih {tudijev v Ljubljani.
Po o~etovi smrti 16. 1. 1716 je Anton Erberg svoj del dedi{~ine v znesku 20.000 fl podaril
ljubljanskemu kolegiju, kjer je tedaj pou~eval na ni‘jih {tudijih.29 Enako je storil tudi njegov
brat Inocenc, ki je kot novic v Gradcu daroval 2000 fl za postavitev oltarja Marijinega vnebo-
vzetja pri sv. Jakobu v Ljubljani.30
Anton Erberg je med letoma 1720 in 1723 {tudiral teologijo v Gradcu in obenem skrbel
za knji‘nico. Po tretji aprobaciji v Judenburgu se je znova vrnil v Gradec in tam med letoma
1725 in 1728 pou~eval etiko in nato triletni te~aj filozofije. Obenem je bil tudi katehet, spo-
vednik in zapisovalec zgodovine kolegija.
Po tedanji navadi se je najprej uveljavil kot promotor priljubljenih knjig, da bi pozneje
lahko izdajal lastna dela. Pred odhodom iz Gradca je kot promotor objavil topografije vseh
treh de‘el notranje Avstrije, ki so jih naseljevali tudi Slovenci. Uporabil je izvle~ke patra
Josepha Ritterja (* 1698 Bavarska; SJ; † 1761 Passau), spovednika portugalske kraljice Ma-
rije Ane Habsbur‘anke († 14. 8. 1754), povzete iz avstrijske topografije, ki jo je leta 1701
objavil jezuit Karl Granelli.31 Granellijev opis Ljubljane je leta 1765 ponovno izdal ljubljan-
ski profesor fizike Janez Krstnik Pogrietsnig (* 6. 11. 1722 Radi{e na Koro{kem; SJ 31. 10.
1745 Tren~in; † po 1773). Leta 1727 je Anton Erberg dal v topografijo [tajerske vezati izpit-
ne teze in seznam dvaindvajset promoviranih bakalavrov. Knjigo je {est let pozneje nabavil
baron Maximilian Anton Ignac Taufferer (* 1698 Vi{nja Gora; † 11. 1. 1758), o~e poznej{ega
ljubljanskega profesorja fizike Inocenca, in vanjo vpisal svoj ekslibris.32 Leta 1728 je Anton
Erberg kot promotor izdal Ritterjeve izvle~ke iz Granellijeve topografije Koro{ke in Kranjske
s kratko zgodovino Ko~evja,33 Idrije34 in drugih krajev. Za knji‘ico sta bili vezani dve izpitni
26 Smole, 1982, 640–641; Kova~i~, 1998, 57.
27 AS, 1075, {t. 56.
28 Diar., I./37r, 872/20; Lukács, 1988, 2: 294.
29 Sommervogel, 1892, 3: 403.
30 Kova~i~, 2002, 117.
31 Murko, 1974, 33; Stoeger, 1855, 120.
32 AS, 1075, {t, 257; Bu~ar, 1998, 412–413.
33 Erberg, 1728, 126–129.
34 Erberg, 1728, 133–135.
317ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
tezi po Aristotelu, ki ju je branilo devetintrideset promoviranih doktorjev popisanih na {tirih
straneh. Izpit sta avgusta 1728 vodila profesorja Anton Erberg in teolog Sigmund Posch.35
Triletni te~aj filozofije je Anton Erberg ponovno predaval na Dunaju med letoma 1729 in
1731. Nato je bil do leta 1735 spovednik, prefekt in dekan profesorjev filozofije. Njegov
rektor je bil Thullner, ki je pred tem pou~eval matematiko v Ljubljani in sodeloval z Antono-
vim ne~akom Avgu{tinom Hallersteinom na Dunaju. Thullner je med letoma 1710 in 1713
pou~eval matematiko na Dunaju in leta 1711 objavil znamenito geometrijo. Kot rektor kole-
gija med 4. 12. 1718 in letom 1740 je vplival na fizikalna raziskovanja Antona Erberga.
Dunaj je bil v tem ~asu pomembno matemati~no sredi{~e. Znameniti matematik Christian
Goldbach (1690–1764) iz Königsberga (Kaliningrada) je v dunajskem jezuitskem kolegiju
stanoval med 6. 8. 1714 in 18. 9. 1714, s presledki pa je med svojimi potovanji na Dunaju
bival {e med 15. 12. 1720 in 23. 4. 1724. Obiskal je ljubljanski kolegij, ko je z Dunaja 15. 5.
1721 odpotoval proti Benetkam in se vrnil 29. 12. 1721 na Dunaj. 5. 3. 1722 je popotoval po
Donavi do Srbije in se 28. 5. 1722 vrnil na Dunaj. 15. 10. 1722 je obiskal ^e{ko in Moravsko
in se 19. 1. 1724 vrnil na Dunaj. 24. 3. 1724 se je v Pragi nastanil v jezuitskem kolegiju in se
35 NUK-7047 privezano NUK-7048; NM-15484; NM- 2331; Pivec-Stele, 1969, 112; Umek, 1991, 68.
Jezuiti Dinzli pl. Angerburgi. Izpis ne vsebuje zakoncev. Datumi in kraji se nana{ajo na rojstvo, morebitni
vstop med jezuite za ~rkama »SJ« in smrt (AS, 1075, {t. 56).
318 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
So
ro
dn
ik
i 
je
zu
ito
v 
Ta
uf
fe
re
rj
ev
319ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
tam sestal s svojim bratom Henrichom. Iz Prage je 5. 4. 1724 odpotoval v Berlin in nato v Sankt
Peterburg, kjer je leta 1725 postal akademik skupaj z Nikolajem II Bernoullijem (1695–1726)
in Jakobom Hermannom (* 1678 Basel; † 1733).36
Goldbach je z Dunaja pisal {tevilnim matematikom. 29. 1. 1721 je pisal Hermannu v
Frankfurt na Odri o izra‘anju {tevilskih vrst z drugimi vrstami in o poskusih z magnetno
dekinacijo Johanna Gabriela Doppelmayerja (Doppelmaier, 1677–1750). Doppelmayer je
po {tudiju pri Johannu Christophu Sturmu (* 1635; † 1703) v Altdorfu37 pou~eval matema-
tiko na gimnaziji v Nürnbergu. Leta 1731 je Doppelmayer objavil eksperimentalno fiziko, v
kateri se je zgledoval po svojemu u~itelju Sturmu in po Wolffu.38 Doppelmayerjeva dela so
uporabljali tudi na kolegiju v Ljubljani.
Ob novem letu 1721 je Goldbach poro~al Doppelmayerju z Dunaja o podobnosti med
re~nim sistemom Donave in pretokom krvi v ‘ivalih. Junija 1721 mu je poro~al iz Benetk o
severnem siju, vplivu magnetne deklinacije na merjenje zemljepisne dol‘ine, izpopolnjevanju
teleskopov, za‘iganju z le~ami in uporu zraka, ki ustavi delovanje perpetuum mobila.39
30. 7. 1722 je Nikolaja II. Bernoullija obvestil o re{evanju ena~be bene{kega grofa Jaco-
pa Francesca Riccatija (1676–1754).40 28. 8. 1721 in julija 1728 je o vsotah vrst in »Leibni-
zovi vrsti« pisal profesorju matematike Friderichu Koesu (1684–1766) z univerze v Kielu ter
knji‘ni~arju Christianu Sebastianu M. Kortholtu (1670–1769).41
Septembra 1722 je Goldbach pisal Tirolcu Paolu Giuseppeju Pasqualinu o svojih pogo-
stih sre~anjih z Marinonijem, ki je dve leti prej na Dunaju postavil najsodobnej{i observatorij
v Evropi. Johann Jakob Marinoni (* 1676 Videm; † 10. 1. 1755 Dunaj) je svoj observatorij
opisal v pismu Goldbachu, poslanem v Sankt Peterburg. Marinoni je bil znan po svojih opa-
zovanjih Sonca s projiciranjem na papir.42 Ukvarjal se je s Keplerjevimi rokopisi, po Goldba-
chovem posredovanju pa se je dopisoval tudi z Leonhardom Eulerjem.43
Razgibano znanstveno ‘ivljenje na Dunaju je vzpodbudilo Antona Erberga k pisanju.
Seveda se je moral dr‘ati omejitev svojega stanu in je v peripateti~ni razpravi leta 1730 in
1731 na Dunaju kriti~no presodil kartezijanski nauk. Vztrajal je pri Aristotelovi fiziki, zato ni
sprejel Descartesovih in Leibnizovih novosti.
Z Dunaja se je Anton Erberg za devet let vrnil v Gradec in postal kancler univerze. V
Gradcu je objavil teolo{ka pisma francoskega jezuita Guilelma Baila, ki jih je v latin{~ino
prevedel Francoz Henrik Lamormaini (* 1570; SJ; † 1647/8) v Nijmegenu (Nimwegen) na
Nizozemskem. Erbergova lastna knjiga o teologiji je iz{la posmrtno.
Zadnji dve leti je bil Anton Erberg rektor v Ljubljani, od 8. 12. 1744 do smrti. Po smrti
objavljeno Logiko, Splo{no in Posebno fiziko ter ve~krat ponatisnjeno Dialekti~no filozofijo
je verjetno sestavil ‘e med pou~evanjem filozofije na Dunaju in v Gradcu med letoma 1725
in 1735. Z objavo je odla{al v pri~akovanju terezijanskih reform, ki so v petdesetih letih
zahtevale nov pristop k pouku fizike. Umrl je, preden se je za~ela reforma pouka fizike v
Ljubljani in na drugih kolegijih v monarhiji. Erbergovo Dialekti~no filozofijo so v Ljubljani
nabavili ‘e kmalu po natisu. Po ekslibrisu sode~ so jo darovali uspe{nemu dijaku kot nagrado
36 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 31–34, 46–48, 213.
37 Cantor, 1901, 502; Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 192–193.
38 Lind, 1992, 96, 352, 372.
39 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 53–54.
40 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 47.
41 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 45, 48.
42 Mädler, 1873, 525.
43 Ju{kevi~, Kopelevi~, 1983, 50, 52, 90, 102.
320 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
ob koncu {olskega leta.44 Anton Erberg je v tem delu razpravljal o pravilih filozofiranja in
silogizmih, na koncu pa je objavil bakrorez s shemati~nim prikazom pravilnega filozofiranja.
Nekaj let pozneje je Bernard Ferdinand Erberg nabavil {tevilne fizikalne knjige, ki so bile
sodobnej{e od posmrtne izdaje fizike njegovega bratranca Antona.45 Antonova fizika je iz{la
kot drugi in tretji del te~aja filozofije. Splo{na fizika je bila tiskana s cesarskim privilegijem
4. 11. 1750, posebna pa naslednje leto. Takoj za tem je cesarski dekret iz leta 1752 zapovedal
delitev predavanj fizike na splo{ni in posebni del. Tako naj bi u~benik z avtoriteto pokojnega
rektorja Antona Erberga podkrepil uvajanje novosti pri pouku fizike. Knjigo so sestavljali
naslednji »pogovori«:
Razprava Pogovor Strani
I. Logika 1–475
II. Splo{na fizika46 I. O svetu in nebu 1
II. O nastajanju in propadanju 128
III. O splo{nih lastnostih 150
IV. O posebnih elementih, med njimi o meteorjih47 312
V. O du{i48 373
Dodatek: O Aristotelovi metafiziki 460–466
III. Posebna fizika I. O naravi, lastnostih in podro~ju fizike 3
II. O notranjih principih naravnih teles 22
III. O substanci49 87
IV. O obliki 136
V. O zdru‘evanju, sestavljanju in nadome{~anju 202
VI. O vzrokih nasploh 252
VII. O posebnih vzrokih 329
VIII. O kraju, ~asu in vakuumu 455
IX. O neskon~nem in zveznem 510–586
Po Aristotelovih naslovih pogovorov v Erbergovi Splo{ni fiziki so konec 17. stoletja pre-
davali tudi na Rimskem in drugih jezuitskih kolegijih. Le vrstni red poglavij je bil nekoliko
spremenjen.50
Anton Erberg je na{tel mo‘ne fizikalne »sisteme« Gassendija, Descartesa in kemikov-
atomistov.51 Ob kartezijancih je citiral predvsem Honorata Fabrija (Faber, * 1606/7; SJ;
† 1688),52 med kemi~nimi sistemi pa je opisal ideje Niccolòja Cabeoja (* 1596; SJ; † 1650)53
44 Rokopis na notranji strani platnic »anno 1752 Premia« in do nerazpoznavnosti pre~rtano domnevno ime
obdarjenega je zapisano levo in desno od naslovnice. Na zunanji strani temno rjavih okra{enih usnjenih platnic ni
mogo~e opaziti jezuitskega {tevil~enja ob popisu leta 1775.
45 Zenko, 1983, 112.
46 Zaradi tiskarske napake sta bili naslovnici zamenjani, tako da so drugemu delu pomotoma pripeli naslovnico
tretjega dela o posebni fiziki, tretjemu delu pa naslovnico drugega dela o splo{ni fiziki.
47 Wallace, 1984, 142, 144.
48 Wallace, 1984, 17.
49 Wallace, 1984, 17.
50 Wallace, 1984, 60.
51 Erberg, 1751, 3: 43, 50, 66. Podobne »sisteme« je navajal tudi Khell (1751, 67, 75, 79, 89).
52 Erberg, 1751, 3: 59, 60, 61.
53 Erberg, 1751, 3: 69; Rossi, 1997, 235.
321ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Naslovna stran Erbergove Splo{ne fizike (1750), prve fizikalne knjige kranjskega avtorja.
322 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
Matemati~ne skice k poglavju o neskon~nosti in zveznosti v Erbergovi Posebni fiziki (1751.
323ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
in Keneliusa Digbaeusa.54 Razpravljal je predvsem o anti~nih raziskovalcih in peripatetikih,
ne pa o Galileju ali Newtonu, saj njunega dela ni imel za »sistem«.
V prvem delu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg navajal svoja lastna in
Magnijeva dela.54 Kapucin Valeriano Magni (Magnani, * 1586 Milano; † 1679) je ‘e leta 1646
samostojno opravil Torricellijevemu podoben poskus na dvoru Ladislausa IV (1585–1648,
kraljeval 1632–1648) in Louise-Marie de Gonzaque princese Nevers (1611–1667, kraljica
od 1646) v Var{avi. Kralji~in tajnik Pierre Des Noyers (1608–1693) je o dogodku takoj obve-
stil francoske fizike. Zanimanje za znanost se je nadaljevalo tudi pod oblastjo Jana Kazimierza
(Jean-Casimir, 1609–1672, kraljeval 1648–1668). Jan Kazimierz je bil pred poroko s polbrato-
vo vdovo Louise-Marie de Gonzaque kardinal in jezuit, po abdikaciji pa je umrl v Franciji.56
Leta 1654 je Magni na Dr‘avnem zboru v Regensburgu opisal svoj poskus magdebur{kemu
‘upanu Ottu Guericku (1602–1686), katerega o~e je pred leti {e kot mladeni~ opravljal po-
slansko slu‘bo za poljskega kralja. Guericke ni povsem verjel Magniju, saj je medtem ‘e
nekaj sli{al o Torricellijevih uspehih. Magni je prvi natan~no opisal prehajanje svetlobe skozi
zrak in skozi vakuum,57 njegova kritika Aristotelovega zavra~anja obstoja vakuuma pa je bila
najhuj{i izziv jezuitom tistega ~asa. V tem ~asu je bil Magni na vi{ku svoje ‘ivljenjske poti in
je celo sku{al priti do kardinalskega klobuka. Kot fran~i{kan je bil tudi sicer neprijeten sogo-
vornik jezuitom. Aleksander VII. (pape‘ 1655–1667) je leta 1661 izdal ukaz za aretacijo
Magnija na Dunaju in njegovo privedbo v Rim.58 Anton Erberg se je {e stoletje pozneje jezil
na davno umrlega Magnija.
V drugem delu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg obravnaval spre-
membe snovi.59 Pri obravnavi vakuuma je navedel poskuse Torriciellija, Huygensa, Boyla in
Guerickeja, ne da bi se otresel Aristotelovih dvomov o mo‘nosti gibanja kamna skozi vaku-
um. Mo‘nost obstoja vakuuma je raz~lenil v II. razpravi in v drugem delu osmega razgovora
III. razprave. V nasprotju z Magnijem je menil, da v naravi telesa ne morejo biti v vakuu-
mu.60 Mnenje je bilo dokaj raz{irjeno v ~asu mladosti Antona Erberga, vendar je bilo ob izidu
knjige ‘e zastarelo.
Anton Erberg je citiral Kopernikova, Galilejeva (1610) in Huygensova (1665) astronomska
dela. Po jezuitih Giambattisti Riccioliju (1598–1671) in Schottu je raje sprejel Tychov si-
stem, izgovarjajo~ se na stali{~e Vatikana do Kopernikovih idej v letih 1616 in 1633.61 Ob
Koperniku je zavrnil tudi kartezijance.62
Anton Erberg ni podrobneje obravnaval Newtonove fizike. V naslednjih sto letih je Po-
sebna (eksperimentalna) fizika63 dobila povsem druga~no vsebino od tretjega dela Erbergove
54 Kenelm Digby (1603–1665), ki mu je Pierre Borel leta 1657 posvetil razpravo o {tevilnosti svetov (Erberg,
1751, 3: 70; Rossi, 1997, 179–180).
55 Erberg, 1751, 3: 151.
56 Targosz, 1971, 137–142.
57 Guericke, 1986, 92–93, 108.
58 Gorman, 1994, 19, 21.
59 Erberg, 1751, 3: 161.
60 Erberg, 1751, 2: 47, 351–353, 3: 492–497.
61 Erberg, 1751, 2: 47–50.
62 Erberg, 1751, 3: 52.
63 Pozneje v 19. stoletju so v »Splo{ni fiziki« obravnavali mehaniko, v »posebni fiziki« pa: pnevmatsko kemijo,
optiko, termiko, kemijo, elektriko in magnetizem. Astronomijo, fizikalno geografijo in meteorologijo so predavali
na koncu pouka fizike. Problem je bil predvsem pri obravnavi plinov, katerih elasti~nost in gostoto so obravnavali ob
koncu splo{ne fizike, barometer in plinske zakone pa v »pnevmatski kemiji«. Zato so v 19. stoletju naziv »Splo{na
fizika« nadomestili z naukom o te‘nostnih snoveh (ponderabli, wägbare Stoffe) in mu priklju~ili kemijo in aerodina-
miko. Posebno fiziko (Particularis) so preimenovali v brezte‘ne snovi (imponderable, unwägbare Stoffe), kon~na
324 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
knjige; v tej je bilo {e veliko teolo{kih citatov, razprav o idejah anti~nih raziskovalcev, pred-
vsem peripatetikov.64 Anton Erberg je opisal meritev velikosti, hitrosti in oddaljenosti nebes-
nih teles s pomo~jo paralakse. Tak{ne meritve so v naslednjem desetletju postale zelo po-
membne pri opazovanju prehodov Merkurja in Venere ~ez ploskev Sonca. Obravnaval je
komete, magnetizem, elektriko, potrese, plimo in oseko. Pri filozofskih vpra{anjih o podstati
je zastopal stali{~a »u~iteljev na{e Dru‘be« predvsem {panskega jezuita neosholastika Suáreza.
Tako »materia prima« za Antona Erberga ni ~ista mo‘nost, razlika med bistvom in bitjo ni
realna, materija pa ni po~elo individualizacije.65 S {tevilnimi drugimi jezuiti je vztrajal pri
obrambi Aristotela kot temelja teologije sv. Toma‘a Akvinskega.
V ~asu posmrtne izdaje Erbergove fizike je leta 1749/50 pater Onuphrius napisal splo{no in
posebno fiziko po predavanjih dunajskega profesorja filozofije Josepha Koesslerja (Kessler, *
1711; SJ; † 1771). Rokopis so uporabljali na ljubljanskem kolegiju.
Koessler je bil Bo{kovi}ev sodobnik. Leta 1749/1750 {e ni citiral Bo{kovi}eve fizike; ta
je v naslednjem desetletju prevladala na Dunaju. Obravnaval je kartezijanski sistem. Glede
vakuuma je primerjal Descartesovo mnenje s peripatetiki. Opisal je uporabo sifona za relati-
vno dolo~anje specifi~nih te‘ snovi, barometer, te‘o zraka in Guerickovo ~rpalko, ne da bi
citiral Torricellija ali Boyla. Koessler je, v nasprotju z Antonom Erbergom, ‘e dopu{~al ob-
stoj vakuuma v barometru in v podobnih napravah.66
V poglavju o zveznosti in deljivosti delcev je Koessler opustil dele peripateti~ne tradicije
Antona Erberga. Menil je, da je mogo~e telesa zvezno deliti na sestavne dele67 in se tako
pribli‘al Bo{kovi}evim idejam.
V posebni fiziki je Koessler opisal sisteme Pitagore, Aristotela, Ptolomeja, Kopernika in
Tychoja. Najdalj{o poldrugo stran dolgo razlago in kritiko je posvetil Kopernikovemu siste-
mu; sprejel pa je Tychovega,68 ki je {e nekaj let prevladoval v katoli{kih de‘elah.
Koessler je uporabljal anti~ne ideje o {tirih elementih, sodobna dognanja kemije pa je
sku{al opisati z me{anicami elementov.69 Opisal je tri vrste mineralov: kamne, polkovine in
kovine. Nazivi niso bili v skladu s sodobnimi, saj so Koesslerjevi kamni tvorili kristale in jih
je bilo mogo~e namagnetiti.70 K polkovinam so tedaj {teli ‘ivo srebro, antimon, bizmut in
cink, ki jih zaradi nizkih tali{~ te‘ko kovali. Koesslerjeva razdelitev je bila povezana z indu-
strijsko uporabo mineralov, med lastnosti kovin pa {e ni {tel dobre elektri~ne prevodnosti.
Pojem elektri~ne prevodnosti je dve desetletji pred Koesslerjem razvil veliki mojster london-
skih prostozidarjev in Musschenbroekov prijatelj John Théphile Désaguliers (1683–1744) na
temelju poskusov Angle‘a Stephena Graya (1696–1736) iz leta 1729. Francoski prevod Dé-
saguliersove Eksperimentalne fizike so nabavili v Ljubljani leta 1754 in 1755, kmalu po
Koesslerjevem rokopisu.
poglavja pa v »Naturerscheinungen im grossen«, npr. v {esti izdaji u~benika Andreasa Baumgartnerja (1793–1865)
iz leta 1839. V 2. izdaji iz leta 1826 Baumgartner {e ni delil fizike na tak na~in. Delitev pa najdemo tudi pozneje v
prvi slovenski fiziki benediktinca Karla (Lucasa) Robide (1804–1877) iz leta 1849, kjer najdemo slovenske izraze
»Va‘itelnine«, »Neva‘itelnine« (2) in zadnje (3.) poglavje »Od vesolniga sveta. Nazivi so bili v recenziji knjige v
B~eli (1850, 31) nadome{~eni z »Vagljiva telesa«, »Nevagljiva telesa« in »Postave vesolniga sveta«. Ko je pojem
etra postal dvomljiv v drugi polovici 19. stoletja, so imponderable sicer opustili, delitev in vrstni red panog fizike pa
se ni spreminjala razen vklju~itve kvantne mehanike in teorije relativnosti v zaklju~na poglavja..
64 Erberg, 1751, 3: 151, 2: 50.
65 Erberg, 1751, 22–241; Zenko, 1983, 107; Sodnik-Zupanec, 1943, 22.
66 Koessler, 1749, 12, 101v, 106v, 109v; Koessler, 1750, 177r (tezi 11 in 12), 177v (teza 24); Grmek, 1963, 300–301.
67 Koessler, 1749, 131v; Koessler, 1750, 177r (teza 13).
68 Koessler, 1750, 11v, 12v, 177v (teza 33).
69 Koessler, 1750, 72v–82r.
70 Koessler, 1750, 112r–120r.
325ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Splo{no fiziko je Koessler po tedanji navadi nadaljeval z opisom rastlinskega in nato {e
‘ivalskega ‘ivljenja, ki jima je posvetil skoraj tretjino razprave.71 Na zadnjih dveh listih je
dodal {e petdeset izpitnih tez iz filozofije brez omembe Aristotela.
Spremembe pouka fizike v 1750-ih letih
Zaradi po‘ara leta 1774 ne poznamo vseh u~benikov, ki so jih v Ljubljani uporabljali v
prvih desetletjih pouka fizike. V zagreb{ki akademiji, kjer so s poukom filozofije za~eli ‘e 6.
11. 1662, so konec 17. stoletja uporabljali peripateti~no filozofijo Franje Jambrehovi}a (* 1631
Vinica; SJ Po‘un; † 1703 Zagreb).72 Podobne knjige so uporabljali tudi v Gorici in Celovcu.
Kljub Ratio Studiorum vsi jezuiti seveda niso zastopali enotnih stali{~ v fiziki in filozofiji.
V~asih je pri{lo celo do sporov. Leta 1726 je zagreb{ki profesor fizike Italijan Anton Terzi iz
Gorice s pomo~jo profesorja logike Josipa Novoseli}a iz Vara‘dina {e lahko nasprotoval karte-
zijancem. Z javno obrambo tez in prito‘bo pri generalu Dru‘be Tamburiniju je zavrnil Descar-
tesovo domnevo o akcidentih, ki naj bi ostajali v sv. evharistiji. Kartezijansko stali{~e je zago-
varjal zagreb{ki profesor metafizike Luka Bakranin (* 2. 10. 1692 O{tarije pri Ogulinu; SJ 16.
19. 1712; † 4. 7. 1627 Cadiz). Po posegu avstrijskega provinciala Maksimilijana Gallera je
general spor zgladil tako, da je okrcal obe strani. Terzija je zavrnil z ugotovitvijo, da Descartesa
ni dal na popis prepovedanih naukov v generalski poslanici 15. 6. 1706.
Ljubljanski jezuiti so leta 1696 nabavili {tiri desetletja starej{e Gassendijevo posmrtno
tiskano astronomsko delo. Vendar s tem {e niso opustili peripateti~nih idej, ki so se v filozo-
fiji in fiziki jezuitskih kolegijev obdr‘ale do srede 18. stoletja. Na zagreb{ki akademiji je do
sprememb pri{lo po ostrih bojih med zagovorniki in nasprotniki mehanike Descartesa in
Gassendija. V polemikah so sodelovali {tudentje in profesorji. Spori so trajali nekaj mesecev
leta 1746; v ~asu smrti zadnjega pomembnega predstavnika peripateti~ne fizike v Ljubljani
Antona Erberga. Leta 1753 je deset {tudentov v Zagrebu ‘e javno branilo teze s sodobnej{imi
nauki, ki so jih imenovali »la‘je«.73
Nove ideje Boerhaavejevih u~encev v fiziki in filozofiji je v habsbur{ki monarhiji zasto-
pal jezuit Josip pl. Zanchi (* 23. 8. 1710 Reka; SJ 1. 11. 1725 Dunaj; † 1786). Rodil se je v
senatorski dru‘ini, v noviciat pa je vstopil na Dunaju. Pou~eval je na kolegiju v Gorici in tam
objavil knjigo z zgodovinsko-sholasti~no vsebino.74 Med letoma 1741 in 1752 je pou~eval
matematiko, logiko, fiziko, metafiziko in etiko na Terezijani{~u in na dunajski univerzi. Leta
1747 je ob promociji bakalavra grofa Ivana Peta~i~a pl. Zajezda v latin{~ino prevedel ko-
mentar Voltairove priredbe Newtonovega dela, ki ga je v francoskem jeziku objavil Noël
Regnault (* 1683; SJ; † 1762).
Zanchi {e ni sprejel nove Bo{kovi}eve dinami~ne filozofije in fizike. Na svoj na~in je
obnovil Aristotelov nauk o materiji in formi v dvojnem, metafizi~nem in fizi~nem pomenu.
K prvi knjigi »splo{ne fizike« na 380 straneh je dal vezati {e drugo knjigo »posebne fizike«
z lastno naslovnico in {tevil~enjem strani, vendar skupnimi slikami na koncu. Prve slike so
kazale magdebur{ke in druge poskuse z vakuumom. Svojo razlago je utemeljil na Musschen-
broekovi ina~ici Newtonove fizike. Splo{no fiziko je delil na splo{ne principe teles75 in pojavne
71 Koessler, 1750, 124v–176r.
72 Vanino, 1987, 145–147.
73 »Amoenior philosophia« (Vanino, 1987, 150; Zenko, 1983, 117).
74 Lovato, 1959, 135; Korade, 1990/91, 26.
75 Zanchi, 1748, 1: 1–121.
326
vrste teles. V drugi knjigi je opisal vse tri astronomske sisteme: Ptolemejevega,76 Koperniko-
vega77 in Tychovega78 v vrstnem redu po starosti nastanka. Sledila je obravnava vloge vode79
in ognja80 pri spreminjanju vremena. Obravnaval je severni sij,81 metalurgijo in alkimijo.82
Po vrsti je obravnaval pojave zunaj mehanike: ogenj in mraz,83 elasti~nost84 ter magnetno in
elektri~no silo.85 Knjiga je bila pozneje {e ponatisnjena.86 Med 26. 11. 1756 in 28. 11. 1756
je bil ravnatelj re{kega konvikta Zanchi skupaj z re{kim naravoslovcem Augustinom Miche-
lazzijem (* 14. 9. 1732 Reka; SJ 17. 10. 1750 Dunaj; † 20. 5. 1820 Dunaj) in dvema drugima
gori{kima profesorjema gost kolegija v Ljubljani. Tam sta se sre~ala s pozneje znamenitim
fizikom Biwaldom, Dillherrom in Bernardom Ferdinandom Erbergom.87 Michelazzi je nare-
dil dober vtis na Ljubljan~ane in je bil leta 1786 in 1787 predlagan za profesorja astronomije
na vi{jih {tudijih v Ljubljani.
Bernard Ferdinand Erberg, ljubljanski profesor matematike in fizike (1751–1758)
Bernard Ferdinand Erberg je bil mlaj{i bratranec Sigmunda Jentschiza, Inocenca, Antona
in Janeza Benjamina Erberga. Bil je sin Ko~evarja Janeza Adama Erberga, ki je pred njim
{tudiral filozofijo v Gradcu. Janez Adam je bil od leta 1698 glavni cesarski carinik, {estnajst
let pozneje pa sta skupaj z bratom Janezom Danielom dobila naslov barona.
Stric profesorjev Bernarda Ferdinanda Erberga, Sigmunda Jentschiza in Antona Erberga
je bil jezuit Jurij Erberg (* 20. 9. 1670 Ko~evje; SJ 6. 4. 1688 Gradec; † 25. 5. 1715 Budim).
Leta 1690 je pou~eval v ni‘jih razredih ljubljanske gimnazije. Filozofijo je {tudiral v Gradcu
med letoma 1691 in 1695 in jo nato predaval v Gorici med letoma 1702 in 1706. V Ljubljani
je bil profesor teologije, prefekt in vodja kongregacij leta 1711 in 1712. Enake dol‘nosti je
imel naslednji dve leti v Linzu, kjer je objavil dve knjigi o pravnih znanostih.88 Kot rektor je
v Budi stregel ku‘nim vojakom princa Evgena Savojskega (1663–1736) na pohodu proti
Beogradu in umrl.
Polbrat Bernarda Ferdinanda Erberga je bil ljubljanski kanonik in novome{ki pro{t Anton
Gothard Erberg (* 1700 Ljubljana; † 1755 Novo mesto). Polbrat Volbenk Adam je bil gra{~ak
v Stari Loki od leta 1706 in prvi okro‘ni glavar v Novem mestu od leta 1748. Gra{~ino je
nasledil najmlaj{i brat Maksimilijan Franc Gotfrid Erberg (* 1719 Ljubljana; † 1. 4. 1760
Novo mesto), ki je po polbratu Volbenku Adamu podedoval {e polo‘aj dolenjskega okro‘ne-
ga glavarja.
Erbergov Dol je le dvajset kilometrov vzhodno od Apfaltrerjevih Grma~. Ob pogostih
dru‘abnih sre~anjih med gra{~akoma so se med dru‘inama spletle kar tri poroke. Mati Ber-
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
76 Zanchi, 1748, 2: 15.
77 Zanchi, 1748, 2: 18.
78 Zanchi, 1748, 2: 22.
79 Zanchi, 1748, 2: 106.
80 Zanchi, 1748, 2: 113.
81 Zanchi, 1748, 2: 140.
82 Zanchi, 1748, 2: 219.
83 Zanchi, 1748, 2: 318.
84 Zanchi, 1748, 2: 342.
85 Zanchi, 1748, 2: 335.
86 Sodnik-Zupanec, 1943, 22–23; Martinovi}, 1992, 88, 90; Vanino, 1987, 183.
87 Diar., I./40r, 1713r.
88 Reisp, 1990, 52; SBL, 1: 160; Kova~i~, 2001, 99
327ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
narda Ferdinanda Erberga je bila Jo‘efa Leopoldina baronica Apfaltrer (* ok. 1691 Grma~e;
† 1764 Dol). Njena teta Marija Ana Apfaltrer (* ok. 1667 Grma~e; † 1728 Dol), vdova Rasp,
se je nekaj let pred njo poro~ila z Janezom Danijelom, starej{im bratom mo‘a Jo‘efe Leopol-
dine. Ivana Elizabeta Erberg (* 1696 Ljubljana; † 1750 Ljubljana), starej{a polsestra Bernar-
da Ferdinanda Erberga, se je poro~ila z gospodarjem ^e{enika Sigmundom Ferdinandom
baronom Apfaltrerjem, bratom Jo‘efe Leopoldine in stricem Bernarda Ferdinanda Erberga.89
Oton Henrik baron Apfaltrer, bratranec o~eta Jo‘efe Leopoldine, je podedoval Grma~e
leta 1698. Njegov sin Ernest baron Apfaltrer (* 26. 6. 1701 Grma~e; SJ 27. 10. 1718 Dunaj;
† 14. 10. 1767 Steyr) je {tudiral filozofijo v Gradcu med letoma 1722 in 1727. Med letoma
1735 in 1737 je predaval triletni te~aj filozofije v Ljubljani. Fiziko je pou~eval leta 1736 v
Ljubljani ter leta 1739 in 1740 na Dunaju. Po treh letih pou~evanja fizike je na Dunaju izdal
svoje fizikalne teze. Kot promotor je skupaj s {tudenti dal teze vezati ob dve razli~ni knjigi.
Prva je podrobno opisovala in ilustrirala oboro‘itev dunajskih me{~anov, druga pa je bila
bibliografija dunajskih jezuitov od ustanovitve kolegija do leta 1463 kot nadaljevanje biblio-
grafije natisnjene leta 1664. Podobno bibliografijo celotne avstrijske province za obdobje
med letoma od leta 1551 do leta 1764 je sestavil Bernard Ferdinand Erberg, vendar jo je
zapustil v rokopisu. Popis ‘ivljenjepisov in objavljenih del ~lanov avstrijske prov-ince Dru‘be
Jezusove je skoraj stoletje pozneje objavil Stoeger.
Z Dunaja se je Ernest Apfaltrer vrnil v Ljubljano kot profesor teologije. Bogoslovje je
nato predaval {e v Gradcu, Trnavi in v Passauu. Med letoma 1747 in 1748 ga ponovno sre~amo
v Ljubljani kot vodjo seminarja. Med letoma 1749 in 1750 se je zopet vrnil k filozofiji in
fiziki kot dekan profesorjev filozofije na Dunaju. Odtlej je opravljal vodilne funkcije v Grad-
cu, Gorici, Mariboru, Sópronu in Steyrju. V ~asu reforme pouka fizike je bil v Ljubljani
vodja seminarja med letoma 1755 in 1757 ter rektor kolegija med 28. 5. 1759 in 2. 1. 1763.90
Ernestov ne~ak je bil Leopold baron Apfaltrer (* 16. 10. 1731 Grma~e; SJ 1. 11. 1747
Dunaj; † 9. 12. 1804 Györ), profesor matematike in eksperimentalne mehanike v Celovcu
med letoma 1766 in 1773. V Celovcu je od leta 1765 vodil obrtno {olo, podobno kot Gruber
{tiri leta pozneje v Ljubljani. Tudi Leopoldov mlaj{i brat Ernest Apfaltrer (Apfaltern, * pri-
bli‘no 1735 Grma~e; † 1815 Ljubljana) je bil duhovnik.91
Bernard Ferdinand Erberg je bil v noviciatu na Dunaju leta 1735 in 1736. Ni‘je {tudije je
kon~al v Leobnu leta 1737, kjer je malo pred tem umrl rektor Matija Jentschiz, sin njegovega
bratranca. Filozofijo je {tudiral na Dunaju med letoma 1738 in 1740. Ob koncu njegovega
{tudija se je iz Male Azije na Dunajsko univerzo vrnil sloviti astronom, raziskovalec elek-
trike in zgodnjega telegrafa Joseph Franz (* 23. 2. 1704 Linz; SJ Avstrijska provinca; † 12. 4.
1776 Dunaj),92 ki je vplival na Erbergovo nabavo elektri~ne naprave za zbirko ljubljanskega
fizikalnega kabineta leta 1755.
V Ljubljani je Bernard Ferdinand Erberg pou~eval gramatikalne razrede leta 1741. [tudij
matematike je nadaljeval najprej v Gradcu leta 1742 in nato na Dunaju leta 1743. V Gradcu
je leta 1744 pou~eval gramati-kalne razrede in naslednje leto v Gorici humanitetne. Teolo-
gijo je {tudi-ral v Gradcu med letoma 1746 in 1749. Duhovno leto je imel v Judenburgu. V
Ljubljani je bil med letoma 1751 in 1758 profesor matematike in filozofije, katehet in zgodo-
89 AS, 1075, {t. 12; AS 730, Dolski arhiv, fasc. 119–225: 673–674.
90 Kova~i~, 1998, 58–59.
91 Smole (1982 , 581) ga omenja kot jezuita, vendar ji jezuitski viri ne pritrjujejo.
92 Poggendorff, 1898, 1: 994.
328 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
Jezuiti Apfaltrerji (Apfaltern). Izpis ne vsebuje zakoncev. Datumi in kraji se nana{ajo na rojstvo, morebitni
vstop med jezuite za ~rkama »SJ« in smrt.)
329ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
vinopisec. Tu je delal tudi zadnje zaobljube 2. 2. 1752. Po ukazu cesarice 25. 6. 1752 je moral
v drugem letniku predavati razli~ne naravoslovne predmete.
Bernard Ferdinand Erberg je bil med letoma 1759 in 1763 knji‘ni~ar v Terezijani{~u in
nato na dunajskem kolegiju. Na Dunaju je 1760 izdal Popis zemljepisno-krajepisnih del o
slavnem ~e{kem kraljestvu. Podobnega dela o Kranjski ni kon~al. ^e k tema zbirkama
pri{tejemo {e neobjavljeno bibliografijo avstrijskih jezuitov, dobimo podobo zelo sistemati~-
nega in delovnega raziskovalca.
Med letoma 1765 in 1766 je postal pomo~nik predstojnika in spovednik na kolegiju v
Trnavi. Naslednje leto je pomagal predstojniku Terezijani{~a. V Kremsu je vodil semeni{~e
za ubo‘ne dijake med letoma 1768 in 1771. Nato so ga znova potrebovali v Ljubljani. Kot
pomo~nik predstoj-nika in spovednik je skrbel tudi za du{ni blagor obetavnega gimnazijca
Jurija Vege. Kon~no je ostareli Bernard Ferdinand Erberg od{el nazaj v Krems in tam kmalu
umrl.
Predavanja o fiziologiji
V rokopisu o fiziki93 je Erberg opisal fiziologijo ~loveka. Vzporedno je razpravljal o fi-
zikalnih vpra{anjih toplote v telesu ter svetlobe v o~esu. Zato je pozneje zapisani naslov
»Fizika« s sodobnega stali{~a napa~en, ustreznej{e bi bilo: »Fiziologija«. K fiziologiji je
dodal veliko fizike in kemije pri obravnavi zra~nega tlaka, vakuuma, flogistonske teorije,
akustike ter optike le~.94
Tekst je bil pozneje o{tevil~en na vsaki drugi strani. Prvih {tirinajst poglavij rokopisa se
ni ohranilo. Tako se rokopis danes za~enja s petnajstim paragrafom o zraku in zra~nem tlaku.
Nato je obravnaval vakuum in problem straha pred njim.95 Ta vpra{anja so bila zelo priljub-
ljena sto let prej, ko je Torricelli odkril barometer in njegovo delovanje pojasnil z zra~nim
tlakom. V Erbergovem ~asu je zra~ni tlak ‘e povsem izpodrinil starej{e Aristotelove ideje.
Tekst se je nadaljeval z opisom arterij, ven,96 plju~ in kro‘enja zraka v krvi.97 Gorenje
zraka v ‘ilah, krvi in plju~ih98 je opisal s teorijo flogistona ter njegovega izlo~anja iz zraka.99
Flogistonsko teorijo je ob za~etku stoletja razvil nem{ki kemik in zdravnik Georg Ernst
Stahl (1660–1734). Uporabljali so jo do Lavoisierovih poskusov z goren-jem in teorijo kalo-
rika v 1770-ih letih. Zagreb~an Josip Franjo Domin (1754–1819) je zagovarjal flogistonsko
teorijo {e leta 1784,100 Kant leta 1787,101 Priestley in drugi pa {e pozneje.
93 V AS (rokopisi 242 r) hranijo 129 popisanih in vezanih strani polovi~nega A4 formata. O{tevil~ena je vsaka
druga stran teksta. Na naslovni strani je poznej{i zapis »Erberg: Fizika«. Tekst je nem{ki v gotski pisavi. Zato
domnevamo, da ni nastal na kolegiju v Ljubljani, kjer je nem{~ina komaj sredi osemdesetih let izpo-drinila latin{~ino.
Na Dunaju in v Gradcu se je nem{ki jezik prej uveljavil v znanosti. Rokopis ima pe~at Erbergove knji‘nice. V kazalu
in na platnicah je kot avtor naveden Erberg. Rokopis ni datiran. Naslednji rokopis v AS (143 r) ima letnico 1744, kar
je pribli‘ni datum nastanka Erbergove fizike. V tem ~asu bi rokopis lahko napisal Bernard Ferdinand Erberg. Med
letoma 1738–1740 je {tudiral na Dunaju, leta 1741 pa je predaval na ni‘jih {tudijah v Ljubljani.
94 Erberg, 1740, 1, 2, 8–11, 55–58.
95 Erberg, 1740, 1, 2.
96 Erberg, 1740, 3.
97 Erberg, 1740, 8.
98 Erberg, 1740, 9.
99 Deflogistonische Luft (Erberg, 1740, 8–11).
100 Dadi}, 1982, 1: 356.
101 Rouseau, 1955, 337.
330
V nadaljevanju je Erberg pisal o zvokih, glasbenih instrumentih102 in modulaciji tonov.103
Od akustike je pre{el na fiziologijo in razpravljal o ~ustvih,104 vonju,105 sluhu,106 elasti~nosti
zraka in drugih teles.107
Podrobno je obravnaval svetlobo in vid.108 Oko je ponazoril s camero obscuro, ki jo je
Erberg pozneje leta 1755 nabavil za novi kabinet ljubljanskega kolegija.109 Na sodoben na~in
je opisal kratkovidnost, druge o~esne napake in vrste le~.
Izpit pri Bernardu Ferdinandu Erbergu leta 1754
Bernardin Hohenwart (Hohenwarth, * 14. 5. 1734 Ljubljana; SJ 28. 10. 1754 Dunaj; † 3.
10. 1779 Ljubljana) je bil leta 1751 najbolj{i v latin{~ini med {tudenti ni‘jih {tudijev v Ljub-
ljani.110 Ob koncu {tudijev fizike v drugem letniku pri sorodniku Bernardu Ferdinandu Er-
bergu je septembra 1754 v Ljubljani dal vezati svoje izpitne teze ob poskuse z magneti zna-
menitega nizozemskega fizika Musschenbroeka.111 Izdajo je posvetil sv. Ignaciju Loyolske-
mu. Pri zagovoru so sodelovali: so{olec Karel Frére, {tudenta prvega letnika (logike) baron
Schmidhoffen in Bonaventura Pilgram ter {tudenta tretjega letnika (metafizike) Ga{par Branko
in Sigmund Kappus pl. Pichelstein.112 Kappusi so bili fu‘inarska dru‘ina iz Kamne Gorice
na Gorenjskem iz katere so iz{li {tevilni jezuiti; med njimi nekaj let prej umrli Zaharija
Kappus (* 23. 11. 1673 Kamna Gorica; SJ 26. 9. 1690 Dunaj; † 9. 9. 1751 Steyr), ki je bil leta
1708/09 eden prvih profesorjev fizike v Ljubljani.113
Hohenwartov zagovor Erbergovih tez ob ponatisu Musschenbroekove knjige je v veliko
dvorano kolegija privabil kar 340 gledalcev. Ljubljana takrat {e ni dosegla deset tiso~ prebi-
valcev; zato je bil tolik{en obisk dogodek, ki so ga {e dolgo pomnili. Pri{li so gostje iz
razli~nih meni{kih redov, {tirje grofi, dvanajst baronov in {tirinajst ni‘jih plemi~ev. Jezuitski
kronist je razpravi o Musschenbroekovem delu upravi~eno pripisal velik pomen za napredek
filozofije na Kranjskem. Sovpadala je z gmotno podporo stanov pri nakupu 51 fizikalnih in
matemati~nih u~nih pripomo~kov,114 ki jih je 17. 9. 1755 popisal profesor matematike Er-
berg. Odli~no obiskana razprava o delu vodilnega zagovornika Newtonove fizike Musschen-
broeka pri~a o zavidanja vredni veljavi znanosti v tedanji kranjski visoki dru‘bi.
Ob koncu Hohenwartovega {tudija so ljubljanske vi{je {ole skraj{ali s treh na dve leti;
zato se na{i absolventi niso ve~ mogli neposredno vpisovati na univerzo. Bernardin Hohenwart
je dober mesec po slavnostnem izpitu v Ljubljani vstopil k jezuitom na Dunaju in tam opravil
leto noviciata. Nato je utrjeval u~no snov z gimnazijci na kolegiju v Györu (1757) in s {tu-
denti zgodovine na Dunaju (1758). V ~asu nove ma{e svojih bratov 4. 10. 1759 je dve leti
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
102 Erberg, 1740, 13, 17.
103 Erberg, 1740, 19, 51.
104 Erberg, 1740, 39.
105 Erberg, 1740, 42.
106 Erberg, 1740, 44.
107 Erberg, 1740, 48.
108 Erberg, 1740, 53–63.
109 Schmidt, 1963, 148.
110 Historia Annua, 496.
111 Bernardin Hohenwart ni bil jezuitski seminarist v Ljubljani (Ljubljanski klasiki, 1999).
112 Historia Annua, 284.
113 Kova~i~, 2002, 111–112.
114 Historia Annua, 284–285, 300.
331ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Hohenwartovo posvetilo sv. Ignaciju in prve teze njegovega izpita pri Erbergu (1754).
332
pou~eval gramatikalne razrede ljubljanskega jezuitskega kolegija. Teologijo je {tudiral v
Gradcu med letoma 1761 in 1764. Nato so ga znova poklicali v Ljubljano. V doma~em kole-
giju je pou~eval v vi{jih razredih gimnazije ter vodil kongregacije med letoma 1766 in 1768.
Kot profesor filozofije in spiritual v Gorici je med letoma 1769 in 1771 koristno uporabil
matemati~ne vede, ki jih je spoznal na ljubljanskih predavanjih Bernarda Ferdinanda Erber-
ga. Naslednje leto je v Ljubljani ponovno sodeloval z Erbergom, ki so ga ‘e zapu{~ale mo~i.
Hohenwart je pou~eval logiko in metafiziko do prepovedi Dru‘be. Nekaj mesecev pred pre-
povedjo mu je umrl o~e. Ko je moral sle~i jezuitsko kuto se je podredil ljubljanski {kofiji.
Kot znamenit pridigar je ‘ivel pri ovdoveli materi Mariji Ani Charlotti rojeni Leo baronici
Loewenberg († 1781).115
Plemi~i Hohenwarti so bili zelo pomembni za ljubljanske jezuite. Gospodarili so na Ra-
vbarjevem gradu (Hoffmannsburg, Zgornji grad) v Meng{u in {tiri stoletja na bli‘njem Kolo-
vcu pri Rovtah blizu Kamnika. Ravbarjev grad je postal skupaj z de‘elno in dvorno pravdo
dota stare matere Avgu{tina Hallersteina Marije Rozalije Hohenwart, ki se je poro~ila s Fer-
dinandom Ignacom Hallersteinom. Janez Ferdinand Hallerstein, o~e Avgu{tina Hallersteina,
je Ravbarjev grad podedoval ob poroki leta 1702.116 Ded Bernardina Hohenwarta je bil bra-
tranec babice Avgu{tina Hallersteina. Tako so Bernardinov ugled na ljubljanskem kolegiju {e
pove~ali uspehi sorodnika Avgu{tina Hallersteina, vodilnega evropskega znanstvenika na
Kitajskem.
Marija Rozalija Hohenwart je bila vnukinja grofa Kozme Hohenwarta († 1628). Njen
bratranec Franc Erazem pl. Hohenwart (* 10. 5. 1650 Kolovec; † 1. 10. 1714) je bil operoz z
akademskim imenom »Innubus«. Drugi bratranec grof Jurij Sigmund Hohenwart (* 1643; †
24. 11. 1727) je podedoval gospostvo Kolovec in ga zapustil sinu grofu Francu Karlu
Hohenwartu (* 28. 10. 1691 Kolovec; † 25. 11. 1772 Kolovec), Bernardinovemu o~etu. Ma-
rija Rozalija je imela {e enega bratranca z enakim imenom Jurij I. Sigmund (* 1686; † 1717),
ki je podedoval bli‘nje Perovo pri Kamniku in ga zapustil mlaj{emu sinu grofu Juriju II.
Sigmundu (* 1713).117
Grof Jurij II. Sigmund Hohenwart je bil navdu{en naravoslovec; zato mu je gra{~ina
Perovo pri{la zelo prav. Od tod se je pogosto odpravljal na raziskovanje rastlin Kamni{kih
Alp. Spremljal ga je sin grof Sigmund Hohenwart (* 7. 6. 1745 Celje; † 1825 Linz). Za
strokovno plat pohodov sta skrbela sinova profesorja Janez Jo‘ef Lucius Erberg (* 11. 2.
1712 Ljubljana; SJ 18. 10. 1732 Dunaj; † 29. 6. 1787 Dol)118 in Franc Ksaver Wulfen (* 1728
Beograd; SJ 14. 10. 1745; † 17. 3. 1805 Celovec). Med {olskim letom so nabirali rastline v
okolici Ljubljane, med po~itnicami pa so si privo{~ili dalj{e ture v Alpe.
10. 7. 1786 je Jurij II. Sigmund Hohenwart prodal Perovo v dogovoru z bratom duhov-
nikom Jo‘efom Antonom Hohenwartom. Jurijev sin Sigmund Hohenwart je pozneje razisko-
val rastline na Kranjskem in Koro{kem. Na Koro{kem je ‘ivel do leta 1809 v iskrenem prija-
teljstvu z Wulfenom. Leta 1792 in 1812 je dal natisniti izsledke s svojih botani~nih izletov po
Koro{ki. Leta 1809 je postal {kof v Linzu. Njegove zbirke rastlin, ‘ivali in kamnin so pozneje
pri{le v gra{ki Joanneum.119
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
115 AS, 1075, {t. 111; Kova~i~, 2002, 114.
116 AS 730, Dolski arhiv, fasc. 119: 325; AS, fasc. 1075, {t. 103.
117 Smole, 1982, 226, 345; Schiviz, 1905, 404, 409.
118 Historia Annua, 480–481.
119 De‘man, 1856, 9; SBL, 1: 335–336; Smole, 1982, 345; Balabani}, 1995, 105.
333ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
So
ro
dn
ik
i 
je
zu
ito
v 
H
oh
en
w
ar
to
v 
s 
kr
aj
i 
ro
js
tv
a,
 d
at
um
i 
in
 k
ra
ji 
vs
to
pa
 m
ed
 j
ez
ui
te
.
334
Sigmundov profesor Janez Jo‘ef Lucius Erberg je bil ne~ak Antona Erberga in bratranec
Avgu{tina Hallersteina. Leta 1730 je dobil laskavo priznanje kot najbolj{i latinist na ni‘jih
{tudijih v Ljubljani.120 Osem let pozneje je pou~eval v ni‘jih razredih ljubljanske gimnazije.
Med letoma 1746 in 1750 je predaval etiko, teologijo in filozofijo na kolegiju v Celovcu.
Med letoma 1752 in 1754 je bil profesor teologije in spovednik v Gorici. Tam je sre~al
Wulfena, ki je za~el pou~evati ni‘je letnike gimnazije. Kljub razliki v letih sta se dobro
razumela in prijateljevala v Gorici in v Ljubljani. Janez Jo‘ef Lucius Erberg je bil med leto-
ma 1755 in 1773 profesor teologije, prefekt, knji‘ni~ar in spovednik v Ljubljani, leta 1780 pa
apostolski notar. Tam se je znova dru‘il z Wulfenom, ki je leta 1762 Ljubljani pou~eval
filozofijo. Naslednje leto je Wulfen predaval fiziko po Newtonovem nauku. S prvorazredni-
mi predavanji o botaniki je ob koncu {olskega leta navdu{il {tudenta Sigmunda.
Sin bratranca Sigmundovega deda je bil grof Franc Karl Hohenwart, ki je postavil svoje-
vrsten rekord s kar {tirimi sinovi jezuiti. Najstarej{i med njimi Sigmund Anton Hohenwart
(* 2. 5. 1726 Kolovec; SJ 3. 11. 1744 Reka; † 30. 6. 1820 Dunaj) je {tudiral filozofijo in mate-
matiko v Gradcu med letoma 1751–1753 in leta 1755. Med letoma 1762 in 1771 je pou~eval
filozofijo in zgodovino na Terezijani{~u. Postal je vzgojitelj otrok nadvojvode Leopolda v Fi-
rencah in na Dunaju ter {kof v Trstu (1791–1794) in v novi {kofiji St. Pölten. Kon~no je bil
imenovan za nad{kofa na Dunaju po smrti kardinala Christophorja grofa Migazzija (1714–
1803), ki je kot prvi predsednik [tudijske in knji‘no cenzurne dvorne komisije usmerjal preno-
vo pouka matemati~nih predmetov v Ljubljani. Pozneje je njegovo mitro prevzel pedagog Vin-
cenz Eduard Milde (1777–1853), prvi dunajski nad{kof me{~anskega rodu.
Mlaj{a Sigmundova brata Anton Hohenwart (* 27. 5. 1731 Kolovec; SJ 27. 10. 1748;
† 1800)121 in Janez Hohenwart (* 10. 5. 1732 Kolovec; SJ 28. 10. 1747; † 31. 1. 1771 Dunaj)
sta oba pou~evala tudi filozofijo; prvi v Slavonski Po‘egi (1767–1771), drugi pa v Pasauu
(1763) in na Terezijani{~u (1764–1771). Trije bratje Anton, Janez in Sigmund so 4. 10. 1759
skupaj darovali novo ma{o pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pet let po sve~anem Bernardinovem
zagovoru izpitnih tez so Hohenwarti Ljubljan~anom znova priredili prvovrsten dru‘aben
dogodek. Bernardin je pomagal starej{emu bratu Sigmundu pri glavnem oltarju. Njihov brat
Jurij Jakob Hohenwart (* 11. 4. 1724; † 2. 1. 1808) je podedoval Kolovec in ga zapustil sinu
grofu Francu Jo‘efu Hanibalu Hohenwartu (* 24. 5. 1771 Ljubljana; † 1844 Kolovec), ki se
je poro~il z baronico Margareto Felicito Henrieto Erberg (* 1764 Ljubljana; † 1851 Ljublja-
na), mlaj{o sestro Jo‘efa Kalasanca. Franc Jo‘ef Hanibal Hohenwart je kakor o~etov bratra-
nec Sigmund Hohenwart hodil na alpinisti~ne ture. Vodil je de‘elni muzej kot predsednik
muzejskega kuratorija in predsednik Kranjske kmetijske dru‘be med letoma 1827 in 1834,
katere odbornik je bil ‘e njegov o~e.122 Posesti na Kranjskem je zapustil ne~aku Karlu Sig-
mundu Hohenwartu (Hochenwart, * 12. 2. 1824 Dunaj; † 26. 4. 1899 Dunaj), ki je prav tedaj
kon~eval {tudij prava na Dunaju. Karl Sigmund je postal znamenit politik in ministrski pred-
sednik od februarja do oktobra 1871. Tako so se visoke politi~ne funkcije prepletale z znan-
stvenimi uspehi kranjskih Hohenwartov.
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
120 Historia Annua, 495.
121 Posmrtni zapis v Historia Annua, 439–461; Lukács, 1988, 2: 570.
123 SBL, 1: 330–331; Smole, 1982, 620–621; Kova~i~, 2002, 113; Bufon, 1971, 52.
335ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Bernardin Hohenwart je objavil {estinpetdeset tez profesorja Bernarda Ferdinanda Erber-
ga na enajstih straneh. ^e bi jih lo~il na podro~ja, bi dobil naslednjo sliko:
Podro~je: Teze
Logika in metafizika 1–24
Fizika: Zgradba snovi 25–27
Mehanika 28
Kapljevine 29–30
Zvok 31
Astronomija 33–39
Okus, vonj, toplota, svetloba 40
Meteorologija in pojavi v ozra~ju (padavine, svetlobni pojavi,
strela, vetrovi) 41–45
Geologija, kemija 46–48
Biologija 49–50
Moralna filozofija 51–56
Poglavja fizike, razli~na od mehanike, je obravnaval na kratko, ve~inoma skupaj z drugi-
mi pojavi:
Teze
Toplota 32, 40
Svetloba 40, 43
Elektrika 45
Magnetizem 48
Teze o fiziki je za~el z opisom fizikalnih teles. V prvi fizikalni tezi s {tevilko 25 je obrav-
naval vakuum, ki se ohranja porazdeljen v telesih. V nadaljevanju je opisal {e vakuum v
vesolju (34) in Torricellijev barometer (41). V 26. tezi je na{tel »anti~ne« in kemijske ele-
mente v enakem vrstnem redu kot {est let pozneje Taufferer v ~etrti tezi iz splo{ne fizike. V
Tauffererjevem ~asu dokazovanje obstoja vakuuma ni bilo ve~ potrebno, podrobneje pa je
pojasnil zgradbo snovi.
Erberg (27) in Taufferer (8) sta imela podobni mnenji o deljivosti snovi. V 29. tezi so
morali Erbergovi {tudentje pojasniti delovanje kapilarne sile, obratno sorazmerne razdalji, in
delovanje sile te‘e, obratno sorazmerne kvadratu razdalje. Eter naj bi povzro~al odbojno silo.
Frekvenco zvoka, okus, vonj, gibanje toplote, mrzlost kot negativno toploto ter ravnovesje
med te‘o in ognjem v podzemlju so Erbergovi {tudentje (31–32) opisovali podobno kot poz-
neje Tauffererjevi.
Erbergovi {tudentje so {e dajali prednost teoriji nepremi~ne Zemlje. Taufferer je ‘e smel
trditi nasprotno, potem ko je bila leta 1757 v katoli{kih de‘elah umaknjena prepoved obrav-
navanja fizikalne resni~nosti gibanja Zemlje.
Po Erbergu so zvezde ognjena sonca. Son~ne pege vedno znova nastajajo iz izparevanj in
kot sne‘inke sproti razpadajo. Koli~ine in velikosti zvezd ter razdalj med njimi ni mogo~e
izraziti s {tevili. Svetlikanja zvezd ni pojasnil le z migetanjem zraka kot Taufferer, temve~ s
tremi razli~nimi vzroki (35): z iskrenjem, vrtin~astim gibanjem in valovanjem etra. Vrtinci
336
so bili osnovni model fizike Descartesa, Bernoullijev in Huygensa, Newton pa jih je zavra~al.
Kljub temu je Erberg sprejemal Newtonovo fiziko, saj bi se sicer ne odlo~il za ponatis prevo-
da dela newtonianca Musschenbroeka.
Za razliko od Tauffererjevih Erbergovi {tudentje niso po imenih na{tevali planetov in tudi
niso pre{tevali njihovih lun. Pojasniti so morali polo‘aje Sonca, Lune in Zemlje ob polni in
novi Luni (38). Komete in njihove repe je Erberg (39) opisal enako kot Taufferer, saj sta oba
ogenj ena~ila z etrom. Gibanje ognja povzro~a svetlobo (40). To je bila edina omemba optike
v Erbergovih izpitnih tezah poleg mavrice in svetlobnih pojavov v atmosferi zaradi loma in
odboja na kapljah vode in ledu (43). Toploto in svetlobo je opisal v dveh razli~nih tezah.
Nauk o toploti in optiko {e ni imel za posebni fizikalni panogi, kot je bila denimo akustika.
Erberg je v isti tezi opisal vetrove in elektri~ne pojave. Magnetizem je obravnaval na
koncu teze o kemiji kovin. Ni ga povezoval z elektriko, kar je pod vplivom novih odkritij
storil Taufferer {est let pozneje.
Erberg je severni sij pripisal veliki razred~enosti v visokih plasteh ozra~ja. Strelo, severni
sij, ogenj in elektri~ne pojave je pojasnil z delovanjem hlapov ‘veplene kisline, tako kot leta
1760 Taufferer. Tudi po Bo{kovi}evem obisku pri ljubljanskih jezuitih leta 1758 se nova
teorija elektrike Benjamina Franklina (1706–1790) {e ni povsem uveljavila. Erberg (44) in
Taufferer (31) kljub opisu razred~enih visokih plasti ozra~ja nista sprejela dve desetletji starej{e
teorije severnega sija tajnika pari{ke akademije Jeana Jacquesa Dorotheusa (Dortoux) de
Mairana (1678–1771) in njegovega korespondenta Bo{kovi}a. Mairan je dokazoval, da se-
verni sij povzro~a atmosfera Sonca ob prehodu skozi vakuum v visokih plasteh ozra~ja Zem-
lje. Erberg in Taufferer vpliva Sonca nista omenjala, ~eprav so Tauffererjevi {tudentje (23)
pojasnili nastajanje zodiakalne svetlobo z atmosfero Sonca.
Ljubljanska izdaja Musschenbroekovega dela o magnetih
Musshenbroekovo raziskovanje magnetov so natisnili leta 1729 kot prvi izmed petih de-
lov obse‘nega fizikalnega dela. Bernard Ferdinand Erberg ga je nabavil leta 1754 za ljubljan-
ski kolegij.123 Istega leta so poskuse z magneti obenem ponatisnili v posebni knjigi na Du-
naju in ob Erbergovih izpitnih tezah v Ljubljani. Dunajska izdaja ni imela privezanih izpitnih
tez. Poznej{e hkratne izdaje Asclepijevega in Bo{kovi}evega dela s Pogrietschnigovimi ljub-
ljanskimi in Biwaldovimi gra{kimi izpitnimi tezami so bile natisnjene v Gradcu in ne v Ljub-
ljani, ~eprav so jih Pogrietschnigovi {tudentje seveda zagovarjali v Ljubljani.
Leta 1754 je Bernard Ferdinand Erberg za ljubljanski kolegij nabavil vsaj tri Musschen-
broekove knjige. Med njimi je bil esej o fiziki, kjer je Musschenbroek vakuumu posvetil celo
tretje poglavje prve knjige.124 V nasprotju s kartezijanci je Musschenbroek trdil, da je praz-
nega prostora mnogo ve~ kot polnega. Menil je, da se voda hitreje hladi v praznem prostoru
kot na zraku, kar je napa~no dokazoval s prenehanjem gorenja v praznem prostoru.125 Zmotil
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
123 NUK–8458. Drugi del knjige o povr{inski napetosti v kapilarah so ponatisnili leta 1753 na Dunaju in ga
kmalu nabavili za ljubljanski jezuitski kolegij (NUK-8186). Dunajski ponatis prvega dela o magnetih (1754) so
kupili ljubljanski Avgu{tinci (NUK-8617). Ljubljanski ponatis iz leta 1754 (NUK-8350) je imel tudi baron Erberg v
svoji knji‘nici in je pozneje pri{el v knji‘nico Rudolfinuma (NM-1834).
124 Musschenbroek, 1739, 1: 60–74.
125 Musschenbroek, 1754; Musschenbroek, 1739, 1: 60, 472.
337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Ljubljanska izdaja Musschenbroekovih magnetnih poskusov iz leta 1754 v abecednem avtorskem popi-
su knji‘nice Jo‘efa Kalasanca Erberga (Verzeichnis der Bücher in der freiherrl/ichen/ Erbergischen
Bibliothek am d. J. 1798. AS, GrA, I Gospostvo Dol, knjiga 18, str. XCIX, drugi zapis).
338 S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
Ljubljansko in dunajsko izdajo Musschenbroekovih magnetnih poskusov iz leta 1754 je Franc Ksaver
Wilde (1753–1828) leta 1803 popisal pod knji`ni~nima {tevilkama 1445 in 1446 Licejske Knji`nice
(NUK, Rokopisni oddelek, Wilde, Bibliotheca, str. 120).
339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Ljubljansko in dunajsko izdajo Musschenbroekovih magnetnih poskusov iz leta 1754 sta Matija ^op in
Kalister med letoma 1826–1831 popisala pod signaturama 8350 in 8617 Licejske knji‘nice, ki se upo-
rabljajo {e danes (NUK, ^opov katalog, IX knjiga B. Naturlehre, 1 del: Physik und Chemie c) Magne-
tismus, Electricität und Galvanismus, str. 49.
340
126 Kri‘anovskii, 1991, 25–34.
127 Prvo poglavje Musschenbroekove raziskave o magnetih v Ljubljanski izdaji.
128 Musschenbroek, 1754, 4.
129 Musschenbroek, 1754, 13, 15.
130 Musschenbroek, 1739, 4. Po~ez ~ez naslov knjige, ki jo je nabavil Bernard Ferdinand Erberg, je zapis:
»Imperial catal. Bibl. philo-soph. Coll. Labac. S.J. 1754« (NUK-8463).
131 Musschenbroek, 1754, 10, 13.
se je zaradi nepoznavanja vloge kisika pri gorenju, ki so jo pozneje raziskali Priestley, Sche-
ele in predvsem Lavoisier.
Musschenbroek je leta 1731 sestavil posebno napravo za preu~evanje raz{irjanja trdnih
snovi in jo imenoval pirometer. Pri segrevanju se je cev pirometra dalj{ala in sukala zobato
kolo, ki je bilo povezano s kazalcem. Napravo je bilo mogo~e uporabljati kot termometer.
Meritev z Mus-schenbroekovim pirometrom je bila nezanesljiva in ni dajala uporabnih rezul-
tatov.
11. 10. 1745 je dekan katedrale Evald Jurgens (Georg) von Kleist (* 1700 Vietlow v
Pomeraniji; † 1748 Koscin (Koszalin)) opisal odkritje elektri~nega kondenzatorja. V nasled-
nji {tevilki istega ~asopisa je Musschenbroek objavil, da je podobno napravo sam sestavil ‘e
pred Kleistom. Ker je bil Musschenbroek pomemben fizik in avtor priljubljenega u~benika,
je ve~ina raziskovalcev napravo imenovala leidenska steklenica po njegovem rojstnem kraju,
kjer je pou~eval na univerzi.126 Nekaj let po odkritju leidenske steklenice so v Ljubljani
ponatisnili Musschenbroekove poskuse z magneti. Ljubljanska izdaja je imela dve naslovni
strani in enajst strani s {estinpetdesetimi izpitnimi tezami. Za tezami je sledilo sto {estinde-
vetdeset Musschenbroekovih poskusov s snovmi, ki jih danes imenujemo feromagneti.
Musschenbroek je na koncu dodal deset bakrorezov s skicami eksperimentov. Vse magnetne
pojave je opisal s petimi lastnostmi, ki so bile obenem poglavja knjige:127
Naslov Stran
Uvod 1
1. Medsebojno delovanje magnetov 15
2. Delovanje magneta na ‘elezo 39
3. Usmerjanje magneta in namagnetenega ‘eleza proti dolo~eni to~ki (kompas) 144
4. Delovanje namagnetenega ‘eleza na namagneteno ali na navadno ‘elezo 247
5. Magnetna sila ‘eleza in njena trajnost 265–283
Musschenbroek je pisal podrobno in sistemati~no. Ena~bam se je izognil, rezultate pa je
objavil v {tevilnih tabelah. Izhajal je iz Newtonove vsesplo{ne privla~ne sile. Podobno kot
Newton ji je pripisoval bo‘anski izvir,128 magnet-no privla~no silo pa je primerjal z ljubez-
nijo.129
V nasprotju s prevladujo~im Newtonovim naukom svoje dobe Mus-schenbroek ni razla-
gal magnetnih pojavov z mehanskimi lastnostmi snovi. Prav tako je nasprotoval uporabi
hipoteti~nih brezte‘nih fluidov in etrov v fiziki.130
Vedel je, da imata magnetna in gravitacijska sila neskon~na dosega. V uvodu je na{tel
dvajset angle{kih, francoskih in nem{kih raziskovalcev magnetizma, med katerimi ni pozabil
na jezuite Cabeoja, Kircherja in Schotta.131 Za vsakega je navedel citat, obi~ajno brez letnice,
in eno ali dve osnovni ideji o magnetih. Ob fizikalnih silah ga je zanimala {e kemija. Opisal
je neuspe{na prizadevanja duhovnika Pierra Le Lorraina Vallemonta (* 1649 Pont-Audemer;
† 1721 Pont-Audemer), da bi z du{ikovo in ‘vepleno kislino vplival na magnet. Vallemont je
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Prvo poglavje Musschenbroekove raziskave o magnetih v Ljubljanski izdaji.
342
leta 1692 opisal namagnetenje na vrhu novega zvona cerkve Notre Dame v Parizu.
Musschenbroek se je skliceval tudi na raziskovanja Aldrovandija,132 ki jih je omenjal ‘e
Jentschiz. Ulysse Aldrovandi (1522–1605) je bil profesor logike in medicine na bolonjski
univerzi, direktorja botani~nega vrta ter utemeljitelja dragega naravoslovnega kabineta. Za
Kranjce je bilo {e posebej zanimivo njegovo sodelovanje pri raziskovanju podzemnih tokov
pri [kocijanskih jamah.
Prvi Musschenbroekov poskus133 je temeljil na anti~nih opazovanjih Plinija in Talesa z
Mileta. Tales naj bi opazoval tudi vpliv magneta na ‘iva bitja. Sledil je opis poskusov An-
gle‘a Francisa Hauksbeeja (okoli 1670–1713), Boylovega u~enca in ~lana Kraljeve dru‘be
od leta 1705. Hauksbee je leta 1706 sestavil elektri~no kroglo z vretenom. S trenjem je lahko
dobil velike elektri~ne naboje, podobno kot pred njim Guericke.
Musschenbroek je opis Hauksbeejevih poskusov dopolnil s skicami na koncu knjige.
Dele geometrijskih ponazoritev je ozna~eval z veliki-mi latinskimi ~rkami. Meril je natan~no
in se zanimal tudi za vpliv sprememb tlaka na magnetno silo. Seveda se je izkazalo, da tlak ne
vpliva na delovanje magneta. Barometer je bil izumljen pred stoletjem in je ta ~as ‘e postal
vsakdanja laboratorijska naprava. Konec 17. stoletja so barometre za prodajo ‘e proizvajali v
Angliji, kmalu pa tudi drugod v Evropi.
Kljub sistemati~nim raziskavam Angle‘a Williama Gilberta (1544–1603), objavljenim
leta 1600, je raziskovanje magneta {e sredi 18. stoletja ostalo brez prevladujo~e teorije. Raz-
iskovalci sorodnih elektri~nih pojavov so v Erbergovi dobi ve~inoma sprejeli Franklinovo
teorijo. Razvila se je iz kvalitativnih poskusov z leidensko steklen-ico in predvsem s Frankli-
novim dokazom elektri~ne narave strele, ki so ga uporabili za izdelovanje strelovoda.
Musschenbroek je bil previden mo‘. Trdil je, da moramo vse poskuse z magneti sami
opraviti in se tako prepri~ati o njihovi verodostojnosti.134 Splo{no sprejete resnice o magnet-
nih pojavih so se uveljavile {ele z meritvami na torzijski tehtnici Charlesa Augustina de
Coulomba (1736–1806) med letoma 1777 in 1785.
Zaklju~ek
Barone Erberge imamo za utemeljitelje pouka matemati~nih ved v Ljubljani. Med njimi
najdemo prvega kranjskega avtorja fizikalne knjige in utemeljitelja ljubljanskega fizikalno-
matemati~nega kabineta. Ljubezen do naravoslovja ni ponehala niti v naslednjih rodovih, ko je
Jo‘ef Kalasanc Erberg vzgajal sloviti botani~ni vrt na dolski gra{~ini. Prijatelj Anton Gruber
(* 26. 3. 1750 Dunaj; SJ 18. 10. 1765 Dunaj; † 1819), profesor matematike na ljubljanskem
liceju, mu je v Dol po{iljal bezeg, »vzhodne« pelagonije, »koristne« kaktuse, »indijske« kri-
zanteme, geranije, verbene, »~ebelje« metuljnice, glicinije in druga okrasna grmovja ter ro‘e.135
Prebiranje kitajskih poro~il o~etovega bratranca Avgu{tina Hallersteina in zavest o po-
membnih prednikih je vzpodbudila Jo‘efa Kalasanca k delu za Kranjsko. Po slu‘bi vzgoji-
telja prestolonaslednika in tajnega svetnika na Dunaju se je vrnil domov. Postal je mecen,
kulturni zgodovinar in najpomembnej{i zbiratelj kranjske zgodovinske dedi{~ine. Kranjcem
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
132 Musschenbroek, 1754, 11–12.
133 Musschenbroek, 1754, 15.
134 Musschenbroek, 1754, 9.
135 Pisma 22. 8. 1796, 8. 9. 1792, 7. 10. 1811, 22. 2. 1811 (AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 43, 1356–1357, 1358–
1359, 1384–1385, 1386, 1401–1402, 1405, 1426).
343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
je lahko ‘al, da njegovih dolskih gra{~inskih zbirk nismo v celoti obdr‘ali v de‘eli in nismo
ohranili neko~ sloviti botani~ni vrt v dolski gra{~ini.
Literatuara in okraj{ave
Aimé-Martin, M. L. 1838, 1843. Lettres édifantes et curieuses concernant l’Asie, l’Afrique et l’Améri-
que. II. Pariz: Société du Panthéon Littéraire.
Bu~ar, Karel. Avgust 1998. Gradivo za dolenjski biografski leksikon (53). Rast. 4: 409–413.
Balabani}, Josip. 1995. Padri gesuiti naturalisti: Giuseppe Agosti, Francesco Saverio Wulfen e
Agostino Michelazzi. I Gesuiti e gli Asburgo. 102–114.
Baumgartner, Andreas. 1826–1831. Die Naturlehre nach ihrem gegenwärtigen Zustande mit Rück-
sicht auf mathematische Begründung. Bd. 1–3. 2. Izdaja, Wien: J. G. Heubner. (6. izdaja, Wien, 1839).
Borel, Pierre. 1657. Discours nouveau prouvant la pluralité des mondes. Geneve.
Brixianus, Fortunatus. 1751, 1752. Philosophia Sensuum Mechanicum Methodice Tractata at que
ad usus Academicos accomodata opera & studio. Tomus primus physicam generalem continens. Tomus
secundus physicam particularum complectens. Secundis cursis P.F. Fortunati A. Brixia ord. minor.
S. Francisci Prov. Brixia. I–III. Brescia: Rizzardi.
Bufon, Zmago. 1971. Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju, Zbornik za zgodovino na-
ravoslovja in tehnike. Ljubljana: Slovenska matica. 1: 15–77.
Cabeo, Niccolò. 1626. Philosophia magnetica, Ferrara.
Dadi}, @arko. 1982. Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. I. Zagreb: SNL.
Diar. – Diarium Ministri jezuitskega kolegija v Ljubljani. AS, Zbirka rokopisov, I./37r (1712–1721),
I./38r (1722–1736), I./39r (1737–1754) in I./40r (1754–1772).
Dolinar, France-Martin. 1976. Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597–1704,
Dissertatio ad Doctoratum in Facultate Historiae Ecclesiasticae Pontificiae Universitatis Gregoria-
nae, Ljubljana: Tiskarna Ljubljana.
Erberg, Janez Adam. 1687. Conclusiones ex Universa Philosophia. Graecii.
Erberg, Anton. 1728. Topografia ducatum Carinthiae et Carniolae, Honiribus Perillustrium… Do-
minorum AA. LL. et Philosophia Neo-Doctorum cum in Alma, et Celeberrima Universitate Graecensii
Suprema Laurea innignisetur, Promotore R.P. Antonio Erber, e Soc. Jesu, AA. LL. et Philosoph. docto-
re, ejusdumque Professore Emerito a Philosophis Condiscipulis dicata. Anno M.DCC.XXVIII. Mense
Augusto, Die_. Viennae Austriae: Typis Mariae Theresiae Voigtin.
Erberg, Anton. 1750, 1751. Cursus Philosophicus Methodo Scholastico Elucubratus per Reveren-
dum Patrem Antonium Erber, è Societate Jesu AA. LL. Philosophiae necnon SS. Theologiae Doctorem,
et in alma, ac celeberrima Universitate Graecensi Cancellarium Emeritum. I–III. Viennae: Typis Joan-
nis Thom. Trattner. Univ. Typol. Viennae Austriae: sumptibus Caspari Schmidt.
Erberg, Bernard Ferdinand. Okoli 1740. Physica, s.d. AS, Zbirka rokopisov, 242r.
Erberg, Janez Benjamin. 1716. Anathema Astronomico-Sciathericum Augustissimae Caelorum, et
Siderum Reginae Mariae appensum honoribus et in disputatione physico-mathematica oblatum, ab
Illustrissimo, ac Erudito Domino Joanne Benjamino L.B. ab Erberg, opponente Illustrissimo, ac Erudi-
to Domino Maximiliano Antonio L.B. â Tauffrer, Physices, & Matheos Cultoribus. Praeside R.P. Seba-
stiano Stainer è Soc.Jesu. A. A. L. L. & Philosophiae Doctore, ejusdémque & Matheseos Professore
Ordinario. in Archi-Ducali, & Academico Societatis JESU Gymnasio Labaci Anno 1716. Die Mens.
Labaci: Formis Joannis Georgij Mayr, Inclytae Provinciae Carnioliae Typogr.
Erberg, Janez Danijel. 1671. Disputatio juridica de Officio Iudicis … in universitate Viennensi,
Praeside D. Georgio Wohinz. Viennae.
Erberg, Janez Ernest. 1709. Exercitium Mathematicum, Sive Paradigma Catoptrico-Steganographi-
cum, ac Causticum per radios reflexos ex speculis planis, Demonstratum, & in resolutione Variorum
problematum à Perillustribus, & Eruditis Dominis Joanne Ernesto ab Erberg, & Laurentio Daniele à
Wolbiz, Provincialibus Carniolis Labacensibus, Physices, & Matheos Auditoribus. Praeside R.P.Joanne
Baptista Thullner è Societate JESU AA. LL. & Philosophiae Doctore, theologiae Moralis, & Mathesos
344
Professore Ordinario. Dialogice propositum In Archi-Ducali Societatis JESU Gymnasio Labacensi,
Mense Junio die 23. Anno M.DCC.IX. Labaci: Typis Joan. Georgij Mayr, Inclyt, Provinc. Carn. Typogr.
Erberg, Jurij. 1713. Assertiones ex tractatus de legibus, quas in ceasareo et academico Societatis
Jesu collegio Lincii mense Julio die anno MDCCXIII publice propugnabit… Maksimilijanus Laber-
mayr, Bavarus… preaside r. p. Georgio Erber Societatis Jesu. Privezano: Discursus de legum accepta-
tiones excertii academici causa praevie habitus a binis defendentibus... Lincii.
Erberg, Jurij. 1713. Fasciculus rubricarum utriusque iuris sive indices titulorum iuris canonici et
civilis redacti in ordinem alphabethicum. Lincii.
Erberg, Volbenk Adam. 1709. Conclusiones proemiales de natura et objecto logicae quas in archi-
ducali Societatis Jesu gymnasio Labaci Anno M.DCCIX. Mense februario Die 9. Publice propugnabit
perillustris d. Wolfgangus Adamus ab Erberg. Praeside R.P. Joanne Baptista Reüsner e Societate Jesu
philosophiae professore ordinario. Labaci. ^rni tisk na rumeni svili. AS 730, Dolski arhiv, fasc. 65:
673–674.
Gestrin Ferdo. 1972. Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: SAZU.
I Gesuiti e gli Asburgo. (ur. Sergio Galimberti, Mariano Malý). 1995. Trst: Lint.
Gorman, Michael John. 1994. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and
Sulphurous Fumes. MEFRIM. 106/1: 7–32.
Grmek, Mirko Dra‘en. 1963. Rukovet starih medicinskih, matemati~ko-fizi~kih, astronomskih,
kemijskih i prirodoslovnih rukopisa sa~uvanih u Hrvatskoj i Sloveniji. Rasprave i gra|a za povijest
nauka. JAZU, Zagreb. 1: 259–342.
Von Guericke, Otto. 1986. Neue »Magdeburgische« Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: Aka-
demische Verlagsgesellschaft M.B.H.
Historia Annua Collegij Labacensis, 1722–1773. NUK. Ms 1544.
Hounder, Anton. 1904/1905. P. Joseph Stöckleins »Neuer Welt-Bott«, ein Vorläufer der »Katholi-
schen Missionen« im 18. Jahrhundert. Die Katholischen Missionen. 33: 1–4 (Nr. 1), 30–33 (Nr. 2), 80–83
(Nr. 4), 103–107 (Nr. 5).
Ignacijeva karizma na Slovenskem, razstava pri sv.Jakobu. 1990. Kranj: Gorenjski tisk.
Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 1992. Zagreb: Muzejsko-galerijski centar.
Jambrehovi}, Franjo. 1669. Philolsophia Peripatetica. Viennae.
Jezuitski kolegij v Ljubljani (ur. Vincenc Raj{p). 1998. Ljubljana: Zgodovinski in{titut Milka Kosa
ZRC SAZU, In{titut za zgodovino Cerkve Teolo{ke fakultete v Ljubljani in Provincialat slovenske
province Dru‘be Jezusove.
Ju{kevi~, A.P., Ju.H. Kopelevi~. 1983. Hristian Goldbah. Moskva: Nauka.
Khell, Joseph von Khellburg, S.J. 1751. Physica ex recentiorum observationibus accomodata usi-
bus academicis. Vienna. (Ponatis: Vienna, 1754, 1755).
Koessler, Joseph. 1749. Physica seu Contemplatio Corporum in genere. Tradita ad Adm. Rvdo.
Perdocto P. Josepho Kessler. NUK, rokopis 238.
Koessler, Joseph. 2. 5. 1750. Physica Particularis seu Contemplatio Corporum in Particulari. Tra-
dita ad Adm. Rvdo. Perdocto et clarissimo Patre Josepho Kessler. NUK, rokopis 239.
Korade, Mijo. 1990/91. Filozofska i prirodoznanstvena djela profesora filozofije u 18. stolje}u.
Vrela i prinosi. 18: 21–67.
Kova~i~, Lojze. 1998. Rektorji jezuitskega kolegija v Ljubljani (9.8.1597–29.9.1773). Jezuitski
kolegij v Ljubljani (ur. Vincenc Raj{p). Ljubljana: Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU, In{titut
za zgodovino Cerkve Teolo{ke fakultete v Ljubljani in Provincialat slovenske province Dru‘be Jezuso-
ve. 49–76.
Kova~i~. Lojze. Marec 2001. Jezuiti in Dizmova bratov{~ina. Tretji dan. 30/3 (273): 98–100.
Kova~i~. Lojze. Januar/februar 2002. Povezave ljubljanskih jezuitov z Akademijo Operozov. Tretji
dan. 31/1–2 (282): 104–117.
Kri‘anovskii, L.N. 1991. Istoria izobretenija Leidenskoi banki – pervoga elektri~eskogo kondensa-
tora, VIET. 3: 25–34.
Lind, Gunter. 1992. Physik im Lehrbuch 1700–1850. Zur Geschichte der Physik und ihrer Didaktik
in Deutschland. Berlin: Springer-Verlag.
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Ljubljanski klasiki 1563–1965. 1999. (ur. @ivka ^rnivec in drugi). Ljubljana: Maturanti klasi~ne
gimnazije.
Lovato, Italo. 1959. I Gesuiti a Gorizia (1615–1773). Studi Goriziani. Januar–Junij. 25: 135
Lukács, Ladislaus S.J. 1987–1988. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus persona-
rum Provinciae Austriae Societatis Iesu (1555–1773). I–III. Romae: Institutum historicim S.J.
Martinovi}, Ivica. 1992 Ljetopis filozofskih i prirodoznanstvenih istra‘ivanja hrvatskih isusovaca.
Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 87–97.
de Melduca, Bartholomeaus Maistrius, Bonaventurae Belluti de Catani. 1727. RR. PP. Bartholome-
aus Maistrius de Melduca, et Bonaventurae Belluti de Catani ord. Minor. Comment. Magister. Philo-
sophia ad mentem Scoti Cursus integer. Tomus Primus Contines Disputationes in Aristotelis Logicam /
Tomus Secundus Contines Disputationes ad mentem Scoti in Aristotelis Stagiritae Libros Physicorum.
Venetiis MDCCXXVII.
Murko, Vladimir. 1974. Starej{i slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski zgodovini –
Astronomi. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 2: 11–41.
Musschenbroek, Pieter van. 1729. Physicae Experimentalis et Geometricae, de Magnete, Tuborum
capillarium vitreorumque speculorum attractione, magnitudine terrae, cohaerentia corporum firmo-
rum dissertationes: ut et ephemerides meteorologicae ultrajectinae. Lugduni. (Ponatisa prvega dela
1754: Petri van Musschenbroek Dissertatio physica experimentalis de magnete, quam cum assertioni-
bus ex universa philosophia palam propugnatis Illustrissimus ac Perdoctus Dominus Bernardinus e
Dominis ab Hochenwarth, Carniolus Gerlachsteinensis, philosophiae in 2. Annum auditor, praeside r.
p. Bernardino Erber è S. J. Philosohiae Professore Publ.&Ord. In aula academica archiducalis Soc.
Jesu colegii Labaci mense Sept. Anno 1754 utilitati publicae dedit. Labaci: Reichhardt. Dissertatio
physica experi-mentalis de magnete. Lugduni Batavorum Anno 1729 dedita nunc vero auditoribus oblatu.
Viennae Austriae. Ponatis vseh petih delov: 1756. Viennae & Pragae & Tergesti: Thomae Trattner).
Musschenbroek, Pieter van. 1739. Mr.Pierre van Musschenbroek, Essai de physique, avec une
descrip-tion de nouvelles sortes de machines pneumatiques, et un Recueil d’expériences. Traduit en
françois par Pierre Massuet. Leyden: Luchtmann.
NM – Signature knji‘nice narodnega muzeja v Ljubljani.
NUK- Signature Narodne in univerzitetne knji‘nice v Ljubljani.
Pivec-Stele, Melita. 1969. Promocije Slovencev na gra{ki univerzi 1728, Kronika 2 (1969) str. 112.
Poggendorff, Johann Christian.1863, 1898. Biographisch-Literarisches Handwörterbuch zur Ge-
schichte der exakten Wissenschaften. Leipzig: Johann Ambrosius Barth.
Redescini, Ambros. 1778. P. Ambrosii Redescini de Hadovio O.C. Institutiones universae Philo-
sophia Recentioris, usibus discipulorum accomodatae. Zagreb. Rokopis v Kapucinski knji‘nici, [kofja
Loka.
Reisp, Branko. 1990. Izbor tiskov jezuitskih avtorjev in institucij 17. in 18. stoletja iz knji‘nice
Narodnega muzeja v Ljubljani. Ignacijeva karizma. 43–67.
Rossi, Paolo. 1997. La nascita della scienza moderna in Europa. Roma-Bari: Editori laterza fare
l’Europa.
Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig. 1905. Der Adel in der Matrikel des Hertzogtums Krain. Görz:
samozalo‘ba.
Schott, Gaspar. 1664. Physica curiosa, seu mirabilia naturae et artis. Herbipoli: Endter.
Smole, Majda. 1982. Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS.
Sodnik-Zupanec, Alma. 1943. Vpliv Bo{kovi}eve prirodne filozofije v na{ih doma~ih filozofskih
tekstih XVIII. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Stoeger, Joannes Nepomuk. 1855. Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine
ad nostra usque tempora. Viennae: Typis Congregationis Mechitharisticae.
de Suárez, Franciscus. 1597. Disputationes metaphysicae. Roma.
Targosz, Karolina. 1971. Le mécenat de Louise-Marie de Gonzague et les liens scientifiques Fran-
co-Polonais au XVIIe siècle. XIIe Congrès international d’Histoire des sciences. XI: 137–142.
Taufferer, Inocenc. 1760. Tentamen Publicum ex Universa Philosophia, Quod In Archi-Ducali, &
Academico Soc. JESU Collegio Labaci ex praelectionibus r. p. Innocentii Taufferer Soc. Jesu Phil. Prof.
Publ. & Ord. Subiverunt Perillust. D. Aloysius Vermati, de Vermesfeld, Carn. Lab. Nobilis D. Antonius
346
Feichtinger, Carn. Locopolitanus. Prolusionis loco Explanabuntur Phaenomena motus Astrorum Syste-
matis Copernicani. Labaci: Typis Joannis Georgii Heptner, Inclytae Provinciae Carnioliae Typographi.
Umek, Ema. 1991. Erbergi in Dolski arhiv. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.
Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci I hrvatski narod. II. Zagreb: Filozofsko-teolo{ki institut dru‘be
Isusove.
Wallace, William A. 1984. Galileo and his sources. The Heritage of the Collegio Romano in Gali-
leo’s Science. Princeton, New Jersey: Princeton University Press.
Widmer, Georg. 2001. Gottschee 1406–1627 Feudal Domain on the Frontier of Empire. Denver:
Gottscheer Heritage and Genealogy Association.
Zanchi, Joseph. 1748. Scientia rerum Naturalis sive Physica au usus academicos accomodata ope-
ra et studio P. Josephi Zanchi Societatis Jesu Sacerdotis. Viennae.
S u m m a r y
The Erberg Family Physicists
Stanislav Ju‘ni~
Originally from a modest background in the Ko~evje area the Erberg family became one of the most
prominent noble families in Carniola. The Erbergs made their fortune as tollmen and prominent provin-
cial, later even state, officials. The Erberg barons and their relatives were the most important supporters of
the Jesuit College in Ljubljana. All men in the family had studied at this institution, and many of them
joined the Jesuit order. After completing their studies in Vienna, Graz or Leoben some of them were also
teaching in Ljubljana. The Erberg Jesuits financially supported the College by donating their inheritances,
and each Erberg generation produced prominent Jesuit scientists and teachers. The well-preserved family
archives contain numerous printed exam theses from the Ljubljana Jesuit College.
Members of the Erberg family and their relatives became prominent members of numerous colle-
ges in the Austrian Jesuit province. They were gifted mathematicians and had an aptitude for natural
sciences. They taught physics and mathematics in Ljubljana, Vienna and Graz, and initiated the so-
called Theresian reforms in the natural sciences curriculum in Ljubljana and elsewhere.
The Erbergs were especially successful as missionaries in Hungary, America and China. When he
was appointed president of the Bureau of Astronomy in Peking, Suzana Elizabeta Eberg’s son Avgu{tin
Hallerstein became the most prominent family member. His scientific contributions were published in
Vienna, London, Paris, Berlin, Leipzig, Sankt Peterburg, Lisbon and Peking. Throughout his life he
maintained connections with his family, especially with his brother Vajkard. BaronVajkard was spen-
ding the remainder of his life with his cousin, baron Volbenk Danijel Erberg, and his son Jo‘ef Kala-
sanc, in Dol. With his work, Jo‘ef Kalasanc represents the culmination and simultaneously the end of
the educational and scientific activities of the Erberg family in Carniola.
S. JU@NI^: FIZIKI ERBERGI
347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Janez [umrada
K vpra{anju izvora Balthasarja Hacqueta
Opredelitev problema
»On me dit, d’être né à Leconquet en Basse-Bretragne [sic] l’an 1740«. »Pravijo mi, da
sem bil rojen v kraju Leconquet v Spodnji Bretanji leta 1740«, tako jasno in (na prvi pogled)
neproblemati~no je zapisal Hacquet uvodni stavek svoje francosko pisane avtobiografije z
naslovom »Précis de la vie de Belsazar, vulgairement Baltasar, Hacquet, écrit par lui même«1.
Takoj pade v o~i, da Hacquet sam ne trdi, da se je rodil tam in takrat, kot pi{e, ampak »mu
pravijo« o tem drugi, in le ~e se v ni~emer ne bi ozirali na izvajanja v nadaljevanju tega
besedila, bi se lahko zadovoljili z razlago, da gre pri tem za nepomembno slogovno nadrob-
nost. Potem je zanimivo, da nem{ki prevod avtobiografije2 na tem mestu ni natan~en, saj se
glasi: »Ich wurde angeblich [J. [.] im Jahre 1740 zu Leconquet in der Basse-Bretagne gebo-
ren«. Prevajalca Otta Hartiga – pa tudi {tevilne druge avtorje, ki so pisali o Hacquetu – je
najbr‘ zavedla avtobiografova nenavadna marginalna ~asovna navedba »1740/39«, ki se nana{a
tako na ~as njegovega rojstva (vrstica 1 avtobiografije), kot tudi na nadaljnje besedilo v vrsti-
cah 2–6, kjer je govora o Hacquetovih neznanih star{ih, predvsem o~etu, in eo ipso o njego-
vem skrivnostnem poreklu. »Mes parens m’ont été inconnû [sic], excepté qu’on me dit que
mon père étoit d’une famille aristocratique à seize-quartiers. Les armes qui se trouvent au
bas de mon portrait qu’un ami a fait graver malgré moi en 1777 à Vienne par Kohl in-quarto
doivent avoir du rapport avec ceux de mon père, excepté le flambeau de l’amour, qui fait voir
que je fût [sic] fils naturel3». »Moji star{i so mi bili neznani, razen da mi pravijo, da je bil moj
o~e iz aristokratske dru‘ine s {estnajstimi predniki. Grb, ki se nahaja pod mojim portretom in
ga je dal neki prijatelj proti moji volji gravirati Kohlu na Dunaju leta 1777 v formatu ~etr-
tinke, mora biti v zvezi z o~etovim, razen plamenice ljubezni, ki ka‘e, da sem bil nezakonski
sin«. Tudi tisto, kar Hacquet sploh ve o o~etu, »mu pravijo« drugi, on v lastnem ‘ivljenjepisu
zgolj ponavlja, kar »mu pravijo«. Z navedbo letnice »1740/39« in trditvijo na drugem mestu
avtobiografije, da je leta 1799 praznoval svojo {estdesetletnico (»1799 etant parvenu à l’age
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 347–361
1 Avtograf Hacquetovega lastnega ‘ivljenjepisa hrani Bayerische Staatsbibliothek München, Abteilung für Hand-
schriften und seltene Drucke Cgm 6153. V francoskem izvirniku in lastnem nem{kem prevodu je avtobiografijo prvi
objavil H (i.e. Otto Hartig), B. Hacquets Autobiographie. Originalbriefe B. Hacquet’s an Freiherrn von Moll,
Neumarkt/Müchen, v: Die Wahrheit (München) 42, 1908, {t. 1–4, str. 21–35, 71–82; po njem objavlja tekst francos-
kega izvirnika tudi Georg Jakob, Belsazar Hacquet. Leben und Werke, München 1930, str. 223–236. Na{ citat je s
fotografije izvirnika, ki je objavljena v: Hedwig Rüber & Axel Straßer, Belsazar Hacquet. Physikalisch-politische
Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Carnischen, Rhätischen in die Norischen Alpen, München 1989, str.
408. Obstajajo {e prevodi avtobiografije v italijan{~ino in sloven{~ino (G. Pilleri & D. Mu{i~, La vita di Belsazar
Hacquet ed il suo viaggio a vela sulla Sava da Lubiana a Semlin. Autobiografia di Joannes Antonius Scopoli,
Waldau–Bern 1984, str. 23–33, 61–72; v pri~ujo~i razpravi objavljeni prevodi citatov iz avtobiografije v sloven{~ino
so vseeno moji) ter ukrajin{~ino ( Marija Valjo, Baltazar Haket i Ukrajina. Statti i materialy, Lviv 1997, str. 77–92).
2 Gl. O. Hartig (kot v op. 1), str. 71; H. Rüber & A. Straßer (kot v op. 1), str. 409.
3 Po fotografiji izvirnika pri H. Rüber & A. Straßer (kot v op. 1), str. 408.
348
de 60 ans 4»), kar se ujema s trditvijo v pismu von Mollu, Dunaj 15.6.1812, v katerem je
zapisal, da je star 73 let5, je Hacquet povzro~il precej{njo zmedo med avtorji, ki so pisali ali
{e pi{ejo o njem. Skoraj vsi – o za nas posebej zanimivih izjemah bo {e govor – pi{ejo, da se
je rodil v Le Conquetu v francoski Bretanji. Pri tem v veliki ve~ini navajajo, da se je to
zgodilo leta 1739 ali 1740 oziroma 1739/406. Precej{nje {tevilo avtorjev se je vendarle
»odlo~ilo« samo za rojstno letnico 17397, spet drugi »verjamejo« v leto 17408…
Iz tak{nega stanja stvari je mogo~e sklepati marsikaj, nekdo nekoliko naivno, »da mu je
rojstno leto 1739 ali pa 1740, morda Silvestrova no~9». Zmedo odli~no utele{ata dve od treh
spominskih plo{~, postavljenih v Hacquetov spomin v Sloveniji. Na avgusta 1978 na Velem
polju pod Triglavom vzidani plo{~i beremo letnici 1739–181510, na plo{~i, ki je avtorsko delo
akademskega kiparja Bineta Ambro‘i~a in krasi od oktobra 1987 dalje hi{o na Gornjem trgu 4
v Ljubljani, kjer je Hacquet svoj ~as ‘ivel, pa najdemo letnici 1740–1816 [sic]11. Zadnje je, ~e
smo pikri, uspel poskus, kako zakomplicirati {e datum Hacquetove smrti. Brez vsakega dvoma
namre~ vemo, da je izdihnil 10.1.1815 na Dunaju, literatura pa je o tem soglasna.
J. [UMRADA: K VPRA[ANJU IZVORA BALTHASARJA HACQUETA
4 O. Hartig (kot v op. 1), str. 32; G. Jakob (kot v op. 1), str. 233; H. Rüber & A. Straßer (kot v op. 1), str. 423.
5 O. Hartig (kot v op. 1), str. 119.
6 Prim. naslednje biografske ~lanke o Hacquetu: Jules Roger, Les Médecins bretons du XVIe au XXe siècle.
Biographie et bibliographie, Paris 1900, str. 86–87 (ponatis Saint-Malo 1987); Ivan Pintar, Slovenski biografski
leksikon, 1. zvezek, 2. snopi~, Ljubljana 1926, str. 284–287; G. Jakob (kot v op. 1), str. 11; Ivan Pintar, Mediko-
kirur{ki zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec. Habilitacijska disertacija, Ljubljana 1939, str. 19;
Josip Wester, Balthasar Hacquet, prvi raziskovalec na{ih Alp, Ljubljana 1954, str. 11; Josip Wester & Boris Orel, v:
Enciklopedija Jugoslavije 3, Zagreb 1958, str. 645–646; Leo Santifaller & Eva Obermayer-Marnach ur., Österreichi-
sches biographisches Lexikon (1815–1950) 2, Graz-Köln 1959, str. 132–133; Viktor Petkov{ek, Za~etki botani~ne
vede pri Slovencih, v: J. Lazar ur., Ad annum horti botanici Labacensis solemnem CL – Zbornik ob 150-letnici
botani~nega vrta v Ljubljani, Ljubljana 1960, str. 17; Kazimierz MaWlankiewicz, Polski sJownik biograficzny 9,
WrocJaw–Warszawa–Kraków 1960–1961, str. 221–223; Vilko Novak, Balthasar Hacquet in slovenska ljudska kul-
tura, v: Traditiones 3, 1974, str. 19; Marijan Brecelj, Primorski slovenski biografski leksikon 6. snopi~, Gorica 1979,
str. 522–524; Vilko Novak, Balthasar Hacquet in slovenska ljudska kultura, v: V. Novak, Raziskovalci slovenskega
‘ivljenja, Ljubljana 1986, str. 64; Nada Praprotnik, Botani~na raziskovanja v drugi polovici 18. stoletja na Sloven-
skem, v: J. Horvat ur., Slovenci v letu 1789, Ljubljana 1989, str. 85; Aleksandra Kornhauser & Tone Wraber, En-
ciklopedija Slovenije 4, Ljubljana 1990, str. 1–2; Peter Borisov, O Hacquetovem zna~aju (zgodovinsko-psiholo{ka
{tudija), Zgodovinski ~asopis 53, 1999, str. 455; Nada Praprotnik, Balthasar Hacquet in njegovo botani~no delovanje
na Kranjskem, Razprave 4. razreda SAZU 42, 2001, {t. 2, str. 175; K.G. Saur, World Biographical Index Internet
Edition: www.saur-wbi.de ter K.G. Saur Verlag. Internationaler Biographischer Index 10: www.biblio.tu-bs.de/wbi
oboje 2003; AEIOU. Österreich-Lexikon: www.aeiou.at 2003.
7 Constant Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich 7, Wien 1861, str. 163–165; Johann
Christian Ferdinand Hoefer, Nouvelle biographie générale depuis les temps les plus reculés jusqu’à nos jours 23,
Paris 1861, str. 34–35 (reprint: Copenhague 1966); A. Dechambre & L. Lereboullet, Dictionnaire encyclopédique
des sciences médicales. Quatrième série F-K 12, Paris 1886, str. 16–17; Pierre Larousse ur., Grand dictionnaire
universel du XIXe siècle 9, Première partie H, Paris s.d., 12–13 (reprint Genève-Paris 1982); O. Hartig (kot v op. 1),
str. 19; Niko @upani~, Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovena~ka 1, Zagreb 1925, str. 807; Mario Pleni~ar,
Enciklopedija Jugoslavije 4, Zagreb 1986, str. 651–652; Mario Pleni~ar, Encklopedija Jugoslavije. Izdaja v sloven-
skem jeziku 4, Zagreb 1989, str. 591; M. Valjo (kot v op. 1), str. 5, 9; Michel Dupont, Dictionnaire historique des
médecins dans et hors de la médecine, Paris 1999, str. 307; Marija Valjo & Mykhailo Kril, Baltazar Haket doslidnyk
Pivdenno-Shidnoji i Centralnoji Evropy. Doslidzennija i materialy, Lviv 2000, str. 5.
8 Michaud, Biographie universelle ancienne et moderne 18, Paris 1857, str. 318–319; La Grande Encyclopédie.
Inventaire raisonné des sciences, des lettres et des arts 19, Paris s.d., str. 702; René Kerviler, Répertoire général de
bio-bibliographie bretonne 9, Rennes 1904, str. 385 (reprint Mayenne 1984); H. Blémont, Dictionnaire de bio-
graphie française 17, Paris 1989, str. 478; H. in B. Dwyer ur., Index biographique français 4, London-Melbourne-
Munich-New Jersey 1993, str. 1619; Wielka internetowa encyklopedia multimedialna: www.wiem.onet.pl 2003.
9 J. Wester (kot v op. 6), str. 57 op. 8.
10 Fotografija v: Nada Praprotnik, Spominska plo{~a Baltazarju Hacquetu na Velem polju, Proteus 50, 1987–
1988, str. 229–230.
11 Fotografija v: Marko Aljan~i~, Spominska plo{~a Belsazarju Hacquetu, Proteus 50, 1987–1988, str. 154–156.
349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Okoli{~ine, povezane z vpra{anjem o letu in kraju Hacquetovega rojstva, torej ‘e na prvi
pogled niso preproste. Tudi po vsebinski plati so v ‘ivljenjepisu tako {tevilne nedoslednosti
in protislovnosti – podrobneje jih je obravnaval profesor na univerzi v francoskem Cham-
béryju Christophe Gauchon12 – da porajajo mo~ne dvome o avtenti~nosti Hacquetove pripo-
vedi. V tem oziru pa je bistvenega pomena, da obstaja poleg literature, ki se opira na Hacque-
tov opis lastnega ‘ivljenja, tudi od avtobiografije neodvisna, celo nasprotujo~a ji tradi-
cija. Tradicija, ki je izpri~ana le nekaj let po Hacquetovi smrti in ponuja njegovim lastnim
trditvam v brk drugo razlago o kraju njegovega rojstva. Sam sem se sre~al z njo najprej pri
dunajskem naravoslovcu Hoelzlu v njegovi razpravi o Hacquetovih botani~nih raziskavah v
Karpatih13, kjer je avtor v opombi pod ~rto zapisal, da je bil Hacquet rojen leta 1739 v mestu
Metz v Lotaringiji/Loreni (danes sredi{~e francoske regije Lorraine in departmaja Moselle):
»Balthasar Hacquet, Mag. der Philosophie und Dr. der Arzneigelehrsamkeit (geb. 1739 zu
Metz [J.[.], gest. den 10. Jän. 1815 zu Wien«.) Zanimiv je tudi vir, na katerega se Hoelzl
sklicuje: »Man sehe: ’Das gelehrte Teutschland’ etc. von G. Ch. Hamberger, fortgesetzt von
J. G. Meusel. Bb. 3, 9, 11, 14 (2), 18 (6).« Gauchon14 je z lastnim raziskovanjem nekaj pred
menoj pri{el do istega vira, namre~ do znamenitega nem{kega bio-bibliografskega pregleda
»Das gelehrte Teutschland, oder Lexikon der jetzt lebenden teutschen Schriftsteller«, ki ga je
pri~el izdajati bibliotekar, filolog in zgodovinar Georg Christoph Hamberger (1726–1773),
za njim pa so z objavljanjem nadaljevali zgodovinar Johann Georg Meusel (1743–1820) in
njegovi nasledniki. V letih 1767–1834 je iz{lo pet izdaj priro~nika, peta v kar 23. zvezkih od
1796 dalje15. Iz Gauchonovih ugotovitev izhaja, da omenja Hacqueta prvi~ izdaja iz 1783.
Potrjeno najdemo v 2. delu 4. izdaje »Das gelehrte Teutschland« ozna~bo, da je bil Hacquet
rojen leta 1740 v Bretanji, pri ~emer je za kraj rojstva pu{~en prazen prostor: »geb. zu … in
Bretagne 1740«16. V natisih iz 1787, 1788, 1789, 1801 in 1805 je Hacquet – tako Gauchon in
moja preverjanja – sicer predstavljen s svojimi deli, vendar brez navedbe o rojstnem kraju.
Zato pa v zvezku iz 1821 – {est let po Hacquetovi in leto po Meuslovi smrti, tako da sta za
presenetljivo novo trditev o Hacquetovem rojstvu odgovorna Meuslova redaktorska nasled-
nika, Johann Wilhelm Sigismund Lindner (1783–1831) in predvsem Johann Samuel Ersch
(1766–1828), saj je le-ta zapisan kot izdajatelj doti~nega zvezka – naenkrat stoji, reci in pi{i:
»Hacquet Balthasar [opomba pod ~rto: Eigentlich Belzazar; was aber mit Balthasar einerley
ist] starb zu Wien am 10ten Januar 1815. War zu allererst Feldchirurg unter den französi-
schen Truppen, und keineswegs zu Le Conquet in Bretagne, sondern zu Metz, und nicht 1740,
sondern 1739, geboren« (J.[.). Vpra{anje, zakaj so se pri »Das gelehrte Teutschland« po
Hacquetovi in Meuslovi smrti odlo~ili zanikati, da bi bil Hacquet rojen v Bretanji, in hkrati v
bio-bibliografsko literaturo uvedli podatek, da izvira iz lorenskega Metza, je seveda klju~nega
pomena za razumevanje tega radikalnega zasuka. Na sre~o navaja leksikon vir, na katerega
12 Christophe Gauchon, Investigations about Balthasar Hacquet, v: Slovenský kras/Acta karsologica slovaca
(Liptovský Mikulá{) 37, 1999, str. 53–60.
13 Karl Hoelzl, Botanische Beiträge aus Galizien II. Über die von B. Hacquet während seiner Karpatenreisen
gemachten botanischen Beobachtungen, v: Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen Ge-
sellschaft in Wien 11, 1861, str. 434. – Na to razpravo me je pred ~asom prijateljsko opozoril prof. dr. Tone Wraber
in sem jo uporabil v: Janez [umrada, Hacquet, @iga Zois in francoski naravoslovec Picot de La Peyrouse, Scopolia
44, 2000, str. 1–34.
14 C. Gauchon (kot v op. 12), str. 55.
15 Paul Raabe, Johann Georg Meusels Schriftstellerlexikon »Das gelehrte Teutschland«. Eine Einführung, Hil-
desheim 1966.
16 Johann Georg Meusel, Das gelehrte Teutschland oder Lexikon der jetztlebenden teutschen Schriftsteller.
Vierte durchaus vermehrte und verbesserte Auflage 2, Lemgo 1783, str. 8-9.
350
opira svojo presenetljivo trditev, ki nam pa v tem trenutku ni dosegljiv: »Vergleichen Allge-
meine Litteratur-Zeitung 1811. Ergänzungsblatt Nr. 9, S. 69 u. f.«17
Podatke iz »Das gelehrte Teutschland« so poleg Hoelzla prevzeli Poggendorff18 ter Gurlt
in Hirsch; zadnja sta pri tem zelo previdna: »1740 zu Le Conquet in der Bretagne, nach
anderen 1739 in Metz geboren« (J.[.)19. Podobno je problem formuliral Reichardt: »geboren
1739 zu Le Conquet in der Bretagne, nach anderen Quellen zu Metz« (J.[.)20, kar je pa v
novej{i izdaji nem{kega biografskega leksikona preprosto – izpu{~eno: »*1740 (oder 1739)
Le Conquet (Bretagne)«21.
Trije mo‘ni odgovori?
Na podlagi povedanega bi se zdelo, da obstajata o Hacquetovem rojstvu dve razli~ici, v
resnici pa so – celo tri! Prvo poimenujem za bretonsko hipotezo, ki je prevladujo~a in je
doslej veljala za bolj ali manj samoumevno. Naslanja se izklju~no na Hacquetov lastni
‘ivljenjepis, ne da bi se pretirano vznemirjala ob protislovnih in nedoslednih trditvah, ki jih
v njem ni malo (nekaj drugih protiargumentov prim. spodaj). Na prvi pogled zastopa loren-
sko hipotezo malo{tevilna literatura, ki sicer vsa izhaja iz istega vira, a to mo‘nost obenem
potrjujejo novej{a raziskovanja, o katerih ve~ v nadaljevanju. Vsaj formalno jima moramo
postaviti ob bok {e rusko hipotezo, o kateri v nadaljevanju ne bomo pobli‘e razpravljali, saj
zanjo ni novih virov. Izhaja iz raziskav velikega slovstvenega zgodovinarja prve polovice 20.
stoletja Franceta Kidri~a (1880–1950). Hacquet je namre~ pisal mecenu slovenskega prerod-
nega gibanja baronu @igi Zoisu (1747–1819) v Ljubljano, od koder se je poleti 1787 odpravil
za profesorja na nedolgo prej ustanovljeno univerzo v Lvivu v tedanji avstrijski Galiciji, da
na novem delovnem mestu, tako Kidri~ (ki Hacquetovega pisma ne citira, temve~ zgolj po-
vzema po slovensko), »predava v ruskem, to je ukrajinskem jeziku, ki ga je uvedel Jo‘ef II.
1786 na novi univerzi poleg drugih jezikov«. Zois mu je 16.10.1787 odgovoril v franco{~ini
(pisma zdaj ne poznamo v izvirniku, temve~ le iz Kidri~evega prevoda): »Ker predavate v
ruskem jeziku, menim, da Vam nudi ta okoli{~ina pogosto priliko za sklepanje zvez z rojaki«.
Ob tej kar {okantni Zoisovi trditvi se je spra{eval ‘e Kidri~: »Rusi Hacquetovi ’rojaki’? Zdi
se, da je Hacquet Zoisu zaupal o svojem poreklu ve~ nego drugim, namre~ domnevo, da je
neki ruski velmo‘ njegov o~e. To bi utegnilo pojasniti tudi presenetljivo okoli{~ino, da je
mogel Hacquet v Lvovu ‘e od za~etka ’ruski predavati’»22. Svoje prepri~anje, da je Hacquet
ruskega porekla, si je Zois lahko pridobil le od Hacqueta samega, kar glede na njuno nekdanjo
~love{ko bli‘ino in zaupnost ni nenavadno. Hacquet se je menda dobro nau~il slovensko23,
J. [UMRADA: K VPRA[ANJU IZVORA BALTHASARJA HACQUETA
17 Johann Samuel Ersch ur., Das gelehrte Teutschland oder Lexikon der jetzt lebenden teutschen Schriftsteller,
angefangen von G. C. Hamberger, fortgeführt von J. G. Meusel. Reprographischer Nachdruck der 5. Auflage (1796–
1834), 18 (1821), Hildesheim 1965–1966, str. 10.
18 Johann Christian Poggendorff, Biographisch-literarisches Handwörterbuch zur Geschichte der exakten Wis-
senschaften 1, Leipzig 1863, str. 986.
19 E. Gurlt & A. Hirsch, Biographisches Lexikon der hervorragenden Ärzte aller Zeiten und Völker 3, Wien-
Leipzig 1886, str. 6.
20 Reichart, Allgemeine deutsche Biographie 10, Leipzig 1879, str. 300.
21 Helmut Dolezal, Neue deutsche Biographie 7, Berlin 1966, str. 414–416.
22 France Kidri~, Zois in Hacquet, v: Ljubljanski zvon 58, 1938, str. 271–275; France Kidri~, Zgodovina sloven-
skega slovstva od za~etkov do Zoisove smrti, Ljubljana 1929–1938, str. 697.
23 Zmago Bufon, Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju, v: Zbornik za zgodovino naravoslovja in
tehnike 1, 1971, str. 82.
351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
kar je do neke mere jasno tudi iz njegovih objav, sodobne ukrajinske raziskave pa potrjujejo,
da je »govoril nekoliko slovanskih jezikov (volodiju~i kilkoma slovjanskimi movami)«, ozi-
roma bolje, da je na lvivski univerzi predaval porodni~arstvo ter ranocelni{tvo »v slovan-
skem volapiku (slovjanskim volapikom)«, namre~ v nekak{ni me{anici razli~nih slovanskih
jezikov24.
Bretonska hipoteza
»Kot pravijo«, naj bi se torej Balthasar Hacquet rodil leta »1740/39« v kraju Le Conquet
v Spodnji Bretanji. V breton{~ini se kraj, ki le‘i na eni od najbolj skrajnih zahodnih to~k
Bretanje, imenuje Konk in je pred revolucijo pripadal {kofiji Léon, ‘upniji Lochrist in »trève«
Plougonvelin, od revolucije naprej pa spada v departma Finistère (arrondissement Brest, kanton
Saint-Renan). Samostojno ‘upnijsko sredi{~e je postal Le Conquet {ele leta 1857, sede‘ ob~ine
pa je ‘e od 179025. Tamkaj{nje ob~inske civilne mati~ne knjige, ki so ohranjene od 1793
naprej, nas seveda ne zanimajo, saj zahtevajo na{o izklju~no pozornost njihove predrevolu-
cijske predhodnice iz ‘upnije Lochrist. Te so fragmentarno ohranjene od 1583 dalje, v skle-
njeni vrsti pa se pri~nejo z letom 169126. ^eprav so se ohranile za celotno obdobje do franco-
ske revolucije, rojstva oz. krsta Balthasarja Hacqueta doslej ne v njih in ne v maticah nekate-
rih drugih spodnjebretonskih ‘upnij niso odkrili, kljub dolgoletnim raziskovalnim prizade-
vanjem prof. dr. Géralda Phillipsa27. Nalogo v marsi~em ote‘uje Hacquet sam, ki naj bi se –
tako pripoveduje v avtobiografiji – v nekaterih klju~nih obdobjih svojega ‘ivljenja pojavljal
pod drugim priimkom, takoreko~ incognito, ~eprav tega za ~as rojstva explicite ne trdi. Naj
komentiram, da bi se moral potem verjetno pojavljati tudi z druga~nim osebnim imenom, saj
je bil in je »Balthasar« pa~ izjemno redko krstno ime in bi ga bilo po njem mo~ naglo spoz-
nati28.
Bretanja v 18. stoletju skorajda ne pozna priimka Hacquet. ^etudi omenja Kerviler29 dva
»Bretonca« s tem priimkom, poleg na{ega Balthasarja {e emigrantskega oficirja, ki se je pisal
Hacquet des Naudières (brez drugih podatkov), pa slovarska literatura o priimkih v Bretanji,
ki je deloma zasnovana na histori~nih virih, o priimku Hacquet v tej francoski histori~ni
de‘eli ne ve ni~esar30. Po grafiji – vendar pa nikakor ne po izgovorjavi in etimologiji – se mu
24 M. Valjo (kot v op. 1), str. 10; M. Valjo & M. Kril (kot v op. 7), str. 23–41.
25 Bernard Tanguy, Dictionnaire des noms de communes, trèves et paroisses du Finistère. Origine et significa-
tion, Douarnenez 1990, str. 57.
26 Jacques Charpy, Guide des archives du Finistère, Quimper 1973, str. 118, 126.
27 Dolgoletne in ob{irne arhivske raziskave dr. Géralda Phillipsa, upokojenega univerzitetnega profesorja in
strokovnjaka za zgodovino medicine v Bretanji iz Bresta (Finistère, Francija) o morebitnem Hacquetovem rojstvu v
Bretanji, doslej niso dale nikakr{nih oprijemljivih rezultatov, kar povzemam iz njegovih pisem z datumi Brest 5.3. in
26.6.2001 (v avtorjevem arhivu). Po Phillipsovem zelo previdnem sklepanju bi mogel biti Hacquet nezakonski sin
dekleta iz plemi{ke dru‘ine de La Motte iz kraja Ploumoguer v bli‘ini Le Conqueta.
28 Kdaj je pri~el uporabljati obliko »Belsazar« – C. Wurzbach (kot v op. 7), str. 163, navaja celo »Belsazer« – mi
ni znano, je pa zatem obe obliki osebnega imena uporabljal do konca ‘ivljenja. V oporoki od 1.9.1814 se je npr.
podpisal kot »Belsazar vulgo [sic] Hacquet«, v dodatku k oporoki z dne 15.10. istega leta pa kot »Balthasar Hac-
quet« (prim. fotografijo nem{kega izvirnika in prepis v H. Rüber & A. Straßer (kot v op. 1), str. 429–431.
29 R. Kerviler (kot v op. 8), str. 385.
30 Marcel Divanach, 5000 patronymes bretons francisés, Étable-sur-Mer 1975, Gwennole Le Menn, Les noms
de famille les plus portés en Bretagne, Spezet 1993; Francis Gourvil, Noms de famille bretons d’origine toponymi-
que. 2e édition revue et augmentée par Albert Deshayes, Quimper 1993; Albert Deshayes, Dictionnaire des noms de
famille bretons, Douarnenez 1995.
352
{e najbolj pribli‘a bretonski priimek z variantnimi zapisi Hangouet, Hingouet, Hengoat (hen,
adj., »star« + coat, coet, subst., »gozd«), ki je menda zna~ilen za obmo~je Brech v breton-
skem departmaju Morbihan31.
Za bretonsko hipotezo tako kljub Phillipsovim neobjavljenim raziskavam doslej ni oprijem-
ljivih podatkov. ^e pristajamo na contradictio in adiecto, da so Hacquetove trditve v avtobio-
grafiji same po sebi ‘e dokazi za te trditve, je seveda vse v najlep{em redu; vendar pa tak{no
stali{~e z znanostjo nima veliko skupnega.
Lorenska hipoteza
Na drugem mestu je bilo opozorjeno, da je bila Hacquetova franco{~ina, kakr{no pozna-
mo iz njegove korespondence s francoskim naravoslovcem Picotom de La Peyrouse iz let
1779 in 1780, mo~no pomanjkljiva32. Njegovi pismi baronu von Mollu iz Lviva 1. 10. 1800
in z Dunaja 14.4.1813 ter tista, ki jih je naslovil leta 1804 na @igo Zoisa v francoskem jeziku33
sicer pri~ajo, da je pozneje ta jezik dosti bolje obvladal, toda vmes je minilo veliko let, sam
pa je v znanje uradnega jezika dr‘ave, v kateri se je rodil, in je bil v tisti dobi prevladujo~e
sredstvo komuniciranja evropskih dru‘benih in intelektualnih elit, medtem o~itno vlo‘il
precej{nje napore. Po drugi strani je vedno brez ve~jih te‘av pisal nem{ko, o~itno pa je bila
tudi njegova pogovorna franco{~ina tiste vrste, da ga je native speaker, znameniti mineralog
Déodat de Gratet de Dolomieu (1750–1801), s katerim sta se sre~ala leta 1784 v Ljubljani –
imel za Nemca34. Kako pojasniti ta paradoks pri ~loveku, ki naj bi bil rojen v francoski
Bretanji – kjer so sicer {e ob izbruhu revolucije 1789 govorile francosko le vi{je plasti v
mestih in vzdol‘ morske obale, vsi ostali pa izklju~no keltsko breton{~ino35 – in naj bi si v
Franciji po svojem lastnem pripovedovanju pridobil izobrazbo z doktoratom filozofije vred
na jezuitskem kolegiju in univerzi v mestu Pont-à-Mousson v Loreni? Naj bi se bil med
{tudijem pri jezuitih (ki je pa~ potekal v latinskem jeziku) v jezikovno francoskem delu
Lorene, kamor je spadal Pont-à-Mousson, »Bretonec« Hacquet nau~il dobro nem{ko, fran-
cosko pa pomanjkljivo?
Kar zadeva obmo~je v njegovem ~asu jezikovno razdeljene Lorene, po ugotovitvah dopi-
snikov abbéja Henrija-Baptista Grégoira (1750–1831), borca za odpravo »nare~ij« in prevla-
do franco{~ine na ozemlju francoske republike v 90. letih 18. stoletja, so tam naj{ir{i sloji
govorili prete‘no v nem{kem lorenskem in manj v francoskem nare~ju, v glavnem so pa vsi
razumeli francosko. Priseljene elite so govorile francosko, doma~e lorenske pa so bile
dvojezi~ne36. Francija je bila namre~ tam ‘e dolgo: voja{ko je posegla po tedaj nedvomno
nem{kem ozemlju sredi 16. stoletja, ko si je leta 1552 prisvojila ozemlje {kofij Metz, Toul in
Verdun. Za vojvodino Loreno, ki je postala 1532 formalno neodvisna od Nem{kega cesar-
stva, so se {e v 17. in prvi polovici 18. stoletja pulili Francozi s cesarstvom, leta 1766 pa je
J. [UMRADA: K VPRA[ANJU IZVORA BALTHASARJA HACQUETA
31 F. Gourvil (kot v op. 30), str. 91–92; Gwennole Le Menn (kot v op. 30), str. 135.
32 Prim. objavo {tirih njegovih pisem v franco{~ini v: J. [umrada (kot v op. 13), str. 14–17.
33 O. Hartig (kot v op. 1), str. 112–113, 122; J. [umrada (kot v op. 13), str. 12 op. 28.
34 Janez [umrada, @iga Zois in Déodat de Dolomieu, Kronika 40, 2001, str. 69 in op. 26.
35 Augustin Gazier, Lettres à Grégoire sur les patois de France (1790–1794). Documents inédits sur la langue,
les moeurs et l’état des esprits dans les diverses régions de la France, Paris 1880, str. 287 (reprint Genève 1969);
Henriette Walter, Des mots sans-culottes. Pour servir à l’intelligence des mots dont notre langue s’est enrichie lors de
la Révolution, et à la nouvelle signification qu’ont reçue quelques anciens mots, Paris 1989, str. 22.
36 Gazier (kot v op. 35), str. 232; Paul Lévy, Histoire linguistique d’Alsace et de Lorraine 1–2, Paris 1929;
Walter (kot v op. 35), str. 19.
353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
bila priklju~ena Franciji. ^eprav je bila njena usoda pravzaprav odlo~ena ‘e 1738, ko je
postal vojvoda Lorene in Bara biv{i poljski kralj Stanislav I. Leszczynski (1677–1766), tast
francoskega Ludvika XV. Zadnji predstavnik doma~e lorenske vojvodske hi{e Franc III. (1708–
1765), ki se je leta 1736 poro~il s habsbur{ko dedinjo Marijo Terezijo (njuni potomci se prav
zato {e danes imenujejo Habsbur{ko-Lotarin{ki/Lorenski) in bil 1745 izvoljen za nem{kega
cesarja z imenom Franc I., se je moral Loreni odpovedati, za od{kodnino pa je prejel veliko
vojvodino Toskano, kjer je prav tedaj izumrla doma~a dinastija Medicejcev37.
Izvor priimka Hacquet (in variant, kakr{ne so npr. Hocquet, Hecquet, Heke) povezujejo s
starovalonskim korenom Hack-, Hacc-, Hack-, Hacq-, ki je hipokoristik osebnega imena
(Je)han, »Janez, Ivan«. Osebno ime tega tipa in iz njega izpeljani priimki so zna~ilni za
celotno ozemlje severne Francije in Belgije z okoli{kimi pokrajinami v vzhodni Franciji in
Luksemburgu. Razli~ica Ha(c)quet je kot osebno ime izpri~ana ‘e od konca 12. stoletja na-
prej na obmo~ju mest Mons/Bergen, Bruges/Brugge, Nivelles, Namur in Wavre v sedanji
Belgiji38. Priimek je bil v 18. stoletju, kot {e danes, ‘iv tudi v Metzu, njegovi okolici ter
drugod po Loreni, in sicer tako v obliki Hacquet kot Hocquet (grafije varirajo od pravopisnih
francoskih do foneti~nih). V Mestnem arhivu v Metzu (AMM – Archives municipales de
Metz)39 sem julija 2000 najprej pregledal »desetletne tabele« (tables décennales) rojstev/
porok in smrti za vseh petnajst mestnih ‘upnij in {tiri bolni{nice v dvajsetletnem obdobju
1730–1750, na podlagi tako zbranih podatkov pa si zatem ogledal {e ustrezne vpise v izvirne
mati~ne knjige. Na obmo~ju mesta Metz so bile v navedenem obdobju kr{~ene naslednje
osebe s tem priimkom:
1) 24.1.1730: Jean Hocquet, sin Nikolaja Hocqueta in vla~uge Marguerite (botra: materin
biv{i ljubimec narednik Jean Gusse in Françoise Gusse, oba iz tukaj{nje ‘upnije, pismena).
Otrok je naslednji dan umrl. AMM, TDNM3 (Tables décennales des naissances et mariages
3, 1730–1739); GG143, BMD (Baptêmes, mariages, décès), paroisse St. Maximin.
2) 6.5.1730: Anne, h~erka Nikolaja Hacqueta in Jeanne Robinet (botra: Adrien de Quique
in Anne Jacques, pismena), AMM, TDNM3; GG108, BMD, paroisse St. Marcel.
3) 6.6.1732: Anne Hoquet, umrla 9.6.1732, AMM, TDNM3; GG108, BMD, paroisse St.
Maximin; TDD4 (Tables décennales des décès 4, 1730–1739).
4) 15.1.1734: umrl Jacques Hauqué, AMM, TDD4; GG88 BMD, paroisse St. Livier.
5) 11.8.1736: Jean, sin Marie Heke (botra Jean Forteuil, narednik v profosovi ~eti navar-
skega polka, in nepismena Barle Varlet iz mestne ‘upnije St. Simplice) AMM, TDNM3;
GG5, BMD, paroisse Ste. Croix.
6) 16.1.1747: Mathieu Hacquet, rojen ve~er poprej, nezakonski sin Catherine Hacquet iz
vasi »Catteneuve« blizu kraja »Catenom« (botra tkalski vajenec Mathieu Bachat in njegova
nepismena sestra Marie Bachat iz tukaj{nje ‘upnije). AMM, TDNM5 (1740–1749); GG158,
BMD, paroisse Ste. Ségolène.
37 Prim. karto o razvoju francosko-nem{ke meje v Loreni in Alzaciji pri Norman Davies, Europe. A History,
London 1997, str. 1281; Emmanuel Le Roy Ladurie, Histoire de France des régions. La périphérie française des
origines à nos jours, Paris 2001; Renate Zedinger ur., Lothringens Erbe. Franz Stephan von Lothringen (1708–1765)
und sein Wirken in Wirtschaft, Wissenschaft und Kunst der Habsburgermonarchie, St. Pölten 2000; David Kra{ovec,
Valentin Metzinger (1699–1759): Lorenec na Kranjskem. Un Lorrain à la lisière de l’Empire, Ljubljana 2000, str.
19, 37–39; F.-Y. Le Moigne ur., Histoire de Metz, Toulouse 1986; René Bour, Histoire de Metz, Metz 1983.
38 Frans Debrabandere, Verklarend woordenboek van de familienamen in Belgie en Noord-Frankrijk 1, Brussel
1993, str. 629; Jules Herbillon & Jean Germain, Dictionnaire des noms de famille en Belgique romane et dans les
régions limitrophes (Flandre, France du Nord, Luxembourg) 1, Bruxelles 1996, str. 385.
39 Jean Colnat, Guide des archives de la Moselle, Metz 1971; Lucie Roux ur., Catalogue des microfilms des
registres paroissiaux et d’état civil de la Moselle. Microfilms des registres de baptême, mariages et sépultures an-
térieures à la création de l’état civil 1, Saint-Julien-lès-Metz 1994.
354
7) 29.10.1750: François, zakonski sin Louisa Hequet d’Abbeville iz ‘upnije Bla‘ene Device
Marije v Amiensu, konjenika v ~eti de La Mothe v sestavi polka poljskega kralja, in Anne
Lavale iz ‘upnije Bonnay ({kofija Toul) v [ampanji (botra Jacques-François Hydrard imeno-
van Monplaisir, trobenta~ v istem polku, ~eta Toustainte, in Anne Bruant, h~erka Nicolasa
Bruanta, imenovanega Konjenik z ro‘o /La Rose cavalier/ iz Martignyjeve ~ete v istem polku,
oba pismena), AMM, TDN7 (1750–1759); GG 164, BMD, paroisse St. Simon.
Vpisov je torej v dvajsetletnem obdobju na podro~ju mesta Metz zelo malo, sami po sebi
pa ne dokazujejo ni~esar. Na{ Hacquet bi bil prav tako lahko rojen v bli‘nji oz. {ir{i okolici
Metza – naj v tej zvezi opozorim na zgoraj navedeni krst iz 1747 (na{a {t. 6), kjer je bila
otrokova nezakonska mati doma iz okolice kraja Cattenom (v lorenskem nem{kem nare~ju:
Ketinoven, knji‘no nem{ko: Kattenhofen)40 pri Thionvillu severno od Metza (departma
Moselle). Vendar pa obstaja okoli{~ina, za katero po verjetnosti najbr‘ ni prav veliko mo‘no-
sti, da bi bila naklju~na, in mo~no podpira trditev »Das gelehrte Teutschland«, da se je bil
Hacquet rodil v Metzu. V svojih genealo{kih raziskavah vi{jih slojev (plemstva, voja{kih
~astnikov, nosilcev dednih sodnih funkcij in visokega me{~anstva) v Metzu od sredine 16.
stoletja do francoske revolucije, je pokazal abbé F.-J. Poirier, da so okrog srede 18. stoletja
‘ivele v mestu dru‘ine, katerih priimki so enaki osebnemu imenu in plemi{kemu predika-
tu na{ega junaka. V tem smislu utegne biti nepomembna dru‘ina Balthasard, ki je pripada-
la ni‘jemu srednjemu me{~anstvu, njeni predstavniki so bili lastniki javnih kuhinj in gostiln,
prevozniki ter trgovci41. Toda v Metzu se od srede 17. stoletja naprej pojavljajo tudi plemi{ki
de Balthasar, dru‘ina zemlji{kih gospodov in voja{kih ~astnikov. Dve generaciji pred na{im
Hacquetom se omenja vitez Jean-Armand de Balthasar, baron de Prangin in gospod de Ve-
zancy, komandant {vicarskega bataljona v kraljevi slu‘bi, v naslednjem rodu pa Armand-
Louis, kapetan v kraljevem nem{kem konjeni{kem polku, major v {vicarskem polku Diesbach
s krstnim imenom Marc-Louis-Isaac, in Alexandre, komandant bataljona v polku Bourguis.
Vitez Armand-Louis se je poro~il leta 1733 v Metzu, v zakonu z Anne-Louise Le Vayer pa sta
se mu rodila vsaj dva sinova, Hacquetova vrstnika, Pierre-Éléonore-Louis-Armand (roj. 1734)
in Louis-Armand-Thérèse-Alexandre (roj. 1736); tudi zadnji je bil poklicni oficir, leta 1781
podpolkovnik42. V Metzu sta bivali dve gosposki dru‘ini de La Motte. Prvo sta predstavljala
v ~asu Hacquetovega rojstva in otro{tva vitez Louis de La Motte de Villers-Cassard, gospod
de Villers in podpolkovnik v kraljevem topni{kem polku, ki je umrl leta 1751, ko mu je bilo
69 let, in pa Pierre-François de La Motte, gospod d’Altwiller, ki je bil kraljevi zakladnik v
Metzu. V drugi dru‘ini s tem priimkom je bil tedaj najpomembnej{i ~lan konjeni{ki kapetan
Barthélemy La Motte-Dorez, ki je umrl 1749. pri 65 letih43.
Obstajajo torej neposredna in posredna znamenja, ki potrjujejo mo‘nost, da je Hacquet
res »Metzinger« – namre~ doma iz Metza – kar je etimolo{ko poreklo priimka soutemelji-
telja baro~nega slikarstva na Kranjskem Valentina Metzingerja (1699–1759), rojenega v
bli‘njem Saint-Avoldu (Moselle)44. Seveda bi se bilo do te mo‘nosti mogo~e dokon~no opre-
deliti le z dalj{im, nadrobnim {tudijem, ki presega domet pri~ujo~e razprave. Nekaj pa je
J. [UMRADA: K VPRA[ANJU IZVORA BALTHASARJA HACQUETA
40 M. de Bouteiller, Dictionnaire topographique de l’ancien département de la Moselle, Paris 1874, str. XXXII
in 46.
41 F. J. Poirier, Metz. Documents généalogiques. Armée, noblesse, magistrature, haute bourgeoisie, d’après les
registres des paroisses 1561–1792, Paris 1899, str. 405.
42 F. J. Poirier (kot v op. 41), str. 33–34.
43 F. J. Poirier (kot v op. 41), str. 365–366, 461–462.
44 Anica Cevc, Valentin Metzinger 1699–1759. @ivljenje in delo baro~nega slikarja, Ljubljana 2000, str. 16; D.
Kra{ovec (kot v op. 37), str. 20.
355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
jasno ‘e zdaj: ~e je bil nezakonski otrok »Balthasar« Hacquet »de La Motte« res rojen v
mestu Metz (in ne v bli‘nji ali {ir{i okolici), mu z na{ega seznama novorojencev odgovarja
ena sama oseba, namre~ 11.8.1736 kr{~eni nezakonski Jean, sin Marie Heke (na{a {t. 5).
Imena novorojen~evega o~eta krstitelj v ‘upnijski cerkvi Sv. Kri‘a v Metzu ni vpisal v mati~no
knjigo, saj je mati o njem mol~ala in morda tudi botra nista vedela, kdo je. Skoraj enajst let
mlaj{i nezakonski Mathieu ({t. 6) se je vsekakor rodil prepozno, da bi se bil mogel razviti v
pozneje slavnega srednje- in vzhodnoevropskega u~enjaka.
Nekatera ujemanja pri lorenski hipotezi
Ugotovitev, da je lorenska hipoteza povsem verodostojna, se povezuje v logi~no celoto s
Hacquetovo trditvijo iz avtobiografije, da so ga »po preteku par let dali pod drugim imenom
v penzion v Pont-à-Mousson, pod vodstvo jezuitskega kolegija kot zunanjega {tudenta; na-
pravil sem humanisti~ne razrede in takoimenovano jezuitsko filozofijo, v kateri sem prejel
stopnjo kot doktor, ne da bi bil kdaj obiskoval javna predavanja. (Au bout d’un couple d’an-
nées, on me mit en pension à Pont-à-Mousson sous un autre nom, sous la direction du collège
des jésuites comme étudiant externe; je fit mes humanités, et la soit dissant philosophie jésu-
ite, dont j’en pris le grade comme docteur, sans jamais avoir fréquenté de leçon publique«45.
Lorensko mesto Pont-à-Mousson (departma Meurthe-et-Moselle)46, ki je od skrajnih zahod-
nih obal Bretanje oddaljeno ve~ kot tiso~ kilometrov, le‘i namre~ malo ju‘no od Metza,
pribli‘no na pol poti med tem mestom in lorensko prestolnico Nancyjem. V ~asu protirefor-
macije je pape‘ Gregor XIII. leta 1572 na pobudo lorenskih vojvod v njem ustanovil jezuitski
kolegij in univerzo s {tirimi fakultetami, trdnjavo katoli{ke obnove na pragu protestantske
Nem~ije. Svoj vi{ek je dosegla konec 16. in v prvi tretjini 17. stoletja, tridesetletna vojna pa
ji je zadala tako hud udarec, da si od njega ni nikoli docela opomogla, ~eprav je obstajala {e
vse do 1768, ko je bila obenem s kolegijem ukinjena in prestavljena v Nancy47. Od pomemb-
nih osebnosti sta tukaj {tudirala teologijo sv. Peter Fourier (1565–1640) in ‘e omenjeni abbé
Grégoire48, najbolj pa je slovela tamkaj{nja medicinska fakulteta, ki je bila povsem v rokah
lai~nih profesorjev49. Glede Hacqueta in njegovega morebitnega {tudija v Pont-à-Moussonu
je sicer treba v celoti podpreti Christopha Gauchona, ko pravi: »I never managed to verify
any circumstance of his youth, neither in Pont-à-Mousson nor during the war, nor for his
studies of medecine«50. Pri tem je poleg Hacquetovega »drugega imena« in eksternega {tu-
dijskega statusa va‘na {e ena ote‘evalna okoli{~ina, namre~ zgolj delna ohranjenost arhiva
jezuitskega kolegija in univerze v Pont-à-Moussonu (danes v Archives départementales de
Meurthe-et-Moselle v Nancyju)51. Dejstvo je, da v ohranjenem gradivu, ki je deloma objav-
45 Po fotografiji izvirnika pri H. Rüber & A. Straßer (kot v op. 1), str. 408.
46 Pierre Lallemand, Pont-à-Mousson. Au coeur des rues, la mémoire d’une ville, Sarreguemines 1994.
47 Eugène Martin, L’Université de Pont-à-Mousson (1572–1768), Paris-Nancy 1891; L’Université de Pont-a-
Mousson et les problèmes de son temps. Actes du colloque, Nancy 1974 (Annales de l’Est no. 47).
48 L’Université (kot v op. 47), str. 212–214, 264.
49 Roger Grandjacquot, La Faculté de médecine de Pont-à-Mousson, 1592–1769, et la médecine en Lorraine a
cette époque. Thèse, Nancy 1932; Louis-Claude-Eugène Dubret, Les Jadelot, professeurs aux Facultés de médecine
de Pont-à-Mousson et de Nancy (1724–1793). Thèse, Nancy 1937.
50 C. Gauchon (kot v op. 12), str. 56.
51 Hubert Collin, Guide des archives de Meurthe-et-Moselle. Première partie. Séries anciennes: B à L (Archives
des origines à l’an VIII). Séries modernes: M à Q, Nancy 1984, str. 136–137; M. H. Lepage, Inventaire sommaire des
archives départementales antérieures à 1790, 6. Meurthe-et-Moselle. Table des matières, Nancy 1884, str. 114–115.
356
ljeno52 in sem ga julija 2000 sam pregledal, ne najdemo nikakr{nih podatkov o Balthasarju
Hacquetu, sta pa v ohranjenem katalogu {tudentov iz let 1755–176853 vpisani dve osebi s tem
priimkom. V akademskih letih 1757/58–1759/60 je kot {tudent filozofije (namre~ zapored
retorike, logike in fizike) znan »Marcus Antonius Hacquet [sive Hocquet, J.[.], Nanceianus,
convictor«, ki je bil torej doma iz Nancyja in je med {tudijem bival v pont-à-moussonskem
konviktu. V {tudijskem letu 1759/60 se mu je kot dijak petega humanisti~nega razreda pri-
dru‘il »Franciscus Carolus Hocquet«, ki je bil prav tako iz Nancyja in je tudi bival v konvik-
tu. Kasneje – zadnji~ je izpri~an v letu 1764/65, ko je {tudiral logiko – navaja katalog ime
drugega tudi v obliki »Carolus Franciscus«.
Hacquetovi motivi in postopki
^e je torej lorenska hipoteza o rojstvu »Balthasarja« Hacqueta »de La Motte« realna pot,
po kateri bi se morda vendarle mogli pribli‘ati skrivnosti njegovega porekla, se je treba vpra{ati,
kaj je hotel Hacquet dose~i z na~rtno, dolgoletno mistifikacijo vpra{anja svojega rojstva in
izvora. Do problema je imel ambivalenten odnos: po eni strani se ga je dotikal v dopisih
znanstvenim prijateljem, npr. von Mollu 30.11.1811 z Dunaja: …«vor 26 Jahr habe ich ein
Preis ausgesezt von 12 Louis d’or wer sagen kann wer ich bin, und bis die stunde hat sich
Niemanden um den Preis gemeldet«54. Po drugi Johannu Casparju Phillipu Elwertu (1760–
1827), ki ga je 22.11.1799 zaprosil, naj mu posreduje biografske podatke, da bi jih objavil v
svojem delu »Nachrichten von dem Leben und den Schriften jetzt lebender teutscher Ärzte,
Wundärzte, Thierärzte, Apotheker und Naturforscher« (torzo, v Hildesheimu pri zalo‘bi
Gerstenberg je z letnico 1799 iz{el vsega 1. zvezek), niti odgovoril ni55, ~eprav se je deset let
poprej v 4. delu Oryctographia Carniolica prito‘eval nad »hudobno osebno obravnavo, s
katero so mi zagodli v nekem periodi~nem, kriti~nem spisu«, avtor te obravnave, ki ga je sicer
osebno poznal, pa naj bi »vedel o mojem izvoru tako malo, kot kdorkoli drug, ki me ne pozna
(… die böse persönliche Behandlung, mit der man mir in einer periodischen kritischen Schrift
mitgespielet hat; wo doch der Verfasser davon mich höchstens nur der Person nach kannte,
und von meiner Herkunft so wenig weiß als jeder andrer, der mich nicht kennt, ja ich gebe
dem 12 Louis d’or, der mir beweiset, wessen Geistes Kind ich bin«)56. Dragocena pripomba
samega Hacqueta, ki ka‘e, seveda ob upo{tevanju citirane objave v Allgemeine Litteratur-
Zeitung, da so za njegovega ‘ivljenja vsaj dvakrat javno v ~asopisju razgrinjali »druga~no
resnico« o njegovi osebni zgodovini, prvi~ okr. leta 1789, drugi~ 1811!
Je s svojim nenavadnim, protislovnim ravnanjem Hacquet res prikrival, da je »morgana-
tski princ«, oziroma »nezakonski ali morganati~ni potomec ~lana posebno visoke francoske
rodbine« – oboje se je v kar prehudi vnemi zapisalo Pintarju57, oziroma »neznanega plemi{kega
izvora (unbekannter adeliger Herkunft«), kot sta verjela Santifaller & Obermayer-Marna-
ch58? Zadnjemu mnenju se pribli‘uje Christophe Gauchon, ki, izhajajo~ iz primerjave med
J. [UMRADA: K VPRA[ANJU IZVORA BALTHASARJA HACQUETA
52 G. Gavet, Diarium universitatis Mussipontanae (1572–1764), Paris-Nancy 1911.
53 Archives départementales de Meurthe-et-Moselle Nancy, signatura H 2139.
54 O. Hartig (kot v op. 1), str. 120; Georg Jakob, Belsazar Hacquet und die Erforschung der Ostalpen und
Karpaten, v: S. Günther ur., Münchener geographische Studien 27, 1913, str. 2.
55 G. Jakob (kot v op. 54), str. 1.
56 Balthasar Hacquet, Oryctographia Carniolica, oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain,
Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder 4, Leipzig 1789, str. X–XI.
57 I. Pintar (kot v op. 6, 1926), str. 284; I. Pintar (kot v op. 6, 1939), str. 19.
58 L. Santifaller & E. Obermayer-Marnach (kot v op. 6), str. 132.
357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
heraldi~nimi elementi v grbu pod Hacquetovim portretom iz 1777 in grbovno knjigo plem-
stva vojvodine Lorene – sicer z vso potrebno previdnostjo in rezervo – poka‘e, da bi mogel
Hacquetov o~e izvirati bodisi iz plemi{ke rodbine de Bourgongne, ali pa iz dru‘ine de Huyn.
Predstavniki zadnje so v 18. stoletju ‘iveli na dunajskem dvoru in bi mogli pomagati Hac-
quetu s svojim vplivom in skrivnostnimi denarnimi podporami59, kakr{no omenja Hacquet v
‘ivljenjepisu za leto 1761: »Je reçu de rechef des soutient par voie inconnu comme a l’ordi-
naire«60.
Kako je bilo sploh s Hacquetovimi denarnimi razmerami? V ~asu svojega bivanja na
Kranjskem (1766–1787) prav gotovo ni imel na razpolago veliko denarja in nikakor ne dr‘i,
da je smel »ob vsaki priliki ra~unati na pomo~ iz neznanega vira, ki je bil po vsej priliki v
zvezi s skrivnostjo njegovih roditeljev«, kot se je dozdevalo Kidri~u61. Gre {e za enega od
elementov mistifikacije, ki jih v Hacquetovi pripovedi o lastnem ‘ivljenju pa~ ne manjka? V
tej zvezi naj mimogrede opozorim, da je Hacquet dokazljivo mistificiral celo v svojih delih:
ko je leta 1821 Franz Xaver Richter (1783–1856) natisnil v »Illyrisches Blatt« planinsko
gradivo iz zapu{~ine @ige Zoisa, so namre~ pri{le na svetlo »male la‘i« oziroma »male neres-
nice« (izraza Matja‘a Der‘aja), natisnjene v Oryctographia Carniolica o Hacquetovem vzponu
na Triglav in merjenju nadmorske vi{ine najvi{je slovenske gore62. Toda nazaj k na{i osnovni
zgodbi! Da je kot rudni{ki kirurg v Idriji ‘ivel nadvse skromno in ob~asno celo na pragu
pomanjkanja, saj je bil odvisen od pla~e, ki so mu jo neredno izpla~evali, rudni{ka uprava pa
mu dolgo ni vrnila niti sredstev, vlo‘enih v nakup potrebnih instrumentov in opreme, pri~a
njegov lastni dokument z naslovom »Gehorsamste pro Memoria« z datumom 27.6.1772. Kot
seznam svojih denarnih terjatev ga je Hacquet vlo‘il pri Vi{jem rudarskem uradu v Idriji,
kopijo pa je prejela v vednost temu uradu nadrejena Dvorna komora za nov~ne in rudarske
zadeve na Dunaju63. Tudi za @igo Zoisa, najbogatej{ega podjetnika na Kranjskem – v mali
Ljubljani je bil nekaj ~asa Hacquetov bli‘nji prijatelj, zatem pa sta se oddaljila , prim. Zoiso-
vo pismo Picotu de La Peyrousu, Ljubljana 3.6.178064, ki spodbija pav{alne trditve, da bi naj
bil Zois vseskozi Hacquetov »morda edini pravi prijatelj v ‘ivljenju«65 – Hacquetove denar-
ne zadrege niso bile skrivnost. Imel jih je {e po letu 1773, ko je bil imenovan za profesorja
anatomije, kirurgije in porodni{tva na ljubljanskem liceju. V prvem pismu, ki ga je Zois
12.8.1779 iz italijanske Bologne poslal na naslov naravoslovca Philippa-Isidora Picota de La
Peyrouse (1744–1818) v Toulouse na Francoskem, stoji med drugim naslednje: »Je me rap-
pelle d’avoir lû, il y a quelque tems, une lettre très instructive sur le sujet des Pyrenées, que
vous écrivites à M. le Proffesseur Haquet à Laibach: apparemment, le défaut de moyens pour
l’exécution des envoys, qui gêne souvent la correspondeance des savants naturalistes, aura
empeché mon ami Haquet de vous fournir les fossils de la Carinthie, et de la Carniole«
(J.[.)66. »Spominjam se, da sem pred ~asom prebral zelo instruktivno pismo o Pirenejih, ki
ste ga bili pisali g. profesorju Haquetu v Ljubljani: o~itno je pomanjkanje sredstev za izved-
bo po{iljk, ki pogosto ovira dopisovanje med naravoslovnimi znanstveniki, prepre~ilo mojemu
prijatelju Haquetu, da bi Vam dobavil fosile s Koro{kega in Kranjskega.«
59 C. Gauchon (kot v op. 12), str. 57.
60 O. Hartig (kot v op. 1), str. 23; G. Jakob (kot v op. 1), str. 225.
61 F. Kidri~ (kot v op. 22, 1938), str. 271.
62 Matja‘ Der‘aj, Zgodovina meritev vi{ine Triglava, v: T. Strojin ur., Triglav, gora na{ih gora, Maribor 1980,
str. 141–163.
63 Izvirni dokument, kupljen v ljubljanskem antikvariatu »Carniola antiqua« aprila 2000, je v avtorjevi lasti.
64 J. [umrada (kot v op. 13), str. 20 {t. 7.
65 M. Aljan~i~ (kot v op. 11), str. 156.
66 J. [umrada (kot v op. 13), str. 17 {t. 5.
358
Kaj lahko torej Hacquetu sploh verjamemo o njegovem izvoru in ‘ivljenju pred prihodom
na Kranjsko? Prav gotovo izjavi, da je bil nezakonski otrok, saj se s tako stigmatizacijskim
dejstvom v »svobodomiselni« drugi polovici 18. stoletja nih~e ne bi izpostavljal po nepo-
trebnem67. Niso pa vseh nezakonskih otrok njegovega ~asa spo~enjali plemi{ki komturji
malte{kega vite{kega reda – kot dokazano velja za o~eta Hacquetovega sodelavca v Kranjski
kmetijski dru‘bi, fiziokrata Petra Pavla Glavarja (1721–1784) – ali pa pode‘elski plemi{ki
squire iz skoraj so~asnega romana History of Tom Jones, a Foundling, ki ga je 1749. objavil
angle{ki pisatelj Henry Fielding (1707–1754). Literarna referenca, briljantni roman s konca
evropske pikareskne tradicije, na tem mestu sploh ni naklju~na. Georg Jakob je namre~ svoj
~as videl listek, prilo‘en rokopisu Hacquetove avtobiografije, na katerega je zapisala nezna-
na roka – morebiti Hacquetov münchenski prijatelj in potovalni sopotnik baron Karl Ehren-
bert von Moll (1760–1838), po Hacquetovi smrti varuh avtobiografije in nekaj drugega po-
kojnikovega arhivskega gradiva68 – da Hacquet pri~enja zgodbo svojega ‘ivljenja z istimi
besedami kot delo »Les Avantures ou Mémoires de la vie de Henriette Sylvie de Molière«69.
Kar je sicer res, vendar in spiritu, sed non in litteris: tudi junakinja konec 17. in v prvi
polovici 18. stoletja pogosto ponatiskovanega francoskega pustolovskega romana je bila ne-
zakonsko dete, ki pri~enja svojo ‘ivljenjsko zgodbo z besedami: »Pour commencer: Je n’ay
jamais bien sçeu qui j’estois; Je sçay seulement que je ne suis pas une personne qui ait de
communes destinées; que ma naissance, mon éducation et mes mariages, ont esté l’effet
d’autant d’avantures extraordinaires (Za za~etek: nikoli nisem dobro vedela, kdo sem; vem
samo, da nisem oseba z obi~ajno usodo, da so bili moje rojstvo, moja vzgoja in moje poroke
posledica prav toliko izjemnih pustolov{~in)70.
Zaklju~ek
^e je bil »Balthasar« Hacquet »de La Motte« res rojen v lorenskem mestu Metz, utegne
biti zgodba o njegovem prihodu na svet povsem nespektakularna: skromen dru‘beni polo‘aj
nezakonske matere Marie, neznani oz. le materi znani o~e, krstna botra nepismena materina
prijateljica in voja{ki pod~astnik … Rojstvo malo nad dru‘benim dnom torej, s ~imer se je k
znanstvenim uspehom in dru‘beni uveljavitvi streme~i, nedvomno avanturisti~ni Hacquet –
sodobnik znamenitih pustolovcev, kakr{na sta bila Giuseppe Balsamo (1743–1795), ki se je
evropski visoki dru‘bi druge polovice 18. stoletja izdajal za grofa Alexandra de Cagliostra,
ali pa nekoliko mlaj{i Stjepan Zanovi} (1751–1786) iz ju‘nojadranske Budve, nami{ljeni
Skenderbegov »naslednik« in »potomec« starih srbskih vladarjev – morda te‘ko sprijaznil.
Marginalno dru‘beno poreklo bi moglo Hacquetu v predrevolucijski dru‘bi prej povzro~ati
manjvrednostne komplekse kot pa vzbujati samozavest ob pogledu na prehojeno pot navkre-
ber po dru‘beni lestvici, tako zna~ilno za self-made men 19. in 20. stoletja, ko je dru‘ba
postala mobilna, poreklo v vi{jih dru‘benih slojih pa le {e manj bistveno sredstvo na poti k
uspehu. To razmi{ljanje je seveda hipoteti~no, morebiti bi ga bilo mogo~e natan~neje umesti-
J. [UMRADA: K VPRA[ANJU IZVORA BALTHASARJA HACQUETA
67 Jean-Louis Flandrin, Familles. Parenté, maison, sexualité dans l’ancienne société. Édition revue, Paris 1984
(slovenski prevod: Ljubljana 1986, str. 164–170).
68 O Mollu gl. F. J. Fischer v: E. Obermayer-Marnach ur., Österreichisches biographisches Lexikon (1815–
1950) 29, Wien 1975, str. 353–354; O. Hartig (kot v op. 1), str. 83–84; H. Rüber & A. Straßer (kot v op. 1), str. 427–
429.
69 G. Jakob (kot v op. 54), str. 3.
70 Les Avantures ou mémoires de la vie de Henriette Sylvie de Molière, Cologne 1718, str. 9.
359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ti v Hacquetovo ‘ivljenjsko zgodbo z nadaljnjim raziskovanjem, ne le ohranjenega izvirnega
Hacquetovega gradiva (po Evropi, se zdi, je raztresenih kar precej njegovih rokopisov in
korespondence; na pamet navrzimo Bayerische Staatsbibliothek v Münchenu, Bibliothèque
Centrale du Muséum National d’Histoire Naturelle in Bibliothèque de l’Académie Nationale
de Médecine iz Pariza, Burgerbibliothek v Bernu, univerzitetno knji‘nico iz Uppsale, ~e o
dunajskih knji‘nicah in arhivih ne govorimo …), temve~ tudi gradiva sodobnikov o njem.
Pri~ujo~e besedilo se s svojimi pogledi komaj dotika Hacquetovega znanstvenega dela. S
svojimi intelektualnimi dose‘ki se je namre~ trdno zasidral med najpomembnej{e naravoslo-
vne in humanisti~ne znanstvenike zadnjih desetletij 18. in za~etka 19. stoletja v srednje- in
vzhodnoevropskem prostoru.71 Slovence je {e posebej zadol‘il, saj je v uvodu k svoji Orycto-
graphia Carniolica koncipiral prvi pravi razsvetljenski program pri nas72, zaradi {irokega
znanstvenega in sploh dru`benega delovanja na Kranjskem v ve~ kot 20-letnem obdobju pa
velja za enega od najvidnej{ih predhodnikov mlaj{e doma~e prerodne skupine, v kateri so imeli
glavno vlogo @iga Zois, Anton Toma` Linhart (1756–1795) in Valentin Vodnik (1758–1819); v
njej so se oblikovali za~etki modernega slovenskega narodnega gibanja.
R é s u m é
Sur les origines de Balthasar Hacquet
Janez [umrada
Avec des imprécisions volontaires dans son autobiographie, Hacquet a jeté le trouble parmi les
auteurs ayant écrit ou écrivant à son sujet. Presque tous écrivent qu’il est né à Le Conquet, en Bretagne,
or certains ajoutent que son année de naissance est 1739 ou 1740 (ou encore 1739/40), beaucoup ont
»opté« pour l’année 1739, tandis que d’autres pensent que c’est l’année 1740 qui doit être retenue …
Sur le plan du contenu également, on trouve dans l’autobiographie de nombreuses incohérences et
contradictions (Gauchon 1999), qui éveillent des doutes sérieux concernant l’authenticité du récit de
Hacquet. De ce point de vue, l’existence d’une tradition indépendante de l’autobiographie et même
en contradiction avec elle est d’une importance capitale. Apparue quelques années seulement après
la mort de Hacquet, cette tradition propose, sans égard pour ses affirmations, une autre explication
concernant son lieu de naissance. Nous l’avons rencontrée tout d’abord dans l’étude de Hoelzl (1861;
voir [umrada 2000: 12), où ce naturaliste viennois écrit dans une note de bas de page que Hacquet était
né en 1739 dans la ville de Metz en Lorraine: »Balthasar Hacquet, Mag. der Philosophie und Dr. der
Arzneigelehrsamkeit (geb. 1739 zu Metz [texte souligné par nous], gest. den 10. Jän. 1815 zu Wien«).
Intéressante est également la source à laquelle Hoelzl se réfère: »Man sehe: ’Das gelehrte Teutschland’
etc. von G. Ch. Hamberger, fortgesetzt von J. G. Meusel. Bb. 3, 9, 11, 14 (2), 18 (6).« Il s’agit du fameux
dictionnaire bio-bibliographique allemand »Das gelehrte Teutschland, oder Lexikon der jetzt lebenden
teutschen Schriftsteller« (cinq éditions entre 1767–1834 ; v. Gauchon 1999). Dans le volume de 1821,
de but en blanc nous pouvons lire l’étonnante révélation que: »Hacquet Balthasar* [*Eigentlich Belza-
zar; was aber mit Balthasar einerley ist, note de bas de page, J.[.] starb zu Wien am 10ten Januar 1815.
War zu allererst Feldchirurg unter den französischen Truppen, und keineswegs zu Le Conquet in Bretagne,
sondern zu Metz, und nicht 1740, sondern 1739, geboren » [texte souligné par nous]. Notre source cite
71 Prim. zbornik referatov z mednarodnega simpozija o `ivljenju in delu Balthasarja Hacqueta (Idrija, 9. in 10.
10. 2003), v: Janez [umrada ur., Hacquetov zbornik / Misellanea Hacquet, Hacquetia (Ljubljana) 2, 2003, {t. 2,
148 str. – Pri~ujo~a razprava je v njem objavljena v francoskem jeziku na straneh 11–23.
72 Peter Vodopivec, Quelques caractéristiques du mouvement des Lumières dans les régions slovènes, v: Les
Lumières en Hongrie, en Europe centrale et en Europe orientale. Actes du cinquième colloque de Matrafured, 24–28
octobre 1981, Budapest-Paris 1984, str. 177–178.
360
même la référence-clé d’où elle puise ses affirmations surprenantes, à savoir: » Vergleichen Allgemeine
Litteratur-Zeitung 1811. Ergänzungsblatt Nr. 9, S. 69 u. f. « La notice de 1821 a été reprise par plu-
sieurs auteurs biographiques allemands (Hoelzl, Poggendorff, Reichardt, Gurlt & Hirsch …).
Comme »on lui dit«, Balthasar Hacquet serait donc né en »1740/39« à Le Conquet en Basse Breta-
gne, appartenant avant la Révolution à l’évêché de Léon, à la paroisse de Lochrist et à la trève de
Plougonvelin. Les registres de baptême de la paroisse de Lochrist sont partiellement conservés à partir
de 1583, puis systématiquement à partir de 1691. Ils sont donc intégralement conservés pour toute la
période précédant la Révolution française. Pourtant, en dépit de longues recherches minutieuses menées
par le Docteur Gérald Phillips de Brest, personne n’est jusqu’à ce jour parvenu à trouver, ni dans ces
registres ni dans ceux des autres paroisses de Basse Bretagne, la trace du baptême de Balthasar Hac-
quet! Pour ce qui est de l’hypothèse bretonne, il faut bien reconnaître que, en dépit des nombreuses
recherches, nous ne disposons jusqu’à présent d’aucune preuve tangible.
Ailleurs, nous avons attiré l’attention sur l’imperfection du français de Hacquet tel que nous le
connaissons à partir de sa correspondance avec le naturaliste toulousain Picot de La Peyrouse entre
1779 et 1780 (voir la publication de quatre lettres dans [umrada 2000: 14–17). Certes, les deux lettres
adressées au baron von Moll (envoyées de Lviv/Lemberg et de Vienne et datées respectivement du 1er
octobre 1800 et du 14 avril 1813, Hartig 1908: 112–113, 122) ainsi que celles adressées à @iga Zois en
1804 ([umrada 2000: 12, note 28) témoignent de ce que, par la suite, il maîtrisait mieux cette langue,
mais de longues années séparent ces lettres. Hacquet semble avoir entre-temps fait de grands efforts
pour améliorer sa connaissance de la langue officielle du pays où il est né et qui était à cette époque le
moyen de communication dominant des élites sociales et intellectuelles européennes. D’un autre côté,
il a toujours écrit en allemand sans grandes difficultés. En outre, son français parlé n’était manifeste-
ment pas excellent, puisqu’un locuteur natif, le célèbre minéralogiste Déodat de Gratet de Dolomieu
(1750–1801), qui le rencontra en 1784 à Ljubljana/Laibach l’a même pris pour un Allemand ([umrada
2001: 69 + note 26). Comment expliquer ce paradoxe chez un homme qui est censé être né en Bretagne
– où, à l’heure où la Révolution éclate, seules les classes aisées de la population parlent français, dans
les villes et le long de la côte, tandis que les autres couches de la population parlent exclusivement le
breton, donc une langue celtique – et qui, selon ses dires, a par ailleurs poursuivi toutes ses études, y
compris le doctorat, en France, très exactement dans un collège jésuite et à l’université de Pont-à-
Mousson en Lorraine? Le »Breton« Hacquet aurait donc, durant ses études chez les Jésuites (où les
cours étaient dispensés en latin), sur le territoire de la Lorraine francophone à laquelle appartenait Pont-
à-Mousson, appris l’allemand d’une manière satisfaisante et le français imparfaitement?
Les origines du patronyme Hacquet (et de ses variantes Hocquet, Hecquet, Heke…) sont souvent
associées à la vieille racine wallone Hack-, Hacc-, Hack-, Hacq-, hypocristique du prénom (Je)han,
»Jean«. Les prénoms de ce type et les patronymes qui en dérivent sont caractéristiques de tout le nord
de la France et de la Belgique, ainsi que des régions environnantes de l’est de la France et du Luxem-
bourg. La variante Ha(c)quet est attestée comme prénom depuis la fin du XIIe siècle sur le territoire des
villes de Mons/Bergen, Bruges/Brugge, Nivelles, Namur et Wavre de l’actuelle Belgique (Debrabande-
re 1993; Herbillon & Germain 1996). Ce nom de famille était vivant (au XVIIIe siècle comme
aujourd’hui) à Metz et dans ses environs, ainsi qu’ailleurs en Lorraine (les graphies varient, des
plus conformes à l’orthographe française aux plus phonétiques). Aux Archives municipales de Metz
(AMM, voir: Colnat 1971; Roux 1994), nous avons consulté en juin 2000 les tables décennales des
naissances, mariages et décès des quinze paroisses municipales et des quatre hôpitaux pour une période
allant de 1730 à 1750. Sur la base des renseignements ainsi obtenus, nous avons ensuite consulté les
actes concernés dans les registres de baptême originaux. Sur le territoire de la ville de Metz, seules les
personnes suivantes portant ce nom ont été baptisées ou ont décédé durant la période étudiée:
1. 1730, janvier 24: baptême de Jean Hocquet, fils de Nicolas Hocquet et de la minette Marguerite,
parrain sergeant Jean Gusse ci-devant amant, marraine Françoise Gusse, tous deux de cette paroisse qui
ont signé … l’enfant cy-dessus est mort le lendemain, son corps inhumé dans le cemetiere de cette
paroisse … AMM, TDNM3 (Tables décennales des naissances et mariages 3, 1730–1739); GG143,
BMD (Baptêmes, mariages, décès), Paroisse de St. Maximin 1730–1739.
2. 1730, mai 7: baptême d’Anne, né dhyer, parrain Adrien de Quique, marraine Anne Jacques,
lesquels ont signé et marqués … le pere de la ditte Anne est Nicolas Haquet et la mere Jeanne Robinet
… AMM, TDNM3; GG108, BMD, Paroisse de St. Marcel 1730–1749.
J. [UMRADA: K VPRA[ANJU IZVORA BALTHASARJA HACQUETA
361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
3. 1732, juin 6: baptême d’Anne Hoquet, décédée le 9 juin suivant, AMM, TDNM3; TDD (Tables
décennales de décès) 4, 1730–1739, Paroisse St. Maximin.
4. 1734, janvier 15: décès de Jacques Hauqué, AMM, TDD4; GG88, Paroisse Ste. Livière.
5. 1736, août 11: L’an 1736 est né et a été baptisé [ajouté: l’onze aoust] Jean, fils de Marie Heke,
lequel a eu pour parain Jean Forteuil sergent au régiment de Navarre, compagnie de prevost, et pour
maraine Barle Varlet de la paroisse St. Simplice, la quelle a declaré ne sçavoir signer … AMM, TDNM3;
GG5 BMD, Paroisse de Ste. Croix 1730–1739.
6. 1747, janvier 16: baptême de Mathieu, né la veille, fils illégitime de Catherine Haquet du village
de Catteneuve proche Catenom … a eû pour parain Mathieu Bachat, garçon tisserant de cette paroisse,
et pour maraine Marie Bachat sa soeur, aussi de cette paroisse … AMM, TDNM5 1740–1749; GG158,
BMD, Paroisse de Ste. Ségolène 1740–1749.
7. 1750, octobre 29: est né et a été baptisé le même jour François fils légitime de père Louis Hequet
d’Abbeville de la paroisse Notre Dame d’Amiens, cavalier au régiment royal Pologne, compagnie de
La Mothe, et d’Anne Lavale de la paroisse de Bonnay en Champagne, diocese de Toul, ses pere et mere
… parain Jacques François Hydrard dit Monplaisir, trompette dans le meme regiment, compagnie de
Toustainte … maraine Anne Bruant, jeune fille de Nicolas Bruant dit La Rose cavalier dans le meme
regiment, compagnie de Martigny, qui ont signé et marqué … AMM, TDN7 1750–1759; GG164, BMD,
Paroisse de St. Simon 1740–1750.
Les inscriptions dans la ville de Metz durant les deux décennies qui nous intéressent sont donc très
peu nombreuses et ne prouvent rien en elles-mêmes. Notre Hacquet pourrait très bien être né dans les
environs de Metz. À ce sujet, il convient de remarquer le baptême de 1747 (n° 6), où l’on apprend que
la mère célibataire de l’enfant est originaire des environs de Cattenom, près de Thionville, au nord de
Metz (Moselle).
Cependant, il existe un fait difficilement imputable au hasard qui soutient fortement l’affirmation
de »Das gelehrte Teutschland« selon laquelle Hacquet serait né à Metz. En effet, dans ses recherches
généalogiques des couches élevées de la société (noblesse, officiers militaires, porteurs de charges
héréditaires et haute bourgeoisie) de Metz depuis la moitié du XVIe siècle jusqu’à la Révolution, l’abbé
F.-J. Poirier a montré que, vers la moitié du XVIIIe siècle, vivaient dans cette ville des familles dont les
patronymes étaient identiques au prénom ou au titre de noblesse de notre héros. Dans ce sens, la
famille Balthasard, qui appartenait à la petite bourgeoisie, ne soit peut-être pas d’importance pour
nous. Mais à Metz, à partir de la moitié du XVIIe siècle, apparaissent également les de Balthasar,
famille noble de propriétaires terriens et d’officiers militaires. À Metz vivaient au XVIIIe siècle égale-
ment deux familles nobles de La Motte (Poirier 1899).
Il existe donc des signes directs et indirects confirmant la possibilité que Hacquet ait bien été un
»Metzinger«, un enfant de Metz. Bien sûr, seule une étude plus longue et plus précise dépassant large-
ment le cadre du présent article nous permettrait d’opter définitivement pour cette hypothèse. Cepen-
dant, quelque chose est d’ores et déjà clair: si l’enfant illégitime »Balthasar« Hacquet »de La Motte«
est bien né dans la ville de Metz (et non dans les environs), il ne peut s’agir que d’un seul des nouveau-
nés de notre liste : l’enfant illégitime baptisé Jean le 11 août 1736, fils de Marie Heke (notre n° 5). Le
vicaire baptiseur de l’église paroissiale de la Sainte-Croix à Metz n’a pas inscrit le nom du père du
nouveau-né dans le registre baptistaire, car la mère refusait de dire son nom et le parrain et la marraine
eux-mêmes ne savaient peut-être pas de qui il s’agissait. Le fils illégitime baptisé Matthieu (n° 6),
presque onze ans plus jeune, est né trop tard pour avoir pu devenir plus tard le célèbre savant d’Europe
centrale et orientale.
362
363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 363–377
Mateja Ratej
Mestna hranilnica v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja –
predmet sporov ob~inske politike
Mestna hranilnica v Mariboru (do leta 1918 se je imenovala Ob~inska hranilnica) je bila
ustanovljena 14. decembra 1858 na pobudo ‘upana Otmarja Reiserja in po sklepu ter jamstvu
mestne ob~ine.1 Ob~ine so ustanavljale regulativne2 hranilnice, da bi si zagotovile kreditni
vir za uresni~evanje svojih nalog, za katere niso zadostovala sprotna sredstva.3 Kot nem{ki
kreditni zavod je hranilnica do razpada Avstro-Ogrske onemogo~ala okrepitev gospodarske-
ga polo‘aja Slovencev v mestu, saj so imeli slovenski kreditni zavodi svoje stranke predvsem
v mariborski okolici.4 Pomen regulativnih hranilnic je po prvi svetovni vojni zaradi pojava
ve~jega {tevila bank, ki so navezale nase podjetnike, na splo{no upadel.5 Tudi Mestna hranil-
nica v Mariboru je do‘ivljala krizo poslovanja zaradi visoke inflacije in nalo‘b v vrednostnih
papirjih in vojnih obveznicah, ki jih je avstrijska dr‘ava izdajala serijsko za pokritje stro{kov
vojne. Nem{ki upravni odbor hranilnice je tik pred zlomom dr‘ave vpla~al zadnja delna
zneska vojnega posojila in s tem za celo desetletje obremenil poslovanje Mestne hranilnice,
saj so vojne obveznice po razpadu Avstro-Ogrske izgubile vso vrednost.6 Nem{ki komitenti
so za~eli mno‘i~no zapu{~ali zavod (tudi do 300 oseb dnevno), kar je povzro~alo pretrese v
njenem poslovanju, dokler ni s pomo~jo drugih denarnih zavodov izpla~ala dvigajo~ih vla-
gateljev in si hkrati pridobila zaupanja slovenskih var~evalcev.7
Nesoglasja v zvezi s spremembami pravil Mestne hranilnice in kadrovske zamenjave v
njenem upravnem odboru so po slovenskem prevzemu povzro~ala poglavitno zavoro v poslo-
vanju. Ta je bila posebno izrazita v obdobju od prvih ob~inskih volitev 26. aprila 1921 do
uvedbe diktature 6. januarja 1929. Politi~ne stranke v ob~inskem svetu8 so se po volitvah leta
1 Pokrajinski arhiv Maribor (dalje: PAM), fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v
Mariboru, 25. 3. 1920, str. 1; Kosar Vojteh, Mestna hranilnica v Mariboru, Maribor 1989 (dalje: Kosar), str. 1 in 9.
2 Ime izvira iz zakona ’Hranilni{ki regulativ’ (Sparregulativ) iz leta 1844, ki je opredelil pogoje ustanovitve,
notranjo strukturo in na~in delovanja tovrstnih hranilnic. Lazarevi} @arko, Prin~i~ Jo`e, Zgodovina slovenskega
ban~ni{tva, Ljubljana 2000 (dalje: Lazarevi}, Prin~i~), str. 23.
3 Prav tam.
4 Leskovec Anto{a, Razvoj gospodarstva v Mariboru 1752–1848, v: Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor
1991 (dalje: Leskovec, Razvoj gospodarstva), str. 399–400.
5 Lazarevi}, Prin~i~, str. 26 in 135.
6 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Ravnateljstvo, Poro~ilo o poslovanju in ra~unskem zaklju~ku
za leto 1919, v: Ra~unski zaklju~ek Mestne hranilnice v Mariboru za 58. upravno leto 1919, str. 1; PAM, fond:
Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VI. redni seji ob~inskega sveta, 11. 5. 1926; Lazarevi},
Prin~i~, str. 26 in 141.
7 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 26. 10. 1926; Kosar, str. 13–14; Leskovec, Razvoj go-
spodarstva, str. 399–401.
8 Za uveljavljanje pravice nadzora nad ob~inami so imele dr‘avne oblasti v izjemnih primerih pravico do razpusta
ob~inskega zastopa. V takem primeru je teko~e zadeve do volitev vodil gerent in dodeljeni sosvet – v Mariboru je bil
ob~inski zastop tako od 2. januarja 1919, ko je bila nem{ka ob~inska uprava iz rok ‘upana dr. Hansa Schmidererja
predana vladnemu komisarju dr. Viljemu Pfeiferju, do ob~inskih volitev 26. aprila 1921 sestavljen iz imenovanih (in ne
voljenih) ~lanov iz vrst Nemcev in Slovencev. V tem ~asu se je imenoval mestni sosvet, po volitvah pa mestni ob~inski
svet. Peni~ Lojze, Konec avstrijske oblasti v Mariboru 1918–1919, v: ^asopis za zgodovino in narodopisje, {t. 1–2/
1979, str. 389; @ontar Jo‘e, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 604.
364 M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
1921 uspe{no konsolidirale in se pri~ele boriti za politi~no prevlado v mestu, diktatura pa je
leta 1929 predruga~ila dr‘avno in ob~insko upravo; razen tega so na spremembo razmerij
med politi~nimi elitami in gospodarskimi subjekti v tem ~asu vplivale tudi posledice svetov-
ne gospodarske krize.9
Delovanje Mestne hranilnice je bilo v 20. letih prej{njega stoletja tesno vezano na fluk-
tuacijo mo~i politi~nih strank v dr‘avi, ki se je skorajda zrcalno odra‘ala v sestavi upravnega
odbora hranilnice.10 V skladu s ’Pravili Mestne hranilnice v Mariboru’ (dalje: Pravila) iz leta
1920 je Mestno hranilnico upravljal ob~inski svet, 16-~lanski upravni odbor hranilnice (izvoljen
od ob~inskega sveta) in od upravnega odbora izvoljeno 7-~lansko ravnateljstvo. V pristojnost
ob~inskega sveta je sodil {e vpogled v hranilni~no blagajno, izvolitev preglednega odbora
hranilnice, odobritev sklepov upravnega odbora glede gradnje poslopij ali nakupa posestev
iz sredstev rezervnega sklada, sklepanje o porabi ~istega dobi~ka hranilnice, sklepanje o
razpustu zavoda in potrditev morebitnih sprememb pravil hranilnice. Spremembe je dokon~no
odobrila nadzorna oblast,11 to pa je bila do julija 1921 De‘elna vlada, od 2. avgusta 1921
Pokrajinska uprava in od januarja 1924 veliki ‘upan v Mariboru. Vidovdanska ustava je funkcijo
vrhovnih nadzornikov nad gospodarstvom oz. financami v oblasteh dolo~ala ministrstvu za
finance in Glavni kontroli v Beogradu kot vrhovnemu ra~unskemu sodi{~u. Od februarja
1927 so imeli veliko pooblastil na finan~nem podro~ju v oblasteh tudi oblastni odbori, od
januarja 1928 pa oblastne kontrole – ekspoziture Glavne kontrole v Beogradu – ki so izvajale
finan~ni nadzor nad delovanjem oblastnih organov, uradov in zavodov.12 Zastopnik nadzorne
oblasti v hranilnici je bil gerent ali vladni komisar, posredni{tvo v odnosih med hranilnico in
mestno ob~ino, posebno kadar je {lo za pravne zadeve, pa je izvajal hranilni~ni upravni odbor.13
Upravo Mestne hranilnice je iz nem{kih rok aprila 1919 prevzel ~lan Jugoslovanske de-
mokratske stranke Franc Irgoli~, ki ga je De‘elna vlada 7. marca imenovala za vladnega
komisarja in 4. decembra 1919 razpustila nem{ki upravni odbor hranilnice.14 V katoli{kem
taboru so pozorno spremljali njegovo poslovanje – Josip Leskovar15 je na junijski seji mest-
nega sosveta na vladnega komisarja mesta Maribor Viljema Pfeiferja naslovil vpra{anje o
pravnem razmerju med mestno ob~ino in Mestno hranilnico in o razmerah v zavodu po slo-
venskem prevzemu. Vladni komisar je upravi Franca Irgoli~a izrekel popolno zaupanje in
odgovoril, da pravno razmerje med ustanovama dolo~a hranilni~ni statut oz. pravila, katere-
ga prve delne spremembe so v mestnem sosvetu potrdili ob koncu leta 1919.16 Spremenjena
9 @ontar Jo‘e, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 604; Lazarevi},
Prin~i~, str. 143.
10 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 1.
11 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 13,
15 in 17.
12 Stiplov{ek Miroslav, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljan-
ske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamen-
tarizma, Ljubljana 2000 (dalje: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem), str. 25, 41–42, 50, 53–54, 123, 178 in 477.
13 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 19.
14 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Ravnateljstvo, Poro~ilo o poslovanju in ra~unskem zaklju~ku
za leto 1919, v: Ra~unski zaklju~ek Mestne hranilnice v Mariboru za 58. upravno leto 1919, str. 1.
15 Josip Leskovar (1875–1965), pravnik in politik Slovenske ljudske stranke. V letih 1919–1926 je bil gerent
mariborskega okrajnega zastopa, leta 1920 vladni komisar mariborske mestne ob~ine, v letih 1925–1927 pa ‘upan
Maribora. Leta 1927 je bil izvoljen za predsednika oblastne skup{~ine in oblastnega odbora v Mariboru. Po uvedbi
diktature leta 1929 je kot komisar vodil oblastno samoupravo do njene ukinitve po razdelitvi dr‘ave na banovine.
Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1980–1991, 1. knjiga, str. 638; Mena{e Luc, Svetovni biografski leksikon,
Ljubljana 1994, str. 569.
16 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisniki sej mestnega sveta, 2. 6. 1919; PAM,
fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisniki sej mestnega sveta, 29. 12. 1919.
365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Pravila je De‘elna vlada potrdila 25. marca 1920, s ~imer so prenehala veljati pravila nem{kega
zavoda iz leta 191317. V 1. ~lenu so ~lani upravnega odbora opredelili naloge Mestne hranil-
nice, ki se niso razlikovale od tistih pred vojno: »… vsakemu, zlasti pa manj premo‘nim
ljudem v pospe{evanje delavnosti in var~nosti dajati priliko, nalagati prihranjeni si denar
varno kot kapital brez te‘ave in zamude ~asa na obresti in ga zopet dvigati, kadar ga potre-
buje, na drugi strani pa tako zbrane kapitalije plodnosno in ob~ekoristno vporabljati.«18
Po odstopu vlade v Beogradu konec februarja 1920, iz katere so izpadli ~lani Jugoslovan-
ske demokratske stranke, vstopili pa predstavniki Slovenske ljudske stranke, je padla tudi
De‘elna vlada Gregorja @erjava (Jugoslovanska demokratska stranka). Nasledil ga je Janko
Brejc iz Slovenske ljudske stranke, to pa je povzro~ilo prevlado Slovenske ljudske stranke
najprej v mestnem sosvetu v Mariboru in nato v Mestni hranilnici.19 Josip Leskovar je marca
na mestu vladnega komisarja za mesto Maribor zamenjal Viljema Pfeiferja,20 Franca Irgoli~a
pa je De‘elna vlada razre{ila gerentstva nad Mestno hranilnico 20. aprila. Mestni sosvet je
maja proti glasovom demokratskih poslancev potrdil novi upravni odbor hranilnice, ki so ga
sestavljali prista{i katoli{kega tabora z gerentom Vladimirjem Pu{enjakom.21
Franc Irgoli~ se je zaradi razre{itve in razpusta upravnega odbora Mestne hranilnice vlo`il
prito`bo na ministrstvo za notranje zadeve, ki je 13. februarja 1921 prito‘bo re{ilo v prid to‘nika.
Februarja oblikovana De‘elna vlada za Slovenijo s predsednikom Viljemom Balti~em (Jugo-
slovanska demokratska stranka) je Franca Irgoli~a 5. marca 1921 ponovno imenovala za geren-
ta hranilnice.22 Josip Leskovar je protestno odstopil s funkcije vladnega komisarja mesta Mari-
bor, saj so v Slovenski ljudski stranki ocenili, da je odlok ministrstva za notranje zadeve o
razre{itvi upravnega odbora Mestne hranilnice nezakonit, ker je posegal v pristojnosti De‘elne
vlade za Slovenijo.23 Za~etno besedilo 29. ~lena Pravil – »v slu~aju, da de‘elna vlada razpusti
odbor hranilnice …« – je pritrjevalo argumentu ~lanov Slovenske ljudske stranke v mestnem
sosvetu, vendar Pravila niso izrecno dolo~ala pristojnosti De‘elne vlade za razpust upravnega
odbora, ampak so vi{jo instanco najve~krat opredelila z ohlapnim formuliranjem »oblastveno
dovoljenje«, »nadzorna oblast« ipd.,24 kar je bila posledica kr~enja pristojnosti posameznih
de‘elnih vlad in pospe{ene centralizacije dr‘ave.25 Pristojni na ministrstvu so o~itek o nezako-
17 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Satzungen der Gemeinde Sparkasse in Marburg, 17. 1. 1913.
18 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 1.
19 ^ulinovi} Ferdo, Jugoslavija izme|u dva rata, Zagreb 1961 (dalje: ^ulinovi}), II. del, str. 289; Balkovec
Bojan, Prva slovenska vlada 1918–1921, Ljubljana 1992 (dalje: Balkovec, Prva slovenska vlada), str. 184–185.
20 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Dr. Pfeifer Vilko, Visoko~islani sosvet mesta Mari-
bor!, Maribor, 17. 3. 1920; Nova vlada – metla in grablje, Stra‘a, 27. 2. 1920, str. 1; Mariborske vesti. Dr. Josip
Leskovar. Odslovljeni vladni komisar g. dr. V. Pfeifer, Stra‘a, 8. 3. 1920, str. 3.
21 Vladimir Pu{enjak (1882–1936) teoretik za podro~je gospodarstva in politik Slovenske ljudske stranke. V
mladih letih je prestopil iz demokratskega v katoli{ki politi~ni tabor in bil leta 1920 izvoljen v Ustavodajno skup{~ino.
Pisal je v slovenskih katoli{kih politi~nih in gospodarskih ~asnikih, posebno v Stra‘i in Slovenskem gospodarju.
[kofijski arhiv Maribor, fond: Janu{ Golec, Spomini, str. 1480–1481; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–
1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta, 20. 4. 1920 in 19. 5. 1920; PAM, fond: Mestna hranilnica v Maribo-
ru, A[ 3, Pro memoria; Tedenske novice. Mariborska mestna hranilnica, Slovenski gospodar, 20. 5. 1920, str. 5; Iz
Maribora. Mestna ali poprej ob~inska hranilnica, Stra‘a, 11. 3. 1921, str. 3; Slovenski biografski leksikon, 2. knjiga,
str. 604.
22 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, De‘elna vlada za Slovenijo, poverjeni{tvo za notranje
zadeve, Gospodu dr. Fran Irgoli~, Ljubljana 5. 3. 1921; De‘elna vlada za Slovenijo, poverjeni{tvo za notranje zade-
ve, Mestni hranilnici v Mariboru, Ljubljana, 5. 3. 1921; Iz Maribora. Novi vladni komisar, Stra‘a, 4. 2. 1921, str. 3;
Dnevna kronika. Slovo klerikalcev od Mestne hranilnice, Tabor, 11. 3. 1921, str. 2; Konec klerikalnega gospodarstva
v mariborski Mestni hranilnici, Slovenski narod, 12. 3. 1921, str. 3; Balkovec, Prva slovenska vlada, str. 185.
23 Nasilje demokratske vlade zoper mariborsko mestno hranilnico, Stra‘a, 14. 3. 1921, str. 1.
24 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920, str. 12.
25 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 36.
366
nitosti odloka zavrnili z utemeljitvijo, da je ministrstvo za notranje zadeve absolutna nadzorna
oblast poverjeni{tva za notranje zadeve pri De‘elni vladi za Slovenijo.26
Komentator Stra‘e, glasila Slovenske ljudske stranke na [tajerskem, je zapisal: »Vun z dr.
Irgoli~em iz Mestne hranilnice, da ne bo zavodu zopet v {kodo, kakor prej,«27 Franjo @ebot
pa je kot ~lan sosveta in prista{ Slovenske ljudske stranke vlo‘il interpelacijo na novega
vladnega komisarja mesta Maribor Iva Poljanca, v kateri je predlagal imenovanje 4 nadzor-
nikov, ki bi v ~asu gerentstva Franca Irgoli~a nadzorovali njegovo delo in med drugim zapi-
sal: »Na Mestni hranilnici je zainteresirana tudi mestna ob~ina, ker jam~i za vloge z dav~no
mo~jo, zato ji ne more biti vseeno, kako se v Mestni hranilnici gospodari. Premo‘enje Mestne
hranilnice je takoreko~ premo‘enje mestne ob~ine, polom Mestne hranilnice bi do mozga
pretresel tudi gospodarstvo mariborske ob~ine in Maribor~anov.«28 Mestni sosvet je na na-
slednji seji 17. marca 1921 izvolil 4-~lanski stalni odbor za nadzor nad poslovanjem Mestne
hranilnice, v katerem so bili Anton Jerov{ek29 (Slovenska ljudska stranka), Franc Voglar
(Jugoslovanska demokratska stranka), Franc Jarh (Narodnosocialisti~na stranka) in Viktor
Gr~ar (Jugoslovanska socialdemokratska stranka).30 [e v marcu je mestni sosvet po glaso-
vanju s tesnim izidom 11 : 10 sprejel predlagani novi upravni odbor hranilnice, ki se je v
potrjeni sestavi konstituiral sredi maja – poslanci Slovenske ljudske stranke in Jugoslovan-
ske socialdemokratske stranke so glasovali proti potrditvi predlaganega odbora.31
Po veljavni ’Uredbi o volitvi v ob~inska zastopstva v Sloveniji’, spremenjeni in dopol-
njeni februarja 1921, so bile ob~inske volitve 26. aprila 1921 proporcionalne.32 Volilna udele`ba
v Mariboru je bila okrog 70-odstotna; Jugoslovanska demokratska stranka in Slovenska ljud-
ska stranka sta dobili vsaka po 7 odbornikov v ob~inskem svetu, Delavska skupina (z Obzna-
no33 prepovedana Komunisti~na partija Jugoslavije) 4, Jugoslovanska socialdemokratska
stranka 13, Narodnosocialisti~na stranka pa 9 odbornikov. Novi mariborski `upan je postal
Viktor Gr~ar.34 Na konstitutivni seji ob~inskega sveta 8. avgusta 1921 so v nadzorni odbor za
26 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, De‘elna vlada za Slovenijo, poverjeni{tvo za notranje
zadeve, Mestni hranilnici v Mariboru, Ljubljana, 5. 3. 1921.
27 Iz Maribora. Dr. Irgoli~ predlaga samega sebe, Stra‘a, 1. 4. 1921, str. 3.
28 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta v Mariboru, 15. 3.
1921; @ebot Franjo, Interpelacija na vladnega komisarja g. dr. Poljanca v Mariboru, 15. 3. 1921.
29 Anton Jerov{ek (1874–1932), duhovnik in ravnatelj Tiskarne sv. Cirila. Ob prevratu v Mariboru je bil ~lan
Narodnega sveta v Mariboru, po njem pa ~lan mestnega sosveta v Mariboru. Na ob~inskih volitvah leta 1921 je bil
izvoljen v ob~inski in mestni svet. [kofijski arhiv Maribor, fond: Janu{ Golec, Spomini, str. 1252; Slovenski bio-
grafski leksikon, Ljubljana 1980–1991, 2. knjiga, str. 407–408.
30 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta v Mariboru, 17. 3.
1921.
31 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o seji mestnega sosveta v Mariboru, 29. 3.
1921; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestnemu magistratu v
Mariboru, 10. 5. 1921.
32 Uredba o izpremembah in popolnitvah uredbe o volitvi v ob~inska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920,
Uradni list de‘elne vlade za Slovenijo, {t. 20/26. 2. 1921, str. 123–125; Tajni{tvo Kmetske zveze, Ob~inske volitve
v Sloveniji, Slovenski gospodar, 3. 3. 1921, str. 1; Dnevne vesti. Nov ob~inski volilni red za Slovenijo, Stra‘a, 28. 2.
1921, str. 2; Ob~inske volitve, Slovenec, 30. 3. 1921, str. 1–2.
33 Obznana, vladna uredba, s katero je notranji minister demokrat Milorad Dra{kovi} 30. decembra 1920 pre-
povedal delovanje Komunisti~ne partije Jugoslavije, ki je na volitvah v konstituanto dosegla dobre rezultate in posta-
la nevarna vladnemu centralisti~nemu bloku strank. ^ulinovi}, I. del, str. 315–321.
34 Tedenske novice. Izid ob~inskih volitev v avtonomnih mestih Slovenije, Slovenski gospodar, 28. 4. 1921, str.
2; Poraz centralistov pri ob~inskih volitvah v slovenskih mestih, Stra‘a, 27. 4. 1921, str. 2; Politi~na poro~ila. Mari-
borske volitve; Dnevne vesti. Poraz klerikalcev v Mariboru, Stra‘a, 29. 4. 1921, str. 2; Izid volitev v {tajerskih
mestih, Slovenec, 27. 4. 1921, str. 1; Rezultati ob~inskih volitev, Tabor, 28. 4. 1921, str. 1; Klerikalni poraz v Mari-
boru, Jutro, 27. 4. 1921, str. 1; Volitve v Mariboru, Slovenski narod, 28. 4. 1921, str. 1; Pokrajinske vesti. Volitve
ob~inskih odborov v Celju, Mariboru in Ptuju, Kmetijski list, 28. 4. 1921, str. 2.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Mestno hranilnico imenovali Antona Jerov{ka, Alojzija Slanovca (Jugoslovanska socialde-
mokratska stranka) in Rudolfa [ego (Narodnosocialisti~na stranka).35 Nadzorniki so 6. sep-
tembra pripravili poro~ilo in v njem predlagali temeljito strokovno revizijo v Mestni hranil-
nici in sestavo novih Pravil, ki bi ob~inskemu svetu omogo~ala ve~ji vpliv na Mestno hrani-
lnico po vzoru Mestne hranilnice v Ljubljani36; ob~inski svet je oba predloga sprejel.37
Franc [krlep, ki je v novembru in decembru 1921 opravil strokovno revizijo, ni odkril
ve~jih nepravilnosti v Mestni hranilnici – opozoril pa je na zastareli sistem knjigovodstva in
pomanjkljivo izobrazbo zaposlenih.38 Ravnateljstvo Mestne hranilnice, ki je o revizijskem
poro~ilu razpravljalo 8. marca 1922, je ugotovilo, da so bile pomanjkljivosti odpravljene in
je hranilnica medtem zaposlila »ban~no izve‘bano osebje«.39 Gerent je obvestilo o seji poslal
tudi ‘upanu Viktorju Gr~arju, v njem poimensko navedel nova uslu‘benca (Jo{ko Mar~an in
Janko Zorko) in ‘upana pozval, naj se »blagovoli v priliki« o kadrovskih spremembah oseb-
no prepri~ati.40 Kot se je izkazalo junija 1926, ravnateljstvo ni imelo sre~ne roke pri izbiri
novega kadra, saj je bil Mar~an zaradi hudih prestopkov in neupo{tevanja predpisov s skle-
pom disciplinske komisije odpu{~en, Zorku pa je bilo iz istega razloga za 6 let onemogo~eno
napredovanje.41
^lani upravnega odbora Mestne hranilnice so na svoji seji konec maja izrazili zadovolj-
stvo nad revizijskim poro~ilom, ker je dokument po njihovem mnenju dokazoval politi~ni
zna~aj napadov na Mestno hranilnico. @upan Viktor Gr~ar ni bil tega mnenja in je rezultate
revizije v dopisu pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju decembra 1922 ozna~il za »di-
rektno {kandalozne«.42 Tudi ~lan nadzornega odbora Anton Jerov{ek je ocenil, da je bila
revizija opravljena povr{no, in predlagal, da se upravni odbor Mestne hranilnice na~elno
izre~e o spremembi Pravil po vzoru Mestne hranilnice v Ljubljani in imenuje komisijo, ki bo
skupno z ob~inskim preglednim odborom sestavila nova Pravila. Upravni odbor oz. ravna-
35 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o 1. seji ob~inskega sveta v Mariboru, 8. 8.
1921.
36 Zakon o oblastni in sreski samoupravi je oblastnim samoupravam dajal pravico do ustanavljanja in vzdr‘evanja
lastnih kreditnih zavodov in hranilnic, kar je bilo pomembno predvsem pri izvajanju dolgoro~nih investicijskih del v
oblasteh. V ljubljanski oblasti je vlogo oblastnega denarnega zavoda 7. januarja 1928 po velikih prizadevanjih po-
slancev Slovenske ljudske stranke v oblastni skup{~ini prevzela Mestna hranilnica v Ljubljani. Veliki ‘upan ji je v
skladu s funkcijo potrdil pravila o delovanju, za kar pa Mestna hranilnica v Mariboru ni izpolnjevala pogojev, saj je
vlogo oblastnega denarnega zavoda v mariborski oblasti 10. novembra 1928 prevzela Ju‘no{tajerska hranilnica v
Celju kot Oblastna hranilnica mariborske oblasti. Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 52, 181, 198, 222,
229–230, 249, 289–290 in 330.
37 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Poro~ilo preglednega odbora mestnega ob~inskega sveta o
reviziji Mestne hranilnice v Mariboru, Maribor, 6. 9. 1921.
38 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Revizijsko poro~ilo, Ljubljana 20. 12. 1921.
39 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 8. 3. 1922.
40 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestnemu magistratu; v roke gospoda ‘upana v Mariboru,
9. 3. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/
4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 15. 6. 1926.
41 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 20. 4. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru,
A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 24. 4. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru,
A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 18. 6. 1926; Maribor. Nova suspenzija pri Mestni hrani-
lnici, Slovenec, 26. 4. 1926, str. 5.
42 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 31. 5.
1921; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat, Predsedstvo pokrajinske uprave za Slove-
nijo – v roke kraljevega namestnika, ministra gospoda Ivana Hribarja, Maribor, 9. 12. 1922.
368
teljstvo Mestne hranilnice sta sredi junija izrazila pripravljenost za pogajanja, vendar pa se ta
niso pri~ela.43
@upan Viktor Gr~ar je decembra 1922 v imenu ob~inskega sveta poslal pro{njo za spre-
membo Pravil v skladu s Pravili Mestne hranilnice v Ljubljani predsedstvu Pokrajinske upra-
ve za Slovenijo oz. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju.44 Z razlago, da ni pravne
podlage za to, je bila pro{nja zavrnjena, saj je v skladu z veljavnimi Pravili njihovo spremem-
bo lahko predlagal samo upravni odbor hranilnice. ^lani ob~inskega sveta so na seji aprila
1923 za~asno sprejeli obstoje~e stanje, vendar (proti glasovom poslancev Jugoslovanske de-
mokratske stranke) sprejeli sklep, »da vztraja ob~inski svet nadalje na svojem preciziranem
stali{~u, in da bo tudi nadalje deloval na izpremembo pravil«.45 Vpra{anje spremembe pravil
je zaostriloa odnose med Mestno hranilnico in mestno ob~ino Maribor, kar se je kazalo pre-
dvsem v zavla~evanju postopkov, ki jih je bil ob~inski svet v skladu s Pravili hranilnice
dol‘an izvajati. Tako je na primer Ivan Rogli~ (Narodnosocialisti~na stranka) v ob~inskem
svetu maja 1923 odklonil sodelovanje njegove stranke v posebnem odboru za pregled bilance
Mestne hranilnice, ~e{ da s kolegi svétniki nimajo ~asa.46
V za~etku leta 1922 je v ospredje lokalne politike v Mariboru stopilo vpra{anje t. i. avstrij-
skih rent, ki jih je v vrednosti 8 milijonov kron kupila Mestna hranilnica. Po dolo~ilih mirov-
ne pogodbe iz Saint Germaina je bila Kraljevina SHS kot nasledstvena dr‘ava biv{e Avstro-
Ogrske dol‘na prevzeti del avstrijskih dolgov, zato je Zveza jugoslovanskih hranilnic Mestni
hranilnici v Mariboru oktobra 1920 predlagala zamenjavo predvojnih avstrijskih vrednostnih
papirjev za avstrijsko rento. Gerent Franc Irgoli~ je navodila upo{teval in brez vednosti ob~in-
skega sveta, a z dovoljenjem vlade, avgusta 1921 kupil rente ter s tem mo~no obremenil
poslovanje hranilnice.47 Na seji ob~inskega sveta 7. aprila 1922 so proti nakupu avstrijskih
rent ostro nastopili predvsem poslanci Slovenske ljudske stranke; Anton Jerov{ek je bil mnenja,
da je zadevo potrebno predati finan~ni oblasti, Karel Verstov{ek pa je predlagal odpoved
jamstva Mestni hranilnici s strani mestne ob~ine. Sprejet je bil predlog Josipa Leskovarja, ki
je upravnemu odboru Mestne hranilnice dolo~al 3-tedenski rok, v katerem je moral ta ob~in-
skemu svetu predlo‘iti dokaze o smotrnosti nakupa rente, kar pa ni bilo uresni~ljivo, ker
hranilnica po krivdi takratnega upravnega odbora ni imela nikakr{nih dokazov o obstoju
transakcije v svojih zaklju~nih ra~unih.48 Gordijski vozel je presekal upravni odbor hranilni-
43 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju tajnih zadev 2. redne seje
ob~inskega sveta mariborskega, 7. 4. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji uprav-
nega odbora Mestne hranilnice, 31. 5. 1921; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922
do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 9. 6. 1922; PAM,
fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat; v roke gospoda @upana, Maribor, 10. 6. 1922.
44 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat, Predsedstvo pokrajinske uprave za Slove-
nijo – v roke kraljevega namestnika, ministra gospoda Ivana Hribarja, Maribor, 9. 12. 1922.
45 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o 7. redni seji ob~inskega sveta maribor-
skega, 11. 5. 1923.
46 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o 6. redni seji ob~inskega sveta maribor-
skega, 20. 4. 1923.
47 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana 19. 10. 1920;
PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju tajnih zadev 2. redne seje ob~inskega
sveta mariborskega, 7. 4. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru,
Mestnemu magistratu v Mariboru, Maribor, 25. 11. 1922.
48 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju tajnih zadev 2. redne seje
ob~inskega sveta mariborskega, 7. 4. 1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922
do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice, 26. 10. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 27. 10. 1926.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ce, ki je proti biv{emu upravnemu odboru vlo‘il od{kodninsko to‘bo pri Okro‘nem sodi{~u
v Mariboru, a od nje na pobudo svétnikov Slovenske ljudske stranke zaradi visokih sodnih
stro{kov in slabih izgledov na ugoden razplet za Mestno hranilnico maja 1923 odstopil.49
Anton Jerov{ek in Rudolf [ega sta v za~etku novembra 1922 znova pregledala poslo-
vanje Mestne hranilnice in ugotovila, da dolguje Franc Irgoli~ hranilnici ve~ji znesek, ki je
bil vknji‘en pri mariborskem lesnem podjetju. Predlagala sta njegovo razre{itev z mesta
predsednika upravnega odbora, vendar je Irgoli~ 3. novembra sam odstopil.50 O obto‘bah, ki
so se na ra~un demokratskega vodstva Mestne hranilnice pojavljale v katoli{kem ~asopisju
(posebno v Stra‘i51), in zaradi katerih so komitenti mno‘i~no dvigovali prihranke, so ~lani
upravnega odbora hranilnice razpravljali na seji 24. novembra 1922.52 Sku{ali so ograditi
poslovanje hranilnice od finan~nih nepravilnosti vladnega komisarja in odstopljenega ~lana
upravnega odbora, zato so poslali dopis ‘upanu, v katerem so med drugim zapisali: »Vljudno
prosimo, da blagovolite velecenjeni gospod ‘upan zastaviti ves Va{ upliv v za{~ito hranilnice,
da se omeji dviganje vlog, ker bi sicer morala hranilnica tirjati od svojih dol‘nikov denar,
kar bi utegnilo imeti ‘alostne posledice.«53 Strinjali so se, da kreditiranje vodstvenega kadra
hranilnice v prihodnje ne bo ve~ mogo~e, ob~inskemu svetu pa vendarle odgovorili, da so od
dela nadzornega odbora pri~akovali ve~jo objektivnost, ki je ta ni pokazal, temve~ je »posa-
mezne slu~aje presojal enostransko in strankarsko«.54 Na zadnji novembrski seji so ~lani
upravnega odbora sklenili ob~inskemu svetu predlagati, naj v nadzorni odbor ne imenuje
posameznikov, ki so zaposleni v konkuren~nih denarnih zavodih oz. so v tesni zvezi s ~asnikom
Stra‘a.55 Anton Jerov{ek, ki je o dogodkih v Mestni hranilnici govoril na decembrskem sho-
du Slovenske ljudske stranke, je kot ~lan nadzornega odbora zastopal stali{~e: interesi ob~ine
pred interesi strank.56
Vodstva Slovenske ljudske stranke, Narodnosocialisti~ne stranke in Samostojne demo-
kratske stranke57 so pred ob~inskimi volitvami leta 1924 v Mariboru sklenile t. i. Narodni
49 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 24. 11.
1922; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 161, Zapisnik o nadaljevanju 7. redne seje ob~inskega
sveta, 18. 5. 1923.
50 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestnemu magistratu Maribor, Maribor, 4. 11. 1922; Me-
stna hranilnica v Mariboru, Mestni magistrat; v roke ‘upana, Maribor, 7. 11. 1922.
51 Iz Maribora. Demokratski la‘njivci; Dr. Irgoli~ v konkurzu!; Javno vpra{anje na Mestno hranilnico; Pro~ z
na~elnikom hranilnice!, Stra‘a, 6. 11. 1922, str. 3; Iz Maribora. Gospod ‘upan Gr~ar in Mestna hranilnica; Radovedni
smo kon~no; Ali so pri Mestni hranilnici vloge varne?; I{~e se nov predsednik Mestne hranilnice, Stra‘a, 20. 11. 1922,
str. 3; Iz Maribora. Mestna hranilnica v ob~inskem svetu; Kako dolgo {e bo obstala mestna hranilnica?; Nova hranilnica
v Mariboru, Stra‘a, 18. 12. 1922, str. 3; Iz Maribora. Gospodarstvo pri Mestni hranilnici; Mestna hranilnica, Stra‘a, 20.
12. 1922, str. 3; Klerikalni napadi na Mestno hranilnico v Mariboru, Narodni list, 24. 11. 1922, str. 2.
52 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 24. 11.
1922; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat, Predsedstvo pokrajinske uprave za Slove-
nijo – v roke kraljevega namestnika, ministra gospoda Ivana Hribarja, Maribor, 9. 12. 1922.
53 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Velecenjeni gospod ‘upan!,
Maribor, 16. 11. 1922.
54 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestnemu magistratu v
Mariboru, Maribor, 25. 11. 1922.
55 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 30. 11.
1922.
56 Iz Maribora. Na{ shod v Mariboru, Stra‘a, 20. 12. 1922, str. 3; Veli~astna manifestacija SLS v Mariboru,
Slovenec, 19. 12. 1922, str. 2; Politi~ne vesti. Shod SLS v Mariboru, Slovenski narod, 21. 12. 1922, str. 2.
57 Vsedr‘avna Jugoslovanska demokratska stranka se je marca 1924 preoblikovala v Samostojno demokratsko
stranko. Perov{ek Jurij, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS
(1918–1929), VIRI 13, Ljubljana 1998, str. 22.
370
blok in 21. septembra pri 69,3-odstotni volilni udele‘bi z 32 dobljenimi mandati dosegle
absolutno ve~ino. Pri tem je Slovenska ljudska stranka v mestnem svetu dobila 15 poslanskih
mest, Samostojna demokratska stranka 9, Narodnosocialisti~na stranka 7 in Narodna radikalna
stranka 1 poslansko mesto. Socialisti~na stranka Jugoslavije in nem{ka Doma~a gospodar-
ska stranka sta v novi sestavi mestnega sveta dobili 4 mandate, Delavska skupina komunistov
pa 1.58 Ob~inski svétniki so za novega ‘upana izvolili Josipa Leskovarja.59 Zaradi nove kon-
stelacije strank v okviru Narodnega bloka so ~lani upravnega odbora Mestne hranilnice 3.
marca 1925 »v interesu slo‘nega in uspe{nega dela« odstopili s polo‘ajev in sestavili nado-
mestni upravni odbor, v katerem so bile zastopane stranke Narodnega bloka – najve~
odborni{kih mest so obdr‘ali demokrati, prav tako vse vodstvene polo‘aje: mesto predsed-
nika upravnega odbora je zasedel Fran Voglar (od decembra 1925 Franjo Lipold), mesto
predsednika ravnateljstva Karl Koderman in mesto njegovega namestnika Ivan [o{tari~.60
Ob~inski svétnik Andrej Bahun (Socialisti~na stranka Jugoslavije) je aprila 1926 naslovil
na ‘upana interpelacijo, ki je ponovno {iroko odprla vpra{anje vpliva mestne ob~ine na po-
slovanje Mestne hranilnice. Mestna hranilnica je 9. januarja 1926 odkupila dvotretjinski la-
stninski dele‘ v delni{ki dru‘bi Mariborska tiskarna61 (dalje: Mariborska tiskarna d. d.), o
~emer ob~inskega sveta ni uradno seznanila. »Ako bi to bilo res, tedaj bi bil to ne~uven javni
{kandal,« je menil Bahun in vpra{al ‘upana, kako je mogo~e, da ob~inski svet za omenjene
transakcije ni vedel in zakaj jih ob~inski zastopniki v upravnem odboru Mestne hranilnice
niso prepre~ili.62 Pristojni v hranilnici so nakup delnic potrdili in pojasnili, da je upravni
odbor na svoji seji 3. decembra 1925 ocenil, da je bila ponujena cena za delnico Mariborske
tiskarne d. d. ni‘ja od njene dejanske vrednosti, zato je z odobritvijo nadzorne oblasti z dne
25. januarja 1926 odkupil ve~inski dele‘ podjetja.63 Upravni odbor je hkrati obvestil ‘upana,
da bo hranilnica v izogib konfliktom z mestno ob~ino delnice prodala, kar se je v za~etku
maja tudi zgodilo.64 @upan je predlagal izvedbo strokovne revizije v Mestni hranilnici, s
~imer so bili zadovoljni posebno v socialisti~nem taboru, ker so bili po vlo‘eni interpelaciji
izpostavljeni o~itkom, da ‘elijo {kodovati Mestni hranilnici65 in ker v njeno poslovanje po
58 Zmaga Slovencev v Mariboru, Slovenski narod, 23. 9. 1924, str. 1; Plebiscit v Mariboru kon~an s sijajno
zmago za Slovence, Stra‘a, 22. 9. 1924, str. 1; [tajerske novice. Mariborske vesti, Slovenec, 12. 10. 1924, str. 3.
59 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik, 21. 10. 1924; PAM, fond: Mestna ob~ina
Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik, 10. 12. 1924.
60 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 3. 3.
1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o konstituiranju nadomestnega upravnega odbora
Mestne hranilnice v Mariboru, 24. 3. 1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o ‘alni seji
upravnega odbora Mestne hranilnice, 19. 10. 1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji
upravnega odbora Mestne hranilnice, 3. 12. 1925.
61 Mariborska tiskarna d. d. Dru‘ba je bila v register podjetij vpisana 2. junija 1920 in je idejno-politi~no
spadala v demokratski politi~ni tabor. Izdajala je ~asnike Marburger Zeitung in Mariborski delavec, ki se je avgusta
1920 preimenoval v Tabor. Predsednik izvr{ilnega odbora Mariborske tiskarne d. d. je bil leta 1926 Franjo Lipold;
veliko izgubo, ki jo je prina{al Tabor je sku{al re{iti na razli~ne na~ine, maja 1927 pa je ~asnik prenehal izhajati.
Nasledil ga je Mariborski ve~ernik Jutra kot popoldnevnik, ki je izhajal do julija 1938. Hartman Bruno, Zalo‘ni{tvo
v Mariboru med svetovnima vojnama, v: ^asopis za zgodovino in narodopisje, {t. 1–2/1999, str. 148–151.
62 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mariborskemu ob~inskemu svetu. Interpelacija, Maribor, 9.
4. 1926.
63 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice z dne 3.
12. 1925; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Mestni hranilnici v Mari-
boru, Maribor, 13. 4. 1926.
64 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Velecenjeni gospod ‘upan!,
Maribor, 1. 5. 1926 in 11. 5. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega
odbora Mestne hranilnice, 24. 4. 1926.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
sklenitvi Narodnega bloka leta 1924 niso imeli vpogleda.66 Do nesoglasij zaradi odkupa
delnic je pri{lo tudi med strankami Narodnega bloka in v upravnem odboru Mestne hranilni-
ce; ~eprav je na glasovanju prevladala volja ve~ine demokratskih odbornikov, je Vekoslav
Kukovec67 (Samostojna demokratska stranka) predlagal formiranje novega strankarskega
bloka.68 Po ostri obsodbi izjave v katoli{kem taboru so jo demokrati sku{ali omiliti v ~asniku
Tabor, kjer so zapisali, da niso imeli namena razbiti strankarske koalicije in izrazili pri~akovanje,
da se bodo koalicijske partnerice tudi v prihodnje dr‘ale koalicijske pogodbe.69
Ob~inski svétniki so maja 1926 za nadzor nad poslovanjem Mestne hranilnice izvolili
posebno komisijo v sestavi: Alojz Kova~i~ in Rudolf Tumpej (Samostojna demokratska
stranka), France Planin{ek (Narodnosocialisti~na stranka), Julij Pfrimer (nem{ka Doma~a
gospodarska stranka), Josip Petejan (Socialisti~na stranka Jugoslavije) in Anton Jerov{ek.70
Na zahtevo demokratov v ob~inskem svetu so sklenili, da bo komisija v interesu hranilnice
svoje delo opravljala za zaprtimi vrati.71 Revizijskega poro~ila do 15. junija {e niso prejeli,
kar je povzro~alo nemir med demokratskimi svétniki. Franjo Lipold je na seji opozoril, »da
je dolgotrajna revizija za podjetje prav neprijetna« in povzro~a med me{~ani {kodljive govo-
rice o »svinjarijah« v Mestni hranilnici.72 Revizor Jo‘e Barle je poro~ilo 26. junija vendarle
oddal in v njem zapisal, da je Mestna hranilnica premalo pozornosti namenila vi{ini izdanih
posojil in je bila zato pod stalno gro‘njo nelikvidnosti. Opozoril je na visoka posojila ~lanom
upravnega odbora in na primere, ko so ~lani upravnega odbora v nasprotju s Pravili drug
drugemu jam~ili za najem posojil.73
Poro~ilo je bilo dragocen dokument za politi~ne stranke, saj so si od njega obetale padec
demokratskega vodstva v Mestni hranilnici, ki so ga posebno po aferi Mariborska tiskarna d.
d. videle kot »neomejenega gospodarja«74 v hranilnici. ^eprav je bilo poro~ilo namenjeno
interni uporabi za potrebe ob~inskega sveta in ga revizijska komisija sprva ni nameravala
predlo‘iti niti Mestni hranilnici, so nekateri ~asniki objavili njegovo vsebino,75 prista{i Na-
rodne radikalne stranke pa so izstopili iz Narodnega bloka in revizijsko poro~ilo {e pred
obravnavo v ob~inskem svetu analizirali na strankinem shodu.76 Komitenti so pri~eli dvigo-
65 Demokrati so socialistom v svojem ~asniku Tabor o~itali, da so interpelacijo vlo‘ili iz ma{~evanja, ker je
zemlji{~e in poslopje biv{ega Kasinovereina na Slom{kovem trgu v Mariboru, za katerega so se socialisti potegovali,
po zaslugi demokratov pre{lo v last mestne ob~ine. Mariborski ob~inski svet, Tabor, 13. 5. 1926, str. 2.
66 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VI. redni seji ob~inskega sveta, 11. 5.
1926.
67 Kukovec Vekoslav (1876–1951), odvetnik in politik. Bil je ustanovitelj Narodne stranke za [tajersko, ki se je
leta 1918 z Narodnonapredno stranko s Kranjske zdru‘ila v vseslovensko Jugoslovansko demokratsko stranko. Slo-
venski biografski leksikon, Ljubljana 1925–1932, 1. knjiga, str. 581.
68 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji VI. redne seje ob~inskega sveta,
11. 5. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VI. redne
seje ob~inskega sveta, 18. 5. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni
seji ob~inskega sveta, 20. 7. 1926.
69 Mariborske vesti. »Slovenec« in Narodni blok v mariborskem ob~inskem svetu, Tabor, 22. 5. 1926, str. 1.
70 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji VI. redne seje ob~inskega sveta,
11. 5. 1926.
71 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VI. redne seje
ob~inskega sveta, 18. 5. 1926.
72 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VII. redni seji mestnega ob~inskega
sveta, 15. 6. 1926.
73 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Poro~ilo o reviziji, str. 7, 10, 12, 18–19.
74 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji mestnega ob~inskega
sveta mariborskega, 20. 7. 1926.
75 Npr. Mariborski ob~inski svet. Revizijsko poro~ilo, Jutro, 21. 7. 1926, str. 2.
372
vati prihranke, zato je ‘upan Josip Leskovar na pro{njo ravnateljstva Mestne hranilnice v
za~etku julija z objavo v ~asnikih demantiral vesti o nepravilnostih v Mestni hranilnici.77
Veliki ‘upan mariborske oblasti Otmar Pirkmajer (Samostojna demokratska stranka) je
13. julija 1926 odredil vnovi~no revizijo s strani Zveze jugoslovanskih hranilnic.78 »Res, da
si ‘e zlepa ni kak upravni uradnik proti kakemu mestnemu ob~inskemu svetu dovolil kaj
takega kot nam ka‘e ta slu~aj,« je zapisal komentator konservativnega Slovenca.79 @upan
Josip Leskovar je odredbo ocenil kot grobo kr{enje hranilni~nih Pravil in poseganje v pristoj-
nosti mestne ob~ine, medtem ko se je pod‘upan Franjo Lipold z uvedbo dr‘avne revizije
strinjal, saj je upal na njeno naklonjenost demokratskemu vodstvu hranilnice. Dr‘avna revi-
zija je bila izvedena v drugi polovici julija,80 minister za trgovino in industrijo Ivan Kraja~81
pa je z dekretom vlade v za~etku septembra odstavil Marka Ipavica z mesta vladnega komi-
sarja, razpustil upravni odbor in za novega vladnega komisarja imenoval Vekoslava Kuko-
vca. Zaradi izrazitega odpora ~lanov ob~inskega sveta proti kr~enju ob~inskih pristojnosti je
bil ukrep potem, ko je sprejetje funkcije odklonil tudi sam Vekoslav Kukovec, preklican.82
Javna seja ob~inskega sveta 20. julija 1926, na kateri so razpravljali o revizijskem poro~ilu
Jo‘eta Barleta, je trajala 5 ur in 20 minut, svétniki pa so ve~ino ~asa namenili iskanju krivcev
za objavo revizijskega poro~ila in razpravi o smiselnosti obsoja Narodnega bloka strank gle-
de na razli~ne politi~ne interese znotraj njega. Na predlog ob~inske revizijske komisije so
sprejeli sklep o spremembi Pravil, kar je po politi~no razgibani pomladi pripeljalo do ‘ivah-
nih pogajanj med upravnim odborom Mestne hranilnice in ~lani ob~inskega sveta poleti leta
1926.83 Predlogi o spremembah, ki so jih posebnemu odseku ob~inskega sveta za spremem-
76 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2. 1927, 1. knjiga, XXXVII/4,
Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 2. 7. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru,
A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 19. 7. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–
1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7. 1926; Shod radikalov v zvezi Mestne hranilnice,
Slovenec, 15. 7. 1926, str. 5–6; Maribor, Revizijsko poro~ilo v javnosti, Slovenec, 18. 7. 1926, str. 5; Mestna hrani-
lnica v Mariboru – Erisino jabolko, Slovenec, 18. 7. 1926, str. 8; Radikali in Mestna hranilnica v Mariboru, Jutro, 15.
7. 1926, str. 2; Kriza v mariborski ob~ini? Radikalska intriga, Juro, 17. 7. 1926, str. 2.
77 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Uradna izjava, Maribor, 3. 7.
1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7.
1926; Maribor. Izjava, Slovenec, 6. 7. 1926, str. 5; Iz Maribora. @upan dr. Leskovar, Nesramna intriga, Jutro, 4. 7.
1926, str. 6; Dr. Marko Ipavic, Peklenske intrige proti mariborski Mestni hranilnici, Jutro, 4. 7. 1926, str. 2.
78 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestni magistrat; V roke
gospoda ‘upana, Maribor 14. 7. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat maribor-
ski, Gospodu vladnemu komisarju Mestne hranilnice dr. Marku Ipavicu, Maribor, 14. 7. 1926; PAM, fond: Mestna
ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7. 192; Maribor. Zopetna
revizija Mestne hranilnice, Slovenec, 15. 7. 1926, str. 5.
79 Nova revizija Mestne hranilnice v Mariboru, Slovenec, 16. 7. 1926, str. 3.
80 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan mariborske oblasti. Odlok, 11. 7. 1927.
81 ^ulinovi}, II. del, str. 298.
82 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik izvanredne seje mestnega ob~inskega
sveta mariborskega, 3. 9. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Mestna
hranilnica, Maribor, 4. 9. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, Sejni zapisnik za leto 1922 do 25. 2.
1927, 1. knjiga, XXXVII/4, Zapisnik o seji ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru, 7. 9. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 20. 9. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 27. 10. 1926.
83 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 19. 7.
1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta maribor-
skega, 20. 7. 1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VIII.
redne seje mestnega ob~inskega sveta mariborskega, 27. 7. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3,
Mestna hranilnica v Mariboru, Mestna ob~ina Maribor, 13. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mari-
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
bo Pravil predlo‘ile Socialisti~na stranka Jugoslavije, nem{ka Doma~a gospodarska stranka
in Slovenska ljudska stranka, so dokazovali, da so se vse zavzemale za zve~anje vpliva mest-
ne ob~ine v poslovanju Mestne hranilnice. Najve~jo pozornost so stranke namenile 29. ~lenu
Pravil, ki je dolo~al {tevilo od ob~inskega sveta imenovanih ~lanov upravnega odbora hranil-
nice in je omejeval vpliv ob~inskega sveta pri potrjevanju upravnega odbora. ^len je hkrati
omogo~al Samostojni demokratski stranki ohranjanje prevlade v hranilnici in, kot je bil
prepri~an socialisti~ni svétnik Josip O{lak, »politi~no kombinacijo« v delitvi odborni{kih
mest v okviru Narodnega bloka.84 Anton Jerov{ek je na julijskem shodu Slovenske ljudske
stranke v imenu vodstva povedal, »da se niti najmanj ne ~utimo ve~ vezane na dogovor
narodnega bloka, v kolikor se ti~e Mestne hranilnice,« kar je pri~alo, da so se strankarska
pogajanja glede Pravil hranilnice zna{la na mrtvi to~ki.85
Po pretresu 29. ~lena na seji strank Narodnega bloka so ~lani hranilni~nega upravnega
odbora in ob~inski svétniki avgusta in septembra 1926 uskladili interese v Mestni hranilnici
in sprejeli ter potrdili sklep o zvi{anju {tevila od ob~inskega sveta voljenih ~lanov upravnega
odbora.86 Mestna hranilnica je predlog predlo‘ila nadzorni oblasti, tj. velikemu ‘upanu Ot-
marju Pirkmajerju, ki pa novih Pravil ni odobril.87 Glede na besedilo, ki je dolo~alo volitev
upravnega odbora, »v katerem pride do izraza politi~ni zna~aj hranilni~ne uprave,« je za
navodilo zaprosil ministrstvo za trgovino in industrijo, saj kot je zapisal decembra 1926 v
svojem odgovoru ‘upanu Josipu Leskovarju, ni bil prepri~an, »ali so tak{ne dolo~be v pravi-
lih hranilnice, ki naj bo gospodarska in ne politi~na institucija, sploh dopustne«.88 Na mini-
strstvu za trgovino in industrijo so konec marca 1927 zavrnili potrditev Pravil Mestne hranil-
nice, ~e{ da predlagane spremembe mestni ob~ini ne zagotavljajo odlo~ilnega vpliva na se-
stavo upravnega odbora Mestne hranilnice.89 Mnenja ~lanov upravnega odbora hranilnice
boru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Mestni hranilnici v Mariboru, 30. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica
v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestna ob~ina Maribor, 20. 9. 1926; PAM, fond: Mestna hranil-
nica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Mestni hranilnici v Mariboru, 23. 9. 1926; PAM, fond: Mestna
ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o 9. redni seji mestnega ob~inskega sveta, 22. 9. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 20. 9. 1926; .
84 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, SSJ – predlogi k spremembi statuta, Maribor, 3. 8. 1926;
PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Dr. L. Mühleisen, Velecenjeni gospod dr. Vekoslav Kukovec!,
Maribor, 11. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Predlog ob~inskih svetnikov SLS, Maribor,
3. 8. 1926.
85 Narodni blok v Mariboru razbit?, Slovenec, 21. 7. 1926, str. 2; Usoda Narodnega bloka v Mariboru, Slovenec,
22. 7. 1926, str. 3; SLS v Mariboru, Slovenec, 31. 7. 1926, str. 3; SLS v mestnem zastopstvu mariborskem, Slovenec,
1. 8. 1926, str. 6.
86 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 13. 8.
1926; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji izvanredne seje mestnega
ob~inskega sveta mariborskega, 13. 8. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hrani-
lnice v Mariboru, 25. 3. 1920; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Mestna hrani-
lnica Maribor, Maribor, 4. 9. 1926; Ve~er shodov v Mariboru, Slovenec, 18. 7. 1926, str. 3.
87 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Dragi dr. Franjo Lipold!, Maribor, 6.
10. 1926; Mestni magistrat mariborski, Upravnemu odboru Mestne hranilnice, Maribor, 6. 10. 1926; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica v Mariboru, Mestni magistrat v roke gospoda ‘upana, Mari-
bor, 15. 10. 1926.
88 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik 11. redni seji mestnega ob~inskega sveta,
2. 12. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, @upan dr. Leskovar, Gospodu velikemu ‘upanu
mariborske oblasti, Maribor, 6. 12. 1926; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan, Mestnemu
magistratu v Mariboru, Maribor 14. 12. 1926.
89 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan mariborske oblasti, Ravnateljstvu Mestne
hranilnice, Maribor, 29. 3. 1927; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik 4. redne seje
mestnega ob~inskega sveta, 12. 4. 1927.
374
90 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 21. 4.
1927.
91 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik o seji upravnega odbora Mestne hranilnice, 10. 5.
1927.
92 Leskovec Anto{a, Zgodovina uprave v Mariboru 1752–1941, v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991, str. 282;
Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 106–108, 115–117.
93 Sporazum med Vuki~evi}em in Koro{cem velik dr‘avni akt; Dogovor med SLS in NRS v hrvatski lu~i,
Slovenec, 14. 7. 1927, str. 1.
94 Slovenska ljudska stranka je 28. februarja 1927 kot vladna stranka dosegla zamenjavo demokratskih velikih
‘upanov mariborske in ljubljanske oblasti s svojima privr‘encema. Stiplov{ek Miroslav, Posebnosti uspe{nega delo-
vanja samouprave mariborske oblasti na gospodarsko-socialnem in prosvetno-kulturnem podro~ju 1927–1929, v:
^asopis za zgodovino in narodopisje, {t. 1–2/2001, str. 157–158.
95 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Veliki ‘upan mariborske oblasti. Odlok, Maribor, 11. 7.
1927; Uprava Mestne hranilnice v Mariboru razpu{~ena, Mariborski ve~ernik Jutra, 15. 7. 1927, str. 1.
96 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Dr. Rudolf Ravnik, Velecenjeni gospod ‘upan!, Maribor, 16.
7. 1927; PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji 8. redne seje mestnega
ob~inskega sveta, 26. 8. 1927.
97 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mariborski, Velikemu ‘upanu mariborske
oblasti, Maribor, 30. 8. 1927.
98 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 157–158 in 171.
99 [estojanuarski re‘im je v zvezi z ’Zakonom o ukinitvi zakona o volitvah organov oblastne, okrajne in ob~inske
samouprave’ z dne 14. januarja 1929 odpravil volitve ob~inskih organov, ~lane ob~inske uprave pa je odtlej nastavljal in
razre{eval ban. @ontar Jo‘e, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 604.
glede zavrnitve so bila deljena,90 10. maja pa so proti glasovom odbornikov Slovenske ljud-
ske stranke sprejeli predlog Franja Lipolda o ponovni pro{nji za potrditev Pravil, ki sta jih
upravni odbor Mestne hranilnice in ob~inski svet sprejela avgusta in septembra 1926.91
Na razvoj dogodkov v Mestni hranilnici v Mariboru so vplivale tudi oblastne volitve 23.
januarja 1927 in nesoglasja politi~nih strank v zvezi z njimi. Slovenska ljudska stranka je na
volitvah dosegla absolutno ve~ino (v mariborski oblastni skup{~ini 68,7 odstotka) in je 1.
februarja vstopila v vlado Nikole Uzunovi}a (Narodna radikalna stranka), {e prej pa je konec
januarja pri{lo med stranko in mariborskim velikim ‘upanom Otmarjem Pirkmajerjem do
ve~jega spora. Veliki ‘upan je ‘elel osnovati poseben sosvet strank, ki bi ob oblastnih
skup{~inah deloval pod njegovim vodstvom in mu pomagal urejati vpra{anja glede vzposta-
vitve oblastne samouprave. V Slovenski ljudski stranki na to niso pristali, kar je poglobilo
nasprotja z vodstvom Samostojne demokratske stranke, in nazadnje dokon~en razpad Naro-
dnega bloka strank.92
Na~elnik Slovenske ljudske stranke Anton Koro{ec je 11. julija 1927 s t. i. blejskim spo-
razumom sklenil sodelovanje s predstavniki vladne Narodne radikalne stranke,93 istega dne
pa je bil z odlokom velikega ‘upana Franca Schaubacha94 (Slovenska ljudska stranka)
razpu{~en tudi upravni odbor Mestne hranilnice. Marka Ipavica je na mestu vladnega komi-
sarja zamenjal odvetnik Rudolf Ravnik (Narodna radikalna stranka), kateremu je bil do-
deljen 12-~lanski sosvet. Slovenska ljudska stranka je imela v sosvetu 5 ~lanov in je bila
najmo~nej{a stranka v njem.95 Hkrati s spremembo uprave je bila v drugi polovici julija v
Mestni hranilnici uvedena strokovna revizija poslovanja in revizija nadzornega odbora
ob~inskih svétnikov, ~lani obeh pa so ugotovili, da napake v poslovanju hranilnice niso bile
odpravljene in so se npr. velika posojila v nasprotju z navodili ob~inskega sveta celo pove~ala.
V ob~inskem svetu so ostro protestirali in zagrozili z odpovedjo jamstva mestne ob~ine Mestni
hranilnici, ~e ob~inski svet ne bi dobil ve~jega vpliva na njeno poslovanje;96 sklep o tem so
poslali velikemu ‘upanu.97
V drugi polovici leta 1927 so bila prizadevanja v zvezi s spremembo Pravil Mestne hranil-
nice v Mariboru prekinjena, saj je bil veliki ‘upan v tem ~asu polno zaseden s predajo pristoj-
nosti oblastnim samoupravnim organom (tj. oblastnim odborom).98 Na zadnjih ob~inskih
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
100 Maribor je glasoval za delo in po{tenost, Slovenec, 20. 12. 1927, str. 1; Iz Maribora. Ob~inske volitve v
Mariboru, Slovenski narod, 20. 12. 1927, str. 3
101 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik 2. redni seji mestnega ob~inskega sveta,
15. 3. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestna hranilnica Maribor, Ob~inskemu svetu mestne
ob~ine mariborske, Maribor, 15. 3. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Mestni magistrat mari-
borski, Gerentu Mestne hranilnice, Maribor, 16. 3. 1928.
102 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Veliki ‘upan mariborske oblasti, Mestni hranilnici v Mari-
boru, Maribor, 17. 4. 1928.
103 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 25. 3. 1920; PAM,
fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Pravila Mestne hranilnice v Mariboru, 17. 4. 1928.
104 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o nadaljevanju IV. redne seje mestnega
ob~inskega sveta, 27. 4. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Mestni magistrat mariborski, Mestni
hranilnici v roke gerenta g. dr. Rudolfa Ravnika, Maribor, 28. 4. 1928.
105 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje novega upravnega odbora Mestne hranilnice
v Mariboru, 2. 5. 1928.
106 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Veliki ‘upan mariborske oblasti, Mestni hranilnici v Mari-
boru, Maribor, 7. 5. 1928; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 29. 8.
1928.
107 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 29. 8. 1928; PAM, fond:
Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 163, Zapisnik o nadaljevanju redne seje mestnega ob~inskega sveta, 15. 5.
1929; PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 28. 5. 1929; PAM, fond:
Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 18. 12. 1929; PAM, fond: Mestna hranilnica
v Mariboru, A[ 4, Zapisnik seje upravnega odbora, 9. 4. 1930.
volitvah v Kraljevini Jugoslaviji99 19. decembra 1927 so si stranke 41 mest v ob~inskem
svetu razdelile takole: Slovenska ljudska stranka 14, Jugoslovanska socialdemokratska stranka
12, Samostojna demokratska stranka 6, nem{ka Doma~a gospodarska stranka 5, Narodna
radikalna stranka, Bernotova skupina Socialisti~ne stranke Jugoslavije, Narodnosocialisti~na
stranka in Neodvisna obrtni{ka lista pa po 1 mesto. Za ‘upana je bil izvoljen Alojzij Juvan
(Slovenska ljudska stranka).100
^lani za~asnega sosveta Mestne hranilnice in ob~inski svétniki so pri~eli pogovore glede
spremembe Pravil Mestne hranilnice ponovno marca 1928, ker pa je bilo soglasje o spremem-
bah dose`eno `e avgusta oz. septembra 1926, so Pravila takoj predlo‘ili v odobritev nadzorni
oblasti.101 Z odlokom namestnika velikega ‘upana, dvornega svetnika Leona Stareta, so bila
Pravila na podlagi sklepa Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. aprila 1928 naposled
odobrena.102 Ob~inski svet je imel v primerjavi s Pravili, ki jih je 25. marca 1920 potrdila
De‘elna vlada za Slovenijo, ve~ji vpliv na sestavo upravnega odbora Mestne hranilnice. Stranke
so volile 18 odbornikov s postavitvijo strankarskih kandidatnih list v ob~inskem svetu, medtem
ko so stara Pravila ob~inskemu svetu omogo~ala izvolitev 16 odbornikov, ki jih je predlagal
upravni odbor Mestne hranilnice. Tako predvidene volitve so zagotavljale sorazmerno zastopa-
nost strank v vodstvu hranilnice in pravi~nej{o delitev politi~nega vpliva med njimi, ~eprav je
bil demokratski lobi v Mestni hranilnici {e zmeraj mo~an.103 Novi upravni odbor, ki so ga
ob~inski svétniki izvolili 27. aprila 1928, in v katerem je Slovenska ljudska stranka zasedla 7
mest, Jugoslovanska socialdemokratska stranka pa 5,104 je namre~ za svojega predsednika izvolil
Franja Bure{a iz Samostojne demokratske stranke, ki je imela v upravnem odboru le 3 mesta –
zanj so glasovali vsi odborniki Slovenske ljudske stranke, ki je prevzela ravnateljsko mesto
(Anton Jerov{ek).105 Z izvolitvijo novega upravnega odbora, ki je posle prevzel 20. maja, je
veliki ‘upan Franc Schaubach razre{il gerenta Rudolfa Ravnika in potrdil redno upravo v hra-
nilnici (mesto vladnega komisarja je ponovno zasedel Marko Ipavic),106 kar je ugodno vplivalo
na njeno poslovanje, saj se je politi~ni boj za prevlado v hranilnici do uvedbe {estojanuarske
diktature leta 1929 postopoma umaknil gospodarskim interesom.107
Poslovanje Mestne hranilnice v Mariboru je v tridesetih letih mo~no prizadela svetovna
gospodarska kriza; njen obstoj je bil posebno v poslovnem letu 1932 ogro‘en. Med drugo
376
svetovno vojno je bila med petimi okrajnimi zavodi, na katere so Nemci skr~ili poslovanje
hranilnic na [tajerskem, po vojni pa je z dekretom ministrstva za finance Ljudske republike
Slovenije ponovno dobila dovoljenje za redno poslovanje. Ukinjena je bila marca 1961 v
skladu z zakonom o bankah, ki ni dopu{~al delovanja samostojnim hranilnicam.108
Stranke v ob~inskem svetu so v obravnavanem ~asu ve~krat opozarjale na dejstvo, da
mora biti vpra{anje Mestne hranilnice narodno-gospodarsko in ne politi~no,109 ~eprav je bil
nacionalni interes Mestne hranilnice opredeljen ‘e ob njenem prevzemu v slovenske roke;
ravnateljstvo je v Zaklju~nem ra~unu za leto 1919 zapisalo, da upa na podporo slovenskih
komitentov, »da bode na{a hranilnica postala res narodna trdnjava na slovensko-nem{ki
meji«.110 Vodstvene polo‘aje v Mestni hranilnici v Mariboru so v 20. letih prej{njega stoletja
do zmage Slovenske ljudske stranke na oblastnih volitvah leta 1927 z izjemo kratkega ob-
dobja od aprila 1920 do marca 1921 zasedali ~lani Jugoslovanske demokratske stranke oz.
Samostojne demokratske stranke. Tak{en polo‘aj so obdr‘ali tudi po oblikovanju Narodnega
bloka strank leta 1924, kar je bila posledica delitve interesnih podro~ij med Samostojno
demokratsko stranko in Slovensko ljudsko stranko v ob~inski upravi. Po letu 1927 je v upra-
vnem odboru Mestne hranilnice ve~ji vpliv dobila Slovenska ljudska stranka, demokrati pa
so tudi potem ohranili del tradicionalno mo~nega zaledja.
108 Kosar, str. 15, 18 in 22; Lazarevi}, Prin~i~, str. 143–145, 168–169 in 293.
109 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o VIII. redni seji ob~inskega sveta, 20. 7.
1926.
110 PAM, fond: Mestna hranilnica v Mariboru, A[ 3, Ravnateljstvo, Poro~ilo o poslovanju in ra~unskem zaklju~ku
za leto 1919, v: Ra~unski zaklju~ek Mestne hranilnice v Mariboru za 58. upravno leto 1919, str. 2; PAM, fond:
Mestna ob~ina Maribor 1528–1941, A[ 162, Zapisnik o tajni seji nadaljevanja VI. redne seje ob~inskega sveta,
18. 5. 1926.
M. RATEJ: MESTNA HRANILNICA V MARIBORU V DVAJSETIH LETIH 20. STOLETJA ...
Iz prvotnih prostorov na Rotov{kem trgu se je Mestna hranilnica v Mariboru 30. oktobra 1886
preselila v reprezentativno stavbo na Slom{kovem trgu 15, kjer je danes sede` Univerze v Mariboru.
(Fototeka PAM)
377ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
S u m m a r y
Maribor Savings and Loan Bank in the 1920’s: Apple of Discord within the Maribor Town
Council
Mateja Ratej
The Savings and Loan Bank in Maribor was founded in 1858 by decision and with the guarantee of
the Maribor Town Council. A German loan bank, it rendered virtually impossible an economic inde-
pendence of Slovenes living in Maribor before the disintegration of Austria-Hungary. A depletion of
reserve funds (Austrian war loan) after the end of the First World War caused a major crisis in its
operations. Two of the bank’s politically controversial moves were the purchase of the so-called Au-
strian life annuity incomes at the beginning of 1922 and the acquisition of a holding in the Maribor
Printing House joint-stock company. The bank’s progress was also considerably hindered by disagree-
ments regarding the changes of its rules of procedure and personnel changes within its executive com-
mittee, especially in the period between the first municipal elections on April 26, 1921, and the intro-
duction of dictatorship on January 6, 1929. In August and September of the same year the Town Coun-
cil parties reconciled their views on the bank’s rules of procedure and in April 1928, when the old
executive committee was replaced by the new administration, ratified the revised rules of procedure.
With the exception of a brief period between April 1920 and March 1921 principal positions in the bank
were occupied by the members of the Yugoslav Democratic party, or the Independent Democratic party.
In the 1927 elections the winner was the Slovene People’s party that in the future strongly influenced
the operations of the bank; though now in the background, the democrats nevertheless preserved their
traditional strength.
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgodovine Prispevki
za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986
pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega
boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem
in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali
dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave,
strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana,
telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah.
378
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE
je med drugim izdala:
27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev,  Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT
Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled
1993. – Ljubljana 1995. – 1.500 SIT
Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996. – 1.000 SIT
@ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996. – 500 SIT
Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. –
Ljubljana 1996. – 1.500 SIT
Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998.
Ljubljana 1998. – 2.000 SIT
Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998.
– Ljubljana 1999. – 2.000 SIT
Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodovinarjev,
Rogla 2000. – Ljubljana 2001. – 2000 SIT
Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani
ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust.
379ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Borut Batagelj
Od skokov k poletom
Za~etki smu~arskih skokov na Slovenskem in uveljavitev Planice v ~asu med obema
vojnama
1. Uvod
Malo je tem slovenske zgodovine, ki bi tako izrazito zaznamovali svetovno zgodovino,
kot jo je Planica s smu~arskimi skoki oziroma poleti. Nih~e ne more mimo tega. Od leta
1934, ko je v Planici Birger Ruud prvi~ premaknil mejo ~lovekovih zmo‘nosti poleteti na
smu~eh na 92 metrov pa vse do leto{njih 231 metrov Mattija Hautamäkija, je Planica kraj
svetovnega slovesa. Medtem se je marsikaj ogromno spremenilo, {e najve~ v pojmovanju
{porta in njegovi povezavi s sodobno dru‘bo. Planico ‘e sedemdeset let izzivajo nova tehni~na
vpra{anja, ki so skozi vso obdobje vedno znova silila v ospredje. Toda dolgoro~no skozi
prizmo ~asa dru‘boslovno uravnanega pogleda so tehni~ni izzivi (tako prireditelja kot tek-
movalcev) od vedno le dinami~ni spremljevalec psiho-sociolo{kega fenomena, ki vle~e. Na
eni strani je »ikarusov kompleks« posameznika, na drugi socialno kulturni pojav dru‘abnega
dogodka. Planici je do sedaj s postopnim tehni~nim napredkom obeh velikank uspelo
ohranjevati atraktivnost. Psiho-sociolo{ki fenomen se je s tem zlil skozi zgodovinski proces
posledi~no v dejstvo, da Planico tesno povezujemo s slovensko nacionalno identiteto.
Prav z vidika nacionalne identitete, katero najbolje spoznavamo skozi dioptrijo zgodo-
vinske raziskave in posebej zaradi svetovnih razse‘nosti plani{kih dogodkov, je te‘ko razu-
meti, zakaj se slovenska historiografija smu~arskim skokom {e ni podrobneje posvetila. Br‘ko-
ne je zgodovina {porta pri nas {e vedno trivialna tema. Tako se je ob nostalgiji in vsakoletnih
kli{ejskih dotikih preteklosti ‘e oblikoval plani{ki mit. Pri~ujo~a razprava posku{a mestoma
nekriti~no povzete razse‘nosti Planice umestiti v razumljiv zgodovinski kontekst za~etkov
smu~arskih skokov (poletov) v obdobju do druge svetovne vojne.
2. Smu~arski skoki – od terenskih skokov v {portno disciplino
Odkar ~love{tvo pomni smu~anje, obstajajo tudi smu~arski skoki. Ko med gibanjem na
smu~eh smu~ar naleti na oviro, jo mora premagati. Seveda je od ovire in spretnosti smu~arja
odvisna odlo~itev, ~e se ji izogne ali jo presko~i. Naravni kriterij skoka se je tako ob zadostnem
~lovekovem smu~arskem znanju in atraktivnosti tega elementa v dolo~enih okoljih starosvet-
nega predmodernega smu~anja razvil v igro. Tako je bilo tudi na Blokah, ki so bile v ~asu
{irjenja modernega smu~arstva v~asih poimenovane kar »na{a Norvegija«. Blo{ko smu~anje
kot izrazit primer ljudskega geografsko izoliranega smu~anja v izro~ilu pozna tudi skoke.
Smu~anje, ki je prvotno slu‘ilo kot prometna dejavnost, so mnogi z obvladovanjem vzljubili.
Psiholo{ki element v{e~nega in prijetnega smu~anja je postal zabaven do te mere, da se je razvil
v igro. Kot je napisal Carl J. Luther, so na Blokah ‘e v najstarej{ih ~asih poznali primitivne
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 379–430
380 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
skoke, kjer so skakali ~ez enostavne iz snega narejene skakalnice.1 Tekmovanj menda niso
poznali, {lo je torej zgolj za zabavno obliko smu~anja, katere pa so se nekateri vneto oprijeli.
Rudolf Badjura je namre~ zapisal, da je na Blokah sli{al razne povesti »o znamenitih metulskih2
krmarjih, izmed katerih je eden pri skakanju celo bridko smrt storil«.3
^etudi nekateri teoretiki in raziskovalci zgodovine {porta vidijo korenine pojava {porta v
igri, v primeru starosvetnih blo{kih skokov {e ne moremo govoriti o {portni obliki smu~anja.4
Ne le da v pojavu ni vidnih prvin lastnosti modernega {porta, ampak je z vidika zgodovinske-
ga razvoja {e bolj pomembno drugo dejstvo: Pri starosvetnih blo{kih skokih se ne ka‘e nobe-
na direktna povezava s smu~arskimi skoki kot moderno kodificirano {portno disciplino, {e
najmanj kontinuiran razvoj smu~arskih skokov na Slovenskem. Smu~arski skoki, tak{ne kot
jih poznamo danes, so bili namre~ k nam prineseni ‘e v obliki in z lastnostmi moderne {port-
ne discipline.
Kontinuiran razvoj smu~anja iz utilitarne rabe se je v moderni me{~anski {port najprej
oblikoval na Norve{kem. Norve{ke se pridih tradicionalne smu~arske de‘ele, kjer je smu~anje
postalo izraz nacionalnega mi{ljenja in ~ustvovanja, {e najbolj upravi~eno dr‘i zato, ker je
prav tam prakti~no smu~anje kmetov, lovcev in vojakov prevzelo zna~ilnosti, s katerimi se je
smu~anje raz{irilo po svetu. Ena od njih so gotovo smu~arski skoki.
Osnova pot oblikovanja smu~arskih skokov oziroma smu~anja v {port je bil prosti ~as in
zabava, ki se je ob tehni~ni izpolnitvi opreme in z aktivnostjo nekaterih posameznikov (med
njimi izstopa Sondre Norheim5 (1825-1897), ki je ob selektivni zgodovini postal celo osred-
nji lik smu~arske »tranzicije«)6 najprej razvila na jugu Norve{ke. Opisovalci pokrajine Tele-
mark so ‘e okrog leta 1800 opazili mno‘i~no smu~arsko aktivnost prebivalcev ob prostih
nedeljah, kasneje pa se je {tevil~no smu~anje za~elo gojiti tudi v okolici Kristijanije (Oslo).
Ker smatram institucionalizacijo smu~anja za pomemben faktor razvoju, gre omeniti tu {e
leta 1877 ustanovljen Skiklub Christiania, ki sicer ni bil prvi na svetu, pa vendar klju~en pri
razvoju. Klub je leta 1879 organiziral smu~arsko tekmovanje v kraju Huseby, ki {e zdale~ v
tej de‘eli ni bilo prvo, veliko pa je vplivalo na pravila kasnej{ih smu~arskih tekmovanj. Kot
dokazuje norve{ki zgodovinar Leif Torgesen, naj noben dogodek oziroma obdobje ne bi ime-
lo ve~jega pomena na preoblikovanje smu~anja v {port – tako za tekmovanje kot rekreacijo –
kot ga ima dvanajstletno obdobje organiziranih smu~arskih tekmovanj v Husebyju. Z osnov-
nim motivom po oblikovanju vsestranskega smu~arja, so se tam razvili glavni obrisi pravil
1 Carl J. Luther, Auf der spur des ältesten alpinen Ski, v: Der Winter, {t. 9, let. 1931, str. 131, 132.
2 Metulje – kraj na Blokah, kjer je Boris Orel zabele‘il podatek, da so tam bili najbolj vneti smu~arji. V: Boris
Orel, Blo{ke smu~i. Vpra{anje njihovega nastanka in razvoja. SAZU, Ljubljana 1964, (dalje: Orel), str. 71. Omenjeni,
dale~ najbolj eruditi raziskovalec blo{kega smu~anja, se je kratko, vendar dovolj utemeljeno dotaknil tudi vpra{anja
skokov v zvezi s starosvetnim blo{kim smu~anjem. Ker so imele njihove smu~i samo preprosta prstna stremena,
meni, da so skoke dokaj te‘ko izvajali. Vesti o skokih bi bilo potrebno posebej raziskati, koliko se morda res nana{ajo
na staro dedi{~ino, in koliko na novej{i ~as, to je ~as za~etkov zimskega {porta pri nas, ki verjetno ni bil brez
dolo~enih vplivov na zabavno drsanje na Blokah, v Vidovskih hribih in njih sose{~ini. (Glej: Borut Batagelj, Blo{ko
smu~anje : izumrli zgodovinski fenomen kot izziv prihodnosti. V: Argo, let. 45 (2002), {t. 1 / 2, str. 57–59.) Bili bi na
napa~ni poti, ~e bi sku{ali v fantovskem zabavnem drsanju videti kaj ve~, kakor je v resnici bilo. V: Orel, str. 78.
3 Rudolf Badjura, Smu{ka terminologija. Samozalo‘ba, Ljubljana 1931, str. 3.
4 Primerjaj: Svetozar Gu~ek, Slovenija, zibelka smu~anja v srednji Evropi. Kme~ki glas, Ljubljana 1989, str. 71.
5 Norheim je na Norve{kem ~a{~en kot legenda. Ve~ o njem: www.sondrenorheim.com.
6 Sondre Norheim je kot odli~en smu~ar zabele‘en tudi kot svetovni rekorder v skoku. 1868 je zabele‘en njegov
skok dol‘ine 19,5 metrov. Glej: Planica 1934–1999, Dru{tvo Proplanica, Ljubljana 1999,(dalje: Planica 1934–1999),
str. 298. V letu 1860 pa naj bi Norheim v bli‘ini rodnega kraja Morgedal pri skoku iz skale dosegel tedaj neverjetnih
30,5 metrov. Glej: Heinz Polednik, Weltwunder Skisport. Welsermühl, Wels 1969, (dalje: Polednik), str. 24. Prva
zabele‘ena dol‘ina skoka je prav tako norve{kega izvora. Ko je (kasneje znameniti general) Olav Rye leta 1808 med
spustom naletel na grbino, naj bi ga vrglo 9,5 m dale~. Glej: Polednik, str. 24.
381ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
tekmovanja v nordijski kombinaciji, katerim ve~ ali manj sledimo {e v trideseta leta 20.
stoletja. »Obdobje Huseby« se je zaklju~ilo leta 1891, naslednje leto se je tekmovanje prese-
lilo v Holmenkollen, ko se je pri~elo novo obdobje, ki {e vedno traja.7
3. Za~etki smu~arskih skokov na Slovenskem
Tako kot so bili manj odmevni direktni poskusi {irjenja smu~arstva iz Skandinavije v
slovenske de`ele in si je smu~arstvo pri nas v ~asu do prve svetovne vojne le postopoma
prijemalo predvsem po zaslugi razvijajo~e se »zimske turistike«,8 tako so tudi smu~arski
skoki pri nas do dvajsetih let 20. stoletja neznanka.
Ko se je v devetdesetih letih 19. stoletja smu~anje za~elo {iriti v alpske de‘ele, kjer je
kasneje spreminjalo svojo obliko in dokon~no osvojilo svet, so se tu pri~enjala prva {portna
tekmovanja. V smu~arskih skokih so tako v srednji Evropi tekmovali prvi~ ‘e vsaj leta 1893,
ko so se na smu~arskih tekmovanjih pomerili v {tajerskem Mürzzuschlagu.9 V tem kraju pod
Semmeringom sta se vzor~no stopila {port in turizem, po mojem mnenju dva najnujnej{a
pogoja, ki sta smu~arske skoke v svetu naredila razpoznavne. Skakalnice so namre~ najprej
za~eli graditi v hitro rasto~ih alpskih letovi{~ih, ki so z razvojem novih zimskih {portov na{li
mo‘nost iskanja dobi~kak tudi izven uveljavljene poletne sezone. Kot je leta 1932 zapisal
eden najbolj{ih tedanjih smu~arskih poznavalcev Luis Trenker, so zimski turisti~ni centri v
vnemi po senzacionalnih skokih celo tekmovali.10 Posledica tega je bila (ob skakalnem na-
predku) gradnja »mamutskih« skakalnic.
Toda skoki se v Sloveniji {e zdale~ niso za~eli v Planici. Gradnja skakalnic v dolini pod
Poncami je zgolj rezultat dotedanjega zgodovinskega razvoja smu~arskih skokov, ki je zelo
slabo ali celo nepoznan. Zato je plani{kim dogodkom tridesetih let kot predzgodbo nujno
predstaviti nekaj zna~ilnosti razvoja {portnih smu~arskih skokov na Slovenskem iz dvajsetih
in za~etka tridesetih let 20. stoletja.
Ni naklju~je, da je bila pri nas prva umetna skakalnica zgrajena v neposredni bli‘ini
Bohinjske Bistrice. Bohinj oziroma Bohinjska Bistrica je ob danih geografsko-klimatskih
kot tudi infrastrukturnih pogojih (‘eleznica, hoteli) ‘e v ~asu pred prvo svetovno vojno rasel
v prvo resnej{e zimsko turisti~no sredi{~e pri nas. Skrb za turizem se je na Kranjskem pove~ala
po letu 1905, ko je bila ustanovljena De‘elna zveza za pospe{evanje tujskega prometa na
Kranjskem, intenzivneje pa se je na zimski turizem oziroma Bohinj ta orientirala leta 1910.11
Vendar Bohinj, ki je na jezeru imel naravno drsali{~e, od leta 1909 umetno sankali{~e12, v
letu 1911 pa ‘e ozna~ene smu~arske ture13, umetnega skakalnega objekta pred prvo svetovno
7 Leif Torgesen, The Huseby–period and its influence on rules of ski-racing. V: History of Skiing Conference.
Skiforeningen, Oslo 1998, str. 95–100.
8 O razvoju smu~anja v {portno disciplino glej: Borut Batagelj, Za~etki modernega smu~arstva na Slovenskem.
Od prvih poskusov konec XIX. stoletja do afirmacije smu~arstva na Slovenskem. Diplomsko delo. Ajdov{~ina 2000.
9 Glej ve~: Theodor Hüttenegger, Max Pfliger, Steirische Skigeschichte. Steirische Skiverband, Graz 1968,
str. 34–38;
10 Luis Trenker, Berge im Schnee. Henius & Co., Berlin 1932, (dalje: Trenker), str. 69.
11 Planinski vestnik, (dalje: PV), let. XVI (1910), {t. 4.
12 PV, let. XV (1909), {t 2. Takrat je izdala priro~no knji‘ico z naslovom Zimski {port v Bohinju, ki jo je lahko
dobil vsak interesent brezpla~no na sede‘u zveze, v ljubljanskem hotelu Lloyd. V njej so si lahko prebrali aktualne
podatke o {portnih vlakih, o zni‘anih voznih cenah (iz Ljubljane in Trsta), o {portnih napravah v Bohinju in tudi o
splo{nih navodilih in pravilih zimskih {portov.
13 Slovenski narod, (dalje: SN), 5. 1. 1911; SN, 31. 1. 1911.
382
vojno {e ni dobil. Prva skakalnica v Sloveniji je bila tam zgrajena {ele leta 1920, ko je Bohinj
‘e imel nov pridevek – »jugoslovanski Davos«.
Skakalnica je bila zgrajena na stro{ke istega leta ustanovljene [portne zveze, organiza-
cije, ki je konsolidirala vse slab{e urejene {portne panoge pri nas.14 Zimsko{portni odsek v
okviru zveze je vodil dr. Ciril @i‘ek, eden najpomembnej{ih smu~arskih organizatorjev v
prvi Jugoslaviji. Zaradi njegovih zaslug pri organizaciji gradnje, kon~no pa verjetno tudi
zato, ker naj bi jo @i‘ek prvi preizkusil, se je bohinjske skakalnice prijelo ime @i‘kova skakal-
nica. Ob pomo~i vojske je bila skakalnica zgrajena poleti 1920.15 Glavni argument gradnje
skakalnice je bil s strani zveze {portni interes, »da kot najmlaj{i tekmovalci v svetovni areni
smu~arskih skakalcev pri naravni nadarjenosti na{ega naroda ~im prej tudi mi dose‘emo
povpre~ne svetovne uspehe.«16 Zato ta skakalnica, kot prva v dr‘avi, ni mogla biti primerljiva
z nekaterimi tujimi, kjer se je zlahka presegalo dol‘ine 40 metrov, ampak je bila to skakalni-
ca primernej{a za za~etnike skokov, kjer so bili obi~ajni skoki le do 15 metrov.
Poudariti moram, da je bilo smu~arstvo takrat zaznamovano s premikom, ko se je njegova
tekmovalna razli~ica {ele uveljavljala. Prav @i‘ek in Joso Gorec sta namre~ zagovarjala
uvajanje tekmovalnega smu~arstva, v nasprotju s tedaj glavno slovensko smu~arsko avtorite-
to Rudolfom Badjuro, ki je bil izrazit zagovornik smu~anja kot »izpolnitve turistike v zi-
mskem ~asu«.17 ^e se omejim le na razumevanje skokov, je Badjura priznaval »veliki skok
raz skakalnico« le kot eno izmed {tirih variant skokov na smu~eh.18 Sicer tekmovalnega
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
14 Arhiv Slovenije, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, Serija dru{tvenih pravil po
kartoteki, (dalje AS, KBUDB), 8021, Pravila »[portne zveze Ljubljana«.
15 Arhiv Fakultete za {port, Jugoslovanska zimsko-{portna zveza, (dalje: AF[, JZ[Z), tipkopis Josa Gorca,
(dalje: Gorec), str. 1.
16 Sport, 25. 12. 1920.
17 Sport, 3. 7. 1920.
@i`kova skakalnica 1921.
383ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
smu~arstva oziroma skokov izraziteje ni zaviral, saj je dojel pomen tovrstnih panog pri {irjenju
smu~arstva, ~etudi to ni sovpadalo z njegovo oblikovano smu~arsko filozofijo. Prav uspeh
prvega zimsko-{portnega dr‘avnega prvenstva v Bohinju februarja 1921, imenovanega »Zim-
sko-sportni meeting«, ga je lahko prepri~al o napredku slovenskega oziroma jugoslovanske-
ga smu~arstva. Poleg drugih zimsko-{portnih disciplin, je takrat na skakalnici v bli‘ini
bohinjskega predora prvi~ potekalo tekmovanje v skokih za »prvenstvo Jugoslavije in Slove-
nije raz skakalnico«.19 Izmed petih prijavljenih tekmovalcev, od teh tudi dva predstavnika
zagreb{kih klubov, je vse tri skoke v brezhibni pokon~ni dr‘i izvedel Jo‘a Poga~ar (SK Ili-
rija). Enako dol‘ino kot dr‘avni prvak Poga~ar (9 metrov) je dosegel tudi Jo‘e Dolenc (Ljub-
ljanski sportni klub), vendar je zaradi manj gotove izvedbe dosegel drugo mesto. Ilirijan Ivo
Kav{ek se je sicer izkazal z najdalj{im skokom, toda njegov doskok pri 13 metrih se je kon~al
s padcem.20
18 Rudolf Badjura, Smu~ar. Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana 1924, str. 59.
19 Sport, 29.1.1921.
20 Sport, 25. 2. 1921
Skok Iva Kav{ka 1921.
384
Na prvem dr‘avnem prvenstvu so prvi~ nastopili tudi ~lani tik pred tem ustanovljenega Turi-
stovskega kluba Skala. Skala{i so poleg za~etkov alpinizma in filma mo~no zaznamovali tudi
slovensko smu~arsko zgodovino. Sprva z me{animi ob~utki sprejeti klub, ki si je v svojih pravi-
lih v prvi vrsti zadal gojiti »turistiko in smu{ki {port in pospe{evati oba v strokovnem {portnem
smislu«21 ter je predstavljal eno najmo~nej{ih smu~arskih matic, se je v manj{i meri ukvarjal
tudi s skoki. V programu sezone 1922/23 so imeli na Golovcu ob ugodnih dnevih predvidene
skakalne tekme.22 Bohinjska podru‘nica TK Skale pa je v za~etku sezone leta 1922 tudi uredila
bohinjsko smu{ko skakalnico, vendar je ni bilo mogo~e urediti v skladu z mednarodnimi predpi-
si. V na~rtu so imeli celo gradnjo nove primernej{e skakalnice na drugi lokaciji.23
Skoki so ostajali skozi vsa dvajseta leta obrobna smu~arska disciplina. Tak{en sklep se
nam ‘e poka‘e, ~e se le orientiramo na analizo dr‘avnih prvenstev. Bohinjska @i‘kova skakal-
nica je ostajala osrednji objekt vsaj do leta 1926. Tam je potekalo prvenstvo tudi v letu 1922,
ko je postal s skokom 14,7 metra prvak [ubert (teki so bili v Planici) in v letu 1924, ko je bil
s skokom 15,5 metra prvak zopet Poga~ar (teki so bili v Kranjski gori). V letu 1923, ko so bili
teki izvedeni v okolici Rakeka pa tekmovanja v skokih sploh ni bilo, medtem ko je bilo v letu
1925 dr‘avno prvenstvo odpovedano zaradi slabe zime.
Tekmovalo se je po pravilniku Jugoslovanske zimsko-{portne zveze (JZ[Z) o tekmoval-
nih dolo~ilih za smu{ke tekme, ki je obsegal po tujih vzorih dokaj natan~ne dolo~be. Z vidika
dana{njega pogleda je morda v zvezi s skoki zanimiva dolo~ba, ki daje pravico sodniku, da ta
izlo~i tekmovalca glede na presojo sposobnosti ‘e po prvem skoku ali pa natan~na dolo~ila
ocenjevanja, kjer dol‘ina skoka sploh ni igrala tako pomembne vloge.24
V naslednjih letih se je iz Bohinja ‘ari{~e {portnega skakanja preselilo v Zgornjesavsko
dolino, posebej v Kranjsko goro in Mojstrano, kjer sta razvijajo~a zimsko turisti~na kraja po
zaslugi obeh tujsko prometnih dru{tev pa tudi ob organizacijski pomo~i JZ[Z v veliki meri
smu~arsko napredovala.
V sezoni 1925/26 je bila postavljena skakalnica v Kranjski gori, ki sicer ni bila zadovolji-
vo zgrajena.25 Na njej so tudi izvedli skoke za dr‘avno prvenstvo, kjer je z 10 metrskim
skokom zmagal Zdenko [vigelj. Naslednjo sezono pa so odprli nekaj ve~jo skakalnico v
Mojstrani, kjer je s skokom 18,5 metra na dr‘avnem prvenstvu zmagal dolgo let najbolj{i
jugoslovanski smu~arski tekmovalec Jo{ko Jan{a. Ta prireditev je bil najverjetneje tudi prvi
filmsko zabele‘en smu~arski dogodek pri nas.26 Skakalnica v Mojstrani27, zgradila se je po
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
21 AS, KBUDB, 3435, Pravila Turistovskega kluba »Skala« v Ljubljani.
22 Smu~arski program T.K. Skala v Ljubljani za zimskosportno sezono 1922/23. Smu~arski odsek TK Skala,
Ljubljana 1922.
23 AF[, JZ[Z, Dopis TK Skala – podru‘nica Bohinj na JZ[Z, Bohinjska Bistrica, 9. 12. 1922. TK Skala je
predlagala za redno skup{~ino tudi razpravo o gradnji skakalnice blizu Ljubljane. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis TK Skala
JZ[Z, 30. 6. 1924.
24 AF[, JZ[Z, Tekmovalna dolo~ila za smu{ke tekme. Paragraf 38, ki je dolo~al ocenjevanje je imel naslednje
to~ke: »1.) Skoki se po postavi, obvladanju smu~i in dol‘ini skoka ocenjujejo z to~kami 1; 1,1; 1,2; 1,3; itd do 6.
Torej je to~ka 1 za najbolj{i skok. 2.) Predpisani so trije skoki. Izostali skok dobi to~ko 6. 3.) Za gotov skok je 3
najslab{a to~ka. Za padec je 3 najbolj{a to~ka. 4.) Skoki, ki ne dose‘ejo minimalne daljave, se cenijo s to~ko 6. 5.) V
slu~aju enakih to~k odlo~uje dalj{i skok. 6.) Sodniki ocenjujejo posamezno. Kon~ne to~ke se dolo~ijo iz srednje
ocene vseh sodnikov.«
25 AF[, JZ[Z, Dopis JZ[Z @upanstvu ob~ine Kranjska gora, 18. 9. 1926. JZ[Z se je ponudila, da na svoje
stro{ke nudi doma~ega in tujega strokovnjaka, ki bi izbrala prostor in izdelala na~rte za skakalnico, ki bi jo zgradili
in oskrbovali z ob~inskimi sredstvi. O nadaljnjem urejanju in neprimernosti objekta: AF[, JZ[Z, Objave JZ[Z iz
seje 15. 11. 1926; AF[, JZ[Z, Zapisnik 5. redne seje JZ[Z, 3. 1. 1927.
26 Posnel ga je Metod Badjura in se ni ohranil. Glej: Ivan Nemani~, Filmi Metoda in Milke Badjura: 1926–1969.
Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1994, (dalje: Nemani~), str. 20. Badjura oziroma Sava film je filmski zapis
ponudil v odkup JZ[Z. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis Sava filma JZ[Z, Ljubljana, 10. 12. 1927.
27 O gradnji in te‘avah pri tem glej: AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15. 11. 1926.
385ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
zaslugi bratov Jan{a in Mince Rabi~eve, finan~no pa jo je podprla tudi JZ[Z28, je bila za
takratno pojmovanje najmodernej{a pri nas. Vse resnej{i in na~rtnej{i pristop k skokom se
ka‘e tudi v nameri JZ[Z, da bi v Mojstrano na skakalni trening povabila celo Alberta Bildste-
ina29, skakalnega poznavalca in izumitelja, ki je bival v bli‘nji Koro{ki.
JZ[Z pa je kmalu spoznala, da se lahko skakalni {port razvije le ob dejstvu, da se nudi
posameznikom mo‘nost treninga brez dodatnih visokih stro{kov. Ker je bila bohinjska skakal-
nica predale~, povrhu pa {e potrebna popravila in vzdr‘evanja, se je zveza odlo~ila zgraditi
skakalnico v Ljubljani. Po pregledu terenov, ki jih je izvedel Stanko Bloudek, so se odlo~ili
za lokacijo [i{en{kega vrha. @e v letu 1925 je bila skakalnica dograjena, toda zaradi pomanj-
kanja snega tedaj sploh ni bila preizku{ena.30 V za~etku naslednje sezone so po strokovnem
pregledu skakalnice v JZ[Z ugotovili, da se zvezi popravilo skakalnice finan~no ne spla~a.
Joso Gorec je predlagal, da skakalnico brezpla~no predajo v ureditev in vzdr‘evanje Iliriji.31
Ilirija je skakalnico prevzela in jo za sezono 1926/27 za~ela urejati.32
Pravo prelomnico v {portnem smu~arskem razvoju pa je prinesla sezona 1927/28. JZ[Z
po olimpijskem neuspehu leta 1924 v Chamonixu, na olimpijskih igrah v St. Moritzu ni
hotela ve~ igrati vloge eksotov. Priprave na olimpijske igre kot najpomembnej{i {portni do-
godek so zahtevale na~rtno in strokovno delo. Ker so ‘elje takratnih smu~arskih organiza-
torjev mo~no presegale nivo znanja, so se v JZ[Z odlo~ili, da k nam povabijo priznanega
norve{kega smu~arskega strokovnjaka. Vabilu se je odzval in‘. Thorleif Tunold Hanssen.
Prihod Hanssna, ki se je zvezi sicer ponudil samoiniciativno kar dvakrat ‘e spomladi
192633, njegovo tretje pismo34 junija 1927 pa je kon~no dobilo odziv, je korenito posegel v
sistem smu~arskega treninga. Pravzaprav bi o resnej{ih treningih pred tem ‘e te‘ko govorili.
JZ[Z se je odlo~ila, da bi ga honorirala za ~as od 15. novembra 1927 do 15. februarja 1928.35
Hanssen se je izkazal kot dober vodja olimpijskih treningov, posebej koristen pa je bil z
nasveti pri gradnji skakalnic36, saj se je s tem vpra{anjem veliko ukvarjal tako na Norve{kem
kot na ^e{kem.37 Hanssen je pred odhodom v St. Moritz vodil olimpijski trening v Kranjski
28 AF[, JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo glavne skup{~ine JZ[Z, 1927.
29 AF[, JZ[Z, Dopis JZ[Z Bildsteinu, Ljubljana, 14. 1. 1927; AF[, JZ[Z, Zapisnik 6. seje JZ[Z, 10. 1. 1927.
30 AF[, JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo III. redne skup{~ina JZ[Z, 1926; AF[, JZ[Z, Slu‘bene objave JZ[Z, 25. 11.
1925.
31 AF[, JZ[Z, Zapisnik 2. redne seje JZ[Z, 3. 11. 1926. O dolo~ilih prepustitve skakalnice SK Iliriji glej: AF[,
JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15. 11. 1926; AF[, JZ[Z, Objave JZ[Z iz seje 15. 11. 1926.
32 AF[ JZ[Z, Zapisnik 4. redne seje JZ[Z, 13. 12. 1926.
33 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Praga, 22. 4. 1926. Ker mu JZ[Z na pismo ni odgovorila se je ~ez tri tedne
celo ponudil {e enkrat. Glej: AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Praga, 17. 5. 1926.
34 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Kongsberg, 21. 6. 1927.
35 AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 6. 7. 1927.
36 Hanssen je z nasveti gradnje skakalnic nadaljeval tudi po njegovih treh sezonah v Sloveniji in sicer dopisno.
Glej: AF[, JZ[Z, Dopis JZ[Z Hanssnu, 7. 12. 1931. O njegovem poznavanju tehni~ne gradnje skakalnic pri~a tudi
dejstvo, da je bil v letu 1932 s strani FIS (poleg Straumanna) imenovan za vodjo komisije za vpra{anje skakalnic.
Glej: AF[, JZ[Z, FIS 1932, Rundschreiben Nr. III.
37 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Kongsberg, 17. 10. 1927.
386
gori, katerega so se udele‘ili tedanji najbolj{i slovenski smu~arski tekmovalci. Sode~ po
poro~ilih in‘. Janka Jan{e, ki je organizacijsko olimpijski treninga podrobneje sestavil, so se
skokom posve~ali manj. Za~eli naj bi s povsem elementarnimi pojmi.38 Poleg tega je Hans-
sen v ~asu treninga v Kranjski gori izvedel pregled in korekture tamkaj{nje skakalnice ter jo
sam v dveh skokih od 15 – 20 metrov prvi preizkusil.39 V skokih na{i tekmovalci na olim-
pijskih igrah {e niso nastopili. Raven skakanja jugoslovanskih reprezentantov {e zdale~ ni
bila primerljiva z mednarodno konkurenco.
JZ[Z, ki je bila od leta 1923 vklju~ena v Mednarodno smu{ko komisijo, predhodnico v
letu 1924 ustanovljene Mednarodne smu~arske zveze (FIS), je v svoji korespondenci od
razli~nih nacionalnih zvez prejemala vabila na smu~arska tekmovanja, ki so po pravilu vsa
obsegala tudi tekmovanja v smu~arskih skokih. Toda jugoslovanski tekmovalci so se od pr-
vega mednarodnega nastopa v Novem svetu na ^e{kem 1923 do smu~arskih tekem pri ro-
munskem Bra{ovu 1929, vedno udele‘ili le tekmovanj v smu~arskih tekih. Vklju~no z
voja{kimi in akademskimi prvenstvi so se v tem obdobju na tujem udele‘ili sedmih tekmo-
vanj. Pozimi 1929, ko so bili najbolj{i jugoslovanski smu~arji prvi~ na dalj{i evropski tur-
neji, sta Jo{ko40 in Janko Jan{a v Romuniji prvi~ v mednarodni konkurenci nastopila v sko-
kih.41 Mesec dni zatem, na nem{kem dr‘avnem prvenstvu v Klingenthalu, na za slovenske
razmere ogromni napravi, kjer so na treningu dosegali skoke tudi ~ez 50 metrov, pa se je na
tekmovanju za nastop ohrabril le Jo{ko Jan{a.42 Neverjeten vtis, {e posebej pa strah v kosti, je v
nadaljevanju turneje na{im reprezentantom vlila 70 metrska skakalnica v poljskih Zakopanih.43
Stik z razvitim smu~arskim svetom in nove izku{nje tekmovalcev so tvorno posegli v
strokovno vklju~evanje v svetovni skakalni razvoj. Z vidika mednarodnih vez pa je novo
perspektivo prina{al tudi sklep kongresa FIS, ki je predvidel za vsako nacionalno zvezo
dolo~itev treh mednarodnih skakalnih sodnikov.44
JZ[Z se je po letih postopnega napredovanja ‘e po~utila zmo‘no, da v letu 1930 v Slove-
niji organizira prvo mednarodno smu~arsko tekmovanje. Priprava tak{nega dogodka pa je
kot pogoj zahtevala moderno urejeni skakalni objekt45, ki bi ustrezal vsem mednarodnim
normam. Hanssen se je po poletju 1928, ko se je bil vrnil v doma~i Kongsberg in tam deloval
tudi pri snovanju skakalnic46, znova vrnil v Slovenijo. V dveh zaporednih sezonah se je bolj
intenzivno posvetil tudi skakalnemu treningu,47 kjer je seznanjal slovenske tekmovalce s
skakalnimi osnovami in jih kalil za postopen vstop v mednarodno konkurenco.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
38 AF[, JZ[Z, Pismo Janka Jan{e JZ[Z, Dovje, 7. 11. 1927
39 AF[, JZ[Z, Poro~ilo Janka Jan{e z olimpijskega treninga, nedatirano, decembra 1927.
40 Jo{ko Jan{a je v teku na 15 in 30 km takrat v dokaj mo~ni srednjeevropski konkurenci celo zmagal, kar je bil
do tedaj najve~ji rezultat jugoslovanskega tekmovalnega smu~anja. O konkurenci glej: AF[, JZ[Z, Lista concuren-
tilor, Campionatul national 1929 Predeal – Brasov.
41 AF[, JZ[Z, Pismo ing. Janka Jan{e, Bra{ov, 28. 1. 1929.
42 AF[, JZ[Z, Pismo in‘. Janka Jan{e, Krakov, 11. 2. 1929.
43 AF[, JZ[Z, Pismo in‘. Janka Jan{e, Wroclaw, 12. 2. 1929.
44 AF[, JZ[Z, FIS 1929, Rundschreiben Nr. II. S strani JZ[Z so bili predvideni Ante Gnidovec, Joso Gorec in
Stane Pelan. Z okro‘nico FIS januarja 1932 so bili kot prvi mednarodni sodniki iz JZ[Z potrjeni: Janko Berce, Joso
Gorec, Stane Kveder in Karol Tauber. Glej: AF[, JZ[Z, FIS 1932, Rundschreiben Nr. 1. Sicer so bili teoreti~ni izpiti
za sodnike v skokih v Sloveniji prvi~ razpisani v letu 1932. Glej: AF[, JZ[Z, Zapisnik 10. redne plenarne seje,
20. 6. 1932.
45 AF[, JZ[Z, Dopis Prometnemu in olep{evalnemu dru{tvu za Notranji Bohinj, Ljubljana, 16. 3. 1928.
46 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Kongsberg, 8. 6. 1928; AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna Gorcu, Kongsberg,
13. 6. 1928.
47 Gorec, str. 9; AF[, JZ[Z, Redna seja JZ[Z, 11. 2. 1929.
387ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Kljub temu, da sta bili ‘e v sezoni 1928/29 odprti dve sodobnej{i skakalnici na Bledu48,
kot organizator mednarodnega tekmovanja pa sta se v dopisih tujim zvezam pojavljala sku-
paj Bled in Bohinj, se je zveza odlo~ila, da zgradi novo skakalnico v Bohinjski Bistrici.
Hanssen si je v letu 1928 ogledal teren za novo skakalnico,49 ki je bila do neke mere zgrajena
{e pred koncem istega leta.50 V za~etku februarja 1929, ko bi se na njej ‘e lahko za~elo
vaditi51 pa naj bi bila razpisana celo tekma.52 Vendar na nesre~o skakalnega razvoja objekt ni
bil zgrajen tako, kot bi moral biti, tako da je Hanssen ‘e takoj zatem podal natan~ne korektu-
re.53 Tedaj pa se je za~elo zapletati, tako pri denarju kot tudi pri vremenu. Tudi v sezoni 1929/
30 nova 50 metrska skakalnica ni za‘ivela po predvidenem scenariju, saj jo je zagodlo vre-
me. Prva mednarodna smu~arska prireditev pri nas je bila tako odpovedana. Prvi mednarodni
krst je tako nova Hanssnova skakalnica v Polju pri Bohinjski Bistrici do‘ivela {ele v letu
1931, ko je na njej najve~ znanja razkazoval novi skakalni trener Sigmund Guttormsen. Tek-
ma v skokih za dr‘avno prvenstvo leto prej je bila tako tedaj v Mojstrani, kjer se je prvi~ pri
nas izvedlo tekmovanje v nordijski kombinaciji. Prvi prvak v tej disciplini je postal Jo{ko
Jan{a. Bogo [ramel, takrat najbolj{i skakalec, je bil drugi.54 Brata Jan{a in Bogo [ramel so
se tistega leta udele‘ili Svetovnega prvenstva na Norve{kem. Dogodek je z vidika retrospek-
tive pomemben zato, ker so bili tedaj prvi in hkrati zadnji predstavniki, ki so se v okviru prve
Jugoslavije udele‘ili znamenitih holmenkollnskih tekmovanj.
48 Gorec, str. 9. Bled in Bohinj sta se kazala kot velika rivala, tako kot so tudi drugi gorenjski kraji pogosto
ljubosumno nastopali eden proti drugemu. Tako je bilo tudi naslednje leto, pri pripravah na mednarodne tekme 1931.
Bled je zahteval skakalno tekmo zase. Kasneje je pri{lo do velikih sporov, tako da se je JZ[Z odlo~ila, da izvede celo
prvenstvo v Bohinju. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis Sportnega kluba Bled JZ[Z, Bled, 30. 8. 1930.
49 AF[ JZ[Z, Dopis Prometnemu in olep{evalnemu dru{tvu za Notranji Bohinj, Ljubljana, 26. 5. 1928; AF[,
JZ[Z, Dopis Prometnega dru{tva Bohinj, Bohinjska Bistrica, 13. 1. 1929.
50 AF[, JZ[Z, Dopis ob~inskega urada Bohinjske Bistrice JZ[Z, Bohinjska Bistrica, 16. 1. 1929.
51 AF[, JZ[Z, Dopis Prometnega dru{tva za Bohinj, Bohinjska Bistrica, 3. 2. 1929.
52 AF[, JZ[Z, Zapisnik 10. redne seje smu{ko tehni~nega odbora JZ[Z, 8. 2. 1929.
53 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Ljubljana, 26. 2. 1929; Glej tudi: AF[, JZ[Z, Stanje na skakalnici v
Bohinju, nedatirano, 1929. V na~rtu je bila tudi tribuna za kralja.
54 Gorec, str. 10.
Skok Guttormsna v Bohinju 1931.
388 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
V dobi, ko se je v skokih kazalo ve~ navdu{enja kot znanja, naj omenim kratko {e neka-
tere druge zna~ilnosti iz razvoja skokov, katere Planica po letu 1934 postavi v senco. V za~etku
tridesetih let je bila kar splo{na praksa, da so rasle nove skakalnice nesorazmerno s {portnim
razvojem skokov. [portni organizatorji, kakr{en je bil Ante Gnidovec, so opa‘ali, da ho~ejo
ve~ji in manj{i kraji v prvem navdu{enju nena~rtno graditi umetne skakalnice. @rtvovale so
se velike vsote zato, da je bilo kasneje mnogo objektov opu{~enih in zanemarjenih tudi v
krajih, ki so sicer imeli idealne pogoje. Delalo se je brez na~rta, graditelji niso imeli raz~i{~enih
pojmov, ~emu naj bi skakalnice slu‘ile.56 Skoke so smatrali privla~ne predvsem z vidika
gledalca. Tedaj glavna smu~arska disciplina – smu~arski tek, ki je imel v pojmovanju takrat-
ne stroke vi{ji vzgojno {portni pomen, interesu gledalca {e zdale~ ni tako ustrezal kot smu~arski
skoki. O~itno je, da turisti~ni moment ni bil zadosten razlog za gradnjo. [e manj za ohranitev
objektov. Ve~ {portnih poznavalcev, eden od njih je bil Stane Predali~, je karikirano opa‘alo,
55 Gorec, str. 72; Ve~ ostalih zanimivih tabel v zvezi s plani{kimi prireditvami, dr‘avnimi in svetovnimi rekordi
ter drugo statistiko glej v: Planica 1934 – 1999, str. 295–307.
56 Ante Gnidovec, Smu~arski skoki. V: Ob 10-letnici Smu~arskega kluba Ljubljana 1928 – 1938, SK Ljubljana,
Ljubljana 1938, (dalje: Gnidovec), str. 62.
Leto Ime skakalca Skakalnica Metrov
1921 Jo‘a Poga~ar Bohinj 9
1922 V. [ubert Bohinj 14,7
1924 Jo‘a Poga~ar Bohinj 15,5
1927 Jo‘a Poga~ar Mojstrana 25
1928 Hubert Ojcl Mojstrana 28
1929 Hubert Ojcl Mojstrana 29,5
1929 Bogo [ramel Bled 33
1930 Bogo [ramel Holmenkollen 33,5
1931 Bogo [ramel Bohinj 35
1931 Bogo [ramel Bohinj 36
1931 Jo{ko Jan{a Bled 38
1931 Bogo [ramel Oberhof 40
1932 Bogo [ramel Bohinj 42
1932 Franc Palme Bohinj 43
1933 Franc Palme Innsbruck 50,5
1933 Franc Palme Innsbruck 51
1933 Bogo [ramel Harachow 54,5
1934 Tone De~man Bled 55
1934 Franc Palme Zakopane 59
1934 Franc Palme Planica 62
1934 Albin Nov{ak Planica 66
1935 Albin Nov{ak Planica 67
1935 Bogo [ramel Planica 68
1935 Bogo [ramel Planica 72
1936 Albin Nov{ak Planica 81
1936 Albin Nov{ak Planica 89,5
1941 Rudi Fin‘gar Planica 95
Razvoj slovenskega oziroma jugoslovanskega rekorda:55
389ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
da je v Sloveniji celo ve~ skakalnic kot solidnih smu~arskih skakalcev.57 Med {portnim in
turisti~nim momentom se je tehtnica nagnila bolj v prid slednjega, pri ~emer so JZ[Z, ki se je
orientirala vedno bolj na mednarodni vrhunski tekmovalni nivo in klubi, ki niso premogli
znanja, {e manj pa sredstev, ostajali nemo~ni. Veliko primernej{e za na~rtni napredek {port-
nih smu~arskih skokov bi bilo, ~e bi klubi, ki so za~eli na~rtneje gojiti skoke, gradili poceni
in enostavne skakalnice iz snega. S tega vidika je za ~as po letu 1928 pomembna ugotovitev,
da se je tedaj pojavil trend ustanavljanja specializiranih smu~arskih klubov, ki se poslej niso
ve~ borili za uveljavljanje interesov v ve~pano‘nih {portnih klubih, ampak so vse mo~i pre-
usmerili izklju~no v organizacijo smu~arstva.
Smu~arski klubi so se najprej ustanavljali v ve~jih mestih in zato so se vse pogosteje
skakalnice gradile v bli‘ini ve~jih urbanih sredi{~. Mariborski {portniki so zgradili svojo
prvo skakalnico na Klopnem vrhu leta 1929, toda bila naj bi povsem neustrezna.58 Maribor je
tako v bli‘ini Betnave dobil prvo uporabno skakalnico v sezoni 1930/31.59 Kot starej{e
smu~arsko mesto, v okolici katerega so bila organizirana tekmovanja ‘e leta 1911, je Mari-
bor nov smu~arski zagon dobil v drugi polovici dvajsetih let, ko sta intenzivneje smu~arstvo
za~eli gojiti smu~arski sekcija v okviru 1. mariborskega sportnega kluba in zimsko-{portni
odsek mariborske sekcije SPD, v letu 1930 pa je bil ustanovljen specializirani Mariborski
smu~arski klub.60 Betnavska skakalnica se je zgradila za potrebe organizacije dr‘avnega prven-
stva 1932, ki se je v tisti sezoni zaradi pomanjkanja snega na razo~aranje prizadevnih [tajer-
cev izvedlo v Kranjski gori. [ele koncem februarja je bilo dovolj snega, tako da je prva
skakalna prireditev z mednarodno udele‘bo v Mariboru potekala 21. februarja 1932, ko naj
57 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Sportni klub Ilirija, (dalje: ZAL, Ilirija), Referat Staneta Predali~a, tipkopis iz
leta 1936.
58 AF[, JZ[Z, Dopis 1.mariborskega sportnega kluba, Maribor, 11. 1. 1929.
59 AF[, JZ[Z, Poro~ilo Zdenka [viglja o pregledu skakalnice v Mariboru, 10. 1. 1930; AF[, JZ[Z, Dopis
mariborskega zimsko-sportnega podsaveza, Maribor, 16. 12. 1931; AF[, JZ[Z, Zapisnik I. izredne plenarne seje
JZ[Z, 21. 12. 1931. Korekture za skakalnico je leta 1932 opravil Hanssen.
60 Marburger Zeitung, 24. 9. 1930.
Jugoslovanska zimsko-{portna zveza
390
bi si skoke ogledalo celo 7000 ljudi.61 Skakalnica, katere se je ve~krat dr‘ala smola s po-
manjkanjem snega, je bila pove~ana v letu 1936.62 Prav zaradi slab{ih zim je zato za maribor-
ski okoli{ pridobila na pomenu skakalnica v Sv. Lovrencu na Pohorju, katero je tamkaj{nji
klub postavil v letu 1933.63
S smu~arskimi skoki se v letu 1933 podrobneje seznani tudi Celje. V letu 1930 ustano-
vljeni Smu~arski klub Celje, ki je nadaljeval smu~arsko tradicijo odsekov ve~ celjskih {port-
nih klubov, je skakalnico v Liscah odprl februarja 1933 z medklubsko skakalno tekmo z
mednarodno udele‘bo.64 Kljub temu, da dr. Julius Kugy ni imel prav ni~ skupnega s smu~ar-
skimi skoki, se je na pobudo nem{kih organizatorjev smu~arstva v Celju nova skakalnica
poimenovala po tem znanem planincu.65
Poleg vseh ‘e omenjenih skakalnic sta bili v letu 1932 pregledani skakalnici v Kamniku66
in skakalnica SK Begunje v dolini Dragi67, na Jesenicah pa je SK Bratstvo imelo te~aj v letu
1931 na skakalnici Lada Ko~arja.68 Postopoma so se s skoki seznanjale tudi druge, dotlej
manj smu~arske regije. @e v letu 1927 so na~rtovali skakalnico v [kofji Loki,69 leta 1930 je
na [mohorju skakalnico zgradil Sportni klub La{ko,70 leta 1930 so skakalnico snovali v
Me‘ici,71 v letu 1934 so zgradili skakalnico v Zagorju ob Savi…72 Mnogi manj{i klubi so
za~eli organizirati skakalne te~aje in tekme, tudi Sokoli so v sezoni 1930/31 ‘e posedovali
prvo skakalnico. Leta 1932 so imeli Sokoli iz Kranja dru{tvene skakalne tekme na [marjetni
gori.73 Pri snovanju teh manj{ih skakalnic je igral pomembno vlogo in‘. Janko Jan{a, ki je bil
dejaven tudi pri njemu doma~i in po zakopanskem vzoru zasnovani ve~ji blejski skakalnici.
Blejska skakalnica prestolonaslednika Petra v Zaki je bila pred plani{ko velikanko najve~ja
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
61 AF[, JZ[Z, Poro~ilo o smu~arskih tekmah v Mariboru, 20 in 21. 2. 1932.
62 Marburger Zeitung, 19. 12. 1936.
63 Marburger Zeitung, 5. 3. 1933.
64 Zgodovinski arhiv Celje, Okupacijska ob~ina Celje (1941–1945), Gradivo celjskih Nemcev, (dalje: ZAC),
Zapiski ob 10 letnici SK Celje. Glej tudi: Edo Paidasch, Zehn Jahre Skiklub Celje 1930–1940. Celje 1940 in AF[,
JZ[Z, Dopis Smu~arskega kluba Celje, Celje, 4. 10. 1934.
65 ZAC, Sondernummer Aqua-Bum oder der 1. Stemmbogen, str. 3. Poimenovanje skakalnice je neposredna
posledica odmevnega dogodka, ko je Kugy v Celju predaval februarja 1932.
66 AF[, JZ[Z, Zapisnik 6. redne plenarne seje JZ[Z, 7. 1. 1932.
67 AF[, JZ[Z, Zapisnik 7. redne plenarne seje JZ[Z, 29. 1. 1932.
68 AF[, JZ[Z, Dopis Gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza JZ[@, Jesenice, 14. 12. 1931.
69 AF[, JZ[Z, Dopis Prometnega odseka mesta [kofja Loka JZ[Z, [kofja Loka, 18. 10. 1927.
70 AF[, JZ[Z, Dopis Oskarja Bullingerja iz SPD – posavske podru‘nice JZ[Z, La{ko, 20. 7. 1930.
71 AF[, JZ[Z, Dopis mariborskega zimsko sportnega podsaveza Janku Jan{i, Maribor, 10. 12. 1930.
72 AF[, JZ[Z, Dopis smu{kega odseka SPD Zagorje, Zagorje, 31. 12. 1934.
73 AF[, JZ[Z, Dopis sokolskega dru{tva Kranj JZ[Z, Kranj, 12. 2. 1932.
391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
skakalnica v Jugoslaviji, na kateri so ‘e pred Planico organizirali odmevne mednarodne skakal-
ne prireditve.74
V Ljubljani se je kot mo~an konkurent Iliriji po letu 1928 pojavil v nordijsko smu~anje
usmerjeni Smu~arski klub Ljubljana, ki je v Ljubljani imel svojo skakalnico od leta 1932 na
Rakovniku.75 Zelo pomembno vlogo pa je odigralo tudi ve~ klubskih skakalnic na Pokljuki,
ki so zrasle potem, ko je klub na Pokljuki v letu 1933 odprl svoj smu~arski dom.
Zdrava konkurenca, ki je mestoma prera{~ala v »kluba{tvo« je gotovo prispevala k temu,
da je Ilirija svojo skakalnico v Mostecu za [i{enskim hribom leta 1933 znova uredila in leta
1934 {e izbolj{ala.76 Ugodne posledice za Ilirijino intenzivnej{e smu~arsko anga‘iranje pa
so od leta 1933 gotovo pu{~ale tudi vse glasnej{e razprave o zdru‘itvi njene nogometne
sekcije s sekcijo ASK Primorje,77 saj je nogomet predstavljal klubov najve~ji organizacijski
napor. Smu~arstvo je pozneje znotraj Ilirije s formiranjem novega zdru‘enega ljubljanskega
nogometnega kluba gotovo na{lo ve~ prostora, vendar je na dokon~no odlo~itev o skozi vsa
trideseta mo~no preusmerjenemu zimskemu delovanju v zgornjesavski Rate{ki okoli{78 go-
tovo bolj vplivalo delovanje Smu~arskega kluba Ljubljana.79
3. Planica
Temelj razvoju Planice v skakalno sredi{~e je bil na~rt Sportnega kluba Ilirija, da si v
dolini, ki ima odli~ne naravne pogoje za gojenje zimskega {porta, zgradi smu~arski dom.
Idejo o gradnji vse leto oskrbovanega doma je sprejel klubov ob~ni zbor 12. decembra 1929.
Dom v Slatni pri Planici je bil za kopali{~em in kombiniranim teni{ko-drsalnim objektom v
Ljubljani tretji ve~ji klubov gradbeni projekt, gradnjo pa je vodil poseben odbor za zgradbo
74 Hrvoje Macanovi}, Planica 1934 – 1972. Tipkopis, (dalje: Macanovi}), str. 2. Dovoljevala naj bi skoke do 65
metrov, njen rekord pa je s 55 metri v letu 1934 postavil Tone De~man. Mesec pred prvo plani{ko prireditvijo je na
njej zmagal Gregor Höll.
75 Franjo Kopriva, Na{e delo v prvem deceniju. V: Ob 10-letnici Smu~arskega kluba Ljubljana 1928 – 1938. SK
Ljubljana, Ljubljana 1938, str. 10.
76 ZAL, SK Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije, 12. 12. 1934
77 ZAL, SK Ilirija, Bloudkov govor na izrednem ob~nem zboru 25. 1. 1933.
78 V sezoni 1936/37 je bil s strani JZ[Z Iliriji celo odobren prestop iz Ljubljanske v Gorenjsko zimsko {portno
podzvezo. Glej: ZAL, Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije za sezono 1936/37. Na ve~anje aktivnosti Ilirije v rate{kem
okoli{u pa govori tudi dejstvo, da so se v za~etku sezone 1937/38 v klub vklju~ili tudi ~lani SK Rate~e. Glej: ZAL,
Ilirija, Tajni{ko poro~ilo za ob~ni zbor SK Ilirije, 14. 12. 1938.
79 Smu~arski klub Ljubljana je imel ‘e v letu 1930 resen na~rt, da po{lje svoja skakalca [ramla in Zupana na
trening na Norve{ko – v Kongsberg. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis SK Ljubljana JZ[Z, Ljubljana, 4. 10. 1930. Domne-
vam, da zaradi slabega finan~nega stanja do uresni~itve na~rta ni pri{lo.
392
smu~arskega doma.80 Dom se je v veliki meri zgradil ob finan~ni podpori ~lanov in sicer na
na~in, da je klub izdal 1000 obveznic po 100 din, katere so ~lani lahko kupili tudi po obro-
kih.81 V praksi so se kasneje obveznice pokazale kot samoprispevek, saj se predvideno vra~anje
denarja na na~in ‘rebanja, za~en{i z letom 1933 vsakega 1. aprila, ni zgodilo.
Moderen dom z okrog 60 le‘i{~i in s centralno kurjavo je bil odprt 20. decembra 1931. Ob
slavnostni otvoritvi doma so izvedli otvoritveno tekmo v tekih.82 Ilirijin dom je bil dobro
obiskan tako pozimi kot tudi poleti. Dober obisk je bil posledica skrbnega na~rtovanja, saj sta
Stane Miklav~i~ in Stanko Bloudek kot glavna snovalca na~rtovala dom kot sestavni del
{portnega centra, ki je slu‘il tudi kot odli~no poletno izhodi{~e planincem. Ob domu pa sta
stala tudi teni{ko igri{~e in plavalni bazen. Pozimi je Janko Jan{a od sezone 1931/32 tam
vodil ‘e kot pla~ani smu~arski u~itelj stalno smu~arsko {olo. Glede na {tevil~en obisk se je
tako ‘e kmalu pojavila potreba po novem objektu. Na~rtovanje novega objekta je med uprav-
nim odborom Ilirije in upravo Smu~arskega doma prineslo nekaj pravnih nesoglasij o lastni{tvu,
dobi~ku in investicijah, saj so bile spo~etka pogodbene obveznosti nejasne. Toda vse pravne
nejasnosti je re{ila izredna plenarna seja SK Ilirije v maju 1934, kjer je bila sklenjena nova
pogodba med klubom in upravo doma.83 Depandansa je bila s posojilom Pokojninskega za-
voda84 zgrajena ‘e v letu 1935.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
80 ZAL, Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije na 19. ob~nem zboru SK Ilirija, 19. 12. 1930. Odbor so sestavljali:
Karel [ircelj (predsednik), France Jug (tajnik), Franc Kunstelj (blagajnik), Hugon Beltram (gospodar), Stanko Blou-
dek in Lado Tinta (teh. referenta), Kuhelj, Vran~i~ in Bleiweis (odborniki).
81 ZAL, Ilirija, Vabilo k nakupu obveznic SK Ilirije za zgradbo smu~arskega doma na Slatni pri Rate~ah, neda-
tirana tiskovina, 1930.
82 AF[, JZ[Z, Dopis SK Ilirija JZ[Z, Ljubljana, 14. 12. 1931
83 ZAL, Ilirija, Izredna plenarna seja SK Ilirija, 15. 5. 1934.
84 ZAL, Ilirija, 18. na~elstvena seja SK Ilirije, 25. 6. 1935.
Skakalnica SK Ljubljana na Rakovniku.
393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Iz nadaljnje zgodovine Planice in smu~arskega doma pa sta pomembni vsaj {e dve stvari,
saj se vpri~o natan~nej{e analize skokov nanju ne bom vrnil. Prvi~, da se je vpri~o negotove-
ga klubskega finan~nega poslovanja uprava smu~arskega doma preoblikovala v pravno sa-
mostojno zadrugo »Dom Ilirija v Planici« in drugi~, da se je Planica ob koncu tridesetih let
uveljavila tudi kot alpski smu~arski center. Poleg urejenega slalomi{~a na pobo~ju Tamarja,
za katerega je prvo elektri~no vzpenja~o pri nas projektiral Stanko Bloudek, je bila tam {e
umetna standardna smuk proga. Ilirija, pri organizaciji del sta se izkazala in‘. Koudelka in
Ferdo Gestrin, je v sezoni 1939/40 izsekala 3500 metrov dolgo progo s 600 metri vi{inske
razlike, ki je bila odprta februarja 1940 in je potekala iznad Macesnovca in se v polo‘nem
delu iztekla do ‘elezni{ke proge pred Rate~ami.85 Skratka, zametki skromnega doma so z leti
85 Jutro, 18. 2. 1940; ZAL, Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije SK Ilirije za sezono 1939/40; ZAL, Ilirija, Poro~ilo
o delovanju SK Ilirija v Ljubljani v njegovem 30. ‘ivljenjskem letu 1940, str. 20.
Smu~arski klub Ljubljana in {portni klub Ilirija.
394 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
postajali pomembno tori{~e slovenske smu~arske dejavnosti. Ilirijin smu~arski dom v Plani-
ci se je tako kot prek 40 razli~nih slovenskih smu~arskih postojank, npr. skala{ki dom na
Voglu ali dom SK Ljubljana na Pokljuki izkazal kot izredno pomemben za nadaljnji smu~arski
razvoj, tako v alpskem kot tudi nordijskem smu~anju. Dom v Planici, ki je imel v bli‘njih
Rate~ah ‘elezni{ko postajo86, je z osnovnimi infrastrukturnimi danostmi, od katerih je v
decembru 1933 v oskrbo prevzel tudi skakalnico,87 pomenil izhodi{~e razmi{ljanj, da bi v
Sloveniji oziroma v Planici organizirali celo Prvenstvo FIS (svetovno prvenstvo).
86 Zadnji vlak pred ukinitvijo proge Jesenice – Rate~e je obiskovalce na plani{ko prireditev pripeljal leta 1966.
Glej v: Marko Ro‘man, Od podrtije do prve lige, v: Planica 1934–1999, str. 60.
87 ZAL, Ilirija, Na~elstvena seja SK Ilirije, 27. 12. 1933.
Smu~arski dom Ilirija (1931) in depandansa (1935).
395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
4. Gradnja velikanke. Ro‘man ali Bloudek?
Vpra{anje avtorstva plani{ke velikanke je aktualno ‘e vse od njenega nastanka. Z leti se
je nabralo ‘e veliko virov, ki osvetljujejo vlogi Stanka Bloudka in Ivana Ro‘mana pri gradnji
velikanke, tako da zgodovinarji na podlagi virov lahko rekonstruiramo zgodbo nastanka
plani{ke velikanke. Poudariti pa gre, da je v bistvu predmet spora glede avtorstva vedno bila
le tista skakalnica, na kateri so leta 1934 potekala tekmovanja. Edino tu se vlogi Ro‘mana in
Bloudka me{ata. Sicer pa so zasluge obeh nesporne in se v letih 1933 do 1935 dopolnjujejo.
Jasno pa je, da je Ro‘man odlo~ilno zaznamoval plani{ko velikanko v letu 1934, potem, ko je
prevzel Bloudkovo za~eto delo. Po Ro‘manovem umiku v letu 1934 pa je bil izklju~no Blou-
dek tisti, ki je predvsem na podlagi svojega talenta praktika z vsakim letom ve~al oziroma
izpopolnjeval plani{ko velikanko.
Z vidika zgodovinopisja je v danem problemu nesmiselno, da bi opravljalo vlogo sodnika
in se moralo odlo~ati o izklju~ujo~i pravici do avtorstva neke skakalnice, ko pa je zgodba, ki
jo lahko rekonstruiramo na podlagi interpretacij posameznih avtorjev, posebej pa primarnih
zgodovinskih virov, z vidika zgodovine popolnoma razumljiva. Rekel bi morda kar – ~love{ka,
rahlo za~injena z zmotami in prepiri.
Dolgoletni generalni tajnik JZ[Z in prizadevni smu~arski organizator Joso Gorec je v
Planici s prvim smu~arskim domom in odli~nimi okoli{kimi tereni uvidel odli~no lokacijo,
ki bi bila primerna za organizacijo mednarodnih tekmovanj, celo Prvenstva FIS. Br‘kone ga
je k temu pripeljala poleg novih infrastrukturnih danosti tudi primerna klimatska lega, saj ni
bilo tako dale~ leto 1930, ko so bili prisiljeni z obilo nelagodja organizirano prvo mednarod-
no smu~arsko tekmovanje JZ[Z v Bohinju odpovedati zaradi premalo snega. V Planici bi ob
teh na~rtih potrebovali le {e moderen skakalni objekt. Ker je bil Gorec zvezni funkcionar in
poklicno poslovodja ljubljanske {portne trgovine,88 povrh vsega pa tudi Ilirijan, sta si bila s
Stankom Bloudkom zelo blizu. Bloudek in gradbena dejavnost Ilirije pa sta bila tedaj v
najtesnej{i zvezi. Gorec je dajal prednost gradnji tak{nega skakalnega objekta, ki bi bil po
velikosti primerljiv najbolj znanim tujim skakalnicam. Manj{a skakalnica ob rate{kem kolo-
dvoru to {e zdale~ ni bila. ^e bi se odlo~ili za kandidaturo Prvenstva FIS, bi to pomenilo
objekt s kriti~no to~ko doskoka vsaj med 60 in 70 metri.
@e jeseni leta 1932 je tako Ilirija sklenila skupaj z ob~ino Rate~e pro{njo za podporo
gradnje nove skakalnice.89 Pro{nja naslovljena na banovinsko upravo najverjetneje ni uspela,
toda Bloudek, ki se je po mnenju Draga Stepi{nika resneje za~el zanimati za konstrukcijske
probleme gradnje skakalnic {ele od leta 1932,90 se je sam lotil dela. Tako je storil navkljub
temu, da je novembra izjavil, da se gradnja plani{ke skakalnice ne ti~e kluba, kakor tudi
doma v Planici.91 Potem, ko naj bi uredil zemlji{ke probleme, se je lotil gradnje finan~no
nekritega projekta. Toda Bloudek je, navkljub finan~nim nejasnostim v povezavi z upravo
Ilirije in upravo smu~arskega doma, gradnjo skakalnice do neke mere do konca leta 1932
celo dovr{il. Ta skakalnica naj bi imela kriti~no to~ko okrog 70 metrov.
[e ve~, po doslej prezrtih podatkih so to skakalnico ob prilo‘nosti akademskih prvenstev
v Planici nekateri skakalci ‘e januarja 1933 celo preizkusili. Posebej naj bi na njej navdu{il
novi jugoslovanski trener Norve‘an Arne Guttormsen, ~ez njo pa so se podali tudi nekateri
88 Trgovina je bila pravno v lasti njegove matere Ane Gorec. Glej npr. tudi oglas: Jutro, 1. 1. 1933.
89 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 4. 10. 1932.
90 Drago Stepi{nik, Stanko Bloudek. DZS, Ljubljana 1971, (dalje: Stepi{nik), str. 96.
91 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 8. 11. 1932.
396
na{i smu~arji: Pribo{ek, [ubic, Bru~an in Isteni~.92 Da se je prvi v letu 1933 po nedokon~ani
plani{ki velikanki spustil Arne Guttormsen, je zapisal tudi Joso Gorec.93 Toda skakalnica
zagotovo ni bila dograjena vsem normam ustrezajo~e. Komisija za skakalnice JZ[Z jo je
tako kot {e nekatere druge objekte,94 uvrstila med skakalnice, ki niso primerne za uradna
tekmovanja. Za leto 1933 sta bili od JZ[Z za uradna tekmovanja verificirani le Hanssnova
skakalnica in skakalnica v Rate~ah. Tekmovalci klubov, ki so bili od JZ[Z verificirani, na
ostalih skakalnicah niso smeli nastopati, dokler jih ni odobrila zvezna komisija.
Poleg tehni~nih pomanjkljivosti pa so v letu 1933 pri{le v ospredje {e nekatere druge
stvari, ki so plani{ke na~rte glede velikanke postavili na stranski tir. Tu gre predvsem za
na~rte Ilirije, ki je v sezoni 1933 dala prednost na novo zgrajeni in slavnostno odprti95 ljub-
ljanski skakalnici v Mostecu, poleg tega pa je prav tedaj pri{lo med Ilirijo in JZ[Z do manj{ega
nesoglasja glede gradnje skakalnice v Planici. Pravzaprav bi lahko problem ozna~il kot
dinami~ne dogodke, ki jih je med {portnimi kolegi povzro~ila iniciativa iz Ilirije, da je ob
primeru, da se plani{ka skakalnica gradi za mednarodna tekmovanja, ve~ji del finan~nega
bremena dol‘na kriti zveza. Tak{ni primeri so se v {portnih krogih pogosto pojavljali, po-
membno pa je, da so se ob dejstvu, da je {portna dejavnost tedaj v veliki meri slonela na
entuziazmu, skoraj vedno ugodno re{ili. V letu 1933 je tako prihajalo do ve~ predlogov med
Ilirijo in JZ[Z. Eden od teh, ki se direktno ne ti~e Planice, slika pa na~in odnosov med
klubom in zvezo, je npr. Bloudkov predlog, da priredi Ilirija otvoritev ljubljanske skakalnice
v lastni re‘iji, v kolikor ji JZ[Z da brezpla~no na voljo trenerja Guttormsna.96 Finan~no
stanje klubov in zveze je bilo kroni~no slabo in praksa tak{nih dogovorov je bila obi~ajna,
tako kot so bile obi~ajno investicije v klubske objekte slab{e donosne in so temeljile le na
privatnih oziroma dr‘avnih podporah.
[ele v poletju 1933 so med Ilirijo in JZ[Z stekli intenzivnej{i dogovori o plani{ki skakal-
nici. Potem ko je Ilirijan Berce predlagal, da se da izgradnjo skakalnice zvezi, ta pa ostane v
lasti Ilirije,97 so se pri~ela pogajanja, ki so oktobra 1933 pripeljala do pogodbe med obema
strankama.98 Pogodba se ‘al ni ohranila. Sklepamo pa lahko, da na tem mestu v zgodbo o
plani{ki velikanki na strani JZ[Z vstopi stavbenik Ivan Ro‘man.
Ro‘man pa ni pripravil za skakalnico le novega na~rta, ampak jo je tudi kreditiral. V
JZ[Z so posredovali pri banski upravi, ki je bila Ro‘manu dol‘na denar, da mu je del dolga
odpla~ala in Ro‘man je bil pripravljen prevzeti gradnjo.99 Ro‘man pa je bil v danem trenutku
najbr‘ tudi bolj{a strokovna izbira, saj je imel ve~ izku{enj kot Bloudek. Bloudek je sicer ‘e
leta 1926 pregledal {i{ensko skakalnico,100 jeseni 1927 pa kranjskogorsko skakalnico,101 toda
to je bilo v glavnem najbr‘ vse, medtem ko je stavbenik Ro‘man imel do tedaj nekaj ve~
izku{enj s projektiranjem in gradnjo skakalnic, posebej ve~jih. Najbr‘ je tudi bolje poznal
mednarodni predlog FIS za gradnjo skakalnic iz leta 1932. S skakalnicami pa se je ukvarjal
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
92 Jutro, 16. 1. 1933.
93 Gorec, str. 2.
94 Jutro, 5. 1. 1933. Kot skakalnice v gradnji za obmo~je Gorenjske zimsko {portne podzveze se v za~etku
sezone poleg plani{ke (K 70) omenjajo {e skakalnice: v Zaki pri Bledu (K 50), v Stari fu‘ini (K 25), v Begunjah (K
35), v Lescah (K 30), v Podnartu (K 25) in bohinjska @i‘kova skakalnica (K 25).
95 Jutro, 21. 2. 1933.
96 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 21. 2. 1933.
97 ZAL, Ilirija, Izredna plenarna seja SK Ilirija, 30. 8. 1933.
98 ZAL, Ilirija, 7. plenarna seja SK Ilirija, 10. 10. 1933.
99 Stepi{nik, str. 100.
100 AF[, JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo III. redne skup{~ina JZ[Z, 1926; AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15.
11. 1926.
101 AF[, JZ[Z, Zapisnik 8. seje smu{ko-tehni~nega odbora JZ[Z, 27. 10. 1927.
397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
vsaj od leta 1926, ko je pregledal skakalnico v Mojstrani,102 po korekturah Hanssna pa je
zakoli~il tudi bohinjsko skakalnico.103 Njegov zadnji projekt pred Planico je bila skakalnica
v Lescah, odprta v letu 1933.104 Ro‘man je bil dobro poznan med ~lani SPD in posebej
Skale, pri JZ[Z je opravljal tudi funkcijo tehni~nega referenta pri nadzoru in odobravanju
{portnih naprav, kar mu je prineslo ogromno izku{enj.105 Kot je zapisal Ro‘man, ga je Blou-
dek sam prosil, ~e bi prevzel gradnjo 80 metrske skakalnice in tako pove~al in dokon~al
njegovo nedokon~ano delo.106 Ro‘man v podrobnem opisu gradnje navaja, da mu Bloudek
pri izdelavi na~rtov ni dal nobenih nasvetov oziroma skic, ker jih tudi ni potreboval. Iz svojih
meritev je ugotovil celo, da je bila prvotno skakalnica napa~no zastavljena, saj naj bi skakalci
pri doskokih prileteli v grmovje in drevesa. Ro‘manu se je zdelo celo verjetno, da je Bloudek
opazil to napako in se zavedal, da nima dovolj tehni~nega znanja za izvedbo uporabnega
na~rta.
Po julijskem ogledu terena skupaj z Bloudkom in po avgustovskem merjenju, naj bi
Ro‘man izdelal prvi osnutek skakalnice, ki ga je bil oktobra 1933 dokon~al in predlo‘il
preko Bloudka zvezi v potrditev. Oktobra je bil Ro‘man navzo~ tudi pri razpravi s posestniki
glede zemlji{~a. Oktobra je, tako je izjavil Ro‘man, prevzel na izrecno pro{njo Gorca in
Bloudka tudi gradnjo skakalnice. Gradnja je potekala od 28. oktobra do 23. decembra 1933.107
Bloudek je tako januarja 1934 Iliriji poro~al, da je 80 metrska skakalnica zgrajena in to s
pomo~jo JZ[Z.108 @e konec istega meseca pa je na~elstvena seja Ilirije sprejela sklep, da se
skakalnica poimenuje po Bloudku.109 Nikoli prej in niti kasneje ta sklep ni bil manj upravi~en
kot ravno tedaj, v ~asu, ko je Ro‘man njegovo projektirano skakalnico dogradil. Br‘kone je
Ilirija, ki je za smu~anje v Planici najve~ storila, v trenutku, ko so prevzeli za nekaj ~asa
iniciativo drugi, hotela zadeve za vedno markirati kot svoje. Prav tak{en interni sklep Ilirije,
s katerim so svojemu zelo zaslu‘nemu ~lanu in za~etniku gradnje plani{ke velikanke hoteli
izre~i priznanje, je imel posledice kasneje, ko se je po prvih prireditvah objavljalo avtorstvo
skakalnice Bloudku. Zadeva je bila v danem trenutku sporna in v njej morda lahko za~utimo
strah pred tem, da bi si Planico lastila bodisi JZ[Z bodisi skala{ Ro‘man, toda zadeva {e
zdale~ ni tako ~rno-bela, kot bi si jo lahko predstavljali.
Dejansko spor med Bloudkom in Ro‘manom, tako lahko razberemo iz virov, ni prihajal z
njune strani. To dokazuje doslej nepoznana Ro‘manova izjava v Slovencu aprila 1934, ko naj
bi Bloudek Ro‘manu osebno izjavil, da se njemu avtorstvo pripisuje proti njegovi volji.110
Nazorno pa nam v svoji izjavi slika njun odnos in tudi reakcije na spor glede avtorstva skakal-
nice Ro‘manov dru‘abnik Breznik, ki je zapisal, da se je ‘e med nastajanjem na~rta Bloudek
zelo zanimal za Ro‘manov na~rt. Nekajkrat naj bi zve~er obiskal Ro‘manovo pisarno in se
zanimal, kako projektiranje napreduje in kako se predvideva izgradnja. Torej z njune strani
za ~asa projektiranja ni bilo nobenega ljubosumja.
Zanimiv pa je tudi Breznikov zapis iz ~asa po vojni. Ko je Breznik sre~al Bloudka na
Dunaju in ga povpra{al tudi o sporu glede avtorstva, mu je na vpra{anje, zakaj se ni nikoli
102 AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15. 11. 1926.
103 AF[. JZ[Z, Dopis @upanstva ob~ine Bohinjska Bistrica JZ[Z, Bohinjska Bistrica, 30. 3. 1929.
104 Jutro, 15. 1. 1933. To je bila skakalnica za skoke ok. 45 metrov.
105 Tipkopis pisma Breznika, datirano 10. 2. 1978, (dalje: Breznik). Vpogled v ve~ino dokumentacije v zvezi z
»zadevo Ro‘man« mi je omogo~il g. Svetozar Gu~ek. Ob tej prilo‘nosti se mu iskreno zahvaljujem.
106 Slovenec, 6. 4. 1934.
107 Izjava Ro‘mana »o‘jemu odseku v zadevi Ro‘man« JZ[Z, Ljubljana, 8. 11. 1935. (dalje: Ro‘man), str. 1, 2.
108 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 9. 1. 1934.
109 ZAL, Ilirija, 9. na~elstvena seja SK Ilirija, 30. 1. 1934.
110 Slovenec, 6. 4. 1934.
398
izjavil o tem, da bi naredil konec dvomov, odgovoril, »da on nikdar ni obra~al pozornosti
takim ~asopisnim ~lankom in jih tudi ni bral, dalje, da on ni nikdar izjavil, da je on projekti-
ral to skakalnico. Da je njegovo ime pri{lo v to zvezo, je skoro gotovo to, da se je obstoje~a
skakalnica, ki je omogo~ala skoke do nekakih 25 m svoje~asno bila zgrajena po njegovih
navodilih in da mu je bilo nejasno o kateri skakalnici se pi{e in govori, zato se on ni nikdar
javno izjavil in odklanjal vsako officielno tozadevno izjavo. Ako so mu pa njegovi znanci in
prijatelji pripisovali projektiranje te plani{ke skakalnice vede ali pa nevede, ne ve in ne more
za to.«111 @al se Bloudek res nikoli ni javno izjavil o avtorstvu skakalnice. ^e bi se, bi stvari
postale vsem popolnoma jasne. Zakaj tega ni storil, je dejansko bolj njegovo osebno, celo
moralno vpra{anje. Jasno pa je, da njegov odgovor Brezniku – ne glede na vse njegove ogromne
plani{ke zasluge – ne more docela opravi~iti njegovega molka, saj ni res, da iz ~asopisja ne bi
bilo razvidno, o kateri skakalnici je bilo govora. Takrat je {lo za velike stvari, ~lanki so bili
dolgi, poro~ila s tekem iz~rpna. Zaplet glede skakalnice pa je bil tak{en, da bi ga klubske
politike vajeni Bloudek z malo truda razjasnil. @al pa ni storil veliko niti Joso Gorec, ki je bil
najpogosteje prav tisti medij, ki je tisk obve{~al o plani{kih dogodkih. Tesna sodelavca Go-
rec in Bloudek bi s svojo avtoriteto lahko vplivala na razre{itev nejasnosti.
Po pri~evanju Ro‘mana, naj bi Gorec Ro‘manu celo obljubil, da bo pri{lo do zado{~enja.
Pa ga ni bilo. Verjetno je vseeno Gorec kasneje vplival na ugodno razre{itev nejasnosti s tem,
da je bil leta 1935 v okviru JZ[Z ustanovljen »o‘ji odsek v zadevi Ro‘man«, ki naj bi zade-
vam pri{el do dna, toda iz delovanja tega odseka je poznana ‘al le Ro‘manova obrazlo‘itev.
Kakorkoli, plani{ka zgodba se je odvijala naprej, z vsakim letom je prina{ala cel kup zaple-
tov, ki so pustili vpra{anje avtorstva v ozadju, zadevo pa je dokon~no »re{ila« Ro‘manova
zgodnja smrt leta 1937.112
Tudi Ivan Ro‘man je, kot se spominja Breznik, bil v za~etku pasiven. Po prvi uspe{ni
mednarodni tekmi v letu 1934 je bil, tako kot na {tartni listi tekmovanja,113 omenjen na
proslavi v ljubljanski Kazini kot projektant skakalnice Bloudek. »Jaz kakor tudi Ro‘man sva
bila navzo~a. Govornik je bil funkcionar Sportnega kluba Ilirije. Jaz sem se hotel vme{ati, da
govornik takoj to popravi ali Ro‘man me je zadr‘al za roko reko~, da tu vpri~o takega velike-
ga {portnega uspeha nima smisla se tu razpravljati in dalje, saj itak vsakdo ve, da je on
projektiral to zavidljivo skakalnico.«114 Kot se spominja Breznik, je ob drugi prilo‘nosti
Ro‘man na to reagiral reko~: »Vse to je sama klubska ~asopisna ribarija, v katero se jaz
no~em vme{avati.« Na vpra{anje, kako dolgo bo {e ~akal, je odgovoril, da dotlej {e ni sli{al
Bloudka osebno, da bi se izjasnil, da je projektiral skakalnico. Ko bi bil to storil, bi se oglasil,
je zapisal Breznik.115
Toda Ro‘man se je vseeno oglasil. Prvi~ ‘e 6. aprila 1934 v Slovencu, ko je komentiral
tudi njemu napa~ne popravke skakalnega mostu pred dr‘avnim prvenstvom 4. februarja 1934.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
111 Breznik, str. 3.
112 O ‘ivljenju in dejavnosti Ro‘mana glej njegov nekrolog v: PV, 1938, {t. 179, str. 80. Kot sem omenil zadeva
potihne po Ro‘manovi zgodnji smrti, dan pred njegovim 36. rojstnim dnem, 30. decembra 1937. Skakalnice, na
kateri je bil, z izjemo mednarodnega tekmovanja 1934, vodilna osebnost pri pripravah velikanke vedno Bloudek, se
je v praksi prijelo ime Bloudkova skakalnica oziroma velikanka. Marsikoga je to motilo, toda izgleda, da je bila
Bloudkova avtoriteta za ~asa njegovega ‘ivljenja tako velika, da so novi oziroma stari dokazi o Ro‘manovi dejavno-
sti pri{li zopet na dan spet {ele okrog leta 1970, dobrih deset let po Bloudkovi smrti. Najve~ odmeva je s poskusom
argumentirane rehabilitacije Ro‘mana do‘ivel ~lanek, ki ga je v Tovari{u objavil Svetozar Gu~ek, v: Tovari{, 20. 9.
1971. Tudi pozitivni odmevi na ~lanek v pismih bralcev: Marija Ogrin, Plani{ka skakalnica. V: Tovari{, 4. 10. 1971.
Primerjaj druga~ne interpretacije: Svetko Lapajne, Stanko Bloudek. V: Idrijski razgledi, let. XII, (1967), {t. 2.
113 Ro‘man, str. 3.
114 Breznik, str. 4.
115 Prav tam.
399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Potem, ko se je po mednarodni prireditvi 1934 od Planice distanciral, je v letu 1935 JZ[Z {e
odstopil na~rt za prijavo in pripravo skakalnice za tekmovanje v letu 1935. Postajal je vse
bolj u‘aljen. 19. februarja je napisal pismo, ki ga je domnevno poslal enemu od beograjskih
~asopisov (najbr‘ Politiki), kjer jih opozori, da je Bloudek le izbral teren in mu pomagal pri
za~etnem merjenju in da je konstruktor skakalnice lahko samo on in nih~e drug. Prav tako na
podlagi takratnih izra~unov kot utopijo ozna~uje Bloudkove drzne trditve o mo‘nih 150
metrskih skokih.116 Br‘kone je v jeseni 1935 Ro‘man svoje upe polagal na odlo~itev komi-
sije JZ[Z »odseka v zadevi Ro‘man«, kjer je s svoje strani natan~no obrazlo‘il dogodke.
Takrat se je v svoji izjavi usmeril predvsem proti Gorcu, a je bil vseeno mnenja, »da bo odsek
Saveza, ki je dolo~en, da prei{~e to zadevo, pri{el do zaklju~ka, da so mi nekateri savezni
funkcijonarji napravili veliko krivico in da bo to krivico v javnosti tudi lojalno popravil.«
Toda v praksi pravzaprav ni bilo pri~akovati, da bi JZ[Z javno obsodila Gorca, ~loveka, ki je
povsem prostovoljno storil za jugoslovansko smu~anje morda dotlej celo najve~. To tudi ne
bi imelo nobenega smisla in tudi po tem je JZ[Z gotovo ostajala istega mnenja, kot je bila
marca 1934. »V stvari smu{ke skakalnice v Planici izjavljamo, da je idejni pobudnik te skakal-
nice g. in‘. Stanko Bloudek, ki je tudi pri~el gradnjo. Pozneje je prevzela dograditev te grad-
nje Jugoslovanska zimsko-{portna zveza, ki je v sporazumu z g. in‘. Stankom Bloudkom od-
dala dograditev g. Ivanu Ro‘manu, ki je po idejni zamisli g. in‘. Bloudka napravil nov na~rt,
ki je bil po odobritvi zvezne komisije za gradnjo skakalnic realiziran.«117 Ro‘mana bi konec
leta 1935 te‘ko razveselil kakr{enkoli sklep, ~etudi bi bilo morda v njem Bloudkovo ime
116 Ro‘manovo pismo beograjskemu ~asopisu, Ljubljana, 19. 2. 1935.
117 Slovenec, 29. 3. 1934.
Ivan Ro`man (1901–1937) Stanko Bloudek (1890–1959).
400
objavljeno vsaj dvakrat manj, kot je bilo v tistem iz leta 1934. Zadeva je z njegove strani {la
tako dale~, da so se v njej ob zavedanju lastne nemo~i ‘e kazale zna~ilnosti ma{~evanja.
Kako druga~e bi lahko razumeli formiranje posebne opozicije, ki si je na argumentiran na~in
prizadevala v za~etku leta 1936 obra~unati z JZ[Z.
25. februarja 1936 je Ro‘man skupaj z zelo znanima smu~arjema Robertom Kumpom in
Borisom Re‘kom, ki z delovanjem organizacije JZ[Z niti najmanj nista bila zadovoljna,
sklenil dogovor o izdaji enkratnega kriti~nega ~asopisa. »Renegati« so dolo~ili vsebino ~aso-
pisa, ki bi obravnavala: »a) avtorstvo plani{ke skakalnice (Ivan Ro‘man), b) kritika dela
raznih osebnosti v Savezu (Robert Kump), c) pregled uspehov izza l. 1928, obelodanjenje
zakulisja mednarodnih tekmovanj ter kritika s tehni~nih vidikov (Boris Re‘ek), d) ostali pri-
spevki drugih (izpiti za smu{ke u~itelje, etc.)«.118 Za tisk bi denar zalo‘il Ro‘man. ^asopis,
ki bi kriti~no vrednotil tedanje smu~arstvo in bi bil odli~en zgodovinski vir, saj bi dopolnil
kompleksno sliko slovenske smu~arske zgodovine, ni iz{el oziroma ni~ od tega se ni ohrani-
lo. Sam dogovor pa pri~a o odnosih, dinamiki in temnih straneh slovenskega smu~arstva.
5. Dr‘avno prvenstvo in otvoritev skakalnice
Prva ve~ja prireditev na novi skakalnici je bila 4. februarja 1934. Na tej 80 metrski skakal-
nici – Ro‘man je skakalnico pove~al potem, ko so na Svetovnem prvenstvu v Innsbrucku
Norve‘ani skakali celo prek 80 metrske znamke – je bilo razpisano dr‘avno prvenstvo z
mednarodno udele‘bo. Tisto zimo je bil jugoslovanski trener za skoke Norve‘an Björn Jahr,
ki je pripravljal na{e skakalce za nastop na vseslovanskem prvenstvu na Poljskem. Jahr je bil
malce skepti~en in je smatral napravo glede na znanje skakalcev za preveliko, JZ[Z pa je
vztrajala, da se prvenstvo na novi skakalnici izvede. Pri tem je tudi ostalo in pred dr‘avnim
prvenstvom so na njej ‘e pri~eli s treningi. Trening je bil tudi pogoj za nastop na dr‘avnem
prvenstvu, saj si tekmovalcev kot novincev na tako veliko napravo nih~e ni drznil po{iljati.
Po izku{njah in ob~utkih skakalcev so most skakalnice tedaj popravljali brez Ro‘manove
vednosti. Kot je poro~al Slovenec, je trener Jahr ‘e med treningom dosegel skok dolg 68
metrov, kar je bila na na{ih tleh takrat najdalj{a daljava.119 Novi izziv skakalnice je bil odli~na
podloga za propagnado, ki so jo zagrabili tako JZ[Z, turizem in tisk. Na dan slavnostne
otvoritve skakalnice so tako do Rate~ vozili redni in izredni vlaki, vstopnice pa se je dobilo v
predprodaji v ljubljanskih {portnih trgovinah in pri Putniku.
Gledalce, bilo naj bi jih okrog 2000, je navdu{il ‘e otvoritveni nastop trenerja Jahra, ki je
sko~il izven konkurence. Norve‘an je dosko~il pri 55 metrih. Med devetimi Slovenci pa se je
prvi po zaleti{~u spustil [ramel. V skokih v konkurenci so gledalci najbolj ogreli dlani ob
novih jugoslovanskih rekordnih dose‘kih. Najprej ga je s 56 metri popravil Rade Isteni~,
takoj za tem pa s 60 metri {e Franci Palme. Junak dneva Palme je tudi zmagal, drugi je bil
Isteni~, tretji pa Gregor Klan~nik. Samo ti trije tekmovalci so pokazali dva skoka brez padca,
kar po svoje odra‘a za~etni{tvo na tako velikih napravah. S padcem se je kon~al tudi najdalj{i
skok dneva. Tone De~man je v sneg padel pri 62,5 metrih. Dr‘avno prvenstvo na novi napra-
vi, ki se ga je od tujcev v konkurenci udele‘il le Nemec Hunger, ni razo~aralo. Navkljub
temu, da so videli gledalci le 21 skokov, od katerih jih je bilo kar 10 neveljavnih, je bil
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
118 Dogovor Ro‘man, Kump, Re‘ek. Ljubljana, 25. 2. 1936.
119 Slovenec, 31. 1. 1934.
401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
dogodek v o~eh takratne javnosti sprejet zelo pozitivno.120 Niti protest Ilirije v zvezi z otvo-
ritvijo skakalnice121 na z optimizmom pre‘eto prvo ve~jo plani{ko javno skakalno prireditev
ni vrgel slabe lu~i. Gorec je dogodek kratko povzel – Led je bil prebit!122
6. Svetovni rekord 1934
Organizatorje, posebej Gorca je mikala radovednost, kako bi se na skakalnici odrezali
najbolj{i svetovni skakalci. Posebej Norve‘ani, ki so bili z naskokom ve~kratni olimpijski in
svetovni prvaki, med njimi pa svetovno znana brata Ruud, so bili za plani{ko velikanko
svojevrsten izziv. Nih~e ni vedel, kaj lahko tak{ni asi na plani{ki skakalnici poka‘ejo in
dejansko so bili mar~ni dogodki ~isto za vse veliko presene~enje.
Sicer so Sigmunda Ruuda hoteli k nam povabiti preko Hanssna ‘e na prvo mednarodno
skakalno bohinjsko prireditev leta 1931,123 a se vabilu ni odzval. Br‘kone so k pozitivnem
odgovoru leta 1934 mnogo doprinesli poglobljeni stiki z norve{kimi trenerji, ki so vsako leto
prihajali v Slovenijo, poleg tega pa tudi osebno vabilo na{ih tekmovalcev norve{kemu trene-
rju Jonsnu ob prilo‘nosti tekem na Poljskem. Veliko pa je k pozitivnem odzivu gotovo vplival
tudi po po{ti poslan profil skakalnice. Gorca je pozitivni odgovor zelo razveselil, toda kmalu
se je zna{el v zagati, saj organizacije tekmovanja zaradi poznega termina in straha pred defi-
citom, ni hotela prevzeti niti JZ[Z niti Ilirija. K sre~i je tedaj ~lan uprave smu~arskega doma
Ivo Komar ponudil Iliriji jamstvo za deficit, tako da je nastopila kot prireditelj Ilirija oziroma
uprava smu~arskega doma. Slednja se je intenzivno lotila priprav na tekmo, ki je potekala kot
propagandna124 in na tekmovanje povabila tudi Avstrijce, ^ehe in Poljake, a odzvali so se le
Avstrijci.125 Ilirija je na tekmovanju hotela igrati vodilno vlogo. @eljo po tekmovanju kot
ekskluzivni pravici Ilirije ka‘e tudi Pippenbacherjev predlog, da se k sodelovanju pri organi-
zaciji ne sme povabiti drugih klubov in njihovih ~lanov.126
Sredi marca je pri{el v Ljubljano norve{ki trener Per Jonson, da bi sodeloval pri pripravah
skakalnice. Ni~ ne bi smelo biti prepu{~eno negotovosti. Sicer propagandna plani{ka tekma
ni bila prva mednarodna skakalna prireditev, kateri bi tisk namenjal ogromno pozornosti, saj
so bila ‘e pred tem zelo odmevna mednarodna skakalna tekmovanja v Bohinjski Bistrici, na
Bledu in v Ljubljani, toda tisk je plani{ko prireditev napovedoval kot senzacijo. Prijave osmih
»lete~ih Norve‘anov«, brez Jonsna, ki je ‘e bil v Planici ter prihod odli~nega Avstrijca Gre-
gorja Hölla, so bile dovolj velik razlog za to. Na napovedovani vrhunec smu~arske sezone se
je turisti~no in prometno zelo dobro pripravljalo.
Kot se spominja Sigmund Ruud v svojih spominih, so pri{li v Planico tisti tekmovalci, ki
so bili takrat na tekmovanjih po srednji Evropi. Poleg njegovega brata Birgerja {e: Olaf Ul-
land, Sigmund Guttormsen, Öivind Alstad, Reidar Hoff in Sverre Lassen Urdahl.127 Za
norve{ke fante, ki so veljali za skromne, po drugi strani pa so bili iz ameri{ke turneje celo
120 Svetozar Gu~ek, 1934 – 1950. Tudi Slovenci letimo na smu~eh. V: Planica 1934 – 1999, (dalje: Gu~ek), str.
23; Drago Ulaga, Pridite vsi v Planico. V: Planica. Mladinska knjiga, Ljubljana 1979, (dalje: Ulaga), str. 11, 12.
121 ZAL, Ilirija, 4. plenarna seja SK Ilirija, 6. 2. 1934.
122 Gorec, str. 4.
123 AF[, JZ[Z, Pismo JZ[Z Hanssnu, Ljubljana, 2. 10. 1930.
124 ZAL, Ilirija, 5. plenarna seja SK Ilirija, 6. 3. 1934.
125 Gorec, str. 4.
126 ZAL, Ilirija, 13. 3. 1934.
127 Sigmund Ruud, Skispuren kreuzen die Welt, Hans von Hugo Verlag, Berlin 1939, (dalje: Ruud), str. 78.
402 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
vajeni potovanja z letalom, je bila de‘ela na njim nepoznani strani Alp neznanka in popolno
presene~enje. Tak{no je bilo ‘e potovanje z vlakom, ki se jim ni zdel prav ni~ ~ist. »Skandi-
navski vagoni tretjega razreda so ~isti luksus proti tem na Balkanu. Vonj po ~esnu in salami
preveva kupeje. Ko ne bi vedeli, kje smo, bi to zlahka ugotovili z nosom. To je ju‘na Evro-
pa!«128 Sigmund Ruud se tudi spominja tega, da sprevodnik ni znal nobenega tujega jezika,
tako da se z njim niso uspeli sporazumeti, kdaj morajo izstopiti. Ko so po uri pribli‘no oce-
nili, da so pri{li v Ljubljano pa se jim je zgodil {e en neljubi pripetljaj. Olaf Ulland, ki je bil
dolo~en, da spremlja kraje oziroma postaje, kjer je vlak ustavljal, je potem, ko je v mraku
ljubljanskega kolodvora zagledal tablo z napisom izhod, potola‘il kolege. Nazaj jih je poslal
spat misle~, da so v kraju »Izhod«. [ele na Zidanem mostu so, potem ko so spet pri{li v kraj
»Izhod«, spoznali svojo zmoto. Po zapoznelem prihodu, ki jih je precej prikraj{al s spanjem,
so naslednji dan poiskali v Ljubljani Gorca in se zanimali o napravi.
Na postaji v Rate~ah jih je v pripravljenih vozovih ~akal Per Jonson in skupaj so {li do
skakalnice. Jonsonov opis naprave se jim je zdel preve~ baha{ki, toda ko so jo naposled
zagledali, so obnemeli in naposled razumeli, da je govoril resnico. Stali so pod njo in jo
128 Prav tam, str. 79.
Norve`ani na volovski vpregi.
403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ob~udovali, nanje je naredila velikanski vtis. Ko jim je Per pokazal 75 metrsko oznako viso-
ko na dosko~i{~u, so se jim zru{ile vse njihove predstave o skakalnicah. Takoj so se hoteli
prepri~ati, kak{ne skoke skakalnica dopu{~a. »Kot bi mignil smo pobrali smu~i z volovskih
vozov. To smo morali poskusiti. Pred poldnevom smo nekateri dosegli 80 metrov! V teku
popoldneva pa smo presegli znamko 86 metrov. Takrat tak{ne dol‘ine niso bile obi~ajne. Kot
blisk so se raz{irile novice po Jugoslaviji in Avstriji. To je bilo tri dni pred tekmovanjem in
organizatorji so se pripravljali na masovni obisk.« Trenirali so tudi slovenski skakalci. Med
njimi je na plani{kem treningu prvi~ postal vidnej{i Albin Nov{ak. Mladeni~ in manj izku{eni
skakalec je zelo napredoval. Poleg Palmeja, ki je na tekmovanju dvakrat padel, je bil najbolj{e
uvr{~eni doma~in, saj [ramel, Isteni~ in [ubic zaradi po{kodbe na tekmovanju niso nastopili,
Pribo{ek in De~man pa najverjetneje nista v skokih kazala dovolj gotovosti. Med treningom
si je rahlo po{kodoval koleno in zlomil smu~i tudi Birger Ruud. De~man naj bi mu za tekmo-
vanje celo posodil svoje smu~i.129
Uradno tekmovanje je potekalo v nedeljo 25. marca 1934. V zelo toplem vremenu se je na
prireditvi, ki je bila dobro reklamirana, zbralo veliko gledalcev. Toplo vreme, posebni vlaki
in pri~akovanje senzacionalnih dogodkov je v Planico privabilo okrog 4000 ljudi. Prav izred-
no tople temperature pa so organizatorjem utegnile povzro~iti ogromno te‘av. Toda ni bilo
tako. Dejansko je tedanjo prireditev re{il nov Ro‘manov izum – najverjetneje prva oblika
sne‘nega cementa. Sigmund Ruud je tekmo ob odjugi dan prej ‘e odpisal, toda Ro‘man se je
izkazal. »Bali smo se, da bo tekmovanje naslednji dan odpovedano,« je zapisal Ruud in
nadaljeval: »Toda v teku popoldneva je pri{el in‘enir, ki je skakalnico zgradil. S seboj je imel
nekaj ve~jih razpr{ilcev. Mi smo se takrat prvi~ seznanili z umetnimi zamrzovalnimi sredstvi
za sneg. Gre za me{anico salmiaka in soli. V zadnjih treh mesecih je s tem delal poskuse in
ugotovil, da bi se s tem sneg v kratkem ~asu utrdil in se tak{en obdr‘al osem do deset ur.
Izraz, da smo bili skepti~ni, je gotovo premil. Z zanimanjem smo ga spremljali, kako je v
izteku za~el. Toda v zadevo nismo verjeli. No~em zanikati, da so se nam vsem povesili obrazi,
ko smo nekaj minut kasneje preizkusili sneg. [e malo prej se nam je globoko udiral. Zdaj je
bil utrjen trd in je nosil na{o te‘o.«130
Na tekmovanju je zmagal Birger Ruud pred bratom Sigmundom in odli~nim Avstrijcem
Gregorjem Höllom. Ker pa je bila praksa skakalnih prireditev tak{na, da se je na skakalnico
tekmovalce spustilo tudi po koncu uradnega tekmovanja, tako je bilo npr. tudi na Prvenstvu FIS
leto prej na sloviti innsbru{ki skakalnici Berg Isel, ni bilo dvoma, da tega ne bi storili tudi v
Planici. Organizatorje, gledalce in tudi skakalce je gotovo zelo zanimalo, kaj bi prinesli skoki iz
svobodno izbranega zaletnega mesta. Po tekmi je {lo vsem za lov na dol‘ine. Vsem je bilo
jasno, da so pravila veljala le za skoke v konkurenci, po tem je bil odprt lov za rekordom.
Sprva je kazalo, da se bodo skakalci spustili po velikanki le enkrat do dvakrat, saj je bila
‘e pot do vrha zaleti{~a dolgotrajna in naporna. @elja po dokazovanju je bila izgleda ogrom-
na. Posebej pri Birgerju Ruudu, ki je gotovo od posledic padca {e ~util kak{no bole~ino v
kolenu in je tudi po zmagi v sebi nosil veliko ‘eljo po skokih. Ko se je tisti dan {e peti~
vzpenjal na vrh zaleti{~a in ga je Gorec zaskrbljeno opomnil, naj vendar pazi zaradi noge, mu
je ta odgovoril: »Kaj noga, ko pa je tako sijajno v zraku!«131 In prav njemu je uspel takrat
neverjeten skok. Drago Ulaga je zapisal, da je bil po tekmovanju vodja odsko~i{~a Stane
Pelan zelo zaskrbljen nad skoki s polnim naletom, saj zaradi razmer dosko~i{~e ni bilo ve~ v
129 Gu~ek, str. 24.
130 Ruud, str. 81.
131 Gorec, str. 7.
404
idealnem stanju. »Toda Norve‘ani, razigrani in zaupajo~ v svoje sposobnosti niso odnehali.
Tako se je zgodilo, da je Birger Ruud ujel najugodnej{i trenutek odskoka in letel dlje kakor
kdorkoli pred njim. Elegantno in zanesljivo je dosko~il v telemark in postavil prvi svetovni
rekord na na{ih tleh: 92 m!« Sledilo je nepopisno navdu{enje. Sigmund Ruud je dosegel celo
95 metrov toda njegov skok je bil ocenjen kot neveljaven. V skokih brez konkurence pa je bil
dose‘en tudi nov jugoslovanski rekord. Bohinj~an Albin Nov{ak je dosegel daljavo 66 metrov.
Gledalci, mnogi kar po drevesih, so bili evfori~ni. Prireditev je bila tako odmevna in
uspe{na, da so v Iliriji ocenili, da je skakalnica storila v turisti~ni propagandi v tujini ve~,
kakor te‘ki zaboji dragega reklamnega materiala.132 Birgerjevih 92 metrov je bila svetovna
senzacija. Do tedaj nepoznana Planica v najmanj smu~arsko drugorazredni Jugoslaviji je bila
za smu~arski svet {panska vas. Zato tudi sprva nih~e v svetu ni verjel dogodkom. Ko je
novinar Hrvoje Macanovi} po te‘avah uspel z rate{ke po{te poslati sporo~ilo o svetovnem
rekordu tiskovni agenciji Avala, ki je novico radiotelegrafsko raz{irila v svet, so v svetu o
dogodku dvomili. Iz Avale so ga prosili za pomo~. »Nekaj svetovnih agencij je preverilo, ~e
ni morda on ali stenograf v Beogradu naredil napake. Kako 92 metrov na smu~eh? Mogo~e
62 ali 72, nikakor niso verjeli 92…«133 Norve{kim medijem je moral potrditi novico Sig-
mund Ruud osebno.
Med mediji je s prenosom dogodek obele‘il tudi Radio Ljubljana. Za~etki radijskega
{portnega – smu~arskega novinarstva najverjetneje sodijo v leto 1932, ko je Radio Ljubljana
nameraval izvesti s poro~evalcem Drago Ulago radijski prenos odpovedanega mednarodne-
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Planica 1934.
132 ZAL, Ilirija, Ob~ni zbor SK Ilirija, 12. 12. 1934.
133 Macanovi}, str. 3.
405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ga smu~arskega tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije v Mariboru,134 istega leta pa je bilo
govora tudi o prenosu mednarodnih skakalnih tekem iz Kranjske gore.135 Ulaga radijskega
prenosa iz Planice ni delal prvi~, saj je bil z isto zadol‘itvijo v Planici ‘e na februarskem
dr‘avnem prvenstvu. Propagandne tekme v Planici pa so poleg vrste fotografij in ~asopisnih
~lankov zabele‘ene tudi na filmskem traku. Dogodek je posnel Metod Badjura.136
Plani{ke junake so naslednji dan povabili v Ljubljano. Slavnostni sprejem z ve~ tiso~
glavo mno‘ico so priredili z ‘upanom na ~elu ‘e na kolodvoru. Norve‘ane so presenetili tudi
z njihovo himno. Sigmund Ruud pi{e, da je bil to sprejem, kakr{nega ne bodo nikoli pozabili.
Od kolodvora so z venci okrog vratu v zvokih glasbe ob odobravanju velike mno‘ice
Ljubljan~anov korakali do Kazine. »To je nekaj kar se obi~ajno dogaja ob kraljevih obiskih.
Kadili smo cigare in stegovali noge pod mizo.«137
Odmevi na dogodke so se vrstili {e dolgo potem in takrat nih~e ni skoparil s pohvalami,
niti norve{ki ~asopisi, katerim je v glavnem poro~ila po{iljal Sigmund Ruud. Na JZ[Z se je
zelo pozitivno odzval Carl Luther, urednik za smu~arstvo osrednje Evrope zelo pomembne
revije Der Winter. Odzval pa se je tudi Hanssen, kateremu se je razvoj od let, ko je bil v
Jugoslaviji aktiven, zdel pravlji~en.138 Ruud je dal intervju tudi za züri{ki ~asnik Sport, kjer
je opisal plani{ko velikanko kot zelo varno, publiko kot zelo hvale‘no, omenjal pa je tudi
mo‘nosti skakanja ~ez 100 metrov.139
Postopoma so se na podro~ju skokov za~ele kazati nove zna~ilnosti. Spretni Norve‘ani so
‘e dojeli nov slog, ki je postopoma vodil v razvoj smu~arskih poletov. Na nekaterih ve~jih
134 AF[, JZ[Z, Dopis Radia Ljubljana JZ[Z, Ljubljana, 29. 1. 1932.
135 AF[, JZ[Z, Zapisnik 2. izredne plenarne seje JZ[Z, 3. 2. 1932.
136 Nemani}, str. 73, 74.
137 Ruud, str. 83.
138 Slovenec, 6. 4. 1934.
139 AF[, JZ[Z, Sport, intervju s Sigmundom Ruudom, nedatirano 1934.
Birger Ruud
406
napravah ‘e v letih pred Planico so opa‘ali, da morajo skakati na drug na~in in so zato ‘e po
njihovih navodilih preurejali odsko~ni most. Za miren in dolg polet po zraku pa ni bil ve~
primeren takratni »lomljeni« slog z velikim predklonom. Pozornost so namenjali tudi krmar-
jenju smu~i, saj se je pridobilo na daljavi, ~e se je proti koncu skoka postavilo smu~i v pravo
lego. Tak{ne prakti~ne izku{nje najbolj{ih Norve‘anov so ob teoretski podlagi {vicarskega
raziskovalca poletov Straumanna nudile Bloudku v naslednjih letih osnovo pri nadaljnjem
ve~anju velikanke.
7.  Prireditev 1935
Po Ro‘manovem umiku je priprave skakalnice prevzel Bloudek, ki je ‘e spomladi 1934
dal narediti geodetski posnetek skakalnice. Br‘kone je Bloudek tudi poznal izsledke in‘.
Straumanna, ki je bil pri FIS izvedenec za skakalnice in je po plani{ki prireditvi {e globlje
razvil teorijo o dolgih skokih oziroma poletih ter napravah zanje. Kot talentirani praktik in
izku{eni izdelovalec letal je nameraval Bloudek vsako leto drzno pove~evati napravo. To mu
je tudi uspevalo. Ker denarja za nove investicije v letu 1935 ni bilo, so napravo z nekaj
korekturami, nekaj zemeljskimi deli in predvsem s pomo~jo snega za~eli pripravljati za novo
mednarodno preizku{njo.
JZ[Z je tekmo prijavila pri FIS in ni ra~unala na nikakr{ne te‘ave, tako da je povabila na
tekmo tudi vse prijateljske nacionalne zveze. Toda ‘e pred tem so ob tekmah v tujini nekateri
novinarji zaznali glasove, da bi tekmovanje to leto morda celo prepovedali. O tem se je Gorec
hotel prepri~ati pri Hanssnu, ki kot ~lan FIS o tem ni bil obve{~en. FIS pa je tekmovanje,
napovedano za 17. marca, vseeno prepovedala. To je bil prvi jasni pokazatelj FIS, znotraj
katere so imeli glavno vlogo Norve‘ani, da se bo borba z drznimi slovenskimi organizatorji
v prihodnjih letih {e bolj razplamtela. [ele nekaj dni pred predvideno prireditvijo se je na
podlagi poslanega na~rta skakalnice in telefonskega pogovora odlo~ila mednarodna zveza
nasprotno in prepoved preklicala. Tuji tekmovalci iz Avstrije, Poljske, [vice, ^e{ke so tako
vseeno pri{li v Planico. Pri{li so tudi Norve‘ani, toda njim je doma~a smu~arska zveza pre-
povedala nastop. Navkljub prito‘bam je pri tem tudi ostalo.
[e dober teden dni pred tekmovanjem so bili v Planici napovedani vsi najbolj{i Nor-
ve‘ani, vklju~no z bratoma Ruud, trening pa naj bi od 11. februarja vodil Ollaf Ulland.140
Nikogar od teh to leto ni bilo, pri{lo pa je vseeno nekaj njihovih odli~nih skakalcev.
Pozicija, ukrepi in dejanja Norve‘anov so bila v tem obdobju pogosto dvomljiva. Toda
razumljiva. Kot dale~ najbolj{i skakalci so bili v primeru zopet pove~ane Planice na rezilu
no‘a in v danem trenutku so morali sprejeti odlo~itev. Sigmund Ruud je ‘e v za~etku tridese-
tih let, tako je zapisal Trenker, pridigal proti velikim skakalnicam. Bil je mnenja, da petdeset
metrski skok na srednje veliki skakalnici naredi prav tak{en vtis kot sedemdeset metrski na
veliki.141 Nekje je bilo zanje potrebno postaviti mejo in ko so spoznali, da se v Sloveniji ne
{alijo, ko nameravajo vsako leto pove~evati napravo, so se odlo~ili za skrajne ukrepe. Mamutske
skakalnice so se po njihovem mnenju po srednji Evropi {irile prehitro in premalo nadzorova-
no. Planica ni bila izjema. Le dan pred plani{kim tekmovanjem naj bi v Ponte di Legnu isti
Olaf Ulland, ki je bil napovedan za Planico, a je prevzel trening italijanskih skakalcev, sko~il
103,5 metra. Toda s padcem. Franz Kainesdorfer pa naj bi dosegel 99 metrov. Ogromne
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
140 Slovenec, 7. 3. 1935.
141 Trenker, str. 69.
407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
daljave, kot vrhunec je istega leta Kainesdorfer z 99,5 metri celo presegel svetovni rekord, so
dosegli na treningih, saj Italijani za skakalnico niso imeli tekmovalnega dovoljenja. Planica
pa je dovoljenje tedaj pridobila, saj so poslani profil skakalnice tik pred napovedanim tekmo-
vanjem odobrili. Po tedanjih merilih je plani{ka velikanka spadala v II. kategorijo skakalnic,
kar je pomenilo skakalnice, ki dopu{~ajo skoke dalj{e od 70 metrov in kjer so ob odobritvi
FIS mo‘na regularna tekmovanja. Niti to ni prepri~alo Norve{ke smu~arske zveze, da bi
prepoved njihovim tekmovalcem preklicala. Tako so se norve{ki skakalci v Planici odlo~ili,
da ska~ejo le za trening. Gnala jih je predvsem osebna ‘elja. Dra‘ po dolgih skokih, ki so bili
tudi razmeroma varni, je bila velika. Pravzaprav lahko enako dojemamo dejanja Sigmunda
Ruuda in njegovih kolegov leto pred tem. Najsi bo skrb za {portni razvoj skokov {e tako
velika, jih je ‘elja po prvenstvu gnala, da so se ve~krat spustili ~ez veliko skakalnico in
naposled dosegli rekordne daljave. Varnost skakalnice je pri tem seveda igrala zelo pomemb-
no vlogo, saj se po njej ob velikem tveganju gotovo ne bi tolikokrat spustili.
Skoki za trening so bili tako eden najzanimivej{ih delov plani{ke prireditve v letu 1935.
Od jugoslovanskih oziroma slovenskih skakalcev so skakali Nov{ak, [ramel, Pribo{ek,
De~man in Palme.142 Bogo [ramel je s skokom 72 metrov popravil jugoslovanski rekord,
Nov{ak je potegnil celo na 74 metrov, a se ni obdr‘al na nogah. Zelo blizu Norve‘anom je
skakal Poljak Maruszarz, ki jim je bil enakovreden, saj je dosegel celo 95 metrov. Nase pa je
opozoril tudi mladi Avstrijec Bradl, ki je dosegel 91 metrov. Med Norve‘ani sta najbolj goto-
ve in dolge skoke prikazala Radmond Sörensen in Reidar Andersen. Sörensen je najdlje
dosegel 95 metrov, junak plani{kih skokov izven konkurence pa je zagotovo bil Andersen.
Najuspe{nej{i skakalec je s 93 metri tudi prvi popravil leto dni star dose‘ek Birgerja Ruuda.
Krona vsega uspeha pa sta bila skoka dol‘ine 98 in celo 99 metrov.
142 Slovenec navaja tudi Baeblerja, Klan~nika in Jakopi~a. Slovenec, 14. 3. 1935.
Reidar Andersen
408
Rekordni dose‘ki pa so bili v vsakem primeru za~injeni z norve{ko – slovenskim skakal-
no birokratskim bojem. Medtem ko je slovenska javnost po ve~ini ostro obsojala prepoved
norve{ke smu~arske zveze, se je na Norve{kem ~asnik Aftenposten zapi~il v reklamni plakat
za 100 metrov, ki je slikal plani{ke skoke kot ne{portni lov na rekorde. Bolj trezen je bil
komentar v Tidens Tign, objavljen ‘e dan po tekmovanju. »Da bi pisali sedaj hvale Andersnu
za njegove uspehe, bi bilo neumestno, da nelojalno napram Norges Skiforbundu, ki je v~eraj
poslal brzojav, s katerim mu prepoveduje start, ~e{ – tako mi pravimo – da ne maramo cirku-
sa na skakalnicah. Kljub temu smo mnenja, da slede prav oni z najve~jim interesom dogod-
kom tam doli v Jugoslaviji. Za kar pa ho~emo pohvaliti Andersna je, da je imel pogum pre-
vzeti odgovornost in da je vendar skakal izven konkurence, kljub prepovedi na{ih smu~arskih
vodij je vendar priboril prvenstvo norve{kemu smu~anju, ki ga ta {port zahteva za se. Kolikor
bi se zvi{al ta rekord, ~e bi bil {e Birger Ruud poleg, si sedaj ne upamo ugibati, ljudje pa bi
stavili na 120 metrov. Vsakdo, ki je stal med srednjeevropskimi gledalci pod skakalnico,
dobro ve, kaj pomenijo imena Reidar, Birger, Sigmund, Radmond. Bojim se, da bi jih na{a
publika smatrala kot enostavne cirku{ke skaka~e, ~e ne bi pripadali na{emu lastnemu naro-
du. To vendar dra‘i in mi poznamo dra‘ljaj ponosa, kadar nam doda brzojav nove metre k
staremu rekordu! Na{e mnenje je, da so Reidar in ostali norve{ki srednjeevropejci vendarle
vredni svoje te‘e v zlatu.«143
Na uradnem tekmovanju je zmagal Poljak Maruszarz, drugi je bil ~ehoslova{ki reprezen-
tant Barton, tretji pa [vicar Reymond. Po uradnem tekmovanju se je obetal vrhunec dneva,
saj naj bi bil prav tedaj dose‘en zelo na glas napovedovan 100 metrski skok. Toda do tega ni
pri{lo. Zaradi zamude tekmovanja, ki se je zgodila predvsem zaradi prepoznega prihoda
dodatnih vlakov, je sonce skakalnico dodobra zmeh~alo. Hitrosti skakalcev so bile zato ve-
liko ni‘je, zmeh~an sneg pa je vplival tudi na negotovo dosko~i{~e.
Zelo zanimiva je s tega gledi{~a reakcija {tevilnih gledalcev. Nekateri so bili vidno razo~arani
ali pa so se morda celo po~utili opeharjene. [portni nivo slovenske publike {e zdale~ ni bil tak,
kot si morda to danes mislimo. Celo JZ[Z je pred tekmovanjem izdala plakat, ki je napovedo-
val 100 metrski skok. Taki so bili tudi naslovi po ~asopisju pred tekmovanjem144 in tudi po
njem. »Zaman smo ~akali 100m«, je naslov objavljen dan po prireditvi, dan pred tem pa so pod
vtisom Andersenovega 99 metrskega skoka v Slovencu celo zapisali: »Oni, ki ska~e na plani{ki
skakalnici manj kot 90 m, ni preve~ upo{tevan. Toda s tem ne moremo delati krivice. Razpo-
lo‘enje gledalcev je pa~ tako, da z ozirom na skakalnico, zahtevajo skoke nad 90 m.«145 Prakti~no
je bilo publiki vseeno, ~e ska~ejo Norve‘ani v konkurenci ali izven nje. Ker ti niso nastopili v
konkurenci, so nekateri zahtevali, da celo spustijo njihovo zastavo,146 toda ko so po tekmi
vseeno nastopili in prikazali gotove skoke v mirnem slogu, so bili potola‘eni.
Novost Planice tega leta pa je bila, da so se prvi~ glasno pokazali tudi doma~i nasprotniki.
Iz opozicije, ki je imela glavno organizacijsko podporo v Ljubljanski zimsko {portni podzve-
zi, se je izdvojil Robert Kump, pisec smu{ke literature in stalni smu~arski u~itelj na Pokljuki.
Kump je v dnevniku Slovenec zlil kar nekaj ‘ol~a na prireditelja – JZ[Z in Josa Gorca oseb-
no. Kump je trdil, da skakalnica ni bila toliko ~asa priznana zato, ker iz JZ[Z niso poslali
pravo~asno FIS treh kopij profila, na podlagi katerega bi FIS lahko prireditev na skakalnici
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
143 Citirano po: Gorec, str. 16, 17.
144 Slovenec, 10. 3. 1935.
145 Slovenec, 16. 3. 1935.
146 Ulaga, str. 21.
147 Ro‘man je pri~al v svoji izjavi preiskovalnemu odseku JZ[Z v zadevi Ro‘man, da so ga za prijavo prireditve
prosili, da jim izro~i njegove na~rte.
409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
odobrila. »Jasno je, da FIS-a skakalnice, o kateri sploh ne ve, kako izgleda, ne more priznati.
Vendar je priznanje pri{lo potem, ko so poslali na~rte147 in ko se je neki funkcionar potrudil,
da je za malenkostno vsoto 5000 Din govoril z Oslom.«148 Odlo~itev norve{ke smu~arske
zveze je smatral Kump za pravilno, saj niti »cirku{ko« vabilo, {e manj pa vabljenje norve{kih
skakalcev mimo zveze, ni bilo pravilno. Zelo kriti~no je gledal tudi na organizacijo priredi-
tve. »Napovedovalec je bil nemogo~. Med skakanjem je celo, seveda najbr‘ z dovoljenjem
Zveze, delal reklamo za gramofonske plo{~e, klobase, smu~ke itd. Ne vem, kaj bi storila
Andersen in Maruszarz, ~e bi vedela, da isti napovedovalec, ki napoveduje njuna imena, dela
isto~asno tudi reklamo za klobase. Ta banalnost je bolela vse sportnike.« Zmotilo ga je napo-
vedovanje daljave pred uradno objavo, publika naj bi ovirala dostop skakalcev na vrh skakal-
nice, vlaki so zamujali… Drugo poglavje pa je bila prepoved nastopa nekaterim slovenskim
skakalcem, ki so bili ‘eljni pokazati na tekmovanju svoj pogum in znanje. [ele tik pred
nedeljsko tekmo, ko so s smu~mi ‘e pri{li pod skakalnico, so izvedeli, da nih~e razen [ramla
in Nov{aka ne sme nastopiti. »Za to, da je na{a Zveza prepovedala na{im fantom start, in to
tik pred tekmo, ne vidim nobenega opravi~ila. Zvezo, ki prireja namesto sportnih tekem, take
cirku{ke prireditve, kakr{na je bila 17. marca, bo treba po{teno pre~istiti.«149
Joso Gorec, ki je bil na ve~ mestih izzvan, je podal svojo repliko ‘e naslednji dan. V njej
je veliko o~itkov argumentirano zavrnil, ~isto vsega pa se ni dotaknil, saj je mestoma Kump
morda celo pretiraval. Kot npr. pri tem, da v JZ[Z niso hoteli privo{~iti najve~jega uspeha
slovanskemu rojaku Maruszarzu. Vsak je pa~ vlekel vrv na svojem koncu in v podajanju
argumentov, posebej pa v njihovi izpeljavi rahlo pretiraval. Gotovo pa je Gor~ev odgovor
bolj razumsko umirjen. Glede prepovedi norve{ke zveze je zapisal, da je potem, ko je FIS
skakalnico odobrila, norve{ka zveza vseeno vztrajala na prepovedi, ker je na~elno proti ve-
likim skakalnicam. Na Kumpov o~itek, da zveza ni ni~ storila glede nastopa Avstrijskih tek-
movalcev, od katerih je na tekmovanju skakal le Höll, je bil Gorec mnenja, da ostalih 13
skakalcev ni nastopilo na tekmovanju zaradi slab{ih rezultatov na treningu. Sicer pa se JZ[Z
v interni spor avstrijskih skakalcev ne sme vtikati. Do reklam, ki jih je objavljal s pomo~jo
oja~evalne naprave Dobrlet, pa naj bi pri{lo brez vednosti zveznih funkcionarjev. Glede na-
stopa slovenskih skakalcev pa je Gorec zapisal, da bi bili k tekmi pripu{~eni le tedaj, ko bi na
treningu prikazali zanesljive skoke. Edino Pribov{ek, ki pa se je kasneje potolkel, je namre~
izpeljal vse skoke brez padca, tako da sta bila kasneje za tekmo dolo~ena tekmovalca, ki sta
prikazala skoke z najmanj padci. »Da tekmovalci niso bili obve{~eni o startnem dovoljenju,
je krivda klubovih delegatov, ki bi morali prisostvovati ‘rebanju v soboto zve~er, oziroma
samih tekmovalcev, ki bi se morali zanimati pred tekmo, kdo od njih je pripu{~en k startu.«150
Zadeva okrog nenastopanja nekaterih skakalcev je bila tako pere~a, da je bilo v maju po
protestu Ljubljanske zimsko-{portne podzveze, na preizku{njo z zagovarjanjem postavljeno
takratno celotno zvezno vodstvo na glavni skup{~ini JZ[Z.
Kumpov kriti~ni prispevek in protest ljubljanske podzveze lahko ozna~imo gotovo kot
zelo dobrodo{el, tako v smislu organizacije prireditve, {e bolj pa v smislu zgodovinopisja, saj
kritika u~inkovito deluje k pre~i{~evanju. Sama hvala, ki je razumljivo prihajala s strani
organizatorja prireditve, zagotovo nikoli ne more biti odraz kompleksne stvarnosti. Plani{ka
stvarnost namre~ nikoli ni bila le tak{na, kakr{na se je na dan vseh zgodovinskih prireditev
pokazala. Pove~ini se je namre~ Planica usidrala v slovenski zgodovinski spomin kot vedno
148 Slovenec, 29. 3. 1935.
149 Prav tam.
150 Prav tam.
410
uspe{na in krivi~no napadana. Javne kritike v letu 1935 so ob Ro‘manovem primeru vsaj
drugi tak{en primer »slavne« plani{ke zgodovine. Toda napa~no bi bilo manj{ati pomen pri-
reditve v letu 1935, saj je bila dejansko do takrat nedose‘eni slovenski smu~arski dogodek.
U~inkovita propagandna akcija je namre~ pod vzno‘je skakalnice pripeljala gotovo preko
10.000 gledalcev. [tevilne ugodnosti pri nakupih kart, {tevilni izredni vlaki, ki so ob rednih
imeli dodatne povezave z vsemi ve~jimi mesti, bogata gostinska ponudba, so ob reklamni
akciji za senzacionalne skoke postali odli~en magnet obiskovalcem iz mnogih oddaljenih
krajev. Da bi obiskovalci zadostili svojim nedeljskim verskim obi~ajem, so jim priredili v
Planici celo pet svetih ma{.151 Tak{ne, na prvi pogled morda dogodku obrobne zadeve, zgo-
dovinarju lahko pri~ajo o dru‘benih razse‘nostih plani{kega dogodka. Celo nekateri tiskani
oglasi v ~asopisju, kot je bil npr. tisti za kremo Kamila,152 so bili prirejeni plani{kim skokom.
Planica je bila skratka skozi o~i tedanjega prebivalstva dogodek, ki ga je bilo nemogo~e
prezreti. O pomenu prireditve, ki je imela hkrati tudi zna~aj slovanskega prvenstva, pri~a tudi
dejstvo, da je pokroviteljstvo nad smu{kimi tekmami prevzel mladi kralj Peter II.153 ^etudi je
bil Peter II. {ele prvi med Kara|or|evi}i, ki se je nad smu~anjem ‘e kot mladi fanti~ navdu{eval,
pokroviteljstvo s strani jugoslovanske kraljeve dru‘ine {e zdale~ ni bilo nepomembno, vsaj
ne z vidika kraljeve ekskluzivnosti. Pomen prireditve za dr‘avo pa ka‘ejo tudi pokrovitelji
tekmovalnih daril. Za prve tri uvr{~ene so darovali nagrade: minister za vojsko in mornarico,
minister za telesno vzgojo naroda in predsedniki mestnih ob~in Beograda, Zagreba in Ljub-
ljane. Darilo za najlep{i skok dneva je prispeval ban Dravske banovine, posebno darilo za
najdalj{i skok dneva pa je darovala dr‘avna turisti~na agencija Putnik d.d.154
8. Udru‘enje smu~arjev Planica
Navkljub ogromnemu uspehu in obisku prireditev niti Ilirija leta 1934 niti JZ[Z v letu
1935 s prireditvijo nista ‘eli finan~nih koristi. Investicijski stro{ki in stro{ki organizacije so
vedno presegali prihodke. Joso Gorec je na skup{~ini JZ[Z leta 1935 kot problem Planice
navedel tudi materialni problem. »Dosedanje funkcionarje saveza je prevevala v njihovem
delu morda prevelika ljubezen do na{ega belega sporta, imeli so preve~ idealizma ter je prav
razumljivo, da se niso vedno zna{li v dana{nji dobi trdega materijalizma.«155 Rde~e {tevilke
pa zagotovo niso bile dobra osnova za uresni~evanje nadaljnjih projektov. Bloudek in Gorec
sta bila prepri~ana, da morata stvar peljati naprej, tako da se v Planici zgradi ve~ji, varen in
predvsem objekt, ki bi bil trajen. Re{itev so na{li v ideji, da ustanovijo samostojno organiza-
cijo, ki bi skrbela za skakalnico, skakalno {olo in organizacijo prireditev. Na to idejo so jih
vodila tudi vse mo~nej{a nasprotja znotraj JZ[Z. Ko je upravni odbor JZ[Z na redni skup{~ini
leta 1935 zaradi plani{kih dogodkov prejel celo nezaupnico, toda z delom naprej nadaljeval,
protesti proti njegovemu delu niso nehali. Te ovire so vodile v odlo~itev, da se JZ[Z s Planico
ne bo ukvarjala ve~ tako, kot se je, ampak bodo te posle prevzele zainteresirane osebe iz
razli~nih ministrstev, {portnih in turisti~nih organizacij, ki bi bili zdru‘eni v u~inkovito orga-
nizacijo. Nastalo je Udru‘enje smu~arjev Planica.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
151 Slovenec, 16. 3. 1935.
152 Slovenec, 15. 3. 1935.
153 Slovenec, 9. 3. 1935.
154 Slovenec, 16. 3. 1935.
155 Poro~ilo za XII. redno glavno skup{~ino. Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza. Ljubljana
1935, str. 34.
411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Zaradi sporov v Ljubljani so sede‘ dru{tva prenesli v Beograd. Za predsednika dru{tva so
tam zaprosili generala Radisavljevi}a, za dva podpredsednika pa priznanega slovenskega
{portnega organizatorja dr. Cirila Pavlina ter {e bolj znanega hrva{kega {portnega organiza-
torja dr. Steva Had‘ija.156 Tako vplivni ljudje, morda tudi namenoma sestavljeni po nacional-
nem klju~u – pokroviteljstvo nad Udru‘enjem pa naj bi prevzel tudi vojni minister @ivkovi}
– gotovo niso imeli tako velikih te‘av pri pridobivanju sredstev. [e posebej ne, ker je Planica
pomenila izredni dogodek.
Pobudo ustanovitve Udru‘enja smu~arjev Planica pa je morala potrditi tudi Ilirija, ki se je
gotovo zanimala za na~rte, da se skakalni {port v Planici razvija {e naprej tako odmevno. Seve-
da pa je bil njen interes predvsem ta, da zadeve v rajonu, ki ga je smatrala za njen in skakalnice,
ki so bile v upravljanju Smu~arskega doma, postavi v njej ugodno razmerje z Udru‘enjem.
Bloudek je tako junija 1935 na plenarni seji Iliriji poro~al o pripravah na ustanovitev Udru‘enja.
Ilirija je v principu tako dru{tvo podprla, za morebitna pogajanja pa sta bila poobla{~ena dr.
Stane Lapajne in Viktor Vodi{ek.157 Ob drugem Bloudkovem poro~ilu v zvezi z ustanavljanjem,
ki je bilo na tapeti na~elstvene seje septembra, so sklenili naj se Udru‘enje v naslednjih vpra{anjih
obra~a direktno na upravo Smu~arskega doma.158 O na~rtih odstopanja organizacije skakalne
tekme in skakalnice Udru‘enju pa je Ilirijo obvestila tudi JZ[Z.159 Uprava smu~arskega doma
v Planici je bila zelo zainteresirana prepustiti skakalnico in zemlji{ko zakupno pravico Udru‘enju,
saj ni imela nobenih sredstev za vzdr‘evanje, {e manj investiranje. V dopisu upravi Ilirije je
zapisala, da je vpri~o njenih efektivnih dolgov, zna{ajo~ih 40.000 din, skakalnica zapisana
propadanju.160 Zato je ponudila Udru‘enju odkup v treh letnih obrokih skupne vrednosti 50.000
din.161 Svoj interes je Ilirija zavarovala v 15. paragrafu pravil novoustanovljenega Udru‘enja,
ki je dolo~al, da se v primeru razpusta dru{tva imovina zopet prenese na Ilirijo oziroma Smu~arski
dom.162 Udru‘enje je imelo izvr{ilni odbor v Ljubljani, predsedoval mu je Rado Hribar. V
Beogradu pa je bil glavna zveza dr. Ciril @i‘ek, ki si je najmanj skozi minulo desetletje nabral
ogromno izku{enj pri lobiranju za denar smu~arskim organizacijam. Udru‘enje je bilo z zbira-
njem denarja uspe{no in lahko so se lotili novega gradbenega podviga, za katerega je na~rte
napravil Bloudek, stavbena dela pa je izvedel Ivan Bricelj.
Z delom so pri~eli 2. decembra 1935. Glede na to, da so delali v zimi, mrazu in snegu, je
bil podvig zelo zahteven. Poleg zemeljskih del, je bila najzahtevnej{a postavitev lesene kon-
strukcije na vrhu dosko~i{~a. Natan~nej{e koli~inske podatke, ki so za tisti ~as bili prav
osupljivi, je objavil v dalj{em ~lanku Slovenec (4. marca 1936) in jih na tem mestu nima
smisla na{tevati. Pri omenjenih podatkih je jasno, da jim je moral gradbeni podvig zelo iz~rpati
prora~un. Podpora banovine in Putnika ni bila dovolj. Gorec je zapisal, da jim je v tej zadregi
pomagal Rado Hribar. »Kar je Bloudek tehni~no izvr{il, to nam je Hribar finan~no.«163 Bri-
celj naj bi se prve dni februarja celo umaknil, ko je uvidel finan~ne te‘ave, tako da je z
njegovimi napravami delo nadaljeval Bloudek ob pomo~i mladega tehnika Ostermana. V
te‘kih razmerah je bila skakalnica s kriti~no to~ko 106 metrov dovr{ena 2. marca. Kot naro~en,
jo je dan zatem pobelil sneg.
156 Gorec, str. 21.
157 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 4. 6. 1935.
158 ZAL, Ilirija, Na~elstvena seja SK Ilirija, 17. 9. 1935.
159 ZAL, Ilirija, Na~elstvena seja SK Ilirija, 1. 10. 1935.
160 AF[, JZ[Z, Dopis uprave Smu~arskega doma v Planici upravnemu odboru SK Ilirije, Ljubljana, 20. 11. 1935
161 AF[, JZ[Z, Dopis uprave Smu~arskega doma v Planici Udru‘enju smu~arjev Planica Beograd – Ljubljana,
Ljubljana 15. 11.1935. Efektivni investicijski stro{ki v skakalnico so zna{ali do tedaj 75.200 din.
162 Glej natan~neje dolo~bo v: AF[, JZ[Z, Izjava SK Ilirije, Ljubljana, 24. 11. 1935.
163 Gorec, str. 22.
412
@e konec decembra je bila dokon~ana {e 25 metrska, konec januarja pa {e 65 metrska
skakalnica.
9. Kongres v Ga-Pa
V letu 1936 je zimske olimpijske igre gostil Garmisch-Partenkirchen in kot je bila nava-
da, je v kraju, ki je tisto sezono gostil najpomembnej{e smu~arsko tekmovanje, potekalo tudi
zasedanje foruma FIS.
In‘. Straumann se je ‘e po plani{ki prireditvi 1935 oglasil. V pismu predsedniku FIS
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Velikanka 1936.
413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
164 Gorec, str. 19.
Norve‘anu Oestgaardu je poudaril, da se mora pot razvoja daljave smu{kega skoka nadaljevati
ne oziraje se na sklepe, ki se napravijo za kako zeleno mizo na severu. Ob‘aloval je, da se je
FIS pustila zapeljati in jo grajal, da je postavila svojo oblast v slu‘bo nacionalne oholosti. Na
skup{~ini {vicarske smu~arske zveze junija 1935 pa je Straumann kritiziral sklep FIS, da so
ve~je skakalnice kot za 70 metrov prepovedane za mednarodne tekme (mi{ljena so bila pr-
venstva FIS).164 To je v kontekstu tedanjih prireditev pomenilo dana{nja svetovna prvenstva.
Dolo~ilo se mu je zdelo posebej sporno, ker so v Nem~iji dogradili novo olimpijsko skakal-
nico za 80 metrov. Olimpijske igre pa so tedaj isto~asno predstavljale tudi Prvenstvo FIS.
Prav zaradi tega je pripravil nov predlog, ki je bil upo{tevan izklju~no zaradi nove skakalnice
v Garmisch-Partenkirchnu. V novem pravilniku o velikosti skakalnic so pravila druga~na od
tistih sprejetih leta 1935 na kongresu v [trbskem plesu, kjer sta bili uvedeni dve kategoriji.
Prva s kriti~no to~ko do 70 metrov in druga s kriti~no to~ko nad 70 metrov, kjer se tekmo-
vanja (razen olimpijskih in FIS tekmovanj) dovoli, ~e skakalnica odgovarja FIS normam.
Nov predlog je odpravil kategorije, namesto njih pa kot edino mejo dolo~il kriti~no to~ko 80
Velikanka 1936.
414
metrov. Poobla{~eni predstavnik JZ[Z Had‘i je seveda ob tem glasno protestiral, umirili pa
so ga z dejstvom, da smatra predsedstvo FIS Straumannov predlog za svojo zaupnico. Skra-
tka, ocena, da je Straumann predlog pripravil le zaradi zagotovitve regularnosti rezultatom
na olimpijski skakalnici, najbr‘ ne more biti zgre{ena. Tej tezi potrjuje tudi dejanje FIS, ko je
njeno predsedstvo na prvi naslednji seji koncem februarja v Oslu dolo~ilo, da stopijo sklepi
kongresa v veljavo {ele s 1. majem 1936. 165
10. Plani{ki zapleti v letu 1936 in prvi~ ~ez 100 metrov
Prav zme{njava glede dolo~il velikosti skakalnic je na plani{ki prireditvi leta 1936 bila
eden glavnih vzrokov za prireditvi neljube dogodke. Udru‘enje se je po objavi sklepov kon-
gresa v Garmisch-Partenkirchnu zna{lo v dvomih in je zato pri FIS prijavilo tekmovanje na
65 metrski skakalnici, medtem ko bi se na novi velikanki opravilo le skoke za trening. Toda
potem, ko so od tajnika FIS in hkrati predsednika Norve{ke smu~arske zveze prejeli obvesti-
lo, da stopijo sklepi kongresa v veljavo {ele s 1. majem 1936, je bila situacija za plani{ke
prireditelje druga~na. Potemtakem so veljali {e stari sklepi in se lahko uradno tekmovanje
izvede tudi na novi velikanki.
Norve‘ani, med njimi brata Ruud in Ulland, so bili zelo presene~eni ob prihodu v Plani-
co, ko so videli, da je za tekmovanje kot dojen~ek negovana le velikanka. Nastop na ve-
likanki je bil v nasprotju s pogoji, ki jih je njim postavila njihova zveza. »Zna{li smo se v
te‘kem polo‘aju,« se je spominjal Sigmund Ruud. Po drugi strani pa je v njih gorela ‘elja, da
bi na njej skakali. Iz izteka je izgledala prvovrstno. Spreletavali so jih mravljinci. Prvi dan po
prihodu, so se odlo~ili, da jo na treningu preizkusijo, toda dovoljenja za nastop na tekmo-
vanju niso pridobili.
Poskusni skoki so na plani{ki velikanki potekali ‘e od 10. marca, ko jo je prvi preizkusil
Albin Nov{ak, sodelovala pa sta tudi Norve‘ana Hagen in Oedegaad. Ti skoki so bili precej
gotovi in z malo padci, druga~e pa je bilo na petkovem treningu, ko je bil sneg precej pomrz-
njen. Ob prvem in kot se je kasneje izkazalo edinem njegovem skoku, je Birger Ruud grdo
padel pri 93 metrih. Padec je naredil na Sigmunda, ~akajo~ega na vrhu zaleti{~a, velik vtis, a
po telefonu je kasneje izvedel, da bratu ni ni~ huj{ega.166 Kot je zapisal v svojih spominih
Sepp Bradl, so se padci {e naprej vrstili. Samo trije so po njegovih podatkih ta dan opravili
veljaven skok brez padca. Trening so po prvi seriji prekinili in skakalci so zelo tiho zapustili
prizori{~e.167 Sigmuund Ruud je bil v tistem trenutku vesel, da si je na vrhu skakalnice odpel
smu~i in {el pe{ v iztek. Bil je mnenja, da bi, ko bi tedaj vpra{ali skakalce, ~e so jim take
predimenzionirane skakalnice v{e~, vsi kot en mo‘ odgovorili, da jih je treba preganjati.168
Toda kljub temu, da v svojih spominih trdi, da so se po tej izku{nji zlahka odrekli na-
daljnjemu skakanju, nam drugi viri pri~ajo, da so se {e do zadnjega trenutka trudili, da bi od
Norve{ke zveze prejeli dovoljenje za tekmovalni nastop. To jim je tudi uspelo. Toda dobili so
ga po telefonu {ele na dan 15. marca, ko so se na tekmovalni dan ‘e pri~eli poskusni skoki.
Dovoljenje je bilo jasno. Obsegalo je dva pogoja:
1. »Prireditelji tekem naj dajo jamstvo, da bodo vplivali na tisk, da o norve{ki zimsko-
{portni zvezi ne bo pisal ni~ slabega.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
165 Gorec, str. 25.
166 Ruud, str. 88, 89.
167 Sepp Bradl, Mein Weg zum Weltmeister. Schlüsselverlag, Innsbruck 1952, (dalje: Bradl), str. 85.
168 Ruud, str. 89.
415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
2. Noben Norve‘an ne sme presko~iti znamke 80 m.«169
Pogoji so bili zelo zgovorni. Sigmund Ruud je kot vodja Norve{kih skakalcev pogoje
sporo~il vodstvu Udru‘enja, ti pa sodnikom. Oboji so se z njimi strinjali in jih sprejeli. Toda
po razgovoru, ko so se Norve‘ani podali proti zaleti{~u, je v konkurenci ‘e sko~il prvi tekmo-
valec. To jih je zmotilo in po uradni razlagi dogodkov je bil prav to vzrok temu, da so se
Norve‘ani skokom na velikanki odpovedali. Po pravilih se namre~ skoki v konkurenci niso
smeli za~eti, ne da bi prej vsi opravili poskusne skoke. Uradna razlaga dogodkov je, da se je
Sigmund Ruud glede tega obrnil na sodni{ki zbor. »Sporo~eno mu je bilo, da je sodni{ki zbor
dolo~il, da s tekmo ni mogo~e ve~ ~akati, da bodo tekmovalci absolvirali prve skoke, nato pa
{e Norve‘ani poskusne skoke. To pa popolnoma izjemoma, z ozirom na to, ker so dobili norve{ki
tekmovalci startno dovoljenje od svoje zveze tako pozno, da jim ni bilo ve~ mogo~e dospeti
pravo~asno na start. Norve{ki tekmovalci pa so zavzeli stali{~e, da se poskusni skoki ne
morejo ve~ vr{iti potem, ko se je tekma ‘e pri~ela in bi to bilo proti vsem pravilom in pred-
vsem ne fair proti drugim tekmovalcem ter so iz tega razloga odstopili od tekmovanja.«170
Tak{na je bila uradna razlaga, ki jo je sklenil po tekmovanju izvr{ni odbor Udru‘enja skupaj
z norve{kimi tekmovalci, potrjuje pa jo tudi izjava avstrijskega sodnika Bildsteina. »Ko so
bili ‘e skoki prve serije v teku, so nam telefonirali, da bodo Norve‘ani skakali. Za~eli smo
zavla~evati in namenili smo uvrstiti za I. serijo poskusne skoke Norve‘anov. Od mostu mi je
tedaj zaklical Sigmund Ruud, da Norve‘ani ne morejo tekmovati, ker je tekma ‘e pri~ela in ne
morejo oni dolo~iti startnega mesta. Odgovoril sem mu, da je to zadeva sodnikov in ne tek-
movalcev. Ruud: ’To je proti pravilom,’ jaz pa: ’Desetletje sem sodnik za skoke in vem, kaj
delam, ~e no~ete, bomo pa~ brez vas kon~ali tekmo.’ In pri tem je ostalo.«171
Na odlo~itev odpovedi pa je s strani Norve‘anov gotovo vplivalo tudi dejstvo, da si niso
pustili diktirati mesta zaleta, saj so se zavedali, to je Ruud tudi zapisal, da so skoki kraj{i od
80 metrov na velikanki veliko nevarnej{i od dalj{ih. Poleg tega pa je bil, navkljub dolo~ilom
doma~e zveze, v Planici kon~no v igri predvsem nov pri~akovani rekord. Ob zavedanju, da
ga nih~e razen njih ne more dose~i, so se nastopu odpovedali.
Tekmovanje,172 ki je spet preseglo vsa prej{nja leta, se je tako odvilo brez {portnikov, od
katerih se je najve~ pri~akovalo. Gledalce, ki se jih je pod Poncami zbralo kar 15.000, je
odlo~itev jezila. Nova skakalnica, katero je pred tekmovanjem blagoslovil {kof Ro‘man,
tako ni kazala vtisa, da bo pred mno‘ico gledalcev zveli~ana s 100 metrsko daljavo. Toda,
kakor se je morda v tistem trenutku zdela razo~aranemu ob~instvu stvar zgubljena, tako je
nova plani{ka prireditev zopet do‘ivela veliko presene~enje. Kot feniks iz pepela se je tedaj
pojavil nov junak, komaj 17 letni Avstrijec Sepp Bradl.
V uradnem tekmovanju, kjer so se pomerili tekmovalci Avstrije, ^ehoslova{ke, [vice in
Jugoslavije, je Bradl zmagal. Avstrijci, ki so v Planici nastopili z najbolj{imi skakalci, so
zasedli vseh prvih pet mest. Ko so po uradnem tekmovanju skakalci popoldne skakali {e
izven konkurence, torej za rekorde, pa sta se Bradl in Planica z velikimi ~rkami vpisala v
svetovno zgodovino. Bradl je namre~ v Planici izvedel prvi veljavni skok prek meje 100
metrov.
Potem ko z dol‘ino svojega prvega skoka izven konkurence ni bil zadovoljen, se je z
veliko zagnanostjo {e enkrat podal na skakalnico in smu~i utrl s parafinom. Kot je objavljeno
169 Slovenec, 17. 5. 1936
170 Slovenec, 19. 3. 1936.
171 Gorec, str. 30.
172 O prireditvi v tem letu glej {e: Toma‘ Pavlin, Svetovni rekord dose‘en v Sloveniji (Ob 60-letnici smu~arskega
skoka prek 100m), v: Kronika, let. 44 (1996), {t. 1, str. 79–85.
416
v njegovih spominih, je bil zelo nervozen, ker se ni smel ‘e takoj zapoditi po zaleti{~u. Dva
kolega je celo prosil, da ga vsak s svoje strani suneta v smu~ino, ki je postala vpri~o popol-
danske sen~ne lege {e hitrej{a. »Veter mi je ‘vi‘gal okrog obraza, stra{ansko hitro sem se
bli‘al odsko~nemu mostu. Malo pred prehodom na odsko~no mizo bi se moral rahlo dvigniti,
da bi uravnal pritisk. Toda bliskovito me je pre{inilo: Ostani v po~epu, ~etudi te pritisk po-
polnoma premaga! Na prehodu je bil pritisk ogromen. Skoraj se mi je ‘e zazdelo, da mi ne bo
uspelo izvesti pravo~asnega odskoka. Toda z zadnjim atomom mo~i mi je uspelo, da sem se
od mize odlepil in – cak! – bil sem zunaj! Takoj sem ob~util, kako me je dvignilo v zrak. Odriv
mi je torej tako perfektno uspel, da ne bi mogel bolje. Zrak je tako mo~no pritiskal na moje
prsi, kot bi me hotel poriniti mo~no nazaj, toda jaz sem nanj pravilno legel in pustil, da me
nese. Dvignil sem se na mrtvo to~ko. ^udovito sem zagledal dosko~i{~e, ki je le‘alo globoko
pod mano. Ob~utek jadranja po zraku je bil veli~asten. Imel sem le eno ‘eljo: Vedno tako
leteti! Za stotinko sekunde sem bil odtrgan resni~nosti. @vi‘gajo~i vzgornik me je kmalu vrnil
v resni~nost, saj sem komaj z zadnjimi mo~mi prepre~il, da se mi smu~i niso razdvojile.
Medtem ko sem z dolgimi gibi stremel k dosko~i{~u, sem ~util, kako me od moje linije letenja
premetava levo in desno. Polet se je zdel brez konca. Nenadoma se mi je dosko~i{~e bliskovi-
to pribli‘alo. [e nekaj trenutkov in opogumljen sem do kraja osredoto~il moje mo~i in misli.
Tako sem pristal v gotovem telemarku. V istem trenutku sem zaznal glasne vzklike gledalcev,
ki so takoj zatem utihnili. Kot pu{~ica sem zdrvel proti izteku. O~i so se mi zasolzile. Tako
visok je bil tempo med skokom.«173 Ko se je Bradl zaustavil v izteku, je takoj pomislil, kako
dolg skok je izvedel. Moralo je biti ~ez 100 metrov. Tiso~i so zrli proti sodni{kemu stolpu. V
trenutku, ko se je na tabli pokazala vrednost 101, je vzdu{je do‘ivelo vrhunec. Bradlov skok
dol‘ine 101 meter, dose‘en v idealnih pogojih, je bil tako prvi veljavni skok ~ez 100 metrov
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
173 Bradl, str. 94.
Sepp Bradl
417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
v zgodovini. Na ve~ mestih so gledalci podrli za~asne ograde, se prebili med reditelji in vdrli
v iztek, kjer so Bradla ‘e obletavali {tevilni fotografi.
Dol‘ina zgodovinskega pomena seveda lahko kmalu povzro~a domneve. Objavljena daljava
101 meter je prav mogo~e bila {e pol metra dalj{a, saj o dol‘ini 101,5 metra pi{e Ruud, enaka
dol‘ina pa naj bi bila objavljena tudi na pokalu, ki ga je Bradl to leto prejel.174 Z dana{njim
tehni~nim znanjem je zadeva lahko re{ljiva, saj obstajajo posnetki Bradlovega skoka. Toda
vpra{anje tistega pol metra je v kon~ni fazi resni~no le tehni~no vpra{anje, ki na oceno zgo-
dovinskih razse‘nosti dogodka ne more vplivati.
V Planici pa je bil to leto zopet popravljen jugoslovanski rekord – 89,5 metra. Le pol
metra do devetdesetice je zmanjkalo Albinu Nov{aku.
Odve~ je seveda poudarjati, da so novice iz Planice spet ob{le svetovno javnost. Vsaj
tisto, ki ji je smu~anje bilo blizu. Plani{ki skoki so bili tudi ena redkih {portnih tem, morda
celo prva, ki je pri{la na naslovnico doma~ih dnevnikov.
11. Norve‘ani – vzor in zaviralo
Zaradi norve{ke reakcije se je zanimivo posvetiti takratnim razmeram v svetovnem
smu~anju, {e bolj pa norve{kemu smu~anju, saj mestoma problematika bojkota sega tudi na
podro~je zgodovine mentalitete. Ob opisih norve{kih smu~arjev, posebej skakalcev, po vsem
svetu niso skoparili s pohvalami. Norve{ki skakalci so bili svetu vzor. Najpogosteje so jih
ozna~evali kot smu~arske kanóne, kar je pomenilo izvrstne smu~arje. Zmagovali so na vseh
pomembnej{ih svetovnih tekmovanjih. Vsaj od Norheima, bratov Hemmestveit in drugih, ki
so izhajali v glavnem iz Morgedala, so Norve‘ani ‘e od konca 19. stoletja veljali za najve~je
svetovne smu~arske ase. Kot njihovi nasledniki so v ~asu med obema vojnama med skakalci
za~eli izstopati smu~arji iz manj{ega kraja Kongsberg, od koder so poleg ve~ bratov Ruud
izhajali tudi Hanssen, Guttormsen in {tevilni drugi. Ti {portniki so bili vsaj pozimi vedno na
poti po tujini. Po srednji Evropi in Ameriki so delali kot trenerji ali zastopniki norve{kih
(smu~arskih) firm, potovali so po turnejah in se predstavljali in tekmovali na raznih {portnih
ali ekshibicijskih prireditvah. Bili so slavni, a slava jih ni preve~ prevzela. Ostajali so skrom-
ni. Fantje niso bili {portniki le po telesu, ampak tudi po du{i. ^e so jih ozna~evali kot {port-
nike v pravem pomenu besede, bi to v kontekstu tedanjega ~asa pomenilo, da so jih krasile
tudi osebne moralne kvalitete.
Toda na primeru Planice lahko zaznamo, da se je njihova podoba postopoma za~ela krha-
ti. Vendar ne zato, ker bi se norve{ki smu~arji po naravi za~eli spreminjati. Na to podobo je v
srednji Evropi najve~ vplivalo postopanje njihove nacionalne smu~arske zveze in posredno
tudi FIS, v kateri so Skandinavci igrali glavno vlogo. V tridesetih letih je bila namre~ v
Evropi na preizku{nji tradicija. Mo~na norve{ka tradicija, ki je norve{ke skakalne kanone
dejansko ustvarila, je zaznamovala njihovo dr‘o v svetu. Ni bilo dvoma, da so bili najbolj{i
nordijski smu~arji na svetu – kot tudi ni bilo dvoma, da so se sami kot taki po~utili. Dejstvo
pa je, da so se jim z leti drugi po kvaliteti pribli‘evali, na kar so konec koncev tudi sami z
aktivnostmi zunaj domovine mo~no vplivali. Samoumevno je, da se je s {irjenjem in zo-
174 Gu~ek, str. 30. Ustni vir Svetozarja Gu~ka je Bradlova h~i. O skoku 101,5 m leta 1936 pi{e tudi Slovenec,
23. 2. 1941. Domnevno je avtor tega zapisa celo Gorec, saj se v ~lanku uporabljajo njemu zna~ilni statisti~ni poda-
tki. Poleg ustnih in nekaterih dogodku sodobnih virih pa o daljavi 101,5 m pri~ajo tudi nekateri drugi tuji (enci-
klopedi~ni) viri. Npr. Enciclopedia dello Sciatore, Fratelli Fabbri editori, Milano 1960.
418
renjem smu~anja drugod do te mere, da so se mo~no ve~ali interesi in dejavnost drugih, v
norve{kem smu~arstvu prebudil refleks. Zgodila se je obrambna reakcija pred tem, da bi
prevzemali iniciativo drugi narodi z manj smu~arske tradicije, med katerimi so bili Slovenci
v njihovih o~eh pravi eksoti.
Kot smo spoznali, so se prvi~ pri nas z »norve{kim kompleksom« seznanili ‘e na priredit-
vi leta 1935. Kot obroben a zelo zgovoren oris tega nam ka‘e naslednja situacija. Pred tekmo,
ko je po pogajanjih glede nastopa v uradni konkurenci prispel zadnji negativni odgovor iz
Osla, naj bi Bloudek nejevoljen dejal: »Naj nas le ovirajo, ampak jaz bom zgradil skakalnico,
{e bolj{o, {e ve~jo, pa bomo videli, kdo bo zmagal!« Andersen pa mu je na to ves razburjen
zaklical: »Pa kaj vam daje pravico graditi take skakalnice? To vendar ni za vas!«175 Scena je
Gorca osupnila, a njega in Bloudka se je morala dr‘ati trma, tako da v svojem prepri~anju in
vztrajnosti nista odnehala. V letu 1936 sta se tako {e enkrat, tokrat glasneje, spopadli jugo-
slovanska smu~arska adolescenca z norve{ko tradicijo.
To leto pa se je tehtnica odlo~no premaknila na stran Planice. Zato so poskrbeli Nor-
ve‘ani sami. ^etudi bi lahko dokazali, da so bila vsa postopanja glede nastopa Norve‘anov v
Planici z njihove strani pravilna, ne bi mogli odpovedi nastopa z njihove strani opravi~iti z
enega razloga.
Prav na isti dan kot v Planici, so potekali skoki tudi na novi veliki skakalnici na Norve{kem.
V Renni so dosegli najdalj{i veljavni skok 94 metrov. Seveda se tu takoj odpira vpra{anje, ~e
niso prav zaradi skokov na skakalnici doma, od katerih so pri~akovali veliko, v norve{ki
zvezi glede Planice postopali na opisani na~in. Drago Stepi{nik je postavil tezo, da je norve{ka
smu~arska zveza namenoma poslala v Planico dovoljenje prepozno.176 Dejstvo je, da je bilo
ravnanje FIS in norve{ke smu~arske zveze do Planice zelo te‘ko opravi~ljivo. Bildstein se je
ob tem celo poigral in dejal, da nimajo napak tisti, ki pravijo: »Hm, ~e bi bila ta skakalnica
na Norve{kem...«177 FIS oziroma Norve‘ani znotraj nje naj bi {li celo tako dale~, da bi pred
napovedanim tekmovanjem na novi plani{ki velikanki leta 1936 obvestili nekatere nacional-
ne zveze, ne pa JZ[Z, da je tekmovanje na veliki skakalnici prepovedano. Na to so Gorca
opozorili ^ehi, ko so ga vpra{ali ali naj vseeno pridejo.178 Skratka, Norve‘ani so v slu‘bi
obrambe interesov v imenu tradicije kot prvo varovalko spro‘il administrativni boj.
Drugo varovalko, {portne uspehe, pa so smatrali za nedotakljivo. Niso dvomili v to, da
jim primata v skakanju ne more odvzeti nih~e. V Planici se jim je to zelo ma{~evalo. Nikakor
niso pri~akovali, da lahko kdo dose‘e 100 metrski skok. Birger Ruud naj bi v Planici ob tem
nekemu novinarju celo izjavil: »A kdo naj ga dose‘e, saj mi ne ska~emo!« Bradl, ki je imel
Birgerja Ruuda za svojega najve~jega vzornika,179 jih je gotovo mo~no potolkel. Njegov
nepri~akovani skok jih je gotovo {okiral bolj kot nizkotne sne‘ne kepe in ‘vi‘gi ob~instva.180
Bradl tako s svojim izjemnim skokom ni »re{il« le prireditve, saj je po pisanju ~asopisov
mnoge zanimal le 100 metrski skok, ampak je s svojim dose‘kom mo~no zaznamoval ob-
dobje norve{kega boja z alpskimi de‘elami, ki je trajalo ‘e skoraj desetletje. Boj za vpliv med
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
175 Gorec, str. 18.
176 Stepi{nik, str. 114.
177 Citirano po: Gorec, str. 30.
178 poroèilo skup{èine 36 , str. 22.
179 Bradl, Kako ~astno je bilo to, da je Bradl leta 1933 sodeloval na treningu Birgerja Ruuda na Berg Islu
(Innsbruck) in kako mo~no ga je cenil in ~astil, opisuje v Bradl svojih spominih.
180 ^e si dovolim malo aktualiziranja, lahko ocenjujem, da je pojav metanja sne‘nih kep na mednarodnih
smu~arskih prireditvah v Sloveniji morda celo indikator smu~arske zrelosti posameznega naroda. »Hrva{kim« sne‘nim
kepam na Zlati lisici 2003 pa lahko najdemo paralelo tudi v ‘vi‘gih Bojanu Kri‘aju v Bosni in Hercegovini, ko na
olimpijskem slalomu v Sarajevu 1984, s 7. mestom ni »zadovoljil« gledalcev.
419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
alpskimi de‘elami in Skandinavci je bil sicer ‘e dolg. Enega vrhuncev je do‘ivljal ob koncu
dvajsetih let, ko je bilo aktualno priznanje alpskih disciplin s strani FIS. Razumljivo je tudi s
tega vidika vsa srednja Evropa stala izrazito na strani Planice.
Spremljevalci in pogosto tudi nosilci posledic tega administrativnega boja so bili norve{ki
skakalci. Verjeti moramo izjavi Birgerja Ruuda v Slovencu 18. marca 1936, da so oni storili
vse, da bi dovoljenje za nastop pridobili. O njihovi zavzetosti govorijo tudi druge tam opisa-
ne reakcije. Udru‘enje smu~arjev Planica je smatralo celo kot dol‘nost, da obvesti javnost o
tem, da so bili ravno norve{ki tekmovalci tisti, ki so se najbolj trudili dose~i {e pravo~asno
spremembo startnega dovoljenja in omogo~iti ~im lep{o izvedbo prireditve.181
Ob~utki norve{kih skakalcev pa so bili gotovo me{ani. Zato so bile take tudi njihove re-
akcije. Z leti so se svoje dvoumne dr‘e zavedali, a vseeno vztrajali na stali{~u, da smu~arski
skoki na velikih skakalnicah niso koristni {portnemu razvoju skokov. Le izjemoma, ~e so stvari
pod nadzorom in ni mo~ ra~unati na tveganje, so bili dopustni. Planici in njihovim snovalcem
pa so spo~etka le ste‘ka zaupali, saj so bili na podro~ju {portnih skokov za~etniki. Sigmund
Ruud je bil mnenja: »Kdo ve, morda se bodo skakalci s~asoma na te fantasti~ne hitrosti nava-
dili in se prilagodili pogojem. Toda gotovo ne bo nikoli skokom v prednost, ~e bo tak{en napre-
dek vsiljen in pospe{evan umetno.«182 Imel je prav in v oceni stanja se ni motil, ko je povedal,
da bi morali ve~ misliti na to, da postanejo smu~arski skoki {port primeren za vse. S tega
stali{~a nam kon~no postane razumljivo, zakaj je Norve{ka smu~arska zveza in FIS smatrala
Planico v glavnem za nerazumen lov za rekordi. Planica je zanje nosila pridihe cirkusa.
Njihovi argumenti so bili razumljivi. Njihova dejanja pa so kazala, da imajo pod vlogo
igranja zavetnikov svetovnega smu~anja sami dvojno moralo. Za »varuhe« smu~arskega
181 Slovenec, 19. 3. 1936.
182 Ruud, str. 93.
Trojni skok Norve`anov.
420
skakanja so veljala dvojna merila. ^e so drugim o~itali cirkus, so ga sami na drugem koncu
sveta po~eli. Tu mislim predvsem na njihove ameri{ke turneje. V spominih Sigmunda Ruuda
lahko namre~ spoznamo kar nekaj zanimivih – da, celo cirku{kih dogodkov, ki so jih norve{ki
kanóni izvajali ~ez lu‘o. Tja so bili kot svetovni mojstri povabljeni na turnejo po vsej dr‘avi.
Ameri{kemu obi~aju primerno, je njihovo pojavljanje vzbujalo precej pozornosti. Na nasto-
pih po ameri{kih skakalnicah so izven konkurence izvajali prave predstave. Prek skakalnic
so se spu{~ali v dvojnih ali trojnih skokih, kar je pomenilo, da so hkrati ~ez skakalnico leteli
dva ali trije. Tveganja in varnosti Ruud na tem mestu sploh ne omenja. Zelo jasno je, da so
bili tak{ni smu~arski skoki prirejeni izklju~no zabavi gledalcev.
Vrhunec vsega pa je bil nastop v Los Angelesu. To je moral biti {ele cirkus. V son~ni
Kaliforniji so norve{ki asi v zlatih letih Hollywooda postali aktivni del industrije zabave.
Sredi ogromnega stadiona Coliseum so filmske dru‘be v mestu, kjer ni nikoli snega, postavi-
le veliko skakalnico. V poletni vro~ini so skakalnico prekrili z ledenimi kroglicami in tekmo-
vanje je potekalo pod reflektorji. Zaradi vremenskih te‘av si je predstavo ogledalo od 60.000
kupljenih vstopnic le 25.000 zime nevajenih ljudi, ki so jih ekshibicijski skoki navdu{ili.183
Lahko potem sploh kdo trdi, da je dvojni skok Birgerja in Sigmunda Ruuda v opisanih raz-
merah manj cirku{ki od skokov na plani{ki velikanki?
Skratka, {portna zgodovina ka‘e, da se tak{na mentaliteta s ~asom ma{~uje. Tako kot z
Norve‘ani v smu~anju oziroma skokih, je bilo vsaj {e z Angle‘i v nogometu. Primat so
Norve‘ani z leti zgubljali tako v {portno tekmovalnem184 kot v administrativno upravnem
smislu smu~anja. Bogovi so prvi~ padli na glavo.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Skakalnica v Los Angelesu in ledene kroglice namesto snega.
183 Ruud, str. 148–161.
184 ^e postavimo pod drobnogled le prvenstva FIS, so Norve‘ani izgubili primat na prvenstvu FIS v Zakopanih
1939. V skokih je postal prvak Bradl, v skokih za kombinacijo je zmagal Poljak Maruszarz, v se{tevku nordijske
kombinacije pa Nemec Berauer.
421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
12. Ideja o smu~arskih poletih kot novi disciplini
Po velikih administrativnih te‘avah, s katerimi se je Planica soo~ila v letih 1935 in 1936,
je bilo nujno poiskati pot iz tunela. Kajti boj se je nadaljeval, saj je FIS takoj po tekmi poslala
protest, da se je vr{ilo tekmovanje za darilo za najdalj{i skok. Takoj za tem, brez da bi prejela
odgovor, pa je razposlala {e okro‘nico, s katero odreja zaporo skakalnice, vklju~no z vsakr{nimi
poskusnimi skoki. Razlog je bil darilo za najdalj{i skok. JZ[Z je reagirala z novim prote-
stom, kjer je argumentirano in natan~no s svojega stali{~a podala dejstva ter obsodila
nepravi~no ravnanje FIS. JZ[Z je odlo~no zavrnila obsodbo, da bi v Planici tekmovali za
nagrado najdalj{ega skoka. Toda pretres zgodovinskih virov nam da druga~no razlago. V
~asopisju namre~ naletimo na podatek, da je obstajalo darilo za najdalj{i skok. Sporno za-
nikano darilo za najdalj{i skok je bilo tisto leto objavljeno kot prehodno, daroval pa ga je
minister za trgovino in industrijo.185 Prav tako je Bradl na ve~ fotografijah dokumentiran z
dvema pokaloma v rokah. V tem primeru lahko v skrajni meri ozna~imo protest JZ[Z celo
kot la‘niv. Da pa je ta neresnica lahko v pravni razlagi prekrojena, nam ka‘e besedilo prote-
sta JZS@, ki smatra kot darilo za najdalj{i skok le tisto, ki bi se podarilo za skoke v konkuren-
ci. Poleg tega pa JZ[Z razlaga drugi Bradlov pokal zgolj kot privatno darilo zastopnika tujsko-
prometne zveze.
Ta odkriti podatek {e enkrat pri~a o tem, kako je obojestransko metanje o~itkov postal
bolj odvetni{ki posel kot pa {portna zadeva. Na jugoslovanski strani so o~itno postajali vse
bolj spretni in prera~unljivi. Iz zagate pa so vseeno morali najti re{itev. Odlo~ili so se, da
za~nejo takoj s propagando za novo smu{ko disciplino, ki bi jo kasneje FIS uradno predlo‘ili.
Nova re{itev zanje so bili smu{ki poleti. V Vrbi na Koro{kem so se sestali z dvema zelo
vplivnima smu~arskima organizatorjema, Albertom Bildsteinom in Carlom Luthrom. Oba
sta idejo podprla, pri ~emer je Luther opozoril na to, da je o razliki med skoki in poleti
ve~krat pisal ‘e Straumann.186
Nato so sestavili predlog o delitvi med skoki in poleti ter ga poslali FIS, tujim zvezam in
strokovnim ~asopisom. FIS naj bi potrdila polete kot novo disciplino. Vse to naj bi predlagali
na naslednjem kongresu FIS v Chamonixu leta 1937, kjer je potekala tudi burna brezplodna
debata med Gorcem in predsednikom Oestgaardom glede v letu 1936 poslanega protesta
JZ[Z. Na koncu pa je FIS vendar razveljavila okro‘nico, s katero je velikanko zaprla.
Zna~ilnost tega kongresa pa je bila tudi Straumannova reakcija na nov predlog o poletih.
[vicarski in‘enir, ki je vsa leta stal Planici ob strani, je ostro nastopil proti predlogu JZ[Z.
Njegova reakcija je bila povezana z ob~utkom, da je nekdo pregloboko posegel brez njegove
asistence v zadevo, s katero se je ‘e vsaj desetletje znanstveno ukvarjal. Brez dvoma je prav
on veljal tedaj za najve~jega strokovnjaka in teoretika aerodinamike smu~arskih skokov. Na
podlagi opazovanja najbolj{ih skakalcev je izdelal ve~ prera~unov in o tem tudi objavljal. V
obdobju, ko se stari pokon~ni na~in skakanja imenovani balisti~ni skok s predklonjenim
trupom ni ve~ izkazal u~inkovit na vse ve~jih napravah, je v razpravah ‘e leta 1926 in 1927
objavil svojo teorijo o aerodinami~nem skoku.187 Leta 1934 pa je tudi na podlagi Planice, ki
je njegove teoreti~ne izsledke potrdila, {e izpopolnil svojo teorijo. [e posebej ga je moralo
pri vsem tem ujeziti, ko je Bloudek na podlagi svojih prakti~nih izsledkov celo posegel v
njegove predpisane profile za gradnjo skakalnic.
185 Slovenec, 13. 3. 1936. Darilo za najdalj{i skok je bilo tudi leta 1935, ko ga je daroval Putnik d.d.
186 Gorec, str. 36.
187 Gnidovec, str. 59.
422
Straumann je bil torej na polete pozoren ‘e veliko pred Planico. Bloudka, priznanega letal-
skega konstruktorja, pa je na polete navezala {ele Planica. V intervjuju leta 1954 je izjavil, da je
bil prilagojeni stil skokov zanj pravo odkritje. Tedaj je prvi~ opazil to, kar so kasneje za~eli
imenovati zra~na blazina. [ele pozneje je postal aktualen njegov eksperiment, ki naj bi ga ‘e
leta 1912 izvedel na ^e{kem, ko je posku{al poleteti na smu~eh s pomo~jo prirejene ~elade s
krili.188 Nevarna izku{nja je {la v pozabo, Bloudek pa se do Planice ni ukvarjal s smu~arskim
»letenjem«. Planica torej ni prinesla na podro~ju razumevanja aerodinami~nega skoka ni~ no-
vega, kot se morda danes to po ve~ini povr{no misli in kot so poudarjali takratni njeni promo-
torji. Planica je prinesla novost drugje – poleti naj bi postali nova smu~arska disciplina.
Smu{ki poleti so bili v bistvu le izhod v sili, s katerim bi re{ili pere~e vpra{anje. Da v
tehni~nem smislu tedaj ni bilo bistvenih razlik med skoki in poleti, je razlagal tudi Ante
Gnidovec. Ta vodilni ~lan Smu~arskega kluba Ljubljana je bil skozi leta pred drugo vojno
eden najbolj zagrizenih doma~ih nasprotnikov Planice, zato moramo njegovo utemeljeno
razlago videti tudi skozi ta podatek. »Resnica je, da dandanes pri vseh prireditvah, kjer so
dopustne ve~je daljave, vidimo izklju~no le aerodinami~ne skoke, lahko bi torej rabili mesto
izraza »skok« – letenje. Vendar ne moremo imenovati to novo {portno disciplino. Kajti, ~e
izvajamo skok na isti na~in in z istim orodjem in enaki – normirani skakalnici, (tudi majhne
korekture dosko~i{~a na tem ni~ ne spremene) ni to nekaj novega. Tudi v prakti~nem pogledu
je stvar te‘ko izvedljiva. Aerodinami~ne skoke lahko izvajamo ‘e pri 22 sek./m naletne hitro-
sti, t.j. pri 40 m skokih. Vemo pa tudi, da moremo tudi s starim balisti~nim na~inom skakanja
dose~i lepe daljave. Navajam za primer plani{ke tekme, kjer so skaka~i [ramel, Barton, dr.
Renel dosegli krasne skoke 70 – 90 m, kljub temu, da ne obvladajo aerodinami~nega skoka.
Kje naj torej potegnemo ~rto med skokom in letenjem? Kako naj prakti~no delimo in
ocenjujemo skoke in lete? Kot vidimo prehaja eno v drugo, tako da je delitev prakti~no kot
tudi teoreti~no pod sedanjimi okolnostmi nemogo~a. Kratko lahko re~emo: Z daljavami sko-
kov se je razvil tudi na~in skakanja. [portno brez pomena je ali to imenujemo skakanje ali
letenje.«189
Zaradi teh nesoglasij je bila v letu 1938 v okviru JZ[Z sklicana posebna komisija, ki bi
prou~ila zadevo in spravila v soglasje nasprotujo~a mnenja glede skokov in poletov. Komi-
sija pod vodstvom dr. Berceta je zadevo obravnavala in smatrala za potrebno, da se smu{ki
poleti nadalje zasledujejo in prou~ujejo. K vpra{anju smu{kih poletov kot samostojne disci-
pline pa komisija ni zavzela nobenega stali{~a.190
Iz ve~ razlogov se poleti {e dolgo niso razvili v samostojno disciplino. Zgolj aerodinami~na
odkritja, ki so bila v tridesetih letih v smu~anju nadvse aktualna, k temu niso pripomogla.
Kot zanimivost naj navedem, da se je v tem obdobju v alpsko smu~anje posku{alo uvesti
smu~anje s pomo~jo posebnega obla~ila – netopirskega pla{~a – s katerim si je smu~ar s
pomo~jo zra~nega upora pomagal pri zavijanju in zaviranju.191 Bolj kot atrakcija s podro~ja
»aerodinami~nega smu~anja« pa se je v slovenskem ~asopisju takrat pojavila tudi fotografija
nekega na smu~eh stoje~ega Dunaj~ana z letalskimi krili.192 Podoba nam danes deluje prav-
zaprav sme{no; podnapis, da se utegne izum uveljaviti pa pri~a, kako je do takrat ‘e mo~no
raz{irjeno smu~arstvo bilo pre‘eto z novimi dognanji ~asa.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
188 AF[, JZ[Z, Tipkopis intervjuja z Bloudkom za neko publikacijo v nem{kem jeziku iz leta 1954.
189 Gnidovec, str. 59.
190 Poro~ilo za XV. redno glavno skup{~ino. Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza. Ljubljana
1938, str. 11, 12.
191 Hans Thirring, Der Schwebelauf, Deutscher Verlag für Jugend und Volk, Wien – Leipzig 1939.
192 Ilustrirani Slovenec, leto 1931, {t. 5.
423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
13. Obdobje do leta 1938
Predlog za novo disciplino poletov je bil za konzervativne kroge FIS nerealen. Tehni~ni
razvoj smu~arskih skokov in posledi~no intenzivno ve~anje rekordnih dol‘in jih je prehitevalo.
Vsaki~ znova so ugotavljali, da gradnja prevelikih skakalnic ni v interesu {porta. Namesto, da
vzgajajo »akrobate«, se morajo vse nacionalne zveze posve~ati smu~arski vzgoji mladine.
Predstavljam si, da se je Gorec z njimi na~eloma strinjal, vendar je njihovo stali{~e v
svojih razlagah vedno nadgrajeval. Po coubertinovsko je namre~ kazal na tesno vezo med
vrhunskim {portom in njegovo mno‘i~nostjo ter vzgojno vrednostjo. Da je smu~anje pri nas
tedaj moglo postati u‘itek in korist mno‘ici, je zato moralo nekaj sposobnih smu~arjev tek-
movati in s tem {iriti zanimanje za ta {port. S tega vidika je razumljivo, da je JZ[Z ogromno
svojih mo~i vlo‘ila v razvoj vrhunskih tekmovalcev in je zato podpirala Planico, obenem pa
so ji o~itali doma~i klubi, da premalo stori za mno‘i~no {irjenje smu~arstva. O~itki niso bili
vedno povsem utemeljeni, saj je mnogokrat {lo le za odpovedovanje svoji odgovornosti in so
letela polena z obeh strani tudi neupravi~eno. Slovensko oziroma jugoslovansko smu~arstvo
je bilo pa~ institucionalizirano v sistem organizacij, znotraj katerega je samoumevno, da se
morajo sklepati kompromisi, ki nikogar povsem ne zadovoljujejo. JZS@, tedaj edina dr‘avna
{portna zveza s sede‘em v Sloveniji, je smatrala kot svojo glavno dejavnost ukvarjanje z
vrhunskim doma~im in mednarodnim {portom,193 medtem ko so podzveze194 in klubi delo-
193 Na to podro~je seveda ni bila usmerjena od za~etka. Po ustanovitvi leta 1922 v Ljubljani se je morala ukvarjati
veliko ve~ s propagiranjem zimskih {portov, prete‘no smu~anja. Prirejala je te~aje, izlete, se pogajala za zni‘ane vozne
karte, organizirala smu~anje v vojski… [ele v drugi polovici dvajsetih let se za~ne intenzivneje posve~ati vrhunskemu
tekmovalnemu smu~anju, ~e ga tako zaradi slab{e konkuren~nosti v mednarodnem okviru sploh lahko imenujemo.
194 Zimsko-{portne podzveze (podsavezi) so bile: Zagreb{ka (od 1922), Beograjska (1931), Sarajevska (1930),
Gorenjska (1931), Mariborska (1929), Ljubljanska (1931) in Koro{ka (1935). V letu 1940 je zaradi preureditve
upravnih oblasti v dr‘avi pri{la na vrsto tudi reorganizacija JZ[Z. Za Dravsko banovino je bila ustanovljena Sloven-
ska zimsko-{portna zveza s sede‘em na Jesenicah.
Dunajski smu~arski »letalec«.
424 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
vali bolj na lokalnem nivoju. Navkljub nekaterim nejasnostim pa lahko sklenem, da so imeli
prav vsi od Planice korist. Vrhunski skakalci na plani{kih prireditvah in njihovo pregovorno
juna{tvo so bili gotovo magnet za mlade. Gor~evo razmi{ljanje je bilo koristno, saj je Ulaga
nekaj desetletij kasneje zapisal: »^e ne bi bilo Planice, se ne bi tiso~i fantov odlo~ili za
posnemanje junakov, ki jih je dala velikanka.«195
Glasni doma~i glasovi in glasovi tujine, da bi utegnila plani{ka velikanka pogubiti slo-
venski skakalni {port, so zelo pospe{ili prizadevanja, da se Planica razvije v skakalni center
z ve~ napravami. To nalogo si je zadalo Udru‘enje ‘e takoj po njegovi ustanovitvi, saj so se
mo~no zavedali, da mora biti prehod na skakanje na velikanko postopen. @e leta 1936 so bile
tako preurejene oziroma na novo zgrajene tri skakalnice. Poleg velikanke {e 25 in 65 metr-
ska. Odlo~ilno je na gradnjo oziroma pospe{itev izgradnje sistema skakalnic vplival odlok iz
FIS kongresa v Garmisch – Partenkirchnu, ki je dolo~il, da je gradnja ve~jih skakalnic mo‘na
le tam, kjer so zgrajene ali se gradijo manj{e.
Med krizo, ko je bila Planica od FIS najbolj odrinjena na stranski tir, saj je ta vsem
nacionalnim zvezam v letu 1937 prepovedala celo trening na velikanki, so se v dolini pod
Poncami usmerili v dokon~anje izgradnje sistema manj{ih skakalnic. Pod vodstvom Janeza
Ker{tajna so imenovali stalno delovno skupino, ki je skrbela za oskrbovanje skakalnic, vseh
razen velike.196 Leta 1938 je tako v dolini stalo ‘e pet skakalnic (15, 25, 45, 65 in 120 metr-
ska), manjkala je le {e 80 metrska.197 Planica je s sistemom skakalnic tako v glavnem mimo
turisti~nega interesa, ki je bil usmerjen predvsem v izredne in privla~ne dogodke, mnogo
pridobila v {portnem smislu.
Lotili so se na~rtnega dela. Vzpostavljena je bila tudi posebna {ola, katere treninge je z
mladino vodil Albin Nov{ak. [ola je nosila uradni naziv »Prva mednarodna {ola za smu{ke
skoke in polete v Planici«. JZ[Z se ji v enem od dopisov zahvaljuje in omenja, da so odli~ni
promotorji smu~arskega {porta in da bo z njihovim delom mladina s~asoma napredovala do
te mere, da uspehi ne izostanejo.198 Gonilna tajni{ka sila {ole je bil Joso Gorec, ki se je po
sporih v sezoni 1936 od delovanja v JZ[Z kot generalni tajnik umaknil in se posvetil v glav-
nem boju za priznanje plani{ke velikanke. V skakalni {oli, kjer so se s skoki »zastrupili«
predvsem fantje iz bli‘nje okolice, so se odlikovali zlasti varovanci u~iteljice Mince Rabi~eve,
med njimi Albin Jakopi~, Karel Klan~nik in Janez Polda.199 Na~rtna vadba od la‘jega k
te‘jemu je bila s~asoma dopolnjevana tudi s prvimi poletnimi treningi, ki so vklju~evali celo
skoke zunaj sne‘ne sezone. Po zgledu skakalnic v tujini, kjer so skakali na dosko~i{~e prekri-
to s smrekovimi vejicami, si je Albin Nov{ak na Polici pri Kranju sam uredil umetno skakal-
nico, na kateri je med poletjem vneto treniral. Zelo kvalitetno pa so na podmladku delali tudi
v Smu~arskemu klubu Ljubljana, ki je svojo {olo vodil na objektih na Pokljuki. Poklju{ka in
plani{ka {ola sta postopoma s kvalitetnim delom pridobili ve{~ podmladek, ki je prodiral v
ospredje.
Toda trening na manj{ih skakalnicah ni pomenil prednosti le razvoju mladih. Z njim so
mnogo pridobili tudi izku{eni tekmovalci, saj je iz prakse in izjav poznavalcev vidno, da si je
za dolge, mirne in gotove lete na velikanki, prej potrebno nabrati veliko izku{enj na manj{ih
195 Ulaga, str. 22.
196 Gorec, str. 37.
197 Prav tam, str. 43.
198 AF[, JZ[Z, Dopis Prvi mednarodni {oli za smu{ke skoke v Planici, Ljubljana, 13. 4. 1939.
199 Polda je v letih po vojni postal zelo priljubljen. O njem je bila izdana tudi knjiga, kjer je mo~ sicer rahlo
tendenciozno spoznati njegovo ~ustveno odzivanje na smu~anje, skoke, Planico… Glej: Janko Perat, Polda. Povest
o Janezu Poldi. Zalo‘ba Lipa, Koper 1973.
425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
200 Gorec, str. 40.
201 Stepi{nik, str. 118.
202 Gorec, str. 43.
skakalnicah. Manj{e pravilno zgrajene skakalnice, ne le tiste v Planici, so tako postale dobra
podlaga in argument, da so s ~asom {e bolj pridobili na veljavi skoki na velikanki.
14. FIS kongres in prireditev 1938
Planica je s svojo velikanko v letu 1937 pri{la do najni‘je to~ke. Tako globoko v vsej svoji
zgodovini ni segla. FIS je na velikanki prepovedala celo trening. Potem, ko so se poleg Sloven-
cev v Planici po tekmi na 65 metrski skakalnici zbrali {e Avstrijci, [vicarji in ~e{ki Nemci, ki so
bili organizirani v samostojno zvezo, so zaradi zapore velike skakalnice ti morali zapustiti
prizori{~e. [e ve~, tako je zapisal Gorec, so iz FIS celo prepovedali, da bi Planico obiskal
Straumann.200 Menda so se bali, da bi Straumann in Bloudek na mestu samem pri{la po stroko-
vnih pregledih do dogovora. Bloudek je namre~ kot odli~en opazovalec in poznavalec zakoni-
tosti letenja dokazal, da Straumannovi kvocienti profila za velike skakalnice ne dr‘ijo, ~esar
Straumann kasneje ni mogel demantirati.201 Ker najavljenega Straumanna v Planico ni bilo in
ker je FIS le malo pred napovedano prireditvijo nad velikanko spet izrekla zaporo, so sklenili v
JZ[Z zopet spisati prito‘bo. Besedilo prito‘be, ki je bila objavljena tudi v nem{ki reviji Der
Winter, so tako obravnavali na naslednjem kongresu FIS v Helsinkih.
Lahti oziroma Helsinki so bili v letu 1938 kot prizori{~e prvenstva FIS sredi{~e svetovne
smu~arske arene in hkrati prizori{~e velikega uspeha tedanjega jugoslovanskega smu~anja.
Tako za zeleno mizo, kot tudi na tekmovalnem prizori{~u, kjer se je v teku izkazal Franc
Smolej. Nadvse zanimivo pa je bilo na kongresu, kjer sta Joso Gorec in hrva{ki novinar
Hrvoje Macanovi} kot uradna zastopnika JZS@ zagovarjala stali{~a v zvezi s Planico.
[e pred kongresom je spet presenetil Straumann. V züri{kem Sportu je objavil ostro kri-
tiko predloga o poletih in ker ga na kongres ni bilo, so ~lanek kot njegovo stali{~e delili tudi
udele‘encem kongresa. Ve~ina delegatov se s takim nastopanjem ni strinjala, mote~ pa naj bi
bil tudi podton objavljene polemike. Posebej Gorec je na kongresu nastopal zelo odlo~no.
»Pri~akovali smo, da bo Fisa na podlagi rezultatov, dose‘enih v Planici, raziskovala in
prou~evala mo‘nosti, ki so se tu kazale, da se bo zanimala in ogledala to napravo, ‘e s
stali{~a ugotovitve novega pojava v smu{kem sportu – toda namesto vsega tega je Fisa pri~ela
z ovirami in kaznimi. Edino kazen, ki jo je v teku svojega 15 letnega obstoja Fisa izrekla, je
izrekla proti nam – radi Planice. Ne moremo se otresti vtisa, da je bilo to postopanje naper-
jeno proti nam, da bi se prepre~il napredek. Priznati nam morate, da ne bi Fisa vseh 15 let
vpra{ala po ni~emer, razen po ~lanarini, ~e se v smu{kem sportu sploh ne bi udejstvovali. Ker
pa smo se trudili, da bi po svoje prispevali k napredku in razvoju je z nepravi~nimi odredba-
mi in kaznimi sku{ala prepre~iti na{e delo!«202
426
Zadeva je po odlo~itvi kongresa postala zrela za poseben odsek, ki je obravnaval protest
in predlog JZ[Z. Glede zadeve skoki oziroma poleti niso sprejeli odlo~itve, saj je bilo jasno,
da gre za daljave preko 80 metrov – te pa niso dovoljene, poleg tega pa {e zato, ker bi tako
velike skakalnice zahtevale nove visoke investicije. Toda ~etudi sta glavna eksperta FIS za
skakalnice, tako Hanssen kot Straumann, odklanjala novo disciplino poletov, je odsek (in s
tem kongres) sklenil, da JZ[Z zadevo prou~uje naprej. Zbere naj gradivo, ki naj ga pravo~asno
predlo‘i k FIS. K prou~evanju pa naj se pritegnejo tudi tuji strokovnjaki. FIS bi o tem dokon~no
sklepala na kongresu leta 1940.203 Macanovi} je ocenil ta sklep kot velik uspeh. Z Gorcem,
ki sta na Finsko potovala na lastne stro{ke, sta bila zelo zadovoljna. ^etudi le s polovi~no
re{itvijo.204 Tekmovanja na ve~ kot 80 metrskih skakalnicah niso bila dovoljena, v Planici pa
so vseeno dopustili skoke z namenom prou~evanja.
K uspehu naj bi mnogo pripomogel govor angle{kega in kanadskega delegata Arnolda
Lunna, ki je bil mnenja, da je bolj{e zadevo nadzirati, kot pa da se jo proglasi ilegalno ali pa
se imenuje trening, v resnici pa cel svet s pazljivostjo sledi tem podvigom. Arnold Lunn,
zaradi svojih organizacijsko smu~arskih zaslug imenovan »Skipapst«, je opozoril, da FIS ne
sme biti policijska oblast nad zvezami, da se ne sme vme{avati v malenkosti, temve~, da
mora imeti svoje zanimanje le za mednarodne prireditve zvez in da se o zadevi Planice ponavlja
prav isto, kar je do‘ivel on v ~asu propagande za uvedbo alpskih disciplin.205 Gorec {e izrec-
no omenja, da je Lunn opozoril na pravno tolma~enje, da prireditev v Planici, v kolikor jo
priredi neko dru{tvo, sploh ne spada v pristojnost FIS, ampak nacionalne zveze.206
Rok do kongresa 1940, ~etudi le nekak{en status quo, je pomenil zeleno lu~. Kongres v
Helsinkih, kjer je JZ[Z tudi vlo‘ila kandidaturo za Prvenstvo FIS207 v letu 1941, je bil zelo
velik diplomatski uspeh slovenskega smu~anja. Ob kompromisu – realno sprejetja predloga
o uvedbi poletov ni bilo mogo~e pri~akovati – je FIS dvignila zaporo velikanke in dovolila
nekak{ne eksperimentalne skoke.
@e ob povratku se je tako lahko Gorec pogovarjal s predstavniki drugih zvez in jih povabil
v Planico. Sprva je bilo za 13. marec v Planici napovedano le dr‘avno prvenstvo na 65 metr-
ski skakalnici, toda urejena je bila tudi velikanka.
Toda ve~jega odziva za predvidene poskusne skoke kljub temu ni bilo. Ob mo~ni konku-
renci na 65 metrski skakalnici so se iz nepojasnjenih vzrokov udele‘ili skokov na velikanki
le {tirje tujci in Nov{ak.208 Poleg Nemcev Weidemanna in Scheidenbacha sta kot avstrijska
reprezentanta (tik pred An{lusom) nastopila {e Dellekarth in Bradl. Bradl v svojih spominih
omenja, da je pri{el v Planico z namenom, da popravi svoj rekord.209 To mu je tudi uspelo. Na
velikanki so skakali dva dni in ‘e prvi dan je Bradl pri ~etrtem poskusu pristal pri novi
rekordni daljavi – 107 metrov. Medtem ko je Bradl zopet postavil svetovni rekord, so sloven-
ski skakalci povsem odpovedali. Le Nov{ak se je trikrat spustil ~ez skakalnico in po tretjem
poskusu s padcem odnehal. Spet je po‘el vso slavo Bradl, ki naj bi dan po prireditvi svoji
materi poslal razglednico in napisal: »Sko~il sem 107 m in ostal ‘iv.«210
203 Poro~ilo za XV. redno glavno skup{~ino. Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza. Ljubljana
1938, str. 13.
204 Macanovi}, str. 4.
205 Slovenec, 26. 2. 1938.
206 Gorec, str. 47, 49.
207 Na kongresu v Zakopanih 1939 se je JZ[Z kasneje pogajali o kandidaturi prvenstva FIS za leto 1942. Na
kongresu v Cortini d’Ampezzo 1941 pa so se kandidaturi odpovedali.
208 Slovenec, 12. 3. 1938.
209 Bradl, str. 128.
210 Gorec, str. 48, 49.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Nov neverjetni dose‘ek v letu 1941 – 118 metrov.
V letu 1939 je bila zima bolj mila, tako da so zaradi prevelikega tveganja skakanje odpo-
vedali. V letu 1940 pa je bila velikanka zopet skrbno pripravljena. Na njej so poleg sloven-
skih skakalcev nastopili le {e nem{ki reprezentanti. Rekordna znamka ni bila prese‘ena, saj
so na skakanje tedaj mnogo vplivale vremenske razmere, so pa zato skakalci prikazali skoke
z razmeroma veliko sigurnostjo. Od 159 opravljenih poskusov se jih je le 6 kon~alo s pad-
cem. Za pravo odkritje prireditve je nem{ki spremljevalec Luther proglasil Rudija Fin‘garja,
ki je najdlje dosegel 84 metrov. Fin‘gar je bil ~lan Fantovskega odseka iz Krope, kjer so od
leta 1938 imeli skakalnico. Fin‘garjev primer ka‘e, kako so se z leti v smu~arsko tekmovalno
‘ivljenje za~eli vklju~evati tudi {tevilni nadarjeni pode‘elski mladeni~i. Telesno-vzgojna or-
ganizacija kot je bila Zveza fantovskih odsekov je namre~ veliko pripomogla k popularizaciji
smu~anja med pode‘elsko mladino. Smu~anje je tako iz socialno zaznamovane dejavnosti
prehajalo v dru‘beno zelo raz{irjeni {port, kar ni ostalo brez vpliva na njegovi tekmovalni
ravni.
Spet prelomna je bila prireditev v letu 1941. Na prireditvi pod imenom Teden smu{kih
poletov so se v petih dneh zvrstili trening skoki, ki so presenetili domovino in svet. Na prire-
ditvi so poleg doma~ih skakalcev nastopili le {e reprezentanti Nem~ije. Glede na to, da je
bilo to le mesec pred vojnim napadom Nem~ije na Jugoslavijo, je zanimivo, da tedanja vojno
politi~na situacija ni vplivala na delo JZ[Z. Zaradi razmer v Evropi so bili edino nem{ki
skakalci zainteresirani nastopiti v Planici. Sploh se je v ~asu, ko je v svetu bila vojna ‘e na
vrhuncu, jugoslovansko smu~anje bolj pribli‘alo krogu naci-fa{isti~nih oziroma nevtralnih
dr‘av, saj so le te nastopale na mednarodnih tekmovanjih, npr. na Prvenstvu FIS v Cortini
d’Ampezzo. Tam je Jugoslavijo zastopala njena voja{ka reprezentanca.211 Nacisti~na ideolo-
gija v Planici tedaj ni pu{~ala posledic in domnevno tudi nikogar niso motili nem{ki skakalci,
ki naj bi na prireditvi v pozdrav iztegovali desnico. Slovenski organizatorji in tudi gledalci so
jih sprejeli izklju~no kot {portnike. Zaradi njih je bila prireditev konec koncev mednarodna
in zaradi njihovih dose‘kov tudi tako odmevna. V atmosferi {porta, odmaknjene narave in v
prijateljskem vzdu{ju v njih niso videli predstavnikov re‘ima, ki je kmalu zatem napadel
Jugoslavijo.
S strani nem{kega smu~arskega strokovnega vodstva so se v za~etku leta za~eli pojavljati
odmevi proti gradnji mamutskih skakalnic po svetu. Da plani{ka velikanka nima velike {portne
vrednosti pa naj bi izjavljal celo Bradl.212 Zaradi tega so Nemci v Planici nastopili z manj
uveljavljenimi skakalci. Prav zato je bil s strani plani{kih organizatorjev uspeh prireditve {e
ve~ji, saj jih je prepri~ljiv nastop povpre~nih drugorazrednih skakalcev {e bolj prepri~al v
pravico po poletih kot samostojni disciplini.
[e pred nedeljo, ki je bila kot vedno predvidena kot vrhunec prireditve, so trije slovenski
skakalci presegli znamko 90 metrov, vseh osem nem{kih reprezentantov pa je preseglo 100
metrsko znamko. Rudi Fin‘gar je postavil nov jugoslovanski rekord. Nov{akovih 89,5 met-
rov iz leta 1936 je podalj{al na 95 metrov. Nov{ak in Fin‘gar sta zadnji dan celo presegla
stotico, toda skoka 103 in 101 meter nista bila veljavna. Kot je povedal Gorec v intervjuju za
Ilustrirane sportske novosti, so ostali jugoslovanski predstavniki pokazali ve~ hrabrosti kot
znanja. Najve~ preglavic jim je povzro~ala hitrost, ki je bila na meji njihovih sposobnosti.
Bloudek je bil na to pozoren, saj je s posebno napravo meril hitrost skakalca na zaleti{~u.
211 Slovenec, 8. 2. 1941.
212 Slovenec, 3. 1. 1941.
428
Novinarju zagreb{kega ~asopisa je izdal tudi skrivnost, kako je s pomo~jo dodajanja zrnatega
snega postopoma skakalce privajal na vi{jo naletno hitrost, po svojih predstavah pa je prede-
lal tudi odsko~ni most.213 Novost z odsko~nim mostom je navdu{ila Nemce. Tri leta stari
Bradlov rekord so kar zapovrstjo popravljali. Najprej Gering s 108 metri, nato Maier s 109,
Lahr s 111 in Kraus s 112 metri. Vrhunec vsega pa je bil nov svetovni rekord Rudolfa Gerin-
ga s kar 118 metri.214
To je bil spet {e en popolnoma nepri~akovan dogodek. V dnevniku Slovenec so se celo
zbali, da je Gering »sfr~al« predale~ in da posledi~no tako Planica ne bo imela ve~ tak{ne
privla~nosti.215 Misel je zelo zanimiva, saj skoznjo lahko razberemo to, da je bil namen Pla-
nice razumljen kot postopno ru{enje rekordov. Ni~ ve~. ^e so to leto ‘e pri~akovali rekordno
daljavo, so se nadejali kve~jemu dol‘in med 110 in 112 metrov, saj je bila skakalnica za take
dol‘ine pripravljena. Bloudek je razlagal, da je do rekordnega skoka pri{lo bolj kot sre~ni
slu~aj, tako nekako, kot bi kopje vrgel s pomo~jo vetra. »Ko se je ohladilo, se je za~el hladni
te‘ji zrak spu{~ati in to 1 m na sekundo, kar pri letu, ki traja do 5 sekund prinese 5 met-
rov,«216 je razlagal Bloudek, kar je kazalo na pomanjkljivo poznavanje zakonitosti smu{kih
poletov. Koliko je Bloudek poznal tedaj zakonitosti aerodinami~nega skoka je zelo te‘ko
oceniti, saj je bil hrbtni veter kve~jemu odlo~ilen pri starej{em balisti~nem na~inu skakanja,
ne pa pri aerodinami~nem, kjer ima odlo~ilen vpliv vzgornik. Prav tako je te‘ko razumljiva
njegova razlaga, da za polet ni potreben nikakr{en odskok.217 Tak{ne trditve {e bolj potrjujejo
tezi o poletih kot administrativnem izhodu v sili. Zdi se, da je Bloudek ve~krat na~rtno kazal
na razliko med skokom in poletom le zato, da bi {e bolj upravi~il polete kot samostojno
disciplino. Domi{ljija in njegov talent sta ga tako razvnemala, da je ve~krat dajal zelo drzne
213 AF[, JZ[Z, Ilustrirane sportske novosti, 7. 3. 1941.
214 Gorec, str. 62.
215 Slovenec, 6. 3. 1941.
216 AF[, JZ[Z, Ilustrirane sportske novosti, 7. 3. 1941.
217 Prav tam.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Stanko Bloudek
429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
izjave. Ob nivoju znanja tedanjega ~asa je tedaj pogumno predvidel celo 150 metrske skoke,
ki pa bi bili mogo~i le ob posebej prilagojeni opremi.
***
Pogum, sanje, trma in znanje so Planici dali svetovno veljavo. V svojih dose‘kih je bila
neko~ zagotovo korak pred ~asom in {e danes je po svojem rekordu korak pred svetom. Pot
do priznanja poletov kot samostojne discipline pa je bila {e dolga. [ele v letu 1948 je prvi~
obiskal Planico izvedenec za skoke FIS in na podlagi njegovega poro~ila je FIS spremenila
mnenje in sprejela polete na plani{kem tednu pod neposredno nadzorstvo podkomisije za
skoke FIS. V letu 1950, ko sta se Planici kot konkuren~ni pojavili velikanki v Obersdorfu in
Kulmu, se je leseno ogrodje velikanke sesulo. Ker so velikanko do leta 1953 obnovili v isti
velikosti, je Planica {e naprej izgubljala primat v dol‘ini skokov. Novo obdobje prinese {ele
v letu 1969 zgrajena velikanka bratov Gori{ek, ki je z leti dopu{~ala postopno pove~evanje.
V letu 1994 je bila v Planici prvi~ prese‘ena meja 200 metrov. FIS je naposled polete kot
samostojno disciplino priznala {ele na kongresu v Opatiji leta 1971 in ni bilo naklju~je, da je
prvo Svetovno prvenstvo v poletih potekalo leta 1972 prav v Planici. Svetovno prvenstvo v
poletih bo v Planici tudi v letu 2004.
Stanko Bloudek
430 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
S u m m a r y
From Ski Jumping to Ski Flying. Beginnings of Ski Jumping in Slovenia and the Growing
Importance of Planica between WWI and WWII
Batagelj Borut
Closely connected to the first beginnings of winter tourism in Slovenia, organized ski jumping
began in the early 1920’s. The first ski jump in Slovenia, which was fifteen meters long, was con-
structed in 1920 by @i‘ek. The first statewide ski jumping championship took place on this ski jump in
1921. It was not until after 1926 that the two new ski jumps in Kranjska Gora and in Mojstrana beme
more important. The level of Slovene ski jumping as a sport, however, was still very low compared
to other countries where skiing was already a traditional sport. In order to improve the technique of
Slovenia’s best ski jumpers and cross country skiers the Yugoslav Winter Sports Federation decided to
engage a foreign training expert, and selected Hannsen from Norway. Hannsen, who was a world-
renowned expert on Nordic skiing and construction of ski jumps, came to Slovenia at the end of 1927.
A year later he designed a fifty-meter ski jump near Bohinj that was officially tested in 1931, during the
first International Ski Championship organized in Slovenia. A few years later Slovenia already had
several ski jumps, among which the most prominent were those constructed in the vicinity of larger
towns. This was mostly due to the newly-established ski clubs that nevertheless embraced the idea of
systematic training of ski jumpers only gradually.
In 1931, the Ilirija Sports Club, which was one of the most active sports clubs, built its modern
sports center and ski lodge in Planica. Since Planica had good infrastructure and connections with other
parts of Slovenia the Yugoslav Winter Sports Federation decided that it was the best location for inter-
national ski championships. All that was needed was a modern ski jump. Architect Stanko Bloudek set
to work in 1932, but abandoned the project a year later. In the summer of 1933 Bloudek’s design was
completed as well as financed by Ivan Ro‘man, and the new ski jump was officially tested in February
1934. This state championship also set a new Yugoslav length record. Eager to see the best ski jumpers
in the world perform in Planica, organizers of the championship invited Norvegians to test the ski jump
a month later. On March 25, 1934 Birger Ruund established a new, though unofficial, world record at
92 meters. Impressed by the possibilities on the new ski jump, some of the Norvegian skiers returned to
Planica a year later, but the Norvegian Ski Association prohibited them to compete in the official part of
the championship. This was mainly due to the fact that between 1935 and 1938 the Norvegian Ski
Association as well as the International Ski Federation (FIS) did not want to recognize the events
organized in Planica as official, maintaining that they were against sporting rules and even damaging to
the future of ski jumps. The organizers of Planica competitions, however, persevered in their efforts and
each year tried to organize long, but nevertheless safe ski jumps. Although they did come to Planica in
1936, the competitors from Norway did not compete in the championship. A huge surprise was
Austrian Sepp Bradl who was the first in the world to go beyond the 100-meter limit. He managed to
improve his 1936 record of 101 meters by six meters in 1938. Since the administrative battle against
Planica was successful, the organizers decided to use an emergency exit and proposed a new discipline
which they named ski flying. Although this proposal was rejected at the time (the FIS Association did
not officially recognized the discipline until 1971) they did achieve a sort of compromise at the 1938
FIS Congress in Helsinki. Experimental ski jumps were finally allowed at the giant ski jump in Planica.
One of the most ardent fighters for this status, and also one of the most active organizers of ski jumps in
Planica before the Second World War, was Joso Gorec. His well-planned continous efforts transformed
Planica into a strong ski-jumping center with several ski jumps and its own ski-jumping school. Planica
hosted its last large event before the onset of war in 1941. Rudolf Gering, a competitor from Germany,
set another world length record at 118 meters.
431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 431–450
Ulf Brunnbauer
Kontinuitete in spremembe.
Aktualni trendi v zgodovinopisju
Jugovzhodne Evrope
1. Uvodna pripomba
Zlasti ob vojnah v nekdanji Jugoslaviji se je pokazalo, da je preteklost Jugovzhodne Evrope
{e v marsi~em sporna. Razli~no tolma~enje zgodovine je bilo sestavni del nacionalisti~nih
diskurzov, navzo~ih pred krvavim razpadom Jugoslavije, ki so legitimirali vojna dejanja.
Sklicujo~ se na »zgodovinske pravice«, izpeljane iz preteklosti, so nacionalisti utemeljevali
svoje politi~ne projekte; stereotipne predstave, ki naj bi slu‘ile demoniziranju drugih skupin
prebivalstva, so bile podkrepljene z zgodovinskimi argumenti. Zgodovinska zavest prebi-
valstva nekdanje Jugoslavije je bila dejavna, z njo pa so manipulirali in jo instrumentalizirali
etni~ni in‘enirji. Zahodni opazovalci so zato pogosto govorili o preobilici zgodovine, ki je
bila prisotna na ozemlju nekdanje Jugoslavije in ki tako zelo ote‘uje uspe{no re{evanje aktual-
nih problemov. Nasprotujo~a si tolma~enja preteklosti pa niso bila zna~ilna le za jugoslovan-
ske republike in narode, saj se je tudi v drugih dr‘avah Jugovzhodne Evrope po padcu ‘elez-
ne zavese zapovedane marksisti~no-leninisti~ne dr‘avne doktrine pokazalo, da je bila zgodo-
vina v marsi~em sporna, in sicer tako z bilateralnega vidika kot z vidika odnosov med razli~nimi
skupinami prebivalstva znotraj posameznih dr‘av. Dejstvo, da preteklost ni bila prese‘ena ter
da {tevilne in globoke rane, ki jih je krvavo 20. stoletje zapustilo v zgodovinski zavesti prebi-
valstva Jugovzhodne Evrope, tako niso bile tematizirane, se je ma{~evalo. V politi~nem in
javnem diskurzu so se mnogi sklicevali na zgodovino, da bi tako pod‘gali nezaupanje do
drugih dr‘av ali do manj{in. Kot primer lahko navedemo konflikt med Gr~ijo in Republiko
Makedonijo, v katerem so kot dokaz veljavnosti posameznega stali{~a slu‘ili zgodovinski
»argumenti« in arheolo{ki artefakti. Ali drug primer: tako v Romuniji kot Bolgariji je odnos
ve~inskega prebivalstva do najve~je manj{ine v de‘eli (t.j. Mad‘arov oziroma Turkov) pod
mo~nim vplivom »znanja«, ki ga o tej manj{ini oblikuje pouk zgodovine in zgodovinski
diskurz.
Ob teh dogodkih se je tako imenovana mednarodna skupnost, ki se je zlasti zaradi vojn v
Jugoslaviji intenzivneje anga‘irala v Jugovzhodni Evropi, zavedla konfliktnosti zgodovine v
tej regiji. Uveljavilo se je mnenje, da je za utrditev demokrati~nega razvoja, za izbolj{anje
bilateralnih odnosov, za okrepitev civilne dru‘be in za ve~jo strpnost do (etni~nih, verskih)
»drugih« potreben popravek v zgodovinski zavesti. Tovrstna prizadevanja mednarodne skup-
nosti – denimo v okviru pakta o stabilnosti za Jugovzhodno Evropo ali razli~nih programov
Evropskega sveta – so bila usmerjena predvsem k pouku zgodovine na obveznih (osnovnih)
in srednjih {olah. Odra{~ajo~o generacijo bi bilo potrebno vzgojiti v novem zgodovinskem
duhu, neobremenjenem z »dednim sovra{tvom«, ki bi v mladih vzbudil razumevanje in sen-
zibilnost za »drugega« ter obenem poudaril to, kar je bilo narodom in ljudem Jugovzhodne
Evrope v preteklosti skupno. V okviru teh prizadevanj so na primer preu~ili, v kolik{ni meri
432
je v obstoje~ih u~benikih za zgodovino prisotna nacionalisti~na miselnost,1 pripravili so nove
u~benike in nov u~ni material za pouk zgodovine,2 zasnovali nove u~ne na~rte in obenem
organizirali izobra‘evalne seminarje za u~itelje zgodovine.
Toda iz teh prizadevanj je bilo skoraj popolnoma izvzeto akademsko zgodovinopisje kot
raziskovanje in zapisovanje zgodovine. To je presenetljivo vsaj iz dveh razlogov; prvi~ –
izsledki profesionalnega zgodovinopisja odlo~ilno sooblikujejo zgodovinsko podobo posa-
mezne dru‘be. Nosilci politi~nih odlo~itev so se pogosto poslu‘evali oziroma se pogosto
poslu‘ujejo »spoznanj« zgodovinarjev svoje de‘ele, da z njimi utemeljujejo svojo politiko.
Zlasti v nekdanji Jugoslaviji je zgodovinopisje prispevalo k ustvarjanju klime vzajemnega
sovra{tva med posameznimi etni~nimi skupinami. In drugi~ – med poukom zgodovine v
{olah in akademskim zgodovinopisjem so {tevilne povezave: bodo~e u~itelje pogosto pou~ujejo
akademski zgodovinarji; {olske knjige prav tako velikokrat pi{ejo slednji. Poleg tega tako
u~beniki kot u~ni na~rti za zgodovino temeljijo na znanju, ki je bilo zbrano pri raziskovanju,
in odra‘ajo metodolo{ko usmeritev, ki prevladuje tudi pri znanstvenem zgodovinopisju
dolo~ene dru‘be. Akademsko zgodovinopisje tako predstavlja osrednji del konstrukcije in
artikulacije kolektivnega spomina posamezne dru‘be. Pri ustvarjanju strpne zgodovinske
podobe je potrebno upo{tevati strategije in na~in delovanja profesionalne rekonstrukcije pre-
teklosti.
Da bi izpolnil ta deziderat, je »Center for the Study of Balkan Societies and Cultures«
(CSBSC) na Univerzi v Gradcu zasnoval raziskovalni projekt, namenjen prou~evanju razvoja
zgodovinopisja v posameznih de‘elah Jugovzhodne Evrope od konca socializma. Cilj je bil
ugotoviti, kak{en je metodolo{ki in vsebinski status quo, opisati najpomembnej{e spremem-
be od leta 1989, analizirati in umestiti v kontekst zgodovinopisne kontroverze ter nazadnje
razkriti pomanjkljivosti. Ministrstvo za izobra‘evanje, znanost in kulturo (Bundesministe-
rium für Bildung, Wissenschaft und Kultur/BMBWK) je zamisel za projekt odobrilo, njego-
vo uresni~itev pa v obliki dveletne raziskovalne naloge (2001–2003) zaupalo CSBSC-ju. Pri
tem projektu sodelujejo zgodovinarji iz dr‘av Jugovzhodne Evrope, zaradi primerjave pa je
vanj vklju~ena tudi Gr~ija (ki pa ne bo predmet tega ~lanka).3 Moje izpeljave se v veliki meri
opirajo na delo udele‘encev projekta, zato vsem dolgujem iskreno zahvalo.
1 Cf. Council for Cultural Co-operation (ur.): The Balkans – Ethnic and Cultural Crossroads: Educational and
Cultural Aspects (Strasbourg 1995); Wolfgang Höpken (ur.): Öl ins Feuer? Schulbücher, ethnische Stereotypen und
Gewalt in Südosteuropa (= Studien zur internationalen Schulbuchforschung 89, Braunschweig 1996); Balkan Colle-
ges Foundation (ur.): The Image of The Other. Analysis of the high-school textbooks in History from the Balkan
countries (Sofia 1998); Heike Karge/Andreas Helmedach (ur.): Minderheiten im Schulbuch – Südosteuropa (= Inter-
nationale Schulbuchforschung, 23:2, 2001); Christina Koulouri (ur.): Clio in the Balkans. The Politics of History
Education (Thessaloníki 2002).
2 Cf. projekt »History and History Teaching in Southeast Europe. Creating Additional Materials for Teaching
Southeast European History«, ki ga vodi Center for the Study of Balkan Societies and Cultures na Univerzi v Gra-
dcu. Pri tem projektu se oblikuje u~ni material za pouk zgodovine v Jugovzhodni Evropi, ki temelji na socialni
zgodovini in zgodovini vsakdanjega ‘ivljenja.
3 Udele‘enci projekta so: Neven Budak (Hrva{ka), Valentina Duka (Albanija), Ibrahim Gashi (Kosovo), Daniela
Koleva in Ivan Elenkov (Bolgarija), Predrag Markovi} in Mom~ilo Pavlovi} (Srbija), Antonis Liakos (Gr~ija), Oto
Luthar (Slovenija), [erbo Rastoder (^rna gora), Smaranda Vultur (Romunija). Zgodovinopisje v Bosni in Hercego-
vini analizira Christian Promitzer (Gradec), v Republiki Makedoniji pa avtor tega prispevka.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
2. Uvod
Po zlomu realsocialisti~nih re‘imov v Jugovzhodni Evropi so nekateri opazovalci zgodo-
vinopisja pri~akovali, da bo dvig ideolo{ke zavese pripeljal do revolucije v zgodovinski vedi.4
Konec cenzure in v veliki meri tudi neposrednega vpliva politike – razen na Hrva{kem, kjer
je pod predsednikom Tu|manom politi~ni, nacionalisti~ni pritisk na zgodovinarje ostal zelo
mo~an – kot tudi nove mo‘nosti za stike z »zahodnimi« kolegi bi po pri~akovanjih morali
pripeljali do bistvene spremembe usmeritve zgodovinopisja v Jugovzhodni Evropi, in sicer v
teoretskem, metodolo{kem in vsebinskem pogledu. A tako kot velja za druge napovedane
revolucije, tudi te ni bilo. [e ve~ – pokazale so se mo~ne kontinuitete med socialisti~no in
postsocialisti~no zgodovinsko vedo. V tem smislu je zgodovinopisje odsevalo splo{en razvoj
dru‘be, saj sta bila tudi za postsocialisti~no dru‘bo kot tak{no zna~ilna tako spreminjanje kot
kontinuiteta. Tranzicija ni potekala kot premo~rten proces od A do B, temve~ je bila transfor-
macija kompleksna, protislovna in ambivalentna. Ob koncu socializma niso kar naenkrat
zastarale vse njegove specifi~ne praktike in nazori. Nasprotno – razli~ne dru‘bene strategije,
ki so se izoblikovale v ~asu socializma, so se izkazale kot izjemno koristne za pre‘ivetje v
te‘kem obdobju transformacije.5 Zgodovinska veda zgledno ponazarja dinamiko kontinuite-
te in spreminjanja, ki je postala tako zna~ilna za postsocialisti~ne dru‘be. Kajti po eni strani
dr‘i, kar ugotavlja Maria Todorova (»the ideological screen has been lifted, but the expected
revolution in the profession is not taking place«6), po drugi strani pa je bilo zgodovinopisje
podvr‘eno tudi mo~nemu pritisku k spremembam. Tudi zgodovinopisje namre~ ni do‘ivelo
»tranzicije« od neke izhodi{~ne pa do to~no dolo~ene kon~ne to~ke, temve~ »transforma-
cijo«, ki se je izkazala za proces, za katerega so zna~ilne razli~ne hitrosti in razvojne smeri.
Ob novih mo‘nostih se je postsocialisti~no zgodovinopisje dr‘av Jugovzhodne Evrope
nepri~akovano sre~alo tudi s specifi~nimi novimi izzivi in problemi. Za vse nekdanje socia-
listi~ne dr‘ave Jugovzhodne Evrope – deloma z izjemo razmeroma prosperirajo~e Slovenije
– velja, da se mora zgodovinopisje spopadati z velikanskimi finan~nimi te‘avami, medtem
ko je v ~asu socializma zaradi svojega velikega ideolo{kega pomena od dr‘ave prejemalo
razmeroma veliko sredstev. Zdaj, po letu 1989 (oziroma 1991 – letu dokon~nega razpada
Jugoslavije in padca komunisti~nega re‘ima v Albaniji), so se zaradi pomanjkanja denarja
poslab{ali tako materialni pogoji raziskav kot tudi mo‘nosti objavljanja in udele‘be na med-
narodnih sre~anjih. Knji‘nice pogosto ne zmorejo nabavljati tuje literature in obdr‘ati naro~il
na tuje ~asopise. S tem je za zgodovinarje iz Jugovzhodne Evrope ote‘eno tako spremljanje
teko~ega mednarodnega raziskovanja kot tudi enakopravno sodelovanje pri mednarodnem
diskurzu. Zgodovinski diskurz o tej regiji zato veliko bolj oblikujejo zgodovinarji, ki de-
lujejo zunaj nje. Opazno {kodo je poleg tega utrpel tudi dru‘beni ugled zgodovinske stroke:
po eni strani {tudij zgodovine ne obljublja mo‘nosti velikega zaslu‘ka in zato za {tudente ni
posebno privla~en; po drugi strani pa sta mo~na ideologizacija zgodovine v ~asu socializma
kot tudi ustre‘ljivo sodelovanje mnogih zgodovinarjev pri utemeljevanju vladajo~e ideolo-
gije in pervertiranju zgodovine, spodkopala verodostojnost stroke.
4 Maria Todorova: »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Bulgaria«, American Historical Review,
97:4 (1992), 1113.
5 Cf. denimo: Katherine Verdery: What was socialism, and what comes next? (Princeton et al. 1996); Michael
Burawoy/Katherine Verdery (ur.): Uncertain Transitions. Ethnographies of Change in the Postsocialist world (Land-
ham et al.); Gerald Creed: Domesticating Revolution. From Socialist Reform to Ambivalent Transition in a Bulga-
rian Village (University Park 1998).
6 Todorov, »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Bulgaria«, 1113.
434
Kljub temu se zgodovinski vedi {e vedno pripisuje pomembno orientacijsko in legitima-
cijsko funkcijo. Javnost od zgodovinarjev pri~akuje, da odgovarjajo na vpra{anja o preteklo-
sti posamezne dru‘be in naroda ter s tem o njunem mestu v zgodovinskem procesu kot tudi o
njunem polo‘aju glede na druge narode. To je zlasti o~itno v nekdanjem jugoslovanskem
prostoru, kjer se nove dr‘ave – in ozemlja, ki bi to {ele rada postala – borijo za zgodovinsko
legitimiteto. Tu se za odgovore prosi zgodovinarje. Zgodovina je tako postala eden temeljnih
simbolnih virov v nacionalnih konfliktih in veliko zgodovinarjev je bilo vse preve~ priprav-
ljenih ustre~i ‘elji, da te vire priskrbijo. A tudi v tistih dr‘avah Jugovzhodne Evrope, katerih
meje se niso spremenile, je zgodovinska veda slu‘ila konstrukciji postsocialisti~ne identite-
te.7 Nov politi~ni red in njegovi nosilci kot tudi nove politi~ne formacije so iskali zgodovin-
sko legitimacijo in se pri tem po pomo~ zatekli k zgodovini; postsocialisti~ne dru‘be so
socialisti~no izku{njo ‘elele umestiti v smiseln ~asovni kontinuum, ki bi povezal preteklost s
sedanjostjo in prihodnostjo ter omogo~il koherenco kolektivnih in individualnih biografij.
Zgodovinarjem je ta vloga »dodeljevalcev smisla«, ki jim jo je namenila dru‘ba, omogo~ila,
da hitro prebolijo travmo zaradi izgube varnega, obvezujo~ega in vajenega interpretacijskega
okvira ter obenem kompenzirajo pomanjkanje ugleda. Kot legitimatorji naroda in identitete
dru‘be so lahko znova utrdili svoje mesto in status v dru‘bi.8 Ta implicitna – in pogosto tudi
eksplicitna – funkcionalizacija zgodovinopisja za blagor naroda je odprla vrata vnovi~ni po-
litizaciji zgodovine.9
Zaradi podobnosti glede dru‘bene funkcije, ki jo zgodovinopisje opravlja v posameznih
dr‘avah Jugovzhodne Evrope, kot tudi glede dru‘benih pogojev njenega delovanja pa ne bi
smeli spregledati, da postaja zgodovinska veda Jugovzhodne Evrope vse bolj raznorodna in
da so razlike med zgodovinsko vedo posameznih dr‘av bolj ali manj izrazite. Vendar pa te
razlike ne odsevajo zgolj razli~nega politi~nega in gospodarskega razvoja, ki so ga de‘ele
Jugovzhodne Evrope opravile od konca socializma – in ki se med drugim ka‘e v tem, da bo
ena od dr‘av (Slovenija) k EU pristopila ‘e leta 2004, dve (Bolgarija in Romunija) predvido-
ma leta 2007, medtem ko se druge {e niti ne pogajajo za ~lanstvo –, temve~ odsevajo tudi
razli~no dru‘beno zapu{~ino, kar zadeva zgodovinopisno tradicijo. Poleg tega do razlik vse
bolj prihaja tudi znotraj zgodovinske vede vsake od dr‘av. Individualno in institucionalno
zelo razli~no izoblikovani mednarodni stiki, razli~ni institucionalni in intelektualni pogoji
ter kon~no razli~ne osebnostne lastnosti vodijo k heterogenosti zgodovinske vede Jugovzhodne
Evrope, zaradi ~esar jo je v tako kratkem besedilu, kot je pri~ujo~e, te‘ko ustrezno analizira-
ti. Zato se bom omejil na tiste zna~ilnosti, ki so po mojem mnenju najpomembnej{e, in se pri
tem osredoto~il na temeljne dejavnike kontinuitete in spreminjanja. Tak{no ravnanje je nujno
zelo selektivno, zato mnogih del, ki bi jih bilo ob izbiri druga~ne perspektive potrebno obrav-
navati, ne bom upo{teval. Kljub temu upam, da s svojim videnjem stvari ne podajam zgolj
subjektivne ocene, temve~ se lahko sklicujem na dolo~eno stopnjo »to~nosti«.
7 Cf. Peter Niedermüller: »Zeit, Geschichte, Vergangenheit. Zur kulturellen Logik des Nationalismus im Post-
sozialismus«, Historische Anthropologie, 5:2 (1997), 253 sq.
8 Anthony D. Smith: Myths and Memories of the Nation (Oxford 1999), 84.
9 Cf. Marta Verginella: »Uso della storia nella Sonderweg slovena«, Storica, 7:19 (2001), 97–115.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
3. Kontinuiteta
Za obse‘na podro~ja jugovzhodnoevropske zgodovinske vede je zna~ilna kontinuiteta po
koncu socialisti~nega obdobja. Pojasniti jo je mogo~e s tem, da na treh medsebojno povezanih
ravneh ni pri{lo do sprememb: na ravni osrednje paradigme, institucionalne zgradbe in domi-
nantne metodologije. Poleg tega je potrebno – zato da jugovzhodnoevropski primer postavimo
v znanstvenozgodovinski kontekst – ‘e vnaprej povedati, da je bilo tudi na »zahodu« zgodovi-
nopisje dolgo ~asa odporno proti spremembam in da je razvilo veliko mero inertnosti.
3.1 Narod kot subjekt »Meistererzählung«*
Kot ugotavlja Peter Niedermüller, je za postsocialisti~ne dru‘be zna~ilen zelo mo~an
diskurz o nacionalnem, »ki vzpostavlja simboli~ne povezave med zgodovino, preteklostjo in
sedanjo politiko«.10 Diskurz o nacionalnem naj bi vzpostavil nov simbolni red, potem ko se
je stari, marksisti~no-leninisti~ni, poru{il. Posebno izrazit je ta diskurz v novih dr‘avah Jugo-
vzhodne Evrope, kjer so od za~etka razpadanja jugoslovanske federacije politiko dolgo ~asa
dolo~ala vpra{anja naroda in kjer se je pri prebivalstvu izrazila izjemna »zgodovinska za-
vest«. Zgodovina je bila s tem, ko je narod postavila za primarno referen~no to~ko svojih
raziskovalnih prizadevanj, ena od temeljnih nosilk tega diskurza. To vsekakor ni bil nov
pojav, saj je »narod« – kot je prepri~ljivo pojasnil Wolfgang Höpken – v zgodovinopisju
jugovzhodnoevropskih dr‘av najkasneje od {estdesetih let 20. stoletja znova nadome{~al
»razred« kot osrednji subjekt zgodovinske naracije.11 Prihodu komunistov na oblast je sledi-
lo le kratko obdobje, v katerem je zgodovinopisje temeljilo na histori~no-materialisti~ni in
internacionalisti~ni paradigmi in v katerem so zgodovino obravnavali predvsem kot zgodo-
vino razrednih bojev.12 Nato je najpomembnej{i okvir zgodovinskega dogajanja znova postal
narod, potem ko je ‘e bil dominantna paradigma predsocialisti~ne zgodovinske vede. V Jugo-
slaviji je to imelo za posledico, da se je od {estdesetih let dalje zgodovinopisje vsake od
republik vedno bolj ukvarjalo le {e z zgodovino lastnega naroda, t.j. titularnega naroda repub-
like, in da so na podro~ju zgodovinopisja republike med seboj vedno redkeje sodelovale
oziroma {e v teh redkih primerih samo v obliki kontroverz. Enotnost jugoslovanske zgodo-
vinske vede je temeljila zgolj na enotnosti politi~nega re‘ima.13
Osredoto~enost na narod pa ni pomenila preprosto vrnitve k predsocialisti~ni, nacionali-
sti~ni paradigmi, temve~ je poleg tega odslikavala izku{njo, da je nacionalna dr‘ava ostala {e
naprej osrednji okvir socializacije in pomemben akter v zgodovinskem procesu. Ni naklju~je,
da je bila v Jugoslaviji partikularizacija zgodovinopisja posameznih republik povezana z vse
* »Meistererzählung« je nem{ki prevod angle{kega termina »master narrative«, z njim pa avtor ozna~uje para-
digmatsko strukturo, po kateri se organizira in pripoveduje zgodovino in ki obenem dolo~a tudi subjekt zgodovine.
/op. prev./
10 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 247.
11 Wolfgang Höpken: »Zwischen ’Klasse’ und ’Nation’: Historiographie und ihre ’Meistererzählungen’ in Südo-
steuropa in der Zeit des Sozialismus (1944–1990)«, Jahrbücher für Geschichte und Kultur Südosteuropas, 2 (2000),
15–60.
12 Izjemo je predstavljala Republika Makedonija, kjer je bila zgodovina ‘e od vsega za~etka usmerjena k naro-
du, saj je ta imel pomembno funkcijo pri oblikovanju makedonske nacionalne identitete (cf. Höpken, »Zwischen
’Klasse’ und ’Nation’«, 55).
13 Ivo Banac: »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Yugoslavia«, American Historical Review,
97:4 (1992), 1086; cf. Bo‘o Repe: »Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala. Institucionalne povezave jugoslo-
vanskih zgodovinarjev in skupni projekti«, Zgodovina za vse – vse za zgodovino, 3:1 (1996), 69–78; id.: »Jugoslo-
vanska historiografija po drugi svetovni vojni«, Tokovi istorije, 1:4 (1999), 312–325.
436
ve~jo federalizacijo dr‘ave, ki so jo prinesle ustavne reforme v {estdesetih in sedemdesetih
letih 20. stoletja. Tudi v Romuniji in Bolgariji je bila vrnitev naroda kot osrednjega subjekta
zgodovinske Meistererzählung povezana s splo{no okrepljeno nacionalisti~no usmeritvijo
politike obeh de‘el (v primeru Bolgarije bolj navznoter, v primeru Romunije pa tako navzno-
ter kot navzven v smislu vse izrazitej{ega lo~evanja od Sovjetske zveze).14 Pri poudarjanju
naroda pa ni {lo zgolj za poskus partijskih vodstev, da bi pridobila nove vire svoje legitimno-
sti, ki se je potem, ko je uresni~itev komunisti~ne ideje postajala vse manj verjetna, vedno
bolj krhala, temve~ tudi za strategijo kooptiranja nekomunisti~nih intelektualcev v uradni
diskurz re‘ima. Povrhu je usmerjenost k narodu – kot je bilo prikazano za bolgarski primer –
za zgodovinarje predstavljala mo‘nost, da se emancipirajo od uradno vladajo~e ideologije in
se dr‘ijo znanstvenih standardov, ki ne slu‘ijo potrebam dr‘ave in partije pa tudi potrebam
grobega dialekti~nega materializma ne.
Po koncu socializma je narod ostal glavni referen~ni okvir zgodovinskih raziskovanj.
Posebej nazoren – a tudi ekstremen – primer je Republika Makedonija, kjer podro~je zgodo-
vinopisja obvladuje »In{titut za nacionalno zgodovino«, ki ima eksplicitno zakonsko nalogo,
da raziskuje zgodovino makedonskega naroda.15 Temu primerno se prevladujo~e {tevilo zgo-
dovinopisnih objav v Makedoniji ukvarja z zgodovino makedonskega naroda. A tudi v dru-
gih de‘elah Jugovzhodne Evrope je narod v sredi{~u zgodovinopisnih prizadevanj, ~etudi ne
zmeraj tako dominantno kot v Makedoniji. Wolfgang Höpken izostreno meni, da »gre zgodo-
vini in zgodovinski publicistiki ne glede na navzven evropsko usmerjeno retoriko {e vedno v
prvi vrsti za utrjevanje nacionalne identitete, ki drugega izklju~uje ali pa ga dojema le z
vidika ogro‘enosti.«16 Veliko zgodovinarjev v Jugovzhodni Evropi sodeluje pri konstrukciji
nacionalnih mitov, ki naj bi utemeljili identiteto naroda, ga razmejili od drugih, pojasnili
njegovo sedanjost in prikazali njegovo prihodnost.17 Kot je zapisal Drago Roksandi}, javnost
od zgodovine pri~akuje skorajda brezpogojno podporo nacionalnim mitom, saj so ti – zato
ker izklju~ujejo bistvene elemente preteklosti posameznega naroda, ki ne ustrezajo predsta-
vam njegovih ideologov, zelo krhki.18 Krhke nacionalne identitete pove~ujejo verjetnost, da
je zgodovina kontaminirana z miti.19 Dekonstrukcija nacionalnih mitov je zato dele‘na ostre
kritike, saj vse preve~ nazorno poka‘e, da je tolma~enje nacionalne zgodovine konstruirano,
odvisno od konteksta in enostransko. Podrobna analiza romunskih zgodovinskih in nacional-
nih mitov, ki jo je opravil Lucian Boia, je, denimo, naletela na ostro zavra~anje s strani »stare
garde« romunskih zgodovinarjev.20 Usmerjenost k narodu pa predstavlja tudi izhodi{~e za
poskuse politi~ne instrumentalizacije zgodovinopisja, saj naj bi to bilo podrejeno nacional-
nemu »poslanstvu«. Mnogi zgodovinarji pa svoje delo v tem smislu instumentalizirajo kar
sami in povsem samostojno, saj se strinjajo, da je naloga zgodovinarjev krepiti narod.
14 Cf. Maria Todorova: »The Course and Discourses of Bulgarian Nationalism«, Eastern European Nationalism
in the Twentieth Century, ur. Peter F. Sugar (Washington D.C., 1995), 88; Katherin Verdery: National Ideology under
Socialism. Identity and Cultural Politics in Ceausescu’s Romania (Berkely et al. 1991).
15 Izpeljave o Republiki Makedoniji se opirajo na: Ulf Brunnbauer: »Nationalgeschichte als Auftrag. Die makedo-
nische Geschichtswissenschaft nach 1991«, Jahrbücher für Geschichte und Kultur Südosteuropas, 4 (2002), 165–203.
16 Wolfgang Höpken: »’Vergangenheitsbewältigung’ in Südosteuropa: Chance oder Last?«, Südosteuropa, 48:
11–12 (1999), 621.
17 O pomenu mitov za etni~ne in nacionalne identitete cf. Smith, Myths and Memories of the Nation, zlasti 57–
95.
18 Cf. Drago Roksandi}: »Shiftig Boundaries, Clientelism and Balkan Identities«, v: Political Uses of the Past.
The Recent Mediterranean Experience, ur. Jaques Revel in Giovanni Levi (London/Portland 2002), 48.
19 Verginella, »La Sonderweg slovena«, 107.
20 Lucian Boia: History and Myth in Romanian Consciousness (Budapest 2001 [romun. 1997]). Nem{ki pre-
vod bo iz{el leta 2003 pri zalo‘bi Böhlau.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Osredoto~enost na narod pomeni zo‘enje perspektive, saj se o zgodovini lastnega naroda
praviloma ne pi{e na primerjalen na~in, kot o enem od vidikov evropske oziroma regionalne
zgodovine, temve~ se veliko bolj poudarja njegovo enkratnost. Temu ustrezno redke so v
Jugovzhodni Evropi primerjalne zgodovinske raziskave. Nacionalna paradigma u~inkuje
lo~evalno tudi zato, ker v njej prevladuje etni~na definicija naroda. Zaradi tega se po eni
strani narod in dr‘avne meje ne ujemajo vselej, po drugi strani pa so (nacionalne, etni~ne,
verske) manj{ine znotraj dr‘ave izklju~ene iz nacionalne Meistererzählung. V Albaniji, deni-
mo, je po koncu socializma pri{lo do zna~ilne zamenjave uradnega koncepta »zgodovine
Albanije« s konceptom »zgodovine Albancev«, kar se je med drugim izrazilo v ve~jem {tevi-
lu objav o Kosovu. Kosovskoalbanski in makedonskoalbanski zgodovinarji pi{ejo proti srb-
skemu in etni~nomakedonskemu zgodovinopisju ter poudarjajo avtohton zna~aj albanskega
prebivalstva v obeh de‘elah.21 Makedonski zgodovinarji pa se intenzivno ukvarjajo z usodo
»makedonske manj{ine« v Bolgariji, Gr~iji in Albaniji, medtem ko zgodovina albanske
manj{ine in drugih manj{in na ozemlju Republike Makedonije ni na{la prostora v nacionalni
pripovedi. Tak{na konceptualizacija nacije ne vodi samo k zgodovinopisnim – in zaradi tesne
zveze med zgodovino in politiko potencialno tudi politi~nim – konfliktom z drugimi dr‘ava-
mi, temve~ daje pripadnikom dr‘avnih manj{in jasno vedeti, da jih ne obravnavajo kot sestavni
del nacije. Ti zato ne vidijo posebnega razloga, da bi se identificirali z dr‘avo in njeno zgodo-
vino. Prominenten zgled politi~ne relevantnosti etni~ne definicije naroda s strani zgodovi-
narjev je srbski primer: srbski zgodovinarji so aktivno prispevali h konstrukciji imaginarne
skupnosti vseh Srbov ne upo{tevajo~ meje, znotraj katerih ti ‘ivijo. Ta ideja je bila eden od
temeljev ekspanzionisti~ne politike Slobodana Milo{evi}a. Po drugi strani pa so nekateri
hrva{ki zgodovinarji s tem, ko so Srbe predstavljali kot dedne sovra‘nike hrva{kega naroda
in ko so preteklost svojega naroda o~istili vsega jugoslovanskega, iz nacije izklju~ili nekdaj
veliko srbsko manj{ino na Hrva{kem.22 Ekstremne posledice poraja etni~na usmerjenost v
Bosni in Hercegovini, kjer so bo{nja{ki (muslimanski), hrva{ki in srbski zgodovinarji so-
vra‘no naravnani drug do drugega in so skorajda popolnoma prekinili medsebojne stike.23
Vsaka od treh skupin zgodovinarjev v Bosni in Hercegovini zastopa svoj pogled na pre-
teklost de‘ele. V razdeljenem Mostarju obstajajo celo identi~ne hrva{ke in bo{nja{ke zgodo-
vinske ustanove ter dva ~asopisa z imenom »Hercegovina. ^asopis za kulturno i povijesno
naslijede«. Celotna protislovnost etni~nega razumevanja nacije se ka‘e na primeru ̂ rne gore.
Namesto da bi posku{ala definirati integrativno, nadetni~no, ozemeljsko in politi~no dolo~eno
~rnogorsko nacijo, tamkaj{njo zgodovinsko vedo dolo~a konflikt med razli~nimi stali{~i gle-
de obstoja ~rnogorskega etnonaroda: eni imajo ^rnogorce za »naj~istej{e« Srbe, drugi gle-
dajo nanje kot na popolnoma samostojen etnonarod, zastopniki vmesnega stali{~a pa jih
obravnavajo kot posebno skupino znotraj srbske etnije, ki je opravila specifi~en zgodovinski
razvoj. ^rnogorski zgodovinarji sku{ajo »dejstva« o preteklosti v svojo pripoved vklju~iti
21 O albanskem zgodovinopisju v Makedoniji, ki se ve~inoma razvija zunaj uradnih institucij, cf. Masar Kodra
(ur.): Shqiptarët e Maqedonisë (Skopje 1994); id. (ur.): Shqiptarët e Maqedonisë gjatë Luftës së dytë botërore
(1938–1944) (Kumanovo 1996).
22 Cf. razpravo med Nik{o Stan~i}em in Petrom Koruni}em: »^asopis za suvremenu povijest«, zv. 2–3 (1993)
ter zv. 1 in 3 (1994). Koruni} je zanikal obstoj jugoslovanske struje znotraj hrva{kega narodnega gibanja v 19.
stoletju, Stan~i} pa je njegovo trditev zavrnil ne le kot napa~no, temve~ tudi kot neeti~no. Za povzetek kontroverze
cf. Nik{a Stan~i}: »Odgovornost, profesionalnost i eti~nost u hrvatskoj historiografiji – u povodu odgovora dr. Petra
Koruni}a«, ^asopis za suvremenu povijest, 26:3 (1994), 503–515.
23 O bosanskem zgodovinopisju devetdesetih let cf. D‘evad Juzba{i}: »Kritische Konfrontation mit der Vergan-
genheit«, v: Menschenrechte in Bosnien und Herzegowina: Wissenschaft und Praxis, ur. Wolfgang Benedek/Otto
König/Christian Promitzer (Wien/Köln/Weimar 1999), 341–348.
438
tako, da z njimi zgodovinsko legitimirajo svoje stali{~e, s ~imer prispevajo k velikim napeto-
stim v ~rnogorski dru‘bi glede nacionalne identifikacije kot tudi glede vpra{anja dr‘avne
neodvisnosti.
Vendar pa nacionalno stali{~e ne ostaja brez konkurence. Po eni strani so se raziskovalci
v zadnjih letih gotovo za~eli intenzivneje ukvarjati z manj{inami, praviloma sicer zunaj
prevladujo~ih zgodovinopisnih tokov. Pri tem so obravnavali tudi problemati~ne vidike od-
nosa ve~ine do manj{in, na primer usodo nem{kogovore~e manj{ine v Sloveniji. Po drugi
strani pa marsikje prihaja do regionalnozgodovinskega meh~anja podobe homogenega naro-
da. O lastni zgodovini pogosto razmi{ljajo tiste regije, ki so imele tradicionalno bolj proble-
mati~en odnos s centrom dr‘ave in ki so multietni~no strukturirane. Posebej zna~ilen primer
je v tem oziru Romunija, kjer sta politi~na in administrativna decentralizacija {e vedno ana-
tema za politi~ne elite centalizirane dr‘ave in kjer se poleg tega zgodovinopisje ukvarja z
mitom nacionalne enotnosti, ~eprav – in prav zato ker – so Romuni {e v 20. stoletju tvorili
vse prej kot »nacionalno« enoto in imajo posamezne pokrajine, iz katerih je sestavljena
dana{nja Romunija, za seboj zelo razli~en zgodovinski razvoj. Kot nasprotovanje dominant-
nemu etnocentri~nemu in centralisti~nemu diskurzu je bil l. 1991 v Cluju-Napoci ustanov-
ljen »Center za transilvanske {tudije«, ki poudarja multikulturno zgodovino regije in poleg
tega obravnava tudi druga, ne le izklju~no politi~nozgodovinska vpra{anja, saj ‘eli na ta
na~in uveljaviti nov zgodovinopisni diskurz.24
3.2 Institucionalni kontekst
Drug glavni dejavnik kontinuitete je struktura zgodovinskih ustanov, ki se ob koncu so-
cializma ni bistveno spremenila. V nasprotju, denimo, z nekdanjo NDR v Jugovzhodni Evro-
pi tudi ni pri{lo do politi~no motiviranih ~istk na zgodovinskih in{titutih – ~e odmislimo
posamezne izjeme in spremembe v vodstvu institucij. Zmanj{anje {tevila zaposlenih so pra-
viloma narekovale finan~ne omejitve.
V ve~ini de‘el podro~je raziskovanja {e naprej zaznamuje dualizem akademijskih in uni-
verzitetnih in{titutov (izjema je Makedonija, kjer Akademija znanosti, kar zadeva zgodovin-
sko vedo, ne igra prakti~no nobene vloge; Slovenija ima s svojimi decentraliziranimi in v
veliki meri avtonomnimi raziskovalnimi centri, ki nominalno spadajo k Akademiji znanosti
in umetnosti, prav tako druga~no strukturo). Vendar pa raziskovanje ni ve~ v tak{ni meri
skoncentrirano na akademijskih in{titutih, kot je bilo v ~asu socializma.25 Poleg tega so raz-
iskovalci na akademijah deloma za~eli tudi pou~evati, preprosto zato ker njihova pla~a ni
zadostovala za pre‘ivetje. Videti je, da so se na splo{no na univerzitetnih in{titutih metodolo{ke
novosti uveljavile hitreje kot na bolj konservativnih in zelo hierarhi~no urejenih akademijskih
in{titutih. Za Hrva{ko so tudi ugotovili, da so bili zgodovinarji na univerzi manj dovzetni za
(ekstremen) nacionalizem.26 Ukinjeni ali preimenovani so bili tisti in{tituti, ki so bili povsem
jasno povezani s prej vladajo~o ideologijo. Tako je »In{titut za delavsko gibanje Srbije«
postal »In{titut za sodobno zgodovino«. Do ve~jih sprememb v institucionalni ureditvi je
pri{lo na Hrva{kem, kjer so pod predsednikom Franjem Tu|manom zaprli tako imenovane
24 Cf. Maria Ghitta/Vasile Sljan (ur.): Centrul de Studii Transilvane 1991–2000 (Cluj-Napoca 2001).
25 Cf. Karl Kaser: Südosteuropäische Geschichte und Geschichtswissenschaft (Wien/Köln/Weimar, 2. predela-
na izdaja, 2002), 195.
26 Iskra Ivelji}: »Ein Jahrzehnt postkommunistischer Historiographie in Kroatien«, referat za sre~anje Ein Jahr-
zehnt postkommunistischer Historiographie: Die Aufarbeitung der Vergangenheit in den 90er Jahren (Desetletje
postkomunisti~nega zgodovinopisja: obdelava preteklosti v 90. letih), Dunaj, 27.–29.9.2001, 3.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
»antihrva{ke« in{titute, kot so antifa{isti~ni muzeji v Zagrebu in Splitu ter regionalni in{tituti
za zgodovino delavskega gibanja, ter namesto njih v Zagrebu ustanovili »In{titut za sodobno
zgodovino«. Ta je na splo{no veljal za »Tu|manov in{titut« in si je zato, ker je HDZ-jevemu
re‘imu zagotavljal legitimiteto, pridobil priviligiran materialni polo‘aj.27 Poseben primer z
institucionalnega vidika in z vidika zaposlenih predstavlja Kosovo: tam so leta 1989/90 iz
uradnih zgodovinskih in{titutov odstranili Albance, njihova mesta pa so prevzeli srbski zgo-
dovinarji. Kosovskoalbanski zgodovinarji so ve~inoma delovali v neuradnih institucijah, vse
do poletja 1999, ko je po koncu vojne zapihal nov veter in je ve~ina srbskih zgodovinarjev
Kosovo zapustila, kosovskoalbanski zgodovinarji pa so se lahko vrnili v uradne institucije.
Do horizontalnega meh~anja institucionalne kontinuitete je pri{lo z ustanavljanjem razli~-
nih novih univerz (ki so pogosto nastale iz pedago{kih visokih {ol) kot tudi nevladnih organi-
zacij (NVO), ki so razvijale tudi zgodovinopisne dejavnosti. Tak{ni NVO-ji so imeli pomembno
vlogo zlasti pri raziskavah o manj{inah; omenimo na primer »International Centre for Mino-
rity Problems and Intercultural Relations« (IMIR) v Sofiji, ki je izdal vrsto publikacij o
zgodovini Muslimanov v Bolgariji in na Balkanu, ali pa »Almanac« in »Art Club« v ^rni
gori, ki sta se med drugim ukvarjala z zgodovino Muslimanov oziroma Albancev v ^rni gori.
Za nastanek in financiranje tak{nih NVO-jev so tuji financerji pogosto zelo pomembni. Pose-
ben primer predstavlja v tem pogledu Republika Makedonija, saj dr‘ava na podro~ju zgodo-
vinske vede prepoveduje privatne raziskovalne institucije (o~itno zaradi bojazni, da bi sosed-
nje dr‘ave pooblastile privatne ustanove v Makedoniji, da {irijo njihove nazore glede make-
donskega vpra{anja). Poleg tega so bile ustanovljene tudi nekatere nove raziskovalne institu-
cije, ki pa pogosto trpijo zaradi velikih materialnih te‘av. Pomembna institucionalna novost
z vplivom na Jugovzhodno Evropo je bila gotovo ustanovitev univerze Central European
University (CEU) v Budimpe{ti, kjer {tevilni {tudenti in {tudentke iz jugovzhodnoevropskih
dr‘av opravljajo svoje Master of Arts iz zgodovine. Ti, v mednarodnem okolju izobra‘eni
mladi zgodovinarji bodo brez dvoma igrali pomembno vlogo pri nadaljnjem uvajanju novo-
sti na podro~ju zgodovinske vede v Jugovzhodni Evropi.
3.3 Metodologija
Malo sprememb je opaziti, kar zadeva metodologijo: {e vedno prevladuje pozitivisti~no
usmerjena politi~na dogodkovna zgodovina (histoire événementielle).28 Usmerjenost k do-
godkom in »dejstvom«, ki jih je treba najti v pisnih virih, je zgodovinarjem omogo~ila, da so
pre‘iveli konec socializma, ne da bi si morali zastaviti vpra{anje glede svoje metodologije.
Pozitivizem je v nemirnih ~asih nudil (navidez) varno oporo. Zgodovinarji svojo disciplino
pogosto obravnavajo kot »trdo« znanost, ki temelji na obrtni{ki spretnosti odkrivanja in pra-
vilnega urejanja dokumentarnih virov.29 Odpiranje arhivov po l. 1989 je to tendenco {e okre-
pilo, saj si je veliko zgodovinarjev obetalo, da bodo na podlagi zdaj dostopnih arhivskih
dokumentov pri{li do novih spoznanj. Maria Todorova je v tem kontekstu govorila o pravem
27 Ibid.
28 Cf. Neven Budak: »Der Schatten des Banus. Geschichtswissenschaft und neuer Nationalismus in Kroatien«,
Österreichische Zeitschrift für Geschichtswissenschaft, 2:1 (1991), 95; Todorova, »Historiography of the Countries
of Eastern Europe: Bulgaria«, 1117; Ulf Brunnbauer: »Nach der Wende und an der Grenze. Neuorientierungen in
der bulgarischen Geschichtswissenschaft nach 1989«, Europäische Ethnologie an der Wende: Perspektiven – Aufga-
ben – Kooperationen, ur. Klaus Beitl/Reinhold Johler (=Kittseer Schriften zur Volkskunde 12, Kittsee 2000), 111.
29 Cf. Keith Brown: »A Rising to Count On: Ilinden Between Politics and History in Post-Yugoslav Macedo-
nia«, The Macedonian Question: Culture, Historiography, Politics, ur. Victor Roudomentof (Boulder 2000), 153.
440
»arhivskem feti{izmu«.30 Makedonski zgodovinarji, denimo, pravijo, da se makedonska zgo-
dovina nahaja {e v fazi faktografije, kajti {ele ko je poskrbljeno za faktografsko osnovo, si je
mogo~e zastaviti analiti~na vpra{anja.31 Poudarjanje fakti~nosti je v makedonskem – pa tudi
v kak{nem drugem – primeru povezano tudi s konkurenco med posameznimi nacionalnimi
zgodovinopisji, ki verjamejo, da morajo »dejstva« o~istiti deformacij s strani tujega zgodovi-
nopisja. V odnosu do drugih metod, na primer do oral history, pogosto vlada ignoranca ali
celo neprikrito zavra~anje, saj veljajo za znanstveno sumljive.32 Pristopi, ki opustijo struktu-
ro pripovedi, so prav tako izjemno redki in jih ve~inoma najdemo na obrobju discipline;
strukturalisti~na zgodovina, interdisciplinarni nastavki in kvantitativne zgodovinske analize
so poleg tega pogosto prepu{~eni zgodovinarjem izven regije.
Kot dejstva pridejo v po{tev predvsem dogodki, tokovi in osebnosti politi~ne zgodovine,
ob tem da tudi dela s podro~ja gospodarske in kulturne zgodovine pogosto nosijo pe~at dogod-
kovne zgodovine. Politi~na dogodkovna zgodovina velja za ustrezno metodo predstavljanja
preteklosti naroda in utemeljevanja njegove veljavnosti. Narod si s kopi~enjem dejstev, ki naj
bi dokazovala tako njegovo starost kot tudi naravnost, pridobi dolg rodovnik. Vpra{anja zgo-
dovine vsakdanjega ‘ivljenja in podobnih zgodovinskih izkustvenih podro~ij se na tem ozad-
ju ne ka‘ejo zgolj kot irelevantna, temve~ ‘e kar kot nevarna, saj bi jih bilo te‘ko stla~iti v
nacionalni referen~ni okvir. Prevlado politi~ne zgodovine je nedvomno zaznamovala tudi
aktualna izku{nja zgodovinarjev v prelomnem postsocialisti~nem ~asu. Vsesplo{na politiza-
cija javnega ‘ivljenja, predvsem v prvih letih transformacije, kot tudi iskanje novih zgodo-
vinskih identitet v postsocialisti~nih dru‘bah sta okrepila pritisk, da se je treba ukvarjati s
politi~no zgodovino naroda in da jo je treba napisati povsem na novo. Politi~nost se je na
ozadju tega ~asa kazala kot najpomembnej{i urejevalni princip v zgodovinskem procesu. V
nekdanjih jugoslovanskih republikah je osredoto~enost na (politi~no) zgodovino narodov
vsaj v prvih letih po koncu socializma privedla do marginalizacije ‘e obstoje~ih socialnozgo-
dovinskih tendenc. Poleg tega samonana{alnost nacionalno usmerjenega zgodovinopisja krepi
izolacijo od mednarodnih trendov zgodovine, saj mnogi zgodovinarji primarno naslavljajo
rojake in svojih raziskav ne ume{~ajo (ne ‘elijo umestiti) v mednarodni kontekst. Tudi stiki
med samimi jugovzhodnoevropskimi zgodovinopisci so zelo omejeni, kar se med drugim
odra‘a tudi v zelo majhnem {tevilu primerjalnih {tudij.
Metodolo{ke kontinuitete ni omajala niti okrepljena metodolo{ka in teoretska zavest.
Objave o teoriji in metodologiji zgodovine so bile {e naprej redke in omejene na pe{~ico
zgodovinarjev v posameznih dr‘avah. ̂ e omenimo nekaj pomembnih zgledov: Mirjana Gross
s Hrva{ke, Oto Luthar iz Slovenije, Andrej Mitrovi} iz Jugoslavije/Srbije, Alexandru Zub iz
Romunije.33 Toda zdi se, da je vpliv njihovih del v zgodovinopisni praksi omejen na njihovo
neposredno okolico in u~ence, medtem ko ve~ji del zgodovinarjev ne razmi{lja o svojih
epistemolo{kih izhodi{~ih, metodah in pristopu, temve~ brez besed izhajajo iz veljavnosti
30 Todorova, »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Bulgaria«, 1110.
31 Cf. o na~inu dela makedonskih zgodovinarjev: Brown: »A Rising to Count On«, 153.
32 Cf. za Bolgarijo: Nikolaj Poppetrov: »Istorikt kato negodnik – negodnijat kato istorikt«, Demokrati~eski
pregled, 32 (poletje 1997), 123.
33 Mirjana Gross: Suvremena historiografija: korijeni, postignu}a, traganja (Zagreb 1996) [v nem{~ini: Die
gegenwärtige Geschichtsschreibung und ihre Wurzeln (Wien/Köln/Weimar 1997)]; Oto Luthar: Med kronologijo in
fikcijo: strategije histori~nega mi{ljenja (Ljubljana 1993); id.: Mojstri in Muze (Ljubljana 1997); Andrej Mitrovi}:
Raspravljanja sa Klio o istoriji, istorijskoj svesti i istoriografiji (Sarajevo 1991); id.: ]udljiva muza. Ogledi o isto-
rijskom, nau~nom i umetni~kom (Valjevo 1992); id.: Propitivanje Klio. Ogledi o teorijskom u istoriografiji (Beograd
1996); Alexandru Zub: Istorie Åi finalitate (BucureÅti 1991); id.: Discurs istoric Åi tranzicie. In cutarea unei paradig-
me (IaÅi 1998).
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
pozitivisti~ne paradigme. Poskusi posameznih zgodovinarjev, da bi zgodovinopisje jugo-
vzhodnoevropskih de‘el navezali na mednarodni metodolo{ki diskurz in da bi sodobne me-
tode uvedli tudi v svoji de‘eli, niso bili vedno dobrodo{li in so v~asih naleteli na nacionalisti~no
motivirano zavra~anje.34 V nekaterih de‘elah so tudi prevedli tako metodolo{ko-teoretske
prispevke kot empiri~ne {tudije vodilnih mednarodnih zgodovinarjev, to pa je zainteresira-
nim zgodovinarjem in {tudentom bistveno olaj{alo dostop do teh besedil. Toda recepcija teh
del je zaenkrat omejena na ozek krog in v razli~nih regijah zelo razli~na. Med dr‘avami so
velike razlike tudi v stopnji refleksije zgodovinopisija o lastni zgodovini in sedanjosti. Zdi
se, da je najmo~nej{a v nekaterih republikah nekdanje Jugoslavije. V Srbiji, recimo, so se
kriti~ni zgodovinarji, nezadovoljni s posledicami politike in z instrumentalizacijo politi~nega
zgodovinopisja, intenzivneje ukvarjali z zgodovino svoje discipline.35 Eden vodilnih srbskih
zgodovinarjev, Branko Petranovi}, je objavil razmi{ljanje o problemu objektivnosti v zvezi z
jugoslovansko izku{njo.36 V Sloveniji so nekateri zgodovinarji objavili dela o stanju zgodo-
vinopisja v dr‘avi in o njegovem razvoju v 20. stoletju.37 V Makedoniji sta bila objavljena
dva zbornika z deloma zelo kriti~nimi razpravami o stanju makedonskega zgodovinopisja,
vendar pa nista imela opaznega vpliva na zgodovinopisno prakso.38 V Bolgariji je vodilni
predstavnik sodobne zgodovine Nikolaj Poppetrov svojo disciplino v nekem eseju ostro kri-
tiziral zaradi ignoriranja novih metod in pristopov.39 V Romuniji svojo disciplino analizira
predvsem Alexandru Zub.40 Objavljen je bil tudi uvod v zgodovino romunskega zgodovino-
pisja, ki ga je napisal Pompiliu Teodor.41 Opise stanja zgodovinopisja posameznih jugovzhod-
noevropskih de‘el deloma objavljajo tudi izven regije, njihovi avtorji pa so tako zgodovinarji
iz Jugovzhodne Evrope kot tudi od drugod.42 V vodilnih zgodovinskih ~asopisih regije, na-
sprotno, ve~inoma zaman i{~emo prispevke, ki bi se ukvarjali z vpra{anji metodologije in
teorije zgodovine ali ki bi sku{ali opraviti kriti~no inventuro.
34 To se je, denimo, zgodilo na Hrva{kem ob objavi monografije Mirjane Gross »Suvremena historiografija«.
Cf. Mirjana Gross: »Europska ili provincijalna historiografija?«, ^asopis za suvremenu povijest, 29:2 (1997), 311–
322. V Bolgariji je ugledni osmanist Stra{imir Dimitrov zavrnil »oral history«, saj ta po njegovem mnenju ogro‘a
enotnost naroda. Cf. njegovo recenzijo knjige »Etni~eska kartina na Blgarija« (Sofija 1993), Istori~eski pregled, 3
(1993), 162.
35 Ljubodrag Dimi}/\or|e Stankovi} (ur.): Istoriografija pod nadzorom (Beograd 1996); Sima ]irkovi}/Rade
Mihalj~i} (ur.): Enciklopedija srpske istoriografije (Beograd 1997).
36 Branko Petranovi}: Istori~ar i savremena epoha (Beograd 1997).
37 Vasko Simoniti: »Med zgodovino in sedanjostjo«, Nova revija, 17 (1999), 210–211; Ervin Dolenc (ur.):
Problemi slovenskega zgodovinopisja v 20. stoletju (Ljubljana 1999); cf. Verginella, »La Sonderweg slovena«.
38 Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija (ur.): Aktuelni problemi vo makedonskata istorio-
grafija i nastavata po istorija (Skopje 1996); Krste Bitovski et al. (ur.): Makedonskata istoriska nauka – dostignu-
vanja i problemi (Skopje 2000).
39 Poppetrov, »Istorikt kato negodnik«. Cf. id.: »Periodizacijata na blgarskata istoriopis: v trsene na adekvatnija
kulturno-istori~eski model«, Istori~esko bde{te, 1–2 (2000), 238–254.
40 Alexandru Zub: De la istoria critic la criticism. Istoriografi român sub semnul modernitcii (BucureÅti 2000);
id.: Orizont închis. Istoriografia român sub dictatur (IaÅi 2000).
41 Pompiliu Teodor: Introducere în istoria istoriografiei din România (Cluj-Napoca 2001).
42 Na primer za Slovenijo: Peter Vodopivec: »La historiographie slovéne 1989–1994«, Histoire et pouvoir en
Europe médiane, ur. A. Marès (Paris/Montreal 1996); posebna {tevilka ~asopisa Qualestoria, 27:1 (junij 1999): »Fra
invenzione della tradizione e ri-scrittura del passato. La storiografia slovena degli anni Novanta«. Za Hrva{ko: Dra-
go Roksandi}: »La storiogafia croata dopo il 1989«, I muri della storia. Storici e storiografia dalle dittature alle
democrazie (1945–1990), ur. G. Corni (Trieste 1996). Za Bolgarijo: Todorova: »Historiography of the Countries of
Eastern Europe: Bulgaria«; Brunnbauer, »Nach der Wende und an der Grenze«. Za Romunijo: Keith Hitchins: »Hi-
storiography of the Countries of Eastern Europe: Romania«, American Historical Review, 97:4 (1992), 1064–1083.
Za Jugoslavijo: Banac, »Historiography of the Countries of Eastern Europe: Yugoslavia«. Cf. Kaser, Südosteuropäi-
sche Geschichte und Geschichtswissenschaft, 173–212.
442
4. Spremembe
4.1 Revizionizem
Kljub mo~nim silam kontinuitete je bila zgodovinska veda v jugovzhodnoevropskih
dr‘avah podvr‘ena tudi precej{njemu pritisku po spremembah, saj se je zgodovinska zavest
spremenila, nov dru‘benopoliti~ni red pa je potreboval oporne to~ke za osmi{ljeno preteklost.
Peter Niedermüller meni, da so javnost in tudi zgodovinarji hoteli obnoviti zgodovinsko
dejanskost, ki jo je uni~il socializem.43 S strani socializma »po{kodovano« zgodovino je
treba popraviti, »ukradeno« ali celo »uni~eno« zgodovino pa dobiti nazaj. Niedermüller v
tem kontekstu govori o »renovaciji«, »rekonstrukciji« in »nacionalizaciji zgodovine«, kar je
postalo nujno po koncu vladavine enopartijskega sistema.44 Zgodovinska veda bi morala
spraviti na dan tabuizirane izku{nje, da bi tako dopolnila zgodovino in premaknila semanti~ne
poudarke dolo~enih dogodkov v preteklosti. Zgodovinarji bi poleg tega morali obnoviti zgo-
dovinsko resnico in jo o~istiti napa~nih pojmovanj. To prizadevanje za odstranitev »sociali-
sti~nih made‘ev« se je izrazilo v preimenovanju cest in mest kot tudi v novi spomeni{ki
kulturi. »Renovirana« in »rekonstruirana« zgodovina je nato kot mit o izvoru, ki ga je obliko-
val nov politi~ni sistem, na{la pot v {ir{i politi~ni in zgodovinski kontekst. Revizije kot tudi
zapolnjevanje belih lis so bile zna~ilnosti postsocialisti~nega preinterpretiranja preteklosti.
Pri tem ni {lo le za povr{insko obnovo »objektivnosti« in popravo ideolo{ko izkrivljenih
nazorov, temve~ so bili poskusi revizije pogosto tudi politi~no pogojeni. Nove politi~ne sile
so se hotele sklicevati na zgodovinsko osnovo, s katero bi si pridobile legitimnost, zato je bilo
treba socialisti~no obdobje in njegovo specifi~no pojmovanje zgodovine odstraniti. Preinter-
pretacije preteklosti pogosto niso temeljile na novih virih ali metodolo{kih pristopih, temve~
na preprosti zamenjavi semanti~nih predznakov: to, kar so neko~ komunisti zavra~ali kot
slabo ali pa zamol~ali, je nova politika rehabilitirala kot dobro.45
Zlasti v nekdanjih jugoslovanskih republikah so bile tovrstne revizije pogosto povezane z
nacionalizmom, ki se je lahko zdaj, ko je uradna parola o »bratstvu in enotnosti« pristala na
smeti{~u zgodovine, svobodno izrazil. Vendar pa ta razvoj ni bil neposredna posledica konca
socializma, temve~ se je za~el ‘e v osemdesetih letih in je prispeval k delegitimaciji ureditve
Jugoslavije: v Srbiji na primer se je zgodovinopisna rehabilitacija ~etnikov kot tudi predvoj-
ne Jugoslavije pri~ela ‘e takrat, hrva{ki zgodovinarji pa so na drugi strani sku{ali zmanj{ati
{tevilo srbskih ‘rtev med drugo svetovno vojno (zlasti v koncentracijskem tabori{~u Jaseno-
vac).46 Z razpadom federacije sta na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije – ~eprav z razli~no
intenzivnostjo – pridobivali pomen zgodovinopisna delegitimacija titoisti~ne Jugoslavije in
rehabilitacija antijugoslovanskih kot tudi antikomunisti~nih sil. Na Hrva{kem so sku{ali pu-
blicisti in nekateri zgodovinarji – s predsednikom dr‘ave in zgodovinarjem Franjem Tu|manom
na ~elu – rehabilitirati Neodvisno dr‘avo Hrva{ko, ki jo je ustanovila nacisti~na Nem~ija, kot
tudi fa{isti~ne usta{e, nacionalno zgodovino pa so za~eli razlagati kot neprekinjeno tradicijo
hrva{ke dr‘ave.47 V Sloveniji so se na strani politi~ne desnice pojavila prizadevanja, da bi
domobrance, ki so kolaborirali s Hitlerjevo Nem~ijo, rehabilitirali kot antikomunisti~ne pa-
43 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 253.
44 Ibid., 254–262.
45 Cf. Todor Kulji}: »Geschichtsrevisionismus in Kroatien und Serbien – ein Vergleich«, Ost-West-Gegeninfor-
mationen, 14:2 (2002), II.
46 O zgodovinopisnem revizionizmu v Srbiji in na Hrva{kem cf.: ibid.; Ivo Goldstein/Slavko Goldstein: Holo-
kaust u Zagrebu (Zagreb 2001), 596–618.
47 Ivelji}, »Historiographie in Kroatien«, 4.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
triote. Antikomunisti~na publicistika je Slovenijo predstavljala kot ‘rtev nasilne komunisti~ne
manj{ine.48 Ne na Hrva{kem ne v Sloveniji se te ekstremne revizionisti~ne pozicije niso
mogle uveljaviti med poklicnimi zgodovinarji, vseeno pa so tudi oni za~eli preme{~ati po-
udarke, tako da so bile antijugoslovanske sile zdaj na splo{no predstavljene v lep{i lu~i. K
preinterpretaciji druge svetovne vojne je pri{lo tudi v kosovskoalbanskem zgodovinopisju.
Antijugoslovansko in antisrbsko razpolo‘enje kosovskoalbanskega zgodovinopisja v devetde-
setih letih spri~o represivne politike Beograda na Kosovu niti ni bilo presenetljivo. Kosov-
skoalbanski avtorji so se temeljito posvetili tradiciji zatiranja Albancev v Srbiji in srbskim
poskusom, da bi spremenili demografske razmere na Kosovu.49 V Republiki Makedoniji so
rehabilitirali makedonske nacionaliste – ki so se med drugo svetovno vojno in po njej zavze-
mali za neodvisno in »zdru‘eno« Makedonijo in ki so jih po l. 1945 izrinili iz politi~nega
‘ivljenja oziroma preganjali –, saj so lahko slu‘ili kot o~etje l. 1991 osamosvojene makedon-
ske dr‘ave. Vseeno pa v Makedoniji radikalni poskusi, da bi pometli z jugoslovanskim ob-
dobjem in ga ovrednotili popolnoma negativno – k ~emur so spodbujali zlasti nacionalisti~na
stranka VMRO-DPMNE (»Notranja Makedonska Revolucionarna Organizacija-Stranka
Makedonske Nacionalne Enotnosti«) in njeni zgodovinarji –, niso bili uspe{ni, saj je dejstvo,
da so jugoslovanski komunisti pod Titom odigrali odlo~ilno vlogo pri nastanku makedonske-
ga naroda, pregloboko zakoreninjeno v javni zavesti pa tudi stopnja politi~ne kontinuitete z
jugoslovanskim socialisti~nim obdobjem je bila visoka.50
K prevrednotenju dolo~enih dogodkov iz preteklosti, ki so bili v ~asu socializma ozna~eni
absolutno negativno oziroma pozitivno, in k rehabilitaciji antikomunisti~nih sil je pri{lo tudi
v Albaniji, Bolgariji in Romuniji. Zlasti v Romuniji je zaznati zelo mo~an tok nacionalisti~no
motiviranih poskusov rehabilitacije in revizije, ki se nana{ajo predvsem na mar{ala Antone-
scuja, diktatorja iz ~asa druge svetovne vojne.51 Ocenjevanje njegove osebnosti je postalo
pravi lakmusov test politi~ne in tudi zgodovinopisne usmerjenosti romunskih zgodovinarjev.
Radikalni revizionisti, kakr{na sta Gheorge Buzatu, ki je dejaven v Stranki velike Romunije
Vadima Tudorja, in Ion Scurtu, ne ‘elijo rehabilitirati le Antonescuja, temve~ tudi »‘elezno
gardo«; v svoji knjigi »Zgodovina Romunije 1918–1948« Tudor in Scurtu niti z besedo ne
omenita njihovih zlo~inov.52 Tipi~no je, da so v Romuniji, kjer je bil komunisti~ni re‘im {e
posebno represiven, prevedli in objavili – z dodanimi skoraj petdesetstranskimi »adendi« o
komunisti~nih zlo~inih v dr‘avi – »^rno knjigo komunizma«.53 V Bolgariji so {tevilne poli-
tike, ki so jih po drugi svetovni vojni usmrtili oziroma zasledovali kot »fa{iste«, zgodovino-
pisno in pravno rehabilitirali. V tej regiji so poskusi preinterpretacij in revizionisti~no pisanje
velikokrat plod zgodovinarjev, ki so bili uveljavljeni ‘e tudi pred l. 1989. Pri tem jim ni bilo
potrebno popolnoma spremeniti nazorov, le svojo osnovno nacionalisti~no naravnanost so
morali osvoboditi samocenzure in nehati upo{tevati prej vladajo~o marksisti~no-leninisti~no
48 Verginella: »La Sonderweg slovena«, 115; id.: »Il peso della storia«, Qualestoria, 27:1 (junij 1999), 24 sq.
49 Na primer Akademia e Shkencave dhe e Arteve të Kosovës (ur.): Gjenocidi dhe Aktet Gjenocidiale të Pushtetit
Serb ndaj Shqiptarëve nga Kriza Lindore e Kendaj (Prishtina 1995).
50 Cf. Brunnbauer, »Nationalgeschichte als Auftrag«; Christian Voss: »Sprach- und Geschichtsrevision in Make-
donien«, Osteuropa, 51:8 (2001), 953–967.
51 Cf. o revizionizmu v Romuniji in zlasti o poskusih rehabilitacije mar{ala Antonescuja: Lucian Boia: »Roma-
nian Historiography after 1989«, referat za sre~anje Ein Jahrzehnt postkommunistischer Historiographie: Die Aufar-
beitung der Vergangenheit in den 90er Jahren (Desetletje postkomunisti~nega zgodovinopisja: obdelava preteklosti
v 90. letih), Dunaj, 27.–29.9.2001, 3; Dan Berindei: »Pro und Kontra Ion Antonescu: Eine Geschichtsdebatte in
Rumänien«, Südosteuropa, 45:11–12 (1996), 840–854; William Totok: »Rumänien: Antonescu – ein Opfer auf dem
Altar der Diplomatie«, Ost-West-Gegeninformationen, 13:2 (2001), VI–XV.
52 Ion Scurtu/Gheorghe Buzatu: Istoria românilor în secolul XX. 1918–1948 (Bucure_ti 1999).
53 Cf. »Kommunistischer Terror in Rumänien«, Osteuropa 50:2 (2000), A41–A46.
444
ideologijo ter za 180 stopinj spremeniti svoje ocene nekaterih zgodovinskih dogodkov. S tem
so se izognili nujni nalogi, da vlogo, ki so jo sami odigrali kot producenti ideologije in legi-
timnosti v socialisti~nem re‘imu, podvr‘ejo kriti~ni avtorefleksiji, v ~emer so sicer videli
gro‘njo koherenci svojih biografij.54
Namen revizionisti~nih prizadevanj ni bil zgolj, da v slabi lu~i prika‘ejo socialisti~ni
re‘im, ki ga je zamenjal nov sistem, temve~ tudi da ustvarijo izhodi{~e neke pozitivne tradi-
cije, tako da bi se novi red lahko predstavljal za njenega (domnevnega) nadaljevalca. ^astno
predsocialisti~no preteklost, ki so jo iskali, so pogosto na{li v obdobju med obema svetovni-
ma vojnama, ki ga je komunisti~no zgodovinopisje splo{no ozna~evalo kot »fa{isti~no« in za
katerega je zdaj vladalo precej{nje zgodovinopisno zanimanje. Zdaj so to medvojno obdobje
deloma romantizirali in povzdigovali v »zlato« dobo – Peter Niedermüller je to te‘njo opazil
tudi v vzhodni Srednji Evropi.55 Pretirano povzdigovanje medvojnega obdobja je slu‘ilo
konstrukciji alternativne predsocialisti~ne preteklosti, na ozadju katere je bilo socialisti~no
obdobje videti kot od zunaj (s strani Sovjetske zveze) vsiljena odvrnitev od resni~ne, »narav-
ne« zgodovinske poti, ki naj bi bila narodu vnaprej dolo~ena. V nasprotju s komunisti so
revizionisti o fa{isti~nih tendencah tega obdobja vse bolj mol~ali. Vsekakor pa je bilo tudi
nekaj upo{tevanja vrednih odstopanj od te te‘nje: v Bolgariji, denimo, je med poklicnimi
zgodovinarji pri{lo do uravnote‘ene in stvarno utemeljene razprave o problemu fa{izma v
dr‘avi, ki se je lahko naslonila na raznolike poglede {e iz ~asa pred l. 1989. Na Hrva{kem sta
Slavko in Ivo Goldstein objavila monumentalno delo o holokavstu v Zagrebu.56
Prizadevanje za to, da bi na{li novo »zlato« dobo, je bilo tesno povezano z ‘eljo, da bi
lastno dr‘avo predstavili kot »evropsko«, saj je »Evropa« v smislu pristopa k EU postala
najpomembnej{i cilj novih vlad. Iz zgodovine dr‘ave bi moralo biti razvidno, da je bila ‘e od
nekdaj sestavni del »Evrope« in da je samo zaradi krivi~ne odlo~itve z Jalte – in pred tem
zaradi tur{ke vladavine – bila izklju~ena iz zveze evropskih dr‘av. Toda zdaj bo pri{lo do
naravne »vrnitve« v Evropo. Evropski topos se je na primer izrazil v predstavah o antemura-
lis christianitatis, ki jih goji zgodovinopisje nekaterih dr‘av Jugovzhodne Evrope. V nekdanji
Jugoslaviji je bilo to zna~ilno zlasti za Hrva{ko in Slovenijo, kjer je bila delegitimacija
socialisti~nega obdobja in jugoslovanske ureditve povezana z mo~nim poudarjanjem pripad-
nosti »Evropi«, pri ~emer se je implicitno izhajalo iz tega, da »Balkan« in Jugoslavija nista
del Evrope.57 A tudi v drugih de‘elah regije so si prizadevali, da bi pripadnost »Evropi«
utemeljili s podatki iz zgodovine. S poudarjanjem »Evrope« kot bistva nacionalne zgodovine
so se spremenili miti o izvoru naroda oziroma je pri{lo do novih poudarkov v predstavah o
njegovem rodovniku. V prizadevanju, da bi si priskrbeli nedvoumno »evropsko« preteklost,
so na primer v Sloveniji znova o‘ivili mit o »venetskem« izvoru.58 Na Hrva{kem so obudili
»iransko« teorijo o etnogenezi hrva{kega naroda.59 Vendar pa o etnogenezi niso toliko raz-
pravljali poklicni zgodovinarji, temve~ v ve~ji meri razli~ni publicisti. Nedvomno zgodovin-
sko podkrepljen pa je bil poskus v Republiki Makedoniji, da bi se anti~ne Makedonce razgla-
silo za – ~e ‘e ne neposredno etni~ne, pa vsaj politi~no-kulturne – prednike sedanjega make-
donskega naroda. Ta mit je bil nujna posledica konflikta z Gr~ijo, do katerega je pri{lo zaradi
imena in simbolov nove dr‘ave. To, da so narodi nekdanje Jugoslavije poudarjali svoje neslo-
54 Cf. Kulji}, »Geschichtsrevisionismus in Kroatien und Serbien«, VI.
55 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 258.
56 Goldstein/Goldstein: Holokaust u Zagrebu.
57 Verginella, »La Sonderweg slovena«, 103.
58 Ibid., 108.
59 Ivelji}, »Historiographie in Kroatien«, 5.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
vanske korenine, je bil seveda tudi izraz konca politi~ne ureditve, ki se je ‘e v svojem imenu
razumela kot zveza ju‘noslovanskih narodov.
Toda zgodovinopisje se kljub rehabilitaciji nekomunisti~nih in antikomunisti~nih vidikov
lastne preteklosti ni za~elo intenzivno ukvarjati s komunizmom in socialisti~nim obdobjem,
~e izvzamemo probleme prihoda komunistov na oblast in represivne ukrepe, ki so temu ne-
posredno sledili. Skromen interes zgodovinopisja za obobje socializma je po eni strani pove-
zan s {e vedno omejenim dostopom do arhivskih virov iz tistega ~asa, po drugi strani pa tudi
z majhno ~asovno distanco in s politizacijo problema. Poleg tega so bili mnogi zgodovinarji
sami tesno vpeti v re‘im in se zato bojijo, da bi se morali, ~e bi se kriti~no ukvarjali s
socialisti~no preteklostjo, lotiti tudi lastnih biografij.60 Molk zgodovinarjev o fenomenu ko-
munizma odpira prosto pot antikomunisti~ni publicistiki, ki na temelju tradicionalnega kon-
cepta totalitarizma ri{e podobo monolitnega sistema.61 Prizadevanjem teh sil, da bi demoni-
zirale komunisti~no preteklost, so se zgodovinarji le redko zoperstavili s poskusi podrobne, k
virom usmerjene obdelave tematike. Deloma to tudi ni bilo v interesu tistih, ki so bili na
oblasti, saj so iz{li iz nekdanje partije. V Romuniji, denimo, je bilo v ~asu predsednika Ilie-
scuja (1990–1996) komaj kaj uradnih ali pravni{kih poskusov obdelave komunisti~ne pre-
teklosti.62 Kot ugotavlja Hans-Christian Maner so se tudi romunski zgodovinarji »vzdr‘ali
pozornost zbujajo~ega raziskovanja komunisti~nega obdobja«.63 Vseeno pa sta bili ustanov-
ljeni dve neodvisni znanstveni instituciji (»Nacionalni in{titut za prou~evanje totalitarizma«
in »Sredi{~e za zgodovino imaginarnega«), ki sta obdelovali razli~ne vidike komunisti~ne
oblasti v Romuniji.64 V Bolgariji stanje ni dosti druga~no. Pobuda, da bi obdelali vsaj razvoj
lastne discipline v ~asu socializma in njeno politi~no instrumentalizacijo, je sicer pripeljala
do zbornika dokumentov na to temo,65 vendar pa se potem v tej smeri ni nadaljevalo. V
Bolgariji se z obdobjem socializma ukvarjajo predvsem etnologi in etnografi, medtem ko so
zgodovinarji do te teme zelo zadr‘ani. S tem je fokus prou~evanja socializma prestavljen s
politi~nih – in torej represivnih – vidikov k vpra{anjem vsakdanje dru‘bene prakse ter
razhajanja med dru‘beno realnostjo in ideolo{kimi cilji. Zgodovinarji k tem vpra{anjem ne
prispevajo veliko, saj ne ustrezajo klasi~nemu kanonu zgodovinskega raziskovanja. V Bolga-
riji, Romuniji in Albaniji je najti komaj kak{no znanstveno obdelavo zgodovine ‘rtev
komunisti~ne represije, kar je mogo~e pojasniti tudi s skepso do oral history. Razlog za
odpor do oral history gotovo ni zgolj nepoznavanje sodobnih metodolo{kih razprav o ustnih
in drugih avtobiografskih virih, temve~ tudi socialisti~na izku{nja z la‘jo, preobra~anjem,
samocenzuro in ideologizacijo izjav. Zato veliko zgodovinarjev meni, da je »resnico« mogo~e
najti samo v pisnih virih, to pa prou~evanje izku{enj ‘rtev komunisti~nega sistema zelo
omejuje.
V neodvisnih biv{ih jugoslovanskih republikah se pri »obdelovanju« socialisti~ne pre-
teklosti osredoto~ajo na opisovanje Jugoslavije kot je~e narodov. Na Hrva{kem in v Sloveniji
predvsem poudarjajo grozodejstva, ki so jih Titovi partizani dejansko ali domnevno zagre{ili
60 Cf. Kulji}, »Geschichtsrevisionismus in Kroatien und Serbien«, VI; Boia: »Romanian Historiography after
1989«, 3; Kaser, Südosteuropäische Geschichte und Geschichtswissenschaft, 197.
61 Cf. Verginella, »La Sonderweg slovena«, 115.
62 Hans-Christian Maner: »Die ‘andauernde Vergangenheit’. Der Umgang mit dem Vermächtnis der kommuni-
stischen Herrschaft in Rumänien (1990–1996) », Osteuropa, 48:10 (1998), 1029.
63 Ibid., 1039.
64 Ibid., 1035 sq.
65 Vera Mutaf~ieva et al. (ur.): Sdt nad istoricite. Blgarska istori~eska nauka. Dokumenti i diskusii 1945–1950.
Zv. 1 (Sofia 1995).
446
nad Hrvati oziroma Slovenci. Na Hrva{kem je predvsem Pliberk dosegel emblemati~no raz-
se‘nost, prav tako pa so tudi v Sloveniji iz{la dela o izvensodnih usmrtitvah domnevnih in
resni~nih nacisti~nih kolaborantov. V Makedoniji so – v vseh primerih tisti, ki so bili prizade-
ti, – objavili nekaj del o represiji nad nacionalisti in (domnevnimi) pripadniki informbiroja,
medtem ko so nadaljnja antijugoslovanska revizionisti~na prizadevanja naletela na mo~an odpor
ve~ine uveljavljenih zgodovinarjev.66 V Srbiji in ̂ rni gori so prav tako iz{le knjige o komunisti~ni
represiji po l. 1944 – pri tem je deloma {lo za spomine nekdanjih tabori{~nikov –, toda v splo{nem
so se profesionalni zgodovinarji izogibali tej problematiki. Iz razumljivih razlogov (zlasti v
Srbiji) dolgo ~asa tudi ni bilo politi~ne spodbude za kriti~no preverjanje jugoslovanske in
socialisti~ne preteklosti. Do resni~nega preseganja preteklosti, ki bi po eni strani jasno prika-
zalo strukturo oblasti v socializmu, po drugi strani pa bi si prizadevalo za spravo med storilci
in ‘rtvami, do zdaj v Jugovzhodni Evropi {e ni pri{lo.67 Ta manko je zna~ilen zlasti za postju-
goslovanski prostor, kjer ne bi bilo potrebno zgolj obdelati socialisti~ne preteklosti, temve~
tudi navesti zgodovinsko odgovornost za vojne v devetdesetih. Tudi za drugo svetovno vojno
se je izkazalo, da je {e zmeraj predmet zelo konfliktnih spominov in konceptualizacij s strani
zgodovinarjev.
4.2 Metodologija
Metodolo{ka usmeritev jugovzhodnoevropskega zgodovinopisja se spreminja po~asi in
{e ne s tisto kriti~no intenziteto, ki bi bila potrebna za preboj nove metodologije. Osrednja
metodolo{ka paradigma je pozitivisti~na paradigma, ki ‘eli na podlagi »dejstev« »objektiv-
no« rekonstruirati preteklost. Ta naravnanost se nazorno ka‘e v prevladi na pisne dokumente
oprte dogodkovne zgodovine. Toda v ve~ini de‘el obstajajo tudi druga~ni pristopi – pristop
socialne zgodovine, zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja, zgodovine mentalitet, zgodovinske
antropologije, zgodovinske demografije itd. –, ki pa ({e) niso uspeli postati dominantna para-
digma in resni~no konkurirati glavnemu toku.
Kako u~inkovite so metodolo{ke inovacije, je v najve~ji meri odvisno od tega, ali se
lahko nave‘ejo na obstoje~e tokove onstran narativne politi~ne zgodovine. To je bilo na pri-
mer mogo~e na Hrva{kem, kjer so Mirjana Gross in drugi ‘e v {estdesetih in sedemdesetih
letih 20. stoletja polo‘ili temelje za socialnozgodovinsko usmeritev68, ali pa v Sloveniji, kjer
se je Peter Vodopivec v sedemdesetih in osemdesetih letih ukvarjal z metodolo{kimi proble-
mi strukturalne zgodovine in zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja. V obeh de‘elah je tudi v de-
vetdesetih letih iz{lo nekaj socialnozgodovinskih del.69 Ni presenetljivo, da so zgodo-
vinskoantropolo{ko usmerjen ~asopis »Zgodovina za vse – Vse za zgodovino« za~eli izdajati
prav nekdanji Vodopiv~evi {tudentje. Ta krog prete‘no mlaj{ih zgodovinarjev je sprejel ideje
annalovske {ole, nem{ke Sozialgeschichte in zgodovinske antropologije ter se tako odvrnili
od politi~no usmerjene dogodkovne zgodovine.70 Tudi v Srbiji so obstajale navezave na so-
66 Cf. Voss, »Sprach- und Geschichtsrevision in Makedonien«.
67 Höpken: »’Vergangenheitsbewältigung’ in Südosteuropa«, 613–628.
68 Budak, »Der Schatten des Banus«, 96.
69 Na primer monografije: Mirjana Gross: Die Anfänge des modernen Kroatiens. Gesellschaft, Politik und Kul-
tur in Zivil-Kroatien und Slawonien in den ersten dreißig Jahren nach 1848 (Wien/Köln/Weimar 1993); Igor Kara-
man: Industrijalizacija gra|anske Hrvatske (1800–1941) (Zagreb 1991); id.: Hrvatska na pragu modernizacije 1750–
1918 (Zagreb 2000); @arko Lazarevi}: Kme~ki dolgovi na Slovenskem: socialno-ekonomski vidiki zadol‘enosti
slovenskega kmeta 1848–1948 (Ljubljana 1994); Nenad Vekari}: Stanovni{tvo poluotoka Pelje{ca, v 2 zv. (Dubrov-
nik 1993); Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju (Ljubljana 1990).
70 Verginella, »Il peso della storia«, 29.
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
cialnozgodovinsko tradicijo, kar se je izrazilo v vrsti novej{ih objav s podro~ja socialne zgo-
dovine, kulturne zgodovine in zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja; pri tem so za novej{o in
sodobno zgodovino vredni omembe predvsem razli~ni ~lanki v novem ~asopisu »Godi{njak
za dru{tvenu istoriju« ter dela o zgodovini vasi v Srbiji.71 Razmeroma izrazit socialno- in
kulturnozgodovinski interes se v Srbiji ka‘e med medievalisti; razprava o strahu v bizantin-
skem cesarstvu Radivoja Radi}a, objavljena v dveh zvezkih, predstavlja mejnik v srbski zgo-
dovini mentalitet.72 Na in{titutu za zgodovino Univerze v Beogradu so se v zadnjem deset-
letju intenzivneje posve~ali zgodovinski antropologiji, ta prizadevanja pa so podprli stiki z
oddelkom za jugovzhodnoevropsko zgodovino Univerze v Gradcu, kjer je poudarek prav na
zgodovinskoantropolo{kem raziskovalnem pristopu.73 V Romuniji so annalovsko {olo sprejeli
‘e pred letom 1989 in tudi kasneje naj bi ti francoski nastavki za vse tiste romunske zgodovi-
narje, ki so jih zanimala socialnozgodovinska vpra{anja, ostali odlo~ilni.74 Mo~an vpliv An-
nalesov je zaznati tudi pri poskusu sinteze romunske zgodovine Bogdana Murgescuja, ki v
ospredje ne postavlja zgodovinskih dogodkov, temve~ strukture dru‘bene organizacije kot
tudi primerjavo z drugimi deli Evrope.75 Francoski vpliv se ka‘e tudi v velikem zanimanju za
vpra{anja identitete76 in mentalitete77. Poleg tega so bila objavljena tudi dela o razli~nih
vidikih socialne zgodovine. V Bosni in Hercegovini se je sprva zdelo, da je vojna uni~ila
obstoje~e socialnozgodovinske nastavke, saj je z vojno izku{njo v sredi{~e stopila politi~na
zgodovina. Toda v zadnjih letih znova nastajajo tudi socialnozgodovinska dela.78 Tam, kjer
se pozitivisti~nemu in narativnemu kredu niso postavili po robu ‘e pred letom 1989, so se
alternativni pristopi razvili le po~asi. V Makedoniji in Albaniji se s temami zgodovine
vsakdanjega ‘ivljenja in socialne zgodovine ukvarja le nekaj del (denimo dela Violete A~koske
o spremembah agrarnih struktur v Makedoniji po drugi svetovni vojni ali pa {tudija Valentine
Duke o mestu v Albaniji v prvi ~etrtini 20. stoletja);79 {e najbolj se v teh dveh de‘elah s
socialnozgodovinskimi temami ukvarja osmanistika, saj po eni strani ne more poro~ati o
mnogih dogodkih, ki se zdijo relevantni za narod, po drugi strani pa jo k tovrstnim vpra{anjem
napeljujejo sami viri (dav~ni registri itd.).80 Tudi v Bolgariji so se osmanisti nadpovpre~no
71 Mom~ilo Isi}: Selja{tvo u Srbiji 1918–1925 (Beograd 1995); id.: Socijalna i agrarna struktura Srbije u Kraljevini
Jugoslaviji (Beograd 1999); id.: Selja{tvo u Srbiji 1918–1941, zv. 1 (Beograd 2000); Mom~ilo Pavlovi}: Srpsko selo
1945–1952. Otkup (Beograd 1997).
72 Radivoj Radi}: Strah u poznoj Vizantiji 1180–1453, v 2 zv. (Beograd 2000).
73 Miroslav Jovanovi}/Karl Kaser/Slobodan Naumovi} (ur.): Between the Archives and the Field: A Dialogue
on historical anthropology of the Balkans (Beograd/Graz 1999); Milan Ristovi}: Obi~ni ljudi: prilozi za istoriju
(Beograd 1999); Miroslav Jovanovi}/Slobodan Naumovi} (ur.): Childhood in South East Europe: Historical Pers-
pectives on Growing Up in the 19th and 20th Century (Beograd/Graz 2001); id.: Gender Relations in South East
Europe (Beograd/Graz 2002).
74 Boia, »Romanian Historiography«, 4.
75 Bogdan Murgescu: Istorie româneasc – istorie universal (600–1800) (BucureÅti 1999).
76 Cf. Alexandru Zub/Nicolae BocÅan/Valeriu Leu (ur.): Identitate Åi alteritate. Studii de imagologie (ReÅica
1996); Nicolae BocÅan/Sorin Mitu/Toader Nicoar: Identitate Åi alteritate. Studii de imagologie, zv. 2 (Cluj-Napoca
1998); Mirela-Luminica Murgescu (ur.): Identitci colective Åi identitate nacional. Percepcii asupra identitcii în lu-
mea medieval Åi modern. In memoriam Al. Ducu (BucureÅti 2000).
77 Stefan Lemny: Sensibilitate Åi istorie în secolul XVIII românesc (BucureÅti 1990); Alexandru Zub (ur.):
Temps et changement dans l’espace roumain. Fragments d’une histoire des conduites temporelles (IaÅi 1996); Da-
niel Barbu: Scrisoare pe nisip. Timpul Åi privirea în civilizacia româneasc a secolului al XVIII-lea (BucureÅti 1996).
78 Npr. Husnija Kamberovi}: Prema modernom dru{tvu. Bosna i Hercegovina od 1945. do 1953. godine (Te{anj
2000).
79 Violeta A~koska: Agrarno-sopstveni~kite odnosi, promeni i procesi vo Makedonija 1944–1953 (Skopje 1998);
Valentina Duka: Qytetet e Shqipërisë në vitet 1912–1924 (Tiranë 1997).
80 Npr. v Makedoniji: Aleksandar Matkovski: Nomadskoto sto~arstvo vo Makedonija od XIV do XIX vek (Skopje
1996); Dragi  orgiev: Skopje od tursko osvojuvanje do krajot na XVII vek (Skopje 1997).
448
pogosto ukvarjali s socialnozgodovinskimi vpra{anji. Sicer pa so se lahko v tej dr‘avi kljub
nekaterim nasprotovanjem v zadnjih letih tudi na drugih podro~jih zgodovinske vede uvelja-
vili novi pristopi.81 Za spremembe so se v Bolgariji kot zelo pomembni izkazali stiki z znan-
stveniki iz tujine in sodelovanje bolgarskih zgodovinarjev pri mednarodnih projektih. Zdaj
lahko v Bolgariji najdemo ‘e vrsto del, ki temeljijo na idejah zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja,
socialne zgodovine, zgodovinske antropologije in kulturne zgodovine. Zlasti na podro~ju
oral history so obstajala intenzivna raziskovalna prizadevanja,82 ki so med drugim privedla
do ustanovitve (avto)biografskih arhivov v Sofiji in Blagoevgradu.83 Prav tako je bilo v zad-
njih letih objavljenih nekaj zbornikov z intervjuji in avtobiografskimi pripovedmi.84 Zgodo-
vinarka Daniela Koleva se je intenzivno ukvarjala z vpra{anji biografije in z metodami upo-
rabe (avto)biografskih virov za zgodovinske raziskave.85 Biografski metodi je bila posve~ena
tudi ena od {tevilk narodopisnega ~asopisa Blgarski folklor.86 Zanimanje za to vrsto virov je
povezano tudi s prizadevanji, da bi zgodovinsko antropologijo v Bolgariji uvedli kot nov
pristop, pri ~emer pa je ta zelo interdisciplinarno usmerjena.87
Omeniti velja, da metodolo{ke inovacije v Bolgariji pogosto prihajajo s periferije in z
roba discipline ali pa celo od sosednjih disciplin, recimo etnologije. Medtem ko je najpo-
membnej{i bolgarski zgodovinski ~asopis »Istori~eski pregled« usmerjen zelo tradicionalno
in tudi ne ka‘e nikakr{nega zanimanja za teoretske in metodolo{ke razprave, objavlja interdi-
sciplinarni ~asopis »Balkanisti~en forum«, ki izhaja v Blagoevgradu, vedno znova kulturno-
in socialnozgodovinska kot tudi zgodovinskoantropolo{ka dela ter sku{a spodbujati disku-
sijo o metodah. Podoben razcep v zgodovinopisju se je zgodil tudi v drugih de‘elah, denimo
na Hrva{kem in v Srbiji, kjer se na novo ustanovljena ~asopisa Otium oziroma Godi{njak za
dru{tvenu istoriju posve~ata socialni zgodovini v {ir{em pomenu, zgodovinski antropologiji
in interdisciplinarnosti, medtem ko so osrednji organi zgodovinopisja praviloma ostali tradi-
cionalno usmerjeni. Metodolo{ki modernizatorji in »tradicionalisti« se zato med seboj le
redko spustijo v diskusije; komunicirajo v razli~nih sferah, to pa krepi obrambno dr‘o tistih,
ki se oklepajo pozitivisti~ne paradigme.
5. Povzetek
Upanje, da bo po koncu socializma pri{lo do hitrih sprememb v zgodovinopisju, se ni
uresni~ilo, toda napadi na branike {e vedno dominantne dogodkovne zgodovine se mno‘ijo.
^e pomislimo na velikanske finan~ne te‘ave, s katerimi se soo~a zgodovinopisje v Jugo-
vzhodni Evropi, kot tudi na deloma te‘ke politi~ne pogoje, se pretirana pri~akovanja zazdijo
neprimerna. V tako majhnih de‘elah, kot so Slovenija, ^rna gora in Makedonija, je poleg
tega krog zgodovinarjev zelo pregleden, zato je znotrajdisciplinarna socialna kontrola v sme-
ri obrambe dominantne paradigme {e toliko la‘ja. Kljub temu se je zgodovinopisje v Jugo-
vzhodni Evropi za~elo spreminjati, tako da je za zgodovinopisni diskurz zna~ilna vse ve~ja
heterogenost. Podobno kot velja za celotno dru‘bo, je zdaj tudi v zgodovinopisju najti posa-
mezna podro~ja, ki so vklju~ena v mednarodne povezave, medtem ko druga {e vedno vztrajajo
v zelo parohijalnem, izoliranem in pogosto prav anahronisti~nem polo‘aju. Zgodovinopisni
diskurz – celo ~e bi se uveljavili inovativni tokovi – ne bo ve~ dosegel enotnosti, kakr{na je
vladala v socializmu, temve~ bo v svoji raznolikosti zrcalil pluralisti~ne strukture postsocia-
listi~nih dru‘b in identitet.
Fragmentiranost zgodovinopisnega diskurza po eni strani odseva skepso do koncepta
Meistererzählung, potem ko je komunisti~na Meistererzählung tako spektakularno propadla
in ko je lingvisti~ni obrat splo{no spodkopal vero v mo‘nost »master narratives«; po drugi
U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
81 Cf. Ulf Brunnbauer: »Historische Anthropologie in Bulgarien. Die schwierige Geburt eines neuen Konzepts«,
Historische Anthropologie, 7:1 (1999), 129–146.
82 Cf. Daniela Koleva (ur.): Talking History. International Oral History Conference, Kiten, Bulgaria ’99 (Sofia
2000).
83 Brunnbauer, »Historische Anthropologie in Bulgarien«, 140.
84 Kristina Popova (ur.): »Ein roter und ein weißer Zwirn.« Jugend auf dem Balkan (=Damit es nicht verloren
geht..., zv. 35, Wien/Köln/Weimar 1996); Petr Vodeni~arov/Kristina Popova/Anastasija Pa{ova (ur.): Iskam ~ovekt
da e vinagi prijaten i da si pravim moabet... (Sofia 1998); Daniela Koleva/Rajna Gavrilova/Vanja Elenkova (ur.):
Slnceto na zalez pak sre{tu men. @itejski razkazi (Sofia 1999).
85 Daniela Koleva: Biografija i normalnost (Sofia 2002).
86 Blgarski folklor, 6 (1994).
87 Brunnbauer, »Historische Anthropologie in Bulgarien«.
88 Niedermüller, »Zeit, Geschichte, Vergangenheit«, 255.
strani pa pomeni tudi dolo~en eskapizem, saj velike strukture vse bolj uhajajo iz vidnega
polja, zgodovina pa se ka‘e kot kompleksna mre‘a enakovrednih zgodb. To nas spomni na
ugotovitev Petra Niedermüllerja, da »v sedanjosti Vzhodne Evrope zgodovina po~asi [iz-
ginja] za individualnimi usodami in partikularnimi ‘ivljenjskimi svetovi /in da/ ’velike’ po-
vezave oziroma zgodovinske makroperspektive [postajajo] nevidne«88. Pomembnm
vpra{anjem, ki zadevajo politi~no in ekonomsko zgodovino regije, se zgodovinarji, ki upora-
bljajo inovativne metode, praviloma izogibajo, saj jih veliko bolj zanimajo do sedaj margina-
lizirane teme in v zgodovinskem diskurzu marginalizirane skupine prebivalstva. Zdi pa se, da
decentalizacija zgodovine spodkopava tudi koherenco nacionalne ideologije in da s tem, ko v
sredi{~e pozornosti postavlja ~loveka z njegovimi izku{njami in v njegovi zgodovinskosti,
deluje razsvetljensko. To ote‘uje monopolizacijo in instrumentalizacijo zgodovine s strani
politi~ne oblasti.
V zgodovinski vedi jugovzhodnoevropskih dr‘av se {ele zdaj za~enja uveljavljati zavest
o heterogenosti, ambivalenci in kontingenci zgodovinskih izku{enj in procesov.
Prevod iz nem{~ine Anja Nagli~
Z u s a m m e n f a s s u n g
»Kontinuitäten und Wandel. Aktuelle Trends in den Historiografien Südosteuropas«
Ulf Brunnbauer
Der vorliegende Artikel gibt einen analytischen Überblick über die Entwicklung der Geschichtswis-
senschaften in Südosteuropa seit dem Ende des Sozialismus. Er beruht auf den Ergebnissen des inter-
nationalen Forschungsprojekts „Historiography in Southeast Europe after the End of Socialism«, das
in den Jahren 2001 bis 2003 an der Abteilung für Südosteuropäische Geschichte (Universität Graz)
durchgeführt worden ist, und an dem Historiker aus allen Staaten Südosteuropas teilgenommen haben.
Mit dem Ende des Sozialismus waren hohe Erwartungen an die Geschichtswissenschaften verknüpft:
jetzt, frei von politischer und ideologischer Einflussnahme, und dem marxistisch-leninistischen Pro-
krustesbett entstiegen, erwarteten viele Beobachter eine rasche Neuorientierung der historischen Diszi-
plinen in Südosteuropa sowie eine kritische Aufarbeitung des halben Jahrhunderts kommunistischer
Herrschaft. Doch wie so viele andere angesagte Revolutionen fand auch diese nicht statt. Vielmehr
zeigte sich in vielen Bereichen der Geschichtswissenschaft ein hohes Maß an Kontinuität. Dafür waren
verschiedene Faktoren verantwortlich: zum einen die generelle Wandlungsresistenz der Historiografie;
zum anderen die institutionellen und personellen Kontinuitäten; und schließlich die sich verschlechter-
450 U. BRUNNBAUER: KONTINUITETE IN SPREMEMBE
nde materielle Situation, die einer Innovation ganz und gar nicht förderlich war. Die Kontinuität zeigte
sich sowohl auf inhaltlicher als auch theoretisch-methodologischer Ebene: einerseits blieb die Nation
das zentrale Subjekt der historischen Meistererzählung; andererseits dominierte weiterhin ein an (poli-
tischer) Ereignisgeschichte ausgerichteter, weitgehend theoriefreier Positivismus. Der politische Druck
auf die Geschichtswissenschaften war in den meisten Fällen gering (am größten war er noch in Kroa-
tien unter Tudjman); in den von ethnischen Konflikten betroffenen Gesellschaften waren allerdings
auch manche Historiker an der nationalistischen Mobilisierung beteiligt. In Makedonien etwa gibt es
eine starke anti-albanische Tendenz in der Nationalhistoriografie.
Der Artikel macht aber auch deutlich, dass in einigen Bereichen und Ländern wesentliche Neue-
rungen bereits vor dem Ende des Sozialismus stattgefunden haben; in Kroatien, Slowenien und Serbien
etwa erfolgte die Rezeption sozialhistorischer Ansätze bereits während der 1970er und 80er Jahre, und
auch in Rumänien war man schon vor dem Ende des Sozialismus mit der Annales-Schule vertraut.
Diese Tendenzen wurden in den von Krieg betroffenen ex-jugoslawischen Republiken teilweise an den
Rand gedrängt, ohne aber zu verschwinden; sie bieten heute eine gute Basis für die Innovation der
jeweiligen Geschichtswissenschaften.
Bei aller Betonung des Elements der Kontinuität sind auch wesentliche Veränderungen zu konsta-
tieren: Diese betreffen einerseits inhaltliche Revisionen der während des Sozialismus gültigen Geschi-
chtsinterpretation, die mit dem Auffüllen von »weißen Flecken«, der Behandlung von »Tabuthemen«
sowie der Neubewertung spezifischer Ereignisse und Personen der Vergangenheit zusammen hängen.
In Slowenien und Kroatien kam es z.B. zu einer starken Thematisierung des kommunistischen Terrors
während des Partisanenkriegs und der ersten Jahren der kommunistischen Herrschaft, wodurch
die jugoslawische Periode entlegitimiert werden sollte. In Makedonien wiederum wurden nationale
Aktivisten aus der Zeit des Zweiten Weltkriegs, die in Titos Jugoslawien verfolgt worden waren, als
Ahnherren des unabhängigen Makedonien rehabilitiert. Vielfach erschöpften sich aber die Revisionen
im einfachen Umdrehen der Vorzeichen der Bewertungen aus sozialistischer Zeit, ohne dass neue
Befunde ans Tageslicht gekommen wären. In einigen Fällen versuchten nationalistische Historiker und
Publizisten auch rechtsextreme und faschistische Tendenzen der Vergangenheit zu rehabilitieren. Zu
einer intensiveren Beschäftigung mit der Zeit des Kommunismus – abgesehen von den Jahren der
Etablierung der kommunistischen Regime – ist es aber nicht gekommen.
Schließlich gibt es auch im Bereich der Methode Veränderungstendenzen. Eine zunehmende
Anzahl von Historikern wendet sich der Sozial- und Kulturgeschichte zu und macht von interdisziplinären
Methoden Gebrauch. In manchen Ländern, z.B. in Bulgarien und Rumänien, kommen diese Neuerungen
eher von den Rändern der Disziplin, während die zentralen historischen Einrichtungen (v.a. die
Akademie-Institute) sehr konservativ bleiben, was auch mit ihrer gerontokratischen Struktur zusam-
men hängt. Für Innovationen stimulierend erwiesen sich internationale Zusammenarbeit sowie Über-
setzungen wichtiger »westlicher« Historiker. Es kam auch zur Gründung einiger neuer historischer
Zeitschriften in der Region, die sich v.a. der Sozial- und Alltagsgeschichte sowie der historischen
Anthropologie widmen. Aber nur selten treten innovative Historiker mit eher traditionell orientierten in
Kommunikation. Vielmehr bilden sich Nischen heraus, wodurch bisweilen die großen Strukturen aus dem
Blick geraten. Aber in jedem Fall untergraben die neuen Entwicklungen – in unterschiedlicher Intensität
natürlich – die homogene nationale Meistererzählung, indem sie verschüttete und marginalisierte
Erfahrungen thematisieren.
Daher kann man, trotz aller Schwierigkeiten, für die meisten Länder durchaus positiv in die Zukunft
sehen, was die Entwicklung der Historiografie anbelangt. Zumindest ist sie von zunehmender Vielfalt
geprägt, und einige Historiker widmen sich auch vermehrt der Selbstreflexion über die eigene Disziplin.
451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ZAPISI
Miha Ti{ler
Ob osemdesetletnici Nobelove nagrade za kemijo Frideriku Preglu
Friderik Pregl, oziroma kakor se je podpisal v svojem ‘ivljenjepisu, ki ga hrani avtor tega
zapisa, Fritz Pregl, je pri{el v zgodovino znanosti s svojim
odkritjem, oziroma izpopolnitvijo organske mikroanalize. O
Preglu, po rodu Ljubljan~anu, je v slovenskem prostoru pre-
cej napisanega. Novej{o ob{irno predstavitev je napisala
Zvonka Zupani~-Slavec v Zdravstvenem vestniku leta 2001,
kjer navaja tudi mnogo literaturnih virov. Namen pri~ujo~ega
~lanka je osvetliti in dopolniti nekatera v Sloveniji manj zna-
na dejstva o Preglovem ‘ivljenju in delovanju.
^eprav je Pregl (1869–1930) {tudiral medicino na Univer-
zi v Gradcu in istotam tudi doktoriral leta 1894, ga po svetu
zaradi njegovega odkritja na podro~ju organske mikroanalize
pri{tevajo med kemike. Tudi njegove raziskave in imenovanja
ka‘ejo na medicinsko-kemi~no usmeritev. Leta 1899 se je ha-
bilitiral na temelju raziskav z naslovom »O vzrokih visokih
vrednosti C-N kvocientov normalnega ~love{kega urina« in se
je nato na pobudo Zdenka Skraupa, takratnega predstojnika Kemi~nega in{tituta v Gradcu,
posvetil prakti~nemu {tudiju kemije. Poglobitev v kemijo je odlo~ilno vplivala na njegove
kasnej{e raziskave, ko se je ukvarjal z raziskavami ‘ol~nih kislin. Zato so razumljivi tudi njego-
vi kasnej{i stiki in izpopolnjevanje pri znamenitih kemikih tistega ~asa. S podro~ja kemije je
med drugim objavil tudi raziskavo o acetiliranju topnega {kroba. Leta 1899 je bil imenovan za
privatnega docenta in leta 1904 za izrednega profesorja za fiziologijo na Univerzi v Gradcu.
Leta 1910 je postal redni profesor za uporabno medicinsko kemijo in predstojnik Medicinsko-
kemi~nega in{tituta na Univerzi v Innsbrucku, od leta 1913 do smrti je bil redni profesor za
uporabno medicinsko kemijo na Univerzi v Gradcu. Preglove analizne metode so objavljene
v ve~ kot 100 ~lankih.
 Pregl je ‘e leta 1914 prejel Liebenovo nagrado Akademije znanosti na Dunaju (ni prejel
nagrade Justusa Liebiga, kot je napa~no navedeno v Enciklopediji Slovenije in v nekaterih
~lankih).
Po imenovanju za ~astnega doktorja Univerze v Göttingenu leta 1920, ga je Avstrijska
akademija znanosti naslednje leto imenovala za dopisnega ~lana. Leta 1929 je postal ~astni
me{~an mesta Gradec.
 Na univezi v Gradcu je opravljal dol‘nosti dekana Medicinske fakultete v letih 1916 in
1917 in rektorja v letih 1920 in 1921, postal je tudi dvorni svetnik.
 Za~etki elementne analize organskih spojin segajo v 19. stoletje, v ~as Justusa Liebiga,
ki je izumil tim. kalijev aparat, v katerem se je pri zgorevanju organske spojine vezal nastali
Slika Pregla (iz Österreichs
Nobelpreisträger)
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)452
ogljikov dioksid. Pred absorbcijo ogljikovega dioksida je vezal pri se‘igu nastalo vodo na
brezvodni kalcijev klorid. [e preden je Pregl od{el v Innsbruck na novo slu‘beno mesto, je
bil seznanjen z uspehi Friedricha Emicha, profesorja za analizno kemijo na gra{ki Tehni{ki
visoki {oli. Slednji je ‘e izvajal analize z zelo majhnimi koli~inami spojin.
Prvo bolj ob~utljivo tehtnico, ki je dopu{~ala natan~nost desetinke grama je razvil P.
Bunge okoli leta 1880, izpopolnil jo je Wilhelm Kuhlmann, oba sta bila iz Hamburga. Tovrst-
no tehnico je od leta 1906 dalje uporabljal v svojem laboratoriju Emich. Nata~nost je bila do
stotinke miligrama. Tudi Pregl je prve mikroanalize na vsebnost ogljika in vodika opravil s
pomo~je take tehtnice, rezultate je objavil leta 1912 v Abderhaldnovem priro~niku o biolo{kih
metodah, odziv na objavo pa je bil skromen.
Da bi {e pove~al ob~utljivost tehtnice, se je Pregl obrnil na Kuhlmanna, skupaj sta napra-
vila ve~ pomembnih sprememb. Bil je prepri~an, da bi z zelo ob~utljivo tehtnico lahko odtehtal
bistveno manj{e koli~ine spojin za analizo in skraj{al ~as analize. Na ta na~in bi lahko anali-
ziral spojine v zelo majhnih koli~inah, predvsem tiste, ki so jih dobivali iz naravnih virov. V
svoji biografiji Pregl navaja, »da se je v Innsbrucku (1910–1913) posvetil predvsem opremi
in{tituta in predavanjem in da so po obse‘ni obnovi in{tituta prihajali na obisk {tevilni tuji
strokovnjaki, da bi spoznali v tistem ~asu od njega postavljeno in ustvarjeno kvantitativno
mikroanalizo«.
Po ustanovitvi Nobelove nagrade je [vedska akademija (Kraljevska [vedska akademija
znanosti) v odbor za Nobelove nagrade za kemijo leta 1900 izbrala tele profesorje: za anor-
gansko kemijo Pera Theodorja Cleveja (~lan do leta 1905) za organsko kemijo Oskarja Wid-
mana (~lan do leta 1928) iz Uppsale, za anorgansko kemijo Otta Petterssona (~lan do leta
1912) iz Stockholma, za agrikulturno kemijo Henrika Söderbauma (~lan do leta 1933) z
Akademije za agrikulturo in za tehni{ko kemijo Petra Klasona (~lan do leta 1925) s Kraljeve-
ga koled‘a za tehnologijo. Kasneje je postal ~lan odbora {e Olof Hammarsten (1905–1926),
profesor za fiziolo{ko kemijo na Univerzi v Uppsali. Ob podelitvi Nobelove nagrade je bil
predsednik odbora za kemijo in na slovesnosti je podal podrobno oceno in pohvalo Preglo-
vim dose‘kom.
Prvi~ sta predlagala Pregla za Nobelovo nagrado leta 1917 dva znanstvenika, ki sta raz-
iskovala encime in ki sta se zaradi majhnih koli~in teh spojin zavedla pomena mikroanalize. Ko
je o predlogu za razpravljal odbor, je bil temu naklonjen profesor Widman, manj pa ostali ~lani
odbora. Ti so menili, da je Preglov dose‘ek preozek glede na splo{no pomembnost za kemijo,
poleg tega naj bi bil vpra{ljiv glede na to, da se dose‘ek pripisuje izklju~no Preglu. Proti naj bi
govorilo dejstvo, da Preglova metoda ni neko posebno odkritje. Vendar se je Widman zavzel za
Pregla kljub temu, da je za~el s poskusi kvantitativne mikroanalize, katere je opisal leta 1909 v
predavanju in jih nato objavil, Preglov kolega v Gradcu, Friedrich Emich. Pregl je izbolj{al
njegove metode, vendar so kljub temu Pregla ~rtali s seznama kandidatov.
 Ponoven predlog za Pregla je leta 1922 dal sam Widman, vendar v za~etku {e ni mogel
prepri~ati kolegov v odboru. Zato so Pregla povabili na [vedsko, kjer so ga dobro sprejeli. Na
seznamu za nagrado je bilo leta 1923 ve~ kot deset kandidatov. Pregla so predlagali trije
{vedski kemiki, ki niso bili ~lani odbora, vendar odbor {e vedno ni bil navdu{en nad predlo-
gom. Ker se je medtem raz{irila vest, da so {vedski kemiki predlagali Pregla za Nobelovo
nagrado, je pisal nem{ki kemik Fritz Haber {vedskemu kemiku Svante Arrheniusu v svojem
imenu in v imenu Nobelovega nagrajenca Richarda Willstätterja naj predlog zavrnejo. Bila
sta mnenja, da Preglov dose‘ek s stali{~a kemije ni tako pomemben. Da izum nekega novega
instrumenta sam po sebi ne more biti vzrok za nagrado, je bilo tudi stali{~e nekaterih ~lanov
odbora. Vendar so kasneje pri glasovanju ~lani odbora z ve~ino glasov pritrdili podelitvi
Nobelove nagrade Preglu.
453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
 V predavanju, ki ga je imel Pregl 11. decembra 1923 ob priliki podelitve Nobelove na-
grade v Stockholmu na Tehni{ki visoki {oli, je povedal, »da ga je dejstvo, ko je dobil zelo
majhno koli~ino dolo~ene spojine, postavilo pred odlo~itev, ali predelati tone materiala ali
poiskati nove metode, ki omogo~ajo priti do pravilnih analiznih rezultatov s {e manj{imi
koli~inami kot do sedaj. Odlo~il sem se za slednje.« Povedal je tudi tole: »z zmanj{anjem
koli~ine spojine pa je pri{lo do vplivov, ki odlo~ilno motijo in vplivajo pri mikroanalizi na
rezultat in so bili pri makroanalizi brez pomena in jih zato ~esto sploh nismo spoznali.« In:
»~e vsebuje spojina, ki jo analiziramo {e du{ik, halogene ali ‘veplo, nastanejo pri zgorevanju
plinski produkti, ki pri tehtanju poka‘ejo napa~no te‘o ogljikovega dioksida. Zato smo mora-
li se‘igno cev napolniti na tak na~in, da je zadr‘ala vse razen ogljikovega dioksida in vode.«
»Uspelo nam je dobiti to~ne analizne podatke pri koli~ini uporabljene spojine od 2–4 mg, a
najmanj{a koli~ina spojine, ki smo jo uporabili, je bila 1 mg.« Govoril je {e o analizah drugih
elementov in predavanje zaklju~il z besedami: »upam, da bo organska mikroanaliza po
ble{~e~em priznanju [vedske akademije znanosti v bodo~nosti na{la {e druga uporabna
podro~ja in da bo omogo~ila vpogled, ki doslej ni bil mogo~«.
V zahvalnem nagovoru na banketu je Pregl omenil, da se s podelitvijo nagrade veseli tudi
vsa de‘ela [tajerska in Avstrija. Del denarja od nagrade je prispeval za vsakoletno »Preglovo
nagrado«, ki jo je podeljevala Avstrijska akademija znanosti za najbolj{e mikrokemi~ne do-
se‘ke.
 Federacija evroposkih kemijskih dru{tev je kot milenijski projekt proslavila znamenite
evropske kemike v zadnjih dvesto letih. Na temelju zbranih predlogov posameznikov in ke-
mijskih dru{tev je sestavila seznam 100 najpomembnej{ih kemikov, vklju~no Nobelove na-
grajence, ki so najve~ prispevali k napredku znanosti v omenjem ~asu. Med 44 odli~nimi
kemiki iz 20. stoletja je naveden tudi Fritz Pregl.
Isto leto, ko je prejel Pregl Nobelovo nagrado, so podelili Kuhlmannu ~astni doktorat na
Tehni{ki visoki {oli v Münchnu, Pregl pa je predlagal za Nobelovo nagrado Emicha, ki je pa
ni dobil.
@e dva dni po Preglovi smrti so na seji profesorskega kolegija obravnavali mo‘ne kandi-
date za izpraznjeno mesto in postavili slede~ vrstni red: Adolf Windaus, sledila sta Hans Lieb
in Amadeus Hahn. Ker je bilo malo verjetno, da bi se Windaus odzval povabilu, so pooblastili
izrednega profesorja Hansa Lieba (1887–1979) da prevzame vodstvo in{tituta, ki ga je kot
redni profesor po izvolitvi leta 1931 vodil do leta 1955. Lieb je bil od leta 1912 Preglov
asistent in mu je sledil v Innsbruck, kjer je ‘e takrat sodeloval pri postavljanju mikroanalize.
Leta 1950 je Lieb dosegel spremembo imena gra{kega in{tituta, ki se je poslej imenoval
»Medicinsko-kemijski in{titut univerze v Gradcu in Preglov laboratorij«. Organiziral je te~aje
in leta 1951 so se v tem laboratoriju tri tedne u~ili metode organske mikroanalize (poleg
elementarne mikroanalize ogljika in vodika {e analize drugih elementov) trije Slovenci: Jo‘e
Kol{ek, Ludvik [trauh in avtor tega pispevka.
Poleg postavljenih doprsnih kipov, ki jih omenja Zupani~-Slav~eva, se nahaja doprni kip
Pregla tudi v poslopju kemije Univerze v Gradcu.
Avtor prispevka je dol‘an zahvalo profesorju gra{ke univerze Thomasu Kappeju za poda-
tke o profesorju Liebu.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)454
Literatura
Abderhalden, E.: Handbuch der biologischen Arbeitsmethoden, 5, 1307 (1912), Berlin, Urban &
Schwarzenberg.
Emich, F., Ber. dtsch. chem. Ges., 43, 10 (1910).
Enciklopedija Slovenije 9, 275 (1995).
Friedman, R. M.: The Politics of Excellence. Behind the Nobel Prize in Science. Times Books.
Henry Holt and Company, LLC, New York, N.Y. 2001.
Holasek, A.: Fritz Pregl. Tradition und Herausforderung. 400 Jahre Universität Graz.
 Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Graz, 257 (1985).
Holasek, A., Kernbauer, A.: Biochemie in Graz. Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Graz, 101
(1997).
Lieb, H.: Fritz Pregl. Klinische Wochenschrift, 10, 238 (1931).
Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950. VIII.: Petra~i} Franjo – Ra‘un Matej. Verlag
der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien, 254 (1983).
Österreichs Nobelpreisträger: Fritz Pregl. Wilhelm Frick – Verlag, Wien, 59 (1961).
Zupani~-Slavec, Z.: Zdravnik Friderik Pregl, Nobelov nagrajenec slovenskega rodu. Za 130-letnico
rojstva. Zdravstveni vestnik, 70, 399–404 (2001).
455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ZAPISI
Bojan Kon~an
Zgodovina na maturi*
Matura iz zgodovine leta 2002 je potekala po ustaljenem sistemu: dijaki so junija in
septembra pisali zgodovino v dveh dneh. Za prvi dan spomladanskega roka so bile iz‘rebane
teme: Odporni{ka gibanja med drugo svetovno vojno in kolaboracija ter Slovenci v Avstro-
Ogrski, za drugi dan pa Evropa in svet na prehodu iz srednjega v novi vek ter Slovenci v prvi
jugoslovanski dr‘avi. Jesenske teme pa so bile: Zgodnje visoke kulture, Slovenci med drugo
svetovno vojno, Mirovna gibanja in organizacije po drugi svetovni vojni ter Tur{ki vpadi,
kme~ki upori in reformacija na Slovenskem.
U~ni uspeh kandidatov pri leto{njem maturitetnem izpitu iz zgodovine1 je bil primerljiv z
uspehom pri drugih predmetih in z uspehom pri zgodovini v preteklih letih. Dose‘ena je bila
skoraj idealna razporeditev ocen (po tem, ko se je upo{teval {e NP). Povpre~na ocena je bila
tokrat 3,14, kar je sicer manj, kot je povpre~na ocena pri predmetu v {oli, je pa druga najvi{ja
povpre~na ocena pri zgodovini od ponovne uvedbe mature.
Povpre~na ocena 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Povpre~je
Zgodovina 2,69 2,56 3,18 3,05 2,94 2,96 3,13 2,93
Sociologija 3,19 3,15 3,13 2,86 3,04 3,05 3,04 3,06
Psihologija 3,00 3,04 3,17 3,13 3,22 3,06 3,08 3,1
Geografija 2,97 2,94 2,84 3,05 3,26 3,56 3,49 3,15
Ne glede na to, da ni velike razlike med povpre~no oceno pri izbranih predmetih v zgornji
tabeli velja opozoriti, da imata sociologija in psihologija v oceni vklju~en dele‘ seminarske
naloge, geografija pa ima od leta 2000 naprej tudi interni del ocene iz vaj. Zgodovina pa je {e
vedno eden redkih predmetov, kjer je vse ocenjevanje eksterno2. Tudi to je eden od razlogov,
zaradi katerih RPK za zgodovino pripravlja spremembo izpitnega kataloga in na~rtuje uved-
bo internega dela ocene.
Zadnje spremembe izpitnega kataloga za zgodovino so bile leta 2000, ko so se spremeni-
le teme in je bila uvedena enotna struktura izpitne pole. Nove spremembe – predvsem vpra{anje
uvedbe internega dela ocene – so bile sicer v resni razpravi na RPK, a do sprememb {e ni
* Prispevek na okrogli mizi Zgodovina na maturi na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni
vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. – 12. oktobra 2002.
1 Upo{tevana je le junijska matura, jesenski rezultati so vedno specifi~ni, zaradi druga~ne strukture kandidatov.
Povpre~na ocena jesenske mature je bila le 2,1.
2 Matematika in vsi jeziki imajo ustno oceno, biologija, fizika, kemija oceno iz vaj in sociologija, filozofija,
psihologija, in zgodovina umetnosti seminarsko nalogo itd. Izra~un ka‘e, da bi se z uvedbo internega dela izpita
povpre~na ocena pri zgodovini dvignila.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)456
3 Komisija je predlagala 20 % dele‘ interne ocene. Kandidat bi dobil 10 % glede na oceno, ki bi jo pridobil med
letom pri pripravah na maturo, 10 % ocene pa bi predstavljalo njegovo povpre~je ocen iz zgodovine v 3. in 4. letniku.
4 Izpitov pri zgodovini je bilo sicer ve~, ker so mnogi kandidati dvigovali ali popravljali oceno.
5 Glede na postavljeno mejo bi bilo skupaj neuspe{nih okrog 12,5 % dijakov, a zaradi NP jih je bilo dejansko
negativnih »le« 9,3%.
pri{lo. Komisija predvideva, da bi lahko bil interni del ocene prvi~ uveden pri maturi leta
2005. @e lansko leto je komisija sicer pripravila predlog sprememb3 za leto 2004, a je RMK
komisiji predlagala, da svoj model ustne ocene prilagodi ostalim predmetom na maturi.
Na maturi leta 2002 se je uresni~ila napoved, da se bo dele‘ dijakov z maturo iz zgodovi-
ne po~asi zmanj{al. Zgodovina prvi~ ni bila izbirni predmet z najve~jim {teviloma kandida-
tov, prehitela jo je geografija4.
RPK je v preteklosti ve~krat ocenila, da mnogi kandidati izberejo zgodovino kot izbirni
predmet misle~, da je izpit iz zgodovine, zaradi omejitve na 10 tem lahek. Tudi to naj bi bil
eden od razlogov relativno nizkih ocen, zato samo zmanj{anje {tevila kandidatov zaenkrat ni
zaskrbljujo~e.
Prag za posamezne ocene je bil tako kot v preteklih letih tudi letos dolo~en po vsebinski
analizi izpitnih pol z mejnim {tevilom to~k. Prag za pozitivno oceno je bil tokrat postavljen
na 40 procentih to~k5, za dobro na 54 to~k, prav dobro na 68 to~k in za odli~no na 81 to~k.
Vseh to~k na maturi v osmih letih mature {e ni zbral nih~e, letos je imel kandidat z najve~jim
{tevilom to~k 96 odstotkov to~k.
Prag 40 odstotkov to~k za pozitivno oceno je morda postavljen relativno nizko, vendar so
pribli‘no enako mejo postavili pri psihologiji, pravu, kemiji, ra~unalni{tvu, fiziki in matema-
tiki. Pri geografiji je bil prag za pozitivno oceno pri 51 odstotnih to~kah, pri sociologiji pa na
45 to~kah.
Izpitne pole so si bile enakovredne po te‘avnosti in zahtevnosti in primerljive s polami v
preteklih letih. Analiza in primerjava statisti~nih podatkov ka‘e, da so bile pole po vseh
kazalcih (indeks objektivnosti, zanesljivosti, lo~ljivosti, te‘avnosti… ) zadovoljivo sestavljene.
Deloma je izstopala po ni‘jem povpre~nem {tevilu to~k nacionalna pola prvega junijskega
0
2000
4000
6000
8000
10000
1998 1999 2000 2001 2002
vsi
zgodovina
geografija
sociologija
psihologija
1998 1999 2000 2001 2002
Vsi 8199 8610 8731 8882 7209
Zgodovina 3443 3393 3743 3832 2941
Geografija 2386 2456 2159 2491 2973
Sociologija 1393 1465 1542 1390 1496
Psihologija 1095 1287 1331 1484 1556
457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
roka, a se je komisija odlo~ila, da ohrani enotno ocenjevalno lestvico. Vsebinska analiza pole
je namre~ pokazala, da vzrok odstopanja ni bil v njeni sestavi. Vsi kazalci so se gibali znotraj
priporo~enih indeksov te‘avnosti. Po mnenju pregledovalcev so imeli dijaki tudi dovolj ~asa
za pisanje. @al je dejstvo, da kandidati ravno pri nacionalnih temah iz 19. in 20. stoletja
praviloma dosegajo slab{e rezultate. RPK meni, da bi to morali posebej izpostaviti na semi-
narjih za u~itelje zgodovine.
Razveseljivo je, da je vsako leto manj pol, ki morajo zaradi to~kovnih razlik med ocenjeval-
cema v tretje ocenjevanje. Tudi prito‘b je bilo letos manj kot lansko leto, dele‘ uspe{no
re{enih pa je relativno nizek. Vseeno pa ostaja zgodovina izbirni predmet z najve~jim {tevi-
lom prito‘b. Na RPK ostaja naloga, da poskrbi za {e enotnej{e ocenjevanje. Prito‘b je bilo
51, 29. kandidatom se je po prito‘bi spremenilo {tevilo to~k6, ocena pa se je po prito‘bah
spremenila 16. kandidatom.7 Pri zgodovini je delo izvedencev opravljala raz{irjena RPK,
druge komisije imajo manj{e {tevilo izvedencev. Morda bo o tem potrebno razmisliti tudi pri
zgodovini.
Zunanji ocenjevalci, ki vsako leto po popravljanju nalog izpolnijo tudi anketne vpra{alnike
in z odgovori na vpra{alnik do neke mere ocenjujejo izpitne pole, so to storili tudi letos.
Ocene izpitnih pol, ki so jih dali ocenjevalci so visoke, vi{je kot pred leti. Velika ve~ina
ocenjevalcev tudi podpira sedanjo strukturo pole, resnih pripomb na posamezna vpra{anja
ocenjevalci niso dali.
Odgovori ocenjevalcev
8/6 1. pola 8/6 2. pola 10/6 1. pola 10/6 2. pola
1. Ali so bila vpra{anja ustrezno sestavljena?
 1. da 63,0 % 59,4 % 68,7 % 71,4 %
  1. ne 25,6 % 21,8 % 18,8 % 7,1 %
  1. neopredeljeno 11,4 % 18,8 % 12,5 % 21,5 %
2. Katera vpra{anja so bila
  1. prete‘ka 2x5
  1. prelahka 3x5
  1. nerazumljiva 2x20 3x6,3x12
  1. strokovno sporna
  1. zavajajo~a 6x23
3. Ocena pole 4,2 3,8 3,9 4,2
4. Ocena sestave navodil 4,1 4,1 4,0 4,5
^e upo{tevamo povpre~je ve~ina ocenjevalcev (66%) meni, da so bile pole ustrezno sestav-
ljene, 16 % se jih ni opredelilo (ve~inoma so navajali konkretne pripombe k posameznim
vpra{anjem), 18 % jih meni, da pole niso bile ustrezno sestavljene. Zanimivo pa je, da so tudi
ti vseeno mnogokrat ocenili pole pozitivno, njihova povpre~na ocena je le malenkostno ni‘ja
od ocene skupine, ki je ocenila pole kot ustrezne.
Najbolje ocenjena pola je bila Slovenci v prvi jugoslovanski dr‘avi, najslab{e pa Slovenci
v A-O in Mirovna gibanja in organizacije po drugi svetovni vojni.
6 Pri re{evanju prito‘be lahko izvedenec oceni nalogo tudi z manj to~kami, kot sta jo povpre~no ocenila ocenjeval-
ca. V takem primeru se ocena ne spremeni.
7 Pri geografiji je bilo 44 prito‘b in nobene spremembe ocene.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)458
Razveseljivo je, da se med anketiranci nobeno vpra{anje ni dvakrat pojavilo kot strokov-
no sporno,. Najve~ pripomb je bilo na to, da vpra{anje spra{uje ‘e vpra{ano in na oblikovno
nepreglednost posameznih vpra{anj, pri enem vpra{anju je bilo 6 krat navedeno, da tekst
zavaja. Ve~kratna pripomba pa je bila, da je mo‘nih ve~ odgovorov, kot jih predvideva
to~kovnik.
Po mnenju ocenjevalcev, dijaki najslab{e obvladajo:
– analizo in sintezo 42 %
– vrednotenje in uporabo 32 %
– znanje in razumevanje 25 %
Pozornost zaslu‘i tudi primerjava med ocenami izpitnih nalog, ki so jo dali ocenjevalci
letos z oceno iz leta 2000.
Primerjava poka‘e, da so junijske pole prvega roka leta 2000 ocenili povpre~no z oceno
3,8, navodila za ocenjevanje pa z oceno 3,9.8
Dve leti pozneje je povpre~na ocena junijskega roka 4,1, navodil za ocenjevanje pa 4,2 –
pri pet stopenjski ocenjevalni lestvici
Ocenjevalci so spet ocenjevali tudi strukturo pole, glede na dele‘ posameznih vpra{anj.
Primerjava z letom 2000, ko so prvi~ odgovarjali na to vpra{anje, sicer poka‘e dolo~ene
premike, ve~ina ocenjevalcev pa podpira sedanjo strukturo, saj so mnogi zapisali, da zago-
varjajo sedanji kombiniran sistem vpra{anj.
Kateremu tipu vpra{anj bi v bodo~e dajali prednost?
Ne glede na relativno veliko podporo sedanji strukturi izpitne pole, je RMK resno prisluh-
nila tudi predlogom stroke (dr. Tr{kan, Dru{tvo u~iteljev zgodovine) za druga~no sestavo
izpitnega kataloga in tudi druga~no maturo, vendar so ve~je spremembe zasnove mature {e
stvar diskusije.
8 Pri tem velja povedati, da je bila leta 2000 matura prvi~ izvedena po novi strukturi pole.
2000 2002
Vpra{anjem kratkih odgovorov 82 % 75 %
Esejskim vpra{anjem 3 % 13 %
Vpra{anjem zaprtega tipa 15 % 12 %
459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
JUBILEJI
Prof. dr. Walter Lukan – {estdesetletnik
Med koro{kimi slovenskimi intelektualci je glede
na njihovo relativno {ibkost, {tevilo zgodovinarjev in
tudi {tevilo tistih, ki so se uveljavili na historiograf-
skem podro~ju kar veliko. Od starej{e generacije sta
slovensko zgodovinopisje pa~ najbolj zaznamovala
profesorja Fran Zwitter in Bogo Grafenauer, med da-
na{njo (recimo ji tako) zrelo generacijo pa naj poleg
prezgodaj umrlega profesorja celov{ke univerze An-
dreasa Moritscha omenim Feliksa J. Bistra, Avgu-
{tina Malleja in Walterja Lukana, ki je letos 18. marca
dopolnil {estdeset let. Tu naj omenim {e jubilantovega
brata, tudi ‘al ‘e pokojnega Josefa Lukana, ki je na
dunajski univerzi doktoriral z biografijo o Francu Gra-
fenauerju. [ir{emu krogu bralcev Zgodovinskega ~aso-
pisa je Walter Lukan manj znan, morda se pa tudi
motim, saj ga dobro pozna mlaj{a generacija {tudentov, ki jim predava od leta 1995, od leta
2000 tudi kot redni univerzitetni u~itelj na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Uni-
verze v Ljubljani.
Jubilant je bil rojen 18. marca 1943 v Beljaku v {tevilni dru‘ini {estih otrok o~etu iz Rovt
pri Logatcu in materi iz Zgornjih Jezerc pri Kostanjah na Koro{kem, kjer je do mature tudi
‘ivel. Osnovno {olo je obiskoval v Vrbi (Velden), {olanje pa je nadaljeval na u~itelji{~u v
Celovcu in z maturo 1964 je bil usposobljen za osnovno{olskega u~itelja na dvojezi~nih
{olah na Koro{kem. U~il pa je samo v {olskem letu 1964/65 in to v Kazazah in Lo~ah ob
Ba{kem jezeru, ‘e jeseni 1965 pa se je inskribiral na univerzi na Dunaju in za~el {tudirati
zgodovino in germanistiko. Po absolutoriju 1970 se je aprila 1971 zaposlil na Österreichi-
sches Ost-und Südosteuropa Institutu na Dunaju ter hitro postal vodja biblioteke in doku-
mentacije. Takoj je za~el tudi neumorno znanstveno delati in svoje zanimanje usmeril predv-
sem na prou~evanje slovenske in ju‘noslovanske zgodovine. Pokojni profesor Richard Ge-
org Plaschka pa mu je bil mentor pri doktorski disertaciji, ki jo je pod naslovom »Zur Bio-
graphie von Janez E. Krek« obranil na Dunaju 10. julija 1984. Izbrana tema disertacije ga je
usmerila v prou~evanje tiste zgodovine, kjer se je razvil v velikega strokovnjaka, to je ob-
dobje slovenske zgodovine 19. stoletja in ~asa do konca prve svetovne vojne, pa delovanja
Jerneja Kopitarja, slovensko-avstrijskih povezav, zlasti kulturnih, prou~evanju politi~nega
katolicizma, nacionalnih stereotipov, {tevilnih vpra{anj prve svetovne vojne in tudi zgodovi-
ni razglednic.
Kmalu po prihodu na in{titut so se za Lukana za~ele vse ve~je obveznosti in naloge. @e
leta 1981 je postal glavni urednik in{titutove revije »Österreichische Osthefte«, ki je ena
najuglednej{ih evropskih revij za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope in glavni ured-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)460
nik je tudi {e danes. Jeseni 1990 je kot honorarni predavatelj za~el na dunajski univerzi s
predavanji, seminarji in proseminarji in to opravljal vse do leta 2000. Jeseni 1995 je ‘e prvi~
postal gostujo~i profesor na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete in ta ho-
norarna predavanja je nadaljeval vse do marca 2000, ko je na tem oddelku postal docent za
ob~o zgodovino 19. stol. Leta 1997 je bil izvoljen za docenta in ~ez pet let za izrednega
profesorja. Vmes je bil v {olskem letu 1997/98 honorarni predavatelj na oddelku za zgodovi-
no Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru.
Kot referent se je slovenskim zgodovinarjem prvi~ predstavil na simpoziju v Ljubljani, ki
ga je organiziral tedanji In{titut za zgodovino delavskega gibanja o narodni in socialni poli-
tiki in na katerem je Lukan predstavil poglede Janeza E. Kreka na nacionalno vpra{anje.
Odtlej je bil velikokrat referent na simpozijih, okroglih mizah, zborovanjih slovenskih zgo-
dovinarjev. Posebej je treba omeniti Lukanove prispevke na takoimenovanih vsakoletnih rim-
skih simpozijih, ki jih od 1982 organizira Slovenska teolo{ka akademija v Rimu in na katerih
je Lukan imel referate o Mahni~u, Jegli~u, Kreku, Karlinu, Hrenu, Napotniku, Einspielerju,
Gnidovcu. Nekatere teh simpozijev je tudi pomagal organizirati. V njegovih referatih pa je
bil poudarek vedno na gradivu v dunajskih arhivih, s katerim vse te osebnosti {e niso bile
predstavljene. Zelo odmevna je bila njegova monografija »Jernej Kopitar in evropska zna-
nost v zrcalu njegove zasebne knji‘nice«, ki je dvojezi~na iz{la leta 2000. Predvsem na te-
melju gradiva v dunajskih knji‘nicah in arhivih je Lukan napisal {e vrsto {tudij tudi o drugih
osebnostih slovenskega politi~nega, verskega, kulturnega in znanstvenega ‘ivljenja: Franu
Miklo{i~u, Antonu Koro{cu, Franu Simoni~u in nenazadnje naj omenim zelo obse‘no oceno,
ki je iz{la ob nem{kem prevodu Kardeljevega Razvoja slovenskega narodnega vpra{anja. @e
dve izdaji je do‘ivelo zelo uporabno in potrebno delo o zbirkah za zgodovino vzhodne in
jugovzhodne Evrope v avstrijskih knji‘nicah, arhivih, muzejih in in{titutih, ki je v sodelo-
vanju z M. D. Peyfussom iz{la 1982, mo~no raz{irjena pa 1990 pod naslovom »Ost-und
Südosteuropa-Sammlungen in Österreich«.
Pozabiti ne smemo tudi Lukanove udele‘be na znanstvenih sre~anjih in vabljenih preda-
vanj v Avstriji, Nem~iji, Italiji, na ^e{kem in Slova{kem tako, da je {tevilo njegovih aktivnih
udele‘b ‘e preseglo {tevilo 70.
Po {tevilnih nastopih in objavah o delovanju Janeza E. Kreka je bilo kmalu jasno in razvid-
no, da je Lukan najve~ji poznavalec ‘ivljenja in dela tega pomembnega slovenskega politika.
@e dolgo pa ~akamo na obljubljeno monografsko obdelavo. Marsikdo bi jo ‘e izdal, vendar
pa izjemna skrbnost in akribija Lukanu nekako ne pustita, da bi se odlo~il za natis, ampak
tekst {e kar dopolnjuje in dopolnjuje, ker mu gre mnogo bolj za kvaliteto teksta kot za te‘o in
{tevilo enot potiskane celuloze. Verjamem pa le, da bomo v doglednem ~asu to monografijo
le lahko vzeli v roke.
Izpustiti ne smemo Lukanove uredni{ke dejavnosti. Omenjeno je ‘e bilo, da je dobrih
dvajset let urednik Osthefte in skrbi, da je ves prostor vzhodne in jugovzhodne Evrope ~im
bolj uravnote‘eno pokrit in je revija odprta tudi slovenskim zgodovinarjem in ne tako malo
jih je, ki so se ‘e pojavili na njenih straneh. Poleg tega je bil Lukan urednik ali sourednik {e
nekaterih posebnih publikacij, ki so iz{le pri Südosteuropa Institutu. Posebej naj omenim
zbornike o Miklo{i~u, Karad‘i}u, Kopitarju, zbornika ob 70-letnici direktorja R. G. Pla-
schke. Od leta 1995 pa so iz{li tudi trije zajetni zvezki, ki predstavljajo Hrva{ko, Ukrajino in
Makedonijo in morda bo v tej seriji iz{el tudi zvezek o Sloveniji.
Ker pa se Lukan zanima za marsikaj in ima {tevilne hobije, je tudi iz tega zanimanja
nastalo nekaj zanimivih publikacij. @e leta 1983 je skupaj z. M. D. Peyfussom in H. Weiglom
izdal knjigo o literarni in grafi~ni vojni propagandi v Nem~iji in Avstriji od 1914 do 1918 pod
naslovom »Jeder Schuss ein Russ, jeder Stoss ein Franzos«. Leta 1989 je izdal knjigo »Stu-
461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
dien und Dokumente zur österreichisch-ungarischen Feldpost im Ersten Weltkrieg«. Lukan
je velik zbiralec in zbira vse mogo~e, dve podro~ji pa naj posebej omenim: razglednice in
po{tne ‘ige avstrijske armade. Njegova zbirka razglednic je prav impresivna in tudi denarno
veliko vredna. Zbira slovenske, dunajske, koro{ke, razglednice z vojnimi motivi, za vse niti
ne vem. Zbirka voja{kih po{tnih ‘igov pa je menda sploh najbolj popolna v vsej Avstriji. Z
razglednicami in pisanjem o njih je sodeloval tudi v izdaji »Pozdravi iz na{ih krajev«, njegov
izbor in tekst za dunajska okraja Floridsdorf in Donaustadt pa je iz{el ‘e v {estih izdajah.
To pa {e ni vse. Lukan se zanima tudi za {ah in ga je v {tudentskih letih kar aktivno tudi
igral, bil koro{ki prvak in dosegel mo~ mojstra. Vodil je pevski zbor, {e vedno je vnet plani-
nec in ve~ino po~itnic prebije v gorah, {e vedno dobro igra tenis. Pozabiti pa ne smemo
njegove osebne knji‘nice, saj se je ne bi sramoval noben oddelek za zgodovino, za podro~ja
s katerimi se podrobneje ukvarja pa je sploh te‘ko najti knjigo, ki je nima.
Profesura na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je bila zanj nov izziv,
ki ga v zadovoljstvo {tudentov tudi rad opravlja in jubilantu ‘elimo, da bi {e naprej tako
uspe{no opravljal delo profesorja v Ljubljani in glavnega urednika in nekak{nega ambasa-
dorja znanosti na Dunaju ter obogatil na{o historiografijo {e z mnogimi novimi prispevki.
Franc Rozman
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)462
ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ^ASOPISA
1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. 1980, 44 str. – 320 SIT.
2. Franc [ebjani~: [olnik in domoljub Adam Farka{ (1730-1786). 1982 (ponatis 1999),
28 str. – 320 SIT.
3. Zgodovina denarstva in ban~ni{tva na Slovenskem. 1987, 136 str. – 960 SIT.
4. Du{an Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. 1987, 76 str. – 600 SIT.
5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politi~na orientacija celjskega nem{tva 1861-1907. 1988,
88 str. – 640 SIT.
6. Predrag Beli}: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546-1569). 1989,
40 str. – 320 SIT.
7. Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. 1990, 36 str. – 280 SIT.
8. Rajko Brato‘: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor
od 4. do 8. stoletja. 1990, 72 str. + pril. – 560 SIT.
9. Petra Svolj{ak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. 1991,
56 str. – 400 SIT.
10. Bogo Grafenauer: Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. 1994,
44 str. – 320 SIT.
11. Peter [tih: Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem.
1994, 266 str. + pril. – 2000 SIT.
12. Rajko Brato‘: Bitka pri Frigidu v izro~ilu anti~nih in srednjeve{kih avtorjev. 1994,
48 str. – 400 SIT.
13. Miha Kosi: Templarji na Slovenskem. Prispevek k re{evanju nekaterih vpra{anj
srednjeve{ke zgodovine
Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. 1995, 48 str. – 480 SIT.
14. Marjeta Ker{i~ Svetel: ^e{ko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. 1996,
88 str. – 800 SIT.
15. Olga Jan{a-Zorn: Histori~no dru{tvo za Kranjsko. 1996, 320 str. – 4000 SIT.
16. Tamara Griesser Pe~ar – France Martin Dolinar: Ro‘manov proces. 1996,
320 str. – 4000 SIT.
17. Andrej Pleterski: Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. 1997, 60 str. – 680 SIT.
18. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano
literaturo. 1997, 268 str. – 4000 SIT.
19. Rok Stergar: »Vojski prijazen in za‘elen garnizon«. Ljubljanski ~astniki med
prelomom stoletja in prvo svetovno vojno. 1999, 88 str. – 880 SIT.
20. Peter Rustja: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem dr‘avnem zboru
(1873-1897). 1999, 336 str. – 2800 SIT.
21. Herbert Grundmann: Zgodovinopisje v srednjem veku. Zvrsti – obdobja –
posebnosti. Prev. Janez Mlinar. 2000, 84 str. – 1600 SIT.
22. Ivan Vogri~: Slovenski knji`evniki in 1. svetovna vojna, 2001, 45 str. – 880 SIT.
23. Bo`o Repe: Slovenci v osemdesetih letih, 2001, 85 str. – 2000 SIT.
25. Erik Dolhar: Boj za slovenstvo Kanalske doline, 2002, 366 str. – 3600 SIT.
^lani ZZDS imajo {e 25 %, {tudentje pa 50 % dodatnega popusta. Mo‘nost obro~nega
odpla~evanja.
463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
IN MEMORIAM
Prof. dr. Jo‘e Kastelic (1913–2003)
20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil
nestor anti~nih {tudij na Slovenskem, zaslu‘ni profesor
Univerze v Ljubljani Jo‘e Kastelic. Njegovo tematsko izred-
no {iroko in raznovrstno delovanje v slovenski kulturi in
znanosti se razteza v ~asovnem razponu ve~ kot treh ~etrtin
stoletja, saj se za~enja z mladostnimi pesni{kimi objava-
mi od leta 1926 dalje, zaklju~uje pa s pesni{ko zbirko
»Ode«, ki je iz{la leto{njo pomlad, kak mesec dni pred
pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le na{ zadnji enciklo-
pedi~no izobra‘eni poznavalec antike, temve~ tudi glo-
bok poznavalec kulturne zgodovine, umetnosti, literatu-
re in filozofije kasnej{ih obdobij vse do sodobnosti. Nje-
gov publicisti~ni opus, ki je za ~as do leta 1988 razviden
iz dveh bibliografij1, razodeva namre~ izredno {irino in
raznolikost pokojnikovega dela. To sega na podro~je poezije in se {ir{e nana{a na {tevilna
vpra{anja knji‘evnosti od antike do moderne dobe, na vpra{anja klasi~ne filologije, arheolo-
gije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozofije, recepcije anti~ne materialne in duhovne
dedi{~ine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj {ele za oceno
tovrstne Kastel~eve ustvarjalnosti ne ~utim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj
opozorim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznavalca umetnosti
antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in sodelavca Staneta Gabrovca, ki
odli~no zadene bistvo pokojnikovega ustvarjanja na teh podro~jih2. Ta spominski zapis naj
velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z anti~no zgodovino in njegove vloge v
zgodovinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To podro~je z nekaj desetin
objav do 1988 in ve~ objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajo~ del Kastel-
~evega opusa, ki pa je navzo~ v vseh obdobjih njegovega znanstvenega ustvarjanja, od recen-
zije Sovretovih »Starih Grkov« (1941) do razprave o anti~ni zgodovini v Valvasorjevi »Slavi
vojvodine Kranjske« (2000).
Kastel~evo ve~ kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicisti~no delovanje
na podro~ju anti~nih {tudij se kronolo{ko deli v tri dalj{a obdobja: v triindvajsetletno ob-
dobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno profesuro na ljubljanski uni-
verzi (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi v sedemdesetem letu starosti
1 A. [a{el, Bibliografija Jo‘eta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata (ur. A. Jelo~nik),
Situla 14/15, Ljubljana 1974, 13–24; A. Dular, Bibliografija 1973–1988, v: Iosephi Kastelic opera selecta (ur. B. Djuri},
T. Knific, B. Slap{ak, B. Ter‘an), Ljubljana 1988, 233–236. Za zadnje petnajstletno obdobje (1988–2003) je dostop-
na osebna bibliografija Jo‘eta Kastelica v COBISS-u.
2 S. Gabrovec, Ob {estdesetletnici Jo‘eta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, 5–12.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)464
(1983), ko je, prost delovnih obveznosti, vseskozi trdnega zdravja in poln optimizma in delov-
nega ‘ara, zaklju~il ve~ svojih raziskovalnih in publicisti~nih na~rtov.
Vodenje Narodnega muzeja, ki ga je prevzel kot komaj dvaintridesetletni, vendar ‘e uveljav-
ljeni znanstvenik, je zaznamoval Kastel~ev izredni delovni ‘ar in polet. Poleg dol‘nosti mu-
zejskega ravnatelja je Kastelic prevzel vrsto drugih zadol‘itev v arheolo{ki in muzeolo{ki stro-
ki v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven
kot kulturni delavec, kritik in publicist. V drugem desetletju vodenja Narodnega muzeja je
zasnoval tri serijske publikacije, ki so {e danes temeljne publikacije Narodnega muzeja Slove-
nije: v letu 1955 so za~eli izhajati »Arheolo{ki katalogi Slovenije« (kasneje »Katalogi in mono-
grafije«), v letu 1957 »Situla« (Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani), v letu 1962 informa-
tivna in predvsem muzeolo{kim vpra{anjem namenjena revija »Argo«3. Kot raziskovalec je
Kastelic v tem ~asu dosegel najve~je uspehe na podro~ju prazgodovinske arheologije in umet-
nosti in v arheolo{kih raziskavah zgodnjega srednjega veka. Velik mednarodni uspeh pomenijo
njegove {tudije o umetnosti situl, ki so izhajale predvsem med leti 1956 in 1962, in pri katerih
je Kastelic sodeloval z vodilnimi mednarodnimi strokovnjaki4. V to obdobje padejo njegova
prazgodovinska izkopavanja v Sti~ni5, zlasti pa izkopavanja na Bledu, ki jih moremo ozna~iti
kot enega pionirskih podvigov slovenske zgodnjesrednjeve{ke arheologije6. V tem obdobju
Kastel~evega ustvarjanja je – v primerjavi z umetnostjo hal{tatske dobe in zgodnjesrednjeve{ko
arheologijo – raziskovanje anti~ne dobe, posebej rimske provincialne in klasi~ne arheologije in
zgodovine, po pomenu manj izstopalo7. Za zgodovinsko vedo na Slovenskem in posebej za
3 Od prispevkov iz tega obdobja, ki obravnavajo konceptualna vpra{anja arheolo{ke vede in vpra{anja muzeolo-
gije, naj navedem naslednje: Arheologija v stolpu, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 177–179 (ponatis iz: Na{i
razgledi, 26. 12. 1953, 19–20); Vpra{anja Mestnega muzeja v Ljubljani, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 189–190
(ponatis iz: Ljubljanski dnevnik, 28. 1. 1955, 4); Za{~ita arheolo{kih spomenikov, v: Iosephi Kastelic opera selecta,
191–196 (prvi~ objavljeni referat s posvetovanja konzervatorjev Jugoslavije v Ljubljani v oktobru 1955).
4 Najbolj odmevne objave so prispevki v katalogih razstave situlske umetnosti v Ljubljani, v Padovi in na
Dunaju: Umetnost situl od Pada do Donave, v: Umetnost alpskih Ilirov in Venetov, Ljubljana 1962, 31–59; Lo svilup-
po dell’arte delle situle dal Po al Danubio, v: Mostra dell’arte delle situle dal Po al Danubio, Padova 1961, 31–61;
Die Situlenkunst vom Po bis zur Donau, v: Situlenkunst zwischen Po und Donau, Wien 1962, 19–55. V {tirih jezikih
je iz{lo kolektivno delo o situlski umetnosti s Kastel~evim prispevkom z naslovom »Praznik situl«: J. Kastelic, G.A.
Mansuelli, K. Kromer, Umetnost situl, Beograd–Ljubljana 1965, V–XX (tudi v srbohrva{ki izdaji [Beograd 1964],
nem{ki izdaji [Situlenkunst, Wien–München 1964] in angle{ki izdaji [Situla art, London 1965]; iz te tematike je tudi
prispevek: Conservativismo e nuove correnti nell’arte degli Illiri e dei Veneti, v: Iosephi Kastelic opera selecta,
116–120 (ponatis iz: Atti del primo simposio internazionale di protostoria italiana, Roma 1969, 17–25).
5 Na rezultate teh raziskav se nana{a prispevek: Nov tip hal{tatskega diadema v Sloveniji, Situla 1, 1960, 3–17
(ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 137–146).
6 Slovanska nekropola na Bledu. Arheolo{ko in antropolo{ko poro~ilo za leto 1948, Dela SAZU, Razred za
zgodovinske in dru‘bene vede 2, Ljubljana 1950; Slovanska nekropola na Bledu. Poro~ilo o izkopavanjih leta 1949
in 1951, Dela SAZU, Razred za zgodovinske in dru‘bene vede 13/9, Ljubljana 1960; Die altslowenische Nekropole
in Bled, Congrès International des Sciences Préhistoriques et Protohistoriques. Actes, Zürich 1953, 310–314 (pona-
tis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 164–168). Tri pomembne objave v revialnem tisku: Najdbe zgodnjega sred-
njega veka v Goja~ah pri Gorici, Z^ 6–7, 1952–1953 (Kosov zbornik), 89–109; Blejska fibula s kentavrom-loko-
strelcem, Arheolo{ki vestnik 13–14, 1962–1963, 545–563 (ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 127–133);
Nekaj problemov zgodnjesrednjeve{ke arheologije v Sloveniji, Arheolo{ki vestnik 15–16, 1964–1965, 109–124 (po-
natis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 153–163).
7 Kot v tem obdobju najpomembne{i Kastel~ev dose‘ek s podro~ja rimske provincialne arheologije in topografije
bi mogli oceniti njegovo sodelovanje pri projetku Tabula imperii Romani (L 34: Aquincum – Sarmizegetusa – Sirmium,
ur. S. Soproni, Budapest 1968). Kot pomembnej{e prispevke k rimski klasi~ni in zgodnjekr{~anski umetnosti naj nave-
dem naslednje razprave: Figuralna dedi{~ina arheolo{kih dob v Sloveniji, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 93–99
(ponatis iz: Likovni svet, Ljubljana 1951, 178–200); Faustina iunior, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 121–123 (pona-
tis iz: Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte [Festschrift für Rudolf Egger], Bd. 2, Klagenfurt 1953,
29–35); Lo stile e il concetto dei mosaici della basilica Eufrasiana a Parenzo, Atti del VI congresso internazionale di
archeologia cristiana, Città del Vaticano – Ravenna 1965, 485–489 (slovenska verzija: Stil in ideja mozaikov eufra-
zijanske bazilike v Pore~u, Situla 8, 1965, 209–212, ponatis v Iosephi Kastelic opera selecta, 124–126).
465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
njeno osrednje glasilo je pomembno, da je bil Kastelic dvanajst let (1947 – 1958/1959) ~lan
uredni{kega odbora »Zgodovinskega ~asopisa« in je v tem ~asu v njem objavil vrsto prispe-
vkov (po eno izvirno razpravo in predstavitev institucije, pet recenzij in dva nekrologa)8.
Jeseni 1968 je Jo‘e Kastelic nastopil profesuro na Filozofski fakulteti Univerze v Ljub-
ljani. Ob nastopu novega, drugega obdobja svoje zaposlitve in obenem ustvarjalnosti na ra-
ziskovalnem in {ir{e kulturnem podro~ju, je bil pri petinpetdesetih letih zrel in uveljavljen
znanstvenik z velikimi organizacijskimi izku{njami. Na Filozofski fakulteti, kjer je prevzel
zadol‘itve kar na treh oddelkih oziroma je sodeloval v u~nih programih {tirih strok – poleg
mati~ne arheologije tudi umetnostne zgodovine, zgodovine in klasi~ne filologije – je na Od-
delku za zgodovino petnajst let, vse do upokojitve v letu 1983, predaval gr{ko in rimsko
zgodovino, po odhodu v pokoj pa {e nekaj let kot pogodbeni profesor. Leta 1985 je postal
honorarni redni profesor za zgodovino starega veka na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mari-
boru. Kot aktivni profesor, nato pa {e vrsto let po upokojitvi, je bil dejaven kot mentor ali
somentor pri magisterijih in doktoratih s podro~ja arheologije in anti~ne zgodovine. V tem
obdobju je bil tudi mentor dvema doktorandoma s podro~ja anti~ne zgodovine, obema (poleg
mene tudi Janezu Maroltu), ki sedaj zastopava to stroko na obeh slovenskih univerzah.
Prihod Jo‘eta Kastelica na univerzo lahko ocenim kot pomembno in za slovensko zgodo-
vinsko vedo nedvomno sre~no odlo~itev tako samega profesorja kot tudi ustanove, ki ga je
povabila. Kastelic je namre~ razpolagal z izjemno {irokim in temeljitim znanjem o vseh
obdobjih anti~ne zgodovine. Za raziskovanje anti~ne zgodovine je imel tako reko~ idealno
izobrazbo, ki mu jo danes lahko le zavidamo. Ob odli~nem poznavanju obeh klasi~nih (pa
tudi ve~ modernih) jezikov, ob razgledanosti v jezikoslovni problematiki in globokem po-
znavanju anti~ne, pa tudi novej{e slovenske in evropske knji‘evnosti – vse to sta mu dala
{tudij klasi~ne filologije in ukvarjanje z literaturo – je obvladoval vsa tista podro~ja arheolo{kih
znanosti, ki so temeljnega pomena za raziskovanje anti~ne zgodovine: klasi~no in rimsko
provincialno arheologijo, epigrafiko in numizmatiko. Tako {iroko znanje mu je omogo~alo,
da se je lahko poglabljal tudi v druga vpra{anja anti~nih {tudij kot so na primer anti~ne
religije, mitologija9, poezija10, filozofija11, druga podro~ja klasi~ne anti~ne knji‘evnosti in
zgodnjekr{~anska knji‘evnost12. V obdobju profesure na ljubljanski univerzi je Kastel~evo
ukvarjanje z anti~no zgodovino doseglo svoj vrh.
8 V kronolo{kiem zaporedju si sledijo: Narodni muzej v Ljubljani in njegovi problemi, Z^ 4, 1950, 195–207
(Ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 180–188; prispevek prina{a problemsko napisano predstavitev te pomembne
kulturne institucije s prikazom njenega historiata, notranje ureditve, razvojnih perspektiv in delovnih nalog); Walter
Schmid, Z^ 5, 1951, 292–299 (nekrolog); J. Koro{ec, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu (Ljubljana
1951), prav tam, 322–327 (recenzija); J. Klemenc, Ptujski grad v kasni antiki (Ljubljana 1950), Z^ 5, 1951, prav
tam, 327–330 (recenzija); J. Koro{ec, Staroslovansko grobi{~e na Ptujskem gradu (Ljubljana 1950), prav tam, 1951,
334–338 (recenzija); F. Ivani~ek, Staroslavenska nekropola u Ptuju. Rezultati antropolo{kih istra‘ivanja (Ljubljana
1951), prav tam, 338–341; Najdbe zgodnjega srednjega veka v Goja~ah pri Gorici, Z^ 6–7, 1952–1953 (Kosov
zbornik), 89–109 (izvirni znanstveni ~lanek); Zgodovina narodov Jugoslavije. Prva knjiga (Ljubljana 1953), Z^ 8,
1954, 212–216 (recenzija); Anton Sovre (1885–1963), Z^ 18, 1964, 251–254 (nekrolog).
9 Zlata veja gr{kega mita na mitolo{kem drevesu starega sveta, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 32–64 (ponatis
iz: G. Schwab, Najlep{e anti~ne pripovedke, Ljubljana 1988, 5–54; 882–883 [ponatis 1990, 1998]).
10 Beseda o Vergilu, v: Vergil, Bukolika in Georgika (prev. F. Brada~), Maribor 1964, 5–28.
11 Filozofija in umetnost Platonovega Protagore, v: Platon, Protagoras (prev. M. Tav~ar), Maribor 1966, 5–23;
Seneka-stoik, v: Seneka, Pisma prijatelju (prev. F. Brada~), Maribor 1966, 5–19. Najve~je Kastel~evo delo s podro~ja
filozofije je prevod izbora iz Heglove Filozofije zgodovine: Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Filozofija zgodovine.
Izbrana poglavja, Ljubljana 1967.
12 Izpovedi Avrelija Avgu{tina, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 75–77 (ponatis iz: Delo, 25. 1. 1979, str. 14);
Apulejev Zlati osel: sijajen primer anti~ne literature z mnogimi kulturnimi in drugimi asociacijami, Delo, 25. 6.
1981, str. 15.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)466
Kastelic je kot raziskovalec in publicist s podro~ja anti~ne zgodovine iz{el iz {tudija in metod
klasi~ne filologije. Suvereno poznavanje razli~nih obdobij in vsebinskih sklopov s podro~ja anti~ne
zgodovine je pokazal v ve~ kraj{ih problemsko napisanih prispevkih. Globoko poznavanje gr{ke
zgodovine potrjuje ‘e njegova leta 1941 objavljena ocena Sovretovih »Starih Grkov«13; dve
desetletji kasneje je pripravil komentiran izbor iz Sovretovega prevoda Herodota14.
Pomembnej{e je bilo Kastel~evo ukvarjanje z rimsko zgodovino. Kastelic je sodeloval
kot prevajalec ali pisec spremnih in dodatnih besedil pri {tirih slovenskih izdajah s podro~ja
rimske zgodovine. V treh primerih gre za kraj{e prispevke ali za poljudno napisana dela15.
Njegovo poglavitno delo s tega podro~ja pa je prevod ob{irnega izbora iz Mommsenove
»Rimske zgodovine« z iz~rpno spremno besedo o avtorju16. Kastelic je mojstrsko obvladal
zahteven Mommsenov jezikovni izraz in tako odli~no predstavil verjetno najve~je, po svojem
vplivu pa gotovo najpomembnej{e historiografsko delo 19. stoletja s podro~ja anti~ne zgodo-
vine. Slovenska izdaja prina{a pribli‘no eno petino celotnega besedila »Rimske zgodovine«,
pri ~emer je Kastel~ev izbor ob~ezgodovinskih tem dobro zadet: iz najzgodnej{e in repub-
likanske dobe poglavje o za~etkih Rima, sledi poglavje o Rimu in Kartagini, prikaz obdobja
od reform bratov Grakhov do Spartakovega upora, predstavitev Cezarja in njegove dobe, iz
obdobja cesarstva pa zgodovina na{ega prostora in sosedstva od konca republike do sklepne-
ga dela 3. stoletja (rimsko osvajanje zahodnega Balkana in Podonavja, obdonavske vojne v
cesarski dobi) in zapleteno vpra{anje odnosa Judov do rimske dr‘ave. Kastelic je v iz~rpni
spremni besedi predstavil Mommsena in njegov ~as ter ocenil enega vodilnih nem{kih
humanisti~nih intelektualcev 19. stoletja17. Kastel~eva {tudija o Mommsenu, s {irokim vpo-
gledom v raziskovanje rimske zgodovine od 16. do 20. stoletja, s kriti~no oceno znanstvene-
ga opusa, pa tudi politi~nih idej, dru‘benih nazorov in javnega delovanja velikega nem{kega
zgodovinarja, je najpomembnej{e slovensko besedilo o razvoju raziskovanja rimske zgodo-
vine in Kastel~evo poglavitno delo s podro~ja zgodovinskih znanosti. Poslovenjenje in ovred-
notenje Mommsenove »Rimske zgodovine« izpri~uje obenem Kastel~evo izredno {irino zgo-
dovinskega znanja, njegov velik interes za svetovnozgodovinske teme in njegov dar, da to
znanje vklju~i v mojstrsko kulturnozgodovinsko, idejno in politi~no podobo nem{kih de‘el
in zdru‘ene Nem~ije v sredini in drugi polovici 19. stoletja.
Jo‘e Kastelic je obravnaval posamezna vpra{anja, ki so pomembna za anti~no zgodovi-
no, v vrsti recenzij, esejev in prilo‘nostnih zapisov v dnevnem ~asopisju18. Ob vsem tem
13 Sovretovi Stari Grki, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 65–74 (ponatis iz: Dom in svet 53, 1941, 95–100;
142–144; 221–225). Skoraj {est desetletij kasneje je Kastelic ocenil tudi moj – v primerjavi s Sovretovim dosti
skromnej{i in druga~e zasnovani – poskus sinteze gr{ke zgodovine: Nova knjiga o gr{ki zgodovini – ve~ kot u~benik,
Delo, 23. 4. 1998, str. 16.
14 Herodot, Zgodbe, Ljubljana 1961, 209–220 (Herodot in njegove Zgodbe); 221–233 (Opombe); 234–235
(Slike).
15 V. Arangio Ruiz (s sodelavci), Anti~ni Rim (prev. J. Moder), Ljubljana 1967 (Kastel~eva spremna beseda na
str. 288–290); Svetovna zgodovina od za~etkov do danes, Ljubljana 1976 (dodatna kraj{a besedila na str. 86–88 [o
za~etkih Indoevropejcev], 118 [indijanske kulture], 190–193 [soavtor besedila o Ilirih], 200 [Spartakov upor], 215
[Balkan in Podonavje v cesarski dobi], 350–351 [Kitajska v dobi dinastije Juan 1278–1368]); B. Cunliffe, Rimljani,
Ljubljana 1982 (Kastelic je delo prevedel, uredil in napisal dodatni besedili »Rim na slovenskem ozemlju« [254–
257] in »Ilirik in druge province v Jugoslaviji« [258–265]). Oba dodatka sta ponatisnjena v: Iosephi Kastelic opera
selecta, 147–148 in 149–152.
16 Theodor Mommsen, Rimska zgodovina. Izbor. Izbral, prevedel in spremno besedo o avtorju napisal Jo‘e
Kastelic, Ljubljana 1980 (Nobelovci 58).
17 Spremna beseda o avtorju, prav tam, 459–482 (ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 78–87).
18 Naj navedem le dva aktualna prispevka: Etru{~ani – Sluveni? Ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca »So
bili Etru{~ani Slovani«, Delo, 27. 12. 1984, str. 8 (zavrnitev razlage etru{~anskega jezika kot najstarej{e poznane
razvojne stopnje sloven{~ine); Domi{ljija nad zgodovinsko resnico: ob romansirani biografiji o Dioklecijanu, ki jo je
napisal Ivan Ivanji, Delo, 15. 8. 1985, str. 7.
467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
publicisti~nem delu pa je treba upo{tevati tudi njegovo izredno obse‘no pedago{ko delo, ki
ga je opravljal kar na treh oddelkih Filozofske fakultete. Podro~je, o katerem je {tudentom
zgodovine ve~krat in po mojem prepri~anju rad predaval, manj pa o njem objavljal, je bila
zgodovina pozne antike z zgodnjim kr{~anstvom kot poglavitnim fenomenom v verski, idej-
ni, kulturni, pa tudi dru‘beni zgodovini tega ~asa. Kot {tudenta rednega in nato podiplomske-
ga {tudija me je uvedel v {tudij tega zapletenega in v na{i zgodovinski vedi malo opa‘enega
obdobja. Spodbudil me je k raziskovanju zgodovinskega obdobja, ki se mi je razodelo kot
nadvse zanimivo in obetavno. Tudi za to mu izrekam svojo zahvalo.
Kastel~ev odhod v pokoj jeseni 1983 ni pomenil upo~asnitve ali celo prekinitve njegove-
ga dela. Pedago{ke obveznosti je opravljal {e nekaj let. Trdnega zdravja je ob nesebi~ni pomo~i
soproge Ive v zadnjih dveh desetletjih svojega ‘ivljenja izpolnil velik del svojih na~rtov in
obenem ‘elja in pri~akovanj vseh, ki smo poznali potenciale njegovega znanja in njegovo
delovno energijo. Kastel~eva ustvarjalnost v tej dobi je ostala tako raznolika kot je bila pred
tem, saj so v njej na{le svoje mesto literatura, posebej poezija, kritika, prevajanje, kulturna
zgodovina, posebej umetnostna zgodovina, organizacija arheolo{ke stroke, anti~na zgodovi-
na itd. Naj najprej samo omenim njegovo manj izstopajo~e delo v tem ~asu. Od dejavnosti, ki
se nana{ajo na delovanje institucij in na mesto posameznikov v raziskovanju anti~ne (pa tudi
prazgodovinske in zgodnjesrednjeve{ke) dobe na Slovenskem izstopa njegov prispevek v
uredni{kem odboru »Enciklopedije Slovenije« (1987–2002) in ob tem avtorstvo vrste gesel
(v celoti okrog sedemdeset), ki se nana{ajo na izbrane anti~ne teme19 ali pa prina{ajo kratke
predstavitve slovenskih raziskovalcev antike in prazgodovinskih obdobij20. Kot dolgoletni
predstojnik oddelka za arheologijo in najbolj{i poznavalec njegovega razvoja je napisal prikaz
Oddelka za arheologijo v dveh jubilejnih zbornikih21.
Kastelicu je prav v zadnjem desetletju njegovega ‘ivljenja, torej kot osemdesetletniku,
uspelo dokon~ati in objaviti dve pomembni sintezi, ki pomenita krono njegovega znanstve-
nega opusa na podro~jih, ki se jima je najve~ posve~al.
Vrh Kastel~evega znanstvenega dela pomeni velika monografija z naslovom »Simbolika
mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: [empeter v Savinjski dolini«22, obse‘no (725 stra-
19 Na primer (v izboru iz prvih zvezkov): Ajdov{~ina (arheologija), Enciklopedija Slovenije (odslej ES) 1, 1987,
28–29; Argonavti, prav tam, 100; Arheologija, prav tam, 100–105 (soavtor S. Gabrovec); Avgust, prav tam, 135–136;
Bela krajina (arheologija), prav tam, 215; Beljak (arheologija), prav tam, 219; Ceste (prazgodovinska doba, rimska
doba), ES 2, 1988, 49–51; ^edad (arheologija), prav tam, 107; ^edajski evangeliar, prav tam, 108, Dalmacija/
Dalmatia, prav tam, 169, Dioklecijan, prav tam, 265; Dolenjska (arheologija), prav tam, 288–289; Grade‘ (arheolo-
gija), ES 3, 1989, 364–365.
20 Na primer (v izboru iz prvih zvezkov): Abrami}, Mihovil, ES 1, 1987, 4; Bolta, Lojze, prav tam, 325; Boltin-
Tome, Elica, prav tam, 325; Bregant, Tatjana, prav tam, 364; Brodar, Mitja, prav tam, 387; Ciglene~ki, Slavko, ES 2,
1988, 66; Curk-Mikl, Iva, prav tam, 86; De‘man, Dragotin, prav tam, 255 (soavtor V. Melik); Dular, Janez, prav
tam, 394; \uri}, Bojan, prav tam, 414; Egger, Rudolf, ES 3, 1989, 1–2; Gabrovec, Stane, prav tam, 174; Gu{tin
Mitja, prav tam, 409. Med Kastel~evimi predstavitvami slovenskih znanstvenikov naj omenimo njegov zapis ob
jubileju Staneta Gabrovca: Stane Gabrovec – osemdesetletnik, Arheolo{ki vestnik 52, 2001, 85–87.
21 Oddelek za arheologijo, v: V. Melik, N. [umi, M. Kranjec, V. Poga~nik (ur.), Zbornik Filozofske fakultete v
Ljubljani 1919–1989, Ljubljana 1989, 97–106; soavtor (skupaj z B. Slap{akom) podobnega pregleda v: J. [umi
(ur.), Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Zbornik 1919–1999, Ljubljana 1999, 145–150.
22 Ljubljana 1998. Avtor je izbrana vpra{anja {empetrskih spomenikov obravnaval {e v dveh {tudijah: Symboli-
sche Darstellungen auf den römischen Grabmonumenten in [empeter bei Celje, v: Akten des IV. internationalen
Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens / Akti IV. mednarodnega kolokvija o problemih
rimske provincialne umetnosti (ur. B. Djuri}, I. Lazar), Situla 36, Ljubljana 1997, 9–20; The Alcestis Sarcophagus
and the Orestes Sarcophagus in the Vatican and Reliefs in [empeter, Arheolo{ki vestnik 50, 1999, 259–286 (sloven-
ski povzetek: Sarkofag Alkestide in sarkofag Oresta v Vatikanu in reliefi v [empetru, prav tam, 279–286).
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)468
ni) in poglobljeno delo, v katerem je strnil ne le umetnostnozgodovinske analize tega bisera
rimske nagrobne plastike in arhitekture, temve~ tudi ogromno znanje s podro~ja klasi~ne
arheologije anti~nega sveta, mitologije, religije, knji‘evnosti, filozofije, realij, skratka vseh
podro~ij vedenja o antiki, ki so potrebna za poglobljeno analizo spomenika takega formata
kot so {empetrski nagrobniki. Delo moremo oceniti kot eno najpomembnej{ih del s podro~ja
anti~nih {tudij, kar jih je bilo pri nas napisanih. Ta sinteza umetnostne in kulturne zgodovine
bo gotovo {e dolgo neobhodna za vsakogar, ki se bo posve~al umetnostni in {ir{e kulturni
zgodovini antike v na{em prostoru.
Kastelic je samo dve leti kasneje, ob dvestoletnici Pre{ernovega rojstva, presenetil z mono-
grafijo o Pre{ernovem odnosu do antike, ki je nastala na podlagi njegove neobjavljene diser-
tacije iz leta 194323. [tudija ni le poglavitno delo o temi, kot je ozna~ena v podnaslovu
(»Pre{eren in antika«), temve~ eno temeljnih del o recepciji antike v slovenski kulturi. Kot
tako je pomembno ne le za pre{ernoslovje in zgodovino slovenske knji‘evnosti, temve~ tudi
v {ir{em smislu za zgodovino slovenske kulture, ki v svojih najvi{jih dose‘kih v znatni meri
temelji na anti~nem izro~ilu. V sklop Kastel~evega prou~evanja vloge antike v slovenski
kulturi spada tudi njegovo sinteti~no geslo »Antika« v »Enciklopediji Slovenije«24.
V istem letu je iz{la Kastel~eva najpomembnej{a razprava s podro~ja anti~ne zgodovine
na{ega ozemlja in obenem razprava o predstavah polihistorjev baro~ne dobe o tej temi, {tu-
dija o anti~ni zgodovini v Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske«25. V njej je avtor poglob-
ljeno prikazal Valvasorjev (v znatni meri Franciscijev) opis poglavitnih dogodkov iz anti~ne
in zgodnjesrednjeve{ke zgodovine Kranjske in sosedstva, pri ~emer se je {e posebej posvetil
izboru, predlogam in vsebini grafi~nih ilustracij k tem dogodkom. Kastelic je predstavil avtorje
in dela, iz katerih je zajemal Valvasor, grafi~ne predloge in ilustratorje. Ob tem je analiziral
razlike med izro~ilom anti~nih virov na eni strani in Valvasor-Franciscijevim opisom in
grafi~nimi upodobitvami na drugi strani. Pri tem izstopata kot posebej pomembni dve temi,
ki jima je Valvasor pripisal pomen zgodovinskih mejnikov v dvatiso~letni zgodovini Kranjske
od prihoda Argonavtov in ustanovitve Emone (1222 pr. Kr.) do vojne med Franki in Avari ob
koncu 8. stoletja, ki tematsko uvaja obdobje splo{ne katastrofe ~love{tva proti letu 1000. Ti
dve temi, ki jima je Kastelic posvetil podrobno analizo, sta naslednji: Oktavijanova ilirska
vojna (35–33 pr. Kr.) z obleganjem in zavzetjem japodskega gradi{~a Metuluma ter s tem
padec pod rimsko oblast, osem stoletij kasneje pa pokristjanjenje Karantancev s prikazom
dveh velikih uporov poganske strani proti pokristjanjevanju v {estdesetih letih 8. stoletja in
padec pod bavarsko oblast v letu 772. Medtem ko je prvi dogodek pri Valvasorju po Kastel~evi
analizi prikazan s posami~nimi napakami v uporabi anti~nih virov in v topografiji, z o~itnimi
anahronizmi v grafi~nih prilogah, vendar pa v osnovi ustreza zgodovinskemu razvoju, pa je
Valvasorjev prikaz vojne med pogansko in kr{~ansko stranjo v Karantaniji, po katerem se je
poldrugo stoletje kasneje zgledoval Pre{eren, temeljil na opisih, ki so »skonstruirani in zgo-
dovinsko neresni~ni«. Kastel~eva razprava je zgled interdisciplinarno zasnovane {tudije v
pravem pomenu besede: tako raziskavo lahko opravi le znanstvenik, ki je dovolj razgledan in
obvladuje metodologijo razli~nih strok.
23 Umreti ni mogla stara Sibila. Pre{eren in antika. Ob dvestoletnici pesnikovega rojstva, Ljubljana 2000 (279
strani). Odlomki iz disertacije Anti~ni snovni elementi v Pre{ernovem ~asu iz leta 1943 so objavljeni v: Iosephi
Kastelic opera selecta, 17–31. To temo je Kastelic predstavil tudi v prispevku: Pre{eren in antika, v: B. Paternu (ur.),
Pre{ernovi dnevi v Kranju. Simpozij ob 150-letnici smrti dr. Franceta Pre{erna, Kranj 2000, 201–212.
24 ES 1, 1987, 83–87; ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 11–16.
25 Anti~na zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji, v: A. Klemenc (ur.), Vita artis
perennis. Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca. Festschrift Emilijan Cevc, Ljubljana 2000, 315–340.
469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Naj mi bo ob slovesu od dragega u~itelja dovoljeno nekaj osebnih opa‘anj o Jo‘etu Ka-
stelicu kot profesorju anti~ne zgodovine in raziskovalcu antike. [tudente je znal o~arati s
{irino svojega znanja in izrednim govorni{kim darom. Kot univerzitetni profesor se je odlikoval
z velikim smislom za zgodovinsko sintezo, za odkrivanje glavnih, bistvenih potez zgodovin-
skega razvoja, po drugi strani pa je bil tudi mojster detajlov. Do {tudentov je bil vljuden in
obziren, tudi v primerih njihovega o~itnega neznanja ali sicer{nje nesolidnosti. Njegova be-
seda je bila v takih primerih naravnana bolj na spodbudo k bolj{emu delu kot pa na kritiko,
~etudi bi bila ta povsem na mestu. Posebej uvideven je bil do asistentov. Ker se je dobro
zavedal, da mlad ~lovek, ki je na za~etku znanstvene poti, potrebuje predvsem dovolj ~asa za
{irjenje in poglobitev svojega znanja, je asistente kolikor je bilo mogo~e razbremenjeval
administrativnih in drugih zadol‘itev, ki bi lahko pomenile resno oviro za {tudij.
Celostno oceno vloge in pomena Jo‘eta Kastelica kot zgodovinarja antike, pa tudi kultur-
ne zgodovine kasnej{ih obdobij, ki so se navdihovala ob anti~ni tradiciji, bo mogo~e dati {ele
~ez ~as, po ponovnem sistemati~nem prebiranju njegovega celotnega opusa, v katerem pred-
stavljajo zgodovinske raziskave v o‘jem pomenu besede le manj{i del. @e v tem trenutku pa
lahko z nekaj opa‘anji opozorim na dimenzije in format njegovega dela. Vpra{anje, ki se ob
tem postavlja in ki nujno ostaja brez odgovora, se glasi: kako je mogo~e, da je posameznik
lahko obvladoval tako ogromno materijo, kot jo sestavljajo anti~na zgodovina, arheologija
anti~nih obdobij in umetnostna zgodovina, snov, ki jo na srednje velikih evropskih univer-
zah, primerljivih z ljubljansko univerzo, pou~uje kak ducat ljudi. Na tej univerzi posredujemo
danes, dvajset let po Kastel~evi upokojitvi, tisto u~no snov, ki jo je obvladoval in z uspehom
posredoval pokojni profesor, {tirje univerzitetni u~itelji, od katerih se, upam si trditi v svojem
imenu in v imenu kolegov, vsak zase {ibi pod te‘o komajda obvladljive materije. Ob
upo{tevanju delovnih okoli{~in in pogojev kot so obseg predavateljskih ur, {tevilo {tudentov
in s tem zlasti obseg izpitov ter {ibka infrastruktura za pedago{ko in znanstveno delo, se ka‘e
Kastel~eva delovna obremenitev kot dale~ preobse‘na, za posameznika tako reko~ na meji
zmogljivosti. Ta ocena se zdi {e toliko bolj upravi~ena, ~e upo{tevamo Kastel~evo organiza-
cijsko delo pri razvoju anti~nih kateder na treh razli~nih oddelkih ljubljanske univerze in pri
ustanovitvi katedre za zgodovino starega veka na Pedago{ki fakulteti mariborske univerze.
Naj nanizam nekaj okvirnih, v znatni meri provizori~nih misli o Jo‘etu Kastelicu kot
znanstveniku, kot se mi porajajo {e brez potrebne ~asovne distance, le nekaj mesecev po
njegovem odhodu. Kastelic je bil interdisciplinarno usmerjen raziskovalec z velikim smi-
slom za iskanje sinteze znanja in spoznanj razli~nih znanstvenih ved. Na podro~ju vseh zvr-
sti, ki se jim je posvetil, se je lotil po pomenu osrednjih, tako reko~ nosilnih tem. Med praz-
godovinskimi raziskavami se je posvetil umetnosti situl kot najvi{ji obliki umetni{kega
ustvarjanja prazgodovinskega ~loveka na na{ih tleh; na podro~ju anti~nih arheolo{kih in
umetnostnozgodovinskih {tudij je napisal veliko delo o {empetrskih spomenikih kot najvi{jem
dose‘ku anti~nega kiparstva in nagrobne arhitekture v na{em prostoru. Med anti~nimi tema-
mi, ki so v celoti ali v veliki meri v domeni zgodovinske vede, je predstavil Mommsenovo
»Rimsko zgodovino« in posebej njenega avtorja, ki nesporno velja za najve~jo osebnost v
raziskovanju rimske zgodovine. Tudi {tudijo o anti~ni zgodovini v Valvasorjevi »Slavi vojvo-
dine Kranjske« moremo ozna~iti – ob sicer pomembnej{em stoletje mlaj{em Linhartovem
»Poskusu zgodovine Kranjske« – kot soo~enje z eno osrednjih osebnosti v razvoju vedenja o
antiki na Slovenskem. Tudi na podro~ju klasi~ne filologije oz. literarne zgodovine je njegova
poglavitna tema, odnos na{ega najve~jega pesnika do anti~nega izro~ila, po svojem pomenu
osrednja.
Izredna {irina znanja se v njegovih delih povezuje z lepim, dostikrat poeti~nim jezikov-
nim izrazom. Ta se je manifestiral ne le v njegovih tiskanih besedilih, temve~ tudi v njegovi
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)470
‘ivi besedi, ob nastopih, pri katerih je blestel z lepimi govori, na znanstvenih sre~anjih, ob
odprtju razstav, ob knji‘nih predstavitvah in pri nastopih v medijih26.
Ker mu je bila usoda naklonjena, je do‘ivel visoko starost in prav v zadnjih letih ‘ivljenja
izpolnil velik del svojih na~rtov. ̂ e bi – neodvisno od pokojnikove ‘ivljenjske poti – ocenjevali
njegovo ustvarjalnost, tako kot je dandanes v navadi, samo po bibliografiji, to je po {tevilu,
obsegu in odmevnosti njegovih del, bi mogli re~i, da izstopata kot posebej ustvarjalni ob-
dobji ~as okvirno med leti 1960 in 1965, ko je bil star okrog 40 let, nato pa zadnjih pet let
‘ivljenja, od 1998 do 2003, ko je izpolnil petinosemdeset let.
Naj zaklju~im svoje razmi{ljanje ob slovesu od dragega profesorja. Z odhodom Jo‘eta
Kastelica sta slovenska kultura in znanost izgubili enciklopedi~no izobra‘enega poznavalca
antike, izredno izobra‘enega in nadarjenega mo‘a, univerzitetnega u~itelja z velikim znanjem,
energijo in organizacijskimi sposobnostmi. Zreli sadovi njegovega znanstvenega in
pedago{kega dela naj slu‘ijo kot zgled in spodbuda pri raziskovanju antike in njenih civiliza-
cijskih vrednot.
Rajko Brato‘
26 V posebno lepem spominu sta mi ostala njegov uvodni govor na mednarodnem posvetu »Zaton rimskega
cesarstva in poznoanti~na doba na Slovenskem« 3. marca 1994 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pol leta kasneje,
6. septembra 1994, pa njegov slavnostni govor po zaklju~ku zgodovinskega dela simpozija ob 1600-letnici bitke pri
Frigidu v dvorcu Zemono pri Vipavi, tokrat pred izbranimi predstavniki na{e politi~ne in kulturne javnosti in dokaj
{tevilno mednarodno publiko.
471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Andrej Komac (1970–2003)
Vsako ‘ivljenje je dragoceno in vsaka smrt je te‘ka
izguba. [e toliko bolj, ko ‘ivljenje tragi~no izgubi mlad
~lovek v trenutku, ko je zaklju~il svoje dolgoletno {olanje
in {tudij in ko so se mu odprla vrata v perspektivno aka-
demsko in znanstveno kariero. To je tragi~na usoda, ki je
doletela Andreja Komaca in ki je globoko prizadela vse, ki
smo ga poznali in ki nam je bil blizu zaradi svoje dobro-
voljnosti, odprtosti, {irine in vsega ostalega kar zaznamuje
nekoga, da ga lahko ozna~imo kot ~loveka pozitivne ener-
gije.
Andrej je umrl mlad, pa vendar dovolj star, da smo v
njem lahko prepoznali zrelo in samozavestno osebnost ter
vrhunsko usposobljenega strokovnjaka, specializiranega za
zgodovino srednjega veka. Zanimanje in smisel za starej{o
zgodovino je pokazal ‘e v ~asu svojega {tudija na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je
za~el 1990 in zaklju~il julija 1996 z odli~no diplomsko nalogo o nastanku koro{kih de‘elno-
kne‘jih ministerialov in o zametkih de‘elno-gosposkega stanu ter si pridobil naziv univerzi-
tetni diplomirani zgodovinar. Svoj {tudij in raziskave je nato nadaljeval v tujini, s ~imer si ni
pridobil samo dodatnih znanj ampak si je, kar ni za mladega ~loveka, ki se je zapisal aka-
demski karieri, ni~ manj pomembno, lahko pridobil dragocene mednarodne izku{nje in kon-
takte. Pot ga je v {tudijskem letu 1996/97 najprej za leto dni vodila na podiplomski {tudij na
Srednjeevropsko univerzo (Central European University) v Budimpe{to, kjer se je ob pomo~i
{tipendije Open Society Found strokovno usposabljal na tamkaj{njem Oddelku za srednjeve{ke
{tudije (Department of Medieval Studies). Ob mentorstvu priznanih evropskih in ameri{kih
medievistov je v Budimpe{ti nadaljeval z raziskavami spanheimskih ministerialov, napisal iz
te tematike delo o spanheimnskih ministerialih in njihovem dru‘benem razvoju v 13. in v
prvi polovici 14. stoletja ter si junija 1997 pridobil akademski naziv Master of Arts in Medie-
val Studies. Po povratku v Ljubljano se je za kraj{i ~as najprej zaposlil v arhivu RTV Slove-
nija in postal nato 1. oktobra 1998 mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske
fakultete. [e istega leta je nadaljeval s svojim {olanjem na In{titutu za avstrijske zgodovinske
raziskave (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na Univerzi na Dunaju, ki je
prava kova~nica vrhunsko usposobljenih medievistov. Tudi tu je znal Andrej Komac pokazati
svoje talente in je bil med najbolj{imi {tudenti v generaciji. Po treh letih je junija 2001 du-
najsko {olanje zaklju~il z dr‘avnim izpitom in z nalogo o politi~ni zgodovini Kranjske v prvi
polovici 13. stoletja in o za~etkih de‘elnokne‘je oblasti in de‘elnega plemstva, s katero je
prvi~ obse‘neje posegel tudi v tematiko, iz katere je kasneje napisal doktorsko disertacijo. S
formalno zaklju~enim {olanjem je kot eden redkih slovenskih zgodovinarjev postal tudi ~lan
tega presti‘nega dunajskega in{tituta. Po povratku v Ljubljano je intenzivno nadaljeval z
delom na doktorski disertaciji o oblikovanju de‘ele Kranjske in de‘elnega plemstva med
sredo 12. stoletja in koncem Spanheimov, ki jo je marca 2003 predlo‘il Filozofski fakulteti.
Na podlagi treh pozitivnih ocen je senat Filozofske fakultete v Ljubljani 2. julija 2003 na
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)472
svoji zadnji seji pred poletnimi po~itnicami tudi ‘e imenoval komisijo za zagovor doktorske
disertacije, do katerega pa zaradi Andrejeve smrti nikoli ni pri{lo. Tragi~na usoda je hotela,
da je zgodba, v kateri je bilo vse znano in dolo~eno, ostala brez zaklju~ne pike.
V svojih raziskavah se je Andrej Komac na~rtno usmeril v problematiko srednjeve{kega
plemstva pri nas. Gre za zelo obse‘no in v slovenskem zgodovinopisju slabo obdelano polje,
ki zato ponuja veliko izzivov in mo‘nosti. Tu je Andrej veliko obetal in veliko smo od njega
tudi pri~akovali. Upravi~eno, kajti to so potrjevali in hkrati napovedovali njegovi teksti, ki jih
je napisal. Tako je v njih ve~krat obravnaval spanheimske ministeriale na Koro{kem in na
Kranjskem, njihov socialno-pravni polo‘aj in vzpon posameznih rodbin v vrste de‘elnega
plemstva. Obse‘no razpravo je posvetil eni od najbolj znanih plemi{kih rodbini na Kranjskem,
Turja{kim, v kateri je podrobno sledil njihovemu dru‘benemu in gospodarskemu vzponu v
srednjem veku. Podrobno se je ukvarjal tudi s plemi{ko rodbino, ki se je imenovala po Ko-
stanjevici na Krki in je v poznem srednjem veku imela pomembno mesto med dolenjskim
plemstvom. Med vsemi temi deli pa po vlo‘enem trudu, temeljitosti obravnave, rezultatih in
nenazadnje tudi po obsegu, izstopa doktorska disertacija o za~etkih oblikovanja de‘ele
Kranjske in de‘elnega plemstva v 13. stoletju. V tem delu, vrednem knji‘ne objave, je v novi
lu~i osvetlil eno najbolj kompliciranih poglavij slovenske srednjeve{ke zgodovine in hkrati z
njim pokazal svoj velik potencial. Zato je {e kako tragi~no, da mu ni bilo dano disertacije, ki
se jo je odkrito veselil, javno obraniti in si tako tudi formalno pridobiti najvi{ji akademski
naslov.
Nesre~na smrt Andreja Komaca ni samo huda osebna in dru‘inska tragedija, ampak je
tudi ob‘alovanja vredna izguba v vrstah slovenske medievistike, ki do‘ivlja v zadnjih letih
nov vzpon prav z generacijo mladih strokovnjakov, kateri je pripadal tudi sam. To je izguba,
ki jo ne zaznamuje toliko delo, ki ga je Andrej ‘e opravil, ampak bolj delo in velike mo‘nosti,
ki so bile {e pred njim in kjer je imel {e toliko za pokazati in dati.
Bilo je konec junija 2003, ko nam je, skupinici kolegov s Filozofske fakultete, Zgodovin-
skega in{tituta Milka Kosa in Narodnega muzeja, Stane Granda razkazoval nekatere manj
poznane srednjeve{ke bisere Dolenjske okrog [t. Ruperta in Mokronoga. Dan je bil lep in
bilo je zadnji~, da je bil v na{em krogu tudi Andrej. Ostali bodo lepi spomini in grenko
dejstvo, da tak{nega dneva ne bo nikoli ve~.
Bibliografija Andreja Komaca
Nastanek koro{kih de‘elnokne‘jih ministerialov in zametki stanu gospodov de‘ele (dip-
lomska naloga na Filozofski fakulteti, Ljubljana 1996, tipkopis) 71 str.
The Ministerials of the Spanheims and Their Social Development in the Thirteenth and in
the First Half of the Fourteenth Century (Master of Arts Thesis on the Central European
University, Budapest 1997, tipkopis) 110 str. (povzetek objavljen v: Annual of Medieval
Studies at CEU 1996–1997 (Budapest 1998) str. 96
Georges Duby in preu~evanje francoskega plemstva. Zgodovinski ~asopis 52 (1998) str.
111–121
Vzpon Turja{kih v srednjem veku. Zgodovinski ~asopis 54 (2000) str. 15–48 (1. del) str.
151–178 (2. del)
Krain zwischen Kaiser, Fürsten und lokalen Gruppen von Ministerialen (Beiträge zur
politischen Geschichte Krains in der ersten Hälfte des 13. Jahrhunderts und zu den Anfängen
der Landesherrschaft und -Adels (Staatsprüfungsarbeit am Institut für Österreichische Ge-
schichte, Wien 2001, tipkopis) 157 str.
473ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Die Ministerialen der Spanheimer in Kärnten und in der Krain und ihre gesellschaftliche
Entwicklung im 14. Jahrhundert. v: East Central Europe 29 (2002) str. 183–202
The New Cambridge Medieval History, Vol. III c. 900.- c. 1024 (Cambridge University
Press, Cambridge 1999) 863 str. Mittelungen des Instituts für Österreichische Geschicht-
sforschung 110 (2002) str. 201–204
Kostanjevi{ki kastelani in njihove veje v 13. in 14. stoletju. v: Vekov tek. Kostanjevica na
Krki 1251–2002. Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta (Kostanjevica na
Krki 2003) str. 97–109
Formiranje de‘ele Kranjske in de‘elnega plemstva v ~asu med 1150 in 1350 (doktorska
disertacija na Filozofski fakulteti, Ljubljana 2003, tipkopis) 335 str.
Geschichtsschreibung: Österreich-Slowenien-Europa. v: Evropsko zgodovinopisje iz
avstrijsko-slovenskega vidika (Slovenski znanstveni in{titut, Dunaj 2003, v tisku)
Haloze v srednjem veku (pregled stanja raziskav). v: @etale in @etalanci (@etale 2003, v
tisku)
Utrditev grofov Ande{kih na jugovzhodu cesarstva v 12. stoletju. Cesar Friderik Barba-
rossa, velika shizma (1161–1177) in pridobitev naslovov mejnih grofov Istre in vojvod Mera-
nije s strani Ande{kih. Annales, series historia et sociologia 13/2 (2003, v tisku).
Peter [tih
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)474
[olska kronika
Zbornik za zgodovino {olstva
Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradi-
cijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogra-
du. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji
utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji
{olski dan.
Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske
kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva
od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi biblio-
grafijo za slovensko zgodovino {olstva.
Zbornik za zgodovino {olstva – [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u
uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani.
475ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
PROBLEMI IN DISKUSIJA
Profesorjeva »ma~ja muzika«
V 1.–2. {tevilki 57. letnika Z^ (str. 217, 218) je prof. dr. Janez Cvirn objavil emocionalno nasi~en
kroki o kalamitetah svojega ‘ivljenja. Kot povod za ingenuozno samopredstavitev mu je slu‘ila moja
knjiga o Ipavcih. O marsi~em se je razpisal, vendar je v svoji ekspresivisti~ni ihti na skrajno trivialen
na~in pome{al fantazmagorije in stvarnost.
Kdor je bil na zagovoru moje doktorske disertacije in mu spomin {e ni ~isto ope{al, dobro ve, da mi
je tedaj prof. dr. Cvirn o~ital nepoznavanje razprave prof. dr. Staneta Grande o ~asniku Cillier Zeitung.
Slednja pa ni znana niti njenemu domnevnemu avtorju, ker je ({e) ni napisal. S tem v zvezi tudi nisem
bil ni~esar vpra{an, pa~ pa se me je nemudoma resolutno pou~ilo, da je omenjeni list nehal izhajati
novembra 1848 in ne septembra, kakor je zapisal Ignac Oro‘en.1 Potem je prof. dr. Cvirn uporabil svoje
priljubljeno stalno reklo: »Pa pustimo to«, in mi zastavil pi{meuharsko vpra{anje: Kako je mogo~e, da
se je Gustav Ipavec vpletal v re{evanje celjskega gimnazijskega problema, saj je vendar poudarjal, da je
nepoliti~en ~lovek? Prof. dr. Cvirn je nazadnje – ne ravno sine ira – kar po~ez pokritiziral »nezmer-
nost« emancipacijskih zahtev slovenskih narodnjakov v 19. stoletju.
Vsakemu bralcu moje disertacije je znano, da je nevme{avanje v politiko za svoje na~elo razglasil
Benjamin Ipavec, ne pa njegov brat Gustav, ki je podpisoval oklice za tabore, pozive volilcem itd. Ker
sem to jasno povedal in obenem izrazil svoje nestrinjanje z vpra{eval~evimi neosnovanimi sodbami –
19. ~len t. i. decembrske ustave je veljal tako za Nemce kot za Slovence! –, mi sedaj prof. dr. Cvirn o~ita
nekak{no pljuvanje. V svojem spisu tudi zatrjuje, da so ga moje besede {okirale. [e dobro, da je bil ~isto
pri sebi, ko mi je zastavil vpra{anje, katerega nesmiselnost in brezpredmetnost sta vidni s prostim
o~esom.
Prof. dr. Cvirn mi zdaj zameri {e zanemarjanje primarnih virov (~eprav sem pri delu uporabljal
doslej popolnoma neznani arhiv dru‘ine Ipavec, ki je deloma v privatni lasti2). To metodolo{ko pripom-
bo izreka ~lovek, ki je v knjigi Trdnjavski trikotnik dokazal, da mu delo z njimi niti malo »ne le‘i«.
Parlamentarnih govorov (ki jih neko~ ni bilo dovoljeno brati) v omenjeni monografiji, denimo, ne citira
po stenografskih zapisnikih, ampak po objavah v nem{kih spodnje{tajerskih ~asnikih, iz katerih je tudi
sicer ~rpal velik del svoje u~enosti. Ta mu je prinesla zvrhano mero entuziasti~nega priznanja v tistih
avstrijskih krogih, ki se jim zdi potrebno razkazovati svojo politi~no »nacentriranost« z no{enjem »ze-
lenega gvanta«. Prava harmonija med njimi in piscem Trdnjavskega trikotnika se je tudi javno demon-
strirala. Prof. dr. Cvirn je tako sila navdu{eno sodeloval pri afirmiranju ne ravno »neanga‘irane« knjige
Rudolfa Pertass(e)ka o mestu »Cilli« v Sloveniji. Zanjo je na{el tako tople besede pohvale, kot jih za
opusa dr. Jurija Perov{ka ali akad. dr. Janka Pleterskega, ki sta mu sedaj nenadoma mo~no prirasla k
srcu, nikoli ni... Ob spominu na ta dogodek me nikakor ne presene~a, da so mu dela in avtorji, ki ne
izhajajo iz nem{koavstrijskega imaginarija in idearija, precej tuja. Sapienti sat.
Prof. dr. Cvirnu zaradi raziskovalne zagledanosti v lokalni spodnje{tajerski nem{k(onacionaln)i
tisk in mi{ljenjski kolorit manjka {ir{ega obzorja. To se npr. ka‘e v dejstvu, da ga v Trdnjavskem trikot-
niku ne zanimajo niti stali{~a tistih socialdemokratov v pokrajini med Muro in Savo, ki so svoja mnenja
izra‘ali v Goethejevem jeziku. Vrhu vsega omenjena monografija ne obravnava »podvigov« najpo-
membnej{ega nem{koliberalnega politika s slovenskih tal, Moritza von Kaiserfelda (leta 1868 bil izvoljen
za predsednika poslanske zbornice Reichsrata; njegov o~e se je pisal Blagatin{ek/Blagatinscheg), ki je
1 Pri pregledani izdaji svojih Ipavcev sem dobljeni podatek nemudoma uporabil – a sedaj prof. dr. Janez Cvirn
spet ni zadovoljen. Kako te‘ko je ustre~i ljudem, ki »napovedujejo« preteklost kot meteorologi vreme!
2 Da izvajanja prof. dr. Janeza Cvirna o mojem domnevnem nerazpolo‘enju do primarnih virov ne vzdr‘ijo
resnega preizkusa stvarnosti, pri~uje tudi dejstvo, da sem v Nad{kofijskem arhivu v Ljubljani kot prvi zgodovinar
uporabljal dnevnik Evgena Lampeta (pozneje so se na ta imenitni dokument sklicevali {e drugi zgodovinarji).
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)476
bil osebnost vsedr‘avnega pomena… Pa pustimo tovrstne pripombe za morebitni temeljitej{i kriti~ni
pretres Cvirnovega chef d’oeuvre in se vrnimo k njegovemu dociranju v Z^!
Da za svojo disertacijo obrobnih vpra{anj nisem obravnaval po primarnih virih, je razumljivo, saj je
~as »nedeljskemu zgodovinarju«, kakr{en sem sam, zelo skopo odmerjen. Ker pa je v svoji doktorski
tezi pri obravnavi kardinalnih vpra{anj enako ravnal tudi profesionalni historik prof. dr. Cvirn, je njego-
vo ~udenje nad menoj, milo re~eno, nenavadno. Gre za klasi~no obliko sprenevedave nena~elnosti. Na
podobno nizkem nivoju je tudi diskvalifikatorska insinuacija prof. dr. Cvirna, da si izmi{ljam napake v
delih drugih zgodovinarjev. Vsakdo se lahko na lastne o~i prepri~a o tem, da so moji navedki iz Erjav~eve
Zgodovine katoli{kega gibanja na Slovenskem in iz bro{ure @lindra v dr‘avnem zboru, na kateri se
sklicujem pri razpravljanju o [u{ter{i~evi »prekup~evalski« aferi, korektni in ne izrodek domi{ljije.
Prof. dr. Janez Cvirn mi nadalje bridko o~ita »diagonalno branje« svoje {tudije Trdnjavski trikotnik.
Ima prav: pozorneje sem se ustavil le ob njegovi disertaciji, ki je osnova zanjo. Na tej podlagi sem lahko
v duhu »stanovske solidarnosti« posredoval pri merodajnih faktorjih Zalo‘be Obzorja, da je delo – po
nekaj prepotrebnih dopolnitvah – lahko iz{lo tudi v tiskani obliki. Kljub vsem o~itnim pomanjkljivo-
stim v razpravljanju prof. dr. Cvirna sem menil, da je njegovo knjigo bolje izdati, kakor pa jo pustiti
vnemar. (Najbr‘ je bil tudi to eden od mojih »napadov« nanj. Res jih imam na vesti obilno {tevilo – po
vsem srednjeevropskem prostoru.3) Po vnovi~ni temeljiti predelavi – nujno bi bilo potrebno upo{tevati
{ir{i kontekst in pritegniti k obravnavi doslej zanemarjene primarne vire – bi monografija o Nemcih na
ozemlju med Muro in Savo lahko postala zanimiva tudi za kak{no gra{ko, lin{ko ali salzbur{ko zalo‘-
ni{ko hi{o.
V avtobiografsko intonirano lamentacijo, ki jo je priob~il v Z^, je prof. dr. Cvirn vlo‘il mnogo
intelektualnega in emocionalnega kapitala. Huduje se celo nad »interdisciplinarnim« uspehom mojih
Ipavcev, ki je v kri~e~em nasprotju z dokaj neveselo – skoraj povsem »monokulturno« – recepcijsko
usodo Trdnjavskega trikotnika. Razen mo‘ v »zelenih gvantih« njegovo knjigo poznajo v glavnem le
»prisilno mobilizirani« bralci – tj. {tudenti zgodovine. Nisem kriv, da se slikarji, skladatelji in pesniki
zanjo ne zanimajo.
Ne bom odgovarjal na slikovite oznake moje osebe iz ra~unalnika prof. dr. Cvirna. Razhajanja med
njim in menoj pa~ niso stvar interpersonalne ravni.4 Bistvene diference so v na~elih. Konceptualno
divergentnost sem ‘e nakazal. Vendar ne gre spregledovati niti razlik v pojmovanju poslanstva zgodovi-
narja. Po mojem mnenju namre~ nih~e ne bi smel ravnati tako kot prof. dr. Cvirn, ki je dobr{en del
svojega »izvirnega znanstvenega ~lanka« Pavel Turner in literarno ustvarjanje Josipa Vo{njaka (Studia
Historica Slovenica I, {tevilka 1, 2001, 129 in dalje) preplagiral iz slovenisti~ne diplomske naloge z
naslovom Vo{njakov roman Pobratimi in njegovo politi~no ozadje (dokon~ana in oddana je bila septembra
2000). Slednja se hrani v knji‘nici oddelkov za slovenistiko in slavistiko na ljubljanski FF pod signatu-
ro 1481. Od str. 130 do 137 je razprava Pavel Turner in literarno ustvarjanje Josipa Vo{njaka »dupli-
kat« (niti ne parafraza!) obse‘nih pasusov omenjene diplomske naloge. Prof. dr. Cvirn je sledi prepiso-
vanja iz svojega »primarnega vira« mestoma sku{al zakriti s kozmeti~nimi stilisti~nimi popravki in
okraj{avami, vendar o njegovi znanstveni nesamostojnosti pri~ujejo celo opombe. Prevzemanje pa ni
nikjer nakazano.
Eksplicitno nenavedena avtorska »citatna naslanjanja« na dela drugih piscev so sprejemljiva v sprem-
nih besedah, poljudnej{ih edicijah, u~benikih in podobnih tekstih povzemalnega zna~aja, ki nimajo
opomb (prim. posamezne prispevke dr. Andreja Studna v 1. delu Slovenske kronike 19. stoletja in Ma-
lovo Zgodovino slovenskega naroda), ni pa jih mogo~e tolerirati v »izvirnih znanstvenih ~lankih« in
monografijah, ki seznanjajo javnost z novimi razkritji, dognanji in interpretacijami. Prof. dr. Cvirn
lahko to stali{~e razglasi za enega od mojih mnogih »napadov« nase, toda njegova »laksnost« presega
vse meje dobrega okusa in strokovne korektnosti. Tako se delati ne sme. Kot mentor pri izdelavi plagi-
3 Trenutno zadnjo »agresijo« na prof. dr. Janeza Cvirna sem (s pomo~jo redaktorja 2. in 3. knjige Slovenske
kronike XIX. stoletja) izvr{il 10. avgusta 2003, ko sem v enem njegovih {e neobjavljenih tekstov popravil napa~no
navajani psevdonim Davorina Hostnika Krutogorov v pravilno obliko Krutorogov.
4 Prav zato se mu v epilogu Ipavcev tudi zahvaljujem za vse nekdanje pogovore o zgodovini 19. stoletja – kar ga
sedaj na mo~ ~udi. Le zakaj? Razlike v mi{ljenju in na~elih so samo pri bolestno samoljubnih ljudeh razlog za
zamol~evanje, preziranje ali izklju~evanje (denimo iz raziskovalnih skupin).
477ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
rane diplomske naloge sem po dol‘nosti prisiljen intervenirati5 – ne glede na globino zamere pri prepi-
sovalcu in osebah, ki so od njega odvisne.
Prof. dr. Cvirn si ni le izmislil, da se mu v predgovoru Ipavcev zahvaljujem za pomo~ pri nastajanju
dela (je pa res, da je v predgovoru Trdnjavskega trikotnika on nekaj besed v tem smislu naslovil name),
temve~ je za~el svojo bibliografijo »podalj{evati« na eti~no nesprejemljiv na~in. Vsakomur postane
tesno pri srcu, ko pomisli, da lahko ~lovek, ki ravna tako »voluntaristi~no«, usodno vpliva na »kadrov-
sko zasedbo« v znanstvenih institucijah, na dodeljevanje finan~nih sredstev, ki so namenjena razisko-
valni dejavnosti, na objave v strokovnem tisku ipd. Tu bi morali imeti prvo besedo znanstvenokriti~no
ovrednoteni rezultati dela, ne pa personalno-(ne)kolegialno motivirane »zastranitve«.
Prispevek prof. dr. Cvirna v 1.–2. {tevilki 57. letnika Z^ je najustrezneje brati kot tekst ~loveka, ki
je zabredel v hudo {lamastiko. Zdaj se ho~e na vsak na~in izmazati iz godlje, ki jo je zakuhal. Bojevi-
tost, ki veje iz njegovega ostro za{pi~enega besedila, je nenavadno strastna. Hlastav poskus diskredita-
cije moje strokovno fundirane kriti{ke dejavnosti predstavlja eno od redkih »izrednih« dejanj rednega
prof. dr. Janeza Cvirna. Dejstvo, da je po ve~ kot letu in pol molka na tako »sugestiven« na~in obnovil
dialog z mano, nazorno pri~uje o njegovi brezmejni samozavesti. Namesto mno‘ice knjig in razprav, ki
jih je pri~akovati od ~loveka na vi{ku ‘ivljenjskih mo~i, prihajajo iz njegove »malhe« zajedljive medi-
tacije o delanju napak. Vsak ima pa~ svoj nivo.
Sam sem doslej zastopal stali{~e, da bi bilo treba re{itev za nezavidljivo situacijo, v katero je sebe
in ljubljansko Filozofsko fakulteto pahnil prof. dr. Cvirn, re{evati brez afera{kega pranja »umazanega
perila« v javnosti. Tak{ne zadeve bi se po moji sodbi dale hitro, pravi~no in brez odve~nega hrupa
urediti znotraj Zveze zgodovinskih dru{tev ter prizadete institucije. Prof. dr. Cvirnu bi bilo tako z vso
mogo~o uvidevnostjo pomagano pri prepotrebni eti~no-moralno-strokovni rekonvalescenci. Svojo ka-
riero bi lahko za~el na novih temeljih, saj ga je dosedanji bliskoviti institucionalni vzpon pripeljal v
skrajno zagaten polo‘aj. Ker pa mi je v Z^ aran‘iral pravo »ma~jo muziko« ter na ta na~in demonstri-
ral, da so ~asi miroljubnih diskusij in plodnega sodelovanja minili, je moralo priti {e do izmenjave
mnenj na »odprti sceni«. Izbral je on, ne jaz.
Igor Grdina
5 Plagiat prof. dr. Cvirna se mi je razkril letos spomladi, ko sem pripravljal izbor tem za (slovenisti~ni) di-
plomski seminar v naslednjem semestru. Ker si dotlej nisem mogel predstavljati, da se kaj takega lahko zgodi, sem
se pri ve~ izku{enih ljudeh iz akademske sfere zaupno pozanimal o tem, kako bi bilo primerno ukrepati. Tu se vsem
zahvaljujem za nasvete in diskretnost.
Opomba urednika
Zgodovinski ~asopis s tem zaklju~uje polemiko, od katere v nadaljevanju ni pri~akovati, da bi na
nivoju vsebine lahko postregla s ~im pomembno novim in za katero je prej domnevati, da bi lahko
kon~ala na nivoju osebnega obra~unavanja.
Peter [tih
odgovorni urednik Zgodovinskega ~asopisa
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)478
V seriji »Knji‘nica Kronike« so iz{le naslednje publikacije:
Po 16-letni prekinitvi je v seriji iz{la nova knji‘ica {t. 7 z naslovom @IVETI OD KNJIG.
Zgodovina knjigotr{tva na Kranjskem do za~etka 19. stoletja, avtorice Anje Dular, v obsegu
255 strani.
Knji‘ico lahko kupite za samo 1500 SIT.
Milko Kos: SREDNJEVE[KA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955),
96 strani (razprodana)
Igor Vri{er: RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani
Vlado Valen~i~: SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani
Sergij Vilfan – Josip ^ernivec: ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HI[E (1958),
128 strani
Peter Vodopivec: LUKA KNAFELJ IN [TIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971),
104 strani
RAZMERJA MED ETNOLOGIJO IN ZGODOVINO (1986), 302 strani
Za vsako knji‘ico boste od{teli samo 500 SIT.
Komplet novega 7. zvezka in petih zvezkov pa lahko prejmete za samo 3.000 SIT.
Vse publikacije lahko naro~ite na uredni{tvu revije KRONIKA
Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana,
telefon: 01 241 1200  ali na e-po{to: kronika@uni-lj.si
479ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
XXXI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev
Regionalni vidiki slovenske zgodovine
Maribor, 10. – 12. oktober 2002
Zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki so v slovenskem prostoru stalnica ‘e od za~etka druge
svetovne vojne, so danes namenjena predvsem prenosu znanstvenih odkritij v strokovno in {olsko jav-
nost. Organizatorja zborovanja Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije in Zgodovinsko dru{tvo dr. Fran-
ca Kova~i~a v Mariboru sta zgodovinarje tokrat povabila v mariborski Narodni dom, katerega simbolni
pomen branika slovenstva v obmejnem Mariboru se je prepletal z obletnico koro{kega plebiscita, kar je
v svojem pozdravnem govoru poudaril tudi pokrovitelj zborovanja, ‘upan mesta Maribor Boris Sovi~.
Po otvoritvi in pozdravnih govorih predsednika Zveze zgodovinskih dru{tev dr. Jurija Perov{ka in
predsednika Zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a v Mariboru dr. Darka Fri{a, je o Vpra{anju
regij v na{i preteklosti spregovoril akademik dr. Vasilij Melik, ki je poudaril, da regije v slovenski
zgodovini obstajajo od najstarej{ih ~asov, ~eprav nosijo razli~na imena, so razli~ne velikosti in imajo
razli~no tradicijo. Kot najpomembnej{e regionalne enote, ki jih je Slovencem prinesel zgodovinski
razvoj, je akademik ozna~il de‘ele, a dodal, da te niso zrasle iz notranjega razvoja, temve~ iz razvoja
{ir{ega evropskega prostora. Dopoldanski del prvega dne zborovanja je nadaljeval arheolog dr. Peter
Turk, ki je prikazal Zgodovino regij na Slovenskem od prazgodovine do srednjega veka, za ~as torej, ko
arheologija s specifi~nim metodami zaradi odsotnosti ali omejenosti pisanih virov predstavlja
najpomembnej{i ali celo edini okvir prou~evanja. V svojem prispevku je natan~neje ilustriral t. i. regio-
nalne arheolo{ke kulturne skupine na ozemlju Slovenije v starej{i in mlaj{i ‘elezni dobi ter v anti~nem
in zgodnjesrednjeve{kem obdobju.
Dr. Darko Fri{ je kot naslednji predavatelj v referatu [tajerska v slovenski zgodovini predstavil
izsledke analize o narodnostni strukturi t. i. Slovenske oz. Spodnje [tajerske, ki jo je opravil na podlagi
literature in popisov prebivalstva v habsbur{ki monarhiji v letih 1880, 1890, 1900 in 1910 ter v Kraljevini
SHS (Jugoslaviji) v letih 1921 in 1931. Odmeven je bil referat medievista dr. Petra [tiha z naslovom
Regije in de‘ele v srednjem veku, v katerem se je podrobneje dotaknil problema opredelitve temeljnih
pojmov, ki se dotikajo vpra{anja regionalizma v slovenskem zgodovinopisju: regija, pokrajina, de‘ela.
Ugotovil je, da je dolo~anje regij odvisno od kriterijev, ki jih posamezne stroke izberejo za njihovo
dolo~itev, zato na regije ne moremo gledati kot na histori~ne enote, temve~ jih je potrebno definirati za
vsak primer posebej. Dr. Boris Golec je zbranim spregovoril o izsledkih svoje raziskave o zunanji
jezikovni podobi 20 celinskih mest dana{nje Slovenije od za~etka novega veka do konca 18. stoletja v
referatu z naslovom Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva kranjskih in spodnje{tajerskih
mest med 16. in 18. stoletjem. Ugotovil je, da ima kranjsko-{tajerska dihotomija »slovensko-nem{ko«
iz desetletij pred razpadom Avstro-Ogrske monarhije svoje korenine globoko v stoletjih pred izobliko-
vanjem moderne narodne zavesti.
Predavatelja z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Janez Cvirn in dr. Bo‘o
Repe sta govorila o razmerju med de‘elno in nacionalno zavestjo od druge polovice 19. stoletja do
slovenske osamosvojitve leta 1991 in o nastanku moderne nacionalne zavesti v tem ~asu. Poudarjala sta
velik pomen tradicionalnega ob~utenja pripadnosti zgodovinskim pokrajinam vse do vzpostavitve slo-
venske dr‘avnosti, ko so Slovenci postali dr‘avljani, glede na trend ustanavljanja novih ob~in pa, kot je
zaklju~il dr. Bo‘o Repe, predvsem tudi krajani. Razmerje med centralizmom in regionalizmom v Slo-
veniji je glede na aktualne spremembe ustavnega besedila na podro~ju lokalne samouprave v smislu
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)480
decentralizacije in za zagotovitev bolj{ih mo‘nosti enakomernega regionalnega razvoja s pravnega stali{~a
pojasnil Bo‘o Grafenauer. Kot temeljno je izpostavil dilemo, ali je Slovenijo glede na njen teritorialni
obseg in druge zna~ilnosti smiselno notranje raz~lenjevati na pokrajine.
Popoldanski sklop predavanj je z referatom o razvoju regionalizacije v zahodni Sloveniji pri~el dr.
Branko Maru{i~. Zahodna Slovenija je po njegovem tipi~en primer ozemlja, kjer naravne danosti niso
bile izklju~ni ustvarjalec regije, temve~ je bil za njen nastanek soodlo~ilen politi~ni razvoj na tem
podro~ju, zaradi ~esar ne moremo govoriti o regionalizaciji kot o dokon~nem procesu. Dr. Marija Wakou-
nig z Univerze na Dunaju je v referatu z naslovom @andarji ali roparji? predstavila naselitev in integra-
cijo uskokov v prvi polovici 16. stoletja ob slovensko-hrva{ki meji, ki je pripomogla k formiranju Vojne
Krajine. Naselitev Uskokov je povzro~ala hude spore v medsebojnih odnosih s podlo‘nim doma~im
kme~kim prebivalstvom, saj so imeli Uskoki kot grani~arji privilegiran polo‘aj v dru‘bi in so se poleg
tega le ste‘ka prilagajali novemu na~inu ‘ivljenja. Prvi dan zborovanja je z referatom @umberak kot
pozabljena regija zaklju~il Marko Zajc, ki je na podlagi literature in ~asopisnih ~lankov opisal proble-
matiko ozemeljske pripadnosti ju‘nega pobo~ja Gorjancev de‘eli Kranjski oz. Hrva{ki v ~asu razfor-
miranja Vojne krajine v letih 1871–1881.
Razvoj koro{ke in prekmurske zavesti v razmerju do slovenstva sta drugi dan zborovanja predstavi-
la Avgu{tin Malle in Darja Kerec. Temeljna ugotovitev prvega referata je bila, da koro{ko-kranjskih
odnosov ni mo~ omejiti na etni~ni aspekt, saj so nanje pogosto vplivali administrativni ukrepi oblasti.
Referent je poudaril tudi dejstvo, da avstrijsko in predvsem koro{ko zgodovinopisje v ospredje svojega
raziskovanja ne postavlja celotnega slovenskega etni~nega ozemlja, temve~ Koro{ko kot teritorialno
enoto. Za razliko od Koro{ke, kjer je slovensko prebivalstvo spremljalo razvoj kulturnega in gospodar-
skega ‘ivljenja v Ljubljani kot kulturnem sredi{~u Slovencev, v Prekmurju ni bilo tako, ~eprav so se
Prekmurci pred priklju~itvijo Kraljevini SHS leta 1919 prepoznavali za Slovence. O mo~ni regionalni
identiteti slovenskih izseljencev je govoril tudi dr. Marjan Drnov{ek, ki se je v svoji analizi posvetil
prikazu raznolikosti slovenskega izseljenstva v razmerju med gibljivostjo (mobilnostjo) in razli~nimi
vidiki regionalizma.
Jutranjemu sklopu predavanj, ki so bila hkrati zadnja na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev,
je sledila okrogla miza na temo Slovensko zgodovinopisje med regionalizmom, nacionalnim in global-
nim, za katero so sedeli dr. Peter Vodopivec, ddr. Igor Grdina, dr. Marta Verginella in dr. Ervin Dolenc.
Moderator okrogle mize dr. Peter Vodopivec je uvodoma kriti~no ocenil slovensko zgodovinopisje, ki
se v zadnjem ~asu posve~a skorajda izklju~no problemom slovenske zgodovine brez {ir{ega prostor-
sko-primerjalnega pristopa, dr. Igor Grdina pa je v referatu z naslovom Kaj pravzaprav pomeni pisati
zgodovino? izhajal iz dejstva, da védenje o svetu skozi ~as omogo~a mi{ljenje, zaradi ~esar je razume-
vanje zgodovine zgolj kot »u~iteljice ‘ivljenja« preozko. Temeljna avtorjeva ugotovitev je bila tudi, da
je historiografija usmerjena k sedanjemu razumevanju preteklosti in zato ni zgodovinska, temve~ genea-
lo{ka.
Na naslednji okrogli mizi so se zbrani poglobili v vpra{anje Zgodovine na maturi. Osemletne izku{nje
z maturo omogo~ajo primerjavo z drugimi izbirnimi predmeti, posebno ker je zgodovino kot izbirni
predmet na maturi izbral skoraj vsak tretji dijak. Razpravljavci dr. Peter Vodopivec, Bojan Kon~an, dr.
Danijela Tr{kan, Vilma Brodnik, Stane Rozman in moderator okrogle mize Bo‘idar Mrevlje so kot
izhodi{~e za razpravo artikulirali naslednje probleme: kritika obstoje~ega koncepta mature, analiza
ankete, opravljene med zunanjimi ocenjevalci o sestavi izpitnih pol za maturo v letu 2002 in primerjava
rezultatov s tistimi iz leta 2000 in statistika mature iz leta 2002. Danijela Tr{kan je predstavila didakti~no-
metodi~no strukturo zunanjih srednje{olskih izpitov v Sloveniji in nekaterih evropskih dr‘avah, Vilma
Brodnik in Stane Rozman pa sta podala predloge za spremembe maturitetnega izpita iz zgodovine.
Ob izteku zborovanja so ~lani Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije na ob~nem zboru izvolili
novega predsednika mag. Branka Goropev{ka in tajnika mag. Aleksandra @i‘ka. Nagrado Klio za mo-
nografijo Ipavci: zgodovina slovenske me{~anske dinastije, izdano leta 2001 pri Znanstvenoraziskoval-
nem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je prejel ddr. Igor Grdina. Z ekskurzijo in
prijetnim dru‘enjem v Slovenskih goricah je bilo v soboto 31. zborovanje slovenskih zgodovinarjev
zaklju~eno.
Mateja Ratej
481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije za obdobje
2000–2002
Drage kolegice, dragi kolegi!
@al moramo tudi ta ob~ni zbor za~eti s spominom na na{e umrle ~lane. Ni jih malo, ki jih ni ve~
med nami in vse smo cenili in so nam bili dragi. Poklonimo se z minuto molka njihovemu spominu! –
Slava jim!
Kolegice in kolegi!
Dovolite, da pred samim poro~ilom spregovorim {e nekaj osr~ujo~ih besed. Konec leta bo iz{el zad-
nji, dopolnilni 16. zvezek Enciklopedije Slovenije. S tem bo zaklju~en strokovno naj{ir{i projekt, ki ute-
meljuje slovensko narodno-dr‘avno identiteto in pri katerem smo imeli zgodovinarji vidno vlogo. Na{e
sodelovanje pri nastajanju Enciklopedije Slovenije vsekakor lahko ocenimo kot pomembno uveljavitev
zgodovinske vede v slovenskem dru‘benem prostoru, tako da lahko zaklju~ek tega temeljnega nacional-
nega projekta pozdravimo tudi s tega vidika. Naj na tem mestu spomnim {e na najnovej{e pridobitve iz
bogate zgodovinopisne produkcije, ki so nam bile predstavljene na tem zborovanju. O na{ih zgodovinopisnih
pridobitvah je seveda kompetentno spregovoril tudi predsednik Komisije Klio dr. Ervin Dolenc. Opozo-
rim naj, da so na{i kolegi zelo dejavni tudi kot pisci vrste u~benikov zgodovine.
Kolegice in kolegi!
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je – tako kot pred tem – po ob~nem zboru 29. septembra
2000 na Rogli uresni~evala svojo statutarno dolo~eno dejavnost. Pri tem je zaradi dveh klju~nih zarez,
ki sta zaznamovali novej{o slovensko zgodovino, precej ~asa in strokovno-organizacijskih naporov
vlo‘ila v pripravo in izvedbo znanstvenega posveta [estdeset let od za~etka druge svetovne vojne na
Slovenskem, ki je bil 11. in 12. aprila 2001 v Ljubljani in simpozija Slovenska osamosvojitev 1991.
Pri~evanja in analize, ki je bil 21. in 22. junija 2001 v Bre‘icah. Zveza je bila glavna organizatorica
obeh simpozijev. Prvega, katerega pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije g. Milan Ku~an, je
pripravila v sodelovanju z In{tituton za novej{o zgodovino v Ljubljani, Filozofsko fakulteto Univerze v
Ljubljani, Pedago{ko fakulteto Univerze v Mariboru, Znanstveno raziskovalnim centrom Slovenske
akademije znanosti in umetnosti, Arhivom Republike Slovenije, Slovenskim znanstvenim in{titutom iz
Celovca ter Narodno in {tudijsko knji‘nico iz Trsta. Drugega, katerega pokrovitelj je bil predsednik
Dr‘avnega zbora Republike Slovenije g. Borut Pahor, pa je pripravila v sodelovanju s Posavskim mu-
zejem Bre‘ice, Centrom za voja{ko zgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Zvezo veteranov vojne
za Slovenijo, Zdru‘enjem Sever, Pokrajinskim odborom Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Posav-
je in Zdru‘enjem Sever za Posavje. Na obeh simpozijih so sodelovali vodilni poznavalci zgodovine 20.
stoletja, na simpoziju Slovenska osamosvojitev 1991 pa kot pri~evalci tudi najvidnej{i nosilci procesa
demokratizacije in osamosvojitve v drugi polovici osemdesetih in v za~etku devetdesetih let 20. sto-
letja. Oba simpozija sta lepo uspela in imela v tiskanih in elektronskih medijih precej{en odziv. V tej
zvezi naj omenimo le predstavitev referatov s simpozija [estdeset let od za~etka druge svetovne vojne
na Slovenskem v oddaji Brez reza na I. programu Televizije Slovenija, 22. in 29. aprila 2001 in osem
predstavitev referatov s simpozija Slovenska osamosvojitev 1991 v isti oddaji v ~asu med 1. julijem in
27. avgustom 2001. Opozarjam, da tudi Zveza sama hrani celotno video dokumentacijo tega simpozija,
ki ji jo je posredoval Posavski muzej Bre‘ice. Referati in razprava z obeh simpozijev so iz{li v dveh
zbornikih: zborniku Slovenci in leto 1941 (iz{el je kot redna {tevilka znanstvene revije Prispevki za
novej{o zgodovino, 2001/2) in zborniku Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize.
Kar zadeva pripravo znanstvenih posvetovanj, je bila Zveza v tem mandatnem obdobju – ob glav-
nem organizatorju Oddelku za zgodovino Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru – skupaj z In{titutom
za novej{o zgodovino in Oddelkom za zgodovino Filozoske fakultete Univerze v Ljubljani, soorganiza-
torica odmevnega mednarodnega znanstvenega simpozija Demokrati~na opozicija Slovenije – ob 10.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)482
obletnici osamosvojitve Slovenije. Simpozij je bil 22. in 23. novembra 2001 v Mariboru, referati s
simpozija pa so pod naslovom Demosov zbornik iz{li pri znanstveni reviji ^asopis za zgodovino in
narodopisje (2001/3-4). Zveza je bila 18. junija 2002 povabljena {e k pripravi znanstvenega simpozija
o delu in ‘ivljenju znanega slovenskega zgodovinarja dr. Du{ana Kermavnerja ob 100. letnici njegove-
ga rojstva. Kot drugo soorganizatorico simpozija jo je k njegovi pripravi povabila Slovenska akademija
znanosti in umetnosti. Simpozij bo predvidoma decembra 2003 Ljubljani. Zadnje, ‘e izvedeno znan-
stveno in strokovno sre~anje, ki ga je pripravila ZZDS je bilo danes zaklju~eno 31. zborovanje sloven-
skih zgodovinarjev.
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je bila v tem mandatnem obdobju dejavna tudi na drugih
podro~jih. Izvr{ilni odbor ZZDS je na svoji prvi seji 29. septembra 2000 imenoval glavna in odgovorna
urednika glasil ZZDS Zgodovinskega ~asopisa in Kronike, na drugi, 19. marca 2001, pa {e ~lane njunih
uredni{kih odborov. S tem je bilo zagotovljeno nadaljnje nemoteno izhajanje obeh glasil. Nadalje je
Predsedstvo ZZDS na seji 26. junija 2001 sprejelo sklep, da ZZDS sprejme izdajateljstvo revije [olska
kronika za leto 2001. Slovenski {olski muzej v Ljubljani namre~ zaradi sprememb v Pravilniku o po-
stopkih in merilih za izbor in sofinanciranje doma~ih znanstvenih in strokovnih periodi~nih publikacij
[olske kronike ni mogel izdajati, medtem ko je Zveza kot strokovno dru{tvo oziroma zdru‘enje glede
na omenjeni Pravilnik lahko sprejela njeno izdajateljstvo in zaprosila Ministrstvo za {olstvo, znanost in
{port za sofinanciranje njenega izdajanja. Tako je lahko [olska kronika v letu 2001 nemoteno uresni~evala
svoje strokovno in {ir{e kulturno poslanstvo.
V sedanjem mandatnem obdobju je ve~ raziskovalcev in poznavalcev vojne in voja{ke zgodovine
izrazilo pobudo, da bi pri ZZDS ustanovili Sekcijo za voja{ko in vojno zgodovino. Pobude so temeljile
v oceni, da se ka‘e potreba po skupni organizacijski in interesni povezavi vseh, ki preu~ujejo ta vidik
zgodovinskega razvoja. Na sestanku iniciativnega odbora za oblikovanje Sekcije za voja{ko in vojno
zgodovino pri ZZDS dne 28. maja 2002 so zbrani te pobude podprli. Na tej osnovi je Izvr{ilni odbor
ZZDS na svoji tretji seji 1. julija 2002 sprejel sklep o oblikovanju omenjene sekcije. Na prvem sestanku
sekcije, 24. septembra 2002, so bila opredeljena njena organizacijska na~ela (odprto ~lanstvo) in
srednjero~ni delovni program. Izvoljena sta bila tudi predsednik in tajnik sekcije – doc. dr. Damijan
Gu{tin in prof. zgodovine, major Zvezdan Markovi}. V tem mandatnem obdobju je za~ela delovati tudi
nova, na prej{njem ob~nem zboru ustanovljena Raziskovalna sekcija pri ZZDS. Njen predsednik
dr. Marjan Drnov{ek je organiziral Okroglo mizo Arhivi in zgodovinopisje. Okrogla miza je potekala
17. oktobra 2001 v okviru 20. zborovanja Arhivskega dru{tva Slovenije na Ptuju, s ~emer je bil po
dolgih letih zopet vzpostavljen strokovni stik med ZZDS in Arhivskim dru{tvom Slovenije. Gradivo z
Okrogle mize je objavljeno v zborniku Arhivi in uporabniki. Arhivi in zgodovinopisje (Ptuj 2001).
Glede organizacijskega delovanja ZZDS naj {e povemo, da je njen Izvr{ilni odbor 1. julija 2002
imenoval ~lane Komisije Klio za naslednje dveletno obdobje, 9. oktobra 2002 pa je bila postavljena
Spletna stran ZZDS. Na Spletni strani http://www.zrc-sazu.si/zzds, so dostopni vsi osnovni podatki o
Zvezi in vzpostavljene povezave s spletnimi stranmi raziskovalnih organizacij s podro~ja zgodovino-
pisja, arhivov, muzejev, knji‘nic, sorodnih dru{tev, znanstvenih revij, Univerze v Ljubljani in Univerze
v Mariboru ter Ministrstva za kulturo, Ministrstva za {olstvo, znanost in {port in Ministrstva za obram-
bo Republike Slovenije. Vseh povezav je 46. S Spletno stranjo ZZDS sta olaj{ana pridobivanje ustrez-
nih podatkov in komunikacija na podro~ju zgodovinopisja in zagotovljena {e ve~ja transparentnost
delovanja Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije. S tem namenom so se ~lani Predsedstva ZZDS tudi v
tem mandatnem obdobju udele‘evali ob~nih zborov posameznih Zgodovinskih dru{tev. ̂ lani Izvr{ilnega
odbora in Predsedstva ZZDS so kot predstavniki Zveze pozdravili tudi ve~ znanstvenih sre~anj in stro-
kovnih prireditev.
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je imela v tem mandatnem obdobju tudi prijetno prilo‘nost,
da je posebej po~astila dva svoja ~lana. V skladu s svojimi statutarnimi pristojnostmi je 13. decembra
2000 dr. Milico Kacin-Wohinz in akad. prof. dr. Vasilija Melika imenovala za svoja ~astna ~lana. S tem
jima je ob njunih ‘ivljenjskih jubilejih izrekla priznanje in zahvalo za prispevek k slovenskemu zgodo-
vinopisju, mentorsko in pedago{ko delo ter uveljavitev zgodovinske vede v slovenskem in mednarod-
nem prostoru. ZZDS je – ob podpori vrste znanstvenih, kulturnih in pedago{kih ustanov ter strokovnih
zgodovinarskih, arhivskih in muzealskih dru{tev – podala tudi predlog za podelitev visokega dr‘avnega
odlikovanja akad. prof. dr. Vasiliju Meliku ob njegovem ‘ivljenjskem jubileju. Predsednik republike je
483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
akad. prof. dr. Melika za znanstveno-raziskovalno in dolgoletno pedago{ko delo odlikoval s Srebrnim
~astnim znakom svobode Republike Slovenije.
Na koncu le {e zbirna navedba o delovanju Izvr{ilnega odbora in Predsedstva ZZDS v tem mandat-
nem obdobju. Kot je ‘e navedeno v poro~ilu, se je Izvr{ilni odbor sestal trikrat, medtem ko je imelo
Predsedstvo ZZDS {tiri seje: 13. decembra 2000, 26. junija 2001, 26. oktobra 2001 in 18. decembra
2001. Seji z dne 26. junija 2001 in 18. decembra 2001 sta bili koresponden~ni. Na sejah obeh organov
smo obravnavali in pripravljali v poro~ilu predstavljeno dejavnost v tem mandatnem obdobju. Delo-
vanje drugih organov Zveze – Raziskovalne in Voja{ke sekcije – je ‘e zajeto v tem poro~ilu, problema-
tiko, sicer vezano na [olsko sekcijo pa je obravnavala Okrogla miza Zgodovina na maturi. ^astno
razsodi{~e ZZDS – tako kot v prej{njih mandatnih obdobjih – tudi v tem ni razsojalo.
Kolegice in kolegi!
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije si je tudi v letih 2000-2002 po svojih najbolj{ih mo~eh priza-
devala uresni~evati svoje poslanstvo. Upamo, da uspe{no, ~eprav ‘ivimo v finan~no neizprosnem ~asu,
ki vedno bolj ote‘uje njeno delovanje. To je vpra{anje, ki ga verjetno {e dolgo ne bomo mogli spraviti
z dnevnega reda. Kljub temu pa bodímo optimisti~ni, in s to mislijo – obenem z v resnici prisr~no
zahvalo vsem, ki so v tem mandatnem obdobju delovali v Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije in s
katerimi sem oziroma smo sodelovali – zaklju~ujem svoje poro~ilo. Hvala lepa!
Jurij Perov{ek
Predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije
Poro~ilo nadzornega odbora ZZDS za poslovni leti 2001 in 2002
Poro~ilo Nadzornega odbora je sestavljeno na osnovi finan~nih poro~il za leto 2001 in za leto 2002
do 30. septembra ter izpisa stro{kovnika po posameznih stro{kovnih postavkah. Splo{no lahko ugotovi-
mo, da je ZZDS v tem obdobju poslovala uspe{no in redno poravnavala svoje obveznosti. Iz natan~nega
finan~nega poro~ila in skrbno ter transparetno razdelanega izpisa stro{kovnika po posameznih stro{kovnih
mestih je razvidno razmeroma ‘ivahno poslovanje ZZDS, ki je seveda posledica zelo dejavnega obdob-
ja ZZDS in njegovih ~lanov.
V prete~enem mandatu je ZZDS izpeljala dve znanstveni sre~anji, simpozij ob 60-letnici konca
druge svetovne vojne na Slovenskem ter posvet ob 10-letnici samostojne Slovenije ki sta predstavljali
ne le vsebinski, temve~ tudi finan~ni izziv. Za oba projekta se je ZZDS pravo~asno prijavila na razpise
za organiziranje simpozijev pri Ministrstvu za kulturo in pri Ministrstvi za {olstvo, znanost in {port,
obenem pa je uspela privabiti tudi nekaj sponzorjev. Tako je uspela stro{ke prvega sre~anja pokriti v
celoti, drugega pa z minimalnim finan~nim primanjkljajem, potrebno pa je tudi poudariti, da je oba
simpozija spremljal izid zbornika. Po tako uspelem finan~nem izidu lahko sklepamo, da se ZZDS
loteva projektov, za katere meni, da jih je tudi finan~no sposobna uspe{no pripeljati do cilja.
Zgodovinski ~asopis, ki je bil na prej{njem zborovanju dele‘nih nekaterih kriti~nih ocen, je v zad-
njem mandatnem obdobju ponovno za~el redneje izhajati. Ker je iz prej{njih let prenesel v obravnavano
obdobje razmeroma visoka finan~na sredstva, je stanje na njegovem stro{kovnem mestu za na{e razme-
re precej ugodno. Drugo dru{tveno glasilo Kronika je sicer v primerjavi z Zgodovinskim ~asopisom
vselej bilo dele‘no ni‘jih subvencij s strani dr‘ave. Vendar pa lahko ugotovimo, da uspeva s previdno
uredni{ko politiko, ki stremi za rednim izhajanjem in ji to tudi uspeva, pa tudi s smelimi projekti (mono-
grafija v Zbirki Kronike), izkazovati ugodno pozitivno stanje.
^e lahko nadaljujemo poro~ilo prej{njega Nadzornega odbora glede poslovnih rezultatov, vezanih
na 30. zborovanje ZZDS na Rogli, kjer je bila finan~na postavka {e odprta, kot to velja sedaj za 31.
zborovanje v Mariboru, lahko ugotovimo, da je bilo zborovanje na Rogli s finan~nega gledi{~a uspe{no
oziroma ni pokazalo negativnega finan~nega stanja.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)484
Dobro izdelana finan~na poro~ila in natan~en ter izdaten popis odhodkov in prihodkov po posa-
meznih stro{kovnih mestih pri~ata o transparentnem finan~nem poslovanju ZZDS in o pravno pravil-
nem in finan~no korektnem vodenju ra~unovodskih del pri ZZDS. Zato Nadzorni odbor ZZDS priporo~a
ob~nemu zboru, da potrdi uspe{nost poslovanja ZZDS v obdobju od 30. zborovanja do 30. septembra
2002.
Petra Svolj{ak
Finan~no poro~ilo ZZDS za obdobje 2001–2002
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je v letih 2001 in 2002 poslovala v skladu z dolo~ili zakono-
daje.
Zaradi reforme pla~ilnega prometa v Sloveniji je morala svoj ‘iro ra~un prenesti iz Agencije za
pla~ilni promet na Novo ljubljansko banko in tam odpreti nov transakcijski ra~un.
Skupna vsota na ra~unu zveze in obeh revij Zgodovinskega ~asopisa in Kronike z dne 30. septem-
ber 2002 je 19.366.318 tolarjev.
Za vse podrobnej{e informacije se lahko obrnete na sede‘ dru{tva.
Barbara [atej
Nagovor ob podelitvi nagrade Klio v Mariboru 11. oktobra 2002
Nagrado Klio podeljujemo drugi~. Naj vas spomnim, da jo je prvi~, pred dvema letoma, dobil Peter
[tih za delo »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«: {tudija o dveh listinah cesarja Otona III. iz
leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena. Kot sem ‘e takrat pojasnil,
se je Zveza zgodovinskih dru{tev odlo~ila za podeljevanje nagrade Klio v glavnem iz dveh razlogov.
Glavni namen nagrade je promocija zgodovinopisnega raziskovalnega dela, njegovih vidnej{ih do-
se‘kov med samimi zgodovinarji ter vsega slovenskega zgodovinopisja v {ir{i javnosti. Drugi namen
nagrade je spodbuda k bolj{emu, predvsem prodornej{emu in pogumnej{emu raziskovalnemu delu.
Zato je nagrada namenjena to~no dolo~enemu delu, objavljenemu v preteklih dveh koledarskih letih in
je denarna, v vi{ini treh povpre~nih neto pla~ v Sloveniji. Glavni kriteriji za podeljevanje so poleg
verodostojnosti, korektnosti in analiti~ne prodornosti raziskave tudi metodolo{ka inovativnost in po-
trebnost v kontekstu slabo raziskanih problemov.
Komisija za izbor nagrade Klio je na seji 3. junija 2002 evidentirala 24 del, ki bi lahko konkurirala
za nagrado, ter opravila tudi prvo selekcijo. Na drugi seji 20. septembra 2002 je opravila o‘ji izbor v
katerega je pri{lo 6 monografskih del. Vsa spri~o kakovosti zaslu‘ijo, da jih tu omenimo. V o‘ji izbor za
nagrado so pri{la dela (po abecednem vrstnem redu avtorjev):
– Jo‘e Ciperle, Podoba velikega u~ili{~a ljubljanskega: Licej v Ljubljani 1800-1848, Slovenska ma-
tica, Ljubljana 2001
– Igor Grdina, Ipavci: Zgodovina slovenske me{~anske dinastije, ZRC SAZU, Ljubljana 2001
– Bojan Himmelreich, Namesto ‘emlje ~rni kruh: Organizacija preskrbe z ‘ivili v Celju v ~asu obeh
svetovnih vojn, ZAC, Celje 2001
– @arko Lazarevi}, Jo‘e Prin~i~, Zgodovina slovenskega ban~ni{tva, Zdru‘enje bank Slovenije, Lju-
bljana 2000
– Miroslav Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927-1929, ZIFF, Ljubljana 2000
485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
– Aleksander @i‘ek, Rokodelci mojega mesta: Drobci iz delovanja celjskih cehov v ~asu krepitve
centralne de‘elnokne‘je oblasti, ZAC, Celje 2000
V kon~nem izboru so vsi ~lani komisije sogla{ali, da za nagrado Klio za dvoletje 2000–2001 izbe-
remo knjigo Igorja Grdine Ipavci.
Obse‘na monografija o {entjurski dinastiji zdravnikov in glasbenikov za~enja svojo pripoved z
genealogijo dru‘ine v 17. stoletju, vendar se v podrobnej{o predstavitev me{~anskega vzpona spusti
{ele z Matijo Ipavcem v za~etku 19. stoletja. Zgodba pa se izte~e s smrtjo zadnjega v dinastiji, Josipa,
neposredno po prvi svetovni vojni. Obsega torej ~as me{~anstva v »njegovem«, to je me{~anskem
stoletju, obdobju njegovega vzpona in prevlade, kon~uje pa se, ko so se dodobra uveljavile tudi ‘e klice
njegovega propada. Po svoji krajevni ume{~enosti, obrtni in umetni{ki dejavnosti, ki se je v dru‘ini
prena{ala iz roda v rod, je povsem upravi~en podnaslov Zgodovina slovenske me{~anske dinastije.
Grdinova zgodba je koncipirana na videz enostavno, kronolo{ko, od ~lana do ~lana rodbine, vendar
s prepletanjem dru‘inskih, lokalnih ali dr‘avnih dogodkov, na zdravni{kem, glasbenem ali kakem dru-
gem podro~ju, ki se dotika dogajanja, prera{~a v zapleteno in ve~plastno pripoved. Avtor se suvereno
sprehaja od lokalnih gospodarskih mo‘nosti pre‘ivetja, prek upravnih, politi~nih razmer na vseh rav-
neh, idejnih tokov in dojemanja vsakokratnega sveta do razmer v medicini in glasbi v razli~nih ~asih
»dolgega stoletja«. Poleg posameznih profesionalnih, glasbenih in dru‘inskih zgodb imamo slikovito
predstavljeno ‘ivljenje lokalne elite in njenih odnosov s sokrajani vseh dru‘benih razredov, zaznamo
lahko odnos pode‘elja do razli~nih sredi{~, regionalnega, de‘elnega ali cesarskega. Igor Grdina je z
izjemno {irokim razgledom po vsakovrstni literaturi in s pomo~jo arhivskih informacij najrazli~nej{ega
izvora spravil skupaj cel blodnjak informacij, a ga je sestavil v gladko berljivo in zanimivo pripovedo-
vanje, ki kljub ob{irnim izletom v dru‘insko bli‘nje in daljno okolje ohranja jasno glavno nit pripove-
dovanja. Monografija o Ipavcih v ve~ pogledih presega obi~ajne meje razli~nih zgodovinopisnih zvrsti.
Na videz lahkotno spu{~anje v najrazli~nej{e specialisti~ne strokovne probleme in globina pripovedo-
vanja tudi prav ni~ ne zaostajata za njeno {irino. Tako v metodolo{kem pogledu kot v smislu neobdela-
nosti dolo~enih zgodovinskih podro~ij prina{a veliko novega. V kontekstu slovenskega zgodovinopisja
je nedvomno zelo inovativna in sve‘a, izvirnost njenega pristopa pa bi bila gotovo hitro opa‘ena tudi v
kaki ve~ji historiografiji.
Komisija v sestavi:
dr. Branko Maru{i~, dr. Janez Marolt,
dr. Avgu{tin Malle, dr. Peter [tih
in dr. Ervin Dolenc
Poro~ila lokalnih dru{tev
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Bled 1004 v letu 2001
V letu 2001 smo se vsak prvi ponedeljek sestajali v knji‘nici Bla‘a Kumerdeja na Bledu, se stroko-
vno izpopolnjevali, naredili na~rt za leto 2004. Udele‘ili smo se strokovnih izletov npr. »Po cerkvicah
Zasipa«. Skupaj z mladino smo sodelovali avgusta na festivalu [IK 2001, imeli tri dni svojo stojnico in
privabili nekaj novih ~lanov. Z Ob~ino Bled in gospodom ‘upanom mag. Borisom Malejem smo se
udele‘ili praznovanja 1100-letnice ustanovitve mesta Brixna. Ob~ini smo poslali predloge za razglasi-
tev kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Sodelovali smo tudi pri oblikovanju Kroga prijateljstva
okoli Blejskega jezera dne 30.12.2001. Zastonj smo delili ~aj in potici in pritegnili veliko udele‘encev.
Na{i ~lanki so iz{li v Blejskih novicah in Gorenjskem glasu.
Metka @nidar
predsednica
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)486
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Novo mesto v letih 2001 in 2002
Aktivnosti v letu 2001:
Ob~ni zbor je bil 25. januarja 2001 v prostorih Dolenjskega muzeja. Izvoljeno je bilo novo vodstvo
dru{tva. V februarju 2001 smo podprli pobudo Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, da Republika
Slovenija podeli Zlati ~astni znak svobode RS akademiku prof. dr. Vasiliju Meliku ob njegovi 80. letni-
ci. V aprilu je bilo organizirano predavanje arhivske strokovnjakinje Mete Matijevi~ o preteklosti No-
vega mesta v arhivskem gradivu. Predavanje, ki je bilo v sejni sobi Novome{kega zavoda za varstvo
naravne in kulturne dedi{~ine v gradu Grm, je bilo dobro obiskano. 19. maja 2001 je bila organizirana
ekskurzija po Mirenski dolini, ki se je je udele‘ilo ve~ kot 20 ~lanov dru{tva. Za organizacijo ekskurzije
velja vsa zahvala Marjeti Bregar in Majdi Punger~ar.
V letu 2001 je ~lanarino pla~alo 20 ~lanov.
Aktivnosti v letu 2002:
Ob~ni zbor dru{tva je bil 7. marca 2002 v prostorih Dolenjskega muzeja. Na ekskurziji, ki je bila
11. maja 2002, so si ~lani dru{tva ogledali Pleterje, Kostanjevico, Kostanjevi{ko jamo in Resslovo
gozdno u~no pot v Krakovskem gozdu. Za organizacijo ekskurzije gre zahvala predvsem Majdi Punger~ar,
ki je ekskurzijo sooblikovala in vodila.
V letu 2002 je ~lanarino pla~alo 25 ~lanov.
Judita Podgornik
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Celje v letih 2001 in 2002
Organi Zgodovinskega dru{tva Celje so se v obdobju 2001/2002 sestali na naslednjih sestankih:
– 21. 2. 2001, sestanek IO ZDC
– 14. 12. 2001, nesklep~en ob~ni zbor ~lanov ZDC
– 22. 2. 2002, sestanek uredni{kega odbora revije Zgodovina za vse
– 26. 4. 2002, sestanek IO ZDC
– 7. 10. 2002 dopisna seja IO ZDC
V obravnavanem obdobju je Zgodovinsko dru{tvo Celje izvedlo naslednje akcije:
– konec leta 2000 je ZDC predlagalo akad. prof. dr. V. Melika za ~astnega ~lana ZZDS in ga obenem
proglasilo za ~astnega ~lana ZDC
– 1. 2. 2001, ve~er s prof. dr. Vasilijem Melikom, ~astnim ~lanom ZDC
– 18. 4. 2001, predstavitev knjige Marijana Tr{arja Dotik smrti (Zagreb 1941, Gonars 1942, Teharje
1945 )
– 21. 12. 2001 – odkritje spominske plo{~e v spomin na 10. maj 1848 (soorganizatorji s SSK)
– 4. 6. 2002 predstavitev knjige Jo‘eta Mlinari~a in Borisa Kuharja Samostanska kuhinja.
V obeh letih je dru{tvo v ustaljenem tempu izdajalo revijo Zgodovina za vse, skupaj so iz{le {tiri
{tevilke letnikov VIII in IX.
Bojan Cvelfar
predsednik
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva za Koro{ko
Zgodovinsko dru{tvo za Koro{ko je bilo ustanovljeno leta 1993 in {teje 49 ~lanov iz celotne koro{ke
regije. Na ob~nem zboru februarja 1997 je bil sprejet okvirni program aktivnosti, ki je ostal v glavnem
nespremenjen. Glavne naloge so:
– izdaja Koro{kega zbornika;
– izvedba predavanj in
– organiziranje ekskurzij.
487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
V zadnjih dveh letih se je ve~krat sestal izvr{ni odbor in re{eval aktualne zadeve. Hkrati so ~lani
izvr{nega odbora tudi ~lani uredni{kega odbora in ta se je sestal {tirikrat do izdaje Koro{kega zbornika 3.
Koro{ki zbornik 3 je iz{el jeseni leta 2001 v nakladi 1.000 izvodov. Za stro{ke tiska so ve~ino sredstev
zagotovile koro{ke ob~ine, vse ostalo pa je nastalo volontersko. Dru{tvo je organiziralo tri predavanja:
– mag. Marjan Linasi (12. maj 2000), Koro{ke partizanske enote, v Dru‘benem domu na Prevaljah;
– dr. Risto Stojanovi~ (14. junij 2000), Nekatere kontroverze v zgodovinopisju o {tevilu zajetih in
usmr~enih kolaboracionistov na Slovenskem in Koro{kem v Avstriji, v knji‘nici Radlje ob Dravi;
– Alojz Krivograd (17. maj 2001), Razvoj ‘elezarstva v koro{ki krajini, v Likovnem salonu na Rav-
nah na Koro{kem.
Dru{tvo je sodelovalo pri jubileju 55. obletnice zadnjih bojev ob koncu druge svetovne vojne na
Poljani. Oktobra in novembra 2001 smo organizirali dve predstavitvi Koro{kega zbornika 3 v knji‘nici
Ksaverja Me{ka v Slovenj Gradcu in Koro{ki osrednji knji‘nici na Ravnah na Koro{kem. S turisti~no
agencijo smo organizirali strokovno ekskurzijo v Benetke, kjer smo si ogledali razstavo o Etru{~anih
(2001), maja 2002 pa smo skupaj s {tudijsko skupino za zgodovino za O[ sodelovali na ekskurziji po
Reziji.
26. februarja 2002 smo imeli ob~ni zbor, kjer smo izvolili nov izvr{ni odbor in sprejeli smernice za
nadaljnje delo. Na{a prizadevanja so usmerjena v naslednje leto (2003), ko bomo praznovali 15. oblet-
nico nastanka dru{tva, 50. obletnico zborovanja Slovenskega muzejskega dru{tva na Ravnah ter 50.
letnico ustanovitve dana{njega Koro{kega muzeja na Ravnah.V tem sklopu nameravamo izdati tudi
Koro{ki zbornik 4.
Romana Ko{utnik
predsednica
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva Ljubljana
ZDL je v letih 2001 in 2002 organiziralo naslednja predavanja:
– Milan Pahor: Primorski Slovenci v Italiji (8. marec 2001)
– Andrej Pan~ur: Politi~ni in nacionalni konflikt ob sprejemu valutne reforme v Avstro-Ogrski leta
1892 (17. maj 2001)
– Lilijana @nidar{i~-Golec: Pomen Ijubljanskega stolnega kapitlja do srede 16. stoletja (8. novembra
2001)
– Mateja Re‘ek: Pravosodje in sistem politi~ne kazenske represije v Jugoslaviji v desetletju po sporu
z Informbirojem  (13. december 2001)
– Boris Golec: Etni~na in jezikovna podoba mestnega prebivalstva na Slovenskem v zgodnjem sred-
njem veku (31. januar 2002)
– Boris Mlakar: Kolaboracija v Evropi med drugo svetovno vojno (7. marec 2002)
– Andrej Studen: »Hudi~i! Le naglejte se me, da boste vsaj siti!« O zlo~inu in justifikaciji cigana
Simona Helda v Novem mestu (4. aprila 2002)
– Ervin Dolenc: Kulturni mozaik prve Jugoslavije (23. maj 2002).
V skladu s sklepom ob~nega zbora smo podelili dve plaketi o ~astnem ~lanstvu ZDL in sicer na
predavanju dne 8. marca 2001 dr. Milici Kacin Wohinz, na predavanju dne 17. maja 2001 pa akad. prof.
dr. Vasiliju Meliku.
Skupaj z In{titutom za novej{o zgodovino smo 20. marca 2001 pripravili predstavitev knjige Go-
razda Bajca: Zapletena razmerja (Ivan Marija ^ok v mre‘i primorske usode) in rezultatov projekta
Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a Koper ter Univerze v Trstu: Vzroki in posledice izseljevanj iz slo-
venske Istre po 2. svetovni vojni (objavljeni v Annales, {t. 20/00 in 21/01).
Uredili smo evidence ~lanstva ZDL (okrog 350 ~lanov) in pla~evanje ~lanarine.
Nevenka Troha
predsednica
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)488
Poro~ilo o delu zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a v Mariboru od oktobra 2000
do septembra 2002
V dru{tveno leto 2000/2001 je na{e dru{tvo vstopilo z novim predsednikom, doc. dr. Andrejem
Hozjanom, in podpredsednikom prof. dr. Darkom Fri{em. Po ‘e ustaljenem delovnem na~rtu smo orga-
nizirali ve~ rednih mese~nih sre~anj, ki so bila vsako drugo sredo v mesecu ob 17.00 v Pokrajinskem
arhivu Maribor, ki nam velikodu{no nudi streho nad glavo. Nikakor se nismo omejevali izklju~no na
klasi~no zgodovinopisje, ampak so v dveh letih – od oktobra 2000 do maja 2002 – udele‘enci sre~anj
lahko poslu{ali vsebine iz urbano-gradbene topografije, muzeologije, muzikologije, kulturne, religioz-
ne in umetnostne zgodovine, arheologije, literarne teorije in etnologije. Najve~ pa je seveda bilo zgodo-
vinskih tematik iz vseh ~asovnih obdobij, tako iz zgodovine na{ega prostora kot tudi drugih obmo~ij.
Predavanja so bila zanimiva, vsakega pa se je udele‘ilo vsaj dvajset poslu{alcev in seveda ve~. Predava-
telji so v tem ~asu bili iz na{ih vrst in od drugod: doc. dr. Dragan Poto~nik, mag. Brane Goropev{ek,
Mira Strm~nik Guli~, doc. dr. Ale{ Ga~nik, doc. dr. Andrej Hozjan, mag. Slavica Tov{ak, prof. dr. Bo‘o
Repe, doc. dr. Stane Granda, mag. Jo‘e Hudales, Janez Bala‘ic, dipl. um. zgodovinar, doc. dr. Bogdan
Kolar, prof. dr. Janez Cvirn, doc. dr. Darko Darovec in doc. dr. Vincenc Raj{p.
Dru{tveni ekskurziji smo v tem ~asu imeli dve – eno po starem centru Maribora z ogledom tudi
nam Maribor~anom manj znanih, a sedaj obnovljenih objektov, in drugo na obmo~je Savinjske doline
ter mesta Celja. Obe sta imeli kar zadovoljivo udele‘bo. Po do‘ivetjih nam je lanska ekskurzija vsekakor
ostala v trajnem spominu, {e posebej zaklju~ni obisk fotografskega ateljeja Pelikan in skupnega foto-
grafiranja v slogu iz za~etka prej{njega stoletja. Junija letos pa smo izvedli tudi prvi dru{tveni piknik,
upamo, da jih bo {e ve~. Dru{tvo je soorganiziralo predstavitve ve~ publikacij tako na{ih ~lanov kot
drugih avtorjev. V lanskem letu je odbor predlagal ob~nemu zboru tudi podelitev dveh ~astnih ~lanstev
v dru{tvu, in sicer akademiku prof. dr. Vasiliju Meliku iz Ljubljane, in prof. dr. Sergeju Vri{erju iz
Maribora, kar smo izvedli maja 2001. Akademika dr. Melika je na{e dru{tvo lani tudi uradno predlagalo
za ~astnega ~lana ZZDS.
Dru{tvo ima svojega stalnega predstavnika v Komisiji MO Maribor za imenovanje in preimeno-
vanje ulic, trgov in naselij v mestu Maribor.
Teko~e delo dru{tva vodi izvr{ni odbor, ki se sestaja na ve~ sejah.
6. volilni ob~ni zbor Dru{tva je bil 25. marca 2002, spet z udele‘bo enega od predstavnikov vodstva
Zveze. Novi predsednik je postal prof. dr. Darko Fri{ in podpredsednik doc. dr. Dragan Poto~nik. Na
tem zboru smo med drugim sprejeli tudi sklep, da Zgodovinsko dru{tvo dr. Franca Kova~i~a v Maribo-
ru postane soizdajatelj nove znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo je v letu 2001 za~ela
izdajati Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru, to~neje njen Oddelek za zgodovino. [e en sklep
velja omeniti – zbor je potrdil soorganizacijo 31. zborovanja ZZDS v Mariboru oktobra 2002.
Andrej Hozjan
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tvo za ju‘no Primorsko za leto 2001 in 2002
Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko je v letu 2001 nadaljevalo z dejavnostjo zlasti na podro~ju
publicistike in zalo‘ni{tva, sodelovalo pa je tudi pri organizaciji nekaterih pomembnej{ih strokovnih
sre~anj in mednarodnih znanstvenih konferenc.
Soizdajateljstvo v znanstvenem publiciranju interdisciplinarne revije Annales in druge znanstvene
periodike ‘e vrsto let poteka v tesnem sodelovanju z ZRS Koper, kjer ima Dru{tvo tudi svoj sede‘. V
letu 2001 je Dru{tvo z ZRS sodelovalo tako pri predstavitvah revije Annales {t. 19, 20, 21 in 22. Revijo
so 23. marca 2001 predstavili Aleksij Kalc, dr. Jakov Dul~i~, dr. Darko Darovec in dr. Lovrenc Lipej v
prostorih Banke Koper. Iz serije knji‘nice Annales Majora je bilo v pala~i Tarsia (sede‘ Primorskih
novic) 5. aprila 2001 predstavljeno delo mag. Mojce Gu~ek Anonimna arhitektura v prenovi Kopra.
Delo so poleg avtorice predstavili {e dr. Nace [umi, dr. Darko Darovec in mag. Vesna Gomezel Miko-
489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
li~. V knji‘nici Annales sta v letu 2001 iz{li {t. 24 in 25, in sicer Prispevki s strokovnega posveta
@IVLJENJE in delo primorskega kr{~anskega socialca Virgila [~eka (Se‘ana, 26. oktobra 2000) in dr.
Rade Cossutta, nare~na podoba Kri‘a pri Trstu. Delo sta v pala~i Tarsia v Kopru 12. novembra 2001
poleg avtorice predstavila dr. Goran Filipi in mag. Vesna Gomezel Mikoli~. Med predstavitvami je bila
nedvomno najodmevnej{a predstavitev slovenskega prevoda znamenite »Corografie« koprskega {kofa
Pavla Naldinija z naslovom: Cerkveni krajepis ali opis mesta in {kofije Justinopolis ljudsko Koper.
Predstavitev je potekala 18. decembra 2001 v glavni dvorani koprskega Pokrajinskega muzeja. Po poz-
dravnem nagovoru koprskega {kofa Msg. Metoda Piriha sta delo predstavila predsednik Dru{tva Salva-
tor @itko in redaktor dr. Darko Darovec; delo je ob 300 – letnici izida izvirnika iz{lo v knji‘nici Annales
Majora. Posebej je bilo delo predstavljeno tudi v Ljubljani na sede‘u In{tituta za novej{o zgodovino;
predstavila sta ga dr. Eva Holz in dr. Darko Darovec, dr. Egon Pelikan pa je predstavil zbornik s prispevki
posveta o ‘ivljenju in delu primorskega kr{~anskega socialca Virgila S~eka. V okviru knji‘nice Annales
je v letu 2001 iz{lo tudi delo Borisa Kry{tufeka in Vladimirja Vohralika: Mammals of Turkey and
Cyprus. Gre za prvo monografsko delo o ‘u‘kojedih Tur~ije in Cipra, ki mu bo sledilo monografsko
delo o glodalcih. Med {tudijskimi sre~anji, ki so potekala v soorganizaciji Zgodovinskega dru{tva naj
omenimo mednarodno znanstveno konferenco z naslovom »Govorica nasilja«, ki je v prostorih Po-
krajinskega muzeja v Kopru potekala od 11.–13. oktobra 2001. Kot soorganizatorji so nastopili tudi:
Univerza v Vidmu, Univerza v Benetkah, Filozofska fakulteta v Pulju in Fakulteta za humanisti~ne
{tudije v Kopru. Sledila ji je konferenca ob deseti obletnici samostojnosti republike Slovenije (»Dan
prej« in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije 25. oktobra 1991), ki se je ravno
tako v muzejskih prostorih odvijala 25.–26. oktobra 2001. Z uvodnim govorom je sodeloval predsednik
R Slovenije Milan Ku~an. Kot organizatorji so nastopili ZRS Koper, Fakulteta za humanisti~ne {tudije
Koper, Narodna in {tudijska knji‘nica v Trstu in Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko. Zgodovin-
sko dru{tvo je z ZRS Koper in Primorskimi novicami 6. decembra 2001 sodelovalo tudi v javni disku-
siji o poro~ilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije Slovensko-italijanski odnosi 1880–
1956, pri kateri so sodelovali dr. Jo‘e Pirjavec, dr. Milica Kacin-Wohinz in Branko Maru{i~ in dr.
Nevenka Troha.. V okviru Zgodovinskega dru{tva ‘e vrsto let poteka tudi zelo pestra in bogata dejav-
nost Pinine Akademije; njeno podrobnej{e delovanje bo predstavljeno v posebnem poro~ilu.
V letu 2002 bo Dru{tvo nadaljevalo z dejavnostjo zlasti na podro~ju publicistike in zalo‘ni{tva,
sodelovalo pa bo tudi pri organizaciji nekaterih pomembnej{ih strokovnih sre~anj in mednarodnih znan-
stvenih konferenc. Pri tem je treba opozoriti, da je v leto{njem jubilejnem letu, konkretno ob 10-letnici
izida 1. {tevilke revije Annales, pri{lo do znatnega zmanj{anja prora~unskih sredstev Mestne ob~ine
Koper, kar je v veliki meri ogrozilo izid na~rtovanih {tevilk naravoslovne in humanisti~ne serije Anna-
lov pa tudi druge znanstvene periodike, vendar naj bi po zagotovilu ‘upana g. Dina Pucerja iz prora~unskih
sredstev le zagotovili sorazmeren dele‘ za pokritje tiskarskih stro{kov. Ob tem je predviden v seriji
Acta Histriae zbornik z mednarodne konference, 1400-letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v
Istri« (Koper, 12.–14. oktober 2000), zbornik s simpozija ob 10. obletnici samostojnosti Slovenije ter
dve {tevilki z mednarodnega znanstvenega sestanka Govorica nasilja.
V sodelovanju Zgodovinskega dru{tva, Mestnega prirodoslovnega muzeja iz Trsta, Odseka za zgo-
dovino pri N[K v Trstu in Pokrajinskega muzeja Koper bo v leto{njem letu prijavljeni mednarodni
projekt Dnevnik dr. Karla M. Moserja.
V jesenskem delu leta 2002 je predvidena tudi vrsta znanstvenih sestankov v soorganizaciji in
sodelovanju Zgodovinskega dru{tva:
1. Slovensko-italijanski odnosi v zadnjih sto letih, 23. septembra 2002 v Pokrajinskem muzeju Koper
2. Perspektive koeksistence ob slovensko-hrva{ki meji, 29. oktober 2002 v ob~inski pala~i v Piranu
3. @ivljenje in delo primorskega pravnika, narodnjaka in poslanca v rimskem parlamentu, dr. Josipa
Wilfana, 17.10.2002 v Narodnem domu v Trstu
4. Pravni polo‘aj Slovencev pod Italijo 1866–2002, 8.11.2002 v Pokrajinskem muzeju Koper
5. Slovenski istrski pesnik, pisatelj in duhovnik Alojz Kocjan~i~, 18. 11. 2002 v Kulturnem domu v
Izoli.
V leto{njem letu je predviden tudi izid naslednjih monografij, ki jih je Zgodovinsko dru{tvo prija-
vilo pri Ministrstvu za kulturo:
Gorazd Bajc: Iz nevidnega na plan; primorski narodnjaki in ozadje britanskih misij med drugo
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)490
svetovno vojno; Janez [umrada: Statut izolskega komuna od 14. do 18. stoletja; Egon Pelikan: Tajno
{tetje prebivalstva v Julijski krajini leta 1933; Mateja Sedmak: Narodnostno me{ane zakonske zveze;
Roberto Starec: Vodni mlini v Istri. Zgodovinsko-etnografska {tudija; Marina Furlan: Psiholo{ki vidiki
dvojezi~nosti; De Min Raffaella: Mehku‘ci obalnega morja v Tr‘a{kem zalivu; Lovrenc Lipej:
Se~oveljske soline; Rada Cossutta: Slovenski dialektoli{ki leksikalni atlas Slovenske Istre; Darko Da-
rovec: Kratka zgodovina Istre.
Salvator @itko
predsednik
33. {tudijski teden: Ekonomija in umetnost od 13. do 18. stoletja
Prato, 30. april – 4. maj 2001
Znanstveni posvet Mednarodnega in{tituta za gospodarsko zgodovino »F. Datini« iz Prata je bil
tokrat posve~en gospodarskim vidikom tistega, ~emur pravimo umetnost. Razpravljavci so se ukvarjali
z vsemi vrstami izdelkov te ~lovekove dejavnosti, razen z arhitekturo, ki je po mnenju prvega uvodni~arja,
predsednika znanstvenega sveta in{tituta Hansa Pohla z univerze v Bonnu, posebna, zelo raznolika
kategorija in se zato ne bi dobro vklju~ila v koncept posveta. Ta pa je bil, umestiti to posebno dejavnost
v gospodarske tokove vsakokratnega prostora in ~asa in pokazati njihovo medsebojno povezanost ter
vzvode zanjo. O tej temi je razpravljalo in diskutiralo ve~ kot petdeset udele‘encev raznih strokovnih
profilov, zgodovinarjev razli~nih specialnosti, ekonomistov, umetnostnih zgodovinarjev, antropologov,
zbiralcev in prodajalcev starin. Rezultat – skoraj decimeter debel zbornik razprav in diskusij, ki bo,
tako kot vsi dosedanji Datinijevi zborniki, pazljivim bralcem {e dolga leta vir podatkov, novih spoznanj
in raziskovalnih navdihov. Datini je v zgodovinopisju intelektualna {pica, zgled resnega dela, tam ni
prostora za blef, modne domislice in bli‘njice.
Pohl je za za~etek namenil nekaj besed terminu »umetnost« (ars) v obravnavanem obdobju in seve-
da ugotovil, da ljudje takrat {e niso delali vrednostnih razlik: umetnost jim je obsegala vse, od izjemnih,
unikatnih del, do bolj ali manj mojstrskih izdelkov in reprodukcij originalov, ~e se omejimo samo na
predmete. Dana{nji koncept umetnosti se je rodil {ele ob koncu 18. stoletja, ko so francoski enciklope-
disti za~utili potrebo razmejiti in opisati zvrsti umetnosti.
Drugi uvodni~ar, profesor Arnold Esch z nem{kega zgodovinskega in{tituta v Rimu, je suvereno
uporabil besednjak, ki ga v zvezi z umetnostjo nismo najbolj vajeni: govoril je o povpra{evanju in
proizvodnji, cenah, honorarjih, naro~nikih, trgu, specializiranih trgovcih in trgovskih mre‘ah. Spra{eval
se je in iskal odgovor na dejstvo, da je na primer renesan~na Italija proizvedla toliko umetni{kih del
vseh vrst, ki {e danes v velikem {tevilu kljubujejo zobu ~asa. In Nizozemska 17. stoletja toliko slik, s
katerimi so bili okra{eni domovi vesoljne Evrope?
@e renesan~ni umetnostni zgodovinar Giorgio Vasari je za razmah in {iritev renesan~ne umetnosti
navajal ekonomske razloge in je opazil, da zaradi {tevilnih nadarjenih umetnikov v Firencah med njimi
prihaja do konkurence, vedno bolj pogosto pa sprejemajo tudi naro~ila izven rodnega mesta. Tudi
najstarej{i znani naro~niki in meceni, renesan~ni dvorjani, so se zavedali socialnega in ekonomskega
pomena umetnosti, ki nikakor ni bil le v denarju: investirati v umetnost je pomenilo investirati v svoj
dru‘beni polo‘aj, dru‘beni polo‘aj pa je bil spet vreden ve~ kot le golo premo‘enje. Svojemu nosilcu je
omogo~al kredite vsake vrste.
Prvi del posveta je bil namenjen teoriji, opredelitvi predmeta in raziskovalnim metodam. V sijaj-
nem referatu o ekonomiji in »svetovih umetnosti« je Laurence Fontaine z evropskega in{tituta v Firen-
cah govorila o usodnih povezavah med dru‘beno mo~jo, denarjem in umetnostjo, o nastajanju in vlogi
okusa, zna~ilnega za neko dobo in prostor, celo za posamezne dru‘bene skupine, ter z njim povezanimi
vrednotami. Danes vse dru‘bene vede preverjajo, kje so meje njihovega podro~ja dela in se odpirajo
drugim vedam, zato so tudi v zvezi z disciplino, ki se ji re~e umetnostna zgodovina, umestni, celo nujni
491ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
nekateri miselni premiki. Opozorila je na znano dejstvo, da sta pojem umetnosti in umetnostna zgodo-
vina kot veda zahodnoevropski konstrukt ~isto dolo~enega ~asa in pojasnila razvoj terminov »lepe« in
»mehanske« umetnosti, ki jima v sloven{~ini pribli‘no ustrezata besedi »umetnost« in »uporabna umet-
nost«. Do poznega srednjega veka so z besedo ars ozna~evali posebno mojstrsko narejene izdelke,
potem pa je njihov estetski videz po~asi postajal vrednost in vrednota sam po sebi. Rodila se je »umet-
nost«.
Zaradi izsledkov antropologov, ki prou~ujejo umetnostno produkcijo neevropskih de‘el, je po njenem
danes mogo~e re~i, da umetnost nima neke absolutne in transkulturalne vrednosti, da jo mora zgodovi-
nar obravnavati kot miselno kategorijo, umetnostni zgodovinar pa se mora zavedati, da je predmet
njegovega zanimanja kot dru‘beni konstrukt spremenljiv v ~asu. Kar pa se ti~e potro{nikov, se pravi
kupcev in naro~nikov, velja {e danes, kar je veljalo neko~, da je namre~ videz ve~ kot bit: hi{e in njihova
oprema, obleke in ‘ivljenjske navade omogo~ajo hitro in vidno razporejanje ljudi.
Antropologija, in posebej znameniti esej o daru Mercela Maussa, imata po njenem velike zasluge
za kulturno interpretacijo ekonomije, ki je v svojem bistvu izmenjava dobrin. Sestavni del tega je tudi
dar, ki se v vseh ~asih in kulturah pojavlja v na videz iracionalnih sistemih izmenjave, ki pa so globoko
utemeljeni v boju za oblast. Nemajhen dele‘ pri teh darovih imajo umetni{ki izdelki (predmeti, stavbe,
prireditve vseh vrst). Zato bo po njenem potrebno {e naprej raziskovati zelo dinami~na razmerja med
umetnostjo, mo~jo (oblastjo) in denarjem, kjer ima veliko vlogo zaporedje dati-sprejeti-vrniti. Vse te
pojave lahko opazimo tudi v na{ih preteklih dru‘bah, le pozorni nismo bili nanje. Samo za primer:
ritualu dednih poklonov, v katerem imajo pomembno vlogo tudi medsebojna darila vladarja in predstav-
nikov elit, so sodobniki pripisovali tako velik pomen, da so ga vedno skrbno zapisali in opise v pozni
fazi tudi izdajali v posebnih knji‘icah.
Nekateri razpravljavci so razglabljali o tem, kaj so ljudje v tistih ~asih razumeli pod besedo »umet-
nost«. Ali samo lepo izdelane predmete, ali pa tudi dogodke, glasbo, gledali{~e in slovesnosti vseh vrst.
V ~asih, ko je bila zapisana beseda rezervirana za redke pismene, je velika ve~ina ljudi najbolj razume-
la podobe vseh vrst, tako da se v tej zvezi zdi upravi~eno govoriti o vizuelni mentaliteti in vizuelni
kulturi.
Kar nekaj referentov se je ukvarjalo s fenomenom trgovine z umetni{kimi izdelki. Tako je na pri-
mer Ennio Concina z univerze v Benetkah prikazal razmerje med umetnikom in trgom v mediteran-
skem svetu. Tu – mi{ljena je seveda prvenstveno Italija – se je anonimni trg z umetni{kimi predmeti
razvil ‘e v 15. stoletju, umetnikom meceni niso bili ve~ potrebni, slikarji so se lotili serijske proizvo-
dnje slik z modnimi motivi in ‘anri. V zvezi z ‘anri je bilo zanimivo razmi{ljanje Reindherta L. Falken-
burga z univerze v Berkeleyu o razvoju motiva krajine od poznega srednjega veka dalje, John Michael
Montias z Yale-a pa je na podlagi {tudija prodajnih katalogov sejma slik v Amsterdamu 17.stoletja
preciziral ~asovne okvire, v katerih so se v ve~jih koli~inah pojavili razli~ni ‘anri: v 20-ih letih marine
in motiv vanitas, v 30-ih morska obre‘ja in bitke, v 40-ih tiho‘itja z ribami, v 40-ih in 50-ih ka~e in
ku{~arji. V tem stoletju so prodajali umetni{ke izdelke tudi na obi~ajnih sejmih, po vsej Evropi pa jih je
ob vsej drugi robi prena{ala tudi mno‘ica kramarjev. Nizozemske de‘ele so sploh dolgo in dobro ‘ivele
od svojih slikarjev: ~e so bili francoski fiziokrati 18. stoletja mnenja, da je gonilo napredka poljedelstvo,
pa je v tem obdobju na Nizozemskem predstavljalo gonilo bogastva in razvoja 3000 tamkaj{njih trgov-
cev z umetninami.
A najprej so obogateli trgovci z grafikami, kot je prikazal John Brewer z univerze v Chicagu.
Iznajdba tiska je ‘e v 16. stoletju omogo~ila silen pretok teh drobnih posrednikov in popularizatorjev
oblik in vsebine, po katerih je koprnelo vedno ve~ zbiralcev. Grafi~ni listi so bili dostopni po zmernih
cenah, dostopni pa so bili tudi grafiki sami, ki so postali zelo mobilni. Rodi se mednarodni trg, ki
ustvarja podobo sveta.
Ekonomist Neil De Marchi z univerze v Durhamu je na primeru Antwerpna in Amsterdama podal
pregled tr‘i{~a slik, na katerega sta imela kar najve~ji vpliv {tevilo delujo~ih slikarjev in okus kupcev.
Navedel je vrsto impozantnih {tevilk v zvezi s to »proizvodnjo«, nastalih na podlagi {tudija zapu{~inskih
inventarjev, ~lanstva cehovskih organizacij in sejmskih prodajnih katalogov. V zlati dobi nizozemskega
slikarstva med leti 1580 in 1680 je tem delovalo od 400 do 800 slikarjev. ^e so delali povpre~no po 25
let in so naredili po 1,6 slike na teden, je to v tem obdobju pomenilo 4,7 milijona slik. Za te neznanske
{tevilke so bili »odgovorni« tudi trgovci – v tem ~asu jih je bilo kakih 15.000 -, ki so spodbujali slikarje
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)492
in njihove izdelke posredovali odjemalcem po vsej celini. Konjunktura trga je trajala do srede 70-ih let
17. stoletja, ko so jo prekinile vojne z Anglijo in Francijo in se je veliko {tevilo mojstrov odpravilo s
trebuhom za kruhom po Evropi: nekaj se jih je za kraj{i ali dalj{i ~as ustavilo tudi pri nas.
Vpra{anje okusa je po njegovem tesno povezano tudi s slikarsko inovacijo: pri tem se seveda zastavlja
vpra{anje, ali je bila inovacija prej ali je sledila okusu. V drugi polovici 17. in v 18. stoletju na primer so
se na podobah in v dru‘abnem ‘ivljenju elit pojavili prizori iz kme~kih praznovanj, posebno znamenite
»kme~ke poroke«, – te so se pojavile v 40-ih letih 17. stoletja na sejmih v Antwerpnu in Parizu –, ki so
bili priljubljena tema Davida II Teniersa in so jih preko grafi~nih reprodukcij spoznali po vsej Evropi.
Motivi iz kme~kega ‘ivljenja so bili v na{em prostoru znani ‘e v drugi polovici 17. stoletja: na grafi~nih
listih pri zbiralcih (Valvasor!), na slikah v domovih plemstva in bogatih me{~anov, v predpustnih zaba-
vah dru‘benih elit. Seveda se je razpravljavec vpra{al, zakaj sta kmet in njegov svet lahko postala na ta
na~in zanimiva za plemenitnike. Predstavil je tezo Paula Alpersa, ki je raziskoval motiv pastorale, da sta
tako kmet kot gospod v marsi~em delila isto izku{njo (letina, vreme, vojna, bolezen, vera, prazno-
vanja), kar je rodilo zavest o medsebojni odvisnosti in do neke mere tudi upo{tevanje kme~kega dela.
In kak{en je trg z umetninami (= starinami) danes? O tem je spregovoril umetnostni zgodovinar, ki
je tudi ekonomist in strokovnjak za avkcije, Markus Eisenbeis iz Kölna. Opozoril je najprej na to, da se
je izjemno raz{irilo {tevilo vrst predmetov, ki so dandanes predmet zbiranja in posledi~no tudi avkcijske
ponudbe – tu je treba pomisliti na svetove {porta, filma, pop kulture in podobnega, ~astitljivo vzdu{je
dra‘b preteklih ~asov pa so temeljito spremenili tudi novi mediji, prvenstveno internet. Opa‘a, da so
kupci vedno manj tudi poznavalci: za dolo~ene vrste predmetov, na primer za preproge ali predmete iz
srebra, ni ve~ zanimanja, ker ve~ina kupcev preprosto ne ve, za kaj pri stvari gre. Danes ljudje kupujejo
vsevprek, samo da bi imeli v stanovanju kako starino ali da bi jih kak predmet spominjal na znano
osebnost, posedovanje starih ali spominskih predmetov je sestavni del ‘ivljenjskega stila.
Sledila je skupina predavanj o »povpra{evanju«, ki so raz~lenjevala obseg umetnostne produkcije v
dolo~enih okoljih in dolo~enem ~asu, ob tem pa {e »poslovne partnerje«, se pravi mojstre, naro~nike ter
specializirane trgovce in trge (Antwerpen, Pariz, London, Milano). Tu bo za slovenskega bralca zani-
mivo poro~ilo o referatu Dominique Rigaux, ki je obravnaval okoli{~ine nastajanja fresk v pode‘elskih
cerkvah na podro~ju Alp ob koncu srednjega veka. Gospa vodi projekt »PREALP«, ki ima za cilj
popisati vse stenske slikarije v pokrajinah alpskega loka. Opozorila je, da v tem primeru ne gre za
trgovino s podobami, marve~ da je bil tu tr‘ni objekt slikar. [e ve~, naro~niki, va{ke soseske, so s
pomo~jo slikarjevega ~opi~a spregovorili o sebi, o svojem vsakdanjem delu, o svoji samopodobi torej.
Kot veliko odkritje tega projekta je bil predstavljen motiv Svete nedelje, ki se je na nekaj lokacijah
(predstavljene so bile tri) pojavil v ~asu med 1460 in 1480.
Naslednji sklop predavanj je bil posve~en produkciji. Ekonomisti so v svojem jeziku spregovorili o
dru‘benih skupinah, ki so kupovale umetni{ke izdelke, o modnih temah, o posrednikih pri nakupu, o
cenah, ki so vklju~evale oba elementa, stro{ke izdelave in vrednost glede na okus dobe, o distribuciji.
Ker so mojstri ‘iveli od dela svojih rok, so morali biti pozorni na dejstva, ki jih navadno ne povezujemo
z umetnostjo: ~as, ki so ga potrebovali za izdelavo podobe, se je od konca srednjega veka kraj{al, svoje
delovne postopke so racionalizirali in to se je odra‘alo tudi na izdelkih, posebno tistih, ki so bili delani
za tr‘i{~e – teh pa je bila ve~ina. ^e se je slikar za neposrednega naro~nika {e potrudil za natan~no
izdelavo vseh potrebnih detajlov, pa se mu pri delih za trg minucioznost nikakor ni izpla~ala: modni
‘anri so vedno na{li pot do manj izbir~nih kupcev. Dolo~eni sloji so od 17. stoletja dalje na vsak na~in
hoteli imeti med opremo svojih hi{ tudi slike, moderne slike, pa ~etudi »na ducat ceneje«, ki so jih
predstavljale serije »cezarjev«, krajin, bene{kih dam, ‘ivali ali tiho‘itij, kar je bil izum tega podob
la~nega ~asa. Po takih izdelkih so pridno segali tudi najbolj peti~ni.
V Angliji 18.stoletja, kakor sta v svojem referatu prikazala Maxine Berg (Norwich) in Mattew
Craske (Oxford), so se pojavili trgovci z luksuznim blagom, ki so bili taki poznavalci, da so jih najemali
za svetovalce pri opremi bivali{~ – predniki dana{njih dizajnerjev. Izobra‘eni trgovci preteklih ~asov
tudi v Evropi in ne le pri nas {e ~akajo, da bi stroka do dobra raziskala njihovo mesto v dru‘bah po
koncu srednjega veka in njihovo vlogo v zadevah okusa. Pri nas – in ve~inoma tudi drugje – so si elite
pomagale kar s poznavalci iz lastnih vrst, ki so imeli znanje in oko za vse, s ~emer se je moral obdati
~lovek, ki je hotel kaj veljati. Ena takih osebnosti je bil v okolju dolenjskih gradov druge polovice 17.
stoletja kanonik Matija Kastelec, ki je bil ne le literat in jezikoslovec, ampak tudi mojster stavbarstva in
493ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
svojim plemenitim sodobnikom avtoriteta pri takrat tako aktualnem preurejanju gradov. Valvasor pa je
naravnost klasi~en zgled, kako so med elitami nastajali novi svetovi odli~nosti: potovanja, negovanje
stikov in zbirateljstvo.
V temle zapisu sem lahko predstavila le majhen del bogate vsebine zbornika, ki poleg vseh refera-
tov prina{a tudi diskusijo, ki je v tem okolju nikoli ni treba posebej spodbujati in je vedno zanimivo
dopolnilo. Zbornik Economia e arte Secc.XIII-XVIII. Atti della »Trentatreesima Settimana di studi« 30
aprile–4 maggio 2001 je mogo~e naro~iti preko elektronske po{te in{tituta: datini@mbox.comune.prato.it
Maja @vanut
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)494
O ~em smo pisali v zgodovinskem ~asopisu
… pred petimi desetletji?
S to ekspedicijo je bila Maximova glavna sila na severo-vzhodni strani Italije oslabljena, a
ravno tjakaj se je nameril Teodozij, ki se je hitro pomikal iz Carigrada. Dne 14. junija leta 388
je bil ‘e v Stobiju, prodiral je z vso svojo mo~jo neovirano po prastari voja{ki cesti v dolini
Vardarja, Morave in nazadnje Save proti severo-vzhodu do Siscije. Tukaj je njegova konjenica
kljub visokemu stanju vode pre{la ~ez Savo, nenadoma udarila na sovra‘nika in ga popolnoma
porazila. (Josip Klemenc, Teodozijev pohod proti Maximusu iz Siscije do Petovija, Z^, 6–7,
1952–-1953, str. 79)
… pred {tirimi desetletji?
Precej manj{i pomen kot diafilm ima {olski radio. Radijske oddaje poslu{a razmeroma malo
{tevilo u~encev; radio {e ni postal nepogre{ljiv sestavni del pouka, temve~ slu‘i bolj prigodni in
ob~asni dopolnitvi in poglobitvi u~ne snovi. Prav u~inkovit u~ni pripomo~ek obeta postati
televizija. Prvim poskusnim oddajam v letu 1963 bodo ‘e januarja leta 1964 sledile redne
televizijske oddaje za {ole, ki bodo vsebovale tudi zgodovinske teme. (Bogo Stupan, Problem
zgodovinskega pouka na na{ih {olah, Z^, 17, 1963, str. 98)
… pred tremi desetletji?
Glavna oseba – duhovnik Simon, doma iz Celja, nadarbinar in uslu‘benec gornjegrajskega
samostana, biv{i ‘upnik v Ho~ah pri Mariboru, je doslej znan le iz obeh na{ih dokumentov.
Oktobra 1398 se omenja kot ‘upnik v Ho~ah ‘e neki Peter. @upnija sv. Jurija v Ho~ah je bila 9.
februarja 1398 inkorporirana gornjegrajskemu samostanu in je tako razumljivo, da je samostan
prevzel biv{ega ‘upnika v svojo slu‘bo. (Bo‘o Otorepec in Josip @ontar, Bo‘ja sodba (ordal)
sve~e v Kamniku leta 1398, Z^, 27, 1973, {t. 3–4, str. 322)
… dvema desetletjema?
V Dubrovniku so o ob~inskem u~itelju prvi~ razpravljali v Malem svetu 6. marca 1333. V
slu‘bo je bil sprejet Nikola iz Verone kot magister gramaticus. Dolo~ili so mu 10 perperjev
letne pla~e, posebno {olnino pa so morali pla~evati tudi otroci. S prihodom tega u~itelja v
Dubrovnik se smatra za~etek delovanja javne mestne {ole. (Ignacij Voje, Vplivi Italije na {olstvo
in s tem povezan kulturni razvoj v Dalmaciji ter v Dubrovniku v srednjem veku, Z^, 37, 1983,
{t. 3, str. 204)
… pred desetletjem?
Zaradi bolj{e predstave si oglejmo {e strukturo ene izmed me{~anskih vil v Ljubljani na za~etku
stoletja. Ob tej prilo‘nosti sem izbral vilo nem{ke me{~anske dru‘ine, katere lastnik je bil dr.
Otto Vallentschag, odvetnik in hi{ni posestnik v Ljubljani. Vila je bila zgrajeno do za~etka julija
1907. Bila je enodru‘inska. Lastnik je vilo zavaroval proti po‘aru, hkrati pa je zaradi bli‘ine
ju‘ne ‘eleznice poskrbel tudi za po‘arno varnost. Tako tla kot stropi so bili betonski.
Protipo‘arnim predpisom je ustrezala tudi stre{na kritina, saj je bila streha pokrita z eternitom.
(Andrej Studen, Zapis o bivanjskih razmerah nem{kih in slovenskih vi{jih me{~anskih slojev v
Ljubljani na za~etku stoletja (primer naselja vil v kapucinskem predmestju v Ljubljani), Z^, 47,
1993, {t. 3, str. 422 )
495ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
OCENE IN PORO^ILA
D a r j a  [ t e r b e n c  E r k e r, Quid lacrimis … Rimska ‘enska pred obli~jem smrti med 2. stol.
pr. n. {t. in 2. stol. n. {t. Ljubljana : Zalo‘ba /*cf, 2002. 271 strani.
V delu Quid lacrimis… nam avtorica Darja [terbenc Erker skozi predstavitev poteka in simbolike
pogrebnih obrednih nalog aristokratskih matron iz rimskih senatorskih in vite{kih dru‘in v obdobju
med 2. st. pr. n. {t. in 2. st. n. {t. prikazuje vlogo ‘ensk v rimski dru‘bi navedenega obdobja. V nasprotju
z mnenjem nekaterih avtorjev, ki polo‘aj rimske ‘enske ozna~ujejo kot marginalen in manjvreden, na
osnovi preu~evanja njihovih obrednih nalog ugotavlja, da so jim prav zadol‘itve pri opravljanju po-
grebnih obredov zagotavljale, da na dru‘beni lestvici niso bile manjvredne, marve~ so s svojimi nalo-
gami dopolnjevale mo{ke vloge in omogo~ale, da je dru‘ba z njihovim sodelovanjem normalno delova-
la. Z izpolnjevanjem svojih nalog so ‘enske mo{kim zagotavljale, da so ostajali ritualno ~isti in tako
sposobni opravljanja obredov v imenu dr‘avljanske skupnosti ter posredovanja med svetom ljudi in
svetom bogov.
Po merilih antike je pojem onesna‘enja zajemal osebe in stvari, ki niso pripadale nobeni izmed
obstoje~ih skupin, marve~ so bile nekje vmes. Vse meje in robovi med raznimi kategorijami so veljali
za nevarne in povezane z onesna‘enjem. Tako so imele osebe pri prehodu med razli~nimi statusi po-
lo‘aj, ki je bil zunaj obstoje~ega reda. To ni veljalo le za nepokopane mrtve, ampak tudi za pravkar
rojene otroke. Novorojenca so poimenovali in ga dokon~no vklju~ili v rimsko dru‘bo {ele en rimski
teden po rojstvu. V vmesnem ~asu med rojstvom in lustralnim dnem pa je otrok bival med svetom senc
in svetom ‘ivih. [ele o~i{~evalni obred na lustralni dan, teden dni po fizi~nem rojstvu, je tudi obredno
sklenil otrokovo rojstvo, ki mu je dru‘ina tega dne dala ime (praenomen) in ga dokon~no sprejela
medse. @enske so bile edine, ki so pri porodu neposredno sodelovale, zato je bilo tudi o~i{~evanje
onesna‘enja povezanega s porodom v prvi vrsti njihova naloga. Mo{ki ni smel priti v stik z otrokom,
dokler ni bila opravljena prva stopnja o~i{~enja, ki je obsegala umivanje novorojenca in odstranjevanje
porodne ne~isto~e. V obredih umivanja so ‘enske o~istile del onesna‘enja, ki je ob prihodu na svet
spremljal otroka, in ga tako pripravile na prvo sre~anje z mo{kimi ~lani dru‘ine.
V primerjavi z rojstvom je bila smrt le pot v nasprotni smeri. Medtem ko so Rimljani rojstvo razu-
meli kot prihod iz de‘ele senc, je pomenila smrt odhod vanjo. V obeh primerih so prehod med dvema
svetovoma omogo~ile ‘enske, ki so lahko edine oba biolo{ka dogodka prevedle v dru‘beno realnost.
Tako kot ob rojstvu so ‘enske tudi v primeru smrti opravile niz ritualnih nalog, povezanih z o~i{~evanjem
onesna‘enja. Sorodnice so opravile obrede umivanja in maziljenja trupla, poskrbele so, da je bil umrli
lepo oble~en v ~isto obleko in ga pokrile z mrtva{kim prtom. @enske so bile v tesnej{em stiku z umrlim
ter se v obredih, ki so jih v pripravah na pogreb opravljale, s smrtjo neposredno onesna‘ile. Mo{ki so v
obrede ob rojstvu in smrti posegli {ele tedaj, ko so ‘enske ‘e opravile prvo stopnjo obrednega o~i{~enja.
^eprav so bili kljub temu tako kot vsi udele‘enci pri pogrebu vsaj simbolno onesna‘eni, je bila njihova
stopnja onesna‘enosti v primerjavi z onesna‘enjem ‘ensk vendarle verjetno nekoliko manj{a. Morda so
bili prav zato mo{ki tisti, ki so po zaklju~enih obredih na simbolni ravni o~istili celotno dru‘ino in tudi
vse ostale udele‘ence. Pogreb je namre~ onesna‘il vse, ki so umrlega pospremili na njegovi poti iz
sveta ‘ivih, saj so se skupaj z njim tudi sami pribli‘ali svetu mrtvih in ves ~as opravljanja obredov bivali
na meji obeh svetov. Za mo{ke, ki so tudi pri pogrebu tako kot sicer nastopali v vlogi predstavnikov
dru‘ine pred o~mi skupnosti, je bil po tednu dni z daritvijo Cereri na pokojnikovem grobu in s pojedino,
ki je daritvi sledila, pogreb kon~an in ~isti slehernega onesna‘enja so se lahko znova v celoti vklju~ili v
javno ‘ivljenje.
Druga~e kot mo{ki pa ‘enske tudi po tednu dni o~i{~evanja pogosto niso prekinile svojega ‘alo-
vanja. To je bilo ob obredih o~i{~evanja pokojnika glavna naloga udele‘enk pogrebnega rituala. @enske
so z naricanjem, pri katerem so si do krvi razpraskale objokana lica in razgaljene prsi, ob truplu pokoj-
nika izra‘ale svojo ‘alost in dol‘nost do umrlega. Ob tem so ‘alovalke tudi obredno kri~ale in v lamen-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)496
tacijah ritualno izra‘ale svojo ‘alost nad izgubo. Lamentacije in petje ‘alostink so bile edina oblika
javnega govora, ki je bila ‘enskam dostopna v pogrebnem ritualu. @enske lamentacije in klicanje po
ma{~evanju umorjenih sorodnikov so bili izrednega pomena v arhai~ni rimski dru‘bi, v kateri je vladal
zakon krvnega ma{~evanja. Zaradi te poteze ‘enskega ‘alovanja, ki je s spodbujanjem krvnega ma{~evanja
vodilo k vedno novim umorom, so ‘e v 5. st. pr. n. {t. obseg lamentacij zakonsko omejili. Kasneje se je
spremenila tudi zahtevana oblika ma{~evanja. Novi obi~aji so v zadnjem stoletju republike in v dobi
cesarstva pri re{evanju sporov med dr‘avljani dajali prednost sodi{~u, na katerem je klic po krvnem
ma{~evanju nadomestila sodna obravnava. Dol‘nosti ma{~evanja je bilo tako zado{~eno tedaj, ko so
sorodniki umorjenega dosegli, da je bil morilec iz Rima izgnan.
Z omejevanjem ‘enskega ‘alovanja se je manj{al vpliv in pomen ‘enskega glasu v javnosti. Pred-
vsem ‘enske nizkega rodu so tako izgubljale mo‘nost nastopa pred {ir{o skupnostjo, saj v nasprotju z
matronami iz aristokratskih dru‘in niso mogle sodelovati v javnih obredih. Druga~e kot ‘enske ni‘jih
slojev so bile matrone aristokratskih dru‘in poleg zasebnih dol‘ne opravljati tudi javne obrede. Vir
‘enske mo~i je bil tudi v primeru javnih obredov prav v njihovem ‘alovanju. @ensko ‘alovanje v supli-
kacijah in peploforijah je bil eden izmed pomembnih elementov prepri~evanja bo‘anskih dobrotnikov,
naj pomagajo skupnosti v njenih najte‘jih trenutkih. Ker so pripro{njice od bogov izprosile pomembne
usluge za rimsko skupnost, so jim pripisovali, da imajo veliko mo~, ki se poka‘e, ko se dr‘ava znajde v
kriznem polo‘aju. Elemente ‘alovanja lahko zasledimo tudi v Cererinih obredih, ki so jih prav tako
opravljale ‘enske. Vsakoletni obredi so se za~eli konec junija ali v za~etku julija, ko je ‘e dozorevalo
‘ito. V njih so ‘enske tako kot v obredih ob porodu in smrti nastopile kot osebe, ki omogo~ajo prehode
med razli~nimi svetovi. Podobna je bila vloga ‘ensk {e v nekaj drugih obredih.
Kako pomembno je bilo ‘ensko ‘alovanje in njihova sposobnost, da kot posrednice sodelujejo pri
prehodu med razli~nimi svetovi in stanji, kot idealen rimski zakonski par prikazujeta flamen in flami-
nika Dialis. Flamen Dialis je bil med vsemi sve~eniki v Rimu najbolj ob~utljiv za onesna‘enje s smrtjo,
zato je lahko ‘aloval le s posredovanjem svoje ‘ene. Flaminika Dialis je trikrat na leto (v marcu, maju
in juniju) obredno ‘alovala in izkazovala duhovom umrlih ~asti, ki so jim pripadale. Avtorica ‘alovanje
Jupitrove sve~enice povezuje z njenim posredovanjem pri odpiranju prehodov med razli~nimi ~asovni-
mi cikli: marca se je za~enjalo rimsko novo leto, maja je pomlad pre{la v poletje, junija pa naj bi bil
obred ‘alovanja povezan s pri~akovanjem poletnega solsticija. Flaminika je z ‘alovanjem dopolnjevala
mo‘eve obrede in mu omogo~ala, da je nemoteno opravljal svoje religiozne naloge. Ravnala je tako kot
vse druge ‘enske v rimski skupnosti, ki so prevzele odgovornost za ‘alovanje ob smrti sorodnikov in s
tem mo‘em omogo~ile, da so nemoteno izpolnjevali svoje dru‘bene vloge. Ker so ‘enske dopolnjevale
obredne zadol‘itve svojih mo‘, med obrednimi nalogami enih in drugih ni mogo~e vzpostaviti hie-
rarhije. Zato avtorica ob koncu svoje knjige ugotavlja, da so v sistemu rimske religije tako mo{ke kot
‘enske naloge enako nepogre{ljive in nujno potrebne za nemoteno delovanje rimske dru‘be.
V knjigi obdelano tematiko, ki sem jo zelo na kratko predstavila le v nekaj osnovnih potezah, je
avtorica raz~lenila v {tiri glavne sklope poglavij. V prvem se je posvetila primerjavi ‘alovanja, kot ga
poznamo danes, s tistim, ki je bilo v navadi v izbranem obdobju; v drugem je zelo podrobno predstavila
mo{ke in ‘enske ritualne naloge ob rojstvu in smrti; tretje poglavje je namenila prikazu ‘alovanja in
o~i{~evanja kot ‘enskih dru‘benih nalog; v ~etrtem poglavju pa je kratko povzela sklepe svoje raziska-
ve in jih zaklju~ila z ugotovitvijo, da se ‘enske in mo{ke dru‘bene vloge v Rimu dopolnjujejo in med-
sebojno harmoni~no prepletajo. Zato nobeni skupini ne moremo pripisati prvenstva, pa~ pa sta zaradi
svoje nepogre{ljivosti za uspe{no delovanje rimske dru‘be obe enako pomembni.
^eprav delo po svoji vsebini nikakor ni enostavno, saj se avtorica v njem loteva vrste zelo zaplete-
nih vpra{anj, pa avtori~in preprost in razumljiv na~in pisanja omogo~a, da se skozi delo brez te‘av
lahko prebije tudi bralec, ki se s predstavljeno problematiko v delu {ele prvi~ seznanja. Tega ne omogo~a
le avtori~in slog pisanja, ampak tudi njeno nenehno navajanje primerov iz bogate anti~ne literarne
zapu{~ine in redkih ohranjenih primerov likovnega sveta, ki ne prispeva le k ve~ji razumljivosti in
nazornosti dela, marve~ znanstveno pisanje na najbolj{i na~in predstavlja kot zelo prijetno branje.
A l e n k a  C e d i l n i k
497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku. 6/1, (Listine 1246-1255). Uredil France Ba-
raga na podlagi gradiva Bo‘a Otorepca. Ljubljana : Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU,
Zalo‘ba ZRC SAZU, 2002. 296 strani. (Thesaurus memoriae. Fontes ; 2).
Ko je leta 1928 lu~ sveta zagledal peti zvezek Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki
ga je pri Leonovi dru‘bi v Ljubljani izdal Milko Kos, niso verjetno niti najve~ji pesimisti pri~akovali,
da bo treba na naslednji zvezek zbirke, ki predstavlja nujno osnovo za resno in strokovno delo na
podro~ju medievistike, ~akati skoraj petinsedemdeset let. V zadnjih petdesetih letih je bilo sicer ve~
pobud, ki so imele cilj poskrbeti za na~rtno izdajanje virov za slovensko zgodovino. Leta 1972 je bil
celo sprejet in objavljen Program edicij virov za slovensko zgodovino, ki mu naj bi sledile institucije pri
izdajanju gradiva.1 Toda zdi se, da so kasneje objavljene edicije virov bile kljub sprejetemu Programu
prej plod osebnega interesa in agan‘maja izdajatelja kot pa posledica na~rtnega in koordiniranega sku-
pinskega zbiranja in publiciranja gradiva. Velik deficit je bilo ~utiti zlasti na podro~ju izdajanja listin-
skega gradiva. Razen Otorep~evega Gradiva za zgodovino Ljubljane, ki je iz{lo v obliki (slabo) ciklo-
stiranega tipkopisa, in Mlinari~evega Gradiva za zgodovino Maribora ni pri{lo do nobene obse‘nej{e
objave listinskega gradiva.
To sicer ne pomeni, da je delo na tem segmentu povsem zastalo. Posamezniki so za lastne potrebe
evidentirali listine po doma~ih in tujih arhivih, vendar je ‘al takó zbrano gradivo {ir{i javnosti ostajalo
nedostopno. Po zagnanosti in uspe{nosti zbiranja je izstopal Bo‘o Otorepec. Kot plod njegovega truda
je na SAZU nastal v obliki tipkopisa skoraj pet tiso~ enot obsegajo~ korpus listin, ki ga je Otorepec
poimenoval Centralni katalog srednjeve{kih listin. Njegovi marljivosti in benevolentnosti pri dostopno-
sti do kartoteke se gre zahvaliti, da je mlaj{a generacija medievistov lahko bolje osvetlila nekatera
vpra{anja iz slovenske zgodovine iz ~asa poznega srednjega veka. V zadnjem desetletju je dozorela
ideja o izdaji tega obse‘nega korpusa.
Baragova izdaja Gradiva je prvi korak k izpolnitvi te ideje, ~eprav je isto~asno tudi bistveno ve~ kot
to. Dejansko zdru‘uje projekt nadaljevanja Kosovega gradiva in izdajanja Otorep~eve kartoteke. Bara-
go povezuje s Kosom letnica 1246 (gradivo za omenjeno leto je objavljeno tako pri Kosu kot pri Bara-
gi), Otorep~eva kartoteka pa predstavlja osnovo, na kateri se je gradilo. Kot poudarja Baraga v predgo-
voru je s prvimi pripravami za izdajo za~el ‘e Bo‘o Otorepec. Gradivo v svoji kartoteki, ki je prvotno
zajemala zgolj 24 prepisov listin in nekaj regestov, je Otorepec dopolnil z gradivom, ki je bilo ‘e
objavljeno v drugih doma~ih in tujih publikacijah. Tako se je {tevilo enot dvignilo na 187. V tej fazi se
je v delo vklju~il Baraga. Ugotovil je znatne pomanjkljivosti v do tedaj zbranem materialu. Prepise je
oblikovno in vsebinsko poenotil, objavljene vire pa je obdelal skladno z zastavljenimi edicijskimi na~eli.
Gradivo je {e dodatno dopolnil in preveril pravilnost prepisov. Vse skupaj je zahtevalo ogromno truda,
obseg gradiva pa je narasel na 298 enot. Mislim, da ne bo dale~ od resnice, ~e trdim, da lahko prvi del
{este knjige Gradiva za slovensko zgodovino v srednjem veku {tejemo za Baragovo avtorsko delo, saj
bi zbrani material brez njegovega vlo‘ka te‘ko zadovoljil sodobne zahteve pri izdajanju virov.
^eprav naj bi bilo Baragovo Gradivo nadaljevanje Kosovega predstavlja izdaja bistveno nadgra-
dnjo prvotnega koncepta. Mo~no spremenjene potrebe stroke so od avtorja zahtevale druga~en pristop.
Kot najpomembnej{a razlika izstopa dejstvo, da se je Baraga omejil zgolj na listinsko gradivo. Narati-
vne vire pu{~a ob strani, saj za~ne, kot pravi Baraga, njihovo {tevilo s sredino 13. stoletja strmo nara{~ati.
Enako so se spremenili tudi kriteriji, po katerih je Baraga gradivo uvrstil v izdajo. ^e je Kos govoril {e
o Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku in torej obravnaval predvsem slovenski etni~ni
prostor, se je Baraga omejil na gradivo za slovensko zgodovino. V svojo izdajo je gradivo vklju~eval na
osnovi {tirih kriterijev, in sicer, da so bile listine izdane na ozemlju dana{nje Slovenije, da je izstavitelj
ali prejemnik listine ‘ivel na ozemlju dana{nje Slovenije, da se v njih omenjajo kraji ali osebe z ozemlja
1 O prizadevanjih v zvezi z objavljanjem virov prim. Darja Miheli~, Razmislek o objavljanju starej{ih arhivskih
spisov. V: Z^ 40 (1986) 1–2, str. 117–139.
 ^lanek se ne omejuje zgolj na Slovenijo, ampak opisuje prizadevanja v okviru nekdanje Jugoslavije ter prime-
rja ekdoti~na pravila pri nekaterih izdajah virov.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)498
dana{nje Slovenije ali pa da se v listini v {ir{em okviru omenjajo Koro{ka, [tajerska in Istra, v kolikor
tvorijo del dana{nje Slovenije.
V primerjavi s Kosom se je spremenila tudi oblika izdajanja. Medtem ko pri Kosu prevladujejo
zapisi v obliki regesta ter delni prevodi pomembnej{ih in zanimivej{ih virov, objavlja Baraga listine
ve~inoma v obliki celotnega teksta. V odlomkih so objavljene samo tiste listine, ki so pomembne za nas
le zaradi omembe krajev ali oseb z dana{njega ozemlja Slovenije, a vsebinsko z njimi niso povezane, v
regestih pa so objavljene tiste listine o delovanju pomembnih oseb, katerih aktivnost se je dotikala
takratne slovenske zgodovine le obrobno, njihove odlo~itve, o katerih govori regest pa so bile za Slo-
vence pomembne. Uporabljeni kriteriji in oblika izdajanja se zdijo smiselni. Pri tako koncipiranih izdajah
je pa~ potrebno skleniti kompromis med obsegom in informativnostjo izdaje. Za na{o zgodovino bi bilo
vsekakor zanimivo in uporabno celotno gradivo gori{kih grofov, ne samo tisto, ki se nana{a na na{e
ozemlje, zanimivi bi bili tudi na primer devinski gospodje. Podobne ‘elje in potrebe stroke bi verjetno
lahko {e na{tevali. Za kasnej{e obdobje bi bilo kljub vsemu smiselno razmisliti o bolj fleksibilnem
geografskem kriteriju za objavo, zlasti ker se za 14. in 15. stoletje bistveno zmanj{a tudi {tevilo tujih
izdaj, s katerimi je mo‘no zapolniti vrzel pri poznavanju virov.
Struktura edicije sledi modernim principom izdajanja listin, ki jih je Baraga v predgovoru natan~no
popisal. Za obi~ajno navedbo datuma in kraja izstavitve stoji regest. Sledijo podatki o izvirniku in
prepisih, podatki o morebitnih objavljenih fotografijah listin, objavah celotnega besedila listine oziro-
ma njenega regesta in morebitne literature povezane z vsebino listine. Temu sledijo dodatna pojasnila o
pravni ali stvarni vsebini in o vpra{anjih datacije. Prav ta pojasnila pogosto poka‘ejo na Baragovo
odli~no poznavanje dosedanjih izdaj virov in strokovne literature. Pred samim besedilom listine so
navedene {e morebitne dorzalne notice. Tekstu listine sledijo podatki o pe~atih z njihovim kratkim
opisom.
Uporabljena edicijska na~ela bistveno ne odstopajo od smernic, ki jih priporo~a zveza nem{kih
zgodovinskih in anti~nih dru{tev2, razen v tem, da Baraga navedbe o merah listine in slike navaja na
milimeter natan~no in jih ne zaokro‘uje na priporo~enih 0,5 centimetrov. V splo{nem so lahko kriteriji,
ki jih uporablja Baraga, ob upo{tevanju pripomb dobra osnova za bodo~e izdaje listinskega gradiva.
Vsekakor pri tem velja temeljno pravilo v ekdotiki, da je bolj od splo{ne uniformiranosti pravil pomem-
bno dosledno spo{tovanje in uporaba na~el, za katere se je odlo~il izdajatelj in jih predstavil v uvodu k
publikaciji.
Opisu uporabljenih kriterijev sledita razlaga kratic ter seznam virov in literature, po kateri je ~rpal
Baraga. Zlasti slednji, ki obsega 210 naslovov, predstavlja dragocen pregled nad izdajami virov in z
njimi povezano literaturo. Prevladujejo predvsem izdaje virov iz avstrijskega in italijanskega jezikov-
nega prostora.
Iz zbranega gradiva je razvidno izredno natan~no in marljivo delo Franceta Barage. Kljub temu se
izdaja ni mogla izogniti nekaterim pomanjkljivostim, ki jih gre bolj kot avtorjevi povr{nosti pripisati
tiskarskemu {kratu. Tako je na primer pri navajanju literature po pomoti izpadel naslov Dopplerjevega
~lanka objavljenega leta 1871 v Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde. Gre za
~lanek z naslovom Die ältesten Originalurkunden des fürsterzbischöflichen Consistorialarchives zu
Salzburg, ki za slovensko zgodovino ne prina{a bistvenih informacij, saj se samo v eni izmed listin med
pri~ami omenja Hertneid Ptujski. Podobno se pri navajanju splo{nih okraj{av prikrade nekaj nedosled-
nosti, ko se pri nekaterih kraticah navaja samo slovenski pomen kratice, pri nekaterih pa zgolj original-
na razre{itev okraj{ave, ne pa oboje kot pri vseh ostalih. Toda to so dejansko zanemarljive napake, ki ne
vplivajo na kvaliteto izdaje. Poudarjanje takih pomanjkljivosti se zdi bolj pikolovsko iskanje igle v senu
kot pa resna kritika knjige.
Tudi regesti so povzeti zelo korektno. Opozoriti velja le na nekaj terminolo{kih problemov, s kate-
rimi pa se stroka {e ni resneje poprijela. Tako na primer Baraga termin capitaneus generalis, ki se
2 Prim.: Richtlinien für die Edition Landesgeschichtlicher Quellen (izd.: Walter Heinemeyer), Marburg 1978,
str. 7sl.) ali nekateri jugoslovanski (ju‘noslovanski) avtorji (obi~ajno se sledi na~elom, ki jih je postavil M. Milo{evi},
Na~ela izdavanja arhivske gra|e. V: Arhivist 32 (1982) 1–2, str. 225–275. Drugi pomembnej{i avtorji iz ozemlja
nekdanje skupne dr‘ave so {e Ivan Filipovi}, Jakov Stipi{i} in Radovan Samard‘i}).
499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
pojavlja v listini {tevilka 60, s katero cesar Friderik II. sporo~a, da je zaradi svoje odsotnosti na [tajer-
skem postavil za svojega namestnika gori{kega grofa Majnharda III., prevaja dobesedno kot generalni
kapitan. Po mojem mnenju ni potrebe, da bi tudi v sloven{~ini terminolo{ko diferencirali termine capi-
taneus generalis, capitaneus terae in capitaneus. Vsi trije termini dejansko ozna~ujejo funkcijo de‘el-
nega glavarja. Argument o identi~nosti izrazov potrjuje tudi kasnej{a raba v listinah. Majnhard III.
Gori{ki je tako v listini, s katero je Hermanu Ortenbur{keum zastavil nekatere dr‘avne domene ozna~en
kot capitaneus Stirie (prim. Baraga 6/1 {t. 93) in ne kot capitaneus generalis. Identi~ni izraz je upora-
bljen tudi v dveh mandatih Friderika II., s katerima capitaneo Stirie daje navodila v zvezi s svojim
sporom s pape‘em Inocencem IV. Baraga v tem primeru prevaja izraz kot [tajerski de‘elni glavar.
Vsebinsko sta termina torej identi~na. Tezi, da je bil izraz capitaneus generalis uporabljen v listini iz
1248 zgolj izjemoma, pritrjuje tudi dejstvo, ki ga navaja Baraga sam v dodatnem pojasnilu pod rege-
stom omenjene listine. Glede na navedbe Winkelmanna lahko domnevamo, da so se pri izdaji omenjene
listine naslonili na formular, ki je bil pogosto uporabljen pri imenovanju cesarskih uradnikov v Italiji.
Tudi Janez Vetrinjski je v svoji Knjigi resni~nih zgodb ne diferencira med posameznimi pojmi. Kot
capitaneus generalis ozna~i zgolj Ulrika iz Durenholza, ki ga je na mesto dele‘nega glavarja Koro{ke
in Kranjske postavil Otokar PVemisl.
Baragovo Gradivo je vsekakor dragocen pripomo~ek za bodo~e delo. Uporabljati ga bo moral vsak,
ki bo ‘elel resno pristopiti k razre{evanju vpra{anj povezanih z za~etkom interregnuma v na{ih krajih in
drugimi vpra{anji iz tega ~asa. Izdaji gre o~itati eno samo slabost, na katero opozarja ‘e Baraga sam.
Knjiga namre~ ne vsebuje niti krajevnega niti osebnega indeksa, ki je eden bistvenih pripomo~kov v
takih izdajah. Baraga obljublja, da naj bi bil objavljen v naslednjem zvezku. Enako pogre{amo dopol-
nilo gradiva, ki sta ga objavila France in Milko Kos. V letih po izdaji prvih petih zvezkov Gradiva je
bilo namre~ odkritih precej dokumentov, ki bistveno spreminjajo podobo in interpretacijo ~asa do 1246.
Kljub vsemu gre Francetu Baragi ~estitati za opravljeno delo. Ob stoti obletnici izida prve knjige
Kosovega Gradiva in po skoraj petinsedemdesetih letih objave petega zvezka lahko samo upamo, da bo
do izdaje naslednjega zvezka pri{lo hitreje kot se je zgodilo v tem primeru. Slovenska medievistika ga
namre~ krvavo potrebuje.
J a n e z  M l i n a r
C h r i s t i a n  L a c k n e r, Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichi-
schen Herzoge (1365–1406). Wien : R. Oldenbourg, 2002. 471 strani. (Mitteilungen des Instituts für
Österreichische Geschichtsforschung. Ergänzungband; 41)
Obse‘na monografija iz Spittala ob Dravi izvirajo~ega in na In{titutu za avstrijske zgodovinske
raziskave delujo~ega dunajskega medievista, se ukvarja s fenomenom dvora. Do pred dobrim deset-
letjem je bil dvor predvsem domena literarnih in umetnostnih zgodovinarjev ter muzikologov, saj je bil
zaradi mecenstva, delavnic, naro~il in na njemu delujo~ih umetnikov obravnavan predvsem ali pa kar
izklju~no kot kulturni pojav. [ele postopoma se je uveljavilo spoznanje, da je bil dvor ena najpo-
membnej{ih politi~nih, socialnih in celo konzumentno-gospodarskih institucij srednjega in novega veka.
Polivalenca dvora je bila vsekakor ve~ja kot se je mislilo. Med njegove glavne »naloge« je spadalo, da
je organiziral vsakdanje ‘ivljenje, da je skrbel za pristop do kneza in za njegovo varnost, da je vzdr‘eval
in pove~eval njegov presti‘, da je nevtraliziral in integriral elite mo~i in seveda, da je vladal in upravljal.
Tako je v zadnjem ~asu nastala v nem{kem prostoru vrsta del, ki so se z dvorom kot oblastno-politi~nim
in tudi socialnim fenomenom poznega srednjega veka ukvarjala na primerih kraljevskega dvora Luk-
sembur‘anov ter de‘elnokne‘jih dvorov renskih palatinskih grofov, bavarskih Wittelsbachov in tudi
Wettinov. Pri tem so se v konceptualnem oziru oblikovali trije raziskovalni pristopi k temi. Prvi, ki je
dal pe~at vrsti münchenskih disertacij o dvoru bavarskih Wittelsbachov, obravnava v svojem sredi{~u
dvorno pisarno in njeno pisno produkcijo, medtem ko so dvor, svèt in sistem vladanja obravnavani bolj
postransko. Ta »zgodovinsko-pisarni{ki« koncept, ki je s svojimi raziskavami razli~nih pisarni{kih rok
in notranjih ter zunanjih zna~ilnosti listin izrazito paleografsko in diplomati~no usmerjen, je do‘ivel
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)500
kritiko v smislu, da je s tem, ko je v sredi{~e postavil pisarno, postavil stvari na glavo; pisarna namre~
– kljub najve~ji mno‘ini sproduciranega gradiva in s tem ohranjenih virov – na dvoru ni bila najpo-
membnej{a institucija, saj ni bila niti center politi~nega odlo~anja, niti ni imela najve~je politi~ne te‘e:
tu je bil ob knezu zlasti pomemben dvorni svèt. Drugi pristop je v sredi{~e svojega raziskovalnega
zanimanja postavil proces oblikovanja kne‘je rezidence, ki pomeni premik od vladanja s poti do vla-
danja z enega mesta. Prou~evanje in raziskovanje kne‘jih itinerarjev je znotraj tega sklopa razumljivo
dobilo enega osrednjih mest. Tretji konceptualni pristop razume dvor predvsem kot socialni sistem, ki
ga tvorijo med seboj povezani posamezniki (Personenverbände). Ta pristop je usmerjen v raziskovanje
konkretnih na dvoru delujo~ih histori~nih oseb, mehanizmov njihovega rekrutiranja, socialnih mre‘ iz
katerih so izhajali in v katere so se povezovali ipd. Temeljno za ta osebno-zgodovinski in prozopo-
grafski pristop je spoznanje, da je poznosrednjeve{ke upravne institucije mo‘no razumeti samo iz zgodo-
vine njihovih nosilcev, da je urad manj pomemben od patrimonialnega odnosa slu‘abnika do gospoda.
[tudija Christiana Lacknerja je sku{ala povezati vse tri sodobne konceptualne pristope in se – kot je
razvidno ‘e iz kazala – ukvarja tako z nosilci posameznih uradov, kot tudi s kne‘jim itinerarjem in dvorno
pisarno. V sredi{~u knjige stoji dvor kot »politi~na tvorba«, kot sredi{~e odlo~anja in kot instrument
vladanja in upravljanja. Gre za urade in funkcije v smislu strukturne analize dvora, za svèt in za pisarno,
pa tudi za dvor kot »socialno tvorbo«, kot vsoto vseh tistih oseb, ki so skozi svoje urade in funkcije tvorili
kne‘evo najbli‘jo okolico. Tematsko se delo ve‘e na habsbur{ki dvor v drugi polovici 14. stoletja, natan~neje
na ~as od smrti Rudolfa IV. Leta 1365 pa do smrti njegovega ne~aka Viljema v letu 1406. Vsega skupaj gre
torej za dobrih {tirideset let, v katerih sta bili osrednji politi~ni figuri Rudolfova brata Albreht III. († 1395)
in Leopold III. († 1386) in za obdobje obenem, ki je zaradi notranjedinasti~nih sporov in delitev habsbur{kega
dominija dobilo v historiografiji bolj mra~en pridih. Toda hkrati gre tudi za obdobje, ki se s strukturnozgo-
dovinskega zornega kota vendarle ka‘e tudi kot prelomno-prehodno, v katerem so prvi~ opazni nastavki
moderne dr‘avnosti in dualizma med knezom in de‘elnimi stanovi. Materialna podlaga raziskavi, ki je
zahtevala ve~ let intenzivnega dela, so v najve~ji meri kne‘je listine. Tu je avtor opravil gigantsko delo:
dokumente je zbiral v skoraj sedemdesetih arhiv, raztresenih v prostoru, ki je bil interesna sfera Habs-
bur‘anov in je segal od severne Italije in dana{nje Slovenije preko Avstrije do [vice in ju‘ne Nem~ije.
Rezultat je impresivna zbirka 2250 originalnih listin avstrijskih vojvod za ~as 1365–1406, tako, da se
raziskava lahko opira na res izjemno solidno podlago v virih.
Po uvodnem pregledu, ki uokvirja habsbur{ko politiko obravnavanega ~asa, je prvi del {tudije na-
menjen dvoru v vsej njegovi politi~ni, socialni, gospodarski in tudi kulturni kompleksnosti, ki ga je
okvirno sestavljalo okrog sto oseb. Najvi{jo dvorno {ar‘o je predstavljal dvorni mojster, ki se je prvotno
ukvarjal z znotrajdvornimi zadevami, a je ‘e zelo zgodaj te‘i{~e urada pre{lo v politi~no sfero in njego-
vi nosilci so bili praviloma rekrutirani iz vrst de‘elskih gospodov, to je iz vrst najvi{jega de‘elnega
plemstva. Kak{ne perspektive socialne in ekonomske prosperitete je nudil ta urad njegovim nosilcem,
ka‘e zelo nazorno primer Hansa von Liechtenstein-Nikolsburg, ki je bil skoraj tri desetletja dvorni
mojster in najpomembnej{i svetovalec Albrehta III.: ne samo, da je, sprva skoraj anonimne‘, uspel na
klju~ne dvorne polo‘aje nastaviti svoje sorodstvo in izgraditi mre‘o osebnih povezav, ampak je tako
pove~eval svoja posestva – okrog 1390 je skupaj z brati prakti~no pokupil vse, kar je bilo na razpolago
na avstrijskem nepremi~ninskem trgu – da se je to zdelo nevarno celo vojvodi, ki je svoj alter ego 1394
odstranil z vseh pozicij mo~i in oblasti. Drugi rang znotraj dvornega personala je sredi 14. stoletja
zavzemal komorni mojster, ki je na tem mestu izpodrinil dvornega mar{ala; delovanje slednjega se je
vedno bolj omejevalo le na znotrajdvorne zadeve. »Dela in naloge« komornega mojstra iz virov niso
jasno razvidne, je pa Lackner opozoril, da je staro naziranje, ki je v komornem mojstru videlo organ,
zadol‘en za celotne kne‘je dohodke in odhodke, zagotovo napa~no. Najve~ji del finan~nih zadev de‘el-
nega kneza se v obravnavanem ~asu namre~ ni odvijal na dvoru, ampak v lokalnih uradih, od koder so
se eventualni finan~ni prese‘ki stekali v blagajne centralnih de‘elnih finan~nih organov, kot je bil v
Avstriji hubni mojster ali na [tajerskem de‘elni pisar. Za polo‘aj komornega mojstra na dvoru, ki so se
rekrutirali iz vrst vite{kega stanu, se zdi, da je zelo pomembno vlogo imela njegova fizi~na bli‘ina
knezu, njegova prisotnost v vojvodovi kamri oz. cubiculum-u, medtem, ko je dejanski finan~ni organ,
ki je na dvoru skrbel za dohodke in izpla~ila, bil njemu formalno podrejeni komorni pisar.
Obse‘no poglavje knjige je namenjeno dvornemu ali kne‘jemu svètu, instituciji, ki je bila v litera-
turi ozna~ena kot »delavnica monarhi~nega vladanja« in je bila najvi{je posvetovalno telo kneza. Vse
501ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
do srede 14. stoletja {e ni mogo~e potegniti jasne lo~nice med stalnim dvornim svètom in svètom
de‘elskih gospodov, ki se je sestajal ob posebnih prilo‘nostih. Vsekakor kne‘ji svèt ni bil organ v
modernem birokratskem smislu, ki bi imel stalno {tevilo ~lanov, redne seje in to~no dolo~ene kompe-
tence. Ravno obratno, {tevilo ~lanov je bilo odprto in prakti~no nikoli se niso kot posvetovalno telo
zbrali vsi nosilci naslova svètnik. V bistvu je {lo za ozek krog oseb (dvorni mojster, komorni mojster,
vodja pisarne (kancler) in svètniki brez funkcije na dvoru), ki je bil vezan na kneza in ki je sodeloval
prakti~no pri vseh podro~jih vladanja in upravljanja; med drugim so prav iz te institucije izvirali prvi
impulzi za prora~unsko planiranje in potro{njo. Svèt je poleg tega predstavljal posebno dvorno sodi{~e,
ki mu je predsedoval sam vojvoda in ki se je ukvarjalo s sodnimi zadevami, ki jih je knez potegnil k
sebi, s to‘bami, ki so zadevale komorno premo‘enje in z osebami, ki so posedovale privilegij, da je
vojvoda njihova edina sodna in{tanca. Ve~ina svètnikov je izvirala iz plemi{kim vrst – tako gospodov
kot vitezov – od katerih so bili nekateri duhovni{kega stanu in so ve~inoma pripadali dvorni pisarni.
Izjemoma so bili svètniki tudi me{~anskega izvora in v najvi{je posvetovalno telo so bili pritegnjeni
predvsem zaradi svojega finan~nega znanja in izku{enj.
Sestavni del dvora je bila tudi dvorna kapela. V razliko od predhodnih obdobij njeni ~lani prakti~no
niso bili ve~ vpeti v delo pisarne in kaplanski naslov je dobil bolj ~astni zna~aj. Kdo vse je bil upravi~en
do njega ni bilo jasno definirano, so pa bili posamezni visoki prelati – med njimi {entpavelski opati –
vsi po vrsti tudi vojvodski kaplani. Ukvarjali so se predvsem z duhovnimi zadevami in zato ne ~udi, da
je bila dvorna kapela tudi pomemben kulturni center, kjer sta – ~e omenimo samo Leopolda z Dunaja,
avtorja avstrijske de‘elne kronike o 95 gospostvih – bila formulirana in propagirana tako kne‘je samo-
razumevanje kot dvorno-dinasti~no modelirana de‘elna zavest. Literarna produkcija, ki je tako nastaja-
la na dvoru, se je povezovala s kne‘jim mecenstvom in naro~ili, tako, da velja zadnja tretjina 14. stoletja
za ~as razcveta dvorne umetnost v Avstriji, saj so takrat nastali ateljeji in delavnice, ki so delali izklju~no
ali pa vsaj prete‘no za avstrijske vojvode. Med vrhunske umetni{ke produkte tistega ~asa in miljeja
nedvomno sodi Rationale Durandi (danes Cod. ÖNB 2765) z neprekosljivimi miniaturami, na katerega
sijajni okrasitvi je dobrega pol ducata miniaturistov delalo kar dvajset let.
Drugi del {tudije se ukvarja z itinerarjem avstrijskih vojvod v obravnavanem ~asu. Zaradi velikega
{tevila listin je bil lahko v celoti dobro dokumentiran, medtem ko je reziden~na funkcija Dunaja pred-
stavljena zgolj eksemplari~no na primerih gradbene zgodovine dunajskega Hofburga, kne‘je grobnice
pri sv. [tefanu in razvoju gosposke ~etrti in ~etrti za slu‘in~ad. Zanimivo je, da se je vladarska praksa
Albrehta III. in Leopolda III. zelo razlikovala med seboj. Medtem, ko je prvi ve~ino svojega ~asa
pre‘ivel na Dunaju (ocenjeno na 80–85 %), je drugi ve~ino svojega ~asa pre‘ivel na potovanjih in je
redko ostal dlje kot en mesec na enem in istem mestu; zato Leopold III. prakti~no tudi ni imel »glavne«
rezidence ampak le bolj ali manj priljubljena bivali{~a, med katerimi po {tevilu v njem prebitih dni
izstopa {tajerski Gradec. V prilogi sestavljeni itinerar avstrijskih vojvod ka‘e, da so v slovenski prostor
prihajali bolj redko: Albreht III. je pri{el le trikrat (1369, 1370 in 1374) v Ljubljano, od tega dvakrat
(1370, 1374) skupaj z bratom Leopoldom III., ki je septembra in oktobra 1377 bil {e v Mariboru,
Ljubljani, Kamniku in Ptuju; trikrat pa je bil v dobrih desetih letih pri nas tudi Viljem (1396: Maribor,
Ljubljana, [kofja Loka; 1399: Ljubljana; 1403: Ljubljana).
Tretji del {tudije je, kot ‘e re~eno, namenjen dvorni pisarni in diplomatiki tam sproduciranih listin.
Te se po svoji formi in funkciji v glavnem delijo na privilegije z vise~im pe~atom, mandate s pe~atom,
odtisnjenim na hrbtni strani in litterae clausae, katere je pe~at zapiral. Uporaba papirja na ra~un perga-
menta je bila vedno ve~ja, ~eprav ni presegla okrog 20 %. Nem{~ina kot jezik listinjenja je bila povsem
uveljavljena in latin{~ina se je uporabljala samo {e za romanska obmo~ja habsbur{kega dominija ter
seveda za listine, ki so se tikale duhovnih in cerkvenih zadev. Po eksperimentih Rudolfa IV., ki so
njegovim listinam dajali bolj majestetni videz, se je dvorna pisarna vrnila k obi~ajnim predrudolfin-
skim formam in ususom, edina pomembna novost so bili pisarni{ki zaznamki, ki so postali na listinah
redni in so po vsej verjetnosti pomenili aprobacijo s strani kneza (in svèta). Vodja pisarne je nosil od
srede 14. stoletja naslov kanclerja in je bil kot redni ~lan svèta eden od sokreatorjev kne‘eve politike. V
obravnavanem ~asu so bili vsi kanclerji duhovni{kega stanu in so z izjemo enega samega dosegli {kofovski
naslov, ki so se mu imeli zahvaliti prav zaradi svojega polo‘aja in dela v dvorni pisarni. Izobrazba je na
tem polo‘aju ‘e igrala pomembno vlogo in najmanj trije od {estih kanclerjev obravnavanega obdobja
so {tudirali na univerzi, pove~ini pravo. V razliko od kanclerjev, ki so vsi dobro poznani in izmed
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)502
katerih je morda izpostaviti Johanna Ribija, ki je bil kancler ‘e pod Rudolfom IV. in je imel odlo~ilno
vlogo pri produkciji morda najbolj znanega korpusa ponaredkov poznega srednjega veka, privilegium
maius-a, je ostal pisarni{ki personal slabo oprijemljiv. Z mukotrpno in natan~no paleografsko analizo
ve~ kot dva tiso~ originalnih listin, je avtorju uspelo identificirati roke posameznih pisarjev, od katerih
je le nekatere mo‘no pripisati posameznim imenom. Vsekakor je {tevilo pisarjev {lo v desetine in samo
za Albrehta III. jih je identificiranih 36, medtem ko jih je za Leopolda III., ki je najkasneje od Dunajske
pogodbe leta 1373, s katero je Albreht III. prepustil mlaj{emu bratu upravo nad Kranjsko, Tirolsko in
Prednjimi de‘elami, imel svojo lastno pisarno, evidentiranih 22.
Delo zaklju~ujejo tri priloge z nosilci dvornih uradov, z itinerarjem avstrijskih vojvod in s sezna-
mom pisarni{kih rok ter seveda seznam uporabljenih neobjavljenih in objavljenih virov, literature ter
register krajev in oseb. S {tudijo Christiana Lacknerja je pri{la na knji‘ni trg knjiga, ki odkriva sestavo
in funkcioniranje ene osrednjih poznosrednjeve{kih institucij, ki z novega zornega kota osvetljuje prak-
so vladanja in ki lahko slu‘i kot model za podobne raziskave; te bi bile za‘elene tudi v slovenskem
prostoru vsaj na primeru dvora grofov Celjskih. Vsekakor gre za pomembno knjigo.
P e t e r  [ t i h
K a s p a r  v o n  G r e y e r z, Religion und Kultur. Europa 1500–1800. Göttingen : Vandenhoeck
& Ruprecht, 2000. 395 strani.
Strinjam se, in zato navsezadnje tudi predstavljam navedeno delo, da ve~ina nas, ki se tako ali
druga~e ukvarjamo z zgodovino, te‘ko razume, kak{en pomen in vlogo sta imeli v preteklosti religija in
religioznost. Kljub temu da sveta okrog nas ne moremo ozna~iti za zares sekulariziranega, za svet brez
religioznih ob~utij in navad, ostaja razumevanje vernosti in religioznosti na{ih prednikov »morda nekaj
najte‘jega /…/ v procesu pribli‘evanja njihovi kulturi«. Po prepri~anju Kasparja von Greyerza velja to
tudi za (zahodno in srednje) evropsko religijo in kulturo v letih 1500–1800.
Leta 1947 v Bernu rojeni avtor, predavatelj zgodnjenovove{ke zgodovine na univerzi v Baslu, sku{a
pojmovati religijo ~im {ir{e. Zanj religija ni zgolj cerkvena vernost ali ideologija, ena bolj simpati~na
od druge. Vnaprej{njo bodisi pokroviteljsko bodisi odklonilno ali pa apologetsko dr‘o Greyerz prese‘e
s kriti~no aplikacijo definicije sociologa T. Luckmanna, po kateri je religija »dru‘beno oblikovan, bolj
ali manj utrjen, bolj ali manj obvezen simbolni sistem /…/, pogled na svet, legitimiranje naravnih
in dru‘benih redov (Ordnungen), posami~no presegajo~e osmi{ljanje s prakti~nimi navodili za ‘ivljenje
/…/«. Za to opredelitev se Greyerz odlo~i predvsem iz dveh razlogov: ker je religija kot kulturni pojav
vedno vklju~ena v dolo~en dru‘beni kontekst in ker jo je posebej v predrazsvetljenskem ~asu sre~ati
zlasti v situacijah vsakdana. Ob tem dodaja, da je glede na razmere v zgodnjem novem veku izpostaviti
obrednost, saj je bila ta pomemben del tako katoli{ke kakor protestantske pobo‘nosti in je bila zna~ilna
tudi za tedanjo magijo. (str. 11–12)
Podobno se Greyerz loti pojma kultura, ~eprav je to, kakor sam pravi, izmuzljiva in neiz~rpljiva
tema, ki jo lahko obravnava le obrobno. ^e pogosto navajana opredelitev P. Burka – namre~ da je
kultura »sistem kolektivnih pomenskih vsebin in s tem povezanih vedenjskih oblik in vrednot ter [si-
stem] simboli~nih form (izvedb in artefaktov), v katerih se te izra‘ajo in utele{ajo« – za Greyerza
o~itno ni vpra{ljiva, pa ga precej moti Burkova izpeljava, nana{ajo~a se na t.i. ljudsko kulturo. Kakor
nekaterim drugim kritikom se tudi Greyerzu zdi preozka in preenostranska misel, da bi bilo to kulturo
»morda {e najla‘e razlo‘iti kot neuradno kulturo, kot kulturo podrejenih slojev«. Greyerz poudari, da je
imela dru‘bena elita v 16. in 17. stoletju opazen dele‘ pri ljudski kulturi, medtem ko pri tedanji kulturi
izobra‘encev preprosti ljudje niso bili oziroma so bili le malo udele‘eni. (str. 21–22) Vsekakor je Greyerzu
bli‘e bolj diferencirano razumevanje, ki ga s {tirimi interpretativnimi modeli ponuja B. Scribner. Pojem
ljudska kultura lahko po Scribnerju ozna~uje specifi~ne dru‘bene obi~aje, neuradno kulturo kot kulturo
ljudi zunaj oblastnih in korporativnih struktur, kulturo »praznoverja« in pa kulturo, povezano z elemen-
tarnimi oblikami obvladovanja ‘ivljenja, na primer z astrologijo. (str. 23–24) Kljub temu da se Greyerz
zaveda pomenske nedore~enosti izrazov »ljudstvo« in »ljudski«, vztraja pri oznaki ljudska kultura.
503ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Obenem svari pred preve~ polarizirajo~o obravnavo kulture elit in kulture mno‘ic: vpra{anje, ali je {lo
v nekem ~asu in prostoru dejansko za dihotomijo, naj bo predmet konkretne raziskave.
Sugestivna »svarila« na~elne narave prina{a poglavje »Metodi~no-teoreti~ni razmisleki«. (str. 13 sl.)
V njem se Greyerz najprej zoperstavi dogmatizmu, ki se navadno skriva za opredeljevanjem dolo~enih
vidikov zgodnjenovove{ke religioznosti kot hereti~nih, iracionalnih ali praznovernih. Ni~ manj se ni po
njegovem izogibati t.i. funkcionalisti~nemu pogledu na religijo, saj tudi ta zlahka popa~i raziskovalne
izsledke. Omejevati katero koli religijo na funkcijo dru‘beno-politi~nega instrumenta oblasti – Greyerz
v tej zvezi omenja Marxa – ali funkcijo konstituiranja cerkvene skupnosti – tu Greyerz navaja Durk-
heimovo stali{~e –, pomeni namre~ enostransko poenostaviti in s tem zanikati kompleksnost religiozne
problematike. Enako enostransko bi bilo po drugi strani »poveli~evanje« vpliva religije na dru‘bo, kot
ga zasledimo pri M. Webru in v skladu s katerim naj bi dru‘beno vedênje v prvi vrsti pogojevala »etika,
zasidrana v religiozni veri«. Da bi bil odnos prou~evalcev zgodnjenovove{ke religioznosti v tem pogle-
du ~im bolj neobremenjen, Greyerz predlaga, naj poskusimo razumeti predstavne in verske svetove
na{ih prednikov »od znotraj navzven« in {ele potem o njih kaj »znanstvenega izjavljamo«. Pri tem so
nam lahko v znatno pomo~ mikrozgodovinske raziskave, v katerih nastopa zgodovinski subjekt kot
akter zgodovine in kjer niso v ospredju strukture, ki se jim posve~a makrozgodovina. Kljub osebni
zavezanosti histori~ni antropologiji in zgodovini mentalitet pa Greyerz strukturno orientiranim {tu-
dijam ne odreka pomena. Nem{kemu socialnemu zgodovinopisju sedemdesetih in osemdesetih let 20.
stoletja resda odkrito o~ita »popredmetenje« struktur in procesov na ra~un ~loveka in raznoterih
med~love{kih odnosov, vendar se hkrati zaveda povezanosti razvoja religije z razvojem mentalnih in
drugih struktur. Vsekakor naj mikro in makrozgodovina pri prou~evanju zgodnjenovove{ke religiozno-
sti ~im bolj napotujeta druga na drugo; na ta na~in bo mogo~e dosti bolje razumeti tudi dinamiko
sprememb pri porajanju »moderne kulture«.
Ravno v zvezi z razlaganjem sprememb v religiji in kulturi med letoma 1500 in 1800 se je varovati
{e drugih pasti, posebej »razvojnostnega determinizma«, v skladu s katerim bi (si) zgodnji novi vek
predstavljali kot golo predstopnjo naprednej{e moderne dobe. (str. 28 sl.) Greyerz kritizira zlasti
pozitivisti~no zgodovino znanosti, ki je znanstvene tokove zgodnjega novega veka obdelovala izklju~no
v kontekstu napredka. Tak{no izhodi{~e, prevladujo~e vse do osemdesetih let 20. stoletja, je namre~
najve~krat vodilo k lo~evanju »znanstvenega« od »neznanstvenega« in posledi~no k ekskluzivisti~nemu
osredinjanju na dolo~ena spoznanja vélikih mislecev. Teme religioznega zna~aja, kot magija ali alki-
mija, niso veljale za »vredne raziskovanja«. Toda danes, ko se vse ve~ zgodovinarjev znanosti zaveda
relativnosti teorije napredka, ni – kot se posre~eno izrazi Greyerz – nobene potrebe, da bi Boyla (u. 1691)
razgla{ali za juna{kega zmagovalca nad alkimijo. Kajti niti nastanek kemijske znanosti niti zaton
alkimisti~ne vede nista jasno razpoznavna »dogodka«, tako kakor zgodovinske spremembe nasploh
niso nekaj linearnega. Ne le da je znanstvenik 17. stoletja lahko izhajal iz dveh ali ve~ z dana{njega
gledi{~a nezdru‘ljivih pogledov na svet, upo{tevati moramo tudi dejstvo, da more v navidez novih
pojavih ti~ati mnogo starega in da zgodovinski prelomi v resnici niso bili tako prelomni, kot je videti.
Kar zadeva vpra{anje zgodovine znanosti in zgodovine religije, se zdi Greyerzu potrebno opozoriti {e
na eno metodolo{ko hibo, na reduciranje sicer kompleksnih odnosov med znanostjo in religijo na »kon-
strukcijo naravnost apriornega nasprotja med Cerkvijo in znanostjo«. Dejstva, da so v zgodnjem novem
veku tako katoli{ke kakor protestantske cerkvene oblasti prenekaterikrat nasprotovale raziskovanju
narave, ne gre niti opravi~evati niti tajiti. Vendar pa obenem ne smemo spregledati, da sta bila znanstve-
no prou~evanje narave in spoznavanje Boga v 17. in {e v zgodnjem 18. stoletju tesno povezana. Tako je
Bacon (u. 1626) na eni strani trdil, da Bog v naravi deluje samo po njenih zakonih, in na drugi, da
povr{no poznanje filozofije narave odpira mo‘nosti za ateizem, da pa poglobljen {tudij le-te pelje nazaj
k religiji. V posebno Bo‘jo previdnost je trdno verjel denimo tudi Newton (u. 1727).
Kriti~nost in problemski pristop odlikujeta tudi druge tri dele Greyerzove knjige. @e naslovi, ki jih
ti deli nosijo: »Prelom in prenova«, »Integrirani, izob~eni in izvoljeni« ter »Drobitev religioznosti«,
nakazujejo zanimivo nadgradnjo faktografskega védenja. Predstavitev bi preve~ raztegnila, ~e bi hotela
podati mnoge Greyerzove izvirne ali le povzete ugotovitve in razmi{ljanja, {iroka tudi v geografskem
in vsebinskem pogledu. Ob strani zato pu{~am podpoglavji o zakonu in dru‘ini (str. 182 sl.) ter Judih
(204 sl.), razvoj radikalnih reformacijskih gibanj (str. 122 sl., 243 sl.) ter poglavje o »eksternaliteti« in
»internaliteti« ob vpra{anju samorelativizacije zgodnjenovove{ke religioznosti (str. 325). Raje razgrinjam
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)504
1 Kot ka‘e primer H. Näglitscha iz leta 1574 je bil tak »prekr{ek« razumljen kot prestopek zoper skupnost:
protestantska osebna vernost je vsekakor imela svoje meje – D. W Sabean, Selbsterkundung. Beichte und Abend-
mahl, v: Entdeckung des Ich. Die Geschichte der Individualisierung vom Mittelalter bis zur Gegenwart, Köln 2001,
145 (152) sl. (Zbornik omenjam tudi zaradi povezave z razvojem odnosa do religioznosti.)
nekaj splo{nej{ih poudarkov, ki utegnejo biti v premislek snovalcem zadevnih parcialnih in preglednih
{tudij za dana{nji slovenski prostor, ter nekaj tistega, kar je z razmerami v tem prostoru tesneje poveza-
no. Za~nem naj s protestantsko reformacijo in katoli{ko protireformacijo (str. 43 sl.), pri ~emer br‘~as
ne bo odve~, ~e za uvod zapi{em, da pripisuje novej{e zgodovinopisje ve~jo te‘o za pojav protestantiz-
ma stali{~em in ob~utjem religiozne oziroma verske narave kakor pa socialnopoliti~nim razmeram ali
preprosto nepravilnostim v Cerkvi ter antiklerikalnemu razpolo‘enju. Ob tem pristnih religioznih nagi-
bov nosilcev reformacijskih gibanj kajpak ni mogo~e jasno lo~iti od dru‘benoekonomskih in politi~nih
motivov, kar velja tako za gibanja v mestih kakor na pode‘elju. Drugo, kar se mi zdi vredno naglasiti,
pa je, da so kljub razlikam v nauku in obredju – te so se v razmeroma kratkem ~asu zasidrale med
katoli{tvo in protestantizem ter v protestantizmu samem – obstajale tudi skupne zna~ilnosti in poteze
teh Cerkva. Na ravni dru‘be je skupne to~ke med drugim opaziti ob analizah procesa t.i. konfesionali-
zacije oziroma oblikovanja konfesionalne podobe politi~nih tvorb.
Koncept konfesionalizacije (Konfessionalisierung), ob katerem se Greyerz ustavi (str. 65 sl.), je
danes zlasti v nem{kem zgodovinopisju eden najbolj kontroverznih. Greyerz je izrecno kriti~en do
»etatisti~nega pogleda« H. Schillinga, po katerem sta bili religija in konfesija ali veroizpoved posebno
v drugi polovici 16. in prvi polovici 17. stoletja »sredstvo v rokah dr‘ave za vzpostavitev miru in reda
ter predvsem prostovoljne pokor{~ine podlo‘nikov, kakor tudi harmonije med razli~nimi stanovi in
dru‘benimi skupinami«. Formiranje dr‘ave in nacionalne identitete sta za Schillinga dva najpo-
membnej{a, sistemati~no lo~ljiva, a dejansko kar najmo~neje povezana nasledka procesa(ov), v
katerem(ih) je zgodnjenovove{ko dru‘bo »zlepila« religija. Poleg »instrumentalne« priznava Schilling
tudi »integrativno« plat konfesionalizacije s ~ustveno pogojenim, svobodnim navezovanjem posamez-
nika na skupnost, vendar je Schillingovo stali{~e zaradi determinativnega pogleda »od zgoraj« po Greyer-
zovem prepri~anju vseeno preve~ enostransko. Gledano »od spodaj«, tj. z vidika vsakodnevne religioz-
ne prakse in pobo‘nosti navadnega ~loveka, se namre~ ka‘e kot verodostojnej{a bolj diferencirana
interpretacija konfesionalizacijskih procesov, tak{na, ki upo{teva oba pogleda, tega »od zgoraj« in one-
ga »od spodaj«. V podporo temu navede Greyerz nekaj primerov, med njimi ugotovitev B. Roecka, da
je {tevilnim Augsbur‘anom v ~asu tridesetletne vojne veroizpoved pomenila prej sklop »‘ivljenjskih
oblik kakor verskih vsebin«. (str. 68) Spri~o pogostih konfesionalnih sprememb so se preprosti ljudje
ponekod prav te‘ko zna{li: protestantski prebivalci alza{kega mesta Colmar ob koncu 16. stoletja tako
niso vedeli, ali pripadajo kalvinski ali luteranski veri. (str. 119)
Bolj kakor ~asovne in druge razlike med konfesionalizacijskimi procesi na katoli{kih in protestant-
skih ozemljih – na primer specifi~nost razvoja katolicizma v Franciji ali konstituiranje pietizma kot
»dr‘avne vere« v Prusiji – so za namen pri~ujo~e predstavitve zanimivej{e njihove skupne zna~ilnosti.
Manj prezenten od dejstva, da so pri vzpostavljanju konfesij v okviru politi~nih entitet sodelovali tako
katoli{ki kot protestantski vladarski dvori in cerkvene oblasti, je br‘kone poudarek, da so pri tem va‘no
vlogo igrali »oblastniki« na lokalni ravni: krajevni duhovniki, u~itelji, mestni svetniki, va{ki veljaki…,
skratka vsi tisti, ki so skrbeli za to, da so se cerkveni odloki in verski mandati svetnih oblasti tudi
izvajali. (str. 79 sl.) Cilj konfesionalizacijskih te‘enj nadalje nikjer ni bil zgolj »pravilno« izpovedo-
vanje vere, ampak hkrati utrditev cerkvene in nravne discipline. ^e je bilo denimo za luterane odkla-
njanje obhajila pri doma~em pastorju prekr{ek1 in je pri katoli~anih »preizkusni kamen« pravovernosti
postala spoved, pa sta se obe strani – nekje prej, drugje pozneje, tu bolj in tam manj intenzivno – spustili
v boj proti javnemu popivanju, igram na sre~o, brezdelju in pohajkovanju ter bera~enju, prostituciji,
preklinjanju, nepokor{~ini otrok do star{ev ter reguliranju zarok in porok. Prav tako sta bili za obe
oziroma vse strani zna~ilni sredstvi t.i. dru‘benega discipliniranja (Sozialdisziplinierung) kateheza otrok
in odraslih ter {ola, zna~ilen tudi »pritisk na ljudsko kulturo«. Ta pritisk se je recimo izra‘al v prepove-
dih vede‘evanja ali odpravah dolo~enih, zlasti pustnih obi~ajev, do ~esar je sicer najprej prihajalo v
505ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
(stro‘jih) skupnostih kalvinisti~ne veroizpovedi. Na tak{ne poskuse »prenove ljudske kulture«, refor-
me s spodobnostjo, marljivostjo, skromnostjo, urejenostjo, samoobvladovanjem in podobnim kot vred-
notami, ki naj se raz{irijo med vsemi sloji, so se prizadeti ne glede na konfesionalni okvir marsikje
odzvali z upori. Kljub napetostim med laiki in ‘upniki oziroma pastorji kot v tem okviru najbolj izpo-
stavljenimi predstavniki oblasti pa bi bilo napa~no, ~e bi se sheme vladajo~i : podlo‘ni tako trdno
oprijeli, da bi ob tem pozabili na raznolikost odnosov v praksi. Ti niso samo lo~evali, marve~ tudi
povezovali, in sicer tako duhovnike in laike razli~nih dru‘benih slojev ene veroizpovedi kakor duhovni{ke
in lai{ke pripadnike razli~nih, med seboj ~esto sovra‘nih konfesij. (str. 82–83)
O (iz)oblikovanju konfesionalne, tj. katoli{ke identitete avstrijskih de‘el v Greyerzovi knjigi ni
veliko povedanega. Ob naslonitvi na prispevka R. J. Gordona in K. MacHardyjeve iz devetdesetih let
20. stoletja Greyerz poudari predvsem pomen de‘elnokne‘jega patronata in monopola nad izo-
bra‘evanjem pri konfesionalnopoliti~ni »udoma~itvi« protestantskega plemstva. Poleg tega poka‘e na
regionalne razlike v procesu rekatolizacije, ki se je na habsbur{kem ozemlju resneje za~ela {ele z Ru-
dolfom II. v osemdesetih letih 16. stoletja. Pri tem sta izpostavljeni ^e{ka, kjer je bil protestantizem
zatrt z voja{ko silo in kjer moremo o vnovi~nem pokatoli~evanju govoriti pravzaprav od westfalskega
miru naprej, ter Ogrska, kjer protireformacija zaradi tur{ke nevarnosti nikdar ni uspela. Pa~ pa je, kot
Greyerz povzame po R. J. W. Evansu, katoli{tvo v prvi polovici 17. stoletja zlasti v osrednjih habsbur{kih
de‘elah postalo tisto izhodi{~e oziroma temelj, na katerem naj bi bilo edino mogo~e graditi novo
absolutisti~no dr‘avo. (str. 60–61) Z razli~nimi izrazi pobo‘nosti, vpeljanimi in spontanimi, se je v
pietas Austriaca povezala lojalnost do habsbur{ke dinastije, s ~e{~enjem evharistije, kri‘a in Marije pa
predanost vladarju. Kot eno pomembnih posledic intenziviranja religioznega ‘ivljenja v 17. stoletju
vidi Greyerz janzenizem, ki se je v Avstrijo raz{iril v 18. stoletju in ki je dal po P. Herscheju teolo{ko
oziroma idejno osnovo tudi za reforme Jo‘efa II. (str. 161 sl.) Privr‘enci poznega janzenizma – te je
iskati predvsem med vi{jo duhov{~ino – so bili tu bolj kakor drugod po Evropi dovzetni za razsvetljen-
sko miselnost. Zmanj{ana vloga jezuitov, najvplivnej{ih posrednikov protireformacijske vernosti, in
ohlapnej{e, bolj »razsvetljeno« razmerje med dr‘avo in Cerkvijo pa sta, med drugim, pripravila pot
»zloglasnim« ukrepom, na primer razpustu (ve~ine) samostanov in bratov{~in. Znano zgodovinsko
dejstvo je, da se je ta poskus ukrojitve cerkvene vernosti po meri razsvetljenega absolutizma posebno
zaradi prevelikega odpora »od spodaj« pove~ini izjalovil.
»Razsvetljenstvo in religija« je zagotovo {e ena od tem, ki zaslu‘ijo ve~ pozornosti; Greyerz jo
obdela v okviru obse‘nej{ega poglavja »Privatizacija pobo‘nosti«. (str. 285 sl.) Kot prelomno obdobje,
v katerem se za~enja med izobra‘enci uveljavljati razsvetljenski svetovni nazor, Greyerz opredeljuje
~as med okrog 1680 in 1720. Nastavki za novo miselnost, po kateri je ~lovek ustvarjalec dru‘bene,
dr‘avno-institucionalne in zgodovinske resni~nosti, so bili kajpak polo‘eni ‘e prej, izraziteje v rene-
san~nem humanizmu. Toda zdaj antropocentri~na kritika intelektualnega in kulturnega izro~ila, ki jo
gojijo ne le posamezni u~enjaki, ampak tudi razne nove zdru‘be – od prostozidarskih lo‘ prek akademij
do ~italni{kih dru‘b –, u~inkoviteje na~ne tradicionalne ‘ivljenjske oblike. Kar zadeva teologijo raznih
Cerkva, so tar~a razsvetljencev zlasti nauk o izvirnem grehu, teodiceja in dokazovanje obstoja Boga.
Glede ostrine kritike Cerkve izstopajo razlike po dr‘avah: manj kriti~en odnos kakor v Franciji so imeli
recimo nem{ki razsvetljenci. ̂ e je Francija dala Voltaira, Rousseauja in materialiste, pa so bili v nem{kih
teritorialnih dr‘avah zelo dejavni t.i. kameralisti. Te so v prizadevanju za sekularizirano, gospodarsko
uspe{no dr‘avo posebej motile katoli{ke pobo‘nosti. V {tevilnih romanjih, procesijah, praznikih in
karnevalih, na katerih naj bi ljudje zgolj zapravljali ~as in denar, so videli glavni razlog za to, da so
katoli{ka obmo~ja gospodarsko zaosta(ja)la za protestantskimi. Vpliv razsvetljenstva se je seveda kazal
{e marsikje drugje, na primer v upadu tiskov verske vsebine in porastu {tevila knjig s podro~ja znanosti
in umetnosti. Kljub temu 18. stoletja, opozarja Greyerz, ni zaznamovala samo razsvetljenska misel. Ne
le da je ta misel naletela na nasprotovanje med katoli~ani in protestanti; v istem stoletju se je ne glede
na odklonilen odnos razsvetljencev do religioznosti malega ~loveka razcvetel tudi t.i. verski entuzia-
zem. Pojavili so se novi »zanesenjaki«, okrepil se je pietizem, intenzivnej{e je postalo delovanje ro‘nih
kri‘arjev…
V zvezi z 18. (in delno 17.) stoletjem naj se pomudim {e ob sekularizaciji, ki ji je tudi v Greyerzovi
knjigi namenjeno razmeroma veliko strani. Kakor pri drugih zna~ilnih pojavih zgodnjenovove{ke men-
talitete sku{a Greyerz najprej podati ~im ustreznej{o definicijo tega procesa. Sekularizacijo definira,
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)506
sicer nedokon~no, kot nara{~ajo~o distanco dru‘benih skupin do Cerkva ter vse ve~jo indiferentnost do
vpra{anj religioznega osmi{ljevanja in vloge nadnaravnega pri obvladovanju tosvetnega. (str. 286) Po-
leg za~etkov sekularizacijskega procesa v Angliji in problema t.i dekristjanizacije v Franciji – ta izraz,
mimogrede, se avtorju zdi pretiran – je posebne obravnave dele‘en pojav sekularizacije v nem{kem
govornem prostoru. (str. 318 sl.) Greyerz ugotavlja, da je na ‘alost zelo malo znanega o sekularizaciji
med ni‘jimi dru‘benimi plastmi, da pa je bilo znamenja le-te odkriti denimo pri analizi knjig, popisanih
v zapu{~inskih inventarjih, ter oporok (imenitnej{ih) katoli~anov v Münstru, Kölnu in Aachnu iz let
1700–1840. Medtem ko je raz~lenitev knji‘nih fondov nedvoumno pokazala na odmik laikov od Ce-
rkve oziroma cerkvenosti, je prou~itev oporo~ne semantike razkrila, da se je ta do za~etka 19. stoletja
‘e skoraj povsem profanizirala. Podoba Boga se je pri~ela spreminjati zlasti v drugi polovici 18. sto-
letja, ko za~enja mesto kaznujo~ega Boga vse opazneje zasedati »neki oddaljeni Stvarnik, ki ne posega
ve~ niti v naravo niti v kolektivno in individualno zgodovino ~loveka«. Vendar do teh sprememb, je
prepri~an Greyerz, ni pri{lo toliko v kontekstu zavestne obrnitve k razsvetljenstvu, temve~ bolj pod
vplivom splo{ne kulturne preobrazbe v srednjih in vi{jih plasteh dru‘be. ^eprav ne moremo re~i, da je
razsvetljenstvo »v splo{nem« vodilo k sekularizaciji razmerja med dru‘bo in religijo ter k individuali-
zaciji religioznega ‘ivljenja, pa je to gibanje precej pripomoglo k nastanku ob~utnih razlik med reli-
gioznostjo elit in religioznostjo mno‘ic. ^e je religioznost v 16. in 17. stoletju {e predstavljala vezivo
med socialnimi skupinami, temu predvsem od srede 18. stoletja ni bilo ve~ tako. Ni naklju~je, da datira
tudi zaton lova na ~arovnice v ~as razsvetljenstva, ko je med t.i. u~eno in ljudsko kulturo v mnogo~em
zazijal prepad.
Do poznega 17. stoletja med preprostimi ljudmi in izobra‘enci raz{irjene animisti~ne predstave o
svetu, v katerih je koreninilo tedanje razumevanje ~arovni{tva, so se namre~ v 18. stoletju prete‘no
umaknile iz glav u~enjakov in predstavnikov vodilnih slojev. Pregoni ~arovnic, ki so se jim v drugi
polovici 16. in na za~etku 17. stoletja drznili javno upreti le redki – na primer protestantski zdravnik
Johann Weyer in katoli{ki teolog Cornelius Loos –, so ponehali, ko je pri{lo do kratkega stika v komu-
nikaciji med sodniki, obto‘enimi in pri~ami. V svojem prikazu te problematike (str. 219 sl.) Greyerz
nagla{a, da se da ~arovni{ka preganjanja razlo‘iti samo v kontekstu dialoga med u~eno in ljudsko
kulturo in da se preganjanja kon~ajo, ko ni ve~ soglasja glede obstoja ~arovnic. Po prenehanju uradnih
sodnih procesov v 18. stoletju se sicer {e nekaj ~asa nadaljujejo spontana ljudska sojenja in lin~i, poseb-
no v Angliji. Greyerzov prikaz je v celoti zelo pou~en, zlasti za slab{e pou~ene o tej temi, o kateri so iz
razli~nih zornih kotov in z razli~nimi interpretativnimi predpostavkami pisali ‘e tako {tevilni. Ob raz-
nih motivih in okoli{~inah, ki jih na podlagi pomembnej{ih raziskav povzema Greyerz, lahko samo
pritrdimo njegovemu sklepu, da je zgodnjenovove{ko preganjanje ~arovnic pojav, ki ga ni mogo~e
»stisniti v nobeno enovzro~no razlagalno shemo«. Kakor je iz analiz za konfesionalno razli~na obmo~ja
razvidno, da se katoli{ka preganjanja niso vidneje razlikovala od protestantskih, je iz {tudij, na katere
napotuje Greyerz, jasno, da je {lo pri ve~ini ~arovni{kih procesov za vpra{anja skupnosti in soseske. Na
pomen sosedskih (in {ir{ih dru‘benih) trenj ka‘ejo tudi kronolo{ko razvr{~eni povzetki procesov na
slovenskem ozemlju v knjigi »^arovnice. Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih de‘elah«
(Ljubljana 1995). V tem delu ter komentarju k procesu proti Marini ^e{arek v Ribnici leta 1701 (Zad-
nja na grmadi, Celje 2001) je nasploh najti marsikaj, kar se lepo vklaplja v Greyerzov prikaz, ki pa ga
je ‘e zaradi prodornosti in jedrnatosti vseeno koristno prebrati.
Ob {tevilnih temah in odprtih vpra{anjih, s katerimi se sre~ujemo v Greyerzovi knjigi, se kajpada ni
mo~ izogniti pomislim na zadevne vsebinske in konceptualne vrzeli v slovenski historiografski ponudbi.
^e za kolikor toliko solidno zapolnitev nekaterih manjkajo temeljne {tudije – tako analiza virov o delu
protireformacijskih komisij –, bi se druge dalo vsaj delno odpraviti s preinterpretacijami ‘e objavljenega
gradiva – recimo Trubarjeve »Cerkovne ordninge« kot dokumenta par excellence za sicer neizpeljano
konfesionalizacijo luteranske smeri. Veliko odgovorov bi, kakor je nakazal M. [tuhec, dobili z raz~lembo
knjig v zapu{~inskih inventarjih, podobno knjig iz knjigotr{kih katalogov. Za ugotavljanje sekulariza-
cijskih tokov bi bile hvale‘en vir oporoke. A kon~am naj, kot se spodobi, s {e nekaj mislimi o Greyerzovi
knjigi, dosegljivi, tako kakor ve~ v njej navedenih del, v doma~i(h) knji‘nici(ah). Knjiga, ki naj bi bila
»ka‘ipot in pregled« in naj bi nagovorila predvsem lai~ne ljubitelje ter {tudente zgodovine, bi mogla biti
v dolo~enih segmentih podatkovno manj podrobna. V njej je, razumljivo, odkriti kak{no napako, denimo
letnico 1530 v zvezi s prvo pojavitvijo Turkov pred Dunajem leta 1529 (str. 327), ali kaj pogre{ati, na
507ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
primer utemeljitev izraza »elita(e)« in, morda {e bolj, eksplicirano zadr`anost do izraza »sistem«v defini-
cijah religije in kulture. Kljub temu da ne gre za láhko branje, pa si bo ob njem z nekaj truda lahko vsakdo
raz{iril obzorje. Bralcu bo, tako je upati, posebej ljuba avtorjeva odprtost – odprtost blizu tisti, s katero je
‘ivljenje treh ‘ensk razli~nih veroizpovedi iz 17. stoletja opisala N. Z. Davis in s katero je neko zgodbo iz
druge polovice 18. stoletja pospremil F. T. Granda (Ciriaco de Urtecho: Pravda iz ljubezni, Ljubljana
2002). Res, stvari se niso in se ne dogajajo zgolj in domo nostra.
L i l i j a n a  @ n i d a r { i ~  G o l e c
Spostamenti di popolazione e transformazioni sociali nella provinca di Trieste e nel distretto di
Capodistria nel secondo dopoguerra. Ur. Carlo Donato. Trst : Università degli Studi, 2001. 158 strani.
Italijanski in slovenski raziskovalci se o tem, zakaj se je zgodil »esodo«, izseljevanje prebivalcev
Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni, kako je potekal in kak{ne so bile njegove posledice,
dolgo ~asa niso mogli zediniti. Vse preve~ je bilo dejavnikov, ki so negativno vplivali na poteke raz-
iskav tega dramati~nega in travmati~nega dogajanja na severu Jadrana.
Projekt Oddelka za geografske in zgodovinske vede s tr‘a{ke univerze »Premiki prebivalstva in
socialne spremembe v Tr‘a{ki provinci in v okraju Koper po drugi svetovni vojni« je bil tako zami{ljen
kot poskus ~ezmejnega sodelovanja raziskovalcev, ki naj bi postavil temelje za poglobljene raziskave o
tem fenomenu. Omogo~ila ga je Evropska unija, natan~neje njen Fond za regionalni razvoj s progra-
mom ~ezmejnega sodelovanja INTERREG, ki ga je Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slo-
venije v Kopru nadgradilo z mednarodno konferenco »Vzroki in posledice izseljevanj iz Slovenske
Istre po 2. svetovni vojni«, podprto s strani programa Phare CBC Slovenia-Italija.
Vendar pa se je {irok krog sodelavcev, ki so jih koordinatorji sku{ali spraviti pod okrilje tega med-
narodnega podviga kmalu zavedel, da to ne bo lahko delo. Razlike med pristopi so bile velike, {tevilni
problemi nere{eni, gradivo pa raztreseno na vseh koncih sveta.
Vsaka stran se je morala najprej seznaniti s lastnimi pomanjkljivostmi. Italijani so skozi zgodovin-
ski pregled razli~nih raziskav o »esodu« sku{ali kriti~no oceniti vrednost »militantnih rekonstrukcij«,
ki so se akumulirale predvsem znotraj italijanske diaspore in so bile nekak{na prijava krivic, grobosti v
slu‘bi politi~ne mobilizacije v obrambo pravic izseljencev. [ibke to~ke so iskali tudi pri skupini levo
usmerjenih zgodovinarjev, ki je leta 1980 izdala zbornik »Storia di un esodo«. Pretresti je bilo treba
sodobne pristope raziskovalcev, ki so se v zadnjih letih zbrali pod streho Regionalnega in{tituta za
istrsko kulturo (IRCI) ter so se trudili »esodo« iz regionalnega umestiti na evropski in preko mednarod-
nih migracij na svetovni nivo.
Slovensko zgodovinopisje se je moralo sprijazniti z dejstvom, da italijanski raziskovalci na tiste, ki
se ukvarjajo z zgodovino in potekom izseljevanja iz Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni, {e
vedno gledajo kot na inovatorje. Po njihovem mnenju se namre~ slovenskemu zgodovinopisju {e ni
uspelo vklju~iti v preu~evanje »esoda«, saj bi s temeljito analizo dogodkov ogrozili {tevilne interpreta-
cije druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Ta ob~utek nemo~i so {e stopnjevala dela raznih akte-
rjev, v katerih se je zatrjevalo, da nasilnega izgona Italijanov ni bilo, kot optanti naj bi od{li prostovolj-
no zaradi ekonomskih vzrokov, ki jih je dodatno napihnila italijanska propaganda.
Ocena dela Me{ane slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije, ki je z delom za~ela leta
1993, kon~ala pa leta 2000 s »Poro~ilom za obdobje med leti 1880–1956«, govori o prvem ve~jem
skupnem projektu znanstvenikov z obeh strani meje, da bi zagotovili nek minimalni konsenz o dolo~enih
zgodovinskih problemih med Italijo in Slovenijo.
Vse te diskusije, samorefleksije, kritike, sinteze in analize so vsi vpleteni v projekt razumeli kot
jasno sporo~ilo, da bi bilo dobro najprej najti vire, na osnovi katerih bi se lahko polagoma sporazumeli.
Italijanski raziskovalci so po informacije ponovno od{li na Ministrstvo za zunanje zadeve v Rim, obiskali
pa so tudi @enevo in Pariz, kjer se nahajajo arhivi mednarodnih humanitarnih organizacij za pomo~
beguncem. Tam so pregledali arhive Dru{tva narodov, Rde~ega kri‘a, International organisation for
Migration, UNHCR in Archives Nationales de France. Seveda pa niso pozabili na Archivio Centrale
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)508
dello Stato di Roma (Centralni dr‘avni arhiv v Rimu), kjer hranijo fond »[tetje julijsko-dalmatinskih
pregnancev 1954–55«, ki ga je izvedla organizacija »Opera di assistenza ai profugi giuliani e dalmati«
(Organizacija za pomo~ julijsko-dalmatinskim pregnancem) in pa na tr‘a{ki Regionalni in{titut istrske
kulture (IRCI), kjer hranijo dokumentacijo Komiteja za nacionalno osvoboditev Istre (CNLI). Sloven-
ski raziskovalci so pregledali gradivo, ki je na voljo v Pokrajinskem muzeju v Kopru in njegovi izposta-
vi Piran ter Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.
Na osnovi teh vrtanj in raziskav, ki so vzporedno nastajale, so se po~asi za~eli pojavljati rezultati
projekta. Prvi resnej{i rezultat je postalo prav omenjeno iskanje skupnih stali{~ raziskovalcev z obeh
strani meje, ki je vodilo v raziskovanje zgodovine {tudij in literature o »esodu« in poskusa ocene njiho-
ve vrednosti. Kot rezultat projekta je bilo predstavljeno tudi iskanje gradiva po arhivih nacionalnih in
mednarodnih institucij. Ti fondi so bili pregledani in nastal je nekak{en vodnik, na osnovi katerega
lahko raziskovalci dobijo informacije o tem, kaj lahko od zbirke dokumentov v dolo~enem arhivu
pri~akujejo.
Kot osrednje delo tega projekta pa je predstavljena ra~unalni{ka obdelava podatkov, ki jih je s
pomo~jo popisa med leti 1954–1955 zbrala organizacija za pomo~ pregnancem »Opera di assistenza ai
profugi giuliani e dalmati«. Tedaj so njeni popisovalci s pomo~jo dveh obrazcev, enega kraj{ega in
enega bolj podrobnega, obiskovali ljudi po domovih, begunskih tabori{~ih, za~asnih naseljih ter zbirali
podatke o prebeglih dru‘inskih poglavarjih in njihovih dru‘inah. To {tetje so pod drobnogled vzeli
raziskovalci s svojimi ra~unalniki in ustreznimi programi ter obdelali 4.634 obrazcev, na katerih so bili
na voljo podatki o 16.674 osebah iz Okraja Koper.
Rezultati, ki so nastali ob koncu raziskav, so zanimivi {e posebej zato, ker se slabo ujemajo s {tetji,
ki so nastajala v preteklosti. ^e je Amadeo Collela leta 1958 v svojem delu »L’esodo delle terre adria-
tiche. Rilevazioni statistiche (Esodo iz jadranskih pokrajin. Odkritja statistike) na{tel 25.794 pregnan-
cev, ki so po vojni zapustili Okraj Koper in se je Me{ana slovensko-italijanska kulturno-zgodovinska
komisija pogovarjala o 27.000 ljudeh, je organizaciji »Opera di assistenza ai profugi giuliani e dalmati«
v Italiji uspelo popisati 16.674 biv{ih prebivalcev koprskega dela cone B Svobodnega tr‘a{kega ozem-
lja. Od tega jih je bilo iz ob~ine Koper 4776, iz Izole 5670, iz hribov nad Koprom 267, iz ob~ine Piran
5620, iz Dekanov 142, ostalih 199 ljudi pa je bilo od drugod. Veliko jih je od{lo leta 1953 in 1954, po
podpisu bipartitne note med ZDA in Veliko Britanijo, najve~ pa leta 1955, ko je v veljavo stopil Lon-
donski memorandum, {e posebej njegova 8. to~ka, ki je dovoljevala optiranje za Italijo.
Tak{no dinamiko izseljevanja potrjuje tudi podobna raziskava, ki so jo za ta projekt pripravili slo-
venski raziskovalci. S pomo~jo dokumentov, ki so bili po oktobru 1954 potrebni za pridobitev dovolil-
nice za izselitev v Italijo, so popisali 1363 prosilcev iz Kopra in njegove okolice. Ugotovili so, da je
ve~ina ljudi preko mejnega prehoda [kofije v Trst od{la novembra in decembra 1955 ter januarja 1956.
Najve~ je bilo starih od 18 in 35 let, vendar pa je bila {tevilna tudi skupina ljudi, ki so bili stari od 41 do
56 let. Po poklicu so bili najve~krat kmetje, obrtniki, delavci in gospodinje.
Poro~ilo projekta Oddelka za geografske in zgodovinske vede s tr‘a{ke univerze »Premiki prebi-
valstva in socialne spremembe v Tr‘a{ki provinci in v okraju Koper po drugi svetovni vojni« je eno od
tistih gradiv, v katerem raziskovalci pi{ejo predvsem o temu, s katerimi problemi so se sre~evali pri
njegovi realizaciji. Na voljo je veliko informacij o zgodovini raziskovanja izseljevanja iz Istre, Reke in
Dalmacije po drugi svetovni vojni ter o {tevilnih arhivskih virih, ki {e niso bili obdelani. Kon~ni rezul-
tati samega projekta pa so {tevilke, podatki, ki se ne ujemajo s svojo zgodovino in ki jih na novo odkrito
arhivsko gradivo niti ne potrjuje niti ne zanika. Tudi sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki je zato
nekako obviselo v zraku.
Vendar pa se je treba zavedati, da se izselitve, ki imajo dolo~ene karakteristike prisilnih migracij,
zgodijo hitro, za seboj pu{~ajo izredno malo podatkov, pa {e ti so razdrobljeni, raztreseni in nezanesljivi.
Zato je te‘ko rekonstruirali tak{no dogajanje v vsej njegovi kompleksnosti. Poudarjanje interdisciplinar-
nosti in sodelovanja med strokovnjaki z obeh strani meje je prav gotovo dober uvod v {tudije, ki bodo
sposobne med seboj primerjati delne rezultate najrazli~nej{ih raziskav ter ugotovitve vklju~iti v neko
novo celoto, kateri bosta naklonjena tako slovensko, kot tudi italijansko zgodovinopisje. Ker pa je »eso-
do« tudi del hrva{ke zgodovine, bi bilo dobro podoben projekt izpeljati tudi z tamkaj{njimi raziskovalci.
J u r e  G o m b a ~
509ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
L o u i s  S e l l, Slobodan Milosevic and the Destruction of Yugoslavia. Durham, London : Duke
University Press, 2002. 412 strani.
Pri~ujo~a knjiga predstavlja ob poplavi knjig z obravnavano tematiko prijetno presene~enje.
Presene~a zlasti Sellovo dobro poznavanje ozadja jugoslovanske krize, ki ga je spoznal med slu‘bo-
vanjem v nekdanji Jugoslaviji: od leta 1974 do 1976 kot ameri{ki vicekonzul v Zagrebu, od leta 1987
do 1991 pa kot svetnik ameri{kega veleposlani{tva v Beogradu. Sell se je udele‘il tudi daytonske mirovne
konference in bil v letih 1995 in 1996 namestnik Karla Bildta, leta 2000 pa je vodil mednarodno krizno
skupino za Kosovo. Tako je bil neposredna pri~a {tevilnim dogodkom, ki so pripomogli k razpadu
nekdanje Jugoslavije. Njegova velika prednost v primerjavi z ve~ino ameri{kih »jugoslavistov« je znanje
»srbo-hrva{kega« jezika. Iz knjige je razvidno tudi avtorjevo poznavanje mnogih nedostopnih doku-
mentov, ki jih sicer ne navaja. Knjiga poznavalcu zgodovine jugoslovanske krize ne prina{a bistvenih
novih spoznanj. Zanimivi so avtorjevi osebni pogledi na dogajanja. Knjiga obsega poleg kronologije,
predgovora in uvoda {e 12 poglavij, 32 strani opomb, 8 strani bibliografije in kazalo osebnih ter krajev-
nih imen in pojmov.
Avtor za~ne uvodno poglavje z opisom dogodka iz za~etnega obdobja Milo{evi}evega politi~nega
vzpona, ko je aprila 1987 kot »... nepomemben in ve~ini Jugoslovanov neznan politik ...« v Kosovem
Polju z znamenitem vzkliku srbskim demonstrantom »Nih~e vas nima pravice pretepati,« postal idol
tamkaj{njega srbskega prebivalstva. Sell pravilno ugotavlja, da se je Milo{evi} po tem dogodku hitro
prelevil iz komunisti~nega aparat~ika v karizmati~nega nacionalista … In ravno to Milo{evi}evo
pod‘iganje nacionalizma naj bi po Sellovem prepri~anju prav toliko pripomoglo k razpadu Jugoslavija
kot medetni~na sovra{tva. Jugoslavija tako naj ne bi »... umrla naravne smrti, ampak je bila umorjena
...« Del krivde za razpad Jugoslavije Sell pripisuje tudi »anonimnim« Titovim naslednikom, ki niso bili
pravo~asno sposobni ustaviti Milo{evi}a. Tako je propad Jugoslavije za Sella tragedija, ki se je odigrala
znotraj Jugoslavije. Najbolj ironi~no pa naj bi bilo dejstvo, da je k razpadu Jugoslavije precej pripomo-
glo popu{~anje mednarodnih napetosti v devetdesetih letih, ki je hkrati Jugoslavijo »oropalo« posebne-
ga polo‘aja med Vzhodom in Zahodom.
Sell kot ameri{ki diplomat gleda na druge »igralce« v jugoslovanski tragediji kot na Milo{evi}eve
sodelavce v zaroti proti Jugoslaviji. Tako Tudjmana obto‘i izzivalnih korakov, ki so zasejali strah med
srbsko manj{ino na Hrva{kem. Slovenske voditelje imenuje »koalicijo atraktivnih mladih reforma-
torjev«, ki so uporabili strategijo postopnih korakov za odcepitev od Jugoslavije, ~eprav naj bi se zave-
dali, da bo njihov odhod spro‘il vojno na Hrva{kem in v Bosni. Slovence primerja »... z gledalcem v
polnem gledali{~u, ki vpije ogenj, nato pa zapusti gledali{~e, druge pa prepusti usodi ...« Del odgovor-
nosti pripi{e tudi Izetbegovi}evemu spodbujanju muslimanskega nacionalizma.
K poglabljanju jugoslovanske krize naj bi po Sellovem mnenju precej prispevala tudi mednarodna
skupnost, ki ni bila sposobna na enakih temeljih odgovoriti na zahteve po samoodlo~bi vseh narodov, ki
so ‘iveli v Jugoslaviji. Tako naj bi mednarodna skupnost z vztrajanjem na ohranitvi republi{kih meja
kot zunanjih meja novih dr‘av zanikala pravico do neodvisnih narodnih dr‘av zlasti Srbom in Alban-
cem, katerih etni~ne meje so se najbolj razlikovale od politi~nih. Sell, ki ne pozna povsem zapletene
nacionalne strukture na Hrva{kem ter v BiH, tako celo zapi{e, da bi morali tudi hrva{kim Srbom omogo~iti
referendum pod mednarodnim nadzorom, kjer bi jim bila dana mo‘nost izrekanja za priklju~itev k
Srbiji. Sell pravilno ugotavlja, da je bila ta pot samoodlo~be takrat za Srbe zaprta, saj Milo{evi} isto~asno
ni podpiral podobnih zahtev kosovskih Albancev.
Avtor nam zgodbo o Milo{evi}evem vzponu in padcu opi{e v dvanajstih poglavjih. V prvih dveh
nam prika‘e Milo{evi}ev vzpon na oblast. Predstavi dogodke, ki so mu pomagali pod‘igati nacionali-
zem med srbskimi mno‘icami, nato pa polo‘aj Srbije v jugoslovanski federaciji zlasti srbsko mnenje o
njihovi zapostavljenosti. Na koncu poglavja Sell opi{e {e »uspehe« Milo{evi}eve politike za ustavne
spremembe v Srbiji (»jogurtno revolucijo« v Vojvodini, dogajanja v ^rni gori itd.). Prevzemu oblasti na
Kosovu se Sell posveti v tretjem poglavju. Najprej ori{e tedanje slabe gospodarske in politi~ne razmere
na Kosovu in predstavi nekatere pomembnej{e dogodke v zgodovini srbsko-albanskih odnosov na Ko-
sovu: bitko na Kosovem polju (1389), »veliko selitev Srbov« (1690) in njene posledice, notranjo kolo-
nizacijo Kosova med obema svetovnima vojnama, na~rt srbskega zgodovinarja Vasa ]ubrilovi}a iz leta
1937 o sistemati~nem izgonu ve~ sto tiso~ Albancev in jugoslovansko-tur{ki sporazum iz leta 1938 o
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)510
naselitvi 200.000 kosovskih Albancev in Turkov na kurdskih obmo~jih Tur~ije. Predstavi {e dogajanja
med drugo svetovno vojno in v ~asu SFRJ in opi{e demonstracije iz leta 1981, ki so potekale pod
geslom »Kosovo republika«. Ob opisovanju dogodkov, ki so sledili, avtor ugotavlja, da je bilo med
letoma 1981 in 1987 na Kosovu le 5 medetni~nih umorov; dva v katerih so Albanci ubili Srbe in trije v
katerih so Srbi ubili Albance. Kosovo je v tem obdobju imelo tudi drugo najmanj{o stopnjo posilstev v
Jugoslaviji in le malo je bilo tak{nih, pri katerih bi bili udele‘eni pripadniki obeh narodov. Sledi opis
dogodkov ob prevzemanju nadzora nad Kosovom. Zanimivo je, da avtor {ele na tem mestu prvi~ omeni
slovensko-srbska nasprotja in nesoglasja z JLA. Omeni tudi reakcijo Milana Ku~ana, ki je Albance
imenoval za »ogro‘eno manj{ino«, katera upravi~eno nasprotuje sprejetju dopolnil k srbski ustavi, in
Ku~anovo izjavo, da slovenski komunisti ne bodo sodelovali v Jugoslaviji, »... kjer bi Srbija po~ela, kar
se ji zaho~e ...« Zanimiva je {e predstavitev opozicije kosovskih Albancev ter njihovih prvih korakov ob
organiziranju vzporedne dr‘ave na Kosovu.
V naslednjem poglavju Sell predstavi Milo{evi}eve poskuse za pridobitev oblasti nad vso Jugosla-
vijo. Pri tem navaja, da naj bi bila mednarodna skupnost pripravljena sprejeti nekatere Milo{evi}eve
predloge za re{itev jugoslovanske krize. Vendar pa je bila – po Sellu – osnovna napaka teh predlogov,
da so bili Milo{evi}eva ideja in bi jih kot take v drugih republikah sprejeli z nerazumevanjem tudi, ~e bi
jih predlagal sam Thomas Jefferson. Avtor nato z veliko mero skepse spregovori o slovenskih poskusih
oblikovanja vizije jugoslovanske prihodnosti in opi{e dogajanja na 14. kongresu ZKJ. Pri tem Sell ni
prezrl, da je tedanji predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnov{ek takrat smu~al, prav tako pa mu ni
u{la izjava Anteja Markovi}a, »zadnjega in najve~jega jugoslovanskega premiera«, ki je med smehom
izjavil: »ZKJ je mrtva, vendar pa bo Jugoslavija pre‘ivela.«
Peto poglavje za~enja Sell z ugotovitvijo, da je bilo ‘e leta 1990 jasno, da Milo{evi}u ne bo uspelo
dose~i polo‘aja, kot ga je imel v preteklosti Tito. Nato ori{e za~etke organiziranja Srbov izven meja
Srbije, {e posebej pa kritizira Tudjmanovo nenaklonjenost do Srbov na Hrva{kem. Hkrati obto‘i slo-
vensko politi~no vodstvo, da je bilo s svojimi dejanji Milo{evi}ev zaveznik pri uni~evanju Jugoslavije.
Le-ti naj bi se zavedali, da jim bo po odcepitvi sledila tudi Hrva{ka, kasneje pa {e BiH ter Makedonija.
Sell opi{e sestanke predsednikov republik leta 1991 o prihodnosti dr‘ave. Pri tem izpostavi srbske
zahteve po mo‘nosti odcepitve manj{in na Hrva{kem ter v BiH. To stali{~e je podprl tudi Sell, ki se
spra{uje, »… ~e so Hrvatje in Slovenci zase zahtevali pravico do samoodlo~be, zakaj potem tudi Srbi ne
bi imeli iste pravice?« Sell meni, da bi mednarodna skupnost mogo~e celo podprla omenjene srbske
zahteve, ~eprav priznava, da bi bila tak{na re{itev malo verjetna, saj Milo{evi} za enake zahteve kosov-
skih Albancev ni hotel niti sli{ati.
Nato Sell na podlagi lastnih izku{enj opi{e demonstracije srbske opozicije marca 1991. V podpo-
glavju »Borovo Selo: za~etek groze« pa bralce seznani s krvavimi dogodki spomladi 1991. Opisuje,
kako se je 2. maja z dru‘ino peljal mimo tega kraja in se moral ustaviti pri cestni zapori oboro‘enih
hrva{kih va{~anov. Na njegovo vpra{anje kaj se je zgodilo, so mu hrva{ki vojaki odgovorili, da je
srbska vas v bli‘ini postala zato~i{~e ve~jega {tevila oboro‘enih ~etnikov in »... da se bojijo za njihova
‘ivljenja ...« Le nekaj kilometrov naprej je naletel na srbsko zaporo, ki so jo srbski va{~ani postavili, ker
naj bi bila »... njihova ‘ivljenja v nevarnosti, saj je v hrva{ki vasi na stotine usta{ev …«
V poglavju »Milo{evi}eve vojne« Sell opozori na spremembo politike ZDA do SFRJ v obdobju
popu{~anja mednarodne napetosti, ko ZDA niso bile ve~ pripravljene mirno gledati jugoslovanskega
zatiranja ~lovekovih pravic. Kljub tem kritikam pa naj bi Milo{evi} smatral ZDA za primernej{ega
sogovornika v pogajanjih o jugoslovanski krizi kot EU, ki od Slovenije in Hrva{ke niso zahtevale izpol-
nitve obveznosti po Brionskih sporazumih, hkrati pa naj bi nekatere njene ~lanice imele tudi teritorialne
zahteve do SFRJ. Nobenih novosti ne prina{ajo podpoglavja o obisku Jamesa Bakerja junija 1991 in o
za~etkih vojne v Sloveniji ter na Hrva{kem. Zanimivo je le Sellovo mnenje o Brionskem sporazumu, ki
ga ozna~i kot ratifikacijo slovenske neodvisnosti in prenos vojne na Hrva{ko.
V poglavju »Milo{evi} in politika sile« sku{a avtor orisati Milo{evi}evo osebnost. Kak{no mnenje
je imel Milo{evi} o sebi, zgovorno pri~a njegova izjava v pogovoru z Milanom Pani}em, ko je med
drugim izjavil: »Moja funkcija ni pomembna ... Za Srbe sem nekak{en Homeini!« Sell predstavi tudi
Zimmermannovo mnenje, da obstajata dva Milo{evi}a – en trde linije in drugi, ki je bil pripravljen
iskati re{itve v okviru mirovnih prizadevanj. Zanimivo je {e mnenje ameri{kih psihiatrov, ki so Milo{evi}a
ozna~ili kot mo~no in samoljubno osebnost, popolnoma ravnodu{no za vse in vsakogar okrog njega.
511ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
V osmem poglavju se avtor posveti Milo{evi}evi vlogi mirovnika. Pri tem izpostavi zlasti njegovo
sre~anja s Hrvojem [arini}em (novembra 1993), ko naj bi Milo{evi} voditelje krajinskih Srbov ozna~il
za neumne in zagotovil, da njegov namen ni zdru‘iti krajine s Srbijo. V nadaljevanju Sell ugotavlja, da
je prihod Billa Clintona v Belo hi{o pomenil novo poglavje v zgodovini balkanske krize, in tudi Milo{evi}
se takrat vse bolj uveljavlja kot pogajalec.
V devetem poglavju poda avtor natan~en pregled dogajanj v ~asu daytonskega mirovnega procesa,
pri ~emer pa ne prina{a bistvenih novosti. Deseto poglavje z naslovom »Milo{evi} izgubi Kosovo«
za~ne Sell z ugotovitvijo, da evropski dr‘avniki, ki so si leta 1991 na hitro prizadevali zaustaviti vojno
v Sloveniji in na Hrva{kem, sprva konfliktom na Kosovu niso posve~ali dovolj pozornosti. Ko je kas-
neje mednarodna skupnost za~ela pritiskati na Milo{evi}a zaradi Kosova, je ta postal {e bolj nedovze-
ten na kakr{nokoli popu{~anje. Tako naj bi {e konec leta 1998 tujim diplomatom zagotavljal, da je
Kosovo pod popolno kontrolo in da ne predvideva nobenih te‘av. Tudi Vllasi je tedaj kosovsko situacijo
ozna~il kot stabilno, vendar pa zelo slabo. Sell pravi, da so bile ZDA ravno zaradi teh izjav pasivne v
politiki do Kosova. Kritizira diplomatsko obotavljanje mednarodne skupnosti, saj bi naj bilo po podpi-
su daytonskega sporazuma dovolj znamenj o mo‘nosti dogovora med obema stranema. Po Sellovih
navedbah naj bi kosovski voditelji (Surroj, Vllasi, Bakalli in celo Demaci) {e sredi leta 1997 zagovarjali
re{itve, ki niso bile povezane z zahtevami po neodvisnosti Kosova. Nekatera znamenja za mo‘en dogo-
vor pa naj bi v tem obdobju kazala tudi srbska stran.
Nato Sell opi{e za~etek oboro‘enega odpora kosovskih Albancev, k ~emur naj bi pripomogli tudi
dogodki v sosednji Albaniji leta 1997. Ko pa je februarja 1998 izbruhnila na Kosovu prava vojna med
albanskimi uporniki in srbskimi enotami, so ZDA poslale v Beograd svojega diplomata Roberta Gelbar-
da, da bi Milo{evi}a posvaril pred mednarodnim nasiljem. Gelbard naj bi tedaj kritiziral Milo{evi}a, da je
naredil ve~ za popularizacijo OVK kot sami Albanci, in dodal: »... Delujete kot, da bi bili njihov agent za
pridobivanje novih ~lanov …« Ker se Milo{evi}, ki ni prenesel kritike, ni hotel ve~ sestati z Gelbardom, je
Clintonova administracija za re{itev kosovske krize znova zaprosila Holbrookea. Ta je problem sku{al
re{iti z neposrednimi pogovori z Milo{evi}em. »To sem ‘e storil v Daytonu in to bom ponovno storil,« je
Holbrooke kasneje v telefonskem intervjuju izjavil Sellu. Poudaril je tudi, da je bilo »… kosovsko vpra{anje
leta 1998 prakti~no nere{ljivo …« saj naj bi se bil Milo{evi} pripravljen pogovarjati le ob gro‘njah o
uporabi sile. Kljub vsemu pa Sell kritizira Clintonovo administracijo, ki je bila tedaj prezaposlena s proce-
som »odpoklica« (impeachmenta) v zvezi s {kandalom z Moniko Levinsky, pa tudi nedovzetna za posre-
dovanje kopenskih enot zveze NATO na Kosovu. Sledi {e natan~en opis dogodkov na Kosovu pozimi
1998/1999. Pri tem Sell ne prezre {tevilnih pobojev kosovskih Albancev, zaradi katerih je tiskovni pred-
stavnik State Departmenta James Rubin izjavil: »Milo{evi} je tekom zadnjega desetletja bil v sredi{~u
vsake krize na obmo~ju nekdanje Jugoslavije. Milo{evi} enostavno ni le del problema, Milo{evi} je pro-
blem ...« Po Sellovem mnenju naj bi ravno zaradi teh pobojev dr‘avna sekretarka Madeline Albright
sestavila novo strategijo, katere kon~ni cilj je bil mednarodni protektorat za Kososvo.
Precej{njo pozornost posveti avtor tudi pogajanjem v Rambouilletu, kjer naj bi se srbska delegacija
– po Sellovih navedbah – bolj kot sklepanju sporazuma posve~ala zabavi. Tako naj bi se ob neki pri-
lo‘nosti albanski pogajalci celo prito‘ili Francozom, da jim Srbi pono~i ne pustijo spati, saj naj bi igrali
na klavir in peli nacionalisti~ne pesmi. Zato ni ~udno, da je srbska stran bojkotirala podpis sporazuma.
Kot je zapisal Sell, naj bi se Milo{evi} zavedal posledic, saj naj bi Holbrookeu dejal: »Vi ste velika
de‘ela, mogo~na dr‘ava. Vi lahko storite karkoli. Mi vas ne moremo ustaviti.« Na vpra{anje Holbrooka,
ali razume, kaj se bo zgodilo, pa naj bi Milo{evi} tedaj odgovoril: »Da. Bombardirali nas boste!«
Sledi {e opis dogodkov, povezanih s posredovanjem mednarodne skupnosti na Kosovu. Pri tem avtor
opozori, da naj bi ameri{ke obve{~evalne slu‘be v naprej poznale razvoj dogodkov, saj naj bi spomladi
1999 pripadniki avstrijske obve{~evalne slu‘be predale ameri{kim obve{~evalnim slu‘bam dokument
Operation Horseshoe (»Operacija podkev«), katerega so ameri{ki uradniki opisali kot vseobsegajo~ voja{ki
na~rt za etni~no ~i{~enje Kosova, ki naj bi predvidel gibanje srbskih enot po posameznih dnevih. Doku-
ment naj bi se opiral na ‘e omenjeni pamflet srbskega zgodovinarja ^ubrilovi}a iz leta 1937 o masovnem
izgonu Albancev s Kosova. Zanimiv je tudi Sellov opis nepri~akovane zasedbe pri{tinskega letali{~a s
strani ruskih sil po kon~anju voja{kih spopadov na Kosovu. Polo‘aj je bil zelo napet, tako da je general
Clark ukazal generalu Jacksonu, naj blokira letali{ke steze in pri tem uporabi helikopterje ter britanske
oklepnike. Vendar pa je Jackson Clarku dejal: »Gospod ne bom za~el tretje svetovne vojne za vas!«
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)512
V zadnjih dveh poglavjih Sell opi{e poskuse mednarodne skupnosti, da bi Milo{evi}a obto‘ili vojnih
zlo~inov, in dogajanja v ZRJ po padcu Milo{evi}evega re‘ima. Pri tem izpostavi zlasti Milo{evi}evo areta-
cijo 31. marca 2001 in njegovo predajo haa{kemu sodi{~u za vojne zlo~ine 28. junija 2001. Avtor kon~a
knjigo z razpravo o {kodi, ki jo je Milo{evi} povzro~il ne le Hrva{ki ter v BiH, ampak tudi Srbom v Srbiji,
potem, ko je Srbijo zaradi njegove zgre{ene politika postala ena najrevnej{ih dr‘av v tem delu Evrope.
Knjiga Louisa Sella predstavlja na eni strani iz~rpen pregled zgodovine jugoslovanske krize v de-
vetdesetih letih skozi prizmo delovanja ameri{kega diplomata. Marsikatero njegovo trditev bo mogo~e
preveriti {ele ~ez tri desetletja, ko se bodo pri~eli odpirati arhivi tako na obmo~ju nekdanje Jugoslavije,
kakor tudi diplomatski arhivi svetovnih velesil, ki so prav tako igrale svojo vlogo pri razpletanju jugo-
slovanske krize. Vendar naj {e enkrat poudarim, da bo pri tem {lo le za podrobnosti, medtem ko v ~asu
modernih tehnologij lahko trdimo, da je mogo~e ‘e danes pisati dokaj dobre zgodovine te krize, inter-
pretacije katere tudi novo odprti arhivi ~ez dve ali tri desetletja ne bodo pretirano spremenili.
M a t j a ‘  K l e m e n ~ i ~
Posavje v letih 1989–1991 : spominski zbornik. Gradivo zbrala in uredila To m a ‘  Te r o p { i ~,
M i t j a  Te r o p { i ~. – Bre‘ice : Posavski muzej : Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Pokrajinski
odbor za Posavje, 2001. 395 strani.
O procesu demokratizacije na Slovenskem konec osemdesetih in v za~etku devetdesetih let 20.
stoletja ter slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju Republike Slovenije v letih 1991–
1992, je v zadnjem dobrem desetletju iz{lo precej memoarskih, publicisti~nih in ‘e tudi strokovnih del;
nekaj pomembnih med njimi je bilo predstavljenih tudi v Zgodovinskem ~asopisu.1 V posebno veselje
nam je, da lahko na tem mestu predstavimo {e eno pomembno delo o slovenski osamosvojitvi – spo-
minski zbornik, ki obravnava zelo izpostavljeno obmo~je v osamosvojitveni vojni – Posavje. Ob tem ni
odve~ spomniti, da je bil v Posavju – v Bre‘icah – ob desetletnici slovenske osamosvojitve 21. in 22.
junija 2001 znani simpozij Slovenska osamosvojitev 1991 : pri~evanja in analize.
Zbornik Posavje v letih 1989–1991 je prepri~ljiva zbirka spominskih pri~evanj slovenskega osa-
mosvojitvenega dogajanja na terenu. Njegov glavni del sestavlja 75 osebnih zapisov, ki razkrivajo voja{ki,
policijski, obve{~evalni, logisti~ni, informacijski, zdravstveno-medicinski in {e druge vidike osamo-
svojitvenih dejanj v Posavju. Zbornik uvaja Predgovor (11–14) generalpodpolkovnika Slovenske vojske
Albina Gutmana, v ~asu osamosvajanja poveljnika pokrajinskega {taba Teritorialne obrambe Dolenjske.
V njem opozarja na nastajanje obrambnih sil Republike Slovenije v letu 1990, ko je povsem zakonito,
vendar skrivoma in ob veliki stopnji tveganja za vsakega posameznika, kot posebna oblika organizira-
nosti Narodne za{~ite v Sloveniji nastajala Manevrska struktura Narodne za{~ite (MSNZ). »Njene na-
loge so bile usmerjene k prav posebnemu cilju – zavarovati plebiscitarno odlo~itev Slovencev za samo-
stojno dr‘avo, ~e bo potrebno tudi z oro‘jem.« Skupine MSNZ so bile vklju~ene v enote in {tabe
Teritorialne obrambe (TO). »Tako je nastala zasnova obrambnih sil Slovenije«, spominja general Gut-
man, »nova slovenska vojska, ki se je prvi~ predstavila javnosti 17. 12. 1990.« (11) V Predgovoru
pronicljivo spregovori tudi o sami vojni: »Vsak izmed nas je vojno do‘ivljal druga~e«, je zapisal. »Za
nekatere je bila le zanimiva televizijska novica, nadaljevanka v desetih delih. Za druge spet ~as, prime-
ren za potovanja v druge de‘ele. Za pripadnike TO in milice (pa) je bila vojna boj za ohranitev sloven-
ske dr‘ave, boj med ‘ivljenjem in smrtjo vsakega posameznika, ki je v enotah TO in milice, v dr‘avnih
organih, podjetjih, krajevnih skupnostih, pri cestnih blokadah, v neposrednih voja{kih akcijah prispeval
k na{i, sedaj ‘e desetletni samostojnosti.« Ob koncu Predgovora pa poudari: »Poganci, Rigonce, Med-
1 Stane Granda: Janez J. [vajncer, Obranili domovino (Z^, 1993/4, 612-613); Rok Stergar: Viktor Meier, Zakaj
je razpadla Jugoslavija (Z^, 1996/4, 627–633); Du{an Ne}ak: Bo‘o Repe, Jutri je nov dan : Slovenci in razpad
Jugoslavije (Z^, 2002/1–2, 252–255); Jurij Perov{ek: Slovenska osamosvojitev 1991 : pri~evanja in analize (Z^,
2003/1–2, 241–243).
513ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
vedjek, Krakovski gozd, Vra‘ji kamen, Otovec, Prilipe. Imena krajev v Beli krajini, na Dolenjskem in
Posavju so to. Do leta 1991 malokomu znana. Tam so bile na{e bitke. Danes so pojasnjevane v {tevilnih
zapisih, knjigah in vojnih analizah in razpravah. O ljudeh, ki so se tam bojevali pa skoraj ni~.« A njihovi
spomini, zgodbe, do‘ivetja in izku{nje iz tistega obmo~ja so »dragoceni drobci na{e zgodovine« – »raz-
sejane v vsakem od nas«. Predstavljeni v posebnem spominskem zborniku so sedaj {e en ohranjen »spo-
min na ~as, ko smo morali in znali poprijeti za oro‘je, na ~as zmagovite vojne za Slovenijo«. (13–14)
Predgovoru generala Gutmana sledi Uvod (15–17) mag. Toma‘a Terop{i~a, direktorja Posavskega
muzeja Bre‘ice in prvega zgodovinarja, ki je ‘e 21. avgusta 1991 v 7D objavil ~lanek o osamosvojitve-
ni vojni leta 1991, podprt z arhivskim gradivom. T. Terop{i~ – veteran vojne za Slovenijo in rezervni
poro~nik Slovenske vojske – v Uvodu opozarja, da je v desetletju po osamosvojitveni vojni sistemati~no
zbiral ~asopisne ~lanke, knjige, ustne izjave, fotografije, video gradivo in razno drugo arhivsko gradivo
o tem prelomnem ~asu slovenske zgodovine. Pri tem ga je najbolj vzpodbujal brat Mitja, polkovnik
Slovenske vojske in v ~asu osamosvojitvene vojne na~elnik 25. obmo~nega {taba TO s sede‘em v
Bre‘icah. Delo T. Terop{i~a je obrodilo bogat sad, saj sta brata Toma‘ in Mitja Terop{i~ zbrano gradivo
kasneje {e raz{irila z novimi pri~evanji in ga popestrila z objavo {tevilnih fotografij, dokumentov in
nekaterih skic in zemljevidov. Nastal je zbornik Posavje v letih 1989–1991, »‘ivo zapisana pripoved o
dogodkih v Posavju med letom 1989 in 1991, ki krepi samospo{tovanje in ponos Slovencev« (15–16).
Zbornik je iz{el v po~astitev 10. letnice obranitve dr‘ave Republike Slovenije, T. Terop{i~ pa je lahko v
Uvodu upravi~eno zapisal, da je »iz njega razviden velik prispevek Posavja in Posavcev« v slovenski
osamosvojitvi. (17)
Pri~evanjski del zbornika Posavje v letih 1989–1991 sestavlja troje vsebinsko–~asovnih plastí. Prva
zajema izredno pomembno obdobje pred oboro‘enim spopadom med Republiko Slovenijo in napadal-
cem – Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Pri~evanja o tem obdobju utemeljuje prispevek Mihe
Molana Prepoved mitinga resnice – akcija »Sever« (23–26), ki nas vra~a v »za~etek osamosvojitvenih
prizadevanj Slovenije« (23) – leto 1989. Kot vemo se je tedaj slovenska Milica temeljito pripravila na
milo{evi}evski t. i. »miting resnice«, napovedan na 1. december 1989 v Ljubljani. Do mitinga nato ni
pri{lo, M. Molan pa v svojem prispevku natan~no popisuje priprave na njegovo prepre~itev, ki so bile v
Posavju usmerjene v postavitev zapor na ‘eleznici in cesti Ljubljana – Obre‘je. Poudarja, da je bilo
izvajanje nalog v akciji »Sever«, kot so poimenovali priprave na prepre~itev pohoda »mitinga{ev«,
izredna izku{nja za »preveritev na{e organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti za izvajanje tudi
najte‘jih nalog. (…) Vse te izku{nje so bile koristno uporabljene v kasnej{ih letih, {e zlasti v letu
1991.« (26)
O ~asu pred osamosvojitveno vojno so objavljena {e druga pri~evanja. Razkrivajo obdobje izjemno
organiziranega, odgovornega in prelomnega napora, ki je v Posavju na voja{koobrambnem podro~ju
spremljal demokrati~no preobrazbo slovenske dru‘be in priprave na vzpostavitev ter ubranitev sloven-
ske narodnodr‘avne suverenosti v letih 1990–1991. Najprej je objavljeno pri~evanje Ernesta Brez-
nikarja–En~a, ene od glavnih osebnosti voja{koobrambnega dogajanja v Posavju v omenjenem ~asu. V
prispevku Manevrska struktura narodne za{~ite v Posavju (29–32) je osvetlil nastanek in razvoj MSNZ
v tem delu Slovenije ter predstavil njeno dejavnost v letu 1990. Njeno najpomembnej{e dejanje v tem
~asu je bila premestitev oro‘ja, streliva in eksplozivnih sredstev slovenske TO v tajna skladi{~a, da se
ga ne bi polastila JLA. Takih skladi{~ je bilo v Posavju 20. Do omenjene premestitve je pri{lo potem, ko
je bil 15. maja 1990 izdan ukaz poveljstva 5. voja{kega obmo~ja v Zagrebu o predaji oro‘ja slovenske
TO v skladi{~a JLA. Pravna podlaga za premestitev je nastopila, ko je »v ve~ernih urah, 18. maja, (…)
kon~no pri{el te‘ko pri~akovani telegram predsednika republike Slovenije o prenehanju predaje oro‘ja
JLA« (Martin [korc, Kr~ani oro‘ja niso oddali!, 42–43). Medtem so bili pripadniki slovenske TO in
MSNZ »prepu{~eni sami sebi, saj od slovenskega vodstva nismo dobili navodil« (Edi Zanut, Od 15.
maja 1990 do 28. junija 1991, 183). To je bilo v prid JLA, kajti »pribli‘no ena tretjina slovenskih ob~in
je sicer imela oro‘je skladi{~eno v prostorih JLA, za drugo tretjino (pa) je bil odgovor predsednika
Predsedstva RS prepozen, saj je JLA zelo intenzivno vozila oboro‘itev TO v svoja skladi{~a. (…) Samo
tretjina ob~in je uspela zadr‘ati vso oboro‘itev.« To so uspeli tudi v Posavju, kjer so teritorialci »imeli
kaj vzeti v roke, ko je bilo treba braniti osamosvojitev Slovenije pred okupatorjem (oziroma) enotami
JLA« (Ivan Tom{e, Predsednik si je ogledoval prazne zaboje, 88). Kako sta bila izvedena premestitev
oro‘ja, streliva in eksplozivnih sredstev slovenske TO in nato njihovo varovanje na novih lokacijah v
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)514
Posavju pi{ejo Jo‘e Po‘un (»Stvar je skrajno resna«, 33–35), Vilko Liben{ek (No~ni skok do Jasnice,
37–39), M. [korc (Kr~ani oro‘ja niso oddali!, 41–43), Ferdo Pinteri~ (»Ko bom velik, bom carinik na
Sotli«, 51–54), Rudi Drganc (»Ti, kaj so tudi bombe intendantska oprema?«, 57–61), Kristijan Janc
(Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos, 63–65), Marija Verban~i~ (Nih~e ni vedel, kaj hranimo v hi{i,
kjer ‘ivimo!, 67–69), Marjan Molan (Vonj po oro‘ju, vonj po vinu …, 71–73), Ana Breznikar, Kot skala
te‘ka skrb, 75–77), I. Tom{e (Predsednik si je ogledoval prazne zaboje, 87–92), Ludvik Divjak (Selitev
oro‘ja in opreme s postaje Milice Bre‘ice, 101–103, [tefan Hren (Delo komandirja Milice v ~asu osamo-
svojitve Slovenije, 187–190), Stanislav Preskar (»Vzemi tam, kjer je in uporabi tam, kjer ni!«, 325–329),
Franc Balas (Bil je ~as zaupanja, tovari{tva in velikih pri~akovanj, 359–360) in Mojca Molan (»A smo
se za to boril?«, 387–389). Predstavljeni so tudi ukrepi varovanja evidenc nabornikov v primeru, ~e bi jih
hotela pridobiti JLA (Stanislav Zlobko, Skrb za dokumente, ki so odlo~ali o usodi nabornikov, 45–49;
Ljubo Motore, Ali je v Sevnici bila MSNZ?, 79–83; Jo‘e Ko{ir, Zakaj iz Sevnice?, 125–131) in izvajanje
obve{~evalno–varnostnih nalog, ki se je nadaljevalo v osamosvojitveni vojni (Andrej Fettich,
Obve{~evalec iz gosti{~a Les, 93–95; Anton Ajster, Obve{~evalna to~ka Kondor, 97–100; Anton Pre-
skar, Hrva{ka figa v ‘epu, 119–123; J. Ko{ir, Zakaj iz Sevnice?, 125–131; Rudi Smodi~, Intervencijski
vod Kr{ko 1990–1991, 151–155; Jo‘e Kranjec, Enota za zveze Ob~ine Bre‘ice ob agresiji na Slovenijo,
173–175; SOVA, Podtalna in o~em javnosti skrita vojna, 369–371).
Glavnina pri~evanj pa seveda zajema dogajanje med osamosvojitveno vojno. Poleg ‘e omenjene
obve{~evalno-varnostne dejavnosti so v tem pri~evanjskem sklopu podrobno predstavljene {e vse druge
zna~ilnosti razgibanega vojnega ~asa v Posavju. Prikazujejo jih zapisi od prvega dne vojne dalje. Naj-
prej naj opozorimo na pri~evanja o postavitvi cestnih zapor v Posavju in na vpadnicah v Republiko
Slovenijo ob za~etku vojne, s katerimi je TO ovirala napredovanje enot JLA (Drago Vimpol{ek, Tran-
sportno podjetje Prevoz Bre‘ice, 105–108; Martin Suban, Kamionske barikade, 109–111; Jo‘e [umlaj,
Re{ila sva dve mladi ‘ivljenji, 199–202; Mihael Ogorevc, Samo izpolnjevanje dr‘avljanjske dol‘nosti?,
217–222) in na zanimivo pri~evanje o zamisli o izdelavi jeklenih protitankovskih ovir, ki se je porodila
med vojno in je, izvedena kot projekt Oviranje, prepre~ila hiter prodor sovra‘ne vojske v slovensko glav-
no mesto in naprej do zavzetja celotne meje z Zahodom (Branko Keber, Projekt Oviranje, 311–314).
Obenem so predstavljena bojna pri~evanja iz prvega vojnega dne, 27. junija 1991: boj Intervencijske
enote TO Bre‘ice z motorizirano oklepno enoto JLA v Rigoncah, v katerem je padel Jernej Molan, prva
‘rtev vojne v Posavju (Robert Fink, Prvi ‘rtvi vojne, 133–135), minometni udar po voja{kem letali{~u
Cerklje ob Krki, opisan z obeh strani – s strani pripadnika slovenske TO in s strani (slovenskega)
poveljnika 82. letalske brigade na letali{~u Cerklje (Vinko ^an~er, Ognjeni udar po letali{~u Cerklje,
137–143; Jo‘ef Jeri~, Prvih osemin{tirideset ur, ko je {lo zares, 157–161) – in umik TO iz mejne kon-
trolne to~ke 5 na Obre‘ju (Irena Majce, [ok terapija!, 19–22; Brane Dolen{ek, Zasedba mejne kontrol-
ne to~ke {t. 5, 113–116); na drugem mestu v Zborniku je objavljeno pri~evanje o njeni ponovni zasedbi,
29. junija 1991 (Ladislav Ro‘i~, Dogodiv{~ine juri{nega odreda, 195–197). Razgiban je bil tudi drugi
vojni dan. O tem govorijo prispevki o prevzemu skladi{~a letalskega goriva Vejer v Leskovcu pri Kr{kem
in bliskoviti akciji pripadnikov Posebne enote milice ter skupine ostrostrelcev, ki so – ne da bi potrebno
izstreliti en sam strel – na mostu v Kr{kem zajeli voja{ko tovorno vozilo s tremi oboro‘enimi voja{kimi
osebami. S tem je bila presekana preskrba s hrano in drugo preskrbo za dislocirane objekte garnizona
Cerklje (~rpali{~e Stara vas pri Kr{kem, Leskovec, @lapovec pri Leskovcu, skladi{~e Gazice; Edi Za-
nut, Od 15. maja 1990 do 28. junija 1991, 183–186; [tefan Hren, Delo komandirja Milice v ~asu
osamosvojitve Slovenije, 187–190; Stanislav Preskar, »Vzemi tam, kjer je in uporabi tam, kjer ni!«,
325–329).
V drugem dnevu vojne, 28. junija 1991, so v Posavju za~eli organizirati tudi prestope in prebege
vojakov in ~astnikov iz JLA na slovensko stran. Tega dne so sprejeli sedem pilotov in oficirjev z najvi{jimi
~ini iz letali{~a Cerklje, naslednji dan pa {e dva. Osemindvajsetega junija so pripadniki TO omogo~ili
{e prestop prvega slovenskega generala, generalmajorja Cirila Zabreta, iz JLA ter prebeg dveh sloven-
skih vojakov iz oklepne enote JLA, ki se je zadr‘evala pri ‘elezni{ki postaji v Dobovi (Anton Preskar,
Hrva{ka figa v ‘epu, 119–123; Rajmund Veber, En dan na{ega osamosvajanja – 28. 6. 1991, 177–180;
Jo‘e [umlaj, Re{ila sva dve mladi ‘ivljenji, 199–202). Objavljeno je {e ve~ pri~evanj o prebegih vojakov
v kasnej{ih dneh in njihovi namestitvi za potrebe varovanja v u~nem centru TO za protioklepni boj v
Pe~icah (Franc Baznik, To ni bila supozicija, 191–194; Ivan Furlan, Pobegla vojaka, 233–234; Franc
515ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Lapuh, Dnevi napetosti in odlo~nosti, 305–308; Bojan Gri~ar, »Vojna brez sovra{tva«, 355–358). Sre~amo
pa se tudi s pri~evanji Slovencev – poklicnih pripadnikov JLA –, ki so jim kljub notranji odlo~enosti
dramati~ne razmere, v katerih so bili, prepre~ile prebeg iz JLA (Borut Angeli, Za~elo se je obdobje
kaosa, 163–166; Marjan Petek, Smer Cerklje – Pleso – Biha~ – Bre‘ice!, 343–348). Zanimivo je tudi
pri~evanje Bre‘i~ana, gojenca Letalske voja{ke akademije v Zadru, kako je zunaj Slovenije do‘ivljal
~as vojne na Slovenskem in zaradi nje prekinil {olanje (Janko Kene, Prekinjeno {olanje, 169–172).
Predstavljena je tudi vrnitev referenta za SLO in DS v podjetju SOP Kr{ko, ki se je po napadu na
Slovenijo iz Malega Lo{inja vrnil domov in nato kot na~elnik Narodne za{~ite za KS Kr{ko organiziral
varovanje preto~ne postaje za pre~rpavanje letalskega goriva v Stari vasi (Stane Iskra, V vojni ni logike,
331–333).
Med pri~evanji o bojnem delovanju TO v Posavju pa je treba posebej opozoriti na tista, v katerih je
predstavljen znani zmagoviti boj TO z enoto JLA v Krakovskem gozdu 2. julija 1991. [lo je za divizion
oklepnih vozil protiletalske obrambe, ki je za~el napad JLA na Dolenjsko; ob povratku iz Medvedjeka
ga je TO 1. julija zaustavila v zasedi v Krakovskem gozdu in ga naslednji dan, potem, ko pogajanja o
predaji niso bila uspe{na, zgodaj zjutraj napadla ter onesposobila za nadaljnja bojna delovanja. To je
bila pomembna zmaga TO, saj je bil tedaj Krakovski gozd te‘i{~e delovanja TO Dolenjske, izid boja pa
je vplival na kasnej{e dogodke v tem delu Slovenije. O razli~nih vidikih boja v Krakovskem gozdu in
prijetju pora‘enih pripadnikov JLA pi{ejo polkovnik Mitja Terop{i~ – druga klju~na osebnost osamo-
svojitvene vojne v Posavju in poveljujo~i ~astnik vseh enot TO, ki so bile na polo‘aju v Krakovskem
gozdu (V na{i vojni se nismo bojevali s {tevilom, temve~ z ve{~ino in znanjem!, 237–241) –, Jo‘e Ko{ir
(Zakaj iz Sevnice?, 125–131), Franc Kene (Obra~un samega s sabo, 243–248), Milan Haralovi~ ([ele
nato nastopijo bolni~arji, 251–253), Silvester Polak (»Porkamadona, tale kristuts leti proti nam!«,
255–259), Andrej Bobek (Prijetje majorja Bo{ka Prodanovi}a, 265–268), @arko Henigman (Varno-
stnik na polo‘aju, 273–278) in Suad Muslimovi}–Ibro (»Apaurin, ne, hvala!«, 281–286). Objavljen je
tudi intervju (prva objava Nedeljski dnevnik, 7. 12. 1997) z enim od pripadnikov JLA, desetarjem Bahru-
dinom Kaletovi}em, ki je bil v Krakovskem gozdu in postal znan s kasneje dostikrat ponovljeno televi-
zijsko izjavo: »Oni se ‘elijo menda odcepiti, mi pa jim menda tega ne dovolimo. Moj bog, da bi se le
lahko vrnil domov!« (TV izjava iz Krakovskega gozda, 261–264). Sledita {e prepri~ljivi pri~evanji o
prav tako zmagovitem boju 110. juri{nega odreda TO Bre‘ice, ki je istega dne pri Prilipah zaustavil
oklepno enoto JLA iz Jastrebarskega, napoteno na pomo~ divizionu v Krakovskem gozdu (Janez Iv{i~,
@elezje je fr~alo po zraku, 287–292; Ernest Se~en, Jastrebi niso povzro~ili posebne {kode, 293–296).
V zborniku je objavljenih {e ve~ drugih pri~evanj: o delovanju Sekretariata za ljudsko obrambo in
Ob~inskega {taba za civilno za{~ito Bre‘ice ter sevni{ke intervencijske skupine TO in ob~inskih orga-
nov Ob~ine Sevnica na obrambnem podro~ju med osamosvojitveno vojno (Zdenka Mo~nik, Moji dne-
vi, 145–147; Drago Slukan, Sevni{ka EPN med vojno za Slovenijo, 203–207; Samo Hajtnik, Sevni~ani,
269–272), varovanju Nuklearne elektrarne Kr{ko med vojno (Mirko Ti{ler, Ponosen sem na svoje var-
nostnike, 227–232), varovanju predsednika Predsedstva RS M. Ku~ana in republi{kega sekretarja za
zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla 28. junija 1991 na poti iz Ljubljane v Zagreb in kasneje {e varovanju
~lana P SFRJ Vasila Tuporkovskega, generala JLA Andrije Ra{ete, predsednika Zveznega izvr{nega
sveta Anteja Markovi}a in predsednika P SFRJ Stjepana Mesi}a na poti v Ljubljano (Rajmund Veber,
En dan na{ega osamosvajanja – 28. 6. 1991, 177–180), usposabljanju pripadnikov TO za protioklepni
boj v ‘e omenjenem u~nem centru v Pe~icah in popravilu zaplenjenih bojnih oklepnih vozil v Krakov-
skem gozdu v tem centru (Mirko Ognjenovi~, U~ni center Teritorialne obrambe za protioklepni boj
Pe~ice, 301–304; Julij Jeraj, In{truktor za protiletalsko obrambo, 321–324), delovanju radioamaterjev,
gasilcev ter zdravstvenih zavodov in osebja med vojno (^rtomir ^argo, Oboro‘eni nuni sredi Kremlja,
361–365; Miha Balon, Gasilske intervencije med osamosvajanjem Slovenije, 297–299; Tone Zorko,
Nekaj je bilo v zraku, 209–214; Rudolf Ladika, Zdravstveni dom, vojna in ~ebele, 335–339), razva‘anju
hrane na lokacije v Kr{kem in {ir{i okolici (Franc Jeler, S kuhalnico nad sovra‘nika, 223–225) in o
skupnem sobivanju pripadnikov TO, Milice in prebivalcev razli~nih krajev v Posavju med vojno ter
njenem odra‘anju v vsakdanjem ‘ivljenju (Henrik Soto{ek, Nam bodo dovolili, da v miru ‘ivimo v svoji
dr‘avi?, 167–168; Peter Budi~, V mi{nici, 235–236; Bo{tjan [piler, Konec junija in za~etek julija 1991
na Lokah pri Zdolah, 315–319; Viktor Kon~ina, Nepozabna izku{nja s slovensko vojsko, 349–353; Rok
Marolt, Kako sem pre‘ivel vojno na Slovenskem, 367–368).
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)516
Pri~evanjski del zbornika Posavje v letih 1989–1991 zaklju~ujeta prispevka o neposrednem povoj-
nem ~asu. Du{an Kerin spominja na diverzije na trasah elektri~nih daljnovodov v Kr{kem in neposred-
ni okolici, ki so jih julija in avgusta 1991 po vsej verjentosti izvajali pripadniki posebnih enot JLA,
nastanjeni v letali{~u Cerklje (Svojevrstna jutranja budnica, 375–381), Vlado Podgor{ek pa opisuje
prevzem razdejanega in izropanega letali{~a Cerklje po odhodu pripadnikov JLA v drugi polovici oktobra
1991 (Zadnji vojak JLA je zapustil cerkljansko letali{~e, 383–386). Na barbarsko raven pripadnikov
JLA je opozorila tudi Irena Majce, avtorica prvega pri~evanja v zborniku in novinarka, ki je v slovensko
in jugoslovansko javnost prenesla znano gro‘njo zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala
Branka Mamule, »~e se Slovenija ne bo obna{ala kot se mora, bo dele‘na {ok terapije«, izre~eno ob
njegovem obisku v Kr{kem leta 1987. Kot dopisnica RTV Slovenije za Posavje je spremljala dogajanje,
ko je JLA 27. junija 1991 zasedla mejno kontrolno to~ko 5 na Obre‘ju in videla, kako je »v tem ~asu
(…) eden od oklepnikov zapeljal na desno, na bli‘nje p{eni~no polje in z o~itnim veseljem in po-
smehom teptal in vozil gor in dol po njivi, da ni od p{enice ostalo ni~. Potem se je spravil na vinograd
na vzpetini. Zdelo se mi je, da tepta celo Slovenijo.« (20) Toda JLA je ni poteptala. Slovenci so obranili
domovino, saj so, kot je v junijsko–julijskih dneh 1991 razmi{ljal M. Terop{i~, »leta naporov, usposab-
ljanj, voja{kih urjenj, zagotavljanja materialnih pogojev za dvigovanje bojne pripravljenosti s strani
stalne in rezervne sestave {tabov, izvr{nih svetov, svetov za ljudsko obrambo in dru‘beno samoza{~ito
ter skup{~in ob~in«, morala obroditi sadove. (237) Take, da je lahko J. Iv{i~ upravi~eno zapisal: »Ne
morem sprejeti razmi{ljanj, da bi slovensko neodvisnost lahko zagotovila samo visoka politika. Brez
krepke roke in izurjenih bojevnikov bi bila zmaga verjetna kot v zgodbi o psu, ki se upa lajati v luno
pono~i, ko drugi spijo. Podnevi pa le varno podvija rep.« (291)
 Zbornik Posavje v letih 1989–1991 pomembno utemeljuje slovenski narodno–dr‘avni spomin. Ob
njegovem branju lahko znova ugotovimo, da slovenska zmaga v osamosvojitveni vojni ni bila podarjena
ali zgolj sre~no naklju~je, ki bi ga Slovencem naklonila zgodovina. Bila je posledica ~udovitega naro-
dovega napora, ki je leta 1991 zdru‘il Slovenke in Slovence v dobro pripravljeni in odlo~ni obrambi
njihove dr‘ave. Z vlogo in pomenom Posavja v njej se sedaj lahko seznani vsak, ki ni ravnodu{en do
rojstva slovenske nacionalne dr‘ave. Zbornik je skrbno pripravljen. Navedeni so ustrezni podatki o
pri~evalcih z njihovimi fotografijami, poleg njih pa je objavljena {e vrsta faksimilov razli~nih doku-
mentov in fotografij iz osamosvojitvenega ~asa v Posavju. Obljavljeni so tudi zemljevid lokacij skla-
di{~ oro‘ja TO v Posavju v letih 1990–1991 (27), bojev in akcij med vojno v Posavju (215) in delovna
voja{ka karta 25. Obmo~nega {taba TO (249). Zbornik zaklju~ujejo seznam okraj{av (391–393), pojas-
nila manj znanih voja{kih izrazov (394) in Poziv za fizi~no in pravno za{~ito vseh dokumentov in muze-
alij povezanih s slovensko osamosvojitvijo, prebran na bre‘i{kem simpoziju Slovenska osamosvojitev
1991 : pri~evanja in analize (395). Hvalevredno je, da, kot je v Uvodu zapisal urednik mag. Toma‘
Terop{i~, v Posavju ‘e razmi{ljajo o Spominskem zborniku 2 in da je T. Terop{i~ – kot je zaupal podpisa-
nemu – pred dvemi leti opravil tudi celovito terensko fotografsko topografijo Posavja v letih 1989–1991;
skupaj s fotografijami iz vojne predstavlja zaklju~eno celoto, zato lahko pri~akujemo {e izid posebnega
fotografskega zbornika o Posavju v tem ~asu. Poro~ilo pa kon~ajmo z naslovnico predstavljenega zbor-
nika, saj na simboli~en na~in izra‘a odporni{ko doslednost v letu 1991. Njena osnova je fotografija
uniforme gardnega bataljona Slovenske vojske, ki se zgoraj preliva v fotografijo treh vodilnih sloven-
skih ~astnikov v Posavju leta 1991 – Ernesta Breznikarja–En~a, Mirka Ognjenovi~a in Mitje Terop{i~a
(od leve proti desni) –, spodaj pa prehaja v fotografijo jugoslovanske pi{tole M-57 s prilo‘enim na-
bojem. Pi{tola je med vojno pripadala Toma‘u Terop{i~u, ki je kot poro~nik poveljeval vodu TO.
Omenjeni naboj je hranil v levem ‘epu svoje letne voja{ke srajce, uporabil pa bi ga v primeru, ~e bi
ostal brez streliva in bi grozilo, da ga ‘ivega zajamejo pripadniki JLA.
J u r i j P e r o v { e k
517ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
F r a n c e s c o  L e o n c i n i, L’Europa centrale. Conflittualità e progetto. Passato e presente
tra Praga, Budapest e Varsavia. Venezia : Libreria Editrice Cafoscarina, 2003. 332 strani.
V zadnjem ~asu je v Italiji in predvsem v obmejnem obmo~ju s Slovenijo veliko govora o {iritvi
Evropske unije proti vzhodu (ponavadi povr{ni komentatorji celotno obmo~je imenujejo kar Vzhodna
Evropa). Sli{ijo se demago{ke in populisti~ne parole o naskoku »novih Evropejcev« (kot, da bi se ti
ljudje nahajali do sedaj nekje v Aziji in kot, da bi to pomenilo nekaj manjvrednega) na italijanska
delovna mesta. Na drugi strani pa krogi, ki se bolj zanimajo za gospodarsko plat {iritve ‘e brusijo no‘e
pred bojem z nem{kim, avstrijskim, francoskim, ameri{kim in bogve {e katerim drugim kapitalom za
premo~ v skorajda ekonomsko-devi{kem obmo~ju druga~e ‘e iz~rpane stare Evrope (verjetno ne zave-
dajo~ se, da so ga zaradi prepo~asnosti in neodlo~nosti tudi italijanskih politikov ‘e izgubili). Bolj
malo, oziroma skoraj ni takih, ki bi se poglobili v spoznavanje bogate in raznolike kulture ter zgodovine
tega obmo~ja. ^astna izjema je prof. Leoncini docent zgodovine slovanskih de‘el na univerzi Ca’ Fo-
scari v Benetkah, kjer vodi tudi seminar Masaryk, posve~en poglabljanju tematik, ki zadevajo Srednjo
in Vzhodno Evropo. Pri predavanjih se mu je pridru‘ila {e kopica znanih imen: od Fejta do Gajana,
mimo Vásárhelyija in Waldenberga.
Leoncini se ‘e od za~etka sedemdesetih let zavzema, da bi skupaj z redkimi drugimi navdu{enci
zapolnil pu{~avo, ki vlada v Italiji glede preu~evanja obmo~ja, ki le‘i vzhodno od Trsta. V preteklosti je
javnosti ponudil knjige o opoziciji v socialisti~nih trdnjavah, o vpra{anju Sudetov in nem{kih manj{inskih
skupnostih v obdobju med svetovnima vojnama, o pra{ki pomladi in letu 1968 v Srednji Evropi, poleg
{tevilnih {tudij in raziskav o ~e{ki in slova{ki zgodovini dvajsetega stoletja. Pred nekaj leti je tudi
prevedel Masarykovo delo Nová Evropa. Stanovisko slovanské (Nova Evropa. Slovansko stali{~e), ki
ga je bodo~i ~e{koslova{ki predsednik sestavil v Rusiji, v ~asu prve svetovne vojne. Ob tem je razne
tematike poglabljal v strokovnih prispevkih. Prav te prispevke, ki so bili do sedaj razpr{eni po {tevilnih
revijah, bodisi italijanskih kot drugih, je v tem svojem zadnjem delu zbral in zdru‘il v zaklju~eno
celoto. Tako bralcu na enem samem mestu predstavlja {irok izbor ~lankov, ki obravnavajo obmo~je,
»...ki le‘i med Baltskim in Egejskim morjem, postavljeno med latinsko-germanskim Zahodom in bizan-
tinsko-slovanskim Vzhodom...«, kjer lahko »...zgodovinsko dolo~imo pravi sredinski pas Evrope s speci-
fi~nimi potezami«. (str. 14).
Knjiga z mikavnim naslovom L’Europa centrale. Conflittualità e progetto. Passato e presente tra
Praga, Budapest e Varsavia. (Srednja Evropa. Konfliktnost in na~rt. Preteklost in sedanjost med Prago,
Budimpe{to in Var{avo) vsebuje zapise, ki obravnavajo {iroko ~asovno obdobje. Zato je ~asovno tudi
razdeljena.
V predgovoru, v katerem avtor omenja tudi nekatera bibliografska dopolnila, se da slutiti, da je
vsebina na kakovostno visoki ravni. Avtor se ‘e v prvih vrsticah jasno distancira od splo{nega in
posplo{enega izraza Mitteleuropa, ki skriva nem{ki pohlep po vzhodnih ozemljih. Obenem opozarja na
napa~nost ena~enja nem{kega (in italijanskega?) napadalnega nacionalizma z narodno samobrambo
Bíbovih malih narodov Srednje Evrope. Leoncini nadalje pod~rtuje izvirno neto~nost zapisovanja ime-
na ^e{koslova{ka. Pravilnej{a bi bila razli~ica ^e{ko-Slova{ka, kot je tudi zapisano v Pari{ki mirovni
pogodbi iz katere je zrasla nova dr‘avna tvorba. Obenem lo~ilo, ~eprav sta si naroda sorodna, poudarja
razliko med ~e{ko in slova{ko etnijo. Sam Masaryk je v obdobju med prvo svetovno vojno slova{kim
predstavnikom zbranih v Zdru‘enih dr‘avah obljubil {iroko avtonomijo v sklopu nove dr‘ave in z njimi
podpisal takoimenovano Pittsbur{ko pogodbo. Povojna vodilna ~e{ka politi~na elita pa se ni dr‘ala
medvojnih dogovorov in izbrala pot centralizirane in unitaristi~ne dr‘avne ureditve. Namesto, da bi se
^e{koslova{ka zgledovala po ve~narodni [vici, kot je sprva obljubljal vodja njene diplomacije Edvard
Bene{, je za vzorec zbrala Francijo. Tako so se v podrejenem polo‘aju, poleg {tevilnih »manj{in«
(vklju~no z nem{ko, ki je {tela ve~ kot tri milijone pripadnikov in mad‘arsko s pribli‘no osemsto tiso~),
zna{li {e dr‘avotvorni Slovaki.
Uvod, ki ima podnaslov Sredinska Evropa kot usodna skupnost (L’Europa di centro come comunità
di destino) se prav tako za~enja z opozorilom pri uporabi primernega izrazoslovja, ki je (pre)ve~krat
odsotno pri »zahodnih« strokovnjakih. Ta neto~nost odra‘a seveda tudi zgre{eno oziroma nemarno
pojmovanje obravnavanega obmo~ja, ki se nahaja »...onstran nami{ljene ~rte Berlin-Trst-Otranto...«.
(str.14) Avtor se takemu, skorajda omalova‘evalnemu pristopu upira in nadaljuje s skupnimi zgodovin-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)518
skimi potezami, ki ozan~ujejo sredinsko Evropo. Zato navaja {tevilne poizkuse pri zdru‘evanju tega
dela evropske celine, od srednjega veka do dana{njih dni.
Tudi serijo ~lankov avtor za~enja pred ve~ sto leti; to~neje v ~asu, ko je ~e{ki reformator Jan Hus s
svojimi nauki spro‘il pravo revolucijo. Na dvajsetih straneh je orisano Husovo delovanje in njegov
vpliv na ~e{ko in {ir{o versko ter politi~no mi{ljenje. In najve~ja zasluga teh strani je prav ta: da v
malem obsegu predstavljajo husov lik, ki bi bil druga~e italijanski javnosti dejansko neznan.
Leoncini pa kaj kmalu presko~i k sodobnosti, v obdobje med svetovnima vojnama, zlasti v zgodo-
vino tiste dr‘ave, ki je v Srednji Evropi tedaj igrala bistveno vlogo oziroma ^e{ko-Slova{ke. @e naslov
prvega ~lanka, ~e je sploh obstajala alternativa ^e{ko-Slova{ki, je sam po svoje zanimiv in zaklju~ki
»...o dragocenem politi~nem in kulturnem laboratoriju demokrati~nega so‘itja med razli~nimi naro-
di...« (str. 58), ki jih prina{a spis so nedvomno pravilni. Dodali pa bi pripombo: to, da so slovanski
narodi vklju~eni v habsbur{ko cesarstvo po prvi svetovni vojni predstavljali zmagoviti subjekt, je brez
dvoma to~na predpostavka. Da pa so v novih dr‘avnih tvorbah dosegli svoj cilj, svojo narodno zrelost,
vi{ek svoje samobitnosti velja le za nekatere izmed teh narodnih subjektov. In ne mislimo tukaj na
Hravate, Slovence ali Slovake, ki so na tak ali druga~en na~in dobili priznanje o obstoju svoje narodno-
sti, temve~ na Rusine, Makedonce ali ^rnogorce, ki so bili s strani svojih »slovanskih bratov« potis-
njeni ob stran. To pripombo smatramo za umestno in koristno, ker avtor posve~a veliko pozornost
narodnostni problematiki. Ve~ prispevkov je namenjenih ~e{ko-nem{kim odnosom in sudetskemu
vpra{anju, posebno zanimiv pa je zapis o sporazumu v Münchnu leta ’38, ki je samo kon~na faza
dolgotrajnega popu{~anja zahodnih velesil Hitlerjevemu osvajanju.
Vojnih dni se Leoncini neposredno ne dotika, zato pa toliko bolj pestro obravnava obdobje od
petdesetih let dalje. Poglobljen pregled zaobjema tudi stanje na Mad‘arskem in na Poljskem. Avtor se
ustavlja zlasti pri tistih disidentskih gibanjih oziroma posameznikih, ki so s svojim ravnanjem pripo-
mogli k popolni spreobrnitvi sistema, ki je bil socialisti~ni v imenu ne pa v metodah. Te so bile podobne
tistim iz prej{njega diktatorskega obdobja, zato avtor ugotavlja, da so se v ve~ini primerov zamenjali le
zatiralci, krivi~na dru‘bena ureditev razdeljena med enega ali ve~ vladarjev in na podrejeno mno‘ico,
pa je ostajala v bistvu nespremenjena.
Polpreteklo zgodovino avtor praviloma povezuje tudi s sedanjostjo. Kajti v nekaterih primerih so se
biv{i protestniki prelevili v aktivne dr‘avne politi~ne akterje. V novih okoli{~inah nastalih po padcu
berlinskega zidu in propadu sistema, ki jih je do takrat zatiral, so prej{nji kontestatorji lastne izku{nje iz
leta ’56 na Mad‘arskem, ’68 na ^e{ko-Slova{kem in bienija ’80–’81 na Poljskem, ki socializma kot
takega niso zavra~ale temve~ ga predelanega, »bolj ~love{kega« celo zagovarjale, raje odvrgli. In to z
namenom, da bi »z leve strani« postopoma preobrazili notranjo dr‘avno ureditev. Po letu ’89 so postali
taki poizkusi neaktualni. Ve~ina dr‘av je pasivno sprejela vzorec, ki jim ga je ponujal (vsiljeval?) Divji
Zahod. Na primer novo nastala ^e{ka republika s sedaj ‘e biv{im predsednikom Václavom Havlom, ki
je bil v prej{njih desetletjih v prvi vrsti na barikadah za bolj pravi~no dru‘bo. V ~asu njegovega predse-
dovanja skozi devetdeseta leta je namre~ rade volje me‘ikal novoliberisti~nim formulam ameri{kega
kova. Zato si ne moremo kaj, da ne bi na novo Evropo gledali z me{anico upanja in skrbi, saj »...tisti, ki
so med prvimi, imajo sredstva, da tam tudi ostanejo, medtem kot tisti, ki so na gospodarskem podro~ju
ostali zadaj, kot dr‘ave srednje in vzhodne Evrope, ne bodo imeli ne potrebnega kapitala in ne tehnolo-
gije, da bi se dvignili.« (str. 290).
Leoncinijevo delo dopolnjujejo dokumenti o sodelovanju v Srednji Evropi in zapisi manj zahtevne-
ga a zato ni~ manj prijetnega branja o Pragi kot simbolu sodelovanja ter o bogastvu slova{ke raznoliko-
sti. Tako na ve~ kot tristotih straneh avtor prina{a precizno, bogato in popolno obravnavo prostora, ki je
ve~krat po krivici potisnjeno na obrobje zgodovinske preu~itve.
B o r u t  K l a b j a n
519ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Zbornik za zgodovino {olstva in vzgoje – XXXV. Ljubljana : Slovenski {olski muzej, 2002. 408
strani. ([olska kronika ; 1 in 2)
V za~etku marca 2003 sta bili v prostorih Slovenskega {olskega muzeja v Ljubljani predstavljeni
dve novi {tevilki Zbornika za zgodovino {olstva in vzgoje.
Obse‘no prvo {tevilko uvaja prispevek Maje @vanut, Vzgojni ideali v 17. stoletju. To je pravzaprav
besedilo predavanja, ki ga je avtorica pripravila ob razstavi Theatrum vitae et mortis humanae, Prizori{~e
~love{kega ‘ivljenja in smrti, v Narodnem muzeju Slovenije februarja 2002. ^lanek Zorana Radonji}a
Druga svetovna vojna v slovenskih u~benikih za zgodovino je idejno vsebinska analiza poglavij 15
u~benikov za osnovne {ole in srednje {ole od leta 1948 do 1999, v katerih je obdelana problematika
druge svetovne vojne v Sloveniji in Jugoslaviji. Avtor ugotavlja, da u~beniki niso bili nepristranska
sredstva. Del odgovornosti naprti tudi zgodovinarjem in ustvarjalcem u~nih na~rtov. Priznava pa, da so
bila dolo~ena zgodovinska dejstva zamol~ana. Radonji} je prepri~an, da bo ‘ivljenje kasnej{ih genera-
cij zaznamovano z iskanjem prave resnice, nestrpnostjo in revan{izmom, ker so komunisti~ni oblastniki
interpretirali zgodovino ~rno belo in s tem dolgoro~no gledano naredili KP in NOB veliko {kode. V
u~benikih v letih 1992 do 1999 pa so za~eli razpadati miti, avtorji u~benikov so imeli bolj{o pogoje za
bolj objektivno interpretacijo zgodovine, nova je dostopnost virov, nove teme so dobile prostor. Vanda
Trdan v obse‘ni {tudiji obravnava [olstvo na Ko~evskem od druge polovice devetnajstega stoletja do
konca prve svetovne vojne. Pri tem raziskuje obdobje, ki sovpada s porastom nacionalizma, zlasti na
narodnostno me{anih podro~jih, kakr{na je bila tudi Ko~evska. Nasprotja med taboroma so se odra‘ala
tudi v {olstvu. [e posebno zanimiv je prikaz Stanislava Ju‘ni~a o ‘ivljenju in delu jezikoslovca Rudolfa
Ju‘ni~a. Najstarej{i viri o njegovi dru‘ini so iz 17. stoletja iz Fare. Potem ko je bil Ju‘ni~ redni profesor
na gimnaziji v Novem mestu, so leta 1923 ugodili pro{nji in ga prestavili v Ljubljano na 1. dr‘avno
klasi~no gimnazijo. Leta 1929 je dobil red sv. Save za pedago{ko delo, pred 2. svetovno vojno pa {e
odlikovanje jugoslovanske krone IV. vrste. Objavljal je u~benike za pouk gr{kega, francoskega, latin-
skega in nem{kega jezika. Pripravil je tudi izbor iz Plutarhovih zgodbic in Vergilova dela. V rokopisu je
ostalo delo o bizantinskem cesarju Konstantinu Porfirogenetu. Marija Jasna Kogoj pi{e o ur{ulinkah, ki
so v letu 2002 praznovale 300 letnico svoje navzo~nosti v Ljubljani. V obnovljenih prostorih ur{ulinske
zunanje {ole je potekal v tem letu tudi mednarodni simpozij. Pomembno vlogo so ur{ulinke videle v
izobra‘evanju ‘ena in deklet. Ur{ulinske {ole so delovale v Ljubljani do leta 1945. Leta 2002 pa so
nune ponovno odprle Angelin vrtec, ki deluje po metodi, da je otrok postavljen v sredi{~e dogajanja in
je v starostno me{ani skupini. Ur{ulinska samostana sta bila v Ljubljani in [kofji Loki, nune pa so
kupile v Mekinjah tudi samostan klaris in tam odprle {olo. Sloves so pridobile z odli~no vzgojo, saj je
bil poudarek na celostni vzgoji. Ko po vojni niso smele ve~ vzgojno izbra‘evalno delovati v {olah, so se
usmerile v katehetsko pastoralno dejavnost. V ~lanku je predstavljena tudi razstava Ur{ulinke v Ljub-
ljani 1702–2002.Tatjana Hojan pi{e v ~lanku o U~iteljskem tovari{u kot nasledniku [olskega prijatelja.
V Celovcu je minilo 150 let od za~etka izhajanja [olskega prijatelja, 130 let od za~etka izhajanja
Slovenskega u~itelja v Ljutomeru, in 140 let odkar je v Ljubljani za~el izhajati U~iteljski tovari{. Ista
avtorica predstavi kaj je U~iteljski tovari{ leta 1876 priporo~al {olskim knji‘nicam v rubriki [olarska
knji‘nica. Leto prej je namre~ iz{el ukaz o ustanavljanju {olskih knji‘nic, kjer bodo u~itelji otrokom
izposojali primerne knjige. Objavili so imenik primernih knjig – 67 del, glavno priporo~ilo je bilo
pou~na vsebina, dve tretjini je predstavljalo leposlovje. Jasna @upani~ je pripravila zapis o {olah v
Bre‘icah do dana{njih dni. Zbornik prina{a tudi spomine na {olo. Zlata Volari~ pi{e o svojih otro{kih
letih in dru‘ini v vasici ob mad‘arski meji med Dobrovnikom in Lendavo. Janez [vajncer v ~lanku z
naslovom Preizku{nja, pi{e o {oli za frizersko in obla~ilno stroko v Mariboru, kjer je pou~eval sloven{~ino
in njegove izku{nje ob najavljenem prihodu {olske svetovalke z Zavoda za {olstvo. Slavica Pavli~ je
pripravila jubileje {ol v letu 2003. Janez Kav~i~ namenja sestavek 100 letnici idrijske realke. Ob tem
jubileju je Po{ta Slovenije izdala prilo‘nostno znamko, na kateri motiv povezuje vesoljno videnje na{ega
planeta, Vegove logaritme in silhuete fasade. Stanislav Senekovi~ se spominja u~itelja Jo‘eta Hudalesa,
ki se je ukvarjal tudi z ustvarjanjem v kamnu in s slikarstvom. Izdal je tudi dva zgodovinska romana in
ve~ kot petdeset mladinskih del. Direktor muzeja mag. Branko [u{tar je pripravil poro~ilu o delu Mu-
zeja v letu 2001 in izpostavil pomembnej{e dose‘ke. Razstavo, ki so jo pripravili sodelavci iz Zgodo-
vinskega arhiva in muzeja Univerze v Ljubljani o Univerzi v Ljubljani in njenih rektorjih (decembra
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)520
2001 do februarja 2002) je predstavila v posebnem bloku o muzejskem delu Tatjana Dekleva. Tatjana
Hojan pi{e o vsestranski u~iteljici iz Zapotoka. Zapis o proslavi ob stoletnici stavbe osnovne {ole Maj{perk
je pripravila Danica Lorber, ki je ‘elela pokazati prelomen dogodke kot pogovor dveh so{olcev, ki
morata v spisu prikazati 100 let {ole. [tevilko sklenejo poro~ila in ocene.
Ob stoletnici rojstva Franceta Ostanka, nekdanjega ravnatelja Slovenskega {olskega muzeja v letih
1951–1974, so junija 2002 v Slovenskem {olskem muzeju pripravili sre~anje in razstavo, ki jo je pripra-
vila bibliotekarska svetovalka Tatjana Hojan. ^lankom, ki so jih na sre~anju interpretirali gostje, je
namenjena druga {tevilka zbornika. Na vsebino {tevilke opozarjata ‘e fotografiji na naslovni in zadnji
strani, namre~, U~enci IV. c razreda O[ Ljubljana Zgornja [i{ka z razrednikom Francetom Ostankom z
leta 1942 in {olsko naznanilo Franceta Ostanka iz 1. razreda {estrazredne ljudske {ole cesarja Franc
Jo‘efa I. v Spodnji [i{ki iz {olskega leta 1908/09. Izbor besedil je vsebinsko zelo {irok in ponazarja
pogled na razli~na obdobja in teme iz ‘ivljenja ravnatelja Ostanka. V uvodnem ~lanku pi{e direktor
muzeja mag. Branko [u{tar o ‘ivljenju in delu Ostanka, kot u~itelju, narodnoobrambnem in sindikal-
nem delavcu, uredniku pedago{kih glasil in raziskovalcu zgodovine {olstva – pripravil je vrsto razstav,
objavljal v razli~nih publikacijah, leta 1966 je prejel najvi{jo nagrado na podro~ju {olstva – @agarjevo
nagrado, za zasluge na podro~ju muzealstva pa l. 1971 Valvasorjevo nagrado. Februarja 1951 je postal
direktor Slovenskega {olskega muzeja in ostal tam do upokojitve poleti 1974.
V pogovoru z novinarjem Silvom Ter{kom je Ostanek poudaril, da delavci niso le zbiratelji in
prou~evalci gradiva, ampak morajo poznati delo {ol, {olsko zakonodajo, zgodovino {olstva in nekdanje
in sodobne smeri pedagogike. Jo‘e Ko{mrlj, ravnatelj O[ Sodra‘ica in Francka Rozman, u~iteljica na
O[ Vodice sta pripravila spomine nekdanjih u~encev. Tatjana Hojan predstavlja Ostanka in njegovo
delo pri kme~konadaljevalnih {olah, ki so nudile odraslim poleg strokovnega znanja tudi splo{no izo-
brazbo. Ostanek je postal vodja kme~konadaljevalne {ole in bil leta 1934 izvoljen za poverjenika {ol za
okro‘je Kamnik, nato pa je leta 1935 postal tajnik {ir{ega odbora teh {ol. Dr. Toma‘ Pavlin s Fakultete
za {port pi{e o Ostanku in sokolstvu. V~lanil se je v ljubljansko sokolsko dru{tvo, izku{nje je prena{al
v Sodra‘ico in Vodice in bil na~elnik v sokolskih organizacijah v omenjenih krajih. Vez med u~iteljstvom
in sokolstvom je bila za‘elena, saj sta bili obe organizaciji vzgojni. Dr. Ana Benedeti~ pi{e o svojem
u~itelju Ostanku v {olskem letu 1940/41 na O[ Valentina Vodnika v Zgornji [i{ki. Precej pozornosti je
dr. Andrej Vovko namenil Ostankovemu delovanju v Dru‘bi sv. Cirila in Metoda. Ostanek je najaktiv-
neje deloval v dru‘bi v drugi polovici tridesetih let in drugi polovici {tiridesetih. Po odhodu iz Vodic je
za~el delovati v vodstvu CMD in prevzel organizacijo narodno obrambnega dela, vodenje predavanj,
prevzel je tudi referat za manj{inske {ole na prosvetnem oddelku banske uprave in sodeloval z ljubljan-
skim Manj{inskim in{titutom. Janez Stergar se spominja Ostanka iz pogovorov o vlogi dr. Franca Ko-
schierja, direktorja koro{kega De‘elnega muzeja in povojnega predsednika Kärnter Landsmanschafta.
Liljana [u{tar pi{e o dejavnosti Ostanka v Sindikatu prosvetnih delavcev med letoma 1945 in 1949.
Suzana Felicijan Brato‘ iz Arhiva RS, na podlagi dokumentov, ki jih hrani arhiv, prika‘e njegovo delo
referenta za manj{insko {olstvo na Ministrstvu za prosveto LRS in poverjenika za prosveto in kulturo
na Oblastnem ljudskem odboru Ljubljana. Slavica Pavli~, ravnateljica Slovenskega {olskega muzeja v
pokoju, pi{e o delu Ostanka v muzeju. Mag. Lilijana Trampu‘ analizira vlogo Ostanka pri raziskovanju
slovensko-hrva{ke meje v Istri. Elaborat je na pobudo geografa dr. Antona Melika pripravil l. 1957,
objavljen pa je bil {ele po 34 letih. Ostanek je ugotavljal stanje in dejavnike, ki so utrjevali in pospe{evali
utrditev narodnostne meje med Slovenci in Hrvati med letoma 1860 in 1956. Dr. Jo‘e Ciperle v sestav-
ku France Ostanek in metodolo{ka razmi{ljanja o pisanju zgodovine osnovnega {olstva omenja, da
zgodovina vzgoje in izobra‘evanja predstavlja zgodovinski del pedagogike, hkrati pa tu deluje tudi
histori~na disciplina, ki je usmerjena v zgodovini razvito svojo metodiko, svojo metodologijo in svojo
teorijo. Stane Okoli{ v Vlogi Franceta Ostanka pri evidentiranju in zbiranju gradiva o zgodovini {olstva
na Slovenskem v tujih arhivih zapi{e, da je le ta deset let delal v arhivih Avstrije, Italije, Hrva{ke in
na~rtno zbiral gradivo, predvsem v gra{kem in dunajskem upravnem arhivu, kjer je za obdobje pred
prvo svetovno vojno najve~ gradiva. Pripomogel je k pisanju Zgodovine {olstva in pedagogike na Slo-
venskem, ki jo je v letih 1963–66 izdal dr. Vlado Schmidt. Sodelovanje Slovenskega in Hrva{kega
{olskega muzeja med ravnateljevanjem Franceta Ostanka je strnila [tefka Batini}. Mag. Branko [u{tar
pi{e o sodelovanju Franceta Ostanka s Pedago{kim muzejem iz Beograda. Vplival je na sprejem skup-
nega koncepta delovanja {olskih muzejev. Ustanovljena je bila tudi sekcija {olskih muzejev pri Zvezi
521ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
muzejskih dru{tev. [olski muzeji so se videli kot muzejske ustanove, ki zbirajo, prou~ujejo in hranijo
gradivo za zgodovino {olstva ter se ukvarjajo z raziskovalnim delom in postanejo dokumentacijski
centri za zgodovino {olstva. Sekcija je pri~ela izdajati tudi Zbornik za zgodovino {olstva in prosvete.
Poglavje iz spominov na ravnatelja uvaja zapis Cirila Mer~una, ki se je v sredini tridesetih let
sre~eval z Ostankom na mese~nih u~iteljskih konferencah v Kamniku. Vasilij Melik opi{e sodelovanje
s Slovenskim {olskim muzejem in Francetom Ostankom, ko je bil v uredni{kem odboru zbornika Osnovna
{ola na Slovenskem v stoletju 1869 do 1969. Gvido Stres zapi{e prvo sre~anje s kolegom. Franc Strmi~nik
se ga spominja kot ‘ivo {olsko in pedago{ko enciklopedijo. Janez Sagadin se je osebno spoznal z
Ostankom pri pripravi zbornika Osnovna {ola na Slovenskem 1869–1969. Sergej Vri{er omenja, da je
bilo Ostankovo priljubljeno poglavje sokolstvo. Z Borisom Lipu‘i~em se je seznanil, ko je bil le ta na
Republi{kem sekretariatu za {olstvo in na Zavodu SR Slovenije za {olstvo. Tilka Urleb se spominja
Ostanka s sre~anj muzealcev in ko je prihajal v Postojno pregledovat gradivo. Kot natan~nega in dosle-
dnega delodajalca se ga spominja Pepca @ivi~. Mili Vla{i} Gvozdi} je pomagal pri pripravi didakti~nega
kompleta za pouk srbohrvatskega-hrvatskosrbskega jezika na slovenskih osnovnih {olah. Majda Osta-
nek opi{e o~eta kot dru‘inskega ~loveka, ki je s svojo izjemno aktivnostjo vpeljeval in spodbujal k
branju in obiskovanju razstav. Predstavitev sklene Tatjana Hojan, bibliotekarska svetovalka v Muzeju z
Ostankovo bibliografijo.
Slavica Pavli~ je dodala {e jubileje {ol. Na straneh namenjenih muzejskemu delu pa Marjetka Balko-
vec Debevc pi{e o razstavi ^ar ~ipk, ob 125 letnici ^ipkarske {ole Idrija, odprti od maja do avgusta
2002. Bronislava Gologranc Zakonj{ek iz Muzeja novej{e zgodovine v Celju predstavi med drugim
Otro{ki muzej Hermanov Brlog v Celju. Nevenka Hacin predstavlja na razstavi Otro{ki vrtci v Hrast-
niku, Trbovljah in Zagorju decembra 2001 tudi ambientalno predstavitev vrt~evskih koti~kov. V poro~ilih
in ocenah pa je podpisani najbolj padel v o~i zapis o priro~niku Doroteje Le{nik o zelo aktualni temi
Nasilje – nenasilje, priro~nik za u~iteljice, svetovalne slu‘be in vodstva {ol.
M o n i k a  K o k a l j  K o ~ e v a r
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)522
OBVESTILA
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis
Prispevke za Zgodovinski ~asopis sprejema uredni{tvo na naslov: Uredni{tvo Zgodovinskega ~aso-
pisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, A{ker~eva 2, SI-1000 Ljubljana (zgodovinski.casopis
@uni-lj.si). Uredni{tvo bo sprejelo le tiste prispevke, ki bodo oddani v skladu s slede~imi navodili:
– vsak prispevek mora vsebovati to~en naslov avtorja, vklju~no s telefonsko {tevilko in po mo‘no-
stjo z elektronskim naslovom (e-mail);
– prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: na disketi (ime datoteke (file) naj bo ime in priimek
avtorja) in odtisnjeni na papir;
– v kolikor gre za razpravo ali ~lanek, mora prispevek obvezno vsebovati povzetek (v okvirnem
obsegu dveh strani, razen v izjemnih primerih) in sinopsis v obsegu pet do deset vrstic, ki naj vsebuje
tudi avtorjev akademski naziv, poklic in delovno mesto ter ustanovo, kjer je zaposlen in njen naslov;
– opombe naj bodo pisane enotno, na dnu vsake strani. Celoten naslov citata naj bo le ob prvi
navedbi, nato okraj{ano;
– slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, ipd.) naj bo ~rno-belo in prilo‘eno posebej. Legende
(podnapisi) k slikovnemu gradivu naj bodo prilo‘ene na posebnem listu in hkrati shranjene na disketi.
Slikovno gradivo naj bo ozna~eno na na~in, ki ne bo dopu{~al zamenjav podnapisov.
U r e d n i { t v o  Z g o d o v i n s k e g a  ~ a s o p i s a
523ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
JUBILEJI – ANNIVERSARIES
Janko Pleterski – osemdesetletnik ....................................................................................................... 7–9
Janko Pleterski – Octogenarian
Nata{a Stergar, Bibliografija prof. dr. Janka Pleterskega ............................................................... 10–18
Prof. Dr. Janko Pleterski’s Bibliography
RAZPRAVE – STUDIES
Vasilij M e l i k, Vpra{anje regij v na{i preteklosti ......................................................................... 19–21
Regions in Our Past
Boris G o l e c, Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva slovenskih
celinskih mest med 16. in 18. stoletjem ...................................................................................... 23–38
Regional Differences in the Language of the Residents of Slovene  Continental Towns
between the 16th and the 18th Centuries
Bo‘o G r a f e n a u e r, Slovenska dr‘ava med centralizmom in regionalizmom .......................... 39–52
The State of Slovenia between Centralism and Regionalism
Avgu{tin M a l l e, Koro{ko-kranjski odnosi in slovenstvo ............................................................ 53–64
Relations between Koro{ka (Carinthia) and Kranjska (Carniola),  and Slovene Identity
Darja K e r e c, Prekmurska zavest in slovenstvo ........................................................................... 65–70
National Awareness in Prekmurje and Slovene Identity
Vojko P a v l i n, O razvoju gori{kih de‘elnih stanov do konca 16. stoletja
(pregled problematike in stanje raziskav v italijanski historiografiji) ....................................... 71–84
The Development of the Gorizia Provincial States until the End of the 16th century
(Review of the Topic and of the Italian Historiographic Research)
Avgust L e { n i k, Stali{~a socialne demokracije do vojnega vpra{anja pred letom 1914 ............ 85–96
Standpoints of Social Democracy toward the First World War Prior to 1914
Bojan B a l k o v e c, »^e ne gre{ volit, pomaga{ nasprotniku do zmage!« ................................ 97–112
»If You Don’t Vote, You Help Your Opponent Win!«
Dragan P o t o ~ n i k, Prispevek k kulturni zgodovini Maribora med obema vojnama –
(likovna umetnost) ................................................................................................................... 113–134
A Fragment of Cultural History of Maribor between WWI and WWII (Plastic Art)
Bo‘o R e p e, Katoli{ka cerkev in oblast v osemdesetih letih .................................................... 135–146
Catholic Church and Authorities in the 1980’s
LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENTS
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)524
Viljenka [ k o r j a n e c, Neuspeh jugoslovansko-italijanskih diplomatskih pogajanj
v letu 1973 ................................................................................................................................ 147–162
Failure of Yugoslav-Italian Diplomatic Negotiations in 1973
Petar K o r u n i }, Nacija i nacionalni identitet: uz porijeklo i integraciju hrvatske nacije ...... 163–208
Nation and National Identity (On the Origin and Integration of the Croatian Nation)
Marija Wa k o u n i g, @andarji ali roparji? Integracija Uskokov kot regionalni problem ........ 255–260
Marija Wa u k o u n i g, Gendarmers or Robbers? Integration of the Uskoki as a Regional Problem
Marko Z a j c, @umberak kot pozabljena regija. Ali kako lahko obmejno podro~je
zmede slovenske politike ...................................................................................................... 261–267
Marko Z a j c, The Forgotten Region of @umberak, or How a Borderland Area
Confused Slovene Politicians
Bo‘o R e p e, Od de‘elana do dr‘avljana ................................................................................... 269–278
Bo‘o Repe, From Provincials to Citizens. Regional Development of Slovenia between
1918 and 1991
Peter [ t i h, Za~etki in razmah listinskega pismenstva na ozemlju Slovenije do konca
11. stoletja .............................................................................................................................. 279–290
Peter [tih, Beginnings and Expansion of Written Documents in Slovene Territory
until the End of the 11th Century
Du{an K o s, Listinska praksa v provinci. Primer Kranjske v letih 1150–1300 ........................ 291–307
Du{an Kos, Practice of Written Documents in the Province of Carniola between 1150 and 1300
Stanislav J u ‘ n i ~, Fiziki Erbergi .............................................................................................. 309–346
Stanislav Ju‘ni~, The Erberg Family Physicists
Janez [ u m r a d a, K vpra{anju izvora Balthasarja Hacqueta ................................................... 347–361
Janez [ u m r a d a, On the Origin of Balthasar Hacquet
Mateja R a t e j, Mestna hranilnica v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja –
jabolko spora v mestnem ob~inskem svetu .......................................................................... 363–377
Mateja Ratej, Maribor Savings and Loan Bank in the 1920’s: Apple of Discord
within the Maribor Town Council
Borut B a t a g e l j , Od skokov k poletom. Za~etki smu~arskih skokov na slovenskem
in uveljavitev Planice v ~asu med obema vojnama .................................................................... 379–430
Borut B a t a g e l j, From Ski Jumping to Ski Flying. Beginnings of Ski Jumping
in Slovenia and the Growing Importance of Planica between WWI and WWII
Ulf B r u n n b a u e r, Kontinuitete in spremembe. Aktualni trendi v zgodovinopisju
Jugovzhodne Evrope .................................................................................................................... 431–450
Ulf B r u n n b a u e r, Continuity and Changes. Historiographical Trends
in Southeast Europe
ZAPISI – NOTES
Danijela T r { k a n, Stanje in perspektive za~etnega izobra‘evanja u~iteljev zgodovine ......... 209–216
The Situation and Perspectives of Elementary Education for Teachers of History Program
525ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
M i h a  T i { l e r, Ob osemdesetletnici Nobelove nagrade za kemijo Frideriku Preglu ............ 451–454
On the Occasion of the 80th Anniversary of the Nobel Prize for Chemistry Bestowed
upon Friderik Pregl
Bojan K o n ~ a n, Zgodovina na maturi ..................................................................................... 455–458
Bojan K o n ~ a n, History in High School Graduation Exams
JUBILEJI – ANNIVERSARIES
Zaslu‘ni profesor dr. Marjan Britov{ek – osemdesetletnik (Avgust L e { n i k) ........................ 219–221
Professor Emeritus Dr. Marjan Britov{ek – Octogenarian
Profesor dr. Janko Prunk – {estdesetletnik (Jurij P e r o v { e k) ................................................ 221–226
Professor Dr. Janko Prunk – Sexagenarian
Prof. dr. Walter Lukan – {estdesetletnik (Franc R o z m a n) ..................................................... 459–461
Professor Dr. Valter Lukan – Sexagenarian (Franc R o z m a n)
IN MEMORIAM
Prof. dr. Jo‘e Kastelic (Rajko B r a t o ‘) .................................................................................... 463–470
Professor Dr. Jo‘e Kastelic
Andrej Komac (Peter [ t i h) ....................................................................................................... 471–473
Andrej Komac
PROBLEMI IN DISKUSIJA – PROBLEMS AND DISCUSSION
V tretje gre rado. Drugi izdaji Grdinovih Ipavcev na rob (Janez C v i r n) ............................... 217–218
The Third Attempt Might Yield Results. Commentary on the Second Edition of Grdina’s Ipavci
Profesorjeva ma~ja muzika (Igor G r d i n a) .............................................................................. 475–477
Professor’s Caterwauling (Igor G r d i n a)
KONGRESI, SIMPOZIJI IN DRU[TVENO @IVLJENJE –
CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS
31. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Maribor 10.–12. oktober 2002 (Mateja R a t e j) ...... 479–480
31st Convention of Slovene Historians, Maribor, October 10 – 12, 2002 (Mateja R a t e j)
Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije za obdobje 2000–2002
(Jurij P e r o v { e k) ............................................................................................................... 481–483
2000–2002 Work Report of the Historical Association of Slovenia (HAS)
Poro~ilo nadzornega odbora ZZDS za poslovni leti 2001 in 2002 (Petra S v o l j { a k) .......... 483–484
Historical Association of Slovenia Supervisory Board Report for 2001–2002
Fiscal Year
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)526
Finan~no poro~ilo ZZDS za obdobje 2001–2002 (Barbara [ a t e j) ................................................. 484
2001 and 2002 Financial Report of the Historical Association of Slovenia
Nagovor ob podelitvi nagrade Klio ............................................................................................. 484–485
Klio Award Presentation Address
Poro~ila lokalnih dru{tev ............................................................................................................. 485–490
Reports of Regional Associations
Ekonomija in umetnost od 13. do 18. stoletja (Maja @ v a n u t) ............................................... 490–493
33rd Study Week: Economy and Art between 13th and 18th Centuries (Maja @ v a n u t)
OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS
Bengt Thordeman, Armour from the Battle of Wisby 1361 (Toma‘ L a z a r) .......................... 227–228
Aleksander Panjek, Terra di confine. Agriculture e traffici tra le Alpi e l’Adriatico:
la contea di Gorizia nel Seicento (Drago T r p i n) ................................................................. 228–230
Querschnitte: deutsch-slovenische Kultur und Geschichte im gemeinsamen Raum
(Tanja @ i g o n) ....................................................................................................................... 230–232
Zvonka Zupani~ Slavec, Iz roke v roke, iz roda v rod (Marija [ e { e k) .................................. 233–234
Dragan Mati}, Nemci v Ljubljani 1861–1918 (Vasilij M e l i k) ............................................... 234–235
Metod M. Mila~, Resistence, Imprisonment and Forced Labor: A Slovene Student
in World War II (Rozina [ v e n t) ........................................................................................... 235–237
Janez Kramar, Izola 1945–1991. Iz zgodovine ob~ine do osvoboditve izpod fa{izma
do ustanovitve samostojne Republike Slovenije (Avgust L e { n i k) .................................... 237–239
Miha Ti{ler, Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji (Jo‘e M a ~ e k) ...................... 239–240
Slovenska osamosvojitev 1991: pri~evanja in analize (Jurij P e r o v { e k) .............................. 241–243
Slovenski {ah (France R o z m a n) ............................................................................................. 243–244
Acta historico-oeconomica (Jo‘e M a ~ e k) ............................................................................... 244–246
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti
Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (Jo‘e M a ~ e k) ................................................... 246–247
Darja [terbenc Erker, Quid lacrimis... Rimska ‘enska pred obli~jem smrti
med 2. stol. pr. n. {t. in 2. stol. n. {t. (Alenka C e d i l n i k) ................................................ 495–496
Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1 (Janez M l i n a r) ................................. 497–499
Christian Lackner, Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichischen
Herzoge (1365–1406) (Peter [ t i h) ..................................................................................... 499–502
527ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Greyerz, Religion und Kultur. Europa 1500-1800 (Lilijana @ n i d a r { i ~  G o l e c) .............. 502–507
Spostamenti di popolazione e transformazioni sociali nella provinca di Trieste e nel
distretto di Capodistria nel secondo dopoguerra (Jure G o m b a ~) .................................... 507–508
Louis Sell, Slobodan Milosevic and the Destruction of Yugoslavia
(Matja‘ K l e m e n ~ i ~) ....................................................................................................... 509–512
Posavje v letih 1989–1991 : spominski zbornik (Juri P e r o v { e k) .......................................... 512–516
Franseco Leoncini, L’Europa centrale. Conflittualità e progetto. Passato e presente
tra Praga, Budapest e Varsavia (Borut K l a b j a n) ............................................................. 517–518
[olska kronika 2002, {t. 1 in 2 (Monika K o k a l j K o ~ e v a r) ............................................... 519–521
OBVESTILA – INFORMATIONS
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis ..................................................................... 249
Guidelines for Contributors to Zgodovinski ~asopis – Historical Review
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis ..................................................................... 522
Guidelines for Contributors to Zgodovinski ~asopis – Historical Review
LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENTS
Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 57/2003 ......................................................................... 523–527
Annual Contents of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 57/2003
IZVLE^KI – ABSTRACTS
Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 55, 2001, 3–4 (124)
in 57, 2003, 1–2 (127) .................................................................................................................... I–VI
Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis –
Historical Review 55, 2001, 3–4 (124) and 57, 2003, 1–2 (127)
Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 57, 2003, 3–4 (128) ........................ VII–VIII
Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis –
Histroical Review 57, 2003, 3–4 (128)
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)528
529ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
U
D
K
 351.742:323.1(497.4-12)
W
A
K
O
U
N
IG
 M
arija, dr., izredni profesor, In{titut za zgodovino vzhodne E
vrope, A
-1090
D
unaj, U
niversitätcam
pus IX
, Spitallgasse 2/H
of 3
@
andarji ali roparji? Integracija U
skokov kot regionalni problem
Z
godovinski ~asopis, L
jubljana 57/2003 {t. 3–4 (128), str. 255–260 , 29 cit.
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D
e, Sn., E
n.)
Po bitki pri M
oha~u leta 1526 je del pravoslavnega in katoli{kega prebivalstva po izgubi privi-
legijev zbe‘al iz O
sm
anskega cesarstva. N
a drugi strani m
eje so H
absbur‘ani »pribegom
«/
U
skokom
 potrdili 1535, 1538 in 1564 njihove privilegije v zam
eno za opravljanje (brezpla~ne)
voja{ke slu‘be proti O
sm
anom
. Privilegiran polo‘aj U
skokov nasproti podlo‘nem
u dom
a~em
u
km
e~kem
u prebivalstvu, ter njihova nepripravljenost prilagoditi se okoli{~inam
i v novi »do-
m
ovini« sta zastrupila ozra~je v m
edsebojnih odnosih. N
aselitev U
skokov na strnjenih ozem
-
ljih (kot n.pr. @
um
berak) je v pozitivnem
 sm
islu {~itila na~in njihovega ‘ivljenja, v negativnem
jih je izolirala in s tem
 zavirala integracijo. Z
unanje ter notranje okoli{~ine so pogojevale, da so
za{~itniki m
eje postali tudi roparji.
A
vtorski izvle~ek
U
D
K
 930.22(497.4) »10«
[T
IH
 P
eter, dr., izredni profesor, O
ddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, U
niverza v
L
jubljani, SI-1000 L
jubljana, A
{ker~eva 2, peter.stih
@
guest.arnes.si
Z
a~etki in razm
ah listinskega pism
enstva na ozem
lju Slovenije do konca 11. stoletja
Z
godovinski ~asopis, L
jubljana 57/2003 {t. 3–4 (128), str. 279–290, 82 cit.
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D
e., Sn., E
n.)
Slovensko ozem
lje glede razvoja listinskega pism
enstva ni predstavljalo enotnega prostora. V
njenem
 prim
orskem
 delu, ki je spadal v Istro, v kateri se je ohranila anti~na tradicija in konti-
nuiteta anti~nih institucij z m
esti in {kofijam
i na ~elu, im
a listinsko pism
enstvo bogato tradi-
cijo, tem
elje~o na instituciji javnih notarjev. Prvi srednjeve{ki sledovi listinskega fiksiranja
pravnih poslov segajo v Istri ‘e v ~as bizantinske ooblasti in so dobro dokum
entirani tudi
kasneje. D
ruga~na je bila situacija v notranjosti, kjer im
am
o do konca 11. stoletja oopraviti le
s prvim
i nastavki tega pism
enstva. Ti nastavki so izpro~ani zlasti v tradicijskih noticah briksen{ke
{kofije iz 2. polovice 11. stoletja, ki nakazujejo, da so ji za predloge slu‘ile tudi prave listine v
katerih so kot tradenti nastopali dom
a~ini.
A
vtorski izvle~ek
U
D
K
 U
D
K
 796.925(09)(497.4)»19«
B
A
TA
G
E
L
J B
orut, univ. dipl. zgodovinar, SI- 5270 A
jdov{~ina, N
a L
ivadi 5
O
d skokov k poletom
. Z
a~etki sm
u~arskih skokov na Slovenskem
 in uveljavitev P
lanice v
~asu m
ed obem
a vojnam
a
Z
godovinski ~asopis, L
jubljana 57/2003 {t. 3–4 (128), str. 379–430 , 217 cit.
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E
n., Sn., E
n.)
K
lju~ne besede: Planica, sm
u~arski skoki, sm
u~arski poleti, tekm
ovanja, zgodovina sm
u~anja,
svetovni rekord,
A
vtor obravnava za~etke sm
u~arskih skokov v Sloveniji in njihov razvoj iz sm
u~arsko obrobne
discipline, ki s prvo prireditvijo v Planici leta 1934 dobi zna~aj svetovnih razse‘nosti. Posebej
zanim
ivo je natan~no osvetljevanje nastajanja plani{ke velikanke, opisi zelo odm
evnih priredi-
tev in obravnavanje adm
inistrativnega boja za priznanje Planice in poletov kot nove sm
u{ke
discipline.
A
vtorski izvle~ek
U
D
K
 U
D
K
 53(0):929.7 E
rberg
JU
@
N
I^
 Stanislav, dr., SI-1336, V
as, Fara 2
F
iziki E
rbergi
Z
godovinski ~asopis, L
jubljana 57/2003 {t. 3–4 (128), str. 309–346, 135 cit.
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E
n., Sn., E
n.)
K
lju~ne besede: L
jubljana, jezuiti, E
rberg, zgodovina fizike
R
aziskali sm
o dela jezuitskih {tudentov in profesorjev iz rodu baronov E
rbergov. Pokazali
sm
o, da so bili E
rbergi m
ed najpom
em
bnej{im
i kranjskim
i jezuiti. Posebno nas je zanim
alo
njihovo raziskovanje m
atem
ati~nih ved. D
okazali sm
o, da so bili E
rbergi m
ed zadnjim
i na-
sprotniki in tudi m
ed prvim
i pobudniki N
ew
tonove fizike v L
jubljani.
A
vtorski izvle~ek
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)530
U
D
C
 7
96
.9
25
(0
9)
(4
97
.4
)»
19
«
B
A
TA
G
E
L
J 
B
or
ut
, B
.A
. i
n 
H
is
to
ry
, S
I-
 5
27
0 
A
jd
ov
{~
in
a,
 N
a 
L
iv
ad
i 
5
F
ro
m
 S
ki
 J
um
pi
ng
 to
 S
ki
 F
ly
in
g.
 B
eg
in
ni
ng
s 
of
 S
ki
 J
um
pi
ng
 in
 S
lo
ve
ni
a 
an
d 
th
e 
G
ro
w
in
g
Im
po
rt
an
ce
 o
f 
P
la
ni
ca
 b
et
w
ee
n 
W
W
I 
an
d 
W
W
II
Z
go
do
vi
ns
ki
 ~
as
op
is
/H
is
to
ri
ac
al
 R
ev
ie
w
, 
L
ju
bl
ja
na
 5
7/
20
03
 N
o.
 3
–4
 (
12
8)
, 
pp
. 
37
9–
43
0 
,
21
7
no
te
s
L
an
gu
ag
e:
 S
n.
 (
E
n.
, S
n.
, E
n.
)
K
ey
 W
or
ds
: 
Pl
an
ic
a,
 s
ki
 j
um
ps
, s
ki
 f
ly
in
g,
 c
ha
m
pi
on
sh
ip
s,
 h
is
to
ry
 o
f 
sk
iin
g,
 w
or
ld
 r
ec
or
d
A
na
ly
ze
d 
ar
e 
th
e 
be
gi
nn
in
gs
 o
f s
ki
 ju
m
pi
ng
 in
 S
lo
ve
ni
a 
an
d 
th
ei
r t
ra
ns
fo
rm
at
io
n 
in
to
 o
ne
 o
f t
he
st
ro
ng
es
t 
Sl
ov
en
e 
w
in
te
r 
sp
or
ts
, a
 s
po
rt
 t
ha
t 
be
ca
m
e 
re
co
gn
iz
ed
 a
ll 
ov
er
 t
he
 w
or
ld
 d
ur
in
g 
th
e
fi
rs
t 
sk
i 
ju
m
pi
ng
 c
ha
m
pi
on
sh
ip
 i
n 
Pl
an
ic
a 
in
 1
93
4.
 E
sp
ec
ia
lly
 i
nt
er
es
tin
g 
ar
e 
th
e 
de
sc
ri
pt
io
ns
of
 t
he
 o
ri
gi
ns
 a
nd
 d
ev
el
op
m
en
t 
of
 t
he
 g
ia
nt
 s
ki
 j
um
p 
in
 P
la
ni
ca
, 
of
 i
m
po
rt
an
t 
ch
am
pi
on
sh
ip
s
an
d 
of
 t
he
 a
dm
in
is
tr
at
iv
e 
ba
ttl
es
 f
or
 t
he
 r
ec
og
ni
tio
n 
of
 P
la
ni
ca
 a
nd
 s
ki
 f
ly
in
g 
as
 a
 n
ew
 s
po
rt
s
di
sc
ip
lin
e.
   
   
   
   
   
   
 A
ut
ho
r’
s 
A
bs
tr
ac
t
U
D
C
 3
51
.7
42
:3
23
.1
(4
97
.4
-1
2)
W
A
U
K
O
U
N
IG
 M
ar
ij
a,
 P
hD
., 
A
ss
oc
ia
te
 P
ro
fe
ss
or
, 
In
st
itu
t 
fü
r 
O
st
eu
ro
pä
is
ch
e 
G
es
ch
ic
ht
e,
A
-1
09
0 
W
ie
n,
 U
ni
ve
rs
itä
tc
am
pu
s 
IX
, S
pi
ta
llg
as
se
 2
/H
of
 3
G
en
da
rm
er
s 
or
 R
ob
be
rs
? 
In
te
gr
at
io
n 
of
 t
he
 U
sk
ok
i a
s 
a 
R
eg
io
na
l P
ro
bl
em
Z
go
do
vi
ns
ki
 ~
as
op
is
/H
is
to
ri
ca
l 
R
ev
ie
w
, 
L
ju
bl
ja
na
 5
7/
20
03
 N
o.
 3
–4
 (
12
8)
, 
pp
. 
25
5–
26
0 
,
29
no
te
s
L
an
gu
ag
e:
 S
n.
 (
D
e,
 S
n.
, E
n.
)
A
ft
er
 t
he
 1
52
6 
M
oh
ac
s 
ba
ttl
e 
an
d 
th
e 
lo
ss
 o
f 
pr
iv
ile
ge
s 
a 
pa
rt
 o
f 
th
e 
O
rt
ho
do
x 
an
d 
C
at
ho
lic
po
pu
la
tio
ns
 f
le
d 
fr
om
 t
he
 O
tto
m
an
 E
m
pi
re
 a
nd
 s
et
tle
d 
in
 t
he
 A
us
tr
ia
n 
E
m
pi
re
. I
n 
15
35
, 1
53
8
an
d 
15
64
 th
e 
H
ab
sb
ur
g 
m
on
ar
ch
s 
of
 A
us
tr
ia
 p
ro
m
is
ed
 to
 r
ei
ns
ta
te
 th
ei
r 
pr
iv
ile
ge
s 
in
 r
et
ur
n 
fo
r
th
ei
r 
vo
lu
nt
ar
ily
, 
un
pa
id
 m
ili
ta
ry
 s
er
vi
ce
 a
ga
in
st
 t
he
 O
sm
an
lis
. 
Si
nc
e 
th
e 
ne
w
co
m
er
s,
 n
am
ed
th
e 
U
sk
ok
i, 
ha
d 
sp
ec
ia
l 
be
ne
fi
ts
 a
nd
 w
er
e 
un
w
ill
in
g 
to
 a
da
pt
 t
o 
th
ei
r 
ne
w
 s
ur
ro
un
di
ng
s 
th
e
re
la
tio
ns
 b
et
w
ee
n 
th
em
 a
nd
 t
he
 a
ut
oc
ht
ho
no
us
 s
er
f 
fa
rm
er
s 
liv
in
g 
in
 t
hi
s 
ar
ea
 w
er
e 
fa
r 
fr
om
go
od
. W
hi
le
 o
n 
on
e 
ha
nd
 th
e 
se
ttl
em
en
t o
f 
th
e 
U
sk
ok
i i
n 
a 
co
m
pa
ct
 a
re
a 
su
ch
 a
s,
 f
or
 in
st
an
ce
,
@
um
be
ra
k,
 r
es
ul
te
d 
in
 th
e 
pr
ot
ec
tio
n 
of
 th
ei
r 
ow
n 
lif
e-
st
yl
e,
 o
n 
th
e 
ot
he
r 
th
ey
 b
ec
am
e 
is
ol
at
ed
fr
om
 o
th
er
s 
an
d,
 a
s 
a 
co
ns
eq
ue
nc
e,
 th
ei
r i
nt
eg
ra
tio
n 
w
as
 s
lo
w
ed
 d
ow
n.
 B
ec
au
se
 o
f t
he
se
 fa
ct
or
s
th
e 
fo
rm
er
 b
or
de
r 
pr
ot
ec
to
rs
 tu
rn
ed
 r
ob
be
rs
 a
s 
w
el
l.
   
   
   
   
   
   
 A
ut
ho
r’
s 
A
bs
tr
ac
t
U
D
C
 9
30
.2
2(
49
7.
4)
»1
0«
[T
IH
 P
et
er
, 
P
hD
, 
A
ss
oc
ia
te
 P
ro
fe
ss
or
, 
Fa
cu
lt
y 
of
 A
rt
s,
 U
ni
ve
rs
it
y 
of
 L
ju
bl
ja
na
, 
S
I-
10
00
L
ju
bl
ja
na
, A
{k
er
~e
va
2,
 p
et
er
.s
tih
@
gu
es
t.a
rn
es
.s
i
B
eg
in
ni
ng
s 
an
d 
E
xp
an
si
on
 o
f 
W
ri
tt
en
 D
oc
um
en
ts
 i
n 
Sl
ov
en
e 
Te
rr
it
or
y 
un
ti
l 
th
e 
E
nd
 o
f
th
e 
11
th
 C
en
tu
ry
Z
go
do
vi
ns
ki
 ~
as
op
is
/H
is
to
ri
ca
l 
R
ev
ie
w
, L
ju
bl
ja
na
 5
7/
20
03
 N
o.
 3
–4
 (
12
8)
, p
p.
 2
79
–2
90
, 8
2
no
te
s
L
an
gu
ag
e 
Sn
. (
D
e.
, S
n.
, E
n.
)
T
he
 d
ev
el
op
m
en
t 
of
 w
ri
tte
n 
do
cu
m
en
ts
 i
n 
th
e 
te
rr
ito
ry
 o
f 
pr
es
en
t-
da
y 
Sl
ov
en
ia
 w
as
 n
ot
 e
ve
n.
T
he
 l
itt
or
al
 p
ar
t 
un
de
r 
Is
tr
ia
, w
hi
ch
 h
as
 p
re
se
rv
ed
 t
he
 a
nt
iq
ue
 t
ra
di
tio
n 
an
d 
co
nt
in
ui
ty
 o
f 
an
ti-
qu
e 
in
st
itu
tio
ns
 w
ith
 t
ow
ns
 c
on
tr
ol
le
d 
by
 d
io
ce
se
s,
 h
as
 a
 r
ic
h 
tr
ad
iti
on
. 
It
 w
as
 b
as
ed
 o
n 
th
e
in
st
itu
tio
n 
of
 n
ot
ar
ie
s 
pu
bl
ic
. I
n 
Is
tr
ia
, t
he
 fi
rs
t m
ed
ie
va
l t
ra
ce
s 
of
 th
e 
us
e 
of
 w
ri
tte
n 
do
cu
m
en
ts
th
at
 s
ea
le
d 
le
ga
l t
ra
ns
ac
tio
ns
 o
ri
gi
na
te
d 
in
 th
e 
pe
ri
od
 o
f 
th
e 
B
yz
an
tin
e 
ru
le
, a
nd
 a
re
 w
el
l d
oc
u-
m
en
te
d 
in
 la
te
r 
pe
ri
od
s 
as
 w
el
l. 
V
er
y 
di
ff
er
en
t w
as
 th
e 
si
tu
at
io
n 
in
 th
e 
ce
nt
ra
l p
ar
t o
f 
th
e 
te
rr
i-
to
ry
, w
he
re
 b
y 
th
e 
en
d 
of
 t
he
 1
1t
h  
ce
nt
ur
y 
th
er
e 
w
er
e 
bu
t 
fi
rs
t 
at
te
m
pt
s 
at
 u
si
ng
 w
ri
tte
n 
do
cu
-
m
en
ts
. 
T
he
se
 w
er
e 
m
ai
nl
y 
in
 t
he
 f
or
m
 o
f 
tr
ad
iti
on
al
 n
ot
ic
es
 o
f 
th
e 
B
ri
xe
n 
di
oc
es
e 
fr
om
 t
he
se
co
nd
 h
al
f 
of
 th
e 
11
th
 c
en
tu
ry
. T
he
re
 a
re
 in
di
ca
tio
ns
 th
at
 th
e 
no
tic
es
 h
ad
 b
ee
n 
ba
se
d 
on
 g
en
u-
in
e 
w
ri
tte
n 
do
cu
m
en
ts
 w
ith
 l
oc
al
s 
as
 t
ra
de
nt
s.
A
ut
or
’ A
bs
tr
ac
t
U
D
C
 U
D
K
 5
3(
0)
:9
29
.7
 E
rb
er
g
JU
@
N
I^
 S
ta
ni
sl
av
, P
hD
., 
SI
-1
33
6,
 V
as
, F
ar
a 
2
P
hy
si
ci
st
s 
E
rb
er
gs
Z
go
do
vi
ns
ki
 ~
as
op
is
 (
H
is
to
ri
ca
l 
R
ev
ie
w
), 
L
ju
bl
ja
na
 5
7/
20
03
 N
o.
 3
–4
 (
12
8)
, 
pp
. 
30
9–
34
6,
13
5 
no
te
s
L
an
gu
ag
e:
 S
n.
 (
E
n,
 S
n.
, E
n.
)
K
ey
 W
or
ds
: 
L
ju
bl
ja
na
, J
es
ui
ts
, E
rb
er
g,
 H
is
to
ry
 o
f 
Ph
ys
ic
s
T
he
 a
rt
ic
le
 r
ev
ie
w
s 
th
e 
lif
e 
an
d 
w
or
k 
of
 t
he
 s
tu
de
nt
s 
an
d 
pr
of
es
so
rs
 o
f 
th
e 
ba
ro
n 
E
rb
er
g’
s
fa
m
ily
. E
rb
er
gs
 w
er
e 
am
on
g 
th
e 
m
os
t i
m
po
rt
an
t C
ar
ni
ol
an
 J
es
ui
ts
. T
he
 s
pe
ci
al
 c
on
ce
rn
 w
as
 p
ut
on
 t
he
ir
 r
es
ea
rc
h 
in
 t
he
 m
at
he
m
at
ic
al
 s
ci
en
ce
s.
 T
he
 l
as
t 
pe
ri
pa
te
tic
 t
ex
tb
oo
k 
an
d 
al
so
 t
he
 f
ir
st
pr
om
ot
io
n 
of
 N
ew
to
n’
s 
ph
ys
ic
s 
in
 th
e 
co
lle
ge
 o
f 
L
ju
bl
ja
na
 w
as
 d
ue
 to
 E
rb
er
gs
.
A
ut
ho
r’
s 
A
bs
tr
ac
t
531ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
U
D
K
 U
D
K
 930.22(497.4 K
ranjska) »1150/1300«
K
O
S D
u{an, dr., izredni profesor, Z
nanstveno raziskovalni center Slovenske akadem
ije zna-
nosti in um
etnosti, Z
godovinski in{titut M
ilka K
osa, SI-1000 L
jubljana, N
ovi trg 4
L
istinska praksa v provinci. P
rim
er K
ranjske v letih 1150–1300
Z
godovinski ~asopis, L
jubljana 57/2003 (128), str. 291–307 , 121 cit
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D
e., Sn., E
n.)
K
lju~ne besede: visoki srednji vek, diplom
atika, listina, K
ranjska
A
vtor sistem
ati~no obravnava razvoj pravnega pisnega poslovanja od srede 12. do za~etka 14.
stoletja na K
ranjskem
. Predstavlja ~asovni in strukturalni razvoj pravnih zapisov, zve~ine listin
posam
eznih izstaviteljev in prejem
nikov, ne le iz obm
o~ja K
ranjske, pa~ pa tudi v povezavi s
sosednjim
i rom
anskim
i in nem
{kim
i de‘elam
i. U
gotavlja vplive tujih vzorov na kranjsko prak-
so izdelave in izgleda listin.
A
vtorski izvle~ek
U
D
K
 364(497.4 M
aribor)»192«
R
A
T
E
J. M
ateja, m
ag., m
lada razisko valka, U
niverza v M
ariboru, Pedago{ka fakulteta, O
dde-
lek za zgodovino, K
oro{ka cesta 160, SI – 2000 M
aribor.
M
estna hranilnica v M
ariboru v dvajsetih letih 20. stoletja – jabolko spora v m
estnem
ob~inskem
 svetu
Z
godovinski ~asopis, L
jubljana 57/2003 (128), str. 363–377 , 110 cit
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E
n., Sn., E
n.)
K
lju~ne besede: slovenska politi~na zgodovina 1918–1929, slovenske politi~ne stranke, M
estna
hranilnica v M
ariboru, m
estni ob~inski svet v M
ariboru.
A
vtorica obravnava M
estno hranilnico v M
ariboru v odnosu do M
estne ob~ine M
aribor v 20.
letih prej{njega stoletja. V
pliv politi~nih sprem
em
b na sestavo upravnega odbora M
estne hra-
nilnice je do potrditve novega pravilnika leta 1928 m
o~no hrom
il njeno uspe{no poslovanje.
A
vtorski izvle~ek
U
D
K
 32.019.5:949.75
Z
A
JC
 M
arko, zgodovinar, M
ladi raziskovalec na In{titutu za narodnostna vpra{anja v L
jubljani,
SI-1000 L
jubljana, E
rjav~eva 26
@
um
berak kot pozabljena regija, A
li kako lahko obm
ejno podro~je zm
ede slovenske
politike
Z
godovinski ~asopis, L
jubljana 57/2003 (128), str. 261–267 , 39 cit
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (?, Sn., E
n.)
B
eganje slovenske politi~ne m
isli 19. stoletja m
ed prevladujo~im
 naravnim
 pravom
 in zgodo-
vinskim
i koncepti se je v veliki m
eri pokazalo prav na prim
eru pripadnosti ‘um
berskega podro~ja.
@
um
berak, za katerega je bilo znano, da je pred usko{ko naselitvijo in organiziranjem
 V
ojne
krajine v 16. stoletju pripadal vojvodini K
ranjski, je v letih razpu{~anja voja{ke ureditve oziro-
m
a »krvave ko{ulje« (1871–1881) ~akal novega gospodarja. V
pra{anje, ali bo to vojvodina
K
ranjska na osnovi klica zgodovine, ali pa H
rva{ka »trojedinica« na osnovi etnografskih in
prakti~nih razlogov, je poleg politikov v L
jubljani in Z
agrebu zaposlovalo tudi D
unaj in B
udim
-
pe{to. Slovenske politi~no srenjo je problem
atika spravljala v zadrego vsaj iz dveh razlogov:
»Z
godovinska« priklju~itev @
um
beraka je bila v nasprotju z »naravno« idejo Zedinjene Slove-
nije, obenem
 pa jih je strah pred nem
{ko nevarnostjo iz severa prepri~eval, da je dvig sloven-
stva nelo~ljivo povezan s slovanskim
 jugom
.
A
vtorski izvle~ek
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)532
U
D
C
 9
30
.2
2(
49
7.
4 
K
ra
nj
sk
a)
«1
15
0/
13
00
«
K
O
S 
D
u{
an
,
P
ra
ct
ic
e 
of
 W
ri
tt
en
 D
oc
um
en
ts
 in
 t
he
 P
ro
vi
nc
e 
of
 C
ar
ni
ol
a 
be
tw
ee
n 
11
50
 a
nd
 1
30
0
K
ey
 W
or
ds
: 
H
ig
h 
M
id
dl
e 
A
ge
s,
 d
ip
lo
m
ac
y,
 d
oc
um
en
t, 
C
ar
ni
ol
a
T
he
 a
ut
ho
r 
sy
st
em
at
ic
al
ly
 a
na
ly
ze
s 
th
e 
de
ve
lo
pm
en
t 
of
 l
eg
al
 d
oc
um
en
ts
 i
n 
C
ar
ni
ol
a 
be
tw
ee
n
th
e 
m
id
dl
e 
of
 t
he
 1
2t
h  
an
d 
th
e 
be
gi
nn
in
g 
of
 t
he
 1
4t
h  
ce
nt
ur
ie
s.
 E
xa
m
in
ed
 a
re
 t
em
po
ra
l 
an
d
st
ru
ct
ur
al
 d
ev
el
op
m
en
ts
 o
f 
le
ga
l 
do
cu
m
en
ts
, 
m
os
tly
 t
ho
se
 w
ri
tte
n 
by
 i
ss
ue
rs
 a
nd
 r
ec
ip
ie
nt
s.
T
he
se
 w
er
e 
no
t o
nl
y 
fr
om
 th
e 
te
rr
ito
ry
 o
f 
C
ar
ni
ol
a,
 b
ut
 a
ls
o 
fr
om
 th
e 
ne
ig
hb
or
in
g 
R
om
an
 a
nd
G
er
m
an
 c
ou
nt
ri
es
.
A
ut
ho
r’
s 
A
bs
tr
ac
t
U
D
C
 3
64
(4
97
.4
 M
ar
ib
or
)»
19
2«
R
A
T
E
J 
M
at
ej
a,
M
ar
ib
or
 S
av
in
gs
 a
nd
 L
oa
n 
B
an
k 
in
 t
he
 1
92
0’
s:
 A
pp
le
 o
f 
D
is
co
rd
 w
it
hi
n 
th
e 
M
ar
ib
or
To
w
n 
C
ou
nc
il
K
ey
 W
or
ds
: 
Sl
ov
en
e 
po
lit
ic
al
 h
is
to
ry
 1
91
8-
19
19
, 
Sl
ov
en
e 
po
lit
ic
al
 p
ar
tie
s,
 M
ar
ib
or
 S
av
in
gs
an
d 
L
oa
n 
B
an
k,
 M
ar
ib
or
 T
ow
n 
C
ou
nc
il
A
na
ly
ze
d 
is
 th
e 
re
la
tio
n 
be
tw
ee
n 
th
e 
Sa
vi
ng
s 
an
d 
L
oa
n 
B
an
k 
in
 M
ar
ib
or
 a
nd
 th
e 
M
ar
ib
or
 T
ow
n
C
ou
nc
il 
in
 th
e 
19
20
’s
. P
ol
iti
ca
l c
ha
ng
es
 in
 th
e 
pe
ri
od
 b
ef
or
e 
th
e 
ba
nk
’s
 n
ew
 r
ul
es
 o
f 
pr
oc
ed
ur
e
ca
m
e 
in
to
 f
or
ce
 i
n 
19
29
 s
tr
on
gl
y 
af
fe
ct
ed
 t
he
 c
om
po
si
tio
n 
of
 t
he
 b
an
k’
s 
ex
ec
ut
iv
e 
co
m
m
itt
ee
an
d 
hi
nd
er
ed
 i
ts
 o
pe
ra
tio
ns
.
A
ut
ho
r’
s 
A
bs
tr
ac
t
U
D
C
 3
2.
01
9.
5:
94
9.
75
 Z
A
JC
 M
ar
ko
,
T
he
 F
or
go
tt
en
 R
eg
io
n 
of
 @
um
be
ra
k,
 o
r 
H
ow
 a
 B
or
de
rl
an
d 
A
re
a 
C
on
fu
se
d 
Sl
ov
en
e
P
ol
it
ic
ia
ns
In
 t
he
 1
9t
h  
ce
nt
ur
y,
 S
lo
ve
ne
 p
ol
iti
ci
an
s 
w
er
e 
di
vi
de
d 
in
to
 t
w
o 
si
de
s;
 w
hi
le
 o
ne
 s
up
po
rt
ed
 t
he
th
en
 p
re
va
le
nt
 c
on
ce
pt
 o
f 
na
tu
ra
l 
la
w
 t
he
 o
th
er
 f
av
or
ed
 a
 c
on
ce
pt
 b
as
ed
 o
n 
hi
st
or
ic
al
 c
ir
cu
m
-
st
an
ce
s.
 T
hi
s 
w
as
 e
sp
ec
ia
lly
 e
vi
de
nt
 i
n 
th
e 
ca
se
 o
f 
@
um
be
ra
k.
 B
ef
or
e 
it 
w
as
 s
et
tle
d 
by
 t
he
U
sk
ok
i 
an
d 
co
nv
er
te
d 
in
to
 a
 m
ili
ta
ry
 f
ro
nt
ie
r 
ca
lle
d 
Vo
jn
a 
kr
aj
in
a 
(W
ar
 M
ar
ch
) 
in
 t
he
 1
6t
h
ce
nt
ur
y,
 @
um
be
ra
k 
ha
d 
be
en
 p
ar
t 
of
 t
he
 d
ut
ch
y 
of
 C
ar
ni
ol
a.
 D
ur
in
g 
th
e 
pe
ri
od
 o
f 
di
sb
an
di
ng
th
e 
m
ili
ta
ry
 o
rg
an
iz
at
io
n,
 th
e 
so
-c
al
le
d 
kr
va
va
 k
o{
ul
ja
 (
bl
oo
d-
st
ai
ne
d 
sh
ir
t)
 b
et
w
ee
n 
18
71
 a
nd
18
81
, t
he
 a
re
a 
w
as
 a
w
ai
tin
g 
a 
ne
w
 m
as
te
r. 
N
ei
th
er
 t
he
 p
ol
iti
ci
an
s 
in
 Z
ag
re
b 
no
r 
th
os
e 
in
 L
ju
-
bl
ja
na
, V
ie
nn
a 
or
 B
ud
ap
es
t c
ou
ld
 d
ec
id
e 
w
he
th
er
 b
ec
au
se
 o
f h
is
to
ri
c 
re
as
on
s 
th
e 
ar
ea
 s
ho
ul
d 
be
in
co
rp
or
at
ed
 in
to
 C
ar
ni
ol
a,
 o
r 
du
e 
to
 e
th
no
gr
ap
hi
c 
an
d 
pu
re
ly
 p
ra
ct
ic
al
 r
ea
so
ns
 it
 s
ho
ul
d 
be
co
-
m
e 
pa
rt
 o
f 
C
ro
at
ia
. S
lo
ve
ne
 p
ol
iti
ci
an
s 
w
er
e 
un
ab
le
 t
o 
re
ac
h 
a 
de
ci
si
on
, w
hi
ch
 w
as
 p
ri
m
ar
ily
du
e 
to
 tw
o 
re
as
on
s:
 th
e 
»h
is
to
ri
c«
 a
nn
ex
at
io
n 
of
 @
um
be
ra
k 
w
as
 n
ot
 in
 a
cc
or
d 
w
ith
 th
e 
»n
at
u-
ra
l«
 id
ea
 o
f Z
ed
in
je
na
 S
lo
ve
ni
ja
 (U
ni
te
d 
Sl
ov
en
ia
),
 a
nd
 y
et
 th
e 
fe
ar
 o
f t
he
 G
er
m
an
 d
an
ge
r f
ro
m
th
e 
no
rt
h 
pe
rs
ua
de
d 
Sl
ov
en
es
 t
ha
t 
in
 o
rd
er
 t
o 
pr
og
re
ss
 S
lo
ve
ni
a 
sh
ou
ld
 b
ec
om
e 
in
se
pa
ra
bl
y
co
nn
ec
te
d 
w
ith
 S
ou
th
 S
la
vs
.
A
ut
ho
r’
s 
ab
st
ra
ct