StN. 241.
O Ljubljani, g soboto, dnč 20. oktobra 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti: za celo leto naprej K261— za pot leta „ „ 13'— za Jetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za žetrt leta „ „ 5"— i a en mesec ,/ 170
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Ennstop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . 9 „ za ve? ko trikrat . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Političen list za slovenski
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema narofnino, inscrate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Uredništvo ie Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
---dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
UredniSkcga telefona Stev. 74.
Deželnega odbora velika Montaža.
Naš deželni odbor je ustrelil te dni v kamniških planinah velikega in tolstega kozla. Evo, naj ga razstavimo, ko posežemo prej v bližnjo preteklost.
V Kamniku jc bila že dne 13. februarija 1903 volitev odbora za meščansko korpora-cijo. Po živahni borbi so zmagali po večini razumni, podjetni možje, pa kamniškim liberalcem neljubi. Dasi so liberalci volitev sami vodili in se je izvršila v prisotnosti vladnega zastopnika skozi in skozi pravilno, o čemur tudi liberalci niso dvomili, vložili so vendar ugovor proti volitvi, češ, dr. Tavčar kot dež. odbornik in poročevalec v dež. odboru o tej zadevi bode že tako ukrenil, da liberalcem neljubi, čeprav pravilno izvoljeni meščani, nc zasedejo svojih mest v odboru meščanske korporacije. In res gospod doktor je presedel na rekurzu mesece in mesece, dokler se ni dotični meščan, ki jc ugovor vložil, s svojimi liberalnimi tovariši baje spri, šel v jeseni 1905 v Ljubljano m zahteval, da sc mu je rekurz vrnil. Odslej ni bilo zapreke, da bi se bil odbor po kamniškem županu, kakor je že desetletja običajno, konstituiral; pa župan dr. Kratit se zato ni zmenil, kakor ne za zavrženo in skrajno nazadnjaško upravo meščanske korporacije pod načelstvom nezmožnega, telesno obnemoglega, pa kar je kamniškemu županu glavno - z dušo in telesom liberalnega starčka g. Potokarja. S tem je g. župan izvabil obstrukeijo odbornikov S. L. S. v mestnem zastopu in hkrati pritožbo na deželni odbor. To je pomagalo, da je dež. odbor zaukazal z odlokom dne 17. junija 1906, št. 7712, da naj, župan nemudoma oskrbi konstituiranje kor-poracijskega odbora z motivacijo, da dne 13. februarija 1903 pravilno izvoljeni odborniki so povsem upravičeni, da nastopijo v korporaciji svoje poslovanje, čeprav je preteklo tri leta od izvolitve njihove.
Pa dr. Kratit se le ni udal in toliko časa odlašal it}, odlašal, da jc izposloval pri liberalnem deželnem odboru nov odlok — čujte —• prejšnjemu nasproten, z dne 24. septembra 1906 št. 11.544., po katerem nima deželni odbor nič proti razpisu nove volitve za odbor meščanske korporacije.
LIK6K.
Legendo o treh baronih.
(Francoski spisal P. V. Delaporte S. L, poslovenil I. M.)
In kakor pomladni dnevi, so jo obdajali rožni cvetovi in dolinske lilije.
(Off. B. M. V.)
Cvetite cvetke, kakor lilija, duhtite in brstite v veselje.
(Off. S. Ros.)
Takrat pa so zazvonili zvonovi in pozvali človeška srca k poslednji molitvi, k večernemu pozdravu, ko so igrali na grobovih zadnji žarki tonečega solnca, ko sta sc podala satan in smrt brez spremstva na pot iu so stopili sveti angelji tesno k svojim varovancem, da jih skrijejo pod varne peroti.
V tistem času so jezdili na zastavnih belcih trije plemeniti baroni skozi Črni les. Renovi valovi so mogočno šumeli, času kljubujoči gradovi so kipeli liki duhovi iz skalnih vrhov v nebo, smreke so se ozirale raz višin, svojega domovja, s temnim pogledom v globoke doline. Molče je jezdila trojica naprej, kot bi se bala, da ne bi zmotila z besedico gluhe noči v njenem molku. Pot je peljala po klancih in gorskih obronkih in konji so se
Ne preiskujemo kako globoko se je poni- | žal deželni odbor s slednjim odlokom, pa tudi ne koliko je izgubil v javnosti na že itak borni avtoriteti, povdarjamo le, da te tilatnaže prav nič ne opravičuje dejstvo, če ie iz onega odbora izstopila glavna zavora vsakega napredka v korporacijskeni gospodarstvu, g. Poto-kar in ž njim skrajno nerazsodna velikouliška liberalna kapaciteta saj bi na nju mesto morala postavno vstopiti v odbor dne 13. fe-rubariia 1903 pravilno izvoljena namestnika, katerih vsak odtehta po svojem razumu, krepki volji, napredni žilavosti in možatosti najmanj deset liberalnih kapacitet a la »Me-uišček«. Toda, ker sta somišljenika S. L. S. kakor preostali trije dne 13. februarija 1903 izvoljeni odborniki, to ne ugaja laži na-prednjakom in prav za to je tudi dež. odbor kot ponižni sluga gnilega liberalizma pojedel odlok z dne 17. junija t. I., ker so tako hoteli nazadnjaški kamniški liberalci. !u kar jc naj-žalostncje, je pa to, da čitamo pod tem odlokom podpis gospoda, ki bi jako protestiral, če bi ga prištevali liberalni stranki . . .
Ta dogodek pojasnjuje, kako globoko ti-čimo na Kranjskem še v onih razmerah, ki jih je izvestna gospoda nalašč gojila, da bi lože gospodarila.
Skrajni čas je, da se enkrat take razmere v naši deželi odpravijo. Deželni odbor ki je zdaj menda le za to tu, da dela zmedo, in po-kopuje značaje, se mora reformirati do korena !
Zgodovina reJke resolucije v Dalmaciji.
Zader. 18 oktobra 1906.
Hrvaška javnost stoji v znamenju reške resolucije. Ali ta javnost povečini še ne ve, kako se je ta resolucija skovala in na najslabšem so pri tem Dalmatinci, katerim jo je Supilo naložil na rame. Zanimalo bo vsakogar, ako o tem objavimo nekatere podrobnosti, ki so povečini še neznane.
Reška resolucija ni presenetila samo onih, ki niso sodelovali pri njej, ampak celo tiste, ki so jo imeli podpisati. Nekoliko tednov, predno je zagledala resolucija beli dan, so se sestali dalmatinski državno- in deželnozbor-ski poslanci v Dubrovniku. Na tej konferenci niso ničesar konkretnega sklenili, bili so pa vsi mnenja, da naj se Dalmatinci ne zavzamejo ne za Dunaj, ne za Budimpešto, ampak naj se drže nekake oportunitetne politike. Na
spotikali pri vsakem koraku. Zdajpazdaj so zagoreli na horicontu rezki bliski in v daljavi je bobnel grom. Smreke so zahreščalc pod nevihto; a baroni so sedeli trdno v sedlih.
Pogumno so nadaljevali pot in njihov vodja, starec vitežke postave, ki jc zagledal na predvečer bitke na bojnem polju luč sveta, je rekel svojima dvajsetletnima oprodoma: »Draga moja, naša pot je težavna. Po dolgih urah šele nas pozdravijo odprta vrata domačega gradu. Ta ježa, otroci, jc podoba našega življenja. Skale, klanci, prepadi brez števila ovirajo tudi našo dušo na njenem trnjevem potu; peklo izpodkopuje tla, ki sc opira naša noga nanje . . .«
A plemiča, ki so ju tc besede izredno dolgočasile, sta vzkliknila hkrati: »Lepe nauke za jutri! Midva pa hočeva sedaj zapeti, to je veliko lepše.«
Veselo jc zadonela pesem iz mladih grl in odmevala iz gozdov in globeli. A čudno — ta odmev je bil kakor globok vzdih in namesto vesele pesmi je privrela iz doline nazaj temna žalostinka. Baronoma je postalo tesno pri srcu. Pesem jc bila vedno tišja in tišja in sc naposled izgubila v črni noči a njuno srce je vztrepetavalo v najskrivnejših globinah. Na pesmin odmev je odgovorila jezerska kanja, ki ji noč ni mogla s težkim spancem zatisniti oči.
reški sestanek so šli dalmatinski zastopniki vse drugačnih misli kakoršnih so bili pozneje, ko so prišli nazaj iz Reke. Na reškem sestanku je, kakor je znano, dr. Trumbič prečital neko reško resolucijo. Biankini, Borčič iu dr. Tresič so bili docela presenečeni ter so ostro napadali dr. Trutnbičev načrt. Konečno so sklenili izvoliti pododbor, ki naj resolucijo proučuje iu izdela natančneje. Ta odbor je zavrgel i rumbičev načrt in sprejel Biankinijc-vega, ki obsoja dunajsko ter budinipeštansko politiko in priporoča politiko prostih rok. Le Barčič je predlagal resolucijo, Mažarom še bolj naklonjeno kot je bila Trumbičeva, to pa zato, da se sprejme Trumbičev načrt. Odbor je vendarle sprejel pameten načrt Biankinijev.
C rez noč so se pa stvari docela izpremc-nile. V plenumu so prihodnji dan zavrgli od odbora sprejeti Biankinijev predlog ter so glasovali toda ne soglasno za Trumbičev načrt. Kaj se je bilo črez noč zgodilo? Kakor hitro je dan pozneje Supilo izvedel, da je bil sprejet predlog Biankinijev, je obleta! vse poslance, da jih pridobi za resolucijo, ki sta io skovala z dr. Trumbičem. Da bi njegovim nameram nasprotne poslance nagnil na svojo stran, jim je izjavil, da se je Košut pozitivne/ obvezal, da bo povsod iu vedno podpiral hrvaško opozicijo. Kakor znano, so Ogri pozneje izjavili, da sc nikoli niso obvezali. Dalmatinski poslanci, ki so že po svoji vzgoji in načinu mišljenja vajeni politike afektov, so se dali temložje pregovoriti, ker jih je Dunaj res zistematično zanemarjal in še niso pozabili dne, ko cesar ni hotel sprejeti dalmatinskih poslancev, ki so se zavzeli za žrtve Kliu-enovega režima na Hrvaškem. Dasi je s tem b!!.: pridobljena večina za resolucijo, se Biankini in šc nekateri drugi nikakor niso hoteli udati. Konečno so vendar pritiskali toliko nan.i, da se je udal.
To jc geneza reške resolucije v Dalmaciji. Da pa v Dalmaciji vendar ne bo imela takih posledic kot na Hrvaškem je umevno. V Dalmaciji je Supilo preveč diskreditiran, da bi sc kdo resno zavzemal za njegove načrte.
Boj proti cerkvenim redovom na Španskem.
Ne le Francoska, tudi Španska jc država, v kateri ministrski kabineti in stranke svojim teorijam in svojemu egoizmu na ljubo delajo vsakovrstne eksperimente, nc da bi vprašali ljudstva, katero k večjem korumpirajo in tupatam umetno vprizorijo kako demonstracijo s pomočjo socialnih demokratov, ki so najhujšim buržoajem vedno na razpolago.
Duh Pombalov in Burboncev še vedno vlada med tisto gospodo, ki je Špansko privedla na rob propada. Deželo ic ta visoka klika zanemarila, da jc bolj podobna afriški
»Bog nam pomagaj«, je rekel starec. Molimo! To orožje nam ie dal Bog zoper strah.«
«Da, tebi, boječemu dečku v srebrnobelih laseh. A naše ostrobrušeno jeklo zaleže pač istotoliko, kolikor tvoje molitve.«
Spodbodla sta konja in se zadrvila skozi goščo in posekano plan.
Stari baron jc na tihem mrmral nad tako predrznostjo in jahal sam zamišljeno dalje. Privlekel je izpod bojne oprave rožni venec, ki so ga molili njegovi predniki v čast Materi Božji. »Rožni venec«, je menil sam pri sebi, »dobro pristoja roki, ki suče meč; eden nam položi upornega sovražnika k nogam, a drugi nam približa nebesa.«
II.
Nevihta je tulila. Svetel blisk je pretrgal temne oblačne maše. »Stoj!«, zavpije naenkrat osoren glas na drzna barona in v istem trenotku se zabliskajo bodala nad njihovima glavama. Vsa prestrašena sta spodbodla konja, da jc brizgnila kri iz lakotnic. Toda zastonj. Konja sta sc spenjala vsa divja vsled bolečin in pena je pokrivala tresoče nozdrve.
Plemiča sta zgrabila za meče in jih vihtela z obema rokama, toda zastonj. Dvajset roparjev ju jc obkolilo, kakor ponosni jastrebi svoj plen. Branila sta se z obupnim pogumom, a naposled sta zdrsnila raz mrtvih konj in
puščavi kot evropskemu polotoku, narodno gospodarstvo rešujejo zgolj s programi, ki jih vsakokratno ministrstvo izdela in nikoli ne izvede; gospodarsko organizacijo, ki je večjega pomena in razširjena po celi deželi, je pa ustvarilo krščansko socialno gibanje. Cerkveni redovi so na Španskem edina središča, kjer se osredotočuje gospodarska organizacija in se odtod razširja naokolu, dočim vlada ministerstev le neti ali pa vsaj molče podpira škodljive boje med strankami, trpi v severnih provincijah organizirano revolucijo in izpodkopuje svoj ugled v kolonialni politiki, od katere imajo dobiček Ie kabineti, država pa ogromno škodo.
Državne finance niso sijajne. Slabotna vlada pri ljudstvu, razcepljenem v nebroj strank, nima nobene opore, liberalna centralistična politika ne more vpreči v svoj jarem ponosnih Špancev, ki so še globoko verni in se krčevito drže tradicionelnih posebnosti, ki ločijo provincijo od provincije. Prvi najhujši udarec naj torej zadene cerkev, ki edina uspešno paralizuje demoralizujoči vpliv ministrskih vlad, ki^so se polakonmilc cerkvenega premoženja. Špansko ministrstvo je žc izdelalo zakonski načrt proti redovom in podpisali so ga ministri, od katerih imajo nekateri rodbine, kjer živi tradicionelna pobožnost visokih španskih krogov. In ta »kulturni boj« tudi ni nič kaj posebnega na Španskem, ker ie delo tiste trhle aristokracije in meščanstva, kjer je združena plitva francoska »prosvitljenost« z zunanjimi verskimi oblikami.
Novi zakonski načrt je izdelal minister za notranje zadeve Davila, ki je v »demokratskem« kabinetu Lopeza Domingueza skupno s pravosodnim ministrom Romanonesom tvoril skrajno radikalno krilo. Zakonski načrt niti v podrobnostih ni originalno delo, ampak izdelek ministrov Moret, Canalejas in vojvode Almodovarskega iz leta 1902. Ako si zakonsko predlogo ogledamo bližje, na prvi mah spoznamo njeno smer. Pod pretvezo »upravičenih administrativnih ozirov« teži za tem, da konečno uniči cerkvene redove in jih polagoma iztira iz dežele, ki jih namerava spraviti v jerobstvo. Drugi člen zakonske osnove pravi: Država podpira z vso močjo vsakega člana katergakoli cerkvenega reda, ako želi iz reda izstopiti. Cisto neprikrita aroganca! Tretji člen določa, da zamore vsakokratni minister za notranje posle preklicati vsakrat dovoljenje kortesov, da se sme naseliti kak cerkveni red v deželo (čl. I.), kadar se kakšna kongregacije zagreši proti morali .Šesti član požene iz dežele vse redove, katerih člani so inozemci in katerih poglavar biva v inozemstvu. S tem mislijo seveda zadeti v prvi vrsti liberalno-judovskim ministrom tako neljube jezuite. Tudi kar se tiče financielnih točk, je vse v tej osnovi skrbno določeno in sestavljeno. Kongregacije ne smejo imeti več posestev, kakor je to za njihove »cilje« neobhodno
omagala. Roparji so ju vlekli v goščo in dovršili tam v miru svoje opravilo . . .
Medtem je dospel mimo stari baron in jahal brez strahu po poti dalje; v roki je držal rožni venec iu ustnice so se mu premikale v pobožni molitvi. 7. začudenjem in spoštovanjem so opazovali roparji ta prizor. Tresoč se od strahu so se postavili nehote na obe strani nočnega pota, kakor bi hoteli napraviti mimoidočemu špalir. Nad njihovimi glavami pa so sklonili silni hrasti svoje visoke vrhove, pripogibajoče sc v viharju, ki je divjal skozi oblake. Roparje jc obšla groza. Videli, slišali in čutili so čudovite stvari. Noge so postale težke, kot bi jih kedo z verigami prikoval na tla, in neka skrivna moč je zadrževala roko, da ni mogla zavihteti bodalca. Na starčevih ustnicah pa so na čudovit način brstele iu cvetele prekrasne belordeče rože; pri vsakem »Čast bodi« so se milodoneči glasovi združili s starčevim šepetanjem in odgovarjali na vsako »Ceščena Marijo« »Amen«. In ko je ves rožni venec zdrsel skozi baronove prste, so zapeli nevidni angelji veselo Alelujo kot poslednji odgovor.
III.
Na daljnem horicontu so blesketali prvi bledi žarki mladega jutra. Tedaj jc stalo pred vrati nekega strogega samostana dvajset mož
potrebno, vsakdo, ki vstopi v red, mora redu darovati le gotovo, po zakonu določeno svoto, noben milodar in nobena denarna subskrip-
cija ne sme presegati določene svote, vsi legati in darovi privatnikov in vse zapuščine redovom so zabranjene.
Skoro gotovo je, da iz te liberalne moke ne bo kruha. Sami radikalci to uvidevajo in zato z nervozno naglico zahtevajo, naj se odpravi v Madridu papeževa nuncijatura,, v Rimu pa špansko poslaništvo pri Vatikanu. Kar pa vladi dela največje preglavice, je odpor škofov, ki so se vsi vzdignili in glasno protestirali proti zakonskemu načrtu, ki tako globoko posega v cerkveno življenje in tepta njene pravice. Nič ni pomagalo, da je svobodomiselno ministrstvo zapretilo škofom z višjim sodiščem, ter uprizorilo proti tuyskemu škofu malenkostno poulično demonstracijo. Proti zakonski osnovi se tudi pripravlja odpor ljudstva po deželi, ki svoje prijatelje dobro razločuje od svojih izkoriščevalcev. In če tudi utegne ta liberalna epizoda postati daljši prizor, zadnje dejanje se gotovo razbije ob notranji sili cerkve in vesoljne ideje, ki jo ona edina zastopa, brani in preko intrig ministrskih kama ril vodi do zmage.
Lekarniški zakon.
Du naj, 16. oktobra.
Danes je zbornica odobrila načrt zakona glede lekarn. Ze mnogo let so lekarnarji in azistenti zahtevali temeljito uravnavo le-karnarsta. Vlada pa je vedno odgovarjala, da mora dobro proučiti to vprašanje, ki je velikega pomena tudi za širše sloje prebivalstva. Tako so že leta 189-1 zahtevali azistenti da se lekarne ne smejo prodajati ali prenašati koncesije na sorodnike. Dalje so zahtevali, da mora farmacevt dovršiti gimnazijo ter tri leta na univerzi. Nasprotno pa so lekarnarji svetovali vladi, naj ostane vsaj v bistvu vse pri starem. Vlada torej ni mogla obema ustreči ter je izdelala načrt zakona, s katerim niso zadovoljni ne lekarnarji, ne njihovi azistenti.
Od leta 1861. je veljala praksa, da smejo lastniki lekarn v oporokah dedičem zapustiti koncesijo. Dne 27. novembra 1902 pa je načelno razsodilo upravno sodišče, da se mora lekarna oddati potom javnega natečaja. Torej je mogoče dobiti lekarno s kupnino v slučaju smrti ali prodaje. Ta razsodba je živo zadela lekarnarje, ki morajo založiti mnogo denarja v svoje podjetje. Na drugi strani pa ne moremo odrekati upravičenosti trditve azisten-tov, da le redkokateri postane samostojen lastnik lekarne ako nima bogatega očeta ali strica. Vsi nedostatki tiče torej v starem sistemu monopola. In ta monopol lekarnarjev s stališča trpečega ljudstva ni hvale vreden. Res, da imamo v Avstriji 1514 javnih lekarn, 40 v bolnišnicah in še 1741 zdravniških. Vendar pa število lekarn ne raste s številom prebivalstva.
Azistenti torčj zahtevajo, da se lekarne primerno pomnože iu da se koncesije v slučaju smrti oddajeio javnim potom. Po sedanjem zakonu ic imela le vlada pravico, da do-v oli novo lekarno. Po novem zakonu pa bode mogel vsak magister farmacije, ki je služboval 15 let. nasvetovati novo lekarno. Politična oblast bode razsojala, ali je nasvetovana nova lekarna potrebna ali ne in ali ni vsled nove lekarne v nevarnosti obstanek že obstoječe, sosednje lekarne. Torej bode vse odvisnv od dobre ali slabe volje politične oblasti, oziroma od protekciie. Ako je sosedni lekarnar pri vladi na dobrem glasu, potem se mu ni treba bati konkurenta, ali pa magister farmacije dobi dobrega zagovornika, ki mu izposluje koncesijo. Določba torej ne ustreza na nobeno stran.
Dalje določa stari zakon, da je na 4000 duš potrebna ena lekarna. So pa kraji s 50.000 in več prebivalcev, ki nimajo ene lekarne. Magistri so nasvetovali, naj se dovoli lekarna za vsacih 15.000 duš. Lekarnarji pa ugovarjajo, da bi s tem ustvarili preveliko konkurenco. Posledica bi bila slaba zdravila itd. Mi pa sodimo, da ravno zdrava konkurenca zagotavlja dobra zdravila po primerni ceni. Ravno mo-
nopol vzbuja glede kakovosti zdravil večje pomisleke. Istina pa je, da bi potem ne baran-tali z lekarnami, kakor je sedaj mnogokje navada. Tako n. pr. je mogoče danes na Dunaju prodati lekarno za 200.000 kron, ki je bila pred 20 leti vredna komaj 100.000 kron.
Nova določba v zakonu je, da morajo magistri biti zavarovani za starost in da se ustanove lekarnarske zbornice, v katerih bodo zastopani tudi magistri. Dalje mora politična oblast dovoliti javne lekarne za vse dobrodelne zavode in delavske bolniške blagajne, ako jih potrebujejo. Zakon tudi določa, da morejo v prvem letu, ko zakon stopi v veljavo, dobiti novo lekarno magistri, ki služijo najmanj 25 let, v drugem letu magistri z dvajsetimi službenimi leti in tretje leto magistri s 15 leti službe.
Novi zakon torej ne ustreza ne lekarnarjem, ne magistrom. Načrt je le kompromis med pravičnostjo in močjo.
Tedenski pregled.
Državni zbor. »Slovanska zveza« jc v svoji torkovi seji sklenila tole: Klub naroča svojim zastopnikom v odseku za vol. reformo da nasprotujejo vsakemu reasumiranju glede razdelitve vol. okrajev razen, če bi se šlo za vsestranski kompromis.« Klub meni, da je dr. Tavčarjev predlog glede Koroške popolnoma ponesrečen, ter si hoče ohraniti proste roke za resno akcijo v zbornici.
Trgovinski minister je predložil načrt vladne pogodbe z Lloydom. — O priliki neke interpelacije glede mornarice, ie domobranski minister posebno hvalil dalmatinsko moštvo na naših vojnih ladjah, ki je tako izurjeno, da o njem govore celo v inozemstvu.
Poljaki so solidarni z Nemci za dvetretjinsko večino, podpirali bodo tudi nemčurske zahteve glede uradnikov pri podržavljeni Severni železnici s pogojem, da se Nemci zavzamejo za poljsko avtonomijo. — Nemci pripisujejo dvetretjinski večini večjo važnost, nego jo ima v resnici, kajti z njo se ne ustavi naravni razvoj narodnostnega gibanja v Avstriji. Poslanec Kramar je naravnost trdil, da dvetretjinska večina nima praktične vrednosti, ker v bodoče bi se morda šlo samo za 7 mandatov, ki bi jih Slovani imeli pravico zahtevati in sicer tri na Češkem, tri na Moravskem in enega na Koroškem. Pač pa je žaljena narodna čast Slovanov, da bi se morali dati na ta način terorizirati. Češki poslanci so v odseku za vol. reformo pričeli 17. oktobra z obstrukcijo. V sredo ie češki agrarec Zazvor-ka sam govoril skoraj štiri ure. V četrtek dopoldne pa je večinoma v češkem jeziku zamašil dopoldansko sejo. Nasprotniki vol. preosnove nosiio že glave pokonci v r.adi, da je reforma pokopana. V četrtek je bilo v odseku še oglašenih 20 govornikov. Za kulisami pa so se vršila pogajanja. Člani centra in nemški krščanski socialci so pričeli nov kompromis, nai bi dvetretjinska večina ščitila vol. okrožja le 18 let. Po tej dobi pa naj bi bila možna iz-prememba s tripetinsko večino. Poljaki upajo, da se dožene kompromis.
Politiko srbske vlade so ostro napadli voditelji narodne stranke v Belgradu na posebnem sestanku. Sprejeli so resolucijo, ki v njej izjavljajo, da ni povoda za carinsko vojsko z Avstrijo, ter naj se vojne potrebščine naročajo tam, kjer komisija spozna, da je najbolje.
»Slov. trgovsko društvo Merkur« je sklicalo prošlo nedeljo izredni obč. zbor; podpredsednik Lilleg je zagovarjal misel, da se ustanovi v Ljubljani »Trgovski dom«, kjer naj bi imeli središče in shajališče vsi trgovci in trgovski uslužbenci in kjer naj bi našla prostora vsa trgovska društva. Svoj čas so-se oglašali po časopisih tudi »Protidomovci«, ki imajo o nameravanem domu svojo sodbo, meneči, da bi se utegnili »doma« polastiti le nekateri netrgovci in šefi, ki že sedaj tvorijo večino v društvenem odboru, ter da bi imeli trgovski pomočniki le vlogo »štafaže.«
Popravek je priobčila »Edinost«, ki je bila neopravičeno napadla dr. I. Šusteršiča, dasi se je potegoval za tržaške zahteve in dosegel to, kar so želeli tržaški voditelji.
»Kmetiška zveza« je imela zborovanje na Robu pri Vel. Laščah. Dr. Lampc jc pojasnil, kako se organizujejo kmetiški nasprotniki. Posl. Jaklič pa je razložil, kako naj se bori »Kmetiška zveza« za svoje koristi v javnosti. Govoril j« tudi domači gospod župnik.
Sorškl učitelj Gnnek je vložil tožbo radi razžaljenja časti, ker se je nekaj oseb o njem izjavilo obtežilno v zapisniku na šolskega nadzornika. Obravnava, ki se je bila že pričela, se bo nadaljevala v Sori, kjer se bo obenem vršil sodnijski ogled. Uboga sorška občina, ki bo radi stalnih tožba vsa razdvojena in razrahljana! In kdo ie temu kriv? Vsa javnost ve, da bi bila občina že davno pomirjena, če bi gotovi faktorji storili to, kar zahteva od njih občni blagor.
Avstrijski škofje so poslali francoskim tovarišem bodrilno izjavo in častitko radi krepke in značajne obrambe krščanskih pravic.
Rusija in nemški vpliv, iz najbolj zanesljivega vira se je poročalo »Slovencu«, da je stavil nemški cesar ruskemu carju svoi čas ultimatum. Ako bi namreč car dal Poljakom avtonomijo, bi takoj prekoračilo mejo in zasedlo poljsko kraljestvo 200 tisoč pruskih vojakov. Vidi se, da stoji ruska vlada popolnoma pod nemškim vplivom.
Rusija. V Pctcrburgu je bilo aretiranih mnogo anarhistov, ki so nameravali atentat na carja. — General Steselj je radi bolezni umirovljen. — V Lodzu traja še vedno velika zmešnjava. Vojaki rabijo orožje, štrajkujočih delavcev je 17.000 tisoč. — Vojno sodišče je obsodilo 250 upornih mornarjev boine ladje »Car Aleksander III« v prisilno delo ali pa v ječo.
Raznoterosti. Pariški listi poročajo, da je na sultana streljala neka Kurdinja ter ga ranila. — Sin prof. Funteka se odlikuje kot umetnik na gosli. Nedavno je nastopil v Hel-singforsu ter dosegel krasne uspehe. — V rudniku \Vingate na Angleškem so se vneli plini; zasutih je 200 rudarjev. Pok jc bil tako silen, da ie odneslo na strojnih hišah strehe in zasulo vhode. Italijansko vojno ministrstvo bo zahtevalo 250 milijonov lir za oboroženje vojne sile. zlasti za utrjenje pristanišč. — Za železnico Trebnje-Mokronog je med Dolenjci mnogo zanimanja, a tudi ogorčenja, ker se čiije, da bi radi nekatere postaje na ljubo posameznikom odtegnili od obljudenih krajev.
Na sejmu v Škocjanu so zasačili kupca iz okolice Trebanjske, ki so pri njem našli čez sto ponarejenih 20kronskih bankovcev. — Pri Mariboru je skočil iz vlaka hlapec Sodili, ker ui imel v redu voznega lista. Obležal je nezavesten in jc kmalu na to umrl. Vzorno gospodarstvo ima dunajska občina, kajli sklepni račun: za leto 1905 izkazujejo 3 milijone 200 tisoč kron prebitka. Tako gospodarijo krščanski ljudje! — V Ameriki se pričenja vol. boj za predsednika. Demokratični kandidat Bryan nasprotnik trustov in denarnih kraljev ima mnogo upanja, ker baje Roosevelt ne bo več kandidiral. — Dr. Lampe je predaval v »Krščansko soc. zvezi« o soc. nalogah občine. Posebno je omenjal skrb, ki jo mora imeti občina za stanovanja, za zdravo hrano, za reveže, za praktično izobrazbo ljudstva itd. — V Ljubljani se jc mudil dubrovniški škof dr. Marčelič zlasti zato, ker se zanima za kulturni napredek Slovencev. — Umrl je v Zab-nici na Koroškem vzorni duhovnik in narodnjak dekan Simon Jnzko. — V Trstu je neki Kurent na ulici napadel svojo od njega ločeno ženo ter ji zadal 15 ran. — Odstopil je francoski ministerski predsednik Sarricn. — Zagrebški nadškof dr. Posilovič je bil na Dunaju operiran. — Zavodi slovenskega »Šolskega doma« v Gorici so vsi napolnjeni. Na Viru pri Domžalah je 70!etni umobolni mož zabodel svojo prav toliko staro ženo, ki je zato umrla.
Poleg inagistratnega koncipista g. Gove-karja in hranilničnega kontrolorja g. Trsten-jaka ze sedaj še odlikovan tudi župan Hribar z redom sv. Save III. vrste. k.i mu ga je poklonil srbski kralj Peter. Doslej je to odlikovanje prvo odlikovanje ljubljanskega župana.
Gotovi prihodnjega tedna: Nedelja 21. oktobra: Posvečevanje cerkva, Uršula, Hila-rijon; ponedeljek 22.: Kordula, Marija Šalo-
ma; torek 23.: Severin, Peter P., sreda 24.: Rafael, Kristina; četrtek 25.: Bonifac, Krizant fin Krispin; petek 26.: Amand, Evarist, Luci-jan in Marcel; sobota 27.: Sabina. Fidelij.
Narodno gospodarstvo.
g Promet z živino iz Ogrske, Hrvaške ii Avstrije. — Za leto 1904 se izkazuje sledeči izvoz ogrske živine na Avstrijsko: 378.294 govedi v vrednosti 136,716.122 K, torej 49.042 glav in 21 milijonov kron vrednosti več kakor letai 1903. 370.758 prašičev v vrednosti 53,152.910 K, torej 42.275 komadov in 7 milijonov kron vrednosti manj kot 1. 1903. — 147.966 ovac v vrednosti 3,046.032 K, torej 14.865 kosov in 310.000 K manj kot leta 1903. Svežega in pripravljenega mesa se je vpeljalo 1.60.897 met stotov, tedaj 7566 met. stotov in 700.000 K vrednosti več kot leta 1903. Avstrija je pa izvozila na Ogrsko: 3420 govedi (manj 5854 glav in 1 milijon kron vrednosti), 5827 prašičev (več 2300 glav in 150.000 kron vrednosti), 3259 ovac (manj 237 glav in 18.000 K vrednosti). — Svežega in pripravljenega mesa se je izvozilo 34.291 met. stotov v vrednosti 5,413.545 K. — Skupna vrednost znaša 6,775.457 K. Avstrijski izvoz v Ogrsko ostal je torej leta 1903 in 1904 v skupni vrednosti skoraj nespremenjen.
g Trgovski promet s klavno živino in mesom v prvi polovici 1. 1906 v avstrijsko-ogr. državi. Od meseca januarja do konca junija t. 1. padal je trgovski promet s klavno živino tako glede izvoza, kakor tudi uvoza, kar ie posebno značilno z ozirom na novosklenjene trgovinske pogodbe s tujimi državami. V navedeni dobi se je izvozilo iz naše monarhije 80.615 kosov klavne živine v vrednosti 29,318.725 K. nasprotno pa se je v letu 1905 v istem času izvozilo 136.444 kosov živine v vrednosti 43,594,654 K. Izvoz je torej padel za 55.829 kosov živine v vrednosti 14,275.929 K-
—	Tudi uvoz klavne živine v avstro-ogrsko monarhijo kaže v gori označeni dobi t. 1.- nazadovanje in sicer v skupni vrednosti 700 tisoč kron; posebno je padel uvoz goveje živine za zakol, ker se je letošnje polletje uvozilo 7000 glav manj kakor istodobno lanskega leta. — Zanimivo je nazadovanje izvoza od časa novih trgovinskih nagodb dalje, torej od marca meseca t. 1.; popolnoma ponehal je izvoz prašičev, izvoz ovac je znatno padel, na Francosko celo popolnoma ponehal, pa tudi izvoz drugih živalij je padel in sicer najbolj v Nemčijo, potem v Švico in Italijo. V Belgijo in Rumunijo izvažalo se je nekaj ovac in ovnov.
—	Promet z mesom je pa tako glede izvoza, kakor tudi glede uvoza napredoval in siccr glede prvega za kakih 2000 meterskih stotov v večji vrednosti 500.000 K, glede drugega (t. j. uvoza) pa za 2000 meterskih stotov v večji vrednosti 350.000 K napram jednaki dobi preteklega leta.
g Izvoz živalij za zakol in mesa v letu 1905. Avstrijska državna polovica izvozila ie v letu 1905 160.794 goveje živine, 17.580 ovac, 2043 prašičev, 37.035 kvintalov mesa in 311 kvintalov klobas. — V primeri z letom 1904 povečal se je izvoz govedi in prašičev in sicer prvi za 10%, drugi za 2%, padel pa je izvoz ovac za 15:5%, izvoz mesa za 7:5% in klobas za 6:3%.
g Amerikansko meso. Kakor znano, izvažajo iz Amerike meso nasoljeno, zmrznjeno ali sveže. V Argentiniji se posebno Angleži pečajo z izvozom zmrznjenega, oziroma ohlajenega mesa in imajo tamkaj osem klavnih podjetij, katere imenujejo »frigorifico«. V enem samem takem podjetju zakoljejo na dan 300 do 400 volov, in 3 do 4 tisoč ovac. Meso se največ izvaža na Angleško in Južno Afriko. Zelo primanjkuje veterinarjev in se vrši zakol in priprava z silno naglico, tako da ne more biti živinozdravniški ogled nikdar popoln ali vsaj zadosten.
g Razglas o razdelitvi državnih podpor za izboljšanje hlevov v i. 1907. C. kr. kmetijsko ministrstvo je za 1. 1906 dovolilo določeno vsoto kot državno podporo za primerna zboljšanja hlevov, ki se bo pa zaradi priprav mo-
(Dalje v I. prilogi.)
v spokornih oblekah. Oči so imeli povešene, skesano so se trkali na prsi in prelivali grenke solze. Z železnimi verigami in s spokorninii pasovi opasani so prosili pokore za svoje grehe in se priporočali prečisti Devici in svetnikom za sočutje in usmiljenje. Postali so zelo pobožni menihi.
In če gre sedaj utrujeni drvar v večerni uri domov, vidi v gozdu, iz katerega priteče Ren veličastno na plan, dve visoki gomili, na katerih se grejejo sikajoče kače. On vidi oprodi, kako prebirata pod rdečim mrtvaškim prtom goreče jagode groznega rožnega venca in kako stoji satan poleg njih z zanič-Ijivim nasmehom na hudobnem obrazu. Pošteni mož vzame v roke rožni venec in če počiva nato doma v prijetni sobici, tedaj posadi svojega sinčka na kolena in mu šepeta na uho: »Otrok, verjemi besedam svojega očeta in moli rad rožni venec. Ze od starih časov sem se pripoveduje, in res je to, da vzbrsti za vsako Ceščena Marijo roža na naših ustnicah. Te poberejo nato ljubi nebeški angeljčki v zlate korbice in potresajo z njimi pota v paradižu, po katerih hodi Marija . . .«
•iBcafijfr vmza*viar->**>>
Pismo Boltatuia Pepeta.
Gespud redehter!
Prmejšte-tecl! Kulker je zdej ene dni sm, ud-kar ie začeu
spet dež namest špri-cunc iblan-ske ceste škrufit, enga zabaulajna
čez ceste, tu že ni več lepu. En kulufoktar m ie unkat reku, de u na plač ena štacuna ud-peru, ke u štelene predaju in u več skupu, ket usi iblansk šuštari skp. En druh mc je spet neki hecu, de nej mal rotuže iblanske ceste naprej mečem in de nej jim nasvetvam, de b dal saj tiste dva čouna, k jh maja u Iblanc za Idi vn rešvat, kam na ceste, de b se z nim ldje lohka čez ceste prepelaval, al pa če b glih ker u blat utonu, dc b šli saj lohka iz čounam pujn; k je zdej zmeri več navarnast za ukul pridet na iblanskih cestah kokr pa u Iblanc.
Jest sevede na tak zabaulajne prou nč
na držim. Kdur če čez kašna reč zabaulat, more tud puvedat, na kašna viža b se dal temu pumagat, ne pa kar ke u en dan iz take resne rči vice zbijat. Zatu sm pa tud začeu ta reč, predn iz no vn pridem, bi natank pre-mišlvat in sm pršou nazadne res na ena pametna pumuč, ke u res neki zalegla, pa tud nubenga na u nč kuštala, k večni mal muje, brez muje pa, kokr pranja, se še čevl na ubuje.
Ta reč pa ni tku ajnfoh. kokr b s kdu mislu. Dc se pu deže zmeri blat nardi, tu je gvišn, ket amen u učenaš. Iz blatam se more na ta viža zmeri-ra.itat. Zdej če ceste pusujeja iz kamnam, tudi ni luštn pu nh hodet, pusebn takm ne, kc maja kurje učesa na nogah. Ta nar bi hedi sa pa na take pusute ceste becef-klisti. k jm bicikli lufta tia držeja, če pu takh cestah vozja in pol šimfaja čez rotuž in čez use, kar se rotuža drži, de se use kadi. Čc je pa enkat blat na cestah, pa na iiubena druga viža na kaže, kokr de sc ceste pusujeja in tku je tud iblansk rotuž naredu. k s je mislu: kdur ma kurje učesa. nej ustane duma; kermo se pa becikla škoda zdi, nej se pa nekar iz nim na voz, ampak nej ga iz saba na ram nos, pa u še dlc Ift držu, kokr če b se pu ta nar letiš cest iz nim vozu. Za en tal ma rotuž prou. za use tale pa tud ne. zatu ke dondons ma skor usak udrašen člouk kurja
učesa, bicikl pa še utroc vozja in na ta viža b se rotuž usm zameni in kedr b ble vulitve, b znou zavle tega use glih mal prekratk pridet.
Pu drugeh mesteh je tu lohku, ke maja take mašine za ceste glihat in tlačt, u Iblan ja pa nimama zatu, ke taka tnašina gnar kušta, predn pa za taka reč gnar vn daš, ga je pa treba desetkrat ubrnt in zatu tud na našmo rotuž raj gnar ubračaja, kokr, de b ga za taka mašina vn dal, ke je drugh putreb čez glava.
Jest sm ta reč usa preštederu in ke sm tud edn bi ta šparovnh Idi, zatu te la dve rči za svet naprej prnesem:
Zdej k ceste pusipaja, rotuže druzga na kaže, če čc de ldcm z biciklem in brez be-ciklu ustreže, pa dc use glih za tista mašina, k ja maja za ceste tlačt gnarja vn na vrže, de kumandira take Idi, k maja velik plače in mal al pa nč dela na ta pusute ceste, de morja tulk cajta gor pa dol pu nh hodet, de jh čist puglihaja. Murbt b rotušk pejontari tli tu nardt, k maja tud cajt in b s pr tem špau-cerajn pu zim še štajnkoln pršparal, ke b jm ud hoje uroče ratal. In če b jm rotuž kupu tud še ene par cigar, de b s med hoja iz ka-dejnam kratek cajt delal, b se pa tud nuben čez tu gor na držu. Astn, na ta viža b lohka pršli pu cen h vornk cestam. Pumaga se pa
I. priloga 241. itev. »Slovenca" dn6 20. oktobra 1906
gla izplačati šele I. 1907. Ta državna podpora sc za i. 1907 namerava zvišati. Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena takim kmetovalcem, ki nameravajo v zmislu tega razglasa hlev to zimo ali spomladi 1. 1907 tako zboljšati, da bo to zbolšanje vredno nagrade. Za podporo lahko prosijo kmetovalci iz vseh krajev naše dežele, vendar se bo v prvi vrsti oziralo na prosilce iz takih krajev, koder govedoreja kmetovalcu največ donaša in kjer je za prospeh mlekarstva, za dobivanje brezhibnega mleka nujno potrebno, da se hlevi zbolj-šajo, ki sedaj nikakor ne zadoščajo. Za podpore vredna se bodo smatrala le ona zboljšanja domačih (nc planinskih) hlevov, če sc hlevi, kjer se napravlja gnoj, ki niso tlakani, niti nimajo odtokov, po zgledu drugih vzornih hlevov, po dobrih načrtih ali po navodilu strokovnjakov, posebno kmetijskih potovalnih učiteljev in učiteljev na kmetijskih šolah, izpre-mene v tlakanc hleve z rednim izkidavanjem in se gnojišče ter gnojnična jama naredita posebej, zunaj hleva. Pri izboljšanju hleva je vsekako spolniti te pogoje: 1. Skrbeti je, da ima hlev dosti svetlobe in čist zrak. ki se doseže s primernimi prevetrovalnimi napravami da imajo živali ugodno toplino, da je zadosti prostoren in vedno popolnoma snažen. Živalsko stojišče ie tako urediti, da se živali izpu-ščajo na napajališče in da ob času požara pridejo na prosto.Pri ureditvi je treba skrbeti za telečje koče (tekališča) in za to, da se lahko donaša krma in stelja, gnoj pa lahko in hitro iz hleva spravlja. 2. Tlak je narediti, kakor dopuščajo razmere, iz betona, kamenja, opeke ali iz lesa.' Kar se lesa za hleve rabi, ga je treba posekati pravočasno pozimi, da je trpežnejši, in če je mogoče, naj se namaže s kakim varovalnim sredstvom. 3. Stojišča morajo biti ne-predorna, morajo toliko viseti, da gnojnica odteka, in v hlevu mora biti jarek za gnojnico, da se neovirano odteka v gnojnično jamo zunaj hleva. 4. Gnojišče, ki mora vsekako biti zunaj hleva, je lahko pokrito ali prosto. Za gnojni-čne jame se želi, da so neprodornc in imajo take priprave, da se gnojnica iz njih jemlje lahko in brez truda; vendar so pa tudi drugače narejene gnojnične jame dopustne, ki so v deželi navadne, da so le dobro narejene in nepredorne. Prošnje onih prosilcev, ki si preskrbe gnojnične sesalke ali druge primerne priprave za izpraznjevanje gnojničnih jam, potem gnojnične sode in razprševalnike, bodo imele prednost. Nekolekovane prošnje za podpore, kjer je povedati, koliko glav živine prosilec navadno redi čez zimo, je najkasneje do 1. decembra t. 1. poslati podpisanemu glavnemu odboru. Glavni odbor potem pošlje k prosilcem potovalne učitelje, da jih pouče o zbolj-ševanju hlevov ter jim narede načrte. Zboljšanja hlevov bo zgotoviti vsaj do 1. julija 1907 ter bo do tega dne semkaj naznaniti, da so gotova. Kdor do tega časa zboljšanje ne izvrši, izgubi pravico do podpore. Dovršena zboljšanja hlevov bodo potovalni učitelji pregledali in na podlagi njih poročil bo glavni odbor stavil c. kr. kmetijskemu ministrstvuprimerne nasvete, kako je nagrada razdeliti. Pri tem na-svetovanju se bo oziral na število prošenj, na obseg in način zboljšanj, na velikost stroškov, na to, ali je v dotičnem kraju mnogo ali malo zboljšanih hlevov, in pa seveda tudi na premoženjske razmere prosilcev. Dovoljenje državne podpore se izplačajo poleti 1907, a pod-y pisani glavni odbor posameznim prosilcem nikakor ne more jamčiti, ali kaj dobodo in koliko dobodo. Glavni odbor je pa v uvaževanja vrednih slučajih pooblaščen, da sme dovoliti predujem za zbolšanja, ki so že pričeta. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
g Pri poštnem povzetju je navesti tudi vrednost pošiljatve. Da se izogne marsikateri izgubi, navedemo v sledečem važen minist. odlok. Neka trvdka je poslala na Ogrsko 500 g težki poštni zavoj s povzetjem K 27:80. Vrednosti pošiljatve tvrdka ni navedla, ker ie bila mnenja, da povzetje itak zadostuje.
lohka tud še na druga viža. Recima, če b usi tist, k se z biciklem pu Iblan vozja in šlauhe trgaja pu tem špičstm kamne, ofral tist gnar, k ga morja za nove šlauhe vn metat, iblanskmo rotuže za tista mašina za ceste puglihavat, pa b s tud lohka Iblana u enmo al pa dveh leteh ena taka kapital mašina špo-gala, de b ja biu vesele za pugledat.
Astn. če čja mt Iblančani lepe ceste, nej nekar kar ke u en dan na šimfaja čez rotuž in mestne učete, ampak nej s moje besede h src uzameja, pa u usm pumagan.
Zdej nej jm pa še puvem, de sa me unkat Grazelitu ata nahrelil, k sm jm tist nhn spajne naprej metu in sa reki, de jm glih zatu pu noč spajne nč na zaleže, k jm ga zmeri naprej mečema, zatu pa morja še pu dneu mal pu-tegnt. Jest sm Grazelitum atat ublubu, de jh um pustu ud zdej za naprej zmeri spat, Grazelitu ata sa m pa ublebil za tu, de uja puskubel, de uja iblajtari zadost douge barake de se uja tud lohka učash mal ulcgl, sku-mnderal.
Vidja, na ta viža roka roka umije, pol sc pa uni čudja, kuku je tu, de nahter dubeja putent za štarija, druh pa ne, če se na glava pustauja. Clouk se more znat mal pršmajhlat temu al pa unmo. ke ma pr takh rčeh kašna beseda, pa mu na u nekol falil. Cc pa nardiš tkula ajnfoh prošna, pa še ceu pogn puperja iz štemplnm pupepaš, t nč na pumaga. Uni
Pošiljatcv se je pa izgubila, ali kakor pravi pošta, prišla je z »evidence«. Odpošiljatelj je zahteval odškodnino v znesku K 27:80, ko-hkor je znašalo povzetje. Pristojno poštno in brzojavno ravnateljstvo pa je izplačalo le K 15:— in utemeljilo plačilo te svote in ne zahtevane odškodnine K 27:80, z trg. minist. odlokom z dne 28. novembra 1899, glasom katerega plača pošta za izgubljene poštne zavoje do 3 kg, brez navedene vrednosti, največ K 15:— odškodnine. Tvrdka je vložila rekurz na trg. ministrstvo, katero pa je potrdilo odlok poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Vsled tega je izgubil pošiljatelj K 12:80, ker ni navedel vrednosti. Ministrstvo namreč zastopa stališče, da povzetje velikokrat ne odgovarja vrednosti pošiljatve, ampak je ta manjša od povzetja, n. pr. naslovnik je dolžan pošiljatelju še od prej in ta povzame tudi stari dolg itd. Da sc obvaruje vsak mogoče izgube, svetujemo, da se navede pri povzetju tudi vrednost pošiljatve.
— Prometne zveze v Selški dolini. Iz Selške doline se nam piše: Z novo svetovno železnico Jesenice-Trst naša dolina ni prav nič pridobila. Imamo sicer zapuščeno od države zidano drago cesto iz Podrošta do Podbrda, ki nam pa prav nič ne koristi, ker jc noče nihče vzdrževati in smo prej ko slej navezani ua oddaljeno železniško postajo na Trati, dasi je jako razvit trgovski in gospodarski promet v naši dolini. Gre še vse tako, kakor v starih časih do počasni konjski in od Železnikov naprej po pešpoti, kar je nazadovanje po otvoritvi nove železnice, ko ie vozila pošta do Podbrda. Da to znatno zavira trgovinski promet, uvidi lahko vsakdo. Upamo sicer, da dolgo ne ostane tako. Javna tajnost, znana že v oddaljenih podratitovskih in poclporezenskih selili je, da nameravajo zgraditi v Petrovem brdu v strateškem oziru velevažno utrdbo. Do uresničenja te .govorice ni morebiti v sedanjih političnih razmerah nasproti našemu sosednjemu južnemu kraljestvu več predaleč. Misliti se mora pač že zdaj na železnico, ki bi vezala Škofjo Loko. oziroma Trato, s Podbr-dom ob novi železnici. Vodne moči ima Selška dolina dovolj za moderno električno železnico in bi zato režija nc stala baš mnogo.
Knllžeunost In umetnost.
* Uporniki. Spisal Ivan Lah. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja« v Celovcu. — Letos je izšla v Mohorjevi družbi daljša povest znanega pisatelja najmlajše generacije Ivana Laha. Pisatelj je znan kot miren pripovednik, ki popisuje dolenjsko stran. Barje in tamošnje prebivalce, in ker je velik prijatelj Rusov in je mnogo čital ruske pripovednike, zato pač je mnogo njegovih junakov pravih Rusov, ki so seveda času in kraju primerno prikrojeni. G. Lah je s to povestjo posegel v jako zanimiv del slovenske zgodovine. Proučil je temeljito prvo četrtstoletje prošlega veka in na tej podlagi osnoval pravo ljudsko povest s krepkim jedrom, ki bo gotovo zanimala naše ljudstvo. To je zasluga Lahova, ki naj bi zbudila še druge mlajše pisatelje, da sto pijo iz meglenih sanj na bolj realna in hvaležna tla. — Povest, ki se imenuje »Uporniki«,, se godi leta 1827. To je bilo po besedah pisateljevih ob času, ko so morali kmetje plačevati gosposki davke in istočasno dajati graščakom desetino. Med kmeti na Posavju se je našlo par mož, ki so se temu odločno uprli in spravili na svojo stran več vasi. Uporni kmetje so si nadeli ime »uporniki«, napadli so grajske, ko so prišli pobirat desetino, in jih zapodili prazne domov, pognali jih v beg, ko so jih prišli krotit in hoteli zapreti glave upora. Graj-ščaka, ki se mu je posrečilo zapreti par upornikov, so napadli, ulomili v njegov grad na Posavju in oprostili zaprte drugove. Gosposka sama je posegla vmes in zaprla voditelje upornikov, a so jih pozneje izpustili. Pravda, ki je tekla med temi pri sodniji, je dognala, da
morja pumislt, de maja na rotuž enga tacga svetnika, k ma tela putente u rok, de ga še u pratk ni in preke takm svetnikam se more use drgač molt, kokr pa preke unm, k sa u pratk.
Kuku se more iz leberalcm ukul hodet, sa tud učiteli sprevidi in kuku se more iz uči-telem ukul jt, sa pa leberalci sprevidi in zatu sta sc gespud dohtar Taučar in gespud Gingl-gangl lepu za pudpajzdha prejela, pa ukul hodta. Zdej je pa tku, de če se edn sputakne ga pa ta druh ubdrži in zatu ni nubene navar-nast več, de b ker ud učitelu al pa ud lebe-ralcu ukul padu.
Če tela in takela rči člouk premešlujc, pa more nazadne na tu pridet, dc »Naš list« use glih nima prou, ke prpuroča, de nej ud zdej zanaprej usak člouk soja pulitika naprej pele in de nej usak u soj ruh trob. kedr u treba, uja pa usi za klerekalem stekl in jh nadrevl. Buh ve, če u tu res šlu, jest že na vem, ampak jest mislm, de je usacga pusebi loži fentat, kukr pa use skp, zatu b biu pa še ta nar bulš, čc b se našlistuci, suc.ialdcmukrati, učiteli, leberalci ta mlad in ta star lepu usi skp sprjel, kokr žabje jajaca u mlak in na ta viža uja še ta nar loži use klerekalce du frementa ukul prnesl.
Tku misi
Boltatu Pepe iz Kitdeliga.
je pravica na strani graščakov in dvema načelnikoma upornikov, ki nista že več let dajala desetine, so prodali zato posestva. To je ogrodje, sredi katerega se vrše svatbe, se zbližujejo mladi ljudje in se razdružujejo in po-ginjajo zopet drugi pod kruto usodo. Prebivalci gradov se igrajo s kmečkimi dekleti in žanjejo zato divje maščevanje razžaljenih va-ščanov. Povest je pisana v poljudnem slogu in trpi v početku zlasti na tem, da je hudo razkosana, in so zategadelj prizori nedovršeni in karakterizacija oseb neugodna. Proti sredini so zopet posamezni prizori preveč za-vlečeni i časih z dolgoveznimi in ponavljujo-čimi se sanjami, včasih zopet s predolgimi dialogi, ki nimajo važnosti. Junaki te povesti, ki so bili 1813 1. z Napoleonom na Ruskem, so se do leta 1827 tako postarali, da jih opisuje pisatelj kot sive starce, ki se ne morejo več vojaško zravnati in imajo že hčere za možitev. To je nekaj večjih neugodnosti te povesti. Gotovo je, da bo povest, zlasti doli na Posavju in med dolenjskimi kmeti sploh — ugajala. S to knjigo se je zelo uglobil g. Lah v življenje in zgodovino naroda. Pozna se, da je živel v njem mnogo, da pozna njegove slabosti in vrline. Večina razgovorov razodeva pravega dolenjskega kmeta, ki je rad v veseli druščini in pije in poje svoje lahkotne pesmi. Tako gre Lahu velika zasluga, ko je podal dosti verno sliko svojih rojakov Dolenjcev in njihove zgodovine.
*	«Talije« 23. številka obsega na 120 straneh Dolinarjevo malomestno žaloigro »Cigani«. Igra je bila že lani uprizorjena na našem odru. »Talija«, ki jo ureja Fr. Govekar, izhaja v Gabrščkovi tiskarni v Gorici. Cena zvezku je 80 vin. po pošti 5 vin. več.
*	Jan Kubelik priredi v Pragi dne 5. januarja 1907 tretji koncert, ker je bil naval na njegov drugi koncert dne 12. t. m. tako velik da več tisoč oseb ni dobilo več vstopnic.
KoroJke nouice.
k Poverjeno je vodstvo dekanije Celovec mesto č. g. Martinu Kovaču, stolnemu župniku ter vizitacija mestnih ljudskih šol in uršu-linskega samostana. K dekaniji mesta Celovec od sedaj za naprej spadajo stolna župnija Sv. Petra in Pav^ mestna župnija Sv. IIja, predmestna župnija Sv. Lovrenca in župnija Št. Rupert pri Celovcu.
k V semenišče krške škofije v Celovcu je bilo vsprejetih 15 gosp. v tem semenišču je drugoletnikov 16, tretjeletnikov 14 in 7 četrtoletnikov. Predavanja obiskujejo pa tudi štirje kleriki kapucinskega samostana. Med 52 semeniščniki je 44 Korošcev, in sicer je najbolj zastopana Iavantinska in ziijska dolina.
k Nove orgije bodo blagoslovljene v nedeljo 21. t. m. v mestni farni cerkvi Sv. Ilja v. Celovcu. Oglje je napravil Janez Kuhcr v Kamnu pri Vetrinjah. Blagoslovil jih bode ob 9. uri dopoldne č. g. stolni školaster Ferdinand VVappis.
k Imenovanje. Koroški deželni odbor je imenoval deželnega potovalnega učitelja na deželni šoli za planinarstvo v Grabnerhofu pri Admontu na Štajerskem, Karol Pulferja. za planinarskega nadzornika na Koroškem in voditelja kmetijske zimske šole v Špitalu. Dosedanji voditelj te šole Alojzij Hafner, je pa prestavljen na novo napravljeno kmetijsko zimsko šolo v Freže.
k Prestavljen je vojni superijor dušno-pastirskega okraja v Gradcu, gosp. Karol B u-d a n a c v Zader. Na njegovo mesto pa pride vojni superijor gosp. Anton J a k 1 i č iz Zadra.
k Cestna železnica v Celovcu. Vendar enkrat se je začel resno baviti celovški občinski svet o napravi kake hitrejše cestne želznice. Vodstvo mestne elektrarne je namreč predložilo načrt speljavc cestne železnice potom električne ali pa parne sile. Seveda predno se bode načrt uresničil, bode poteklo še precej časa.
k Delavsko gibanje na Koroškem. Iz Bistrice v Rožu piše celovški »Mir«: Dne 7. oktobra t. 1. se je vršilo v Št. Janžu pri p. d. Tišiarju zborovanje »Kršč. soc. pevskega in delavskega društva« za Podsinjovas in okolico. Ker je napravila tovarniška godba iz Jesenic slučajno ravno ta dan izlet v Bistrico, popoldne pa plesno veslico v Podsinjivasi, je bilo naše zborovanje malo manjštevilno obiskano, kakor navadno. A kljub temu je bilo to zborovanje za nas večjega pomena, kakor marsikatero drugo; posvečeno je bilo edino le potrebam in težnjam bistriškega delavstva. Prišlo je na shod tudi častno zastopstvo bratskega društva iz Podljubelja. G. G o s t i n-č a r iz Ljubljane je razlagal jasno in poljudno splošen program kršč. soc. delavske organizacije. Obravnaval je točko za točko; a vse to bo delavstvo doseglo le s pomočjo delav-skih^društev. Nato se je oglasil k besedi g. Fr. Č e b u i j, fužinski delavec iz Jesenic. Njegov predgovornik je že omenil potrebo strokovne, t. j. stanovske organizacije. Pripovedoval je, kakšne važnosti je strokovno društvo za fužinske delavce na Savi. Pred nekaterimi leti so delavce tani še tepli, danes bi se pa že malo premislilo fužinsko vodstvo, predno bi se upalo s kakšnim delavcem le približno tako grdo postopati. Koliko krivic sc je zabranilo, ve prav dobro društveni odbor, ki mora zmirom posredovati za svoje člane pri ravnateljstvu; mnogo dobrega se je že doseglo — vse s pomočjo strokovnega društva. Navdušeno jc govoril preprost delavec iz lastne skušnje svojim tovarišem delavcem. Nato opozori naš društveni konzu-lent navzoče delavce, da so naše razmere na Bistrici čisto enake, jih bo vzdramilo tudi | enako sredstvo — strokovno društvo. Glavnega pomena strokovne organizacije je njena obrambna moč. torej je edino primerno in
pametno tudi za bistriško delavstvo strokovno društvo fužinskega delavstva. To zahteva potreba stanovske izobrazbe in obrambe proti katerikoli krivici od strani delodajalca. G. Prijatelj, kaplan na Jesenicah, je nam izročil pozdrave od bratskega jeseniškega društva ter je navduševal delavstvo k vztrajnosti pri nadaljevanju delavske organizacije. Tamburaši iz Slov. Plaj-berga, društveni moški zbor in pevski zbor podljubeljskega delavskega društva so pa skrbeli za razvedrilo in zabavo med posameznimi govori. Srčna jim hvala! — Gibanje za strokovno društvo napreduje. V fužini za sedaj ni več posebnega nasprotovanja od strani vodstva. Morebiti da so pač vendar enkrat prišli do spoznanja, da bi bilo vsako nasprotovanje tukaj skrajno krivično in tudi brezuspešno. Tudi uradnik gosp. Goričnik bo moral ohraniti svojo plitvo modrost za svoje potrebe: delavci njegovih nasvetov ne maramo iu jih tudi ne potrebujemo. V nedeljo, dne 21 oktobra t. 1., ob 4. uri popoldne pa bo pri p. d. Tomažu na Bistrici delavsko posvetovanje glede ustanovitve strokovnega društva. Pristop imajo samo fužinski delavci in od teh povabljeni somišljeniki, dogovarjali se bomo največ o pravilih strokovnega društva, o njegovem namenu in pomenu. Delavci, gremo polnoštevil-no na to posvetovanje, ki bo za nas velikega pomena. Dobro izdelana pravila so duša in kažipot vsega društvenega življenja.
k Novo ljudsko šolo bodo drugo leto pričeli staviti v Celovcu v Št. Rupertskem predmestju, ker število šoloobveznih otrok vedno narašča.
k Vsled opeklin je umrlo štiriletno dekletce kmeta Hoffererja v Krki. Dekletce je prišlo na paši preblizo ognja, na kar se ji je tinela obleka.
k Nečuvena predrznost. Preteklo nedeljo, 7. t. m., je izvršil blizu Črgovič neki do-služen vojak, ki sc je peljal s popoldanskim vlakom iz Celovca proti Mariboru, vratolomen čin, ki nima para. Ko so namreč črgoviški fantje spremili svoje tovariše, odhajajoče k vojakom, z vozom pevaje na kolodvor v Pli-berk, jim je omenjeni »kolega«, precej vinjen, mahal s klobukom raz vlak v pozdrav. Nakrat mu klobuk uide iz rok in sfrči veselo v zrak. Mož pa nič ne pomišlja, odpre duri in skoči urno za klobukom, ko je bil vlak v najhujšem diru. Predrznež se vali nekaj časa po bregu nizdol, a glej, kmalu pobere svoje ude in odteče hitro, kakor je bil skočil, za onimi fanti v Šmihel, kjer se je še pozno v noč bahal s svojo »hrabrostjo«. Razun majhnih poškodb na glavi odnesel je čisto zdrave ude. Neumnost ima pač srečo.
iz slovanskega sveta.
Is »Čechisch« ali »bohmiseh«. Nemški narodni svet za Češko je sklenil v svoji seji dne 5. oktobra, da bode pozval vse urade, da bi k označenju vsega češkega rabili besedo »čechisch« namesto dosedanje besede »bomiseh«.
si Najvišje odlikovanje češke obrti pivo-varske v tujini. Na mednarodni razstavi v Bruselju je bila odlikovana meščanska pivovarna Kutuohorska v Lorci za pivo, ki ga je tam razstavila, z križem in z diplomo prve vrste. Pivovarno tehnično vodi gospod Boh Plašil.
sl Poljski mandat v Bukovini. Te dni je
bila deputacija bukovinskih Poljakov na Du-naji ter je naprosila »Kolo pol.iskic« da bi jim v odseku za vol. preosnovo izposlovalo en mandat. Deputacija je dobila ugoden odgovor. Bukovinski Nemci so radi tega zelo razburjeni; v svojem glasilu pišejo, da bi to bil »ein Škandal«, ako bi Poljaki v Bukovini dobili en mandat
sl Število jetnikov na Ruskem. Iz Peter-burga se poroča, da od 12. do 26. septembra je bilo v celi Rusiji aretiranih 1063 oseb.
sl Predavanje o življenju slovanskih narodov. Načelništvo »Slovanske Besede« v Sofiji je sklenilo to leto prirediti predavanja o življenju slovanskih narodov in o bolgarski zgodovini. — 14. oktobra je v »Slovanski Besedi predaval, slovenski rojak, g. A. Bezenšek »O preporodu in sedanjem položaju Slovencev v kulturnem in gospodarskem oziru.«
Novice Iz Zagorja ob Savi.
z Hiše za delavce je začela zidati trboveljska premogokopna družba na hribu pri Toplicah. Ta misel sama na sebi je jako dobra, ker sedaj se morajo nekateri potikati po stanovanjih, ki so vse drugo prej kakor zdrava. Le to bi ne bilo dobro, če bo res, kakor se govori, da potem tisti, ki ne bodo stanovali v premogovniških hišah, tudi ne dobe nič odškodnine, kakor jo dobivajo sedaj. S tem bi bili udarjeni oni, ki imajo lastne domove. — Upamo vendar, da vodstvo ne misli na kaj takega.
z Zopet kap. Posestnik Fran Sotenšek iz Zavin je šel v četrtek 18. t. m. na semenj proti Trbovljam. A prišel je samo do Kotrcdeža. Tam ga je zadela kap na desno stran in na jezik. Nazaj domov so ga morali peljati. — Sploh se kap letos nenavadno pogosto oglaša pri nas.
Zahtevajte „S'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" _ na kolodvorih!
flllll!l!!!imi!HI!Hillfii!!l!l|{!l!ill!l!!t(
Idrijske nouice.
i Naši ljudski šoli sta sedaj dobro urejeni. Dobili smo precej novih moči. Na deško šolo je prišel učitelj Rudolf Pleskovič in učiteljica Pavla Buh ter suplent Rajko Novak, obolelega ravnatelja uamestuje v šoli pa pomožni učetelj I. Levstek. Na dekliški sedetn-razrednici sta dve gospodični oboleli, a redni pouk je oskrbljen s tem, da poučuje pomožna učiteljica Josipina Krapš, na novo pa pride učiteljica Marija Crček. Gospodična Marija Jurman je pa z novim šolskim letom stopila v pokoj.
i Nimrodov sin in njegov želodec sta
vzbudila te dni ob neki pripovedki dokaj smeha. Živel je nekje — pa ne v deveti deželi — mož, pripadajoč voditeljem stranke, ki sc jc tam vedno ponašala, kako ljubi delavca. Nekega dne se ta mož pridruži večji družbi, ko jc šla na lov. Privzemo si izmed znancev delavcev priganjače, ki so privabljali zaželjeno divjačino v bližino krogelj in smodnika. Po utrudljivem delu se podajo Nimro-dovi sinovi in njih pomočniki k počitku in okrepčilu. Pripravljene so bile različne vezi, da se priveže duša, celo pečenka je ostala. Glede življenja ne najbolje zastavljen priganjač poseže po ponujenem preostalem slastnem koscu pečenke, — a prepozno. Zdrknil je preje v lakotni želodec naprednega Nimroda, ki ie veselo opomnil: »To pa jaz lahko snem!« Delavci so tega mnenja, da jim med napred-njaki ne manjka takih prijateljev, ki zato tako ropotajo po svoji veliki troblji na Dunaju proti volilni spremembi. Boje se namreč, da bi ne izgubili z voditeljem vred najlepših koscev.
i Letošnje božično drevesce bo prineslo našim občincem izredne darove. »Slovenski Narod« je tako blebetav, da jih že naprej napoveduje. Ako bi čitali kaj takega v »Slovencu«, ne bi verjeli, ker pravi »Narod«, da ta list edino le laže. Sedaj je v »Slovenskem Narodu«, mora biti torej že res. Glejte, Idrij-čanje, nepričakovana vesela novica vas čaka, ako vam jc niso »Narodovci« še izdali. Pa menda so molčali. Zato vas »Slovenec« obvešča, da se bomo pri občini zopet z a d o 1-ž i 1 i. »Narod« jc sam pisal 12. oktobra, da bo letos občini zmanjkalo nič manj nego 22.389 K in »ker mora občina dobiti pokritja za svoje tekoče izdatke, bo treba zadolženja«. Ko smo v »Slovencu« pisali, da sedanji gospodarji ne bodo izhajali, padli so seveda po nas. Sedaj bo pa vse dobro. Kaj pa. ko bi pregledali še enkrat stare račune, morda bi se dobilo še kaj, da se zmanjša deficit, n. pr. zadnjič omenjenih 1518 K?
i Delavske liiše, ki jih bo zidala mestna občina, so žc zopet propadle. Svoj čas so sklicali v pivarni »pri črnem orlu« shod ter dokazovali, da morajo doklade od 50% zvišati na 75%, ker bo treba zidati delavske hiše za primerna delavska stanovanja. Govoril j«.* tedaj Jiilčc, govoril tudi Kristan in potem se oglasil še Oswald, ki je potegnil »flaštcrček« raz rano, ki gloje pri našem občinske gospodarstvu, namreč pomanjkanje denarja. Povedal jc odkrito, da so delavske hiše le pesek ljudem v oči. V resnici zvišujejo doklade le radi prikritega »deficita«. Ali so ljudje s Kristanom vred verjeli, ali nc, nam ni znano. Toliko pa vendar vemo, da Kristan kot pregle-dovalcc računov ni nikdar kaj posebno upošteval onega sklepa, ki je bil sklenjen pri prej omenjenem zborovanju. Zato pa smo tako srečni, da očitamo danes v »Slovenskem Narodu«, kako se zmanjša svota resničnega primanjkljaja, ki je najmanj za 3800 K večji, nego smo prej omenili. 3800 K je namreč županstvo postavilo tekoče leto v proračun za delavska stanovanja. To v javni občinski seji sprejeto in odobreno točko je županstvo črtalo, pa je toliko manj deficita. Nič ne rečemo odbornikom — socialnim demokratom, opomnimo pa. da ob času, ko so bili odborniki tretjega razreda iz n a š c stranke, si »Narod« ni drznil tako naravnost pisati, kako malo ljubezni in skrbi do delavstva imajo iiaprcdnjaki. Kaj je neki združilo Julčeta in Kristana, Sepetavca in Kokeljna?
i Idrijčanom — za novo leto! Sicer so prišla žc marsikje novoletna darila iz navade, a pri nas sc držimo starih razvad. Naši iiaprcdnjaki ne zaostanejo. Nekaj časa imamo 75% občinsko doklado. ker smo jo pred par leti zvišali, da napredni delavski prijatelji po papirju zidajo delavske hiše. »Za prihodnje leto pa jc 100% občinska doklada neizogibna«, piše Julče v »Slov. Narodu - dne 12. oktobra. Sedaj vemo, kaj čaka Idrijčane pod vlado na-prednjakov, katerim so se pridružili Kristanovi socialni deniokratje: 100% doklade. Najbrže jc Julče tako hvalil v »Narodu« uspešno delo sedanjega odbora, da pridobi tudi socialne demokrate za ta novoletni dar Nam se pa zJi. da bo sedaj vladajočim možem tudi I0C% doklada premajhna.
i Naša občinska pisarna. Hudi so pa neki ljudje, ko smo v enem zadnjih dopisov omenili, da bi ne bilo napačno revidirati delo v občinski pisarni in delu primerno število uradnikov nastaviti. Pripomnili smo tudi. da nas ne bo nihče prepričal, da bi se bilo tako namnožilo delo, kakor se je število uslužbencev. Ko smo prečitali odgovor v »Narodu«, zmi-slili smo sc znanega reka: Stopi psu na rep. pa ti zacvili, Pa res nekdo hudo cvili. Lc čujte samo nekaj: ()s\vald ima »strupen jezik«, »satanski duh«, »gobezda« v svoji »nadutosti«, »umazan« je seveda tudi in »iz strankarske hudobije uganja največje lopovščine« (zraven jc pa v svoji strankarski strasti »top«. Dosedaj ga je Julče imel tudi vedno za »božjega« namestnika, sedaj pa se »Narodov« dopisnik jezi, da »morajo hudičevi namestniki napolniti z vsakim dnem časnikarsko cunjo »Slovenca«. Zakaj vendar tolika jeza! Saj smo mi nedolžni. Ali vam šc nikdar ni načelnik narodno-naprednega kluba v občinskem svetu povedal, kako priden jc bil neki tajnik pred par leti?
Manj pisarjev je imel, pa je zvršil vso občinsko stvar vsaki dan v dveh urah, tako, da so ga hoteli obremeniti še z mestno hranilnico. Tako jc govoril Tinčc, ki ve iz lastne izkušnje, koliko dela da hranilnica, pa je bil vendar prepričan, da bi brez posebnih pisačev občinski tajnik lahko vodil mestno hranilnico, kakor ne trpi njegova trgovina prav nič vkljub temu, da je mož blagajnik in glava »Okrajne hranilnice«. Tinčeta torej prepričajte o delu v občinski pisarni, da zastavi kako pametno besedo glede pisarne klubu. Zakaj nekaj mora vendarle biti na tem, da je občinska pisarna bolj preobložena s pisarji nego z delom, ker se je »Narodov« dopisnik zopet osebno zagnal le v Os\valda, mesto, da bi bil obširno opi-saval, kakor zna Julče, kaj dela toliko pisarjev. Ako notar izhaja z neprimerno manj pomočniki, bi se tudi pri občini nobeden nc pretegnil vsled dela, če bi jih bilo tudi manj. Tako mislijo tudi do malega vsi narodno-na-predni in socialistični davkoplačevalci.
i Davčna moč mesta Idrije rapidno peša, tako vzdihuje »Slovenski Narod«. Kako modro in skrbno! Sedaj so pričeli tožiti in jadi-kovati o uezanesljivej davčni moči, ko so naredili za pol stoletja kopo nepotrebnih dolgov in te dolgove bazirali »na davčno moč, ki rapidno peša!« Kje ste bili pa pred sedmimi leti, ko ste se bahali, da Idrija lahko realko sama vzdržuje in ste gospodarili tako da še danes niso računi v redu? Kje imate danes m o ž e. ki bi imeli zmožnost nas potegniti iz financijelnega blata, v kojega ste zagazili s svojo modrostjo? Realko ste pač zidali na puf, podržavljate jo pa po gostilnah in v »SI. Narodu«, prav tako, kakor železnico, kojo zidate že 40 let, a je Idrijčanje ne bodo videli, če ne jo bodo drugi zgradili, ln glejte modrijane! V istem članku, kjer toži moder dopisnik o slabej davČnej moči, pa že napoveduje nove dolgove! Podobni ste posestniku, ki zadnje krajcarje zapravlja, ko mu poje boben. Tako se neizkušene in zapeljane ljudi pripravlja na 100 % doklado! Prišel pa bo čas, ko bo slavnoznani »davčni vijak« tudi najzabitejšemu razsvetlil možgane, prepozno. Smejati sc mora kdor bere vaše »Os\vildi-iade«, ker druzega pisati ne veste in nc znate. Impertinentno je postopanje stranke, ki jo je tako zagazila iu tako korenito zavozila, kakor je vaša; par eksistenc, ki od javnosti živi in so jim sedanje idrijske razmere potrebne kakor ribi voda, dela »politiko« sebi v prid, ljudstvo pa farbate, da se nam smilijo ljudje in uredništvo »Naroda«, ki nedeljo za nedeljo priobčuje take budalosti. Preje ne bo miru, dokler vas ne bomo korenito potipali na pravem mestu, in to vam ne odide, takoj ko sc bo pravi čas približal.
~ JešeiiBke nouice.
j Tovarna sc jc letos znatno razširila. Po požaru jc začela zidati novo skladišče in novo žičarno. Obojna stavba je že dodelana. Prostor od ceste do obeh stavb je sedaj lepo zravnan, kar daje Savi prijaznejše lice.
j Luterski tempel se preseli iz Trojarjevc hiše v tovarniško hišo na Savi št. 12. tako-zvano grajščino, tik katoliške cerkve. Protestantov, rojenih z odpadniki vred in njih otroci je komaj še 20.
i Otroški vrtec, ki je bil dosedaj za jeseniške otroke na Savi, pride na Jesenice, kakor hitro se najde primeren prostor. Vsi trije slovenski otroški vrtci so prenapolnjeni in se mnogo otrok ni moglo sprejeti.
j Delavci so se začeli pridno oglašati pri županstvu za sprejem v domovinsko zvezo. Po desetletnem bivanju v občini so si prido-bili domovinsko pravico na Jesenicah. Občina bo morala vedno več delavcev in njih družine sprejemati v domovinsko zvezo. Ka.i to pomeni, ve vsak, ki pozna socialne razmere delavstva. V tukajšnji tovarni ni nikakega zavarovanja zoper nezgode. pri nekaterih kategorijah dela .ie neizogibna posledica — jetika, naj se družinski oče ponesreči, umrje ali postane invalid, naj ga jetika konča v najlepših letih kai bo z vdovo in otroci? Kakšno breme za občino? Ali ni občina že v lastnem interesu dolžna skrbeti za to, da bo delavstvo ugodno zavarovano in v zdravstvenem oziru kar najbolje preskrbljeno?
i Veselica strokovnega društva bo v nedeljo, 21. t. m., ob pol 4. uri popoldne.
j Veliko projekcijsko predstavo »Lepa naša domovina, nje krasote in znamenitosti«, priredi v nedeljo, dne 21. t. ni. zvečer ob 7. uri v veliki dvorani gostilne pri »Jelenu« na Savi g. Rožun, fotograf iz Litije. Kazalo se bo v velikosti 3 m nad sto slik naše domovine, osobito naše krasne planine, jezera, slapovi, kakor tudi mnogo zgodovinskih slik, kaka so bila mesta, trgi iu gradovi naših pradedov kot trdnjave 16. stoletja, za časa turških bojev. O vsaki sliki bo g. Rožun kratko, a stvarno predaval. Ker so te predstave, kakor smo že v Ljubljani večkrat imeli priliko videti, res zelo zanimive in krasne, je upati, da slav. občinstvo Jesenic v obilnem številu poseti to predstavo.
Postavno varovani). Vsako ponarojaaja t. pnnutiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 balzam 52-42
ie z 7fllono znamko wredovnlca*. Starodavno neprtkosno
proti nlnbomn prehuvljania, krčem v želodcu, koliki, kataru. prsnim boleznim,
influcnei itd. itd. Cona IX majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent zamadkom K 6*— franko.
77t<«rryJ*ro r*nUfoHJnko motil o, ' ponoit znano kot non plut ultra
jroti vsem (V) ako starim ranam, vnetjem, rr.nitvam, abscesom Ir 'teklinam vseh vrst. Cena: S lončka K IIIV) se pošlje le proti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
ta-oAnru s tisoči originalnih zahvalnih pisani pratit in franko. V z*, logi t ikore *»oU rečjih lekarnah in tnodicinainihiroge-ijah
Dunaj-
•k« želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljioe, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu * Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna roda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	183 49—88
901
26-25 J J
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Dosiej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1--, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, lX/2, NufidorferstraBe štev. 3-45.
OCLfVS!
NEW
* nmta
• Y0RK in LONDOB
nista prizanašala niti evropski ce lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmet< le proti temu, da se mi povrne
Hd. 6'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih R9
le* s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vlile it
anega komada. 6 kom. amer. pat. arebm!h ledllnlt {lic;
12 kom. amer. pat. »rebrnih k«Vnlt
{lic;
1 kom. amar. pat. srabma ZalamaB
nlca z* Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna Zajemat nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čailC za POfe klado;
2	kom. efektnih namiznih sveCnlkOC i kom. cedilnik za ial; 1 kom. najfin. slpalnlce za Sladk*»
42 komadov skupaj samo |ld. •"90.
Vseh teh 42 predmetov Je popre, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni Jjld. 6*90. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrži bojt srebra 24 let, za kar se garantuje. * najboljši dokaz, da leta inserat ne t« melji na nlkakrinl Slepariji, zaveze em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bih blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo> ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasni garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	2182 8
A. HIRSCHBERG-a
sksportni hiši američanskega pat. srebrnega blati
iia Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatv^o krasne garniture j akt zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolko S pat. srebrno garnituro sem Jako zadovoljeit
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jak koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni ln tovarniški zdi avnlk, S poslanim namiznim orodjem sem zel<5 zado-dvoljen. — Mihael Kovače vid, ravnat. pomo>n uradov dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
Zahtevajte zastonj
In franko mn| veliki, bogato lluslrovan glavni cenik z nad 1000 slikami vicb vrsi nlkelnantih, srebrnih In zlatih ur z znamko Boakopf, Haha, Ornega, Kchaffhausen, Olaahiitte kakor ludl vicb vrst solidnih zlatnln In »rebrnin po Izvirnih tovarniških cenah.
Nikcl. rtmonl. ara'......K 3 —
• lat. Roskopf patent ura . . . . . 4-— . , črna lekl/rem. ara . 4-— avle. Izvir. Roskopf pal. ura . . . 5 — Ooldln ram. ura .Luna* kolcajt . 7-50 arebr. . , .Olorla* . . 7-«0 , . , dvojni plati . . 11-50 . oklep, varliica z rinčico na pero In karab., 15 gr. talka . 3 50 raaka Tula nikcl ura s sidro z .Luna* kolesjem . . . 9 50 ■ra s kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhlnjaka ura K 3 — ivarcvaldaka ura K 2 80. Za vsako uro 31elao pismeno Jamstvo I Klkak rlalkot Zamena dovoljena, ali denar naz«) t
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1789 (BrUx) it. 654, Češko. 100-20
naravna mineralna vod«
najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, katerih v sapniku ali prebavnih
organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri
Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerljah 2171 4
asž
Ustanovljena P62.
Najstarejša i884 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 584,
tvornica
ognjišč i2-8
m a š i n i s t
Dunaj (U/ien)
RUDOLF GEBURTH
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in stroj-
nlh nnniiir 7a vsako jjorubo Od navadne Illll Uyiljljl do najfinejše in najelegantnejše
Izpeljave,
vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.
Sušilnice, plinove peči, kamini.
vrste peči
C	. »IT I tudi s trajnim
tudi s trajnim gorenjem
Specialni katalogi gratia in franko
Le »Templjev- in „Styrla-
t \ fjlfl " vreleo" sta zakonito zavaro-* vana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila „Templjev-vrelec" ali BStyria-vrelec" in ki se vanjivo prodajno kot „Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo.
Deželna vrelska uprava
1949 0 2—2	Rogaška Slatina.
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiBsslilsKB kisla vode.
I»virek: Giesshubl Sauerbrunn,
Stlez. pestaja, zdravilne kopališče pri Karlovih vari?-
Prospekti zastonj in franko. V LJublJa.nl se dobiva v vneli lekarnah, večjih p»ecrij§kih prodajalnin&h in trgovinah t jcatvinuni i» >la*m.
Zaloga pri Mihael Kuta«r.|ai in Pete* Lastnik-*
(.|aul|aiil	114 52-38
v m&e>*
priporoča raznovrstne
v i z i t n i c e
po nizki ceni.
FFF
Zaščitna znamka: „S!dro"
Liniment. Gapsici comp. 1
I


Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot Izvratno bol blaiujoče mazilo 1 cena 80 v., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarn«
pri »zlatem levu" v Pragi
Elizabethstrasse št. 5 nova.
M* Dntvno razpošiljanj*,


i
II. priloga 241. Stev. „Slovenca" dne 20. oktobra 1906.
SLOVANI SO ZMOŽNI RAZVOJA. — KAJ JE ČEŠKI LEV?
V	včerajšnji seji volilnega odseka je dr. Tavčar po velikanskih pripravah govoril celi
- dve uri. Najprej izjavi, da nikakor nima namena obstruirati, potem pa opozarja na poročilo nekega poluradnega lista, da je poročilo o .delovanju volilnega odseka izgotovil eminentno marljivi sekcijski šei baron Haerdtl, kar pa je protipostavno, ker mora poročilo napraviti odsekov referent. Ce je to res, potem Tavčar upa, da poročila nc sprejme noben odsekov član. Tavčar opozarja na značilno dejstvo, da opozicija proti volilni reformi ni dovoljena in izjavi, da je morda boljše, če se volilna reforma oktroira, ker potem se nejevolja ljudstva ne bo obrnila proti poslancem, ampak proti vladi in kroni. On, da sc ne boji takih govoric. Tudi nc zapopade, zakaj jc baron Malfatti nastopil s svojim kompromisnim predlogom kot sprožilec vladne puške. Malfattijev predlog bo strasti še bolj razburil. Divjajoče morje bo potem zahtevalo žrtev in te žrtve bodo Slovani. Morda Slovani — pravi govornik ne bodo šli v Kanoso po široki državni cesti, toda 011 da se boji, da ne bi našli kake zaplotne steze v Kanoso. Slovanski zastopniki da so zagrešili toliko napak, da jih nikoli več nc bodo mogli popraviti. Cc smatra za potrebno nastopiti nemški minister rojak, ki mu v žilah polje še vedno gorka kri, zakaj vedno molči češki minister rojak? Dr. Pacak naj se vendar enkrat oju-uači ter naj izjavi, ali jc res, kar že povsod govore, da so češki ministri, ko so vstopili v kabinet, dvetretjinsko večino sprejeli za con-ditio sine qua 11011. Nato zakliče posl. Kramar: »Niti najmanj!« Dr. Tavčar Kramaru: »Saj vi niste minister!« Dr. Kramar: »Pa sem bil zraven.« Dr. Tavčar: »Toda jaz bi to rad zvedel od ekscelence same.« Minister dr. Pacak: »Da, vi ste to čuli od gosp. Kramara. Jaz o tem pri vstopu v kabinet nisem vedel ničesar.« Dr. Tavčar to svojo lastno bla-mažo vzame s primerno neumnim obrazom na znanje. Dvetretjinska večina postavno določuje, da Slovani in Slovenci niso zmožni razvoja. Konečno Tavčar apelira na češke poslance, naj pazijo, da nc dožive še enkrat 21. julija ter naj gledajo na to, da se ne bo v cesarstvu razširilo mnenje, da poslanci pitajo češkega leva samo s slamo in ovsom. SEJA KLUBOVIH NAČELNIKOV. — IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. DA REFORMA NE BO PADLA.
V	seji načelnikov parlamentarnih klubov, pri kateri sta bila navzoča ministrski predsednik Beck in železniški minister Derschatta, so se načelniki pomenkovali o tem, kaj naj se postavi na dnevni red prihodnje seje državnega zbora. Pri tej priliki je ministrski predsednik bil zato,da se kot prva točka obravnava predloga o severni železnici. Ta predloga ni v nobeni zvezi z volilno reformo. Volilna reforma pa vzlic sedanjim težkočam ne bo padla, ker ne sme pasti!
MLADOCEŠKI KLUB.
V	seji mladočeškega kluba 19. t. 111. so sc nekateri izjavili proti obstrukcijski taktiki poslanca Stranskega v volilnem odseku, drugi so pa bili za radikalno postopanje. Klub odklanja vse kompromisne predloge. Vendar pa bo zopet pričel konferirati z ministrskim predsednikom. Oficijelno poročilo klubovo pravi, da klub ni pooblastil poslanca Stranskega za obstrukcijo v odseku.
INTERPELACIJE. — ŽENSKA VOLILNA PRAVICA.
Pod vodstvom častnega predsednika Jožefa Donata so poštni uslužbenci naprosili poslance, naj podpirajo njihove zahteve. Posl. Dobcrnig in tovariši bodo niterpelirali trgovinskega ministra, ker sc na novi železnici zakasnjuje pošta Dunaj-Celovec-Trst. Pri železniškemu ministru so tudi bili železniški delovodje in mojstri pri strojih in so ga prosili, naj jim omogoči uradniški avanzma. Minister jim jc to obljubil. — Poslanci Einspin-ner, Cliiari in tovariši bodo interpelirali glede plehastih figovih peres na grških kipih v poslopju poslanske zbornice. Zahtevali bodo, naj sc peresa slovesno odpravijo. Ženski komite za volilno pravico na Dunaju je vložil več poslancem spomenico, kjer zahtevajo ženske naj se odpravi v S 30. društvenega zakona žaljivo ime »Frauensperson« ter uvede splošna ženska volilna pravica.
NARODNOSTNA RAZDELITEV ŠKOFIJ NA ČEŠKEM.
Načelnik Zveze češke duhovščine, kaplan Pauli je konferiral z naučnim ministrom dr. Marchctom, dr. Kramafem iu vod.io čeških agrarcev Prazekom, naj se češke škofije razdelijo po narodnosti in ustanovita dve novi škofiji, češka in nemška.
OGRSKA. — RAKOCZYJEVI OSTANKI.
V	ogrski državni zbornici jc predložil ministrski predsednik Wckcrle zakonski načrt glede čaščenja spomina Rakoczyjevega. Cesar jc kot porok zaupanja med vladarjem in ogrskim narodom dovolil prenos Rakoczyjevcga pepela iz pregnanstva na Ogrsko. Obenem sc bode odpravila postava iz i. 1715, ki sramoti spomin Rakoczyjev. Vlada bo določila 550.000 kron za Rakoczyjcv spomenik. — Ogrska neodvisna stranka hoče imeti za predsednika delegacije poslanca Barabasa. —Wekcrle je povabil tudi hrvaške saborske poslance, naj sc udeležijo Rakoczyjcve slavnosti.
SRBSKI TOPOVI. — PASIC BO DEMI-SIJONIRAL.
Nacionalci bodo predlagali, naj se topov nc nabavi pri Schneiderju in takoj odpokliče vojaško komisijo iz Creuzota. — Baje bo zaradi odpora mladoradikalcev demisijoniral
ministerski predsednik Pasič in mu bo naslc-doval Simič.
CELO FRANCOSKO MINISTRSTVO DEMI-SIJONIRALO.
Kakor hitro je ministrski predsednik Sar-rien vložil demisijo, so demisijonirali tudi ostali člani kabineta. Finačni minister Poin-carč je demisijoniral zato, ker je proračunska komisija v proračunu ravnotežje dosegla s pomočjo napačnih postavk.
IRSKI ŠKOFJE FRANCOSKIM.
V	Maynotu zbrani irski škoije so odposlali francoskim adreso, kjer bodrijo svoje brate na Francoskem in želijo, da naj ti boji francoske katoličane zedinnijo.
RUSIJA. — ROŽDESTVENSKI OPROŠČEN.
V	Grajevu so oblasti konfiscirale zaboj s 74.000 patronami, ki je bil iz Berolina namenjen v Tiflis. — V kronstadtskem vojaškem sodišču so našli bombe. Več vojakov je hotelo s tem izvršiti atentat na sodnike. — Vojaško sodišče je admirala Roždcstvenskega oprostilo. Zaradi predaje torpedovke »Bjedovi« pa so kapitani Bardnov in Clapicr de Cologne odpuščeni iz službe, polkovnik Filipov ter poročnik Leonitiev pa morata prositi za umi-rovljenjc.
CAR. — SVETI SINOD.
Car je odredil, da se naj v prihodnje za generalne gubernatorje provincij imenujejo samo generali. — Sv. sinod je odvzel duhov-skim članom bivše dume duhovske časti.
Dnevne novice.
+ Dr. Ploj in dr. Tavčar. Z ozirom na našo včerajšnjo notico, v kateri smo ogorčeno prijeli dr. Ploja z ozirom na »Narodove trditve, kakor bi bil dr. Ploj popolnoma za zmi-sel dr. Tavčarjevega predloga o Korošcih, se nam od popolnoma zanesljive strani poroča, da je dr. Ploj odgovarjal dr. Tavčarju, naj ne stavi svojega nesrečnega reasum, predloga in da se je dr. Ploj napram poslancem »Slov. zveze« jezil, da sc dr. Tavčar ni dal pregovoriti ter da je na vsak način izvršil svojo strankarsko potezo.
+ Tržaška obrekljiva tetka jc radi dr. Šusteršiča prišla v zadrego, ker končno mora priznati, da je sovraženi dr. Šusteršič bil tisti, ki ie dosegel vspeh za tržaške Slovence, ki bi brez naših poslancev ne bili dobili mandata. To nam zadošča. Ne vodene fraze »Edinosti«, ampak dr. Šusteršič jc pridobil tržaškim Slovencem mandat, dr. Šusteršič je bil tisti, ki je takoj informiral posl. Spinčiča o nameri vlade glede Št. Jakoba in je takoj brez obotavljanja šel na delo v smislu tržaških voditeljev. To smo konstatirali in to kon-statiramo danes vnovič in naj se »Edinost« še tako zvija. Ce kdo trdi kaj druzega, se laže in naj si bo tudi tržaška »Edinost«! Laže tudi vsako pismo, ki kaj druzega trdi, zato smo pa »Edinost« pozvali, naj pride na dan z dobesednimi pismi, če ima kake v rokah, ker potem bi se le še bolj dokazalo, da dotičnik ui pisal resnice. »Edinost« pa pisca pisma skriva, češ, da ji »uredniška tajnost in najnavad-uejši takt branita«	priobčiti dobesedno
pismo s podpisom. Sedaj pa vidimo junake obrekovalce! Polna usta imajo obrekovanj, ko bi jih. pa morali dokazati, sc pa skrijejo, ker so ali pismo falzificirali ali pa popolnoma nerodno lagali. laka jc stara obrekljivka »Edinost«, pogumna v zavijanju, a vsa ski-sana, kadar jo primemo za njeno »resnico«. Šc enkrat pravimo: Na dan s pismom, ako ste možje! Nobeno »pismo« dr. Šusteršičcvih zaslug tudi za tržaške Slovence nc more uničiti, kakor ne more nobena beseda zadostno karakterizirati podlosti tistega tržaškega »radikalca«, ki dr. Šusteršiča za njegove zasluge obrekuje!
+ Člani bivše narodne stranke na Hrvatskem, ki topot niso bili izvoljeni v sabor, dr. Tomašič, dr. Spevcc, dr. Egersdorfer, Gašo Devič, prof. Olivcrič, prof. Silovič iu drugi, so se v Zagrebu zbrali k skupni konferenci. Nekateri domnevajo, da hočejo ti gospodje ustanoviti list ter ustanoviti politični klub.
- »Slečen politik« ali: »Gabršček ni tak norec . . .« Andrej Gabršček ima na svoji trgovini tudi italijanske in nemške napise. Po pravici so to grajali, kako more človek, ki od vseh »klerikalcev« zahteva samoslovenskc napise, sam delati kupčijo z italijanskimi in nemškimi napisi. Ogorčeno odgovarja zdaj Andrej: »Pobožni kavči besnijo, ker Gabršček ni tak norec, kakršnega bi radi videli... Gabršček šc tli tako velik tepec, da hi nc računal Z dejstvom, kadar sleče politika in bojevnika za narod ter postane trgovec . . . Kdor tega nc vidi. je slepcc ali pa zlobnež ... Morda komu šc poči katoliški žolč . . .« Tako odgovarja človek, ki neprenehoma napada »klerikalce«, da niso narodni. Andrej Gabršček je praktičen mož. On obleče najprej politika in bojevnika za narod ter gre v tej
viteški opravi, oborožen z velikimi cepci, »klerikalce« napadat, da so navadne izdajice. Potem pa gre domov, sleče politika in bojevnika za narod ter začne delati1 kšefte z lahoni in nemškutarji. Ce ga za to primeš, tedaj pokaže na svojo garderobo, češ: tam visi zdaj na klinu bojevnik za narod, tu stojim pred teboj brez krinke v svoji pravi podobi: jaz sem samo Geschaftsmann. Tako dela Gabršček jako dobre kupčije: S Slovenci kot bojevnik za narod, z drugimi pa kot slečen politik. Iz tega se vidi, da (iabršček res ni tak norec in cepec, kakor bi ga »klerikalci« radi videli. Ampak slečen je. prav do nagega slečen, in ko smo ga videli v njegovi pravi podobi, tedaj po njegovi lastni izpovedi na njem nismo našli nič narodnega, ampak samo do-bičkolovca. Njegova narodnost visi v shrambi, da jo privleče na dan, kadar igra narodno-napredno burko pred cepci in norci. Taki so slečeni politiki!
+ Obrtni zakon v gosposki zbornici. Referent gosposke zbornice, sekcijski šef Exner, jc izjavil, da bodo vse stranke gosposke zbornice hitro in ugodno rešitev obrtnega zakona podpirale.
+ Deželna vlada na Kranjskem priobčuje v uradnem listu razpise ustanov samo v nemščini, kakor bi bili razpisi samo za Nemce. Dobiti bi morali pot, da izvedo za take razpise tudi Slovenci in vsaj kratko javljati te razpise tudi slovenskim listom.
- Deputacija iz Mokronoga pri deželnemu odboru. Piše sc nam iz Mokronoga: Pred nekaj dnevi je bila deputacija iz Mokronoga pri deželnemu odboru, katero je vodil gospod deželni poslanec Košak. Deputacija se je poklonila deželnemu odborniku gospodu F. Pov-šetu ter sporočila vse težave in ovire, ki sc delajo trgu Mokronogu glede novega kolodvora in nove železnice Trebnjc-Mokronog-Št. Janž. Gospod odbornik Povše jc jako obširno in temeljito pojasnil ves sedanji položaj, ter obliubil zastaviti vse moči v korist prebi-valccv. Deputacija sc jc poklonila tudi gospodu odborniku P. Grasselliju kot železniškemu referentu, ki je ravno tako obljubil zastopati ljudske interese. Deputacija se jc vrnila domov v prepričanju, da bode deželni odbor lc podpiral interese ljudstva, in da sc ne bode oziral na kake privatne interese in podjetja. Bog daj, da bi tudi v resnici kaj kmalu k nam prisopihala železna kača, ter povzdignila naš onemogli promet in trgovino.
»Pogovori pod vaško lipo«. Slovenska dijaška zveza jc letos vpeljala za poskušnjo nedeljske pogovore pod vaško lipo. Obravnavale so se pri teh pogovorih najvažnejše točke socijalncga, političnega in narodnega vprašanja. Take pogovore je vodil 11. pr. stud. agronom. Alojzij Strancar v Štrancarjih na Vipavskem. Navzoči sami so pokazali vrlo zanimanje in so se kaj radi udeleževali debate, ki je bila pri posameznih vprašanjih jako živa. Pokazalo se jc, da ima naš slovenski kmet zdrav r a z u 111, da z lahkoto sledi perečim vprašanjem, o katerih ima sam prav zdrave nazore; pokazalo se jc, da ima tudi ve s c I j c do resnega dela, katero veselje jc le treba znati vzbuditi. Ker so se ti prosti razgovori po popoldanski službi božji tako krasno razvili, namerava »Slov. dij. zvezam i na to polje razširiti svoje delovanje.
Novo tovarno za usnje postavil je g. Karol Polak na Vrhniki. Poslopje je žc pod streho in pretekli teden postavili so dimnik.
Za posle in gozdne delavce. Zgomje-avstrijski deželni glavar dr. Ebenhoch jc vložil na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri navaja vzroke zakaj posli na kmetih silijo v industrialna podjetja. Dr. Ebenhoch izvaja, da med drugimi'vzroki za beg je jako tehten tudi ta. ker posli, poljedelski in gozdni delavci niso zavarovani za slučaj kake bolezni ali nezgode. V interpelaciji zahteva, naj se uvede tudi za te sloje zavarovanje glede na nezgode in bolezni. Konečno pa zahteva tudi invalidno iu starostno zavarovanje delavstva na kmetih iu po gozdih.
Nova maša. Prihodnjo nedeljo, t. j. na žegnanjsko nedeljo, bo daroval v župni cerkvi v Ribnici svojo novo mašo bogoslovec, četrtoletnik č. g. Ivan Lovšin. Imenovani gospod jc prejel red dijakonata žc meseca julija, a jc moral radi mladosti čakati na red mašni-štva, katerega je prejel tc dni. — Na mnoga leta.
V Kranju bo daroval jutri prvo sveto mašo č. g. Ivan G o gol a. prefekt v kn. šk. zavodih sv. Stanislava.
Predavanje o umnem obdelovanju barja imel bo ravnatelj kmetijsko-kemičnega pre-skušcvališča dr. E. K ra m c r meseca novembra, oziroma decembra v T o miši j u in Ž c-1 i 1111 j a h.
Zimski kurzi za stavbne obrtnike na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prično z dnem 3. novembra. Vpisovanje jc možno do 1. novembra. Zimski kurzi za stavbne obrtnike trajajo tri zime (po pet mesecev) ter imajo namen, pomočnikom in mojstrom zidarske, tesarske ali kamnoseške obrti podajati višjo izobrazbo v njih stroki ter jim nuditi potrebno teoretično znanje za predpisani mojstrski izpit v stavbnih strokah.
Stavbno-tchniške predmete poučujeta gg. prof. inžener Jaroslav Focrster in arhitekt Pavi Kryl.
Električna železnica na Vipavskem. Poročali smo, da bodo vodno silo Htibljc izkoristili. S pomočjo vodne sile Nubije nameravajo z električno železnico zvezati Ajdov-
ščino s Postojno in Kobdiljeni, kar bi se zgodilo že leta 1907.
Nove bosanske poštne znamke sisti-rane. Iz Sarajeva poročajo, da jc c. in kr. državno vojno ministerstvo ukazalo sistirati nove bosanske poštne znamke, ki so imele priti v promet z dnem 1. nov. t. I. Vzrok temu sistirunju je baje ta, ker imajo znamke samo nemški napis, proti čemer so hrvatski listi energično protestirali. Za sedaj ostanejo v veljavi dosedanje znamke.
Beckov jubilej. Šestdesetletnico slavi danes, 20. t. m. načelnik avstrijskega generalnega štaba FZM. grof Beck, ki je služil že pod Radeckyjcm in načeljuje našemu generalnemu štabu 25 let.
— Koliko je slovenskih šolskih otrok v Trstu. V mestni šoli v ulici Kandler v Trstu se jc dogodilo te dni, da je učitelj v II. razredu izpraševal učence, kako govore doma, slovenski ali laški? Velel je, naj oni, ki doma govore slovenski, izstopijo iz klopij. In čujte: v klopeh je obsedela le — 111 a 11 j š i 11 a, a še med temi, ki so ostali v klopeh, je bil marsikak Slovenec.
Južna železnica namerava zvišati tarife za prevozno blago za 1 do 2 h pri 100 kg in omejiti nekatere izredne ugodnosti. S tem računa, da pridobi kakega pol milijona kron. Izgovarja sc z zvišanimi cenami materiala in službenih plač.
Iz Zatičine se nam poroča, da g. Pod-lipnik ni vstopil v samostan, ampak ostane svetni duhovnik.
Stavbinsko gibanje v Postojni. V letošnji stavbeni sezoni je dogradil veleposetnik gosp .Fran Jurca svojo jednonadstropno vilo; prihodnjo pomlad prično z ometavanjed in notranjo opravo. Poslopje bo krasno. V gorenjem delu Postojne je dogotovil g. Jernej Jager lično pritlično hišo. Gospod župan Pikel je preuredil svojo prodajalno in napravil nove izložbe. G. Pavel Jurca je sezidal moderno kopališče poleg svojega hotela »Ribnik«. G. Josip Dekleva predeluje spodnje prostore v prizidku pri hotelu h »Kroni« za prodajalno, ki jo v kratkem otvori g. Leopold Vukič. Gospa Katarina Kenda je temeljito popravila in znižala zid okrog svojega vrta; trško oskrb-uištvo gradi nov kanal ob državni cesti med hišama g. Ferdo Gasparija in g. Kat. Kenda. Več hiš je dobilo tekom poletja lepše zunanje lice. Prihodnjo pomlad prične kranjska stav-binska družba z zgradbo novega uradnega poslopja in tudi mlekarska zadruga si zgradi lično z vso moderno opravo opremljeno mlekarno.
Slovenske delavce odpuščajo na državnem kolodvoru v Gorici. Tc dni so odslovili zopet dva, eden jc delal v skladiščih dva meseca, drugi tri mesece sedaj so jih odslovili. češ, da je delavcev preveč in dela premalo. To pa ui res, ker dela je vedno polno, čez glavo. Stranke se pritožujejo, da niso po-strcžcnc prav radi tega, ker ie premalo ljudij načelništvo pa odpušča delavce, ali le Slo-\ cnce, da potem nastavlja Nemce. - Zadnji čas jc, da sc spregovori o tem tesna beseda v parlamentu.
Iz Vrhnike. Občinska komedija se nadaljuje. Občinske volitve žc objavljene se zopet zavlačujejo. Po odloku ministrstva bi imelo hiti 10 podobčin in gospod župan je napravil zapisnik samo za osem. Odločilo se je, da se imajo sestaviti novi zapisniki in sicer \ najkrajšem času. Zupanov tajnik se je pa izrazil, da potrebuje za to najmanj 3 mesece. Pomislite, koliko časa bo šc županoval Jelov-šek. In gotovo je. dokier bodeta sestavljala zapisnike župan in njegov tajnik, volitev ne bo in elovšek županoval do starosti, čc se niu bo ljubilo. Morebiti bo županska čast na ta način v .Iclovškovi hiši preveč zastarela in postala dedna. Strašansko čudno je pa, da gosposka, c. kr. okr. glavarstvo in c. kr. dež. vlada, puste, da se ljudstvu kratijo politične pravice s takim nezaslišnim zavlačenjem volitev. Ali oblasti ne vidijo, da si jemljejo same svoj ugled? Zavlačevanje se godi v veliko škodo vrhniške občine, potrebno delo zaostaja, občinska pota so zanemarjena, policijske ure se ne drže, naredbe gosposke o žga-njetoču se nc izpolnjujejo, zidanje prepotreb-nih zunanjih šol se odklada samo zavoljo ljubega Jelovška. Zupan, če hoče sam sebi prav, naj odstopi prostovoljno in potem se bode lažje brigal za trafiko, da se ne bodo čule pritožbe in ne bode treba vestnim finančnim stražnikom groziti s tožbo. Ako ue odstopi prostovoljno , pozivljemo oblast, da ga odstavi in sicer v najkrajšem času. Nobenega zapisnika ne sme več sestavljati, ue on iu tudi ne njegov tajnik, ker bo gotovo vsak napačen iu poln rekurzov. Ako oblast noče slišati ljudskega glasu, pojdemo naravnost do gospoda deželnega predsednika samega, da v teh civilizirane dežele nevrednih razmerah napravi konec, mir in red.
Zlata poroka. Iz Trzina se nam piše: V nedeljo jc natihoma med svojimi domačimi obhajal zlato poroko Janez Ložar, posestnik, bivši večletni župan, občinski svetovalec itd. Mož zasluži, da se ga ob tako redki slavnosti spominjamo z malimi vrsticami. Mnogo jc on žrtvoval za probujo slovenskega naroda, posebno domače občine. Svoja dela ni obešal na veliki zvon, ampak natihoma in vztrajno deloval za dobro stvar. Cesar Franc Jožef I. ga je odlikoval s srebrnim križcem s krono za zasluge. Tudi mi mu kličemo: Bog ohrani zdrani zdravega njega in njegovo soprogo, da bodeta obhajala diamantno poroko. Živela!
Poštni komisar v Novem mestu. Iz Novega mesta sc nam piše: Žc opetovano je »Slovenec« naglašal miserijo poštnih razmer v Novem mestu, zlasti kar sc tiče dostavljanja pošte v sosedne vasi, po »milosti« poštne direkcije v Trstu in tukajšnjega oskrbnika izvzete od regularnega dostavljanja po seiskih
plsmonoših. Vsled teh opravičenih ožigosani je gospodo spekla vest, komisar iz Trsta je tičal vsak trenotek v Novem mestu, stikal in brskal po vaseh, in tukajšnji oskrbnik je bil celo tako prijazen, da jc neki gospej iz Srebr-nic sladkim obrazom zagotavljal: »S 15. tega, gotovo pa s 1. prihodnjega meseca, gotovo dobite tudi vi selskega pismonošo.« Ze so minuli trije meseci od te svečanostne obljube, a ostalo je še vse pri starem. Novo je le to, da pride komisar slej kakor prej vsak trenotek semkaj kontrolirat, najbrže le, če še pošta stoji na mestu, kjer je stala prej. Tudi te dni se tukajšnja pošta zopet »kontrolira«. G. komisar se je napram nekemu poštarju in nekemu gospodu, ki preskrbuje nabiralnik, baje izrazil, da poštna direkcija nima še kredita za novega poštnega sela. Mi pa smo v mnenja, da če v Trstu nimajo toliko kredita, da bi revnemu selu plačali 30 gld. mesečno, naj pošta direkcija kar napove svoj - konkurs.
— Nova paralelka deške ljudske šole v Novem mestu. Kakor smo že svoj čas poročali, je nujno vprašanje glede otvoritve dveh ali vsaj ene paralelke na novomeški deški ljudski šoli postalo te dni aktuelno — paralelka za 3. razred je otvorjena. ln sicer se je v to svrho najel lokal v novo zgrajeni hiši občinskega odbornika in usnjarja g. Mramorja na Ljubljanski cesti. Pouk vodi č. g. o. Oothard. S tem bo dosedanjim nedostatkom, največ pa mladini, vsaj deloma vstreženo.
Za 400 kron deputacijo. Deputacija novomeškega občinskega sveta, ki se je pred kratkim poklonila ministrstvu na Dunaju v zadevi zgradbe nove gimnazije v Novem mestu, stane mestno občino 400 kron. Na likvidacijo tega zneska je apeliral župan pl. Sladovič pri zadnji občinski seji. Gospodu »Korlnu«, podžupanu ta apel ni bil nič kaj všeč, nekako cinično je zavrnil župana: češ, te malenkosti pač ni treba pred občinski svet, ker to je stvar starešinstva samega. G. župan pa je vstrajal pri svojem predlogu, in tako je mestni zbor soglasno potrdil: 400 kron za deputacijo. Ce se vse premisli, kje je Dunaj, to niti veliko ni, gotovo pa cenejše, kakor račun nekega župana, ki potrjuje: »Fiir die Reise nach Laibacli 100 Gulden.«
Poziv slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom. Prejeli smo: Kakor sc čujc, vršil se bode dne 4. novembra t. I. občni zbor II. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. Tovariši, če vam je kaj na tem, da si zboljšate gmotni položaj, pridite vsi polnoštevilno na ta občni zbor in združite se vendar enkrat žc v društvo, ki je prevelike važnosti za vas in vaš obstanek! Ali se vam niso še odprle oči, da od svojih šefov nimate ničesar pričakovati, ako z združenimi močmi ne delujete za svoj in vaših svojcev blagor? — Na zadnji Svetčevi slavnosti zasledovali ste lahko impozantne govore notarja Hudovemika. Plantana in drugih. Ali je morda kedo izmed njih slavil postopanje šefa nasproti njegovim uradnikom, nejuri-stom? Notar dr. Schmidinger vzdignil se je raz sedež ter poživljal notarje, naj postopajo kot šefi s svojimi kandidati taktno in vljudno, smatrajoč te za svoje prijatelje in tovariše, in da naj ne občujejo ž njimi brezbrižno in brez-taktno kot manj vrednimi uslužbenci. To »i ic treba zapomniti; kajti iz tega govora sledi, da smo odvetniški in notarski uradniki, kar nas je nejuristov, v očeh svojih šefov manj vredni uslužbenci, s katerimi se sme brezbrižno in breztaktno postopati. Gospodje šefi pozabili so menda, da je vsak človek vreden svoje službe, če jo opravlja vestno in točno, in naj si bode še na tako nizki stopinji svojega službovanja. Vredni smo tudi odvetniški in notarski uradniki svojega mesta prav toliko, kakor šefi svojega. Zatorej, tovariši, vzdramite se vendar že enkrat, in naj ne bode med vami v bodoče niti jednega, ki ne bi bil član našega društva; pridite polnoštevilno na naš občni zbor dne 4. novembra t. I. popoldne ob 3. uri v restavracijo bratov Novakovičev v Sodnijskih ulicah!
Statistika šol v tržaški okolici. V šolskem letu 1905 in 06 ic bilo v tržaški okolici vsega skupaj 10 šol. od katerih so imele samo tri italijanske oddelke. Učencev in učenk je bilo .3978 in sicer 3209 slovenskih in 769 italijanskih. Letos se jc vpisalo slovenskih otrok 163 več, a italijanskih 9 manj. Številke kažejo, da Slovenci napredujejo.
—	Roparski umor pri Reki. V Delnicah je ponoči z bodalom napadel gostilničarja Gregorja Mainariča neki lopov, ki .ie bil skrit pod posteljo. Med napadalcem in gostilničarjem se je vršil srdit boj. Na gostiiničarjeve klice so prihiteli ljudje, napadalec, ki je nameraval izvršiti rop, ie pa pobegnil. Mainarič ie ležal na tleh, krvaveč iz dvanajstih ran. Baje je napadalec 21 letni F r a n c R u e I iz Novega Mesta. Policija ga išče.
Svojo mater pretepel. Med Antonom Mauričem, posestnikom v Mercčah in njegovo materjo Nežo vladajo neznosne raz5-mere zaradi materinega vžitka. Vedno je prepir v hiši. Dne 16. julija jc pa sir. pograbil mater za usta. potlačil na tla in jo vdaril s rolenom pa glavi. Sodni dvor ga je obsodil zato na dva meseča ječe.
Kralj Edvard poseti prihodnjo spomlad najbrž Dalmacijo.
—	Del avstrijske eskadre bo prezimil letos v šibeniški luki.
—	Milo se zopet podraži za 3 krone pri 100 kg.
Obolel je Dragotin Freudenreicli, znani hrvaški igralec na zagrebškem gledališču. Fretidcnrcich ni dobil nobene vladne podpore, dasi jo nujno rabi, da dobi dopust in ozdravi.
Umor ljubimcev. V Debreczinu sta brivski pomočnik Adalbert Zsarni ir. njegova ljubimka žena strojevodje Anvaya, umorila nekega brivskega vajenca, da ne bi jih izdal možu Anvayu.
Velikanske razstrelbe. V Sistrani so razstrelili velike skale in sicer so pri prvi raz-strelbi rabili 18.000 kg, pri drugi pa 6000 kg razstrelil.
—	Ponesrečeno liberalno veselje v Sori.
Nečuvene stvari so se že zgodile v Sori iz znanih vzrokov od znanih provzročiteljev. Najnovejša nada liberalcev je bila ta, da gosp. Brajca moralno uniči neka ženska, ki je začela nenadoma trditi o njem in o sebi stvari, ki so vzete naravnost iz liberalnega leksika. Gosp. Brajc je moral seve, da se opere, žensko tožiti. Pred okrajnim sodiščem v Škofji Loki se je izkazalo, da je bilo vse govorjenje o gosp. Brajcu obrekljivo in je dotična ženska sama priznala neresnico. Ker sta ji zdravnika dr. Arko in dr. Zakrajšek dala izpričevalo, da je slaboumna, je bila oproščena. G. Brajec, ki je že toliko po nedolžnem pretrpel v Sori, je do bil zadoščenje s tem, da je njegova čast oprana, mi pa čakamo, kaj bo liberalna lumparija v Sori zdaj še novega iznašla.
—	RomanJe na sv. Goro. Ze od nekdaj so Bohinjci radi romali na sv. Goro pri Gorici. Saj ni starejšega moža ali ženice, ki ne bi bil žc večkrat prehodil daljno pot na sv. Goro. Seveda peš-pot je bila pač utrudljiva. Treba je bilo hoditi nad 3 ure čez goro — sedlo Bača v Podbrdo in odtod-po baški grapi dalje. Ob potoku Bača ni bilo pred leti ne okrajne ceste, ne trdnih mostov; lc šibke brvi so vezale desni in levi breg potoka. Kolikokrat se je primerilo. da je potok ob času povodnji hipoma narastel ter brvi po baški dolini odnesel doli v Sočo. Še hujše pa .ic bilo, kadar je romarje domu grede zamedel sneg. Od doma so odšli v lepem vremenu, a proti domu sc je bilo treba boriti čez Bačo s snegom ali pa po več dni na Bači čakati ugodnega vremena. Sedaj so vse težkoče premagane: v poldrugi uri pridrdra hlapon v Gorico. Kolika spremeba! Ni toraj čuda, da se ie, odkar se je začela graditi železnica, čul nebrojnokrat sklep Bohinjcev: Prva pot z novo železnico bo na sv. Goro. In odkar je nova železnica otvorjena, ga menda ni dneva, da bi ne bil kak bohinjski romar na sv. Gori. Skupno romanje je bilo določeno na 14. t. ni. Zal, železniška uprava nima toliko voz na razpolago, da bi bila mogla odpeljati na jednokrat vse bohinjske romarje. Razdelili smo se torej na dva vlaka in dve zaporedni nedelji. Minulo nedeljo toraj odpeljal je poseben vlak le bistriške in kopriv-niške romarje. Podbrdom je prisedlo še nekaj nad 80 ondotnih župljanov. Med petjem smo dospeli bliskoma v Gorico. Dasiravno jc nekoliko rosilo, hiteli smo radostnim srcem k Marijinemu svetišču, da opravimo še zvečer svojo dolžnost. V ponedeljek zjutraj imel jc Bohinjcem priljubljeni č. g. kanonik Stišnik primeren govor. Povrni mu Marija trud! Ob osmih smo se poslovili od svetišča ter pevaje litanijc hiteli v dolino. Ogledali smo si cerkve, posebno je romarjem ugajala samostanska cerkev ua Kostanjevici z grobi francoskih kraljev. Postrežljivim patrom iskrena zahvala. Posebno pa jc dolžnost naša, da se zahvalimo bistriškemu načelniku g. Ivanu Ravter, ki nam jc v svoji prijaznosti dal potrebna navodila in oskrbel poseben romarski vlak.
Cerkveno izobčenje ie bilo slovesno razglašeno v cerkvi v Mostam nad dvoboje-valcema, sodnijskim avskultantom Tambičetn in nekim stotnikom.
Samoumor. Na potu iz Nc\v-Yorka v Reko se je vrgel v morje na parnikti »Car-pathia« uslužbeni Ludovik Doczi.
Novi inohamedanski list »Musavat« (Fnakost) je jel izhajati v Mostaru. List zagovarja pravzaprav srbske interese v Bosni.
V jarku se zadušil. Dne 15. t. m. zjutraj našel jc posestnik Janez Vodljan v jarkji pri državni cesti pri Spod. Lokah, 691etnega užitkarja Tomaža Rogliča iz Siroviša obč. Krašnja. Roglič se je v nedeljo v več gostilnah v Krašnji vina naleze!, potem pa v mraku taval domu. Ker se je opotekal, padci jc v jarek v katerem je bilo precej vode in se zadušil.
Uvedbo nočne takse v lekarnah zahtevajo avstrijski lekarnarji.
Tatvina. V noči na 15. t. m. odnesel je neznani tat Jožefu Zalarju posestniku na Viču iz čebelnjaka tri panje čebel in I vrečo fižola. Pri tem je imel tat lahko delo, ker je slabo pritrjeno ključavnico brez težave c.dtrgal.
Hrvaška umetnica. Gospodična Nada Bertičeva, hčerka sodnijskega svetnika Dušana Bertiča v Zagrebu, jc angaževana kot operna pevka v Strassburgu. Nemški iu francoski listi hvalijo njene izvanredne zmožnosti.
—	Poštne uradnice so na Dunaju že ponekod nastopile v uniformah.
»Legi« ie zapustil umrli bivši Gari-baldinec grof Monaco svojo palačo, veliko knjižnico, sto polj in kmetije, ki spadajo zraven.
—	Dinamitno patrono sprožil iz samega veselja. V Trstu so prijeli nekega vrtnarja, ki je sprožil na nekem hribčku pri Bohinjski Bistrici, ko je drdral mimo tovorni vlak, dinamitno patrono. Mož pravi, da je to storil iz samega veselja. Moža bodo prepeljali v Bohinjsko Bistrico.
—	Kongres avstrijskih zdravniških zbornic zboruje v Krakovu. Prihodnji kongres bo v Trstu.
Sadite zelenjavo! Odkar je otvorjena nova železnica, se razpečava potom eksporta vedno več z e I e n j a v c. Zelenjava sc proda primerno prav dobro; sicer jo jc res treba gojiti vstrajno in previdno, da je dobra, ali skupiček obilo poplača trud. Kdor ima za zelenjavo ugodno zemljo, naj sc resno loti takega dela!
—	Uinrl ie 84 let stari Peter Lam p c iz Zadloge pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Štajerske novice.
š O šoštanjskem orožništvu je v včerajšnji seji državnega zbora interpeliral poslanec dr. Korošec domobranskega ministra. Ob isti priliki je interpeliral tudi justičnega ministra o raznih stvareh, ki se vrše pri okr. sodišču v Šoštanju v referatu adjunkta Tschecha (beri: Ceha.)
š Nniška zagrizenost. Ko je stopil v pokoj nadučitelj Kristl v Slov. Bistrici, jc predsednik okrajnega šolskega sveta izročil čisto pravilno vodstvo šole najstarejši učiteljski moči. Ker jc bil najstarejši učitelj Slovenec, so Nemčurji v seji okr. šolskega sveta sklenili da se vodstvo starejšemu slovenskemu "učitelju odvzame in se izroči mlajšemu slovenskemu. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je pri svojem zborovanju dne 11. t. m. odločno protestiralo, proti takemu brutalnemu nasilju, ker sc jc to zgodilo zgolj iz strankarsko političnih motivov brez pravega povoda in je s tem užaljeno vse učiteljstvo.
š Žrtev nemške podivjanosti. Oni nesrečni vojak, ki sta ga dve nemški barabi v celjskem mestnem parku napadli in mu je eden iztaknil s koncem marele oko, je umrl. Pokopali so ga minoli četrtek.
š Krivični štajerski deželni odbor. Celjska »Domovina« prinaša v petkovi številki razsodbo državnega sodišča, s kojo sc je izreklo, da je štajerski deželni odbor kršil zakon, ker ni hotel slovenske vloge občine Kokarje rešiti v slovenskem jeziku. Objave takih sodb naj naše občine vspodbujajo k odločnosti Kokar-janov!
š Hrastnik. Gospodična Leopoldina Rott je na lastno prošnjo opustila službo na naši šoli.
š Oddaja glavne tobačne zaloge v Laškem trgu. Dne 15. novembra t. 1.. dopoldan ob 11. uri se bo vršila pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru konkurenčna razprava o oddaji glavne tobačne zaloge v Laškem. Ponudbe je do 15. novembra vsaj pred razpravo vložiti v zaprtih ovojih.
LjubijansKs nouice,
lj Javno predavanje. Opozarjamo na javno predavanje »Slovenske kršč. socialne zveze«, ki bo prihodnji torek v društveni dvorani v Frančiškanskih ulicah. Predaval bo č. g. kanonik Sušnik.
lj Tretjeredniki sv. Save. K našemu poročilu o tretjerednikih svetega Save smo dolžni še nekaj pojasnil. Red svetega Save je ustanovil blagopokojni srbski kralj Milan dne 23. februarja 1883. Blagopokojni kralj Milan je namreč razvidel, da mu dotedanja zaloga redov nc zadošča za njegove potrebe. Knez Mihajlo ie bil I. 1865. ustanovil red Takova, ki ima pet vrst in je najvišji srbski red. Potem pride red belega orla, ki ima tudi pet vrst in ravno toliko vrst ima tudi slednji —: red svetega Save. Trikrat pet je petnajst — torej se dobi za razne velike in manjše zasluge tudi primerno število različnih redov. Kralj Milan je na svojih potovanjih odlikoval mnogo oseb. Takova, beli orel in sveti Sava so leteli od njega po Parizu, zlasti takrat, kadar jc tolažil nestrpne upnike. Kraljem včasih zmanjka denarja, redov pa nikoli. Red svetega Save je jako lep že po svoji zunanjosti, ako sc že ne oziramo na visoki njegov pomen. Bistveno obstoji v krasni podobi svetega Save samega. Sveti škof se nam kaže tu v popolnem ornatu: Na glavi mu stoji velika mitra, na vrhu okrogla po vzhodnem načinu. V roki drži pastirsko palico, znamenje svoje duhovne oblasti, težki ornat mu odeva prsi in nadškofovski palij mu visi okolu vratu. Pomembni napis uči odlikovanca, da se le s trudom izvršujejo velika dela. Ovalna podoba svetega Save je sredi križa, ki je po svoji obliki podoben križu nemških vitezov, le da je podolgast. Tak jc red svetega Save tretje vrste, s katerim ie odlikovalo Njega Veličanstvo kralj Peter I. ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Druga vrsta je še mnogo lepša, ker pridejo okolu križa še štirje dvoglavi orli, vsak z velikim križem na prsih. Nad vse lepa je seveda prva vrsta,, ki ima okolu vsega tega še krasno zvezdo. Ker obstoji glavna vrednost redov v njih simboličnem pomenu, moramo le občudovati rahločutno umevanjc, s katerim ie določil kralj Peter I. ljubljanskemu županu ravno red svetega Save, ki sicer ui najponos-nejši, vendar pa je najčastitljivejši. To odlikovanje ima velik političen pomen ravno zdaj, ko sc nahajata Avstrija in Srbija v carinski vojski zaradi uvoza prešičev in govedi. Smelo trdimo, da znači to odlikovanje zboljšanje razmer med obema državama — diplomatičen uspeli, ki bo gotovo vplival na razmere na Balkanu. Upamo, da bo s tem odlikovanjem zadovoljen tudi doslej neodlikovani tovariš Hribarjev, dr. Tavčar. Kadar bo sedel pri banketu nasproti županu Hribarju, bo namreč gledal na njegovih prsih tisto podobo, ki mu je vedno pred očmi: Celega škofa z mitro in pastirsko palico! Lepo bo! Dr. Tavčar sc sploh najrajše razgovarja o škofih, njihovih mitrah in zakrivljenih palicah. Pobratim Hribar mu po rad postregel; nc samo, da mu bo na junaških prsih kazal sv. Savo, marveč tudi s tem, da mu bo pojasnjeval življenje svojega za sv. Jurijem druzega patrona. I a bo rekel: »Po-bratimc! Tudi sv. Sava jc imel nasprotnike. V veliki zlobnosti sc jc našel zlikovec, po imenu Papebrohij, ki je tajil njegovo škofovsko čast na Srbskem, in trdil, da jc bil le itiu-čenik iz Dioklecianove dobe.« In nasmehnilo se bo dr. Tavčarju oko in zamižikal bo, kje bi sc mogel bližje seznaniti s Papebrohijem, da bi na njegovi podlagi pisal nove zgodovinske romanc, strašno dolge, polne miter in mašnih plaščev. In nadaljeval bo Hribar: »Dvanajst škofij je ustanovil, torej tudi dvanajst novih škofov. Ali se nc raduje tvoje srcc, ali si ti I tudi Jaka življenja sit?« In iznova se namuzne
široki Ivan in zaželi si dolgega življenja, ker mu gradivo 12 novih škofov poda člankov in govorov v izobilju. Odlični tretjerednik gre dalje: »Moj zavetnik je ljubil samostane.« -,Ali tudi farovške obede?' — Brez odgovora na to vprašanje zakrene Hribar in mu dobesedno citira iz srbskih avtorjev: »Srbsko cerkev je vladal z veliko avtoriteto, modrostjo in spretnostjo vsem vedno ljubeznjiv, vse sprejemajoč z očetovsko prisrčnostjo.« ,Ves, kakor ti, pobratime.' »Rad je hodil okrog, rad romal. Dvakrat je bil v sv. deželi. Na potu z romanja je umrl v Bolgariji I. 1237 in pokopali so ga v T r n o v e m.« ,Prav tvoja cerkev, kamor ti še hodiš k procesiji. Čudno naključje.' »In odtam so ga prenesli v Mileševski samostan v domovino. Dne 27. malega travna 1595 prigrme Turki in na gromadi sežgo njegove ostanke. Iz grmade pa je vstala krasna tisočerobojua meglica in se dvigala do neba. Turki so sc je zbali. Pomenila jc turški poraz.« Zamišljen bo premišljeval neodlikovani Ivan poleg odlikovanega Ivana, kakšna meglica bi se dvigala, ko bi sežgal kdo njegove govore in članke in vso njegovo stranko, in kaj bi storili Turki, ko bi to zagledali. In povemo vam, da se vname tudi dr. Tavčar za svetega Savo, in toliko pravice je pa še na svetu, da tudi on postane tretjerednik za svoje zasluge.
Ij Na oklicih so gg. Rudolf K ii 11 n e r, knjigovodja z gdčno. Amalijo R o b a u s, kompto-aristinjo, Anton S t a i n i t z, steklar z gdčno. Marijo Kališ, prodajalko, Viljem T r a p -pen, generalni ravnatelj z gdčno. Silvo L u c k iti a n n, Ctašpar M a r i n k a, posestnik na Viču z gdčno. Frančiško Novak.
Ij Nov način za zdravljenje otemnelega duha je iznajden. Zdravljenje je jako priprosto, in če se bo pričelo v zdravniških krogih ta način razmotrivati, bo marsikdo tako razširil obraz, kakor tisti španski aristokratje, pred katerim je rajni Kolumb postavil jajce na mizo. Ker se je način tega sicer jako pripro-stega zdravljenja iznašel v kranjskem deželnem zavodu, bo to gotovo pomnožilo dohodke za dobrodelne naprave naše dežele, ako se vzame na iznajbo primeren patent, kar bo menda že preskrbel deželni odbornik in ob enem pravni zastopnik naše dežele dr. Tavčar. Iznajdba je res nekaj posebnega! Bolniku za vedno odleže, če sc ga pusti tako zdraviti. Način sc je že uvedel v deželni blaznici na Studencu in mora biti koristen, ker so ga te dni zopet ponovili. Stvar je čisto jasna: če je duh otemnel, se mora razsvetliti. Tako jc sedaj izkombiniral na Studencu neki ubogi filozof, ki se 11111 je pred leti omračil duh. Ubogi filozof je pred meseci vzel svojo slamnico in jo, kakor smo poročali — zažgal. Prvikrat mu ni mnogo pomagalo, z a t o j e t e d n i p o -skusil drugič. Silno svetlo je bilo nakrat okolu njega! Ker se je tak nevaren eksperiment na Studencu v kratkem že v drugič dogodil. si ne moremo misliti drugače, kakor da je tudi uprava blaznice mnenja, da so taki eksperimenti za blazne jako koristni, ker sicer bi blazni ne imeli prilike in možnosti svoje slatti-nice zažigati tako, da bi lahko pogorel ves Studenec. Prav nič bi se ne čudili, če se v kratkem prične na Studencu slični poizkus z dinamitom. Našemu deželnemu odboru se ob gorečih slaninicah ni razsvetlilo, pa bi ga menda ne vzdramil niti dinamit! Hocli Ko-penick bci Berlin! Zivio Studenec pri Ljubljani !
Ij Redni občni zbor »Društvene godbe«.
V salonu hotela »Ilirija« vršil se je sinoči redni občni zbor »Društvene godbe«, ki je bil precej številno obiskan. Predsednik gosp. dr. Kokalj jc otvoril ob '/s9. uri občni zbor, po zdravil navzoče člane in zastopnike časnikov ter konstatiral sklepčnost. V svojem nagovoru je na kratko omenjal delovanje godbe v prošlcm društvenem letu ter pripomnil, da je bil uspeh na zunaj dokaj povoljen, na znotraj pa se je bilo odboru bojevati s finan-cijelnimi težkočami. Zahvalo izreka tukajšnjim dnevnikom za izkazano naklonjenost in prizanesljivo kritiko napram godbi, in omenja za tem da je umrlo med letom 18 članov, in po-zivlje navzoče, da v znak sožalja raz sedeža vstanejo. Podpore so dali med drugim: slavni občinski svet ljubljanski je dovolil 2400 K in dal godbi tudi brezplačno prostore. Zatem: Glavna posojilnica, ter »Kmetska posojilnica«, pa splošno »Kreditno društvo«. G. predsednik je omenjal tudi, da je izstopilo več članov, ki se niso strinjali s tem, da je »Društvena godba« dala na razpolago bučna godala v pomoč liberalni obstrukciji', ravnotako pa jih je izstopilo več, ker je godba sodelovala na katoliškem shodu. Pričakuje, da ga v tem oziru še kateri izmed članov interpelira. Omenja velikih težkoč s kapelnikom. Odbor bi bil enkrat že rad energično nastopil proti njemu, a mu je neki list pristrigel peruti. Zanimivo je, kako podpira društvo »Kranjska hranilnica«. Na nasvet nemških članov se je odbor z velikimi tipi obrnil za podporo na »Kranjsko hranilnico«. Nemški člani so sicer veliko obetali, a hranilnica ni dala nič. Zato naj si odbor drugič prihrani tako izkušnjo. Gosp. Pahor omenja z ozirom na sodelovanje godbe pri katoliškem shodu, da je odbor postopal popolnoma pravilno, ker .ie moral imeti pred očmi financijelno stanje društva in pa dejstvo, da so tudi pristaši druge stranke člani »Društvene godbe«. Blagajnik poroča da jc bilo dohodkov 27.631 kron 16 vin, stroškov pa 27.576 K 35 vin. Volitev odbora: Gosp. dr. Alojzij Kokalj, predsednik; Viktor Rohrman, Drahslcr, Cadež, pl. Trnkoczy, Vlah, Hudo-vernik Al., Turk in Novak. — Pregledniki računov: gg. Pahor in Rozman. Gosp. predsednik stavi predlog, da se povodom odlikovanja župana gosp. Ivana Hribarja novi odbor istemu pokloni in mu po dcputaciji čestita. (Soglasno sprejeto.) Gosp. Pahor pa izreče predsedniku zahvalo za delovanje v prid godbe. Občni zbor slednjič zahteva, da stavi
tapelniku pogoje, katerim se ima pokoriti, ali ja bo izvajal konsekvence, kajti isti je dozdaj ;odbo v vsakem oziru zanemarjal. Po kratkih iebatah je predsednik zaključil ta občni zbor.
lj Družbi sv. Cirila In Metoda sta poslali jubljanska srednjemestna in pa šentjakobsko-rnovska ženska podružnica 200 kron v ta na-nen, da naj to svoto na vodstveni seji 17. t. n. prvomestnik izroči namestncmu prvomest-liku Luku Svetcu, kakor družbino pokrovite-jnino, pisano na njega častno ime. Na tej isti seji je vzel njune prošnje, prebral prvomc-stnik dopis ženske in možke šentpeterske po-Iružnice, s kojim preddan Luka Svctčevega >1. godu naznanjata, da ste mu prav v tem lamcnu po pošti doposlali tudi 200 kron. Ker e torej ta narodu pomembni predpražnik slabilo vse pri »Družbi sv. Cirila in Metoda« dc-ujoče ljubljansko ženstvo tem zvenečim nači-lom častitega ustanovnika na še družbe — •cličemo vsem tem ljubljanskim narodnim damam z našim slavljenccm vred: Živele in živci!
li Ljubljanski občinski svetniki. O zgradbi kemične tovarne pri Ljubjlani jc »Slovenec« če opetovano poročal. Včeraj je napisal »Narod«: »V neposredni bližini Ljubljane je že zgrajena kemična tovarna, a pri nas se ni zganil nobeden proti zgradbi, dasi bo nemara kemična tovarna neizrečeno škodovala Ljubljani, zlasti v zdravstvenem oziru!« — Ta zaslužena brca ljubljanskemu občinskemu svetu je gotovo prišla v »Narod« brez vednosti dr. Tavčarja, ki jc pravni zastopnik občinskega svetnika Predoviča, kateri je kupil svet za to tovarno, ker bi ga siccr tovarna gotovo ne dobila in ima sedaj z gosp. Plautzem čedno pravdo za — provizije. Tako zastopata občinska svetnika dr. Tavčar in Predovič koristi Ljubljane!
Ij Otroška bolezen. Med mladino so se pojavile zadnji čas ošpice (norice). Na deški vadnici so za par dni zaprli I. in II. razred.
Ij Pritožba uslužbencev ljubljanske cestne železnice. Na naši železnici imamo gospoda preglednika M., s katerim uslužbenci cestne železnice nikakor nismo iu ne moremo biti zadovoljni. Uslužbenci sodimo vsi v svoji ponižnosti, da je prva, glavna in edina dolžnost naših gospodov preglednikov nadzorovati, kako in da se vrši služba na progi redno. Ne zdi se nam pa res umestno, da ravno ta naš gospod preglednik poleg svoje službe opravlja še drugi posel, ki strogo objektivno pač ni tak, da bi sc ujemal z njegovo službo. Naš gospod preglednik namreč prodaja uslužbencem in sploh komurkoli more, srebrnino in pa zlatnino. Za prodajo svojega blaga havzira z voza na voz. Skrbi tudi za soproge uslužbencev. Kateri kupi od njega, je nekaj dni ž njim vesel iu dobre volje. Zadovoljen je tudi z obroki po dve kroni na teden, a ko pride plačilni dan ob ponedeljkih, bi pa najrajši imel na južnem kolodvoru, kjer inkasira od uslužbencev, celo tedensko plačo. Nikakor ui prav in moramo grajati, da višji vodi tako trgovino, ker nižji so takorekoč prisiljeni, da kupijo od njega. Saj vemo, kako jc povsod, čc sc kdo zameri svojemu višjemu. Mimogrede šc opomnimo, da ima g. M .jako fine manire nasproti uslužbencem. Ce naredi kako malo napako, pa ga kar na cesti nažene s finimi izrazi, kakor svinja, prešič itd. Za zdaj to zadošča. Mislimo, da napravi ravnateljstvo cestne električne železnice red v tej zadevi, ki je neprijetna za uslužbence, a najbrže tud; nc bo prijetna ravnateljstvu, ko poizve o njej.
lj Avstrijska državna zveza posredovalnic za delo. Pretečeni torek vršil sc jc na Dunaju ustanovni občni zbor državne zveze avstrijskih splošnih posredovalnic za delo. Kakor znano, pristopila je tej zvezi tudi mestna občina ljubljanska, katero je pri ustanovnih posvetovanjih zastopal obč. svetnik P r a n-c h e 11 i. Občni zbor, katerega sta sc udeležila tudi sekcijski načelnik dr. M a taja in sek-cijski svetnik pl. O a s t e i g e r, izvolil je proi. MischlerjavGradcu predsednikom zveze, dr. pl. Fiirerja v Opavi pa njegovim namestnikom. Izmed zanimivih točk dnevnega reda omenimo le naslednje: Izposlovanje znižanih cen na železnicah za one, ki iščejo dela; ugodnosti z ozirom na porto za posredovalnice, ustanovitev vsak teden izhajajočega osrednjega oglasnika za izpraznjene službe in ponudbe za delo. Razven tega se je sklenilo, priporočiti vsem večjim mestom in obrtnim krajem ustanovitev paritetičnih posredovalnic za delo ter jim dati v to svrho na razpolago potrebnih pripomočkov. V kratkem vršilo se bode posvetovanje zveznih posredovalnic glede poslovanja z ozirom na kmetijske posle.
Ij Mestni magistrat ljubljanski odgovarja na znani sklep mariborskegaobčinskega sveta proti slovenščini s tem, da priobčuje v »Lai-bachcr Zeitung« dvojezične inserate. Slava!
Ij Izreden občen zbor »Glasbene Matice« po že objavljenem dnevnem redu vrši se v ponedeljek, 22. t. m. ob 6. zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«.
Ij Pojasnilo. Glede napadov v »Rdečem Praporu« na našo notico o gosp. Pahorju, pripomnimo Ic toliko, da v »Rdečem Praporu« priobčenega »Pojasnila« ni podpisal g. Pahor. Čudimo se Ic, kako more priobčiti »Rdeči Prapor« pojasnilo s falzificiranim podpisom. Falzifikati sc pač ne morejo odobravati niti v socialno-demokraških časopisih iu ta falzi-fikat dokazuje le, da načela stranke, ki se bori s takimi sredstvi, niso prava. Res je, da jc povedal g. Pahorju Kocmurjevc besede Zalokar, a g. Pahor mu nidal prav nič za pijačo, pač pa jc plačal g. Pahorju za pijačo g. Zalokar a Ic zato, ker mu je pomagal razpc-čavati neke stvari. Z dovoljenjem g. Pahorja pa šc povemo gospodi pri »Ddečem praporu«, da jc dal isto notico Mo.škcrcu g. Pahor sam, ki jo jc objavil Moškerc neiz-premenjeno v »Slovencu«. Da stvari nismo
toliko časa pojasnili, je krrvo to, ker Mo-škerca dalj časa po pojasnilu v »Rdečem Praporu« ni bilo v Ljubljani.
Ij Pred upravnim sodiščem na Dunaju bo
23. t. m. razprava o pritožbi gospe Vere Va-lenta pl. Machthurn proti finančnemu ministrstvu v zadevi pristojbin za podedovano svoto, dne 27. t. m. pa razprava o pritožbi g. Gašperja Gasperina v zadevi njegove pokojnine.
Ij Psi v gostilnah in kavarnah. Piše sc nam: Zla navada voditi v kavarne in gostilne seboj pse, je zopet zelo razširjena. V Vašem listu ste to navado že opetovano grajali, kljub temu pa gostje niso varni pred to razvado niti v najelegantnejših restavracijah. Kdor se od psa niti zvečer ločiti ne more, naj plača takso, katero je magistrat nastavil za pasje obiske po gostilnah in kavarnah!
li Karavanski bratje v Ljubljani prirede danes v soboto 20. t. m. vinsko trgatev v gostilni gospoda Vettra v Florijanskih ulicah št. b. Začetek je točno ob 8. uri zvečer. Po trgatvi prosta zabava. Vstopnina znaša za osebo 30 v.
lj Stavka zidarjev. Danes so laški zidarji pri Supančiču pričeli stavkati radi slovenskega polirja. Supančič, deželni poslanec narodno-napredne stranke, je nato slovenskega polirja odpustil, nakar so pa pričeli stavkati Supan-čičevi slovenski zidarji. Vrše sc baje poga-ianja, da bodo laški in slovenski zidarji ločeno delali.
Ij Mrtev otrok je v Ljubljanici, tako so vgibali danes zjutraj ljudje na šentpeterskem mostu, kjer so opazili v vodi zavitek, iz katerega so moleli čevlji. Nabralo se jc na mostu mnogo ljudi in sklepali, da jc to kak umorjen otrok. Mimo jc prišel nek vojak, ki je splezal po mostu v vodo in potegnil zavitek iz nje. Ko ga je razvil, so padle iz njega stare cunjc in škarpc in smeha ni bilo konec. Ženske so pa rekle: »Saj je prav, da ni«.
Ij Sam se je zglasil prostak tukajšnjega domobranskega polka Aleksander Vičič, ki jc bil dne 12. maia pobegnil od svojega polka. Zglasil se je v Vitrovici na Hrvaškem pri vojaški oblasti in sta ga včeraj pripeljala v Ljubljano dva dragonca.
lj Aretovani vagant. Orožniški postaje-vodja v Vevčah jc aretoval v Javorju vaganta Mihaela Jakopina, o katerem smo pred kratkim poročali, da jc poneveril na Bleiueisovi cesti nekemu kleparskemu pomočniku suknjič. Suknjič je imel šc na sebi.
Ij Našel jc modni sluga Martin Eisenhardt moško uro z verižico in jo oddal na magistratu.
Ij Umrla ie Frančiška Lovšin, Tržaška ce-sta št. 8._
Razne stvari.
Nemčija v znamenju kopniške afere. —
Kdo bi si bil kdaj mislil,da bo mesto Kopnik na Pruskem povod, da se bo nagrbančilo čelo vsegamogočnega Viljema in ga bolj vznemirilo, kot znani kolonialni škandali ministra Podbijelskega ? Neki slepar se je oblekel v uniformo pruskega stotnika, rekviriral na cesti dva vojaška grenadirska oddelka, ki sta prišla od straže, ki leži Berolinu pred nosom in sekvestriral na podlagi ponarejene »kabinetne ordrc« 4000 mark, ki mu jih ic izročil, tresoč se, župan, dr. Langerhans. Stvar ima zelo resno ozadje. Kako je mogoče, da vojaki, ki dobro vedo, da jih, potem ko pridejo od straže, glasom službenega reglemcnta nikdo ne more siliti, da gredo s stotnikom na novo na stražo k županstvu, ki leži izven mesta. Toda, stvar jc drugačna, Slepar, preoblečen v stotnika, jim jc pokazal ponarejeno »kabinetno ordro« iz cesarjeve pisarne. In temu so sc pokorili kot ovcc. Tega mnenja sta celo groi Moltke, poveljnik berolinske glavne straže in princ Ioahim Albreht, ki jc imel tisti dan v Berolinu »dnevno službo«. Ta dva sta dejala z vso odločnostjo, da je kabinetna ordra nad vse sveta stvar in jc vojake lahko z njo preslepiti. Toda vojakom ni prav nič zameriti, značilno za pruske razmere je, ako smatra župan kopniški, doktor prava, načelnik mesta z 20.000 prebivalci šc v sedanjih časih kabinetno ordro, ki ukazuje, naj sc župan odvede v zapor in konfiscira občinski denar, za mogočo. Da
župan niti za trenotek ni dvomil nad tem, da je tajna kabinetna justica iz cesarjeve pisarne mogoča. In le tako ga jc mogel preslepiti premeteni slepar, ki je brezdvomno poznal pruski' režim ravnotako dobro kot kop-niški župan, in ne samo to ko je slepar gospodaril po županstvu in so grenadirji njegovo početje junaško stražili, stoječi pri vratih z nabasanimi puškami, je občinstvo zijalo in policaji so delali red, da ne bi ljudje motili visokega akta ter nadlegovali vojake. Temu sc pravzaprav ni čuditi. Cesar, ki niti ne dovoli, da bi odstopil vsled kolonialnih škandalov kompromiitrani Podbjelski, ker je cesarjev ljubljenec, cesar, ki bagatelizira drž. zbor nt sc Poljakom predstavlja za najvišjega od Boga poklicanega nemškega kateheta, tak cesar ic spravil z vojaškim režimom svojo Nemčijo tako daleč, da ta nc dvomi nad možnostjo tajne dvorne justicc in kabinetnih order, ki spominjajo na zloglasne lettres dc cachct iz časa Ludovika XV. in XVI. Viljem si je vzgojil šildburgarstvo, iz katerega se norčuje cela Evropa. Kopniška afera je Nemčijo bolj bla-mirala, kakor bi izgubila kako bitko. Blamaža jc nepopisna. Menda je župan kopniški misli), da je slepar res pravi pruski častnik, ker jc bil primerno »grob«. Doslej sleparja šc niso dobili. Nekatera poročila pravijo, da je bil napačni stotnik neki frizer, katerega slede. Na vsak način jc ta frizer sedaj najpopularnejša oseba v Ecvropi, ker jc dokazal, da jc on najbrihtnejši Nemec. Tragikomedijo kop-niško so že spravili na oder. V bcrolinskem »Metropol« gledališču je nastopila ccla vrsta vojakov, ki ni delala druzega. kot da je k
vsem poveljem stotnikom prikimala »ja«. Nekdo je celo po znani Lilienkronovi »Der Haupt-tnann kommt« sestavil krasen kuplet. Sicer pa Avstrijci nimamo mnogo povoda se norčevati iz Prusov. L. 1864, ko so bile Benetke še pod Avstrijo je šest beneških polkov v Benetkah defiliralo mimo avstrijskega generala, kateremu na čast je bil v Benetkah sijajen banket. Sredi banketa je pa general izginil. Bil je - navaden slepar. Zupan kopniški je prosil, naj ga odpuste iz službe. Na Pruskem župane namreč nastavi vlada. Vojaški krogi sedaj pridno proučujejo reglemcnt. Prišli so do zaključka, da ima vendarle vsak višji pravico posluževati se vojakov, ki pridejo iz straže. Treba bo reglement spremeniti. Bero-linski humor je iznašel, da bi bilo kaj lahko, da se stari Bebel obleče v generala ter pripelje v cesarjev grad pred Viljema celo gardo, kar bi bil strašno lep prizor. Neki angleški list pravi, da bi se Prusi gotovo tudi odkrili pred cesarjevo čepico, ako bi jo obesili na kakšen kol. Po Berolinu pojo sedaj nek Gassenhauer, ki se končuje z refrenom: »Das macht ja nur die Uniform«. Polkovnik G ii d k e vojake in župana, ki je rezervni častnik, na podlagi vojaškega rcgletnenta popolnoma opravičuje. Vojak nima pravice vprašati, jc li dejanje po-vcljnikovo postavilo ali ne. Vojak mora izvršiti tudi povelje novega poveljnika, ako se vojaški reglemnt razume tudi po besdi, ker nima za slučaj norosti višjega nobene določbe. Kar se pa tiče župana, rezervnega častnika, je še nedavno določil pruski kazenski senat sledeče: »Kralj ima nf podlagi svojega nad-povcljstva v častnokazenskih zadevah pravico neomejenega kazenskega postopanja, on tudi zamore poljubno določiti, katere osebe hoče kaznovati.«
Trgovina z dekleti v Ameriki. V Nev Yorku jc 20.000 trgovcev z dekleti. Policija, ki ima od te trgovine lepe dohodke, jc s temi lopovi v zvezi.
Na poti k poroki umrl. Na poti k poroki je zadel inrtvoud v \Vindpassingu ženina Vin-ccnca Hartbauerja. Mrtev je bil na mestu.
Primankljaj v soc. demokraški blagajni. V Kobtirgu znaša primankljaj bolniške blagajne, ki jo jc vodil neki soc demokrat 110 tisoč mark. Državno pravdništvo zadevo preiskuje.
Kaditi je prepovedal vseučiliščnikom rektor budimpeštanske univerze. Ogrski dijaki niso kadili samo po hodnikih, ampak cclo med predavanji, kar seveda opravičuje rektorjevo prepoved.
Nov stroj za cestno železnico. V Parizu so izumili nov stroj, ki ga goni komprimiran zrak. Stroj stoji na osmih kolesih in na vsakem koncu ie prostor za mehanika-voznika. Med prvimi in drugimi štirimi kolesi sta po dva motorja v dvojnih cilindrih. Od vsakih dveh cilindrov ima eden visoki tlak 20 kg pritiska na cm') in drugi nizki tlak (10 kg na cm1). Vse druge varnostne priprave kakor manometri (mera za zračen tlak) in razni ventili so seveda primerno urejeni. Novi stroj bodo rabili za enkrat pri cestni železnici v Parizu in siccr tam, kjer bi se slučajno električni tok pretrgal.
Pretenje s stavko kaznovano kot izsiljevanje. Tvrdka Kohout v Smihovu jc sprejela nekega delavca, ki je bil svoj čas socialni demokrat, a sc je pozneje pridružil narodno-soaialni organizaciji. Delavec iste tvrdke in zaupnik socialnih demokratov, Hnilicka, je nato zahteval, da tvrdka novovsprejetega delavca odpusti, ker bodo sicer vsi delavci stavkali. Nato jc tvrdka tožila pri deželnem sodišču v Pragi, ki je Hnilicko obsodilo po S 986 radi izsiljevanja po nevarnem pretenju na 3 mesece težke ječe.
Car Nikolaj kupuje darove. Ko je posetil car Nikolaj Francijo, mu jc darovalo francosko časnikarstvo krasen akvarel. Mislili so, da se bo car revanžiral, a ker lega ui storil, so skušali stvar natančneje poizvedeti. Prišli so na to, da jc moral car darovan akvarel drago kupiti od svoje okolice.
Mrtvoud je zadel 18. t. m. zvečer na Du-naji generalnega štabnega zdravnika U h u -c h a, ki jc 19. t. m. dopoldne umrl.
Velik požar imajo od 18. t. m. nadalje v Marvo Dedi. Dozdaj je zgorelo 111 hiš z gospodarskimi poslopji. Zgorela je tudi pošta in vsi zavoji in pisma v uradu. Požara še niso zadušili.
Vojaško taborišče v ognju. Vojaško taborišč v Monllyju na Francoskem je pričelo goreti 18. t. ni. Zgorelo je sedem velikih poslopij. Škoda jc veiika.
Eksplozija v plinarni. Unel se jc 18. t. m. plin v plinarni mesta Ribe na Danskem. Malone vsa poslopja so v razvalinah. Vsled poka so pobita vsa okna v okolici. Mesto je brez razsvetljave in deloma tudi brez vode, ker jc poškodovan tudi vodovod.
Stavkati je pričelo 400 delavcev v bu-dimpcštanskih skladiščih. Zahtevajo izboljšanje plač in minimalni delavni čas.
Obravnava proti uradnikom matrik na Ogrskem. V Budimpešti sc vrši obravnava proti 86 osebam, ki so mladeniče takoj po rojstvu pustili vpisati v matrike kot deklice, da jim potem ni bilo treba iti v vojake. Glavni obtoženec, voditelj matrik Griinfeld sc jc v ječi zastrupil.
Strašen vihar divja v Havani, tako da ic pretrgana zveza med ameriško celino in Kubo.
Za dva milijona kron je napravil škode požar v skladiščih v Bordou.
Radikalno in zmerno abstinenco združujejo katoliški križarji v Nemčiji. V zvezi jc tudi »Društvo za oskrbo alkohohstov«, ki jc izvedeno v 511 krajevnih skupinah zveze in oskrbuje 4 zdravilišča. Trdijo, da jc mogoče složno delovati z radikalnim in pa zmernim abstinentom, a izkušnje so dokazale, da gre po stopnjah. Tako je n. pr. v hcrtogenburški
škofiji poskočilo število organiziranih radikalnih in zmernih abstinentov od 5.250 na 10.150, med katerimi jc pretežna večina takih, ki se vzdržujejo žganja.
—	Poštni defravdant. Pri poštnem uradu v Ternitzu na Spodnjem Avstrijskem je poneveril 25-letni poštni oficijent Josip Siiss do 12 tisoč kron in neznano kam pobegnil.
—	Adlerjev pisalni stroj jc bil, kakor javljajo, na mednarodni razstavi v Milanu dne 2. oktobra odlikovan z najvišjo odliko »Grand Prix«, v Amsterdamu dne 30. sept. pa z zlato svetinjo. Več pove oglas.
IMENOVANJE NASLEDNIKA STROSS-MAYERJU.
Dunajski »Information« pišejo iz Zagreba, da so odpadle vse druge kandidature na škofovsko stolico v Djakovu in da je ostala le kandidatura nadškofa v Sarajevu dr. Sta-dlerja. Imenovanje pa se izvrši o Božiču. Dr. Stadler jc stavil edini ta pogoj, da sme on določiti sebi naslednika v Sarajevu. Dr. Stadler predlag v prvi vrsti kanonika dr. Še-riča v Sarajevu, ki bo tudi skoro gotovo imenovan, zlasti zato. ker jc rodom Bošnjak iu se hoče vlada kolikor lc možno ozirati na domači element, a tudi bosanska katoliška duhovščina želi Bošnjaka na nadškofovsko stolico v Sarajevu. GONJA HRVAŠKIH NAPREDNJAKOV PROTI DR. BAUERJU. NOVEMU REKTORJU.
Nekaj »naprednjaških« dijakov je izdalo razglas, kjer protestira proti temu, da je imenovan za rektorja zagrebškega vseučilišča profesor teologije. Ti ignorantje slovesno oznanjajo, da teologija ui več moderna znanost ter da teološka stolica nc spada med fakultete, ki oznanjujejo »pravo iu svobodno« znanost. Dr. Bauer seveda lahko ignorira plakate naprednih dijakov, ki so bolj doma po zagrebških ponočnih kavarnah, kot na univerzi. Sploh pa jc dr. Bauer tudi priznan modro-slovec, dasi ni profesor na takozvani »modro-slovski« fakulteti.
Telefonska to brzojavna poročila,
VVEKERLE PRI CESARJU.
D u n a j, 20. okt. Cesar je danes sprejel ogrskega ministrskega predsednika VVekerla. VVekerle ie nato obiskal Goluchovvskega. GOLUCHOWSKI DVORNI MAJORDOMUS.
Dunaj, 20. okt. Goluchovvskega bodo baje. ko odstopi iz ministrstva, imenovali za dvornega majnrdomusa.
GOLUCHOVVSKI GRE.
D u n a j, 20. okt. Splošna sodba je, da jc sedaj izključeno, da bi Goluchovvski ostal na svojem mestu.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. — KOŠUT ZA
LOČITEV OGRSKE OD AVSTRIJE.
Budimpešta, 20. okt. Danes je bil v ogrski zbornici mučen prizor. Zbornica bi imela razpravljati o zakonu za podporo industrije. a referenta, a tudi njegovega namestnika ni bilo od nikoder. Predsednik je to ostro grajal. Naposled je referent prišel in referiral. Po končanem referatu se je vzdignil trgovinski minister Košut in izjavil, da bi se z vladarjevim dovoljenjem dala izvršiti ločitev Ogrske od Avstrije, ker to bi bila edina pot, da se ogne sedanjim nasprotstvom. Dobili bomo pot, je rekel, Košut, da bomo z Avstrijo mirno živeli drug poleg drugega. OVACIJE ZAGREBŠKEMU REKTORJU DR.
BAUERJU.
Z a g r e b, 20. okt. Hrvaška inteligenca je priredila pri inštalaciji dr. bogoslovja, obče priljubljenega učenjaka dr. Bauerja za rektorja zagrebške univerze, Bauerju navdušeno ova-cijo, da s tem odgovori na nizkotni proglas nekaterih pokretaških akademikov. (Proglas omenjamo na drugem mestu. Ur.)
IREDENTOVSKE DEMONSTRACIJE
PROTI VETERANCEM V PULJU.
Pulj, 20. okt. Iredentje so zopet vprizo-rili veliko demonstracijo proti veterancem, ki so šli z godbo po mestu. Poveljstvo nad policijo je prevzel okrajni glavar baron Reinlein sam, ker je župan dr. Stanich odklonil vso odgovornost za nerede. Policiji jc pomagalo 40 orožnikov in tudi vsa garnizija je bila baje konsignirana. Množica je demonstrirala tudi pred admiralsko palačo, pred sedežem katoliškega društva in društva »Austria«. Demonstrirali so tudi socialni demokratje skupno z iredentl. Baje je nekdo ustrelil s samokresom proti vodji puljskih socialnih demokratov Li-russiju.
MORILCA GOSTILNIČARJA MAINARlCA V DELNICAH VJELI.
Reka, 20. okt. Tu so vjeli morilca, ki je v Delnicah napadel gostilničarja Malnariča, Franca R o g I a iz Novega mesta. Rogl bi bil moral te dni v Ljubljano k vojakom. Mainarič, katerega je napadel v postelji, da ga oropa, je vsled ran umrl.
ŠTRAJK V TRSTI.
Trst, 20. okt. Zaradi štrajka špediter-skih delavcev v Trstu se mora od danes naprej sprejem tovornega in nabiralnega blaga tudi za Trst c. kr. državne železnice loko, ustaviti. Izvzeto je le: Živali, pivo, tobak, lahko pokvarjajoče sc blago, žito. moka, cement in blago, ki sc po tarilu nalaga Ic v nekrite vozove. nadalje tekočina v rezervoirjih. Promet za Trst prosta luka c. kr. drž. železnice. Trst Servola, Trst S. Sabba. ostane še v naprej neomejen.
SMRTNI PADEC.
T r s t. 20. okt. V Llovdov i ladjedelnici je padel na parniku »Thalia« delavec Andrej i Miiller s krova v notranje prostore ladje ter ' se ubil.
ANARHISTA V INOMOSTl) PRIJELI.
I n o m o s t, 20. okt. Tu so zaprli anarhista Cappellettlja iz Verone.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA RUSKEM.
O k a, 20. okt. Tu se je zgodila železniška nesreča. 100 oseb ]e ubitih.
SKRIVNOSTNI PRUSKI »STOTNIK«.
H e r o I i n , 20. okt. Napačnega stotnika iz Kopnlka še vedno nimajo, dasi je razpisanih na njegovo osebo 2500 mark. Na policijo je prišlo že na stotine najrazličnejših ovadb, da je konfuzija še večja. Oblasti so brez pravega uspeha vprašale po vseh nemških blaznicah, kdo je bil zadnji čas aretiran. Nekateri mislijo, da je storilec neki bivši podčastnik fizilirskega gardnega polka iz Be-rolina.
ŠTRAJK V MORAVSKI OSTROV1.
Moravska Ostrova, 20. okt. Zadnje dni stavkajo vsi rudarji v nekaterih rovih.
ŠTRAJK BRODARJEV.
M a g d e b u r g, 20. okt. Na Labi štrajka 2000 brodarjev, kar jako ovira promet.
RUSKI REVOLUCIONARJI.
London, 20. okt. Središče ruskih revo-Iticionarcev sta mestici Cescent-Road in Bromley pri Londonu. Vodje so knez Krapot-kin, Izidin, Vetrov, Korn in Zabreznev. Ruska vlada je razpisala za njihove glave velike cene.
Mleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736'0 mn
Ȼi .p>-t.viata
19 9. »več.
SUDjt barometri » mm
Temperatura
po Oeltijo
"39 2 11-2
Vetrovi
sl. jvzh.
20
I 7. ijutr. I 2. pop.
7407 740'1
6 1
166
brezvetr. sl. jvzh.
jasno megla pol. obl.
« »
a C jl
Sa >
00
8redn)a včerajšnja tnmp. 13'1*, norm 9 9*.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje in i ra-ženo sožaije pavodom bolezni in ob smrti naše ljubljene in nepozabne hčtre in matere, gospe
Emilije Benešr0J Urbas
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo presrčno zahvalo.	2385
Zlasti se pa zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, kaki r tudi sl. pevskemu društvu v Šmartnem pri Lit ji za tolažbepolno petje.
L j u b 1 j a n a, 20. okt. 1906.
Žalujoči ostali.

Zahvala.
m
Zb mnogobrolne dckaze odkr to-srčnega sočutja, izraženega nam povodom bole ni in rane smrti nepozabne nam soproge, oziroma hčere, sestre, tete in svakinje, gospe
Marija Saje rojena Pretnar
se tem potom najiskrentje zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorko i lajšali bridke ure in ki so poki jn ci izkazali poslednjo čast te. ji poklonili prekrasne vence
Z asti pa se fie zahvaljujemo preč. o. Norbertu z Brez j, ter preč. g«, župnikoma Val. Aljančiču in N. Ki i-žaju za njih tolaž ine obiske, g. po-štajenačelniku V. Škofu in ostalemu železniškemu osobju pa za častno spremstvo na pokopališče. 2384
Žalujoči ostali.
Iščem v mestu ali vsaj v bližini Ljubljane primernega prostora
Za	2383 2-1
ključavničarsko
delavnico.
Naznanila pod št. 7777 poste restante Ljubljana.
fine ogrske gld. 180; iz gnjati zelo priljubljene gld. 130; du-bolj fine gld. 115 za kilo.
Salame
najske 86 kr.
ži la Praga 1 gld; brez kosti gld. 1"20; Milj čl* pleče brez kosti 95 kr ; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo Fine kranjske klobase, velja ena 20 kr.
Cliunukn brinjevec gld. 1*20 liter 911	d j pošilja s poštnim povzetjem
412 11-9 od 5 kil naprej
Sveži špch po Ho kr., mast po 86 kr. prafti£i pucani po tržni ceni.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Naznanilo in priporočilo!
Podpisani vljudno naznanjam p. n. slav. občinstvu na Glincah, Viču, v Rožni dolini in Ljubljani, da stm prevzel in bodem vodil staruznano
gostilno „pri Bobenčku".
V nedeljo, 21. t. m., godba in ples.
Potrudil se bodem po svoji večletni izkušnji, da bode p. n gostom v moji gostilni kar najbolje pohtieženo. Točil b »dem razna pristna vina, kakor tudi dobro, vedno svet' pivo ter postiezal > gorkimi in mrzi mi jedili ob vsakem času. Opozarjam na domač izdelek rižovih in jetrnih klobas.
mm Postrežba točna, mm	mm Cene zmerne, mm
Za mnogobrijni obisk se priporoča z vsem spoštovanjem
23,8 1-1	Ivan Marinšek, gostilničar.
A
V
A

.»v
1'
Fran Zeman, Ljubljana, j
p<* P
kal
^ poljanska cesta 2 4 in v lovarni pri živinske^ sejmu ^
y Skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamo- || ^ reznic, klinj, mlatilnic, motorjev za žage fo H, in mline, tromb in cevij za vodovode ter vseh $ V	potrebščin za kmetijstvo. 2323 7_x py
k t6	bi A
| Nizke cene! — Zajamčeno blago! [h
Najvišja odlika
za pisalne stroje.
Adlerjev pisalni stroj
je bilodlikovan na mednarodni razstavi v Milanu dne 2. oktobra 1006 izmej vseh konkurenčnih strojev z najvišjo odliko, z edinim ,grand prix\
Že poprej dnč 30. sept. je dobil Adlerjev pisalni stroj na razstavi v Amsterdamu najvišjo odliko s podelitvijo zlate svetinje.
Z Dunaja poročajo: C. kr. ministerstvo za deželno brambo je pripoznalo prednost Adlerjevemu pisalnemu stroju izmej vseh ondi uporabljenih pisalnih strojev, in 6 takih strojev naročilo.
Vprašanja na: IVAD JAX & SIN, Ljubljana, Dunajska cesta 17, zastopnik Adlerjevih pisalnih strojev.
Ceniki se pošiljajo zastonj.	0368 1=1
Zaloga narejene obleke kakor: hlače, telovniki, suknje, predpasniki itd. Vsakovrstno perilo.		Velika izbera manufakturnega in kratnarskega blaga. Potrebščine za _ krojače in šivilje.^ Zaloga 10 špecerijskega blsgd. g
	IVAN ŽARGI, KAMNIK TRGOV NA Z MEŠANIM BLAGOM	
	Najccneje zanesljivo dobro in navadno blago za -= zimo in leto.	

Pazin v Istri.
Naznanjam p. n. občinstvu, posebno pa gg. vinskim trgovcem, ki prihajajo po kupčiji v Istro, da sem prevzel znani
restavrant „AF Istra"
ki je preskrbljen z najboljšimi vini, pristno kranjsko kuhinjo in sobami za prenočišča.
mm Točna postrežba. — Cene zelo zmerne, m
Za obilen obisk se priporoča
Anton Cerovec,
gostilničar.
REDUIEH
ZA VERNE MRTVE
Lahka, melodijozna, od glasbenih veščakov priporočena skladba, ter v cerkvenem duhu. Komad po znižani ceni 80 vin.
Dobiva se pri skladatelju MATEJU VURN1K, orga-nistu, Šmartin pri Kranju.
2369 3—1
S čim
naj le kurimo ? S Paulusovim
salonskim briketom
iz Kraljice Luize premogokopa v Šleziji. It najboljše kakovosti premoga (8000 kalorij kurilne moči) brez vsake primesi, v kockah po 1 kg prešan. Nobenega smradu, prahu ali odpadkov, najpripravnejša kontrola in ureditev, za vsako kurjavo (1 ura = l vin.) izborno. Pošiljanje na zunaj jako pripravno, ker je brez embalaže. Edini depot pri I. PflULIN, lastnik premogokopov, Ljubljana, Nova ulica 3. Tu tudi zaloga najfinejšega trbuvljskega kosovnega in orehovnega, ter dolenjskega premoga. Slednje dvoje radi zelo nizke cene jano priporočljivo. Trbovljski orehovni premog ugaja v štedilnikih in pri likanju izvrstno. Na cele vagone po premogo-kopniških cenah.
s krasno barvano sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed slovenskih pratik.
Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper. Prodajalna ,,Katol. tisk. društva", V. Petričič, H. Kenda. Fr. Iglic in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na 2381 5—1	Goriškem.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2.sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta je s terminom november oddati na Dunajski cesti št. 60.	2060 6-5
Koneipijent
vsestranski izurjen in zanesljiv, se sprejme Ponudbe pod ..Koncipijent" na upravništvo tega lista. 2382 3-i
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. -Podružnica iz Berolina. ——
Razstavljeno od 21. okt. do 27. oktobra:
Velezanimiv obisk
Carigrada.
23'0 l—l
«QT je
Wružins£a pratika
za leto igo?.
is iS^h 1
,2)rujsin;/{a pratika" 30 leto 1907
Zidarji in delavci i
se takoj sprejmejo pri stavbeniku Fer d. Trumler
Pred škofijo štev. 3.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 1
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. —— -O-
Najstarejša avecarska tvrdka. — Uatan. pred 100 let
Fr.$
tipcue
priporoča velečaatltl duhovščin Mer glavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesi]«,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec
koji at dobiva v steklenicah, Skatl|ah in ikafib v pol|ubni velikosti ter poceni. Kupu|e se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voack in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno in pošteno postreči.
1660 62—10 IiJUBIiJAflA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
•	744 62-20
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904.
Odlikovan z zlato kolajno in križcem v Londonu 1905.
se priporoča preč. duhovščini dllllOVIlIike OtMG v izdelovanje vsakovrstne	umen«
Iz trpežnega In »olldnega blaga p« nizkih cenah.
°posrvojo ^ovsr° izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavite.] DDirorm avstrijskega društva ielemlšklb nradnlkov,
Delavci,
kateri so pri strojih za obdelovanje železja vajeni, ali isti, kateri se hočejo v tej stroki izvežbati, dobijo stalno službo v tovarni za stroje
2343 4—2
G.Tonnies, Ljubljana.
Me m plačuje
2297
po najvišjih cenah
3—3
lepo bele suhe gobe, češminjevo zrnje (ali jagode), divji kostanj, bukov žir ali bukov-ce, hrastov želod in smrekove storže
tvrdka LcilZ v Ljubljani.
poleg novega Fran Josipovega mostu.
■oooooooooooooooooooo^
M
»Katoliška Bukvama"0 0
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum
a)	za kapele in manjše cerkve:	Kron
Oblika male četvorke. Velikost 30X22 i/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25 80
isto z zlato „ „ ....	27 50 Oblika četvorke. Velikost 31x22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............32 40
isto z zlato „ ..........................34 80
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	42'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	49 20
isto z drugobarvanimi vložki..........54'—
b)	za večje cerkve: Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo........... 35 50
* zlato „ ...........38-—
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu	50'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	53-—
isto z drugobarvanimi vložki...........54'—
Oblika male pole. Velikost 36X25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............43 20
isto z zlato „ ..........................44 40
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	52'80
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	57 60
isto z drugobarvanimi vložki...........60-—
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 271/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . 3 84 Ritus benedictionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedictionis signi vel campanae ex ponti-
ficali romano depromptus. Vezano.........2 76
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano
excerptae. Vezano..............3 75
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale
Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . 33'60 Graduale de tempore et de Sanctis juxta ritum sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano
Isto rdeč in črni tisek..........
Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine
cantu eleg. vezano..............972
Isto cum cantu eleg. vezano..........15 60
Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14x241/2 cm). Cena cele garniture Isto v velikosti 40X27 1/2 cm (stranske 16X27 i/2 cm). Cena cele garniture..............16 -
Missae pro defunetis. Oblika četvorke 3lX22i/2 cm platno, rdeča obreza usnje,
zlata „
Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	. zlata
Dannerbauer-Pugnet, Praktisches Geschafts-buch fiir den Gurat-Clerus Oesterreichs. Vezano . . .
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe partout robom, velikost 57X441/2 cm, brez okvirja z lepim lesenim okvirjem in šipo Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure JegHč-a v isti velikosti in slični Izvršitvi
z lepim lesenim okvirjem in šipo
8
Slovita, moderno urejena M 82012-12 tovarna	U
'G.SKRBICv
Zi Zagreb, Ilica 40 A
^ priporoCa svoje slovite solidne in cenene kj
lPj
žaluzine, lesene ^
in platnene rolete,^ lesene in železne A zastore za okna ® in prodajalne. ^
Ceniki franko in zastonj


Dobro izvežban. poročen
strojni ključavničar
kateri je tudi v sukanju izurjen, dobi poleg dobrega zaslužka tudi prosto stanovanje, kurjavo in luč.
Sprejme se v trajno delo kot popra-vitelj v papirnici gospoda Charles Moline v Tržiču.	2362 3-2
Išče se
2358 3-2
spreten akviziter
za pivo.
Ponudbe pod ,,P. O." na upravništvo „Slovenca".
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov:
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I Čepico	2116 27
Angleško skladišče oblek
0. BERHATOIIIČ
Ljubljana, Mestni trg S.
Z parna stroja
po 10, oziroma 18 konjskih sil, dobro ohranjena, brez napake, še sedaj v obratu, večji z lastnim stojalom na kolesih (loko-mobil), in	2334 3-2
posestvo,
obstoječe iz prostorne hiše, 6 sob, gospodarskega poslopja, dalje rodovito polje, se-nožeti itd., se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno za kak obrt zelo pripravna, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja.
Ponudbe na lastnika J. Dernič, tovarnar, Radovljica.

i Dragotin Puc,!
2068 tapetnik in preprogar i
v Ljubljani, Šelenburgove ulice G, I. nadstr.,
priporočam po nizkih cenah:
modroce na peresih, oto-mane ter svoje ,,Patent"-di-vane, kateri se premenč v posteljo.
Prenavljam tudi po jako nizkih cenah vse v to stroko spadajoče izdelke, r^'
\ k**

i


Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarna dajo sa takoj v na-mo jam, ravno tako tudi 32
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca*.
parni stroj
s kt. tlom, za 7 konjskih sil
se dobi po nizki ceni v Sp. Šiški pri	PETRU KERŠIČU
2267 3-2
tovarna voz.
Borzna poročila.
»Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajsko boru 20. oktobra 1906.
BU*o
Moibral papirji.
4'/. majeva renta......
4*/. srebrna renta.....
4•/. avstrijska kronska renta 4*/, , ilata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ... 4 •/. ,«lata , • . • 4*/, posojilo dežele Kranjske • 'V/, posojila mesU Spljet . . *V/. .	. Zader . .
4V/. bosn.-herc. Iel. pos. 1902 . 4•/. češka del. banka k. o. . . «*/. . , , i.o. . . 4V/. čast. pisma gal. d. hip. b. . *V/. pešt. kom. k. o. ■ l<r/. pr. 4V/. iast. pisma Innerst. hr. 4 V/. • > ogr.cen.del.hr. 4V/. . n . hip. banke 4V/. obl. ogr. lokalnih leL d. dr. 4 V/, obl. Češke ind. banke . . 4*/. prior. Trst-PoreC lok. . .
4*/. prior. doL leL.....
9•/. , Jul. leL kup. ViVt • • 41/,*/. avstr. pos. la Iel. p. o.
8re4k» od L 1860'/......
J tkske.......
lem. kreditne L emisije . ■ » ■ 1* ■ • , ogr. hip. banke . . . . . srbske i frs. 100 — . .
, turške .......
Baaillka	srečke . . .
Kreditne
Inomodk«	ii » • i
Krakovske	„ . . .
ljubljanske
M	• . .
Avstr. rud. krila „	.	.	.
Ogr. . . „	.	.	. Rudolfove
»»	1	•	•
Salcburike	»i • • .
Dunajske kom. „ . . ■
D *lnI••
Jušne leleinice.......
Državne leleinice......
Avstr. ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne banke . . . . Ogrske n „ . . . .
Zivnostenske ......
Premogokop v Mostu (Brili)
Alpinske montan......
Praške leL indr. druibe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljsko premog, druib« . , Avstr. orolne tovr. druib« . , Češke sladkorne druib« . . .
Talal«.
G. kr. cekin........
30 franki.........
SO marke.........
Severeigns...... .
Marke.........
Laški bankovci.....
Rubljl.........
Dolarji.........
E«mi
98 65
99-76
98	95 116 35
94 46 112-25 9860 100-60 9930 99-70
99	25 98 85
100 15 104 86 100 — 100 — 100—
100-— 100-26
99-90 9950 314 85 100 —
207— 273-75 160— 280— 284 -267— 97— 162-50 21 40 462— 78-— 87— 56 25 46-60 28— 66— 70— 102 60
183-680— 1753— 673— 81150 241-76 706— 600-75 3795— 681 50 281— 666 — 147—
11-36 19135 23-47 23-89 117-55 96-50 262-76 4-84
98'85 99 95 99-16 116-55 94 66 11245 99-60 101-50
100-30
100	70 99-76 99-45
10615 105*85 1OO10 10020 100-20
101	—
101-25
316 85 100-80
214— 276-77 112 25 287— 291 50 265— 106"— 163 60 23-40 462— «6— 92— 62-25 4»60 29-60 60--76'-612-50
184— 681— 1768— 674— 31260 242 75 710— 601-76 2806*— 682-60 283— 670"— 149 60
11-39 19'165
23-66
24-07 117-75
96-70 263 75
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pol »Narodno karano".
-O- 2353
Od Zl. okt. do vMl 23. okt. 1906:
London.

Istrsko vino,
ref oško, beli muškat in teran, 18322418
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antona Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
as Cene inlvzorci na zahtevo, h
.Katoliško Bakvarna'
v Ljubljani
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela:
Maier-Bode, Der praktische Landwirt. Handbuch fiir Land-wirte, Haustierbesitzer, Gartner, Winzer. Mit vielen hundert Abbildungen und 18 Farbendrucktafein. Vez. K 8 40.
Probst. dr. Georg, Handbuch der gesamten Land wiri-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Attinger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2 40.
Gaucher, Handbuch der Obstkultur. K 24 40.
Zurn, dr. Ernst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine Fčrderung und praktische AusfUhrung durch Landwirte, Gartner und Garten-Ireunde. K 6 60.
Strupi, dr. Simon, ŽivinozdravniStvo. Vez. K 4 10.
Zipperlen, Der illustrierte Haustierarzt, fiir Landvrirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspllege der Haustiere, sowie eine Belehrung iiber das Aeussere, Geburtshille, Hufbeschlag u. s. und Uber die Krankheiten samtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fiir Tierartzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40.
Bleivveis vitez Trsteniški, dr. Janez. Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 60.
Bleimeis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 120.
Alfonsus, Alois, AllgemeineS Lehrbuch der Bienenzucht
mit 4 Tafeln und 354 Abbfldungen. K 10.
Menotti dalPiaz, Handbuch des praktischen Weinbaues
mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von Wein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 660.
Zimmerer, KrSutersegen. Die Bedeutung unserer vorziiglichsten heimischen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben; ihr wirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktische Verwendung als Hausmittel. Fiir die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religičssinnigen Naturanschauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 9'60.
Kneipp-Reile, Das groBe Kneippbuch. Ein Volksbuch fiir Gesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV-[-1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln. Vezano K 14 40.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach MetermaB. Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde geschnittene und beschlagene Holzer, berechnet nach FutimaB. Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbuch fiir Biirger und Landmann. Eine gemeinfaOliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemiise, Obstbaume und Reben, einschlieOlich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmann's Handbuch der Homoopatischen Prazis.
Anleitung zur klinischen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homoopatischen und diatetischen Grundsatzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirten Abbildungen und 47 chromolithographirten Tafeln. Zweite Auflage. Vezano K 19 20.
sr«
Pozor!
Poskusite kupiti v Selenburgovih ulioah St. 6j kjer dobite
najfinejša vina
v originalnih steklenicah in sicer:
Fino, belo namizno vino znamka
„Brioni" .....Hiter 48 kr.
Fini muškatelec ....	1 „ 48 „
Istrijansko belo in črno . .	1 „ 28 „
Zaloga raznovrstnih vin in vsakovrstne kisle vode.	2173 4
Pozor!
Proda se
2339 2—2
urarska obrt
pri Novem mosta v Ljubljani.
Obstoji že 32 let in je dobro vpeljana.
Prodajajo se tudi stenske in žepne ure po jako nizki ceni.
Se priporoča s spoštovanjem
_JOS. CERNE, urar.
Cementna zarezi stresu ojefci
Iz
CO
jca
03 t—
35
i s
I
o
m >
• t
9
5 S
rs bi
portland-ceraenta In peska
sr
tre-®
r
s
J5 S
:o ■o o
*r
H o >3 tro w p
" <2.
S*
srgr
t s. 5" S*
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
lzdelovatelj cemenlnin, Glince pri LJubljani.
Knjigovodstva
se želi priučiti neka gospodična. — Več pove upravništvo „Slovenca". 2370 1—1
Franc Ščuka, kovaški mojster v lf> pavi, sprejme takoj v trajno delo
pomočnika
kateri je zmožen vsega v to stroko spada-
jočega dela.
Plačilo po dogovoru.
2352 1—1
Učenca
za ključavničarsko obrt sprejme takoj
2275 Ivan Peterca
Ljubljana, Dolenjska cesta 19.
Pristno
bizellsko vino
(mošt)
2270 7-4
razpošilja od 1 hektolitra naprej
Jože Janežič
Btaravas, Bizeljsko pri Brežicah.
Cena po dogovoru.
Pariško
100
gld.
se dobi:
1 potni ali „mestni" kožuh ali naj-
fineja zimska suknja, 1 najfinejša angleška modna športna suknja,
1 najfinejša zimska obleka iz ševljota
ali francoskega kamgarna, 1 ekstra fine progaste hlače, 1 svilen ali baržunast modni telovnik, 1 klobuk iz zajčje dlake, mehek ali trd
ali čepica iz bobrovine, 6 srajc iz blaga dobre kakovosti
w « Angleškem skladišču oblek
§ O. BERNATOVIČ
U LJUBLJANA, Mestni trg št- 5.
I
u
BrbitcRt I6M "
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb. Mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Isredno kulantne cene in točna izvršitev
služba organista
Plača po dogovoru. Prosto stanovanje. Želi se zmožnost za posojilnično poslovanje ali kaka obrt.
Oglasiti se je do sv. Martina. — Nastop s 1. februarjem 1007.
Dekanijsko-župni urad Šmartno pri Litiji.
Tesarji š
se takoj sprejmejo pri
stavbeniku Ferd. Trumler
Pred škofijo štev. 3.
Pariško
gld.
se dobi
1 jesenski ali zimski poldolgi ali dolgi paletot 7.a dame, najnovejšega kroja, 1 kostum elegantnega kroja, 1 dolga pelerina s kapuco ali doubl-ovratnik,
1 dolgi kolijer	2301 3 - 3
v Angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
VIKTOR /(O RS/K A
LJUBLJANA hhh RIMSKA CESTA 5. Umetno in trgovsko vrtnarstvo.
izdelovanje šopkov in vencev ter različnih (/^rangement) ja ftnianje grobov itd. po najnovejši oblici.
Priporočam se sl- P. 7. občinstvu za Use svete, kakor sploh pri vsa k i priliki, da bi me počastili Z mnogimi naročili vencev, šopkov itd., katere izdelujem okusno in ceno.
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 62-26
•I. M". Potočnik
■-«» i*«^ -mr
se uljudno priporoča za izdelovanje civilnih in uniformskih oblek,
kakor tudi čč. duhovščini za izdelovanje oblek in talarjev po najnovejšem
kroju in zmernih cenah.
2359 4-1
Dva Izurjena krojaška pomočnika se takoj sprejmeta.
! Še nikdar! "Vi
za 7 gld.
dolgi jesenski ali zimski paletot za dame iz angleškega sukna v vseh barvah in najnovejšega kroja.
Dobiva se le v	Angleškem skladišču oblek
O. Bernatovič
2298 3-3
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
o m
(N
cn
-m
Po draženje mila.
Z ozirom na poročilo zveze avstrijskih industrijalcev na Dunaju, ki je bilo nedavno čitati skoro v vseh dnevnikih, da so namreč 11. t. m. sklenili tovarnarji mila vnovič dvigniti cenojmila, ker se tako rapidno draže surovine, naznanjam svojim odjemalcem, da sem iz enakega vzroka tudi jaz prisiljen,	2351 3-3
cene milu iznova dvigniti za K 3* — pri 100 kg.
Ljubljana, 18. oktobra 1006.
PAVEL SEEMANN.
Pariško
gld.
se dobi:
1 fina zimska suknja ali angleška športna suknja,
1 najfinejša zimska obleka, 1 ekstra modne hlače, 1 svilen ali baržunast modni telovnik. 1 klobuk iz zajčje dlake ali čepica iz
bobrovine. 3 srajce iz dobrega blaga
v Angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIČ
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
Zaradi bolezni daje se v najem do-sedaj še edina v vsej cerkniški okolici obstoječa	2366 3—1
usnjarija
v Cerknici pri Rakeku
z vsem potrebnim orodjem. Veliki dve sobi za izdelovanje kož, zraven sušilna soba, valjavka, velika kamnata miza. V delo pride čez 300 tujih kož, največ svinjin. — Kdor hoče v najem vzeti, naj se kmalu zglasi, da se vč podpisani ravnati in kože v delo jemati. Tudi je pripravno za vsako drugo obrt, ker je hiša zraven glavne ceste in voda v bližini. Na razpolaganje je tudi ve-
lik vrt Matevž Završnik,
Cerknica pri Rakeku.
Naznanilo preselitve.
Vljudno se s tem naznanja, da se je preselila
pekarija in trgovina z mešanim blagom
podpisanega iz hiše št. 18	2355 3—1
v hKo 3t. 8, nekdanjo poštno hišo g. L. Kavčiča.
Zahvaljujem tem potom vse svoje dozdajne odjemalce, ki so me podpirali, priporočajoč se jim, naj mi ostanejo zvesti tudi v novem stanovanju, ker se bom pošteno trudil, postreči jim z najboljšim blagom.
Obračam sa tudi do novih odjemalcev, pripo-ročaje se, naj poskusijo, v čem jim bom mogel postreči.
V Medvodah, dne 18. oktobra 1906.
Julij Novljan, pek in trgovec.
Pariško
za 12- 50 gld.
se dobi
kompletna oprema za dečke ali deklice obstoječa iz : 1 zimskega plašča, 1 obleka,
1 pelerina s kapuco, 1 čepica
ali
1 zimski plašč, 1 oblačilce, t pelerina s kapuco, 1 čepica	2302 3—3
v Angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-26
mgfg^f. Ljubljano,
St. Petra cesta 1!
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Razpisuje se	2364 3-1
A. Kraczmcr H^fov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno galodo Kratkih klavirje* mlggonov in planla
najbolj renomiranih Tina po najnižjih cenah. Pro-igrani klavirji, solidno ln stanovitno prenarejeni so vedno v zalogC —a
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo ln lnvr&uje ae pori-lajanje » usnjem strokov-njaiko in preskrbno in aarafnnavajo nujnenejie. 2178 62-50
»91 252
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinio« v CELOVCU.
Kupuj« in prodaj« vse vrsta >ent, ustavnih pisem, prijoritet, ko-aaunalnih obligacij, srečk, delnic, vilut, ncvccrr in davi*.
Proteste S*d»|a k vsakstrn 4reban|n.
Akcijski kapital 12,MMM-. Rezervni zaklad K 280.000-
Zamenjava in ekskomptujc	Daje predujme na vrednoitne papirje,
izžreban« vrednostna papirje ln vnovčuje Zavaruj« araika proti kuraal tapala kupona.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje volaške ženltnlnsko kavcije.
ar a»an»pt ;» ta*«.*« n.hi*. -w».	*r i««u uroiu., <bb
Podružnioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
▼ tekofiom računu ali na vloine knjUica proti usodnim obrestim. Vloženi denar obrestuj« od dne vloga do dne vzdiga.
Promet i čeki 9n nakaznicami.
Hiša
z desetimi stanovanji in velikimi kletmi na Zaloški cesti (Vodmat) Št. 15 se proda po nizki oeni iz proste roke. Pri hiši je veliko dvorišče, skladišče, hlev za tri konje in velik sadni in zelenjadni vrt, na katerem je 70 raznih žlahtnih dreves. — Tudi se odda prodajalna s stanovanjem v najem. Več se izve v 1. nadstr. 2318 3-3
*<
POZOR ANERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
» 762 39—i 7 ■*

*
MATEJ OREHEK
trgovina u Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani tg Tik znane Tišlerjeve gostilne. £3)

m
o e
0) o
o
L £ O
26
IIDobro in ceno!!
Anton Schuster, mmm,
Špitalske ulice štev« 7
priporočit
2186 10—4
v konfekciji za dame in deklice, bluz, deških oblek, modno blago za dame in gospode, parhent, flanelaste odeje, garniture najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
Mf Največja izbira v boah!
Konfekcijski katalogi brezplačno poštnine prosto! Vzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! — Najnižje cene!
! ! D o b p o in
ceno!!
m
o
O
O
o
3
O
$
! ! ! Svoji k svojim ! ! !
FR. »OUkiL
1« ar »J »a «&,
Ljubljana, Pred škofijo 12,
odlikovan v Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
se priporiča predaat. duhovščini in slav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 9
Priznanja prve vrste na razpolago.
Kuharica
kot gospodinja, želi takoj stopiti v službo, najraje v kako župnišče Starost srednja. Naslov pove upravništvo. 23il 3 2
Najcenejša, največja eksporftna tvrdka! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . ■ . . • . . ■ .
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto ! . ■ . ■ . . • .
H, Suttner, urar, Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža.
Na novo založena trgovina, blago najnovejše vrste! ^Pf^j^ y Kranjll ) Cene brez konkurence. Mali dobiček, velik promet!
Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
Št. 786. Posebno lina precizijska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako fino najnatančnejše kolesje na 15
kamnov, gld. 19-50. Št. 800. 14-kar. zlata anker-rem pripravna za monograni s tremi močnimi, zlatimi pokrovi, jako fino kolesje na 15 kamnov gld. 58-—.
Št. 748. Srebrna cil. rem. z dvojnatim pokrovom, trpežnim kolesjem na 6 kamnov, gld. 675.
Št. 7115. 14 kar. zlata anker-rem. z dvojnatim pokrovom, fino kolesje na 15 kamnov, gld. 32'50.
Št.679. Nikelnasta anker-iem.-Roskopf s stanovitnim belini pokrovom, najtrpežnejše kolesje gld. 2-50.
St. 528. Srebrna anker-Roskopf z enim pokrovom brez pantov, gld. 3 90. St. 517. Srebrna anker-rem.-Roskopf z močnim dvo|nim srebrnim pokrovom, trpežnim v kamnih tekočim kolesjem, gld. 5'35.
Št. 722. Srebrna cil -rem. z močnim pokrovom, trpežnim kolesjem na 6 kamnov gld. 5-85.
Št. 51G. Srebrna anker-rem. z močnim pokrovom in trpežnim, v kamnih tekočim kolesjem, gld. 595.
Velika izbera najfinejših precizijskih, švicarskih ur kakor znamke Schoffhausen,^Ornega, Intakt, Urauia, Bilodes itd. — Prstani, uhani z brilantnimi kamni, igle itd. različno blago iz kina srebra v največji izberi. Izborna zaloga finih najnovejših salonskih, stenskih ur in budilk po najnižjih cenah.

« C ,M i
J; in J; .2 'C O Tj." ®
c ™ . S ej c >
St. 533. Srebrna-anker-rem. na 15 kamnov prav močni srebrni pokrovi, prav fino natančno kolesje, gld. 9'50.
Št. 796. 14 kar. zlata anker-rem. s močnimi zlatimi pokrovi, jako fino kolesje na 15 kamnov, gld. 30'—.
dolge lorgnon verižice, zapesnice, broške, 227H 25-3
Štev. 1121. Zlato na srebro gld. I -, 14 kar. zlato gld 2"80.
Št. 1154. liroška, zlato na srebro, jako fino izdelana, gld. 2-25, 14 karat zlata gld. 7 50
Št 1043. 14 kar. zlato »jI. 3 90, novo zlato gld. 1 90.
St. 1040. 14 kar. zlato gld. 5'30, novo zato gld. 2 35.
V dokaz da je moje blago res fino in dobro je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prosto na ogled. — Naznanjam Vam, da je danes prispelo blago, katerega smo naročili in je vse natanko, kakor smo si želeli In kakor ie v ceniku Prav veseli smo Vašega poštenega blaga, posebno pa zlatih ur in verižic. V kratkem dobite zopet večje naročilo od nas. Ivan Ucpedcr, Ismalla, l.gipet. — Prav vljudno se Vam zahvaljujem za poprej poslano blago s katerim sem prav zadovoljen mi v mojo največjo zadovoljnost služi. Prosim, da mi sledeče po povzetji pošljete. Franc Slabe, Willielmstr. II, Mengedc, Westfalsko, Nemčija. - Zahvaljujem se Vam za lepo in dobro blago, ki ste ml ga poslali. Vsakomur bodem Vašo tvrdko kot naj-liolišo priporočal Osvald Wiescr pivama Zajetza, Srbija Naznanim Vam, da si-m blago prejel in sem z vsemi prav zadovoljen, zahvaljujem se Vam torej tem potom za tako dobro in pošteno blago, vse je v mojo največlo zadovolinost posebno pa ure in prstani V kratkem zopet več naročim. John Lorber, lo49 liast Ohio Str, Alleghcny Pa, Amerika. — lepa hvala za Vašo veliko prijaznost in uljudnost, katero imate s strankami, ki pri Vas naročajo. Povsod bom priporočal Vašo firmo kot )ako solidno. Amlrei Uršlč, Aikarij, Oreliek, Cirkno - Sa poslanom mi robom jesam sasma zadovoljen. Hvala na točnom in brzom izvrševanju naručbe. K. Rožlčka, župnik, llovč. Hrvatlko.
I
I
Podružnice:
Prag* z menjalnicami: Oraben 25, Mala itran, Moat ulica 17, Žiikow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10 Baden, Olavni trg 4. CeJka Lipa, Crika Kamnlca, Moravski Kumberg, SchiTlerjtva cesta 3. Mddltng, Fran Josipa trg 9. Nori JIM., Črna ceata 8. Plr.cn in HrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. Vollzell« 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wlc-dner Hauptstrasse 12, V. Schftnbrunneritrassc 88 a, VII. Marlahlferatrasse 76, VIII Lcrchenftldcratrasae 132, IX. Alarritraaat 32, X. Favorltenitraise 59, XVIII. Wlbrlnt<ratra»c 82, XXI. Hauptatraaa« 22.
Menjalnična dalniška družba
67 160—109

MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Reaer. zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
IC nakup in prodaja 1M
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sročk, deviz, valut in denarja.
wm~ Zamenjava in cskouiptiranjc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov,
III. priloga 241. itev. „Slovenca<< dne 20. oktobra 1906,
Po svetu.
Kaj vse šolski otroci napišejo po svojih zvezkih. Za spoznanje otroške duše so večkrat pomenljive opombice, ki iili šolski otroci načečkajo po svojih zvezkih in knjigah ali pa celo v domačih nalogah. Nek angleški list jc zbral več takih otroško-modrih opomb. Nek šolarček je napisal sledečo politiško izjavo: Kdvard jc eden najbolj uglednih kraljev na svetu in čeprav je kralj, ima precej pameti in dostojnosti.« Drug šolar pa je bolj prebrisan 11 > sc je lotil deklet in žena. Napisal jc v nc-opazovanih trenotkih sledeče razmotrivanje: »Dekleta so ženskega spola in nosijo krila. Imajo zelo lepe. bele zobe in sc vedno režijo, da jih morejo pokazati. Imajo le en žep, ki ga pa navadno ne najdejo. Dorasli fantje iih radi vidijo. Nekatera dekleta so mična in neumna. Cc vidijo miš, skočijo na stol, če pa uatepejo take dečke, kot sem jaz, pa kaj močno udarijo.
Mucius Scaevola v rodbini Tolstega. Na
Krofa Leva Nikolajeviča Tolstega je jako vplivala sledeča dogodba v njegovi rodbini: Njegova teta Aleksandra Ergolska, ki so ji rekli v rodbini Tanička se je rada spominjala v družbi mladine dogodka, ko so čitali otroci zgodovino hrabrega Rimljana Mucija Scae-vole, kateremu jc kot ujetniku grozil kralj s smrtjo, a mu je smehljaje rekel, da se nc boji smrti iu jc položi! roko na oglje, da je zgorela, ne da bi pokazal znak bolečine. Otroci so se sprli med seboj, češ, da tega nihče ne stori. »Jaz to storim,« je rekla mala Tanička, »Ne narediš tega,« ii je odgovoril Jazykov, poznejši boter Tolstega. A da se prepriča, je zažgal svečo in na plamen zažgal črtalo in ji rekel: »Da i to na roko.« Deklica je nastavila roko in ,fazykov jc položil nanjo črtalo. To nička je nagubančila čelo, a ni odmaknila z roko. Niti enkrat ni vzdihnila, ko se ji je koža lupila in odpadlo črtalo. V dobini so opazili rano iu vprašali po vzroku. Odgovorila jim je: »Sama sem to storila, ker sem hotela posnemati Mucia Scaevola.«
Slikar, ki slika pod vodo, jc Amerikanec Walter M. M. Pritchard, ki jc posvetil svojo umetnost slikanju podmorskih prizorov in pokrajin. S posebnnimi pripravami se spušča pod vodo, kjer tudi slika. Slike,, ki so sami na sebi v resnici silno lepe, vzbujajo splošno zanimanje.
Prvi papirnati denar v Evropi, lega je uvedel leta 14KJ vojaški governer Alhamy na Španskem, don luigo Lopez de Mandozo. Pri obleganju Alhamy od Saracenov dal jc napraviti male listke, na katerih je bila napisana na enej strani številka denarja, na drugej pa njegov podpis. Vsled težke vojske prisilil je prebivalstvo, da je začelo listke sprejemati za denar. Po končani vojski izplačal je guverner papirje v kovinastem denarju.
Socialni demokrati za svoje časopise. V
Nemčiji je naraslo število naročnikov socialno-demokraških listov pred dvema letoma za 47.380, pred enim letom pa za 58.870 in to leto za 158.638 naročnikov.Osobito ženske s svojo agiticijo so dvignile število naročnikov. Zdaj imajo socialno-demokraški listi 837.790 naročnikov. Časopisju so se zvišali dohodki po naročnini in iz inseratov za 1,016.536 mark.
Kaj narodi najraje pijo. Statistiški u rail Zcdinjenih držav razporeja narode po tem, kar najraje pijo. Angleži pijo največ čaja, 256,509.731 funtov na leto, to je skoro 6 funtov na osebo. Združene države porabijo največ kave, 960.878.977 funtov, 11 in tričetrt funtov na osebo. Nemčija izpijc največ piva, 8.022,501.000 litrov, 138 litrov na osebo. Ruska porabi največ žganja, 783,139.500 litrov. 5inpol na osebo, Francija največ vina, 6.042,377.700 litrov, 156 na osebo.
Poneverjanja so zasledili v Chalons sur mam v vojaškem preskrbovališču. Dva podčastnika in enega trgovca so zaprli, a na sumu imajo še več trgovcev in pa podčastnikov.
Izseljevanje čez Antwerpen je leta 1905 precej naraslo. Tako se je I. 1904 izselilo čez Antvverpen 51.260, a lani že 76.735 oseb. Presenetljivo je, kako jc naraslo lani število naših avstrijskih izseljencev na 20.337 za 10.775 več, kakor predlanskem, medtem ko jc naraslo število ogrskih izseljencev za 3382 in je znašalo 14.246. Avstrijski podaniki so sc podali čez morje v Zedinjene države I. 1905 14.398, 1. 1904 7059; v Kanado I. 1905 5970, I. 1904 2486; v Afriko I. 1905 13, I. 1904 1; v Južno Ameriko 1. 1905 5, 1. 1904 Ifi; v Avstralijo I. 1905 1. Ogrski izseljenci so pa potovali le v Zedinjene države (13.410), v Kanado (817) iu v Južno Ameriko (18). Med avstrijskimi izseljcnci je bilo 14.179 mož in 6158 žena, ogrskih. mož je pa bilo 4505 in 8724 žena. Cez Antwerpcn se je povrnilo nazaj I. 1905 12.601 oseba, I. 1904 pa 16.520 oseb.
Boj med tigrom in velikansko kačo sc je
vršil na parniku »Indrashimi«, ki jc plul iz Tokia v Ne\vyork. Velika kača, boa, se je izmuznila iz skrinje ter se vila proti kletki, v kateri je bil zaprt tiger, namenjen za neko tnenažerijo. Kača se jc splazila skozi ograjo ter skušala oviti tigra. Ta se jc na vso moč branil in naposled se mu jc posrečilo prijeti jo z svojimi velikanskim kremplji. Raztrgal jo jc ter jo potem hlastno požiral.
Nesreča v gorah. Na Tirolskem jc smrtno ponesrečil znani lovec divjih koz En-j^elbert Kopple. Preteklo soboto so našli v Švici na Jungfrau plazu trupli pred 14 dnevi ponesrečenih turistov Kiichler in Welsing.
Čuden štrajk trgovcev. Vsled nedosta-janja vozov na kolodvoru v Lvovu so sklenili trgovci in delavci, da bodo skupno štrajkali.
Služba občinskega tajnika in organista
v Selah, pošta Borovlje na Koroškem
se ponovno razpisuje do 15. novembra t. I.
Stalna plača občinskega tajnika znaša 492 K, kot mrtvoglednik zasluži najmanj 60 K. Za pisarijo občinske požarne zavarovalnice 30 K. Prosto stanovanje in drva za kurjavo. Kot organist dobi iz cerkvene blagajnice za nedeljsko službo 50 K, med letom pa zasluži brez štolnine najmanj 200 K. Občina šteje nekaj nad 1000 (tisoč) prebivalcev.
Prosilci, vešči slovenskega samostojnega uradovanja ter dobri organisti, kateri morejo že s 1. decembrom to službo nastopiti, naj svoje prošnje naslovijo na župnijski urad v Selah do 15. novembra t. I.	2332 2-2
2461 52—JO
Sv. Petra T I	Sv. Petra
cesta 27 U. LUZdi cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno delo I Nizke oene!-

Lepo donosno
v večjem farnem kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mesarja, se proda po prav ugodnih pogojih.
Več pove	2347 6-2
pisarna za promet z zemljišči
Jos. Perhauc
v Ljubljani, Dunajska c*»sta 18.
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllltlillllll
i^/^vf^ I 5 i & (v*V I
I

Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52-30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
/<UV.

£ v
V *
?
...........................................................Illllllllllllllllllllllllll
Lepa stanovanja
v novih hišah na S@lu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	20ti5 24
Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2675 52 — 40
in
pisalnih ^r strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
I
HLODE
W kupuje
po najugodnejših cenah proti gotovini
parna žaga Degbenghi v Ljubljani,
in sicer :
2260 62 4
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K 1'20 smrekove „ „ „ „ „	„ „ —"64
jelkove „ „ „ „	„ „ —'57
bukove „ . „ „ „	„ „ —56
borove „ „ „ „ „	, „ -'58
frize hrastove, kvadratni meter . . . . „ 2-20 franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero, ali škart, eno tretjino mani.
reglstrovana zadruga z neomejano zavezo
plltsiFl ^ lijublj ani psiH
•vwvwwm podrejena škontraciji .ZadruSne IVWWVVi
evese" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hraniln« vloge po
Poštno-hranil-	ŠA \\ 01	=========
ničnega urada	ZL L l-	Telefon št. 185
št. 828.406.	* |Z
brez odbitku rantnega davka, katerega poiojilniea »ama za vložnik«
plačuje.
»NT Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.

Hranilne vl*g« sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničrega urada.
273 23	Upravno promožonjo kmetske F O nn/j.ijn
posojilnice znaša	&	/ j.
s,S,eghran- K 8,702.874*88. DPS K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5lU'/„ z 1 >/,•/, na amortizacijo ali pa po 5'///o brez amortizacije; na mcnico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-,	vanja dolga.
>
* 104—71
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite trii pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, po*latim itd.
Velika zaloga eltktr. aveti Io kiparskih del.
T m
iftAjdak ajh
v- v
slovenski optik v Gorici
\	ulica Vetturini 3,

i pi iporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mesiu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sictr vsake \rste oča n. barometre, to-plcmeie, zdravniške toplomere, daljnoglede, vt ge za vino žganje itd.
Sprejema naročila in po-4J prave ter pošilja na dom
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 25	F. H B T I
Predi škofijo št. 20.
Zunanja naročila so točno izvršujejo
Pri nakupovanju
& - sukneriega =
H in manufakturnega ^	hlaga-
^ se opozarja na tvrdko
HUGO IHL

v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-?5
"0. Velika zaloga = suknenih ostankov.
PO EillCIf ■ nDII7DB ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI &JELL.NI9l%fl UrlUfrDA TRG v Ljubljani, telei. št 163. = pripor.*. ...j.
izborno pivo v sodcih in steklenicah,
— Zalog« * Spodnji Šiški, tolofona štev. 187. «—
QM M
TTTTTTIPTTTTT TT T^ f
+
4* +
f
t
•f
t-
i *
Lepe, lične in trpežne
moto riti i
iz cementa priporoča in
2335 6-3 ima v zalogi
Janko Mulej
Potoke, p. Javornik, Gor.
Cena male rakve K 10. » velike » » 14.
•f +
4* •f
+
•f *
Poštenega, pridnega
2232 3 — 3
ucenca
sprejme takoj ,,Kmetijsko društvo v Metliki". Pogoji po dogovoru.
Načelstvo.
Prodaja na debelo in drobno.
ŠL
.m >?

7
11 jj^
a \

F i r ia e sfc
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-27 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle>
ja. Največja zaluča
karbolinejja in gipsa.
Vozni red
črte: Jesenice=Gorica=Trst, veljaven od I. oktobra 1906.
9-05 5 30| 9 30 8-45' 1047 11-30
3-30
4-40 11-051 1207
12'26|
1-35 1-35
9-001 9-40|
6-13 6-45
6-46
7-53
9 00i 9 40 7-00 750
9 01
10-35|
9-30 11-24
10-50 202 1-03
11-46
12-54
9-30| 7-30
5'50| 2-45 318
317 415
8-11 I 9-20 115
4-33
1-51
8-49 10-23
osebnrosebni vlak i vlak
4-10|
osebni vlak
12-37 12 44 12-53 1-00 I
M4 1-22
1-37 t-47
2-00 206 2-19 2 30 2-39 2-48
5-15 5-22 5-30 5-39 5-45
5-52
6-00 6-14 6-24 6-36 6-44
6-56 707
7-16 7-24
11-15 , 1115 10-32 I 10-32 4"10| 8-26 710
4-30 2-56
11-30
8-451 715 1-24
9-301 7-30
5'50|
3-05
4-03
5-23
542
odh.
I
Praga . . .	.
Dunaj j- ž. .	. Dunaj Westbhf.
Line . . .	.
Glandorf. .	.
Celovec . .	.
Monakovo .	.
Inoniost . .	.
Boican . .	.
Beljak g. ž..	.
Rosenbah .	.
prih.
A
8'45|
4-58 4-00
brzo- osebni osebni vlak ! vlak vlak
I
brzo- osebni vlak i vlak
osebni vlak
km
prih. Jesenice
. odh |
prih. Ljubljana j. ž. . odh.
„ Trbiž . . . . „ odh. Trbiž .... prih. „ Ljubljana j. ž. . „
600 1017) 11-25 10-46
9-49
6-54 905|
10 17) 119 12 46
12 42 11-51
■ | 2-39 5"35|! -6-30 j 7-50
7-18 617| 4-13 | 6-45 i
2-471 11-40
3-40	I 2-49 j
S-251 7-41
6-34|
2-39
7-50 7-18 10 001 907|
9-30] 8-15
9-30 ; 11-32 i 2 30 I 615| |
7-56|
7-10
8-26	: 1032 11 15
2 56
11-30 1-24
4-30
4-00 4-58
7-i5|
8-45
10 521 11-34
405 11-37 12 02 1-571 1-12
12 53
10-23 8-49 1 51
Postaje
osebni osebni brzo- osebni osebni osebni ' brzo- osebni osebni vlak i vlak vlak vlak vlak 1 vlak vlak vlak : vlak
8-16 I
8-31
8-56
9-11
943 I
1002
9-35 9-42 9 52 10-00 1007 1015 10-23 1038
10-49
u-oo
11-07 11-17 11 28 11-37 11-47
1-32 1-39 1-48
1-57 205 213
2-21
2	37
2-48
3-01 3-08
3	22 3-36 3-45 3-53
4-38 I
4-53
5 18 5 33
607) 6-26|
C N ni u
a.
■C rt • —i
"O <M C .n O
6-20 6-28 6-36 6-44 6-50 6-58 7 10 7 26 737 7 50
7	57 8-10
8	21 8-31 8-40
5 11 16 21
26 31 38 45 55 59 65 74 80 86
odh. Jesenice . . . M Dobrava . . . ' Bled . . . . Bohinjska Bela Soteska P. . . Nomenj . . . Boh. Bistrica . Podbrdo. . . Hudajužna . . Grahovo. . . Podmclec . . S. Lucija-Tolm. Avče .... Kanal. . . . Plave ....
prih.
1
U

905 8-58 8-48 8-39 824 8-16 807 7 53 7-33 7 15 704 655 6-40 633 6-25
11 27 I
11-13
10 46 1035
9-47
I
9 26
2-20 213 2 03 1-55 1-45 1-38 1 30 1-19 12-58 12-37 12-28 12-18 1203 11-55 11-46
5-53 5-46 5-36 528 5-20 5-12 5-01 4-50 4-29 4-08 3 59 3-49 336 3 27 3 18
JC 12 'E
N rt u
a
JC
ca • —t
'S
0» C J3
O
3041
7-40
314) 5'25| i
10-23 12-03 | 4-09 ] 6"48| 10-29 12 15 j 4-22 i 6 53|
3-24 3-30
3-42 407
4-16
4	25 432 4-45 4-52
5	00
5-36 5-42
5-55 600
6-28 637
6-47
7-00 7-07 715
10-43
11-17
11-37
12-00
12-26 12-32 12-45 1-10 1-19 1-28 1-37 1-50
1-57
2-05
4-33 4-39
4-58
5-25 5-37 5-47
5-55
6-09 6-16 6-24
7-07 I
7-41
8-02
8-25
7-40|
8'55| 90 9-05| I
prih. |	| odh. 1 •
i Gorica dr. k. odh.I	(prih I 8-00
610 9-05 • i 900
11-28 11-03
3 02 2-47
3-45
7-51| I
7-37|
7-091 658
6 09| I
549
I
12-36 12-29 12 20 12 13 I
11-59 11-51 11-40 11 19 10-59 10-50 10-41 10-2 1017 1007
5-26 5-21
• I 9 52| 6 33| 9 41|
7-52
8-00 8-15 8-40
8-51 9 01 910
9-24 9-32 9-40
9-16 922 9-39 10-07 10-17 10-25 10-32 10-45
10-52
11-00
106 110 117 127 134
140
141 155 160 166
Volčjadraga . . Prvačina . . . Rihemberg . . Štanjel -Kobdilj Dutovlje-Skopo Repentabor . . Opčina d. k. . Gvardijela . . y Rocoi. ... n prih. Trst, Sv. Andrej odh.
7-49 7-42 7-31 7-17 7-05 6-56 6-48 6-24 6-14 6-00
8-45 I
8-27
I
8-04
I
7-25
10-52 10-44 10-31 10-17 10-05 9-57 9-50 9-25 9-14 9-00
2 36 2-29 2-18 2-05 1-53 1-45 1-38 1-14 104 12-50
3-35 3-24 3-14 3-01 2-46 2-38 2-31 2-06 1-57 1-40
I
5-06 I
4-47
4 24
3-45
6-22 6-14 6-03 5-50 5 36 5-28 5-20 4-57 4 48 4-35
9-31 9-25 9 15 902 8-51 843 8-37 8-14 7-59 7 54
Opomba: Črte ob strani pomenjajo nočni čas. — občinstvu umivalne naprave proti plačilu zneska 40 vin.
Na postajah Trst drž. žel., Gorica drž. žel.. Bled in Jesenice se nahajajo za porabo p. n.
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih £ Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 e Filijalka u Ljubljani. Dunajska cesta 73
nasproti topničarski vojašnici
Telefon št. Z37	p^^a se	Telefon št. Z37.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metailique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcenient in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—-28	poštnine prosto.
Dunajska eesta št 19 V Ljubljani Dunajska cesta št. 19
38 24—23
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanju vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V kritjih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Prva ia največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Pred. štev. 351. Usnje za voSčenje z
močnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 I« Boxcalf z angleškimi podplati K 12*50.
„Chick".
Pred. štev. 690. lrhovina s šivanimi
podplati K 6 - . Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naročila proti povzetju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
Stavbeno, umetno in koastrak-cijsko ključavničarstvo.
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomšknve ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: iično omrežje na atroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta: valjldnl zastorl in aolnčue plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 62—69	oporami brez vijakov.

Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, knstanjetami, malim in velikim bobnom,
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida lč igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko i ali dolgo. g®~
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne
po:
92 5-J-19
Simonu Kmetetz
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10% popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zalosoludi cene prav nizke
•«.*•.••..••••••••• ___________________
■ ••.MMHMMMUHtMMMMUHiMMHtHIMHMI
•M* ••••
..............o...................o«.
•MMUMM«MMHaOMMIUMHN(H«
••••MUtHtMIIIMMtMI««
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje nasteklu
| Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovca"
::
:::: •••i
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-ijjj vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
•••S
...
•••i ••••
::::
•••• :::
•••i •••
umetnega steklarstva»slikanja nasteklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-12
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
f
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 563 podplati K 9—.	„ , 567
Pred. štev. 745. Glasgovv Chevreau z , „ 610. močnimi podplati K ll-—.
Sabakid K. 10 50 I« Boxcalf K 13-—■ Lakovina K 12'—• (1323 20)
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
O	o
gooooooooooooooog
O	"
o
Najcenejša pot za zdaj!!
©„RED=STAR=LINE"
O
o	v Ameriko
O	preko Aiitwerpna v New-York,
O	Philadelpliia.
a	Hitra in varna vožja na moderno oprav-
Jj:	Ijenih, novih brzoparnikih le solidne
O	družbe s pošteno in čisto postrežbo.
®	Natančen, zanesljiv pouk in veljavne
©	vozne liste dobite v Kolodvorskih
O	ulicah štev. 41 od južnega
O
o
o o o o o o o o o o o o o o
o o
kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
O
OOGOOOOC^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki
OFinland, Krunlad, Vaderland, Zeeland vozijo a	aa a HAion. ^	^'orka osem dni. To je pribito. Uljud-
w0000000000000w©0 UOBt' snaBa in zdrava hrana je na njih
0/*s pri nas prvo in zadnje.	="■--
862 52-48	5?
Red Star
Zdrauilnica z mrzlo vodo I
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—18
3H!i
..............................................................
.............................................0»...«...»«
tMtmtttttt lttMtMItt!tit<tttifHt!!!M t ! t M • < ti 111 ? 1111 i t ! t S ! 11! ! t H t > t f Ht t f t S tH ! i ! 11 itT
po Kneippovem načinu
r si fi i n i,

kcd:

FR. ŠEVCIK. puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .*. Ceniki na zahtevanje zastonj ia poštnine prosto. .-.
HEDCffl^

Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavk, ii pfthištveaa pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarn in prodaja oljnatih barv, firneia In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice šf. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočava se tudi sL občinstvu za TU t najino stroko spadajoče delo ▼ Otostn ia nt deželi kot priznan* reelno ia fino
p* najnižjih cenah.
765 52-20
2265 52-50 III
Zapomni si, prinesti mi moraš le 77 Offoman"-
papir za svaleiee ali cevke in ne daj se premotiti po podobnih ponaredbah slabe kakovosti.
OfPOSf /f/glA OfPOSi
OTTOMAN
Jfar Odlikovan z veliko zlnto kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i3oO 23
J Demšar j?reble cejta ^6t
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
fOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno Koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
>
3
»
i
r
u
118 52-51
(no dvorišču).
Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
Izvolite
ameriške čevlje . ■ . . * . elegantne složnein trpežne le solidno delo . ■ . . ■ .
avstr.
Ameriko
2263 4-3
nske čevljarne
Ljubljano
Prešernove ulice št. 50.
Pri naročilih z dežele zadošča označba št.
FAFF-ovi šivalni stroji
so imjbolj^i zn rodbinsko porabo.
Str Šivajo, gotijo in pleto ^
neprekosno za obrtne namene šivajoč serri in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHIN KEL
Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Prostovoljna sodna prodaja posestva.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. oktobra 1906. k št. A. 1. 7/4/63 se bode vršila
dne 22. oktobra 1906 ob 9. uri dopoludne
na licu mesta prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 40, k. o. Gradišče, to je hiša št. 17 na Rimski cesti (gostilna pri „črnem medvedu") z dvoriščem in gospodarskim poslopjem ter vrtom brez premičnin.
Vsklicna cena znaša 44800 K in se ponudbe pod tem zneskom ne sprejmejo. Dražbeni pogoji so v pisarni c. kr. notarja dr. Frana Vok na vpogled.	2319 2—2
Dr. Franc Vok, c. kr. notar kot sodni komisar.
J}
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzela vodstvo konfekcijske trgovine
F.M.Netschekpn,Veliki tovarni'
Resljeva cesta št. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 37
in priporočam svojo veliko zalogo konfekcije za gospode, dame in otroke. Velespoštovanjem 2305 3—3	A. LUKIČ, poslovodkinja.
I
PCTCR OEMIIG
c. hr. dvirni izdelovalec orožja
Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in VVernig-universal pušk
z naj gostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. ri-saniee (stuce), dvocevne risaniee (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Manuliclierjeve sclitfn-auske risaniee, kakor tudi Weringove čveteroeevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 2 JS2 5—2

i
KLOBUKE
za dame in otroke vseh vrst
priporoča
2179 5—3
£ Alojzija Vivod-Mozetič, modistinja, Ljubljana, Stari trg 21.
mm Klobuki se vedno sprejemajo v popravilo, mm mmm Zunanja naročila se točno izvršujejo, mmm
Trit-Mcw-Iork
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, n< prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni varni, zračni in snažni: vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj< in karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slom' škove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
OSREDNJA BANKA
'Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 4lU %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in £uvalna zaloga brezplačno.
DUNAJ, 1., Wipplingerstr. 22.
ČEŠKIH HRANILNIC,
___(Ustiedni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, ob&inam In drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4o/* 1" '/.*/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/, ban*
kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
■■■■■■■
^	Del. kap. 7,000.000*—
2	Telegrami: „SporobankaM.
S	Deponiranje kavcij Id
s	vadlj raznih vrst.
a	Eskont menjlc samo
|	denarnih zavodov.
•	Bankovne informacije In svete brezplačno.