Dinar na dinar...
Pri obinski konferenci SZDL Ljubljana-Si-ka deluje koordinacijski odbor za varevanje, katerega delovno podroje obsega vodenje akcije zbiranja koristnih odpadnih surovin in inovacije. Koordinacijski odbor vodi Matja Kranjec, ki smo ga zaprosili za kratek razgovor:
Kako je organizirano zbiranje koristnih od-padnih surovin?
Moram poudariti, da na koordinacijski od-bor deluje komaj tretji mesec in e to le bolj idejno. Seje so zaradi preobremenjenosti posa-meznih lanov slabo obiskane. Zbiranje samo pa je najbolje organizirano v posameznih delovnih organizacijah (Dekorativna, Raica), sicer pa si-cer dobro zamiljena akcija na mestni ravni ni obrodila piavih sadov. Po' rokovniku zbiianja in odvaanja koristnih odpadnih surovin se v posamezni krajevni skupnosti postavijo kontej-nerji, posebej za elezo in posebej za steklo, krajevne skupnosti o akciji obvestijo obane z lepaki, po doloenem asu pa podjetje Dinos<; kontejnerje odpelje. Doslej je bilo najve uspe-ha pri zbiranju starega odpadnega papirja, kjer so se najve angairali aktivisti Rdeega kria in mladina, pa tudi ta akcija poteka e dalj a-sa in predvsem v humanitarne namene. Poka-zalo se je, da je najveji problem koristno od-.padno surovino spraviti od doma v kontejner. Tu moramo raunati tudi na ostarele obane (30%), ki so pripravljeni zbirati odpadne suro-vine, vendar le, e bi poskrbeli za redno odva-anje .v kontejnerje. Morda bi tu lahko poma-gala mladina, saj bi se v stanovanjskih hiah e nael prostor za hranjenje, toda prav za od-voz v kontejner ni organizirano, ker v ta na-men ni denarja. Na posvetu s tajniki krajevnih skupnosti so se domenili, da bodo do konca ju-lija podali svoje mnenje o tem, saj so v posa-meznih krajevnih skupnostih razlini pogoji, katetim se bodo morale akcije prilagoditi, e elimo dosei veji uspeh.
ln kako bi se stanje dalo izboljati?
Ena od reitev bi bila v tem, da bi imele posamezne krajevne skupnosti svoje kontej-nerje na doloenih mestih, kamor bi obani lah-ko redno prinaali odpadne surovine. Toda tu gre za vejo investicijo, saj kontejner velja okoli 10 tiso dinarjev. Seveda pa bi tu obani sami ob poveani skrbi za varstvo okolja storili sami kar najve, saj tevilne akcije niso same sebi v namen. Tudi posamezni odbori SZDL oziroma v krajevni skupnosti ne storijo dovolj, tako, da so akcije ponavadi odvisne samo od tajnikov krajevnih skupnosti, le-ti pa so e itak preobremenjeni z drugimi opravili. Ve pria-kujemo tudi od komisij za varstvo okolja, s katerimi e dalj asa nartujemo skupni sesta-nek, oziroma dogovor o skupni akciji. Ve bi morali storiti tudi pri osveanju obanov, pred-vsem pa nartno vzgajati mladino v duhu var-stva lovekovega okoija.
F. Rozman
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si