PRTI SLO VENSKI UST ffl SMKMK1 x __•ffl <• iwnxf — (M {rotiti fftnitfc — p4 boja wmagel ^ gcaselo slov. katoel nflliavstva v ffmketki in usodno gessico dkuzbe sv. dbu2inb v jouetu; p. 8. dbuzbe sv. mohorji s chicagi; zapadne slov. zveze e denver, colo., in slovfitske ženske zveze v zedinjenih državah. * {Official Qrgan of fjmr Slovenian Organization) stev. (no.) 183. chicago, ill., torek, 23. septembra — tuesday, september 23, 1941 letnik (vol.) l. Padec Kieva ogroža industrijo ob Donecu Rusi priznavajo, da so morali zapustiti Kiev. — Naziji poročajo, da so prodrli do Azovskega morja. — Na osrednji fronti Rusi nadaljujejo z ofenzivo. London, Anglija. — Rusko vrhovno poveljstvo je v ponedeljek priznalo, da so morale sovjetske čete zapustiti ukrajinsko prestolico Kiev, potem, ko se je nemškim četam posrečilo, prekoračiti reko Dnje-per ter ogrožati rusko armado iz ozadja. Nemško poročilo je padec Kieva objavilo že zadnji petek, dočim so ruske vesti tega in naslednjega dne še trdile, da se vodijo za to mesto srditi boji. V nedeljo je nemško poveljstvo objavilo še dva nadaljnja uspeha, namreč na skrajnem južnem delu fronte in pa na severu, v Baltskem morju. Na jugu je nemškfe armada dosegla Azovsko morje, ki leži vzhodno od polotoka Krima in je Ukar*kQ£j*ekAk *aliv Čui^K^ ga morja. V Baltiku pa Nemci zasedli dva otoka, namreč Oesel in Muhu. Iz teh poročil se da povzemati, da je ruska obramba v resni krizi. PETAIN SVARI FRANCOZE Parizu priporoča, naj preneha z nasilno sabotažo. Vichy, Francija. — Francoski državni načelnik maršal Pe tain je v nedeljo naslovil na svoje rojake v tistem delu Francije, ki ga imajo zasedenega Nemci, zlasti v Parizu, naj sodelujejo z nazijskimi oblastmi, da se liapravi konec nasilnim činom sabotaže, češ, da so to zločinski čini, zaradi katerih mora trpeti dosti nedolžnih oseb. Istočasno se poroča iz Pariza, da bodo pripeljali Nemci tja nove čete vojaštva, ko stopa terorizem tam- itsau: e ne bodo ne se smejo te dvigniti. S razpustile, kakor se iz zadnjin informacij razvidi. Baje je vlada imela v načrtu i^jih razpust, a proti njemu so se z ostrini protestom dvignili cerkveni dostojanstveniki. — St. Paul, Minn. — Stroški, ki so bili v zvezi z nedavnim evharističnim kongresom, so se uspešno pokrili z dohodki iz prodaje raznih znakov in spominkov ter s prostovoljnimi prispevki. Na ta način ni bilo treba nalagati nikakih posebnih naklad župnijam in duhovnikom. ^ •• _ ^TBrisbane, ' AvstraTijar ^-Znani ameriški Father Flanagan je s svojo ustanovitvijo "Boys' Town'" dobil tukaj posnemovalca. -V mestu Sutherland je namreč Father Dunlea ustanovil enak zavod za dečke, ki tudi ušpešno napreduje. — Hearst, O nt. —Neka nuna po imenu sestra St. John of the Trinity je nedavno dobila od glasbenega konservatorija v Toronto srebrno medaljo kot najboljša vijolinistinja pri nekem kontestu. Kontesta so se udeležili kandidati iz celega Ontario. 'širite amer. slovenca" BIVŠI DRŽAVNIK V POKOJU * ' ----- predlog za odpravo un1jskih prispevkov Washington, D. C. — V kongresu je rep. poslanec Hoffman iz Mich, zadnji petek stavil zakonski predlog, ki zahteva, da se ima odpraviti sedanji sistem, po katerem lahko kaka oseba dobi delo le, ako je v delavski uniji in plačuje pn-1 spevke. Hoffman je primerjal i ta sistem svoječasnemu mor-1 skemu roparstvu in povdarjal, da leži krivda zanj na vladni administraciji« češ, da je ta navajala kongres, da je sprejel razne zakone, po katerih mora zdaj delavec plačevati visoke prispevke, da lahko dobi delo, ali ga obdrži. Ow- "širite amer. slovenca* A;nkara, Turčija. — Turčija pri^ja v čimdalje večje škripce ifj njena nevtralnost je tako-rekoč na tehtnici. Pritisk na njo J|od dveh strani je namreč naravnost strahovit in neverjetno je, da bi ga mogla prenesti, jne, da bi se sama zapletla v v$jjni vrtinec. Tukajšnji nemški poslanik vonji Papen in vojaški ataše Flhojde sta točasno v Berlinu in z gotovostjo se pričakuje, da bosik prinesla s seboj nažaj Hitlerjevo zahtevo, naj se Turčija dejansko pridruži Nemčiji. Med tem, ko Nemčija uspešno prodira proti vzhodu v Rusijo ob severni obali Črnega morja, ie zelo neverjetno, da bi pustila Turčijo v nevtralnem stanju,v kajti s tem bi bila preveč v negotovosti. Ni zato izključeno, da bo zahtevala od Turčije vsaj dovoljenje za prehod svojih čet preko Bospora in Dardanel ter dalje proti vzhodu, ako že ne bo zahtevala nje direktnega vstopa v vojno. In za omenjeni prehod je baje že vse pripravljeno ter utegne pri njem sodelovati tudi Bolgarja. Sploh se ta ur žava čimdalje bolj približuje vojnemu stanju in pričakuje se, da bo Rusija v najkrajšem času prelomila svoje diplomatske odnošaje z njo. Dočim pritiska na Turčijo na severu Nemčije, se pa izvaja na njo nič manjši prtisk na jugu od Anglije. V Siriji in v Iraku ter Iranu je namreč Anglija koncentrirala velike množine svojih čet, ki so vsak Čas pripravljene, da udarijo preko meje, ako bi se Turčija res nagnila na nazijsko stran. Tako bo bržkone Turčija, enako kakor že več drugih držav pred njo, proti svoji volji potegrje-na v vrtinec. -o vijo, da je tudi to del vojne propagande, češ, da se bo s tem predočilo ameriški javnosti, kako blizu je Amerika vojni, ko so angleške ladje prav v njenih pristaniščih, obenem pa, da bo to v nekako zadoščenje angleški javnosti, ko bo David Lloyd George, ki je med časom prve svetovne vojne imel v Angliji videla, da Amerika tesno sode- V**? besed^ kajti >a je nje min. predsednik, se je zdaj vsled starosti skoraj _ Anffliio ^ umaknil ix javnosti. Na svoji farmi uiiva mirno fivljenje in slika Ka z aiijsuju. kare, ko gleda, kako bogato so mu obrodila jabolka.- Tragedija slovenskega naroda Naziji so popolnoma zasegli vse slovenske trgovine, obrti in industrijo. — Slovenske kmete izganjajo z rodne grude. — Neki župan niti groba svoje matere ni smel obiskati. , & Uničevanje slovenske trgovine, obrti in industrije Cim so Nemci zasedli slovenske kraje, so poleg že označenih osebnih preganjanj pričeli s sistematičnim uničevanjem sloven skega gospodarstva, predvsem po mestih in trgih, pa tudi vasem ni bilo prizane-šeno. Mnogo slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev so zaprli, njihovo premoženje pa zaplenili. Drugi so bili izgnani potem, ko jim je bilo premoženje odvzeto. Tako so n. pr. pri Kranju nemški organi zasegli neko tovarno z vsem inventarjem, sa- Ljutomeru. Spotoma so naložili v Slatini Radencih, v Kri-ževcih in Ljutomeru še druge družine tako, da je bilo končno skupaj 102 osebi. - Vse, so odpeljali preko meje v Va-raždin in dalje v Zagreb. Enako kakor s trgovci, industrijci in drugimi gospodarstveniki, so postopali tudi s slovenskimi obrtniki. Tako je moral neki urar iz Ljutomera n. pr. v eni uri zapustiti svojo hišo, potem ko je moral podpisati enako izjavo kakor preje oni trgovec. Nato pa so ga z družino vred prepeljali preko hrvaško mejo proti Sisku. mo vrednost zaloge blaga je j Izgon slovenskih kmetov z rod- znašala 14 miljonov dinarjev. J ne grude in zaplemba. luje apel na mohamedance iz rusije j Moskva, Rusija. — Načel-jnik osrednje mohamedanske administracije v sovjetski Rusiji mufti Rasulev je zadnji petek izdal apel na celi moha-medanski svet, naj se dvigne proti fašizmu, češ, da ta uničuje vero in znanost. Pozival je na pomoč sovjetski armadi na fronti in v ozadju. — Podoben apel je takoj ob izbruhu vojne v Rusiji proglasila tudi druga verska skupina, namreč pravoslavna cerkev. ŽRTEV SRČNE KAPI Chicago, 111. — 55 letni F. Longley je zadnji petek zvečer, ko je vozil svoj avto, nenadno začutil slabost. Toliko je bil še pri sebi, da je potegnil avto ob rob ceste in ga par-kal pred 5018 Division st. Par minut pozneje je podlegel srčni kapi, ki ga je zadela. Lastnika tovarne so zaprli, ker je Slovenec. Slovenskemu industrijalcu iz Ljubljane so za- se nahajata "za ozemlju zasedenem od Nemcev, v katerih je investiranih preko 70 milijonov dinarjev. Odlok o zasegu je izdal "Beauftragter zur Fe-stigung d e s Deutschtums im besetzten Gebiete". Odlok pa je utemeljen z besedami: "Ali slovenisches Nationalgut be-schlagnahmt". Značilen je tudi primer nekega trgovca iz Gornje Radgone. Dne 4. maja popoldne okrog pol petih sta prišla k njemu dva člana SA oddelkov, ki sta mu rekla: "Tekom 10 minut morate z družino in sorodniki iz hiše. Vsak lahko vzame s seboj po 10 kg. prtljage. Izročite zlatnino, denar in ključe!*'. Nato so mu pobrali denar in druge vrednosti, ga peljali na žandermerijo in ga zasliševali o generalijah. Končno so mu predložili v podpis obrazec naslednje vsebine: 'Podpisani izjavljam, da prostovoljno zapuščam teritorij spodnje Štajerske, da prepuščam vsa svoje premoženje na tem teritoriju nemškemu Raj-hu, da se odrekam jaz kakor tudi moji pravni nasledniki vsaki naknadni zahtevi po ka-i kršni koli odškodnini in se pod smrtno kaznijo zavezujem, da se nikdar več ne vrnem na teritorij spodnje Štajerske." On in njegova žena sta morala podpisati dva izvoda tega ob razca. Ko se je lastnik branil podpisati, mu je nemški organ izjavil: "Ce ne podpišete, bo šla vaša žena v Srbijo, Vi pa v Nemčijo". In tako so res nekega drugega trgovca, % nekega zdravnika in nekega gostilničarja iz okolice Ljutomera, ki te izjave niso hoteli podpisati, zaprli in čez nekaj dni odpeljali v Nemčijo, družine pa izgnali. Trgovcu so nato vzeli ves denar "brez potrdila. Vrednost premoženja, ki ga je moral prepustiti Niemcem, znaša nad 4 milijone dinarjev. Njega in 66 drugih so nato ponoči ob pol dveh naložili na šest kamionov in jih odpeljali proti Preganjanje se ni ustavilo samo pri vodilnih slovenskih možeh, pri svetni inteligenci in ampak zajema tudi kmete. Mnoge vidnejše kmete so zaprli obenem z inteligenco in duhovščino, druge pa so pregnali z rodne grude in njihovo posest zasegli. V dokaz, s kakim namenom in kako surovostjo nemške oblasti pri tem postopajo, navajamo podrobno samo nekaj vzgledov: Eden najznačilnejših primerov je slučaj nekega kmeta, ki je bil obenem župan. Od Nemcev postavljeni komisar je takoj po svojem prihodu od župana zahteval, da mu izroči ves javni denar. Moral mu je brez potrdil izročiti: 101.000 občinskega denarja v gotovini, nad 10.000 Din. v hranilnih knjižicah, denar raznih društev, denar Nabavne zadruge v znesku 30.000 Din, vso gotovino posojilnice v znesku 29.000 Din, "dalje denar vinarske podružnice'in denar režijskih odborov za gradnjo cest. Dne 28. aprila, t. 1. ob 1. uri zjutraj pa je prišel komisar z dvema članoma SA oddelkov ter od župana zahteval tudi ves njegov privatni denar, hranilno knjižico in dragocenosti. Tudi prstane njegovega rajnega oče= ta in matere so mu vzeli. Nato mu je komandant krajevne SA rekel: "V imenu zakona ste izgnani vi, vaša žena in vaši otroci. Zunaj stoji avto. V tridesetih minutah vas odpeljemo preko meje. S seboj smete vzeti 25 kg. prtljage, ki jo smete odbrati v navzočnosti našega organa." Na vprašanje, kam ga peljejo, so mu odvrnili, da na Hrvaško. Ko je zahteval odlog o izgonu, mu je organ SA odvrnil: "Vi se igrate z življenjem; poberite kovčeg in pojdite". Tako je moral v 30 minutah z vso družino zapustiti svoje posestvo z vsem inventarjem, tudi svojo domačo knjižnico, ki jo je zbiral od mladih let, kakor tudi zbirko starin, ki jo je posebno visoko cenil. Nato so ga z družino na-(Dalje na 4. strani) m AMERflCANSm fljOVENfeC 'Torek-, 23. septembra 1941 Amerifcanski Slovenec . Prvi in najstarejši slovenski L tet v Afnirtftt. Ustanovljen lata UU. ladafc (tekal EDINOST PUBLISHING gO. X*fe»i GAMAfe «&l , JWT - -15.00 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891. daily. except Sunday, day aad tbt day aftst holidays. Published bf! EDINOST PUBLISHING CO. Hddrew oi publication office: 184ft W. Csmsk RdL, Chicago i; CAN AX; »44 Začelo lei*. Za pol leta Z* četrt lete laChfca« Za celo lato . Za pol ltfa _ Za četrt 150 LSO |b Snopa: J$6JK SjOO IJi 9c Bsbtcripdos] For one year _________ For half a year _____ For three months _ Chicago, Canada and For one year , , For half a 45.00 . 2.50 . 1-50 I $6.00 For thrse months Single copy _____ 3.00 3c Dopisi eaaj dan in pol pred ne vmfr. se hitro objavo morajo hiti poslani na nredniltvo ho izide fiat — Za sedajo iterflho ▼ tedna Je čas se na oaira. trn gnimnijor pred- eš second class matter. November 10, 1925 at Aa poet office at under the Act of March 3, 1879. _ • Odločna beseda predsednika Roosevelta Predzadnji četrtek večer 11. septembra je imel predsednik Združenih držav Franklin D. Roosevelt važen zgodovinski govor. Veliko zanimanje je vladalo za njegov govor, ne le samo v tukajšnji deželi, marveč po vsem širnem svetu. Ves svet je pričakoval, da bo predsednik podal pomenljivo zgodovinsko izjavo dalekosežnega pomena. In tox je tudi storil. Predsednik je še vedno mojsterski govornik, ki ga v radio govorih nihče ne prekaša. Zbrana, jasna in odločna beseda prihaja i^njegovih ust, kakor malokomu. Ko je bila zadnja depresija, je narod njegove radio govore poslušal, kakor poslušajo otroci svojega skrbnega očeta. Z vsakim govorom je-narodu dal novega zaupanja, nove volje. Tako daje in neti upanje in zaupanje v pravičnost tudi v sedanjih črnih dnevih vsemu demokratičnemu svetu, kadar govori v imenu demokracije. ' Ni se drl fanatično, kakor se derejo nazijski voditelji kadar govorijo za svoj nazizem, ampak njegova beseda je bila jasna beseda pravičnega odločnega moža, ki pove ko, kakor je, pa nič drugače. Odločno, jasno je našteval Nemčiji njene prestopov sedanji borbi proti demokratičnemu svetu. Pa je tudi jasno povedal Nemčiji in njenemu nestrpnemu voditelju Hitlerju, do tu in ne dalje! Ker vaši nameni niso iskreni, ne pošteni, zato vas v naših vodah ne bomo trpeli. Kot vrhovni poveljnik vojske in mornarice je ukazal z odločno besedo, da odslej bo vsaka bojna ladija osišča, nemška ali italijanska v vodah, ki spadajo v meje obrambe Zdr. držav preganjana in potopljena. Ukaz je popolnoma na mestu. In le tak jezik Nemci razumejo, ne pa jezik onih, ki podajajo dvoumne izjave. , Tiranski pirati morajo ven iz naših voda. Vstran z naših potov, ali pa jih bQ naše orožje odstranilo in pokazalo pot. * m * Izolacionisti seveda kritizirajo. Vsako besedo tehtajo in vsestransko podtikujejo^ vse mogoče namene, o katerih predsednik niti ne misli ne. Hvala Bogu le, da ima dežela tako odločnega moža za predsednika, ki se ne zmeni za prazne kritike. Ce bi se, bi ne bilo dobro za deželo. Za Ameriko, kakor ves svet, ki ne želi, da zavlada svetu barbarski nazizem je čas, da se zave, kaj je Hitler in kaj pomenja on za svet. Vsi prazni razlogi, kakoršne prinašajo n. pr. Lindbergh, sen. Wheeler, polkovnik McCor-mick, chicaška Tribuna in še mnogi drugi, da se tej deželi ni bati Hitlerja, so nevarni in so prava uspavalna propaganda. Ali niso tako izjavljali tudi razni politiki po številnih evropskih državah, katere je pozneje Hitler zasedel in jim zavil vratove? In še več, ali ni vsem tistim državam dal Hitler celo pismene izjave in celo nenapadalne pakte z njimi podpisal, da jih ne bo napadel. Pa je vse pobral, vse podušil, eno za drugo. Celo Rusijo je napadel, ki mu je dajala vse, bila njegova zaveznica. Ali je med Ameri-kanci res še kdo tako slep, da misli in veruje, če bi Hitler premagal zdaj še Rusije in Anglijo, da bi Ameriko pri miru pustil. Je še kdo tako slep, da to veruje? Tisti senatorji, kongresniki in razni politiki, ki vpijejo : Oborožimo se, a ostanimo doma in se ne vtikajmo nikamor, so vsi silno veliki neprevidneži. Vsi ti postavljajo deželo v veliko nevarnost. Kajti, če je še kaj prilike, da se Hitler premaga in ugonobi, je to edino čas še sedaj ko je pokoncu še močna Rusija in Anglija, ko bi enkrat te dve padli, potem bi začel Hitler brusiti nož, da zakolje tudi debelo rejeno gosko Ameriko. V tem so nekateri politiki res silni neprevidneži. Dosedanje brezobzirno obnašanje diktatorja Hitlerja bi moralo že vsem davno odpreti oči, da bi ga bolje poznali, kakor ga poznajo. Hitler je s svojim nečloveškim ravnanjem, s svojo verolomnostjo že več, kakor desetkrat dokazal, da vsaka njegova obljuba ni ničesar drugega, kakor le gola prazna beseda, v katero sam prav nič ne veruje in ima že tedaj, ko jo izgovori in podpiše čisto drugačen zahrbtni namen, kakor pa ono, kar obljublja in podpisuje. In takemu človeku naj svet kaj veruje? Naj mu prizanaša? Naj čaka, da bo vse druge posamez po- da vil, da bo nazadnje toliko lažje delo imel z nami? Kje je pamet?! Hvala Bogu, da ima Amerika v uradu predsednika vsaj moža, ki Hitlerja pozna, drugače bi bilo prej ali slej tudi njej gorje. Edini mož, ki zna govoriti Hitlerju jezik, ki ga Hitler razume je naš odločni zavedni predsednik Roosevelt.. Golazen je treba zatreti, in kakor z golaznijo je treba nastopati tudi proti nazizmu in ne čakati, da bi naziji dobili prvi priliko položiti svoje roke na nas. Tedaj bi bilo vse prepozno. GOSPODU DR. TRDANU V SLOVO Cleveland, O. Novica, da je umrl profesor Dr. France Trdan, je tudi mene dimila globoko v srce. V trenutku je stopilo pred mojo dušo vse, kar sva si z njim dopisovala, potovala in se v raznih zadevah razumevala. Pred mojimi očmi se je razgrnila sama blagost in njegova velika dela. Srce mi je zahrepenelo in rad bi dal duška svojim izta-zom, rad bi nekaj velikega napisal. Toda. — Jaz bi naj pisal o tako velikem učenjaku in odličnjaku. Ne morem. Prepuščam to bolj vrednim in učenim možem, katerim so njegova dela bolj znana in ki so zmožnejši pisati o možu, ka-koršen je bil blagopokojni profesor Dr. Trdan. Toda, bravci mi naj oproste in g. urednik mi naj vseeno dovoli da nekaj napišem, kajti čutim se, ne sicer vrednega, toda dolžnega nekaj napisati, saj je bil Dr. Trdan moj tako iskren in priljubljen prijatelj in je za me storil toliko dobrega, da ga ne morem nikoli pozabiti. — Sicer imam pa še druge vzroke, de napišem o njem nekaj vrstic. Kar bom pa napisal, ni v tem nobenega^ drugega namena kot ta, da bi ljudje, ki ga niso osebno poznali njegovih del vedeli, da je umrl najbolj zaslužen mož in največji ljubitelj našega trpečega naroda. Slučajno sem prišel do poznanja tega blagega moža s posredovanjem g. kanonika Omana, ko smo leta 1925 potovali v staro domovino. Ko ste tega moža enkrat srečali in imeli z njim četudi samo kratek pogovor, ga več ne morete pozabiti. — Od tedaj je ostal Dr. Trdan moj osebni prijatelj. In to velja za vsakega, ki je z njim kedaj občeval, kajti njemu je bii vsak in on je bil vsakemu iskren prijatelj. S tem si je blagi mož pridobil srca vseh, ker je tudi on imel srce za vsakogar, kajti, če je le mogel, je storil vsakemu uslugo. Ko sem se leta 1931 zopet nahajal v Jugoslaviji ker je sedaj ravno mi«*rto deset let, naj omenim, da sva se tedaj z Dr. Trdanom nekako popolnoma organizirala. Od vlade sva dobila dovoljenje in posebne ugodne cene, da sva zamogla prepotovati vso Jugoslavijo. Več tednov sva bila zaeno na potovanju. Potovati pa s takim cdličnjakom in učenjakom, ki je bil učitelj v šolah za zgodovino in zemljepisje, bo vsak priznal, da si ne bi mogel urni- bil ravno Dr. Trdan. Vse to potovanje je potem Dr. Trdan tudi opisal kot potopisne črtice in so zagledale beli dan v "A. D.", našim ljudem v veliko veselje m zanimanje, kajti vsak je 'bral z največjim užitkom. In Dr. Trdan je veliko pisal, njegova roka se ni utrudila. Po dnevu je učil na gimnaziji, večina noči je pa porabil za pisanje, kajti poleg učenih in zanimivih člankov, je pisal tudi stoterim ljudem. — Se dolgo potem, ko smo se. vrnili iz Jugoslavije, se je slišala njegova beseda po Ameriki. Pisai je v razne liste, kot v Glasilo KSKJ., v A. D. in A. S. Poleg tega je pisal cele pole papirja, slikarjem g. Tišlerjem, da smo tako dobili slike, kakoršnih smo si zaželelif| Tako sta ob drogi prilikj »likala vbo ribniško dolino; lončarje in rešetar-je; kosce in žanjice in druge poljske delavce. Vse to zato, da bi rojaki v Ameriki, domovine tako hitro ne pozabili. Bil je vodnik raznih slikovnih posnetkov, tako v Stični, ob proslavi 800 letnice samostana, dalje pri slikah ob pogrebu nepozabnega škofa Jegliča in Korošca, pri slikah kongresa Kristusa Kralja, evharistične-ga kongresa in številnih drugih, katerih ne morem tuka) navesti. Krasna je bila tudi slika vzeta pod njegovim vodstvom, božjepotne cerkve Nova Štifta pri Ribnici. Kako lepo je pripeljal v sliki njegovo sedaj že tudi pokojno mater iz njegove hiše v Sušju, kjer je njegova rojstna hiša in kjer smo tudi prenočili pred desetimi leti. On sam se je vedno umikal fotografski kameri in šele potem, ko sem mu za izrecno povedal da ga njegovi rojaki v Ameriki žele videti, se je pustil tu pa tam slikati. V Ribnici ga vidimo, kako se sprehaja na vptu blagopokojnega dekana Skubica z njim in z župnikom Skuljem iz Dolenje vasi. Sedaj sta oba z dekanom že odšla tega sveta. Potem ga vidimo na Notranjskem, kako je sple- na štirih straneh, svojim številnim rojakom in rojakinjam po zal precej visoko na sušilnik Ameriki. Čudili smo se in ugibali, kedaj in kako je mogoče, da toliko zmore. Kdor je pa prišel bližje njega, kjer je on stanoval, je kmalu spoznal, koliko in kakšen počitek je Dr. Trdan imel. V zgodnji jutranji zori si ga že videl v cerkvi, tako so pripovedovali o njem vsi, ki so bili bližje njega. Bil je duševno in telesno delaven, brez počitka, vse za dobrobit bližnjega in kar ni mogel storiti dejansko, je to napravil z molitvijo. Dasi od leta 1931 nisem več potoval v Jugoslavijo, se zveza med menoj in Dr. Trdanom le ni pretrgala. Kljub njegovim tolikim dolžnostim, tolikim delom in opravilom ki jih je imel dan za dnem, je bil vseeno vedno naklonjen in pripravljen še vedno delovati za Slovence v Ameriki. Iz tega namena je bil tedaj tudi prispel v Ameriko da se bolj se- za deteljo. V njegovi rojstni vasi ga vidimo, kako je privabil pred Marijino kapelico celo armado poljskih delavk in ctrok s poljskim orodjem vrea. Tedaj je izrekel te le besede: Nu, zdajle pa greste kar vsi skup v Ameriko. Te in vse slike z njegovim posredovanjem, bodo pričale o njem in nam budile spomin nanj.—Pri vsem tem je imel on samo eno željo, ki je bila, da bi ameriški rojaki, tako hitro ne pozabili rojstne domovine. Vedel je, po čem naši rojaki tokraj morja hrepene, zato je znal izbrati slike, ki jih bodo še bolj spominjale na domovino, ko jo enkrat vidijo v slikah. — Zadnje slike so bile iz Bele Krajine in pa pogreb Dr. Korošca.. Te so bile posnete lansko leto 15. avgusta, medtem ko je bil pogreb Dr. Korošca posnet v decembru. Ne vem, kako bi se zahvalil znani s svojimi ožjimi rojaki"za toliko naklonjenost. Ce bi lo največje veselje!" Njegovo veliko veselje je bilo voditi potnike na visoko Šmarno goro. —- Tudi z mojo soprogo, to naj bo samo mimogrede, sta bila velika prijatelja. Vselej, ko sta se zagledala, sta hkrati izgovorila: "Kaj si rakla" — "Huč". — Takrat so na Šmarni gori stopili k velikim novim zvonovom in skušali na nje pritrkavatL G. Trdan je pograbil velikega in ga gnal od line do line, moja žena je udarjala na drugega in jaz sem držal za dva. Kakšni glasovi so se valili po bregovih ■Šmarne gore doli v dolino, ne-vem, vem le to, da je v stolpu grmelo, kakor vojni kanoni. — Ta spomin sva si z ženo ohranila v trajnem. — Njemu so odzvonili mili ljubljanski zvonovi, prerano so mu odzvonili! Zelo bomo žalovali za njim, ki je bii po osebi in stanu tako velik učenjak in odličnjak, na drugi strani pa tako prijazen in pohleven, kakor pasterička, vedno pripravljen na uslugo, ne glede, kdo bi kaj potreboval. Pri vsem tem pa Dr. Trdan ni tega storil za kakšno od* škodnino ali za plačilo. Ako je njemu kdo kaj nagradil, je on to nagrado takoj naklonil revnim in potrebnim, ki so vedno stali za njim in pri njem iskali utehe in gmotne pomoči. Taki možje naj bi živeli. Mi žalujemo za njimi in žalovali bomo vsi, ki smo ga poznali. — Umrl je. — Umrla sta že dva dobrotnika našega naroda Dr. Bonaventura Jeglič, katerega pogrebne slike imamo in Dr. Korošec. — Narod slovenski. Tvoji zvesti in iskreni voditelji legajo prerano v grob in sicer vprav v dnevih, ko bi jih narod najbolj potreboval. — Tako je volja božja in tako se je moralo zgoditi, Naj bo hvaljeno božje ime! Blagi spomin, njegovi duši večni mir! — Bog se usmili domovine in naših bratov! A. Grdina >{M*l»*ff*NI»l»****«***»M«(*HM**tM DEFENSE Dogodki i med Slovenci po Ameriki BOND QUIZ iz ribniške doline in okolice. Tukaj je nam zapustil nepoza= ben spomin, ko je prisostvoval veliki slavnoeti ob odkritju spomenika pisatelju Cankarju in pesniku Gregorčiču. Kako veseli smo bili ga poslušati, ko nam je govoril skozi mikrofon v Purity Spring parku in nam vmes povedal marsikatero ribniško kratkočasnico. In sploh, tudi drugod, kamor je šel, povsod je rad kratkočasil rojake in jim s tem dajal zgled,, naj ne pozabijo svoje drage matere domovine. Ko se je vrnil nazaj v domovino, je tam nadaljeval delo za nas tukaj v Ameriki. Posredoval je, da smo vedno dobivali premikajočih slik iz naših rodnih vasi in fara. Sam je pisal: Sporočite mi, katere vasi in fare bi radi videli. — Za vse je bil pripravljen, vedno na razpolago. Dvakrat se je podal toliko storil navaden delavec, kar je storil Dr. Trdan, ki si s tem služi svoj kruh, bi se temu tolik© ne čudil. Toda, da je to delo vršil učenjak in prt tem še tako odličen, kot je bil Dr. Trdan, ne morem drugega, kakor da z globokim spoštovanjem, v imenu vseh ljubiteljev domovine, zakličem temu ne-utrudljivemu sotrudniku in požrtvovalnemu možu: "Večni spomin in večni mir vam, toliko zasluženi g. Dr. Trdan! Ne zavidam vam počitka pri Bogu, kajti, tisočkrat ste si ga zaslužili. Storili ste več nego bi mogli še v sto in sto letih storiti, ker niste izgubili nobene ure vašega življenja, v kateri ne bi kaj dobrega storili za svoj narod, če že ne dejansko pa z besedo, ki je bila bodrilna, ali navduše-valna, ali pa tolažilna in kre-pilna. Bivati v vaši družbi je sliti boljega sopotnika, 4cot je sam na pot po Notranjskem s 'bilo slast, učiti se od vas je bi- HM»M*M»MM*MtM*tM«N*M«*«tM«» Q. Do the retail stores receive any fee or percentage for the sale of Stamps? A. No. The retail stores are offering their facilities as a patriotic service, just as banks, savings and loan associations, and others are giving their help in the sale of Defense Bonds. Q. How can I form the thrift habit necessary for me t-buy many Defense Bonds now, to help the Government? A. The easiest way is to in-' struct your employer or banker to hold back a small fraction of your salary or other income. Even 10 cents a day and a dollar on your birthday will mount up m one year to $37.50, the purchase price of a $50 Defense Bond. Bigger savings buy bigger bonds. . NOTE.—To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan associa- Vesel dogodek Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. John Hrovat, Jr., na Edna Ave. so oni dan po-vasovale vile rojenice in jim pustile v spomin krepkega skoro devet funtov težkega fantka, katerega so bili prav veseli. — Prijatelji izražajo častitke! Mr. Frank Laushe bolan Chisholm, Minn. — Mr. Frank Laushe, zastopnik Am. Slovenca je te dni nevarno zbolel in je pod zdravniško oskrbo. — Dobremu možu in za katoliške liste tako vnetemu delavcu želimo, da mu Bog čimprej vrne ljubo zdravje! Smrt rojakinje Cleveland, O. — Po dolgi bolezni je umrla v mestni bolnišnici rojakinja Frances Kocjan iz East 82nd Street, v starosti 44 let, znana pod imenom Potiskova Franca. Doma je bila iz fare Primskovo, na Dolenjskem. Zapušča dva sina in eno hčer ter vnuke. Pokopana je bila zadnjo soboto iz cerkve sv. Lovrenca. Na bolniški po« tel j i West Pullan, ni. — Tukaj dobro poznani rojak Mr. Klun, ki je naročnik Novega Sveta, je oni dan zbolel in je na bolniški postelji pod zdravniško oskrbo. Mr. Klun živi na 668 West 117. Place in ga prijatelji lahko obiščejo. — Dobremu rojaku želimo skorajšnjega okrevanja! Dekletce pofl avtom Cleveland, O. — Ko je oni dan poseben stražnik peljal otroke preko Union Ave. pri 80 cesti, je nenadno pridrvel neki avto in ne zmeneč se za stražnikov signal, odbrzel mimo. Pri tem je avto zadel 6 letno Marcedes Supau in jo podrl na tla, dočim so se drugi otroci še pravočasno umaknili. Dekletce, ki pohaja 1. razred šole sv. Lovrenca, so odpeljali v St. Alexis bolnišnico, ker ima zlomljeno nogo. Nov grob Pierce, W. Va.—Tukaj je dne 14t sept. nagloma umrl rojak Primož Stare, v starosti 61 let. Doma je bil iz St. Vida na Gorenjskem. Zadela ga je kap. Tukaj zapušča ženo in šest sinov. Srebrni jubilej Milwaukee, Wis. — Petin-dvajsetletnico poroke sta tukaj pred kratkim slavila Mr. in Mrs. Louis Medved, ki je poznan lastnik izdelovalnice strojnega orodja Medved Tool & Die Works na Florida St. Prijatelji in sorodniki so jima priredili veselo presenečenje v Tivoli dvorani. tion ; or write to the Treasurer of the United States, Washington, D. C. Also Stamps now are on sale at retail stores. BEŽEČE KOSILO (291) (Metropolitan Service) Napisal: Edgar Rice Burrougha though weak from hunger, tommy climbed a tree above the game trail. soon a small buck ambled into view. as it passed beneath him, he dropped down on its back, wis knife fteady to STRIKE. Kljub temu. da je bil v »led gLada oslabel, se je Tommy splazil na vejo nekega drevesa nad stezo. Kmalu se je na stezi pokazal divji kozel. Ko jc stopal pod Tommyjem, se je deček vrjjel z drevesa na hrbet divjega kozja, s. pripravljenim poženi v desnici the instant he touched it, the beast leaped like a bucking broncho. and hurued the 30v TO the ground. Kakor hitro se je pa zveri dotaknil.' je kozel divje poskočil in deček je 1/il na tleh. Trenutek nato je Tommy ležal na stezi in opazoval, kako jf njegovo kosilo bežalo naprej. 'Torti. AMERIKANŠfcl SL6VENEC Stran S tedenski koledar — 17, pobink. r 29. Ponedeljek — Mihael 30. Torek — Jeromij " l 1. Sreda — Remigij 2. Četrtek — Angeli varuhi 8. Petek — Terezija 4. Sobota — Frančišek Asiš. četrta nedelja v septembru "Pravičnega priprofltost se zasmehuje (Job, 12, 4)." Sprideni svet zajunehuje vsako čednost, tako tudi pri-prostost in odkritosrčnost pravičnega. Pri prostost namreč obstoji v tem, da človek naravnost teži za Bogom. Kdor ne namerava nič hudega, mu ni treba nobene zvijače, nobene prevare. Eavno to pošteno hrepenenje po Bogu mora pa biti svetu osorno, kajti svet se je odvrnil od Boga. Njegova hlimba sicer tudi ni niti pametna, gotovo pa bo natia slab konec. Navadno so zviti taki, kateri nimajo dosti razuma, da bi bili pametni in razsodni. Do gotovega cilja pelje le ena ravna pot, a mnogo krivih. Lažje je toraj poiskati si eno pot izmed krivih, kakor pa najti najbolj ravno pot. Zvitost mora toraj pri manj razumljivih nadomestiti pamet, razsodnost. Pri prostega srca je bil trpin Job. Ko ga je zasmehova- je vprašala lastna žena: "Ali si boš še zdaj ohranil svoje priprosto srce?/' ji je Job odgovoril: "Kakor katera izmeG neumnih žen si govorila (Job, 2, 9)". Ali ni Bog neskončna modrost, Ampak "njegova pota so ravna (Danijel 3, 27)". Prevara je njemu nemogoča, on vidi vsa ravna pota pred seboj. Vsa prekanjenost sveta je pred Bogom nespamet. Pri-prostost pa, in naj jo svet še tako zaničuje, je pred Bogom modrost. Gotovo so otroci tega sveta pametnejši od sinov svetlobe v svojem rodu (Luka 16, 18), a le v svojem rodu, ne pa v božjih rečeh. Vsa njih razumnost ni prava' razumnost, ker ji manjka modrost. Ob koncu pa bo osramočena njih prekanjenost in Bired vsem svetom bodo morali pripoznati: "Zgrešili smo pot resnice in luč pravice nam ni svetila (Modr. 5, 6)". BELGIJCI NA VEŽBI V KANADI EVROPSKA VOJNA V LUCI v PREROKOV nadaljevanje napovedi o velikem kralju in velikem papežu. (Franjo Paternost, Brazil:) Kot smo videli v prejšnjili poglavjih, večina prerokov, zlasti svetnikov in rajnih cerkvenih mož, napoveduje prihod ilekega Velikega kralja; princa miru in sprave, ki bo v sporazumu z Velikim papežem preobnovil svet. Prihod tega Velikega kralja se napoveduje kot posledica iz strašnih vojsk in krvavih revolucij, kadar bo ves svet skoro popolnoma propadel/ V trenutku najbolj žalostnem in kadar se bo zdelo, da je skoro že vse izgubljeno, pokazal se bo na čudovit način ta Veliki Kralj. Oseba tega Velikega Kralja je precej skrivnostna; same prerokbe si v tem pogledu nasprotujejo. Prerokbe francoskega izvora, napovedujejo,d a Veliki Kralj bo Francoz, iz stare francoske kraljevske rodbine, toraj Bourbon; one nemškega izvora, odnosno nemških prerokov, kažejo nekatere na neko nemško katoliško vladarsko hišo v tem slučaju na Habsburžana. Se celo sv. Metod, prvi slovanski apostol in mučeniiki škof, govori o Velikem Kralju in pravi "Veliki kralj bo iz Panoni-je . . .", toraj iz naše zemlje., Vsa ta prerokovanja pa so si edina v tem, da ta Veliki kralj ali monarh, bo dobrega krščanskega prepričanja, ker vse prerokbe ga kažejo, da bo sodeloval z Velikim papežem ter pripomogel pri obnovitvi sveta. Vse je pa možno, da bo^ta dva, ali celo trije Veliki kralji, eden za latinske dežele, drugi za nemške in tretji za slovanske; (primerjaj prerokbo dr. Paracelsa o treh velikanskih zakladih in o starosti treh mož, ki bodo odkrili te zar klade!) Pod vlado tega Velikega kralja bodo izginila vsa verska nesporazumljenja, to se da razumeti,da se bodo po prizadevanju Velikega kralja in s pomočjo Velikega papeža združile vse krščanske vere; katoliška, pravoslavna in protesta ntovske. Vse kaže na veliko reformo katoliške Cerkve same in razne druge prerokbe celo napovedujejo, da se bo zbral Veliki Cerkveni Zbor, kjer se bodo potrdila nova pravila; so še nekatere prerokbe, ki napovedujejo, da se bodo nekateri duhovniki celo zo-perstavili novim Cerkvenim Zakonom. Veliki kralj bo begunec, izgnanec, kakor nam potrjujejo razni preroki. Sv. Helena Bruggerska celo pravi: "Princ, na katerega niti mislili ne bomo, in čigar predniki so veliko trpeli od nesreč časa, bo napravil na svetu mir, potem po veliki bitki . . Danes vemo za dva katoliška princa in sicer Henrik, pariški grof, poročen z braziljsko princezo de Orleans Braganza, ki se nahaja sedaj nekje v Španskem Maroku, ter Otto Habsburški, ki študira "ustavo zjedintjenih evropskih držav" nekje v Sev. Ameriki. Kot smo že omenili prihod tega "Velikega kralja bo posledica velikih bitk, revolucij in strašnih bolezni; za časa teh katastrof bodo pravični zelo trpeli. Nekateri prerokbe napovedujejo, da bo proti koncu teh grozot celo solnce tri dni zatemnelo, da bo vladala tri dni tema, in da bo kazen božja tako strašna, da bo v tem ves svet spoznal prst božji. Toda najstrašnejša kriza bo trajala le tri mesece (maj, junij in julij 1943?) Se celo; papež bo moral bežati iz Rima, preko trupelj svojih* svečenikov; in šele Veliki Kralj ga bo zopet povedel na Petrov Stol. V tej strašni katastrofi bodo poginili vsi hudobni, in kadar bo vse prešlo, bodo oni, ki bodo ostali živi, popolnoma prestrašeni od prisotnosti te strašne kazni božje. Več prerokov napoveduje. Ida bo v Evropi izmed prebiva 1-'stva ostala le ena tretjina: ena Skupina belgijskih vojakov, ki so prispeli v Kanado, da se tamkam izvež-bajo za vojno na strani Anglije. tretjina bo poginila vsled vojsk in revolucij in druga vsled nalezljivih bolezni, kuge; in kdor bo ostal živ, bo moral imeti "železno glavo" kot napoveduje Stromberger, in ta bo zopet veroval v neskončno moč in usmiljenje božje. Veliki kralj bo najmogočnejši kralj zemlje, imenovan bo tudi "Rimski cesar", s tem poslanikom božjim bo upo-stavljen mir v vseh deželah in ljudje bodo srečni in zadovoljni .. . Nostradamus napoveduje, da bo zasedel francoski prestol Henrik VI. leta 1944 . . ali ne bo ta kralj obenem tudi Veliki kralj . . .? Vse je mogoče! Saj Nostradamus na- poveduje, da bo kraljeval nad Francijo, Italijo in Španijo . . . Z ozirom na vsa ta prerokovanja, pa zaključimo lahko eno, in aieer: za časa vladanja Velikega papeža, ki je sedanji "Pastor Angelicus", prišel bo na prestol tudi Veliki kralj, ki bo zrušil in premagal "kraljestvo hudobnih"; papež in kralj i združena v popolnem soglasju, bosta uspostavila mir in slogo po vsej zemlji. Obenem se bo dopolnila zveza različnih krščanskih ver z velikimi reformami, ki jih bo obnovil Veliki papež za Časa svojega vladanja. Na ta način bo Kristusova vera stopila v najveličastnejšo dobo svoje zgodovine. V TEH TEŽKIH DNEH . t. IV; ii. V teh težkih dneh, ko je naša rodna gruda onkraj morja obdana in pokrita s črnimi ranami razbesnelega diktatorskega prokletstva, v teh težkih dneh je naša ameriška Slovenija nezaupljiva in topogla-va. Zakaj vse to? Ali moramo res biti tepeni in zasužnjeni, da brat spozna brata, sestra spozna sestro, Slovenec pogleda v obraz Slovenca, da si v tugi in trpljenju podasta roke in spravita bitje src v potrebno soglasje. Sloga jači, nesloga tlači. Slovenske bratske podporne organizacije v Ameriki, katerim nihče ne more odrekati, da zastopajo veliko in pretežno večino slovenskega naroda v Ameriki, so v skupni in zgodovinski čikaški izjavi skupno in neoporečno izjavile za pomoč bednemu in zasužnjemu narodu v domovini. Glavni odborniki teh organizacij so sprejel: in potrdili izjavo in delo slovenske sekcije Jugosloyanske-ga pomožnega odbora v Ameriki. Ustanavljajo se lokalni odfoori po slovenskih naselbinah, zaživela je ideja v mislih in srcih, da slovenski naroti kot celota v Ameriki priskoči na pomoč slovenskemu narodu kot celoti v domovini. Nobenega preziranja ni bilo, vsi in vsak je bil povabljen na sodelovanje; za vse je dovolj dela, ako hočemo delati iskreno in bratsko. Članstvo naših bratskih podpornih organizacij ni videlo nobenih napak v tem samari-tanskem delu. Odbor je napisal svoja pravila, katere je lahko vsak čital. Dovolj jasna in razumljiva so, prav taka. na podlagi katerih hoče ta odbor voditi pomožno akcijo, da bo narod imel zaupanje in i vero v to delo. Organizacijo vodijo ljudje,ki zavzamejo odgovorna mesta pri naših organizacijah, ljudje, ki so bili na konvencijah izvoljeni po svojih društvenih zastopnikih al: delegatih. Vsak glavni odbor- nik, ki je Član slovenske sekcije JPO, je za vse svoje delo odgovoren posameznim glavnim odborom, a JPO, SS je p,od nadzorstvom federalnega državnega oddelka V Waeh-ingtonu, D. C. In končno se vsak odbornik te pomožne akcije dobro zaveda svoje velike odgovornosti in dela, katerega brezplačno opravlja. Cemu je potreba sejati nezaupanje ? Ce je bil katerikrat v zgodovini slovenskega naroda v Ameriki naš narod poklican, da izpregovori svojo in zadnje besedo, poklican je baš danes. Uredniki slovenskih listov, glavni odborniki slovenskih bratskih organizacij, dopisniki uradnih glasil in drugih slovenskih časopisov, danes je vaša velika in narodna dolžnost, da pišete in govorite za svoje organizacije, ^i so pod- vzele to pomožno akcijo. Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, apelira na yas, da spregovorite v imenu društev, posameznih skupin in vaših naselbin, ali izrazite vaše osebno mnenje glede naše pomožne akcije. Naj se razčisti pojmovanje zapričete akcije, naj spregovori narod sam. To je želja JPO, SS, o tem je razpravljala seja tega odbora, ki se je završila v Jolietu, lil. Najboljši odgovor v javnosti pa bo ako takoj ustanovite lokalni odbor ter ga priglasite tajniku JPO, SS. Sporočite tudi našim časopisom, da ste organizirali svoj lokalni odbor, ki je pripravljen po pravilih slovenske sekcije nabirati denarne prispevke. - V teh težkih dneh ne bomo cepili dlako, preveč kruto bi grešili proti trpečemu narodu v domovini. Naša pomožna ak-cja ne izvzema nobenega v domovini, trpljenje prizadetih je enako, vsak trpi, neoziraje se na njegov stan ali prepričanje. In potrebni sc vsi, brez razlike. Opustimo vsako maloduš-nost, izboljšujmo r.aš položaj z nasveti in delom, nikakor ne z nepotrebnim kritiziranjem. Podirati dobra dela ni častno In bratsko. ^ Kdor ima v sebi čut in odgovornost radi svojega stanu, sedaj naj se podviza in potrudi, da bo dal narodu to, kar veleva mu stan. Narod se dobro zaveda, kdo je njegov prijatelj v nesreči. Ne bodite podobn; sončni uri, ki kaže pravi čas samo takrat, ko sije sonce. Stojte na braniku svojega naroda tudi takrat, ko ni več sonca, ko nastopa tema, kajti takrat je potreba poguma in odločnosti. V težkih dneh se boste pokazali, kaj premore vaš pogum in odločnost. Odmevi trpeče domovine vas kličejo. Bodimo pripravljeni! Delajmo in pomagajmo, vsak po svoje. ' Janko N. Rogelj, direktor publicitete slovenske sekcije JPO: -o- HITLER — MOHAMEDAN-SKl MISIJONAR JEREMIJA SE RAZGLEDUJE IN NADALJUJE 5. kako je doma? Ljudje se na vse strani sprašujejo med seboj: Kako je prav za prav tam doma? Kje so Nemci, kje so Lahi? Kdo je najbolj preganjan, kdo je še živ, kdo je mrtev? Tako je menda povsod, nič drugače ni bilo v Clevelandu. Človek posluša na vse plati, v spomin mu prihaja vse, kar je že bil slišal glede teh vprašanj, posluša naprej in si skuša narediti iz raznih koščkov kolikor toliko jasno sliko. Imel sem precej prilike, da sem si nabral informacij. Kdo ve, če ne bo marsikaj že drugače, ko pride to pisanje v javnost, toda tiste dni sem prišel do zaključkov, ki jih tu na kratko omenim. Zavedam se, da se naš svet zanima za vsako poročilo, ki skuša pojasniti položaj, zato sta zaprta škof Rožman in župan Adlešič in kar je še takega. Kolikor se mora razbrati iz najnovejših poročil, so Italijani pustili "svoj" del Slovenije precej pri miru. Župani so vsi ostali na svojih mestih, enako drugi urad niki. Slovenščina ima svoje pravice naprej v šolah, v uradih in v javnosti. Saj sem videl po en izvod "Slovenca" in "Jutra" od meseca julija, ki vsaj na prvi pogled nista prav nič drugačna ko poprej. Te reči so nam vsem zelo nepričakovane, marsikdo jih kar verjeti ne more, pa kar je res, je res. Vsi smo mislili, da bo pod Lahom našim ljudem še vse bolj joj ali pa vsaj nič manj ko pod Nemci. Mržnja do Lahov je v naših kosteh tako ukoreninjena, da kar ne moremo drugače ko je gotovo vredno, da o tem pi-! metati jih z Nemci v isti koš. šem. Gotova stvar je, j Toda izkazalo se je drugače — da v tistih vsaj za sedaj! Ljudstvo samo dneh, ko sem bil v Clevelandu — te vrstice namreč pišem spet v Kanadi — Nemci niso imeli v rokah vsega slovenskega ozemlja. Tozadevna poročila, ki smo (tem skriti posebni bili pod njihovim vtisom skozi (bodočnost, mesec avgust, so se torej izkaza-j Cuje se, da bo kmalu mogoče če morda že ni — pošiljati de- ugiba, kako da so se Lahi toliko "poboljšali", in jim — ne zaupa. Seveda jim tudi mi tu ne moremo. Verjetno je, da so za vsem nameni za la za netočna. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so prihajali v Cleveland v prvih dneh septembra telegrami iz Ljubljane, ki so še vedno pričali o "Ljubljanski pokrajini", prav tako kot pisma, ki so pa bila seveda nekaj tednov starejša. Na drugi strani tudi ni točno, da je meja med Lahi in Nemci Sava, kakor smo precej časa mislili. Z Gorenjskega doli pritiskajo Nemci skoraj do Ljubljane same, prav do Dravelj. Zdi se, da je njihova tudi Poljanska dolina, za ostalo Gorenjsko ni dvoma. Proti dolenjski strani so preko Save nekako od Litije do Krškega. Natančnejšega ni mogoče dognati. Razume se pa, da je cela Štajerska pod njimi. Glede Prekmurja so močni do- Ankara, (ONA). - Nazij- J?« P«* Madžari, Belo ske propagandne slike AdolfajKraj^ ;st°Uko' da * skoraJ Hitlerja v Perziji, ga kažejo VS®. .U1.w Perzijancem kot Mohameda-1, *ako ^ Pr\bhžwn0 ena na, ki nosi prerokovo zastavo DJavske banovin* preko Evtope v Azijo. Tako ItallJTan1' dve tret/im ^ poročajo Angleži in Rusi, da,Ne^ Ne da se z večjo goto- so našli take propagandne le-! ^ « te meje mi- slijo v doglednem času spreme- take, ko so prišli v Iran. Nazijski agenti v Iranu so dokazovali tamošnjemu prebivalstvu, da Hitler preganja katoliško cerkev. Med preprostim nahodom v Iranu previa« duje mnenje, da sta samo dve religiji, njihova in krščanska. Nadalje so ti agenti-petokolon-ci zatrjevali tamošnjemu prebivalstvu, da so naziji moha-medanci in da so jih v tem še bolj prepričali, so mnogi hodili v njihove mošeje k molitvam. ZRAČNO ZAKLONIŠČE NA ZAPADU niti. Odkod so prihajali oni glasovi, da je vse pripadlo Nemcem, je težko reči. Dosedaj gotovo še ni. Videti je pa, da imajo Nemci svoje ljudi, morda samo gesta-povce, posejane tudi po tem delu Slovenije. Saj jih imajo tudi drugod po Italiji, Hrvatski in tako dalje. Morebiti tudi vojake, ki delajo "red" in — kupujejo, kar se kupiti da. Istotako je težko dobiti potrdila za govorice, da je ban Natlačen neznano kam izginil, da nar naravnost v tiste kraje, ki so zasedeni po Italijanih. Videti je, da novi gospodarji ne segajo po lastnini naših ljudi. Draginja je velika in s tega vidika so ljudje tam potrebni pomoči. Vse kaže, da bo poslani denar prišel naravnost v roke tistih, ki jim bo poslan. Tudi begunci, ki so pritisnili menda v mnogih tisočih v Ljubljano iz krajev, ki so jih zavzeli Nemci, niso nadlegovani od Italijanov. Nimajo pa seveda nič in so navezani na dobrote in dobrodelnost ondotnega ljudstva. Za teJsi .bil® treba na vsak način poskrbeti. Seveda so se pa rešili samo tisti, ki so mogli pravočasno na umik. Kdor je prišel v roke Nemcem, je pač na svoji lastni koži razvidel 'razliko med Nemci in Lahi. Ljubljano in drugo ozemlje tam so Italijani okupirali brez boja. Naša vojska je bila takoj prve dni umaknjena od tam proti Dolenjski in Štajerski. Zato je čudno poročilo dr. Gori-čarja, ki je bilo v listih, da so Slovenci prišli do Vipave. Še bolj novica, da so prodrli na severu blizu do Gradca. V resnici ni bilo ne tu ne tam nikakega prodiranja preko jugoslovanske meje. Ljubljana je bila par dni brez vsakega vojaštva in je trepetala pred Nemci. Toda prehiteli so jih Italijani, ki so previdno tipaje prihajali preko Notranjske. Na veliki petek zvečer je zaplapolala na ljubljanskem gradu laška zastava in vsa Ljubljana je — zajokala . ... (Dalje prih.) Na kalifornijski državni razstavi v Sacramento se je zgradilo zračno zaklonišče, ki Je menda prvo na za padu. N^ sliki se vidi governer Olson, ko si ogleduje zaklonišče, ki je bilo postavljena po. angleških navodilih. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hišL Naročite jo, CA^ stane samo________________________ Kdor pa želi naročiti tudi Spominska knjigo ki je bila izdana za štiridesetletni«) "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_____/ uC Naročila sprejema: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 3tmn 4 AMERIKAHSU SLOVENEC 1 i ~m i Torek, 23. septembra 1941 Paul Keller I £ *' 1 t * * "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV "Stari Grčar šte, seveda ste!" "Starega Grearja pa vendar ljudje poznajo. Zakaj so ga torej dali zapreti?" Zastokal je. "Gospod sodnik pravi — da sem jaz storil tisto!" Bil je shujšan in slab. Vprašal sem paznika, če je dovoljeno,-storiti kaj za Grčar ja, da se mu .izboljša hrana. Rekel je: "Dokler je še v preiskovalnem zaporu, lahko; pojdite v pisarno." "Če bi mi hoteli darovati malo tobaka za žvečenje in njuhanje, bi mi storili dobroto." i Obljubil sem mu. Deset minut je hitro poteklo. - . Grčar je še vprašal: "Kako — kako pa je kaj doma?" "Po navadi." "Vse — vse že lepo zeleno?" "Vse, Grčar." " * Tedaj je začel kričati. "Z vama pojdem! Z vama pojdem!" Paznik naju je potisnil skozi vrata. Ključavnica je zaškripala; slišala sva, kako je stari Grčar kričal, ko sva bila že na koncu dolgega hodnika. Prišel je maj. Drevje v vrtu cvete. Vsak večer stojim pred termometrom in se bojim, da pridejo sredozimci in uničijo to preljubo krasoto; da, tudi ponoči večkrat vstanem in pogledam, kako bo z vremenom. Zaman si tudi ubijam glavo, kako bi iznašel kaj, kar bi varovalo cvetje pred mrazom v maju. Za te lepe bele zvezdice zunaj po drevju me res prav na dnu srca skrbi. "O, kaj sadje!" pravi Boltežar, "da bi le vedel, kako naj preŽ£ft£Jft te preklicane miši s svojih polj. To je mnogo bolj važno. Topel in suh maj je grdoba."-- Tim pa kuje pesmi. Pred kratkim mi je prinesel moder zvežčič in rekel, med tem ko je malo zardel, naj bom vendar tako prijazen in preberem, če so pesmi kaj vredne. Ne more drugače, mora delati pesmi. "Je že tako v meni." - Bile so to pesmi z navadnimi pomladanskimi rimami; le ena sama rima mi je bila všeč. In pa lepa kitica: In ko bi bil lakaj, zasnubil bi te maja; v življenju prav do kraja le tebi sami bom strežaj. Rimo in kitico sem pohvalil; sicer pa sem mu svetoval, naj dela pesmi na tihem in sam zase. Te besede mi je zameril in čez teden dni mi je zmagoslavno pokazal eno svojih pesmi, ki je bila natisnjena v neznatnem lističu s 500 naročniki. Pod njo je stalo njegovo ime: Maks Tim; poleg tega je bil naveden tudi naš kraj, da ne bo nihče dvomil, kje je pesem doma. Padovki je skoraj zaprlo sapo, ko je brala, in tri dni si ni upala reči Timu nobene predrzne besede. Boltežar pa je vzkipel. »Ta — ta strežaj se vedno bolj napihuje; sedaj se je dal natisniti že v list!" "Seveda, gospod Boltežar, genij je svoboden, pa če bi bil vkovan v verige." "Taka čenčarija! Metulji naj bodo leteče cvetlice, cvetlice pa prirastli metulji?" "Misel ni tako slaba." "Vi mu vedno pripomorete." "Rekel sem vam že, gospod Boltežar: kot pesnik me moj služabnik nič ne briga. Saj veste — Ezop je bil suženj." "V uho me piši, ta vaš Ezop! Nepridiprav meri le proti 'Grozdu'." "Prehitite ga vendar!" "Kako?" "No, oženite se mu pred nosom, ali pa tudi vi začnite delati pesmi!" "Nimam časa za take neumnosti; pameten človek sem —" "Srčno vam čestitam!" "Cemu?" "Srčno vam čestitam, ker ne znate delati pesmi!" "A tako! No, veste kaj, tako kakor ta vinjeni lakaj bi tudi lahko jaz! Toda nekaj se mora zgoditi — mora se zgoditi!" In zgodilo se je. Boltežar je razposlal vabila s to-le vsebino: "Dejstvo, da je novorojeni kenguru res tako velik kakor rjavi hrošč, mi daje povod, da v soboto zvečer, 17. maja, od 7. ure dalje postrežem v stari gozdarski hiši z bowlo, na katero Vaše blagorodje udano vabim. Naprošeni pa ste, da boste v tej hiši imeli cvetlico za cvetlico, metulja za metulja, narobe pa kvečjemu po 15. kozarcu." Slikar Čresnik se je temu vabilu baje nasmejal do solz. Rekel je, da rad plača celo premoženje, če bi se mu posrečilo ujeti mladega kenguruja in ga malo opiti, da bi ga lahko naslikal za svojo zbirko. To bi celo "Vinjenega lakaja" zasenčilo. Vselej, kadarkoli se jezim nad slikarjem Grešnikom, se mi ta jeza izkadi, ker je fant tak veseljak. ENAJSTO POGLAVJE. TRAGEDIJA SLOVENSKEGA NARODA (Nadaljevanje s 1. strani) ložili na kamion in odpeljali na Hrvatsko, kjer so ga v Tu-helju odložili. Pred odhodom so njegovo prošnjo, da bi smel še za dve minuti obiskati grob svoje matere, odbili. V skupini prej omenjenega ravnatelja ki je bila izgnana na Hrvatsko ,je bil tudi neki kmet iz Šmarje pri Jelšah. Ljudstvo mu je vsled njegovih sposobnosti zaupalo mesto župana in načelnika okrajnega cestnega odbora. Ko so skupino peljali mimo njegove hiše. so organi SA, ki so avto spremljali, vozilo ustavili in pozvali njegovo ženo, naj tekom pol ure pobere najnujnejše, vse ostalo pusti, kakor je, ter 3e s šestimi otročiči pridruži ostati skupini. Mož sam ni smel stopiti iz kamiona, da bi ženi pomagal o d b r a t i najnujnejše stvari, temveč so ji drugi areti-ranci morali pomagati nesti prtljago na kamion. Priče za trjujejo, da je to bil eden najbolj žalostnih prizorov na tej poti v pregnanstvo. Tako, kakor tem, se je godilo mnogim drugim slovenskim kmetom. V okraju Ljutomer je bilo dne f). maja skupno z inteligenco in duhovščino ter drugimi Sloven- ci aretiranih in odvedenih na hrvatsko skupno več sto kmetov, velikih, srednjih in malih. Ti kmetje so morali v 10 minutah z družinami vred zapustiti svoje domačije. S seboj so smeli vzeti samo po 10 kg. prtljage ali 500 Din. Nekatere so pobrali kar s polja in se niti niso mogli posloviti od svoje hiše. Zelo sumljivo je dejstvo, da je moral neki posestnik vzeti s seboj v pregnanstvo 5 malih otrok, aa pa je moral pustiti doma tri najstarejše hčerke v starosti od 16 do 23 let. Neka 81 let stara vdova, ugledna posestnica v Cmupah pri Ljubljani, je morala tekom nekaj ur zapustiti svoje lep«> urejeno posestvo, kjer je gospodinjila nad 50 let. Dovolili so ji vzeti poleg nekaj obleke samo 200 Din. _ t m * -o- Predstavite Talim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roce! *** J. M. Trunks Botanika. — O mukah ljubosumnosti. — Majski praznik. — Nenavadna pot proti domu. Pokrajina je vsa v cvetju. V vseh gnez-decih mladiči. Stari z-bilkami v kljunih ali pa s krmo. Redkeje kakor pred tedni slišiš grlenje, le čestokrat med vejami zasanjano gostolenje, ki se glasi kakor pesem uspavanka. Konec maja. Vsepovsod vidiš veliko razposajenost. Zajci se opotekajo po visoki, zeleni rži in so tako debeli, da jih bo razneslo; da bi v tem, za lov prepovedanem času dirjali, jim ne pride na misel. Miška je predrzno sedla na sonce; v visoki travi lovi kuščar pisane muhe. Otroci delajo hruše in trušč. Fantje in dekleta pa imajo ljubezni lačne oči. • (Dalje prih.) -o- • — Buy Defense Bonds and Stamps — ,«;Mf /'\t /M > fM Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem dragem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik aAm. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ' IVI »V7IV/ »Vi t - / IV/ >V7 »Vf >> i IV I >Y'/ tv / k\"l >V i >V'< 1) 7 |W»\ V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI naje ljube matere Marija Fajfar Rojena 17. septembra 1858 v Draigo&ah na Gorenjskem. Umrla 22. septembra 1940. Hladna jesen že prihaja, z njo tod' mrzle sapice. Meni pa spomin uhaja na grob moje mamice. Če .bi mogel, bi poletel čez široko morje to, bi pokleknil ob gomili in poljubil bi zemljo. Truplo Vaše naj spočije, se od zemeljskih skrbi, ' i. duii Vali pa plačilo * večni Bog naj podeli. Mi se Vas bomo spominjali dokler tudi mi ne pridemo za Vami Saj križ nam sveti govori, ds vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOSEPH in AGNES, živeča tukaj v Ameriki. JANEZ in FRANČIŠKA, v stari domovini, sinova in hčere. Chicago. III. 22. septembra 1941. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija - v Ameriki... Posluje že 47. leto. Članstvo 37,000 Premoženje $4,700,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%. če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti, f _ K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali Slanica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij«, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa aa: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Druga stran, da se vzbudi slovanska pozornost, se mi zdi bolj važna, in to je politična stran. Sedanje trpljenje se ne da odstraniti, jamranje samo prav nič ne pomaga, prihodnje trpljenje bi se moglo za-brar.iti in se bo zabranilo, ako mogoče, le na politični strani. Roosevelt in Churchill sta navedla nekaj točk za mir. Hitler in Mussolini govorita le o miru. Iz Ankare v Turčiji pa prihaja nekaj več. Točke so baje že določene, sedem jih je. Pogoj tre notno je še, da so Rusi na tleh in Hitler zasede Rusijo tja do Urala. S tem bi bila vojna končana, ker tudi Hitler pričakuje, da bi Amen ka prisilila Anglijo na mir, če bi se tudi hotela obotavljati. Vsebina točk, in za to gre, bi bila, da ostane vse pri starem, le Francija bi morala prepustiti Alzacijo in Loreno, vse drugo pri starem razen slovanskega ozemlja, in prav tja do Urala. Kar se obljublja, je bluff, od vključivši Alzacijo in Loreno bi bilo vse nepretr gana nemška domena, recimo Združena Nemčija, kjer bi bili Nemci edini x gospodarji, vsi drugi pa naravnost sužnji. Združena Evropa bi bila po tem načrtu potisnjena med utopije. Tako danes po vesti iz Ankare. Well, kaj naj rečem? Drugi recite, kar hočete. Rečem in pravim, da stvar ni tako izven vsake možnosti. Ali se bodo Rusi še mogli ustavljati? Nekaj Amerikancev trdi že danes, ko to pišem, da je Hitler že zmagal. "Pomoč" iz Amerike je le na papirju, Angleži se sumljivo ne zganejo, in ker bi po načrtu ničesar ne izgubili pri svojem imperiju, bo težko kdo pričakoval, da bi jim bilo le za Rusijo, ker prav ta bi ižginila. Amerikanci in Japonci obravnavajo že danes radi razmer na Pacifiku. Morda se poravnajo, ako dovolijo (!) Japoncem, da zasedejo pol ali vso Sibirijo. Danes je "Delavski praznik — Labor Day" in ravno sem slišal nekaj lepih govorov o svobodi in demokraciji in bratstvu. He . . he . . . Govori, govori. Dela se malo drugače. Svoboda morda za Norvežane, Dance, Holandce, Belgijce, Francoze, Angleže, Amen-kace, Japonce . . . Ce pa pride do Združene Nemčije tja do Urala, bo sužnost, najtrša sužnost za vse Slovane in za vsakega Slovana, delavca, kmeta, inteligenta, sužnost za vse slovanske miljone, za nad 200 milijonov Slovanov. In kdo naj se briga ali se bo brigal za te slovanske sužnje? Kdo? Saj bodo drugi svobodni! In ali bi se mogli drugi brigati, ko bo nad slovanskimi milj on i ležala težka, jeklena germanska pest ? ? Pomoč. Prav, da kričimo že histerično. Ampak kakšna pcf moč? Ali je dolar vse in ali trpljenje le zdaj? Angleška pomoč Slovanom lahko izostane, dvomljiva je, dozdaj je sumljivo ni dosti, amerikanska je se bolj dvomljiva . . . druge skoroda ni razen danes morda edinole lastna slovanska pomoč . . . pomoč Slovanov, vseh Slovanov, pri pomoči Rusiji, ako že ni pre- pozna tudi ta slovanska pomoč. O vsem drugem se lahko še pomeni, če pa zavlada Hitler do Urala, je vsako pomenkovanje izključeno. Čemu se pomenkovati o vsem mogočem, o nasilnostih, preganjanju, trpljenju, lakoti, pretiranih vesteh, propagandi, izdajalcih, mevžah, oportunistih . . pomenkujte se, za božjo voljo, o pomoči, da Hitler ne pride do Urala, če pa tu ni pomoči ali vse že prepozno, o smrti se ni treba pomenkovati. -o—■— širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" Listen to * PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.m. STATION WHIP. 1480 kilocycles (Tint Station on Your Dial) j ^ Featuring a program of • Yugoslav Folk Music DR.J0BN J. SMETANA I OPTOMETRIST Pregleduje oci in predpisuje očala jj 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenus Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. ■ zjutraj do 8:30 zvečer. Društvo sv. Jožefa itev. 53, KSKJ„ Waukegan, I1L 41. leto pri K. S. K. JednotL Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani. Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. JednotL Skupno društveno imetje znaša nad $21.500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic). Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor: John Mika, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wads worth Ave., North Chicago, 111. Joseph Petrovič, blagajnik. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1941: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ■ ' MICHAEL TRINK8 IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Iffinois Telefon Canal 1090 Kadar imata za oddati kako pleskarsko (plasterers) dalo, pokličite nas in vpraiajte nas za cene. Nobena zamere od nas, Ce daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naie cene sa delo. Pleskarska dela vrtimo točno in za iste jamfima H m