PoStatna DtaCaaa T totovti.
Leto X, št. 283
Ljubljana, top k 3. decembra 1929
Cena 2 Drn
Naročena zoa&a mesečno 25 Din, M inozemstvo 40 Dia.
Uredništvo: LlubUana. Knafljeva obča 5. Tetefoo Ste*.
3122. «23, 3124. 3125 k) 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teielon
št. m
Celje: Kocenova aL 2. Telefoc Stev. 190, Rokopisa se se vračajo. - Oztasa po tarifo.
Upravniitvo: Dntoliana, Prešernova B 54.
Teleion št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. faseratnf oddelek: U ob Dana. Prešernova
ttMca i- Te leto« št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta
št. 13. Telefon št <55 Podružnica Celle: Kocenova ali ca §t 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: U»bl|ana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wiea Nr. 105241
LJubljana, 2. decembra.
Vsa Jugoslavija, ves naš narod je
proslavil včerajšnji svoj praznik z izredno svečanostjo. Kar smo v nedeljskem uvodniku konstatiraii. to se je pokazalo ob tej priliki tudi na zunaj: nov val optimizma in nade struje v dušah in srca bijejo močnejše. Iz vsen manifestacij, govorov in izjav odseva ista misel, in ideali onega prvega našega 1. decembra pred enajstimi leti, ki so se zdeli lani ob desetletnici države SHS pokopani, se vračajo in vzbujajo jiove tvorne sile k novemu delu.
Tudi zunanji svet se zaveda, da je v Jugoslaviji državna in narodna misel znova ojačana in da se vedno tvomejse uveljavlja v smislu konsolidacije nase države. Posebno naši prijatelji, na za-padu in na slovanskem severu, ki živijo pod režimom močne demokracije, z radostjo priznavajo, kako se je z jugoslovensko politiko naše države oja-čal v zadnjih mesecih tudi ugled naše Jugoslavije v svetu. Francoski, češki, poljski listi priznavajo, da se je v njihovih državah kritično in z nekako bojaznijo motrilo stanje, ki je nastopilo s 6. januarjem, a tem zadovoljneiše pristavljajo, da so objektivni opazovalci naših notranjih razmer mogli opaziti na vseh poljih našega državnega življenja nove konsolidacijske težnje in uspehe, ki celo optimiste presenečajo. Iz prijateljskih ust čujemo krepke besede zaupanja in vere, a tudi nepriiateljski svet se ne upa več nam zvoniti k pogrebu, kakor je to še pred letom dni s takim samozadovoljstvom delal. Ni dvoma, ob svoji enajstletnici stoji Jugoslavija močnejša in uglednejša pred svetom, kar nas more navdajati le z iskrenim veseljem.
Dva dogodka včerajšnjega dne pa še posebej zaslužita, da jih zabeležimo. V Zagrebu je nacijonalna akademska omladina povodom razvitja zastave Jugoslovenske akademske čitalnice pod zaščito kralja in ob navzočnosti predstavnikov najvišjih državnih oblasti ter vseh treh jugoslovenskih univerz pro-klamirala program svojega narodnega dela- Ta program ima za osnovo načeia integralnega jugoslovenstva, izražena v besedah: en narod, ena kultura, en jezik, eno pismo, en pravopis, ena znanost. ena književnost, enotno kulturno področje. V socijalno - gospidarskem oziru jugoslovenska omladina v polni meri usvaia spoznanje, da brez mate-rijalne kulture tudi ni duhovne kulture in da se mora socijalno vprašanje, ki je narodno vprašanje, reešvati v duhu one humane etike, ki ne dopušča niti razorne razredne borbe, a tudi ne premoč kapitala nad delom. Z zanosom ie proglasila nacijonalna akademska omladina boj mržnji, zavisti, defetizmu in separatizmu, a glavno sredstvo ji bo pozitivno delo, vršeno z žarom srca in ljubeznijo duše. Zastopniki najvišjih i'č-nih zavodov v državi so ia program svoje omladine blagoslavljali v značilnih govorih in reprezentant ljubljanske almae matris prof. Kušej ji ie zakMcal: »teneatis frontem!« Držite sedaj fronto, ne umaknite se, od besed treba k dejanjem. Prisege na program iugoslo-venske nacijonalne omladine v Zagrebu se je udeležilo tudi okrog 400 akademikov iz Ljubljane.
Pričakovati smemo, da bo sedaj pričel v vsej Jugoslaviji nov živahen ©mladinski pokret. ki bo navezal na najlepše tradicije predvojne nacijonalne omladine.
Drugi lep dogodek se je odigral v Beogradu. Tam je pred velikim avditorijem narodnega občinstva, obdan od predstavnikov vlade tn voditeljev Sokolstva, starosta Jugoslovanskega sokolskega saveza E. Gangl, svečano proglasil pričetek sokolskega zletnega leta, ki bo kulminiralo v glavnih dneh II. jugoslovenskega vsesokolskega zieta v Beogradu 27.. 28. in 29. junija 1930. Pri tej priliki je imel g. Gangl velik govor o pomenu sokolske ideje in sokolske vzgoje, katere glavni in najvišji cilj je postaviti na temelj trajnosti preporod našega naroda in vzgo.iti novi tip Jugoslovana in Slovana, kateremu ie sreča domovine prvi ukaz. Sokolsko leto je v resnici velepomembno za Jugoslavijo, ker je njena osnovna ideja tudi sokolska ideja in ker e sokolstvo že pred ujedlinjenjem, a še bolj po ustanovitvi naše države bilo vedno glastrk nekompromisne narodne in državne ideje, glasnik, a tudi cesto mučenik, vedno pa do samožrtvovaaja odločen boritelj.
Letošnji prvi december nam je pokazal, koliko je pozitivno tvornih sil v našem narodu in kako osvobodilno na duhove deluje čist nac\,cnaini program. Razvita ie zastava Jugoslavije in od vseh strani se zbirajo novi voj-ščaki in novi delavci za njen dobiobit in napredek, povsod se shajajo nove tvorne sile in vidi se, kako nepremagljivo je zasidrana nacijonalna in državna misel y duši celokupnega naroda.
Ozadje italijanske kampanje proti Borova
Ostri bolgarski odgovori na italijanske napade - Konflikt med Burovom in poslanikom Vlkovom
Sofija, 2. decembra M. Bolgarski tisk je zelo ogorčen zaradi napadov italijanskega tiska na bolgarskega zunanjega ministra Burova. Vsi listi zavračajo napade »Gior-nale d' Italia« in naglašajo da bi Italija rada odstranila Burova kot zunanjega ministra, da bi spravila na to mesto svojega zaupnika. Fašisti Burovu naibol' zamerjajo, ker ignorira bolgarskega poslanika v Rimu generala Vlkova, s katerim sploh ne občuje, marveč opravl:a vse službene posle s po-slaniškim tajnikom Stojilovom. Na drugi strani pa domnevajo bolgarski listi, da hoče Italija s svojimi napadi na bolgarskega zunanjega ministra samo prikriti svoie postopanje v reparaciiskem vprašan:u. pri katerem zavzema Italija vse prej ko Bolgariji naklonjeno stališče, kar pa seveda skuša italijanski tisk prikriti in maskirati z napadi na Burova. List »Sofija« naglasa, da Italija tokrat ne bo uspela, ker je njeno* prijateljstvo« že marsikomu na Bolgarskem odprlo oči in se pričenja Bolgarija polago-
ma zavedati, da pota, po katerih je iodila doslej, niso bila na'boljša in napravita ejša.
Sofija, 2- decembra. AA Vsi jutranjiki se baviio s pisanjem italijanskega poluradne-ga lista »Giornale d' Italia< proti ministru Burovu. Ves tisk ostro reagira proti temu pisanju. Nekateri listi poudarjajo, da ie precej prozorna namera Ita1 ie. da odstrani Burova, na kar bi spet r )kazala svojo naklonjenost. Čudna je hrabrost poluradnega italijanskega lista, ki se hoče pokazati velikodušnega na stroške ministra zunanjih zadev. Nekateri listi naglaša'o, da izvira to pisanje in to stališče It3li:e iz delovanja bolgarskega poslanika v Rimu generala Vlkova, katerega minister Burov ignorira. Drugi listi sodijo, da ie vsa kampanja prav za prav samo eno izmed sredstev za opra-vičenje stališče Italije v vprašan;u reparacij ki ga ni moči stvarno opravičiti. Tu bi bila prilika, da Italija de'ansko pokaže svoio naklonjenost Bolgarski.
Lepa proslava 1. decembra v inozemstvu
Praznik ujedinjenja so proslavi1! Jugcslcveni tudi y tujini -Simpatični odmevi v inozemskih listih
Beograd, 2. decembra r. Proslava 1. decembra se je svečano vršila tudi povsod v inozemstvu, kjer so naša diplomatska zastopstva ali večje jugoslovenske kolonije. Povsod so se Jugosloveni na ta dan z veseljem in ljubeznijo spominjali svoje domovine, ki si tako odločno utira pot v lepšo bodočnost.
Dunaj, 2. decembra. 5. O priliki včerajšnje proslave velikega narodnega praznika osvobojenja in ujedinjenja Jugoslovenov, so imeli rimokatoliki in pravoslavna cerkvena občina cerkvena opravila, ki jim je prisostvoval tudi naš dunajski poslanik Miloje-vič, osobje poslaništva in našega konzulata ter celokupna jugoslovenska kolonija. Po službi božji se je vršilo v dvorani pravoslavne cerkvene občine sprejemanje čestitk. Goste je pozdravil predsednik »Juga« g. Si-mič. Zvečer je bila v hotelu »Continental« velika zabava akademske omladine, ki jo je priredilo društvo »Sloga«. S tega jugoslovenskega večera na Dunaju sta bili odposlani brzojavni brzojavki Nj. Vel. kralju in mestnemu zastopniku zagrebškemu Rittigu, ki je stavil znani predlog v zagrebškem mestnem zastopstvu, da pojde na kraljev rojstni dan posebna deputacija Zagreba v Beograd, da se pokloni Nj Vel. kralju.
Praga, 2. decembra AA. Včerajšnji državni praznik našega osvobojenja in uedinjenja je bratska češkoslovaška republika proslavila prav tako svečano, kakor Jugosloveni na Češkoslovaškem- Posebno svečana je bila proslava v Pragi. Naš poslanik dr. Ang;elinovič je priredil svečan obed v prostoru poslaništva ter povabil tudi predstavnike jugoslovenske kolonije, popoldne pa ie pogostil jugoslovenske drake. V Beneše-vu, kjer je štacijoniran 48. pešpolk, ki nosi jugoslovensko ime, je bila velika vojaška
parada, ki so Ji prisostvovali poslanik dr. Angjelinovič, vojaški ataše Stevanovič, člani praškega konzulata, častni konzul naše kraljevine v Pragi Roko Bradanovič ter številni prijatelji naše domovine. Istočasno je priredil bataljon tega polka, ki je štacijoniran v Pragi, svečano akademijo, na kateri je predaval prof. Murko o pomenu državnega praznika uednr-enja m osvoboditve- Snoči je bil pod pokroviteljstvom praškega primatorja dr. Baxe in poslanika dr. Ang:eIinoviča v svečani dvorani »Smetane« velik koncert.
Češki listi so objavili povodom našega državnega praznika članke o pomenu 1. decembra, naglašajoč, da je letos prvič ves iugoslovenski narod proslavil ta dan, za kar gre zasluga modri politiki Jugoslovenskega kralja.
Bukarešta, 2. decembia. Povodom obletnice jugoslovenskega osvcbo:enja in uedinjenja piše gospodarski list »Argus«, da je Jugoslavija lahko srečna, ker je po modrosti svojega kralja dobila povsem unitari-stičen ustroj, ki jo ie -potegnil iz prejšn!ega nekonsolidiranega stanja- List »Vitorul« poudarja, da more Jugoslavra z veseljem slaviti obletnico svojega uedinjenja, ker je n!en kralj velik vladar, ki je spoznal v pravem času velike potrebe države.
Rim, 2. decembra. AA. Včeraj je bila v zavodu sv. Jeronima svečana služba bo* žja, ki sta ii prisostvovala oba zastopnika Jugoslavije na Kvirinalu jn v Vatikanu z osobem svojih poslaništev, in konzulata ter mnogi člani naše kolonije v Rimu. Svečano službo božjo je opravil gospod Madžerac, rektor zavoda sv. Jeronima.
Manifestacije omladine v Beogradu
Beograd, 2. decembra, p. Danes eo se vrnili s posebnim vlakom iz Zagreba akademiki, ki so se udeležili včerajšnjih svečanosti Jugoslovenske akademske čitalnice v Zagrebu. Na kolodvoru so jih pričakali tovariši, ki niso mogli v Zagreb. Velika po-vorka, v kateri so bili tudi skopski dijaki, je nato krenila po ulicah ter vzklikala ju-go6lovenskemu Beogradu, državi in kralju. Pred dvorom se je povorka ustavila, nakar je dijaštvo zapelo državno himno. Ko se je pokazal na oknu Nj. Vel. kralj, odzdravljajoč z roko, ni bilo ovacij ne konca ne kraja. Masa je skoraj pol ure neprestano vzklikala in vedno znova so 6e spontano ponavljal« manifestacije in ovacije. Izpred dvora je krenila povorka pred Dijaški dom. kjer ee je omladina razšla.
Konvencije z Madžarsko
Beograd, 2. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predilog ministrov za zunanje zadeve, financ in pravde ter po zaslišanju ministrskega predsednika podpisal in proglasil za* kon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko glede izogiba dvakratnega obdavčenja z neposrednimi davki, ki je bila sklenjena v Beogradu 22. H. 1928.
Beograd, 2. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra zunanjih zadev, ministra pravde in ministra financ ter po za» slišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in MadžaTsko, s katero se urejajo dolgovi in terjatve v predvojnih avstro-ogrskih kronah, ki je bila sklenjena v Beogradu 22. II. 1928. '
Žrebanje drž. razredne loterije
Beograd, 2. diecembra. Danes je bito zaUdijinče-jiio žretame držaivme raizreidme taterije. Oteivno premirjjo v znestou 1,202.000 Din je zadala srečka št. 98.354, kii je bila prodana v osmrh oeitotinlkalh. Dve oeitTitdmikii ste b® prodani v Za.gr eibu, ostale pa v Beoignadoi. Kdo so srečni dototeJM, še ni zoaroo.
Spomenik kralju Petru I.
Beograd, 2. novembra. V Indjiji so včeraj na najs~ "mejši način odkrili spomenik kralju Petru L Osvoboditelju. Kralja ie pri siavnost zastopal general Kovačevič.
Ban Sernee o novi telovadni organizaciji
Ljubljana, 2. decembra AA. Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernee je izdal naslednje uradno obvestilo:
Objavljanje člankov, v katerih se v zvezi z nameravanim novim zakonom, ki bo uredil enotno telesno vzgojo «v državi in predpisal enotno telovadno organizacijo, razpravlja o načrtih nameravanega zakona v tem smislu, da bodo ti načrti izvedeni v duhu in po načelih ene ali druge sedaj obstoječe telovadne organizacije, je prerano in torel nedopustno.
Iz državne službe
Beograd, 2. dec. p. Upokojen je na lastno prošnjo predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Josip Kotnik. Premeščen je v Ptuj sireski načelnik v Radovljici dr. Vavpotič. Razpuščeno je ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v BeogracJu ter je za komisarja imenovan dosedanji njegov predsednik Dragoljub Miloševi c.
Nastop novega angleškega poslanika
Beograd 2. decembra, p. Novormenovara ao-
gltešlkii pcsitainfJk na našem drvoru g. Hemdersoin bo fftttni izročili »uoamijemiu monistra dr. Maišnikoiv ičn kiopije svojih a&Tedfttiitvnfjh tesfšn. Prš led priliki bo dogworij>einiOs kedaj bo novi angleški pasiamak sprejet v nastopn/i aivdJjemoi na dvoru.
Povratek dir. KumanudJja
Beograd, 2. decembra. AA. Danes ob 16. je dopotoval v Beograd iz Pariza minister dn Kosta Kumanudi, ki je zastopal našo državo na reparacijski konferenci. Z istim vlakom je prispel tudi novi j>oslanik Velike Britanije na nf>5em dvoru gosp Hendereon.
Indeks cen
Beograd. 2. decembra. AA. Indeks cen v trgovini na veliko, ki ga sestavlja Narodna banka, je znašal meseca oktobra t. 1. za rastlinske proizvode 106.6, za živinske 106.6, za iddustrijske proizvode 89.9, za mineralne proizvode 84.4. /aosnrežao torej 96.8%,
Anglo-ameriška spomenica o manfaskem
spora
ČangkajŠek in npravni odbor mandžarske železnice sta prosila premirja in pogajanj - Položaj v Mandžuriji je
še vedno napet
Moskva, 2. decembra o. Kakor poročajo, je ČangkajŠek sprejel vse ruske pogoje za sklenitev jrremirja in je izrazil željo, da bi se sestal s sov:etskim zastopnikom v Ha-barovsku in razpravljal ž njim o podrobnostih sklenitve premirja.
Moskva, 2. decembra o. Na obmejno postajo Grodekovo je prispel v spremstvu člana ravnateljstva vzhodne železnice Liča-ohena diplomatski komisar iz Harbina Ti-saunhsen. Tisaunhsen ie izjavil, da bi rad govoril z zastopnikom sovjetskega zunan:p-ga komisarfata Simanovskim glede izvedbe predlogov sovjetske vlade r vprašanju vzhodne železnice, katere je pred kratkim sprejel maršal Čangsuhliiang- Kitajska delegata sta prejela dovoljen'e za potovanje v Nfkolskusurisk, kjer se bosta sestala s Simanovskiiem.
Washington, 2. decembra s- Tz državnega departementa se izve, da je državni tainik Stimson začel pogajanja z Belo hišo in z zbornico glede položaja v Mandžuriji. Pogajanja tra;ajo dalje. Pri tem se poudarja, da se ameriška politika od julija tega leta ni spremenila. Takrat je izdal Stimson Kitajski in Rusiji enako se glaseča poziva, naj preprečita kršitev Kelloggove pogodbe ter pozval obenem ostale velesile, naj podpirajo njegova prizadevanja. Kakor se izve,
položaj v MandžuriTi tudi sedaj še tri tako zadovoljiv, da bi smeli ostati nedelavni. Vsekakor pa Amerika ne bo storila nobenega koraka, ki naj bi se zdel kot intervencij a.
London, 2- decembra o. Angleška vlada Je sporazumno z ameriško opozorila kitajsko in rusko vlado na položaj v Mandžuriji in na obveznosti Keiloggovega pakta. Jutri bo objavljena vsebina spomenice Anglije in Zedinjenih držav sovjetski vladi in Kitajki. Na konferenci v Washingtonn je ameriška vlada predlagala, naj se opozori kitajsko vlado na obveznosti mirovneca pakta, ki sta ga obe držav} podpisali. Anglija je na ta predlog pristala. Kitajska in ruska vlada sta tedaj podali formalno in javno zagotovilo, da ne bosta vodili vojne, abo ne bosta napadeni. Kelloggov pakt jc do slej podpisalo 55 držav vštevši Kita;sko in Rusijo. Angleška vlada se sedaj pridružuje akciji Zedinjenih. držav, naj se opozorita prizadeti stranki na člen 2 mirovnega pakta, ki pravi: »Visoke pogodbene stranke se obvezujejo reševati medsebojne spore edi-nole z mirnimi sredstvi.« Zedinjene države in Anglija npajo. da bosta Kitajska in sovjetska Rusija ustavili sovražnosti in mirno rešili sedanji spor.
Udržal nadaljuje pogajanja
Nemški socijalisti so pripravljeni vstopiti t vlado, da preprečijo
reakcionarni ptravec
Praga, 2. decembra, g. Na strankin, em ziborovanju nemške socijabo-demo-kratske stranke, ki zaseda tenutno v Ustju, je bilo načeloma sklenjeno, da je stranka pripravljena vstopiti v vlado. Strankino vodstvo je bilo pooblaščeno, da nadaljuje pogjanja za vstop v vladno večino. To pooblastilo je bilo po resoluciji izdano zaradi tega. da bi se doseglo sodelovanje z bratsko češkoslovaško soeijalno-demokratsko stranko
in preprečilo sicer neizogibno reakcionarno smer na Češkoslovaškem. Kot pogoj za vstop v Vladno večino zahteva stranka jamstva v socijatao-političnem, gospodarskem in narodno-kulturnem pogledu.
Praga, 2. decembra, g. Politični položaj danes še nd jasen- Ministrski predsednik Udržal se pogaja dalje im sklepa se. da bo pogajanja tekom tega tedna zaMrjučil z uspehom.
Državna obračuna za L 1927-28 in 1928-29
Beograd. 2. decembra AA. Ni. VeL kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju ministrskega predsednika predpisal in proglasai zakon o odobntvi _racu-nov, dohodkov in izdatkov za proračunski leti 1927/28 in 1928/29:
ČL 1. Dohodki in izdatki v L 1927/28 so tile: redni in izredni dohodki po proračunu 11319,411.808 Din; redni in izredni izdatki po proračunu skupno z naknadnimi krediti po ČL 227 finančnega zakona za L 1928, iy in po ČL 385 finančnega zakona za leto 1928/29 10.983,267.489 Din. Ostanek 336 milijonov 144.319 Din predstavlja presežek, s katerim se poviša državna gotovina ▼ smislu čl. 40 o državnem računovodstvu.
Čl. 2. Dohodki in izdatki po čL 40 zakona o državnem računovodstvu za leto 1927/28 so tile: Dohodki (v katerih je vštet tudi gori omenjeni presežek 1.143,312.992 Din. Izdatki 757,455.793 Din. Razlika Din 385,857.198 predstavlja čisti presežek, odnosno saldo obratnega kapitala, s katerim se poviša državna gotovina v proračunu 1928/29 in pokaže v sklepnem računu L L
ČL 3. Vsi izdatki, ki so storjeni po naknadnih kreditih iz člena 227 finančnega zakona z* leto 1927/28 in iz člena 385 finančnega zakona za leto 1928/29 kakor tudi lz presežka davkov v specialnem^ delu sklepnih računov, so odobreni in se imajo pokriti iz doseženih presežkov po proračunskih rezervah in izrednih kreditih za leto 1927*28.
ČL 4. Minister financ se pooblašča, da vse izdatke, storjene po pooblastilih finančnega zakona, ki so navedena v tem sklepnem računu, stavi v breme obratnega kapitala glavne državne blagajne.
Čl. 5. Ker je ta obči državni račun sestavljen na podlagi naredb in pooblastil v 51. 5 in 51 finančnega zakona za L 1927/28 in sestavljen po predpisih členov 132 in 136 zakona o državnem računovodstvu ter pregledan in odobren s strani glavne kontrole, se odobri.
ČL 6. Sklepni račtm za leto 1927/28 je sestavni del tega zakona.
Čl. 7. Ta zakon stopi v veljavo, ko za krali podpiše
Stenje hranilnih vlog
Beograd, 2. d>ecembra. AA. Hranilne vloge pri naših bankah z izjemo Središne zadruge, Poštne hranilnice in žira Narodne banke so znašale koncem 3. tromeeečja t. 1. po tekočih računih 11.095 milijonov Din. Koncem drugega tromesečja so hrhanilne vloge znašale 10.967 milijonov Din.
Nova železniška proga
Beograd, 2. decembra. AA. Po sklepu ministra prometa go6p. Radivojeviča. bo predana s 4. t m. prometu za potnike in blago normalnotirna proga med Prokupljem in Pločnikom. Tako bo proga Bolovan - Pro-kuplje podaljšana za nadaljnjih 20.3 km. Na tej progi bosta postaji Vcaspda PetaJ Boje-jač ia Pločnik,	" ^
Ustavno vprašanje v Avstriji pred rešitvijo
Dunaj, 2. dec. g. Izven dvoma je, da bo ustavni osnutek vlade še tekom tega ted* na predložen parlamentu, dasi po sedanjem stanju stvari sklepi glede pozicije Dunaja in šolstva še vedno niso končno-veljavni V zvezi s skorajšnjo rešitvijo ustavne reforme se navaja izjava zveznega kancelar j a dr. Schoberja, ki napove« duje, da bo lahko najkasneje v nedeljo objavil novo ustavo v uradni »Wiener Zei-trung«. Kakor izve vaš dopisnik, so bili voditelji Heimwehra danes v živahnih raa-
Tvorth z večinskimi strankami v pada* nentu, fcako da je smatrati, da bodo vsa sporna vprašanja v kratkem razčiščena-
„Miss England" - motorna ladja ogromne brzine
London, 2. decembra o. V Cowe<sa na otoku Wight je zgradil Henry Segrave motorno ladio, ki bo imela 120 milj hitrosti na uro. Motoma ladja se imenuje »Miss Ene-Isnd« in bo tekmovala v mednarodni tekmi motornfh ladij v Detroit River za svetovno prvenstvo v hitrosti na vodi. Tekma bo septembra meseca prihodnjega leta. Z dovoljenjem letalskega ministrstva je bila ladja opremljena z dvema motorjema tipa RoIIs-Royce, kakršni se rablio pn letalih in s katerimi je zmagala Anglija pri tekmi za Schneideriev pokal. Konstrukcijo teh znamenitih strojev drže še v tajnosti- V tem primeru se je zgodilo prvič, da je bila zasebnikom dovoljena vporaba teh strojev, ki razvfajo do štiritisoč konjskih sil.
Danski kralj v Londonu
London, 2. decembra. AA. Danski kraljevski par je sinoči prispel v London. Na postaji ga je sprejel angleški prestolonaslednik. Danski kraljevski par ostane v Lon donu 4 dni in bo obiska! angleškega kralja v Sandringhamu, kjer bo go-st angleškega kralja in krabice. Tekom današnjega dne bo danski kraljevski par sprejemal ra-zna odposlanstva v prostorih belgijskega poslaništva- V četrtek pa bo danski kralj v Al-bertshotu inspiciral drugi bataljon kentske-ga polka, ki mu je poveljnik.
London, 2. decembra, o. Po brezžičnih vesteh mornariškega ministrstva Je nasedel danski parnik »Esiberg«, s katerim se vozi danska kraPeva dvojica v Anglijo, pri svo. iem odhodu na skale.
Nezgoda angleškega letaila
Berlin 2. decembra, o. An®!e§fco lete'!«, Rf cprarvtilja poštno službo ined Anglijo in Indijo, i« bilo prisiljeno prnstaitii snoči zaradi soote tne-gie v bSžiriii Fratiiktfnrta. Letfaki je bito teko težko poškodovano, <fc ®a bodo moraffi najbrž derno<n-taraitL Posadka štirih mož je astafla Jc sreči ne-pcškodnvaoa, potaSaonr pa tetalo si itueta.
Obnova podružnic Kmetijske družbe
Dosedanje podružnice so pod starimi odbori zopet obnovljene Sprejem novih in revizija starih članov
Kakor znamo je ban z razpustom Kmetijske družbe za Slovenijo razpustu tudi vse njene podružnice. Glavni odbor nove Kmetijske družbe pa je do-bfl pravico, da razpuščene podružnice jsnova potrdi, torej obnovi njihovo dedovanje s starimi odbori na čelu.
Glavni odbor K. D. se je poslužil te pravice ter je izdal vsem podružnicam razpis, v katerem ie m, dr. rečeno:
»Glavni odbor je sklenil, da z današnjim dnem (29. XI.) potrdi vse tiste podružnice, ki so v tekočem letu obstojale.
Obenem razveže dosedanje načelnike kot »acasno upravitelje družbene imovine pri podružnicah njih dolžnosti, ki jim jih je poveril začasni upravitelj premoženja Kme< tijske družbe za Slovenijo.
Istočasno pa pooblasti vse bivše podružnične odbore z njihovimi načelniki vred, <k prevzamejo pri podružnicah vso družbeno imovino in jo upravljajo po dosedanjih smernicah, toda v smislu sedanjih družbenih pravil do ustanovnega občnega zbora podružnice, ki ga. bo sklicati začeti kom novega leta, ko bodo potrjeni člani, ki »o poravnali članarino za leto 1930.
Ravnotako mora ta odbor izvoliti v občinski kmetijski odbor zastopnika, kakor ga predpisuje kmetijski zakon, in za katerega izvolitev je že Kmetijska družba v Ljubljani pred svoj o razpustitvijo dopo-slala podružnicam navodila po posebni okrožnici. Ako so se te volitve že izvršile pred razpustom podružnic, ostanejo v ve« javi in naj se dotičn-i zastopnik prijavi županstvu.«
Istočasno je glavni odbor nove Kme tijske družbe pozval podružnične odbore, da takoj pričnejo in najkasneje do 15. januarja zaključijo nabiranje članov odnosno članarine, ki znaša tudi v bodoče 20 Din. Podružnica ne sme nobene prijave odkloniti. Kot redni člani pa bodo sprejeti le tisti, ki se dejansko pečajo s kmetijstvom in redijo najmanj eno govedo. Vsi drugi bodo sprejeti le kot izredni člani, ki pa nimajo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice. Da imajo vsi redni člani kvalifikacijo, kakor jo zahtevajo pravila, mora potrditi županstvo občine.
Glasbena Matica med rojaki v Franciji
Dva sijajna koncerta v središčih slovenskih izseljencev v severovzhodni Franci)!
dal nekaj priljubljenih izbranih narodnih pesmi izven programa, mešani zbor pa ie zapel vrsto svojih narodnih, med temi »Skrjančka«, »Gor čez jezero« ln »Miško«, ki so vse bile sprejete z nepopisnim navdušeni em. Rojakom ni bilo več dovolj ploskanja, začeli so Po običaju tukajšnjih rudarjev še žvižgati, vzklikati in cepetati z nogami, da dajo duška svoiim občutkom zadoščenja.
Pred prvim odmorom so rudarji izročili zboru venec z narodnimi trakovi. Devetletna deklica Mari Dacar je korajžno stopila na oder in gladko in ljubko izrekla svoj pozdrav: »Dobrodošli med nas, dobrodošli! Vi. ki nam prinašate pozdrav iz domovine. Kako lepo ie slovenska pesem! Kako radostna nam. ker nam prinaša poljub iz domovine, kjer so ostala naša srca! Vaš obisk je kakor topel dih in presrčna hvala zanj! T? venček sprejmite od nas v spomin na nas in kot sjmbol bratstva!« Gi-njen te ravnateli 2. Polič spreiel leni venec.
Prekratek je bil čas bivanja med rojaki, ki bi bili najraje zadržali Matičarje po koncertu še celo ncč. Pa se je bilo treba vrniti nazaj v Metz. Kar je moglo, je spremljalo pevce na kolodvor In jih tam ves čas navdušeno pozdravljalo, dokler ni vlak izginil v temo.
Koncert v Aumetzu
Istočasno kakor zbor v Merlebachu je koncertiraJ kvartet Glasbene Matice (gg. Pelan, Završan mL, Završan st. in Skalar) v Aumetzu, drugem centru naših izseljencev. Na železniški postaji je kvartet sprejela večja deputacija naših rojakov s predsednikom Zaletlom na čelu; delegacija je kvartet prav presrčno pozdravila in obžalovala, da ne more pozdraviti celega zbora.
Ob 18. se je vršil v dvorani rudniške restavracije, ki je bila zelo okusno okrašena, koncert, kateremu so prisostvovali poleg predstavnikov rudarskih uradov, občine in dekana naši rojaki-delavci, ki so prostorno dvorano popolnoma napolnili. Prihiteli so na to pevskn prireditev iz vseh okoliških, tudi oddaljenejših krajev. Publiko, ki je 7. veliko pozornosti o sledila izvajanjem, je takoj prva pesem razvnela. Navdušenje, ki ga Je slovenska, posebno narodna pesem, Izzvala, se je od točke do točke stopnjevalo. Ogreli so se ooslušalci zlasti ob znanih preprostih narodnih pesmih, katere je kvartet, sam vzhičen zaradi splošnega navdušenja, podajal kar najtopleje. Osobito pa so ugajale: »Mlatiči«, »V mraku«, »Tiha luna iasno sije«, koroške narodne pesmi in »Sijaj solnčece«.
Ob koncu koncerta je pozdravil kvartet predsednik tamošnie rudarske organizacije Zaletel, zahvl.iujoč se mu za izreden užitek In proseč ga, da ponese pozdrave rojakov v domovino. Za pozdrav se je zahvalil član kvarteta in podpredsednik zbora GI. Matice g. Vlado Pelan, ki je tudi s svoje stranj obžaloval, do ni mogel priti v Au-metz zaradi pičlo odmerjenega časa celotni Matični zbor. Zaključil je z zahvalo navzočim Francozom, ki so z obiskom koncerta dokumentirali svoje simpatije do našega zbora in tudi do našega delavstva.
Po oficijetnem delu se je tazvil presrčni prijateljski sestanek. Še in še je kvartet prepeval, izmenjavale pa so se tudi razne misli med navzočimi. Sestanka se le udeležil tudi tamošnji dušebrižnik naših rojakov g kaplan Kastelic. dalje tamošnii dekan Gaunert. ki ie naše rudarle zelo pohvalil. češ. da so zelo sposobne fn Iskane delovne moči. Prehitro je nrišel čas slovesa. Vsi navzoči so spremili pevce na postajo. kjer ie moral kvartet na ponovno splošno prošnje naših rojakov še in še prepevati, dokler iih ni vlak odpeljal nazaj v Metz,	p
Metz, 27. novembra
Zgodaj zjutraj so morali Matičarji vče-taj nadaljevati iz Nancyja svojo pot po
Erogramu tn so se odpeljali proti Metzu.
leprav se še ni naredil dan, se je na ko-tedvora nabralo mnogo ljudi, zlasti članov Aizaško-lorenskega zbora m organizacije solunskih bojevnikov, seveda Pa tudi naši rvesti spremljevalci, jugoslovenski akademiki. Nancyjska dnevnika »L' Est republi-cain« in »L' Eclair de 1' Est« sta oba že v jntranjih izdajah prinesla obširna poro-Šla o bivanju Matičarjev m podrobne kritike o koncertu, o katerem se izjavljata izredno laskavo. Slovo je bilo še boli presrčno kakor sprejem.
Kmalu po 9. uri so prispeli Matičarji v Metz, v nekdanjo ponosno nemško trdnjavo, v katero .ie ob koncu vojne sam marža! Foch prijahal in jo zavzel v imenu Francije. Po kratkem ogledu mesta so se Matičarji zgodaj popoldne zopet zbrali na kolodvoru, da se odpeljejo na kraja, kjer sta se imela zvečer vršiti koncerta v pre-mogokopnem revirju, in sicer v Merlebach, kjer je nastopil zbor, tn v Aumetz, kjer je priredil svoi koncert kvartet Glasbene Matice. V obeh središčih se je zbralo ogromno število naših rojakov-izseljencev, ki so v tukajšnjih krajih zaposleni. V vsem oko-Išn je okrog 6.000 naših rojakov, ki se ♦nkaj deloma materialno prav dobro imajo; mnogi pa seveda zaslužijo boli pičlo in se moralo težko boriti za vsakdanji kruh. Po r>groTrmi večini so naši rojaki pri podjetjih m domačinih zelo priljubil eni zaradi tvoje vestnosti, poštenosti in sposobnosti.
Za koncerta Matice je bilo med rojaki v icjem okoliSn že tedne in tedne največje 7.animan}e, pripravljanje in aranžlranje. Storili so vse, kar je bilo v njihovih močeh, da izkažejo sv»je veselje in svojo ljubezen do pevcev Iz domovine. Doživeli smo ob teh dveh koncert ii prizore, ki jih » domovini .doživljamo le še redkokdaj.
Koncert v Merlebachu
V	Merlebachu, kjer je izstopil ves zbor raze« kvarteta, se je na prostranem trgu pred kolpdvorom zbrala ogromna množica naših rojakov z ženami in otroci, pa tudi mnogo domačega prebivalstva z županom na čelu. inženjerji in uradniki rudnikov itd. Ko je tukajšnji dušebrižnik naših rojakov Iz tega okoliša, kaplan g. Hafner, sprejel m pozdravil Matičarje na peronu, je pred kolodvorom ves čas igrala rudarska godba slovanske himne, predvsem pa »Hej Slovani«. Rudarji s svojimi društvenimi čepicami, znaki m zastavami so delali špalir s perona na trg pred kolodvorom, kjer je množica pozdravila pevce z viharnim vzkli-kanjem. Z lepimi nagovori so pozdravili Matičarje g. Hafner, merlebaški župan, ki je kot Nemec govoril nemški, zastopniki rudnikov, v katerih so zaposleni naši rudarji in nato z ginljivimi in presrčno preprostimi, a toplimi, tresočimi besedami še predsednik obeh tukajšnjih rudarskih organizacij, slovenskega rudarskega društva sv. Barbare in slovenskega podpornega društva »Edinost«. Oba preprosta rudarja sta s solznimi očmi povedala, kako so v zadnjem času v vseh krogih naših rojakov govorili edino o prihodu Matičnega zbora. »Pozdravljamo vas z največjo hvaležnostjo, t. tudi s ponosom, in izrecite naše pozdrave, ko se vrnete domov, tudi vsem našim rojakom v domovini. Recite jim, da smo v duhu z njimi.« Ni bilo skoro očesa, ki ni bilo rosno ob tem nad vse toplem pozdravu.
V	dolgem sprevodu, na čelu zastave in sodba z veselimi koračnicami, so potem Matičarji korakali v mesto do koncertne dvorane, spremljani od rojakov. ki niso ▼edeli. kako bi se izkazali uslužne. Ko se je bližal čas nastopa, sta bila velika dvorana m obširno dvorišče pred njo tako natlačeno potna, da se pevci in pevke, ki so morati skozi sredo dvorane na oder, dol trn hi dolgo niso mogli preriti skozi gnečo. Dvorana ie bil, vzlic svoji obšir-nosti še vedno premajhna za ogromno množico, ki se je zbrala iz bližnje rn daljne okolice. tako da na stotine poslušalcev sploh ni moglo več y dvorano, nego so zasedli vse dvorišče, da bi vsaj skozi vrata in okna slišali domačo pesem. Garilci in rudarski reditelji so le z največjo silo napravili ozko Pot, da so mogli posamezni Matičarji na oder. Dvorano so rudarji nai-okusneje okrasili s cvetlicami, zastavami v francoskih in narodnih barvah m 7. raznimi pisanimi trakovi.
Koncerta se je udeležilo tudi tukajšnje nemško in francosko prebivalstvo, 'inženjerji m uradniki iz rudnikov, župan, duhovščina, iz Metza je prišel nalašč na koncert kapelnik godbe tamošnjega regimenta. Kai naj bi rekel o poteku koncerta? Na svoj način so daJi Poslušalci izraba veselju in zadoščenju, da čuiejo milo slovensko pesem. Posebno so si zaželeli narodne Cestni. Mnžkf oktet .zbora je še posebej po-
Strahovit zločin erdeljskih razbojnikov
Bukarešta. 2. dec. g. V občini Lorinz pri Chiju je bil izvršen strašen zločin. Zakrinkani roparji so vdrli v odsotnosti velepo* sestnika v stanovanje kjer so našli samo njegovega 181etnega sina. Ker jim sin ni mogel dati pojasnila, kje je shranjen denar, so začeli roparji nesrečneža mučiti. Najprej so mu odrezali ušesa in nos, nato rztaknili oči teT mu končno s sekiro odsekali glavo. Ko je mati zagledala razmesarjeno truplo svojega otroka, jo je zadela kap in je ohromela.
Disciplinirani iaf {stična poslanec
Rim, 2- decembra. Generalni tajnik faši-stičrre sitcanlfe Tirati. }e fašksrtonermi posl.ajicn Grifcaf atrij« za nedoVioen čas pfepoiveda-I vsafco potBtiono deioivanje. Vzroki tega tfkre$>a p« niso aiani.
Anketa o načrtu gradbenega zakona
Včeraj se je vršila v Zbornici za TOI t Ljubljani anketa o načrtu gradbenega zakona, ki ga je ministrstvo za zgradbe predložilo Zbornici v izjavo. Načrt tega zakona se v glavnem naslanja na zakonski projekt, ki ga je pred meseci izdelala šestorica članov Udruženja inženjerjev in arhitektov in ga predložila ministrstvu.
Anketa o tem zakonskem načrtu, ki je za razvoj mest in naselbin dalekosežnega po mena in vsebuje predpise, ki globoko posegajo v pravice in dolžnosti gradbenih gospodarjev kakor tudi občin, se je zelo zavlekla ter se nadaljevala popoldne do pozno v večer. Navzoči so bili poleg zastopnikov gradbenih obrti, hišnih posestnikov in Zveze industrijcev tudi predstavniki mestnega gradbenega urada, dalje univerzitetni prof. Foerster in inšpektor inž. Otahal. ki je svoj čas sodeloval v odboru šestoriee Udruženja inženjerjev in arhitektov, ki je sestavila projekt. Anketo je otvoril podpred sednik Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin, posamezne člene zakonskega načrta pa je ob razložil zbornični tajnik dr. Pretnar.
Zakon je mišljen kot okvirni zakon, ki se mora glede na različnost potreb posamez nih pokrajin in na nujnost enotne administrativne ureditve v vsej državi izogibati detajlov. Glede splošnih odredb ni bilo obširnejše debate. Med drugim vsebuje načrt določbo, da so obveze, ki nastajajo iz pogojev stavbnega dovoljenja javnopravnega značaja, zato mrejo biti knjižene v zemljiški knjigi.
Prvi del zakonskega načrta 6e nanaša na parcelacije, regulacije in komasacije. Zakonski načrt zahteva, da mora v gotovem roku vsaka občina izdelati regulacijski načrt in gradbeni pravilnik. Ker pa bi pri velikem številu občin poznavanje odredb posameznih gradbenih pravilnikov postalo nepregledno, je bilo sklenjeno, naj se ministrstvu pripo rča, da se ta določba spremeni v toliko, da vsaka banovina dobi svoj gradbeni pravilnik, mestom (večjim industrijskim kraiem letoviščem) pa naj se da možnost, da '"zdajo svoje lastne gradbene pravilnike. \rsi ti gradbeni pravilniki pa naj bi bili sestavljeni po enotnem vzorcu, kar naj bo predvideno v uredbi o sestavi gradbenih pravilnikov, ki jo skupno z uredbo o sestavi regu lacijekih načrtov predpiše minister za zgradbe.
Glede odobravanja regulacijskih načrtov naj bi se uvedla kompetenea bana tudi za mesta, da bi bila tako dana možnost pritožbe na» drugo instanco, prav tako glede odobravanja gradbenih pravilnikov. Debata se je dalje vršila o vprašanjih, ki so v zvezi s sestavo regulacijskih načrtov (zlasti gle de gradbenih prepovedi v dobi, ko se pripravlja regulacijski načrt, odnosno ko ta načrt še ni odobren). Pri sestavi regulacijskih načrtov bi bilo tudi umestno, da 6e občine, ki mejijo na mesta, glede regulacije onih delov občine, ki mejijo na mesto, prilagodijo regulacijskemu načrtu mesta. Tudi glede komasacije, ekspropriacije in aproprijacije naj se načeloma uvede dvoinstančna pot, glede odškodninskih zahtev pa naj bi velja la civilnopravna pot.
Komasacija bi bila po tem zakonskem načrtu dovoljena, če zemljišča v gotovem delu mesta glede na novi regulacijski načrt niso primerna za zazidavo in če to zahtevajo javni interesi. Posebni členi zakonskega načrta govorijo tudi o aproprijaciji malih zemljišč, ki za gradbo niso sposobna in ki ovirajo zazidanje dotičnega dela mesta, dalje glee prenosa ali ustanovitve služnosti, če nastaja v zvezi z regulacijo in komasacijo potreba, da se za gotova zemljišča uvede taka služnost (n. pr. dostop k zemljišču) in glede eksproprijacije v javnem interesu (tudi za javne zgradbe), če za tako ekspro-prijacijo stavi predlog občina. Seveda je treba pri tem najprej skušati, da se z interesenti doseže sporazum.
Obsežna razprava se je razvila tudi glede zahteve, da mora lastnik zemljišča zgraditi ali nositi stroške za nov trotoar. Izražena je bila želja, da bi se obdržala določitev, da mora lastnik zemljišča prispevati z eno tretjino k stroškom za popravila in vzdrževanje trotoarjev. Potrebno bi bilo tudi, da občina formalno prevzame novozgrajeni trotoar.
Najdalekosežnejše pa so določbe načrta gradbenega zakona-glede prispevanja lastnikov zemljišč k stroškom za gradbo ceste in kanalizacije. Zakonski načrt predpisuje, da morajo lastniki zemljišč v novo parceli-ranih delih mesta prispevati z eno tretjino k stroškom običajne makadamske ceste in k stroškom zgradbe kanala (normalnega) v dolžini fronte zemljišča. Ta določba je bila vstavljena zato, da se prepreči špekulacija s parcelami tam. kjer je občina primorana zgladiti cesto in urediti kanalizacijo, ker gre taka špekulacija na breme občine, ki z visokimi stroški za investicije pripomore, da 6e znatno dvigne vrednost dotičnih parcel. Ker bi bili prispevki lastnikov parcel k tem investicijam prilično znatni, je bilo na anketi izraženo mišljenje, da bi te določbe omejevale gradbeno delavnost. Na drugi strani pa je bila zopet iznešena teza, da bi se na podlagi teh določb mesto bolj ekonomično razvijalo in gradilo. Anketa je po daljši razpravi sklenila, da se določila odobrijo, vendar pa se morajo lastnikom zemljišč dati olajšave glede plačevanja na njih odpadajočih delov stroškov.
V glavnem so bile sprejete tudi nadaljnje določba glede gradbenih dovoljenj ter se je razvila debata predvsem o dolžnostih in odgovornosti projektanta in izvršitelja zgradbe ter glede gradbenih odborov, ki bi izdajali mišljenja o dopustnosti zgradbe.
Slednjič je bilo sklenjeno, da se po možnosti pridrži vladni projekt in se spremeni le v toliko, kolikor to zahteva jasnost in ekspsditivnost postopka, odnosno skladnost med javnimi in zasebnimi interesi. Izjava zbornice je bila prepuščena v stilizacijo zborničnemu tajniku dr. Pretnarju ob sodelovanju zastopnikov občine nadsv. inž. Mač-kovška in dr. Kodreta ter prof, Foersterja in inšp. inž. Otahala.
Hud mraz v Ameriki
Ne\vyork, 2. dec. s. Oster val mraza je mi severu Unije nekoliko popustil, dočim se je na jugu razširil do mesta Mehike. Zaradi mraza je prišlo pri Onlevu v drža* vi Virginiji do težke železniške nesreče. Popokale so tračnice in je iztiril osebni vlak, pri čemer je bilo po dosedanjih vesteh 10 oseb ubitih, 26 pa ranjenih, med njimi mnogo težko. Vsega je zahteval mraz po raznih državah Unije dosedaj 26 človeških žrtev.
Smrt dr. Iva Šestana
Pod tem naslovom je podpredsednik beograjskega Aerokluba T. Sondermajer napisal v »Politiki« naslednjo posmrtnico smrtno ponesrečenemu tajniku mariborskega Aerokluba:
Mladi ustanovitelj m tajnik mariborskega Aerokluba je podlegel zadobljenim poškodbam strašne letalske nesreče.
Agonija je bila dolga. Odsekali so mu noge. Umrl je pri zavesti, a slep.
On je bil tam apostol zrakopl-ovstva. Njegovo prepričanje je bilo g^boko. volja pa nepremagljiva. Zato je vodil ljudi, zato je imel uspehe.
N.iega težave in trenotni neuspehi niso mogli ovirati. Vse to mu ie samo poveča-valo energijo in aktivnost.
Vrline privlačujejo vrline. Akcila mariborskega odbora je bila premišljena, usmerjena in trdna Njim se je prvim posrečilo. pridobiti denar za aerodrom in osnovati privatno avijacijo. Šestanova smrt ni tam sprejeta kot katastrofa, temveč kakor žrtev za idejo.
Ko so ga izvlekli strtega in oslepelega iz ruševin aparata, je Sestan šepetal: »Tako se žrtvuje za idejo.« Tn do zadnjega zdih-ljala ie ponavljal svoi testament živim v zaibliubo: »Končaite začeto delo!*
Gotovo bo to delo končano, ker je na žrtvenik padla najčistejša in najplemeni-te;?a kri.
Šestanova rskev ni grob. temveč trd temelj za nadaljnje ustvarjanje.
V tem življenju, polnem idealizma m nstvariteliske aktivnosti, v tej smrti, polni viteštva in stoicizma imamo velik primer za vse one. ki oklevajo in razmišljajo, ki ne vedo. zakaj se živi ter se boje smrti.
Saarska konferenca
Po dtoligem odilaišaniu se je končn o se-s-tate. francoslko-nemšlka komisija za -reševanje in ureditev vprašanja Saarsike kotlme, ki je bife po versaifleski mirovni! pogodbi izročena v uipravo Franciji za nadomestno siko.de. ki so io Nemci povzročili v francoskih premogovnikih. Po mirovni pogodbi ima Francija pravico do izraMania saiarskih premogovnikov do 1. 1935.. mater naj bi se prebiva!! -stvo Saairske kotline s plebiscitom izjavilo, ali hoče ostati pod Francijo, ali pa se vrniti k Nemčiji. Spričo razpoloženja nemškega ljudstva v SaarsSfli kotlini ie b;Po pričakovati. da se bo -izrekla velika večina za povrnitev k Nemčiji, zaradi česar so btti Framooai doikaj sprejemljivi za nemške ipomidbe, dia se sporazumno pogovore o predčasna izpraznitvi kotline in njenega bodočega upravljanja.
Ob priliki haa-ške lepainacijske konference so načeli Nemci tadd to vprašanje in dosegli sestavo f rancosko -nemške komisije, ki 'bo izde^la načrt in pogoje za predčasno rzpramitev kotline ter za izrabljanje nsjenfli premogo^Ti-ilkov v skupno kodst.
Ta komisija je sedaj pričela z <4e'orn v Parizu ter bo morala rešiti ceil niz zapletenih vprašanj. Glavna vprašanja, ikii bodo obravnavana so poflittično vprašanje predčasne aizpraiznitve.odkuip Sa-arsikih premogovnikov, ki so postali po mirovni pogodbi 'last Francije, in končno organizacija skupne carinske -paliitšlke ter sporazumnega eksploatiranja premogovnikov, ki dobavljajo premog za velike francoske železne plavže v Loreni.
Izmed vseh vprašaitrj 'bo še najlažje rešiti politično, ker je skoraj gotovo, dfl bi bil plebiscit -brez pomena spričo razpoloženja širokih slojev prebivalstva. Skoro nič težje ni vprašanje odkupa premogoMnriikov po Nemčiji, ka bi bil izvršen na ta način, da bi reparaciisika komisija vpisala v breme nemških reparacij skupno vrednost teh premogovnikov, katero je do sedaj beležila v reparacijskem računu, v nemško dobro.
Poleg tega efektivnega plačia v dobro reparacijske blagajne pa zaMevaio povsem upravičeno Francozi posebno provizijo cd Nemčije za svog pristanek za predčasno izpraznitev Saarske kotline. Ta provizija ie maižena v francoski zahteva, da pristanejo Nemci na skupno upravljanje m izrabljanje premogovnikov za gotovo dobo let, ker je saarslki premog neobhodno potreben za procvit lorenšlke francoske žei&zsne industrije. Na ta predlog pa Nemci nič kaj radi ne pristanejo, ker zafoteva.jo Francozi tudi točno faksiranje cen za dobavijanje premoga, kg je precej nižja, kakor pa ona, za katero dobavljajo sa-airski premotgokoipe premog nemškim plavžem.
Še manj pa so pripravljeni Nemci pristati na francosko zahtevo, da ostane po mirovni pogodbi -določena carina rn gospoda rsIko-poMčna zveza med Francijo in_Saars!ko 'kotlino v veljavi do leta 1935.. kljub izpraznitvi po francoskih četah. V zvezi s tem zahtevajo Francozi tud? uvedbo predhodnega režima, ki bo imel odločilen vpliv na vso gospodarsko in carinsko poRiko. tičočo se Saarsike kocine, do -leta 1935. mi v katerem 'bii btfj številčno enako zastopani Nemci in Francozi.
Zaradi: tega se bodo pogajanja najbrž precej zavldkla ter je vprašanje, če bodo rešena še pned slk-Hcanjem H. haašfce konference, ikri bi imela odobriti doseženi siDorazuim med1 Francijo in Nemčijo o predčasni izpraznitvi Saarsike kocine. Pričakovati pa je, da 'bodo poganjanja kljub temu ugodno zaključena; ker je tako v nemškem, kakor v francoskem interes«, da se čimipreie liikvfdfra tudi vprašanje Saairske kocine kot ene posledic svetovne vojne.
Nemški kmetje se selijo iz Rusije
Evddmhnen, 2. decembre, s. Danes cpo&toe it doisoei semkaj prvi 4rarepro< nemških kmetov k ii KC( 244 odrosSh te 167 otrok.	i
Mariborska porota
Sin umoril očeta
Maribor, 2. decembra
Letošnje zimsko in obenem sploh zadnje zasedanje mariborskega porotnega sodišča, ki bo trajalo samo 3 dni je bilo otvorjeno z zanimivo razpravo, ki je pokazala vse strašne posledice slabe vzgoje in nesrečnega rodbinskega življenja: oče pijanec, sin morilec, vmes pa zli duh. ki ni miroval toliko časa. dokler ni bila tragedija popolna.
Posestnik Anton Horvat v Zg. Pristavi v ptujskem okraju je bil popolnoma v oblasti alkohola. Skoro redno je prihajal domov pijan, kjer se je potem prepiral z ženo in sinom Martinom, katerega je sploh popolnoma zanemarjal. Sina so nesrečne razmere v rodbini silno bolele in pričel je končno svojega očeta naravnost sovražiti. Svoje gorje je večkrat potožil daljnemu sosedu, tesarju Janezu Fideršku, ki se je z njegovim očetom tudi pravdah iMartin se je nekoč v skrajni jeza celo izrazil, da je treba očeta ubiti, da bo enkrat mir. Namesto, da bi nesrečnega Martina odvračal od te usodne misli, pa ga je Fideršek še podpihoval m mu obljubljal tudi pomoč.
Martinov načrt je res prav kmafu dozorel. Dne 3. septembra zvečer je prišel njegov oče, Anton Horvat, zope* pijan domov. Legel je na slamo v skednju in zaspal. Martin je opravljal tedaj v hlevu konje. Kar zagleda pred seboj Fiderška. Med obema je prišlo kmalu do živahnega razgovora in Martin se je odločil, da umori svojega očeta. Vzei je res težko sekiro za cepljenje drv, se tiho približal spečemu očetu m ga udaril s tako silo po glavi, da so mu izstopili možgani in je oče takoj podlegel težkim poškodbam. Fideršek pa je med tem čakal na preži, ako bi bilo treba priskočiti Martinu na pomoč. S krvjo svoje žrtve sta potem oba namazala lestev in stene skednja, da bi vzbudila, sum, da je oče ponesrečil, nato pa sta truplo odnesla na koruzno njiva, kjer so je potem našli orožniki. Ker so bile orožnikom znane razmere v Hor-vatovi družini, so takoj aretirali Martina, na podlagi njegovih izpovedb pa potem še tesarja Martina Fiderška.
Martin Horvat je svoje krvavo dejanje priznal v polnem obsegu, dočim je Fideršek zanikal vsako sokrivdo, čeprav so na njegovi srajci, ki jo ie imel kritičnega večera na sebi, našli sledove človeške krvi, izvirajoče od umorjenega Antona Horvata.
Današnji razpravi je predsedoval višji dež. sodni svetnik dr. Gtrzelj. vo-tanta pa sta bila dss. dr. Tombaik in dr. Senjor. Martin Horvat je tudi danes odkritosrčno priznal svoj zločin, dočim Fideršek še vedno zanika vssako krivdo.
V svrfoo zaslišanja novfli prič in da
se preišče duševno stanje glavnega obtoženca Martina Horvata, je bila razprava ob 11. dopoldne prefožena.
Celjska porota
Dva primera posestva
Celje, 2. decesnbrai
Davi je bilo v Celju otvorjeno zadnje porotno zasedanje. Vršili sta se dve razpravi, ki pa sta bili obe tajni Senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča dr. Premschak, votanta sta bila sodnik okrož. sod. dr. Krančič ki sodnik okraj, sodišča dr. Dolničar. državni tožilec pa je bil dr. Juhart Pri prvi razpravi je zagovarjal obtoženca God~ Ierja odvetnik dr. Milko Hsrašovec, prt drugi razpravi pa obtoženca Pristovška odvetnik dr. Ogrizek.
Prvi se je zagovarjal pred porotniki 36 letni samski delavec Ivan Godler n. Bukoška pri Brežicah, ki je bil obdol-žen. da je 19. avgusta t 1. opoldne na. travniku Lazi pri Globokem, okraj Brežice, posilil 17 letno posestnikovo hčerko Ivanko P. Zločin je bil izvršen na zelo sirov način. Obenem očita obtožnica Godlerju, da se je sredi julija letos obnašal na skrajno nemoralen način prod neki Frančiški Serbčevi, ki je tedaj privezovala mladike v Cerjakovem vinogradu na Planini pri Globokem. Že poprej pa je nekoč poskušal napraviti silo neki Neži Cvetkov, ki pa mu je še pravočasno srečno ušla. Godler je vsako krivdo dosledno tajil, vendar pa mu to ni nič oomagalo. Porotniki so vprašanje glede posilstva potrdili, nakar je b3 obsojen Godler na 3 leta težke ječe.
Takoj nato se je pričela druga razprava, in sicer proti 24 letnemu samskemu delavcu Baltazarju Pristovška iz Podikraja v velenjski občini, ki je zagrešil enak zločin 14. avgusta t 1. na slabotni, 50 letni dninarici Tereziji Ra-doslavnikovi v nekem gozdu pri Loko-vici, občina Šoštanj okolica. Pristov-šek, ki je svoj zločin že v preiskavi priznal, je nepoboljšljiv kljub svoji mladosti. kajti ima za seboj že 2 enaka greha. Tudi v tem primeru so porotniki vprašanje glede posilstva potrdili in je bii Pristovšek obsojen rstotako na 3 leta težke ječe.
Jutri se bosta vršili še dve javni razpravi, rn sicer proti Janezu Križniku zaradi uboja in lahke telesne poškodbe in proti Josipu Turnšku, Francu Novo-selu in Antonu Isteniču zaradi tatvine in goljufije. S tema obravnavama bo zadnje zasedanje celjske porote predvidoma zaključeno.
Hmeljski trg
tatec, 2. decembra, h. Tendenca mi™a, nafajl (rafa dalie, m deželi zmerno. Denašntfi promel 430 stoto*. Cene 450 ck> 100 Kč.
»JUTRO« 51 283
3
TcreK, 3. XIL 1929
Naši Kraji in
Proslava 1. decembra
LetoScS L december ni bfl samo državni temveč res narodni prazmik. Obhajali so ga po vsej državi svečano. Povsod so se vile državne trobojnice, vršile so se cerkvene svečanosti in šolske proslave. Kakor druga leta so proslavila praznik ujedinjenja posebno slovesno naša sokol ska društva križem države.
Najbolj mogočne so bile seveda pro-dave v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Pravoslavno službo božjo v beograjski sa borni cerkvi je opravil sam patrijarh Dimitrije, prisostvoval pa ji je osebno tudi kralj Aleksander s knezom Pavlom. Navooči so bili skoro vsi ministri z ministrskim predsednikom Ziv-kovičem na čelu, poslaniki tujih držav, generaliteta, predstavniki oblastev in velika množica drugega občinstva. Na dvoru so se vpisovali gratularrti, ob enem pa je prihajalo ves dan nebroj brzojavnih čestitk iz vsdi krajev države, med drugimi tudi od bivšega ministra, direktorja »Jutra«, dr. Kramerja tz Ljubljane.
Tudi Ljubljana Je proslavila, vsa »deta v državne zastave, praznik ujedinjenja lepo in svečano. Službe božje so se vršile v stolnici, v pravoslavni kapeli in v evangelski cerkvi, opoldne je sprejemal bam inž. Semec v bamski palači čestitke, popoldne je bflo _ več športnih prireditev, zvečer T>a_ sijajno uspeli novinarski koncert v limon«.
Z največjo pozornostjo so po vsej državi spremljali veličastne akademske svečanosti v Zagrebu. Ob navzočnosti rad 1000 svojih tovarišev iz Ljubljane, Beograda. Skoplja in Subotice so zagrebški jugoslovanski akademiki, združeni v Jugoslov. akad. čitalnici, razvili svojo zastavo, ki ji je kumoval in ji poklonili krasen spominski trak kralj Aleksander. Slovesno razvitje prapora se je vršilo v največji zagrebški dvorani na »ZagrebSkem zboru« in ji je prisostvovalo do 10.000 ljudi. Razvilo se je v mogočno manifestacijo za krafia. Jugoslavijo in jugoslovensko misel. Izrečenih je bilo več govorov, med njiimi od amrijskega generala Matiča kot zastopnika Nj. Vel. kralja. Obenem je bila od zbranih akademikov sprejeta z velikim navdušenjem resolucija, ki jo je smatrati za
nacionalni program akademske omladine.
Resofacija poudarja veliki Egodovin-Blki trenutek, v katerem se nahaja Jugoslavija, in potrebo, da se v enotni Jugoslaviji ustvari tudi enotna jugoslo-vesnska nacija. Pri tem hoče akademska omlladiina pozitivno sodelovati po načelih, ld jih resolucija označuje ta-šole:
Resolucija.
1.	Plemena tz vseh banovin z vsemi svojimi specifičnimi pozitivnimi posebnostmi tvorijo edinstveno Jugoslovensko nacljo z eno bi nerazdelno državo, kraljevino JugoslavfJo. V globoka hvaležnosti in razumevanju smo dočakali veliki zgodovinski reformatorski Čin Nj. Vel. kralja Aleksandra, s katerim so ustvarjeni vsi pogoji za ustvarjanje žive bi organfčno edinstvene nacijonal-ne Jugoslavije.
2.	En narod, to zna čl en žfvljenskl organizem, eno kulturo, en Jezik, ©no pisavo in pravopis, eno znanost in ©no
(Hefkord
V nizkih cenah, kakor tmfi ▼ kvaliteti bta»
ga jo dosegla »Miklavževa prodaja« pri tvrdki A. PRESKAR, na Sv. Petra cesti. Doseženi rekorda: Klobuki od 37 Din dalje. Športne čepice od 22 Din dalje. Samovez-itioe od 6 Din naprej. Nogavice od 4 Din naprej. Kompletne obleke od 250 Din ca-
S-ej. Dovršeni suknjiči od 240 Din naprej, hnske suknje od 490 Din naprej ter vse druge oblačilne potrebščine piri dosedaj Se nedoseženih nizkih cenah. — Izdelava p>o meri v 48 urah. — Prepričajte se z enkratnim nakupom.
kjniževtiost Potrebno Je, da postane ves naš narod enotno področje kulturnega dela. Mi apeliramo na merodajne činitelje, naj se ta unifikacija izvede v duhu in smislu Škerličevega programa. Dokler ti osnovni tehnični pogodi niso izpolnjeni, nismo narod v sodobno kulturnem smislu te besede,
3.	Omladina se zaveda veJike važnosti materijetae kulture, brez katere ni mogoč razvoj tudi višje duhovne kulture. Z bolestjo ugotavljamo, da je naš narod v mnogih krajih še vedno silno zaostal v higienski in gospodarski kulturi. Po-vzdigo in prosveto tega naroda smatramo za eno svojih največjih nalog; za eno najvažnejših področij svojega bodočega dela.
4.	Socijalno in nacijonalno vprašanje smatramo samo kot dvoje strani v kri-stalizaciji modernega življenja. V okviru humane etike, socijabie in nacijonalne pravice tvori socijalno in nacijonalno vprašanje točno označeno celoto. Zato smo najodločneje proti vsaki razdiralni razredni borbi, ki bi mogla ogrožati samo nacijonalno in državno celoto.
5.	Ljufeav in mržnja sta dva nasprotna tečaja, okoli katerih se suče vsaka ljudska skupnost. Tudi v našem narodnem telesu se občuti isti pozitivni in negativni proces. Egoizem, mržnja, zavist, defetizem, separatizem so negattvni in razdirajoči instinkti ljudske duše. opasni za zajednico, nacijo in državo. Proti tem instinktom, ki razdirajo in ovirajo, bomo nastopili s tem večjim zaupanjem m tem večjo dinamiko svoje mlade ustvarjajoče moči. da dvignemo ljubav in ze-dinjenje. Onemogočili bomo vse one, ki zapostavljajo to delo in ga negirajo. Samo tako bomo mogli Jugosloveni postati enotna in močna nacija, moralna in kulturna edfaica v skupnosti narodov. Živel Nj. Vel. kralj Aleksander I. UJedi-nitelj, živela Jugoslavija, živela jugoslo-vetnska omladina!«
—■
Lepa prireditev trboveljskega Sokola
Trbovlje, 2. decembra
Akademija v proslavo 1. decembra ▼ Sokoljem doma Je pokazala, da se naš Sokol zaveda naloge, ki mu io nalaga sokol-skS program tako glede vzgoje širokih plasti naroda v ljubezni do lastnega naroda, države in dinastije, kakor tudi giede telesne vzgoje.
Akademijo Je otvoril g. Vončhra z lepim, patriotizma prežetim govorom, ▼ katerem Je dal duška veselju, da Je s 3. oktobrom ustvari en cmi ideal, ki si ga je zapisalo na svoj prapor naše Sokolstvo — Jugoslavija, kar pa se imamo zahvaliti modrosti Nj. VeL kralja.
Po govoru Je zaigraj sokolski orkester državno himno, ki Jo Je občinstvo poslušalo stoje Zatem ie nastopila Članic, naraščaja učenka H. Kolbezen hi čuvstveno deklamrrala »Pesem našeg roda«. Po dfi-klamaciji so nastopali člani na bradlji ln izvajali najtežje vaje s preciznostjo in eleganco. Syoje vaje so zaključili s skupinami, s katerimi so pokazali na^ člani, da jih lahko prištevamo med najboljše telovadce našega Sokolstva. Moška deca je nastopila s prostimi vajami in Jih izvajala točno in eksaktno, ravno tako tudi ženska deca, ki je bila posebno ljubka v nastopu s pesmijo »Gor čez jezero«. Ženski naraščaj je nastopil v »Valčkovem plesu« m v »Mornarjih«. Nastop je občinstvo naravnost zadivil Moški naraščaj je nastopil s prostimi vajami in pokazal, da bo dal naš naraščaj najboljši članski zbor. Višek m krona vse akademije pa Je bfl nastop članic v »Metuljčku«. Ta nastop je bi] pravi balet izvajan z eleganco in brezhibnimi gibi. Odlikovala se je najbolj gdč. Para-diževa v metuljčkovem plesu. Temu nasto-
Pride! Pride! Elitni kino Matica!
RONAL.D COL9AM
in šarmantna
Uly Damita ^JJfS^
Rešitev
Pride! Pride! EKM kino Matica! g
Kulturni pregled
Repertoarji
ljub i ja vst? a drama. Začetek ob 20. Torek, 3.: Zaprto.
LJITiLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20.
Torek. 3.: Gorenjski slavček. C. Sreda, 4.: Beneška nož. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 3.: Wonnski orožar. A. Kuponi. Sreda. 4.: Zaprto.
CELJSKO GLEDALIŠČU.
Začetek ob 20.
Breda, 4: Velika abeceda. Gostovanje Mariborčanov.
Za Jngoslorensko latinico se zavzema ▼
Stanku »Pravo jugoslovensko jedinstvo« (Nar. Odbrana« z dne 1. t. m.) dr. V. Ku-jundžič. Pisec pravi, da je treba upeljati namestu cirilice latinico, toda ne sedanjo hrvatsko, marveč »specialno jugoslovensko latinico«. Reformo si zamišlja tako-le: 12 črk bi vzeli iz sedanje latinice, črke ž, č, fc, a, dj, dž, Ij in nj ter z, e, n in p pa is
cirlliee, 5eg, da so bolj enostavne ln praktične. »Jugoeloven^ka latinica« bi bila potemtakem posebnost ▼ vrsti latinskih pis-menk. Predlog dr. V. Kujundžiča je sicer originalen, toda znatno manj sprejemljiv. Nikar preveč ne eksperimentirajmo 8 kulturo 1
• Miroslav Krleža in marksistični književniki. Znano je, da je bil Miroslav Krleža nekaj časa predstavitelj in največja nada marksistično usmerjene skupine hrvatskih književnikov. Tega ni opravičeval samo e svojimi leposlovnimi spisi, marveč tndi s publicističnimi (n. pr. »Izlet v Rusiju«) in zlasti še kot urednik kulturnoboinjh revij »Plamen« in »Književna republika«. Znano pa je, da to že nekaj časa ni več. 0 tem je pričevala njegova drama »U agonij«, še bolj pa potrjujejo njegov preokret spisi o Glembajevih. Marksistični tovariši so ga nekaj časa molče gledali po strani in samo kdaj pa kdaj jokavo obžalovali, da izrablja svoj talent za »buržujsko literaturo«, namestu da postane jugoslovanski Maksim Gor. kij ali Upton Sinciair. V najnovejši »Socialni misli« pa je priobčil Stanko Tomašič članek »Glembajevština i klanfarština«. V njem dokaj ostro prijema Krležo zaradi njegovih zadnjih spisov in nič ne prikriva, da je nastopilo med bojevniki tta »proletarsko
po se občinstvo ni moglo zadosti nadlviti m nI štedilo s priznanjem. Vse telovadne točke sta spremljali na klavirju gdč. Polj anškova in Grilčeva, kS sta igrah tudi Eri vseh številnih vajah, kar moramo še posebno pohvalno omeniti.
Akademija je bila zaključena s slovesno zaobljubo članstva. Akademija, ki je bila ena najlepših, je pokazala veliko in smo-treno marljivost naših telovadcev in telo-vadk. Vaditeljski zbor, obstoječ iz gg. Ku-žnika, Sušnika. Torija in Bizjaka ter gdč. Paradiževe, vrši svojo nalogo z ljubeznijo do sokolskega dela, najzaslužnejši pa je gotovo njega načelnik g. Kužnik. ki je duša sokolske telovadnice.
Novinarski koncerl
Tudi letošnji novinarski koncert se je po svojem vsestranskem krasnem uspehu dostojno pridružil koncertom prejšnjih let ali pa jah še prekosil. Udeležba občinstva je bila naravnost rekordna, prav vsa mesta v veliki uni-onski dvorani oddana in še je moralo mnogo ljudi oditi. Okusno, dasi preprosto dekorirana dvorana je zbrala predstavnike vseh slojev prebivalstva Ljubljane in številne družbe iz raznih drugih krajev Slovenije. Poleg drugih so bilii navzoči ban inž. Sernec, divizi-jonar general Tripkovič, podban doktor Pirkmajer, dvoma dama ga. Tavčarjeva, župan dir. Puc. rektor dr. Do-lenec, italijanski gen. konzul Rai-naldi, čsl. konzul dr. Resi, francoski konzul Neville, honorarni konzuli dr. Dular, Hieng in Knez, podpredsednik viš. drž. sod. dr. Go4ia, fin. direktor dr. Povalej, poštni direktor dr. Grego-rič, viš. drž. tožilec dr. Graselli, drž. tožilec dr. Ogoreutz, prosvetni šef doktor Lončar, direktor Nar. banke Grego-nič, predsednik zdravniške zbornice dr. Rus, zastopnik odvetniške zbornice dr. Fettich, ravnatelj Glasbene Matice Hu-bad itd. itd. Številno so bili zastopani na koncertu zlasti Litijčani z županom g. Lebingerjem na čelu, ki so obnovili na ta način prijateljske stike, navezane z novinarji ob njihovem letošnjem zborovanju v Litiji.
O koncertu samem dbfavtjamo spodaj poročilo glasbenega referenta. Vse točke in vsi nastopajoči so Mi sprejeti z burnimi aplavzi. Spored je bil tako pester, da občinstvo kljub dolgemu sporedu in veliki vročini do konca ni izgubilo zanimanja. Po koncertu SO razvila ob sviranju dveh orkestrov Sokola I. animirana zabava, ki se je zavlekla v najlepšem razpoloženju sfleoro do jutranjih ur.
Prepričani smo, da bo ostala tudi letošnja prvodecemberska novinarska prireditev vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Kakor vsako leto, bo nas trnfi tokrat presenetili novinarji s tako pestrim sporedom, da je našel res vsakdo nekaj za sebe. Velika un ionska dvorana je bila natlačeno polna hvaležnega in navdušenega občinstva. Koncert je začel res ob osmih. Pri nas se je namreč razpasla navada, da vsaka koncertna prireditev začne okoli devetih. Dijaški pevski zbor L državne gimnazije je pod Kramolčevim vodstvom zapel po držav, ni himni s svežimi glasovi, ritmično in dinamično brezhibno Devovo »Koroško narodno« in Hochreiterjev: »Praznik ujedinjenja«. Zlasti Devova pesem je sila hvaležna in učinkovita ter polna žive barve. Sloven-si vokalni kvintet je s sočnimi glasovi podal Mirkov »Šumi, potok, šumi . . .« in Prelovčevo: »Bela, rdeča je gredica«. Re-povš je dosegel s pevskim društvom »Slav-eemc res lepe uspehe, posebno moški zbor je vpet Bajukovo harmonizacijo narodne »Oblaki so rdeči« in Jerebovo »Pelin rožo« 60 zapeli globoko občuteno. Pri Jerebovi pesmi je baritonski šolo zapel g. Janko odlično. Adamičev mešani zbor »April« ni bil podan tako kot oba moška zbora, vendar pa zelo dostojno in je zlasti radi visoke kvalitete skladbe vžgal. Prelovec je z »Ljubljanskim Zvonom« iz svojega bogatega repertoarja izbral globoko občuten Pavčičev mešan zbor »Če rdeče rože zapade sneg« in prekrasen Adamičev ženski zbor »Zgodaj vstala mlada je devojka« ter uspel popolnoma. Zlasti originalen konec ženskega zbora je nad vse posrečen. Dr. Dolinar je dirigiral Brnobičev mešan zbor »Na poljani« ter svoj »Venček narodnih IL« glasbeno dru-§tvo »Ljubljana« je jak zbor ter razipolaga z bogatim materijalom. Izvedba obe zborov je bila precizna in je učinkoval zlasti veseli Dolinarjev »Venček narodnih«. Kako se
kulturo« težko razočaranje, ker j£h je zapustil M. Krleža. Marksisti tedaj ponovno potrjujejo svojo že znano zahtevo, da umetnik ne izživljaj prosto po svoji notranji volji svojih tvornih sil, marveč bodi predvsem propagator, ki mu je politično-socialni program marksizma to, kar je bilo ▼ srednjem veku sv. pismo. Vsekakor je ta spor za Krležo prav zanimiv.
Dve nori mladinski knjigi Prejefl mo dve najnovejSi slovenski mladinski knjigi: Igro Franja Lovšina »Desetnik m sirot niča« (izšla y samozaložbi, oena izvodu 20 Din.) Kraj dejanja je Triglavsko pogorje. Ima tudi pevske točke. Z njo je dobil slovenski mladinski repertoar novo delo z domačimi motivi. Ljubljanska »Proletarska knjižnica« je izdala mladinsko povest ruskega pisatelja A. Koževnikova »Jeromkin krog« v prevodu Ivana Vuka in s ilustracijami I. Mročkovskega. Knjižica je priporočljiva. Stane 10 Din. Obe knjigi se naročata tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Kulturna slika slovanskega STeta. Podjetna praska založba »Vesmir« skuša dati Cehom kolikor moči temeljito in vsestransko sliko današnjih Slovanov. V njeni zbirki »Slovani« sta izšle dve obsežni knjigi, ki jo o njima poročalo tudi »Jutro«: »Zgodovina slovanstva« prof. Bidla in »Slovanske literature« prof. Wollmana. Pravkar je izšla tretja knjiga, ki vsebuje zemljepisni pregled (dr. štula), statistiko Slovanov (dr. Bohač), pregled ustav slovanskih držav (dr. Kadlec) in članek o slovanskem modraslov-
Rovefcn prHefe par okroglih pesmi po B-
ričnih! Komponist je v »Venček« dal precej 6vojih domislekov, ki prav srečno sestavljeni ciklus še požive.
Zaključno točko je izvajalo »Orkestralno društvo Glasbene Matice« pod vodstvom prof. Škerjanca in sicer Saint-Saensov »2i-valki karneval«. Ne morem si misliti srečnejše točke na koncu sporeda. Karneval nam velezabavno servira celo vrsto živalskih, deloma tudi živinskih tipov. Med poslednje bi uvrstil gotovo »pianiste« (9. točka). Zlasti take, ki slabo igrajo, — vsak dan iste vaje, vsak dan pri odprtih oknih! In »Offenbacho-ve« želve! v tempih kondukta! Orkestralno društvo je tokrat imelo lahko delo in je Škerjanc izpilil točko do poslednjih fines. Zlasti pianissimi so bili klasični Tudi kontrasti v tempih od ene točke do druge.
Uspeh novinarskega koncerta je bil že vnaprej gotova 6tvar, kajti mnogo zaleži na tem, kak program se občinstvu nudi. Ali bi ne bilo umestno, ako bi tudi drugi prireditelji koncertov stavili na sporede več kontrastov? Na primer na vokalni koncert kak kos komorne glasbe ali pa kako zborovsko točko s spremljavo instrumentov? Kajti poslednji koncerti violinistov itd. so 6e vzlic enournim zamudam vršili pred praznimi
8000 £}ubiiančanov
Je občudovalo čarobno filmsko veledlelo
VRAGI
Janet Gaynoc, Charles Morton
SAMO ŠE DANES!
06 4^ pol 6- pol 8. in 9. uri
m 2124. Elitni kino jftatiea

dvoranami Mogoče pa le ni krivo t>bči» stvo, da naše koncertno življenje tako na> zaduje. Več pestrosti v programih bi rx škodilo ne prirediteljem, in ne tistim, ki ol napovedani uri pridejo in marajo celo up čakati, da jih pride že pet, šest . . .
Slavko Ostere.
Krvava Srama v jetnišnici
Ljubljana, 2. decembra
V prostorih Jetnišnice se je danes malo pred poldnevom pripetila grozna drama, ki je razburila ne samo osobje jetnišnice, marveč se je kot blisk raznesel glas o njej po vsej veliki palači. Okrog 11.30 se le vrgel iz drugega nadstropja v globino leta 1905. rojeni Anton Podržaj, po poklicu klo-basičar, doma z Iga.
Pazniki v jetnišnici so danes kakor običajno pred poldnem delili kosilo. Ko so porazdelili kosilo v skupnih zaporih, so s« odpravili s pripravljeno jedjo v zapore, kjer sede posamezniki zaradi težjih zločinov še ▼ preiskovalnem zaporu. V em teh celic v drugem nadstropju je oričako-va3 sodbe tudi Anton Podržaj, ki Je sedel v zaporu že od 14 junij-, letos. Na vesti Je imel težak zločin, zaradi katerega bi se moral te dni zagovarjati pred poroto.
Na Igu živi kmet Jože Podržaj, ld Je postal že pred vojno vdovec, nakar se Je ponovno poročil z mladim dekletom, Ano Balantovo iz Strahomera. Prva žena mu le pustila 7 otrok, 4 fante m 3 dekleta. Sprva je vladal v družini mir, vendar se Je kmalu pokazalo, da otroci niso zadovoljni s poroko očeta. Miru ni bilo tudi potem, ko sta se že priletnemu očetu rodila še dva otroka Kmetija le čedalje bolj propadala. Otroci iz prvega zakona so odšli z doma drug za drugim, nekateri učit ce obrti, dekleta so odSl* v Ameriko, najmlajša pa služit Sm Anton se je izučil mesarske obrti.
Stari Podržaj Je pred petimi leti Izročfl posestvo svoji ženi Ani, ki mu Je kot odpravnino izplačala 15.000 Din na roko. Mož si Je izgovoril pri hiši kotiček do smrti. Postal je prevžitkar. To Je postalo m vso družino fatalno. Žena, k* je bila drugače vztrajna, varčna ln marljiva, je bila napram možu in otrokom iz prvega zakona zeflo stroga. Prepiri so bili na dnevnem redu. Dne 13. Junija tetos se je sm Anton nenadoma povrnil domov. Bi! je videti nekam žalosten in potrt Doma je pozdravil očeta, dočim mačehe nfti pogledal ni Povabil Je očeta v gostilno, odkoder sta se vrnila okrog 23. oonočL Doma Je nastal znova prepir. Anton je dvakrat ustrelil v stroo z revolverjem. Mačeh« Je vsa preplašena naslednle Jutro dogodek prijavila orožnikom, rekoč:
—	Če se mi kaj prfpeti, vedite, kdb bo to storil. Od njega ne pričakujem nič dobrega.
Orožnfkl m Jo potofaflB In cxEia |s no-
pet domov.
Ustrežena pri kuhanju večerje
Sin Anton se Je naslednjega Jutra prebudil s težko glavo. Očetu je dejal, da poj de zopet k svojima bratoma. Napotil se je res ▼ Ljubljano, kjer Je kuptl vozni listek za Škofjo Loka pa se je skesal in se proti večeru znašel spet na Igu. Ustavil se je v neki gostilni in posedel daljo čase v večji družbi Bil pa je zamišljen in redkobeseden.
Pred domačo hišo le sreča! svojega polbrata, 11-letnega Janeza. Osorno ga Je vprašal: — Ali je mama doma? Brat mu je pritrdil, nakar je Anton odkorakal v hišo. Stopil Je v vežo in nato v kuhinjo.
Pozdravil je ter vprašal:
—	Ali je večerja že kuhana?
—	Še ne! Zate sploh ni večerje pri nas. se je glasil odgovor. Pri tem se je Ana ozrla v stran, hoteč prestaviti lonec. Usti hip je čula Antonov vzklik:
—	Zdaj ali nikoli 1
Naslednji trenutek je Anton segef v 2eP. potegnil samokres in sprožil Projekti! ie zadel mačeho v lice in izstopil na desnem temenu. Strel je bil oddan iz bližine poldrugega metra. Mačeha se ie zgrudila z vzklikom:
—	JoJ. ustrelil me Jei
ju (dr. Tvrdy). Kot četrti del se pripravlja spis o slovanskih jezikih, peti del bo prinesel pregled slovanske likovne umetnosti, glasbe, znanosti in kulturnih naprav. Monu-mentalno delo »Slovani« bo zaključeno do konca L 1931.
Še nekaj o vprašanja knjige in nje občinstva. K temu vprašanju, ki ga je že ponovno obravnavalo »Jutro«, posnamemo iz praškega lista »Panorama« naslednjo zanimivost: Praška mestna občina je sklenila, da se odločno postavi ▼ bran proti kulturnemu nazadovanju širših vrst praSkepra prebivalstva in pogubnemu vplivu nekaterih revo 1 verskih večerni kov. To namerava izvesti tako, da bo izdala za osemdesetletnico prezidenta T. G. Masar5ka kateri njegov spis v zelo ceneni izdaji (po 1 K5 izvod). Namere praške mestne občine pa v književ-niških in založniških krogih niso sprejeli nič kaj navdušeno. Ugovarjajo, češ, da ima občinstvo na razpolago dovolj dobrega, po-žlahtnujočega štiva v cenenih izdajah. Toda »kriza« je v tem, da širše vrste nimajo prave volje do čitanja knjig in pa v tem, da jih nekateri časniki preobilno pitajo s senzacijami, namestu da bi jih vzgajali h kulturni zavesti. Razrširjenje dobre knjige ni problem nje cenenosti, marveč problem ljubezni do knjige in vzgoje za čitanje.
Pristopajte k „ Vodnikovi družbi"
Jfe cesto je prihitd tn<S sin Stanko tal kričal:
—	Mater Je ustrelil!
Anton se je nato podal nazaj ▼ gostilno in brez ovinkov povedal, kaj je storil:
—	Nesrečo sem naredil. Njo sem ustr®-B. Z menoj je konec 1
Po teh besedah je odšel naravnost na orožmško postajo, kjer je prijavil zločin. Orožniki so ga pridržali in ga naslednja jutro od vedi v Ljubljano k sodišča,
Vr-i
zaporu
V	zaporih ljubljanske jetnišnice se je obnašaj Anton Podržaj ves čas izredno mirno. Pazniki so opažali, kak& postaja vsak dan bolj žalosten in izgubljen. Bil je vedno zamišljen in je odgovarjal le kratko.
Preiskovalnemu sodniku je v vseh podrobnostih orisal svoje življenje in pripovedoval o peklu v domači hiši Preiskavi je v zadnjih dneh popolnoma dozorela in bi mora! Podržaj stopiti te dni pred sodnike Baiš te dni pa se je Anton Podržaj počutil še slabše. Večkrat je tožil, da je bolan. Pazniki so opazovali, da je vedno bolj deprimiran. Včasi je pisa? na lističe papirje razne stavke, nanašajoče se na krvavo dejanje, ki ga je imel na vesti. Danes je v njem dozorel sklep:
»Končati se moram«
Bflo Je okrog 11.30, ko so se pazniki t Jedjo približali njegovi celici ter odprS vrata. Komaj pa so bila vrata odprta, že le stopil Anton Podržaj na prag. ne da M se ozrl na ponudeno mu jed. Hitro je sunil paznika od sebe. skočil na hodnik in se pognal preko železne ograje ...
V	naslednjem trenutku so videli pazniki ter nekateri kaznenci v pritličju padati fas drugega nadstropja človeka. Podržaj je padal razprostrtih rok in nog z glavo naprej. Trenutek še tn Podržad je priletel nst tlakovana tla iz višine kakih desetih metrov ploskoma na kamen. Začul se je grozen vzklik nesrečneža ter opazovalcev. Brizgnila ie kri na vse strani tn Podržaj Je obležal na licu mesta mrtev.
V	Jetnikih prostorih je zavladaffa pravcata panika. Od vseh strani so prihiteli pazniki, zbiralo pa se je tudi ostalo usluž-benstvo. Ravnateljstvo je o samomoru tako! obvestilo predsedništvo sodišča ter policija Prihiteli zdravnik je mogel konsta-tirati le smrt, k! je nastopala trenutno.
Podržaj s! Je pri skoku razbil lobanjo, se ranil na mnogih mestih glave ter dobil hude notranje poškodbe. Kri mu je n da rila iz ust nosa in ušes.
Njegovo truplo so popoMne po komisijskem ogledu odpeljaB v mrtvašnici k Sv, Krištofa.
Vest o groznem samomoru se Je tekom
popoldneva bliskovito raznesla po mesto. Dogodek Je vzbudil ogromno senzacijo, • kateri se Je razpravljalo vsepovsod.
Nevaren ndarec splašenega konja
Litija, L (fccembra
Včeraj popoMne Je naneslo nesrečno naključje, da Je dobil posestnikov sin Jane« Bric iz Litije težk0 telesno poškodbo zaradi konjskega udarca v trebuh. Dogodek se je odigral pozno popoldne na Grbino. Na travniku se je pasel Mahkovčev konS, ki ga je hotel Bric vpreči v voz. PribJi-ža1 se je konju od zadaj in ga je potrep-Ijal z roko po boku. Konjič Pa se je trep-ljaja bržčas prestrašil Povzpel se je na sprednji nogi, z zadnjima pa je močno udaril v zrak. Bric v trenutku prestraše-nosti ni imel toliko prisotnosti duha, dn bi odskočU, zaradi česar ga je zadel konj s kopitom z vso silo v sredino trebuha.
Nesrečni mladenič se je brez glasu zrušil na tla, kjer je obležal nezavesten. Slučajno je opazil eden domačih, kaj se je odigralo na travniku. Pozval je ostale, ki so dvignili Janeza in ga s trudom obudili iz omedlevlce,
Clm se Je mladenič zavedel, Je s slabim glasom potožil, kazoč na udarjeno mesto: »Boli, straSno me boli! Prosim, vedite me do zdravnika!« Domači so njegovi prošnji takoj ustregli Zdravnik dr. Polde Uk-mar Je pregledal poškodovanca in ugotovi!, da je poškodba zelo nevarna Konjsko kopito Je prebilo ponesrečencu trebuh tn mu pretrgalo črevesie. Glede na resno bolnikovo stanje je zdravnik odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico, ki ga ie izvršil litijski avtotaksL
Pr! hemoroidalnl bolezni, zsaigaitenta,
iroaitrgamfih čnevah, alboesfh. sečnem pfri-tf-sikni, odobeteMi jetrih, botečiinah v kriiižu tesnobi v pnsčih, hudem srčnem utnpa-n.ta, napadih omotlice prrlraša uporaiba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prffetoo (fpnšaare, često fnjicffi prv>olno ozdravljenje S+rokovmti zdravniki za notranje boHezrai svetujejo v mirt^g^ sftročaflh, da naj pffcro talki boVvlkč v?i?k dian zjutraj fin večer ool oalse »Franz .Josefove« vode. — »Franz Josefova« grenčica se dobir v vseh leka rnah, dmo-Beatiiaih bi špecetrfalsMi 'trgovinah.
»JUTRO« H 283
4
Torefi. 3. XIL 1929
aa»
m&tan kapa je primerna darila ga dcco ln odla&Ce
u m. <Zicat, m
uajcenej
v trgovini
mna.
in razstavo.'
Rodbinska tragedija pred poroto
Ljubljana, 2. decembra.
IfktbveOsicl radarji so našE dne 22. ja-fefe letos, ko so Sli zjutraj na delo, pol «re od zagorske cerkve proti Trbovljam na cesti mrtvec, Jarik* Gabrona. Mrlič je bil ves krvav hi umazan od cestnega prahu. Leva prsna stran srajce je bila raztrgana. Na cesti so se videli v razdalji 60 korakov krvati sledovi. Kraj ceste za grmovjem je ležala Gabronova prazna denarnica.
Kakor sta ugotovila zdravnika, ki sta bife zaslišan* kot izvedenca, je imel umorjeni prerezana na vratu ščitna hrustanca, desno vratno žilo dpvodnico in veliki vratni živec. Gabron je umrl zaradi izkrvavit-ve. Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman. Ker je ime! mrlič v rokah med prsti človeške lase in je bi! baš prejšnji dan s svojo ženo in Miho Premelcem skupaj v Zagorju v gostilni, sta bi*a takoj osumljena ta dva Poizvedbe so dognale, da je bi! res storilec Miha Premelč, samski rudar iz Trbovelj, star 29 let in že kaznovan.
Nesrečen zakon
EbrnSeS Nežfka je bSa natakarica v Ce-Oo. Leta 1919. se Je tamkaj seznanila s trgovcem Jankom Gabromom. Tedaj ji ie bilo 34 let, Gabronu ca 29.
Trgovcu se je dekle dopadlo. Pričel je fe njo ljubimkati te kmalu mu je razodela, da njuna ljubezen ni ostala brez posledic. Janko pa je bil značaj en fant Ln je Nežiko prihodnje leto res poročil, čeprav je priženil še triletnega nezakonskega dečka.
Gabron je pričel v Trbovljah trgovino z mešanim blagom. Mož Pa ie ime1 smolo. Dvakrat se je vršSIo proti njemu konkurz-im postopanje, enkrat se je poravnal z up-reki. drugič je pa trgovino opustil. Postal je trgovci potnik.
Prva leta sta se zakonca dokaj razumela. Kasneje pa, po sedmih letih, so se pričel! prepiri, zlasti ker je Gabron svojo dru-Zrrro fežko preživljal. V zakonu js dobil namreč 8 otrok, od katerih pa mu je 5 umrlo.
Ga bronov i m s! je hotela pomagat!. Vzela je na hrano ta stanovanje rudarje. Družina je stanovala v večji sobi, a manjšo so odda-laB podnajemnikom.
Ko ie imei let-, 1923. Gabron v Trbov-psh še svojo trgovrDp, je služil pri nJem nekaj tednov Premelč za hlapca. Pri kon-Jnarzu je kupila Gabronove konje trboveljska občina in sprejela v službo tndi hlapca, Na hrano ie hodil še vedno k Gabro-novim. Kasneje je odšel v Celie. Bil Je v sbžbi tudi na Bize!jskem in v Zagrebu, odkoder se ie po novem letu 1927. vrnil v Trbovlje. Vstopil je pri rudniku v službo, dočim je imel pri Gabronovih hrano in stanovanje.
Premelč se je zna? prikupit! svoji gospodinji ln njenim otrokom- Pravijo, da Je fant surove narave, a z gospodinjo In otroci je bil vedno zefo prijazen. Posedi ji je trdi večkrat denar. Naoosled se je mati štirih živih otrok spozabila tako daleč. d, Je pričela z rudarjem ljuba vno razmerje.
Opazil! so njuno razmerje drugI ljudje,
ona svojih simpatij do Premelča sploh iri skrivala. Seveda je zvedel za to tudi Gabrom. Zapodil je zapeljive a. Ker pa je bil mož premehak in predober, je na ženino prigovarjanje Premelča zopet vzel ua hra-*jo in stanovanje.
UM
Gabrom, obtoženec in Gafcronova žena so odšli dne 21. julija letos iz Trbovelj v Zagorje. Tam je namreč baš tisto nedeljo otvorila svojo gostilno njihova znanka Katra Pravica. Katra je že večkrat posodila Gabronu denar. Usodni dan ji je prodal za 400 Din zlato uro in 1 cekin. V gostil ni so bili vsi dokaj dobre volje. Popili so sicer 5 litrov lahkega vina, pijani pa vendar niso bili, ker so si privoščili tudi dobro jedačo. Zapitek je plačal obtoženec, k liter vma je plačal Gabron sam. Tudi sicer je pustil Gahron obdolžencu, da ie plačal zapitek in s! je pri njem izposojal denar.
Ko so se ta dan vračal! okoIS 23. v Trbovlje. pač sami niso slutili, kako bodo zaključili ta svoj izlet
Gabronova ie med potjo očitala možu, zakaj je predal zlato uro. Rekel j! je, naj gre z obdolžencem sama domov, a on da se vrne po uro in cekin. Med tem prepirom se Je baje Gabron loti! dejansko svoje žene. Obdolženec trdi, da je ona zavpita na pomoč: »MIha, pomagaj, zaklal me bo!« Obdolženec mu je iztrgal Seno. Priskočil je Gabron z nožem in se zakadil vanj. Obdolženec je Gabrona zagrabil za roko, mu izvtl nož in — kakor Je sam priznal — je zamahni] z nožem v razburjenosti in jezi enkrat proti Ga-bronn.
Miha Premelč je obtožen hudodelstva oboja.
RaKo se fe obdolženec zaigovairfai
Obdolženec je na vprašanje predsednika Se enkrat popisal potek dogodka. Ka-kor v preiskavi, je tudi zdaj trdil, da ni-
(fratnsŠee pfasce
no;modertte;se
gortre bi trpežne	od Din 800 naprej
modne, e kožuh ovtno od Din 400 » otroške v vseh velikostih od Din 110 > damske obleke iz barž. od Din 175 » jutranje halje iz barhenta in baržuna, otroške igralne m dekliške obleke iz baThenta in baržuna v vseh velikostih, damske in otroške predpasnike iz listra, klota, kreto-na, batista in Sifona, v vseh najnovejših
faaonah nudi: F. in I. G0RIČAR, Ljubljana, Sr. Petra e. 29. Oglejte si blago in cene v naših povečanih izložbah!
kakor ni nameraval Gabronu storiti kaj zdega.
—	Zakaj ste to storili?«
—	Gospa me je poklicala, češ, <fe Jo hoče Gabron z nožem. Prihitei sem, mu Izpulil nož in ga v razburjenju z nJim sunil.
—	Skoro tri mesece sta trdila vi in Gabronova v preiskavi, da je Gabron izvršil samomor. Ali ste ga večkrat sunili z nožem?
—	Ne, samo enkrat Ce ima praske, jih Ima zaradi tega, ker se je po strmini zavalil Svet je tam kamenit ln se je lahko opraskal.
—	Saj nima samo prask. Tudi štiri lahke rane ima, ki jih je pač dobil z nožem f
—	Jaz sem ga samo enkrat sunil.
Obdolženec Je čvrst fant. Zagovarja se
z monotonim glasom. O kakem kesanju ni sledu. Mirno sedi pred svojimi sodniki in se brez strahu zagovarja, le noge mu nervozno trepetajo.
—	Povejte, ali ste imeli razmerje z Ga-bronovo?
—	Da. sama je prišla k meni hi me zapeljala,' ne jaz nje.
Nato ie obdolženec pripovedoval, da Je
enkrat že moral od Gabronovih, pa ga je zopet Gabron sam silil, naj pride nazaj. Tudi je za Gabronove plačeval in jim posojal denar.
Tedaj, ko se Je zločin Izvršil. Je bil obdolženec nekoliko vinjen, ker Je že dopoldne pi! vino.
Kaj so izpovedale prSče
Z zanimanjem so vsi poslali obdolženčevo ljubico Gabronovo Nežo. Govorila je zelo tiho. Srednje velika bleda ženska nfi napravila dobrega vtisa. Pred sodniki je stala s klobukom globoko na čelu, da se Ji skoro ni moglo videti v obraz. Med zaslišanjem drugih prič je pričelo ihteti.
—	Povejte, Gabronova, kako se je dogodek vršil. Pripomnim, da vam ni treba pričati stvari, ki bi vam zamogle prizadeti sramoto ali škodo, kajti zakon vas tega odvezuje
—	Ko smo šil te gostilne, sv, se z možem prerekala. Pa me je napadel, me parkrat udaril in me potem sunil. Poklicala sem obdolženca, sama sem stekla t grmovje. Pretepa nisem videla.
—	Pa na čevlju ste imeli madeže?
—	Ko je mož ležal v krvi, sem pristopila in ga prijela za roko, bila ie že mrzla. Tedaj sem s4 menda umazala čevije.
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem,
temveč fi dajte
JEMALT je zlartorujav prašek, prirejen iz 30% ribjega olja in iz suhega sladr.esra ekstrakta, čigar hranivost obče poznana. — Dobiva se v vseh
lekarnah.
Ko S je nato državni tožiteij očital, da nima srca, da je pustila moža poginiti kakor psa, odvrne priča, da je Ml tedaj mož že mrtev, sai obdolženec ji je tako rekel. Ko mu je očitala, kaj je storil, je odvrnil, da bo on skrbel za nio In otroke.
Izvedenca sta izpovedala, d* Je ime! rajnki štiri Lahke poškodbe m usodno smrtno poškodbo. Skoro izključeno je, da bfi dobil Gabron rano, ko je še stal, najbrž le bila prizadeta, ko je že ležal na tleh in ga Je obdolženec tako rekoč zaklal.
Nekatere priče . so povedale, da je bf! Gabron mehak človek, ki se je žene menda kar malo bal. Otroke je ljubil, pa tudi njo, zato se ni moeej ločiti od nfle, čeprav je vedel, da ga ona vara
Priča .Franc Lorber je dejal:
»Gabron je bi! moj prijatelj. Marsflral mi je zaupal. Opozoril me ie na svojo smrt, češ. če se kaj zgodi, vedi, da le zločinec Premelč. Pri slovesu mi Je rekel, da se najbrže ne bova več videla.«
Obdolženec ie bil že kaanovan zaradi prestopka lahke telesne poškodbe.
Porotniki so dobili glavno vprašan!« glede krivde uboja in eventualno glede prekoračenja silobrana.
Državni tožilec je predočil .porotnikom tri značaje, in sicer brezsrčnega ubijalca, nezvesto •ženo in bednega, preveč ponu-stTttvega Gabrona.
Zagovornik, ki le Imel res težko stališče. Je poskušal zločin omitifi, češ. da le bil fant prav za prav zapeljan. Bil je dobrega srca, saj je skrbel za Gabronove. Predlagal Je. naj porotniki potrdijo prekoračenje silobrana, češ, da ni imel obdolženec nikakega slabega namena, ko je razburjen sunil Gabrona.
Porotniki so se takoj vmffl !z posvetovalnice In soglasno pertrdf!! krivdo uboja.
Obtožen! Miha Premelč je bfl obsojen na
7 let težke Ječe, post ln trdo ležišče
vsako leto dne 21. Julija.
Preiskovalni zapor od 22. Julija letos se Je obdolžencu všteJ v kazen.
Razpravi Je predsedoval socSnflc okrožnega sodišča Mladič, prisednika sta bfa sodnika okrožnega sodišča Kralj In dr. Bizjak1, zapisnikar avskultant TorelU. T>-žavno tožiteljstvo Je zastopa! namestnik Lavrenč^lc, a obtoženca je zagovarjaj odvetnik dr. Lokar
—— OPOZARJAMO
NA »POSKUSNO KUHANJE« MAaOMevft IZDELKOV.
Brezplačno!
Prireja se folha fe Maggi-^eviSi toock za grmrefo juho. Kufrafo se gotov« Magigi-jeivie Mi«, kakor grafi. igrah z nižam, girati s stearino, goMce ki giufcževa Jaha. — Knaha se todlf aovetja juha ie mesa brez zelenjave, io se ofknts zbaljSa le z
Maa^jetvm aabeflo. To pcieluigm tonflranfc prireda se po vseh Bufcfca**-slkrih fr^cmjKh, specerfijslke, JrolVmiialtne «n de-Ibatecrae stfnrfce te s« ocMttfaio posfcn&nde

«
4DZ9I
•Mifclavzevanje
Seicola /• «ta fšaboru
v četfte/c popoldan oh 4. mm za otrofee, srecer ob 8. uri sa odrasle 15711
Kranjska gora proglašena za letovišče
Na enj izmed zadnjih sei je borovški občinski svet sklenil, da se Kranjska gora proglasi za letovišče. Ta sklep je važen ne samo za Kranjsko goro, ampak tudi za vso zgornjo savsko dolino, ki je tako rekoč navezana nanjo in gospodarsko in kul. turno popolnoma odvisna od nje. Za proglasitev je bilo več razlogov, ki jih diktira že narava sama, a glavni razlog je bil vsekakor eksistenčno vprašanje Kranjske gore, ki je popolnoma navezana na tujski promet, saj če bi poslednji izostal, bi bila Kranjska gora in z njo vsa gornja savska dolina obsojena na smrt ali pa v najboljšem primeru na dolgočasno umiranje.
Občinski odbor se je pač zavedal težke odgovornosti in dalekosežnega pomena svolega skleoa. Zakaj novi zakon o letoviščih in zdraviliščih zahteva, da mora imeti vsak kraj, ki se proglasi za letovišče, gotove poe:oje, ki so že izpolnjeni ali pa naj se v vsem obsegu izpolnijo v toku petih let. Ta rok je sicer kratek, a zado-stuie popolnoma vsem omim krajem, ki jih je že a priori narava favorizirala in namenila za letovišča. Treba je samo, da člo-ve^ce roke izpopolnijo vse ono, kar Jim je narava prepustila v svobodno razpolaganje. A ta izpopo'nitev pač ne zahteva dosti truda in žrtev, če je ljudska volja zadosti močna, da izvede to izpopolnitev.
Širšemu svetu se bo pač čudno zdelo, da se Kranjska gora šele sedaj proglaša za letovišče, ker je do sedaj veljala v tu-zemstvu in inozemstvu kot izrazito in priznano letovišče. A po besedilu novega zakona primanjkuje Krnn'«ki rori še dosti posrodev za pravo letovišče. Glavni pocoji: dober zrak, lepe razgledne točke hi krasni izprehodi so. sicer podani v polnem obsegu. toda glede dru!"'h pogoiev je Jako oo. manikljiva, da ne rečem zanemarjena. Občinski odbor se bo mora! takoi poprijeti ogromnega dela z vso resnostio In največjo energijo, če bo hote! tek^m petih let zadostiti zahtevam novega zakona. A z delom ne sme odlašati, ampak mora z nilm pričeti že jutri, da more že v bodoči sezoni razva lenemu letoviščarju nuditi vsaj najpotrebnejše.
NajpomembnejŠe je pač vprašanje vodovoda, to vprašanje, ki dela občinskemu svetu sive lase, a se vendar že leta in leta ne more zganiti z mrtve točke. To vprašanje ni zadeva samo posameznika, ampak vseh slojev. Zani bi se morali zavzeti vsi merodajni faktorji, v prvi vrsti seveda občina in tujsko-prometno društvo in bi morali delati na vse kriplje, da oživotvorijo vso zadevo. Treba bi bilo različnih sestankov, ker več ljudi več ve, a ne samo čakati brezdelno na podporo raznih oblasti. Ce bi se upošteval način, kakor so ga vpeljali v Trbovljah, bi se moral borovški vodovod sijajno obrestovati in bi se v najkrajšem času amortiziral. Da pa vsa stvar ni tako težavna in nemogoča, svedoči zgled sosednjih Rutarjanov, ki so si ra lastno pest zgradili svoj lastni vodovod, čigar slovesna blagoslovitev se je vršila preteklo nedeljo.
Spomladi se prične živahno gradbeno delovanje; zidalo se bo na vse strani in brez vsega premisleka A regulacijskega načrta noče biti od nikoder. Občina in tujsko-prometno društvo pa se nikakor nočeta prepričati, da so vsi gradbeni načrti v nasprotju z določbami novega zakona in so po vrhu kričeč dokaz, da se pride naravnost do smešnosti, če se hoče planinsko vas čez noč skrpucati v nekako moderno karikaturo. Škoda za krasne prostore, ki bi bili v tako Jepem skladu s planinsko oko'ico. če bi imeli ljudje vsaj malo uvidevnosti in smisla za lepoto, in ki bi lahko napravili vso okolico tako privlačno, kakor morda ne bi bila nobena v državL Eden glavnih pogojev novega zakona je tudi obstoj letoviškega parka in promenade. Po načrtu dr. Tičarja, ki je znal gledati tudi v daljno bodočnost, naj bi se raz. prostiral ta park po lepem pašniku kraj vasi, tako zvanem Požarju, kjer je zasadil celo vrsto kostanjev. A vsi ti nasadi so se zanemarili in mesto da bi se rark gojil in razširil, so ga porabili za odlagališče drv in smeti. Tujsko-prometno društvo naj zastavi ves svoj ugled, da vendar enkrat reši Kranjsko goro te navlake in naj prične že letos čistiti park in naj ga spomladi zasadi z drevjem, ki bo pro-speva'o v tej zemlji, ki za kostanje ni dobra. Ce se bo delalo po umetniškem, a ne po borovško-šablonskem načrtu, bo park ponos in kras letovišča, ki se je zdaj javno proglasilo po vsem svetu za resnično in pravo letovišče.
Javno kopališče sicer obstoja tn je res letovišču v ponos. A je že precej pomanjkljivo in ga bo treba že letos izpopolniti in opremiti, da bo popolnoma odgovarjalo svojemu namenu. Že letos se Je pokazalo, da Je število kabin premaihno in ga je treba zvišati vsaj za trikratno mero: skrajno pa se pogreša vodna črpalka, da se more bazen o pravem času napolniti z vodo, še boli potreben pa je tuš. Na vsak način se mora zgraditi ob kopališču upravno poslopje, a ne samo v prezentativne, ampak' v resnično administrativne svrhe.
Kranjska srora je napravila s proglasitvi-o za letovišče velik korak naprej v svo-'em razvoju. Prisiljena Po naravi sami se bo morala zdal odločno postaviti na noge, da zadosti vsem pogojem novesra za-eona In da bo izvršila vse v popolnoma zadovoljivi meri, nam garantira znana bo-rovška energija, ki Je znala v kratkem času ustvariti vse to, kar nam nudi vsako leto v svojih sijajnih, od leta do leta bogatejših sezonah.
Otrokom za Miklavža m Božič
naročite takoj
Sest SoAovMo iefrh knjižic, polotil samih Rastri-ranih pripovedk o dobrih šJcrateTjdkih. svetSo-tesih vilah, okrutnih coproicah, morskih pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, princesah, nesrečnih žival® š&d.
Čarobni studenec
(priredil Alojz Gradnik)
Mihec }n princ Lenuhar
(priredit PaveJ Kar lin)
Koko in droge živalske zgodbe
(priredil Alojz Gradrailk)
Božične pripovedke
(priredil Pavel Karlin)
Dolgouhi Jernejček
(priredij Pavel Karnn)
Princesa v pomaranči
(priredil Pavel Karlin) se imeraifejo knjižice, odete v pesfrobojne, nalašč za otroike stikame ovitke m opremijene večbarvnimi, otroško domišljijo oč^^jočimi slikami. Knjižice so zelo pocenL Vsaka veRa s poštnino vred bro5frao« le Din 13.50, vezana pa Din 17.50. Vseh šest veHa vezanih s poštnino vred le 100 Din.
NaroBahe Jim po docpismici, demar pa poSfrifre po poftnčnrai, ki )o dobite na pošti, in na kaitero naipišite: Tokovna zadruga v LtoMfani, Vmlrgar-tKL. pošitno-čeikovni račun št. 11.926.
Knjigarna Tiskovne zadrege v LJubljani
• Prešernova ulica št. 54.
Pismo iz Julijske Krajine
Dne 12. t m. sta bila odpeljana iz Pule Gortanova tovariša Živ ko Gortan v kaznilnico Portolongone in Dušan Ladavac v kaznilnico VoHerra, dne 21. t m. pa Yrik-tor Bačac v kaznilnico Santo Stefano in Vekoslav Ladavac v staro trdnjavo Frosi-none.
Iz Ajdovščine poročajo tržaškim listom, da je skupina dečkov blizu Vipave našču vala velikega psa na tri italijanske vojake, ki so potegnili bajonete in se pripravili, da se bodo branili. Nato so prišli lju d je, oboroženi s palicami, in so grozili vojakom. Slednjim so prihiteli na pomoč orožniki, ki so napravili mir in aretirali 11 oseb, med njimi dve ženski
;Za doktorje gospodarskih hr trgovskih ved Je bilo na vseučilišču v Trstu po izpitih od 9. do 19. t m promoviranih 46 kandidatov, med njimi: Kajon Cezar iz Vi-šegrada v Jugoslaviji, Planinšek Josip iz Trsta, Janež Josip iz Tolmina in Bone Ivan od Sv. Križa na Vipavskem.
V	dolgem seznamu učiteljev, k! so na pravili usposobljenostne izpite, čitamo tudi nekaj slovenskih imen: Gabršček Ljudevit, Gustinčič Štefanija. Kogej Emilija, Knafe!c Marija, Korošec Egidij, Kristen Alojzij, Le-ban Natalija, Malnaršič Olga. Močnik Her-ta, Murovec Stanislav, Pirjevec Marija, Prelog Ivana, Rutar Ana, Ljudmila in Štefanija, Rutar Bogomir, Sancin Emilija, Štrekelj Vladimir.
Na zadnji seji rektorata tržaške pokrajine so določili za zgradbo letalskega pristanišča v Trstu deželni prispevek 500.000 lir. Ustanovi se zračna črta Trst- Marseil-le preko Benetk. Milana in Genove. Stroškov za pristanišče bo 1.700.000 lir. Letališče bodo vzdrževale dežela, mestna občina in javna skladišča.
Novo podporo balilski organizaciji Je odredi! rektorat tržaške pokra iine z vsoto 40.000 lir. Dobila pa Je ta fašistična organizacija letos že 50.000 lir deželnega denarja.
Župirtlsld Iziplt sta napravila v Goric! g. Alojzi! Filipič iz Grgarja in g. Anton Kra-pež Iz Otaleža.
V	goriškem deželnem gospodarskem svetu je naglašal predsednik, prefekt Dompi-eri, da sestavljajo pokrajino v pretežni večini kmetje in da je treba zaradi tega podpirati poljedelstvo mnogo izdatneje nego se je to doslej godilo. Paziti se mora vedno bolj na gozdove. Kmetijskemu uradu, ki ima nalogo, skrbeti za ugoden razvoj poljedelstva, se bo nakazala štirikrat večja podpora kot lani. Prosvetno ministrstvo namerava ustanoviti v Tolminu srednjo šolo za poljedelstvo in gozdarstvo, kateri se priključi že obstoječa mlekarska šola.
V	goriških Brdih je dala trta letos dober pridelek. Cena novemu vinu je L 1.40 do Ll.90. Prodajajo ga v videmski okraj, v Gorico in na Tolminsko. Letina poljskih pridelkov je bila srednja. Izmed sadja so obrodile črešnje srednje dobro in dobro breskve. Krme je premalo, zato se število živine krči. Izseljevanje je letos nekoliko ponehalo.
V	Nerezinah v Istrski pokrajini so Imeli letos še slabšo letino kakor lani. Krompirja je bilo malo ali nič, žita srednje, vina mami ko lani. Masline niso dale sadu. Tako je tudi v okolici Nerezin od Velega Lo-šinja do mesta Cresa. Kdor ima na prodaj drva, zasluži lepe novce. Iz Cičarije se izseljujejo ljudje kar po vrsti. Po vseh se-lih primanjkuje mladih delovnih moči.
Visoko starost je dosegla Marjeta Mi-kuž v Hruševju pri Hrenovicah. Štiri mesece jI je še manjkalo do sto let ko je pred par dnevi izdihnila.
Domačih jabolk ni več na trgu ne v Trstu in ne v Gorici. Uvažajo jih večinoma iz Jugoslavije. Cena je od L 120 do L 250. Dve novi vinski zadrugi so ustanovili v Kopru in v Umagu v Istri.
Rudarjev v Idriji Je sedaj okoli 900. Najmanjša plača znaša L 4.80, najvišja L 8.70 na dan. Poleg tega dobi rudar raznih doklad do kakih 11 lir za delovni dan. Plača je stalna, doklada pa ne. Upokojencev je okoli 225. Polna pokojnina znaša 250 lir na mesec. Brezposelnih je danes v Idriji okoli 400. Največja globočina v rudniku znaša 362 metrov. Nadmorska višina idrijskega mesta Je 333 metrov. Idrijski rudnik producira na leto 5000 kvintalov živega srebra v vrednosti 25 milijonov lir.
Damam, ki obvladajo strojepisje
krapfte krasen, mai. prems4$v IcvnAteM pisaM j*tOJ »ERIKA«, d«haM»v r
tZ mednih barvnih nifansah
Ras lepo, iooin5st-no a moKferao <farite m božič afi dlra®e pnžFke. — STIke oh ccxk oa zahtevo! Ogteiite si tetoilbo speciijafrie treoivine pfs. stroflenr.
THE REX CO, Ljubljana, Gradišče 10 (za dramskim gledališčem).
Slovanski svet
Češki izumitelj vremirske rakete, češki listi poročajo: >2e dolgo časa ni vzbudila nobena tehnična iznajdba toliko pozornosti svetske javnosti, kakor eksperimenti profesorja Obertha z raketo. Od teh eksperimentov pričakuje javnost, da ee nekoč vendarle uresniči fantastični načrt, da se realizuje polet v medplanetarni prostor in polet na mesec, ki je naši zemlji najbližji sosed. Ko vzbujajo eksperimenti profesorja Obertha največjo pažnjo vseh učenjakov, živi v Pragi mož. ki se že dlje časa bavi s 6ličnimi načrti in z njihovo praktično realizacijo. Ta mož je znani češkoslovaški izumitelj - tovarnar Ljudevit Ooenašek. Očenašek je znana oseba v krogu svetskih iznajditeljev. še pred vojno je bil eden prvih 6otrudnikov znamenitega pilota Kašparja in je kot tak sodeloval pri konstrukciji njegovega aeropla-na. Med vojno je vodil tehnično stran »Mafije« (češkoslovaška narodna organizacija, ki se je borila za češkoslovaško neodvisnost). On je bil tisti, ki je na telefonu lovil poročila in razgovore med avstrijskim in nemškim generalnim štabom. Na ta način je bilo mogoče, da je bila antanta o nemških in avstrijskih načrtih obveščena se preje, pred-no sta jih jela izvajati nemški in avstrijski generalni štab. Pred poltretjim letom se je jel zanimati za realizacijo poleta v medplanetarni prostor in je v svojih delih tako napredoval, da bo lahko že v najkrajšem časa pričel z izdelavo aparata, e katerim bo mogoče doseči znatne višine. Očenašek je član nemške družbe »Raketa«, katere člana sta tudi Oberth in Oppel. Družba ima dvanajst aktivnih članov, izreden član pa lahko postane vsakdo, ki se živo zanima za to idejo. Sotrudnik praškega »Češkega Slovar je naprosil tovarnarja, naj mu pove kaj natančnejšega o svojih velikopoteznih delih in načrtih. Očenašek se je ljubeaijivo odzval prošnji in izjavil: »Pot do cilja je še daleč. Naš cilj je polet na najbližje nam nebesno telo, na zvestega spremljevalca naše zemlje — na mesec. Ta cilj zanima vso svetsko javnost, toda izvršitev te ideje se mora vršiti samo v etapah. Najprvo se moramo potruditi, da izumimo in sestavimo aparat, s katerim bo nam mogoče doseči ogromne visočine, kjer je zrak zelo redek. Druga etapa bod6 prostori, kjer ne učinkuje več privlačna sila naše zemlje, in končno tretja etapa: polet na mesec. Industrijalec Očenašek se bavi sedaj z realizacijo prve etape, in sicer na podlagi docela drugih principov, kakor jih ima inženjer Oberth. vendar pa vporablja tudi njegove poskuse. Oberthovi poskusi temelje na načelu akcije in reakcije rakete, dočim temelje njegovi eksperimenti na celi vreti raznih principov. Start z zemlje naj bi se izvršil v aeropianu, a raketni motor bi stopil v funkcijo šele v velikih višinah. S tem bi se obenem rešil tudi problem rezi-stence človeškega telesa. Rezultati teh poskusov se bodo deloma praktično izkoristili in prva praktična uporaba bo prevoz blaga in potnikov v nekoliko urah na drugo zemeljsko polovico.
Češkoslovaški film: »Polkovnik Svec«. V
kratkem bo izgotovljen velik češkoslovaški zgodovinski film »Polkovnik Švect. Film prikazuje tragično epizodo iz češkoslovaških borb za osvobojenje. Zgodovinska tema m film »Polkovnik Švec< so boji češkoslovaških legij za časa svetovne vojne ob Volgi, pod Uralom in v Sibiriji. V filmu je cela vrsta čudovito lepih prizorov, kjer je nazorno predstavljeno dejanje m nehanje češkoslovaških legijonarjev v Sibiriji. Glavno vlogo polkovnika Šveca igra znani član praškega Narodnega divadla Karen. Film prično predvajati začetkom leta 1930.
Kako so bila letos posečana češkoslovaška kopališča? Število obiskovalcev češkoslovaških kopališč od leta do leta stalno narašča. 23 večjih češkoslovaških kopališč, med njimi Karlove Vare, Marjanske Lažni, Františko-ve Lažni, Jahimov, Pištani in Tatranska kopališča je letos posetilo 238.632 gostov. Med temi je bilo 136.280 oseb iz inozemstva Istočasno je ta kopališča posetilo 317.378 turistov, izmed katerih jih je bilo 125.984 iz inozemstva. Po statističnih podatkih 90 tujci postili v kopališčih nad 600 milijonov čeških kron.
Fordova tovarna tudi na Poljskem. Kako/
poročajo iz Varšave, je izdalo poljsko ministrstvo za trgovino in industrijo Henriku Fordu, znanemu ameriškemu kralju avtomobilov, dovoljenje, da sme v Gdinju, v novem poljskem pristanišču ob Baltiškem morju, zgraditi tvornico za montiranje avtomobilov. Osnovna glavnica te tovarne bo znašala edin in pol milijona dolarjev. Proizvodi te tvornice so namenjeni za Poljsko in sosednje baltiške države. Kakor je znano, namerava Ford graditi slično tovarno tudi pri nas v Jugoslaviji, in sicer v Splitu ali Baru. Za zgradbo Fordove tvornioe v Baru se zlasti zavzema barski katoliški nadškof dr. Do-brečid, ki je pravkar na potovanju po Ameriki.
Odlikovan poljski Iiterat Znani poljski pisatelj, avtor popularnega romana »Sobol in devieac, prevedenega skoraj na vse evropske jezike. Josip Weissonhof, je bil odlikovan z literarno nasrrado mesta Poznanja v znesku 10.000 zlotih, to je nad 50.000 Din našega denarja
Banket in akademija na jugoslovenski narodni praznik v Pragi. V proslavo enajst-letnice jugoslovenske države prirede v nedeljo L t m. praški neaktivni pripadniki pehotnega polka št. 48 »Jugoslavijar banket katerega se udeleže prijatelji polka iz krogov praške jugoslovenske kolonije in Češkoslovaško - jugoslovenske lige. Banket se bo vršil v prostorih praške Meštanske Besede. Pred banketom bo v veliki dvorani Meštanske Besede slavnostna akademija, pri kateri bodo sodelovali prvi praški umetniki in godba pehotnega polka št. 28.

(Pre/erasne damsice toalete
za večer in dan, velemestnega sijaja ter elitne obleke in suknje za gospode ter vse modne potrebščine, priporoča kot galantna darila
fran £uGic, Stritarjeva uUca
Domače vesti
Cenjene naročnike prosimo, da plačajo naročnino za zadnji mesec leta takoj prve dni decembra; ako pa je kdo dolžan še za nazaj, naj blagovoli poravnati tudi ves zaostanek, taiko da ne bo za letos na naročnini imel nobenega dolga več. To je potrebno upravi za za-ključitev knjig in blance. Položnice so bile listu priložene v zadnji številki V primeru, da ni kateri cenjenih naročnikov ptrejel položnice, naj piše takoj Oo drugo.
Upravnfstvo »Jutra«.
*	Izpremembe v nai! vojskL S kraljevim ukazooi so imenovani v vojni mornarici: kapetan fregate Armin Pavič za komandanta divizije torpiljark in torpiljarke »T 6»; kapetan fregate Ivo Peradovič za vršilca dolžnosti komandanta pomorske strojniške šole; kapetan fregate Tom0 Ti-Janič za vršilca dolžnosti komandanta brodarske podoficirske šole; kapetan korvete Vladimir Labaš za vršilca dolžnosti načelnika štaba I. pomorske obalske komai>de; kapitan korvete Ivan Ulmanski za vršilca dolžnosti pomočnika komandanta mornariške strojne šole; kapetan korvete Edgar Angeli za komandanta broda »Kobac«; kapetan korvete Nikola Krizomali za komandanta torpiljarke »T 7«; poročnik bojnega broda 1- razreda Hijacint Mundorfer za vršilca dolžn. kom. torpiljarke »T 8«; kapetan fregate Vladimir Pfeifer za komandanta sestava podmornic in podmornice »Smeli«; kapetan korvete Slavomir Tomič za komandanta podmornice »Osvetnik«. V zrakoplovstvu ie kapetan 1. razreda Erfh Kos imenovan za vršilca dolžnosti komandanta tehničnega parka 2. zrakoplovnega polka- Pehotni podpolkovnik Franc Grošelj Je traino upokojen.
*	Imenovanje. Zdravnik dr. Luka Bezič }e imenovan za zdravnika Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece r Ljubljani v 9- skupini I. kategorije.
*	Premeščenje. Sreski načelnik dr. Peter Vavpotič ie iz Radovljice premeščen v Ptuj.
pretekli petek na Tjtfb-Joško Jezeršek iz Kra-grabene stroke. Cesti-
*	Diplomiral ?e
Danski univerzi g. nja za rnženjerja tamo!
*	Upokojen Je
Matei Dakskobler
sodnopisarniški uradnik v Gorici.
*	Himen. Pretekli teden se je poročil v
Beogradu gospod Telemak J- Jankovič, orožniški major in nekdanji komandir orožniške čete v Kranju z gospodično Pavjo Grajzerevo, hčerko gostilničarja in ve-letrgovca na Primskovem. — Te dni sta se poročila v farni cerkvi Device Marije v Puščavi »g- Edvard Draxler, posestnik na Muti ob Dravi, in gdč. Mira Grčsslinger-Jeva, zasebnica v Puščavi.Kot poročni priči sta prisostvovala gg. Ognjeslav Gross-Enger. nadučiteti v pok., in Avgust Medic, šolski upravitelj, oba v Puščavi. Poročen-cema obilo sreče!
*	Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Koti i e (IV-2). Prošnje s prilogami naj se vlagajo na oblastno poštno - telegrafsko upravo v Ljubljani do 8 . t m.
*	Knjige Vodnikove družbe ie družbina trprava razposlala najprvo nstanovnikom, potem članom, ki so direktno poslali članarino upravi, nato pa članom v Ameriki. Knjige za bivšo mariborsko oblast so bile odposlane deloma po železnici, deloma pa po pošti včeraj v ponedeljek 2- tm. Poverjeniki jiih torej dobe že te dni. Ljubljanski povereniki so knjige že prevzeli in iih člani dobe pri njih- Člani v bivši ljubljanski oblasti dobe knjige do konca tega tedna. Člani, ki se sedaj priglase, dobe za članarino 20 Din samo 3 knjige, ker je »Vodnikova pratika« že pošla. Navzlic te-
-pa je včlanjenje še vedno zelo ugod-
ker stane sicer vsaka izmed teh knjig v knjigotrštvu 12 Din. Člane, ki pošiljajo članarino direktno družbin; upravi, opozarjamo. da morajo priložiti še 7 Din za poštnino. Prosimo jih, naj pošljejo skupaj 27 Din čimipreje, vsekakor pa še pred novim letom. Gg. poverjenike znova rotimo, naj po možnosti pobero članarino za U 1930 že prj razdeljevanju letošnjih; zakaj to, smo že pojasnili- Uprava Vodnikove družbe.
*	Pogajanja za novo kolektivno pogodbo v grafični stroki. V smislu določbe tarifne pogodbe za tiskarsko obrt so slovenske tiskarne junija meseca pogodbo odpovedale ter so se včeraj pričela oficijelna pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Zastopniki tiskarn so predložili zastopnikom grafičnega delavstva projekt nov« pogodbe. Zastopniki so vzeli projekt na znanje ter izjavili, da ga bodo proučili in v najkrajšem času predložili svoje protipredloge. S tem se ie prvi dan pogajanj zaključil.
*	Za pokojnim Srečkom Puncerjem pri-rede ob desetletnici njegove smrti na Koroškem komemoraciiski sestanek njegovi prijatelji, sošolci, Upniški sointerniranci in koroški soborci v nedeljo 8. tm- v restavraciji Narodnega doma v Celju s pričet-kx*m ob 14.
*	Vinski sejem pri Sv. Križu pri Kostanjevici V četrtek 5- tm. priredi podružnica Kmetijske družbe pri Sv. Križu vinski sejem. Prireditev bo pri načelniku g. Josipu Stritarju, kjer bodo razstavUena letošnja najboljša vina iz znamenitih vinskih goric, kakor iz Gadove peči. Šutenskega vrha, Bočja. Dola itd. Prometne zveze z železnico in avtomobilske vožnje Novo mesto — Brežice zelo ugodne-
*	Nov film ZKD za društva izven LJubljane. Za december je pridobila ZKD za naša društva znani film »Chang«. Društva, ki ga želijo odigrati, naj javijo čim prej svoje termine. Istočasno je na razpolago naravoslovni film iz življenja čebel »čebelica Maja«.
Najboljše lovsko in obrambno orožje ter munldjo dobita pri
A. RUTAR. puškar
CELJE. c
*	Velika hidroeletktrlčna centrala v Hercegovini. Neko veliko francosko podjetje pripravlja ogromno postajo za izkoriščanje vodne snoči Rame in Neretve v bližini železniške postaje Rama. Postaja bo v glavnem dajala pogon za industrijska podjetja, zlasti za industrijo boksita, ki se nahaja tamkaj v veliki množini.
*	Huda železniška nezgoda. V nedeljo zvečer se je na glavnem kolodvoru v Zagrebu pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Železniški nameščenec Josip Petek se je nahajal na tiru in prišel pod lokomotivo, ki ga je z veliko silo sunila na stran- Petek je zadobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmaln nato izdihnil.
Danes noviteta ob 4, pol 6., pol 8., 9. LIL. DAGOVER v igrotemi
Zablode

Premljerat
KINO IDEAL
*	Nesrečen skok te ekspresa. Na postaji Jankovci pri Vinkovcih se je v soboto zjutraj odigrala slika, kakršne je videti samo v filmu. Vojak Rajko Branko, ki služi pri konjiči v Zagrebu in je rodom iz Bre-stovca pri Pančevu, se je z osebnim vlakom vozil na dopust- V Vinkovcih, kjer se je vlak dalje časa zadrževal, je izstopil. Medtem pa je vlak zapustil postajo in odpeljal vojakovo prtljago. Ker je ravno stal na postaji orijent-ekspres. je Rajko skočil na zadnji vagon, v Jankovcih, kjer se ekspres ne ustavlja, pa je skočil z drvečega vlaka, da bi počakal osebni vlak in svojo prtljago. Skok je bil usoden: vojak je nezavesten obležal s težkimi poškodbami. S prvim vlakom so ga prepeljali v Vinkov-ce in izročili v bolnici na zdravljenje.
*	Si jamska dvojčka. V Osijeku je neka gosipa porodila ženska dvojčka, ki sta bila zraščena na hrbtu. 2e naslednjega dne sta dvojčka umrla.
*	Istrski ropar CoIIarich baje še živi. Pretekli mesec smo poročali, da je istrski bandit Giovanni CoIIarich umrl. Sedaj pa poroča puljski »Gorriere Istriano«, da je dobila Collaricheva sestra zadnje dni od njega več dopisnic in pisem. Od oblaste v
Nogavice
volnene, svilene, flor, t vseh modnih barvah
- prvovrstne kvalitete -
Srečko Vršič nasl.
V. LESJAK
Šelenburgova uL 3
to potreM&m« aajronej« w drogerijak rak c, ljubljana to
kanc rvoltram), maribor cenik
GKAT1S!
PRAH ZA BENGALIČNI OGENJ
v vseh barvah se dobi v drojrerijah Kane. Ljubljana in Kane (Wolfram)
Maribor.
15720
ML ML ML ML Ml Mu ML ML Ml> Ml.
vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
ABMA
Iz Ljubljane
prašek
za pecivo
//A /A (fa //A //A //A	//A //A (fa
a— O aktualnih gospodarskih vprašanjih
ljubljanske mestne občine bo razpravljal občinski svetnik g. Ivan Tavčar na otvoritvene predavanju Zveze društev privatnih nameščencev, ki bo danes ob pol 20. v salonu restavracije pri »Levu« na Go-sposvetski cesti. Člani in prijatelji vabljeni!
u— Predavanje iz sadjarstva. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani priredi predavanje danes ob 20. v prostorih dekliške meščanske šole pri Sv. Jakobu. Predaval bo str- tajnik Kmetijske družbe g. Fr. Kafol o zatiranju bolezni na sadnem drevju. Predavanje bo v zvezi s skioptičnimi slikami- Vobi.o se člani in tudi nečlani.
—	Okultlzem in znanost. Predprodaja vstopnic za današnje predavanje prof. zagrebške univerze dr. Ramiro Buiasa o okultizmu bo r tainištvu ZKD v Kazini med 9. in 12. ter 15- in 18. Ker je števil« vstopnic omejeno, priporočamo nabavo v predprodaji.
—	Ustanovitev podružnice alpinskega društva »Prijatelji Prtrode« v Ljubljani-Dne 1. tm. se je ustanovila podružnica alpinskega društva »Prijatelji prirode« v Ljubljani. Centrala tega društva je v Sarajevu, različne podružnice pa so po vsej Jugoslaviji. Namen društva je, zreorganigrati zlasti industrijsko delavstvo za izlete in alpinistiko. Novo društvo bo skušalo prijateljsko sodelovati z SPD in TKS.
—	Otvoritvena predstava Narodne strokovne zveze v Ljubljani. Kulturno - prosvetni odsek Narodne strokovne zveze v Ljubljani je pred kratkim ustanovil svoj
To je torej rešitev uganke .
ni prijela še nobenega obvestila o bratovi smrti.
*	Razbojništvo v Istri. Na Dragi pri Kan-fanaru ie bil te dni napaden potujoči pro-daalec Andrej Rocco, ko je vozil svoje blago sedeč na vozu. Neznanec je ustrelil vanj izza obcestnega zidu ter le malo ranil konja, ki je začel teči in tako se je Rocco rešil napadalca. — Par dni nato so strelah' na istem mestu štirje maskirani tolovaji na avto puljskega trgovca Salinia-Trgovec je odgovoril s streli iz revolvera in pospešil hitrost svojega vozila. — Pri Labinju je pridrlo šest razbojnikov v stanovanj rudarja Tomičiča. Odnesli so nad 5000 lir denarja in več drugih stvari-
*	Ropar obsojen na smrt. Pred okrožnim sodiščem v Tuzli se je v soboto vršila glavna obravnava proti Mustafi Avdibe-goviču, delavcu iz Kladnja, ki ie bil obtožen zločina roparskega in zavratnega umora, ki ga je izvršil dne 22- julija letos, ko je ob cesti iz Beljeva v Kladanj v zasedi zalezoval Sulio Nemisadoviča ter ga s puško ustrelil. Mrtvecu je potem vzel 4270 dinarjev. Sodišče je Avdibegoviča obsodilo na smrt-
*	Roparski napad na pismonošo- Kakor poročajo iz Beograda, je bil prošlo soboto izvršen tamkaj pri belem dnevu v centra mesta roparski napad na denarnega pismonošo Dragoljuba Jeremiča. Ko je pismono-ša izvršil izplačilo v družbi »Feniks« ter stopil zopet na ulico, sta planila nanj dva neznana moška: eden je z revolverjem ustrelil proti njemu ter ga precej nevarno ranil, drugi pa ga Je z bokserjem udaril po glavi. Pismonoša je vendar-le še mogel potegniti revolver, nakar sta napadalca zbežala. Pismonoša je imel pri sebi še 60.000 dinarjev. Izjavil je, da bi spoznal napadalca, ki je streljal nanj. Ranjenec je dobil dopust, dokler ne o®dravL
*	Ljubavna tragedija v Kumanovu. V Kumanovu se je v soboto zvečer odigrala krvava ljubavna tragedija. Zandarmeriiski kaplar Andrej Danek-učič, rodom i« Slavonije, je z revolverjem ustrelil Stoino, ženo Mirka Cvetkoviča, žandarmerijskega narednika v pokoju- Ko je usmrtil Stoino, je obrnil revolver proti sebi ter se nevarno obstrelil, tako da ni upanja, da bi ostal pri življenju- Danekučič je že poldrugo leto imel s Stojno ijubavno razmerje. V zadnjem času pa je odklanjala njegovo ljubezen, kar je kaplana tako razljutilo, da jo je poiskal in izvršil grozen čin.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. pllslra in lika tovarna Jos. Reich.
Volnene nogavice, pletenine ln rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Karel Prelog, Ljubljana.	249
*	Izgubil se je majhen črn pes s kratkim odrezanim repom v bližini Rakitne pri L:ubljar,i. Sliši na ime »Mur«. Odda naj se proti nagradi 200 Din hi povrnitvi vseh stroškov pri dr. Tavčarju, Ljubljana, Breg 8.	1593
*	Ciril Metodovi družbi Je daroval g. Fran Krisper i* Črnomlja v počaščenje soomina ee- Ane Hudovernikove 100 Din.
1541
*	V železniškem vozu Je nevarnost oku-ženia vedno velika. Najboljšo obrambo va-n nudijo okusne pastile ANACOT- 146
*	»Imej veselje z živaljo!« S tem izrekom prosi svetovno znano haTŠko vele-vzgojevališče kanarčkov Heydenreič.i, kopališče Suderode 150 v Harzu, drage rodbine ob božiču, naj obdarujejo svoje otroke in svojce k prazniku z živahnim žoltim pevcem. Kdor ljubi in gojj živali, je in ostane dober človek ter ima smisel za vse dobro in plemenito. Goien!e samo je združeno z veseljem in Občudovanjem živahnega ter čudovitega petja živalic- Velezani-mlv, s slikami opremljen cenik pošlje tvrdka rada vsakomur neobvezno in zastonj.
1540
Zreli črešnji liči kava, in ta! črešnja je razdvojena v dva, v pergamentno kožico zavita zrna. To so kavina zrna. V čim višji legi raste ta kava, tem boljša je. Kava Hag je mešanica, plemeni« tih pridelkov Južne in Centralne Amerike. Iz surovine kavinega zrna se odstrani za mnoge škod« ljivi kofein. On nikakor ne vplis va na okus in aromp kave, ker je popolnoma brez okusa. Šele pri praženju surove kave se tvori snov, katera da okus in aromo in s tem užitek, ki ga v kavi iščemo. V tem je rešitev uganke: Zakaj je kava Hag tako okusna in za vsakega zajamčeno neškodljiva. Kava Hag varuje srce, ne moti Vam mirnega spanja in je očišče* na škodljivega kofeina. Štirite* denska preizkušnja Vas zagotovi in potrdi o prednosti kave Hag: Večji užitek, boljše zdravje.
BON
Ta boo d»}e pra-rico na po£tnb» prost BREZPLAČEN VZOREC
Prostmo, da ga od*eiete in pošljete s
točnim na«lovom na KAVA HAG, d. d^ Zagreb. TomaSideva wL C
Kava Hag varnje srce in živce!
dramski odsek, ki se predstavi naši javno-sd z otvoritveno predstavo v soboto 14-t m. ofo 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vprizori se trodejan ska drama Maksa Halbeja »Reka«. Prepričani smo, da bo naša javnost znala ceniti trud in požrtvovalnost mladih igralcev z mnogobrojno udeležbo.
n— V lutkovnem gledališča na Taboru se je v nedeljo pomotoma zamenjal dam-ski dežnik z rdečo kljuko. Zamenjalca prosimo, da blagovoli zamenjani dežnik oddati v pisarni Sokolskega doma na Taboru od 18. do 20., odnosno v restavraciji, kier dobi svojega.
u— Možje! Svojim ženam ln gospodinjam poklonite za Miklavža »Gospodinjski koledar« za leto 1930., ki je pravkar iešel. Koledar prinaša letos nove kuhinjske recepte ter razna podučna navodila za domače gospodinjstvo. Drugi del koledarja obsega praktično urejen troškovnik za vse dni v letn, kamor vpisu:e skrbna gospodinja dnevno vse svoje izdatke in dohodke. Koledar je naprodaj po vseh knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-U. Cena 20 Din s poštnino 21.75 Din.
Lovec nedeljski je srno nstreia, pravijo, da to naš Nace }e bil. Lice radosti, veselja se žari, v kotlu se BUDDHA čaj vari! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica.
o— Miklavžev večer. Plesni odbor Jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jadrana« priredi v četrtek 5- t m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Miklavžev večer, na katerega vljudno vabi cenjene plesalke m plesalce. Darila se bodo sprejemala istotam od 2. do 4. popoldne.
u— Mlklavževanle Sokola I. na Taboru v četrtek 5. decembra popoldne ob 4. za otroke ob 8. zvečer pa za odrasle s plesom. Darila se sprejemajo v pisarni na Taboru v četrtek ves dan od 8. zjutraj do 8. zvečer.
n— Meklavžev večer Atene, ki bo v veliki dvorani Kazine v četrtek ob 5. popoldne, se bo pričel z otroško pTedigro z glasbo, ki bo za vse otroke lahko umljiva. Napovedal se je z bogatim spremstvom naš lanski Miklavž, ki si je na rnaih osvojil vsa otroška in tudi stara srca. Informacije
Praktično
15670
Miklavževo darilo
je pregrinjalo za otomane, katere ▼ krasni
izberi po znižanih cenah od 350 do 750 Din naj se kupi pri Rudolf SEVERJU, Marijin trg 2.
Oglejte si nedeljsko razstavo v Izložbah.
Ostanke
rnaniufiaiktunnegu blaga nabavite za
Miklavža in Božič
najceneje pri JULIJ JANČIGAR, Dunajska cesta 171.
Krojaški atelje Sušnik
se }e preseM
v Šelenburgovo ul. 6-L, vrata 13
(Pred naGupom
moških zimskih oMsajSijl oglejte sd ve®* kamisflto zalogo v kcmifelkoijisiM jndftisfcrisi
i Josip Ivančač 15709
LJUBLJANA, Dunajska c. št. T. 1
Lastna 'iočini izdiefc! — Cene ixnea konference!
Primerna
Miklavževa darila
isn. Žargi • Liubljana
Sv. Petra c. 3 in 1L 15659
jVSiklavžev večer
m.
»Ljubljanskega Sokola« ▼ četrtek, dne 5. t.
ob 4. uri popoldne za deco ob 8. uri zvečer za odrasle
Sprejemanje daril v pisarni (vhod z Bterwesryve ceste) t četrtek od 9. ar« dop. do 7. ur« sv«čer.
ln legitimacij se dobe v Pisarni Atene, Dunajska l.-V, ali na dan prireditve dopoldne od 10-— do pol 1. aH pred prireditvijo v predsobi Kazine kjer se bodo tudi sprejemali zavitki za otroke.
o— Dvorski Miklavž pride na željo K strankam na dom od 6. do 7- ure zvečer. Oglasiti se je med 5- in 7. uro y dvorski knjižnici, Borštnikov trg 4.
o— Smrtna kosa. Preminula fe v Lftfb*
ljani ga. Viktorija Jeretinova. Pogreb po-koinice bo danes ob 3. popoldne- Pokojnid blag spomin, žalujočim naše iskreno sožsr lje.
n— Tisočak Je pohodil. Zidar Karel IX je bil predvčerajšnjim izredno razpoložen. Popival je po raznih gostilnah, slednjič, žo proti večeru pa je zašel v neki gostilniški lokal na Poljanski cesti. Tamkaj se je spri z nekimi znanci, nakar je zaradi jeze odšel ven na stranišče in pričel razbijati. Pod noge je dobil veliko porcelanasto posodo ki io je zaradi prehude jeze enostavno potep, tal in popolnoma zdrobil. Stražnik je moža legitimiral in mu obenem povedal, da bo plačal 1000 Din, kolikor je bila posoda vredna.
n— Pretep v gostilni. V neki gostiln! mr Dunajski cesti v bližini železniškega prelaza so se predsinočnjim zbirali ljubitelj! dalmatinske kapljice. Med tako družbo ie zašel tudi zidarski delavec Janez Gurič, ki se je pa kmalu spri z nekimi sosedi. Kakor bi trenil, je bila zaradi ničevega vzroka pokonci vsa gostilna. Prihodnji trenotek so že začeli frčati po zraku kozarci hi se lomiti stoli. Guriča je nekdo udaril z veliko silo po glavi V glavo mu je priletelo tucfl par kozarcev. Gurič se je ves krvav zate-kel na bližnjo stražnico, odkoder so sa pozneje spravili v rešilnim vozom v bolnico. Napadalce so stražniki legitimirali
n— Tragična smrt vojnega Invalida. V če* trtek se je v Rudniku poročil tamošnii posestnik in mizar France Žulj, vojni invalid brez desne noge, ki mu jo je nadomeščala proteza. 2e ob poroki so opažali ljudje, da pri Francetu ni nekaj v redu- V petek se je Francetovo stanje še poslabšalo. France je začel besneti in se je končno zaprl r svojo sobo. V soboto ga je obiskal njegov prijateli sosed Lovrenc, ki je ugotovil, da je ubogi France zblaznel. Poklicani zdravnik je samo odredil Francetov prevoz T umobolnico. Prevoz je bil pa odložen za* radi pomanjkanja prostora. V nedeljo se jef France zopet malo pomiril fn je pomagal krmiti živino, nakar je mahoma neznano« kam iziginii in včerai zjutraj ga je našla r:eka soseda obešenega na vznožju Golovca Tragična smrt simpatičnega moža je vzbudila splošno pomilovanje med vsemi, ki so ga poznali.
a— Hud čevljarček. 241etni čevljarski pomočnik Stanko G., stanu;oč v Florjanskf ulici št. 13, se je nahajal predsinočnjim ▼ Roškarjevem vinotoču v isti ulici. V ka-~ hinji je naletel na trgovskega potnika Alfreda S., s katerim je prišel kmalu na-vskriž. Stanko je nenadoma dvignil roko ter udaril Alfreda po glavi, da mu je prizadejal nad očesom veliko potplutbo. Videč, da postaja položaj nevaren, je gospo« dar postavil Stanka pred vrata, nakar }e kiin n'o zaklenil. Stanko je odšel nato v svojo sobo ter se vrnil z zakrivljenim čevljarskim nožem- Grozil ?e, da bo vse poklal. Ker ni m0gel v kuhinjo, je udarfl z roko po šipi v vratih in si roko pošteno razrezal. Na cesti je pozneje obležal, oslab-ljen zakadi izgube krvi. Prepelati so ga morali z reš:lnim vozom v bolnico.
o— Sv. Miklavž obišče Sokola n. ▼ n«*
delio 8. t. m. ob 16. v telovadnici realka. Obdaril bo najprej otroke, nato pa tudi odrasle. Darila se bodo sprejemala istega dne od 10. ure naprej v društveni sotoL
1543
a— Miklavž pride v gostflno »KolezHo*
v četrtek ob 7. zvečer.	1539
o— Halo! Danes čajanka učiteljSčniko* Narodni dom. Arena.
»JUIKU« 283
6
Tomeft, 3. XTL 1929
Danes velika premi jeral	Halo/ Smeh vsevprek/
Gospod Pnnpertrng in gospe Prmpeifmg! Senzacij« vseh senzacij je fikn
Ljubezni blazen
K*k>r Se ne ve, kaj se pravi biti do blaznosti zaljubljen, mora pogledati ta film, ki je poln tragikomičnih, nerodnih in kočljivih prizorov. Vse kar vre od blazne ljubezni, vse se meša, vse divja in hiti v blazini objem ljubezni. Ljudje, avtomobili, smučarji . . vsi z različnim uspehom! Atrakcija!
Ob 4., yK na 7., % 8., 9.
KINO LJUBLJANSKI DVOR	Tefef. 27-30.
Iz Celja
Proslava nedlnjenja v Celja Je bila prav slovesna. Na predvečer se je vršila v nabito polnem gledališču slavnostna telovadna akademija celjskega Sokola s pestrim In srečno izbranim sporedom, v nedeljo »jatraj pa se je vse mesto odelo v državne zastave. Ob 9- j« bila v župni cerkvi sv. Danijela oficijelna služba božja, kateri so prisostvovali predstavniki in zastopniki ri-vflnLa m vojaških oblastev, rezervni oficirji in mnogoštevilno občinstvo- Po maši le bila v mestni sokolski telovadnici svečana zaprisega novega sokolskega članstva.
e— Celjsko gledališče- V sredo, 4. tm. bodo imeli Celjani priliko ogledati si eno najboljših komedij današnjega časa, satirično komedijo Marcela Pagnola »Velika abeceda«, ki je dosegla v Maribora velfe sspeh.
e— »Veffko abecede«, to zabavno hi duhovito 4 dejansko komedijo bodo uprizorili v sredo 4 t m. ob 20. v celjskem gledališču člani mariborskega gledališča. Vstopnice so v predprddaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Začetek točen, vstop med izvajanjem prepovedan.
e— Drugi medicinski ples v Cefln. Medl-fcfnsko društvo na univerzi v Ljubljani bo priredilo 11. januarja dragi medicinski ples v Celju. Vodstvo plesa je v rokah celjskih gg. zdravnikov pod predsedstvom gg. dr. Jakoba Rebernika, primarija dr. Ivana Rajata in dr. Antona Scvrwaba. Ples ima namen prinesti virov za nabavo knjig, katere društvo izposoja svojim članom, ki si jSh sami B>e morejo nabaviti. Pomagajmo nm!
e— Najprimernejše darilo za Miklavža ta Božič so za vaše malčke pravkar izdane lepe ihistrovane mladinske knjižice »Prigode porednega Bobija«, »Skok. Cmok in Jo-kica«, »Janko in Stanko< hi »Prigode gospoda Kozamurnika«. Vse knjižice se dobe tcdi v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova Klica 2.
e— Velik vlom v Cefln- V noči od sobote »a nedeljo je bilo vlomljeno v izdelovalnico perila Pavle Pirnatove v Zrinjskega ulici 5 ln so vlomilci odnesli trro budilko, škarje za Vrezovanje perila, 73 raznih izgotovljenih otroških in moških srajc balo platna, 68 metrov finega blaga za srajčja prsa in 57 imetrov poplina v skupni vrednosti 6104 Din Tatvine sta osumljena dva moška srednje starosti, ki sta se v soboto popoldne potikala v neposredni bližini hiše. Doslej je ostalo Vse zasledovanje policije brezuspešno.
e— Opozarjamo na današnji oglas tvrdke EngePbert Mecilošek, tovarne za piiačo (■Original - Chabeso«.	517
Iz Maribora
*— Kaj Je z mariborsko Inšpekcijo dela?
Pri včerajšnjem konfliktu tovarnarja Der-»oschegga z delavstvom se je izkazalo, da le vedno ni rešeno vprašanje mariborskega oblastnega inšpektorata Inšpektorat dela je Izjavil zastopnikom delavstva, da sploh ne ▼e, ali še lahko uraduje, ker vprašanje njegovega urada še ni rešeno- Dvorni svetnik <4r. Stare, ki vrši likvidacijo poslov bivšega mariborskega velikega županstva, se je v tej zadevi obrnil na bana, da zadevo reši in da bo mariborska inšpekcija dela pride-Ifiena sreskemu načelniku v Maribora.
a— Josip Lasbacher f. V Rušah, staro-itnanem »Malem Beogradu«, kakor so jih sasmehljivo imenovali naši narodni nasprot-Biki, je preminul v nedeljo popoldne dolgo-fetni tamkajšnji nadučitelj in zaslužni župan, g. Josip Lasbacher. Dosegel je starost 72 le*. Ž njim se je preselil v večnost človek, čegar ime ostane z zlatimi črkami zapisano v zgodovini narodnih Ruš- Pokojnik Je bil ne samo vzoren vzgojitelj naše mladine, temveč tudi izredno agilen narodni delavec. Udejstvoval se je v vseh tamkajšnjih naTodnih društvf.i, posebno v podružnici SPD. Devet let je bil tudi župan ruške ©bčine, ter je bil častni član občine Ruše in Smolnfk. Kakor mnoge druge Rušane, so tu-rdi njega kot navdušenega pristaša in propa-tatorja jugoslovenske ideje in svobode, nklenjenega peljali v Gradec- S prav otroškim veseljem se je pozneje veselil rojstva Jugoslavije- Krafj ga je odlikoval za njegove zasluge z redom sv- Save V. stopnje. Pogreto se bo vršil v sredo, ob 14-30 na ruško pokopališče. Neustrašenemu narodnemu borcu časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalie!
Smrt oglednega vinogradnika. V pe-Beljo popoldne je preminul v Mariboru zadet od kapi, znani 'priljubljeni gostilničar, posestnik in vinogradnik, g. France Balon, iz svoji1.! obsežnih in strokovnjaško obdelanih vinogradov na Bizeljskem je dobavljal pokojnik izvrstno kapljico, ki je silno dvignila sloves staroznane gostilne »Pri bro-fcoc na Pobrežju- Sedanja gostilna »Pri Ba-bmw je postala kmalu priljubljena izletna točka in sinjališče slovenskih krogov. Truplo simpatičnega pokojnika bodo prepeljali danes, ob 15. uri iz hiše žalosti, Zerkovska t na mestno pokopališče, kjer je polože k Tečnemu počitku. Vzornemu slovenskemu gospodarju blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
a— Zopet transport naših delavcev ▼ tn-feaa. Dočim se prekmurski sezonski delav-
ci z dela v inozemstvu zopet vračajo v okrilje domačih ognjišč, pa je šel v soboto skozi Maribor nov transport naših delavcev v tujino. Bilo je približno 200 Slovencev. Bosancev in zagorskih Hrvatov, namenjenih za delo v raznih francoskih rudnikih.
a— Iz Apaške kotline. Apaška kotlina s« v naši javnosti napačno smatra za docela nemško in iz tega napačnega mnenja izhaja tudi vse nezanimanje slovenske javnosti za te kraje. V resnici pa je več ali manj po vseh vaseh kotline mnogo slovenskega prebivalstva, ki pa pri sedanjih razmerah seveda ne more priti do veljave. Vsa kotlina ima n. pr. samo eno župnijo v Apačah, ki je seveda nemška in je nemško tudi duhovni* štvo. Nemško je županstvo v Apačah, a drugod so župani, če že niso pravi Nemci, vsaj ljudje nemškega mišljenja. Prav tako je Nemec tudi zdiravnik Slovensko prebivalstvo je zato brez vpliva in se spričo nemške nadvlade ne upa niti ganiti. Potuj-čevalno in razdiralno delo se tako nemoteno nadaljuje kakor pred osvobojen jem, o kaki protiakciji se sploh ne more govoriti Tu sploh ne vemo, ali smo v Jugoslaviji ali v Avstriji
a— Zopet raboka v Dervvnscheggovl tovarni. Včeraj so prišli na mariborski inšpektorat dela zastopniki delavstva te znane »pekarne nemškega tovarnarja Denvu-schegga v Lajteršperku pri Maribora. Delavci so se priložili, da Jim Je tovarnar hotel proti kolektivni pogodbi znižati mezde, in ker niso hoteli pristati na to ter na spremembo tarif, jih je Denvuschegg včeraj dopoldne, ko so prišli na delo, odslovil brez plačila in zakonite odpovedne dobe- Značilno )e tudi. da pri svojem napornem delu (predvsem vožnja gline iz blata za opeko) zasluži delavka na dan le 16 Din za deset-urno delo ali 1.60 Din na ttro. Razumljivo je, da je spričo takega postopanja zavladalo med delavstvom veliko razburjenje-Zastopniki Delavske zbornice so se obrnili na sreskega načelnika. Iz Maribora Je odpotoval takoj popoldne v Lajteršperk inž. Soklič, da na licu mesta Intervenira v zadevi. Kakor izvemo, pogajanja z Derwu-sč-iegigom niso uspela in zato bo delavstvo pač prisiljeno, pritožiti se na obrtno sodišče.
Iz Šknfie Loke
SI— Državni praznik se je v Škofji Loki praznoval zelo svečano. Niz slovesnosti je otvorilo Sokolsko društvo v soboto zvečer s slavnostnim nagovorom br. Horvata ob zaprisegi novovstopivšega članstva in od-sviranju državne himne Animirana zabava, ki se je razvila po oficijelmem delu, je razpoloženje predvečera najlepše dvignila. V nedeljo so se ob navzočnosti pred* stavnikov državnih, vojaških in samoupravnih oblastev pričeli ob 10. cerkveni obredi Šolska mladina je v lično dekori-ni učni sobi praznovala z recitacijami, deklamacijami in pevskimi točkami državni praznik uedinjenja, potem ko sta šolski upravitelj g Zahrastnik in učitelj g. Hor» vat tolmačila deci slovesnost in pomemb* nost dneva. Takoj za tem je Kolo jugoslovanskih sester ob navzočnosti celotnega delavnega odbora razdelilo med otroke (64 po številu) svoj bogati dar. Razpoloženje dneva ni moglo motiti skrajno slabo vreme prav do večera, ko je meščanstvo za* sedlo veliko dvorano dekoriranega Sokolskega doma Po izvajanjih br. Steva Šinka se je pri razprodana dvorani uprizorila »Triglavska bajka«.
šl— Knjige Vodnikove družbe so dospele in se dobe pri poverjeniku g. I>ovru Hu-mru, soboslikarju v Šolski ulici, proti povračilu poštnine v znesku 3 Din. Dosedla* nji člani se naprošajo, da pri prevzemu knjig poravnajo še naročnino za L 1930. v znesku 20 Din in olajšajo poverjeniku njegovo poslovanje Pričakujemo, da se bo število članov letos dalje zvišalo.
šl— Razglasitev konkurza. O imovini tvrdke F. in A. Leben, valjčnega mlina in žage v Škofji Loki, je razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov bo 21 t. m. pri okraj« nem sodišču v Škofji Loki
Iz Kranja
r— Državni praznik ujedinjenja je Kranj nad vse slovesno proslavil Na predvečer je domači Sokol priredil v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno akademijo. Udeležba je bila sicer prav lepa. Tudi številni člani tukajšnje češke kolonije so bili navzoči, toda pogrešali smo številne me* ščanske kroge Slavnostni nagovor je imel br. Ivo Štempihar. Telovadne točke so bile to pot zelo zanimive in so vzbudile večjo pozornost. Ostali program pa je izpolnil neumorni čitalnični orkester. . Po slavnosti se je razvila prav animirana zabava. V nedeljo sta se vršili slavnostni službi božji v župni cerkvi in gimnazijski kapelici Nato sta bili dlve interni proslavi v osnovni mestni šoli in v gimnaziji. V sokolovi telovadnici so pa novi člani, čla« niče in naraščaj poiožili na slovesen način zaprisego po nagovoru župruega prosvetarja prof. Kolarja. Tudi zunanje obiležje mesta je bilo veličastno. Mesto je bilo kakor v morju državnih trobojk. Zelo okusno v tem duhu aranžirana je bila izložba veletrgovine Savnik na Glavnem trgu.
Iz Tržiča
i— Proslava 1. decembra v Tržiču je bila zelo slovesna. Mesto samo se je odelo v številne državne zastave. Samo bombažna predilnica in tkalnica je razobesila na s -ojih poslopjih nad 100 zastav. Dopoldne ob desetih je bila slovesna služba božja v mestni župni cerkvi, katere so se udeležili vsa šolska mladima in zastopniki vseh a*-
roooppivnfli h> državnA uradov a mostnin
županom g. Ivanom Lončarjem na čelu. Po maši je bila prisrčna slovesnost v telovad* niči meščanske šole, kjer je imel slavnostni govor ravnatelj g. Lajovic. Zvečer ob 20. je Sokol proslavil svoj vsakoletni narodni praznik ob nabito pokii dvorani Slavnostni govornik je v kratkih in jedrnatih besedah pokazal - razvoj slovenske državne misli in žel za svoja izvajanja gromko odobravanje. Pevci Bralnega društva so zapeli »Bože pravde«, nakar se je odvrnil za« stor preurejene pozornice Sokolskega doma in pred nami se je razvila vsa vojna grozota enodnevnega življenja avgusta leta 1914. Drama »Župan stilmondski« je dosegla svoj namen v pokii meri.
Iz Litije
i—• Proslava uedinjenja v Liti ji. Menda se je dogodilo to prvič po prevratu, da je vsa Litija tako enodušno proslavila veliki praznik uedinijenja. Že na vse zgodaj je bila večina hiš v Litiji kakor tudi v Grad« cu v driavnih zastavah. Takoj po slavnostni maši se je vršila v šoli akademija. Prvič menda ob sličnih prilikah se je dogodilo. da je navalilo k akademiji toliko lju« di, da so morali šolsko mladino izločiti od ideležbe že pred pričetkom. Iz vrst ude-ležnikov so se čule želje, naj bi se prire-atle slične prireditve v večjem lokalu, n. pr. v Sokolskem domu. Spored je bil spre« jet od navzočih najsimpatičnejše. V lepo dekorirani dvorani je nastopila deca osnov« ne šole in najmlajši iz otroškega vrtca ^an je potekel v svečanem razpoloženju, zvečer pa se je več skupin litijske družbe udeležilo novinarskega koncerta v Ljub-ani.
Iz Zagorja
z— Himen. Poročil se je žel. trraidnik g. Janez Kušar z gdč. Jožico Jagerjevo, poštno uradnico v Celju. Novoporočencema, ki sta oba odločna sokolska delavca, mnogo sreče!
z— Načelstvo kmetijske podružnice opozarja člane, da naroče sadna drevesca, ki se bodo prodajala po polovični ceni (polovico prispeva podružnica), najkasneje do 10. t. m. Na zakasnela naročila se ne bo oziralo. Naročite lahko pri g. Kolencu, g. Ašiču ali g. Drnovšku Martinu v Poto-ški vasi
Iz Trbovelj
t—« Praznovanje 1. decembra je poteklo lietos posebno svečano. Ves trg je bil v državnih zastavah. Ob 9. uri se je vršila v farni cerkvi svečana služba božja, ki jo je služil duhovni svetnik g. Gašparič. Službe božje so se udeležili predstavniki občine, rudnika, državnih uradov, šolska mladi« na z učiteljstvom, rezervni oficirji, gasilci in številno občinstvo. Vse šole so imele po službi božji še svoje interne slavnosti
Iz Ljutomera
tj— Akademija v proslavo uedinjenja v Sokolskem domu je lepo uspela. Po uvodnih besedah br. prosvetarja o pomenu proslave so sledile deklamacije, pesmi otroškega zbora s spremljevanjem kvarteta in telovadni nastopi. Številno občinstvo je ■se nastopajoče nagradilo s toplim odo« bravanjem. Za uspelo prireditev si je pobeg društvenih funkcijonarjev stekla mnogo zaslug voditeljica otroškega zbora sestra Scheithauerjeva.
Ij— Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo deci svojih članov m prijateljev ter potem tudi odraslim v četrtek 5. t m. ob pol 18. v Sokolskem domu. Darovi se sprejemajo isti dan v garderobi
lj— Premestitev. Pisarniška uradnica sreskega načelstva, gdč. Stanka Jelovško« va, je premeščena k banski upravi v Ljubljani Dramski odsek Sokola ji je v sobo« to priredil odhodnioo. UdejstvovaLa se je gdč. Jelovškova več let pridno v Sokolskem društvu. Želimo ji na novem siužbe« nem mestu mnogo zadovoljstva.
lj— Razširjenje trgovine. Trgovec Vilar prireja dva prostora v hiši g. dr. Stajnka, ki meji na njegovo hišo, v skladišči svoje trgovine z železnino.
Iz Novega mesta
n— Tudi dolenjska metropola je svečano proslavila praznik narodnega uedinjenja. V nedeljo zvečer je bilo vse mesto slovesno razsvetljeno, ob 7. zvečer pa je priredilo novomeško glasbeno društvo z isilci baklado, katere se je udeležilo vse meščanstvo. Sprevod, ki je šel od sreskega poglavarstva do Kandije, je bil navdušena manifestacija za jugoslovensko držav« no misel. Ob 8. zvečer je bila slavnostna -okolska akademija ob mnogoštevilni ude-•bi vseh prijateljev Sokolstva in pristašev jugoslovenske misli Dvorana je bila nabito polna. Otvoritveni govor je imel na akademiji starosta novomeškega Sokola notar Marinček, čigar izvajanja so izzvala splošno odobravanje in ovacije kralju ter jugoslovenski državni miselnosti. Ob koncu sporeda so Sokoli in članice podali ži» vo sliko, ki je predstavljala uedinjenje Ju-goslovenov.
n— Tvrdka Povh-Medic se je razdružila pretekle dni, tako da ostane lastnik tvrdke g. Medic. G. Povh ima v načrtu graditev nove moderne tovarne za perilo. Stala bo nasproti staremu pokopališču.
ZafivctCa.
Podpisana, Strnad Leopoldma, se čuflm primorana, da se zahvalim zagrebškemu trgovskemu društvu »Merkur«, za vse dobrote, ki mi jih Je nudilo za časa bolezni mojega soproga, kakor tudi za posmrtno pri pomoč, ki mj je bila izplačana vzlic kratki dobi članstva-
16734	Leopofdbia Strnad.
Mofe Venetian lepotilne preparate
dobite hm t
Drogertfi ,Adrtja\ Mr.ph.S.Borči6
Ljubljana, šelenbnrgova alica St 1
S(izabetl) Jkrbe.r\
Radio
Izvleček iz programov.
Torek, 3. decembra LJUBLJANA: 12.30: Reproducirana glasba. — 13.: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orke« stra. — 18.30: Predavanje o hitkovem gledališču. — 19.: Svetovno gospodarstvo: Žitnice sveta (dr. Bohinec). — 19.30: Ruščina. — 20.: Veseloigra »Prva ljubezen« (člani nar. gled.) — 21.: Koncert radio« orkestra. — 22.: Napoved časa in poročila.
Sreda, 4. decembra IJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13.: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio®orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19.: PriTodoslov-no predavanje. - 19.30: Francoščina. « 20.: Prenos koncerta iz Prage. — 22.: Napoved časa in poročila. ZAGREB 12:30: Reproducirana glasba.
—	17.30: Popoldanski koncert. — 20.: Prenos koncerta iz Prage. — 2210: Koncert lahke glasbe — Beograd 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18.: Popoldanski koncert. •—
20.:	Večer sonat — 21.: Igralski večer. — 21.30: Poročila. — 21.40: Večerni koncert radio kvarteta. — PRAGA 20.: Klasični koncert Češke filharmonije. — BRNO 20.: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Kon« cert lahke glasbe. — VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. — 17 45: Koncert Le-harjeve glasbe — 20.30: Komorni koncert.
—	23.: Godba za ples. — DUNAJ 11.: Dopoldanski koncert — 15.30: Koncert »r= kestra. — 17.: Glasbeni program za mladino. — 20.: Prenos zborovskega koncerta.
—	Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30 Popoldanski koncert. — 18.30: Lahka godba orkestra. — 20.30: Koncert kvarteta. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Straussovi valčki. — 20.: Prenos programa iz Stutt« garta. — LANGENBERG 1730: Večerni koncert. — 20.: Koncert solistov in komornega orkestra. — 21.: Zabaven program. — 22.30: Kolesarske dirke. — Godba za ples.
—	STUTTGART 16.: Prenos koncerta iz FrankfuTta. — 19.30: Romantični klavirski koncerti; sodeluje filharmonični orkester. BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio»kvar-teta. — 12 05: Opoldanski koncert. — 17.40 Ciganska godba. — 20.: Pevski koncert. —
21.:	Lahka glasba. — LONDON 20.45: Ce-lo-koncert — 21.15: Prenos zborovskega koncerta iz Glasgowa. — Godba za ples. RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21.05: Vokalen in instrumentalen konoert — STOCKHOLM 20.45: Zborovski ia klavirski koncert
Gosoodarstvo
== Zakon ® vinu. Glede na skorajšnje uveljavi je nje zakona o vinu je kmetijski minister dr. Frangeš podal daljšo izjavo, v kateri pravi, da je namen novega vinskega zakona zaščititi produkcijo vina v naši državi, zlasti proti potvorbi in omogočiti stan-darizacijo produkcije po kakovosti. Pregre-ški proti predpisom 6e bodo strogo kaznovali, in 6icer od strani rednih sodišč na podlagi mišljenj enoloakih postaj in strokovnjakov iz vrst trgovcev in interesentov. Zakon prepoveduje tudi saditev neopleme-njenih trt, zlasti takozvanega >direktorja< (samorodnic). Važne odredbe vsebuje zakon glede pospeševanja izvoza, zlasti v zvezi z gradbo velikih vinskih kleti, ki bodo stale pod nadzorstvom strokovnih organov državnih in carinskih oblastev, kjer se bo jakoet vina za izvoz lahko dvignila do 18%. Pri sestavljanju tega zakona je šla intencija ministrstva za tem, da se osnujejo posebne vinarske zadruge, ki bi v svojih kleteh lahko pripravile velike količine vina iste vrste, kar bo olajšalo prodajo v inozemstvu. Na podlagi tega zakona bo država pomagala zadrugam pri ustanovitvi prodajalnic našega vina v inozemskih velemestih onih držav, ki ne proizvajajo vina.
= Ljubljanska kreditna banka ofvorl svojo podružnico v Zagrebu. Kakor doznavamo, bo Ljubljanska kreditna banka s 1. februarjem otvorila v Zagrebu na Trgu borze svojo podružnico, ki bo prva podružnica slovenskega denarnega zavoda v Zagrebu. Kakor znano, ima ta banka izven Slovenije že svoje podružnice v Sarajevu, Novem Sada, v Splitu, šibeniku in MetkpviSu. Vesti o nameravani otvoritvi te podružnice eo koncem preteklega tedna vzbudile v Zagrebu veliko pozornost
= Vinski sejm v Ivanjkoveih, M se bo vršil v torek 10. t m. bo imel na razpolago različna izvrstna letošnja vina, kakor tudi vina iz prejšnjih letnikov. Pripuščena so vina le iz ormoško-ljutomerskih vinogradov. Sejem je pripravljen v dvorani tik kolodvora ter bo odprt od 8. do 19. ure; železniške zveze so zelo ugodne, tako da se tudi od daleč lahko v enem dnevu opravi. Vsi, ki se za vina iz tega vinarskega okoliša zanimate, udeležite se te prireditve.
= Reklamacije za povračilo voznine. Zbornica za TOI opozarja vse interesente, da je za reševanje reklamacijskih zahtev za povračilo preveč vplačane vozarine odnosno stojnine ali ležarine pristojen edino-le od6ek za po vračanje vozarine pri kontroli dohodkov generalne direkcije državnih železnic v Beogradu (Šimina ul. 21/11.) in je torej vse tozadevne reklamaeijske vloge naslavljati direktno na ta odsek. Vlaganje reklamacij pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, ki nima £ njimi nikakega posla, le zakasnuje rešitev. Nasprotno pa je
za mSevanJe reki amad zahtev aa odškodnino radi pokvarjenja, izgube ali poškodbe železniških pošiljatev pristojen še vedno II./3 odsek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani in naj se vloge, ki m nanašajo na take odškodninske zadeve naslavljajo še vnaprej na navedeni odsek direkcije.
Borze
2. deeembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devtaif promet prilično velik, zlasti v devizah na Curih in Prago. V zvezi z dalje čvrsto tendenco švicarskega franka, je tudi dinar čvrst ter 90 devize Newyork, London, Praga in Trst za malenkost popustile.
Na zagrebškem efektnem tržiaču je Vojna škoda danes obdržala skoro nespremenjene tečaje. Za aranžma je notirala 435.5—436.5, trgovala pa se je za kaso po 436 in za februar po 412.5. Večje zanimanje je bilo sa investicijsko posojilo, ki se je trgovalo po 85.25 — 85.75. Med bančnimi vrednotami eo bili zaključki le v Jugobanki po 88 in v Unionbanld po 200. med industrijskimi papirji pa je bil promet v Trboveljski po 455 in 450, v Tvornici vagonov po 135 in Slavoniji po 160.
Devize fn valute,
Ljnbljana. Amsterd. 22.775, BeTBn 13.495
do 13.525 (13.51), Bruselj 7-898, Budimpešta 9.8866, Curih K>94.4 — 1097.4 (1096.9) Dunaj 703.08 _ 796.08 (794.58), London 275.36, Newyork 56.225 _ 256.425 (56.325), Pariz 221.33 — 223.33 (222.33), Praga 167—167-80 (167-40), Trst 295.45.
Zagreb. London 274.96 — 275.76. N(rw ork 56.225 — 56.425, Milan 294.42—296.42, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.74 do 22.80, Berlin 13.495 — 13.525, Dunaj 7.9308 do 7.9608, Praga 167 — 167.S0, Budimpešta! 9.8716 — 9.9016.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.1275, Pariz 20.29, Newyork 514.92, Milan 26.96, Madrid 71.30, Berlin 123.25, Dunaj 72.48 Prs* ga 15.38, Bukarešta 3.0725, Budimpešta 90.10, Sofija 3.72, Varšava 57.70.
Efekti
Ljnbljana. Celjska 170 den, LJubTJanrirai kreditna 123 den, Praštediona 905 deiu. Kreditni zavod 170 den, Vevče 130 den. Ruše 250 — 260.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 435.5 _ 436.5, kasa 436 — 436.5, za december 437.5 — 438.5, za februar 412 do 413, investicijsko 85.5 — 85.75, agrarne 51.75 den.; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910. Union 200 — 201, Jugo 83 — 84, Narodna 8200 den., Srpska 157 den, Zemalj-ska 128 den. Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 16 _ 17; industrijske vrednote«
Narodna šumska 40 den., Gutmann 190 bL, Slaveks 94 — 99, Slavonija 165 — 175, Drava 330 blago. Šederana 375 — 385. Brod vagon 135 — 140. Vevče 132 den, Isis 19 den-Ljevaonica 200 blago, Jadranska 540—60Q Trbovlje 448 — 450.
Beograd. Vojna škoda 437 zaklj, za te bruar 413.5 Za kij, investicijsko 85 zaklj, agrarne al — 52.
Blagovna tržišča
Rmefi
^ S hmeljsklh tržišč Na žateSkem hmeSJ-skem trgu je bil promet pretekb' teden pri, lično živahen. Cene 60 se gibale med 450 do 700 Kč za 50 kg. Zaloge trgovcev in producentov 60 dalje nazadovale ter ee cenijo skupaj na 13.000—15.000 stotov (napram 34.000 stotom lani). Tudi izvozilo se je letos že mnogo več nego lani, kar nam potrjuje izvozna statistika za oktober, is katere je razvidno, da je bilo v tem mesecu izvoženo iz Češkoslovaške 38.900 stotov napram 25.000 v istem mesecu pret leta, dočim uvoza skoro ni bilo (lani 19n0 stotov). — Na nurmberškem hmeljskem trga je bilo razpoloženje ves teden mirno. Prodanih je bilo 400 bal. Cene za srednji hmelj so zaradi slabšega povpraševanja tlačene. Tranzitni hmelj no tira nespremenjeno 35 do 55 mark za 50 kg.
Vino
^f- Na banaSkem vinskem trgn » opaSi
v trgovini večja živahnost Kupuje se predvsem za kon sum v državi, dočim je zanimanje inozemstva dalje precej slabo. Cene eo prilično čvrste, ter se gibljejo med 3—S Din za liter.
Les
+ Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca
nespremenjena. Zaključenih je bilo 15 vagonov bukovih drv in 1 vagon okrogli c.
Žito
-f Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca
za pšenico, koruzo, oves in rž trdna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 79 kg po 245 — 247 5, 78 kg po 242.5 — 245, 77 kg po 237-5 — 240, sremska 77 kg po 235 do 237.5, slavonska 77 kg po 227.5—230; rž: 72/73 kg 202.5 — 205; moka: >Oc, franco Ljubljana 370 — 375: koruza: baška. umetno sušena 195 — 197.5, po mlevski tarif! 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; einkvantini baški 245 — 247.5; ovea: baški, 63/64 kg 195 - 197.5 Din za 100 kg.
+ Novosadska blagovna borza (2. t m.) Tendenca prijazna. Cene pšenici 90 se dvignile. Promet: 17 vagonov pšenice, 21 vagonov koruze, 8 vagonov moke, 2 vagona ječmena 2 vagona ovsa in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška 77 kg 192.5 — 197.5; 78 kg 195 — 200; sremska 77 kg 182.5 — 187-5. Oves: baški 137.5 — 142.5. Ječmen: basld 120 — 125. Koruza: baška in sremska 105 do 1075; s kakovostno garancijo 110 — 115; za december - januar 115 — 117.5; za mar j, ladja Dunav 132.5 — 1375; umetno sušena 135 _ 137. Moka: >0< 300 — 310; »2< 270 do 280; »5< 235 — 245; »6< 1ST> ~ 196. Otrobi: baški in banaški 92.5 — 1025.
VREMENSKO POROČILO
KeteereloSkf zavod v Ljnbljanl. 2. decembra 1929
Višina barometra 9088 a
Kraj	Cas			S	Smer vetra
		Bar««-	Temper	> tfs	in brzina
Opazovanja				« k s os	v m. to m*.
LJnbliana		1599	8	«5	NNE 2
Maribor		i- 93	6 .	90	SW 4
Zagreb		759 5	10	86	NE 4
Beograd	R	7597	11	78	mirno
Sarajevo					
Dubrovnik					
Skoolle	7.	764-2	5	90	mfeuo
SpIH		757'8	14	90	ESE 6
Si
O 6
10 10 9
10
10
Padavine
Vrsta
T Mi d*
T- —•
30*4 6
40
Najvigja temperatura danes v Ljubljani: 11.2 C, najnižja 6.8 C Solnce vzhaja ob 7.20, zahaja ob 16.20, luna vzhaja ob 939, zahaja ob 17.26. Dunajska vremenska napoved za torek: Nestanovitno milo vreme bo trajalo daljet Kajpr^j osvežujoči iužoi vetrovi, na gorah viharji,
»JOTROc §t 283
Tonek, 3. X®. 1509
Šport
Zadnji športni dogodki
Naši športniki so proslavili državni praznik uedinjenja z dvema lahkoatletskima prireditvama ▼ Ljubljani m v Mariboru. V Ljubljani se je vršil tek uedinjenja za prehodni pokal bana Dravske banovine g. mž. Serneca. Tek je kakor vsako leto priredil ASK Primorje. Prireditev je bila mednarodna. Podrobneje je že poročal »Ponedeljek« Na obeh progah, na 2700 m in 5000 m. sta z lahkoto zmagala inozem« ca brata Susitti iz Celovca. Na kratki progi je prispel kot prvi na cilj Hans Susitti v času 8:23 tri petine, na dolgi pa Adolf Susitti v času 18:28 dve petimi. Kljub slabemu vremenu so časi boljši nego lani.
Pri teku osvobojenja v Mariboru si je priboril pokal Toneta Vahtarja član SK Železničar Fran Podpečan v času 7:04.6. Proga je bila dolga 2300 m.
Zanimivi so bili rezultati prvenstvenih nogometnih tekem v Zagrebu. Gradjanski, ki dosedaj še ni bil premagan, je doživel svoj prvi, in sicer občutni poraz od strani Gcncorcfije ter padel na tretje mesto. Rezultati so bili: Concordia : Gradjanski 5 : 0 (1 : 0), Ha§k : Croatia 6 : 1 (3 : 0), Vik* torija : Sokol 6 : 0.(4 : 0), Sparta : Železničarji 1 : 0 (0 : 0).
Od ostalih tekem doma in v inozemstvu treba omeniti naslednje: Beograd: Jugoslavija : Soko 2 : 1 (2 : 0), BSK : JecBnstvo 5 : 0 (2 : 0), BUSK : Grafičair 3 : 1 (3 : 0). Praga: Sparta : Bratislava 7 : 2, Bohemi-ms': Teplitzer FC 6 : 1, Slavrja : Tennis Borussia 8 : 1, DFC : Union Žižkov 6 : 1, Viktorija Žižkov : čechie Karlin 3 : 0 (1 : 01. Dunaj: Admira : \Vacker 6 : 0, Rapid : Hertha 7 : 4. FAC : WAC 1 : 0, Nichofeon : Sportklub 1 : 0. Rim: Repr. Rrrna : Vientia 3 : 2 (2 : 1). Milan: Italija : Portugalska 6 : 1 (3 : 1). Pariz: Pariz : *"-oln 5 : 3 (3 : 1).
O športu v Škofji Loki
Škofja Loka koncem novembra.
Kljub nekam precej dolgemu zastanku, se je naposled vendarle razgibala tudi Škof-ja Loka in sprejela pod okrilje svojega Javnega tsdejstvovanja športno življenje, fci se ie v kratki dobi svojega obstanka močno izkoreninilo in razmahnilo v združitvi vseh. ki iim je sodobnost časa pri srcu. Zelja po športu v Škofji Loki ni od danes; nasprotno je treba ugotoviti, da je živela vsa poslednja leta v mislih posameznikov, ki pa svojemu hotenju niso dali izraza v skupni obliki, ki bi -vodila k uspehu. Krivo ie bilo morda tudi to, da se je športni pokret pričel med najmlajšimi in ga,, ie ostala javnost motrila z nezaupanjem in namišljenimi predsodki.
Gordiiski voze] je v letošnji pomladi končno presekal sodni uradnik g. Ivo Ber-čič, ki je zbral okoli sebe vse pripadnike športa v Loki. Osnoval je nogometni klub, ki je pričel takoj s treniranjem in športno vzgojo moštva sploh. Pcskazale pa so se takoj neprilike zaradi igrišča in gmotnih sredstev, ki so lepo razvijajoč se krog nogometašev ovirale v procvitu dotlej, da je uspelo priključiti nogomet Sokolskemu društvu v Škofi i Loki, s čimer je bil obstanek klubu zasiguran. Travnik za mestno klavnico, ki ga je začasno odstopil industrijalec g- Franc Dolenc Sokolu za letno telovadišče. se je preuredil še za nogomet Tod sc se vršile ob veliki udeležbi občinstva tekom vsega poletja tekme z raznimi nogometaši Gorenjske in Ljubljane- Uspehi so bili prav častni in so za bo-doči napredek našega moštva natool.se jamstvo. Organi-zatorično vodstvo pa je prešlo na 7 članski odbor, ki ga vodi poročnik g. Otmar Sever.
Tekom časa se bo moralo igrišče skupno s telovadiščem prenesti na pripravnejši kraj, ker je velikost travnika za nogomet premah., vrh tega pa uLiaja žoga v bližnjo Selščico in vrtove sosednih hiš. Obstojajo tudi higijenski pomisleki zaradi bližne klavnice; osobito še zaradi predvidenega kopališča, ki zaradi višje ležečih kanalov v Selščico na to mesto ne spada. Z dobro volio pa se bodo bre?zdvomno vse ovire prebrodile m v novi sezoni se nam klub predstavi že v enotnih krojih.
Svetovna lahka atletika v številkah
Curiški » Šport« objavlja zanimiv pregled najboljših letošnjih lahkoatietskih uspehov v Ameriki in Evropi. Na podlagi uspehov in najboljših atletov sveta v 16 disciplinah je sestavil list tabelo 13 narodov, ki imajo v tej ali oni disciplini zastopnike med najbolišimi 10 atleti sveta. Kako skrbno je sestavljen pregled, kaže tudi okolnost, da je moral avtor preračunati vse ameriške čase ki so bili doseženi v yardih, na odgovarjajoče razdalje v metrih.
100 m: 1. EldTacher (Nemčija) 10.3 Nato se vrste: 2 Nemca, Američan, 5 Nem-ccv.
200 m: 1. Simpson (Amerika 20.6. Za učim: 2 Američana. Nemec, 2 Američana, 2 Nemca in 2 Američana.
400 m: 1. Boven (Amerika) 47.6. Nato: 2 Američana. Nemec, Anglež, Južtri Afričan. Francoz. Američan. Južni Afričan in Madžar (Barsi 45.4).
S00 m: 1. Tavernari (Italija) 1:52. Kot naslednji: Američan, Francoz, 2 Angleža, Norvežan. 2 Nemca, (dr. Peltzer 1:53.8), 2 Francoza.
1500 m: 1. Ladoumegue (Francija) 3:55.4 Za njim mešani: Finec, Norvežan, Šved, Nemec. Švicar, Nemec, Italijan, Anglež in Finec (Loukola 3:59).
3000 m: 1. Virtanen (Finska) 14:47.2. In
dalje: 3 Finci, Šved, Finec, Nemec, 2 Finca in Poljak (Petkievvicz 15:02.4).
10.000 m: 1. Loukola (Finska) 31:12.9. Nato pa: Šved, 2 Finca, Šved, Nemec, Francoz in 2 Finca.
110 m z zaprekami: 1. Wermstrom (Šved ska) 14.4. Vrstni red obsega v nadalmjem: 2 Američana, Nemca, Italijana, Finca in 4 'Američane.
400 m z zaprekami: 1. FacelU (Italija) 52.4. Njemu slede: Šved, Poljak (Kosz-trewski 54.2). Anglež, Francoz, Madžar. Francoz, Nemec. Norvežan in Anglež.
Skok v daljino: 1. Hamm (Amerika) 7.901 bi. Nato pa: Američan. Japonec, 2 Ameri-
čana, Južni Afričan, Šved, Nemec lo 2
Američana-	.
Skok v višino: Coggershafl (America) 1.986. Za njim se vrste: Anglež Turner (1.956), Američan Kinkl (1.954), Japonec Kimura (1.95), Američan, Madžar, Nemec, Francoz in 2 Američana.
Skok ob palici: L Sturdy (Amerika) 4.267 m. V nadaljnjem po vrsti 8 Američanov (do 414 m) in kot 10. Japonec Nishi-da (4.10).
Met krogle: 1. Hirschfeld (Nemčija) 16.11 m. Za naim: 2 Američana (do 15.87 m), Finec, Nemec, Američan, Nemec, Američan in kot slednji Madžar (Barany) 15.21 m.
Met kopja: 1. M. Jarvinen (Finska) 66.75 m. Nato pa: Madžar (Szepes 66.69 m), Finec. 2 Nemca, Šved, 2 Američana, Finec in končno Američan.
Met diska: 1. Krenz (Amerika) 49.932 m. V nadaljnjem imamo po vrsti še 5 Američanov (do 47.537 m), nato pa Francoza, Norvežana in končno 2 Madžara (do 46.32 m).
Met kladiva: 1. Black (Amerika) 53.144 m. Njemu slede: Šved, 2 Američana, Šved, 2 Američana, 2 Irca in kot 10. Šved (49.20)
Po gornjih rezultatih (če se ceni I. mesto z 10, drugo z 9, tretje z 8 točkami itd.), ima daleko najboljše atlete Amerika s 393 točkami. Vrstni red ostalih v tej častni listi zastopanih držav ie naslednji: 2. Finska 110. Nemčija 109, Švedska 72, Anglija 53, Francija 38, Italija 26, Madžarska 19, Norveška 16, Japonska 16. Južna Afrika 12, Poljska 8 in Irska 5 točk. Iz tega pregleda se jasno vidi. kako veliko premoč ima na lahkoatletskem polju nova celina. Dasi so sem rn tja tamošnji rekordi malo sumljivi, je vendar gotovo, da bo imela Evropa na prihodnji olimpiiadi, ki se bo vršila onkraj »luže«, rrmogo posla, če bo hotela oditi s tolikimi lovorikami kot iz Amsterdama.
Petletno famatr«!
Dopisi
ZGORNJA ŠIŠKA. V moderni novi Šolski zgradbi v Zg. Šiški m je v nedeljo 1. t. m. na posebno svečam način vršila šolska proslava osnovne, meščanske in obrtne nadaljevalne šole ob številni udeležbi občanov z županom g. Ivanom Za» kotnikom na čelu. Prvikrat se je to pot brala v tem poslopju na obširnem hodniku II. nadstropja sv. maša, ki jo je daroval dekan g. Zatoret iz Št. Vida, ki je imel tudi kratek nagovor na mladino. Po zahvalni službi božji, pri kateri je lepo prepeval šolski zbor, se je prav tam vršila skromna, a zato prisrčna proslava državnega praznika, kjer je šoL upravitelj g. Jos. Pleni-čar pojasnil pomen te proslave. Mladina je navdušeno vzklikala kralju m Jugoslaviji Vrstile so se deklamacije v vezani besedi n prozi po mladini osnovne in meščanske šole, nakar se je pomembna proslava zaključila z narodno in državno himno. Okus no dekoracijo je izvršila meščanska šola.
A. KIFFMANN Maribor 136/a
•pecijalbt lamn botjtlb m
pe« Monolit in Ekonoma
Velika zaloga!
Iisg.GUZELJ
LJUBLJANA Vn. Sv. Jerneja cesta 5 Telefon 3252
iT/iVtJa
Dunajski «. M. Tdefoa 26-2«
Za
iliililauia
Velika Izbira
Banbcnoo
Čokolade
Keksov
Daril
Jos. Vitek
Ljubljana
Sv.Petra cesta 13
Budilke
poceni
L. Vilhar
urar
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 36
e
c
>»
•m
S 9
JS «
ti ® -
3E >
I ®
t U
Js* O
i
j
"v
>
9
l,
S
ii
s ^
U
4 e
&
ta
z
H
3
o " g o
r^ m-*
OZ Z o
z3 " <
■i*
o ca
d
J
I I
8 I
-O
|||
| o J -
3 * « g >
J ■§ " so 0-
J .9 -S
direktna ii >
Tovarne
07. tov skladišča
zaHrFvajrc esEZPtAc«! KOTA LOG
\JieinefiXercfd\
\Stari6or &Lt 101-AI
krepi ta zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBEMK Ljubljana VIL
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Pričetek 19. kola državne razredne loterije kraljevine Jugoslavije!

IZVOD NAČRTA 19. kola drž. razredne loterije kralj. Jugoslavije
NaJve^B dtotoiitflci r najsrečnejših shiča-ifli
4,200.000 Din 2 x 660.000 dinarjev 2 X 560.000 dinarjev
Premije in dobitki:
2 po	1,290.000	2,400.000
2 po	500.000	1,000.000
2 po	400.000	800.000
2 po	300.000	600.000
4 po	250.000	1,000.000
6 po	200.000	1,200.000
2 po	100.000	200.000
10 PO	80.000	800.000
8 po	60.000	480.000
4 po	50.000	200.000
24 po	40.000	960.000
38 po	30.000	1,140.000
46 po	20.000	920.000
2 ipo	24.000	48.000
4 po	15.000	60.000
113 po	10.000	1,120.000
6 po	8.000	48.000
18 po	7.000	126.000
10 po	6.000	60.000
250 po	4.000	1,000.000
30 po	3.000	90.000
1S00 po	2.000	3,600.000
140 po	1.000	140.000
97490 od	200 do 900	50,933.000
	i. t. d.	
Skiupima vredmmt dtoWfiko^:		
Dan 65 miL 325.000		
100.000 dotikov na samo 200.000 srečk!
NajveSja motSr&ost <Joib5f!kav, odBcar ob-
sfooi dtrž. razredna fcetemilja, kor je zmanjšana koSiffima srečk, a veJfiki dotoStski so otstoli isti
Poleg mnogih glavnih dobitkov ogromno število srednjih dobitkov
Država Jamči za feptečfjo dobitkov brez odbitka v gotovem denarju
Žrebanje 1. razreda prične 16. januarja 1930. L
Cena srečk:
Yk
Vi srečke . Vi srečSoa . . . DvcVfeta oefa sreSfca
■ * ■ . •
, t t ■
D5« 26.-Din 50.-Din 100.-Din 200,-

Prekupčevalce sprejemamo!
TUKAJ ODREZATI, nafeipStj m <*o<*s»» brrW> al v boverti poBte<« teAoi po poSMna oasfcnr:
»BRISTOL« prodavac srečaka, Novi Sad, Željeznička 27.

Naročam sledele srečke državne razredne loterije za U razred, kolo: 19
_ komada dvojnih celih srečk po 200 Din vsega Din -
_ » celih	» » /00 » * » _
___» polovic	> » 50 » » » _
_____» Četrtin	a »25 » > > ___ ____
Skopaj Din:
katero vsoto vam pošljem, ko prejmem srečke po čekovni nakaznici St. 52860 Prosim, da mi po vsakem žrebanju pošljete uradno listo.
Ime in priimek: -Kraj stanovanja: Ulica in številka:
S dni nu
poixtcusn$o! V
Dofiim st« <fcxstej za <k>bre gramofon« morali plačati več tfcočev donairjev, dobifte pri nas zjres dober eramotoc za male«v kost, po4e« tega ga pa piačat« šele, tot> ste ga preiziTcttsiiS, ker Vam ga pojemo neobvesno na porakiišnjo. Zahtevajte taSoo1! naS
brezplačni katalog »A«
is katerega raavwfite tudi raado«, ra M smo t poJoža^n, da delaano tako cemo. — Ni vam trefea ničesar SctaprH. aia vraSi kataBo®a. Pišite le tako? na
tvormeo glasbil in gramofonov^
Me in e 1
in
Herol d
Maribor 101 Samo
NaBepša zabava za dolge večere!

90 Din
plačate mesečno jn v 4 mesecih Je gramofon Vaš!
Žrebanje v državni razredni loteriji
Dne 29. nov. t L so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 4.000.— št. 34.738, 109.815. Dm 2.000.— št. 20.071, 20.132, 53.497, 103.167,
Din 500.- št 7576, 7.638, 7.687, 17.926, 17.960, 20.040, 20^57, 20.060, 20 166, 30.916, 30.917, 30.978, 34.607, 34.609, 34.622, M&8, 34.747, 34-770, 40551, 53.478, 55.819, 58237, 58.299, 56.328, 66.624, 66.646, 84.503, 84.569, 84.690, 91 707 91 750, 91 799, 99.702, 99.759, 100.705, 100.731, 100.747, 103.107, 103.130, 103 152, 103.193, 109.702, 109.727, 109.728, 109.753, 109.802, 109.832, 109.878, 120.111, 120.114, 120.159, 120.167, 120244, 120285, 123^65, 123.901, 123.948, 123.953, 123.970.
Žrebanje dne 30. novembra 1929. Dm 2000 - št. 7.676, 99.768.
Din 500.— St 5.717, 5.739, 5.789, 7512, 7.524, 7530, 7.670, 7.672, 7579, 17.903,
17946, 17.973, 17.991, 20.029, 20.154, 30.929, 30.970, 30.984, 34.631, 34.651, 34.722, 34.761, 40.508, 40.511, 40.537, 53.440, 53.480, 55.822, 55.829, 58220, 58251, 58273, 58513, 58535, 58564, 66.634, 66.651, 75.765, 75.784, 75.791, 84599, 84.603, 84.647, 84.661, 84.686, 91.754, 91.763, 91.789, 91.795, 99.719, 99.812, 99.819, 99.827, 99.898, 109.768, 109.800, 109.857, 115.621, 115.634, 115.654, 120.157, 120233, 120298, 123.804, 123.888, 123.891, 123.919, 123.930, 123.935, 123.949.
Za novo kolo bomo pravočasno priložiB naročikrice. Srečke pridejo ▼ promet po 10. decembra.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LfuMfana, Sv Petra cesta št. 19.
(Rrofcat prti
Gobe56n-mo#vi', zteibe č&pke, m#i trve-zesrie in sesrbrvo ipreaTaerna tvirdlka
TONI JAGER
Ljubljana, Dvorni trg L
Za Miklavža
priporočamo pred nakupom ktobuka, oglejte si izložbo v modnem sakaia STUCHLY-MAŠKE
Židovsika ulica 3.
15/32
Brea vsa&ega paseteesa trazneivSfc.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da le naš predobri in skrbni soprog, oziroma oče, tast, brat, stric ia svak gospod
Franc Balon
posestnik ln gostilničar na Pobrežjn pri Maribora
v nedeljo 1. decembra 1939. ob 13. nri po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vr$if ▼ torek, dne 3. decembra 1929. ob 15. uri iz hiše žalosti, Zerkovska cesta 6. na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 4. decembra 1929. ob 7. tri t župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru.
Pobrežie pri Maribora, dne 2. decembra 1929.
Jožefa roi. Jnričan, soproga; Mfnka Lah roj. Balon, Pepca in Frand,
otroci; inž. Jože Lah, zet, ter vsi ostali sorodniki.
	: '•' Ž' - 't		k- •*-tV V- •	
				
ZaHsnfl je svoje trudne oči za večno ter izdihnil svojo blago du5o moj predobri soprog, ozir. brat, stric, in svak, gospod
JOSIP LASBACHER
šolski upravitelj ▼ pokoju, častni Plan občin Rnše in Smolnik, bivši dolgoletni župan v Rušah, imejitelj reda sv. Save V. ki. i. t d.
po dolgoletnem mučeniškem prenašanju trpljenja, previden 6 sv. zakra menti za umirajoče dne 1. decembra 1929 ob pol lo. uri v 72. letu svoje
^^Žemeljeke ostanke dr:-|rega, nepozabnega pokojnika prenesemo po slovesnem blagoslovu v hiši žalosti Ruše št. 7 v 6redo. dne 4. decembra 1929 ob pol 15. uri na Ruško pokopališče ter jih položimo k svojima umrlima hčerkama k večnemu pokoju.
Sv. maša zadušnica ee bo darovala v četrtek, dne 5. decembra 1929 ob 7. uri v župni cerkvi Matere božje v Rušah.
Ruše, dne 2. decembra 1929. Brez posebnega obvestila.
ANTONIJA LASBACHER roj. FUJS
soproga.
»JUTRO« St 283
8
Tarefe, 3. XH. 1939
Stalin je obračunal z vsemi levimi in desnimi opoziclonalci v
komunistični stranki
(a njegova moč H mosočaejša nego kdaj prej. Vest] h Moskve redo celo povedafi da tm le
namenjeno mesto predsednika v sveta ljudskih komisarjev, funkcija, ld Jo Je doslej Imel Rikov. lin siifcj zanimiv spomin na Stalinovo preteklost: Tiralica, (d Jo je za njhn Izdala carska vlada.
čudesa indijskega rastlinstva in živalstva
Dunajski profesor dr. Mofech, ki se je nedavno vrnil z namernega potovanja po Indiji, poroča nove doslej neznane podrobnosti o indijskem rasffinstvu in živalstvu. Učemčak navaja kot posebno čudo neko palmo, ki jo botaniki zovejo Phoenbc silvestris. Spada med daitiove palme in je nje sadež neužiten, zato pa služi domačinom ta
palma kot vinska trta.
Domaaini v deblo vsekajo nekake stopnice in v višini krošnje olupijo luib-če. V deMo samo potem napravijo zareze v podobi črke V. Iz teh zarez potem teče sladek sok, ki vsdbmje do 10 odstotkov sladkorja. Sok ima okus podoben našemu vinskemu m-oštu in ima todi to lastnost, da zavre ter se spremeni v vino. Pod zareze nastavijo domačimi posode in z ene same palme nastrežejo dnevno po 3 M>tre vina. Domačini pravijo, da »palma krvavi«. Sok poteka iz ran cele tri mesece in palma, ki to lahko narežejo 20 krat do 30 brat, da na ta način preko 8000 litrov okusnega palmovega vina brez obdelovanja, gnojenja in prirezavanja. Ta način pridobivanja vina prinaša prebivalcem znatnih dohodkov, preskrbuje jih pa tudi z zdravo prirodno pijača Cesto se tega vina napišejo leteči psi, našim netopirjem podobne živali, ld podnevi vise v vejevju in spe, ponoči pa se opravijo na pašo. Ako zaidejo k posodam s palmovim vinom, se tako mapijejo, da omamljeni od alkohola popadajo na zemljo.
Na podoben načm pridelujejo fl! primitivni prebivalca indijskih nazorov
palmov sladkor.
Drevesu iz vrste paihn, ki se imenuje pafcrtyra, odrežejo kobuSijni cvet in odrezano mesto talko časa manejo, da se rana poveča in se ne more zaceliti. V tem stanju izloča rastlina sladkorni sok, ki se strda in ga domačini porabljajo namesto dragega industrijskega sladkorja.
Tudi o indijskih mravljah je učenjak povedal nove zanimivosti, ki jih je opazil pri gradm® mravljišča. Ta so zgrajena iiz posebnega materiala, ki je zelo podoben papirnati masi. Kot vezivo staži mravliaim neka glivica, ki raste v tej masi. Mravlje strnejo po dve glivi, nato pa prinesejo bliizru svoje ličinke, ki iizloičaijo pajčevini podobne tamfce niti. S temi nitmi
mravlje seštjejo Bste glfvlc,
ter s tem dlado trdno oporo mravljišča. Proces se vrši od glivice do glivice, dokler ni mravljišče lepo povezano, pri čemer ličinke pridno izločajo potrebno nit za vezanje.
Proif. Molilsdh je poročal tat o drevesih, kojiih
korenine rastelo v zrak
in ne v zemljo, kakor je običajno pri drevjiu.Drevo po imenu »mervidi« zraste s koreninami in z debli tako na široko, dia tvori eno samo drevo skoraj že majhen gozdič. Botanični vrt v Ka:l-kuti ima eno tako drevo, 'ki zavzema dvakrat tolik prostor, kakor je naš Kongresni trg z drevoredom »Zvezdo«.
Pismo, ki fe prispelo v starih dneh u francoske Indo Kine	▼
Pariz
Francoska letalca Befftmta in Costes ste prinesla t Pariz 12.000 pisem. Na sflM se rt<B da	>b bik) to pismo oddano v Baooijn 17., v Pariz pa Je prispelo 21. novembra.
Učenje tujih jezikov z govorečim filmom
Prva je tvrdka Pathe uvedla učenje jezikov s pomočjo gramofonskih plošč, iznajdba govorečega filma pa je to metodo znatno spopolnila, kajti učenec, ki posluša tuji govor, lahko z očmi obenem sledi izgovarjavi, ker gleda na usta govorečega igralca. V Moskvi uporabljajo to metodo zelo uspešno za angleščino, kar ima to prednost, da prisostvuje pouku ne« omejeno število dijakov na enkrat Slike govorečega filma se na platnu razvijajo sprva zelo počasi, ko pa se poslušalci navadijo na izgovor, se vr« ste slike hitreje, dokler ne dosežejo hitrosti navadne govorice. Sovjetska vlada bo tudi v šole uvedla ta način, ki je dosti praktičnejši nego so gra» mofonske plošče. Izgleda pa, da bo nova uvedba popolnoma izpodrinila učitelje tujih jezikov in jim vzela po« sel in zaslužek. Nje prednost je tudi v tem, da učenec igraje in skoro neve« de premaga vse težkoče, tem bolj, ker se pri tem tudi zabava nad filmom.
Clemencean na fronti
Po kotni francoski državnik spomladi 1918. aa fronti ▼ pogovora z generalom P6takiom.
Miklavževa
izbira
vseh roo«dnffii potrebščin, samoveznlc, rokavic, nogavic, krasno perilo. Je po. polna. Vabim na prav ugoden nakup! DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
Prva skrb samozvanega kralja
O bivšem afganskem samozvane« Habibulahu, ki je tako neslavno kon» čal svoje kratko kralje vanje, so poro« čali, da je bilo njegovo prvo delo na prestolu, da je v svoj harem zbral naj« lepše deklice iz vsega Kabula. Tudi so pravili, da je prvi čin novega kralja bil ta, da je dal postreljati vse svoje nasprotnike. Zopet drugi so trdili, da je pred vsem zaplenil državni zaklad. Zdaj p f se je izkazalo, da je vse to le golo obrekovanje, kajti Habibulah je sicer vse to odredil res že prvi dan, niso pa to prvi njegovi vladarski čini. Ko je zasedel kraljevo palačo, je dal takoj nalog, tiskati nove znamke s svojo podobo, misleč, da si je s tem zagotovil prestol, ako bo njegova po« doba razširjena na znamkah po vsej državi in po vsem svetu. Vendar pa so ga pregnali prej nego je bilo naročilo izvršeno, tako da je bil še bolj prepri* čan, da je njegova nesreča pripisati sa* mo znamkam, ki jih ni imel_
Volnene nogavice
no r>ainiž'»b r?nab nri '
J. Hofler, Miklošičev« 14
K mednarodni konferenci proti opiju
V Berlina se Je sestala te dni mednarodna konferenca proti opija, ki Igra zlasti t Trbotoh"deželah Isto alogo kakor prj nas alkoboL Ob te} priliki so »tvorili tudi razstavo, ki kaže njegove škodljive tt&nke bi dosedanje nspehe t njegovem pobijanja. Gorenja slika Je posneta po nekem kitajskem lepaka, Id predstavlja simbolično boj kitajskega ljudstva prcrtj opija (t podobi tigra)
hi drugim mamilom (ostale živali J.
Država brez pokopališč
Srečna država, ki bi ne potrebovala pokopališč! Žal, da je ni na svetu. Pač eksistira država, ki pokopališča nima, čeprav so ji državljani prav tako pod« vrženi smrti kakor vsi drugi ljudje na svetu. To je nova cerkvena država Ima sicer svoj poštni zavod, svoj tele« fon, svojo posebno železniško postajo in vse mogoče druge komforte za žive ljudi, s smrtjo pa njeni ustanovitelji po vsej priliki sploh niso računali. In tako so bili te dni v nemajhni zadregi, kako naj pokopljejo svojo prvo mrt« vakinjo, 701etno Terezijo Desantiso« vo, ki ji je duša ušla na oni svet, ne da bi prej pomislila, kako bo s telesom na tem svetu. Končno so zadevo rešili v toliko, da so pokojnico pokopali v »inostranstvu«, v nekem rimskem po« kopališču na italijanskih tleh. Za bo» doče pa so sklenili, da bodo svojim državljanom vendarle osnovali pok o« pališče, da jim po smrti ne bo treba koprneti po dragih domačih tleh.
Električna razsvetljava v Nazaretu
Civilizacija in nje tehnične pridobitve zmagovito prodira v vse kraje pod solncem. Prodrla je tudi v sv. deželo in v kratkem bo tudi mestece Nazaret, kjer je naš odrešenik preživel svoja deska leta, imelo svojo električno razsvetljavo. Mesto ima danes kakih 6000 ljudi, ki so grško-katoliške vere in se pečajo s poljedelstvom. Angleški kapital je ustanovil družbo, ki bo iz Haife napravila elektrovod v Nazaret. da bo v kratkem zažarei * svitu električne luči.
Usoda češkoslovaškega srebrnega denarja
V čeških listih se pojavljajo ugibanja, kam da je izginilo 1,800.000 komadov srebrnih novcev po 5 Kč, ki jih je nedavno dala v promet državna kovnica. Danes so ti srebrniki prava redkost in jih v prometu sploh ni več dobiti. Časopis »Sberate!« je rešil s preprostim računom in s primerjavo vrednosti denarja sosednih držav to zagonetko. List navaja: Nemška marka ima 5 g srebra in ima vrednost 8.10 Kč. En gram srebra, iz katerega so kovane čsl. krone, velja 50 čsl. vinarjev. Za 10 nemškia mark se dobi 81 Kč. Kdor je te krone zamenjal za komade po 5 Kč, je dobil takih srebrnih petač 16. Ker pa ima 10 srebrnih nemških mark le 50 g kovnega srebra, 16 čsl. petač pa 112 g, je jasno, da so Nemci za 50 g svojega srebra dobili v zameno 112 g čs5. kovnega srebra. Za 50 gramov nemškega srebra v vrednosti 25 Kč so dobili 112 g čsL srebra v vrednosti 56 Kč. Nemci, ki se razumejo na dobro kupčijo, so se te možnosti izdatno poslužili ter v kratkem pokupili vse čsl. srebrne petače za polovično ceno. Čudno je, da so se pametni Čehoslovaki dali tako silno opehariti.
so nafteSJI pot, po katerem p<n?bai!aJo kSce botezzi ▼ oaše tefc>. Zato tvorijo najboi!|jšo obrano prod pcenosn nalezfjšvTii obolel organov za dabaai« okias&e ANACOT - PASTILE dr. VVandera.
Dobrvajjo se r vseii lekarnah. Varajte se preparatov, ki v poslednjem časa posnemajo Aoaco*. pustil«!
Vse za varnost denarja
Neka berffnsta banka sJ Je omislila noro »Mopno zakladnico, za katero te porabBa ItHUtoO kg trdega Jekla. Samo vrata do zakladnice tehtajo 35.000 kg in so preko 1 m debele.
Rudoll Lowit:
Slovo
Neusmiljeno in nezadržno se je Mižala ura, ko bi se moral Teodor za dolgih šest tednov posloviti od Emilije, da bi tam nekje daleč, v kakršnemkoli zdravilišču s pomočjo ogljikovo kislih kopeli pomagal svojemu pesimističnemu organizmu do nove utehe in novega življenskega poguma. Usodepolni trenutek tega slovesa je stal sedaj neposredno preteč pred njima Kajti vlak bi moral oditi ob 9.13, kazalec na veliki nri pred postajo pa je kazal že 9.10. Temu primerno in točno, kakor je pravilno napovedoval uradni vozni red. je stal vlak že dalj časa na tiru, pripravljen za odhod, in od časa do časa je šlo kakor nekakšno drhtenje skozi njegovo raztegnjeno telo. Zdelo se je, da ga je sprožilo neko. sedaj že težko zadrževano kopmenje po izvrševanju dolžnosti, kakor pri tistih posebno dela voljnih konjih, ki so jih za hip prisilili v odpočitek in brezdelje, a grebejo v nestrpnem pričakovanju novih poti s kopiti po tleh. Teodor si je v kupeju že osvojil vsaj za komolec prost prostor Ob oknu. Da si zagotovi svojo zakonito pravico do njega, je položil v soglasju z obstoječimi potnimi predpisi, na
svod sedež palico. Nato je ostavf kupe. da bi zadnje tri minute prebil v Emiii-jini družbi.
Z roko v roki sta se sprehajala košček poti ob oknu kupeja sem in tja in težka bol jima je napolnjevala srce. Nešteto različnih stvari sta si bila že povedala v zadnjih štiri in dvajsetih urah, A na srcu jima je bilo še mnogo več in še dosti različnejših. Sedaj pa, v odločilnem trenutku, nista spravila besede iz sebe. Naskrivaj, očitno komaj pozornemu gledalcu, so romali njuni pogledi vedno češče k uri in ni bilo utajiti, da so se jima oči pri tem pokrivale s čim dalje intenzivnejšim vlažnim bleskom, dočim je jima čim dalje močneje drhtelo nekaj okrog ustnih kotov. Po drugi strani pa je bilo jasno, da se bo zgodila vsak čas strašna duševna katastrofa, če ne najdeta v tem hipu besede, ki bi to napetost pretrgala.
V nekakšnem navalu ženskega he-roizma je šla ona z močnim vzgledom naprej. »Teodor,« se ji je izdavilo iz prsi. »ali ti ne ukrade tvojih stvari kakšen železniški tat. če jih pustiš tako dolgo brez nadzorstva?« — »Ha,« je zarenčal z gnevom, toda vesel, da je našel rešilni izihod, ki mu je spreminjal dušno bol v jezo in mu omogočal, da se znese nad nekim nepoznancem, »ha, to
naj bi se kdo le predrzni!! Ta bi mi baš prav prišel. S klofuto ga sunem pod stroj, iztolčem ga iz obleke kakor iz vreče, na tleh ga poteptam z nogami, ha, na...« — »Teodor!« je zajokala. »In če udari nazaj? Teodor, obljubi mi, da ne boš iskal pretepa, drugače ne bom imela več nobene mirne minute! Priseži mi, da se ne stepeš.« — »Dobro,« je dejal popustljivo, čeprav z nekakšnim samopremagovanjem, »torej obljubim ti in prisežem, da se bom izogibal pretepom.« — »Hvala ti, Teodor,« se je oddahnila, »in boš pazil, da se ne nagneš skozi okno, da ti ne prileti ogljen prašek v oči ali da ne izgubiš ravnotežja?« — »Pazil bom, draga Emilija.« — »In nisi pozabil na zama-ške iz bate, da ti ne bi prepih škodoval ušesom?« — »Nisem pozabil.« — »In..«
»•Veliki Bog, hitro, Teodor, vlak bo odšel!« Teodor se je sunkoma okrenil m Skočil na stopnico. »Veliki Bog,« je vikmila Emilija znova in segla z rokami pod Teodorjevo sedalo, kakor da ga hoče nečesa ubraniti. »Nič ni,« je pomirjeval Teodor, »bila je samo odložena lupina banane.« — »Hitro. Teodor, hitro!« Teodor je planil sedaj kakor podlasica v kupe. Emilija je pohitela pred njegovo okno.
Za eno misel pozneje se ie za oknom
pojavil Teodor. S prestrašeno naglico se je trudil, da bi zakajeno okno odprl. Končno se mu je posrečilo. Sklonil se je daleč ven in razširil roke. Dvignila se je na konec prstov na nogah in se oklenila brez besede vsega, kar je od Teodorja viselo skozi okno. Tako sta obstala v objemu, ki je bil sicer nekoliko neudoben, a globoko nežen.
Ker se je vlalk premaknil, jo je sedaj izpustil.
»In ne po*zabi, Teodor,« mu je zaklicala, »marelična potica je v ročnem kovčku na desno, takoj ob nogavicah«.
—	»Da,« je zatulil nazaj, »takoj desno ob nogavicah...« — »In pazi.« je krik-nila s poslednjo močjo, »da ne sedeš na termovko, kupila sem jo šele včeraj.«
—	»Da.« je jeknil, »bom že pazil, draga Emilija...«
Emilija je izvlekla svoj beli. batistni robček in Teodor je storil isto. In z očesom v očesu sta si pošiljala svoje zadnje, tegobne pozdrave in ker ie vlak zavozil v lahno krivuljo, se je Teodor nagnil še močneje iz okna in mahal je z robcem Emiliji, ki je mahala istotako. dokler ni začela postajati njena ljubljena postava čim dalje bolj tuja in majhna in dokler se ni spremenila v majhno, belo točko, ki je končno izginila v dimu in pari oddaljene postaje.
»Zdi se, da ti je ločitev od žene zelo težlka,« se je oglasil tedaj poleg Teodorja ženski glas in ga spravil od okna.
»O, ne,« se je zasmejal Teodor in položil svoji spremljevalki roko okoli pasu, »ampak veš, tako bo še najmanj sumila. Sedaj pa hočeva misliti na najinih šest dolgih, krasnih tednov.«
Emilija je ostavila postajo. Pred postajo se je ogledala. Vstopila je v nek! avto. »Krasno, čudovito! Tedaj, Bobi, kam se pel jeva sedaj?« je vprašala v avtu mladega moškega. »V kopališče ob morju, ljubica moja.«
SJSCajnevGfše stifcanice,
kakor tndi
tnladinsGe Jcmjtge za
MIMavža
se dobe v največji izbiri v knjigarn® Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 in pri njeni podružnici ▼ Mariboru. Aleksandrova c. t3.

9
Torefi, 3. TU.
Cg^g MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
po posti naslov aR GaGo drugo informacijo žicoco me matih oflamov naf priloski v atnam&ah a mitsor ne ho nreiei odgovora t ** ZJFmEa
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Strojnik-kurjač
trftif-r., zanesljiv m ' etec. po možnosti « Sof. irapU-om, zmožen vseh po-jra-vii strojev parne žage kakor tndi avtomobili, 6« sprejme. Stanovanje, kurjava pro6ta- Ponudbe s spričevali sposobnosti, kakor tudi s dosedanjem službovanja ter mesečnimi zahtevki tu » sliko je vpo.-lati najkasneje do 10. decembra t. L na Milan Modic, parna laga, Kova -Me pri Rakeku. 43840
Bolničarko
sa ™&aior& veščo hi*r»-»emtarko, z dobrimi «pri-ivrri'i ia daljšo praikeo sprejmemo. — Kuharica, ki razume dijetno kuhanje laik o nastopi takoj. Novi god Dr. Dzelac. 42736
Livarja
izurjenega fprejmemo »akej. Ponudbe na Osječku Ijeva/onicu željeza i tvor-ftrojeva d. d., Osijek.
42734
>-----
Pletiljo
Apretmem i stan oranje« ln
hrano v h® ter plačo 400 IV- iti od kosa. — tototam smrejmem tudi pletiljo, ki ®na vse pleeti. Medvešček »arija, Novo mesto. 42610
StenOgraiinJo
j*rrfetetao T riov-, srbohrv. 1« nemškem jeEikn — po možnosti e prakso pri rfek-tr-^: ehoičntm podjetja sa-^rrt prvovrstno moč sprejmemo. Ponodbe »a oglasni oddelek »Jutra« pod »Ste-finja«.	43003
Prodajalca
iVrbro Izurjenega. % eds!u-i*nira voj. rokom sprejme fcvrdka A. E. Skaberne.
42996
Vajenca
sinrejmam takoj v iTgovfcno s	n. blagom v T.;<ib-
Ijsrn". Naslov v oglasnem cddc>ku »Jutra«. 43049
Spretno pletiljo
fitr^me pletarna AhTira v fr"šH. "	43039
Trgov, pomočnika
račetnika sprejmem takoj.
Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Začetnik«.	43110
Učenca (ko)
z dvema razred, meščanske šole. sina ali hčer že-lemičarja sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«	43030
Deček
v starosti od 14 let naprej. ee sprejme za kmečka * dela. Prednost ima tisti, ki Ima Tesel§e do mlina. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 43064
Začetnico
jm. 3 me&ečno bTesplačsio posfcušnjo sprejmem. če ima izohrazbo. Lastnoročno pisan p ponudbe pod šifro »Za5~-tnica« na oglasni o<td. »Jutra*. 430S6
Vzgojiteljico
.^rT^hno tadi šivanja otroškega penila, IKem ia takoj v večjem trem ob železnici. Ponudbe ee pro-<*i na 0g3. od/1. »Jutra« »od Bfro »Siposotraa takoj*.	43096
Služkinjo
za Srbijo, pridno m poleno iščem. Predanosti imajo one, katere imajo rade otroke. Ponudbe je poslati na vgi. odd. »Jutra« pod »Služkinja«.	43090
Mesar, vajenca
spremnem takoj v Kamni km, šuftna 12.	^035
Vajenca
sa krojaško otori a -no
oskrbo sprejmem takoij. — Rok Zalaanik, krojač, Po-duifik, počita LJnbltana VH.
43118
Več provizijskili
potnikov
fpre^mom. ki eo vpeljaai pri privatnih strankah. — Poandbe pod »Stalen *»-(.luiek« M podr. »Jutra« Maribor.	42822
Zastopnike
iS« tvrdka alkoholnih izdelkov za oikraje Trbovlje, Zagonje, Hrastnik ia P^ savje do Brežoe. L« pn trzovcih in g^&tilničarjnb dobro -npeljani _ intereeenti naj tiagovoiijio' poslati po-nu-dbe pod Šifro »Vsak dobro zasluS* na oglasni od-delek »Jutra«.	43004
5 do 10.000 Din
mesečno !*hfco nasiuii v LJubljani marljiv gospod Apnetnega 0'bnažanja s prodajo ng4edne<ra predmeta. Ponudbe i natančnim opi-pom diosedanje zaposlitve in s3ko se prosi na ogi. odd. »Jutra« pod »Marljiv-50«.	40567
Postrežnico
lB?em od ti do 4. Javtti s« je MRrJe !9 takoj. 43106
Naročila
*a HSČenj« sa-dnega drerv-ja eprejeana pod ugodnimi pogoji Ivan Vesj&k. dre-veKničamaki pomoSnSk Vodo!« Sv. Peter, Maribor.
43116
1. obl. koa.
šoferska šola
Camernik, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje.	2SJ
Otvoritev novih tečajev!!
francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine in ruščine. Akademsko naobra-ženi predavatelja. Temeljito, hitro, veselo! Vošnja-kova 4. pritličje — 10—12 m 18—20 h.	42938
rnmg*.m
Šofer
veetem, zanesljiv in posten.
t debriini spričevali, išče službo. Naslov t oglasim oddelku »Jutra«. 42762
Trgovski vajenec
mešane stroke, kj se je že nad 2 leti u5al, išče pre-meščenja v kako večjo trgovino, po možnosti z vso o<3krbo v hiši Cenjene ponudbe prosim pod značko »Mariji-7 68« na oglasni oddelek »Jutra«.	42740
Dekle
staro 18 let, ki Se ni bfl»
dosedaj t nobeni službi, z dvema razr. mešč. šole, želi mesta v kal:Sni dobri obitelji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prva služba«.	42892
Ms MMOASL/
Če rrn.ftA-u -
^ctio- rtoOL	CJj+JU ,
c/lAsJlh****™- ____
Komur Je mogoče
preskrbeti proti primerni nagradi od 1000 Din ali tudi več (k*t se nanaša na pi&nejEe prejemke) neoporečnemu! bivšemu trgovcu (lastniku nekaj realitet) od-govarja,jo6e stalno nameščen je, ako mogoSe pri ad-mjnisfcraciji kake tovarne, ali državnega podjetja, naj blagovoli velikodušno ponudbo poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Garancij* ▼ realitetah«.
42800
Šivilja perila
sarooetiojtaa, išče nameSCe-nja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43031
Mesto hišnika
želi 46 let star gospod, oženje®. brez otrok, ki govori elov., nemako in srbohrvateko. Ponudbe na naslov: Jakob Hvala, Brežic« St. 31.	43027
Trgovski sluga
iSče j&esta — najraje v manufalktumi trgovini — k}©r Je že isvežban. Cenj. pourodbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dober manufakturist«.	43S52
Dekle
H let, pridni io po-šterao, iSče »luibo — nuj-raje v mestu — bodisi v pomoč gosipodinjo ali za droga hišna dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
43063
Pozor, mizarji!
Prvovretno motorno kolo s prikolico, malo rabljeno, 1140m*, zamenjam za
kompletno spalnico in kuhinjo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutna« pod šifro »Redka prilika«. 43046
Tovorni avto
dobro ohranjen, eootonski, kupim. Ponudbe z navedbo cene na »Tovor«, Celje, poštni prodal 35. 43111
Radioaparat
3 eevni z zvočnikom, baterijami in elušali prodam za nizfko cen« 1800 Din. Ponudbe pod »Poceni« na ogl. odd. »Jutra«. 43079
Parna sesalka
za cea 600—1000 litrov v»-de na minuto, g pritiklinami, dobro ohranjena ee kupi za dobavo v decembru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sesalka«.
42666
Učitelpca
francoščine iu nemžčine sprejme 1—8 učenca (Jri) v privatni poulk. Pismeno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk«.	43023
Akademik
daje inštrakcije srednješolcu iz realnih predmet-ov ter francoščine. 43105
Italijanskega jezika
si 5eli priučiti dijak. Ponudbe pod »Začeimik 355« na ogl. odd. »Jutra«.
45104
Trgjovskl vajenec
z enoletno učno dobo, lepe zunanjosti, priden tn pošten, boljših staršev, prosi za mesto pri večjem podjetju. Porrodbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovski vajenec«. 43057

Pozor!	Pozor!
Volno in bombaž
lupite najceneje pri tvrdki Kari Preiog, Ljubljana, fiari trg št. 12 in Židovska ?lica št. 4.	249
Drva, premog, koks
pri družbi »Kurivo«. Dunajska 33 — Javna skladišča. Telefon 3431. 43006
Trije parni kotli
tovnoželezni, z grelnimi cevmi in kurilno plcskvo po ea 35 ms, z anmaturami poceni na®rodaj. Ponudbe na Kranjsko hranilnico v Ljubljani.	42983
G. Th. Botraan:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s elikami)
(Ponatis prepovedan)
Umivalnik
i marmornato ploščo in omaro za obleko, dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem" oddelfcn Jutra 43042
Velika priložnost
sa nafcnp dajnskifc plaščev in kostumov — t/udi za konfekcajonarje. TVo&ajaim pod polovično eeno. Jurčičev trg 2/1.	43045
Lepi igrači
voz za lutke in prodajalno prodam na Rleiweisovi ce-eti 5fin, desno. 43040
Mahovlno
hrasta ali eliv in bučne koščice, suhe ln rešetane kupujemo. Ponudbe i vzor cem na naslov: 0. Hoff-mann & Oo., Zagreb, Be-rislavičova S.	424S0
Bukova drva
kupuje družba »Kurivo« — Ljubljiua, Dunajska e. 83.
43007
Pnevmatike
RalhSjene. dobro ohrantert,
820 krat 120 aii SS5 krat 135 kupim. Ponudbo na Perdau, »vtodelavnica. Celje.	43112
KomPanjona ali kompanjonko
iščem za prevzem deleža lepega dobičkonosnega podjetja. Najraje starejšega gospoda ali gospo. Ponudbe e polnim imenom na ogl. odd. »Jutra« pod »Kompanjon-77«. 43077
20% ne kron. bone
plačuje najboljge »Pučka štediona«, Oeijet	235
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wo!fova nlica V
Fino blago
e podlogo, za moško »b!e-ko prodam. Naslov r ogL oddelku »Jotrai. 43059
Na dobro hrano
sprejmem 6 bolnih gospodov — najraje akademike. Dame liJključene. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
42974
Trgovski lokal
s sklajiščera in stanovanjem o d dam s 1. j^jinar-jesn 1930 na prometnem kraju v Savinjski dolini, v velikem trgu blizu cerkve. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«.	42802
Lokal za pisarno
pri cestni lelesnici, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Center mesta«.	42929
Brivnico
v Ljubljani radi odpotov*-nja prodam za 17.000 Din. Naslor t ogL odd. »Jutra«.	42733
Brivski lokal
ter zraven spadajpče etv no vanje oddam s 15. decembrom, brez konkurence, pri drž. rni-lurkn. v Zabu-kovci. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
43118
»prejme«
Naslov ■ »Jutra«.
Dijaka
l v vw o^krtjo.
r oglasnem oddelku 43065
Dijaka aH dijakinjo
sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Polnoč pri učenju. Naslor t ogl. odd. »J®tra«.	43107
Stanovanje
2 prašnih aii opremljenih sob take J oddam v Levitvi ulic« 11/1. — V eno ee lahko postavi ftodCnik.
43048
Stanovanje
8 so*> ia pritiklin oddam tafeoj za 500 Din v Rožni dolini Vn/U.	4S047
Stanovanje
2 ia pritiklm, elektrika, vodovod ln vrt, v Zeleni jami odidam. Naslov v og-Tasmean oddelku »Jutra« 43062
Stanovanje
9 teh. kuhinje, pritiHtn, se takoj aii pozneje odda. Naslor v ogl. odd. »Jutra«.
43073
Stanovanje
oddam, soba in kabinet, v katerem je Štedilnik, elektrika. vodovod. Najraje zakonskemu paru brez otrok. A. Cernič, Orlova ulica S, Ljubljana 4300«
Sobico
s posebnim vfa<xiom. v bližini Evrope iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra «3065
2 prazni sobi
v pritličju, v oeetru mesta odda »Posredovalec« — Tavčarjerva ulica štev. 6.
43051
Opremljeno sobo
snažno, iščem v bdižini Zvezd« »a 1. januar. Ponudbe na ogi. odd. »Jetra« pod »Mirno-70«
46070
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom, elektriko, blizu kolodvora, oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	43071
Sobo
Lepe, eofeč-.o. s poeetomm
vhodom, električno razsvetljavo, takoj oddam v novi vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	43074
Lepo sobo
oddam v bBgini TaJjora stanovitai^mu gospodu takoj. Naslov v ogl. odi. »Jutra«.	43078
Opremljeno sobo
oddam na MiMoSčovt cesti. Ogleda e« od IL do 14. ure. NasJov t oglasnem oddelku »Jutra«.
48980
Opremljeno sobo
centrom, elektrika, oddam boljšemu solidnemu samskemu gospodu. Ogled ed 3. do 5. ure Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.
Sostanovalca
hHzo Tabora sprejmem. — NarfoT v	»dd. »Ju-
tra«.	45088
Sobo
s poeetehn vhodom, elektriko, ▼ bliSni centra, cveofc. ■porabo klavirja,
Išče gospodična za takoj. Dopisi z ceno na oglasni oddelek. »Jutra« pod »Solnčna soba«. 43091
Boljšo gospodično
sprejmem na stanovanje. Kolodvorska uSca 33-1.
43094
Sobo
!epo, «stc, z eiektrffce bi parketi, oddam takoj, Ta-1>or 5-H, d osmo. 43101
Sobo
<event. kuMnJo) tekoj oddam. Naslov t ogl. old. »Jutra«.	43100
Sobo za 2 osebi
lepo, električno Unč, poseben vhod, oddvn sa 15. december. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	40398
Stanovanje
9 evemt. S eob s pritiklinami, e« išče z* takoj kasneje. Ponudbe z opie-om iege in najemnine na ogi. odd. »Jutra« pod šifro »Samefai dom 69«. 43069
Lepo stanovanje
soba ln kuhinja, takoj oddam. Snrac, AleSevčeva 36, SiSka.	43075
Stanovanje
2 eoh, kuhinje in pritiklin išče Inženjer. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Oim preje«.	4310S
Družabnika
sprejme jav. agencija. Pogoj sodelovanje. Ponndibe pod »Agencija« sa oglasni odd. »Jutra«.
Posestvo
oddam za 5 let ▼ najem.
Sp. Pirniče štev. 18 pri Medvodah.	43052
Hišo
eoo. sM dvodruHneko v
najMižmjS ljubljanski okolici kupim. Ponudbe na ogl. o<id. »Jutra« pod »upokojenec 8«. 40868
42.
»A reš kaj?< je nadaljevala miška-ieni. ea. »Kadar mladina opravi svojo reč pri rovu, naj te V9i skupaj spremijo v gozd; tam si boš že sam pomagal, jeli?« — »0, imenitno!« je vzkliknil bratec Branko, >a vendar, strašno rad bi najprej zvedel, ali očka in mamica še vedno ni doma; potem bi ju lahko obvestil. Ali je moj dom se daleč odtod?« Gospa Miškonova se je nehote »smejala in ga je odvedla v kot svoje izbe. Tam je bila linica in ko je Branko pogledal skozi njo. je videl, da so miške stanovale tik za zidom mamičine sobe!
Konje na gugalnicah
izdeluj« in prodaja Sla-vič Franc, tapetoik! Emo»-ska cesta 10.	45103
Lepe igrače
športno votiIo. gugainico. lokomobilo, ugodno prodam. NasUov v ogl. odd. »Jutra«.	43099
Parni kotel
4 atan. pr.tiska, do-hro ohran.;eo. naprodaj^ Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43095
Motorno kolo
200 ccm. s tremi prestavami, olektmčmo raa=vet-Ijavo tn enim sodns sedežem, malo vofeoo, v brezhibnem stanju, prodam ali zamenjam za 350 ali 500 rini. Naslov v oglasnem
oddelku »Jutra«. 43097
»Posest«
podružnica Ceije ima ca
•prodati žago in mlin na stalni kn močni vodi, 5 mi-nuit oddaljeno od kolodvo ra v Sav. dolini, dalje umetni mlin, 4 orale posestva, na vodni pogion, par minut od postaje oddaljeno na Štajerskem, gostilno in trgovino v nespo-sredni bližini Celja. Posestvo z gostilno in trafiko, posestvo z gostilno, s ko-larsko in kovažfco obrtjo. Vojteik pri Celju, kmečke posestvo, obstoječe iz 'hiše, gospodarskega pošlo p-ter 11 oralov zemljišča, oddaljeno 10 minut od postaje fv. Jurij ob južni železnici.	43109
Gostilno
na zelo prometnem kraju, z lepim senčnim vrtoim ter kletjo za ea. 8 vagonov vina, pripravno za veletrgovino, na periferiji Ljubljane, r bližini cestne železnice, oddam pod ugodnimi pogoji takoj najem Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Crostilna - takoj«.
42895
Pridelki
Sena
sladkega — prvovrsteeira. ca. 10.000 kg prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43051
Trgovsko opravo
elegantno, kompletno, za 1 lokal, ugodno proda P. sterk, hotei »Bellevne«. Ljubljani.	43757
Otroško posteljico
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
42987
Zložljivo posteljo
radi selitve poceni proda Oražem. Sp. Šiška, Alešev-čeva 36.	43038
Hlode
hrastov« in smrekove kupuje stalno Lavrenčič & C., Ljubljana, Dunajska c. št. 47.	42640
Hrastove hlode
i« hrastov* plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J. Pogačnik, lesna industrija. Skofja Loka oh kolodvoru.	239
Rezan les
bukov, hrastov, borov tn jelšev prodam. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«.
43019
Dve lepo
opremljeni sobi
eeparirani. ali pa prazno stanovanje iščem v centru me*ta za takoj aH s 15. decembrom. Ponudbe pod »Strokovni učitelj* glasbe« ca oglasni oddelek »Ju 'ra«.	42830
Lepo, prazno sobo
e separatnim vhodom, novi vili oddam za 250 Din mesečno. Naslov v ogla* oddelku »Jutra«. 42781
Krasno sobico
0'Wam gospodu, b je cel dan odsoten. Naslov 1 oglasnem oddelku »Jutra«
42795
Sobo
svetto hi lepo, park**, ste*.
trika, z dvema posteljama išče zalconsli par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dom«. 43003
Sobo za pisarno
v L naiistr. v centru mesta iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cestna železnica«. 42928
Opremljeno sobo
'opo, « kuhinjo oddam s 15. decembrom boljši mirni stranlai. Naslov v ogl oddelku »JutTa«. 43024
Les
za feolarako npomtoo bnjpa-je Fajfar. izdelovalnica sv-tokaroserij, 1,'uMjana, Trnovska ul. 25.	43098
2 dijaka
ali pospoda sprejmem s
15. decembrom v centrumn mesta na vso oskrbo. Naslov t ogL odd. »Jutra«.
Opremljeno sobo
separirano, T cent™ mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43050
čisto sobico
oddam so^dnl gospodični. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«.	4303«
Opremljeno sobo
1 elektriko in posebnim vhodom oddam Kisu kolodvora. Naslov v ori. oddelku »Jutra«. 43041
Prazno sobo
oddam takoj. Stari tr? 43067 st. 9-IL	43062 iMveavea,
f t
ft
ALLEGRO
poenostavlja v enem aparatu specijaln! kamen za britje in jermen za glajenje.
Ostri avtomatično vsak nož za britje.
Pospešuje dnevno edinstveno britje brez bolečin
V uporabi preko 600.000 komadov
Ponikljan 210 Din črno lakiran 155 Din
Dobfva s« povsod.
12664
Izdelovanje brezalkoholne pij aao
ORIGINAL-CHABESO
Cenj". občinstvo vljudno naznanjam, da sem pričel izdelovati brezalkoholno pijačo „ORIOINAL-CHABESO" na Brega št. 9 pri Celja. Naročila in dobave se izvršujejo istotam. Cenj. odjemalce zagotavljam točne in solidne postrežbe.
Engelbert Mecllošek
d. Z O. K.
Breg; št. 9 — Celje 15733
Vino opolo
zajamčeno priatino, praznike e*. ceJ december čez nlico po Din 10. bre* mestne užitnine Din 7.50 v hotelu »Bellevuc« tudi v sodčkih. Ne zamudite ugodne prilike.
42766
Poštni predal 290
Dvignite pismo t oglasnem oddelka »Jutra«. 43054
Življenje!
Obratno od Trojih dOfiMK' vanj, pomagam samo sebi! — M.	43028
Posredovalki
Moje etanje neispremenje-no. Sem »vest, ker ne norm drugače.	43005
Orožnik
ž«E znanja z boljšo gtispo-dično, staro do 25 let, radi dopisovanja. Poznejga že-nitev ni izključena. Cenj. ponudbe po možnosti s sliko poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanko«.	43033
naj 8« dvignejo sledeče
Podružnica 38
Prosimo, da vrnnte prosilcem vpa ona spričeval.'. OgL odd. »Jutra«. 43072
Gospodično y zeleni kapi
tem^ornodrem plašču, katera je promenirala v soboto 30. novembra okrog •pol 7. uTe po mestnem tr-rn. prosi gof>pod za sestanek pod »Drap-snežke«.
S4120
Kateri U me i« sica ljubil, Kleparstrvo, Lepo posestvo, Letošnji vinček, Lepa jeeen 101, Lepa bodočnost, Lesna podjetja, Ločen, Laboratorij, Ljubiteljica otrok, Lepa hiša, Manufakturist 5, Mirno stanovanje, Mlaj3a moč, Modeler, Miljana, Miroljubnost, Mirno CTC6, Mirno živijenj«, Milima ereč», M 20, Nov život. Natakarica, Natakarica začetnica. Nagrada, Plačilni natakar, Osamljena gdč, Ogenj, Osamljena vijolica v snegu, Promet in bodočnost, Poljedelski Bt.ro.1, Prodajalka, Perfektea gtenogra-finja, Podjetna, Pekarna, Pridna 350, Pridna učenka, Parna žaga, Prvovrstno, Pregledovale« jajc, Poslovodja, Pridnost, Pošten, Pekovikš pomočnik, Promet, Posojilo, Pomočnik. Stalna služba 1930, Resnost, Redka priložnost. Rešitev, Stalno nameščanje, Srečko, Sposoben, Stroga tajnost, Srečen dom. Samostojen čevljar, Srečia bodočnost 830, Sigurna eksistenc«, Stalen promet, Stalna eksistenca. Strogo nadzorstvo 80, Sedmiošolec, Spreten 5168 a, Srečen maj, Sta^a eksistenca, Strogo zajamčeno. Stavbenik. Snažna, Soliden go-sipoddn, Stabilen trgOTec, Strojnik, Strojevodja 430, Samotar, Stajerka 860, Sreča, Stalno, Strojepiska. Trd les, Takoj, Tiha sreča, Takojšnje plačilo, Takoj aH poraieje 90, Trezen in pošten. Tovarna, Trezen šofer, Trajno, Trta, Termalno kopališče, Ugodna prilika, lč?nka, Ustanovitev, Valvasor, Ugodnost, Dgodaro, Upanje, Visok zaslužek, Vztrajna žena, Ve.-ter.-za-nesljiv, Ve>e*!port, Vedno hvaležna. Večje posestvo, Visoka provizija in fife-»a plača, Vodna moč, Vzhajajoče solne«, Vajenec 15, Velik zaslužek, Zadovoljmoft. Za'lražek, Zmožnost, Zeira orient, Knjigovez in kartonažni mojster. Zmožen, Zanesljiv, Zajamčeno, Zdrav in pošten, Zavarovalno zastopstvo, Srečna bodočnost. | 5000, 10.000, 50. Osebna Pravica za gostilno, 936. 9044, 7919, 5000, 43.
Mlad doberman
rujave barv«, ki siiii ni ime »Trrrjuž«, ee je zatekel Komur je • njem kaj niv nega naj javi proti nagradi na nasio>v: Med. uaiv. dr. Ljudevit Cernej, zdravnik, Slov. Bistrica. 42773
Martinčki
(Efdechse) fivi, krotM, v prekriOTih spreminjajočih barvah, iz Balea.r5kih otokov v Španiji, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43013
Kanarčke
harearje, odlikovanega roda, 6 samcev, 7 samic io
6 kletk z vso priti k lino, prodam samo za 1000 Din. Miloš Suhrič, Dalmatinoma ulica 10-H, desno. 43081
Brak jazbečar
2>atekel ee je mlad, ekiki pes. Poizve »e pri tajniku J. K. S. g. prof. P. Zflni-teku, Rimska cesta 2-TT.
43085
Ce nujno potrebuješ slike za legitimacije
jih dotrii v 10 minutah pri foto Brata Smuc, Ljubljana Wolfova ulica 12. 243
Foto D. Rovšek
Vljudno naznanjam slavnemu občinsSvtt v mesta io na deželi, da sem
preseli! hi otvorfl
svojo fotografsko obrt v lastni hiši. Kolodvorska ulica tz št. 34 aa H. 35 I nasproti »LjuhSj. dvora«. — Svoj novo, moderno opremljen foto-atelje najtoplej« priporočam, ter jamčim za prvovrstno delo, po zmernih cenah. Obenem mi j« čast opozoriti p. n. gospode fotografe in foto-amaterje Ea srej«
loto-trgovino
na istem kraju. V zalogi imam vedno najboijžS ra-zen fotie-materijal, pryč<~e in paftrje. Z velespošto-vanjem foto D. Rovšek in trgovina s foto-potrebščinami.	275
Listnico z denarjem
sem izgubil v soboto, dne 30. novembra od Vošnja-kove ulice 6 do Draveltj št. 60. V ojej so bile tudi razne listine, s polnim mojim naslovom, na katerega prosim najditelja, da proti dobri nagradi odda v Ljubljani, Vošnja-kova ul. št. 6."	43035
Boa
črna, Brfčja, s« Je Izgubila na novinarskem koncertu. Odda naj s« proti nagradi v ogl. odd. »Jutra«.	4S0S7
Preklic
Podjrfpani preklicujean VF* žaljivke, ki sem jih iziapirt dne 12. nov. prota gosp. Karlu P*rna.tu, fcot neresnične in se zahvaljujem za odstop tožbe. — Kovač 42936
Preklic
Podpisani prekllcnjem vs«
žaljivke, ki sem jih izrekel 12. nov. proti ge. Poldl Grčar, kot neresnične in ee zahvaljujem za odstop tožbe. — Kovač. 42937
Knjigovodja
eflospoi in« trgovin«, mSad in simpatičen, teče primerno družico, v svrho ženit-vp. Ponudbe e 6liko pod »Tajnost« na oglasni oddelek »Jutra«.	43014
Za Miklavža In Božič
Pi-aW »troj za 400 Din.
H. Privžefc, Dunajska e. 7.
43102
prodamo, trg 25-1.
Pisalni stroj
Tehna,
Mastni 431.17
V podružnici Jutra v Mariboru
dvignit« sledeča pisma:
300, 38, 100, 1888, 10.000, 1/6, 311.888, 200, 54 ]et, št. 20. Agilnos-t, Anonimno. Abstinent in nekadilec 35, A. S, Aparat. Amerikanec, Boljfi o t.t) k, lloijša STeča, Bela lepenka, Beograd 24, Duševno sorodstvo, Dobra gospod i-n."«., Drava 300. Daloa.ti-nec. Dobro idooa. Dobra kuharica, Dober risar, Dobra oskiba, Dobra bodočnost, Dober promet, Dva brata, Dobro srce. Dobra eteisenca, Delovodja, Dobro življenje, Dobri oče, Linearne Memschen. Erst-Jassiger Posten. Eksistenca, Fiksna plača, Filcsum in provizija, Ferd«, Fantka. Fiksnim, Gospodinja. Gentleman, Gospodinjiš dom, Gostilna 26, Gospodično sprejmem. Gostilna, Dobro idočA gostiloa. Gotovina 250.000«. Hitro, lodakil zakon 777, Idealna eksistenca. Junij 29.
ZiUk
i iti ll Lš rf * ji
Rove«! Novosti Železna služinska Brozovič. patent postelja zlož« Ijiva, s tapeciranim ma« dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, ppenočičca, nočne služ< be in za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po pošt« nem povzetju.
SPfr
Klavirji!
Zaloga in izposojevalnica klavirjev, prvovrstnih inštrumentov raeli&mh tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov — Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke z garancijo, brez vsakega pri bitk a ali VTačunarrja kaki^nilikoli obresti. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in postavila za ionserva-torij. Glasben« matico in druge zavode izgotavlja moja tvrilka. Gre tadi na deželo. Izdelovalec klavirjev R. AVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5,' Rimska cesta 2.	42894
Črn pianino
krilem stranan, skoraj ivov
poceni najprolaj. Naslov v oglasnem oddcUcu »Jutra«.
43W5
KioojiHftlura, tira«.
Harmoniko
skoraj novo, kromatično e 96 basi. ugodno prodani. Naslov t ogi. odd. »Ju.
43082
Pozor!	Pozor!
Stroj za rezanje
mesa
(WoH). rabJjefi, na ročni ali motorni pogon, še v dobrem stanju, predam. — Dopisi na naslov: Janez Verdir, Tržič	42661
Lokomobila
f parni stroj) 100—200 HP. v dobTem stanju, z vvemi armaturami, pritiklinami in vsemi dokumenti se ku.iv za dobavo v mesecu decembru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p<*l " sf»-0 »Lokomobila«.	4?f,06
Lesena patent postelja zložljiva, s tapeciranim madracom, zele praktična stane Din. 280.—
Trodelnl z volno pol« njeni madraci stanejo Din. 750.-
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana. Sv Petra cesta 85. 21'
Ivan Magdlč, krojač
Gledališka uliica 7, se .priporoča za idočo sezono.
481 St
potem mam veliko za» lego puhastega perj,-kg po D 38. - cisto belo gosje Kg p0 D »Jata čisto beii puh kepo D 300.— in celo tapetniško fn p-)st'jijsko blaga
L. BRC£OV!C
Zagreb. I,'.'ca 32,
ji;
rtjcs
tmOsot Btnidiki
BELFEd®
Pustolovski rcunao PRVI DEL
»Mej Bog! Ne!c
»Dcibro si ogled B v .BeCtegarde' m B v ,BeKeigor\«
»Prav.«
Koleta se je zaigledafia v črla, ki ju je bi oče nazmcM.
nAili se ti ime vidi, kakor da je obe aapisalla ista molka?« je spet vpraSail Qiantocoq.
»Pa res!« je pmilfrdSBo dekite.
.»To še ra vse,« je nadaljeval detektftv. »Oglej si izdaj ttfflflvniljo pri G.«
wV olbeh pisavah pe enaka.«
»to prt L?«
»Prav talko.«
*>Oče!« je zdajci prestnaJšeno vzkMknife: Kotleta, »meirdai ne sutrniš gospoda Belilegardiea samega?«
Detektiv je moffičaL
»Ho je nemogoče,« se 5e odtočno uprte dekTilcta... »Alt ntsi sairn rekel, da je hOtefe prikazien pobiti gospoda Befetgianldea na tla?«
»Rekel sem. <r
»Niu, tedaj?«
»Ničesar ne Sfld&n! Vtem le, da sta Belegamdeova ta Belfegor-Jeva pisava za čudo podobni draga dtnugi.«
»Kdo tt pa pravi,« je razburjeno dejala Koleta, »da BeUfegor, za Icatteregia M M'!o vendar najbolj vaimo, da bi M pisal na stoj, ni sfcmšail posnemati pisave gospoda Jacquiesa?«
»V kak nemem?«
»Seveda zato, da bi ga) poliCiSa osumila.«
»Prav to je iffisfo, ikar sem hotel slšaffi od tebe!« je re&e* stovrf
dbtakCrv.
»Tedaj si morjih mfisl?«
»Docela.«
»Oh, kako me to veseli!«
»In še imene,« ji je pritrdil Chanteco<]. »To odkritje je znatno
emamjšallo torišče mojih raziskav ...«
Z aisfareaimS očrm je nadaljevali:
»S tem je zanesllpivo dokazano, da BeJfegor pozna Belilegairdea... Treba je tedaj, da jameni poizvedovati v okolici najinega novega znanca. Očivfiidno je imel Bellegarde v svojem poklicu im pri svetih poročevalskih iizsledovatijih posla z Ijudimi vsaike vrste. Skoro gotovo se je srečava! tudi z osebami dvomljivega sčovesa. Mimo tega morava uvaževati njegove zasebne sitike... Slišal sem, da se shaja Prt njegovi prijateljici Simoni Desrochesovi zelo pisana družba. S te sitirani bi petemtat^em ...«
A veliki kriminalist ra utegnil končati stavka... zakag tisti' malh se je razletelo steklo v oknu 5n okrogel kamen, okoli katerega je biBo skrbno ovito pismo, je padel Roleti pred noge.
Cliantecoo je kakor strela planili k oknu in ga naglo odpri. Vrtiček, na katerem je stala vida, je biil zapuščen, a zdelo se mu je, kakor da je tekla po drevoredu temna postava, ki se je takoj nato utrnila v mrak.
Detektivova prva miise! je Ma, da b? jo ubral za neznancem. A s tem b; biil samo izgubil nekan dragocenih minuit. Zaprl je okno ki se vrnil1 h Koleti, ki je bila med tem pobirala kamen in ga podala očetu.
Detektiv je ratzvozflal močno vrvico, s katero je bilo pismo privezano na kamen. Btlo je naslovljeno nang, Raztrgal je ovoj šn bralk
»Gospod Cihantecoq! Dober nasvet vam dfcm: prestanite se za-nfima>S zame, al pa se bo zgodila vam in vaši hčeri nesreča.
B e 11 e g o r.c
»Tb je pa res višek prednznositf !« je vzkliknil Cihantecoq.
12. pogtevfe
Tema (je obdajala hSo gospodične Desrodiesove. Za zastari oken, ka so gledaGe naprej, ini gorela luč. Tudi slišati ni bilo ničesar, razen zamolklega dremanja oddaljenih voz... Samo dve okni na vrtni stene sta bili razsvetljeni: eno v prvem -nadstropju, v Simonini sobi, drago pa v pritličju, v salonu, kjer si skozi temčičo zaves razločili postavi Eiize Bengenove in Mauiricea de Thouansa.
Oiba sita bila pravkar prišla dio Siimone, ki si je bila po zelo slabem dnevu vendar že pomirila. Maurice de Thouars je bil videti posebno nervozen in vznemirjen ... Nestrpen vzklik mu je ušel.., in zatgcdimjal je, kakor da stežka premaguje jezo:
»To je preveč!... Tega ne prenesem!«
»Gospod de Thouans,« je mirno dejala Skandinavka, »ali bi mfi dovolili, da vam nekaj svetujem?... Če hočete doseči olj, katerega ste sii izbrali, moraite biti potrpežljivi...«
»Ali menite, da nisem?«
»Do danes ste bili pametni... bod3te tudi poslej!«
»'Mioče moči je konec!«
»Bodite vendar malo boli hladnokrvni... Trdno sem prepričane1, dla bo morala Simona prej ali slej primerjati, kateri je boljši, vi a® ta človek. Prav rac ne dvomim, da bo primera ugodna za ves... Zato vam še enkrat pravim: potrpi te! Ostanete nasproti Simoni tiMi, ki ste bili do današnjega dne. Zaupanje, bi vam ga nakazuje, vas mora vendar hrabri/ti.«
»Rad 'bi bffl za nekaj dati starejši,« je mrko rekel gospod de Tlhouaira.
Stenska ura je odbila polnoči. Gospodična Bergeroova je pritisni na zvonec električnega gumba... Takoj nato je stopila v scbo ko-mormca Julieitte.
»Sitopltie pogledat, a® gospodična' česa potrebuje!« je velela družabni ca.
Sobarica je ubogala, Šla je po stopnicah na vrfi, fifio odprla vrrsba gtospodiične Desrochesove in pogleda-la v nieno sobo, ki jč jc dajala nočna lučka nekaii svetlobe.
Letos
avz osrec
I>ridno deco z velezabavnimi pripovedkami, ki so izšle v lepih knjižicah s številnimi slikami.
0anQo in StanRo — (Prigode gospoda {fCozamurnišea — Sieo&t ^moie tn ifoGica (prigode porednega ($š®hi$a — Sinšco dehelinteo — (Princeska Mvezdana
Knjige se dobijo po Din 12«— v LJubljani: v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti ter v podružnicah »Jutra« v Maribora in v Celju, Poštna naročila je nasloviti na upravo »Jutra« v Ljubljani
Za mal denar mnogo srečnih in veselita nric mladini
TRETORN
Uteiotn
vrhnje eevlje ln &ne$ne čevlje1
danes vsafedo kupuje, ker }ei
postala ta znamka radS svojei odlične kvalitete in elegantne fazone ljubljenček vsega sveta.
Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje In snežne čevlje!
Q/ popusta pri
znani tvrdki
14537
0 Grlcn & Mejoč
Šelenhuraova uSica 3
ISrgcvci itt športni Gluhi
naročajo na debel«
smučarske in druge čepice
pri	Snu tfaazbecu v &C*anju
Slovenija	14679/a
Obl. koncesijonirama
• Šoferska šola
-S GOJKO PIPENB ACHER
^	Ljubljana, Dunajska cesta 15
Pisarna ki informacije: Rutarjeva 9
W	Zabtervajite prospekte! _
Nakoristnejše
avževo darilo
za šolsko mladino je
otroška pisalna miza
K-dor •ima šolslko deco 'm želi od »ie vztrajnega trčenja, naj nudi otroku nadivse pratotdčno
otroško pisalno mizico
kartera 1« uporabljiva od 6. do 18. ieta im ka prisili crtToJsa k pravjlne-mn držaiaju telesa, nog in rok, ter ma obenem nudi vso komodnost. Mi^ioo, kj je tudi shramba za'šolske ixrtrebščiwe, izdeluje
Ignac Repše,
tvorni ca ln zaloga pohištva, LJUBLJANA, DVORNI TRG 1.
Zahtevajte povsod pri vaših cenjenih trgovcih le Kernove biskvite, deserte in napolitanke, ker so
najboljše. — Izdeluje jih edino le
• A. KERM
14689 Tovarna keksa KRAS J.
Specijalistinja za steznike
Mm. S T U Z Z I
Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 4, II. nadstr. (vogal Dunajske ceste)
prevzema in izgotavlja po meri vsa v to stroko spadajoča
dela
trebušne pasove
kakor tudi MODELE, predpisane po zdravnikih, izdeluje kar najvestneje. — Popravila se radevoljno prevzemajo.
Ines! Blagodat onim <
■	ki flm izpadajo lasje. Že po parkratni uporabi ustavi izpadanje las
I	in pospešuje njih rast. Sredstvo, ki nadkriljuje vse dosedanje iz-
I	najdbe. Preizkušeno od uglednih oseb. Lonček 38 Din. — Glavno
I	zastopstvo Ines, Merosodna ulica številka 1-1.
^■■■■■■■■■■■■■■■■■nnBinRnf
Znižane cene
za Miklavža
OsSeJte si igračne in otroške vozičke, trioiiklje, holendeTČe, mate avtomobile, šivahie stroje najnovejša dvoikotesa, pnevmatiko itd. Velika izbera. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
In

'Preselila se je v boljšo bcdočnoist naša sUcrbna zia!ta 'maimica in taš5a, goispa
Viktorija Jcrctina
po dolgem in -muikaipolnem trplien.ju, prevedena s sv. zakramenti.
Na rojietnli pesledni po® jo spireminno v torek, dne 3. t. m. ob 3. pop. iz hiše žalostS, Sv. Jakoba trg. št. 8 na pokcpaEšče pni Sv. Križu
Ljubljana, dne 1. decembra 1929.
KAREL, JOSIP, sinova. ERNA, hčfi.
FLORA, sfinaha.	15705
Snežne čevlje
in g a I o š e sprejema v popravilo tvrdka
M. Trebar
Sv. Petra c. 5
Prepričajte n m- Rtlfo nafrrtnnv prei>;nleae od ffiff«.
mi o prrovrefcnosti	rvt3 K"11	* i technische Vereuct^ition
(OrožnotetniSne^i fn-oizkuševališča) Kenmaniialde — Neudam t Nemčiji. Začetna brzina prične z 319 m razcip 75.7%
N. Koeonda, Zagreb, lllca 40.
Naročil* po pošti ee »dpremljajo ietejra di>e. Loko naroSfla dostavljamo v hišo Telefon SO — 51	14213
SjU*
- < 'V

Cenjenim datnesnu in jospcdsftt i5706
naizmanijaim, da sem svaj modni salon za izdelavo oblačil za dame in gospode preseli)! na Jurčičev trg 2, I. nadstropje.
Vsa dela se izvršujejo po najnovejši modi in pod mo jim lastnim nadzorstvom Za cenjena naročila se priporoča TEODOR KUNC LJubfjana. Jurčičev trg št. 2, L nadstr.
Direkcija državnih rudnika Velenje
nabavi:
Na dan 30. decembra 1929.: t kmd
IV2 tonski tovorni avtomobil; 1 kmd. bencinski motor 46 HP. Na dan 16. decembra 250 m' jamskega lesa.
Na dan 23. deembra 6000 m gole
elektr. bakrene žice in 600 koend izolatorjev; 3000 kg bencina 720-25. Ponudbe, za vsak artikel posebej j« pnedfctžViitS naijkasnece do 11. uire gori navedenih datumov pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje.
Pristooajte k Vodnikovi družbi!
ijjHHHHH^HHESSS