Današnja številka obsega 16 strani k ul tur n o -p olit/čn o glasilo Va\o spaluiro kupile v naj-veiji avvlrijvki specialni lovarni poiiišlia AVENDBEL Zaloga v Celovcu > iilageniurl Ciclrcidcgasse 1 Beljak - Viliaiii, Moritsiiigassc (nasproti 1'ark Itolela) s vetov n i h in domačih dogodkov 3. leto / številka 18 V Celovcu, dne 9. maja 1951 Cena 70 grošev MtesmeiH^mut Volitve državnega predsednika Našemu času jc pripadla dvomljiva slava, da je na papirju uzakonil človečanske pravice, zaščitil svobodo osebnosti, svobodo mišljenja in govorjenja in svobodo združevanja. To je bilo potrebno, ker je iz človeških src izginil duh pravice in resnice. Ker jc ugasnil v njih ogenj ljubezni, ki ga jc prižgal v srcih Sv. Duh, ki ga je poslal Odrešenik po svojem vnebohodu. Namesto duha resnice je zavladal na svetu duh krivice, sovraštva in nasilja nad slabotnimi. Ta duh pa je hudičev duh, negacija božjega duha. Navidez slično duhu pravice in resnice gradi in ustvarja duh sovraštva začasno tudi velike in mogočne stvari. Toda to je zgolj zunanje posnemanje božjega duha. Hudič posnema dobrega Boga, da preslepi omahljive in slabotne v veri. Ker je pa to delo satanovo, nima obstanka in se prej ali slej zruši samo v sebi in pokoplje pod seboj svoje vernike. To so babilonski stolpi modernega duha in upora proti Bogu, to je moderna civilizacija brez Boga, to je moderno laizirano življenje, ki naj bi osvobodilo človeštvo strahu božjega in ga osrečilo na zemlji... Pa je prav v naši dobi Bog spet zmešal jezike graditeljem teh stavb brez Boga, da se ne morejo sporazumeti med seboj na nobeni konferenci in vedno samo rožljajo z orožjem. Zato ni prave sankcije za uzakonjene človečanske pravice, ker jih niso sklenili v božjem imenu in Pod vodstvom božjega Duha. Zanje jamči do neke mere samo sila. Močnejša sila jih pa lahko spet izbriše. Iz strahu za svoj obstoj kliče danes človeštvo iz globine svojega srca po pra-vici in resnici. Kajti še nikoli niso bile te hčerke božje tako ogrožene kot sedaj. Svetu grozi suženjstvo kot ga še zgodo-vuia ne pomni. Zato klicarji in vodniki, ki hočejo človeštvo rešiti pred poginom, kličejo: „Na-^•aj k zapadni kulturi!11 Toda zapadna kultura pomeni prvenstvo duha nad materijo. Zapadna kultura izpoveduje, da jc vera in ljubezen močnejša od elektrike in domske sile. Zato je zapadna kultura istovetna s krščanstvom. V krščanstvu, ki je eno in nedeljivo za Vse narode in čase, pa vlada Duh resnice, Pravice in ljubezni. Tisti Duh, ki je sto-rd, da so na prve binkošti razumeli govorico apostolov vsi narodi, ker je po Puh govoril Sv. Duh, Duh ljubezni, ki ni fjelal razlike med Judi in Grki, Arabci in brečam, med Cirenejci in Elamljani... Kdor se torej sklicuje na zapadno kul-tfro in si v njenem imenu prisvaja celo Pek© misijo ter zahteva zase svobodo 'o pravico, kot to tolikokrat čujemo v naši l'ržavi, ta naj se zaveda, da je Duh, ki je Kristus poslal, Duh resnice, pravi-Cc in ljubezni tudi za majhne in nemočne narode, za slabotne, ki jih prav tako *e)a po pravici in resnici. Zato je izdajstvo nad krščanstvom in žaPadno kulturo zahtevati pravico in svobodo zase, kratiti pa jo tistim, ki so ?d tebe odvisni. Zase terjati resnico in Jubezen, druge pa pitati z lažjo in netiti Pr°ti njim sovraštvo. Za take veljajo bc-Me: ,.Ne veste, čigavega duha ste!“ Ta-M vlada in ljudje gradijo dvomljivo stav-b°> ki se bo zrušila nad njihovimi gla-Vami. Krščanstvo in Kristov duh’ ni propa-S^ndno blago in dnevna gesla, da se z ^Jitni slepijo množice! Krščanstvo je celo in dosledno, — ali Pa ni. „Kdor z menoj ne zbira, ta la?Jresa!“ je rekel Kristus. Zbirajo se ■P-dhne reči. Torej zvestoba Kristusu tu- di 2 malem! ■Tega mnenja smo, da naj to premislijo Dne 6. majnika smo v vsej državi volili državnega predsednika. Izid volitev je razviden iz spodaj objavljenih številk za vso državo in na Koroškem za okraje in občine. Kakor je bilo pričakovati, volitve niso prinesle dokončnega rezultata, ker nobeden izmed kandidatov ni dobil polovice oddanih glasov. Porast števila volivcev je predvsem pripisovati volilni obveznosti. Na splošno lahko ugotovimo, da je Volkspartei v vsej državi nazadovala, da so VdU-jevci močno napredovali in pridobili skoraj četrt milijona glasov. Iz volilnih številk je tudi razvidno, da volivci niso toliko volili kandidatov, to je oseb, marveč stranke. Najhujši tekmec za Volkspartei je seve VdU in na Koroškem skoraj izgleda, da se bližamo predvojnim strankarskim prilikam, ko so se liberalni kmetje zbirali v Landbundu, uradniki in nastavljena v Grolšdeutsche Volkspartei in so krščanski socialci bili v deželnem zboru na tretjem mestu. Z volilnim rezultatom se bomo ob priliki še podrobneje bavili. Državna ustava predpisuje, da se morajo volitve za državnega predsednika Nevelj. 6.558 1.174 Okraj in občine BREITNER FIALA GLEISSNER KORNER Koroška 62.542 10.667 76.179 109.089 (Pri drž. volitvah 51.247 10.002 83.801 101.356) Celovec mesto 11.681 1.693 9.832 14.836 Beljak mesto 4.785 1.516 4.179 8.067 Celovec okraj 8.124 1.400 11.075 17.070 Bilčovs 23 2 163 241 Bistrica v R. 72 83 246 640 Borovlje 454 296 838 1.806 Dholica 177 31 226 539 Grabštajn 178 17 355 533 Hodiše 76 17 210 364 Kotmara vas 115 38 273 501 Medborovnica 59 22 163 322 Medgorjc 34 19 158 294 Otok 208 9 225 248 Pokrčc 153 6 268 405 Radiše 26 _ 117 121 Selc 5 3 75 345 Slov. Plajberk 29 ‘13 103 165 Svetna vas 46 40 106 246 Škofiče 172 47 149 410 Šmarjeta v R. 19 16 261 273 Št. Tomaž 156 4 302 348 Zg. Vesca 54 2 58 138 Žihpoljc 66 6 309 190 Zrelec 155 38 287 483 Beljak okraj 8.433 2.257 8.222 16.878 Bekštanj 411 97 779 1.490 Bistrica na Z. 58 1 160 124 Kostanje 136 7 94 294 Ledince 92 10 227 341 Lipa 167 28 152 370 Loga vas 205 71 212 528 Marija na Z. 113 87 308 611 Podklošter . 484 261 613 1.801 Rožek 71 — 126 167 Smerče 373 52 324 477 Straja vas 105 8 182 301 Št. Jakob 304 220 474 1.057 Vernbcrk 306 49 349 727 Vrba 638 33 449 408 1.067 (Nadaljevanje na 2. strani) Mirovna pogodba z Japonsko Zastopnik sovjetskega zunanjega ministra, Bogomolov, je izročil ameriškemu poslaniku v Moskvi odgovor na ameriški predlog zaradi mirovne pogodbe z Japonsko. Sovjetska vlada predlaga sklicanje konference štirih velesil — Sovjetska zveza, komunistična Kitajska, Združene države in Velika Britanija —, kjer naj bi izdelali osnutek mirovne pogodbe z Japonsko. Združene države pa ta predlog Sovjetske zveze odklanjajo, ker ne priznavajo tisti, ki vodijo usodo naše države in tisti, ki so poklicani, da širijo božje kraljestvo in Kristusovega duha. Vsi pa prosimo s Cerkvijo: Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo! In prenovil boš obličje zemlje! Tekstilij*, perilo, delevske obleke najbolj poceni pri JULIUS SANTER Celovec - Klagenfurl, Domgasse 14 komunistične Kitajske. Verjetno bo izdelana mirovna pogodba z Japonsko brez sodelovanja Sovjetske zveze in komunistične Kitajske. Nove cene V zadnji številki „Našega tednika” smo objavili pod gornjim naslovom proglas predsednika deželne kmetijske zbornice in načelnika koroške kmečke zveze o novi ureditvi cen za mleko, maslo in skuto. — Nove cene naj bi veljale s 1. majem t. 1. V zvezi s tem proglasom je odredilo ministrstvo za notranje zadeve, da je v veljavi še prejšnja odredba o cenah mleka in mlečnih proizvodov (1 kg mleka = 1 šiling) in je zato naročilo deželnemu glavarju za Koroško, naj postopa po zakonu, ako bi se kdo ne ravnal po določilih te odredbe. Istočasno pa sporoča tudi deželna kme- ponoviti tekom 35 dni in ne pred tremi tedni. Torej bomo imeli najkasneje 10. junija zopet volitve državnega predsednika. Takrat pa volivci ne bodo imeli tako velike izbire med kandidati, ker sc bo treba odločiti med onima strankama, ki sta na prvih volitvah dobili največ glasov, to je med Volkspartei in socialisti. Ustava pa predvideva tudi možnost, 'da stranke za druge volitve svoje kandidate izmenjajo. Tako bi ob priliki drugih vo-* litev odločali med novimi možmi. V bistvu pa leži odločitev pri VdU-u, ki bo po svojem doseženem številu odločal. Po zakulisnih razgovorih med strankami pa sta dve povezavi možni. Socialisti in VdU ali pa Volkspartei in VdU. Ta odločitev pa mora pasti še tekom tega tedna in bi bilo danes vsako ugibanje pre* uranjeno. Perzijski petrolej Vlada Velike Britanije namerava predložiti vprašanje podržavljenja petrolejske industrije Anglo-iranske petrolejske družbe mednarodnemu razsodišču v odločitev. — Vlada Perzije pa tako odločitev zavrača z utemeljitvijo, da je podržav-Ijenjc petrolejske industrije notranja zadeva Perzije. Volitve v Franciji Francoska poslanska zbornica je odobrila z, veliko večino vladni predlog o novem zakonu za volitve v poslansko zbornico. Sedanja francoska poslanska zbornica bo razpuščena 4. junija in volitve v novo poslansko zbornico bodo razpisane za nedeljo dne 17. junija t. 1. Potres v San Salvador-ju V srednjeameriški republiki San Salvador je preteklo nedeljo močen potres skoraj popolnoma porušil mesto Jucuapa. Pri tem je bilo ubitih okrog 200 ljudi, 20.000^ pa jih je brez strehe. — Da bi preprečili izbruh kužnih bolezni, nameravajo dati oblasti porušeno mesto zažgati in popolnoma uničiti. V torek je nov potres močno poškodoval štiri nadaljna mesta. Vlada republike San Salvador se jc obrnila za pomoč na mednarodni rdeči križ. Stavke v Italiji Ker vlada ni ugodila zahtevi po zvišanju plač, so dne 7. maja začeli s 24-urno stavko italijanski javni nameščenci in uslužbenci. — Zaradi stavke niso poslovala ministrstva, zaprti so bili poštni uradi, ni bilo šolskega pouka, prekinjen je bil železniški promet in še bolnice so le deloma oskrbovale bolnike. za mleko tijska zbornica, da je nameravani proglas o novi ureditvi cen mleku in mlečnim proizvodom na Koroškem vplival na to, da so uvideli nevzdržnost sedanjih cen mleku za kmeta tudi zastopniki potrošnikov. Zato so se takoj začela pogajanja med zastopniki kmetov in zastopniki trgovine ter potrošnikov za sporazumno ureditev cen mleku in mlečnim proizvodom v vsej državi. Z ozirom na ta pogajanja in z ozirom na upanje, da bodo še meseca maja enotno urejene nove cene mleku v smislu omenjenega proglasa, so zastopniki koroških kmetov sklenili, da prvotno omenjeni proglas za enkrat še ne stopi v veljavo. Politični teden vane. Z odstopom dveh ministrov angleške delavske vlade je grozila tej huda Kriza in govorilo se je že o odstopu in razpisu novih volitev. Vlada pa je krizo preživela in ostala še naprej s svojo majhno večino na krmilu. Na vsak način pa so za britanski imperij zadnja leta zelo kritična. Tako je pred dnevi perzijski ministrski predsednik izjavil, da bo podržavljenjc petrolej- ske industrije uresničeno in da ne smatra perzijsko-angleške pogodbe o tej stvari več kot veljavne. Velika Britanija sicer krčevito in ž vsemi sredstvi povsod brani svoje položaje in pridobitve, toda kljub temu je izgub že toliko, da ni čudno, če se je doma vsled povečanih izdatkov in manjših dohodkov življenjska raven ljudstva dokaj zmanjšala in jo s predvojno skoraj ni mogoče več primerjati. (Tlmetniika tazstaoa SLIKARSKIH DEL KOROŠKEGA SLOVENSKEGA UMETNIKA, i. g. AVGUSTA ČEBULA | KULTURNI ODSEK NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV 1 | I Svečana otvoritev razstave bo v četrtek, 10. maja 1951 v MOHORJEVT:; jij HIŠI v Celovcu, pritličje levo, soba štev. 3, ob 11. uri. Koroški Slovenci, oglejte si vsi dela svojega rojaka, videli boste krasne po-:-: | krajinske slike. k Vstopnina šil. 1.50. Z Razstava je odprta od četrtka, 10. maja do nedelje, 20. maja 1951. * pisfna iz idcužehiU dežav Mohorjeva družba Naši slovenski rojaki so pokazali izredno zanimanje in skrb za usodo svojih rojakov v starem svetu, zlasti pa na Koroškem. Kakor je pred 100 leti nastala v Celovcu po zaslugi škofa A. M. Slomška Družba sv. Mohorja, ki je dramila in vezala Slovence po vsem svetu, tako naj bi to nalogo nadaljevala v drugem stoletju obnovljena Družba sv. Mohorja v Celovcu. V kakšni meri se tega važnega dela zavedajo naši ameriški rojaki, kaže pismo, ki ga v naslednjem priobčujemo. Pismo je poslal č. g. p. Odilo Hajnšek, ki je koroškim Slovencem tudi osebno dobro * n.* , ^ £-0«•-> z*K .** - znan, ki pozna tudi dobro naše razmere in potrebe, zato pa se tudi s tako vnemo in ljubeznijo trudi za čimprejšnjo obnovo Mohorjeve tiskarne v Celovcu. Takole se glasi pismo: „Pred menoj leži račun Linotypc — tiskarski stroj Mohorjeve družbe, ki je naš jubilejni dar družbi za njeno stoletnico. Ali je račun velik? Skoraj me je strah povedati: da, zelo visok račun je. In skoraj neverjetno, pa je res, da manjka od devetih tisočakov samo še eden. In tega je treba nekje stakniti, pa prav v kratkem, ker je bilo rečeno: Stroj ne gre prej na morje, dokler ni popolnoma plačan do zadnjega centa. Želo nam hodi Pri nas v Avstriji se je. do nedelje javnost bavila v prvi vrsti z volitvami za novega državnega predsednika in vsled tega so časopisi mnogo manj pisali in ljudje govorili o mednarodnih političnih dogodkih. Zdaj bodo spet ti zavzeli prvo mesto zanimanja in pogledi bodo spet merili na Korejo, Pariz, Perzijo, Atlantsko zvezo itd. Pa danes bolj na kratko poglejmo, kako sc je nadaljeval razvoj na teh popri-ščih, kjer se odločuje bodočnost: vojna ali mir. Na Koreji je zaenkrat komunistična ofenziva zastala. Pravzaprav tega zastan-ka niti optimisti niso pričakovali. Kitajci so napadli z nekako 300.000 vojaki in imeli spočetka uspehe. Ti pa se nikakor ne morejo primerjati z uspehi njihove prejšnje ofenzive, v kateri so UNO vojaške sile izgubile velik del svojega vojnega in človeškega materiala. Zastoj komunistične ofenzive je toliko bolj zanimiv, ker so Kitajci tokrat napadli z modernejšim orožjem in podprti z dobrim topništvom in letalstvom. Zaključek bo enostaven. UNO sile so si medtem že pridobile toliko izkušenj v vojevanju s tem nepričakovanim in nenavadnim sovražnikom, da so pravočasno poskrbele za malo presenečenje. Valjar kitajskih armad sc je ustavil ob tehnični premoči maloštevilnejših UNO divizij. Od 300.000 kitajskih vojakov, kakor govore poročila, jih je okrog 70.000 padlo, ali pa so bili ujeti in ranjeni. To so tudi za kitajske razmere zelo hude izgube, ki se pač ne morejo ponoviti kar vsak teden- Kitajcev je sicer nad 400 milijonov, vojak je pa komaj vsaki stoti. Padle so elitne enote in takih tudi ni mogoče postaviti čez noč na noge. Zaenkrat je vojni material zmagal nad vojaškimi množicami. V Ameriki je sicer še vedno v ospredju odstranitev Mac Arthurja, vendar so se duhovi že zdavnaj pomirili. General je pred obema zbornicama govoril svoje vojaško in politično poročilo o Daljnem Vzhodu in podčrtal potrebo, da Združene države ameriške Kitajsko napadejo na njenem lastnem ozemlju iz zraka in da korejsko fronto razbremenijo s tem, da pošljejo v boj proti komunistični Kitajski Čang-Kaj-Sekovo polmilijonsko nacionalistično armado, ki je na Formozi brez posla. Povedal je nadalje, da je mnenja, da Sovjeti vedo, da jih Amerika ne misli napasti, pač pa da oni iščejo ugodne prilike po vsem svetu, kjer bi si mogli z nenadnim napadom pridobiti nove in boljše pozicije. Potek korejske vojne je pokazal, da Kitajci ne razpolagajo in tudi še ne bodo mogli s tolikšno materialno močjo, da bi mogli tekmovati z UNO silami. Napačno pa bi bilo nasprotniku pustiti časa, da se v tem pogledu okrepi. Zato ga je treba zdaj prisiliti na kolena. Vsako popuščanje napram komunizmu bi slednjemu le koristilo, ker bi ta ob prvi priliki to izrabil. Izostal je pričakovani dvoboj med Mac Arthurjem in Trumanom. Prvi se je izognil direktnemu napadu, drugi pa jc^ časnikarjem izjavil, da se bo zadeva že še razčistila. MacArthurjev ekspoze v zbornici ni navsezadnje prinesel nobene senzacije, ker ne predstavlja nič drugega kot zgoščeno vsebino tega, kar so on in njegovi zagovorniki že vse mesece pripovedovali. V PARIZU PRED PREKINITVIJO? Že tedne trajajoča posvetovanja med namestniki zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu so ostala brezplodna. Na predzadnji seji so trije zapadni zastopniki v nekako ultimativni obliki predlagali sovjetskemu zastopniku Gromiku tri predloge dnevnega reda, katerega naj bi obravnavali. Na naslednji seji pa je Gromi-ko odgovoril, da je'Sovjetska zveza pripravljena sprejeti predlog zapadnih sil, če se obenem postavi na dnevni red tudi člen, ki zahteva obravnavanje razorožitve in ki ga je sestavila in predlagala Sovjetska zveza. Ker je ta predlog po svoji sestavi za zapadne sile nesprejemljiv, menijo v zapadnih političnih krogih, da hoče Sovjetska zveza izsiliti konec konference in vreči krivdo za to na zapadne sile. Drugače pač ni bilo posebnih stvari v Evropi in po svetu, ki bi bile nepričako- Okraj in občine BREITNER HALA Šmohor okraj 2.594 87 Blače 53 — Brdo 67 — Goriče 24 8 Mičice 189 4 Moše 155 6 Radnja vas 106 2 Sv. Štefan 174 10 Šmohor 260 6 Velikovec okraj 2.995 370 Bela ' 39 74 Bistrica 95 22 Blato 55 3 Djekše 102 2 Grcbinj 258 27 Dobrla vas 145 55 Galicija 238 4 Globasnica 126 9 Libeliče 80 1 Libuče 111 6 Pliberk 154 7 Pustrica 222 3 Ruda 110 6 Sv. Peter n. V. 70 13 Škocijan 172 20 Tinje 84 6 Važenberk 260 26 Vobre 125 26 Velikovec 579 28 Žel. Kapla 37 28 Žitara vas 29 4 Žvabek 4 — Št. Vid n. Gl. okraj 8.752 1.690 Spital n. Dravi 9.923 1.190 Volšperk 5.255 464 Dunaj 127.912 89.735 Nižja Avstrija 53.861 51.098 Gradiščanska 8.308 4.971 Zgornja Avstrija 118.949 20.344 Štajerska 140.626 30.924 Tirolska 56.594 4.385 Salzburška 67.037 5.311 Predarlska 26.528 2.577 GLEISSNER KORNER Nevelj. 5.066 3.698 173 176 80 356 360 140 155 179 168. 188 308 91 179 365 373 333 260 7.356 9.475 890 320 814 264 551 330 293 299 273 644 464 839 1.208 249 386 245 235 213 196 192 306 278 222 197 164 235 404 237 372 565 657 120 115 438 585 354 290 649 720 252 511 343 610 84 100 8.886 14.521 607 12.098 12.687 636 9.465 11.864 453 354.558 595.153 6.007 446.263 355.440 2.833 80.390 70.674 230 283.236 193.375 1.809 251.420 235.801 3.946 115.802 53.537 64.849 48.424 52.950 21.271 navzkriž, ker kake tri naselbine še niso dobile knjig za letošnje leto, ker nam jih je zmanjkalo in one naselbine ne pošljejo naročnine in darov. Tu kar manjka nekaj stotakov. Nekateri so pa one nase prošnje prezrli, morda založili, pa sem repričan, da jih bodo te dni poiskali in odo svojo naročnino in dar poslali. Saj še vendar dobri vzgledi nekaj vlečejo. Veste, da je pred dnevi prišel k meni dobrovski župnik, father Klopčič, begunec, ki zdaj živi pri naših slovenskih sestrah v domu sv. Jožefa v Lemontu. Naročnino je poravnal že pred nekaj tedni. Zdaj pa me vpraša: „Ali Vam še dosti manjka za stroj?“ In sem mu povedal. ,,Na-te, tu imate 10 Dol. Veste, da me je malo sram: Gospod Berglez Je ravno tako begunec kot jaz, pa je zadnjic posodil 400 Dol., zdaj pa spet berem v casonisih, da je dal še 18 Dol.^ Taki vzgledi morajo človeka pritegniti.“ _ ^ No, saj se ne smemo prav nič pritoževati: akcija za Mohorjevo družbo je imenitno izpadla in še tole malenkost bomo z lahkoto skupaj spravili. Vsak nekaj, pa bo vsota dopolnjena, saj iz malega raste veliko. Toda vsak pa gotovo!1’ Za danes naj vas potegnejo za seboj sledeči dobri vzgledi: Darovali so: Dol. 150 Neimenovani duhovniki; Dol. 25: John Potokar, Cleveland (ponovno, prej že Dol. 50); Društvo Srca Jezusovega KSKJ, Barberton, Dol. 14.75; Angelo Martellotti, Albany, Dol. 11.25. Po Dol. 10: Mr. John Mešič, Bridgc-port; Rev. Dr. Andresv Farkaš, Bridgc-port; Frank Paulich, Detroit; Društvo Sv. Petra in Pavla KSKJ, Kansas City; Samostojno društvo Sv. Mohorja, Chicago; Frances Popko, Chicago; Pvt. Martin Selak, vojak, Fort Campbell; Rev. Joseph Klopčič, Lemont; Frank Furlan, Pelham; Ivan Gorše, Minneapolis. Po Dol. 7: Miha Jeretina, Joliet; Frank Miklavčič, Euclid; Florijan Markun, Lemont; Minka Likozar, Olmsted Falls. iiiiiiiimiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiniiMiiiiiiiHiiiiiiiiimi Amerika in Jugoilavlia Prejšnji torek je Richard C. Patterson v svoji radijski razpravi o svetovnem komunizmu izjavil, da je Ameriki do tega, da ohrani Jugoslavija svojo neodvisnost in da ostane prosta sovjetskega nadzorstva. Patterson, ki je služil kot ameriški odposlanec v Jugoslaviji in Guatemali, je odptoval na svoje novo službeno mesto v Bern, kot ameriški veleposlanik v Švici. Ko ga je radijski poročevalec vprašal o položaju, ki zadeva komunizem v Jugoslaviji, mu je ta odgovoril: „Odkar sem bil jaz tam kot veleposlanik, se je položaj znatno spremenil. Titova vlada je sedaj priznala, da jc jugoslovanska neodvisnost ogrožena od sovjetskega imperializma, to je od Sovje* tov vodenega mednarodnega koirmniz* ma.“ Ko so ga vprašali o stališču Združenih držav, je Patterson nadaljeval: „Nam je do tega, da ohrani Jugoslavija svojo neodvisnost in ostane prosta sovjetskega nadzorstva. Kot sem vam dejal pred nekaj minutami je pripravljenost Jugoslavije, da bo branila svojo neodvisnost, če bo napadena, zelo važen činitelj v zahodni obrambi.. Pomoč, ki jo dajemo Jugoslaviji pa ne pomeni, da odobravamo Titovo vlado m smo ji to tako tudi že povedali. * Tako na primer smo pred kratkim obvestili jugoslovansko vlado, da je treba jasno razumeti, da naša pomoč ne pomeni, da odobravamo ukrepe za zatiran)6 ali pa uničenje verske, politične in g°' spodarske svobode v Jugoslaviji. Sedaj še nekaj o tem, če so jugoslovanski narodi za Tita. Jugoslovani so ponosni in nacionalistični narod in so se že ob raznih prilikah v preteklosti borili pro^1 zavojevalcem in okupatorjem. Po poročv lih, ki jih imamo, podpirajo Jugoslovan; danes zunanjo politiko svoje vlade prl odporu proti sovjetskemu pritisku. N?' tranji ukrepi vlade pa so druga stvar ib so predmet precejšnjih nasprotij." GENERAL WINTERTON V KOPR^ Generalni major sir John Winterton< poveljnik britansko-ameriškega področja svobodnega tržaškega ozemlja, je obiska* Koper, da vrne vljudnostni obisk povelj' nika Miloša Stamatoviča, poveljnika ju' goslovenskcga področja STO-ja. Avstrija Breitner Fiala Gleifšner Korner oddani gl. 4,370.755 662.559 (= 15.41$}), 220.012 (= 5.02%), 1,725.695 (== 40.15%), 1,682.768 (= 39.00%), veljavni neveljavni 4,298.576 72.179 1949 VdU 489.273 1949 KPO 213.066 1949 DVP 1,846.581 1949 SPD 1,623.524 Hainisch 2.131, dr. Ude 5.414. Koroški Slovenci za pravo vzgojo kmečkih gospodinj Št. Jakob v Rožu Dne 29. aprila je gospodinjska šola v Št. Jakobu z razstavo kuharske umetno-str in ženskih ročnih del ter kulturno prireditvijo zaključila svoje šolsko leto. Že v soboto je bilo mogoče opaziti v soli veliko živahnost in izredno marljivost gojenk, ki so pripravljale razstavo, pripravljale pa so se tudi za nastop pri kulturni prireditvi. V nedeljo zjutraj je kljub slabemu vremenu že takoj po prvi maši veliko število obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice napolnilo obe veliki učilnici gospodinjske šole, v katerih je bila razstava. V prvi sobi smo videli uspehe, ki so jih pokazala dekleta po polletnem pouku v kuhanju. Številne, lepo oblikovane in izredno okusno opremljene torte ter razne druge močnate jedi so kar vabile obiskovalce, ki so res v kratkem pokupili vse razstavljene dobrote. Na razstavi so dekleta pokazala tudi raznovrstno konser-viranje mesa, sadja, zelenjave in tudi nekaj zelo okusnih pijač. t V drugem prostoru smo videli ročna dela in izdelke izredne spretnosti v šivanju. Vrsta oblek in perila je pričala, da so učiteljice poskušale dati gojenkam predvsem to, kar bodo v domačem gospodinjstvu in v domači družini potrebovale vsak dan. Nismo sicer opazili na razstavi vzgledov, kako je mogoče z najskromnejšimi sredstvi popraviti in porabiti tudi staro perilo in obleko, vendar pa smo iz pripovedovanja učenk in učiteljic posneli, da so tudi temu delu posvečale veliko skrb in znaten del časa pri šivalnem pouku. Vsa razstava je pokazala, 'da so 'dobila dekleta vso potrebno usposobljenost, ki jo bodo zahtevala domača kmečka gospodinjstva. Pismeno priznanje ne samo za to, kar smo videli na razstavi, ampak za mnogo več, pa so dobila dekleta v svojih spričevalih. Že precej pred popoldansko prireditvijo je bila v dvorano prerejena učilnica tako polna, da je moralo mnogo obiskovalcev ostati na hodniku. 2 lepim pozdravom gojenke se je pričela prireditev, katero so nadaljevala dekleta z lepim prizorom rajanja po narodni pesmi ,,Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije“. Sledile so narodne pesmi, ki so jih gojenke pele ubrano in doživeto. Sledil je lep prizor angelskega češčenja, izredno zanimanje med gledalci pa so vzbudila dekleta z rajalnim prizorom „Predice“. V govoru je poudaril nato dr. Vinko Zwitter velik pomen, ki ga ima mati v družini in narodu ter je naglasil, da so gospodinjske šole pri šolskih sestrah one, ki bodo ohranile v naših družinah temelj slovenske in katoliške vzgoje. 2 ljubkim rajalnim' prizorom po pčsmi »Sonce čez hribček grc“ je bil zaključen prvi del prireditve. V igrokazu »Njen zadnji Ave“ so dekleta pokazala globoko doživet boj med dobrim in slabim ter zmago dobrega. Zaradi izrednega obiska so morala dekleta vso kulturno, prireditev ponoviti ob štirih popoldne. Nad 400 ljudi se je udeležilo krasno uspelih prireditev. Ta velik obisk pa tudi priča o priljubljenosti šole in velikem zanimanju, ki ga kaže okoliško prebivalstvo za to šolo. St. Rupert pri Velikovcu Vsako leto privabi zaključita priredi-tev kmetijsko-gospodinjske šole naše ljudi: očete in mamice, predvsem še mladico, brate in sestre, ter ženine in prijateljice gojenk v Narodno šolo v Št. Rupert. Tam se srečajo bivše gojenke, da Preživijo par srečnih ur ter okrepijo pri-)Jteljstvo, ki so ga bile sklenile za časa ^Čaja. Že dopoldne 3. maja so odprli razstavo ročnih del in kuharskih izdelkov. Marsikateri mladi par, ki se pripravlja na svojo „hojset“, si je pač želel, da bi |edaj kuharice tudi znale „pricoprati“ takih dobrih in okusnih vrst peciva in drugih jedil. Seveda v poznejšem življenju kmečka gospodinja le bolj redko ‘Jhko pride do takih dragocenosti. Ne- obhodno potrebno pa je, da pozna razne načine ohranjevanja sadja in mesa in raznega sočivja. Razstava, ročnih del pa je 'dokaz,, kolj-., ko zmore spretna in pridna rpka ne da bi bilo treba drage šivilje. Saj naj gospodinja ne le vedno šiva »stare cafe“, njej in vsej družini je v veselje, če zna z lastno spretnostjo, v domačih barvah in ornamentih, brez tuje vsiljive navlake okrasiti dom. Tudi v kmečki hiši ni vedno delavnik, ampak so tudi prazniki, ko se kmetica s svojo izbo lahko »postavi". Popoldne je privabilo goste iz vseh krajev, da jih dvorana ni mogla vseh sprejeti. Nad 800 ljudi se je gnetlo v dvorani, ob oknih in vratih. In koliko je bilo mladine! Kar veselje je gledati mla- di rod, kako se tudi on prav iz srca rad poprime domače zabave, pesmi in besede, samo da mu znamo kaj nuditi! Lačni in žejni so teh dobrin! •Spored prireditve je bil pester. Za smeh so poskrbele »kuharice". Dekliški zbor pod vodstvom g. prof. Miheliča je nudil res lepo domačo pesem, tako da so še lastovke priletele v dvorano ter pomagale peti in poslušati. Zatem so gojenke v dobro izraženem rajanju nudile užitek za oči. Gosp. prof. dr. V. Inzko je nato v svojem govoru naglasil pomen šole in izrekel vzgojiteljicam zahvalo za delo, ki uspeva med koroškimi Slovenci že nad 40 let. V igri »Vrnitev", ki je sledila, so dekleta pokazala znanje; saj je snov igre taka, da jo je težko podati res živo, ker po svoji epični širini ne nudi dosti razgibane dejavnosti. Nad vse ugodno so nas presenetili — četudi so malo zakasnili — tamburaši, ki „$lav'cUi" Kar smo doživeli v nedeljo, dne 29. aprila v Štebnu, je za našo vas res zgodovinski dogodek. Nam nad vse priljubljeni »Slavčki" so nas obiskali. Odkar se dela na prosvetnem polju, še nismo imeli priložnosti slišati tako lepega petja kot so ga nam podali budilci naše narodne in umetne pesmi z Roža, ki so prišli k nam, da posvetimo naši lepi narodni in umetni pesmi tudi sredi Podjune dan proslave, po kateri naše ljudstvo tako hrepeni. Najprej je s pesmijo domači moški zbor pod vodstvom g. Janeza Petjaka, sprejel kvintet »Slavček". Nato je spregovoril g. Albert Sadjak nekaj besedi, pozdravil v imenu SPD »Slavčke" in jih prosil, da nam razkrijejo zaklad naše pesmi. In nato je sledil program kvinteta »Slavčka", v katerem nam je pokazal, kakšno bogastvo je skrito v naši slovenski pesmi. Prej pa je še vodja kvinteta, prof. dr. Valentin Inzko, razložil ožjo zgodovino slov. Koroške, pomen naše pesmi in današnjega dneva. V lepih besedah nam je pokazal delo in žrtev velikih mož, n. pr. škofa A. M. Slomška, Andreja Einspielerja in drugih in jih nam stavil za zgled. Že z dolgotrajnim aplavzom so dali poslušalci izraz velikega navdušenja. Ko je zadonela prva pesem, in sicer himna Slavčkov »Slavček mili...“, se je stopnjevalo navdušenje od pesmi do pesmi, tako da so si namah osvojili srca navzočih. Ko so se vrstile pesmi, ena toplejša in milejša od druge, so govorila le še naša srca. jih že dolgo nismo imeli priliko slišati. Škoda, da te naše glasbe ne znamo bolj poživiti. Mogoče naj služi v spodbudo, da je ta tamburaški zbor še zelo mlad, četudi gradi na nekdaj slavnem zboru Hermanovega očeta iz Klanč v občini Galicija. Zdaj pa sta se združili dve vasi na vsaki strani Klanč, Encelna ves in Drabunaže ter rodile tamburaše, ki so »fletno" zasvirali; želimo jim še mnogo uspeha. Ljudstvo je po svojem zanimanju in obilni udeležbi pač pokazalo, da stoji za šolo! Dolžnost merodajnih oblasti bo, da primerno podprejo delo šole, šolsko vodstvo pa se bo gotovo tudi vnaprej skazalo vredno vsega našega zaupanja. Ta naloga ni lahka in le v vednem stiku z narodom in njegovimi zastopniki jo bo šola lahko tudi v bodoče pravilno rešila. V tem smislu želimo mnogo uspeha za — bodoči tečaj! Vsem »novopečenim" gospodinjam — tudi posebej še nevestam pa mnogo sreče na življenjski poti! w v Stefanu Pesem nam je razodevala lepoto narave in stvarstva, odkrivala lepoto naših’ dolin in nas utrjevala v zavesti, da ostanemo naši trpeči domovini zvesti. Združila nas je slovenska pesem, nas vse, ki smo dobre volje in veselega srca. Prav lepo smo se zabavali in v pesmi smo našli res pravo veselje, tako da smo za nekaj časa čisto pozabili na vse težave javnega življenja. Po pesmi »Ti pubč ja kna lumpej..." so fantje tako ploskali, da so jo morali zapeti še enkrat. »Verjetno", sem si mislil, »to bo pa gvišno fantovska himna, ker pač tudi večkrat radi preveč globoko v glažek pogledajo." Vmes pa smo se še tudi pošteno nasmejali, ko je nam dr. Val. Inzko pripovedoval v rožanskem narečju zanimive in vesele pravljice in nam stavil razne uganke. Res je bil popoldan, ki nam bo ostal v trajnem spominu, a le prehitro je minulo našo skupno veselje. Navmes pa je še domači orkester doprinesel, kar je manjkalo ,do popolnega veselja. Naposled je podarila Ruševa Erika kvintetu »Slavčku" za lepo petje šopek cvetlic z željo, da bi nas še večkrat obiskali. Po kratki zahvali od strani SPD smo pevski koncert zaključili. Kvintetu »Slavčku", pod vodstvom g. dr. Valentina Inzka, velja naša najprisrč-nejša zahvala za ves trud in za lepo petje, s katerim so nam pripravili tako veličasten popoldan in jim želimo mnogo sreče pri rajžanju po Koroškem. Tudi domačemu moškemu zboru in orkestru se zahvaljujemo za razvedrilo. Soisoi; j. Simon baar GOLOBČEK Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC Roman 14. nadaljevanje Okoli petiK je zašlo zaspano prosinče-f0 sonce za Grbe, po dolini je bril ka-*°r britev oster vzhodnik, na sinjejas-ricni nebu se je zasvetil že precej visoko sfcbrni srp prvega krajca, zamrzla, kakor j^k trda zemlja je zvenela pod Francovimi coklami, ko je tekal s košem na .kedenj po seno in nosil v vedrih vodo ’z studenca. Gospod župnik je pri večerji jlrerokoval: »Nocoj bo pritisnil mraz! 1 v°jih petnajst, dvajset stopinj pod ničlo ” zjutraj," in ukazal je dobro zamašiti *ettca v kleti, da krompir in jabolka ’lc bi zmrznila, opomnil je Francka, da >.e,bi pozabil s slamnatimi kitami oblo-Jti dveri pri staji in je nehote spregovo-y: »Nocoj bodo imele roparice žetev! Se. se je potuhnilo, jerebice in zajci na pbu, strnadi za dimniki in v strešnih ln*b, vrabci in kosi, vse je premrlo in ' da skoraj na slepo loviti." j M tem trenutku se je odločil tudi Ho-v°ubek: »Danes moram mrho dočakati, 'Prav bom moral do polnoči stati ob .•snu." Pravkar je končal pomenljivi del vZ rjioralke »de lege", to bo ponovil in ls bo minul. k rvomaj se je vrnil od večerje, se je ta-J začel pripravljati, da bi ga potem preži" nič ne motilo. Natlačil si je »jdro, vžigalico in tobak je položil na n°» stol je postavil tako, da bi skozi lino pri oknu videl naravnost na skedenj, oblekel si je zimski plašč, na glavo si je dejal kučmo, ugasil luč, popolnoma odprl notranje okno, zunanje pa samo za ozko špranjo, usedel sc je za korak od mize in si čestital, kako lepo si je uredil. Vse dvoriše je ležalo pred njim kakor na dlani. Na belem snegu so sc risale temne sence župnišča in ograje, nasproti njemu se je dvigal v bledi mesečini osvetljen skedenj, od skednja proti župnišču pa se je vlekel konjski in kravji hlev. Nič — niti najmanjši migljaj ni mogel uiti njegovim očem. Vlekel je iz čedre in gledal na strehe, trenutek je prisluhnil, kako je v hlevu konj,udaril ob pregrajo, kako je zacingljala veriga, slišal je, kako je gospod župnik ukazal, da naj psa ,Cigana* na pustijo v uti, naj mu marveč dovolijo na hodnik, ker bi v tem mrazu utegnil poginiti. Nato je opazil Francka, kako je tiho kot duh pomolil glavo iz konjskega hleva, pogledal na okna v župnišču in, ko jc dognal, da je v vseh tema, je obložil vrata s slamo, vrnil pa se ni nazaj na pograd, kjer je spal, ampak je urno preskočil zidno ograjo in izginil. »Aha, gotovo jo je ucvrl v Bučine k Betki," je pomislil kaplan. »Bog ve, kaj vse še bom izsledil." Ni še dodobra premislil, pa je že zaslišal, kako za voglom nekdo krepko trka na pritlično kuhinjsko okno in pridušeno vprašuje: »Nanica, ali spiš?" »Zopet kuna," se je nasmehnil Holou-bek in takoj vedel, koliko je udarila ura. Sosedov hlapec je prišel želet služkinji lahko noč. »Okno je zamreženo, debelušna Nanica se ne bo potegnila skozi, s?-mo da sestanek ne bi dolgo trajal," Jf fa- skrbelo Holoubka, toda po nepotrebnem. »Pojdi no že domov, sicer zmrzneš," je čez trenutek čul Naničin nasvet in slišal, kako so ji od mraza šklepetali zobje in se je okence na tihem zapiralo. V župnišču in na vasi je zopet zavladala globoka, mrtva tišina. Niti pes ni zalajal, niti mačka ni zamijavkala. Sleherno bitje sc je potuhnilo v zatišje, pod streho, se zakopalo v pernice, v slamo ali v seno. In veličastna zimska noč je razgrnila svoj jasnomodri plašč nad širno pokrajino. Na njem so kakor veliki, dragi kamni trepetala in migljala cela ozvezdja, skupine zvezd čudovitih barv in bajnega leska, bela Rimska cesta, Gostosevci, Orion, Veliki in Mali voz, tako da je Holoubku pogled jemalo. »Kakšna krasota!" je sklepal roke v toplem žepu župnikovega kužuhastega nanožnika, ki mu jc segal skoraj do prs. »In človek ta čuda prespi! — Toda sedaj ne sedim tu zato, da bi zijal po zvezdah, kuna bi mi pa ušla," se jc ovedel in zno-vič uprl oči na streho pri skednju in na strešne line nad konjskim in kravjim hlevom. Tihoma je iztresel čedro, jo spet natlačil, prižgal, vlekel in utihnil ter začel ponavljati prebrano tvarino. »Večni zakon — to je nujni svetovni red, ki se mu mora vse — tudi proti svoji volji podvreči, nikdo ne more delati proti njemu, čeprav bi hotel; iz njega izvirajo vsi ostali zakoni. Newton, Kant in drugi so imeli to za dokaz božjega bivanja." Se preden je prišel s tem do zaključka, je na vasi zdajci jeknil zategnjen, votel glas. Nočni in občinski stražnik v osebi starega dosluženca Vodičke je trobil deseto uro. »Odtrobi in bo šel leč in šele zjutraj ob štirih zopet zbudi Kofila, da bo šel zvonit dan," je menil kaplan. Njegove misli pa so se spet vrnile k moralki. »Poleg tega imamo časovne zakone: naravni zakon: božji in človeški. Božji je dvojen: stari in novi. Prav tako človeški: cerkveni in... “ Pa ni domislil. V temnem dvorišču na beli strehi skednja sta zagoreli proti njemu dve iskri, dva žareča oglja, dva zelenkasta safira sta tam migljala in se lesketala. »To je ona" — je preblisnila misel skozi Holoubkovo glavo, srce mu je zastalo, z roko je pokril čedro, glavo je zravnal, pridržal dih in gledal, kako oprezno, počasi kakor kača se plazi korenjaška kuna, previdno se ozira na okrog — zdajci skok — prvi, drugi, komaj je mignila, že je izginila v strešni linici, kjer je nekaj bolestno, kratko zacvililo. »Najbrž je ujela miš ali ptiča," sklepa Holoubek in napeto gleda v linico. Komaj b: naštel do deset, je že spet skočila ven, se plazila ob robu strehe,- zginila nad hlevi, pretaknila vse line in se tiho kakor duh zazibala preko strešnega čela. Ne več kakor eno, dve minuti jc trpel prizor in zopet je nastal krog in krog tihi mir. Holoubek se je oddahnil. ..Tako, na Vodičkovo trobljenje torej čaka," sc jc veselil. »Zdaj bom pa počakal, ali sc vrne. Zadovoljno je sedel, spodbudila in razvnela ga je zavest, da ni čakal zaman, da se bo mogel zjutraj pred gospodom župnikom pobahati — in da bo raport popoln, Še malo počaka, če se morda še vrne. Njegove misli pa so znova romale k naravnemu zakonu, prebiral in razglabljal je njega obveznost, odbijal ugovore, Otrok je udaril mater Mati je imela otroka in ga je nekoč natepla, otrok pa je mater nazaj udaril. Otroška ročica ni težka. Mati sc zato še zmenila ni in tudi otroka ni kaznovala. Nekoliko časa potem pa otrok zboli in umre. Radi tega je bila mati silno žalostna. Nekega dne gre na pokopališče, da bi se tam malo izjokala. Pri tem si misli: ..Morebiti mi bo potem laže pri srcu!“ Pa neizrečeno se prestraši, ko vidi, da otrokova desna ročica iz groba moli vsa črna. Vsa iz sebe hiti duhovni- ka vprašat, kaj ji je storiti. Duhovnik ji naroči: „Roke, ki je svojo mater udarila, črna zemlja ne trpi v sebi, zakaj to je velik greh, če otrok udari svojo mater. Idi ter si ureži leto starih šibic ter tepi z njimi ročico, ko si jo preje še poškropila z blagoslovljeno vodo,“ Mati to stori in črna ročica se začne beliti in po malem vsa zbcli; nazadnje smukne lepo bela v zemljo. (France Kotnik: Štorije. Koroške narodne pripovedke in pravljice). JHolezi Ne plakaj več, mamica mila, saj zopet prišel bom jaz k tebi, ko naša t omlad se vrnila, ki nosim že dolgo jo v sebi. Jaz slutim, ti solze neštete, za mene ki liješ jih v noči in čutim molitve ti svete, ko prosiš mi božje pomoči. Za tebe jaz molim, kot nekdaj, ko malega si me učila ročice k molitvi skleniti; še pomniš li, mamica mila? Ne boj se za mene v svetu, o, tvojega nauka ne zabim, preveš si v detinstva mi cvetu vsadila v srce, da pozabim. Morda pa ne bomo več srečni in kruta bo smrt nas ločila — ti veš, kje sestanek bo večni! Ne plakaj več, mamica mila... Marjetin Videl sem tvoje razpokane dlani, ki 'delo vrezalo vanje je žulje do gorke krvi; slišal utripati srce sem, ki je trpelo: druge, nc sebe, le druge je v mislih imelo, zanje izmučilo mlade je svoje moči. Dekla Gospodova, sužnja ljubezni, delavka, kdo se s poljubom bo sklonil do svetih ti rok? Tvoje življenje delavnik, poln truda, opravka, tvoje plačilo pozaba, grob skromen, ubog. Janko Glaser Moja ljuba, ljuba mama, kako Te rad imam, da Ti bo ljubezen znana, Ti ta šopek rožic dam. R. Vouk JHcmiim, Mamica zlata, kot sončece si, v tvojih nam žarkih sreča zori, polne dobrote so tvoje roke, vir neizmerni preblago srce. Drage, največje dobrine, Stvarnik položil ti v srčne globine, Tvoje srce je prepolno ljubezni, nase priklepaš v dobroti nas nežni. Nam sc žrtvuješ od zore do mraka, nam posvečena je misel prav vsaka, tvoja stopinja za nas se utruja, vdano hvaležnost v srcih vzbuja. Mirko Geratič JHcmil£jCL zlolci Mamica v očeh ima solze ... dlan je djala — skrbno na srce: o, za moje ona ve gorje. Mamica prav tiho stopi v noč, solzo si otre in k zvezdam zroč moli: „Daj, višava, hčerki moč!" Kaj ji zdaj v očeh gori... ? Njen nasmeh bodri me in uči: Hči, trpljenje ljubav ti rodi! Lipica. JUati it... . . . rešilna roka nad prepadom. . . . varno krmilo med valovi in viharji. . . . pričujočnost božje ljubezni. . . . ljubezniv izraz božje volje. . . . ljubezen, ki se nikoli ne postara. . . . zvestoba, ki nikoli ne mine. . . . najčistejši žarek, ki prodira skozi zrak. . . . najsvetejši plamen, ki gori na domačem oltarju. . . . mir v pogledu in molk v odpuščanju. . . . luč v temi in križ na razpotju. . . . rosa v suši in zdravilo v bridkosti. . . . zaklad, kjer sc rado mudi srce- Spomladi Spet žolna trka na drevo, naj hitro se zbudi iz spanja, livadam se smehlja nebo in zvonček že pomlad oznanja. Metuljčke sem opazil tri, dokaz, da vigred je prispela; vsak ptiček gnezdo si gradi, prepeva mično sredi dela. Pomlad obhaja rojstni god, v pozdrav se pesem ji oglaša, vse nasmehljano je povsod, še trnje s cvetjem se ponaša. Limbarski JRcLftlik Zbirajo se nad gorami čudovito zlate zarje, zgrinjajo se po livadah in oblivajo oltarje. ^BinkfUlno- fuJtid Nebo rdi ko mlado lice nad gorami, škrjanec, zgodnji pevec, v zraku žvrgoli, v življenje prerojeno vse se drami in jutra mladega se veseli. Zorane vseokoli v polji so že njive, iz črne zemlje setev — zelen up — bm'> vse drevje v cvetju, v njem čebele žive, a v črešnjah rdeč se sad smeji. Binkoštno lepo jutro sredi maja, vesel obhaja ga sam sveti Duh in blagoslavlja vse od kraja, da zemlja bo rodila kruh. Dr. Jo s. Lovrenčič Lepa cvetica si, materina ljubezen! Kadar je srce prazno in pusto, je duša potrta in od blagih čutov zapuščena, tedaj se zateka vselej k tebi, vzorna ljubezen! In ti jo napolniš z nebeškimi darovi in kakor mavrica zlata se razpneš čez njo. Dr. Ivan Tavčar Jdatezhui punta. Danes sem prebiral pisma mojih dragih m solze otiral ob spominih blagih. Pisma porumenela, več ne morem brati, kar nekdaj hotela so v tolažbo dati. Črke obledele nemo zro v mene — rože odcvetele, v smrti list jim vene. Tople sapice od juga rahlo božajo cvetlice, rosa s srebrom jim umiva slednje jutro nežno lice. Kar je pesmic kdaj zamrlo, vse so zopet oživele , kakor bi od mrtvih vstale, v majski dan so zadonele- Odhiteli so spomini v senco mladega zelenja, misli so pri soncu zbrane, v njem je vir in luč življenja. Limbarski O, ne vse! Besede nekatere jasno kakor luč bleščijo v noč mi temno, kasno: „Bogu zvest ostani; sinek, srečen bodi; mene ne pozabi; pot v nebo te vodi!“ Mati jih’ pisala, s solzami močila; Bogu dušo dala — meni pa krepčila ... Pirnat-Marjetin MAIL IPOiOŽll O AMR MOHORJEVI TISKARNI NA OILTARIT utemeljeval njegovo nespremenljivost in trajnost. Ura je medtem minila, kot bi trenil, na zidu za njegovim hrbtom je tiho odbila enajst. Mesec je šel preko zenita, se nagnil nad gozdove, del strehe na skednju je zajela senca, le na kravji hlev je še pošev padala srebrna mesečina. „Do polnoči počakam, potem luna zaide in bo konec," je sklenil Holoubek. Zdelo sc mu je, kot bi škripal sneg pod nogami. Napel je ušesa, toda bilo je tiho, nič se ni ganilo. Pa vendar! Nekaj je prsk-nilo, zacvililo in glej — kune — ena, druga, tretja se ženejo v divjem zaletu po grebenu gor, navzdol, sičejo, cvilijo — na mah pa, kakor bi odsekal, so kot okamenele — vse tri so se v hipu ustavile, sc skrčile in, kakor bi ustrelil mednje, razpršile na vse strani. _ „Kaj je bilo?" premišljuje Holoubek, ki doslej nikdar ni videl divjega plesa kun, ne da bi se premaknil. Da, boji se geniti, tako ga je ta naravnost vražji ples ohromil, skoraj preplašil. V tej prikazni je bilo nekaj pošastnega, groznega, skoraj demonskega. Žareče oči so se bliskale, hrbti se ježili, dolgi, gibčni repi so vihrali v skokih in krivuljah. „Se bodo vrnile? Bodo čudoviti ples ponovile? Kaj jih je splašilo?" ugiblje kaplan in čaka. In zdajci znova! Ne, zdaj se moti. To so brez dvoma človeški koraki, tihi, oprezni kakor lisičji. Najbrž se Franček vrača. Kune je preplašil. Škoda! Morda pa jih je videl. Vprašal ga bo. Že je hotel zaklicati, že je odprl usta, tedajci bi pa skoraj otrpnil. Ne, to ni Franček. To so tr^ tujci, na nogah imajo slamnate cokle, ogledujejo si vrata, zdaj dva odpirata konjušnico. Za seboj sta zaprla in spet je tiho kot v grobu. Kje je ostal tretji?" »Tatovi! Da, to so tatovi! Prav gotovo, konjski tatovi so to! Gospodu župniku odpeljejo belce, noge jim zavijejo v cunje, zajašejo jih in odjezdijo — tretji pa najbrž straži spodaj pri vhodu v župnišče," se Holoubku vsiljuje vedno bolj jasno zla slutnja. »Franček je lump! Spati bi moral v konjskem hlevu in vrata zapahniti. Tak je strogi ukaz gospoda župnika, zato ker tatvine konj tu niso redke. Kradejo jih tihotapci in konjederci ter odjezdijo z njimi naravnost preko bližnje meje. Poznajo pota skozi gozdove, konje prebarvajo in ni jim mogoče priti zlahka na sled. Zdaj pa jih ima Holoubek kar v pasti. Ah, to so drugačne kune!" Misli sc mu divje podijo po glavi. »Kaj storiti? Kako jih ujeti? Kaj pa pes? Čemu ne laja? Smrči nekje za pečjo, gotovo so ga iz usmiljenja pustili v kuhinjo. Čuden čuvaj! Kaj naj vendar naredi?" in Holoubek počasi vleče noge iz gorke vreče, oprezno razpenja kožuh — zdajci pa zajliši, kako je v hlevu skočil konj pokonci. In v oknu je zatrepetala luč. »Čas hiti! Treba se je odločiti! Zbuditi gospoda župnika!" »Ne, samo tega ne," se brani v groznih dvomih Holoubek — »razburil bi se in bi jih morda postrelil." V hlevu je zahrzal konj, v kuhinji pod luplanijo je začel nemirno renčati pes. Mesec je zašel, vse dvorišče je zalil mrak. Holoubek se je zgrozil. ..Dobil jih bo! Pes bo zbudil gospoda župnika, pogledal bo skozi okno in opazil, kako vedejo ko nje iz hleva, zgrabil bo za puško in nesreča bo tu. Nc zgreši kune v skoku, ne ptiča v letu, kako bi zgrešil tatu!" »Nekaj sc mora zgoditi," preudarja Holoubek že prenekaterikrat, toda boji sc geniti, da ne bi koga preplašil, prebudil. Zdajci pa vidi raz okno, kako se odpirajo duri pri konjskem hlevu, ki se skozi nje pomoli bela konjska glava. »Lumpje," je nenadoma zavpil Holoubek, ne da bi kaj premislil, »lopovi, takoj privežite belca, sicer zbudim gospoda župnika in vas postreli kakor vrabec!" „To je kaplan, bežite!" se je spodaj oglasilo povelje, tri postave so se zavihtele čez zid, Holoubek jc še zakričal za njimi. »Poznam vas, naznanil vas bom," toda župnišče je bilo že pokonci. Pes sc je vzpenjal na vrata in lajal, da se je župnišče treslo v temeljih. »Kaj se je zgodilo!" je kričal župnik na hodniku. »Tatovi, tatovi so menda prišli nad nas," je presunljivo jadikovala Katica v pritličju. Holoubek pa je prišel oblečen in smejoč se s svečko iz kaplanijc in z mirnim glasom povedal: »Že sem jih pregnal, lopove, bodite brez skrbi." »Koga?" je izbuljil župnik zaspane oči. »Tatove, prosim. Da, tatovi so bili tu." »Tatovi? Spustite psa," je zavpil gospod župnik, sc vrnil v sobo in v trenutku pritekel iz nje v toplem županu in s puško v roki. Pes je še vedno lajal v kuhinji, kjer jc z vsem telesom tiščala v vrata na smrt preplašena služkinja, kakor da so se tatovi že nad njo spravili. Spametovala se je šele, ko je gospod župnik stresel kljuko in srdito znova ukazal: ..Pusti Cigana, prosim!" Pes jc še pred gospodom župnikom planil skozi hišna vrata na dvorišče ka-kor blisk, sc zasukal v zraku in se pog* nal proti vrtu. „V kotu čez zid so zbežali, jpreskočih so ga. Trije so bili," je pojasnjeval Holoubek in se čudil gospodu župniku, kako pogumno in naravnost z mladostnim ognjem je pretekel dvorišče, odprl leso, zažvižgal Ciganu in se pognal na vrt. ^ tem trenutku bi se pa kaplan od strahu skoraj zgrudil. Videl je, kako je gospod župnik prislonil puško k licu in narav* nost s strašnim glasom zavpil: stoj! Holoubek se je obrnil vstran, si zakril oči; da tega nc bi videl in čakal, da zagrm1 strcl' v . . »Gospod župnik, za Boga prosim — zazveni skozi mrak tresoč se glas. »Franček, Franček! Vrača se iz Bučin! je skoraj obupno zakričal Holoubek, s3' mo da bi gospoda župnika ob praven1 času odvrnil, da bi mu zadržal prst, ba ne bi pritisnil petelina vedno nabite dvo* cevke. Cigan je javkal od veselja, otiral sc je Frančku ob noge in mu skakal sko' raj na prsi. Odvezani belec jc s kopiti) zavitimi v cunje, zvedavo molil glavo na vrt, na pragu pri župnišču je vila Katica roke, za njo pa jc z zobmi šklepetala preplašena služkinja Nanica. In zdaj — ponoči — takoj na mesni) se jc začelo zasliševanje, sodba in sc >,r rekla obsodba. Razdraženi gospod župnik je brez zagovora takoj spodil Francka; ozmerjal gospodinjo in služkinjo, zakaj niso pustili Cigana na hodniku. S slavo> častjo in hvaležnostjo pa jc obsul Ho' loubka, ki jc postal junak. Do jutra ^ župnišču nikdo ni očesa ni zatisnil, nit* sc vlegel. (Dalje prihodnjič) n nas m CELOVEC Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob J49. uri v slovenski cerkvi ,v Priesterhausgasse. — Popoldne ob štirih je blagoslov. Opozorilo pevcem Vse celovške pevce opozarjamo, da so pevske vaje vsak torek zvečer ob 20. uri v Mohorjevi hiši na Viktringer Ringu št. 26, v sobi št. 4. Dobre mn 1\ BIRMO že od S 98*- naprej pri urarju F. KARNER CELOVEC - BUR6GASSE 8 KAMEN Ko se že tako dolgo nismo oglasili, vam imamo res marsikaj povedati. Sredi posta smo imeli v naši fari misijon. Pridno smo hodili poslušat pridige; saj smo bili zelo oskrbljeni z njimi: kdor zaradi dela v Celovcu ni mogel v cerkev, je vsak večer lahko poslušal pridigo celo na žel. postaji v čakalnici. Manj pridni smo bili glede sv. spovedi in obhajila, to sta nam celo gospoda misijonarja povedala; in sta — zelo verjetno — imela prav, saj nekaj čez 200 spovedi in okoli 380 obhajil tes ni veliko za faro v času misijona. O mostovih smo vam že poročali, pravzaprav samo o enem. Zdaj vam poročamo že o dveh. Prvi — za cestni promet — že stoji, mogli bi po njem že čez, le da bi morali najprej na most po lestvi splezati: most je namreč še osamljen, treba bo zgraditi še dovoz z obeh strani. V tem času so se pričela dela tudi za železniški most. In kako gre tu vse od tok! Ker bo baje za en meter nižji kot Prejšnji, zato s posebnim strojem nasip nižajo; z odvišnim materialom podaljšujejo nasip do reke. Posebna skupina delavcev pa razstreljuje stare opornike. Če bodo z deli tako hiteli, kot so zastavili, se bomo kmalu čez novi most vozili. , V zadnjem dopisu smo vam povedali, da smo imeli lani samo en pogreb v naši fari. Šele zdaj po enem letu in enem Mesecu smo imeli zopet pogreb: umrl je Johan Herzog, upokojeni železničar. Že Pred božičem je resno obolel, da je mo-r*l v Celovec v bolnico. Čez dober me-sec se mu je toliko zboljšalo, da se je Novost! ..SPEZI-COLA" osvežilna pijača tovarne Atnlatket Celovec-Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 16 Vrni[ domov. Muhasto vreme letošnje vigredi pa mu je prineslo pljučnico, kateri podlegel. Naj mu sveti večna luč. Vso zimo smo bili pri nas še dosti zdravi. Od Velike noči naprej pa španska raZsaja: kar od hiše do hiše gre, nikomur 112 prizanaša. A trdno upamo, da jo bo }'edno toplejše sonce popolnoma pregna-°> da nas ne bo več nadlegovala. Saj pa ^udi ni časa, da bi zdaj poleževali, vse ”c‘o na polju kliče. In ne samo na polju, ludi prJ elektriki! Saj skoro ne moremo Verjeti, a je res: drogovi za napeljavo že st°jijo, in v teh dneh se še lotijo transfor-i^atorja in tako — če Bog da in sreča )uuaŠka — nam še letos po hišah zasveti ^0 zaželena električna luč. Kakšni so ,c in še bodo stroški, rajši ne govorimo, rugačc bi sc lahko zgodilo, da sc še pre-!}?lslinio in v zadnjem trenutku priklju-c,tev odklonimo. BRDO PRI ŠMOHORJU Prej se v farnem življenju zgodi, da |c sOscda skupno okorajžita stopiti v za-°nski stan kakor potovati v večnost. In endar, 1. aprila je potrla zgodaj zjutraj s° faro globoka žalost, da sta skoraj ob isti uri ponoči umrla 2 mlada človeka, soseda Tomaž Arbciter, p. d. Toni, star 39 let, ki zapušča 4 otroke, in Viktor Krieber, sin brškega organista, star 20 let, p. d. Mecgarjev. Ob ogromni udeležbi vernikov sta nastopila dne 3. IV. zadnjo zemeljsko pot v hišo božjo in na pokopališče. Pretreslo je vse, zlasti še mladino, in zarosilo se je sleherno oko, ko so bile spregovorjene poslovilne besede in so zadnjič zadonele žalostinke pevcev in muzikantov. V Tomažu je zgubila fara pridnega in tihega družinskega očeta, v Viktorju pa resnega in vendar šaljivega idealnega fanta, ki je imel veliko smisla za cerkveno petje in godbo na vasi. Žalujočim družinam, posebno pa še potrtim staršem, ki so zgubili upanje svojega življenja, prisrčno sožalje. Tudi vesela poročila beležimo: V Veliki vasi je na mali brški žegen Trampušev Tevžej po daljšem samskem življenju peljal pred oltar Grevžovo Rozo, rimsko romarico, pridno krščansko dekle, ki bo v gostilno vsejala dobrega krščanskega duha. V Melah pa je Petrovcev Jok pokazal pred oltarjem svojo mlado gospodinjo, ki jo je že pred nekaj časa ujel v borlski fari. Obema paroma obilo sreče in božjega blagoslova na novih lepih domovih. Vmes pa sc še ženi naš gospod grof. Na binkoštni pondeljek pa bo spet večja ojset s starimi lepimi šegami pod lipo, ko bo Žnidarčev Tinja za vedno na svojo zeleno stran pritegnil cerkveno pevko Cankelnovo Mojco. Ob enem pa bo tudi še velik „rumel“ na Brdu, imeli bomo ta dan srečelov za našo planinsko kapelico. Kdor hoče poskusiti svojo srečo pri nas, naj le pride — korajža velja. Za PRVO SV. OBHAJILO bocafo okrašene sveče že do S 5.90 ori IVindinč Beliak-Villach, Weifibriachsasse 3 in Kloster St. Nikolai ŽITARA VAS Dne 8. maja smo na Reberci praznovali poroko g. Rudolfa Stuler iz Žitare vasi in Micke Lesnik, doma iz Reberce. V malem, a tem prisrčnem krogu smo slovesnost lepo opravili in ker je malo deževalo smo sc zmočili na zunaj pa tudi na znotraj nismo ostali suhi. Starejšine so bili posebno dobro razpoloženi in so skrbeli za dobro voljo in smo sc radi tega res prav dobro počutili. Starešina sta bila Joh. Lomšek in Kune-tov oče. Mlademu paru želimo veliko sreče in zadovoljstva in naj bi bila mlada družina vsem v spodbudo, staršem pa naj nudi lep življenjski večer. RADNA VAS V zadnjem času je v naši vasi umrl Anton Lamprecht. Bolehal je že dalj časa in tako se je sedaj za vselej poslovil od nas. Vsem njegovim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Naš potok, ki teče skozi vas, je v zadnjem času radi ogromnega deževja in taljenja snega, zelo narastek Tako imamo vode sedaj kar dovolj in lahko upamo, da je letošnjo jesen oziroma zimo ne bo primanjkalo, kakor je to bilo lani. Mcžnarjeva mati pri Naši Gospej je pa morala v bolnico. Upajmo, da bo skoro okrevala, kar ji prav iz srca želimo. Torej na skorajšnje svidenje! GALICIJA Bela smrt je zopet enkrat kosila v naši fari. Umrla je Svetnikova Nana, ki je s svojimi 92 leti bila najstarejša oseba v fari. Takoj za tem je šla smrt kosit v Obrije in je pobrala Drobežcvcga očeta, starega 86 let. Dolga leta je bil župan v Galiciji. Bil je ugleden in dober gospodar, kakor tudi se je odlikoval po svoji poštenosti kot župan. Kot zadnji pa je pretekli teden umrl. Smrekarjev oče v Encelni vesi. šele lani sta z ženo obhajala zlato poroko prav po stari domači šegi, z domačo lepo pesmijo in zabavo. Zato je marsikaterega bolelo, da oče pri pogrebu ni bil deležen niti enega slovenskega očenaša. Posebno nam, le še maloštevilnim njegovim prijateljem, — saj večina je že pomrla — se pač domača molitev in beseda bolj prilegata. Zato sem šel od groba nazaj v cerkev; tam sem bil čisto sam in pomolil sem res iz srca za rajnega. Slišal sem od zunaj le melodijo pesmi, ki je tako lepa in naša stara, slovenska — a besede so bile tokrat od pevcev pete nemško. V duhu mi je vstajalo mehko in toplo naše staro slovensko besedilo, da življenje mine! A nikakor ne „wie der Seifenblasenschaum“! Kako grdo je prevajalec to prestavil! Ko sem tako molil in premišljeval, sem sklenil: „Star sem, napravil bom testament: ,Nič sicer nimam, reven sem, a domač pogreb z molitvijo in pesmijo po domači šegi si pridržim; vse drugo pa imejte in si razdelite, kakor hočete’! „Ta-ko bo Bogu dopadalo4’, sem si dejal, „in varoval bo še tudi naprej vse, ki ga bodo častili iz poštenega srca po domače.“ KORPIČE Sneg se tali, plaz, ki je v našem grabnu in obilno deževje, je povzročilo, da je hudournik Bistrica narastel v strašen tok. Kamni, ja, cele skale se valijo v dolino in bati se je najhujšega. Gasilci in pridni Brezničani stoje noč in dan na straži, da hitro zadelajo nasip, če je kje sila. Majhen slap, ki je bil na ločilskem mostu, je ves izginil. Pokrile so ga skale in kamenje tako, da je celo državna cesta v nevarnosti. Ubogi ljudje se morajo boriti s takimi stvarmi, ko imajo drugega potrebnega dela čez glavo. Čez dan orjejo in sejejo, dela je toliko, da ne vedo, kje bi začeli. Ponoči pa, namesto, da-bi se odpočili morajo čuti, da so v slučaju povodnji takoj pripravljeni. Dolgo seveda ne bodo mogli zdržati, upajmo, da bo deževje skoraj prenehalo in da bo plaz tudi skoraj izginil, da se bodo ljudje lahko posvetili samo poljskemu delu in s tem našo zakasnelost, oziroma zakasnelost zime, izenačili s časom. Upajmo tudi, da bodo sedaj merodajni krogi uvideli, da je regulacija Bistrice nekaj zelo nujnega in da bomo v kratkem času videli delavce, ki bodo nevarnost poplave za vselej odstranili. ŽELINJE Dolgo se že nismo več oglasili v ,,Našem tedniku*1 in morda bo kdo mislil, da še spimo zimsko spanje. Bo pa menda le BIRMANSKA DARILA v nairečii izbiri po vseh cenah Dri Windin& Beliak-Villach, Weifibriach£asse 3 in Kloster St. Nikolai obratno, preveč dela imamo! Zato pa tako težko najdemo čas za pisanje. Naš stalni dopisnik ima pa še posebno veliko dela, ker ima ves svoj „grunt“ v strmini. Morebiti si pa tudi misli, da naj drugi tudi še kaj pišejo, kar ima seveda čisto prav . Zelo radi prebiramo „Naš tednik" in smo že kar nestrpni, če ga nam pismonoša prinese namesto v četrtek, šele v petek. Zakaj tudi ne bi bili? Nas prav tako zanimajo novice, domače in tuje, kakor vsakega drugega bralca. Znano nam je pa, da tudi mi smemo in celo moramo, od časa do časa kaj novega povedati. Torej kar začnimo. Po komaj petmesečnem pastirovanju so nas nenadoma zapustili č. g. Tabatzky. Prišli so k nam na bolniški dopust, ki poteče šele novembra tega leta in bi morali ostati do tega časa pri nas. Ker jim pa niso ugajale narodno-politične razmere našega kraja in ker se jim je zdravje že toliko zboljšalo, so prevzeli faro Št. Lipš pri Rajneku, kamor so sc preselili. Morebiti bi bilo za gospoda bolje, če se ne bi pustili toliko hujskati od narodnih nestrpnežev, ki bi radi izrabljali cerkev in božjo službo v politične namene, ki se pa sicer prav malo brigajo za versko življenje v fari. Imamo pa poročati tudi bolj vesele novice. Odkar so v Trušnjah pri Birtu sezidali novo dvorano, imamo večkrat priložnost gledati kinopredstave, ki jih predvajajo č. g. Majrič iz Grabštajna. Hvaležni smo č. gospodu, ker nam predvajajo res samo lepe in koristne filme. Samo to se nam ne zdi umestno, da se filmi predvajajo večkrat ob sobotah zvečer. V nedeljo, ko bi sc morala začeti maša, pa ni ljudi v cerkvi. Že.linjčani namreč kljub pridnosti in marljivosti med tednom, v nedeljo zjutraj radi malo ..potegnemo", kakor se pravi po domače. Jasno je, da se to zgodi v tem večji meri, čim dalje zvečer nč gremo spat. Pri nas se pa tudi ženimo. Tako sta sc poročila v naši lepi cerkvi minulo nede- Mnogo bolje vidite z očali, ki jih dobile pri optiku Waiter Beljak - Viilach. Hauptplatz n Ijo Sandar Andrej in Karpf Micka. Po poroki pa smo obhajali veselo ojset in sicer pri Birtu v Trušnjah. Novemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti. Nekateri, za petje najbolj navdušeni, pa so pustili poroko in ojset ter šli raje poslušat naše „Slavčke v Št. Rupert. Vrnili so se z še večjim navdušenjem za našo lepo slovensko pesem, katero neka* teri odpadniki na vsak način hočejo odstraniti iz cerkve in javnosti. SELE Prvi maj je bil za Senčnikovo družino tužen dan. Iz domače hiše so pogrebci odnesli 15 letno hčerko Meti jo na pokopališče k zadnjemu počitku. Nepričakovano hitro se je blago dekle poslovilo od tega sveta. Od žuljka na nogi se ji je zastrupila kri in nato je nastopilo še vnetje možganske mrene. Belooblečena dekleta so prinesla pokojno tovarišico v cerkev, venci in šopki so krasili belo rakev.: Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik ob asistenci šmarješkega g. provi-zorja Kariclja in šmihelskega kaplana Jančarja. Prizadeti Senčnikov! družini naše iskreno sožalje. Nakup In prodaja harmonik In pihalnih glasbil (trobil) na obroke Beijak-Vlllach, Bahnhofslr. 7 W/U/ GAG G L ' VI LLACH DOBRLA VES Pr! nas je — lahko rečemo — glavno mesto Podjune, toda le redko sc kdo spomni, da napiše zanimivosti o našem okolišu. Spomladi, ko se vsa narava odeva z lepo pomladansko obleko, se še prav posebno odlikujejo s svojo prikupnostjo naše lepe cerkve in cerkvice. Mnogo jih je bilo v zadnjih letih že obnovljenih, druge pa bodo gotovo še prišle na vrsto. Pri pospeševanju tujskega prometa je važna za privlačnost tujcev gotovo V prvi vrsti lepota narave, važna pa je tudi ureditev vasi in naselij. Kar pa je za tujce ureditev letovišč, to pa je za nas domačine ureditev naših svetišč, kjer se shajamo k nedeljski službi božji. Ko so v zadnjih letih že lepo uredili notranjost številnih svetišč v našem okolišu, nekako pogrešamo v sedanjem spomladnem razkošju narave tudi olepšave naše podjunske, to je dobrolske stolnice. Upamo, da bomo kmalu mogli poročati, da so tudi pri nas začeli misliti na obnovo naše cerkve. Za BIRMO nudim zapestne in druge ure v največji izbiri F E S S L URAR IN JUVELIR Celovec-Klagenfnrt, Alter Platz 18 KORTE Na praznik Najdenja sv. Križa (3. maj), ko je pri nas cerkveno proščenje, je mirno v Gospodu zaspal bivši dolgoletni ključar nase korške cerkve, Ožbalt Smrtnik. Rojen je bil pokojni 3. avgusta 1871 pri Smrtniku v Kortah, kjer je leta 1896 prevzel posestvo po očetu. Do leta 1939 je vzorno gospodaril na tem posestvu, ki ga je nato izročil sinu Francetu, sedanjemu gospodarju. Sam pa se je umaknil v Roblekovo planino, kjer je ostal kot oskrbnik vso dobo vojne in do leta 1947. Tega leta sc je preselil k Bistričniku na Obirsko. Tudi na tem posestvu, ki ga je pokojni kupil za svoj prevžitek že leta 1928, je moral še pridno delati. Predelati je dal hišo, hleve in gospodarsko poslopje, nakar je v miru preživel večerne ure življenja. (Nadaljevanje na 6. strani) ^Pti itas na 3teiol?kem (Nadaljevanje s 5. strani.) Ožbalt Smrtnik se je poročil leta 1897 s še živečo Terezijo Hribar, Točajevo iz Kort. V srečnem zakonu se je rodilo 9 otrok: 3 fantje in 6 deklet. Od teh živijo še štirje: France, gospodar pri Smrtniku; Milka, pri Plesnikarju v Kortah; Ivanka, vdova po šol. upr. Smola; Alen ka pri Kebru v Lepeni. Pokojni je bil globoko veren mož in je to kazal tudi v javnosti. Ko zadnje čase ni mogel več v cerkev, je vedno molil'1 rožnivenec. Izredno zaupno je častil Mater božjo. — Odlikoval se je po narodni zavednosti in je tako vzgojil tudi vso svojo družino. Posebno je ljubil narodno pesem in še na smrtni postelji je prosil vnukinje, naj mu zapojejo lepo slovensko pesem, katero je poslušal s solzami v očeh. Vsi so ga poznali kot izredno dobrotljivega moža, svojemu bližnjemu je pomagal, če je le malo mogel. Otroške srajce in perilo! Obleke in blagovi za birmo! LUDW1G MAURER Celovec—Klagenfurt, Alter Platz 35 Pokopan je želel biti v Kortah v grobu svojega rajnega očeta, ki je umrl pred 51 leti. Želja se mu je izpolnila, v soboto, dne 5. maja, smo pokojnega Smrtnikovega očeta položili k večnemu počitku ob veliki množici sorodnikov, prijateljev in znancev na korškem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil preč. g. župnik z Obiskega, ki je imel daljši govor v cerkvi, nato pa se poslovil od pokojnega še ob grobu. V imenu in na prošnjo pokojnega se je vsem zahvalil za spremstvo na UKORE j zadnji poti in za vse že opravljene in bodoče molitve za rajnega. Moški zbor iz Sel je ubrano prepeval med sv. mašo zadušnico, ob grobu jpa je zapel žalostinko »Vigred sc povrne . — Pokojnemu naj Bog podeli večni mir. Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje! BOTRI - BOTRICE! Za birmo imamo polno dobrol! KONDITOREI »liUiUod*' Cclovec-Klagenfurt St. VeiterstraBe 7 Torte — bonboni — sladoled — zajtrk — kosilo itd. GRADEC Vse, ki imajo svojce in znance v Gradcu, naprošamo, da jih opozorijo na slovensko službo božjo, ki je vsako nedeljo in praznik ob 9. uri v cerkvi sv. Antona v Paulustorgasse. — Slovenski dušni pastir je č. g. Janez Hafner, ki stanuje v Carnerigasse 34. ZAGOTOVITE SI PRAVOČASNO Votiedetske sleoje ZA KOŠNJO: kosilnice senene grablje vlače kombinirane grabite stroie za obračanje pihalnik za seno sena ZA ŽETEV: mlatilnice drobilnik čistilnico piesel motorje domače mline rezalnice NADALJE DOBAVIMO: izruvače za krompir mlečne centrifuge nože za zelje sadne stiskalnice plotove za pašnike črpalke za gnojnico Vse reparature in nadomestilne dele za kmetijske stroie dobite pri Valentin Pafernioner CELOVEC / KLAGENFURT Vblkermarktner Ring 7, tel. 20-72 NOV STROJ ZA GLUHE SLEPCE V Angliji so izumili nov stroj za gluhe slepce, s pomočjo katerega bodo lahko občevali gluhi slepci z drugimi ljudmi. Na enem koncu deluje novi stroj kot pisalni stroj, na drugem koncu pa ima slepec v pisavi za slepce prepis tega, kar so napisali na pisalni stroj. Ofumotifo uatomlcotH! Zaradi zvišanja cen rotacijskemu pa* pirju, barvam, kovinam in drugim tiskarskim potrebščinam ter radi zvišanja delavskih plač je bilo vse avstrijsko časopisje prisiljeno, da zviša naročnino s prvim majem in sicer do 50% sedanje naročnine. Tudi uprava našega lista je zaradi gornjih razlogov prisiljena, da zviša naročnino »Našemu tedniku44. To zvišanje naročnine stopi pri drobni prodaji v veljavo z desetim majem t. 1. in bo cena posamezni številki od 19. številke naprej 70 GROŠEV. Kdor plača naročnino do konca junija tekočega leta za celo leto, plača samo po dva šilinga na mesec. Od prvega julija naprej pa je naročnina za „Naš tednik44 mesečno tri šilinge. Za inozemstvo je naročnina s poštnino vred določena od 1. maja t. !. na tri USA dolarje letno za vse one, ki naročnine še niso plačali. Za one inozemske naročnike, ki so letos plačali že naročnino do konca leta, sc cena ne spremeni. Vse naročnike opozarjamo, da plačajo naročnino po položnici, katero bomo priložili binkoštni številki. ...................... SVEČE Iskreno vabljene matere iz Sveč in okolice k proslavi materinskega dne v nedeljo 13. maja (binkoštna nedelja) ob 3. uri popoldne pri Adamu. KOPALNE OBLEKE v največji izbiri Stiinet Celovec • Klagenfurt. Burggasse jietladtet MunstmilMe BOROVELJSKI UMETNI MLIN Borovlje - Ferlach, priporoča svoje mlevske izdelke Ni bilo vojske, ni bilo kugč, ljudje božji, kam sfe šli? L. P. (4. nadaljevanje) Možje so zvesto poslušali razgledanega moža. Kjer pa je odpovedal spomin, tam je pomagala domišljija. Le stari Ferdej se je držal mirno in kadil svojo pipo. Kadar pa je „zotlar“ pričel opisovati svoja srečanja s Turki na Hrvaškem, tedaj je oživel tudi stari Ferdej in ga obsipal z raznimi vprašanji. Saj vendar Turek ni navaden človek in je radi tega potrebno, da si človek napravi o njem pravo sliko. Tej Ferdejevi želji pa je „zotlar“ prav rad ustregel. Slikal je Turke kot velike, čvrste, močne in suhe ljudi v dolgih, širokih hlačah, ki ob širokem pasu nosijo pištolo in dva kratka meča. Na glavi nosijo rdeče čepice, ki so okrog in okrog ovite s svileno ruto. Ženske pa imajo zastrte obraze. Toda Ferdej je hotel vedeti še več. So li med seboj enako divji in kruti kakor na svojih vojnih pohodih, je vprašal? Ko je na dolgo in široko dopovedoval in razkladal, pa je pristavil: „Ah, kaj Turki, saj so vendar še ljudje, čeprav nekoliko drugačni, kakor mi.44 „To pa, kar sem doživel na Laškem,“ — je pripovedoval ,zoltar’ — „pa je povsem nekaj drugega. Stal sem na straži pred trdnjavsko kletjo v Mantovi, kjer je bilo shranjenega več sto stotov smodnika. Tema je bila, niti štiri korake nisi videl naprej. Na jugu so se bili zbrali črni oblati, grmelo in bliskalo je kakor v peklu. Na cerkvenem stolpu je ura ravnokar odbila dvanajst. V tej strašni temi se mi začne približevati moška postava. Hitro zakričim: „Stoj!“ Hipoma snamem puško in jo namerim. V tem trenutku pa se tajinstvena postava ustavi. Ravno ko sem hotel vprašati, kdo je in kaj hoče, pa se je mož oglasil s pritajenim glasom šepetajoč: »Človek, bodi pameten, tu imaš zlat cekin in pusti me v vašo klet.44 Pri tem pa mi je že molil zlat cekin pod nos. Jaz pa sem mu odgovoril, da bi bil sicer potreben cekina, da pa sem cesarju prisegel zvestobo in vsaka nezvestoba bi bila pregrešna. Mož pa se je nasmehnil ter pripomnil: »Vaš cesar in vaš Bog! Tale zlatnik je pravi bog! Ker pa si ubog, ti dam kar tri cekine!" Jaz pa sem ostal trden, saj tudi za tri cekine ne bi hotel dati svoje glave, katero bi mi bili gotovo vzeli. Ponovil je ponudbo, tokrat je bilo že kar deset cekinov. Tedaj pa je mene zgrabila prava jeza. Nastavim bajonet in ga zaderem pošasti v trebuh. Začudil pa sem se, da je šel bajonet brez vseh tfžav skozi njega, da ni bilo curka krvi. Kakor hitro sem zapazil to, sem odvrgel puško in zgrabil pošast z rokami in jo treščil s tako silo v tla, da je bridko zaječala. V tem hipu pa je blisk razsvetlil temo in razločno sem videl, da je imela pošast konjske noge in podkve na njih. Tedaj so se mi odprle oči in na mah sem vedel, da nimam opravka s Pijmontezcem, temveč z .bognasvari’. Z neba pa se je vlilo, kakor iz škafa.44 V sobi je nastala grobna tišina, vsi kolovrati so obstali, oči vseh so bile uprte v »zotlarja". Andrej je držal obe roki na mizi, kakor jih ne bi čutil, Ferdej je zrl pred se, kakor bi ga zapustila pamet. Pe-covo mamo je po vsem životu obšla mrzlica in polglasno je vzdihnila: »Moj Bog!" Zenska mladež pa se je vidno tresla. »Zotlar" pa je vrgel pogled po sobi, da bi videl, kako globok vtis je napravilo njegovo pripovedovanje. Bil je v vsej družbi velik junak. Čez nekaj Časa se oglasi šele Pecov oče, češ Bog da zvestim in poštenim moč in oblast nad hudimi duhovi. Ti se plazijo po svetu v raznih podobah samo, da bi škodovali dobrim ljudem in jih spravili v nesrečo. Zato pa hodi vsak, ki hoče postati duhovnik, v Črno šolo, kjer se o vsem tem učijo, kar mi navadni zemljani ne smemo vedeti. Pa saj danes ni več tako hudo. Nekdaj je imel hudi duh večjo moč in oblast nad ljudmi kakor dandanes. Neki papež ga je menda zarotil in mu vzel moč, da bi se očitno kazal na tem svetu. Zato pa danes ljudje tako malo verujejo. Ferdej mu je pritrdil, češ nekaj mora le biti. Stari so nam pripovedovali o coprnicah, kako so delale točo in nevihte. Danes pa je takih coprnic prav malo in še te nimajo take moči in oblasti. Če je hudi duh zgubil svojo moč, so jo zgubili tudi njegovi hlapci. Cela soba je zopet oživela. Možje so znova nabasali in vžgali pipe ter omočili suha grla. Tudi Andrej, ki se je ves čas držal kakor spokorjen grešnik, se je oglasil: »Za božjo voljo, kaj pa je vrag hotel v vaši kleti?" »Zotlar", ki jc sedaj bil molčal, kakor se spodobi takemu junaku, pravi: „Hm, ti norec! Zažgati jc hotel smodnik in cela trdnjava z več sto mož bi zletela v zrak." Vsi so vzkliknili: »In vse to bi imel ti na svoji vesti! In kaj si dobil za svoje junaštvo?" »Nič, nehvaležnost, to je plačilo tega sveta. Mi ubogi ljudje imamo samo dolžnosti delati za grofa in pa služiti cesarju in če treba dati življenje zanj. A nobenih pravic ni, nihče te ne posluša in ti ne verjame. Tako se je godilo tudi meni, Čeprav je bila gola resnica." Tedaj pa sc oglasi Peco-va mama: »Če te ni nagradil zemeljski cesar, te bo nagradil nebeški cesar." — Ura pa jc udarila enajst. (Dalje prihodnjič) POSPEŠUJE KOROŠKO GOSPODARSTVO Avstrijsko gospodarstvo v okviru svetovnega gospodarstva , Kdo se ne spominja let med prvo in drugo svetovno vojno, ko so se države v Evropi obdajale s carinskimi zidovi in je Poizkušala vsaka država sama proizva-Jati vse, kar rabi. Takrat je veljalo nadelo o svobodni trgovini kot največjo ?lo narodnega gospodarstva; avtarkija, t. J; samopreskrba, pa je bila takrat odre-S|lno in vse ozdravljajoče sredstvo narodna in državnega gospodarstva. Danes je stremljenje Zapadne Evrope rjvno nasprotno. Države, ki so članice tropskega obnovitvenega načrta, zahte-Vajo gospodarsko sodelovanje in težijo k f>°spodarski skupnosti. Državne meje naj 112 bi bile več zapreka v medsebojni iz-Gnjavi gospodarskih dobrin. Prvi odločilni ukrepi in koraki na tej P°U k gospodarski skupnosti sta Evrop-plačilna zveza in Schumanov načrt ? združitvi zapadnocvropske montanske ‘odustrije. ^ Nadaljni nujni ukrepi k dosegi gospo-dirskc skupnosti držav Zapadne Evrope P* bodo: , E Povečanje proizvodnje vseh vrst b‘aga in s tem povečanje storilnosti. ,2. Uporaba vseh sredstev moderne teh-n’ke, ki omogoča čim cenejšo množično Proizvodnjo blaga. 3. Skrb za organizacijo in zagotovitev tr?a, torej širokega kroga potrošnikov, odvzem zvišane proizvodnje blaga. , Spredaj navedenim ukrepom se je poskušala v svojem gospodarstvu vključiti ln Prilagoditi tudi Avstrija kot del Za-Padnc Evrope. Istočasno pa je moralo tu-/j avstrijsko gospodarstvo, ki se polago-f11 vključuje v svetovno gospodarstvo, vPoŠtevati vse spremembe svetovnega gozdarskega položaja. Te spremembe nasuje predvsem nujnost oboroževanja za ^Sotovitcv varnosti in pa v zvezi s tem Pomanjkanje surovin. , Pri izgradnji in obnovi svoje industri-ki jo omogoča predvsem evropski ob-°vitveni načrt, se poizkuša avstrijsko smpodarstvo čim bolj prilagoditi spreme-Jcnim cenam, predvsem cenam surovin, svetovnem trgu. Zato pa poizkuša po-> ^ izgradnjo temeljne industrije in Ouustrije surovin, pri tem pa vpošteva umnost čim večje in trajne zaposlitve flel»Vstva. Seveda je pa pri vsem tem še vedno Plvna naloga avstrijskega gospodarstva . ravnanje plačilne bilance s povečanjem V zvezi s temi glavnimi nalogami avstrijskega gospodarstva je bil s tretjim letom ERP-obnovitvcnega načrta zaključen prvi del investicijskega načrta najvažnejših avstrijskih izvoznih in temeljnih industrijskih podjetij. Drugi del načrta je doseči čim večjo delovno zmogljivost ter s povečanim izvozom doseči večjo proizvodnjo, kar naj zopet omogoči zaposlitev večjega števila delavstva. Pri dosegi tega cilja je najbolj napredovala tekstilna industrija, kjer je v dveh letih narastlo število delavcev od približno 50.000 na preko 72.000. To število delavcev pa sc bo do leta 1952, ko bo zaključen tudi drugi del načrta, še znatno povečalo. j Nadalje je zaznamovati izreden napre- dek tudi pri proizvodnji premoga, kjer bo z nadaljnjo izpopolnitvijo ter modernizacijo že obstoječih ter z obnovo opuščenih premogovnikov mogoče zaposliti nadaljnih 1000 delavcev. Večje povečanje zaposlitve delavcev bo še v lesno-predelovalni ter papirni industriji, v težki in lahki kovinski industriji. Večja zaposlitev delavcev pa bi morala biti tudi v zvezi z večjo storilnostjo delavcev, kar bo šele omogočilo ne samo povečanje proizvodnje, ampak tudi manjše proizvodne stroške in s tem možnost lažjega in večjega izvoza blaga. Vse to pa bo vplivalo na zboljšanje plač delavcem in na zvišanje življenjske ravni delavcev. V zvezi z izpremenjcnim svetovnim položajem bo prva naloga razširiti in do- Poiucn ECJl-pomoci 1. Zmanjšanje uvoza živil - povečanje uvoza surovin Ob začetku 'Marshallove pomoči za obnovo evropskega gospodarstva je bilo avstrijsko gospodarstvo v izredno težkem položaju. Številna industrijska podjetja so bila porušena, stroji so bili pokvarjeni, zastareli ali pa odnešeni, surovin ni bilo skoraj nikakih v zalogi, njihova proiz- Dobave potrebnih surovin naj bi omogočile avstrijskemu gospodarstvu izrabo domačih naravnih sil, večjo in boljšo zaposlenost domačega delavstva ter naj bi omogočile tudi povečanje izvoza. Ta pa je zopet podlaga za omogočenje uvoza industriji in obrti potrebnih surovin ter vodja pa doma nemogočav Qhrtie hjkx:;'0^i|Ti Mvlienhkih potrebščin in toyarniš-. >jev in brez,-suro vin ■ kih proizvodov^ ki jih Avstrija ne pre- brest potrebnih strojev Kmetijstvo je bilo brez umetnih gnojil, brez sredstev za zatiranje raznih škodljivcev in proizvodnja kmetijstva je dosegla komaj 30% skupne potrebe avstrijskega prebivalstva. V to skoraj brezupno stanje je krepko posegla Marshallova pomoč za obnovo Evrope. Umevno so med prvotnimi dobavami prevladovale dobave življenjskih potrebščin. Sledile so dobave strojev in opreme za industrijska podjetja in za izgradnjo elektrarn. Danes že znatno prevladujejo dobave surovin. izvaja doma. Pri dobavi surovin je moralo vodstvo evropskega obnovitvenega načrta vpošte-vati tudi vsakokratni svetovni položaj. Zaradi velike potrebe vseh surovin za oboroževalno industrijo, ki jo pa v Avstriji ni, je bila skoraj nevarnost, da ostane avstrijska industrija brez potrebnih surovin. Ker bi pa to moglo vplivati katastrofalno na avstrijsko gospodarsko in politično situacijo, se je le posrečilo z ECA-pomočjo še nadalje zagotoviti potrebne surovine za avstrijsko gospodarstvo. 2. Licence - odpomoL pomanjkanja surovin !ivoza ^oža in z istočasnim zmanjšanjem Pred kratkim je podvzclo vodstvo za izvedbo evropskega obnovitvenega načrta novo akcijo, ki naj tudi pomaga premagati veliko pomanjkanje surovin. Istočas- Pfenrpclitvijo valjarne v jeklarnah Donasvifcz bo to podjetje moglo izkoristiti v več- zmogljivost plavžev, ki znaša COO.OOO ton surovega železa letno. Preureditev va- Ijarne eo omogočili KRP-krediti no pa naj bi ta akcija nekako obšla zvišanje cen raznim izdelkom vsled plačila carine in vsled prevoznih stroškov. Med ameriškimi in evropskimi tvrdkami naj bi nastale posebne poslovne zveze z medsebojnim dovoljevanjem in sprejemanjem licenc. S temi licencami dobijo evropske tvrdke možnost, da prodajo svoje izdelke ta-korekoč neposredno v Združenih državah, kjer pooblastijo ameriške tvrdke z izdajanjem licenc za proizvodnjo gotovega blaga. S takimi licencami dobijo evropske firme možnost, da posredno svoje izdelke prodajajo v ZDA s tem, da proizvodnjo poverijo v okviru licenc amerikan-skim firmam. Na ta način sc odpirajo evropskim firmam v Ameriki novi trgi, ki bi bili drugače zaprti po carinskih odredbah in predpisih o devizah. Ravno tako pa izdajajo tudi ameriške tvrdke evropskim, na pr. avstrijskim licence, da morejo izdelovati ameriške proizvode v Avstriji in sicer na svoj ali pa na račun ameriške tvrdke. Nadalje morejo dobiti evropske tvrdke lincence za izrabo ameriških izsledkov za znižanje proizvodnih stroškov. Končno morejo ameriške tvrdke pooblastiti evropske laboratorije z izdelavo proizvodov po novih metodah. Pri tem je naloga ECA-urada v tem, da s svojo organizacijo vzpostavi zvezo med ameriškimi in evropskimi tvrdkami, končati čimprej avstrijski načrt za proizvodnjo energije. Zato nameravajo poleg že obstoječih načrtov v prihodnjih dveh' letih izpopolniti ta načrt še z izgradnjp štirih nadaljnih vodnih elektrarn, ki bt dajale 190 milijonov kilovatnih ur. Razen tega pa bo zvišana v prihodnjih' dveh letih tudi proizvodnja premoga za nadaljnih 40% sedanje zmogljivosti. Ker bo verjetno Še dalje časa na svetovnem trgu veliko pomanjkanje kovin težke industrije (železo, jeklo), je v na-* Črtu čim bolj povečati to- industrijo. S proizvodi te industrije bo mogoče preskrbeti avstrijsko industrijo z nujno potrebnimi surovinami, ki jih' Avstrija nima, kakor na pr. črni premog. Zato pa bodo čimprej izpopolnili in razširili proizvodnjo železa ter valjanega in surovega jekla za približno 30%. Za približno 30% je v načrtu tudi povečanje proizvodnje celuloze in proizvodnje kemične industrije. Vse te spremembe že obstoječega načrta za obnovo avstrijskega gospodarstva so bile potrebne z ozirom na izpremenjen svetovni položaj. Ne bodo pa te prilagoditve avstrijskega načrta novo nastalemu položaju vplivale na kako bistveno spremembo prejšnjega načrta za obnovo avstrijskega gospodarstva. Saj je bil tudi prvotni načrt izdelan v soglasju s sfner-nicami mednarodnega gospodarskega načrta. * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Cestno gradbeno podjetje STUAG je dobilo ix ERP-pomoei ogromne stroje za zemeljske izkope (Traxacavator) pri gradnji cest in novih stanovanjskih zgradb. ki jih tako poveže v skupno delovanje. Navajamo nekaj primerov takih licenc: 1. Ameriška tvrdka želi ustanoviti v Evropi tovarno za pletenine po posebnih preizkušenih metodah. 2. Ameriška tvrdka želi oddati v izvedbo metodo, kako je mogoče riž skuhati v 10 minutah. 3. Ameriška tvrdka želi oddati proizvodnjo aparatov, ki ogrevajo vodo z zbiranjem sončnih žarkov. 4. Ameriška tvrdka želi oddati stroje za proizvodnjo lesenih vijakov. 5. Ameriška tvrdka želi oddati licenco za izdelovanje vrtnih traktorjev, električnih svedrov, kosilnic itd. 6. Ameriška tvrdka želi oddati licenco za betonske gradnje in za vzdrževanje ter obnovo takih zgradb po posebnem načinu sestave betona. 7. Ameriška družba želi oddati licenco za izdelavo nylon-nogavic in trikotaže. 8. Ameriška tvrdka želi oddati licenco za izdelovanje penicilina in streptomi-cina. 9. Ameriška tvrdka želi evropsko licenco za izdelovanje električnih priprav in naprav. 10. Ameriška tvrdka želi licenčno pogodbo z evropsko tvrdko za izdelovanje farmacevtskih vitaminskih proizvodov, Zboljšanje proizvodnje avstrijske izvozne indnslrije Prva industrijska podjetja, katerim je bila Marshallova pomoč v Avstriji naj-preje na razpolago, so bila takozvana temeljna ali osnovna industrijska podjetja. Pa tvorijo namreč temelj ali osnovo vse ostale industrije in obrti, so torej temelj vsega gospodarskega življenja. Ta industrija pridobiva, uporablja in predeluje na-ravne zaklade Avstrije in zaposluje približno yit vsega avstrijskega delavstva. Med ta podjetja spadajo predvsem železarska in jeklarska industrija, premogovniki, kemične tovarne, rudokopi, nežcle-zarske kovinske tovarne, elektrarne in naprave za pridobivanje in predelovanje nafte, petroleja ali surovega olja. Skoraj vsa avstrijska temeljna industriji je podržavljena, so torej državna podjetja. Kako važna so ta podržavljena podjetja v avstrijskem gospodarstvu, moremo razvideti iz dejstva, da tvorijo proizvodi te industrije po vrednosti eno tretjino vsega avstrijskega izvoza. V teh industrijskih podjetjih je zaposlenih okrog 100.000 delavcev in nameščencev, ki dobivajo letno približno eno milijardo šilingov prejemkov. Po končani vojni avstrijsko gospodarstvo samo ni bilo v stanu, da bi razbite stroje nadomestilo, da bi porušene naprave in demontirane stroje zgradilo in da bi vse številne industrijske naprave obnovilo in racionaliziralo. Saj so manjkale takrat Avstriji celo najbolj potrebne surovine. Takrat tudi ni proizvajalo avstrijsko gospodarstvo ničesar, s čemer bi moglo v zamenjavo dobiti v inozemstvu potrebne stroje in surovine. Lastna denarna sredstva tudi niso zadostovala za zgradbo najvažnejših industrijskih naprav, zlasti za zgradbo vodnih in kaloričnih elektrarn, za ureditev premogovnikov ter za obnovo in zgradnjo železarske, jeklarske in ostale kovinske indu-strije. , h Bila pa je obnova in izradnja vseK teh' Industrijskih podjetij nujno potrebna, ker so temelj vsega avstrijskega industrijskega in obrtnega gospodarstva. 1 u je v največji sili prišel na pomoč Marshallov evropski obnovitveni načrt, ki je nudil potrebna denarna sredstva, nadalje pa je omogočil tudi neposredno dobavo strojev in surovin iz Amerike v Avstrijo. Pri dodelitvi sredstev iz ERP-sklada za - Avstrijo imajo prednost podjetja osnovne industrije, ki s tem omogočajo tudi obratovanje manjših podjetij, saj jim dobavijo potrebne surovine in energijo. Ako avstrijski temeljni industriji ne bi prišel na pomoč Marshallov obnovitveni načrt, bi večina avstrijske industrije še danes ne bila mnogo na boljšem kakor pa je bila leta 1945 in brezposelnost, s tem pa tudi beda avstrijskega prebivalstva bi bila neizmerna. Med najvažnejšimi industrijami orne-hjamo: Alpine-montanska družba je dobila stroje v vrednosti okrog 9 milijonov dolarjev in iz posebnega sklada še 167 milijonov šilingov. Združene jeklarne v Linzu so dobile ameriške stroje in valjarno jekla v vrednosti okrog 11 milijonov dolarjev ter okrog 200 milijonov šilingov za zgradnjo in obnovo porušenih industrijskih naprav. Elin-tvornice so dobile stroje in suro-vinc za okrog 1.7 milij. dolarjev in šest mil. šilingov za obnovo tovarniških naprav. Temelj avstrijske železarske in jeklarske industrije so rudokopi v Eisenerz-u, Radmer-u in Huttcnberg-u. Pridobivanje rude je bilo zelo racionalizirano s pomočjo strojev in električnih lokomotiv jz Amerike. Zato tudi proizvodnja železne rude stalno narašča in znaša letno že blizu 2 milijona ton. Vzporedno z večjo proizvodnjo rude so bili izboljšani tudi plavži in valjarne. Vse to je omogočilo stalno naraščanje proizvodnje železa in jekla, ki dosega danes mesečno že okrog $0.000 ton. Avstrijski premogovniki so bili prva leta po vojni zaradi zastarelih in deloma uničenih naprav pasivni. Ko so bile ureditve obnovljene in modernizirane, so postala podjetja donosna. Kljub temu pa mora Avstrija, ki rabi letno malo manj kot 10 milijonov ton črnega premoga, skoraj te količine uvoziti, ker Avstrija nima črnega premoga in zato tudi ne koksa. Za zadostno preskrbo električnega toka je bilo treba zgraditi nove vodne in kalorične elektrarne in to elektrarne na Turah (Taucrnkraftsvcrkc), na Aniži (Ennskraftsverke), na Dravi (Draukraft-wcrke) in na Donavi (Donaukraftwerkc). Za gradnjo teh elektrarn je prispeval Marshallov načrt okrog 600 milijonov šilingov. Ko bodo te elektrarne zgrajene, se bo povečala proizvodnja clcktr. toka za 900 mil. kilw. ur, to je za skoraj 100% v primeri z letom 1937. . pežclezarsko kovinsko industrijo je vazna zlasti tovarna aluminija v Rans-hofen-u. Nadalje pa tudi plajberška rudo-kopna družba (Bleiberger-Bergsverks-union) v Bleibergu in na Ziljicj ter ob Vrbskem jezeru, ki je dobila za pridobivanje in predelavo svinčene rude in svinca iz Marshallovega sklada pomoč 26 mil. šilingov. Tudi manjša podjetja za predelavo železa so dobila za preureditev svojih naprav znatne zneske iz Marshallove pomoči, kar je pripomoglo do znatno zvišane proizvodnje in do povečanega izvoza. Znatno je narastla tudi proizvodnja clektro-industrijskih podjetij, ki so za obnovo svojih delavnic dobile stroje in surovine iz Marshallove pomoči. Kemična industrija je v Avstriji velikega pomena in je ena nazvažnejših temeljnih industrij. Velik obseg pa je mogla doseči ta industrija šele s pomočjo zneskov iz Marshallove pomoči, ki so presegli 60 milijonov šilingov. Od tega so dobile preko 53 mil. šilingov tvornice dušika (Stickstoffsverke) v Linzu, ki danes proizvajajo dušična gnojila za avstrijsko kmetijstvo in jih še izvažajo v 25 držav vsega sveta. Obnovljena temeljna avstrijska industrija je temelj vsej predelovalni avstrijski industriji in prispeva znatno z velikim izvozom svojih proizvodov k izboljšanju avstrijske trgovske bilance. V letu 1950 je bila največja izvozna postavka v izvozu apneno-amonijevega solitra, surovega železa in jekla. Nato sledi izvoz aluminija, izdelkov elektro-industrije, lokomotiv in železniških voz. i • r.v. I .viv.vj Jeklarnam Donawifz je ERP-pomoč dobavila iz Amerike poleg drugih strojev tudi horicontalni batni kompresor (Kolbenkompressor) za "00 konjskih sil. Novi stroji bodo omogočili povečanje proizvodnje jekla in železa že letos za 25 odstotkov. ..."■"""•••••■••••■■•■•■■••••"■m....n,.......HI,.............................. Evropa naj posnema Ameriko Vsi politiki in gospodarstveniki so prepričani, da je obnova evropskega gospodarstva možna trajno samo tako, da preneha razdeljenost in gospodarska razcepljenost Evrope zaradi nešte-vilnih državnih mej. Pri tej novi ureditvi svojega gospodarstva bi si mogla Evropa vzeti za vzgled Ameriko. To je še posebej važno pri ureditvi namakalnih, melioracijskih in elektrifikacijskih naprav. V Združenih državah na pr. melioracijski urad, ki ima svoj sedež v Den-veru, v zvezni državi Kolorado, nudi svojo pomoč 17 zveznim državam in naprave v dolini reke Tennessee koristijo sedmim zveznim državam. Velika elektrarna na reki Columbia pa obratuje skupno z elektrarno v Bonnevil-leu. Vse te naprave so zgrajene bolj po zakonih, ki jih narekuje priroda, ne pa državne meje. Ta način sodelovanja bi se moral uveljaviti tudi v Evropi. Vodovje Alp bi morali izrabiti tako, da bi služilo hidroelektričnim centralam in koristilo tako Švici, Avstriji, Franciji kakor Italiji. Tako Marshallov načrt kot Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje si prizadevata za večjo integracijo, to je večjo skupno izrabo evropskih virov. Evropske države morajo v vsem sodelovati, če hočejo, da bodo ti viri v celoti iskoriščeni. Ameriška civilizacija je mlada, ni pa mlada v tistem smislu kot mnogi mislijo. Na marsikaterem področju je dosegla več napredka kot pa katerikoli druga država. Ameriška civilizacija je ohranila polet. To je civilizacija, ki se razvija in ni zaostala. Napreduje na svoji poti, čeprav morda še ne vidi svojega cilja. Napreduje s takim mladinskim zanosom, da še ni mogla uvrednotiti vseh možnosti, ki so ji dane. Je gonilna sila svobodne revolucije. ki je bistveno važna ne samo za ameriško življenje, ampak za življenje vsega sveta. Ameriški narod se danes ne zaveda samo lastne moči, ampak tudi svoje naloge v svetu. To ameriško vodstvo je prvo vodstvo, kar jih pozna zgodovina. ki deluje brez najmanjše sledi imperializma, ampak z edinim namenom, da svet doseže mir. S pomočjo ERP-kredita je nabavila tovarna za tekstilne ureditve v Linzu vrtljivo stružnico (Krusseldrehbank), ki omogoča izdelovanje tekstilnih naprav za tu- in inozemstvo iimiiiimmiiiiiMmuiMimmiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiM11 Bodoča (lomof; Marshallovega natrla ,,Christian Science Monitor11 razpravlja v enem izmed svojih člankov, kakšna naj bo bodoča pomoč državam Marshallovega načrta z ozirom na to, da so se razmere sedaj znatno spremenile. V članku ,,Kakšna naj bo bodoča pomoč Marshallovega načrt3,“ takole svetuje: „Dejstva nas naravnost silijo k temeljitemu preoblikovanju pomoči, ki jo dajemo v okviru Marshallovega načrta. Prvo dejstvo je že sam uspeh Evropskega obnovitvenega načrta. V tem pogledu nam nudi najjasnejšo sliko novica, da so funkcionarji Uprave za gospodarsko sodelovanje obvestili angleške strokovnjake, da bodo skrčili obliko in obseg pomoči. Velika Britanija je namreč zelo dobro izrabila de-nar, ki ga ji je za obnovo nakazala Uprava za, gospodarsko sodelovanj«! Dosegla je velik napredek pri obnovi ter pokrila pomanjkanje dolarjev. Tudi mnogo drugih držav Marshallovega načrta je spet dvignilo svojo proizvodnjo na predvojno višino. Mnogo razlogo''r govori za to, da jim je treba še nadalje pošiljati pomoč, toda spremenjeni položaj narekuje določene spremembe tako pri namenih, v katere naj služi nadaljnja pomoč kot v vprašanju, kateri stvari je treba dati poseben poudarek.“ IKairl ECA za ieh. pomot pospešuje obnovo Evrope Uprava za gospodarsko sodelovanj0 je objavila poročilo v razvoju načrta za tehnično pomoč od pomladi leta 1919 do jeseni leta 1950. V tem času je uprava za gospodar' sko sodelovanje odobrila 576 načrtov za tehnično pomoč v raznih industrij' skih panogah, pri poljedelstvu in Prl delavskih odnošajih. V omenjenem razdobju je obiskal0 Združene države in proučevalo ameriške načine približno 2300 evropskih strokovnjakov kmetijstva, industrije ijl organizacije dela, medtem ko je prišlo 500 ameriških strokovnjakov v za' hodno Evropo, da nudi pomoč pri r«' sevanju posebnih .vprašanj v proiz' vodnji. Poročilo pravdi med drugim: Izmenjava tehničnih strokovnjakov je prispevala k boljšemu razumevanju med Evropejci in Amerikanci. Želja sodelovanje, ki je vzklila iz teh izrne' njav, je neprecenljive vrednosti. tfic manj važna ni skladnost med evrop' skimi obiskovalci iz držav Marshallovega načrta in Američani pri prouč0' vanju- skupnih vprašanj. Ta skladno*1 bo pospeševala ustvaritev združen0 Evrope." ... 111111111111111111111111111111111111111111"" Slike v današnji ERP-prilogi »Našeg* tednika je dal na razpolago urad Attit' riške obveščevalne službe — USIS. Po treh letih Dne 1. aprila letos so minula tri leta od začetka Marshallove pomoči. Velik uspeh te pomoči v avstrijskem gospodarstvu moremo v kratkem označiti z ugotovitvijo, da je danes avstrijska proizvodnja povprečno za 30% nad predvojnim stanjem. Da je bilo mogoče doseči tak uspeh je zasluga Marshallove pomoči, ki je dala Avstriji v teh treh letih kot neposredno pomoč 417.4 mil. dolarjev, kot posredno pomoč 232.4 mil. dolarjev in skupno še 6.629 milijard šilingov iz posebnega sklada. Od omenjene vsote je dobilo kmetijstvo 445 mil. šilingov, tujski promet 160 mil. šilingov, državne železnice 865 mil. šil., ureditev stanovanj okrog 200 mil. šil., izgradnja in obnova industrije okrog 3 milijarde šil., (od tega preko 1 milijarde šil. za zgradbo elektrarn in okrog 700 mil. šil. za železarsko in jeklarsko industrijo). Vsi ti ogromni zneski Marshallove pomoči so v veliki meri pripomogli k zvišani proizvodnji avstrijskega gospodarstva. K tej zvišani proizvodnji niso pripomogla seveda samo materialna sredstva, samo surovine in stroji, ampak predvsem in v znatni meri tudi človek sam, to je delavci in nameščenci raznih gospodarskih podjetij. Kot posledica Marshallove pomoči je narasla višina proizvodnje v zadnjih treh' letih ob koncu leta 1950 na indeksno številko 158, ako vzamemo za podlago leto 1937 in označimo višino proizvodnje v tem letu s številko 100. Zvišana proizvodnja je v veliki meri tudi posledica zvišanega števila zaposlenih delavcev, katerih število je narastlo od 31. marca 1938 do 31. marca 1950 od 1,290.000 na 1,897.000. V vojnih in v povojnih letih je v primeri s predvojnimi leti močno padla storilnost delavcev, ki je znašala v prvih povojnih letih komaj 50% storilnosti iz leta 1937. Šele koncem leta 1950 je dosegla storilnost delavcev v Avstriji indeksno številko 97,- kar pomeni, da je današnja storilnost še vedno pod storilnostjo izpred vojne. Tudi je storilnost avstrijskega delavstva danes še pod storilnostjo delavcev v Zapadnih državah Evrope. V tem pa je tudi še velika in važna rezerva avstrijskega gospodarstva, ki jo bo moralo izkoristiti, ako bo hotelo doseči zvišanje proizvodnje, zmanjšanje proizvodnih stroškov, povečano možnost izvoza* in pa zboljšanje življenjske ravni avstrijskega delavstva. Preglednica nam zelo nazorno predo-čuje dviganje števila zaposlenih, zvišanje proizvodnje in tudi zvišanje storilnosti zaposlenih delavcev v zadnjih treh letih. INDEKS i937-100 zaposlitev stjrilnost V zadnjih, treh letih se je nadalje znat-3 poživil tujski promet in to predvsem i Solnograškem, Tirolskem in Predarl-;em, žal samo v manjši meri tudi na oroškem. boljšala, četudi je še vedno močnb pasivna. Presežek uvoza, ki je znašal leta 1949 še ogromno vsoto 1.994 mil. šilingov, se je znjžal v letu 1950 na vsoto 576 mil. šilingov. irosKcm. - Tudi trgovska bilanca se je znatno iz- miiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jeklarne Donawitz so izboljšale svoje naprave za praženje železne rude z ERP-po-močjo. — Na sliki vidimo dimnike in sesal-ne cevi ureditve za praženje železne rude. "oiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniuiuuiiiiiiiiiimiiiiimnmiiiiiiinmiiimiHiii Boljši pogoji življenja Ko se je vrnil prejšnji upravitelj Marshallovega načrta, Paul G. Hoffman, s svojega potovanja po Evropi, 0« o svojih vtisih poročal predsedniku Trumanu. Pozneje je govoril Paul Hoffman s časnikarji v Washingtonu in je pri tem dejal: „V Zapadni Evropi danes ne obstoja vprašanje: boljši življenjski pogoj ali oboroževanje. V Zapadni Evropi potrebujejo namreč oboje. “ Nadalje je P. Hoffman posebej po-vdaril, da bi poslabšanje življenjskih pogojev v Evropi samo povečalo nevarnost notranje komunistične revolucije v teh deželah. Dobesedno je Paul Hoffman rekel: S pomočjo ERP-kreddtov so zgradili poti in žleznice v obširnih štajerskih gozdovih. To bo omogočilo boljše izkoriščanje gozdov in manjšo izgubo pri prevozu lesa ,,Nima prav nobenega pomena varovati in braniti Zapadno Evropo pred komunizmom in zapiramo pri tem komunizmu glavna vrata. Istočasno pa bi pozabili zakleniti postranska vrata in bi mogoče pri teh vratih, skozi katera nato prihaja komunizem, celo sami sneli zapahe in tečaje. — Tudi ne obstoja v Zapadni Evropi možnost odločitve: ali maslo ali topovi. To vprašanje tu ne obstoja, ker povprečni prebivalec Zapadne Evrope danes nima masla. Ta ima pač kruh, toda to je kruh brez masla. Zapadna Evropa potrebuje torej predvsem izboljšanje pogojev za življenje, nato pa bo mogoče tudi izvesti oboroževanje. Ne smemo pozabiti, da je pridobil Kremelj gospodstvo nad preko 600 mi. lijom prebivalcev izven Sovj. zveze samo z notranjo revolucijo. Ako bi se poslabšali pogoji življenja v Zapadni Evropi, bi bilo to izredno nevarno. Kremelj je namreč prepričan, da je notranja revolucija vedno uspešna in bo zato poizkušal tudi v Zapadni Evropi uspeti s tem sredstvom, kakor hitro bi to omogočili oziroma pospešili poslabšani življenjska pogoji prebivalstva. V letu 1952 bo Marshallov načrt končan. Ako pa hočejo Združene države v resnici ohraniti mir, morajo ne samo ohraniti, ampak še povečati gospodarske uspehe, ki so bili deseženi z Marshallovim načrtom. Le tako bodo dobili prebivalci Zapadne Evrope novo upanje in ne bo imela komunistična propaganda pri njih nikakega uspeha." Kako živi ameriški delavec Ne bomo v potankostih opisovali življenja ameriškega delavca. Hočemo navesti samo njegove prejemke in podatke, kaj more za to plačo kupiti. Iz teh številk more napraviti vsak naš delavec primerjavo z ameriškim in si more pri tem samo želeti, da bi tudi pri nas bile razmere take kakor tam preko. — Ameriški narod s plačevanjem zneskov za ERP-sklad poizkuša pripomoči tudi delavcu v Evropi do enake življenjske ravni. Kovinarji strugarji, ki so gotovo vedno bili in so tudi danes najboljše plačani delavci, zaslužijo na pr. v Združenih državah pri 40 urnem delavnem tednu 61.80 dolarjev. Od tega zaslužka mora plačati za razne socialne dajatve in dav- ke 3.00 dolarjev. Razen tega mora plačati še premije za življenjsko zavarovanje, za zavarovanje proti požaru in za svojo delavsko organizacijo, torej skupno na teden še 1.12. Tako ostane kovinarju tedensko še 56.69 dolarjev. Da si bo vsak delavec tudi pri nas mo-1 gel sam napraviti sliko življenja ameriškega delavca in pa primerjavo z življenjskimi razmerami ameriškega delavca, navajamo potrebne podatke cen za obleko in gospodinjstvo v primeri s potrebnim delom (pri tem je računan zaslužek na uro po 1.50 dolarja. Medtem so se sicer cene tudi v USA zvišale, so se pa povišale tudi tedenske plače, tako ostane razmerje med cenami in plačami približno isto): Cena v dolarjih Predmet Poliebno delo ure minute Moika obleka 3500 zimski plašč 22 39 18-00 volnena jopica 11 39 5-00 pulover (volnen) 3 14 300 delovna srajca (bombaž) 1 56 500 delovne hlače 3 14 400 bela srajca 2 35 5-00 pyjama (bombaž) 3 14 6-50 težki čevlji 4 13 8-00 lahki čevlji 5 11 T50 kravata — 58 60-00 zimska obleka (volna) 38 50 0 40 nogavice (bombaž) — 16 Ženska obleka 5-00 klobuk 3 14 90-00 zimski plašč 58 15 1500 obleka iz umetne svile 9 43 4-00 domača obleka 2 35 400 nočna srajca (umetna svila) 2 35 1-50 nylon nogaviefe — 58 10-00 elegantni čevlji 6 28 500 strapacni Čevlji 3 14 600 ročna torbica 3 53 4-00 bluza 2 35 Gospodinjstvo 1100 elektr. likalnik 7 7 175-00 radio sprejemnik (s ploščami) 113 16 Koli- čina ure min. Za plažo ene nre dobi ko.l 0-35 beli kruh' Ikg — 14 44 2-20 goveje meso za pečenko Ikg 1 25 0-7 1-52 gnjat Ikg — 59 10 2-09 maslo Ikg 1 21 0-8 0-24 mleko 1 1 — 10 6-4 0-73 jajca 12 —' 28 25 0-15 krompir Ikg 6 10-3 T06 olje 1 1 — 40 15 0-22 sladkor Ikft — 6 7-0 Bazioj Injskega prometa na Koroškem Vsled vojnih razmer in kot posledica zasedbe dežele je zmogljivost koroškega tujskega prometa v letu 1945 v razmerju z letom 1937 močno nazadovala. Škoda, ki je nastala tujskemu prometu vsled prej omenjenih dogodkov znaša več milijonov. Vsled padca zmogljivosti koroškega tujskega prometa je izostalo mnogo tujcev iz tu- in inozemstva, ki so se obrnili na letovišča na Tirolskem in na Salzburškem. Škoda, ki je vsled tega nastala koroškemu tujskemu prometu, bo imela svoje posledice še več let. Ziiiogljiiosl koroškega tujskega prometa Koroški tujski promet je razpolagal leta 1948 s 657 hoteli, ki so imeli skupno 11.324 postelj, to pomeni, da je padlo število postelj v primeri z letom 1936 za 12.000. .To je posledica bombardiranja med vojno, posledica zasedbe in posledica uporabljanja posameznih hotelov po ljudeh, katerim so bili njihovi domovi porušeni ali odvzeti. Medtem pa so zasedbene oblasti že spet dale na razkolago več hotelov, vendar pa kljub temu nimamo še več postelj na razpolago kakor leta 1937; temu niso mogle odpomoči tudi nekatere nove ureditve hotelov. Tujski promet sc od leta 1945 naprej ugodno razvija in smo dosegli v preteklem letu že približno 80% predvojnega stanja. Število inozemcev, ki so v preteklem letu prenočevali v naših gostinskih obratih, pa je še vedno daleč pod onim iz leta 1936 in dosega komaj okrog 40% tega števila. To število pa tudi jasno kaže, da je donos deviz, ki ga prinaša tujski promet, danes še daleč pod onim iz let pred svetovno vojno. Zato bodo tako privatna kakor tudi ERP sredstva morata biti predvsem porabljena za pospeševanje tujskega prometa z inozemstvom, ki nam donaša tuje devize. Zimski tujski promet v letu 1950<'51 izkazuje za prvo četrtletje, to je za dobo od 1. I. do 31. III. 1951, tale obisk: V gostinskih obratih je prenočilo v tej dobi 34.845 gostov s 76.116 nočninami. Iz posameznih dežel je bilo tole število gostov: število gostov število nočnin Dunaj Italija Nemčija Anglija Francija Jugoslavija Švica USA Švedska Nizozemska Belgija 7.524 4.090 494 294 191 230 189 171 84 53 37 15.754 11.413 2.035 1.733 VRBSKO JEZERO temu moramo iskati v dejstvu, da imata Tirolska in Salzburška celo vrsto smuških vzpenjač, katerih Koroška nima in da imata nadalje Tirolska in Salzburška na razpolago večja denarna sredstva za tujski promet in za tujsko-prometno propagando kakor pa Koroška. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti še tega, da so Tirolsko in Salzburško zastopali na mednarodnih športnih prireditvah priznani športni prvaki. Že to dejstvo samo je prav gotovo vplivalo v inozemstvu bolj, važnosti malega obmejnega prometa, ki je za Beljak in Osojščico Italija. Isto bi mogli trditi o občini Trcffen. Za kraj Mallnitz navedeno število nočnin pa nam jasno kaže važnost smuških vzpenjač. Polclje Za poletje 1951 moremo pričakovati znatno povečanje tujskega prometa v primeri s prejšnjim letom in to predvsem iz inozemstva. To nam dokazujejo tudi BAŠKO JEZERO '"•* •* ...v. .Ji Še iz nekaterih’ drugih dežel je bilo manjše število gostov. Tujski promet je tudi o pretekli zimi kljub katastrofi po plazovih, in kljub po-večavanju nevarnosti zaradi teh v inozemskem časopisju, narastel za 30%. Vendar pa je pri tem zaostala Koroška daleč za Tirolsko in Salzburško. Vzrok kakor najboljša propaganda za obisk Tirolske in Salzburške. Ako primerjamo posamezne kraje na Koroškem med seboj, vidimo da zavzema v številu nočnin prvo mesto Beljak. Beljak 15.974 nočnin Celovec 10.964 „ Malnitz 10.008 * Trcffen 4.072 „ Kremsbriicke 1.470 „ Pri številu nočnin ne smemo prezreti številna povpraševanja Iz inozemstva. Največ zanimanja kaže Italija, nato sledijo Nemčija, Skandinavske države, Francija in Anglija. Kljub temu pa ne moremo računati, da bi bili vsi gostinski obrati na Koroškem polno zasedeni. V propagandističnem oziru so v preteklem letu zadevni uradi na Koroškem že mnogo napravili. Tako so razposlali nad 200.000 prospektov in 7.000 plakatov v inozemstvo. Koroški tujsko-pro-metni urad ima zveze s 750 potovalnimi uradi in pisarnami v Evropi, od katerih jih je 500 v Nemčiji. S skioptičnimi slikami v inozemstvu z obiskom inozemskih časnikarjev smo poskušali pokazati inozemstvu lepote naše dežele in ugodnosti, ki jih jim nudi bivanje pri nas. Kar se posebej tiče tujskega prometa z Nemčijo, je poskušala Avstrija odstraniti vse ovire, kakor so tudi isto napravili Nemci in Amerikanci v Nemčiji. Težko-ča pri tem pa je v tem, da je Nemčija dala za inozemski tujski promet na razpolago samo 2.7 milijonov dolarjev. Avstrijski uradi za tujski promet upajo, da se bo posrečilo večji del tega zneska usmeriti v Avstrijo. Priredilve Umevno poskuša Koroška z velikimi prireditvami pritegniti zanimanje tujcev za deželo. 1 ako bo sredi meseca junija mednarodno smučarsko tekmovanje na Grossglocknerju in že danes vlada za to prireditev v inozemstvu veliko zanimanje. V času od 9. do 17. julija bodo športne prireditve na Vrbskem jezeru, ki privabijo vsako leto v deželo znatno število tujcev. Številčno sicer res ne pomeni mnogo, je pa v znanstvenem pogledu velikega pomena zborovanje zdravnikov, ki je bilo v času od 3. do 5. maja v Vrbi. Tudi ne smemo pozabiti beljaške razstave na tromeji, ki bo v času od 28. julija do 5. avgusta in beljaško žegnanje, dne 4. avgusta. Višek letošnjih’ poletnih' prireditev na Koroškem pa bo gotovo koroška deželna razstava v Celovcu v času od 9. do 19. avgusta. To nam zagotavljajo že dosedanje prijave razstavljalcev iz Italije, Jugoslavije in Nemčije. Zdravilišča Ko govorimo o koroškem tujskem prometu, moramo omeniti tudi koroška zdravilišča. Svetovno znano je termalno kopališče v Toplicah pri Beljaku (Varm-bad-Villach). Preblavsko slatino pijejo zdravi in bolni. Pri Althofen-u/Treibach je nastalo novo zdravilišče s kopanjem v močvirni vodi, ki mora zaznamovati doslej že znatne uspehe. Ravnotako pridobiva tudi od meseca do meseca na pomenu zdravilišče Obcrvellach s svojim dietnim zdravljenjem. Bela pri Železni Kapli s svojim zdraviliščem je morala v vojnem času mnogo prestati, vendar pa se bo posrečilo s pomočjo ERP sredstev spet obnoviti in izpopolniti to zdravilišče. Obnova koroških tujsko prometnih gostinskih obratov je bila mogoča v znatnejši meri le s pomočjo PIRP sredstev, zato pa tudi smemo upravičeno 'upati, da bo tujski promet na Koroškem dobil radi svoje velike važnosti na razpolago še nadaljnja sredstva iz 'Marshallovega obnovitvenega načrta. dfrefatva »Slovenski Vestnik'4 jc v žtcv. z dne 18. IV. 1951 prinesel kot poročilo občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev članek: „Ne pustimo si razbijati enot- nosti“. Ker me omenjeni list v tem članku postavlja pred našo javnost kot lahkoverno in nesamostojno figuro, ki se pusti vpreči v neke vrste razdiralni voz in ker so v ome*ojenem Članku v zvezi z najemniško pogodbo šolskih sester v Velikovcu, oziroma odpovedi njih šolskih prostorov napisane neresnične trditve, sem prisiljen resnici na ljubo k temu pripomniti sledeče: 1. Nisem »nepoučen4* o dejanskem stanju predložil omenjene zadeve ob priliki občnega zbora Zveze slov. izseljencev zborovalcem v pretres. Kakor takrat, tako smatram še tudi danes, da jc bilo to potrebno in upravičeno; kajti tudi sestre so bile iz narodnih razlogov izseljene, oziroma odpovedi njih šolskih prostorov, seljencev dolžnost, da se poteguje tudi za njih interese. Preden sem se odločil za omenjeno vlogo, v kateri se obračajo izseljenci v povsem dostojni obliki na Ci-ril-Metodovo družbo v Ljubljani s prošnjo, da se sestram prepuste še tudi v nadalje šolski prostori, sem temeljito proučil vse akte in ugotovil, da je potekla zadnja, leta 1930 sklenjena pogodba, leta 1945 in se je potem avtomatično nadaljevala. Zato ni bilo brezpravnega stanja! Leta 1948 je tedanji pooblaščenec CMD, Janko Mak, prvič pogodbo brez vsakega vzroka odpovedal. Vse prejšnje pogodbe, sklenjene med C. M. D. in šolskimi sestrami, so bile vedno podpisane, kot važna kongregacij-ska zadeva, od vrhovne predstojnice, nikdar od krajevne prednice v Št. Rupertu. Samo ob sebi umevno je, da podpis omenjene pogodbe z dne 1. VI. 1950 po krajevni prednici v Št. Rupertu ni mogel imeti po redovnih predpisih značaja za kongregacijo veljavnega in obvez- ja&no govorijo • • • nega podpisa, temveč je s. prednica v Št. Rupertu s tem hotela pokazati po ponovnem pritisku samo svojo osebno pripravljenost za sprejem nove pogodbe, toda pod izrecnim pogojem, da jo č. mati kot vrhovna kongregacijska predstojnica tudi dejansko odobri. Tako je n. pr. zadnjo pogodbo 1. 1930 podpisala v imenu kongregacije častita mati M. Angelina Križanič. Torej je neresnična trditev glavnega odbora CMD v pismu z dne 18. X. 1950 štev. 116-50, da so bile „vse dosedanje pogodbe podpisane izključno samo od vsakokratne prednice konventa in da ni bila nikdar veljavnost pogodbe odvisna od potrditve po vrhovni predstojnici rcda.“ Ta trditev je dokaz, kako površno je poslovanje onih gospodov, ki trenutno to vprašanje rešujejo. S tem zavestno zavajajo v zmoto celo slovensko javnost na Koroškem glede te- ga vprašanja, sestram pa delajo očitno krivico. Ali pa so ti gospodje že mar pozabili, da je bila vrhovna predstojnica šolskih sester do vojnih dogodkov v Mariboru, in se po končani vojni ni mogla tja vrniti? Potemtakem bi morala biti tudi nova pogodba, ki je bila sestram predložena 1. VI. 1950, kot kongregacijska zadeva, nujno podpisana po vrhovni predstojnici v Rimu. Ta jo je pa v predloženi obliki kot nesprejemljivo odklonila ter istočasno zaprosila, naj bi bila podaljšana pogodba v preizkušeni stari obliki. 2. Protestiram proti trditvi, da bi mi bil tozadevno kdo drugi napisal kako resolucijo. 3. Kar trdi »Vestnik*1, da bi bila moja predložena prošnja vsebovala kak, tudi najmanjši izpad na C. M. D. v Ljubljani, je popolna izmišljotina. Kot slov. rodoljub in izseljenec to ustanovo globoko či- slam in poznam njeno zaslužno delo zi naš narod. V vlogi je izražena v dostojni obliki samo prošnja, da bi C. M. D. šolske prostore v Št. Rupertu na željo vseh' izseljencev in vsega slov. ljudstva na Koroškem še tudi nadalje prepustila šolskim sestram v najem. 4. Vsi izseljenci so to misel odobrili in se pridružili mojemu mnenju. Nobeden ni videl v tem razbijanja enotnosti. 5. Zahtevam, da se sklep občnega zbora tudi izvede. Saj je bilo sklenjeno, da bo na pravični podlagi sestavljeni posebni odbor izseljencev stopil v stik s sestrami in bo zadevo proučil in na tej podlagi podvzel korake, da se zadeva v obojestransko zadovoljstvo razčisti. Pričakujem, da bodo v tem odboru zastopane osebnosti, katerih objektivnost in nepri-stranost je zajamčena. Ugotavljam, da je omenjeno pisanje »Sl. Vestnika** bolj primerno za razbijanje naše enotnosti kot pa moja, pri občnem zboru predložena vloga, katero so vsi izseljenci odobravajoče sprejeli. Proti mojemu predlogu so bili samo posamezniki, ki pa po večini niti izseljenci niso bili in tako niso imeli pravice, da bi v imenu izseljencev nastopali. Anton Gril 1. r. Vodstvo. lunttiisko-^podbtisldU sol v Št. Jakobu v Rožu in v St. Rupertu iiiiinminiiiiimiimimiiiiNimmiiiniiiiitiiiiHiMiiniiimiiiiiiimmiiiimnntiitiiiiiiiiiiiiMiitiinimiiiiiimMiiimiiiiiiiiiiimminim se zahvaljuje koroškim Slovencem za vso naklonjenost podporo in pomoč v minulem šolskem letu ter ob zaključku šol. leta in jih prosi, da podpirajo vodstvo pri delu za vzgojo kmečkih gospodinj tudi za naprej. SliiiniiiiiiiMiiiiitniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimmiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiijimMiUjUMiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiimiifiHiu Dražba sv. Mohorja \ Celovcu VIKTRINGER RING 26 ZA SVOJO STOLETNICO PRIPOROČA SVOJIM UDOM IN PRIJATELJEM, DA SE OBRAČAJO S SVOJIMI NAROČILI NA NJENO ZALOŽBO ZA VSE TISKARNIŠKE POTREBŠČINE. VSA NAROČILA BO IZVRŠEVALA DRUŽBA SV. MOHORJA PO OTVORITVI TISKARNE PO ZELO UGODNIH CENAH IN V KAKOVOSTNI IZVEDBI. VABIMO VSE NAŠE PRIJATELJE, DA SE ČIMPREJ PRIJAVIJO ZA KNJIŽNI DAR DRUŽBE SV. MOHORJA ZA LETO 1952. PRI ČČ. GG. ŽUPNIKIH IN PRI POVERJENIKIH. i In. itniiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiNiiniiiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiiimniinimMiniiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiniiiMiimimiiiimmimimiiiiiimiiirH MAJ LE PSI DAR / * . . DOBRA KNJIGA Album KoroSke *................10 iillngov Križ na gori (Ivan Cankar)..... 5*— Rotija (Mauser)..............' 3*— Sin mrtvega (Mauser)........... 3"— Prekleta kri (Mauser).......... 3*— Cmokec poskokec (Bazilij)...... 3*— Cela kolekcija stane...........20 Šilingov Za Inozemstvo stane cela kolekcija 1*73 U. S. A. dolarjev hoMtska mnetkast vsemi odeto&evakia (OBISK NAŠEGA DOPISNIKA V ZVONARNI BUHE) Pogled v livarno zvonarne B ii h I v Haringu na Tirolskem nam že pokaže razveseljivo sliko marljivosti na najmir-nejšem delu obrtnega gospodarstva — v zvonarni. Vendar se je ta slika v kratkih tednih' od novega leta bistveno spremenila in nas spominja starega pregovora: „Tudi najspravljivejši ne more v miru živeti, če to hudobnemu sosedu ne prija.“ Hudobni sosed znane zvonarne, katera proizvaja zvonove, ki se odlikujejo po svojem krasnem in čistem zvoku, po res umetniški opremi in so znani daleč preko naše dežele, pa je zopetno oboroževanje. Prvovrstne kovine (baker in kositer), katere potrebuje firma Buhi v Haringu za izdelavo krasnih in lepih zvonov — in po načelu firme smejo samo proizvodi prvovrstne kakovosti zapustiti zvonar-no —, moramo danes v celoti importira-ti iz zapadnih dežel. Zaloge, ki so potrebne za zopetno oboroževanje teh dežel, so na mah ukinile uvoz in naše gospodarske oblasti so bile prisiljene, da pridržijo uporabo teh kovin za življenjsko važne proizvode. Za zvonarne so na ta način nastale nove težkoče in naš sotrudnik se je pred kratkim sestal z vodjem zvonarne Buhi v Haringu in vsebino razgovora podajamo v naslednjem: Vprašanje: Kako vpliva sedanji položaj pri kovinah na Vašo obrt? Odgovor: Pričetkoma smo morali računati z močnim skrčenjem obrata, ker v prvem četrtletju sploh nismo mogli dobiti nobenih surovin. Dobave po ERP-načrtu so izostale, našim potrebam po kovinah domači uradi, ki upravljajo promet s kovinami, niso mogli zadostiti in tudi trgovanje s starimi kovinami se je popolnoma .ustavilo, ker so vsi pričakovali porasta cen. V zadnjem času pa so na tem polju nastopile nekake olajšave, ki zopet dajejo novega upanja. Sedaj, ko so cene v par dneh’ narasle na dvojno višino in Še več, je zopet mogoče nabaviti kovine. Cene pa so tako visoke, da marsikatera fara ne bo več v stanu nositi stroškov v tej višini. Vprašanje: Torej utrpi firma pri tem položaju veliko škodo. Kaj bo sedaj z velikim številom zvonov, ki so ravnokar v delu? Kake so sedaj Vaše pravne obveznosti napram Vašim naročnikom? Odgovor: Ne samo, da nam je nastala precejšnja gospodarska škoda, ker smo bili po razmerah prisiljeni ustaviti dobavo več ton zvonov, marveč še prav posebna škoda v trgovsko moraličnem oziru. Ni vsak naročnik tako trgovsko podkovan, da bi pravilno presodil položaj in se boji, da ga ne bi firma opeharila. Zvonove pa, ki jih imamo v delu, bomo seve dobavili in sicer v razmerju z dotokom surovin, kar pa bo časovno v veliki meri odvisno od pripravljenosti naročnikov v zvezi s porastom cen. Pravno gledano so seve na dan sklenitve pogodbe dogovorjene cene obvezne le tako dolgo, dokler ostane razmerje med cenami in mezdami nespremenjeno. Če pa sc razmerje med cenami in mezdami spremeni, se v istem razmerju menjajo tudi cene zvonovom. Tudi čas dobave je neobvezen, če nepredvidene prilike pravočasno dobavo onemogočijo. Naš cilj in naša naloga pa je — od tega ja zavisi uspeh naše obrti —, da hitro in mnogo dobavimo. Radi tega se tudi ne strašimo nobenih naporov, da izkoristimo vse možnosti, da svoj cilj tudi dosegamo. Razveseljiv pojav pa je, da so na svetovnemu trgu cene nekaterim kovinam zopet pričele padati (n. pr. kositer) in tako upamo, da bo tudi cena bakru pričela padati. Vprašanje: Ali ste sedaj v stanu sprejemati nova naročila zvonov in jih tudi v razmerno kratkem roku dobaviti? Odgovor: Nova naročila kakor tudi ona, ki jih imamo sedaj v delu, bomo po dnevnih cenah in v normalnem roku, izvedli. Vendar pa priporočamo, da se pri naročanju ne prenaglite in se pred naročilom temeljito posvetujete z našim inženirjem. Naša firma je vsakemu interesentu na razpolago s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na polju vlivanja zvonov in bo brezplačno svetovala. S tozadevnimi vprašanji se obrnite na: Alpenl. Metalhverk BUHL K. G. IN HARING (TIROL) ELEKTROMOTORJE VSEH VRST -KOLESA in GOSPODARSKE STROJE po najnižjih cenah dobavlja domačin Jetrn Jtemsek Zagorje - Sagerberg pošta DOBRLAVES Za binkoitl 6 latografij- 6 dar'd PRIDITE PRAVOČASNO V Toio- Celovec-Klagenfurt, Alter Platz 31. Telefon 20-76 Slike za legitimacije • ekspresno Vse vrste fttaiba za obleke, moško in žensko perilo kakor tudi posteljno perilo dobite poceni in v dobri kvaliteti V T R O O V I N I .JANESCH CELOVEC-KLAOENFURT Vdlkermarkter Plafz Odprli smo lepo in priia/no gostilno in lofilnico mm AbišCile nas in zadovoljni bosie VERiVMOF CeloveoKlageniurl, iUlerPiatz 11 Prispevki k domači tekstilni industriji Tam, kjer si podajati roki gornji Rož in spodnja Zilja, v 'Mlinarah pri Beljaku, se je pred vojno naselila družina Lindncr, ki je prišla iz svoje domovine na severnem Tirolskem. Iz svoje dolgoletne skušnje je ta družina tu ustanovila predilnico za ovčjo volno, ki jo je s smotrno vztrajnostjo in neumornim delom iz skromnih začetkov spopolnila do zavid-ne višine. Iz vojne, ki je zahtevala kot žrtev tudi enega sina, se jc vrnil današnji lastnik Robert Lindncr in je prevzel neodgovar-jajoče poslopje in nekaj starih strojev, ki pa so bili vsled vojnih dogodkov večinoma poškodovani. Neumorno je začel z delom, popravljanjem, obnavljanjem, razširjanjem in dograjevanjem. Korak za korakom je vpostavil nove stroje, izdelane deloma v lastni režiji in začel obratovati, proizvajati in prodajati. K uspehu je znatno pripomogla otvoritev menjalnici volne in prodajalne v Beljaku. Vsak dan od jutra do večera dela ne' umorno več tucatov dobro izurjenih rok, vrtijo se kolesa in valjarji mikalnikov ter brnijo vretena prcdilnih ^strojev. Predvsem predelujejo domačo ovčjo volno v nit za tkanje in pa zlasti v volneno nit za pletenje, za kar jc tvrdka posebej specializirana. Spredeno volno podjetje prodaja, oddaja pa jo tudi po zelo ugodnih pogojih v zameno za -poslano volno. O odlični kakovosti dela in izdelkov priča stalno naraščanje števila odjemalcev. » Prav posebno pa cenijo velik pomen tega dobro vpeljanega domačega podjetja kmetovalci, ki oddajajo ovčjo volno v predelavo in jo nato spet prevzemajo, spredeno v najkrajšem času v večnitkasto volneno nit v približno tridesetih različnih barvah. Ovčja volna! Poizkusite tudi Vi zamenjati Vašo ovčjo volno za Lindner-jevo prejo za pletenje Prevzemamo volno tudi za donar po najvišjih dnevnih cenah PREDILNICA OVČJE VOLNE Robert Lindner Mlinare - Hiillnern pri Beljaku Podružnica: BELJAK • VILLACH Rathausgasse 8 Važno za Skoraj nevidno slušalno orodje — jakost in glasovno barvo jc mogoče uravnati Samoumevno je, da srečavamo ljudi, ki nosijo očala. Očala so postala tako v navadi, da ne vzbujajo nikake pozornosti in ni nobena posebnost, če kdo nosi očala. Lahko trdimo, da je zelo malo ljudi, ki bi iz kakšnega napačnega sramovanja, raje presiljevali svoje oči, kakor pa da bi se poslužili očal. V mnogih primerih so postala očala nekak okrasek, ki naj bi dvignil izraz obraza, posebno če pomislimo, koliko ljudi uporablja po nepo-, trebnem in v nemogočih oblikah sončna očala. Mnogo ljudi trpi na pešanju sluha. Kljub temu pa sc trudijo to pomanjkli-vost prikrivati, ki nikakor ni sramota. Ali pa ste že videli ljudi z nekim aparatom, ki naj bi jačil slušno moč? Le red- BARTEL 5? VELETRGOVINA S PREMOGOM IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI CELOVEC / KLAGENFURT BahnhofstraBe 34 Tel. 18-61 in 16-67 naglušne koRdaj, pač pa ste pogo/to opazili, da ^so poskušali s školjkasto obliko dlani za ušesom ujeti glasovne valove in se tako razumeti z okolico. Zelo mnogo ljudi trpi na naglušnosti, ki je lahko, kakor pri očesnih hibah, prirojena ali pa je iz različnih vzrokov nastala v teku let. Ti pomilovanja vredni ljudje so nekako izključeni iz svoje okolice in se čutijo zapostavljene, odrekajo se družabnosti, obiskom gledališč in koncertov ter so zaradi tega zagrenjeni. Tehniki zadnjih let, posebno za časa vojne in po vojni, ko se je razvijala posebno še tehnika miniaturnih izdelkov, jc uspelo ustvariti slušalne pripomočke, ki ustrezajo vsem zahtevam in so poleg tega majhni, da jih jc mogoče neopazno nositi pod obleko. Ti moderni aparati sličijo bolj okrasku, kakor kompliciranemu tehniškemu čudu. Aparat ni večji kot je doza za cigarete ter pojača zvok tisočkratno. Miniaturni sprejemnik je z aparatom povezan s tanko vrvico, ki ga je mogoče nositi naravnost v ušesu. Tako imenovani „ušesni gumb“ bo v kratkem pri naglušnih tako samoumeven kot so očala pri slabovidnih. Tudi slušalno orodje mora biti, kakor očala, prilagojeno onemu, ki ga uporablja, da jc dosežen čim večji uspeh. Zaradi tega jc nujno, da sc naglušni sam oglasi v prodajalni, da si nabavi orodje, ki je za njega najbolj primerno. Ta aparat jc tudi mogoče uravnavati kakor radioaparat po jakosti in glasovni barvi. V Avstriji proizvajajo od leta 1948 takšne aparate, ki za ameriškimi izdelki nikakor ne zaostajajo. Omeniti je še potrebno, da bolniške blagajne prispevajo k nabavi slušalnega pripomočka do 800 šilingov. NAGLUŠNI, POZOR! Slušalne aparate, model VV šil. — Slušalne aparate, model LV šil1.1330,— dobite pri Radio Schmidt, Celovec, Bahuhofstralie 22 KOKS - DRVA - PREMOG 5? Franz Sagaisrtiek x VELETRGOVINA S PREMOGOM Celovec-Klagenfurt * Stauderhaus Elektrotehnično podjetje ffiikad fkUmtf PLIBERK / BLEIBURG, Hauptplatz 10 Napeljave toka, inštalacije vseh' vrst — Popravila orodja in strojev — Prodaja vseh elektrotehničnih potrebščin — Nasveti Hod m toiUtdm Met GRAZ, HERRENGASSE 22 (Ust. leta 1825) Cerkvene paramente in posode, cerkvene in "društvene zastave nudi v največji izbiri. Se priporoča č. č. duhovščini, posebno letošnjim novomašnikom. Ogled in prodaja paramentov in kovinaste cerkvene posode, kelihov, paten, svečnikov itd. v podružnici CELOVEC/KLAGENFURT, Ebcntalerst rafic 36/1 Sprejemajo se tudi popravila paramentov in cerkvenih posod. Preskrba z vodo Zdravstvene naprave Centralne kurjave Pfrimer in Mblilacher Celovec-Klagenfurt, Viktringer Ring 37'39 Teleton 22-45 Nakup in prodaja: STAREGA ŽELEZA UPORABNEGA ŽELEZA KOVIN KOSTI STAREGA PAPIRJA CUNJ Cl. IFMIIC1K CELOVEC-KLAGENFURT, SALMSTRASSE 7 — Tel. 1486 Kje boste letos preživeli svoje počitnice? OB KRASNEM KLOPINJSKEM JEZERU Vam nudi ICotA Obit NA OBALI JEZERA (Lastnik Qosip lOntte) pri nizkih cenah vse ugodnosti. Posebne ugodnosti nudimo v predsezoni. Vsa pojasnila in prospekte zahtevajte pod naslovom: Hotel Obir, pošta St. Kanzian — Škocijan Cementna strešna opeka / Lumotherm-votli kamni in (Iruei cemetni ir-delki KOROŠKA INDUSTRTFA GRADBE-NEGA MATERIALA (Karntner Baustoffindustriel Dr.Theodor Vttlker & (o. CELOVEC / KLAGENFURT Rampenstrafle 14 Tel. 29-07 HANS ZIMMERL CELOVEC-KLAGENFURT 39-6-64 L A M S I C H L • P, VIKTRING DOSTAVE Z LASTNIM TOVORNIM AVTOM Jhikas cArneld. * Ohntvlja/ec earlevtnlh dmtinln slikar - pozlaillelj • kipar CELOVEC-KLAGENFURT Sl. Martin, KohldorferShaBe 39 - Tal, 28-97 75 LET Prva koroška Izdelovalnira harmonik R. NOVAK Celovec - Klagenlurt Ebenialor stial« 7, Telefon 14 82 Obus post, Marianum Ekspoit v vse dele sveta Kova Izdelava vsa popravila vsi sestavni deli Lasten prenosen specialen oder • najboliša priporočila so uspešno Izvršena naročila TRGOVINA Z ŽELEZNINO STEFAN ANDRECZ Celovec - Klagenlurt KaifreltstraBe 0 Železo — železna pločevina — žica — žičniki — vseh vrst okovi za pohištvo HOTEL Jlafonig KAVARNA — RESTAVRACIJA POCENI TUJSKE SOBE CELOVEC-KLAGENFURT ST. RUPRECHT, Tel. 48-22 13 Za materinski dan i pripravna DARILA: Spodnje perilo od šil. 37.80: Nočne srarce od šil. 96.—: Garniture (srajce in hlačke) od šil. 45.50, šil. 28.—; Damsko nojravice od šil. 17.90; Nvlon-noSfavice od šil. 34.50; Predpasniki (v pisanih vzorcih) šil. 19,90. — Damski pulovcm. jopice in kopalne obleke v največii izbiri fjviiner Celovec-Klagenfurt Burggassc NE ČAKAJTE do jeseni! Dajte Vašo krznovino (kožuhe) ŽE SEDAJ v popravilo ali predelavo krznarju Pelzwerkstatte F, Časar CELOVEC, Volkermarkter Ring 1 (blizu Kucherhof) Moderna delavnica! Nizke cene! Kovačič Franc STROJNO MIZARSTVO z modernimi novimi stroji v povečani delavnici » Podjerbergom pošta Škofiče tel. Vrba-Vclden 174 SE PRIPOROČA ZA IZDELAVO V STROKO SPADAJOČIH DEL, KAKOR STAVB, POHIŠTVA, STOPNIC, PORTALOV IN VSEH VRST PODOV IZDELOVANJE BANDAŽ IN ORTOPEDIČMH PRIPOMOČKOV SPECIALIST ZA ORTOPEDICNE VLOŽKE ZA NOGE Cetovnc Klagnntuit, A!ter sinil 30 USTANOVLJENO 1008 TELEFON 14-26 Rosentaler ZiegeM Božanska opekarna O. H. G. javna trgovska družba GUIDASSONI GUIDASSONI Rosenbach Podrožčica /Iom TeaMftpee _________ HOLZGROSSHANDEL E X P O R T 1 M " ° BT KLAGENFURT - Volkermorkle, Sl.atje 38 Telefon Nr. 15-95 ZALOŽBA. TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, KLIŠARNA, KNJIGARNA IN TRGOVINA S PAPIRJEM CARINTHI A DRUŽBE SV. JOŽEFA CELOVEC - KLAGENFURT VOLKERMARKTER RING 25 TEL. 36-51 NAJVEČJE GRAFIČNO PODJETJE KOROŠKE. IZDAJA KNJIG V LASTNI ZALOŽBI, KNJIŽNI IN ROTACIJSKI TISK. IZDELAVA ENO- IN VEČBARVNIH PROSPEKTOV. VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH KNJIG IZ VSEH PANOG ZNANOSTI. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE ZA URADE IN GOSPODARSTVO. ftiedtick KuuU ŽAGA IN MLIN DOMAČE PODJETJE Kupuje vse vrsfe lesa, plohe, framove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov BISTRICA PRI PLIBERKU TELEFON 17 Katz & Klumpp d. z o. z. ZAKUPNIK: Furnitzer Holzwerke družba z o. z. Proizvaja: DROGE, JAMBORE, PRAGE, REZAN IN STAVBNI LES, ZABOJE IN ZABOJČKE GOSPODARSKO ZDRUŽENJE KOROŠKIH GOSTILNIČARJEV v CELOVCU, ree. z. z o. z. Pisarna in kleli: St. VeiterstraRc 9 in St. Veiter Rine 16-Telefon: 32-52 priporoča svoia izvrstna ČRNA (tudi fužnotirolska), BELA, DESERTNA IN STEKLENIČNA VINA Cene so skrajno zmerne, vina vedno naiboliše ncsrovana Vabimo na neobvezno pokušnjo v kleti čili: H Zapad in Vzhod se nimata najrajši, sta pa edina v tem, da v AVE MOBEL posteljah se spi najslajši l/o^e spcdnice Uupufe v Haiveifi sptdaUU twaci*i p&Uistua i/ Ausiciii Ave Nobel ki oskrbuje celo Koroško z najkvalitetnejšim pohištvom po vsakem okusu in po najzmernejših cenah ... Najkrajša in najcenejšaje pot direktno od tovarne do kupca. To oskrbuje Ave Mdbel . . . Zaloga v Celovcu - Klagenfurl: Gelieidegasse 1 Beljak-Viilach: Morilsdigasse (nasproti Parkhotela) VODNE CEVI IN PRITIKLINE Vodovodne armature škropilniki itd. TEHNIČNE POTREBŠČINE ZA KMETIJSTVO, OBRT IN INDUSTRIJO. Jermeni, kroglični ležaji, orodje vseh vrst itd. DELI AVTOMOBILOV, MOTORNIH KOLES IN TRAKTORJEV Pazljiva in vestna postrežba y strokovni trgovini Korner u.Wondratschek Celovec-Klagcnfurt, Paradeisergasse 7 (Burg) Tel. 1000. KREPKO HRANIVO IN REDILNI ZDROB najboljši dodatek k hrani tudi za slabotne in bolehne GRADBENO PODJETJE JOSEF KUNZE, ASFALTIRANJE CEST IZOLACIJE .VISOKIH ZGRADB IN MOSTOV, IZVEDBA ZEMELJSKIH IN OSUŠEVALNIH DEL Bcliak-Villadi, Bldiltvcg 2, Tel. 59-59 Gradnja ceste v Hodišah, zgrajena 1. 195C ce.1, v vetrinj« p. .lovrsiM Dosraditev cest - Regulacija cest Pred regulneijo Po regulaciji (hiša je odstranjena) PODJETJE ZA GRADNJO CEST IN NIZKE ZGRADBE DELNIŠKA DRUŽBA PODRUŽNICA V GRAZU ZA ŠTAJERSKO IN KOROŠKO GRADBENO VODSTVO: VELIKOVEC - VOLKERMARKT • TELEFON 168 lainlh *flrad’ dnii Tittadk BAHNHOFIJCHTSPIELE Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 11.—14. V. »Lassies Sicg« Od 15.—17. V. »Hohzeit mit Erika« STADT-KINO Predstavo ob 16., 18. In 20. uri. Od 11.—14. V. »Schvvarzsvaldmiidel« Od 15.—17. V. »Tn letzter Sekunde« BIRMANSKE URE kupite najugodneje mn fessi Beljak-Villach (pri Fugger-Kcllcr) KRISCHKE & Co. CELOVEC - KLAGENPURT Neuer Plati 12 In 8.-Mal-Str. 3 Blato z« obleke, perilo, pletenine, potrebščine za krojače in tapetnike Kam gremo? Na klobase in dobro vino v gostilno S O C H E R (Anna In Christian Kornbrath) Cetovee.Klagenfurt, St.-Vaiter StraOa 14 Trgovina vsekhlektrlimh potrebščin Kupujte pri domačem obrtniku HANS KREUTZ Celovec, Kramergasse ir Telefon n-jj RADMSU APARATI NA OBROKI Najboljši OTcuIoledf pri FRANZ RAMUSCH Celovec-KIagenfurt Paradaisergasse 2 , (v poslopju »Bezirkshauptmannschaft«) Potrti v globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nepozabni soprog, brat in stric, gospod Marko Plesii/čnik pil. Šercer POSESTNIK IN GOSTILNIČAR po dolgi in težki bolezni, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, v 51. letu svoje starosti. Dragega rajnega položimo k večnemu počitku v četrtek, dne 10. maja ob 9. uri. Šmihel nad Pliberkom, 7. maja 1951. Avgusta Plesivčnik, soproga; Marija Plesivčnik in Ljudmila Mlinar, sestri; Manfred in Franci, nečaka v imenu vseh sorodnikov. + ■ 11 NaSa iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Hilde NajndelJ UČENKA TRGOVSKE SOLE nas je prezgodaj zapustila po dolgotrajni. težki bolezni v cvetoči mladosti. stara 17 let. Nepozabno rajno položimo v četrtek, dne 10. maja ob 15. uri na pokopališču Annabichl k večnemu počitku. Celovec-KIagenfurt, dne 8. V. 1951. Globoko žalujoči: Franc in Roza Majndelj, starši; Arno. Otmar. Roza, Trude in Franc bratje in sestre, v imenu vseh ostalih sorodnikov. Dipl.-lng. Konrad Hib & Co. STAVBENO PODJETJE CELOVEC/KLAGENFURT St. Ruprechtstrafie 8 H Tel. štev. 1480 JOHANN EINICHER Eisenhandels-Aktiengesellschaft KLAGENPURT železo, jeklo, kovine, cevi, žica, žičniki, vijaki, kuhinjsko in gospodarsko orodje ter vse vrsti železnina ZA OBRT, KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO CELOVEC/KLAGENFURT, Pisarna: Kramergasse 5 Skladišče: Lastenstrafie 15 Telefon: 43-01 do 43-04 Brzojavi: EINICHER Beri in širi Naš tednik - Kronika Brisače za posodo š 4*90 poceni in dobro V TRGOVSKI HIŠI Hans Brunner Celovec-KIagenfurt,Priesferhausgnsse ELEKTROTRGOVINA ftite CmuMskp Celovec - Klagenfurt Gutenberghaus, Pernhartgasse 8 Za Binkošti HANS # Bel|ak • Vlllacti kupile najugodneje v Jrgovski hiši THOMASSER VVIdmaniig, 33 ZA POMLAD v največji izbiri in v najkvalitetnejših znamkah NOGAVICE POLO-SRAJCE PERILO za dame, gospode in otroke VEZENINE VSEH VRST v strokovni trgovini MAH POLLAHZ KLAGENFURT, Obstplatz 7 Elektromotorji - elektroinstalacije prosti vodi - elektr. naprave popravila • gradnje in načrti Ganz-elektrodelavime CELOVEC - Klagenfurt PIscheldorferstraBe 4 - Telefon 18-22 Bčfc-ČEVLjl BELJAK-VILLACH — VKIDMANNGASSE 43 ITALIENER STRASSE 17 specialna izdelovalnica ortopedičnih, športnih in ploninskih čevljev DOBRA IN OKUSNA OBLEKA samo pri JKoden (fidzt CELOVEC-KLAGENFURT PARADEISERGASSE 4 Ze nad 250 let kttpuiemo najboljše sladkorčke — bonbone — kolačke in sveče za praznike in 7 B AJI l§> IE Celovec-KIagenfurt, vsako priliko pri “ ™ Altcr Platz Kupimo vsako količino čebelnega voska ali pa ga zamenjamo za najboljše pristne satnice. H&e0eM*O4i! ' CUUeziuvH. GOROVJE POD OCEANOM Ameriški znanstveniki so odkrili na dnu Tihega oceana gorsko verigo, ki se razteza na dolžino 1.500 km od Havajskih otokov do otoka 'Wake. Vrhovi gora so 1.800 do 2.000 m pod morsko gladino, toda luščine mehkužcev in kora-lišča, ki so jih našli na tem gorovju, dokazujejo, da so nekdaj ti vrhovi segali do par metrov pod morsko gladino. Znanstveniki so odkrili na grebeniK gorske verige plast mangana v debelini dobrega metra. Samo eno ležišče, ki je dolgo 30 km in široko 15 km, ima nad 120 milijonov ton te kovine. V glinasti usedlini oceana so našli bakterije, ki se v hranljivi kulturi naglo množijo. Mislijo, da so te bakterije naj^ starejši živi organizmi zemlje. TELEFONIRA- ' NIE NA LUNO Središče »Festivala Anglije 1951« bo razstava na južnem bregu Temze. Tu bo zgrajena »kupola odkritij«. katere obširna dvorana bo predočevala zgodovino tistih Angležev, ki s° preiskovali svet, proučevali nebo in raziskovali us* trot vsemiria. V tei kupoli bo tudi radiiski teleskop. s katerinJ bodo obiskovalci »telefouirali na mesec«. Z enostavnim pritiskom na gumb bo dosežen stik z me* sečem — 764.352 km— in odposlan bo v vsemi rje radijski visokofrekvenčen podnet z valovpu dolžino eden' in V* metra-Obiskovalec, ki bo poslal znak. bo lahko sledil poti tega znaka v kupoli od kriti r v dolgi cevi kato-dičnih žarkov, kot jih uporabliaio tudi za televizijo-Ko sc bo znak iz lune — kier sc bo odbil — vrnil, kar bo trajalo dve in pol sekun; de. bo v cevi čul| rahel »cenk«. ki ga bo ojačevalec ojačil. Cepruv prebivalci meseca ne bodo odgovorili sami na tele-fonični poziv, bo obiskovalec lahk° , potolažen ob i"'.' sli, da ie izgubil samo dve in pol sekundi časa torej mnogo manf kot je potrebno za medmestne in mednarodne, pozi' ve in da mu ni bilo Ircba plačati ničesar-— Telefonski razgovori z mesecem so nam' reč brezplačni. l/se m iiaUtftad Helanol-ioslii in lužila v vseh barvnih odtenkih najodličnej--šili kvalitet lirneži in olja v barvah in brezbarvna Lakasta lužila itd. Parkelj hrast, bukev, macesen, brest — na zalogi v Celovcu Ladijsko dno smreka in macesen Obloge Donaulcum, gumi itd. Oslruženje in impregni-ranje tal Čiščenje stanovanj, novih zgradb itd. Po vsem Koroškem Specialno podjetje ORASCH ERBEN Celovec - Klagenfuit 8.-Mat-StraBt3 lel.16-38 STOFFE - PLACH STOFFE kupite najbolje pri PIACH SIOFFE • Hlagenfurt, B.-Nal-Stra6e List Izhaja vsako sredo. — Naroča ee pod naslovom „Nal tednik". Celovec, Viktringerring 20. — Cena mesečno 2 šil. Lastnik m izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26 — Tisk: „Carinthia“, Celovec, Volkermarkter Ring 25 Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev, 69.793, .