Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inssratom: cela stra« Din 2000.—, pol strani Din lOOO.^V četrt strani Din 500.—, V« strani Din 250.—, Vi. strani Din 125.—« Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=^
Poaor storil,
V poslopju št. " na Lubjanici v Moskvi, v petem nadstropju, v sobi št. 186 je visel in morda še visi na zidu velik zemljevid Evrope. Posamezna mesta ali kraji držav na tem zemljevidu so pokriti z malimi zastavicami, katere so numerirane. Vsaka zastavica označuje kraj, v katerem deluje zaupnik moskovske '-nacijonale.
Ideja svetovne revolucije propadla.
G. Jos. Douillet (Duje) piše, da je sam videl omenjeni zemljevid, na katerem te zastavice preprezajo celo Evropo kot pajkova mreža. Ta zemljevid je bil velikega pomena takrat, ko so boljševiki mislili, da se jim gotovo posreči svetovna prekucija. Mislili so, da jim bosta v kratkem kot zrela jabolka pali v roke Nemčija in Italija, za njima pa druge države. Toda razmere so se temeljito izpremenile in nada na svetovno prekucijo je vedno manjša. In sicer radi tega, ker se v večjem delu držav komunisti preganjajo, še bolj pa zato, ker boljševiki v Rusiji niso ustvarili raja, ampak pekel. Kdo se ne spominja milijonskih žrtev, katere so pomorili ali jih pognali v tabore za prisilno delo? Ustanovili so res novo industrijo, a ljudstvo ni zadovoljno, ker še vedno primanjkuje živil, obleke in drugih sredstev za življenje. Tudi nasilje še vedno vlada; ikdcr ne misli s Stalinom, ga pošljejo v ječo ali v izgnanstvo. Življenje tam se še ni ustalilo, še vedno delajo poskuse. In ravno radi tega, ker boljševiki tega niso uresničili, kar so obetali, se je navdušenje za nje znatno ohladilo.
Komunistična agitacija se vrši dalje.
A Komintern (Komunistična inter-nacijonala) v Moskvi skrbi, da je kljub temu agitacija v inonemstvu živahna. Siplje rublje, Jeluje tajno zlasti s tiskom. Ko so v zadnjem času oblasti po raznih državah zasačile tajne komunistične organizacije, so povsod našle tudi tajne tiskarne. Tudi v naši državi v tem oziru marksisti pridno delujejo. Ime komunist pa odklanjajo, čeprav zastopajo ista načela kot boljševiki v Rusiji. Strašno sovražijo vero in duhovnike ter kritizirajo naše razmere. Rusijo pa hvalijo na vse pretege ter želijo, da bi pri nas zavladale iste razmere kot tam.
Knjižice slori- skih komunistov.
Šte.llo marksistov pri nas razmeroma ni tako veliko, a imajo več književnih podjetij. V zadnjem času raz-
predstojniki I
pečava «Mala biblioteka« male knjižice o raznih vprašanjih. V teh knjižicah so nagromadene vse laži, kar so jih napisali o veri in katoliški cerkvi nekdanji svobodomisleci in še več. Katoliška cerkev se slika kot zaščitnica vseh krivic, duhovniki pa kot izsesalci in va-ralci ljudstva ter prijatelji kapitalistov. Popolnoma v isJ ?m smislu kot piše «Brezbožnik« v Moskvi.
Starši, vzgojitelji, na branik!
Ta!., knjižica širijo naši marksisti. Čitajo jih dijaki, delavci, vajenci in tudi drugi ljudje, ki ne znajo ločiti resnice od laži. Kako slabo upliva to na mlada srca! Zato opozarjamo starše in razne predstojnike, naj pazijo, s kom občujejo in kaj čitajo njihovi otroci, odnosno varovanci. Pomniti je treba, da je marksizem strupeno zelišče, ki je zrastlo na judovskem zelniku. Zato je že radi tega marksizem vedno nasproten veri in cerkvi. Marksist je le marksist, a nikdar ne slovenski narodnjak, še manj pa vernik.
V NAŠI DRŽAVI.
Finančni odbor je odobril 17. julija z večino glasov proračunske dvanajstine in finančni zakon z zakonodajnim pooblastilom. Razprava v skupščini o proračunu je pričela 19. julija.
Razprava o dvanajstinah je pričela pred narodno skupščino 19. julija z govorom finančnega ministra dr. Dušana Letice, ki je govoril v glavnem o davčnih olajšavah, o katerih smo že poročali zadnjič v posebnem članku. Govor finančnega ministra je sprejela skupščina z viharnim odobravanjem. Zatem je bil sprejet predlog predsednika narodne skupščine, da se razprava o dvanajstinah pospeši in konča v treh sejah.
Zemljarina znižana. Finančni minister dr. Dušan Letica je imel na seji narodne skupščine v petek, 19. julija govor, ki je v njem obširno razpravljal o državnem proračunu. Kar se tiče davčnih vprašanj, je glede na davek od njiv in vinogradov poudaril, da je znižan za 20 odstotkov. S tem jt '<?tna d"'čna zadolžitev kmetovalca znižana za dobrih sto milijonov dinarjev. Ima' 2 pred očmi celokupnost kmetijstva, je vlada sprsjela -kli-^, da se prihodnje davčno leto zer~liarina zniža za dobro
Pod narodnim plaščem.
Vendar se je v zadnjem času zgodilo nekaj neverjetnega. Naši komunisti so postali navdušeni narodnjaki. Je že veter potegnil Iz Moskve. Moskva hoče uspehov. Zato so naši komunisti m<x rali obleči narodni plašč. Ni nam zna-» no, ali se hočejo postaviti na čelo na-« rodnega gibanja, da bi na ta način prišli na vrh, ali da bi s pretiranim naglašanjem slovenstva napravili pre« pir z našimi jugoslovanskimi brati. Neke želje imajo, a kakšne, nam ni znano. Če bi prišli na vrh, bi takoj od« grnili plašč in bi pokazali svojo kul« turo. To kulturo poznamo. Kažejo nam jo milijoni zverinsko umorjenih, milh joni izgnancev v Rusri, uničenje dru« žine in kulturnih vrednot, porušene^ požgane cerkve in samostani ter uni« čenje verskega življenja. O strašnem moralnem pust j&enju niti ne govorimo, Zato kličemo dragica Slovencem: Bo* dite previdni! Ne idite na limanice mo< skovskim plačancem, čeprav so oblečeni v narodni plašč!
*
tretjino normalne davčne vsote, v kolikor gre za njive in vinograde. Poleg navedenih sto milijonov bo ta ukrep znižal letno davčno obremenitev kmetijstva za nadalj-nih 166 milijonov dinarjev.	|
Načelni sprejem proračuna. Po celodnevni razpravi 21. julija je bil proračun v načelu sprejet s 190 proti dvema glasovoma. Dne 22. julija je bila zaključena tudi podrobna razprava o dvanajstinah.
Govor predsednika vlade. Med burnim odobravanjem je govoril v skupščini dne 21. julija predsednik vlade dr. M. Stojadi-novič. V začetku je odločno zavrnil vse očitke, katere je iznesla med proračunsko razpravo nanj in na vlado opozicija. Dalje je poudarjal demokratičnost izrednih pooblastil vladi in je posebno podčrtal dejstvo, da je celotni narod v državi proti obstoječemu volivnemu redu in da volitev za bodoče ne sme več delati policija. Ob koncu govora je izrekel g. predsednik naslednje besede: »G. notranji minister dr. Anton Korošec in g. prometni minister dr,' Spaho soglašata s predsednikom vlade v tem, da so samo lahko velike politične stranke v korist naši državi in ljudstvu. Mi ne želimo (vlada namreč) ustvarjati velikih strank od zgoraj, ampak prepuščamo to ljudstvu in političnim ljudem.«
Aca Stanojevič, šef bivše radikalne stranke, ki snuje v zvezi z dr. Korošcem in dr. Spahom novo stranko, je odpotoval v Zagreb na zdravljenje očesne bolezni. Med odmori se bo razgovarjal s pred-
»tavnikoma opozicije dr. Mačkom in Ve-česlavom Vilderjem.
Zakaj »Svoboda« razpušeeaa? Ban
Iravske banovine dr. Pucje razpustil z odločbo z dne 13. julija »Svobodo«, delavsko kulturno in telovadno zvezo Jugoslavije v Ljubljani, radi ravnanja ■/ >er državni in družabni red. V razlogih razpustitvene odločbe se navaja, da je bilo usmerjeno delovanje društva in podružnic na poseben poudarek delavskega razreda in gojitev pretirano socialističnih teženj, ki so prehajale že na komunistično polje. Posebno se je moglo to opaziti povodom društvene prireditve dne 7. julija v Celju. Ob tej priliki je bila pred izvajanjem programa obdržana posebna konferenca delegatov, ki ni bila oblastveno prijavljena in na kateri se je sklenila ustanovitev socialistične stranke. S tem se je društvo udejstvovalo politično, za kar po pravilih ni bilo upravičeno. Med sprevodom, ki ga je društvo priredilo, so se nosile table in rdeči trakovi z n°pisi: »Skupina neodvisnih slovenskih študentov«, »Delavstvo, združi se proti vojni in fašizmu« itd. Izmed udeležencev so se čuli vzkliki: »Živijo Sovjetska Rusija!«, »Živijo Leni^'«, »Živela svoboda!«, »Živela ruska svoboda!«, »Živijo sovjeti!«, »Dol s fašisti!«, »Dol z buržu-azijo!« itd. Na prireditvi na celjski Gla-ziji so govorili razni vodje, ki so iznašali politična in prevratna gesla. Tako je rekel Sedej Alojzij iz Ljubljane: »Ta množica, ki je tukaj zbrana, bo storila smrt današnjemu družabnemu redu.« Med govori so se čv.Ii vzkliki, zlasti iz vrst vseučiliščnih dijakov komunističnega značaja. Potemtakem je delavski kulturni dan prešel na politično polje in v veliko komunistično demonstracijo zoper državni in družabni red.
»Svebo^ina« prireditev v Celju, ki je postala za društvo tako usodna, je bila širokopotezno pripravljena. Med ljudstvom v Celju in c rolici, v Laškem in drugih sosednjih krajih se je, kakor smo obveščeni., agitiralo za ud-ležbo s pretvezo, da gre za nadaljevanje evha-rističnega kongresa, da pride v Celje notranji minister dr. Korošec, ki bo tudi govoril. Tako je prišlo na to prireditev tudi mnogo radovednežev, ki niso marksističnega ali komunističnega mišljenja. Prire telji celjskega dneva, ki naj bi bil rgolj kulturen (prosveten), so izgubili popolnoma iz rok vajeti, katere so jim iztrgali komunistični elementi. Za socialiste izkustveno potrjeni nauk, kako nevarno je s komunisti prebivati pod eno streho.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Grška vlada odstopila. Kakor smo že poročali, bodo imeli na Grškem letos ljudsko glasovanje za republiko ali monarhi-;o. V sedanji vladi sta dva ministra republikanca, in sicer za notranjo in socialno politiko. General Kondilis, podpred-indnik vlade ter vojni minister, ki je obi-»kal pred kratkim Bled in Belgrad, je zahteval od predsednika vlade, da izloči ta Iva ministra iz vlade, preden bo on, Kondilis, obiskal Nemčijo. Ker se je predsed-«Sfe uprl temu predlogu, so podali vsi mi-«istri ostavko.
GSrincj, pruski Ministrski predsednik, je izdal redsedništvom pokrajin-
skih vlad okroži.ico, ki v njej govori o sovrainem zadržanju ne'". L- jo v katoliške duhovščine proti narodnemu socializmu ter zahteva, n j se uporabijo vsa zakonska <■ edstva proti taki duhovščini. Posledica bo, da bodo katoliški duhovniki še v večjem številu ko vk-olej romali v ječe in koncentracijska taborišča.
Nagla rešitev krize grške vlade. Ministrski predsednik Tsaldaris ter povzročitelj krize podpredsednik vlade in vojci minister general Kondilis sta se naglo pobotala. Sporazumela sta se v tem smislu, da mora ostati vlada glede plebiscita o obnovi monarhije povsem nepristranska. — Ljudsko glasovanje o monarhiji ali republiki se bo pospešilo in vršilo najbrž že avgusta in bo na ta način notranji politični položaj naglo razčiščen. Na podlagi ome-nejnega sporazuma je predsednik vlade osebnosti nove vlade le nekoliko izpopolnil ter premešal in ej bila rekonstruirana vlada zaprisežena 20. julija.
Na Francoske*. "iodo ^tedili. Francoski ministrski predsednik Laval je napovedal, da bo dala njegova vlada 2C uredb, ki nanašajo na znižanje državnih i-d ov glede zmanjšanja plač uradnikom, glede skrčenja izdatkov za okrajne in občinske samouprave in za pospeševanje gospodarske delavnosti v državi. Nove uredbe bodo vrgle državni blagajni 10 milijard 958 tisoč frankov prihrankov. Lavalova vlada bo zmanjšala državni proračun za težke milijone in bo znatno poživila gospodarstvo.
Abesinski cesar je govoril 18. julija pred parlamentom in je izjavil ob navdušenju poslancev, da je za Abesince v očigled vojni nevarnosti z Italijo boljše, da umrjejo kot svoboden narod, kakor da živijo kot sužnji. Pozval je žone, naj pomagajo in strežejo bojevnikom in naj jim dajo poguma pri obrambi domovine. Cesar je končal svoj veliki govor z besedami: Mi bomo pogumno stopili nasproti napadalcem in tudi najbolj moderno orožje nas ne bo odvajalo od svete dolžnosti, da umremo v obrambi domovine. Cesar je nato podal zgodovino vsega spora in nadaljeval, da Italija že 40 let poskuša za-vojevati Abesinijo in da je tudi sedanja vojaška priprava izraz te njene stare želje. Italija je n: našem ozemlju zgra-
Konkordat pogazen. Nemški namreč. Po določilih konkordata, ki ga je narodiiosocialistična Nemčija sklenila s papežem, je zajamčen katoliškim verskim organizacijam nemoten obstoj in svoboden razvoj. Tako stoji napisano, odnosno natiskano na papirju. V de-janstvu pa katoliške organizacijo nimajo zajamčene svobode., Nastope ka-
dila svoje vojaške postojanke. Kakor: mi že leta 1896 nismo želeli vojne, tako je tudi -¿daj nočemo. Mi odločno odklanjamo vsako misel italijanskega pokroviteljstva. Vojna nevarnost od ure do ure narašča, toda če izbruhnejo sovražnosti, bo naš.* vest mirna in Abe-sinija bo branila svojo neodvisnost do zadnjega svojega živega moža. — Ko je cesar končal svoj govor, so ga obkolili poslanci in vzklikali: »Živela Abesini-ja! Mi borno umrli za svobodo Abesi-nije!«
Stalin pometa. Stalin je obljubil francoskemu ministru Lavalu delovati na to, da francoski komunisti ne bodo nasprotovali njegovi vladi. Zoper to so pa nastopili francoski komunisti in Komintern. Ta je izročil Stalinu spomenico, v kateri kritikuje njegovo zunanjo politiko in ugovarja zoper odlaganje kongresa Kominterna. Stalin je pa dotične člane Kominterne dal odstaviti, oziroma zapreti. Zapreti je dal tudi 28 stražnikov v Kremlu s poveljnikom vred. Pridejo pred vojno sodišče in sodili jih bodo pri zaprtih vratih. Novi poveljnik Takalun je poklical na njihova mesta najzanesljivejše pristaše. TuJi v Komsomolu pometa Stalin. Glavni tajnik Komsomola Ivo-sarev je zapovedal, da se komsomolci ne smejo mešati v nadzorstvo del pri obrtih in kmetijstvu. Delovanje kom-somolcev se omejuje le na vzgojo mlajšega naraščaja. Nadzorstvo nad starejšimi jim je odvzeto. Tako pometa Stalin že leta in leta, a še ni gotov. Kdaj bo s pometanjem gotov? Takrat, ko bodo njega pometli.
Učitelji v Rusiji. Ruski listi poročajo po moskovski »Pravdi«, da je v Rusiji približno 600.000 ljudskih in srednješolskih učiteljev, med temi pa je le okrog 100.000 komunistov. V Minski guberniji je posebno slabo, tam je med 736 učitelji le 28 komunistov. »Pravda« poroča tudi o izjavi Ba-landina, predsednika učitelje-v Ivanovske zveze, da je rekel na nekem zborovanju: »Lenin se pri nas smatra za knjigo s sedmimi pečati. Pri nas se nikoli ne najde učitelj z izvirniki marksističnih klasikov.« »Pravda« piše, da se take reči ne smejo več trpeti in da se med učitelji mora napraviti red. Čudno, da po 18 letih boljševizma slišimo take glasove iz Rusije.
toliške mladine v javnosti onemogo-čujejo, preprečujejo in ovirajo. Uprava svobodnega mesta Bremen je izdala odlok, ki prepoveduje katoliškim m! a-dinskim organizacijam nošenje uniform in znakov ter nastopanja in obhode z zastavami i:, banderi. Spričo te prepovedi je vatikanski list «Osserva-tore Romano« ugotovil, da je to kršitev konkordata, ki ima veljavo javnega zakona. Ivonkordat tudi zajamčuje katoliški duhovi*ini pravo- in svobodo. V dejanstvu pa 'katoliške duhovnike neprestano preganjajo. D uho v ni a i a'
>ri zaprtju,
vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec	ggi
FRANZ ld§EF grenele.
naravne
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
čast je brez varu"t.va. Na ostuden način se nabadajo škofje in duhovniki. ¡Vsak narodnosocialistično uniformirani pobalin sme svoj umazani gobec brisati ob duhovniški in škofovski osebi in njegovem poklicu. Državna oblast ne samo trpi, marveč podpira razšir-ijevanje staronemMsega poganstva.
Sv. maša na višini 4169 metrov. V severni Afriki je gorovje z imenom 'Atlas. Stari Grki so ga smatrali kot orjaka, ki nosi na svojem hrbtu nebesni svod. Najvišji vrh tega gorovja se imenuje Tubkal. Nedavno se je družba 24 katoličanov napotila na ta vrh. Težka je bila pot, ki je zahtevala ogromne napore. Prebresti in prestati je bilo veliko nevarnosti. Naposled j« družba ■nekega dne ob 10. uri zjutraj dospela na vrh Tubkala. Nagloma so priredili oltar in katoliški župnik iz Morakeira
o. Henrik Köhler je daroval sv. mašo. Med sv. mašo je pet ljudi sprejelo sv. obhajilo.
Kje je največ duhovnikov? V prav mnogih krajih vlada veliko pomanjkanje duhovnikov. Ako jih je kje več, kot jih potrebujejo, je to velika izjema. Ta izjema ne obstoja ne med Nemci ne med Slovani in tudi ne med Italijani, ampak v indijski škofiji Goa, kjer so shranjeni posmrtni ostanki velikega misijonarja sv. Frančiška Ksaverja. Ta škofija ima toliko duhovnikov, da jih je 140 poslala v sosednje škofije in tudi na Portugiško (v Evropi), v Brazilijo (v južni Ameriki) in na Filipinske otoke (v Velikem oceanu južno-vzhodno od Kitajske). Indijska škofija Goa ima torej sorazmerno največ duhovnikov na svetu.
Osebne vesti.
Zlato mašo je obhajal pri frančiškanih v Mariboru 22. julija upokojeni g. župnik Franc Šegula. Jubilant se je rodil leta 1860 pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Mašniš1. pvsvečenje je prejel leta 1885. Župnik je bil pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in pri Sv. Roku ob Sotli, kjer je stopil v ¿talni pokoj. Zlatomaš-nik je bil mnogo pred vojno urednik v Cirilovi tiskarni izhajajočega katoliškega lista «Siidsteirische Post«. Potoval je v sveto deželo in opisal prav zanimivo svoje potovanje. Znan je kot eden najboljših pisateljev molitveni-kov. Izdal je tudi dobro uporabne pridige. Zadnja leta živi v Mariboru in je obhajal zlati mašniški jubilej v svoji skromnosti na tihem. Priznanemu, zaslužnemu in požrtvovalnemu duhovni-! iku in javnemu delavcu naše čestitke z željo, naj ga ohra i ljubi Bog zdravega in čilega še do biserno ja jubileja!
Srebrni mašniški jub?iej bo obhajal v krogu svojih tovarišev v mariborski stolni cerkvi 25. julija g. stolni župnik, monsignor, dekan in kanonik Mihael Umek. Od tovarLev sta umrla dva, 11 jih je v dušeskrbju in na drugih mestih. Jubilantom naše čestitke!
Nova maša v baziliki Matere milosti , v Mariboru. V . ančiškanski baziliki v Mariboru je diroval prvo slovesno presv. daritev v nedeljo, 21. julija p. Ivalist Langerholc. Novomašnik se je rodil leta 1911 > Beljaku. Oče mu je umrl pred tremi leti, mati prebiva v Ivrčevini pri Mariboru. G. novomašnik ■ je študiral v Škofovih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani, bogoslovje pa je končal v ljubljanske semenišču. Ima brata redovnika in sestro misijonarko.
Spremembe pri oo. frančiškanih v samostanih na Slovenskem Štajerskem. Prestavljeni so: p. Ludovik Dovč iz Sv. Trojice v Slov. goricah v Ljubljano; p. Silvin Lenartič iz Ljubljane v M. Nazarje; p. Vin-cenc Kunstelj iz Nove Štifte v Brežice; p. Konstantin Vrankar iz Nazarja v Maribor; p. Ildefonz Lantfcrh:slz iz Ljubljane v
Sv. Trojico v Slov. goricah; p. Jožef Aljan-čič iz Brežic v Novo Štifto.
Šolske sestre v Mariboru. V samostanu šolskih sester a Mariboru kot ma-terni hiši vsega reda so se vršile v četrtek, 18. julija volitve vrhovne predstojnic.?. Izvoljena je bila za vrhovno predstojnico sestra Marija Terezija Hanželič, sedanja prednica v Zemunu, rojena v Ormožu, sorodnica bivšega župnika pri Kapeli, častnega kanonika g. Martina Meška. Prejšnja vrhovna predstojnica č. mati Angelina Križanič, sestra rajnega mariborskega stolnega dekana dr. Križaniča, je bila 12 let na čelu kongregacije ter tako dokončala po predpisih dovoljeno službeno dobo. Častita mati Angelina je bila rojena 15. julija 1854 pri Sv. Križu pri Ljutomeru, redovno obleko je prejela 25. maja 1873. Bila je že pred svetovno vojno vrhovna predstojnica, potem dolgo let prednica v C.elju, dokler se ni vrnila v Maribor kot vrhovna predstojnica. Pod njenim vzornim vodstvom je kongrega-cija zelo napredovala ter se mogočno razširila, da sedaj šteje 87 postojank ši-rom Evrope, Afrike, Severne in Južne Amerike.
Nesreče.
Viničarijo je .pepeiil ogenj posestniku Vinku Cerarju . Zavrhu, občina Voličina v šentlenaršk _ okraju. Škoda znaša 7000 Din.
Požar na Dravskem polju — dva mla-tiča zgorela. Ponoči 18. julija je izbruhnil požar v Žup čji vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju pri posestniku Antonu Oslu. Ob izbruhu ognja so bili domači v globokem spanju, ker so prejšnji dan mlatili. Goreti je začelo v drvarnici in je -ajel ogenj kmalu tu-
di skedenj, na katerem sta prenočevala dva mlatiča. Ko sta se mlatiča prebudila, je bilo že celo gospodarsko poslopje v objemu plamenov in ni bilo niti misliti na rešitev obeh žrtev, kateri so našli zogleneli na pogorišču. Kolarni-ca in Skedenj sta zgorela do tal, ker sta bila krita s slamo. Zgorela je kobila z žrebetom in konj je dobil hude opekline. Ogenj je uničil zalogo sena, slame in razno poljsko orodje. Pogorelec je oškodovan za 50.000 Din. Gasilci so preprečili z omejitvijo še večjo požarno nesrečo. Hude opekline je dobila hišna gospodinja, katero so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Ugotovitev osebnosti mlatičev, ki sta zgorela. Smrtni žrtvi požara pri posestniku Oslu v Župečji vasi sta mlatiča: Jožef Danjko, posestnik v Sveči pri Majšpergu, in Franc Mlakar, delavec od Sv. Bolfenka pri Majšpergu. Oba sta spala ob izbruhu požara na skednju in se nista mogla rešiti, ker je ogenj prenaglo objel celo poslopje. V jutro sta hotela pričeti pri Oslu z mlač-vijo, a ju je prehitela strašna smrt.
Huda požarna lesreea je doletela une 18. julija predpoldne vas Hajdino pri Ptuju. Goreti je začelo pri posestniku Štefanu Rozmanu. Vkljub gasilski požrtvovalni pomoči je ogenj preskočil radi vetra na gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Zupaniča in pozneje na stavbe Alojzije Polove, Frančiške Lašič, Kunigunde Zupančič, Julijane Mustafa in Matije Zupaniča. Zgorelo je 18 poslopij in znaša škoda 400.000 Din. Zavarovalnin^ je le delna. Podobna nesreča je zadela Hajdino pred ve-čimi leti.
Gospodarsko poslopje je pogorelo v Ja-
nežovskem vrhu pri Ptuju posestniku Matevžu Čušu. Ogenj je povzročil udar strele.
Prometna nesreča. Motociklist Mirko Lednik iz Čreta pri Celju je zadel v Celju na križišču dveh ulic ob tovorni avto tvrdke Westen. Sunek je pognal Lednika ob betonski obzidek, kjer je obležal s poče o lobanjo in so ga prepeljali v opasnem stanju v celjsko bolnišnico.
Avtomobil smrtno povozil 15 letnega dečka. Na Črnučah pri Ljubljani je avtomobil smrtno povozil 15 letnega Stanka Oražma. Avto je stisnil žrtev ob zid in revež je takoj izdihnil.
Strela obiskala družino med obedom. V Drnovem pri Krškem je udarila strela v hišo posestnika Antona Gorenc v trenutku, ko je bila zbrana cela družina pri obedu. Strela je pobila samo opeko na strehi, družina je padla le nezavestna pod mizo, druge večje nesreče hvala Bogu ni bilo.
Domačija pogorela vsled udara strele. V Leskovcu pri Višnji gori na Kranjskem je uničil po udaru strele povzro-
čeni požar domačijo posestniku Ba-hovcu. Pomilovanja v-lni pogorelec ni ¿>il niti zavarova:,.
Hiša je pogorela v Sodražici na Kranjskem posestniku in čevljarskemu mojstru Jožefu Veselu. Ogenj je divjal v noči. Ga-f '"eni je uspelo, da so rešili otroke in ži-(•v.no. Zgorela je polna shramba za krmo, ki je bila poleg hiše. Zavarovalnina je le delna.	' i' '
Veliko gospodarsko poslopje je pogorelo v Zameškem pri Mokronogu posestniku IFr. Jordanu. Škoda 50.000 Din.
Razne novice.
/ Priznanja vreden napredek. Občina Sv. Peter pod Sv. gorami gradi lepo dovozno cesto na P" gore, ki se odcepi od banovinske pri Sokolu. Cesta je tako lepo speljana, da se bo v kratkem mogoče pripeljati z avtomobilom do mež-narja in do duhovniške hiše. Novo cesto bodo tudi hvaležno pozdravili tisočeri in tisočeri romarji, ki obiskujejo Sv. Gore z bizeljske in hrvaške strani. Cesta je bila potrebna in je z njeno gradnjo pokazala šentpeterska občina smisel za povzdigo tujskega prometa. Pobožni romarji in številni izletniki radi obiskujejo Sv. Gore, s katerih je tako lep razgled daleč po slovenskem Štajerju in hrvaškem Zagorju. Upamo, da bo nova cesta dograjena do Malega šmarna, ko se vrši glavno romanje.
Srečna župnija. V župniji Ribnica na Kranjskem so bile v juliju kar tri nove «maše. Vsi letošnji novomašniki so do-t.a iz vasi Breze in iz hiš, ki so si najbolj sosedne. Ribniška župnija ima 27 živih duhovnikov, in sicer pet samostanskih, 22 pa svetnih. Leta 1931 so (bile v Ribnici celo štiri nove sv. maše.
Okostnjak neznanca so odkrili v pod-
praznik so slavili 14. julija v Parizu. Na sliki vidimo na levi polkovnika Rocque, voditelja ognjenih križarjev (or-ganizadia frontnih bojevnikov), na grobu neznanega vojaka, na desni pa parado strojnih pušk.
zemeljski jami v Gotovljah pri Celju. Truplo je že močno razpadlo, ohranjena je šc precej dobro obleka. Pri ponesrečencu sc našli samo dozo za cigarete.
Morski volk bo razstavljen v Ljubljani. Ribiči v Senju ob Adriji so ujeli v morju morskega volka, ki je dolg 7 m in tehta 2500 kg. Volka bodo razstavili v Ljubljani.
Obžalovanja vredni slučaji.
Avstrijski finančni stražnik ustrelil ob
severni meji tihotapca. Ob avstrijski meji pri Št. Ilju je zadela krogla avstrijskega finančnega stražnika v stegno in mu pre-; bila glavno žilo znanemu tihotapcu Francu Rojsu. Ustreljeni je bil rojen v Ajačalf, živel pa je v Krčevini pri Mariboru. Naša' in avstrijska oblast sta ga zasledovali radi raznih prestopkov.
Nečloveško postopanj«. Nad 60 Ietna> Frančiška Rokavec je izrofe&a svoje posestvo v Zg. Jakobskem dolu ▼ Slov. goricah svoji hčerki Ljudmili, poročeni Fras. Radi odprtih nog je morala starka iz hiše med živino v hlev. Ko je pa gospodar kupil
Knez namestnik Pavle pregleduje v spre mstvu rumunskega kralja Karla in prestolonaslednika Mihaela častno četo v Sinaji pri Bukarešti
kravo, so pognali letos vso onemoglo 66 let staro Frančiško Rokavec v listnjak,
kjer je umrla radi pomanjkanja ter popolnega zanemarjenja dne 6. julija. Orožniki so zaslišali priče, ki so izpovedale sik» obtežilno za skrajno neusmiljeno ter nečloveško postopanje s starko, radi katerega se zgraža vsa okolioa. Zadevo ima že v rokah državno pravdništvo.
Pretkanemu goljufu je nasedeL H krojaškemu mojstru Francu Mlinariču iz Kocjana pri Radencih je prišel neznan moSki. V hrvaščini mu je razlagal, da je odposlanec ameriškega konzulata v Zagrebu, kamor je nakazala Mlinaričeva hčerka iz Amerike za očeta 115.000 Din. Mlinaric in goljuf sta odpotovala po denar skupno do Maribora, kjer je izvabil neznanec od srečnega bogataša 450 Din in neznanokam izginil.
Pobegli kaznjenec po hudem boju zopet pod ključem. Mihael Obrul iz Konjic je bil v Čakovcu obsojen pred tremi leti radi uboja na šest let. Da odsedi kazen, so ga poslali v kaznilnico v Sremsko Mitro-vico, odkoder je pred nedavnim pobegnil. Zatekel se je v Slovenijo, se skrival po gozdovih na Pohorju in se preživljal s tatvinami. Svoje bivališče je menjaval med Avstrijo in našo državo in radi tega se je zadrževal največ ob severni meji. Te dni ga je opazil ob meji naš stražnik in ga ustavil. Obrul je hotel navaliti nanj z dolgim nožem, a je bil stražnik hitrejši ter mu je iztrgal nož po hudem boju. Lopov
se je spustil v beg, stražnik je oddal za njim strel in begunec je padel, kakor bi bil zadet. Ko se mu je obmejni stražar približal, se ga je hotel lotiti z drugim žepnim nožem. V borbi je Obrul stražnika dvakrat ranil. Prihitelo je na pomoč več stražarjev, ki so begunca obvladali in ga prepeljali v zapore v Maribor.
Zločin radi prevžitka. Na Javoru pri Dobrunjah na Kranjskem je bila zastrupljena 60 letna prevžitkarica Frančiška 2agar, ki je bila dvakrat poročena. Sta nóvala je v zadnjem času pri sinu Janezu Habiču iz prvega zakona. Drugič je bila omožena z Antonom Žagarjem, posestni-
kom na Javoru. Sedenji posestnik na Ža-garjevem imanju Janez Jere se je poročil pred vojno z Žagarjevo hčerko Antonijo in imata 16 letnega sina Franca. Oba sta odšla ▼ Ameriko, po vojni sta se vrnila in dobila od Žagarja posest z izgovorom na prevžitek. Frančiška Žagar se je preselila po smrti svojega drugega moža Žagarja k sinu iz prvega zakona in je hodila k Jerebi na delo. Gospodarja Jereta so mučile hude skrbi radi dajatve prevžitka starki in se je skuSal prevžitkarice znebiti. Po izpovedi lastnega sina Franca ga je nagovoril oče, da je dal starki s strihninom zastrupljene kroglice in je ženica podlegla strupu. Truplo Frančiške so raztelesili, našli strup in zaprli zločina osumljene.
Žaloigra na Barju pri Ljubljani Dne
21. julija je v črni vasi na Barju obklal hlapec Viljem Bonifer nevarno posestni-
kovega sina Ivana Žitnika, nato se je sara pognal v Ljubljanico in utonil.
Pretep. Pri otvarjanju Kulturbundovega (nemškega) doma v Stari cerkvi pri Kočevju so se stepli 21. julija udeleženci (Nemci) in Slovenci iz okolice. Na obeh straneh je bilo več težje ter lažje ranjenik
§!#?€3!§H@ KraHna.
Zaslužen rlatomašnik. Pri Sv. Sebeščanu v Prek-murju }« slavil 75 letnico in 50 letnico mainištra 21. julija g. Ivan Peria. Jubilant se je rodil dn« 2. aprila 1860 t Ižakovcih y župniji Beltinci. Gimnazijo in bogoslovje j« končal ▼ Sombathelj. Y mažnika je bil posvečen 14. julija 1885. Primiciral j« ▼ užpni cerkvi v Beltincih. Pastiroval je v Gor. Lendavi in j« postal župnik že leta 1887 ▼ Sp, Seniku, kjer je ostal do leta 1904, ko je postal ^upnik t Zg. Seniku. K Sv. Sebaščanu je prijel
Avtomobilska nesreča avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga pri Linzu. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev v osebi kanclerjeve žene Adele.
Sadjar,
kateremu gre zahvala za 350 novih sadnih vrst. Letos je umrl v visoki starosti 81 let v ruskem mestu Miču-rinsk, poprej Kozlov, Ivan Mičurin, ki je bil eden največjih originalov današnje Rusije. Mičurin se je ukvarjal celo življenje s sad-jerejo in je dosegel s križanjem posameznih vrst naravnost čudovite uspehe. Njemu gre zahvala, da je vzgojil 350 povsem novih sadnih vrst. Mičurin ni bil samo praktičen sadjar, ampak je tudi zelo veliko pisal o tej stroki. Pod carjem je vse Mi-čurina smatralo za posebneža in ni žel nobe-in pozornosti. Oče boljševizma se je začel zanimati za njegove sad-
Januš Goleč:	2
IP© divjinah Kanade
Ljudska povest po raznih virih.
Gruberju se ni nudila v službi lovskega paznika nikoli prilika, da bi bil slišal pumov krik, kar je pripisoval obilici plena. Pač pa je čul pumo ¡kot čuvar čred v državi Illinois. Je to glas, ki sliči obupnim klicom prestrašene ženske. Ni si mogel razložiti, kaj da pomeni: mogoče glad ali jok samice radi umorjenih mladičev.
Morilnemu nagonu divjega živalskega plemena pum se moramo naravnost čuditi. Gruber je zadel na brlog starejšega pume, v katerem je ležalo na kupu 19 mrtvih enoletnih losov. Samo pet ali sest je krvoločni stric nekoliko obžrl. Čuvaj je zasledoval omenjenega roparja cele mesece in je dognal, da je pobil na teden po tri živali. Slednjič so ga psi vendarle izsledili, skočil je v Yellowstone reko in jo je preplaval na mestu, kjer bi ji ne bil kos orjak na konju. Eden od najmočnejših psov se je pognal za zverjo v vodo, pa ga
ni bilo več nazaj. Vse pume posedajo kakor tudi druge stvari svoje posebne poteze v značaju in, navade, ta pa je bdi največji krvolok, ikar jih j« videl ter srečal Gruber.
V ameriškem narodnem parku je v letih svojega službovanja kot čuvaj Franc Gruber ujel marsikaterega pumo živega, ustrelil pa jih je 72,
)
Omenili smo že, da je severnoameriški Yellowstone park zaščiteno pribežališče vseh mogočih pohlevnih ter divjih živali, ki uživajo v božji naravi popolno prostost. Predvsem pa je narodni park zadnje zatočišče bivolov, katerih je pred 70 leti še mrgolelo po prerijah Severne Amerike, a danes jih je od nekdanjih milijonov komaj nekaj tisoč pod državnim varstvom v Yellowstone parku. Bivolov je seveda več vrst. Uprava parka se trudi, da bi ohranila življenje vsem vrstam. Preostanki čred manjših bivolov so se zatekli pred desetletji pred krvoločnostjo lovcev v čisto oddaljene ter nedostopne kraje severne Kanade, katere poznajo samo še nekatera indijanska plemena.

Lit» »13 in vodi težavno župnijo že 22 let. Dvojni jubilant je znana dobričina ter zelo priljubljen pri župljanih in duhovnih tovariših. Zlatomašniku na že čestitke!
Sobota. V nedeljo, 14. julija je daroval Vsemogočnemu svojo prvo daritev novomašnik g. Janko Škraban iz Kroga. Ob ti priliki se je zbralo zelo veliko ljudi. Samo v Soboti so postavili novo-mašniku tri nadvse lepe in pomembne slavoloke. Novomašniško pridigo je imel g. Šoštarec Alojzij, ki je v zelo lepem, poljudnem govoru razlagal križ katoliškega duhovnika. Marsikatero oko se je zasolzilo, ko jim je pridigar brez olepšanja predočil križe, težave in borbe duhovnika. Omeniti moramo tudi g. kanonika Ivana Slepca, ki je izkazal novomašniku in drugim veliko večjo ljubezen kot bi bil dolžan. Na domu novomašnika je pridigar poleg drugih pozdravil tudi g. kanonika kot duhovnega očeta soboških bogoslovcev (sedem) in poudarjal, kako veliko ljubezen imajo duhovniki in bogoslovci do njega in mu vse zaupajo. — V nedeljo, 28. julija bo pa druga nova sv. maša, katero bo daroval g. Gregor Janez iz Satahovec, pridigal mu bo g. Bejek Janko, kaplan v Čren-sovcih.
Črensovci. Nove sv, maše, ki jo je daroval g. Zelko Ivan, se je udeležilo veliko ljudi. Od doma so prišli v dolgi procesiji v cerkev. Pridigal mu je g. Bakan Štefan, župnik v Lendavi, ki je razvijal misli, da je duhovnik Kristusov namestnik, drugi Kristus. Ob sedmih zvečer je imel novomašnik slovesne večernice in s tem se je primicija končala. — V nedeljo, 28. julija bo v naši cerkvi daroval svojo prvo daritev salezijanec g. Cigan Franc. — Isto nedeljo bo tudi v Beltincih nova
sv. maša g. Škafarja, kateremu bo pridigal g. Jožef Klekl.
Bogojina. Naš novomašnik g. Camplin Ivan je zapel svojo prvo daritev 14. julija. Pridigar g. Hanko Jožef je po cerkveni slovesnosti pogostil okrog 80 gostov v župnišču. Primicije se je med drugimi udeležil tudi g. Piivar, profesor na Ma-djarskem.
Turnišče. Sprememba se je izvršila pri naši žan-darmeriji: premeščen je bil od nas g. Perič Voj-teh, žandarmerijski kaplar. Celih šest let je bival med nami in bil ne samo prijeten družabnik, temveč tudi dober prijatelj in odličen žandarm. Težko nam je po njem ob njegovem odhodu, toda tolaži nas zavest, da odhaja z najboljšim mnenjem in tudi mi ga ne bomo pozabili ter ga ohranili v najlepšem spominu. V Radencih, kamor je g. Perič odšel, mu želimo obilo božjega blagoslova pri izvrševanju težke in naporne službe.
Žetev. Šele sedaj se vidi, da rž ne bo dala pričakovane množine zrnja. Vseeno je slana opravila spomladi svoje delo. Na en hektar se računa osem meterskih stotov zrnja. To vsekakor ni veliko, celo za polovico manj ko lani, in bo marsikatera hiša letos morala kupiti rž za mletje, ker so po Slovenski krajini večinoma mali posestniki. Pšenica nam daje veliko več upanja in tako se nadejamo, da bo nekoliko nadomestila primanjkljaj pri rži in pri ječmenu. Obstoja pa bojazen, da bo suša, ki v tako obilni meri letos vlada nad našo krajino, omejila rast koruze in prosa ter ajde. Ti pridelki so za našo pokrajino velike važnosti in mnogokrat nadomestujejo slabo žetev pšenfce in rži.
DRUŠTVEN!']
Prosvetna zveza
Notranji minister dr. Anton Korošec je izdal 15. julija odlok, v katerem radi pred-stavke bivših predsednikov Prosvetne zveze v Mariboru in Ljubljani in po ponovni proučitvi predmeta odloča naslednje: Od-
ločbe kraljevske banske uprave v Ljubljani (Pov. II. No. 927—i) od 17. februarja 1933, s katerimi sta bili razpuščeni Prosvetni zvezi v Mariboru in Ljubljani z vsemi včlanjenimi društvi, se razveljavijo. Razlogi: Ministrstvo je pri ponovni proučitvi pritožb in vprašanja samega došlo do prepričanja, da kr. banska uprava v Ljubljani pred razpustom omenjenih Prosvetnih zvez ni upoštevala bistvenih predpisov upravnega postopanja, ker v smislu členov 70, 76 in 79 zakona o občem upravnem postopanju ni zaslišala njihovih statutarnih predstavnikov, niti ni zadosti
proučila činjenic, ki so bile odločilne za pravilno presojo vprašanja, radi česar tudi ni moglo biti zadostno ugotovljeno či-njenično stanje, ki je bilo merodajno za presojo vprašanja.
S tem odlokom notranjega ministra dr. Korošca je popravljena krivica, ki je bila za banovanja dr. Marušiča storjena naši vrli prosvetni organizaciji. Ta krivica je obenem bila velika škoda, povzročena slovenski mladini, naši domovini in celokupni državi. Krivica je odpravljena, naša prosveta vzpostavljena — živelo novo prosvetno delo!
(Slika z obmurske pokrajine.)
Kukavica je obmolknila. Odhitela to pustila je tihe jaje i poljano, le štrki in lastavic; letajo nad zlatorumenim klasjem in v njihov let se mešajo ljubimkajoči se golobi z lahkim poletom. Pesem odmeva čez ravno polje: ženjci si prepevajo v jIo. Kako bi ne? Svet v poletnem sončnem odsevu je lep in krasan. Šelest klasja potiho valovi in plava čez dobravo v neskončne dalje. Povsod je mir, povsod zadovoljstvo in sikrbi za denarjem se umikajo sedaj veselemu delu. Po polju mrgoli ljudi kakor čebel v panju. Staro in mlado je na delu, da poberejo blagoslov zemlje.
Žetev je. To je najlepši čas in naj-ljubkejši spomin na mladostne dni vseh onih, ki jih je življenje odtrgalo od doma. To je tista blagoslovljena vez, ki človeka vabi v domači kraj iz razbeljenega drvenja sveta sedanje dobe. Tisoči in tisoči ci želijo tega povratka iz tujine v prijeten hlad podeželja, vendar pa je le malOkaterim dano to prijetno domovanje z vso prisrčnostjo preprostega in tihega kmečkega življenja. Vse preveč jih omamlja razruvanost dobe, v kateri živimo.
In vendar, kako lepo je živeti med našimi ljudmi! Ne tožijo, četudi bi
Med bolj redko prikazen med bivoli spadajo bizam-voli. Baš za to govedo se je začela uprava parka živo zanimati in je hotela imeti nekaj komadov mladine od te vrste za razmnožitev.
Višjim uradnikom parka je bilo znano, kak izurjen ter neustrašen lovec na pume je nemški paznik Gruber. Upal se je lotiti z lasom pume in je že tudi pokazal toliko komadov zvezane zver-jadi vodstvu. Če je kos Nemec z vrvjo ameriškemu tigru, zakaj bi ne bil bizam-volu. Takega mnenja so bili na vodilnem mestu pri vrhovni upravi parlia. Ponudili so Gruberju, naj si izbere po svoji volji spremstvo in se odpelje v severni del Kanade. Od Indijancev bo že zvedel, kje da se še skrivajo po Kanadskih državah povsem iztrebi jeni bizam-voli. Ujame naj z lasom nekaj telet in jih pripelje ali privede v park, kjer bo poskrbljeno za porast in razplod te tolikanj redke goveje vrste.
Proti dobri nagradi je sprejel Nemec ponujeno mu nalogo. Zbral si je za spremljevalca na daljno, zasneženojod viharjev ter. ledu ogroženo
pot samo enega v osebi njemu dobro znanega goljatskega Amerikanca Lavisona.
Dolga je bila pot, katero sta napravila lovca iz Yellowstone parka do forta (trdnjavice) Chip-pewayan na severu Kanade. Junija sta se podala na potovanje in oktobra sta bila iz omenjene nekdaj utrjene postojanke ob Velikem Suženjskem jezeru v Kanadi.
Dva dolga, delapolna meseca sta sledila Gruber in njegov tovariš urezam obrežja velikega jezera. Ustavila sta se slednjič na skrajnem koncu proti severu, kjer je bil šumeč odtok reke. Tamkaj sta zadela med razpadlimi razvalinami na kamenit dimnik in ognjišče.
»Ne ameva zgubljati časa«, je rekel izkušeni Amerikanec Lavison.
»Čutim zimo v vetru. Le poglej, kako temni že postajajo dnevi!«
»Jaz sem odločno za to, da se lotiva lova na bizam-vole«, je odgovoril Nemec.
»Tovariš, midva sva tik pred severno nočjo; saj se vendar nahajava v pokrajini polnočnega solnca. Kmalu bo naju zaprla zima za sedem mesecev. Nujno potrebujeva koCo,, drva. in meso.«
jarske poskuse in stari mož se je povspel v sovjetski Rusiji do visokih časti. Njemu gre zahvala za ustanovitev največje ruske sadjarske šole, ki je postala znanstveni zavod za raziskovanje sadja ter jagod. Mičurin je prejel največje sovjetsko odlikovanje in postal kot samouk član akademije.
Človek lahko
povprečno dvigne 1 in polkrat toliko kot znaša njegova teža.
Prvi podmorski kabel
je bil položen leta 1850 med Angleško in Francijo. Začetkom sedanjega stoletja je bilo v prometu 1750 podvodnih kahlov v skupni dolžini 358.113 km. " '
imeli zakaj. Prenašajo napore življenja z lahkoto in vsakega uspeha se veselijo. V Bogu viidijc svojo srečo, z Njim si iščejo rešitve vseh svojih težav. In zato jih Bog blagoslavlja s svojim blagoslovom. Angel miru in angel blagoslova sta si podala roke in pleteta vence na znoj na čela kmetov in kmetic med delom. V njihovih srcih ni nevoščljivostti, njihove duše so prepletene z molitvijo. Ali ni vse njihovo delo kakor molitev? Da, in še več! Kakor božji hrami so njihova srca, kjer ni drugega kakor en sam psalm več^e ljubezni.
Dežela uči, dežela vzgaja., d-^ela vabi, dežela snubi, dežela je zdrava in vse, kar pride z nje, je drbro. Zato je dežela vredna vse pozornosti in ljubezni. Čj je dežeTa bogata, tudi mesto je bogato. Preprosta je dežela, zato je zanimiva, zato je ljubka; zatočišče je vseh onih, ki si iščejo miru.
Žetev je. In tisoči si želijo v objem žetve in tisoči hrepenijo po njeni bla-godati. Pesem podane jih vabi, da mro od koprnenja. Zato naj nam bo vedno pri srcu ta naša ljubljena dežela in delajmo za njen procvit!	Fr. H.
Št. Peter pri Mariboru. Vest, da je notranji minister dr. Korošec zopet upostavil Prosvetno zvezo v Ljubljani in v Mariboru, je izzvala veliko veselja, saj je s tem popravljena velika krivica, ki jo je napravil prejšnji režim slovenskemu narodu. Tudi naše prosvetno društvo »Skala« bo pričelo z nadaljnim delovanjem. Priziv, ki je bil svoječasno proti razpustu vložen, je bil zavrnjen. No, in sedaj pa bomo zopet krepko poprijeli, da bomo zamujeno popravili. Pa še to je treba omeniti, da se tisti, ki so imeli ob razpustu toliko vesti]-. in brige, pa še tudi pozneje, se sedaj strašno »giftajo« radi tega. Pa kaj čemo, božji mlini meljejo pač počasi, a gotovo.
Umrla je na Koroškem (avstrijskem Koroškem) gospa Marica Aichholcer, nečakinja ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana, rojena v Šmihelu pri Pliberku. Lani jo je meseca avgusta poročil g. knezoškof z nadučiteljem Aichholcerjem, letos pa je po porodu otroka umrla. Njen soprog je edini narodno zavedni učitelj na Koroškem, nastavljen kajpada med Nemci, ne pa med Slovenci. Rajna Marica je bila splošno znana, čislana in priljubljena slovenska potovalna učiteljica. V nedeljo, 14. julija je bila pokopana ob ogromni udeležbi užaloščenega slovenskega ljudstva v slovenski fari Loče pri Baškem jezeru. Navzočih je bilo deset duhovnikov. Prisrčne besede ji je v slovenskem jeziku spregovoril ob grobu domači g. župnik dr. Ogris, žalostinke pa sta ji zapela domači zbor in slavnoznani pevski zbor iz Brnce. Plemenita Slovenka, počivaj v miru v slovenski zemlji!
Sv. Barbara v Slovenskih goricah. Pogreb
šestošolca humanistične gimnazije Dušana Dernovška se je vršil v sredo, 17. julija pri Sv. Barbari v Slov. goricah pri veliki množini ljudstva. Rojen je bil v šoli barbarški, kjer je tudi dovršil vse razrede z odliko v ljubezni vseh domačih in učiteljev. Dušan je bil vsem prikupljiv deček in vsak ga je vzljubil. Pre-čitaval je takoj došle časnike, »Slovenski gospodar« mu je bil zelo pri srcu, posebno Ja-nuša Goleča pripovedke je prve shranil v svoj duh, čislal ga je, ker ga je ta č. gospod ir-itil v šoli. Ob mesecu došli »Zvonček« je íajprej pogledal rešitev rebusa, dijamanta ali ¡•ižaljk, vedno ga /) veselilo, ko je videl ti-kano svoje ime. K ijige je visoko čislal, nje-ova lepa in obširna knjižnica priča o njenem tniku, kako vestno, s polno ljubeznijo jo je gojil. Njegov natančno sestavljen »Knjižni zapisnik« dokazuje njegovo vestno, razumno delo. Karla Maya ima vse zvezke, mnogo le-
poslovnih, zgodovinskih in strokovnih knjig za katere je izdal ves podarjen denar od svev jih domačih, posebno od dedeca in babice. Vs» to je ostavil svojemu bratcu Borisu, petošolcu, V posebno zabavo mu je bil nogomet, bil j» marsikateri gol z domačimi mladeniči, bil jim je prvak. Njegov pogreb je bil nad vse veli-, časten. Mnogo cvetličnih svežih šopkov ip obilo krasnih vencev je kinčalo njegov beli. z zlatim križem obdani domek, ki so jih darovali njegovi čestilci in ga spremljali v obilni množici na njegovi zadnji poti. Pevci so mu zapeli na domu, v cerkvi in ob grobu žalostinke. Naš 6. g. župnik je v spremstvu šf treh gg. duhovnikov vodil žalni sprevod ter govoril v srce segajoč poslovilni govor v spomin vrlemu Dušanu, ki je bil njegov ministrant nad šest let in vsako jutro ga je tako zelo prikupljivo pozdravil. Ves ta čas je btv prav natančen in vesten v izpolnjevanju svo' jih dolžnosti. Vse te lepe lastnosti naj bi vsi posnemali in drug drugega spoštovali. Omenil je osebni govor ž njim tri dni pred odhodom v bolnišnico, kako visoke blage ideale je g< jit da bi naj vse ljudstvo srečno bilo. Dolg po učni govor č. g. župnika je kaj blažilno in to-lažilno vplival na mnogoštevilne vdeležence, posebno sorodnike. Tudi štirje Dušanovi so šolci so prispeli s kolesi na njegov zadnji domek. Prisrčna hvala vsem, posebno čč. gg. duhovnikom, vestnima, blagima usmiljenkama, skrbnim zdravnikom mariborske bolnišnice in vsem, ki so nas tolažili v bridki izgubi našeg? ponosa, milega Dušeka! Zahvaljujemo se pa tudi prisrčno Kuratoriju ustanove Feliksa Fer ka za podeljeno mnogoletno ustanovo, posebno g. prof. dr. Ivu Dolarju, kar je ljubkega Dušana srčno veselilo za priznanje njegove mar ljivosti. Bog plati vsem! — Rodbini Dernov-šek, Kranjc.
Št. Pcier pri Mariboru. Pretekli četrtek je umrli gdčna Klemenčič Julijana, upokojena učiteljica in posestnica v Malečniku. Pokopana je bila v sobota ter prepeljana iz Št. Petra na Pobrežje na frančiškansko pokopališče, kjer ima rodbina Klemenčič-Koprivšek svojo grobnico. Bodi rajnici ohranjen blag spomin. Isti dan je umrl v Metavi bivši vini čar Žel Mihael, Na stara leta je živel starček t revnih razmerah. V Celestrini pa je umrla posestnica Sečnik Ana, po daljši bolezni, a smrt je pri-
Vseh dozdaj znanih
vrst hroščev je krog 80 tisoč.
Nekaj o kavinem drevesu.
Po plantažah gojijo kavo največ v grmih, ki dosežejo višino 1H metra, med tem ko postane divje kavino drevo visoko 5—6 m. Ka-vin grm začne roditi v tretjem letu, vendar je žetev v začetku prav neznatna. Kavin grm rodi 30 let, včasih celo 50 let. Eden grm da na leto % kg kave.
Eakao drevo
doseže višino 5 do 15 metiov in je debelo 27 do 30 cm. Sad je dolg 10 do 15 cm in debel 5 do 8 cm. Vsak štrok ima 20 do 70 fižolu podobnih semen. Kakao-drevo prične roditi v
Do jezera je segal gozd s pritlikavimi smrekami. Kmalu so odmevali udarci dveh sekir po samoti. Dr: rosa so bila majhna in glede" velikosti čisto enak«. Tu in ta-m se je dvigal iz zemlje kak počrnel štor, znamenje, da je že prepevala tukaj sekira svojo pesem. Nemec je opazil, da ne kažejo stoječa drevesa večjega premera ¡kakor štori in je vprašal spremljevalca, kako je z razliko glede starosti.
»Petindvajset, mogoče petdeset let«, je odgovoril Amerikanec.
»Živa drevesa niso debelejša od štorov.«
»Tukaj na severu raste vse zelo počasi.«
Zgradila sta okrog kamenitega dimnika kočo iz smrekovega hlodovja in jo pokrila s smrečjem in peskom. Pri kopanju peska poleg ognjišča je zadel Gruber na pilo in na pokrov soda za žganje, v katerega je bila vžgana nečitljiva beseda.
»Našla sva mesto«, je pripomnil Lavison. »L. 1819 je zgradil ravno tukaj f everni raziskovalec Franklin kočo. Leta 1883 je tukajle prezimil ka-oitan Back, ki je iskal pogrešanega kapitana Ros-
sa. Ti dve raziskovalni ekspediciji sta podrli smrekova drevesa. Tamkajle zunaj je nekaj indijanskih sledov, ki so iz prejšnje zime, ker Indijanci ne sekajo dreves.«
Lovca sta dogradila kočo. Zunaj ob stenah" sta zložila kupe drv. Zvalila sta pod streho s sani sode s posušenimi ribami in sadjem, vreče z moko, zaboje s prepečencem, konzerve z mesom ter. sočivjem, sladkor, kavo, sol, tobak, sploh vse zaloge. Nato sta potegnila na suho čoln in ga razložila. Vse te priprave za prezimovanje so trajale dober teden.
Gruberja je tresel mraz pri spanju kljub ognju, ker so zevale med posameznimi debli luknje, razpokline in špranje. V notrajnosti koče V noči ni bilo nič bolj toplo, nego kje zunaj na prostem pod smrekovimi vejami. Ko je poskušal Nemec zadelati zevajoče špranje, se mu je krohotal tovariš iz polnega grla in je zaustavil delo z eno samo besedo:
»Počakaj!«
Vsak dan je segal led dalje v notrajnost jezera. Sonce je postajalo vedno bolj bledo ter me-

tla vendar nepričakovano. Pokopana je bila preteklo nedeljo na župnijskem pokopališču. Naj oba rešena zemeljske tuge, uživata večni mir!
Brezno ob Dravi. V najlepših dneh svojega fcivljenja, 30 let stara, je nas zapustila Skolasti-ka Zavratnik. Po dveletnem zakonskem življenju je zapustila ljubečega moža. Pretrgala je nit življenja neozdravljiva bolezen jeti-ka. Rajna je bila žena dela in žena molitve. Pogosto je pristopila k mizi Gospodovi, posebno ob prvih petkih v mesecu. Na njeni zadnji poti v ponededjek, 8. julija jo je spremila velika množica ljudi. Ci> grobu ji je spregovoril domači g. župnik prisrčne poslovilne besede. Rajni večni mir, žalujočega moža pa naj tolaži ljubi Bog!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V Apačah je pri svoji sestri dolge mesece trpela in 17. julija potrpela vrla 18 letna mladenka Trezika Vindiš iz Trnovec. Njena smrt je pač zadejala hude rane '»taršem in vsem, ki so jo poznali in ljubili, a je ¡presadila iz doline trpljenja vrlo Marijino hčerko božji raj; zato so ji tudi družbenice priredile Itako lep pogreb, jo v grobu zasule s cvetjem ter ce po svoji govornici od nje tako lepo poslovile, nlrezika, prosi še za nas.
S?. Miklavž pri Ormožu. S Krčevin je stegnila smrt roko v Brebrovnik in je za Lukma-nora pobrala župana Janežiča. Iz Brebrovnika ee je prikradla na Pavlovski vrh in je pokosila cerkvenega ključarja Janežiča. Tiho je prišla in tiho odšla, zapustila je mrzlo truplo in jok žene-matere ter 11 otrok. S ključarjem Janežičem je miklavžovska župnija izgubila enega najboljših župljanov, mož in očetov. Umrl je nenadoma. Si 'r je leta sem bolehal, a njegova bolezen po človeški sodbi ni bila za smrt. Bog je drugače ukrenil. Poklical je zvestega služabnika po plačilo. Prvo nedeljo v mesecu je pokojni kot član apostolstva mož prejel sv. zakramente. Zadnjo nedeljo je bi! ipri rani sv. maši. Opoldne je sedel z družino pri mizi. Ko je pojedel juho, je začutil neko slabost. Šel je ven na zrak. V sobo se ni vrnil živ. Pred hišo so ga našli mrtvega. Zadela ga je kap. Krčevito je zajokala Janežičeva družina, ki je imela svoj-ga »ateka« tako rada, kakor malokatera. Žalost pa je objela vso župnijo, ker je pokojnega Janežiča ljubila in spoštovala vsa župnij p Sicer pa ga je mora!
vsakdo ljubiti in spoštovati. Saj je bil mož, kakor si ga boljšega ne moremo zamisliti. Kakor hrast je bil v verskem, narodnem in političnem oziru. Povsod odločen katoličan, v vsakem oziru cel mož. Kako čislan je bil pokojnik, je pokazala njegova zadnja pot. Kdor je videl njegov pogreb, je moral misliti, da je umrl velik odličnik. Zbran je bil ves veliki Miklavž. Trume ljudstva pa so prihitele tudi iz vseh sosednih župnij. Pogrebne obrede je opravil brat pokojnikov mil. g. stolni kanonik Rudolf Janežič iz Maribora. Pri maši sta mu stregla gg. konzistorijalni in duhovni svetnik Franc Bratušek, dekan velikonedeljske deka-nije, in Franc Kolenc, tajnik KA iz Maribora. Poleg navedenih so prihiteli na pogreb še gg. duhovni svetnik Štuhec, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, njegov kaplan Vahčič, gomilski župnik Satler, guštanjski župnik Barbič in domači kaplan Zaje. Okrog teh pa je bila zbrana na pokopališču nepregledna množica ljudstva. Med zbranimi je bila gasilska četa, ki ji je bil pokojnik podporni član. V slovo sta spregovorila ob grobu g. brat kanonik in g. svetnik Štuhec. Prvi je izrekel prisrčne besede zahvale, drugi pa je poveličeval pokojnika kot neomajnega kato'ičana in Slovenca. Nazadnje mu je pevski zbor zapel turobno žalo-stinko. Na miklavževskem pokopališču se dviga sveža gomila. Krije 67 letnega Janežiča. V Janežičevi hiši se je eno mesto izpraznilo, a
Sv. Trije kralji—M^renberg. Pri Sv. Treh kraljih se je sedaj obhajala lepa ali Aleševa nedelja. Cerkerv stoji na vrhu hriba, ki je podoben stožcu, mors':a višina znaša 8°3m; hrib je porasten z lep'mi bukovimi in smrekovimi gozdovi, na južni strani so kmetije vmes. Posebno lep poglp-' je z avstrijske strani od Sv. Lovrenca v popoldanski11 in večernih urah, kadar se bela cerkev blišči v solnčnih žarkih. Cela slika spominja na goro Oljko v Savinjski dolini. Škoda, --i pustijo rasti gozd prav tik do cerkve, vsaj 200 m na okrog bi moral biti prost razgled. V ed leti se je od cerkve
mamiki-vdovi in 11 otrokom se bo zdelo, da je vse prazno. V cerkvi bo prazen ostal samo en sedež, a bo vrzel v«v-ja, kakor da bi jih bilo deset in še več praz:.ih. Janežič je odšel, a spomin nanj bo dolgo, dolgo ostal zapisan v srcu vseh, ki so ga poznali. Pokojnik' je bil pravičen mož. Odlikovala ga je resnična po-božnost, izredna p>trpežljivost, usmiijenost, dobrotljivost. Ob njegovi izgubi bo tolažba za domače, prijatelje in znance trdno zaupanje, da ga je Bog poklical fpo plačilo, ki ga je prJ< pravil »zvestim služabnikom«.
Makoie. Dne 1. julija je nehalo biti srce blagemu možu Babšek Antonu, posestniku v Pečki, 1:1 je umrl v 80. letu starosti. Na oslabelosti srca je bolehal skoz sedem let. Vdano je prenašal dolgo bolezen, vdan v voljo božjo je mirno izdihnil. Rajni je bil mož jeklenega značaja. Skozi desetletja je bil občinski odbornik in župan bivše občine Pečke, član šolskega odbora itd. Bil je eden izmed tistih mož, ki so z rajnim makolskim župnikom Mih. Lendovšek na čelu stvorili največ za slovensko in katoliško zavednost Makol. Dvanajst let je bil star, ko ga je njegov oče vpisal v Družbo sv. Mohorja, ostal ji je zvest do smrti. Naročnik »Slov. gospodarja« je bil nad 30 let. Ljubil je delo, čislal izobrazbo, izpolnjevanje verskih dolžnosti mu je bilo vedno prva dolžnost. Cerkvi je bil udan iz vsega srca. V tem duhu je vzgajal tudi svoje otroke. Bog mu bodi obilen plačnik!
videlo mesto Gradec, proti Savinjski dolini pa Sv. Križ pri Belih vodah, danes vsega tega ni več. Razen tega škoduje drevje cerkvenim zidovom. Sv. Trije kralji so ob prevratu mnogo trpeli, razen Pernic največ v tem odseku. V cerkvi za velikim oltarjem je napis, ki pove, da je bila cerkev prenovljena leta 1912, cerkvena ključarja sta bila Anton Erjavec, p. d. Zalesnik, in Janez Sušnik, p. d. Q't-ar. Zelo zanimiva je oljnata slika sv. Aleša v stran-, skem oltarju na listni strani, in če te, dragi bravec, kedaj z-ies.Jo stopinje nn vrh Sv. Treh kraljev, ne zamudi si to ogledati. Svetnik leži mrtev, oblečen v popotno obleko, pod stopnicami na dvorišču rimske patricijske palače, obraz mu je spremenjen, nebeški sij ga obseva, v rokah drži zapečateno pismo, poleg njega na stolcu je črnilnik z gosjim peresom,'
dlo, noči hladnejše. Dne 8. oktobra je kazal toplo-, mer nekaj stopinj pod ničlo. Naslednjo noč je sta-i lo živo srebro še nižje in od tedaj je padalo ne-| prestano.
Pri pogledu na nizko stanje nitke živega sre-jbra je pripomnil Lavison:
. »Čas je, na delo morava!«
V Pograbil je čeber za vodo, odbrzel k luknji v ledu, oprostil odprtino vrhnjega ledu, napolnil čeber in se vrnil nazaj h koči. Gruberju se niti sanjalo ni, kaj namerava. Nehote je tudi sam za> Jel vode in sledil Amerikancu.
f Ko sta dosegla kočo, bilo je od jezera komaj ,80—40 korakov, že ni več pljuskala voda preko ;r»ba vedric, ker se je že bila napravila na vrhu i ledena skorja. Lavison je postal 5 m pred kočuro j8 hrbtom proti vetru in je pognal vodo z močjo po tramovju. Del vode je zmrznil že kar v zraku, ¿drugi pa ob priletu na hlode. Celi dan sta delala oba in sta nehala, ko je sličila njuna koča bleste-"čemu gričku. Nikjer ni bilo videti na stavbi kakega ostrega roba ali vogla. V notrajnosti je bi-
lo toplo in tako svetlo, kakor bi špranje sploh ne bile zadelane.
Vreme se je spremenilo, sneg je zaplesal. In kak sneg! Z neba so pričele vrtuljiti liki kurja peresa velike snežinke. Celi dan in celo noč je snežilo neprenehoma.
»Ho! Ho!« si je mencal Amerikanec zadovoljno roke.
»Tako je prav! Naj le pada sneg, se bodo vsaj pričele gibati črede severnih jelenov. Dobila bova sveže meso.«
Zopet je posijalo sonce, vendar ne več tako svetlo. Oster veter je bril 'z ledenega severa ter pretvarjal zgornjo plast snega v trdo skorjo. Tretjo noč po sneženi burji, ko sta se tiščala lovca udobno vsak p-c<i svojo odejo, ju je vzbudil nemiren dirindaj pred bajto.
»Indijanci«, je uganil Lavison, »ki gredo na lov na jelene v severne kraje.«
(Dalje sledi.)
Širite „Slov. gospodarfa"!
5. letu in se dviga ter raste njegova rodovitnost do 12. leta. Čas zo-ritve sadu traja 5 do 9 mesecev. Odraslo ka-kao drevo da letno 3 kg zrnja.
Najmodernejši kurnik
poseda Marija Luiza Queveli, mlada deklica v severnoameriški državi Washington. Ta kuirnik je namreč petnadstropna hiša z električno lučjo, radijo aparati in tla so prevleče-. na z oljem.
Dvanajst živih bratov in sester Manseati v mestecu Drummondville v Kanadi je skupno starih 809 let. Starost 7 bratov in 5 sester znaša po vrsti 78, 76, 73, 72, 70, 68, 65, 64, 62, 59 in 56!^ let ..

na tleh leži popotna palica in odprta knjiga, menda sv. pismo.
St.Feier pil V riboru. Otroci Marijinega vrtca iz ho&se nadžupnije, katerim se je še ¡pri^iružil seotpeterski Marijin vrtec, so imeli , izlet v Metavo na praznik karmelake M. B. V \ kapelici na prijaznem metavskem hribčku so !imeli svojo pobožnost, kjer je g. dekan služil
[#v. mašo, piri kateri so otroci lepo popevali.
I Po opravljeni pobožnosti pa je bila mladina pogoščena. — 25 letnico službe pri isti družini Je obhajala pretečeno sredo Tončka Knuple-fceva, Obitelj Sandejeva, pri kateri je v službi, JI je priredila lepo domačo slovesnost, kateri m prisostvovali ožji sorodniki juhilantinje in prijatelji Sandejeve družine. Naj bo usojeno «vesti služabnici, da doživi še tudi 50 letnico !» zadovoljstvu in zdravju. — Suša je že neznosna, poljski pridelki trpijo, otave ne bo, sadje odpada, tako, da bo kmet zopet hudo prizadet.
Puščava. V petek, 26. julija, in v nedeljo, dne 28. julija praznujemo v Puščavi god sv. Ane v popolnoma prenovljeni romarski cerkvi. Vabimo častilce sv. Ane, posebno matere, da pridejo na ro-ttanje bodisi v petek, ali v nedeljo. Dnevni red za oiO dneva bo sledeči: ob 5 pričetek spovedovanja, ob 6 tiha sv. maša, ob 7 pridiga in potem peta sv. maša, ob 8 sv. maša v kapeli sv. Ane, ob 10 pridiga in slovesna sv. maša. Prilika za spoved in sv. obhajilo bo od S do 12. Romarska cerkev v Puščavi je v notranjosti dobila čisto novo lice. Cela cerkev je prenovljena, samo stranska dva velika oltarja sta še v delu. To delo je pa tako ogromno, da bo do jeseni še dovolj dela, da bosta gotova. Ker je delo tako ogromno, si lahko predstavljate, da so stroški tudi temu primerni. Stroški so do sedaj narastli že nad 40.000 Din. Prosimo častilce sv. Ane in Matere božje, da pomagate postaviti Materi božji dostojno svetišče. Marija pomočnica vam ne bo ostala dolžna ničesar.
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Dne 13. julija ob dveh zjutraj so ognjeni zublji uničili gospodarsko poslopje Jožefa Habingerja, posestnika na Plodežnici. Rešili so živino, ostala premičnina je zgorela. Nekaj dni pred izbruhom ognja je našel podtaknjeno pismo, v katerem mu požigalec napoveduje ognjenega petelina. — Zadnji čas so se hoteli zopet uveljaviti pri nas ljudje, ki so pri zadnjih volitvah delali z obljubami in s silo za Jevtičevo listo. Doživeli smo na videz brezpo membne preiskave, v resnici pa so nam pripravljali preiskovalni zapor, morda celo koncentracijsko taborišče. Toda Jevtič je obračal, Stojadino-vič pa obrnil.
Cigonce pri Slov. Bistrici, V vasi Cigonce se vkljub prepovedi strogega logarja zbirajo nepoklicani otroci iz cele vasi pri opekarni grofa Attemsa, da tamkaj uganjajo raznovrstne burke. Dne 15. julija je logarjevo odsotnost porabil sosedov Klajnšek Vlado, učenec V. razreda ljudske šole, pritekel je k logarjevim in izzval logarjevega sina Karla Štukl. učenca IV. razreda ljudske šole, na korajžo in metanje. Pri spoprijemu edendruzega je Klajnšek tako nevarno spodbil nogo Štukl Karlu, da mu je pri tem nogo zlomil. V bolečinah rvi jajočega Karla so takoj peljali k zdravniku in nato v mariborsko bolnišnico. Starši, pazite na svoje otroke, da bodo v tem počitniškem času porabili čas za koristna dela in učenje, ne pa za pohajanje.
Čadram. Naš dobri g. župnik in duhovni svetovalec je praznoval 23. julija svojo petdesetletnico. Gotovo bodo zanimali župljane naše lepe župnije življenjski podatki našega tolikanj priljubljenega dušnega pastirja. G. župnik Franc Hohnjec se je rodil 23. julija 1885 pri Sv. Petru pod Sv. gorami iz ugledne rodbine. Njegov brat je profesor bogoslovja in požrtvovalno delavni politik ter organizator g.


" Jlohnjeg. EjratJO^neJe ravnatelj ma
riborske jetnišnice. Najmlajši sin je pa jubilant Franc. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Mariboru, kjer je prejel mašniško posve-čenje 25. julija 1911. Kaplanoval je na Rečici v Savinjski dolini, ter v Šmarju pri Jelšah. Leta 1921 je postal župnik v Cadramu, kjer deluje z vso vnemo ter požrtvovalnostjo do danes. V priznanje njegovega vsestranskega delovanja je bil odlikovan z redom jugoslovanske krone, škof dr. Ivan Tomažič ga je imenoval ob priliki zadnje hirme za duhovnega svetovalca in obe občini na ozemlju ča-dramske župnije sta ga imenovali za častnega občana. G. jubilant ima za celi konjiški okraj velike ua&luge kot bivši poslevodeči podpredsednik cestnega odbora. Na tem važnem mestu je z največjo delavnostjo spravil v red ceste konjiškega okraja. Niti našteti pa ne moremo zaslug, katere si je stekel kot naš dušni pastir na prižnici, v spovednici, šoli in kot naš vodja na prosvetnem ter gospodarskem polju. Lahko tudi trdimo, da kot obče priljubljen in goreč duhovnik nima nasprotnikov, kaj šele sovražnika! K njegovi 50 letnici mu želimo vsi Čadramčani krepkega zdravja, da bi nam pastiroval še dolga leta in obhajal v naši sredi vse nadaljne jubileje! Bog živi ter ohrani našega župnika, ki nam je zgled v vsakem oziru!
Sv. Bollenk pri Središču. Dne 18. julija med 3 in 4 popoldne je v našem okolišu napravila toča ogromno škodo v vinogradih in sadonosnikih. Najprej je prihrumela toča med močnim dežjem in viharjem od jugozahoda, a nekako deset minut za tem pa je padala suha toča, debelejša kot orehi, ki je bila še rogljata, od severovzhoda. Prav na dan te nesreče se je v našem kraju razdeljevalo opomine za plačilo davkov in je torej povsem umevno, da je tarnanje davkoplačevalcev veliko. Umestno bo, da se izterjevanje davkov odloži, ker bo odpis davkov potreben.
Vransko. Živo še imamo v spominu dogodke ljubljanskega evharističnega kongresa. Kakor tik po gledališki predstavi, se nam vrste še danes pred očmi slike izza teh dni. Le prehitro je vse to minulo. Trajen spomin na ta kongres pa bodo nam, Vrančanom, ohranjali štirje evharistični križi, ki se dvigujejo na vseh straneh Vranskega. Prvi stoji na Grmadi, na Dolinškovem posestvu. Ta križ smo proglasili za farni, zakaj vsa fara se je udeležila njegove slavnostne blagoslovitve. Druga dva se dvigujeta nedaleč narazen na Ručigajevem vrhu in nad Ropasijo. Blagoslovljena sta bila na praznik sv. Rešnjega Telesa in v njegovi osmini ob veliki udeležbi okoličanov. Ob jutranjih solnč-nih žarkih se zaiskri iz zapadne strani sredi zelenih bregov četrti, tenek in visok. Na Marovtovem griču stoji in nepopisen je pogled s te točke po vsej celjski kotlini. Zadnji četrtek pred kongresom smo mu izprosili blagoslov. Vzvišeni in vzpodbudni so bili ob teh prilikah blagoslovitve govori blagosloviteljev, domačih gospodov dr. V. Mortla in kaplana Fr. Bohanca. Tako se je naša fara do stojno in hvalevredno odzvala dolžnostim in klicu tega evharističnega časa.
Sv. Križ pri Belih vodah. Veličasten vtis evharističnega kongresa v Ljubljani je poživil versko navdušenje po celi Sloveniji. Tako so tudi številne množice vernih romarjev, ki so prispele k Sv. Križu na lepo nedeljo, 14. julija, s svojo versko gorečnostjo in z navdušenim prepevanjem proslavile evharističnega Kralja. Nad polovico romarjev se je z Njim združilo pri obhajilni mizi. Slovesne večernice je opravil č. g. Ogulin Janez, pri katerih je navdušeno odpevala dvatisočera množica zbranega ljudstva. Živ dokaz vernosti in kulture našega naroda je krasno ljudsko petje, ki se čimdalje bolj razširja. Zjutraj uta bili dve pridigi, pet sv. maš in nato slovusna procesija z Najsvetejšim. Naj On deli jrsem_obil9 milosti!
Št. Andraž pri Velenju. Vsem ljubiteljem prijazne in divne gore Oljke naznanjamo, da se vrši običajna šentandraška lepa nedelja na gori Oljki na Anino nedeljo, 28. julija. Vsi prijazno vabljeni, da pohitite ta dan na to prijazno goro prosit BogV da nas obvaruje hude ure.
Kasaze pri Celju. 18 mladičev je skotila sa-1 mica belgijske pasme kuncerejcu Antonu Gar-. šeku iz Kasaz pri Celju. Samica tehta 9 kg. Ker pa bi jih toliko število ne mogla dobr* i prehraniti, jih je lastnik 12 takoj uničil.
Griže, Jakob Gril, posestniški sin tukajšnje žup- J nije, služi pri generalu Pešiču v Belgradu za slugo. Sedaj se nahaja doma pri svojih starših na dopustu. Preteklo soboto ga je general Pešič, ki se tudi nahaja na dopustu v Celju, obiskal na njego< vem domu. Seveda so bili domači jako iznenadeni radi visokega obiska. Pač lepa poteza ljudomilostr tega visokega gospodal
Buče. Razno. Prvo polletje smo preživeli, hvala Bogu, brez posebnih nesreč. Dne 1. junija smo pa imeli celi dan strah, ker je strašno grmelo in treskalo. Strela je vžgala viničarijo, last šentjurske posojilnice, škoda je pa skoraj popolnoma krita z zavarovalnino. Od tedaj pa imamo mirno in suh® vreme, tudi suša še ni povzročila škode, kakor ea sliši iz raznih krajev. V tem mesecu smo teci! dvakrat pohleven dež. Nekaj pa nam je letos manjkalo. Znane bučke črešnje so popolnoma odpovedale, da se nam vsem čudno zdi, ker se it> redko zgodi in tudi Celjani so zastonj čakali od nas na prvi štajerski sad, ki ga vsako leto radi kupujejo in uživajo. — Veliko veselja nam je pri- ; nesla nedelja, 12. maja. Vršil se je velik materinski tabor za matere in žene iz Buč, Olimje in Podče- i trtka. Do solz smo bili ginjeni, ko smo poslušali odrasle in male sinove in hčere, ki so proslavl;ali matere kot malo zahvalo za velike žrtve, ki iih' doprinašajo za svoje ljubljene otroke, V nedel:o,) 14. julija pa so se zbrali možje in fantje 13 istih' župnij na prijaznem hribčku, pri olimski podružnici sv. Filipa v Veračah pod vodstvom svoj h dušnih pastirjev na sestanek Katoliške akcije. V. pridigi in raznih govorih so se navdušili za bodoča delo po katoliških načelih. Lepe narodne pesni so odmevale po vinorodnih hribčkih, nato smo p»' šli veseli domov. — V zadnjem času sta umrla dva naročnika »Slov. gospodarja«, in sicer Smodila Juro v Vranski gorci in Pavlic Anton, podobar in slikar na Bučah, katerega sliko je pred leti prinesel »Slov. gospodar«. Bil je znan daleč po vsej j Sloveniji in Hrvatski, doli po Slavoniji je slikal cerkve, delal oltarje in kipe svetnikov. — Kako je pa zdrav naš kraj, spričuje dejstvo, da je sedem parov zakoncev dočakalo zlato poroko v zadnjih ) desetih letih v tej mali župniji, ki šteje okrog 1200 duš. — Kljub hudi gospodarski krizi imamo veliko naročnikov Slov. gospodarja, Bogoljuba in Glas« nika, ker smo željni pouka in radi čitarao. — Do« ' kler so bile razmere normalne, je bila tukajšnja kmečka hranilnica in posojilnica razmeroma ena najboljših v kozjanskem okraju. Danes se pa spra- ! šujemo: Se li bodo razmere kedaj spremenile na boljše? Upajmo! To želite gotovo Vi, gospod ured« nik, kakor mi, Vaši prijatelji. Opazovalec,
Št. Rupert nad Laškim. Ubogi kmetski človek ' današnjih dni izhaja le, ker mu ne zmanjka po« / trpežljivosti in pa upanja na boljše čase. V naših' 1 težavah nas je posebno trdo zadelo, ko so nam mogotci Kramar-Marušičeve sorte in njih domači 1 podrepniki raztrgali župnijo »samo« na tri dele ter nas prilimali občini Sv, Lenarta, kamor spadamo, kakor pest na oko. Sedaj pa so, hvala Bogu, zapihale spet milejše sapice, in vsak uviden človek, ki ne trobi v Špilančev rog, pravi in zahteva: občina Sv. Rupert se mo.a spet upostaviti, ka-: kor je bila do jeseni 1933! Kdor pozna krajevne razmere in premisli na primer samo to potezo de« mokratarjev, da so okolic j Malobrezo, ki sega tik" _do šentrujjertske cerkve^ priklonili tri ure odda«
L
ljeni občini Marija Gradec v Laškem, mora priznati: tako zlobno in krivično razdelitev je bil zmožen samo največji sovražnik slovenskega ljudstva. Zato pa gre po celem Št. Rupertu samo en glas: občina mora zopet nazaj v Sv. Rupertl — Res z velikim zaupanjem gledamo vsi na novo vlado, v kateri je tudi naš človek, toliko obrekovani dr. Korošec, a poštenost nazadnje le obvelja, pravi vsak naš človek. Zaupamo, da v prihodnje ne bo .več mogoče, kar delajo milijonarski dobičkarji v Laškem in drugod, ki plačujejo kmetu železniške prage ali švelarje po 2 Din, reci dva dinarja. Toda 'o tem prihodnjič!
Pišece. Lepo slovesnost smo tri fare priredile ▼ nedeljo, 14. julija na Svetih Gorah nad Št. Petrom, Priredili smo otroški tabor. Lepo je bilo gledati otroke iz Pišec, Št. Petra, Bizeljskega in tudi od drugod, kako so korakali v starodavno Marijino svetišče na Sv. Gorah, da se najprej poklonijo Bogu in Mariji. Po primerni pridigi in sv. maši se je vršil otroški tabor pod lipo blizu mež-narije. Nastopili so otroci z govorom, deklama-cijami, gledališkimi prizorčki in petjem. Kako so otrokom žarele oči! Polni navdušenja so se vračali s tabora s sklepom v srcu, da hočejo prirediti prihodnje leto nov tabor v še večjem obsegu.
Pišece. Evharistično — milosti polno leto obl.a-',jamo. Da bo pa to res prav v posebni meri za našo župnijo, bomo imeli ob 125 letnici povečanja farne ccrkve sv. misijon. Leta 1795 jc bila pozidana sedanja cerkev, ker je bila prejšnja premajhna. Toda posvečena je bila šele 16. avgusta 1810 z oltarji vred po lavantinskem knezoškofu Leopoldu II., kar je razvidno iz hronograma in opombe v šesti farni krstni knjigi. Ni nam mogoče obhajati obletnice ravno 16. avgusta, a obhajali jo bomo od 28. julija do 4. avgusta s svetim misijonom. Čas milosti bo sv. misijon za nas. Prišli bodo med nas patri jezuitje iz Ljubljane. Na stežaj bomo jim odprli svoja srca, tudi tisti, ki drugače ne marajo za Boga, cerkev ia zakramente, Mi hočemo storiti svoje, a upamo in molimo, x3a bi Bog po Materi božji in farnem patronu sv. Mihaelu tudi storil svoje. Tako bo prerojena fara pač najlepše obhajala 125 letnico posvečenja svoje cerkve.
Pclcr Itešefar rešefarl.
Pred letom dni v Ženevi. Pred letom dni je bil
bivši Jevtič v Ženevi. Pa si je kupoval blago za obleko. Trgovec mu je odrezal le 2 m blaga. Ko se je vrnil v Belgrad, si je zopet kupil blago za obleko. Trgovec mu je odrezal 3.5 m blaga. Sedaj se je Jevtič začudil, kako to. Njegov osebni sluga mu lahko veliko pove, pa je rekel: »To je takole, v Belgradu ste velik gospod, v Ženevi pa majhen!* Te dni je Jevtič zopet kupoval blago. Trgovec mu ga je odrezal le pol metra!
.! Zemljevid kot dnevnik. Japonska vsak dan iz-preminja meje na Kitajskem. V Tokiju je začel izhajati dnevnik v obliki zemljevida, ki vsak dan prinaša nove meje Japonske. Dnevnik izdaja vojno ministrstvo.
Sedanji poslanci ne pridejo v nebesa. Sedanji poslanci žal ne bodo prišli v nebesa. Sedaj so izglasovali pooblaščenje za nov volivni zakon in s tem sebi zadrgnili vrv okrog vratu. Samomorilci pa ne pridejo v nebesa.
Marš na Belgrad. Jevtič in Marušič sta pripravljala marš na Belgrad, da bi ga osvojila. Postavila sta se na čelo in komandirala. Ker pa nista bila nihdar dobra vojaka, sta komandirala levo, krenila 'pa na desno. Ko sta se čez čas ozrla, sta videla, :kako korakajo poslanci svojo pot v nasprotno smer. Hitro sta se sicer obrnila, toda ostala sta zadaj. Sedaj se ne bosta nikSar vei mogla igrati »tare vojake.
Politični šagariL »Glas Marušiča« (natiskano si-
cer »Glas naroda«) piše, da je pri nas navada političnega žaganja. Ko pride nova vlada, pa se višje glave požagajo in pridejo novi ljudje. Pravi, da bi se naj tudi v tem oddelku začela sedaj kriza in naj bi se ustavilo politične žage. Mi smo tudi za to. Kaj bi žagali! Kar cel hlod, kakoršen pač je, naložimo na splav, potem pa po Savci, po Dravci, po beli Donavi, ga bomo potem že na licu mesta otesali in kot dobri kramarji vnovčili.
Ptujska mestna hiša ima zelo zanimiv starinski napis, ki ga sedaj med drugimi ptujskimi starinami kažejo tujcem. Napis se glasi: Srezki odbor JNS stranke za Ptuj. Osnoval se ¡4 poseben ozek odbor, ki bo čuval, da ta napis ne izgine, ko bo iz mestne hiše začelo izginjati. Predsednik odbora je znani strokovnjak Lovro Petovar.
To bo višek v Šmarju, Šmarski okraj je postal znan po vsej državi. Za to je poskrbel Dobovišek. Tudi za okraj sam skrbi. Sedaj je izdal nalogo, da morajo njegovi nositi srajco čez hlače. Tako se spodobi. Ko se bo to zgodilo, to še ne bo višek. Kadar pa bo Dobovišek ogrizel Ogrizka, Ogrizek pa dobo viška, Šmarčani pa kot vedno šli samo za dr. Korošcem, to bo višek v Šmarju!
O padalo.
Konec.
Mcderna padala.
Vse drugače so novejša padala na modernih letalih. Izdelali so padala, ki so vdelana kar v sedeže. Če je nevarnost, poseben napis opozori potnike, naj si pripno pripravljeno jermenje okrog prsi. To potnikov ne vznemirja. Ko pilot vidi, da so vsi prepasani, pritisne na vzvod in tla pdd potniki se od-pro. Najsi potniki hočejo ali nočejo, že so v zraku in padajo. Padala se avtomatično odpro. Sam sem gledal posku-šnjo, ko so vrgli vse potnike iz letala, pa se nikomur ni ničesar pripetilo. Ob enem delajo v Ameriki poizkuse, da bi celo letalo bilo zavarovano z ogromnim padalom. Toda to ima pomen le, če so se na letalu pokvarili motorji, brez pomena pa je, če se je letalo vžgalo.
Pc£3ben način padanja,
ki ga imenujejo »slApen«. Na takem padalu privezani padajoči človek se vrti v krogu kakor se hoče ter s tem ali pospešuje padanje ali ga ovira. S tem si lahko pomaga, da ne pade v vodo, ali recimo na železnico, kjer bi ga povozil vlak. Toda ta način je zelo nevaren. Gledal sem ta-le prizor: Letalski učenec je hotel pospešiti padanje. Začel se je preveč gugati in veter je padalo potisnil vstran. Mož je vlekel za vrvico, da bi zopet odprl padalo in preprečil padec. Padal je tako naglo, kakor bi granata padala na zemljo. Vsi
otrpli smo gledali strašni prizor, ne da bi mogli pomagati. Nekateri so glasno kričali. Ko je telo nesrečnega letalca priletelo na trda tla, je nekaj kilometrov naokrog tako zabobnelo, kakor bi L'I kdo iz neznanJke višine vrgel vrečo premoga na kamen. Oblak prahu je za-kril vse. S sanitetnim avtom smo drveli na kraj nesreče. Padalo se je odprlo — seveda prepozno — ter vleklo razbito gmoto za seboj čez jarke in zidove, tako da je bilo vedno manj preostankov nesrečnega letalca.
Splošno lahko rečemo, da so sedaj vpeljana letala skoro čisto varna. Jamstva za življenje pa vam seveda ne da niti železnica.
Na Angleškem grade novo lokomotivo, ki bo na las podobna prvi lokomotivi, katero je leta 1829 zgradil inž. Robert Ste-phenson v Darlingtonu. Ta novi posnetek prve lokomotive pojde v znanstveni muzej v South-Kensingtonu. Postavili jo bodo zraven ostankov prvega stroja, ki počiva tam že od leta 1862,
Neki angleški inženjer je časopisju tole javil: »Natančno bomo posneli prvi stroj, da bo sedanji rod bolje vedel, kakšna je bila prva lokomotiva. Original je s časom bil hudo poškodovan. Ko so lokomotivo leta 1844 nehali uporabljati, je celih 8 do 10 let stala v neki lopi. Vse količkaj vredne dele so s stroja pobrali; skoraj vsa medenina je izginila. Ko so leta 1862 stari stroj prepeljali v London, so poskusili dati mu prvotno zunanjost. Toda pogrešane dele so slabo ponaredili. Pač pa sedaj lepo gre izpod rok sestavljanje novega posnetka starega stroja. Vse bo točno tako narejeno, kakor je naredil Stephenson.«
Pri tej priliki opozarjajo listi, kako škoda je, če se stare stvari tako zavržejo. Kako redkokdaj vidite v muzejih kak voz iz Napoleonskih vojska. Še celo iz svetovne vojne je ohranjenih le malo vozil. In vendar bi bilo to tako zanimivo za naše potomce! To je znamenje, da ljudje gledajo naprej, ampak mislijo, da bo to, kar je danes, kar tako ostalo. Čez 50 let pa se bodo ljudje smejali marsičemu, čemur se mi danes čudimo!
frl mllttone »r@w v Mimi
V teku zadnjih 40 let je uspela Japoncem iznajdba: bisere gojiti na umeten način. Tozadevno postopanj-? je zelo enostavno. Školjkam, ki so znane, da proizvajajo bisere, vtaknejo med obe trdi lupini prav majhne bisere. Tak biserček draži školjko, da ustvari v teku let mnogo večjega. Industrija umetnih biserov na Japonskem je rodila doslej lepe uspehe in prinaša mnogo dobička.
Glede proizvodnje umetnih biserov so dosegli Japonci lansko leto rekord. Cele tri milijone školjk so pripravili za umetno ustvarjanje biserov. V vsako školjko so utihotapili majhen biser, na ta način pripravljeno školjko so shranili v kletki iz žice in te kletke so obesili na posebn splave, ki plavajo ob morski obali. Dva^ krat na leto vzamejo školjke iz kletk, da jih osnažijo raznih škodljivcev in zajedal-cev. Zavarovanje školjk s kletkami je samo varnostna naprava, da jih na ta način zavarujejo napram tatovom. Omenjeni trije milijoni školjk bodo ostali sedem let v morski vodi. Šele po tej dobi jih bodo preiskali glede biserne vsebine. Pri preiskavah zadenejo povprečno na 20 odstotkov školjk, ki so sploh brez biserov, 20 do 25 odstotkov je ustvarilo v teku let krasno barvane bisere v vseh velikostih, ostalo pa so biseri manj vrednih oblik ter navadnih barv, vendar se dobro prodajo, ker so poceni.
Psslediite vesti.
Politično novice Iz naše države. Podrobna te kocina razprav« o državnem ae J« yritt& ▼ ekupščini 22. julija, ob tej priliki je nagovoril zbornico pred k vlade dr. Stojadlnovift, ki je zavrnil vb« opozicije in posebno še z oeirom na do-e t Zagrebu. V Zagrebu »o bile 20. in julija manifestacije dr. Mačkovih prijateljev ▼ proslavo njegovega goda in rojstnega 'dneva Ob tej priliki je došlo do neznatnih spopadov z n&cijoaialisti iin do pobitja nekaj Up. Proti voditeljem, vsem hujskačem ter rozki j ačem je uvedena preieikava. V očigled Mačkove proslave v Zagrebu se je vlada zavedala V polni meri svoje odgovornosti. Najlepši dokaz za resnično vrednost opozicijskih očitanj ¡Je bilo glasovanje glede proračuna, v kaieram Ije glasovalo pri podrobni in zadnja razpravi zanj 218 poslancev, pnoti pa le edem. Od slovenskih poslancev so se vzdržali glasovanja: Benko, Prakonšek, Mohorič, Makar, dar. Fux, ;Hočevar, Janžekovič, Lukačič, dr. Novačan in dr. Lenarčič. Ostali slovenski poslanci so oddali glasove za proračun.
Dvanajstine, ki so bile končno in z veliko irečlno sprejete r skupSčini, pridejo že pred senat. Finančni odbor senata j-e pričel pro-računsko delo 23. julija popoldne. [ Notranji minister dr. Anton Korošec se je pripeljal 22. julija v Ljubljano in od tam nadaljeval pot z avtomobilom v Bohinj v avdi-fenco h knezu namestniku Pavlu. | Nov poslanski klub. Po popolnem razsulu kluba Jevtičevih poslancev, iz katerega je stopilo v klub vladne večine nad 200 poslancev, jse je osnoval nov klub pod ir^ -iom »Jugoslovanski neodvisni nacijonalni klub«. Predsed-jtiik kluba je Milan Božič, podpredsednik pa ¡Prekoršek iz Celja.
< Politične novice iz drugih držav. , Napad Hitlerjeve vlade na katoliška druživa.
Dne 22. julija je izdala Hitlerjeva vlada popa trono naredbo proti verskim organizacijam, ki se bo izvajala proti pripadnikom katoliške Cerkve. Po tej naredbi je prepovedan nastop verskim organizacijam v svojih uniformah in nošenje znakov. Pri cerkvenih obredih ne smejo nositi cerkvenih zastav in ne smejo nastopati skupno v istem redu. j Angleška vlada je sklepala končnoveljavno io stališču Anglije v sporu med Italijo in Abe-einijo 22. julija. Tozadevni sklepi so bili objavljeni šale 23. julija, ko je bil naš list že dotiskan In razposlan.
Do krvavih spopadov je došlo v zadnjem iasu na Irskem med katoličani in pripadniki protestantske anglikanske cerkve, in v Indiji «ned muslimani in Indi.
j Francoska Lavalova vlada namerava uvesti ¡alkoholni monopol, da bi dobila na ta način nadzorstvo nad vinsko trgovino ter podprla ¡vinogradnike in .viničarje, ki preživljajo hudo krizo.
^ ;.-• __ \
Domače novice.
s Požar Je popolnoma uničil v Št. Ilju v Slov. ¡goricah veliko gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Cadramu. S- poslopjem vred je uničena oprema ter poljski pridelki. Škoda znaša ,89.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino.
Vzrok velikega požara na Hajdlni pri Ptuju. ^Mad novicami spredaj poročamo o velikem
f«o4aru na Hajdini, ki je uničil šestim posest-tkom 18 poslopij. Orožniki so ugotovili, da
je izbruhnila tolikanj občutna požarna nesreča zato, ker so se otroci igrali z vžigalicami in zanetili ogenj šupi posestnika Štefana Rozmana.
Prosvetnim drnštvom sporočamo, da tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru zopet posluje in jje drnštvom v vseh zadevah na razpolago. Naslov: Prosvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova c. 6.
Ogenj Je uničil dve žagi. Zadnjo nedeljo ob treh zjutraj je začela gorati na Fužinah pri Vitanju žaga, ki je povsem pogorela. — Drugi požar je vpepeli' zadnjo nedeljo ob pol treh zjutraj v Višnji vasi. pri Vojniku v okolici Celja žago posestniku in Žagarju Canku. Gasilci ao oteli skladišče lesa
Kurja tatova pod ključem. Ptujski orožniki so zaprli dva zakonca iz Domove pod Ptujem, ki eta se ukvarjala s kurjo tatvino na debelo. Obiskovala sta na tatinski način kurnike v okolici Ptuja in Ljutomera in oškodovala 76 posestnikov. Posluževala sta se 14 letnega fanta, ki je bil za stražarja Škoda znaša do 10.000 Din. Pokradeno kuretino sta prodajala v Ptuj, Čakovec in Maribor.
Žensko utopljenko so našli pri Berlčevem pri Ljubljani. Truplo je hilo v vodi kakih 10 dsni. Utopljenke zaenkrat še niso spoznali.
Samoumor. Pastirji iz Dolenje vasi nad Rakekom so našli na gmajni v precej razpadlem stanju moško truplo. Sodna komisija je ugotovila, da gre za 31 letnega železničarjevega sina Alojzija Bombača, ki je odšel z doma 11. julija in se ni več vrnil. Bombač je služi i svojčas pri obmejni straži. Našli so pri njem črnogorsko pištolo, iz katere so manjkali trije naboji. Gre za samoumor, ker mladi mož ni imel prave zaposlitve in je le na malenkostno mizaril na svojo roko.
Nevarnega vlomilca so zaprli orožniki v osebij«57 letnega Hermana Kališnik iz Zg. IIoč, ki ¿je bil strah prebivalstva v Radvanju pii Mariboru.
Prireditve In dopisi.
Laporje. Veličastna je bila zadnja nedelja v naši fari. Fantje in dekleta so pokazali, da za vero, jezik in dom žrtvujejo vse. Kresovanje na predvečer, pridiga v cerkvi in kot višek uprizoritev »Miklove Zale«, s tem trojim je naša farna družina proslavila svoj veliki dan. Preveč silni so še u tiski, da bi mogli vse povedati o vas. Poudarimo le, da ste vsi od poveljnika do zadnjega otroka v dveh tednih v neprespanih nočnih urah spletli krasen šopek in ga kot svoj edinstveni dar poklonili domovini na oltar. Javno priznanje ste želi za to. Dvatisočera množica gostov vam je jasno in glasno dala svoje priznanje. Niso se mogli na-čuditi zgledni požrtvovalnosti. Da, korajža premore vse! Kako ste igrali, kakšno strum-nost ste pokazali, o tem se menijo ljudje in se bodo še dolgo. Zahvaliti se moramo še posebej vsem od onih mnogih hiš, ki so z vožnjo pomagali, dalje vsem, ki so nam kaj posodili in pomagali pri delu, ne nazadnje seveda tudi g. bogoslovcu Petančiču, ki je s prvo predstavo svoje najnovejše dramatizacije doživel v Laporju triumf. Kot čujemo, se to igro že na dveh krajih učijo in jo bo pisec v jeseni v knjigi izdal. To je naša končna beseda vsem, ki ste sodelovali, in to je cela župnija: pokazali ste sebi in drugim, slovenskih pradedov skupne in vztrajne borbe, kako so nam vero katoliško in domovino rešili. Kot smo culi izpoved fantov v prologu, ste »v slavo
igrali Boga«. Da, on raj vsem milost da, da bomo sovražnike vere in naroda premagoval' in se ga nikdar več bali.
Marija Zagorje. Zadnji letošnji romarski shod se bo lotos obhajal v Zagorju prvo soboto ki prvo nedeljo v avgusitu, to je 3. in 4. avgu^ ) sta. Oba dneva bodo vse romarske pobožnosti i •kakor oibičajno vsako leto. K tem romarskim slovesnostim ste vsi prijatelji Zagorske Ma- j tere Božje vljudno povabljeni. Na veselo svidenje!
Jubilejne dirke in jugoslovanski kasaški derby na Murskem polju. Znano Kolo jahačev j in vozacev v Ljutomeru, ki ima za razvoj in < sloves stare konjereje na Murskem polju ve- 1 like zasluge, slavi letos 60 letnico 6vojega obstoja. Zato pripravlja za 15. do 18. avgusta velike jubilejne konjske dirke.
Fantovski praznik v nedeljo, 13. avgusta pri Sv. Ani na Teharjih. Spored: Ob pol 9 zbirališče v teharski cerkvi. Ob 9 skupna procesija z godbo in s fantovskimi prapori k Sv. Ani. Ob pol 10 slovesno sv. opravilo za fante. Po končani proslavi skupen odhod na Teharje.1 Fantje celjske dekanije in iz sosednjih župnij, pridite! Pridobivajte vse fante za skupni fantovski praznik! Dekanijski odbor FKA.
Romanje k Mariji Bistrici na Hrvaškem. V, nedeljo, 7. julija se je vršilo veliko slavje pri i Mariji Bistriški v čast in slavo Matere božje. Zagrebški nadškof dr. Anton Bauer je ob navzočnosti treh škofov in do 30.000 vernikov kronal Marijin kip z zlato krono v spomin 250 letnice, odkar je bil Marijin kip, ki so ga skrili pred Turki, spet najden. V spomin tega jubileja se, pripravljata dva romarska vlaka naših Štajercev k Mariji Bistriški, eden iz Celja, drugi iz Ptuja. Romanje iz Celja bo 24. in 25. avgusta Cena Din 42. Priglasiti se je do 5. avgusta. VIa.k iz Ptuja bo vozil 26. in 27. avgusta. Cena 48 Din. Priglasiti se je na kapucinski samostan v Celju.
Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! 665
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1,—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mal: oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se. ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Prodam malo posestvo. Joha 5000 Din. Cafnik', Zimica, p. Sv. Barbara pri Mariboru. 733
Ne pozabite v »Novi starinarni«, Koroška 3,
kupiti: naglavne rute po 6, flanela po 4, caj-ga, delena, različna svila, ostanki moškega blaga, volnato blago, moške in ženske srajce, gate, žepne robce, obleke za dečke in deklice, ženske predpasnike, čevlje ter veli« ka izbira pohištva, otomana itd.	735
Iščem viničarja. Pet delovnih moči. Maribor, Melska 64.	734
Ivan Kacin, tvornica orgel in harmonijev, Domžale-Ljubljana, dobavlja harmonije od 2200 Din za pevska društva, šole in cerkve.
Pianini od lO.OOO Djn. Zahtevajte ceniki 736a
Carl May:
Zaklad v Srebrnem jezeru.
(Dalje.)
Ves čas med pogovorom je cornel molčal, ko pa •c videl, da gre za res, je kriknil:
»Kaj vam na misel hodi, ljudje —i Ali je krščan-ko, kar počenjate z menoj—1 Kaj sem vam storil, ia me fiislite mnčiti?«
»Kaj si storil, o tem bomo govorili pozneje!« je povedal Blenter ledeno mrzlo.
»In kaj imamo mi tebi očitati, ti bomo kar sedajle »kazali!« je pridjal Old Firehand. »In v ta namen i bomo najprvo izpraznili žepe!«
Mignil je Drollu, preiskal ga je in našel med dru-|imi rečmi tudi njegovo listnico in v njej devet tisoč dolarjev.
»Glej glej —!« se je smejal Old Firehand. »Inže-njerjevi dolarji —! Nisi še delil s sodrugi —. Videti ¡e, da ti menda bolj zaupajo ko na primer mi —.
Tat si in najbrž še marsikaj druga tudi! In zato si ne zaslužiš usmiljenja!«
Obrnil se je k Velikemu medvedu.
»Stori z njim, kar hočeš!«
Cornel je kriknil, Indijanec pa se ni zmenil za njegovo kričanje, hladno je opravnil in vrgel uhlje v reko.
»Tako —I« je dejal in vstal. »Tonkawa se je maščeval in pojde svojo pot.«
»Nocoj še —?« se je čudil Old Firehand. »V taki iemi —? Zakaj pa ne ostaneš pri nas?«
»Tonkawa vidi tudi ponoči in njegov čas je kratko odmerjen. Mnogo dni sva izgubila z zasledovanjem, dan in noč bova jezdila, da prideva čimprej domov.«
Podal je Old Firehandu roko.
»Veliki medved je prijatelj belih ljudi! Naj jim da Veliki duh dovolj smodnika in mnogo mesa, ker so bili prijazni z njim! Howgh!«
Obesil si je puško na ramo in odšel, sin pa za ajim. Izginila sta v temnem gozdu.
»Peš gresta?« se je čudil Droll.
»Gotovo imata kje konje.«
»Da, pri naši koči,« je dejal Blenter. »Le ali jo bodeta našla v taki temi —?«
»Ne bojte se! Saj sta že bila pri njej. In dobro vesta, da leži ob reki.
Kaj pa bomo počeli z našimi ujetniki? In z mrtvimi?«
»Mrtve pomečemo enostavno v reko,« je svetoval drvar. »Ujetnike pa bomo sodili po postavi prerije.
Prej pa se moramo zavarovati, da nam pobegli trampi ne pridejo kje preblizu!«
»O, premalo jih je, ni se nam jih treba bati! Bežali so, kar so jih noge nesle!
Sicer pa lahko postavimo straže.«
Cornel je ležal med ujetniki in cvilil od bolečin, zaenkrat se nihče ni zmenil za njega. Old Firehand je razpostavil straže ob robu jase proti gozdu, ker od rečne strani ni bilo pričakovati napada, poslal po konje in sklical jury — prerijsko sodišče. —
Države onstran Mississippija so redko naseljene in roka pravice ne sega v divjine zapada, je tam tudi brez moči. Zato si oškodovani sami poišče pravico. Če zalotijo zločinca, sestavijo jury, nekako po-Totno sodišče, kar na licu mesta. Taka jury ima predsednika, prisednika, tožitelj mora nastopiti osebno. Tudi obsodba se mora izvršiti kar na licu mesta. Ta nepisana pravica naglega soda, kakor bi tako jury lahko imenovali, je dostikrat edina obramba farmer-jev, lovcev, potnikov in delavcev na divjem zapadu. Zločinci se je zelo bojijo, ker je stroga, pravična, neizprosna in nagla.
Najprvo so sodili cornelove tovariše. Ujetim trampom niso mogli dokazati, da bi bil kateri komu izmed navzočih storil kaj hudega, za to, kar so nameravali, so jim zaračunali rane pa izgubo konj in
orožja ter odločili, da jih bodo za tisto noč strogo zastražili, drugo jutro pa izpustili. Rane so si smeli samo obvezati.
Nato so sodili cornela. Položili so ga k ognju. In ko mu je ogenj posvetil v obraz, je žinil pokonci mladi Fred, planil k njemu, ga gledal, kot da ga misli pre-bosti z očmi, in poklical Drolla.
»On je —1« je kazal. »On, m wile c —l Spoznal sem ga —I Končno ga imava —I«
Droll je prihitel.
»Se ne motiš? Saj ne more biti —! Ml«
»On jel Prav gotovo je!« je trdil Fred. »Tudi sam naju pozna —. Le poglej, s kako smrtno grozo naju gleda! Strah ga je —! Dobro ve, v čigavih rokah je in da je izgubljen!«
»Da je on, bi ga bil že na ladji spoznali«
»Na ladji ga nisem videl, vsaj dobro ne.«
»Hm —I« je gledal Droil. »Popisal si mi morilca —. Črnolas da je, si pravil —. In kodrast človek —. Tale pa je%rdeč in ima kratke, toge lase —! Ne bo on!«
Fred ni odgovoril. Majal je z glavo, se prijemal za čelo, stopal okoli in dejal z negotovim glasom:
»Tisto je seveda res —. Obraz, tisti je njegov —! Lasje pa niso —!«
»Zmotil si se, Fred! Ljudje so si podobni, črni lasje pa nikdar ne pordečijo.«
Tudi drugi so stopili bliže. Stari Blenter je tehtno pridjal:
»Lasje sami sicer ne pordečijo, lahko pa si kdo lase gladko ostriže in si nadene iasuljo!«
»Hm —!« je dejal Droll. »Ali je morebiti —.«
»Seveda! Mene njegovi rdeči lasje niso premotili! Morilec moje žene in mojih sinov je bil črnolas in kodrast, tale človek ima sicer rdeče lase, spoznal pa sem ga po obrazu. On je tisti, ki je do smrti pretepel moje ljudi —! In da bi ga ne spoznal, si je nadel lasuljo, rdečo lasuljo!«
Droll je odkimaval.
»Ni mogoče! Ali niste videli, da ga je prejle Indijanec vlekel za lase, ko mu je odrezal uhlje —? Da ima lasuljo, bi mu bila obvisela v rokah!«
»Pshaw —! Lasulja je dobro narejena in dobro pritrjena! Koj vam dokažem, da je res tako!«
Cornel je bil ves krvav po obrazu in rane so ga gotovo skelele, pa ni se več zmenil za nje. Prej je stokal in cvilil in kremžil obraz, med pogovorom pa je utihnil, bolestni izraz se je umaknil porogljivosti in samozavesti. Blenter je pristopil, ga zravnal in zgrabil za lase, da bi mu strgal lasuljo, kakor je mislil.
Pa ni se dala strgati, lasje so se trdno držali lobanje.
Ves zavzet in osupel ga je gledal drvar.
»Hm —! Lopov ima res lase na glavi —!«
Vsi bi se mu bili najrajši smejali, da ni bil položaj resen.
Cornel pa se je prezirljivo režal.
»No, kje je lasulja —? Dolžite me najrazličnejših zločinov, ker sem slučajno podoben nekomu drugemu —, Dokazov pa nimate!«
Blenter je gledal cornela pa spet Old Firehanda in dejal:
»Povejte, sir, kako sodite o zadevi? Tisti, ki ga iščem, je bil res črnolas in kodrast, tale pa ima toge, rdeče lase —, In vkljub temu bi tisočkrat prisegel, da je on! Njegov obraz je! Oči me ne varajo! Predobro sem si zapomnil obraz človeka, ki mi je pretepel ženo in sinova!«
»Mogoče pa je, da se le motite!« je kimal Old Firehand. »Cornel bo samo podoben tistemu —.«
Blenter je dvomljivo pogledoval po njem.
»Hm —! Mogoče —! Ampak, da bi me varale moje stare oči —?!«
»OdjJri jih bolj na široko!« se je rogal cornel, ki mu je zrastel pogum. »Vrag me naj vzame, če vem kaj o ženski in dveh fantih, ki bi ju bil umoril, ali kakor praviš, do smrti pretepell«
Palje sledi.)
prečen dedič prehitro umrl.
Leta 1908 je umri
neoženjen v Čikagi Irec Ililarij Rorke. S Špekulacijami s posestvi fii je pridobil nad 15 milijonov dolarjev.'' Vršilec njegove zadnje volje je poskušal in se trudil skoro 20 let, da bi nadel postavnega dediča za lepe milijone. Leta 1928 so prepeljali v bolnico irska prestolnice v Dublin na pol izstradanega cestnega barantača. Pisal se je Jakob Rorke. Ko je čula usmiljena sestra njegovo ime, se je spomnila na čikaškega milijonarja istega imena, o katerem ji je pripovedovala neka druga sestra, ki je bila doma v či-kagi. Ne dolgo za tem so ugotovili, da je ta ¡onemogli siromak edina milijonarjev brat Ugotovitev postavnega dediča je bila prepozna, ker je rervež umrl, prodno so mu izročili po bratu podedovane milijone.
Sodnik mu je pripomogel do dedšeine.
Pred dvema letom^ so zaprli v Varšavi dva mlada Poljaka, ker sta metala v avtomate ponarejene novce. Eden od sodnikov se je pri pogledu n» enega obtoženca spomnili, da je že videl nje gov obraz na sliki ii sicer v neki zapuščini so iskali dediča, ki bi naj podedoval 40 tisoi zlotov. Dober sodnikov spomin je pripomogel potepuhu do fe znatne svote."
V najstarejših čzsih
60 računali Grki leto po pravih mesecih. Od teh je odpadlo na eno leto 12 mesecev, 6 mesecev je štelo 30 dni, 6 pa 29. Od časa do časa so vrinili po en mesec več, da so prikrojili leto solncu.
Angleški atlet Chalard
je tako utrdil miSice na svojem vratu, da mu lahko drugi orjair zvije okrog vratu tel» zni drog.
Viničar se sprejme, kateri ima dve do tri glave Živine svoje, razumeti mora tudi vsa vi-nogradska dela. Vpraša se pod naslov: Anton Marčič, Slov. Bistrica.	717
Služkinja, starejša, poštena in pridna, z dežele, se išče za gospodinjo. Šori Ivan, Rošpah 52, Pesnica.	725
Prodam kompletno posestvo, 14 in pol johov veliko, mlade krave. Informacija pri Kok, Reka 38, p. Trbovlje II.	724
Iščem službo viničarja ali kaj podobnega. Če kdo kaj ve, naj piše na naslov. Dobi 200 Din po pogodbi. Zaviršek, Zagrad 44, Celje.	721
Nakupovale! sadja! Potrebujem treznih, zanesljivih in v tej stroki že delujočih nakupovalcev sadja, v vseh krajih Slovenije, kjer je letos sadna letina. Pišite takoj na tvrdko Ivan Gottlich, veletrgovina sadja, Maribor, Koroška cesta 126 —128 a.	722
Razglas.	71G
Na prostovoljni javni dražbi sa bo prodalo: gozd, njivo in travnik v kat. občini Sv. Jun-gerta, last dedičev Hriberšek Ane v Gorici št. 17, in sicer gozd pare. št. 715-1 s površino 1 ha 72 a 89 m', njiva s travnikom pare. štev. 717, 718 in 719 pa s površino 1 ha 37 a 64 m2, dne 9. avgusta 1935 ob 8. uri zjutraj na licu mesta v Gorici št. 17. Izklicna cena znaša Din 50.000 ,vadij Din 5000. Pojasnila daje javni no-tor dr. Stojan Ivan kot sod. komisar v Celju.
»Weckovi« kozarci za vkuhavanje sadja in sočivja so najboljši. Sveže žgano kavo in vso špecerijo in žele-nino, cerkvene sveče itd. kupite pri Joe, Jagodic, Celje, Glavni trg — Gubčeva ulica.	702
Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenic: 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11.	618
licem viničarijo v bližini Maribora, 3—4 delavne moči. Naslov v upravi.	729
Krivec Frančiška obžaluje in preklicuje vse klevete, ki jih je izrekla o Harb Mariji in Marku iz Košakov ter se jima zahvaljuje, da sta odstopila od tožbe.	726
Grem za majerja v bližino Maribora. Dve delavni moči.	727
Prav dobro haleško vino letnik 1934 proda Janko Žunkovič, Naraplje, p. Majšperg.
Zlatnike 10 K Din 150, srebrne krone Din 2.75 plača Ignac Jan, urar v Gradu, Maribor. 728
Posestvo 10 oralov pri Sv. Andražu v Slov. goricah; sadonosnik, njive, travnik, gozd, takoj za prodati radi preselitve. Oglasiti se je pri J, Majžir, Senarska 40, Sv. Trojica.	732
Župnijski urad Sv. Peter pod Sv. gorami razpisuje službo organista. Dohodki: 500 Din stalna mesečna plača, prosto stanovanje in štolnina. Prednost imajo oni, ki so zmožni poučevati godbo na pihala. Prošnje naj se pošljejo do konca julija,
731
f
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
Pozor! Ne zamudite se prepričati o izvanredno ugodnih cenah pri odprodaji raznega blaga in ostankov ter obiskati trgovine: Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 712
Domačo pijačo poceni in dDbro s: napravi vsak samo z vodo, sladkorjem in Jablinom, ki ga dobavlja drogerija Kane-Wolfram v Mariboru, Slovenska ulica.	621
Na prodaj hiša v trgu Rogatec, pojasnila daje Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju. V ponudbi je navesti način plačila, kot plačilo se sprejmejo hranilne knjižice pupilarnih zavodov.	705
Viničar, pošten, s 5 delavnimi močmi, se išče za vinogradniško posestvo v okolici Maribora, kjer se lahko 3 krave redijo. Ponudbe pod »Pošten« na upravo lista.	703
Knjižnica »Slov. gospodarja«.
!. Zemljiška knjiga, 5 Din. i. Kako si sani izričunam davek, 4 Din.
3, Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din.
i. Predpisi o cestah in prometu, 14 Din.
5.	Zakon o volitvah narodnih poslanec, 8 Din
6.	O bolnišnicah in bolniških pristojb., 5 Din. Naročniki »Sioven-kega gospodarja« plačajo samo polovico!

Važno za hišne posestnike in cerkveno-konku-renčne odbore.
V6e strelovodne naprave Vam preizkusi ter. eventuelne napake popravi po konkurenčni ce^ ni z lOletno pismeno garancijo
ANTON ROMIH
splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter špecijalni oddelek za napeljevanje in preizkušnje strelovodov v MARIBORU, brzojavt Romih, klepar, Maribor.
Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. — Pri^ poročam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popra-> vila itd.
Oriševa hnflgarna
nm iiiinuiiiiuiuiiiiiuiiiiiiiuis l iuiikuiiíiih i niiiiuiiumaiiiiiiiiHiiuf iHiuiiniiuuiiiiiiuiiiiiiuif un
v Mariboru
nudi vedno najnovejše knjige:
Ulaga Drago: Crawl prsno in hrbtno plavanje, Din 10.—
Dravska banovina Jugoslavija (album z naših gora), Din 30.—, na boljšem papirju Din 40.—
Undset Sigrid? Kristina Lavransova hči, katere III. del je pravkar izšel, broš. Din 85.—, vez. Din 95.—
Trsni izbor in vinski tipi za dravsko banovino, broš. Din 3.—
Naš kruh, evharistična izpoved inteligence, kart. Din 12.—
Presveti zakrament, premišljevanja o Gospodovi pričujočnosti v presvetem Rešnjem Telesu, broš. Din 16.—
Kalinšek: Slovenska kuharica, najnovejša izdaja vez. Din 160.—
Humek: Sadje v gospodinjstvu, kratek" navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi, broš. Din 42.— •
Miloinski: Humoreske in groteske, broš. Din 45.—, vez. Din 60.
avgusta
Revija nacijonalne produkcije. - Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, umetniška, vinska, vrtnarska,
fotoamaterska, propagandna, turistična i. t. d. 3. do 4. avgusta mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov.	701 9. do 11. avgusta plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1. do 15. avgusta 1935.
Kapujtc pri naših inserentih!
Kfi	•■:>-:.
Zobna ordinacija
v Šmarju pa*! Jelšah
Izdretje zob brez bolečin, brezbolno zdravljenje korenin, plombiranje, čiščenje zobnega kamna. Izdelava vseh vrst umet-nega zobovja kot na pr. krone, mostiči, zobi na vijak, in to v zlatu, belem zlatu, platini, viplu, porcelanu itd. Emajlirane zlate krone za prednje zobe. Cele in delne proteze s porcelanskimi zobmi v kavčuku, hekolitu, viplu. Vsa izdelava t lastnem, z modernimi aparati opremljenem laboratoriju. Pregled in informacije brezplačno. Cene zelo nizke.
Ordinira ob delavnikih od 8 do 12 in od 2 do 6, ob ne-deljah in praznikih samo od 8 do 12.
Se priporoča
HERIC LUDVIK.
dentist-tehnik.
jiMmpKei
Manufaklurna in modna Irgovina, industrija odej in perila
Gospo ulica št. 15
Franc Dobovičnik, Celje, Gosp°ska
naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufakturnemu blagu.
Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas trgovine.	640
Vsi, ki poiujeie,
ne pozabite na
novi vozni red!
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobij< primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR
J*
Tflishc banovine
v lastni novi palači na oaso	nasproti pošte, prei Iižnošta-
©osposKe-Sloraslie ulice.	iersha Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno inkulantno.

■ . -m ■j^mmm*"
PREVDABEN SLOVENSKI GOSPODAR
a v a m u | m
SEBE, SVOJCE IM SVOJE IMETJE L E 1P M 1 PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 61. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!

Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,590.090 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne Hodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.090 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škodi.
Spodnjcštajcrska Hudska posojilnica v flariDorn.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik Januš Goleč, novinar S Mariboru,
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Iirastelj v Mariboru,