Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 165.
V LJUBLJANI, torek, 27. julija 1926.
Posamezna številka Din i‘~~.
LETO III.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'-—t inozemstvo Din 30’—«
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
8IM0N GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Važen preokret v češki po-fitiki.
Takoj po ustanovitvi neodvisne češko-®°vaške države je stremela vsa češka ška°dQ^ pobtika za tem’ da P°stane če-
nacijoSSd1” P^’ popolnoma !e!ka
7ah	dr/.ava	in vsa nova ceska
gv<\‘ 10} a]a -'e imela' nacionalizacijo za
P^telSpH^a iArgraria refo™a je
formo nrin a ■	1 pod a8rara<J re'
kolon' -t	al°če zemlje samo češke
TTrna IHvf’ ziosti na nemškem ozemlju, g, n*S a mesta so dobivali le Čehi, če-
V	a mdustrija je uživala visoko podporo a-‘e in češko denarstvo je z vladno po-]{|°c.i° skušalo prodreti povsod v nečeške u aj,e' ba kako zvezo z nemškimi stran-
amnak S6.Stl'anke sploh llis0 '^slile, li i "v ,be vezale samo med seboi kljub načelnim gospodarskim nasprot
ko veli] o°Vla<'ij- !iallle ideje J'e bila tako vehka da se je češki komunist in če-
zvL^'CI-f -f1 b°ljŠe P°f'util v družbi in ft-fcV agrarcev in čeških industrij-■ i )ai onov kakor pa v družbi nemških omumslov in socialistov. Najjačja opo-ra in podlaga želje po skorajšnjem pre-obraženju v resnici narodnostne češke j^žave v enotno narodno državo pa je da češka centralistična ustava.
^oč češkega nacijonalizma pa se je jmuadoma zlomila na gospodarskih in-se,re7ib_c§ških agrarcev. Češki agrarci zahtevali visoko u ozno caiino na žito. Uvozne carine pa po starih izkušnjah življenja mestnega prebivalstva ne pocenjujejo. Ker pa ima jo socialistične stranke vseh barv svojo glavno oporo večinoma v mestnem de-' S vu, so bile te stranke naenkrat polhe J,?6- Plei alternativo> ak naj dovo-k n i h n aC11 °a a!1711Ul Ila Pubo podražitev mm- Za	V0’ al> Pa naj stopijo
!lg!U1 Cein v °dločno opozicijo in
ionni11-7- 1J8«) dotlef en°tuo češko naci-jonalisticno fronto?
Pri socialističnih strankah ; dal v kritičnem trenotku gospSaS'
ST'0nl * •*	5 CZ«
Mite-*"! agrarcev tako je prišlo <j„ najtežje krize, kar jih je doživela češka nizava po vojni.
0	Vaznost tega kritičnega trenotka pa -o znale nemške stranke na Češkem sijajno izrabiti. Skupnost gospodarskih interesov je združila nemške agrarce s foškimi in rezultat tega razvoja je, da si ^anes ne stojita na Češkem več naspro-j. ?esba narodna večina in nemška na-s na Manjšina, ampak stojita si na-Sr. l;apitalistična agrarna večina in
ra !£ ‘™no2Vz^ mailišilla brez ozi-nemškimi agrarči med češkimi ill razmotrivanje, kako 't^v f'a P°sledi(,° naj nemški agrarci sodelujejoHki mei'i pri vodstvu državne uprave, kaju* .sicei' je bilo od vsega pečetka, ’da tttfegS agrarci ne bodo podpirali čeških le v gospodarskih ozirih, ne da hi imeli od fega tudi kako politično korist. Po dolgih pogajanjih je prišlo do kompromisa, ki je dovolil Nemcem znatne narodnostne koncesije in tako se je čez noč mora-a umakniti zamisel enotne češke nacionalne države priznanju dejanskega ®tanja, da je češka država narodnostna država, v kateri žive poleg Čehov tudi druge narodnosti, ki zahtevajo s Čehi Polno politično in gospodarsko ravno-Pravnost.
v Zanimiva zgodovinska pikanterija le z' v tem, da Nemci danes ponavljajo sko-ha las enako politiko kakor so jo vodili Cehi nekdaj v Avstriji. V bivšem avstrijskein parlamentu so Čehi dolgo Vcdili politiko abstinence. Nemci na Če-
Burne občinske volitve v Srbiji.
ŽIVAHNA AGITACIJA. — PRETEPI. - RAZKOL MED RADIKALI. — BREZUSPEŠNA AKCIJA ACE STANOJEVIČA.
Beograd, 27. junija. Včeraj je bilo v političnem življenju popolno zatišje. Živahno politično vrvenje pa je bilo v Srbiji in Črni gori, kjer se je ‘vodila silna agitacija za občinske volitve. Kakor je razvidno iz poročil, so zborovanja za volitve zelo burne in prav pogosto se dogaja, da pride celo do pretepov. Posebno velik nered se pojavlja na skupščinah
radikalov, kjer se vedno bolj odražata dve struji v stranki. To je pokazala tudi j včerajšnja skupščina v Beogradu in pa j več zborovanj v notranjosti Srbije, j Ostale stranke prirejajo svoja zboro-
-	vanja še dovolj v redu, tako da polagajo i na izid volitev največje nade. Akcija j Ace Stanojeviča potemtakem ni imela I nikakega uspeha.
Prvaki med seboj.
POGREB DR. MILADINOVIČA. - SESTANKI. - MAKSIMOVIČ IN NINČIČ.
Beograd, 27. julija. Včeraj od 10. do 12. ni bilo nikakih konferenc, ker so se radikalni prvaki udeležili pogreba dr. Žarka Miladinoviča. V teku popoldneva so se večkrat sestali posamezni prvaki radikalne stranke in konferirali. S pogreba dr. Miladinoviča so se vrnili skupno Uzunovič, Aca Stanojevič in Marko Trifkovič. Raasgovarjali so nato o pismu, ki ga bodo skupno sestavili za Pasica in ki ga bo odnesel osebni Pašičev tajnik Sokolovič v Karlove Vare.
Včeraj popoldne se je nadaljevala
v	hotelu »Pariz« konferenca Ace Stanojeviča, Ljube Živkoviča in Krste Miletiča. Na to konferenco je prišel pozneje Boža Maksimovič. Ko je ta odšel, je prišel dr. Ninčič. Kakor se zatrjuje, se ,je tu
-	govorilo o posebnem sporu med Božo Maksimovičem in dr. Ninčičem in o načinu odnošajev med partijskimi prijatelji, ki zaradi intrig in netaktičnosti napravljajo stranki samo škodo.
PAVLE RADIČ PRI UZUNOVIČU. -DR. ŠIBENIK POTUJE NA BLED. -AGRARNI ZAKON ZA DALMACIJO.
Beograd, 27. julija. Ker Pavle Radič ni našel Uzunoviča v kabinetu, je odšel k dr. Ninčiču i-n ostal z njim dalje časa v razgovoru. Ta poset Pavla Radiča pri dr. Ninčiču se tolmači tako, kakor da bi kil Pavle Radič tam zaradi govora Stje-pana Radiča, ki ga je imel na Grobni-škem polju. V tem govoru se je Stjepan Radič dotaknil tudi zunanje politike in razmerja do Italije. I)r. Ninčič ni hotel podati o tem sestanku s Pavlom Radičem nikake izjave. Pavle Radič, povprašali, zakaj je bil pri dr. Ninčiču in ali morda zaradi govora Stjepana Radiča, je rekel, da to ni tako važno in da se ni razpravljalo o govoru, ki ga je imel Stjepan Radič v nedeljo.
Pavle Radič je nato odšel v narodno skupščino v klub HSS in se je tam dalje časa razgovarjal z dr. Šibenikom. Ta razgovor je važen z ozirom na odhod dr. Šibenika na Bled, da dobi predhodno sankcijo za zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Dr. Šibenik mi-j sli, da je tieba napraviti v zakonu nekaj izprememb čisto stilističnega značaja, nakar bo danes ali pa jutri predložil la zakon kralju v predsankcijo. Podpis kralja se pričakuje za dva ali tri dni in bo potem zakon predložen narodni skupščini.
SOŽALJE NOVINARJEV.
Beograd, 27. julija. Minister zunanjih del dr. Ninčič je sprejel od predsednika od*rfžei,'*a ncvimu'iev Male antante in le br-fo-užeilia rumunskih novinarjev to-so povPw^kw: Sprejmite ob poplavah, ki Hrvatov ^o°bko ’^cde uarodu Silbov, sočutja in poli?VenGev’ izraz globokega
d,-:
£utja	za	h	valil za ta izraz so-
ZA SPRAVO MED RADIKALI.
Beograd, 27. julija. Sinoči je Boža Maksimovič kcnferiral z Uzunovičem o občinskih volitvah.
V	Beogradu so vsi poskusi za pomir-jenje prav težki in ostala je v glavnem ona situacija kakor je bila dosedaj. Danes bo Aca Stanojevič storil poslednje korake in bo skušal pregovoriti Bobiča, da izda manifest, v katerem bi naj bilo konstatirano, da so odnošaji v radikalni stranki edinstveni in v katerem bi naj priporočil svojim pristašem, da naj glasujejo za službeno listo, to je za ono, ki je bila postavljena in sprejeta na zadnjem zborovanju v hotelu Pariz«.
DVOR SE INFORMIRA.
Beograd, 27. julija. Včeraj popoldne je bil^ ministrski predsednik Uzunovič dalje časa na dvoru pri ministru Jankoviču. Posetil je Jankoviča, da ga informira o prvem rezultatu javnega apela, ki sta ga izdala on in minister financ na vse korporacije, podjetja in ministre, da bi prišli na pomoč poplavljencem s čim večjimi prispevki. Dobavitelji premoga so skleniti, da znižajo cene premoga za državo tako, da bo imela država od tega prihranek 30 milijonov dinarjev.
Beograd, 27. julija. Včeraj popoldne je bil predsednik vlade Uzunovič na dvoru, kjer se je dalje časa razgovarjal z ministrom dvora. Med tem časom, ko je bil Uzunovič na dvoru, je odšel Pavle Radič v predstavništvo skupščine.
PETROLEJ V ALBANIJI.
London, 27. julija. Vesti, da so v Albaniji našli močne petrolejske vrelce, so vzbudile v Angliji veliko zanimanje. Smatra se, da bo izkdriščevanje teh vrelcev pomenilo velik dobiček za Albanijo, ki se bo sedaj začela naglo razklati.
škem so vodili po prevratu isto politiko. Kakor pa je v stari Avstriji med Cehi končno po silnih neuspehih le prodrlo spoznanje, da je v parlamentarnih državah politična abstinenca nesmisel, ki prinaša abstinentom samo škodo, tako so tudi češki Nemci spoznali, da je zanje mnogo pametnejši politični aktivizem kakor pa brezplodno čakanje za zapečkom. Zato so se odločili po dolgem
boju za lojalnost napram novi državi in za politično sodelovanje pri njeni upra-
vi	in ze prvi njihov korak v novo poli-tičuo orijentacijo jim je prinesel bogate Rchticne in gospodarske pridobitve.
Ceska država je stopila iz politike narodnostnega šovinizma na pot treznega in hladnega računanja X realnimi razmerami. To pot je Cehom vedno kazal modri njihov predsednik Masaryk.
Kontrola nad uradniki.
Beograd, 27. julija. Včeraj se je v ministrstvu zunanjih poslov ugotovilo, da so nekateri uradniki cdšli prej iz urada kakor bi bili smeli. Zaradi tega so se zatvorila vsa vrata poslopja v ministrstvu zunanjih poslov, da noben uradnik ni megel ven. Potem se je izvršila kontrola vseh oddelkov in se je konstatiralo, da je več uradnikov zares manjkalo. — Minister zunanjih poslov je takoj odredil, da se danes naloži stroga kazen vsako-mur, ki se je predčasno odstranil iz urada.
Ta slika zatvorjenih vrat ministrstva zunanjih poslov in nato še z žandarjem na vratih je prav zanimiva.
POLOM BANKE ZA PRIMORJE.
Sušak, 27. julija. Po odredbi okrajnega sodišča je včeraj Banka in Hranilnica za Primorje (Litorale) ustavila plačila. Dr. Čabrijan, ki je bil poslan od ministrstva za trgovino in industrijo, je prevzel agenturo Narodne banke, ki jo je dosedaj vodila. Banka in Hranilnica za Primorje.
MOu)MaB»struaana MHMMmMii ■ ■ i i.a iuj
POPLAVE.
Osijek, 27. julija. V južni Bački je voda predrla do Bare Mostovlje. Številne vasi so pod vedo in mnogo hiš je porušenih. Zlasti je trpela Vanjska, kjer je pod vodo 350 hiš, od teh jih je porušenih 250.
Voda se sedaj zadržuje na črti Srbski Miletič, Karavukovo, Teronje, Salenka in Tovariševo. Ta črta se vzdržuje z največjim naporom. Ako prodre voda tudi to črto, bo poplavljenih še 20 drugih vasi.
Drava je začela včeraj naglo naraščati, a je zvečer padla za 10 cm.
Beograd, 27. julija. Pod predsedstvom Marka Leke je bila včeraj popoldne seja narodnega odbora za pomoč oškodovancem po poplavah. Sklepalo se je o na-daljnih korakih, ki jih je treba storiti za pomoč poplavljencem in se je sklenilo, da vsi ministri določijo po 25 mladih uradnik&v, moških in ženskih, ki bodo ves ta teden nabirali prispevke za oškodovance po poplavah.
i	NEMIRI	V	TURČIJI,
j London, 27. julija. Po vesteh iz Angore . naj bi se pričel državni proces proti za-: rotnikom zeper Kernal pašo prihodnji , teden. Po še nepotrjeni vesti je vzbuk-nila vstaja preti osrednji oblasti v Erze-rumu, Trapezuntu in Libaonu.
DEMONSTRACIJE PROTI AMERIKAN-CEM V FRANCIJI.
Newyork, 27. julija. Vse vesti o demonstracijah proti ameriškim turistom v Evropi slabo vplivajo na zainteresiranost Amerike v Evropi, odkar je senator Johnson v Kaliforniji v svojem govoru izjavil, da bo vložil v parlamentu predlog, da naj Zedinjene države umaknejo sklep o pristopu k svetovnemu razsodišču.
ANGLEŠKO BRODOVJE V ŠIBENIKU.
Šibenik^ 27. julija. Čajanke, ki jo je priredil poveljnik angleškega brodovja na čast zastopnikom meščanstva, se je med rugim udeležil maršal dvora Damjanovič. Župan dr. Vlahič je poklonil poveljniku angleške mornarice Karino-vo mapo Šibenika s posebnim posvetilom. Poveljnik se je zahvalil za lepi obisk in izrekel pohvalo našim lepim krajem in našemu gostoljubnemu narodu.
Siran 2.
NARODNI DNEVNIK, 27. julija 1928.
Politika in gospodarstvo.
Štev. ISo.
a-i' '*sai»'
Stara stvar je, da stojita državna politikah in državno gospodarstvo v jako tesni zvezi in znan je izrek velikega reformatorja staroavstrijskega državnega proračuna finančnega ministra Dunajevskega: »Delajte dobro politiko in dal vam bom dobre finance!
V	privatnem gospodarstvu pa zveza med politiko in gospodarstvom ni tako trdna kakor v državi. Če je res, da je potrebna za dobro vodstvo državnega gospodarstva poleg dobre politike tudi velika strokovna sposobnost, potem je dvakrat res, da odločujejo
v	privatnem gospodarstvu o uspehu samo sposobnosti, politika pa ne igra prav nobene vloge. Zgodovina vsaj zaenkrat ne pozna slučajev, ki bi dokazovali, da so n. pr. v Franciji želi uspehe samo trgovci, ki so pripadali monarhistični stranki, in tudi pri nas doma ne vemo še nič o tem, da bi trgovsko sposoben »klerikalec" bil na slabšem kakor [ja trgovsko nesposoben »naprednjak«. V pridcbitvenem življenju igra prvo vlogo denar, ki se trklja po svojih gospodarskih zakonih iz, žepa v žep ne oziraje se mnogo na politične navade in razvade.
Zgodi pa se vendar lahko, da se tudi^ v privatnem gospodarstvu pojavijo politični vplivi. V krajih, kjer sta dva trgovca in dve politični stranki, je izkušnjava jako velika, da se tudi oba trgovca že tudi iz. konkurence politično opredelita, a navadno na svojo škodo. Takih slučajev imamo v naši deželi mnogo. Še večja je. nevarnost političnih vplivov pri denarnih zavodih, zlasti pri posojilnicah. V normalnih razmerah bi človek pričakoval, da bo ta ali oni denarni zavod delil kredite samo po strogo trgovskih principih — a le prerado se zgodi, da igra n. pr. pri dovoljevanju kreditov pripadništvo k oni stranki, ki ima slučajno večino tudi v odboru kakega denarnega zavoda, mnogo važnejšo vlogo, kakor pa strogi trgovski prin-
cipi. Jako lahko se dalje tudi zgodi, da se kredit pristašu nasprotne stranke odpove v trenotku, ko je ta najmanj zmožen plačila, čeprav je v splošnem zelo solventen, prizanaša pa se zvestemu pristašu stranke, ki ima pri upravi zavoda odločilno moč.
Dnevna politika se je v naše gospodarske zavode že silno globoko zarila, tako globoko, da mora vsak trezen človek začeti misliti, ali ne postaja vpliv dnevne politike na naše gospodarstvo že prevelik in bolj škodljiv kakor koristen? Dnevna politika je povzročila v Sloveniji silno cepljenje naših gospodarskih sil. Kar bi lahko opravil zlasti na deželi le en sam zavod, ki bi moral sijajno uspevati, če bi bili za njegovo vodstvo merodajni le čisti trgovski običaji in predpisi, to morata danes opravljati dva zavoda ali pa celo trije, oziroma toliko zavodov, kolikor je v kakšnem kraju političnih strank! To je ogromna izguba na delu in na narodnem premoženju, kajti trije ravnatelji namesto enega itd niso dobiček.
Dejstva . dokazujejo, da imamo pri nas v Sloveniji v našem gospodarstvu vse preveč dnevne politike in da polagamo veliko premalo važnosti na strokovno usposobljenost. To mora danes občutiti in tudi že občuti vsak trgovec in obrtnik v Sloveniji. Zato pa polagoma tudi raste opravičen odpor proti onim, ki hočejo vsa privatna podjetja in vse strokovne organizacije ukleniti pod svoj zgolj politični jarem. Kako opravičen je odpor solidnega trgovstva in obrtništva proti preveliki meri dnevne politike v našem gospodarstvu, dokazuje gospodarstvo v mariborski mestni hranilnici. Trgovci in obrtniki pa naj ne pozabijo, da je glavni propagalor dnevne politike v strokovnih organizacijah
—	SDS! To pa našemu gospodarskemu napredku škoduje.
Poincare na delu.
Ko se je Poincare z novo vlado predstavil predsedniku republike l)oumergue-u, mu je rekel: >Veseli me, da vam morem predstaviti vlado narodne sloge. Možje, ki so si bili še včeraj najhujši nasprotniki, so si danes prijatelji, da rešijo francoske finance.«
Pariško časopisje ima za novo vlado večinoma prav lepe oesede. Nekoliko nezadovoljno je le skrajno desničarsko časopisje, ker Poincare ni sestavil vlade, ki bi bila borbena, časopisje skrajne levice pa dvomi, da bi mogli možje tako različnih nazorov trajno sodelovati. Jako ugodno sodijo o novi vladi veliki bulevardski dnevniki. Tako pra-
vi	»Petit Parisien«, da je Poincare »pametno in spretno našel podlago za skupno sodelovanje najbolj različnih političnih naziranj,« »Journal« pa prorokuje, da bo dobil Poincare v parlamentu in senatu »masivno večino«. Najbolj pa je pogodila položaj »L’Ere Nou-velle«, ki pravi, da Poincarejeva vlada ni politična vlada, ampak vlada za rešitev franka.
Uspeh je Poincareju v obeh zbornicah zagotovljen. V parlamentu sicer se ne poznajo delovnega programa nove vlade, vendar je splošno razpoloženje za novo vlado ugoduo. Senat pa je naravnost navdušen za Poinca-reja. V parlamentu seveda iznenadelja niso izključena. Socialisti so že sklenili, da bodo glasovali proti novi vladi. Radikalni socialisti se še niso *0dločili za ali proti, nejevoljni pa so na Herriota, ker je vstopil v novo vlado brez dovoljenja stranke. Neraz-položenje radikalnih socialistov se bo ali pojačalo ali pa bo izginilo, kakoršen bo pač vladni delovni program. Nedvomno pa je ze danes, da je takoj po objavi nove ministrske liste splošna politična napetost znatno ponehala.
O	namerah Poincarejevih poročajo eni, da bo Poincare že v kratkem predložil zbornici svoj finančni sanacijski načrt, takoj nato pa, ko dobi za svoj načrt odobrenje parlamenta, bo poslal parlament na počitnice. Drugi zopet poročajo, da bo Poincare zakonodajno dobo parlamenta podaljšal za dve leti, da tako dobi čas za položno sanacijo franka.
V	ministrstvih opazujejo velike spremembe v osobju. Vsi znaki kažejo, da računa nova vlada z daljšo dobo svoje moči. Nasprotja skrajnih desničarjev in levičarjev nove vlade ne bodo tako kmalu omajala čeprav imenuje Leon Daudet v svojem listu Poincareja »žalostno postavo«, komunistična »Humani-te< pa mu Zeli, da bi se ga postavilo pred vojno sodišče, sestavljeno iz starih dobro oboroženih vojakov. NajrniljSe presoja javnost še Brianda. Ko se je ta po enem tednu zopet vrnil na svoje staro mesto, je naletel povsod le na vesele obraze v pisarnah. In prve besede zadovoljnega Brianda so bile: »Vse ostane pri starem!«
Gospode uradnike v finančnem ministrstvu pa čakajo težke ure. Začela se je energična vlada, kajti Poincare hoče do torka imeti svoj finančni načrt izdelan. Kako bo to šlo, se še ne ve, ve se pa, da pojde, če Poincare tako zahteva. Včeraj in predvčerajšnjim so bile važne seje v finančnem ministrstvu, na katerih so sklenili, da se morajo za letos predpisani davki neusmiljeno iztirjati.
Vnanja politika Francije se pod novo vlado ne bo spremenila, kar dokazuje že okol-nost, da je vodstvo zunanjega urada zopet v Briandovih rokah.
Politične vesti.
— Boj za beogradsko občino. Volilna bor-ba se je pričela s polno paro. Pristaši ministra Maksimoviča in pristaši Bobiča, dosedanjega županovega namestnika, so si poslali nepomirljivi nasprotniki, tako da sodijo mnogi, da je razcep v radikalni stranki neizogiben. O razkolu v stranki sami pa zaenkrat
še ne more biti govora, ker se tiče spoi šele voditeljev samih ne pa še mase pristasev A masa je nepreračunljiva, in ni nemogoče, da bo samo kakšna glava odletela, mase pa bodo ostale strnjene, okoli zmagovalca seveda. Čujejo pa se tudi glasovi, da je spor med Bobičem in Maksimovičem le viden izraz ne-
kega drugega spora, v katerem zastopa Bo-bič Pašiča, Maksimovič pa Pašiču nasprotno stran.
= Neokusna opazka. Kakor poročajo nekateri listi, je Stjepan Radič v svojem govoru na Grobniškem polju na jako neokusen način omenil tudi Slovence, češ, da so hodili na Dunaj le prosit in da so zato izgubili pol milijona svojih rojakov na Italijo. — Nam točno besedilo Radičevega govora ni znano, ampak če so poročila nekaterih zagrebških 1 isiov točna, moramo ugotoviti, da ni lepo komu očitati njegovo revščino. Res je, da nas je malo, res je tudi, da smo hodili na Dunaj prosit, neumestno pa je, da se nam očita nekaj za kar nismo mi odgovorni. G. Radiča pa bi vljudno vprašali, če niso tudi istrski in dalmatinski Hrvati hodili na Dunaj prosit, ker zdihujejo tudi oni danes pod italijansko vladavino. Mnogo vreden ni samo govorniški dar, ampak tudi dobra vzgoja.
1 o povemo s pripombo, če je Radič res tako govoril, kakor nekateri poročajo.
= Razpad narodnega bloka v Mariboru? Slovenec se je pretekli teden razpisal o razpadu narodnega bloka v občinskem zastopu v Mariboru zaradi mojega očitka na pretekli seji, kjer sem rekel, da tega bloka v zadnjem času že ni več bilo. Dr. Leskovar in dr. Lipold sta prepametna, da bi šla zaradi te moje opazke ali sploh narazen. Mojo opazko so vsi navzoči tako razumeli, da je za vsako koalicijo bistvo lojalnost. Po načinu razprave o mariborski hranilnici bi se pa dalo sklepati za neorijentirane ljudi, da tega bloka ali koalicije ni več. To je bilo rečeno v interesu politične morale. O hranilnici pa vsi vpijejo, kako slaba je in vendar vsi v vodstvo silijo. Tudi v tem oziru dokazujejo, da ni slaba.	Dr.	V.	Kukovec.
= Smrt poslanca. V soboto zvečer je umrl v Beogradu bivši radikalni poslanec in bivši poštni minister Žarko Miladinovič. Včeraj je bil pogreb. Truplo se prepelje pozneje v Miladinovičev rojstni kraj Rumo. Žarko Miladinovič je bil eden od najodličnejših elanov radikalne stranke. Bil je še za časa Avstrije eden od njenih najpogumnejših protagonistov, vsled česar so ga avstrijske oblasti ljuto preganjale. Z njim so izgubiti Srbi enega od svojih najbolj zmožnih voditeljev.
— »Rote Fahne« prepovedana. Minister za notranje zadeve v Nemčiji Kuk je prepovedal nadaljnje izhajanje glavnega glasila nemške komunistične stranke »Rote Fahne« v Berlinu. Kuk je že dolgo nameraval to storiti, povod pa je dobil, ko je »Rote Fahne« pred kratkim priobčila satirično pesem na Hindenburga. Ostalo nemško komunistično časopisje sedaj ljudo napada Kuka, imenu-joč ga »Potemkin-Kuk«, (Kuk je tudi -prepovedal vprizarjanje filma »Potemkin«) ter pravi, da je Kiik storil to na zahtevo fašističnih »Stahlhelnu organizacij.
= Spor med katoliSko cerkvijo in vlado v Mehiki. Na povelje vlade je policija v Mehiki zaprla dva Škofa, ker sta prebivalstvu prigovarjala, naj se ne pokori ukrepom vlade. Dalje je vlada prepovedala poučevanje verouka v vseh šolah. Tudi privatne šole ne smejo biti v dokali duhovščine. Do spora je prišlo zaradi ureditve agrarnih vprašanj.
= Potovanje čeških agrarecv v Beograd. Leta 1922 je obiskalo večje število jugoslovanskih poslancev Prago, kjer so bili gostje nad vse sijajno sprejeti. Sedaj se^ vrse razgovori o vrnitvi tega obiska s češke strani. Češki parlamentarci obiščejo Beograd okoli 1. oktobra. Pri tej priliki utegnejo češki parlamentarci obiskati tudi Bukarešto.
— Konec Ludendorifove slave. V svetovni vojni je igral general Ludendorff poleg Hindenburga na nemški strani odločilno in vodilno vlogo. Po vojni pa je ugled tega nekdaj skoro vsemogočnega generala naglo padal. Najprej ga je diskreditirala njegova zveza z nacijonalistom Hitlerjem, končno pa je prišlo še na dan, da je poskušal spraviti svoj denar iz Nemčije, da mu ne bi bilo treba plačali davka. Danes je mož osamljen.
— Finančni tajnik Zedinjenih držav v Evropi Finančni tajnik Zedinjenih držav Mellon bo obiskal poleg Anglije tudi ostale evropske države, ki imajo še kaj dolga v Ameriki Ko se je Mellon odpeljal iz Anglije v Francijo, so ga morali silno zastražiti, ker se je bal pri sedanjem nerazpoloženju Francozov napram zapravljivim in prešernim Ame-nkaucem v Parizu atentata.
—	Spor med Romunijo in Bolgarijo poravnan. Spor med Bolgarijo in Ruinunijo, ki je nastal po trditvi Rumunov zaradi vpadov bolgarskih komitašev na rumunsko ozemlje, je poravnan. Bolgarska vlada je poslala ru-munski vladi noto, v kateri zatrjuje, da bo komitaštvo na rumunski meji z energičnimi sredstvi zatrla in da bo obmejne straže poja-Eala. S to izjavo se je rumunska vlada zadovoljila.
= Za sporazum med evropskimi narodi. V
Franciji se je pred dobrim letom ustsnovi' pod predsedstvom bivšega ministrske®'11 predsednika Painleve-ja poseben odbor sporazum med narodi. Ta odbor se je sedaj razširil v »Zvezo za evropski sporazum - (i®" deration pour 1’entente Europeenne). ’ »Zvezi« delujejo najodličnejši francoski p°" litiki, n. pr. Loucheur, Bosel, Bonnet in drugi. Podobna »Zveza« se je ustanovila tudi ' Nemčiji, najprej med nemškimi par la men-tarči, danes pa šteje nemška - »Zveza« že visoko število jako odličnih mož. Obe »ZvezU, nemška in francoska, sta ustanovili slična udruženja že po mnogih drugih državah, i» Mos bodo delgati vseii »Zvez« že zboroval' v Ženevi, kjer bodo položili osnovo za sp#" šno evropsko zvezo, ki naj deluje skupno'1 Društvom narodov za pomirjenje v toliko sovražnih taborov razdeljene Evrope.
DZERDZINSKI.
O	malokaterem možu sedanjosti 60 mnenja tako deljena, kakor o ravnokar preminule® vodji ruskih komunistov Dzerdzinskem. Nihče pred njim še ni bil tako zelo osovražen kakor on in le malokdo je žel toliko priznanja kot on.
»Meč revolucije- ga imenujejo njegovi somišljeniki. »Junak oktoberske revolucije«, 1® naslov mu daje obsmrtni komunike moskovske internacionale. »Grozoviti rabelj«. pravico
o	njem protiboljševiški časopisi in pišejo, da njegova strahovita, krvava dejanja prekašajo grozovitosti francoske revolucije in strahovlado Ivana Groznega ter tatarskih kanov. Mr ■ Resnica pa je le ena. Gotovo je, da P Dzerdzinski poleg Lenina in Trockega najmočnejša osebnost ruske revolucije, ki se m<>; re v prvi vrsti zahvaliti energiji in neizprosni doslednosti Dzerdzinskega, da je bila zmago* vita.	.	.
Feliks Dzerdzinski se je rodil v Vilm *■ 1877. L. 1895 je vstopil v litavsko socialno demokratsko stranko. Od tedaj naprej je posvetil vse sile propagandi za socializem. Bil Je ponovno v ječah in pregnanstvu. Sedem let 3e bil pregnan v Sibiriji, iz katere je končno ubežal, pa se nato zopet naselil v Rusiji. Leta 1912 je bil obsojen na šest let ječe v Moskvi, j Tam ga je zatekla tudi januarska revolucija
1.	1917, ki ga je oprostila zapora. Vsega skupaj je 'Dzerdzinski prebil v ječi 12 let.
Ko so boljševiki osvojili vlado, se je I)zer- :: dzinski takoj pričel udejstvovati kot izboren organizator. Po Urickem in Volodarskem je J prevzel vodstvo Čeke, ruske 'policije.
Kot vrhovni ipolicijski načelnik in komisa®! za notranje zadeve je spoznal, da se je treba,s z brezobzirnimi sredstvi boriti za proletarsko diktaturo. V tedanjih časih, ko so demobilizirani milijoni preplavljali Rusijo, ropali i" pustošili, ko je grozila protirevolucija s Kol-čakom, Judeničem in Wranglom na čelu, tedaj se je njegova hipoteza obnesla, čeprav j® poteklo mnogo krvi.
Dzerdzinski je s skrajnimi, drakoničninii j sredstvi vzpostavil v Rusiji normalne razme-' re. Z nasiljem je izgnal iz Rusije nasilje, tako,
| da vlada v Rusiji danes mir.
I Ko je dovršil pri Čeki svojo nalogo, je |
prevzel komisarijat za gospodarstvo in nje- %
gova zasluga je tudi, da se je rusko gospodar-
stvo okrepilo. .	...	,	.
S svojo neizčrpno energijo je sovjekl siji mnogo koristil, enako je mnogo, zelo mno-go Škodoval njenim nasprotnikom, ki j m J # v Rusiji popolnoma iztrebil. Umevna so torej različna čustva ob njegovi emrti.
Truplo Dzerdzinskega je bilo izpostavljeno v palači strokovnih zvez v Moskvi. V znak žalosti so bile odpovedane vse predstave v gledališčih in druge ■zabave.
Vzrok smrti Dzerdzinskega še’ ni jasen-Oficijelen komunike pravi, da ga je zade« srčna kap, pojavili pa so se tudi glasovi, * je podlegel zastrupljenju. Baje so sjjvjetj-oblasti osumile par visokih sovjetskih ose nosti in jih aretirale.
II.	P.:
Znanstveno obratovanje in naši industrija.
Da se prisili take ljudi k vestnemu in učinkovitemu delu vporablja znanstveno obratovanje celo vrsto različnih kontrolnih pripomočkov in plačilnih sistemov s katerimi se preprečuje, da bi živel manj sposoben in priden človek na račun nesposobnih in delomrznih elementov kot se dogaja to v neštetih primerih tam, kjer se plačuje na primitiven način samo na podlagi golega delavnega časa.
Za one ljudi, ki se zanimajo za eno ali več panog človeškega dela, ne bi bilo umestno vpoštevati edino le sposobnost, temveč tudi zanimanje, ki je zelo vazen cinitelj pr. vsakem delu. Zato ne zadostuje, da » g paihoteTmika samo na splošno vprašrnije. za kakšen poklic je človek sposoben, tem ec vprašanje: za kateri poklic od onih, ki g* •zanimajo, bi bil v danih razmerah najbolj sposoben in pripraven.
S tem so bili načrtani v kratkih potezah vsi . oni pripomočki in vse one okolščine, ki omogočajo kensekventno uveljavljanje energetskega imperativa na polju proizvajalne teh-
11' Kakor so nasprotovali svoje dni delavci v svoii kratkovidnosti vpeljavi strojev ali pa
vozniki železnicam tako nasprotujejo tudi dane* razni oriviligirani in nepriviligiram, diplomirani in nediplomirani krog. taytortanu in psihotehničnim metodam
Svoje dni se je borilo delavstvo, proti vpe-
1	javi strojev ker so domnevali, da bo nastala
radi tega brezposelnost. Tako odklanjajo tudi danes nekateri elementi, ki niso zmožni misliti globokejše, nove, moderne delavne metode, češ da se bo zmanjšalo število P0'1'®," riih delavcev in da ostane del brez zasluz < če se vpeljejo Taylorove metode. S takim razlogi pride na dan lahko le neizobražen egoist, ki misli samo na svoje korito ne P'* na splošno korist in bodočnost. Z strojnim delom in taylorizmom se pač potreba ročnin delavcev tekom vpeljave zmanjša, ampak s hitrejšim in cenejšim proizvaj<mjem se produkcija poveča, postanejo nove in višje potrebe, kar ima za posledico nastanek novih panog in novih tovaren, za kar je treba z9' pet novih delavcev. Kar odpade vsled zvišanja ekonomije obratov, to najde posel in delo pr' razSirjenju obratov in ustanavljanju novih.
Drugi razlog s katerimi utemeljujejo nekateri konservativni elementi odklanjanje taj-lorizma je dozdevno »otopenje osebnosti«, ki je baje posledica zmehaniziranja dela. Pri tem pozabljajo popolnoma, da vrše sami dan za dnem vrsto več aQi manj zmehaniziranih opravil in da bi postalo življenje zelo mučno če bi ta avtomatičnost prenehala. Ta ra;/)]og, ki ima svoj izvor v nevednosti in pomanjkanju mehanično energetske izobrazibe »ima prav nobene podlage. Rezultat amehanizira-nja je ravno nasproten. Z zmehaniziranjem dela ki se doseže na podlagi neprestanega oonavlianja se izloči do gotove meje duševno sodelovanje. Duševno delo pa povzroča duševno utrujenost, ki je veliko bolj nepnirtM' ga značaja kot pa telesna. Ako delo m sme haniziirano mora zavest stalno slediti » včasih zelo napeto in mučno kar povzro . 1
leg telesne tudi duševno utrujenost, Če pa je	lavcev VveS'&o™^tnja^1	Je ;
delo zmehanizirano, vodi vse gibe in prijeme	uvedba znanst\enega
avtomatično podzavest. Zavest ostane pri tem več ali manj prosta ter vrši k večjemu splošno kontrolo pri delu. Človek vrši delo v tem slučaju čisto mehanično kol stroj, duh njegov pa se giblje lahko več ali manj svobodno po prijetnejših potih, kot pa so pota suhoparnega, vedno ponavljačega se delavnega procesa. Z zmehaniziranjem se zmanjšuje duševni in s tem celokupni napor, skrajša čas potre-; ben za delo podaljša prosti čas in olajša s lem življenje.	’	....
Vse dozdevne slabe posledice tajlor.zma rimajo svoj izivor v metodi sami temveč v gospodarski svobodi, ki dopušča eS°'s'1(''J.' posameznikom in skupinam v človeški dni ' da izrabljajo dobrine znanstvenega obra' nja skoraj izključno le v svojo konst^ ^ve(| mem se izrablja na ta način, <ta ^njža del a v-bi znanstvenega obratovanja ne y istem no dobo in da se ne x.vj^J°bratovaitija.
raamerju kot se zvtiša e.fek^uJi vgem enak
Tehnika je ne,v'™ rvnt'ivnini elementom,
aansa"»
egoistiuiim an u ge ima tehnika zaliva Tej svoji nevt nnpre<iek. Iznajdb tehnike se hti za svoj me<i seboj ,se pobijajoče armade poslužuje] miroljuben zemljedelec, ropar j nV v lonVd ec ra vn o tako kot mehanik, ki po-oraivlja avtomobil. Odklanjati letala zato, ker se meče iz njih v vojni bombe in izdelovanje ekrazita zato, ker se ga rabi za polnjenje granat je ravno tako bedasto početje kot odklanjati tajlorizem zato ker ga uporabljajo lastniki produkcijskih sredstev na račun (le-
vedliivo v polnem obsegu le v splošnem, kolektivnem gospodarstvu, je v interesu celokupnega človeštva.
111.
V naši industriji in o kakem znanstvenem obratovanju, o psihotehničnem preizkušanju delavnih 'kandidatov in o znanstveni izbiri Doklicov ne duha ne sluha. Za nemoč lU neuspeh domače industrije se navajajo najrazličnejši vzroki kot razne krize, visoke bančne obresti, odvisnost ob bank, visoki davki, carina itd. Pa tudi če bi odstranili te' deloma resnične in deloma le fiktivne v^’«; ke ne bi nič pomagalo iz enostavnega. Jso ka:	Produkti inozemskih tovaren, * n,vj.
znanstveno urejene in tajlorizirane ” .. ^0t manjših podrobnosti, bodo vedno ,c®>}eJvl }ta. produkti slabo organiziranih P« J? .	,
torih vlada	S-
njevske metode in jrjni transportom m canni.
Med merodajnimi faktorji nase industrije se dobi ljudi, katerim so imena kot iaylor,
Gilbreth, MiVnsterberg itd. popolnoma neznana; še bolj neznano pa jim je seveda znanstveno obratovanje in vse kar je s tem zvezi. So pa 'tudi ljudje, ki so slišali to a -ono o tem, pa stoje na komodnem stališču, da so te metode dobre le za Amerikance Nemce ne pa za nas. Za naše visoke šolt
znanstveno obratovanje in peihotetaika, 9 obstoja. Moramo počakati, da	i
JS} W, »I. P" « repubUkl U»
Štev. 185.
J&SCM	,\s-<*S(WSKS«ar^
EVROPA NA RAZPRODAJI.
V Franciji je nekdo izprožil misel, naj bi vlada prodala Zedinjenim državam otoka Martinique in Guadeloupe, ki ležita med severno in južno Ameriko ter bi prišla Zedinjenim državam zelo prav za regulacijo meje. Kot kupnino naj bi pa Amerika črtala francoski vojni dolg.
■»Boston Post« pa lansira predlog, naj bi Anglija odstopila Zedinjenim državam Kanado v poravnavo svojih vojnih dolgov in mogoče bi za to ceno Zedinjene države čr-wVVr-0pske dolgove sploh, omvlin °irei na k°bnu in Amerika se pri-mmrtvi P,revzame graščine, Evropejce pa svePto stvar “ PWea£ ie rWU‘tat ^ >>M
DRŽAVNO URADNIŠTVO ZOPER REDU K-UJ0 DRAGINJSKIH DOKLAD.
'Predvčerajšnjem se je vršila v Beogradu »eja vodstva saveza uradniških organizacij.
a seJi se ie med drugim poudarjalo, da so n*ere, ki jjih je podvzela vlada samo proti oficirjem, uradnikom in 'uslužbencem krivične, ker ni podvzela vlada ničesar, da bi pri-p1 tudi ostale državljane, da bi prispevali jp°s °bolus za poplavljence. Razven tega se Je grajalo, da ni statuiran termin, do katerega naj velja znižanje plač. Rečeno je samo,
hofeev^neu“i® P™?™?*?- Uradništvo pa „„	™eu>;do kdaj bo trajalo znizanje. Vec
nikl nl]V i® naglašalo, da izgubljajo uradih .J?“?®ia vse svoje pravice. Najpreje lai Podaljšam rok -za penzijo do 10 na r! nato jim je bila izplačana po dveh «un razlika med novimi in starimi plačami ‘ mesecev, sedaj se jim pa znižajo draginj-doklade. Padle so ostre besede zoper dosedanje vlade. Končno je seja sklenila poklati v zadevi k ministrskemu predsedniku !«^n° deputacijo. Na podlagi tega sklepa k	.	lla	včeraj štiričlanska deputacija
od	predsedniku. Zahtevala e
^ njega natančno navedbo'termina do kdai
vrš^n^Tse3,^ draghljskih doklad. Danes d saveza, na kateri se lbo skle-
podvzet7»?^' • Ukreilih' Uradništvo hoče podvzeti v zadevi .energične korake.
O-rpHn; ^ani ^-e s^’Cilla v soboto zvečer » *ja z\eza javnih nameščencev in vpo-vojencev za Slovenijo protestno zborovanje ''oper sklep vlade, da se znižajo državnim uslužbencem v prid poplavljencem s 1. avgustom draginjske doklade. Zborovanja, ki se je vršilo pri Mraku na Rimski cesti, so se udeležili delegati 28 včlanjenih društev. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da se Posluži državno uradništvo najostrejših sredstev. V znak protesta izstopijo državni uradniki iz vseh karitativnih, kulturnih in športnih organizacij in društev.
T Znlžailie uradniških draginiskih doklad
se izvede s 1 avgustom. V beograjskih urad inskih krogih se je govorilo in se deloma Še govori, da je radi tehničnih težkoč malo ver jetao, da bi se izplačala že s 1. avgustom kl^r m Y.radm:kom znižane draginjske do-
stei di ^ Jk Pa iZJavil tina»čni mini-,	.	,	-I	Potrebna navodila, da se znižaio
SSS fJ*l,’df s	t«k»	3
je sklenil ministrski svet, že prejel.
•?inAe prispevkov za poplavljenee. I)o edcerajsnjim je zbral »Rdeči križ« za poplavljence vsega skupaj 1,800.000 Din. Od te-
krali,in kraljica 1 milijon 200.000 Din. Kot se čuie i? vladnih krogov, se razdeli ta vsota med il pokra jip države.	P°Plavljence vseh
— Nobenih sprememb v nolitiž.,- . >,.■
V	-notranjem ministrstvu se	t
n.une)jN.tni u]ia,z 0 premeščenjih in’inieno-njih političnih uradnikov ne bo izvedel nistJt *,e za dijake strokovnik šol. Mi-
InprHf oaaLa1^^110 in industrijo je določilo , ! .1 “00000 D im za štipendije za dijake in-v ustrijsldh, rokodelskih in dingih strokovnih sol.
— Za pobijanje tuberkuloze. Ministrstvo narodno zdravje je nakazalo ligi za pobi-
Jatlie tuberkuloze subvencijo 50.000 Din.
. ~~ Redukcija srednjih šol. Prosvetni mi-”'®ter je vzpostavil posebno komisijo, katere nat. v ie< da izdela načrt za ukinjenje ne-
1	rebnih oddelkov in razredov na srednjih
šolah.
NARODNI DNEVNIK, 27. julija 1928.
Stran 3.
<‘ih	dijaški	kongres	v	Kar lov-
«tvorjen.’2o0t,i^"10 Poročali, v soboto svečano dežel delegati, k?0?i£e'Le 80 prihajali iz vseh Kongres je otvoril rekli’; £seS» skupaj 298. ze Pavle Popovič, ,ki je .najaSPV®'*6 nniver-seli, da se vrši kongres ral’ da on ve-
seli, da se vrši kongres	<la	ga	v«
tleh. Za njim je govoril inspefitor0a*ovati«kih
■slvu prosvete prof. Magaraševič, daijemiTlisl>’-nu jugoslovenskega ženskega društva
Atanaškovic. Velik ut is je napravil latinski govor karlovške teologične fakultete Miloša Parede. Zadnji je govoril generalni tajnik »International Študent Service-a« Hofenau. Njegov govor je napravil poseben ut is. Nato so zapeli vsi študentje »Gaudeamus igitur«. Po kongresu je bil slavnosten banket. Ob 5. popoldne so se pričele konference.
— Posledice poplav. V Baranji so se pojavili celi roji nenavadnih velikih komarjev. Njihov pik je zelo strupen. On enega samega pika oteče opičenemu vse telo. Kadavri Poginulih živali razširjajo strašen smrad.
— Velika vremenska katastrofa se je pripetila te dni v Rumuniji. Takozvana »vodena tromba« je uničila glasovito zdravilišče Buzias.
— Vročinski val v Ameriki zahteval že na stotine človeških žrtev. V Bostonu je umrlo vsled solnčarice doslej že nad <>0, v Newyor-ku 27, v Newyorku nad 50 oseb.
— Romunskega prestolonaslednika ni ugriznil stekel pes. Poročalo se je, da je ugriznil rumunskega prestolonaslednika stekel pes. Sedaj so izdali zdravniki buletin, da vest ne odgovarja resnici, temveč, da se je
nahajal pes samo v prestolonaslednikovi bližini, vsled česar je bil ta podvržen iz opreznosti lečenju po Pasteurjevi metodi. Njegovo zdravje ni v nobeni nevarnosti. — Za čudno nalezljivo morajo smatrati rumunski zdravniki pasjo steklino!
— Močvirska mrzlica v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Močvirska mrzlica na ozemlju ob reki Ohle se širi. Sedaj poročajo o slučajih iz reichenbaškega okrožja, iz poplavljenih pokrajin ob reki Peile, iz Liegnitza ter iz dolnješlezijskih okrožij Liiben in Glogau. V Lmigenbielau-u je obolelo na tej bolezni že nad 300 oseb. V nekaterih od omenjenih krajev razsaja^ poleg mrzlice tudi trebušni legar.
— Obsojen novinar. Pred subotiškim so-disčem se je vršila te dni tiskovna obravnava zoper novosadskega poročevalca lista >Bacsmegyei Naplo : Josipa Majorja. Tožitelj je bil novosadski župan dr. Milovan Milovanovič, kateremu je izrekla pred par dnevi njegova lastna stranka nezaupnico. Major je bil .napisal članek, v katerem je ožigosal (Milovanovičev© usodno delovanje. Zaslišane priče so potrdile žaljive navedbe članka v polnem obsegu kljub temu pa je verjelo sodišče nasprotnim trditvam tožitelja ter je obsodilo novinarja na mesec dni zapora in 2000 dinarjev denarne globe. Major je priglasil vzklic.
— Obsojen ruski oficir. Pred novosadskim apelacijskiui sodiščem se je končala 'te dn.i kazenska obravnava zoper ruskega oficirja-imvalida Gregorja Timotijeviča. Timoiijevič je ustrelil, kot smo poročali, lansko leto emigranta Kanarejka, ki je zvabil njegovo prijateljico v svoje stanovanje ter jo onečastil. Pred I. instanco je bil obsojen Timotijevič ra-ditega na 10 lel ječe. Apelacijsko sodišče je sodbo potrdilo. Timotijevič se je pritožil in zahteva, da ga sodi — rusko oficirsko sodišče.
— Hud jugoslovenski dezerter. Jugosloven-ski dezerter Anton Premrlič je zagrešil na Dunaju par kaznjivih dejanj radi česar je bil obsojen na 4 mesece ječe, po ječi pa izgnan. Kmalu pa se je vrnil na skrivaj na Dunaj, kjer se je skrival pri svoji sestri, ki ima 'tam gostilno. Ko je prišlo to policiji na ušesa, je odredila njegovo aretacijo. Ker ga policijski stražniki niso mogli nikjer 'najti, so preiskali v stanovanju vse omare. Končno so našli Premiiiiia vsega mokrega in tresočega se od mraza po .vsem telesu v ornarl za led. Premrlič se je' zoperstavil aretaciji z dvema železnima kljukama v rokah. Ko mu je zagrozil eden od stražnikov z revolverjem, ga je brcnil krepko nogo v trebuh. Pri tem se je samokres sprožil in krogla je težko poškodovala — stražnika. Končno so Premrli-ča obvladali in zvezali. Te dni se je zagovarjal radi javnega nasilstva. Izgovarjal se je, da je postal ob priliki aretacije zato tako besen, ker se silno boji priti v Jugoslavijo, kjer bo moral služiti kot dezerter par let preko običajnega roka. Obsojen je bil na 9 mesecev težke ječe.
— Misteriozen umor. Iz Prage poročajo: Veleposestnik grof Leopold Noetitz je našel v gozdu pri Dasnicah, nedaleč od svojega dvorca Perglas zogljenelp truplo neznane ženske. Truplo je bilo privezano k drevesu, poleg ženske je ležal nabasan revolver. Grof je obvestil orožniško postajo. Komisija je ugotovila, da gre za težak zločin. Žensko je nekdo privezal k drevesu, polil s petrolejem in zažgal. Truplo je bilo tako ožgano, da identitete ni bilo mogoče ugotoviti. Oblasti so podvzele energične korake, da se storilec eruira.
— Maščevalec svoje časti oproščen. Svoje-časno smo poročali o senzacionelnem umoru pariškega multimilijonarja, veleindustrijama in viveur-ja Lancelle-a, 'ki je ustrelil pod dramatičnimi okolščinami ljubimca svoje soproge letalskega oficirja Marge-a. Te dni je bila obravnava. Trajala je dva dni. Zanimanje za obravnavo je bilo velikansko. Na tisoče ljudi se je gnetlo okrog justične palače. Ljudje so plačevali za sedež v porotni dvorani tudi po 500 frankov. Mnogi so prinesli seboj hhino in pijačo za ves dan. ObteževalnT? za Lancelle-a je izpovedala njegova hišnica. Ta priča trdi, da se Lancelle ni nahajal v silobranu, temveč, da je na Marge-a, ki ga je zalotil v intimni situaciji s svojo soprogo ermostavno ustrelil, tako da je obležal pre-šestnik .na licu mesta mrtev. Druge priče so izpovedale za Lancelle-a ugodneje. Porotniki so vprašanje glede umora zanikali, nakar je bil Lancelle oproščen. Občinstvo mu je navdušeno vzklikalo ter ga je odneslo na ramah iz dvorane. Pred stanovanjem njegove nezveste soproge, ki leži bolna v postelji, je priredilo ljudstvo demonstracije.
— Divji z&pad v Bratislavi. Bratislavska kriminalna policija je aretirala te dni 10 glav ^roječo tolpo razbojnikov, ki so izvrševali Pa P0' teta ponoči po mestu roparske na-80 bil?n l‘°Parslta izsiljevanja. Njihove žrtve članov rVe{ill°ina šetalci na promenadah. Od n tki, pg.P^rske tolpe so trije trgovski pot-tehnik, ena 'n!ve'ti'' nameščencev, eden je Ijenih 9 slučiij!L8lužkillia- Doslej je ugotov-pa domneva, da ;^parskih napadov, policija go več zločinov. J0 topovi na vesti mno-
1»	£J£
Makanu in Tomescu je dobila še bolj drznega naslednika v osebi poglavarja roparjev Neculite. Neculita, ki poveljuje 15 mož bro-ječi, do zob oboroženi roparski tolpi, ogroža okolico Pitra Neani^L tupatam raztegne svoj pohod tudi v bistnsko okrožje. Te dni se je pojavil z oddelkom svoje tolpe pri belem dnevu v selu Golu. Po stari šegi so bili Niculita in njegovi tovariši preoblečeni v orožnike. Najpreje je izropala tolpa predstojnika občine in vaškega gostilničarja. Ko so se roparji v gostilni nekoliko pokrepčali, so obiskali farovž, zvezali župnika ter priredili gostijo in pijančevali do naslednjega jutra. Nato so odšli. Na cesti so srečali avtomobil.
s katerim sta se peljala dva angleška novo-poročenca na ženitovanjsko potovanje. Roparji so avtomobil ustavili, oropali novopo-ročenca vseh dragocenosti in celo obleke — slekli so ju do golega — in prisilili šoferja, da jih je peljal z avtomobilom v gozd, kjer so imeli svoje skrivališče. — Prebivalstvo živi pred Neculito in njegovo tolpo v neprestanem strahu. Tolpa vedno bolj narašča, kajti Neculita si je pridobil s svojo neverjetno drznostjo med zločinci velik ugled. Te dni je pobegnilo n. pr. iz sodnih zaporov v Pietra Neamtu 14 težkih zločincev z namenom, da bi se pridružili Neculitovi tolpi. Orožnikom se je sicer posrečilo, da so lopove pravočasno vjeli, toda Neculitovo tolpo samo zasledujejo doslej zaman.
— Iz velikomestne kloake. Te dni se je zagovarjata v Berlinu 55-letna lastnica salona za masažo Beatrice Bender radi sovodstva in drugih nravnostnih deliktov. Starikava žena je imela že dve leti razmerje z nekim
11	letnim dečkom. Dečka, ki je nezakonski sin ene od njenih uslužbenk je vzela že kmalu po njegovem rojstvu v oskrbo. Sprva ie izvrševala prostovoljno prevzete dolžnosti dobro. Dala ga je dobro vzgojiti ter ga vpisala celo v gimnazijo. Zdi se pa da je imela že več let glede njega svoje posebne namene. Od 7. leta dalje je moral biti deček pri masažah navzoč kot popreje njegova mati. Pozneje ga je pošiljala Bederjeva tudi k ljudem r.a dom. Obdolženka je zaslužila s tem, kot je umevno, mnogo denarja. Kot je ugotovila preiskava, je bila z vporabo dečka zadovoljna tudi njegova mati, ki je prejemala velik del denarja, ki ga je zaslužil deček. Ko je postal deček star 12 let, se je takrat 53-let-iia žena vanj blazno zaljubila in med njima se je razvilo intimno razmerje. V zaporu jo je napadel pravcati ljubezenski paroksizem. Noč in dan je krčevito jokala, besnela in zahtevala k sebi dečka. Svojo krivdo taji, ven-udar je bilo pa vse .dokazano s pričami. Obsojena je bila na 1 leto in 3 mesece zapora.
— General oblekel frančiškansko kuto. V bavarski trdnjavi Ingolstadt je zabeležila te dni katoliška cerkev dogodek, ki spada pač med najredkejše: Ekscelenca baron Reich-ling v. Meldegg, čigar ime je znano izza svetovne vojne, tekom katere je avansiral do generallajtnanta ter postal pozneje poveljnik trdnjave Ingolstadt, je pel novo mašo. Mladi 70-letni duhovnik je vstopil že pred leti v red sv. Frančiška ter se zove kot frančiškan pater Anastazij.
— Mussolini bo predaval na univerzi. Zupan mesta Peruggia in rektor tamkajšnje novoustanovljene univerze za inozemee sta naprosila Mussolinija, da bi se udeležil .slovesne otvoritve univerze. Mussolini je.izjavil, da se otvoritve ne more udeležiti, da pa hoče tekom leta enkrat na univerzi predavati. Predaval jia bo v »antičnem Rimu ob morju«. — Mussolini je »študiral«, kot znano v Švici, samo, da ne na univerzi,..
esje dobra inoKusna
cikorija
do^
Ljubljana.
1— Stanovanjsko sodišče v Ljubljani nam
pošilja: število prošenj za stanovanja je od dneva do dneva večje, dočim se vedno bolj krči število stanovanj, s katerim lahko razpo-
®tanovanjsko sodišče, ker se morajo po določbah zakona mnoga izpraznjena stanovanja prepustiti lastniku ali njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčeram za osebno prebivanje ali za razširjenje že obstoječega s*anovanja, mnoga pa se morajo izvzeti od omejitev stanovanjskega zakona (stanovanja v državnih ali samoupravnih zgradbah, v zgradbah milodarnih ustanov, invalidov, vojnih vdov, v zgradbah malih lastnikov itd.), zopet druga izvzeti od dodeljevanja, ker so namenjeni za prebivanje nameščencev trgovskih in industrijskih podjetij. Daslvavno sta lastnik in najemnik po zakonu obvezana prijaviti stanovanjskemu sodišču vsako stanovanje, ki je izpraznjeno, si stanovanjsko osdišče vendar ne prikriva, da se to vselej iie zgodi in da ostanejo mnoga izpraznjena stanovanja pokrita osobrto v slučajih, ko se s fingiranimi in protizakonitimi dogovori prizadetih strank (fingiran podnajem itd.) omogoči samolastna vselitev strankam, ki sploh nimajo pravice do dodelitve. V interesu pr'itilcev samih je. da stanovanjskemu sodišču vse take slučaje naznanijo. Pa tudi ostalo občinstvo se naproša, da stanovanjsko sodišče pri poizvedovanju glede izpraznjenih stanovanj podpira. Ker so mnogi mnenja, da so s lakirni prijavami zvezane sitnosti ali nevšečnosti, bo stanovanjsko so-disče preiskovalo tudi anonimne prijave. Stanovanjsko sodišče 1. stopnje v Ljubljani.
. T **es1 užri*nil kolesarja. V Rožni dolini imajo hudega psa, ki rad grize ljudi. Tako je te dni zopet in ponovno ugriznil nekega kolesarja. Psa je vzela oblast.
Nepreviden kolesar. Neki kolgsar je na
u novem obrežju zavozil v gručo otrok in enega med njimi težko poškodoval.
Nesreča v Dravljah. Pri bogatašu Po-gany iz Subotice uslužbeni šofer Bela Lieber je peljal v soboto Poganyjevo družino z av tom z Bleda v Ljubljano. Blizu gostilne »pri ‘ Pem Janezu« je privozil avtomobilu naproti delovodja Vehovec, ki se je nepravil-no peljal s kolesom po levi strani, šofer je s hupo opozarjal večkrat Vehovca, naj se izogne. Ta je to storil šele tik pred avtomobilom, ki se je tudi istočasno hotel izogniti kolesarju. Avtomobil je trčil ob kolo, s katerega je Vehovec tako nesrečno padel, da je dobil težke in nevarne poškodbe na glavi in po telesu. Tudi kolo je zelo poškodova-
no, avtomobilu pa se je ubila prednja šipa. Ranjenega Vehovca so pri »Slepem Janezu obvezali, Pogany pa ga je z avtomobilom od vedel v bolnico. Največ krivde pri nesreči ima pač Vehovec, ki je proti predpisom vozil po levi strani.
1— Sod z oljem. Trgovec Oroszy ima na Celovški cesti na nezaprtem dvorišču več sodov jedilnega olja. Ponoči se je priplazil tat, navrtaj sod in si natočil dobrega olja. Sod je puščal seveda naprej. Oroszy, ki ima 4i>00 Din škode, obljublja 2CO Din za izsleditev tatu.
1—	Tatvina v kopališču. Pri kopanju se rade pripetijo nesreče. Če kdo ne utone, mu je pa vsaj kaj ukradeno. Dvema dijakoma je bilo v nedeljo ukradeno okoli 100 Din iz garderobe v kopališču Koleziji. Dijaka sta c sumila tatvine nekatere postopače, ki so stikali po njihovi obleki.
—	Tatvina. Uršuli Meže v Črni vasi pri Ljubljani je bilo dne 24. t. m. ponoči iz spalnice ukradeno 300 Din, njeni hčeri pa 130 Din gotovine in dragocenosti v vrednosti 1000 Din. Tatvine je osumljena nek acigan-ka, ki se je prejšnji dan potikala krog hiše.
1— Policijska kronika. Policija je v nedeljo izvršila tri aretacije in sicer 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi izgreda in 1 radi pretepa. Zabeležila je 2 tatvini, 1 slučaj, ko je neki paglavec s fračo razbil šipo, 1 kaljenje nočnega miru, 1 neprijavljeno tekmo, 1 godbo brez dovoljenja, 1 prestopek železniških predpisov in 22 (!) prestopkov cestno 1' .linijskega reda.
Maribor.
m— VIII. redna občinska seja mestnega sveta mariborskega se nadaljuje danes dne 27. t. m. ob 5. zvečer v posvetovalnici mestne hiše.
m— Finančno ravnateljstvo v Mariboru razglaša': Dne 31. julija je zadnji rok za plačilo plačilne takse za II. polletje 1926. Kdor do tega časa ne bi plačal plačilne takse se kaznuje z denarno 'kaznijo v izmeri trikratne takse. Generalna direkcija v prihodnje ne upošteva več raznih izgovorov.
in— Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence je imelo pred dnevi svoj redni letni občni zbor. Iz posameznih poročil odbornikov je posneti, da je društvo prav agilno in nudi odpuščenim kaznjencem, ki pokažejo, da se bodo poboljšali tudi materijal-no in moralno pomoč. Društvo je imelo v preteklem letu 7701.43 Din dohodkov. Za predsednika je bil izvoljen direktor kaznilnice Niko Vrabl. Odborniki so ostali večinoma dosedanji.
ni— Svojo lastno mater je hotel umoriti z britvijo neki 16-letni fantiček, rodom Srbin. Bil je dolgočasa v Srbiji in sedaj se je vrnil čisto podivjan in pohujšan domov k materi v Maribor. Ker je bil zelo poreden in se je potepal brez dela okrog, ga je mati oštela. Zato je pograbil fant britev ter navalil na ■mater, ki se je komaj smrti rešila s tem, da je zbežala iz hiše. Sedaj razmišlja fant o svojem dejanju v zaporu.
BRUTAIiNO NASILJE OROŽNIKOV.
Pod tem naslovom priobčuje v »Večeru« cand. phil. Josip Vrana iz Bijelovara sledeči dopis:
V	zadnjem času se je pripetilo v bjelovarski okolici več tatvin in roparskih umorov. Pričakovali smo, od našega orožmištva, da bo napelo vse sile, da reši narod tatov in razbojnikov. Mesto tega pa so jeli nekateri orožniki uganjati nad Seljaki in meščani surova nasilja. V dokaz naj služi sledeči slučaj:
Te dni sem spremil nekega večera svojo sestro iz Letičanov v Prespo. Razstala sva se pri selu Grginca. Komaj sem se oddaljil par korakov od nje, sem zagledal pred seboj v razdalji kakih 20 korakov nekega seljaka ter narednika Šikiča .s tremi drugimi orožniki. Par korakov za menoj sta šla dva seljaka iz moje vasi.
Vsi štirje orožniki so bili vinjeni. Ko so me zagledali, so nabasali puške. Narednik je zakričal: »Kako se zoveš?« Ustavil sem se ter jim povedal svoje ime. Ko sem hotel iti dalje, so zakričali orožniki: »Stoj!« Narednik je nameril pri tem name s puško. Seljaki, ki so me poznali, so takoj izjavili, da nisem v nobeni zvezi z razbojniki, ki so skriti, kot se govori, v bližnjem gozdu. Kljub temu so me orožniki zvezali kot navadnega zločinca. Iz narednikovih ust pa se je ulila name cela ploha brezobraznih in žaljivih izrazov. Med drugim mi je dejal, da bi me ubil kot psa, če bi ne 'bilo prič. Ko sem protestiral proti brutalnemu postopanju in protizakoniti aretaciji mi je zapretil z batinami. Uklenjenega so me peljali skozi domačo vas. Prosil sem jih, da me peljejo domov, Tam so mi prepovedali govoriti .s atarili in ko so stariši zoper aretacijo protestirali, s0 jim orožniki brutalno zapovedali molčati, šele okrog polnoči so me predali v zapore sodnega stola v Bjelo-varu. Da opraviči svoje dejanje, me je narednik obdolžil, da sem nosil razbojnikom hrano. Razume se, da je vrglo državno pravd-ništvo ovadbo brez nadaljnjega v koš ter me izpustilo tna svobodo.
Proti nezakoniti aretaciji in brutalnemu postopanju orožnikov sem vložil ovadbo. Žalostno je, da se taki slučaji še vedno dogajajo.
DOPIS.
\ idem-Krško. Petdesetletnico službovanja je ohhajal dne 25. julija 1926 g. Franc Vid-mar, sonc i tat tor v pisarni dr. Ivana Dimnika, odvetnika v Krškem. Rojen 28. januarja 1849 x !• :	nu Pri Gorici je po do vrženi ljudski
soli hodil v gimnazijo v Gorici. Izstopivši iz tretjega gimnazijskega razreda je odšel v ‘Kranj, kjer se je izučil klobučarstva ter je bil klobučarski pomočnik pri Alojziju Pefniku v Kranju. S 25 julijem 1876 je vstopil kot pisar v, odvetniško pisarno dr. Janeza Mencingerja v Kranju. Ko se je leta 1882 preselil s svojo pisarno v Krško, se je preselil ž njim tudi
Uprava ..Narodnega Dnevnika
prodafa
makulaturni papir
kg Din 4*50.
Najboljša, rajcenejSa kolesa in Sl* alni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Gritzner, Adler, Phdnix
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. • Večletna garancija.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . PUB1EP*
Josip Peteline, Ljubljana
NARODNI DNEVNIK, ‘27. julija 1926.
i	———— rnrnimmmmmmmmmmmamma———
Stran 4.
njegov uradnik g. Franc Vidmar. 30. aprila 1888 se je poročil s svojo sedanjo ženo Marijo roj, Volčanšek ter si ustanovil prijeten dom na Vidmu. V srečnem zakonu je bilo rojenih
9	otrok, od katerih jih živi 8. Vse je dobro preskrbel: starejši sin Ivan je vladni tajnik v Brežicah, Franc je bančni dirigent pri Trgovski banki v Ptuju, Slavko je stavbeni tehnik v Murski Soboti, Netko je trgovski so-trudnik, hči Marija je poročila davčnega nad-upravrtelja Franca Žagarja v Ljubljani, Ton-ka trgovca Seršena v Veržeju pri Ljutomeru, Anka usnjarja in posestnika Ferdo Rumpre-preta v Krškem, Jožica je poštna uradnica v Brežicah. Ko je prevzel dr. Dimnik leta 1911 odvetniško pisarno od dr. Mencingerja, je ostal g. Frane Vidmar v pisarni kot -solicita-tor, kjer službuje še danes vestno in marljivo kljub svojini 76 letom. Od leta 1903 je tajnik videmske hranilnice in posojilnice ter je že blizu 10 let tudi tajnik občine Videm. Delaven in pošten mož je tudi vesel družabnik in dober pevec. Pel je prvi tenor v narodnih pevskih društvih v Kranju in Krškem ter ga visoka starost ni zmogla, da bi še danes ne zapel v veseli družbi ali v pevskem zboru. Vrlemu možu kličemo: še mnogo leta!
Šport.
Nurini zopet premagal Widcja. V finskem mestu Abu je Nurini vnovič porazil Wideja in sicer v teku na 1500 m. Nurmi jih je pretekel v 3 : 54.9, 3 : 55.6. Tem odličnim uspehom sla se v Kopenhagenu prav zelo približala Šved Sjogren v 4 :00.7 in Danec Larsen v 4 : 02.2 (danski rekord).
Novi češkoslovaški rekordi. Pri večernem mitingu SK Židenice v Brnu je tekel Šindler 600 y v 1 : 16.5 in s tem potolkel Riedlov rekord za 0.9 sek., Strnište pa je zboljšal Dr ozd o v rekord na 1320 yardov za 4.3 sek. na
3	: 13.9.
Ob zvokih godbe čez Kanal. Angležinja Mercedes Gleitze, ki je tudi med tistimi, ki hočejo letos preplavati Kanal, si je izmislila originalno sredstvo, ki ji naj preganja dolgčas pri dolgotrajnem plavanju čez sloviti Kanal. Na čolnu, ki jo bo spremljal, bo namreč orkester, ki ji bo « svojo godbo krajšal čas. Ob istem času, ko bo odplavala mis Gleitze iz Folkestone na angleški strani, bo stopila v trud Ederle, ki bo poskusila svojo srečo v morje na francoski obali Amerikanka Ger-n a sprotni smeri.
Borba dveh amerikanskih matadorjev. Amerikanski olimpionik Scholz je zmagal v
mednarodnem mitingu v Eaet Orange v ieku na 220 in 100 y. Njegov najnevarnejši nasprotnik je bil bostonski dijak Frank Hu6sey, znan po svojih zmagah nad Houbenom; Scholz ga je v grandioznem finisku potolkel v 10 sek.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 26. julija 1926.
Blago: Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjeni, primerno suhi, ravno odžagani, od 8 do 12 m, fco vag. meja, 6 vag. den. 300, bi. 300, zaklj. 300; deske (smreka, jelka), 25 mm,
4	m, III. in podmerno blago, fco vagon meja,
1	vag. den. 440, bi. 450, zaklj. 440.
Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 195, zaklj. 194.
BORZE.
Zagreb, dne 26. julija. Devize: Ne\vyork ček 56.467—56.767, London 275.05—276.25, ček 275.037—.276.237, Pariz 146—148, Praga 167.38—168.38, Berlin 1349.10—1353.10, Dunaj 799.40—803.40, ček 799.50—803.50, Milan 187-1188.20, Curih 1094.80—1098.80.
Curih, dne 26. junija. Beograd 516.625, LoLndon ‘25.1225, Pariz 13.30; Praga 15.30, Milan 17.075, Berlin 122.95, Dunaj 73.0375, Sofija 3.72, Budapešta 0.007230.
zakonu o zavarovanju delavcev in kako mora čan postopati ob obolenju ali nezgodi in porodu, da pride najhitreje do svojih pravic. V knjižici se nahaja tudi tabelaričen pregled prispevkov, na podlagi katerega vsak delojemalec ugotovi koliko mu sme delodajalec odtegniti na prispevkih za bolniško zavarovanje, borzo dela im delavsko zbornico ter koliko mora delodajalec sam plačati. Ker je knjižica zelo praktična in neobhodno potrebna za vsakega delavca in delodajalca, jo vsem prav toplo priporočamo. Naroča se: Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6-II in stane Din 10.—.
DIJAŠKI VESTNIK.
Simpton boljših moralnih načel mod slovenskim dijaštvom, II. del. Kakor je poročal neki ljubljanski dnevnik, (SSLU ga menda smatra za svoje edino glasilo), zastopa Svet slušateljev ljubljanske univerze in slovensko dijaštvo na dijaškem kongresu jurist Vekoslav Iskra. Na to opozarjam vse dijaštvo, zlasti pa ono, ki je julija i925 trpelo preganjanja v-sled suma klerikalizma in komunizma, kakor tudi ono, ki je novembra 1925 glasova-
lo	za Listo delovne mladine« ipri volitvah v SSLU le pod pogojem, da Iskra na noben način ne pride pri reprezentanci ljubljanske univerze v poštev. — Ciril Kočevar, stud. phil.
To Id ono.
Štev. 1S5.
ta dvojnik telo pod gotovimi pogoji, ki nam jih je povedal Coue, zakaj od stališča je odvisno, da vpliva avtosugestija. Treba je, da eliminirano umstveno voljo, ki se je zapletla v svojo lastno dialektiko ter vplivala kvarno na zdravje.
Coue je skušal nejavedno fantazijo zavedno voditi (kar je s stališča logike pravzaprav protislovje), prepričan, da nastrotuje volji, da bi človek ozdravil nezavedno domišljijo, ki preprečuje proces ozdravljenja. Torej proč z vsakovrstnimi simpomi bolnikov, on bolnikov ni niti poslušal, znal jih je odvrniti od pozornosti nanje same, sedeli so pred njim na šolskih klopeh z zaprtimi očmi. Kot litanije se je culo mrmranje: »Od dne do dne mi gre v vsakem oziru bolje!« Ko so odprli zopet oči, so se jim svetile veselo kot otrokom, ki so dobili lepo darilo. Dočim je preje preprečevala ozdravljenje podzavedna domišljija, jim je hotel vliti v neke vrste »te--rapevtičnem furorju« ozdravljajočo domišljijo v večji dozi. Domišljija naj bi premagala voljo.
Zunanjost glasovitega terapevta je bila neznatna, provincielna. Imel je majhne bodeče, kljub teinu dobrodušne oči. Vedno pripravljen pomagati, je hodil od enega bolnika do drugega. Kadar je ljudem sugeriral je bil energičen, toda že v naslednjem trenutku mu je igral okrog ust prijazen usmev. Vsako pri4 pisovanje nadnaravne moči njegovi osebi je ogorčeno odklanjal. Če kak bolnik ni hotel verjeti, da se je sam pozdravil, se je pojavila na njegovem obrazu jezna rdečica. Ko je obhodil vse bolnike, se je vsedel na stol. Nosil je široke čevlje z zaponkami. Pušil je cigareto za cigareto. Na stolu sedeč je harangviral vse svoje pacijente z besedami: »Vous aller mieux digerer vous n’aurez plus de mal dans les intestins, moius de craehat« ... (Bolje boste prebavah, nobenih bolečin ne boste imeli več v drobu, manj izmečka boste imeli...).
Za kratek čas.
Pobožna gospodična pri »povedi: »Včasih se ogledujem naga v zrcalu in vidim, da sem lepa. Ali je to greh, prečastiti?«
»Ne, temveč samo zmota.«
Dunajski pisatelj je dobil od tovariša dve zaušnici. »Sedaj se morate sabljati z njim,« so mu svetovali od vseh strani. »Zakaj? Dobil sem dve zaušnici, ali mislite, da to še ni zadosti?«
Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce. Od ustanovitve osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ukinitve prejšnjih bolniških blagajn pa do danes niso imeli ne dolojemalci ne delodajalci nobenih pravil, iz katerih bi mogli dobili vsa . j pojasnila glede dolžnosti in pravic, ki jih ima- ! j jo napram uradu za zavarovanje delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev je po svojem sestavu za lajike nerazumljiv in je tudi sicer nepregleden, ker ne vsebuje praktičnih primerov in nasvetov. Vsemu temu odpomore od Strokovne komisije za Slovenijo založena brošurica »Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami uradnih tiskovin", ki jo je spisal Josip Bole, uradnik O. U. Z. D. v Ljubljani. Kakor že naslov brošure pove, je v isti praktično razloženo vse, kar mora vedeti član okrožnega urada (zavarovanec) in njegov delodajalec. Med drugim je v brošuri tabelarično navedeno, koliko znašajo posamezne podpore po
MOJ OBISK PRI COUE-U.
Rudolf Grossmann piše v »Berliner Tage-blattu«:
Pred pičlim letom dni sem imel priliko prisostvovali v Nancy-ju sugestivnim zdravljenjem pred kratkim umrlega Coue-ja. •
O njegovi metodi se je že mnogo pisalo in | jaz bi omenil tu samo par besed nezavednem in o svojih osebnih utisih.
Znanstveni nazori se izpreminjajo. Tudi že , med eksaktnimi zastopniki znanosti se naj- , dejo posamezni, ki vpoštevajo duševnost. To je prinesel s seboj povojni čas, čas razkosanja, uničevanja, čas protez. Preveč zavedni racionalist, ki mu je postalo življenje vsled sistematike ter dosedanjega absolutista inte-lekta preozko, si je ustvaril neke vrste protezo nezavednega, ki mu je s svojo navidezno nelogičnostjo rešilni angelj. Umetniki so to že davno spoznali. Kraus je imenoval možgane dvojnika, ki si ga je organiziralo telo za združitev vseh specielnih energij, ki jih je samo zmožno, sedaj naj pa organizira obratno
m
Bil sem tudi lačen, toda Maud me je zaman poskušala pripraviti do tega, da bi jedel. Dremal, sem, usta polna živeža. Zaspal sem, ko sem nesel živež v usta, in ko sem se zbudil, sem videl, da ga še nisem prinesel tja. Bil sem tako silno zaspan, da me je Maud morala držati na stolu pokonci, da me močno gu-ganje ladje ni vrglo na tla.
•Kako sem prišel iz. kuhinje v kabino, sam ne vem. Bil sem kakor mesečen. Maud me je ■vodila in podpirala. Zavedal se nisem ničesar, dokler se nisem prebudil sezut v postelji. Bil sem ves tid in šepav in sem zakričal bolečin, ko se je rjuha dotaknila koncev prstov.
Jutro očividno še ni bilo napočilo; zavoljo tega sem zaprl oči, da bi zopet zaspal. Nisem vedel, v resnici pa sem prespal ves dan in je zopet bila noč.
Zopet sem se zbudil nevoljen, ker nisem mogel boljše spati. Užgal 'sem 'užigalico ter pogledal na ure. Kazala je polnoč. In jaz nisem pred tremi odšel s krovai Bil bi v veliki zadregi, če ne bi bil uganil, kako je bilo. Ni čuda, ko sem tako .pretrgano spal. Spal sem pa štiriindvajset ur. Nekoliko časa sem po-| slušni gibanje ladje, šumenje anorja in pridušeno žviž-
ganje vetra na palubi; nato pa sem se obrnil in sem mirno spal do jutra.
Ko sem se ob sedmih prebudil, ni bilo Maude; menil sem, da pripravlja v kuhinji zajtrk. Ko sem stopil na palubo, sem videl, da Duh dobro vozi. Toda v kuhinji nisem našel Maude, dasi je ogenj gorel in voda vrela.
Našel sem jo v medkrovji: poleg Larsenove postelje. Pogledal sem ga, tega moža, ki je bil zagnan
z viška življenja v nesrečo, da bi ga živega pokopali. Na njegovem brezizraznem obrazu je bilo videti neko olajšanje, ki je bilo docela novo. Maud me je pogledala in jaz sem jo razumel.
»V viharju mu je ugasnilo življenje,« sem rekel. /Vendar še živi,« je odgovorila in iz njenega glasu je zvenela neskončna vera-»Premočan je.«
»Da,« je rekla. »Sedaj mu ne dela več težav. Svoboden duh je.<	. 1	•
»Res je svoboden duh,s« sem odgovoril, jo prijel za
roko in peljal na palubo.
(Konec sledi.)
Jack London:	134
Morski vr«gr-
Veter je ves dan počasi in trajno naraščal. Duh je še vedno drvel naprej s toliko hitrostjo, da sem bil prepričan, da vozi enajst vozlov na uro. Vozili smo predobro, da bi odnehal; bil sem pa ves izmučen, ko se je znočilo. Dasi sem bil jako močan, je bilo šestintrideset ur trajajoče krmarenje konec mojih moči. Maud me je prosila, naj ladjo ustavim; vedel pa sem, da bi bilo •to nemogoče, če bi veler tekom noči tako naraščal. Zaradi teme sem vesel, hkrati pa tudi nerad začel ustavljati ladjo, ko se je začelo temniti.
Nisem pa pomislil, kako ogromna naloga za enega človeka je zavijanje treh jader. Hitro vozeč pred vetrom nisem vpošteval njegove moči. Ko pa smo jeli bolj počasi voziti, sem na svojo žalost doznal, močno je vlekel. Veter je onemogočal vsak moj napor, mi trgal jadrovino iz rok in v enem hipu podrl vse, kar sem bil dosegel z največjim, deset minut trajajočim naporom. Kri mi je tekla iz vseh prstov in nohti so bili odlomljeni. Jokal sem v temi od bolečin in popolne izmučenosti; skrivaj, da me ne bi Maud videla.
I
M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naJftlrteJSI in najokusnejši na« mizni kis Iz vinskega kisa.
3T ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 VC
Tehnično ln hlglj enlčno najmoder-neje urejena kis ar na v Jugoslaviji^
Pisarnai Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstropje,
C*
» * .■-i-firr-.... . . i,-r-nr II
$t&K$m$mX$mXKttKKXK*XKKXXKK
TISKARNA .MERKUR"
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 332.	TELEFON ŠTEV. 332
Se priporoča aa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Ekonom in lesni manipulant
28 let star, neoženjen, govoreč več jezikav, išče primernega mesta. Zamore položiti tudi ,50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista pod »Stalna služba«.
Znižane cene in na j več je skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih fitrojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko.
^TRIBUNA", F. B. t
tovarna dvokoles In otročkih vozičkov. LJUBLJANA, Karlov«!** cesta 4.
Oglašujte v „Hargd. Dnevniku !
Stekleno
strešno opeko tmaj< no v zalogi Združen karne d. d. v Lju
Krasne dekoracijah«
patent-divane
v plišu vam nudi izredno poceni Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled!
merica
proti stalni mesečni plači se išče za parno pralnic"; Informacije se dobe	•
24. 1. m. na Miki"3 cesti 20, soba 23&.0< , ,V do 13. ure, kjer ]e JV vložiti pismeno -proftBJ zahtevkom plače.
Volna in bombaž
zn strojno pletenje in akovrstna ročna dela ee :bi v veliki izberi in po ijnižjih cenah pri Kare) relogu, Ljubljana, Gospo-
Mali oglasi
na Dla 1
VMolfova 1/11.
56.
Telef
Izdajatelj in odgovorni urednik JOŽE PETRIČ. - Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.