go iar tni v in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo decembra 1867. (ffospodarske stvari. 9 Gospodarske pravice o živalih. Po državljanskem zakoniku spisal Ivan Gršak (Konec.) í Kako je pa pri trs t vu (kupčijstvu) z ži v petnajstih dneh po prevzetji kužna smolika ali smrkelj, kakor tudi naduha, ali, ako se v tridesetih dne vi h tiščavka, črvičnost, trinoglavnost, jasna slepota aii mesečna slepota razodene (§. 925). Kar že postava domneva, nima se še posebej do- kazati 7 ■ ali nasprotnik lahko dokaže, da to ni res y kar je postavi resnica. Zato v teh ravno imenovanih pri-merljejih kupee nima dokazati, da je že žival tadaj Kaj je storiti, ce mi kdo drug hoče vzeti vole bolna bila, ko jo je kupil; on ima samo dokazati to, ki sem jih ravno kupil, rekoč, da so njegovi y ali ) V ce da je v tem od postave tirjanem času poginila, ali, da nimajo tistih lastnosti, ktere jim je prodalec pripisaval? je y tem času tako bolezen opazil. Da pa bo to po- Postava pravi: Kdor kako reč proti odplačilu drugemu prepusti, porok je zato, da ima reč tište lastnosti, ki so izrečeno izgovorjene, ali se navadno na njej pričaku zneje lahko dokazal, treba bo, da brž zvedence pokliče k živinčetu, kteri potem bolezen lahko spričajo. Ako prejemnik to previdnost zanemari, njegova je lúlCbCUU lí-^U vuij^avj , »li OV, U» » MUUV "J J r " * w ^. ^V J^i w T ivAiiuu» A , "JV^V/IM JV jejo, in da se mora po natori opravila, ali po storjenem dolžnost dokazati, da je živinče že pred sklepom po- dogo vživati in rabiti 922) Ako se hoće po- godbe to napako na sebi imelo. Vsigdar pa je tudi sestnik zavolj tega, ker kdo drug reč tirja, dobrostoj- predajniku na voljo puščeno dokazati y da stva poslužiti, mora to svojemu predniku (dobrostojcu) žena napaka še le po prodaji pritaknila (§. 927). naznaniti, in po předpisu sodnega reda prositi namestuje. Ako to prošnj se je zapa- y da ga opusti, še sicer olj tega živine, da, posta- vimo ne zgubi -------£------J ~ £------7----^ O Y V 1IUU y ICA» pravice do odškodovanja ; pa njegovi prednik živali mu more vse ugovore, ne storj zoper tretjega j na- il e še drugih razmer, ki se tiČejo lastniku živali priraščajo vsi vžitki, ki izvirajo iz da je najemnikova živina zastavljena za na- ) jemščino. Ali marsiktere razmere naših kmetov se rav- sproti postaviti, in se s tem odškodovanja toliko opro- 4naj0 po drugih pravicah, večidel po posebnem pogo- stiti 9 kolikor se razsodi, da bi bila bi se bili prav porabili, razsodba proti tretjemu drug teh ugovorih, če voru storj ga namestuj 931.) pa Ce je pa kupee prodalca prosil, da če obadva zgubita pravdo proti tret- jemu, ima kupee pravico, odškodbo tirjati od prednika Ko bi pa kaka stvar lastnosti ne imela, ktere jej pro dalec po navadnem pravu ali po družbinih pogojih. Taka veljá, če kdo dá vole v rejo, ali telico iz telec itd. Naj dodamo temu dr. Gršakovemu poduku še to-le : Razun vsega tega je pa še ena posta vna pot, po kteri se more goljufan kupee zadrege rešiti y iz pripisuje, treba je razločevati, ali so ti pogreški očitni ali skrivni; ako so očitni, ne more se tirjati, bi kdo za-nje porok bil, razun če bi bil izrekoma za- ktere ga ne rešijo ne „patentni tadliu pa tudi ne po- stava „za 24 ur a ta pot je po skega zakonika tista, če kupee more dokazati 934. državljan- y da je gotovil, da je reč pa navadama prodalec zato odg h pogreškov prosta. Drug ice je da ima reč take lastnosti, da Je za rabo , ali pa da ima vse jej posebej pripisane lastnosti, postavimo, če prodalec trdi, da ima krava 10 bokalov mleka, porok je zato, ker je to kravjo lastnost bil da ploh kom gotovil ; drugače bi le zato porok pri taki reji in krava molze, kolikor je od takega plemena pričakovati kup varnost se postava drži nekterih domnév (misli), dokler se na-sprotno ne dokaže, namreč kupljena ali zamenjena živina čez polovico predraga zavolj starosti ali zavolj kake druge napake. Ce se kupee tako goljufanega misli, ima pravico se pri gosposki pritožiti; ona bo po zvedenih možéh živino ce ni ti dala, in če je ona res še kot pol manj vredna, bo šla kupčija ali menj a nazaj, ali pa mora prodaj alec toliko doplačati, da je cena prava. Kakor varuje postava k u p c a, tako pa varuje tudi prodajalca, da se mu krivica ne godi. Treba je tedaj tudi te postave vedeti, da ne bo praznih Ce kako živinče v št in dvajsetih h dom 924) po tem, ko je je kupee prevzel, zboli ali pogine neva se, da je že pred prevzetjem bolno bilo Ravno ta domnéva veljá: . če se v osmih dneh pri prešičih ikre, in pri ovcah koze (osepnice) ali garje (lišaj) ; ali če se pri ovcah v dveh mescih metljaji na pljučih ali na jetrih zapazijo ; tožbá, ktere le mošnjo koljejo, pa nič ne pomagajo Čujte tedaj še te postave: Kupee se ne more pritožiti, če se je pri kupčiji ali menji sam vpričo mož zavezal, da kupi ali zamenja živino kakoršna je, ima naj „tadle ali bolezni" kakoršne koli. u Kupee se ne more pritožiti, če mu je pro- pričo dveh . in dajalec pri kupčiji ali menji očitno ako se pri goveji živini v tridesetih dneh po mož) povedal, da ima živina to ali uno bolezen prevzetji pojatnica ali tako imenovani francozi naj dej o ; da mu za-njo dober ne stoji, kupee jo je pa vendar ako se pri konjih in tovorni živini sploh (oslih itd.) kupil. 402 Kupec zgubi pravico povračiia ; ako dajalec more s kazati, da je živina bolezen še kupcu dobila. pro-pri Da se v takih zborih vse postavno in redno godi za to imajo skrbeti dnik zb Ť in telj Kupee nima pravice do povračiia 7 ako Je s kakim drugim blagom ali s celo kmetijo tudi živino, pa vse počez (eno reč v drugo) kupil in tedaj živina ni bila posebej cenjena. \ , i.[ Kupee nima pravice p rito žiti se, njegovi, m brž razpustiti zbor jihovo povelje ne vboga, imajo dolžnost Gosposka ima pravico, v tak zbor poslati enega pa tudi ako Je kupil živino na očitni dražbi (licitirengi), ki jo je gosposka napraviti dala. To so poglavitne postave pri živinski kupčii. si jih vsak dobro zapomni, da se ogne škode, tuai dragim pravdam. pa Naj uide odločiti vidij o, kar je vbogati >jih. ljudi, kterim 7 mora podobno mesto 7 ti imajo oblast, zbor ustaviti in razpustiti, ako da se kaj nepostavnega ali zoper javni red Vsi pričuj kaj tacega godi morajo brž Prestopki te postave, ako ne spadajo pod občno kázeňsko postavo, se kaznujejo sè zaporom do 6 tednov ali z H koncu V se nekaj. Ker je ,,kratka sprava bolja glob Ob do 200 gold času kot dolga pravda", zato je vselej bolje, se z lepo porav- posta\ ►jske ali notranjega nemira prestane ta nati (zglihati), kakor pa pravdo začeti. Ce je kupee ob pravdnem času zapazil bolezen, ktera po postavi kupcijo razdere, in če pro dajalec sam dobro vé, da ima od njega prodana živina res to na-pako, ali če mu to zatrdi zveden živinozdravnik, naj jo vzame raji z lepo nazaj , sicer bo pravdo zgubil in še stroške plačal. " > ř , , 7* * ,' , cesarski dobra prilika priti Pravice zborovanja posluževati se , utegne včasih Postava od 15. novembra t. L o družbinih postavah. Ako se hoće kako društvo osnovati, ktero ne na-merava denarnega dobička in se sicer ne tiče denarnih zadev, asekuracij in kaj tacega, se mora to poprej pismeno Nove postave za dežele našega cesarstva razun Ogerskega. Postava od 14. novembra 1867, po kteri se davka opro-stijo na novo zidana, prezidana in prizidana pohištva. Postava od 1835. leta dovoljuje začasno oproščenje od hišnega davka in državnih přiklad. To oproščenje naznaniti c. k. deželni vladi in jej v 5 iztisih predložiti pravila (štatute), v kterih so razloženi namen društva, pomočki za to, sedež društva, pravice in dolžnosti udov, r a v nat e lj i itd. Da se je naprava društva naznanila, mora vlada brž potrditi. Ako vlada misli, da je društvo po svojem namenu zoperpo-stavno ali državi nevarno, sme ga prepovedati, pa mora to prepoved v 4 tednih po naznanilu pismeno opravičiti. pa nova postava od 14. novembra t. 1. razširjuje na Ce v vse kraje 7 kjer se davek od hišne najemščine (činža) že popred rekla, da tednih od vlade nič glasú ne pride ali če da prav na novo plačuje, in na vsa pohištva tako zidana pohištva ostanejo za 15 let, prezidana in prizidana pohištva pa 12 let davka prosta je društvo začeti: nima nic zoper društvo, more se Ta postava veljá pa konca 1869. leta. za dve leti 7 to je 7 do Zoper vladino prepoved je v 60 dnevih pritožba do ministerstva notranjih oprav odprta. Vsaka družba sme ocitne zbore imeti; z orožjem ne sme nihče v zbirališče. Kdor tedaj hoče deležen biti te dobrote, se mora podvizati z zidanjem. Postava od 15. novembra t. t. 7 po teri se oklicuje pravica zborovanja ali skup Po tej postavi smej !)udj zborovati v kaki hiši ali pa tudi pod milim nebom, pa ravnati se je tako-le Kdor hoče sklicati ljudi v kak zbo 7 vsak sme priti, mora to pismom na kmetih J dati jmanj v kterega popred s ki gosposk m p o trdit milim i kantonski okrajni gosposki), in jej povedati kraj in čas shoda. Gosposka mu ima brž Najmanj 24 ur pred vsakim zborom se mora naznaniti gosposki, kje bo zbor in kedaj. Gosposka sme v vsak zbor poslati svojega po-ročnika. Vsako leto naznanja predstojnik družbin imenik udov itd. gosposki. prosta. Postava ta ima še več oddelkov, pa tu imenovani so zarad ustanovljenja najvažneji. Čitalnice se zdaj po navadnih čitalničnih pravilih po tej postavi smejo povsod ustanavljati. Vsa taka naznanila so koleka da b prejel pa smej to naznanilo. Skup pod tedaj biti poska dovoli. Za zbore v kakem poslopj ako jih go • i • i 1 ni treba druzeg poski kot n az n a n i 7 pa morajo d o v o 1 j tedaj to, da se shod o pravem času go-shodi pod milim nebom (na prostem) dovoljenja morajo prositi tako Žalostni žitni stan po svetu. Časnik „Schlesische landwirth. Zeitung" piše o tem JL w • Žalostni časi se nam biti 7 tišti 7 kteri ljudi zbrati želé. To isto eljá za J kaž ej žita zmanjkalo. Ze to, da zdaj kraji, se žitna cena pod 7 ker bo za prihodnje e komaj žetev pri I ko ■■■■■■■ nam nadloge prerokuj obhode, pri kterih se tudi pot naznaniti mora, kamo se hoće iti % KjKJ U a, i j uu. i a> u u j \j , U.O/AXJ. uctuiUgV Že delj časa na Angležkem za zimo velika kupčija za ves svet, z je nekakim strahom gledaj Ako gosposka shoda pod milim nebom ali o b hoda na Nemčijo, kako so ondi se obnesli žitni pridelki Al ne dovoli, mora pismeno povedati, zakaj ne. žalostni dohajajo iz Dancig letina je v vec Zbiranja volilcev na pogovor o volitvah ali s krajih bila slaba, in prav lepe pšenice ni odtod ne za poslanci pa ni treba naznanjati, če so ti zbori takrat, denar ne za lepe besede dobiti kadar so volitve razpisane, in zbirališče ni pod milim se je čedalje bolj podraževalo žito Holandii in Belg Og so že več kot nebom. Tudi ženitvanskih obhodov, navadnih narodnih polovico svojega pridelka poprodali, in držijo s kupcijo slišali, da se v zahodnji Evropi cena zelo cupščin, procesij romarstev in enacih cerkvenih obhodov ni treba naznanovati. nazaj pod kai so Zdaj tudi ali Ako se v skupščinah naredi kako pismo (adressa) Agrikulture" naznanilo, da v poročilo „Commissioners of P nesti in izrociti Ameriki so veliko (peticija), sme to pismo" ali prošnjo pri- manj pšenice přidělali, kakor so je julija meseca pricako- krompir pa strašno gnjije večemu 10 oseb iz tega zbora. vali kor bilo bilo 403 V Algieru je bila letina grozno slaba, inker so ondi povžili že vse, kar so přidělali in jim ni lahko dova-ževati žita, je med Arabci lakota taka, da ljudje cepajo na ulicah mrtvi od glada. Ni po takem čuda, da je strah velik, kaj bode, in žitna cena povsod kvišku gré. Od prejšnjih let se ni žita nič prihranilo nikjer na svetu; letošnji pridelek vsega svetá skupaj ne bo za-dostil letošnjim potřebám; da bi se ga kaj prihranilo, nikakor ni misliti. In to ne veljá samo od pšenice ; tudi rži, glavni pridelek se verne Evrope, seje še manj přidělalo kakor pšenice, in koruze tudi v Ameriki ne toliko, da bi nadomestovala pšenico in rž. Po takem je očitno, zakaj se žitna cena podražuje. Angležki trgovci nakupuj ej o v Marseill-u pšenico, ki dohaja iz vnanjih luk; tudi francozko moko nakupujejo Angleži v Nantes-u ; tudi Španci in Algierci hodijo po žito na Francozko. Na vseh žitnih trgih, kakor v Ant-werpen-u, Kolonii, Hamburgu, Milani, Neapolitanskem itd. se stanovitno drži visoka cena, in celó v Odesi se podražuje. _ Slovansko slovstvo. * Kratek navod za poduk v petji za kteri koti glas. Zložil Anton For s ter, pevovodja ljublj. čitalnice. Jako dobro in lepo je dosegel izdatelj dvojni svoj namen: da zlajša in prikrajša učitelj u podučevanje, ucencu pa daje pripomoček, da bi ponavljal domá, kar se je učil. Kar imamo tu pred seboj, je prvi kos tega „navoda" in obsega na kratko to-le: Po začetnem elementarnem oddelku pevskega umenja vrsté se razne vaje, eno- in d v oglasne za kteri koli glas, za njimi sledé triglasne, ktere so vredjene tako, da se razdelé lahko na 2 tenorja in 1 bas ali pa na 1 tenor in 2 basa — pa so postavljene tudi tako, da se rabijo dvoglasno (brez basa, posebno za sopran in ait). — Nadaljevanje bo enako osnovano. — Z dobro vestjo priporočamo tedaj to delo, kteremu je tudi vnanja oblika primerna in pripravna. Vse je prav izvedeno in praktično^ sestavlj eno ; posebno všeč so nam slovanski izgledi. Cast in hvala marljivi delavnosti g. pevovodje! Obrodila je sad, kterega bo gotovo vesel, komur je namenjen — učitelj in učenec. * C«10BEHCK1I My3EyM. Mučan o noTpesii Hay- HHora cpe^mirra 3a ceaKoaiiKa c.ioiuiieKa u.ienena. Hanncao rJp. B. Eoriiniiife, uaH Biime y*iemix #py- MVÉBOé To je zlatá vredna knjiga, ktera — popustivši vse politiške ozire — čisto le po poti znanstvenih pre-iskav dokazuje, da duševna vzájemnost slovan- ska ni misel od lani ali k večemu od 1848. leta, ampak da je misel starodavna v vseh časih , ko so se narod-niaki vseh plemen slovanskih zavedali, da ena mati je rodila vec sinov, ki so imeli svoj jezik: staroslovenski jezik , v kterem sta sv. Ciril in Metod ž njimi govorila itd. Učeni dr. V. Bogišic, ud jugoslavenske akademije , je pisal te „misii" v „srbskem letopisu" leta 1866, iz kterega so v samostojno knjigo natisnjene v zalogi Matice slovenske v Novem Sadu prišle na svetio. Vredna je ta knjiga, da si jo omisli vsak učenjak slovenski, in še to bi želeli, da bi tudi v nemškem jeziku zagledala beli dan; zamašila bi usta onim ljudém, ki ali iz nevednosti ali hudobije natolcujejo Slovane, da dandanašnji kujejo panslavizem in se spre-hajajo v prekucijskih utopijah. Ko so Nemci si naredili en književni jezik, dobro in lepo je bilo to; ako Slovani razodevajo isto željo, greh je to in veliko izdajstvo! Ko so si Nemci snovali središče v národnem norimberškem muzeji, spet je bilo lepo in dobro; al Bog obvaruj, da bi Slovani kaj tacega počeli! In učeni Bogišić v tej knjigi ravno to potrebo slovanskega središča v slovanském muzeji izrekuje. Za Avstrijo, ktera zdaj na Dunaji zida velikanske muzej na državne stroške, med kterimi je tudi denar 20 milijonov avstrijskih Slovanov, je dobrodošla ta knjiga. Kaj, ali bi se ne mogel v dunajském muzeji napraviti oddelek, iz kterega bi se; osnoval slovanski narodni muzej? Zabavno berilo. Originali iz domaćega življenja. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal đr. V. Zarnik. - (Dalje.) Bil je Rokavarjev Boštjan pri vsakej narodni de- monštraciji, pa samo zmirom odzad pri repu, da ga ni nihče prav lahko opazil. Ko je bila pred petimi leti velika vožnja ljubljanske čitalnice po Ljubljanici, bil je velik ali svetu neznan faktor Boštjan, ki je ves „narod" iz šentpeterskega predmestja, iz Kravje doline, iz Blatne vasi, iz spodnjih in gornjih Poljan skupaj spravil, da ga je bilo na večer v Prulah ob bregovih Ljubljanice kakor listja in trave. — Ko je bilo grmeče živio-kri-čanje, opazil si lehko daleč daleč odzad v črnem plašči zavitega za visokim jagnedom stojećega našega Nikodéma, kakor Don Alfonza de Rokavariados iz stare Ka-stilije, ki je s solznimi očmi vès ta prizor ogledaval enak redatelju (regiseur-ju) za kulisami, kteremu od veselja srce igra, ako se po njem vredovana glediščna predstava izvrstno vrši. Ali vse to delovanje je imelo kaj malo cene v Boštjanovih očéh, oziraje se na svojo literarno slavo, v ktero je toliko zaupanja stavljal, kakor Gališki jud Radmanski s svojo hčerjo v Načeta in Miihlfelda, — tu je bila njegova Ahilova peta ali pa „pusti me v miri." — Pisal je le nemški, kajti rekel je, kakor vsi Nikodémi njegovi bratje na Slovenskem, da je on mož iz stare šole preci 1848. letom, da mu srce bolj klije nego ne vem komu drugemu za svoj rod in dom, ali da po „šrifti" on slovenskega pisati ne zna, in da je že tudi „prestar", da bi se slovstvenega jezika zdaj naučil; — ker tudi po nemški lehko vnénjemu svetu slavo in tugo svojega naroda prepeva in opisuje, ako si kako domačo snovo za predmet vzame (wenn er sich einen vaterlándischen Stoff zum Vorwurf nimmt), kakor je sam s svojim rodoljubjem zadovoljen najrajše rekel. To se vé, najrajše je dopisoval raznovrstnim časnikom, posebno pred 6 leti graškemu „Telegrafu", dokler še ni bil organ avtonomistom. Tù je bilo brati zmirom kaj prijaznega iz Ljubljane, o čitalnici, o národnem gi-banji v obče od Nikodémové roke ; tu se je bral prvikrat izraz „mladi Slovenci" (Jungslovenen), kteremu se je ves naš svet toliko čudil, kajti je starih Slovencev še tako malo. Pa Boštjan si je mislil: bila je „mlada Italia", „mlada Evropa", „mlada Nemcija" itd., gotovo mi ne moremo obstajati brez „mladih Slovencev", s ktero iznajdbo se Še dandenašnji jako ponaša in si vedno radostno roke mane, ako govorico na to mlado-slovensko mlinsko kolo napelješ. — Najljubši posel pa mu je bii za-se prav po ameriški reklamo delati: najpoprej se je, postavimo, v „Telegrafu" strašno pohvalil, da ima znani pisatelj (der bekannte vaterlàndische Literat) spet sijajen epos, recimo pod naslovom „Enajsta šola na Vrhniki" v delu, kteri bode gotovo v slovstvu dobo napravljal in morebiti še prekosi enaka delà Roberta Hammerling-a in Hermana Lingg-a, — le škoda, 404 da ne najde ta nedvomljivi talent pravega Mecena in izdatne podpore v svoji ne preveč hvaležni domačii, da bi moglo to klasično delo kmalu beli dan zagledati itd. — Na enkrat se je bralo čez kak dober tedea postavimo, v „Triesterici" : Znani „literarni strah" v Ljubljani (der bekannte fadenscheinige „Geist") namerja spet s svojimi neslanimi in robastimi burkami, ktere v svoji nesramni predrznosti „epos" imenuje, kakega siroma-Škega knjigarja zarad zaloge opehariti, treba bi bilo, da bi nepristranska kritika za vselej temu literarnemu Don Quixotte-u prepovedala to neusmiljeno in ob enem drzovito grešenje zoper vse zdrave pojmove nemške slovnice, estetike in metrike, zakaj taka slovstvena delà se smejo samo za edini in negoljufivi lek svetovati takemu nesrečniku, ki cele noči spati ne more itd. Gotovo, dragi bralec, bi ti mislil, da je to kaj malo prilizljivo oznanilo dr. Isleib, bivši vrednik Ijub-lj an skega „moniteur-ja", in ob enem najveći literarni sovražnik našega Boštjana v^ „Triesterico" poslal, pa zmotii bi se, strašno zmotil. Čudi se, ako ti povem, da vse to je Boštjan sam napisa!, da se je sam sebe tako neusmiljeno raztrgal in razmesaril in potem se je spet v tretjem dopisu v graški ,,Tagespošti" proti „Trža-čanki" z rokami in petami bránil, rekoč, da v poprej imenovanem listu neki oseben sovražnik iz umazanih, grđih, sebičnih ust ženijalnega domačega literata tako surovo napada. Nisem vedel, ali bi se od smeha za trebuh držal, ali bi se kar na glas čudil, ko mi je g. Nebodigatreba svoje lastne rokopise vseh treh dopisov pokazal. — — Da, da, tako mora člověk ravnati, — pravi Boštjan, prekanjeno diplomatski se à la Kuranda smehljaje — drugače ne pride med svet ; prva je, da se o literatu piše po časnikih, kakor si že bodi, magari če člověk tudi med „originale" v „Novice" pride, nič ne dé, samo, da se govori in pise o njem, kakor je tudi dobro, ako si more člověk pri tiskaném svojem imenu tri vrste naslovov prikrpati, kajti „mundus vult decipi, ergo decipiatur", — jaz se dajem na prvo stran vsakega delà tako-le natisniti: Boštjan Nebodigatreba, doktorand modroslovja, literarni strah, pisatelj „ tihih izdihljajev kranjskega Knobeljna", razarhivar po vest ni-škega društva v Ljubljani, član ameriškega društva na akcije za izdelovanje sveč iz národnih uši, perovodja in natlačnik mrtvih ptičev in polžev muzej skega društva v Višnjigori, ud kranjske, štajarske, koroške, goriške, hrvaške in turške kmečke in gosposke družbe, dopisu-joči član grmanske muzeje v Niirnbergu in pomagajoči član novo ustroj enega društva v Ribnici za mazilo starih cimbriških in tevtonskih napisov po Slovenskem itd. itd. Ali ni to lepo, ali ni to krasno?! Ali se ne glasi to vse drugače nego priprosto: to je spisal Boštjan Nebodigatreba — pa zraven nič doktorand, nič ud, nič član in nič itd.?! kaj? (Dal. prih.) Dr. Tomanov govor v zbornici poslancev 13. dne u. m. (Konec.) Dovolite gospod predsednik, da smem brati iz delà ogerskih sedeminšestdesetakov besede, ki to reč za-devajo. (Predsednik: Mislim, da tega nihče ne bode branil.) Poslanec dr. Toman (bere): „Druga poglavitna pogoj a je ta, da se ustava tudi v drugih deželah in kro-novinah Njegovega Veličanstva resnično vpelje, ker more Ogersko le z ustavnimi zastopi teh dežel v ka-koršnili koli skupnih zadevah v dotiko se podati, in ker je tudi Njihovo Veličanstvo želelo zato obravnavo skupnih zadev prenarediti, ker je ono tudi drugim svojim deželam ustavne pravice dodelilo in se toraj ne more ozir skupnih zadev ustavnému upljivu teh dežel ognitL " Ogri so toraj razločno izrekli, da je to njihova poglavitna pogoja, da se s tastranskimi deželami le tedaj v obravnavo podajo, če se ustavnost tastranskih kraljestev ia dežel spozná in vtrdi, in ustavnost sedanje vprašanje zadevajoča obstojí ravno v tem, da ustavni deželni zbori svoje poslance v delegacije volijo. Saj sami Ogri popolnoma razločno pravijo, da hočejo le z ustavnimi zastopi tastranskih dežel v dotiko stopiti. Tega bi pa gotovo ne bili izrekli, ako bi bili na naš državni zbor mislili. Oni bi bili naravnost povedali, koga da mislijo in bi gotovo o zastopih ne bili govorili. Ravno to nam pa tudi 28. člen na znanje daje. Ta se glasi (bere): „Ozir tistih splošnih zadev, ki ne spa-dajo edino v vladno področje, Ogersko ne spozná za potrebno ne popolnega državnega zbora, ne kakega druzega kakor koli imenovanega skupnega zbora, in se nikakoršnemu ne podvrže." Iz teh besed je menda lahko posneti, da Ogri po besedah svojega sedeminšestdesetaškega delà, ktero je že s prisego potrjena postava postala, našega državnega zbora nikdar niso za takega spoznali, kteri bi imel pravico, te reci obravnovati in o njih sklepe delati,^ ga niso za takega spoznali, kteri bi sploh imel pravico, v skupnih zadevah postave dajati. Ako bi bila njih misel drugačna, ne bi bili mogli tako govoriti. Ako bi mi hotel kdo ugovarjati, da 28. člen nadalje tako-le govori (bere) : „Ogersko se tega trdo drži, da se morajo na eni strani dežele ogerske krone skupaj, na drugi pa vse druge dežele in kronovine Njegovega Veličanstva skupaj kakor dva posebna in enako-pravna (paritetna) delà spoznati, kakor je to tudi Njegovo Veličanstvo v previsokem stolnem govoru izreklo, da je pragmatična sankcija začetek in zveza vseh kraljestev in dežel." Kdor bi kaj takega ugovarjal, mu rečem, da, če je to tudi resnično, vendar iz tega ne sledi, da bi Ogerska mislila, da morata oba delà ozir delegacy in zlast ozir volitve v delegacije iz svojih osrednih zastopov, to je, iz našega državnega zbora in iz ogerskega deželnega zbora svoje poslance v delegacije voliti in da bi bil kteri teh zborov opravičen v skupnih zadevah postave dajati. 28. člen pravi naravnost, da se skupnost obeh delov cesarstva na pragmatično sankcijo opira. Pragmatično sankcijo pa so kralj estva in dežele samostojno posvetovale in sprejele. 28. člen ni druzega kakor le kratek načrt dva liz m a. Res je, da se 29. člen glasi (bere): „Po tem načelu paritetnosti naj izvoli na ogerski strani ogerski zbor iz obeh zbornic deželnega zbora delegacijo obsto-ječo iz gotovega števila zbornikov." Ako bi kdo hotel iz tega člena sklepati, da moramo tudi mi tastran Litave iz obeh zbornic državnega zbora svojo delegacijo voliti, takemu rečem, da prvi stávek 29. člena, ki za poprej omenjenem sledi, tako misel ovrže. Ta stávek se tako-le glasi (bere) : „Ravno tako naj iz volijo tudi ostale dežele in kronovine Njih Veličanstva na ustavni način delegacijo, ki bo ravno toliko udov imela. ( Mislim, da sem dosti na tanko razložil, kteri da je ta ustavni način. To je namreč tisti način, po kterem seje volil osredni zastop, dozdaj širji državni zbor, na čegar mesto imajo delegacije stopiti, ktere morajo toraj tudi iz deželnih zborov dobivati svoje poslance. Pa še to. Kdor bi trdil, da se iz 28. in 29. člena 10 5 kaže, da hočejo Ogri centralistično svojo delegacijo voliti, ta naj pogleda 69. člen, kteri pravi (bere): „Kako in koliko poslancev da bojo ogerski kroni pridružene dežele po le-tem sklepu v delegaciji imele, to se bo pozneje ustanovilo." Te besede menda saj dosti jasno povejo, da tudi na Ogerskem ne mislijo centralistično, ampak iz deželnih zborov voliti, ali saj toliko je prav gotovo, da še ni izrečena centralistična volitev, temuč je trojedni kraljevini in Erdelju še pravica pridjana, da znata iz deželnih zborov poslance v delegacijo voliti. Iz delà ogerskih sedeminšestdesetakov tedaj se nikakor ne more sklepati, da bi se naša delegacija morala iz državnega zbora voliti in sicer iz njegove celote. Pač pa je ravno nasprotno očitno, namreč da je tudi deželam Ogerskemu pridruženim pravica prihranjena, svoje poslance v delegacijo posebej voliti. Pa, če bi tudi v delu ogerskih sedeminšestdesetakov o tem ne bilo nobene besede, prašam vas, moja gospoda, kakošno pravico imajo Ogri nam zapovedovati, kako da naj mi svojo delegacijo volimo, in v kaj tacega se menda tudi oni ne želijo vtikati. Jaz bi rekel, gotovo da ne. Ako bi delo sedeminšestdesetakov o volitvi nič ne govorilo, kakor le to, da naj se delegacije volijo, bi se moralo to prašanje tako razsoditi, kakor sem poprej razložil. Ogri pa so vendar to poglavitno pogojo pristavili, da mora ustavnost tudi tastran Litave obveljati. Če se pa delo ogerskih sedeminšestdesetakov za propozicije ene strani priznava, če se ustavni odsek in vlada tako skrbno po njem ravnata, se pa res moram čuditi, da ni visoka vlada za silno potrebno spoznala, da bi bila v svoj predlog ozir volitve v delegacije take naredbe sprejela, ktere bi se bile z delom ogerskih sedeminšestdesetakov popolnoma vjemale. In te naredbe bi bile tudi tostranske dežele zadovolile, ker bi bila tem kraljestvom in deželam pravica dana, svoje poslance v osredni zástop — v delegacije — voliti. S tega, kar sem dozdaj govoril, je lahko posneti, da se ne morem pridružiti ne odsekovemu ne vladnemu predlogu. Ce pa vendar rečem, da vladni predlog saj v načelu pravo in ustavno pravico kralj estev in dežel spo-znava, — če hvalim saj dobro voljo vladnega predloga, pa tega nikakor ne morem o odsekovem predlogu trditi, tega marveč moram kar naravnost zavreči. V odsekovem predlogu ne najdem nikakoršnega načela, tudi ne oportunosti, ne politiške previdnosti, temuč golo sa-movoljnost, ktera tje v božji svet veleva, tako in tako se mora voliti! Ali kadar gré za važne imenitne politiške reči in zadeve, se ne sme ravnati, kakor bi bilo komu ravno pripravno. Mešanica, ki navdaja čez in čez odsekov predlog, menda vendar ne more biti znamenje prave ustanov-nosti; saj na dva načina ob enem voliti, vendar oboje ne more ustavno biti, posebno pa ne, ker sem dokazal, da sta oba načina volitve, kakor ju odsekov predlog priporoča, zoper ustavo. Ako je res, kar je gospod poročnik odsekov rekel, da delegacije nimajo ne iskre življenja v sebi; — ako je res, kar je on trdil v odseku — kar si pa skoraj ne upam tukaj izreči — da so delegacije pankert : mislim, da ta misel posebno iz mešave raznih načel izhaja , po kterih bi se moralo voliti. Mislim, da imajo začetniki takih volitnih teorij posebno pravico, take volitve s pankerti pitati. Ako je pa visoka vlada ozir delegacij pravo načelo spoznala, ako je spoznala, da imajo le kralj estva in dežele pravico, poslance v osredni zástop, v delegacije pošiljati, bi clovek tudi res želei, da bi bila ona spoznano pravo načelo tudi v resnici speljala, in gotovo bi se bila prepričala, da bi bilo to srečne in pomirivne nasledke imelo. Izpeljava tega načela bi bila naredila mnogo mostov iz središča v posa-mezna kralj estva in dežele tastran Litave. Vredno bi bilo to reč poskusiti. Saj ima sadanja pa tudi vsaka avstrijska vlada to nalogo vsem delom cesarstva, vsem kraljestvom in deželam, vsem narodom voljo spolniti, kolikor je le mogoče in ne kvari edinstva mogočne države. Ako bi bila vlada videla, kako so se v odseku gospodje , nemški češki poslanci s svojimi sorodnjaki in politiškimi prijatli spodnjo avstrijskimi poslanci za enega samega poslanca v delegacije trgali, po tem bi bila ona gotovo spoznala, da se ni lahko pogoditi, kadar se boj za načela vname, in da tudi mi svojih načel tebi nič meni nič ne moremo zapustiti. Treba je dobro prevdariti, da nam ne gré samo za to, da imamo enega ali pa dva poslanca več ali manj, temuč nam gré zdaj za najimenitniše pravice, ktere dežele imajo, kterih ravno zato prosto volj no ne bomo zavdali in jih tudi zavdati ne smemo. Ako tedaj to reč dobro in na tanko prevdarim, tudi za vladni predlog ne morem z notranjim in prostim prepričanjem glasovati. In le zato, ker bi me znale okoliščine siliti, bi se moglo zgoditi, da dam vladnemu predlogu svoj glas, to pa le zato, da bi število tistih, ki bojo morebiti enako glasovali, veče postalo in bi tako saj tista misel zmagala, ktera je resnici in pravici bliže, kakor odsekova misel. Predno pa rečem poslednjo besedo, bi še rad nekaj povedal, kar mi težko na srcu leži. Kar mislim povedati, stoji v odsekovem poročilu in so besede, ktere zdaj za svoje spoznam. To namreč, „da naj odgovor za vse to in za vse te obravnave in poravnave tisti na svoje rame vzamejo, kteri so tište zakřivili in dogovorili." Vrh tega pa že danes še to prestavim, da če že danes pri delegacijah odgovor na druge rame od-rivamo, se bo moralo to še veliko krepkejše zgoditi, kadar pridejo v poravnavi z Ogri denarne in gospodarstvene reči na vrsto, ktere so že skovane in bojo v malo dneh ležale pred našimi očmi, mi pa bomo pred njimi stali z glavami majaje in težko težko Avstriji mogočnost in srečo prerokovaje. Dopisi. Dunaj 30. nov. 3 [Življenje slovanskih dijakov na dunajském vseučilisču.') — Obnašanje vseučiliščnih dijakov v obče je dandenes tako živahno, da se mnogo o njem govori. Do volite nam tedaj, drage „Novice", da mi tudi o slovanskih dijakih besedico spregovorimo. Kakor da bi bila neka električna iskra šinila v žile vseh sinov matere Slave, si prav marljivo prizadevajo vsi, da se najpred vejice enega naroda zedinijo, potem pa kakor udje enega života združijo v eno močno slovansko deblo. — Naj najpred omenim o Slovenci h, kteri dosedaj niso imeli pravega društva. V prvem le-tošnjem shodu, v kterem so se stařeji in na novo na Dunaj přišedši Slovenci po stari navadi prijateljsko pozdravili, izgovorila se je želja, naj bi se naredilo slovensko društvo. Od vseh straní se je ta predlog sprejel navdušeno. In 20. dne t. m. se je ustanovilo društvo z imenom „Sava", na podlagi glavnih teh pravil, da družabniki v znanstvenih in narodnih rečéh napredujejo ter se prijateljsko zabavljajo. Odbor se je izvolil iz sedmih udov; za predsednika je bil izvoljen g. Grre-gorič, za podpredsednika g. Úlrih, blagajnika g. Ce-lestin, tajnika g. Le vec in za odbornika g. Jurčič in g. Šuklj e. Imamo tedaj središče, v ktero se sicer malo in še to po daljem mestu rastreseno število Slovencev j 406 zbira. — Ob enem se je tudi ponovil odbor za jugo-slovanske občne shode iz treh južnih društev: iz hrvaškega „Velebita", iz srbské „Zore", in iz slovenske „Save", in kteri se bode v velikem številu vsak mesec dni enkrat shajal. — Isti čas se je tudi po nasvetu slovaškega društva „Okolje" napravil odbor za občne slovanské shode vsaki drug mesec iz vseh slovanskih društev, kterim se še pridružijo češki društvi „Vltava" in „Morava" in pa rusinsko „Sic." Poljsko društvo „Ognjišče" se je izključilo z izgovorom, da njihovo društvo bolj literariČnega značaja nima časa(?) pridružiti se. - Ta mehanizem je sicer nekako zapleten, vendar nam je gotov porok, da slovanski dijaki po eni strani za svoj duševen napredek skrbijo, po drugi strani pa tudi svojo nalogo umejo, današnjim zahtevam zadostiti. Bog daj , da bi napredovali na polji znan-stvenem, ki je poklic dijaški, zraven pa zatrdili si v duhu složnosti slovansko vzájemnost! Zato pa je tudi opravičena želja, da vsi tukaj bivajoči slovanski dijaki pristopijo društvu, ker zadnji čas je, da kažemo, da umemo edinimi, složnim biti! — Meseca decembra slovesno obhajamo Prešernov god. Iz Ilaloz. R. B. — Neko vzneseno radost in do-vršenejšo zadovoljnost daja narodno - čutecemu osrčju ugodno sporočilo, da počinajo v množini hrbet obraćati našinci zlasti duhovniki nemškemu kmetijskemu društvu, ter popuščati njegovo glasilo, izhajajoče v nemškem Gradcu na nemškem jeziku, kar ima jasno podobo , da je odmerjeno trdim Nemcem. Častno so se ponašali slovenski gospodje konjiške poddružnice, srečno rekši nemškemu in nemčevalnemu zavodu; isto je določeno v ptuj ski okolici (na slavo previdnosti rodoljubnih sposobnjakov), da se ne bode več naroče-valo od slovenske strani na časnik, ki zasmehuje naša narodna in politiška načela, podučuje pa kruto malo celó one, kteri umejo nemščino. O tem časopisu že je lani nek odličen neslovenski razumnik izreke! pravično sodbo: „ta list je premalo za omi kan ej šega kmetovalca, povse neporaben pa za prosto ljudstvo (razume se nemško, kamo li za slovensko, ne znajoče tega jezika)." Kaj bi se tudi s to inojezic-nico ubijali, imajoči mnogo porabnejšega, boljšega in koristnejšega berila v dveh domačih umno urejevanih kmetijskih tednikih: v slavnih „Novicah" in „Slovenskem Gospodarji", priporočenem od kn. vi. stolništva zarad pravega vodila in merila tudi v cerk-venih in politiških vprašanjih. Pokaj bi žvekali neo-kusno želodec in zdravje nam kvarečo prhko in gnilo vrbovino, ako imamo zdrave in krepilne hrane dovolj. Opiraje in zanašaje se na modrost, previdnost, spamet-nost in rodoljubnost bralnih Slovencev, svetujemo jim kakor najiskrenejši prijatelji, naj vsi do zadnjega slovo dajo koncem tega leta nemški tetići kmetovalki, naj modruje in prerokuje onim, v čijih besedi je skrpana. Poddružniške skupšcine nimajo na Slovenskem za kmeta, kteremu je izprva menda tudi bilo namenjeno pomagati iz nevednosti in napak v kmetovanji, nikake vrednosti, ker malokda razgovarja o kaki kmetovalcu porabni reci, ker navadno ni poleg kmetov in kmetovalcev v pravem pomenu , marveč skoro sami možje, kterim je kmetovanje priljubnost, to je, takih, ki ne živijo samo iz kmetijstva. Vrh tega pa še se rabi razgovorni jezik nemški, kar je krivo, da si slovenski kmet ničesar s tem ne pomore, čeravno bi pohajal skupšcine. Tako nemškutarji in nemcevalci navadama zaprezujo za repico, namesto koju ali rudu, zato pa se tudi kmalu voz rebrčki suce, platički kolovrati, dokler se ne premahne. Kdor hoče ptice loviti, ne sme strašilom šumotati in blejati okoli sprožnice, nego posnemalno vabiti malo mozga imajoče stvarice, da se dajo zavoditi; toda nam Slovencem je vsemodri stvarnik nekoliko večo lubanjo prikrožil za možgane, zato se ne damo v vaše zamke, čeravno bi nam piskali in žvižgali valcer, mnogo menje pa, če nas glasno psujoči odganjate. Dragi Slovenci! naročujte se marljivo na slovenske časnike, kteri vam ponujajo zdrav dušni živež; nikar ne tratite skopih denarcev za tuje mekine in pleve. Slovensko Stirsko se mora odluščiti od graškega kmetij skega društva , ter samostalno ustanoviti na Slovenskem ali pa pridružiti ljubljanskemu, ker iz nemškega Gradca ni ničesar nam koristnega pričakovati, kar že so dokazale kope skušinj, ter den za dnevom dokazujejo. Iz Hadiš pri Celovcu 1. dec. M. K. (0 èolskik zadevah naée dežele.) V naši koroški deželi so večidel učiteljski dohodki, posebno na deželi, tako picli, da se malo kje more učenik z družino vred samo od šolske plače preživiti. Zato se je povsod, kjer je le mogoče bilo, z učiteljsko službo tudi cerkovništvo (mežnarstvo) združilo, da se je tako učitelj vsaj največ lakotě ubránil. Sedaj se pa sliši, da ljudskim učiteljem mislijo cerk-veno službo vzeti, češ, da šola zatega del več ali manj škode trpí, ker je učenik v šolskih opravilih zadržan, posebno tam, kjer ta služba še kaj poljstva obsega ^ učenik dostikrat cele ure soli hrbet obrača, kar priza-deva šolski mladosti veliko škodo. — Res se ne more tajiti, da so mežnarska opravila večkrat šoli na poti,. posebno na veČih farah, kjer je več duhovnov in se učitelj več časa v cerkvi muditi mora. Dvema gospo-doma se ne more služiti; vendar se to zahteva od ljudskih učiteljev in sicer po pravici; zakaj kadeř kdo kako postransko službo prevzame, mora jo ravno tako, kakor učiteljsko, na tanko in zvesto spolnovati; drugače je le nájemník, kterega dostikrat nejevolja in jeza čaka. Nekteri trdijo, da cerkvena služba učiteljem jemlje javno spoštovanje in jih v srenji v necast pripravlja. Jaz ne potrdim te misli, ampak le to rečem, da nobeno pošteno delo ni sramotno, in cerkvena godba in petje je častipolna služba, ktera gotovo učenika v njegovem pokliču ne neocastuje, temveč daje učitelju priložnost, svojo čast povzdigniti, saj tudi skušnje kažejo, da občine učenika dostikrat bolj zavoljo cerkve-nih opravil cenijo, kakor zarad šolskega truda. Kar pa niža opravila cerkovništva zadeva, postavimo zvo-nenje itd., gotovo nihče ne bo od učenika zahteval, da bi jih sam opravljal, ker se lahko dobé osebe, ktere rade za majhino plačilo taka delà opravljaj o. Iz tega se toraj prepričamo, da cerkvenstvo nikakor učenika ne neocastuje, kakor eni hočejo dokazati. Al obžalovati je le to, da ravno cerkvenstvo je vzrok, da tù ali tam dostikrat med župnikom in učenikom prepir in sovraštvo vstane. — Ker si ubogi učitelj mora kruhka iskati, kjer ga le pošteno more, primeri se večkrat, da je pisar županijski, in tù se prav dostikrat primeri, da ljudje^ kteri imajo z županom kak prepir, potem svojo jezo navadno tudi na učenika stresejo, ali po pravici ali ne — zato se ne vpraša. — Gledé na vse to, ne dá se tajiti, da zavoljo postranskih služeb šola večkrat škoda trpi ; prav bi tedaj bilo in potrebno, naj učenik ostane učenik, ne pa vseh beraških mavh oskrbnik. Prost naj bo od vsega ravno tako ljudski kakor mestni učitelj ! Ne tedaj zato , ker — kakor „liberalci" žve-kajo — je šola odvisna od cerkve, ne napredujejo šole ljudske, ampak marveč zato, ker je plača učiteljev večidel tako slaba7 da je še učitelj vesel, da mu mežnarstvo pomaga k boljim dohodkom. Zato po moji pameti , če tudi odkrehnete šolo od cerkve, se bojo vendar take službe po farah, kjer so že zedinjene, težko razdrle, drugač da bi učenike v najveći glad pahnili. Recite mi, da ni res, da v naši deželi veliko učenikov večidel od cerkve živi. Prav je, ako se ljudski uče- niki vseh postranskih služeb oprosté; 10 potem, n.auai j 1LXJL uujv uvuuuo.» ui o v ci v* ^ wum. juv^ v^^v.i cev izvirali. Reči: učenik ne sme več mežnar biti, je izkazek denarstveneg kadar jim bojo dohodki iz drugih studen- to more biti kakor po deželi, in so unidan tudi na Ogerskem od ločili Ko še odbornik prav lahko; al plačati ga tako, da se brez postran- ker se ne vidi s ta nj De žm pretekleg omenja i tedna ) mu da jasen ali so v znesku od 1099 gold, tudi za- ških služeb z družino vred more preživiti, je pa drugo popadeni stroški za grad pod Turnom, in ko podžupan To to vprašanje naj rešijo „liberalci" in dr. Orel razjasnuj vprašanje. hvaležni jim bojo učitelji. 7 da niso 7 in razodeva Horak še želj 7 naj Iz Trebovelj. zvečer je našel strežaj nad mostom blizo postaje v za grad pod Turnom se delà poseben Dne 23. u. m. kmalu po šestih račun, so se začele obravnave, današnj Odbornik dr. Zup sej odločene v imenu pravnega in stavbi Hrastniku v okrožji trbovske županije čez železnico le- nega odseka nasvetuje, naj mesto zarad del žečega mrtvega člověka, kteremu je bila glava od- Ljublj 7 ki še potrebna, od Vollheima prevzame trgana. Nesrečnež je bil Jožef Gajer, štacunar na Lozi. konca tega leta, in to za 600 gold Že pred 14 dnevi bilo mu je poznati, da ni zdrave meti Je LLlCtl , Omenjeni večer se je pa se Xia^iu J * oui Uli v u o ta u|juuiiuja , ua 00 o tnui mcoiu opi po temnem na železnico, in brž ko ne nalašč čez šine varno zavezo , pa ne stavi nobenega predlog napil pa se zavezal, da doplača pol 7 ker je so pri z do Tonnies vlegel ter tako grozno smrt našel. tega zneska. Gospod v pijanosti šel dr. Costa opominja, da se s tem mesto spustí v ne- » Napo- led Iz Gorice. občnem zboru čitalničinem 16. bil odsekov predlog sprejet z a bog t r o k bila za Bol leti dovolj pod novembra, v kterem je vrli naš blagajnik g. Jeglic pora iz mestne kase, in sicer po 300 gold, za vsako razložil veseli stan čitalnične blagajnice dr. Tonkli za predsednika izvoljen. 7 Je bil gosp leto reči Vrh tega so bile še nektere stavbine in šolske Iz Postojne dec. še spomnili, da se je v našem Bralci „Novic" se bojo lanskem deželnem zboru in dr rešene , o kterih sta poročala odbornika Biirg Kalt enegg Svetli knezoškof ljubljanski so prečastitega kazalo na gozde cesarske grajščine postojnske, da se Fr. Kra mar-ja, dekana pri Fai v Loki imenovali ondi grozovito gospodari in Čedalje veči Kras delà, za kanonik v Vladni namestnik je ako se ne motimo Ljubljani namesti umrlega gosp. Jan govoril, da mu ni nič znano o tem, da pa se na to od- Poklukarja, in, kakor se sliši, bode tudi seminiški bode po- (Pomoć solstvu.) Gosp Horak 7 odj pred bo zvedelo, kako in kaj. Svet se je Čudil, da vl_ada ne vé sednik društva za denarno pripomoč manjšim obrtni kom in rokodelcem, kteri ves čas svojega delovanji pokazalo: zakaj so te dni grajšcinskega oskrbnika djansko kaže, kako zeló mu je napredek obrtnij in pa kontrolor ja v Ljubljano odpeljali in zaprli in st va po dostojno podučenih rokodelskih uč za to, kar vé vsak človek na Notranjskem. Zdaj se ali Cfcll j6 i to y ua OV/ Ol X uvyuui UJ uvu^vy MjkV* J7l VUWUi WW Viu VVi ; J V> ¥ UV^lUiUJi « VAVVAViAtiJLI VU.VV1 VI prejetega denarja s številom prodane ga lesa letos se obrnil do prijatlev domačega obrtnijstva res da so si računi (rajtenge) za prodani les pri srcu, je v soglasji z dotičnim odborom spet jih tako zeló navskriž, da v kasi utegne več kot 100.000 gld. prosil pomoči, da se ubogim rokodelskim učencem mo manjkati. Ljudjé pri nas so si že dolgo šeptali mar- rajo kupiti reči, ki jih v šoli potrebujejo. In prošnja sikaj v uhó; gozda je bilo čedalje manj, potrate pa pri njegova ni bila zastonj: nabral je ravnokar 100 gold teh gospodih „borštnarjih" čedalje več 7 7 al kdo- bo v ta namen, ki jih je izročil c. k. deželni vladi, da jih pihal, kogar ne peče? Preiskava bode odkrila resnico. razdeliti blagovoli vodstvoma obrtnijskih šol v c. kr. Iz Ljubljane. (/« mestnega * bora.) Predsednik gl in podžupan gosp. dr. Orel naznanja, da se je v magistrate seji enoglasno sklenilo predlagati mestnemu zboru, naj ^H^HHBBHHIHHI mhh^h^^h^hMh^Hh Bi šoli in pa mestni pri sv. Jakobu Mat ima 19. dne t. m. občni zbor eiweisu poděli poslednji seji zgod. muzealnega društva je bila beseda o nekterih zanimivih najdbah starinskih Mih. Pregelnu in Ferd. Schmidtu in natoroznanskih na Kranjskem, o kterih drugikrat kaj gledé na mnoge zasluge se gospodom dr. Jan. častno meščanstvo ljubljanskega mesta. več povemo Mestni zbor enoglasno pritrdi temu predlogu. župan dr. Costa stavi vprašanje: Gosp. Pernhartovi panorami (razgled svetá 7 ki se kako to, da se zdaj vidi s Triglava in Smarnegore) ste spet kaj iz- pod magistratnim vodstvom gosp. Pajka mestj ani za vrstne. Naš gospod knezoškof so kupili krasno Smar- zaostale davke tako rubijo , da se zarubljeno pohištvo nogorsko panoramo, kakor slišimo, za 500 gold, kar brž v mestno hišo (na rotovž) nese? Tako ne- Gosp. Pernharta, ki je tako izvrsten umetnik, bi le na usmiljeno ravnanje po večletnih skušnjah vendar ni po- to opomnili, naj bi s smešno pisavo imen gorá itd. ne trebno , saj ljudje odrajtujejo svoj davek, brž ko ga kazil ličnih svojih del, in temu se pač lahko ogne, da morejo. Ker tako silstvo izbuja veliko nevoljo po naš Storšič se ne prekrsti v Nemca Starschutz itd. * % « « _ tyl « * % m m m _ • 1 m m vy ♦ "I f 1 • mestu, je želeti 7 da gosp podžupan odvrne tako posto- Ne jemljite nam saj naš i h gorá in naših r é k, in ne da se bode panje. Gosp. podžupan dr. Orel obljubi magistratni predstojnik naprosil, da opustí to postopanje. Odbornik gosp. Horak dodaja nektere primerljeje, da nekteri, ki so po sklepu mestnega zbora bili v mestno vvrstujte jih med „deutsche Alpen a in 77 deutsche Ge- wasser « žu- saj tudi mi ne segamo po vaših! Tržka županija v Kropi je na predlog wv, rv, .x^o.u^a v r__~ E. Župana enoglasno za častna tržana iz- občinsko zvezo vzeti, pa niso dotične takse brž odraj- volila gosp. dr. L. Tomana in penzijoniranega polkov- pana so bili izbrisani iz vrste mestjanske. tali priliki obžaluje gosp. Horak, da pri nas c. k. finančna Pri tej nika pl. Pa radi s-a. „Laib. Zeitg." pravi, da se dr. Klun ker je r------------J O I ^^ r «-ic*^ v/. iv. ----------O" J~-----7 --- " . J gosposka davek naklada, ki ga ne poznajo drugod, imenovan za c. k. sekcijnega svetovalca v ministerstvu kupčijstva, bode odpovedal deželnemu in državnemu od kakor ljublj. društvu za denarno pomoč obrtnikom kterega zahteva davek , ki ga na Českem in drugod poslanstvu, in to poslanstvo le zopet prevzel, ako bi ga ne plačujejo, in se pri tej priliki pritožuje, u« „,JOn, v™*" " ne popisuje obravnav mestnega zbora resnično, — (Svarilo našim ljudem, naj ne grejo v Egipt na Zeitg. da „Laib. na novo volili. ter dokazuje, da ni res, da bi bil on govoril 1 ^Olli^llV, ^~ " ^ ----- ---------- V*------7 ---V ------«/ e V I o velikih delo sueskega kanala!) Ko se je pričel delati sueški davkih sploh, ki težijo deželo kranjsko , ^V/ulju vivtiuiv i\iaujoau ^ ampak u » « u » » ^ ».v ^ ~ — ——* — - -j — — ■ -— -—~o ~ ~ r presilnem davku od hišnega činža, pri kterem se, kakor ter tudi iz avstrijskih, posebno iz dežel blizo jadran- pred 50 leti, za stroške hišnega popravljanja v skega morja. Večidel delavcev je takrat lahko delà kanal, je hitelo mnogo delavcev tje iz vseh krajev mestih le 15 odstotkov odšteva, namesti da bi se dobilo; a zdaj seje vse predrugačilo , in zeló nevarno odštelo toliko kolikor je potreba in saj 30 odstotkov je se zdaj tje podajati in zaslužka si iskati. Delavcev 408 se zdaj le malo potřebuje, kar z vrtalnimi mašinami deîajo. Ne le da novi delavci ne dobó děla, marveč še ti, ki so že tam, ga nimajo. Vsled tega so se začele razne bolezni, ktere Evropejci, ondotnega zračja in življenja nevajeni, najhitreje dobó; dogodujejo se pa vrh tega zarad revščine še mnogo manja in veča hudodelstva med temi iz vseh kotov svetá skupljenimi ljudmi. Veliko tacih, ki so si toliko domá prihranili, da so mogli v Egipt na delo iti, je tù prišlo v take hude stiske, da so jih bolehne in brez krajcarja morali na državne stroške nazaj peljati. To vse je žalibog gola resnica. Varujte se tedaj ljudi, kteri bi vas vabili sueški kanal delat iti, kajti čaka vas gotova revščina in bolezen. Skrbite tudi vi, župani, da iz naših krajev ne gré nihče tje, ker le s tem morete svojo srenjo obvarovati stroškov, ktere bi vam prizadjal tak člověk, ki pride kot bolehen berač domů nazaj ! — CBeseda v čitalnici na spomin r oj s tne g a dneva (3. dec.') Preèernov eg a) v nedeljo 8. t. m. bo obsegala sledeči program: 1. V spomin Prešernu. Deklamacija. 2. a) Večerná. Besede Praprotnikove; moški zbor, zložil G. Rihar; b) Zapuščena. Besede Prešernove; možki zbor zložil dr. B. Ipavec. 3. Prošnja. Besede Prešernove, za bariton s glasovirom zložil Slavoljub Valenta. 4. Trio (C-mol) za gosle, violončel in glasovir od Beethoven-a. 5. Popotnik. Zdraženi ženski in možki zbor, od Goltermanna. 6. „Aj čo by bola." Pesem slovaška s glasovirom od Fr. Pivode. 7. Hrvaška četvorka, za možki zbor zložil Slavoljub Lžičař. — Potem 8. Filozof. Glediščina igra v enem djanji po angleški poslovenil Mirosl. Vilhar. — Začetek ob 7. uri zvečer. Domači in vnenji udje se vludno vabijo v to besedo. — Meščanskemu zakladu (Burgerfond) je 29. dne t. m. došlo 50 gold., ki je tukajšnji zlatár g. S trak s- man plačal za to, da je g. Horak od tožbe zarad raz-žaljenja častí odstopil pred izrekom sodniške razsodbe. Poštenje gosp. Horákovo je zahtevalo, da je (zavoljo nekega besedovanja kmalu po oni večkrat omenjeni „sokolovski" dogodbi) moral tožiti; pri konečni obravnavi pa sta zatoženec in njegov zagovornik g. Horaka prosila, naj odstopi od tožbe, predno pride do razsodbe sodniške, ker zatoženec zeló obžaluje, kar je rekel, in preklicuje vsako besedo. Gosp. Horak se je milostlji-vega skazal, toda proti temu, da zatoženec odrajta 50 gold, meščanskemu zakladu, — in to je tudi storil. >;i Zbornica gosposka dunajskega državnega zbora je z majhnimi preméni sprejela postave, ki so jej došle iz zbornice poslancev o občnih pravicah držav-ljanov, o prenarejeni državni ustavi in o delegaciji. Schmerlingu ni bilo všeč, da se daje deželnim zborom „toliko" samouprave! Ni tedaj čuda, da je zbornica gosposka vso šolsko postavodajstvo in postavodajstvo o gruntnih bukvah prisvojila državnemu zboru. Centralistična večina zbornice poslancev se menda zatega del ne bode skregala z zbornico gosposko in brž ko ne se bo še ta mrvica vzela deželnim zborom. Grof Anton Auersperg je de le ga ci j o imenoval „halbes Exil der Reichseinheit" (državno enoto na pol v pre-gnanstvu); od gospoda grofa smo vajeni tacih lepih besed; saj je tudi v kranjskem deželnem zboru dvalizem imenoval ustavo na dvehbergljah, in zdaj se je vendar tema bergljama z „Anstandom" vmaknil. Najpomenljiviše so bile v vseh gosposkih debatah be- sede generala Gablenza, vojaškega glavarja na Hrvaškem, ki je svet opominjal, da na Ogerskem ni vse tako na rožicah postljano kakor marsikdo misii, in naj: se nikar celó ne prezirajo glasi iz Hrvaškega. — Spet so potisnili novih 22 gospodov v zbornico gosposko, kakor pravijo zato, da pomagajo „liberalizmu" zbornice poslancev na noge, kadar pridejo kon-kordatove zadeve v obravnavo. — Presvitli cesar se je une dni podal na Ogersko, kakor pravijo, najbolj o zadevah erdeljskih in hrvaških. — Spet se zeló govori, da bojo za neogerske dežele imenovani novi ministri; imenujejo se: knezKarlos Auersperg, Herbst, Hasner, Berger, Giskra, — slovanski Avstrijan kaj hočeš ševečV! — Pri volitvah za deželni zbor hrvaški se preČudne reči godijo : volitve so napovedane, kar pride od deželne vlade ukaz, naj se u s ta vij o, ako Čutijo, da utegnejo náro dni m o žj e zmagati. Bogme ! to je prostost pri volitvah, da se Bogu smili! — Volitve za mestni odbor v Pragi so končane. Slovani so zmagali; nemški stranki, kteri so judje na vso moč pomagali, je tako zeló spodletelo, da ima zdaj še 3 odbornike manj v zboru kakor poprej. — „Zukunft" je z navdušeno besedo nagovarjala unidan Slovane, kterih 130.000 na Dunaji prebiva, naj osnovajo politično društvo, da pri volitvah itd. zedinjeni ravnajo, — in kakor se kaže, ni bil ta poziv glas vpijočega v puščavi. — Kdaj se začnó deželni zbori, ni še znano. — Od ogerskega deželnega zbora bo neki vlada dunaj-ska zahtevala za prihodnje leto 47.000 rekrutov, to je, dvakrat vec kakor je navadno ogersko število. — Veliki vladarski zbor, ki ga zavolj rimskih zadev želi francozka vlada v soglasji z avstrijsko, hodi polževo pot; menda ga ne bo, kajti Napoleonova beseda je že zeló ob veljavo. — Garibaldi je Šel spet na svoj dom v Kaprero. — Srbija se na vso moč pripravlja na boj prihodnjo spomlad zoper Turka. To dobro čutijo Turki in nabirajo celó Poljake v poljsko-turško četo, kteri bode poveljnik poturčeni Lan-giewicz. — Admiral Tegethof je vendar od mehikanske vlade izprosil truplo ustreljenega cesarja mehikanskega Maksa; 12. nov. je odrinil ž njim iz Amerike v Evropo; kadar se pripelja po morji v Trst, pride neki sam cesar naš tje, da sprejme truplo nesrečnega brata svojega. i 'i Odprto pismo Novému mestu! Ker pred odhodom nisem imel časa, da bi se bil pri vseh svojih visokočastitih znancih in prijatlih v Novem mestu in okolici njegovi osebno poslovil, naj drage volje sprejmejo pismeno slovó! Hvala srčna za prijaznost, ljubezen in zaupanje, ktero ste mi celih pet let skazovali in mi še to veselje storili, da ste me počastili z diplomom častnega uda uniformiranega meščan-skega zbora. Akoravno nas ločijo hribi in doline, želim, da ostanemo v prijatelski zvezi tudi zanaprej ter se ne zabimo drug druzega. Jaz se bom vedno spominjal z veseljem, in akoravno Vas moja roka ne doseže, doseže Vas moje srce. Srčen pozdrav ! M. K. Velesovski. Kurs i na Dunaji 3. decembra. 5% metaliki 57 fl. 70 kr. Ažijo srebra 118 fl. 18 kr. Narodno posojilo 66 fl. 10 kr. Cekini 5 fl. 71 kr. Odgovorni vrednik: Jaoez Mumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.