mahtoii/m:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1189
ČETRTEK 9.FEBRUAR 2017/ ŠTEVILKA 1189, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
I 9117896 1 21144067 1 »
Ali se boš spomnil na Matvejeviča?
Tako me je ogovorila Dorina Bržan na ponedeljkovo hladno jutro in obljubil sem ji, da bom storil to, čeprav se bojim, da velika večina Izolanov za Matvejeviča še slišala ni. Pa bi vsaj njegov Mediteranski brevir moral biti v vsaki domači knjižnici.
(Mef) Predraga Matvejeviča ni več. Eden najvplivnejših srednje -in južnoevropskih intelektualcev in pisateljev je, po daljši bolezni, umrl v 85. letu starosti v enem od zagrebških domov za ostarele. Boste rekli, zakaj se ob slovenskem kulturnem prazniku spominjam hrvaškega pisatelja in misleca. Prav zato. Zato, ker je Matvejevič v svojem najbolj razširjenem delu, v Mediteranskem brevirju, med ostalim, opozoril na to, da posebnost, sama po sebi, še ni vrednota, s čimer je poudaril nevarnost obsesivnega, zakrknjenega in drobnjakarskega povzdigovanja lastne istovetnosti in samoljubja, ki se nam občasno pojavlja tudi v teh naših dneh slavljenja slovenske kulture, ki že nekaj časa svetu ni ponudila ustvarjalca Prešernove moči.
Rodil se je v Mostarju leta 1932, očetu, Ukrajincu, materi Hrvatici iz BIH, bil je partizanski kurir, po vojni je dokončal študij romanistike v Zagrebu in z delom o angažirani poeziji doktoriral na pariški Sor-boni, kamor se je umaknil, ko je v sedemdesetih letih zahteval odstop Josipa Broza Tita. Enak odnos je imel tudi do nove hrvaške oblasti. Ker je enega od hrvaških urednikov obsodil, da je »taliban«, ker je napisal, da je Abdulah Sidran, znani bosansko-hercegovski pisatelji in scenarist, »posrbljenec, hujši od Srbov«, je bil obsojen na pet mesecev zapora, vendar je obsodbo enostavno poignoriral z ugotovitvijo, da je na Hrvaškem vedno več »talibanov«. V bran pa mu je takrat stopila večina pisateljskih združenj, med njimi tudi slovenski Pen.
To je bilo traba zapisati, da bomo vedeli kakšen človek je napisal tako pomembna dela, kot so: Sartre, Pogovori s Krležo, Književnost in njena družbena vloga, Jugoslovanstvo danes ter Gospodarji vojne in miru ter Mediteranski brevir, sveto pismo Mediterana, zbirko esejev v katerih je zapisano vse, kar bi o Mediteranu morali vedeti vsi, ki tukaj živimo, prepričani v svojo drugačnost, mediteransko odprtost in željo po spoznavanju in odkrivanju novega. Toda Matvejevič nas je hitro razkrinkal. »Sredozemska mesta živijo od spominov bolj kakor druga. V njih je preteklost pogosto pomembnejša od sedanjosti. Njihova prihodnost se prej opira na čase, ki so že minili, kakor na zdajšnjost.
Na to sem pomislil ob torkovi proslavi ob občinskem prazniku. Veliko nas je bilo tam, vsi se trudimo po najboljših močeh, vendar malokdo od nas seže dlje od našega mesta. Svetovljanstvo, ki sta ga k nam prinašali beneška akademija lepih umetnosti ali graška jazz akademija, se zdi tako daleč. Vse manj je Tončijev, Borutov, Vasilijev, Borisov, Renatov, Tomijev in Ervinov. In spet je imel Matvejevič prav. Živimo od spominov, poznamo zgodovino, o prihodnosti pa nimamo nobene ideje, najbolj obiskana izolska facebook stran se imenuje Izola - kot je bila nekoč.
Matvejevič bi to pojasnil na primeru terana. Namesto, da bi se evropsko povezovali tudi s teranom, se neevropsko prepiramo zanj.
B TNTES4 SANB4OL0 BANK
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
CEZAR ALI CERAR (AUT CEZAR AUT CERAR)
Očito je vse na svetu možno. Tako bo plemenita gospa, Kraljica Združenega kraljestva, morala sprejeti Donalda Trumpa, zato ker je (še) predsednik USA. Drugače ga ne bi pustila blizu Westminsterski palači, Londonu, Angliji. Možno je, da se bosta sestala predsednika dveh (za zdaj) najmočnejših držav na svetu, Trump in Putin. Vseeno je kje, v Moskvi, Washingtonu ali Brdu. Onem, pri Kranju. Vse je možno, tudi, da ničesar od tega ne bo. Za zdaj je to bolj verjetno od možnosti da se srečata dva človeka, od katerih je eden predsednik slovenske vlade, izvršilnega dela oblasti v Republiki Sloveniji in predsednik Državnega zbora RS, predsednik naj višjega zakonodajalnega telesa RS.
Sicer sta oba člana iste politične stranke, predsednik vlade je predsednik stranke in tako nadrejen podpredsedniku stranke, ki je predsednik Državnega zbora. Državni zbor je najvišje zakonodajno telo v Republiki Slovenija, pa je tako predsednik Državnega zbora nadrejen predsedniku vlade. Trenutno je situacija takšna: predsednik stranke in predsednik vlade zahteva, da odstopi podpredsednik stranke, ki je predsednik Državnega zbora, ker je kot poslanec glasoval drugače od tega kar je stranka od svojih poslancev zahtevala. Podpredsednik stranke in poslanec te stranke in istočasno predsednik Državnega zbora, najvišjega državnega organa v državi Republiki Sloveniji pa noče odstopiti. To je jasno tudi naj večjem bebcu v državi razen predsedniku vlade, ki je podrejena Državnemu zboru, ker je v Državnem zboru, kot poslanec te stranke, glasoval proti zakonu, ki ga je predlagala stranka, katere podpredsednik je. Predsednik stranke in predsednik vlade, pravnik in ustavni pravnik in doktor pravnih znanosti, je očito pozabil, da je v Ustavi, ki jo je pomagal napisati, zapisano, da vsak poslanec glasuje po svoji vesti, ne pa po strankarski disciplini in komandi.
Po strankarski disciplini in komandi se je glasovalo tam nekje, v sistemih, ki so jih označevali kot stalinistične, nacistične, fašistične in podobni, čeprav so tudi tam imeli vlade in parlamente, vsaj za reklamo pred drugimi.
Tako se ta dva človeka s štirih družbeno - državnih funkcij ne moreta sestati in se dogovoriti kdo ima prav, čeprav je že zdaj jasno, da ima prav predsednik Državnega zbora in ne predsednik vlade. Ker gre za spor, ki bo postal zgodovinski in od njegovega razpleta je odvisno, ali bo Republika Slovenija ostala na narobe ali prav(ičn)i strani človeške zgodovine, ali bo zaščitila človeka, človekove pravice, kar si je zapisala v Ustavi in kar je zapisano v mednarodni zakonodaji, deklaracijah in konvencijah, ki jih je ratificirala. Ali pa bo postala vojaško - policijska diktatura, kakor je predvideno v Zakonu o tujcih, katerega je zahtevala vlada in njen predsednik, in proti kateremu je podpredsednik naj večje vladne stranke in predsednik Državnega zbora, Milan Brglez dokazal, da je velik človek.
Miro Cerar je začel z lažmi kot je ta, ki se ji že vsi smejijo, izrečena na Malti pred vrhom držav članic EU o invaziji nelegalnih migrantov in teroristov, ki prihajajo skozi Otrant do Istre. Tudi Odisej, če bi bil živ, bi se smejal Cerarjevim Scilam in Karibdam. Cerar je poskusil z manevrom, ki ga je izpeljal general Šaron v šestodnevni vojni, ko je s tankovskimi kolonami v petek, na sveti muslimanski dan, skozi puščavo, obkolil egipčansko armado in jo pri popoldanski molitvi enostavno povozil. Potem je praznoval sabat.
Cerarjev izraelski svetovalec za ne vem kaj, Eisin Asaf mu je svetoval podobno taktiko. Najprej je Cerar povedal, da je Brglezova poslanska pravica, da glasuje kot je glasoval, potem je začel tankovski pohod skozi puščavo slovenske politike s stavkom, da je Brglez prešel Rubikon in mora odstopiti kot podpredsednik stranke, ki ji je Cerar predsednik. Ne bo šlo.
Če Cerar še ni pozabil kaj je zgodovinska resnica, naj ga spomnimo: Ko je Julij Cezar prestopil Rubikon, je postal zmagovalec in triumfator, Rimljani pa so ga dočakali kot osvoboditelja pred tiranijo rimskih senatorjev. Postal je najmočnejši človek Rima. Bolje bi bilo, da bi za Brgleza uporabil kakšno drugo primerjavo, ne pa Cezarja. Za Brgleza je bolje, da je Cezar kot Cerar.
In, če bi Cerar prebral Ustavo RS, ki jo je kot sam trdi, pomagal napisati, od 14. do 28. člena, bi prebral, da Brglez Ustavo varuje in brani, Cerar in družba pa jo uničujejo. Brglezu ostaja samo: Aut Cezar, aut nihil! (ali Cezar ali nič). Bolje Nič kot Cerar.
Proslava ob Kulturnem prazniku
V torek ob 19.00 uri je Kulturni dom gostil proslavo ob Kulturnem prazniku. Ta se je uradno začel že pol ure prej v galeriji Alga, kjer je bila otvoritev slikarske razstave KDLU LIK, KDLU TUBA, Slikarske skupine AD Morje - UTŽO Izola ter otvoritev fotografske razstave posvečene izolskim ustvarjalcem v Kulturnem domu Izola. Otvoritev je bila odlično obiskana, želja po kulturi pa se je prenesla tudi na samo osrednje prizorišče, ki je bilo tako polno, kot že dolgo ne.
Kar 33 nastopajočih je kulturno obarvalo prireditev, katere pozdravni govor je imel župan Igor Kolenc, slavnostni govorec pa je bil Milan Rakovac.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občina Izola

Stanovanjski sklad bo na Komunali ?
V	sklopu razprav o proračunu občine Izola je tudi tokrat prišlo na piano razmišljanje o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Izola, organa, ki ga imajo v večini slovenskih mestnih in običajnih občin, njegova skrb ali poslanstvo pa naj bi bila skrb za nepremičnine v lasti Občine Izola.
Za poslovne prostore in stanovanja je sicer doslej skrbelo kar nekaj up-ravljalcev, najdlje med njimi Stavbenikove servisne storitve, zdaj pa je stanovanjski in poslovni fond v glavnem skrb občinskih služb. Težko bi rekli, da jim je to delo posebej odveč, saj z njim nimajo kakšnih posebnih obveznosti, še najpomembnejša je izterjava neplačanih najemnin, ki pa jo itak predajajo pogodbenim odvetniškim pisarnam. Pomembnejše od samega vzdrževanja nepremičninskega fonda občine Izola je možnost pridobitve finančno močne ustanove, ki bi lahko pomagala občini pri najemnaju kreditov, saj je občina z zakonodajo pri tem zelo omejena. S prenosom nepremičnin v lasti občine na Sklad, bi ta prevzel tudi upravljanje teh nepremičnin, njihovo vzdrževanje in hkrati bi lahko na ta račun bil finančno dokaj neodvisen, saj bi za seboj imel dokaj velik nepremičninski kapital.
Brez direktorja in fikusa
V	večini primerov je Stanovanjski sklad v občinah oblikovan kot lokalna inštitucija, ki skrbi za izvajanje stanovanjskega programa, gradnjo stanovanj,, oddajanje in vzdrževanje stanovanj itd. Običajno ima svojega vodjo, nekaj zaposlenih, dela pa oddaja z različnimi razpisi.
V primeru Izole so v vodstvu občine bolj naklonjeni umestitvi Stanovanjskega ali nepremičninskega sklada v javno podjetje Komunala Izola, kjer bi, najverjetneje, deloval kot d.o.o. oziroma hčerinsko podjetje Komunale. Podrobnosti o tem, kako si organizacijo izolskega stanovanjskega sklada zamišljajo v koaliciji, sicer ne poznamo, vendar se poraja strah, da bi JP Komunala na ta način postala še močnejši igralec v občinski oblastni strukturi, čeprav je po drugi strani res, da v Izoli ne potrebujemo še ene pisarne z dobro plačanim direktorjem, tajnico in fikusom.
Pričakovati je, da bodo občinske strukture, še pred samim odločanjem o predlogu o ustanovitvi sklada, vsebino ponudile v javno razpravo, tudi zato, da ne bi obveljala misel, da se občina, z ustanovitvijo Sklada, dejansko otepa socialnih in drugih težav, povezanih s stanovanjsko problematiko v občini Izola. Predvsem pa bo treba na vsak način zagotoviti ustrezen nadzor poslovanja sklada, da se ne bi ponovila zgodba z JP Komunala, ki je zavrnila nadzor s strani Nadzornega odbora Občine Izola, češ da ta najvišji občinski organ nadzora nima pristojnosti nadzora nad njihovim poslovanjem. d.m.
Prve ocene proračuna
Do 16. februarja imajo politične stranke, krajevne skupnosti in drugi porabniki proračunskih sredstev čas, da podajo pripombe na predlog proračuna za leti 2017 in 2018. V večini strank ga sicer še pregledujejo, saj gre za dokaj obsežno gradivo, ki ni tako transparentno, da bi ga človek razumel že v prvem branju, čeprav so pripravljale! tokrat poskrbeli za nekaj več pojasnil. V pomoč je tudi podrobnejša razdelitev posameznih postavk, čeprav se na ta način lahko tudi skrijejo različna financiranja iste storitve.
V tem in naslednjem Mandraču bomo tako objavili nekatera mnenja o tem pomembnem dokumentu, ki ga bo izolski občinski svet sprejemal na izredni seji 23. februarja.
MN opozarja na dolgove
v stranki Izola je naša smo pregledali predlog proračuna občine Izola. Ocenjujemo, da realni prihodki znašajo 15 mio Eur. Tudi te je potrebno zmanjšati za dolgove iz preteklih let in obresti in zato lahko govorimo o 12 mio Eur. Dodatnih 7mio Eur, ki so prikazanih v proračunu, ni realnih, kar pomeni, da župan in vodstvo občine ponovno zavajajo občane.
Vsebinska ugotovitev je, da se striktno zmanjšujejo sredstva na področju izobraževanja, sociale, kulture in športa. Kar pa ne velja za nekatere podobne dejavnosti občine kot so na primer T1C, Mala barka, »občinska« izobraževanja v tujini,...
Domačo kulturno dediščino (muzej Parenzana ipd...) in najvišje kulturno-izobraževalne ustanove (knjižnica, vrtci, šole) pa ostajajo brez prepotrebnih sredstev za svoje delovanje.
Manca Vadnjal, predsednica stranke UN
Izolani z vprašanji
V Listi Izolani smo se seznanili z osnovami predloga proračuna na pogovoru z županom in vodjo občinske uprave, pri natančnejšem pregledu posameznih postavk pa so se nam pojavila še nekatera vprašanja.
-	Ali so pri reprogramiranju kreditov občine Izola upoštevani tudi stroški predčasnega poplačila in stroški odobritve novega kredita.
-	Kam bo umeščeno bodoče krožišče na Prešernovi cesti. Ali bo ogrozilo zaščiten drevored pinij?
-	Za valobran 3 mora občina plačati še več kot 680 tisočakov. Ali je tudi to plačilo del mediacije med Občino in Marinvestom?
-	Za javno razsvetljavo spet namenjamo precejšnja sredstva. Ali ni bilo dogovorjeno, da bodo investicije del koncesijske pogodbe z bodočim koncesionarjem za javno razsvetljavo.
-	Kaj pomeni urbana ureditev mestnega jedra Izole v višini 715 tisočakov. Ali gre za znesek in projekt, ki je že zaključen ali kaj novega.
-	Kakšen je bil dogovor z najemnikom objekta na svetilniku, da občina zdaj vrača del zneska, ki ga je investiral v obnovo najemnik.
To so samo nekatera konkretna vprašanja v zvezi s predlogom proračuna, stališče Liste pa bomo objavili v naslednjem Mandraču.
Jasna Istenič, Gregor Čehovin - Lista Izolani
r~
Ob kulturnem prazniku
Pozabljena nagrada istrskim kulturnikom
Slovenski kulturni praznik je bil dvajset let tudi čas, ko so kulturni ustvarjalci slovenske Istre dobili svoje priznanje, nagrado Alojza Kocjančiča, Vmes se je trikrat zapletlo, ko se je v podeljevanje vpletla politika oziroma občinski sveti, ki niso potrdili predloga posebne komisije za podelitev priznanj, Izolski je to storil dvakrat, obakrat, ko je bil kandidat avtor priloženega zapisa,
Leta 1993 se je pisatelj Marjan Tomšič ob prejemu nagrade Prešernovega sklada za literaturo odpovedal svečanemu sprejemu in darilu koprske občine v korist sklada za nagrajevanje literarnega ustvarjanja slovenskega kulturnega prostora v Istri. Iz te pobude je, ob sodelovanju Obalnega izvršnega sveta in Kulturnega kluba Istra iz Kopra (KKI), nastala nagrada, poimenovana po duhovniku in pesniku Alojzu Kocjančiču (1913-1991), starosti in ikoni slovenskega literarnega ustvarjanja v Istri.
Prvič Izola
Prvi sponzor nagrade je bil Obalni izvršni svet, po njegovi ukinitvi pa so to obveznost prevzele tri obalne občine, z namenom, da bi nagrada kasneje prerasla v samostojen sklad. Dobro desetletje je potekalo podeljevanje nagrad nemoteno, dokler ni leta 2005 politika surovo posegla v sklep žirije, ko je peščici svetnikov italijanske skupnosti in takratne Združene liste izolske občine uspelo preprečiti podelitev nagrade avtorju tega prispevka z ničemer dokazano utemeljitvijo, da je proti sožitju, čeprav je npr. samo v letih 1990-2005, kot redek posameznik objavil in podpisal na desetine tekstov v obrambo pravic in dostojanstva italijanske in slovenske manjšine ter priseljencev iz drugih republik.
Drugič Koper
Kulturni škandal se je ponovil leta 2010, ko se je žirija nagibala k podelitvi nagrade pesniku in publicistu mag. Bertu Pribcu, a so koprske občinske oblasti dale vedeti članom žirije, da Pribac v svetu MO Koper ne bo potrjen, ker da je član regionalne stranke Oljka, ki je bila kot opozicija oster kritik občinske politike. Žirija se je iz stiske rešila tako, da je za nagrado izbrala igralko Sašo Pavček, ki z istrsko kulturo ni imela kaj dosti skupnega.
Ob tej priložnosti je učiteljica in pesnica Vera Vezovnik takole opisala svoje občutke, ki jih je doživljala v gledališču ob podelitvi nagrade Pavčkovi
„Že ob vstopu sem zaslutila, da nekaj ni v redu. Le kje so vidnejši kulturniki, ki jih srečujem v knjigarnah in na predstavitvah knjižnih del...Tako osamljena se mi je zdela na odru ugledna igralka Saša Pavček in podelitev priznanja je bila brez prave topline..."
Tretjič spet Izola
In na koncu je bila nagrada ponovno povaljana v blato leta 2012, ko je žirija izbrala za nagrajenca mag. Berta Pribca in še enkrat avtorja tega sestavka, ki pa ga je približno ista peščica izolskih svetnikov kot leta 2005, v pristojni občinski komisiji ponovno uspela izločiti nič manj kot z utemeljitvijo, »da je treba na nagrajenca gledati s političnega vidika, to je, kateri opciji pripada oz. katerega predsedniškega kandidata podpira«. (Mandrač, 8. 11. 2012). Tako so nikomur odgovorni odločevalci iz svojega varnega in zahrbtnega zakulisja na nedemokratičen in strahopeten način ponovno pohodili predlagatelje kandidatov in žirijo, nagrajenca pa spet popljuvali in okradli, saj ni bila ne enim ne drugim dana najmanjša možnost, da bi se lahko branili. Iz incidenta so namreč potem nastali resni zapleti, tudi med občinami, s posledico, da leta 2012 nagrada sploh ni bila podeljena, ter je ob avtorju tega prispevka tudi ubogi Bert Pribac, ne kriv ne dolžen, spet izvisel kot kola-teralna škoda tega škandala.
In ne nazadnje se tri obalne občine samovoljno, neodgovorno in v nasprotju s svojimi odloki poigravajo z nagrado, saj je že več let niso niti razpisali.
Nagrada ni bila podeljena v letih 2008, 2009, 2013, 2014, 2015 in 2016, čeprav v občinskih odlokih piše, »da se priznanje (nagrada) podeljuje praviloma enkrat letno«, in zgolj komisija (žirija) »lahko sprejme sklep, da se priznanje v posameznem letu ne podeli«.
Kaj spremeniti?
Že leta 2008 je Kulturni klub Istra opozoril tri obalne občine na nekatere sporne in dvoumne določbe v odlokih ter predlagal ustrezne dopolnitve, ki jih pa občine niso upoštevale, čeprav so dobile polno podporo.
Prva sprememba pravi, da je treba izbor nagrajencev iztrgati iz krempljev politike in prepustiti žiriji, kot je to bilo mišljeno ob ustanovitvi nagrade in se je to korektno izvajalo eno polno desetletje. Drugič je treba jasno določiti, kaj se nagrajuje. Pri ustvarjanju, vezanem na jezik, se lahko nagrajujejo le dela v slovenskem jeziku in slovenskih istrskih narečjih.
Gre za podoben pristop, kot ga upoštevajo pri vsakoletnih nagradah »Istria nobilissima« kjer nagrajujejo dela, pisana v italijanskem jeziku in romanskih istrskih narečjih. Seveda so lahko avtorji teh jezikovnih dosežkov tudi neSlovenci, kot so pri nagradah »Istria nobilissima« lahko tudi neltalijani. Na področjih, ki niso vezana na jezik (likovno ustvarjanje, glasba ipd.) pa ta omejitev odpade, ker je njihov jezik univerzalen. Prvotni pravilnik je sicer predvideval ločeno nagrajevanje ljubiteljstva, kar je kasneje pri sprejemanju občinskih odlokov izpadlo iz besedila in tako je ljubiteljstvo ostalo praznih rok. Mnogi animatorji s podeželja se podelitev nagrad sploh niso več udeleževali, ter so očitali, da jim je mesto ukradlo Kocjančiča.
Nekaj sklepnih misli
Morebitna samovoljna ukinitev nagrade bi pomenila napad na ta prostor in žalitev njegove kulture in njegovih ljudi. Zato je treba nagrado nemudoma oživiti in jo postaviti na zdrave temelje. Predlagane spremembe občinskih odlokov je podprla cela vrsta kulturnih društev in organizacij in več vidnih kulturnih in javnih delavcev ter dosedanjih nagrajencev.
Kocjančič bo sicer s svojimi deli, z nagrado ali brez nje, preživel vse župane, ter se bo njegov spomin prenašal iz roda v rod tudi takrat, ko ne bo nihče več vedel, kdo in kdaj je bil kje župan.
Zato pozivam kulturno in demokratično javnost, da se dvigne in stopi v bran nagradi, kajti »nič storiti in nič tvegati, pomeni služiti«, kot je to nekje lepo zapisal Drago Jančar.	Milan Gregorič
Izolska nagrajenca: Nada Morato in Luciano Kleva
Dolgčas pa ni
Šparžinci so zastopali tudi občino
Promociji Izole sploh ni namenjeno tako malo denarja kot se morda zdi pa vendar premalo, da bi si TIC oziroma Turistično gospodarsko združenje lahko privoščilo sodelovanje na več kot treh do štirih sejmih. Zato so Izolo na sejmu Alpe Adria zastopali kar člani društva Šparžin. Komentar ni potreben.
Sodelovanje na različnih sejmih je zelo pomembno pri promocijo določenih krajev, posebej tistih, ki bi radi imeli tudi predznak turističnega.
Turistično društvo Šparžin iz Kort je kot član Turistične zveze Slovenije s skromno članarino pridobilo pravico do sodelovanja na različnih sejmih pri nas in tako so pred dnevi sodelovali tudi na 28. mednarodnem sejmu za aktivno preživljanje prostega časa- Alpe Adria, ki ga organizirajo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Občine Izola tam uradno ni bilo, bila pa je prisotna prav s pomočjo Šparžink, ki so tam delile tudi prospekte in drugo gradivo občine Izola.
S sejma so se člani društva vrnili izredno veseli in zadovoljni ter povedali, da pri promociji kraja v katerem živijo, ustvarjajo, sobivajo s krajani, domačini, gostinci, hotelirji in ob sodelovanju Občine Izola iz katere prihajajo, so vedno
Prebujanje s pesmijo
V hotelu Delfin se je porodila nova ideja in želja, da svoje goste popeljejo v novi dan prav - s pesmijo in prepevanjem. Marsikje po svetu je to nekaj vsakdanjega, tako, kakor jutranja telovadba, joga, dihalne vaje in prav petje vsebuje vse te naštete elemente. Vodilo je glas, ki je naš zvok, naš inštrument, s katerim komuniciramo in tudi prepevamo, kar nam povzroči posebno vibracijo v telesu. In če se tega zavemo, nam lahko daje še veliko več. Tam nekje globoko nam lahko prebudi čustva in se zavemo, da smo del narave z vso njeno lepoto in čarom. Ko zapojemo, bodisi sami, bodisi obkroženi z drugimi ljudmi, se ustvarja posebna energija, ki nam daje občutek prijetnega, ustvarjajo se posebna ravnovesja v telesu, še posebej, če so to prijetni zvoki, glasovi, morda tudi nam ljube pesmi.
] To izvajanje so zaupali Marjetki Popovski, ki že 20 let s kitaro prepeva stare slovenske ljudske pesmi in, ki prav na podoben način obiskuje različne kraje in prepeva z ljudmi. Tako so imeli v hotelu Delfin v četrtek, 2. februarja ob 9. uri zjutraj prvo “Prebujanje s pesmijo" in udeležba je bila fantastična in nad vsemi pričakovanji. Udeležila se ga je tudi direktorica, ga. Nina Golob in z navdušenjem pozdravila vse prisotne in se zahvalila za tako vzpodbudo k novi ideji. Sprva so pripravili majhen kotiček, kjer naj bi se petje izvajalo, vendar gosti so dobesedno napolnili prireditveni prostor in vse okoli, ker je bilo prostora tam premalo. Prepevali so izbrane pesmi, ki so marsikomu orosile tudi oči, še posebej, ko so na koncu stoje zapeli zaključno pesem in se iz srca zahvalili za čudovit pričetek dneva.
Prebujanje s pesmijo naj bi bilo enkrat tedensko, ob lepem vremenu morda tudi v Kneippovem vrtu, pa na terasi, na plaži, na stopnicah, na sprehodu... lahko pa se seveda tudi pridružite in skupaj vstopimo v nov dan!
Hotel Delfin
znova presenečeni kako veliko ah pa kako malo nas poznajo.
Zato vedno z veseljem predstavljajo in delijo gradivo o prireditvah v Izoli in zaledju. In sejmi za turizem so prava priložnost za to.
„Korte so namreč vedno bolj prepoznavne po dobrih gostilnah, vinskih kleteh in prenovljenem Hotelu Stara šola Korte. Odlično smo se povezali z ostalimi društvi, posebej s Šatjerske, Dolenjske, Prekmurja, z našimi sosedi iz Kubeda in Komna. Nekatere radovedneže je še posebej zanimalo kje je Šparžin? Nekako
tako smo odgovorili: povsod..in
samo tam kjer rastejo divje šparge," so še povedale udeleženke Njihovo naslednje gostovanje in predstavljanje Kort in Izole bo na podobnem sejmu v Radgoni, vmes pa bodo še postorili to in ono. Saj so vendar prostovoljci.	ur
Srednješolski pozdrav petelinjemu letu
Letos, 31. januarja, smo na zanimiv in ustvarjalen način počastili kitajsko novo leto na Srednji šoli Izola. Po kitajskem tradicionalnem koledarju, ki sledi luninim menam, smo 28. januarja vstopili v leto ognjenega petelina. Prireditev je organizirala Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem (KUK UP).
Novo leto je najpomembnejši praznik v kitajski ljudski tradiciji, ki se nadaljuje vse do danes. V teh dneh in tednih se zberejo vsi člani družine in obredno spodbujajo srečo, da se jim nasmehne, hkrati pa odganjajo zle duhove, da se jim ne bi približali. To počnejo z veliko trušča, z rdečo barvo oblek, okrasja, lampijoni, ognjem, z ognjemeti in pokanjem petard. Tako pripoveduje že starodavna legenda o pošasti Nian, ki jo moramo odgnati čim dlje.
Vsem tem zgledom smo sledili na prireditvi ob praznovanju vstopa Petelinjega leta na SŠ Izola. S poplesavanjem zmajev in veselim truščem je približno 100 udeležencev preganjalo zle duhove od preddverja do dvorane, ki se je bleščala v odsevu rdečih lampijonov, vozlov in zmajev. Po uvodnem nagovoru vodje KUK UP, dr. Neve Čebron, in namestnika ravnatelja, mag. Dejana Mužine, so svoje znanje kitajščine pokazali dijaki, učenci in učitelji. Tečaje kitajskega jezika in kulture obiskuje namreč tudi skupina dijakov in učiteljev na SŠ Izola, skupinica na GEPŠ v Portorožu, pridružilo pa se nam je še nekaj osnovnošolskih učencev, ki so zavzeti za učenje kitajščine. V kitajščini so nam zapeli o prihodu pomladi, o prijateljstvu, nam voščili srečo in prebrali stihe o opojnosti jasminovega cvetja.
Kitajski učiteljici na KUK UP, Beibei in Dandan, sta nam praznovanje novega leta umestili v kitajsko tradicijo in razložili pomen tradicionalnih jedi, značilnih prav za te dni. Sledila je okusna pogostitev v kitajskem slogu, nekateri pa so se kitajskih dobrot lotih z lesenimi paličicami.
Nato smo se udeležili delavnic, izdelovali smo enake okraske, kot v tem obdobju krasijo kitajske hiše in darila. S posebnimi čopiči smo izrisali voščila v kitajski kaligrafiji, izdelovali lampijone, papirnate rezanke in vozlane zapestnice, da sorodnikom in prijateljem zaželimo povezanost in bližino.
Praznovanje se je zaključilo pozno popoldne, ko se je že temnilo in smo v nebo spustili nekaj žarečih lampijonov. Veseli nas, da nam je uspelo udeležencem prikazati delček kitajske kulture in morda še koga navdušiti za poglobljeno spoznavanje kitajskega jezika in kulture. Zahvaljujemo se vsem udeležencem prireditve za spodbuden odziv. Hkrati upamo, da je to začetek novega, spodbudnega sodelovanja med KUK UP in SŠ Izola.	Lučka Jevnikar
Zakon o voznikih
Avtošole brez akcijskih paketov
Sredi januarja je začel veljati nov zakon o voznikih. Usmerjen je predvsem v urejanje delovanja avtošol in pogoje za usposabljanje mladih voznikov. Po novem bodo lahko vožnjo poučevali le redno zaposleni inštruktorji vožnje, zakon pa omogoča tudi delo šol vožnje iz tujine.
»Število prometnih
nesreč se že drugo leto zapored poveču-. je, zato je bilo treba na področju prometa nekaj storiti. Vlada se je odločila za dolgoročnejše ukrepe, ki se začenjajo pri vzgoji bodočih voznikov in zato najprej posegla na področje avtošol«, pravi dolgoletni učitelj vožnje, lastnik avtošole in prometni strokovnjak, Edvard Dečman.
-	Povsod po Sloveniji in tudi pri nas smo se srečevali z dampin-škimi cenami vzgajanja novih voznikov, kar ni koristilo niti njim niti drugim udeležencem v prometu. Zato se mi zdi na mestu zakonsko določilo da bo Agencija za varnost prometa odslej določala ceno zaključnega izpita za vozniško dovoljenje. Ministrstvo za infrastrukturo pa bo določilo najnižjo dovoljeno ceno opravljene ure usposabljanja v avtošol i. Ta določba bo prispevala k preglednejšemu poslovanju šol voženj in bo predvsem preprečila novačenje kandidatov z zelo nizkimi cenami urnih postavk«.
-	Kakšni so rezultati dela avtošol v slovenski Istri?
-	Trenutno so pod slovenskim povprečjem. Pri teoriji je slovensko povprečje opravljenih izpitov 52% za vse kategorije oziroma 49,33% za kategorijo B, medtem ko je povprečje v izpitnem centru Koper 48,75 za vse oziroma 45,01% za bodoče voznike osebnih avtomobilov. Še slabši rezultati so pri praktičnih izpitih, kjer je slovensko povprečje 57,80% za vse kategorije in 53,44 za kategorijo B, medtem ko je na obali uspešnost pri praktičnem delu izpita 46,69% za vse in vsega 41,46% pri kandidatih za B kategorijo. To je, zagotovo, tudi rezultat različnih cenejših paketov nekaterih avtošol, ki pač ne morejo prinesti zadovoljivega znanja, zaradi večkratnega opravljanja izpitov pa ti paketi, za bodočega voznika niso nič cenejši. Žal je ekonomska situacija pri nas takšna, da se mladi odločajo za najcenejšo varianto priprave na izpit, ki pa na koncu to sploh ni.
-	Ali bi lahko rekli, da je kriterij na obali višji kot drugod, oziroma, da imamo bolj stroge komisije?
-	Seveda ne. Teoretični preizkus znanja tako ali tako poteka računalniško in tukaj ni nobenih subjektivnih kriterijev, praktični del pa je tudi tako točno določen, da ne more prihajati do odstopanj. Dejstvo je, da je nivo znanja kandidatov za voznike velikokrat prenizek in da na izpit prihajajo ljudje, ki, glede na svoje znanje in obvladanje vozila, nikakor še ne bi smeli na cesto. Zato jih je treba vračati v šolo vožnje in to, seveda, spet stane.
-	Ali obstaja seznam avtošol po uspešnosti, tako, da bi kandidati vnaprej vedeli, na kateri šoli bodo dobili več znanja oziroma bodo bolj zanesljivo uspešni ob izpitu?
-	Verjetno obstaja tudi takšna statistika, vendar jaz teh podatkov nimam, morda jih imajo na Agenciji za varnost prometa. Seveda pa ne gre za to, da bi zdaj napadali tiste, ki imajo morda slabši rezultat, saj je ta lahko posledica slučaja, da dobijo kandidate, ki enostavno potrebujejo več učenja in priprav, ali pa gre tudi za slučaj. Čeprav je v resnici tako, da če kandidata dobro pripraviš ne bo imel težav ne ne teoriji niti v praksi.
-	To seveda ni poceni.
-	Ponavljam. Včasih je bolje plačati malo več pa opraviti izpit iz prve kot pa plačati malo manj pa potem opravljati izpit večkrat in izgubljati samozavest.
Naš sogovornik sicer ni naklonjen zakonskemu določilu, da bodo vožnjo lahko poučevali samo še redno zaposleni inštruktorji. Pravi, da bodo na ta način iz šolanja izključeni tudi nekateri najkvalitetnejši kadri, vendar v ministrstvu ocenjujejo, da bodo tako lažje nadzorovali delo šol vožnje.	ur
Uspešnost avtošol ostaja skrita
Na naše vprašanje, ali obstaja statistični pregled uspešnosti posameznih avtošol v Sloveniji, so nam iz Javne agencije za varnost prometa odgovorili, da sicer razpolagajo s statističnimi podatki o uspešnosti posamezne šole vožnje, ki pa jih kot takih, iz različnih razlogov, ne objavljajo.
Pred približno 15 leti so na nekaterih izpitnih centrih nekaj časa objavljali statistiko o uspešnosti po posameznih šolah vožnje. Zaradi prehajanj kandidatov za voznike med šolami statistika ni bila zanesljiva oziroma je izkazovala izkrivljene podatke. Kot primer, vsa predhodna neuspešna opravljanja izpitov pri posameznem kandidatu je statistika pripisala učitelju vožnje in šoli vožnje, pri kateri je kandidat opravil izpit. Prav tako je suhoparno pregledovanje podatkov lahko dalo drugačen vtis, kot pa je bilo dejansko stanje. Če je imela šola vožnje pri določeni kategoriji le nekaj izpitov in vse ali večino pozitivne, je to izkazovalo odlične rezultate, ki pa so bili lahko bolj plod naključij kot pa dobrega dela. Uspeh je bil odvisen tudi od značilnosti populacije v določeni šoli vožnje (mladi, starejši, tisti, ki ponovno pridobivajo vozniško dovoljenje ali želijo zamenjati dovoljenje, izdano v tujini, za slovensko itd.), števila učnih ur... Kasneje smo poskušali narediti statistiko bolj realno z uporabo ponderjev glede na število opravljenih učnih ur do izpita, starosti in spola kandidatov, z izločanjem šol vožnje s samo nekaj izpiti pri posamezni kategoriji itd. Tudi to se ni obneslo, saj subjektivno določeni pondreji seveda niso bili po volji vsem.
Pogovarjali smo se tudi s stanovskim združenjem šol vožnje pri GZS in skušali najti način, da bi se vendarle objavili določeni statistični podatki, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razlikovati med boljšimi in slabšimi šolami vožnje. Npr., da bi se objavljali samo podatki o uspehu na teoretičnem delu izpita, da bi se upoštevalo samo podatke o tistih kandidatih, ki v prvo opravijo vozniški izpit ali pa samo šole vožnje, ki imajo nadpovprečni uspeh. Dokončnega dogovora (zaenkrat še) ni bilo.
Zdaj imamo novi Zakon o voznikih, ki med drugim določa, da minister, pristojen za promet, izda natančnejše podatke o vodenju, posredovanju in objavljanju statističnih podatkov o vozniških izpitih. Ko bo izdan pravilnik, dilem na tem področju, vsaj upamo tako, ne bo več.
Analiz, zakaj imajo nekatere šole vožnje na Obali podpovprečen uspeh, ne agencija ne kdo drugi ni delal. Verjetno gre za slabše delo nekaterih šol voženj, ki pa posledično vplivajo na skupno statistiko vseh šol voženj v nekem izpitnem kraju.
KOREKTNO
Opravičilo za netočnosti o Kranju
V uvodniku prejšnjega Mandrača, ki je govoril o problemih zapiranja starih mestnih jeder, sem zapisal nekaj podatkov v zvezi z urejanjem prometa v Kranju, pri čemer sem sledil objavljenim informacijam, da bo središče Kranja bolj zaprto za promet kot doslej in povzetku razprave o novi prometni strategiji, ki je bil objavljen na spletni strani krajevne skupnosti staro mesto Kranj, Tam so bili tudi navedeni posamezni strožji ukrepi, ki pa še niso sprejeti, zato tudi predlagane cene še ne veljajo. Na to so nas opozorili iz mestne občine Kranj in hkrati oporekali navedbi, da je Kranj podeželsko mesto in da se turistično ne more primerjati z Izolo, ki za vsebino niso bistvene, vendar se jim je zdelo prav, da opozorijo tudi nanje. Pa naj bo.
Drago Mislej Mef
V Kranju samo
Kranj nikakor ni podeželsko mesto, kot navaja avtor članka »Zakaj nasprotujemo zapiranju mesta«, pač pa je urbano središče Gorenjske. Mestna občina Kranj je tretja največja občina v Sloveniji in ena izmed enajstih s statusom mestne občine, ki ga zagotovo ni pridobila, ker je podeželska.
Avtor članka primerja prometno lagodnost prebivalcev Izole glede na ureditev, ki velja v Kranju za stari del, ko je treba za dovolilnice v staro mestno jedro plačevati. Ta navedba je v celoti napačna, vključno z zneski za posamezne tipe/namembnost dovolilnic. Mestna občina Kranj izdaja dovolilnice brezplačno. Do nje so upravičeni vsi, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v starem mestnem jedru. Dostavljavci si lahko prav tako pridobijo brezplačno enkratno ali stalno dovolilnico, ki jim omogoča vstop in izstop iz mestnega jedra. Avtor navaja tudi, da je dostava dovoljena samo med 6. in 9. uro, kar tudi ne drži. Dostava se opravlja vsak dan med 4. in 19. uro, kar je veliko več kot je zapisano v članku.
Od 30. januarja 2017 smo glede prehajanja motornih vozil v stari Kranj in iz njega uvedli nekatere spremembe s ciljem, da preprečimo zlorabe dovolilnic pri vstopu in izstopu in prakso nekaterih voznikov, da uporabljajo med vzhodnim in zahodnim delom mesta bližnjico čez staro mestno jedro. Pri analizi podatkov o vstopih in izstopih v mestno jedro smo namreč ugotovili, da vsak dan v letu v staro mestno jedro pripelje kar 80 osebnih vozil več, kot jih odpelje. Med te štejemo
vozila, ki imajo zabeležen vstop v staro mesto, ne pa tudi izstopa. Mesečno to znaša vsaj 2400 nezabeleženih izstopov oziroma kršitev. Nadaljnja analiza je pokazala, da je največ nezabeleženih izstopov posledica zlorab kartic imetnikov dovolilnic, predvsem pri vozilih, ki so v staro mestno jedro vstopila s parkirnim listkom, v izogib plačilu pa jim je bil nato omogočen izstop z uporabo kartice. Obenem so bile ugotovljene tudi ponavljajoče se kršitve voznikov, ki vstopijo v mestno jedro zgolj zato, da se izognejo prometni konici in semaforiziranim križiščem. Iz soseske Planina bi ob upoštevanju vseh pravil potrebovali do Zlatega polja približno deset minut (ob rdečem valu), s kršitvijo vstopa in izstopa pa bi isto pot opravili v zgolj dveh minutah. Cilj je, da je stari Kranj območje, ki je prijazno stanovalcem in obiskovalcem, ki je varno za pešce in s čim bolj čistim okoljem. Tako načrtujemo v naslednjih mesecih uvesti tudi električni avtomobil za prevoze v starem jedru, ki bo uporabnikom na voljo na klic. Avtor navaja tudi, da Kranj ni turistično mesto oziroma se ne more primerjati z obalno Izolo. Res, da v Kranju ne moremo ponuditi morja, lahko pa ponudimo gostoljubnost. Kranj je že drugo leto zapored najbolj gostoljubno večje mesto v Sloveniji po izboru
Turistične zveze Slovenije. Ista organizacija je že drugo leto zapored Kranju podelila naziv najlepšega večjega mesta v Sloveniji. Leta 2013 pa naziv za najbolj urejeno mestno jedro. V letu 2015 je Kranj prejemnik tudi priznanja za najlepše praznično okrašeno mesto v Sloveniji. Stari Kranj je bil v zadnjem desetletju teme-
ljito obnovljen, tako trgi in ulice kot stavbna dediščina, med njimi grad Khislstein, Lovski oziroma Ulrichov dvorec, Layerjeva hiša, obzidje s tremi stolpi, Kranjska hiša, kostnica, ki dajejo prostor za razstave in prireditve. In še nekaj edinstvenega ima Kranj: pred desetimi leti so bili pod starim mestom za obiskovalce in prireditve urejeni rovi, zgrajeni med drugo svetovno vojno kot zaklonišče pred letalskimi napadi. V njih potekajo sedaj že tradicionalne prireditve, kot so Vinska pot. Noč čarovnic, Dežela škrata Krančka. V Kranju pripravljamo več osrednjih prireditev, ki privabljajo obiskovalce iz vse Slovenije. Poleg osrednje kulturne prireditve Prešerni smenj ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri redno gostimo državni vrh, so tu še prešerni karneval, prešerni december, Kranfest, Jazz kamp, številni koncerti v Letnem gledališču, kjer gostimo tako slovenske glasbene goste kot svetovno uveljavljene izvajalce. V Kranju smo ponosni, da smo središče Gorenjske, ki je mesto priložnosti, hkrati pa polno zanimivosti, ki privabijo turiste.
Služba za stike z javnostjo in protokol občine Kranj
Kdo rabi razsoljevanje?
Zadnje čase je veliko govora o načrtovanju razsoljevanja morske vode v objektu, ki bi stal v Izoli. S tem projektom naj bi dokončno rešili problem pomanjkanja pitne vode v slovenski Istri. Pametnemu človeku sicer ne gre v glavo, zakaj se moramo tako ekstremnih projektov lotevati v deželi, ki ima menda največ pitne vode v Evropi in v Izoli, kjer pitna voda prihaja od vsepovsod in se, bolj ali manj neizkoriščena, izliva v morje. Dokaz je eden od vodotokov, ki se izliva na ploščad pred Podbelvederjem in praktično onemogoča prehod s sprehajalne poti med Simonovim zalivom in Belvederjem. In takšnih izlivov je v Izoli vsaj še dvajset, da o vodnjakih in zajetjih niti ne govorimo.

Izola do svetovnega brona z Mačkovškom
ESTOMBi?
Poraz na derbiju
Koper 2013 : Istrabenz plini Izola 29:19 (14:9)
Arena Bonifika, gledalcev 1800, sodnici Crnojevič in Kostecki--Radič
Koper 2013: Vončina, Vran, Dolenc, Grzenzič 6, Vlah 3, Matjaše-vič, Gašperšič, S. Jovčič 1, Moljk, Gorela 1, Rapotec 1, Smolnik 4, Sokolič 9, Planinc 3, Bratkovič 1. Trener: Zoran Jovičič Istrabenz plini Izola: Gregorič, Puhanič, Logar, Jurič 4, Stopar 4, Božič 3, Beganovič 1, Selišnik, Čolič, Žgavec 1, Vukovič 2, Korošec, Poberaj 3, Radojevič 1, Ko-nig 1, Smej. Trener: Peter Pucelj. Izključitve: Koper 8, Izola 8 minut; 7-m: Koper 2 (2), Izola 5 (2).
Potem, ko so Izolani v sredo izgubili doma tekmo s Hrastnikom z 20:25, so v soboto gostovali na Bonifiki. Obisk skorajda dva tisoč glave množice na derbiju potrjuje, da interes za sosedske dvoboje med dolgoletnima rivaloma Koprom in Izolo, nekdaj na nogometnem, zadnja leta pa na rokometnem področju, ne pojenja. Neglede na stanje obeh ekip na lestvici ter razmerje moči so gledalci ponovno spremljali spektakel, ki ga drugje v Sloveniji težko doživiš.
Kljub večji kakovosti domačinov lahko tekmo označimo kot derbi, saj so tudi naši igralci pokazali veliko mero borbenosti in želje po zmagi. Po izenačenem začetku so rahlo pobudo prevzeli igralci Kopra, ki so po napa-
kah Izolanov v napadu s hitrimi protinapadi z delnim izidom 5:0 prešli v solidno vodstvo s štirimi zadetki prednosti. Izolani so vseskozi držali ritem z gostitelji in približno enako razliko ohranili tudi ob polčasu.
Drugi polčas so domačini začeli silovito in takoj povišali prednost na 19:12. Videti je bilo, da je tekma odločena. Vendar naši fantje niso pomislili na predajo in so z dobro in čvrsto igro zmanjšali zaostanek z osem na samo štiri zadetke (21:17). Z minuto odmora je reagiral domači trener Zoran Jovičič in zaustavil nalet gostov. Koprčani so navodila trenerja vzeli resno ter v nadaljevanju zaigrali bolje: prejeli so le dva zadetka, sosedom pa so jih dah osem in tekma je bila odločena. Gledalci so se izkazali s športnim navijanjem. Zahvala gre tudi vsem Izolanom, ki so prišli naše rokometaše spodbujat v Koper, kot tudi našim Ribarom, ki so presenetili s svojo prisotnostjo in so prispevali k dobremu vzdušju v dvorani. Lepo bi bilo, da bi jih še kdaj videli v Kraški.
»Dogovorili smo se za čvrsto obrambo in igrali smo kar dobro. Morda bi morali bolj pritisniti na njihove zunanje položaje. Smo pa mlada ekipa, v kateri je bilo tokrat pet kadetov,« je povedal obetavni Izolan Domen Stopar. »Koper je upravičil vlogo favorita, a sem zadovoljen, saj so naši mlajši rokometaši spet dobili lepo priložnost za nove izkušnje. Slabosti smo imeli predvsem v napadu, kjer nam gre bolje, in pri vračanju v obrambo. Obstanek je misija nemogoče, sedaj pa je naša naloga predvsem uveljaviti mlade. Zagotovo bi nam prišel zelo prav zunanji desni levoroki igralec. Mislim, da se stvari vseeno počasi le pomikajo na bolje,« je bil po tekmi optimist izolski trener Peter Pucelj.
V	Soboto igrajo Izolani doma ob 19.00 proti Mariboru.
Kadeti neporaženi
Kadeti so se tokrat odpravili na gostovanje v Škofljico. Tekmo so odigrali v soboto, 04.02.2017. Začetek tekme je pokazal, da so Izolani odločni, da točki odnesejo v domov. Že v osmi minuti je bil rezultat 1:5. Fantje niti v nadaljevanju prvega polčasa niso popuščali in največjo razliko dosegli prav ob koncu polčasa, ki se je končal z rezultatom 9:15.
V	drugem polčasu so Izolani nadaljevali z dobro igro in v 50. minuti vodili z najvišjo prednostjo, 20:31. Tekmo so nato mirno pripeljali do konca in zasluženo zmagali. Končni rezultat je bil 27:36.
V	naslednjem kolu bodo kadeti na Kraški v soboto, 11.02.2017 ob 11.30 gostili ekipo Škofje Loke, ki je prav tako kot naši fantje še neporažena.
Pričakujemo pravi derbi in podpora s tribun bi bila dobrodošla, zato vse vabimo, da podprete naše fante.
Za RD Istrabenz Plini so igrali: Šavle, Mičovič 4, Krmac-Finž-gar, Stopar 8, Blažič 1, Korošec 2, Logar, Čehovin 4, Poberaj 11, Peharc 3, Orbanič.
Škofljica nadigrala starejše dečke B
Ekipa starejših dečkov se je v soboto podala na težko gostovanje na Škofljico, ki je ena od favoritinj za naslov najboljšega v državi. Že sam začetek tekme je pokazal veliko premoč domačinov, sploh v fizični moči.
Čeprav so Izolani želeli dobro začeti tekmo, se je takoj pokazalo pravo razmerje moči med ekipama, saj so domačini s hitro igro in protinapadi povedli s 10:1. Pomagale niso niti dve minute odmora, saj so bili gostitelji enostavno boljši. Izolani so poskušali igrati svojo igro, se borili, ampak kaj ko so domačini vsako njihovo napako zlahka kaznovali. Tako se je polčas končal z veliko prednostjo 19:4.
Drugi polčas se je začel z željo Izolanov, da popravijo svojo igro tako v napadu kot v obrambi. Napad se je bistveno izboljšal, saj so izolski rokometaši prikazali kar nekaj dobrih in lepih potez. Še vedno pa je šepalo v obrambi, ki je žal niso uspeli popraviti do te mere, da bi se bolje zoprstavili močnejšim domačinom. Končni rezultat tekme je vil visokih 46:15.
Tekmo je potrebno čim prej pozabiti in se pripraviti na naslednjo tekmo z Metliko, ki bo v soboto, 11.02.2017 ob 13.30 uri.
(tem

Nova zmaga odbojkaric
V Livadah se je zgodilo, kar smo napovedali: če bodo sovpadale določene stvari, bodo Izolanke kljub na papirju boljšim tekmicam prišle do točk. Kamniški Cal-cit ima doslej štiri točke več kot igralke Galeb grup Robotine in je trenutno na lestvici dve mesti pred Izolo. A če je volja, je tudi pot do uspeha, velja nenapisano pravilo. Tudi v športu in tudi v soboto v Livadah.

Začelo se je dobro, kajti naša dekleta so dobile prvi niz s 25:15. Tega njihove tekmice niso pričakovale in so to vzele kot dobro lekcijo. Drugega so dobile Ka-mničanke na 19. točki ter tako vzpostavile enakost v nizih. Najbolj napet je bil tretji niz, ki je bil izenačen vse do konca, v dramatični končnici pa so ga dobile Izo-lanke s 26:24. Pri vodstvu Izole z 2:1 v nizih so igralke Calcita ugotovile, da je stanje resno.
Zato so četrti niz odigrale odločno in ga dobile s 25:14 ter odločitev o zmagovalcu prestavile v peti niz. V njem je prišel v naši ekipi do izraza rek »krepat, ma ne molat« in naše odbojkarice so z zmago s 15:11 prišle do desete letošnje zmage. Bravo! Naslednjo tekmo igrajo v soboto v Ljubljani s Šentvidom.
BV
CSMMfflnroog
Članice zmagujejo, člani pa ne
Odigralo se j 13. Kolo prve slovenske namiznoteniške lige, kjer pohod zmag nadaljujejo članice saj so tokrat premagale NTK Logatec s 5:2 kjer sta po dve zmagi prispevali Lea Paulin in Katrina Sterchi ter eno Urška Čokelj. Članom se niz brez zmag nadaljuje, saj dobre predstave Erika Paulina niso bile dovolj za zmago ekipe. Proti NTK Maribor je Paulin prispeval tri zmage, dve tekmi je tesno izgubil Michele Vigini medtem ko kadet Matija Novel se žal ni mogel konkurenčno zoperstaviti izkušenejšim udarcem z loparjem igralcev NTK Maribor.
Pingpongaši brez konkurence na primorskem
V nedeljo 5.2 se je v telovadnici Arrigoni zvrstilo že tradicionalno primorsko prvenstvo za kadete in kadetinje.
Vsi naslovi primorskih prvakov so po zaslugi Lee Paulin in Matije Novela odšli v roke članov NTK Arrigoni. Poleg odličnih rezultatov prve kadetinje in prvega kadeta v državi so se odlično odrezali tudi ostali igralci NTK Arrigoni. V posamični kategoriji poleg prvega mesta Novela sta bila 3. in 4. Mihael Kocjančič in

Uroš Žavbi. V dvojicah je bil Kocjančič v paru z Matijo prvi, Uroš Žavbi pa s soigralcem iz NTK Gorica tretji. V mešanih dvojicah kjer sta bila Novel in Paulin prva, sta drugo mesto zasedla dvojec Uroš Žavbi in Minea Ljuca. Pri dekletih je poleg prvega mesta Lee Paulin drugo mesto zasedla prav Minea Ljuca, ki je bila z Leo Paulin tudi prva v dvojicah.
Lepe igre so prikazali tudi naši mlajši člani, ki hitro pridobivajo na sistemu igre, vendar trenutno jim manjka še nekaj kakovosti in izkušenj.
Joče®
Na državnem prvenstvu v Mariboru za starejše dečke in deklice je Ana Marčeta osvojila 2. mesto v kategoriji do 57 kg.
Ostale uvrstitve naših tekmovalcev: Janja Trontelj 7. mesto (do 52 kg) in Blaž Vadnjal Stojanovič 9. mesto (do 50 kg)
TjkMS
V	ponedeljek 6. februarja so se tarokaši ponovno zbrali v kavarni hotela Delfin Izola, kjer bodo odigrali vse nadaljne letošnje turnirje za prvenstvo občine Izola. Tokrat je bil najuspešnejši Ivica Grdič, ki je z dvema zmagama in enim drugim mestom zbral 8 točk in razliko +100.
Sledita Cveto Ličen in Boris Debeljak s po 7 točkami. O uvrstitvi je odločala razlika, ki je šla v korist Ličenu s +1036, Debeljak pa je zbral razliko +615. Na četrtem mestu je pristal Anton Sevčnikar s 6 točkami in razliko +218.
V	najboljšo peterko se je ponovno vrnila Veronika Jakopič s 5,5 točkami in razliko +326. Naslednji turnir bo v ponedeljek 13.2. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola.
db
Kolesarska dirka išče prostovoljce
Kolesarska zveza Slovenije v nedeljo, 26. februarja organizira mednarodno kolesarsko dirko 4. Velika nagrada Izole (kategorija UCI 1.2.), ki se je bo tudi letos udeležilo 200 kolesarjev iz 25 držav. Za ta veliki izolski športni dogodek se iščejo tudi prostovoljci, ki bi opravljali delo redarja ob trasi.
Glavni organizator dirke Kolesarska zveza Slovenije, s podporo Občine Izola, potrebuje čim večje število prostovoljcev oz. ljudi, ki so pripravljeni pomagati pri organizaciji, zato išče približno 80 redarjev, ki bi stali po celotni trasi. Redarji bodo prejeli vidni brezrokavnik, poskrbljeno bo za prehrano in pijačo med in po sami prireditvi, ter za povrnitev morebitnih stroškov ob opravljanju redarske službe. Kontaktna oseba iz Kolesarske zveze Slovenije je Aleš Kalan, telefonska številka 041 777 906 in elektronski naslov: a.kalan@kolesarska--zveza.si
Start dirke je predviden ob 12. uri, cilj pa okoli 16. ure. Dirka bo potekala na trasi skupne dolžine 160 km, ki bo peljala skozi naslednje kraje in naselja: Izola, Baredi, Gažon, Šmarje, Dragonja, Sečovlje, Seča, Lucija - Valeta, Strunjan, Belvedere, Jagodje.
Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi izvedemo ta zahteven projekt, ki v Izoli vsako leto pripelje veliko število kolesarskih navdušencev in obiskovalcev, ter jo umešča na kolesarski zemljevid sveta.
Zbor članov Društva invalidov
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 18.03.2017 v gostinski in turistični šoli Riviera v Izoli s pričetkom ob 16:00 uri.
Pričetek vpisovanja: ponedeljek, 06.02.2017
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
Riba
Najbolj ustvarjalna Riba v mestu
Nekoč se je Izola lahko pohvalila z bogato industrijo, danes pa bi se lahko, ali pa morala pohvaliti s tem, da si zveli zapolniti prazno industrijo z ustvarjalnostjo in kreativnostjo, V Ribi je ta proces že v teku.
V urbanih središčih na Zahodu je v navadi, ob propadu industrije, da se ta območja razvijejo v kulturna središča. Tako se dogaja v sosednji Italiji, tako se dogaja na Nizozemskem in v Nemčiji in nič drugače ni drugod po Evropi.
Tudi v Sloveniji bi do tega prišlo, če pred petindvajsetimi leti ne bi ostalo toliko praznih kasarn po odhodu Jugoslovanske armade, ki so povsem zadostile potrebi po velikih zapuščenih objektih. A teh kasarn ni več, mladi pa se menjavajo in zadnja leta se je trend spremenil tudi pri nas. Prostori zapuščenih tovarn so vedno pogosteje tarča mladih, ki v njih vidijo predvsem priložnost za ustvarjanje. A na obali to postaja iz dneva v dan težje. Poročali smo že o težavah in deložaciji izolske avtonomne coni Argo, pa o koprski Ustvarjalni platformi Inde.
Lahko rečem, da imamo svojo majhno skupnost.«
Eden od primerov, kako je celoten prostor Ribe zaživel je tudi festival sodobne umetnosti IZIS, ki je letos potekal ravno na območju Ribe.
Čas pa je, da nekaj besed namenimo tudi izolski Ribi. Ne podjetju, temveč ustvarjalno obrtniškemu-okolju, ki je zrasel v samem središču mesta, v prostorih nekdanje Ribine hladilnice. In ni skvot.
Nekdanja hladilnica
Prostori ob gostinski šoli so bili nekaj let zapuščeni, gre pa za več funkcionalnih delavnic kot jih je, verjamemo, po Izoli še veliko. Takrat so nekateri mladi, spet oni, uvideli priložnost in se z lastnikom dogovorili za uporabo prostorov. Prvi iz tega vala krea-tivcev je bil Marko Vivoda, ki z Gašperjem Milkovičem Bilosla-vom nastopata kot vizualni live act Izland.
Marko je pred štirimi leti iskal delavnico, v kateri bi eksperimentiral z analogno vizualizacijo. »Najprej sva z Gašperjem imela prostore v ladjedelnici, v enem od hangarjev, a ker nismo bili profitabilni, so nas vrgli ven. Takrat sem izvedel za te prostore v nekdanji Ribi in izkazalo se je, da so takšni, kot jih potrebujeva.« Prostor je kmalu zaživel, hitro pa se je tudi razvedelo o razpoložljivosti delavnic. V naslednjih mesecih so se ekipi Izlanda pridružili še Luka Kaše in Mateja Tomažinčič s studiem Riba, izvrstna izdelovalka ročno narejenih usnjenih torbic Nataša Pjaža, ki si je atelje delila z izdelovalko okrasnih predmetov Matejo Pauletič, pa restavrator Rok Pahor. Zadnja leta so se ekipi pridružili še sestri Martensson, Emilia in Marina, ki imata v enem od prostorov svojo pevsko šolo, umetniški rokodelec Gregor Gregorčič Pezdirce in mizar Marko Furlanič (Les unikum), ki si prostor deli s steklarjem Silvom Marušičem. Poleg tega ima v območju Ribe svoje prostore tudi podjetje Yanmar ter jadralni klub Veter, sicer organizator vsakoletne diplomatske regate v Izoli. Prava mešanica kreativnega in obrtniškega.
Kot pravi fotograf Luka Kaše, je območje Ribe idealno za delo, saj imajo svoj mir, poleg tega pa razvejanost dejavnosti omogoča določeno stopnjo simbioze med
najemniki prostorov, kar se je nenazadnje izkazalo s projektom Riiba v nekdanjih prostorih KT1. »Območje je še kako živo, stalno se nekaj dogaja, vsi delajo in ni praznih prostorov. Vsi smo dejavni in si med seboj pomagamo. Čar prostora pa je ravno v tem, da smo sredi urbanega naselja, a smo od njega tudi ločeni.«
Kot je poudaril Marko Vidova, je »sodelovanje nekakšna stalnica, veliko je križanja. Če potrebujem kakšne inštalacije, vem, kam se obrniti. Po eni strani je izoliranost območja slabost, po drugi pa je tudi prednost.
»IZIS je primer, kako je prostor zaživel. Vedno izhajam iz tega, da ko ljudje pridejo in cenijo, kar se dogaja, pomeni, da takšen prostor potrebujejo.« IZIS je letos, tudi zaradi lokacije dal v ospredje umetniške inštalacije, glasba pa je imela bolj povezovalni značaj, čeprav je nastopil v art krogih izjemno cenjeni Bowrain.
Območje Ribe je še en dokaz, da je vsebina vedno pomembnejša od zunanjega izgleda. Predvsem pa omogoča pravo, življenjsko povezovanje, kar v času socialnih medijev niti ni tako majhna stvar.
AM
Za nami je prvi teden akcije poTISK pri kateri s prednaročili pomagamo pri izdaji knjig izolskih avtorjev oziroma knjig ki govorijo o Izoli. Kot prvo poTISKamo knjigo ameriškega Izolana, Ricka Harscha z naslovom Kamniti koraki po starih izolskih ulicah. Gre za zgodovinski in hkrati dovolj zabaven, predvsem pa literarni sprehod po ulicah starega mesta,
ki je med romanom, potopisom in turističnim vodičem.
Prvi teden poTISKanja smo prejeli že 70 prednaročil iz Izole, Slovenije in tujine.
ŠE 130 pa TISKAMO
Kako POTISK-ati?
POTISnite na elektronski naslov: urednistvo@mandrac.si telefon 040 211 434 ali pa izpolnite naročilnico na dopisnici, ki ste jo našli v prejšnji številki Mandrača. Odložite jo v naš nabiralnik ali brezplačno pošljite po pošti na naslov, ki je že natisnjen na razglednici.
Zmagoslavni prihod Mačkovska
Izolani znamo pripraviti sprejem za naše uspešne športnike. Le kako ne bi, saj smo jih v zadnjih letih že toliko in ve se, vaja dela mojstra..
Zadnji po vrsti, ki si je prislužil topel sprejem v svojem mestu je rokometaš Borut Mačkov-šek, član slovenske rokometne reprezentance, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu, po pravem trilerju proti Hrvaški, prišla do brona, svojega prvega v zgodovini države.
Borut je v odločilni tekmi malega finala prispeval dva gola, prelep cepelin in zadnji, odločilni za 31:30. Tudi sicer je prvenstvo odigral zelo dobro in pri šele 23 letih igra že zelo pomembno vlogo v izbrani vrsti. Tega se zavedamo seveda tudi Izolani, ki smo svojega rokometnega heroja sprejeli tako kot se za dobitnika svetovne kolajne spodobi.
Boruta so najprej z baklami in pi-rotehničnm šovom sprejeli Ribari, sledila je polurna pot od krožišča do parka Pietro Coppo, saj si je visokorasli rokometaš vzel čas za podpis, fotografijo in kakšno besedo za prav vsakega mladeniča z dresom RD Izola na ramenih in rokometno žogo v rokah. Teh pa je v našem mestu zelo veliko. Prireditev, ki jo je vodil novinar Sandi Jerman, so otvorili izolski harmonikarji, sledil pa je uvodni govor predstavniak Občine, podžupana Gregorja Periča. Po energičnem nastopu domačega kralja nakladačev Drilla je bil na vrsti s čustvi nabit pogovor s športnikom, ki so se mu ob priložnosti na odru pridružili tudi trenerji, ob katerih je v Izoli odraščal, Tone Barič, Cla-udio Radojkovič, Sulejman Sule Rizvič in Matjaž Muha.
Emocij ni manjkalo
Manjkala ni niti mama Suzana, Borutu pa se je ob vseh čustih že pošteno nalomil glas.
Kot je povedal kasneje, sploh vedel ni, da se v Izoli pripravlja sprejem, vse do vseslovenskega sprejema v Ljubljani. »Sprejem je bil prelep, toliko Izolanov in ribari, ki resnično znajo narediti vzdušje.« Res je, da je od uspeha minil že dober teden in se je euforia okoli nenadejanega uspeha nekoliko polegla, a to ni ustavilo Izolanov, da so prišli v tako velikem številu, kar je Borut seveda še kako opazil. »Lepo je bilo videti vse te fante, ki jih poznam od vedno. Izola je majhno mesto in tako ali drugače se vsi med sabo poznamo. In čeprav smo tako majhni, imamo v Izoli izjemno veliko vrhunskih športnikov. In imamo ljudi, ki poskrbijo, da si tisti, ki naredimo velik uspeh to zapomnimo za vedno.«
Borut pravi, da nikakor ni pričakoval, da bodo tam prisotni vsi njegovi nekdanji trenerji, saj nekaterih ni videl že več let. Še bolj pa ga je presenetilo navdušenje naj mlajših rokometašev, za katere je nedvomno vzornik. »Morda je to tudi res. Konec koncev sem Izolan in vsakič, ko imam priložnost ali z reprezentanco
ali s Celjem, pridem domov ali si ogledam derbi s Koprom.«
Borut je tudi omenil, da je ena od njegovih želja, da bi v prihodnje, ob koncu kariere, zaigral za Izolo, a do takrat je, verjamemo, še veliko časa, izolsko rokometno društvo pa mora narediti kar je le mogoče, da obstane v prvi ligi. Ali pa se vanjo kmalu vrne. Vsekakor pa se marsikdo že veseli nastopov Boruta Mačk-ovška v dresu, s katerim je začel športno pot. In tako bi bil krog sklenjen.
9.2.	četrtek
17.00	Manziolijeva palača
v okvim praznovanja Slovenskega kulturnega praznika
odprtje razstave in podelitev priznanj udeležencem, ki so s svojimi deli sodelovali na 18. Literarnem in likovnem natečaju 2016.
10.2.	petek
18.00	Mestna knjižnica Izola
delavnica Naša podzavest - skrita moč znotraj nas
Govori se tudi, da smo v življenju ujetniki navad in da večino časa delamo za druge. Imamo še kakšno drugo možnost?
17.00	Manziolijeva palača
Dan spomina - Prekinjena življena
Srečanje med izolani iz obeh strani meje.
21.15 Bariera
BARIERA KOMIK #21
Zabavala nas bosta Gašper Bergant in Žan Papič. Povezuje Marko Žerjal.
21.30 Hangar
JUSTIISTS JOHNSON (alternativni rock, Hrvaška)
11.2.	sobota
10.00	do 12.00 Mestna knjižnica Izola
delavnica ročnih spretnosti
Popestrimo dan, naredimo naš dom lepši
Pod mentorstvom Lijane Perko boste izdelali Reči, s katerimi si boste popestrili dan in polepšali dom.
17.00	Kulturni dom Izola
Medvedja simfonija - predstava za otroke
Pokukajte v mednarodno medvedjo pisarno, spoznajte, kaj vse mora Medved Medvedjev postoriti pred zimskim spalnim dopustom, kaj vse mu bo ob tem ušpičila mala nepridipravka in dovolite, da vaša ušesa poboža najlepša melodija sveta - Medvedja simfonija.
19.00	Manziolijeva palača
Predstavitvi nagrajencev natečaja "Istria nobilissima" 2016
iz slovenske Istre. Novinarka Martina Vocci se bo pogovorila z: Tilli Ferlani, Agata Tomšič, Fulvia Grbac, Claudia Raspolič, Martina Scalia in Stefano Luša.
14.2.	torek
19.00	Mestna knjižnica Izola
Predstavitev knjige
Univerzalna vzgoja in izobraževanje in filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slovenk in Slovencev
V	srečanju bo dr. Timi Ečimovič predstavil svojo knjigo Univerzalna vzgoja in izobraževanje in filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slovenk in Slovencev. V njej se zavzema za prehod od trajnostnega razvoja v trajnostno sonaravno prihodnost človeštva. Pogovor po potekal v smeri iskanja konkretnih rešitev in načinov, kaj lahko storimo sami danes za boljši jutri in lepšo prihodnost. Z avtorjem se bo pogovarjala Marina Hrs.
20.00	Art kino Odeon Izola
Slovenska retrospektiva + Kino v živo!: Outsider
Režija: Andrej Košak / Sead je mladenič iz mešane družine - oče je iz Bosne in je zastavnikJLA, mama pa je Slovenka, gospodinja. Otroštvo je preživljal v različnih mestih po vsej Jugoslaviji, film pa se začenja z njegovim prihodom v Slovenijo, kjer nadaljuje šolanje na ljubljanski gimnaziji. Njegove težave se začnejo, ko pade pod vpliv punk gibanja, postane član glasbene skupine in se začne oddaljevati od miselnih vzorcev, ki jih goji njegovo patriarhalno usmerjeno okolje. Konflikt je neizbežen in trd, spremlja ga srednješolska ljubezen, ki pa Seada ne ubrani pred tragičnim koncem, v času Titove smrti.
15.2.	sreda
18.00	Manziolijeva palača
CINEFORUM Projekcija filma "La COSCietlZa dl Ženo"
18.00	Kulturni dom Izola
Naj športnik 2016
Podelitev priznanj uspešnim športnikom občine Izola za leto 2016.
19.00	Mestna knjižnica Izola
srečanje Študijskega krožka ŽIVETI ZDAJ
V	tokratnem srečanju bodo izvedene vaje glasovnega petja ter meditacija troedinega diha.
16.2.	četrtek
19.00	Kulturni dom Izola
potopisno predavanje - Matjaž Corel: Potepanje pO daljnem
vzhodu
Družinska ekspedicija po Aziji
Galerija PlaC Ljubljanska 32 razstava slik
Tamara Velikonja
Galerija Alga
skupinska razstava
IZOLA - MESTO USTVARJALNOSTI
KOLU LIK, KOLU TUBA, Slikarska skupina AD Morje - UTŽO Izola
v Kulturnem domu Izola
fotografska razstava posvečena izolskim ustvarjalcem
Galerija Insula
razstava
JANEZ MATELIČ »Mare Nostrum«
Razstava bo na ogled do 20. februarja 2017.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje
Irena Čarman SOLINE PO MOJE
Vinka Kastelic PTICE
Kavarna ZVON
razstava slik Tanja Prezelj
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e Le manifestazioni
Izola - Isola	9L1
Ta teden w Izoli ne spreglejte...
Podelitev priznanj uspešnim športnikom Občine Izola za leto 2016
NAJ ŠPORTNIK
4 5
S
Sreda, 15. februar, ob 18XX), Kulturni dom Izola
’,T
k) 14. februafl^
LnT 11
.1
Slovenska retrospektiva: film OUTSIDER - > j
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom
- TURA
Veliko barv in doživetij
Plač Izolanov od sobote gosti prvo slikarsko razstavo Tamare Velikonja. 32-letna doktorica edukacijskih ved, ki se s slikarstvom ukvarja ljubiteljsko, je s svojimi živobarvnimi figurativnimi stvaritvami, polnimi zanimivih simbolov in detajlov, skozi katere je na platno izlila svoj notranji svet, navdušila ljubitelje lepega. Naslovili so jo Njena prva, v resnici pa je prvič razstavljala že pred dvajsetimi leti.
Slikati sem začela pri 13 letih, ker so me tlačile nočne more. Te svoje sanje sem s tempera barvami izlila na papir, kar je bilo zame terapevtsko,” pojasnjuje vsestranska mlada ustvarjalka. Nočne more je uspešno odgnala, slikanje pa je postalo njen hobi.
Teh v življenju 32-letnice, ki prihaja z Goriškega, zadnji dve leti živi v Izoli, kmalu pa se bo preselila na Markovec, ne manjka. Zaposlena je kot razredna učiteljica v Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož, svoj prosti čas pa namenja temu, da se preizkuša v vsem, kar jo zanima. Igra v gledališki skupini, izpopolnjuje se v čarodejskih trikih, pleše ob drogu, brenka na kitaro, poje, ukvarja se z jogo in kotalka. Zanima jo realitetna terapija, poleg redne službe pa na poklicnem področju predava še kot zunanja sodelavka Pedagoškega inštituta.
“Moje slike so odraz mojih zaznav dogodkov, ljudi odnosov, moje notranjosti ...,” pove o živobarvnih umetninah, ki jih z akrilnimi barvami slika na velika platna. Z gostovanjem v Plaču Izolanov jih je prvič pokazala javnosti. “Nisem vedela, kako bodo slike sprejete. Sem ljubiteljska slikarka in tega svojega ustvarjanja do sedaj sploh nisem znala opredeliti. No, zdaj vem, da gre za figurativno risbo,” se nasmehne ustvarjalka, ki jo je odziv obiskovalcev razstave - ta bo na ogled še do 18. februarja - prijetno presenetil.
“Tamara je sveža in iskrena ustvarjalka. Ne obremenjuje se z risarstvom, na platno preprosto izlije svoja čustva. Je občudovanja vredna ženska, ki je odprta do sebe in drugih in to se v njenih slikah čuti, ” pravi likovna pedagoginja iz Izole Ingrid Knez.
Ilona Dolenc - Primorske novice
Jelena Jelenčič je doma s Škofij, je mama in tudi že štirikrat nona. Zelo rada bere, predvsem romane o ljubezni. Od vedno je imela ustvarjalno žilico, rada se je ukvarjala z ročnimi deli kot so pletenje in vezenje, risala je in se preizkusila tudi v oblikovanju gline.
Že v osnovni šoli je razmišljala, da bi se vpisala na srednjo oblikovno šolo in potem izbrala še kakšno likovno smer. A življenje je šlo svojo pot. Mlada je postala mama in si ustvarila družino. Zaposlila se je kot ekonomistka, vendar je čutila, da ji v pisarniškem delu nekaj manjka. A ob službi in skrbi za otroke ni imela nikoli dovolj časa, da bi se posvetila svojim konjičkom. Ko se je upokojila, jo je mož spodbudil, naj se vpiše v likovno društvo LIK v Izoli. Zdaj je članica društva že več kot trinajst let. V teh letih je poslikala že čez sto platen.
Vesela je, da lahko ob prijetnem druženju s člani slikarske skupine ustvarja, veliko pa riše in slika tudi doma. Najraje slika z akrilnimi barvami na platno, všeč ji je tudi risanje s svinčnikom in ogljem. Na stene knjižnice je obesila del slikarskega opusa, ki je nastajal v lanskem letu. Prevladujejo tihožitja, prizori iz narave, morje, tudi kmečka arhitektura. Slikala je tudi že portrete, a pravi, da ji ti ne ležijo preveč.
Sežanski umetnik Janko Kastelic se že nekaj let posveča slikarstvu, ki ga v okviru široko zastavljenega, vendar enovitega cikla predstavlja pod naslovom Sekvence. Tudi slike, ki jih postavljamo na ogled v Strunjanu, sodijo v omenjeno serijo. Kastelic je avtor, ki je predan nenehnemu raziskovanju in odkrivanju v podobi. Izhodiščni značilnosti njegovega dela sta tehnično »izpiljena« obdelava slikovnega polja in prepletanje različnih likovnih.
Sekvence so njegovo najnovejše in hkrati najbolj izpopolnjeno delo. Zgoščena struktura pripovedne materije je v njih široko sugestivna in intencionalno usmerjena, vendar je presežni značaj cikla v tem, da zastavljeno prestopa okvire ter ob upodobljenem dopušča različna videnja in poglede. Sekvence se pred gledalca odpirajo na dveh ravneh delovanja: neposredno optično in fabulativno narativno. Kolorit, ki razvija prvi in osnovni doživljajski parameter, ima precej ozko paletno opredelitev. Dovršena mono-kromatskost, značilna poenotenost polja osnovne barve, ponuja običajno estetizacijo, ki vseskozi krasi avtorjevo slikarstvo. Umirjena kromatičnost pa postavlja le harmonično pročelje, na katerem umetnik projicira lasten izpovedni nabor in pripovedni kontingent. Kasteličeva podoba je vedno sestavljenka večprizoriščnega ekrana. Kar pomeni, da se pred nami izpeljuje v »sekvencah«, v nizu prestavljena realnost, ki jo odreja učinek svetlobnih periodičnih osvetlitev v polju slike. »Ples svetlob«, ki je pronicljivo nameščen, se v Sekvencah nalaga v ritem. Intonirani vizualni nagovor, značilna »okenska« razdelitev likovnega ekrana je nadaljevanje utečene slikarske poetike, ki je v obravnavanem ciklu presežno udejanjena v celostno izpolnjenost. »Časovni naborek«, kjer se kopiči dogajanje preteklega v zavedanju aktualnega trenutka, je avtorsko postavljen izziv, pred katerim se znajde gledalec. Ospredje, ozadje, sedanjost, preteklost, vse se nalaga, zbira, nadaljuje v nizu pripovedi, kjer je obvezna simbolna premisa plovilo - figuralni simbol, ki nosi veliko pomenov.
Sekvence so bogato zapolnjene, zasičene s sporočili, naložene z zgodbami. V njih je veliko resnice, veliko moči v vidnem, v realnem, predvsem pa tistem prikritem energetsko objektivnem in izpovedno sugestibilno udarnem. Kakor nekakšna vizualna dokumentacija preteklosti v iluziji nestvarnega so Sekvence brez patosa, pa vendar čustveno zelo »nabuhle«. V bistvu so Sekvence podobe premišljenega pogleda.
Dejan Mehmedovič
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE
Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8/6310 Izola - Isola
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Vse zainteresirane obveščamo, da bo v Uradnem listu RS št. 4/2017 z dne 27.01.2017, na spletni strani Občine Izola (www.izola. si) (pod rubriko za občana - razpisi) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola.
CONCORSO PUBBLICO PER UASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO
Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale del la Rs n. 4/2017 del 27.01.2017, sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) (nel riguardo Per il cittadino - Concorsi Pub-blici) e sulfAlbo pretorio e stato pubblicato il bando di concorso per 1’assegnazione in affitto di locali d’esercizio di proprieta del Comune di Isola.
V	^
mamtok/m: 14
Izolska kuhinja na srbski nacionalki
Izolski chef Mladen Milovanovič je pred leti sodeloval pri snemanju kulinarično, potopisne oddaje srbskega voditelja in kuharja Nenada Glaviča, ki se danes redno vrtijo na srbski nacionalki. Žgvacet, bobiči, buzara in naklda se tako morda že najdejo na kakšnem
Živimo v času, ko je kuharija postala umetnost, kuharji pa prave medijske zvezde. Verjamem, da bi malokdo znal našteti zadnjih nekaj Prešernovih nagrajencev, a takorekoč sleherni Slovenec ve, da je bila Ana Roš izbrana za svetovno kuharico leta.
Kuharskih oddaj je več kot bi jih lahko našteli na eni strani Man-drača, gastronomski turizem pa je že prava tržna niša. Rezultat tega je vedno več kuharskih oddaj, ki so vezane na turizem in obratno. Izola se lahko pohvali prav s tem, turistično ponudbo in gastronomsko tradicijo.
Zato nas ne bi smelo čuditi, ko vsake toliko zagledamo naše mesto na kakšni tuji televizijski kuharsko -turistični oddaji. Zadnja, za katero smo slišali, je kuharsko potopisna oddaja srbskega gastronomskega voditelja Nenada Gladiča, znanega kot Lepi brkaa. Nenad Gladič že dolga leta vodi kulinarične oddaje na srbski nacionalni televiziji SRT, pred nekaj leti pa se je v sklopu svojih gastronomskih popotovanj, na povabilo Mladena Milovanoviča, ustavil tudi v naših krajih. V Sloveniji je pripravil veliko domačih jedi, najbolj odmevno pa je bilo nedvomno snemanje oddaje, s kuhanjem vred, na dnu idrijskega rudnika živega srebra. A za nas so nedvomno najbolj zanimive oddaje, ki so vezane na Izolo. Teh pa je bilo kar pet, na katerih so sodelovali Tatjana Kodarin s kmetije Medljan, Suzana France s ProSu-ba, Klavdija Božič z Vina Božič in Mladen Milovanovič, ki je tudi povedal nekaj besed o projektu.
- Z Nenadom Gladičem sva našla povezavo pri želji, da obujava spomin na stare, tradicionalne jedi. Zato sem ga seveda tudi povabil v Izolo, kjer ne manjka kulinarične tradicije. Tako smo na barki pripravili gratinirane pedoče in tradicionalne pedoče na buzari, na Med-Ijanu kokošji žgvacet s polento in bobiče, v vinogradu kmetije vina Božič pa staro izolsko jed, nakldo s pršutom v refošku, kot desert pa še ledeno grozdje.
-	Oddaja pa ni namenjena le kuhanju, kajne?
-	Tako je. Smisel te potopisne oddaje je tudi ta, da bi čim bolje prikazali kraj, iz katerega te jedi izhajajo. Zato je seveda nujno, da se snema na prostem, kar včasih pripelje do logističnih težav, saj smo večkrat morali iz kuhinje vleči štedilnik, v idrijskem rudniku pa sem pomagal ekipi, ko smo vlekli kuharsko opremo na dno rova. To je bila posebna izkušnja. Seveda Nenad tudi v studiu pokaže, kako jedi pripravimo, a tisti avtentičen del se zgodi v samem kraju izvora teh jedi.
-	Pa so te oddaje tudi uspešne iz turističnega vidika?
-	Težko je reči, saj teh podatkov ni, je pa dejstvo, da je del ekipe dopustoval v Izoli tudi letos, tako da jim je naš kraj očitno ostal v lepem spominu.
-	Kdaj ste oddaje snemali?
-	Ekipa je bila v Izoli pred kakšnimi petimi leti. Naj povem, da so pri sami organizaciji projekta veliko prispevali tudi Danilo Markočič, ki je bil takrat direktor Tic-a in Hoteli Belvedere, ki so veliko snemalno ekipo gostili. Poleg tega so bili zraven tudi Vina Božič, kmetija Medljan in podjetje ProSub. Sicer pa so oddaje prvič šle v eter pred dvema letoma, a jih na srbski nacionalki redno vrtijo kot zdaj tudi na novoustanovljenem kuharskem programu Kitchen TV.
-	Kako pa ste se odločili za te jedi? Posebej naklda je nekaj povsem novega, tudi za mnoge iz našega območja.
-	Ja, tukaj so prišle na pomoč kuharice, ki so sodelovale v oddaji.
Klavdija Božič je z veseljem odstopila domač recept za nakldo, Tatjana Kodarin pa recept za domač žgvacet z domačo polento. Mislim, da je bil izbor jedi kar pravi.
-	Naklda je posebej primerna za to obdobje, saj je vezana na praznovanje Velike noči, ki je pred vrati.
-	Tako je, ker uporabljamo pinco.
A ta mora biti vsaj en teden stara, da se dobro nariba. A povem vam, da če jo pripravite po receptu gospe Klavdije, je dobra za si prste oblizat!	AM
Kaj pravzaprav je naklda?
Naklda po Izolsko, s pršutom v refošku in ledenim grozdje za dol-cino.
Sestavine:
1 Velikonočna pinca 8 celih domačih jajc 30 dag domače masti (lardo)
30 dag naribanega parmezana
20 gr svežega, na drobno sesekljanega Šentraja (divji origano).
Za osnovo uporabimo domačo kokošjo juho.
Priprava:
Pinco naribamo, dodamo nariban parmezan, sesekljan šetraj, na drobno, v pesto sesekljan lardo in jajca. Vse skupaj dobro premešamo in ročno oblikujemo v okrogle bastoncine, ki jih kakšnih 15 do 20 minut kuhamo v kokošji juhi, odvisno od velikosti. S penovko jih odcedimo in položimo na desko ter narežemo na manjše kolobarje, tipo njoketi, ki jih položimo na plat.
V ponvi na domačem oljčnem olju popečemo domači šavrinski pršut in ga prelijemo z refoškom. Pustimo, da se malo pokuha, ravno toliko, da se omaka zreducira in zgosti. Petine pršuta položimo na nakldo in jed prelijemo s preostalo refoškovo omako.
Za dolcino postrežemo ledeno grozdje. Svež črn grozd (lahko hamburški muškat) pomočimo v raztopljeni cvetlični med in povaljamo v kristalni sladkor. Tako pripravljene grozde čez noč ohladimo v hladilniku in jih naslednji dan postrežemo.
Bon apetit vam želita Vina Božic in ‘Izola Gourmette Club’ Chef Mladen Milovanovič
CSZKiaEHHJB
Pepelnik v vrtec
Policisti so obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, ko je neznani storilec v vrata vrtca vrgel pepelnik in razbil steklo vrat. S tem je povzročil za 200 evrov škode.
Nepazljivo vključevanje
Policisti so obravnavali prometno nesrečo na Belvederju, kjer je 43-letni voznik osebnega avtomobila s stranske ceste zapeljal na glavno, pri tem pa spregledal vozilo, ki ga je pravilno po glavni cesti vozila 33-letna občanka. V prometni nesreči sta se voznica in sopotnica lahko telesno poškodovali. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
Spravil se je na mamo Policisti so obravnavali kršitev javnega reda in miru. 26-letni Izo-lan se je sprl z svojo materjo in jo med prepirom tudi udaril. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Napadel jo je
Policisti so obravnavali kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ko je starejši neznanec nagovoril občanko, ki je hodila do svojega vozila.
Občanka se ni odzvala, kar pa je neznanca tako razjezilo, da jo je udaril. Ob udarcu je ženska padla po tleh in si zlomila zob. Policisti zbirajo obvestila.
Izolan na pohodu Zvečer je v enem od koprskih lokalov 31-letni Izolan udaril Koprčana v glavo. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Čez dobro uro je isti Izolan kršil javni red in mir v drugem koprskem lokalu. Gosta je pričel žaliti in pozivati k pretepu. Ker so policisti ocenili, da obstaja nevarnost, da bo s tem nadaljeval, mu je bilo odrejeno pridržanje. Izdan mu je bil tudi plačilni nalog.
Niso pozabili na Izolo Ponoči so neznani storilci vlomili v parkomat na Vojkovem nabržju v Kopru, v parkomat za tržnico na Piranski cesti v Kopru in v parkomat pri izolski ladjedelnici ter v dva mlekomata v Kopru.
Alko lestvica
Policisti so v minulem tednu preizkusili več voznikov. Izstopata voznika, katerima je alkotest pokazal 0.57 mg/l in 0,45 mg/l alkohola.
Vožnja v nasprotno smer je smrtno nevarna
Pretekli teden smo bili obveščeni, da avto pelje po hitri cesti od Bivja proti Kopru v nasprotno smer. Policisti so vozilo ustavili na 'priključku Slavček' in ugotovili, da je avto peljala 81-letna voznica z okolice Izole. Voznici je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja. Sledi ji obdolžilni predlog.
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da je vožnja v nasprotni smeri na avtocesti prepovedana. Globa za takšno dejanje je določena v višini najmanj 1200 evrov z izrekom 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Zavedamo se, da je to velik problem, vendar je tovrstne kršitelje velikokrat težko izslediti. Prav zaradi takšnih, smrtno nevarnih, situacij pogosto sodelujemo tudi z mediji, preko katerih nenehno opozarjamo vse udeležence v cestnem prometu na nevarnost vožnje v napačno smer.
Voznikom, ki opazijo, da nekdo vozi v napačni smeri ali so o tem obveščeni, pa svetujemo, naj zmanjšajo hitrost in vklopijo vse štiri smernike, da na ta način na nevarnost opozorijo ostale voznike.
Vozijo naj zelo previdno, upoštevajo varnostno razdaljo in o nevarnosti kar najhitreje obvestijo policiste na številko 113.
Največ naredimo sami
Od 6. do 12. februarja 2017 poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev. Pešci so ena od varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. Najpogosteje so žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanj pešcev na prehodih za pešce. Zanemariti pa ni mogoče tudi prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev (neosvetlitev in nepravilna hoja izven naselij ter nepravilno prečkanje cest v naseljih).
Zlasti starejši in otroci so vse pogostejše žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročijo sami.
Na območju Slovenije so bili pešci v letu 2016 za 5 % pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot v letu 2015. Prav tako se je v letu 2016 za tretjino povečalo število prometnih nesreč, ki so jih povzročili pešci. Na območju PU Koper so bili v letu 2016 pešci udeleženi v 53 (43 leto prej) prometnih nesrečah. V teh prometnih nesrečah sta 2 (1) pešca umrla, 8 (4) jih je bilo hudo telesno poškodovanih in 36 (27) lažje telesno poškodovanih.
Policisti bodo v času izvajanja akcije še posebej pozorni na spoštovanje predpisov voznikov motornih vozil do pešcev (izsiljevanje prednosti pešcem na zaznamovanih prehodih za pešce). Poleg tega bodo nadzirali upoštevanje prometnih pravil pešcev (nošenje odsevnih teles, pravilna stran hoje in varno prečkanje vozišč). Pešce bodo tudi opozarjali na varno udeležbo v cestnem prometu.
Ker se zavedamo, da lahko za svojo varnost največ storijo udeleženci cestnega prometa sami, udeležencem cestnega prometa svetujemo naslednje:
Vozniki:
•	upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost;
•	hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve;
•	na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej-previdno (pred šolami, v naseljih);
•	izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
Pešci:
•	poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresničke);
•	upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu ceste;
•	poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.
ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddamo dvosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/562 353
-	Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666
-	Oddam enosobno stnovanje v Strunjanu do 15. junija. Možnost za bivanje treh oseb. Tel.:041/359-088
PRODAMO
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio
NAJAMEMO
-	Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476
ZAMENJAVA
Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
- Iščem osebo, ki mi v Bevkovi ulici
lahko cepi drevo kakija. Tel.: 05 641 346/031 572 110 - Prodam Renault Modus, letnik 2006, prevoženih 114.000 km (garažiran, prvi lastnik) Inf. 041 359 088
-Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis)
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.

NALEPKE
___am
AVTO
NAJ BO. TVOJ AVTO UNIKATEN
NAROČI NALEPKO SE DANES
(tvoj dezajn, naša izdelava)
STISKARNA MANDRAC
040/43-29-43