Želja
Oblaček bil bi rad neba,                  Pot daleč bi me vodil moj,
Da gledal v lice bi zemlje                Zrl tuje mesto, tujo vas
In dežek, ki ji cvetje da,                 In sliko nosil bi s seboj:
Rosfl na dole in vrhe.                     Domače zemlje živi kras!
Obraz bi zemlji vedno cvel             Postal pod nebom bi, glasno
Prepoln vijolic,zvončkov,rož,          Zaklical, kot ne morem zdaj:
Zato bi mene rad imel                     O, glejte verno sliko to,
Otrok in starec vsak in mož.           Ki kaže moj vam rodni kraj!
l                —n—