H i C ** dAa > "OLA tlioDA' ro P06T1 K j.NA DOM Mk ^QwnikOT) ZANIMA CITAJTE. KAR GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Becatered mm Seemd Class Matter September 25tb 1»M at the Port Office at New York. N. and« Act •! Cm Wi Hi Om 0«f F*r 0 mt Allies •f March M, int. NEW YORK WAR FUND No. 1 *>r> — Stev. 195 — VOLUME LITI—LETNIK jxig NEW YORK. MONDAY, OTTOBER 8, 1945 — PONEDELJEK, 8. OKTOBRA, 1945 Tel. CHeLsea 3-1242 LAŠKE ZAHTEVE NA PRIMORSKEM Italjanski vnanji minister Alcide de Gasperi je 18. septembra svetu viianjili ministrov petih velesil v Londonu izročil spomenico, v kateri italjanska vlada zahteva, da se meja med Jugoslavijo in Italijo določi na podlagi Wilsonove črte in da je potrebna na obeh straneh meje postaviti vee krajevnih avtonomij. V spomenici italjannki vnunji minister de (JaHperi povdarja naslednje točke: 1. Premem I ki meje na podlagi Wilsonove črte, kH preseka Istro na dvoje. 2. Splošna preurediba jadranskega vpraša-uja. 3. Neodvisnost Albanije s primernimi mednarodnimi jamstvi. 4. Xevtralizacija in demobilizacija nekaterih jadranskih pristanišč*. 5. Posebni stalež za "corpus separatum" Reke. ti. Posebna vlada za Zader. T. Obsežne jnikrajinske avtpnomlje na obeh straneh meje. Spomenica tudi (predlaga, da so dane vse priložnosti za izmenjavo prebivalstva. Meja. ki jo zahteva Italija, je v popolnem nasprotju z mejo, ki jo zaliteva Jugoslavija. .Jugoslovanski zastopnik Edvard Kardelj je zahteval v splošnem mejo ob Soči skupno s Tr-htom, ki bi po WiLsonovi črti pripadel Italiji. »Iugoslovansikn časnikarska agentura "Tanjug" je prinesla izjavo maršala Tita, ki je med drugim rekel: "Jugoslavija ne bo nikdar tpod- Amerišiki načrt je predlagal za Trst mednarodno pristanišče ]>od nadohlastjo Italije. Ta. načrt- podpira tudi Anglija. Rusija zahteva jugoslovansko vlado za Trst. Angleški dominiji n > se v tem razcepili in Avstralrija. in Nova Zelandija podrpfirata, maršala Tita, Južna Afrika pa je za italjansko nadoblast nad svol>odiiim pristaniščem. I)e Oasperi je trdil, da Kapa 11 ska )>ogodha daje Italiji naravne meje in je povdarjal. da je ta meja edina .primerna črta za obrambo beneške planjave, padske doline in severnega Jadrana. De (iaspe^i je rekel. da je Italija pripravljena nekoliko premeni* si svojo mejo, toda pravi, da Jugoslavija krivično zahteva za mejo Sočo. Jugoslavija pa odločno zavrača italjanske »t lite ve tec pravi, da je bila Kappalska pogodba vsiljena Jugoslaviji; da je bil predsednik Wilson ediini prijatelj Jugoslavije in je hotel doseči kompromis za obljube, ki jih je Italija dobila v tajni londonski ponudbi leta 1915; da so Jugoslovani zavrnili Wilsonovo črto; da so {Italijani z d' Annunziom sami zavrgli -'carpus separatum" Reke; da Italjani sami priznavajo, pisala [>ogodbe, ki bi škodovala njenim pravic-Ida zahtevajo mejo bolj iz strateških kot na-Jiim zahtevam." Glede Trsta pa je rekel: " Ita- rodnost ni h ozirov in da je Italija poražena dr-lija nima pravice zahtevarti Trsta." _Ižava. Gen. Patton zapustil 3. armado JAPON. KABINETNA KRIZA Velike težkofe so nastale, v sestavi novega joponskega kabineta, da nadomesti kabinet, princa Higaši-Kuni, ki je odstopil, ker (je general MacAr-tliur zalureval, da je odslovi j en notranji minister Ivao Jama-zaki. Po 24 urah, odkar je prevzel nalogo, da sestavi novi kabinet, je baron KLžuro Švidehtira našel komaj dva mož. ki sta, pri volji biti ministra.pod njim. Kot poroča United Press, ! sta vzgojili minister Tamon Maeda. 'in informacijski niini- V očeh generala Fattona so se lesketale solze in glasi se mu je tresel, ko je izročil poveljstvo nad tretjo | OBRAVNAVA PROTI armado generalu Lucianu K. Truscottu. "Vseh d«(brili stvari mora biti enkru: konec," je general Patton rekel 400 vojakom, ki stalSi (pred njim, toda dramatična predaj« se je zaradi dežja morala izvršiti v vojašnici. -Najboljša stvar, ki sem jo kdaj dobil, je bila čast in prednost. da sein |H>veljeval t mt{ji armadi," je rekel I»atton. "Ve-Hiki uspeh, ki smo ga skupno izvojevali, je l>il v prvi vrsti dobljen z bojetim srrcem Amerika ncev/* "Prosim, sprejmite *no je prisilne čestitke za vaše junaštvo in vdanosti ter mojo iskreno hvaležnost za va.no ueoniahljivo Generala I*attona je general Eisenhower odstavi J od povelj-uištva nad tretjo armado, ker je Patton v vladnih uradih na Havarskeni obdržal mnogo na-cijsluh uradnikov in ga je i-menoval za poveljnfika 15. armade, ki olMftoji samo iz generalnega štaba in nekaj vojakov, ki sestavljajo zgodovino vojne. Ko je general Patton, ki je •*ar 59 let, govoril, je težko ]>o£iral, da je zadržal solze, ki ho «e nm bleščale v očeh. Po kratkem nagovoru je general Patton zastavo tretje armade izročil generalu Truscottu. 44Vi, Idi pripadate tretji armadi," je rekel general T ru seott, natpisjili najslav- nejše strani v vsej vojaški zgodovini. " Ya«i oini bodo vedno navduševali našo deželo." In obrnivSi se k gen. Patto-nu, je nadaljeval: "Samo v m kSi jen ju je, da se poslovite od |te armade, kajti, t v svojem imerni, kamorkoli, bo AVSTRIJA B O PRIZNANA Kot pravi poročilo iz Londona, bosta v kratkem Amerika in Anglija (priznali začasno vlado dr. Karla Rennerja v Avstriji. To priznanje l>o prišlo na podlag« ugoto odpeljal z ameriškim avtomobilom, ki nosil newyorske license plošče. Kupite " extra " Victory Bond ta teden! LA V ALU SE BLIŽA KONCU V petek je bilo Pierre Lava-lu zopet dovoljeno priti v sodni jsko dvorano, toda njegovemu zagovorniku se iVi (posrečilo doseči, da bi /bila obravnava preložena in Laval se je tri ure skoro sani branil proti obtožibi in skušal vso 'krivdo zreči na viclivsko vlado maršala Pe-taina. Laval je 1>il v svojih besedah zoi>et tako oster, da mu je predsedujoči sodnik Pierre Mongibeau zap ret il, da ga bo izključil ood-fuehrer, ki je z aeroplanom priletel v Anglijo leta 1941, bo v nekaj dneh poslan v Nemčijo, kjer mu bo vročena obtožnica in se bo m i oral zagovarjati preti »sodiščem kot eden večjih vojnih zločincev. Sir Hartley ShawcroSB, glavni angleški zastopnik obtožnice proti naicijsldim vojnim zločincem, je rekel, da sta Hess in Martin Bormaim, ki je bil po-eneje Hitlerjev namestnik kot načelnik nacijske stranke in ki ga še vedno potgrešajo, na vrini seznama 24 nacijskth vojnih zločincev, ki so ga sestavili zastopniki Združenih narodov. rovnih pogodb", (pravi "Pravda", tedaj to vprašanje ne sme biti omejeno samo na Francijo. "Kakšni vzroki so, da bi bila Jugoslavija izključena od vdeležbe pri sestavi mirovnih pogodb z Italijo in bivšim balkanskimi satelitskimi državami Nemčije, ko popolnoma dobro vedo, da je Jugoslavija storila več kot marsikatera druga država premagati Hitlerja in fašistično Italijo." Srebrna poroka V nedeljo, 7. okitobra sta v slovenski cerkvi «v. Cirila na Osmi obhajala srebrno poroko ^Ir. in Mrs. Feliks Benčič. Po slovesni sv. maši je bilo v cerkveni dvorani zelo |epo zani-tovanje, katerega se je vdeležilo mnogo prijateljev slavljencev. Želimo jima še 25 let, in še in še. Windorski vojvoda v Londonu Windsorski vojvoda se je v munistično armado in komuni- ^etek Peljal v London in po Nemški uradnik odpuščen Zavezniške oblasti v Nemčiji so naznanile, da je bil od-slovljen dr. Hans Fnclis, 70 let stari /predsednik vlade v severnem Porenju, ker ni hotel odpustiti nekaj bivših nacijski h uradnikov ter ni hotel sodelovati z zavezniškimi oblast mi. Posojilo image Kam/panje za Posojilo zmage se prične 29. oktobra in 1h> v teku do 8. deoemibra. Za državo New York je določena kvota $3,535,000,000. Celo posojilo pa je |kveani zakladnicar (Vinson določil na 11 bilijonov dolarjev. To je osmo in zadnje vladno posodilo tekom vojne dobe. i stična okrožja v osrednji Kitajski in da jo podpirajo Japonci. Po tem zatrdilu prodira ulicah se je zbrala velika množica, ki ga je glasno pozdravljala. To je bil po šestih letih čankajšekova armada v pokra-'nJe^0V P™ obisk vAnglijl. Iz jine jpod kontrolo komunistič-!Franciie se Je Pripeljal z aero-ne armade. V južni šansi pro-!Planom m J"e Pristal na Hen" vinci operirajo tri armade osrednje vlade in plenijo po komunističnih vaseh. Delavstvo proti • Argentini Nova svetovna strokovna u-nija, ki zfboruje v Parizu, je sprejela resolucijo, ki poživlja demokratske drfiave, da prelomijo diplomatske odnošaje s :o in Argentino. don letališču pri Londonu, od koder se je takoj odpeljal z avtomobilom v Marlborough House k svoji materi kraljici-vdovi Mary. Windsor s seboj ni pripeljal svoje žene. Ta zadeva se bo uredila med kraljevo družino. Njegov brat kralj Jurij se je v Marlborough House pripeljal o pol detetih. Prišla je tudi njegova sestra princesa Ma- Poštnih tislnibencev primanjkuje Postni ravnatelj t New Tor-ku Albert Goldman je sporočil, da potrebuje 3000 no\iih začasnih uslužbencev, ki bodo pomagali razpošiljati božične zavitke našim vojakom onstran morja. Kdor bi (hotel imeti začasno delo na powtfi. v Hew Yorku, na j takoj vloži prošnjo. Plaoa je 84 centov na ifro; za delo od 6 zjutraj do « zvečer je 10% •več, ali 92.4 ce^te na aro. zglasijo se naj osebno v sobi 3216, v poslopju glaivne poete v New Yorku, 8th Anue m West 33rd St, •PUB WAjQDA '-MCW YOU MONDAY, OCTOBER 8, 1945 V8TAN0VLJEN L. ISM Glas Naroda 99 Owned Prank Plmoa < 219 'dag OiMip—y, (▲ Corporation) Treasurer; Joseph Lupaha, See. tUm and iMrwn of above officers: 18th STREET. KKW YORK 11, N. Y. 52nd YEAR "QImm Naroda" It every daj except Saturdays, Sundays Bolldaja. Yearly fT. Zi OBI dO LITO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO : $7.— : ZA POL LETA —$3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — $8— LETNO; fj.— ZA POL LETA "Oiaa Naroda'* Uhaja vsaki dan Izvaemg soboto. nedelj in praznikov. Hi LAS NARODA,- »C WEST 18th STREET, NSW YORK 11« N. X. t—lid sssasBBBaaB Zakaj toliko govoren j a o evropskih vcxinih cestah? NAPISAL ZA OVERSEAS NEWS AGENCY DONALD BELL Izjalovljena konferenca v Londonu C lasom poročil z dne 3. t. m., se je konferenca več ali nanj ** velikih" petero via^ti v Londonu saj začasno povsem izjalovila, kajti zahteve zapadnih zaveznikov, da se oevoboje-11.i balkanska, ljudstva ravnajo jpo njihovem nasvetu in v nj-i-bovo korist, niso vspele. — Rusija je namreč "imiendo*' za-liiev:ila in letovala, naj se zapadna zaveznika Evrope, ozi-l una Anirlija in Francija pred vsem brigata za zapadne ev-lop-ice deželice, dočim bode Rusija pomagala iatočndm in etfitio le po njej osvobojenim državam Evrope na ta način, da liotlo s:une skrbele za svoj bodoči blagor in sicer po zahtevali in željah tauiošnjega prebivalstva. Ca»sopiaje naše republike, ki mi v kontroli naših sindikatov in kartelov piše o evropskem položaju dokaj obširno in po- vdarja, da je: od Severnega Ledenega morja, pa vse do Jadrana in Egejskqga morja sovjetska vojska osvobodila iztočno Ev-rqpo nemškega in italijanskega barbarstva; da je moč sovjetske vojske nepremagljiva in absolutna, an da je Itn vojaka pregnala nemške barbare in njihovo barbarstvo iz Finske, Poljake, Rum umske, Bolgarske, Ogrske, Avstrije, Nemčije in zajedno z jugoslovanskimi partizani, tudi iz Jugoslavije; da je ista slovanska nepremagljiva vojska, gonila fašistične legije vse od Staliijgrada do srca Československe ♦republike, in da so sovjetsWi tanki, konjeniki in topovi v vse imenovane evropske dežele poleg tosvobojenja, prinesli tudi gospodarsko svobodo vsem narodom, katere so osvobodili, in sicer na ta način, da so tem narodom pomagali porazdeliti med pravo kmetsko prebivalstvo vsa veleposestva, katera so bila preje last "baronov", "grofov" in sličnih po-istopačev, in da so ti narodi prevzeli v svojo lastno oskrbo in upravo vsa velika obrtna podjetja, ki so bila preje Ust mednarodnih izkoriščevalcev, itd. Isto časopfrsje tudi povdarja, da zgoraj omenjeno postopanje osvobojenih evropskih dežel ni prav nič levičarsko ali "komunistično", in da je povsem naravno, ako so Čehi zaplenili premoženja narodnih izdajalcev ter pregnaii iz svoje dežele vse nemške pritepence, kateri so prihajali v deželo tekom mnogih predvojnih generacij, kar velja deloma tudi o Jugoslaviji. Tako (postopanje je tudi v programu angleške "delavske" stranke, ki je sedaj v Antgliji na krmilu kot — Charlie McCarthy" v naročju angleških kartelov ... in tako postopanje se je tudi izvršilo v Airnavtluku, oziroma 'Albaniji", kamor sovjetska vojaka sploh ni prišla. Vse to bi se tudi izvršilo na Grškem, ako bi "demokratična" Anglija to ne preprečila z brutalnim napadam na ta-mošnje demokratično prebivalstvo, kateremu je z pomočjo svoje mornarice in vojske odvzela vise pravice in oelo pravido do življenja . . . nove vrste ruske pšenice Sibirski kmet Terentij Mal- je krože štel 50 članov. Vsa vas se je udeležavala Malcev-ljevih poizkusov. Leta 1932. cev je vzgojil s križanjem nove vrste pšenice. Te vrstfe da- jejo velike žetve in so silno je Znanstvena akademija Z. S. odporne proti boleznim. Teren-(S. R. priključila poljedelski la-tij Malcev se je 18 let pečal boratorij Terentija Malceva v s selekcijskim delom. Mala krpa zemlje in ozka aobica v kmečki koči, v kateri je Mal- svoj delokrog. Malcev je dobil nekoč od neke poizkusne postaje 100 g. cev nastanil svoj prvi labora-1 visokovrdne pšenice, ki jo je torij, sta sdaj zrasli v veliko | nadalje vzgajal in v 10 letih poizkusno postajo, eno od postaj Akademije znanosti v Si-biriji. Takozvani poljedelski 1 aboratori j znanstvenika - samouka Malceva izvaja sedaj svoje poizkuse na 12 tisoč hek tarjih zemlje. Malcev je tu preizkusil 7000 kriianeev j are l šenice. Ena teh različic je bleščeče prestala preizkušnjo in daje visoke žetve. Terentij Malcev, ravnatelj znanstvene postaje je 60 leten kmet. Zrasel je v ubogi kmet-ski družini ter se je v svojem detinstvu sam naučil čitati in pisati tako. da je risal črk« in štvilke v peselc ali na br-e zovo skorjo. Kmalu po revoluciji je Malcev organiziral majhen poljedelski krožek v j nice, tvoji vasi. Nekaj let kasne j' « je že vsa Kurganska pokrajina uporabljala Malcevljeva semena. Malcevljeva postaja je pri delala 8,000 statov najdragocenejšega pšeničnega semana. Za svojo pšenico je dobil Leninov red in veliko zlato odlikovanje poljedeljske raztave v Moskvi. Malcev je obiskal mnogo poizkusnih postaj, opazoval dlo znanstvenikov, često obiskoval velikega ruskega se-lekcionista Ivana Mičurina in sedaj sodeluje s predsednikom poljedeljske akademije Trofi-nom Lisenkom. Nekoč le napol pismeni kmet čita in piše sedaj resna znanstvena dela in samostojno vodi poizkuse s Mian ju pše- JPoročilo Tassa) Notranje vodne ceste so bile v zgodovini razvoja Amerike velikega pomena|—zato je tudi razumljivo, da sta predsednik Truman in zunanji minister Byrnes prepričala, da so vodne ceste Evrope sličnega pomena in važnosti tudi za Evropo. Gospodarski magnati Evrope in njeni politični prvaki bodo le s težavo razumeli zakaj ta nenadni interes ameriških državnikov za evropske vodne ceste. Evropsko časopisje bo imelo mnogo dela, ako bo hotelo prepričati svojo javnost, da je nastal radi tega vprašanja velik in globok spor med velikimi zavezniki. Oglejmo si zadevo bolj od blizu. Pred vsem je treba utrditi, da ne gre res za vse evropske vodne ceste. Nikdo ne misli na to, da bi se postavilo pod medzavezniško kontrolo francoske vodne ceste ali mogočne veletoke Sovjetske Rusije. Tudi Visla, najvažnejša vodna cesta Poljske ne bo odprta vsem narodom. Ko govore zunanji ministri o "evropskih" vodnih cestah, imajo v mislih pred vsem nemške reke in veliki balkanski vodni sistem Donave. Obenem obstoje prizadevanja, da bi se vključilo tudi Kielski kanal in Dardanele — kar bi imelo seveda dokaj velik politični pomen, mnogo večji kot vsevod-ne ceste v Evropi skupaj. Rusi se ne nameravajo zadovoljiti z internacionalizacijo Dardanel. — Zahtevali so od Turkov, da jim zajamčijo neoviran prehod skozi ožine ne glede na to, ali je vojna ali mir. Amerika in Anglija pa sta mnenja, da bi morale biti odprte vsem narodom brez razlike na podlagi popolne enakopravnosti. Rusi som nenja, da je črno morje njihovo in na-glašajo, da niso nikdar zahtevali vdeležbe v problemih in upravi Panamskega prekopa, ki je največje važnosti za vse narode na svetu. Panamski prekop pa je ravnotako važen za obrambo zahodne hemisfe-re kot so Dardanele za obrambo južne Rusije. Molotov je torej odklonil in Dardanele niso bile na razpravi v Londonu, kjer se bijejo vroči diplomatični boji v cilju, da bi ostala Rusom pot v Sredozemlje zaprta. A kaj s Kiel-skim kanalom? Predsednik Roosevelt je predložil maršalu Stalinu v Teheranu, da naj postane Kielski kanal z malim zaledjem svobodna državica pod mednarodno upravo, in da bi mogla Rusija igrati dominantno vlogo v tej ugravi. Na ta način bi dobila Rusija prost izhod iz Baltiškega morja, do-Čim bi imele zahodne sile dostop skozi ožine med Dansko in Norveško. Rusi so ta predlog z navdušenjem sprejli, toda Chur-! chill ni bil zadovoljen. Sedanji predlog popolne internacionalizacije Kielskega kanala je precej drugačen in -pome-| ni, da zahodne velesile odstopajo od Rooseveltovega predloga v Teheranu. Rusom je do-jbro znano, da bo v mednarodni komisiji mnogo glasov, ki bodo Sovjetsko Rusijo vedno preglasovali, tako da Rusija ne ,bo imela prostega izhoda iz Baltiškega v severno morje. Ako si zdaj ogledamo evropske vodne ceste, reke in kanale, katere velja upoštevati pri tem predlogu, bomo videli, da so mnogo manj važne. Reka Rena je bila vedno internacionalna, četudi ne vedno uradno. Celo ko je Hitler razpustil mednarodno rensko komisijo, se v tem pogledu ni ničesar spremenilo — šele vojna je položaj predrugačila. Laba je važna za čehoslovaško, kot; prej. Odra bo važna le za Poljake, katerim bo odprla pot do morja iz industrijskih predelov šlezije. Na nemškem bregu Odre ni velikih industrij, ki bi bile odvisne od te rečne transportne proge. Ako sta samo češka in Poljska prizadeti od vodnih cest v Nemčiji, zakaj se Rusija pro-tivi temu predlogu internacionalizacije? Težava je pri Donavi. Ta ogromni vele tok s svojimi važnimi prevoznimi cestami je bil internacionalizi- ran — toda po prvi svetovni vojni so bile v komisiji, ki jc upravljala ustje le Britanija, Francija, Italija in Ru-munija. Sovjetska Rusija, ki je imela tam večje interese kot druge velesile, pa je bila potisnjena v ozadje — in Moskva ima dolg spomin. Navzlic vsemu temu pa je zadeva internacionalizacije evropskih vodnih cest problem malega pomena. Težko razumljivo je zakaj je dvignila toliko prahu v Londonu. RAZGLEDNIH odlomki iz domaČega časopisja V newyoraki "Stin" čitamo s!al>o vpljivala na voznike rtaxi- Vodniki in dr. ivan lah Preroki SIMON GREGORČIČ 1844—1906). Slovenska pesem, ki nam je postala ščit in meč, s katerim smo branili svojo narodno posest, je čimdalje bolj odmevala proti našemu jugu, ki se je le malo oglašal od času našega prvega prebujenja. Od leta 1948. se glase po Krasu pesmi Vnharjeve, ki so po svojih lahkih napevih postale narodne popevke in budnice: čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo. V Trstu se zbirajo rodoljubi v "Slovanski čitalnici", kjer se snujejo načrti za narodno kulturno delo. Glasovi novega življenja segajo v našo Goriško in se razlegajo ob bregovih Soče v tihe pogorske vasi. Naša peserji se oglaša čim dalje mogočnejše v pevskih zborih, v družbah in šolah; v nji se izražajo vse naše nade in bolesti. V Gorici nastaja novo središče naše narodne misli, ki odgovarja mehki čuvstve-nosti in južni živahnosti našega kraškega ljudstva. Z visokih planin nad bregovi Soče je prišel v to solnčno, prebu-jajočo se Gorico Simon Gregorčič, da postane najvišji glasnik naših narodnih idealov, in največji prerok naše bodočnosti. V njem se je zlilo vse, kar je trepetalo na dnu slovenskih src, kar so čutile naše užaljene duše, kar je odmevalo še nejasno povedano od mej do mej naše domovine. Ob času splošnega narodnega petja, ki se je razlegalo v različnih glasovih, ubranili v eni skupni narodni misli, se je oglasil nenadoma iz solnčne Gorice in zdelo se je, da so vsi drugi pevci utihnili in onemeli, da slušajo glas "goriškega slavca". Napolnil je vsa naša polja in vrtove, vse naše hiše in koče, vse naše duše in srca s svojimi pesmimi in dotlej NAJBOLJ PRILJUBLJENA SLIKA LETA 1945! — Resni f na povest bore^ega se moža vsake žene! Včasih nežno . . . Pogosto smešno. . . Pa vsikdar človeško! Sedaj ove-kovečeno na platnu! LESTER CON AN' predstavlja ERNIE PYLE-OVO "STORY OF G. I. JOE" ▼ kateri nastopajo BURGESS MEREDITH kot Ernie Pyle in ROBERT BITCHUM kot taapitan; FREDDIE STEELE kot sergeant WALLY CASSEL kot prosta k: Resnično povwligljiv in zanimiv film. ki m Igrajo v 2 gledališčih BRAMXPS GLOBE B'dway una 46th St., New York Ljudska cene — nepretrgane predstave. brasi/ts GOTHAM B'day In 47th St., New York Vsi sedeti rezervirani. — 2 predstavi vsaki dan: 2.46 In 8.45 »v., 3 predstave ob sobotah, nedeljah in prasnkih. še ni šla preko slovenske zem-ljt pesem pesnika, ki bi bila tako na mah odjeknila v srcu vsega naroda. V tem je pomen pesnika Simona Gregorčiča za naš narod in za našo književnost čar in žar njegove pesmi je bil tako svetal in močan, da je prebudil iz spanja še tisoče in tisoče src, ki so bila nedostopna ali neobčutna za glasove prejšnjih naših glasnikov in buditeljev. Pod njegovo pesmijo se raztopi sleherno slovensko srce, vžiga čuvstva in misli, naše duše se odpirajo in čudovita melodija njegovega jezika nam zveni kakor davno znana pesem domačega napeva. Prišel je med nas pravi pesnik v pravi čas. Zato razumemo, zakaj pod njegovo pesmijo odmeva vsa naša zemlja, zakaj jo prepeva ves narod za pesnikom. To je bila pesem naših .polj in gora, naših planin in dolin, naših logov in gajev, a obenem pesem našega hrepenenja •po svobodi naše narodne bolesti, naše vere v zmago pravice, našega u panja v bodočnost, naše ljubezni do rodne grude. Zato tudi razumemo, zakaj je ime Simona Gregorčiča poleg Jurčiča najbolj pri ljubljeno slovensko ime. Ako danes izgovorimo to ime, začutimo v srcu bolest, kajti kraj, od koder se je glasila njegova solnčna, tako živo vžigajoča pesem, je pokrila črna tema. In še iz te črne teme se zdi, da odmeva njegov duh v našo svobodo in nam govori o težki usodi, ki je zadela njegovo domovino. In naše misli pogosto romajo ob Soči navzgor na tiste nekdaj tako (Nadaljevanje na 4. strani.) sledeči komentar glede najema Morganove palače v Cflen Cove, L. I.. X. Y.. 'j>o ruiskih sovjetih, in sicer v poetičnem smislu \ ''In pool« where millionaires found bliss ''Now Soviets baldie and buzz; ;'The moral, as you see, iw this: — This world ain't what it was'' . . . # # # "The- Sun" v Chicago, III., ne razume sloni I i načrt za gradnjo velike nove vojne mornarice v mirni dobi na resnični mirni dobi. ali pa moramo potrositi pet tisoč milijonov dolarjev za — bojne ladije. ki spadajo — v muzej, — in pristavlja: 44 Keineml>er—lilie atomic bomb" . . . ''Mirror" v New Yorku izjavlja. da bi bil najlepši spomenik pokojnemu predsedniku F. I). Roosevelt u ako bi ga izdelali v obliki zemljevida Zje-dinjenih držav in sicer tako, da na tem zemljevidu lahko vsak takoj opazi, da so ostale meje Zjedinjenih držav nespremenjene. in pristavlja, da to velja za naše — "aeutni davki pome-j ^ njajo: subijistro in bankerot j«'V v luitsuni mestu. Istočasno pa ipredliiga. da mestni očetje spremene 'ime '-42te ulice" v "Atlantic <'harter-ulico" in sedanji '-Grand <'ojicourse" v — " I ton levu rd zavezniških ua.ro-ij*> ne posluje v o-!>eh smeri h * Angliji moramo biti zahvalni, da tniamo sedaj pri nas 40,000 ostavljenili devic in zaročenk, katere zaman čakajo na j»oroko z svojimi bivšimi zaročenci, kaiteri so si kot naši vojaki iv Angliji izbrali druge neveste. "In ameriška dekleta sedaj kar divjajo v svoji jezi.*' Novosti objavljene v "X. T. Mirror— "Ed Flynn odpotuje v Moskvo za predsednika Trumami" . . . '*Nek velik nasprotnik pokojnega predsednika Roosevelt a. ki je pozdravil vest o predsednikovi smrtH, z — "ha. ha, lisi." — je sedaj na Hm rt li i postel ji —--lia, ha JOSEPH KRNC Journal-American " v New i Cleveland, O. Yorku je v velikih sknbeli gle-j Dne 28. sept. je preminil de nuSe trgovske mornarice in na svojem domu Joseph Krnc. pravi, da (srn«* bili vsi America- Doma je bil iz vasi Rodole, mi v cem pogledu pravi "suek jfara šmarjete na Dolenjskem, erji", kajti tekom vojne smo odkodr je prišel v to deželo zgradili na stotine tovornih paruikov, od katerih je dobila Anglija kar 385 depili, velikih in novih (pamkkov) na podlagi leta 1909. Svoječasno je bil uposlen pri Pennsylvania železnici, zadnja leta pa je bil na penzijonu. Tukaj zapušča lend-lease sistema. Z drug'imi soprogo Anno, sina Josepha, besedami: Angliji smo dali ve- dve hčeri Anno in Sophie, in 1'iko t rgovsko brodovje brezpla- brata Franka, v starem kraju eno in seda j bode rabila tolpa materč staro 90 let, in dva brodovje v našo lastno — ško- brata, do . Sedaj s-prejemamo naročila za izšla "The Post-Dispatch" v St. Louisu, M3o., svari sedanje po-J NOVO izdajo, ki bo iljetniišitvo 'in delavske organi-' koncem oktobra. zacije iglede sedanjih neprilik med obema skupinama, naj skrbi za to, tla pride do medsebojne popustljivosti, ker inače pride prav gotovo do depresije .. . "The Daily Xews" v New Yorku se bavi z izpremenibo i-mena newyiorske ceste "(ith Ave." v " Avenue of America ", in pravi da bode ta sprememba i * - ■. iŽt* - ' / - K AMERICAN WILD LIFE Angleško-Slovenski BESEDNJAK Ixftel je novi angleiko slovenakl besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo besana v platna in ima 273 strani. Cena je Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. 7. V knjigi Je natančno popisano U? 1 jen Je posameznih ilraU, Uvedb na suhem, t morju ln ▼ irakn, tako d> bo rsakdo, ki IJabl naravo ln njeno pestro Živalstvo, knjigo bral ■ velikim zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj Iz Življenja divjih Hvali, kav mu doeedaj Še nI bilo znano. Prvotno Je bUo nameravano to re> (lko delo izdati ▼ petih knjigah, toda Je slednjič lzfila v eni sami knjigi, ki 1« pri vsem svojem skrčenju prlnata POPOLNI POPIH ŽIVUENJA AMERIŠKE DIVJAČINH. Knjigo bo s ulitkom bral lavee, ker navaja ln popisuje vse iivaU. Id Jih Je dovoljeno In prepovedano streljati; ker so popisane Šivali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi nafitete V8B RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga »7 SLIK (fa. tografij); 6 slik v naravnih barvah v velikosti cele strani, ter Ima 778 rtranL Velikost knjige Je • x « iačev. Knjiga opisuje seaavee, ptiče, ribe. te-če In iivall, ki se ravnetake m nhvm kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno a zlatim) črkami. t^- V ANGLEŠČINI Cena $3." Naročite pri: knjigarni Glas Naroda «1* Weat 18th St. Ne* M U 2353235323485348235348482353 KABOOA"—MBW MONDAY, OCTOBER 8, 1945 V»ANOTURN Lb 1M GROZODEJSTVA V TABORIŠČU STARI GRADIŠKI NA HRVAŠKEM S reformt jarnost je r zadnjih mesecih izvedela za nezaxli-Mine ntrahote po neštetih nemških taboriščih . . . Za opixanim nt+člo reškim rar na »jem niso r ničemer zaostajale xtrahote po untaških koncentracijskih taboriščih r J uffo*lariji. M**d temi je bilo poleg J a se norca z turno zlasti taborišče r Stari Oradiški. Citamo v ljubljanskem listu "Slov. Poročevalec" sledeče po rodilo o omenjenem taborišču. Telesne in duševne muke žrtev usta&kega terorja, lakota, naj tela fizična dela, množični umori v stolpu in kleti ustaške bolnišnice, mučenja pred smrtjo, likvidacijski tran športi, vse to ni zadoščalo sadističnim mučiteljem. Streljanje irtec p red vnemi jetniki Ti javni umori so se i>onav-1 j ali zelo pogosto, zlasti v času, ko sta poveljevala navedenemu tabori&ču zloglasna usta-ša Mile Oreškovič in Miroslav Majstorovič. Pripetilo se je neštetokrat, da je Oreškovtt lastnoročno streljal številne žrtve. Zatem so prišli vozovi, na katere so grobarji naložili trupla žrtev, ki so mnoge dostikrat še na pol žive stokale od bolečine. Na kraj streljanja so se včasih pripodila krdela psov ki so lizali kri umorjenih žrtev. Zvečer pa je .izšla dnevna zapoved taboriščnega poveljnika, v kateri je bilo rečeno, da je bila streeljana skupina o-sumljencev," ker je .pripravljala beg iz taborišča". Po taborišču so se v zvezi z odhodom razvpitega Dide Kva-Drnika kot šefa ravnateljstva za javni red in varnost ter z imenovanjem zagrebškega odvetnika, dr. I. Cimpermana na njegovo mesto raznesle govorice, da se bodo mogoče prilike v taborišču zboljšale. — Toda Oreškovičev naslednik Miroslav Majstorovič je kmalu pokazal, da so te govorice neutemeljene. —Transporti v smrt, streljanje in klanje je bilo še naj rej na dnevnem redu. Streljanje nedolžnih žrtev v navzočnosti drugih jetnikov je izvajal Majstorovič z neko < nasladno teatralnostjo v somraku z nagovorom na nedolžne žrtve, v katerem jih je navadno vprašal, kaj so zaslužili. Zmerom je bilo med gledalci nekaj takšnih, ki so v svoji pokvarjenosti vzkliknili: Smrt! Nekega dne je odšlo 14 srbskih k metov, ki so bili v taborišču, na delo v Bosansko Gradiško, kjer so delali pri nemški komandi. Taboriščno vodstvo jih je osumilo, da so širili slabe govorice o prilikah v taborišču. Sledilo je njihovo zasliševanje, ki je bilo brezuspešno. Pri telesni preiskayi pa so našli pri enem srbs!rih kmetov žepni noL Proti večeru se postavili ,pred zid vseh 14 jetnikov. Majstorovič je v svojem govoru dejal, da so vsi zlorabili zaupanje s tem, da so blatili in sramotili ustaško oblast pred Nemci. Pa ne samo to. S povzdignjenim glasom je pripomnil, da bo on sam kmetu, p ri katerem so našli nož, z istim nožem izrezal srce in da bodo v bodoče vsakomur, pri katerem bodo našli denar, za ta denar kupili naboj, ki bo z njim ustreljen. — čim .je to spregovoril,, je lastnoročno ustrelil vseh 14 srbskih kmetov v tilnik. Jetniki «o morali tudi večkrat gledati zverinsko klanje Pred Božičem 1942 so pobegnili iz taborišča v Stari Gradiški štirje židje, in sicer inž. Daum s tremi sojetniki. Ko je Majstorovič izvedel za ta beg, je pobesnel. Pripeljal se je % avtomobilom v taborišče in zagledal .na dvorišču dva Žida, ki sta se pogovarjala. Skočil je z vozila, stekel proti njima ter ju vprašal, o čem sta govorila. Toda Majstorovič ni čakal odgovora. Pozval je takoj tm jetnike na dvorišče, potegnil samokres in ustrelil oba Žida. Eden izmed njiju je imel še toliko moči, da se je dvignil , in vzkliknil: "Nisem kriv, vprašal sem samo za cigarete.*' Majstorovič je zopet sprožil, toda nesrečnež še ni bil mrtev. Tedaj je Majstorovič l>okleknil na njegove prsi, potegnil nož in ga zaklal. Istega dne je bilo |>o načelu "kolektivne odgovornosti" zaklanih 56 Židov, naslednjega dne pa ustreljenih še 9 Židov v nav zočnosti vseh taboriščnih jetnikov. Ustrelil jih je sam Majstorovič. Kakor se je ugotovilo jpo luknjah v srajcah vseh devetih, ni streljal Majstorovič v srce, temveč na desno stran, tako da so se ustreljeni morali dalj časa in v strašnih mukah boriti s smrtjo. Štiri dni brez hrane in vode Toda Majstoroviču niso zadoščale te žrtve. V taboriščnem stolpu je bilo zaprtih okoli 600 žena in otrok iz naselbin na Kozari. Štiri dni jih je pustil brez hrane in vode, dokler se matere in žene niso povzpele na okna in začele vpiti na pomoč. Peto noč je dal vse pobiti. Zjutraj je taboriščna kuhinja prejela za 600 jetnikov manjše nakazilo hrane. Naslednjega dne je bil Božič, praznik miru in sprave. Jetniki katoličani so lahko šli v cerkev, izpovedat se taboriščnemu duhovniku Zvonku ^Lipovcu, ki je bil Majstorovičev prijatelj. Lipovec je vedel za vse, kar se je dogajalo v taborišču. In vendar mu .je njegova kosmata vest dopuščala, da se je pajdašil z najhujšim ubijalcem. V zbirno taborišče v Stari Gradiški sta pv rihajali dve vrsti jetnikov. V prvi skupini so bili oni, ki so prihajali od raznih ustaških jpolicij 7 obsodbami in odloki urada za javni red in varnost. V drugi sku pini taboriščnih jetnikov pa sg bili jpredvsem kmetje in meščani, po večini Srbi, ki so jim bile takoj zaplenjene vse premičnine. Kar so svojih pre mičnin lahko prinesli v taborišče, so kmalu skopnele pod roparskimi rokami u staških razbojnikov niso nikjer beležili. Oskrba v taborišču je bila skupna. Po več mesecev jetniki niso videli koščka kruha. Prejemali so dva dnevna obroka, jskupaj 10 dkg kislega zelja in 15 dk pokvarjene koruzne moke. To je bila hrana za jetnike, ki so morali težko delati od zore do mraka. Za potrebe ustaške taboriščne posad ke pa so bili izvedeni roparski in (plenilni pohodi v bližnje vasi. Tako je bila med drugimi izropana vas Uskoke v bližini taborišča, jer so u staški morilci pooklali vse Srbe, stare in mlade, nato pa več dni vozili plen v taborišče. V magazinu ''TIME" kitamo »led«V zanimivo poročilo: *'Medtem, ko se le redkokedaj dogodi, da kak davkoplačevalec plača več davkov, kakor je ol»davčen, je zakladnici oddelek naše zveaiue vlade tekom zadnjih ^rt^ili let doibil denarna darila od patrijotičaih državljanov'in rudi državljanov drugih dežel. Talcih darovalcev je bilo tekom imenovane dol k* najmanj 50.000, in ti ljudje so ]>oslali z;i klad luškemu oddelku leqio svoto v znesku—*7.:iN5.000. "Večina teh darovalcev je denarnim pošiljatvam pridejala tudi (pismena pojasnila nii zahteve, kako je treba z tem denarjem ranpolagatfi. Največ zahtev se je tokom minolega poslovnega leta glasilo: *Ta svota tisi j porabi za 1h>iiiIk>, katero naj se vrše na Hitlerja/ Med drusrimi jx^iljatelji denarja je Mlo tudi petdeset ljudi, kateri so redno vsaki itederi pošiljali gotove svote denarja od svojih tedenskih plač v vojne svrhe. — Neki državljan je ]>oslal zakladniiškemu uradu $50.— na dan proslave zimure zaveznikov. Tem jiovodom je pisal. tla je l»oljše ako ]xršlje denar v Washington, ker inače l»i imenovanih $50.— zapil v proslavo zmage." zgradbo zletela v zrak, skupno z nesrečnimi jetniki. Usta-ši niso hoteli, da bi kdo od jetnikov ostal pri življenju. Zaradi tega so s svojih »postojank mitral j irali mešanico človeškega mesa in podi raj oči h se ruševin. 35 žena in mater so zaprli v neko stavbo, jih polili z nafto ter žive zažgali. Od. 2000 jetnikov in jetnic, ki so bili v taborišču, je ostalo ob osvoboditvi pri življenju komaj 40 do 150 ljudi. Med rešenimi je bil tudi Andrej Vrbnik iz Petrovine, ki se mu je posrečilo pobegniti in je lahko osvobodilnim četam .opisal strašno življenje v taborišču. Grozodejstva naših domaČih izdajalcev, ustašev, četnikov in švabobrancev, ki jih danes odkrivamo sirom Jugoslavije in ki dostikrat presegajo grozodejstva okupatorjev, nam v pravi luči ^prikazujejo . namene, ki so jih ti zločinci imeli v jugoslovanskimi narodi. Zato sol/danes naši narodi trdno odločeni do kraja uničiti to nečloveško golazen in prav tako do kraja utrditi bratstvo naših narodov, ki so ga ti zločinci (prav s temi grozodejstvi hoteli porušiti, da se nikdar več ne bodo ponovili časi, katerih se planes z grozo spominjamo. Listnica uredništva L. M.. Detroit, M«icb.—Pošta nam je naznanila, da je mogoče v Jugoslavijo pošiljati zavitke. tedaj (tudi olbleko. Če Ir> vsak naslovnik dobil polteno vse, kar mu bo poslano, seveda ne more nitkdo jamčiti. Včasih kak zavitek med ]>otom ali pa tudi 11a zadnji $>ošti izgine. Njihove imovine Vsak tedaj, ki kaj pošlje, ris-kira. Saj se še tukaj v Ameriki izgubi kaiko pismo aH zavitek, pa se ne bi na tako dolgi vožnji do Jugoslavije? Kadar pa pošljete, si t I'd no mislite, da 1k> pošiljatev prišla v prave roke in lii vam «ato priporočali. da pošljete svojim ljudem obleko, ker jo krvavo jpo-i rebu jejo. Frank Farenchak preminul v Willoughby, O. Homer Citi/, Pa. — V Wil-JougHbv, Ohio, je umrl Frank Farenchafe v starosti 7*> let. Doma je bil iz vasi Boršt, fant Cerklje pri Krškem, Dolenjsko. V Homer < M.ty, J*a., je M-vul okoli :i0. let. Bil je tudri zastopnik lista "Glas Naroda". Zadnjih pa r let se je pa preselil v Ohio, in flam ga je 23. tse-ptesmbra ugralula nemila smrt; 27. septembra je bilo njegovo truplo pripeljano od pogrebnritai Anton Ga rdi na iz CleveHanda ura pokopališče St. Bernarda v Indiana, Pa., kjer že počiva njegova žena 0 let. Spravljen je bil ]>o katoliško. Bil je vlan. K. S. K. J. štev. 188 in A. B. Z. Št, 122, in S. X. P. J. štev. 290, vse tri v iHomer Cirtjv. Pa. Vsako društvo mu je podarilo lep venec rož za zadnji pozdrav. Pokojnik >zapušča trnka,j več sorodnikov, prijateljev in znan-cev. Lqpa hvala vsem skupaj, ki ste pokojnika spremili k večnemu počitku. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Joseph Kf?riii. HELP WANTED :: DELAVKE ISCEJO HELP WANTED HOUSE WORKER SOME COOKING 2 ADULTS $100 A MONTH Call PL :I-SI.JO GIRL GENERAL HOUSEWORK, APARTMENT. SLEEP IN OWN ROOM. EIGHT LAUNDRY: 2 SCHOOL BOLS PR 3-3765 ___(195—197) HOUSEKEEPER 3 ADULTS LIGHT HOUSEKEEPING PLAIN COOKING SLEEP IN SALARY $12.».— CA «-7182 ((11«- 197» HOUSEWORKER WANTED FOR CLEANING, — TO ASSIST WITH COOKING. >0 COOKING. NO LAUNDRY, SLEEP IN OR OCT. 6 DAYS A WEEK, HOOD REFERENCES, Call BU 2-3562 3!» Rngbv Road, B'klyn. (Near Church Ave. BMT Sta.i Call Sat. & Sun. (195—197» HOUSEKEEPER Permanent jtosition, intellijrent. capable woman, take complete charge. Fine home. Brooklyn Heights, Business couple. IO year jriri, own room.! good salary. other he4p. — Call Saturday sifter 1 PM. During week all day. — TR 3-94H9 I 1195—197 >' COOK - HOUSEWORKER GOOD SALARY. EXPERIENCED,' SLEEP IN REFERENCES EX 2-9.KJG (liH—SH> 1 HOUSEWORKER, GENERAL LIGHT LAUNDRY SMALL APARTMENT GOOD SALARY PE 6-0940 MISS GERMAIN (H»4—200 > G I R lTs 1 No Ei|»erience Necessary Light Factory Work | Steady Work — Good Pay | Pleasant Surroundings — Apply SAVO J CURTAIN CORP. 37 West 26th St.. N. Y. C. (192—188) HOUSEWORKER - COOK FLUSHING, L. I. j j SLEEP IN. 2 CHILDREN, 2 ADULTS I GOOD PAY PRIVATE ROOM A L 4-3001 (194—200) ROKAVICE ŠIVALKE — "INSERTERS" ■'CLOSERS'' IN DRUGE Delo od komada ali plača po Izvežbanosti — Dobra lestvica Stalno delo. — Govori ae fesko v prostorih. — Vprašajte: GUTMAN-LANN, 726 Nostra nil Ave., N E 8-2779 — Brooklyn HOUSEWORKER SLEEP IN. OWN ROOM GOOD SALARY FLUSHING CH 2-0630 or FL :t-6916 (195—201) i ŠIVILJE i I Najbolje vrste i*>djetje i ZMOŽNE IZDELOVATI CELOTNI KROJ I Vprašajte: MRS. C. LEVINE j j 50 WEST 55th ST.. N. Y. C. j CO 5-8756 [ <190- 196) (194— 200) HOUSEWORKER EXCELLENT SALARY LIBERAL TIME OFF SMALL APARTMENT FO 5--J498 _(195—201) HOUSEWORKER GENERAL EXPERIENCED WITH CHILDREN GOOD SALARY CaU BUCKMINISTER 2-2:109 (195—201) HOUSEWORKER PRIVATE RESIDENCE PLAIN COOKING GOOD PAY MANHATTAN BEACH SH :j-5467 ___(195—201) GIRL EXPERIENCED AFTERNOONS, 1 UNTIL AFTER DINNER $20.— PRESIDENT 3-2244 __(195—201) Ameriški-slovanski kongres za Veliki New York A' nedeljo, cine 11. novembra bo Ameriški slovanski kongres za New York in okolico fane] svojo četrt letno konferenco v veliki plesni dvorani Horel Roosevelt, 45th St. in Madison Ave. Na tej konferenci 1k> ."»00 delegatov zastopalo en mlijon newvorskih Ameri kancev slovanskega pokol jen j a in l)odo pregledali delovaje ameriškega slovanskega kongresa o d dneva Pesn i Hariiorja ter bodo izdelali nov načrt, ki bo posvečen 'Ameržki in svetu v miru." Od 2000 jetnikov je ob osvoboditvi ostalo 40 do 50 Divjaška pokvarjenost ustaških morilcev se , je pokazala zlasti v času, ko se je bližala taborišču jugoslovanska armada osvoboditeljica. V svitu svobode so zločinski ustaši minirali/vse taboriSčne zgradbe. Ko je iz Bosanske Gradiške zagr-mel top, tedaj je zgradba za'Zapuska moža. NOVA GROBOVA Saginaw, Mich. — Tukaj je dne 12. sept. v bolnišnici naglo umrl John Rant, star 38 let, doma od Smlednika na Gorenjskem. V Ameriko je prišel s svojimi starši kot štiriletni deček. Tukaj je vodil popravi j alnico čevljev, ki jo je vsled slabega zdravja prodal in se preselil na farmo. Zapušča ženo, dve nedorasli hčerki in tri sestre. Dne 20. sept. je umrla Ella (Jerca) Dolenc na svojem domu v bližnjem Giraradu, 111. Bolehala je nad leto dni in končno je nastopila paraliza. 1 r r- ti* NEW YORK ■ - r ^t/ WAR FUND j —s- Help Wanted (FEMALE HELP WANTED) SHOES I OPERATORS — SINGER MACHINES Permanent Peacetime Jobs Good Pay BESTMADE SLIPPER I 124 SIEGEL ST., BROOKLYN COOK - HOUSEWORKER EXPERIENCED — REFERENCES NO LAUNDRY 2 adults and 2 children (iiur.-^ for children) $35. WEEK Sleep in or out—Mid town apartment Phone AT SM4U2 after 4 PM (195—201) W OMAN GENERAL HOUSEWORK CHILDREN'S LAUNDRY. DAYS, ; Sleep in or out, own ro«nn. Salary ' $«5 to ?7o a month. .1922 Glenwood Road, Brooklyn or phone: MANSFIELD 6-2378_ GIRL LLGHT HOUSEWORK CARE FOR CHILD, AGE 2 OWN ROOM A> D BATH $125 A MONTH CaU BELLE HARBOR 5-2855 (194-100» W O M \A N GENERAL HOUSEWORK 2 DAYS — TCESDAY AND FRIDAYS — 8 HOURS 55* AN HOUR BENSONHURST G-Slf» (1!>4—200 > I HOUSEWORKER 1 t YOUNG PLEASANT GIRL I [ Small Apartment — Sleep in | or out — $120.— MONTH | j Apply: Mrs. Greentierjr, 1701 W. \ j 3rd St.. Apt. ON. Brooklyn, N. Y. I J__DEwey ' 9-1044 _1 RESPONSIBLE HOUSEKEEPER - COOK FAMILY 2 ADULTS — GOOD HOME SLEEP IN — OCT SALARY TO SUIT RI 9-4335 FILE CLERKS | UNDER 30 | Permanent Peacetime Positions | NO EXPERIENCE NECESSARY | $20 START — Apply: FARE>TS MAGAZINE r*2 VANDERBILT AVE., N. Y. C. | (»pp. Grand Central Station 1 (193—19!) > HOUSEWORKER GENERAL LOVELY HOME. LIGHT COOKING SLEEP IN OWN ROOM (BRONX» TA 2-275» __(194—196) G I R I,, YOUNG 5 DAYS WEEKLY; HOURS 9 — 3, 4 ROOMS — $15 WEEKLY DEwey 2-0535 momiu£s 9—12 HOUSEKEEPER DOCTOR'S HOME EXCELLENT SALARY OWN ■ *ROOM Call: LA 8-2288 j FAMILY LRONERS | STALNO DELO DOBRA PLAČA Vprašajte | i MISS JOHNSON HAND LAUNDRY | I 224 Easf 74th St.. New York City | i_RH 4-0000_j ((195—197) Š I V A L K E SLAMNIKOV izvežbane na Saturn in druge kite. Takojšnji začetek. Vprašajte pri: BERWICK HATS 54 WEST 39th STREET. 15th Floor New York City (10—5) (195—196) FINGERWAVER All Around Operator Good Salary — Short Hours Permanent Position Apply: NELLIES SALON' 1135 LEXINGTON AVE. N. Y. C. (79th Street) (195—201) I ŠIVALKE POTREBUJEMO I na USNJENE ROČNE TORBICE Izurjene imajo prednost ! Dobra plafa — Prazniki in počit- | I nice plačane.'— Stalne mirodobne I službe. — Vprašajte I JOANETTE HANDBAG | 296 BROADWAY CITY (195—197) MANICURIST—$30.— I Permanent Peacetime Position Experienced only. — Busy shop Closed Monday. — Good hours Apply: FLORENCE BEAUTY SALON, 33 Kingston Avenue, I Brooklyn, N. Y. — PR 3-8966 j New Jersey HAND BINDERS EXPERIENCED ON INFANTS CARRIAGE COVERS & BLANKETS Anyone handy with needle ean qualify — (No homework) Apply JULIUS BERGER 34 OLIVER ST., NEWARK, N. J. (195—201) TWO GIRLS — Excellent Cook, Waitress - Chambermaid NICE HOME. LAUNDRY, 2 ADULTS REFERENCES BUCKMINISTER 2-9263 5(104— liMJ) GIRL OR WOMAN General Housework — Light. Laundry Small apartment, sleep in, good salary. assist, with children. WI 8-7005 COOK - HOUSEWORKER EXPERIENCED REFERENCES. OWN ROOM. BATH ; FOND OF ^CHILDREN GOOD SALARY RE 7-2707 _(194—200) HOUSEWORKER MO. AND THUS. (12 to 6 PM) 18,— NEAR KINGS HIGHWAY and UTICA AVE., BROOKLYN NA 8-2066 (194—200) COOK — AND SERVE, LIGHT HOUSEWORK NO LAUNDRY, SLEEP IN. OWN ROOM, TOP SALARY REFERENCES ES 5-5353 ___(193—199 > HOUSEWORKER - COOK EXPERIENCED Sleep in own rooui. pleasant surroundings, assi>t with children. — Reference*. SALARY A WEEK HA 3-4356 (193—11K»i HOUSEWORKER SLEEP IN: REFERENCES; GOOD PAY; NO COOKING JE 8-1089 ((193—100» Opozorite Se drage, ki ne tltajo "C. N." na te octoe. — Mogoče ho komo vdtreieno. G I E L S Experience Not Essential GIRLS PERMANENT PEACETIME JOBS LIGHT PLEASANT ASSEMBLY WORK ON NOVELTIES OPPORTUNITY FOR ADVANCEMENT GOOD STARTING PAY — APPLY _ APEX PRODUCT CORP. 53 EAST 10th STREET (5th FLOOR) NEW YORK CITY HELP WANTED MOŠKO DELO HELP WA N T E D Help Wanted (Male) —HAND EMBROIDERS— EXPERIEN CED ON FRINGE SHAWLS. WOVEN BLANKETS AND INFANTS WEAR (No Home Work) Apply JULIUS BERGER CO. 34 OLIVER ST., NEWARK, N. J. __(Iflo—201) (195—201) GIRLS AND WOMEN TO WORK IN FINISHING ROOM OF LARGE CALENDAR to PRINTING PLANT steady work goo!> pay Excellent Working Conditions EXPERIENCED GIRLS & FORMER employees please note SECURE YOUR FUTURE APPLY AT ONCE The OSBORNE COMPANY Brighton Road CLIFTON, N. J. (190—196) MEN! MEN! 1st CLASS MEN ON White Metal CASTERS Plenty of Overtime GOOD PAY STEADY WORK F. & G. METAL CASTING CO. 100 SOUTH 6th ST., BROOKLYN EV 7-8371 X E W YORK BOYS BOYS | for New Jersey HELP WANTED — (MAIJC) MEN TO WORK IN CHEMICAL PLANT Same Experience Preferred — Will Train Willing Worker — Good Pay; Steady Work. — Apply: ORBIS PRODUCTS CORP. 55 Virginia Avenue. NEWARK, N. J. At the Newark-Elizabeth Line __(190—196) SHIPPING & STOCK ROOM $22 Start — Good Opportunity Apply: PARENTS MAGAZINE 52 Vonderhilt Ave.. N. Y. C. Opp. Grand Central Station (193—199) [BOYS — YOUNG MEN) | No experience necessary; Perma- | I neot peacetime Job*—PACKING, j | SHIPPING — OPERATING — ln | | Stationery Establishment — Good | I Pay — Apply I WARSHAW MANUFACTURING | | CO.. 1 Main St., Brooklyn, N. Y. j (193—19ft) POLISHERS and BUFFERS IN JOB SHOP PERMANENT PEACETIME JOBS — $1.23 HOUR Apply: ACE CHROMIUM 1225 EAST 57th STREET BROOKLYN (Near AVENUE L) (193—195), iiftM fed oil XLAS MHUUA' T01 MONDAY OCTOBER 8,"1045 fRANOTUBt C. 1M IGRALEC IZ SPOMINOV MLADENIČA Euski spisal F. M. DOSTOJEVSKI ROMAN In bila je ren v uevarmotrti. Xisein se zlagal prav nič, ko sein ji to povetlal. •* Vi niste strah« »peter me je vprašala Iii-ponuL 4' Xe vem, morda sem. Nt* vem . . . Že dolgo nisem mislil na to." 4"Ako hi vam rekla, ul/ijte tega človeka, ali bi gsi ubili 14 Kogar*' "Kogar jaz hočem." 4 "Fra iifoza ? * * "Xe vprašujte. an*pak odgovorite! Kogar aapovem. H<**>in ve* t H i, da-li ste govorili re-mio to m i nato/' Tako resnobno in nestrpno je čakala odgovora, da mi je eelo nekako čudno postalo. ''Ali mi poveš 11* vendar, kaj se tu godi!" sem zakričal. *'Nemara se me oelo lx>jite.' Sam vidim ves tukajšnji nered! Vi ste pastorka tega izgubljenega in blaznega človeka, okuženega od strasti do tega vraga — Blanche; (Htfem je še oni Krami«, ki tako skrivnostno vpliva na vas. in sedaj mi stavite vrhu vsega t«*ga še tako resno . . . vprašanje. Da bi vsaj vedel, za kaj gre; drugače /norim in naredim kak<» neumnost. Nemara se pa sramujete počastiti me s hvojo odkritosrčnostjo* Ali se sploh morete .sramovati pred menoj!" "Jaz k vami ne govorim o tem. Vprašala ►eni vas iu eukaiu odgovora.** *'Seveda ubijem," Hem vskliknil, "kogarkoli ukaiete! Ali pa In^re mogli ... ali mi to res jsa poveste '•Mari s*i domi>ljuj«i;e. da s«* vas usmilim? Za povem, sama pa ostanem na strani. Ali prelivate t«»f Toda ne, kako l»i mogli! Vi bi seveda nlkili na jtovelj«-, a |Mitem bi prišli m- mene libit. ker sem se osiuelila r:«|M»vedafi vam.'* Kakor da sem dobil udarec po glavi pri teh liesedah. Sieer »eni smatral tedaj njena vprašanja deloma za šalo, za izzivanje, da-si se je nekoliko pre resno izrazila; vendar sem bil |»reseneeeti. da je tako jasno ]H>vedaUu, da me ima tako lelo v oblasti, da hoče vladati nafe menoj, in da tako pravi: Jiojdi v i»ogubo, a jaz « tanem na strani. V teh liesedalt je bilo toliko einizma iu odkritosti, da je |»o mojem mnenju (H) presegalo že vse meje. Torej, za koga me smatra potemtakem? To je že prestopilo meje suženjstva in ničnosti. Tako mnenje pa vzbuja v človeku ponos. In dasi je bil najin pogovor grd in nevemjeten. mi je vendar srce vstrepetalo. Naenkrat je prasnila v smeh. Sedela sva tedaj na klopi pred igrajočimi se otroei nasproti prostoru, kjer so se ustavljale kočije hi je izstopalo ol»činstvo v drevored pred vokzalom. "Vidite ono .tolsto l>aronico' je vskliknila. "To je liaroniea Wnrmerhelm. Kele ])ml tremi dnevi je dospela. Vidite njenega moža, dolgega. suhega Pnisa s palico v roki? iSe spo-imnjate, kako nas je pred tremi dnevi ogledoval ? Pojdite takoj, stopite k baroniei. odkrijte se ji in ji recite kako fi-aneob&o frazo!'' •Zakajf" "Zaklinjali ste se. da bi skočili s Schlangen-ls-rgji, da s.te pripruvljctii na uboj, če vam velim. Namesto vseh teh ubojev in tragedij se hočem samo nasmejati. Pojdite brez prigovora. Hočem videti, kako vas baron s palie;> pretepe. "Vi me izzivate! Mislite, da ne storim C "ha izzivam! Pojdite, hočem tako!4* 1 lobro. grem, čeravno je .to grozna neumnost. Samo da bi ne napravil s tem neprijetnosti generalu in tudi vam, to vam pravim. Bogme. da ne skrbim za-se, ampak za vas in za generala! In zakaj vam je padlo v glavo da naj razžalim žensko "Kakor vidim, ste samo junak v liesedah!" je rekla zaničljivo. '-Oči mi se vam prejle s krvjo zalile. morda vsled vina, preveč zavžitega pri obedu. Menite, da ne vem. da je to neumno in |>odl(t, ter da se general razsrdi T Samo smejati se hočem. Hočem in ničesar več! In zakaj bi žalili žensko? Saj jo prej dobiite s palico.'* Obrnil sem se in odšel molče, da izvršim njen ukaz. To je bilo res skrajna neumnost, toda nisem se znal izlizati; ko pa sem se bližal l»ar;»ilici. me je nekaj razdražilo in polastila se me je prava šola roka nagajivost. Vrhu tega pa sem bil še silno razkačen, kakor da bi bil pijan. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKI AMERIŠKI RAČUN ZA JULIJ Bilanca v banki dne 30. junija 1945. 9,082.00 Ročna blagajna ----. ............... 28.11 seda jI točke za porabljeno mast Pomagajte povečati zaloge mila in drugih izdelkov v mirni dobi, da hranite več porabi jenih maščob Induml»ažnoin hlacu ln m* lo žflite našlo naraj na prodajalsko mizo . . . lahko [lomaKate. ako hranit«* one kuhinjske ma££obe, ki jih |»rpj nikdar niste hranili! Shranite rnko ka-pijo, vsak dan! Te maščobe so neobhodno potrebne, da pomagamo pospešiti večje xaloge inila in stotine drugih stvari—kot nove avtomobile, električne pralnice. likalnike, refrigerator je in gumijeve obroče. Industrija mora imeti te maščolie ... da pomaga k vam bolj hitro prihajati mirovnim Izdelkom, katere xi te telite več let! Zato posnemajte, z drgnite in prece- jajto, kakor »te zvesto delaU pred V-J Dne-rom. Sedaj Je delo v mirni dobi—delo, ki vam bo pomagalo. In da dokate, kako važno je. je vtfd« povečala bonus točk. Pomagajte tedaj, da narod xado»tl svojim iiotreham s tem, da Se dalje branite para hijene matičobe. DOHODKI (za politično akcijo): 'Stev. 1. Detroit, MUeh............$ L'00.00 2, Chicago, 111................. 12.25 •, 6, Ely, Minn. . ............... 32.35 ?» 7. Little Falls, X'. V......... 9.00 8. West Xewton, Pa............. 20.LM) T » 10. Canton, Ohio .............. 41.00 yy 12. West Aliquippa, Pa......... 103.65 18. Sheboygan, Wis. .......... 4.80 ** 20. West Park, (Cleveland), O. 5.00 22, Midway, Pa............... 20.00 24, Virden. Ill................. 8.97 4.00 11 30, Sharon. Pa................. 50.00 t i 36. Waukegan, III............. 114.00 j; 37. Joliet, III................... 69.00 J • 39, Cleveland, Ohio ........... 500.00 «» 40. Kenimerer. Wyo........... 2.00 * * 41. Foiutana, Talit'............ 27.20 44, Train Li k, Mich.............. 20.00 * * 45, ShelKiygan, Wis........... 11.80 ? * 46, Brooklyn. X. V........... 44.00. ** 47, Pueblo, Colo............... 20.00 ** 48, Cleveland, Ohio .......... 153.90-, y t 49, La Salle, 111............... S9.00 51, Batfberton, Ohio ........... 137.20 * ' 53, Johnstown, Pa............. 22.00 • , 50, Milwaukee. Wis............. 60.75 * * 59, Brooklyn, X. Y........... 34.00 03, Brooklyn, X. V........... 22.00 65. Worcester. X. V........... 4.00 T * 06. Library, Pa............... 5.00 t » 67, Los Angeles, Calif......... 10.00 • j 73. Henninie, Pa.............. 18.00 »» 85. Xew] York, X. Y........... 5.00 * f 86, Elizabeth, X. J........... 8.00 91. rhisholm. Minn.....\..... 3.00 • , 96, Auburn, 111......... 1.00 101. (ireensburg. Pa............ 8.25 • * 105, Xew Philadelphia, odružnie ŠANSa, Cleveland, Ohio ................. Društvo št. 18 SNIM. Chieiijro, III. ... 1 Jru-štvo sr. 10U SXPJ, Imperial, PfL .. Dnistvo 1J0 SNIM. Galilei, X. Me\. I'ederaeija SXIM za Fayette in Green okraja. Pa. ..................... Federacija SXPJ za Westmoreland okraj ........................... Vincent Junnan. Cleveland, Ohio ____ John Olip. Clarendon Hills. Ill....... -T oh n Plut. Buffalo, X. Y............. Fiiuik Tabor. Cleveland. O........... Joseph Zelene, Waukesran, 111......... •Sprejeto od društev SXPJ za prodane knjižice ......................... Jtazno .......... 4.000.00 4.000.00 100.00 25.00 50.00 l.i.OO 132.00 53.00 10.00 5.00 5.00 5.00 5.00- 234.25» .01» DOHODKI za pomožno akcijo AVRFASSD: Stev, 10, Canton, Ohio . .-r...........% " 11. Am bridge. Pa............... 15, Springfield, lil.............. " 30. Sharon, Pa..........."____ •13, Bride^mrtJ Ohio .......... " 39. 4"leveland, Ohio ...... " 4!). La Salle. Ill......... 50.00 15.00 40.40 75.00 12.00 1.000.00 45.00 51, Barlienton, Ohio ........................478.W) v G3,*Brookl\ni. X. V..........................5.00 " 94, Hostetter, I..........................L»:j.00 Centralni odbor podružnic SAXSa..... Cleveland, O........................4.000.00 Federacija S X P J za Westmoreland okraj,, Pa............................................53.00 Društvo -št. 120 SXPJ, (f;vl lup. X'. M ex. 25.00 Društvo št. 180 SXPJ, Linton, Jnd. .. 7.70 Društvo Št, 358 SXPJ. Power Point, O. 87.07 Izobraževalni klub. Power Point, O... 15.00 Jacob Tauchar, Power Point, Ohio________5.00 Louis Kosela, Chicago, III......................5.00 Joseph in Mary Oven, Clarendon Hilk. I"..............................13.50 John Plut, Buffalo, X. Y........................15.00 Prank Smuk, Xopeming, M.inu..............1.00 $10.011.01 . NOVA IZDAJA " Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevid« nega sveta, ki so tako po-trebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so ▼ barrat. Gena 60 centov Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18tti Street, New York 11, M. T. NARODNI SVET — Chicago. 111. IN AVGUST 1945 IZDATKI: -Najemnina urada ................. Čiščenje /urada ................... Razsvetljava urada ............... Plača tajnika (9 t«lnov) ........... Plača uslu-žlHMica (0 te ESLJIVA, POVSOD PRIPOROČLJIVA IN ZELO PRIVLAČNA ZAVAROVALNICA . . . ORGANIZACIJA VAM NUDI POLJUBNO ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI, NESREČI ALI SMRTI. Naslov: AMERICAN FRATKRN A I. UKlftH A. F. U. BUILDING — - T ELY, MINNESOTA