49. številka.
Ljubljana, v torek 1. marca.
XXV. leto, 1892.
:i i:
Isbaja viak dan avecer, isimEi nedelje in praanike, ter velja po poŠti prejemen ca avstro-oge reke deiele aa vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., ca jeden naecec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 18 gld., ca četrt leta 8 gld. 80 kr, ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dsaele toliko »ec, kolikor poštnina cnafta. Zb» oznanila platoje ie od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce le oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., (a se dvakrat, in po 4 kr., ce ce trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ie ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo je v Gospodskih ulicah at. IS. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Klavno p. n. občinstvo uljudno v*l»laao mm novo aaročbo, »tare gospode naroenike pa« kater Jm Je potekla koucem ineaeco narocuiaa, proNlmo, da j«» o pravem čbmu ponove, sla poAi-I|an|e ne preneha In da dobe vae Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L|ubljHnske naročnike arca pošilja*
uja na donet Vae leto . . . gld. 1»*— I Četrt leta  . . gld. 8-80 Pol leta ...    ,,   6*So| Jeden nieaec. 1*1« Za pošiljanje na dom ae računa lO kr. na mesee, »« kr. aa četrt leta. S poilljanjem po po* t i veljat Vse leto  . . .  gld. 1B*—I Četrt leta . . . gld. «• — Pel leta ...    „    9*—| Jeden mesce . 1*40 spV~ Naročaje ae lahko a viaklm dnevom, a k kratu ae mora poalatl tadi naročnina, drugače ae ae oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Nareda". Nemškega cesarja govori.
Nemški cesar Viljem neizmerno rad in pogosto govori, kakor je sploh znano in imel je ie moogo neprijetnosti] in oficijoznih popravljanj in ko-meutarov, katere so prouzročili njegovi pri raznih prilikah izusleni govori.
Zadnji teh ominuznih govorov nemškega cesarja, ki ga je govoril, koncem minolega meseca pri otvor-jenji braniborskega deželnega zbora, razburil je zopet jedenkrat posebno javno mnenje na Nemškem, če je pil prejšnjih jednakih prilikah vojeviti uemški cesar porožljal malo s sabljo in pogrozil jednemu ali drugemu svojih sosedov ter za nekoliko (asa vznemiril javno mnenje evropsko, je v zadnjem svojem govoru se obrnil naravnost do nezadovoljnežev v nemški domovini in jim kar naravnost rekel, naj se izselijo, če neso zadovoljni. Tak govor se Še ni cul Iz ust ustavnega vladarju.
če se je javno mnenje v Nemčiji razburilo VBled nečuvenih besed cesarja Viljema, ni se temu čuditi. Nemec sicer ni tako nagle in burne krvi kakor Francoz ali Italijan, ali konično zavrela pa je tudi Miheluu počasna kri in vso časnikarstvo
obsodilo je odločno čudni govor nemškega cesarja in ra-zun oficijoznih glasil ga skoro ni lista, ki ne bi obsojal Čudnih nazorov, katere je razodel cesar Viljem v poslednjem svojem govoru.
Nemci, ki tako radi in toliko pisarijo o ruskem absolutizmu in o avtokratu, ki vlada mnogomiljo-nemu ruskemu narodu, isti Nemci imajo zdaj priliko pobijati nazore največjega avtokrata, ki sedi na prestolu ustavne nemSke države i u se kar kratkim potom hoče znebiti vse opozicije, ki ae dela vladi in to s prav radikalnim receptom, da naj nezadovoljne ž i zapuste* svojo domovino in se izselijo. A ta recept ni nikomur po volji.
List za listom postavil se je po robu nasproti tako čudnim nazorom, vbi poudarjali pa to soglasno, da iz ustavne države se Še ni treba izseljevati, Če kdo ni zadovoljen z vlado. Ustava daje vsem državljanom pravico, da uplivajo na javne zadeve po volitvah, po časopisju in po shodih. V novem govoru cesarja Viljema kaže ae zopet njegova absolutistična narav, katero je že osvedočil z znanimi svojimi izreki .Sic volo sic jubeo* iu „ S u prema les regis voluntaa* kateri pa se nikakor ne strinjajo z moderno ustavno državo.
Razun časopisov dal je narod sam že odgovor na ta govor, kajti dognano je' da so zadnji delavski nemiri v Berolini v tesni zvezi s tem govorom, da je narod aau glasno protestiral proti čudnim nazorom, katere je razvil nemške države vladar v svojem zadnjem govoru, i
Kar je Se posebno znamenito pri tem govoru, je to, da uikakor ni bil improvizovan, kakor se je to nekaterekrati poprej trdilo, ko ae je potem popravljalo in prenarejalo govore, ko se je videlo, kak utis so naredili. Pri tem govoru to ni mogoče, kajti iz vsega je razvidno, da je bil dobro premišljen, da je bil nastavljen in napisan Se predno je bil govorjen. V „Reichsanzeiger" bil je že tiskan, ko še ni bil morda govorjen in zastonj bi bilo po tem takem tu kaj popravljati ali komeutovati.
Kako daleč je segala razburjenost, katero je prouzročil cesar Viljelm a svojim govorom mej prebivalstvom Berolinskem, kažejo neredi, ki so se vršili iu ki so bili v tesni zvezi z omenjenim govo-
rom, to je dokazano nasproti vsem trditvam, ki bi morda to rade ovrgle. Berolinci proti svojemu cesarju demonstrujoči — tudi to je znamenje časa.
Ce bi vsi nezadovoljneži hoteli ostaviti svojo domovino, pravi neki Berolinski list, potem bi bilo kakih 26 milijonov Nemcev že zapustilo svojo domovino!
V francoskem časopisji našel je cesarja Viljema govor tudi ostro kritiko in se je jako zanimalo zanj. Mej drugimi pisal je „Si<?clea: V vojski krutosti, kakor smo čuli nedavno o njih, v delavnicah malo zaslužka, doma pičlo brano, v javnem življenji grozen pritisk, pri izseljevanji Bitno nadzorovanje in kot perspektiva bodočnosti krvave slučajnosti vojne. Konstatujcmo te činjenice s popolno ravnodušnoatjo, kajti osoda Nemčije briga nas prav malo, a pomisliti je treba, da v Beroliou in v Rimu vse drvi na krizo, iz katere bode težko izviti se na gladko.
Kaj bi bili Nemci napisali, da je jednak govor izustil ruski car, ki bi po vladnem sistemu, katerega ima Rusija, imel vsaj pravico v to, da se postavi na tako izključno avtokratičoo stališče, kakor je to storil cesar ustavne nemške države. Izzival je tako rekoč svoj narod in izjavil, da njegov tir je pravi, da po njem vozilo bo bode tudi na dalje. Kako in s kakim uspehom, to nam bode pokazala ie le bodočnost.
Za zdaj smo videli jasno, da so besede nemškega cesarja našle glasen odmev v domovini, ka-koršnega morda ni pričakoval ter da so razburile duhove tako zelo, da je več dni bila nemška prestol iea pozorišče silnih izgredov, kateri so se zatrli z veliko težavo. Bili bo naravua posledica izziva-jočega govora.
Govor poslanca Pfeiferja
v 116. seji drž. zbora due 17. februvarja 1892.
(Dalje.)
Ker besedilo ni natančno precizovano, ravnali bodo izvrševalni organi zelo različno, in utegne se primeriti, kakor je to napovedal grof Wurinbrand, da ne bo nihče kriv, ako ostane zakon le mrtvo slovo, niti državni zbor, niti vlada, niti nje organi. Dvoumnost predlaganega besedila, dala bi ae morda odpraviti po konkretnejši stilizaciji ua pr. tako :
LISTEK.
V nočni tišini.
(Ruski napisal S. Prouskij, prevul V. K. Katiinir.) (Dalje.)
Ta lampu je stala na pisni mizi, pred mizo je pa sedel menih v kapucinski opravi in nizko uaklonivši svojo črno, kodrasto glavo, sredi katere je blestel gladko obriti krog tonzure, pisal naglo. Bose noge, obute v opanke, bile so obrnjene nazaj, ker je sedel vrh stola, in jaz sem jasno razločeval višnjeve žile, katere so se videle izpod tenke, bledo-rumene kože Njegova široka duhovska suknja iz velblodje dlake je bila prepasana z vrvico; na ramena spuščena kuklica se je nekako stresala pri vsakem gibi jaju pišoče roke. Obličju mu nest'm mogel videti, sedel je namreč obrnjen proti meni b hrbtom.
Začudil sem se do skrajnosti, ko sem videl tega nepokl;canega gosta, vender sem pa ukrenil dognati takoj, kaj da je. Vam sesulo zdelo to čudno, a jaz nesem občutil ni najmanjšega straha. Razlagali so mi tako dobro tekom treh let, da ne biva nič nenaravnega, da ie nahaja vse umljivo in
neumljivo v prirodi, da sem hotel Ie objasniti si ono, kar je moralo imeti gotovo svoj navaden, realen uzrok.
Skočivši is postelje sem stopi h kapucinu in se zlahka dotaknil njegovega ramena z roko, pri čemer je neprijetno zbodla moje prste ježičasta dlaka njegove duhovske suknje.
— Kdo si? sem ga prašal.
Oni se je obrnil. Meue je kar presenetilo njegovo obličje: bledo, izpito, i velikimi gorečimi očmi, z ravnim nosom in tankimi, ovelimi ustnicami izraževalo je nepremagljivo žalost in nekako skoro nečloveškn odločnost in drzost. Ko me je menih pogledal, se je stresel, a takoj premagal se.
— Kdo si pa ti? rekel je počasi, sicer ruski, a y poljskim naglasom.
Njegov mirni glas me je vznovolil.
— Tebi nič mari, kdo sem l Jaz sem tod doma; jaz sem gospodar te sobe. A ti, kako si se predrznil za brcati v tujo hišo? — sem krikoil.
— Motiš se. Gospodar te celice asm: — jaz I Sicer neradovoljeu — a vender je moja. Hočeš, da jo odstopim tebi . . . samo potem vzemi vse, iu tudi to na vrh! je rekel in pokazal z roko na svojo sukajo in ironičen nasmeh je akrivil bolestno njega ustnice.
— Hvala, sem se zasmejal, — tega ne iščem.
— A — a, vidiš! je zategnil in obrnivši se, nadaljeval pisati.
S tem se nisem mogel pomiriti — moral sem si razjasniti položaj. Spoznavši, da zmerjanjem in groženjem ničesar ne dosežem od svojega čudnega Bobesednika, ukrenil sem pridobiti ga dobrikanjem.
— Poslušaj, menih, sem začel, — ne bodem te nadlegoval tu pri delu . . .
— Verjamem! to bode težko, rekel je previdno, ne da bi bi se odtrgal od dela.
— A prosim te, — sem uadaljeval, pretvarjajo se, kakor da ne slišim njegovih beBed, — povej mi, kdo si in zakaj si tu? Ako nama je že Živeti vkupe, pozuajva vsaj drug drugega . . . Kaj ne?
Ou se je znova leno obrnil v mojo stran iu uporno gledal na-mu b svojimi gorečimi očmi.
— Ti si zelo radoveden, Biknil se akozi zobe, — nu, pa naj bo: zovejo me tu brata Kazimira; a to oi prav. Jaz sem — Jan Branevskij. Jaz nisem menih, ampak — vojak!
Govoie te besede ni obrnil od meue učij, iu nakrat me je prešinil strah; nerazumljiv, paničen strah jel je obdajati moje srce. Sapa mi je zastala v prsih. Povesil sem glavo.
— Kaj, „moakalj", ali ne razumeš mojih be-
$4%
„Ako se zasledi v vinskem okraji gnezdo trtne uši, tako je poljedelski minister pooblaščen lastnikom okuženih in osem kilometrov v soseščini ležečih vinogradov, v svrho, presnove vinogradov, dovoliti potrebne neobrestne državne predujeme iz državne blagajne, ako nimajo dotičniki sami dovolj premoženja zato.
Glede distance osmih kilometrov da bo Se govoriti, moči jo je razširiti ali pa zožiti.
Ker se besedilo .začasna sila", da tolmačiti na razne načine, ker more dati povod za šikane in protekcijo, poskusil sem sestaviti besedilo precizneje. Imovitemu ali bogatemu vinogradniku ni državna podpora potrebna, saj si lahko pomore sam; dati pa bi jo bilo tistim, kateri rekonstrukcije vinograda ne morejo iz laBtnih sredstev pfačati.
Začasna sila ne more biti merodajna za podelitev podpor.
Ta ali oni zemljiški posestnik, lastnik njiv, travnikov in gozdov je sicer brez skrbi za svojo ekzistenco, potrebnega fonda za rekonstrukcijo vinograda pa ne premore. Kdo jamči, da ga bodo zapisali mej tiste, ki 8o v „začasni sili"?
Tudi me8tjanje so lastniki vinogradov a mimo tega se bavijo s kakim obrtom, kateri jim daje sredstva za življenja, ne pa tudi za rokonstrukcijo vinogradov. Naj so le-ti izključeni od državne podpore? Besedilo bodi tako stilizovano, da ni moči samovoljno ravnati ni pri podelitvi podpor, niti pri odklonitvi prošenj za podpore, torej tako, da je jasno povedano, kdo ima pravico prositi podpore.
Sicer pa, gospoda moja', ni odločivna atiska gospodarjeva, ampak kritični položaj vinograda; ako se le-ta odpravi, je lastnik eo ipso rešen.
Vinograd ne reprezentuje samo lastnikovega kruha, ampak tudi državno premoženje; vinograd daje denar takisto, kakor rudnik. Od tega denarja dobivajo svoje deleže država, dežela, okraj, občina in sicer kot davke ali davščine, kapitalisti dobe od tega svoje obresti ali neposredno, ali pa posredovanjem hranilnic itd., ki posojajo kapitalije na zemljišča; tudi obrtnik, mestjan in tovarnar dobi nekaj tega denarja, samo če ga vinogradnik kaj ima.
Ako pogine vinograd, ne trpi škode samo vinogradnik, ampak škoda zadene tudi vse tiste, ki ao ž njim v zvezi: v vsaki roki, v katero pride denar, zaslužen od vinogradnika, ostane kaj dobička. Trgovci, krčmarji in drugi obrtniki si ž njim opomorejo ; ako poneha vinarstvo, ponehal bode tudi ta dobiček participijentov, škodo pa bodo čutili vsi, kakor pravi stari pregovor: „Ako nima kmet denarjev, jib tudi mestjan nima." (Odobravanje!)
S tega višjega stališča, goBpoda moja, treba se je lotiti nameravanega saniranja vinogradništva, ne pa samo z osebnega individualnega stališča vinogradnika in zato je treba razširiti pogoje za podelitev državne podpore. Vinarstvo cislitvansko je pač več vredno in daje kruha in dela nekoliko več ljudem, kakor Dunavska parobrodna družba, za katero se je kar na naglo dovolila subvencija petih milijonv. (Prav res!)
Tudi vojaštvo je o tej stvari interesovano ; brez kruha ni delavcev, ni familij iu tudi ue re-krutov.
Upoštevaje vbo to, morala bi država prav za prav dajati nagrade za ponovitev in ohranitev vinogradov, da bi ljudstvo vzpodbujala, ne pa da štedi pri podelitvi posojil, katera je treba vrniti.
Proč torej z „začasno silo" vinogradnikov, podporo dobodi tisti vinogradnik, ki ni dovolj premožen rekonstruvati vinograd iz svojih sredatev.
Izraz .občina" je nadomestiti z besedo .vinorodni okraj", ker obsega ta okraj navadno več občin — sicer bi se utegnilo primeriti, da ne more biti državne podpore deležna sosedna občina, ka-
tere teritorij sicer še ni uničen, pač pa okužen; to pa gotovo ni v zmisli zakona in zato je premeniti besedilo.
Pogoj, da mora kakor država dati tudi dežela jednako podporo, treba je opustiti ali spremeniti, da bode razmerje pravičneje, zakaj ta pogoj je zelo krivičen. V njega zmifllu mora dežela storiti toliko kakor država; to bi se zgodilo lahko in bi se tudi zgoditi moralo, da sta drŽava in dežela paritetični, kar pa v resnici .ni. (Konec prih.)
sed pomena? Prosim, razjasnim ti jih . . . morda Bem še tvoj znanec! je rekel in se tiho, srdito zasmejal.
Kadi tega smeha mi je mraz pretresel srce; hotel sem bežati, a nekaka nevidna moč me je držala prikovanega na mesto.
— Da, da, je nadaljeval in gledal nekam neizprosno strogo, nekam kakor v globočino, — ti si radoveden, ti si drzen, „moskalj" ... ti si ae predrzni! priti motit moj mir . . . dobro, jaz zadovoljim tvoji radovednosti do konca! Sicer si pa ti rojak moje žene . . . vaše poznam.
— Si oženjen! sem zamrmljal popolnoma omamljen.
— Da, oženjen! izgovoril je kapucin svečano in grozno.
Jaz sem vzdignil glavo in pogledal na nj: bil je globoko vznemirjen, blede ustnice so trepetale in metaličuo zvenečim, vedno glasneje in glasneje donečim glasom je nadaljeval:
— Da, oženjeu sem, in nikdo, razumi, — nikdo me ne loči od žene. Ako tega niso mogli storiti niti oni, oni izvržki, oni črni ljudje, oni jezuviti, torej ne stori tega nikdo! In ves trepetajo srda je vstal, stegnil se in vsklilanil zbliščečimi očmi:
— Da bi jih kaznoval Vsemogočni I
(Dalje prih.j
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 1. marca. iiešelni zbori*
Pojutranjem aešli bo bodo deželni zbori. Bu-kovinski deželni zbor je vlada že razpustila, ker so se odpovedali toliki poslanci, da zbor ni bil sklepčen. Poslanci so to storili deželnemu predsedniku grofu Pacetu na ljubav. Volitve se bodo nemudoma razpisale Glede isterskega deželnega zbora javljajo nekateri listi, da bodo slovanski poslanci predlagali resolucijo glede državnega prava hrvatskega, glasom katerega pripada Istra trojedini kraljevini. Tudi v kranjskem deželnem zboru bodo brez nobene dvojbe zelo zanimive debate.
JPunktacije.
Javili smo že, da se je mudil te dni na Dunaj i češki namestnik grof Tbun. „Moravski Lifitv", jako dobro informovane novine, poročajo, da grof Tbun iz začetka ni nameraval iti na Dunaj, nego da je hotel priti v Prago pravosodni minister grof Schbnborn, da zastavi pri veleposestnikih bvoj upliv glede punktacij, in aicer Nemcem v korist. Zakaj grof Scbouborn tega namena ni izvršil, ni uganiti, bržkone ker je vedel, da bi bil ves trud njegov brezuspešen. Vladna izjava na predlog, da je preložiti posvetovanja o punktacijah, obećala bode Nemcem, da bode vlada kar najhitreje storila vse, da bo predložila vse punktscijske operate.
Liberalna stranka ogerska imela je te dni velik banket, katerega bo se udeležili tudi vsi ministri in državni tajniki. Grof Sza-pary, ministerski predsednik, zahvaljuje se na na-pitnico, slavil je liberaino stranko in oje zasluge za domovino. Rekel je, da ima liberalna stranka rešiti veliko nalogo, namreč pripomoči, da se kon-Boliduje drŽava, in da se zboljsajo razmere stanovništva, takisto v gospodarskem, kakor v političnem in verskem oziru. — Splošno ae sodi, da je grof Szapary s tem nejasnim govorom napovedal, da bo koj predložil načrt za reformo uprave.
Vnanje države.
MintHterska kriMa na Francoskem. V zadnji seji fisrodne zbornice francoske bila je jako burna debata. Ministerstvo še ni bilo kompletu vano in to priliko porabil je monarhist Baudry d' Asson ter stavil resolucijo zaradi premembe ustave. Predsednik zbornice se je temu proti vil; pri glasovanju sklenila je zbornica predložiti to zadevo do Četrtka. Vsled tega naatal je velik škandal. Novo ministerstvo Loubet še ni sestavljeno, ker se brani Burdeau ustopiti. čuje se, da bode Gonetana pozvan sestaviti novo vlado. Časopisi napadajo Car-nota, da tira osebno politiko in da se norca dela iz narodnih zastopnikov.
Italijanska zbornica, Imbriani, znani kricač ia vodja iredentevcev, provociral je v zadnji seji italijanske zbornice velik škandal. Neki poslanec je nasvetoval osigurati meja italijanske. Imbriani govoril je proti temu predlogu in pri tej priliki opaoval vse zaslužne može na ne zaslišan način. KaŽoč na veliko siromaštvo, katero je zavladalo v vaej Italiji, odklonil je Imbriani pred loge. Predaednik zavrnil je Imbrianija in ga oštel, kakor kakega prostaka zadnje vrste, a tudi drugi poslanci niso štedili z lepimi besedami.
Berolinski izgredi. Vzlic skrbnemu in ostremu postopanju redarst venega obiastva še niso odušili vseh izgredov, ki bo pojavljaja zdaj tu zdaj tam. Zlasti važno je, da se teh izgredov niso udeležili socijalisti, nego navadni postopači, kakor so v vsakem velikem mestu in ki bo se hoteli okoristiti demonstracij poštenih delavcev. Pokradli in oropali so mnogo trgovin. Kjerkoli se začne kaj nevarnega, rabi policija ne mudoma orožje. Zaprli so na tisoče izgrednikov.
Dopisi.
Iz Novega meata 26. februvarija. [Izv. d op. J Narodna čitalnica v Novem mestu priredila je dne 20. t. m. za naš oder popolnoma novi gle đališki igri: .Popolna žena", veseloigra v jednem dejanji, spisal K. Gorlitz, preložil neznan pisatelj in .Ona me ljubi", veseloigra v dveh dejanjih, spisa G. Ph"eger-Moravsky, preložil J. Mohorčič. Kakor smo že zadnjič poročali v .Dolenjskih Novicah" o predstavi veseloigre nRavni pot najboljši pot", moramo tudi danes poudarjati, da je naš novi čital-niški predsednik in ob jednem prirednik gledaliških
d reda ta v v občo z ado volj nos t spolnil svojo nalogo 8 prirejenima igrama, s čimur je že v drugič po-tazal, da ni res, da je absolutno nemogoče, opraviti kaj na odru a temi močmi, katere imamo sedaj v Novem mestu, to se je trdilo namreč od take strani, katera je veljala mej nami sploh kot atro-covnjaeko izobražena v tej stvari.   Volja velja in pa zanimanje!   Našemu gospodu predsedniku izročamo pa pri tej priliki svojo presrčno zahvalo za njegov neumorni trud.
Igri, ki ste sami na sebi prav zabavni in poučni, kar velja posebno o .Popolni ženi", predstavljali sta se v splošno zadovoljnost občinstva.
malenkostne nedostatke se pač ne smemo ozirati, kajti takim se skoro ne da izogniti v diletan-tiških gledališčih. Želeti bi pač bilo, da se za maskiranje več truda porabi.
O posameznih igralcih moramo se najpovolj-neje izreči. Osobito velja to o gospici Poldi Kova-čič, katera je igrala v .Popolni ženitt gospodinjo jujizo. Omenjena gospica nam je znana že iz prejšnjih let kot dobra igralka, torej ni treba njenih vrlin nadalje pojasnjevati. Z veseljem pa poročamo, da smo opazovali pri tej priliki čisto novo moč na odru : gospico Marijo Pavlovič, katera je kljub temu, da biva še le malo let mej Slovenci in da se mora toraj še z jezikovnimi težavami boriti, tako dobro igrala nlogo Minke, kakor bi že od nekdaj sodelovala v slovenskem gledališči. Živela! Da bi jo še mnogokrat imeli priložnost občudovati na čitalničnem odru.
V igri .Ona me ljubi" odlikovali sta se v prvi vrsti nam že dobro znana gospica Hermina Seidel [Lucija) in gospa Hedviga Šulc (Evgenija.) Najbolje kritikujem njuno predavanje, ako povem, da ju je spremljalo dolgotrajno burno ploskanje, ko sta zapustili prvič oder. Izmej gospodov moramo posebno pohvalno omeniti dr. Franja Prevca (Virgilij Knji-gopasek) in Viktorja VaSiča (Vrabelj v prvi igri in Alfonz Ostrogovski v drugi igri kakor tudi Vatro* slava Klinca (Peter sodnik). Tudi z ostalimi igralci smemo zadovoljni biti, če pomislimo, da so prvič nastopili in da obetajo nekateri izmej njih postati dobre moči.
Čuditi se pa moramo, da se Novomeško občinstvo tako malo zanima za jednake predstave. Kdor pozna naše razmere in ve, kako malo imamo duševnih zabav, misliti bi pač moral, da se vse tare v čitalnici, kadar se po dolgem premoru zopet jedenkrat spravi kaka igra na oder. Žalibog, da temu ni tako. Mnogobrojno udeleževanje gledaliških iger ne bi le služilo posameznemu v duševno zabavo, nego tako bi bilo tudi koristno društvenemu življu, kajti po istem množili bi se dohodki, s katerimi bi se dalo marsikaj zboljšati, isto bi pa vzpodbujalo tudi posamezne igralce, kateri itak nimajo od trudapolnih vaj in neprijetnega učenja drugega veselja, kakor to, Če so si svesti, da so naredili svojim someščanom, svojim soprebivalcem zopet kak prijeten večer. Če je zanimanje kljub vsemu temu mlačno, kaže to veliko nehvaležnost in nekako duševno spanje posameznikov, naravni posledek temu pa je, da se vsakdo brani, za nič in zopet za nič zgubiti svoj dragi čas, kadar se uči ulogo in obiskuje pridno vaje.
Zato: Zanimajmo se nekoliko bolje za take stvari; radi bornih par novčičev si vender ne smemo kratiti jednakih, že itak redkih zabav!
Obeta se nam, da bodemo videli okoli 19. sušca novo igro na odru: .Svetinova hči*. Prijatelji gledališča se že veselimo tega, da ne bi Ie zopet vse po vodi splavalo, katerih prikazni smo sicer že precej vajeni v našem mestu.
Domače stvari.
— (Kipar Gangl,) genijalni umetnik in stvaritelj lepega Vodnikovega spomenika, poBtal je umobolen. Včeraj dopoludne dovedli so ga mestni redarji v bolnico, od koder so bolnega umetnika prepeljali v blaznico na Studenec, kajti po sodbi zdravnikov je le malo upanja, da bi zopet okreval. Da se Gtinglu um temni, zapazili so prijatelji in meceni njegovi že pred nekaj tedni, zakaj Gangl obnašal se je nakrat zelo čudne. Veliki kip, katerega je Gangl izdeloval za pročelje deželnega gledališča, je šele na pol gotov, a ker je model skrbno izdelan, mogel bode začeto delo nadaljevati kak drugI kipar.
— (G. k r. m e b t n i So 1 s k i s v e t) je na podstavi §. 10. ministarske naredbe z dne 20. avgusta
1870. 1. (drž. zak. štev. 105) odredil, da sta letos na vseh javnih ljudskih šolah Ljubljanskih torek, 1. dan marca t. 1. popoludne in areda, 2. dan marca t. I. dopoludne, pouka prosta.
— (.Matica Slovenska*) ima XCI od-borovo skupščino v sredo dne 9. marcija 1892. leta ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o XC. odborovi seji. 2. Nazuanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka (poprave, hišnik, itd.). 4. Poročilo književnega odseka (društvene in založne knjige, itd.). 5. Poročilo tajnikove. 6. Posameznosti.
— („Sokolova" maškara d a) Opozarjamo, da se ustopnice za .Sokolovo" maskarado dobivajo še tudi zvečer pri blagajnici. Vsestransko zanimanje, ki se kaže za to tradicijonelno narodno veselico, in pa lepe skupine, ki so že naznanjene in mnogo druzih, za katere še ne vemo, so porok, da bode poslednja maakarada v prostorih čitalniških izredno živahna in sijajna.
— (Osebne vesti.) Deželnega sodišča svetnik g. Franc Lule k pri okrožnem sodišči v Celji pozvan je bil kot pomožni poročevalec k nadsodišči V Gradec.
— (Hymen.) Včeraj poročil se je g. Feliks Schaschel, c. kr deželne vlade svetnik, z gospodično M. Pes j ako v o iz Ljubljane.
— (Zapomnimo sito!!) Iz Ljubljanskih krogov se nam piše: Že večkrat ste imeli priliko poudarjati v svojem listu, kako tolerantni so Nemci nasproti vsem Slovanom, zlasti pa še nasproti nam Slovencem; saj vedo, da smo iz lipovega lesa! Najnovejša doba pokazala je zopet prav jasno, da ste imeli vselej prav, kadar ste v tem oziru katero besedo rekli. O ošabnem nastopu dr. Prossinagga in dike Ljubljanskegajnemštva, g. dr. Mahra, v zdravniškem društvu, ste že govorili. Dovoljeno mi bodi pa spregovoriti o drugih dveh rečeh, ki sem jih opazil. Te dni šetal sem se pod Tivolijem in prišel tudi mimo drsalnega društva. Kakor znano, — ni tu razen jednega napisa na tablah ob cesti nobenega slovenskega napisa. Pa to naj bi še bilo! Še več. Slovenski napis : „Na led smejo le tisti drsalci, ki imajo karte", ki ima itak drugo mesto, je neznan pobalin popolnoma prečrtal. Gotovo kateri nadepolnih sinkov gospodov, ki nosijo zvonec pri društvu, ali pa vsaj kdo, ki je bil od njih napeljan. Navajeni smo na to v Celji, Trstu, Gorici itd., da bi se pa to v slovenski Ljubljani godilo, to je preveč! Sicer se je pa tudi pri koncertu slavne pevke gdč. VVolske in g. Juffeja pokazalo, kaj in kako. Slovencev je vedno dovolj v koncertih iilhar-moničnega društva, Nemca pa tu ni bilo nobenega
— razun jednega gospoda. Pa godba je baje internacionalna? Saj se poznamo! A tudi brez njih je bilo polno !! Sapienti sat!
— (Družbi sv. Cirila iu Metoda) je podaril mestni odbornik g. dr. Vinko Gregorič veliko zbirko deloma tudi jako trdno vezanih knjig .Slov. Matice*,  .Družbe sv. Mohorja" in drugih.
— Kot zdaten spomin na nepozabno nam zadnjo veliko skupščino v divnem Kamniku nam je poslal tamošnji g. župan Josip Močnik znamenit dar, 50 gld., katerega je tedaj družbi obljubil požrtvovalni posestnik g. Josip Rode. — Prav razveselil nas je dar vrlih kmetovalcev iz Velikovške okolice, ki bo v veseli družbi zložili za nas 6 gld. 48 kr.
— Slavno .hranilno in posojilno društvo" v Gli-njah nam je naklonilo 10 gld., ono v Nabrežini pa 5 gld.; za dom naudušeni .Zorani" v Gradci so nam nabrali 2 gld. 40 kr., trudoljubivi č. g. Fr. Bon cel j, žnpnik v Dražgošah, pa nam je poslal
— kakor se trudi za nas slednje leto tudi letos 1 gld. 50 kr. kot dar Dražgoških Mohorjanov. — Veseli simpatij, ki si jih pridobiva dan za dnevom v obilnejši in trajnejši meri naša družba v prav vseh slojevih slovenskega občinstva, zabelježujemo domo-rodniini čutili vsakemu in vsem svojo najpriBrčnejšo zahvalo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca februvarja uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 470 strank 164.282 gld. 04 kr., nzdig-nilo pa 204 strank 122.82G gld. 07 kr.
— (Izletnega poročila prvega Ljubljanskega uradniškega konsumnega društva za upravno leto 189 1,) registrovane zadruge a omejenim poroštvom, ustanovljene leta 1887. povzamemo: Koncem leta 1890. imelo je drvo Ljubljansko uradniško konaumno društvo 325
družbenikov, kateri so bili uplačali deležu h ulog za 7215 gld. 22 kr. Izza leta 1888. preveč izkazanih 1 gld., pravi prenoa 7214 gld. 22 kr. Tekom leta 1891. pristopilo je 21 družbenikov z deležnimi ulogami 1497 gld. 51 kr. Vkupe torej 276 družbenikov z deležnimi ulogami 8711 gld. 73 kr. Izstopilo je 8 družbenikov, z ozirom na § 7. zadružnih pravil je bilo izbrisanih 13 družbenikov, potom cesije je izstopilo 7 članov, torej odpade skupaj 28 družbenikov, ter se je na ulogah vrnilo, oziroma zaračunilo 345 gld. 57 kr. Društveno stanje bilo je torej koncem leta 1891.: 248 družbenikov z upla-čanimi ulogami v znesku 8366 gld. 16 kr. V primeri s številom družbenikov koncem leta 1891. za 7 manjše. Dobiček iznaša glasom računa o dobičku in o izgubi 638 gld. 15 kr. od katerega se porabi za remuoeracije 344 gld., za 4% dividendo pa 304 gld. 15 kr.
(.Učiteljski Tovariš ",) glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", ima v svoji 5. štev. nastopno vsebino: J. Ravnikar — Litija: Jan Amos Komenski. — I. K. — Trb: Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v kterem obsegu? — J. Mam: Knjiga Slovenska.— Statistika avstrijskih srednjih šol (s pravico javnosti) v začetku šolskega leta 1891/92. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — S Trate. — Iz kranjskega okraja. — Društveni vestnik. — Vestnik.
— (Zaradi treh krajcarjev bvojo žeuo ubil.)   Žalostno dogodbo obravnavalo je včeraj  popoludne  porotno  sodišče.   Čevljar Ivan Dol i nar iz sodnega okraja Tržiškega je bil zatožen hudodelstva uboja.  Dolinar je bil lahkoživec in posebno strastno udan pijači. Zato so tudi njega žene Btariši branil svoji hčeri, naj nikari ne vzame Dolinarja,  toda  vse prigovarjanje je bilo zaman. Zakonsko življenje Dolinarjevo je bilo kaj Žalostno; prepiri in pretepi so bili na dnevnem redu. Kadarkoli je prišel Dolinar pijan  domov, in to bo je tekom petih let jako pogostoma zgodilo, pretepal je svojo ženo in ne aamo a rokami, ampak tudi, kakor trde priče, z raznimi orodji, kakor je pač kaj v roke dobil. Jedeokrat je Dolinar ženo udaril tako hudo, da je imela veliko luknjo v glavi. Žena Dolinarjeva je bila prav pridna in krotka; navadno je molče* pretrpela vsa, le kadar je Dolinar preveč razgrajal, upala se mu je ugovarjati. Dne 19 oktobra prišel je Dolinar nekoliko pijan domov in zahteval  od  žene,  naj  mu da  3 kr., da si kupi .jeruša".   Žena se je tega branila in opomiuala moža, naj bo pameten in naj gre spat, a Dolinar je le še silnejše zahteval 3 kr. — Ker se mu žena le ni udala, udaril jo je, koje imela otroka v naročji, z inatiko tako silno po glavi, da se je takoj zgrudila in vsled prizadete rane kmalu potem umrla. Dolinar je svoji ženi, ki je bila v drugem Btanu, prebil lobanjo šest centimetrov globoko.   Še na smrtni postelji prosila je Dolinarjeva  žena svoje sorodnike, naj nikari ne ovadijo moža-morilca, kajti če ga sodišče kaznuje, odvzame otroku roditelja. Zatožonec izjavil se je bil  proti sosedom, da je hotel ženo najprej pobiti s krampom ali z lopato, da ai je pa premislil in vzel  niotiko, češ, da je preveč ne poškodi.   Zatotenec taji pri obravnavi zlobni namen in se izgovarja, trdeč, da je bil pijan in jezen.   Porotniki (načelnik g. Roeger) so upra-šauje na uboj jednoglasno potrdili in sodišča je obsodilo Janeza Dolinarja na osem let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec In trdim ležiščem ter temnico vsakega dne 19 oktobra.
— (Okrajna posojilnica v Kamniku,) katera je pričela delovati dne 18. augusta 1890., imela je koncem leta 1891 , torej v 16 mesecih nastopni uapeh. Denarni promet znašal je 107.398 gld. 98 kr. Hranilnih ulog je bilo 33.963 gld. 65 kr. Vzdignjenih hranilnih ulog 1 1.977 gld. 24 kr., ka-pitalizovanih obresti 486 gld. 91 kr., tako da je koncem leta 1891. ulog za 22.473 gld. 32 kr. Posojil je bilo danih 29 960 gld. Vrnjenih posojil pa 7 735 gld. Koncem leta 1891. je izposojenega ostalo 22.225 gld. Čistega dobička je bilo 446 gld. 90 kr. katere je občni zbor razdelil tako-le: 1. 5°/0 dividendo v znesku 222 gld. 6 kr. 2. v posebni rezerven i fond 150 gld. 3. v splošni rezerveni fond 152 gld. 56 kr. 4. za dobrodelne namene se je odločilo: 1. dekliški šoli v Kamniku 5 gld. 2. deški šoli v Vamniku 6 gld. 3. šoli v Št. Martnem 5 gld. 4. šoli v Tunjicab 5 gld. 5. družbi a?. Cirila in Metoda 5 gld.
— (Najvišje darilo.) Nj. Vel. cesar poklonil je inpniji Banjaloški 100 gld. v popravo cerkve.
— (Maakarada .Celjskega Sokola") obnesla se je prav izborno in se je posebno odlikovala po primerno lepi množini finih in elegantnih mask. Pričakujemo obširnega poročila.
— (Koroški .Baue rnbun d* ) namerava raztegniti svoje mreže tudi po slovenskih prebivalcih, katerih dosedaj še ni mogel pridobiti za se. V to svrho hoče prenariditi pravila in ustanovljati podružnice po deželi, katerih vsaka bode morala napraviti dva zbora na leto. .Mir" svari Slovence, naj se ogibajo tacih podružnic in njih shodov, ker na njih se bode delalo le proti slovenskim prizadevanjem.
— (Podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaji) bo darovali: Blag. g. Feliks Stare, graščak pri Domžalah, 50 gld. Go-poda Matej Suhač, profesor v Novem mestu in dr. Frauce Simonič na Dunaji, skupaj 10 gld. Slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 10 gld. SI. hranilno in posojilno društvo v Ptuji 10 gld. Go8p. dr. Klement SeŽun, advokat na Dunaji, 5 gld. Gosp. Jakob Pukl na Dunaji 5 gld. Vsem darovalcem izreka odbor omenjenega društva presrčno zahvalo. Vivant sequentes!
Telegrami „Slovenskomu Narodu4:
Dunaj 29. februvarja. „Montags-Revue" izjavlja, da bode vlada skrbela za to, da nadomesti izpadek v dohodkih državnih železnic, na noben način pa ne bode uvedla transportnega davka.
Čmovice 29. februvarija. Deželni predsednik grof Pacc, vrnivši se z Dunaja, bil je vsprejet na kolodvoru prav simpatično. Navzoči so bile tudi deputacije mest Sučava, Seret in Radovce, katera so Paceta volila častnim občanom.
Znoj m 29. februvarja. Morilec svoje sestre na smrt obsojeni F u k a č pomiloščen je na dosmrtno ječo.
Sonja 29. februvarija. Deputacija uradnikov podala se je v Carigrad, da odvede truplo Vulkoviča v Plovdiv. Pri pogrebu bodo navzoči knez, ministri in vsi višji dostojanstveniki.
Pariz 29. februvarja. Listi, ki so v dotiki s Constansom in tudi radikalni listi hudo napadajo novo ministerstvo in mu ne proro-kujejo dolzega življenja. Govori se o amnestiji za Rocheforta in Dillona.
Berolin 29. februvarja. Predstojniki mestnih odposlancev od Ioni 1 i so izredno sejo, v kateri bi se bilo razgovarjalo o predlogu socijalistov glede bednega stanja.
Atene 1. marca. Sinoči prišel po naročilu kralja sekretar njegov k ministerskemu predsedniku Delvannisu. Nemudoma na to bil ministerski svet, ki je vse vladne privržence povabil na pogovor. Splošno se sodi, da bode Delvannis demisijoniral.
Razne vesti,
* (Slavnemu afriškemu potovalcu dr. Holubu) dovolil je cesar, da sme nositi podeljeni mu viteški križ prve vrste saksonskega Albrehtovega reda.
"(Poletni vozui red) na avstrijskih železnicah bode letos pridobil veljavo že z dnem 1. maja.
* (Nova iznajdba.) V Temešvaru zaprti Farkaš, znan iz loterijske pravde, izumil je neko leseno britev, s katero je v jedni uri obril 141 ujetnikov. Neki brivec v Szegedinu je baje ponudil Farkašu 8000 gld., če mu prepusti to iznajdbo.
* (V Parizu) zaprli so iz neznanih u/.rokov avstrijskega trgovca Viljelma Stiasnva, ki je imel zavod, kateri se ie pečal s posredovanjem za svetovno razstavo v Čikagu.
*(Padlevakega smrt) potrjuje tran-coski časnikar Labruvere, ki je ob svojem času mu pripomogel, da je pobegnil. Padlevski se je sam usmrtil v Galvestonu v Ameriki, kjer je živel v veliki bedi. Listine, katere je odnesel umorjenemu generalu Selivestrovu in za katerih udobitev se je toliko trudila ruska policija, je uničil predno ho je uumrtil.
* (Dolga ježa.) Ruska častnika Leonitiev in Patrine, ki sta jezdila iz Tifliaa preko Teherana v Indijo, vrnila se bosta te dni iz Bombava v Rusijo s parobrodom. V mnogih krajih bili so jima indijski prebivalci sovražna, vender sta srečno dovršila svoje potovanje iu prinesla saboj mnogo zanimivih slik.
Avstrijska apeoljallteta. Na želodcu bolebajočim
ljudem priporočati je porabo pritunega „MoU-ovega Seidlitt-praška", ki j« preskuSeno domače zdravilo in upliva na želodce krepilno ter pospesiluo mi prubavljenjr. bi Bicer z rastočim uspehom, Skatljica 1 gM. Po pofitnera povzetji razpoAiljii to zdravilo vsak dan lekitrnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tnchlaubun 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. .Manj nego 2 Skatljici 83 no razpošilja. 5 (42—3)
•»•in t*<***a.....m<i Mil MiUIHj
„ljubljanski nor
•toji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Loterij no srećke 27. februvarja. Na Dunaji:      9,     24,     25,     58, 42. V Gradci:       40,     46,     79,     88, 38
Umrli so v Msibljaiil:
25. februvarja: Fran Bruucič, Bodarjev sin, 13 mesecev, I'ol junaka cesta ftt. 6*?, jetiku.
26. februvarja: A polom ja Armč, dekla, 54 let. Poljanska cesta št. BO, plučnica. — Katariua Maierle, gostija, 72 It t, Stari tr^r čt. 1»J, plučnica
27. rebruvarja: Anton Knmpf, zidarjev «rn, 2 leti, Streliake ulice it. 11, jetika.
28. februvarja: Maks Dettcr, trgovčev sin, 22 let, Stari trg ftt. 1, plučnica in vnetice rub.trn-j mreno.
V deželni bolnici:
24. februvarja: Jožef Prevc, delavec, 50 let, oedeina cerebri.
25. februvarja: Martin Jamiek, delavec, 02 let, car-cinoma ventriculi. — (»abriel Goatia. gostafi, 72 let, marasiuus. — Jožefa lludabivnik, delavka, 30 let, jetika.
2ti. februvarja: Neža Jorao, gostija, 63 let, jetika.
Meteorologičao poročilo.
J i	Čas opuse vanj n	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- | krina v mm.
i 3	7. zjutraj 2. popoi. '.». zvečer	730-8 om. 7307 mm. 730-5 um.	1-2« C 4 4» C 2 4° C	brezv. al. zab. hI. zali.	obl. obl. obl. [	0 '50 mm. 1 dežja, t 1 i
Srednja temperatura 2*7°, za 1-3' nad normalni«.
dx\6 1. marca t. 1.
vCeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9160    — gld. 94-75
Srebrna renta.....„      94 1">    —   m 9425
/Jata renta......„    110*40    —   „ 11040
5u/0 marčna renta   ...     ,    10245    —   w 102-60
Akcije narodne banke .   .     „   103'J"—    — 103-J-—
Kreditne akcije   ....     „    307-75    —   g 808-75
London.......,    118 25    —   „ 118-35
Srebro.......„      —■—     —   „ —•—
Napol........„       9-3«    —   B i>'38
C. kr. cekini.....„        5*56    —   „ 6-56
NemSke marke .... » 57*lJO — m 57-92»/, 4'/., državne srefke iz 1. 1854  .   .250 gld.   138 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „       — „   — n
Ogorska zlata renta 4'/,.......107 „   70 „
Ogerska papirna renta 6°/0......101 „  85 ,
Dunava reg. srečke 6°/0   ...    100 gld.   122 9  50 ,
Zcmlj. obe. avstr. 4Va°/o z^ltl zast. listi .   .   115 ,  50 ,
Kreditne srečke......100 gld.   185 .  50 „
Rudolfove srečke......                            tO   „      *0 „   7f> ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   ,     156 ,  25 ,
Tramway-drnSt. velj. 170 gld. a. v.....241 „  — „
V svojem in v imenu vseh sorodnikov javljava tožno vest, da je Vsegatnogocnemu dopadlo poklicati pred sodni stol najino preblago soprogo oziroma mati
Marijo Schuller
učiteljevo soprogo
ki je previđena s svetotajstvi za umirajoče danes ob 7. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni v 23. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode dne 3. marca ob 10. uri dopolnilne iz hiSe žalosti.
Predraga ranjka priporoča se vsem znancem in prijateljem v blag spomin in molitev.
Babino Polje, dne 1. suSca 1892.
Teodor Mchuller, Boprog. — Marij« Nckul> ler, hčerka. (212)
Izurjen pisar
vusc slovenskega iu nemškega jezika, s lepo pisavo, želi uHtoptti h kakemu o. kr. notarju »11 advokatu.
— Več so izve pri upravništvu „9lov. Naroda". (196—3)
V najem se odda
gostilna Poličanski
v Zatičini.
Več  se  i/.ve,  pri lastnici Tereziji   Fortuna v Zatičini. (208—2»
Janez Jax, Ljubljana.
Tovarniška zaloga (937-0)
šivalnih strojev.
Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so frankovano in brezplačno,
Št. 4517.
(210—1)
z lepo pisavo, popolnem zmožen slovenskega in nemškepa jezika v govoru in pismu, pa zveden v pisarničneni poslovanji so v«pre|nie pri podpisa« nem magistratu.   Plača po dogovoru.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 29. februvarja 1892.
Koiranaste krogljice.
Priporočljive kot kalelj in hrlpavoat odstranjujoče in olajšujoče, MIŠ razkrojujoće sredstvo.
Te krogljice, ki pomirujejo in mehčajo, morejo ae posebno onim priporočati, ki pri svojih postiti in dolžnostih potrebujejo jasen in močan glan, kakor cerkveni govorniki, učitelji, pevci itd. — 1 Skatlja 25 kr., 10 Ikatelj a gld.
Piecolljeva lekarna „Pri angefju"
v Ljubljani, Dunajska oesta. tmtin.ja naročttm te gnutti pyovmet$m tvote
točno isviu\feJo, (59—3)
i
I
St. 1981.
(-209—1)
V deželni bolnici v I,juMJani izpraznjena je
služba sekundarija
z letno plačo G00 g!d. in prostim stanovanjem.
Prosilci za to službo mol6 naj svoje proSnje
do 2O. marca I.
pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, tur v njih dokažejo hvo j o starost, doktorat vsega zdravilstva in znanje slovenskega iu neniAkega
jeztka.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, tlnd 27. februvarja 1892.
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem ¥ Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva so tudi vsakovrstno hišno in kukiiijaku orodij« po uajuift|l ceni. — S tem ponuja so vsem p. u. KONpo«larJcui, gostllulčarjem, nreaatojul&tvout bolni« itd. unjkoljan priliku, hvo jo klano lin knkin|Hko orodje po e«ul dopolniti tali pa hI novo oniiallti.
Mpi/ocfam priporočam svojo nalafte ta rsovootam uovo KoBpo«lnrHt«o sestav-Ijt-tio  lil a ii o  potrebščino Is ielosn od
«1«1. 15-— do gld. 200-—. Mtnittj** naroČila te takoj in testno rfrt« iV. (54-15)
Oblastveno dovoljeni
zavod za prilepljene razglasov
in pisarna
za posredovanje pri zasebnih
Podpisanec naznanja, da mu je vie. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom t, dne* 4. ja-nuvarja 1892. 1. št. 15338 podelila
privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepijenje razglasov
in
pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih
s pravicami, dajati razjasnila
o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodaj alnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil)
in prosi veleslavno oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati se v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda.
Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem
z odličnim spoštovanjem
»koplav Kališ
(68—9)
Prešernov trg št. 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jusi p No 11 i.
WQ