mm |S^p3* ■1Ufev Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, 1 Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, j Kočevje, Novo mesto, Metlika, Zagreb, Krško.. X1 'M: TRBOVLJE Telefon 4 (0601)21-358 | JF 26-056 I 26-333 1 Telefa* 'f (0601)26-228 I Naslov Radio Trbovlje d.o.o Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje Oddajnik Oddajniški center KUM M Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju ir od dre Z Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, i, propagandr čestitke... Dodatne dejavnosti | Organizacija glasbenih in drugih | s . prireditev, ozvočenja, izdelava 1 propagandnih sporočil, B snemanja... Sl m r Pil GOSTINSKO RUDAR p.o. =}|l|> PODJETJE ccl Ut trg revolucije 26 TRBOVLJE V prostorih HOTELA (pizzerija RUDAR) KI BO ODPRT OB ^ 9C9M MEHANSKA GLASBA > SOBOTAH Z ANSAMBLOM SSto SiS: i IN PROGR AMOM m^o-ziso:'M5 Vljudne vabljeni! •.■.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y V.‘.V.‘.V. V. V.V.V.V. V.V.V.V. V.V.V.V.V.V.V.'. \ \V.V.V. '.V.1. V. V.‘.V. ‘.v. w.\ . ^ »NTEORAl ^ »NTEOBAt ^ IN INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 __ ''jšmmMMmiim JMK lili H "i*:*- .. . Si: .* ...... POTOVANJA ■ IZLETI 1 POČITNICE - zdravilišča - morje - planine PRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC PUSTNI KARNEVAL BENETKE 25.2.1995 PLIBERK Avstrija 11.3.1995 LENTI Madžarska 1Š.3.1995 Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. Dragi bralci in drage bralke! Toliko srčnih stvari se je zgodilo v tem tednu, da nam še vedno poje vsak delček naših teles. Povsod smo namenili veliko pozornosti kulturnemu prazniku in ga preživeli kot mu pritiče. Prekrasni so bili dnevi pred Valentinovim, ko so se ptički že prebudili in začeli naznanjati pomlad. Valentin pa je spomnil vse, ki si izpovedujejo ljubezen, da je to še posebej njihov dan, plišaste igračke in rožice so prehajale iz rok v roke in neskončno število zvestob do večnosti je bilo obljubljenih. Ob koncu tega tedna lahko velja vsem le želja, naj tak teden traja vse do prihodnjega leta, ko ga bomo ponovili in spet napolnili vse rezerve. Naš današnji Zasavc pa ni le v stilu, s kakršnim sem začela tole pisanje. Bili smo na vseh koncih Zasavja, spremljali dogodke, obiskali ljudi, pobrskali tudi po preteklosti. Iskreno nas veseli, da je tudi Vaše sodelovanje z nami vse večje. Vedno se razveselimo Vaših pisem, s katerimi kaj poveste nam, še več pa javnosti in z njimi opozarjate na dobre ali slabe strani v prostoru, v katerem živimo. Veseli smo tudi vse številnejših telefonskih klicev v naše uredništvo, predlogov, ki nam jih ponujate, ocen, ki jih izrečete. Tudi srečanja na ulici, v trgovini ali na trgu, pa besedica ali dve mimogrede o našem časopisu so nam v spodbudo. Prenesemo pa tudi takšno kritiko, ki ni hvala, kot je bila na primer v soboto v Trbovljah. Nezadovoljen, morda tudi sam s seboj in z vsem kar leze in gre po tem svetu, je dejal ogorčen občan: "Zasavca sploh nikoli ne berem, ker je zanič!" Le kako ve, vseved vsevedni, če ga ne bere? Zasavc Vas ta teden vabi tudi na zanimivo prireditev Naj športnik Zasavja, ta bo v petek, 17. februarja ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Vstop je prost. Do prihodnjega tedna Vas lepo pozdravljamo. NOVICA Rudarji gredo v Nemčijo Trbovlje - Trboveljski Rudis je v rudnikih okrog Dortmunda pridobil več del v skupni vrednosti nekaj deset milijonov nemških mark. Izvajalec večine teh bo Rudarska gradbena dejavnost Trbovlje, možnost zaposlitve bo za okrog 170 rudarjev za čas od dveh do treh let. V vseh rudnikih rjavega premoga so objavili razpise za ta dela, nanje se je prijavilo presenetljivo veliko;število rudarjev. Prve skupine naj bi začele z delom že sredi marca. V Rudnikih rjavega premoga Slovenije so zadovoljni zaradi te možnosti, saj bodo lažje reševali problem presežnih delavcev. Pogoji v Nemčiji so:po vseh zagotovilih ugodni, plače delavcev naj bi bile okrog 3.000 nemških mark. Rudarji bodo tudi po vrnitvi iz Nemčije obdržali status : zaposlenosti za nedoločen čas v RRPS. Pomlad se budi NASLOVNICA: AD Uroš Klemen Foto: Tomo Brezovar Naj špotrniki Hrastnika Gluhi za želje potnikov Naj ciciban Zasavja Anketa Valentinovo Kulturni nagrajenci Hrastnika in Trbovelj Proslava v središču Slovenije Dobimo se pod uro Preoblečena sodišča Dl Zdenko Uranič: Najbolj priljubljen otroški zdravnik. Upokojenska Hrestač v gosteh Osvajalni pohod Napoleona Naj športnik Zasavja Da jih ne bomo pozabili Dolenjsko Zasavje nekdaj Ko se ptički ženijo Vici za v vice Likof Umi športniki BMurtnim KOLEDAR DOGAJANJ 7. februarja - Malčki VVZ Trbovlje in njihove tovarišice nastopajo na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku v Delavskem domu Trbovlje. Kot smo napovedali prav na tem mestu, pa prav gotovo ne zato, temveč zaradi temeljito pripravljenega programa in sproščenega nastopa otrok, je nabito polno dvorana navdušena. 8. februarja - Dela prost dan, polna usta lepih besed okulturi in še nekaj kulturnih prireditev. 9. februarja - Na dan izbije novica o pripravi novega voznega reda slovenskih železnic. Sedanjemu poteče veljavnost 27. maja, nov pa naj bi prinesel nekatere spremembe, ki bodo, če bodo sprejete, marsikateremu dnevnemu migrantu dvigovale krvni tlak. 10. februarja - V prostorih Revirskega muzeja v Trbovljah je odprta razstava Stari mojstri Ekovne umetnosti. Dela prikazujejo ustvarjanja znanih likovnih umetnikov od začetka tega stoletja do vključno 50 - let. Vredno ogleda! 11. februarja - Na Večeru športa, glasbe in razvedrila v hrastniškem KRC-u, letos že 18. razglasijo športnike Hrastnika, podelijo Bloudkove značke za dolgoletno športno delovanje, priznanja za tekmovalne dosežke in razglasijo rezultate trim iger. 12. februarja - Snega je še dovolj, da sankaško društvo Kum -Dobovec na Kumu odlično izpelje odprto državno prvenstvo v tekmovanju z motornimi sanmi. Domači tekmovalci so med prvimi, kljub meglenemu vremenu jih bodri precej gledalcev ob progi, najbolj Šim pa čestita trboveljski župan. 13. februarja - Trboveljski osnovnošolci si privoščijo ogled abonmajskih predstav. S Klovni gostuje Slovensko mladinsko gledahšče. OTi - SPET NOVI februar" - Na Večeru športa, glasbe in razvedrila, kije bil 11. februarja v poslovno - stanovanjskem objektu v Hrastniku, je Zveza telesnoku 1 turnih organizacij Hrastnik (ZTKO) že osemnjastič letos proglasila najboljše športnike Zasavja. Gorazd Medved, najboljši športnik Je stalni član državne reprezentance v kajaku na divjih vodah. V letu 1994 je zaradi poškodbe hrbtenice izgubil dva meseca treninga, kljub temu seje uvrstil v državno kajakaško reprezentanco za nastope v svetovnem pokalu. Na državnem prvenstvu je bil v letu 1994 četrti (leta 1993 prvi) in v svetovnem pokalu 25. Danijela Starčevič, najboljša športnica Pionirka v letu 1994, učenka 8.a OŠNHR, je vsestranska športnica. Na šolskih in občinskih prvenstvih je osvajala prva mesta v atletiki. Kot članica občinske reprezentance je ekipno nastopala na področnih in republiških tekmovanjih v odbojki, košarki, rokometu in atletiki. Emil Bec je prejel zlato Bloudkovo značko za trideset let izjemno uspešnega dela v strelstvu kot športnik, predvsem pa kot organizator, strokovnjak za vzgojo mladih, sodnik, član repubhških strelskih organov in tehnični vodja SD Steklar. Gregor Laznik, za tekmovalne dosežke Priznanja ZTKO Hrastnik je dobilo 9 članov BD Hrastnik, Kegljaški klub EHO Hrastnik in Rokometni klub Dol - TKI Hrastnik. Nafotografiji je Gregor Laznik, državni prvak v spustu in slalomu za mlajše dečke. Osvojil je tudi 1. mesto v skupni razvrstitvi Slovenskega pokala v spustu in slalomu na divjih vodah ter je član zmagovalne ekipe na državnem prvenstvu 3XK1. B.K. in D.H. B Otroški živ žav je najbolj živahen znanilec pomladi. Foto: Tomo Brezovar Po sanaciji Toplarne Trbovlje -S sanacijo Toplarne Trbovlje so v kratkem precej postorili za boljše ozračje. Ta je pred sanacijo oddajala kar 35 odstotkov emisije S02pri uporabi trbovelj skega premoga. Precej boljše stnaje je tudi pri individualnih kuriščih, saj so bili prisotni s kar 45 odstotki. Zal se meritve onesnaženosti na ANAS in ostalih postajah merijo le na količino uporabljenih fosilnih goriv. Tuje emisija padla iz 2000 ton na 700 do 800 ton, kar je le dobra tretjina prejšne količine. Ta emisija je še vedno previspka za trboveljsko dolino. Po teoretični oceni Hidrometereološkega zavoda Slovenije je ocena za drugi razred kakovosti zraka mest količina emisije 300 ton. V Trbovljah bodo to reševali s plinifikacijo, ki je urejena v osnutku '' ' ---------------- Zamamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparatamamograf od 3. do 9. februarja sredstva prispevali: Občinski odbor RK Trbovlje, družini Romanc in Martinčič, Trbovlje, 4.000, Igor Janežič, Domžale, 10.000. V tem tednu je bilo zbranih 14.000 tolarjev, do sedaj pa je skupaj zbranih že 11.964.278,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Spološni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. lokacijskega načrta. Čaka se samo na sprejem na javni obravnavi in seji občinskega sveta. R.Š. Delo javnega pravobranilca Trbovlje- V minulem letu so pri delujavnega pravobranilstva prevladovali postopki v zvezi z denacionalizacijo. Občinaje v večini primerov nastopala kot zavezanec za vrnitev odvzetega premoženja. Postopki, kjer je bila mogoča rešitev na način, da se je podržavljeno premoženje vrnilo v naravi, so se v večini primerov končali hitro. Bolj zapleteni in daljši so primeri, ko podržavljenega imetja ni bilo mogoče vrniti v naravi, ker se je njegova vrednost bistveno zmanjšala ali zvišala. Postavlja se vprašanje cenitve vrednosti škode ali obogatenja. Drugi sklop so bila vprašanja zaplemb. Specifikacija zaplenitvenih postopkov je, daje zavezanec za izplačilo škode v celoti občina. Izplačati mora denarno odškodnino za vso moralno škodo, izgubljeni dobiček oz. zaslužek za nazaj. Ves čas so na pravobranilstvu opozarjali na velike zneske, katere občina in njen proračun ne bodo prenesli. S sprejetjem novega zakona o financiranju občin so to zadevo rešili. V primerih, ko je sodno določena odškodnina v breme občine presegla limit 80 odstotkov proračuna, gre to - kot v primeru vseh treh zasavskih občin - v breme države. R.Š. Gluhi za želje potnikov O avtobusnem prevozniku iz Trbovelj Integral Kumu bomo še zagotovo velikokrat brali in pisali. Verjetno predvsem zato, ker v tem podjetju, vsaj tak občutek imajo uporabniki njihovih storitev, vse premalo mislijo na stranke in vse preveč le sami nase. V minulem tednu je bilo verjetno neljubo presenečenje nova podražitev prevoznih storitev. Tako sedaj vožnja stane 110 tolarjev, če jo boste plačali pri vozniku, nekaj tolarjev manj boste odšteli za žeton. Seveda je prav zgodba o žetonih tista, ki tare potnike že nekaj časa. Žetonov namreč ni moč dobiti nikjer drugje kot v pošlo vanici podjetja. Seveda se mora velika večina podati v poslovalnico Integral Kum namerno, kar te lahko stane dve vožnji. Tudi odpiralni čas najbrž ni napisan prav na kožo potnikom, saj so v času, ko se večina vrača iz službe in ima nekako največ časa za tak nakup, njihova vrata zaprta. Da za nakup ni večjega zanimanja, vsaj po besedah direktorja Erjavca, verjetno tiči vsaj del krivde tudi tu. En del bo pa zagotovo potrebno poiskati tudi v nestimulativni ceni žetonov. Do sedaj si pri nakupu privarčeval cela dva tolarja in če vemo, da žetonov ne kupujemo posamično, ampak po več skupaj, seje res potrebno vprašati, kdo je tisti, kije tu na boljšem. Pa se mu še vedno ne izplača, da bi ustregel nekaterim željam svojih potnikov. Le za primerjavo, vožnja z mestnim avtobusom v Ljubljani stane 70 tolarjev, žeton pa le 40. Seveda je število potnikov večje, pa vseeno si sedanjo podražitev mestnega avtobusnega prometa v Trbovljah težko razlagamo. Ni se podražil bencin ah nafta, pa tudi kaj drugega ne, kar bi lahko upravičilo podražitev, za katero imajo v Integral Kumu zagotovo trdne argumente. Karmen Rajevec ^ ............................. .... :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ||||\ Tim Mlakar Mali gurman na sliki je Tim, ki bo v mesecu juniju dopolnil dve leti. Tim je doma v Kisovcu. Mojca Funkcij Moj ca j e že prava mala dama. V mesecu maju bo dopolnila sedem let. Pošilja nam pozdrave iz Hrastnika. |||| Anže in Matic Molka \ii|sz Igra j e za otroka delo. Svojo pridnost pa dokazujeta bratca Anže in Matic na takle način. Stanujeta v Zagorju. Pina Omahne Pina ima kot večina deklic rada rože. Kmalu bo dopolnila tretje leto, doma pa je v Kisovcu. Blaž Koritnik Takole pa je dedek Mraz obdaril Blaža za Novo leto. Blažje dopolnil tri leta, doma je v Hrastniku. ^ g Urška Očkon Urška se najraje stisne v objem svojega prijatelja medveda. V mesecu marcu bo Zagorjanka Urška dopolnila tri leta. Pred vami so slike naslednj ih šestih cicibanov, za katere boste lahko glasovali na podlagi kupona. Za vse, ki ste že ali pa še niste zasledili, naj pojasnimo ponovno. Cilj natečaja Naj ciciban Zasavja je v tem, da igrivost, simpatičnost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi vsem bralcem Zasavca. K sodelovanju pa ne vabimo samo cicibanov, ampak tudi vas, dragi bralci. Sodelujete lahko tako, da se boste odločili za cicibana, ki sc vam zdi najbolj simpatičen. Izmed vseh, ki boste glasovali, pa bomo ob zaključku akcije izžrebali enega, ki bo prejel nagrado. Na natečaju Naj ciciban Zasavjalahko sodelujejo vsi nadebudneži, ki do marca 1995 ne bodo dopolnili sedem let. V uredništvo Zasavca pošljite sliko otroka (ki naj ne bo starejša od enega leta, z imenom in priimkom, fotokopijo rojstnega lista -ali vsaj rojstne podatke otroka) in vaš naslov. Zraven slike lahko napišete tudi kratek komentar. Fotografij o in podatke pošljite na naslov: Zasavc d.o.o, C.20.julija 2c, 61410 Zagorje, s pripisom za akcijo "Naj ciciban Zasavja". Vabljeni! Očitno je akcija padla na plodna tla, saj ste nam poslali že veliko slik prisrčnih otrok v različnih situacijah. Zaradi tega smo tiste, kjer so bratje oziroma sestre skupaj na slikah, tudi objavili skupaj. Vendar pa boste v primeru, da bo slika nagrajena, prejeli samo eno nagrado. Sponzor da namreč nagrade po slikah. Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo o*™- ^ Mojco, Jerebov, 2, LTTUA tel.: 061/884 032 Pertlienek, 5, TRBOVLJE * OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE * OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BAREHE IN DRUGE IGRAČE Nct KVALITETA za NAJNIŽJE CENE! Pri nakupu nad 5.000 SIT DARILO ! a objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Z glasovanjem bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še velik paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5 Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavja. Izžreban bralec bo prejel kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. Vse nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja, ki bo konec meseca marca. Tako bomo februarja in marca objavljali slike cicibanov. Opozorilo: Slike pošljite najkasneje do 28.02.1995. Slike, ki jih boste poslali šele v mesecu marcu, žal ne bomo mogli upoštevati. Da ne bo nepravilnosti, bomo upoštevali datum na poštnem žigu. Trenutni rezultat: 2. Primož. Centrih 14 A Janja Kajin:. SKiiaiiS 4. Blaž Drnovšek K) 5. Marinka Dolanc 7 6. Maleja Gračner ||||||| 7 :: 7. Timotej I vma/n 1 c Ker je bi natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili na kuponu. Nakuponu obkroži te samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ali pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnem žrebanju, kjer bomo nagradili izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana Zasavja. Romana Benko Ker je v torek imel svoj god Valentin, smo | tudi Zasavčanc povprašali, kako ga praznujejo. ■ Ali je sploh kdo v njihovih srcih, ki si zasluži • pozornost na ta dan? Kakšno presenečenje | pripravljajo svoji izvoljenki ali izvoljencu? Ali | jim je praznik zaljubljencev sploh všeč, glede na to, da smo ga "odkrili" šele pred nekaj leti? Nada Štern. 48 let, ekonomski tehnik, Krstnik: Za zaljubljenost sem že prestara, se pa bom ob Valentinovem vsekakor spomnila koga s kakšno malenkostjo. Morda s cvetlico. Vsak teden sproti bomo preštevali tudi glasove, ki bodo v naše uredništvo prispeli do petka Vendar pa pošiljanje glasovnic ni časovno omejeno. Upoštevali bomo vse. ki bodo v uredništvo prispele do izteka naše akcije. Tako bodo objavljeni rezultati le začasni in se bodo lahko spreminjali vse do konca. Rezultati bodo razvrščeni po številkah, ki so bile napisane pod sliko. Darja Pintarič, 25 let, študentka, Zagorje: Trenutno ni nikogar, ki bi mu kaj podarila. Zato Valentinovo ne bo nič drugačno od ostalih dni. Gregor Leskovšek, 22 let, rudar, Hrastnik: Sem zaljubljen in seveda se bom svoj e izvoljenke spomnil tudi na Valentinovo, vendar zaenkrat še ne vem, kaj ji bom podaril. Valentinovokot praznik mi je zelo všeč, saj je prav, daje praznik tudi za zaljubljene. Rifet Osmanovič, 40 let, rudar, Zagorje: Zaljubljen ravno nisem preveč, saj sem že | poročen in imam družino. Bom pa kakšno malen-| kost podaril svoji ženi, najbrž šopek in tortico. r i mmmmim GMsmčMmAmmmm Štefan Felicijan, 28 let, trgovski potnik. Trbovlje: Zaljubljen sem in tudi praznik zaljubljencev, Valentinovo mi je zelo všeč. Predvsem je to praznik za mlade in tudi razlog za zabavo, saj je letos v Trbovljah kar nekaj "Valentinovih zabav". Moja izvoljenka lahko pričakuje šopek in morda tudi kakšno zapestnico ali prstan. I l ms> 13 14 15 16 17 18 lUTC‘T'f':'T‘^"a".lT'«'ir?T‘TTy"T'«'y Tli' ŠTEVILKO | Vaše ime in priimek: Naslov: Katja, Trbovlje: Saj moraš imeti nekoga, ki ti je všeč. Najbrž se bom svoje ljubezni spomnila s kakšno kartico, upam pa, da na Valentinovo tudi on ne bo pozabil. Foto: Romana Benko Tekst: Jože Ranzinger jr. Hrastnik Slavnostni govornik na proslavi slovenskega kulturnega praznika v Hrastniku 7. februarja je bil župan Leopold Grošelj. V kulturnem programu pa so nastopili trije moški pevski zbori: Svoboda I in Svoboda II iz Hrastnika ter MPZ Simon z Dola in recitatorji.Priznanja 8. februar so tudi letos podelili zaslužnim kulturnim delavcem in ustvarjalcem. Prejeli so jih: Franc Drolc za dolgoletno in prizadevno delo v steklarski godbi Hrastnik; Viktor Blažko za 60 let pripadnosti steklarski godbi Hrastnik in uspešno mentorsko delo z mladimi godbeniki; Trbovlje V trbovljskem Delavskem domu je na osrednji prireditvi 7. februarja ob kulturnem prazniku spregovoril nekaj uvodnih besed župan Janez Malovrh in nato tudi podelil plakete in priznanja Tončke Čeč. Plakete Tončke Čeč so prejeli: Adolf Šrenk za dolgoletno aktivno, uspešno in vsestransko delo v steklarski godbi Hrastnik; Jože Čeperlin za izjemne uspehe in dolgoletno delo v rudarski godbi Hrastnik in Ivan Res tar za pripadnost, vsestransko delo in uspehe v moškem pevskem zboru DPD Svoboda I Hrastnik. Foto. Branko Klančar prizadeven predsednik tega najuspešnejšega trboveljskega društva. Gimnazija in ekonomska šola Trbovlje je institucija izobraževalnega in kulturnega značaja, tako znotraj same institucij e kot tudi navzven. Tem krajem je dala največ ustvarjalcev v kulturi in umetnosti, ki so priznani v širšem prostoru. Pripomogla je k temu, da je mesto ohranilo in razvijalo svojo podobo. Akademski slikar Janez Knez je umetnik širokega razpona. Omeniti velja številne razstave doma in v tuj ini, njegovo pedagoško delo z amaterji in mladino, aktivnost v slikarskih kolonijah... Janez Knezkotnestor zasavskih slikarjev je in bo eden tistih, ki s svojim delom močno vplivajo na razpoznavnost Trbovelj. Priznanje Tončke Čeč so prejeli: Teodor F ortej e član Delavske godbe Trbovlje že 30 let. Poleg vseh ostalih koncertov, snemanj in nastopov se je udeležil vseh štirih svetovnih tekmovanj. Zadnja leta je tudi uspešen in Marinka Bučar je v Delavskem prosvetnem društvu Svoboda Dobrna odustanovitve. Do leta 1975 je nastopala na številnih prireditvah. Kasneje pa je delovala v izvršilnem odboru, pri vključevanju novih članov, kot mentor. Po njeni zaslugi še vedno deluje tudi mladinski klub. Mari Lesjak je ves čas do razpada zbora prepevala v slovitem mladinskem pevskem zboru "Trboveljski slavčki". Po vojni je bila med ustanovnimi "ŽŠ člani MePZ Slavček, katerega iž prizadevna članica je še vedno, o Za njo je že 60 let dela v g zborovskem petju. C Anton Mrak se je vključil v MePZ Slavček leta 1959. Kmalu je začel delovati v raznih odborih, tako v zboru kot tudi širše. Kot odličnega pevca in dobrega tovariša so ga vabile k sodelovanju tudi druge pevske skupine, s katerimi je prav tako kot s Slavčki sodeloval na nastopih doma in v tujini. Vincenc Pfeifer je ustanovni član MePZ Svoboda II, ki je začel delovati leta 1952. Zarjan je postal leta 1981. S svojim delom in aktivnostjo je prispeval velik delež pri uveljavljanju pevskih zborov. Prav tako zna najti povezavo medkulturo in planinstvom. Pepca Tomšič j e začela svojo aktivnost v mladinskem pevskem zboru "Trboveljski slavčki" in se je priključila instrumentalni kasneje pela tudi v MePZ skupini Društva upokojencev Svoboda Trbovlje. Leta 1949 se Trbovlje, kjer prepeva še danes, je vključila v MePZ Slavček in v Vseskozi je bila odlična solistka. njemsodelovala331et. Leta 1982 D-H- Proslava v središču Slovenije Spodnja Slivna nad Vačami - V središču Slovenije je bila pred spomenikom GEOSS letos že deseta proslava v počastitev kulturnega praznika. Moški pevski zbor "Lipa " Vače je zapel slovensko himno -Prešernovo Zdravljico. Prav o njej je spregovoril slavnostni govornik predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. France Bernik: "Slovenski kulturni praznik, ki ga ohranjamo že več kot pol stoletja, je predvsem praznik naše kulture od Brižinskih spomenikov do danes. Vrhunec skupnega poistovetenja, to želim pri Slovencih posebej poudariti, je Prešernova Zdravljica, naša državna himna, ki že ob svojem nastanku ni mogla biti objavljena. Natisnjena je bila šele marca 1848." V kulturnem programu so sodelovali še Zasavski rogisti, Oktet Valvasor in dramska igralka Draga Potočnjak. Ko se združita apel in poet Slovenci smo prav gotovo kulturen narod, saj nas je kultura s svojimi dosežki že od nekdaj vzpodbujala k večjemu promoviranju vseh Slovencev. Če ne bi bilo kulture, bi Slovenci ostali v svetu pozabljen in zgubljen narod brez lastne identitete. Predvsem v zadnjih letih se vse bolj zavedamo, da moramo biti zaradi svoje kvantitativne majhnosti na kulturne dosežke ponosni, to se kaže tudi v Zasavju. Zato ni čudno, da se je 8. februarja v avli zagorskega Delavskega doma zbralo ogromno obiskovalcev, ki so prišli na vsakoletno podelitev Grumovih nagrad, tokrat že dvajsetič. Zasavci smo se prireditve udeležili iz najmanj treh pomembnih razlogov: v sklopu osmih nagrad so podelili že stoto plaketo oziroma priznanje za kulturne dosežke, spomnili smo se pesnika, katerega smrt je določila ta praznik in odprli že 31. razstavo izlaško - zagorske slikarske kolonije. Bogat kulturni program je pod vodstvom Igorja Beuermanna pričel pevski zbor Loški glas, ki je poslušalce v programu najbolj presenetil s pesmijo Beži, ptiček in solistko Katarino Gavranovič. Po uvodnem govoru Draga Butje in recitalu Prešernovih izpovednih pesmi, ki sta ga izvedli Vanda Kopušar ter Berta Novak, je predsednik komisije za podelitev Grumovih nagrad Tine Kralj izročil tri Grumova priznanja in pet Grumovih plaket Zagorjanom, ki so v zadnjih letih odmevno oblikovali zagorsko kulturno bit. Grumove nagrajence smo predstavili že v prejšnji številki. Direktor DD ZagorjeNande Razboršek je ob otvoritvi 31. izlaško - zagorske slikarske kolonije, ki se s svojim delom že tri desetletja dviga nad slovensko likovno povprečje, pozdravil in povabil h Grumovim nagrajencem tudi vse slikaije razstavljalce: Hermana Gvardjančiča iz Škofje Loke, Grega Kokalja iz Ljubljane, Ganija Llalloshija iz Ljubljane, Vesno Obid iz Ljubljane, Miha Pirnata iz Ljubljane,SeverineŠprogar iz Trbovelj,Veljka Tomana izPreserij, Ob tej priložnosti je litijski župan Mirko Kaplja odkril spominsko ploščo z napisom: Republika Slovenija 25.6.1991 neodvisna država 22.5.1992 sprejeta v OZN Marjan Šušteršič Tadeja Tozona iz Ljubljane, Vinka Tuška iz Kranja, Darjo Vidic iz Ljubljane,Marija Vrenka iz Ljubljane, Nikolaja Becra z Izlak ter Sama Silesa iz Zagorja. S pozdravom Nandeta Razborška seje uradni program končal, nato pa so se obiskovalci prireditve preselili v stekleno dvorano Delavskega doma, kjer so se družili z Grumovimi nagrajenci, slikarji razstavljale! ter pevci Loškega glasu. Lahko pa so si ogledali slovenski film Andreja Mlakarja, ki je nastal po scenariju Ferija Lainščka -Halgato. Ta večerje vse obiskovalce kulturne prireditve v Delavskem domu prepojil s kulturo, saj sta se v štirih urah združila apel in poet, pevec in igralec. Organizacija dogodka je bila brezhibna, zato si sedaj prav gotovo še več Zagorjanov želi takšnih in podobnih duhovnih dogodkov. Jaša Drnovšek 'orno Bn Hrastnik - Na seji hrastniškega občinskega sveta pretekli teden so se svetniki lotili obsežnega dnevnega reda. Še posebej so se ustavili ob razpravi o izhodiščih za pripravo proračuna občine Hrastnik za leto 1995. Spregovorili pa so še o zazidalnem načrtu "Ob Bobnu", nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča, investicijskih vlaganjih v KOP Hrastnik, komunalnih taksah in komunalnem povračilu, pa vlogi Elskiha za sofinanciranje lokalne TV postaje, financiranju političnih strank, zimski službi in sanaciji posledic neurja lanskega junija. Že pri obravnavi dnevnega reda se je svetnica Sanja Logar - Bočko (SDSS) spraševala, ali ima svet pred sprejemom občinskega statuta pravico odločati o stvareh, ki so na dnevnem redu. Predlagala je le seznanitev s problematiko. Svetniki so se odločili, da bodo glasovali na snovi Zakona o lokalni samoupravi, ki določa pravice občinskih svetov. Sprejeli so predlog zazidalnega načrta "Ob Bobnu" (od stare občine do Birtiča), kjer je predvidena ureditev niza poslovnih objektov, ki bodo še posebej dobrodošli razvoju podjetništva. Svetniki so sprejeli tudi sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letu 1995, ki znaša 0,03578 SIT in zahtevali, da ob sprejemanju občinskega proračuna razpravljajo tudi o programu del, kij ih bodo v občini plačali z denarjem, zbranim iz nadomestil. Hrastniški župan Leopold Grošelj je predstavil izhodišča za pripravo občinskega proračuna. To je bilo očitno dobrodošlo, saj je bila razprava svetnikov precej zagnana in predlogov oz. želja, kaj vse še narediti z omejenim denarjem, je bilo veliko. Na tej seji niso veliko govorili o denarju, ki bo v občino prišel iz Ljubljane (t.im. limitirani prihodki). Precej več je bilo govora o nelimitiranih prihodkih, kijih pred-stavlj aj o izvirni prihodki občine. V občini računajo, da bodo denar dobili iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, ekološkega prispevka, nekaj denarja naj bi kapnilo iz državnih javnih natečajev, možnosti pa so še komunalna taksa, komunalno povračilo, najemnine in rente. V letošnjem letu v občini računajo, da bodo imeli na razpolago okrog 113 milijonov Bps Podatki o ozračju se spreminjajo Trbovlje- V lanskem letu po besedah ekologa Jožeta Medveda ni bilo ukrepov po Odloku o varstvu okolja v občini Trbovlje v zimskih mesecih. Povprečna emisijska koncentracija S02 je bila lani oktobra nižja kot oktobra 93. Slika je drugačna za lanski december in letošnji januar. Povprečna mesečna emisijska koncetracia S02jebila v decembru 93 135 mikrogramov/ m3, kar je 4 odstotke višja. Januarja sta v primerjavi drugačna, in sicer leta 93 je bila koncentracija 118 mikrograma/m3, letošnjega januarja pa 152 - kar je 29 odstotkov več kot lani. Dnevnih kritičnih koncentracij v decembru ni bilo, medtem ko so v januarju bile zabeležene tri. Izreden ukrep 1. stopnje je bil uveden 12. januarja letos, v času od 10. 30 do 12. 00 ure, zaradi prekoračitve kritične meje onesnaženja. Razlog temu je poleg uporabe fosilnih goriv, tudi slabaprevetrenost Trbovelj glede na prejšna leta. R.Š. Letni zbor SKD Trbovlje - Stranka Krščanskih demokratov Trbovlje seje prejšnj i četrtek sestala na letnem zboru. V poročilu o delu v preteklem obdobju je predsednik Bojan Rus naštel številne aktivnosti, ki so jih člani stranke izpeljali ali se vanje vključevali kot pobudniki oziroma sou stvarj alei. Omenil je, daje stranka doživela veliko udarcev iz nasprotnih političnih strank, presenečajo pa nasprotno misleči iz lastne stranke. Kljub vsemu so zadovoljni, da so pridobili v občinskem svetu tri mesta in verjamejo, da bodo svetniki stališča stranke dobro zastopali. Na seji so izpeljali tudi kandidacijski postopek za nov občinski odbor stranke. Kandidati so iz vseh stanovanjskih področij trboveljskeobčine,predlagani šobili naosnovi načel, ki jih je stranka določila kot najustreznejša, po katerih člani lahko uspešno delujejo v odboru in njegovo delo posredujejo tudi navzven. V novi odbor so bili izvoljeni Jadranka Bencak, Jože Dolanc, Marija Janc, Darko Kovačec, Marjan Peršak, Kati Rozina, Bojan Rus, Janja Škrbec in Mira Kokole. V program za letošnje leto so vključili ustanavljanje krajevnih odborov, ustanavljanje klubov simpatizerjev SKD, razvoj stranke same in kulture dela v njej, informiranje občanov, dobro delovanje v občinskem svetu, zgledno sodelovanje s strankami dobre volje. Člani so na koncu seje ugotovili, da bo moral nov odbor nastopiti malce bolj gromo vniško, kot so se po domače izrazili. Sicerjebil prejšnji odbor kljub vsemu deležen pohvale, saj je bil to prvi odbor, tolarjev nelimitiranih prihodkov. O komunalni dejavnosti jebilo precej besed, svetniki pa bi se želeli o poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja podrobneje pogovoriti, saj se je v razpravi postavilo več vprašanj. Načeloma podpirajo naložbe v komunalno infrastrukturo, predvsem v nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja v občini. Člani sveta so odbili prošnjo za sofinanciranje programa lokalne TV postaje Kanal 5. O financiranju strank niso veliko razpravljali. Strokovnim službam so le naložili, da do naslednje seje pripravijo variantni predlog financiranja. O zimski službi so svetniki govorili na vseh dosedanjih sejah. Tudi tokrat so opozorili na nekatere pomanjkljivosti in opozorili, da je treba do prihodnje zimske sezone točno določiti kriterije za pluženje po mestu in okoliških krajevnih skupnostih. Svetniki so se seznanili še o poročilu o izvajanju sanacijskega programa občine Hrastnik za odpravo posledic neurja "in končali sejo z nekaj vprašanji in pobudami. M.P. deloval ni le na strankarskem področju, pač pa tudi na strokovnem. Žal na letni seji trboveljskega letnega zbora stranke SKD ni bilo nobenega gosta iz Ljubljane, čeprav so bili napovedani. Novi občinski odbor bo na prvi seji izvolil predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika ter določil tri kandidate za regionalni odbor SKD. I.L. Izvoljen poslednji delavski svet Hrastnik - V Steklarni Hrastnik so v decembru izvolili delavski svet, ki bo deloval le do preoblikovanja podjetja v delniško družbo. Nekateri so mu zato nadeli kar simbolično ime zgodovinski delavski svet. Predsednik je Pavel Bauerheim, namestnica predsednika pa Dolores Marinkovič. Na prvi seji so člani dejali, daje potrebno ponovno vzpostaviti zaupanje med kolektivom in vodstvom. Izvolili so tudi izvršilni organ -odbor za poslovno politiko. Na seji v januarju je direktor Steklarne Stojan Binder članom predstavil program lastninskega preoblikovanja podjetja. Delavcem daje možnost, da postanejo solastniki in tako uresničijo željo po večinskem upravljanju. Tudi o poslovni politiki za to leto so že spregovorili. Predvidevajo sedem odstotkov višjo proizvodnjo kot v preteklem letu in da bodo vse izdelke tudi prodali. I.L. rnmmmMM »1*1 flZ V zadnjem času se v Zagorju govori o novi tržnici, ki naj bi zrasla na območju današnje, začasne. V avgustu 1993 je občina Zagorje razpisala natečaj za idejni projekt. Takrat je bil za najboljšo rešitev izbran moj projekt. Ker je od takrat minilo že precej časa, bi rad Zagorjanom z besedo in študijsko zasnovo predstavil natečajni projekt. Razpisovalec natečaja je v razpisnih pogojih podal programske in urbanistične smernice ter določil meje obdelave. To je bilo potrebno pri zasnovi projekta upoštevati. Takoje skozi študijske skice ob upoštevanju prostorskih danosti (veduta na dominanto cerkve) in iskanju lokalne identitete mesta (izraz POD URO mi je ostal iz otroških let, ko sem precej časa preživel pri starih starših v Toplicah) nastal idejni projekt. Objekt bo zgrajen med samopostrežno trgovino, bodočim obsežnim parkiriščem in Cesto zmage, ki se prav na tem mestu razširi v avtobusno postajališče. Zahtevana podkvasta zasnova objekta zaključi notranji trg, nakateregaso orientirani vsi lokali bodočega objekta, skupno z obstoječo samopostrežno trgovino in mesnico. Trg je večja tlakovana površina, opremljena z vodnjakom in namenjena prodaji na stojnicah. Zasnova omogoča prekritje celotne površine internega trga s prozorno kritino na jekleni konstrukciji. S tem bi funkcijo trga še poudarili. Iz izkušenj vemo, da sepromet na tržnicah celo povečuje. Prostor med obj ektom in avtobusno postaj o ima izjemen funkcionalen in oblikovni pomen. Predstavlja razširitev in obogatitev vsebine na križanju glavnih pešpoti, obenem pa tudi glavni dostop do objekta tržnice in notranjega trga. Nova prometna ureditev bo ta prostor razbremenila motoriziranega prometa v atraktivno peš območje z izrazito mestotvomo ureditvijo. Tlakovane površine bodo zahtevneje oblikovane, komunalna oprema je intenzivna (nadstrešnica, klopi, reklamna sporočila, telefoni...). Zbogato ozelenitvijo bo dosežena potrebna funkcionalna in oblikovna členitev prostora. Utrip prostoru bo dajala na prosto podaljšana ponudba gostinskih in trgovskih lokalov. V pritljičju tega objekta pa so načrtovani lokali s specializirano ponudbo, dostopni z obeh strani. Na tem mestu bo "porezan vogal" objekta, oblikovan v poudarjeni vertikalni zasnovi. S tem je dobil objekt element, ki ga oblikovno opredeli, predstavlja pa tudi orientacijski element širšega prostora. Temu segmentu objekta je bila posvečena večja pozornost pri oblikovanju. Da bi poenotil gabarite kapi s predvidenim poslovno stanovanjskim objektom in izdelal primerno kuliso ob vpadnici v mesto, sem ta segment dvignil za eno etažo in ga zaključil s štirikapno streho. S tem posegom sem zaprl dokaj neurejen pogled na bledo oblikovane škatlaste bloke na Ulici talcev od št. 24. do 36. Pri izboru kritine sem izhajal iz smernic za oblikovanj e fasadnih in strešnih elementov apsfistc za območje R. Slovenije, ki jih po naročilu Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora pripravlja prof. P. Fister s FAGG. Le te za naše področje predvidevajo za kritino opečni bobrovec na simetrični dvokapnici, svetle barve fasadnih površin in rjavo pleskane lesene elemente. Površina fasade nad zadnjo etažo je namenjena za mestno URO, ostale pa za elektronski informacijski pano, namenjen reklamnim sporočilom, izpisom dnevnih temperatur in stopnjam onesnaženosti zraka. S tem Stolpom z uro sem v novo nastajajoče mestno središče poskusil prestaviti staro mestno zanimivost. Vsem Zagorjanom je znana točka "Pod uro", ki pa je danes precej odmaknjena od dnevnih dogajanj. Izraz "Dobimo se pod uro" bi lahko ponovno prinesel nov, avtohton izraz za mesto zbiranja in srečevanja Zagorjanov. Le tako se bo pozabilo na "džamijo". Z višinskimi gabariti stolpa in zahodnega krila objekta še vedno ohranjam veduto na zvonika zagorske cerkve, ki dominirata nad tem delom mesta. Predvidevam namreč, da se bo delno neurejena pešpot ob železniških tirih posodobila in oživela. S te poti bo edini zanimiv pogled ,prav pogled na dominantno cerkev z značilnima zvonikoma. Pri izvedbi bo potrebno še posebej paziti, da se ne bi s preveč intenzivno drevesno zasaditvijo zastrla še ta primarna veduta. Sprehod po parku ob železnici je lahko ob upoštevanju gibalne paralakse silno zanimiv. Jurij Kolenc, dipl. ing. arh. hzekjk!tja notranjega *- ' TRSA . sosrmcRA NAVrrmNKA STOLP HKTOf s rrnit&A fmrav/ tovor Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisy-itfmnenja bralcev o življehjubi dogajanju v ZasavjmN«fx>dpisanih pisem ne objavljam mjBoJžtna pisem je zarčdi prostora omejena na naj več SO-tipkanihvTstic^JJrediilštvopi pridržuje pravico skrajšatitekst ali pa objkvlti daljšega, čeocejii, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Buržuji Že v preteklosti so poslanske in nekatere druge plače ter drugi privilegiji razburjali javnost, zlasti državljane z nizkimi prejemki. Sprašujem, ali vlada ali njen predsedn ik ali pa poslanci sami dajejo pobudo za nove višje plače in druge prejemke. Imam občutek, da poslanci sploh nimajo posluha za nas državljane-volilce. Verjetno se zavedajo, da na prihodnjih volitvah ne bodo več izvoljeni, pa si hočejo sedaj nagrabiti čim več, poleg tega pa si zagotoviti čimvečjo pokojnino pod najugodnejšimi pogoji in si tako še naprej zagotoviti buržujsko življenje. Ob obravnavi različnih vprašanj in ukrepov poslanci poudarjajo in izpostavljajo socialno stisko mnogih Slovencev - državljanov. To se je dogajalo ob obtožbi g. Kacina, ko so predvsem opozicijski poslanci vneto poudarjali nesprejemljiv način trošenja denarja davkoplačevalcev. Zanima me, ali bodo tudi pri obravnavi svojih plač in drugih bonitet, da ne rečem privilegijev, tako vneto razpravljali in se temu zoperstavili oz. obsojali. Predvsempasem radoveden, kako bodo glasovali, zlasti poslanci tistih strank, ki imajo v svojih programih poudarek na sociali in pravičnosti, da ne rečem poštenju. Želim, da bi TV javno prenašala sejo Državnega zbora, kadar bo obravnaval ali sprejemal takšne odločitve. Tako jih bomo volilciše bolj spoznali, ali sploh delajo kaj za nas ali samo zase. V javnosti poslanci mnogokrat poudarjajo svoje težko in odgovorno delo, kar po mojem v celoti ne drži. Če se poslanci med seboj prepirajo in izčrpavajo, je pač to njihov problem. Delavec v proizvodnji dobi plačilo le za dobre izdelke, na pa tudi za čas prepira. Primer slabega izdelka Državnega zbora ali poslancev je Zakon o lokani samoupravi. A glej, začuda, da se tudi nekateri poslanci temu čudijo (g. Rupel). Torej za slabo delo slabo plačilo. Slovenci, državljani Slovenije, prebudimo se in javno ter glasno zahtevajmo pravičnost za vse. Naj bi imeli poslanci visoke ali kakršnekoli plače in druge privilegije, ko bodo vsem državljanom zagotovili primeren standard, kar velja tudi za nekatere direktorje neuspešnih podjetji. Včasih smo dejali, psi lajajo, a karavana gre dalje, sedaj pa se je obrnilo, karavana laja, a psi gredo dalje. Tone Ahac st., C. Tončke Čeč 38, Trbovlje Varnost naših otrok ali minus 10 odstotkov Stanujem na Cesti Zmage in vsak dan opazujem otroke, ki se igrajo ob "naši" cesti. Avtomobili pa gor in dol, pa čeprav je to enosmerna ulica. Kdo bi se peljal po glavni cesti, če pa je tu bližnjica? Ali bomo morali počakati, da se zgodi najhujše? Ali se bomo šele takrat zganili, če bo ugasnilo mlado življenje zaradi malomarnosti?! Ali pa zato, ker nas občinske oblasti ne slišijo. Morda bi lahko kaj več storila policija? Za stanovalce C. zmage Olga Gluhak, C. zmage 12 a, Zagorje ob Savi Kdo bo postavil ogledalo ■ drugič Zahvaljujem se vam za objavo prispevka "Kdo bo postavil ogledalo?" v Pismih bralcev, žal pa vas moram prositi za dodatno objavo obeh naslovnikov. S tem, ko ste naslovnika, ki jima je javno pismo namenjeno izpustili (pa čeprav samo zaradi pomanjkanja prostora), izgleda, kot da se obračam na "neke odgovorne", vemo pa, da se danes le malokdo čuti odgovornega, pa čeprav je plačan za delo, ki ga opravlja. Iz besedila se sicer mogoče razbere prvi naslovnik, t.j. KS, ne pa tudi drugi, t.j. gospod župan občine Trbovlje, Janez Malovrh. Zdi se mi pomembno, da se javnost informira o "pravem naslovu” za zadeve v krajevnih skupnostih. Zato vas moram prositi, da na istih straneh kot je bilo objavljeno pismo, objavite še naslovnika, ki jima je namenjeno, da ne bo dilem, kdo naj bi na pismo odgovoril. To sta torej: 1. KS Franc Fakin, Trbovlje in 2. župan občine Trbovlje, g.Malovrh Srečno, Aleksandra Forte Spoštovana gospa Aleksandra Forte, žal nam je, da je prišlo do nesporazuma ob objavi vašega pisma v prejšnji številki. Naslovn ika nista izpadla zaradi pomanjkanja prostora, pač pa sta bila vpisana v vrsti naslovnikov, kjer ste zapisali tudi časopis Zasavc. Menili smo pač, da sta naslovnika dobila vaše pismo, s samo vsebino pa da ste se odločili bralcem izraziti svoje misli. Če bi namreč morali sklepati, da so naslovniki, ki so zapisani v vašem pismu, pravi naslov za zadeve krajevnih skupnosti in odgovorni za tisto, kar je treba v njih postoriti, potem bi pod točko 3. sodil Zasavc, zapisan je bil namreč za prvima. Tega pa verjetno niste mislili. Nesporazum smo danes popravili, vam in krajanom pa želimo, da bi bile kritične točke čimprej odpravljene. Lepo vas pozdravljamo, Uredništvo Zasavca Kje policijske kontrole Dne 4. februarja sem se peljal z osebnim avtomobilom v smeri Zidani most - Hrastnik. Ob 18.45 me je ustavila dežurna policija iz Hrastnika in to kar na odprti enosmerni cesti. Tu sploh ne bi smeli ustavljati ali pa bi morali opozoriti na kontrolo z ustreznimi znaki, saj je bil za menoj ovinek. Viktor Kovčan, Zagorje ob Savi Poziv hrastniškim odgovornim V petek nas je poklical presenečen in razočaran očka, ki se je udeležil plesnega venčka hrastniških sedmo in osmošolcev. Ta venček je že tradicionalen, dogodi pa se okoli kulturnega praznika. Prejšnja leta je bil ta venček organiziran v hrastniški športni hali, ki je bila vedno polno zasedena in to je še posebej poudaril. Številni obiskovalci so si to prireditev radi ogledali, letos pa je bila v telovadnici osnovne šole Heroja Rajka. Baje je bila športna hala za prireditelja po ceni nedosegljiva. Zato so bili letos na to prireditev vabljeni le učenci, ki so sodelovali na plesnem tečaju in starši nastopajočih. Učencev je bilo okoli sto, več kot toliko pa še staršev. Tako je bila gneča prehuda. V vročini, ki je bila v prostoru in zaradi dežja tisti dan, pa je iz prisotnih izpuhtevala še neprijetana para, kar je bilo vsekakor mučno. Spogledovali so se in glasno kritizirali, da si tega niti učenci niti obiskovalci na tako lepi prireditvi kot je plesni venček mladih, niso zaslužili. Občan, ki nas je poklical, je vprašal, zakaj vendar se lahko dovoli v vsakem primem tržno obnašanje upravljalna športne hale, saj je bila zgrajena s samoprispevkom občanov. Poleg tega je prvi ples otroka v njegovem življenju, za katerega se je pripravljal, svečan dogodek. V gneči pa so bili zelo živčni, tudi pokazati niso mogli tistega, kar so se naučili, na tak način kot bi lahko prikazali na širšem prostoru. "Šprtna hala je bila zgrajena za nas in za naše otroke", je dejal Hrastničan. Vprašuje, kdaj bodo še lahko prireditve, ki imajo kulturni pomen in ki se jih ljudje veselijo, še v tej dvorani. Otroci ne morejo plačati drage dvorane za svojo promocijo, naučiti pa jih je vsekakor treba kulture. V nekulturnih pogojih se je zagotovo ne bodo naučili. Poziva vse, ki so v občini Hrastnik zadolženi za kulturni razmah in vzgojo najmlajših, ki naj bi postali občani, kakršne ši želimo, naj ogorčenim staršem in razočaranim otrokom odgovorijo. Najbolje kar v Zasavcu. Hrastničan v imenu vseh razočaranih staršev M Vsak človek, pa naj bo otrok, mladostnik ali odrasla oseba se v danem trenutku sooči s takšnim ali drugačnim problemom, ki ga prinese življenje. Povsem razumljivoje, da se mladi srečujete z naštetimiproblemi, a zato tudi živite. Koliko neverjetnih, slučajnih dogodkov se je Zgodilo, da ste v tem svetu in v tem času. Zal življenje ni pravljica. Je del tiste resničnosti, ki seje morate zavedati in z vso odgovornostjo sprejemati. Življenje vas ne bo zmlelo v vrtincu hitrosti, lahko pa vas uniči, če boste mačehovsko ravnali z njim. Ko se problem dotakne vas, ne bežite pred njim in ga ne utapljajte v alkoholu ali mamilu. To je rešitev le za droben trenutek vašega življenja in na voljo vam je samo eno. Kajti, ko se boste prebudili iz sladke omame, problem še vedno ostane, le ta omama pa bo z vsakim posegom težje prebujajoča se vrnitev v resnični svet. Dekleta in fantje bi bili radi videti kot njihovi idoli ali kot neko popolno bitje. Pomislite samo, če bi bili vsi takšni, kakšen dolgčas. Popolnosti ni mogoče doseči, ker so merila zanjo tako različna kot smo ljudje. Bodite raje Tina. Maruša, Maša ali Andrej, Jan, Matjaž, zanimiveje bo. Vsak nosi na sebi in v sebi nekaj lepega, dobrega. Negujte to in ne hitite v svet odraslih, ker ni vedno tako bleščeč kot se zdi. Previdneje, ko boste vstopali vanj, tem lažje ga boste razumeli in tem boljše se boste znašli v njem. In vaš obraz? Je to eden izmed problemov? Akne so v času pubertete problem mlade kože in se razbohotijo, ko se vneti proces razširi in nastane rdeč mozolj, večji od navadnega. Lokalizirane so med obrvmi, okoli nosu, brade, vratu in po hrbtu. Akne niso povezane s čistočo in jih z umivanjem ne moremo odstraniti, saj naslajajo pod vplivom delovanja hormonov. Ne stiskajte sijih sami, če pa že morate to občasno početi, si obraz, naprej dobro očistite. Prste si ovij te spapirnatim robčkom in na koncu vse dobro razkužite Z alkoholom. Samo to nikar ne počnite vsakič, ko se pogledate v ogledalo. Pretirano stiskanje vsevprek po koži lahko povzroči vnetje, za katerim bodo ostale brazgotine. Takšne operacije je morda včasih bolje prepustiti strokovnim rokam. V nego obraza, poleg vsakodnevnega doslednega čiščenja, vključite tudiprepa ra te, katerih glavna funkcija je razmaščevanje kože. Dobite jih v obliki mila, losiona ali kreme. Preparati lahko vsebujejo vlago. Upoštevajte tudi prehrano, ki naj vsebuje veliko svežega sadja, zelenjave, izogibajte pa se maščobam, sladkarijam in premočnim začimbam. Kadar pa se gnojni mozolji stalno ponavljajo in se razvijejo v rdeče in boleče vozle pa je prav, da se napotite k dermatologu, ki vam bo pomagal zustreznimi zdravili in mazili, kibodovzpostavilihormonsko ravnovesje in normalizirali delovanje lojnic. Ne pozabite na doslednost pri negi obraza in telesa. Doslednost je ena tistih vrlin pri človeku, ki sicer ni dana sama po sebi. Z vztrajnostjo pa lahko postane del vas in ne le pri negi, tudi pri mnogih drugih opravilih v življenju vam bo še kako dobrodošla za uspeh. Katarina Lavš Ksij ImhIo strune ravno prav napete Že kar kronično jadikovanje o lem našem času, tako stresnem in kriznem, je vse prevečkrat hudo poenostavljeno. Človek se je v vsej svoji zgodovini srečeval z različnimi duševnimi stiskami ali kar krizami, ki jih je v preteklosti najbrždoživljal in tudi reševal drugače kot njegov sodobnik. Dokaz za to, da človekova notranja kriza, v katero se včasih razbohoti vsakdanji stres, ni stvar stoletja, v katerem živimo, je med drugim prava definicija pojma, kijo najdemo Že pri Hipokratu, antičnem zdravniku, znanempo še danes veljavnih načelih o moralnem liku zdravnika - Hipokratovi prisegi. V Hipokratovi definicijije kriza opisana kot nenaden zaključekstanja, ki resno ogroža življenje posameznika, ki je ves čas izpostavljen potrebi po reševanju, če želi obdržati psihično ravnotežje. Kadar je soočen z nesorazmerjem med subjektivno doživetim problemom in svojim repertoarjem, kako reševati težave, lahko pride do krize. Kriza nastane v trenutku, pojasnjuje dr. Tanja Tekavčič Grad, ko posameznikovi običajni mehanizmi za obvladovanje težav ne ustrezajo ali zadoščajo in oseba ne more rešitiproblema, ki je zanjo zelo pomemben. Takra t se zmede, ukrepa neustrezno in kriza se ne razreši, pač pa celo poglobi. Takrat potrebuje pomoč, da bi našel izhod iz krize, v katero so ga pahnili ponavljajoči se stresi in stiske. Preveč je napenjal strune, pa so počile. Ali pa jih je napenjal premalo in dajale so zvok. ki mu ni bil več po volji. Kaj storiti, da bomo znali in zmogli ravno prav napeti svoje strune? Vse bolj na glas pritrjujem filozofiji, ki uči, da je vsaka oseba stoodstotno odgovorna za vse, kar doživi. Za vse slabo, grdo, mučno, krivično..., pa tudi vse dobro in lepo, ohrabrujoče in pomirjujoče. In vedno znova življenje v zrelih letih pritrjuje, da je odobravanje in sprejemanje sebe ključ do pozitivnih sprememb v mišljenju in ravnanju. Ko človek spozna ali vsaj začuti, da pravzaprav takoimenovano bolezen srca, duha in telesa na nek način ustvari ali prikliče sam, začne bolj premišljeno napenjati strune. Z več samospoštovanja, katerega del je tudi stroga, toda poštena samokritičnost, začne prisluškovati sebi, svojemu ritmu. Življenjeje v resnici zelo preprosto. Kar dajemo od sebe, se vrne. Sami ustvarjamo svoja doživetja, svojo resničnost in vse v njej. Če v lastnem umu in srcu ustvarimo mir, harmonijo in ravnotežje, bo to tudi v našem življenju. Če smo pripravljeni opustiti prepričanje, da vsi okoli nas samo čakajo, da bi nas izkoristili, ogoljufali, ponižali, izigrali... potem je dosti več možnosti, da s bodo v našem življenju pojavili iskreni, ljubeznivi ljudje. Tako kot se Louise A. Hay, kijev knjigi z naslovom Življenje je tvoje, govori o samospoštovanju, se tudijazsrečujem s številnimi vzorci obnašanja ljudi, ki te vzorce kot težke vreče že predolgo vlačijo na utrujenih ramenih. Ugotavljam, da največ težav povzročaj o zamerljivost, nevoščljivost, kriticizem in dolga vrsta strahov, povezanih z bolj ali manj globoko zasidranimi občutki krivde. O vsem drugem kot o tem smo se pripravljeni pogovarjati, razmišljati. Zazreti se navznoter? Se znamo, se sploh hočemo, si upamo? Poskusite se zazreti vase, navznoter! Morda boste pritrdili, da je bil strah pred tem početjem odveč, da se je povsem varno zazreti navznoter. In da je potem dosti lažje ravno prav napenjati strune svojega življenja. In sodniki. Njim so nove toge (tako se namreč imenujejo vsem dobro poznani črni sodniški plašči) kreirali in sešili v Labodu. Verjeli ali ne, nove toge niti niso tako 'toge' in krasijo jih tehtnice v broši, ki glede na stopnjo sodišča spreminjajo barvo. Tako imajo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč bele tehtnice, sodniki višjih rdeče, na vrhovnem sodišču pa sodnikom z ramen tehtnica pozlačeno sveti. Poleg reorganizacije predstavljamo tudi nekaj novosti iz nove kazenske zakonodaje, da boste ja vedeli, kaj smete in kaj ne početi. Še lani enota temeljnega sodišča Ljubljane vTrbovljah.jesprvim letošnjim dnem pričela delovati kotOkrajno sodišče Trbovlje. Kot tako je del prejšnje pristojnosti preneslo na okrožno sodišče v Ljubljani. Kaj torej še ostaja v pristojnosti trboveljskega sodišča? Predstojnica okrajnega sodišča v Trbovljah Marjana Kolenc Rus je povedala, da bodo v kazenskih zadevah sodili samo še v tistih primerih, kjer bo zagrožena denarna kazen ali zaporna do treh let. V civilnih zadevah pa bodo v Trbovljah sodili tam, kjer bo odškodnina znašala do 2 milijona tolarjev in kjer vrednost določenega predmeta ni pomembna, sepravi motenjeposesti, spori iz najemnih in zakupnih razmerij in spori o preživnini. To je treba poudariti, dazakonske razveze in očetovske pravde sodijo pod okrožno sodišče v Ljubljani, kot tudi gospodarsko in mladinsko sodstvo, preiskava ter kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, storjena tudi s tiskom. Okrajnemu sodišču v Trbovljah pa ostane še sojenje v vseh nepravdnih, zapuščinskih in izvršilnih zadevah. Brez porotnikov V vseh zadevah na okrajnem sodišču vodi postopek in sodi sodnik posameznik. To pomeni, da laičnih sodnikov porotnikov (porote) na okrajnem sodišču v Trbovljah, kjer dela pet sodnikov, ni več. Porota pa še vedno sodeluje na okrožnih sodiščih. Morda podatek, daje v Sloveniji skupaj 44 okrajnih sodišč, okrožna so na sedežih, kjer so bila prej temeljna, dodatno pa še v Ptuju, Slovenj Gradcu in Krškem, višja so v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, vrhovno pa seveda v Ljubljani. Nova kazenska zakonodaja Zakon o javnem tožilstvu je zamenjal nov zakon o državnem tožilstvu s kazensko zakonodajo. Državna okrožna tožilka mag. Mira Polutnik Springcr je nov kazenski zakonik označila za zelo modernega, saj da temelji na bivšem kazenskem zakonu SFRJ in RS, podlaga pa so mu bili tudi kazenski zakoni zahodnoevropskih držav (Avstrija, Švica, Francija...). "Njegova dobra lastnost je, da točneje definira kazniva dejanja, hkrati pa so v njem odpravljena nekatera kazenska dejanja v gospodarstvu, vezana na družbeno lastnino in samoupravljanje," je povedala Polutnik Marjana Kolenc Rus, predstojnica okrajnega sodišča v Trbovljah. Špringerjeva. V Trbovljah deluje zunanji oddelek okrožnih državnih tožilcev. Velja povedati, da so vsi tožilci v Sloveniji okrožni tožilci, ne imenuje jih državni zbor, ampak vlada na predlog ministrstva ter imajo trajen mandat. Na okrajnem sodišču v Trbovljah delata dva okrožna tožilca. Le ta dva imata vse pristojnosti delati tudi na okrožnih sodiščih, vendar se je po mnenju Polutnik Špringerjeve obseg dela naokrajnih sodiščih tako povečal, da časa, da bi kaj postorila še na okrožnem, enostavno ne bosta imela. Omiljene kazni ‘ Pri denarnih sankcijah velja sistem dnevnih zneskov. Višina je odvisna od teže kaznivega dejanja. Sodišče na podlagi povprečnega osebnega dohodka obdolženca določi višino in število dnevnih zneskov in določi rok odplačila. Teh je lahko od 5 do 360. Dve novi stranski kazni: prepoved vožnje motornega vozila, ki lahko traja od treh mesecev do enega leta in pa izgon tujca iz države. Razpon zaporne kazni še vedno ostaja od petnajst dni do petnajst let. Dvajset let bo odmerjenih za najhujše primere. Dosmrtne kazni nov kazenski zakonik ne vključuje. Pomemben je tudi nov varnostni ukrep. Prej so povzročitelja hujše prometne nesreče s smrtnim izidom ali hujšo telesno poškodbo, če so seveda pri njem ugotovili kakšne psihofizične motnje, napotili v zavod. Zdaj mu bodo odvzeli vozniško dovoljenjenajdlje za pet let. Po preteku tega časa bo moral kaznjenec ponovno opravljati vozniški izpit. Predlagalni delikt je n< >vosi V ka/ensk zakonodaji Sprožilec kazenskeat pregona je oškodovanec. Če ta ne podi predloga za pregon, Nedržavni tožilec je tega ne sme lotili. Za kaj vse vas še lahko kaznujejo Po novem so tudi nekateraekološka dejanja kazniva: razvrednotenje okolja, razvrednotenje okolja z motornim vozilom (to naj bi pomenilo, da bo kaznovan vsak, ki se bo brez dovoljenja vozil izven označenega vozišča, za kar gre lahko celo za tri leta "na hladno") ter obremenjevanje in uničenje okolja in prostora. Opisi kaznivih dejanj niso bogve kako natančni, s čimer seje strinjala tudi Polutnik Špringerjeva, zaradi česar lahko pride v konkretnih primerih tudi do kakšnih nesoglasij. Po novem je kazniva tudi zloraba osebnih podatkov (vseh podatkov, ki se vodijo na podlagi zakona ali posebnih podatkov poslovanja), se pravi vdor v računalniško vodeno zbirko podatkov z določenim "nečednim" namenom. Kaznovan bo tudi tisti, ki bo dal v času volitev svoj glas v zameno za nagrado, torej prejel podkupnino. Zelo zanimivo: prej je bila pri kaznivem dejanju - posilstvu lahko žrtev samo ženska, storilec pa samo moški. Po novem je storilec kaznivega dejanja vsakdo, ki v spolne odnose prisili osebo drugega ali istega spola. Glede na to, da so v novem kazenskem zakonu sankcije milejše, pa velja ravno obratno za področje mamil. Tu je še vedno kazniva proizvodnja in omogočanje uživanja droge. Uživanje mamil ni kaznivo, saj uživalec velja za žrtev. Največ sprememb kazenskih dejanj je v gospodarstvu, kjer gre za več varstvenih objektov (varstvo tržišča pred monopolom in nelojalno konkurenco, varstvo kupcev, upnikov, poslovnih partnerjev, notranje varstvo podjetij, bank, subjektov in varstvo monetarnega sistema, naprimer vdor v računalniški sistem). Tudi opis čekovne goljufijejedopolnjen,kaznivaje tudi zloraba kreditne kartice in bankomata... Bodo sodniki v novih togah bolj "fletni"? v dobrodelne namene. Tožilec se v takih primerih sam odloči, če se bo pogovoril z oškodovancem in obdolžencem, ali naj se ovadba ob določenih pogojih zavrne ali ne. por. Legalitetno načelo - v postopkih, kjer obdolžencu grozi denarna kazen, tožilec lahko odloži kazenski pregon, če se pogovori z obdolžencem in se ta ravna po njegovih navodilih - naprimer poravna škodo, opravi določena ko- ristnadela,daznesek Da vam le ne bi bilo treba prepogosto skozi tale vrata— Načeto kontradiktornosti - tožilec mora biti obvezno navzoč na vseh javnih obravnavah in pri vseh zaslišanjih vpreiska vi ali preiskovalnih dejanjih. Spremenil se je potek glavne obravnave - tožilec je tisti, ki prvi postavlja vprašanja, prebere obtožni akt. Sledi obramba, to pomeni, da obdolženec prosto poda svoj odgovor. Na koncu pa ima pravico spraševati tudi sodnik, če meni, da primer ni bil jasno opredeljen. Dokaze najprej predloži tožilec, nato obramba, po uradni dolžnosti pa na koncu še sodnik, kije dolžan ugotavljati materialno resnico. Tožilec je tako v enakopravnem položaju z obdolžencem. To načelo kontradiktornosti postopka delno temelji na anglosaksonskem sistemu. Tekst in foto: Tatjana Polanc Kazenski postopek in nova načela Slovenija je prvič dobila zakon o kazenskem postopku, ki je sicer podoben dosedanjemu ZKP- ju, le da je usklajen z novo ustavo, mednarodnimi akti in kazenskim zakonikom. "Nov kazenski postopni k zelo izboljšuje procesni položaj obdolženca, celo varujega," je mnenja Mira Polutnik Špringer. Načelo varstva osebne svobode - osumljenec, ki mu odvzamejo prostost, ima pravico biti ustno seznanjen z razlogi, zakaj, pravico do zagovornika, ki ga sam izbere in pravico, da so o priporu obveščeni njegovi najbližji (slednje je veljalo že sedaj). Osumljenca so lahko prej priprli zaradi štirih razlogov: begosumja, nevarnosti, da bi dejanje ponovil, uničil sledoveali dabi zaradi storjenega dejanja vznemirjal javnost. Slednje po novem ni več razlog za pri- Doktor Zdenko Uranič je najbolj priljubljen otroški zdravnik v Zagorju. Otroci ga imajo radi in se ga ne bojijo, kar je pri mlajših otrocih zelo pomembno. Dr. Zdenko Uranič je rojen Trboveljčan, ki živi v Zagorju. Ko sem ga vprašala, ali je Zagorjan ali Trboveljčan, mi je dejal, daje še vedno Trboveljčan. V njegovem delu ga otroci osrečujejo, čeprav je včasih z njimi težko. Naj večje priznanje pa mu je, da ga pridejo otroci pozdraviti, če gredo slučajno mimo Zdravstvenega doma, četudi niso bolni. Otroci vračajo prijaznost s prijaznostjo in zato je delo z otroki, ki še niso pokvarjeni res lepo, je dejal dr. Zdenko Uranič. Zdravnik ste že 27 let. Kako so se spreminjale bolezni skozi leta, odkar ste otroški zdravnik? Kakšne so razlike med Zasavjem in drugimi deli Slovenije? V teh letih, odkar sem otroški zdravnik, se same bolezni niso spreminjale. Mislim, da so se bolezni predvsem poglabljale in so njihove razsežnosti čedalje večje. Tudi odnos države do te problematike je napačen. Zagotovo je zelo velika razlika, če nekdo odrašča v enemu od zasavskih bazenov, ki so zelo onesnaženi, ali pa če odrašča v občini, kjer ni industrije in imajo čist zrak. Pri otrocih so pogosta dihalna obolenja, astma, kožne bolezni, alergije in nasploh bolezni, ki se pojavijo kot posledica onesnaženega zraka. Kako vpliva hiter način življenja na otroke? Hiter način življenja zagotovo ne vpliva dobro na otrokovo počutje, tako fizično kot psihično. Otroci zgodaj vstajajo in jih izpostavljajoslabemu ozračju in stresom. Hitro se prehranjujemo in najpogosteje z neprimerno prehrano, kiji manjkajo vitamini in minerali. Kakšno je vaše mnenje o predlogu zakona za triletni porodniški dopust? Kaj menite o slovenski rodnosti? Krivulja rodnosti v Sloveniji je zelo tragična pot slovenskega naroda. Leto 1993 si bomo zapomnili po tem, da je krivulja smrtnosti prekrižalakrivuljorodnosti.Takratsejepričelo izumiranje slovenskega naroda. Lahko primerjamo položaj izpred desetih let, ko smo imeli vZagorju vsako leto 280 novorojenčkov, sedaj se rodi povprečno 160 novorojenčkov. To predstavlja izumiranje naroda in nad tem bi se bilo treba zamisliti. Vsi mislijo samo na danes in nič na jutri. Če bi se želeli rešiti iz teh črnih številk bi morala vsaka družina imeti najmanj štiri otroke. Pri nas pa trenutno ne dosegamo niti povprečja dveh otrok na družino. Triletni porodniški dopust je vsekakor poskus reševanja tega problema, samo s tem pa ga zagotovo ne bomo rešili. V naši družbi smo namreč popolnoma razvrednotili delo ženske kot gospodinje in matere, ki je najbolj pomembno za stabilnost najprej družine in naprej družbe. Žensk se ne vrednoti pravilno in dejstvo je, da moški ne morejo rojevati otrok, ki predstavljajo prihodnost nekega naroda. Proti triletnemu porodniškemu dopustu so predvsem tiste ženske, ki si želijo ustvariti kariero. Vendar triletni porodniški dopust je možnost, ki bijo lahko izkoristila vsaka ženska in bi se zaradi tega odločila še za kakšnega otroka več. Ni pa to obveznost. Spremeniti pa se mora tudi zakonska ureditev, saj ženske pogosto izgubijo službo, če zanosijo. Mogoče kakšna primerjava z drugimi evropskimi državami in kako imajo urejeno to problematiko. Najbolj imajo to urejeno na Danskem, kjer so se odločili za politiko, ki je za otroke in ne proti njim. Na Danskemjesocialnopreskrbljena vsaka ženska, ki ima nezakonskega otroka in ji ni potrebno zaradi tega preživljati socialnih stisk. Na takšen način se tudi zmanjša število Delo z otroki je lepo. dr. Zdenko Uranič splavov. V Sloveniji imamo na primer kar 96 odstotkov splavov zaradi socialnih razlogov. Zelo dobro imajo to urejeno tudi v Franciji, kjer imajo visoke doklade za vsakega nadaljnega otroka- To je področje, kjer bi morali več narediti, če nismo tega v Sloveniji že zamudili. Veliko ljudi pravi, da ste najbolj priljubljen otroški zdravnik in da znate ravnati z otroki. Kakšen je vaš pristop? Vzpostavitev odnosa z otrokom sploh ni tako težak, kotmislijo nekateri. Otrokjenamreč nepokvarjen in ne pozna zahrbtnosti, sovražnosti, ampak vedno dobro vrača z dobrim. Torej če si prijazen z otrokom, bo tudi on prijazen do tebe. Včasih ima zdravnik več problemov z odraslimi kot pa z otroki. Lahko rečem, da z večino otrok nimam nobenih problemov, razen s tistimi, ki imajo mogoče strah do ljudi v beli halji. S takšnimi otroci se moraš bolj potruditi, da vzpostaviš zaupljiv odnos. Nekateri otroci pa so razvajeni in ne poznajo nobenih pravil ter nočejo sodelovati z zdravnikom. Se vam je v vašem dolgoletnem delu z otroki zgodilo mogoče kaj takšnega, česar sc posebej z veseljem spominjate? Spomnim se nekega primera, ko seje otrok ponesrečil in so ga odpeljali v Ljubljano na šivanje se je otrok pričel dreti: Pustite me, pustite me, mene bo šival dr. Uranič. To je ta kontakt in zaupanje, ki se vzpostavi med otrokom in zdravnikom. Pomembno se mi tudi zdi, da ima otrok vedno istega zdravnika, ki se ga navadi, mu zaupa in nima pred nj im nobenega strahu. Kakšen je vaš zdravniški recept za zdravo življenje? Največji negativni vpliv na zdravje je zagotovo nepravilna prehrana, ki je pogosto preveč enolična. Ljudje bi se morali izogibati vseh negativnih razvad, kot so alkohol, nikotin in drugih strupov. Tudi zdravlj enje z antibiotiki ni vedno nujno, seveda je to zelo občutljivo področje. Otroci tudi pogosto ne jemljejo antibiotikov pravilno in prezgodaj prekinejo zdravljenje z antibiotiki. Na žalost lahko na tem področju še toliko priporočujemo, so starši glede zdravil pogosto malomarni. Včasih so se ljudje pogosto zdravili tudi sami doma z domačimi zdravili in niso vsakič odhiteli k zdravniku... Naše stare mame so dobro poznale alternativne načine zdravljenja in so poznale stare recepte. Vedele so, kdaj je potrebno dajati otrokom tople obkladke na prsi, zdravile so kašelj s čaji, ustavile drisko in podobno. Danes mamice ne poznajo veliko tega in takoj prinesejo otroka k zdravniku. Velik stres za otroka je zagotovo tudi vstop v vrtec ali kasneje šolo. Otroci se pogosto bojijo ocenjevanja in težko sprejemajo pritiske ob tekmovanju za dobrimi rezultati. Kako to vpliva na otroka? Nekateri otroci sprejmejo vstop v vrtec popolnoma normalno, so pa tudi otroci, ki ob tem prehodu zbolijo. Za te otroke je značilno, da iz dneva v dan bolehajo. Velika jezagotovo tudi vloga psihičnega stresa, ki ošibi fizično zdravje otroka. Podoben je položaj pri otrocih, ki vstopajo v šolo in se težko privajajo na ocenjevanje. Pri šoloobveznih otrocih se pojavljajo reakcije na psihosomatskem področju, na primer krči v trebuhu, glavoboli in druge podobne bolezni. Kakšen je vpliv prezgodnje cigarete, mamil, ki jih je vse več v Zasavju in alkohola na mladi organizem? Vse to so stmpi, ki škodljivo vplivajo na mladega človeka. Največkrat gre za to, da želijo mladostniki hitro odrasti in mislijo, da bodo to dosegli na takšen način. Tudi sam večkrat vidim šolarje, ki hodijo v šolo mimo Zdravstvenega doma in vlečejo cigarete. Preprosto ne morem razumeti. Povem lahko z medicinskega stališča, kako to vpliva na organizem. To ni samo pljučni rak, ampak škodljivo vpliva tudi na prebavila, na živčevje in drugo. Tudi droge je vse več med mladimi in jim veijetno predstavlja nek izziv, toda ko enkrat padejo v zasvojenost, jih pot vodi samo še navzdol in ni več rešitve. Podobno je z alkoholom. Slovenci smo žalosten narod, ki pije alkohol ob vsakem dogodku, pa naj bo to rojstvo ali smrt. Pereč problem v Zasavju so tudi samomori, o katerih v našem časopisu pogosto pišemo. Kje vidite vi vzrok za tako visoko stopnjo samomorilnosti prav med mladimi? V Sloveniji imamo med 600 in 700 poskusov samomorov med mladimi na leto in to je njihov klic na pomoč. Tu igra pomembno vlogo tudi fenomen porušenega doma, saj je vse več razdrtih družin. Pogosto se vzdržuj e tudi fasada "dobre" družine navzven, otrok pa je tisti, ki odraža probleme, ki se jih skriva. Pogosto se čustvene dobrine nadomešča z materialnimi, kar pa ni prav. Ljubenen in solidarnost pri otrocih vse bolj zamenjujejo strah, nemoč in osamljenost. Kako je vas Trboveljčana pot zanesla v Zagorje? No, pa poslušajva srček. Ko sem doštudiral ni bilo veliko prostih delovnih mest za otroške zdravnike. Šel sem v vojsko in razmišljal tudi o tem, da bi šel v tujino. Ko pa sem se vrnil domov, so mi ponudili delovno mesto v Zagorju. Kasneje so mi ponudili mesto zdravnika tudi v Trbovljah, toda ko se človek enkrat privadi na neko delovno mesto in ljudi, je težko oditi. Delo zdravnika vam zagotovo vzame veliko časa. Kaj pa počnete, kadar niste v službi? Kaj radi počnete v svojem prostem času? Prostega časa dejansko skorajda nimam. Naj pogostej e sem prost šele zvečer, ko posedim pred televizorjem in sc malce sprostim. Če pa imam kaj prostega časa čez dan, grem najraje na kakšen sprehod v naravo, po zasavskih hribih. Ko se dvigneš malce iz tega onesnaženega zraka lahko vsaj malce zadihaš in vidiš pod seboj dolino in sivo kopreno onesnaženega zraka. Rad pa tudi rešujem križanke, če le imam čas. Želim pa si, da bi kdaj tudi kaj zapisal. Pogosto se mi tudi zgodi kaj zanimivega in včasih si želim, da bi to zapisal. Če bi še enkrat pričeli s svojim zdravniškim delom, bi se prav tako odločili za delo z otroki? Po vseh teh letih je težko govoriti o tem, če bi kaj spreminjal. Če pa bi še enkrat začel, bi spet delal z otroki. Kot sem že na začetku rekel, je odnos z otrokom nekaj resnično lepega in če znaš pri njemu vzbuditi zaupanje, potem jez njimi veliko veselja. Otroci vračajo dobro z dobrim. Barbra Renčof Pregled je mimo. Ni bilo hudo. VB ■mfljur* mm smmmmmmzstt Sto let Planinskega vestnika Ljubljana- Na kulturni praznik 8. februarja 1895 je v Ljubljani izšla prva številka Planinskega vestnika, glasila takratnega Slovenskega planinskega društva, katerega naslednica je sedaj Planinska zveza Slovenije z vsemi planinskimi društvi. Revija izhaja vsa leta in velja za najstarjšo slovensko revijo nasploh, ki še živi in povezuje slovenske planince doma in po svetu. Revija izhaja vsak mesec. Vsa leta je kazala svojo trdoživost, vztrajnost, aktualnost, resnost, žlahtnost planinske misli, žareče navdušenje, predvsem pa ljubezen do gora in domovine Slovenije. V vseh teh sto letih se je zvrstilo na straneh te revije na stotine piscev in sodelavcev, med nj imi tudi številni iz Zasavja in Posavja. T.L. Hortikulturno predavnje Trbovlje- Hortikulturno društvo zasavskih revirjev v Trbovljah je včeraj v Domu Svobode organiziralo že letošnje drugo predavanje. S pomočjo barvnih diapozitivov je predaval strokovnjak Slavko Zgonc. Tema tokratnega predavanja je bila gojenje cvetja. T.L. Pridni Colčani Golce - Preteklo soboto so se na letni konferenci zbrali člani turističnega društva Golče, katerega predsednik je Jože Medved. Po uvodnem pozdravu so pregledali opravljena dela. Bili so zares pridni, saj so izdelali smerokaze in table na vseh križiščih v okolici Golč, pripravili prvomajsko prireditev na Plešah in kresovanje ob dnevu državnosti. Dva dni zatem so pripravili žegnjanje. Že spomladi so začeli modernizirati cesto. Kljub obilici dela so marca organizirali ogled svetovnega prvenstva v poletih v Planici. Colčani ne bodo poležavali na lovorikah, saj so si takoj zadali nova dela. Letos naj bi pripravili praznovanje 1. maja na Plešah (žal brez kresovanja, ker so mnenja, da se jim priprava le tega ne izplača), vsakoletno žegnjanje na Golčah zadnjo nedeljo v juniju in ogljarsko noč v septembru. Turistično društvo Golče se bo skupaj z drugimi društvi zavzemalo za ureditev sprehajalnih poti, na katere naj bi postavili ustrezne table in smerokaze. Izdelati nameravajo promocijsko slikovno gradivo svojega kraja in okolice. Še naprej bodo sofinancirali in sodelovali pri modernizaciji cest in projektu javne razsvetljave v Golčah in na Sveti gori. Sami bodo izdelali inventar, ki ga v društvu pač potrebujejo (klopi, stoli,...). Za konec bodo vsi člani odšli še na izlet. Na letni konferenci TD Golče so člani sprejeli v društvo nove člane, vsem prejšnjim organom društva pa za dve leti podaljšali mandat. Colčane sta s svojim obiskom pozdravila Vladimir Kojnik in zagorski župan Matjaž Švagan. T.P. Prejšnji torek je bilo pred blagovnico Živa v Zagorju prav veselo. Trgovsko podjetje Potrošnjo in zagorskega župana so obiskali pravi Kurenti. To so bili tisti Kurenti, ki so zastopali slovensko smučarsko reprezentanco na Olimpijskih igrah v Lillehammerju. Kurent predstavlja najbolj znamenito slovensko pustno masko. Doma na ptujskem polju mu pravijo Korant, najslavnejši je tisti iz Markovec pri Ptuju. Združujejo se v skupine, ki ves čas v hudem trušču poskakujejo in se vrtijo naokrog. Koranti obiskujejo hiše, sicer pa strašijo naokrog. V prejšnjih časih sta se dve skupini Korantov iz različnih vasi neusmiljeno spopadli in sploh so bili poboji med Koranti značilni. O tem kroži med ljudmi veliko zgodb. Pri nas imenujejo Pust tudi Kurent ali Korant. Kot bog razbrzdanega veselja močno spominja na grškega boga Dioniza. Kurent je nekoč z nitjo privezal smrt na drevo in tako ta čas nihče ni umrl. Še danes ne vemo zagotovo, kakšen demon in boštvo je bil slovenski Kurent. O njegovem izgledu pa presodite iz fotografij. Katja Božič Obisk pedikerke Skupina za samopomoč "Vijolica" v Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje deluje že tri leta. V mesecu novembru so kot zunanjo članico pridobili Lidijo Kajtna, socialno delavko, zaposleno na Centru za socialno delo v Trbovljah. Skupina se sestaja vsak torek ob 8.30 uri in jo sestavljajo: Jožefa, Hilda, Štefka, Danijel, Pavla, Ani, Dragica, Malči, Karel, Ignac, Ivan, Konrad ter vodji skupine Lidija in Marija. Konec januarja so v goste povabili pedikerko iz Zagorja Andrejo Borišek. Predstavila jim je svoj poklic. Povedala jim je veliko koristnega o skrbi za svoje noge in roke. Osredotočila se je predvsem na težave trde kože, glivičnega obolenja nohtov, vraščanja nohtov, otiščancev, kurjih očes..., torej težav, ki tarejo večino ljudi. Po predavanju je še prikazala praktično delo na prostovoljki Štefki. Že sami pripomočki in inštrumenti so med ljudmi vzbudili veliko začudenja in zanimanja. "Na pedikuri sem bila prvič. Nohte sem si do sedaj urejala sama. Radovednost se mi je izplačala, saj sem z ureditvijo nog zelo zadovoljna. Najboljša se mi je zdela masaža nog. Vsem, ki imajo težave z nohti, bi priporočila usluge pedikerke,"je dejala prostovoljka Štefka. delovna terapevtka Marija Sajovic Zaključna prireditev Trbovlje-Zadnja prireditev, ki jo bo društvo upokojencev izpeljalo v Trbovljah v mesecu februarju, mesecu kulture, bo v petek, 24. februarja ob 17. uri v domu Svobode, ko bodo nastopile tri kulturne skupine Društva upokojencev Trbovlje. S svojim programom bo nastopil Moški pevski zbor pod vodstvom ing. Alberta Ivančiča, Ženski pevski zbor pa pod vodstvom Nande Guček. Del koncerta bo izpeljala Vokalno instrumentalna skupina društva upokojencev Trbovlje. T.L. Poravnava obveznosti upokojencev Trbovlje - Upokojenci, člani društva upokojencev Trbovlje, vsako leto poravnavajo svoje članske obveznosti v večini v januarju, zamudniki pa tudi v februarju. Hkrati s članstvom pa se obnavlja tudi članstvo pri Skladu solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje, večina pa tudi Vzajemno samopomoč. Hkrati je možno poravnati tudi članarino za Delavsko godbo Trbovlje. Zamudniki lahko te svoje obveznosti poravnajo še naslednje dni v prostorih DU Trbovlje na Ul. 1. junija 16. T.L. Spomladi bo še lepše V življenju se človeku marsikaj zgodi. S številom let pa je dokaj normalno pričakovati tudi razna obolenja, od lažjih do težjih, pričakovanih in nepričakovanih. Tudi pri meni je bilo tako. Pisalo se je leto 1992, ko me je nekega dne zadela kap. Sledilo je zdravljenje v trboveljski bolnišnici ter okrevanje in rehabilitacija v Eberlovem domu. Ko sem prišla prvič v dom, so bili moji vtisi lepi in prijetni. Nastanili so me v dvoposteljni sobi. Sostanovalka je bila simpatična. Med pogovorom z njo sem vedno izvedela kaj novega. Osebje doma je bilo prijazno, še posebej zanimivo in zelo delovno pa je bilo vfizioterapiji. Fizioterapevtke so res mojstrice v svoji stroki. Človek bi dejal, da so z marsikom izmed nas naredile čudež. Moj napredek pod njihovim vodstvom je bil vsak dan bolj viden. Tudi moja zdravnica je bila zelo zadovoljna z napredovanjem. Verjetno je tudi dobro počutje v domu naredilo svoje. Dva meseca bivanja med tako prijetnimi ljudmi je minilo zelo hitro. Prišel je čas, da zapustim Eberlov dom in se vrnem v svoj dom. Vsako slovo je bilo težko in tudi to ni bilo lahko, pa vendarle... Ob prihodu v svoj pravi dom so me preplavili prelepi občutki. Zopet sem bila samostojna. Lahko sem nakupovala, kuhala, pospravljala. S sosedi smo kaj poklepetali, moji sorodniki šo me obiskovali in življenje je teklo dalje. Bilo je lepo, morda prelepo. A glej ga zlomka, ki nikoli ne počiva. Tudi mene je našel nekega dne nepripravljeno. Doma v sobi sem prav nesrečno padla in se udarila v kolk tako močno, da so me ponovno odpeljali v bolnišnico T rbovlje. Ko so me pripeljali domov, sem nekaj časa živela ob bratovi pomoči. Sama nisem mogla nič več nakupovati, ne kuhati, skratka, bila sem nemočna in zelo nebogljena. V času moje nemoči so me obdajale različne misli. Pred vrati je jesen, pa zima, le kako bom zmogla! Doma sem se o tem pogovarjala z bratoma in vse je vodilo k zaključku, da bi bilo dobro prezimiti in okrevati v Eberlovem domu. In res, zopet sem tu. Vživljanje v domsko življenje je bilo tokrat hitrejše kot prvič. Moje počutje je dobro, aktivnosti ne manjka, tudi obiskov sem zelo vesela in upam, da se spomladi tudi meni uresničila tiha, zelo tiha želja. Zinka Božič iz glasila Jesen življenja L ' -----l l/ lil.. Balet mi ni bil všeč, a vseeno bolje kot sedeti za šolsko klopjo. David Rozman Ta baletna predstava se mi je zdela kar prijetna zaradi imenitne glasbe in plesa. Čeprav mi ni ta vrsta plesa tako blizu, se mi je zdelo kar prije- tno in lepo. Rok Jeklar Koliko truda in nešteto ur dela so vložili, da so lahko vse tako usklajeno izvedli. Mladi so se zelo potrudili. Eva Biščan Meni je bila predstava všeč. Največji vtis je name naredil ples, ko je plesal Hrestaček lutka in ko seje mišji kralj bojeval s Hrestačkom. Ko seje predstava končala je bilo zelo lepo. Vsi so se zbrali na odru in naši učenci so zelo ploskali. Ana Cerkovnik Balet se mi je vedno zdel tako daleč, tuj, a mikaven. Ko pa so se predstavili v našem kraju s tako znanim delom, sem začutila, kako so se ti plesalci trudili, izoblikovali vsak gib posebej. Bila sem srečna, obenem pa me je zamikalo, da bi zaplesala z njimi. Mala Cesar (jlasSena šola Zagorje Učenci in učitelji osnovnih šol Bohinjske Bistrice in Gorij pri Bledu smo v petek doživeli izreden kulturni dogodek. Baletni oddelek Glasbene šole Zagorje nam je pričaral baletno pravljico Hrestač, P.I. Čajkovskega. To je bilo za nas doživetje, ki nam doslej še ni bilo dano. Toliko lepote zmorejo pokazati le zagnani mladi ustvarjalci in plemeniti, z idealizmom prežeti pedagogi in sodelavci, ki nosijo v sebi resnično kulturno veličino. V imenu vseh, ki smo uživali, se vam iskreno zahvaljujem in želim še vnaprej veliko ustvarjalnega nemira. Veselimo se ponovnega srečanja. Takole se je ravnateljici zagorske GŠ in vsem sodelujočim v baletni predstavi Hrestač zahvalil ravnatelj OŠ Bohinjska Bistrica Andrej Siljar. Odzivi nekaterifi učencev Predstava mi je bila najbolj zato, ker še nikoli nisem v živo gledala baleta. Katarina Alič Najbolj mi je bil všeč Hresta-čevples. Všeč mi je bilo tudi padanje snežink, ko sta Hrestač in Klara odšla v Hrestačevo kraljestvo k Snežni kraljici. Polona Oblak všeč . Mogoče iVCesni venček v D-Crastniku šmk V Hrastniški telovadnici so 9. februarja organizirali' plesni venček kot zaključni del tečaja hrastniških - in dolskih sedmošolcev in osmošolcev. Na prireditev so bili povabljeni tudi starši. In kako so se odrezali mladi plesalci? Mešani pari 7. razred: 1. mesto - Petra Bratuša in Aleksej Bočko; 2. mesto -BarbaraRugelj in Davor Škalički; 3. mesto - Maja Dolenc in Andrej Brečko; 8. razred: 1. mesto - Natalija Barič in Dušan Goranovič; 2. mesto -Danijela Tavčevič in Rok Šalamon; 3. mesto - Špela Erman in Martin Šikovec; 4. mesto - Urška Kreže in Jure Šterbucl. Ženski pari: 1. mesto - Zdenka Sabotin in MajaMeserko; 2. mesto -Vesna Lesjak in Nina Žabkar. P PIP IIP lili: II liši! ™»k ■PIP8* •iif w" jr m P; I P ' 1 Fanči Moljk II* ■■.■y/. yyssssssssssj : illllll ZABELonO Hrastnik Korajža velja, prireditev studia H iz Trbovelj, ki poteka letos že tretje leto, je bila 5. februarja na Dolu. Trideset nastopajočih se je preizkusilo v petju, eden tudi v igranju na harmoniko. Največ aplavza je dobil petošolec Uroš Gorenc, ki je zapel popevko ansambla Čuki - Vsepovsod ljubezen. "Zapokrajinskifestval,ki bo v Zasavju, bo poleg zmagovalca iz vsake šole pelo še več pevcev. Izbrali jih bomo sami, "je povedal Bogo Hvala, ki išče talentirane pevce za slovenski osnovnošolski zabavno glasbeni festval. Knjižnica je 1. februarja organizirala predavanje Simone Kravanje Lov za zelenim diamantom. Zanimivo pripoved o potepanju od Bogote do Ria de Janeira so spremljali diapozitivi in izbrana glasba. Kdo je narisal Stanku skakalnico, plesno gledališče avtorja Branka Potočana, so si 9. februarja ogledali hrastniški in dolski učenci predmetne stopnje. Moderno uprizoritev so sprejeli pozitivno. Vrtec in šola Vitka Pavliča v Hrastniku so v okviru kulturnega praznika organizirali obisk vljudski knjižnici. Ogledali so si knjižne police in se pogovorili o obnašanju v teh prostorih. Učenci 7. in 8. razredov so se 7. februarja poizkusili v znanju materinščine (ti so obiskovali dodatni pouk iz slovenskega jezika). To je bilo šolsko tekmovanje, področno pa bo v Ljubljani. Z Dola so se uvrstili trije učenci: Maja Kavzar, Maja 'Dolanc in Jure Šterbucl, iz Hrastnika pa Špela Erman, Maja Meserko in Rok Zupančič. Letos poteka tekmovanje pod geslom V besedi je moč. F.M. Trbovlje Član Društva Relik Dadas Silvo Lipičnik je pripravil samostojno slikarsko razstavo. Njegovih 12 del je na ogled ves februar v poslovnih prostorih podjetja Mehanika v Trbovljah. V p red verju Doma Svobode je na ogled razstava slik Severine Šprogar. V Batičevem salonu pa je do 18. februarja na ogled razstava del starih mojstrov: Rihard Jakopič, Ivan Miklavc, Albert Sirk, Tone Kralj, Dore Klemenčič Maj, Gorjup, Magolič, Perko. V Knjižnici Toneta Seliškarja je 10. februarja študentski klub ŠKLAB pripravil kulturni večer. Sodelovali so študenti društva za glasbo in člani Mladinskega gledališča Svoboda iz Trbovelj. ZKO Trbovlje je v okviru EX tempore LT '95 Ženska je že od nedaj bila skrivnost in izziv za umetnike. Njena skrivnost je vzpodbujala in navdihovala, da sojo opisovali v delih in upodabljali. V njej je začetek in konec, v njej ježivlj enje in smrt. Kot izziv se je ženska oziroma ženski akt tokrat postavil pred likovne ustvarjalce na Gradu Otočec. Tri dni minulega vikenda so slikarji Janez Knez, Janez Mišo Knez, Nikolaj Beer in Marjan Smukavc na Ex tempore LT '95 upodabljali ženski akt. Dela bodo najprej postavljena na ogeled v galeriji Gradu Otočec, kije bila organizator, pozneje pa tudi v muzeju Tobačne tovarne v Ljubljani, ki je bila glavni pokrovitelj slikarskega dogodka na Otočcu. Tako je prizadevnim kulturnim delavcem zOtočca, pod vodstvom Janeza Rozmana uspelo po uspešni in odmevi Božični koloniji, spet zbrati likovne ustvarjalce. Karmen Rajevec prireditev v mesecu kulture organizirala dve abonmajski gostovanji gledališč. V ponedeljek, 13. februarja je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane uprizorilo komedijo raznih zmešnjav Waechter- Dekleva: Spet pravi Klovn, na odru DD za abonente osnovnošolskega abonmaja A. V torek, 14. februarjaje gostovalo v DD Mestno gledališče ljubljansko. Za abonente večernega abonmaja j e u prizorilo M. Gamo lettij e vo Pridi gola na večerjo. V dvorani GŠ Trbovlje je bil 15. februarja glasbeno literarni večer z Melito Osojnik in pesnico Nežo Maurer. Večerje bil namenjen dijakom Gimazije in Ekonomske Sedem filmskih večerov V zagorskem Delavskem domu se organizatorji trudijo, da bi pridobili naklonjenost čim večjega števila obiskovalcev. Tokrat vabijo na enkratno predvajanje filmov, ki jih iz različnih vzrokov niso vključili v redni filmski spored. "To so filmi, ki so nekaj posebnega, sicer komercialno manj uspešni, imajo pa druge vrednote, kijih ne gre prezreti," je zapisano v zloženki, ki vabi, da preživite s filmom sedem zanimivih drugačnih večerov. Poseben izbor obsega (vsi filmi so ob 20. uri): petek, 17. februarja, francoski filmGerminal po romanu Zolaja. Lansko leto je bil film predlagan za Oskarja; soboto, 18. februaija, ameriški animirani film Predbožična mora; nedeljo, 19. februarja, ameriško italijanski filmMali buda, ki ga je režiral Bernardo Bertolucci; ponedeljek, 20. februarja, špansko francoski film Kika v režiji Pedra Almodo varja; torek, 21. februarja, ameriški film Vran, v katerem v glavni vlogi nastopi Brandon Lee, kije bil med snemanj en ustreljen; sreda, 22. februarja, francoska komedija Obiskovalci; četrtek, 23. februarja, ameriška ljubezenska zgodba Ethan Frome. Denisa Huber srednje šole Trbovlje, z njim pa so posebej počastili spomin na naj večjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. T.L. Zagorje Detektiv Megla, igra v treh dejanjih avtorja Jožeta Kranjca, ki jo je 13. februaija v Delavskem domu predstavilo Slovensko ljudsko gledališče Celje, je bila 4. predstava gledališkega abonmaja. Organizatorji so sicer načrtovali kot 4. predstavo komedijo MGL Na smučišču, s katero pa gledališče zaradi zapletene scenografije ni gostovalo. D.H. PC Ansambel Napoleon obstaja v sedanji postavi že približno leto dni. Takrat se je skonstr n irala ekipa članov, ki se je odločila, da bo resno delala. Prva postava ansambla je uspela s skladbo Vrni se lani na festivalu Melodije morja in sonca. To je bil tudi prvi javni nastop skupine Napoleon. Člani banda so: Miha Merlak - pevec, Dejan Topič - bobni, Robert Seršen - bas kitara, jure Ceglar - kitara in Andrej Volčjak -klaviature. V bližnji prihodnosti, to se pravi v aprilu ali maju, bodo izdali svoj prvi CD. To bo tudi njihov prvi večji projekt. "Za ansambel, ki se skuša predstaviti poslušalcem preko radijskih postaj, je skoraj nujno, da ima CD, kajti navadnih kaset že skoraj ne sprejemajo več, " je dejal klaviaturist skupine Andrej Volčjak. Na CD bo nekaj starih pesmi in pet novih. Ansambel se skuša dokazati z delom in standardno dobro glasbo. Njihova primarna usmeritev je predvsem rock in pop balade, po katerih so že sedaj znani. "Našemu pevcu namreč bolj ležijo takšne melodije in takšni vokali, " je Andrej dejal. Njihovo skladbo Vrni se vrtijo po vseh lokalnih radijskih postajah, ime skupine Napoleon, ki jo izvaja, pa je dokaj neznano. Ime za skupino Napoleon se je spomnil pevec Miha, in sicer iz povsem profesional-negastališča. Namreč, predvsem poleti veliko igrajo v tujini za naše zamejske Slovence, imajo pa tudi načrte prodreti v tujino, kjer ime Napoleon pomeni isto kot pri nas. Glede slovenske glasbe pa je Andrej dejal, da je dejansko res, da Slovenci pokažemo malo premalo samozavesti do naše glasbe. "Resje tudi, daje današnja hrvaška "dance" - glasba zelo profesionalno narejena. Tudi slovenskih ansamblov je zelo veliko, toda veliko težje se prebijejo." Osvajalni pohod oziroma promocija ansambla Napoleon bo potekala po raznih slovenskih diskotekah, takoj ko bodo izdali CD. Katja Božič siRnr mesnr Ali En je prav gotovo pevec, bolje rečeno raper, o katerem se v zadnjem času največ govori. Razlogov je verjetno več, eden največjih pa je prav gotovo pesem z naslovom Leva scena. V njem Alj ocenjuje slovensko glasbeno sceno in naše glasbenike. Niti za enega, ki ga v pesmi omenja, ni našel lepe besede. Tudi druge skladbe so izredno grobe, besedila so izredno ostra, na trenutke tudi vulgarna, v njih pa ne manjka besed, kakršne lahko slišimo na cesti. Puritanci se zgražajo, ndadini je všeč, prah, ki ga je dvignil, pa omogoča dobro prodajo. Sicer pa Ali pravi, da mu je dovolj tistih, ki mislijo, da znajo delati glasbo. Če se nekateri že gredo rap, naj ga delajo z dušo (še najbolj je jezen na Jana Plestenjaka, ki mu je posvetil celo pesmico, Jan Pizdenjak, op.p.). In če je Koširjev rap za široke množice, je Ali Enov ulični. Predvsem v ZDA je veliko raperjev (Ice T, Ice cube itd.), ki v svojih besedilih množično uporabljajo besedico f..k, pa še ta je ena milejših. Alije lepo zapolnil praznino, ki je pri nas doslej zevala na tem področju. Česanas je strah? Psovke so vnašem življenju nekaj popolnoma vsakdanjega, ko pa nekdo v svojem besedilu uporabi ženske in moške spolne organe in ob tem pove, kaj je z njimi mogoče početi, je pa vse narobe. Žalostno. Ali En medtem deluje naprej. Za himno bureku jeposnel video-spot, pri katerem seje kot režiser preizkusil Simon Stojko-Falk, sicer svetovni prvak na kolesu v prostem slogu. Glasbana CD je izjemno dobra in prav gotovo bodo po njem segli mnogi mladi. Prepovedi na lokalnih in nacionalnih radijskih postajah ga ne motijo. Tega se je moral zavedati že takrat, ko jih je napisal. Vzemite si čas in CD preposlušajte. Nekajkrat. In prepričan sem, da boste njegovim besedilom verjeli bolj, kot pa prepevanju o Jožicah, Maričkah, Maricah, Sanjavih očeh...(dopolni po mili volji). Tomaž A. Štojs SORRg Vsem šestim(!!???!), ki so poslali PRAVILNO rešitev na naše prvo nagradno vprašanje, ki seje dotikalo filmaBodyguard in teh stvari, se iskreno opravičujem. Zaradi nesporazuma v uredništvu sem spregledal teh šest dopisnic. Moje veselje, daje prišlo na naš naslov celih šest pravilnih odgovorov, je seveda nepopisno. (Kitanje stropa, ki sem ga napravil z glavo, ko sem skakal od veselja, mi bodo odtegnili od honorarja.) Vesel sem tudi dveh pravilnih odgovorov na drugo nagradno vprašanje, ki so na uredništvo prispeli do tega trenutka. Za dva cedejčka bomo tako žrebali skupaj vse dopisnice, ki so prispele in tako skušali popraviti napako. Se enkrat se vsem šestim(!!!!????!) iskreno opravičujem. J.N. RAP ŽUR na vrorKu 26. februarja prihajajo v ljubljansko halo Ti vo 1 i beli raperj i B eastie B o ys. Adam Yau ch, John Berry in Mike Diamond postajajo legende že v času svojega življenja. Njihov prvi album iz leta 1987 Licensed to 111 je osvojil raperska srca predvsem z mega hitom Fight For Your Right To Party in No Sleep Till Brooklyn. V letu 1989 je sledil album Paufs Boutique in v letu 1992 Check Your Head. Slednja albuma sicer nista ponovila uspeha njihovega prvenca, kar ne pomeni, da sta bila slaba. Fantje iz New Yorka so se na sceno definitivno vrnili z zadnjim, četrtim albumom 111 Communications in hitom Sabotage. Pri kritikih je bil album sprejet skeptično, vendar to ne moti prodaje. Skupina se nikoli ni branila vplivov težkega rocka, ki njihovi glasbi daje prepoznavnost. Ljubiteljem Jovanotti rapa obisk koncerta toplo priporočam. Kot posebni gost (forlaufer, če hočete) bo nastopil tudi edini pravi slovenski raper Ali En. Razlog več za obisk hale Tivoli. CU- 26thTM!! J.N. 1 F 3H S GrBaVEC Z NAŠEqA kksA Zadnjič sem zagrešil grozno napačo. Mehiko sem postavil v Južno Ameriko. Mea Culpa. Hvala Romanu, da meje na to opozoril. Ampak to sploh ni slabo - vsaj vidim, da nekdo bere tisto, kar prileze izpod mojih prstov... Zdaj pa o filmu. Amerika. Severna. ZDA. (Tokrat zanesljivo nisem brcnil v temo.) Na nekem faksu se dogajajo čudne reči. Krožijo govorice o nekakšni pošasti, ki se pojavlja le ponoči. Sledi biblijsko razodetje v stilu "in beseda je meso postala", ko se ob belem dnevu pojavi grbasta in kosmata mešanica med Tarzanom in Notradamskim zvonarjem, ter se vmeša v prerivanje na zabavi. To je Bob. On je DRUGAČEN. Živi v zvoniku skupaj z udomačeno podgano in svoje voajerske nagone teši na plavolasi & privlačni študentki Cathy, masturbira z nenehnim ponavljanjem njenega imena in nekako proti svoji volji postane bruc. Noja, ne čisto običajen bruc, bolj nekakšna mešanica med zelo napredno laboratorijsko živalco na oddelku zapsihologijoin običajnim neaklimati-ziranim in neprilagojenim študentom prvega letnika. Na razgovoru s psihologom vedno znova preseneča. Njegova volja & želja do učenja je presenetljiva, ravno tako kot njegove sposobnosti pomnenja. Vendar njegova obsedenost & zaljubljenost v Cathy precej zakomplicira zadeve, saj njen fant Alex nad vsem skupaj ni ravno navdušen... Big man on campus je lahkotna komedija z najstniško tematiko. Vsebuje precejšnje število gegov, odlikujejo pa jo predvsem duhoviti dialogi. Igralci sicer ne impresionirajo, vendar so Cindy NVilliams (Bingo, American Graffiti), Tom Skeritt (A River Runs Trough It, Knight Moves, Steel Magnolias, M.A.S.H., Alien) in Corey Parker (Biloxi Blues) v povprečju zadovoljili večino žalne v svoje obrti za takšen žanr. Še režija: nase jo je prevzeljeremyPaulKagan(Descending Angel). Tommy ...... ...... - - ....... - -"... ...................... VIDEOTEKA MANO, Sullauittiites 3, (na t.».iTiiit •p:.;«¥S¥:::$k!šS bazen .. * e)# . . . ...... M ... . . tel.: 26-441 .. Te dni je svoj 20. rojstni dan praznoval Eki - kitarist Deja Mušič benda. Žur za vse povabljence j e Eki pdpravli v klubu Lido v Postojni, kije njegova last. Vsakdo se najbolje počuti v svojem "domu". In vse najboljše mu želimo tudi mi. Svoj dopust je izkoristil tudi Jože Potrebuješ. Vas zanima, kje seje potepal s svojo dolgonogo spremljevalko Andrejo. Jože in Andreja sta se sprehajala po Franciji in sedaj ima Jože dovolj moči, da bo skupaj s preostalimi člani skupine Čuki navduševal svoje oboževalce in predvsem oboževalke. V oddaji 7. noč si boste lahko prav kmalu ogledali tudi nastop slovenske skupine Avla Band. Fantje prav za to priložnost pripravljajo plesno verzijo Pandorina skrinjica. Na Pohorju se je poškodovala naša smučarka Špela Pretnar. Špela se sedaj že bolje počuti in upamo, da se bo lahko kmalu pridružila ostalim kolegicam in nas zopet navduševala z novimi dobrimi rezultati. Bor Zuljan, najboljši slovenski kitarist, sicer član skupine Šank rock, je v Novi Gorici odprl glasbeno trgovino Bor mušic, v kateri si lahko dodobra vsak obiskovalec napase oči in izbere najboljše. Pri vodenju računov pa Boru pomaga njegova Anita. S.G. I/f\l \l nekaj ra p vložkov, ~ V I/ V 1 V N)‘hi>v p*'1 smdi'ski nove. Idejni vodja skupine jeAleš Dolinar, bralcem verjetno bdj/mm . Kot kaže; se lože Skubič vrača v zabavne vode. Čeprav mu je na narodno zabavnem nudi učiti uspel veliki met, saj s svojim ansam- uarodno zabavnem področju uspel veliki met. saj s svojim ansamblom Slapovi pobira nagrade na mzličrnh festival,!,, je pred kra.k.m s posnel popevko z naslovom.Slovenec je taca: Ko, smo vajeni že pri nekaterih dttgih. izvajalcih, je tudi Jožo v sodobne ritmu vključil harmoniko. Sicer pa - če latikti zasedba K 2 tebi nič meni nič ukrade Avsenikovo Na Goliei. potem je res vse mogoče, kajne! ,VU krzlljui j, »», *•,« pmrnrn. C ,■„«» VI* Kreslina. Tudi tokrat nas Vlado m razočaral, saj je plošča spet tako i,l, ..................................................oz....... Si Jutrišnji dan V ponedeljek, 6. januarja, smo si dijaki Gimnazije Trbovlje ogledali gledališko predstavo z naslovom Jutrišnji dan. Zaigralo jo je Mladinsko gledališče Svoboda iz Trbovelj, njihova mentorica pa je Nanda Guček. V skupini so tudi bivši in sedanji dijaki naše šole. Igralci so se odlično pripravili na predstavo in svoje vloge zelo prepričljivo odigrali. Tema predstave je bila zelo aktualna in zanimiva, povezana z mladino in njihovim življenjem. Samomor. Raziskovala je smisel življenja in smrti, potopila seje tudi v človeški obstoj smrti. Zgodba opisuje mlad par, ki pričakuje otroka. Fant in dekle se odločita za samomor, ker več ne preneseta "bednega" življenja v svetu, v katerem onadva nimata svojega prostora. Vendar ob zadnji sodbi spoznata, da sta ravnala narobe, ko sta prekinila svoji življenji in onemogočila otroku, ki sta ga pričakovala, da bi spoznal smisel življenja, da bi imel srečno in boljše življenje, kot sta ga imela onadva. Želita si še eno priložnost, ki je na žalost ne dobita, kajti prepozno je za vse. A življenje nemoteno teče dalje. Ta gledališka predstava nas je pripravila k razmišljanj u o našem življ enju. Verjamem, daje vsak zapustil dvorano bogatejši za marsikatero spoznanje. Gledališki skupini se zahaljujemo za tako dobro pripravljeno in odigrano predstavo in jim želimo še veliko ustvarjanja v prihodnje. Katja Zibelnik iSt. *c/ / Po prsih božala bi z roko te toplo, ne druga - le jaz, ki ljubim te močno. In sedaj, ko drugo imaš rad spomni se name, kot na zlati grad, kjer iz okna gledala luno sva svetlo in zvezdnato nebo, ki s teboj in spomini v preteklost je šlo. Vedi, da ljubim, in ljubila te bom močno, jaz, ki želim si biti tista, ki za vedno tvoja bo. Tvoja Saša T. lik . vl' Vem, davtvoii Vem, da v tvojem srcu ni prostora zame, vem, da v tvoji duši živi ona, ona, ki je meni uničila življenje, ki mi je "podarila" J ) bolečino, ki mi je strla srce in mi odvzela tebe. Vem, da živiš le zanjo, a če kdaj med vama vse končano bo, pridi k meni, v moj objem, kajti čakala te bom, to vem. In vedno, vedno le zate živela bom. Neznanka i Maturantski ples Četrtošolci se že od začetka šolskega leta pripravljajo na maturo, maturantski ples, izlet... Pridno se učijo, zbirajo denar za izlet in ples, ugotavljajo, kateri ansambel bo naredil največji žur in bo obenem tudi najcenejši, iščejo sponzorje, ki jim bodo vse to omogočili, zbirajo denar za končni izlet, ki ga bodo preživeli nekje daleč, brez skrbi, skupaj s svojimi sošolci, ki so obenem tudi prijatelji. Krvavičniki smo izvedeli, da bodo imeli četrtošolci iz Ekonomske šole maturantski ples 25. marca, Gimnazijci pa 8. aprila. Na obeh plesih bo igrala priljubljena skupina Avia band, katera je tudi lansko leto zabavala nekatere maturante. In verjamem, da si bodo vsi maturanti ples vtisnili v lep spomin. V naslednji številki vam bomo zaupali, kdaj bodo imeli ples strojniki, gostinci, elektrotehniki in katera glasbena skupina bo poskrbela za njihovo dobro zabavo in nepozabni večer. Saša Grobljar €53- 1*1 \ Prijateljstvo, ki naju druži, je iskreno, a včasih zapleteno. \ Velikokrat premišljujem, dabi bilo lahko drugačno, zanimivejše, kajti do tebe čutim več kot samo prijateljstvo. Vem, da imaš velik oboževalk in da sem le ena izmed njih, , toda imam to srečo, da sva vsaj prijatelja. Upam, da bova \ morada nekoč tudi nekaj več. j Prijateljica (katera, to gotovo veš) UP---------------------------------------------------OP v Živim za dan Živim za dan, ko tvoj nasmeh bo vesel, iskren in vdan. Ta dan - pričakovan, iskan. Kot vprašaj lebdi daleč pod nebo in počasi oddaljuje se v meglo. Je ta dan zaklet? Je ta dan preklet? O, le kaj storil bo poet, ki z naivnostjo zre v svet? Ljubiti, je to rešitev ta, ki ljubljenega priklicati zna? Ali pa oditi in pozabiti - brez besed? A to najtežje je, vem poet! Zato živim za dan, ko tvoj smehljaj več ne bo vprašaj, le zame bo iskren in meni dan. Grega, ljubim te! Tina Če m a v si drugačen kot ostari, čeprav ne moJ^fpoeeli vtvh sivaiUtV.ih počnoVlrugi. vedi, da si zamrf najpopolnejši/fant na svetu, da te Ijuljim takšncgV kak, V,, sl in da ga/ na svetu, ki bi W preprečil, da bi:te ncj/ala ljubili. Cetyš kdaj odšel v mojega življenja, ho\jokala m trpela;*ve/, da se dobro in Tvoja statJa/Jboževa I ka Mladim Zasavcem Z akrostihi imamo kar majhno nadaljevanih,,. Mogočo se boste navdušili se vi in preizkusili svoje pesniške sposobnosti. Verjetno bo dobrodošla pomoč staršev ali starejše sestre. Prvošolčki z Dola pa so se lotili izdelovanja knjige. Obsega res samo dve strani, ampak knjiga je pa le. Na eni strani risbica, na drugi teka. Pokazati jo bodo nesli svojini staršem. O nastanku so se v šoli pogovarjali. Kako je treba najprej podreti drevo, potem les predelati, poslati v papirnico, tiskarno... Dolga je ta pot in veliko ljudi se trudi okrog knjige, preden pride v knijgarno in do nas. In koliko časa porabijo tisti, ki jo napišejo'.’ Zato je treba ravnati s knjigo lepo in imeti do nje spoštovanje. Tudi prvošolci z Dola bi bili žalostni, če hi jim izdelek kdo počečkal ali natrgal. Lep odnos do knjig ima tudi Jonas Ž. s televizije. Jasmina mu je posvetila akrostil iu samo zaradi rime je zapisala, da vas ne uči jezika. V resnici je prav obratno. Vedno popravlja napake polpismenih dopisovalk. Ali pove, kaj trenutno bere. Jako pokaže, da ni samo frajer z motorjem, ampak zelo razgledan frajer. Veselje zimsko mine kmalu, Saj stalnega na svetu ni. Premine tudi lice zalo Obraz cvetoči obledi. Mar čednost hočeš preživeti? Iz dobrih del si venec spleti Na veke živ bo tak spomin. Maja Dolanc, 7.a, Dol Jonas TV je voditelj, Ob tem je tudi naš učitelj. Ne uči nas on jezika, Ampak le po pismih stika. Samo za mlade on živi. Zur vsem vam on le želi. Jasmina Škrabar, 7.a, Dol Smehljaj na ustih, Radost v srcu, Enakost med ljudmi, Čistost v duši, A vedar toliko razočaranih ljudi. Andrej Brečko, 7.b, Dol Jure res odličen je, Uspešen vedno znova je! Resno dela in se trudi, Enkrat sigurno zmagal tudi. Ko se mu kolajna bliža, Odvisna je od njega kriza. Sesti bil je skupaj s Tornbo, In na koncu bil pred Bombo. Res, da zmage ni dobil. Tomaž Udovč, 7.a, Dol Moja prva laž Bilo je sončno popoldne. Moja mamica j e šla na vrt po solato. Še preden je šla je vključila pralni stroj. Vzela sem prašek in stresla v stroj pol kartona. Začelo se je peniti in sem mislila, da moram dodati še malo mehčalca. Zelo sem bila ponosna nase. Odprla sem vrata pralnega stoja in voda je z vso močjo pljuskala na vse strani. Tako sem se ustrašila, da sem z balkona poklicala mamico. Ko me je vprašala, zakaj sem to naredila, sem povedala, da je to ušpičil moj bratec. Nina Omerzel, 6.b, Dol Rojstni dan Pred kakšnimi tremi leti sem bil pri Kristjanu na rojstnem dnevu. Šli smo se skrivati v temi. Gregor j e vzel velikega medvedka in se skril na zgornjo posteljo. Ko je Aleš prišel do postelje, ga je hotel Gregor udariti z medvedkom. Vendar je Gregor padel sposteljena glavo. Na srečo se mu ni nič zgodilo. Samo Počuč, 6.a, Dol Morski prašiček Doma smo imeli morskega prašička. Zadela ga je Špela na tomboli. Ne morem rezumeti, kako je lahko prejšnji lastnik dal žival na tombolo. Kaj če gami ne bimogli zadržati. Kaj bi se zgodilo z njim? Mi smo ga vseeno lepo sprejeli, mu pripravili udoben akvarij in ga vsak dan bolj razvajali. Toda vsak mora enkrat umreti in tako je šel pod rušo tudi naš morski prašiček. Če sedaj pomislim, se zavedam, da ga pogrešam. Lahko sem se mu potožila in on ni izdal nikomur. Bil je pravi prijatelj. Vesna Planinc, 5.razred Mlin Pšeničnik Jaz sem Mlin Pšeničnik in povedal vam bom svojo zgodbo. Zgradili so me leta 18 84 in rekli naj mi bo ime Pšeničnik. Nisem velik, a šele po tem, ko so z menoj začeli delati , sem videl, kako pomemben sem. Vame so trosili žita vseh vrst. Moj gospodar pa je bil mlinar Janez. Poganjal mej e velik potok. Včasih sem se spraševal, kaj se bo zgodilo z menoj, ko bo mlinar umrl. In res, mlinar j e umrl. Po mlinarjevi smrti je bilo vse drugače. Iz mene so zgradili hišo. To razumem, prišli so novi časi in žito danes meljejo v tovarnah. Toda jaz še vedno živim, ker v meni stanujejo ljudje. Sebastjan Leskovšek, 3.a icvec. lisico. ISICO temen x1.Q : Učiteljica vpiasa učenko, ki ne /na dobro držati metlo v rokah: ■Ali ,i ™|||ie « P—P?" "%■ ’ S,i Mm,, vendar dem, p,in reeenetelNen ~T„vn,Bv„. Vesele iz OS Vitka Pavliča l-r im povd&vr« .sleklo in ,« črte Medari«. neha' Na sprehodu m učenci opozorili učiteljico, daje eden izmed El NOGOMET Katastrofa Zagorjanov N ogometaši Zagorja so se udeležili drugega Hitovega turnirja, ki je bil zaradi slabega vremena v treh krajih in na kar štirih različnih igriščih. Poleg Zagorja so tu sodelovali še Publikum, Hit Gorica in Primorje. Zagorjanom žreb ni bil ravno naklonjen, saj jim je za nasprotnika na prvi tekmi dodelil Publikum. V prvem polčasu sta se ekipi razšli brez zadetkov, na koncu pa so bili vseeno boljši Celjani, ki so zmagali z 2:0. V drugi tekmi sta se pomerila Hit Gorica in Primorje, končni izid pa je bil 4:1. Tako sta se za tretje mesto naslednji dan pomerila Zagorje in Primorje (Zagorjani so jih pred kratkim premagali s 4:2). Zasavci so doživeli pravo katastrofo, saj so izgubili kar z 0:8. Takšnega poraza Zagorjanom že dolgo časa ni nihče prizadejal. Tako so Zagorjani zasedli zadnje četrto mas to. V tekmi za prvo mesto je Hit Gorica po enajstmetrovkah premagala Publikum 5:4 (1:1). P.M. Na pripravah Trbovlje - Vsi trije nogometni drugoligaši iz Zasavja se ta teden nahajajo na enotedenskih pripravah. Zagorjani vadijo v okolici Nove Gorice, Trboveljčani v Medulinu, Radečani pa v Novigradu. V tem času bodo odigrali tudi vrsto prijateljskih tekem. Trenerji Vinko Žibret. Milan Ocvirk in Janko Benčina bodo igralce domov pripeljali v soboto. Več o poteku priprav na spomladanski del prvenstva, ki se bo pričel 5. marca, pa v naši prihodnji številki. S.F. ROKOMET Derbi Rudarju Rudis Rudar Kodeljevo 22:16 (8:9) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 700, sodnika Humar (Kr) in Rakovec (Golnik). Rudis Rudar: D. Lipovšek, Podbregar, Medved 1, Fajdiga 2, Vrbnjak 1, Kosec, M. Lipovšek, Senčar 5, Čater 4, Čop 5, Voglar 4, Lesjak. Kodeljevo: Jovanovič, Butara, Simon, Vrtovšek 3, Denac 2, Lubej 2, Kranjec 1, Bizjak, Vujičič 3, Ficko 2, Ham, Golja. V imenitni rokometni predstavi pred nabito polno dvorano so Trboveljčani zaslužno zmagali in za uvrstitev v play off potrebujejo le še točko iz zadnjega srečanja. Gostje so sicer začeli zelo napadalno in vodili ves prvi polčas. Domači so se razigrali šele v drugem delu srečanja, kjer je še posebej blestel Jani Čop, na drugi strani igrišča pa je v vratih trboveljskih prvoligašev kraljeval Lesjak. Naj omenimo še to, da je po štirih mesecih prestajanja kazni v dresu Rudis Rudarja znova zaigral vratar Danilo Lipovšek. Nad veličastno predstavo so bili navdušeni tudi gledalci na tribunah in so igralce obeh ekip nagradili z bučnim aplavzom. B.K. Katastrofa Šarbkov Gorenje - InžŠarbek 32:16(11:10) Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 600, sodnika Svoljšak (Škofja Loka) in Dolanc (Kr). Gorenje: Anžič, Čater, Ocvirk 1, German 4, Ojsteršek 4, Plaskan 7, Oštir 2, Rozman 4, Tome 2, Stropnik, Semerdijev 7, Cvetko 1. Inž. Šarbek: Ulčar, Kralj, Dobravec 2, Bilbija 3, Gradišek 1, Gorišek, Belič, Kogovšek, Mandelj 3, Verbajs 2, Privšek 5, Doblekar. Rokometaši Inžiniring Šarbka so po katastrofalni igri v drugem polčasu izgubili z ogromno razliko. Domačini so srečanje sicer bolj začeli in povedli kar z 10:3, vendar pa sojih Lilijani do konca prvega dela igre uspeli ujeti. Rezultat ob odmoru je Šarbkom dajal veliko upanja, ki so v nadaljevanju celo povedli z 12:11, to pa je bilo tudi vse. Domači so potem kar preluknjali litijsko mrežo. Lilijani so večino golov dobili iz protinapadov, ki so bili posledica slabegaigranja v napadu. Visok poraz naj sicer ne bi imel velikih posledic pred playoutom, za katerega so že izžrebali številke. Po sobotnem kolu bodo Lilijani prvo tekmo odigrali doma proti Dravi, nato bodo gostovali v Ajdovščini, nato pa v goste pride še Inles. Nato bodo sledila povratna srečanja, ki bodo dokončno določila ti sta dva kluba, ki bosta naslednjo sezono igrala v ligi nižje. S.K. Derbi Sevnici Lisca Sevnica - Radeče Papir 21:15 (10:6) Sevnica, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Jager (Ce) in Andolšek (Ribnica). Lisca: Godec, Novak 5, Jug 1, Mijovič 2, Šunta, Rantah L Plazar 1, Novšak 5, Sečki 4, Senica, Lupše 1, Simončič 1. Radeče papir: Skušek. Mlakar, Potočnik 1, Doberšek 4, Česnik, Rizmal 3, Belak 1, Oblak 2, Kolander, Sotlar 4, Mitič, Planinc. Že na prvem resnejšem obračunu v Sevnici se je pokazalo, da bodo Radečani le stežka obdržali jesensko 4. mesto. Ob odsotnosti Zahrastnika ima trener Ivezič kar precej težav z iskanjem adekvatne zamenjave, ki bi zapolnila nastalo vrzel. Radečani so sobotno tekmo izgubili že v prvem polčasu, ko so ob rezultatu 6:4 zastreljali nekaj sedemmetrovk. To se je potem do konca prvega polčasa poznalo v ritmu igre in motiviranosti igralcev, kar so domačini s pridom izkoriščali v svoj prid in skoraj sleherno napako kronali z zadetkom. Ob koncu polčasa je bilo tako štiri gole prednosti za domačine. V začetku drugega polčasa se je sicer Radečanom uspelo približati na dva zadetka razlike, potem pa je sledila prava kanonada zadetkov domačinov in rezultat na semaforju je kazal kar deset golov prednosti za domačine. Ti so sicer proti koncu tekme nekoliko popustili, vendar je velika prednost zadoščala za prepričljivo zmago. F.Č. Previsok poraz Dol - Pomurka 20:28 (8:12) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 150, sodnika Kumar in Bujdo (oba Mb). Dol: Šuštar. Kreže, Kranjc 1, Ule 6, Plevniki, Moljk 4, Piškur 3, Raušl 2, Špajzer, Šantej, Selak 3, Logar. Pomurka: Bogdanovič, Vereš 1, Ritonja 1, Kavaš, Škraban 8, Bedekovič 3, S. B uzeti 2, Miljevič, B. Buzeti, Okreša 9, Kavaš, Lovenjak 4. Dolani tudi v četrtem medsebojnem srečanju niso uspeli premagati izkušene igralce Pomurke iz Bakovcev. Vzroka za sobotni poraz, ki je hkrati prvi domač v dosedanjem toku prvenstva sta dva: prvi gre na račun izredno netočne igre gostiteljev v napadu, drugi pa na račun izredno slabega in pristranskega sojenja nedoraslega sodniškega para iz Maribora. Novi uspehi strelcev A. Hohkrauta _ . T^ , , , , . t . _ . _ v _. , .B*Sr"" 10”a“~*,epE" mednarodnih tekem - mednarodno odprto prvenstvo Drugo poshtva slovenske reprezentance pa sc je VMadpske v BudimpelhSlovnške v Nitrider povratni zdvlc/ila tekem x Niiri in Budimpešti. V f«®)) dvoboj Slovenije s Hrvaško v Zagrebu, Na vseh Slovaškem sla nastopita tudi Trboveljčana Martin tekmovanjih šobili izbami v državnvsclekcijo pokimam . Strakušek za člane in Gordana Jurič zn mladinke. V. mdi strelci A. Hohkramalz Trtvovelj. BudimpeS.i je trboveljske strelce zastopal mladinecUroš Namomembnetša tekma je bilo srečanje naiboLiših Javoric, ki ie nas tonil v enotni konkurenci s člani. ... Edini dve zma£ so dosegli moški v streljanju & uvrstitve: lun&vajebila (5 in 7; 376 in 368),Straku&k puško. V obeh ekipah sla bila tudi oba Trboveljčana, ki M. pa je bil i. ih 11. (583 in 577), Javorič Pa je ,ia 5£;£ESS«r :srS5,i,p™J""3,,"d'''s,d’"27-ms illllll krogov IHH zn Rajmundom15 krogov. Po daljši pmki||| ko so najboljši slovanski strelci Med mladinci pa je zmagal Žnidaršič pred StrakUŠkOln tekmovali na različnih krajih po Evropi je m vikend na Šh Špancem (vsi Slo). Ekipno so mtadmei postavili nov programu še 6. krog v 1. ligo A. Hohkraut gostuje v državni rekord, kar daje dobre obete tudi na evropskem Kamrnkupritamkajšnjcrhtstoimenskem moštvu mzmaga F«=#«. O «m». *» » l-i- S-*,,! O hm D„hm,, H,0„0 višjega rezultata. Na prvenstvo odpotujejo v torek, 21.2. Jani Hren Začetekje bil za gostitelje še kar obetaven. Začetno vodstvo gostov 2:0 so hitro izničili in bili nekaj časa povsem enakovreden nasprotnik gostom iz Prekmurja, ki so prišli v Hrastnik z eno samo željo -ne izgubiti. Toda radodarna sodnika sta jim na stežaj odprla vrata še za drugo točko. Tri zaporedne izključitve na domači strani, dve očitni, a nedosojeni 7-metrovki v korist gostiteljev in dve dvomljivi v korist gostov, so povsem spremenili nadaljni potek srečanja. Sodnika sta v sicer zelo športnem srečanju dosodila 5 izključitev domačim, gostom nobene. Enak odnos sta imela tudi pri dosojanju 7-metrovk: gostje so jih izvajali 6 (vse uspešno), gostitelji le eno in še to v zadnji sekundi, ko je bil uspešen mladi Selak. Kljub vsem sodniškim nepravdam v škodo gostiteljev, pa je le treba prizanti da je zmaga gostov vendarle popolnoma zaslužena. Res pa je, da bi bila ob normalnem sojenju izražena z naj več 2-3 goloma prednosti. J.P. KOŠARKA Brez težav do novih točk Iskra Litus - Smelt Olimpija (ml) 94:62 (47: 24) Litija, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Gojkovič (Lj) in Šinkec (NG). Iskra Litus: Kandžič 5, Bassin 14, Peterlin 25, Narat 19, Jocovič 6, Bošnjak 13, Deležan 8 in Japič 4. Smelt Olimpija (ml): Stepania 18, Sok 14, Tomažin 4, Belina 2, Kladnik 3, Kobilica 3 in Novak 18. Litijski košarkarji, čeprav brez poškodovanega Šiška, so brez težav premagali mlade Ljubljančane. Cela tekmajezgledalakot trening obeh ekip. Domačini so v 10. minuti srečanja vodili z 15:5 in nato vodstvo iz minute v minuto povečevali. V 26. min. srečanja je bila razlika že 30 točk, katero pa so gostje iz Ljubljane nekajkrat znižali s hitrimi protinapadi ali pa meti od daleč. Omeniti velja, da sta po daljši odsotnosti v nedeljo zopet igrala Deležan in Jocovič, v tem tednu pa je začel s treningi po poškodbi tudi Šiško tako, da bo v soboto proti In terierju v Krškem nastopila celotna ekipa. M.Š. Uspešen začetek Zagorje - Brežice 73:64 (34:29) Zagorje, dvorana OS, gledalcev 130, sodnika Plut in Slak (oba Lj). Zagorje: Mum.Ponjevič, Ferjančič 15, Čop 7, Poznič, Mlakar, Remic 9, Kofol 2, Koren 10, Kastiger 15, Karnjc 1, Omahne 14. Brežice: Rozman 24, Antolovič 8, Krivokapič 6, Rostohar 4, Marcetič 13, Krošelj 9. V prvem krogu drugega 8WC dela, kjer so najboljše ekipe iz vzhoda in zahoda zbrane v enotno ligo, so Zagoijani gostili močno in kvalitetno ekipo iz Brežic. Začetek tekme je bil zelo razburljiv in gostje so povedli za 5 točk, kar je bilo v izenačeni, trdi in napeti tekmi s številnimi razburljivimi minutami kar precej. Domači igralci nikakor niso mogli streti odpora gostujoče obrambe, saj so v 13 minutah dosegli komaj 1 točko. Niti eden od igralcev domače ekipe ni zadel z razdalje v uvodnih minutah. V drugi polovici prvega polčasa je spremembe v napadu vnesel Brane Omahne, ki je z lahkoto prihajal do meta, ter uspešno zadeval s svojega položaja. Kasneje so tudi njegovi soigralci dobili nekaj samozavesti in v naslednjih minutah so Zagorjani prešli v vodstvo, ki so ga zadržali vse do konca srečanja. V zadnjih šestih minutah srečanja je trener Podlipnik zamenjal obrambo in s Kofolom pridobil bolj agresivno in gibljivo obrambo, ki ni dovoljevala niti enega neoviranega meta na koš. Zagorjani so kljub slabemu izkoristku metov z odlično obrambo zasluženo zmagali. D.G. Prepričljiva zmaga Vrhnika - Zagorje 80:95 (43:54) Vrhnika, dvorana O S Ivana Cankarja, gledalcev 60, sodnika Kunc (Lj), Mlinar (Cerknica). Vrhnika: Trdan 16, Rajakovič 9, Masterl 5, Vrbančič 7, Vidakovič 2, Gabrovšek 26, Medved 10. Otrin 5 Zagorje: Murn.Ponjevič, Ferjančič, Čop 3, Poznič, Mlakar, Remic 17,Kofol21, Koren 36, Kastiger 11, Kranjc 7, Omahne. Pomlajena ekipa Vrhnike se je v prvih minutah zelo dobro upirala gostom iz Zagorja, ki so na Vrhniki pričakovali zmago. V 4. minuti prvega polčasa so gostje povedli z rezultatom 11:7, saj so zadeli vse tri mete za tri točke. Tudi v nadaljevanju so bili zelo dobri pri metu na koš in držali minimalno prednost 4 - 5 točk razlike. V 10. minuti so Zagorjani bolj zavzeto zaigrali v obrambi in s conskim pokrivanjem čisto zmedli domače igralce. Po odvzetih žogah so gostje hitro zaključevali protinapade in v pičlih dveh minutah napravili delni izid 0:15. Do zaključka polčasa so domačini z meti za tri Zadnji M EP Trbovlje - Trboveljski karaleistv ki zaradi ■ndihkili i.-kinnic za \\ KV\ M.mhoi, David Krajnc je: na mladinskem evropskem prvenstvu v Bratislavi nastopil odlično. V ekipnem delu tekmovanja so naši tejnc/cniantje izgubili /e AdriigeriilSibilaitlg!!^ v srednji kategoriji nastopi l zelo dobro : Uspela ran j: edine. Na žalost pa je v boju. Zašvstoprried štiri najboljše klonih Sicer res šele pet sekund pred koncem in po dvomljivi sodniški o odločitvi, vendar se j e na I: žalost moral posloviti od uadaljttega UkmovaniDavid je tako ‘ zapravil" svojo zadnjo tekmovanju osvoji crto od medalj, kijo je po tihem pričakoval,/ato pa j c še večji motiv za nadaljevanje kariere med člani. Kljub temu, da se je domov vrnil poln modric in z bolečimi kostmi. D.K. •S 3 VtUt W /el.i dobri. TRIM im hi so potekale \ i 1 panogah -v po grobih ocenah udeležilo približno 10 % aklivnih občanov, kar jc nckakruta ravni preteklih tet. Bistveno slabši pa ar, rezultati, ko gre ti pOdfOČjc tekmovalnega Kokonu trn Muh Dol. kar 0 pa so jth ..-vojni, mlad, knjjknšiRDHrastnik Damjan Železnik. Marko Fl.šnar. Bost jan Pečnik./iga Zalokar. Aleksej Bučko.Gregor Laznik Peter Kauzar ml.. Kohl Sticlier in Branku točke razliko 17 točk znižali na 11 točk, kaj več pa niso mogli doseči, kajti neustavljiva sta bila Koren in Kofol, ki sta pobrala vse odbite žoge ob zgrešenem metu soigralcev. Tekma se je končala zelo mirno, saj je bila odločena že veliko prej. D.G. Uspešen start Hrastnik - Hrastničani so v prvem krogu doigravanja zapopolnitev državne B lige, v katerem sodeluje osem ekip po štiri prvou vrščene iz področnih lig vzhod - zahod, dosegli pomembno zmago. Na Jesenicah so bili boljši od domačih vrstnikov, katerim tudi obilna sodniška pomoč ni pomagala do uspeha. Za prvo zmago zaslužijo pohvalo vsi igralci, ki so stopili na parket, še posebej pa velja pohvaliti Leskovarja, Kellnerja, Lapornika in temperamentnega Deželaka. Odločitev o zmagovalcu je padla že konec prvega polčasa, ko so varovanci trenerja Knavsa povedli z 21 točkami. KEfilnJAME Prepričljiva zmaga Dadas Rudar - Tekstina 6:2 (5248:5125) Gantar - Curk 896:856, Mažgon + Burja - Turk 817:890, Vrabič - Ristič 839:834, Goljuf - Bratina 897:898, Hribar Kompara + Jamšek 926:783, Stoklas -Francetlč 874:864. V drugem delu prerojeni Trboveljčani so odpravili tudi do tega kroga tretjeuvrščeno Tekstino. Po dveh parih je kazalo na tesno odločitev, saj sta vsaki ekipi pripadli po dve posamični srečanji, gostje pa so imeli 30 kegljev naskoka v ekipnem seštevku. V zadnjem paru pa ni bilo dileme: Stoklas je kljub nekoliko slabši igri osvojil točko, piko na i pa je z visoko zmago postavil Bogdan Hribar, ki je znova vizvrstni formi. S.F. Vendarle poraz Celje - Dadas Rudar 7:1 (5285:5180) Vodeb-Gantar896:858, Lešnik - Goljuf 892:873, Sivka - Vrabič 885:851, Cene - Hribar 848:877, Saloblr - Stoklas 914:872, Klinar - Mažgon 850:849. "Borzniki" v nedeljo niti slučajno niso zaigrali slabo (povpreček 863 kegljev), doživeli pa so prepričljiv poraz. Domači so bili vdokaj izenačnih dvobojih pač nekoliko boljši. Najvišji poraz je z najboljšim domačim predstavnikom doživel Stoklas, kateremu v zadnjih kolih ne gre in gre. Kdo pa je prispeval častno točko? Kdo drugkotBogdan Hribar. S.F. Povprečen nastop Rudar - Gorica 7:1 (2305:2208) Hočevar - Mlškovič 388:376, Sobočan - Černe 368:381, Burja - Okroglič 392:362, Lopan - Furlan 367:359, Tušek - Velišček 409:401, Podlesnik - Šturm 381:329. Trboveljčankam je tudi izredno povprečen nastop zadostoval za gladko zmago, s katero so brez težav zadržale visoko tretje mesto na prvoligaški lestvici. Edina, ki je tokrat presegla mejo 400 podrtih kegljev, je bila Sonja Tušek. S.F. Pretrd oreh Miroteks - Rudar 7:1 (2551:2436) Grobelnik - Hočevar 402:391, Šeško - Burja 401:415, Tkalčič - Tušek 438:405,Zupanc-Sobočan 419:411, Kardinar-Lopan 455:417, Petak - Podlesnik 436:397. Mnogo bolje so kljub porazu igralke trenerja Rudija Mlakarja nastopile v Celju, kjer pa so bile domače kegljavke seveda pretrd oreh. Vse domače kegljavke so namreč podrle več kot 400 kegljev, najboljša pa je bila Marika Kardinar z "evropskimi" 455 keglji. Trboveljčanke, ki so bile po prvem paru celo v rahli prednosti,še zdaleč niso razočarale, Saša Burja pa je celo poskrbela, da v Celju niso (tako kot večina ekip) bile poražene na "ničlo". S. F. Prekinjen niz porazov Slovan - EHO 4:4 (5030:5068) Osek - Tomše 868:807, Gostinčar - Duh 810:887, Brzovlč - Z. Drame 778:856, Sajovic - Šeško 854:836, Janša- Jazbinšek 839:837, Zorman - J. Drame 881:845. Hrastničani so v nadaljevanju prvenstva 2. državne lige po treh zaporednih tesnih porazih vendarle uspeli osvojiti prvo točko. To jim je uspelo na gostovanju v Lj ubljani, proti trenutno drugouvrščeni ekipi domačega Slovana. V posamičnih dvobojih so bili gostitelji sicer boljši s 4:2, a ker so gostje v skupnem seštevku podrli več kegljev sta si nasprotnika točki pravično razdelila. Naj še dodamo, da Hrastničani drugega srečanje tega kroga proti Donitu iz Medvod, ki bi moralo biti v nedeljo, zaradi okvare hrastniškega kegljišča, niso oddigrali. J.P. STRELJANJE Prvi poraz "Drakslerja" Trbovlje - Z dvema odigranima krogoma se je nadaljevalo prvenstvo v zasavski strelski ligi s serijsko zračno puško za mlajše mladince. V 7. kolu je v srečanju z občinskim tekmecem, hrastniškim Rudnikom prvi poraz doživela ekipa strelske družine Ernest Draksler z Dola pri Hrastniku. Neglede na to Dolani z 12 točkami še vedno držijo prvo mesto, vendar sta se jim Rudnik in Steklar približala na vsega dve točki. STT in Alojz Hohkraut imata po 4, Kisovec pa 2 točki. Med posamezniki je vodstvo prevezel Primož Palčnik (Rudnik), sledita pa mu Dolana Jani Medvešek in Goran Povše. Med mlajšimi mladinkami je članica SD Alojz Hohkraut Metka Centrih brez prave konkurence, še najbolj pa se z njo kosata "steklarki" Alenka Šuštcr in Jasmina Halilovič. Tekmujejo tudi s standardno zračno puško. Krepko je seveda v vodstvu občasni član prve Hohkrautove ekipe Uroš Javorič, druga je njegova klubska kolegica Gordana Jurič, tretji paTilenPoljšak (Steklar). S.F. KARATE "Krst" novincev Trbovlje - Mladi karateisti TIKE so minulo soboto tekmovali na Vrhniki. Tamkajšnji klub je po dolgih letih povabil na medklubsko tekmovanje, poleg klubov, ki trenirajo tradicionalno verzijo karateja, tudi Trboveljčane. Sodelovanje med kluboma je bilo dobro razvito že pred več kot petnajstimi leti. Organizirali so prijateljske tekme, izmenjavali trenerske izkušnje in celo odhajali obojestransko na treninge. Tokratno tekmovanje je bilo izvedeno v katah. Nastopili so le (naj) mlajši tekmovalci in tekmovalke. Skupno jih je bilo 140. Organizatorji niso imeli sreče s sodniki, saj so jih morali iskati kar med karateisti gledalci. Samo sojenje je prav zaradi tega pustilo na tekmovalcih grenak priokus, predvsem pri tistih, ki imajo v Sloveniji že svoj renome. Nekateri so celo predčasno odšli s tekmovališča, ker s pritožbo o oškodovanosti niso uspeli. Tisti, ki jim je bilo to tekmovanje "krst" na tujem terenu, tega niso tako hudo čutili. Od naših sta bila prvič na tujem terenu Sejo Ružničin Poldi Herman. V njuni kategoriji je nastopilo 44 vrstnikov. Sejo je ob koncu pristal na dobrem 9. mestu ter takoj za njim na 10. mestu Poldi. Na 8. mesto seje v isti kategoriji uvrstil Franci Ceferin, ki pa je že nastopal v tuji dvorani. Od naših je najboljšo uvrstitev dosegla Katja Zore. Osvojila je 7. mesto, Miha Kovačič je pristal na 9. in Jernej Simerl na 11. mestu. Naslednjo soboto bodo trboveljski karateisti nabirali strokovno znanje v Rušah za "DAN" pasove, kjer bo vodil seminar japonski mojster Rikuta Koga, ki ima stopnjo pasu 6. "DAN" in v Idriji, kjer bo borbene tehnike poučeval Dušan Dačič, vice prvak sveta in predavatelj za karate šport na univerzi Long Island v New Yorku. V Idriji bo sočasno potekala tudi skupščina Karate zveze Slovenije. F. G. SMUČANJE Zmaga Volajeve Trbovlje - Mlada tekmovalka smučarskega kluba Kum Dobovec Špela Volaj je odlično nastopila na memorialu Roka Petroviča. Na enem izmed podkorenskih smučiščih je v veleslalomu tekmovalo blizu 150 cicibanov in cicibank iz Slovenije in Hrvaške. Špela Volaj je pri dekletih osvojilaprvomesto s prednostjo 17 stotink pred Rabičevo iz Kranjske Gore. Pri fantih je bil najhitrejši Nejc Lovec iz Žalca, S.F. ŠAH Zalokar najboljši Trbovlje - Ob kulturnem prazniku so šahisti šahovskega kluba Rudar Trbovlje organizirali šahovski turnir. Turnirje bil računalniško voden, igralo se je 2 x 15 minut po FIDE pravilih 7 kol. Prepričljivo, brez poraza je zmagal Uroš Zalokar s 6,5 točkami. S 5 točkami je osvojil drugo mesto Franc Kotnik, tretji Rudi Regancin, Zagorje, 5 točk. 4. Oto Kranjc ml. 51,5. Jože Kotar 4.5 t, 6. Robert Goršek Zagorje 4,5 t, 7. Andrej Novak 4,5t, 8. Aljaž Dušak 4t, 9. Andraž Gričar 4t, 10. Hinko Jazbec 3,5t. Sodelovalo je 23 igralcev. U.Z. Odprti šahovski turnir Griže 95 Trbovlje - V Grižah poteka šahovski turnir s tempom igre 2 uri za40 potez plus 30 minut do konca partije. Nagradni sklad znaša 100.000 SIT, na turnirju pa sodelujejo štirje mojstrski kandidati, osem prvokategornikov, 7 drugo-kategornikov, 14 tretjekate-gornikov, 5 četrto-kategornikov in štirje brezkategorniki. Sodelujejo 42 šahistov iz iz Griž, Trbovelj, Zagorja, Sevnice, Žalca, Šentjurjain Maribora. Po tretjem kolu so v vodstvu s tremi točkami Zalokar Trbovlje, Brišek Žalec, Vombek Griže, Drubne Šentjur. Po dve točki imajo: Goršek Zagorje, Rajovič Velenje, Kuzmič Sevnica, Krstič Griže, Virant Griže, Jazbinšek Šentjur, Kotnik Trbovlje, Tomažič Zagorje, Krajnc O. ml. Trbovlje, Novak Trbovlje, Šeliga Griže in Klanfer Maribor. U.Z. ALPINISTIČNE NOVICE Trbovlje - Član AO PD Trbovlje Dušan Košir, je pred dnevi poravil zelo zanimive in težke plezalne vzpone v zimskih razmerah. 31. januarja je plezal v Tamarju in preplezal ledeni slap nad Votlino, z oceno 4 in naklonom 85/60 ter dolžino 90 m, plezal je solo. Še isti dan je pravtako v Tamarju preplezal ledeni slap z oceno v minus, naklonom 85/60, višino 90 m. Ta slap sta preplezala skupaj s Silvom Maurijem izAO Idrija. Oba sta se lotila takoj za tem še centralnega slapa, z oceno pet in naklonom 90/75 ter višino 120 m. Dan sta zaključila v Martuljku s plezanjem v ledenem slapu Lucifer, z oceno pet in naklonom 90/80-50 ter višino 180 m. S plezanjem vrh slapa sta končala že v mraku. V soboto, 4. fe-bruaija, pa je Dušan Košir sam plezal na Jezerskem. Najprej je preplezal ledeni slap Vikijeva sveča, z oceno pet plus in naklonom 90/75-50 ter višino 150 m, še isti dan paje preplezal Teranovo smer, z dolžino 300 m, ki je bila v celoti zasnežena. V nedeljo, 5. februarja, pa je Košir plezal v Mrzli gori. Preplezal jeCentralnograpo, z naklonom 80/60-40, v dolžini 600 m, smer je bila zasnežena. T.L. KOŠARKA Člani: Jesenice - GD Hrastnik 81:88 (33:51), Tekstil Cerknica - Rudar 80:79 (37:36) Zimska liga Loka Z -ml. deklice: ŽKD Studio Jin Jang - Ilirija 37:33 (19:15); st. dečki: Celje -Rudar 26:53 (13:31) Prvenstvo osnovnih šol: OŠ Litija - OŠ HR Hrastnik 57:49 (26:23), OŠ Trbovlje - OŠ Ivan Skvarča 105:32 (57:10). Zasavska liga - st. deklice: OŠ Trbovlje- OŠ Gabrovka 45:21 (31:8). Prijateljske tekme - st. deklice: ŽKD Studio Jin Jang -Šentvid26:30, ŽKDStudioJin Jang - Slovan 30:46; ml. deklice: Slovan - ŽKD Studio Jin Jang 12:17. Mini košarka - deklice: Slovan - ŽKD Studio Jin Jang 14:23. KEGLJANJE Območna liga: Terme Čatež - Piramida Zagorje 5:3 (3665:3660) Trim liga Zagorje: I. liga: Rudnik - Avtomotor 1144:1142, Piramida I -Piramida II 1128:1038, Varnost - Avtoplastika 1149:1050, ETI EE I -Medijske toplice I 150:1085. Trenutni vrstni red: Piramida 111, Avtomotor 9, ETI EE 9, Varnost 7, Medijske toplice 6, Rudnik 5, Avtoplastika 3, Piramida II 2 točki. II. liga: JKP - Udarnik 1033:1038, Amaterji -Buldožer 1132:998. Trenutni vrstni red: Amaterji 11, Udarnik 7, Alnex (-1)6, ŠD Invalid (-2) 6. JKP 5, ETI EE II (-1)2, Buldožer 1 točka. NAMIZNI TENIS II. liga - moški: TKI Kemičar-NE Krško 3:4; ženske: Križe - TKI Kemičar 3:4. Promet Zagorje - 10. februarja ob 11.40 uri je voznik osebnega vozila D.O. vozil proti centru. Pri delavskem domu naj bi mu nasproti po sredi ceste pripeljal voznik tovornega vozila, kateremu se je umikal in na stranski cesti oplazil vozila K.F., kije čakal na vklj učitev v promet. Nastala je manjša materialna škoda. Zagorje - 11. februarja ob 17.30 uri je na Cesti 9. avgusta pešakinja M.A. izza stanovanjske hiše na zoženem delu ceste, stopila na cesto, da bi jo prečkala. V tem trenutku je iz smeri Trbovelj pripeljal voznik B.S. in pešakinjo zbil. Hudo poškodovano so odpeljali v bolnico. Pešakinja je bila oblečena v temna oblačila, gorela pa ni niti cestna razsvetljava. Kradejo kot srake Odpeljal stoenko Hrastnik - Neznanec je 7. februarja na bencinskem servisu sedel v parkirano stoenko in se odpeljal. Na srečo lastnika F.J. so policisti s hitro akcijo vozilo našli na parkirišču TKI. Storilec je pobegnil. Novo za staro Trbovlje - Bolj znano je seveda geslo staro za novo, vendar je neznani nepridiprav stvari malce zamešal. In sicer je na rudniku sunil nov akumulator za viličarja in priložil starega. Domiselno - vendar kaznivo. Policija ga še išče. Omamljeni vlomilec Trbovlje - Želja po takšni ali drugačni omami je na tem svetu čedalje bolj pogosta. Vlomilec, ki je v noči na 13. februar vlomil v kiosk pred SDK, pa si je zaželel seksualne omame. Kljub zaščitni mreži je prišel v notranjost in sunil revijo Omama. Da pa mu med listanjem ne bi bilo dolgčas je sunil še nekaj bombonov, žvečilnih gumijev in vžigalnikov. Le kje je dobil še cigarete? Zgorel kontejner Zagorje - D.Z.je 10. februarja čistila prostore Deloze in v kontejner odvrgla odpadke, med katerimi je bilo tudi precej cigaretnih ogorkov, ki so zanetili ogenj. Ko sojo na to opozorili,je na odpadke zlila pet vedrov vode in odšla. Kasneje pa seje zopet vžgalo in požar so morali pogasiti gasilci. Tablice padajo Nič kolikokrat smo že opozarjali voznike in predvsem proizvajalce okvirov za registrske tablice na problem izpadanja le teh. Policisti imajo namreč polne roke dela z vračanjem izgubljenih tablic, katere občani kar vsakodnevno prinašajo na postajo, jih zatikajo za prometne znake, ograje ali jih celo vržejo stran. Zato še enkrat svetujemo vsem voznikom, da naj kupijo takšne okvirje, ki tablico trdno oprimejo ali stisnejo, da ne pade ven ob vsakem manjšem tresljaju ali dotiku, saj se boste le tako izognili neprijetnostim, ki vas lahko doletijo ob izgubi registrske tablice. Opozorilo pa velja predvsem proizvajalcem, ki naj proizvajajo predvsem kvalitetne okvirje. Ni ZASAVCA A F f S Aufbiks Jk N.S. seje 5. februarja peljal iz Kala proti Hrastniku in (P pri srečevanju z nasproti vozečim vozilom pozabil ugasniti dolge luči. Prekršek je plačal z nekaj klofutami, ki mu jih je prisolil razjarjeni voznik. Jk Isti dan, v zgodnjih jutranjih urah je bilo veselo v ® Shakes baru. M.D. je s sprejem popipsal Z.B., K.R. pa mu gaje izbil iz rok. Ker je maščevanje sladko, pa so K.R., B.S. in Č.J. počakali zunaj M.D. in njegovega prijatelja, ter ju pošteno obdelali - s pestmi se razume. Jk Na zagorski avtobusni postaji so imeli 8. februarja ^ extempore 95. Skupina mladostnikov je namreč po zidovih veselo "slikala" in pri tem glasno uživala. Seveda so bili zraven tudi "literarni kritiki", ki so nevšečne izdelke kar polulali. Zabava seveda ni bila všeč policistom, ki so jo morali prekiniti. Umetnine bodo na ogled še nekaj časa. Jk V Čarly baru je 9. februarja postalo dolgčas ® pijanemu A.M., zato je začel pretepati O.D. Ker ni hotel ubogati niti policistov, so ga morali pridržati do streznitve - na policijski postaji. Jk Š.I. je 9. februarja potožil policistom, da so ga vrgli iz 9 Mer Lija. Policisti so poiskali vzrok za ta nenavaden dogodek. Š.I. je najprej izzival K.J., ki gaje odpeljal iz lokala. Drugič ga je pospremil M.M. in sicer z brco v zadnjico. Jk Dan kasneje je pred bifejem Valvasor Z.S. s pestjo ® udaril A.S. Se preden so ga policisti uspeli vprašati za vzrok, jo je popihal. Jk Na Kolodvorski cesti so ll.februarjapolicisti zaustavili ® vozilo, ki gaje vozil pijani G.M., kateremu niso mogli dopovedati, da ne sme nadaljevati vožnje. Streznil seje na policijski postaji. Jk Naslednji dan je A.F. iz Kisovca gostil L.M. in 9 L.M., očeta in brata svoje partnerke. Ko so ga popili čez mero, so se začeli prepirati in sledil je pretep. Skupil jo je gostitelj. Je bila vzrok preslaba postrežba? "Komu vendar zdaj ta znak stoji?" se vpraša voznik nrvpoti proti Dolu. FotoiBranko Klančar . ____________________________________________y V ponedeljek je minilo štirideset let, kar je umrl narodni heroj Tone Okrogar-Nestl. Takrat je bil star komaj dvaintrideset let, nekaj dni pred smrtjo je praznoval svoj zadnji rojstni dan. Na obletnico smrti junaka, katerega številne vojne rane so razjedale njegovo telo, povojne pa tudi njegovo bit, so nas spomnili njegovi znanci in nekateri Zagorjani, ki spomin nanj iskreno spoštujejo. Po njem nosi ime osnovna šola v Toplicah. spoznal izkoriščanje domačih in tujih kapitalistov. Ko je okupator zasedel našo domovino, je sklenil maščevati se nad njim. Skupno z dvema SKOJ-evcema (Kurent, Ihanec) je junija 1941 poslal v zrak električni motor na separaciji v Zagorju. Sodeloval je pri prvi partizanski akciji na Zagorje kot Skojevec in odšel oktobra 1941 med partizane. Vrnil se je v Zagorje, kjer so ga čakale težke naloge, saj je vozil iz Litije v Zagroje municijo in orožje, ki ga je nato pošiljal k ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, moža, brata, dedka in strica Mihaela HILD - Mikija iz Trbovelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in ga na njegovi zadnji poti pospremili k večnemu počitku, župniku g. Dobrovoljcu, cerkvenemu pevskemu zboru, sodelavcem AMD Trbovlje, gasilcem PD Loke - Kisovec, pevskemu zboru Loški glas, bivšim sodelavcem, šoferjem, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Nenazadnje zahvala strežnemu osebju internega oddelka Bolnice Trbovlje z dr. Černuto na čelu za vso skrbno nego v času njegovega zadnjega boja. Posebna zahvala g. Mlakarju iz Trbovelj. vsi njegovi Tone Okrogar - Nesti, sosedi so ga klicali Zvonko, je bil rojen 3. februarja 1923 v proletarski družini v Zagorju. Kmalu je partizanom. V tem času je v samem Zagorju opravil več sabotažnih akcij. Zaradi vseh teh dejanjjebilosumljen,ob aretaciji 15. februarja 1942 pa mu je uspelo uiti k partizanom. Udeležil seje napada na Hudo jamo, pri miniranju kompresorja se je močno opekel in je moral zaradi tega za dalj časa v partizansko bolnišnico. V tem času, 15. avgusta 1942, so ga sprejeli v partijo. Po ofenzivi na Dobrovlje in Menino planino je odšel s prvimi koroškimi partizani na Koroško in se udeleževal vseh bitk. V borbi pri Koprivnici 28. marca 1943 je bil ranjen v pljuča. Ranjen je bil tudi v eni naj večjih akcij koroških partizanov 3. aprila 1943 pri napadu na Mežico. Hudo ranjen je nadaljeval pot v enoto. Pohod je trajal več dni. Kot puško mi tralj ezec j e nosil, čeprav hudo ranjen, svoje orožje in ni ga hotel izročiti tovarišem, ki so mu hoteli pomagati. Po okrevanju so se pod njegovim vodstvom odvijale številne drzne akcije, v katerih so partizani zaplenili veliko orožja in municije. Ob koncu decembra 1943 je odšel s Koroškega na Pohorje. Nad Mislinjem na Pohorju je bil 19. januarja 1944 hudo ranjen po glavi in vratu. V tem boju seje izgubil in se sam ranjen prebijal na Koroško.Drugi večerpoakciji je bil obkoljen na kmetiji pri Slovenj Gradcu. V dveumi bitki z močnejšim nasprotnikom mu je uspelo uiti. Bil je namestnik komandanta Koroškega odreda in pod njegovim vodstvom so bile izvedene številne akcije, med njimi v maju 1944 napad na protiletalsko postajo na Obirju pri Železni Kaplji. Kot komandant zahodno - koroškega odreda je s skupino minerjev porušil na cesti Celovec - Kranj Hudičev most med Sp. in Zg. Ljubeljem. V juniju 1944 je skupina partizanov pod njegovim poveljstvom uničila električno centralo v Bistrici pri Borovljah in napadla vlak pri Svečah pri Podrožici. Kot komandant seje udeležil tridnevnega boja pri Koprivnici pri Črni. Udeležil se je tudi napada na Razbor pod Šoštanjem. V bojih je bil Nesti sedemkrat hudo ranjen, a je vseeno vztrajal do konca. Za svoj o hrabrost j e bil odlikovan z redom Zasluge za narod II. stopnje, dvakrat z redom Za hrabrost, z Medaljo za hrabrost, bilje nosilec spomenice 1941 in reda Narodnega heroja. V bitkah je bil odličen borec, nepopustljiv, nikoli ni zapustil svojega mesta, čeprav je bil položaj še tako kritičen. Nikoli ni zapustil tovarišev v nesreči, ranj enim borcem j e namenjal vso pozornost. V enotah je bil spoštovan, partizani so imeli zaupanje v njegovo vodstvo. Posebno priljubljen je bil pri koroških kmetih. Do leta 1952je služboval kot major v JLA, nato je stopil v zaslužen pokoj. Po vrnitvi v Zagorje se je posvetil delu v organizacijah, bil je predsednik ZB NOB, član okrajnega odbora ZB v Trbovljah, predsednik strelske družine... 13. februarja 1955 je umrl tiho, tako, kakor umirajo junaki. Umrl je Nesti, umrl po desetih letih življenja in dela v svobodi, za katero se je boril. Umrl je za posledicami neštetih ran, ki jih je dobil v krutih bitkah v času NOB. V imenu tistih, ki še mislijo nanj - Ivana Laharnar v Litija in Šmartno po cenilnih operatih iz leta 1832 Topografija Litija: DavčnaobčinaLitijameri 1740 oralov površine (okoli 992 hektarov) in leži na severozahodnem koncu novomeške kresije na meji z ljubljansko kresijo (gorenjski oz. levi breg Save). Od Novega mesta je oddaljena 10 milj in četrt (1 milja = 7420,44 m), sestavljajo pajo naslednji kraji: trg Lilijana severovzhodu občine skoraj ob Savi, Št. Jurij (Podšentjur) na severozahodnem koncu, grad Poganek s svojo zaokroženo posestjo na savskem pomolu in grad Grbin nedaleč od Litije. Površina je po večini ravninska, nakar na zahodu prehaja v hribovje, pokrito z gozdom. Podnebjeje zaradi izhlapevanja Save in obilice gozdov vlažno in megleno, vendar za rast plodov na splošno ni neugodno. Glede civilne in policijske pristojnosti spada občina Litija pod okrajno gosposko Stična. Župnije in šole v tej občini ni, temveč sta obe v sosednjem Šmartnam. Prav tako je malo posebnosti, spomenikov in zgodovinskih znamenitosti. Šmartno: Davčna občina Šmartno leži v dokaj široki ravnini, ki jo na jugu in na severu obdajata gozdnata gorska hrbta. Nj ena površina znaša 1612 oralov (okoli 919 hektarov), od kresijskega središča v Novem mestu je oddaljena 10 milj in leži na meji med stiškim in višnjegorskim okrajem. Poleg strnjenih vasi Šmartno in Ustje sta na njenih tleh še gradova Slatna na vzhodu in Grmačeskoraj sredi občine. Oba omenjena dominija (pridvorni posesti) sta povsem zaokrožena. Podnebjejejasno in čisto ter zelo primerno za rast plodov, saj je površje zaradi poševne legedovolj izpostavljeno soncu in vetrn. Občina spada pod okrajno gosposko Stična, župnija in šola pa sta v Šmartnem. Nad župnijo ima patronat in odvetniško pravico državno gospostvo Stična (razpuščeni in podržavljeni stiški cistercijanski samostan). Posebnosti in znamenitosti tukaj ni, razen svinčevih rudokopov na severnih dolinskih pobočjih, ki pa so že veliko let opuščeni. Meje občine Litija: Na severu meji očina na reko Savo, na vzhodu na občino Jablanica, na jugu na občini Šmartno in Sv. Anton (Velika Štanga), na zahodu pa na občino Kresnice, ki je že v okraju Višnja gora. Šmartno: Področj e te občine mej i na severu na občino Litija, na vzhodu na Libergo in Jablanico, na jugu na občino Sv. Peter na zahodu pa na občino Sv. Anton. Prebivalstvo Litija: Po popisu prebivalstva iz leta 1830 živi v trgu Litija 322 duš; in sicer 148 moških in 174žensk. Hišje48, stanovanjskih strank pa 65. V kraju Šentjurij je 153 moških, žensk 132, hiš 38 in strank 53. Skupaj živi v občini v 86 hišah oz. 118 stanovanjih 607 duš, od tega 301 moški in 306 žensk. Od skupno 118 stanovanjskih strank se jih 86 ukvarja s kmetijstvom, 32 pa z obrtjo in kmetijstvom. Število obrtnikov je naslednje: 1 kovač, 1 krojač, 3 mlinaiji, 1 mizar, 1 mesar, 11 rečnih ladjarjev, 1 klobučar, 3 vrvarji in 10 gostilničarjev. Šmartno: Leta 1830 je v Šmartnem živelo 641 duš, od tega 309 moških in 332 žensk, ki so stanovali v 108 hišah oz. 146 stanovanjih. Ustje je štelo 20 hiš, 31 družin, 69 moških in 82 žensk. Skupno je tako v občini bivalo 792 duš; in sicer 378 moških in 414 žensk, hiš je bilo 128, stanovanjskih strank pa 176. Od slednjih sejih 129 ukvarja s kmetijstvom, 44 z obrtjo in kmetijstvom, 2 sta duhovnika, eden pa učitelj. Od obrtnikov so tukaj 3 strojarjikož, 5 kovačev, 2 čevljarja, 2 mlinarja, 1 zidar, 1 mizar, 4 kramarji, 2 mesarja, 2 rečna ladjarja, 1 barvar, 1 sedlar, 1 ključavničar in 19 gostilničarjev. Obe občini: Običajna hrana prebivalstva je zelenjava (zelje, krompir, repa in fižol) sledi prosena in ajdova kaša, nato kruh iz ajdove, ječmenove in koruzne moke. Meso je na mizi samo ob praznikih in posebnih priložnostih. Pri večjih gospodarstvih zaposlujejo po enega hlapca in dve dekli. Stanje živine Litija: V občini redijo 11 konj, 70 volov, 66 krav, 50 telet in 120 prašičev. Šmartno: Skupno redijo 20 konj, 60 volov, 120 krav, 60 telet ter 140 prašičev. Obe občini: Tukajšnji prebivalci kupujejo konje in prašiče najpogosteje na Štajerskem in Hrvaškem, medtem ko so govedo in ovce običajno domače pasme. Razen prašičev se vsa živina čez poletjepase na pašnikih in v gozdovih ter po končani žetvi na njivah in travnikih. Pozimi jo krmijo v hlevih s senom in slamo. Odslužene vole in konje nekoliko poredijo z boljšim krmljenjem, nato pa prodajo na sejmih ali pri okolkiških mesarjih. V zakol gredo tudi slabotna teleta. Nekaj mleka predelajo v maslo in prodajo v soseščini, doma pa predelujejo za obleko tudi ovčj o volno. Poleg kmečkih opravil služijo konji pogosto za vprego in vleko pri cestni postaj i Trebnj e (na deželni cesti Lj ubij ana - Novo mesto) ter na pol milje (okoli 3,5 km) oddaljeni komercialni poštni cesti. Večja gospodarstva redijo 2 konja ali 4 vole, 2 do 3 krave, 1 do 2 telti in 2 prašiča. Čebelarstvo in perutninarstvo sta povsem zanemarljivi dejavnosti. Vodovja Litija: Po severni mej i občine teče od zahoda proti vzhodu vijugasta reka Sava. Njen pomen za te kraje je ladijska plovba, ki ne omogoča ljudem ob reki samo ugodnejšo prodajo pridelka, temveč tudi zaslužek z vlečno živino (pri vleki ladij po Savi navzgor). Ribolovno pravico na reki ima poleg gospostva Višnja gora še nekaj zasebnikov. Poleg koristi prinaša Sava obrežnim občinam še posebej gradu Poganice precejšnjo škodo zaradi nasipavanja in odnašanja zemljišča. Kij ub temu pa so koristi od reke veliko večje od povzročene škode. Od voda je tu še potok Reka, ki priteče iz občine Šmartno, poganja dva žitna mlina in se izliva v Savo. Šmartno: Iz občine Sv. Anton v višnjegorsketn okraju priteče potok Reka, v katerega se pod Šmartnim izliva Črni potok imenovan tudi Muša. Le-ta teče odjuga proti severu iz občine Sv. Peter in Pavel, vanj pa se zliva tudi potok Kostrevnica. Spodnji severni tok tega potoka žene med drugim dve fužini in tri mline, ribolovno pravico ima gospostvo Slatna, slaba stran potoka pa je občasno poplavljanje. Poleg potokov je tu še neznaten in nepomemben ribnik v lasti slatenškega gospostva. Ceste in poti Litija: Od severa proti jugu seka ozemlje litijske občine okrajna cesta, ki vodi iz ljubljnske kresije (čez Savo) v Litijo. Ostale polj ske in komunikacijske poti vzdržuj ej o okraj in krajani v dobrem stanju. Šmartno: Z glavne komercialne ceste (Ljubljana - Novo Mesto) vodi tod skozi zjuga proti severu stiška okrajna cesta v Litijo. Druga okraj na cesta gre iz Šmartnega v severovzhodni smeri v okraj Ponoviče v ljubljnaski kresiji (drugi breg Save). Tržišče Obe občini: Najbližji tržni kraj je kresijsko glavno mesto Novo mesto, kjer se vsak ponedeljek odvija tedenski sejem. Tjakaj je mogoče priti po dobri poti pol milje daleč po trebanjski okrajni cesti in nato še tri milje po glavni komercialni cesti. Toda zaradi višjih cen hodijo tukajšnji ljudje vselej le na tedenski sejem v Ljubljnao, kije oddaljena 6 milj in pol. Kultivirane, nekultivirane in neplodne površine Litija: Kultiviranih površin je nekaj nad 1495 oralov (okoli 852 hektarov), od tega (zaokroženo) 268 oralov njiv, 123 oralov travnikov, 373 oralov pašnikov, 489 oralov listnatega gozda, 55 oralov iglastega gozda, 233 oralov mešanega visokega gozda ter 20 oralov travnikov s sadnim drevjem. Nekultivirane površine predstavlja 3,5 oralov površine hiš in dvorišč, 186 oralov voda ter 24 oralov cest in poti. Neplodnih tal je malo manj kot 30 oralo v. Tako znaša odstotek kultiviranih tal 85,7 odstotkov, nekultiviranih je 14 odstotkov in neplodnih 0,3 odstotka. Šmartno: Kultiviranihpovršinjeskoraj 1630 oralov (okoli 929 hektarov), od tega 317 oralov njiv, 232 oralov travnikov, 1 oral vrtov, 102 orala pašnikov, 335 oralov visokega listnatega gozda 194 oralov visokega iglastega gozda, 547 oralov visokega mešanega gozda in 11 oralov travnikov s sadnim drevjem. Hiše in dvorišča pokrivajo 6,5 oralov, vodovja 23,5, ceste in poti 11 oralov, neplodna tla pa le 0,9 orala. Razmerje med kultiviranimi, nekultiviranimi in neplodnimi površinami znaša v odstotkih 97,5 : 2 : 0,5 odstotkov. Produkti tal Obe občini: Največ pridelujejo pšenice, turščice, ječmena, prosa, ajde, ovsa in koruze, na majhnih površinah še nekaj lanu, zelja, repe in fižola. Travniki dajejo dve košnji sladke ter mešane sladko-kisle trave, sadno drevje pa nekaj običajnih vrst sadja, kot so jabolka, češplje in orehi. Iz bukovih gozdov prihaja kurilni les, iz iglastih pa stavbni. Kultura tal Obe občini: Polja so skrbno obdelana, saj jih redno orjejo, zadovoljivo gnojijo in žanjejo. Travnike samo spomladi očistijo plevela, sicer pa ne gnojijo in ne namakajo. Sadno drevje, pašniki in gozdovi so po vsem prepuščeni naravi. Stanje živine in število poslov sta različna glede na velikost gospodarstva. Kakovost pridelkov Obe občini: Zaradi odprte in obenem zavarovane lege je pridelek tukaj dobre kakovosti. Presežek žita prodajajo zbiralcem žita doma, premožnejši pa ga vozijo naprodaj na ljubljnaski tedenski sejem. Travniki in pašniki nasprotno zaradi majhnega obsega ne pokrivajo domačih potreb. Prav tako je malo vreden omembe pridelek sadja. Oblike zemljiške lastnine in število gospodarstev Litija: Zemlja se deli kot povsod drugod na dominikalno (gospoščinsko ali pridvorno) in rustikalno hišno (podložniško). V občini je 17 celih kmetov s 7 do 9 orali orne zemlje (1 oral = okoli 0,6 hektara), štiri tričetrtinski kmetje s 3 do 4 orali, 12 polovičnih kmetov z 2 do 3 orali, 14 četrtinskih kmetov z 1 do 2 oraloma in 36 kajžarjev, ki imajo od pol do tričetrt orala zemlje (med njimi veliko litijskih tržanov, katerih osnovna dejavnost ni obdelovanje zemlje!). Podložniki pripadajo naslednjim zemljiškim gospodom: gospostvu Višnja gora, gospostvu Ponoviče, imenjem Grbin (poleg Litije), Turn (pri Ljubljani) in Štanga (pri Litiji), graščini Poganek pri Litiji ter cerkvi Sv. Jurija (Št. Jurij pri Litiji). Lovsko pravico uživajo na tleh litijske občine gospostvo Slatna ter gradova Črni potok in Grmače, žitno desetino pa pobira državno gospostvo Stična. Šmartno: Zemlja je dominikalna in rustikalna. V občini je 7 celih kmetov z 9 do 12 orali orne zemlje, 5 tričetrtinskih kmetov s 7 do 8 orali, 13 polovičnih kmetov s 4 do 6 orali, 32 četrtinskih kmetov z 2 do 4 orali in 57 kajžatjev, ki imajo od pol do enega orala orne zemlje (med njimi veliko šmarskih obrtnikov!). Podložniki spadajo pod naslednje zamljiške gospode: državno gospostvo Stična, gospostvo Slatna, graščini Bogenšperk in Grmače, imenji Štanga in Grbin, župnija Šmartno in beneficij Bergmahlnegg (cerkvena ustanova v Šmartnem). Žitno desetino dajejo tukajšnji ljudje državnemu gospostvu Stična, lovsko pravico pa si v občini delijo gospostvo Slatna ter imenji Črni potok in Grmače. Hiše Litija: Gradova Poganek in Grbin, ki imata nadstropje, ter več hiš v trgu Litija, je sezidanih iz lomljenega kamna in pokritih s skodlami. Vse ostale stavbe so iz lesa, pokrite s slamo in v srednje dobrem gradbenem stanju. Pri Vzajemni protipožarni zavarovalnici je zavarovanih 13 stanovanjskih hiš in 20 gospodarskih poslopij. Šmartno: Nadstropni, zgrajeni iz lomljenega kamna in pokriti s skodlami so grad Slatna, grad Grmače, šmarsko župnišče in več hiš tukajšnjih obrtnikov. Ostale stavbe zunaj Šmartnega so povečini iz lesa, pritlične, brez dimnika in pokrite s slamo. Zavarovanih je 33 stanovanjskih hiš in 38 gospodarskih poslopij. industrijska obrt Litija: V tej občini industrijske obrti ni. Šmartno: Ob potoku Reka sta dve zasebni fužini ali železni kladivi. Pred oblastmi so v času nastanka cenilnih operatov zastopali davčno občino Litija njen krajevni rihtar Janez Pene in odborniki Martin Šega, Jurij Petruhar in Jožef Drnovšek. V občini Šmarno je bil rihtar Franc Mrzel, odborniki pa Jožef Jakič, Jožef Juran, Martin Groznik, Franc Prainčic in Jožef Kapla. Rihtarji in odborniki so bili odgovorni okrajni gosposki Stična s sedežem v tedaj razpuščenem stiškem samostanu. —se nadaljuje Boris Goleč A čolnarske postaje D glavne ovire (slapovi) Čolnarske postaje in glavne ovire na Savi od Zaloga do hrvaške meje (po: Ema Umek, Plovba po Savi v 18. stoletju, zgodovinski /asopis 1886/3, str.235.) illlll Valentinovo, 14. februar, pri nas ni poseben ali klasičen praznik, rekli bi, da gre za vrsto nadomestnega ali vrinjenega praznika, podobnega kot je, na primer, prvi april. Oba sta spomin na prastara živa praznovanja, le da ima prvi april pri nas precej daljšo tradicijo. Nasprotno pa se pri nas vedno bolj uveljavlja Valentinovo. Valentinovo na Slovenskem Sv. Valentina poznamo žedolgo tudi naSlovenskem, vendar v drugačnem pomenu. Preden se pojavi prvi spomladanski dan, lahko že opazujemo nekatere pojave, ki napovedujejo pomlad in nam nekoliko lajšajo čakanje v zimi, ki še kaže svoje zobe. Tak zgodnji znanilec pomladi je 14. februar, ko skoraj še sredi zime goduje sv. Valentin. Po starem kmečkem koledarju je namreč Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da se na ta dan (poleg gregorjevega) ženijo ptiči. Zanimiveje, da tako na Dolenjskem kot tudi v Beli krajini pravijo, daje Valentinovo prvi spomladanski dan. Čeprav ima sv. Valentin na Slovenskem malo cerkva (le osem), pa je precej priljubljen po vseh slovenskih pokrajinah; v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru se mu pri vsaki večerni molitvi priporočajo za zdravje, vsi vrči za na polje imajo vdelano podobo sv. Valentina. Najbolj pa ga pri Slovenc ih častijo na Primorskem. Prav slovesno je še vedno na njegov praznik v Štmavru pri Gorici. Tu sv. Valentin na prvo nedeljo po svojem godu odpre sezono vaških praznikov na Goriškem. V Šmavru imajo takrat znamenito farno žegnanje in hkrati tradicionalni praznik štrukljev. Zgodovinski izvor praznika Čisto drugačen in precej bolj znamenit je Valentin v Angliji, kjer je že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si že pred več kot petsto leti predvsem mladi ljudje izmenjavali pisma in razglednice, pa tudi darila, ki so jih imenovali kar Valentini'. Šega seje razširila tudi na ostali anglosaški svet, potem pa v nekatere druge evropske dežele - zlasti liste, ki slovijo po sladkarijah, najzavzetejšem spremljevalcu tega praznika. Težko je razložiti, zakaj obstaja zveza med Valentinom in srčnimi zadevami. Na videz jih namreč resnično ni. Neka legenda pripoveduje, da je bil sveti Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, kije mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Vojaki z družino so namreč zabredli v revščino. Škof Valentin naj bi poročal krščanske pare, čemur je cesar Avrelij Klavdij Goticus, nasprotnik krščanstva, ostro nasprotoval. Po drugih pojmovanjih naj bi se mladi možje na ta način tudi izognili vojaški suknji. Valentina naj bi cesar dal prebičati in sežgati. V nekem angleškem koledarju iz leta 1797 je zapisana druga legenda: Valentin, zaprt zaradi svoje krščanske vere, naj bi se zaljubil v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je pesmi - od tu naj bi izvirala navada, da si za Valentinovo ljudje pišejo pesmice. Ječarjev! hčerki je vrnil vid, zato je vsa družina prestopila v krščanstvo, Valentin pa je bil - ob glavo. Etimologi imajo spet drugačno trditev. Črki gin v sta bili nekoč v preprosti govorici zamenljivi. Anglosasi, ki so prišli pod normansko oblast, so normanski izraz galantin (ljubljenec žensk) spremenili v valanten ali pa Valentin, 'Bodi moj Valentin' naj bi torej pomenilo: bodi moj galantin, ljubljenec. Pomen cvetja na Valentinovo Po stari anglosaški šegi so si na dan sv. Valentina dobri prijatelji in zaljubljenci podarjali kajpak tudi cvetje. Prav ta običaj je že dolgo domač tudi v sosednji Avstriji. Dunaj je 14. februarja ves v cvetju. Rože kupujejo vsi, bogati in revni. Šopki morajo biti urejeni tako, da je najvažnejši cvet vedno v sredini, dopolnjen morda s kakšnim drugim plemenitim cvetom. V prvo vrsto spadajo amarilisi, lilije, cvetovi božične zvezde, sončnice, v drugo gladiole. narcise, orhideje, vrtnice, v tretjo pa nagelj, encijan in anemone. Za sam praznik sv. Valentina so še vedno najbolj priljubljene vrtnice, saj simbolizirajo ljubezen. Časopisi v tem času poučuj ejo bralce o pomenu posameznih vrst cvetja; tako lilija simboliziračistost.sončnicaupanje, tulipan nedostopnost, perunika krepost, spominčica mladost in skromnost, vijolica ponižnost, anemona zavrnitev, amarilis ponos, aloja dolgo življenje, krizantema čistost, nagelj zvestobo, narcisa pogum, bela marjetica oboževanje, lotus božansko ljubezen in nesmrtnost, orhideja spolnost. Seveda na tem mestu ne moremo naštevati še drugih simbolnih pomenov omenjenih rož, kaj šele, da bi naštevali naprej. Valentin kot zaročna priča Valentinovo je med vsemi dnevi v letu v ZDA edini dan, ko je tudi ženski dovolj* 10 zaprositi za moževo roko (pravilo veleva - če jo zavrne, ji mora kupiti svilene nogavice). Ljudje, ki se imajo na takšen ali drugačen način radi, si pošiljajo darila, predvsem plišaste živali. V Ameriki si poleg zaljubljencev voščijo vsi, prijatelji, sorodniki, kolegi v službi, stari in mladi (isto velja za Anglijo). Ker je sedanja svetovna civilizacija germanska, je zlasti v Ameriki s svojim 'masovnim zgledom' uspelo tudi v tem primeru, kot še pri toliko drugih, v kratkem času doseči to, kar se prej Angliji ni posrečilo v stoletjih. S svojimi prazničnimi srci vred je šego o sv. Valentinu prenesla na dovzetna območja starega kontinenta in tudi drugih dežel po svetu. Jaša Drnovšek (povzeto po Damjanu J. Ovscu: Velika knjiga o praznikih) PJ > PODJETJE^UDAR p.O. 3] trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota) * Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze * Pivnica ZLATOROG KLUB * Bar FONTANA vsak dan ponujamo sveže pecivo * Slaščičarna ZANZIBAR * Slaščičarna KEKEC * Restavracija ZASAVC dnevna ponudba svežih jedi in specialitel * Gostilna KLEK dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Bistro 75 dnevna ponudba svežega peciva * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE Sprejemamo rezervacije za pustovanje z ALEKSANDROM JEŽEM, ki bo v SOBOTO 25.2.1995 v Hotelu RUDAR VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO, PA BOSTE I NAMI ZADOVOLJNI IN PA BOSTE SE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE! TRBOVLJE frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19”°, ob sobotah 700 do 1300 I I 4 I 4 r f K \ 11 rj M_Lil£5 J ________J r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo _ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. T* Enosobno stanovanje v Mariboru zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje v Zasavju. Tel.: 23 - 865. Garažo na Savinjski cesti v Trbovljah prodam. Tel.: 23 - 655. Vrstno garažo na Nasipih v Trbovljah in tovorno prikolico prodam. Ivan Košir, Trg Revolucije 9, Trbovlje. Garažo prodam na Ulici Talcev v Zagorju. Tel.: 75 - 339. Garažo v centru Zagorja, pod starim gasilskim domom dam v najem. Tel.: 64 - 895. Poslovni prostor 50 m2 v Zagorju dam v najem. Poslovni prostor se lahko uredi po želji. Tel.: 73 - 652 popoldan. Zidan vikend nad Trbovljami prodam. Možna je zamenjava za stanovanje. Tel.: 21 - 549. Garažo na Koloniji 1. maja prodam. Tel.: 27 - 316. Kiosk v obratovanju prodam. Pogoj: odkup zalog. Tel.: 61 -697. AVTOMOBILI SBS: Golf JGL, letnik 81/82, registracja do 12.5. 95, ohranjen, 90.000 km, 3.500 DEM, prodam. Tel.: 61 - 569. Mercedes 200 D letnik 80, reg do feb. 96, drugi lastnik, prodam. Tel.: 25 -585. ACTAtfl 11» IHMJ S::®:* Rabljeno pohištvo prodam. Tel.: 27-316. Otroško stajico in hodalico ter dnevno mizo okroglo prodam. Tel.: 25 - 585. Smuči Elan RC Racer - cup, 110 cm, z vezmi tyrolia 402, skoraj nove in palice Laser - 75 cm, prodam za 8.000 sit. Tel.: 21 - 906. Smučarske čevlje Alpina št. 40, št. 32 in San Marco št. 26,5 prodam. Tel.: 21 - 906. Stilno okroglo klubsko mizico novo, premer 50 cm, prodam za 3.500 sit. Tel.: 21 - 906. Elastične smučarske hlače Elkroj, nove, soft line 16/168 za 5.000 sit. Tel: 21 - 906. Smuči elan RC Cornp Kevlar 195 cm prodam za 4.000 sit. Tel.: 21 - 906. Dve breji kozi prodam. Bregar Jože, Na selah 30, Dol pri Hrastniku. Tegola canadese, 20 m2, temno rjava prodam. Tel.: 27 - 402 zvečer. Ugodno prodam otroško stajco in štedilnik na trda goriva s pečico in kuhalno ploščo. Tel.: 21 - 408. Maturantsko obleko št. 38 - 40, črno lila barve prodam za 15.000 sit. Tel.: 41 - 595. Cirkular in poravnalko širine 40 cm prodam. Tel.: 74-021. Okno termopan (novo) 180x120 cm ugodno prodam. Tel.: 42 -000. Glasbeni stolp Recor z dalj inskim upra vljalcem, star štiri mesece prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 26 - 372 C 64, modul, barvni monitor, 2 joysticka, kasetofon, 5 kaset prodam za 300 DEM. Tel.: 62 -135. Osnovno ploščo 386/DX 40 s procesorjem + 4 MB RAM prodam. Tel.: 23 - 838. Prikolico Adria 380 letnik 84 z baldahinom in čoln maestral 9 z motorjem Tomos 4,5 s sklopko prodam. Tomšič 21 - 516. Ležišče zjogijem prodam. Tel.: 22 - 879. Kovček za kamero MS 4 prodam za 250 DEM. Tel.: 63 -120. Računalnik Atari Xe S s kasetofonom, 20 kaset z igricami in 2 joysticka prodam. Tel.: 71 -134. Maturantsko obleko, dolgo, št. 38 v svetlejši modri barvi prodam za 10.000 sit. Godec, Kovinarsko naselje 2 a, Trbovlje (ogled zvečer). Klaviature Homer PSK 60, 5 oktav, ter ojačevalec 300 W in še dva barvna TV Gorenje v manjši okvari prodam. Vse pod ceno. Tel.: 42-011. Nov kotel za žganjekuho prodam. Tel.: 75 - 572 od 19. do 21. ure. Pohištvo za dnevno sobo prodam (omara, kavč, fotelja, klubska mizica) za 50.000 sit prodam. Prodam tudi 70 let star mizarski delovni pult in tri leta rabljeno peč Kuperbush. Tel.: 43 - 754 od 12. do 14. ure. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73-719. C — ) Metliško črnino z. zlato medaljo ugodno prodam. Tel.: 068 - 52 - 272. <__________________________v TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Slišnost Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, 1 Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, | Kočevje, Novo mesto, ' TRBOVLJE Telefon | (0601)21-358 1 26-056 1 26-333 j 1 Telefux | (0601)26-228 1 J Oddajnik Oddajniški center KUM 'Nn Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju /Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in i Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje :u, Irbovljah, i od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, ' i * vanje, animacije, m •p™* -J ■ 11! it : Dodatne dejavnosti j. Organizacija glasbenih in drugih || prireditev, ozvočenja, izdelava 1 m propagandnih sporočil, S snemanja... - ’’ en ! mi 1 m J 11 kmetijsko zadrugo izloke, z.o.o. poslovalnico flGRIfi tel.: 0601/73 524 OBJAVLJA prosto delovno mesto PRODAJALCA v trgovini AGRIA Izlake Delovno mesto bo objavljeno za določen čas z možnostjo podaljšanja. Zaposlitev možna tudi za PRIPRAVNIKE. Prošnje z dokazili o usposobljenosti pošljite na sedež KZ IZLAKE. _oooooooooc_ _W6666666_ JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI d.o.o. Cesta zmage 57, 61410 Zagorje ob Savi Tol.: 0601/64 1 31,64 376, Pokopališče 61 171 Fax.: 0601/64 114, Ž.r.: SDK Zagorje 52720-601-10675 VABI občane, predvsem pa nezaposlene delavce in mlajše upokojence k sodelovanju v POGREBNO MOŠTVO Pogrebno moštvo sodeljuie na pogrebnih ceremonijalih na pokopališčih občine Zagorje ob Savi. Interesenti dobijo podrobnejše informacije (delovni pogoji, plačilo pogodbenega dela idr.) v splošno kadrovskem sektorju KOP Zagorje o/$, d.o.o., kjer bodo lahko sklenili tudi pogodbe o delu. /° J SESTAVIL VK NEKDANJE DELO NA DOMU(N.PR ŠIVILJE) KUPČEK ZEMLJE NAD KRTOVIM ROVOM SE ™ PRIIMKOV 5,™"“ KAREKA, OSVETIL PESEM EGORČIČ NIZOZEM. SIRARSKO TRGOVSKO SREDIŠČE GOGOLJEV LITERARNI JUNAK BUUBA rr.KEMiK IN FIZIK 19.STOL (AMEDEO) KRAJ V LOŠKI DOLINI MERSKA ENOTA BODALO h / \ NAJVIŠJA KARTA PRI TAROKU IME VEČ PERGAM. KRALJEV Sr^ SOLUN- ŠPORTNI KLUB NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 22. 2. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Kavbojke, Bine moon jeans 2. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans 3. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans Izžrebanci nagradne križanke 4/95 1. nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans, Jernej Pirc, Novi dom 9, Trbovlje 2. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans, Brigita Leskovšek, Kovk 21, Dol pri Hrastniku 3. nagrada: Kavbojke, Blue moon jeans, Branko Šimenc, Partizanska c. 16, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 23. 2. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam jo bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 5/95: HELSINKI, TATARI, ANAKREON, AVALON, LUSKA, AKARNANIJA, IGO, KILAVEC, IBAR, JERMAN, GN, NIKI, AS, ALGA, UČKA, KUBIK, KOREOGRAF, NOGAVICA, RAZMIK, DAR, IREC, TAMAR, ERNANI, AVALA, ZASTOJ, AJAR, NAT, OST, ZAK, ADANA, I, BOR, IKAR, AVIGNON, ALAIN, PARMA, RIKO, RANTA, ANTON, ATOS. SALON »ivSbričev* 19 Trbovlje: TRGOVINA MOJCA, r*rtiz*mlt* 5 UrAStnik: STP MERCATOR - b1*sovMic* Litij*: TRGOVINA MOJCA, Jerebov* 2 JONAS tHA PUU PC&ZČ KAV&OJkS' mene mi te vt/ KRIŽANKA za MLADE OTO PESTNER VODJA, NAČELNIH RIMSKA BOGINJA JEZE JAPONSKI DROBIŽ OTI LIJA (OKRAJŠ.) SMUČIŠČE V ŠVICI, KJER JE JURE BLESTEL SLOVENSKI SLIKAR IN ILUSTRATOR GASPARI POVE- ČEVALNO STEKLO OTOK PRED ZADROM ZADNJI CELJSKI GROF DANSKI OTOK FRANCOSKI ARHITEKT (JULES) DRŽAVNI ZAKLAD PRI RIMLJANIH VRSTA RAZCVETJA ALPSKA SMU- ČARSKA DISCIPLINA: J.KOŠIR 2.MESTO TELOVADNA PRVINA, HITER DVIG S TAL, ATLETSKA DISCIPLINA NAPEV, MELODIJA GRŠKA POKRAJINA ŠIROK, POL- KROŽEN MORSKI ZALIV SLOVEN- SKA ALPSKA SMUČARKA (MATEJA) ANTIČNA DONAVA EGIPČANSKI SONČNI BOG UPODA- BLJAJOČA UMETNICA ARGON MORSKI ZALIV ODPRTA TELESNA POŠKODBA KUČNO ZRNO TROSOVK, SPORA ŠAHOVSKI PROBLEM BELI NA POTEZI. MAT V DVA. ,,______, V naslednji številki bomo s sodelovanjem knjižnic iz Zasavja ter Litije pričeli objavljati nagradne križanke za mlade, kjer bodo lahko sodelovali osnovnošolci in vsi, ki zahajajo v mladinske knjižnice. Križanke bomo objavljali osem tednov, izžrebanci bodo seveda nagrajeni. Da pa ne bomo tokrat vsega izdali, si več preberite v naslednji številki. OVEN Opogumite sein začni te probleme reševale pri sebi, namesto da jih iščete pri svojem partnerju. Ne izogibajte se odkritemu pogovoru. Št. 10. BIK Vse moči boste tokrat vložili v doseganje cilja, ki ste si ga zastavili. Iz izkušenj se lahko veliko naučite, vendar ni dobro, če jih vedno prenašate v novo situacijo. Št.: 15. DVOJ ČKA Na delovnem mestu si boste na vsak način prizadevali za pohvalo. V zasebnem življenju si boste želeli veliko svobode, kar pa vas lahko privede tudi do čustvene zmede. Št. 32. RAK Poskušali se boste izogniti nekaterim dolžnostim in s tem boste lahko sprožili tudi določene konflikte. Pazite, da se tudi v ljubezni ne boste opekli. Št.: 20. LEV Posvetili se boste sebi, zato vam bo za partneija in prijatelje zmanjkovalo časa. Kljub temu so možna nova poznanstva in celo ljubezenske avanture. Št.: 19. DEVICA Posvetili se boste raznim ustvarjalnim dejavnostim in s tem skušali premagati slabo počutje. V ljubezni se poskušajte postaviti na realna tla in se ne izmikajte pogovoru. Št.: 5. TEHTNICA Zavedate se, da bi morali opustiti nekaj starih navad, toda težko jih boste opustili. Veliko boste razmišljali o ljubezni, vendar ne gradite gradov v oblakih. Št.: 6. ŠKORPIJON O problemih, ki vas pestijo, ne boste veliko razmišljali. Tudi probleme izintimnega področja boste želeli zadržati zase. Št.: 23. STRELEC V domačem okolju se ne boste počutili najbolje. Dokaj samosvoji boste. Nasvetov ne boste vedno upoštevali. Št.: 4. KOZOROG Psihično se boste ustalili ter tudi navzven delovali povsem umirjeno. Kljub temu pa vas bo lahko negodovanje partnerja kmalu spravilo v slabo voljo. Št.: 8. VODNAR V središču pozornosti boste, saj bo vaša družba nadvse navdušena nad vašimi idejami in bujno domišljijo. Možna je tudi avantura, ki vam bo krajšala spanje. Št.: 25. RIBI Napeti boste in težko boste uresničevali cilje, ki ste si jih zastavili. Včasih se boste počutili krive za situacije, kijih ne boste sami povzročili. Št.: 7. Rešive križanke za mlade, šahovskega problema in dveh ugank boste našli nastraniA ... :::x: 8 'sswsm Kulturne prireditve vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumen-RAZSTAVE tarno gradivo iz tega časa. Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RS H. Trbovlje - V Batičevem salonu v Revirskem muzeju Trbovlje bo do 18. februarja slikarska razstava del starejših slovenskih slikaijev. Trbovlje - Slikar Silvo Lipičnik, član Relik Dadasa je pripravil v prostorih podjetja Mehanika v Trbovljah, samostojno slikarsko razstavo. Razstava bo odprta do konca februarja. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeia Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja:zbi rka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. KONCERTI Trbovlje - V Domu Svoboda Trbovlje bo 17. februarja ob 18. uri koncert Ženskega pevskega zbora Dobovec, koncert Plavica z Dola pri Hrastniku in harmonikarja Matjaža Jamška. Trbovlje - V Domu Svobode bo 24. februarja ob 17. uri koncert Ženskega in Moškega pevskega zbora ter Vokalno instrumentalnega skupine VIS Društva upokojencev Trbovlje. Litija - V petek, 17. februarja ob 19.30, uri bo na gradu Bogenšperk koncert kvarteta flavt. Vače - V nedeljo, 19. februarja ob 17. uri bo predstavitev pesniške zbirke Jožeta Sevljaka. LITERARNI VEČERI Trbovlje - V Domu Svobode bo 22. februarja ob 17. uri , literarni večer Minattijeve poezije in srečanje s pesnikom Ivanom Minattijom. Zabavne prireditve Trbovlje - V petek, 17. februarja zvečer bo v Klubu Mesečina gostovala skupina Agropop. Hrastnik - V petek, 17. februarja bo gostoval v Čaru Vlado Kreslin. Športne prireditve Zagorje - V nedeljo, 19. februarja ob 11. uri bo turnir v šemi contactu v telovadnici Oš Ivana Skvarče. Tt— ------H DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7.-19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 17. do 23. februarjaje dežurni veterinar Matjaž Pokom, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. [p \R ® (§ \R S£) KINODVORANA HRASTNIK 16. - 17. KRATKE ZGODBE i aru. drama). 17.- 19. KO MOŠKI 22. - 24. AFERA LU- KINO DOL PRI HRASTNIKU 18. KRATKE ZGOD- DELAVSKI DOM TRBOVLJE 16.- 12. ČUDEŽ NA 34. I LKl (um tji - 21 POLICI f-SKA AKADEMIJA 7 jam. kom.), sob, ned.. (>'•«.. mr. ob 17. un. 18. PREDBOŽIČNA MORA (am. rim. sob. ob 20. uri. 19. M ALI BUDA (a: drama), ned. ob 20. uri. 21). KIKA (Špan. drama), pon. ob 20. uri, 21. V RA N tam. 16, VIKEND Z BER- NT.TRM2f.im. kom.), ček 16. KALIFORNIJA :.(am, uiller;. cer. uh 19. drama), tor. ob 20. uri. 22. - 23. ULIČNI VITEZ (ara. .tke.), sre.. čet- ob t7. un. 22. OBISKOVALCI 17. - 20. HALGATO (slov. film), pet., sob., ned. ...m pon. ob 17. un...... 18. - 20. ROB S CA I- < G: uri RO (ara. drama), pet., sob,. ' I ; mi ob 19. tur KINO IZLAKE 19. 2. POLICIJSKA AKADEMIJA 7 (ara. 21. - 24. BELI OČNJAK 2 lam pustot ur -n. . čet., pel. ub 17. kom.), ned. ob 19.15 uri. KINO LITIJA 18. - 19. POLICIJSKA AKADEMIJA DELAVSKI DOM ZAGORJE kom.;. s„h. ob 19. uri, ned. ob 18. uri. ^ 11. NE TRAŽl LJUBAV - E.T. (4) 2.- 4. AN ANGEL - Kelly Family (5) 3 -2. STAV AN0THER DAV - East 17 (3) 4, - 5. TEARS IN THE RAIN - Jennifsr Rush (2) 5. -/. WHEN DO IGETTO SING MYWAY-Sparks (1) 1, -1. ŠKDM - Pop Deslgn (4) 2. - 2. IMEJMO SE RADI - I.Hudnik & I.Vrčkovnik (5) 3 - 3. SLOVENEC JE EACA - J.Skubic t Slapovi (2) 4. -/. NAJINA LJUBEZEN - 4 tun (1) 5, - 5. BELA SNEŽINKA - Veter (3) Mo] naslovi , Obsevanje po dopisnicah na naslov: Rado "TttooiAe. Trg »obode Ha, 61420 Tibovlje I 1 do torka v tekočem taitou Na sporedu ob ponede|kti od 12.00 do 1245. » VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K10 ft 1595 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 1800 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA«.*.^ 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PflNFnFI J IS 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 21.2,1995 09.00 KORISTNE INFOR MAGIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNV PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA ČET87EK 16.2.1S95 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE ilill 20.15 PETEK NA ETV 9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE 20.15 ODDAJA Z ALFI JEM NIPIČEM ETV IZLAKE 20.15 ODDAJA Z ALFI JEM NIPIČEM 18.00 PETEK NA ETV 11.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE RADIO TRBOVLJE 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PRO- GRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ......... J 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO " 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 20.2.1995 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 -8.00 JUTRANJI PRO- GRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 1645 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO Sposojeno iz BBS Pogreb Nekega pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi. Takoj za krsto je hodil moški s psom. Nekdo potiho vpraša nekoga drugega, ki se je udeležil pogreba: "Kdo pa je umrl, daje toliko ljudi?" Pa mu drugi odgovori: "Žena moškega s psom." "Kaj se ji je pa zgodilo?" "Pes jo je raztrgal." "Takšen pes bi pa meni tudi prav prišel. A bi ga lahko dobil za kakšen teden?" "Seveda, samo v vrsto se postavite!" Obtoženec "Obtoženi, tukaj ste zato, ker vas obtožujejo, da ste prodajali nek čuden zvarek - nekakšne tablete mladosti. Kaj pravite na to?" "Res nimam sreče. Zaradi tega sem bil obsojen že leta 1736 in 1927." Policijska Policaj vdre v stanovanje k neki ženski, ki igra klavir. "Kje ga imate?" jo vpraša. Ženska neha igrati in ga začudeno vpraša: "Koga neki?" "Tistega človeka vendar! Neznanec mi je po telefonu sporočil, da že ves dan mučite nekega Chopina!?" Inteligenca Žena možu: "A ne misliš, daje sin dobil vso inteligenco od mene?" Mož odgovori: "Mislim, da imaš prav. Jaz svojo še vedno imam." V restavraciji Gost natakarju: "Moram priznati, da imate zelo čisto kuhinjo." Natakar ponosno: "Hvala, gospod. Kako pa ste to ugotovili?" "Vse ima okus po milu." 'r ^ Godovi 16. februar: Julijana, Onezim; 17. februar: Aleš, Silvin; 18. februar: Šiinen, Flavijan; 19. februar: Konrad; 20. februar: Leon, Sadot; 21. februar: Peter Damijani, Irena; 22. februar: Peter. iL--- ------it r---------------------------------> 3pZ3A2 -Z b>|ub3q 1 ftraSo : | i;>| ui:i1 fi 'lem+gSs 1 'Z ;Z,qi +:/.qa 'I :ui3iqojd pjsAoqBS I I SOHI ‘V1HVN ‘VNVH ‘VNIZO 'IN I | ‘VNHVdDi 'H31SI \1HAS 'CIVNHIS | ■ ‘JVOIVISHIHA ‘IH ‘JMfllHVHV i J ‘siv ‘vam 'HrJ.i.NVd ‘or ‘vaoraad I ‘IA1V ‘HISONiapeiui bz b^ubzu^ V.________________________________J K BATI K OMCLC& Kar nekaj kritik smo poželi, da povsem zanemarjamo naše in vaše nove župane, zato tokrat o vsakem par besed. Hrastniški Leopold Grošelj se pripravlja, da bi v hrastniško televizijo vložil milijon tolarjev. Če jih bo res, bo Kanal 5 kot svoj prvi projekt pripravil serijo oddaj z naslovom Župan vam sporoča, v kateri bodo predvajali njegove starejše in novejše govore. Litijski Mirko Kaplja je na Vačah, tam kjer ima Slovenija svoje težišče, pozidal še eno ploščo. V litijski poslovalnici Merkurja resno razmišljajo, da bi omenjeni prostor odkupili, saj bo ob takem tempu odkrivanja novih plošč njihova trgovska ponudba kmalu nekonkurenčna. In že smo pri trboveljskem Janezu Malovrhu. Ta seje že vrnil iz Bologne, kjer je bil na srečanju rdečih županov vsega sveta. Po prvih stikih sodeč je kar nekaj možnosti, da bi v prihodnje ta srečanja OBvescrLo Od naših poslancev je imela le Metka Karner Lukač možnost izreči se za povišanje poslanskih plač. In se je. "Verjetno se noši poslanci zavedajo, da na prihodnjih volitvah ne bodo vet izvoljeni, pa si hočejo sedaj nagrabiti čim več..." Tone Ahac, prej poslanec, ki pa v zadnje ni bil izvoljen pripravljali na Čebinah. Tudi nesojena županja Aleksandra Forte je pripravljena muzejsko gradivo o Čebinah prodati po zelo zmernih cenah. Zagorski župan Matjaž Švagan pa se že pripravlja na letošnje pustovanje. Znamenite kurente je zadnjič obral za njihovo najbolj grozljivo masko. Z njo bo gostoval po več ministrstvih v Ljubljani; predvsem po tistih, ki razpolagajo z večjimi količinami denarja. svecnršKA Ni vse čast, je menda zavzdihnil malar in svetnik Franc Vene, odklonil trboveljsko podžupanstvo in prevzel urejanje trboveljske svetniške sobe. KulruRpr pRAznrK Novinarski pisuni so se ob 8. februarju kot vedno potrudili, da so na časopisnih straneh, v radijskem in televizijskem čvekanju popisali vse, kar je te dni dišalo po kulturi. In kot vedno jim tudi tokrat nekaj dogodkov ušlo. Rdečemu Revirju je uspelo priti na sled še dvema dogodkoma, ki tako ne bosta romala v pozabo. V ZaS-tenu se je na predvečer kulturnega praznika s samostojnim pevskim nastopom predstavil mladi kisovški pevec Miloš Urbanija. Prireditev, naslovljena je bila z Stoji učilna zidana, je opozorila na njegov velik, doslej premalo znan talent. Zaradi prepričljive izvedbe in repertoarja so ga nekateri že krstili za Kisovškega slavčka. S pesmijo Leti, leti lastovka domov je dvorano dvignil na noge in si prislužil tako gromek aplavz, dajo je moral še enkrat zamahati in dvakrat odkriliti. V Medijskih Toplicah pa je skupina Orlek, letošnja Grumova nagrajenka, predstavila svojega novega pevca. Janezu Drnovšku, tako je pridobitvi ime, ležijo predvsem gospeli in črnske duhovne, dober je v baladah in nenadkriljiv pri prepevanju starogradskih pesmi. Na fotografiji ga vidimo pri občutenem izvajanju znane Oprosti mi pape. Vsi, ki jim je bilo dano doživeti ta večer, upajo, da bo Drnovšek kljub drugim obveznostim še razveseljeval slovensko občestvo tudi z Orleki. mm vasam smmmm 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 Ugodna ponudba vozil Hvunnfii LANTRA Model z opcijami že za 23.900 DEM VELJA DO RAZPRODAJE ! 111:1111111 in iiiiiiiiiil!. 61410 ZAGORJE o/SAVI, Selo 72; tel.; 0601/64 033 AKCIJA ! —1.000 DEM V mesecu FEBRUARJU akcija vozil: ' : ' \ ■ :: Ford ESC0RT1.6 CLX in ESCORT-KO 1.6 CLX Količina vozil je omejena, ogledate si jih lahko na j: razstavnem prostoru HRIB AH servisa. Omenjena vozila po sistemu PLAČAJ ODPELJI. KREDIT, LEASING ! Velika izbira ostalih FORDOVIH vozil: FIESTA, ESCORT, MONDEO, novi TRANSIT, novi SCORPIO Avtoakustika HRIBAR - Kompletna ponudba avtoakustične opreme - Uradni zastopnik BLAUPUNKT - Prodaja vrhunske opreme ALPINE - Prodaja avtoakustike MIC, ROADSTAR, PIONEER, ... - Prodaja na čeke BREZPLAČNA MONTAŽA, SVETOVANJE PRI NAKUPU ! Ul 1 IPIttiP 1 IFik CELJE d.d. DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36 tel.: PRODAJA 27 664; SERVIS 27 110; fax: 27 472 RENT - A - CAR, AVTOLIČARSTVO, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, PRODAJA BARV RoUICLH KrŽiSTlik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga Celje - skladišče D-Per /O Banka Zasav 6/1995 Trbovlje a c 5000002442,6 COBISS e Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Bančni avtomati LB je postal že pravi prijatelj imetnikov tekočih računov. Kmalu bo Banka Zasavje d.d. Trbovlje postavila še dva nova in sicer na Izlakah in še enega v Trbovljah. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. NAROČI LNICA ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC pnn Ime in priimek Datum rojstva kraj . . . ...... poštna št. . ulica . , . .... . . . ; . . . : telefon. . . . datum podpis .. I...... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j I