NO. 187
Ameriška Domovi ima
AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGS ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1953
LETO LEU —VOL. LIH
Frank Likar, ki je že pred leii zadavil svojo ženo, je v nedeljo ubil nek zakonski par in sebe
CLEVELAND. — Kakor smo sedne hiše, kjer je s svojim reže včeraj na kratko poročali med volverjem zagrozil zakon, dvo-
Novi grobovi
najnovejšimi novicami, je neki Prank Likar v nedeljo ustrelil in ubil zakonsko' dvojico Mr. in Mrs. Bernard Hinger, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo. Likar je v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah v St. Alexis bolnišnici podlegel rani.
Policija je ugotovila, da je u-bijalec 33 let stari Frank Likar, ki je stanoval na 3444 Kimmel Rd. Likar je prišel Jeta 1951 iz državnega reformatorija ali po-bcljševalniceV Mansfieldu, kjer jo bil pet let zaprt, ker je zadavil svojo ženo.
V nedeljo popoldne okoli dveh la prišel Likar pri zadnjih vratih v dom Bernarda Hinger j a M njegove žene na 3642 Independence Rd., kjer je najprej Ustrelil 391etnega Hinger j a, potem pa njegovo 32 let staro ženo Josephine. Ženo je ustrelil v hrbet, ko je bežala na dvorišče.
Nato je morilec stekel do so-
jici, ki je pleskala svojo hišo. — Tam je vrgel bežen pogled na krvavo truplo Mrs. Hinger, nato pa si nastavil cev revolverja aa sence ter se ustrelil.
Vse so odpeljali v St. Alexis bolnišnico. Hinger je umrl ob štirih popoldne, nato, ko so mu zdravniki dali transfuzijo krvi. Zadet je bil od dveh krogel: v prša in jetra.
Mrs. Hinger je umrla ob 5.04 popoldne.
Likar pa je bil še vedno pri življenju, čeprav je imel skozi obe senci prestreleno glavo. V njegovi listnici je našla policija fotografijo ustreljene žene.
Vzrok tragediji je bila ljubezenska zadeva. Likar je i-mel sestanke s Hingerjevo ženo, nakar se ga je le-ta menda naveličala in sklenila, da se spet spravi in pobota s svojim možem. — Zdaj so se vsi pobotali. . .
Komunisti imajo pripravljene tajne tiskarne, te bi morala partija pobegniti v podzemlje
Senatni pododbor za notranjo varnost je dognal zanimive stvari, ki so mu jih odkrili bivši komunisti. — Ambasade držav za železno zaveso so legla komunistične propagande v tej deželi.
WASHINGTON. — Senatni pododbor za notranjo varnost izjavil, da imajo' komunisti tujne tiskarne s stroji za tiskanje propagande v slučaju, če bi morala partija iti v podzem-y®- Dalje je senatni odbor iz-javil, da prihaja velik del komunistične propagandde v Z. Jržave potom ambasad sov-jotskega bloka.
V- tej izjavi je vsebovano hNčevanje petih bivših komunistov, od katerih so bili trije jmdtalni agenti FBI ustanove, no-ti in druge priče so izpove-dale;
. J- Komun, partija je ustano-tiskarne v Chapel Hillu, fk C.; v New York City; Pitts-. l,rghu, Pa.; v Alameda okra-Cah in v bližini Birmingha-Alabama.
2.	Tiskarna Superior Print res v Washingtonu D. C., je lskala komunistične okrožni-Ce m uradne listine za amba-sade dežel za železno zaveso.
3.	V New York prihaja vsak mesec od 5,000 do 7,500 vreč
nste, kj je predmet zaplembe t inozemska politična propa-ahda. Večina te pošte je nagnjena tujejezičnemu časopi-
sju
v tej deželi. V tej pošti
0£	u	J Ir ^
• Propagandi pa ni vključe-
Jipl
Propaganda, ki prihaja v
°matskih vrečah, ali ki je notapljena registriranim a-semom tujih držav.
• Komunistična partija je 1 Pnšala med komuniste majih Prenosijive mimeografe, ki Sv .fmajo komunisti skrite v bvb ^omov*h za ^učaj P°-
Odbor je priporočil, da se sprejme zakon, na čigar podlagi bi morala komunistična partija in njene frontne organizacije registrirati vse tiskarske naprave in pripomočke-, od velikih tiskarskih strojev do mimeografov. Dalje naj hi se na podlagi zakona vsak tuji diplomat ali konzularni uradnik, ki širi komunistično propagando, registriral kot inozemski agent.
Bivši komunist Paul Crouch je prisegel, da je partija v letih 1935-36 instalirala linotype stroj, “prešo” in drugo tiskarsko opremr v ozadju trgovine Intimate Book Store v Chapel Hill, N. C., ravno nasproti državne univerze North Caroline.
Ko so zakonca M. A. Aber-nathya, ki sta do leta 1950 la-stovala to trgovino, vprašali pred odborom, če sta komunista, sta odgovorila, da ne • d-govarjata na to vprašanje, k- r bi se utegnila inkriminirati.
Mary Perusek
Od srčne kapi je bila zadeta Jn čez par minut je preminula Mary Perusek, rojena Ožbolt, stara 78 let, stanujoča na 14222 Westropp Ave. Bila je vdova; soprog John je umrl leta 1936. Tukaj zapušča 6 otrok, Fred, Leo, Wiliam, Mrs. Mldred Marolt, John, Louis; 16 vnukov in 5 pravnukov; 2 sestre, Mrs. Louise Poje in Mrs. Jennie Eržen, brata Anton Ožbolt in veliko) sorodnikov. Dva sinova, Vincent in Frank in hči Mary Stražišar so umrli leta 1937. Rojena je bila v Babnem polju pri Rakeku, kjer zapušča brata Ludvika jn več sorodnikov. V Ameriki je bivala 50 let. Bila je članica dr. Združene Slovenke št. 23 SDZ, Woodman Circle št. 110, Concordians št. 185 SNPJ. in Slov. ženske Zveze št. 18. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Zel-e in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 15‘2. St., v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Joseh Qualla
Po kratki bolezni je preminul v Lakeside bolnišnici Joseph Qualla (Hvala), star 67 let, stanujoč na 1011 E. 64 St. pri družini Jalovec. Tukaj nima sorodnikov. Rojen je bil v Aribizo, Italy. V Ameriki je bil 40 let. Zadnjih 10 let je bil zaposlen v Hotel Statler. Pogreb se bo vršil ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:00 uri in nato na Calvarija pokopališče.
------o-------
Amerikanka preplavala Gibraltarsko ožino med Evropo in Afriko

Vremensh
TARIFA, Španija. — Florence Chadwick, 33 let stara ameriška stenografka iz mesta San Diego, Cah, je 20. septembra preplavala Gibraltarsko ožino med Evropo in Afriko.
Za preplavanje ožine je potrebovala pet ur in šest minut. S tem je pobila prejšnji rekord, ki ga je postavil Argentinec J. Sugden, ki je preplaval ožino v šestih urah in 59 minutah.
Florence je malo pred tem preplavala tudi Rokavski preliv med Francijo in Anglijo, in sicer v obe strani.
prerok
pravi:
Rani
es deloma oblačno in hla-
du ucnoma omacr °' Tako tudi ponoči,
Člani Mau Mau so ubili italijanskga farmarja
NAIROBI, Kenija. Policija in vojaštvo išče Ma Mau teroriste, ki so ubili italijanskega farmarja Ruffino Baccaloni na njegovi farmi v Severni Keniji.
AFL je izključila iz svojega okrilja pristaniške delavce
International Longshoremens Association je dajala potuho raketirstvu in nedemokratični praksi.
ST. LOUIS, Mo. — Ekseku-tivni svet Ameriške delavske federacije (AFL) je soglasno odglasoval, da bo zahteval izključitev International Longshoremen’s zveze iz te delavske strokovne ustanove. Priporočilo, da se prekliče čarter International Longshoremen’s zveze je bilo predloženo AFL konvenciji, ki se je pričela včeraj v tem mestu.
George Meany, predsednik organizacije American Federation of Labor, je povedal potem časnikarjem, da je bil tozadevni sklep sprejet zato, ker se I. L. A. in njeni uradniki niso hoteli pokoriti direktivam AFL koncila, izdanim meseca februarja, da bi odpravili ra-ketirstvo in nedemokratične taktike v uniji, ki šteje 65,000 članov.
Županski kandidat Porier je v nedeljo pričel svojo kampanjo
V svojem otvoritvenem govoru ni Porter direktno kritiziral svojih dveh nasprotnikov.
CLEVELAND, — Albert S. Porter, demokratski kandidat za clevelandskega župana, je
V nedeljo popoldne formalno otvoril svojo kampanjo, ko je
ALI JE L BERIA RES POBEGNIL IZ S0VJETIJE?
Ker je poznal vse trike in ukane tajne policije kakor nihče drugi, mu je morda res uspelo odnesti iz Sovjetije celo glavo. — Značilne izjave iz značilnih virov. — Če je res pobegnil, bo ta zgodba v svoji fantastičnosti še prekosila zgodbo Hes-sovega poleta na Škotsko leta 1941.
WASHINGTON. — Iz visokega vira je bilo poročano, da so senatni preiskovalci prepričani,
govoril na zletu in Steer Roa- je Lavrentij Beria, strmo-
stu” v Euclid Beach parku. —
glavljeni car sovjetske tajne po-
Njegov govor, ki ga je poslu- iicije> pobegnil iz Rusije in da
šalo na tisoče ljudi, je bil dostojen in brez oratorskega gro-movništva.
Porter jev govor, v katerem ni bilo nobene direktne kritike njegovih dveh nasprotnikov, je bil kot zaključek popoldanske demonstracije, da so demokrati tesno strnjeni za njim.
Natančnega števila ljudi, ki so prišli na to prireditev, seveda ni mogoče dognati, toda Ray T. Miller, predsednik okrajne demokratske organizacije, je izjavil, da je bilo na prostoru iparkanih 12,000 avtomobilov, kateri niso bili seveda vsi od onih ljudi, ki so prišli na ta shod, bila pa jih je večina.
Strahovita prometna nesreča, v kateri je bilo ubitih 10 oseb
Med ubitimi sta bila ženin in nevesta in vsi svatje.—Tudi voznik tovornega avta ubit.
BAKER, Cal. — V koliziji avtomobilov na cesti, ki vodi v Las Vegas, je bilo ubitih deset oseb, med njimi par zaročencev, ki sta bila na potu k poroki.
Avtomobil, v katerem je bilo devet oseb, se je zaletel v velik tovorni avtomobil. Vsi svatje, ki so bili v osebnem avtomobilu, so bili ubiti, kakor tudi voznik tovornega vozila. Neki mornar, ki je stal ob kraju ceste, kjer je z znamenjem roke prosil mjimovozeče motoriste, če bi smel prisesti, je bil ranjen. Vsa trupla so zgorela, ko so se obe vozili vneli.
Ženska obešena v
gliji
MANCHESTER, Anglija.— Dne 18. septembra je bila tukaj obešena 46 let stara Louisa Merifield, ker je s podganjim strupom zastrupila svojega 79 let starega delodajalca. Mrs. Merjfield je bila v oporoki določena kot dedinja njegove posesti.
Južnokorejci so obtožni vohunstva
SEOUL, Koreja.— Crung Cok Eun, znan južnokorsjski časnikar, je bil obdolžen vohunstva in nabiranja zbirke $139,000 za sklad severnokorejskega premierja Kim II Sunga.
Letalec, ki je preletel k zaveznikom, je Severnokorejec
SEOUL Koreja. — Letalec, ki je včeraj preletel v Koreji od komunistov k zaveznikom, je Severnokorejec. Ako. bo prosil za politično pribežališče, mu bo dovoljeno.
Korejec je priletel s svojim j MIG jet letalom na letališče v Seoulu v trenutku, ko se je skupina ameriških letalcev pripravljala na odlet s svojimi jet-letali. Korejec je gladko pristal, ustavil motor ter stopil proti ameriškemu letalskemu kapitanu, katerega je vojaško pozdravil, nakar sta si segla v roke. Ko je a-meriški častnik zaskrbljen pokazal na njegove strojnice, je Korejec stopil nazaj v letalo ter prekinil z njimi električni spoj, radi česar so postale strojnice nenevarne.

Maršal Vorošilov bolan
LONDON. — London Daily Telegraph poroča, da je sovj. maršal Vorošilov zbolel.
se v strahu in grozi skriva v neki nevtralni evropski deželi.
Toda enako visok vir nekega drugega vladnega departmenta pravi, da je vlada zelo skeptična glede tega poročila, češ da je prilika za beg skozi železno zaveso “ena v milijonu”.
Senatni vir pravi, da so agenti senatnega preiskovalnega odbora naredili kontakt ali zvezo z misterioznim beguncem (Serijo), ki da je zaprosil za politično pribežališče v Zdr. državah, za katero je pripravljen razodeti važne kremeljske tajnosti.
Osebnost, ki je to razodela, je izjavila poročevalcu Associated Pressa:
“Osebno bi jaz ne bil prav nič presenečen, da je ta mož Beria, ki si želi vsaj začasno pribežališče v tej deželi, za katero bi nam dal važne informacije, če bi mu bilo ohranjeno življenje.’
Drugi informirani ameriški u-radniki zopet pravijo, da ne vedo ničesar, na kar bi lahko opirali svoje domneve, da se je Be-riji posrečil beg iz Sovjetije. — A nikakega dvoma ni, da bi naša vlada nemudoma ustregla vsakemu človeku, ki pozna toliko komunističnih tajen kot jih pozna Beria.
Senatni vir napoveduje, da bo državni department v najbližji bodočnosti izdal tozadevno izjavo.
V kolikor je Amerikancem znano, so Berijo zadnjič videli v javnosti dne 1. maja o prvomajski proslavi v Moskvi. Nato ga je dne 9. julija sovjetski premier Malenkov ožigosal za izdajalca ter ga razrešil vseh njegovih dolžnosti in položajev.
Medtem je prišlo v javnost že poročilo o njegovi obravnavi ali eksekuciji in v zadnjih tednih ne objavlja njegovega imena ne sovjetsko časopisje ne sovjetski radio. To dejstvo je ponekod privedlo do mnenja, da je bil verjetno: že justificiran.
Senatni vir dalje izjavlja, da je neki zaupen agent senatnega preiskovalnega pododbora nedavno odpotoval z letalom “v neko nevtralno nekomunistično evropsko državo:”, kjer je govoril z beguncem, o katerem je docela prepričan, da je Beria. Agenti so baje že mesec dni v zvezi z Berijo
Senatni vir dalje pravi, da so McCarthyjevi agenti že mesec dni v zvezi z Berijo. Mož, ki se predstavlja kot Beria, je pobegnil iz Sovjetije z letalom s tremi svojimi pomočniki. Ako se mu bo dovolilo pribežališče v Združenih državah, bo tukaj govoril samo z McCarthyjem ali podpredsednikom Nixonom.
Ta mož ni prelomil s komunizmom, je pa pripravljen maščevati se nad svojimi političnimi sovražniki v Sovjetiji. Dalje poročajo, da so mu bili komunistični agenti v Mehiki, ki so mu še vedno zvesti, v veliko pomoč pri zasnovanju ideje, da bi izposlovali tukaj politično pribežališče zanj.
Kaj pravi Earl Browder
Dalje je poročano, da je imel senator McCarthy potem nekega posredovalca nič manj kot štiri izmenjave tozadevnih poročil in' informacij z Earl Browder jem, bivšim glavarjem amer. komun, partije. Toda Browder je v New Yorku izjavil nekemu časnikarju, da mu ni o zadevi ničesar znanega.
Če so McCarthyjevi agenti v resnici iztaknili Berijo, bo to tako fantastična zgodba, kot je bil polet Rudolfa Hessa, podglavar-ja nemške nacijske stranke, na Škotsko leta 1941.
V Baltimore je načelnik nekega mednarodnega vohunskega kroga dejal, da so stopile ž njim v zvezo osebe v Evropi, ki so mu sporočile, da je Beria pobegnil iz Rusije. Polkovnik Ulius A-moss, načelnik ustanove International Service of Information, je rekel, da mu je nekdo letoš. poletje v Monakovem dejal da je Beria pobegnil in da se je takrat nahajal v kavkaškem pogorju. Tisti mož, ki se je je Amossu predstavil kot major sovjetske varnostne policije, je vprašal Amossa, če bi Zdr. države dale Beriji politično zavetišče. — Amass je odgovoril, da po njegovem mnenju, bi mu Združene države izpolnile željo, če bi jim dal v zameno važne informacije. Kjer je dim, je tudi ogenj Amoss je dalje rekel, da so se mu približali tudi že v Milanu, Londonu in pozneje v Zdr. državah ljudje, ki so želeli zvedeti, če bi Beria dobil tukaj pribeža-liše. Po njegovem mnenju je odstavljeni policijski car pobegnil na varno že pred objavo njegovega strmoglavljenja. “Po mojem mnenju Beria ni bil aretiran”, je dejal.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O Telefoni EX 1-9717
BEGUNCI za Kanado. Kako pritj tja? Vprašajte na naslov: Slovenian Section, Canadian Citizenship Branch, 737 Church St., Toronto, Ont, Canada. Aii: Trnasmundial. 258 College St., Toronto, Ont., Canada. Pišete lahko v slovensščini.
OČALA (otroška) je nekdo zgubil v nedeljo v dvorani SND. Dobijo se v Slovenski pisarni. ---------------o------
PARIZ. — Francoski potniški parnik Ile de France je rešil na razburkanem Atlantiku 24 pomorščakov od 26, ki so se nahajali na pogreznjenem li-
berijskem parniku Greenville.
WASHINGTON. — Senator McCarthy je včeraj izjavil, da je neki bivši uradnik sovjetskega zun. urada v Moskvi priznal, da je pomagal pb sati nekatere knjige, ki jih izdaja ameriška armada za in-strukcijo svojih čet.
ALBANY, N. Y. — Bratovščina železničarjev je včeraj naznanila, da bo zahtevala od vsake železniške družbe v Združenih državah. 37 in pol centa poviška plače na uro, kakor hitro poteče sedanja pogodba.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Rev. L. Baznik pozdravlja—
Rev. L. Baznik, župnik pri Sv. Vidu, pošila pozdrave vsem svojim faranom in farankam iz Phoenix, Ariz.
Iz bolnišnice—
Mrs. Anna Skolar, 1219 E. 169 St., se je vrnila iz bolnišnice po ponovni operaciji in se zahvaluje za obiske, pozdrave, posebno pa za molitve. Devetdesetdnevnica—
V	četrtek ob 8. uri bo v cerkvi Karmelske matere Božje v Wickliffe, O., sv. maša za pok. Frances Hegler na 90. dan njene smrti.
Seja—
Zveza podjetnikov na St. Clair Ave. ima nocoj ob 8. uri v SND soba št. 2 svoj redni sestanek.
Četrta obletnica—
V	sredo ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Elizabeto Ahey v spomin 4. obletnice njene smrti.
Na obisku—
Mrs. Neža Okrupa, sestra Mrs. Flaišman na St. Clair Ave., je prišla iz Ljubljane na polletni obisk. Stanuje pri Mr. in Mrs. Albin Flaišman na Bishop in Highland Rd. Tel. HI-2-9801.
Očala najdena—
Očala z zlatim obkvirom so bila najdena na Carry Ave. Kdor jih je zgubil naj se zglasi na 5516 Carry Ave.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva cerkve Marije Vnebovzete naj pridejo nocoj ob sedmih molit za pokojno sestro Perusek v Že-letov pogrebni zavod v Collin-
woodu.
NAJNOVEJŠE VESTI
BOSTON. — Predsednik Eisenhower je snoči na nekem republikanskem zborovanju izjavil, da ni nobena žrtev za narodno obrambo prevelika, kakor tudi ne noben davek, v boju proti “sovražniku svobode, ki je oborožen z najhujšim orožjem destrukcije.”
SEOUL, Koreja. — Korejski letalec ki je preletel od komunistov k zaveznikom, je pristal na to, da bo imel danes razgovor z zavezniškimi časnikarji. Dobil bo tudi $100,-000, katero vsoto je general Clark obljubil prvemu komunističnemu letalcu, ki bi preletel s sovjetskim MIG jet letalom k zaveznikom.
CLEVELAND. — Policija je včeraj zaprla v Rusiji rojenega Allena Shifrina, poslovodjo v Allen Savon Foods Super Marketu na 12002 St. Clair Ave. Zaprli so ga zaradi njegovih komunističnih aktivnosti in bo uveden proti njemu postopek za deportacijo.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Komisija za vojne ujetnike je včeraj priznala, da ne more dognati usode neštetih tisočev vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne, ki so še danes pogrešani. Največja krivda za to leži na Sovjetski zvezi, ki noče sodelovati s komisijo.
NEW YORK. — Dr. Marek Ko-rowicz, poljski diplomat in član poljske delegacije pri
Zdr. narodih, ki je pobegnil od komunistov, je izjavil, da bo povedal kongresnemu odboru o tragičnih razmerah v Poljski ter posvaril ameriško ljudstvo pred nevarnostmi komunizma.
Ameriška Domovina
mm
■v "vi ■ i/ic-ai r%j—aiorbmi
^BrSJUBR.
«117 SL Clalr Ave.
llEnderson 1-0628
%:
Cleveland 8, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10,00 per v ear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office sit Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
1 f r i*Wif f't
| BESEDA IZ NARODA f Slovesen začetek Slovenske šole pri sv, Vidu
Cleveland, O. — V soboto 19. jezik je naš materin jezik, to je
No. 187 Tues., Sept. 22, 1953
Roke proč od narodove časti!
t. m. ob 9:30 je bil slovesen začetek Slovenske šole v fari sv. Vida. V šolski dvorani so se zbrali v Slovensko šolo vpisani učenci, precej staršev in učiteljstvo. Slovesnost je počastil s svojo navzočnostjo naš škof, prevzvi-šeni dr. Gregorij Rožman.
Slovesnost je pričela in vodila učiteljica ga. Tončka Škrabčeva, ki je najprej pozdravila vse navzoče, nato pa imela lep nagovor, v katerem se je dotaknila 40. letnice šele in 60. letnice fare. Povedala je tudi, da je bila šola v začetku slovenska, nadalje je na
A
Svetovno časopisje je teden za tednom polno poročil o nastopih ljudskih množic v Jugoslaviji zoper visoke predstavnike katoliške, pa tudi pravoslavne cerkve. The New York Times, eden najuglednejših in največjih svetovnih listov, ponovno poroča o izgredih in jih zlasti podrobno opisuje v svoji izdaji dne 14. septembra t. 1. Kampanjo zoper pravoslavno in katoliško hierarhijo imenuje “organizirano (hooliganism), za katero se ne briga ne policija ne krajevna oblastva.” Nato popisuje, kako so divjaško in prostaško ravnali z 80 let starim škofom Budanovičem v Subotici, ki je bil izpuščen ves opraskan, raztrgan, s polomljenimi očali in brez škofovskih insignij (zlate verižice in prstana), ki so mu jih očividno pokradli.
V nadškofijski palači v Zagrebu se zdravita na resnih poškodbah od prejšnjih napadov škof banjaluški Čelik in namestnik škofa Bonifačiča iz Splita dr. Josip Farentič. V Šibeniku so takoj po Titovem odhodu napadli škofa Baniča in ga pretepli do nezavesti. V Dubrovniku pa so rektorja tamkajšnje stolnice Pavla Porsa vrgli v morje in ga, plavajočega, ponovno iz čolna potiskali pod vodno gladino. Ko so ga pozneje potegnili v čoln, so amerikanski turisti na lastne oči videli, kako ga je neki mož s pestjo tolkel po glavi.
Ta in podobna poročila v svetovnem tisku so tako polna sramote, da se vsak pošten in dostojen človek mora zgroziti ob njih. Ko ljudje po svetu te stvari berejo, si ne morejo misliti drugače, kakor si je mislila oseba, ki je piscu teh vrstic po prečitanju omenjenega poročila pripomnila; “Kaj takega je mogoče pač v Jugoslaviji, v kaki drugi evropski deželi pa ne.” Mož je Evropejec, ki pozna komunizem iz lastne izkušnje, pa je vendar mnenja, da v drugih evropskih deželah, ki ječijo pod komunizmom, kaj takega ni mogoče. Kaj si ob takih strahotnih — in vendar resničnih — poročilih morejo misliti ljudje širom sveta?
Boj zoper vero in Cerkev v Jugoslaviji je dospel do točke, ko je v interesu časti in dobrega imena jugoslovanskih narodov treba reči odločno besedo. Tito in njegovi pomagači se v tem boju skrivajo za voljo “ljudske množice,” čeprav je vsakemu otroku povsem jasno, da je ta ostudni in zločinski postopek skrbno organiziran od strani komunistične oblasti.
Na eni strani je treba vsemu svetu jasno in odločno povedati, da se v vsej tisočletni zgodovini narodov, ki sedaj živijo v Jugoslaviji, nikoli ni dogodilo, kar se dogaja sedaj. Ljudstva v Jugoslaviji so svojo vero in svojo duhovščino visoko spoštovala in jo prav tako spoštujejo danes. Še več, ljudstvo je duhovnike branilo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vso dobo zgodovine. Svet mora točno vedeti, da vse sedanje barbarsko početje skrbno vodijo komunistični terenci po navodilih od zgoraj. V dosego svojega zločinskega namena se poslužujejo vseh sredstev, podkupovanja in igranja z najnižjimi nagoni pokvarjenih ljudi, katere ljudstvo na široko odklanja in jih nikdar in nikjer ne smatra za izvrševalce svoje volje. Vse je organizirano tako spretno, da ljudskim množicam, ki tako početje z gnjfisom zavračajo, ni mogoče braniti cerkvenih kmezov. Policija in oblast pa je pasivna — se razume — če je pa vse vprizorjeno z njenim pristankom.
Ta grdobija ne gre in nikoli ne sme iti na rovaš jugoslovanskih narodov. Slovenci, Hrvatje in Srbi zavračajo z največjim poudarkom tudi samo sumnjo, da se divjanje zoper cerkvene dostojanstvenike vrši z njihovim pristankom. Vsi te zločine zoper človeško osebno svobodo in posebej zoper dostojanstvo cerkvenih knezov soglasno obsojamo. Naj svet ve, da na čast in dobro ime Slovencev, Hrvatv in Srbov ne more pasti niti senca teh zločinov.
Na drugi strani pa povemo vsemu svobodnemu svetu, da je za vse to početje osebno odgovoren sam predsednik sedanje komunistične Jugoslavije — Josip Broz-Tito. Samo reče naj. da se zločini ustavijo, in ustavili se bodo tisti trenutek. Zakaj “ljudska” volja v sedanji Jugoslaviji je Titova volja! Komunisti so vso vojno in po njej do danes trdili in trdijo še, da je Tito — patriot. Mi to 7,anikavamo — trdimo na, da ie lOtKf komunist. Komunist je patriot toliko, kolikor to koristi komunističnim namenom. Toda, danes je prišel trenutek, ko moramo Titu inmjegovim pomagačem zaklicati; “Roke proč od narodovega dobrega imena!” Kar komunizem danes počenja v Jugoslaviji, je v očeh sveta poniževanje Slovencev, Hrvatov in Srbov na stopnjo narodov džungle. In ni nič manjši zločin, kakor je bil oni, ko so tito-vci v imenu patriotizma, a v resnici v imenu komunistične revolucije pobijali tisoče in stotisoče svojih rojakov. Če bi bil Tito s svojimi krvniki resničen, patriot, bi se ne bilo dogodilo ne to ne ono. Pa tudi Titu — komunistu kličemo: Roke proč!	,	Z.
naša dediščina, ki smo jo prejeli od naših staršev. Rod za rodom jo je podedoval in jo podeduje že več kot tisočdvesto let. Zato se moramo slovenščine dobro naučiti. — Pravtako pa tudi angleščine ne smemo zanemarjati. Slovenski učenci na tej šoli morate biti najboljši v “spellin-gu,” boljši, kakor drugi učenci.
Govor prevzvišenega je sestra upraviteljica ponovila v angleščini.
Opaziti je bi],o hvalevrdeno dejstvo, da so sestre, ki vodijo redno šolo sv. Vida vzele v svo-
tej šoli med drugo svetovno- voj- jo oskrbo tudi Slovensko šolo. no poučeval slovenščino pokoj- Pckazale so zanjo veliko zanima-ni Rev. Gabrovšek. Zanimivo je, ;nja in vanjo položile tudi mnogo da je mnogo sedaj vpisanih'svojega truda, posebno sedaj, ko
učencev, ki ne znajo slovenščine. Njihovi starši so pa Slovenci.
Govor ge. škraboeve je ponovila v angleščini gdč. Francka Bolhova.
Nato je spregovoril tudi pre-vzvišeni. Odkril nam je vzviše^-ni namen učenja slovenščine. Dejal je, da pregovor pravi, da kolikor jezikov kdo zna, toliko ljudi velja. Toda drugi jeziki so nam le sredstvo za življenje, ki jih morama znati, kakor moramo imeti denar, da ,si z njim kupimo, kar potrebujemo. Slovenščina pa za nas ni tak jezik, slovenski jezik nam pomeni veliko več kot drugi jeziki. Slovenski
se je Slovenska šola zopet na novo ustanavljala.
Ga. škrabčeva je sestram za njihov trud izrekla priznanje in zahvalo.
Učenci Slovenske šole bodo razdeljeni v štiri razrede. Reden pouk se prične v soboto 26. septembra ob 9 zjutraj.
Odsotnemu g. župniku Bazniku je bila poslana brzojavka.
Po: zaključku slovesnosti je učiteljstvo učence razdelilo' po razredih.
Upamo, da bodoi starši sodelovali z učiteljstvom, ter vplivali na otroke, da bodo tudi slovensko šolo vzeli resno.	N.
Slovenska Koroška
Ob začetku šole
Kadar koli se začne šola, mi vedno znova prihaja na misel vprašanje: ali se naša slovenska narodna meja na Koroškem še vedo umika nemštvu odnosno zakaj se nam na Koroškem tako naglo suši naša slovenska kri.
Odkar pa sem zadnjih nekaj let tu v Ameriki, se je, žal k temu mojemu vprašanju pridružilo še novo nič manj žalostno vprašanje: ali res ni mogoče rešiti vsaj kulturno slovenstva tudi tukaj v Ameriki.
V ponemčevanju naše severne narodnostne meje ločimo več razdobij. Med njimi se mi zdi eno najvažnejših tisto, ki se začenja z letom 1849. Koroška je bila do leta 1849. pod tako imenovanim ljubljanskim guberni-jem, tega leta pa je dobila svojo lastno deželno upravo. Odtlej dalje so se zavzemale in se še danes zavzemajo vse oblasti v koroški deželi, da ji dado kar se da hitro nemški obraz. Lahko rečem, da v vsem tem prednjačijo ves čas šolske oblasti; žal, pa so šle in gredo še danes tudi višje cerkvene dblasti, ki so jim načelovali skoro sami Nemci, ponemčevalnim stremljenjem vedno rade na roko.
Kakor vsa druga leta tako gledajo tudi letos v tem času naši koroški bratje z veliko skrbjo na šolske razmere v svoji deželi. Čeprav je bilo pred približno sto leti (1859) na Koroškem samo 216 čisto nemških in 16 čisto slovenskih ter 68 u-trakvističnih (dvojezičnih) šol, danes na Koroškem ni niti ene čisto slovenske šole, če sem ne štejemo obeh zasebnih sester-skih gospodinjskih šol v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Petru v Št. Jakobu v Rožu, Na papirju je sicer 107 dvojezičnih šol, toda več kot polovica od teh so divje ponemčevalnice slovenskih otrok.
Krivično postopanje koroške deželne vlade
Na večini' dvojezičnih šol je še vedno cela vrst učiteljstva brez predpisamih skušenj. Deželna vlada v Celovcu pa še kar naprej postavlja tako učiteljstvo, čeprav ima na razpolago celo s celovškega učiteljišča de- med nami pa je danes tak, da se1 zapadnih velesil.
kleta in fante, ki po svoji izobrazbi odgovarjajo predpisom in bi morali pri imenovanjih priti v prvi vrsti na vršto. Ni prav nobenega dvoma, da se skriva za tem postopanjem deželne vlade odn. šolskega referenta zločinska nakana, da bi namreč z neimenovanjem ravno teh kandidatov hoteli ubiti zanimanje za pripravo učiteljstva na dvojezičnih šolah.
Šola brez učbenikov
Ni si mogoče misliti uspešnega pouka brez učnih pomagal, med katerimi so glavni pripo moček šolske knjige.' Za slovenski pouk na dvojezičnih šo lab pa danes ni ne abecednika ne kake druge začetnice, kaj šele slovenskih beril. Edini pripomoček, ki ga ima učitelj za pouk slovenščine, je mesečnik “Mladi rod,” ki izhaja v zasebni založbi učiteljstva. Prav tisto je na srednjih in glavnih odnosno strokovnih šolah. Tako skrbi današnja lažidemokratič-na Avstrija za slovensko narodno manjšino. Kaj se ona briga za vse svoje slovesne obljube in obveznosti, sprejete po mirovni pogodbi, odnosno za določila, ki si jih je sama zapisala v svoj temeljni zakon ustavo; dolžnosti, ki jih ima po naravni in nravni postavi, so ji postranska stvar, za katero se ne velja zmeniti. Glavno je, da bo Koroška prej ko prej resnično čisto nemška.
Žalostna ugotovitev
Umiranje slovenstva na. Koroškem je tragično zlasti zaradi tega, ker je bila ta dežela nekoč edina slovenska pokrajina, v kateri je imela slovenščina resnično svoje popolne pravice. Človek bi mislil da bo morda to vplivalo zlasti na nas, ki smo danes v svobodnem svetu, ki smo nedavno prebili nekaj let v neposredni bližini naše slovenske koroške tragike, da bo naše zanimanje1 za slovensko koroško stvar še prav posebno živo. Pisatelj Mauser nas je že nekajkrat zaman rotil, naj se zavemo, kaj smo dolžni storiti za svoje koroške brate, ki se še z zadnjimi silami upirajo svoji narodni smrti. Dejanski stan
doberšen del naših ljudi pritožuje n. pr., zakaj AD toliko piše poleg o Slovenskem Primorju o Slovenski Koroški, češ, kaj nas tukaj v Ameriki vse to briga. Po drugi strani pa je spet med nami toliko govorjenja o lastni državi, o suvernosti našega naroda in tako dalje. Kadar pa kličejo rojaki na pomoč, pa samo strašen molk.
Vseslovensko romanje h Gospej Sveti
Gospa Sveta je najstarejša slovenska Marijina romarska pot. K njej so romali slovenski ljudje leto za letom v ogromnih množicah. Tako je bilo do prve svetovne vojske. Po tej so romali k Njej v takem številu vsako leto samo še naši koroški rojaki, dokler Hitlerjeva zasedba dežele tega ni preprečila. Bo drugi vojski vse do letošnjega leta takega vsesplošnega slovenskega koroškega romanja h Gospej Sveti ni bilo. Letos pa ga hočejo obnoviti in se tega v prihodnje redno držati. To se bo zdodilo prih. nedeljo 27 t.m., ko poromajo slovenski ljudje k Njej iz vseh slovenskih kakor tudi iz vseh dvojezičnih koroških župnij, da jo prav ponižno poprosijo za pomoč v njihovih lastnih stiskah kakor tudi v današnjih stiskah vsega človeštva. Pridružimo se jim vsaj v duhu tudi mi!
V Beljaku in Špitalu ne ho več angleškega vojaštva
Britanski poslanik na Dunaju je naznanil avstrij. vladi, da bo V. Britanija do 1. januarja 1954. znižala število svojih zasedbenih čet od sedanjih 3 bataljonov na enega samega. V prihodnje bodo angl. zasedbene čete v glavnem zbrane v Celovcu; v Beljaku in Špitalu jih pa po novi razvrstitvi ne bo več. — Število angl. zasedbenih čet v Avstriji je doslej znašalo okrog
5.000	mož, medtem ko je sovjetskih okrog 40,000, ameriških o-krog 20,000 in francoskih okrog
10.000	mož.
Konferenca v Luganu
Zapadne sile so predlagale sovjetski vladi, naj bi prišlo na konferenci zunanjih ministrov ZDA, SZ, V. Britanije in Francije v Luganu v Švici 15. okt.. t.l. tudi avstrijsko vprašanje.. Druga stvar pa je, ali bo SZ sploh pristala na lugansko konferenco odn. na morebitno razpravljanje na njej o avstrijskem vprašanju. Do neke mere zavisi vse to gotovo tudi od avstrijskega odgovora na naj novejšo spomenico moskovske vlade Avstriji-
Sovjetska spomenica avstrijski vladi
19. avgusta je avstrij. vlada odgovorila moskovski vladi, da za njo ni bistveno vprašanje, ali daljša ali krajša mirovna pogodba marveč konec zasedbe in prostost pblit)ičnega odločanja. V Moskvi pa s takim odgovorom niso bili zadovoljni. V naj-novejši spomenici sovjetska vlada zahteva od Avstrije, da se čisto določno odpove skrajšanemu prelogu avstrijske mirovne pogodbe, kakor so ga sestavile in predložile zapadne velesile SZ. 30. junija lanskega leta je namreč avstrijska vlada izjavi la, da so nekateri odstavki v prvotnem, t.j. daljšem osnutku avstrijske mirovne pogodbe taki, da jih ne bi mogla več odobriti. Sovjetska vlada zahteva sedaj od Dunaja, da to izjavo prekliče. Avstrijska vlada je prišla sedaj v hudo zadrego; ne kaže se ji zameriti niti Ameriki niti SZ. 8. septembra se je avstrijski ministrski svet posvetoval glede svojega odgovora Moskvi na njeno naj novejšo spomenico. — Podobno zahtevo odn. spomenico je SZ poslala tudi vladam
j K sodobnim svetovnim problemom j
Izid nemških volitev — v Ev- prvi priložnosti izrabili in spro-ropi jih splošno označujejo kot žili vojno s Sovjeti samo' za to, zmago Združenih držav in nji-1 da osvobede svoje vzhodne po hove politike — je že začel kaza- krajine. Dr. Adenauer sedaj ti svoj vpliv na evropsko in sve- poudarja, da Nemci svojih iz-tovno politiko.	|točnih rojakov ne mislijo osvo-
V posebno nerodnem pol-oža- kaj ah s sno>_ ^Pa^mkmim+po ju se nahajajo Francozi. Nevarnost, da bodo Sovjeti nekega dne poskušali zasesti še preostalo Srednjo in Zahodno Evropo, kliče po pripravah za tak slučaj. —
Francija in ostale zahodnoevropske države so prešibke, da bi se mogle ustaviti sovjetskemu
torn, da pa ne bo samo pri tem ostalo; če mirnim potom uspeha ne bo mogoče doseči, pa vendar nihče ne dvomi.
Adenauer jeva odločnost in a' meriški pritisk sta Francoze spravila v kaj neprijeten položaj. Uvidevajo, da bodo oho-valjarju. Za enkrat stoje v Ev- ™žitev Nemcev le stežka pre-ropi ameriške divizije, toda ta prečili posebno se ker zavzj ne morejo tam ostati večno. A- majo zanjo tudi Angleži. Če se merika smatra, da mora Evropa ^ pobrigajo pravočasno, je ne-
v prvi vrsti poskrbeti sama za svojo varnost.
O Nemcih je znano, da so do^ bri vojaki. Nemški narod se je pokazal odpornega proti komunizmu, ki ogroža svobodni svet. Razumljiva torej, da hoče) Amerika, na katere rameni leži odgovornost za
varnost, da prevzamejo vodstvo Zahodne celinske Evrope Nemci.
Pretekli teden so se vršila v Parizu dolgotrajna posvetovanja. Vse kaže, da se francoska vlada ne more odočiti. Ameri' ^Jjika je -obljubila veliko pomoč za ^ | vojno v Indokini, da bi tako '°~ o ram o ^aj-aia franc0ske-težave, Angle-
svobodnega sveta, Nemce oboro- ž. pa izjavljaj0; da ne bodo u-
žiti in vključiti v obrambo Zahoda.
Francozom je ta ameriška na-
maknili svojih čet iz Evrope vse dotlej, dokler bo grozila kaka nevarnost iz vzhoda, pa tudi k°
mera dobro znana. Tudi njim ^ ^.a prenehala, šele po posve-bi bilo prav, če bi jih Nemci ču- tovanju s Francozi in ostalimi vali pred nevarnostjo iz Vzhoda, Izavezniki- Dr K Adenauer je ko: se le ne bi preveč bali, da ne : uradno -sporočil v Pariz, da je bodo Nemci nekega dne za nje; pripravljen na razgovore za resami predstavljali to nevarnost gp-ev vprašanja Posarja. Tako kot ze tolikokrat v preteklosti. ygj francoski ugovori proti Izmislili so si torej rešitev, ki dl.ancosk^ armadi na poti rešitve naj bi zadovoljila ameriško zah-|vendar pa francoska vlada še tevo po oborožitvi in francosko zmeraj ne kaže nobene volje za željo po varnosti pred novim |predložitev pogodbe o njej Par' nemškim napadom. Predlagali lamemtu v odobritev.
Da bi to vprašanje končna i0 spravil z mrtve točke, je Wash"
so ustanovitev skupne evropske armade pod enotnim poveljstvom, pri katerem bi imeli — to
ington povabil predsednika
se razume .samioi po sebi — prvo Zunanjega ministra francoske besedo Francozi. V tej vojskLvlade v Ameriko na razgovore-naj bi služili tudi Nemci, f°da prancozi so vabilo sprejeli, s tera
nobena nemška vojaška enota ' pa ge (rd veliko narejenega. ne bi smela biti večja od divizi- |ve, kako dolgo bo Danielova vla' je. Te nemške divizije naj bi da ostala na krmilu? Letos mar' skupaj s francoskimi, Italijan-jca je bil v Washingt(>nu na ob-skimi, belgijskimi in holandski- isku predsednik francoske vla' mi tvorile korpuse. Med posa- de Meyer. Obljubil je, da b° meznimi nemškimi vojaškimi e- 'storil vse, kar bo v moči vlad6’ notami ne bi smelo biti nobene J da bo .pogodba o skupni evr°P' zveze.	ski armadi čimprej odobrena v
Francozi sami so ta načrt pred-1 pariamentu. In kakšen je bil u' lagali. Ko so ga pa vse prizade- ‘Speh? Ista zgodba se lahko P°' te vlade potrdile in ga je bilo 'novj z Lanielom! — Vsekakor treba dati parlamentom v odo- Francozi odločitve ne bodo odobritev, soi se pa Francozi ustra-1 gp doig0 zavlačevati, če ne k°' šili svojega lastnega poguma. — di0i sprejeli evropske armade, k0 Začeli so -stavljati dodatne po- | Amerika našla drug izhod za a goje in iskati ovire, ki naj bi iz- stvaritev nemških divizij, za_ka' vedbo načrta zavlekle v neskon-]tere leži’ orožje že pripravijo110 čnost. Na eni strani so zahteva- v Nemčiji, li tesnejšo povezavo bodoče ev-	* » »	pP
repske armade-' z oboroženimi Prvi tajnik Sovjetske kornu silami Vel. Britanije, ki naj bi stične stranke Kruščev je ^ skupaj z Zdr. državami prevze-; kril razmere v poljedelstvu la jamstvo za francosko varnost živinoreji v Sovjetski zvezi- ^ pred Nemčijo.	jvedal je odkrito, da je danes^^
Vse angleške in ameriške o-b- j V1i° živine na splošno in št ^ ljube Francozov niso mogle po- goveda prav posebej, manJs° ja-miriti. Da bi stvar še bolj za-1^ kR° 1- 1916, preden	ge
pletli, so povezali z uresničen- v Rusiji komunizem. jem evropske armade vprašanje Je v i-em 6asu prebivalstvo Posarja. In res, pred nemškimi;je razumljivo, v volitvami je izgladalo, da je e v-1 pomanjkanje mesa in m ® je ropska armada padla v vodo.	raju občutno. vge
Amerika je že začela gledati za Krušče-va postavljajo na a v novimi rešitvmi.	j one, ki vse, kar je v	g0-
Odločna zmaga dr. Adenauer-inek° Pcvzdigujejo. Tu se ^ ja, zagovornika skupme! evropske	napredek izkaz
armade in druženih držav Evro- 61s^0 nazadovanje!
Sovjeti in šomunistični ^ge-
ci so sklenili pogodbo o ^^a-
nju. Moskva je obljubi^ ^
in-
bojnem gospodarskem	pe-
kingu, da mu bo pomag3^3
pe, je položaj naenkrat spremenila. Nemški kancler je takoj po svoji zmagi izjavil, da računa, da bo skupna evropska vojska uresničena še letos. Bil pa
je toliko neroden, da je ob tej izvijanju petletnegl načrta 6 ”'t priložnosti govoril tudi o “cs- dustriaiizaciji. Sovjetsko voboditvi” onega dela Nemčije, kitajsko komunistično 6aS°Pled ki trpi pod komunistično vlade. je ta dogovor stavljalo za ™ ga Francozi so takoj zavpili, da bo- mednarodnega sodelovanja 11 do Nemci evropsko armado ob hvalilo na vse ipretegle. p0^a so
iz Hongkonga pa povedo,
Opomin	'
Smola je posadil prijatelju denar, pa ga ni nikoli dobil nazaj. Zato mu je naposled ves jezen pisal tole pismo:
“Dragi prijatelj!
Kdo je dobil od mene denar in ga ni vrnil—Ti! Kdo je obljubil, da mi bo v treh tednih vrnil? Ti! In kdo do danes tega ni storil? Ti! Kdo je slepar? —
Tvoj Smola.”
komunistični Kitajci na goV-hudo razočarani, ker so P ^0t jeti obljubili veliko mauj> v Pekingu upali.
*	*	*	nčila’ °3
V Egiptu je vlada spo^ ^la je o-dbrila zaroto, ki i6 g povreči vlado gen. Nagui3 gri' močjo neke tuje sile ( r0čila
tanije). Nepristranska P gIne-
pa o kaki resni stvari v
ri ne vedo nič pove'
datk

ItuzedoM (-'/notice...
Ameriška Domovina
i/mivig wg/im—ho/vie-
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ODMEVI S PRERIJE
Lethbridge, Alta. — Na Labor, saj je bil pokojni Franc med vse-day se je tukaj smrtno ponesre- mi priljubljen in vedno vesele CL kamniški rojak Franc Kra-J narave. Kdo bi mislil junija, ko niec. Z motornim kolesom se je je v zboru še sam navdušeno pel Vračal v Lethbridge, ko se je pri žalni proslavi za našimi fanti, da bo prvič spet zbrani zbor
na nekem križišču zadel vanj 0sebni avto. Zelo poškodovanega So pripeljali v bolnico, pa se ni
fantov pel isto pesem njemu v slovo? Do solz je ganila žalo-
Več zavedel, dvajset minut nato stinka, s katero so se poslavljali kiega tedna 74 duhoborov fizi-
Kanadski časopisi so posvetili pretekli teden veliko' prostora problemu gladovne stavke duhoborov, katere so pred nedavnim zaradi nudističnih parad aretirali in jih zaprli na jetniški farmi blizu Vancouvra. Zaradi gladovne stavke je bilo sredi prete-
pa je izdihnil. Mlad, 23 let star od njaga fantje in možje, in ko la nesrečno končal nadebudno so dekleta z venci in cvetjem po-
življ
J en j e .
isula njegov poslednji domek,
Pokojni je bil doma v vasi Bu- daleč, tako daleč od ljubljene do-
kovic
aa (Vodice nad Ljubljano1) jimovine je prišel
čno nesposobnih, da bi mogli pred sodišče. Jetniški zdravnik na farmi v kraju Oakalla, B. C., koder imajo duhobore zaprte, je
Kanado šele pred i izguba vsakogar, mladega pa še ^ leti. Uslužben v Istri je v pri- celo, bolečina vseh. Naj mu bo
. Malo nas je, zato je (dejal, da bodo začeli hraniti
lahna tuja zemlja, domačim pa naše sožalje! . . .
* * *
Poročila sta se prvo soboto v
Vernem trenutku zapustil domo-vino in prišel v Kanado. Doma 2aPušča starše in tri sestre, ter 3 brate. Tod je bil sam. Znanci,
Posebno fantje in dekleta so po-	JV „	•	„
Skrbeli za njegov pogreb. Vsa “P46”1™	Dragwa
»s« srenja se je zbrala k nje-;1!«'.™ g- j£“’ra Fab.jan. Sovemu zadnjemu slovesu kot Znanci in prijatelji jima iskreno tudi znanci drugih narodnosti,' častitamo!
-------------o------------
stavkujoče duhobore prisilno.
* • •
Novega zveznega ministra za surovine in razvoj so zaprisegli pretekli teden. Ime mu je Jean Lesage. Dosedanji minister na tem položaju g. Winters je postal minister za javna dela. ‘Minister Lesage je star 41 let in je naj-mlajši minister v kanadski zvezni vladi.
Ugodna novica
Melbourne, Avstralija. — Av-sLalija, dežela volne, je zaznamovala v bližnji preteklosti ko-j^sten izum: Znanstveniki v la-°ratorijih družbe “Common-V/ealth Scientific and Research ^rganization” so pogruntali kemično predelavo volne, ki se Pri noši in pranju ne krči. Za Sedaj so uporabili to volno le Pri nogavicah. Če stopite danes ^ Večjo trgovino v Avstraliji, si ahko kupite za 1. dolar par ta-ba neskrčljivih volnenih noga-Vic- Znanstveniki so mnenja, ^ je s tem izumom pridobila, veljavi tako volna kakor tu-^ Avstralija, ki ima volne naj-izrazili so tudi upanje, da J°do v ne preveč oddaljeni bolnosti uporabili tako volno ahko tudi za izdelave drugih
tlačil.
^oljska opera v Torontu
L°ronto, Ont.
Ljubitelji
°Per bodo imeli lepo priliko, da ^deleže predstave poljske o-Pere “Halka”, s katero bo go-^°vala v dvorani Massey Hall v -Parontu dne 9. oktobra zve-Cer ftewyorSka “Polonia Opera
C mrai 2ko.
°mpany”. Opero je skompo-
Poljski glasbenik Monius-Predstavo opere prireja P’adbeni fond cerkve sv. Kazi-lrja- Kot gost bo nastopal
Pomembno zgodovinsko odkritje
Celovec, Avstrija. — Blizu koroškega mesteca Št. Vid na Glini, koder je stala pred več ko dva tisoč leti pokrajinska prestolnica izumrlih Keltov po imenu Norca, so v začetku tega meseca odkrili pri starinoslov-skih odkopavanjih veliko sliko, na zidu. Slika predstavlja podobo Kelta. Zanimivo pri tej sliki je to, da je upodobljeni Kelt oblečen v hlače, ki so spodaj zavihane, kar kaže, da so bili Kelti v svoji noši že kar moderni. Tisti, ki se spoznajo na keltsko zgodovino, pravijo, da je ta slika edina, kar jih je bilo doslej odkritih, ki predstavlja todobnega prebivalca naših krajev. Iz zgodovine vemo, da sp Kelti pred prihodom Rimljanov živeli po naših krajih. Naseljevali so se na vzvišenih krajih. Njihova “gradišča” so izkopali v zadnjih petdesetih letih na številnih krajih v Sloveniji in na Koroškem. Med, najbolj znamenitimi keltskimi gradišči, kolikor jih je bilo odkritih doslej so Vače nad Litijo in dve Magdelenski gori (ena na Koroškem in ena pri Šmarju na Dolenjskem).
o
tenorist Anrej Bielecki,
Rilski
Clew
j. n opere San Carlo v Napo-
^IN 500 za 1 dolar bankovci
v domovi-
MANJE denarja P° dnevnem tečaju.
lbs. bele moke.....$n.45
” ,bs. KORUZNE MOKE.. 10.90
1 lb-	Riža .............2i
1 lb.	TESTENIN ....... .21
• 1 lb-	SLADKORJA .......21
b-	kava minas........so
1 ib.	kava santos.......93
} lb-	masti ............38
1 kS	OLJA .......... 1.32
Cene franco prejemnik!
te, ^^bamo Vam poljubne pake-antevajte podrobni cenik!
IZKLJUČITEV RIBIŠKE UNIJE
Ottawa. — Trgovinska in delavska zbornica Kanade (T. L C.) je izključila iz svoje organizacije zadnjo večjo unijo, ki jo imajo v kontroli komunisti. To je Ribarska unija Britske Ko-ilumbije. Kanadska delavska ! zbornica pravi, da bo ostala uni ja izključena iz glavnega kanad skega delavskega telesa vse dokler ne bo 4,000 članov broječa unija odstavila svoje dosedanje komunsko vodstvo.
I	_____n____
karte: z avionom ali
dobra ]?° uradnih cenah. Posebna cii za astna organizacija več agen-
enugrante.
PREVODi . VIZUMI - POTNI ‘■'ISTI - IMIGRACIJA
TRANSMUNDIAL
slovenske potniške 25s agencije
College St.	Toronto, Ont.
tel. MI 4868
• Catherine St., W. Montreal tel. FI 5306
Toronto ima po mnenju torontskega mestnega predsednika Gardiner j a, ki je govoril oni dan članom kluba Rotary veliko bodočnost. Gardiner je namreč dejal, da bo štel veliki Toronto leta 1973 dva milijona prebivalcev. Tedaj bo, tako je dejal govornik, natrpane v Torontu in njega predmestjih 75% vse ontarijske industrije.
* « •
17. septembra so v ottawski stolnici ustoličili novega ottaw-skega nadškofa. Novi nadškof Very Rev.” Joseph Lamieux je francoski Kanadčan. Na svoje sedanje mesto je bil imenovan po smrti prejšnjega ottawskega nadškofa Alexandra Vachona. Ustoličevalne slovesnolsti je opravil apostolski delegat rimsko-ka-toliške cerkve v Kanadi nadškof Ildebranda Antoniutti. Med številnimi navzočimi gosti je bilo videti tudi več ministrov naše zvezne vlade, ki so se udeležili slovesnosti s p r e d s e d nikom Louisom St. Laurentom na čelu. * • •
Kanada ima toliko žita, da ne ve kam z njim. Lanske kašče, komaj napol prazne, še daleč ne bodo mogle shraniti vsega letošnjega pridelka. S tem v zvezi čitamo: v časopisu “Vancouver Province” tole. “Troje lahko storimo z živežem, ki ga je preveč: pojemo, prodamo ali pa razdelimo. In potem je še četrta rešitev, ki pa je ne smemo jemati v poštev: lahko ga uničimo.” Vsi namreč vemo, da je istočasno po svetu veliko ljudi, ki so lačni in ki ne vedo, kaj bodo dali jutri v lonec.
PODPORA NEZAPOSLENIM
Flin Flon, Man. — Tukajšnji urad za brezposelne je razdelil lansko leto za $33,134 brezposelne podpore. Na novo so nametili v tem kraju, lani nad 1000 delavcev.
-----o----
Ena o strahovih
Toronto, Ont. — Semkaj prihaja z Angleškega vest, ki bo zanimala predvsem tiste, ki verjamejo v tridnevno temo, čarovnice, Nostradamusa in podobne podnaravne reči. Cela reč je toliko bolj eminentna, ker je vanjo vpletena mati sedanje angleške kraljice, ki ji je ime prav ta-ko' kakor njeni vladajoči hčeri. Zgodba pravi, da se odpravlja mati-kraljica Elizabeta po prestanem obisku svoje hčerke v Balmoralu nazaj na svoj starodavni grad Mey, ki leži ob samotni obali pokrajine Pentland Firth. Na tem gradu stara kralj ica-mati v miru preživlja svoje stare dni, toda ne zmerom. Na tem gradu, 'pravi kralj ica-mati Elizabeta, vsako leto pod jesen straši. Pravzaprav ne straši, ampak je vse skupaj resnica. Tako gre zgodba in kralj ica-mati se pi’av zaraji duha, ki se baje v gradu Mey pojavlja ob malone natanko istem času vsako leto, odpravlja te dni nazaj na svoj grad. Rada bi namreč še enkrat (ali: “v resnici?”) videla jokajočo dekle, ki se, oblečena v zeleno, vsako leto v septembru nenadoma pojavi skozi eno starinskih hrastovih vrat gradu Mey in jokaje steče na dvorišče. Mati-kraljica trdi, da se prikaže to jokajoče dekle v zelenem vsako leto meseca septembra, kadar je polna luna; nenadoma se sredi noči škripaj e odpro tista hrastova vrata, ki drže s takoimenova-nega “prepovedanega stolpa” tega gradu. Z vzdihujočim jokom gre preko sobane in potem ven na dvorišče. Ta dogodek, ki naj bi bil resničen, naj bi imel svoj izvor v resnični zgodovini gradu. Legenda namreč baja, da je ta-mošnji plemič Earl of Caithness v šestnajstem stoletju zapiral v tem gradu svojo hčer (menda ravno v isti prepovedani stolp), ker se ja bila zaljubila v nekega ovčarja. Neke noči se je nesrečna deklica vrgla v grajski vodnjak. In sedaj, pravi zgodba, se vsak september 10b polni luni vrača skozi tista starinska hrastova vrata.
-----o----
Zgradimo si dom!
Toronto, Ont. — Ravno v teh dneh minevajo štiri leta, odkar je bila sprožena prva misel o zgraditvi slovenske cerkve v Torontu. Misel, ki je bila za tedanji finančni položaj slovenskih movoinaselj encev v Torontu naravnost drzna, saj se je nahajalo v tistem času le okrog 300 no-vonaseljenih Slovencev v Torontu, in še ti so povečini ravno odslužili svoj enoletni “kontrakt,” kjer je bil zaslužek zelo pičel, se je hitro utrla pot v srca rojakov in zajela vso skupino.
Vsi takrat v Torontu živeči no-vonaseljenci smo si želeli skupni duhovni dom — svojo lastno cerkev —, ki naj bi nas vezala v močno in trdno slovensko katoliško družino, ki hoče tudi sredi milijonskega velemesta, med tolikimi nevarnostmi, ki kakor prežeči zmaji čakajo svojih žrtev, ohraniti tisto drago in naj-dražjo svetinjo, za katero smo v večini zapustili domovino — sveto katoliško vero.
že veliko slovenskih naseljencev si je ustanovilo svoje domove — kupili ali zgradili so si hiše, da so tako vsaj v prostem času gospodarji na svoji posesti. Ne bilo bi napačno, da se kot v zahvalo Vsemogočnemu in brezjanski Mariji Pomagaj zahvalimo tudi za te milosti; zdravja, dobrega zaslužka, iznajdljivosti in podjetnosti, ter v zahvalo vse storimo, da bi zelo kmalu tudi stal naš duhovni dom — cerkev brezjanske Marije Pomagaj. Propagandni odsek za slovensko cerkev v Torontu
cev v našo deželo v prvih šestih mesecih letos z lansko v istem odobju, se bomo prepričali, da je vseljevanje v Kanado v tem obdobju nazadovalo za 20 odstotkov.
Moikl dobilo delo
Montrealski župan se poteguje za obvezno vojaščino
London, Ont. — Montrealski župan Camillien Houde, ki je pretekli teden govoril članom “Kanadskega kluba” v tem mestu, je med drugim dejal, da se poteguje in se bo potegoval za uvedbo obvezne vojaške službe v Kanadi. Izrecno je poudaril, da se poteguje za to uvedbo, če bo komunistična nevarnost nadalje pretila.
župan Houde je bil med dru-go svetovno vojno drugačnega mnenja, kar se tiče obvezne vojaščine; tedaj je apeliral na Que-bečane, naj se bore proti obvezni vojaščini. Zaradi tega so ga oblasti tedaj internirale. To se je zgodila leta 1940. Zdaj pa je po vsem videzu svoje mnenje v tej zadevi spremenil.
Srebrne žlice bodo darovali vsem kanadskim otrokom, ki so imeli to srečo, da so prišli na svet dne 2. junija letos, ko so v Londonu okronali Elizabeto II. Skoraj ni dvoma, da bi teh srebrnih žlic ne dostavili otrokom, preden jih bodo v stanju rabiti.
Lakota v Kanadi?
Edmonton, Alta. — Na nekem zborovanju tukajšnjih podjetnikov je povedal albertski provinci jalni minister za ceste in telefon g. Taylor tudi tole: “V Kanadi še žive ljudje pozne starosti, ki stradajo.” Govornik je da-
V Hollywood ga vabijo
Jasper Park, Alta. — Upokojeni policijski konjenik v tukaj-
Ljudi tihotapijo
Montreal, Que. —- Tukajšnji časopis “Star” je 15. t. m. poročal, da je v Kanadi na delu dobro organizirana tihotapska družba, ki spravlja ljudi, ki prihajajo v to deželo iz vseh vetrov Evrope, na črno v Združene države. Poročilo v časopisu je trdilo, da pretihotapijo samo iz Montreala vsak teden v Ameriko dvajset Evropcev.
Časopis je šel tako daleč, da je poimenoma navedel manjšega
Ni se izpreobrnil
Kingston, Ont. — Predpretekli teden so izpustili iz kaznilnice v tukajšnjem mestu človeka po imenu Sam Carr. V resnici se piše ta človek Schmill Kogan. Kogan je bil eden od devetnajstih komunističnih ali sopotni-ških zarotnikov, ki so imeli opravka z vohunstvom za SSSR, kar je prišlo na dan leta 1945 ob priliki preloma Igorja Gouzen-ka z moskovsko vlado. Gouzen ko je tedaj izročil kanadski policiji podrobnosti o vohunstvu za SSSR v Kanadi in o vohunih, ki so v to mrežo vpleteni. Kanad ska policijska konjenica je tedaj aretirala 18 ljudi. Deset teh ljudi je bilo obsojenih. Edini, ki se je izmuznil policijski aretaciji, je bil Sam Carr. Čez štiri leta šele ga je ameriška FBI aretirala na njegovem stanovanju v New Yorku. Aprila 1949 so Car-ra obsodili na šest let ječe zaradi zarote. Ko so sedaj Carra izpustili na svobodo, je izjavil, da je še vedno komunist.
Smrt je kruta— brez srca, kar vzame—
več nazaj ne da • • .
Poslednji dnevi, ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškem odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče.
Naj bo po-g r e b poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod
478 E. 152 St.	KE 1-3177
Cleveland, Ohio
Moški
Splošno delo v tovarni ponoči. Plača od ure.
TRIAD METAL PRODUCTS
COMPANY
1009 Rockwell Ave.
(187)
FORD MOTOR COMPANY
Clevelandska tovarna
sprejema prošnje od
Novih
Amerikancev
ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. če živite izven mesta, pišite na
FORD MOTOR 00.
17601 BROOKPARK RD.
Cleveland, Ohio
(190)
MALI OGLASI
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohiitvo
rVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
i_
GOVORITI IN Nič POVEDATI
Predsednik kanadske družbe za električne izdelke Westing-house Co., je eni dan govoril v Winnipegu, kjer otvarja družba novo podružnico. V svojem govoru je rekel govornik, da “imajo prerijske province na razpolago vse možnosti, da postanejo naj večji industrijski in poljedel
šnjem letoviškem naselju pol- agenta te tihotapske družbe. Ta| ^	--i	• u-t li-
kovnik Hancock je prejel iz film- agent, pravi poročilo v “Stani,” ‘mpenj, kar jih je bil kdaj Skega mesta Hollyowood v Kali-,je izjavil, da je pomagal v zad-;vi e sv<- •	(( a v 1 s P1
forniji ponudbo, naj bi šel za njih dveh letih čez mejo v Ame- Pa le rekel> naj ljudje me aj igralca v filmu “Daljna deže-.rikc nič manj ko 1800 ljudem.,	;
la.” Film ho prikazoval storijo'Od teh so jih utegnile aretirati zgodll°-Ije izvajal, da človek, ki mora j teza pogona za zlatom na Yukon'ameriške oblasti samo okrog 60. stikati po čebrih za odpadke in'l. 1898. Film bodo začeli snema-j Poročilo pravi dalje, da je ta odmetke, da z njimi hrani svojo ti v kratkem. Naslovno vlogo bo, tihotapska družba mednarodna
ženo in svoje otroke, ne more | igral znani angleški filmski igra-'in ima svoje podtalne urade v J secih tekočega leta je prispelo v
lec Stewart Granger. Polkovnik New Yorku, Londonu, Parizu in iKanado 78,336 novih naseljencev,
.preveč ne verjamejo, da se bo to
Letos manj imigrantov
Ottawa. — V prvih šestih me-
imeti kaj posebno: veliko simpatij za dandanašnje razmotrivanj e, kako bi v zapadnem svetu omejili produkcijo živil. Minister ni opredelil ljudi, ki naj bi v Kanadi danes dejansko trpeli lakoto.
Hancock naj bi v filmu igral kanadskega mountija. Mož je bil v resnici pri policijski konjenici naše dežele skoraj 40 let, zato so vsi mnenja, da bi gotovo dobro zaigral.
kanadskih mestih. Ljudi tiho^ poneča Statistični urad naše vla-
tapijo čez kanadsko-ameriško mejo neglede na njihovo svetovnonazorsko pripadnost. Cena za tak -nezakonit postopek za eno osebo je $1,500.
de v tem mestu. Od tega je bilo 42,303 dela zmožnih oseb, ostali pa so bile žene, otroci ali starejše osebe, iče primerjamo celokupno številko novih naseljen-
ce hočete prodati
hišo ali drugo posestvo, se obrnite do nas. Prodamo hitro. Imamo več kupcev na seznamu.
Henry Olszens Realty
1266 E. 71 St.
HE 1-8726
(188)
Iščejo stanovanje
Mož in žena ter 10 mes. star otrok iščejo 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite VU-3-3366.	—(188)
Naprodaj
Na E. 220. cesti 5-sobna hiša, spalnice, plinska kurjava, beneški zastori, garaža in dovoz, lot 50x130, sadno drevje, cena $12,900.
Imamo za prodajo nekoliko novih hiš, ki so v gradnji in ki bodo kmalu dovršene. Imajo iVz sobne edinice, so iz opeke (brick and frame). Cene so zelo ugodne.
Kovač Realty 960 E. 185th St.
KE 1-5030
(190)
Hišo v najem iščejo Hišo z večjim vrtom ali z nekaj akri zemlje v okolici Wick-liffe ali Willoughby, Ohio, žele dobiti v najem. Ponudbe na upravo Ameriške Domovine.
-(188)
SVOBODEN DOMA — Edgar Sanders, angleški trg. zastopnik, ki je bil nedavno spuščen iz komunistične ječe na Ogrskem, se zadovoljno smeji, ko je prispel z letalom iz Dunaja v London.
Hiša naprodaj
Hiša s tremi stanovanji in večjim, poslopjem na dvorišču je naprodaj na 1247 E. 61 St. Kličite EX 1-3547 po 6. uri zvečer.	—(188)
Rabljeno
Električni hladilnik in plinski štedilnik, rabljeno toda še v zelo dobrem stanju naprodaj. Oboje $50! Na 4021 E. 146 St. _________________________(188)
Naprodaj
Oglejte si ta 4V2 sobni bungalow, star eno leto in pol, 4% posojilo na razpolago. Zmerna cena. 1672 Douglas Rd., Wick-liffe, Ohio. Kličite WIckliffe 3-3583.	(190)
Hiša naprodaj
Na 1105 E. 71 St., se proda hiša za 2 družini, 7 in 7 sob, avtomatičen furnez na plin, 3 garaže, velik lot. Se lahko takoj selite. Vpraša se istotam.
'	(189)
Iščejo stanovanje
Trije odrasli, mirni ljudje, iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX 1-0785.	—(189)

JOHAN BOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
Ležita in premišljujeta o tem in nazadnje se jima dih popolnoma umiri. Saj imata vsaj to, da sta drug zraven drugega. In čisto neopaženo prehajata v spanje in pozabita ločiti svoji roki.
Zunaj se boči visoko zvezdno nebo in noč je hladna in tiha.
III
Kal nima ure, ampak zbudi se, pomane si oči in vstane. Nič več ni mračno in petelin poje. Mali porednež ve, kaj pomeni čas. Kal se splazi iz voza. Karen de dobro še malo spanca.
Zunaj stoji nad morjem zemlja solčna obla z zlatordečim robom. Da, da; spet prihaja nov dan. Tamkaj v stari domovini je bil Kal le premnogokrat, ko je moral na delo, zgodaj na nogah. Ali to tukaj je bilo nekaj drugega. Ta dan je bil njegov, zemlja je bila njegova, bil je posestnik, bilo je novo
pridelek v kope. Ko je Karen vstala, je videla, da je bila košnja v polnem razmahu. Da je le mogla tako ležati in ves dan lenariti.
Ampak prihodnje jutro se je za Kala pričelo pravo življenje. Šel je in vpregel vole v plug. Solnce je pravkar dvignilo svoj zlati rob iznad obzorja. Kal pa je bil že na mestu. In zdaj mora orati.
Plug je zarjavel, ker je vso zimo ležal na prostem. Tako delajo tukaj. Kal si je napravil ravno črto preko zemljišča. Za šalo ga hoče preorati do konca. Zarjevalo železo pritisne k zemlji, get up! Da, nož mora navzdol, vendar na lepem skoči ven. Tukaj so travne korenine tako debele, kakor je roka široka, trde kakor s katranom, prepojena vrv. Vendar kar dalje, get up! “You damned rascal!’” dobi Ebbe udarec po hrb-
življenje. Gologlav stoji v ju-; tu, Kal dela, da mu pot curko-tru s slamo v laseh in se smeh-; ma teče po obrazu, kolne an-Ija vsemu svetu. Žlica kaše od j gleško in norveško, dela z vse-, včeraj se bo že še našla in prav mi močmi. Tako čudovito le tako kaplja mleka. Kal stika v PO je znal orati, ko je opravljal velikem zaboju kraj voza, ki je dnino na Lindegaardu — tukaj bil za zdaj jedilna shamba. Mo- pa pe vse križem. Ne, ne, ta ral bi prav za prav takoj priče-1 vražji fant mora priti in se ti orati, ali voloma bo tudi usesti pred njim na plug, da bo dobro delo, če danes počivata, tiščal lemež v zemljo. Zakliče, In razen tega trava, vsa ta raz- kakor bi bil v smrtni nevarno-košna trava! Moral bi imeti sti> in Anders priteče, kakor bi srce iz kamna, če bi ju zdajle kii° koga reševati. “Semkaj se vpregel v plug. Ne, ne, najprej malopridnež!” Anders se je mora še kositi. Oh, oh, ah vi-pG na raznovrstne načine vozil, diš ta travnik? Zavihtel je koso ampak takole pa še ne. Plug ga in kosil v širokih gredah. Ko so zažene kvišku, on pade spet se otroci zbudili, so videli, kako | nanj in se ga mora močno opri je oče korakal po travniku. Gla-
jeti. Oče pa besni in priganja. Seveda gre. . Kal krči prerijsko ledino, da mu pot kar teče s čela. Rjavočrn val se vali'za njim. S tem vražjim volom ne gre hitro! Vendar vsaj pravo pot gre, naprej in ne nazaj. Hej — get up!
Končno se ozre na prvo brazdo. Da, da, to je prva. Ampak kašna zemlja, sama črna mastna prst. Kal se mora pripogniti in jo vzeti nekaj v roke, obraz se mu razleze. Prav tako je, kakor da bi zavohal mlečno kašo. He, he, da, to je zemlja.
In obrnil je in pričel novo brazdo. V zlatem jutranjem soju se obrača in leskeče. Tisoče let je ta zemlja ležala tukaj in čakala. Zdaj pa je prišel on.
Erik Foss je tudi odšel na svoj kos zemlje. Vendar on je preveč skrbel za to, da so se dugi dobro znašli. Pri Antonu Norengu, njegovem sosedu, ni bilo niti voza. Anton se je bil združil s Jopem Bergom. A ko je prišel Erik tja, je učitelj sedel v vozu in bral neko knjigo, kje kaj ustrelil. “Kal je že Anton pa je odšel s puško, da bi sredi pomladanskega dela,’ je opomnil Erik. “Ah, nikar mi ne govori,’ se mu je smehljal Jo Berg. “Tukaj bo šlo zares. Kdor bo hotel tukaj živeti, ta bo moral zgrabiti,” je dodal Erik, ko je odhajal.
Morten Kvidal je pričel orati. On ni imel toliko čuta za travnik kakor Kal. Mirne duše je travo podoral. Vedel je, da je bilo dovolj. Težko mu je bilo spaviti plug z mesta, samemu kakdr je bil, tudi tukaj je bila ledina zelo odporna. Ampak prva brazda ga je vendarle veselo vznemirila, mislil je na majhen dom tisoč milj daleč. Hodil je in oral ledino, vendar ta ni bila na Kvidalu, ampak v tuji deželi. Tako je, tako je. “Kako je neki zdaj materi in ali bo opravila pomladansko delo? Ti si šel svoja pota, ti si
va se mu je kadila od potu, pokosil je že velik kos travnika, tako velik, kakor je bilo vse posestvo v Skaretu. “Oče kosi!” je rekel Anders in Oluf se je na-| enkrat predramil.
Fanta nista ničesar tako pro-| sila, kot da vzamejo otroške kose s seboj. Zdaj sta jih poiskala. Pozabila sta zajtrkovati. Stekla sta k očetu, se spravila nad travnik in vsak se je lotil svojega kosa. Skušala sta ga dohiteti. Pa saj to je bilo popolno-) ma nemogoče.
Kdo naj bi imel grablje, če ne) Pavlina? Že teče z njimi, plavolasa in z očmi, ki so še polne spanja. Razmetati hoče) travo. V takem solnčnem dnevu bo suha v nekaj urah. Dela kakor odrasla žena, to je zanjo prava zabava. Danes je posestnikova hči, včeraj pa še ni bila.
Seveda bo trava še ta dan suha in zložili jo bodo v kope. V tej deželi spravijo skoraj ves

V blag spomin
Volite za demokrata
John F. Kovačič
ZA
(ouncilmana 23. varde
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ŽENE IN MATERE
Mary Debevec
ki je v Gospodu zaspala dne 22. septembra 1947
Že šesto leto bridke žalosti, kar si Ti zapustila naš dom, ljubljena mati, draga žena, in utihnil je Tvoj glas.
Toda v sredi našega srca,
Tvoj spomin živi ljubeč, počivaj v miru, mati, žena in v veselju večnem se raduj.
žalujoči ostali:
ANTON DEBEVEC, soprog TONY, ROBERT, CHARLES, FRANK, RALPH, in SILVESTER, sinovi;
MARY RAKOVEC in ELEANOR FALE, hčeri; Willard, Wis., 22. septembra 1953.
se temu izmaknil!”	'
Da, da, zdaj je bilo storjeno. Moral je upati, da bo nekega dne spet oral kvidalske bregove, morebiti temu ne bo dolgo.
“Delaš kakor pravi mož,” mu je rekel Erik Foss ki .je šel mimo in se ustavil. Počutil se je kakor kak nadzornik, ki povsod pregleduje, da se vse prav vrši.
“Prekleto je težko!” Morten si obriše pot s čela.
“To je rekel že marsikak naseljenec pred teboj! Ne smeš pozabiti, da nisi prvi.” Erik se tiho smeje predse in gre dalje. Če koga rad vidi, je to Morten.
In tam gre orjaški Per Foil za plugom. Erik pa se že od daleč ustavi. Kaj vidi! Ali Peru kdo pomaga, a kdo? Neka ženska, ki sedi spredaj na plugu, morebiti* Ana? Tu imaš. O-na je vendarle drugačna, kot so si ljudje mislili. Tako je, če pride človek v prerijo. “Bog pomagaj pri delu!” pozdravi. Ana ga ni bila opazila, skoči kvišku, lahno vzkrikne in se smeje od sramu. “Saj ti imaš pa vražjo žensko,” pravi tovarišu. “Da, da, vražjo žensko! To sem zmeraj dejal!’ In Per gleda okrog sebe, kakor bi koga iskal, ki bi se mu upal ugovarjati. “Da,”
pravi Ana, ‘‘tako strašno je tožil, da se ne more geniti z mesta in tako nisem našla nobene druge pomoči. Mali gotovo 1©* ži notri in vpije.” —“Ne,’ pravi Erik, “šel sem mimo voza. Slišalo se je, kakor da spi.”
In Erik gre dalje, saj tukaj pa še gre. Če bodo le dobro zgrabili. Ampak kaj naj stori z obema nerodama, z učiteljem in materinim ljubljenčkom? Da bi ju pretepel? Da, naj se le pazita!
Ampak tisti, ki se danes zares prav jezi, je Ola Vatne.. Tudi on orje. A razgalil je vse gornje telo, gologlav, gol do pasu obrača plug in vola, kolne in se poti. Zdi se, da hoče vse raztrgati na drobne kose. On, ki je vajen napaviti vse, kadar ' kvarta, pleše ali pretepava dru-; ge fante! “Hudiča, kakšna zemlja je to, ki si nam jo naprtil”
1 vzklikne že od daleč. Erik se ' smeje, ustavi se in ga gleda.
I “Ti bi moral imeti nekoga, ki bi ti pomagal, nekoga, ki bi sedel na plugu!” — “Da, pojdi v mesto in mi najemi hlapca!” — “He, he — Per Foil ima svojo ženo s seboj. Per, čeprav ima ona majhnega otroka.” — “Njo . . .Ano?” — “Da, njegova že-
na je Ana.” — “To je pa nekaj posebnega,” pravi Ola in spet požene vola. Zdaj je manjkalo samo še to, da bi se-Erik drznil izpregovoriti o tem, da se zdi Elza sama sebi predobra, da bi mu pomagala. ’ K sreči Erik o tem ni nič rekel, ampak je odšel dalje preko prerije.
Zvečer pa, ko je Ola pravil Elzi o tem, je planila pokonci in rekla: “Ah, da nisem mislila na to!” — “Ti! he, he.” Moral se je smejati. “Ali se ti ne zdi, da bi mogla isto napraviti kakor Ana?” — “Ne vem, kaj moreš. Ampak ne smeš.” — “Ali misliš, da te bom vprašala!” nič se je ni upal spomniti, da je polkovnikova hči. Za to ga je bila
že večkrat nalahko udarila po °' brazu. Prihodnje jutro je vsta* ta ob solnčnem vzhodu kakor on in šla z njim. In tedaj jo ^ drugačen ples. “Zares, kakšna nenavadna ženska si!” ji jo re* kel Ola.
Zdaj pa so drugi najbrž Č3' kali na to, da mu bo šlo vse na' robe. Njemu, kaznjencu, ki Je prišel v prerijo z gospodiča0. Ampak naj le počakajo. Težk0 je, biti poročen s hčerjo polk°v' nika, pa to je njegova napaka' Ali je bila še kje kaka ta^a žena? Če se bo le njeffu samemu posrečilo, da postan6 tak, kakršnega je ona hotela-(Dalje prihodnjič)
*snn»n»nmtt?nu?:n:::n:n«u:tunntn«uttsn:rnnt?::nn?n?;unnn:nm:n:sn?tt
“ZASLUŽITE SI BOLJŠI DOBIČEK”
(ouncilmana 23. varde
Investicijske note — Izplačljive v enem letu
7%
Obresti
plačljive
pol-letno
THE LINCOLN MORTGAGE CO.
Investicija zagotovljena z vašo hišo 405 Prospect-4th Bldg.—MAin 1-5088
= Glejte, da boste gotovo volili za vašega kandidata!
Vaši problemi bodo rešeni v dobrih rokah, ako volite za pravega kandidata.
Ne pozabite iti na volišče 29. sept. 1953!
il
FIVE POINTS
MILES AVENUE
BROADWAY
PEARL ROAD
Sedaj odprto ves dan v
sredo od 9:00 do 5:30
Kupile v vaši sosedni Sears trgovin! le enodnevne posebnosti
Olepšajte vaš dom v času te razprodaje
Master Mixed hišna barva
4
Reg. 4J8
.44
gal.
Boljše krije! Novo samo-čistilno sredstvo preprečuje umazanijo, kot tudi njsfio razširjanje. Na izbiro 13 barv. Galona pokrije 450 kv. čev., 2 prevleki.
d
24-inč. Cratsman
TRAVNI POMETAČ
3450
10-inč. gumijasti kolesi 4 premakljive vlak. ščetke
Lahka uporaba. Votel jekleni okvir. Nadomestljiv platnen nabiralnik; nerjaveče dno. 10 inč gumijasti kolesi.
sfi
18-inč. TRAV. GRABLJE
Sedaj
1.10
22 gladkih prožnih jeklenih zob. Lahke nerjaveče Craftsman grablje ne pulijo trave. Ročaj iz trdega lesa. Emajlirana izdelava.
ŠTIRI-URE EMAJL
Izboljšan .
Reg. 1.85 Kv. samo .
JEKL. SAMOKOLNICA
Je kremenast!
1.66
Sedaj
14.95
Ostane svetel in čist dalj časa! Se lažje čisti! Na izbiro 24 krasnih barv. Za zunaj ali znotraj.
Trdna jeklena konstrukcija. Izdelana za velik tovor in za težko rabo. Gumijasto kolo se vrti gladko, preprečuje sunke. Ročni prijem.
TRDNA
Reg. 4.49 5 čev.
Stopnice so zvezane z Kombinacija lahkotnosti nesljivo trdnostjo. Na razpoi tudi 4, 6 in 8 čev.
olaS0

4109 L 131 ST. 14922 ST. CLAIR
5927 BROADWAY 4263 PEARL ROJU)