124. številka. Ljubljana, četrtek 2. junija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeiuši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za av stro-ogers ke dežele za celo leto 1*5 gl., za pol leta 8 gU, za Četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto Ki gld., za četrt leta «5 gld. HO kr., za en mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina .znaša. — Za gospode neitelje na ljudskib šolah in za dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J glii. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta li golti. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat, tiska, S kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč fnmkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hi5i »gledališka stolba". OpravniStvo, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj  tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Govor slovenskega poslanca Obreze o borznem davku
v državnega zbora seji dne 24. maja. (Po stenografskem zapisniku.)
Visoka zbornica! Veliko let se Ćuti v našej državi hudo pomanjkanje denarja in redno ponavljajoči se primanjkljaji v državnem gospodarstvu nalagajo nam dolžnost, davke naložiti vsem onim, ki jih sploh nositi morejo in jaz menim, da smo to še precej storili doslej. Najtežje so z davki obloženi posestniki in obrtniki. Pomislimo si kmeta. Od čistega dohodka mora plačevati 262/3 odstotkov, razen tega pa se deželno doklado, okrajno doklado, občinsko doklado, šolsko doklado, cestno doklado, biro za duhovna, davek od stanovanj itd. Če vse to vkup seštejemo, našli bomo, da mora kmet polovico svojih dohodkov odraj-tati za razne davke. Hišnemu posestniku v mestu se ne godi nič bolje, ali pa Se slabeje. Tudi obrtniki in fabrikanti so z davki tako obloženi, da bolj ne morejo biti.
Drugače pa je s premičnim kapitalom, ki v Avstriji zares premalo davka plačuje. Upam Bi trditi, da če bi kapitalisti primeroma toliko davka plačevali od svojih čistih dohodkov, kakor kmetje in obrtniki, da bi država ne imela nobenega primanjkljaja, ampak da bi Se nekaj denarja ostajalo. Kes je teško, premični kapital obdačiti, kajti zna se skriti in svoje breme na druge odvaliti. Čc najpoštcnejšemu kapitalistu, ki svoj denar posojuje po Štiri in pet procentov na hipoteke, naložimo kuk dohodninski davek, bo pa od tistih, ki so mu dolžni, višje obresti zahteval, in mu bodo morali toliko pla-
čevati, kolikor zahteva, ker se pri nas teško dobi kako posojilo; večje hrenu1 bo torej spet nosil zadolženi kmet, ki tako uže preveč pla čuje; vsled tega bi se denar podražil, posestva pa bi v ceni padla. Zato moramo premični kapital tam zadeti z davkom, kjer je to lahko mogoče. Najprej bi se dalo to doseči po borznem davku. V Avstriji in v vseh civiliziranih državah velja načelo: davek na promet. V Avstriji se mora plačati pri prepisu pose stva na druzega lastnika od vsakih 100 gld. vrednosti 3 gld. 50 kr. prepisnine ter en četrt doklade, tedaj vsega 4 gld. 37l/a kr. Pri dolžnih pismih glasečih se na izročitelja se plača 94 kr., pri navadnih dolžnih pismih po scala II. 63 kr., ravno toliko koleka pri cesijah; in če se pomisli, da je potem, ko se dolg plača, zopet treba istega koleka, vidno je, da je davek dvojen. Samo velikanski promet na borzi je v Avstriji skoraj brez davku.
Ker se je borzni promet pri poznal kot kupčija, postal je s tem priznana obrt in je davku podvržen. Morda bo kdo ugovarjal, da je borza tako uže obdačena po dohodninskem in obrtnijskem davku; a dohodninski in obrt-nijski davek plačujejo samo bankirji, komisi-jonarji, menjavei in vknjižcni niešetarji, teh je pa le majheno Število v primeri z vsemi dru-zimi, ki na borzi dan na dan kupčije delajo, potem pa tudi ta pridobitni in dohodninski davek nij v nobenej primeri z velikostjo in z dohodki borznih kupčij, da se borzna kupčija po svojem bistvu in kakovosti nikakor ne more z drugimi obrtnijami v eno vrsto postaviti, da se mora tedaj tudi vse drugače obdačiti. Ta moja misel, gospodje, nikakor nij nova. Uže ! pruski minister Ilevdt je hotel borzni davek
upeljati, pa so ga precej v stran odrinili. Leta I86il.se ie zboru severo nemške zvezo zopet predložil načrt borznega davka. Leta 1875. je pl. 1'amphausen vnovič predlagal borzni davek. Ti predlogi so bili sicer vselej odbiti, pa zakaj V Ker si denarna moč vedno pomagati zna. (Prav res! na desnej.) A čeravno je bil ta davek na Nemškem uže tolikrat zabranjen, predložil je vendar nemški minister letos zopet tak načrt za borzni davek državnemu zboru nemškemu.
Tukaj imam original toga nemškega vladnega predloga glede pobiranja državnega koleka. V tej postavi so listki za borzne sklepe ravno tako obdačeni, kakor to mi predlagamo.
Na Laškem se je s postavo od 23. septembra 187G. vpeljal davek na borzni promet. Tudi v laškej postavi so pristojbine tako visoke, kakor jih mi predlagamo. Na Francoskem so naredili enako postavo dne 2. julija 1862 — kdor jo hoče videti, pokažem mu jo v originalu. Člen 10. te postave določuje, da se pri kupčijah do 10.000 frankov plača 50 centimov, pri kupčijah nad 10 000 frankov pa 1 frank in 50 centimov. S postavo od 23. avgusta 1871. so se te pristojbine še povišale, tako da se plača pri kupčijah tlo 10.000 frankov zdaj 60 centimov, pri takih nad 10.000 frankov pa 1 frank in HO centimov. Će pre-računimo to na naš denar, potem bi se moralo od 5000 gld. plačati 72 kr. pristojbine, mi predlagamo pa le 50 kr.
Na Ogerskem se plača od vsacega sklepnega listka 1 gld. Sicer sem pa prepričan, da se bo borzni davek prej ali slej, najbrž pa v kratkem   upeljal v vseh civiliziranih državah.
Ali moramo v Avstriji,  vprašani,  tudi v
Nasledniki Bogdana Hmelnickega.
Po Kostomarovu in družili opisih napisal J. Sfiklusa. (Dalje.)
Turki so se jako srdili, ko so zvedeli, da se je Dorošenko, kot bivši turški podanik, predal Moskvi. Z namenom, da zadrži oblast, na Ukrajino, je zapovedal sultan, da se v progonstvu živeči Jurij Hmelnicki oslobodi; proglasi ga atamanom in knezom maloruske Ukrajine ter pošlje turško vojsko, da osvoji očetovo nasledstvo.
V Čigirinu je bil posle Dorošenka za moskovskega vojvoda postavljen Nemec Trauer-niht. V avgustu 1. 1677 so Turki in Tatari obseli Čigirin, ali v pomoč obležnim sta prihitela Romodanovski in Samojlovič ter pregnala Turke. Sledečega leta, meseca julija, pa se je turška vojska iznovič pokazala pod vodstvom samega vezira in Jurija  Hmelnickega pri Či-
girinu, kjer je bil uže drugi moskovski vojvoda — Ivan Rževski. Turki so začeli zdaj hudo in uporno oblegati trdnjavo. Rževski je bil ubit na obzidju od neprijateljske granate. Turki so pokončali s podkopi dolenje mesto, ležeče ob bregu Tjasmina: obloženi so zleteli vsi na most; ali most so Tinki zažgali; mnogi so se potopili. Turki so se začeli pomikati proti gornjemu mestu, razpoloženemu na viso-kej gori nad doljnim. Rusi so odbijali sovražnike zdvojno; končno pa so na povelje Ro-modanovskega, ki nij daleč od tukaj stal s svojo vojsko, zažgali gornje mesto ter pobeirii k Romodanovskemu bezuspešno progonjeni od neprijateljev. Malorusi so govorili, da Itomodanovski naročito nij hotel o pravem Času priti na pomoč Čigirincem, ker je njegov sin bil zaplenjen od Turkov, kajti oni so mu sporočili, da si more sina osloboditi, ako pusti Turkom osvojiti Čigirin, v protivnem slučaju pa da mu bodo poslali mesto sina kožo njegovo nabito s senom. — Pa  naj  bo kakor
če, Itomodanovski se nij spustil v bitko s Turki nego odšel na levi breg Dnjepra.*) Juri Hmelnicki je osvojil in podjarmil svojej oblasti Žabotin. ('orua-i, Korsuu, Kanev in druga mesteca, v tem času prav maloljudoata**). Juri seje potem učvrstil v Nemirovi ter sprejel nenavadni naslov sarmatskega kneza. Juri se je podpisi val (Jedeon (Jeorgij Viii/ik llmel-nicki. knez sarmatski in ataman zaporožki. Njegovo silo so sočinjavali Turki in Tatari. Početkom leta 1070 je on poskušal napasti na lev: breg Ukrajine, ali debel sneg mu je bil na potu; spomladi je obnovil navalo, ali brezvspešno; Samojlovič je precej zatim prestopil na levi breg ter osvojil mesteca, nedavno
*) Tudi v Moskvi so obdolžili Komodanovsketfa tega bezčina; propast Ci^irina so mn oponašali tudi tlikrat, ko je poginil kot žrtva narodno zlobo za časa fitrelicke bune 1. 1682.
'/ V Kanovi,   kakor  so  pripovoda, ho probi valce zaprli v cerkev; Turki  so jo obložili s »lamo ter zažgali: vsi so se zadušili v dimu.
tem oziru zadnji biti? Ali smo men j denarja potrebni kot Italija, Francija ali Nemčija V Ne! V Avstriji se more in se tudi mora upeljati borzni davek! (Dobro! na desnej.)
Pa poglejmo, kakšen učinek bo naredil naš borzni davek pri raznih kupčijah in kupče-valcih na borzi. Ozrimo se najprej na tiste ljudi, ki svoj denar na borzi nalože. To občinstvo ne bo po borznem davku skoro nič zadeto. Če kdo naloži 5000 gld., tega ne bo bolelo, če plača poleg drugih stroškov še 50 kr. pristojbine. Če bi kdo hotel na borzi kupiti celo zadnje avstrijsko posojilo 50 milijonov, plačal bi borznega davka samo 5000 gld.
Kaj pa je z bankirji, komisijonarji in menjavei V Ti kupčevalci so znali še vedno in bodo tudi zdaj znali svoje stroške na tisto prevaliti, ki jim izvršitev kake kupčije naroče. In če bi prav komitenti ne hoteli več plačati, nego kar jih zadene, ne pa tudi pristojbino za sklepne Iste za agenta, imajo ti ljudje vendar pri vsej kupčiji tak dobiček, da lehko od njega 50 kr. plačajo.
Bankirji si računajo po l/lfl do l/8 % provizije; k temu pride še drug pristransk dobiček, ki ga imenujejo „sehnit"; ta vrže po 1 do ll/a% od 1000, tedaj 5 do 7Va gold. pri vsakem borznem sklepu.
Če ima torej kupčevalec 10 do 15 gld. dobička, ali ga bo tako hudo bolelo, če plača 50 kr. borznega davka?
Obrnimo se do kupčije s premijami in stelažami. Kdor pozna borzno kupčijo, bo vedel, da so pri teh kupčijah premije tako visoke, da se 50 kr. še ne pozna. Premije narastejo do 20, 30, 40, 60 in tudi 100 gld., kaj se bo tukaj 50 kr. poznalo? Nekaj huje zadete bodo kupčije, ki se sklenejo za kratek čas, ker je pri teh menj dobička, za neznatne spremembe v ceni, postavim 3 do 4 kr. od 100 gld. rente, se ne bo več splačevalo kupčije delati. Take kupčije pa tudi potrebne nijso in narodno gospodarstvo nič ne zgubi pri tem, ako take kupčije popolnem nehajo. (Dobro! na desnej.)
Take kupčije torej, ki se opirajo na razloček 4 do 5 kr. od 100 gld. rente, se po tem sprejetem davku v Avstriji ne bodo več delale. Pa nij treba misliti, da so te vrste kup čije na borzi pogostoma. Po izkazu društva „Giro- und Cassenverein" se je leta 1877 na dunajskej  borzi  po tem  društvu omogočilo
2,973.400 sklepov, razločka pa izplačanega ali prejetega je bilo 36,98*. 183 gld. (Čujte! na desnej.) Tedaj pride na vsak sklep počez 6 do 7 gld. razločka. Isti zavod je storil 1. 1878 ! celo 3,467.100 sklepov čujte! na desnej), raz ločka je bilo 42,050.217 gld., tedaj zopet po 6 do 7 gld. Tedaj je bilo na dunajskej borci v zadnjih letib razločka pri sklepu po 6 do 7 gld., zdaj je pa še več, ker so se kupčije zboljšale. Pri 100 gld. rente vrže to 12 do 24 kr. No, taka kupčija se še zmirom lehko dela, če se prav 50 kr. davka plača.
Bojazen, da bi se potem, ako bi se v Avstriji uvedel borzni davek, naši bankirji dru gam, morebiti v Pariz, v Nemčijo ali Italijo obrnili, je neosnovana, ker stranski stroški so povsod še večji; v Parizu n. pr. znaša borzni davek 60 centimov do 1 frank 80 centimov, a pomisliti je treba, da se morajo na pariškej borzi vse borzne kupčije skleniti s posredovanjem „agens de change". To je pa jako drago; provizija znaša Vio do 1U °/o> to je, od 10.000 frankov 10 do 12l/2 frankov; ali po naše 5 do
6 Va gld. Od 5000 gld. (Konec priti.)
Politični razgled.
V Ljubljani 1. junija.
Cesar se v posebnem pismu do grofa Taafleja zahvaljuje za priprave, katere je delalo praško mesto za sprejem cesarjeviča Rudolfa in njega visoke soproge. V tem pismu pravi cesar, da prideta visoka mlada poro-čenča 8. t. m. v Prago, da pa ne sme biti nobenega ofieijalnega sprejema.
Nj. veličanstvo cesar je podelil finančnemu ministru dr. DiuiajcimUciiiii dostojanstvo tajnega svetnika. — Deželni glavar SolnogiM-ški Karel grof Chorinskv pa je dob'I vitežki križ Leopoldovega reda.
V seji državnega %l»<»ra v ponedeljek so o predlogi o češkem vseučilišči go-\ o 111 i ca predlogo poročevalec Kviczala, R. C 1 a m - Mar t i n ic in dr. Tonner. Velika zmešnjava je bila na levici mej govorniki, iz-mej katerih niti dva nijsta imela jednih ter istih mislij. Dr. Granitscb je predlagal, da naj se postavi v zakon glede češkega vseučilišča določbo, da mora vsakdo, ki stopi iz češkega vseučilišča, znati popolno nemški. Ta predlog je bil zavržen.
<«<>s|»(Mlska zbornica je sprejela postavo o zemljiškem davku se 64 glasovi zoper 45 glasov. Odsekov! predlogi so bili tedaj zavrženi. „Ustavoverna" stranka je bila tedaj tudi na tej liniji pretepena, nič se jej ne po-Breči. —
Vprašanje o češkem vneiicillčil je
rešeno, rešeno prav tako kakor so „ustavo-verci" zahtevali, namreč postavodajnim ne upravnim potom in poleg tega še na račun cele — „ustavoverne" stranke. Vprašanje o čt-šUem vseučilišči je ,.ustavovernou stranko tako r^zteplo, da se ne bode mogla tako z lepa zopet zbrati. Z 203 glasovi zoper 57 glasov je zbornica glasovala za prehod v špe-c;jalno debato in za prehod so glasovali liberalci in foitšrithirii. Razcepljenost „ustavoverne" Btranke pa se tudi iz tega kaže, ker je fortšritlarski kini) sklen I glasovati zoper pre.Uog o češkem vseučilišči, a liberalni klub je dal na svobodo svojim Članom, naj glasujejo tako ali tako. To razcepljenost t „N. Pr. Pr.w — sveto pismo vseh „ ustavo vernih duš — kar naravnost priznaje pišoč: „Neumno bilo bi lagati, da se „ustavoverna" stiunka nij razcepila: klub liberalcev je sklenil — kaj sklenil ! storil je to, kar je za purlamentuo družbo najbolj neumo in najsigurneje znamenje, da je glavo izgubil. In zato so se nže v denašnjej seji državnega zbora (30 maja) levičarji mej soboj tepli, jeden je predlogo zagovarjal, drugi jo zavračal, tretji pa je hotel, d 1 se cela stvar odloži, jeden teh železnih opozicijskih mož je bil celo glavni govornik Čehov. Kaj bi se še zgodilo, ko bi se državni zbor ne prenehal! Prav tako s vidi, kakor da sovražen bog zmešnjavo dela, v „ustavovernej" stranki. „N. Fr. Pr." liberalcem v obraz meee obdolžitev, da so se naveličali opozicije in da se silijo okolo ministerskih stolov.
Na Dunaj sta prišli dve slovanski deputaciji iz Šlezije prosit za ravnopravnost in Odpravljen je nemškega nasilstva v Sleziji. Bili sta prav prijazno sprejeti od ministerskega predsednika, ki je baje obeča) preiskavati in uslišati njih pritožbe. Deputaciji sta bili tudi pri ministru Pražaku m dr. Riegru.
Zastopstvo zagrebškega mesta je v pogledu Kelte sklenilo jednoglasno pridružiti se prošnjam raznih občin do bana in sabora glede pravic Etrvatske do mesta Reke.
H l>»» »i cerkvesii Ptoii{£i»es sešel se bode, kakor poroča „Budap. 0or.tt, letos na kratko zasedanje, da reši neke nujne predloge; potem pa bode razpuščen in razpisane bodo nove volitve tako, da bi se novoizbrani kongres s< še! jeseni ter izbral patrijarha in karlOvškega metropolita.
Vii&tii.i«* ii.^rk >JT<i'.
V francoske? zbornici je poslanec Ba-rodot predlagal, da nuj se, ustava popravi. N e-gov predlog nij obveljal, ker je zanj glasovalo v zbornici samo 154 poclancev, zoper pa 186.
Preko Pariza se javlja, da so 30. m. m. Arabci napali urednika Seguina ter ga umorili. Zločince da so prijeli.
---- ■....._;
Carigradu. Vprašanje o tem, komu ima ostati Zaporožjt; je ostalo nerešeno in akopram so Rusi sebi izgovorili Zaporožje pri •krimskem banu. ali Turki vendar nijso hoteli priznati Zaporožja kot zemljo carovo.
O dalujej sudbini Jurija Hmelnickega so se ohranila raznovrstna izvešca, katera se vsa v tem zlagajo, da je bil ubit. Spomin na tega človeka je ostal v maloruskem narodu kot človeka prokletega: o njem je ostalo pripovedovanje, da ga zemlja ne more v sebi držati, nego da on tava po svetu in da bode vedno hodil do konca sveta. *)
Oa tega časa je palo gospodstvo kozaštva na desnej strani Dnjepra. Po smrti Hmelnickega je naznačila turška vlada atamanom od svoje
*) Maloruski letopisec Voličko, ki je živel v začetku 18. veka, priobčuje verojatno po glasih, katere je on slišal, da je Ilmelnieki odri kožo z žive Židovke; mož njen se je potožil turškemu paši, ki je takrat zapovedoval v Kainenec-Podoltdcem; poslednji je to javil v Carigrad, pozval Jurija Hmelnickega v Carigrad na sodbo, proglasil ga krivim ter obsodil na smrt: Hmelnickega so po turškem običaji zadavili z zadrguljico.
od Jurija Hmelnickega. Takrat je zapovedal Samojlovič nuvlaš požigati vsa mesta in vasi na desnem bregu Dnjepra ter silil stanovnike, da se selijo na levo stran.
Mej tem pa je Rusija prodolžila premirje s Poij^ko še na 13 let, odstopivši Poljskej Nevel, Sebež Vehž in vrb tega jej isplatila 200.000 rubljev mestu Kijeva. Zaceli so se razgovori o zajedničkih bojnih pripravah proti Turkom. Malorusija je bila zopet vznemirjena; pričakovali so novo navalo Turkov z Jurjera ilmelnickim; razširil se je glas, da bodo na pali Kijev; začeli so tedaj hitro učvršćivati Kijev od vseh strani; Samojlovič je osnoval trdnjavice okolo pečerskega samostana; ali Turki se nijso pojavili. V istem Času, ko se je v Kijevu vse živo trudilo, a moskovske čete proti se pomikale, hotel je biti vlaški gospodar Ivan Duka posrednik mej Turško in Rusijo. Samojlovič pa se je od svoje strani trudil, da se naredi mir s Turško in Krimom, kajti on nij trpel Poljakov ter je nasto-jal z vsemi silami, da se ne sklene ž njimi zveza proti nevernikom.   Pregovori so trajali
čez eno leto. Meseca, avgusta 1. 1680 se je podal v Krim bivši nekoliko let v Varšavi rezidentom, stolnik Tjapkin, skupaj z maloru skim generalnim pisarjem RakoviČem (ž njima je šel tudi učitelj Petra Velikega, Nikita Zo-tov). Tjapkin uporno nij hotel oddati hanu vso desno stran Ukrajine, stvar je tako daleč došla, da se je ban zagrozil vrči ruske poslanike v podzemno jamo in to le prisililo Tjap-kina odstopili Malorusijo ter pristati na poni-zijoee primirje na 2t> let; vsled tega mira je morala Rusija plačati vsako leto hanu davek. Kijev s svojim starim ujezdom*) je ostal pri Rusiji, ali vsh desnobrežna stran Ukrajine od reke Buga do Dnjepra morala je ostati popolnoma bezljudna. Ustanovljeno je bilo od obeh strani ne utemeljevati tam mest, vasi, niti prebivalce naseljivati. Po zaključku tega primirja zadobili so slobodo ruski vjetniki in mej njimi tudi nesrečni Vasilij Borisovič Šereme-tev, živeči dvaindvajset let v pregnanstvu in nevolji.   L. 1681   je bil ta ugovor potrjen v
*) Vasilkov, Tripolje, Stajki a seli in gori nad Kijevom Djedovščina in Kodomisl.
Dopisi.
X Dunaja 29. maja. [Izviren dopis.] (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravilo je zadnjo sredo navadno sejo na spomin svojega trinajstega rojstnega dne; dne 26. maja 1. 1869 namreč im<da je „Slovenija" svoj prvi redni shod. Ali ta navadna seja dobila je prav svečanostno lice, k čemur je pripomogla navzočnost odličnih gostov, na pr. g. Kurbatova, vseučiliščnega profesorja iz Moskve, ki je prišel se znanim mučenikom slovanske ideje g. Poznikom, in zastopnikov raznih slovanskih dijaških društev, ki so prihiteli „Sloveniji" čestitat o tem za njo važnem dnevi; nadalje pa so se tudi slovenski dijaki ta večer posebno navdušene pokazali za svoje društvo, ki ima tako teško nalogo spolnjevati. Ta navdušenost je postala res občna, ko nam je društveni tajnik v svojem govoru: „Prvo leto našega društva" razvijal začetek dunajske „Slovenije", nje krepko delovanje v prvem letu, ko je kaza', kako častno mesto je „Slovenija" mej bratovskimi društvi zavzimala hitro v začetku, kako je dičila nje takratne ude možatost, čisti idealizem in blagu mladeniška navdušenost, prvi pogoj vstrajnemu delovanju; vednost, misli duševne svobode, navdušena ljubezen do Slovanstva. slovenska in slovanska pesen in pravo prijateljstvo, vse to je v „Sloveniji" takoj pri njenem početku gojilo. Hvaležno smo se spo-minali tudi tistih mož, ki so naše društvo na tako čvrste j podlogi osnovali ter mu v kratkem času tako častno mesto priborili. Dva uže prištevamo s ponosom mej svoje častne člane, namreč gg. prof. Levea in Šukljeja in tretjega izniej onih zaslužnih mož so na predlog g. stud. jur. D. Majarona navzočni z nepopisno navdušenostjo soglasno ta večer izvolili, namreč g. dr. Celestina, vseučiliščnega profesorja v Zagrebu. (J. profesor je brzojavno odgovoril: Srčna hvala za podeljeno čast! Veseli me tem bolj, ker vem, da Slovenci nijsmo bili, odkar se zavedamo, nikoli za ozkosrčno plem-sko sebičnost ter so naši najboljši možje vedno jasno znali, da je v naprednem Slovanstvu naša moč. „Živela Slovenija!1'
Kako častno mesto še „Slovenija" zmirom zavzima, pokazala je tudi ta večer razprava o načinu, po katerem naj slovanski akademiki pomagajo unesrećenim bratom Slovakom v Tu-
strani vlaškega gospodurja Josua Duko; Duka, pridši v svojo novo pokrajino, našel je tam pravo pustinjo ter začel zvati naseljence, obetajoč jim polakšice, kar je kršilo zopet ugovor, sklopljen s Turško. Duko so Poljaki vlovili ter postavili pod stražo. Leta 1683 je Poljska navestila vojsko TurŠkej, ker je hotela braniti Avstrijo pred napadanjem njenim. Dne 12. septembra je Jan Sobjeski razbil Turke pod Be-Čem ter jih posle tega še na nekih mestih premagal. Zdaj, ko se je zaplela v vojsko s Turško, nameravala je Poljska povzdigniti ko-zaštvo ter imenovala svoje atamane, jednega za drugim. Ali v Ukrajini nij bilo nič več tal za Kozake; oni so očevidno preživeli svojo povest. Poskušnje, vspostaviti jih zopet na desnej strani, so vse brezsledno propale.
Vojskujoči s Turki so se Poljaci silno trudili, da potegnejo v to vojsko tudi Rusijo; ali Rusija se dolgo nij hotela podati njihovim svetom, nego je poslušala dokazovanja Samoj-loviča, ki je neprenehoma govoril in trdil, da Poljakom nij treba v nobenej stvari verovati, da so oni od nekdaj verolomni sovražniki ru-
ročanskem sv. Martinu. Srbi, Rusi in Slovaki so sprožili uže prej misel, naj „Slovenija" kot obče priljubljeno dijaško društvo, ki ima tudi najboljše pevce, poprime inicijativo v tej stvari. To se je tudi sklenilo ta večer in kolikor mogoče se bode ali uže zdaj ali pa v jeseni storilo. Pri zabavnem razdelku se je zopet pokazalo, kako zelo imajo vseučiliški tovariši „Slo venijo" v čislih; vsi zastopniki slovanskih dijaških društev so povdarjali, da ona več stori, nego dijaška društva, ki večje narode zastopajo, da slovenski dijaki res častno in vredno zastopajo svoj narod pred Slovanstvom na Du-naji, in sklepali so s željo, naj v „Sloveniji" veje zmirom tisti duh, kakor dozdaj. Napivalo se je našim častnim udom: gg. Levstiku, Stritarju, dr. J. Vošnjaku, dr. Janezu Blevveisu, profesorju Levcu, Šukljeju in najnovejšemu članu dr. Celestinu, vsem gostom itd. Reči si; sme, da smo imeli zopet res lep večer, ki bode ostal vsem, ki so se ga udeležili v živem spominu. Spominajmo se pred vsem zmirom marsičesa, kar smo ta veČe»* slištdi in naj nam done na uho priproste ali pomenljive besede, katere je izgovoril jeden izmej zastopnikov bratov Hrvatov: Mila Slovenija! ostani i nadalje to, kar si bila dozdaj!
Iz Trsta 30. maja. |Izv dop.] (L a bonska nestrp li vos t.) Bralcem „Slovenskoga Naroda" so rže po dopisih dobro znani naši lahonski matadori. Te dni se je dogodilo zopet nekaj, kar bode ves pravični svet obsojal čudeč se lahonskej brezobzirne) samovolji v 19. stoletji. Dr. Bizjak je bil izvoljen za mestnega svetovalca za V. okraj okolice. Odsek, ki ie volitve natančno pregleda val, nij našel ni-kakoršne nepravilnosti pri tej vo'itvi. Minoli pelek pri seji mestnega zbora poročal je Dr. Ferjančič, korreferent v verifikacijskem odseku za V. okraj, rta je vse v redu, da ni reklamacije ni pritožbe nij zoper dr. Bizjaka, da naj torej si. zbor potrdi volitev. Pa kaj je naredilo mestno starešinstvo do duše sovražno vsemu, kar je slovenskega? Z vsemi proti trem glasom okoliških poslancev, je ovrglo volitev ne hoteč pripoznati narodnega dr. Bizjaka zastopnikom V. okraja. Znano je, da je dr. Bizjak potczal se za jezikovno ravnopravnost pri tožbi slovenske trgovske firme, katera stvar še nij rešena. Zatorej ga lahonski liberalci ne marajo v zbor! Akoravno § 52. mestnega statuta jasno določa, da je svetovalec mestnega
skega naroda in da je bolje živeti v družbi s Turki. Samojlovič pa je živel daleč od Moskve ter nij mogel znati, kfij se tam dela in snuje. V tem času mogočni bojarin, drug Sofijin, Vasilij Vasiljevič Golirin se da prepričati po dokazih poljskih poslancev, papeževih in avstrijskih, ter je bil 21. aprila leta 1686 zaklju čen v Moskvi po poljskih poslancih Grimultov-skim in knezom Oginskem večni mir mej Rusijo in Poljsko. Kijev z Vasiljkovim, Tripoljem in Hajkami je bil odstopljen Rusiji za zmirom, a Rusija se je obvezala za to plačati 146.000 rubljev. Obe državi sta se obvezali zajedno vojskovati se proti Turkom in Tatarom. Važna točka tega mira za bodoče čase je bila ta, da je morala Poljska priznati popolno svobodo veroizpovesti za pravoslavne.
Samojlovič je bil do skrajnosti nezadovoljen s tem mirom, ali še bolj je bil razdražen, ko so mu naložili, da naj se pripravi za pohod proti Tatarom. On je pošiljal še vedno predstavke v Moskvo proti zvezi s Poljsko in vojski s Turško, dokler nij na zadnje dobil ukora zaradi svoje „protivščine". Atamana nijso mnogi
starešinstva voljen legalno in veljavno (ako proti izvoljenemu nij nikakoršne pritožbe in so se volitve redno vršile), si hočejo naši lahoni svoja pod znanim Mdringom sestavljena pravila razglasiti na svojo pest. Nezaslišano je to, pa kaj se naši mestni očetje za to brigajo, le zvezda Italije jim sveti čez Adrijo in ne z.-služijo druzega, nego da bi vlada, kakor v Spljetu, razpustila mestno starešinstvo, le za dve leti vladnega komisarja postavila v počeno kolibo, da bi pregnal lahonski sopar, ki se je neverjetno globoko vgnjezdil ravno tam, kjer bi moral vladati pravi patriotizem in ojalnost do dinastije. Tak mestni z.'istop, kakor je naš, človek po vsem svetu zastonj išče! Znameniti so tižaški patros conscripti po ti-ranstvu proti vsemu, kar je slovenskega.
Mirno pričakujemo, kuj vlada poreče ua to najnovejšo politično predrznost, katero je v petek pojavila sovražna nam klika mestnega zastopa. Da se bodo pa v Trstu stvari na bolje obrnile, to je faktum, ki so ne da zanikati, kajti prihodnje volitve morajo pokazati, jeli Trst res igrača fanatičnim obrezanim Izraelcem, ali „zvesto" avstrijsko mesto, česar nekateri nikakor čuti ne morejo, ,/friester Tagblattu dobro osveti čin naših mestnih očetov in pošteno graja ono svojat, ki nij vredna, da v Avstriji kruh je. Orgun kineski, to jo stara tetka, pa uže zobe brusi v sobotnej notici o tej stvari, ker njo urednik nikakor ne more skriti svojega žolča nasproti Slovanom. „T r i e-ster Zeitung", kakor se sploh govori, slabo stoji; ne bode se neki mogla vzdrževati nego pojde v naročje Mahomedovo, kar nas gotovo ne bodo bolelo.
Domače stvari«
— (Iz Spodnje Šiške.) Mešani zbor šišenske čitalnice bo Duhovo ali binkoštno nedeljo praznoval na Bledskem jezeri. Čitalnični odbor je sklenil dne 10. julija slaviti tudi slav-janska apostola sv. Cirila in Metoda ter v to svrho prirediti zjutraj sv. mašo v Šiški a po-poludne veselico pri g. Jarneji Vodniku. Od sv. Jurja je šišenska čitalnica v hiši g. Zaletelega, vulgo Barona, kar naj družabniki na znanje vzeti blago vole.
— (Za stran cerkve Jezusovega Srca.) V sled posebnega dogodka se občinstvo opozarja, da naj tist, kdor hoče kaj več za cerkev Jezusovega Srca podariti, svoj
ljubili v Malorusiji, a on je mej tem se svojimi smelimi grajami podajal povod sovražnikom, da ga obtožijo zarad: zlih namer proti Moskvi: ,.Kupila si je Moskva zla za svoje groše, Poljakom izdane. Žal jim je bilo male davke dajati Tatarom, ali sedaj bodo morali plačati velik davek, kakeršnega si bodo Tatari sami zahtevali" — tako je on govoril v krogu svojih somišljenikov. On je moral stopiti na polje, ali imenoval je novo podvzeto vojsko „čertovsko, gnjusno", imenoval Moskvo glupo: „hudobna Moskva si hoče podložiti gosudar-stvo krimsko, a sama sebe obraniti ne more". Sovražniki Samojlovičevi so s pohotjo lovili in opažali take izraze.
Vlada moskovska je snovala veliko pod-vzetje. Misel, pokoriti Krim, se je pokazala za cara Ivana Groznega ter končala z malovažnimi pohodi, začela se zopet za Mihajla Feodoroviča ter bila zopet zapuščena zaradi pomanjkanja sredstev. Sedaj se je moralo podvzeti z ve-likorusko in malorusko vojsko pohod črez stepe ter uničiti krimsko carstvo.
(Dalje prihodnjič.)
dar izroči le takemu, kateri ima posebno knjižico za to in svetlopis imenovane cerkve. Neznanim osobam sploh naj se taki darovi ne dajejo v roke, ker sleparjev je povsod odveč.
— (Vojaška glasba) bode denes zvečer od pola sedme ure pričenši svirala pri Švicarskej hiši pod Tivoli.
— (Iz Trsta) nam pišejo, da so bili uzroki, zaradi katerih je svečanost „Slavjanskega delavskega podpornega društva" prestavljena do Velicega Šmarina, velike važnosti ne samo za društvo ampak za vso narodno stvar. Javno razpravljati to stvar zdaj nij moči, zvedela pa se bode kadar pride pravi Čas. Ovir, kakor so nekateri mislili, nij nobenih, svečanost bode pozneje le še veliko lepša in imenitnejša.
— (Napad na župnika.) Dne 16. maja so prišli v Videm velikolaškega okraja trije možje; jeden je šel v tamošnji farovž, druga dva pa sta zvunaj stala na straži. Župnika nij bilo doma, zato ga je prvi čakal v farovži. Ko pride župnik domov, vpraša tujca, od kod da je in kaj želi, na kar tujec odgovori, da je prišel iz Višnje gore. Prosil je župnika, naj gre ž njim v sobo, ker mu ima pismo izročiti. Ko pa prideta v sobo, izroči tujec samo na videz Župniku listek papirja, ob sjednem pa potegne dolg nož rekoč: „Zdaj sem po denar prišel." Župnik prične na pomoč klicati, družina prihiti skupaj, a napastnik je le ušel. Niti tega, niti njegovih tovarišev nijso še ujeli.
— (Blizu Ločice v Savinske j dolini) je dne 29. t. m. hlapec mlinarja Brin-ška tekel po konje svojega gospodarja na pašnik, ker se je pripravljalo k hudemu vremenu, pa na poti ga zadene strela, da je takoj mrtev obležal. Podplati, škornja na enej nogi so bili čisto raztrgani in so kosovi ležali daleč okrog.
— (Popravek.) V včerajšnjem mrtvaškem listu g. A. Pečnika naj se bere mesto v 59. letu svoje starosti, v 37. letu. — V listu od vtorka naj se glasi predzadnji dopis „Iz Velike Doline" na Dolenjskem ne: Od Velike Nedelje.
V. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik.
Do sedaj je bilo nabranega . 606 gld. — kr. in jedna srečka ljubljanskega posojila.
Tema »o dodali:
Pribožič Ivan   .  •......... 3 „ — „
Mariborski bogoslove!..... 11 „ 30 „
Aljaž .Jakob na Dobravi   .... 5 „ „
Tavčar Karel........ 10 „ — „
IVterca France........ 5 „ — „
(Jlobočnik Viktor na Vrhniki     •   . 5 „ — „
Babeo Luka v St. Petru..... 5  »  — »
Dr. Kri spor A......... 5   „   — „
A. 6. v B.......... 3   B   60 „
Tavčarjeva ISIarička jodon ces. kr. eokin.
Dobida .Josip    ..'..... 2   „   — „
Dolonec Oroslav    .   ...... B   „   — „
Florijan Karel v Kranji..... 5    „   — n
Kersnik .Janko v Brdu..... 25    ,    — „
Pakič Mihael....... 2   ,   — „
Skupaj   .   . I5«.>7 gld. 1)0 kr.
»n jedna areSka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin.
Ker se mi je posrečilo, da morem hvala llogu
po SVOJej   20>   lllis*< n« j  zelo ■■«>% l>o le/ni
sedaj zopet popolnem okrevati, jemljem si čast, da so vsem onim svojim vrlim prijateljem, kateri so blagovolili me z besedo in dejanjem za e:is;i moje bo-leati podpirati, po tem potu iskreno zahvaljujem.
V L j ubij a n i, dnč 81. maja 1881. (317) Vilko Tomlc.
Javna zahvala.
Podpisano srenjsko predstojništvo šteje si v sveto dolžnost požarnoj straži v Postojni za no-ntrndljivo delovanje pri požaru v Zaloga 29. maja t. I. najtoplejšo zahvalo s pristavkom izjaviti, da se je vsled izdatne pomoči te požarne straže posrečilo ogenj ustaviti in prebivalce pred grozno nesrečo rešiti. VZalogu, dne 30. maja 1H81.
Ignaci j Stofi n , srenjski predstojnik.
Javna zahvala.
O priliki poroke Nj. Vis. cesarjeviča Rudolfa je slavno komensko županstvo 160 knjižic: „Cesarje-vič Rudolf, naatolnik avstrijski" za tukajšnjo šolsko mladino nakupiti blagovolilo. — Za ta hlagi čin izreka podpisano šolsko vodstvo slavnemu županstvu v imenu šolske mladine najsrčnejšo zahvalo. Vodstvo 4razredne ljudske šole v Komnu, dnč 30. maja 1881.
Anton I. < • b a 11, nad učitelj.
Tulci.
31. maja:
Pri Mouia: Sterle iz Trzvnika. — Tome iz Starega trga. — Bruckner iz Novega dvora.
Pri JImIIcI x Laiitman, Mauer iz Trsta. — Kolin, Linderman, Ilelferich, Kugi z Dunaja. — Lauda iz Prage. — Glovacki iz Ojstrega. — Bohutinsky iz Dvora. — Pongratz iz Trbovelj.
Pri avatrl|*kem cesarji < Krištof iz Metlike. — Polz iz Pontafla.
Tržne cene
v Ljubljani 1. junija t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 43 kr.; — rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — »jda 6 gld. 53 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 53 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 67 kr. \ — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 80 kr.; mast — gld. 78 kr.; — špeh frišen — gld. 60 kr.; špeh povojen — gld. 72 kr.;
— jajce po la/s kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 48 kr.;
— slame 1 gld. 83 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 1. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž, dolg v bankovcih  .   .   76 gld. 60
Enotni drž. dolg v srebru   ...   77 „25
Zlata renta.........94 „40
1860 drž. posojilo   ...... 133 „25
Akcije narodno banko.....                  834 „
Kreditno akcije.......                           354 „ 25
London..........116 „95
Srebro..........— „ —
Napol...........9 „ 30
C. kr. cekini........5 „ 55
Državno maike.......57 .20
kr.
Loterij ne .nrečke.
V Trstu 28. maja: 62.   7. 42. 61. 53.
V Lincu 28. maja: G5. 24. 56. 23. 18.
Zahvala.
Ker nama do sedaj še nij bilo mogočo, vsem častitim prijateljem in znancem osobno zahvaliti se za njih ljubeznjiva čestitanja 6 priliki najine poroke, izvoliva si ta pot, da jim izrekava najtoplejšo zahvalo.
Novo mesto, 28. maja 1881.
(3H—3)  Roziku in Zmagoslav Holiriiianu.
Darila za birmo
v mnogovrstnej izberi in po poštenoj ceni priporoča
Josip Geba,
(314—2) urar.
Išče se stanovanje,
«lve lepo m <- Mi m ii i gobi. — Ponudbe naj se oddadd v „Narodnoj tiskarni".
Pri cerkvi v Polji pri Devici Mariji da se
hiša v najem,
pripravna za prođajalnlco in gOMtllno, sč 4 sobami, 2 obokanima kletama, 2 hleva, eden za konje, eden za krave, 2 šupi in pod za mlatiti, drvarnice, nekaj polja in pa kozolec, tudi vodnjak je pri hiši. Zve se pri gostilničarji v istej hiši. (316—1)
Delovke
za Šivane clpke in umetno vezenino dobodo dela, če se želi, strogo tajno. — Stolni trg 8, I. nadstropje. (315—1,
Naznanilo.
Od 22. m u j»«. 1. 1. sta se izgubila^iz paše dva konja srednje velikosti in sicer jeden „Šimelu, drugi „Fuks" iz vasi Korltnlca, županija Knežak: kdor konja najde, dobi primerno nagrado od lastnika
(303—3) /tlldrcja Korena.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr i h, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosL in vročino, čo se zavživajo po '/t žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. ttvohotla v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—7)
X Umetno (£40-45) t
I zobe in zobovja *
X postavlja po najnovejšem  a m e r i k a n s k e m
♦ sistemu v /.lotu« vuikaultu ali celuloidu
"      brez bolečin.   Ploiuliirn z zlatom itd. Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin
8 prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel, \
* poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. ^
Kothe jevo ustno vodo,
zbog njenih izvrstnih lastnostij zoper
zobne bolečine in ustni smrad
znano, priporoča a flacoii :t."> kr. z navodilom za rabo vred
jo ii. <« kotih:,
dvorni liferant v Berlinu. Podružnica: Dunaj, I., Tiefor Graben 37, 1. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jal, pl. Triikoezy. (1 94—8)
O 09
& s
a >
o o
"o S
rt
m
•z
mm
g
m*
■
m Z
t
it5 v
ao O
"3
TI
93
5.1
-3 ^
2   -a -S
o —
O S
^ ft. a —-/. 5
KO
i-H
e rt t-.
^ o
-T cJ"
iti S-a
•£> eo co
KO KO
is c « .-;
-
"CTs-tstiiOTrljerLO 1858.
Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v Lincu se srebrno medalijo 1. 1875. Kraj za naročovanje vezenine od zlata in cerkvenih paramentov.
i
♦
! 88T
Štefan Berlyak,   Karolina Beiivak
meščan, izdelovalec cerkvenih paramentov,
priporoči se za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvialov, bal-dahinov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverentl, kosmečkov itd.
I Opazka:
priporoča so za voženje od zlata in svile:
Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
Ornatfi se rado sprejemajo za a|»liciraiiJo.
Vezenino, za katero so daje tudi tvaiina, ae prevzamejo za montiranje, in so bodo najakrbaajie Uvršile; na vsako vprašanje se takoj odgovori.
!
I
i
(289—8)
i____
Niederlagc: Stadt
Fabrik uiid
ovii-iis «ler NtaalHseliuIue ■♦♦■■♦♦■■♦♦a«
It, (iriinaiigergasse Nr. 12, ?
MHcliul«len-Cas»e. S
Izdatelj in urednik Makao Armič
Lastnina in tisk rNarodue tiskarnea.