Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili** v Liubliani vn Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VII. Kdo Ib© rešil socifolno vprašanje ? Svetovna vojna je bila vojna prepotentnega nemškega' kapitala za svetovno prvenstvo! Vojna je sama na sebi nesočijalen čin, nesocijalna po svojem (namenu, ker uveljavlja nadvlado silnejšega, brez ozira’ na pravo, nesocijalna v posledicah, ker ustvarja ugodne pogoje za še večje oboga-tenje bogatih in za' še večje obubožanje srednjih in nižjih slojev. Vojna ustvarja sccijalne razlike in širi in poglablja socijalni prepad. Cim večji pa je socijalni prepad med sloji človeške družbe, čimbolj opa'zijo in občutijo nižji ■doji socijalne razlike, čimbolj se zavedajo svoje bede in krivičnost razmer, tem ostrejše postaja socijalno vprašanje, tem nujnejše zahteva rešitve. In kdo naj reši socijalno vprašanje? Mar kapitalisti, ki ponosno drže vajeti gospodarstva v svojih rokah. Socijalno vprašanje morejo rešiti edino nižji sloji sami. Kako? S samopomočjo, z lastno gospodarsko organizacijo malih ljudi v zadružništvu. Kakor je šla pot narodnega gospodarstva pred vojno v smeri silne kapitalizacije, tako silnejše bi moralo iti danes v smeri demokratizacije in socijalizacije, ako bi se mali ljudje zavedali moči in pomena v skupne gospodarske organizacije. V resnici so nižji sloji, po vojni bolj kot prej dostopni .zadružnim načelom, bo’j kot prej uvidevajo potrebo samopomoči, ker vidijo v samopomoči izhod iz'bede. Bolj kot kedaj preje, so imeli priliko opazovati požrešnost in nenasitnost kapitalizma in njegove zle posledice za pretežno večino natoda. Vendar pa še manjka pri prejšnjem delu naroda volje in želje za skupnost, ki bi dale ono potrebno silo za silnejši napredek v smeri demokratizacije gospodarstva. In vzlic temu bodo rešili socijalno vprašahje le mali ljudje. V naših zadružnih vrstah imamo može z zadostnim obzorjem, katerih pogled pronika v polumirak socijalnega in gospodarskega' razvoja bodočnosti, ki imajo tudi voljo poleg potrebnih skušenj svoje notranje prepričanje uveljaviti. Najsi je kedo pristaš te ali one teorije, vendar mora priznati z ozirom na dogodke zadnjih šest let, da' je nadaljevanje kapitalističnega gospodarstva nevzdržno in naravnost pogubno. Bodočnost ne pojde niti v smeri radikalnega sccijalizma, niti v smeri kapitalističnega individualizma, temveč se bo držala srednje zlate poti in si ustvarila' na-cijonalno ali internacijonalno gospodarsko orgnizacijo, ki bo pritegnila posamezna' gospodarstva v celoto narodnega gospodarstva, odstranila pri tem slabe Strahi indi-viduali/ina ne da bi zavrgla neobhodne ir. dragocene pripomočke kapitalističnega gospodarstva. To srednjo zlato pot zasleduje zadružništvo, ki je sklicano, da na razvalinah sedanjega ustvari nov gospodarski red, da ublaži nasprotja, uvede socijalno pravičnost in obzirnost ne da bi ubijalo podjetnost in delavnost. Zadružna načela hočejo dati človeški družbi spoznanje, da' so v gospodarstvu etična načela neobhodno potrebna. Ker ima zadružništvo značaj osebne združbe srednjih in malih ljudi, za pospeševanje gospodarstva in pridobitnosti članov na temelju skupnosti —- ni cilj doseči ono, kar ne more doseči posameznik, z gospodarsko pobudo ustvariti zanimanje za vzajemnost sil in sposobnosti za korist splošnosti, dokazuje dovolj jašno, da socijalnega vprašanja' ne bo nihče drugi rešil, kot srednji in mali človek, toda šele takrat, kadar bosta' dala vse svoje sile in sposobnosti na razpolago za velike in neusahljive ideale, ki se uresničijo le v zadružništvu. Socijalne krivice in razlike bodo zginile, kadar bo preveval duh vzajemnosti, ljubezni in bratstva vse, ki danes po nepotrebnem tarnajo in čakajo v brezdelju mesijo odrešenika, dobro vedoč, da je njih edini mesija odrešenik — Samopomoč! iufainllriicck Ob polomu Slavonske banke in Pe-skove »Ljubljanske posojilnice se marsikdo sprašuje, ali je va'ren denar, ki ga ima naloženega v naši hranilnici. Začetek je vsak težak, najhujša ovira za napredek so predsodki članov. Vse čaka, da bo zraslo nekaj samo od sebe, šele, ko je to podjetje trdno, mu za'upa in pomaga. To smo imeli v nab. zadrugi, ki je začela 7. novembra 1921 s 23 člani živeti z 800 Din, danes je preko 1650 članov. Tudi naša hranilnica mora' pretolči oni čas nezaupanja in predsodkov. Letos jo je podpirala in ji pomagala vseskozi naša nab. zadruga. Že danes lahko računamo, da bo mogla hranilnica samostojno živeti že prihodnje leto. Ali je denar varen? Kdor pozna poslovanje banke, in poslovanje tako male, domače hranilnice kot je naša, bo vedel, da je dahes denar v mali hranilnici bolj varen, kot v veliki banki. Kaj so delale banke v letih 1919 —-1922? Pomagale so uničevati našo valuto s špekulacijo na padec dinarja. Zabile so mnogo ljudskega denarja v dvomljiva industrijska! podjetja. Plačevale so dobre obresti, da so si nabrale čim več denarja, s katerim so potem špekulirale. Če pa je rabil revež posojilo, ga ni dobil, ali ga! je dobil samo proti visoki obrestni meri. Najvišje obresti je plačevala tu Ljubljanska posojilnica?:. Dobe se pa tudi ljudje, ki so »privatno« nalagali denar proti 20 do 30 odstotkov obresti. Za eno leto so kar dobili plačane obresti v naprej, a ostalega denarja niso več videli. Naša' hranilnica ne more plačevati tako velikih obresti za vloge, ker računa, da mora živeti dalje časa. Pri izdajanju posojil je hranilnica holj natančna, kot navadno banka pri soudeležbi na industrijskih ali trgovskih podjetjih. Vsaka prošnja za posojilo se rešuje na seji upravnega odbora. Ako ni dovolj poznan prosilec, se pozveduje preje glede potrebe, sigurnosti, šele ko se uveri odbor, da ni posebnega rizika!, mu dovoli posojilo. Včasih tudi ne vsega. Kdor prosi v normalnih razmerah za posojilo, da si kupi obleko ali slično, takemu se navadno prošnja odkloni. Kjer gre za podporo študija’, za dograditev hiše, slučaje bolezni, ranžiranje dolgov, tam se da, ako uvidi odbor, da s tem res pomaga in da se ne podpira lahkomišljenosti. Tova'riši, komur se odkloni, brez zamere. Hranilnica je dolžna, da postopa s skrajno previdnostjo, da kedaj ne zaide v zagate. Ako bi postopala kedaj neprevidno, lahkomišljeno, tedaj bi morali reči ljudem, ne nalagajte več v njej svojih prihrankov. Slučaji kot Slavonska banka' oplaše male šteditelje. Pri naši hranilnici se kaj takega ne more zgoditi, dokler se tako vestno dela. Za njo stoji na'b. zadruga kot pomoč. Na željo članov, ki bi radi vlagali denar v hranilnico kar pri blagajni nab. zai-druge, je zadruga privolila v to, da sprejema blagajna’ nab. zadruge denar, za kar da posebno potrdilo, denar pa odda v hranilnico. Za vse vloge, ki se vplačajo pri hranilnici, ali po pošti ali sicer, se vodi natančna evidenca (hranilna knjiga). Vpiše se vlogo v člansko hranilno knjižico, kadar to član zahteva. Za sprejem kakor za izplačilo denarja se uvedejo numerirani bloki, tako da se ne more prejemati in izdajati denarja brez kontrole v bloku. Vsekakor je pa hranilnica samostojno prctokolirana zadruga, ki nima s poslovanjem Nab. zadruge drugega stika, kakor da ji Nab. zadruga« gre s praktičnimi nasveti, z moralno in materijelno podporo toliko časa na roko, da lahko prične hranilnica samostojno in neodvisno življenje Parola pa mora biti: kdor član nabav-Ijalne zadruge, ta tudi član hranilnice. Tovariši, poslužujte se edino teh dveh lastnih železničarskih ustanov, da postanemo samostojni in neodvisni tako na blagovnem kakor na denarnem trgu. Učimo se od učiteljev zadružništva velikega angleškega naroda in naše bratske zaveznice Češkoslovaške. Sledenje v gospodinjstvu Bolj ne moreč razdražiti svoje žene, kot če ji rečeš, da ne zna štediti. Kaj jaz? Kaj pa misliš... — do takrat že zgine mož. Če se to napiše v Zadrugarjuc in se svetuje članom naj štedijo, naj se skopljejo iz kredita — je vihar ogorčenja še obširnejši. Kaj! Vi nas boste učili štedenja, ki imate 2000 Din plače! Vi nam boste očitali, da jemljemo na kredit, ko dobimo na kredit pri vsakem trgovcu! Vam je lahko, pa pridite k nam pogledati!! Tu ne pridemo do konca. Enak ključ in nasvet za vse, enak želodec za vse, tega se ne da ustvariti. Če bi hoteli človeku naštevati, kje lahko štedi, bi nazadnje prišel do Arnavta. En kožuh za 20 let, par hlač in cunj, ki se ne dajo definirati, postelje ne pozna. Za knjige, za zabavo ne izda ničesar, kar predvideva gospa' P. P. v svojem prvem članku, da je potrebno. Arnavt štedi še danes, ne kupi železnega pluga, orje kar z lesenim. In vendar je Arnavt večji zapravljivec kot [povprečno vsak Evropejec, čeprav Arnavt ne zapravi za svojo osebo 150 Din mesečno s hrano vred. Vzemimo Kosovo polje z obronki do Kumanovega. Najboljša zemlja, rodovitna, pa se komaj primitivno preživi na njen par ljudi. Tam bi našlo stotisoč pridnih rok dobro eksistenco, tako dobro, da bi lahko vsak njih dal mesečno 250 Din za zabavo. Sledenje je relativen pojem. Ne znači štedenje kar najmanj porabiti, temveč v danih prilikah spraviti dohodke in izdatke v ravnovesje tako, da ti še vedno nekaj, četudi malenkost, ostane za rezervo in za najpredek. »Dane prilike« pa ne morejo biti enake za vse. O tem so se prepričali tudi radikalni komunisti. Vse pisarenje je imelo namen svetovati gospodinjam naj uravnajo svoje izdatke tako, da jim ostane za rezervo vedno še krajcar. Kako, to je pa polno nasvetov. Lep primer, kaj pomeni kredit in kaj pomeni prištedena gotovina se je primeril te dni. Železniški upravi je morala Trboveljska premcgokopna družba znižati premog za 15 odstotkov, tako da ga prodaja sedaj železnica po 289.40 Din za tono. Naša zadruga je tudi naročala premog za svoje člane — plačevali smo pa po 320 Din, prodajali po 350 Din. Zaprosili smo T. P. D. naj nam tudi zniža ceno na ono višino kot železnici, sicer,ga ne moremo več prodajati. Dobili smo odgovor: Ne moremo znižati, pričakujemo, da ga boste vseeno lahko prodajali, kot preje — ker nimajo vaši člani denarja, odvisni so od zadruge, ki jim da premog na obroke. Tu imamo verno sliko, kako se v praksi misli o kreditu in kako se izkorišča onega, ki je odvisen. Mi smo ustavili naročevanje premoga, ter sklenili, da damo našim članom potom posojilnice denar, gotovino, da si gredo premog kupiti direktno k železnici. To je pomagalo in T. P. D. je slednjič znižala ceno premoga. In če ne bi imeli denarja, bi ne mogli tako nastopati, bili bi tudi sami odvisni od T. P D., kot misli ona, da so naši člani odvisni od zadruge. Kot smo mi odrezali napram T. P. D., tako odreže oni, ki je varčeval in prištedil nekaj. Prihranili smo si vsi zadrugarji toliko, da imamo kapital, da lahko nastopimo. Ravno tako si lahko uredi skoro vsak član svoje gospodinjstvo, da pride sčasoma do gotove rezerve, da ne bo odvisen, da bi mu diktirali cene T. P. D., drugič trgovec in tretjič kdo drugi. Štedenje pomeni zbiranje kapitala, kapital pomeni neodvisnost, razmah, napredek. Zato naj se nam ne zameri, ako pišemo o štedenju. Zadružni polcret. Tam, kjer se razvijajo samoupravne ustanove, ki jih imenujemo zadruge, tam nastajajo tudi globoke izpremembe v običajih, načinu življenja in navadah. Skupna blaginja, ki jo zadruga išče, je odvisna od sposobnosti in eneržije nadarjenosti in požrtvovalnosti vseh, ki so vstopili v zadružni krog, da si ustvarjajo sami način in pogoje lastnega življenja. Ako je posameznik izoliran od zadruge, je samo drobec in brezpomemben, združen z enakimi sovrstniki, postane močna celota. Zadruga ni ničesar drugega, kot ena sama velika družina, ki ima edino namen zboljšati način življenja svojih članov, ter jim nuditi potrebne moralne in finančne opore, ki je za zboljšanje načina življenja neobhodno potrebna. S tem nastane med člani zadrugarji zavest do samostojno ustvarjajočega dela in solidarnosti. Združena moč jači, ker se pri tem krepita posameznik in skupnost Česar eden sam ne zmore, to zmoreta dva, ako dva ne zmoreta, dosežejo štirje, šest i. t. d. Če gledamo zadružno delo z gospodarskega stališča, je zadružni razvoj borba proti pbstoječemu skoro brezkonkurenč-nemu izsesavanju šibkih poedincev, ako pa se tej borbi pridruži še zadružno mišljenje, pri katerem imata glavno besedo srce in duša posameznikov, takrat še le se vidi in občuti veliko socijalno delo, ki jo duševno združeni pretvarjajo v celoto in enoto za korist skupnosti. Taki skupnosti podreja duševno pro-žet zadružnik svoje osebne koristi, ker veruje v moč solidarizma v zadružnem gospodarstvu, jh v veliko kulturno fn socijailno misijo zadružništva, iz Izdere bo zrastel nov človek in z njim tudi nova in boljša človeška družba. I>rocl£L}ii£k cene* krompirja. Razglasili smo v zadnji številki naj nam sporeče člani, kje se dobi poceni krompir, naj si ga ev. saimd nabavijo, posodimo denar. Pisali smo naokoli. Imeli smo malo zaslombe, premnogo se jih zanaša na zadrugo. Kako je bilo letos s krompirjem? Najcenejši oferti so bili 1.10 Din za gorenjski, 1.05 za štajerski in 1.— Din za dolenjski. Pozvedovali smo sami. Krompirja je mnogo manj kot lani. Nevarnost da gnije, posebno po Dolenjskem, je velika. Prvotne cene (ko so ga ljudje še z njive prodajali): v Škofji Loki po 0.90 Din, v Vel. Loki po 0.75 Din od kmeta, po 5 do 10 para več od prekupca. Teden pozneje 1.— Din v Škofji Loki, 95 para na Dolenjskem, kmalu na to 1.03 do 1.05 pa tudi 1.12 Din na Gorenjskem, 1.— Din nal Dolenjskem, 1.— Din na Štajerskem. Nabavili smo ga največ sami direktno od kmetov po razmeroma ugodni ceni. Krijemo le kalo in dividende, vse delo je zastonj. Kritika: V Ljubljani se ga dobi na trgu po 1.— Din. Res je. Ob 11. uri se ga dobi včasih po 1 Din par sto kilogramov. Ampak od 7. do 8. ure je po 1.30 do 1.25 Din, šele ko se kmetu mudi domov, in se mu ne ljubi čakati radi ostalih 200 kg, ga proda cenejše, tudi po 80 do 90 para se ga dobi par kilogramov. 10 vagonov krompirja pa se ne more tako kupiti. Dokler pride kmet ponujati je cenejši, ko greš k njemu vpraševati in siliti naj proda, je že dražje. Vsako leto smo videli, da se kupi krompir v malih množinah, pri slučajnih nakupih cenejše. Ravno nasaprotno kot pri trgovcu, ki prodaja moko. Pozvali smo naše člane, naj si sami organizirajo nabavo krompirja, naj si sami kupijo krompir, mi ga plačamo. Z veseljem nam pride povedati eden: dobil bi ga en vagon po Din 1.27 — mi ga prodajamo po Din 1.15 — 1.17 Din. Vidimo, da nismo mi najslabše kupovali. V naprej pa se ni vedelo za cene, dokler ni bil krompir izkopan. Člani so čakali. Ko so videli, da so se sami tudi vrezali — so prišli v zadrugo naročevati. Po 5. oktobru, ko smo stavili termin za naročila, je bilo naročenega že 5 vagonov. Storili smo, kak je bilo največ mogoče in upamo, da smio zadovoljili vse. Domače olje Naša država uvaža letno 500 vagonov jedilnega olja, kak znaša ca 80 milijonov dinarjev, ki jih damo inozemstvu, največ »Italiji . Kakor ni vseeno, če kupiš svoje potrebščine v zadrugi ali pri trgovcu, če pomagaš ustvarjati gospodarsko hrbtenico lastni zadrugi ali tujemu trgovcu, tako ni vseeno, ako kupujemo mi naše potrebščine, kot olje, v lastni državi ali v inozemstvu v fašistovski Italiji, četudi se nahaja v jako prisrčnih odnošajih z n akni. Dalmacija producira mnogo olivnega olja, ki ga ne more razpečati v denar, mi pa kupujemo mnogo slabše laško olje. 1 mahi o v Zagrebu tovarno namiznega olja, a radi malenkostne razlike v okusu se pritožujejo ljudje in zahtevajo inozemsko olje. Imamo izborno bučno olje v Sloveniji — poznajo ga pa samo naši Štajerci. Bolj kot mi ga čislajo v Gradcu in na Dunaju. Svetujemo našim članom, da poskušajo z olivnim ali bučnim oljem. Je nekoliko dražjo kot naVadno olje, zato pa je mnogo bolj izdatno. Pol litra bučnega zaleže za 1 I laškega olja. Kdor se navadi na oni aromaf, ne mara več drugega. Glavno pri tem pa je, da pomagamo s tem našim ljudem do kruha, ker pomagamo pobijati brezposelnost v domači državi. Zadružni Zadruga prodaja: Sušene hruške, medenke po ceni Din 7.— za kg. Trčan ajdov in lipov med po Din 24.—. Poskusili bomo tudi z banaškim medom, ki se ponuja iz Zemuna in objavimo ko dospe. Jabolka so sedaj razprodana. Imamo jih še dobiti ca pol vagona po ugodni ceni. (Dosedanja so bila po 2.60.) Suhe slive letošnjega pridelka šele pridejo v ca 10. dnevih. Priporočamo staršem, da kupujejo otrokom mesto sladkarij (sladkorčkov, keksov) sadje, ali med. En liter dezertne-ga vina ne stane manj kot en kg medu, in kolika je razlika v hranilnosti in koliko več vam zaleže med. Krompir. Kolikor je bilo do 10. okt. naročenega krompirja, ga damo po dosedanji ceni Din 1.15 za kg, danes (20. nov.) ga plačujejo kmetom na Gorenjskem že po 1.15 do 1.20. Kdor je prepozno natočil, bo cena nekoliko večja. Čebulo dobimo v vencih, cena ca 2. Din. Bi jo preje naročili, pa nismo imeli prostora. Milo smo naročili za poskušajo iz Kruševca, kjer je soudeležena tudi potro-šačka zadruga železničarjev iz Beograda. Prosimo gospodinje, da ga poskusijo in povedo svoje mnenje. Kar smo ga mi poskusili, je bilo dobro. Domači kostanj imamo par dni, cena ca 3.— Din za kg. Bo kakor ponavadi v kratkem razprodan. Večje zaloge ne moremo še letos nabaviti. Drugo leto bo, uprimo že boljše v novih prostorih. Za zimo prodajamo flanelaste rjuhe. Cena 82.-— in 58—, priporočamo prve, ker so precej boljše. Flanelaste rjuhe so praktične za zimo, ker so mnogo bolj gorke kot odeja, pa tudi kot spodnja rjuha'. Prihranek na kurivu, kdor bi moral kuriti sohe. Premog naročavamo, pa moramo čakati po cel mesec in še več, predno pridemo na vrsto (cena 292.—). Na vprašanje, kako je z božičnico: Prvo, ki smo jo imeli, je stalo nab. zadrugo prav malo. Večino sredstev je nabral in naberačil eden naših članov. Ker je bilo preveč kritike, se je lotil onega dela kot kritiki: Miruje, nič ne dela več za letno božičnico. To je lažje kot delati. In zdaj čakamo, če se loti kdo drug te naloge. SAMO ŽELEZNIČARJEM bo dne 29. oktobra t. L ob 18. uri predaval v šolski sobi na postaji Ljubljana, gl. kol. zdravnik dr. M i kič Fedor o alkoholizmu. Vse železničarje vabi k temu informativnemu predavanju odbora društva »Treznost«. Vse službe proste Zadrugarje pozivamo, da se tega važnega predavanja v čim večjem številu udeleže. Umrli so: Klemenc Vilko, ključavničar, 17. avg. 1926. — Član zadruge od 7. avgusta 1925. Klavžar Jožefa, vdova sprev., 39. avg. 1926. — Članica od 2. avgusta 1923. Mrak Marjana, vdova, 13. sept. 1926. — Članica zadruge od 3. junija 1924. Osterman Marija, vdova, 22. sept. 1926. — Članica zadruge od 17. nov. 1923. Tofant Alojzij, zvaničnik, 27. sept. 1926. — Član zadruge od 5. jan. 1922. Vsem zgoraj imenovanih preostalim se je nakazala posmrtnina. Listnica uredništva. Kakor smo pričakovali se je debata o štednji v gospodinjstvu tako obširno razvila z raznimi dopisi, da jih radi kratko odmer-jenega' prostora ne moremo priobčiti, pridejo pa polagoma vsi na vrsto. Zato prosimo potrpljenja. Uredništvo. Cenik živil ir.n mesec november 192.0 3Ilevski izdelki. Moka pecivna o gg 5 20 Moka mehka 1J 5' Moka krušna y> 3 80 Moka ajdova n 6-50 Moka ržena » 4 — Moka koruzna „ 2'60 Moka krmilna n 1'80 Zdrob pšenični •J 6'— Zdrob koruzni 3-50 Otrobi pšenični P60 Otrobi koruzni yy 1 — Testenine. Makaroni pekatete jajčni kg 11- Makaroni domači yy 9 40 Polži pekatete jajčni n 11 — Polži domači yy 9-40 Rezanci domači „ 9 40 Špageti domači n 9 40 Fidelini domači, šubjoti yy 9-40 Zvezdice za juho kg 940 Zrnje. Riž I. vrste kg 9 — Riž II. vrste „ 7 — Koruza v zrnu yy 220 Kaša prosena yy 6-— Ješprenj domači yy 5-50 Ješprenček za juho yy 8'— Fižol prepeličar yy 4'— Fižol nizki yy —•— Leča yy 6 — Grah » —■— Sladkor. Sladkor v kockah kg 15 — Sladkor sipa yy 1320 Sladkorčki (bomboni) yy 25'— Sladkorni prah y> 15'— Kava Kava surova I. vrste kg 54'— Kava surova II. vrste yy 44' — Kava žgana yy 56'— Kava Portorico 60'— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14'50 Kava žitna yy 8'50 Kava vidrova yy 13 — Kava družinska yy —•— Kava kolinska yy 19 — Kava figova yy 24 — Cikorija Franck yy 20 — Kava Enrilo škatla 16'— Kava Enrilo paket 6'— Drugi predmeti. Mast domača kg 23 - Mast amerikanska kg —'— Mast v dozah 10 kg doza 250'— Čajno maslo kg 54'— Kuhano maslo yy 40 — Sol debela kg 3 50 Sol drobna kg 4 — Čaj v zavitkih zavit. 15, 7, 3 Delikatese. Slanina prekajena kg 24 — Slanina papricirana yy 30'— Salame ogerske yy 100—- Salame krakovske y> 40 — Salame navadne yy 18 — Kranjske klobase kom. 5'— Prekajeno meso I. kg 28 - Reberca z Špeh. yy Reberca yy 26'— Svinjski parklji, glava yy 10 — Sardine velike škatle 9'50, 11 Sardine male yy 6 — Med cvetlični kg 24'— Sir pol ementalski » 40 — Sir trapistovski yy 26'— Maggi velike steki. 22'— Maggi male yy 14 9 Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan velike steki. 12 — Juhan male yy 6'— Juhan na drobno dkg 1'10 Gorčica (ženf) kozarec 9'— Keksi v škatli škatla — Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 6, 5, 2 Polenovka suha kg 26 — Sir Permazan yy 80'— Tekočine. Kis dvojno močan liter 4'— Olje namizno fino yy 18 50 Olje namizno bučno liter 24'— Olje olivno yy 25 — Konjak a Va 1 steki. —'— Rum a Va 1 yy 36 - Rum 9> —'— Žganje borovničar a Va 1 yy 26' Žganje hrušovec a V2 1 yy 24'— Tropinovec a V2 1 yy 24 — Brinjevec a V2 1 yy 24-— Slivovka a V2 1 >y 24'— Malinovec a V2 1 yy 17 — Mineralna voda a IV2 1 9f 6'— Vino dalmat. črno I. vrste lit. 9'— Vino dalmat. črno dezertno steki. 18'— Vino dalmat belo steki. 20'— dezertno Vino dolenjsko belo lit. — *— Vino štajersko lit. Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 15'50 Milo Zlatorog » 14'50 Milo terpentinovo yy 17 — Milo Gazela yy 14' — Milo toaletno »Apolo« komad 7'— Milo toaletno »Elida« yy 7'— Milo toaletno »Speick« yt 6'— Milo toaletno viola » 4'— Soda za pranje kg 1 80 Plavilo zavitek 2'50 Boraks yy 2'50 Pralni prašek >y 2'50 »Tri« soda n 3'50 Škrob rižev yy 4, 2 Milo za čiščenje obleke kom. 4- — Prah za čiščenje obleke zavitek 14'— Klej za posodo tuba — ■_ Klej za posodo, prah zavitek —'— Potrebščine za čevlje. Krema Dilber vel. škatla 5 — Krema Dilber mala yy —•— Krema Lux velika yy 5 — Krema Lux mala 79 —•— Mast vazelina yi 5 50 Mast Jelka vel. doza 4'50 Mast Jelka mala )> 2 — Borsin za podplate 99 —'— Krtače za blato komad 4'— Krtače za mazati » 1'50 Krtače za svetliti 99 12 — Čistilo belo škatla 2'70 Vrvice za čevlje dolge par 2, 175 Vrvice za čevlje kratke „ 1'50, 1-25 Manufaktura. Pravo domače platno m 52 — Platno domače za rjuhe 9» 28'— Platno Wassertuch za rjuhe yy 30'50 Platno belo za kapnje d 40, 42 Kotonina rjava 9) 26, 12 Madapolan amerikan. >y 12 — Šifon 91 21,18,16 Cefir yy 16, 17 Oksford 91 21, 12 Obrisače na meter Ji 14,15,12-511 Obrisače za kuhinje )i 1250 Platno modro za srajce yy —•— Batist 99 28, 32 Ruš 99 —'— Platno za nahrbtnike 99 42 50 Gradi za spodnje hlače 99 14' — Razno. Ribe morske sveže, vsako sredo Kruh dnevno svež kg 4'— Opomba: Tu navedene eene niso obvezne. Poleg tu navedenih predmetov je še v zalogi vse v ceniku za oktober navedeno blago. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.