Si. 92
V Trslu, v sredo 17. novembra 1886.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINGmT« Zimam 2 urni n»	vsako srede in tahtte o noiudne. Cena sa vne
o* prilogo T/t . n polu Ua Zt g\. BC»kr.. za čjirt loui t gl. T* kr. - Sama prl-cgarane M. gl.BO kr za, celo leto. - Pos^mezn* S^vtlke a» uvn v»io Dri ooravniitvu n vtraiUati v Tr»t» no K kr., v atrlol in v AJdoviSlnl no ft *r - Namanmt. reklamacij« ,n in Marate prei«ma Opravnlltvo, vla Tarrnnta, »Nova tltkaraa*
Val doviti ■ e poliljajo Uradolitva *vl« Tarranta« »Nuova Tipografi*v«ak mor* biti frankiran. Rokopisi t>»ez nonebne vrodnostl se ne vrafiajo, — Jnurati {razne vrsle na»n»-nila in ponlanice) te zaraftunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglatih z drobnimi črkami «« piaflujo za vaako h«sedo 2 kr
Notranji naš položaj.
Državni zbor se zopet snide najbrže še le v januvarju, ker delegacije "bodo težko končale svoja dela pred prvo polovico decembra. — Gotovo je denes, da delegacije vse dovole, kar skupno ministerstvo terja v po-množenje vojne moči naše države. Ali državni zbor bode imel težav-nejSe delo, ker njega čaka konečno reSenje nagodbe mej naSo in ogrsko državno polovico in to je kamen, na katerem se lehko marsikaj spotakne in tudi sedanja državnozborska večina. —
O tej veČini se žalibože ne more trditi, da je taka, kakor so večine v mnogih drugih parlamentih, ona je sestavljena iz jako heterogennih elementov, vendar pa je glavna vez} ki to večino skupaj drži, narodnost in konservatizem. — Kolikor je Nemcev pri desnici, ti so le zgolj iz konservativnega interesa v njenej zvezi, Slovenci in Dalmatinci se drže enega in druzega stališča, mej Čehi je sicer večina konservativno-narodna, ali neka frakcija je le narodna in se drži desnice le iz politične discipline, enako je pa s Poljaki, ki so večinoma udani načelom zapadnoevropskega liberalizma in sede le zato na desnici, ker imajo tam neko vse druge dele desnice nadkriljujoče stališče, in ker jim gre za avtonomijo svoje dežele.
Uprav največje previdnosti voditeljev vseh klubov je torej treba, ako se hoče desnica skupaj držati. — Pri takem položaju ima vlada in imajo tudi ogrski državniki jako neodvisen
PODLISTEK.
Valov.i.
Spisal: Levin.
V.
—	Zakaj mi očitate vendar, mati, vedno moje uboštvo? — pamet imam in dobre volje mi tuli ne manjka; v Boga bom zaupal, deloval, kolikor bode v mojej moči, po starem gasMi: pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal 1 Na Zorko se pa smem trdno zanašati, ona se mi ne izneveri, tega sem trdno uverjen. Po minolib treh letih se vrnem, ustanovim se v mestu in vi z menoj .
—	Zorka pa bode moja in nobenega druzega ! —
—	TI, ljubi moj, zi lafi gra love v zrak: Bog blagoslovi tebe in tvojo nevesto in dovoli, da se vajino upanja Izpolne. Ali, kaj pa poreče nje oče!! — Groza me preleta pred njim: — ko zve, zakaj se njegova hči markezu umika, spodi nas od bifie: kana se tvoj oče in jaz potem ■obrneva?
—	Ne bojte se, mati ; on tega ne zve pred tremi leti. — Zorka mi je zatrdila, da nikoli tajnosti ne izda; ko pa se vrnem jaz, poj Jemo sami iz te hiše. —
Se dolgo sta se pogovarjala mati in sin; tolažila se z upanjem, da nastopijo tudi za me boljši dnevi; v tem je odpeljal oče Jurij markeza v mesto in stoprv pozno v jutro — odbila je uže tretja ura
—	povrnol se je. Se nikoli doseiaj ni sin materi svojega namena in upov razkril
—	in Se dane.-? napolnil jo je z bojaznijo, da kedaj vsh na dan pride ter da bodo morali vsi skupaj od pristave gospoda An-ona. Se enkrat mu na pot d;i mnogovrstnih
položaj in skupna desnica mora vedno hoditi po predpisih nekoliko Madjarov, nekoliko Poljakov in vlade.
Nagodba z Ogrsko se izvrši tako, kakor bode ogerskej polovici priklad-nejše, kajti drugače se izvrši v našej polovici prav gotovo nek prevrat. Izimši neke manjše koncesije, desničarji nič posebnega ne dosežejo, niti tega ne, da bi bili na bankovcih zastopani vsi jeziki avstrijskih narodov, in vendar se desnica ne more prav ganoti, kajti Velikonemci uže davno ponujajo Poljakom neko posebno stališče, ako se ločijo od desnice, in Poljaki so se zadnji čas nekoliko ohladili proti Čeho m, ker zadnji nočejo po svojih glasilih pridigovati vojne proti Rusiji.
Res je zopet, da kroni ne bi ugajalo posebno stališče Poljakov, in to je še edino, kar daje Poljakom nekoliko misliti, prodno se za kaj druzega odločijo. — Ali pri vsem tem služijo Poljaki le vedno vladi in Ogrom v namen, da z njim opravičene zahteve Čehov in drugih Slo-i ...
.vanov zadržujejo. — Pa tudi mej konservativnimi Nemci so nekateri, prav za prav mnogi, ki bi se radi odcepili in pustili vsako solidarnost z drugimi klubi desnice ter osnovali poseben neodvisen klub, enak Coroni-nijevemu, kateri klub ne bi se prav nič oziral na narodna prašanja.
Velikonemci ta položaj predobro poznajo in se zarad tega dobrikajo Poljakom in tudi na konservativne Nemce pritiskajo, in ako rečemo, da se je le posredovanju pater Greuterja zahvaliti, da se ni uže zgodila kaka
dobrlb naukov, naj se po n|ih ravna, da bode srečen in zadovoljin,
Stanku je milo delo pri srcu videčemu materino ljubezen in skrb do njega; v srcu je sklepal, nikoli ne biti nepokoren predobrim roditeljem ter jim z lastnim vedenjem čast delati tn s tem jima zmanjšati ono žalost, kojo jima je prizadel od-rekŠi se prvotnemu svojemu namenu. — Ko je oče stopil v svojo sobo, Stanko je bil uia v postelji in po dolgem premišljevanju Se le na jutro zaspal. —
VI.
Življenje ječa, čas v njej rabelj hudi.
Skrb vsak dan mu pomlajena nevssta,
Trpljenje in obup mu hlapca zvesta.
In kes čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi.
Preširen.
Čudna so pota človečke osode. Najbolj nemirno izmej vseh ustvarjenih bit j je menda človek. Ne mine trenotek, ua bi mu grudi kaka nova skrb ne rasiedala; vedno se mu je boriti: borba je človeško žvenjel — pravi uže potrpežljivi Job: — z taj si namišlja to ali ono stvar kot izvrstno, poprime se je z vso odločnostjo sv<j-g* značaja; deluje za njo — v njej le si domišlja naleteti na željeno srečo, ali popibne lahen veter in odvzame mu trdno postavljena upanja; zlati, v zraku zidani gradovi se mu podro iti on jame jih znovič staviti, ali zopet mu jih sovražna moč razrije. Ako ni trden in nepremakljiv v svojem sklepu, navda i?a tedaj obup — ali tedaj gorje niemu. Osola tira Človeka po neprevidnih in čestokrat nevarnih potih, tira ga in ziblje liki mogočen morski val letino barkico. Radi tega tudi primerjamo človeško burno ž'venje nemirnim morskim valovom. Kakor je morje sedaj mirno In tiho ter njegovi valčki prijetno pluskajo, vabeč na-se veselega ribiča, enako je sndaj burno in valovito, in zopet mirnejše in udanejše človeško srce. Ne mine dan, da
zmešnjava v klubu konservativnih j tako hitro nobena spletka Velikonem-Nemcev, tedaj smo s tem menda za-. cev, ker ono skoro gotovo dožene po-dosti jasno naslikali neugodni položaj' godbo z Ogrsko in si s tem svoj po-Čehov in Slovencev v drž. zboru. Prijložaj le še bolj utrdi. — Naši poslanci takem pritisku je torej vladi lehko, pa imajo pri takih razmerah prav te-da stoji nekako nad strankami in skrbi " zato, da Nemci v Avstriji le vedno zavzimajo neko previligirano stališče in da se pravičnim zahtevam Slovanov v najmanjšej meri streže.
Ali kaj je storiti Čehom in Slovencem, ki so po tako čudnej politiki najbolj zadeti? — Bi li bilo previdno, ako bi stopili Cehi in Slovenci zopet v opozicijo, ali da bi Čehi ceM izstopili iz državnega zbora ? OJgo-vor na to prašanje je jako težaven, in gotovo bi se nam in Čehom godilo še slabše v opoziciji, kakor se nam godi zdaj. — Vidi se, da so voditelje češkega naroda to prašanje uže na vsako stran pretresali, pa prišli do spoznanja, da ne velja drugo, nego s Poljaki, nemškimi konservativci in z vlado še nadalje paktirati, in česar se Čehi drže, skoro se morajo držati
tudi slovenski poslanci. — Vse drugo stanje bi bilo gotovo, ko bi bili Poljaki skoz in skoz Slovani in torej zanesljivi in do skrajne meje solidarni z drugimi slovanskimi poslanci; potem ne bi se bilo niti toliko treba ozirati na nemške konservativce; taka trdna zveza bi mogla pri vsem pritisku od strani Nemcev in Madjarov preprečiti vsako strogo nemškovalno ministerstvo. Ali Poljaki so le do neke meje Slovani in to nam drugim Slovanom v Avstriji strašno zavira vsak pravi napredek. — Iz vsega tega se vidi, da Taaffdjevega ministerstva ne zmaga še
žaven in škatljiv položaj na Dunaju — Oddali so siccr ministerstvu spomenico, v katerej so natančno izražene vse pravične zahteve Slovencev, na nekatere teh zahtev se utegne tudi ozirati ministerstvo, posebno pa pravosodno, ali še bode treba požrtoval-nega boja, predno nam priborijo na potu večnih kompromisov vse zahteve enakopravnosti. Previdno velja postopati na vsak način, ker Velikonemci vse poskusijo in bi cel<5 žrtovali svoj liberalizem, da bi le mogli zopet priti do vlade in z najvčo brezobzirnostjo zavibteti pangermanski meč nad Slovenci in Čehi ter začeti z nami po-končevalno vojno. Pridejo morda časi, ko bomo mogli svi avstrijski Slovani tudi brez Poljakov reči, da so tega meča več ne bojimo, ali ne vemo, ako j bi bilo dobro, ako bi ta boj precej i nastopili. — Večkrat nehvaležna politika kompromisov utegno torej še dolgro trajati in ministerstvo nad stran-kami, ki razmere predobro pozna, utegne še več časa odpravljati nas s trohicami.
Ni sicer prijetno to stanje, ali razmere omogočujejo avstrijskim državnikom nedoločno politiko, katera nas uči potrpežljivosti in zatajevanja uže dolgih osem let.
bi človeka ne trapiie zdaj mučne, zdaj vesele misli, za kojlmi močno pluje ako je mirno in zadovoljio Človeško srce. — Obup prekine in konča vrc pomislek-*; pre l seboj obupani človek zre zgolj brezno in propad, v katere telebi, ako gi ne refii čudežna moč — upanja. — Ne zaman pri-spotiahlja se upanje kotvi; kakor čestok at reši kotev indijo i t gotovega p>gubljenja, enako reši upanje človeka od propada. — spes vitae immortalis, vita est vitae mor-talis —upanje v nesmrtno živenje navJaje Človeka s živenjem na tem minljivem svetu! Človek na svetu ne sme biti srečen; prava sreči je le bela vrana in še ta Izgine koj po svojem prikazu. Sreče mu ne vošči zavidni bližnji človek, ki mu jo podira, ker po njegovih mislih ne sme biti srečen mkio, ako ni on.
Poglejmo za našim znancem Stankom; oišel je od ljubljenih roditeljev in vzorne dekl ce Zorke. Sedaj ga nahajamo v mestecu W. podvrženega voj iškim strogim ukazom. Tesno mu je bilo pri srcu za« pustivšemu domovje in na domu Muhe sta-riše in še bolj prelrago svojo Zorko. »li upanje, da se povrne ter da potem dosežJ, kar |e tako srčno želel, napoljnevalo mu j-5 prsi z veseljem. Kot vojaški novinec moral je dosti trpet', zdravje se mu j-i začetkoma shujšalo, vedno j« pešal in moral celo v bonico, ali k malu si je ono-mogel; udal se je enakomernemu vojaškemu živenju in bil primeroma srečen : — osrečevala ga je tnisel, da se po treh letih vrne v domovino, kder potem ostane združivšl se v zakon s predrago Zorko. Tu li pogosta pisma zadnje so mu sladila težke trenotke in lajšila trud.
Mi ne bo<1emo tu popisovali dobe vojaščine, v kojej je Stanko mnogo hudega prebil; nI ga težila vojaška suknja, a te* žile in veselje jemale so mu raznovrstne misli, ki so mu čestokrat burno po glavi
rojile ter mu grenile živenje. Večkrat, ko je vdobil kako pis no od svoje ljubice, smatral in sodil jo je krivo, tehtal v njem vsako besedico ter si jo drugače razlagat, nego je morebiti v resnici značila. Name • roval je večkrat strogo odgovoriti na njeno pisanje in spisal je aolgo pismo ali vse je zopet strgal.
Začetkoma so mu njena pisma po-gostoma prihajal a, veselil se jih je i2 8'ca, in vsak dan jej je odpisoval izlivajoč vsa svoja čutila na nemi papir; vse, kar mu je srce težilo, jej je razkrival; tožil jej, kako nesrečnega in otožnega se Čuti, ker je oidaljen od nje, kojo tako zvesto in iskreno ljubi.
Tudi ona mu je poročala, kako jej je dolg čas, ker nema prilike več z njim se razgovarjati; pravila mu, kako ravnajo nje oče in mati z njo; tožila jih proti njemu rekoč, da jej žele zgolj slabo, Ker jo vedno nagajajo in silijo v zakon z markizom. Naj navedemo tu eno teh otožnih in zajedno toiažilnih pisen), koje mu je pisala v hudem dušnem boju, po horbl z očetom.
Ljubi Stanko l
Ko ti to pišem, sem pri tvojej materi, sedim na stolu pri mizi, pri kojej si ti nekdaj študiral. Čudno se ti bode videlo, da nisi uže več dni dobil odgovora na svoje zadnje pisemce, ali ni mi bilo mogoče ti odpisati do danes. Pred tremi dnevi sem bila ponoči v svojej spalnici sama ter ti, kakor po uavadi, pisala; pozno je uže bilo; tožila sem ti v pismu, kako mi je dan popred moj oče pretil In odurno z menoj ravnal, hoteč po v<ej sili, naj se pred onim ostuinim markt-zom ponižam ter naj žrtvujem samo sebe, podavši mu roko v zakon. — Ti moraš — rekel je v srdu — drugači kaznujem te tako, da me bodeš prisiljena pros<la, naj ti pustim se z njim zaročiti: nehvaležni otrok! — Jaz sem se branila, ihtela se in ga prosila, naj
EDINOST
Politični pregled.
Notranja dežele.
V	odseku ogerske delegacije je 13. t. m. razvil minister zunanjih zadev načela zunanje politike; Se je b tem ustregel pričakovanju Madjarov, to je drugo prašanje, nam se zdi, da so nekoliko poparjeni, ker ni sablje izdrl i na Rusijo udribnol. Govoril je tako le :
V	bolgarskem praŠanji treba ločiti čiste bolgarske, evropske in avstrlsko-oger-ske interese. Nafti interesi so tam, kder je ozir jemati na načelna prašanja i na splošne pogodbene pravice. Notranja politika Bolgarije nas do tistega Saša ne briga, dokler se ne dotika teh bistvenih pra-Sanj, V ta krog spada, da se natora in bistvo bolgarske kneževine vsled berolin-ske pogodbe ne sme žaliti. Če tudi nobena velevlast ni prevzela poroStva za izvršitev pogodeb, vendar imajo velevlasti dolžnost čuvali, da se to temeljno načelo nikder ozbiljno ne Žali. Viada svojega postopanja ni smela vrediti po hipnem razburjenju. Kar na priliko javnega menjenja ue draži po krivici, to je Kaulbarsovo poslanstvo, ali ne sme se prezreti, da je Kaulbarsovo postopanje le ena stopinja, katerej se prisoja jako prevelik pomen. Resnica je, da z svojim postopanjem ni dosegel nič, kar bi meglo določno vplivati na prihodnjo stalno uredbo Bolgarije. Doslej je dosegel le to. da se mu je posrečilo, ruski vpliv, kolikor je le mogoče misliti, neprijetno vsiljevati, in da Je javno sočutje v Evropi za bolgarski narod na doslej nepoznan način vzbudil.
Avstrijsko-ogerska se prizadeva, da se nobena pogodbam protivna Skoda pri znane bolgarske samostojnosti ne zgodi. Kaulbarsovo poslanstvo ne nosi pečata stalnosti. Ono mine in mogoče, da zapusti tudi globoke sledi. Temu nasproti pa ostanejo druge težive, ker pri oma-jatiih napravah v Bolgariji moramo biti na to pripravljeni, da Se le po zmagi velikih težav pričakujemo vrejeno stanje. Zato je potreba, da opazujemo razvijanje dogodeb s potrpežljivostjo, previdnostjo in modro rabo naših sredstev. Tisza je izjavil jasno in splošno konečne namene naše politike, ki sIodč na načelih, na katere je ves red na jugu postavljen, ki bodo tedaj dolgo časa za našo politiko uierodajnl. Te izjave kažejo, da naša politika ne išče nobenega razSirjanja in vploh ničesar ne, kar ni popolnoma v mejah evropskih pogodeb.
Mi se ne potezamo za posebne interese, ker naSe interese popolnoma varuje berolinska pogodba, in zato nam je, ako bi se morali potegnoti za berolinsko pogodbo, zagotovljeno sočutje in sodelovanje vseh onih velevlasti ki imajo voljo, varo-rovati evropske pogodbe. — Dokler je
mogoče namen doseči po potu prijateljstva, ne sme se ta pot zapustili. Posebno pa Avstrija se mora ogibati, bre\ silne potrebe, kder koli pretilno postopat', dokler zado-Sčujejo prijateljske naše razmere z velevlasti i se naš glas posluša. V dobi, v katerej Evropa lahko v malo dneh pet milijonov vojakov na noge postavi, straina bi odgovornost bila, to povzročiti. Tudi značaj naše države ni tak. da bi gojila napadno politiko. Značaj naše države zahteva od nas konservativno politiko; zvesti tej politiki si prizadevamo, da se vsled pogodeb ustvarjene balkanske države na podlogab, njim danlb, razvijajo v samostojne, cvetoče države.
Mi nismo krivi, da se je ta mirni razvoj pretrgal.
Minister pravi, da je uže lansko leto
dogovarjati. Mi zaupamo carju, da hoče spoStovati pogodbe in da želi mir. Upamo pa tudi, da bomo imeli Angleško na svojej strani, ako bi Slo za ohranitev be-rollnske pogodbe. Tudi imamo vzrok do vere, da tudi Italija čuti važnost interesov, katere ima Evropa na vshodu varovati, in da se obstoječe politično porazumenje mej Avstrijo in Italijo tudi vprihodnje v interesu miru ohrani. Rusija je zagotovila, da se drži pogodeb Ida ničesar ne ukrene brez sodelovanja velevlasti. Zelo napete razmere mej Bolgarijo in Rusijo ne bodo mogle dolgo trajati; treba bo najti sredstev, da sezboljSajo, da se napravi znosno trajno stanje.
Grof Andrassy je izjavil v imenu vse ogerske delegac'je, da noben politično zrel mož vojne ne želi. Vznemirjenje je vzbu
mi odpusti, ali da ne morem dati roke v zakon temu človeku, do kojega ne čutim nikake simpatije. Odšel je jezno. — Sama sem toraj bila v sobi ter ihteČ se ti pisala
—	kar naglo se vrata odpro in v sobo stopi muj oče I Groza me sprehaja ko mislim na njegov čirovit pogled: — Kaj imaš tukaj ? — spregovori z robuečim glasom ter mi jezno iztrga iz rok pismo, tebi namenjeno. Kaj se je potem z menoj zgodilo, ne vem: siišala sem le očetov glas, ki je večkrat ponavljal: Stanko,
Stanko, ta cap, ta postopači.....p.tula
sem v omedlevice: drugo jutro sem se probudila in pri postelji ogledala svojo mater. Vročica me je napala in tri dni nisem, po zdravnikovem ukazu, smela iz postelje. Danes popoludne sem vstala, šla iz sobe, nikogar ni bilo dom:i, iskala sem povsod črnila, ali ni ga bilo nikder najti
—	vse so mi poskrili; iskala sem tudi tega, kar mi je b lo najdražje na svetu, namreč tvoje podobe in tvojih pisem, ki sem jih branila v omari — aii vse mi |e bilo odneseno I Sla sem v hišico, kjer si ti bivai, k tvojim roditeljem. Ko sem ugledala tvojo mater, milo se ml je storilo pri srcu: — ujjledaši me, jela je ibteti; trga mi srce, ko vidim tudi sedaj jokajočo:
—	moj oče jima je dal osem dni odloga, naj^ si poiščeta druzega stanovanja in službe! Roka mi trepeče, ne morem ti dalje pisati. Tvoja mati mi ie z solzami pravila, da je tvoj oče slučajno slišal po-menek maj mojima roditeljima, kako bodem tudi jaz morala k tebi v mesto. Kader pišeš, piši svojej materi, prizadevala si bode ona, da mi tvoje pismo izroči.
Srčno te pozdravlja tvoja užaljena in zvesta	Zorka.
(Dalje prih.)
izjavil, da v združitvi Bolgarije in vshod-Idilo prašanje, ali priznamo Rusiji pravico,
' katera jej ne pristuje. Od Rusije se ne zahteva nič žaljivega. Ni pa treba, delati sprave med Rusi in Bolgari, ampak prvi naj se zavmč v pogodbene meje. On praša, kako misli postopati minister pri vshod-nje-rumeljskem praSanjl, ali ue bi kazalo, da bi to praSanje najprej In samostojno vzeia v roke naSa država. — Minister je odgovoril ter se sklical na svojo izjavo, da združitev Bolgarije z Bumelijo ne zadeva naSib interesov, nam Bamim pa tudi reSitev tega praSanja ne pristova.
Reči moramo, da je minister, kolikor je v tako kočljivej stvari mogoče, jasno govoril, ustregel pa menda ni strankam.
Ogerske delegacije vojaški odsek je 12. t. m. sprejel Griinwaldovo resolucijo, da se ima v vojaških gojilnicah podučevati v madjarskem jeziku.
nje Rumelije ne vidi nič. kar bi nafiim interesom bilo nasprotno. Če je berolinska pogodba ustvarila dve ločeni državi, zgodilo se je to zarad tega, da je bilo Turčiji ^mogoče, na jugu Balkana postaviti jez novim posilnim promembam. Turčija se za to ni brigala. Da se je tako lahko turSki generalni governer v Plovdivu zapodil, to dokazuje, kako slabe so te ustanove v turških deželah. Turčija tudi za zopetno pridobitev svoje veljave nič ni storila. V dobi, v katerej bi jej nobeden ne bil branil, ni porabila svojega samo-oblastja. V interesu berolinske pogodbe je obžalovati, da je Turčija v lastno Škodo tako slabo ustregla pričakovanju velevlasti. Vsekako pa je naloga velevlasti, da skrbć za ponovitev zakonitega stanja in da vrede tista prašanja, ki izvirajo iz novih razmer k vshodnjej Rumeliji.
Vlada bo na to vplivala, da se željam Bolgarov, kolikor mogoče ustreže. Daljših razjasnil, kar je vlada storila, in kar misli Še storiti, zdaj ni lahko dati, zumudila se ni nobena priložnost i nobena prilika, in doslej niso v nevarnosti evropski in tudi ne avstrijski interesi. Vladina naloga je morala biti prva ta, skrbeti, da bolgarska kriza ne postane evropska. Poslatev ruskega komisarja, ki bi prevzel bil bolgarsko vlado, ali zasedenje morskih bregov ali dežele same bila bi dejanja, zoper katera bi se ml odločno na noge postavili. Vlada meni, da je važnIŠe, da dela na to, da se kaj tacega ne zgodi, nego da bi se pečala s tem, ali Kaulbars Bolgare muči, ali naj se sobranje poprej ali kesneje skliče.
Minister meni, da ves razvoj kaže na mirno poboganje. Gotovo bode prav dobro, če se iz delegacije zaslišijo glasi, da nobeden v državi vojne ne žeti. Mi vsi želimo mir, gotovo pa ne miru za vsako ceno. Čislane izjave bi bile zaželjene, ker je razširjena menitev, da imajo Ogri šovinistične namene. Naravno je, da je Kaulbarsovo postopanje vzbudilo zdražbo. Ta zdražba je posebno na Nemškem vzbudila menitev, da se tukaj zahteva vojna, kar je popolnoma neresnično. Razmere z vsemi vladami so v resnici izvrstne. Država uživa veliko zaupanje. Naš program lahko podpiše vsaka pogodbena država
Glede razmere z Nemčijo so nastala prašanja, koliko bi se prijateljstvo z njo dejansko potrdilo. Samo ob sebi se umeje, da ima vsaka država tolike velikosti tudi svoje lastne interese; ne more se misliti, da bi se velika država, če noče zgubiti vsake samostojnosti v svojih delih, mogla zavezati, za vsak interes katerega zaveznika dobra stati.
Zveza, kakoišna je mej Avstrijo i Nemčijo, ima ta namen, le potem praktično stopiti v popolno dejanje, ako bi šlo za popolnoma solidarne skupne Interese obeh držav. Pri sedanjih razmerah skoraj ne bi se moglo misliti položje Nemčije, ako bi mogočne Avstrije ne bilo na njenej strani, kakor imamo tudi mi največji interes na močnej Nemčiji. V tem smislu je skupno stanje Nemčije in Avstrije krep-keje in trdneje, nego bi bilo, da je naslonjeno le na paragrafe. Nemška vlada nikoli ni tajila, da jo Bolgarija le toliko br'ga, kolikor je mir ž njo v zvezi. Zato se Bipmark nI potezal za želje te aH one velevlasti, ampak delal je za mir; to se je zgodilo miru in lastnim našim interesom v prid.
Tudi z rusko vlado smo v poratumu
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Iz Petersburga se poroča, da je Rusija določila mingreljskega kneza Nikolaja za nolgarskega kneza ter ga vprašala, ali sprejme kandidaturo, ve-levlastim ga pa doslej še ni priporočila. Knez ima sedaj 36 let. On je potomec jako stare mingreljske vladarske hiše, ki je uŽe pred stoletji sprejela pravoslavno vero. Uže njegovi predniki so bili v ruskej službi. Bil je poprej krilni pribočnik, potem pa poklican v ministerstvo notranjih zadev, vendar ni opravljal službe. Ni dvombe, da ga velevlasti potrde.
Iz Carigrada se 13. t. m. poroča, da se zastopnik bolgarske vlade, Grekov, te dni vrne v Sredec, ker se je preprjčal, da se evropske velevlasti dejansko ue po tegnejo za Bolgarijo. On je izjavil, da pri tacih razmerah druzega ne ostane, nego da se Bolgarija z Rusijo in Turčijo poboga in vsa znamenja kažo, da se to tudi zgodi. — Iz Sreaca se 12 t. m. poroča, da je vest o kandidaturi kneza Nikolaja iz Min* greije vzbudila poparjenost; iz Timove došle vesti zatriujejo, da je vlada v boju z rusko diplomacijo prišla na skrajno zarezo in da bolgarska vlada vidi, da se s Kaulbarsom mora pogoditi. — Iz Kodacja 14. novembra : Danski kralj je bolgarskej vladi odgovoril, da pri sedanjih razmerah ne more dovoliti, da bi princ Valdemar sprejel volitev. — Iz Tiruove 14. novembra : Vest, da knez Valdemar ni sprejel volitve, zelo je poparila duhove. Naveličali so se negotovosti. Sobranje je sprejelo Karavelovo odpoved, ker se je on grajal, da je izdal kneza Aleksandra, in zdaj izdaja Bolgarijo. Na njegovo mesto je bil izvoljen načeluik 2ivkov.
Srbska skupščina je 13. t. m. sprejela zakon glede prevredbe ministerstva zunanjih zadev, diplomatičnega in konzularnega csobja; potem glede ustanovitve akademije umetnesli in znanstva. V nedeljo dopoludne je bila zadnja seja, popoludne pa so se seje zaključ le s prestolnim govorom.
Razmere mej Srbijo in Bolgarijo so se jako zboljSale. Za srbskega zastopnika v Sredcu je bii imenovan otdelknl svetovalec v mini8terstvu zunanjih zadev, Danič in srbska vlada je tudi uže določila komisarje za vredbo bregovskega prašanja.
Iz Italije se ljudstvo vedno bolj izseljuje, kar pač malo kaže. da je Italija res »ohljubjena« dežela. Iz Genove redno prevažajo Izseljence v Ameriko; fte hujše pa je na Napolitanskem; samo 11. t. m.
Mej Italijo in Egiptom je vstal ozblljen razpor, v kateri se skoraj gotovo Jvpletd-tudi Angleška, Francoska in Turčija. Ma-savanci namreč Se vedno preskrbujejo upornike s živežem, strelivom in druzlml potrebami in tako od Angležev zaukazani zapor bregov, da bi Sudance izstradali, nič ne izda. Pred nekoliko dnevi je na» nagloma prišla blizu Masave egiptovska vojna ladija, zažgala nekoliko ladij, ki so pripeljale žita Sudancem ter mornarje ujela, da jih poSlje v Suaklm. Guverner v Masavi, general Genee pa je takoj ukazal vojuej ladiji »Mestrac, naj odpluje v Suaklm ter naj zahteva od egiptovske vlade izročitev ujetih, ker bo Masavanci, tedaj, italijanski podaniki.
in prijateljskem ollevanji tako, da se obe se je v Napolji vkrcalo 450 izseljencev v vladi lahko s prijateljsko odkritosrčnostjo'Novi York, 2500 pa v južno Ameriko.
DOPISI.
</ Iz Itojana dne 13. novembra. (Izv, dop.) Kdor huče videti babilonski stolp, naj gre v Rojan, kder je ondašnja Šola postala prava Babiionja. Pod nesrečnim vodstvom slaboznanega renegata Bonina nahaja se tuka) Šola v turškem — boljše v laškem jeziku. Da taka šola boljše vspeva, nastavljene ste tamkaj dve popolnoma laški učiteljski moči; neka »laška« pospodiČina, hči tamošnjega »slovenskega« učitelja gosp. Klemenčiča in nek učitelj. Krščanski nauk se tu podučuje v tretjem razredu počenši v blaženej lašeini! Mili Bože I zdi se mi, da vidim one rojanske otroke, ko poslušajo hoŽjo besedo v laškem jeziku I Menda ves ta nauk izdaje toliko, kolikor pridiga sv. Antona mirnim ribicam.
PraŠamo pa v svetej jezi: koliko časa bo še trajalo ono čudno rovanje renegata Bonina, ki bodeva po hišah, otroke lovit ter jih šiloma vpisuje v laški III. razred? Koliko časa bo Še trajalo to trpinčenje slovenske okoličanske dece in ta zmes v šoli v čisto sloveskem okraju? Ne bi li morali Blovenski ondašnji starifti odpoditi krta Bonina. ko jih sili, naj svoje otroke vpisujo v laški III. in IV. razred? Bo 11 slavna vlada vedno dopuščala, da se občinski denar tako po nepotrebnem trosi za šole, ki ne donašajo nikake koristi, ampak le ubogo deco kvarijo in mamijo, ne da bi se v njih kaj popolnoma naučila; v tem ko bi v Rojanu za denar, ki ga občina za nje trosi, lahko imeli Šolo Z šestimi razredi, imamo šolo s tremi ali prav za prav z dvema razredoma, kajti po Boninovem sistemu uravnana III. in IV. razred se ne smesta za taka smatrati.
Koliko več koristi bi donaftala v Rojanu štirirazrednica z slovenskim učnim jezikom, za kojo so rojanski očetje prosili* in kojo bi morali še tirjati. Sicer pa, ako bi pri nekaterih očetih osobito iz vnanjlb krajev pridšeišib, bilo nekoliko več zavesti, lahko bi Bami ugonobili čisto nepotrebna III. in IV. laški razred nepo-šiljajoč vanje svojiti otrok. Čigar sinovi ia hčere tedaj bo bili po nevednosti, ali po klepetanju Boninovem v laški razred vpisani, naj jih dotični stariši zbrišejo ter vpišejo v slovenski III. razred, kar oni tudi lahko store, kajti vsak oče razpolaga z svojimi otroci, kakor sam hoče. — Tedaj, Rojančani, pozor! —
Iz Brd 6. novembra. (Izv. dop.) — Pojasnila kanonične vizitacij?, deljenje sv. birme in posvečevanje dveh cerkvi v loč-niŠkej dekan i ji.
UŽe -Soča je naznanila dneve ka-noničuih vizitacij; a jaz pa hočem popisati splošno na kratko, kar mi je znano o teh svetih opravilih.
Premilostljivi pokneženi vrhovni škof je pri teb svetih opravilih prav mnogo prebil; uže pri začetku, ko se je v Kož-bano odpeljal, dne 21. maja, prišla je velika povodtnj, potok Kožbanšček je tako ziaseJ, da ie voznik ustavil in premišljal, alt je mogoče Čezenj; vendar je vzvišeni gospod srečno na določeni kraj prišel; drugi dan je bilo veliko opravilo, posve-čovanje cerkve, popoludne pregledovanje cerkav v Seniku in na Vrho"lji, 22. je delil sv. birmo, potem popoludne šel peš v Nožno pregledovat cerkev sv. Petra; dne 2-!i. je delil sv. birmo v St. Lavrencu pri Neblah, popoludne šel peš v Gradno po krajšej stezi in uže isti večer preuledal cerkev v Krasnem, drugi dan je delil sv. birmo v Gradnem, p tem se popoludne vrnol skoz Višnjovik. Po želji splošnega ljudstva in na prošnjo č. g. dekana je vizitacij*1 pritrgal do 10. oktobra, vizitiral je ta dan v Podgorl, 11. v Ločrnku, 12. v Mošt, 13. v Kozani in 14. v Vipolžah.
Tudi te dni je bilo v začetku slabo vreme, potem pa se je bilo sp:emenilo v v lepo jasno vreme.
Še le dne 22. popoludne se je vreme spremenilo, da je premilostljivi gospod v Vederjanu z asistenco č. g. dekana in dveh drugih duhovnikov večerne molitve v lppo napravljenem Šatorju zunaj cerkve lahko opravljal, drugi dan, t. j. 23. pa je p»av v lepem jasnem vremenu z asistenco 12 duhovnikov cerkev oosveČil. Popoludne se je vrnol skoz Št. Martin v Biljmo. na
K D 1 N O }« T
razpotji v Šmartnem ga je čakal k deputacija, obstoječa iz č. g. Župnik), Župana, podžupana In drugih. Dne 24 je delil sv. birmo v Biljani, 25. v Flejani in konečno 26. ▼ Medaai, kamor je prišlo največ duhovnikov.
Še to naj objavim, daje v Vederjmu bilo pri mizi dvanajst duhovnov in pre-milosti ji v i knez in vrhovni Škot trinajsti; podob« zadnje večerje.
Do danes se oi čitalo od nobene občine o teh sv. opravilih, razen iz Podgore in Vederjana, kako so se ponašali in lep&ali cerkve za prihod cerkvenega kneza.
Naj toraj povem, da je veliki gospod bil povsod prav zadovolje^ ker vsaka občina se je skazala po svojej moči, če tudi premilostljivi gospod tega ne zahteva, ampak zadovolien je, da njegove ovčice v krščanskej ljubezni in pravej edinosti mej sabo Žive.
V Kojskem je bilo nekaj napčnega; olepšava je bila sicer prav lepa; tudi petje je bilo jako izvrstno, samo svečava ni bila po volji naro iu, prižgali so italjanske svetilnike v treh barvah; ko so Se pa neki St. Florjanci začeli po pravici hudovati nad tem, hitro so te svetilnike odstranili. Ne ve se, ali je podžupan iz posebnega namena, ali pa po svojej premodrej glavi to v Gorici nakupil in obesil.
Glede dveh dopisov iz Podgore od 24. in 25. oktobra mora Be tudi opaziti, prvič se hvali, da so naročili iz trnovskega gozda smrekovja. A to je znano, da v Podgorskem »Janavem« zadostuje zelenega drevjja za okra&enje Podgore.
Drugič se pritožuje, da »Freccia« nekaj zabavlja. Žalibože, da v Podgori se nič ne kažejo pravi Slovenci, to pričajo napisi nad „ krčmami, štacunami, pri čev-ljarjih itd. Se taki, ki včasih kažejo narodni ponos, govore samo laški mej sabo, nekateri Podgorci so volili državnega poslanca v velikem posestvu z Laboni proti nasvetu »Sloge«, prezirali pa domačega g.
trof«, pri katerem so od rojstvenih dni ruh je ili in si premoženje napravili. Ne-hvaležnost je plačilo sveta.
Kar zadeva dopis Iz Brd 30, oktobra, moram reči, da je slovestnoBt posveče-vanja ceikve v Vederjanu le površno popisana, bilo je vse lepše. Tudi občinarjl 40 duhovniku 100 for. prostovoljno podarili Za troške.
Tako so te reči meni znane, ako pa bi kdo menil, da ena ali druga reč ni resnična, ali da bi bil razžaljen, naj se pa oglasi.
Domače in razne vesti.
Imenovanja. Aleksander vitez Jory, namestništveni koncipist, je bil imenovan okrajnim komisarjem, konceptni praktikant Karol Gumar namestniStvenim koncipistom, oficijal Fr. Hunke vodjem pomočnlh uradov in kanceltst Karol Gso-lich oficijalom pri c. kr. deželnem na-mestništvu v Trstu. SluŽDa enega kance-lista je razpisana, prošnje se imajo vložiti do 20. decembra pri načelništvu deželnega namestnIŠtva. Nižji Častniki s certifikatom imajo predstvo.
C. kr. notar Josip IColler je bil na lastno prošnjo premeščen iz Ajdovščine v Poreč.
Duhovske spremembe \ go-rlškej na<l£koiyi. Preč. gosp. Franc Sušek, Župnik v RenČab, in č. g. Peter Fabris, učitelj-voditelj ljudske Sole v Kor-minu, stopila sta v stalni pokoj in sta se preselila v^Gorico. Za Renče bila je raz-
Risana služna do 11. t. m., za župnijo v [udi ostane razpisana do 14. t. m. — č. g. Anton Lazar, vikar v Ravni, bo oskrboval tudi vikarijat Orehek, ki ostane začasno brez svojega dušnega pastirj i; prazna bo tudi „StrŽiŠča. — Č. g. Franc Geket, vikar v Stijaku, pride kot tak v Kronberg; njegovo mesto v Stijaku ostane prazno in dušno pastirstvo bo opravljal ondašnji kaplan č. g. Ludovik Kumar. — Ć. g. Andrej Tabaj, novomafinik, pri<ie kot kaplan v St. Rok; č. g. Franc Vidmar, novomafinik, pa v Štanjel. — Ć. g. Aleksander Rossi, novomasnik, je dobil'službo kan-celista v kn, nadŠk. pisarni.
Vodstva družbe sv. Cirila In Metoda ožji odbor je imel 10. novembra VI.. oziroma I. sejo. Navzoči ; Prvomestmk Tomo Zupan, podpresednik Luka Svetle, blagajnik dr. Vošnjak, tajnik kapelan Zlogar. Oba v to izvoljena uda družbinega vodstva; Ivan Hribar In cesarski svetnik Murnik; kot gost je bil pričujoč ud diužbinega vodstva vit. dr. Blei-weis. Skl-nilo se je šolski občini na Štajerskem poso.iiti 1000 gld. Jelen ud vodstva pojde k odpietju aotične šole. — Odbor za potovanje v Prago daroval je družbi vse terjatve za knjižico »Tisočlenica Metodova«, kakor tudi ostale iztiske. Družba se odboru pismeno zahvali. — Tajništvo poroča tekoč« zadeve; pove, da se snuje nekaj podrož iic. a obžaluje, da nekatere že ustanovljene Še do sedaj niso zglašene pri družbinem vodstvu. — Preniska podružnica ju poslala do sedaj nabrane nove. — Prvomestnik naznani, da je zanimanje za d.-uŽbo zmiroin večje. V za<t-njem času pristopilo je več volil. Prvo-
mestnik predlaga, naj se vsakemu pokrovitelju v priznanje njegovega domoljubnega čina odbor zahvali s posebnim pl-smon. Soglasno vsprejeto. Isto tako prvomestnik preilaga, n<j deputacija iz odbora hvalo izreče p. n. kaoon ku Zamejcu, ki tako iskreno deiuje po Ljubljani in drugoa za družbo sv. Girila in Metoda. Soglasno vsprejeto. To nalogo do česti-tega kanonika izvrše te dni osebno prvomestnik, denarničar dr.VoSnjak in tajnik Zlogir.
Podružnica društva Sv. Cirila In Metoda se je osnovala tudi v Zatičini na Dolenjskem.
Ocena fflagulMke mlse našega domačega skladatelja gosp. V. Kosovela je predmet obširnem podlistku v »Narodnem it?tu« izhajajočem v Zadru, katerega pisec, na vsak način strokovojak, sklepa z lasko-vim stavkom: »Pa gospođin V. Kosovel zaslužuje svo pohvalo od hrvatskog občinstva te mu opet kažemo: »Gospodine, čestitamo Vam za Vaš sastavak«. Prav bi bilo, da bi se ta maša tudi pri nas bolj spoznala in uvažala. — Nas pa veseli, da Hrvatje tako laskavo priznavajo talent nafiega skladatelja Kosovela. j Mabrežlnl se je včeraj odprla s poŠto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
Udom del. podp. društva! V nedeljo, 21. t. m. ob 9. uri zjutraj bo maša za umrle ude pri S?. Antonu novemu.
Tržaške novosti:
PokopalilČe pri Sv. Ani odprlo se je zopet včeraj. Obiskovalcev bilo je ogromno.
—	V pondeljek 22. t. m. dopoldne pa bode slavnostna črna maša v spomin ranjcih, katerej bo asistoval mil. škof msgr. dr. Glavina. Po sv. maši bo zbrana duhovščina pela »Requiem« na splošnem grobu za kolero umrlih. Popoludne bode morda pevski sbor Sv. Justa »Miserere« pel, — in najbrže bode pel tudi zbor del. podp društva.
Kolera v Trstu je pobrala svoja kopita ter želimo, da se nikdar več ne povrati. V soboto zvečer zapustili so bolnico ozdraveli zadnji trije bolniki in ob istem Času prijavljen je ozdravljen zadnji bolnik v zasebni obskrbi. Zdaj se vendar po dolgih 5 črnih mesecih smemo iz celega srca od dahnoti in vzkleknoti: Hvala Bogu!?
Poskuieni satnor. 22-letni mesar Edvard Mazzaroili popil je dokaj fenilne kisline, hoteč se usmrtiti. K sreči ga je prišla kmalo za tem njegova mati obiskati, koja ga je nafila težko poškodovanega na tleh ležečega. Hitro so ga odpeljali v bolnico in se nadjajo, da bo zopet ozdravil.
Samomor v mest a«j bolnici. 72-letni umirovljeni uradni sluga Jakob Uljan bil je uže dalj čaša v mestnej bolnici bolan na neozdravljivej prsnej bolezni. V soboto zjutraj je z obupnosti skočil iz okna v I. nastropji v ulico Pieta ter na mestu mrtev ostal. Prenesli so ga v bolniško mrtva -Šnico.
Policijsko. Tržni sluga Peter Scotti je podpolno natrkan pred goBtilno »Alla Sanita« razsajal. Ko ga je straža prijela, potegnola sta se dva prijatelja zanj, koja se bosta morala za svojo požrtvovalnost zagovarjati. — Kurilca italijanskega par-nika »Plerino«, Franja Gennari In njegovega druga Marijana Gozzoni, oba iz Havene, so zaprli ker sta med vožnjo po trarnwaju prepevala protiavstrijske pesmi.
—	Blažena Italija / — Mesarja Franja G., so deli pod ključ, ker se je grozil na javnej ulici Lizi L., da jo bo umoril. — 30-letno »dobrotnico« Anko B. obiskal je 16-letni pobič, mehanik Josip I. Parček se je nekaj spri in vročekrvna vila posvetila je mladeniču s svetilnico, kojo mu je zagnala v butico. Deli so jo v luknjo, ki nema svetilnic; pobič pa naj bi ovo lekcijo pomnil vsaj še 10 let. — Težak Janez W. iz Kanala razbijal je poliče v nekfj gostilni, ker se je preveč »novegau nalezel. Dobil je obskrbo brez vina na policiji. — Slikarja Janeza T. iz San Marina so zaprli, ker se je v pijanosti jako nesramno vedel. To je tudi »kultura«. — Zaradi zabavljivega vpitja zaprli so nečega TržaČana v^ družbi 2 Italijanov. — Zdaj imajo priložnost sprevideti, da smo tukaj še v Avstriji. — Jakobu L. iz Trsta so dali obskrbo zastonj na policiji, ker v nekej gostilni ni mogel plačati računa 1
90 kr. — Benedites G. iz Zadra je zaprt, ker je . mučil v pijanosti necega mačka. Ko se bo iztreznol, bo maček njega mučili — Zidar Tone G. ukradel je kokoš, toda jedel |o ne bo, ker so ga prijeli. — 16-letna služkinja Josipina V. ukradla je svojemu gospodarju Osvaldu S. 30 gld. — Zaprli so 4 pono&ne ulične pevce.— Radi poneverjeuja raznega orodja zaprli so 21-letnega brusarja Vigllija Giovanelli iz Mortasa. — 26-letni težak Janez Petrich iz S pije ta mislil se je v nedeho gostiti ter je ukradel iz neke mesnice 6 kgr. mesa, vredneaa 4 «ld. — Dali so mu obskrbo na policiji. — 29-letnega voznika omnl-busov so zaprli zaradi necega grdega zločina Btoijenega na 9 letnej deklici. — Kotlar Janez B. zaspal je v nekej kavani v ulici Sv. Jakopa. Neki uzmovič si je med tem pri njemu izposodil srebrno uro. vredno 16 nld., dežnik in robec. — 15-Mni fantič Josip G. poskusil je nekej ženski ukrasti obleko, vredno 25gid., ka-
tero nosila v roci. toda ona ga je prijela. Daleč bo še prišel!
Sbod volllcev v Locatcu vršil se je na občno zadovoljstvo. Odličnih mož volilcev iz raznih krajev Notranjskega je prišlo prav mnogo. — Najprej je g. dr. Vošnjak natanjčno poročal o svojem delovanji v dež. zboru, vsi nazoči voli ći so mu enoglasno Izrekli zaupanje in zahvalo. Po tem je dr. Ferjančič v obširnem in krasnem govoru razvijal svoj po vsem jasni program. Govornik je žel obilo pohvalo In navzoči možje so ga povabili, da se Še enkrat oglasi na Postojinskem shodu, ki bode v nedeljo, 21. t. m., in n* katerem se bode proglasil kandidat za drž. in za <iež. zbor Upanja je zd*j prav dosti, da bode dr. Ferjanćič v Postojinl proglašen kandidatom in kesneje tudi izvoljen po-slancem.
Učlteljstvo Vipavskega
okraja napravi v proslavo Najvišjega go-dovnega dneva Nj. Veličanstva prfsvitle cesarice Elizabete v dan 18. novembra v prostorih Čitalnice Vipavske veselico z naslednjim vsporedom: l.Ogovor.gosp. Kaspar Gasperin. 2. Cesarska pesem, poje učiteljski zbor. 3. »Angelj ubogim«, deklamuj* gospodičina pl. Fodransperg, 4. A. Nedved1 »Vojaci na potu«, poje učiteljski zbor, 5. Dva komada na citre, igra gospodičina pl. Fodransperg. 6. Kiicken: Dvospev Barka-rola, pojeta gospoda L. Punčuh in A. Peri e, spremliuje na glasoviru gosp. A. Lavrenčič. 7. F. S. Vilhar: »Na Velebitu«, poje učiteljski zbor. 8. Bob iz Kranja. Vesela igra s petjem v enem dj »nji. Spisal dr. J. Bleiwei?. — Začetek ob G. uri zvečer. Vstopnina; Osoba 50 kr., obitelj 1 gld.; sedeži prosti. — Ples DO kr. za gospode. — C'sti dohodek je namenjen družbi sv. Girila in Metoda. Z ozirom na blagi namen se prostovoljni doneski hvaležno sprejemajo. K ohilnej udeležbi najuljudneje vabi
odbor.
12 Podgrada nam piše nek prijatelj nagega lisi a, da so bili ondotnic k. uradniki po krivici napadeni v »Slovenskem Narodu« in dostavlja, da so ondotni gospodje uradniki, posebno sodnljski in dav-karski vse hvalevredne osobe, ki z ljudmi prijazno občujejo ter so jim pravični.
12 Krasa nam pišejo, da odkar je odšel g. glavar vitez Bosizio iz Sežana, Županstva vedno dobivajo od Sežanskega glavarstva le pisma z nemškimi naslovi (I) in da se sploh ne spoštuje pri glavarstvu več jezična ravnopravnost v tistej meri, kakor poprej. Čudno, da dosedaj ni došla še nobena enaka pritožba v svet; mi pa smo sltšab g. glavarja Sežanskega celo hvaliti, češ da pravično postopa in da govori in piše. akoprem rodoma Nemec, popolnoma privilno slovenščino.
Letne preskušnje na de želnej kmetljskej šoli v Gorici,
katere so se vršile 9. t. m., izpale so v splošno zadovoljnoBt. Izprafievaio se je iz predmetov prvega in druzega semestra, in sicer iz ra< uustva, fizike, kemije, naravoslovja, zemljeznanstva in o gnoji. Izpit trajal je od devete do *l4 12. Učenci odgovarjali so prav dobro in razločno. Nj. ekscelenca grof Coronini, kakor tudi druga gospoda, izrekla se je g. vodji E. Kramarju in pristavu F. Cepiču z vspehi zelo Zadovoljna. Po končanem izpitu pregledali so gg. grof Coronini, g. Gasser in drugi gospodje šolske naprave, v prvi vrsti novo urejeni kemiŠki laboratorij, novo sestavljene znanstvene zbirke, dalje hlev, klet in tudi Šolsko kuhinjo, kjer se kuha hrana učencem in katero ima sedaj šola v lastni režiji. Vse je bilo v najlepfiem redu in deželni glavar izrekel je pri vsem Bvojo popolno zadovoljnost.
Deželna vinarska In sadjarska Šola V Grmu pri Rudolfovem se bode v četrtek 18. novembra slovesno otvorila. Ob 9. url sv. maša v farni cerkvi sv. Mibaela. Potem v šolski sobi slavnost otvorjenja z nagovorom zastopnika deželnega odbora, dr. Vošnjaka. Po slavrio-sti ogledovanje poslop.j in zemljišč k šoli pripadajočih. Ob 1. uri banket v Rudolfovem.
Lesni trgovci Iz južne Avstrije ln Ogerskega so predzadnjo nedeljo imeli zbor v Mariboru. Udeležilo se jih je štirdeset iz Dolenjega Avstrijskega. Štajerskega, Korofkeg«, Trsta in z Ogesskegn. Govorilo 8e je mnogo o le* snem obretvu,- vsi govorniki pa so tožili, da lesna trgovina propada, in da jevshod, kamor se je poprej največ lesa spečevaio, za to trgovino skoraj popolnoma izgubljen, kar potriujejo tudi dopisi trgovinskin zbornic. Trgovinske zboiniee so te misli, da je tega krivo slabo blago in da bi trgovina zopet oživela, ako Id se boljše blago na trg postavljalo; temu nasproti pa je zbor poudarjal, da temu nI take. ampak da je kriv gališki les, ker ga železnice v Trst ceneje prevažajo, nego z Štajerskega in Koroškega. Le s tem, da južna železnica zniža vožnlno tudi na manjše po slatve, kaker je to storila pri velikih po-slatvab, pomoglo bi se zopet lesnej obrt-niji v omenjenih deželah ; zbor je torej skenol, v tem smislu poslati prošnjo trgovinskemu miniatiu, da se pri južnej železnici potegne za znižanje voznine tudi pri manjših poslatvab. Izrekla se je tudi
želja, da se ogerskemu prometnemu mi-nisterstvu poda enaka prošnja.
ItaZfctava govedine in kme* tljskega orodja v Podgradu. Raz-
Star.i goveje živine in ktn. oro.ija, ktera je fcila namenjena 1 septembra t. I. in ktera je blU od vlade zaradi kolere ustavljena, bode sedaj, ko je bolezen potihnola dne ti. novembra v Podgradu na podlogi že poprej razdanili pravil. Dosedanji oglasi za tekmovanje živine pri razstavi veljajo še, samo Bpričevala občinskega glavarstva po S.5. pravil imajo biti vnovič podpisana oziroma potrjena. Novi oglasi za tekmo« vanje se pa sprejemajo še do 20. novembra pri občinskih glavarstvih ln pri pred« sed ništvib kmetijskih zadrug v Materiji in v Kistvu, ali pa pri dež. kulturnem svetu v Poreču. Vse druge določbe, ktera so veljale za 1. septemb a, veljale bodo sedaj za 27. novembra.
PredBedništvo km. zadruge za sod. okraj Podgrad v Materiji 12. novembra 18^6.
Poslano *)
Neki »Zdravko«, učitelj nekje v koprskem okraji, zakadil se je v me v 21.1. »Popotnika.u
Odgovarjal mu ne bom. čemu tudi? Saj novega ni povedal ničesa, nego le stopinje pobira in stare fraze mlati za diugimi tovariši, ki so se bili uže zaprašili v me, in kojim nisem ostal dolžan odgovora.
Zamolčati pa ne smem. da se Zdrav-kov dopis odi kuje po nemHocalnej skladnji in po robatem nepravilnem jeziku. Za vzgled: »Novodobni učitelji v "Primorju z njihovim (brrr 111 se svojim mora stati!!!] pomanjkljivim jezikoznanjem, — Be ve da ntmtkim, so mu pravi trn v peti . . . ,« l>alje naj presodi izobraženi čitatelj sam, ali so take perijode v slovenskem duhu: »S j ga je tuoral zavrniti tudi že tPo-pounk« v 3. šiev. letošnjega letnika, — ko je v dopisu »S Primorskega« (odstivek: »Senčnate strani med primorskim učitelj-stvoin)« šibal novodobne učitelje—Ijud-sko-fcolnlke ravno tako radi neprimernega jezikoznanja ter obžaloval, da imajo b^š taki učitelji mnogokrat veliko proktecijo, vsled katere včasih dobivajo najbolje službe — s pravicoljubno opombo: »Će je temu res tako vtegnejo pa ti tovariši imeti vendar le kakšne zasluge«.
Taki učitelji torej, kakšen je Štajerec Zdravko, hočejo očitati meni, da sem nav-zet nemškega duha, ko jih uže robata neslovenska njih pisava izdaja, da baš oni niti slovenski misliti ne mogoll
Sploh pa moram reči, da tako nepravilne slovenščine ne piše noben slovensk list, kakor baš mariborski »Popotnik«!
Konečno omenjam, da odsebdob na bom odgovarjal več brez posebne sile ne v tem ne v onem listu na napade na mojo osebo. Konstatujem samo to, da so dotični moji članki našli priznanje celo mej izbornimi pravicoljubnimi šulruki slovenskimi ; potem naj se pa le repenčijo nekateri »razžaljene!«, kolikor jim drago I
Gospodu Zdravku na svetujem, naj se pridno uči slovenskej slovnici, namesto da sumniči in s prstom kaže na nedolŽ-nike 1 , . .
V Trstu, 15. novembra 1880.
Edinosten člankir.
i/ Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
Na obroke! (73_16)
d»je pohištvo tapecarije, razno strižno* blago za ob eke. ure vsake vrste
IVI. Coreni
via della Lfegna Štv. t P. II.
Ne mudili časa !
Svetoznane konjske plahte, koje f^m pri neki licitaciji za polovico reelue cene vkupll, in po katerih se vprašuje skoraj od vseh struni sveta, otdajem dokler jo 3a kaj zaloge
samo po f. la40
komad jako velike, zelo goste, nepokončljive
konjske plah le
z barvanimi krajci in trdne kot dilju, 100 cm. dolge, 130 i tn. široke, z različnimi krujci, jako močne, istinitu ne« pokončljive kakovosti zelo line kom. f. 1-4SO. Dalje imam Se v zalogi	2—4
500 <1. rumenkastih plaht za kočijaže
z 6 različno barvnniini črtami in kraj/i, kompletne. velike, juko line, blizu 2 m. dolge, blizu 1 pol ni. Široke, kom. «amo po 1. SS*BfcO ter s« dobivajo edivo pri
Exporl-Waar«>)nhau^ €. Con
Wien, II , grosae Mohrengusse N. 29. Razpošilja se z povzetjem ali proti gotovino
EDINOST
Nič boljšega
Trpotcev sok in sladčice
diplom lokarničarja in kemiks C. Stubeckerja napravljen po nekem satno njemu znanem načinu, najvspešne,iše, istinito neprecenljivo sredstvo proti kaliju, hrlpavosti, plučinemu onetju. bron. kijalnem kataru, na dnhi, poman-kanju, krvi, bledici zapeki, izvretno jači in oživlja krv, živce In vse telo.
Na tisoče osob se ima zahvaliti za zdravje lit živenje izključljivo temu neprescgljivetnu ii»ravinem sredstvu ki presega na učinku vse filadkostne izdelke in uže pri orvem uzitju čudežno vpljiva na prsi in pljuča. Cena: 1 velika staklenica trpotČevega *oka f. 1,— 1 mala «	«	« « —.50
1 velika škatljica trpotčeve sladčice « —.30 1 zavitek z 10 Co. «	. « —,70
Razpošilja po vseh avstro-ogerskih deželah po povzetju ali proti gotovini mimo:
Spitzwegerich Fabriks Niederlaga
A nt o xx Oans,
Wien, 111. Kolonitzgasse 8.
Gospode lekarničarje, mirodilničarje iti prodajalce dslikates, ki hočejo uvesti to izvrstno sredstvo, prosim za nasioye; pri raz-prodajanju dobe precijšen odbitek. Prosi se za natančne naslov«.	5_1
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento A u str. di Credito
per commerclo ed Industrla.
VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 2'i^/n annuo Interesse verso preavvlao di 4 glora 3 » » ■ » > • 8 i 3'U • » » » » • 30 »
Per le lettere di versamento attualmente in clrcolazione, il nuovo tasso d' interesae co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a ae^onda del riapettivo preavviao
Napoleoni: 2Vin annuo Interesse verao preavvlio dl 30g1orni 3 » » » » > .3 neol 3 14 • » > > » • 6 »
Banco Giro:
Ban onote 2'/i°/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni
■opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inna-bruck, Graz, Salisburgo. Klagenfurt. Fiutne Agram, franco speae.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupona '/t6/f Antecipazioni •opra Warranta in contanti, interesae da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 meai. • eireftlo'1,% Interesse annuo sino 1'irnporto dl 1000 per importi superiori da conr Trieste, 1. Ottobre 1883	42 -48
i<t
Nič več zobobolov. 1-10
Voda za zole lekirnifiarja G 13. Rovis ozdravi hipoma vsak najveći zobobol, zabrani tiarejenje tartara in gnjilje zob obrani bele. ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po £30 kr. steklenica.
Mokrota — mrzlota — ne škodi! Samo gldi. 1.80. Za gospode! Za gospo:
Neprem učljive, eorke, trpežne in neobičajno ceno so moje gostotkane. nenavadno priležne
Meščanske jopice
za jesen In zimo, za gospode, gospe, dečke in deklice ; vse po enakej ceni samo f. 1 80 komad V zalogi imamo slavnoznardh »meščanskih« jopic sive, temne, melirane, drap, bor-deaux, plave in črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko je najboljše obvarovan mraza, kajti ( rilegajo se vsakemu životu, obdrže redovito gorkoto in so neprecenljive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.80 imamo na prodaj za gospe še dve sort. finejŠi :
iz line zephir volne dvostroki knofigl.2.80
iz zephir volne obšito samo gld. 3.80
Glede mere zadostuje povedati je li stas velik, srednji ali majhen.	—5
Potem imamo v zalogi:
1200 komadov gorkih zimskih životnikov
iz volne merino v različnih barvah, prepotreb-nlh za gospode in gospć I. kak. f. 1 • 10, II. kak. f. 1 20
1300 komadov gorkih zimskih hlač
iz volne merino, v različnih barvah, prepo-trebne gospodom in gospom. 1. kak. f. 1-40, II kak. f. t 20.	1-4
1000 komadov močnih in gorkih zimskih
nogavic, 7a tri pare samo f. 1 90.
1250 parov gostih in gorkih nogavic
za zimo par samo gl. 1.40.
900 komadov spodnjih sukenj za gospe
tricot, gostih in gorkih kakor kožuh z krasnim 3—5 vratnimi bordurami in francoskim obši-vom, poprej f. 5 sedaj samo f 1-70.
Razpošilj t po poštnem povzetju jedino
J. H. ftabinovvics
Wien, III., Hintere Zollaniisstrasse 9.
<41 <&
«3 <h
99
M
Sredstvo varioče pred kolero
XGELSIO
tekočina »a želodec
Speciji liteta
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno sredstvo za teženje v želodou in t^žko prebavo za smrdeč vzdub in anamiških boleznih, čisti in jači krv. — Želod?čna tekočina ,,13xcolMi<>r*' vŽiva se lahko v vsakem dnevnem času in pri jedi toliko od odrušenih, kakor tudi od otr k, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najholjš h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočhe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi
Glavna zaloga v Trstu : RAJMIJKD H(AYUR, Piazzi Ponterosio. Nuročila se brezmudna opravljajo.
17-20
Ifr ifc
B» 3>
1

K
rebanje uis Prih-
incsem srečke pO
Glavna dobitka gotovine |
tor. 50.000 a. V
10.000 f,5000b*20^||4788iii.
Kincsem-srecke se dobe po
Lotterie-Bureau ogcrskcgu Jockey-kluba: Kudapcst, Waitznerg 6
r^] irj	e a ESI r P
Zdravilni plasler
(cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še i tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečino Živcev in revma-tizna v zclobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neŠtevilnih spri-čalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni
10	Rovifi, Corso št. 47.
3)13
Cognarjev Viljem Teli
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po SO
soldov.
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
V ulici Barriera vecchia 8t. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnik« In solnčnlke. 104-28	Glulio Grl m m.
Odprto pismo č. bralcem Edinosti
Priporočamo dobro znane radi solidnega blaga
Universal-Export-Bureau S. Lčw, Wien, II, Nordbahnstr. se b.
Isti prodaje in razpošilja proti gotovini, sli po pogtnem povzetju.-
Rrnwko sukno za obleko za jesen 1 zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko 1 ostanek f. 4*75 Najboljše vrsti f. 6 75.	Spodnje hlače za gospode iz najholjSe robe Eroisća G komadov f. 6.			iNamizje obstoječe iz 1 namiznega prta in 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni Garnitura /.4*80	Damast- Gradi za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30) vatlov) f. 5 50.	
Pl-tirifMie O D E JE (nešivane) 3 vatle dolg >, 2 vatla Široke iz najboljšega platna, zadostne za največepostelje,2kom. f. 3 -	Posteljne ODEJE iz rudečega in turšk. kretona,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.			C. kr. prlv. pat. Phonix srebrno namizje ostane vedno belo 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic, 6 Žličic za kav^, vseh 2i kosov vkupej •amo f. 5	Platnene otirače z rudečlmi, plavim! šlrocimi krajci, 6 kom. r. i so	
Kuhinj^ke otirače iz sivega platna, koin-pl. dol/, in širokosti 6 kosov SO novcev	Otirače iz damasta iz čistega platna, 50 ctm. široke, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše vrsti 6 komadov for. 2			Ponočne jopice iz šifonn, pretkane 3 kose 3 for. iz najfinejšega šifona s6 celo finim, širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obšivom plisse, 3 komadi 5 for.	Posteljni predlaga vec iz g st> flanele, vkra-šen z podobami predstav ljači m i živali in okolice, podaje se za darove.	
Popotni plajdi lz čiste volne 3 i pol m. dolgi, 100m., široki i kos f. 3'ij0 en popotni plajd najboljše vrsti 1 kos f 4 50.	rS • / jako do- OllOI)brebaže izvrsten, za žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm Širok, 1 kos (30 vatlov) r s so.			Dežni plašči iz kaučuka z kapucami vred ne-premoČljiv, dobri tudi za gornjo nošo celo za najvlsokejše gospode, 1 komad f. 8 50.	Zastor! iz jote z draper jo in franžami vrt d, krasno izvedeni 1 okno f. 2-50, nnj-boljše baže f. 3 50.	
Ostanek prepro ge 10-12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo r. 4 50	fTaraTisra m 5OTMPE3 W tKJJ ® © Ogrinjače za jesen in zimo kompletni, veliki, celo za najviše gospe, vseh modnih barv 1 kom. samo 1 tor. đMGiiiBflfl			PIBTIČI beli. platneni, * 4 v kvadratih, 6 komadov f 150. Kavni prilčl platneni, vs-h barv, 6 kosov 1 for.	Mizni prti vsakovrstne barve, % velikih 3 koso a for. e/4 veliki 3 ko»e r. 4. »O	
—————— Srajce za gospe iz šifona z bogatim prešivo m, el -g mtno izvede n 3 kos i f. 3 nO.	Ena garnitura iz jute obstoječa iz 1 namiznega prta. 3 posteljneh odej v najnovejših uzorcih okolo in okolo z franzami, za vse tri odeje f 5.50			Haljine iz ne-valjanega sukna iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti in barve, obite sč zelenim suknom 1 komad f. 5*75.	Svilene 7n postelje, kompletne, dolge, za naj ve če post lje v barvah bor-deanx, plave in rumene 2 kosa za for. 1650.	
ŽEPNI RUBCI obrobljeni z barvato tkanimi krajci O lopo izvedeni O 12 za gospode f. 1 20 12 z i gospe for. 1.— 12 platnenih for 2 50	Sttrnbergsko blap za pstelie 1 vatel široko, vsake barve,pasastol, garant, proštne barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50.			1 kos (30 v.) Prožnlč-kega plavega barhana najboljše sorte samo f. 6-90. 1 kos (30 v.) belega barhana najfinejše baže samo f. 6 75	Garniture iz r ips a prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odej in 1 miznega pr'a, obrobljeni se svilo in šopki, 1 garnitura f. 5.	
•———•—— Ponočne taline za pspofle	H 5 M ^ 2 ^ Z JCZ I S ®			P wlb B S 6 .i ^ i? ■ «_ tU o hrffiffifcrav gS- I| II a "MlffiBKiSi -iT o.^' « u IHHIusBmIM® a>, ■ "S— M		.|I .5
iz najboljšega duble-Bukna vsake velikosti« dokler je še kaj zaloge komad po f. 8 50				i ImUrnRS — > — r, —		s »
				19 cm. do Široke po najboljše Bouketsvi odeje p rumenkast kočijaže 1 in pol i!		Gosposke 3, plahte w
fMfFlflrl Milili	3 Levantsko zdrave volnene zimnice od slovečih profesorjev
J\J^UJJ IJJJ^J^ U J -U 3 spoznano kot koristne zdravju, izvedene v različnih krasn h u zore lik iz najfinejšega sulc u pristno nun jene barve. Da so iste pristopne *sake baž" ljudem, za občno blagost, dobivajo se v naslednjih aortah najboljše kakovosti le pri meni po naslednjih jako nizkih conah :
št. I Jedna meščanska žimnica za varovanje zdravja. 3 delov samo f 0, 2 postelji f. 11 50. št. II Zdravstvena meščanska žimnica boljše vrste zdćlana samo f. 0, 2 postaji f 17f«), št. III. Salon-zdravstvena žimnica najboljše bafc.< z najtinejšim salon grandlom iz damasta
pr-krita po f. 13 60, 2 postelji f 26 50 št. IV. Zelo elegantna salon zdravstvena ž mnica krita z elegantnim salon-dnniastovim suknom, /delana samo f. 19 75. 2 postelji f. 3Ž.50.
Te levantske zdravstvene žimnice podajejo se za vsako postelj ter so radi tega zelo priporočljive vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gostilnlc, odgojivaliftft
Garuntujo se za reelno, s. lidno in izvrstno blago. K.ai> se kateremu n© dopa.la, Nitrojnio nazaj, menja in denar nazaj povrne. - Prodajalnica je odprta v delalnlkih ves dan, v nedeljah in prain ikiti pa do poludim. — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga za lor.2;>, dobi po vrhu
še 5 platnenih žepnih rubcev.	9—
l.HKinik oniHi .KDINOsj« — cdauiij tr odgovorni urednlK: VIK i OK DOLBNC.
is u • v•• tiska: ua V, Dukuua v l i^tu1