Leto XXIV. št. 139 PfcJtnIhiS plačam f fotoffe! Fostgebiihr bar bezahlt Lfubljana, torek 20, junija 1944 — Cena 1.— L O ptavmitvo: Ljubliana, Pucanijeva ulica 5. Telefon $t. 31-22. 31-23. 31-24 Inserauu oddelek-. Liubijana, Pucanijeva ulj. ca 5 — Telefon St 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo: UPI i). A.. M1LANO_ Računi: za L)ubl|ansko pokrajino pti poštno čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No H-3118 Izhaja vsa* dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Pucclnijeva ulica SL fit Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo orun&sfeuer erte an Schwerpunkt der KampSe in der Norman die im Raum St. Sauveur-Le Vicomte — Bruckenkspf an der Orne emgsengt — Der Einbruch bel SI. Ls berelisigt — Luft-wa££e versenkte emets Zerstorer und IS.ooo BHT — Heldenfcašter Widerstasta auS Elfea — Besonders schwe-rer Ka«np£tag in Italien — Astgrifi a?sl cEen sowjetischen Bahnknotenpunkt Ssri3y Aus dem Fuhrerbauptquartier, 19. Juni, Das Oberkornmando der VVehrmacht gibt bekannt: E»as Storungsfeuer auf London und sei-ne Aussenbezirke dauerte auch gesttrn v.iihrend des ganzen Tages und in der heutigen Nacht mit wechselnder Starke an. Der Schwerpunkt der Kampfe in der Normandie lag am vergangenen Tag im Raum St. Sauveur-Le Vicomte. Es gelang hicr dem Feind, unter starksten Einsatz seiner Artillerie und Luftwaffe unsere Sicherungen zu durchstossen und die IVestkiiste der Halbinsel Cherbourg bei Earnvilie sur Mer zu erreichen. Die Ab-riegelungsfront unserer Truppen ist siid-lich und nordlkh davon gebildet. Der feindliche Briickenkopf ostlich tiar Orne \vurde vveiier eingeengt. Feindliche Gegenanr-nffe mit Panzern scheiterten. Beiderseits Tilly griff der Feind auf brei-ter Front mit siarkeren Infanterie- und Panzerkraften an. Alie feindlichen Angriffe bra hen erfolglos zusaminen. Ncrdostlieh St. Lo vvurde ein Einbruch vom Vortage im Gegenstoss bereinigt. Hier hat sich die 3. Fallschirmjager-Di-vision unter Fiihrung von Gcneralleut-nant Schimpf besonders hervorgetan. Kampffliegerverbande versenkten vor dem Landekopf zvvei Handelssehiffe mit 18.000 BRT und einen Zcrstorer. Vier •vveitere Handelssehiffe mit 2P.000 BRT und drei Zcrstorer wurden schvver be-schadigt. ■ ' iistenbatterien beschadigtcn v estlich der Halbinsel Cherbourg eben-faUs einen feindlichen Zerstorer. Auf ner Insel Elba verstarkt sich der Feind d treh neue Zufuhrungen. Die ln- selbesatzung leistet unter Befehl des tap-f^ren Kommandanten Generalma.jor Gan heldenhaften Widerstand. Sie hat dem Gegner schwere Verluste beigebracht. Vor weit iiberlegenen Feind mussten sich unsere Truppen schliessiich auf den Nordostteil der Insel zuruckziehen. Die Kampfe gehen \veiter. Torpedoboote versenkten ostlich der In-sel Elba ein britisehes Schnellboot und beschadigten zwei weitere schvver. Im Abschnitt von Grosseto bis Perugia \var gestern ein besonders schvverer Kampftag. Mit znsammengefassten Kraf-ten griff d?r Feind vvahrend des ganzen Tages an. ohne dass es ihm gelang, gros-seren Gelandegevvinn zu erzielen. Zu besonders heftigen Kanipfcn kam es im Raum suehvestlich und siidlich Perugia, wo unsere Truppen verbissenen Wider-stand leisteien und vviederholte, von Panzern nnterstutzte Angriffe zum grossten Teil im Nahkampf zersehlugen. Im Osten scheiterten ortliche Angriffe der Sovvjets im Karpathenvorland, an der Beresma und beiderseits Witebsk unter hohen Verlusten fiir den Feind. Schvvere deutsche Kampfflugzeuge fuhr ten in der vergangenen Nacht einen zu-sammengefassten Angriff gegen den Bahn-knotenpunkt Sarnv, der grosse Brande und Explasionen verursachte. Ein nordamerikaniseher Bomberverband fiog nach Nordvvestdeutschland ein und fiihrte Terrorangriffe gegen mehrere Stiidte. Besonders in den VVohngebieten von Hamburg. Bremen, Hannover und Wesermiin.de entstanden Schaden und Personenverluste. Durch Flakartillerie der Luftwaffe und der Kriegsmarine wur-den 16 feindliche Flugzeuge vernichtet. Ee in dni trap fakf motilni ogenj na London Nove velike izgube fovi^Mlka v — En rušllec In sva parmka potop£feni Rcrhn, 19. iun. Podrcčjc Londona je b;lo tudi v nedeljo zvečer ter preko cele noč; na ponedeljek brez prestanka napadeno s težkim motilnim ognjem. Že več ko trikrat po 24 ur ztdevajo sedaj ncvi izstrelki srce britanskega imperija. Tudi na ncnrmnskem predmestju so prizadejal; nemški oddelki vojske ter letalstva sovražniku ponovno hude izgube. Posebno velike so bile izgube Američanov, ki so nadaljevali s svojimi napadi preko St. Sauveur le- Vi-ci nta proti zapadni obali pr>!o'tc,ka Cotentm. N . južnem robu predmostja očistile nemške čete i zemlje. k; so aa zavzele \ prejšnjih dneh. uničile obkoljeno bojno skupino ter odrezale na nekem drugem mestu nadaljnje britanske Tudi v/hodno od reke Orne so nadaljevale ncnvkc čete s svojim' napadi ter prodrle r napadalnim oddelki z vzhoda v sovražnko-ve prednje črte. Boljše vremenske prilike so dovolile v pre-noči močnejši poseg nemškega letalstva v borbo preti sovražnikovi izkrcevalni in pre- Bcrlin. jun. Mednarcdn; poročevalski t?rad poroča: S posameznih odsekov imazij-skesa boj;šča ne poročajo o bojih večjeca cb-sega. Američani, ki so včeraj opoldne preko St. Sauveur ie \"ccmta dosegli zapadno ch;;lo polotoka Cotentin utrjujejo tamkajšnje svoje po-ptojanke na področju Bamevilla. ker morajo računati z močnimi nemškimi protinapadi z jisga in severa. V ostalem jc prva ameriška armada na ostalih boji?čnih odsek'h nrrovala. Tudi na področju St. Loja n: prišlo včeraj do hujših bojev. Amcri;k<> povcliništvo je cdteg-r.i-o iz neposrednega bojišinega področja svoje cklopnike, ki so močno trpeli v bojih prejšnjega dne. Po dosedanjih natančnih podatkih je bila ameriška oklepna divizija, ki je napadala v smer proti St. Loju. popolnoma uničena. Samo na sevemovzhodnem odseku med Berignvjem in Couvainsom so našteli 167 uničenih oklepnikov tipa Sherman. Izredne visoke bile na tem odseku tudi sovražnikove izgube. ker .je nenadni nemški protinapad te čete vozni mornaric; v Scinskcm zalivu. Bombe z nemških bojnih letal se zadele 6 velikih prevoznih in s pcgonsk:m gorivom natovorjenih Ir.dij s skupno 47.000 tonami ter štiri rušilce. še med napadom se je potopil en rušilec, dalje lO.OOOtonska prevo-zna ter neka 8000tcnska ladja. Ker doslej še niso prispela poročila od vseh udeleženih oddelkov bojnih letal, je računati z nadaljnjim zvišanjem sovražnikovih izgub. Tudi na kopnem so izvedli nemški letalci vrsto važnih vojnih nalog. Zaščitni Iovcj so pri tem zopet sestrelili večje število angloameriskih letal. V leta!sk;h bojih je dosegel oddelek lovskih letal, ki je sestre!;l doslej na invazijskem bojišču žc nad 300 sovražnikovih letal svoj 1000. odstrel v teku 8 mesecev. Med temi je bilo 600 štirimotornih bombnikov. Vsled novih uspehov nemških lovcev ter protiletalskega topništva se je zvišalo število na invazijskem bojišču uničenih sovražnikovih letal približno na 1150. ii telili v soboto povsem nresenetil. Včeraj so britanski oklcpnski oddelki pc-| novno brezuspešno napadli nemške postojanke i pri Tillvju vzdoiž ceste. k; vodi iz Bayeuxa i prot" jug-.' Napadi so sc strii ob odlični nemški rbramh že pred nemšk:mi črtami. Posamezne oklopnike ki se j'm jc posrečilo vdreti v nemške črte. je uničila četa okiopniških lovcev. O včerajšnjih bojih poročajo še naslednje podrobnosti: Pr; krajevnem podvgu za izboljšanje postojank so nem ki cklonnišk: grer.ad;rj; izhodno cd izkva reke Orne zavzeli močno branjeno britansko postojanko ter jo kljub ponovnim sovražnkovim z eklomrk' izvedenim protinapadom držali. V bojih iz bližine ter s protiletalskim topništvom je bilo uničeirh 7 britanskih oklepnikov. O pr:l ki nemških napadov vzhodno cd Caumonta je bi'a obkoljena neka nT ene iša britanska skupina, ki jo sedaj uniču- jejo nemšk' varovalni oddelki Hud stuerisks Izjalovljen napad tta St, Lt> — Tis^Sj mrtvih, ism-egs oklapsslka^ uničen"^ Berlin, 19. jun. Mednarodni obveščevalni urad poroča: Bitka za St. Lo, za katero je zavezniško poveljništvo z več ameriškimi oklopniški-mi ter motoriziranimi divizijami ojačtfo svoje sile na tem odseku, širokem približno 16 km, se je zaključila s silnim po~a-zom invazijskih čet. Vsi sovražni napadi so se štrli ob trdnem nemškem odporu ter spričo odličnega nemškega vodstva. Pri tem je utrpel sovražnik izredno hude izgube. Same na odseku neke nemške gre-nadirske čete so našteli nad tisoč mrtvih Američanov. K temu izrednemu obrambnemu uspehu poročajo podrobno: Ko je nemška obramba odbila močne sovražne napade vzdolž ceste, ki vodi iz Bay-euxa proti jugozapadu, se je v soboto v opoldanskih urah posrečilo ameriškim oklopmiškim oddelkom, ki so jih podpirale bateriie težkega topništva ter velike skupine lovcev, pridobiti nekaj km ozemlja severno ter Severnovzhodno od St. Lca. Prvi ameriški napadalni oddelki so bili na zadnje le še 4 km oddaljeni od mesta, tako da se je zdelo, da je postal ooložaj nemških obrambnih sil že ogrožen. Tedaj pa se je pričel močan protinapad nemških čet. ki ie zadel v bok ameriške napadalne oddelke, ki so bili že itak močno izčrpani zaiadi prejšnjih težkih bojev. Nemške strojnice so žele krvavo žetev med ameriško pehoto, medtem ko so nanadalni topovi ter motorizirane lovske oklepniške edinice uničile mnogo ameriških oklopni-kov. Zavezniško poveljstvo je skušalo v večernih urah položaj zboljšatl s tem. da je ne oziraje se na težke izgube odredilo ponovne napade na cbeh straneh ceste Bayeux-St. Lo. S tem so hoteli Angloameričani pritegniti nemške čete v ta ods^k in tako razbremeniti čete pri St. Lou. Nemški protinapad pa se je kljub temu neovirano nadaljeval, ker so nemške čete vzdolž ceste Bayeux-St. Lo same odbile sovražne napade. Ameriški napadalni oddelki so se morali ponoči na širokem področju- ter v popolnem neredu umakniti na izhodiščne postojanke. Pri tem je bilo ujetih mnogo Američanov. Podrobni podatki o tej obrambni zmagi še niso znani. Po dosedanjih poročilih je padlo včeraj nad 4000 Američanov, uničenih je bilo 73 oklopnikov in napadalnih topov. Dejanske izgube invazijskih čet pa so nedvomno mnogo večje, ker še niso preštete izgube, ki so doletele Američane vzdolž ceste Bay-eux-St. Lo. Uspešne bc*rbe pri Caemi in Caiimontii Berlin, 19. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča: Pri včerajšnjih bojih na področju zapadno od Caona je prišlo do posebno ostrih bojev na področju okrog B:ouaya. Britanci so pričeli napadati iz Brouaya z močnimi oddelki oklepnikov, ki so jim sledili jaki oddelki pehote, da bi s tem predrli zapadne zaporne postojanke nemške obrambe pri Caenu. Po večurnih srditih bojih, v katerih se je posameznim britanskim napadalnim klinom posrečilo začasno vdreti v nsmške črte, so SS cklop-niški grenadirji razbili vse britanske napade, očistili vdorna mesta ter piizadejali napadalcem visoke, krvave izgube. Skupno so oklopniški lovci uničili 23 sovražnikovih oklopnikov, v več primerih iz neposredne bližine. Severnovzhodno od Caumonta so Nemci zavzeli nekaj važnih višinskih postojank. Pri tem so vrgli Britance iz večjih krajev, ki so jih ti spočetka močno branili. Ujetih je bilo več sto Angležev. Nemško vodstvo je nadalje doseglo precejšnje zboljšanje nemških postojank, tako da je bila v večernih urah možno večje zbiranje nemških čet. Severnovzhodni dohodi do mesta Caumonta so sedaj trdno v nemških rokah. Ceste, ki vodijo s severa proti Caumontu, pa so pod ognjem nemškega topništva. Nemške daljnostrelne baterije so obstreljevale britansko letališče severnoza-paclno od Caena ter uničile več britanskih lovskih bombnikov. V normandif sitih vodah Berlin, 19. jun. Položaj na morju pred normandijsko obalo je bil v petek zvečer tak: Močan veter s severa ter severozapada je še nadalje močno oviral obojestranske operacije. Kljub temu, da se je vreme nekoliko zboljšalo, vremenske prilike niso dopuščale, da bi se lahko razvile večje akcije. To velja predvsem za lažje pomorske edinice. Zato so se lahko udejstvovale le težje pomorske edinice. V vzhodnem delu Seinskega zaliva so opazili dve ameriški veliki bojni ladji, ki sta bili izven dosega nemških caJnih baterij, ki pa tudi sami nista ničesar ukrenili. V prvih ju-trnjih urah so čuli z vzhodnega dela Seinskega zaliva močne detonacije ter je bil kasneje opažen velik požar, ki je nastal verjetno na eni izmed obeh velikih vojnih ladij. Kljub slabemu vremenu so delovale na tem morskem področju tudi brze nemške torpedovke. Zaradi megle celo podnevi ni bilo možno opazovati sovražnih pomorskih sil ob izlivu reke Orne, tako da ni bilo mogoče dognati števila njihovih ladij. Ker tudi z ostalih obalnih odsekov ne poročajo o nikakem soviažnem delovanju, : je jasno, da je bil sovražnik močno oviran j zaradi slabih vremenskih prilik. Cim se bo pa vreme zboljšalo, je računati z obojestranskim ojačenim delovanjem pomorskih sil. Trpešemu prebivalstvu v napadenih krajih Pariz, 19. jun. Državni vodja maršal Pe-tain ter ministrski predsednik Laval sta poslala poslanici prefektu okrožja Calva-dos, kjer se ravno sedaj razvijajo veliki invazijski boji. V svoji poslanici izreka državni vodja prefektu Cascaudu svoje priznanje za odlično opravljanje dolžnosti, ko skuša omiliti trpljenje težko preizkušenega normandijskega prebivalstva. Računajo lahko na vladno pomoč, ki bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo pomagala težko prizadetim krajem. Laval poveličuje v svoji poslanici pogum ter požrtvovalnost prefekta. Vlada težko občuti mučeništvo tamkajšnjega prebivalstva. Američani so se leteli Ženeva, 19. jun. Ameriško vrhovno poveljništvo v \Yashingtonu je odredilo »izredno« povečanje proizvodnje oklopnikov', ker zhaja iz poročil z invazijskega bojišča, da je uporaba oklopnikov trkrat tako velika, kakor pa se je to prvotno predvidevalo. Sfjst Mask vi ira Sfebs Helsinki, 19. jun. Državni infoimacijskl urad je objavil: Fin.ko zunanje ministrstvo potrjuje, da je 16. junija ameriška vlada izročila finskemu poslaniku Proko-peju. poziv, čigar vsebina je razvidna že iz podatkov poročevalske a^ncije. Finsko j poslaništvo v Washingtonu bo sedaj vodil I odpravnik poslov, kakor velja to tudi za . ameriško zastopstvo v Helsinkih že od spomladi leta 1943. Vsi finski listi objavljajo pod velkimi naslovi poreči-o o izroč tvj potnih listov članom finskega poslaništva v VVashirg-t«nu. Lista »Kariala« ir. -.Huf\vud:tade-blaaet« podčrtavata. dn se smatia enostranski korak Zedinjen h držav za n.'ko koncesijo Maskv;. Tefovajsko ?skrbova!reo rišče na Pe!cponexu tsnSšen® Berlin, 19. jun. NeKc nemška lovska divizija je v teh dneh v Grčiji po večdi.ev-nih pohodih nenadno napadla oskrbovalna oporišče komunističnih tolp v vzhodnem delu Peloponškega polotoka ter g-a uničila. Nemške čefe so pri tem zaplenile velike množine živil, pogonskega goriva ter orožja vseh vrst. Nadalje so zaplenile tiskar-niško orodje ter popolno telefonsko centralo. O priliki tega podviga je potopilo letalstvo več čolnov, s katerimi so skušali tolovaji zbežati. Nadaljevanje motilnega ognja na London Težišče bojev v Normandiji na področju St. Sauveur—Le Vicomte — Zožen je predmostja ob Orni — Očiščenje vdira pri St. Loju — Letala S0 potopila neki rušiSsc in lS.coo brt Junaški odpor na Elbi — Dali izredno hudih bojev v Italiji Napad na sovjetsko železniško križišče Sami Fiihrerjev glavnt stan, 19. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: London ter njegove zunanje okraje smo tudi včeraj ves dan in v današnji noči z menjaiočo silovitostjo napadali z motil-niin ognjem. Sred šče bojev v Normandiji je bilo preteklega dne na področju St. Sauveur-Le Vicomte. Tu se je posrečilo sovražniku z uporabo topništva ter letalstva predreti naše zaščitne postojanke ter doseči zapadno obalo polotoka Cherbourga pri Barne-vdle sur Mer. Južno «n severno odtod so naše čete zajezile sovražnikovo napredovanje. Sovražnikovo predmostje vzhodno cd Orne je bilo nadalje zoženo. Sovražnikovi protinapadi z oklopniki so se izjalovili. Na obeh straneh Tillyja je napadel sovražnik na širokem bojišču z močnejšimi pehotnimi in oniicpnišfcimi silami. Vsi sovražnikovi napaui so se brez uspeha zru-šili. Severnovzhodno od St. Loja smo s protinapadom očistili neki vdor od prejšnjega dne. Tu se je posebno izkazala tretja pa-daisko-lovska divizija pod vodstvom generalnega poročnika Schimpfa. Oddelki bojnih letal so petopili pred predmostjem dve trgovinski ladji z 18,01)0 tonami ter neki rušilec. Štiri nadaljnje trgovinske ladje z 22.000 tonami ter trije rušilci so bili težko poškodovani. Mornariške obalne baterije »o tudi zapadno od polotoka Cherbourga poškodovale neki sovražnikov rušilec. Z novimi dovozi je ojačil sovražnik svoje položaje na otoku Elbi. Otoška posadka vztraja pod poveljstvou hrabrega poveljnika generalnega majorja Gaila v junaškem odporu. Prizadejala je nasprotniku težke izgube. Naše čete so se morale vsled daleč močnejšega sovražnika končno umakniti na severnovzhodni del otoka. Boji se nadaljujejo. Torpedovke so vzhodno od otoka Elbe potopile britanski brzi bojni čoln ter liudo poškodovale dva nadaljnja. Na odseku od Grosseta do Perugie so se bili včeraj posebno hudi boji. S strnjenimi silami je sovražnik ves dan napadal, ne da bi mu uspelo doseči večje uspehe. Do posebno silovitih bojev je prišlo južnozapadno in južno od Perugije, kjer so se naše čete zagrizeno upirale in večinoma v bojih iz bližine razbile ponovne, z oklepniki podprto napade. Na vzhodu so se izjalovili krajevni sovjetski napadi v Karpatskem predgorju, ob Berezini in na obeh straneh Vitebska. Sovražnik je Imel visoke izgube. Težka nemška bojna letala so v pretekli noči osredotočeno napadla železniško križišče ftarni. Napad je povzročil velike požare in eksplozije. Oddelek severnoameriških bombnikov je , priletel nad severnozapadno Nemčijo ter j teroristično napadel več mest. Zlasti v stanovanjskih predelih Hamburga, Bremena, Haiuioverja in Wesermundeja je nastala škoda ter je prebivalstvo imelo izgube. Letalsko in mornariško protiletalsko topništvo je uničilo 16 sovražnikovih letal. Flcssko vojno poročilo Helsinki, 19. jun. Finsko vojno poročilo se glasi: Na Karelski ožini je sovražnik na "področju med Finskim zalivom in Buoksenom močno napadel. Posebno hudi boji so bili pri Kaukijervi-Summi kakor tudi na ožini med Muolaenjaervijem in Vuoksenom. Kraje Koivisto. Makslahti, Valkjaervi in Rautu smo izpraznili. V poslednjih dveh dneh smo uničili 61 sovražnikovih oklopnikov. Z ostalih odsekov bojišča ni ničesar posebnega poročati. 3aterije utrdb na otoku Koivistu so obstreljevale sovražnikove pomorske edini-k ce ter potopile dve manjši ladji. Na Karelski ožini ter v vzhodnem delu Finske-[ ga zaliva so sestrelili naši lovski letalci ter protiletalsko topništvo vojske in mor-, narice skupno 28 sovražnikovih letal. Od teh so nemški lovci ter nemške ladje sestrelile 10 letal. Na Aunuški ožini smo sestrelili dve nadaljnji sovražnikovi letali. S tem je izgubil sovražnik v poslednjih 24 urah skupno 30 letal. Rumims&o volno pc^sčHo Bukarešta^ 19. jun. PredMiečnje rumunsko vojno poročilo se glasi: Na spodnjem teku reke Dniestra. v srednji Besarabiji ter v Moldaviji rti b*o nikakih važnih dogodkov. V noč; na soboto so angloame-rišk; bombniki napadli mesto Temešvar. Povzročene so bile škoda ter izgube med civilnim prebivalstvom. Silni neinki letalskih rci&stcs? Lijaki v premeru po 25 m — Celi bloki hiš v razvaS\rzh — Požari vidni iz daljave 200 ktn Berlin, 19. jun. Kakor je izvedel mednarodni poročevalski urad so dosedanja poročila pokazala, da prvi uspehi novega nemškega oiožja daleč prekašajo vsako pričakovanje. Iz njih je razvidno, da je neko tako letalo, ki ga imenujejo »peklenski pes«, pristalo na nekem mestnem področju na deželi ter je s svojo eksplozijo izvrtalo lijak, ki je bil 25 m širok ter več metrov globok. Poročila nadalje trde, da je bil učinek eksplodiiajočih letal na področju Velikega Londona naravno še mnogo večji. Stockholm, 19. jun. Nek očividec, ki je doživel že mnogo letalskih napadov v tej vojni, je izjavil zastopniku ameriške poročevalske agencije »United Press« o učinku novega nemškega razstreliva, da je bil fo eden najhujših zračnih napadov, kar jih je doživel. Ženeva, 18. jun. V južno Anglijo je priletelo včeraj popoldne neko letalo brez posadke. Kakor poroča agencija »Un.ted Press«, so ljudje opazili velik plamen, ki je izhajal iz repa tega letala. Ko je ugasnil, je robot padel na tla ter eksplodiral, pri čemer je bilo poškodovanih več okoliških hiš ter je bilo ubitih 5 ljudi. V neko mesto sta treščili v razdobju 15 minut na različnih krajih dve taki letali. Eno je padlo sredi med hiše. ki jih je povsem porušilo. nekoliko oddaljenejša poslopja pa so bila močno poškodovana. Drugo letalo je SDiemenilo 4 hiše v razvaline ter mnogo drug h tako poškodovalo, da bivanje v njih ni več mogoče. Berlin, 19. jun. V Rouenu so opazili ogromne požare na angleški južni obali. Kljub oddaljenosti približno 200 km se je jasno videl odsev požarov na morju. Nebo je bilo v smeri proti angleški obali rurae-nordeče pobarvano. Amsterdam, 19. jun. Kakor je objav»la agencija Reuter, so letala brez posadk v soboto zvečer znova priletela južno Anglijo. Letala so letela zelo nizko ter v več valovih. Mnogo letal se je moralo prebiti skozi močno protiletalsko obrambo. Čim je nastopila tema so tudi protiletalske obalne baterije soet osti o streljale na nadaljnja taka letala. Nagla evakuacija Londjna Stockholm. 19. jun. Kakor poročajo, je bila angleška vlada vsled učinkov nov h nemških izstrelkov v Londonu ter južni Angliji prisiljena odrediti takojšnjo evakuacijo Londona, ker niti zfklonišča niti revi podzemske železnice ne kljubujejo s;lnim eksplozijam. Beg prebivalstva iz milijonskega mesti se je pričel še v mnogo večji meri kakor pa leta 1941. Kljub temu. da je bilo doslej napadeno le mesto London s svojimi ogromnimi industrijskimi, železniškimi ter pristaniškimi napravami, je vendar računat; da bodo tudi ostala mesta južne Anglije, tako Pcrtsmouth, Southampton. Plv-mouth ter druga važna industrijska središča ter luke v kratkem deležna enake usode kakor London. »Učinkovito sredstvo44 Curih. 19. jun. »Neue Ziiricher Zeitung« se bavi z novim nemškim orožjem ter med ostalim beleži: Kakršna koli naj bo strateška vrednost novega nemškega orožja, nedvomno se jc izkazala leteča bomba, ki jo vodijo iz daljave, za zcl0 učinkovito sredstvo, k-; bo postavilo na to nepripravljenega sovražnika pred vrsto zamotanih n težkih problemov. Bofl na vshodnem o&sakt? Italijanskega bojišča Berlin. 19. jun. Na italijanskem bojišču zbirajo Britanci in Američani močne sile za napad na Perugio. Opažene so bile njih koncentiacije južr.ovzhodno, južno ter južnozspidno od mesta. Žarišče bojev, ki je bilo doslej severno od Bo sen kega ;e-zera se je premaknilo dalje proti vzhodu. Iz Orvilta prodirajo sovražni oddelki, ki so bili s svojim levim kriiom doslej pri Fiauiu, proti severovzhodu I tečasno pritiskajo nadaljnje sile iz Todija vzdolž Ti-beie proti Derutu. Sovražni oddelki, k prodirajo iz Ternija proti severu, so do egli po hudih bojih, v katerih so imele pred-v *n indijske čete izcedno velike izgube, kraja Bavagna in Foligno. Ostri boji se bi-jejo sedaj v tesnih dolinah južnovzhodno ter južno od Perugije. Berlin. 19. jun. Bojev za otok Eibo se je v soboto zjutraj udeležila tudi neka kri-žarka tipa »London«. Od obalnih baterij ie bila zadeta in ?e je hudo poškodo 'an3 umaknila. Nadalje poročajo, da so doslej napadle otok le degolist čne čete ter da se srditi boji nadaljujejo. Obramba Boninskega otočja Tokio, 19 jun. Močan oddelek sovražnih letal. k; je štel več sto bombnikov ter lovcev, je napadel pretekli petek, kakor poroča agencija Domei. ct< k Ivo jana. ki pripada Bonin-! skemu otočju. Japonske čete so napad odbile } ter sestrelile 15 sov ražnih letal. Njihove lastne ; izgube so b;Ie neznatne. Islandije Kodanj. 19. iun. Kakor poročajo iz Rey-kjavika. je bil dosedanji državni upravitelj Sveinn Bjornssonn izvoljen za prvega predsednika Islandije. To mesto bo obdr-žr' do julija 1945. Izvolitvi so prisostvovali tudi tuji poslaniki, med njimi švedski odpravnik poslov ki so novo izvolje-j nemu predsedniku iskreno če-tit-di Volitve v Ekvadoru | Ženeva, 19. jun. Ekuadorska vlada je ! odredila, da bodo volitve prihodnji petek, j Volitve, pri katerih upa dr. Velasc0 Ibarra, i da bo dobil večino, bodo nod nadzorstvom vojske. Horjul pod praporom domobranstva Veliko protikomimističiio zborovanje, ki se ga je udeležil tmfi g. prezi&ent — Navdušenje ljudstva za borbo proti tolovajem V Horjulu so že poskusili kaj se pravi biti »osvobojen«, saj so kratki dnevi komunistične svobode pustili za seboj krvavo sled v pcžga-nih domovih. Zato »e je včeraj kljub neprijaznemu vremenu zbral ves Horjul na velikem protikomunističnem zborovanju, zato se je ves odel v mlaje, slavoloke in zelenje, zato je prihitelo toliko deklet v narodnih ncšah, ki so poleg mladine, domobrancev in drugega občinstva se prav posebno oživljala siiko zborovanja. Pred pričetkom zborovanja je bila služba božja, ki so se je udeležili vsj zborovalci. Točno ob 10. uri se je pripeljal zastopnik g. prezidenta okrajni glavar za ljubljansko okolico g. Maršič v spremstvu zastopnika poveljnika slov. domobrancev stotnika Škofa, načelnika propagandnega oddelka dr. P u š a in vrhniškega župana Hrena, ki jim je poveljnik vrhniške domobranske posadke podal r iport o stanju navzočih posadk. V jmenu prebivalstva jih je pozdravil župan Stanovnik. Po pregledu oddelkov se je razvil mimohod vseh domobranskih edin i c med katerimi so zbujali živahne ovac'je zlasti domobranci z raznih postojank, zaključil pa je mimohod oddelek kolesarje^/. Častni gostje so nato odšli na lepo okr:'ren oder. okoli katerega so se zgrnile najprej narodne noše, za njimi domačini in okoličani, zadaj pa so se v strumnih vrstah posta \ ili domobranci. Horjulsk; župan Stanovni k je najprej pozdravil vse udeležence tega javnega protesta proti komunizmu in njegovim zločinom, predvsem zastopnika g. prezidenta in poveljnika slovenskega domobranstva. vse okoliške župane, med domobranci prav posebno še Gorenjce. Nato je govoril g. Ljenko U r b a n č i č . Nočemo -voditeljev, kakršni so oni gospodje advokati. ki »o poprej poznali kmeta vedno le zato. da so ga čimbolj drli 'in izžemaili danes pa so šl: v hribe, da ga »osvebode«. Zato ne maramo Uke duhovščine, ki je v najhujših trenutkih zapustila svoje mesto med narodom, da bi se potegovala po Mikuževem vzorcu za najnovejše dostojanstvo sovjetskega škofa. Prava duhovščina je ostala pri svojih župljanih, cfeHa z njim vse težave in bridkosti in je šla, če je bilo treba z njim tudi na težko pot begunstva. Kdor misli, da Se bo lahko še nadalje okoriščal s strankarskimi špekulacijami, se bridko vara. kajti naš narod je sam občutil, kam lahko privedejo razpaljene strankarske strasti in v bodoče odklanja vsako brezplodno strankarstvo. Ljudi take vrste bc naš narod pahnil cd sebe. kakor bo storil tudi s tistimi, ki še vedno stoje ob strani, pa pravijo: »Saj smo z vam:, le rok sj nočemo za vsak slučaj še umazati.« Slovenska mladina bc ramo ob ram n nemškim vojakom pometla komuniste, in njihove pomagače. Iz bataljona v lanskem oktobru so se porodili tisoč5, katerih udarna odločnost je spreobrnila že mnoge. ti'st: pa, ki se še niso hoteli spreobrniti, bodo občut;li našo trdo pest. Po vseh prestan'h grozotah se moramo vprašati kako je sploh moglo priti do vsega tega. Glavni vzrok je bila razcepljenost naroda, k; jo je povzročilo pogubno strankar-stvo, pripravljajoče pod židovskim vplivom pot revoluciji. Moramo si b:tj na jasnem, da je Židovstvo v svoji podli dobičkaželjnost' pihnilo milijone v vojno, da bi tako lahko zaslužilo pri izdelovanju orožja in da bi si osvojilo Evropo in ves svet. V svojem stremljenju po nadcblastj v Evropi so se Židje posluževali dveh pomečn kov: za širše mase komunizma, za ožje kroge pa framasonstva. Tako ie bilo tudi v b vši Jugoslaviji kljub njihovi maleštevilnosti njih pogubno delovanje, saj so v mssonski loži v Beogradu našli portret krvnika nagega naroda dr. Kržišnika ki se je tako odlikoval v kočevskem procesu. Drugi pomočnik židovstva, komunizem, bi si skušal danes zopet nadeti nacionalno krinko. A mi predobro vemo, da oni niso nacionalisti, kajti komunist je vedno mednarodni razbojnik, ki hoče vzeti človeštvu njegove najvišje dobrine. Slovenski narod jim nc bo nasedel, pa če se stokrat proglase za »kraljevo vojsko« ker jih pozna kot škodljivce naroda. Evrope in vsega sveta. Zato bomo tud; v teh težkih dneh ohranili zdravo pamet in ne bomo nasedali raznim lažn:vim vestem, ki jih komunisti razširjajo, da bi povzročil zmedo, s katero bi se mogli okoristiti. M: danes vemo, da je naš voditelj edincle general Rupnik, in njemu kj je v najusodnejših trenutkih vzel usodo našega naroda v svoje roke, sledimo brez oklevanja, kajti zavedamo se. da je edino on upravičen, da nas danes vodi in da je le ena pot pravilna, in to je pot generala Rupn;ka. Naslednja govornica tov. delavka gdč. P i k -čeva je obravnavala vprašanje družine žene in komunizma. Prikazala je vso tiho družinsko srečo, ki je doma tudi v najrevnejših bajtah, prikazala je vso skrb očeta :n matere za svojo družino. Nevidna vez veže vse tiste, ki So izšli iz ene družine tudi še potem, ko so starši morda že umrli in ko le še obiskujejo :n s cvetjem krase njih grobove. Družina je osnovna celica družbe in po zakonu nar-re streme pc njej s hrepenenjem svojega srca vsj mladeniči in mladenke. Kakor nam kaže zgodovina, je bil prepad družine obenem že tudi začetek razpada vsega naroda. Prav družina pa je trn v peti boljševikom in danes v Rusiji žena ni več mati saj mora dati svoj plod takoj na razpolago družbi. Tako izgubi otrok očeta in mater, izgubi vero in Boga. izgubi osebnost, vse mu mora nadomeščati le kolektiv. A prišel bo čas. ko bo komunizem propadel in bo palača Sovjetov v Moskvi v razvalinah le nema priča grozodejstev komunistični mogotcev. Tudj naša domovina mora biti očiščena ž;dovsfce komunistične navlake. Danes domovina preživlja najtežje čase in v obrambo domovine in naroda, ki se pričenja pr; naših družinah. so poklicane tudj žene in matere ne z bombo in p;štolo v rokah, marveč z gorečo dušo in ljubečim srcem v prsih. Naša dekleta, žene in matere so nam svete, zato je po njih posvečen naš boj, zato moramo vsi v borbo za lepšo bodočnost naših družin in našega naroda. G. Nikolaj J e 1 o č n i k je dejal, da bo kmalu leto dni kar je prvič govoril v Horjulu. Tedaj so tu vladali še podli bratci savojci, tedaj ni bilo nikjer videti lepih slovenskih cairoditfh noš. ne slovenskih domobrancev. a tudi tedaj so bil- vsi v Horjulu enako pripravljeni na žrtve kakor danes. Naša borba Naročite se na romane „Dcbrs knjige" za rešitev domovine ni od 8. septembra niti od 1941. leta, naša borba je stara že več ko tisoč let, a ni bilo ure, ko bi silovenski narod doživljal take strahote kakor po letu 1941. Če se naš narod v vseh svojih težavah nikdar ni zlomil, tudj sedaj ne bo klonil, ker živeti hoče in živel bo. Naš kmet je korenina našega naroda, vztrajal je 1500 let in tudi ped udarci komunizma ne bo klonil. Preprost' slovenski junak, vzrasel v trudil, znoju in trpljenju, je rajši dal svoje življenje, kakor da bi zatajil svojo slovensko mater in svoje slovenstvo Govore o nekih izdajalcih, a ni ga večjega ^dajalca od onega, kdor je pljun'1 na svoj narod in ga prodal mednarodnemu judovstvu. a poštenjak je tisti, ki se ni pomišljal zgrabiti za puško, da brani svoje drage in svojo zemljo. Slovenski narod ni stal nikdar pred cdločilnej-šim vprašanjem življenja ali smrti. Danes se dobro zavedamo, da gre za biti ali ne biti, zato ne poznamo nobenega popuščanja več: borcu odlikovanje, banditu kroglo članom OR pa kramp in lopato. Borimo se za red pravice, poštenja, reda. miru in kruha. OF je sklepni akord starega, a Turj:k. Grčarice Mozelj, Grahovo, Pudob so uvod k novemu redu v silovenski zgodovini. Ko je »partizanski škof« Mikuž že pel v Ribnici bilje nad slovenskim narodom se je našel mcž. ki je zbudil slovensko domobranstvo. ki se je rodilo oh najhujši stiski našega naroda. Danes je naše dombran-stvo doseglo že pomembne uspehe in se razširila po vsem Slovenskem. Lahko smo ponosni. da živimo v tem velikem času in zaupati moramo našemu sivolasemu generalu, ki se kot vojak, oče, sin in brat bori z nami, da se bo po naših vaseh spet čulo petje fantov, da sie bo- spet spuščal nagelj z okna slovenskega dekleta in da bo na« kmet zaoral novo in srečnejšo brazdo za boljšo in lepšo bodočnost našega naroda. Množica, ki je Vse govornike živahno pozdravljala in jim vzklikala in pritrjevala ni v svoji zaverovanosti v besede govornikov niti opazka, da je sredi zborovanja prišel sam go- spod prezident v spremstvu podpoJkpvnka Kresa rja m poročnika Kocipra. Zato je tembolj vzvalovala. ko je župan po zadnjem govoru naznanil visoki obisk in i znesel dobrodošlico 2. prezidentu, ki ga je pozdravil krajevni poveljnik. Vsa množica je pričela navdušeno vzklikati in pozdravljati, da je bil g. prezident vidno gin jen. ko ^ je približal Dekleta so urno našla nagelj z rožmarinom in roženkravtom in ga pripela g. prezdentu. ki se je pogovarjal z občinstvom, z narodnimi nošami n ljubkoval malo dckletce v narodni coravi. Nato je obšel polagoma vse domobrance. se z njimi rokoval in Se menil o razmerah v niih domačh krajih Stvoril se je pevski zbor in zapel domobransko pesem, g. prezident pa ie stopil na oder. da pozdravi vso mneživo. Na prošnjo župana je tedaj spregovoril še pisatelj g. Stanko Kociper in zatrdil. da so slovenski domobranci na isti noti s slovenskim delavcem n kmetom in da bodo znali napraviti red kjer bo vsak po zasluženiu dobil nravično plač'lo Domobranci ne bodo dopusrili. da bi en del naroda trpel in garal, drugi P« užival sadove tega trpljenja. Tud' Gorenjci in Primorci so že spoznali, kaj se skriva rod nazivom osvobodilne fronte. Dolgo tega niso uvideli, a ko so začeli goreti tudi njihovi domovi in so začeli padati njihovi bratje in sinov?, so uvideli, da je tolovaj da'eč od csvcbodilca. Naš general Rupnik bo po-vedel naš narod v boljšo bodočnost po poti, ki je prava. Prepričani smo. da bo boljševizem propadel in da bomo mi zmagali. Naša borba je sveta, borimo se za bodočnost celokuf nega slovenskega naroda, zato pa mora k tej borbi tudi vsak posameznik nekaj doprinesti. tisti pa. kj menijo stati ob strani, se bridko varajo, kajti kakor že na nekatere bo prišla tudi nanje vrsta, da se odločijo za kramp ali puško. Zmagali bomo. ker zaupamo generalu Rupniku 'n gremo z njim vedno naprej Pc govoru so vsj prisotni zapeli pesem »Hej Slovenci. ..«. s čimer je b'lo zborovanje zaključeno. Vsa množica je še dolgo vzklikala g. prezidentu. ki se je razgovarjal z domačim; vs^ so bili ponosni, da je g. prez.dcnt prišel tako nepričakovano tudj k njim na obisk Tud: dež v začetku zborovanja ni moril svečanega razpoloženja in se bodo vtis: s tega zborovanja gotovo še dolgo poznali v Horjulu in v vsej njegovi okolici m m proflkomimistlčno zborovanje v Novem mestu Novo mesto. 17. junija. " Novomeško dijaštvo se je v svojem odločnem protikomunističnem mišljenju pridružilo ljubljanskemu. V četrtek 15. t. m., je bilo v Novem mestu v Prosvetnem domu v dopoldanskih urah dijaško protikomunistično zborovanje, ki je skrbno pripravljeno odlično uspelo. Udeležili so se ga dijaki jn dijakinje državne realne gimnazije, meščanske šole v Novem mestu in dekliške meščanske šele v Šmihelu. Velika dvorana Prosvetnega doma je bila popolnoma zasedena. Zastopnike so na zborovanje poslale tudi civilne, vojaške, policijske .n duhovne cblasti. Oder, na katerem je bH ves spored -zveden, je bi. za zborovanje primerno prirejen. Ves spored se je razvijal naglo in so ga zborovalci spremljali z velikim navdušenjem. Uvodno je gimraz;isk- mi?dinski zbor udarno zapei pesi n> »Slovenec sem«. Sled:K »o govor učenke 4. razreda meščanske šole »Naša luč« zborne dek'a-macija učencev in učenk državne meščanske šole in govor nižjegimnazijca. Živahno je bila sprejeta deklamacija pesmi »N? Turjaku« ki jo je preaiiašal avtor M, pr\ošolec realne gi- miaz';e Učinkovit je b:i eever d;jakin,e všje gimnazije, ki je poudarila, da danes vstaja slovenska mladina borbena in navdušena za pravico, resn eo jn napredek. Nova mladina vstaja v boj proti mednarodnemu in brezbožnemu komunizmu. Za recitacijo učenk dekl;ške meščanske šele v J-rrihelu »Naš boj« je stop I ra ede; domobranec. ab'turient Zvcninrr Klemene. Njegov udarni govor je izzval s Ino odobravanje in šte-v Ine pritrjevalne medklice. M'ad:na je dala "uška sve-jemu cgcičenju nad -'/dajalci nagega naroda, ki so hotel: vso na"o domovino napolniti s krvjo, zločini, požigi in umori. Končno je kor zastopnk odsotnega poveljnika spregev-or.i dr. Franc Blatn k. kj je sporočil pozdrave po-veljn ka mladini diiakcm, ki so pokaza.i. da so z dušo in Sircem z domobranci. Silno pleskanje je spremljalo in ob koncu pozdravilo navduševalne besede dr. Blatnika. Vsi navzoči so vstali in zapeli »Hej Slovenci«. S tem je biio zborovanje zaključeno. M:adina se je razhajala pod mogočnim vtscm skupne manifestacije. če M padale bombe V naših dneh. ko so strahovalni napadi sovražnih letal nekaj vsakdanjega, se nam nehote vsiljuje misel, kako bi se vedli ljubljanski denarn ki, če 'bi jim bombe uničile imetja, namreč tisti redki izkoriščevalci slovenskega naroda in vojni dobičkarji, ki jim je lastno ugodje več kakor usoda celega pokolenja. Morda bi bilo dobro, da bi tudi ti gospodje malo pomislili. V naših dneh namreč ne škodi, če se človek od časa do časa zamisli, globoko zamisli in temeljito premisli o tem in onem. Ni dvoma, da bi tudi naši sebični denarni mogotci spoznali, kako protinarodna, nepoštena in skrajno sebična je njihova politika. Morda bi tudi spoznali, da se jim zna tako ra .nanje maščevati. Če bi samo to spoznali, bi \i svoji sebičnosti, nedvomno postali rado-darnejši, ker bi se bali zase, in bi bo;j širokogrudno prispevali za doJ.ro delne in podporne ustanove ter s tem tistemu delu slovenskega naroda, ki prav zaradi njih danes trpi bedo in pomanjkanje. Ni naš namen, da bi razglabljali, kaj se bo zgodilo z našimi denarniki. če bi prišli v Ljubljano komunisti, namreč prav s tistimi bogataši, ki so znali tako bogato podpirati OF. Rajši naj nap šemo nekaj besed o aktualnejšem vprašanju: kaj bi rekel tak zakrknjen, bogaiaš, če bi mu imetje uničilo nekaj bomb, odvrženih iz strahovalnih letal. Kaj b1' rekel revež, ni tako pomembno, ker mu bombe nimajo česa uničiti, razen golega življenja. Med najnovejšim letalskim raoadom na Trst je izgubil življenje tudi imovit gospod iz Ljubljane. Ne misiimo ga kakorkoli napadati, ali obtoževali, gre samo za gola dejstva. Namreč za to. da mu sedaj, ko je nenadno umrl. vse bogastvo ne more več pomagati. Kaj pa svojci? Tako bo kdo vprašal. Prav. Tudi svojci morajo živeti. Kaj pa, če bi bomba padla tudi na svojce? Kaj bi bilo, če bi bombe ubile celo družino kakšnega bogataša, k: je • vojna leta samo kopičil bogastvo n" škodo skupnosti? Ali bodo mogli po rmr-ti uživati sadove svojega nepoštenega dela?! Pri tem pa je še ena možnost. Kako bi se počutil tak voini dobičkar in izkoriščevalec vseh dobrot in zabav, če bi mu bombe uničile vse premoženje. Kar na lepem bi ostal brez sredstev, brez doma in lahko tudi brez svojcev, sam na cesti in bi se tudi ne imel kam zateči, ker bi bil nedvomno povsod zavrnjen in to povsem upravičeno! In da bi ga bombni napad tako neusmiljeno prizadel, ni povsem izključeno. Ni pa tudi povsem izključeno, da bi bombe uničile vse naenkrat; njega, njegovo družino in premoženje. Če bi ti gospodje pomislili na ta dejstva, bi postali nedvomno mehkejši. Ne bi se več razburjali in zabavljali, zavijali in odlašali, kadar bi bilo treba kaj dati za Socialno pomoč ali kako drugo podporno ustanovo, ne bi odganjali reveža izpred svojih Krat in ne bi reševali so- cialnih vprašanj s sto lirami in končno ne bi več razlagali strmečemu svetu, da žive od same izgube. Spoznali bi, da so grešili in da bi bilo dobro greh oprati in bi spoznali, da so imeli in imajo prav tisti njihovi vrstniki, ki izpolnjujejo svojo dolžnost vestno in v primernem razmerju s svojim premoženjem, a bod:si s prispevki podpornim ustanovam, predvsem Socialni pomoči, bodisi direktno najpotrebnejšim. Nesocialni, sebični bogataši! Redki ste, zato tem bolj potrebni spoznanja! Poglejte vase! In videli boste, da je revež, tisti revež, ki ste ga vi s svojimi tolovajskimi pomočniki spravili v nesrečo, vsaj prav tako vreden življenja, kakor vi. Da bi lahko z drobtinicami svo:ega bogastva mnogo pomagali. In. kar je naibolj pomembno. da lahko čez noč postanete prav tai-šni ali še večji reveži. k"kor so danes tisti, ki jih brezobzirno odganjale, kadar potrkajo na vaša vrata. To se je namreč že mnogim zgodilo. Opazovalec l\p_n$nW:dnmgz7* •t — — ,'Pi.r-^ t* t AVf?1?? VOT* Ve-braucher. die Feiscb bei den M'ichfrt ben A cinr:h''c-$-s':ch J nnd Abnh^fr bei den .M«twern: Kapelic Alo zi; - K--lovk« c. 13 Ka«te':c Anton - Po1'aT-ka c 64. Keber Anton Bohoričeva ul 4 Keber Anton - Pokoli ^a ulica. Kober Jože - Smartinfka K^c-a-i V^irii -Sv Petri ce. Kocjan Jože - Planski nnsin. Koprivcc .Točfe - Vdovda-^a 20 Koš-k Milan - Lii-Mlanska rnr* Krtove Franc Društvena bekomemn de-« ?0 d M ^ P' " ^ Iptt auf den Ab chr:tt »53 - Jrrt« der vrni SWA ;n Liibach ausgegebenen Junigrundle-bcn"m;tMkarte Die M^tzger vverden Sa'ami tši«!ich von 8 IJhr vve ter zu dense ben Preis \vie Flcisch d. h. mit 20 L;re veikaufen. CMcfeia salam f Potrošniki, kj prejemajo meso pri mesarjih od črke A do črke J vključno, ter odjemalci pri mesarjih: Kastelic Alojzij - Karlov-ka 12, Kastelic Anton - Poljanska 64. Keber Anton -j Bohoričeva 4. Keber Anton - Pokopališka. Keber Jože - Šmart nska. Kocjan Alojzij. Sv. Peha c.. Kocjan Jože - Poljanski nasip. Koprivec Jože - Vidcvdanska 20. Košak Milan - Ljubljanska in Krašovec Franc - Društvena prejmejo dne 20 t. m. po 5 dkg salame na odrezek »53 Jun« živilske nfikaznice. izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Mesarji bodo prodajali salame od 8. ure dalje km isti ceni, kakor je cena mesu, t. j. 20 L. „Ne da Dva o&vidca sta (Od vojnega poročevalca Markusa Joachima Tidicka.) ... 19. jun. (PK). »Vse & šesticami — moj 66. polet proti sovražn:ku dne 16. 6.« Tako je izjavil nek 231etni poročnk. Tokrat sem poletel nad London v času izrednega voj-nozgodevinskega pomena B la je to noč. po kateri so Britanci sporočil javnosti težke napade nemškega tajnega orožja na njihovo glavno mesto, ko svet prisluhnil in ko je :z govoric postala trda resnica. Bila je pa to tudi ona noč. ko -lovinu tako intimno blizu, kakor so mu lahko bogata izročila njegove lastne domovine. Na novo ustanovljeni Baletni šoli. ki je pod njegovim vodstvom, se utegnejo pripravljati — poleg baletnega naraščaja za Opero — tudi pogoji za večjo umetniško kristalizacijo slovenskega baleta. Sobotm Baletni večer je obsegal troje točk: E. pl. Dohnanvja plesno pesnitev »Pieretin pajčoian«, Griegovo plesno suito »Peer Gvnt« in M. Ravelovc špansko plesno sliko »Bolero«. Kvantitativno nudi največ prv0 delo, najpo-ljudnejše in prijeten zaključek večera je tretje, toda kvalitativno težišče je nedvomno v Gr'e-gu. »Pieretin pajčoian« se vsebinsko ne odlikuje po posebni izvirnosti, vendar je njegova preprosta in jasna vsebina (ljubezen Pierota in Pierete, Harlekinova intriga, skrivnostna moč Usode) hvaležna za izvedbo s takimi sredstvi, kakor razpolaga z njimi naš balet. V tej tridelni baletn pesnitvi se je predvsem obnesla umetniško in glasbeno zelo rahločutna gospa Bravničarjeva, ki je s svojim izrazno bogatim in duhovno poglobljenim plesom izražala vse do nežnih odtenkov Pieretine radosti in bolesti. D. Pogačar in M. Kiirbos sta se tu izkazala, prvi kot bolj pasivni, sanja-vi in subtilni Pierot. dlrugi kot napadalni življenjsko odločnejši Harlekin, kot muzikalna. mimično m ritmično tanko doživljajoča in oblikovno zrela plesalca. Poleg S. Pol i k a. ki je dal demonično skrivnostno podobo Usode, nastopajo uspešno še S. Japijeva, A. Brcarjeva, M. Buhova. R. šušteršičeva v vidnejših partijah ter baletni zbor. Glasbena suita »Peer Gynt« je delo, čigar posamezne točke (kakor na primer As'na smrt ali Solveigina pesem) so pravi biseri Grie- SPOR T Drobiž po svetu Zaradi nemogočega vremena v teh junijskih dnevih in kako čemerna je bila že druga nedelja v tem prelepem pomladnem mesecu v Ljubljani, se bodo razpisali v dnevnem uredništvu, na tem mestu moramo ugotoviti posebej, da so ob dežju in mokroti, ki sta prekrižala že vse izlete običajnih nedeljskih sprehajalcev, ostali brez sporeda tudi naši športniki. Gotovo ta vrzel ni nastala kar tako slučajno. saj smo dozdaj že nekaj nedelj zaporedoma. ki tudi niso bile vremensko na višku, lahko pisali o nadvse živahnem udejstvovanju — predvsem nogometašev. Za to živahnostjo pa se je le skrivalo nekaj tihih skrbi in težav, ki so očitno predvčerajšnjim že rodile prve posledice — nedeljski termin brez športnega dogodka. Kakor smo nedavno že razpravljali na tem mestu, je prav naš nogometni obrat, ki je dajal vsemu športnemu življenju največ poleta, zašel po nekaj uspelih poizkusih na mrtvo točko, s katere ga bo treba premakniti samo z dobro mislečo, toda tudi odločno potezo. Nogometne enaj-storice našega mesta životarijo ob pomanjkanju prave konkurence in brez prave podpore od koder koli v težkih nogojih in vse kaže. da je kriza med njimi in igralskim kadrom dosegla stopnjo, ki nujno zahteva korenite sanacije. Kakor smo razbrali iz službenih obvestil, sta nogometna zveza in zbor nogometnih sodnikov sklicala v teh dnevih sestanke. na katerih bo brez dvoma govora o vseh perečih vprašanjih domačega nogometa. Menimo, da so vsi, ki podrobno poznajo razmere v tej naši športni panogi. edin! v 'em. da je treba ta naš sedanji nogomet prilagoditi danim okoliščinam ter mu — tudi za ceno "klubskih interesov in ambicij posameznikov —• zasigurati primerne možnosti za udejstvovanje. V tej smer: pričakujemo skorajšnjih sklepov in prepričani smo. da bo ž njimi ustreženo klubom in vsem, ki bi jih veselilo, če naš nogomet kljub vojni in njenim težavam ne bi zaspal. * $ * Drugod po svetu je bila zadnja nedelja spet eden težko pričakovanih terminov. To velja predvsem zaNemčijo, kjer ie bila na vrsti velika odločitev, kdo bo letošnji državni prvak v nogometu. Stari prvak Dresdncr SC je v tej odločilni tekmi zadel na enajsto-rico LSV Hamburga in si z gladko zmago 4:0 (1:0) ponovno — in tudi v celoti šele rirusič — oriboril to najvišjo čast v nemškem nogometu. Poročila vedo povedati, da so bili Hamburžani odločni nasprotniki samo prvih 45 minut, ko jim je nekajkrat !e za las ušlo izenačenje, po odmoru pa so se vse boli umikali v obrambo in moštvo DSC je zasluženo dobilo igro brez izgube na lastni strani. Dolgotrajno tekmovanje za to največjo nogometno lavo-r:ko v Nemčiji se je res končalo z zmago na i »olj vredne enajstorice. V rokometu sta bili v nedeljo odigrani obe oolfinalni tekmi z naslednjim izidom: LSV* Hamburg—'VFL Hassloch 12:6 in SGOP Berlin—Reinecke Brieg 15:5. Finale med Berlinom in Hamburgom bo dne 2. julija v Hindenburgu. * $ * Dva znana športnika sta spet odšla iz športnih vrst Nemčije — v borbi za domovino. Na italijanski fronti je padel dunajski nogometaš Feliks Jeilinek. ki je svoje dni zastopal Avstrijo tudi v mednarodnih tekmah, žrtev sovražnikovega ietaskega terorja pa je postal večkratni boksarski mojster Avstrije Poldi Stein-bach. * * * Nemško prvenstvo v plavanju in skokih v vodo ie razpisano za dneva 5. in 6. avgusta. Kraj prireditve je Vratislava. Na poredu bodo proge: prosto: 100 m, 200 m, 400 m in 1500 m: hrbtno: 100 m; prsno: 200 m; štafeta 4X200 m prosto in 4X100 m prosto; 3 X100 m mešano; skoki s stolpa in skoki z deske za moške ter prosto: 100 m in 400 m: hrbtno: 100 m: prsno: 200 m; štafeta 3X200 m prsno. 4X100 m prosto; 3X 100 m mešano ter skoki z deske in stolpa za dame O spirtsietsi ji ar ©tki z jugovzhoda Madžarski športniki so z 11 olimpijskih iger, ki so se jih udeležili vseh, prinesli nič manj kakor 35 zlatih kolajn — to je najboljše merilo za oceno madžarskega športa. Če označujemo Fince kot »športni narod severa«, potem lahko po pravici imenujemo Madžare »športski narod jugovzhoda«. kajti na tem delu Evrope so Madžari res vodilni narod v športu. 2e v IX. stoletju se omenjajo Madžari, ki so se naselili na Karpatskem področju kot i zborni jezdeci, lovci in strelci. V Madžarskih šolah je bil že v XV. stoletju pouk telesne vzgoje uveden v obvezno. Pozneje je tudi Marija Terezija, ki je bi- la Madžarom posebno naklonjena, zadovoljila madžarski narod, ko je leta 1777. s svojo »ratio educationis« uvedla telesno vzgojo v šole. Ta telesna vzgoja je obsegala igre. vaje in telovadbo. Nemško telovadno gibanje je dobilo kmalu svoje posnemovalce tudi na Madžarskem. Leta 1883. je bil ustanovljen v Budimpešti prvi telovadni krožek. V »Nemzeti Torna Egylet« je nastal prvi madžarski telovadni klub. Madžari so postali v nekaj desetletjih odlični telovadci ter uživajo danes sloves najboljših telovadcev v Evropi. Nekako okoli leta 1830. je bila zgrajena na obali Donave prva hiša s čolni in od tedaj so začeli Budimpeštanci smotrno in športno gojiti veslanje. V dobi od leta 1860.—1870. je bilo ustanovljenih mnogo novih budimpeštanskih športnih društev. V letu 1897. je nastal »Magvar Athletikon Szovetseg'; (madžarska atletska zveza) in iz te zveze so nastale pozneje še druge posebne zveze: plavalna, sabijaška, roko-borska. vsesportna in boksarska. Leto 1897. je v madžarskem športu velikega pomena tudi zaradi tega, ker je bilo takrat izvedeno tudi prvo nogometno tekmovanje. Dunajsko moštvo Cricketer je nastopilo proti budimpeštanskemu moštvu. Toda šele 4 leta po tem srečanju je bila ustanovljena madžarska nogometna zveza. Sposobnost madžarskih nogometnih moštev je naraščala od leta do leta ter dosegla končno mednarodni razred. Leta 1921. je poseben zakon uredil športno gibanje izven madžarskih šol. Madžarski šport uživa danes velik ugled in športniki Madžari so na vseh mednarodnih igriščih in boriliščih zagrizeni borci in enakovredni tekmeci najboljšim. Slovenska kolesarska zveza. Seja upravnega odbora bo v četrtek, dne 22. t. m. ob 18. na stadionu Hermesa. Pozivam vse odbornike in ostale člane kolesarskih klubov. da se seje polnoštevilno udeležijo. — Predsednik. ŽSK Hermes — kolesarska sekcija. Seja upravnega odbora bo v četrtek, dne 22. t. m. ob 19. na stadionu Hermesa. Poz:vam vse odbornike in ostale člane sekcije, da se seje brezpogojno udeležijo, ker se bo razpravljalo o organiziranju kolesarske dirke. — Načelnik. Vsi neplavalci, višiešolci in četrtošolci (gimnazij meščanskih šol) naj se zbero danes (torek) ob 8.30 pred kopališčem Ilirije. S seboj naj prineso kopalke in brisače, ker se bo že danes pričel zanje tečaj. Poglavnik na inšpekcijskem potovanji'. Iz Zagreba poroča beograjska »Donau Zeitung«, da je Poglavnik prebil svoj god na potovanju v okrajih Varaždin, Ludbreg in Koprivnica in pri tej priliki obiskal številne kraje vzdolž madžarske meje. Po. glavnik je bil v spremstvu nemškega poslanika Siegfrieda Kascheja. »Hrvatska zemlja bo vedno lastnina hrvatskega kmeta.« Pred dnevi je Poglavnik v spremstvu nemškega poslanika kascheja obiskal ozemlje osvobojeno od komunističnih tolp. Državni Poglavar se je s svojim spremstvom ves dan zadržal med domačim prebivalstvom in tam nastanjeno črno legijo. V svojem nagovoru na prebivalstvo je Poglavnik poudaril, da bo hrvatska zemlja vedno lastnina hrvatskega kmeta in da boijševiki nikdar ne bodo zagospodovali nad njo. Oddaja žetve na Hrvatskem. Minister za narodno gospodarstvo in ljudsko prehrano, dr. Hefer, je izdal odredbo o oddaji letošnje žetve. Kmetje bodo morali oddati državi od vseh vrst žit, koruze, stročnic in krompirja, določeno množino pridelka. Zemljišča so po rodovitnosti razdeljena v 4 razrede. V prvega spadajo področja, ki so najbolj rodovitna, v zadnjega pa kraška zemlja na jugovzhodu države. Medtem ko bodo morali kmetje v prvi coni od vsakega orala oddati 20 kg žita, bo treba kmetom v četrti coni oddati za vsak oral posejanega žita samo o kg. Najstarejši član hrvatskega Sabora umrl. V 90. letu starosti je v Zagrebu preminil tajni svetnik in podban v bivši hrvatski deželni vladi Mark Aurel von Fo-droczy. Pokojnik je bil najstarejši član hrvatskega Sabora in je igral v političnem življenju Hrvatske pod avstro.ogrsko monarhijo vodilno vlogo. Slavnostna akademija v proslavo godu bolgarskega carja. Hrvatsko - bolgarsko društvo v Zagrebu in bolgarski dijaki na zagrebški univerzi so ob priliki godu bolgarskega kralja Simeona II. priredili slavnostno akademijo, na kateri je med drugimi govoril tudi bolgarski poslanik v Zagrebu. Predavanje berlinskega znanstvenika. Hrvatsko zdravniško društvo v Zagrebu je povabilo znanega nemškega antropologa, vseučiliškega profesorja in predstojnika berlinskega instituta za rasno higieno Otmarja Verschiira na predavanje o vprašanju raziskovanja dvojčkov. MALI OGLASI Kdor Išče službo plača za vsako oesedo L —JO, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Naj manj š: Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—■ CENJENE OGLAŠEVALCE vljudno obveščamo, da smo morali v nedeljskem »Jutru« izpustiti večje število malih oglasov in to iz enostavnega ra.zloga, ker nam je za priobčitev ist:h manjkalo prostora. Zato tokrat ponovno opozarjamo vse naše cenjene oglaševalce, naj oglase za nedeljsko številko oddajo žc med tednom, a najkasneje v petek, kajti' oglasi, ki jih od-daste šele v soboto, ne morejo biti vselej zanesljivo uvrščeni v nedeljsko »Jutro«. Službe išče Za 18 letnega DIJAKA iščem lažje delo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Nujno potrebujem delo«. 14714-1 GOSPODIČNA sposobno želi službe pri otrocih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ve-tn,i«. 15206-1 GOSPA srednjih let. z dolgoletno prakso, želi službo v trgovini, za blag : j niča rko ali pomoč v pisarni. Ponudbe na cgl. odd. Jutm pod Zanesljt. va in poštena.« 15108-1 KUHARICA samostojna, «pretnZlaU pariteta«. 15187 20 Stanovanja STANOVANJE prepreeto. ako je možno tudi s souporabo kuhinje. iščejo 4 železničarji. Plačajo dobro. Naslov v og!. odd. Jutra 15203-21 i Soboodda SONČNO SOBO !<-po, s posebnim vhodom. oddam takoj so-1-dnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Podrožnikom«. 15210 21 SOBO odstopim boljšemu go. spodu kateri mi posodi 15000 ' lir. Sem posestnik. Naslov v ogl. odd. Jutra 15101-23 Sobe išče OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama, blizu glav. kolodvora, iščem. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Železničar«. 15l98-23a OPREMLJENO SOBO blzu Vrtače, iščem za takoj ali 1. Julij. Ponu. db« na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 15201-23a OPREMLJENO SOBO iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad ali Šiški«. 15226-23a Razno PROŠNJE za potovalne proipustnice, nakup-na dovolila. druge vloge in vse informaciie: Komercijalna pisarna Zaje Lo-jze, Gledališka 7. 14996-37 OPOZORILO! Športno kolo št. 230264 ml je bilo odpeljano izpred trgovine Guštin pri Mestnem domu. — Svarim osebo, ki je ko. io odpeljala, da ga vrne na kateri koli način, ker je bila spoznana. Naslov v ogl. odd. Jutra-15100 37 ZAPESTNO URO damsko. sem izgubil;, od poštnega doma do kina Mitice. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti negradi v ogl. odd. Jutra. 15216-37 Zahvala Za vse izraze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi moje ljubljene soproge in mame Kmet Viktorije vsem, ki ste jo spremili na njeni poslednji poti, ji poklonili vence in šopke, počastili njen spomin, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Sveta maša bo darovana v sredo, dne 21. junija 1944 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški in istega dne ob uri zjutraj v Salezijanski cerkvi v Mostah. Ljubljana, dne 19. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI •v n s /S ti.- sv m ZAHVALA Vsem, ki ste našega očeta, brata in strica Hočevarja Jakoba brivskega mojstra spremili na poslednji poti, mu poklonili cvetje in s pesmijo počastili njegov spomin, iskrena hvala. Ljubljana, 19. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI f Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni sin. brat. vnuk, nečak ln bratranec, gospod Dclinšek Bruno Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 20. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, G raz, Maribor, dne 19. junija 1944. Globoko žalujoči: IVANA, mati; JOSIP, oče; sestra ter ostalo sorodstvo T? m Umrla nam je po dolgem in težkem trpljenju v 82. letu starosti naša skrbna in dobra mama, stara mama, teta, svakinja in tašča, gospa MARIJA KERN roj. SIHERL Blago pokojnico smo pokopali 18. t. m. v Kranju. Ljubljana, Kranj, Dubrovnik, dne 19. junija 1944. BOŽIDAR in IV AN KERN, sinova z družinama in ostalo sorodstvo L. Frick: 29 Usoda pri telefonu Roman Ona mu stisne roko in mu pogleda v bledi, razburjeni obraz. »Krasna mi je misel, da si se v tej uri spomnil najinega prijateljstva, Gerhard, in me poklical. Ko bi ie vedela, kaj naj storim, da ti po-morem.« Obli ta od mesečine, sta si stala nasproti in dolgo presunljivo gledala drug drugega, kakor da se hočeta spoznati prav do dna duše. — »Nisem mlad. /.lahka vnetljiv človek,« je nazadnje reke! arhitekt, »in Bog ne daj, Kristina, da bi ti v tej čudni uri izpovedoval ljubezen. A to, da si mi, že ves čas, odkar te poznam, mnogo, mnogo pomenila in da mi ohranjaš in znova podarjaš vero v žensko — to smem vendarle reči, ali ne? In nocoj, po tej strašni izkušnji z Lizo, si me samo ti obvarovala, da nisem napravi! strahovite neumnosti.« Prime ga za komolec in počasi krene z njim po temnem drevoredu. ,,Docela odkrit hočem biti proti tebi,« spet začne mož, »in ti mi moraš obljubiti isto, Kristina. Moja prva misel, ko sem vedel, da je ta lopov v mojem stanovanju, je bila: izginiti, ne se pokazati nikoli več in napraviti križ čez vse to dosedanje življenje. Ne manjka se m,i zvez s tu;ino, zlasti z Nizozemsko in Španijo. Pobral bi svoje delovno orodje in sedel v voz, še zvesto, vdano Gruberico bi nemara vzal s seboj in razpel svoje šotore kjer kol drugje. Za prihodnost me ne bi bilo skrb. A tedajci si stala ti pred menoj, Kristina, ti s svojima fantoma, in tisti mah sem spoznal, koliko ste mi pomenili že vse te čase. Aleksu sem tako že do zdaj nekoliko naao-mestoval očeta in mu dajal marsikaj id tega. kar živi v meni.« Za to se ti ne morem nikoli dovolj zahvaliti, Gerhard!« »Kristina! Če bi smel v bodoče živeti in skrbeti zate in za tvoja sinova, bi melo moje življenje in moje delo spet vseb.no. imelo bi nov, lepši smisel —« Komaj se upa dihati ob njegovih besedah. Cuvstva so ji tako čudno zbegana, da sama ne ve, ali naj ustavi njegovo izpoved aH naj želi. da bi postala še globiia in še bolj iskrena. »Vse to prihaja tako nepričakovano,« se nazadnje upre njegovim nujnim vprašanjem in si tako vzame časa za prem.slek. Nato ubere lahkotnejšo struno in vpraši, kam ju prav za prav vodi ta skupna nočna pot. »Mislim, da se bo kmalu začelo svi-tati. Ali ne bi bdk> čas, da greva za danes počivat?« »Oprosti, Kristina, da mislim samo nase, tebe pa pozabljam. Gotovo si že trudna —« »Tudi ti potrebuješ počitka, Gerhard. Si ne bi hotel kje najeti sobe? V kak:m velikem hotelu te vzamejo tudi ob pozni uri še pod streho.« »Ne, kaj bi, nekaj boljšega vem: zdajle pojdem v svojo pisarno, tam se najbolje počutim. Kavč, na katerem se lahko iztegnem, je tudi tam.« »Prav, pa te spremim do tja.« »Morala bi se sama vračati, te žrtve ne sprejmem, Kristina.« »Torej se ločiva na pol poti, da?« Ko že govorita o njegovi pisarni, se Kristina mahoma spomni zadeve s svojo sliko. Menda zna čitati misli! Ne da bi mu rekla besedico, začne sam pripovedovati o tem. Kako je bil z Lizo skupaj na razstavi in kako je tam občudoval prijatelji-č no sliko. Misel, da bi utegnila priti v tuje roke, mu je bila kratko in malo neznosna, in tako je s posredovanjem zveste in mo!-čečne Gruberice kupil portret. »Najrajši bi ga bil obesil v pisarni, da bi ga imel vsak dan na očeh. To seveda ni bilo mogoče, že zaradi Lize ne. A zdaj, zdaj ga obesim, kajti na koga naj se poslej še oziram? Se pravi, Kristina, nikar ne zameri — tebi — tebi je menda prav, ali ne?« »Ne vem — Gerhard. ne vem. Skoraj se bojim, da pričakuješ od mene več. nego ti smem dati, in strašno bi mi bilo, če bi te morala razočarati. Vidiš, že toliko let n:sem nič drugega kakor mati svojih sinov, dru- gače pa povsem dolgočasna, vsakdanja in samotna ženska.« »Ne tako samotna kakor jaz, Kristina, saj imaš otroka in s tem tudi življenjsko nalogo, globlji smisel za svoje dejanje in nehanje. Jaz pa nimam nikogar in ničesar več, če se tudi ti odvrneš od mene.« »Kdo govori o tem! Samo potrpljenje moraš imeti z menoj, Gerhard, vidiš, ko nisem več mlado dekle in ti ne morem kratko in malo pasti okrog vratu.« »Skoda —« »Človek postane z leti okornejši, ne glede na to, da ne morem odločati sama zase.« »Seveda, tudi fanta imata oravico do tebe. Ali hočeš, da ju vprašava, Kristina, kako bi gledala na novega očeta in ali bi me marala trpeti, ob tvoji strani? Na vso moč bi se potrudil, da vas vse tri osrečim in zadovoljim.« Ob teh besedah se ji stori, kakor da bi jo ogrinjal topel val. Vendar ji v duhu duše nekaj pravi, da se mora upreti. »Tvoje veliko razočaranje govori iz tebe, Gerhard. Mirno preudariva vse to in pustiva stvari, naj dozore — pred vsem pa, prespiva jih, hi dejala.« »V to je težko privoliti, Kristina, a morebiti imaš prav, zato te ubogam. Zdaj pa se vrneš domov, in jaz se zatečem v svojo pisarno. Tvoja slika je tam, pa jo bom gledal in se z njo pogovarjal.« »Lahko noč, Gerhard!« »Se lahko jutri vidiva?« »Jutri,« pritrdi jn z naglim stiskom roke kakor duh izgine v temo. Drugo jutro, pri belem dnevu, se zdi Kristini nočni dogodek neverjeten, kakor da se je porodil iz njene domišljije. Ko si nato polagoma obnavlja v spominu podrobnosti svojega razgovora z Gerhardom, jo prevzame občutek, kakor da jo je zgrabil vrtinec razburljivih, drug drugemu nasprotujočih dogodkov. Kako je mahoma vse izpremenjeno! Ona. ki je bila zmerom tako mirna in ravnodušna, ona. ki je živela s sinovoma enolično in pokojno domače življenje, ona, ki je mislila, da je vsakršno ljubezensko doživljanje zdavnaj za njo, naj zdaj še enkrat okusi nagnjenje do moškega in dovoli, da ji razburka dušo? Ali je bilo to. kar ji je govoril Gerhard pred nekaj urami, vobče prava izpoved ljubezni? Oh ne, to pač ne. meni Kristina nekoliko pomirjena sama pri sebi. Roko na srce: mar ni tudi nekoliko razočarana? Kako naj se to konča? Ce se Gerhard res odloči za razporoko. ali bi mu bila voljna, radostno in z vso dušo voljna postati družica za življenje? In ali bi mu mogla d^ti tisto, po čemer je hrepenel in česar pri Lizi ni mogel najti? Bi mogel biti fantoma drugi oče? Bi bi] to v istem smislu kakor pokojni oče, njen soprog? Vprašanj a, dvomi, pomisleki —-- Fur das Konsortium »Jutro« als Verlag • Za tMflinaarja; Fran Jeran Fiir den konzorcij »Jutra« hot Izdajatelja: Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Drackstelie — Za »Narodno tiskarno d. d.« ket Inseratanteil verantvvorUich . Za iraerafait oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič