NOVI TEDNIK NT&RC cerovšek ŠT. 43 LETO 50 • CEUE, 26.10. '95 . CENA 200 SIT Ko oživijo spomini ^,|(daj,kakoinpo čem se bomona Celjskem spomni!iljudJ,kijihni^ DOGODKI Denar za otroški ultrazvok Celjski župan Jože Zim- šek je prejšnji četrtek javno sporočil, kako bo razdelil 2 milijona tolarjev, ki jih je pomoči potrebnim v celjski občini ob odprtju svojega prodajnega centra namenil Interspar. Največji delež, 600 tisoč tolarjev, bo Celje namenilo otroškemu oddelku celjske bolnišnice za nakup ultraz- vočnega aparata, doslej pa je za ta aparat že prispeva- lo 100 tisočakov. Obe hu- manitarni organizaciji, Rdeči križ in Karitas, bosta prejeli po 500 tisočakov, pri županu pa ostajajo de- ponirani še vrednostni boni za 400 tisoč tolarjev, ki jih bodo pomoči potrebnim namenili predvidoma do konca leta. IS Župana dražijo z odstopom »Nobeno pisanje me ne more ustaviti,^ zatrlule Srečko Meh Klub velenjskih svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije je zahteval, da mora župan Srečko Meh čim- prej poskrbeti za predlog o re- balansu letošnjega občinskega proračuna. V obširni obrazložitvi nava- jajo, da so v proračimu, ki so ga sprejeli konec prejšnjega meseca, močno prikrajšane še zlasti negospodarske dejavno- sti, vsa oškodovanja pa naj bi bila rezultat slabe županove politike. Obenem jih zanima, do kdaj se bo župan čutil spo- sobnega voditi to mestno skupnost, in če morebiti ne bi bilo bolje, da bi razmislil o svojem odstopu. Svetniki omenjene skupine ugotavljajo, da je najbolj oškodovano otroško varstvo, ki naj bi mu namenili kar 54 milijonov tolarjev manj, kot bi mu pripadalo po merilih pri- stojnega ministrstva; nasled- nji večji oškodovanci so na po- dročjih socialnega varstva, V torek, 24. oktobra, je klub svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije na seji mestnega sveta predlagal, da bi o rebalansu proračuna od- ločali v roku 30 dni, pri pri- pravi proračuna zagotovljene porabe pa naj bi dosledno upoštevali ovrednotena merila resornih ministrstev. Predlog sklepa so svetniki zavrnili. izobraževanja in kulture ter zaščite in reševanja. »V občini Velenje se je v času samostojne Slovenije prvič zgodilo,« so zapisali, »da so negospodar- skim dejavnostim v občinskem proračunu namenih manj de- narja, kot so to izračunali na pristojnih ministrstvih. Ab- surd je toliko večji, ker se je to zgodilo prav v času, ko ima Srečko Meh, sicer velik zago- vornik šolstva, kulture, social- nega in otroškega varstva, na- ravnost idealno možnost, da svoje besede tudi udejanji. To- da zgodilo se je ravno na- sprotno.« »Ti očitki so rahlo podli,« odgovarja župan Srečko Meh. »V naš program smo jasno za- pisali, da bomo proračunske porabnike skušali uravnoteži- ti, pri tem smo se odločili, da bomo najprej zaustavili pro- padanje velenjskih javnih ustanov, spodbujali nadstan- dardne programe, preostali denar pa smo želeli nameniti izgradnji višje glasbene šole in stanovanjski izgradnji. Niti enemu proračunskemu porab- niku nismo preprečili normal- nega delovanja, saj imajo prav vsi zagotovljeno pokritje oseb- nih dohodkov in materialnih stroškov. Letos smo v proraču- nu namenoma nekoliko zapo- stavili segment družbenih de- javnosti in komunalne infra- strukture, vendar smo to že vnaprej napovedali in tako ravnanje tudi pojasnili. Merila resornih ministrstev so samo eden izmed kriterijev, po kate- rih država zagotavlja občinam porabo, le-te pa same odloča- jo, čemu bodo dale prednost. Če bi se ravnali točno po dolo- čilih resornih ministrstev, po- tem mestnega sveta ali občin- skega proračuna sploh ne bi potrebovali. Pri sprejemanju proračuna smo se prilagodili velenjskim razmeram in denar usmerili v tisto, kar naš pro- stor najbolj potrebuje.« O odstopu, ki mu ga klub svetnikov ponuja v razmislek, pa je Meh dejal: »Nobeno pisa- nje me ne more zaustaviti. Očitno nekateri pač ne morejo pozabiti, da so volitve minile, da so izgubili, in še vedno sku- šajo spreminjati volilne rezul- tate.« K. LEKIČ Študenti spet v Celju? »Pričakujem, da bo Celje kmalu, morda že v študijskem letu 1996/97, postalo eno od višje oziroma visokošolskih središč Slovenije,« je na četrt- kovi redni mesečni novinarski konferenci napovedal župan mestne občine Jože Zimšek. Nekajletna prizadevanja Celjanov, da bi v mesto ob Sa- vinji znova pritegnili kakšne- ga od višje oziroma visokošol- skih programov, se bodo naj- brž izpolnila že prihodnje štu- dijsko leto. Posebna strokovna delovna skupina, ki jo vodi dr. Brane Semolič, je pred dnevi že predstavila osnove za pro- gi-am strojništva. V Celju je se- dež Tecosa, strokovnega zdru- ženja slovenskega strojništva, zato bi tovrsten visokošolski program pomenil še nadgrad- njo že sicer razvite dejavnosti. Osnove programa je ob sreča- nju slovenskih orodjarjev v Celju pohvalil tudi državni se- kretar za industrijo Vlado Di- movski. V teh dneh so v Celju pred- stavili tudi osnove programa gradbeništva, ki ga pripravlja strokovna delovna skupina pod vodstvom dr. Ludvika Travnerja. Z informacijo, ka- ko napreduje priprava osnov za višje oziroma visokošolske študijske programe v Celju, se bodo na današnjem zasedanju občinskega sveta seznanili celjski svetniki, župan Jože Zimšek pa napoveduje tudi se- stanek z vodstvi sosednjih ob- čin, saj so prizadevanja za po- novno vrnitev študentov v Ce- lje tudi v njihovem interesu. Prostore, v katerih bi v pri- hodnje potekal višje oziroma visokošolski študij, v Celju imajo - trenutno sicer še raz- mišljajo o dokončni lokaciji, saj so na voljo štiri primerne stavbe. Še letos pa bi razvoj študijskih programov morali tudi gmotno podpreti, za kar bi v zainteresiranih občinah morali po prvih ocenah zbrati okoli 4 milijone tolarjev. IS Za boljše ceste v novonastali vojniški obči- ni imajo v letošnjem proraču- nu za celotno komunalno de- javnost odmerjenih 140 milijo- nov tolarjev, še pred začetkom zime pa bodo zaključili vrsto naložb v komunalno infra- strukturo, predvsem novoz- grajene in posodobljene kra- jevne ceste. V soboto popoldne so slo- vesno odprli približno kilome- ter dolg prenovljen cestni od- sek skozi Pristavo (na fotogra- fiji), ki pomeni cestno poveza- vo od Ljubečne preko Šmi- klavža proti Bezovici in Bov- šam. Vrednost opravljenih del znaša 10 milijonov tolarjev. V teh dneh v samem središču Vojnika, med zdravstvenim .domom in osnovno šolo, zak- ljučujejo urejanje pločnika in asfaltirajo del parkirišča ob zdravstvenem domu, za kar bodo iz občinske blagajne od- šteli približno 4 milijone tolar- jev. Po besedah župana Bena Podergajsa bodo na tem ob- močju uredili še javno razsvet- ljavo, urediti pa je treba tudi kanalizacijsko omrežje. V krajevni skupnosti Nova Cerkev bodo do sredine no- vembra zgradili cesto od sa- mega naselja (pod cerkvijo) do križišča cest Dobma-Polže, sanacija te prometne črne toč- ke pa bo občino veljala 10 mi- lijonov tolarjev. Dela so pove- zana z ureditvijo peš poti ter deli na kanalizacijskem omrežju, ki so jih na tem ob- močju zaključili prejšnji me- sec, občinsko blagajno pa so veljala 3 milijone tolarjev. V tej krajevni skupnosti pa bi radi še letos, če bo seveda do- puščalo vreme, asfaltirali tudi cesto skozi Polže. V krajevni skupnosti Fran- kolovo v teh dneh končujejo izgradnjo vodovoda v Crešnji- cah, slovesnost ob zaključku naložbe, vredne 25 milijonov tolarjev, pa v vojniški občini pripravljajo v drugi polovici novembra. Z vidika urejanja cest je bilo Frankolovo po oce- nah župana Bena Podergajsa doslej precej zanemarjeno, za- to naj bi zdaj v tej krajevni skupnosti uredili skupaj 1,6 kilometra cest iz naselja Lipa do domačij Marzidovšek in Landekar ter do plazovitega terena v okolici, ki ga bodo prav tako sanirali. Dela naj bi veljala nekaj več kot 4 milijo- ne tolarjev. Naložbe v cestno infra- strukturo pa beležijo tudi v krajevni skupnosti Dobrna, kjer so pred tedni odprli poso- dobljeno cesto do naselja Klane (vrednost del okoli 15 milijonov tolarjev), predvide- na je sanacija ceste proti Hu- dičevem Grabnu, v tem tednu pa so se Vojničani z vodstvi sosednjih občin dogovorili še za urejanje cest na Paškem Kozjaku. IS Foto: SHERPA Prazen žakelj ne stoji pokonci Pred dnevi so v slovenskih občinah prejeli kriterije za oblikovanje porabe, ki bodo občinskim vodstvom služili za pripravo proračunskih reba- lansov. Za Mestno občino Ce- lje prinašajo ti kriteriji dodat- nih 183 milijonov tolarjev, vendar po prvih ocenah v ob- činski upravi z njimi nikakor niso zadovoljni, saj bi zgolj za pokritje predloženih progra- mov iz družbenih dejavnosti potrebovali 196 milijonov to- lanev. Župan Jože Zimšek ocenju- je, da so podobno nezadovoljni tudi v drugih mestnih občinah, kar je bilo slišati tudi na zad- njem srečanju županov 11 slo- venskih mestnih občin v No- vem mestu. V Celju tako v teh dneh oblikujejo svoje pripom- be na državne kriterije za obli- kovanje porabe, vseeno pa ocenjujejo, da bi dodatnih 183 milijonov tolarjev za Celje po- menilo, da proračunsko leto normalno, z veliko mero var- čevanja sicer, pripeljejo do konca. Rebalans občinskega proračuna naj bi celjski svet- niki obravnavali v novembru. Sicer pa v Celju svoje pri- tožbe in pripombe na kriterije za oblikovanje porabe usmer- jajo predvsem v dejstva, da so le v štirih resornih ministr- stvih izdelali natančne kriteri- je, po katerih država občinam odmerja denar, le-te pa imajo že nekaj let integralne prora- čune. Denarja v občinske bla- gajne prav tako iz leta v leto realno priteka vse manj in ča- si, ko je bilo Celje še na 112 odstotkih povprečne javne po- rabe na prebivalca v državi, so le spomin. Letos, denimo, so po določitvi kriterijev za obli- kovanje porabe Ljubljani de- lež iz 142 odstotkov znižali na 134, Mestni občini Celje pa je priznanih zgolj dobrih 92 od- stotkov državnega povprečja. Pri tem prihaja do nesorazme- rij, saj v družbenih dejavno- stih, za katere so v resornih ministrstvih določili kriterije za porabo, pričakujejo ves de- nar za pokritje lastnih progra- mov, drugi proračunski po- rabniki, za katere kriteriji niso določeni, pa glede na integral- ni proračun prav tako zahte- vajo denar zase. In koliko ga bo kdo dobil? V Celju pravijo, da brez kompro- misov ne bo šlo, vsekakor pa na koncu najbrž nihče ne bo zadovoljen. Za primer nespre- jemljivega državnega določa- nja dovoljene porabe pa v Ce- lju ponujajo v razmislek še po- datek, da pripada mestni obči- ni za skupno komunalno rabo (javna reizsvetljava, čiščenje javnih površin, zimska služ- ba...) dodatnih 18, občini Voj- nik pa 11 milijonov tolarjev. Če bi bili določeni natančni kriteriji, bi bile po prepričanju Celjanov številke vsekakor drugačne. IS Imenovanje direktorice Po javnem razpisu, odločitvi upravnega odbora Stanovanj-^ skega sklada šmarske občine, predlogu občinske komisije za; mandatna vprašanja in imenovanja ter soglasju domačega' občinskega sveta so za direktorico omenjenega sklada imeno-J vali Jožico Habjan. Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka, iz > Šmarja pri Jelšah. Po končanem postopku, pretekli teden, bo; Habjanova, dosedanja vršilka dolžnosti direktorice, fimkcijo; opravljala štiri leta. ' BJ' Šmarska priznanja Po odločitvi na zadnji seji šmarskega občinskega sveta bodo v novi občini lahko podeljevali naziv častnega občana. Plakete občine, Priznanja občine ter Nagrade občine. Občinska priznanja nameravajo podeljevati za uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem ter drugih področjih. Dokler se ne bodo dogovorili za datum praznovanja občinskega praznika, bo podeljevanje na decembrski slavnostni seji občin- skega sveta. Po sprejetem reizpisu bodo letos podelili eno Pla- keto občine, tri Priznanja občine ter tri Nagrade občine, vse v vrednosti 60 tisoč tolarjev. Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejema predloge za letošnje nagrajence do 10. novembra. BRANE JERANKO Na novo O Lipici I UUBLJANA,24. oktobr, (Delo) - Državni zbor je po hj, trem postopku sprejel spre! membe in dopolnitve zakona^ deviznem poslovanju in spre. membe in dopolnitve zakona^ kreditnih poslih s tujino. Bre; razprave pa Je zavrnil spre. membe zakona o varstvu oko. IJa, ki Jih Je predlagal Sašo Lat (SND). Matični odbor Je na, mreč menil, da mora te spre. membe pripraviti vlada. Po, slanci so tudi dokončali prvo obravnavo predloga zakona o prekrških in se strinjali s pred. logom vlade, da z dnevnega re- da umaknejo predlog zakona o kobilami Lipica. Vlada Je na- mreč obljubila nov predlog za- kona. Še 24 občin? UUBUANA,24. oktobrj (Delo) - Državni zbor Je opra- vil prvo obravnavo predloga zakona o postopku za ustano- vitev občin in za določitev nji- hovih območij. Nadomestil bo dosedanji zakon o referendu- mu za ustanovitev občin, kije z ustanovitvijo novih občin iz- gubil namen. Poslanci so opo- zorili, daje s tem zakonom po- vezana usoda morebitnih 24 novih občin, ki Jim Je treba omogočiti normalen razvoj. Zdravniici pred splošno stavico? UUBLJANA,24. oktobri (Republika) - Sindikat Fides Je napovedal radikalno splošno stavko. Zdravniki so siti glu- hih ušes države, obljubam o boljših časih nočejo več verje- ti, o svojem socialno-ekononi|' skem položaju pa menijo, M Je podcenjen. V stavkovni zahtevah, ki so Jih naslovili na državni zbor in vlado, so med drugim zapisali, da naj se pla- ča zdravnika in zobozdravni- ka ureja s stanovsko pogodbo in da mora osnovna plača spe- cialista dosegati tri povprečne mesečne plače v gospodarstvu. Stroge icazni za devizne preliršlce UUBUANA,24. oktobra (Dnevnik) - Poslanci državne- ga zbora so uresničili del skle- pov razvpite izredne Julijske seje parlamenta o privatizaci- ji. Dopolnili so zakon o pre- )rečevanju pranja denarja, s caterim Je državni urad dobil še nova pooblastila pri zbira- nju podatkov o sumljivih de* namih poslih, nekaj novosti, zlasti za inšpektorje. Je tudi pf predpisih o deviznem poslova- nju in o kreditnih poslih s tuji- no. Med drugim so kazni za to- vrstne prekrške poslej drastič- no višje, na primer, od prej naj- višje kazni 450 tisoč tolarjev na poslej najmanjšo 6 milijo- nov. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena B. Poklic. Uredništvo: Marjela Agrež, Irf na Baša, Tatjana Cvim, Janja I"' tihar, Brane Jeranko, Ksenija kič, Edi Masnec, Urška Selišnik. Ivana Stamejčič, Željko Zu'« Tehnični urednik: Franjo Bog^' di, pomočnika: Robert Kojteref IgorŠarlah. Oblikovanje: Minjf Bajagič. Tajnica uredništv«' Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik Prešernova 19, Celje. Telefo" (063)442-500, fax 441-032. it. 43. - 26. oktober 199S DOeODKI ;akajo na dogovor ministrstev 0Kral še brez Izklopov elektrike v žalski občini ^poved delavcev Elektra a da bodo minuli petek iz- ^jj skupno elektriko 21 Lanjskim hišam in blo- J^v žalski občini, se zaen- lje ni uresničila. S proble- ^ $e trenutno ukvarjajo v pijani, ker gospodarsko ijjtrstvo in ministrstvo za jje in prostor vsak po svoje jjgata stanovanjski zakon. J21 blokih namreč dolguje 56 neplačnikov Elektru Celje dobrih 63 tisoč tolarjev. Izklop elektrike bi prizadel seveda vse stanovalce, ne le neplačni- kov. Če bi v Elektru uresničili grožnjo, bi ostala brez elektri- ke vsa stopnišča, v višjih nad- stropjih bi stanovalci ostali brez vode, stanovanja ne bi bi- la ogrevana, ker bi brez elek- trike ostale toplotne podpo- staje, prav tako ne bi bilo mo- goče vklopiti dvigal. S problemom se trenutno ukvarjajo v Ljubljani. Mini- strstvo za gospodarske dejav- nosti namreč meni, da so zave- zanci za plačilo elektrike v skupnih prostorih hiše skupaj vsi lastniki oziroma najemniki stanovanj. Račun bi moral po njihovem mnenju poravnati upravnik, v tem primeru žal- ski Sipro, denar pa izterjati od stanovalcev. Po oceni ministr- stva za okolje in prostor pa je upravnik le koordinator, ki mora skupni račun razdeliti med stanovalce, poravnati ra- čun dobavitelju oziroma Elek- tru Celje do višine vnovčenih sredstev, obenem pa dobavite- lja seznaniti z neplačniki in vi- šino njihovih obveznosti. Po mnenju tega ministrstva doba- vitelj električne energije ne more ustaviti dobave elektrike celotni hiši, saj večina stano- valcev svoje račune redno pla- čuje, neplačane račune pa naj Elektro samo izterja od etaž- nih lastnikov. Takšna stališča zagovarjajo tudi v žalskem Si- pru, kjer se ubadajo še z enim problemom, to so dolgovi za- radi neplačanih račimov za ogrevanje stanovanj. Dolg znaša približno 8,5 milijonov tolarjev, od tega je večino ne- plačnikov in to fizičnih oseb v Žalcu. Približno 150 dolžnikov so delavci Sipra že predali so- dišču, vendar takšen ukrep za- radi dolgotrajnih postopkov na sodišču ne zaleže kaj prida. IB prašanja za razvoj aleške regije lliniočna organizacija jjžene liste socialnih de- l^tatov Velenje je pripravila ijšnjo sredo javno tribuno o Ijterih najbolj aktualnih ušanjih koroške in savinj- ^šaleške regije, na kateri so letovali dr. Rado Bohinc, pster za znanost in tehno- ijo, Rina Klinar, ministrica Wo, družino in socialne za- [ Sergij Pelhan, minister Mturo, in Vlado Dimovski, [mi sekretar za industrijo, jhipani občin iz obeh regij. Iiečko Meh, župan mestne jne Velenje, ki je tribimo fl, je uvodoma opozoril na ive na področju zaposlova- Božo Lednik, direktor ve- ^ke gospodarske zbornice, p prikazal, s kakšnimi pro- ni se srečujejo gospodar- miki v času tranzicije. Rina lar je podrobneje osvetlila adevanja za zmanjševanje brezposelnosti in poudarila, da je največja težava v struk- turi brezposelnih. Povpraše- vanje po delovni sili je namreč večje kot ponudba, vendar ve- liko iskalcev zaposlitve nima take izobrazbe, ki bi povpra- ševanju ustrezala. Rado Bohinc je poudaril, da je prihodnje leto pomembno še zlasti zaradi tega, ker se kon- čuje proces privatizacije, pri tem pa dodal, da pomeni v Ša- leški dolini na področju zna- nosti največji dosežek ustano- vitev raziskovalnega zavoda Erica, ki se je uspešno povezal z inštitutom Jožef Štefan. Ser- gij Pelhan pa je kritično ocenil mačehovski odnos države do kulture in med drugim tudi dejal, da tisti narod, ki ne bo namenjal denarja za nakup knjig, nima niti lepe niti zane- sljive prihodnosti. KL Štlpendijsici slclail Kmečke družiie Pred kratkim se je sestal iniciativni odbor za ustano- vitev štipendijskega sklada Kmečke družbe. Prve štipen- dije namerava sklad izplača- ti naslednje leto, za predsed- nika iniciativnega odbora pa je bil imenovan direktor Kmečke družbe Zvone Iva- nušič. Kmečka družba s tem iz- pokijuje obljubo do svojih vlagateljev, ki jo je dala na prvi redni skupščini Kmečke družbe junija letos. Delni- čarji Kmečkih skladov so s tem, ko so svoj certifikat za- upali Kmečki družbi, poleg dividend upravičeni tudi do možnosti za pristop k štipen- dijskemu skladu, ki se bo fi- nanciral iz donacij Kmečke družbe ter prispevkov dru- gih donatorjev. Kmečka družba bo tudi upravljala s sredstvi štipendijskega skla- da, kriteriji za dodelitev šti- pendij pa bodo šolski uspeh, socialiii status ter vložitev certifikatov v Kmečko druž- bo. Glede na to, da bodo Kmečki skladi solastniki po- djetij iz različnih branž, bo Kmečka družba podeljevala štipendije za različne vrste šol in fakultet. Kmečka družba se z usta- novitvijo štipendijskega sklada želi zahvaliti za za- upanje vsem tistim, ki so certifikate vložili v njihovo družbo, poleg tega pa poma- gati pri študiju tudi mladim iz bolj oddaljenih krajev, ki ponavadi nimajo enakoprav- nih možnosti za šolanje in študij. Prihodnje leto name- rava Kmečka družba usta- noviti tudi sklad za ohrani- tev podeželske kulturne de- diščine, s katerim želi ohra- niti kulturno vrednost slo- venskega podeželja. IB a varstveno delovni center mve ¥ konjiških krajevnih skupnostih boilo 17. aecembra [tajiški župan Janez Jaz- je uradno razpisal volitve ete šestnajstih krajevnih posti na območju občine 'enske Konjice. Volitve bo- r nedeljo, 17. decembra. O Ije prejšnji teden na njiho- vi obvestil člane občinske- iveta, ki so tokrat znova ivnavali in tudi sprejeli ka o krajevnih skupnostih I določitvi volilnih enot za tve članov svetov krajev- skupnosti. onjiški svetniki so na tej prvič obravnavali poslov- dbčinskega sveta, pripom- 9 lahko oblikujejo še do 2. fmbra oziroma do prihod- '*je, ko bodo o poslovniku 'a govorili. Župan je svet- ! seznanil tudi z rebalan- občinskega proračuna. Ta fdaj vreden 503 milijone ■lev, približno 21-odstotno ''sanje proračunskih sred- '(88,9 milijona tolarjev) pa ^bčina namenila predvsem ^'»enim dejavnostim in in- "rukturi. "•»iki so sprejeli tudi pred- ^ sofinanciranje cen pet- '|ih telefonskih priključ- ' vajanom Sojeka in Kam- ?<»"e. Sredstva v višini 1,1 !l,*)Qa tolarjev bodo naka- ^ proračuna za prihodnje 'kljub zaskrbljenosti, da bi I J>odobnih zahtevkov še '^lani sveta pa so zadolžili ^ Janeza Jazbeca in ^Pana Veljka Cugmasa, ^^čistita s Telekomom ve- Vt leta 1993/94 podpisa- r?godbe, po kateri je cena ^enega števila priključkov ^''1'at novo telefonsko cen- Ločah (še vedno) 2800 mark._ l^^iiki so dali tudi soglas- ji statutu Osnovne šole V ^ 2a razširitev njene de- javnosti z organizacijo poseb- nih razvojnih oddelkov ali skupin za predšolske otroke s težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter za orga- nizacijo Varstveno delovnega centra pri šoli za dnevno obravnavo odraslih oseb s po- sebnimi potrebami. Za ome- njeni center nameravajo ob šo- li zgraditi prizidek, naložbo v vrednosti 11 milijonov tolarjev pa bo skoraj v celoti financii'a- lo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Tudi na tokratni seji so svet- niki govorili o problemu pitne vode v občini. Župan Janez Jazbec je pojasnil, da problem rešujejo v skladu s sklepi ob- činskega sveta. Tako bodo v kratkem v vodnem zajetju v Žicah vgrajeni filtri, priprav- ljajo pa se tudi na prehod na avtomatsko kloriranje vode. Med drugim pa so svetniki opozorili tudi na problem ka- belsko razdelilnega sistema, na katerega se priključuje vedno več ljudi, ki prispevka za njegovo ureditev niso pla- čali. Ker niso naročniki siste- ma, tudi ne plačujejo prispev- lA za njegovo vzdrževanje. Problem bi naj rešila krajevna skupnost. B.Z. Ustanovni občni zbor Tujsko-prometnega društva Ceile Dne 2. oktobra je bil v resta- vracijski dvorani hotela »Evrope« ustanovni zbor Tuj- sko-prometnega in olepševal- nega društva Celje. Občni zbor je otvoril kot predsednik pri- pravljalnega odbora tov. Leč- nik Anton, ki je pozdravil nav- zoče, predvsem predsednika Okrajnega NO Celje-mesto tov. Močnika. Zatem se je tov. Lešnik z lepimi besedami spomnil umrlega bivšega ma- gistratnega direktorja v Celju Iva Šubica, ki je z velikim uspehom vodil Olepševalno in tujsko-prometno društvo pod bivšo Jugoslavijo polnih dvaj- set let. Prisotni so počastili spomin pokojnika z enominut- nim molkom. Sledilo je poro- čilo predsednika pripravljal- nega odbora, ki ga je poidal tov. Lečnik, v katerem je v kratkih potezah orisal delo- vanje in vse priprave priprav- ljalnega odbora za obnovo društva. Kot eno najvažnejših del je bila prijava vojne škode, katera je znašala za TPD Celje celokupno 185.630 din. Društvena pravila, ki jih je izdelal pripravljalni odbor, so bila od občnega zbora v celoti odobrena. Pred volitvami novega od- bora je prevzel besedo pred- sednik Okrajnega NO tov. Močnik. Poudaril je pomen tujskega prometa v naši novi, osvobojeni državi, kjer hoče- mo pristopiti k novi izgradnji tujskega prometa ter s tem ustvariti tesno povezanost med narodi njiše federativne Jugoslavije. Obljubil je vso po- moč in polno razumevanje za TPD Celje od strani Okrajnega NO ter izrazil v tem duhu že- ljo, da se izvoli odbor, ki bo v vsakem pogledu zadostil no- vim nalogam obnovljenega društva. Sledile so volitve v upravni in nadzorni odbor. Na splošno željo je bil izvoljen kot predsednik tov. Lečnik Anton. Odbor sestavljajo: tov. Martelanc kot podpredsednik, Šubic kot tajnik, Grilc Konrad kot blagajnik, Cimerman kot gospodar; odborniki: tov. Ga- la, ing. Umek, Beletova, ing. Lavrenčič (kot zastopnik Sin- dikatov). Nadzorni odbor: tov. Uršič, Dobrotinšek in Godnik. Sledila sta izčrpna in nazor- no podana referata tov. Šubica Marjana o obnovitvi tujsko- prometnih naprav v Celju ter o načrtih TPD Celje za bodoč- nost. Dodatno k temu je predlagal tov. Močnik zgraditev letnega gledališča v mestnem parku ter ozko sodelovanje z Muzej- skim društvom Celje. Tov. Stermecki Rudolf je predlagal, da se končno odstrani stolp s Celjskega doma, ki daje stav- bi izrazito nemško obeležje, tov. Štajnpihler pa v zvezi s tem, da se vsaj odstrani »fre- ska« na pročelju zgradbe, ki prikazuje prihod Nemcev v Celje. Bilo je še govora o dru- štveni članarini, katera se bo znižala na minimum, da bo s tem dana možnost pristopa in sodelovanja vsem našim slojem, ki se zanimajo za delo na tujskoprometnem poprišču. (Nova pot, 19. oktobra 1945. str. 8) PO SVETU Nobelova nagrada za mir v Oslu je norveški Nobelov komite letošnjo nagrado za mir podelil mednarodnemu giba- nju Pugwash, ki se ukvarja z vprašanji razorožitve, okolja, energije in razvoja in predsed- niku gibanja Josephu Rotb- latu. Komite seje tako odlo- čil zaradi prizadevanj Pugvvas- ha za Jedrsko razorožitev in odpravo kemičnega in biološ- kega orožja. Pugvvash Je tako že 14. organizacija, ki soji do- slej podelili to najbolj prestiž- no svetovno nagrado; v zad- njih 20. letih so nagrado pre- jele samo tri organizacije: Am- nesty International, Intemacio- nala zdravnikov proti Jedrski vojni in mirovne sile Združe- nih narodov. Zanimivo Je, da Je nagrajenec Rothlat sam so- deloval pri razvoju prve atom- ske bombe, dokler ni uvidel, čemu je namenjena. Sicer pa Je tudi član naravovarstvene organizacije Greenpeace, kije ob podelitvi nagrade z zado- voljstvom ugotovila, da gre za Jasen politični signal franco- skemu predsedniku Chiracu in njegovim Jedrskim poskusom v Tihem oceanu. Avstrijska Vladna kriza Avstrijski koalicijski stran- ki, socialdemokratska in kon- servativna ljudska stranka, se nista mogli dogovoriti o pro- računu za prihodnje leto, zato Je vladna koalicija razpadla. V skladu s tem so razpustili par- lament in za 17. december raz- pisali predčasne volitve. Ljud- ska stranka si že prizadeva, da bi postala najmočnejša stran- ka v državi. Predsednik stran- ke Schiissel (avstrijski zuna- nji minister) Je povedal, da konservativci že ijo prevzeti odgovornost za Avstrijo ter določiti kanclerja in finančne- ga ministra. Obljubil Je tudi, da bo saniral državne finance v roku dveh let, če bo ]30 voli- tvah razrešil dosedanjega kanclerja Vranitzkega. Ta je namignil, da se bo umaknil iz politike, če njegova socialde- mokratska stranka ne bo po- stala najmočnejša ft-akcija v parlamentu. Dosedanje razi- skave kažejo, da bodo tudi Haiderjevi svobodnjaki delež- ni enakega števila glasov (oko- li 30 odstotkov) kot doslej vla- dajoči stranki, zato mediji že napovedujejo trd boj med pr- vaki vseh treh strank. Sojenje visokim politikom Milanski sodniki so sporo- čili, da bo nekdanji italijanski premier BerlusconI moral pred sodišče zaradi domnevne- ga podkupovanja davčnih inš- pektorjev. Berlusconi je obto- žen, da Je sodeloval pri pod- kupovanju vladne davčne po- licije, v zameno pa naj bi pre- jemal ugodna revizijska poro- čila za svoje podjetje Finin- vest. Medijski mogotec je po- novno zatrdil, daje nedolžen in zanikal, da bi sodeloval v omenjenem kriminalnem deja- nju. V Bruslju pa je parlamen- tarni preiskovalni odbor zasli- šal generalnega sekretarja zve- ze NATO Ciaesa. Ta je obto- žen, da naj bi kot nekdanji bel- gijski minister za ekonomske odnose pri nakupu italijanskih helikopterjev podjetja Agusta za svojo stranko od fiamskih socialistov prejel 200 milijo- nov belgijskih frankov. Parla- ment je tudi zaslišal nekdanje- ga belgijskega obrambnega ministra Coemeja. Ta pa naj bi od francoskega podjetja Dassault prejel 2 milijona do- larjev za svojo socialistično stranko, za kar je podjetje pre- jelo naročilo za prodajo letal vrsteF-16inmirage. Zajeli mednarodne kriminalce Italijanska policija Je raz- krinkala mednarodno krimi- nalno organizacijo, kije ime- la sedež blizu Neaplja in are- tirala 18 ljudi. Kriminalci so se ukvarjali s pranjem držav- nega denarja, s trgovino z orožjem, zlatom, žlahtnimi ko- vinami ter dragim kamenjem, tihotapili pa so tudi radioak- tivne snovi. Kot Je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa,Je imela organizacija sti- ke z 11 državami, med njimi tudi s Slovenijo. Organizacija naj bi poskušala tihotapiti orožje, radioaktivne snovi in osmij v Slovenijo, od tam pa v nekatere vzhodnoevropske dr- žave. Ansa še poroča, daje do- sedanja preiskava pokazala, da so člani kriminalne združbe s Slovenijo skušali začeti,trgo- vino z osmijem, ki se uporab- lja za izdelavo radioaktivnih snovi, vendar posel ni bil skle- njen. Organizacija naj bi po- leg naštetega z nezakonitimi posli destabilizirala gospo- darstvo v Kuvajtu, Namibiji in Nigru. Drama korejskih talcev Neznani ugrabitelj je v bli- žini Kremlja ugrabil avtobus s 25 turisti iz Južne Koreje. Za izpustitev talcev Je zahte- val milijon dolarjev odkupni- ne in neoviran odhod iz Mosk- ve. Po nekajurnih pogajanjih s policijo je izpustil ženske tal- ke. Ko pa ugrabitelj ni popu- stil in ni s policijo sklenil no- benega dogovora, so pripadni- ki ruskih specialnih enot po- noči obkolili ugrabljeni avto- bus, vdrli v notranjost in ubili ugrabitelja. Predstavnik poli- cije Je povedal, daje akcija tra- jala pičlih 21 sekund, da pa Je ugrabitelj pred smrtjo izstrelil nekaj stre ov. Vsi talci so Jo odnesli brez poškodb. Po ne- katerih podatkih naj bi bil ugrabitelj z Juga Ruske fede- racije, Južnokorejske oblasti pa so sporočile, da so talci bili zaposleni iz tovarne Hyundai, ki jih Je vodstvo tovarne za us- pešno delo nagradilo s potova- njem v Moskvo. Zamenjava Jasušija Akašija Generalni sekretar OZN Galije iz Zagreba odpoklical posebnega odposlanca ZN za nekdanjo Jugoslavijo Akašija. Njegove naloge bo s 1. novem- brom začel opravljati ganski diplomat Kofi Annan, sicer pomočnik generalnega sekre- tarja za mirovne sile. V Brus- lju pa Je svet Nata potrdil ope- rativni koncept za BiH - ta predvideva napotitev vojaških sil Nata v BiH, kjer naj bi za- gotavljale spoštovanje mirov- nih sporazumov. Bosanski zu- nanji minister Sačirbegovičje nekaj ur zatem, ko je Nato odobril načelne načrte o napo- titvi 50 do 60 tisoč Vojakov v BiH, ki naj bi zavarovali do- seženo premirje, pozdravil od- ločitev o sodelovanju ruskih vojakov v mirovnih silah. Sa- čirbegovičje vztrajal, da mo- ra biti to sodelovanje omeje- no. Ruske sile bi morale imeti x)litično nevtralno vlogo, de- ovale pa naj bi v okviru po- veljniškega sistema, v katerem naj bi prevladala Severnoat- lantska zveza. Sicer pa kljub premirju iz Bosne in Hercego- vine poročajo o nadaljevanju spopadov, predvsem na zaho- du države. ; $t. 43. - 2«. ektob«r 199S GOSPODARSTVO Prvi sestanek delničarjev Pivovarne Laško Jutri bo v Laškem prva skupščina novih lastnikov Pivo- j vame. Podjetje se je lastninsko preoblikovalo že konec \ lanskega novembra, ko je končalo javno prodajo svojih delnic, vendar je moralo dolgo čakati na drugo soglasje Agencije za lastninsko preoblikovanje. Ziato se je kot delniška družba vpisalo v sodni register šele 8. septembra. Pivovarna Laško, ki je bila prvo podjetje pri nas, ki je prodajalo delnice tudi za gotovino, ima okrog 16 tisoč delničarjev. Nekaj manj kot 45 odstotkov podjetja je v lasti zaposlenih, bivših zaposlenih, upokojencev in njiho- ^ vih svojcev, 18 odstotkov je v lasti republiških skladov, preostanek kapitala pa je v rokah čtugih delničarjev. Pivovarjem je tako uspelo doseči cilj, ki so si ga Zeistavili pred začetkom procesa lastninjenja, saj je podjetje ostalo v lasti delavcev, ožje regije in zvestih poslovnih partner- jev. Poleg tega bo Pivovarna še naprej imela tudi največ glasov pri odločanju, saj je z nekaterimi delničarji, prav- nimi osebami, sklenila sporazum o zastopanju pri odloči- tvah. Na skupščini, ki bo v dvorani Tri lUije, bodo sodelovali samo vsi večji lastniki družbe, pooblaščenci ter predstav- niki republiških skladov in pooblaščenih investicijskih družb. Za nekaj več kot tisoč manjših delničarjev je namreč Pivovarna pripravila sestanek že prejšnjo soboto. Najbolj pomembna sklepa jutrišnje skupščine bosta prav gotovo višina dividende in omejitev glasovalne pravice. Pravico glasovanja naj bi namreč imeU le tisti delničarji, ki imajo v lasti najmanj 8 odstotkov delnic. JI Javna prodaja delnic Petroia Piše Bojan Gradišnik V soboto 21. oktobra se je začela javna prodaja delnic slovenske naftne družbe Pe- trol. Javna prodaja delnic bo potekala mesec dni. Delnice je možno kupiti s certifikati ali pa z gotovino. V prvem primeru je cena delnice 10.000 tolarjev. Inve- stitorji, ki pa bodo kupili del- nice Petroia za gotovino, bodo morali za eno delnico plačati 15.400 tolarjev. S certifikati bo možno kupiti 437.600 del- nic, za gotovino pa 700.257 delnic. Po podatkih objavlje- nih v Gospodarkem Vestniku je Petrol na lestvici podjetij, ki so imela v letu 94 največji do- biček, na visokem 10. mestu. Zaradi tega, ker je bilo zani- manje za Petrolove delnice ve- liko že pred začetkom javne prodaje, je tudi vpisnih mest veliko. Poleg ostalih vpisnih mest, je možno zamenjati cer- tifikate oziroma kupiti delnice Petroia tudi pri Banki Celje. Vpisno mesto je na sedežu družbe, Vodnikova 2 Celje. Zaicijučena Javna prodaja Krife Pred nekaj dnevi se je zak- ljučila javna prodaja delnic tovarne zdravil Krka iz Nove- ga mesta. Javna prodaja za certifikate je bila zelo uspeš- na. Lastniki certifikatov so vpisali trikrat več delnic kot pa jih je bilo na razpolago. Po natančnih izračunih bodo se- veda neuporabljena sredstva s certifikatskih računov vrnjena na certifikatski račun. V ta- kem primeru, ker je bilo vpisa- nih več certifikatov kot pa je bilo na razpolago delnic, je to dobro za podjetje, manj pa za imetnike certifikatov, ker za celotno vrednost niso mogli kupiti želenih delnic. Za raz- pisane delnice Krke, ki so se kupovale z gotovino, seveda ni bilo toliko zanimanja, kar je po svoje logično. Popolnoma nekaj drugega je vpisati delni- ce s certifikatom kot pa kupiti delnice z gotovino. Kljub temu pa so kupci kupili z gotovino za 1,2 miljarde tolarjev delnic od razpisanih 5 miljard. Ne- prodane delnice bodo prenesli na sklade. Na naslednjih avk- cijah Sklada za Razvoj bo vse- kakor spet zelo zanimivo. Novi obveznici na borzi Na borzi v kratkem priča- kujemo kotaciji dveh novih obveznic in sicer obveznice, ki jih je izdala Komercialna ban- ka Triglav in obveznice Aban- ke. Obveznici sta nominirani v nemških markah. Obrestna mera na obveznicah Abanke je 10% , pri obveznicah KBT pa 9%. Zanimivo pri obveznicah, ki jih je izdala Abanka je to, da so izdane v nematerializi- rani obliki in bodo preko Kli- rinško depotne družbe prenosi lastništva obveznic potekali drugače, kot smo bili navajeni doslej. Kupec na lastno željo ne bo mogel fizično dobiti ob- veznice, ker je ne bo. Obvezni- ce se ne bodo tiskale kot do- slej. Seveda pa vse pravice ki jih ima lastnik obveznic, osta- jajo nespremenjene. Izdaja takšne obveznice in trgovanje z njimi je vsekakor dobra šola za vse nas, ki se z vrednostni- mi papirji ukvarjamo. Poslej bomo bolj ali manj poznali sa- mo se dematerializifane izdaje vrednostnih papirjev. Odicup amortizacijsicih načrtov PTT Ceije Imetnike amortizacijskih načrtov k posojilni pogodbi, ki jih je izdala PTT Slovenije p.o., PE Celje obveščamo, da odkupujemo amortizacijske načrte. Vrednost je odvisna od rokov zapadlosti kuponov. Ti- sti, ki jih zanima prodaja, naj se oglasijo na sedežu naše družbe ali pokličejo na naš te- lefon 063/441-490. Samo skodelica Kave Delavke Impulsa so otiločbe o prenehanju delovnega razmerja dobile po pošti Potem, ko z obljubljenim kreditom za nadaljevanje dela zasebnega podjetja Impulse v prostorih Topra ni bilo nič, sta lastnik podjetja Dušan Kovač in njegov brat Edi, ki je direk- tor firme, zaposlene spet po- tegnila za nos. Sestanka, ki je bil sklican v sredo na dvorišču Topra, se namreč nihče od vodstva ni udeležil, tako da so delavke ostale same, brez od- govora na vprašanje, kaj bo z njimi. Pričakovale so, da bo prišel vsaj predstavnik območne or- ganizacije Svobodnega sindi- kata Forto Turk, ki je zadolžen za tekstilno dejavnost, pa tudi njega niso dočakale. Večina je imela v rokah odločbe o prene- hanju delovnega razmerja in 6-mesečnem čakanju, ki so jih prejele po pošti, podpisal jih je Edi Kovač. Dvanajst delavk pa je dobilo odločbe o preraz- poreditvi v Zarjo Scalo v Pe- trovčah, torej v podjetje, kjer je direktor Dušan Kovač, last- nik Impulsa. Ali bi jih res vzeli na delo ali pa bi se jim zgodilo enako kot tistim, ki so bile pred časom premeščene v To- per Mode, pa jih tam niso ho- teli - o tem so delavke le ugi- bale. V sredo so se sestanka ude- ležile z namenom, da bi po za- gotovilih Edija Kovača podpi- sale sklep o likvidaciji podjet- ja, s čimer bi se znašle na za- vodu za zaposlovanje in bi prejele vsaj kakšen tolar nado- mestila. Plač namreč niso pre- jele niti za zadnja dva meseca, ko so še delale v prostorih Metke, pa čeprav se je veliko- krat zgodilo, da so delale več kot osem ur oziroma po konča- nem rednem delavniku. Zato se delavke seveda upravičeno sprašujejo, kako bodo brez de- narja preživele naslednjih šest mesecev, če jim podjetje niti tistega ne more ali pa noče plačati, kar jim je dolžno iz- plačati za opravljeno delo. Prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje menda Impulse ni plačal že od julija, tako da so delavke v primeru bolezni samoplačnice. Ker po uri čakanja ni bilo na spregled nikogar od vodilnih podjetja, so delavke sklenile, da se naslednje jutro zberejo pred prostori območnega sin- dikata in odločno zahtevajo njihovo pomoč. Večina delavk Impulsa se je v četrtek zjutraj tudi v resnici zbrala pred sindikalno hišo, kjer se je skupina delavk po- tem pogovarjala s sekretarjem območnega sindikata Ladisla- vom Kalužo. Sindikalisti so jim obljubili, da jim bodo po pošti poslali obrazce, s pomoč- jo katerih bodo delavke lahko zaprosile za enkratno denarno pomoč, saj je večina resnično v veliki denarni stiski. Razen te- ga nameravajo predstavniki območnega svobodnega sindi- kata v sodelovanju z delovnim inšpektorjem proučiti možno- sti za skrajšanje šetmesečnega čakanja in hitrejši prehod na zavod za zaposlovanje, s čimer bi delavke vsak mesec dobile vsaj kakšen tolar. Edini kon- kretni rezultat tokratnega sre- čanja pa je bilo brezplačno va- bilo na skodelico kave, ki jo je sindikat po dobri uri čakanja na dvorišču ponudil premra- ženim Impulsovim delavkam. TC, m Trn v izvoznišifi peti_ ¥ Gorenju GospoHlnJskl aparati niso zadovoljni z letošnjimi subvencijami pri Izvozu Država se je letos prvič od- ločila za pomoč izvoznikom, vendar vse kaže, da z merili, ki so jih sprejeli, vsi izvozniki ni- so zadovoljni. Subvencija naj bi znašala največ 20 odstotkov neto izvoza, čemur ustreza tu- di 100-odstotno povračilo pri- spevkov. V Gorenju Gospo- dinjski aparati pa letos ne bo- do dobili iz državnega prora- čuna na račun subvencionira- nja izvoza niti desetino tiste- ga, kolikor bodo izgubili zara- di zaostajanja vrednosti tujih valut za domačo inflacijo. Gorenje Gospodinjski apa- rati, ki proda na tuje trge sko- raj 95 odstotkov celotne proiz- vodnje, je_eden največjih slo^ venskih izvoznikov. Po merilih za subvencioniranje izvozni- kov bi mu, upoštevajoč ustvar- jeni neto izvoz, pripadlo sko- raj 805 milijonov tolarjev sub- vencije. Naknadno sprejete omejitve so to vsoto znižale na 563 milijonov tolarjev. Poseb- na komisija ministrstva za go- spodarske dejavnosti pa je te- mu podjetju zaradi pomanjka- nja denarja na koncu dodelila le 150 milijonov tolarjev sub- vencije. V Gorenju Gospodinjski aparati so sicer računali, da bo na voljo za subvencioniranje obveznosti delodajalcev de- narja manj, kot bodo znašali vsi zahtevki, zato so predlaga- li, da naj bi pn delitvi obvelja- lo načelo, po katerem bi dode- ljevali subvencije v razmerju do izračunanih pravic, in to brez kakšnih omejitev. Na ta način bi bili prejemniki sub- vencij bolj izenačeni, vendar predloga niso sprejeli. Kakšna merila za subvenci- onircinje izvoznikov bodo ob- veljala prihodnje leto, tudi še ni jasno. Med drugim je slišati, da naj bi ministrstvo za gospo- darske dejavnosti delilo sred- stva po merilih, ki veljajo le- tos. Ravno zato so v Gk)renju Gospodinjski aparati vnovič predlagali, da je potrebno me- rila dopolniti oziroma jih na- tančneje opredeliti. M. LIPOVŠEK Nakup za v torbico Prenovljeno pritličje Blagovnice Metro v središču Celja, kjer so za kupce v soboto odprli drogerijo Metro Tuš, je med 8. in 12.30 uro obiskalo kar 1.200 kupcev, dopoldanski izkupiček, ki je bil precej nad pričakovanji.^a je trgovcem izziv za nadaljnje delo. Za prenovo pritličja so se v Trgovskem podjetju Metro skupaj s Tušem odločili zaradi vse močnejše konkurence, hkrati pa so v svojo prodajalno želeli privabiti več kupcev. Dodatna ovira za prodajo - v središču mesta, kjer veljajo določila modre cone, je mogoč le peš dostop - je narekovala tudi novo prodajno vsebino. V drogeriji pravijo, da ponujajo izdelke za >v torbico< oziroma blago, ki ga je brez težav mogoče odnesti do avtomobila na parkirišču. Ob odprtju drogerije Metro Tuš so v soboto zjutraj pripravili modno revijo s predstavitvijo konfekcije in pletenin, ki so naprodaj v blagovnici ter ostalih Metrojevih prodajalnah, v prvih dneh pa med kupci beležijo tudi precejšen delež najmlaj- ših radovednežev. Ti si hodijo ogledovati kotiček z vodometom, ki ga je uredilo Vrtnarstvo Celje, v njem pa domuje kača boa. IS, Foto: EDI MASNECi Nova soglasja Agencija Republike Slove, nije za prestrukturiranje in privatizacijo je do sredine ok. tobra odobrila 869 programov lastninskega preoblikovanja. Prvo soglasje so z našega obi močja do 11. oktobra dobila tudi podjetja Elkroj konfekcU ja Mozirje, Hmezad Tovarna krmil Žalec, Radio Štajerski val, Razvojni center IRC Ce. Ije, Razvojni center Planiranje Celje, Steklar Celje in Utež Celje. Drugo soglasje Agencj. je pa so v tem času dobili Poj. zela tovarna nogavic, Bohor Lesna oprema Mestinje, Naš čas Velenje ter Hmezad trgo- vina Žalec. Banica Ceije o poslovnih rezultatih Vodstvo Banke Celje je vče- raj, v sredo, v prostorih Celj- ske mestne hranilnice v Celju sklicalo novinarsko konferen- co. Na njej so spregovorili o rezultatih poslovanja banke v devetih mesecih letošnjega le- ta in predstavili novosti ban- ke. Presežen vpis v Bohorju v šentjurskem podjetju Bo- hor Žaga in furnirnica so zelo zadovoljni z rezultati javne prodaje delnic. Na prodaj je bi- lo 41.307 delnic oziroma 16 odstotkov družbenega premo- ženja. Kupci pa so z lastnin- skimi certifikati vplačali kar 356.765 delnic. Fizične osebe bodo lahko vloženo certifikat- no vrednost vnovčile v celoti, pravnim osebam oziroma pe-l tim pooblaščenim investicij'( 1 skim družbam pa bodo obj zmanjšanju števila delnic vr- nili del kupnine. Zaradi prese- ženega vpisa je cena delnic za lastninske certifikate poskoči- | la za 30 odstotkov in znaša po novem 1.869 tolarjev. I Podaljšan razpisni I roic Upravni odbor Stanovanj- skega sklada Republike Slo- venije je v tem tednu podalj- šal rok za oddajo vlog za pri- dobitev posojila neprofitnim stanovanjskim organizacijam do vključno 21. novembra 1995. Podaljšan razpisni rok, prvotno je bil določen datum 24. oktober, je sprejet na željo nekaterih prosilcev, ki so oce- nili, da jim do konca oktobra ne bo uspelo pripraviti zahte- vane dokumentacije. Posojila so namenjena neprofitnim sta- novanjskim organizacijam, ki pridobivajo najemna neprofit- na stanovanja z gradnjo, pre- novo ali nakupom. IB Občinski svet občine Kozje, Komisija za pripravo aktivnosti v zvezi z občinskim praznikom in za pripravo predloga celotne podobe občine OBJAVLJA informativni javni razpis za izbiro idejnei zasnove grba in zastave občine Kozje Ponudbe za informativni javni razpis morate predložiti do vključno 24. 11. 1995 do 15. ure na naslov: Občina Kozje, Kozje 37, 63260 Kozje z oznako "ne odpiraj • ponudba za razpis". Informacije lahko dobite vsak dan med 7. in 15. uro po telefonu 781-074, gospa Suzana Frece. Komisija bo tri najboljše avtorje nagradila z denarnimi nagradami v zneskih: 20.000, 30.000 In 50.000 SIT. Ponudniki bodo o izidu natečaja obveščeni v 10. dneii po zaključku razpisa. iff. 43. - 2«. oktolMr 199S GOSPODARSTVO prekorškova zgodba o Pomurki Afmišljene govorice o zamegljenih poslih meH mano In SklaHom širilo Usti, ki so z lastno nesposobnostjo uničili flrmo,^ trOl vojniški ^ifetnlk _ ^___________^_ pjed ponedeljkovim narokom za prisilno i javnavo na sodišču v Murski Soboti, ki naj ! dobršni meri vplival na nadaljnjo usodo : ^pjurke, je Ludvik Prekoršek s svojo ekipo j iijcal novinarsko konferenco, "^eč ali mani so v hotelu Dravinja v Sloven- i ^ Konjicah minuli teden ponovili že znana ; ujstva v zvezi z načrtovanim nakupom in ^ ^vljanjem Pomurke. Prvič je bila javnosti j ^nanjena le še z enim Prekorškovim sveto- j ijlcem, to je Marjan Osole, nekoliko podrob- : ijje pa je ekipa predstavila tudi nekaj številk j ijačrtovani proizvodnji in prodaji v prihod- \ M letu. Seveda v primeru, če bo Prekoršek ■ ij vseh polenih, »ki jih dobivam pod noge,«' v resnici postal večinski lastnik Pomurke. [/jlStavil sem nrpmnTanio« prekorškov svetovalec in koordinator celot- \ ijga projekta nakupa Mesne industrije Po-j jurka Franc Šelih je najprej ponovil kronolo- i jjo dogajanj. 25. maja lani je Sklad za razvoj: itijavil razpis o prodaji Pomurke, na katerega, Uje prijavila Prekorškova firma in edina do- ' pvila vse zahtevane dokumente. 19. junija jtos so člani posebne komisije, sestavljene iz ■ ^tavnikov zadrug in Sklada, izbrali Pre-j j)rška kot najugodnejšega ponudnika. Štirij jii kasneje je bil sprejet sklep o prisilni porav- i ivi, 15. septembra letos pa podpisana pred-j jgodba o nakupu podjetja Kalatrans, kamor i bilo preneseno premoženje Pomurke. Na os- j ivi te pogodbe naj bi po pravnomočnosti po- ^ al Prekoršek 52-odstotni lastnik premoženja : esne industrije Pomurka, čeprav je vojniški' odjetnik vseskozi želel kupiti 100-odstotni; Hež, po 24 odstotkov pa naj bi imela v lasti j KB Trading ter Sklad za razvoj. , »Pomurka pomeni zame življenjski izziv,« je' a novinarski konferenci dodal Ludvik Pre- \ B«ek. »Obvladam stroko, zato si upam ures- ičiti poslovni načrt. Sem resen in pošten ku-^ K, ki podjetje kupuje s svojim denarjem in z< taarjem, za katerega sem zastavil vse svoje« lemoženje in ki ga bom moral vrniti. Poleg^ Ludvik Prekoršek: »Pogajanja s Skladom tra- jajo že dve leti. Z moje strani je posel čist in zakonit, kar lahko v vsakem trenutku doka- žem s papirji.« sredstev za premoženje v višini 3,64 milijonov mark, bom prevzel še 21,5 milijonov mark dol- ga in v Pomurko investiral 3 do 4 milijone mark. Za zagon proizvodnje mi bo SKB banka zagotovila še do 15 milijonov mark sredstev, poleg tega nameravam poplačati tudi denaci- onalizacijske upravičence družine Benko. Imam zaupanje SKB banke, Sklada ter večine delavcev in prepričan sem, da si bom pridobil zaupanje kmetov, Pomurki pa povrnil nekda- nji ugled,« je minulo sredo v Slovenskih Konji- cah menil Prekoršek, ki bi z nakupom Pomur- ke večinoma živel v Prekmurju, finančne posle pa bi zaupal ženi Tatjani. Po pravni poti do konca Poslovni načrt štajersko-prekmurske ekipe bodoče Pomurke, ki je Prekoršek minuli teden poimensko še ni hotel predstaviti, temelji na predpostavki, da bi podjetje prihodnje leto lahko doseglo približno takšen tržni delež, ka- kršnega je imela Mesna industrija v letu 1993. Načrtovana proizvodnja in prodaja naj bi zna- šala 11.300 ton svežega mesa ter mesnih izdel- kov, delež izvoza naj bi znašal 30 odstotkov, prihodek v letu 1997 pa naj bi se vrtel okoli 99 milijonov mark. To bi po Prekorškovi oceni zadostovalo za pokrivanje stroškov, vračanje najetih kreditov ter doseganje akumulacije, potrebne za tekoče posodabljanje opreme. Prihodnje leto naj bi v Pomurki, ki bi po Pomurka v stečaj Prisilna poravnava z upniki na sodišču v Murski Soboti v ponedeljek ni bila uspešna, Pomurka je od začetka tega tedna v stečaju, z neuspešno prisilno poravnavo med Pomurko in njenimi upniki pa je izničena tudi Prekor- škova predpogodba o nakupu podjetja, skle- njena z državnim razvojnim skladom. Prekor- škov svetovalec Franc Šelih je v torek povedal naslednje: »Kot slovenski državljan in ekono- mist preprosto ne morem razumeti takšne od- ločitve. Namesto da bi Prekoršek nadaljeval proizvodnjo in bi ljudje ohranili delovna me- sta, so delavce raje poslali na zavod in uničili predelavo. Mi bomo nadaljevali pravno pot, verjetno se bo Prekoršek kot kupec pojavil na prvem naroku januarja prihodnje leto.« nakupu najbrž nosila nekoliko drugačno ime, delalo približno 600 delavcev, novi večinski lastnik bi začel s 350 do 400 ljudmi. »Če bi firmo prevzel takrat, ko sem vložil vse potreb- ne dokumente, bi že na začetku lahko zaposlil skoraj vse sedanje Pomurkine delavce. Da se to ni zgodilo, je krivo sedanje Pomurkino vod- stvo, ki je podjetje tudi spravilo v sedanji ne- zavidljiv položaj,« je prepričan Prekoršek, ki namerava v Prekmurje poleg večine predelave mesa in mesnih izdelkov preseliti tudi del pe- karstva ter gostinstva in tudi v teh dejavnostih zaposliti Pomurkine ljudi. Razen tega namera- va sedanjim delavcem Pomurke ponuditi ra- zlične oblike samozaposlitve, tako da ljudje zaradi njegovega nakupa ne bi ostali na cesti. V ekipi tudi Marlan Osoie Na novinarski konferenci v Slovenskih Ko- njicah je sodeloval tudi nekdanji sanator in dolga leta prvi mož zreškega Uniorja Marjan Osole, ki ga je Prekoršek predstavil kot svoje- ga svetovalca in zunanjega člana menedžerske ekipe bodoče Pomurke. Nekdanji direktor Uniorja, znan po svoji odločnosti in uspešnem vodenju podjetja, je povedal, da se bo njegova funkcija začela šele potem, ko bo podpisana in tudi pravno veljav- na pogodba o nakupu. »Za sodelovanje s Pre- korškom sem se odločil zato, ker verjamem, da je Pomurko mogoče rešiti, vesel sem, da je podjetje pripravljen kupiti slovenski kupec, osebno pa me zelo moti prepočasno lastninje- nje v Sloveniji.« Brez skrbi so po Prekorškovih zagotovilih lahko tudi prekmurski kmetje. »Doslej nisem uvažal mesa iz tujine in ga tudi v prihodnje ne nameravam, živino nameravam odkupovati od domačih kmetov. Se pa bojim, da so hlevi pri kmetih zaradi sedanjih razmer prej bolj prazni kot natrpani z živino, zato bo potrebna pomoč države, da se stalež živine spet poveča,« je menil Prekoršek. In kaj se bo zgodilo v primeru, če bo Prekor- šek kljub vsemu ostal praznih rok? Sodelujoči na novinarski konferenci, poleg Prekorška in Osoleta še koordinator celotnega projekta Franc Šelih, eden izmed avtorjev poslovnega načrta Andrej Krive in odvetnik Velimir Cug- mas, so jasno povedali, da ne nameravajo vreči puške v koruzo. Če bo prišlo do razveljavitve predpogodbe, bodo zadevo razreševali po pravni poti. IRENA BAŠA Foto: SHERPA (onferenčnl avtobus za poslovneže uskusna vožnja v okoliška ztiravlllšča In iJruge turistične točke Minuli četrtek je bila v Celju tdstavitvena vožnja Kom- sovega konferenčnega avto- isa ali club busa, kot ga ime- ijejo. Vožnje, ki nas je vodila tkoliška zdravilišča in neka- re turistične točke, so se leležili tudi vodilni gospo- rstveniki iz celjske regije, ki bili nad avtobusom navda- ni. Poslovno, prijetno in udob- 1, pravijo o značaju avtobu- si sprejme 21 potnikov in je etežno ročno izdelan. To je buzni avtobus z usnjenimi feži in s štirimi televizijski- ' sprejemniki, mini kuhinjo oiini barom, kjer med vož- 0 neovirano lahko potekajo Stanki, video prezentacije in ige oblike poslovnih sre- nj, prav tako pa je primeren iJi za popestritev sejemskih Morov. Kompas Hertz daje avtobus v najem različnim po- djetjem, kjer se na vožnjo od- pravi več ljudi. Predvsem ga uporabljajo za prevoze v tuji- no in na različne sejme. Letno je avtobus izkoriščen približno stodvajset dni. Opremljen je seveda z mobitelom, v nasled- njih dneh pa bo dobil še tele- faks. Za goste oziroma potnike na avtobusu skrbi hostesa, ki za potrebe strank govori ra- zlične tuje jezike. Najem kon- ferenčnega avtobusa znaša na dan 1.050 ameriških dolarjev, v ceno je vključenih tristo ki- lometrov, stroški voznika in hostese, brezalkoholne pijače v neomejenih količinah in pa alkoholne pijače v omejeriih. količinah. ! O tej dejavnosti Kompas Hertza iz Ljubljane je povedal namestnik direktorja Peter Dežman: »Odločili smo se, da bomo veliko investirali v avto- buse, ne glede na to, da je iz- posoja vozil naša osnovna de- javnost. V letošnjem letu smo kupili deset avtobusov znam- ke volvo. Investicija je bila precejšnja, na trgu pa ne dose- gamo cene, ki bi to investicijo opravičevala. Tu gre predvsem za neusklajene dogovore med slovenskimi avtobusnimi pre- vozniki, da bi skupno nastopili na tržišču. Seveda bi nasploš- no želeli, da bi bilo sodelova- nje na gospodarskem področju močnejše. Prevozniki smo v si- tuaciji, kjer gre za drago na- ložbo in nizko prodajno ceno.« O dejavnosti celjske poslo- valnice Kompas Hertza pa je povedal vodja Andrej Poprijan naslednje: »Tudi mi smo se po razpadu države znašli v po- vsem drugačnem položaju, ta- ko kot mnogi, saj smo izgubili več kot osemdeset odstotkov dotedanjega trga, tako letališ- ča kot pristanišča in pa šeststo osebnih vozil, kombijev in av- tobusov. Potrebno pa je bilo preživeti in se znajti, pred- vsem pa hitro reagirati ter se prilagoditi novo nastali situ- aciji. Tako smo v naši poslo- valnici, v skladu z možnostmi, ki nam jih lokacija in oprem- Družba Hertz je zastopana v vseh evropskih državah in ima več kot pet tisoč poslovalnic. Hertz je prisoten v več kot 130 državah, upravlja s floto štiri- sto tisoč avtomobilov, od tega dva tisoč na letališčih. Hertzov rezervacijski center v Oklaho- mi je največji rent-a-car cen- ter pod eno streho. Vsako leto sprejmejo več kot 18 milijonov telefonskih klicev. Uslužbenci po vsem svetu opravijo več kot dvajset milijonov transakcij, kar pomeni, da izposodijo avto vsaki dve sekundi. Ijenost nudi, razširili ponud- bo. Odprli smo menjalnico in poskrbeli za posredovanje tu- rističnih storitev za agencije ter začeli z rezervacijami in prodajo avtobusnih vozovnic za redne linije, ki jih opravlja Kompas. Imamo pa tu^ Kulturnega centra Ivana ^3potnika ter v razstavišču na glikarka Mira Pregelj ,[905-1966) sodi med manj Lzna imena slovenske mo- fjTie umetnosti. Po delih, ki na ogled v Velenju, pa lahko ^poznamo njeno zelo veliko ^arjalno moč. Okoliščinam, jjl^aj ni bolj znana, so očitno Ijjtrovali različni razlogi, po- ^ni z njeno življenjsko pot- jo, kot tudi objektivne razme- re. To velja predvsem za ob- dobje po drugi svetovni vojni, ko so bili promovirani umetni- ki s socrealistično orientacijo, ostali pa so imeli bistveno manjšo možnost predstavitve. Prvo samostojno razstavo je imela šele leta 1953. Sodi v generacijo, ki se je v dvajsetih letih izobraževala na zagreb- ški Akademiji pri Vladimirju Beciču, pomembnemu slikarju tistega časa, en semester pa je študirala tudi v Beogradu. V galeriji Kulturnega centra so razstavljena dela v tehniki gvaša na papirju. Na manjših formatih so upodobljeni ra- zlični prizori, narejeni pred- vsem v eksterijeru. Pogosto je prikazana arhitektura, manjša naselja, panoramski pejsaži, mnogokrat pa so v njih po- udarjene človeške figure. Njen način slikanja temelji na osno- vah severnega ekspresionizma s pretežno temnejšimi barva- mi, med katerimi v kontrastu izstopajo rdeča, modra ali ze- lena. Določen vpliv je mogoče pripisati tudi francoskemu fa- uvizmu, in to takrat, ko se raz- mahne čist in svež kolorit, vendar je tovrstnih slik bistve- no manj. Drugi del razstave na ve- lenjskem gradu vsebuje manj- še število eksponatov in zaje- ma olja, grafike, risbe in slike na steklu. Poleg že omenjenih slogovnih posebnosti, je pri oljni tehniki več ateljejskega slikarstva s tihožitji in portre- ti, tudi z religiozno vsebino in večjo barvno mehkobo. Risbe so predvsem študijskega zna- čaja, grafike pa vsebujejo zna- čilen ekspresionističen značaj, s poudarkom na razmerju med svetlimi in temnimi plosk- vami. Obe razstavi si bo mogoče ogledati še do sredine de- cembra. BORIS GORUPIČ Slikarki na Dobrni Do konca tedna bo v hote- li Dobrna postavljena raz- stava Jelice Kupec ter Jožice Jkof, organizator in pokro- (itelj pa je podjetje Linoiit iz Štor. Obe slikarki tesno sodelu- fta, saj imata istega men- orja Jožeta Kotarja, v prete- Jih dveh letih pa sta skupaj riredili že več razstav. Teh- ika v kateri delata je akva- el in v tem področju iščeta saka svoj likovni izraz. Jelico Kupec zanimajo redvsem tihožitja različnih rst. V bližinskih perspekti- ah upodablja ribe, cvetje in ruge rastline, značilne za ase okolje. Delo z akvare- im ji omogoča mehke preli- t in v širokem prepletu arv, nastajajo oblike, ki se [ireminjajo v razponu od re- ističnih odslikav, do svo- Idnejših potez. In tako po- pa izhodiščni predmet Brajda nerazpoznaven, v Inpozicijah pa so poudar- ili predvsem prvinski ele- j lenti organizacije slikar- kega dela. Sorodno usmeritev je mo- »če zaznati tudi v ustvar-' ibosti Jožice Škof. Tudi ta daje precejšen poudarek, elu s tihožitji, več njenih' slik pa je narejenih v eksteri- erju. Za razliko od drugih motivov, kjer uporablja ve- drejše tone, so njene krajine bistveno bolj zadržane in običajno prevladujejo za- molkle in tenmejše barve. Omenjene slike prikazujejo predvsem gozdove, s po- udarjenimi vertikalnimi li- nijami, ki prikazujejo dre- vesna debla. Obkrožajo jih barvite mase krošenj ter gr- mičevja, s čemer zaključuje gradnjo posameznega dela. BORIS GORUPIČ Kulturna društva vabijo! z jesenjo ponovno oživi kreativno delo številnih kultur- nih društev, ki ga povsod izkoristijo tudi za pridobivanje novih članov. Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar v Celju, ki s svojim moškim pevskim zborom nadaljuje tradicijo pev- skega zbora Oljka, ki je bil v Celju ustanovljen 1919. leta. 75-letni jubilej so pevci tega zbora počastili s slavnostnim koncertom letos maja. V svoje vrste tudi to leto vabijo vse tiste moške pevce, ki imajo posluh in veselje do petja, njihove redne vaje so vsak torek in sredo od 19. do 21. ure v pevski sobi Zveze kulturnih organizacij Celje, na Gre- gorčičevi 6. Že četrto leto jih vodi priznani glasbeni stro- kovnjak, profesor Franc Klinar, ki bo z novimi pevci na vaji opravil tudi krajšo avdicijo. Sicer pa v Celju tudi vsa številna druga društva: pevski zbori, gledahške in plesne skupine, folklora. Likovniki, instrumentalni glasbeniki in drugi vabijo k sodelovanju. Če žeUte spoznani nove prijatelje, se vključiti v aktivno kulturno delo, se jim pridružite! Podrobne informacije lahko vsako dopoldne dobite na sedežu Zveze kulturnih organizacij Celje, Gregorčičeva 6, tel.: 24-516 in 442-665. Ž.B. Verske zgodbe pri Didakti Pri radovljiški založbi Di- dakta je te dni v prevodu Jože- ta Stabeja izšla knjiga Verske zgodbe. Gre za prevod najlep- ših zgodb iz svetovnih religij, ki jih je zbrala Anita Ganeri, ilustracije za knjižno izdajo pa je prispevala Jackie Morris. Gre za knjižno novost, saj je tudi avtorica izvirnika Anita Ganeri izbor najlepših zgodb iz svetovnih religij pod skup- nim naslovom >Out of the ark< izdala šele lani. Knjiga je raz- deljena v šest vsebinsko zao- kroženih poglavij - zgodbe o stvarjenju, vesoljnem potopu. živalske zgodbe, rojstvo, dvor- jenje in poroka, vojna, nadloge in preganjanje ter življenje verskih voditeljev - ob tem pa prinaša še podatke o verah in slovarček >kdo je kdo<, ki bo, mimogrede zapisano, prišel še kako prav ob reševanju kri- žank. Verske zgodbe prinašajo zbirko zgodb iz nekaterih naj- večjih ver in verstev sveta, ve- činoma gre za >žive< vere, ki se jih držijo mUijoni ljudi po vsem svetu. Zgodbe pripove- dujejo o pripetljajih v življe- nju bogov, velikih voditeljev ali zgodovinskih osebnosti, druge imajo sporočilno vred- nost in naiik, tretje spet pojas- njujejo dogodke, ki jih v času dogajanja niso mogli znan- stveno razložiti (naprimer stvarjenje sveta, svetovni po- top, ...). Izredno zanimivo pa je prebiranje in primerjanje zgodb, ki so zasnovane na skupni oziroma enaki snovi, a glede na različne verske vidi- ke, seveda različno zapisane. Zgodbe v knjigi so zvečine vzete iz sedmih največjih ver na svetu, ki imajo na stotine miUjonovvemikov. Za bralca — pa naj gre za šolarje ah odrasle ljudi - pa je ob slovarčku >kdo je kdo< izredno dobrodošlo še poglavje najosnovnejših po- datkov o sedmih svetovnih ve- rah: budizmu, hinduizmu, islamu, judovstvu, krščanstvu, sikhovskem verstvu in šinto- izmu. IS Hove izdaje Mladinske knjige Pri založbi so izšle štiri nove »jige, med katerimi je najob- ižnejša knjiga Svetniki in go- lnvni zavetniki. Njena avtorja sta Vera ^ihauber ter Michael Schind- ki sta jo zasnovala kot ob- enciklopedijo s predsta- •itvijo več kot 2000 svetnikov ' godovnih zavetnikov. Za sak dan v letu so navedeni ^, katere cerkev na določen časti. Predstavljeni so •portreti, v kolikor so se ohra- nili, in z osnovnimi biografski- ^ podatki. Opisane so tudi *oliščine in čas v katerem so '^eli ter njihovo delo, ki jih je: '•''Vzdignilo med svetnike, ozi- zavetnike. Knjiga je po- ^podatkov bogata tudi z ilu- i '''^cijami, ki jih je preko ti-| ^< vanjo pa je še zajet slovar] Nkovnih izrazov ter seznam- r oznake cerkvenih redov J poudarkom na razmerah pri Pozdravljena Slovenija je ^tični vodnik, ki bralca ^anja s posebnostmi naših ^el. Vsebuje vse najbolj bi- J^ene statistične podatke .Sloveniji, nakar sledijo opisi '(fotografski prikazi značU- r. posameznih regij. Poleg iz- v našem jeziku so knjigo ^\isnili tudi z nemškim in an- f^kim besedilom in je tako U^erna za tujce, ki žehjo ne- IjJ^Uko več izvedeti o naši dr-* Vida Jeraj-Hribar je za ro- man Večerna sonata prejela Levstikovo nagrado, pred dve- ma letoma pa je bila tudi Slo- venka leta. Ponatis avtobio- grafske zgodbe n£is seznanja z njenim ustvarjalnim in pol- nim življenjem v mladostni dobi, označeni predvsem z lju- beznijo do glasbe. Krajšanju jesenskih večerov pa je namenjen roman Jacka Cannona Maščevalec. Krimi- nalka se odvija v New Yorku, kjer fanatik mori ženske v pre- pričanju, da so čarovnice. Pri- mer prevzame policist, znan po svojih nenavadnih metodah s trdno odločenostjo, da bo razkril zločinca. DomaČi avtorji Pri založbi Mladinska knji- ga so izdali nove naslove slo- venskih avtorjev, med kateri- mi so tudi ponatisi starejših uspešnic. V zbirki Nova slovenska knjiga sta izšli dve novosti. If- genija Simonovič je avtorica pesniške zbirke z naslovom Dračje in korenine. Vsebuje izbor njene lirike, in med njimi so tudi pesmi, nastale v prete- klem desetletju, označuje pa jih prav tako preplet intelek- tualnega racionalizma z emo- tivnimi impresijami. Druga knjiga v zbirki je roman vse bolj uveljavljenega in zaradi svoje originalnosti cenjenega pisatelja Milana Kleca, z na- slovom Pokopahška ulica. V duhovitem slogu je sestavil pripoved iz niza kratkih zgodb, anekdot, v katerih se odražajo posebnosti sodobne- ga časa in družbe. Tri knjige pa so izšle v zbir- ki Domen, ki vsebuje dela iz žanra mladinske literature. Tatic in Pestma sta klasični povesti, v katerih je France Bevk opisal težko življenje otrok na podeželju v začetku našega stoletja, v njih pa so tudi avtobiografske prvine. Prav tako v teh letih je prvič izšla povest I*tički brez gnezda Frana MUčinsk^a. Glavni ju- naki so trije otroci, ki živijo v neurejenih domačih razmerah, in zaradi tega tudi zaidejo na nepoštena pota. Vendar še pravočasno spoznajo, da to ne vodi v pravo smer in p>oskušajo zaživeti skladno s pričakova- nji njihove okoUce. Izšla je tu- di knjiga enega naših najbolj branih pisateljev Toneta Part- ljiča, Slišal sem, kako trava raste. V njej se vrača v svoja otroška leta, ki jih je preživel na Štajerskem. Z značilno du- hovitostjo in radoživostjo moj- strsko opisuje vrsto dogodkov, ki so se mu vtisnili v spomin in zaznamovah njegovo odrašča- jočo dobo. BORIS GORUPIČ V Slovenskem ljudskem gleda- lišču v Celju bodo danes, v četrtek ob 15. uri, za Srednjo šolo kmetij- ske mehanizacije iz Maribora, upri- zorili komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, režiserja Vita Tau- ferja. Jutri, v petek 27. oktobra ob 19.30, pa bo za izven^baletni ve- čer, v izvedbi Opere in baleta iz Ljubljane. V Hermanovem gledališču Muzeja novejše zgodovine si lah- ko danes, v četrtek 26. oktobra ob 16.30, ogledate lutkovno predsta- vo Tobija, v izvedbi gledaljšča Fru- fhi iz Ljubljane. V Kulturnem centru Laško bo danes, v četrtek ob 19.30, Kultur- no umetniško dmštvo Zarja iz Tr- novelj pri Celju, predstavilo igro Škrjanček, v režiji Štefana Žviže- ja. V Kulturnem centru Laško bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Moškega pevskega zbora Laško, pod vodstvom Lojzeta Šveca in z gosti - Mešanim pevskim zborom iz Radenc, pod vodstvom Tomaža Kuharja. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Mešanega pevske- ga zbora Toplic Dobrna, ki ga vodi Mitja Bervar. V Razstavnem salonu Zdravi- lišča v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 28. oktobra ob 20. uri, kon- cert Mešanega pevskega zbora Upanj? V Mestni galeriji Riemer v Slo- venskih Konjicah bodo jutri, v pe- tek ob 17. uri, odprli razstavo sli- karja in aihitekta Tea Tavželja iz Portoroža. V avli študijske knjižnice v Ce- lju je na ogled razstava Zgodovina vezave in naš odnos do knjige, ki jo je pripravil Matjaž Papler. V Zdravilišču Laško bo do tor- ka odprta razstava slik na svili ter akvarelov, olj in aranžmajev dipl. ing. arhitekture Marjete Zajec. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razstavo Štore: od agrarnega zaselka do in- dustrijskega kraja, do konca leta pa bo v otroškem muzeju Hermanov brlog, še na ogled razstava o denar- ju. Do sobote, 28. oktobra pa si lah- ko ogledate tudi skupinsko razsta- vo likovnih del Adolfa Mljača, Zo- rana Josiča in Ljubana Šege. V Muzeju grafičnih umetno- sti v Rogaški Slatini bo do 16. de- cembra na Ogled razstava Glasba skozi čas, starih grafičnih listov iz 18. in 19. stoletja, iz zbiric starih grafik donatorja Kurta MUlIeija iz V hotelu Dobrna bosta do 4. no- vembra razstavljali slikarki Jelka Ku- pec in Jožica Škof iz Novega mesta V Pokrajinskem muzeju v Celju bo le še do torica odprta razstava Meš- čanstvo v provinci. V Galeriji sodobne umetnosti bo do 11. novembra na ogled razstava Skuipturalne metzifore. V Zdravstvenem domu .v Ce- lju je v tem mesecu na ogled raz- stava otroške likovne kolonije. , V hotelu Merx razstavlja Tone Rožanc iz Dobme. V avli Razvojnega centra Ce- lje razstavlja Rajko Mlinaric. V upravnih prostorih Cinkar- ne Celje so na ogled dela Vlada Geršaka. V Termah Zreče razstavlja Vla- do Geršak. V butiku Steklar v Celju so na ogled dela Alica Javšnik. V prostorih Pošte Celje raz- stavlja dr. Rajko Livio. Unionod26.10.dol.ll.obl6., 18.30 in 21. uri ameriški film Po- topljeni svet; Mali Union od 26.10. do 1.11. ob 18. in 20.30 ameriški film Rangun; Metropol od 26. do 29.10. ob 16. in 18. uri ameriški film Willy 2, ob 20. in 22. uri pa ameriški film To so bili časi, 30.10. ne bo predstav, 31.10. in 1.11. pa bodo ob 16. in 18. uri vrteli ame- riški film Willy 2, ob 20. in 22. uri pa prav tako ameriški film To so bili časi. (Kinopodjetje Celje si pri- držuje pravico do spremembe pro- grama). Kino Dobrna 28. ob 19. uri in 29.10. ob 17. uri ameriški fikn Pod- li fantje. Kino Žalec 26.10. ob 20. uri ter 28. in 29.10. ob 18. uri ameriški film Najini mostovi, 27.10. ob 20. uri in 28. ter 29.10. ob 20.30 uri ameriški film Dolores Clairbome, 31.10. ob 16. in 18. uri pa ameriški film Casper. Kino Rogaška Slatina 27.10 ob 18. in 20.15 ameriški film Škrlat- na plima. Konjice na platnu v Mestni galeriji Riemer na Starem trgu v Slovenskih Konjicah je bila do nedelje odprta razstava konjiške likovne sekcije. Razstavljena dela so nastala na nedavni likovni koloniji. Konjice z okohco so jim nudile bogato izbiro motivov. V lepem sončnem vremenu so nastala dela, polna svetlobe in jesenskih barv. Tokrat se je s svojim delom ob že znanih članih domače likovne sekcije prvič predstavila tudi Heda Vidmar. Razstavo so posvetih 850-letnici Slovenskih Konjic oziroma prve omembe trga in je s tem bila ena izmed uvodiiih prireditev pomembnega jubileja, ki ga bodo Konjičani praznovali prihodnje leto. j.H., Foto: MATEJ NAREKS it. 43. - 26. ektob«r 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE Kupčija po starem Na Rečici ob Savinji Je po več kol pelUesellh letih zacvetela trgovina na Lenartovem sejmu Prejšnjo nedeljo je na Rečici ob Savinji po mnogih desetlet- jih ponovno zaživel Lenartov sejem, ki je z obujenim naro- dopisnim izročilom privabil številne domačine. Nekoč se je ta kraj ponašal celo s štirimi sejmi na leto, med njimi sta bila najbolj znana jesenski Le- nartov sejem in spomladanski Jedrtin, a že pred drugo sve- tovno vojno je sejmarjenje ugasnilo. Skoraj takšno, ka- kršnega so bili vajeni v starih časih, so uspeli obuditi v Turi- stičnemu društvu Rečica, tudi v spomin na 410-letnico prvih sejmov na Rečici in podelitve trških pravic. Pravico do trgovanja in sej- ma rjenj a je Rečičanom davne- ga leta 1585 podelil milostni zemljiški gospod Ivan Tavčar, nakar so vrsto let veselo*kup- čevali. Potem pa je preteldo več kot pol stoletja, preden so zopet dvignili trško zastavo. To je bilo na dan 22. vinotoka leta gospodovega 1995 ob 9. uri. Beseda tršicega čuvala Vsem tistim, ki so trgu izka- zali čast in prišli že zjutraj te- ga dne na Rečico, je jasno in glasno spregovoril trški čuvaj. Posredoval je razglas župana in prisotne seznanil s potekom Lenartovega sejma. Takole jim je dejal: »Vsaka reč mora imeti svoj red, tako ga ima tudi naš sejem. Ne mislite si, da lahko vsak dela, kar bi hotel ali da bi kateri ščuval k tepežu! Ta bo kratko vlekel, to vam obljubim jaz, trški čuvaj. Z menoj ni ša- le, le vprašajte tiste, ki so že bili pri meni v obdelavi. Sedaj pa semanji red sporo- čim, ki se ga imate držati, tako sejmarji kot firbci in kupci. Štanti so lahko na vozovih, mizah ali zabojih, če so ti čisti in ne smrdijo po umazaniji. Za vsak štant se plača trška pri- stojbina, ki sicer ni velika, to- da mora biti pobrana po po- stavi iz leta 1838. Kdor se ji misli izogniti, naj kar pobere šila in kopita, pa hitro iz trga. Rokodelci, kmetje gostilni- čarji in sploh vsi kramarji se imajo dunajskih mer držati, ki jih je predpisal milostni cesar Franc II in jih tudi na svetlo dal. Kateri ne ve, kaj to je, me sme ponižno vprašati, vendar pravočasno, ko še ne bom ukrepal. Tisti, ki so prišli na naš se- jem krasti, bodo končali v že- lezju in občinskem zaporu, za- to toplo priporočamo, da se podobnih dejanj izognejo. Kdor bi kanil pri vagi ali koli- čini goljufati, bo postavljen na pranger v zasmeh tržanom in drugim ljudem. Kako dolgo bo tak delikvent privezan za ka- men, bo določil sam gospod župan.« Z gromkim glasom je še naz- nanil, da je tepežka strogo prepovedana in dejal, da tudi preklinjanje ni nobena vrlina, pač pa grda razvada, ki slika človeka kot grobijana, zato naj se ji ljudje, ki so dobre volje, raje izogibajo. »Tako je bilo naročeno in tudi uradno pre- brano v ravnanje in zadržanje vseh na današnjem Lenarto- vem sejmu,« je zaključil raz- glas. Pri njegovem pomemb- nem nagovoru so navzoči na- peli oči in ušesa, nato pa se podali v lov na kupčijo. Selmarjenle se prične Na Lenartovih sejmih pred vojno je sejemsko mešetarjenje živelo v polnem zamahu, nekaj kramarskega pogajanja pa je bilo slišati tudi na prireditvi minulo nedeljo. Nanjo so po- vabili domače izdelovalce na- rodnega blaga, ki so prodajali ali pa le pokazali starine, predstavili so se nekateri ro- kodelci, gostilničarji pa so za lačna usta poskrbeli z domači- mi dobrotami. V predvojnem času so kraja- ni prihajali na sejem po izdel- ke s področja kmetijstva in obrti, tako tudi na Lenarto- vem sejmu pred nekaj dnevi nikakor niso smeli manjkati lončar, klobučar, izdelovalec suhe robe in čebelar. Ob vsem tem je bilo neizogibno, da je bil kupcem takoj pri roki pe- čen kostanj, naslajali pa so se lahko tudi s potico in presta- mi, pa pudingom z malinov- cem, ki ga skorajda v nobenem kraju več ne poznajo. Tudi brez izdelovalcev sodov, pro- dajalcev semen, volne, kož in metel ni šlo. »Predstavilo se je skoraj 20 razstavljavcev narodopisnega blaga,« je povedala Vida Orlo- vič, predsednica Turističnega društva Rečica ob Savinji, »predvsem tistega, ki je bilo nekdaj nepogrešljivo pri sej- marjenju. Lenartov sejem, ki smo ga pripravili po dragoce- nih napotkih Aleksandra Vi- dečnika, znanega narodopisca iz Zgornje Savinjske doline, je lepo uspel še zlasti zato, ker je vzbudil tako veliko zanimanje domačinov. S to narodopisno obarvano sejemsko prireditvi- jo nameravamo nadaljevati tudi v prihodnjih letih in mor- da bo postala tradicionalna.« Glavni trg je obiskalo veliko radovednežev, ki so želeli vi- deti, kako so sejmarili nekoč, med njimi pa je bilo tudi nekaj takih, ki se izvirnega sejma z Rečice še dobro spominjajo iz otroških let. A tudi za tiste, ki so ga podoživeli v malce gle- dališki krstni uprizoritvi, ni bil nič manj privlačen. Sej- marjenje, pikolovsko baranta- nje in dobra volja na nedeljski prazničen dan - vse je ohranilo podoben zven. KSENIJA LEKIČ Trški čuvaj je poskrbel za lepo obnašanje obiskovalcev na Lenartovem sejmu. Že navsezgodaj je razglasil stroge napotke za tiste, ki bi utegnili ščuvati k tepežu, preklinjati ali celo goljufati. Telefoni za Južni del Po novi poslovni politiki Telekoma Slovenije im^j^ prednost donosnejše naložbe. Najmanj so donosne pr^^ naložbe na manj razvitih območjih, kljub velikim potre, bam. Tako je tudi v celotnem južnem delu šentjurska občine, kjer je zato potrebnih 265 milijonov tolarjev Šentjurska občina ter Telekom sta se dogovorila o skup.! nem reševanju problema. Občina bo za izgradnjo telefonskega omrežja, v letos, njem ter prihodnjem letu, zbrala približno 181 milijonov tolarjev, sredstva za izgradnjo telefonskih central in med. krajevnih povezav pa bi zagotovil Telekom. Za prihodnje leto je predvideno, da bi dokončali objekte v Gorici prj Slivnici, v Loki pri Žusmu, Dobju, Planini ter na Prevorju. Telefonske centrale za Loko, Dobje ter Planino so že dobavili. V občini pa sklepajo pogodbe z bodočimi naroč. niki. Doslej so jih sklenili 655 in sicer v Slivnici 139, v Loki 103, v Dobju 119, na Prevorju 108 ter na Planini 186. Pogodbe za izgradnjo krajevnih omrežij so večinoma skle- njene, v Dobju, Loki ter Slivnici pa tudi že delajo. BRANKA BIZJAK Končno nova postaja I V Radečah so se odločili, da bodo čim prej poskusili odpni eno svojih največjih sramot — železniško postajo. ^ Zaradi napol podrte hišice, ki naj bi bila postaja, so bili, kraju doslej deležni številnih kritik in žaljivih pripomb. Mnoj menijo, da povsem upravičeno, saj objekt zares ne zasluži sv^ jega imena, pa tudi krajani raje uporabljajo postajo v Zidanei Mostu kot pa v domačem kraju. Občina je zato julija objavil razpis, ta mesec pa izbrala izvajalca, ki bo na mestu star zgradil novo železniško postajo s podhodom. Pripravljalna del za nove objekte so se že začela, radeško komunalno podjetje! ob postaji začelo urejati tudi novo parkirišče, v prihodnjih leti pa nai bi blizu nove železniške postaje zrasla še obrtna cona. Mavrični sij odkriva bolezni I V soboto, 28. oktobra, bo v trgovini FIT-MEDICO v Iifl sparu v Celju gostovala znana slovenska bioterapevtka Nata| Pergar iz Ljubljane, ki bo na vprašanja obiskovalcev odgovai. jala od 10. do 15. ure. Njeno temeljno vodilo je, da bi odkrivali simptome boleznim auričnem telesu, še preden jih človek začuti fizično. Diagnosti ciranja se loteva s svojimi intuitivnimi sposobnostmi videnji aure, pri tem pa ji je v pomoč tudi sodobna tehnologija, še zlaš^ detektor Bioplasma. Vsako živo bitje ovija svetlobni obroč a| aura, pojasnjuje Pergarjeva, ravno ta mavrični obroč pa | zrcalo telesnega počutja, čustev, misli in duše. Poudarja tudi, d) so negativni vzorci, skrbi in bojazni le nekateri izmed vzroke bolezni auričnega telesa na vseh ravneh. Kupcem v trgovii FIT-MEDICO trikrat tedensko svetujejo celjski zdravniki-spe cialisti, srečanje z bioterapevtko Natašo Pergar pa po svoj dokazuje povezanost alternativne in klasične medicine. Pego vori in njeni nasveti bodo brezplačni, za slikanje pretoka ener- gije in izdelavo fotografije pa naj bi odšteli 3.500 tolarjev. Življenje z epilepsijo v petek, 27. oktobra ob 18. uri, bo v prostorih Zdravstvenega doma Celje ustanovni sestanek Društva za lepše življenje I epilepsijo. Društvo se bo oblikovalo iz skupine za samopomol celjskega območja, ki deluje že dobro leto. Liga proti epilepsij Slovenije in skupina za samopomoč celjske regije vabita m ustanovni sestanek društva vse, ki jih to področje zanima in 1 želeli prispevati k lepšemu življenju epileptikov. i MBl V orientaciji 36 ekip Planinsko društvo Žalec s sekcijama Galicija in Ponikva je v nedeljo pripravilo na planinski koči Bukovica prireditev Jesen na Bukovici s sprejemom mladih v planinsko organizacijo. V soboto pa so pripraviU letošnje drugo tekmovanje v planinski orientaciji za širše celjsko območje. Pri Gasilskem domu na Ponikvi, kjer sta bila start in cilj orientacije, se je zbralo kar 36 ekip. V posameznih kategorijah so prva mesta dosegli: v kategoriji do 6. razreda osnovne šole ekipa Zabukovica II, v kategoriji sedmih in osmih razredov ekipa Slivnica I., pri mladincih Žalec I, pri članih od 26 do 40 let Vinska Gora L, pri veteranih Slivnica I. in pri družinah družina Jančič iz Žalca. Na sliki: kar sedem ekip je prišlo iz Braislovč. T. TAVČAR Turizem med vinogradi Sredi Virštanjskih goric nad Trebčami, sta pred desetimi leti trdo poprijela za delo v vinogra'' Marija in Sandi Šmalčič, ki sta prevzela staro zidanico in vinograd svojih staršev. Pomladila sta okrog 7000 trsov, ki že dajejo rezultate načrtno izbranih sort, dozidala sta hran^ vinsko klet, ki se lepo vklaplja v staro zidanico v kateri je najstarejša vidna letnica 1724 kanmiti preši. Tako so pridobiU prostor za okrog 50 gostov, za katere skrbi predvsem Mari]^. odlično domačo hrano. Eden od treh apartmajev je že pripravljen za sprejem gostov,.ki jih tod _ manjka. Odlično sodelujejo s Kozjanskim parkom v Podsredi, s šolami, svojo ponudbo pa b*' predstavili tudi turističnim agencijam. Nimajo težav s prodajo vina, saj ga odkupujejo štev^ gostilničarji, seveda pa je le ta tudi zaščitna znamka njihove ponudbe turizma med vinogradi. ^ sliki: Sandi Šmalčič je pred zidanico svojo ponudbo pokazal tudi prosvetnim delavcem. EDI MASNi-' it. 43. - 26. oktober 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE Bark umrla pri 99 letih Na polzelskem pokopališču so se prejšnji teden svojci in osebje Doma upokojencev na Polzeli poslovili od Ma- tilde Bark, ki bi v decembru dopolnila 99 let. Matilda Bark je bila v domu nekaj posebnega, saj je v njem preživela sko- raj 15 let, v domu je bila zadovoljna in priljubljena tako pri osebju kot pri va- rovancih. Njene značilnosti so bile skronmost, ljubeznivost, hvaležnost, de- lavnost in še druge vrline, ki krasijo človekov značaj. Prav zaradi tega so se od nje, ko je zaspala mimo kot je živela. poslavljali z žalostjo vsi, ki so jo poznali in živeli z njo. T. TAVČAR Grafiti tudi v Žalcu Grafiti so bili do nedavnega značilnost velikih mest, sedaj ^a se pojavljajo tudi v manjših mestih in naseljih. Tudi v Žalcu (na sliki) jim z njimi ni prizaneseno, reakcije pa so, tako kct povsod drugod, različne. Mestni možje se jezijo, ker bo treba fasade javnih zgradb na novo prebarvati, nekateri se zgražajo zaradi njihove vsebine, drugi jih odobravajo, so pa tudi taki, ki jih še opazijo ne. ^ ^^^^^ Madžarska kuhinja na Slemenu V Andrejevem domu na Sle- menu so se konec prejšnjega tedna, od 19. do 22. oktobra, razširjale mamljive vonjave madžarske kuhinje. Obiskovalcem so postregli z izvirnimi madžarskimi jedrni in pijačo, za živahno razvedri- lo pa je poskrbela madžarska glasbena skupina. V prijetnem vzdušju so minuli četrtek od- prli tudi slikarsko razstavo del Jožeta Svetine, ob tej prilož- nosti pa so v kulturnem pro- gramu zapeli člani moškega okteta Zavodnje in prvak ljub- ljanske opere Franc Javomik. KL Otep po Bavarski Učenci 3.b razreda I. gimnazije v Celju so se v soboto odpra- 11 na enotedensko nagradno potovanje po Bavarski, v tem času Il bodo sprejeli predstavniki bavarske vlade in parlamenta, manili pa se bodo tudi z načinom pouka v nemški gimnaziji. Učenci 3.b razreda I. gimnazije v Celju so pod mentorskim idstvom profesorice nemškega jezika Duške Veronek v lan- :em šolskem letu sodelovah na tekmovanju o poznavanju ivarske. Tekmovanje je preko ministrstva za šolstvo in šport zpisala bavarska deželna vlada, celjski gimnazijci pa so med II sodelujočimi razredi iz vse Slovenije zasedli prvo mesto, agrada za ta uspeh je enotedensko bivanje na Bavarskem, ovesno pa so jim povabilo za potep po Bavarski izročili med fvarskim tednom v Ljubljjuii, v začetku oktobra. IS, Foto: EDI MASNEC Gasilci v vrtcu Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur uspešno sodeluje z domačim vrt- cem. V mesecu požarne varnosti so gasilci prika- zali zaposlenim ter otro- kom kako ravnajo gasilci, če pride do požara. Na vaji so prikazali vse od javljanja požara, do možnosti gašenja vrtca z novim kombiniranim vo- zilom, s pomočjo cisterne. Z dihalnimi aparati ter nosili so predstavili tudi reševanje ter nudenje pr- ve pomoči ponesrečen- cem. Po vaji so lahko otroci ter vzgojiteljice z ročnimi gasilskimi apa- rati gasili tudi sami, prav tako so si ogledali kombi- nirano vozilo. MELITA KOVAČIČ Vinoteka na Sladki Gori? Na pobudo Društva vinogradnikov in kletarjev Trta, iz Šmarja pri Jelšah, bi v Sadnikovi hiši na Sladki Gori uredili vinoteko z vini šmarsko-virštanjskega okoliša. Hiša z okolico, last šmarske Kmetijske zadruge, vse bolj propada, zato bi rešili poslopje z obnovo in ureditvijo vino- teke z ustekleničenimi vini Kleti Imeno ter domačih vino- gradnikov. Razmišljajo tudi o prostoru, namenjenem vino- gradniškem muzeju, kjer bi predstavili zgodovino tega območja, v najbližji okolici pa bi posadili trse sort iz šmar- sko-virštanjskega okoliša. Nekaj je že posajenih, za nove pa bi uporabili tudi neobdelano zenJjišče kmetijskega sklada. Načrtov so se lotili resno, saj računajo na bodočo vinsko cesto. V občinskem svetu so zato, da bi stavbo ter funkci-j onalno zemljišče odkupili, račvmajo tudi na republiška sred- i stva, pomisleke pa imajo le zaradi slabega stanja objekta. ) B. J. inovci na Primorskem l^fgovsko podjetje Žana iz Žalca je svoje zveste kupce in poslovne partnerje znova popeljalo na vsakoletno enodnevno rPotovanje. Tokrat so obiskali nekaj najzvestejših dobaviteljev na Primorskem in vsi so jih seveda sprejeli s prijaznostjo in pestro jj^istavitvijo svojih izdelkov. Skoraj vse je bilo mogoče tudi poskusiti, zato je bilo petdeset obiskovalcev pršutame Kraljevih C^iin v Lokvah, Droge Portorož in Vina Koper zelo zadovoljnih in predvsem sitih. Tako bodo prav gotovo ostali še naprej ^'liki kartic Žana in zvesti kupci v blagovnici Žana v Žalcu, v prodajnem centru Lena v Levcu, v Žana marketu Aldo na /ožnem in v marketu Sel v Letušu. '^atiovci so bili navdušeni tudi nad obiskom Portoroške Droge, kjer so se z veseljem postavili pred objektiv fotoaparata. EP SI. 43. - 26. oktober 19951 NASI KRAJI IN LJUDJE Novi prostori za parapiegilce v objektih drobnega go- spodarstva na Spodnji Hudi- nji so prejšnji teden odprli nove prostore, kjer se bodo lahko zbirali člani Društva paraplegikov celjske regije, ki jih je trenutno 82. Prosto- re je odprla Danica Simšič, poslanka in predsednica ko- misije za vprašanja invali- dov pri državnem zboru. Kot so paraplegiki sami dejali, so se jim s tem uresni- čile sanje, saj bodo imeli lastne prostore, kjer bodo lahko razvijali programske dejavnosti. Društvo je sprva začelo z delovanjem v La- škem, želeli pa so pridobiti delovne prostore v Celju. Dobili so jih na Gregorčičevi ulici, vendar so bili nepri- merni, tako da so zdaj po- vsem zadovoljni z novimi, le- po opremljenimi prostori, ki so si jih po sedemnajstih le- tih le uspeli izboriti. Celotna naložba Zveze paraplegikov Slovenije je brez opreme vredna približno šestnajst milijonov tolarjev. Predsed- nik zveze paraplegikov Slo- venije Ivan Peršak se je v go- voru sprehodil skozi zgodo- vino dejavnosti paraplegi- kov in poudaril, da odprtje novih prostorov obeta dobre razvojne možnosti. Tu misli- mo predvsem na obsežen program njihove dejavnosti in pa na vlaganja lastnih sredstev, s pomočjo pridobi- tvene dejavnosti. Dogodek je predsednik Društva para- plegikov celjske regije Jože Berlinger ocenil takole: »No- vi prostori pomenijo tako za društvo kot za posamezne člane zelo veliko, saj bomo lahko v njih razvijali naše programe bolj kvalitetno in v večjem obsegu, poleg tega pa bomo lahko razvijali tudi družbene dejavmosti, kar prej ni bilo mogoče.« Danica Simšič je v svojem govoru obljubila, da se bo še naprej zavzemala za invalide in za njihove pravice, saj jih je potrebno sprejemati ravno tako kot vse ostale ljudi. Do jvmija prihodnje leto naj bi zbrali podatke o tem, koliko in kakšne invalide imamo v naši državi in pa predvsem, kakšen je njihov status. Kot je že sama omenila, je v dr- žavi približno 140 tisoč inva- lidov, šest tisoč pa je takš- nih, ki jih država ne prizna- va za invalide. DAMJANA SEME Gasllsica preizicušnla za vroče čase v vasi Preseka pri Mozirju so v soboto, 21. oktobra, člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje izvedli taktično vajo gašenja požara na gospodarskem poslopju. V tej preizkušnji, ki je sovpadala z mesecem požarne varnosti, so preverili svojo usposobljenost, iznajdljivost v kritičnih položajih ter veščino uporabljanja gasilske teh- nike. Pri vaji so sodelovale enote prostovoljnih gasilskih društev iz Mozirja, Letuša, Šmartnega ob Paki in Paske vasi. KL Prazniic lioteia Dravinja Hotel Dravinja v Slovenskih Konjicah je v petek slovesno praznoval svoj deseti rojstni dan. Odeli so ga v najlepša je- senska oblačila, pri čemer so pomagali tudi konjiški otroci, za številne povabljene pa so pripravili tudi iz\TStno kuli- narično ponudbo in pester za- bavno umetniški program. Posamezni deli hotela so se sočasno predstavljali s svojo tipično ponudbo. V narodni restavraciji je mojster kuhinje Miro Metličar (na sliki) pri- pravil izjemno privlačen (in tudi zelo okusen) toplo-hladni bife, v Mestni kavami je igral prekmursko-madžarski an- sambel, v zabavišču Tarantela pa skupina Magazin. Tu je bila tudi modna revija spodnjega perila Lisca in nastop plesne skupine Kan-kan. Najlepše slovenske napitnice pa so na- šle svoj prostor v lovski sobi Artemidin dvor, po oceni Bori- sa Klančnika, direktorja po- djetja Jelen, v okviru katerega je hotel Dravinja, enega naj- lepših prostorov v slovenskih hotelih sploh. Hotel Dravinja se je toki predstavil v svoji najlepši lu Ce bo še naprej tako hij uresničeval številne zastavlj ne načrte kot jih je zlasti zadnjem letu, bo kmalu \ stveno obogatil svojo ponudi in postal še pomembnejši n« lec razvoja turizma v občini, se tudi po besedah konjišk^ župana Janeza Jazbeca ravi v turizem vedno bolj odloč usmerja, pri tem pa tvorno s deluje tudi s sosednjimi obi nami, še zlasti zreško. ] Foto: MATEJ NAREil Jesensice počitnice pred vrati Po slabih dveh mesecih šo- le se za osnovno in srednje- šolsko mladež v soboto že začenjajo prve, jesenske po- čitnice. Devet pouka prostih dni do vključilo nedelje, 5. novembra, bo seveda vsak šolar izkoristil po svoje, v Občinski zvezi prijateljev mladine Celje pa so zanje vseeno pripravili nekaj idej za aktivno počitnikovanje. Že v soboto, 28. oktobra, bo na pot iz Celja v Ljublja- no, v tamkajšnje lutkovno gledališče in živalski vrt, od- peljal drugi oktobrski otro- ški zabavni avtobus. V Lut- kovnem gledališču Ljublja- na si bodo otroci lahko ogle- dali predstavo Bikec Ferdi- nand, preostali čas do po- vratka domov, v Celje bodo prispeli med 17. in 18. uro, pa bodo izkoristili za ogled živalskega vrta. Cena za izlet z otroškim zabavnim avto- busom, ki vključuje vstopni- ci v gledališče in živalski vrt, prevoz ter nagrade za dru- žabne igre na avtobusu, zna- ša 1.900 tolarjev za otroka oziroma 2.200 tolarjev za odrasle. V Občinski zvezi prijate- ljev mladine Celje prav tako že v soboto odpirajo tudi vrata v svoj družinski klub v Kranjski Gori, saj se v hotelu Alpina začenjajo 4-dnevne jesenske počitnice med 28: 31. oktobrom. V ponedeljek, 30. oktobi se v Celju, Štorah in Vojnil začenja tudi jesensko dnei no počitnikovanje med 10.i 14. uro. Za ponedeljek orj nizatorji napovedujejo I kovno delavnico, za td izlet, za četrtek orientacij^ pohod in iskanje zakladol za zadnji počitniški dan' petek pa zabavne igre. V pd meru slabega vremena boj dejavnosti, ki so vezane glavnem na potepanje celjski, vojniški in štors okolici, nadomestili s takšii mi, ki se jih da izvesti vrt tranjih prostorih. Dnevi počitnikovanje bodo v vsi treh krajih izvedli le v pil meru, da bo prijavljenih vsi 5 otrok, starši pa morajo! to obliko počitnikovai^ svojih šolarjev prispevati tisoč tolarjev. Srečanje gasilsliih veteranov Gasilska zveza Žalec je v soboto v Šempetru pripravila sreča- nje gasilskih veteranov Gasilske zveze Žalec, ki ga vsako leto pripravijo ob mesecu požarne varnosti. Tokrat so se zbrali v dvorani KZ Šempeter, zbrane pa je najprej pozdravil tajnik GZ Žalec Tone Gros, nato sta spregovo- rila podpredsednik zveze Vinko Debelak in poveljnik Franc.: Naraks, ob koncu pa še v imenu občine Žalec predsednik požar- nega sklada in svetnik Ivan Fale. Na srečanju so podelili posebna priznanja GZ Žalec, prejeli pa so jih gasilski veterani Edvard Pušnik iz Matk, Ivan Juhart iz Pondorja, Ivan Žalski iz Ložnice, Valentin Tekavc iz Vrbja in Marko Flajs iz Žalca. Kipec Florijana pa so podelili najstarejšemu udeležencu sreča- nja, 92-letnemu Francu Osetu iz Drešinje vasi. V petek je GZ Žalec pripravila srečanje članic, ki je bilo v dvorani Društva upokojencev v Grižah, v soboto 28. oktobra pa bo srečanje mladib gasilcev na Gomilskem. Na sliki: gasilci veterani, ki so se v soboto udeležili srečanja. T. TAVČAR Pregled gasilnih aparatov Med številnimi aktivnostmi, s katerimi gasilci obelež« mesec požarne varnosti, je tudi pregledovanje gasilnih apat na terenu. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva > imajo za to posebej opremljeno gasilno vozilo. Preglede ol Ijajo po vseh društvih občine, o tem so obveščeni tudi občai lahko svoje gasilne aparate prinesejo na pregled. Na sliki: d Cveto Poznič iz PGD Žalec in predsednik PGD Polzeli Kotnik pri pregledu gasilnih aparatov na Polzeli minulo sd T. TAV $1. 43. - 26. oktober 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE flajlepše oh ustvarjanju ^Koncema Remic Iz Mozitja Je bila ¥ največje življenjsko zailovoUstvo gtailnja hiše l^arija in Ivan Remic sta ta ^ec praznovala enaintride- .Q obletnico poroke, ravno ^|j)(0 časa živita v Mozirju in toliko let sta že naročni- oašega časopisa. Kar takoj jj se odločila, da bodo imeli v ^žini svoj časopis in res ga i,3Jo še danes. Spremljal ju je ojunih najbolj ustvarjalnih jjih, tedaj ko sta imela največ gcrtov in zamisli. Del njune- , življenja je tudi zdaj, ko bivata v umirjenem, a hkrati ^trem upokojenskem ob- jbju. Spoznala sta se zelo mlada, preden sta zakorakala v ^upno zakonsko življenje, je linilo še nekaj let. Ivan je na- ječ dolgo vztrajal na rojstni jnetiji v Šmartnem ob Dreti, J kateri je moralo brez ugo- lorov delati vseh šest otrok, to tihem so določili, da bo on isti, ki bo ostal na kmetiji, (ladeniška leta so mu hitro linevala, njegovi bratje in se- tre so bili zvečine že vsi v južbi, ko so se doma naposled krekli, da naj bi domačijo [revzel Ivanov brat. Ivan in Marija, izučena kro- ičica, sta se poročila 17. okto- ra 1964. »Imel sem 26 let, ko im se odpravil v svojo prvo užbo, v Ljubljano. Zaposlil m se v Litostroju in tam ital 5 let,« pripoveduje, »na- ar sem se vrnil v rojstno doli- 0. Za tri leta sem se zaposlil v torenjevem obratu v Velenju, ato pa v novozgrajenem bratu istega podjetja v Na- irjah, kjer sem ostal polnih I let.« iTudi Marija izhaja iz kmeč- I družine, iz Smihela, a za- služek si je poiskala drugje: »Svojo prvo službo sem dobila v nazarskem Elkroju in tam ostala 9 let, vse do sinovega rojstva leta 1965. A že ko je bil Božidar še čisto majhen, sem začela bolehati za astmo, ki je postajala vedno bolj nevzdrž- na. Imela sem tako hude napa- de, da so zdravnika večkrat klicali v službo ali pa me sko- raj nezavestno odnesli domov. Delati sem prenehala. Zdravi- la sem se najprej v Mariboru, a brez uspeha, nato pa sem se namenila, da poskusim še v Nemčiji. Sin je imel takrat šti- ri leta in pol, zanj pa je v šestih mesecih, kolikor sem bila zdo- ma, prevzel skrb moj mož, ki mi je v bolezni tudi sicer ves čas pomagal in mi stal ob stra- ni. Se danes ne morem verjeti, da sem v Nemčiji ozdravela. Domov sem se vrnila skorajda popolnoma zdrava. Tudi zato sem se lahko odločila še za enega otroka. Hči Andreja se je rodila leta 1971, potem pa sem se lahko ponovno tudi za- poslila.« Že leto pred tem sta se Re- micova podala v gradnjo hiše. Mlada družina je živela v pod- najemniškem stanovanju v Mozirju, v Heberjevi hiši, ki je danes ni že nikjer več. »Brez vsega sva pričela graditi, v kaj takega pa sva si upala najbrž le zato, ker sva si to srčno žele- la. Ničesar nisva imela, celo tisti denar, ki sva ga potrebo- vala za nakup zemlje, sva si izposodila. Plače so bile slabe, krediti pa takrat zelo ugodni, in na račun tega je nekako šlo. Najela sva tudi po več kredi- tov hkrati in se prebijala od enega do drugega. Ogromno dela smo postorili sami, polo- žili tla po hiši, obložili zidove, jih ometali, belili... Prav no- beno soboto v petih letih si ni- sem nadel praznične obleke,« se spominja Ivan, Marija pa ga dopolni, da sta delala pravza- prav nepretrgoma, tudi ob ne- deljah. Prenehala sta le takrat, ko so se krajani odpravljali k maši. Pet let je minilo in družina se je preselila v novo hišo. To je bil za oba najlepši dan v njunem skupnem življenju. Pobrali so svoje reči iz starih najemniških prostorov in se odselili na svoje. Pa ni bil lep le ta dan, pač pa je bilo zanju obdobje, ko sta gradila hišo - pri tem največ delala, se peha- la od enega do drugega opravi- la, živela kar se da hitro - naj- lepše v življenju. To je bil čas, ko sta z veseljem ustvarjala, pravita. Tisti čas, ki jima bo ostal v najlepšem spominu še zlasti zato, ker nista gradila na silo, pač pa z ljubeznijo. Njimo skrb za dom je moč občutiti tudi danes. Oba sta se že upokojila, Marija pred štiri- mi leti, Ivan pa pred letom dni. Veselita se tudi tega, po svoje zelo delavnega in še vedno di- namičnega življenjskega rit- ma. Veliko je za postoriti, v največje veselje in skrb obe- nem pa sta jima vnuka, triletni Rok in šestletna Laura. Ivan se zadnja leta navdušu- je nad sadjarstvom, doma na- mreč vzorno skrbi za majhen nasad jabolk, hrušk, breskev, ribeza in orehov, okoli hiše pa se razpreda tudi nekaj bra j de. V sadjarskih spretnostih je sa- mouk. Najprej je poskusil do- ma, potem so ga na mozirski osnovni šoli, kjer je bil zapo- slen kot hišnik zadnjih devet let pred upokojitvijo, zadolži- li, da mora poskrbeti za šolski sadovnjak. Pod njegovimi ro- kami je zrasel izjemna lepo urejen prostor. »Mislil sem, da ne bom zmogel, in vendar mi je uspelo,« pravi Ivan. Marsikdaj je tako v življenju, spoznavata zakonca Remic, a z voljo in zagnanostjo je negotovost mo- goče preseči. KSENIJA LEKIČ Zlatoporočenca sta obhajala jubilej na Paškem Kozjaku Jože in Marija Verboten iz Doliča pri Mislinji sta to poletje praznovala zlato poroko. Ob slovesnem jubileju, ki sta ga obha- jala na velenjskem gradu in v cerkvi Sv. Jošta na Paškem Kozjaku, so se zbrali njimi ^ajdražji sorodniki in prijatelji. Prvič sta se zaobljubila 15. julija pred petdesetimi leti v Završah nad Mislinjo. Jože je do svoje .upokojitve delal na železnici, Marija pa je pridno gospodinjila na majhni hribovski kmetiji. | Poskrbela sta tudi za podmladek svojega rodu, saj se jima je v j zakonu rodilo sedem otrok. IVAN NAVERŠNIKi Lipovškova ob zlatem jubileju Na >Mihelovi kmetiji< v Raz- gorcah pri Vojniku te dni praznujeta zlat jubilej, petde- setletnico skupne življenjske poti, Nada in Slavko Li- povšek. Polstoletno skupno življenje se je začelo v težkih časih, je- seni 1945, ko so bile posledice vojne vidne še vsepovsod. Ve- liko truda, odrekanj in trdega dela je bilo potrebno, da sta Nada in Slavko uredila in kas- neje obnovila domačijo. Ob tem pa je njimo skupno življe- nje, v katerem so se jima rodili trije sinovi, zaznamovalo še prizadevanje za boljše in la- godnejše življenje v Razgor- cah. Slavko je bil med prvimi, ki se je zavzel za izgra z novimi prostori želijo v J*'cu ponuditi tudi več mož- j^^i za drugačen in tudi bolj J^^esen obred. Med drugim i^tiiišljajo o tem, da bi svate poročne dvorane pripeljali i^^^čijo, na dvorišču za Savi- ^0 hišo naj bi bil urejen let- no zimski vrt, kjer bi gostje lahko v miru popili kozarec šampanjca, pred Savinovo hi- šo pa naj bi s pomočjo varnost- nika urejevali promet in zago- tovili tudi parkirne prostore. Projekt naj bi po sedanjih na- črtih zaživel prihodnje leto, takrat pa naj bi ukinili tudi poročne obrede v sedanji po- ročni dvorani. IB Srečanje starejših Straničanov članice straniškega Rdeče- ga križa so minulo nedeljo pri- pravile vsakoletno srečanje starejših občanov. Pogostili so jih v domu krajanov, osnovno- šolci s Stranic in domači glas- beniki pa so pripravili kratek kulturni program. Na srečanje je prišla tudi najstarejša kra- janka, devetdesetletna Podpe- čanova mama. G.J. Najlepši filmi Na naslovnici Tednikove- ga TV vodiča je bil prizor iz filma Zadnji tango v Parizu, igralca pa Marlon Brando in Maria Schneider. V poštev za žreb je prispelo 32 ku- ponov. Tokrat podarjamo paket laškega piva, ki ga bo prejela Vida GORJUP iz Ljubečne pri Celju, majici NT&RC pa bosta po pošti prejela Tomaž URBANCIČ iz Radeč in Lojzka REPAS iz Celja. Vljudno prosimo, da se po paket laškega piva oglasite v naš oglasni oddelek, medtem ko vam bomo majici poslali po pošti! it. 43. - 26. oktober 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE Rojstni dan zreške šole Osrednjo prireditev ob 180. obletnici OŠ Zreče so učitelji In učenci pripravili v soboto Letos mineva 180 let od uvedbe osnovne šole v Zre- čah. Ob tej priložnosti je bila v soboto proslava, na kateri so učenci in učitelji predsta- vili šolo in se predstavili z zanimivim in lepo priprav- ljenim kulturnim pro- gramom. V leseni šoli, ki so ji pravili Scul und Messnerhaus (šol- ska in mežnarska hiša), je le- ta 1815 začelo obiskovati po- uk 52 učencev, njihov učitelj pa je bil Jurij Šmaber. Koča je postala premajhna, zato so jo po dvajsetih letih podrli in na istem mestu zgradili no- vo. Število učencev se je ve- čalo in v Zrečah so 1890. leta zgradili večjo stavbo, ki jo še danes uporabljajo učenci ko- vinarske šole. Hiter razvoj kraja v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja in vedno bolj razvi- jajoč se turizem, je še pove- čal potrebo po večjih šolskih prostorih. Tako je leta 1965 zrasla nova šola. Devet let pozneje je bila zgrajena telo- vadnica in leta 1979 še prizi- dek k šoli. Sobotne slovesnosti so se poleg staršev ter sedanjih in bivših delavcev šole udeležili tudi svetovalec ministra za šolstvo in šport, Janez Ur- bane, predstojnica celjske organizacijske enote Zavoda za šolstvo Judita Kežman Počkaj in zreški župan Jože Košir, ki je ob tej priložnosti ravnatelju zreške šole Ivanu Olupu predal tudi nakazilo za nakup dveh računalnikov za šolo. Sicer pa so ob tej priložno- sti na šoli izdali tudi zbor- nik, v katerem je predstav- ljena zgodovina in kronika zreške osnovne šole. Danes se, kot so zapisali v šolskem zborniku, generaci- je osnovnošolcev znova spo- prijemajo predvsem s pro- storsko stisko, poleg tega pa se bo potrebno prilagoditi tudi novi, bodoči zakonodaji o devet ali desetletnem šola- nju. Tako ima kolektiv OŠ Zreče v načrtu nakup raču- nalnikov ter uvedbo raču- nalniške učilnice, gradnjo ustreznih ustreznih učilnic za likovni in glasbeni pouk, primerne garderobe in jedil- nice, ter dovolj velike telo- vadnice za šeststo otrok, ko- likor jih trenutno obiskuje Osnovno šolo v Zrečah. N-M. SEDLAR Foto: MATEJ NAREKS Na sobotni proslavi v OŠ Zreče je plesna skupina v svoji točki predstavila dejavnosti, značilne za Zreče. Slavje v Sedražu Jutri bodo v Sedražu tu- di uradno odprli novo po- družnično šolo. Slovesnost se bo pričela ob 11. uri do- poldne, na njej pa bosta poleg župana občine Laško Petra Hrastelja slavnostna govornika tudi predstavnik ministrstva za šolstvo in predsednik krajevne skup- nosti. Nova šolska stavba, ki so jo v manj kot enem letu zgradili z občinskim in dr- žavnim denarjem, in v ka- teri se je pouk pričel že z novim šolskim letom, sodi po prepričanju mnogih med najlepše podružnične šole pri nas. Pouk v Sedra- žu je doslej potekal v 105 let stari šolski stavbi, ki pa so jo ob gradnji nove poru- šili. Za jutrišnjo slovesnost, ki jo bodo popestrili z bo- gatim kulturnim progra- mom, so učenci pripravili tudi posebno razstavo z na- slovom »Stoji učilna zida- na«, učiteljica Manica Skok pa je v posebni bro- šuri zbrala podatke o dose- danji zgodovini šolstva v Sedražu. V kraju se je na- mreč redni pouk pričel že leta 1860, osem let kasneje pa je šola dobila tudi svoje- ga prvega stalnega učitelja. JI Čudežno drevo v Konjicah v soboto so učenci osnovne šole Pod goro v Slovenskih Konjicah pripravili dan odpr- tih vrat šole, na katerem so predstavili delo, ki so ga opra- vili v sklopu ekološkega pro- jekta, poimenovanega Čudež- no drevo. Pri projektu je sodelovalo 480 učencev. Biologi so izdela- li in opremili herbarij, določili drevesa in nabrali različno lubje. Glasbeniki so se naučili peti pesmi o gozdu, ritmična skupina je pripravila rap iz- vedbo Eko songa, Ukovniki pa so v različnih tehnikah upodo- bili drevesa ter pripravili raz- stavo v šolski avli. Skupina knjižničarjev je usklajevala delo vseh skupin, pripravili so tudi razstavo knjig o drevju in gozdu, izdelali pa so tudi dre- vo knjigožerov - posebno drevo z naslovi knjig, ki jih učenci te šole najraje berejo. Matemati. ki so sestavljali križanke, re. buse, anagrame, razstavo pj so pripravili tudi fotografij literarni delavnici so nastajala literarna dela o drevesu, novi. narji pa so se lotili anket ij intervjujev. Raziskovalci so se napotili? pragozd ob slapu Šimmiku kjer so preučevali lesno indu- strijo v domačem kraju. Raču- nalničarji so oblikovali drevo na računalniku in izdelali nai pise ter vabila, učenci, ki sd sodelovali v filmski skupini, so posneli film Drevo ima srce, lutkarji pa so izdelali lutke in uprizorili igrico Čudežno dre- vo, s katero so se predstavili na sobotni prireditvi ob dnevii odprtih vrat. N.-M.J| Foto: MATEJ NAREJ it. 43. - 26. ektob«r 199S 17 ŠPORT Vse dobre stvari so tri CeUske kegUavke še tretjič zmagovalke svetovnega pokala - Po nalboljšem rezultatu prentekmovanja končno najboljše tuiJI v tinalu Lovoriko za tretjo zmago na svetovnem pokalu je Mariki Kardi- nar izročil predsednik mednarodne zveze Avgust Likovnik. Lado Gobec: trener, predsednik, sekretar, šofer, fotograf... punaj 1989, Bratislava |99l, Dunaj 1995. Celje ima še (fetjič svetovnega klubskega pr\'aka v kegljanju za ženske, po najboljšem rezultatu pred- tekinovanja in novemu startu J, ničle je Miroteks končno tudi y finalu zdržal pritisk in zma- gal na svetovnem pokalu. Du- paj 1989, Bratislava 1991, Du- paj 1995. Vse dobre stvari so tri. po prvi seriji predtekmova- nja je Miroteks za vodilnimi Zagrebčankami zaostajal sa- mo za štiri keglje, se po drugi seriji prebil na vrh in na njem vztrajal do konca 7. svetovne- ga pokala. Šampanjec je prvi odprl sponzor Roman Gracer, domači chardonnay — grozdje le nekaj let trgajo vse kegljav- Ice - iz Dobrovnika je Marjan Kardinar opremil z ekskluziv- no nalepko s keglji in kroglo, po preddverju dvorane Albert Schultz pa se je razposajeno razlegalo: »Žiga-žaga, žiga- žaga, Miroteks zmaga.« Keglje so za tretji naslov svetovnih prvakinj žagale Jožica Šeško, Ljuba Tkalčič, Mira Grobel- nik, Marta Zupane, Katja Le- dine k, Marika Kardinar in Bi- serka Petak, lovoriko imata kot rezerva tudi Metka Lesjak ter seveda trener Lado Gobec. Finale: 1. Miroteks (Tkalčič 434, Šeško 446, Ledinek 455, Grobehiik 403, Kardinar 423, Petak 460) 2621, 2. Jedinstvo (Hrv) 2585, 3. Elektromures (Rom) 2554, 4. Wien (Avs) 2474; predtekmovanje: 1. Mi- roteks (Šeško 430, Tkalčič 429, Kardinar 431, Zupane 396, Grobehiik 425, Petak 468) 2579, 2. Wien 2575, 3. Jedin- stvo 2546, 4. Elektromures [2538, 5. Elore (Mad) 2523, 6. biemheim (Nem) 2520, 7. Gryf fol) 2457, 8. Trebič (Češ) 1450, itd. Simpiv the best Sreda. Prvi dan prvenstva. Po nastopu Jožica Šeško je bil Miroteks drugi in ekipa se je dobro razpoložena vračala v Bad Vorsau, zdraviliško me- stece >nekje v bližini Leibnit- za< Do dvorane je bila skoraj ura vožnje, toda kegljaška malha ni nikoli polna in nasta- nitev je bila več kot polovico cenejša kot na Dunaju. Simply the best je donelo iz radia, Biserka Petak pa je pol- glasno pritegnila: »Enostavno najboljše.« Da, bila je enostav- no najboljša igralka 7. svetov- nega pokala. Najboljši rezul- tat predtekmovanja s 468 keg- lji, tretja številka finala in v seštevku obeh nastopov >Sim- ply the best<. Najboljša. »Zad- nja serija je igra živcev, v ka- teri me ni nikoli strah. Zelo redko sem slabša od tekmic,« je bUa jedrnata Biserka Petak, ki je obakrat >pokrila< nekoli- ko nižji rezultat Marike Kar- dinar. »V predtekmovanju in finalu sem se na tretji in četrti stezi mučila. Ko so tekmice grozile, je moja igra postala >zašpanana<, v takšnih prime- rih pa keglji še slabše padajo,< je bila samokritična kapetan- ka. Sredi nastopa je s pogle- dom >ubila< moža Marjana, ki je s tribune svetoval drugačno taktiko, v 98. lučaju pa po zna- čilni kegljaški lastovki podrla vseh devet in potrdila naslov najboljše ekipe na svetu. Gobčeva levica Trener, predsednik, sekre- tar, blagajnik, šofer, psiholog, kronist... Lado Gobec. V se- demdesetih letih polprofesi- onalni nogometni vratar, jugo- slovanski reprezentant in kan- didat za olimpijske kvalifika- cije. Toda njegov šport je keg- ljanje. Že več kot dve desetletji in s fotografskim spominom se bo v sekundi spomnil vsakega lu- čaja, vsakega keglja, vsakega rezultata. Bodite prepričani, pred tekmovanjem bo nekaj metov njegovih in iz lastnih izkušenj bo za steze našel naj- bolj primemo taktiko. Tudi na Dunaju ni bilo nič drugače: Gobec je kegljal že pred prvim Miroteksovim nastopom. Na velikih tekmah je vedno razpet med številnimi obveznostmi, raztresen in zato je njegov Samsonite vseskozi čuvala Ljuba Tkalčič. Nenehno je preračunaval rezultate in se med nastopi nemirno vrtel na stolu za sekundiranje. V desni roki brisača, z levico je >keg- ljal<, sodniki pa so bili neneh- no v zadregi in nihali med ust- nim opominom ter rumenim kartonom. Ko je stresal levico, lučaj ni bil najbolj natančno odmerjen. Ko je roko dvignil že po izmetu, je čez nekaj se- kund padla devetka. In sodni- ki so popustili. Karton bi bil nesmiseln. Dunaiska olika Hvalijo se lahko z vsem: z natančnostjo, vzgojo, kultiu-o. zgodovino, toda med svetov- nim pokalom so bili Avstrijci stokrat, tisočkrat prekleti. Ze informacije pred tekmova- njem so bile skope, občutki slabi, organizacija prvenstva pa prava katastrofa. Nula. Dunaj čani so prvenstvo or- ganizirali ob 60-letnici dežel- ne kegljaške zveze, v organiza- cijskem odboru pa so bili naj- brž še vsi ustanovitelji Ver- banda. Samo dva še nista sla- vila Abrahama, vsi drugi funkcionarji pa so bili v tret- jem življenjskem obdobju in se zapletli v kaos. Za začetek so si omislili dva termina za otvoritev prvenstva, po samo nekaj deset lučajih pa zaradi okvare avtomatike prekinili tekmovanje. Vzdrževalca so po Dunaju iskali dve uri, vmes se je nabralo še nekaj zamude in zadnji keglji so padli skoraj opolnoči. Drugi dan so sodniki kar sredi tekmovanja določili odmor za kosilo, tretji dan so zamudili na kegljišče, po fina- lu so hoteli prepovedati foto- grafiranje podelitve pokalov, vmes so izgubili Zdravljico in slovensko himno predvajali v treh delih. Novinarji so poro- čila oddajali iz trgovine s ho- kejsko opremo, iz bifeja, kjer so po telefonu segali prek skladovnice sendvičev, ali iz pol kilometra oddaljene govo- rilnice. Nikoli iz press centra. Ker ga ni bilo. Slobo, majstore! Bosna in Hercegovina, Hr- vaška, Makedonija, Slovenija, ZR Jugoslavije. Na Dunaju so bili prvaki vseh držav z ob- močja nekdanje domovine. Dežela med Triglavom in Var- darjem je imela natanko tretji- no udeležencev Weltpokala; stare prijatelje in tudi na ste- zah sprte sovražnike. »Slobo, majstore!« so bili v peti seriji navdušeni Srbi. Na stezi je bil Dragan, ovacije pa so bile naslovljene Slobodanu. Morda voždu, nihče ni spraše- val. Toda nekaterim stvarem se v Donaustadtu ni bilo mo- goče izogniti. V obeh konku- rencah so bili hkrati na stezah igralci in igralke iz BiH in Sr- bije. Ženske so se pred in po nastopu rokovale, moški se ni- so niti pogledali. Zamere so prevelike, toda nekateri so na politiko vendarle pozabili. V gneči ob izhodu iz dvorane so si pokimali, spregovorili bese- do ali dve in si v pozdrav kar- seda neopazno stisnili roke ne- kateri kegljači zagrebškega Medveščaka in beograjskega Partizana. Vse se je zgodilo v trenutku, a vseeno: zgodilo se je. Beograjčanke so se najbolj navduševale nad bliščem zalo- ženih drogerij in cenami, ki naj bi bile tudi za polovico nižje kot v ZRJ, kjer še vedno kraljuje črni trg. Makedonci so - tako kot lani— navijali za Ce- Ijanke, njihovega naslova pa so se iskreno veseUli tudi - Ju- goslovani ! ŽELJKO ZULE podjetje za proizvodnjo, trgovino, export-import, storitve d.o.o. 6231 o Slovenska Bistrica, Titova c. 79, tel.: 062/811 -020,814-821, fax: 062/814-820 Kolektiv Kmetijskega podjetja "AGROCOM" iz Slovenske Bistrice obvešča vse kmetovalce, člane, vrtičkarje in druge kupce, da odpira v Slovenski Bistrici nov kmetijsko prodajru center. Novo! Odslej boste lahko nakupovali kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele, repromaterial, škropiva, semena, krmila in vrtičkarski program na velikih prodajnih površinah in na samopostrežni način. Zagotavljamo velik parkirni prostor. Kmetijski center najdete na Titovi 107 (Šugerska jama - rumena stavba) v Slovenski Bistrici. Otvoritev bo v soboto, 28. oktobra 1995. Vljudno vabljeni na vaš in naš praznik! Ničla na polno Katja Leillnek v finalu oiJ meta mimo vseh kegljev tJo petih iJevetk — Solze sreče, veselja In žalosti zaraiJI odhoiJa mlaiJe šamplonke v Nemčijo Večer pred finalom se je v vseh glavah že četrtič vTtel isti film. Z najboljšim rezultatom predtekmovanja celjska ekipa še nikoli ni zmagala. Oggers- heim 1990, Plankstadt 1993, Celje 1994, mar se bo enako končalo tudi na Dunaju 1995? »Nimamo kompleksa finala, marveč naša šesta igralka ni- koli ne doseže super številke. Preveč smo izenačene,« je že pred prvenstvom razlagala Jo- žica Seško, nakar se je končno zgodilo. Gobec se je odločil za zamenjavo, po Olomoucu 1977 drugič v zgodovini kluba. Marta Zupane je svoje mesto prepustila mladinki Katji Le- dinek, ki je v ligi le trikrat zaigrala za prvo ekipo, a je psihološko bolj stabilna, >figh- terski< tip modeme športnice in z močnim lučajem, kot na- lašč za steze kegljišča Albert Schultz. Začetek je bil katastrofalen. V četrtem metu ničla. Ničla na polno! V finalu svetovnega po- kala. Za ekipo, ki je imela naj- boljši rezultat predtekmova- nja. Šok. Gobec ni niti trenil, Ledinekova pa je mimo vzela naslednjo kroglo in zaigral šampionsko. Do konca pet de- vetk, peti rezultat finala in po zadnjem metu solze. Solze sre- če, veselja, a tudi žalosti. Ob- jokani so bili. tudi Gobec, Tkalčičeva, Šeškova in ranogi drugi. »Nocoj odhajam v Nemčijo. Ne bom se vrnila, ostala bom pri Goranu,« je rekla 20-letna junakinja finala in se pod tri- bunami še enkrat zjoTcala. »Ni- sem imela treme. Zaupala sem trenerju, ki vedno zadane naj- boljšo kombinacijo. Zadovolj- na bi bila že z rezultatom 410, ker zadnje dni sploh nisem trenirala,« je pozneje umirjeno pripovedovala in se razgovori- la tudi o nesrečni ničli. Ničli na polno. »Roke sem imela potne, kro- gla mi je ob nogi zdrsnila na stezo in nič se ni dalo narediti. Lahko sem samo nemočno opazovalo počasno kotaljenje mimo levega kmeta in potem je tema požrla kroglo. Kaj ho- čem, se zgodi,« je pred slove- som dodala Katja, ki se je po fantastičnem nastopu razjoka- la skupaj s soigralkami. Na drugi strani dvorane je bil Gobec potrt. »Sedem let sem se trudil s Katjo. Ima vse lastnosti bodoče šampionke, toda življenje včasih stvari obrne na glavo.« In ničla? »Lahko bi se bila poškodovala, s kro^o je butnila ob koleno, toda vse se je srečno končalo. Ni bilo prvič, na tekmi mla- dinskih reprezentanc Nemči- ja-Slovenija je trikrat presto- pila, sodniki so ji vzeli dva lu- čaja, a je vseeno podrla 467 kegljev.« ŽELJKO ZULE Objokana junakinja finala Katja Ledinek z Ladom Gobcem in Jožico Šeško. Šff. 43. - 26. ekffeber 1995 ŠPORT Dvajset olimpiicev Men zaneslllvlml uHeležencI Iger y AtlantI 1996 tudi celiski atleti Gregor Cankar, Miro Kocuvan In Renata Strašek Poletne olimpijske igre v Atlanti bodo največji športni dogodek leta 1996, ob koncu sezone tekmovanj na prostem pa je izvršni odbor Olimpij- skega komiteja Slovenije- združenja športnih zvez dolo- čil prvo dvajseterico udeležen- cev iger. Olimpiado 1996 so si zagotovili s svojimi dosežki, med drugimi tudi celjski atleti Gregor Cankar, Miro Kocuvan in Renata Strašek. Merila za uvrstitev v našo olimpijsko reprezentanco je pripravil odbor za vrhimski šport, ki se je tokrat izognil >promocijski< ohlapnosti in med evidentne kandidate uvr- stil samo športnike, ki so letos izpolnili zahteve MOK. Edini izjemi sta Miro Kocuvan (18. mesto na SP v teku na 400 metrov z ovirami s časom 49,45) in ljubljanski plavalec Jure Bučar, saj njuna rezultata po mnenju strokovnjakov nu- dita zadostno zagotovilo za obetaven nastop. Drugače so se člani lO OKS- ZŠZ odločili v primeru mara- toncev Helene Javomik iz Zreč in Romana Kejžarja. Oba sta mednarodni normi letos že izpolnila, vendar Javomikova na maratonu v Berlinu (2;34:28), ki ni veljal kot kvali- fikacijsko tekmovanje za 01, Kejžar pa v Torinu, kjer proga zaradi lažje konfiguracije omogoča boljše dosežke. Nastop v Atlanti so si že za- gotovili Bilačeva, Bukovčeva, Cankar, Straškova, Kocuvan (atletika), Marušič, Vehovar, Hočevar, Abramič (kajak-ka- nu), Koprivnikar, Medved, Krumpestar (lokostrelstvo), Kejžarjeva, Bučar (plavanje). Seznam evidentnih kandida- tov bodo pregledali in dopol- nili še 15. januarja ter 30. apri- la 1996, zadnji rok za prijavo zastopstva ameriškim organi- zatorjem pa je 5. julij. Debevec (strelstvo). Čop, Kle- menčič. Mu j kič, Janša in Žve- gelj (veslanje), naslednja pa sta seznama potencialnih kan- didatov in predlogov panožnih zvez. Potencialni kandidati so športniki, ki so se uvrstili v prvo polovico na svetovnih pr- venstvih, v prvo tretjino na evropskih prvenstvih ali pa so izpolnili normo mednarodne športne zveze na mednarod- nem tekmovanju. V tej skupini so Erjavčeva, Javomikova, Kejžar (atletika). Žitnik (ka- jak-kanu), Ravbar, Pintarič, Stangelj, Valjavec, Derganc (kolesarstvo), Smrekar, Ko- mac (namizni tenis), brata Majcen, Sparavec, Drezgičeva (plavanje), Tul, Špik in Šte- fančičeva (veslanje). »Evidentnim kandidatom ne bo več potrebno potrjevati norm, čeprav bomo nenehno spremljali njihovo pripravlje- nost. V Barceloni smo bili za- stopani s 35 športniki, v At- lanti pa bo naša olimpijska odprava skoraj zanesljivo manjša. V kriterijih za nastop smo namreč izključili možnost dopolnjevanja kvot na podlagi Po zadnjih podatkih bodo olimpijske igre v Atlanti našo države veljale okrog 800.000 mark, v projekt pa še niso vključeni stroški slovenske hi- še in drugih akcij. vabil organizatorjev, po drugi strani pa splošno stanje športa v Sloveniji kaže, da sta zagon in želja po dokazovanju neko- liko usahnila,« je zadnje odlo- čitve komentiral predsednik odbora za vrhunski šport OKS-ZŠZ Matjaž Jemec. ZELJKO ZULE Gregor Cankar Miro Kocuvan Renata Strašek Leve za reprezentanco Po pripravah v Slovenskih Konjicah so prvaki v torek in sredo v Szegedu odigrali prija- teljski tekmi z reprezentanco Madžarske in domačim prvoli- gašem, ki je letos v evropskem pokalu mest. Projekt liga pr- vakov se je tako začel z dvema močnima tekmama in lovskimi zgodbami iz Zagreba, kjer so že začeli elektrizirati ozračje. Celjski problemi so trenutno povsem drugačni. Fiziotera- pevt Steble ima skoraj moč- nejšo ekipo kot Zovko; poško- dovanemu Stefanoviču so se v zadnjih dneh priključili Puc, Peric, Načinovič in Vugrinec, toda vsi naj bi bili do spopada z evropskim podprvakom po- vsem nared. Ritem bodo neko- liko porušile reprezentančne tekme kvalifikacij za evropsko prvenstvo, v katerih bo spet zaigral Aleš Leve. »Od reprezentance sem se načelno poslovil že po svetov- nem prvenstvu na Islandiji. Nisem se odločil čez noč, več sem dlje časa razmišljji odhodu iz izbrane vrste, s, lektor Požun me je preprif, da pomagam še v obeh tekrtij z Avstrijo, ki bosta odloči], za uvrstitev na evropsko p, venstvo. Na koncu sem pop^ Prva tekma pokala prvak« med Celjem Pivovarno Lašj in Zagrebom bo v dvorani Go lovec 11. novembra ob 17. stil, tekma v Velenju* pa [ moje uradno slovo od rept, zentance,« je dejal Aleš I^, ki bo v ekipi tudi na sredi tekmi v Linzu. Na Požunovem seznamu s tudi Strašek, Jeršič, Šeit« Pimgartnik, Vugrinec, Tomšij Šafarič ter Lapajne, Plaska (oba Gorenje), iz lanske cel) ske zasedbe še Pušnik in Bego vič, med tremi rezervami paj tudi mladinec Lubej. u Miting v lAAF Icoiedarju V mednarodnem koledarju atletskih prireditev za leto 1996 so tudi trije slovenski mitingi, med katerimi bo 22. junija kot zadnje na vrsti tekmovanje Celje 96. Dvoransko EP bo od 8. do 10. marca v Stockholmu, mladinsko SP od 21. do 25. septembra v Sydneyu, prva skupina pokala Bruno Zauli (kandidaturo je posredovalo tudi Celje) pa bo 28. in 29. junija v Lizboni. Organizatorje klubskih prvenstev bodo določili do konca leta, Kladivar Cetis pa se bo evropskih pokalov tudi v naslednji sezoni udeležil z moško ter obema mladinskima ekipama. MEP tudi z Jernejčevo Mladinskega evropskega prvenstva v judu se bo sredi novei bra v Toledu udeležilo šest slovenskih reprezentantov, nd njimi tudi Regina Jerneje (Sankaku) in Darko Petelinšek (Ji' Reya), ki ima največ možnosti za uvrstitev v četrtfinale. Minuli konec tedna je na ekipnem državnem prvenstvu !| mladince v Celju zmagal Impol, moštvi domačega kluba Ifl Reya pa sta bili s 4. in 5. mestom povsem v ozadju. Mladi i Sankakuja so tekmovali v Eisenstadtu, kjer sta bili Nareksoii in Frecetova drugi, Novak, Olip, Reharjeva in Delčnjakova |j so izpadli v polfinalu. Bertoic za Ceije Po polovici šahovskega prvenstva v prvi ligi-vzhod zelo dobro kaže Celju, ki je tudi dobilo oba lokalna derbija z Lipo iz Šentjurja in Žalcem. Celjani so letos na prvem polju okrepljeni z mednarodnim mojstrom Bertokom, osem ekip pa igra na skupaj enajstih šahovnicah. Celje je premagalo Hoče in Lipo z 8:3, Žalec s 6:5 ter izgubilo z Rokado s 5:6, šahisti iz Šentjurja so bili boljši od Hoč s 6,5:4,5 in Žalca s 6:5 ter doživeh poraz tudi s Polskavo s 3,5:7,5. Savinjčani so izgubili z lokalnima tekmecema in Rokado z 2,5:8,5, dvoboj s Poljčanami pa so prekinili pri izidu 5:5. Vrstni red po 4. krogih: Triglav 7, Celje, Polskava 6, Rokada 5, Lipa 4, Poljčane (-) 2, Žalec (-), Hoče 0. Nogomet_ i. liga 13. krog: Izola-Publikum 0:2 (0:0); Kamberovič (52), Bulajič (70); Gorica-Rudar 3:1 (2:0); Ek- mečič (62, 11-m); Maribor-Pri- morje 2:0, Korotan-Mura 1:1, Beltinci-Olimpija 2:1. Vrstni red: Gorica 26, Mura 24, Publi- kum. Rudar 22, Korotan 19, Pri- morje, Olimpija 17, Maribor 14, Beltinci 11, Izola 4. II. liga 11. krog: Šentjur-Čmuče 2:4 (2:0); Drobne (5, 36); Era Šmart- no-Domžale 0:0, Radeče-Rudar (T) 0:3 (0:2), Železničar (Lj)- Nafta 1:0, Zagorje-Železničar (Mb) 1:1, Mengeš-Piran 1:0, Drava-Koper 1:1, Vevče-Naklo 0:3. Vrstni red: Železničar (Lj) 25, Nafta 23, Črnuče 20, Domža- le 19, Piran, Rudar (T) 18, Naklo, Šentjur 17, Drava 15, Era Šmartno, Železničar (Mb) 14, Koper 12, Mengeš 10, Vevče, Ra- deče 8, Zagorje 5. III. liga-vzhod 10. krog: Dravinja-Beltrans 4:0 (2:0); Jelenko (18, 11-m), To- pič (33), Skerjanec (59), Hrovat (89); Unior-Dravograd 2:1 (1:0); Hribemik (20), R. Kokol (88); Steklar-Paloma 0:0, Pohorje- Aliiminij 2:0, Bakovci-Tumišče 1:0, Kovinar-Odranci 2:0, Bistri- ca-Kungota 0:3 bb (1:2, preki- njeno). Vrstni red: Pohorje 25, Dravinja, Bakovci 22, Dravo- grad 21, Unior 16, Kovinar 15, Tumišče, Steklar, Odranci 12, Kungota 11, Aluminij 9, Paloma 8, Beltrans, Bistrica 7. MNZ Celje 7. krog: Ki v Vransko-Odred 2:1, Šmarje-Krško 1:4, Usnjar- Kovinar 4:0, Tim Laško-Brežice 0:0. Vrstni red po jesenskem de- lu: Krško 17, Usnjar 16, Brežice 13, Tim Laško 12, Kiv Vransko 10, Odred 9, Kovinar 4, Šmarje Ji. ............. Košarka A-1 liga Moški - 7. krog: Kovinotehna- Republika 96:90 (49:50); Petra- novič 33, Tiller 27, Cizej 13, Ja- godnik 10, Stavrov 9, Kobale 4; Litostroj-Rogaška 85:71 (43:35); Lerič 20, Jurkovič 19, Mičimovič 11, Novakovič 10, Sušin 6, Mesič 3, Krivec 2; Triglav-Olimpija 72:95, Interier-Satex 77:65, BWC-Helios 87:66, Idrija-Litija 77:60; 8. krog: Rogaška-BWC 73:60 (35:40); Novakovič 19, Mi- čunovič 14, Lerič, Jurkovič 13, Mesič, Sušin 5, Petrovič 4; Olim- pija-Kovinotehna 91:76 (41:43); Petranovič 22, Tiller 19, Jagod- nik 12, Cizej 10, Stavrov 8, Rovš- nik 5; Republika-Litostroj 73:65, Satex-Triglav 95:83, Idri- ja-Interier 74:96. Vrstni red: Olimpija, Kovinotehna, Idrija 14, Interier, BWC 13, Litostroj, Rogaška 12, Satex, Helios 11, Republika, Litija 10, Triglav 9. Ženske - 4. krog: Pomurje-Ce- Ije 44:73 (28:38); Vodopivec 18, Polutnik 16, Jurše 15, Obrovnik 10, Vasic 8, Hajdinjak 4, Jug 2; Unior Atras-Ilirija 70:62 (33:33); Račič 30, Sporar, Groleger 16, Temnik 6, Slatenšek 2; Ježica- Odeja 66:63, Jezica ml-Maribor 27:59. Vrstni red: Jezica 8, Celje, Maribor 7, Odeja, Unior Atras 6, Pomurje, Ilirija 5, Jezica ml. 4. A-2 liga Moški - 7. krog: Comet-Celje 71:58 (27:27); Šporar 20, Nerat 16, Plevnik 15, Železnikar 11, Kožar 6, Benič 3 za domače; Če- ko 27, Nidorfer 10, Jurak, Kitek 6, Herman 4, Jesenek 3, Drobnič 2 za goste; Koper-Pivovama La- ško 74:86 (49:47); Tovornik 35, Vujovič 25, G. Čop 11, Jeras 8, Starovasnik 4, Blatnik 3; Zagor- je-Olimpija ml. 87:69, Ilirija-Lo- ka 79:68, Ježica-K. zidar 60:66, Krka-Slivnica 95:85; 8. krog: Pi- vovarna Laško-Zagorje 84:74 (47:38); Tovornik, Vujovič 23, Gole 16, Jeras 12, Starovasnik 6, G. Čop, Blatnik 2; Comet-Koper 72:51 (34:27); Sivka, Železnikar 16, Plevnik 14, Nerat 13, Šporar 9, Benič 4; Celje-K. zidar 84:91 (39:43); Jesenek 30, Čeko 18, Herman 15, Jurak 11, Grahovec 8, Nidorfer 2; Olimpija ml-Krka 77:82, Loka-Ježica 79:74, Siivni- ca-Ilirija 68:73. Vrstni red: Pivo- varna Laško, Comet 15, Krka, K. zidar 14, Loka, Ilirija 13, Zagor- je 12, Jezica, Slivnica, Koper, Celje 10, Olimpija ml. 8. B liga Moški - 6. krog: Kemoplast- Bistrica 75:72, Branik-Plima 77:107, Brežice-Elektra 78:71, Hrastnik-Janče 77:63, Maribor- BP 95:74. Vrstni red: Plima, Bre- žice 11, Hrastnik, Kemoplast 10, Janče, Maribor 9, BP, Elektra 8, Bistrica, Branik 7. Ženske - 4. krog: Rogaška- Šentvid 48:67, Jesenice-Celje B 63:77, Maribor B-Sežana 60:76, Domžale-nirija B 65:70. Vrstni red: Sežana 8, Celje B, Domžale, Mibex B 7, Šentvid 6, Maribor B 5, Jesenice, Rogaška 4. Rokomet r. liga Moški - 4. krog: Celje Pivovar- na Laško-Jadran 33:20 (13:9); Pungartnik 12, Leve 7, Ivandija 5, Šerbec 4, Tomšič 3, Safarič 2; Litija-Gorenje 17:18 (8:9); Kim- čenko 7, Semerdijev 4, Krejan, Cvetko, Ilič 2, Meolic 1; Trebnje- Slovan 21:19, Kodeljevo-Rudar 31:19, Dobova-Prevent 22:21, Interier-Fructal 24:24; zaostale tekme: Gorenje-Kodeljevo 23:17 (10:9); Semerdijev 8, Plaskan, Bič 4, Meolic 3, Kimčenko, Tome 2; Rudar-Dobova 21:30, Jadran- Interier 29:23. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 8, Dobova 7, Kodeljevo 6, Gorenje 5, Interier, Trebnje, Jadran 4, Fructal 3, Slovan, Litija, Prevent 2, Rudar 1. Ženske - 7. krog: Vegrad-Bur- ja 26:24 (12:14); Semerdijeva 7, Bižiene 6, Vujovič 5, Oder 5, Ste- vanovič 2, Ibralič 1; Kočevje-Ža- lec 31:27 (14:11); Hudej 11, Zi- dar 5, V. Dolar 4, T. Dolar, Er- molina 2, Derčar, Randl, Kline 1; Izola-Krim 19:38, Mlinotest-Pi- ran 23:25, Olimpija-Branik 31:19, Polje prosto; zaostali tek- mi: Žalec-Olimpija 22:28 (13:15); Hudej 6, V. Dolar 5, Zi- dar 4, Kline 3, Derčar, T. Randl 2; Burja-Kočevje 25:23. Vrstni red: Krim 14, Vegrad 10, Burja, Olimpija, Piran 8, Mhnotest 6, Žalec, Branik, Izola 4, Kočevje 2, Polje 0. II. liga-vzliod Moški - 3. krog: Ormož-Celje Pivovarna Laško B 26:23 (13:11); Burdian 7, Kopitar 4, Pajovič 3, Buhanec, Pintar, Šantl 2, Bon, Trbojevič, Ivančič 1; Krog-Gorenje B 22:26, Rade- če-Pomurka 25:23, Dol-Sevnica 22:21, V. Nedelja-Brežice 34:21, Polet-Drava 21:22. Vrstni red: Gorenje 6, Radeče 5, Drava, Ce- lje Pivovarna Laško B, Dol 4, Ormož, Pomurka 3, V. Nedelja, Sevnica, Brežice 2, Krog 1, Polet 0. Ženske - 5. krog: Bakovci- Črenšovci 29:21, N. mesto-Bra- nik B 20.18, Sevniea-Ptuj 19:22, Vegrad B-Brežice 29:20, Žalec B prost; 6. krog: Žalec B-Bakovei 35:19, Ptuj-Vegrad B 27:30, Bra- nik B-Sevnica 22:20, Črenšovci- N. mesto 28:23, Brežice. Vrstni red: Žalec B, Vegrad B 8, Branik B, Bakovci 7, Ptuj 6 Sevnica 4, N. mesto, Brežice 2, Crenšovci 0. Kegljanje III. ilga-vziiod Moški - 5. krog: Miklavž-Ko- njice 1:7 (4879:5021; zmagali: Kompan 844, Jevšenak 849, Ro- šer 801, Žnidarič 878, Tašler 822, izgubil: Šrot 827), Soštanj-Ru- dar II 3:5 (5131:5188; zmagali: S. Fidej 873, Kramer 845, L. Fidej 856, izgubili: Hasičič 879, Kri- žovnik 826, Glavič 852) K. kolo- Konstruktor II 3:5, Čmomelj- Korotan 5:3, Dravograd-MTT 7:1. Vrstni red: Konjice 10, Ru- dar II 8, Dravograd 6, MTT, Šo- štanj, Konstruktor II, Korotan, Miklavž, Črnomelj 4, K. kolo 2. Ženske - 1. krog: Komcel-Trebnje 2:6 (2165:2253; zmagali: Krnejta 361, Jurše 351; izgubile: T. Fi- lipčič 350, Salamon 376, Ci- lenšek+Oblak 178+175, Štam- par+Vengust 166+208, Jurše 351), Impol-Miroteks III 3:5, K. kolo-Šoštanj 2:6, Nafta prosta. Odbojka I. liga ženske - 3. krog: Branik-Celje 3:0 (7, 5, 13), Zg. Savinjska-Bled 0:3(-14,-12,-6),Cimos-N.mesto 3:2, Gorica-Kočevje 2:3. Vrstni red: Branik 6, N. mesto, Celje, Cirnos 4, Bled (-), Kočevje 2, Go- rica (-), Zg. Savinjska 0. Moški - 3. krog: Žirovnica-To- polšica 1:3( -10,15, - 8, -11) ,Fuži- nar-Izola 1:3, Brezovica-Cmuče 0:3. Vrstni red:Izola, Črnuče 6, Topolšica 4, Fužinar 2, Žirovni- ca, Brezovica 0. II. liga Moški - 3. krog: Šempeter- Portorož 3:0, Ruše-Intes 3:1, Žu- žemberk-Granit 1:3, Prvačin* S. Loka 0:3, Mislinja-Hoče O- Salonit II-Kovinar 1:3. Vrsti red: Granit, Hoče 6, Kovinar,- Loka, Žužemberk 4, ŠempeW Ruše, Intes, Portorož, Salonit' Prvačina 2, Mislinja 0. Ženske - 3. krog: Šempet^^ Jesenice 0:3, Vitanc-Prevali 0:3, Šoštanj-Rogoza 3:0, Cii"^ Il-Šentvid 0:3, Meltal-Ptuj 3: Ruše-Solkan 3:1. Vrstni ^ Prevalje, Šentvid 6, Jeseni'' Ptuj, Rogoza, Ruše, Melta^ Solkan, Šoštanj 2, Cimos ' Šempeter, Vitanc 0. lil. liga-vzhod Moški - 3. krog: Šempeterjj Celje 0:3, Gamsi-Braslovče > Beltinci-Topolšiea II 3:0, Fužinar II 0:3, Čma-VuzenJ 0:3, Lenart-Mežica 1:3. Vrs"! red: Gamsi, Mežica, Beltinci Vuzeniea, Celje, Braslovče 4,|, žinar II, Lenart, Šempeter D Topolšica II, Ptuj, Črna 0. Št. 43. - 26. oktober 1995 ŠPORT Kdo bo naslednji gasilec? Silslop airektorla celiskih košarkarjev Franca Zorka — Po slabem startu kriza, 0kaila žiro računa In napoveil štrajka Igralcev_ I^^erealne želje po hitri vrnitvi Celja ^gd najboljše košarkarske kolektive so ^ za direktorja kluba Franca Zorka po ^010 četrtini prvenstva končale z odsto- pni, o katerem bo po besedah predsed- nica Dragiše Skakiča do konca tedna ^ločal upravni odbor. Zorkr je v odstopni izjavi kot glavni jjzlog navedel neizpolnitev obljub do Igralcev članske ekipe, ki že nekaj časa pjso skrivali nezadovoljstva. Zaradi fi- nančnih težav so pred tekmo s Kraškim jjdarjem celo napovedovaU stavko, a ^no zaigrali in doma doživeli še četrti poraz, po katerem so na lestvici pred- ladnji. , Žiro račun kluba je že dlje časa bloki- Ipn, Športna zveza pa je minuli petek jpred tekmo s Kraškim zidarjem) naka- jala zadnji del dotacije za oktober, ki košarkarjem pripada po kriterijih. Del^ vodstva kluba je po slabem startu že raz- mišljal o zamenjavi trenerja Benčana, to- da odstopno izjavo je prvi napisal Zorko, ki je zaradi prevelikih apetitov sokrivec za novo krizo. Minulo sezono je hkrati deloval na Polzeli in v Celju, v novi pa si je direktor Celja omislil še sodelovanje z Rogaško... Džukiču ena tekma Poraz v derbiju s Cometom se je za košarkarje Pivovarne Laško končal z de- narno kaznijo, zveza pa se je na osnovi prijave delegata Klepa lotila obeh tre- nerjev. Džukič je bil zaradi groženj sod- niku s trdim predmetom kaznovan s pre- povedjo vodenja ene tekme, konjiški strateg Tolj pa zaradi komentiranja soje- nja s tehnično napako. Nove kazni so doletele tudi druge klu- be. Rogaško zaradi neprivezane mrežice na obroč, moško ekipo Celja zaradi neor- ganiziranega brisanja poda, žensko zara- di prepozno in nepopolno sporočenega rezultata druge lige, Unior Atras zaradi Pred sobotno tekmo z BWC je odstopil trener Srečko Žgajner, ki je bil štiri leta trener Rogaške. S svojim odhodom je po dveh zaporednih porazih želel predrami- ti ekipo, eden razlogov pa je tudi njegova zasičenost s košarko in moštvom ter obratno. prepoznega prihoda na tekmo, Polutnika pa zaradi žaljive in neargimientirane iz- jave v poročilu o tekmi s prepovedjo opravljanja dolžnosti uradnega pred- stavnika ženske ekipe Celja na eni tekmi. ŽELJKO ZULE Sodniki, pozor! p zailnjih tekmah grožnje s palicami, nanje po hoUnlklh, obmetavanje s kostanji i zemljo ter zasleUovanJe z avtomobili Boji za prvenstvene točke so v zadnjih tednih vedno bolj izenačeni, ostre in brezkom- promisne igre pa se predvsem v primeru zmag gostujočih ekip nadaljujejo tudi po tek- mah, tako da so sodniki in celo delegati v težavah pri zapuš- čanju dvoran in štadionov. , Po rokometni tekmi ženskih kip Kočevja in Pirana uprava iomačega kluba zaradi pri- itranskega sojenja ni želela »ravnati obveznosti do dvoji- 8 v črnem, trener laških ko- irkarjev Slavko Džukič je dnikoma s trdim predmetom ozil kar med tekmo, še bolj Jzburljivo pa je bilo v Litiji, tehničnega komisarja Hafner- I ter sodnika Vidiča in Turka o po porazu z BWC popljuvali ie na igrišču, po tekmi pa jim e sledil avto z navijači in jih B robu Litije celo zaustavil. Po srečanju z dvema navijače- na so se komisar in sodnika po letnajstih kilometrih končno »tresli >spremstva<. Burno je ludi na nogometnih igriščih. Sodnikom so v slačilnicah grozili v Slovenskih Konjicah, ie bolj >konkretni< pa so bili Mariborčani. Razvpiti zvezd- nik Milko Djurovski je sodni- ku izrekel izredno vulgarne t>esede in ne bo igral na štirih jekmah. Železničarjevi navija- ti pa mož v črnem niso samo ialili, marveč jih tudi brcaU v iiodniku, metali razne pred- "lete in pločevinke ter ob od- ''odu s štadiona obmetavali še ' kostanji, kamni in zemljo. [Jariborčani bodo zato dva- frat morali igrati v mestu, ki i* najmanj 50 kilometrov od- 'laljeno od njihovega Tabora. Kakšni so honoraril? v prvi, drugi in tretji nogo- "•etni ligi honorarji sodnikov l"! delegatov vključujejo takso ter stroške dnevnice in prevo- za, ne glede od kod prihaja uradna oseba srečanja. V mla- dinski in kadetski ligi so poleg takse - glede na rang in funkci- jo se giblje med 3000 in 6000 tolarjev - sodniki in delegati deležni še dnevnice ter povra- čila vozovnice javnega prevoz- nega sredstva oziroma enaj- stih tolarjev po kilometru, če na srečanje pridejo z osebnim vozilom. Glavni sodnik prvoligaške tekme dobi 25.000 tolarjev (mejna in delegat po 17.000, rezervni sodnik 12.000). Na drugoligaških tekmah je hono- rar glavnega sodnika 17.000 tolarjev, mejna in delegat pa dobijo po 13 tisočakov. V tretji ligi so honorarji 14 in 10 tiso- čakov, v podzvezi za glavnega sodnika 4000, za mejna in de- legata po 2500 tolarjev ter še posebej prevozni stroški, ki se Na rokometnih tekmah mo- ških je sx)dniška taksa 6000, v ženski konkurenci pa 4500 to- larjev, tudi v primeru uporabe oseb- nega vozila obračimava po ta- rifi javnega prevoza (avtobus ali vlak). Košarkarji so sodniške tak- se razdelih na posamezne faze tekmovanja. V A-1 ligi je zdaj 43.300 tolarjev, v naslednjem krogu bo 49.200, v polfinalu končnice 57.400 in v finalu 65.600 tolarjev. V A-2 ligi je enotna taksa 41.000 tolarjev, v vseh primerih pa sodniki dobi- jo še morebitno dnevnico ter potne stroške. Taksa tehnične- ga komisarja znaša 80 odstot- kov sodniške, za pomožne sod- nike so v protivrednosti 15 DEM, v prvi ženski in B moški ligi pa je sodniška taksa 6500 tolarjev. ŽELJKO ZULE MNZ Celje: v 7. krogu Or- kan-Rola 3:0, Štraus-Ješovec 5:2, Krošelj-Galero 7:0, Oplot- nica prosta; 8. krog: Krošelj- Ješovec 5:1, Orkan-Oplotnica 6:6, Štravs-Rola preloženo; 9. krog: Oplotnica-Štraus 7:2, Ješovec-Galero 3:2, Rola-Kro- šelj 2:9, Orkan prost. Vrstni red: Krošelj 19, Oplotnica 17, Orkan, Rola 10, Štravs, Ješo- vec 6, Galero 3. Celje: končni vrstni red: Klateži 52, Marinero 46, Peli- kani 44, Kewin 35, Sokoh 34, Ščurek 32, Č. baron 29, Umet- niki 28, Stalin 26, Šmartno 23, Cosmos 20, Skavti 8. Laško: v 16. krogu Aranžer- ji-Cosmos 6:5, Strmca-Breze 1:5, Koln pobi-Zimšek 6:3, Komunala-Gren 2:8, Gold- hom-Zlatorog 1:2. Vrstni red: Zlatorog 30, Goldhom 26, Aranžerji 20, Strmca 19, Bre- ze, Koln pobi 15, Gren 13, Co- smos 12, Zimšek 5, Komunala 4. Slovenske Konjice: v 8. kro- gu Nirvana-Bazar 3:5, D. vas- Konjice 13:3, DSV-Loče 0:2, Dobrava-Florjan 9:2, Vitanje- Žiče 6:1, Unimont-Mineral 0:4. Vrstni red: Vitanje 22, D. vas 20, Loče 18, Mineral 16, Dobrava 14, DSV 12, Bazar 10, Žiče 9, Unimont 6, Nirvana 4, Konjice 3, Florjan 2. Šentjur: v 7. krogu Jakob- Maratonik 0:3, Loka-Vodruž 1:9, Slivnica-Tratna 14:1, Ro- nex-Makrokom 0:5, Ahac in Dramlje prosta. Vrstni red: Ronex 18, Maratonik, Jakob 13, Dramlje (~) 11, Vodruž, Slivnica 10, Makrokom 8, Lo- ka 5, Ahac (-) 4, Tratna 0. Šmarje: v 18. krogu Štravs- Rodne 0:3, Atom-Kostrivnica 2:1, Rebus-Janina 4:7, Alatni- ca-Zibika 2:3, Dobovec-K. vrh 4:0. Končni vrstni red: Dobo- vec 42, Zibika 36, Atom 34, Janina 29, K. vrh, Alatnica 26, Rebus 16, Kostrivnica, Rodne 11, Štraus izključen. V letni ligi Celja so prvaki Klateži (stojijo, z leve): S. Božič, Nikolič, Vasic, Milidragovič, Simič, B. Božič; čepijo: Medjo, Kesedžič, Kolenc in Zukič. Manjkata: Lazič in Repinc. Knokke: na MP Belgije v ITF slogu taekwonda v borbah drugi Babic in tretji Ajdnik (oba Unior). Kranj: na poletnem DP v nordijski kombinaciji drugi Kaligaro, peti Jelen in sedmi Čeh, med dečki četrti Živec (vsi Vel) . Zreče: v 4. krogu C košar- karske lige Rogla-Podčetrtek 101:85, Lenart-Radenci 80:100, Rudar-Vič 72:76, Ruše proste; 5. krog: Rudar-Rogla 63:83, Podčetrtek-Lenart 115:120, Ruše-Vič 64:114, Ra- denci prosti. Vrstni red: Ra- denci, Vič (+), Rogla, Lenart (+) 8, Rudar 5, Podčetrtek, Ruše 4. Žalec: v 3. krogu D košar- karske lige Gorenja vas-Žalec 60:56, Hrašče-Vipava 77:63, Toplice proste. Vrstni red: Go- renja vas 5, Žalec, Toplice 3, Hrašče, Vipava 2. Polzela: v 4. krogu savinjske košarkarske lige Prebold-Ga-« rant 42:59, Laško-Mozirje 55:72, Velenje-G. Grad 58:43, Gomilsko-Andraž 45:35, Pbl- zela-Celje 34:67, Vrbovec prost. Vrstni red: Velenje, Mo- zirje 8, Celje 7, G. Grad 6, La- ško, Garant, Prebold 5, Vrbo- vec, Gomilsko, Polzela, An- draž 4. Celje: v 2. krogu strelske li- ge z zračno pištolo Poženel- Moris 1670:1617, Olimpija- Celje 1689:1610, Konjice-Ptuj 1627:1669, Mrož-Brežice 1691:1635, Trzin-Kranj 1627:1634, Kopačevina-Olim- pija II 1658:1639. Vrstni red: Poženel, Olimpija, Kopačevi- na, Ptuj 4, Celje, Mrož, Kranj 2, Konjice, Trzin, Moriš, Bre- žice, Olimpija II 0. Celje: končana so tekmova- nja v vseh teniških ligah. Vrst- ni red: moški: Pink šport 24, Ljudska banka 20, Klima 18, PUV 14, Pehkan, Cinkarna 12, Sim 8, PIL 4; ženske: Glide bar 20, TS 16, Triglav 13, Su- gros 8, Bolnica 7, Banka Celje 4, RC 1. V nižjih ligah so prva- ki Hudinja, Tri point in PUV B. Rečica ob Savinja: na hitro- poteznem Križnikovem me- morialu v šahu je zmagalo Ve- lenje 33 pred Savinjčanom 32 in Rečico 28. Petek, 27.10. Košarka škofije: Koper-Celje (9. krog A-2 moške lige,, 20. 30); Žalec: Žalec-Vipava (4. krog D moške lige, 19. 30). Sobota, 28.10. Kegljanje Celje: CP Celje-Gradis (5. krog I. moške lige, 16); Miroteks-Gradis (5. krog I. ženske lige, 13. 30); Lju- belj: Ljubelj-Žalec (6. krog II. moške lige); Slovenske Konjice: Konjice-Korotan (6. krog III. moške lige, obe 16); Celje: Miroteks-K. ko- lo (2. krog III. ženske lige, 10.30); Šoštanj: Šoštanj*" Komcel (2. krog III. ženske lige, 13. 30). Košarka Polzela: Kovinotehna- Satex (17), Domžale: Heli- os-Rogaška (9. krog A-1 moške lige); Hrastnik: Za- gorje-Comet (obe 19), Novo mesto: Krka-Pivovama Laško (8. krog A-2 moške lige, 20); Celje: Celje-Jezi- ca, Škofja Loka: Odeja- Unior Atras (5. krog I. žen- ske lige, obe 18); Šoštanj: Elektra-Maribor (17. 30), Prebold: Plima-Kemoplast (7. krog B moške lige, 19. 30); Celje: Celje B-Maribor B (16), Ljubljana: Ilirija B- Rogaška (5. krog II. ženske lige, 17); Podčetrtek: Pod- četrtek-Rudar (6. krog C moške lige, 19). Nogomet Dravograd: Dravograd- Dravinja, Kungota: Kun- gota-Unior, Tumišče: Tur- nišče-Steklar (11. krog III. lige, vse 13. 30). Rokomet Velenje: Gorenje-Treb- nje, Ajdovščina: Fructal- Celje Pivovarna Laško (5. krog I. moške lige, obe 19); Žalec: Žalec-Vegrad (8. krog I. ženske lige, 18); Ve- lenje: Gorenje B-Ormož (17), Murska Sobota: Po- murka-Celje Pivovarna Laško B (4. krog II. moške lige, 19). Nedelja, 20.10. Kegljanje Celje: Miroteks Il-Prote- us (6. krog n. ženske lige, 10 .30); Maribor: MTT-So- štanj (6. krog III. moške li- ge, 8. 45). Košarka Zreče: Rogla-Ruše (6. krog C moške lige, 19). Nogomet Velenje: Rudar-Beltinci, Murska Sobota: Mura-Pu- blikum (14. krog I. lige); Šentjur: Šentjur-Mengeš, Lendava: Nafta-Era Šmartno, Ptuj: Železničar (Mb)-Radeče (12. krog II. lige, vse 13. 30). Torek, 31.10. Kegljanje Slovenj Gradec: Slovenj Gradec-Miroteks (6. krog I. ženske lige, 18). Jarc brez Olimplje Nogometaši so včeraj odi- grali prve četrtfinalne tekme pokala (Publikum-Mura, Že- lezničar(Lj)-Rudar, Olimpija- Gorica, Naklo-Primorje), med tednom pa je bil Borut Jarc skupaj s Perom Nadovezo kandidat za novega trenerja Olimpije, a je imelo vodstvo našega prvaka nekatere zadrž- ke. Jarc tako še naprej ostaja na Skalni kleti, vse bolj kritič- no pa je v Radečah, saj je nji- hova mladinska ekipa s Šent- jurjem izgubila kar z 0:21. Šff. 43. - 26. oktober 1995 REPORTAŽA Orlovo gnezdo V Tirskih pečeh y SlovenUl le preživela le še peščica orlov, eaen retikih parov gnezdi v TIrskIh pečeh na Ljubnem - Mladiča planinskega orla sla letos poginila zaradi vsiljive radovednosti jadralnih padalcev Planinski orel je odličen jadralec, z razprtimi, več kot dva metra dolgimi perutmi zamahuje pri vzletu ali ka- dar pri lovu pospešuje hi- trost, sicer pa najraje ure in ure mirno kroži na velikih višinah. Če se bliskovito spusti nižje, da bi ujel plen, je mogoče slišati samo rezek zt«n njegovih ostrih peruti. Največkrat so ga preganjali s pretvezo, da krade jagenjč- ke; a zgrabi jih le redkokdaj. Pognal se je že tudi na psa ali gamsa, kar je odličen motiv za strašljive lovske bajke, v katerih se v orlovih ostrih krempljih znajde prav vse, kar se premika. Četudi je v svojem naravnem okolju sila močan in ga druge živali ne ogrožajo, mu streže po živ- ljenju človek. Uspelo mu je, da je orle že skorajda iz- trebil. »Ravno zato,« pravi Lju- benec Milan Cerar, velik lju- bitelj ptic, »je gnezdo v Tir- skih pečeh eno najlepših gnezd planinskih orlov v Evropi.« V sedemdesetih le- tih naj bi pri nas živelo še 14 parov, največ v Julijskih Al- pah, v Švici približno 100 parov, v Avstriji kakšnih 60, na Bavarskem ne več kot 20. V Sloveniji lahko danes tiste kraje, ki imajo planinskega orla, preštejemo že na prste ene roke. Tirske orle opazuje že več kot dve desetletji, nad njimi bdi le od daleč, nevsiljivo, a obenem nežno in ljubeče. Posveča jim veliko skrbi in časa - tem prečudovitim pti- cam, ki se jih ni še nikoli dotaknil. Stene preblizu ljudi »Planinski orel je nekdaj živel v sredogorju, celo v sa- vani in stepi, a ker so ga tako preganjali, se je bil prisiljen umakniti se proč, v skale. Danes živi v odmaknjenih predelih hribovitega sveta, vendar slednje ni značilno za tirski par. Orlovo gnezdo v Tirskih pečeh poznajo okoliški kmetje že kakšnih trideset let, v tem času pa se je zame- njalo že nekaj parov, čeprav lahko orel dočaka za ptiča zelo visoko starost, tudi do 40 let. Planinski orel je moč- no ogrožen, tako zaradi uni- čevanja življenjskega pro- stora in virov prehrane, kot zaradi vznemirjenj v času gnezdenja. Za oboje poskr- bijo ljudje. V zadnjih 20 le- tih, odkar opazujem te pre- čudovite ptice, so v Tirskih pečeh preživeli največ 4 mla- diči,« pripoveduje Milan Ce- rar, »vsi ostali so poginili, največkrat zaradi ljudi. Tudi letos ni bilo nič drugače.« Zvalila sta se dva mladiča in starša sta jima skrbno pri- našala hrano. V času gnezde- nja je družina potrebovala popoln mir, mladiči in oba starša se namreč kaj hitro vznemirijo. Planina Tir pa je tudi privlačen prostor za športno udejstvovanje ja- dralnih padalcev; tudi v času gnezdenja jih je v bližino or- lovega gnezda, v katerem sta čepela nemočna mladiča, še puhovca, gnala radovednost. Dovolj je bilo enkrat sam- krat, da je Ijndi z živobarv- nimi letečimi tkaninami opazila samica. Pognali so ji strah v kosti, krožila je okoli peči, a do svojih mladičev ni upala. En sam dan in mladi- ča sta poginila od lakote. »Orel dobro čuti pogin mladiča, gnezdenje se nena- doma prekine in zaveda se, da je bilo nekaj močno naro- be. Planinska orla zaradi te- ga morda niti naslednje leto ne bosta gnezdila. Za orlovski par v Tirskih pečeh, ki ležijo prav v bližini naselja, se tudi od letošnjega poletja, odkar uvrščajo ta kraj med geomorfološke na- ravne spomenike, ne bo nič spremenilo, če ljudje teh prelepih ptic ne bodo pričeli zavestno ščititi in spoštovati kot dragocen del narave,« pravi Milan Cerar. Krajani ga večkrat vidijo, kako se odpravi proti planini Tir. Pet ali šest ur, včasih celo več, preživi v pričako- vanju, da bo zagledal mo- gočne prikazni. Včasih orla niti ne vidi niti ne zasluti. Orlovski par Ujeda predstavlja tisto največjo moč, ki je še v nara- vi. Zdajšnji tirski par prebi- va v ljubenskih stenah že več kot sedem let. Prilagodil se je svojemu življenjskemu ob- močju, četudi tako zelo mo- tenem zaradi sečnje, jadral- nega padalstva, alpinizma in smučanja. Kljub vsemu tvo- rita par, ki ohranja vse naj- pomembnejše orlovske zna- čilnosti. Revir imata precej velik, je izračunal njun tihi skrbnik, saj zajema več kot 54 kvadratnih kilometrov. Meje življenjskega prosto- ra nadzorujeta in branita pred vsiljivci, spreletavajoči orlovski par namreč budno spremlja dogajanje daleč na- okrog. Vsak dan neutrudno jadrata široko razprtih peru- ti; prek gorskih vrhov, ob skabiih pečeh, prek samot- nih ravnin, včasih ju peruti zanesejo tudi v bližino od- maknjenih kmetij; vračata se v svoje glavno gnezdišče, čeprav vedno poskrbita, da imata na voljo tudi tri ali celo štiri druga zasilna gnez- da. Mati narava ju uči pre- vidnosti in nagonskega predvidevanja. Prenočujeta ločeno, ona v gnezdišču, on v njeni bližini, skupaj pa skrbita za hrano. Nikoli ne napadeta žive ži- vali, razen če je ta slabotna, tako lahko uplenita dopiačo mačko ali kakšno drugo ži- val, ki po njunem instinktiv- nem občutku ni zmožna pre- živeti v naravi. Včasih se za- dovoljita z mrhovino in na ta način po svoje pripomoreta k boljši snagi v naravi. Tudi po tri dni vzdržita brez hrane, a kadar imata možnost, si na- redita zalogo. Izbrane imata tri ali štiri skalne police, obrnjene proti severovzho- du, kamor zlagata manjše kose hrane. Ustvarjata si za- logo za tiste dni, ko ne bosta mogla loviti. Zima je naravni selektor vseh slabotnih živali, za orla pa prav prijeten čas. Še pre- den zapade sneg, odletita tirska orla v oktobru na pre- zimovanje na Smrekovec ali Komen, na položni planoti. ki nista preveč poraščeni in imata dovolj sonca. Pridno lovita po grebenih vse do ja. nuarja, ko se zanju začenja občutljiv, a prelep čas dvor- jenja. Svatovski let Orel mora svojo orlico spod- buditi za gnezditev, temu paj« kos na en sam način. Z vrto. glavimi akrobatskimi preleti skuša osvojiti izbranko. Vsato zimo se mora znova potruditi. Nad Tirskimi pečmi se takrat začne svatovska predstava z atraktivni in nevarni leti. Z veliko hitrostjo dela lupingev zraku ali s prostim padom iz- nenada strmoglavi proti ostrim robovom sten. Da se bo ona zbala zanj? »Naravo doživljam tako kot svoje družinske člane. Takšno vred- nost ima v mojih očeh,« pravi Milan Cerar, ki opazuje orlovo gnezditev že več kot polovico svojega življenja. Tirske peči na Ljubnem so eden izmed redkih kotičkov tako Ji planinskih orlov. ^ Orlovski svet je na robu propada, in vendar mogočne ptice še vedno ubijajo. Tale orlic, star eno leto, je poginil v lovski pasti v Solčavi pozimi pred štirimi leti. Istega leta so samico planin- skega orla pokončali z vilami na kmetiji Kraplje na Dobrovljah. Ni skromnih gomii Delaj pokoro, ljubi kristjan, Dokler je cajt, dokler je dan; Bo prišla noč, boš mogel it' spat in rajtengo dat'. (ljudska obsmrtnica iz Šentjurja) Če se je kaj močno spreme- nilo, so se »božje njive«, navja, po starem besedišču. Niko Ku- ret je o tem otožno in z obžalo- vanjem zapisal: »Grobove so - po poročilih kar jih imamo - vsaj že pod konec prejšnjega stoletja krasili s cvetjem, ma- hom in svečami. Lepa navada se razrašča danes v prazno ba- havost, kakor se tudi neokusni kamniti nagrobniki čezdalje bolj šopirijo tudi na preprostih podeželskih pokopališčih.« Temu ni kaj oporekati. Le tu in tam na kakšnem vaškem pokopališču še stoji preprost lesen ali železen križ, gomila pred njim skrbno očiščena. Grob brez okvirja priča o tem, da so gomilo od travnate ruše ločili ljubeči prsti, ki so znali nekoč prav tako nežno pobo- žati lice še žive drage osebe. Pred dnevi me je zaneslo na pokopališče na Svetini. Le v enem grobu, ki je dokončno urejen, težak kamen ne priti- ska na pokojnico - pisateljico Almo Karlin in njeno prijate- ljico Gamelinovo. Nad vzglav- jem groba je le starinski lito- železen križ z napisom na ovalni plošči. Kaj bi se sprenevedali. Takšni so časi, ko človek last- no življenje komaj dohaja. Ni samo šopirjenje krivo. Tudi zato, da izgled zadnjega do- movanja ne odkriva, kako po- redko se oglašamo, opremlja- mo grobove tako, da le prah in umazane srage po dežju izda- jajo, kako dolgo »žalujoči ostali« niso utegnili priti. Seveda je še en razlog, ki ga tankočutni narodopisec Niko Kuret ne omenja. Še v prejš- njem stoletju so bila vaška po- kopališča večinoma okoli cer- kev. Ljudje so se, ko so šli k maši, spotoma ustavili pri gro- bovih svojcev, položili na go- milo svež cvet, izpulili kakšno zel, včasih prižgali tudi svečo, se pokrižali, zmolili očenaš in spet šli svojo pot. Zdaj so »božje njive« večinoma od rok. Močna sprememba je nasta- la zaradi posnemanja mestnih in trških »britiofov«. Kot so se ljudje vse manj razločevali od »purgarjev« po zunanjem iz- gledu, po obleki in obuvalu, se je tudi na podeželska pokopa- lišča vrinila moda težkih na- grobnikov z okvirjem ali kar celo ploščo. Težko in mrzlo. Tudi tisti, ki jim to v resnici ni všeč, ne morejo ravnati druga- če. Ne samo, da zgledi vlečejo — javno menje sili in pritiska. Ni mogoče posploševati: toda marsikateremu bi za bahati grob namenjeni strošek v živ- ljenju polepšal vsakdan, olaj- šal bolezen in vsaj včasih pregnal osamo. Pod preneka- terim težkim nagrobnikom naj bi bila pokopana slaba vest svojcev -ase vesti, dokler se še oglaša, ne da umiriti pod obte- žilnikom. Prav gotovo se tudi nekoč niso ljudje, ki so morali skrbe- ti zase in preživetje svojih, pretirano ukvarjali s sencami prednikov. V daljši preteklosti najbrž celo manj kot v zadnjih dveh stoletjih, ko nam o tem sporoča ustno in pisno izroči- lo. Bržkone so se s pokojnimi ukvarjali bolj v molitvi in po- govorih. Pogoste vojne, nalez- ljive bolezni, naravne nesreče so povzročale lakoto in sil maštvo, pa tudi mnogo bolj r no smrt kot dandanes. Vstal poročilih preberemo, da sol časi in dogodki, ko so živi 2 vidah mrtvim. Le eno lah vseeno pribijemo. V skrota preprostosti je bilo gotovo v čustva in duha. \ Je mogoča vrnitev na stafi Pač je, vendar zavestno ; hote. Tokrat bo treba po vzori čez mejo na PoUauberg osrednji avstrijski Štajersi To je hrib z romarsko cerkvij ki velja za sestersko našima i Ptujski Gori in Svetini ni Celjem. Vse tri so gotske mo, strovine in v izredno lep& okolju. In zakaj tjakaj Ji oglede? Tamkajšnji župnik gospod Avgust Fink je imel tisto let« zanimivo razstavo o nagrobni- kih. V cerkvici sv. Ane, ki je^ neposredni bližini mogoče* božjepotne Marijine cerkve, s" bili na ogled postavljeni prosti leseni križi, pa umetei' no zrezljani, potem litožezni,' tudi preprostejša nagrobn' znamenja, predvsem iz leS* nekaj pa tudi iz kovine ^ kamna. Vendar nobenih težkif spomenikov, marmorn^ plošč. Razstavljeni so bili t^'^ ustrezni napisi, predvsem sp"" minski verzi in posvetila. Vendar se je pravi pori^^ vsega dalo razbrati iz pripo^^ di gospoda Finka. Ko je pr^ dolgimi leti prišel na Pollersl' goro za župnika, se je rav" začelo. Kaj se je začelo? B^v'' tisti čas so se na preprost^ Št. 43. - 26. oktober 1995 FOTOREPORTAŽA 20,21 |f gnezdi par Ufolj očarana, [skalo in se ^anjati. Svo- , oglaša čisto to nakaže, da [o združitev. jnezdu, veli- [tra, ki sta ga istlala z maj- vejicami, tra- i orlica spo- irca, prvo jaj- ivali še enega, nično obsedi irideset dni ju i samec pa ji 1 se zvali prvi injim še mlaj- ega tedna, ko premično sedi mlada orlica mehko puhasta, popolnoma snežno bela, potem jima začne poganjati perje. Bolj ko se sta- rata, izrazitejšo temnorjavo barvo dobivata. V treh mese- cih se mora orlic naučiti preži- veti, sicer ga lahko oče pokon- ča. Zakoni teh ptic so neiz- prosni, kajti tirska orla bosta varovala svoj revir tudi pred lastrHm mladičem, od tistega trenutka dalje, ko menita, da je sposoben odleteti proč. Le redki preživijo. Starejši, ki se je zvalil prej, se po navadi bolj peha za hrano in pri tem odriva šibkejšega, mu krati hrano, tako da lahko mlajši orlic v gnezdu shira od lakote. Močnejši ostane v gnezdišču sam, a še ni rečeno, da bo živel, še zlasti ne na Tirskih stenah, ki so izpostavljene močnim ve- trovom in hudim nevihtam. Če vrtinčast veter orlica še ni od- pihnil iz gnezda in treščil ob tla, bo le-ta vzletel, ko bo star 54 dni. Poskusil bo poleteti iz varnega gnezda. In če nevihta ne bo premočila njegovega perja in ga zalučala v šape ple- nilcev, bo morda preživel. Najverjetneje bo odletel proti Alpam. Pri petih letih, ko bo dokončno dozorel, bo lahko osnoval par in poskrbel za na- daljevanje svoje vrste. S spoštljive razdalje Milan Cerar, ki je po poklicu mizar, bi lahko o življenju tir- skega orlovskega para spletal dolge zgodbe, tako dobro ju pozna, pa tudi ostale ptice iz Zgornje Savinjske doline ne uidejo njegovemu očesu. Potr- pežljivosti mu ne manjka, ko se oboroži s fotoaparatom in pričakovanjem ter odide v lov. Ure in ure je pripravljen čeme- ti na enem mestu in čakati na žival, da jo bo ujel s pogledom. Včasih si postavi šotor za te- den dni, tisti na Tirskih pečeh pa nanj čaka že eno leto. S fotoaparatom želi ujeti vse živali iz Zgornje Savinjske do- line. Do zdaj se jih je v njego- vih albumih nabralo že veliko, tistih najbolj vsakdanjih in najredkejših: od navadnega divjega zajca, ki ga je prega- njala šoja, do vodne kokoške, koconogega čuka, detlja, ma- lega skovika, metulja lastovi- čarja, plašice na osatu... »Kakršnakoli pot me zanese od doma, vedno spremljam na- ravo. Če jo poznaš, potem te tudi narava sprejme drugače. Docela pa ji seveda ni mogoče priti nikoli do živega. Vse ži- vali, še posebno pa ptice, so mi pri srcu. Potrebujejo veliko prostora, vendar se jim ta ne- nehno krči. Stalno so na begu.« Doma nima nobene živali, saj se odločno upira temu, da bi jih trgali iz njihovega na- ravnega okolja. Ljubezen do narave kaže na pravi način, brez oblastniškega ali pokro- viteljskega odnosa, pač pa s subtilnim doživljanjem, ki vedno ostaja na spoštljivi di- stanci: »Tega, da je narava ži- va snov, ki zasluži vse najbolj- še, bom naučil tudi svoje štiri otroke. Meni je ljubezen do narave že v najzgodnejših letih vcepil stari oče. Ne ubijaj ka- če, ptice, ne škoduj nobeni ži- vali, me je večkrat opozoril. Povedal mi je tudi, zakaj. Vsa- ka žival, tudi vrabec na dvo- rišču, je po svoje koristna in ima pravico do življenja.« KSENIJA LEKIČ Foto: MILAN CERAR aških britofih [lišču pojavili kakršni zdaj njej o tudi na jenem navju. Temu se je mladi župnik - nova metla - upiral. Prepričeval je župljane, jim pridigal, hodil okoli njih, jim svetoval, naj se držijo izročila. Prelepa da je vasica, s cerkvijo iz leta 1339, z gotsko notranjo opravo, pa bi ta modema navlaka delova- la odbijajoče, hladno, vsiljeno. Ljudje da so bili spočetka za in proti njemu. Celo, da želi iz vaškega pokopališča narediti kozjo in ovčjo gmajno, ker se je zavzemal, da bi med grobovi spet rasla tratnica, da bi ne bilo težkih okvirjev okoli go- mil. Po dolgih letih boja za starinski, priljuden britof mu je uspelo. Zdaj je domačinom tudi všeč, še posebej, ko slišijo hvalo romarjev od blizu in da- leč, kako prikupno in domače da je, resnični božji vrt. Za- vestna pobuda in skrb župnika z okusom in s smislom za izro- čilo je bila letos kronana še z vzorčno razstavo ob podpori graške nadškof ije in spomeni- škega varstva. Na obzidju okoli cerkve je tudi smerokazna plošča. Na njej so vklesani puščice za smeri mest in božjepotnih cerkva. Tudi: Ptujska Gora, Celje, Pohorje, je vrisano in vpisano. Vpisano, kakor se jim reče in jih piše po slovensko. Gospod župnik Avgust Fink je povedal še, da se dogovarja z mariborskim škofom dr. Fran- cem Krambergerjem, da bi razstavo prenesli tudi v Slove- nijo na Ptujsko Goro, kajti z žalostjo je pripomnil, da so na- ša pokopališča, predvsem pa podeželska, ob vsej bogatiji marmorja grda nakaza v tako lepem okolju. Pravzaprav res. Kako se je moglo to zgoditi. Najbrž je vdor kamnitih na- grobnikov povzročilo zgledo- vanje po mestih, deloma pa tu- di iz obmorskih krajev, kjer grobov ne morejo kopati v zemljo, marveč jih klešejo v kanmito tlo in s kamnitimi ploščami pokrijejo. In morda vmtev starega vzora: Egipta in Rima ter njihovih velika- ških grobnic, ki so simbolizi- rale neminljivost. Iz spomina sem izbrskal grobek, kakršnega sem videl pred šestimi desetletji na do- mačem britofu. Otroški gro- bek z lesenim križcem, vsa go- mila pa je bila pokrita s cveto- vi malih, belih krizantem. Ko- liko pokopališč sem od takrat videl, koliko nagrobnikov, a se mi niti eden ni zarisal tako globoko v spomin. Foto: DRAGO MEDVED 'lija svetmskem pokopališču. Preprost, a nego- opominom. Ali so morda kritiki, ki so javno *''ovna popotnica in pripovednica v Celju ni ^^l^šena, ciljali tudi na ta grob misleč, da bi ^kati cel obelisk. Zares grda zmota. Hotela Pošta ni več. St. 43. - 26. oktober 1995 RADIO Radio Ceije ostaja med najboijšimi To Je potrail tuai na 6. festivalu Združenja radijskih postaj v Kranjski Gori - Naj radio 1095 Je spet Murski val. Radio Celje se Je uvrstil na solidno 4. mesto Minulo soboto se je v Kranj- ski Gori po treh napornih tek- movalnih dneh, redni in izred- ni skupščini Združenja radij- skih postaj v Sloveniji, števil- nih neformalnih posvetih in izmenjavi mnenj ter odlično pripravljenih turistično, po- slovno, družabnih srečanjih in obiskih v organizaciji gostite- lja festivala Radia Triglav z Jesenic, končal 6. festival slo- venskih radijskih regionalnih in lokalnih postaj. Bistvo festivala je bilo tek- movanje v osmih kategorijah, za katerega se je prijavilo 15 radijskih postaj. Od tega je v vseh kategorijah - kontaktni oddaji, reportaži, glasbeni od- daji, dnevno-informativnih oddajah, samoreklamnih ozi- roma image spotih in EPP spo- lih, komentarju in v himiori- stično-satiričnih oddajah - tekmovalo le osem radijskih postaj, med njimi tudi Radio Celje. Ostale radijske postaje so tekmovale le v nekaterih kategorijah. Radio Celje je prejel v kate- goriji htunoristično-satiričnih oddaj srebrno odličje, za kar so zaslužni skupina Alkotest, ki jo sestavljajo Darko Žvižej, Živko Beškovnik in Srečko Centrih, za tonsko izvedbo pa je bil odgovoren tonski tehnik Mitja Tatarevič. Bronasto od- ličje je za komentar dobila ra- dijska novinarka Vesna Lejič. Uradni žiriji letos nista raz- vrščali radijskih postaj po re- zultatih skupno do vključno 5. mesta, tako kot smo to naredili lani v Celju, ko smo bih mi oziroma hiša NT&RC organi- zatorji 5. festivala, ampak so uradno proglasili le tri radij- ske postaje: 1. mesto so nadvse prepričljivo osvojili radijci Murskega vala iz Murske So- bote, 2. mesto je pripadlo Ra- diu Triglav z Jesenic, 3. mesto pa RGL iz Ljubljane. Upoštevaje še četrta in peta mesta za posamezne kategori- je smo se celjski radijci uvrstili na »nehvaležno« 4. mesto, za las pred radijskimi Korošci iz Slovenj Gradca. Po mnenju članov žirije, s katerimi smo se lahko svobodno pogovarjali šele po tekmovanju, smo radij- ske postaje z izjemo Murskega vala, letos povsem izenačeni in tvorimo nekakšno 1. kako- vostno skupino, po letošnjih festivalskih dosežkih pač, saj mesta med drugim in petim lo- čijo komaj točka ali dve v do- ločeni kategoriji. Prav je, da naštejemo vsaj tiste radijske postaje, ki so tekmovale v vseh osmih kate- gorijah, saj so izpričale tudi določen pogum oziroma so svoje radijske izdelke ponudi- le na ogled in tekmovalno so- očenje. To so po abecednem redu organizatorja festivala naslednje radijske postaje: Radio Celje, Radio RGL iz Ljubljane, Koroški radio Slo- venj Gradec, Radio Kranj, Ra- dio Murski val iz Murske So- bote, Radio Sraka iz Novega mesta. Radio Triglav z Jesenic in Radio Velenje. Lastna ocena celjskih radij- cev je, da smo se na festivalu zelo solidno uvrstili, da smo korektno in odlično predstavi- li našo radijsko programsko ponudbo, in da smo tudi navz- ven delovali kot uigran tearn, In še to, kar nekateri uvrščamo med vrstice: skupaj s Korošci smo bili tudi v družabnem ozi. ru med vodilnimi. In, kar je $( največ vredno: oba »proizvod, na« dela Radia Celje - novinar, ji in tehniki smo bili to pot povsem »integrirani«. MITJA UMNIK Vesna Lejič prejema iz rok kranjskogorskih gostiteljev bro- nasto priznanje za komentar. Odgovorni urednik RC Mitja Umnik izroča odgovorni ured- nici Radia Triglav iz Jesenic Branki Smole kot gostiteljici pozomostno darilo za njihov 30. radijski jubilej. Novinarki Mateja Podjed in Nataša Gerkeš ter tehnik Sašo Matelič pri poskušanju slanih palčk edinega slovenskega pro- izvajalca Bobi na obisku v Bohinjski Bistrici. TV zvezde - Mario Gaiunič Vsako nedeljo zvečer pride k vam domov na obisk s svo- jimi gosti. Vi ga sprejmete ali pa tudi ne. Voditelj oddaje Nedeljskih 60 Mario Gaiunič bo vaš gost tokrat tudi v soboto, če boste spremljali našo oddajo Glas- ba je življenje. Mario je sicer profesor slo- venskega jezika in pravi, da svojih učencev še ni slišal peti. Menda imajo walkman raje kot petje. Svoje glasbene poglede na svet nam bo Mario razkril v sobotni oddaji Glasba je živ- ljenje. Slavni angleški satirik, dramatik in pisatelj Bernard ShaM^, ki je bil obče znan po svojem pikrem jeziku, sicer ni bil glasbenik, se pa je če- stokrat gibal v glasbenih krogih in je veljal za dobrega poznavalca glasbe vseh z\'rsti. Nekoč je mladi pianist prosil Shawa, če mu lahkd napiše priporočilo. Shaw mu je takole ustregel: »Najtopleje vam priporo- čam pianista, gospoda R. Igra Chopina, Cajkovskega, Listza in biljard. Biljard igra najbolje.« »Gospod Shaw, kaj menite o violinistu K.?« »Zelo me spominja na Pa- darevskega!« »Toda Padarevski vendar ni violinist!?« »Ta gospod tudi ne!« Simona H2O Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomoinik odgovornega urednika: Robert Gorjanc. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko in Tone Vrabi. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje. Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. Tehniki se ponavadi ozirajo k vrhovom, kjer je najbolj učin- kovito nameščati radijske antene. Fantje so o tem razmišljati na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. it. 43. - 26. oktober 1995 93 PISMA BRALCEV "Ne me buzarirat!" V 41. številki Novega tedni- l^aje bil objavljen komentar no- vinarke g. Irene Baša pod na- slovom "Ne me buzarirat!" V teni članku novinarka navaja več netočnosti in podtikanj o de- lu občinskega sveta, pa tudi o mojem ravnanju na seji Sveta 5. 10.. Moja dolžnost je, da jav- nosti posredujem resnico o problematiki, ki je predmet ci- tiranega komentarja. Skladno s Statutom občine in zakonskimi predpisi je občina pristopila k imenovanju pred- stavnikov v Svete šol in zavo- dov in imenovanju odborov. Za- to je Komisija za imenovanje na seji Sveta 8. 6. predložila pred- log imenovanja (skupaj 113 imen). Predlog komisije je bil obravnavan na 7. redni seji Sve- ta občine 20.7. in tudi sprejet. Na tej seji pa žal nihče od pri- sotnih članov Sveta, pa tudi strokovnih delavcev občine, ni opazil, da je v Upravni odbor Sklada za razvoj obrti pomoto- ma imenovanih 6 članov odbo- ra, namesto 5-ih članov. Zato je bil na seji Sveta 14.9. obravna- van predlog, da se v Upravnem odboru Sklada obrti razreši ene- ga člana. V razpravi, koga naj se razreši članstva, so bili izne- seni trije predlogi. Prva dva predloga za izločitev nista bila sprejeta, žal pa je bil sprejet tret- ji predlog za razširitev g. Blaja. Prepričan sem bil, daje s tem sklepom Upravni odbor Sklada legitimno imenovan. Temu pa ni bilo tako. Na 8. redni seji Sveta 5. 10. je svetnik g. Špo- rin pismeno predlagal dopolni- tev dnevnega reda z utemeljitvi- jo,da je bil Upravni odbor Skla- da imenovan v nasprotju s Sta- tutom sklada in predlagal, da se vanj ponovno imenuje g. Blaja. V razpravi o tem predlogu so svetniki iznašali različne pred- loge. Zagovorniki predloga g. Šporina so se zlasti sklicevali na Statut Sklada. Noben teh pred- logov pa ni dobil potrebne pod- pore. Dogovorjen je bil odmor za uskladitev predlogov. V tem času sem pregledal Statut Skla- da. Ugotovil sem, da ta ne do- loča, da Zbornica imenuje dva člana Upravnega odbora. Ko sem nato svetnikom predstavil vsebino 13. člena Statuta, je bil sprejet sklep: "Glede na dolo- čila Statuta Svet meni, daje bil na prejšnji seji imenovan ustre- zen Upravni odbor Sklada." Trditev novinarke, da me je Zbornica že v začetku oktobra letos opozorila, da neimenova- nje g. Blaja pomeni popolno di- sicreditacijo Zbornice, ni resnič- na. To priporočeno pismo Zbor- nice sem prejel šele v soboto, 14. 10.. Tako torej na seji Sveta dne 5. 10. t.l. nisem bil sezna- njen, da Zbornica le predlaga dva člana, da torej Zbornica ne vsiljuje, v nasprotju s Statutom, pravico, da imenuje dva člana. V tem kontekstu sem izjavil: "Naj gospodje iz Zbornice pre- čitajo Statut in nas nehajo bu- zurirat." Po prejemu pisma Zbornice mi je jasno, daje ide- ja, kako skozi zadnja vrata spre- meniti že veljavni sklep Sveta, zrasla drugje. Zato se Zbornici za citirano izjavo iskreno opra- vičujem. Pismo Zbornice je pi- sano korektno in v pismu ni tr- ditev, kot jih navaja novinarka. Prepričan sem namreč, da od- govorni delavci Zbornice takih izjav tudi niso dajali, da so te trditve prišepetavanja nepokli- canih ali novinarke same. V isti številki Novega tedni- ka, na strani 8, novinarka ko- mentira moj razgovor z mini- strom g. Gabrom v Tmavi. Men- da, tako piše, meje minister vzel pošteno v precep in zato ni bilo zapletov pri soglasju ravnateljev na zadnji seji. Zagotovim j i lah- ko, da se Žolnir nikoli prej, niti sedaj, ne pusti dajati v precep, da minister v vljudnem razgo- voru tega ni delal in da sva go- vorila le o načelnih stališčih so- glasij k imenovanjem ravnate- ljev ter brez konkretnih imen. Zagotovo g. minister o najinem razgovoru ni poročal g. Ireni Baša, lahko pa bi povprašala mene, če bi ji bilo do objektiv- nega poročanja, saj ji doslej od- govorov nikoli nisem odrekal. Na koncu komentarja novi- narka izreka tudi skrb o morali. Menim, da bi naj tako skrb naj- prej namenila sebi. O meni, pa tudi drugih, ki jih ta skrb zade- va, pa jo že izrekajo javnost in volivci. Tudi želje o odstopu ji zagotovo ne bom izpolnil. Od- ločitev mimo prepuščam tistim, ki so me izvolili. Ga Irena Baša, pa Vam vsee- no ne zamerim. Svetujem Vam le več posluha za resnico, ko- rektnost pisanja, kot tudi poglo- bitve v problematiko, ki jo želi- te komentirati. Tako bo nama obema lepše, pa tudi v večje za- dovoljstvo vaše ugledne časo- pisne hiše. Bo pa tudi povsem skladno z novinarsko etiko, mar ne? FRANC ŽOLNIR, Prebold Spoštovani gospod predsednik sveta! Podobno, kot mi vi očitate "več netočnosti in podtikanj" v mojem članku, vam lahko tudi sama dokažem, da vaše trditve ne držijo. Za primer vam bom navedla samo naslednji stavek iz vašega pisma: "Trditev novi- narke, da me je Zbornica že v začetku oktobra letos opozori- la, da neimenovanje gospoda Blaja pomeni popolno diskredi- tacijo Zbornice, ni resnična." Gospod Žolnir, ta trditev je po- vsem resnična, preberete pa jo lahko v drugem odstavku pisma Zbornice zasebnega gospodars- tva, naslovljenega na vas, gos- poda Žolnirja, predsednika Sve- ta, dne, 2. oktobra 1995, števil- ka 192-9- Z/95. Citiram: "Do- končna odločitev Sveta o nei- menovanju gospoda Blaja v Upravni odbor Sklada pa pred- stavlja popolno diskreditacijo predloga Zbornice za člane Upravnega odbora." Torej ne gre za nobena "prišepetavanja nepoklicanih ali moje osebne tr- ditve." Zato me "lastna morala, posluh za resnico, korektnost pi- sanja in novinarska etika," zaen- krat še ne skrbijo. IRENA BAŠA Spomnimo se jih Orumenelo in odpadlo listje nas spominja, daje tu jesen. Na- rava se vsaico pomlad obnavlja, človeško življenje pa je minlji- vo. Na to nas spominja bližnji praznik Vsi sveti in Verne du- še. To je žalosten dan, posebno za tiste, ki smo že zgodaj izgu- bili svoje najdražje starše. Tega dne se bomo spomnili vseh na- ših dragih pokojnih, ki smo jih v življenju imeli radi in so mor- da še včeraj živali med nami, a jih danes že krije črna zemlja. Tudi iz tukajšnjega Doma upo- kojencev Šmarje pri Jelšah jih je letos že veliko odšlo tja, od koder ni vrnitve. Spomnili se bomo tudi vseh tistih, ki so dali svoja življenja med II. svetov- no vojno za naš lepši jutri. Te grobove krasijo otroci. Tisti pa, ki iz kakršnegakoli vzroka ne bomo mogli obiskati naših dra- gih pokojnih, se jih bomo v mi- slih in z molitvijo spomnili. Ta dan bodo grobovi lepo okraše- ni z zadnjim jesenskim cvetjem in tisočimi svečkami, nekateri morda celo bahavo. A med le- tom se žal ne spomnijo nanje. Ob grobovih se vidi naša ljube- zen, spoštovanje, srčna kultura do umrlih. Spomnimo pa se tu- di njihovih svojcev, ki so še ži- vi, a jim med letom posvečamo premalo pozornosti. Obiščimo jih, če so morda v bolnici. Do- mu upokojencev ali Zavodu. Napolnimo jim srca s toplino, da se bodo ogrela in stkala no- ve vezi vsaj do prihodnjega le- ta. Poskusimo. Lažje nam bo pri srcu, saj smo opravili dobro de- lo. HILDA LOKOVŠEK, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah Ustrežljivi trgovci v Trimu Prijetno presenečena vam lahko posredujem izkušnje pri nakupovanju športne opreme v trgovini Trim v Celju. Znano je, da imamo študent- je plitve žepe. To pa ne more za- držati naše želje, da bi spoznali kaj več od svoje domovine. Ker se odpravljam na potovanje v Nepal in na Tajsko, potrebujem primerno opremo. Želela sem vse kupiti na enem mestu, ven- dar je bilo težko, ker so v eni trgovini imeli nahrbtnike, ne pa primernih spalnih vreč. Drugje so bile vreče v redu, ampak ni- so imeli anorakov. Z veseljem pa so mi vso opre- mo ponudili v Trimu, kjer so v kratkem času po mojih željah pripravili vse, kar sem potrebo- vala in mi omogočili obročno odplačevanje. S tem so mi pri- hranili kar nekaj odvečnih poti. Poslovodkinja in prodajalke so bile zelo prijazne in uslužne. Izrekam jim zahvalo in jim želim mnogo uspehov pri delu. TANJA KOT AR, Sevnica Nismo ostale same v Vrhu nad Laškim kljub le- tom, tegobam in slabemu zdrav- ju preživljamo svoje dni dve se- stri in sestra mojega pokojnega moža. Od vseh sem sama še naj- bolj pri močeh, čeprav tudi pre- cej bolna. Današnji čas nam res ni najbolj naklonjen, zato smo bile vesele pomoči, ki nam jo nudijo z delavko preko CSD Laško z javnimi deli. Zadnje de- ževje pa nas je še dodatno pre- strašilo, ker nam plaz ogroža hi- šo. Za nas so se z veliko vnemo za nas zavzeli iz laške občine z gospodom Kolarjem na čelu in strokovnjakom Venturinijem in vodstvo krajevne skupnosti Vrh. Bile smo prijetno presene- čene nad njihovo zavzetostjo, kakor tudi vseh ostalih v občini in spoznale, da v hudi nesreči vendarle nismo ostale same. To je hkrati tudi spoznanje, da se vendarle za sočloveka kdaj kaj stori, ne pa, da je neprestano v ospredju kritika občine in nje- nih funkcionarjev. Za njihovo skrb se jim iskreno zahvaljuje- mo in jih prosimo za pomoč tu- di v prihodnje. KAROLINA ULAGA, Vrh nad Laškim Naše romanje Iz župnije Slivnica pri Celju radi romamo. 17. septembra je bila lepa sončna nedelja in smo porom al i k Mariji v Zagorje pri Pilštanju. Tam smo imeli skup- no mašo z domačimi farani, ki jo je daroval naš župnik Andrej. Po maši nas je lepo pozdravil in nagovoril z lepimi besedami župnik iz Sv. Vida pri Planini in nas je tudi pogostil. Iz Zagor- ja smo krenili naprej po Koz- janskem čez Kozje - Senovo v Brestanico. Obiskali smo lepo romarsko cerkev Sveti oče Lurške Mate- re božje, kjer smo tudi zapeli ne- kaj lepih Marijinih pesmi. Nazadnje smo se ustavili še v Olimju, ogledali smo si razne znamenitosti, med drugim tudi jelene na turistični točki. Vsem ki ste nam omogočili tako lep dan, prisrčna hvala tako župni- ku Andreju Mazeju, kakor tudi šoferju Ernestu Zidanskemu za veselo razpoloženje, pa tudi Franku Vodebu. CECILIJA KLADNIK, Gorica pri Slivnici Št. 43. - 26. oktober 1995 3a • Prejšnji petek popoldne se je Drago J. prepiral s svojo ženo, pa je naneslo, da jo je pri tem dvakrat lopnil po obrazu. Drago je prepričan, da je bila zade- va s samo dvema klofuta- ma prav mila varianta, kaj bo rekel sodnik za prekr- ške, pa je še vprašanje. • Barbara je v petek pono- či sporočila, da je v bloku v Vojkovi ulici skupina mla- doletnikov preveč glasna, ko posluša glasbo. Barbara je, milo rečeno, pretiravala. • Anton S. je v soboto ob dveh zjutraj prijavil, da ga je v Kljubu nekdo, ki mu je tudi ime Anton, s pestjo naravnost v obraz. Priča- kovali bi nekoliko več spo- štovanja med soimenjaki, še posebej pa med Toneti. • Drago K. pa v soboto po- noči ni bil najbolj zadovo- ljen s postrežbo v Ljubljan- čanu na Teharski cesti. Ker je bil slabe volje, je s sekiro razbil vrata, tri mize, stole in nekaj kozarcev. Za boljši umetniški vtis pa je, pre- den je pobegnil iz lokala, s toporiščem udaril po glavi Rista K. Drago bo šel k sodniku za prekrške, pa še na sodnijo. • V gostilni Pod kostanji v Trnovi j ah so v soboto po- noči kozarce v stene metali ter javni red in mir grdo oskrunili Matej Š. ter Franc V. in Rado V. M.A. Posiljevalec v priporu Večkratni povratnik Je dejanje zanikal Bila je sobota okoli enih ponoči, ko je osemindvajset- letni Peter P. prišel do vhod- nih vrat stanovanjske hiše, kjer živi devetinšestdesetlet- na občanka. Ker so bila vrata zaklenje- na, je začel tolči po njih, da je zlomil nekatere dele, po- tem pa je s silo telesa vrata nalomil, segel v notranjost in odprl zapah. Vstopil je v hišo in žensko prebudil in močno prestrašil. Zahtevala je, naj takoj odide in jo pusti pri miru. A je ni poslušal. Močno zaudarjajoč po alkoholu se je ženski približal in jo sunil na posteljo ter jo, kljub proš- njam in sklicevanju na sta- rost, grobo posilil ter po de- janju odšel v neznano. Osramočena in okrvavlje- na ženska se je zatekla k so- sedom, ti so poklicali polici- jo in reševalno zdravstveno službo. V celjski bolnišnici, kjer so jo sprejeli in zadržali na zdravljenju, so ocenili, da ima lahke telesne poškodbe. PoUcisti in kriminalisti UNZ Celje so takoj po obve- stilu stopili v akcijo in osum- ljenca, ki se je skrival, izsle- dili in ga ob 15. uri prijeli ter z njim opravili informativni razgovor, v katerem je deja- nje posilstva zanikal. Kljub temu so ga pridržali v pro- storih UNZ Celje in ga ob 19. uri privedli k preiskovalne- mu sodniku Okrožnega so- dišča v Celju ter zanj predla- gali pripor. Če bi ostal na prostosti, je obstajala velika nevarnost, da bi pobegnil ter da bi dejanje ponovil, ko bi si našel novo žrtev. Osumlje- ni Peter P. je namreč več- kratni kazenski povratnik, za posilstvo pa je bil tudi že obsojen. Zaradi takšnih oko- liščin se je preiskovalni sod- nik odločil za ukrep pripora. Zoper osumljenega Petra P. so policisti in kriminalisti napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje posilstva (KZ 180/1) in za kaznivo de- janje kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 152/1 KZ. Za prvo kaznivo dejanje je po Kazenskem zakoniku R Slovenije zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let, za drugo pa denarna ka- zen ali zapor do enega leta. MARJELA AGREŽ Si pa upa... Nekateri pijani vozniki si domišljajo, da se lahko kar na hitro znebijo nad- ležnih policistov na cesti. Tako kot Albert K. (34) iz Kačjega Dola, ki ga je v ponedeljek, 23. oktobra okoli 22. ure, v Mestinju ustavila patrulja, ker je storil prometni prekršek. Albert se je najprej uprl tako, da ni hotel pokazati dokumentov, je pa po- skušal s kraja odpeljati. Ker je kazal očitne znake vinjenosti, mu je policist to namero preprečil, Ber- ti pa je bil zaradi tega še bolj hud. Policista je zgrabil za lase in ga po- vlekel k tlom, a je moral kar hitro kloniti. Policist ga je s strokovnim prije- mom obvladal, pri kas- nejšem preizkusu alkoho- liziranosti pa je test po- kazal, da ima Albert v or- ganizmu 1,7 promile al- kohola. Albert K. je bil pridržan do streznitve, seveda pa ga čakata še dve neprijetni poti: k sodniku za prekrške in na sodišče. M.A. Javni red in mir spet na preizicušnji v noči na 21. oktober so po- licisti PP Celje pono\'no izved- li poostren nadzor, da bi pre- verjali stanje javnega reda in miru. Ker pa sta v akciji sode- lovala tudi dva davčna in en tržni inšpektor, je bila pozor- nost namenjena še drugim mo- rebitnim zakonskim kršitvam. Vsekakor pa so se oboji osre- dotočili na tim. »problematič- ne« gostinske lokale. Tako so policisti v akciji le- gitimirali 117 oseb, sestavili 3 poročila o zakonu o zaposlo- vanju tujcev, opravili kontrolo v 7 gostinskih lokalih. Inšpek- torji so pri tem ugotovili 8 ra- zličnih kršitev. Trije lastniki lokalov bodo odgovarjali, ker niso spoštovali obratovalnega časa, napisali so tudi 3 poroči- la, delovnemu inšpektorju v^ zvezi z neprijavljenimi delav- ci, zoper enega lastnika go- stinskega lokala pa bodo po- dali predlog sodniku za prekr- ške zaradi žaljivega vedenja do mož postave. V času akcije so odredili še 9 odvozov vozil zaradi nepravil- nega parkiranja, na kraju pre- krškov so izterjali 4 mandatne kazni, napisali so 3 plačilne naloge ter ukrepali zoper 6 kr- šiteljev cestnoprometnih pred- pisov. S takšnimi akcijami bodo na Policijski postaji nadaljevali, v bodoče pa bodo še več pozor- nosti namenjali urejanju sta- tičnega prometa na območju modre cone in izven nje v me- stu ob Savinji. M.A. Na osnovi Pravilnika o štipendiranju učencev in študentov (Ur. list RS številka 56/92) OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 63310 Žalec razpisuje za šolsko leto 1995/96 štipendije na pedagoški smeri na VII. stopnji za naslednje študijske smeri: 1. razredni pouk -1 štipendija 2. slovenski jezik -1 štipendija 3. angleški jezik -1 štipendija 4. matematika -1 štipendija 5. instrumentalist-flavtist-1 štipendija Kandidati morajo preložiti: - prošnjo za dodelitev štipendije - življenjepis - potrdilo oziroma zaključno spričevalo o dosedanjem izobraževanju - potrdilo o premoženjskem stanju in dohodnih star- šev oziroma o lastnih dohodkih in dohodkih staršev - izjavo kandidata, da ne prejema štipendije drugod - potrdilo o vpisu v šolo Prijave pošljite na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Žalec, s pripisom "razpis za štipendije", in sicer do 10. novembra 1995. Prednost pri izbiri imajo kandidati iz višjih letnikov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh od roka prijave. V ograjo in na bole v četrtek, 19. oktobra popoldne, je Jernej Z. (55) iz Cerovca s traktorjem in nanj priklopljenim vozom razvažal hlevski gnoj. Ko je peljal po travniku navzdol, je traktor pričel drseti, voznik pa je izgubil oblast nad vozilom. Po 19 metrih drsenja je traktor trčil v vrtno ograjo in se prevrnil na levi bok, voznik pa je pri padcu utrpel hude telesne poškodbe. Giušlč Ivan iz Pesja slabo ravna s svojim otrokom že dalj časa opažajo sosedje nevzdržne razmere v Glušičevi družini. Do sedaj so le previd- no opozarjali Glušič Ivana na slabo ravnanje z njegovim si- nom, ker pač niso hoteli prepi- rov v soseščini. Zadnje čase pa je postopal s svojim sinom ta- ko surovo in nečloveško, da se zgraža vsa okolica. Glušič Ivan ima pri sebi svo- jega nezakonskega sina Ivanč- ka, ki je star 8 let in obiskuje drugi razred osnovne šole. Ma- ti temu otroku je Venek Zofija, ki je zaposlena pri Glušičevih kot gospodinjska pomočnica. Ko je medicinska sestra Ger- šak Marija obiskala družino, je ugotovila, da je otrok slabo- ten in podhranjen. Otrok mora zjutraj od pol sedme do dva- najste ure pomagati v mlinu. kjer je mrzlo in prašno. Ko se vrne iz šole, mora zopet v mlin, kjer mu nalaga oče težko delo. Pogosto ga pretepa, in zelo su- rovo ravna z njim. Tudi pri jedi ga odrivajo, čeravno pri hiši ni pomanjkanja, saj imajo mlin in žago. Ko je otrok pred nekaj dnevi zbolel in onesnažil hlačke, ga je oče začel pretepati in prisi- liti, da je moral onesnažene hlačke polizati. Otrokova mati je prosila Glušič Ivana na ko- lenih, naj ne počenja nad otro- kom surovosti, pa se še zmenil ni za to. Zatekla se je k stare- mu očetu, da bi branil otroka pred očetom, vendar tudi stari oče ni upal posredovati, ker je sin tudi nad njim že večkrat pokazal svojo surovost. Savinjski vestnik, 20. 12. 1952 Vlomil v šolo) v noči na 18. oktober je nez- nani storilec vlomil v osnovno šolo Šmartno na Kidričevi ce- sti v Velenju. Znotraj objekta je vlomil v več omar in pisal- nih miz, ukradel pa radiokase- tofon znamke samsung, vre- den okoli 16 tisoč tolarjev. Draga odsotnost v odklenjene pisarne Aera na Ipavčevi ulici v Celju se je, v torek 17. oktobra okoli 10. ure, pritihotapil neznanec, ki je izkoristil kratko odsotnost Vanje D. in ji iz usnjene torbi- ce ukradel denarnico. Oškodo- vanka je imela v denarnici okoli 100 tisoč tolarjev. Nakit in denar V sredo 18. oktobra med 8.30 in 12. uro je neznani stori- lec vlomil v stanovanje Bojana V. iz Celja. Nabral si je nekaj zlatega nakita, predvsem pa se je razveselil naših tolarjev, nemških mark, avstrijskih ši- lingov in italijanskih lir. Last- nik je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. Nič rož v noči na 18. oktober je nek- do vlomil v cvetličarno, ki je last Marije P., v Ločici pri Pol- zeli. Po ogledu notranjosti se ni ogrel za katero izmed nrmo- gih rož, ampak je ukradel stensko uro, nekaj menjalnega denarja in nekaj dezodoran- tov. Lastnica je oškodovana za približno 35 tisoč tolarjev. Nabavljal ozimnico v dneh od ponedeljka do srede je nekdo vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu v Vele- nju. Iz dveh kleti je odnesel več kozarcev vložene zelenjave ter nekaj ročnega orodja, mo- torno olje, žeblje in plastično posodo. Lastnika, Blaž Z. in Sabita N., sta oškodovana za okoli 80 tisoč tolarjev. Vlomil v kontejner v noči na 20. oktober je nez- nani storilec vlomil v bivalni kontejner v Lembergu pri No- vi Cerkvi. Ukradel je mesorez- nico in lovski daljnogled, vlo- mil pa je še v bližnjo barako, tam pa očitno ni našel nič ta- kega, kar bi ga zanimalo. Lastnika mesoreznice in dalj- nogleda, Ludvika P. iz Vele- nja, je oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev. Sunil orodje v času od 18. do 21. oktobra je nekdo vlomil v dva zabojni- ka za orodje, ki sta bila na tovornjaku, parkiranem ob re- gionalni cesti zunaj naselja Topovlje. Iz zabojnikov je sto- rilec odnesel dve dvostopenj- ski hidravlični dvigalki, zaboj z viličastimi in obročnimi ključi ter več drugega orodja ter dve meglenki. Lastnik Marjan L. iz Pariželj je oško- dovan za okoli 150 tisoč to- larjev. Ni bil ribič Minulo soboto popoldne je neznani storilec kradel na Celjski cesti v Rogaški Slatini. Iz prodajalne Rožeta, last Bo- jana M. iz Rogaške Slatine, je odnesel za okoli 45 tisočakov različnega ribiškega pribora in se odpravil iskat kupca. Dva avtovloma Prejšnji petek ponoči je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava yugo,.ki je bil parkiran v Šaleku. Ukradel je polico prtljažnika, dva zvočnika ter sprednjo ploskev avtoradia znamke pioneer. Se- bastjan J. je s tem oškodovan za okoli 25 tisoč tolarjev. v noči na 21. oktober je nani storilec vlomil v osebJ avtomobil zastava yugo, i^jj' stal na Tekavčevi cesti v Vei|' nju. Ukradel je avloracij" znamke pioneer in dva ho(^ spojlerja ter Tadeja G. iz ^ stanja oškodoval za približ^^ 40 tisoč tolarjev. ' izginil terenec v noči na 22. oktober je nani storilec ukradel terensltj vozilo znamke mitsubishi p, jero, rdeče barve, avstrijsk registracije G-CCM-17. Voziij je bilo parkirano pred hotelon Evropa na Razlagovi ulici iuj, bilo prelepljeno z reklamniuj napisi. Podjetje Pircher&Pin, her iz Gradca je oškodovan! za okoli 4 milijone tolarjev, j Roparja Minulo nedeljo dopoldne se je na Policijski postaji v Celju oglasil 43-letni Anton B. Šmartnega v Rožni dolini. De. žumemu je povedal, kako j( prejšnji dan preganjal dolgčas v gostišču Beton ob Ljubljan- ski cesti, pa sta ga okoli 22. uie obstopila in napadla dva nez- nanca, ga zbila na tla in mu vzela denarnico. Če zgodba drži, je Anton B. oškodovan za okoli 35 tisoč tolarjev. Oškodoval steklarje Konec minulega tedna se je v nezavarovano skladišče go- tovih izdelkov v Steklarski šo- li v Rogaški Slatini priplazil nekdo, ki je neznano kam od- peljal okoli 250 različnih ko- zarcev ter Steklarsko šolo oškodoval za približno 100W soč tolarjev. '41 Smrt na tirih Motorni potniški vlakj ki je, v ponedeljek, 23. oktobra zjutraj, vozil na progi Celje-Maribor, je ob 7.40 uri v Štorah po- vozil peško, 55-letno Al- bino S. iz Štor, ki je že- lezniško progo prečkala zunaj uradnega prehoda. Poškodovano žensko so z reševalnim vozilom odpe- ljali v celjsko bolnišnico, kjer je ob 10.04 uri umrla. iVIala plezalca Prejšnji petek popoldne sta osem in devetletni fantek, oba doma iz Celja, po strelovodu splezala na streho vrtca Zarj« v Zagajškovi ulici v Celju. Na strehi sta se kratkočasila takOi da sta z vžigalicami prižgala izolacijo in odšla nazaj po isti poti. Na strehi je potem začelo goreti, ker pa so celjski poklic- ni gasilci hitro posredovali, j* nastala le minimalna gmotna škoda. i Avto V plamenih Minulo soboto popoldne na Cesti talcev v Rogaški Sla' tini začel goreti osebni avto- mobil seat ibiza, ki ga ie ^ smeri Koroške ceste vozila 2''' letna Tatjana V. iz Plešivca Na Cesti talcev je pri pritiska- nju na pedalo za plin opazila^ da je s pospeškom nekaj naro- be, zato je^apeljala s ceste i" vozilo ustavila. Takoj za tem izpod pokrova motorja opazil^ dim, potem pa je še zagorel" Pri gašenju požara so posredo- vali velenjski gasilci, škoda n^ vozilu zaradi požara pa zn»^ okoli 400 tisoč tolarjev. Št. 43. - 26. oktober 1995 15 pO trčenju pobegnil jia lokalni cesti v naselju ^mpeter, blizu nekropole, se v torek 17. oktobra popold- pe, pripetila nezgoda, v kateri bila hudo ranjena peška, foznik tovornjaka pa je s kraja jesreče pobegnil. Karolina J. (79) iz Ločice ob Savinji je hodila po lokalni ce- jti v naselju Šempeter iz smeri poj proti središču Šempetra. j(o je prišla do parkirišča pri pimski nekropoli, je nenado- ma speljal in na lokalno cesto napeljal neznani voznik rume- nega tovornjaka, ki je peško zadel z desnim delom vozila in jo zbil po vozišču. Po trčenju ženski ni nudil pomoči, ampak i je odpeljal s kraja v smeri ma- gistralne ceste. Ranjena sopotnica Na magistralni cesti v Žalcu se je, v sredo 19. oktobra do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hu- de telesne poškodbe, na vozi- lih pa je škode za okoli 240 tisoč tolarjev. Janez Ž. (27) je vozil osebni avtomobil iz smeri Ruš proti Žalcu. Pred njim vozeča voz- nika osebnih avtomobilov, Ivan H. (53) iz Velenja in Dario S. (43) iz Šempetra pri Novi Gorici, sta se zaradi rdeče luči ustavila pred semaforjem, voznik Janez Ž. pa je trčil v vozilo Ivana H. in ga porinil še v vozilo Daria S. Sopotnica v vozilu Ivana H., Milena H. iz Velenja, je pri trčenju utrpela hude telesne poškodbe. Zunaj prehoda Na Teharski cesti v Celju se je, v sredo 18. oktobra dopold- ne, pripetila nezgoda, v kateri je bila težko ranjena peška. Na vozilih je gmotne škode za okoli 120 tisoč tolarjev. Igor P. (32) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Teharski testi iz smeri Teharij proti sre- iišču mesta. Ko je pripeljal v bližino odcepa s Pokopališko ulico, mu je, zimaj prehoda za pešce, z desne strani prečkala cesto 61-letna Terezija C. iz Ljubljane. Voznik je zaviral, a je kljub temu prišlo do trčenja. Nesreča v križišču Na lokalni cesti v Malih Do- lah se je, v sredo 18. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil težko ranjen voz- nik kolesa z motorjem. Darinka F. (25) iz Strmca nad Dobrno je vozila osebni avtomobil iz smeri Želč proti Malim Dolam. Ko je pripeljala do križišča lokalnih cest Male Dole-Jankova, je zavila levo, ko se je iz nasprotne smeri pri- peljal voznik kolesa z motor- jem, 14-letni Damjan L. iz Zelč. V trčenju, ki je sledilo, je Voznik kolesa z motorjem utr- pel hude telesne poškodbe. Trčil v drevo Na lokalni cesti v Trnovem se je, v sredo 18. oktobra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil huje telesno po- škodovan voznik motornega kolesa, gmotna škoda pa znaša približno 500 tisoč tolarjev. Sašo K. (29) iz Trbovelj je vozil motorno kolo iz smeri Sedraža proti Trnovem. V le- vem nepreglednem ovinku je zapeljal desno in zunaj vozišča trčil v drevo ter se pri tem huje poškodoval. Nesrečno prečkanje Na regionalni cesti zunaj naselja Crnolica se je, v sredo 18. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ra- njeni dve peški. Rozalija Š. (79) iz Gorice pri Slivnici je v nepreglednem, ostrem in neosvetljenem ovin- ku prečkala vozišče, skupaj s triletno Ano. Takrat se je iz smeri Planine pripeljal voznik osebnega avtomobila, 41-letni Jakob R. iz Šentjurja, v trče- nju pa je bila Rozalija Š. hudo telesno poškodovana, mala Ana pa je bila, na srečo, le lažje ranjena. V hrfin In hotn« . Na lokalni cesti Vojmk- Šmartno v Rožni dolini se je, v četrtek 19. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta bila dva udeleženca hudo te- lesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša približno 250 tisoč tolarjev. Uroš V. (19) je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Vojnika proti Šmart- nem. V ostrem levem ovinku je v Rožnem vrhu zapeljal na desno bankino, od tam pa trčil v nabrežtno in nato še v beton- sko škarpo. V nezgodi sta bila hudo telesno poškodovana so- potnika, 17-letni Vili T. iz Za- dobrove in 17-letni Tomi C. iz Gorice pri Šmartnem. Povozila pešca Na regionalni cesti zunaj naselja Breg pri Polzeli se je, v petek 20. oktobra ponoči, pri- petila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen pešec. Olga S. (39) iz Brega pri Pol- zeli je vozila osebni avtomobil iz smeri Polzele proti Dobrteši vasi. V desnem ovinku zxmaj naselja Breg pri Polzeli, je z desnim sprednjim delom vozi- la trčila v pešca, 33-Ietnega domačina Vojka U., ki je stal ob robu vozišča pri svojem osebnem avtomobilu, ter ga s tem hudo telesno poškodovala. Po hribu navzdol Na regionalni cesti zunaj naselja Lokovica se je, v sobo- to 21. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškod- be. Na vozilu je škode za okoli 800 tisoč tolarjev. Ljubljančan Andrej M. (27) je vozil osebni avtomobil iz smeri Gorenja proti Lokovici. V blagem desnem ovinku ga je na mokri cesti pričelo zanaša- ti, zapeljal je na levo stran ce- ste in tam podrl nekaj metrov odbojne ograje. Potem se je okoli 20 metrov z vozilom pre- vračal po strmem hribu ter pri tem utrpel hude telesne po- škodbe. V kovinsko ograjo Na magistralni cesti zunaj naselja Štore se je, v nedeljo 22. oktobra ob 00.15 uri, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poško- dovani, škoda na vozilu pa znaša približno 250 tisoč to- larjev. Šestnajstletni R.K. iz Rim- skih Toplic je vozil motorno kolo po magistralni cesti iz smeri Štor proti Celju. V dvoj- nem ostrem nepreglednem ovinku je zapeljal levo preko vozišča, kjer je s sprednjim ko- lesom trčil v kovinski steber drsne ograje. Pri trčenju sta voznik in sopotnica, petnajst- letna S.B. iz Laškega, skupaj z motornim kolesom, zdrsnila pod kovinsko ograjo in padla v grmovje 1,5 metra globoko ter se pri tem oba hudo telesno poškodovala. Med vožnjo nista uporabljala varnostnih čelad. Čelno trčenje Na lokalni cesti v Podkraju se je, minulo nedeljo zgodaj zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri so tri osebe utrpele hu- de telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Janez K. (18) iz Podkraja pri Velenju je vozil osebni avto- mobil po lokalni cesti zimaj naselja Podkraj. Ko je po klancu navzdol pripeljal v oster desni ovinek, je zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 22-letni Jože M. iz Celja. V močnem čelnem trčenju sta oba voznika utrpela hude te- lesne poškodbe, hudo ranjen pa je bil tudi sopotnik v vozilu Janeza K., 18-letni Uroš S. iz Podkraja. Z glavo v pločevino Na mestni Stanetovi ulici v Celju se je, v ponedeljek 23. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude te- lesne poškodbe utrpela vozni- ca kolesa. Ivana Š. (63) iz Celja se je peljala s kolesom po Stanetovi ulici v smeri križišča z Vnm- čevo ulico. V neposredni bliži- ni gostišča Branibor je izgubi- la ravnotežje in omahnila na levo, pri padcu pa z glavo uda- rila v sprednji levi del osebne- ga avtomobila, s katerim se je nasproti pripeljal 48-letni Franc J. iz Celja. Prehitro v križišče Na Velenjski cesti v Žalcu se je, v ponedeljek 23. oktobra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bil voznik kolesa z motorjem težko ranjen. Josip D. (38) iz Ivanjca (R Hrvaška) je vozil osebni avto- mobil po Šilihovi ulici proti Velenjski cesti. Ko je pripeljal do križišča, je zavijal desno na prednostno cesto, in to v tre- nutku, ko se je po njej pripeljal voznik kolesa z motorjem, 47- letni Jožef K. iz Zabukovice. Pri trčenju in padcu je voznik kolesa z motorjem utrpel hude telesne poškodbe. Zadel kolesarko Na, Mariborski cesti v Celju se je, v torek 24. oktobra ob 8.50 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Franc K. (67) iz Štor je vozil osebni avtomobil po Kidričevi cesti v smeri Mariborske ceste. Pred križiščem se pri rdeči luči ni ustavil, ampak je zapeljal naravnost v križišče v smeri Čopove ulice. Takrat je z desne strani po kolesarski stezi in pri zeleni luči prečkala vozišče kolesarka, 68-letna Marija B. iz Celja. Voznik Franc K. je sicer močno zaviral in se umi- kal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Voznica kolesa je utrpela hude telesne po- škodbe. M.A. Mrtev pod traktorjem v kraju Žegar na Šentjurskem se je 21. oktobra okoli poldneva zgodila tragična delovna nesreča, ko je 52-letni Vincenc Z. na svojem domu nalagal hlevski gnoj na leseni voz. Gnoj je potem s traktorjem peljal po poljski poti proti travniku, da bi ga tam raztrosil, ko je zavijal desno s ; poljske poti, pa je na strmini začelo traktor zanašati. Skupaj z vozom je traktor drsel navzdol po travniku, nakar se je prevrnil na bok in pod sabo pokopal voznika. Poškodbe so bile tako hude, da je bil Vincenc Z. na kraju nesreče mrtev. Ljubitelj tujih avtomobilov in liitrosti Sodnik si ni mogel kaj, da ne bi 19-letnemu Seanu Whiteu iz Boumemoutha (Velika Britanija) izrekel globe za 100 fimtov in mu prepovedal vožnjo z motor- nimi vozili za dobo enega leta. Nadobudni Sean, ned- vomno velik ljubitelj tujih avtomobilov in hitrosti, ima na vesti kar 116 kraj avtomobilov, vsaj dva krat dnevno pa ga je policija' stavila zaradi prehitre Vožnje. Tega, da Sean tudi ii bil privezan z vamost- pasom in da je vozil l>rez vozniškega dovolje- nja, sploh ni treba omenja- ti. (Sled) Po cestah Je polcalo v torek, 24. oktobra, so imeli prometni policisti ogromno dela, saj se je, poleg ene nezgode s hudimi telesnimi poškodbami, zgodilo neobičajno veliko nezgod z lažjimi poškodbami udeležen- cev, in nesreč, ki so se končale zgolj z gmotno škodo na vozilih. Ena takšnih, ki ni terjala hudih telesnih poškodb, pa kar precej škode na pločevini, se je pripetila že zjutraj na regionalni cesti v kraju Opoka. Foto: SHERPA VAFRA COMMERCE d.o.o. mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje Griže 125.63302 Griže telefon 715-735. 713-155 1 V delovno razmerje sprejmemo: - orodjarja z nekajletno prakso samostojnega izdelovanja rezil- nega in krivilnega orodja - komercialista s prakso v prodaji in znanjem angleškega jezika ter dela na računalniku - komercialista - potnika za prodajo na terenu - komeciatista' pripravnika Pogoji za vsa delovna mesta: veselje do samostojne- ga dela, že pridobljene delovne navade, komunikativen in sproščen nastop do sogovornikov, opravljen vozniški izpit B kategorije. Nastop službe je možen takpj ali po dogovoru. Posku- sno delo bo trajalo 3 mesece. Pisne prijave naj kandi- dati vložijo v roku 8. dni po razpisu na naslov podjetja., OKROŽNO SODIŠČE V CELJU - STEČAJNI SENAT v zadevi sklepa št. 23/95 z dne 19. 7. 1995 razpisuje prodajo premičnega premoženja stečajnega dolžnika LIBELA ITPO d.o.o. v stečaju Celje, Opekarniška 2. Predmeti prodaje so: • električno mostno dvigalo, 5 t; • cirkularna žaga za železo Ivo Lola Ribar; • skobelni stroj Prvomajska KB 700; • orodne omare; • omare za načrte - kovinske in pisarniška oprema: pisalne mize, stoli, risalne deske, obešalniki, pi- salni stroj in telefax canon. Prodaja premičnega premoženja, ki gaje ocenil sod- ni cenilec, bo potekala na sedežu stečajnega dolž- nika po principu "videno-kupljeno". Informacije lahko dobite vsak dan od 8. do 11. ure po telefonu 33-611, interna 311, 313. OKROŽNO SODIŠČE V CELJU v stečajnem postopku nad dolžnUcom HMEZAD STROJNA, d.o.o. Žalec -v stečaju, po sklepu senata z dne 23. 10. 1995 pod opr. št. 31/93 objavlja ^ 4. JAVNO DRAŽBO za prodajo 1. Obrat Mizarstvo Prebold -stavbno zemljišče v izmeri 1.924,00 parc.št. 577/1 In parc.št. 3/2 vl.št. 704 ko. Prebold -upravni prostori v izmeri 56,16 m^ -pomožni prostori in lopa v izmeri 154,78 -delavnica - hala v izmeri 399,16 m^ -oprema in stroji po inventurnem spisku po izklicni ceni 12.150.000,00 SIT 2. Bivalni kontejner v avtokampu INDIE pri Pulju -kontejner priklopljen na vodovod in kanalizacijo -letnik 1988 po Izklicni ceni 266.000,00 SIT 3. 49 odstotnega poslovnega deleža Hmezad Stroj- ne, d.o.o. Žalec - v stečaju v podjetju DURI, d.o.o. Šempeter v Savinjski dolini ' -družbenik v podjetju DURI d.o.o. je z 51 % Hmezad Export Import Žalec, za premoženje podjetja je vložen denacio- nalizacijski zahtevek po izklicni ceni 6.930.000,00 SIT Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklic- ne cene in jo nakazati na žiro račun Hmezad Strojna, d.o.o. Žalec - v stečaju, št. 50750-690-591 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje: z namenom "varščina za jav- no dražbo". S potrjenim prenosnim nalogom se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe. Varščino bomo uspešne- mu ponudniku po odbitku stroškov vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili takoj po končani javni dražbi. Predstavnik pravne osebe mora imeti veljavno pooblastilo za licitiranje. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora kupoprodajno pogodbo skle- niti najkasneje v 8. dneh po končani dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15. dneh po skle- nitvi pogodbe, če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodaj- ne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, plačano varščino pa bo zadržal stečajni dolž- nik. Dražba se opravi po načelu "Videno-kupljeno". Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. Javna dražba bo 17. 11. 1995 ob 9. uri v sobi št. 206/11 tega sodišča. Vse informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzetu Posedelu. telefon (063) 711-475. it. 43. - 26. oktober 199S GLASBA 3^ Najlepših sedem Cmokovcev Najlepših 7 članov skupine Cmok so Pavli Flatovšek, kla- viaturist, vokalist in gonilna sila ansambla, Peter Lubej, trobentač, ki je zadolžen tudi za šou program, (»Če povem po domače, to pomeni jajce guncat na odru, da se ljudje smejijo,« pojasnjuje svojo vlo- go Peter, ki tudi kakšno zajod- la), Vojko Čendak drži v rokah kitaro, pa tudi kakšno zapoje, Karli Kotnik se postavlja z ba- som in vokalom, Jani Košir udarja na bobne in tolkala, Ja- nez Antloga-Giovanni pa igra saksofon. »Skupaj s Perom tvorita plesni duo Lokice, predvsem zato, ker ga rada malo lokneta,« dodaja vodja Pavli. Pevka skupine Cmok je Vlasta Tome. Pavli Platovšek pravi: »V ansamblu smo v prvi vrsti vsi dobri kolegi in zelo radi ima- mo štose. Nobene stvari v živ- ljenju ne želimo jemati preveč resno, še najmanj pa glasbo, zato smo zadnjo kaseto tudi naslovili Najlepših 7(10). Ze- zali smo se, da smo najlepši ansambel v Sloveniji. To je se- veda stvar okusa. Mi smo imeli v mislih našo pevko, za moške pa vemo, da je lepota relativna stvar. Zato torej naslov, naj- lepših 7 članov ansambla in naših najlepših 10 pesmi. Ust- nice na ovitku kasete so last Brigite Kobe.« Lani so na popevki Vesela jesen kot debitanti osvojili pu- bliko s skladbo Pje si loj. Sku- pina Cmok je na Veseli jeseni sodelovala tudi letos in po oce- nah 16. radijskih jpostaj pri- stala na tretjem mestu s sklad- bo So muzikantje res pravi. Posneli so tudi pesem Morje je moje hrepenenje, ki so jo poslali na natečaj za Melodije morja in sonca, vendar pesem ni bila sprejeta. Kljub temu sodijo, da je skladba dobra in z njo najavljajo nov projekt. Ker je izdaja kasete in kompaktne plošče povezana z velikimi stroški, še ne vedo ali bo kase- ta ugledala luč sveta še letos ali pa bo to prihodnje leto. Na novem projektu bo ver- jetno lanskoletna zmagovalna pesem iz festivala narečnih popevk, letošnja p>esem iz Ve- sele jeseni, skladba Morje je moje hrepenenje in nekaj naj- lepših pesmi iz prve kasete. Čakajo še na pisno soglasje skupine Magazin, ker delajo priredbo enega njihovih sta- rejših komadov. Za skupino Cmok je eno skladbo pripravil tudi Brendi. Idejno imajo na- rejen komad, ki naj bi bil v obliki spevnega rock'n'rolla. Naslov kasete še ni določen, verjetno pa bo v stilu Cmoka, torej šaljiv. Skupina Cmok deluje v tej zasedbi približno štiri leta, sa- mo ime Cmok pa se pojavlja že 10 do 12 let. Zaščitni znak Cmok je naredil Dušan Zav- šek. »Iskal je nekaj lepega, enostavnega, kratkega, tako da skupina pokloni že vizuel- no nekaj, kar poslušalce pri- tegne, poljubi pa nas, kot ve- mo, vse privlačijo. Cmok torej izključno v pomenu poljub,« pojasnjuje vodja Pavli. Peter, ki je zadolžen za šou pa vas sprašuje: »In kaj pomeni po- ljub? To je bitka na severu za jug.« Himna skupine Cmok nosi naslov Cmok, iz te pesmi pa se vidi, da želijo biti rahlo hudo- mušni, in da jim je glasba predvsem v veselje in ne za to, da bi se z njo obremenjevali. Želijo doseči predvsem to, da se ljudje ob njihovi glasbi sprostijo in da se zabavajo. SIMONA BRGLEZ Spevno, osladno in icvaiitetno Deveti album princev britanskega elektro-popa Erasure Osmim albumom (štirje izmed njih so pristali na vrhu angleške lestvice), petnajstim top 10 uspešnicam in več kot dvajsetim hi- tom, ki so se uvr- stili »le« med prvih 50, bo najuspešnej- ši britanski pop duo Erasure konec tega meseca dodal še deveti album, s katerega se je v sam vrh evropskih lestvic že uvrstil prvi single »Stay With Me«. Erasure so poleg Depeche Mode in Nicka Cavea že de- setletje paradni konji naj- večje neodvisne založbe Mu- te Records, ki jo pri nas za- stopa ljubljanski Dallas. Omenjena diskografska in distributerska hiša je tudi glavni »krivec«, da se bo, ob evropski premieri, najnovej- ši dosežek tega dua pojavil tudi na policah slovenskih glasbenih trgovin. Erasure že od leta 1985 poosebljata klaviaturist in avtor večine glasbe Vince Clarke (ex-Depeche Mode, Yazzoo, The Assembly) ter pevec Andrew Bell (ex-Vo- id). Prvo veliko uspešnico »Sometimes« sta posnela le- ta 1986 in se z njo povzpela na drugo mesto angleške le- stvice najbolje prodajanih malih plošč. Svetovno slavo sta Vince in Andrew dosegla že leto kasneje, ob izidu nju- nega drugega albuma »Cir- cus«, ki sta ga nadvse uspeš- no promovirala tudi z živimi nastopi; v Ameriki skupaj z mega zvezdniki Duran Du- ran, v Evropi pa s številnimi samostojnimi koncerti. Leta 1988 sta se s svojim četrtim albumom »The Innocents« zavihtela prav na vrh angle- ške Top 50 LP's in si nato z izredno spevnimi, osladnimi, a kvalitetnimi pop produkti utrdila položaj vodilne elek- tro-pop zasedbe. Sredi leta 1992 sta svetovno javnost presenetila z mini albumom »Abba-esque«, na katerem sta štiri mega uspešnice švedskih zvezdnikov Abba postavila v devetdeseta in s tem povzročila pravo Abba- manijo. Po dvoletnem počit- ku sta lani objavila LP »I Say, I Say, I Say«, z njega pa iztisnila tri uspešnice, »Al- ways«, »Run To The Sun« in »I Love Saturday«. Tokratni album sta Clarke in Bell posnela v lastnem studiu na jugu Anglije, poleg že omenjene »Stay With Me« je na njem še devet skladb, vse pa sta producirala To- mas Fehlman, sicer član kultnih The Orb in Sun Elec- tric, in Gareth Jones, ki ga poznamo predvsem po sode- lovanju s skupinama Orbital in House Of Love. Vseh deset skladb je narejenih v naj- boljši maniri angleškega elektro-popa, večina izmed njih pa so, kot smo pri Era- sure že vajeni, potencialne uspešnice. Single »Stay With Me« žej spremlja tudi video spot; prava mala umetnija, v kate- ri je režiser Mario Cavalli slike znanega slikarja Ashle- ys Potterja transformiral v eno samo premikajočo se olj- no sliko, v kateri Andy na- stopa kot voyeur, ki komen- tira prizore iz vsakdanjega življenja v neki stari hiši. STANE SPEGEL NATO končno v Sloveniji Petnalsta obletnica skupine Laibach Prvi del promocijske tur- neje skupine Laibach, edine slovenske zasedbe, ki je za- res uspela tudi na tujem, se bliža koncu. Laibach so svo- jo zadnjo ploščo »Nato« že predstavili v Angliji, Nemči- ji, Danski, Švedski, Rusiji, Belorusiji, Slovaški, Italiji, Makedoniji, Nizozemski in Belgiji, v četrtek, 26. okto- bra, pa bodo v največji slo- venski diskoteki Dakota, na zadnjem koncertu evropske- ga dela svetovne turneje, pripravili pravi multimedij- ski spektakel. Koncertno predstavitev Slovencem že dobro znanega albuma »Na- to« bodo Laibach združili s praznovanjem petnajste obletnice nadvse uspešnega delovanja, zato lahko upra- vičeno domnevamo, da se bo danes zgodil eden izmed vi- škov letošnje koncertne po- nudbe pri nas. Laibach so material za »Nato« posneli že v začetku preteklega leta, angleška za- ložba Mute pa je kompaktno ploščo na evropski trg lansi- rala jeseni istega leta. Po za- slugi odličnega spota za La- ibachovo verzijo mega uspešnice »The Final Count- down« švedskih pop metal- cev Europe in široko zastav- ljene promocije, se je »Nato« že teden dni po izidu zavih- tel na sedmo mesto angleške »Indie« lestvice. Že omenje- nemu video spotu sta kmalu sledila še dva; »In The Army Now« in »War«, ki sicer nista ponovila uspeha prvega, vse- eno pa se ju je dalo precej- krat videti na MTV in neka- terih drugih evropskih »glasbenih« televizijskih po- stajah. Poleg programa s plošče »Nato« bodo Laibach v Ljubljani predstavili tudi nekaj materiala iz zgodnjega opusa skupine, poudarek pa bo predvsem na skladbah iz albumov »Laibach« iA »"Ko- va akropola«, ki sta pred kratkim ponovno izšla na CD formatu. Njihov nastop bo tokrat spet podprt z vizualnimi projekcijami, ki jih bo spremljal še vrhunski light- show. Gost spektakla bo teh- no-satanist Peter Paracel- sus, na rave partyu, ki bo sledil koncertu, pa bodo do poznih jutranjih ur jezdili še DJ P-Twin, DJ Al-clox, DJ Sam'o in DJ Acme. Naci- onalna televizija bo ta izje- men dogodek posnela in ga konec novembra tudi pred- vajala, takrat pa bodo člani skupine Laibach že sredi priprav za turnejo po Ameri- ki, Kanadi in Mehiki. STANE ŠPEGEL Industrijska prodajalna Polzela tel.: 063/ 720-020 BOGATA PONUDBA, UGODNE CENE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV IZJEMNE CENE ZA GOTOVINSKA PLAČILAdo28.10.1995 1. 5.D zakonska spalnica LARA - bela 108.851,00 SIT 2. 6.D zakonska spalnica NATALIE - bela s kotnim elementom 143.550,00 SIT 3. omare z drsnimi vrati II.D 26.070,00 SIT 111.0 32.863,00 SIT 4. regal za dnevno sobo z mostom - temni hrast, dolži- ne 3,6 m 55.533,00 SIT 5. omarice za čevlje 6.417,00 SIT 6. kotna sedežna grt. v blagu 97.600,00 SIT, v skaju 85.661,00 SIT 7. dvosed - postelja 26.796,00 SIT 8. jedilnice od 29.654,00 SIT naprej Za nakupe nad 50.000 SIT brezplačna vstopnica za ko- šarkarsko tekmo 1. SKL K.S. Polzela - SATEX Maribor - štajerski derbi. 28.10.1995 ob 17. uri na Polzeli. VABLJEN I ! POHIŠTVO GARANT POLZELA ■ POHIŠTVO ZA VAŠ DOM tel.: 063/720-020 if. 43. - 26. okteb«r 199S GLASBA Kar 100 milijonov ameri- ških dolarjev je skupina me- nedžerjev ponudila še živeči trojici liverpoolskega kvarteta THE BEATLES za turnejo, ki bi obsegala le deset koncertov, paul McCamey, Ringo Starr in George Harrison so mamljivo ponudbo seveda zavrnili, šte- vilne oboževalce pa bodo v za- četku prihodnjega meseca po- tolažili s single ploščo, na ka- teri bo tudi pred kratkim pos- neta Lennonova skladba »Fm Only Slepping«. STINGOV finančni svetova- lec Keith Moore bo naslednjih šest let preživel za zaporniški- mi rešetkami. Tja so ga spravi- h Stingovi odvetniki, ki so na sodišču uspeli dokazati, da je Moore v zadnjih petnajstih le- tih v svoj žep spravil 9,4 mio dolarjev Stingovega denarja. Premoženje tega znanega bri- tanskega pevca in avtorja šte- vilnih uspešnic je ocenjeno kar na 140 mio dolarjev, ob vsej tej količini denarja pa, sicer pre- cej materialistični Sting, izgi- notja omenjene vsote sploh m opazil. Na nepravilnosti, ki jih je zagrešil Moore, so ga opozo- rili vestni angleški davčniki. Po štiriletnem diskograf- skem molku se bo, v začetku prihodnjega leta, na koncertne odre spet vrnila angleška su- perskupina YES. Steve Howe, Jon Anderson, Rick Wakemah, Chris Squire in Alan White že pripravljajo material, ki ga bodo skupaj s starejšimi uspešnicami predstavljali na veliki svetovni turneji. Datum izida albuma še ni znan. Ves po bodo, po napovedih članov benda, nadaljevali v stilu, ki so ga leta 1991 začrtali na zad- njem albumu »Union«. Konec tega tedna bo na »za- sebni zabavi« papeža v Vati- kanu nastopila tudi kuban- sko-ameriška pop zvezdnica GLORIA ESTEFAN. Vzorno katoličanko je papež povabil osebno, zapela pa mu bo Po osmih letih skupnega dela so se razšli člani odlične britanske skupine NED'S ATOMIC DUSTBIN. Dan, Alex, Mat, Rat in John so v med leti 1991 in 1995 posneli štiri albume, na britanski TOP 20 pa se so prebile tri njihove single plošče. skladbo »Mas Alla« s svojega zadnjega albuma »Abriendo F*uertas«. Ameriški rap-metalci BI- OHAZARD se, po lanski pro- dajni uspešnici, LP »State Of World Address«, pripravljajo na snemanje novega albuma, ki ga bo produciral John Paul Jones, ex-basist praočetov he- avy metala Led Zeppelin. Zdravstveno stanje BOBA BIRCHA, basista spremljeval- ne skupine ELTONA JOHNA, je še vedno kritično. Boba je konec prejšnjega meseca, tik pred nastopom v kanadskem Montrealu, povozil tovornjak. Poleg številni zlomov okončin ima Birch tudi močno poško- dovana hrbtenična vretenca, zato je upanje na uspešno okrevanje, kljub izvrstni oskr- bi v najboljši califomijski bol- nišnici in ekipi vrhunskih me- dicinskih strokovnjakov, ki jih plačuje Elton John, minimal- no. Rob Birch bo najbrž osta- nek življenja preživel v inva- lidskem vozičku, Elton John pa nadaljuje z ameriško turne- jo, na kateri predstavlja svoj zadnji album »Made In En- gland«. Dora Loevvnstein, hči me- nedžerja skupine THE ROL- LING STONES, je začela pri- pravljati prvo uradno biogra- fijo tega benda. Pri nastajanju knjige Don, ki RoUinge pozna že vse od časov, ko je bila še v plenicah, izdatno pomagajo tudi člani benda in njihovi najbližji. Biografija bo izšla šele leta 1997, prvič pa bo jav- nosti predstavljena na velikem knjižnem sejmu v Frankfurtu prihodnje leto. Takrat naj bi izšla tudi biografija njihovih večnih nvalov THE BEAT- LES. Skupini se še očitno ved- no držita poslovnega dogovora iz šestdesetih, saj se takrat izi- di plošč teh dveh glasbenih ve- likanov niso nikoli prekrivali. Ljubljanska založba Corona je sredi tega meseca objavila četrti samostojni album MIE ŽNIDARIČ. Tudi tokrat se je Mia lotila Jazz standardov, po »slovenski« plošči »Ne, ne, ker se ne sme...« pa je tokratna plošča, ki nosi naslov »Hold My Hand«, spet zapolnjena z originalnimi besedili v angle- škem jeziku. Ves material za ta LP je bil posnet v studiu Tivo- li, za produkcijo je poskrbel Janez Križaj, Mio pa je sprem- ljal trio ameriškega pianista Steva Klinka. V soboto, 28. oktobra, ob 21. uri, bo v spet zelo aktivnem celjskem ročk klubu Bar-fly koncertiral hrvaški POWER BLUES BAND (Valerija Niko- lovska - vokal, Vlatko Tonko- vič - bobni, Goran Mihelič in Domagoj Gorički - kitara, Kre- šo Oremuš - orglice), ki že celo desetletje razveseljujejo ljubi- telje bluesa na obeh straneh Kolpe. STANE ŠPEGEL Angleški glasbeni kritiki so »raztrgali« novi album ameriških novo punkerjev GREEN DAY. Plošča »Insomniac« naj bi bila le bleda kopija njihovega lanskega LP »Dookie«, ki je bil prodan v več kot 5 mio primerkih. Green Day so z omenjenim lanskim albumom povzročili pravi punk revival, ki je, poleg mega zvezd- nikov Offspring, rodil še cel kup novih pvmk bendov, ki so kupce za svoje stvaritve našli predvsem med ljubitelji razpadle Nir- vane. Z nove plošče tria Green Day je prejšnji ponedeljek založba WEA na trg že lansirala prvi single, na njem pa se je znašla skladba »No Pride«. Pop loto Za sicladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v Sredo, 1. novembra ob 18. uri. Kupione na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Šff. 43. - 36. ekffeber 1995 ZA AVTOMOBILISTE Ugodna prodaja v devetih mesecih Prodaja avtomobilov na slo- venskem trgu tudi po devetih mesecih kaže zelo dobro. Skupaj so do konca septem- bra prvič registrirali 47.141 avtomobilov, kar je za skoraj dvajset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največji tržni delež si je v tem času priboril novomeški Revoz (23,6 odstotka), poleg tega pa je dosegel zgolj v septembru še ugodnejši rezultat kot doslej (31,2 odstotka trga). Zelo do- bro gre še naprej Fiatu (11,7 odstotka trga), pa korporaciji Volkswagen (10,4 odstotka), Oplu (6,4 odstotka) ipd. Zani- miv je tudi položaj japonskih in južnokorejskih avtomobil- skih tovarn. Najbolje med ja- ponskimi avtomobilskimi hi- šami je šlo doslej Suzukiju (1,9 odstotka trga), sledijo pa Nis- san in drugi. Pri južnokorej- skih avtomobilskih tovarnah je v ospredju Hyimdai (3,8 od- stotka trga), dobro pa gre tudi Daewooju (2,9 odstotka). Naj- bolje prodajano vozilo v letoš- njih devetih mesecih je bil re- nault clio (3713 avtomobilov), na drugem mestu je po priča- kovanju renault 5 (3655), na tretjem pa fiat punto (3202). V posameznih razredih so bili v ospredju VW golf (2590 vozil), pa renault laguna (1226), BMW serije 3 (281), pri limu- zinskih kombijih je povsem spredaj chrysler voyager (187) ipd. Na sliki: Hyundai accent, najbolje prodajano južnoko- rejsko vozilo v devetih me- secih. Šicoda in rusici avtomobilslci trg čeprav Škoda, ki je že nekaj let v okviru koncertna Volks- wagen ne more biti povsem za- dovoljna z izpolnjevanjem ti- stega, kar je velika nemška to- varna obljubila ob združitvi oziroma nakupu (sedaj je VW 66-odstotni lastnik Škode), pa so češki avtomobilski hiši ven- darle namenili posebno vlogo pri prodiranju vsega koncema na vzhod, posebej v Rusijo. Tako naj bi bila Škoda tista, ki bo skrbela za vso organiza- cijo prodaje različnih avtomo- bilov, ki jih izdeluje VW, na veliki ruski trg. Menda razmi- šljajo tudi o organizaciji pro- izvodnje, vendar podrobnosti še niso znane. Po oceni vod- stva Volkswagna nai bi bili avtomobili tovarne Skoda še posebej primerni za ruski trg, pri čemer imajo seveda v mi- slih tudi dejstvo, da Škoda in škode niso neznane ruskemu kupcu, čeprav je res, da so v zadnjih letih tam prodali v povprečju le po pet tisoč avto- mobilov. " Fiatove težave s prevoznilci Medtem, ko je italijanski Fi- at lahko zadovoljen s polletni- mi poslovnimi rezultati (za 30 odstotkov večja prodaja, 1,3 milijarde dolarjev dobička pred plačilom davkov, kar je skoraj trikrat več kot v ena- kem obdobju leta 1996), pa mu sive lase delajo prevozniki no- vih avtomobilov. Prevozniki, združeni v Una- trans, namreč stavkajo že vse od 22. septembra, kar pomeni, da se v Fiatovih tovarnah ko- pičijo novi avtomobili. Ironija je seveda skoraj popolna: pov- praševanje po Fiatovih avto- mobilih, predvsem po puntu in tudi že po novi bravi (na sliki), je skoraj izjemno, toda vozil preprosto ni. Člani omenjene- ga združenja namreč trdijo, da s sedanjimi plačili ne pokrijejo svojih stroškov in hočejo zato izsiliti višje cene. Fiat se ni pripravljen pogajati, čeprav drži, da utegne kmalu doživeti kolaps vsa prodajna mreža. Se je pa italijanski avtomobilski koncem ob tem zatekel k zvi- jači: če se stavka prevoznikov ne bo prav kmalu končala, bo vsaj 19 tisoč delavcev v Fiato- vih tovarnah prijavil na ura- dih za zaposlovanje kot neza- poslene. To naj bi bil dodaten pritisk na prevoznike, da kon- čajo stavko. Št. 43. - 26. oktober 1995 ZA AVTOMOBILISTE pO limuzini še laguna break če je nekdaj veljalo, da so ^otohijevske izvedenke avto- ipobilov namenjene povsem ^((ločenemu krogu kupcev, je v ^dnjem času vse drugače. In j^di zaradi tega ni in ne more [ijti nobeno presenečenje, če je l^gncoski Renault dobro leto ^ predstavitvi kombilimuzi- ^ s petimi vrati postavil na ^sto še laguno kombi oziroma |[0ravan. Evropski avtomobilski trg je jjcer najbolj navdušen nad Ijombiji v tako imenovanem tržnem segmentu Ml (opel jstra, VW golf, ford escort ipd.), vendar pa gre posel s Ijombijevskimi izvedenkami v fgzredu, kjer se poskuša rena- ult laguna, prav tako dobro od ^k. Laguna break (na sliki), ponekod jo imenujejo tudi la- guna grandtour, meri v dolži- no 462 centimetrov, kar je do- brih enajst centimetrov več ^ot meri kombilimuzina. Toda obračalni krog s premerom 10,8 metra je enak, poleg tega pa še marsikaj drugega. Razli- ta je seveda v zadku, ki je pri- jetno, tudi dovolj samosvoje oblikovan. Izstopajo velike adnje luči, zanimivo je tudi odpiranje zadnjih vrat, ki je ivodelno (samo zgornji stekle- ni del ali vrata v celoti). To- foma oziroma prtljažna raz- sežnost lagune break je skoraj izjenma. Ko je zadnja sedežna klop pokonci, je v prtljažmku prostora za 520 litrov, s podi- ranjem zadnjih sedežev se vo- lumen poveča na 1782 litrov. To uvršča francoski avtomobil v sam vrh in pred vso konku- renco (citroen xantia, ford mondeo, peugeot 406, subaru legacy ipd.), kar naj bi imelo svojo tržno vrednost. Zanimi- vost lagune break je tudi ta, da je mogoče v zadek in v na- sprotni smeri vožnje namestiti še sedežno klop za otroke do starosti deset let, kar pomeni. da je laguna lahko tudi avto- mobil za sedem potnikov. Nosilnost Renaultovega no- vega avtomobila je zgledna (od 590 do 725 kilogramov), prav tako vozne lastnosti, ki bistve- no ne odstopajo od tistega, kar ponuja lagima v izvedenki kombilimuzina. Določeni deli podvozja so okrepljeni, za do- plačilo pa si je mogoče omisliti še samodejno nastavljanje vi- šine zadnje preme. Gre za do- datek, ki je koristen in skoraj nujen, pri čemer posebno tipa- lo meri obremenitve zadiije preme in to sporoča računalni- ku. Ta preko pnevmatske čr- palke omogoča, da avtomobil vse do obremenitve 400 kilo- gramov ne spremeni višine, medtem ko je povešanje zadka pri težjih tovorih največ tri- centimetrsko. Lagvma break je na voljo s štirimi različnimi motorji, tre- mi bencinskimi in dizelskim, torej enako motorno ponudbo, kot smo je vajeni pri kombili- muzini. Osnovni je 1,8-litrski agregat z močjo 95 KM, naj- močnejši pa motor z oznako 2,0S in s 140 KM, medtem ko dizelski motor ponuja 85 KM. Pri Revozu, uradneni pred- stavniku Renaulta pri nas, po- nujajo laguna break v najce- nejši izvedenki za malenkost več kot tri in v najdražji razli- čici za 4,3 milijona tolarjev. Audiju gr6 vse bolje Iz Audija v zadnjem času prihajajo vesti, ki jih posebej radi slišijo v vodstvu koncema Volkswagen, kamor Audi tudi spada. Po sedanjih napovedih naj bi namreč ingolstadtska tovarna letos bistveno poveča- • la dobiček, ki ga je bilo že lani za povsem spodobnih 184 mi- lijonov mark. Ob tem je predsednik Audi- ja Herbert Demel dejal, da naj bi letošnjo proizvodnjo pove- čali za skoraj 15 odstotkov in izdelali več kot 370 tisoč avto- mobilov. Tovarna v zadnjem času tako ali tako dokazuje svojo inovativnost (uporaba aluminija pri izdelavi avtomo- bilov, novi motorji, veliko pro- totipov, med njimi tudi audi TT), pred kratkim pa je še po- pestrila svojo ponudbo motor- jev pri različnih modelih, kajti tudi na slovenskem trgu si bo mogoče kmalu omisliti zelo uspešni A4 z 1,9 TDI motor- jem, ki sedaj zmore 110 KM, pa audija A6, ki bo na voljo z nekoliko posodobljenim in zmogljivejšim 2,8-litrskim agregatom (193 KM) in za ko- nec še A6 s turbinsko gnanim petvaljnikom (125 KM), ki je sicer naprodaj v audiju A4 (na sliki). ucaris proti tatovom avtomobilov Kraje a\'tomobilov postajajo velik evropski problem, zato skušajo države z različnimi ukrepi zmanjšati tovrstni kri- minal. Pred nedavnim je začel v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji, Nizozemski in Luxem- burgu delovati nov račimalni- ški sistem za preprečevanje kraj avtomobilov Eucaris. Ta sistem omogoča zelo hitro pre- verjanje identitete določenega avtomobila, kajti v 20 sekun- dah izpiše vse potrebne podat- ke za registracijo. Po sedanjih napovedih naj bi se v ta raču- nalniški sistem do leta 2000 vključile še druge evropske dr- žave, morda tudi Slovenija. Št. 43. - 26. oktober 1995 it. 43. - 26. oktober 199S iff. 43. - 26. oktober 1995 VRTILJAK 331 Zvezde Večer je jasen in nebo je polno zvezd. Veter nežno pihlja, listje odpada, tu pa tam se, kljub temu, da je že tema, zasliši kakšnega ptička... Še prava glasba in lep večer je tu. Vendar ne gre, če ni pravega človeka. Z nekaterimi takšne stvari lahko deliš, z drugimi nikakor; pa če se še tako trudiš. Tisti prvi ponavadi sploh niso idealni; niso princi (ali princese) iz sanj, ne junaki Grimmovihpravljic... Vendar pa: ko nekoga začutiš, postanejo valovanja, ki plujejo od njega k tebi in nasprotno, občutki, kijih je nemogoče ubesedi- ti, ena sama velika, najlepša pravljica... Ponavadi s takšnim človekom ne ostaneš celo življenje. Morda ga srečaš le enkrat v življenju. Nikomur ne govoriš o njem, v de- narnici ne nosiš njegove slike... Ampak, vselej, ko se ozreš v zvezdnato nebo, ko slišiš tisto glas- bo, ali pa, ko ti je zelo težko, pomisliš nanj. In, vedno veš, da te, kot Mali princ, vedno čaka na zvezdi, ki z neba sveti samo za vaju... Vražja noč Ste že slišali za prečkanje črne mačke? Pomenilo naj bi veliko nesrečo Pravijo tudi, da je last- nik črne mačke vedno bogat. Pr- vega do nedavnega še nisem do- živela, za drugo pa zagotovo vem, da ne drži, saj poznam veli- ko lastnikov črnih mačk, ki niso prav nič premožni. Sedaj pa naj vam opišem to ne- srečno noč. Sobota je bila megle- na in nikjer ni bilo žive duše. Bi- la sem zaspana in nerazpoložena za kar koli. Proti večeru meje že samo misel, da bi ostala doma, zbudila in kljub neodobravanju staršev sem odšla h kolegici. Priš- li so kolegi in tako smo sklenili, da gremo v disko, kije bil meni še tuj. Duh po nepoznanem me je gnal in tako sem šla celo brez najboljše prijateljice, kar se, po pravici povedano, bolj redkokdaj zgodi. Kaj kmalu nam je pot pre- knžala črna mačka. Kljub temu, da sem ljubiteljica mačk, mi v ti- stem trenutku le-ta ni bila prav nič dobrodošla. Še preden sem pomislila na posledice, so nas us- tavili vsem nam dokaj neznani možje. Ker smo bili vsi brez na- pak, smo se lahko odpeljali na- prej. Malo zatem ugotovimo, da nam spušča bencin. Polni opti- mizma nadaljujemo pot in rine- mo z glavo skozi zid. Poči nam še zadnja guma. A mi se ne da- mo! Ko pa vidimo, da res ni po- moči, saj je gumo že čisto raztr- galo, začnemo iskati mehanika. Nesrečni ljudje, ki smo jih tisto noč zbudili, nam niso mogli po- magati. A vendarle so še dobri ljudje na svetu in tako seje gos- pod kljub spancu odločil in nam pomagal. Mimogrede smo ugo- tovili, da je tudi sprednja guma čisto prazna. Gospod nam je vse popravil, medtem pa sem jaz pre- ganjala pse in mačke (a nobena ni bila črna). Ko smo le prišli do tiste diskoteke, smo bili že vsi ta- ko brez volje, da bi šli najraje spat. Misel, da smo od tople po- stelje oddaljeni okrog šestdeset kilometrov, nas je ubijala. Malo smo pogledali ljudi, nato pa odš- li v avto nesreče... Vendar: ne mislite, da je ne- srečne noči konec. Kaj pa ben- cin, kije ves čas kapljal? Ustav- ljali smo se, prosili za bencin, a prošnji ni bilo nikjer ugodeno. Peljali smo se mimo glavnih čr- palk, a povsod smo videli le za- stavice... Željo nam je izpolnila pet kilometrov od doma oddalje- na črpalka. Hvala bogu pa, da smo prišli do nje, saj smo menda vozili že na hlape. Po pretresljivi noči pa sem konec koncev le pri- stala v postelji in sklenila, da se od nje ne ločim več. Na koncu bi se rada v imenu vseh nas, pustolovcev, opraviči- la in se zahvalila ljudem, ki smo jih v tisti noči vrgli iz postelje. Po- sebna hvala gospodu mehaniku z veliko živalmi, ki nas je rešil no- či pod milim nebom. VESNA Strelec - ženska 23. novembra — 22. decembra ženska, rojena v znamenju strelca, je nežnega in ljubkega vi- deza. Dovolj nenavadnega je na njej, daje spolno privlačna za ve- čino moških. Na moškega deluje tako, da vzbudi v njem varovalni instinkt, kar pa je prevara, ki je ona ne počenja namerno. Preva- ra je zato, ker ona v resnici ne išče zaščite; ima namreč preveč ponosa in samoljubja, da bi jo po- trebovala. Njena zaljubljenost v sebe se ne kaže v prekomernem samoobčudovanju. Planet Jupiter je astrološki vla- dar znamenja strelec. Manj zna- no je, da ga imenujejo tudi prija- telj, ki pride pet minut pred dva- najsto. Žensko - strelca njen as- trološki vladar pogosto osreči, kot osreči tudi moškega, rojene- ga v tem znamenju. Poroči se razmeroma pozno. Nagnjena je k odlašanju in nas- ploh je zadovoljna sama s seboj, čeprav dobi veliko ženitnih po- nudb. Pravi moški pride mimo ravno takrat, ko so že vsi sorod- niki in prijatelji obupali nad nje- no poroko. Vse to je zanjo veli- ka preizkušnja; žaluje namreč nad izgubo samostojnosti. Nje- ne poglede in filozofijo v zvezi s poroko lahko spremenijo novo- sti, nenavadnost in blišč okoli nje. Vsaj na začetku novega zakona bo vzorna žena. Ženska - strelka s spolnostjo ni tako obremenjena kot druge ženske. Vedno pa je pripravlje- na za spolno občevanje in samo partnerjeva iskra je potrebna, da vzplamti ogenj v njej. Svojo neodvisnost ima tako rada, da ima malo tiste volje, ki vodi dru- ge ženske v lov za spolnim part- nerjem. Kadar ji pride nasproti, ima seks vseeno rada. Večino življenja pa se odloča, čemu naj da prednost; prostovoljni osam- ljenosti ali samozatajitvi ob njem, ici si jo želi. Obdarjena je s šestim čutom, ki jo vnaprej opozarja na nevar- nosti. Za žensko in moškega v zna- menju strelca ni značilno, da os- tanejo okoli domačega ognjišča. Družina jim marsikaj krati in po- stavlja zahteve, ter jih obvezuje finančno in moralno, zraven pa še pritiska na njihovo vest. Odra- sla ženska, rojena v tem zname- nju, končno spozna svobodo in veselje, ki ga ponujajo novi, ro- mantični in nenavadni tuji kraji. Resnično zacveti šele stran od doma in družinske atmosfere. Ko se počuti varno pred zvedavimi očmi sorodnikov in prijateljev, postane prava zapeljivka Ženske, rojene v znamenju strelca seje potrebno včasih pa- ziti, ker je lahko zelo prebrisana in zvita. Na družabnem srečanju, katerega namen je, da se spreme- ni v spolno srečanje, daje vtis, da je močno zainteresirana za moš- kega, ki naj bi bil njen partner za večer. Kozarček preveč ali ena napačna pripomba, in ta moški se lahko pripravi na pravi vodomet žaljivk. Za to, da se strelka napi- je, ne potrebuje nobenega poseb- nega vzroka, prav tako jo zelo malo skrbi zaradi tega Njena na- videzna šibkost in nemoč se lah- ko prelevi v melodramatično raz- sajanje. Ob tej priložnosti privre- jo na dan njeni skriti vrelci moči. Vse to ne bo niti najmanj zabav- no za tistega, ki bo takrat priso- ten. Njena dobrodušna reakcija je še ena varljiva in zvita lastnost ženske, strelca, ki ima globok vpogled v človeško naravo. Do- brodušnaje do raznih pokvarjen- cev. Ta lastnost je povezana s ha- zardersko žilico strelca Sprevi- dela bo, daje moSci gangster, ma- fijec ali tat Namesto z glavo, zač- ne razmišljati s srcem. Prepriču- je se, dajo ljubi in želi, daje ne bo nikoli izrabil. Medeni mesec z njim bo preživela v zanosu. Na- to pridejo na vrsto posojila za av- to in za poslovne naložbe, ki naj bi potrojile denar. Končni rezul- tat pa bo prazna blagajna in praz- na postelja... Ženska, rojena v znamenju strelca, zelo težko dokonča kak- šno stvar. To velja za njene spol- ne, romantične ali ljubezenske zveze. Zamuja z dozorevanjem in velikokrat manjka pri zrelostnih izkušnjah. Za svojo neodločnost najde najbolj za lase privlečene izgovore, ki jih jemlje zelo resno in verjame vanje. Ženska - stre- lec ne razmišlja trezno o svoji pri- hodnost, ker misli, da se bodo stvari vedno končale tako, kot si ona zamišlja Ne izumirajo le vrste živali temveč tudi cele vrste čustev In če ste modri, ne boste niko. ii pomilovali preteklosti za ti. so, česar ni poznala. Pomiluj. te se za tisto, kar je storila. (John Fowlc^ Njej Rad bi s tabo dneve prebil, Enako bi s tabo noči vse delil Nikoli, nikjer te ne bi zapustil Enkrat bi s tabo nekje preminil. Rad bi s tabo večno živel A upam da s tabo Kjer koli bom pel. Ob noči bom Vedno s tabo vesel Nikoli te ne bi prizadel In vedno bi z mano srečna bila; Kjer koli bova skupaj midva. Njemu Glej zvezdo na nebu, in tvoje oči A duša je tvoja brez kakšnih laži. Še danes si z mano, te' Vrelepe noči, ko jutri boš sam Enako kot vse prejšnje dni Rada bi s tabo nekam odšla, a še Raje bi s tabo za vedno bila Vpam, da danes me ljubiš močno Priti si jutri ne upaš tako. Nikjer na tem svetu lepše ni b 'lo, ko si me s poljubom začaral lepo In tam sva bila vse te kratke noči, Kjer sva hodila jaz in ti. A. S., SŠGT, 1. c Takoj sem vedu (Peter Lovšin) Najprej mi Je pisala in se blazn pritožvala kako lahko tako odkrito propagiram greh (Jest pa seveda v smeh) •Potem me je poklicala na telefon in me skor nazjala naj vendar pustim svoj mikrofon (seveda sem tudJest povišu ton) Nazadnje sva se zmenila da blo vseen lepš čeb se dobila da si vse naravnost vrževa v obraz (in da naju pol za večno loči čas) Ampak ko sem jo zagledu takoj sem vedu da bom zanjo vse naredu Bla je v tisti črni kuti t ko nežna in t ko mila da sem prec pomislu kaj čeb najprej pokleknila To sem ji tud povedu in takrat se je prvič nasmejala jest pa sem prvič rekel Bogu hvala Ampak ko sem jo zagledu... Zdej se več ne vidva zato pa mi še vedno piše kako zdej zase grešne duše iše Zdej se več ne vidva ampak zdej Je tud vseen zdej zame svet ni nič več zapleten Zdej s svojimi brati zadovoljno okopavam krompir rešen vseh muk uživam svoj mir Ampak ko sem jo zagledu... Št. 43. - 26. oktober 199S NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK . Nagrajenki meseca septem- A, Sonja Sešel-Guček iz Voj- in Rezi Križanec iz Štor, ijlio od sobote, 28. oktobra Ijlje dvigneta v uredništvu jI&BC ročno pleten pulover ^ ročno poslikan svilen šal. jjedni poslušalci radijske ijdaje V modnem vrtincu pa' ^ veste, da je zadnja sobota v jjsecu med 10.30 in 11.30 na- jjnjena modi. Tudi tokrat se ^pio lotili aktualnih tem - ijaianili se bomo z novostmi i milanskega tedna mode, ki (je odvijal od 5.do lO.okto- ^, in na katerem so bile jedstavljene tendence za po- ^ad/poletje 1996. Sicer pa, le kdo bi že zdaj mislil na pomlad, saj je ta hip jesen oblečena v svojo najlepšo obleko iz pisano pobarvanih listov! Zato je morda prav zdaj pravi čas, da se posvetimo enemu najbolj skrivnostnih naravnih fenomenov - barvam, tudi z modne strani. Morda še ne veste, kakšen barvni tip ste in katere barve so »vaše«? Vse to. in še mnogo več boste lahko izvedeli v so- botni kontaktni.oddaji. Gostja v studiu Radia Celje bo na- mreč svetovalka studia CMB iz Ljubljane, gospa Breda Tes- ner, ki sodeluje tudi z najsta- rejšo slovensko družinsko re- vijo — Našo ženo. No, pa pri- hranimo kakšno presenečenje še za oddajo. Modne pike na i 5a je ženskost ključna bese- 'letošnje mode za lepši spol, razvidno iz sleherne modne erature, videoposnetkov ali )govorov s to temo. Ker pa brez tistih »pik na i« - »dnih dodatkov, kljub vsej pevani sofisticirani prepro- losti tudi tokrat ne gre, si da- (s oglejmo, s pomočjo katerih robnih radosti bo ženska še »lj - ženska. Mini torbice - trikotnih, tra- Kastih ali okroglih oblik, fndar res tako miniaturne, da toje spravimo komaj kaj več )t šminko, ključe in kreditno irtico, morda prinašajo spo- »čilo, da postaja svet vse anjši... Ozki ženski pasovi bodo še feščipnjeni s tankimi usnje- iai, kovinskimi ali plastični- li pasovi. Tista, ki želi modne želje fezpogojno upoštevati, bo tivomodna oblačila dopolnila rokavicami v nostalgičnem 'ilu naših prababic. Svilene, čipkaste ali tanke usnjene, včasih potiskane s tigrastimi in leopardjimi motivi. Ja, ne- varno bodo delovale nežne ženske roke, skrite v takšnih modnih dodatkih! Futurističen čar plastike, vinila in svetlečih satenastih materialov, ki vsrkavajo je- sensko-zimsko svetlobo, se je tokrat preselil z oblačil tudi na čevlje, nogavice, pokrivala in celo nakit. Kdo ve, ali se tudi v tem svetlečem celuloidnem mod- nem trendu skriva želja po od- miku iz krute vsakdanje real- nosti ... Pa še zares prijazna modna muha: krznene obrobe. Tudi umetno perje v obliki dolgega šala, ki je nonšalantno vrženo preko ramen, je zaželen v le- tošnji ekstravagantni ženski garderobi. No, kaj od tega želite ali lahko v skladu s svojimi zmož- nostmi oz. osebnim slogom sprejmete, pa je seveda vpra- šanje iz čisto tretje zgodbe... '^ketno nagradno vprašanje meseca oktobra: KAKŠNE TEKSTILNE TRGOVINE PRI NAS NAJBOLJ PO- GREŠATE? ^ razkošne butike s tujo visoko modo, ^' ekskluzivne prodajalne domačih blagovnih znamk, ^ komisijske in industrijske tekstilne trgovine, ^ trgovine z oblačili nestandardnih velikosti. Ingver Boris Jagodic* Ingver (Zingiber officinale Rose) spada v družino ingver- jevk. Ta zajema kakih 45 ro- dov s 1500 vrstami, ki so veči- noma zeljnate trajnice z veli- kimi listi in podzemeljskimi gomolji ali z iztegnjenimi ko- renikami. Ingver je dober meter visoka trajnica. V zemlji ima vodo- ravno ležečo debelo koreniko, .iz katere poganjajo do meter visoki poganjki. Nekateri so podobni trstiki, le da nosijo širše, do 20 cm dolge liste. Ne- kateri poganjki pa so brez li- stov in nosijo samo luske in pa socvetja, sestavljena iz krhkih rumeno zelenih cvetov. Ti imajo škrlatno rdečo ustno z rumenimi črtami. Kot druge gojene rastline tudi ingver ne rodi plodov in semen ter ga razmnožujejo samo s koreni- kami. Raste v jugovzhodni Aziji, v Indiji in na Kitajskem. Debe- lim korenikam z lupljenjem odstramijo plitasto povrhnjico in tako dobijo že stoletja zna- no prijetno dišečo začimbo in- gver. Ingverjeva korenika vsebuje eterično olje, ki je sestavljeno iz terperiov, pekoče nehlapno olje, Id d.ije rastlini oster okus, seskviter Dene, smole, sluzi, razne organske kisline, rud- ninske soli, škrob itd. Že v st{ rem veku je prihajal ingver po karavanskih poteh v rimsko ce: arstvo in že v prvem stoletju sc ga uporabljali kot zdravilo zč želodec. Iz koreni- ke pripravljamo tinkturo ali ga uživamo v obliki praška. Njene sestavine spodbujajo izločanje sr'Jie, žolča, sokov trebušne slii avke in povečajo gibkost črevt snih mišic. Delu- jejo kot stom. bik, tonik in di- gestiv ter črev ?snih mišic. De- lujejo kot stoiiahik, tonik in digestiv ter spodbujajo tako imenovano staiostno srce k boljšemu delu. v Uživanje v prah zdrobljene korenike odpravlja težave pri prebavi. Občutek polnosti, preobilno napihovanje v že- lodcu in črevesju popusti, tre- bušna prepona se sprosti in olajša se dihanje. S tem izgine tudi občutek tesnobe, ki spremlja te pojave.V primerni količini (2 g) deluje ingver proti slabosti pri vožnji ter spodbuja prekrvavitev možga- nov in s tem se izboljša tudi spomin. Če koreniko žvečimo, izkoristimo njen antiseptični učinek za blažitev bolečin v ustih pri aftah in drugih teža- vah. Žvečenje korenike blaži vneto želodčno sluznico, obne- se pa se tudi pri želodčnih raz- jedah. Pridan jedem je ingver odlična dišavnica. Svežo koreniko zdrobimo in jo kot obliž položimo na obolel sklep. Povečala se bo prekrva- vitev in s tem se zmanjša bole- čina. Tudi tinktura iz ingver- jeve korenike podobno deluje. Uživamo jo po 20 do 30 kapljic na kozarec vode, pred jedjo. FRANCOSKA KUHINJA Kakavov! rezanci s pivsko klobaso Potrebujemo: 500 g ostre moke, 2 zvrhani čajni žlički grenkega kakava, 4 jajca, 1 be- ljak in za noževo konico soli. Za omako pa 3 pare pivskih klobas ali pečenic, 2 čajni žlič- ki surovega masla, 1 žličko worchester omake, '/2 žličke sladke rdeče paprike, 1 lonček kisle smetane, sol in poper po želji, in nariban sir parmezan. Moko, kakav in sol zmešamo v skledi v enakomerno zmes. Med stalnim mešanjem počasi dodajamo jajca in na koncu vmešamo še beljak. Testo gne- temo toliko časa, da je lepo gnetljivo. Pokrijemo s prtičem in pustimo počivati pol ure. Nato testo razvaljamo na tan- ke krpe in jih razrežemo v ši- roke rezance. Pivske klobase ali pečenice narežemo na čim bolj tanke kolobarje. V ponvi razpustimo surovo maslo in na njem pre- pražimo klobase. Nato doda- mo vvorchestersko omako, sladko papriko in kislo smeta- no, posolimo in popopramo po okusu in počasi kiJiamo nekaj minut. Med tem v obilici vrele vode skuhamo kakavove re- zance in jih odcedimo. Strese- mo jih v pogreto skledo, potre- semo z naribanim sirom in prelijemo z omako. Takoj vro- če postrežemo in zraven ponu- dimo črno pivo. Šifra: narava - zdravje Pišem vam že drugič in upam, da mi boste odgovorili. Astrološko karto imam že dol- go narejeno, zato vam prila- gam kopijo. Zanima pa me, kako tranziti planetov vpliva- jo na zdravje in če mi lahko kaj poveste o tem, kakšen na- čin prehrane bi bil dober za- me, glede na moj horoskop. Astrologinja: Na gibanju planetov temelji astrologija. O prehodih planetov ali tranzi- tih pa se da prav tako mnogo povedati. Isti trenutek, ista planetarna situacija, je lahko za nekoga odlična, za drugo osebo pa usodna. Prehodi pla- netov različno vplivajo na na- talne karte. Vaša natalna astrološka karta je v odnosu na tranzite zadnjo polovico le- ta, pa tudi v naslednjih dveh letih, v dokaj ugodni poziciji, kar pomeni, da vas čaka har- monično obdobje življenja, kar boste najbolj čutili v dru- žinskem okolju in bivališču. Na tem področju boste marsi- kaj zelo spremenili in se neka- ko ustalili. V začetku leta 97 je možno rojstvo otroka ali izra- zito ukvarjanje z njimi, lahko tudi poklicno udejstvovanje, povezano s poučevanjem ipd. Zelo se boste spremenili v od- nosu do partnerja, pravzaprav boste nekako zamenjali lastna dosedanja mnenja in stališča o svetu in ljudeh. V prvi polovici naslednjega leta boste to ču- stveno intenzivno doživljali, kasneje pa se boste vunirili in ustalili. Na teh dveh področjih vas torej čakajo večje spre- membe, ki se bodo prizeniljile do junija 96. Lahko bi rekla, da boste takrat že dodelani in spremenjeni, povsem novi, na pragu novega načina življenja. Kar zdravja tiče, vas ne čaka nič pretresljivega, ravno na- sprotno. Dejala bi, da ste si v zadnjih 7 letih zelo prečistili telo in duha. Vendar pa za vas velja, da je občutljiv prav želo- dec. Od tod izvirajo vaši pro- blemi z aknami in slabostmi. Vedite, hrana je gorivo, telo pa motor. Če vnašamo nekvalitet- no gorivo, pokvarimo motor. Zato je najboljša najkvalitet- nejša hrana, to je tista, ki je zdravo gojena, pravkar odtr- gana, sveža in nepredelana. Tako je sadje in zelenjava. Če boste jedU v glavnem tako hrano, potem ne boste obre- menjevali telesa, pa tudi vaš duh bo lahkotnejši. Glede na to, da se že dolga leta podobno hranite, vam ne bo težko mal- ce dopolniti jedilnika. Sicer pa, jejte večji obrok le dvakrat na dan, za malice ali večerjo pa tekočino - sok, čaj ali juho. Sicer pa je prečiščeno telo naj- boljši instrument, ki sam zaz- na, kaj potrebuje in kaj je nez- dravo. Ce boste spoštovali nje- gove zahteve, boste tudi du- hovno bolj umirjeni in zado- voljni. Predlagam vam lahko le, da nadaljujete z glavno li- nijo vašega prehranjevanja, ki ste ga opisali. Uvedite le večji časovni red, pa boste še bolj zdravi. Lep pozdrav. Št. 43. - 26. oktober 1995 INFORMACIJE 34 Šff. 43. - 2«. ekffeber 1995 št. 43. - 26. oktober 199S šff. 43. - 26. okffeber 1995 it. 43. - 2«. oktober 199S if. 43. - 26. oktober 1995 št. 43. - 26. oktober 199S RUMENA STRAN 4« Marija Moškotevc je zapisala stari rudar- ski vic, ki ga je pred časom uspešno »razla- gal« tudi Jaka Sraufciger. Dobila je največ glasov naših bralcev, žreb pa je določil na- frado med kuponi tudi Mariji Marovšek iz tor. Sala tedna Ruilarska Rudar Janez je vedno, ko je šel iz rudnika imel polno torbo. Vratar ga nekaj časa opazuje in enkrat ga le ustavi. Janez, kaj pa vedno nosiš domov v tej torbi?« »Nič takega, krmilo za kure.« »Daj malo odpri in mi pokaži...«, nakar gleda... in pravi »Oh, Janez, to vendar ni za kure.« »Nič zato, če ne bodo kure jedle, bom pa v štedilnik vrgel« Pogreb »Janez«, reče zdravnik, ki odhaja iz bolni- ške sobe, »tvoja stara mama je zelo bolna. Reci ji kaj posebno prijaznega.« Janez pohiti k postelji in vpraša: »Babica, ali bi bila rada pokopana z godbo?« Na vozniškem Izpitu Mlajši moški pride pred vozniško komisi- jo in tam ga vprašajo: »Kaj bi naredili, če bi vam prednje kolo zdrsnilo s ceste?« Moški odgovori: »pritisnil bi na plin, tako bi ga najhitreje dohitel« Tone ¥ hotelu Tone pride v hotel, sede v predverje in »zija« okoli sebe. Vidi staro gospo, ki pritis- ne na gumb, vrata dvigala se odpro, ona vstopi, vrata se zapro. Čez nekaj trenutkov se dvigalo vrne in iz njega stopi lepo, mlado dekle. »Joj, kako tehnika napreduje. Še sam mo- ram sem pripeljati svojo >staro<«, je sam pri j sebi zamrmral. i NIČ hujšega »Pomisli, zdravnik mi je rekel da imam za svojo velikost kar nekaj kilogramov preveč.« »Torej, boš sedaj pričela hujšati?« »Ne lomi ga. Kupila si bom čevlje z naj- višjo peto.« Na Izpitu Na izpit pride Gorenjka, ki ji postavijo tri vprašanja: Kaj je to ustava, kaj uprava in kaj država? Njeni odgovori so bili: »Ob šestih sem se vstava, do sedmih sem vse oprava, komu sem pa država, pa nobenega nič ne briga.« Skok čez plot Policist se je vrnil domov prej kot navad- no. Ženi se je posrečilo ljubimca skriti v omaro, da bi zakrila nered v stanovanju, pa je moža zaprosila: »Ljubi, prosim ne priži- gaj luči, obupno me boli glava.« Mož se v temi sleče, še preden pa zleze pod odejo, se žena z jokavim glasom pritoži: »Oh, moja glava! Nimam nobenega aspiri- na. Prosim te, stopi do lekarne.« »Takoj, ljubezen« in še vedno tipajoč po temi, se vnovič obleče in steče v najbližjo lekarno. Lekarnar ga začudeno gleda. »Kaj pa je? Me ne poznate več?« nervozno vpraša lekarnarja. »Ja poznam, poznam. Vi ste gospod Janez.« »Seveda, no in?!« »Policist?« »Da.« »Pa ste spremenili poklic?« »Seveda ne, zakaj le?« »Zakaj pa šte potem v gasilski uni- formi?!« Na plesu Janez se ga je spet malo preveč nasekal in srce junaško mu je narekovalo, da za ples zaprosi mlado damo. Tesno objeta sta »mencala« sem in tja, in punca je čez čas izdavila: »Veš, Janez, ti boš pa kmalu umrl« »Kaj - po čem pa tako sklepaš?« »Veš, Janez, že čutim tvoj konec...« Šale so prispevali: Janez Gradišnik iz Sveti- ne, Gabrijela Karič iz Celja, Franc Tratnik iz Celja, Ivan Strmole iz Celja, Martina Žužek iz Dobrne, Zlatko Runjak iz Celja in Štefka Kranj C iz Kozjega. Osel gre le enkrat na led Ker je predsednik Naci- onalsocialne zveze Slovenije Matjaž Gerlanc na Celjskem predobro znan po svojih »nategovanjih«, se je tokrat lotil malo bolj oddaljenega terena. Izolskim nogometa- šem je velikodušno ponudil 30 tisoč mark pomoči v za- meno pa hi dobil podpred- sedniško mesto v klubu in prevzem lastništva firme Sportel, ki se ukvarja s trže- njem kluba. Pa se je izkaza- lo, da gre še za eno veliko Gerlančevo prevaro, saj so v Izoli ugotovili, da gospod oziroma stranka nimata niti za kavo... Celjski CasperJI? Celjski župan Jože Zimšek je za prihodnje leto prijazno napovedal >oživitev< Sloven- skega pokopališča na Golov- cu. Ker v uredništvu tračnic ne verjamemo, da bi leto 1996 v Celju lahko minilo v znamenju duhcev Gašperjev, kaj takega pa po kasnejših zagotovilih ni imel v mislih niti ata župan, bomo oživlja- nje doslej sramotno zane- marjenega pokopališča skrbno spremljali Aforizmi Kje naj nabavim nosni filter, da bi vedno vohal le pravi veter? Imeti v ljubezni ledeno srce ni prijetno, je pa zdravo. Edina unikatna garderoba je Evin kostim. Če denar ne igra pomembne vloge, zakaj je potrebno potem statistom plačevati honorar? Slej ko prej se nam bo strgal film. Pa ravno ob njegovi stoletnici? Jože Išče kozo Ko so novinarju in fotoreporterju Jožetu Miklavcu iz Velenja krajani Paškega Kozjaki podarili kozo (menda za korektno poročanje o oživljanju tega območja), je srečni no lastnik žive nagrade skoraj padel v nezavest. Ko sije po nekaj mesecih le opomogel ni nih več vedel, kje je njegova koza. Ker pa se gre Jože včasih tudi raziskovalno novinarstvo, I storil vse, da odkrije sledi za »zdravilno mlekarno«. Prvenstvo pravnih držav sveta Bojda se v Culukafriji mr- zlično pripravljajo na novo svetovno prvenstvo. Na tem prvenstvu bodo tekmovale države in skušale ugotoviti, katera izmed njih je najbolj pravna. Po še nepotrjenih vesteh se tudi naš Poglavar vneto pripravlja na nastop. V televizijskem govoru ima namen predložiti sledeče do-' kaze o tem, kako zelo pravna je naša država. V podjetju Elan je izhlape- lo približno 400 milijonov mark, nakar je eden od vo- dilnih delavcev odnesel ključno dokimtientacijo v inozemstvo. Odnašalca do- kumentacije in še nekaj ti- stih, ki vedo, kam je izhlapel denar, so nato malo valjali po sodišču. Ko se obsodbi skoraj ni bilo mogoče ogniti, je sochiik uporabil mali pro- cesni trik in »pozabil« pra- vočasno napisati svoj izrek. S tem so vsi vami pred na- daljnjimi postopki, »varnih« pa je tudi 400 milijonov mark. Varuh človekovih pravic je postal bivši policijski mini- ster, čigar specialci so poprej zasebno oropali avstrijskega trgovca. Avstrijsko sodstvo je za obsodbo enega od njih porabilo tri mesece, sloven- sko pravosodje pa po več kot po letu dni še vedno ni uspe- lo napisati obtožnice. Jim je pa medtem eden iz zapora pobegnil, drugega pa so kar izpustili. Službe finančne inšpekcije so pravosodnim organom prijavile ljudi, ki so osumlje- ni, da so ob lastninjenju oškodovah skupno premože- nje za tričetrt milijarde mark, a sodni postopki teče- jo po polževo, medtem ko osumljeni veselo obračajo pridobljeni kapital. V Ljubljanski banki je \' prejšnjih časih nastala luk' nja 3,5 milijarde mark, ki so jo po osamosvojitvi zakr' pali na plečih davkoplače- valcev z javnim dolgon^' Eden od vodilnih garnitur^' ki ji je uspelo napraviti lu^^' n o, danes vodi družbo 2^ upravljanje certifikatnil| skladov, drugi pa sedi direktor banke na Dunaju- Poznavalci pravijo, da bo; do ti in še nekateri prim^''' dovolj, da na prvenstv^ osvojimo srebrno ali vsal bronasto medaljo. ^ KIBICEV ANZI^^ it. 43. - 26. oktober 1995