NARODNI DNEVNIK Celje, v torek, dne 26. januarja 1909. Vred nUtvo: Schilierjeva cesta štev. 3, na dvorišča, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. jJefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * 4 Anonimni dopisi se ne uva-žiijejo. Štev. 20. , Politični fetišizem. Celje, 25. jan. 1909. Nemci se kaj radi nazivajo „narod mislecev in pesnikov", no vkljub tema v politiki nikakor ne morejo shajati brez — fetišev ali malikov, katere so si vstvarili, da markirajo njih najvišje narodne in politične idejale. Tak fetiš je njih idejal o državni antoriteti in o državnem ugledu, ki je na las podoben ljubosumnemu, maščevalnemu in krutemu židovskemu Jehovi, katerega muham in samovoljnosti bi moral vsakdo slepo služiti ter v njegovo večjo čast. in slavo žrtvovati vsako iskrico svoie volje in razsodnosti. Tako zahtevajo tudi naši nemški sodržavljani od nas, naj žrtvujemo njih maliku državne antoritete svojo pamet, svojo čast in svojo narodno samozavest, kajti njih malik je Nemec do zadnje n tke in ne strpi poleg sebe niti sledn kake samostojne, sebi ravne ideje — o državni avtoriteti. Dolgo smo se tej prav tako kruti kakor nesmiselni zahtevi nemškega malika pokorili. Ko smo pa začeli misliti in ko smo slovansko prebival-stvo države vzdramili iz otrplosti, da je tudi ono začelo misliti, gledati in soditi, je spoznalo, da je ves ta grom le prazen humbug, da so vse te oblastne zahteve smešne, kajti država smo mi vsi, ki delamo in vstvarjamo s svojim delom nove vrednosti, ki zidamo vasi, trge in mesta, tovarne in železnice ter s svojo krvjo branimo to državo, o kateri nemški malik trdi, da je nemška, pred tujimi napadi. Ali vsi smo država, od nas vseh je odvisna antoriteta in ugled naše skupnosti t. j. države. Čim bolj je vsak posamičen od nas v kulturnem delu zdaten, čim višje se je vsakdo povspel v razvoju človeške misli in dela, t. j. čim močnejši je po-edinec, tem mogočnejša je njih celota, ki ji pravimo država, tem večja je nje antoriteta, tem večji nje ngled pred svetom. Do večje antoritete celote vodi LISTEK. pa kulturna pot — in ne policijska moč in samovoljnost kakega fetiša. Kakor hitro so slovanski narodi to resnico spoznali, izgubil je nemški fetiš državne antoritete in državnega ugleda vso veljavo in na njegovo mèsto je stopila naša upravičfena zahteva, da se mora naša vrednost primerno uveljaviti v celoti, t. j. v državi ter v nje kulturnem in gospodarskem življenju, v nje notranji in vnanji politiki. Drug tak fetiš je „notranji uradni jezik". Ta fetiš so ustvarili nemški uradniki, katerih največja skrb je, kako bi državno Upravo kar najbolje kom-plicirali, da bi vsled te komplikacije vstvarili sebi in svojim dragim kolikor mogoče veliko in visokih uradniških mést. Kakor vidimo, je „notranji uradni jezik" fetiš ali hišni bog uradniške kaste, katera ga je pa nemškemu narodu Vsilila kot nemškega narodnega boga. To se ji je posrečilo s pomočjo nemškega časopisja, katero preliva dan na dan cele potoke črnila — v njega čast in slavo kričeč, da je od „notranjega uradnega jezika" odvisen blagor države in celo nje bodočnost. Narod mislecev in pesnikov se rad navdušuje, zato se navdušuje tndi za „notranji uradni jezik", za katerega počenjajo sedaj njegovi poslanci ob-strukcijo v češkem deželnem zboru in razne nečnvene nasilnosti proti svojim slovanskim sodržavljanom na severu in na jugu. — In zakaj vse to? — Ker so ti misleci preleni ali pa pretopi, da bi res mislili, kaj je pravzaprav ta „notranji uradni jezik" in v čem obstoji njega upravičenost. V slovenskih in v jezikovno mešanih krajih se v razpisih služb zahteva od prosilcev znanje obeh — ali vseh v deželi navadnih jezikov v govoru in pisavi. To je popolnoma v redu ter pomenja, da se službe oddajajo onim, kateri popolnoma ovladajo te jezike. Če torej tak uradnik občuje s Slovencem, bodisi pismeno ali ustmeno, se mora pri tem pismeno in ustmeno gih oblekah iz različnega redkega biaga, z všitimi biseri, in vsa ta gizda je bila razvešena deloma po stenah, delcfma ugledno razstavljena po krasno slikanih in umetno okrašenih Skrinjah, obitih s srebrnimi okovi in z drugimi dragocenostmi, nekaj tudi na podlagi, ki je bila sestavljena iz plošč, pozlačenih in posrebrenih. Le s svetiščem svetega Križa na Ivarlšteinu, kamor je oče domovine (Karol IV.) zbral v malem prostoru, kakor na čarovnem ognjišču vse, kar je imel v kraljestvu najdražjega, naj-krasnejšega in najsvetejšega, bi mogel primerjati ta bliščeči lokal. Toda pri vsem tem, da si je tam sam cesar sezuval čevlje, predno je hotel vstopiti k molitvam v lesketajoče se svetišče, kjer so bile v najsvetejšem varstvu dragocene svetinje in državne dragocenosti, je bila vendar ta soba le shramba pozemskih zakladov, in lastnik je prihajal sem le, da bi si razveselil oči s pogledom na to bajno krasoto, posluževati slovenščine. To je prav in tndi po nazorih teh uradnikov ne škoduje ne državni antoriteti, ne državnemu ugledu ter tudi ne spodkopuje nje celotnosti in ne stavi v nevarnost oje obstoja. Kakor hitro bi pa tak uradnik imel kaj uradnega službeno sporočiti kakemu drugemu uradu na Slovenskem in bi to storil po slovensko in ne, kakor je bila dosedaj njegova navada, po nemško — bi bila naenkrat spodkopana antoriteta države, uničen nje ugled, raztrgana nje celota in v nevarnost postavljena nje bodočnost. In vendar mora znati vsak uradnik na Slovenskem slovensko v govoru in pisavi, akt, ki ga je napisal, ustreza zahtevi ali potrebi kakega Slovenca in je on kot uradiiik nastavljen in plačan za to, da ustreza zahtevam in potrebam slovenskega naroda, ki tvori na Slovenskem avstrijsko državo! Nemci vseh strank in strančic so uradniškemu maliku „notranjega uradnega jezika" žrtvovali vsako iskrico zdrave pameti in razsodnosti, da niti ne pomislijo, da n. pr. pri sodiščih niti ni mogoče določiti meje med ,vnanjim' in „notranjim" uradnim jezikom, kajti stranke imajo pravico, da se jim dajo vsi akti na upoaled, tudi oni, ki so pisani uradom in uradnim osebam, ako so pa ti nemški, jih Slovenec, ki ne zna nemški, ne more čitati in mora še posebej plačati zastopnika, da mn je prečita in mu vsebino pojasni. Vse to, te sitnosti in troški se nalagajo slovanskim državljanom v Avstriji ne morda, ker je to pametno in potrebno, ali umestno, ampak kot žrtev uradniškemu hišnemu maliku — ,notranjega uradnega jezika'! Tako bi lahko še dolgo naštevali, kaj in kako si naši nemški sodržavljani predstavljajo razne — državne potrebe. Toda za danes bodi dovolj. Hoteli smo le pokazati, kako neobhodno je potrebno, da se tem nemškim zahtevam in trditvam pogleda ostro v oči in se vsacega, ki se je dal premamiti ki jo je tu združil kot izbran vzorec in razstavo svojega bogastva. Ni čudno, da je bil gospod Brou-ček zelo presenečen, ko se mu je pokazala ta velikanska sijajnost. V celi Pragi ni niti vedel niti slišal o taki zakladnici, ki bi vendar z vrednostjo lišpa, tukaj nakopičenega, gotovo zasenčila tudi ono kapucinsko zakladnico v loretanskem samostanu na Hradčanih. Tako mu je prišlo na misel, da sra je morda podzemeljski hodnik privedel v tajno zakladnico kralja Vaclava, ki je ostala prikrita do tega dne, ko jo je odkril Brouček po čudnem naključju. Ko je pomislil na to, ga je obšia skoro omedlevica. Ako je to resnica, mu mora pripasti najmanj polovica zaklada; in že z desetino teh dragocenostij bi postal neizmeren bogataš. Znova je vprasnil vžigalico in ogledavši si tudi dragoceno zlato svetilko, visečo od stropa na srebrnih verižicah, je prižgal njen stenj. Res se Upravntittvo: Schilierjeva ceeta štev. 3. Naročnina znaša za aVStro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— oolletno ... K 12'50 četrtletno . . . K; 6'30 mesečno ... K 2*16 Ža Nemčijo: celoletno ... K 28 ^-za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Leto I. po njih vpitju, opozori na to, da so to samo — leseni maliki. stvari slabotne ali nezdrave razgrete domišljije, da je skrajni čas, da jih vržemo med staro šaro in postavimo na njih mesto — zdravo pamet in istinite potrebe živih, državo tvorečih in državo vzdržujočih ljudij. To smo na Slovenskem Slovenci, tu je Avstrija slovenska, kakor je v nemških krajih nemška, zato pa mora biti tudi nje uprava na Slovenskem na „zunaj in na znotraj" slovenska, kakor je v nemških nemška. Na tej podlagi bo sprava med na,-rodi mogoča in tudi kmalo izvedena — drugače pa ne. t Dr. Janko Sernec. Maribor 26. jan. Tu je umrl včeraj bivši odvetnik g. dr. Janko Sernec v 75. letu svoje starosti. Pogreb se vrši jutri ob 4. uri pop. Životopisne črtice. (Iz Vošnjakovih „Spominov" ) 1. Dom. Sernci so doma iz SI. Bistrice, kjer je oče imel mlin in posestvo. Oče Sernec je bil meščan stare korenike, marljiv v svojem obrtu, trezen in vobče spoštovan. V krčme in kavarne ni zahajal, in si je po varčnosti toliko po-mogel, da je dva sina, Janka in Josipa, dal študirat, hčer pa vzgojit za učiteljico. Kadar sem (dr. J. Vošnjak) očeta Sernca srečal, sem se rad znjim pogovarjal. , Edini njegov luksus je bil pipa tobaka. Sinova sta bila kakor jaz nemško vzgojena in sta se zavzela šele v višjih šolah narodnega duha. Tudi hči je bila narodna in nam 1. 1868 pomagala pri diletantskih predstavah v mariborski čitalnici. Po Srnčevi smrti so dediči prodali mlin, ker se nobeden sinov ni pečal z mlinskim obrtom in zdaj je v tej hiši mala tovarna za izdelovanje vate. je razgorel in je dosti jasno razsvit,-ljeval neveliki prostor. Gospod Brouček si je mogel sedaj zložno ogledati bliščeči zaklad. Dotikal se je posameznih stvarij, nekatere je vzel v roko in je ocenjeval v duhu vrednost teera zaklada, ki je rastla v neizmerne višine. Takoj je pozabil na vse stiske in grozne misli, ki so . ga pred hipom inorile v podzemeljskem hodniku. Pri tem raziskavanjn je potisnil tudi mala vratica nazaj in je bil znova iznenaden. Vgledal je namreč, da je njih notranja stran predstavljala nekako sliko v bliščečem zlatem okviru, ki se je prilegal, če so bila vratica zaprta, na steno tako, da ne bi mogel nikdo slutiti, da je podboj. Tem manj, ker slika ni segala do tal, ampak je bila kakor vsaka druga nekoliko višje, in sicer zaradi nizke sobe nekako v višini okna, vsled česar je tudi gospod Brouček tako lahko padel. Dalje prih. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja. Vprasnil je zopet —,to ni bila prikazen. Stal je v mali, nizki kleti, toda ta prostor se je ves svetil, kakor škrinja, polna najredkejših dragih ka-menov. Stene so bile posejane čezinčez z jaspidi, kristali, ametisti, kalcedoni in z drugimi raznobarvnimi, poldragimi kamni na zlati podlagi; redkejši dragi kamni pa: demanti, rubini, granati, satiri, smaragdi in drugi so se bliskali na zlatih in srebrnih čeladah, oklepih, ročnikih in mečevih nožnicah, ščitih, pasovih, sklepih, sponah, prstanih, posodah, skledah in kupah, križih, na brokatovih kraljevskih talarjih in dru- 2. Značaj pokojnega dr. J. Ser n e c a. L. 1861 se je v Mariboru ustanovila slov. čitalnica po prizadevanju in s pomočjo čeških inženirjev pri Jnžni železnici Chocholovška in Jedličke. Prvi odbor je obstal iz dr. Preioga, dr. Jan. Sernec a, prof. Šumana, dr. Pavliča, dr. Dominkuša in kan. Kosarja. O dr. dr. Janku Sernecn pravi Vošnjak: „Naj-energičnejši med vsemi se mi je zdel dr. J. Sernec. On in dr. Pavlič sta bila koncipijenta v dr. Dominkuševi pisarni. Dr. Semèc ni slovel samo kot izvrsten jnrist, ampak tndi globok mislitelj, ki je vsako stvar dobro premišljeval in prerešetaval na vse strani, predno je prišel do sklepa. Potem pa je tndi zvr-ševal, kar je bil spoznal za dobro, brez obzira, ali se s tem komu priknpi ali ne. 3. Dr. Janko Sernec med ustanovitelji „Slovenske Matice". Ko je prišel v Maribor nemški škof Stepišnik, je postal dr. Tomanov nasvet v „Slov. Nar." ustanoviti „Slov. Matico" meso. V Mariboru se je sestavil odbor, kateri je sestavil načrt pravil in ga z vabilom k pristopu razposlal 1. 1863 različnim rodoljubom. V tem odboru je bil tndi dr. Janko Sernec, ki se je 1. 1865. (11. maja) ndeležil tndi prve glavne skupščine „SI. M." v Ljubljani. Pred ustanovitvijo je dr. J. Sernec v „Slovencu" obširno razpravljal o društvenih pravilih in nasvetoval razne izpremembe in izpopolnitve. Znamenito je tndi sodelovanje dr. J. Serneea pri knjigi „Slov. Štajer". Pisal je tam o „državnih razmerah". , 4. Dr. Sernee Id vseslovenski program. " b Ob priliki velike Slomškove slav-nosti 1. 1865. (24. septembra) v Mariboru so se vršili istotam tndi važni politični pomenki, ki so so jih udeležili med drugimi tudi dr. Vošnjak, dr. Razlag, Einspieler, dr. Bleiweis, dr, Toman, Sernec, dr. Costa, dr. Geršak, Herman itd., in takrat se je sestavil prvi vseslovenski program. Zahtevalo se je zedinjeno Slovenijo kot notranje-av8trij8ko deželno skupino. Določile so se slovenske zahteve glede aprave, zastopa, vlade in ravnoprav-nosti. 5. Kratek pregled življenja. — Politično delovanje. Dr. Janko Sernec je bil rojen leta 1834. v SI. Bistrici. Študiral je gimnazijo v Maribora, kjer je bil zmiraj najodličnejši dijak, pravne nauke pa je dovršil v Gradcu. Kot odvetniški koncipijent je najprej služboval v Kar-lovcu na Hrvaškem, kjer se je navzel slovanskega duha in onega navdušenja, katero je bodrilo in gnalo mladega moža k delovanju v Mariboru. Tam je bil najprej odv. koncipijent pri dr. Duhatschn, pozneje pa pri dr. Domin-kušu. Februarja leta 1865. je šel kot odvetnik v Kozje, a že leta 1869. se je vrnil v Maribor in izvrševal tam 40 let odvetništvo. O njegovem delovanja za slov. Čitalnico v Maribora govorimo na dragem mestu, ravno tako pri „Slov. Matici". Omenjeno bodi le še, da je bil tndi med ustanovniki „SI. N." 1. 1868. Največ po njegovem prizadevanja ste se vršili v Mariboru prvi dve slov. veselici, od katerih je zlasti znamenita Slomšekova slavnost dn» 24. septembra 1865, ko se je objednem sestavil prvi vseslovenski program. Od takrat datira tndi nasprotovanje Nemcev slov. gibanja v Mariboru (Carnerijevi članki v „Marb. Zeit." so bili začetek). Premalo je ta prostora, da bi govorili obširno o političnem delovanja dr. Jos. Serneea; omenimo le njegovo udeležbo in sodelovanje pri taboru v Žalcu (6. sept. 1868,), brezuspešno kandidaturo proti nemškutarjem v deželni zbor v mariborsk. okr. 1. 1870, in konečno izvolitev v dež. zbor štajerski 5. sept. 1871 za ormoško-ljutomerski okraj. Glasovit je njegov referat o šolstvu v deželnem zboru. Upiral se je zlasti temu, da bi župniki fungirali kot šolski nadzorniki in zastopal vseskozi moderno stališče glede šole. To mn je nakopalo tudi sovraštvo duhovščine, vsled česar je odložil deželnozb. mandat in živel v Mariboru svojemu poklicu in svoji rodbini. Njegove velike zaslnge za probujo narodnega življenja v Mariboru in vobče na Sp. Štajerskem so neoporečne. N. p. v m.! Politična kronika. o V seji državnega zbora dne 25. t. m. se je nadaljevala razprava o nujnih predlogih. Danes je na dnevnem redu utemeljevanje 6. nujnega predloga, ki so ga stavili soc. dem. Sešla se je tudi konferenca klubovih predsednikov, na kateri se ima določiti delavni program zbornice za ta teden in način, kako naj predsedništvo rabi poslovnik. V predsedništvu je navstala diferenca zaradi postopanja z nujnimi predlogi. — Večina predsedništva je mnenja, da ni dopustna akumulacija tekem razprave vloženih enakoglasečih se nujnih predlogov, ker bi to pospeševalo obstrukcijske namene, podpredsednik Steinwender je nasprotnega mnenja in je tudi po svojem prepričanju vršil svoj urad kot predsednik. Klubovi predsedniki naj na konferenci to vprašanje rešijo. Buml nemških dijakov v Pragi je bil zopet na dnevnem redu zbornice. Minolo nedeljo so nemški dijaki to demonstracijo brez potrebe hoteli nadaljevati tudi še po 12. uri, kar se ni nikdar prej zgodilo. To je bilo povod k malenkostnim demonstracijam. Vrše se pogajanja med vlado in pražkim županom, da bo nemški buml preložen s Pfikopov na drug manj frekventiran kraj. Ako bode praško meščanstvo nemške demonstrante ignoriralo in opustilo vse demonstracije proti sem pouličnim politikom, se bo to tudi zgodilo. Nadjati se je, da bodo Pražani dokazali toliko vzvišenosti in politične zrelosti, da bodo te maskirane pobiče — prezirali, saj res ne zaslužijo, da bi bili njih sprehodi pred jutranjim „krokom" še nadalje predmet — političnih sporov v parlamentu. Posi. Grafenauer je interpeliral voditelja železniškega ministerstva o rabi jezikov na železnicah na Koroškem in Štajerskem. Posi. dr. Benkovič je interpeliral ministerskega predsednika zaradi vmešavanja italijanskega ministra vnanjih reči v ital. vseuči-liško vprašanje v Avstriji. Posi. dr. Korošec je stavil nujni predlog zaradi izgredov proti Slovencem v Ptuju, Mariboru in Celju ter zahteval, da se krivci kaznujejo. Nemški listi poročajo, da bodo češki poslanci zahtevali, naj vlada nemudoma umakne poštni odlok in vlada zopet vspostavi zakonito zajemčeno dvojezičnost vseh drž. uradov na Češkem. Nemški napredni poslanci so na svojem shodu ostro grajali izdani poštni odlok in se pritoževali, da češki poštni aradniki via facti samovoljno uvajajo notranji češki uradni jezik. v V ministerskem svetu se je razpravljalo dne 23. tm. o političnem položaju, ki je navstal po izdanju „poštnega odiosa". Ministerski svet se je posvetoval tndi o nadaljnem delavnem programu zbornice. Ker stoji nagli in redni rešitvi dnevnega reda še mnogo nujnih predlogov na potu, vršilo se bode pozitivno delo parlamenta tudi nadalje še v odsekih in glavno v pro- računskem odseku, v odseku za anek-sijo Bosne in Hercegovine ter v odseku za premeno poslovnika. v Finančne stiske. „Polnische Corresp." je prinesla izjavo posi. Ma-štalke, v kateri pravi: „ker se v parlamentu sedaj razpravlja o nujnih predlogih. je neobhodno potrebno preložiti pravo delavnost v odseke. Proračunski odsek ni svojega dela še niti začel. Posvetovanja v tem odseku bodo letos mnogo važnejša ker je država v velikih finančnih stiskah. To ni nikaka tajnost, da so blagajne fin. minist, prazne. Teško je reči, po kakih sredstvih bode seglo fin. minist, da bi odstranilo ta primankljaj v državnih blagajnah. O tem položaju se bo treba temeljito posvetovati, to tem bolj ker bo deficit ministerstva železnic 1909 dvakrat tako velik, kakor je bil lanski, ter bo znašal 80 mil. proti lanskim 30 ml. Tudi socialno politični odsek, ki mora rešiti predlog o socialnem zavarovanju in železniški odsek, ki se mora pečati s podržavljenjem železnic, bodeta morala napeti vse svoje moči da rešita svoje naloge. o Državno sodišče je objavilo dve odločili o pritožbah zaradi prekršitve volilne pravice za deželni zbor na Nižjeavstrijskem. Državno sodišče je v obeh pripetljajih priznalo, da je bila zajamčena volilna pravica prekršena. V utemeljevanju pravi, ta zguba vol. pravice, ki je v najvišji meri osebna pravica, nikakor ne more biti utemeljena s tem, da je žena ali sin volilca dobil enkrat kako ubožno podporo. v Predsednik ogrskega parlamenta g. Justh je baje izjavil, da odstopi, ako bi krona vstrajala na tem, da naj ostane državna banka tudi v bodoče skupna za Avstrijo in ogrsko. V ogrskem parlamentu se nadaljuje debata o davčni reformi. v Položaj na Hrvatskem. Bana in njegove kreature je sklep imunitetnega odbora v Budimpešti glede neizročitve zahtevanih srbskih delegatov hudo po-paril. Splošno je da ta sklep tudi povzročil precejšnji politični prevrat. Gotovo je, da sabor ne bo razpaščen. Splošno je tudi mnenje, da noben sodnik na Hrvatskem ne more obsoditi obtoženih Srbov. Jako živo se tudi ko-mentuje vest, da je dr. Medakovič predsednik srbske samostalne stranke, katero Rauch dolži veleizdaje, p o v a b-ljen na soarejo k nadvojvodi Josipu. v Nikola Pasič, vodja srbske sta-roradikalne stranke, se baje popolnoma umakne iz političnegaživljenja. Dnevna kronika. d Celjski Nemci med sabo. „Im-potentni" samci in činiteiji celjskega nemštva. V nemškem celjskem taboru se gode sedaj zanimive stvari. Po milosti nemške večine v deželnem zboru so dobili Celjani dva doželnozb. mandata; jednega obdrži Stallner, za drngega pa se je vnel hud boj med Ambrošičem in Aistrichom. Prvi ozna-njuje v „vahtarici", kako bo reševal celjsko nemštvo. Vendar pa so moža neštevilne nezgode, katere so se mu pripetile v boju s Slovenci, toliko izučile, da je previden z obljubami in izrazi. Nepreviden je bil morda v „Mitteilungen der Siidmark", kjer je — pohvalil svojega tekmeca Ajstriha. In sedaj pa — die ich rief, die Geister! „Stari Celjan" se je zatekel v „mar-burgerco" in vihti tam s pravo mladostno navdušenostjo kopje proti „im-potentnim samcem" in impotentnim politikom v Celju! No, načrt, katerega ponuja celjskemu nemštvu v rešitev, ne kaže ravno prevelike duševne potence in zdi se nam, da se bo po nekaj letih event. Ajstrihovega poslančevanja vopet vzdignil kakšen Siegfried (si licet parva componere magnis) in bo „reševal" celjsko nemštvo — če ma ne bodemo tačas že mi odvzeli tega težavnega posla. — Pa kako si predstavlja mali Morie rešitev celjskega nemštva? Ker torej samci ne morejo skrbeti za dovoljni naraščaj, je treba pozvati v celjsko okolico nemške kmete z velikimi rodbinami, ki bodo potem objednem figurirali kot odjemalci nemških trgovcev . . . Želimo celjskim Nemcem, da bodo imeli s temi kmeti vsaj toliko sreče kot budjejoviški! Nadalje sanja Ajstrich, pardon, „stari Celjan" o ustanovitvi posredovalnice za prodajo sadja. Ni napačno! Bo prišlo vsaj več denarja med naše kmete. A g. Ajstrih je še pozabil na več kmetijskih zavodov v Celja, ki bodo nedvomno koristili nemškim meščan o m : na agrarno banko, na tovarno z* sladkor itd. Slednje ne bo težko v Celju ustanoviti, saj je K. H. Wolf strokovnjak v sladkornih zadevah. Pride še meščanska šola v Brežicah — in celjsko nemštvo je rešeno. Cel ta program je prav čeden, prav stro-kovnjašk in nudi nedvomno največ celjskim meščanom; zato bo tndi najbolje, če se postavi Ajstriha za kandidata. Nemara bodemo celo slovenski meščani s to zares ženijalno kandidaturo zadovoljni! o Najsvetejšega mošnjička klerikalnih vodij na Kranjskem smo se dotaknili v petek, ko smo poročali o obč. hranilnici v Ljubljani dejstva, ki so splošno znana. Odtod tisti dostojni ton, v katerem govori z „Nar. Dn." č. „Slovenec". Veseli nas zelo, da torej stvar ni popolnoma taka, kakor pravijo ljudje, temveč da klerikalci resno mislijo olajšati kranjsko hranilnico za tiste lepe milijone cerkvenega denarja in da ravno dr. Šusteršič podpira to lepo idejo. Vsekakor vesel napredek! Želimo le, da bi se vlada ne obotavljala z odobritvijo statuta „obč. hranilnice" in da bi gg. poslanci nekleri-kalne Slov. lj. str. včasi povprašali po aktu, da bi se slučajno ne zgubil ali da bi se ne pozabilo nanj. Želimo tudi, da bi oficijozna izjava „Slovenčeva" o ustanovitvi „obč. hranilnice" preveč ne ^škodovala „splošno narodnim in gospodarskim ciljem" kler— oprostite! — slovenske ljudske stranke na Kranjskem. o Dr. Ploj o bančnem vprašanju. Minuli petek je govoril poslanee dr. Ploj na zborovanju Leonove družbe na Dunaju o bančnem vprašanju. Izvajanja govornikova se dado na kratko povedati s tem, da so po mnenja dr. Ploja Madžari kot dobri račnnarji sami za skupno banko, ker jim nndi neizmerno več dobička ko avstrijski drž. polovici — a sedaj hočejo z zahtevo po ločenju banke izsiliti gotove koncesije. Mi moramo v državnem zboru odločno zahtevati neločljivost banke brez vsakih posebnih koncesij Madžarom, ker je to v gospodarskem interesa cele države, a če Madžari nočejo, naj pa imajo — svojo banko! Izvajanja g. dr. Ploja so žela veliko priznanje. V približno istem smisla je tudi govoril kršč. socijalni poslanee dr. Pattai. Štajerske novice. o Seja odbora „Zveze nar. dr." se vrši v soboto dne 30. jan. ob 9. uri zvečer v društveni sobi Rotovifce ulice 12 (prej uredništvo „Narodnega Lista"). o Občina Dol pri Hrastnika je sklenila samoslovensko nradovaaje. — Morala bo hoditi isto trnjevo pot do te svoje naravne pravice kakor kokar-ska občina in zadnji čas Svetina pri Celju. d Poročilo o občnem zboru ,SIot. 4oiavskega podp. društva v Celja' priobčimo vsled pomanjkanja prostora jfltri. d Ma tukajšnji rišji gimnaziji se je danes prekinil poduk za 10 dni. Otroci šolsk. sluga imajo škrlatico. o G. prof. Kosijo r Celju, kateri se je zadnjič, kakor smo poročali, ponesrečil, se je stanje že precej zbolj-šalo. Noga je sedaj v mavcu in je upati, da bode gosp. profesor v nekaj tednih zopet zdrav. b Soci j alni odsek . „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" ima v nedeljo dne 31. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v Celjn sejo in sicer v rdeči sobi „Narodnega doma". b Pek arij a c. kr. davčnega ofi-cijala. Regnlov naslednik v pekariji na Ljubljanski cesti v Celju je že pet let c. kr. oficijal À. Pibler. Nismo mu morda nevoščljivi — vprašamo samo, kaj bi storile višje davčne oblasti, ako bi bil Pihler Slovenec? b Tlom r cerkveno puälco. Danes opoldne sta vlomila v tukajšnji nemški cerkvi dva fantiča v cerkveno pnšico. Enega so vjeli, eden je zbežal. d Občinske volitve v Konjicah se vrše prih. mesec. Ali bi ne bilo dobro, da bi Slovenci postavili vsaj -števne kandidate v 3. razredu? d Deželnozb. volitve v Mariboru. Psileg Wastiana bo v Maribora kot drogi kandidat v kuriji davkoplačevalcev kandidiral tovarnar Neger. d Imenik štajerskega učiteljstva je koncem . minulega leta izdala štajerska učiteljska zveza ,Steierm. Lehrerbund1 v 2000 komadih. Ti so bili tekom kratkega časa razprodani in je založništvo pri „Standesausweisn" imelo čistega dobička čez tisoč kron. d Obrtniško strojno zadrngo .ustanovi štaj. obrtno pospeševalni nrad v Gradcu še tekom meseca februarja. Zadruga bo nakupovala stroje in orodje ter ga bo prepuščala članom proti odplačilu na obroke. Obrtno-pospeševalni urad tudi upa, da bodeta ministerstvo sa javna dela is štaj. dež. odbor za-dragi nakupila elektromotor© in elektr. stroje proti 10 letnemu odplačila. Te dobe posamezni mojstri. o T Muri ni skoro prav nič vode. Nad Gradcem se pride skoro po suhem čez strugo. b Škrlatfca se je pojavila v Zibiki in Roginski gorci, kjer je dozdaj že 21 slučajev te bolezni. Ker šole niso zaprte, je pač jasno, da se ravno tukaj infekcija pospešuje, med tem ko se veliko slačajev obolenja na tej jako nalezljivi bolezni zamolči in tako nevarnost razširjenja povekša. Ako se ne bode z največjo strogostjo postopalo in zdravstvene naredbe natanko opazovale, imeli bodemo na Spodnjem Štajerskem tega neljabega gosta še leta in leta. b T pijanosti je nbil v Gornjem gradu v nedeljo, dne 17. t. m. v Joškovi gostilni kmetski fant Franc Špeh svojega brata Jožefa. Jožefa je obljubil oče toliko denarja, da lahko gre v Ameriko. To je brata Franca razkačilo ia je začel prepir. V naglici je potegnil ,noi,, ga brata zasadil v telo ter mu prerez&l eno glavnih žil arterij. Napa-denec je V par minatah umrl. Pravijo, da je ubojnik nekoliko slaboumen, sicer pa je bil tndi do skrajnosti pijan. o Poročnik dobil in — izgubil glavni dobitek. Poročali smo, da je neki graäki poročnik zadel glavni dobitek 'turških srečk v znesku 600.000 kron. Poročnik je imel številko svoje srečke zapisano v svoji beležnici. Sedaj je srečko pričel iskati in je spoznal, da jo je zgnbil na vojaških vajah ali pri opetovanem preseljevanja. Poročnik je seveda ves obnpan, oblasti pa mu ne morejo nič pomagati. o Samonemški pečat ima še vedno okr. glavarstvo celjsko. Ker je v pol. okraju nad 95% slov. prebivalstva, bi se pač lahko npeljal dvojezičen pečat. o Volilno gibanje v nemškem Štaj er j h. V graški okolici hočejo nem. agrarci kandidirati g. Monscheina, nad-nčitelja v Toblbadu in znanega organizatorja štaj. nčiteljstva. d Pulj je sedaj telefonično zvezan s Celjem. Jeden pogovor stane 2 K. Isti tarif je tudi za zveze Pazin-Celje, Pazin-Maribor in Pulj-Maribor. d Pošte na Štajerskem. Minulo leto smo imeli na Štajerskem 25 državnih, 435 nedržavnih poštnih nradov ter 226 poštnih oddaj. Brzojavnih nradov je bilo 277 in poštnih nabiralnikov 2492. d Iz Št. Jurja ob juž. žel. One 20. t. m. se je poročil g. Lndvig Cug-meister, trgovski poslovodja pri tvrdki Artman, z gospo vdovo Rozman, pos. pri Sv. Jakobu pri Kalobju. — Več tukajšnjih kmetov je prodalo svojo živino italijanskim kupcem. Ti so plačali živino s starimi zlatimi cekini iz leta 1872. in 1873., ki nosijo na drugi strani ogrski grb in veljajo nekoliko manj kot novi. Pozor pri prodaji tem ljudem! — Pri nas je precej močno razširjena jetika, ta neizprosna morilka mladih ljudij. V tem mesecu so umrli štirje na tej bolezni; Jakob Knkovič, posestnik v Kamnem, star 28 let, Fidler Antonija, stara 13 let, Antonija Florjan, stara 19 let in Mareš Anica, stara 19 let. Hranjske novice. a Nedeljskega shoda v ljubljanskem „Mestnem domu" se je udeležilo okoli 600 ljudi. O zadnjem zasedanju deželnega zbora sta referirala dr. Tavčar in dr. Oražen. Stvarno in skozinskoz radikalno je zlasti go-voril dr. Oražen, kar dokazuje dejstvo, da je drž. pravdništvo velik del njegovega v „Slov. Nar." objavljenega govora — obglavilo. Na shoda so se sprejele resolicije, v katerih se na eni strani izreka zaupanje naprednim ljubljanskim poslancem, na drugi strani pa se obsoja klerikalno stranko, ki je glasovala zoper davčne olajšave za ljubljanske hišne posestnike, in ki je tudi onemogočila pereče vprašanje regulacije učiteljskih plač. a Volitve v trgovsko in obrtno zbornico na Kranjskem se vrše v znamenja boja slovenske napredne stranke zoper klerikalce in Nemce. Klerikalci so do zadnjega hipa zavlačevali kompromisna pogajanja ter se med tem na tihem pripravili za volitve, med tem ko so naprednjaki dolgo časa v pobožni veri v „sloeo" čakali kompromisa. Tako se maščuje lahkovernost! Primorske novice. Velik požar v Trstu. V noči od 24. na 25. t. m. je izbruhnil v tovarni Linoleum v Trstu velik požar. Vsled hude barje se je ogenj strahovito razširil. Škoda je jako velika, a bo pokrita z zavarovalnino. Najnovejšo brzojavna in telefonica poročila. Mestna hranilnica ljubljanska. d Ljubljana, 26. jan. Posi. Plantan ostane v predsedstvu; Svetek gre v pokoj in se takoj razpiše ravnateljsko mesto. Dr. Oražen izstopi iz načelstva. Nova hrvatska stranka, a Mostar, 26. jan. V Ljubinjn se je danes ustanovila nova hrvatska stranka z radikalnim programom pod vodstvom dr. Gavrana. Dr. Kapus t» o Ljubljana, 26. jan. Tokaj je umrl dr. Albin Kapus, celjski rojak, v 42. letu starosti. Bil je 14 let odvetnik v Ljnbljani. Zapušča ženo, rojeno Gale-tovo in enega otroka. Težave t pogajanju med Av-stro-Ogrsko in Turčijo, o Belgrad, 26. jan. (Posebna brz. Nar. Dn.) Iz Carigrada je došla sem vest, da pogajanja med Turčijo in Av-stroogrsko ne tečejo gladko, temveč so se pokazale velike zapreke. Turčija namreč zahteva, da Avstroogrska izpolni zahteve Srbije in Črne gore po kompenzaciji. Ker o tem Avstroogrska noče dosti slišati, se sporaznm lahko razbije. Yojne priprave Bolgarije in Turčije, o Sofija, 26. jan. (Pos. brz. Nar. Dn.) Vojnih priprav Bolgarske proti Turčiji ni smatrati kot nevarnost za mir, ker imajo zgolj demonstrativni značaj. To velja tndi za tnrške vojne priprave proti Bolgariji. Državni zbor. o Dunaj, 26. jan. Danes se nadaljuje razprava o nujnih predlogih. Poslanec Seliger utemeljuje svoj predlog glede rešitve narodnostnih spornih vprašanj. Sedaj ob 1 popoldne še govori Seliger. Slovanski centrum. o Dunaj, 26. jan. Danes se je ustanovil klub „Slovanski centrum". V njem so vsi Jugoslovani, Starorusini in češki klerikalci. Načelnikom je izvoljen Dalmatinec Ivčevič, 1. podna-čelnikom dr. Šusteršič, mesto dragega podnačelnika je rezervirano za češke klerikalce, katerih kandidat je dr. Hruban. Justh na Dunaju. o Dunaj, 26. jan. Predsednik ogrske zbornice Justh se mudi na Dunajn, je prišel danes, v parlament in je kon-feriral z dr. Weisskirchnerjem. Minister Tittoni — poj de Ì d Rim, 26. jan. Italijanski časopisi vzdržujejo vest, da minister zunanjih zadev Tittoni v kratkem odstopi. Tokrat še ga je pregovoril ministerski predsednik Giolitti, naj ostane z ozirom na težavni mednarodni položaj. Tumulti v Reggio, d Rim, 26. jan. V Reggio je prišlo včeraj do hudih tnmultov, pri katerih je bilo 10 vojakov in 6 meščanov težko ranjenih. Poštni odlok. d Praga, 26. jan. Poštni ravnatelj Kraus je izdal na tukajšnje uradnike zaupno izvršilno odredbo in jih pozval, naj o tem strogo molčijo. Tržni čini. 25. j a n n a r j a. Dunajska borza za kmetijske pridelke: Pšenica, rž, ječmen, oves in koruza: trdno. Vreme: mrzlo. Kava: Santos Good Average za mare 33'50, za maj 33'—, za september 31*75, za december 31*25. Tendenca stalna. Prodnktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 2970, moka za prihodnji mesec 29'90, moka za januar — april 30*50, moka za mare — junij 30*75, pšenica za tekoči mesec 22*90, pšenica za prihodnji mesec 23'—, pšenica za januar — april 23 60, pšenica za mare — junij 2370, rž za tekoči mesec 16*40, rž za prihodnji mesec 16*50, rž za januar — april 16*90, rž za mare — junij 16'90. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'95, za oktober — december K 2210. Tendenca stalna. Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/4 do 29V2, za januar —mare Kl29Va do 301/2- Tendenca mirna. Produktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12*80 pšenica za oktober K 10*88, rž za april K 10*08, rž za oktober K 9*13, oves za april K 8*58, oves za oktober K —*—, tnršica za' maj K 7*30, ogrščica za avgust K 13*90. Promet 12.000 met. st. Budimpešta. 19. jan. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 118 do 120 vin, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 22.145 kom. Svinjskamast 134'—, namizna slanina 107'—. Živinski trg na Dunaju: Prignalo se je 3730 komadov. Notirali so za met. stot žive teže: prima ogrski pitani voli K 74—82, gališki K 80—84, nemški K 88—94. Tendenca trdna. Iz sodne dvorane. o Še enkrat izgredi od 13. in 20. septembra pred sodiščem. Dne 23. t. m. je obravnavalo okr. sodišče obtožbo proti for. Robertn Hrenu, zaradi izgredov dne 13. in 20. sept Obtožnica pravi, da se je Hren udeležil dne 13. sept. 1. 1. pretepanja Slovencev. Priča Ana Kukovec izpove pod prisego, da je videla, kako je Hren zamahnil s palico proti nekemn Slovencu; ni ga sicer zadel, pač pa je bila priča zelo v nevarnosti, da bi jo udaril ta galantni nemški visokošolec. Dalje je ob-dolžen, da je dne 20. sept. 1. 1. v Celju Novačana s palico udaril. Njegove priče, ki so najbrž same mu pomagale pretepati Slovence, so sicer to dejstvo skušale utajiti, toda ni šlo. Bil je obsojen na 50 K globe. Fo svetu. v Samomor predsednika dunajske trgovske zbornice. Predsednik nižje-av8trij8ke trgovske in obrtne zbornice in član gosposke zbornice vitez Kink se je včeraj popoldan ustrelil, vPred-poldan še je bil v uradu, in rešil vse predsedniške posle. Imel je hndo trebušno bolezen in ko ga je popoldan zopet precej hndo napadla, se je malo odstranil in kmaln nato so ga našli mrtvega. Samomor. V nedeljo je na Dunaja iz IV. nadstropja neke hiše skočila soproga zobnega tehnika vsenčiliškega profesorja Scheffa. v Strokovno glasilo hrvaških obrtnikov. „Obrtniški Vijesnik" bo pričela izdajati s 1. februarjem „Zveza hrv. obrtnikov v Zagrebu." v Bojkot na Turškem zoper avstrijsko blago se brezobzirno nadaljnje. Mladoturški komite je sklenil nadaljevanje bojkota. v Papežki legat na Francoskem! Veliko zanimanje vzbuja vest, da je papež sklenil ustanoviti inštitacijo pa-peškega legata na Francoskem. v Čudovito dete. Španski zdravnik dr. Osorio ima triletno hčerkico Pilo. ki ima nenavadni mnzikalični talent. Kot 9 mesečni otrok je zaigrala na glasovir narodno pesem, ki jo je slišala peti služkinjo, danes pa že igra Haydna Mendelsohna, Mozarta in Beethovena. v Predpisana obleka učiteljem. C. kr. okrajni šolski nadzornik Schwalm na Dunajn je zaukazal svojemu nčitelj-stvu, kako obleko mora imeti pri poučevanju iz sicer : belo, pogljajeno srajco in črno, frakn podobno suknjo. V dvajsetem stoletju pa taki odloki — to je res nekaj čudnega. Znabiti pa dobi dotično učiteljstvo obleko na državne stroške?! d „Corriere della Sera" je največji in najbolj razširjen italjanski dnevnik List izhaja v Milanu in je resen, poln izbranega gradiva. Njegove informacije o polit, dogodkih v Italiji in izven Italije so kar najboljši. Ima pa tjidi velikansko uredništvo. Samo v Milana je 38 urednikov, v Rimu pa ima posebno uredništvo z 18 uredniki, Med te pa niso šteti potujoči sotrudniki kakor so n. pr. Barzini in Cipolla. Prvi je postal glasovit radi svojih dopisov iz rnsko-japonske vojne, kjer je bival do konca vojne; pozneje je potoval s princem Borghese iz Pekinga v Pariz. Nadalje ima list v vseh evro-pejskih prestolnicah plačane sotrudnike. Vsi imenovani dnševni delavci pri listu imajo lastno podporno drnštvo. Glad v Rusiji. Uradno izvestje, ki je pred nedavnim izšlo, pravi, da je bila žetev v pretečenem letu zelo ne-povoljna. Slaba žetev je bila posebno v.gubernijah Saratov, Samara, Poltava, Černigov, Podolija, Čerson, Kursk, Orel, Voroneš, in v pokrajinah ob Donu. To, je ogromen del Ruske in posledice bodo na vsak način strašne. Izvestje pravi nadalje doslovno: „Ljndsto v teh krajih ne bode imelo hrane niti do polovice zime. Pomanjkanje krme je prisililo mnogo kmetov, da so že v jeseni prodali svojo živino. Vsled slabe zime ni upanja, da bi bila spomladanska setev bol ja in pričakovati je še večje bede". Če se pomisli da je večina od teh gu-bernij že prejšnja leta trpela glad, potem si še le moremo predstavljati stradanje ondotnega ljudstva. Pa tudi v zapadni Rusiji ni bolje. O tej pravi izvestje, da bo celo leto trpela na po-majkanju hrane. Tako slika stanje v Rusiji vlada. Vesti, ki so dospele iz onih pokrajin Pirovemu društvu v Moskvi in svobodnemu ekonomskemu društvu T Petrogradu, nam pa kažejo to stanje še mnogo žalostneiše. Kmetje se vedno borijo z posledicami gladu. V gnbernijab Saratov, Černigov, Samara itd. se hranijo kmetje s kruhom iz zmesi žagovine, zemlje in-.slame. Kmečka deca prosjači na pol naga od vasi do vasi in ljudje jim ne morejo ničesar dati. V guber-nijah Samara hl Baku, kjer vlada najhujši glad, se je začela prava trgovina z dekleti. Bogati mobamedanci ponajveč Tatari, kupujejo od sestradanih roditeljev deklice za svoje hareme, po 25 do 40 rubljev. In to pred očmi vlade. Vendar ne čujemo ničesar, da bi vlada storila kake korake za nblaženje bede, pač pa nam javljajo vsak dan vesti o novih smrtnih obsodbah v „blagoslovenoj matjuški" Rusiji. Društvene vesti. a Slovensko trgovsko društvo v Celju priredi plesni venček dne 2. svečana 1909 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju. Toaleta prome-nadna. Vstopnina 2 K, za obitelj 3 oseb 5 K. Začetek ob 8 uri zvečer. Svira si. vojaška godba 17. pešpolka iz Celovca. Čisti dobiček je namenjen zakladn trgovske bolniške blagajne slovenskega trgovskega društva v Celju. a Učiteljsko društvo za celjski Okraj ima redno svoje zborovanje v celjski okol. deški šoli v torek, dne 2. februarja t. j. na svečnico ob 10. uri predpoldne. Josipina dr. Sernčeva roj. Srebre naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, vnukov, brata, sestre in cele rodbine potrtim srcem pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod dr. Janko Sernec odvetnik v Mariboru danes, dne 25. januarja 1909 mirno v Gospodu zaspal v 75. letu svoje starosti. Pogreb dragega raujkega je v sredo, 27. januarja ob 4. uri od hiše žalosti, Cesarska cesta št. 4. Sv. maša zadušnica je v četrtek, 28. januarja ob 9. uri v stolni cerkvi. Blag mu spomin ! v Maribor, dne 25. januarja 1909. Micka Sernčeva, omož. Koprivnlk-ova, c. kr. profesorja soproga v Maribora, Josipina Sernčeva omož. Rudolf-ova, odvetnika soproga ▼ Konjicah. Vanka Sernec v Mariboru, Božena Sernec, .c. in kr. učiteljica na mornarski meščanski šoli v Pnlju. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, Ing. Radovan Sernec, c. kr. višji inžener v Brežicah, dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru, Ing. Dušan Sernec, zastopnik družbe Union A. E. G. v Ljubljani, otroci. — Dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju, brat. — Ana Sernec, učiteljica v p. v Gradcu, sestra. — Ivan Koprivnik, c. kr. profesor v Mariboru, dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, zeta, — Marijana Sernčeva roj. Srebretova, sinaha. — Vojteh, stud. forest., Mara in Ivan Koprivnik, Ivo, Vladimir, Dnšan, Manzi, Vida Branko in Rndolf, Peter in Pavel Sernec, vnuki. //. štajerska pogrebna druiba v Mariboru. 79 1 a Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek dne 4. februarja t. 1. v okoliški šoli v Ptuju. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Na sporedu so velevažne in zanimive točke, in se naj društveniki polnoštevilno udeleže zborovanja. Ob pol 10 uri ima soc. odsek ptujskega učiteljskega društva sejo. a Redni občni zbor „Doma" regi-strovane delavske stavbene zadruge z omejeno zavezo v Mariboru vrši se v nedeljo, dne 7. svečana 1909 ob 10. nri dopoldne v „Narodnem domn" v Mariboru. a Velika mednarodna maskarada tobačnega delavstva ljubljanskega, ki se je lansko leto pod naslovom „V dolini šentflorjanski" vsestransko dobro obnesla, utegne tudi letos izpasti na vse strani zadovoljivo. Vrši se v soboto 30. januarja ob 8. uri zvečer v „Nar. domu" v Ljubljani. Vstopnina v predprodaji 1 K, pri blagajni K 1'20. Vstopnice prodaja Šešarkova tobakarna v Šelenburgovih ulicah. a Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu bo imelo v soboto 30. januarja, ob 8. uri zvečer v hotelu „Steirerhof" izreden občni zbor. Poročalo se bo o društvenem stanju, popolni se odbor in rešijo se eventualni predlogi. Dobro došli bodo vsi prijatelji društva in naše visokošolske mladine. Trgovoi in obrtniki, in* serirajte ir „Narodnem Dnevniku". To Je najboljše priporočilo narodnemu občinstvu! Šoštanjska godba je na razpolago za vsakovrstne veselice in sicer 6 — 16 mož na lok, 10—20 mož na pihala. — Slavnemu občinstvu --e priporoča kapelnik Josip IRazej, Šoštanj. s«» f-s Kupujte narodni kolek! sin poštenih, kmečkih starišev, kateri je slovensko ljudsko šolo <1o-vršil (z nemške šole ga ne maram) se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Maks Berlisgu, Zelale pri Rogatcu.