141. ffSUllRO. Današnja Številka stane Din 2'—. V unblloni, v nedeljo ZZ. Jnnlin MM. Leto LUD. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedelje ln praznika. tnserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 U;\ Popust po dogovoru. — In sera trii davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uni-avnlstvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" fina nova ulica št 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Snaflova ulica st 5, I« nadstropje Telefon stav. 34. Dopise sprejema le podpisana ln zadostno franko v ane. 1*W Rokopisov se ne vrača. WBT Posamezne Številke: v Jugoslaviji od 4—S str. po O. 1-50, 8 in več 2 O. V inozemstvu 4—6 str« 2 O., 8 in ve5 po 3 O. PoStnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: v IngojuVljT V lactuama v Ljubljani po poJtl 12 mesecev ...... 3 . ; . . . Pri morebitnem povišanju s Din 240*— , 120-— 60*— 20*— e Ima daljša i Din 240*— . 120*— 60*— , 20*— laročnina dop Din 360*— . 180*— 90 — 30*— ačatl. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno fJ9" ?o nakaznici. Na s*»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Pred desetletnicami. S prihodnjo soboto začnemo obhajati desetletnice dogodkov, ki so pod imenom svetovna vojna vzdramili ves svet k novemu življenju in zlasti Evropo izpremenili v zajednico nacijonalno popolnoma svobodnih narodov. Z Vi-dovdanskim atentatom v Sarajevu se je sprožil kamen osvobojenja in ujedinjenja ne samo jugoslovenskemu narodu, nego celi vrsti drugih narodov po Evropi, ki so bili skupno z nami soroden boj za svoje samostalno življenje in za svobodno nacijonalno voljo. Svetovna vojna nam je dala vse, kar more dati potrebujoči pojav vojne: ustvarila je zajednico Srbov, Hrvatov in Slovencev, dala je popolnoma samostalni državni teritorij, nacijonalno državo, lasten parlament, samosvoje in popolnoma neodvisno notranje, slovansko življenje. Od 1. 1918 dalje smo polnokrven narod, smo državna nacija, kakor vsi veliki narodi. Ta izprememba je za nas tako neizmerno važna in sveta zato, ker se je pripetila po tisočletnem suženjstvu, po tisočletnem oddvojenem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je vse skupaj bolj nego propaganda in živa beseda prepričala, da spadajo Srbi. Hrvati in Slovenci v en dom, da smo si bratje v najožjem smislu besede, bratje, ki so eno in nerazdeljeno in ki hočejo tudi eno in nerazdeljeno politično, gospodarsko in duševno življenje. Z največjim zadoščenjem, ki ga more dati lastno delovanje in snovanje, moramo danes pred temi zgodovinskimi desetletnicami priznati, da so med nami obstojale struje, ki so natančno in bistrovidno vedele in oznanjale nacijo-nalni razvoj Slovencev, Hrvatov in Srbov v smeri integralnega jugosloven-stva in da torej zgodovinsko osvoboje-n*e in ujedinjenje ni prišlo od zunaj, diktirano po tujih silah, kakor se često dogaja v svetovni zgodovini, marveč z naj plemenitejšim sodelovanjem nas samih, iz našega najsvetejšega prepričanja, iz naše najodločnejše nacijonalne in slovanske volje. Kdo se ne spominja divnih omladinskih pokretov, ki so pod nosom državnega pravdnika prepevali buntovne pesmi, širile misel odpada od Avstrije, lepšali početja veleizdaje, samo da smo se približali idealu Svobode, Ujedinjenja in Samostalnosti. V tem smislu smo razgrnili po celi Sloveniji široke mladinske organizacije, v Gorici so trgali otroci po šolskih knjigah cesarske himne, v Ljubljani so se seznanjali s komitami, po vc'.emestih na Dunaju in v Pragi so se obravnavali dl-plomatični in politični dogodki, ki so vsi kazali, da se bližamo dobi najveličastnejšega dejanja naše nacijonalne historije. Omladina je čutila nov čas in je gledala v bodočnost. Njen čut je ni varal. Tudi naša nacijonalna javnost starejšega pokolenja se ji je pridruževala in napredne stranke in struje so brez oklevanja prerešetavale razne kompromisne, samo navidezno neodločne zahteve po integralnem jedinstvu vseh Jugoslo-venov, to se pravi Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je praktično pomenilo združitev s kraljevino Srbijo v eno in ner a z deli ivo jugoslo vensko državo. Popolnoma drugače pa se je vedla v tistih historičnih dneh SLS. Bila je monarhistična m avstrijska, habsburška in dualistična, za Avstrijo do skrajnosti ter proti vsakemu nacijonalnemu ujedinjenju s Srbi in Hrvati, čemur je postavljata nasproti tudi momente verskega značaja in dolžila naše južnejše brate pravoslavja in sicer pravoslavja, ki v očeh našega naroda ne bodi ravnopravno našemu domačemu katolicizmu. Če je pa tudi ta stranka pred svetovno vojno zagovarjala avstrijsko in dunajsko habsburško orijentacijo, ji tega končno ne moremo zameriti, ker je v neki meri ravnala po logiki svojega političnega programa in po taktiki ki so ji jo diktirali njeni prilično v mnogem sposobni politiki. Povsem druga stvar pa je postalo ravnanje te stranke od trenotka, ko ie spoznala svojo historično zmoto, ko je s pok. dr. Krekom na čelu začutila zarjo osvobojenja in ujedinjenja ter se celokupna in strnjena posvetila jugoslovenskim revolucionarnim idejam in s takimi idejami tudi sodelovala na razpadu bivše Avstrije in na osnutju jugoslovenske države. Toda revolucijonarni pokret so vodili samo nekateri klerikalni voditelji: Mase je bilo treba šele preorijentirati k jugo-slovenstvu, k novi državni m domovinski ljubezni, k bratskemu objemu s Srbi in Hrvati. SLS je prva leta osvobojenja in ujedinjenja, prva leta novega državnega življenja imela veliko zgodovinsko nalogo, pa tudi prekleto nujno dolžnost, da izvede praktično, v celokupnem svojem programu in delu, v celi svoji stranki, med vsem svojim pri-staštvom preorijentacijo v jugosloven-stvo m da na ta način zabriše sledovo svoje nesrečne in nacijonalno nepravi!* ne preteklosti ter da se skupno z ostalimi brati oklene nove države in novega nacijonalnega ideala. SLS tega ni storila! SLS ni izvršila te preorijentacije. Nasprotno postavila se je na stran tistih naših strank, ki so z vsemi ne- dovoljenimi sredstvi hoteli razdor med brati, razjedinjen je in parcelacijo enotne jugoslovenske države. SLS stranka se je zvezala z Radičevo republikansko stranko, ki ji noben politik ne more pripisovati resnosti in značajnosti ali pa nacionalnosti in patri jo tizma. Združila se je z vsemi mogočimi demagogi ter operirala z vsemi nevarnimi parolami povojnega časa, misleč samo na svoje mase, na svojo stranko m radi te stranke nastopajoč proti lastni državi m lastni naciji. Tu tiči historična krivda te stranke in njenega sedanjega vodstva napram novi državi, o katerem vemo, da so se ga polastili nezreli in brezvestni politiki, ki so celo premotili sicer prvotno bistrovidnega politika, kakor je bil dr. Korošec, ki se je prvotno družil s pok. dr. Krekom in skupaj ž njim izpolnjeval njegov veliki politični testament: zagovarjal patrijotično stališče SLS v novi nacijonalni državi. Povojna "ela so bila za SLS leta preizkušnje in sicer preizkušnje nacijonalizma m patrijotiz-ma. Obenem so bila preizkušnja za pristaše in voditelje SLS, dali se bodo orijentirati v smislu testamenta pok. dr. Kreka in po nacionalnem programa, kakor ga je formiral ta veliki vodja klerikalne stranke v dneh spoznanja med svetovno vojno. ^ SLS je danes Še vedno in morebiti več, kakor kedaj poprej protidržavna, anacijonalna, destruktivna in detetistič-na in to kljub temu, da je tekom svetovne vojne in na podlagi direktnega naloga hi sporočila svojega nekdanjega velikega voditelja dr. Kreka imela priliko pravočasno spoznati svojo dolžnost v novi jugoslovenski državi ter se orijentirati v državotvorno, jugoslovensko, monarhistično in patrijotično stranko. To si je treba zabeležiti, ko stojimo pred zgodovinskimi desetletnicami, ki so nam prinesle osvobojenie in ujedinjenje. Pašić zahteva volilni mandat. Ako ga ne dobi, de m is ij o ni r a vlada. — Beograd, 21. junija. (Izv.) Kakor poroča današnje »Vreme« na podlagi razpoloženja v radikalnih krogih, se je ministrski predsednik Nikola Pašić resno odločil, da zahteva od kralja volilni mandat in da vstraja na tej svoji zahtev L Ce ne dobi mandata za sestavo volilne vlade oz. da se njegovemu rekonstruiranemu kabinetu ne poverijo volitve, govore v radikalnih krogih, da bo Pašić podal demisijo. Kakor tudi »Vreme« piše, odpotuje ministrski predsednik Pašić še danes na Bled. Radića bodo pri volitvah morali podpirati komunisti. — Kongres zatiranih narodov v Ženevi. — Moskva ne prizna Slovanov v Italiji za narodno manjšino, zato ne bodo vabljeni na kongres v Ženevo. Radič pa mora na vsak način ukiniti svoje zveze z makedonskim odborom, zlasti s Todorom Aleksandrovom. Kongres narojdov, kakor ga Jc za* mislil Stjepan Radić, se v resnici vrši v jeseni v Ženevi. Radić pri tem raču* na na oporo Nemcev. Na kongresu sodelujejo: T z Jugo* slavi je zastopniki Hrvatov, Črnogor* cev. Nemcev in Madžarov, zastopniki vseh narodnih manjšin iz Češkoslova; ške republike, iz Madžarske in Ros munske. Nemci in Slovani, ki se nahajajo v Italiji, se ne smatrajo niti v Moskvi za narodni manjšini, torej tudi ne bodo vabljeni v Ženevo. Radić ostane za sedaj še nekaj dni v Moskvi, v kratkem odpotuje v Ukra* jino in nato v ozemlje Volge, kjer si prouči socijalne in kulturne prilike ta* mošnjega prebivalstva. — Rim, 21. junija. (Izv.) Italijanski tisk dobiva zanesljivo informacijo o misiji voditelja hrvatskih kmetov Stje* pana Radića v Moskvi. Splošno senza* cijo vzbuja poročilo milanskega »Se* cola«, katero ponatiskujejo tudi ostali listi. Poročilo veli: Stjepan Radić je sklenil formalno zvezo s propagandistično sekcijo sovjetske vlade, ki ga bo odslej smatrala kot eksponenta jugoslovenske komuni* stične stranke, ki ni v smislu zakona o zaščiti države pripuščena v Jugoslaviji. Komunistična sekcija v Jugoslaviji bo dobila iz Moskve nalog, da komunisti pri prihodnjih volitvah volijo v prid stranki Stjepana Radića. Ta bo na svojo agrarnoproletarsko listo sprejel tudi nekaj komunistov kot kandidate svoje stranke. Sovjetska vlada misli na to, da zbliža Radića z bolgarskimi komunisti. Skupščinske volitve na vidiku. Pašić potuje danes na Bled. — Pašić predlaga Kralju volilni mandat. — Beograd, 21. juniia. (fzv.) V notranji politiki so nastopili resni dogodki. Spopadi med nacionalnim in opozicijo-nalnim blokom dobivajo zadnji čas resno obliko. V narodnih masah je opažati splošno nezadovoljstvo proti politiki opozicijonalnega bloka in to nezadovoljstvo daje duška v raznih manifestacijah in izjavah, ko večira naroda zahteva, da se z opozi.ijonalnrm blokom obračuna pri bodočih volitvah. Ta obračun zahtevajo osobito množice naroda v Srbiri. v Voj *odini, v Bosni in Hercegovini, pa tudi po drugih pokrajinah je vedno večie nezadovoljstvo proti opozicijonaineinu bloku. V vseh vodihiih političnih in vladinih krogih prevladale splošno prepričanje: situacija v državi se mora edi-nole razbistriti potom volitev. Volitve so utemeljene tudi s tem. ker lahko pride še do težjih konfliktov in obračunavanj. Vlada dnevno zelo intenzivno in marljivo razpravlja o sedanji notranji politični situaciji Iz vladinih vrst prihaja zanesljiva informacija, da se še te dni na merodajnem mestu predstavi vsa resnost sedanje norranje-polHične situacije in da so v svrho razčiščenja ln v interesu države in naroda potrebne volitve, ker je to edino sredstvo, da pride v naši državi do končne urejenosti in da narod sam razsodi, komu poveri veČina največje zaupanje. V političnih krogih naglaŠajo, da ne bodo imele prihodnje volitve samo politično - strankarskega obilježja, kot vse do sedanje, marveč jim bo pritis-njen pečat dalekosežne politične akcije, ko se bo narod odločil za nadaljno usodo države in obenem za svojo usodo. Dolžnost vsakega državljana, ki je za enotnost države, bo torej, da po svojih močeh brani državo in stori svojo dolžnost. Razpust sedanje narodne skupščino je na vidiku. Pašič odhaja na Bled, da dobi od Nj. Vel. kralja volilni mandat v tem smislu, da izvede voBtve vlada nacijonalnega bloka. Izključeno je, da bi mogla, kakor smo že včeraj zatrjevali, sedanja skupščina plodonosno delovati, ker je sploh nesposobna za delo. Po daljših političnih posvetovanjih DR. IVAN ROBIDA: 10 Mo%e ob potu. X. prizor. (Lucija, Maruša.) Maruša: (osorno) Se delati nas ne pusti gospoda sveta! (škodoželjno) Kaj pa ti? (kratek odmor) (strupeno) Kaj niso vzeli te s seboj, . . . ko ženi y mestu grof se tvoj? Lucija: (vznemirjeno) Kaj govoriš?- 'Maruša: (škodoželjno, zlobno, ostro) Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — (triumfalno) seveda z drugo, ne s t e ti Q £ 1 •■— Ne slišiš li, — kako zvonci 'Lucija: (prestrašena, zmedena) Kaj praviš? ... se poroča? Kdo3 Govori vendar! . . , (ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!) — Reci, —■ kaj —i je ž njim! Govoril čuješ, mm jasno! Maruša: (cinično) Sem že, in tudi dosti glasno. Lucija: (se stoprav sedaj zave novice) Da izneveril bi se moj . . . on meni —moj Andrej? . . . Maruša: (zlohotno) Takd je! Lucija: (razburjeno) Ne, ti lažeš! Da bi to . . . XI. prizor. (Prejšnji, Barbara.) Barbara: (poseže vrne*) Kaj pa imate? Lucija: (sklene roki) Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resili, da je moj Andrej (si pokrije obraz z rokama) Maruša: (trdo) Zdaj čast izkažite resnici. —* (Barbara obupana) Lucija: (obupano) Ei cujea. Barba? Ti molčiš? — Barbara: (po kratkem boju) Res je, Čuci j a, žal. da res! (Lucija, se onesvesti) O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! (proti Maruši) ^idiš, kaj si s svojo zlobo naredila? Maruša: (trmasto) Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar? Lucija: (se vzbudi) O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim še, . . . jedino to, —> pustita zdaj me samo. Barbara: Koj, če mirna boš? Lucija: (topol O bom. Barbara: (nezaupno) Ti moj preljubi Jezus. (Opazuje par trenotkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.) (k Maruši) Pojdiva! XII. prizor* Lucija sama,) O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnfla v dan je nov, ko zadnjih! rožnih sem okov samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z nje laži*zlatom sem mamila. Kar moglo še na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado ožarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a vtripajočih zvezd obsuto, verjeti v jutra zoro da, —. prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje . . . aH, zame je minilo, vse! Ali, kaj naj storim —-kam naj u bežim pred samo seboj? In če bi šla do konea sveta, bol moja z menoj Hi romala! Kje naj se skrijem pred njo? II kako temo naj se zavij em? kam naj ubežim?! (pograbi otroka) p ti i n^^^^me^m 6500 49 stran 2. ^SLOVENSKI NAROD« dne 22 junija ivz*. Stev. 141. hi sestankih je sedaj brezdvoma sigurno, da danes ministrski predsednik Nikola Pašić odpotuje na Bled, kjer bo Nj. Vel. kralju pojasnil resnost situacije in zahteval na vsak način zase volilni mandat. Pričetek volilne kampanje. — Beograd, 21. junija. (Izv.) Čeprav še ni razpuščena narodna skupščina in niso razpisane volitve, je že stopila v prvo fazo volilne kampanje. Vse je prepričano, da so volitve tu in da se brezdvomno vrše. Za nedeljo 22. t. m, so napovedani mnogoštevilni shodi po Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini in mestoma tudi v Slavoniji. Vlada je ukrenila za red in mir vse potrebno. Notranji minister je izdal posebna navodila podrejenim političnim oblastem. Prepovedani so shodi v kra- jih, kamor je več strank istočasno sklicalo sestanke. Veliko zanimanje vlada za veliki shod samostojnih demokratov, ki se vrši jutri, v nedeljo dopoldne v Šabcu. Na shod pride tudi prosvetni minister Svetozar Pribičevic. Šabac je dr> slej veljal kot najkrepkejša domena Ljube Davidovića, dr. Vcljko-vića in dr. Voje Marinkovića. Vsled tega pripisujejo temu velikemu shodu samostojnih demokratov v vladinih krogih poseben pomen. Iz Šabca odpotuje Svetozar Pribičevic v Popin-ce, kjer bo imel tudi večji shod. V Vojvodini je zavladalo med zem-ljoradniki in ostalimi strankami bojno razpoloženje. Položaj se je zelo poostril in je bila vlada primorana prepovedati nedeljski shod v Mokrini, ker so kazala vsa znamenja, da bi lahko prišlo do krvoprelitja. Napetost med našo džavo in Bolgarsko. Izročitev demaršne note prihodnje dni, •— ©eojfrad, 21. junija. (Izv.) Ministrski svet je na snoČni seji ponovno razmotrival dogodke na Bolgarskem in incident, ki ga je doživel naš vojaški ataše na svojem stanovanju. Naš poslanik v Sofiji Milan R a k'i 6 je včeraj zjutraj osebno prišel v Beograd ter je zunanjega ministra dr. Ninčića in ministrskega predsednika Pašida osebno obvestil o razpoloženju na Bolgarskem, o napadu na stanovanje našega vojaškega atašeja, o političnem položaju In o položaju sedanje vlade. Kakor izve vaš dopisnik, izroči naš poslanik Milan Rakić po svojem povratku v Sofijo bolgarski vladi zelo odločno demaršno noto. Vsebina te note še ni znana. Toliko je gotovo, da bo ta nota zelo energična in da bo obenem zahtevala zadostne garancije v varstvo našega poslaništva. O postopanju bolgarskih oblasti napram našemu poslaništvu bodo obveščene tudi ostale prijateljske države. Z ozirom na nesigurnost našega diplomatičnega zastopstva v Sofiji, bo vlada tudi zaprosila na mednarodnem mer odaj nem foru dovoljenje, da sama ukrene potrebno varstvo našega poslaništva. — Beograd, 21. junija. (Izv.) Ministrski svet je snoči izročil zadevo glede incidenta v Sofiji posebnemu ministrskemu odboru za zunanje zadeve, v katerem so ministrski predsednik P a-šić. zunanji minister dr. Ninčic, finančni minister dr. Stojadinovič, trgovski minister dr. Krizman, prosvetni minister Svetozar Pribičevic in vojni minister general P e š i ć. Sestavljena bo demaršna nota, ki bo potem izročena v odobrenje ministrskemu svetu. Naša vlada je odločena, da sama postavi svoj vojaški oddelek v Sofijo v varstvo našega poslaništva. Občinske volitve v Sloveniji. Zanimanje v Beogradu* — Klerikalne laži. — Beograd, 21. junija. (Izv.) Beogradska politična javnost je z velikim zanimanjem zasledovala občinske volitve v Sloveniji, ki so bile v ljubljanski okolici in v celjskem sodnem okraju. Najprvo je bila beogradska javnost obveščena s potvorjenimi rezultati. Prva poročila, lancirana od gotovih klerikalnih krogov v Beogradu v vse beogradske liste, so bila takoj na prvi pogled povsem tendencijozna, skušajoč vzbuditi v politični javnosti prepričanje, da je klerikalna stranka v Sloveniji naravnost nepremagljiva. Stvar je danes popolnoma razkrita in pojasnjena. Klerikalna stranka je doživela s svojo špekulacijo popolen fijasko. Najbolj mero-rdajni listi, tako »Samouprava«, »Beogr. Novosti«, »Reč« in drugi fpriobčujejo danes točne rezultate in statistični pregled, na podlagi katerega ugotavljajo, da je klerikalna stranka znatno izgubila na terenu in da so se oiačile napredne vrste. Z največjimi simpatijami pozdravljajo vsi listi skupni nastop naprednih elementov pri skupščinskih volitvah ter izražajo nado, da bodo napredni elementi ohranili enotnost fronte pri bodočih skupščinskih volitvah, ki ijh Imamo pričakovati sredi meseca oktobra. Priznanje nove albanske vlade. Privatna brzojavka Pašićeva. — Musolinijeve simpatije. — Beograd, 21. junija. (Izv.) Na pozdravno brzojavko šefa nove albanske vlade Van Nolija, ki obenem naproša, da naša vlada prizna novo albansko vlado, je ministrski predsednik Nikola P i š i č odgovoril s privatno pozdravno brzojavko. Naša vlada še ni definitivno sklenila, da v oficijelni obliki prizna sedanjo albansko vlado. Vlada je odločena nekaj Časa čakati, kako se razvijejo politične prilike v Albaniji. V splošnem je vlada odločena napram Albaniji nadaljevati politiko dobrega sosed stva, kar je tudi v interesu, da se ohrani neodvisnost albanske države. Zatrdila Van Nolija, da hoče ohraniti prijateljske odnosa je z našo državo, me-rodajni krogi toliko ne verujejo in hočejo najpreje videti, da nova Albanija poda jasne in sigurne dokaze o tem. — Rim, 21. junija. (Izv.) Albanski ministrski predsednik Van Noli in ministrski predsednik Mussoiini sta si medsebojno izmenjala pozdravne brzojavke. Mussoiini je v brzojavki izjavil, da goji napram novi vladi Nolija najtoplejše simpatije. AVSTRIJSKI DRUŠTVENI ~ ZAKON ODPRAVLJEN V JULIJSKI KRAJINI. — Rim, 21. junija (Irv.) Poslanec dr. Wilfan je pred svojim odhodom iz Rima po-setil sedanjega generalnega ravnatelja varnostne straže Crispa Moncado, bivaega tis žaškega prefekta. Ob tej priliki Je g. Mon-cada potrdil dr. Wilfanu, da je prispela radnje dni pred njegovim odhodom iz Trata mm tržaško prefekturo vladina odredba, na podlagi katere se odpravlja doslej v Julijski Krajini veljavni avstrijski druBtveni zakon lz 1. 3867 in da se glede društev v novih pokrajinah vzpostavlja pravno stanje, veljavno v starih pokrajinah Italije. Kakor znano, italijanski zakon ne pozna društvenega zakona, marveč veljajo za društva samo policijski predpisi. Posl. dr. WU-fan je zaprosil g. Moncado, da bi se nasproti našim društvom ne postopalo različno v vseh štirih pokrajinah in da bi se napram njim postopalo čimbolj liberalno. PROTESTI SOCIJALISTIČNffl STRANK PROTI FAŠIZMU. — Rim, 21. junija (Izv ) Jugoslovanska socijalistična stranka je pozvala vse socija-listlčne stranke, da prično odločno akcijo proti fašistovskemu sistemu in njega nasilju. Stranka protestira proti umoru socialističnega poslanca Matteottija — Bern, 21. junija (Izv.) Narodni svet je s 94 proti 3S glasovom odklonil socijall-stični predlog, s katerim naj bi izrazil švicarski narodni svet svoje simpatije umorje-nemusocijalističnemu poslancu Matteottiju. jh te mislim, jfiirim čokolada! 3327 Vesti iz Italije. — Rim, 21. iun. — Ministrski predsednik Mussoiini je odredil sklicanje poslancev parlamentarne večine na dan 25. junija, ministrski svet je sklican na dan 23. junija. V ministrskem svetu se bo razpravljalo o izjavah splošne politike, ki jih poda Mussoiini v senatu. — Rim, 21. junija. — AH Je že najdeno Mateottijevo truplo? Stavijo se še taka vprašanja, na katera pa se odgovarja, da Je truplo že najdeno in tudi zakopano. »Ma-tino« je poročal, da je truplo pokopano za vasjo Mentane. Anonimni dopisnik ie navedel listu tudi imena onih, ki so izvršili umor. Policija je iskala, pa ni našla ničesar. Eni trde dalje, da je bilo truplo najdeno in zakopano, drugi pa sodijo, da najbrže leži truplo v jezeru Vico. Preiskava po Jezeru in okolici se vrši z vso natančnostjo pa doslej brez uspeha. Istotako sta brezuspešni preiskavi pri Monterotondu in Fiuggi. V Milanu je bil aretiran ndki tujec, ki je baje Rus Kirsel in je bil dober znanec Mateotti-jev. Ta pravi odločno, da leži truplo na ozemlju Fiuggi. On pravi dalje, da moTa biti truplo skrito v nekfi tamkajšnji vili. Ne izključuje, da bi bil Mateotti §e živ! Tam okoli se vrši sedaj naračna preiskava. Iz dosedanje sodne preiskave ie razvidno, da se je izvršil umor na zelo dramatičen način. Kakor znano, je imel Dumini s seboj raznovrstno mofilno orodje in mož se Je že pobahal, da je izvršil dvanajst umorov. On in Volpi sta bila brezdvomno glavna morilca. V zaporu jočeta Naldi m Filipelli, Dumini pa hodi gor in dol s trdim! koraki in včasih glasno zastoče. Finzi se brani pred Mussolraijem in zahteva, kakor poroča »Epoca«, preiskovalno komisijo sestavljeno iz članov parlamentarne večine in manjšine. Bianchi zavrača v javnosti obdolžitve, da je v zvezi s frama-soni. »Popolo« pripoveduje, kako je pravil Finzi, da so ga vabili, naj vstopi k frama-sonom. Povdarjalo se mu je, da so ačlni framasonskte lože naimerodavnejše vladne osebnosti in druge, ki so ž njimi v ozkih stikih. Navajala so se tudi imena Acerbo, Bianchi, Rossi, De Bono. Londonski »Evening Standard« poroča, da je neki Italijan zasotovS, da se nahaja Rossi v Londonu, 1 • Politične vesti. = Klub demokratskih učiteljev. V soboto, dne 14. t. m. je imel »Klub demokratskih učiteljev« v gostilni pri Mraku na Rimski cesti dobro obiskan sestanek. Klubov predsednik je v daljšem referatu utemeljeval potrebo stanovsko - politične organizacije ter zlasti važnost organiziranja vsega demokratskega učiteljstva. Soglasno se je sklenilo, da se ta organizacija takoj izpelje. Pri tozadevni debati se je s poudarkom ugotovilo, da klub ni niti najmanj naperjen proti U. J. U., ki je in bo naša prva in najvažnejša stanovska organizacija, klub pa stanovsko - političen. Več soglasno sprejetih predlogov se je oddalo vodstvu J. D. S. Novi, deloma razširjeni odbor se je konstituiral sledeče: Blagajne Janko, predsednik; Tratar Josip, podpredsednik; D. Kali-ševa, blagajničarka; Marok Alojzij, tajnik; Jelene Luka, Kante Matko, Novak Alojzij, Bohinec Edvard, Legat Stanko, odborniki. = Zmaga SLS. Pod tem naslovom prinaša »Ljudski tednik« sledečo prav umestno beležko: »Kako izgleda zmaga SLS pri nedeljskih občinskih volitvah, ki jo je »Slovenec« naznanil s takim pompom, dokazuje dejstvo, da je SLS v občinah ljubljanske okolice nazadovala v primeri z lanskimi državnozbor-skimi volitvami, pri katerih je dobila 5826 glasov, za 1148 glasov tako, da je dobila sedaj samo 4678 glasov. Za zgled navajamo samo, da je SLS n. pr. na Vrhniki nazadovala za 130 glasov, na Viču za 129, v Borovnici za 88, v Zg. Šiški pa od 170 na 68 glasov. Padec SLS je opažati tudi po drugih občinah. Kakor je šlo gor, tako gre tudi dol. Tako se maščuje politika voditeljev SLS.« = Škoda! Mariborska »Straža« prinaša uvodnik o »Sudmarki nekdaj in sedaj«, v katerem poroča o raznarodo-valnem delovanju te nemške šovinistične organizacije. »Straža« citira sledeči odstavek nekega govora graškega podžupana o »Sudmarki«: »Društvu gre po-posebna zahvala vseh zvestih Nemcev za to, da je oživilo in ohranilo vero v nemško dejanje, ter da se ne da premotiti na poti, do dosege svojega cilja: zbrati vse, kar je nemško. Odločilno bo to, da se odprejo vrata k veliki nemški domovini. Siidmarka je važen činitelj za obnovo nemške svetovne misli, nemške svetovne sile in vzpostavi nemške domovine.« — Škoda, da se »Straža« v svojem drugem delovanju ne ravna po tistih narodnih načelih, po katerih obsoja Sudrnarlilno delovanje. Zlasti, da v politiki napram lastni državi podpira tuja in tudi Sudmarkina prizadevanja. = Brutalnost zemljoradnike* v. Včeraj smo že omenili v situacijskem poročilu iz Beograda, kako drzno in brutalno so nastopili takozvani »terazijski zemljoradnik!«, t. j. petorica poslancev, ki se več ali manj nagiblje na boljše viško stran, proti ministrskemu predsedniku Nikoli Pašrču v njegovem lastnem uradu. Kakor sedaj uradni komunike ugotavlja, so šli zemljoradniki v svojih grožnjah proti vladi tako daleč, da so grozili s smrtjo izkušenemu državniku ministrskemu predsedniku Nikoli Paši-cu in članom njegove rodbine, kakor tudi ostalim ministrom. Ta nekvalificirani in narodnih poslancev nedostojni nastop je vzbudil v beogradski politični javnosti splošno ogorčenje. Vse je prepričano, da tvorijo opozicijonalni blok, ki je drugače po programu strank pravi politični konglomerat, elementi, ki so se združili, da izzivajo na sistematičen način splošno nezadovoljstvo proti državi in vladi. Značilno je, da je začel opozicijonalni blok ljuto napadati tudi Nj. Vel. kralja Aleksandra. Zemljoradniki so izbruhali proti kralju izraze, ki se ne dado kvalificirati. zemljorad-niška stranka sploh sedaj predstavlja čudno zmes najrazličnejših elementov. V njej so monarhisti-malkontenti, potem je neka mešanica Radičevega repubii-kanstva in končno so neke vrste agrarni revolucionarji. = »Primorski Novi list« ustavljen. Ministrstvo notranjih del je snoči izdalo uradni komunike, da je ustavljeno nadaljno izdajanje »Primorskega Novega Lista«. Oblasti so list ustavile na podlagi Člena 138. ustave, ker je hujskal proti državni enotnosti in sejal plemensko sovraštvo. Imenovani list je šel v napadih proti kralju in vladi tako daleč, da je grozil, da bodo Hrvatje iskali zavetja pri Nemcih, Madžarih in Italijanih in celo pri Bolgarih. Hrvatje se pripravljajo na grozovito maščevanje in se združijo z vsemi, samo da uničijo Srb-stvo. Prosveta. GOSTOVANJE ČLANOV NAR. GLEDALIŠČA V LJU3LJANL Slovenjigradec: v nedeljo, 22. t m, ob 15. pop.: v LJubljano jo dalmo. v nedeljo, 22, t m. ob 20. zvečer: Vrag. v ponedeljek, 23. t. m. ob 20. zvečer: Tat. Rogaška Slatina: v torek 24. t m. ob 20.: Tat v sredo 25. 1 m. ob 20.: Vrag. v četrek 26. t. m. ob 20.: V Ljubljano jo dajmo. Prevali e: v petek 27. t. m. ob 20.: Tat v soboto 28. t m. ob 20.: Vrag. Povsod gostujejo člani Nar. gled. v Ljubljani * ★ * — 40 - letnice smrti Vadava Beoeša TfeblŠkega dne 20. t m. se spominja ves češki narod. V Marianskih Lažnih, kjer Je izdihnil svoio plemenito dušo, se vzida spominska plošča. Tudi Praga lepo proslavi njegov svetli spomin, kar priča izpopolnitev bronastega nagrobnega okraska, ki Je bil med vojno prikovan. V. Beneš Tfebeški se prišteva k najbolj popularnim češkim pisateljem. Njegove narodne pravljice in povesti, »Starodavne povesti iz zgodovine češkega naroda«, »Slike iz naše preteklosti«, ter drobne povesti in spomini, imenovan!: »Iz rodne koče« se z največjim užitkom čitajo v mestu tn na selu. Pisal je za odrasle in mladino, v kateri Je vzbujal ljubezen do češke domovine, sa! pravi nekje: »Ljubi, draga naša mladina, ti luč naših oči, opora našega veka. tolažba našega Življenja, nada naših potomcev, ljubi domovino Češko, kakor svojo lastno mater in ves narod kakor samega sebe.« Slovenci se spo-rrrfniamo danes slavnega češkega pisatelja, velikega rodoljuba in odločnega Slovana. Slava njegovemu spominu! — Nova Evropa z dne 21. junija je posvečena našim zmagovalcem ter trboveljskim dogodkom. V tej številki nahajamo med drugim tudi članke o solunskem procesu o avstrijski ponudbi separatnega miru, o znižanju izvozne carine, književni ln omladinski pregled ter razne zanimive beležke na platnicah. Prihodnja številka bo posvečena kulturnim vprašanjem Slovenije. — čas. Izšla je dvojna številka te znanstvene revije .-Leonove družb'e«, ki prinaša članke o pok. prof. dr. Kosu, o pravoslovju in retoriki, o ruskem boljševizmu ln Drob-njakovlh vBukelclh od Matjaža«. Sledi obširen vestnik iz kulturnega življenja ln kulturni beležnik. — Gajret, list »Gajreta za kulturni ln ekonomski razvitek muslimanov* z dne 16. junija prinaša topot prav zanimive članke In feljtone o številnih naših vprašanjih in zadevah. — Talijansko-jugoslovenskl razgovori (spregledom talijan. gramatike). Pod tem naslovom je izšel na Sušaku praktičen priročnik italijansko-jugoslovenske konverzacije. Sestavi prof. dr. Gjorgje RoiČ. Strani 74, cena IMn 16. Priročnik obsega okoli 26 daljših in krajših razgovorov iz vsakdanjega življenja. Knjižici je dodan popolen pregled italijanske gramatike. Naroča ee v knjigarni M. I Banica na Sušaku. Glasbeni vestnik. — Končne produkcije gojencev glasbene iole Konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani Prihodnji teden vrsi se v Filhar-monični dvorani produkcija gojencev glarsb. šole in Konservatorija Glasbene Matice in sicer po sledečem redu: V ponedeliek dne 23. interna vaja gojencev, h kateri imajo pristop gojenci Konservatorija in starši nastopajočih goiencev. Prva javna produkcija se vrši v torek 24-, druga v sredo 25. in tretja v četrtek dne 26. junija. Te produkcije so javne ter ima dostop vsakdo, ka se zanima za razvoj glasbenega pouka v našem narodu. Pri teh produkcijah nastopijo gojenci klavirja, violine, solopetja in oddelka za kompozicijo z lastnimi skladbami, pa tudi gojenci instrumentalnega pouka na sledečih instrumentih: flavta, klarinet, čelo, trobenta, rog in pozavna. Natančnejši spored objavimo pred vsako produkcijo. — Pevci ljubljanskih pevskih zborov Imajo danes, v soboto zvečer ob csmih v Glasbeni Matici kratko pevsko vajo. Vaja je zelo važna, gre za nujno stvar! — Pevci šentjakobskega pevskega zbo. ra. Zadnja vaja v sredo dne 25 tm. Po vaji prijateljski sestanek. Udeležba obvezna. V soboto 21. tm. ob 8. vaja v Glasbeni Matici. Današnje Drireditve v Ljubljani, Kino Tivoli: Bela sužnja (Evi Eva). Kino Ljubljanski dvor: »Dama s krin-ko o (Osi Oswalda). Kino Ideal: -^Viharjeva nevesta«. Nočno lekarniško službo imajo: Milan L e u s t e k, Resljeva cesta L Andrej Bohinec, Rimska cesta 1. Konzulati v Ljubljani s Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/II. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka). Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33. Učiteljstvu! na Klub demokratskih učiteljev v Ljubljani je na svojem sestanku due 14. junija uvidel nujno potrebo, da v svojem klubu organizira vse slovenske tovariše in tova-rišice demokratskega mišljenja. Potreba te organizacije je iz stanovskega, kakor političnega vidika potrebna in nujna. Naša UJU je strogo nepolitična stanovska organizacija, ki zastopa Interese celokupnega učiteljstva ne glede na politično mišljenje posamnika. Poleg dela v šoli se po veliki večini posveča učiteljstvo tudi Izobraževalnemu in političnemu delu izven šole. Ker se pa mora učiteljstvo pri tem plemenitem delu za narod obupno borit; z raznimi strankami brezdomovinskih programov, mu hoče naš klub nuditi pri tem delu vsestranske pomoči. Tovariši! Za domovino ni nobena žrtev prevelike! Poklican: smo da zaustavimo vse navale razdlrajočih brezdomovinskih strank. Po svojem znanju pionirji prosvete, svobode, napredka in v prvi vrsti jugoslovenske narijonalnosti. smo poklicani In dolžni, da zapeljanemu ljudstvu odpiramo o&\ sra navajamo k ljubezni do domovine in mu pokažemo v pravi luči njegove demagoške zapeljivce. Ne smemo več mimo gledari, kiko razjeda črv črnega brezdomovlnsrva zdravo telo našega kmeta, niti dopuščau* prekrižanih rok. da tira rdeči boljševizem zaslepljenega delavca v brezupne komunistične ln rerrublflcanske avanture! Še nas je idealnih naciionalistov in prav v našem »KLUBU DEMOKRATSKIH UČITELJEV« se zbira taka neomahljiva če« ta. Ta klub bodi skupno srce demokratskega učiteljstva, ki naj utriplje v poslednji slovenski vasi ter seje jugoslovensko demokratsko misel širom naše ljube domovine! Tovariši, tovarišice! Javite takoj svol pristop! Pred sklepom šolskega leta mo-rarno biti z organizacijo gotov!, zato ne odlašajte »iti en dan. Takoj Po priglasitvi prejmete potrebno število pristopnic. Po večjih krajih se prijavite skupno. Vse dopise pošiljajte na naslov: »Klub demokratskih učiteljev*. LJubljana, Kongresni trg Št 1. »Kazino«. Sokolstvo. — Sokolsko društvo v Mostah praznuje v nedeljo 22. t. m. 10-letnico s\>o-jega obstoja. Ob tej priliki se vrši okrožni naraščajski dan * Sokolske ga okrožja Ljubljana l. — Dop. ob 9. skušnje za popoldanski nastop. Ob 14. sprevod s telovadišča po Mostah, ob pol 16. javna telovadba vseh oddelkov. Po telovadbi velika ljudska zabava. Petje, ples, paviljoni, srečolov itd. — Celodnevna prireditev se vrši na travniku ob glavni cesti čez železn. prelaz na Zaloški cesti v Mostah. — Vabimo vse prijatelje in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da poseti našo prireditev. — Zdravo! — JugosIOvenSkj Sokoli v Parizu. — Bratje in sestre, ki se hočejo udeležiti olimpijade v Parizu kot gledalci ,se naj javijo olimpijskemu pododboru v Ljubljani, kateremu naj pošljejo dve sliki. Sokoli se olimpijade ne udeleže v broju, temveč v civilu z znakom. Vsa potrebna navodila slede. — Zbirajte povsod In ob vsaki priliki prispevke za kritje stroškov za olimpijsko tekmo. Kupujte srečke olimpijskega odbora! — Jugoslo venski Sokoli v Parizu. — Bratska društva pozivamo, da organizirajo prodajo olimpijskih srečk. Žrebanje se vrši 26. junija. Dolžnost vsakega društva je, da proda vse prejete srečke. — Pokrajinski zlet v Sarajevu. Vsa društva, ki so prijavila svoje udeležnlke za zlet v Sarajevu, obveščamo, da odhaja posebni vlak iz Ljubljane dne 25. junija ob 18.40 ter pride v Zagreb ob 23.5, od koder gre takoj dalje ob 23.44 na Bos. Brod. Iz Bos. Broda odhod 26. jun. ob 7.50 in pride v Sarajevo isti dan ob 23-22 uri. S tem vlakom potuje tudi župa Maribor in Zagreb. — Bratje in sestre, ki potujejo v Sarajevo, se naj drže teh predpisov. Legitimacije za polovično vožnjo se dobi pri JSS v Ljubljani, Narodni dom. — Zlet sokolske župe na Sušaku. Odbor JSS je v svoji zadnji seji dovolil, da se ona društva, oziroma oni bratje in sestre, ki se ne udeležijo zleta v Sarajevu, lahko udeležijo zleta sokolske župe na Sušaku, kl se vr§i dne 29. in 29. juniia t. 1. Vožnja polovična. Bratie in sestre, ki se hočejo udeležiti tega zleta. pozivamo, da se prijavno župi na Sušaku, kjer dobe legitimacije za polovično vožnjo. — Društvo za zgradbo Sokolskega co-ma v Sp. Šiški priredi v ne^Ho 22. tm. na dvorišču g. Brandta v Sp. Šiški na Celovški cesti veliko veselico spojeno z javno t* !o-vadbo. Spored zelo bogat, z% dobro p'jnfo in jedačo preskrbljeno. Sodeluje godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kap. g. dr. Jos. čerina. Začetek ob 16. Vstopnina 5 Din. Zdravo! Oibor. — Povlastice za putovanje na Vidov, danski Sokolski župski Slet u Sušaku Rušenjem Ministarstva Saobraćaja br. 12218 odobrena Je povlastica za putovanje na dr-žavnlm železnicama za vježbače 75% za članove i učesnike 50<^. Isto tako odobrila je I Jadranska Plovidba d. d. 60% popusta na redovitim parobrodima ra sve učesnike. Prav Jchlchfovo milo z znamko Jelen" SchicL* je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schiohtovim milom je zabava! 3137/e K zopetni otvoritvi liceja. Slovenska javnost je gotovo z ve-jsedjem pozdravila obvestilo v listih', da se letos zopet otvori V. licejski razred. Po prevratu se je namreč bivši licej stopnjema izpreminjal v žensko realno gimnazijo, licej pa se je opuščal, tako da so letos maturirale zadnje absolventke bivšega liceja- Med tem pa se je izkazalo, da ženska gimnazija nima one privlačne sile in tistega praktičnega pomena kakor gimnazija. V principu moramo seveda biti za žensko realno gimnazijo, a gimnazija ni za vse; z uspehom jo morejo obiskati le nadarjene učenke, ki imajo namen posvetiti se višjim študijam ali pa doseči vsaj popolno srednješolsko izobrazbo. To pa ni vsem gojenkam niti mogoče, niti potrebno. Zato se je dogajalo zadnji čas, da so jemali starši deklice iz četrtega razreda in so jih pošiljali ali v kak trgovski tečaj ali pa so jih obdržali doma. Oboje je bilo slabo, kajti ravno v letih je mogoče nuditi mladini nekaj več splošne izobrazbe. In to nudita gornja dva licejska razreda. Ravnateljstvo realne gimnazije je torej ustreglo splošni želji, da je k spodnjim štirim gimnazijskim razredom dodalo V. in VI. razred liceja, kjer bodo spopolnile svoje študije one gojenke, ki ne nameravajo študirati vseh osem razredov gimnazije: dostop bodo imele seveda tudi učenke z meščanskih šol. Za splošno žensko izobrazbo je licej zelo primeren zavod in bo s tem ustreženo posebno onim družinam z dežele, ki za svoje hčerke niso mogli pri nas najti primernega učnega zavoda in so jih morali pošiljati na tuje zavode. S tem bo tudi omogočena delna višja izobrazba onim deklicam, ki nečejo študirati višje gimnazije in so zato prezgodaj prekinile študije, kar jim gotovo ni bilo v korist. Opozarjamo starše, ki Že sedaj ob koncu šolskega leta mislijo, kam bi dali svoje hčerke, da jih vpišejo, ako imajo primerno predizobrazbo (nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo) v V, licejski razred na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Vsled nižjega tečajnega izpita bo morebiti tej ali oni učenki nemogoče iti na višje razrede — tudi v tem oziru bo mogoč en o učenkam nadaljevati študije še dve leti v V. in VI. razredu liceja, tfa se ne poslove prezgodaj ob! šole, kajti nižja srednja šola nudi za življenje veliko premalo. Tučli na Češkem ,kjer imajo lepo razvito žensko srednješolstvo, so ohranili licej, ker ga zahtevajo praktične potrebe Ravnateljstvo javlja, da se otvori zopet V. licejski razred, ako se prijavi zadostno število gojenk. Kolikor mi poznamo javno mnenje in splošne razmere glede ženskega študija, ne dvomimo, da se bo priglasilo iz vse Slovenije dovolj učenk, ki jim bo mogoče na tem edinem prvovrstnem zavodu doseči ono izobrazbo, ki jo zahtevamo danes od izobražene žene. Priglase sprejema ravnateljstvo že sedaj. 4156 r a bonbone za šumečo limonado« Poskusite „r> xj is o*« Šolstvo. KAM VPIŠETE SVOJEGA DIJAKA V ŠOLO? Prišel je čas, ko marsikateri oče m mati premišljata, kam naj dasta svojega otroka in za kateri poklic naj ga odločita. V današnji dobi je to res težavno, ker so ročni delavci bolje plačani od duševnih in kdor gleda le od danes do jutri, ta da svojega sina učiti obrti ali trgovine. Tako je danes že natrpano z vajenci pri obrti in tudi v trgovini in resno se je bati, kaj bo s tem naraščajem in kam ž njim? Preveč ga je že! Tudi nI pravilno, da se naši talentirani sinovi izgubljajo za mehaničnim delom in se odvračajo od poklicev, ki so nadvse idealni in za narod in državo neobhodno potrebni zdravega in nadarjenega naraščaja. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da se vrše enotni sprejemni izpiti v meščanske šole in učiteljišča 30. junija ali 1. julija oziroma 30. avgusta ali 31. avgusta. Ravnateljstva so že razpisala sprejemne izpite. S tem je napočil čas, da se starši odločijo! Predvsem bo nas zanimalo, kam se obračajo in kam naj bi se obračali absolventi naših meščanskih šol, oziroma oni. ki napravijo malo maturo na srednji šoli. Iz meščanskih šol je v prošlem letu odšlo 167 absolventov (37 mošk., 130 žen.) na učiteljišče. 217 v trgovske šole (40+177), 36 v sred tehn. sol0 (21-f-15), 6 v kmet šolo. drugi po raznih poklicih itd. Izmed vseh uradniških poklicev bi danes še najbolj priporočali učiteljski poklic, posebno moški imajo v tem poklicu lepo bodočnost, ker jih že danes primanjkuje in se bodo morala mnoga lepa mesta zasesti z ženskimi močmi. Stan sam na sebi je zelo idealen in mu posveča naša mlada država vso svojo pozornost, ker se zaveda, da je prav od tega stanu mnogo odvisna njena bodočnost. Uči-teljstvo je danes vse drugače upoštevano negp X predvojnih časih' ta fedi saofe&Ja.l pravna uvrstitev je napram drugemu urad-ništvu mnogo boljša, neg0 Je bilo razmerje y predvojnem času. Sigurno se bodio pa razmere še izboljšale. Zato je opažati, da se tudi vedno več moškega naraščaja oglaša na učiteljišču in se posveča učiteljskemu stanu. In to je prav. Želeti bi bilo, da se posebno nadarjeni kmetski fantje, ki absolvirajo meščansko ali nižjo srejdnjo šolo, posvetijo učiteljskemu poklicu ker ti žive med ljudstvom, so zrastli iz njega razmer in potreb, zato bodo lahko najboljši učitelji in bodo lahko imeli najlepše in najkoristnejše življenje kot učitelji med narodom, iz katerega so zrastli. Danes je študij precej olajšan, ker dobi nadarjen in priden dijak lahko podporo, udobnosti glede prehrane in stanovanja ter v Ljubljani kakor v Mariboru od raznih podpornih društev, ki se posebej ozirajo na učitelj iščnike. Zato nI straha tudi revnim staršem, če imajo nadarjene in pridne dijake, kako jih bodo šolali. Posebno učdtelj-stvo ima svojo dobro strokovno organizacijo in centralo, ki bo tudi v tem oziru šla staršem vedno na roko. Ministrstvo je določilo sedaj posebne podpore za učitelj iščnike, ki znašajo mesečno 180, 200, 240, 300 in 360 Din, katerih polovične zneske bodo dobivali siromašni učenci celo v počitnicah. In če upoštevamo dobo študija, moramo reči, da pridejo uči-teliiščrriki primeroma še najhitreje do kruha in k uglednemu in za delavnega človeka idealnemu stanu. Posebno staršem, ki imajo dijake, priporočamo da jih vpišejo na moško učiteljišče v Mariboru ali Ljubljani. Cas prijave je do 30. junija in v jesenskem terminu do 30. avgusta. ★ ★ * — Trgovska šola v Novem mestu. — Vpisovanje za š. 1. 1924-25 se vrši 28., 29. in 30. junija t. 1. med1 11. in 12. uro. V I. letnik se sprejemajo: 1.) učenci in učenke, ki so dovršila 4. razred srednje oz. 4. ali 3. razred meščanske šole, 2.) učenci in učenke, ki so dovršili 3. razred srednje oz. 2. razred meščanske ali 8. razred osnovne šole in napravijo sprejemni izpit za I. letnik trgovske šole. Vpisnina znaša Din 5. prispevek za učila D 10, šolnina pa D 75 na mesec. —š Uspehi zrelostnih izpitov na drž. moškem učiteljišču v Mariboru Od 12.—18. tm. so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Janka Bezjaka zrelostni izpiti. Izmed 43 kandidatov jih je dobilo odliko 7, zrelih je 28, ponavljalni izpit jih ima 6 (med temi 1 privatlst), 2 pa sta odstopila med, oziroma pred izpitom. Zrelostni izpit eo prestali (razprto tiskani z odliko) : gg. Arzenšek Adolf, Berce Rafael, Bertoni c e 1 j Vladimir, Bregant Oskar, černeka Zvonko, Ermenc Anton, G a j š e k Stanko, Geč Ivan, Hudales Oskar, Iglar Rajko, J a m š e k Svojmir, Zelene Slavko, Zelinek Milan, Jerončič Stanko, Kikl Janko, Kincel Jožef, Klavora Adolf, Kopriva Alfonz, Ko-rošak Drago, Kranjc Dušan, K u n s t Vilim. Ledinek Miloš, Mohorko Ciril, Novačan Josip, Novak Josip, Petrun Josip, Terčak Stanko, Theuerschuh Ivan, T o m a ž i č Josip, žerjav Albert. Žižek Bogomir. Žol-ger Dragotin, Kocmut Jožef, Štokelj Karel in Kas Makso (privatist)^ —š Vpisovanje in sprejemni izpiti na drž, moškem učiteljišču. Vpisovanje v I. letnik drž moškega učiteljišča v Mariboru se vrši dne 29. junija od 9.—12. ure. Predložiti je treba krstni list in zadnje šolsko Izpričevalo. Kdor prosi za oprostitev od predpisanih pristojbin, naj predloži tudi premoženjski izkaz, ki ni nad 1 leto star in je potrjen od pristojnega davčnega In zemljiškoknjižnega urada. Učenci, ki so dovršili malo maturo ali četrti razred gimnazije, realke ali meščanske šole, delajo izpit le Iz petja, ostali pa iz verouka, slovenščine, zemljepisja, zgodovine, matematike, pri-rodopisa, fizike in telovadbe. Poleg tega morajo predložiti lepopisni zvezek in nekaj risb. Okrožni zdravnik bo pri vsakem učencu določil, če je duševno in telesno sposoben za učiteljski stan Sprejemni izpiti se vrše v ponedljek, dne 30. junija od 8. dalje. Jeseni se bo sprejelo v I. letnik le toliko gojencev, v kolikor bo to dopuščal prostor. Podrobnosti na črni deski zavoda. —š Meščanska Š°la na Prulah. Vpisovanje učencev v I. razred, kakor tudi onih, ki nameravajo nanovo vstopiti v II., III. ali IV. razred I. deške meščanske šole v Ljubljani na Prulah. se bo vršilo dne 29. in 30. junija 1924, vsakokrat od 8. do 13. ure. — V prvi razred se sprejemajo učenci, bi so s splošno povoljnim uspehom — z redi prav dobro in dobro — dovršili peto šolsko leto na kaki javni ali zasebni osnovni šoli s pravico javnosti. Učenci iz VI. razreda osnovne šole se sprejemajo le v I. razred Prvovrstni ameriški brezslišni piSaini stroj je: „REMINGTON" model 12 — 8809 Din, Samoprodaja CD DII f RAD Pralni za Slovenijo: lltnllL DHIf « stroji. LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje it. 5 Id ima v zalogi še sledeče pisalne stroje i UHDERW00D model V, štetilka nad 1,770.000 .......... 8200 Din 0LIVER model 9. najnovejši..... 6000 Din IDEAL model C. najnovejši..... 6000 In UNDERU/00D REBU1LT*.......6100 Din SMITH t BROS REBUNJ....... 5800 Din UNDERU/00D Portable, ročni.....5300 Din REMINGTON Portable........ 5000 Din ERIKA................3000 Din * Reboilt mčl star stroj, nanovo predelan. 4129 — Najcenejše in najnovejše obleke se dobe samo Šelenbmgova ulica št. 3 prt Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Duhovščina v službi Avstrije, Opetovano smo že dokazali, da je bila klerikalna stranka in ž njo naša duhovščina, ki tvori jedro te stranke, ponižna služkinja avstrijskega režima. To se je najbolj pokazalo ob umoru avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Sarajevu in ob izbruhu svetovne vojne. Klerikalna stranka je takrat priredila ob enodušnem odobravanju celokupne duhovščine in z blagoslovom ljubljanskega škofa dr. Jegliča znano protestno zborovanje v »Unionu«, kjer je glavni govornik izjavil med drugim: »Kako se morejo na naših tleh najti ljudje, ki proglašajo Beograd kot kulturno središče Jugoslovenov? Kakšna kultura je to! Mi se zahvaljujemo za to kulturo, mi imamo svojo kulturo, md imamo svoje kulturno središče v Avstriji! ... Najbrezobzirnejši boj brezvestnemu časopisju, ki je deloma plačano iz Beograda in ki pred očmi naših oblasti razdira kos za kosom, glavni temelj reda in sreče in zvestobe, razdira mora-lično podlago naše vere... V boj proti temu nesramnemu časopisju!... Proč z njim in brezobzirno izločite iz naše srede vsakega brez izjeme, ki kaže kakršnokoli popustljivost v tej smeri. Ta ne spada med nas, on je največji škodljivec našega naroda, on ni samo vele-izdajalec proti narodu in celi monarhiji, marveč on je tudi veleizdajalec proti naši narodni bodočnosti. Kdor tega ne sprevidi, da je bodočnost hrv. slov. naroda iskati edinole v okviru habsburške monarhije, ta je veleizdajalec aH pa norec in spada v prvem slučaju na vislice« v drugem pa v norišnico... Kadar nas pokliče cesar, da obračunamo s hudodelci, takrat bodo ti takozvani bratje Srbi čutili našo pest, takrat bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila črepi-njo tistega Srba, v katerem živi požrešna megalomanija, ki ni zadovoljna s tem, kar mu je bog dal... Tem besedam je ploskala vsa duhovščina in iste besede so na to v vseh varijacijah odmevale z vseh prižnic. Refren vseh teh propovedi je bil — borba na nož proti Srbom in to borbo je »Slovenec« formuliral v klasično geslo: »Srbe na vrbe«! S sodelovanjem in živahnim odobravanjem duhovščine je na to izšla znana okrožnica klerikalne stranke, v kateri se pozivajo vsi somišljeniki na sistematično denunciranje vseh srbofil-skih in rusofilskih elementov. Po teh navodilih se je ravnala z malimi častnimi izjemami vsa kranjska duhovščina. Duhovnfki so prevzeli posle avstrijskih biričev in na njih ovadbe so se polnile Ječe. Ne toliko na orožnfštvo, v katerem je bilo mnogo poštenih narodnih mož, ki so bili jugoslovenskega mišljenja, pač pa na duhovščino se je povsem zanašala avstrijska oblast. Duhovnikom je vse zaupala, njim je izročala v izvršitev najdelikatneiše posle. Naravnost klasičen dokaz za to je dokument, v katerega smo dobili vpogled. Je to dopis bivšega orožniškega komandanta v Ljubljani L u 1 i k a na okrajno glavarstvo v Kranju. Dopis se tiče g. Alojzija Pavli n a v Podbrezjah, ki je bil, kakor skoro vsak naprednjak, ovaden radi srbo-filstva. Orožniški komandant odreja strogo nadzorstvo nad Pavlinom in ukazuje: »Mann soli Pavlin strenge iiberwa-chen, doch nicht durch die Gensdarme-rie, sondern durch die Geistlichkeit.« (Naj se Pavlina strogo nadzoruje, toda ne po orožništvu, marveč po duhovščini. Duhovniki so torej bili avstrijski oblasti bolj zanesljivi, kakor orožniki, za to se jih je posluževala kot svoje zaupnike, kot svoje vohune in detektive. Jih je pač poznala, da so bili tako vdani avstrijski misli in Habsburžanom, da so v svojem navdušenju kar tulili. In takšni so duhovniki po večini tudi ostali. Po prevratu so se pač potuhnili, svojih nazorov pa niso spremenili. Še danes so takšni, kakršni so bili — strupeni, smrtni sovražniki Jugoslovenstva in vsega, kar je s tem v zvezi. Za to se čisto nič ni Čuditi, da so ti zaupniki, vohuni in detektivi bivše avstrijske oblasti danes nositelji protidr-žavne bombe in organizatorji gonje proti državi m dinastiji, ki bi se vezali ne samo s komunisti, marveč tudi s hudičem, samo da bi razbili svobodno našo jugoslovensko kraljevino. ★ * ★ — Sadovi demagoškega hujskanja. Klerikalno časopisje je v našem ljudstvu že tako močno omajalo temelje, na katerih sloni država, da je mestoma po deželi zavladala že popolna anarhija. Posamniki delajo nasproti državni oblasti čisto dkrito pasivno resistenco in pokore se odredbam uradov samo, ako so k temu dejanski prisiljeni. Odkar pa so se klerikalci jeli javno bratiti s )omjpn>ti in jih zagovarjati, jg gosjaj 21. junija 1924. položaj še bolj nevzdržen: klerikalni in komunistični agitatorji govore v bratski slogi, da je prišel čas, ko je treba računati z novim prevratom, ki napravi konec srbskemu gospodstvu. Oznanjajo, da je na potu zlata doba, ko ne bo treba plačevati davkov, ko ne bo orožnikov, ne biričev, ne uradnikov« ne vojakov, marveč si bo ljudstvo samo po svojem svobodnem prevdarku delalo zakone in izbiralo uradnike. Klerikalci zaenkrat o splošni delitvi premoženja previdno molče, tem glasnejši pa so v tem oziru koimuiistični agitatorji. Ti napovedujejo že v najbližnji bodočnosti splošno delitev in zagospodovanje kmetov in delavcev nad gospodo na vsi črti. Nerazsodne mase seveda verjamejo tem lažnjivim prerokom in se z vso resnostjo pripravljajo na velik obračun, ki mora že v d oglednem času priti z gosposko in gospodo. To se posebno opaža na Dolenjskem, ker je vse polno komunističnih agitatorjev, ki nastopajo roko v roki s klerikalci Presenetljivo je, da so ti agitatorji vsi oboroženi Pripetilo se je že več incidentov, ki jasnjsj kažejo, da se anarhija povsod opasno širi Orožništvo po pretežni večini vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, so pa posamniki, ki ne kažejo posebne vneme za izpolnjevanje svojih službenih poslov. Takšne nezanesljive elemente bo treba vsekakor brez pardona odstraniti iz varnostne službe, ker škodujejo neizmerno državnim interesom. Opozarjamo vlado na razmere v poedimh krajih na Dolenjskem in ji priporočamo, naj jim posveča največjo pažnjo. — Slovenski umetnik pri Nj. Vel. kralju. 20. t m. ob 12. opoldne je Nj. veL kralj Aleksander sprejel v daljši privatni avdijenci ak. slikarja Rudolfa Mar čiča, Nj. Vei je želel videti sli-karjeva najnovejša dela, ki mu jih je umetnik predložil v belem salonu. Nj. Vel. kralj je bil izredno ljubeznjiv in se je prav laskavo izrazil o umetnosti slikarja M ar čiča. Odkupil ie zopet 4 slike in naročil umetniku, da naslika v znameniti umetniški album Nj. Vel. še tri slike. Kakor smo izvedeli, bo v kratkem poklican slikar Bucik, da izvrši lani naročeni portret Nj. VeL kraljice Marije. Oba umetnika sta člana kluba »Vesne«. — Paraštos padlim kosovskim junakom in vsem borcem za oslobojenje in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev bo v pravoslavni kapeli v Ljubljani (vojašnica vojvode Mišica) na Vidov dan dne 28. junija t 1. ob 11. dopoldne. — Ali naj res držimo križem roke2 Nezmernost nam uničuje deco, razple-menja in oslablja zarod, moti mir in red, razjeda rodbinsko življenje, ubija blagostanje posameznika in narodno bogastvo ter dovaja in tira najširše sloje v duševno in telesno bedo. — Vsi, ki se hočete o resničnosti navedenega prepričati in morda sodelovati pri delu za omiljen je pivske nezmernosti med narodom, pridite danes v nedeljo dne 22. t m. ob pol 11. dopoldne v Mestni dom. — Ne zamudite pa tudi pohiteti v kino »Tivoli«, kjer se ob pol 14. popoldne predvaja proti brezplačni vstopnini krasen norveški film »Voznik smrti«. Brezplačne vstopnice so na razpolago pri blagajni kinopodjetja. — Kopališki zdravniki v Rogaški Sta. tinl. Ministrstvo narodnega zdravja je imenovalo g. dr. Karla P e č n i k a za kopališkega zdravnika v Rogaški Slatini. Kot dolgoletni kopališki zdravnik v zdravilišču Kairo v Egiptu ordinira tudi v francoskem, angleškem In italijanskem jeziku, kar bo kopališču dobro došlo. Kot kopališki zdravniki so letos na novo imenovani: Srb dr Dragutinovi č, Slovenec dr. P e č n i k in Hrvat dr, č o k u r i č, od preje ostanejo Slovenci dr. K o 11 e r e r, dr. L a v r i č in zobozdravnik T r e o. — Promocija. Na Karlovi univerzi v Pragi bo danes promovirala za doktorja vsega zdravilstva gdč. Sabina Praprot, n i k, hčerka ljubljanskega obrtnika in našega somišljenika g. Simona Praprotnika iz Jenkove ulice. Lansko leto je v Zagrebu promovirala hčerka Marija za magistra farma* cije. čestitamo. — Smrtna kosa. Umrla je v Milanu operna pevka Vida P e r 1 n g a-T o m a s 1, stara 29 let. Pokojnica je hči tudi že pokoji nega naduči'elja Ferluge na Opčinah. Pevka Perluga je nastopala na prvovrstnih italijanskih pozoriščih. Ob raznih prilikah je sodelovala tudi pri slovenskih prireditvah na Tržaškem. — V Nabrežini je umrl tamkajšnji občinski tajnik Andrej Peric. — T°varišl in tovarišice matur, ljublj. učiteljišča iz leta 1904. Snidimo se ob koncu šolskega leta zopet enkrat po 20 letih! Menim, da bi bilo najbolje 3. julija, t j. četrtek po sklepu šol leta. — Lokal; hotel Tivoli ob 14. popoldne. Javite svoj prihod na: Max Maroki-Sedej, III. mest deki. osn. šola na Vrtači, Ljubljana. — Kresni večer v restavraciji tn kavarni »Zvezda« priredi »Atena« v prid društvenim Bvrham. Godba, kolo sreče itd. »Atena« je v najlepšem razmahu Sport, igrišča so polna mladine, ortoped, zavod tik pred otvot ritvijo, otroško igrišče se otvori s početkom počitnic. Priprave, vzdrževanje prostorov—« vse kliče po dohodkih. Pridite vsi, ki ljubite mladino, da ji v veselju in zabavi poma* gatel , v. M* * - —• * ™k —1 Opozarjamo občinstvo r.a kresni ve* Čer Ljubljanskega Sokola, ki se vrši t ponedeljek dne 23. junija na letnem telovadi-šču pod Tivolijem. Na sporedu je poleg godbe, petja, plesa in kresa Še voč jako zanimivih točk — - Kresni večer«. Kje? Kdaj? Na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v ponedeljek dne 23. tm. z bogatim sporedom, kateri bo zadovolil stare in mlade, vesele in godrnjače ter večne zabavljače. Sanjači in zgodovinarji bodo lahko zrli v plapolajoče plamena kresa in se spominjali hudih tur« ških časov. Ljubitelji umetnosti bodo občudovali marmornate kipe in prekrasne vaje z ognjenimi kiji. Prostor bo bajno razsvetljen z umetnim ognjem. Na sporedu so tu. di krasne pevske točke in ob zvokih dravske divizije se boš lahko zasukal z brhkim dekletom Tudi za godrnjaca želodca ln sitno devico žejo bo preskrbljeno. Toraj pridite vsi, Sokoli in prijatelji Sokolstva! Starši oblečejo sebe in svoje otroke najboljše in najcenejše v konfekcijski trgovini Fran Luklč, Ljubljana, Pred škofijo 19 — Pozor, lovci! Lov občine Rudnik se bo dal v zakup za dobo 5 let v torek dne 24. t m. ob 12. uri na okrajnem glavarstvu. — LOV občine Zg. Siska se bo oddal vnajem za dobo Petih let na javni dražbi dne 25. t. m. ob 12. uri pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Lovci, ne zamoidite bogatega lova v blazini Ljubljane. — Dražba mestnega travnika v Podpe-čl V nedeljo, dne 22. junija ti. se prične ob 9. dopoldne razprodaja mestnega travnika »Jezuitarica« v Podpeči, katerega se je razdelilo na 22 manjših parcel. Dražba bo trajala po potrebi »cel dan, če bi se tekom dopoldneva ne končala. — Na Turjak! BinkoštnI >Slov. Narod« je vabil na izlet na goro sv. Ahacija in na Turjak. Vsi prijatelji lepe narave so vabljeni, da se udeleže tega izleta v nedeljo 22. Junija 1924 , ter pohite na turjaške višave. Pod staro cerkveno lipo bo skrbel za okrep-čilo znani krčmar Jože Ahcec. godci pa bodo skrbeli za zabavo ln ples po oni narodni: preljubi sv. Ahacij, kako si ti svet imaš majčkeno faro pa tolko doklet. — lična železnica Kot°r-CetinJe. Pred dnevi je pričela država vzpostavljati žično železnico med Kotorom in Cetinjem. Železnica je bila zgrajena že med vojno po padcu Lovčena od Avstrijcev; bila pa Je po prevratu popolnoma razrušena. — Ugodna prilika poaetlti Sarajevo, se nudi obiskovalcem ZanatUsko-Industrijske izložbe v Sarajevu, koja se vrši od 27. Junija do 6. julija 50% popust na železnici. Vse potrebne informacije daje Tourlst-Of-flce-Putnik. Aleksandrova cesta. — Skok z drvečega vlaka. Med posta* jama Ivanska in Mišinhan v Bosni je skočil iz stranišča drvečega vlaka kaznjenec Adolf Volak, ki je bil obsojen na več let ječe. Skok se mu je ponesrečil in je obležal težko poškodovan ob progi. Pod policijskim spremstvom je bil nato pripeljan v Banja-luko. — Policijska kronika. Ovadbe: tatvine 3, kaljenje nočnega miru 6, poškodba tuje lastnine, pijanost 1, cestnopolicijski red 8. policijska ura 1, nenapovedano zborovanje 1, nezgoda 1. Tatvine: Posestniku Franu Peternelu je bilo iz kozolca na Ljubljanskem polju ukradeno okoli 100 kg detelje, vredne 100 D. — Mariji Carman, ženi železničarja iz Medvod ie bila med vožnjo do Ljubljane ukradena potna torbica, vredna 600 Din. — V Podigradu je bilo vlomljeno pri posestniku Franu Zavrl. Odneseno je bilo nekaj predmetov v vrednosti 1050 Din. — Radi poškodovanja javnih nasadov sta bili ovadeni Lenčka Štempihar iz Šiške in Marija Ogrinec iz Ljubljanec. — Nesreče na železniški progah. Pri Ogulinu je vlak povozil na prelazu proge na Kuturaški cesti 40-letnega nadlogarja Iv. Stipetiča. Bil je gluh in ni slišal prihajajočega vlaka, ki ga je podrl in je bil takoj mrtev. — Na progi Beograd-Zagreb je vlak povozil pri postaji Lekenik kurjača Ivana Perka iz Siska. Kolesa so nesrečnežu odrezala popolnoma obe nogi. — Na progi Raić-Novska je bil pri postaji povožen sluga Ostoj Paukovič. Bil je takoj mrtev. — Pri Vrbovcu je osebni vlak, prihajajoč iz Koprivnice, povozil 60-letno kravarico Sofijo Franculič. Lokomotiva je vlekla Fran-cuKćevo 100 metrov s seboj in jo popolnoma raztrgala. — Sodnik — izdajalec. V Pančevu je bil prijet in oddan v preiskavo sodnik Lav Stern radi veleizdaje in različnih zločinov, zagresenih proti državi. Stern ie bil že leta 1919 od naših oblasti radi vohunstva kaznovan. Takrat je pobegnil na Madžarsko ln je bil tam za časa komunistične vlade policijski komisar v Szegedinu, kasneje sodnik pri madžarski »Čeki«. Leta 1920 je zopet pobegnil v Jugoslavijo. Potom vplivnih oseb mu ie uspelo, da le bil imenovan za sodnika v Pančevu. Tu je zopet zagrešil več deliktov. dokler ga niso razkrinkali. — Aretacija odgovornega urednika Primorskega Novega Lista . Na drugem mestu javljamo, da Je bil »Primorski Novi List« radi hujskanja proti državi ustavljen. Kakor se naknadno Javlja, je bil na Sušaku aretiran znani pisatelj in novinar Nikola Polič, ki je bil odgovorni urednik lista. Na Sušaku je aretacija Poliča vzbudila splošno pozornost, ker Je to prvi slučaj, da je bil novinar radi konfiskacije gotovih člankor aretiran. Novinarsko udruženje namerava ukreniti potrebne korake, da se ta ofera uredi. — Kamen v mehurju se pogosto odstrani iz mehurja z rabo grenčico » Franz-Josef«. — V nedeljo 22. tm. na Strelišča pod; Rožnikom se vrši vrtnj koncert kakor tudi : Stran 4 »SLOVENSKI N A I? O P< dne 22. junija 1924 štev. 141 PHtoga. DanaSnjl MerUld smo prta lotili rabilo tvrdke 'A. Bala 1 drug t Za« grebu glede državne razredne loterij e^ 2 kolo. žrebanje je 8. In 9. julija tL — Lahko nagnjenje k prehlajeojo? — Prevelika občutljivost, Bolečine olajšajo in in naredi tlo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidora! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetfkum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa« ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 'dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 •/• doplatka razpošilja: lekarna EUGfEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzafluld št 238, Hrvatsko. — POSETITE GOSTILNO »PRI N E-5TLNU«, TRŽAŠKA CESTA! Kresni ucčer - ljubljanskega Sokola - ▼ ponedeljek, dne 23. Junija 1924 ob 8. url zvečer na telovadišču ▼ Tivoli. Godba dravske div. oblasti. — Vaje z gorečimi kiji, kres itd. 4164 p IZ CELJA- i— Občinske volitve v celjskem sodnem okraju. Izid občinskih volitev y celjskem sodnem okraju podaja sliko o razmerju glasov klerikalne stranke do ostalih naprednih glasov ter o tre-notni moči SLS v tem sodnem okraju, k! je sledeča: v celjski okolici imajo klerikalci od 33 mandatov samo 12 mandatov. Od 23 občin se je volila napredna večina v 13, klerikalna pa v 10. Napram skupščinskim volitvam L 1923 so klerikalci nazadovali za preko 1100 glasov, dočim so napredne stranke napredovale za preko 500 glasov. — c Incident v klerikalni kavarni »Evropa«. Iz Celja nam poročajo: Klerikalna predrznost v Celju zadnje čase presega že vse meje. Na praznik se je vršil v kavarni »Evropa« koncert mariborske železn. godbe. Godba je zaigrala orjunaško himno ter je na zahtevo narodnega občinstva, katero po veČini poseča to kavarno, tudi ponovila. Par klerikalnih petelinov se je nad tem razburilo in skandaliziralo ter bi bilo skoro prišlo do mučnega spopada. Predrznost je, da si upajo ti naprednega denarja siti ljudje na tak način izzivati nacijonalne in napredne goste, ki jim po večini nosijo denar. Taki nastopi klerikalcev v svoji kavarni pa naj naše nacijonalno in napredno meščanstvo že vendar enkrat prepričajo, da niso primorani hoditi v to klerikalno hotelirsko in kavarniško podjetje, katerega lastni-Eotri cfiši samo njih denar, smrdijo pa jim sokolske in orjunašTce himne. Če pa bodo kljub temu še posečali to kavarno, pa se jim prav zgodi, če jih' bo klerikalna gospoda kot neljube goste nekega 'dne pometala na cesto. —c Občinske volitve v mestu Celje se bodo vršilo dne 28. septembra. —c Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glav* nem trgu. —c Novo gostilniško podjetje je na Lavi otvorila gospa Marija Karlovšek —c Mestno gledališče. V sredo 25. junija se vrši ob 4. uri popoldne mladinska predstava ->Snegulčicac. — Kot zadnja letošnja noviteta se pripravlja narodna Igra »Rokovnjači«. V tej Igri nastopijo nestorji naše Talfje gg. Salmic, Rebek sen. in dr. —-e Službo mestnega gozdarja razpisu-SUje mestni magistrat Pravilno kolkovane In s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti pri predsedništvu mestnega magistrata najkasneje do 3. julija. KINO TIVOLI 5t, 108 Največji in najzanimivejši pustolovski film v 5 delih. Telefon 22. — 24. iunlja: I. in II. del: Pustolovščina o polnoči. Na življenje in smrt. 25 in 26. junija: in. in IV. del: Strahote. Senca smrti« 27. in 28. junija: V. del: Izgubljena Igra. (Poleg tega 2 kratkočasiti burki.) V glavnih vlogah FRANKLIN FARNUM In MARY ANDERSON StiUwel, znan a zagoneten multimilijonar naznani na sijajni svečanosti številnim povabljenim gostom, da se hoče odtegniti javnemu življenju, a preje še hoče obdariti osebo, ki ji dolguje več, kot je vredno vse njegovo zlato. Toda mesto da bi se vrnil v dvorano z dokumenti Stillwel, pridejo sluge s novico, da so ga ravnokar nagli ustreljenega. Sled vodi v dlvjeromantične kraje Kalifornije, polne grozot, zločincev, divjih everi itd., kjer se odigravajo obupni boji za Stillvrelovo oporoko med dvema razbojniškima tolpama, med »Vampirji pustinje« in »Ognjenim kolesom«, čigar člani se ne strašijo v dosego svojih ciljev niti največjih drznosti in zločinov, dokler ne pridejo dokumenti v roke one ljubke a vrlo pogumne devojke, kateri jih je bil Stillwel namenil. Dejanje, ki vzbuja v gledalcu od začetka do konca napeto pozornost. Predstav« ob 5„ 7„ 0. mtir in v nedeljo — es pol 11. dtpoMaa, 6114 IZ MARIBORA; —m Aretacije komunistov. Kakor se zdi, se je oblast odločila za energičen nastop proti komunistom. Ena največjih komunističnih ekspozitur se je izsledila v Rušah. Preiskavo je vodil g. policijski šef nadsvetnik g. Keršavn osebno. Kolikor je iz zasačenega materijala razvidno, je dokazni materijal zelo obremenilen. Tu ni izgovora o teoretičnem komunizmu, nego propagatorji so skušali delati praktično. Zbirali so denar tudi za orožje, svoje žrtve so z grožnjami silili v organizacijo. Ruša-ne so strašili, da bodo vse razbili, če bodo 29. junija slavili 10-Ietnico razvitja zastave mariborskega Sokola. Organizacija je izborno izvedena in se je lotila tudi mladine. Oblasti se je posrečilo že preje dobiti v roke boljševički evangelij (nemška izdaja), katerega so naši komunisti dobesedno prevedli v svojem glasilu »Glas Svobode«, a izpustili najbolj kočljive dele (o polastitvi oblasti). Do sedaj so zaprli štiri glavne agitatorje, ostalih žrtev najbrže ne za-pro, ker je očividno, da so bili zapeljani Shode v Rušah so obiskovali tudi komunisti iz Ljubljane in Maribora. Značilno je, da v Studencih, kjer je bil svoj čas glavni štab te organizacije, do sedaj še ni bilo slišati nič posebnega. Pač pa se je organizacija zasledila v Pobrežju, kjer tudi pridejo na vrsto aretacije. Tu gre bolj za mladinsko organizacijo, ki je, kakor znano, nedavno poskusila demonstracijo pred Delavskim domom. Zanimivo je med drugim, da so bili v komunističnih vrstah or-ganiizrani predvsem tujci, ki so nameščeni v Rušah kot »nenadomestljivi« kvalificirani delavci, ki pa so vse prej, kakor pa naklonjeni naši državi. Na sestanke v Ruše je prihajal tudi sam dr. L e m e ž , ki je zbiral okoli sebe vse antidržavne elemente. Domačini niso nasedli Lemeževim sladkim besedam in so mu pokazali hrbet. Zgoraj omenjeni boljševiški evangelij, na če-gar resoluciji je slonelo delovanje ruske komunistične organizacije, je bil izdan na Dunaju in slove v origiralu: »Das Endziel unserer Partei ist der Sturz der Herrschaft der Bourgeosie, die Eroberung der Macht durch die Arbeiterklasse, die Venvircklichung des Komrnunismus.« Delikatne točke je »Glas Svobode« v prevodu naravno izpustil, da ne bi prišel v konflikt z oblastmi. Zato so pa te točke tolmačili in pojasnjevali voditelji na tajnih sestankih. • Organizacija je bila popolnoma teroristična in je skušala z grožnjami prisiliti nekomunistične delavce, da se vpišejo med komuniste. Policija je še res pravočasno razdrla to gnezdo sršenov. *!ova zaloga "159!i Peugeot biciklov dospela. -*nm Dobavni po najnižji ceni pri O. Žužek, Ljubljana, Sodna uiica 11 4165 Strahovito neurje v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo o zadnjem katastrofalnem neurju, ki je povzročil po vsej Romuniji ogromno škodo. V Bukarešti je divjal ciklon nenavadne sile, ki je ruval drevesa s koreninami vred, odnašal strehe s hiš in poškodoval več oseb. šele pred dnevi otvor. Jeni velesejem v Bukarešti je bil večinoma porušen. Posamni paviljoni so kar izginili S sveta. V tovarni pohištva Leosel se je zrušil 32 metrov visoki dimnik in je uničil del tovarne. Samo tu znaša škoda nad milijon lei. Od 6000 telefonskih postaj jih funkci-jonira samo še 200 V postajo na pošti je udarila strela. Telefonski in brzojavni promet s provinco je bil en dan prekinjen, v Sedmograški so se utrgali oblaki in padala je debela toča. Nekatera sela so popljavlje-na in mesto Slbinj je pod vodo. Pri postaji Peskani je vihar prevrnil tovorni vlak. štirje železničarji so bili poškodovani Društvene vesti. — Puškinovo proslavo priredi Šentjakobsko napredno društvo v petek 27. junija ob 20. zvečer v svoji gledališki dvorani Florijanska ulica 27 s predavanjem, recitacijami in petjem. Vstop prost. — JUGOSLOVENSKA MATICA. Kakor že javlieno vrši se pokrajinski zbor Jugo-slovenske Matice za Slovenijo nepreklicno v nedeljo, dne 6. julija ob 10. uri dopoldne in ne, kakor je bilo prvotno javljeno v nedeljo dne 22. junija. Podružnična vodstva tudi tem potom prosimo, da obveste o preložitvi pokrajinskega zbora svoje delegate. Natančni dnevni red bode objavljen prihodnje dni. — Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. žel. Izredni občni zbor se vrši v LJubljani dne 22. tm. radi nepredvidene zapreke v Narodrem domu In ne v Mestnem domu kot je bilo prvotno javljeno. Upravni odbor^ — Iz poročil, katere sprejema radio ne trnovskem ribniku, se je doznalo, da priredi »Slov. pevsko društvo Krakovo-Trnovo« ob priliki žegnanja v Trnovem veliko ljudsko veselico v romantičnem Hribarjevem gaju. Ker poročila še vedno prihajajo, upa telefonist, da bo tekom tedna lahko razkril vse tajnosti te prireditve, ki obeta nuditi Ljubljančanom mnogo zabave in razvedri« la po starem trnovskem običaju. - *J — Društva »Soče« občni zbor se vrši danes v soboto ob 3^21. zvečer pri >Levn« m običajnim dnevnim redom. Vse člane vabi odbor — Ceikoelov. Obec v Ljubljani ozna-muje sv^m členum, že se slavnostni zakonci prvnl rok češke ikoly v nedeli 22. tm. v 1 tr. gvmnazija Mladike. Začetek v 10. hod. dop^ — Splošnega ženskega društva seja v ponedeljek 23. tm. ob 17. pop. Prinesti Je seboj predmete za Bazar v korist ženske bolnice, članice dobrodošle. — Udruženje vojnih invalidov, vdov In sirot Kraljevine 8HS podružnica v LJublja. nI naznanja vsem svojim članom in članicam, da so uradne ure vsaki dan lzvzemši nedelj in praznikov od 9. do 14. ure. JuliNka krajina. — Jasnijo se obzorja. Tržaške »Novice« pišejo k sedanjemu notranjemu položaju v Italiji: Bolj kot kdaj prej je jasno v nas, da ima krivica kratko pot. Vse, kar klije iz krivic, se zaduši v svoji lastni nemoči. Le na pravici vstajajo zgradbe, ki kljubujejo stoletjem. — Čiščenje, ki je začelo v Rimu, mora iti na sever in na jug. Glejte! Omajani so že temelji zgradbe, hitra mora biti prezidava, brezobzirna poprava! Pasti morajo nepravični, pasti morajo nesposobni: kruta mora biti pest krivice! Vlada dobro Čuti ta »mene tekel fares« zadnjih dogodkov. In zato je bolj daleč kot kdaj prej naš obup. Poglejte na vzhod, poglejte na zahod: jasni se obzorje! Po tem zadnjem dogodku so krivice že presegle zenit. Val čiščenja pride tudi do nas, mora priti tudi do nas, da potolaži naše mrliče, da prezida črna pogorišča, da nam vrne naše šole! — Vedno manj porok v Trstu. V janu-arlju 1921. je bilo v Trstu porok 212, v jan. 1923. Jih je bilo 130, v letošnjem Januariju pa samo 24: v maju 1921. je bilo porok 235, v maju 1923. jih je bilo 173, letos v maju samo 116. Za vzroke se navajajo: razvejenost deklet, velika draginja in negotovost zaposlenosti. — Surov Italianskl učitelj. V Movražu pri Buzetu imajo Italijanskega učitelja Riz-sutija, ki neusmiljeno pretepa otroke. V svoji Jezi pograbi otroka za noge, obrne glavo navzdol in ga pnsti tako viseti s šolskega okna! StariSi protestirajo proti tako barbarskemu postopanju z otroki in izjavljajo, da jih ne bod več pošiljali v golo, ako bi italijanski učitelj še nadalje tako ravnal t njimi. TurM'M in snnrt. — Slovenako Planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se vrši ni. izredni občni zbor dne 26 tm. v restavraciji »Pri Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Dnevni red: Proračun za leto 1024 ln slučajnosti. Osrednji odbor SPD. — Turistom In Izletnikom. Naznanjamo, da se otvorlta v nedeljo dne 22. tm. Koča pri Triglavskih jezerih, Triglavski dom na Kredarici in Stanlčeva koča. Os* rednji odbor SPD. — Gradjanski ŠK (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo 22. tm_ se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma, ki bo sigurno zbudila veliko zanimanja. Sestaneta se prvo B moštvo jugoslov. prvaka Gradjanskega SK iz Zagreba in prvo B moštvo slov. prvaka SK Ilirije. Tekma se prične ob 17.30, predigra med Jadranom in Slovanom ob 16. — Hazena-tekma Ilirija : Atena, ženski rokometni družini Atene in Ilirije nastopita jutri 22 tm. ob 10.30 dop. v prijateljski tekmi. Prireditev se vrši na igrišču Atene ob glavnem Tivolskem drevoredu. — Prvenstvena tekma Primorje : LA3K se vrši Jutri ob 10.30 na igrišču Ilirije. Tekma je za končni placement v prvenst- j veni tabeli n. razreda in za napredovanje v I. razred odločilne važnosti. Rezervni mošt. vi nastopita ob 8.45 PRETEP PRI PROCESIJI V HORJULU. Na praznik Rešnjega telesa se je pri procesij! v Horjulu dogodil obžalovanja vreden incident, ki je bil insceniran S strani klerikalnih hujskačev in se je le razsod. nosti naprednih fantov zahvaliti, da incident ni zahteval človeških žrtev. Dogodek je sledeč: Znani horjulski župnik Nastran, ki velja za enega najzagrlzenejšlh klerikalnih petelinov, je nenadoma ukinil staro fantovsko pravico glede nošenja bander pri procesiji naglašujoč, češ, niste toliko vredni, da nosite bandero, ker pri zadnjih obč. volitvah niste volili liste SLS ln njenih kandidatov. Pač pa je ukazal, da bodo nosili ] bandere Orlici v kroju. Naravno je. da je ta odredba povzročila reakcijo, v vrstah drugih fantov in je nastal odpor proti postopanju župnika, ki izrablja celo versko prireditve v politične svrhe. Radi tega je nastal tik pred pričetkom procesije prepir, ki Be je razvil v pretep, tekom katerega so klerikalni hujskači z županom Bastičem vred navalili na skupino fantov, ki so hoteli braniti svoje staro pravo. Nastala je pravcata bitka, tekom katere je bilo več oseb ranjenih, vendar ne težko Procesija se Je nato mirno vršila, ker so" fantje odnehali. Ko pa je odšla procesija od cerkve dalje, Je nenadoma sledila močna detonacija. S cerkvenega zvonika Je padla petarda, ki k sreči ni zahtevala žrtev, razbitih pa je bilo več Sip. Kdo Je vrgel projektil. 8e nI ugotovljeno ln z zadevo se pečajo orožniki, ki so uvedli preiskavo. Ugotovilo se Je, da so bili v zvo. nlku sami NastranovI pristaši. Dogodek je vsekakor značilen za moralo najin podeželskih dnlnih pastirjev. Radovedni smo, kaj poreče k temu višja cerkvena oblast? Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: . V-ALEHT1R KOPITAR. Najnovejša Obsodba Čaruge Čaruga obsojen na smrt Prpuć veliki obsojen na smrt Mihajlovič obsojen na smrt Senekovič obsojen na smrt. Sulentić obsojen na 20 let ječe. Krmpotič obsojen na 20 let ječe. Poljanić obsojen na 16 let ječe. poročila. In foiiarileu. Seklč obsojen na 15 let ječe. Gerskir obsojen na 10 let ječe. Kovačević obsojen na 10 let ječe, JugoviC obsojen na 5 let ječe. Prpić mali obsojen na 5 let ječe. Lončar obsojen na 8 mesecev ječe, Kupež obsojen na S mesecev ječe. Občinske volitve v Kranju. Zmaga samostalne demokratske stranke — sigurna! — Kranj, 21. jun. Ob 12. Danes se vršijo tu občinske volitve. Volilna agitacija je izredno živahna, vendar pa se giblje v mejah dopustnosti in dostojnosti. Disciplina v krogih demokratskih volilcev je vzgledna. Volitve so se pričele ob 8. Predsednik volilne komisije je industrijalec F o k, vladni komisar je koncipist Ivan B a v d e k, občinski odbor pa zastopa odvetnik dr. S a b ot h y. Volitve trajajo do 17. Do opoldne je bilo oddanih 320 glasov. Izmed teh odpade po pesimističnem računu najmanj 200 na samost demokrate, na vse ostale stranke pa 120. Zmaga demokratske stranke je zasigurana, ker pride gros demokratskih volilcev volit šele popoldne. DR. NINČIČ O INCIDENTU Z BOLGARSKO- — Beograd, 21. junija. CIzv.) Minister zunanjih zadev dr. Ninčić je izjavil vašemu dopisniku, da so časopisna poročila o incidentu v Bolgarski, ki se je pripetil našemu atašeju, pretirana. Incident sam ni take narave, da bi bile od naše strani potrebne posebne mere. Prezidenf rfr. Masarvk za mir med narodi. — Znojmo, 21. junija. (ČTK) Včerajšnji dan potovanja predsednika Ma-sarvka po Moravskem je bil namenjen posetu občin Torlice in Znojmo, kjer biva nemška narodna manjšina. V Torlicah ie predsednika pozdravil senator Luksch, ki je izrazil nado, da bo nemški narodni manjšini omogočeno se kulturno razvijati. Prava kultura temelji le na iskreni ljubezni do lastnega naroda in do domovine. Prezident dr. Masarvk je odgovoril v daljšem govoru, naglasujoč: »Kar je nujno potrebno, Je medsebojno zaupanje obeh narodov. M? smo položaja naše države v Evropi dovoli svesti Poznamo težkoče. ki jih nam povzročata geografija In zgodovina. Dejstvo, da smo svojo državo obnovili, pomenja, da smo storili korake za izboljšanje naših odnosa je v do ostalih narodov, kakor do Nemčije sploh. Moja politika je — politika miru na zunaj In znotraj. Sovražim vsako politiko nasilja, perhoresciram zlasti politiko revan-že. Upam, da se bodemo legalni zastopniki naroda znašli na torišču naše države odkriti in častni. Nastale bodo potem v naši demokratični državi posledice, ki bodo blagodejno vplivale na oba naroda. Bolgarija pred novo — Sofija, 20. junija. (Izv.) Položaj v Bolgariji je nadvse kritičen in napet. Zemljedelci in komunisti napenjajo vse svoje sile, da izzovejo novo revolucijo. Vlada zbira na vseh opasnih točkah vojsko in je prepovedala vse spominske svečanosti povodom obletnice smrti Aleksandra Stambulijskega. Ministrski svet je v permanenci, da ukrene vse potrebno za preprečitev puča, ki ga nameravajo agrare] In komunisti. Položaj je tem težavnejši, ker se je dognalo, da nekateri vojaški oddelki in celo častniki simpatizirajo z zemljoradniki in komunisti. Splošna sodba je, da se nahaja Bolgarija na pragu nove revolucije. POSLANICA HERRIOTOVA ANGLEŠKEMU NARODU. — London, 21. junija. (Izv.) »Dailv Express« objavlja poslanico, ki jo je poslal ministrski predsednik H e r r i o t angleškemu narodu. Poslanica veli: »Grem v London z namenom, da se utrdi prijateljski sporazum. Želim podkrepiti svoje simpatije ne samo do angleške vlade, marveč tudi do vsega angleškega naroda, kateremu sem bil vedno prijatelj. Sem bil med prvimi ustanovitelji iskrenega sporazuma, gotovo eden od najodkritosrčnejših.« Herriot prispe v London v soboto popoldne. Ob 10. dopoldne odpotuje iz Pariza- V Londonu ostane do ponedeljka. MORILEC DAMINI PRIZNA UMOR POSLANCA MATTE-OTTIJA- — Rim, 21. junija. (Izv.) »Messag-gero« javlja, da je nastopil v sodni preiskavi glede umora poslanca Mateotti-ja popolen preobrat. Morilec Dumini je pred sodnikom podal izjave, ki poiBS- l nijo skoro popolno priznanje. Dumini je izjavil, da so umor poslanca Mateottija naročili Cesare Ros-si, Filipo Filipelli in Giovani Marin elH. Mateottija so s silo vrgl v avtomobil ln ga nato umorili. Umorjeno truplo so nato odpeljali v gozd blizu Vico, kjer so ga položili za nekim nasipom. Se isto popoldne se je Dumini vrnil v Rim in javil v redakciji »Popolo italiano«, da je umor izvršen in da so truplo odložili v bližini Vica. Po kratkem posvetovanju s Filipelli jem in tovariši se Je sklenilo skriti truplo. V noči med torkom in sredo sta se podala morilca Gal-vassi Giuseppe in Volpi na lice mesta ter truplo neznano kam odnesla. Zdi se, da sta truplo sežgala. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 21. Junija , Prosti promet^ Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 15.125, Pariz 4.60. Dunaj 0.12—0.1205. London 3SS.75, Milan 865.50. Newyork 84 75, Praga 252.50. INOZEMSKE BORZE. — Curlh, 21. junija. Današnja bor«? Beograd 6.6b, Praga 16.65. Newyork 561.50, London 24.42, Pariz SO 40. Berlin 1.34. Amsterdam 211.—. Dunaj 6.007945, MIlan 24.25. — Trst, 21. junija. Predborza: Beograd 27.25—27 35, London 101.25—101.45. Pariz 125.25—126, Newyork 23.35—23.45. Curlh 414—il7, Dunaj 0.0325—0 0329, Praga 6S.75 —69.25 Izpred sodišča MARIBORSKA POROTA. — Nepošten finančni dnevnlčar. Dne 20. tm. se je zagovarjal pred poroto 20 letni Ivan Kislij rodom Rus, finančni dnevnlčar v Gor. Radgoni, radi hudodelstva poneverbe. Dne 16. aprila ti. popoldne okoli *?17. 5e poslal carinski upravnik Emil Tomšič v Gor. Radgoni v službo mu prideljeneora obdolženca na pošto, da odda Din 288.000 za carinsko blagajno v Mariboru. Denar je bil v kuverti, ki je bila po predpisih zapečatena. Obdolženec je imel seboj tudi denarno knjigo, v katero zabeleži poštni urad prejem. Kislij je šel res na pošto, kjer so ga nekateri tudi videli, vendar denarja ni od. dal, temveč je porabil star recepis, ln je v trenotku, ko se je uradnica angela Klakar odstranila od svoje mize. vzel štampiljko in s to opremil recepis. Upravnik Tomšič je le površno pogledal recepis. Informiral pa se je na pošti, aH je bil Kislij tam in ako Je oddal denar. Zvedel Je. da je bil tam, vendar pa, da denarja nI oddal, nnkar je dal obdolženca aretirati. Ta je prvotno tajil, slednjič pa priznal. Pred sodiščem je obdolženec izjavil, da se je že pred enim mesecem dogovoril z Dragotin Majdakom ln Sltnlkom, da si bo enkrat, ko bo nesel denar na poŠto, tega prisvojil. Prilika za to se mu je 16. aprila ti. nudila. Obsojen je bD na 2 leti težke ječe. — Zverinski moriiec. Horvat Janez, roj. 1. 1S84. ie služil za hlapca pri dr. Le-barju v Križevcih. Istotam Je služil tud! Mihael Kardinar, ki je imel celo gospodarstvo v rokah. Z Horvatom sta se večkrat prepirala, ker ga ta ni ubogal. Tudi sta oba rada videla pri dr. Lebarju služečo Miciko Zadravec. Ta pa ni marala za Horvata ln jfl raje imela Kardinarja. Horvat je postal ljuboBumen in je celo nastavil enkrat MlcI-ki nož na prsi, češ da jo umori, ako ga ne bo hotela. Dne 2. maja pa je prlSlo mpd obema hlapcema do hudegra prepira. Kardinar je namreč ukazal Horvatu, naj žene 4 krave na paSo. Ta pa tega nI izvTšfl. za kar je nastal prepir. Horvat je nato sklenil da Kardinarja ubije. Po noči S. maja ti. se Je priplazil oborožen s krampom v konjski hlev, kjer je Kardinar spal. Ko se Je prepričal, da Kardinar spi. ga je udaril s krampom po levem ramenu. Ker se je ta prebudil, ga Je udaril še enkrat. To pa mu še ni zadostovalo, temveč ga je začel zbadati še 2 nožem in nato še z gnojnimi vilami ln mu zadal okrog 40 ran. Kardinar Je bil takoj mrtev. Horvata so našli drugi dan ležati v gozdu na kupu listja s prerezanim vratom. Prepeljan je bil v bolnico, kjer je v par tednih okreval, in bil na to oddan sodišču. Pri razpravi je priznal svoje dejanje, zagovar-jal pa se je s tem, da ni imel namena umoriti Kardinarja temveč samo močno pre-tepsti. Senat ga je obsodil na smrt. Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno na' znanjam, da otvorim 23. t. m. na Du* najski cesti št. 5, nasproti restavraciji »Pri šestici«, v popolnoma na novo pre* urejenem lokalu delikatesno trgovino, kjer bom prodajal praško in prima do> mačo šunko, ogrske in domače salame, vseh vrst mesnih izdelkovf več vrst sira, razna vina v steklenicah, konjak, likerje in drugo. Priporočam se še v nadalje slavne* mu občinstvu kakor gg. gostilničarjem, restavraterjem itd. Z odličnim spoštovanjem St. F. Prime. 4059 Jubilej narodnega svečenika. (70 letnica župnika Vrhovnika.) K taki redki sJavnosti, kakršno doživi prihodnji torek velezaslužni naš rodoljub g. Ivan Vrhovnik, upokojeni župnik trnovski v Ljubljani, čestitamo iz vsega srca. Nekako tesno mi ie pri srcu in le težko sem se odločil, da napišem te skromne vrstice. Bojim se namreč zamere, ker predobro poznam jubilarjevo skromnost in ponižnost, ker mu je zoprno vsako priznanje in vsako hrupno češčenje. Sicer pa itak ni mogoče dosti povedati iz jubilarjevega življenja, dasi je bogato plodonosnega, požrtvovalnega dela za narod in trpeče človeštvo, ker prikriva v svoji ponižnosti vsa svoja dobra dela javnosti. Rojen je bil naš jubilar* dne 24. rožnika, leta 1854. pri Sv. Petru v Ljubljani, kjer mu je bil oče cerkovnik. Jubilar siavi torej prihodnji torek razen TOletni-ce tudi svoj god, njegova priljubljena trnovska župnija pa svoj patronat. Po izvrstno končanih gimnazijskih študijah je vstopil leta 1873 v bogoslovje ter pel novo mašo leta 1877. v krstni župni cerkvi. Nato je kaplanoval v Sori (1877 —1881), v Naklem (1SS1—1885) in v Dobu (1885—1887). Leta 1887 je dobil župnijo Št. Gotard pri Trojanah, a leta 1891 je postal župnik trnovski v Ljubljani. Med vojno je šel v pokoj, toda svojih udanih Tmovčanov ni zapustil, temveč se le preselil iz župnišča v svojo skromno, a lično hišico v Kopališki ulici. To bi bili suhoparni kronologični podatki o njegovem 70!etnem življenju. Kdor pa je imel priliko bliže spoznati to zlato slovensko dušo, temu se pokaže celo Vrhovnikovo življenje kot nepretrgan, iz samih ponižno se skrivajočih vijolic spleteni venec, v katerem pa žal tudi bodečih trnov ne manjka. Ako je na svetu bitje brez napak in slabosti, prežeto samih vrlin, dobrot in kreposti, potem si predočujem tako bitje edino le v našem jubilar ju. Kai bi bil naš Vrhovnik s svojimi duševnimi zmožnostmi, s svojo čebelno marljivostjo in vstrajnostjo lahko vse dosegel, da ga ni dičila vedno skoraj neodpustljiva ponižnost in skromnost. Lahko bi se bil povzpel visoko, dosegel Časti in blagostanje, toda potem bi ne bil več — naš Vrhovnik. V skromnosti in samozatajevanju ie naš jubilar že blizu asketa: vse za blagor bližnjega, če tudi zanj samega nič ne ostaneT drugim vse odpustiti, napram samemu sebi neizprosen sodnik; veseliti se nad srečo drugih, svoje gorje pa sam tiho prenašati. To so življenjska načela, po katerih se je naš jubilar vedno ravnal Izbrani poklic je bil Vrhovniku vedno nekaj zvišenega, nedotakljivega. — Svoje stanovske dolžnosti je izpolnjeval vedno vzorno in vestno, toda ni bil član boreče, temveč le ljubeče matere katoliške cerkve. Med tem, ko so šli njegovi stanovski tovariši s kopjem in mečem v politične in strankarske borbe ter dosegali dostojanstva in blagostanje, je naš jubilar nosil v eni roki križ, v drugi pa oljkino vejico. Uklonil se je vselej vsem predpisom in ukazom svojih cerkvenih predstojnikov, le enemu se je dosledno uprl: od nikogar si ni pustil kratiti ljubezni do svoje narodnosti in tihega dela za materinščino. Vnet za vsa narodna in kulturna stremljenja svojega rodu, je tudi po svojih gmotnih močeh delil na vse strani podpore. Najbolj pa se je oklenil naše šolske obrambne družbe sv. Cirila in Metoda od njene ustanovitve. Šele po 25 letih je zvedela javnost, da je T). C. M pravzaprav Vrhovnikovo dete. Ko je namreč ob 251etnem jubileju družbe velika skupščina poleg že poprej imenovanih dveh še imenovala ustanovitelje Iv. Hribarja, Iv. Mumika in dr. Jos. Vošnjaka za častne člane, priglasil se je takratni ljubljanski župan Iv. Hribar k besedi, se zahvalil za počaščenje v imenu vseh treh ter nadaljeval: »Moje veselje bi ne bilo popolno, ako ne stori slavna skupščina še enega drugega sklepa. Ne pooblaščen od vodstva, ampak v svojem imenu stavim nujni predlog, da odličnega moža, ki nosi ljubezen do slovenskega naroda v srcu, k! nam ie dal inicijativo za ustanovitev družbe, a sam nikjer ne sili v javnost, da trnovskega župnika g. Ivana Vrhovnika«--- (pri imenu je izbruhnilo tako burno in dolgotrajno ploskanje in vzklikanje, da govornik ni mogel svojega predloga končati ter je šele prvomestnik, ko so se spontane ovacije polegle, proglasil njegovo soglasno izvolitev. To je menda edino odlikovanje, ki ga je naš ponižni jubilar sprejel. Sploh je Vrhovnikovo ime z D. C. M. tako tesno spojeno, da si enega brez drugega ne moremo misliti. O njegovem blizu že 401etnem delovanju za družbo bi se mogla napisati debela knjiga, ako bi jubilar ne prikrival svojih del in žrtev. Vsi družbeni Vestniki (koledarji), ki jih je izšlo že 38, so povečini njegov plod. Vrhovnik je bil ustanovitelj »Slov. Branika« in njegov glavni urednik. O 251etnici D. C M. je z veliko marljivostjo in temeljitostjo sestavil knjigo »Pogled na prvo četrtstoletje D. C. M.«. V tem spisu ni izpustil nobenega večjega dobrotnika in podpornika družbe, le sebe je popolnoma zatajil! Najljubša veda našemu jubilarju ie domača zgodovina. Dr. Glaser ga imenuje v svoji »Zgodovini slov. slovstva« najodličnejšega zgodovinarja na Kranjskem, ki je delaven na polju cerkvene in slovstvene zgodovine. Vrhovnikovi spisi se odlikujejo po temeljitosti in po poljudni obliki.« Vseh njegovih znanstvenih del in spisov ne morem navajati, ker jih deloma krijejo psevdonimi, ki jih ne kaže izdati. K psevdonimom pa se ni zatekal morda iz bojazni — saj ni nikoli ničesar zapisal, česar bi ne mogel upravičiti pred svojo vestjo in pred kritično javnostjo — temveč le vsled svoje ponižnosti in skromnosti Mnogo njegovih zgodovinskih razprav ie izšlo v vseh letnikih »Ivestja muzejskega društva«. V Koblarjevi »Zgodovini fara« ie Vrhovnik opisal Nakeljsko, Dupeljsko in Goriško župnijo. V knjižnici D. C B. je i opisal življenje Janeza Ciglerja, za 100-letnico »Ljubljanskim novic« je izdal I posebno knjižico, pod psevdonimom Emonski je spisal knjižico »Mučenici« itd. Tudi sedaj njegovo pero še ne rjavi, dasi so mu oči precej opešale. Njegov rokopis pa je vkljub opešanemu vidu droban, izrazit in nespremenljiv, značilen dokument njegovega neklonljivega značaja. Največji ponos, stalna uteha, vir dela in takorekoč edino premoženje je jubilarju njegova bogata, vzorno urejena knjižnica! Lahko trdim, da si je naravnost pristradal denar za nabavo tako dragocene knjižnice. Glede prijateljev in zaupnikov je bil Vrhovnik vedno izbirčen, toda enako plemeniti značaji, enako idealni, delavni in požrtvovalni rodoljubi so se mu znali približati ter so mu ostali pri srcu še po smrti. Taki iskreni prijatelji so mu bili med že pokojnimi: Simon Gregorčič. Fr. Podkrajšek - Harambaša (njegov ožji šentpeterski rojak), Fr. Masel-Pod-limbarski, Luka Svetec, Iv. Bonač itd. Vsem tem je Vrhovnik pisal ganljive ne-krologe. Po celi Sloveniji in še preko mej pa ima naš jubilar nebroj čestilcev. Koliko pa je hvaležnih src med tolažbe in pomoči potrebnimi! Danes je naš jubilar takorekoč sam siromak, ki mora vestno brojiti boro pokojnino, da se skromno preživi Ako bi ne imel svoje hišice z vrtom in marljive stare gospodinje, ki zna vrt praktično do skrajnosti izkoristiti, bilo bi njegovo življenje obupno, kakor je mnogih drugih upokojencev. Vsi dobri Slovenci, vse plemenite Slovenke bodo dne 24. junija v duhu pri vzornem rodoljubu, iz vsega srca mu, želeč zdravo in zadovoljno življenje najmanj do one življenjske meje, ki jo je dosegel njegov prijatelj Luka Svetec. S takimi tihimi željami ugodimo našemu čestitljivemu jubilarju mnogo bolj, kakor s hrupnim slavljem in osebnimi čestitkami. StojnoselskL ★ * * V skromni sob! svoje hišice v Trnovem, sključen nad mizo, na kateri so razgrnjeni papirji, novine in odprte knjige, dela dan na dan župnik Ivan Vrhovnik. S svojo lepo, enakomerno pisavo beleži, kar iztakne primernega v starih virih za svoje zgodovinske spise. Vse je pri njem v redu, vse na mestu in mnogim posetnikom-kultumim delavcem, ki se obračajo nanj za redke spise ali knjige, ki so povsem pošle, postreže drage volje, ne da bi iskal in brskal, ampak kar z roko segne in posluži prosilce. Dela tiho in skromno, tako, da vedo za njegovo delo le njegovi prijatelji in bližnji znanci, ker Ivan Vrhovnik ne sili svojega imena nikjer v ospredje. V »Izvestjih muzejskega društva« in drugih znanstvenih listih je objavil obilo zgodovinskih spisov. Dr. Karel Glaser piše v svoji »Zgodovini slovenskega slovstva« o Vrhovniku: »Ivan Vrhovnik, rojen 1. 1854., župnik v Trnovem, se prišteva najod-ličnejšim zgodovinarjem na Kranjskem in je delaven na polju cerkvene in slovstvene zgodovine. Pridružil se je Koblarju ter v drugem zvezku »Zgodovine fara« opisal Nakeljsko, Dupljan-sko in Goriško faro; pisal v Izvestja muzejskega društva »Glagolica na Kranjskem«, naslikal je temeljito delovanje dveh slovenskih pisateljev, namreč Janeza Debevca (Izv. V.), ki je bn vrl pomagač Japlju, Vodniku in Kopitarju. Življenjepis Janeza Ciglerja je pa izdal v posebni knjižici. Vrhovnikovi spisi se odlikujejo po temeljitosti in poljudni obliki« Kot intenziven, vztrajen in neustrašen delavec se je izkazal Vrhovnik zlasti pri »Družbi sv. Cirila in Metoda«. V knjižici: »Pogled na prvo četrtletje družbe sv. Cirila in Metoda« čitamo: Ker je biia tisočletnica smrti slov. apostola sv. Metoda pred durmi, nasveto-val je nekdo v »Slovenskem Narodu« dne 28. listopada 1889, da naj nova, prepotrebna obrambna organizacija nosi ime slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Oni ■ nekdo« ni bil nihče dragi, nego Vrhovnik sam in Ivan Hribar je na veliki skupščini 1. 1910 pribil javno tajnost, da je inicijativa za ustanovitev CMD izšla od Ivana Vrhovnika, ki je izvršil tudi večino pripravljalnega dela sam. Njegov oklic: »Družba sv. Cirila in Metoda, kaj je to?« se je razposlal med narod v več tisoč izvodili. Število brošuric, člankov in bodrilnih notic je naravnost ogromno. Dasi je v družbi in za družbo delal kakor malokateri, vendar ni hotel stopiti v družbino vodstvo. Še le 1. 1904 ga vidimo med odborniki, kjer je ostal do 1. 1920, ko je odstopil radi rahlega zdravja. Ves čas, kar obstoja CMD, se je izkazal Vrhovnik kot vztrajen, idealen in požrtvovalen delavec. Žrtvoval jej je vse svoje sile, ves svoj prosti čas, a poleg tega je podpiral družbo tudi gmotno, dasi ne živi v presijajnih razmerah Bil je urednik in glavni sotrudnik »Slov. braniku« ves čas, kar je izhajal, kakor tudi urednik vedno tako skrbno urejevanemu koledarju CMD. V preje imenovani brošuri »Pogled na prvo četrtletje družbe sv. Cirila in Metoda« je izčrpno popisana vsa trnjeva pot, po kateri ie moralo hoditi družbino vodstvo in uprav za glavo se moramo prijeti če čitamo tam ponatisnjene zlobne in sigurno od nekod naročene napade na družbo, ki bi morala biti nedotakljiva in vsem strankam sveta. Članek »Ciril-metodarija«, ki je izšel v »Slovencu« 7. febr. 1910, je pozival vse katoliške organizacije na brezobziren boj zoper liberalno Cirilmetodarijo. To pa je prijatelje družbe še bolj podžgalo, da so delali za družbo še vztrajneje in še izdatnejše. Župnik Vrhovnik ni klonil. Takorekoč duša družbe, ki je imela in ima za svoj cilj ohraniti Slovencem slo versko deco, ki ima v svojih pravilih versko in narodno vzgojo v ogroženih slovenskih krajih, je iskal in našel obilo nasvetov, da bi družba prišla do čim večjih sredstev, katerih ji je bilo čedalje več treba. Ko so na migljaje in grožnje cd zgoraj izstopili iz družbe radi ali neradi vsi duhovniki, ostal je župnik Vrhovnik zvest svoji ljubljeni družbi. Zna-čajen in neomahljiv, kakor hrast na gori, se ni dal niti omajati niti ostrašiti. Slovan iz vse duše in srca spremljal je usodo slovanskih narodov vsek-dar z veseljem ali strahom, kakoršni so pač bili dogodki. Med balkansko vojno, ko so naši bratje hiteli od zmage do zmage, je pisal enkrat v privatnem pismu: »Kdaj pride tudi za naš mali narod dan osvete za vse preganjanje in krute udarce?«: In ko so L 1918 padli okovi, je pisal: »Po dolgem, groznem robstvu tretji uskrs, ki dvigne naš rod na višino svobode. Po prvem Napoleonovem in po drugem pred 70 leti, so ga iznova vklenili rablji in sužnost, ki ga je trla, je bila tako kruta, da se ni smela oglasiti v našem glavnem mestu slovenska beseda niti pojaviti trobojna zastava. Sedaj so vragi ob moč. naš je vstajenja dan.« Radi (svojega rahlega zdravja ie stopil Vrhovnik 1. 1917 prostovoljno v pokoj. Najrajši je doma. S posetniki govori posebno rad o svojem ljubljenem pobratimu Simonu Gregorčiču, s katerim si je dopisoval mnogo let. Spomin na dneve, katere je preživel v pesnikovi družbi, razjasni mu lice in mile. dobre oči se veselo zabliska^n. Še jako čilega in živega duha zanima se za vse po:ave v narodnem Življenju, mnogo zna povedati iz življenja svojih prijateljev, osobito Podlimbarskega. Meška. Hribarja in Podkraiška-Haram-baše. Bog ga ohrani Še mnogo let čilega in zdravega prijateljem v veselje, družbi sv. Cirila in Metoda ter vsemu narodu v korist! M. B. Zdravstvo. Dr. Dimeter Bleiweis'Trsieniški; KDAJ N KAKO JE TOBAK ŠKODLJIV. Zdravniki so že v 16. in 17. stoletju opozarjali na škodljivost tobaka. Njega najvažnejša sestavina je nikotin, ki ga kakor kofein, morfin, atropin itd. prištevamo takozvanim alkaloidnim strupom. Do pred kratkim so bili mne? nja, da gredo zdravstvene škode, ki jih povzroča kajenje, na rovaš še neka« terih drugič kemičnih snovi, ki jih na* haj amo v tobačnem dimu, zlasti piri* dina, ogljikovega okisa in pruske kislih ne. Najnovejše raziskave so pa dogna* le, da je nikotin glavni in skoraj gotovo edini povzročevalec teh zdravstvenih škod. Otrovnost nikotina preizkušajo in kontrolirajo na živalih, zlasti na ža* bah, kuncih in na izoliranem žabjem srcu. V ta namen zbirajo nikotin, ki prehaja pri kajenju v dim, v raztopini vinske kisline, ki jo potem vbrizgajo žabam. Le*te kažejo pri natančno ugo* tovljenih množinah nikotina značilne pojave zastruplienja, pri večjih koncentracijah pa poginejo. Tako so nam ti eksperimenti na živalih točno merilo, koliko nikotina se je zbralo v vinski kislini, oziroma koliko ga je prešlo v dim. Pokazali so, da je t o b a č n i dim tem bolj škodljiv, čim sve* žejši in vlažnejši je tobak in da prehaja pri vlažnih smodkah za 50 do 70 % več nikotina v dim, kakor pri uležanih in suhih. Kako je to mogoče, čeprav vsebuje ista vrsta tobaka tako v vlažnem kakor v suhem stanju enake množine nikotina? Uležana smotka ali dobro osušen tobak v resnici gori; nje* ga gorišče je zelo vroče in v tej vročini izgorevajo tudi druge snovi, med njimi nikotin. Vlažna smotka pa le tli; nje gorišče ni dovelj vroče, da bi uničilo nikotin, ki se zbira pri kajenju v bolj hladnih in vlažnih zadaj ležečih delih. Ti ga torej konzervirajo in koncentri* ranega dovažajo sopilom kadilca. Po* vedati je treba, da tako ne učinkuje tudi vlaga, ki jo kadilec sam s svojo slino prenaša na konec smotke ali v pipo. Barva ni merodajna za jakost toba* ka. Često imajo svetle vrste več niko* tina kakor temne. Merodajna pa je ule* žanost. Čim sveže j ši in vlažnejši je to* bak, tem močnejši je njega učinek. Uležano blago ima do 50 % manj ni* kotina. Cigarete so vobče kvarnejše kakor smotke, tobak za pipo pa ima zopet manj nikotina kakor smotka. Bistvenega pomena je tudi način kajenja. Otrovni učinek nikotina se le malo stopnjuje, ako vdihamo ali izdihamo dim preko nosa, pogihelnejJe pa je inhaliranje v bronhije, kakor fe pri kadilcih cigaret v navadi. Taki »pljučni kadilci« dobe do osemkrat več nikotina v sebe. Dovzetnim in občutljivim ljudem škoduje že bivanje v zakajenih prosto* rih, tako da lahko dobe znake zastrup« ljenja. Ta dovzetnost jc t-m večja, ako je želodec prazen. Pri zdravstvenih' škodah, ki j ili po* vzroča kajenje, moramo razločevati med akutnim in kroničnim za* strupljenjem. Znaki akutnega zastrupljenja, kakor se pojavijo po kajenju prve ci* garete ali smotke, so splošno znani. Razvijajo se nanagloma, ker je resor* pcija nikotina silno hitra, tako da ga že po dveh urah nahajamo v seču. Ven* dar so resne posledice zelo redke, po navadi si zastrupljenec v 12 urah docela opomore. Kronično zastrupljenje s toba* kom se loteva zlasti štirih organskih" skupin, srca in žil j a, sopil, želodca m črev ter živčevja. Učinek na srce je najbolj znan. Ka* dilcem kaj rado utripa srce, zlasti ako se obenem razburjajo ali telesno utru* dijo. Včasih jih naravnost tišči na prsili, na srcu pa se pojavijo bolečine, ki se raztezajo na levo laket. Ti znaki se zopet izgube, ko prenehajo prizadeti s kajenjem. Pri starejših ljudeh je često težko razločevati, ali gredo njih srčne težkoče na rovaš kroničnega zastrupi ljenja s tobakom ali arterioskleroze. Močno kajenje skoraj gotovo pospešu* je poapnenje žil. Pri poskusih na izoli* ranem žabjem srcu se jc dognalo, da nikotin oškoduje srčno mišičevje, pri kuncih pa se dajo z nikotinom izzvati specifična obolenja žil. Naglašati je treba, da tobak zlasti oškoduje bolno srce. Na srcu bolehajoč naj torej kaje* nje sploh opuste ali pa naj se poslu* žujejo smotk, ki vsebujejo malo niko* tina. Kadilci bolehajo redno na krbničniK katarjih sopil. Katarje nosa, žrela in bronhijev opažamo zlasti pri kadilcih, ki inhalirajo in ki s tem trajno dražijo Zakonska čast. Hilda Bolizzo je ravnokar zapustila Pritličje, kjer se je tajno sestajala s prijateljem Melifanom, in šla radovoljna proti domu. Redno vsak torek in petek je varala svojega moža, ki se je brigal samo za rejo svojih dirkalnih konj in se udajal hazardnim igram. Borezzo je bil strasten igralec, toda največkrat je zgubljal. Ta torek pa Hilda ni mislila na svojega moža. Mislila je na srečo, ki jo je ravnokar uživala s svojim prijateljem, in hvalila usodo, ki ji je naklonila, da so hrepenenja njene romantične duše utc-šena. Naenkrat jo je na oglu neke ulice pozdravil neznanec in jo ogovoril: — Gospa Bolizzo, kaj ne? Hilda je premišljevala, toda ni se mogla domisliti. — Gospod, mislim, da ste se zmotili . . . Jaz vas ne . . . — Res je. gospa, je nadaljeval tujec s prijaznim glasom, vi me ne poznate. Toda jaz vem, kdo ste . . . — Pardon, gospod... mudi se mi. Neznanec se je približal Hildi in rekel zaupno; — Oprostite mojo vsiljivost. Toda v vasem interesu je, da me poslušate. Da! D*! Sicer oa vem, da boste postali pozorni ako vam povem, da prihajate od svojega ljubčka, gospoda Melifana; da hodite k njemu redno vsak torek in petek od Četrte do sedme ure; da ste poročena z Andrejem Bolizzo in da vaš mož ne sluti ničesar . . . vsaj zdaj še ne. Hildo je obšel strah. Videla je pred seboj dramo, ki se je tako lepo pričela, a se bo končala z Bolizzovim revolverjem; kajti njen mož ni bil eden tistih, ki se šalijo z zakonsko častjo. Pogledala je ostro neznanca in z zaničevanjem vprašala: — Kolika zahtevate, da boste molčali? — Gospa, je rekel mož se prijazne-je, žal mi je, da moram tako govoriti z varni, toda kaj hočete, težko se živi in jaz . . . — Koliko? — Moj Bog, ako mi jutri dopoldne neopaženo izročite deset tisoč frankov, ne bo vaš mož nikdar zvedel, kar veste samo vi, jaz in gospod Melifan. Hilda se je nekaj časa obotavljala, potem pa rekla odločno: — Gospod, vi ste ničvrednež; toda ker se z ljudmi vaše vrste ne pogajam, pridite jutri ob enajstih na moje stanovanje, kjer vam bo sobarica izročila zavitek z zahtevano vsoto. Neznanec se ie odkril in rekel tiho: — Vedel sem, gospa, da ste dobrosrčni in pametni. Mirno se je odstranil. Hilda je poklicala lzvoščka, povedala naslov, potem pa se onemogla zgrudila na sedež. Kakor v omotici je zaprla lepe, z velikimi trepalnicami zasenčene oči. * Drugi dan je vzela iz posebne blagajnice deset bankovcev po tisoč frankov. V začetku je vseeno hotela obvestiti policijskega komisarja, toda po daljšem prevdarku je sprevidela, da je bolje sprejeti kupčijo. Saj potem, ako bo ta človek zopet nadležen, bo Se vedno Čas, da ga naznani Predno pa je bankovce vtaknila v zavitek, ji je padlo na um, da bi jih za-znamenovala s posebnim znamenjem. Narisala ie na levi ogel vsakega bankovca po štiri male križce. Čemu je to storila, sama pravzaprav ni vedela.. Nato ie poklicala svojo sobarico Julijo, ji dala zavitek in naročila, naj ga gotovo izroči osebi, ki bo prišla okoH enajste ure ponj. Sobarica je mirno vzela zavitek in obljubila, da bo vestno to storila. Ob četrt na dvanajst je Hilda vznemirjena pozvonila. Prišla je Julija? S kolikor mogoče naravnim glasom Jo ie gospa vprašala: — A propos, ali je dotični gospod prišel po karte za tombolo v prid ruskim umetnikom? — Da, milostiva. —• Ni ničesar rekel? — Ne, milostiva. Vzel je za\*itek in odšel brez besede. — Dobro ... Ne pozabi pripraviti mojo zeleno svileno obleko s srebrnimi naŠivki za danes zvečer. Gospod je povabil enega svojih prijateljev na večerjo. — Da, milostiva. Gospod Bolizzo ie stopil v salon. Zadovoljen nasmeh mu je igral na zagorelem obrazu. Ponudil je stol svojemu prijatelju Hautvalu, tovarišu od športnega kluba, in mu rekel, nalfvaje v kozarec portno vino: — Dragi, moja žena se vedno zakasni . . . Oprosti ji. — Privilegij lepih žen, se je šalil Hautval . . . Kadar je moja prezgodnja, tedaj slutim, da ni nekaj prav. Prišla je Hilda. Njen obraz nI prav nič razodeval ravnokar prestari e-ga nernira. Gracijozno je sprejela Haut-vala, ki ga je jako čislala in se je razgo-varjala z njim, med tem ko je bil Bolizzo poklican k telefonu v kadfino sobo. — Draga gospa, moram vas nujno prosto, da mi oprostite*. — Čemu vendar? — Včeraj popoldne sem v klubu priigral od vašega moža deset tisoč frankov. Bil sem celo v zadregi, ker sem zapazil, da je bil v skrbeh zaradi plačila. Gotovo se vam je zaupal? — Nikakor ne. — Naj bo, kakor že, vznemirjati se vam ni treba zaradi tega, ker mi je vaš mož v določenem roku štiriindvajsetih ur plačal zgubljeno vsoto. Hilda je malo pomislila, potem pa se nagnila k Hautvalu in obotavljajo vprašala: — Ali bi ne hoteli prispevati enemu mojih dobrodelnih društev, ker ste na tako lahek način pridobili ta denar? — Seveda, prav rad vam ustreženi. Hautval je že potegnil listnico iz žepa, — Samo tisoč frankov za dečji dorru — Tu so. Hautval je potegnil iz ovoja bankovec za tisoč frankov, ji ga ponudil in ji poljubil zapestje. Pogledala je bankovec . . . Naenkrat ii je postalo tesno pri srcu • . . Zdelo se ji je, da ji nevidna roka stiska senci in da se ji grda žuželka plazi za ušesi Zapazila je v levem kotu bankovca štiri male križce, ki jfli je ona narisala zjutraj. Mamice Dekobra, • ■ ■ stran 6. t 1 svoje sluznice. Jasno je, da učinlčuje to draženje zelo neugodno na Že obsto* ječa obolenja, n. pr. na tuberkulozo ali raka v jabolku. O kakem »antiseptfčs nem« učinku tobačnega 'dima pač ne more biti govora. Prav neprijetne posledice se pojav* Ijajo na želodcu in ČrevihL Pogoste so tožbe o pomanjkanju apetita, pa tudi trajno zaprtje ali pa nasprotno driska sta lahko posledica kajenja. Mogoče je eno kakor drugo, ker je učinek niko* tina na prebavila in njih živčevje zelo raznolik. Zdravniku olajša diagnozo rjavkasto*črna povlak, ki jo kažejo ka* dilci na zobeK. Huda motenja prebave S popolnim pomanjkanjem apetita, Hujšanjem, bolečinami v želodcu itd. opažamo zlasti pri kadilciH, ki se traj* no poslužujejo težkih smotk, n. pr. vir* Žink. Kaj raznolik in mnogoštevilen pa je tičinek nikotina na osrednje in obkraj* no živčevje, tako da je znani dunajski nevrolog FranklsHochwart za znameniti NotHnagelov zbornik o interni medicini napisal posebno knji* go »Živčna obolenja kadilcev«. Wt po* drobnosti se tu ne moremo spuščati. Omenimo naj n. pr. le, da je pod imenom i s c h i a s znano vnetje bedrnega »SCOVENSICT NAROD* dne 22. junija 1324 štev. 141 I živca cesto posledica zastrupljen j a s tobakom. Ischias ploH ni bolezen za*se, temveč le nek bolezenski pojav, ki nastopa vsled občutljivosti bedrnega živca na prehlajenjih, kot spremi jeva* lec raznih infekcij, pa tudi kot učinek zastrupi j en j, n. pr. z alkoholom, s vin* cem in tako tudi s tobakom. M takih slučajih seveda običajno zdravljenje v kopališčih itd. ne more pomagati, dokler se bolnik popolnoma ne odreče kajenju. Težke posledice se po zastrupi j en ju z nikotinom lahko pojavijo na organu vida, izmed katerih naj le omenjamo slabovidnost, utesnitev obzorja in zmanjšan čut za barve. Nikotin vpliva dalje na genitalno sfero in francoski raziskovalec Gy je med drugim dognal, da bolehajo delavke tobačnih tovarn na motenjih menstruacije, znano je pa tudi, da vsled zastrupljeni a s tobakom lahko nastopi izpovitje. Še težje so po* sledice kajenja, ako stopnjujejo učinek nikotina druga zastrupljeni a, n. pr. obrtna zastmpljenja s svincem, živim srebrom in arzenikom ter zastrupljen j a z alkoholom, opijem itd. in ako se obo* lenja kadilcev družijo s težkimi organ* skimi boleznimi, kakor so sifilis in diabetes. To in ono Slovenci/ Danes slavimo v Sloveniji dan /rez* tiosti in pozivamo ves narod in vsakega posameznika na odpor proti našemu najgorjemu notranjemu sovražniku — pijancevan ju. Narod, čuj in zavedaj se, da je pijančevanje tvoja sramota in tvoja poguba! Tej zavesti primerno in do* sledno bodi tudi tvoje ravnanje! Na* pravi konec tej sramoti, raztrgaj spone starih strasti, vrzi s sebe jarem pijan* ske sužnosti, dvigni se k lepšemu, svo* hodnemu življenju! Združimo se vsi trezni sinovi in hčere naroda, da osvo* bodimo od strasti zasužnjene brate! Na vsej črti naj se prične najenergičnejši odpor! Prosimo vas vse, da sodelujete pri velikem ozdravljenju naroda! Prosimo, Dr. Anton Boruzventura Jeglič, škof ljubljanski. Dr. Vilko Baltič, veiiki župan ljubljanske oblasti. Stojanovič, divizijski general, komandant Dravske divi' zijske oblasti. Emil VisjaJe, za abstinenčno društvo Višnjev križ. Dr. Fran TominšeU, za Slovenska planinsko društvo v Ljubljani. lFršn Kristan in J. Stanovnik, za Župansko zvezo za Slovenijo. Janez Ev. Kalan, za Sveto vojsko. da store cerkev, šola in dom v tem oziru svojo dolžnost in se v tem boju med seboj podpirajo. Pozivamo vsa kulturna društva, da sprejmejo kot eno glavnih točk svojega delovanja delo proti nezmernosii, surovosti in razuz? danosti! Pozivamo posebno mladino, da se po zgledu mladine drugih narodov združuje in navdušuje za svoje in svojega naroda krepostno življenje! Ne zdvojiti nad neuspehi, marveč pomnožiti je treba odporne sile! Ne dvomimo, da se bo z združenimi močmi ter z vsestranskim, odločnim in vztraj* nim delom naš narod dvignil k trezne* mu življenju. Živela treznost! — Boj nezmernosti! Dr. Andrej Karlin, škof lavantinski. Dr. Oton Pirkmaver, veliki župan mariborske oblasti. Dr. Katičić, za Društvo za gojitev treznosti. E. Gangl in dr. Fux. za Jugoslovenski Sokolski Savez. Dr. Fr. Janković. za Zdravniško društvo v Mariboru. Dr. Fran Kidrič, rektor univerze v Ljubljani. Dolfe Schauer, za Centralno tajništvo Jugoslavenske 2Vapr. Omladine iz Slovenije. Frarija Tavčarjeva Dr. ^/endelin Megler, dr. Stanisl. Žitko, za Sorodni ženski savez SHS — Ljubljana za Jugoslovensko Orlovsko Zvezo Slovenski del. Stanko Gogala, za slovensko katoliško dijaštvo. Anton Jug, ravnatelj, za Zvezo kulturnih društev. Prof. dr. Alojzij Zalokar, za Slov. zdravniško društvo v Ljubljani. Pavel Kunaver, za Župo izvidnikov in planink v Ljubljani. flnsieski list o trboveljskih doiodklh. Londonski »Observer« z dne 8. t. m. piše o trboveljskih dogodkih: Do zadnjega časa Jugoslavija ni posebno trpela od komunističnih nemirov. Pripoznana nacijonalistična organizacija v državi je Organizacija Jugo-sl o venskih Nacijonalistov, kratko rečeno Orjuna. Brezstrankarska je in se bori za narodno in državno edinstvo, za okrepitev nadjonalne zavesti in zoper vse razdirajoče elemente v državi. Kakor fašisti, so tudi orjunaši sovražniki komunizmu kot takemu, ker smatrajo, da je samosvoj in sebičen element v okviru države, ki je dovzeten za dema-goško agitacijo. Male praske med orjunaši in komunisti so bile v nedavni preteklosti precej pogoste. Tda pri tem se ni nikomur zgodilo nič posebno hudega, zdaj pa se je pripetil tragičen slučaj, ki je spremenil na mah odnošaje med obema strankama. V nedeljo 1. junija je krajevna organizacija Orjune v Trbovljah, slovenskem premogovnem okraju, imela proslaviti razvitje svojega praporja. Dogodek je bil velepoinerriben. Vse krajevne O r june, ki niso bile prvč oddaljene, so poslale v Trbovlje svoje prvake kot zastopnike, in načelniki slovenskega odseka te organizacije so prišli iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Ko so trboveljski komunisti zvedeli za or junaško slavlje, so zasnovali protidemonstracijo s striktnim namenom razbiti sprevod nacijonalistov in tako preprečiti slav-nost. Sredi pohoda skozi mesto so bili orjunaši, ki tisti dan niti najmanj niso pričakovali sovražnosti od strani komunistov, naenkrat obkoljeni in napadeni od komunistov. V sprevod je bila vržena bomba, padli so streli iz revolverjev in trije možje v prvi vrsti, vsi trije dobro znani voditelji* so padli, gred. no so jim mogli priskočiti na pomoč tovariši ali orožništvo. Nato je sledila pravcata bitka, ki je zahtevala štiri žrtve na nasprotni strani in tekom katere je bil poškodovan delavski dom, kjer se je nahajal štab nasprotnikov. Ogorčeni in žalostni so orjunaši vendar izvedli do konca svoj obred razvitja zastave, nato pa so se skupaj z gosti vrnili v Ljubljano, noseč s seboj svoje mrtvece. Ko so se tisoči nedeljskih izletnikov, ki redno enkrat na teden zapuščajo Ljubljano z namenom, da se naslajajo nad krasoto domačih gor, veseli in s cvetjem obloženi vračali z običajnimi večernimi vlaki, so našli mesto odeto v žalne zastave. Godbe po kavarnah so utihnile. Na cestah so stale gruče mož in žena, govoreč o krvavem dogodku. Dih groze je zavel nad mestom in ob-visel nad njim liki neuren oblak. Bil je to strašen dogodek, tako nepričakovan in še posebno presenetljiv, ker se ne sklada z značajem slovenskega naroda. Tri žrtve so bile vsi mladi, simpatični in priljubljeni možje, zato je žalost zaradi njihove smrti pristna in splošna, — Tujec, ki je danes prišel v Ljubljano, mora dobiti vtis, da žaluje vsa pokrajina zaradi tragičnega dogodka, Vsa mesta in trgi ob Savi navzgor in navzdol kažejo enako lice. Povsod vihrajo črne zastave. V vednost in pomirjenje potnikov, ki nameravajo posetiti Jugoslavijo, bodi povedano, da so Trbovlje daleč proč od krajev, kjer se mude turisti in da je Slovenija za navadnega potnika in turista ena najbolj varnih dežela na svetu. Kupujte olimpijske srečke! ROBINZONI LEDU. Znanost je svet globoko predrugačila, tako da bi ga človek, ki je umrl pred pet* indvajsetimi leti, sploh več ne spoznal. — Vzemimo samo en slučaj, in tu nam ni treba iti niti tako daleč nazaj. Ko je odšel v onem času kak pogumen možak v neznane kraje na raziskovanje z namenom, da na belih lisah zamljevidov zariše v točnih. Črtah gorovja in reke, je bilo treba čakati dolge mesece, predno je svet dobil od njega kaka poročila. Njegovi sorodniki, tovariši, prijatelji in znanci so se že v naprej bali zanj. Največji vtis je imel ta molk pri polarnih ekspedicijah: komaj je prestopila prag arktskega ali antarktskega ledu, je izginila v neznanem svetu in pre* trgala zvezo z vsem, kar je človeškega. O raziskovalcih se prav nič več ni čulo dve, tri, štiri ali še več let. Večkrat je dospel obup čakajočih do vrhunca in poslali so novo ekspedicijo na pomoč, da poišče in reši izgubljene, ali pa najde vsaj njih ostanke. Toda teh barbarskih časov k sreči ni več. Poglejmo, kaj se godi tam daleč na skraj* nem severu, na oni strani Behringove ožine in \Vranglove dežele. Pred šestimi leti, bilo je 1918., se je znameniti Amundsen spravil na pot z ladjo »Maud«, zgrajena nalašč za ta sport in sku* šal doseči severni tečajz na ta način, da se je hotel pustiti s plavajočim ledovjem nesti od ondotnega morskega toka. Po mnogih ponesrečenih poskusih se je »Maud« slednjič ustalila na pravem mestu v ledu, tako da jo je začel polarni tok vleči seboj. Pogumni Norvežani upajo, da bodo prej ali slej prišli mimo kraja, kjer leži severni tečaj naše zemlje, in da jih bo potem tok vedel proti vzhodnemu obrežju Groenlanda. Na potu pa pobirajo sedaj silno zanimiva opazova* nja in podatke, ki so največje važnosti za meteorologijo in plovbo. Res je. da ne bodo še kmalu dosegli svojega cilja, kajti naglo nikakor ne plo* vejo: največ dva do štiri kilometre na dan. Sicer pa tudi oni polarni tok, katerega se poslužujejo, nikakor ne gre v ravni črti proti severnemu tečaju, temveč se vije na vse strani, tako da obstoja celo nevarnost, da pritisne ladjo ob visoke ledene stene, ki nastanejo vsled silnega pritiska nakopičenih ledenih mas in katerim se ne more ustavljati nobena ladja. Vse izgleda, da jih tok vleče zaenkrat proti Longovemu arhipelu in Novi Sibiriji. Položaj ladje je torej že kritičen. To smo izvedeli iz brezžičnih poročil Radijotelegrafiji se imamo danes zahvaliti, da ladija na širnem morju ali pa sredi ledenih poljan ni osamljena, ampak ostaja v stalni zvezi s civiliziranim svetom. Ladja »Maud« ima dovolj močne radi-! jotelegrafske aparate, da občuje ali s postajo v Spitzbergu ali pa v Stavangerju (v srednji Norveški). Tako pošilja »Maud« dan na dan meteorološko poročilo institutu v Britaniji. Postala je celo postaja omrežja okoli tečaja, ki ga je organiziral prof. Bjerkenes. Vsaka dva ali tri mesece pa dolsr poseben telegram javi vse, kar se je pripetilo ekspediciji. Prva tečajna ekspedicija, ki je uporabljala brezžično telegrafijo je bila ona. ki jo je vodil doktor Mawson, iz Avstralije na južni tečaj. Postavil je vmesne postaje in tako se je dogodilo, da je brzojav, ki ga je odposlal iz zaliva Commonwealth ob 11. zvečer, že naslednji dan dospel ob 5. popoldne v London. Kadar je bilo vreme ugodno, se je včasih celo zgodilo, da je Mawson občeval naravnost z Melbournom (3200 km) in Svdnevjem (3700 km.) Večkrat se je seveda dogodilo, da so sneženi viharji podrli anteno, katero je bilo potem treba spet postaviti, kar se je zgodilo le s silnim naporom. Včasih pa motor, ki je gnal dinamo, ni hotel delati, morda vsled premrzlega zraka. Z istimi težavami se mora menda boriti Amundsenova »Maud«, kajti že več tednov ni nobena postaja dobila od nje poročil. Morda pa tudi luč solnca, ki stoji visoko na obzorju, neugodno upliva na razširjanje električnih valov. Zaenkrat upajmo, da se junaškim raziskovalcem ni pripetilo ničesar hudega. B. NAJDROBNEJŠE ŽIVLJENJE. »Koliko angeljev lahko stoji na koncu igle?« — S takim vprašanjem so si beiili glavo srednjeveški modrijani. Vprašanje ni bilo slabo za ono vrsto debat, s kakršniiui so se tedaj radi zabavali, nikoli ^a ne bi iztuhtali, pa tudi da so ga iztuhtali, bi bilo nazadnje vseeno. »Koliko mikrob lahko stoji na koncu igle?« je pa vprašanje-ki zanima modernega modrijana, in to ne radi veselja na mlatenju prazne slame, marveč ker se da izračunati in ker je od tega odvisno naše Življenje. Kajti en sam mikrob (bakterija, klica) utegne že \nhko kot enostaven borec v borbi s človekom — vzlic ogromni razliki v velikosti. V primeri s tem je bil dvoboj med Davidom in Goli j atom poštena borba dveh enakovrednih borilcev. človek je dolg, recimo pet čevljev deset inč. Postavimo njemu nasproti mikrobo zmerne velikosti, recimo bacil v dolgosti enega mikrona. Mikron je namreč milijonski del enega metra oziroma ena inča obstoja iz 25.000 mikronov. Taka mikroba, ki je tako neznansko drobna, pa se ne boji napasti človeka, kateri je 1,750.000 krat večji in tehta — če znate to čitati — 5,000,000,000,000,000.000 . krat toliko. Vzlic temu v borbi med človekom in mikrobo je poslednja dostikrat zmagovita. Stvar je namreč ta, da mikroba kaj hitro popravi to svojo začetno neenakost, ona raste in se hitro pomnožuje. Klice azijatske kolere, na primer, se podvojujejo vsakih petnajst minut. Da ni omejitve na prostoru in hrani, bi nasledstvo ene take klice nadkrililo človeka Že tekom petnajstih ur. Z drugimi besedami, ena sama mikrobi, ki prodre v človeka, bi s pomočjo svojega nasledstva lahko pojedla vsega človeka v manj kot enem .dnevu. seveda ako bi bil človek ves užiten in bi mikroba našla v njem zadosti prostora in udobnosti. Ali povrnimo se k začetnemu vprašanju. Ravnokar sem poskusil meriti ost igle, ali moje ravnilo ni zadosti tenko, da bi lahko izmeril njeno glavico. Ni to ena izmed onih modernih bucik z okroglo glavo, marveč igla običajne kovinaste vrste in njena glavica meri dva milimetra počez. Dva milimetra sta dvatisoč mikronov. Klica, ki povzročuje legar, je pa dva mikrona dolga in enega široka. Tisoč teh bakterij bi torej stalo počez na glavici igle, nanizanih po svoji dolgosti, ali pa dvatisoč, ležečih druga poleg druge. Ali te mikrobe po velike v primeri z drugimi. Nekdaj so mislili, da je mogoče očistiti vodo od vse klic, ako jo precedimo skozi neglazirano lončevino. Danes pa vemo, da Imamo približno petdeset različnih bolezni, povzročenih po klicah, ki so tako drobne, da prav lahko prodrejo tudi skozi stene porcelana. Med temi so vsem znane bolezni influenca, koze. pasja steklina in osepnica, kakor tudi dolga vrsta rastlinskih bolezni. Večina bakterij meri približno en mikron. Bakterija, ki prinaša influenco in ki jo zovejo »pneumosintes>c, pa meri le desetinko te dolgosti. Kurjo kugo in neko bolezen tobaka provzročuje še nekaj manjšega, recimo, štiridesetinka mikrona. Ko biolog zasledi življenje do tako neznansko drobnih enot, prihaja v konflikt s kemičarjem. Molekula (najmanjši delec tvarine) hemaglobina, rudečega barvila krvi, je večja kot vsi zgoraj navedeni živi stvori — ako so ti zares živi stvori. Ali ako niso, kako je mogoče, da rastejo, se pomnožujejo in prenašajo svoje posebne značilne kakovosti od ene živali ali rastline k drugi? Na drugi strani, ako so živeči organizmi, morajo biti sestavljeni večinoma iz protejina, a molekula prote-jina je tako velika, da more kemičar ugoditi biologu le par sto ali kvečjemu par tisoč molekul, iz katerih naj bo zgrajen očividno precej komplicirani ustroj teh drobnih strupenih teles. Vkljub kritiziranju s strani kemičarja pa biolog nadalje odkriva še manjša bitja, ki pokazujejo znake življenja. Bakterije imajo neke neusmiljene sovražnike, ki jih požirajo; zovejo jih bakterijožerce ali bacteriophage. Tudi ti so tako drobni, da prodirajo skozi precednik, in morajo biti še manjši kot bakterije. Ali pa spadajo v kraljevstvo biologije ali kemije — z drugimi besedami, ali so živa bitja ali le kemična tvarina — je še vedno sporno. Morda bo ta spor rešen s tem, da navsezadnje najdemo, da sploh ni določene meje med obema kra-. ljestvoma. ODTISK PRSTA NA ČEKU. Neki berlinski bankir, ki se je pred kratkim vrnil iz Južne Amerike v Evropo, je kazal svojim znancem zanimiv ček, katerega mu je izstavila Komercijalna banka v Rio de Janeiro po nalogu Braziljanca Rihar-da Pozzia na pariško f ili j alko »Credit Lvon-nais«. Poleg podpisa je bil na čeku daktilo- skopični odtisk kazalca nekega moža. Kaj je to? Odgovor: Prstni odtisk generalnega ravnatelja braziljanske banke. S takimi tiloskopičnimi signaturami se hočejo preprečiti sleparstva s čeki m ponarejanja. Ta metoda daje popolno garancijo za to. Tudi ako bi se ček izgubiL dotičnik, kt bi ga našel, ne more dobiti denarja: pri nakazanem denarnem zavodu. Pri glavnem zavodu banke hranijo daktiloskopični odtis rrsta in podružnica banke v Parizu ga tudi ima. Pri podružnici se treba torej daktiloskopični legitimirati Uradnik z odtiskom prsta določi identiteto osebe, ki je vzvišena nad vsak dvom. Doslej je bilo vsepolno sleparij in ponarejanj čekov, odslej pa, tako sodijo v bančnih krogih, bo to sigurno onemogočeno z daktiloskopičnimi odtiski prstov. SPOMIN NA POTOP »TTTANICA«. Prvi radiokongres se bo vršil v kratkem v Pariza, v svrho ureditve mednarodnega radioprometa in v svrho osnove pravice do radiografije. Med programnimi točkami se nahaja tudi zanimiv predlog francoskega radio udruženja. Spomin onih radiotelegrafistov, ki so pri izvrševanju svojega poklica našli smrt, naj se glasom tega predloga počasti na ta način, da bodo vsako leto na določen dan in ob določeni uri vsi radioaparati zemeljske oble pet mii nut počivali Francoski udeleženci bodo stavili predlog, da se naj ta tiha manifestacija ovekoveči na dan katastrofe »Ti-tanica«. V spomin junakov brezžične te-* legrafije. Heroizem telegrafista Philippa, ki je žrtvoval svoje življenje, da reši potnike veleparnika, je ostal kljub svetovno-zgodovinskim dogodkom, ki so se metem odigrali, do današnjega dne nepozab-Ijen. Parnik »Titanic« se je nahajal kot znano, dne IS. aprila 1912 na vožnji cd Southamptona do Newyorka. V tem letnem času ogromne ledene gore, plavajoče po morju, nevarno ogrožajo plovidbo. Nihče na krasnem luksuznem parniku ni mislil na mogočo nevarnost. Bilo je pozno zvečer, ladja je rezala morje s hitrostjo 36 kilometrov na uro. Veliki zabavni prostor z vsem komfortom opremljenega par-nika je bil svečano razsvetljen Veselo je igrala godba, po taktu katere so se vrteli neumorni parčki. Vsakdo si je skušal dok gočasne ure prevoza skrajšati. Nenadoma, bilo je proti 11., je pretresla parnik silovita detonacija. Ladja je trčila ob ogromno ledeno goro, ki je v jekleno telo par-nika vsekala več kot deset metrov dolgo odprtino. Na parniku je nastala panika. Pasa-žirji so hiteli na krov, moštvo parnika je begalo kakor brez uma. Ves spodnji del ladje je bil mahoma pod vodo Sovražni element je vdrl v parni kotel, sledila je strahovita eksplozija in v temi morske noči se je v naslednjih minutah odigral med peklenskim hruščem smrtni boj dvatisoč nesrečnih ljudi. Medtem, ko so se potniki borili za po« sest desetih parnikovih rešilnih pasov ln ko so žensko ter dekleta v smrtnem obupu skakale v mokri grob ter si je kapitan na poveljniškem mostičku pognal krogljo v glavo, je obstal na ladji popolnoma hladnokrven samo en človek, ki je skušal čvo-je sočloveke rešiti. Ta junak je bil telegrafist Philipps. Okoli n.^ea so udarjali smrtni kriki. Ni jih cul. -Virno je obsedel pri svojem Marconl-aparatu in odpošiljal je električne klice na pomoč v svet. Voda mu je segala do kolen, kasneje do prs. on pa je nepremakljivo obsedel pred aparatom in električni vali so pone?li signale za skrajno pomoč — telrgrafični smrtni krik S. O T. — v daljavo. Valovi so junaka zagrebli. Klice na pomoč je čul v bližnji razdalji so nahajajoči parnik. ki <• rešil 745 oseb. Drobiž. • Mussolini za varstvo drevja. V Mon-zi so hoteli razširiti mestno tramvajsko progo in v to svrho je bila potreba odstraniti dolgo vrsto lip. Ministrski pre.!so^t!ik Mussolini je čital o tem v listih Nemudoma je ukazal brzojavitl lokalnim oblastim v ostrem tonu, da se ne sme ai jedna lipa posekati. Ko so izvedeli o t"m fašisti v Monzi. so takoj izjavili, da bodo ako potreba s silo preprečili sekanje iipovoija drevja. * Številne ločitve zakonov. Budimpeštanske sodnije se pečajo sedaj z nad 4000 predlogi za ločitev zakona In število ločencev bo kmalu večje kot poročenc^v. LOi čujejo se ljudje, ki so se poroiill pred dvema mesecema, prenagljena ločitev pa Je pe drugi strani imela za posledice zopetno po-ročitev ločenih, ki so se torej zopet »našli«. Listi poročajo o slučaju nekeera v mo-stu zelo znanega še mladega moža, ki privedel na svoj dom te dni svojo deveto legitimno soprogo. * »Sveto leto.« Prihodnje leto bo sveto leto, katero se pravzaprav prične po starih tradicijah že 25. decembra t. !. Ta dan se svečan0 prelomijo »sveta vrata«, nov portal k Petrovi cerkvi, katerega ceremonija se izvrši z največjim pompom. V Rimu pričakujejo za sveto leto nad 4 milijone romarjev. Leta 1900 ic bilo romarjev nad en milijon. Ze sedaj se misli na to, kako in kam nai se spravi ljudstvo, ki bo p;ihitel0 v Rim tekom »svetega leta« v velikem številu. Pred Rimom v bližini Vatikana se zgradi veliko barak po vzorcu vojaških in begunskih taborišč, kjer se nastanijo romarji. Prostora bo za približno 250.000 oseb. To leseno mesto bo imelo posebne ulice, trge, parke, gostilne, kopališča in tudi svojo malo cerkev. • Iz ruskega umetniškega življenja. Ko Je zavladal v Rusiji rdeči teror, so to tudi umetniki prav zelo občutili. Ne glede na svoje sposobnosti, ne glede na mnogoletno irmetniško delovanje m ne upoštevajoč njihove zasluge za umetnost, so vsi postali enaki v plači in Časti z ostalim gledališkim osobiem. Nekemu znamenitemu opernemu pevcu so kakor gledališkemu slugi nakazali isto plačo, pač pa so zahtevali od njega, nai se dobro pripravi in da nai pri neki predstavi, katere se ima udeležiti visoka rdeča gospoda, pokaže svoj o umetnost Predstava se ima pričeti, godba odigra ouverturo, umetnika še ni nikjer videti. Precej Časa pred predstavo so ga videli s svežnjem lepakov stati pri gledališkem uhodu: kje ie neki? Ni dolgo trajalo, ko ga najdejo: stal Je Še vedno pr? vhodu in razdelie-val in prodajal letake. Ravnatelj gledališča prihiti k umetniku in ga ves začuden vpraša, zakaj še ni pripravljen za nastop tn kai da sploh pri vratih dela? Umetnik pa prav mirno odgovori: »Gospod ravnatelj, mislil sem vendar, da bo danes moj kolega si u za nastopil in zato sem jaz prevzel letake!« — Znani igralki Jermolovi, članici Hudožest-venikov so boljševski odvzeli hišo, ki ^"o ie podedovala po svojih prednikih in v kateri je že dolgo prebivala. Odkazali so H malo sobico in kuhinjo. Umetnica je to prav težko prenesla, ali hočeš nočeš, mornš! Uklonila se le. igrala je kakor preje dolgo vrsto let. Prišel pa ie čas. da praznuje svojo 25letnico umetniškega delovanja. In glcl kavalirje! Boljševik! so ji poklonili velik dar; darovali so ji tisto hišo, ki je bila že mnogo let njena lastnina in so Io jI leto prej proti vsem obstoječim moralnim zakonom odvzeli. Ako je bila pa hiša v Istem stanju kakor takrat, ko so it io odvzeli, je pa druga stvar. I i fn kenafetne enmne za one" k'niia. troraia glinastih izdelke v in 'ctfantra Ramnolomni stroji * :a kasarno tn nneEnsko blaga " v (rardernaspeD M- LUDWIG HINTERSCHWEIGER & C0 MASGHlNENfABRiKu.EISENGlESSEREl Cm.b,H^ ICHTENEGG beiWEfcS.O. štev. 17. Zastopnik za Štajersko. Rorafto in Jugoslaviji-AUGUST LECHNER, G RAZ Muhlgasse 40, i. Stock i Gospodarstvu GOSPODARSKA AVDUENCA. Te dni je sprejel ministrski predsednik g* Pa št ć predsednika trgovske zbornice v Zagrebu g. Viadiniirja Arkoia v avdi-ienci. Predvsem je g. Arko opozoril g. min. predsednika na desolatni položaj državnih cest v okoficd Zagreba, ki malodane onemogočajo promet in ovirajo razvoj obratov in podjetij v neposredni bližini Zagreba, Tudi se čuje, da ie zgradba, ličke železnice ustavljena, toer so krediti izčrpana m manjka bud&emega kritja za nadaljevanje te gradbe. Predsednik g. Pašić je pojasnil, da letos nedostaje vsakih sredstev za dovršitev ličke železnice, ker so izčrpani prebitki dohodkov železnic Vlada pa bode s primernim posojilom poskrbela, da se obe vprašanji povoljno rešita. Nadalje je min. predsednik obljuba, da se bo glede sodelovanja in udeležbe na svetovnem kongresu o obratnih sredstvih v Londonu s strani naše države vnovič posvetoval s pristojriimi rmnistrstvi. Končno je g. Arko poročal o delovanju zagrebške trgovske zbornice v obče in zlasti glede raznih orgarozatoričnih vprašanj. Predsednik zagrebške zbornice Arko se je nato oglasil in razpravljal tudi o trgovskem mimstrstvu, kjer mu Je minister trgovine dr. Hinko Krizman izjavil, da so pravila razsodišča in penzijskega fonda za uradni štvo že odobrena. Tudi je po tri ena i sprememba poslovnega reda, Id je bife po-trebna radi reorganizacije zagrebške zbornice v štiri sekcije. Glede projektiranega obrtnega zaJoona je nzm. Krizman izjavil, da se imajo že te dni vršiti posvetovanja v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani ai SpOtn z interesiranimi krogi m sicer o *™^rrin vprašanim. Velik del zakonskega načrta Je že izgotovtjen. Glede trgovsk* pogajanj x Italijo je omenil minister Krizman, da se ima v nekoliko dneh razglasiti nova carinska tarifa, nakar se pogajanja hitro doženejo. Potem pričnejo pogajanja z Avstrijo. Konvencija glede izvoza vina v Češkoslovaško je b9a sklenjena in tudi besedilo posebnih certifikatov za izvoz je bilo sestavljeno in določene njihove pristojbine brez posebnih taks. Potem je bilo govora tudi o cestni mizeriji, o zagrebškem velesejnm, o nameravani veliki pokrajinski razstavi v Beogradu. Predsednik Arko mu je nato izročil tudi posebne meinoraade o deklasifikaciji železniških tarif ov pri dovozu žita v mline in o zrnanjšanju žel. tarif ov za izvoz lesa na Sušak. Minister Krizma« je končno naglasa! svoje stališče glede gospodarskega sveta, čigar pruicšpijalnd del je že izdelan in se imalo v kratkem pričeti posvetovanja z gospodarskimi organi zacij airri. Predsednik Arko se je ministra Kriz- nimanje, s čimer on podpira gospodarske težnje In skrbi sa naš rospadaeski raz.roj, ★ ★ ★ —C Nomadske blagovna bona 20, junija. Na arodnktm Dom aottrajo: Pšenic* baska, 7*80 kg. 2%, *00—»05, ječmen b%-aki, 6748 kg, 3T0—27S, oves bmSki 575—280, koruza baSka 380—23&50, fJsol beli baš ki 600—610, otrobi belki Cene moki so ostale aaaaj—aaeje— Promet le bil nekoliko vwyi kot običajno. Tendenca netrpre-menjena. —g Nameravani velesejem v Beograd« se letos ne vrsi. Ker primanjkuje časa, da bi se vsestransko pripravil letos nameravan velesejem v Beogradu, se >e ta velesajam za letos opustil in se priredi Bele L 1925. —g Carinski postopek za vršenje eka-pedlcij avtomobilov m drugih snhozemnlh motornih voznih sredstev, ki v potoiskem prometu prekoračijo meje naše kralj o vi ne, je sedaj finančno ministrstvo nat*?.cro uredilo. S tam so se uvedle občutne olajšave v tem ozira, s čimer so se upajmo več ali manj izpolnile tudi davne in selo opra* vicene želje naših avtomobil is tov. —g 80 lokomotiv večje m 100 lokomotiv manjše vrste bode zgradila tvornima v Budapešti sa našo državo. Tudi se je v zadnjem času oddalo tja mnogo naših pokvarjenih strojev v popravo. —g Tečaj za krejaefee v Mariboru. TJ-rad za pospoševanje obrti v Ljubljani je otvoril 11. trn. v Mariboru prikrojevalni tečaj za krojačice, tečaja se udeležuje skup- no 48, med temi je 6 krojačev m druge so mojstrice Ja pomočnice. Takoj po sakljuc- ku damskoga tečaja se otvori« tečaj za moško pr ikro je van je, vodja tečajev je strok, učitelj Knafelj Alojztj pri uradu »a pospeae-obrtl g črevfjarslcj prlkrojoval«! tečaj. T3-sa pospeševanje obrti kraljerise Srbov m Hrvatov in Slovencev v Ljubljani se zaključi v nedeljo 22. trn, z razstavo J zgotovljenih del. Razstava bo otvorjena od 9. do 12. dopoldne v prostorih E>r2 dvoraa-rodne trgovske šole, Kongresni trg 2, H-nadstr. Tečaj je vodil črevljarskl mojster g. Josip Steinmann. Vsi člani črevljarske zadruge se vljudno vabijo, da se razstave udeJe*e_ —g Metalni novec sa 5 kron namerava izdati Češkoslovaška država tu z njim zamenjati papirnati denar iste vrednosti. Izdelan bode jednostavne j še nego krone. Na eni strani bode vtisnjen državni grb, na drugi pa vrednost novca. —g Dobava konoplje za mašenje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 7. juijia t 1. ofcrtama Eci-tacftja glede dobave 1O.000 kg konoplje za mašenje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava pločevine. Pri ravnateljstvu državnih Železnic v Zagrebu se vrši 9. julija ofertalna licitacija glede dobave 1450 kg medene in 2000 kg bakrene pločevine Podatki v pisarni trgovske zbornice v Ljubi Trg z usnjem in s surovimi ko- zami. Situacija se je od zadnjega našega poročila le neznatno izprernenila. Cene surovih kož so nekaj popustile m se prilagodile današnjim svetovnim tržnim cenam, Šorove bože notirajo: goveje težke - . Din 17—18 za ke goveje lahke ..... » 15—16 » » telečje . , , . « # > 30— > » Kako se cene usnja nadalje razvijejo, je odvisno največ od nove carinske tari k, katere načrt je že izdelan in ki se pričakuje glasom poročil merodajmh Čini te rje v v najkrajšem času. Prinesla ho precejšnjo zvišanje vseh carinskih stavk v zaščito domače mcmstrlje. Tovarne usnjat pTrčakujejo od nove ca-narstoe tarife izboljšanje položaja in je potenj tudi pričakovati, da se položaj na domačem trgu kohkor toliko učvrsti Za usnje pri prodali na debelo notira-' sledeče cenej pol. poL težki lahla krupoui težki kruponi lahki vašpodplati v vašpodplati v vratovi , . okraj evne • notranjki * . ^ . črne gradke kipse težke - * R5—90 per k£ SO—85 » > 70—75 > » 65—70 » J 45—4S * J 35—36 » ». 55—60 » » 95—10G s »' črne gladke ktpse lahke ^ 105—110 » j boksteletSne črne . . D 25—28 za kvnd bokste letine barvane . > 35—40 > Za o&govore uprave Mi ss prflosž 1 dinar. Plačuje mm %maprej. 0GLHSI h oglasov pa Najmanja 5-— Kompanjona s kapitalom iščem za to* varno mila v Zagrebu. — Ista se tudi proda. Cen j. ponudbe prosim na: Za* greh, poštni predal 44. 4038 Vajenec. 15 letni deček, zdrav in močan — išče mesta; po možnosti s stanova* njem. — Ponudbe pod »Vajenec/4123« na upra* vo »Slov. Naroda«, Natakarica (spretna) — išče službo v boljši restavraciji aH kavarni. — Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Natakarica 4153« na upravo »Slov. Naroda«. Stiskalca (prešaca) za čim prejšnji nastop išče industrija olja d. dL, Koprivnica. — Ponudbe z zahtevo pla* če na upravo tvornice. Koprivnica. 4154 Pomočnika, zmožnega v trgovini špe* cerije in cjalanterije, ne izpod 30 let starega — sprejme Marko Rožen« berg, Ljutomer. — Pro=> sta hrana in stanovanje. 4146 Družabnik, oziroma družabni ca s ka=» pitalom Din 30.000 — se išče za dobro idočo trgo» vino z mešanim blagom. Sodelovanje, ozir. vod* stvo trgovine pogoj. — Ponudbe pod »Družabnik družabnica/4145« na upr. »Slov. Naroda«. Vešč strokovnjak ki se je vrnil iz tujine, bi se rad udeležil s ka* pitalom pri dobro i do* čem hotelu ali kavami Sprejme tudi mesto rav* nstelja, tajnika ali pošlo« vodje proti kavciji. — Ponudbe na upravo »SL Nar.« pod »Reprezentan* ca/4141«. _ Sprejme se pri stavni k (majer) sred* nje starosti, oženjen, brez otrok, ki ima veselje do živinoreje, poljedei* itva in vrtnarstva. Žena bi bila za pomočnico in prevzame oskrbo prašičev. Vstop I. ali 15. juli* ja t. L Plača dobra po dogovoru Predstaviti se je: pisarna hotela ,Sk>n\ Ljubljana. 4159 Zastopnike za nabavo gozdnih, polje* delskih in selsko*obrtnih proizvodov iščem. — Zagreb, poštni predal 248. Samostojna moč, sedaj na vodilnem mestu — izvežbana v vseh in* dustrijskih ki komerci* jalnih poslih ter znanstva v knjigovodstvu, vešča več jezikov, ekonomično verziran — želi premeniti službo na deželo — kot oskrbnik ali pa kot vod* ja (šef pisarne). — Po* nudbe pod »Marljiv in spreten/4151« na upravo »Slov. Naroda«, Za večjo tovarno v Ljub* ljani se išče izvežban monter v elektrotehniki in dru* gem strojnem delu — za takoj. — Ponudbe z na* vod bo pogojev in prepi* sov izpričeval je poslati na upravo »Slov. Naro* da« pod »Marljiv/4152«. — Istotam se sprejme korespondentinja, popolnoma vešča slove n* skega, nemškega in srbo* hrvatskega jezika in pi* save v cirilici, kakor tu* di slovenske in nemške stenografije. — Ponudbe pod »Spretna 5152 na upravo »Slov. Naroda«. I Prodam ( Pianino se vzame v najem. — Po* nudbe pod »555/4098« na upravo »Slov. Naroda«. Mlad pes volčje pasme naprodaj. — Istotam se proda tudi moško kolo. — Bokavce, Vič. II. nadstropje. ,4103 Dve spalnici iz hrastovega lesa, ma* sivni, prodam. — Henrik Bitenc, mizar, Vižmarje St 77. 4147 Pisalni stroj »Stoewer« record, nov se ugodno proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 4150 Proda se zaradi odhoda v inozem* stvo dobro ohranjeno moško kolo, istotam se proda tudi čisto nova hišna oprava. Več se po* izve GHnce, Vrtna ulica št 67, Vič pri Ljubljani. 4157 Proda se auto »Ford«, malo rabljen, za 25.000 Din. — Interesenti naj s po roče svoj naslov na Aloma Companv, Ljubljana, pod šifro »Av* to«. 4031 Širok pudel, pripraven za galanterij* sko ali kako drugo trgo* vino, 3 m dolg in 65 cm širok, se proda Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 4143 s Registrirno blagajno, dobro ohranjeno, kupim. — Pismene ponudbe do 25. t. m. pod »Kontrola 4112« z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda«. POZOR! POZOR! Plačam dobro stare obleke, čevlje, pohištvo itd. — Dopisnica zadošča, da pridem na dom! — Ma* rija Golob. Sv. Jakoba nabrežje 29, Ljubljana. Kože — zajčje, jazbečeve in cd druge divjačine — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja, Ljub* ljana, Sv. Florijana ulica št 9. 3562 Okrogel les, hlode vseh vrst lesa in v vsaki množim — kupuje po najvišjih dnevnih ce* nah parna žaga V. Sca g* netti, v Ljubljani (za go* renjskim kolodvorom). 3701 Kupimo oglje Ia bukovo, suho, vsako ko* ličino za dobavo čez celo leto; vagon obmejna po* staja. Plačamo 120 Din po kvintalu. — Ponudite nam drva, železniške pra* ge, med, spomladanske gobe itd. — Kmetijsko* Trgovsko Društvo, Trie* ste, Via Raffineria 4. 3872 I Stanovanja J Opremljeno sobo s posehnim vhodom, v sredini m^*?ta, se odda boljšemu £o«^>odu. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4135 Kot sostanovalca sprejmem boljšega go* spoda v lepo meblovano mesečno sobo. Naslov: Verhovčeva ubca 11, pri* tličje, desno. 4136 Gospodična (uradnica) išče pri boljši družini stanovanje s hra* no; najraje v sredini mesta. — Ponudbe pod »Mirna/4132« na upravo »Sk>v. Naroda«. Boljša rodbina sprejme za prihodnje šolsko leto dva dijaka višjih razredov iz dobrih hiš na stanovanje in hra= no. Lepa soba, vrt in klavir na razpolago. —-Ponudoe pod »Dva dija* ka/4148« na upravo »SL Naroda«. Trgovina ali hiša na promenem kraju se išče v najem za takoj ali s L jan. 1925. — Ponud* be pod »Plačam takoj 3854«. V najem se odda pisarniški lokal na prometnem kraju. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 4160 I Razno I Trboveljski premog m drva dobavlja DRUŽBA ILIRIJA Llabljana Ksalja Petra trg Ste«. S. Plačilo tudi na obroke. Telefon 230. 272 I * sremicnins I Trg« »ovina z mešanim blagom, jako rrrometna, v neposredni bližini mesta — se takoj proda, oziroma odda v najem. — Ponudbe pod »Takoj/4144« na upravo »Slov. Naroda«. Kupim hišo m z gostilno z ali brez inventarja v Ljubljani ali okolici — Pismene ponudbe pod »Amerikance 4113« na upravo »Slov. Naroda«. Le »Posest«, Realitetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Pe* tra cesta 24 vam nudi pri nakupu najugodnejšo in naj raznovrstne j šo iz* biro vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš, kmetskih posestev, graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd. 3770 Proda se radi takojšnje selitve gospodarja vzorno posestvo, obstoječe iz zidane in z opeko krite hiše, gospo* darskega poslopja in 8 oralov zemljišča. —- Po* sestvo se nahaja v lepem trgu v Savinjski dolini in je zelo pripravno za hmeljerejo. — Dopise je pošiljati na: Anton Poz* nič, Libeli če pri Dravo* gradu, kjer se poizvejo natančni podatki. 4116 Trgovci pozor! Kdor hoče prevzeti sta* rožna no trgovino v Ma* riboTU, naj se oglasi pod »Eksistenca 4049« na upravo »SL Naroda«. Dvokolesa, mali motorji, otroški vo* zički, pnevmatika — po znatno znižanih cenah. — Ceniki franko; prodaja na obroke »Tribuna« F. B. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljub* ljana, Karkrvska cesta 4. 4140 Sir, polemendolski, trapistov* ski, grover in čajno ma* slo — najceneje v mle* karni Ivan Kos, Bohori* čeva 28, Ljubljana. 4096 Damski slamniki (tagal) po 60 Din, dekli* ški po 40 do 50 Dm, otroški po 30 Din — pri M in ki Horvat, modistki, Stari trg 21. 4064 Gostilničarjem in restavraterjem se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana. 3592 Drva*. bukove in hrastove od* padke od parke tov do* stavlja po nizki ceni na dom — parna žaga V. Scagnetri v Ljubljani (za gorenjskim kolodvorom). Najlepše slike na porce* lanu, izvanredne trpežno* sti, izdeluje v originalni izpeljavi — znani umeb niski zavod Anton Hoffmann, Karlovi vari (Karlsbad). Ustanovljeno leta 1880. — Naročila direktno ali s posredovanjem infoz* macijskega biroja »Mar* stan«, Maribor. 3598 Razglednice vseh vrst, pisemski, kan* celijski, konceptni, trgov* ski, svilen, krep, gladilni, stekleni, ovojni, maščob* ni, pergament, kredenčni in talet (barvan) papir, papirnate servijete, vpi* salne knjižice, noteze ter barvice — priporoča ve* letrgovina Osvald Do* beic, Ljubljana, Sv. Ja* koba trg 9. 3543 Vabilo na redni občni zbor Jugoslovanskega kredit* nega zavoda v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v soboto, 5. julija le* ta 1924 ob 4. uri po pok dne v zadružnih prosto* rib v Ljubljani, Marijin trg št. 8, s sledečim spo* redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobritev letnega ra* čuna. 3. Nadomestna volitev načelstva. 4. Slučajnosti. V Ljubljani, 21. junija 1924. 4158 Načelstva. Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji f0i* j alki na Bledu. — Naročila je poslati na »Ate* Ije ročnih del« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. Ji. 3774 Veletrgovina Osvald Do beic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9 — priporoča avojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mi* ta. zobni prašek in pasto »Kalodon hElida* ter vse droge galanterijske pred* mete po najnižjih cenah. 3540 Tančica za Krste, okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni trsko* vi, vezenina, čipke noga* vice, otroške čepice, so* kanec, moderc, vilice in veriga, vezalke, pavola, kvačkanec D. M. C. prej* ca za vezenje, lastika, podpetiki »Eterna« in razni gumbi vedno v ve*> Hki izberi pri tvrdki — Osvald Dobeic, Ljubi ja* na, Sv. Jakoba trg SL 9. 3505 Znižane cene za otroške vozičEe f Nori modeB. Poslužujte se izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« P. B. L. Ljubljana. Kar* lovska cesta 4. — Isto* tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, maK pomožni motorčki, šival* ni stroji in pneumatika: sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanie dvokolesa, otroški vozič* ki, šivalni fn razni drugi stroji. — Prodaja se tudi na obroke. Ceniki fran* ko. 3247 Klavirje, harmonije, godala, stru* ne in potrebščine, na crrobno m debelo. — M. Mušič, Ljubljana, Selen* burgova uHca 6. 9892 Jermena za cepe, gože, biče (gajžle). jer* men# za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špaga), Šcris. čevljarsko pre* jo, čopiče* za belenie in pleskanje ter razne krta* če — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Do* beic, Ljubljona, Sv. Ja* koba trg 9. 3542 I dopisovanj* | Ženitev! Mnogi bogartš inozem* ci, mnogi bogati nemški gospodje se žele poroči* ti. Damam, tudi brez premoženja dafe diskreU no nemško pojasnilo Stabrej, Berlin 113, Sto4*> pisehestr. 48. 4155 Žemtna ponudba! Vdova, stara 40 let, ( brez otrok, želi znani.i v svrho ženit ve z značajnim gospodom v starost? od 40 do 50 let Ima kompletno opravo tn ne* kaj gotovine. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Slov. Naroda* pod šifro »Zadcmiijrjoat 4162«. Tajnost zaparu čena. Ženit na ponudba* Jugosioven, 32 let star. izobražen, rx>scstnik, btv» ši uradnik ter s pesniško navdahnjenim talen« tom — želi poročiti go* spodi črto Slovenko v sta j rosti 21 do 28 let, zdra? vo. izobraženo, po mož* nosti z boljšim imetjem . Ponudbe s sliko — tajnost zajamčena — pod »Resnost/4149« us upra« vo »Sov. Naroda«. Lov občine pod Šmarno goro se bo oddajal dne 23. t, m. ob 12. uri na javni dražbi pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. 4048 namreč v rjavo*rjiodro-beli etiketi je seda} v prometu davno preizkušeni m priljubljeni »Pra* vi : FRANCKO V a kavni prldatek« v zabojekih. — V varstvo proti porjarsdbam se ca tej novi etiketi posebno iztieefo-glavna obeležja, namreč: ime »Franck« In - slavni mKnČek«, — »Pravi : FRANCK; z mlinčkom« je | I -_- i kakor začimba jnbi- — ♦ - •iMinitifRi Obnovite naročnino Prodajalka i Iznčena v papirni stroki se sprejme v trgovini H. Tičar, Ljubljana Hrastove 3553 in smrekove hlode v dolžinah nad 3 metre in debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi ahko ogledajo, na : —MaJaM— dHK ' ■ z- Lep crn premo J1 s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Dni, prodala Slovenska pre- J J J J J J U ml mi mi Dostava piva na dom, PlUO nnionsko, dvomarčno in črno pivo T zabojadh po25stdttexiK T. ntenclnger Vinska Met BSagm Kopi se večja količina smrekovih - jM M? po možnosti ssbo tifago. Ponudbe z navedbo cene <9taja saj se poajejoapraH »Sloven. Naio\K livtšuje privatnekr*nidtj-strijske stavbe, proračune načrte, cenitve, poseben* od- vuke liobre gospod.nje je močoo in. leoai pa je edino mogoče, ako kujSa* STERMEOTJ V CajU. Jc^r najdete ujaMlfiir adoco ki Uzjamstvo popravtltoe L0K0M0BIU Lanz-WolfVGradj. god. 1914—22 HP 10^151 .15^-20 •20—25 ■25—ao 30—40 40—50 50—€0f €0—701 HP 75—«5 80—100 90—120 100—130 120—170 130—190 150—200 170—230 HP 200—300 300—400 400—506 500—«30 Novi 26— 42 30—50 Novi 40— 65 HP 50— 80 „ 70—100 » 100—140 . 120—170 . 130—190 . 170—210 . 200—300 , Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko, jamstvo. Potpuna montaža. Pogledajte' naše stalno skladište SIROVOUUNI MOTORI BENZIN MOTORI Vse mlinske prvovrstne izvršitve, naprave modernih mlinov rekonstrukcija in prezidave že obstoječih mlinov po modernem 'sistemu silosi in tavanske žitnice, naprave za transport žita. Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inženerja, projekti, prospekti katalogi brezplačno. Točna dobava. Cene zmerne. Transmisije Potpuna montaža MU UMU i t ZAGREB Pantovčak 5 Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in šolnini-kov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvrsnjejo lofro in solidno Kom liobljana Polj Usesr. tsstslacifc vasovndsv. Baprava stntaiodai.tapBk mlrtesdneiunire Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod {škatle) za konserve. Vellka zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cerar družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale Prevzemajo se tudi stari Mobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4 Edino prave „Goiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici J. Brajer Ljubljana 3396 Tur Jaški trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. — Trgovci popust! Cene solidne! Postrežba točna! Prosa se osetnl Itala 4032 malo rabljen, po zelo ugodni ceni ozir. se ga zamenja za tovorni avto. Vprašati pri: Voinović & Cie., Ljubljana. IZVOR POVRTNIN ~W je?Novi Sad,, zato frgovci, _ sejmarjL tvornice konzerv obračajte se z zaupanjem -na znano ekspofsto firmo P o v r t a i n in sadja« Najnižje dnevne cene. Strokovna in vestna odprema. Dj. P. Prodanavić, tfovi Sad (Vojvodina). Penovnlk na zahtevo« 4t31 0 ■ 0 ■ o o o o Tko želi ugodno provesti svoj dopust na obali našeg Jadrana, preporuča se osobito prvorazredni Mel-Penifon JOKAT o Selcima. 21 pol lm od Crikvenice Hotel ima veliku terasu sa krasnim vidikom u daleku okolicu na Učku itd. Vlastito moderno kupalište jedno od najboljih na Jadranu odmah pred hotelom. Izvrstna kuhinja! Cjene umjerene! Velike auto-garaže. Najtoplije se preporuča ALOIS BERANEK, prije vkstnik restauracije .Kolo* u »Zagrebu. 2693 NaruČbe soba i upite preporuča se rekomandirati. 0 0 0 B 0 ■ 0 ■ 0 ■ <=> Senf jartški premog vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno dobavo 3554 Prodajni urad šentjanškega premogovnika AND. MSI, LJUBLJANA, Krekov trg Si 10. ynkadont cm zobna pasta« ustna voda, zobni prašek. Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. KA«C, Ljubljana. Pile in raspe (turpije) izvrstno in strokovno nasekava IVAN FIGAR, pilarski mojster, Ljubljana, Hrenova ulica štev. 19. Lisičje koze sprejema v črno, alaska, križasto. skunks barvanie in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA. KRIZEVNISKA 7. Najstarejša slovenska pleskarska io Ilčarska delavnica Ivan Bricelj, Dunajska c. !8f se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530 6. F. Jurasek Ljubljana VVoIfova bI. 12 Uglas a jem ter popravljam glasovirje in harmonije, špecijelno strokovno in ceno! Ljubljans, Kralja Petra trg štev. 8, I. nad str. sprejema forarsiirae vloge po 8 "™ Večje In stalne vloge do 12%. 3539 Tvornica perila primari] Dr. jes< m ortinira 9o 2. jtilija ^ 3gn. Žargi „pri nizki ceni" I O S (b >H Sv. Petra cesta štev- 3 o nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro raznega De-rila, nogavic, rokavic, otročjih majic, damskih letnih 0 oblek ter raznih vezenin, nakiti, tres, svile i. t. d. — po priznano nizkih cenah. 4035 LJUBLJAHA, Zabjak št. 3 se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, ovratnikov itd. itd. 2809 Fotografi! Amaterji 3741 Najceneiši Izvir za trgovanje ie Fot© endusfiriia Mmn ¥rbas ( r&?- Cenik s približno 400 slikami brezptežno in poštnine prosto. "ggjS Ma debelo in mate! i llisia kota it šivalni stro sa rodbinsko in obrtno rabo so edino JOSIP PETELINCA znamke GRITZHE le Adler to .J i* Mnm .kbfirfBf in pianfnou g \5 naiboIjSBi tovafen Bčsencforfer, C žepka, £hrb**», ifolzl, Schvrelghofer, Original Sfingi Itd. Tudi. na obroke. Tudi na obroke. JeNca MU, roj. Dolenc, LiiMjaoa, HflŠerjeva ulica številka 5. Selinger i drug HJBBPjp tnikovarska mehanična predilnica volne in pletllnlcd volnenega blaga Vukovar (Slavonija). Priporoča svoje veliko skladišče pletenega blaga kakor tudi predene ovčje volne v različni in najbolji izvršb!..Za plelike kakor tudi za barvarje ter industurijo preprog. 4127 aro«-» Cene zmerne, postrežba točna m solidna. TSttr* Ljubljana ob vodi poleg Prešernovega spomenika. i Važno za trgovce s Zahtevajte cenik! | GUMI za cepljenje trt1 lotopfske plošče so najboljše! Dobijo se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo zaSHS ZAGREB, PALMOTICEVA ULICA BROJ 66, k veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebSčin. Poselite našo izložbo v Mariboru, Aleksandrova cesta 19, v kateri se' nahajajo vedno razloženi naprodaj novi in stari avtomobili prve vrste. Pavno tako se tam prodajajo motorna dvokolesa, radi o »a parati, pisalni stroji Itd. Poučevanje v vožnji teoretično in praktično. Razvoženi, toda samo brezhibno ohranjeni vozovi se sprejmejo v komisijonalno prodajo. 3399 Strogo skrbna^ zelo solidna postrežba. J&. Stoinschegg — R. Pelikan, Maribor« Aleksandrova cesta 19. Pozor. Mol oAa vojnega posojila! Potrebujemo 5 milijonov jugoslovanskega ne nostrificiranoga (rrekolekovanega) ogrskega vojnega posojila. Cena Din 10.000*— za 1 milijon. Fiksne ponudbe in tudi manjših iznosov na poštni predal 119, Zagreb. Modna trgovina K. Soss Ljubljana Mestni trg 19. peronospora cevi, iamčeno novo blago kakor | tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti, f Tovat*niSka zaloga ! 1 Zdravko ICranjc, Celje, f i................. ; SVAKA MOGUĆA UDOBNOST Pažljiva i predusretljiva posluga stoji na raspoloženju SVakom putniku treće klase na brodovima Američke Vlade za New York. Odlično tire d j ene kabine treće klase sa 2, 4 i 6 postelja, dovolj no • prostrane i dobro provetrene. Jedinstvena obskrba. Čitaonica, soba za pušenje i zabave. Velika paluba za šetnju. Sva moguća briga za udobnost putnika. Tražite besplatne kataloge i red vožnje od NA DRGBfiOI HA DEBELO! Oglejte si specialno detajlno in engros trgovino, kjer se prodajajo lastni 4138 vrvarski izdelki kakor vrvi za zvonove, studence, trasmisije in dvigala vseh debelosti, vrvi za seno, striki za perMo, štrange, uzde, Špaga, dreta, grirte za transmisije in navadne, mreže za seno, ognfegasne cevif ribje mreže, viseče mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje, tržne torbice, kakor tudi pravi triaSkl bićevniki, biči, jermena In goii za cepce, konjske krtače, ribarice, tima vseh vrst, morska trava i. t. d. po najnižji ceni. Specijalno montiranje (šplasenje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno irr točno. Centrala: Ivan N> Adamič. Ljubljana, Sv. Petra c. 31. Tel. 441. Podružnice: IHARS3GR, Vetrinjska ul. 20. Telef. 454. — KAMNIK, Satna 4. ulica t>r (JUSAJTEOSTETS LAJNS) rad. FatataBeojrratekeZadrase; Zagreb, ^SSSTfS Pao prekoTod kolodvora; LJubljana, Dunajska ćest» * br7 29; Sarajevo, Aleksandrova ulica t>r. aos I. i polnil. Ul l/plačana delniška glavnica in rezerve preko Din 120,000000., Centrala: Zagreb; podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien; ekspoziture! Romska Siatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice; afilljaciji: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslovanska Industrijska banka d. d, Split. Lastne agencije v Južni Ameriki i Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; w Severni Ameriki: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduje vse bančne in trgovske posle z inozemstvom) posebno z Italijo in Avstrijo- Olajšuje posle eksporterjem in importerjera s tem, da jim es k o m p tira menice v lirah kakor :: tudi v drugih inozemskih valutah, c t Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje. 1552 L J A S K A KRE ustanovljena 1900 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: I T N A BANKA mišb mu Die mm- \ ***** - ~- ~ w - i Bp^^ i jfB mm jh flUMBUT--1 c^^^^s»r?^r mw I Tei. štev. 26i, 413,502,503,504 j? se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela 09