Po poŠti prtjemmi: ta aelo leto naprej 26 K — h pol lela četrt 13, 6, 2, 50. 20, Vupravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — U pol leta „ 10,-, eetrt , mesec 1 ,70, Za"pošitjanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naro&oin* in inserate «prejema upravništv« v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 8. Rokopisi se ne vračalo, nefrnnkovana pisma ne vsprejemajo. Ureilni^tvo je v Serae-uiških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 62. V Ljubljani, v petek 15. marca 1901. Letnik XXIX. Slabi duhovniki v katoliški cerkvi. V naslednjem podajamo nekatere krepke misli iz govora slovečega dunajskega govornika, redemptorista F. Jurija Freunda. Pridigar je tedaj iz reda v nedavnem času tudi v izvestnem slovenskem listu toliko zasramovanega ir.oralista, sv. Alfonza Li-gvorija. P. Freund je odgovoril na navadne ugovore proti duhovnikom, ki tu slede: »Duhovniki so v 1 a d o h 1 e p n i«. Kolikor sem jaz podučen, gospod mi-nisterski predsednik tostran Litave ni duhovnik, drugi nositelji portfeljev tudi ne, sekeijski načelniki tudi ne, generali in štabni častniki tudi niso duhovniki; in to so gotovo zelo vplivne osebe. Meni se navzlic mnogemu raziskavanju ni posrečilo dognati, da bi sploh kak župnik ali celo kapelan po teh mestih hrepenel. Obsodili bi ga blodnega veltfja. C j je res, da je denar sveta vladar, se morajo denarni kralji imenovati vplivno osebe. Kje pa so upravni svetniki velikih denarnih zavodov duhovskega stanu ? Kje so duhovni borzni kralji ? Ali jc duhovnik zato vladohlepen, ker pridiguje? Ker si upa dobro kot dobro in slabo za slabo imenovati, kjerkoli je najde ? Ker se ne da oplaSiti in ni podoben mu-tastemu psu, ki ne zalaja, kadar preti nevarnost? Ker se brani odpasti in imenuje odpadnike imenoma? Potem bi se pa lju bemu Zveličarju slabo godilo, ako bi danes med nami živel in pridigal, in se bal imenovati farizeje «gadjo zalego« (Mat. 12,34); potem bi sv. Pavla prav gotovo že davno ovadili, ker jc malopridneža Elitna dobro razkrinkal in ga javno imenoval sina hudičevega. (Dej. ap. 13, 10). Ali ne živimo v času, ko so bes« de »prostost, enaki st« razglasili ? In če ima vsak možiček in vsaka ženica pravico do prostosti, le duhovnik ne? Ali ne sme misliti, govor,ti in delati pri vprašanjih, ki se tičejo sreče ali gorja človeštva, čeprav je le časna sreča in časno gorje? Ali je nehal biti človek, ker je postal duhovnik ? Ali je izgubil pamet, odkar mu jo položil škof roko na glavo? Ali mu je bogoslovna v< da tako glavo zmedla, da je prišel ob zdravo pamet? Ali je zanj izguba, da ni obsedel že na gimnaziji, da je dokončal višje nauke in morebiti še celo doklor postal? Ne, duhovnik ima pravico, kakor vsak državljan, sodelovati, ako gre za javni blagor ljudstva, in ga imenovati vladohlep-nega, ker si je svest svojih pravic, to jo nizko natolcevanje. »Duhovniki pa so silno bogati.« Čudno, vsak človek bi rad bogat bil. Vsak si prizadeva, da bi obogatel, vsakega blagrujejo, ki je bogat, le duhovniku očitajo bogastvo. Ni mi pa jasno, odkod prileti duhovniku bogastvo? Na kratko raziskujmo! So duhovniki — naj se mi veruje ali ne, vendar jo tako — mnogo duhovnikov je, ki osebno ne razpolagajo z nikakim denarjem, niti z beličem. N. pr. če srečaš je zuita, ali dominikana, frančiškana ali redemptorista, si lahko prepričan, da ta duhovnik ali nima niti beliča v žepu ali le toliko, ko likor je prejel od predstojnika za gotove namene. Pride domu, pa mora ostali denar oddati. Nič nima zase. Tudi ne sme prosto razpolagati z denarjem. Toda dovolj o tem ! Vzemimo duhovnika iz najštevilnejše vrste — kapelana. Kako prida ta do »neizmernega bogastva« ? Navadno je revnih sta-rišev sin. Bogati stariši morejo le izjemoma doživeti, da postane njih sin duhovnik. S težavo si jo v letih študij pridobil potrebni denar za knjigo in za drugo. S praz nimi žepi je stopi! v duhovski stan, in sedaj se pa čudite čudežem — siccr taje čudeže — naenkrat jo postal bogat! To je več, kakor zlata palica Midova. Kake velikanske dohodke pa ima kapelan? Pa župnik! Marsikutiri kapelan noče župnik postati, ker bi se mu ket župniku LISTEK. Nova okna v kapiteljski cerkvi v Uovem mestu. (Konec.) Oglejmo si dovršena okna! Polmračna, čarobna svetloba, gotski sta\bi primerna, lije sedaj skozi nje. Zato pa tem bolj živo stopajo pred oči sliko na oknih. Prvo okno na evangeljski strani nad obhajilno mizo predstavlja prizor, ko grol Rudolf Habsburški podari duhovniku, nosečemu sv. popotnico, konja, da more čez narasli hudournik. Grof sam vodi za uzelo konja, na katerem sedi duhovnik, v rokah držeč presv. zakrament; poleg bredo vodo strežnik z zvončkom in lučjo, grofov spremljevalec pa je zaostal na bregu. Pod podobo sta dva giba: grb llabs-buržanov z grofovsko krono in grb vojvo-dine kranjske z vojvodsko krono. V sredi med njima je angel j, držeč napis: 1273. Initia llabsburgensia (pričetek Ilabsburžanov). Drugo okno poleg velikega oltarja na evangeljski strani kaže cesarja Fran Jo&ipa 1. v ornatu, klečega pred sv. razpelom s ke rubinovimi perotmi, za njim stojita patrona našega vlaelarja : sv. Frančišek Ser. in sv. Jožef, a pred njim bi. devica Marija z Jezusom v naročju. Spodaj je avstrijskidržavni grb s cesarsko krono in zlatim runom ter ogrski gib s krono sv. Ste lana; med njima angelj z napisom: 1848—1898. In memo-riam annorum Regiminis. (v spomin let vladanja.) Tretje okno za velikim oltarjem ima samo v krogovičju barvano listnato orna-mentiko, a nima slik. Sestavljeno jo le iz okroglih zelenkasto rumenih plošč (Butzcn-scheitien) Četrto okno tik velikega oltarja na listni strani kaže sv. Očt ta L-^ona XIII. Papež kleči odet v škofovska oblačila pred sv. Petrom, ki mu daje ključe nebeškega kraljestva, na tleh leži tiara, za njim pa stoji angelj z zadevnim svetopisemskim rekom. Med papeževim in kapiteljsko proštijskim grbom z mitro in palico je angel z napisom: 1898 Sacerdos iubilaris in annum X, kar pomen: : 60 let mašnik. Peto okno, na listni strani nad kredenco, kaže ustanovitelja novomeškega ka-piteljna cesarja Maksimilijana I. v nevarnem položaju na Martinovi peči. Na lovu je zašel, ni vedel ne naprej, ne nazaj. Napise na listek srčno željo, da bi mu župnik iz bližnjega kraja Zirl iz nižave podelil blagoslov a presvetim Rešnjim Telesom. Listek ovije krog kamenčka ter vrže nizdoli. Njegovi želji se ugodi : župnik je simbolizovan po angelju, držečem Najsvetejše. A že prihaja rešitev: lovec ga reši, vodeč ga v tudi ne godilo boljše in ima župnik stroške, katerih bi ne zmogel. »Pa vendar so tudi bogati župniki in škol|e.« Naj si bo! Ali je to zločin? Ali ni dobiti c-.-lo socialno demokrat ških poslancev, ki so milijonarji? Tiho! Ne govorim o Avstriji in o avstrijskih poslancih. Važno bi bilo vprašanje: Kako jo prišel ta in oni prelat do bogastva in kako porablja bogastvo? Predaleč bi zavedlo, ako bi razložil, kako so nastale bogate nadarbine ; prav gotovo ne po oderuštvu, po krivi kridi in poneverjenju. Nadarbinarji pa niti niso posestniki, so le oskrbniki nadarbin. Sinu zadnjega proletarua je odprta nadarbina, ako se zanjo kvalificira. K cerkvenim službam je pot odprta tudi otrokom najrevnejših! Ako bi ne bilo takozvaoe »mrtve roke«, bi velikega števila dobrodelnih zavodov no bilo. Reveži so vedno najraje potrkali pri žup-nišču in samostanskih vratih. Da le še na nekaj namig em. V francoski zbornici je bil pred kratkim govor o bogastvu redovnikov in bodo njih imetje proglasili kot narodovo last, seveda na krivičen način! Pa je pokazal neki zastopnik na vse drugačne denarne kralje, katerih kar nič no ostrižejo, 8 katerih bogastvom bi si revna država opomogla. Zdaj pridem do zadnje točke. »D u -hovniki so nečistniki.« Tu mi bo pa morala vsaka besedica na ustnicah zamreti! Duhovniki so nečistniki? Odpadniki so to rekli, in ti morajo vedeti ! Ti morajo to vedeti. Kajti preiskali so ves svet, se ustavili v vsakem samostanu, vohali pri vsakem župnišču, zaslišali za priče še celo dvomljivega značaja osebe. Potrudili so se pošteno — ali nepošteno? — da jim nič ne uide, da svarijo ves svet pred gnjilobo, ki so jo našli na duhov-ništvu. Res sijajne vspeho so s tem dosegli! Strmite! Po dolgem, težkem trudu in silni bridkosti se jim je posrečilo, da so našli v Evropi in Aziji in Afriki in Ameriki in Avstraliji izmed približno 230.000 duhovnikov nič manj, kakor neizmerno število 66, reci šestinšestdeset duhovnikov, ki ne stoje na višku svojega poklica. Prekrasen zmage plen! Pa vi odpadniki, skoro bi vas pomiloval. Vaš trud je bil tako silno naporen, da je bil vreden boljšega vspeha. Vsaj nekaj tisoč ničvrednih duhovnikov bi bili morali dobiti. To bi bilo nekaj ! Lahko bi potem glavo visoko nosili radi svojega velečina, da 6te svet oprostili tisoč in tisoč grešnih hlapcev. Zdaj pa tako malovredno številce 66! ? ! In če bi še to bilo .... Le za nekaj pomilujem odpadnike in njih eletektive. Pozabili so na najbolj grešnega, bogato bi jih bil oškodoval za tako sramotilno, za nje praznino, namreč na šolskega brata Fiamidiena. Da jo bil oproščen, to nič ne de, kajti, če tudi sicer toliko bob-najo na nedotakljivost sodniških razsodb, ako se gre za duhovnika, velja sodnijska razsodba maj ko piskav lešnik. — Odpadniki nimajo pravice pasti po slabih duhovnikih, kajti če pustimo vse drugo: Luter Martin taji prostost človeške volje in primerja človeka z oslom, »katerega jezdi zdaj milost, zdaj satan«. Kaj more osel zato, da ga jozdi satan ? Ne more ga odvreči! Pa ostanimo resni! Vi obrekovavci duhovnikov! Ako bi imeli le trchico sramu in resoicočutja, no govorim o ljubezni do bližnjega: vi bi morali postati rudeči, kot kuhan rak. Vaša obrekovalnost je črno ozaelje, na katerem toliko lepše odseva nesvarljivo nravno življenje mnogo tisočev duhovnikov. Nič bi mi no bilo tesno pri sre:u, ako bi vi mesto 66, 666 slučajev prinesli : kajti duhovniki so tudi ljudje, in ljudje se lahko vedno izpodtaknejo in padejo. Duhovniki, ki morajo idealno čisto živeti, bodo padli, globoko padli, ako so no bodo ustavljali. Iz višine v globino. Kako pred vsem svetom jo upravičen stan, kateremu zamorejo njegovi smrtni varno dolino. Tudi tega simbolizuje angelj v lovski opravi. Pod podobo jc angelj z napisom : »1493. Maximilianus fundator eccle-siae et capituli." (Maksimilijan, ustanovitelj cerkve in kapiteljna), na eni strani je grb imenovanega cesarja s krono in zlatim runom, na drugi rodovinski avstrijski grb z nadvojvodsko krono. Vsaka teh podob je postavljena pod nekak baklahin v poznogotskem slogu, nad baldahinom pa so brezbarvene okrogle šipe. Barvo so jako krasne in njih posamr.e nu-ance jako dobro pogodene. Pogledati treba n. pr. le na prvem oknu obleko grofa Rudolfa: svilnata je, tako se ti zdi. Ali na isti podobi večerna zarja, kako krasna! Kaka naravno jo narejen konj, ki 8 sjirednjo nogo tako rekoč poskuša globino vode. I ¿borno jo zadet naš cesar, ravno tako papež, ravno tako se je posrečila slika Maksim. I. Res : ta okna so narejena ne samo tehnično dovršeno, marveč so umetnina v pravem pomenu besede. Tako so se izrekli vsi izobraženci, ki so jih dosedaj videli. Toda okna imajo še višjo ko umetniško vrednost, ker izražajo lopo, pomenljivo idejo: zvestoba Bogu in cesarju! Ravno nad obhajilno mizo nas učita Rudolf Habsburški in Maksimilijan I. spoštovanja in hrepenenja po angeljskem kruhu, po Jezusu v sv. zakramentu, dva n sarja to učita s svojim lepim izgledom! Naš cesar kaže, kje naj krščanski državljan zajema moč: pri križanem Bogu. Leon XIII. kaže isto, a vrh tega kaže nadnaravno poslanstvo in nadnaravno moč sveto cerkve. L. 1283 za Rudolla I. so jo združila naša dežela z drugimi deželami krone habsburške in ofctala vseskozi zvesta : glej prvo okno! Ilabeburžani so ustanovili mesto in kapitelj (glej peto okno) ter obsipali i mesto i kapitelj z izkazi svoje naklonjerosti, o Čemer jasno priča zgodovina. Verska ideja je tako lepo združena z zgodovino mesta in kapiteljna. Zato pa imajo ta okna, postavljena s precejšnimi stroški, poleg umetniškega pomena tudi monumentalen pomen: v lepi umetniški obliki spominjajo in opominjajo zvestobo do cerkve in vladarja. Kamnoseško delo je oskrbel g. Feliks Toman iz Ljubljane, prav lične mreže pa je napravil gosp. K. Zupančič iz Jurjevice pri Ribnici. Prihodnjo pomlad bo prezbiterij v strogo gotičnih ornamentalnih oblikah preslikan, veliki altar pa prenovljen primerno novemu tabernakelnu in menzi iz belega kararskega marmorja. Dva pozlačena lestenca in pozlačena svetilka za večno luč, nov gotski krstni kamen in tudi lepši slogu primeren tlak, vse to bo storilo naš prezbiterij lep, da ga mu ne bo z lepa enakega Bog daj le srečo k srečno započetemu delu prenovljenja ! sovražniki na celem svetu pokazati le peščico slabih udov! Državni zbor. Dunaj, 14. sušca. Interpelacije. Koncem včerajšnje seje je ministerski predsednik dr. pl. K o r b e r odgovarjal na nekatere interpelacije ter naglašal v uvodu: Interpolacijsko pravico ima neomejeno vsak član zbornice. Dolžnost vlade pa je, da odgovarja na interpelacije ali pa odgovor od kloni ter navede tudi vzroke. Cim višje cenimo popoln parlamentarizem, tem raje se uklanjamo svoji dolžnosti. In za se izjav Ijam, da se ne obotavljam vsakemu odkrito odgovarjati. Ako pa hočemo temeljito odgovarjati, potrebujemo obširnih preiskav v oddaljenih krajih. Vsak odgovorni minister mora stvar presoditi na podlagi aktov. To pa je mogoče, ako se poslanci v manjši meri poslužujejo interpolacijske pravice. Znano mi je, pravi minister, da se morajo poslanci ozirati na razne želje svojih volivcev. A če pomislimo, da je bilo v kratkem času vloženih do 500 interpelacij, potem je pač na ravno, da preiskave večkrat ovirajo normalno pot uprave. Na to naj se poslanci ozirajo, ako vlada takoj ne odgovarja na razne in terpelacije. Na to je ministerski predsednik odgovarjal na razne interpelacije. Vložene so bile štiri interpelacije, ker je dunajska policija po neprevidnosti zaprla neko Francozinjo, misleč, da se potepa po mestu Minister obžaluje ta dogodek, ki je posledica nepazljivosti in raznih slučajev. Dotična ženska je bila nedolžna in proti uradnikom se je pričela disciplinarna preiskava. Cdede uravnave Donave na Gor Avstrijskem naglaša minister, da država vsako leto prispeva velike svote in hoče delo nadaljevati. Na interpelacijo poslanca Robiča glede mosta čez Dravo v Mariboru naglaša minister, da je načrt v delu in da hoče mi-nisterstvo pospešiti zgradbo mostu. Na interpelacijo glede bolniškega zavarovanja delavcev odgovarja minister, da vlada pripravlja reformo in razširjenje obveznega zavarovanja delavcev za slučaj bolezni. V tem oziru je vlada zasledila mnoge nedostatke. Organizacijo zavarovanja je treba zboljšati, dotične zakone tako premeniti, da bodo zavarovanci sodelovali pri upravi blagajn, a da bodo tudi blagajne v boljšem redu. Glede ogerske živine, ki prihaja čez mejo, se minister sklicuje na naredbi z dne 21. septembra 1899 in z dne 1. decembra 1900. Tu pripomnimo, da dotični naredbi ne zadoščati željam avstrijskega prebivalstva glede ogleda živine. Živinozdrav-niki sami priznavajo, da imajo Ogri v tem oziru preveč pravic. Vloženi sta bili tudi dve interpelaciji glede pokojninskega zavarovanja zasebnih uradnikov. Ministerski predsednik pojasni, da je vlada leta 1896 pričela poizvedbe o stanovskih razmerah zasebnih uradnikov in jih leta 1898 končala. Na podlagi teh poizvedeb je ministerstvo za notranje posle izdelalo načrt zakona glede pokojninskega zavarovanja zasebnih uradnikov. Dotični načrt vlada v kratkem predloži državnemu zboru. Dr. Ofner je zahteval izvršilno naredbo k noveli o domovinski pravici z dne 5. decembra 1896. Ministerski predsednik pripomni, da se v tem oziru doslej ni pritožila še nobena občina. Stranke se morejo pritoževati na politična oblastva. In tem potom je mogoče pojasniti posamezne nedostatke in krive nazore pri občinah Odgovarjajoč na interpelacijo glede oskrbovanja umobolnih naglaša ministerski predsednik, da so dotične zakonite določbe nezadostne, pomanjkljive. Vlada hoče v tem oziru sklicati komisijo veščakov, da jej načrtajo potrebna navodila. Dr. Ofner se je v interpelaciji pritoževal, da vlada ne dovoli deželnim zborom zadostnega časa za pravočasno rešitev deželnih proračunov in da morajo deželni odbori prositi za podaljšanje deželnih priklad. Ministerski predsednik odgovarja, da se je to že leta 1862 in pozneje večkrat zgodilo. Vlada prizna, da to ni v redu, in hoče v bodoče pravočasno sklicati deželno zbore. Ministerski predsednik je odgovarjal še na nekatere manj važne interpelacije. S tem je bila včeraj ob 5. uri seja končana, prvič brez ropota in krika. Morda so radikalet na levi in desni pozabili na galerijo. Železnice. Včeraj se je pričelo tudi prvo branje vladne predloge o zgradbah raznih železnic. Prvi je govoril češki posl. F o r m a n e k ter izjavil, da bodo češki poslanci glasovali proti predlogi. Oni sicer privoščijo železnice južnim deželam, toda za vodne ceste na Češkem in Moravskem ni vinarja v proračunu. Železnice bodo stale nad 470 milij. kron. Češka sama bode plačala skoraj četrtino teh troškov, a dobila le kratko železnico za okroglih 9 mil. Čehi bodo torej glasovali proti predlogi, vendar je večina v zbornici zagotovljena Že včeraj je bilo oglašenih 80 govornikov, danes se novi oglašajo. Vendar je upanje, da bode prvo branje jutri končano in da se železniški odsek že prihodnji teden loti svojega dela. Današnja seja se je pričela ob 12. uri. Začetkom seje je bilo zopet nekaj krika. Nemški nacijonalec dr. B e r g e r je vprašal predsednika, ali hoče posredovati pri naučnem ministru in za notranje posle, da prepovesta patru Frennd cerkvene govore proti prusakom. To je že skrajna predrznost, a predsednik tudi dovolj nepreviden, ker je obljubil posredovanje. Seveda je to izjavil, da pomiri kričače, toda stvar ne spada v njegov delokrog. Ako je Bergerju Frennd na potu, naj sam govori z vlado, v zbornici pa naj opusti svoje harle-kinade. Nato jo zbornica nadaljevala razpravo o železnicah. Do 4. ure so govorili dr. Sylvester, Kaltan, želez. min. Wittek, dr. Schei-čher in dr. Eilenbogen. Šolski odsek je imel sinoči od 6. do 9. ure sejo Razprava, se je vršila o predlogih soc. dem. in nem. nacijonalcev glede disciplinarnega zakona za učitelje. Predlagatelji Schreiter, Seitz in P a c h e r hočejo za ljudske učitelje, kakor je naglašal poročevalec grof S t ii r g k h, popolno svobodo v šoli in izven šole, v po litiki in Blovstvu, privilegije, kakor jih nima noben uradnik. Najostudnje je v odseku govoril učitelj Seitz, ki je žo znan po govorih v zbornici in o katerem je Lueger trdil, da taki učitelji ne spadajo v šolo. To, kar ti zahtevajo, nasprotuje § U. drž. tem. zak., kakor tudi §§ 9 in 10 mejverskega zakona iz 1. 1868 ter § 54 ljud. šol. zak. iz 1. 1883. Sinoči jim je ugovarjal samo dr. G e s s- -mann. Tudi naučni min. dr. vit Ilartel je kratko izjavil, da bi bilo treba preje pre-narediti vse označene zakone. To pač lahko priznamo, da so vse te določbe nejasne in treba več jasnosti. Toda to, kar Seitz, Schreiter in tovarJi zahtevajo, so prazne sanje. O priliki obširneje poročam o tem vprašanju. V odsek za državno žganjarino sta bila danes iz »Slovanskega središča« izvoljena dr. D l u ž a n s k i in dr. Žitnik. Prihodnja seja je jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 15. marca. Liberalni napori proti duhovnim vajam. Znano je, da je ni skoro stvari, ki bi liberalce tako strašila, kot duhovne vaje za srednješolsko mladino. Beseda božja bi se mladini ne smela tolmačiti, da bi mladina bila prej zrela za liberalne naklepe. V tej sodbi so združeni vsi liberalci brez razlike narodnosti. Doslej so liberalci proti duhovnim vajam zabavljali po svojem umazanem časopisju, sedaj so pa prenesli to delavnost v občinske zastope. L i n š k i liberalni občinski zastop prednjači v tem oziru avstrijskim liberalnim občinskim svetom, ker je sklenil protest proti duhovnim vajam, ki sc vrše z dovoljenjem učne oblasti, ter je sklenil svoj „protest" naznaniti deželnemu šolskemu svetu in vodstvom sred- njih šol. Prav nič se ne bomo čudili, ako za Lincem sledi Ljubljana. Nemci pri delu. Boj proti Poljakom dobiva na Nemškem vsak dan ostrejo obliko. Vsak dan prinaša kako novo vest o nemškem nasi^«. Sedaj se poroča iz Berolina, da se poskuša 114 poljskim gimnazijcem uničti eksistenco s tem, da se jih je obtožilo, da imajo skrivne družbe. Tudi nekaj duhovniških semenišč na Pruskem Poljskem je zadela ista obtožba. Nič manj kruto Nemci ne postopajo v Al-zaciji in Lotaringiji. Pred 30 leti je znašalo ondi število občin, ki niso imele nemškega poslovnega jezika 428, sedaj je takih občin še 311, torej so je Nemcem pri 117 občinah posrečila germanizacija. Zmešnjave nn ltuskem. Atentat na ruskega naučnega ministra B8 sedaj splošno spravlja v zvezo z zaroto, ki je po Rusiji daleč razširjena in ima svoja središča baje v Kijevvu in OJesi. Naučni minister Bogoljepov je bil, ki je svetoval, naj se 300 ruskih vseučiliščnikov radi nemirov v Kijevu utakne v vojaške suknje. O končni usodi oni 18 dijakov, ki niso hoteli izvršiti vojaške prisege, se nič ne ve, in to razburja radikalno strujo, ki dobiva vedno več pristašev. Centralni odbor ruskih neza-dovoljnežev je sedanjega položaja lahko vesel. Nemiri mej dijaštvom so se zadnje dni ponovili. Varnost carske rodbino pri vednem hujskanju radikalcev ni posebno velika, zato se je carska rodbina preselila kljub snegu v Garskoje selo, kjer se varnostna služba ložje izvršuje. Nad 70 ruskih vBeučiliščnih profesorjev se je obrnilo s posebno proklamacijo na dijaštvo, naj se ne pusti zavajati ljudem, ki nimajo z vseučiliščem nobene zveze in zasledujejo namene, kateri Rusiji ne morejo koristiti. Čuje se, da sedanji naučni minister po svojem ozdravljenju namerava odstopiti. Razmere na Kitajskem. Dne 12. t. m. se je vršil sestanek poslanikov vlasti, ki so zastopane na Kitajskem. Ruski poslanik se je menda po naročilu iz Petrograda odločno uprl, da bi se s kaznimi kitajskih dostojanstvenikov še nadaljevalo, naj bi bili tudi krivi. S tem hoče Rusija pridobiti Kitajsko, da podpiše mand-žursko pogodbo, s katero dobi Rusija moč čez ves kitajski sever. S tem nastopom Rusije je oficijelno porušena edinost poslanikov. Na kitajskem ozemlju stoji sedaj nad 100.000 ruskih čet in v Petrogradu so se že odločili, to število še pomnožiti in storiti vse, da se tudi Japonski prežene vso veselje, Rusiji metati polena pod noge. Rusija za htsva podpis Kitajske na pogodbo o Mandžuriji v 14 dneh. V Shanghaju se je vršil sestanek Kitajcev, ki so poslali na cesarja peticijo, v kateri povdarjajo, da bi se s podpisom mandžurske pogodbe razdelila Ki tajska. — Japonska je naznanila, da hoče iste pravice, kot Rusija v Mandžuriji, v provinciji lokijenski. V lanskih nemirih na Kitajskem je bilo umorjenih 3 0.0 00 kitajskih kristijanov in 113 Angležev, 79 Amerikancev, Švedov in Norvežanov, 26 Francozov, 11 Belgijcev in Holandcev, 10 Italijanov in Švicarjev ter nekaj Nemcev. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. marca. Osebne vesti. Dekanom v Bovcu je imenovan č. g. Janez Vidmar, župnik v Breginiu. — Občina Šlosberg pri Lučanah je imenovala slovenskega časnikarja č. g. F. S. Š e g u 1 a, urednika »Sudsteirische Presse« svojim častnim članom. — Tajnikom pri goriškem deželnem odboru je imenovan g. dr. Alojzij P e 11 e r i n, dosedanji davčni nadzornik. — Zaročil se je včeraj koncipist pri c. kr. dež. vladi Žiga vitez G u s s i c h z gospico grofico E r d o d y. — Tretje učiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Velikih Laščah je provizorično podeljeno ondotni suplentki gdč. Mariji Hočevar. »Slovanski centrum« dr. Tavčarju ne da miru. V »SI. Narodu« se neprenehoma peča s tem klubom — menda zato, ker v hrvatsko-slovenskem klubu nima prav nič besede, temuč so ga posadili prav k vratom. Silno peče dr. Tavčarja in še druge, da ima »Slovanski centrum« mnogo večji ugled v zbornici, nego »hrvatsko Blovenski« I miš-maš — in da »Slovanski centrum« v irid ljudstva dela, mej tem ko »Hrvatsko-slovanski« liberalno - klerikalni miš • maš dremlje Dr. Tavčar pa ne ve zadosti povedati o »smešnosti« »Slovanskega centra«. Čudno jo pa le, da je ,resni' Hrvatsko-slo-venski klub sklenil, spojiti se s Slovanskim centrom, a poslednji je bil tako ,smešen1, da je ono resno ponudbo odklonil, ker tako ,resnih' pprlamentarcev, kakor dr. Tavčar in »la bella compagnia« ne sprejme v svojo sredo! Zopet škandal v „lepem klubu". 5od tem naslovom predvčerajšnji »Narod« po roča: »Zopet škandal v »lepem« 11 u b u. Znano je, da so politični otročaji FresBi in tovariši skovali interpelacijo radi prepolnega govora V ti interpelaciji so obseženi uprav pobalinski napadi na cesarjevo osebo. Prečitala se bo torej v javni seji. To interpelacijo podpisal je tudi član Šusteršičevega kluba, gospod Szajer.« »Slov. Narod« poroča tu izjemoma resnico. Gre pa za lonfiskacijo lista „Labske proudy", ki se tiče prestolnega govora. Samo da je nekatere okolnosti, ki kažejo stvar v pravi luči, >revidno zamolčal. Zadevna interpelacija e namreč stavljena v češkem jeziku, iojega poslanec Szajer ni zmožen. Zato se je branil interpelacijo, koje vsebine ni poznal, podpisati, toda F r e s s 1 u je mešetaril član mladočeškega iluba g o s p. Hofica, ki je Szajerju zatrjeval, da je vsebina interpelacije p o -) o 1 n o m a nedolžna, da pa lahko brez skrbi podpiše. Tako jo je g. Szajer podpisal in dal tudi svojemu gališkemu sorojaku podpisati. Ko je g. Szajer izvedel o vsebini tu interpelacije, hotel je svoj podpis takoj preklicati — a to ni bilo več mogoče, ker je bila interpelacija že oficijelno sprejeta. Szajer in Berks sta šla osebno k predsedniku Vetterju, a ta ni hotel dovoliti, da se Szajerjev podpis izbriše. To je resnica — ki se bode, če treba, na pristojnem mestu še nadalje razpravljala. Zares nesramno se je v tem slučaju zlorabila ko-legijalnost poslanca Szajerja. — Radovedni smo, li bode »Slov. Naroda tudi to pojasnilo objavil. Poslanec Žičkar je stavil v držav, zboru predlog, naj se iz drž. sredstev dovoli podpora občini sv. Ema v celjskem okraju. Javno predavanje. Predavanje dr. Kreka preteklo sredo o razvoji soc. demokracije, anarhizma in kršč. socijalizma, je bilo dobro obiskano. Prihodnje javno predavanje bode dne 27. t. m. Govoril bode g. dr. Sclnveitzer o Renanu. Volitev v krajni šolski svet na Viču. Iz Viča se nam piše : Dne 11. t. m. vršila se je pri nas volitev predsednika kraj-nega šolskega sveta že v drugokrat in bil je obakrat izvoljen na mesto prejšnjega predsednika g. Jakoba Travna, cbčespoštovani g. Franc Javornik, trgovec in posestnik na Glincah. Neumevno pa nam je, da se bivši g. predsednik Jakob Traven zadnje volitve niti udeležil ni, ko je bil vendar vsled dopisa okrajnega glavarstva v Ljubljani z dne 27. jan 1901 izrečno pozvan, da ima stari krajni šolski svet izročiti novemu vse akte in blagajno, kar se pa ni zgodilo. Nov liberalen slovenski list se je pričel tiskati v »Goriški tiskarni« za Idrijo in okolico. Ime lista je »Jednakopravnost« ter ga izdaja politično društvo »jednakopravnost« v Idriji. Program listu je zmešan. Pravi, da bo njegovo načelo: »Jednakopravnost, bratstvo, svoboda, na narodni in soci-jalni podlagi«. »Deloval« bode tudi za »slovansko liturgijo«. Napredek slovenskega planinstva. Novo podružnico „Slovenskega planinskega društva« so sklenili ustanoviti rodoljubi v Rušah na Štajerskem za zeleno in ponosno Pohorje in Kozjak, ob katerega silno butajo valovi nemškega morja. Pripravljalni odbor se je že sestavil. Šest tednov pod snegom je ležal France F} rjaveč, o katerem smo zadnjič poročali, da se je zgubil. Iskali bo ga, pa vso je bilo zastonj, Bedaj ga je po naključbi našla neka žena v gozdu na obrazu ležečega. Zraven njega je bil dežnik, klobuk in žepna ruta. Imel je pri sebi tudi še ves denar in zdravila, katera je šel iskat na Grosuplje za svojega bolnega očeta; zatorej i < K o kakem hudodelstvu ni misliti. Najbrže ga je zme-šaio, ker je takrat hudo Bnežilo, tako je nekaj časa blodil, dokler ni opešal in tako našel smrt. Zapustil je vdovo z šeBtirimi otroci. Naj v miru počita 1 Nova slovenska drama Cankarjevo novo dramo »Za narodov blagor« je izdal tukajšnji knjigotržec g. Schwentner. Več o priliki. Slovensko zadružništvo. Slovensko gospodarsko društvo za ptujski okraj je že pričelo poslovati. Poziv slovenskim učiteljem Na enorazrednici v Pernicah, pošta Muta-Ho-henmauthen na Štajerskem jo v II plačilni razred uvrščeno mesto učitelja in šolskega vodje razpisano. Prošnje se vložijo pri kraj-nem šolskem svetu. Prosilci morajo biti v slovenščini izprašani. Kolike važnosti je ta na skrajno slov. nemški meji ležeča šola za slov. narod, razvidi se že iz tega, da je marnberški okrajni šolski svet to službo sa-mostalno razpisal in v tem razpisu poza bil (!?) omeniti, da morajo biti prosilci slovenščine vešči. Slovenski g. učitelji bo zato poživljajo najprijazneje, da se oglasijo za to službo, sosebno ker bo Pernice prijazen kraj in bo vae tukajšnje razmere (stanovanje itd.) učiteljem jako ugodne. Premeteni Nemci. Nemci so za ob-činBke volitve v Šoštanju napravili načrt, po katerem so gotovo midili, da zmagajo. Sedaj so uvideli, da nimajo prav nič upanja na zmago in zato Slovencem ponujajo kompro mis. Slovenci se tudi na ta lim ne usedejo. Trnjeva pot 'Slovenskega Gospo darja.« Odločni boj vrlega »Slov. Gospodarja« za gospodarsko osamosvojenje slov. ljudstva privel je »Slov. Gospodarja« zopet pred mariborske porotnike. Znano je, da jo lansko polletje bila nameravana Slomškova slavnost Slovencev ptujske okolice na posestvu posestnika gosp. Gregoreca. Pred slavnostjo je hiša nakrat pogorela. Mnogo se je takrat govorilo, da bo jo Nemci nalašč zažgali. Da so take govorice res krožile, potrdil je pred porotniki Bedaj celo ptujski župan Ornig, in mnogo prič je potrdilo, da je mogla zažgati le zlobna roka. Ker pa je to govorico zabeležil »blov. Gospodar«, bi je nakrat — kriv hujskanja proti ptujskim nemškim trgovcem, ki bo pred porotniki strašno tožili, da njihovo protislovensko agi tacijo »blov. GoBpodara nikakor noče pustiti pri miru. Ptujski trgovec Schnetink in Ornig pripoznala sta velik vpliv »Slov Gospodarja« na slovensko ljudstvo ter s pričami župani W i s e n j a k o m , Babo-s e k o m, Musekom obtoževala »Slov. Gospodarja«, da se nemški trgovci b slovenskim ljudstvom »nič več ne zastopijo.« Ob toženi bivši odgovorni urednik »Slov. Gospodarja« stavec Avgust Janša, katerega karakterizacijo smo podali že včeraj, jo izjavil, da je inkriminovane beležke pisal č. g. Anton Korošec, učni prefekt v mariborskem semenišču, ter je pokazal nekaj rokopisa. Državni pravdnik se je izjavil, da si pridrži pravico sodnega postopanja proti pisatelju. Kot priča zaslišani g. K o r o š e c je izjavil, da bo samo slovenski govoril ter jo dejal, da sc odpove vsaki izpovedbi. Državni pravdnik je po končanem zaslišanju prič govoril mnogo o krivdi »Slov. Gospodarja« iz »gospodarskega stališča«, nakar so porotniki •krivdo obtoženega odgovornega urednika soglasno priznali in Avgust Janša je bil obsojen na 14 dnij strogega zapora. Današnji nemškonacijonalni listi s Štajerskega so polni psovk na g. Korošca ter zahtevajo, naj ga knezoškof dr. Napotnik odstrani iz semenišča in da slovenski duhovščini prepove vsako sodelovanje pri »Slov. Gospodarju.« Morda bo celo »Slov. Narod« kaj tacega zahteval. Te želje »Los von Romarjev« pač kažejo, da je slovenska duhovščina zvesta svojemu ljudstvu, katerega v boju za njegove pravice ne zapusti, ako tudi mora hoditi po — trnjovi poti. Ljudsko štetje na Koroškem kaže nc samo gospodarskega propada, marveč je za Slovence tudi kaj žalosten dokaz narodnega propadanja! Štetje so narodni naši nasprotniki kaj dobro porabili v svoje strankarsko - zlobne namene. Ker so nem-čurski kliki na razpolago vsi mogoči pripomočki in ker jo podpira v vsem tudi slavna naša vlada, Slovencem zoper to ni bilo v mnogih krajih niti mogoče braniti se! O izidu štetja v Celovcu smo že poročali. V 3 o r o v 1 j a h se je naštelo 2543 prebivalcev, med temi 1446 Nemcev (!!) in le 1097 Slovencev. Kako hitro ginejo Slovenci v našem kraju, dokazuje to, da je bilo leta 1880. v Borovljah 1174 Slovencev in 746 Nemcev, 1. 1890. je bilo 1391 Slovencev in 907 Nemcev. Letos pa so našteli kar 300 Slovencev manj kot pred 10 leti, med tem ko je število Nemcev zrastlo za več kot 500!! — V Kotmarivasi so našteli 1407 prebivalcev, 125 več kakor 1. 1890. Med temi je 1006 Slovencev, a 401 Nemcev, — a to v čisto slovenski občini. Šteli so nemčurji. L 1890. so našteli tu samo 113 „Nemcev". Po kakovosti teh „ Germanov" seveda ne smete vprašati! — Beljak šteje z vojaki vred 9712 probivalcev, brez njih 8861. S 1 o-vencev so tu našteli samo š c 91, dočim jih je bilo 1. 1890. še 219. Koliko so jih neki tukaj pohrustali v čast in slavo „nemškega" imena? — Vseh prebivalcev šteje Celovec 24.566, med njimi 2876 vojakov (brez teh torej 21.690). Leta 1890. je bilo 17.690 prebivalcev. Hiš je v Celovcu 1125; 1. 1900. jih je bilo 870, sedaj torej 255 več. Kardinal Missia. »Edinost« je pisala, da ima rojstna vas prevzv. kardinala Missia nemško ime. Kolikor je nam znano, je kardinal Missia rojen v cbčini Hrastje-Mota na Murskem polju Dovoljujemo si torej uljudno vprašanje, kako je nastala gornja čudna vest v uredništvu »Edinosti«, kjer se nahajajo, kakor znano, le odlični »teologi« in le prve vrBte jezikoslovci. Nam se namreč zdi beseda »Hrastje« slovenska, »Mota« pa je vsekako v nas že pridobila domovinsko pravico. Blato v dežju. Iz Istre se nam piše: Po vsej Buzeščini, Roščini, kolikor sem mogel zvedeti, in po širni Čičariji padalo je v nedeljo večer med dežjem blato na zemljo. Hišo in polja, ležeča na krševitih tleh daleč od vsakojakega blata, bila so pokrita v ponedeljek v jutro z blatom. Jutranji poštni vlak iz Pulja dospel je v naše kraje ves oblaten. Ljubljanske novice Sitnosti pri električni železnici. Z» gradnjo elektriške železnice skozi Florijansko ulico hočejo cesto od Florijansko ulice dalje nasuti, kar bi hiše ob desni strani znatno oškodovalo. Hišni posestniki ugovarjajo. — Na-p a d. Vagant Karol L a m p i č je predvče-rajšniim zvečer počakal na Dolenjski cesti delavca Franca Srnjaka ter ga s polenom udaril preko rame. Napad se je zgodil iz maščevanja. Lampiča so aretovali. — V lunnjožnjim! Po Ljubljani so potepa mlad, majhen, nekoliko grbast mož, ki zna urarsko obrt. Prosjači po raznih krčmah in hišah ter potem naberačeni denar zapija. Ako se mu denarja ne da, proglaša rožni venec za hinavščino. — Radi mučenja živine so zaprli Ranzingerjevega hlapca Janeza Š u b i j a. — Obsojen L j u b -11 a n č a n v G r a d c u. V Gradcu jo dobil sodarski pomočnik Jakob Jakomin iz Ljubljane ker je nekemu Lampelju istaknil oko 18 mesecev ječe. Ob jednem je bil ob sojen, da mora ranjencu plačati 6000 K za bolečine in 100 K z* izgubo pri delu. Davek na žganje V seji načelnikov parlamentarnih strank je nek poslanec predlagal, naj bi se davek na žganje povišal za 30 K, kar bi se porabilo potem za zgradbo vodnih kanalov mej posameznimi velikimi rekami avstrijskimi. Od pomnoženja davka na žganje za 30 K, bi prišlo 20 K k dobremu deželam, 10 K pa državi. V Srednji Vasi v Bohinju se snuje novo ognjegasno društvo. Pokvarjena pot v Ameriko. Na kolodvoru v Litiji so prijeli kmetskega lanta Lovrenca Vidica, ki jo hotel brez izkazov popihati v Ameriko. Poslali so ga domov. Od Fare pri Kostelu. Pri tukajšnji občinski volitvi, ki se je vršila dno 6. t. m. in katero jo osebno vodil g. vladni svetnik pl. Thomann, je bil županom izvoljen gosp. Mihael Jurkovič, posestnik in vinski trgovec od Krkovih. Novi odbor izbral si je županom moža, ki bo sposoben in kos voditi težavne občinske posle, katerih je baš v naši občini mnogo, ker si večina mož mora po svetu s krošnjarstvom kruh služiti, in ravno ti ljudje napravljajo županom v teh krajih mnogo opravila. Prejšnjemu županu g. Beljanu, ki je skozi več let vestno in natanko upravljal to častno službo in so ¡e sedaj vsled visoke Btarosti in bolehnosti odpovedal toj časti, bodi tem potom izražena prisrčna zahvala za ves njegov trud. Razume so, da so tudi v novem odboru vsi možje z županom vred odločno katoliško narodnega mišljenja. Zabodel je v Gibrijah na Goriškem nekdo Nikolaja Toroša iz Bjršta. Sumi se, da ga je Janez Šfiligoj iz Brdic pri St. Lovrencu. Sliligaja bo že odpeljali v zapor. Na dve letno ječo je bil radi težko telesne poškodbe pred graškimi porotniki obsojen Anton Schneider iz Škoije Loke. * * * Naslov „inžener" dobe po vladni predlogi tudi oni, ki so izvršili višjo poljedelsko šolo in napravili državni izpit kakor tudi oni, ki so izvršili rudniške akademije. 500 interpelacij čaka v drž. zboru sedaj odgovora. Pridige P. Freunda na Dunaju imajo nenavaden uspeh Cerkev sv. Petra je natlačeno polna. P. Freundova pridiga o sv. Alfonzu Liguori je tako navdušila poslušalce, da bo sredi govora govornika prekinili z gromovitimi klici »Bravo !« posebno pri točkah, ko je opisoval uovratek anglikanskih duhovnikov v katoliško cerkev. Vso nasprotnike katoliškega gibanja pa je uprav pretreslo, ko je velika množica poslušalcev na P. Freunda poziv, ostati zvesta veri in cesarju, zagromela : »Ja!«. Nemški radikalci so hiteli osmešiti se z interpelacijo v državnem zboru. Od raznih strani. Velikonočne počitnice drž. zbora bodo prav kratke od 28. marca do 10. aprila. Druga vesfzopet trdi, da bodo trajale do 17. aprila. Delegacijsko zasedanje se skoro gotovo vrši še-Ie jeseni. — U m r 1 je bivši predsednik ameriških združenih držav Benjamin H a r r i s o n. — O upcljavi dveletne vojaške službe se je posvetoval francoski ministerski svet. — Dvoboj Dorouleda. Iz Curiha sc poroča, da je tja došel Deroulede, katerega policija z vso strogostjo nadzoruje, ker na vsak način hoče preprečiti dvoboj. — Angleška potrebuje vojakov. V Milanu je policija ustavila 650 mož, ki so hoteli odpotovati. Skoro vsak je imel pri sebi okolu 200 frankov. Njihovi izjavi, da hočejo odpotovati v Švico se ni verjelo in končno se je dokazalo, da so najeti od angleške vlade za Južno Afriko. Z Italijani bode Angleški pač slabo ustreženo. Društva. (Slov. dela v. stavbno društvo v Ljubljani) vabi svoje člane k skupni sv. maši v proslavo društvenega zavetnika sv. Jožefa, ki bode v torek dno 19. t. m. (sv. Jožefa dan) dopoludne ob četrt 10. uri v cerkvi Jezusovoga srca. Vabljeni so tudi vsi somišljeniki in prijatelji kršč. delavsko organizacije (Delavsko podporno društvo v C; e 1 j u) obhaja svoj društveni praznik na sv. Jožefa, v cerkvi sv. Duha. Ob 8. uri govor, in slovesna sv. maša. Pelo bode celjsko pevsko društvo pod spretnim vodstvom g. dr. Ravniharja. Po sv. opravilu kratek pogovor v „Narodnem Domu" v društvenih zadevah. K obilni udeležbi vabi odbor. Telefonska in brzcjivna poročila. Dunaj, 15. marca. Posvetovanje kvotnih deputaoij se bode sedaj vršilo na Dunaju. Avstrijska kvotna deputacija bode pričela posvetovanja na podlagi starega ključa. Dunaj, 15. marca. Državna zbornica je izvršila volitev v kvotno depu-tacijo in nadaljevala prvo branje investicijske predloge. Dunaj, 15. marca. V drž. zboru je vprašal posl. Breiter min. predsednika ako je res, da dobi Javorski od vlade na leto 40.000 gld. ter je in-terpeliral radi odlikovanja viteza Javor-skega. Dunaj, 15. marca. Prihodnji teden bode imel državni zbor saino dve seji, ostali čas se porabi za posvetovanja odsekov. Reka, 15. marca. Včeraj je odplul 21. parnik s konji v Južno Afriko. To pot so ukrcali 450 konj. Prihodnji teden bode odplul zadnji parnik ter je potem ukrcanje konj za Južno Afriko gotovo. Mnogi listi se pritožujejo, da bi v slučaju vojne Avstriji nedostajalo domačih konj. Zoi^a, 15. marca. Kuez se je izjavil, da vsprejme častno predsedstvo strelskih društev, ako se društva postavijo pod nadzorstvo vojnega ministra. Rim, 15. marca. V komisijo za posvetovanje o predloženem vladnem načrtu glede finančnih operacij so izvoljeni trije pristaši vlade in osem opozi-cijonalcev. V razne zbornične odseke so izvoljeni samo kandidati opozicije. Berolin, 15. marca. Nek ključavničarski pomočnik se je oglasil, da je železo, s katerim je Weiland ranil cesarja, izgubil v bližini prostora, na katerem se je napad vršil. S tem se dokazuje, da napad Weilandov ni bilo pripravljeno hudodelstvo. Pariz, 15. marca, (irof Castellane, ki je včeraj oklofutal glavnega urednika „Figara" Rodaysa, ker je le-ta priobčil v listu, da je grof Castellane ob znanem poskušenem prevratu vprašal Derouleda, kaj bi naredil, ako bi pretendent prišel v Pariz, je bil od Rodaya pozvan na dvoboj. Pariz, 15. marca. Zunanji minister Delcasse se je izjavil o nameravani francoski ekspediciji v Marecoo, da tej ekspediciji Angleška ne nasprotuje, ako se ji zagotovi, da obdrži Tanger, Italiji pa Francoska dovoli prosto roko nad Tripolisem, ako Italija ostane napram ekspediciji nevtralna. Natančnejši dogovori mej Italijo in Francosko se bodo še vrš;li. Rusija smatra ekspedicijo kot zelo nevarno. London, 15. marca. „Times" javljajo, da se bode kraljeva civilna lista na predlog vlade določila na 470.000 funtov šterlingov. London, 15. marca. B r z o j a v k e, katere je Krüger hotel poslati v Južno Afriko, je angleška vlada preprečila. Krüger torej o stanju mirovnih pogajanj ni ni nič poučen. Tu se trdno veruje, da bode z uda jo Bothe vojna skoro končana. Kot nemogoče (?) se smatra, da bi se Dewet sam upiral. Brnselj, 15. marca. Iz Pretorije neka brzojavka potrjuje, da se v Južni Afriki skoro sklene mir in sicer na podlagi amnestije, zopetnega sezidanja burskih hiš in dovoljenja notranje avtonomije. Umrli ho: 13. marca. Antonija Hribar. Šivilja, 2ti let, Rožne ulic? 35, plučnica. — Marija Rudman, delavca hči, 10 mesecev, Poljanski nasip 10, božjast. 14 marca. Ana Hujan, tovarniška delavka, 59 let Mestni trg 6, ostarelost. V bolnišnici: 12. marca. Apolonija Vulovič, delavca žena, 41 let, kap. - Alojzij Berce, gostač, (51 let, ostarelost. Gena žitu na dunajski borzi dnč 14. marca 1901. Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . » za maj junij » za jespn . . Rž za pomlad . . » za maj junij „ za jesen . . Turšica za ma) junij . » za julij avg. . Oves za pomlad . . K 7-86 7-93 8-00 7-88 7-81 7-08 5-49 5-59 663 do K 7-87 7 94 8-09 7 89 7-82 7.10 5 50 560 6 65 Meteorologiöno porodilo. '/¡Sina nad morjem SOfrž m, ärednji zračni tlak 736-0mm. C», opii- Z.TAOia Stanj, btiro-irelr» » mm. j T.mpe-| rntara | p° Olliijn Vetr.Tl 9. tv» 2-2 na II. redni občni zbor „Kršč. gospodarskega društva v Idriji, registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se vri i v nedeljo dne 31. maroa 1901 ob 4. uri popoldne v pisarni „Krščanskega gospodarskega društva". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 19C0. 3. Prememba pravil. 4. Volitev 4 izžrebanih odbornikov načelstva. 5. Volitev nadzorstva, ti. Razni nasveti. 279 1-1 JiaŽelstTO. VABILO 271 1-1 na redni občni zbor „Posojilnice na Slapu pri Vipavi, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v četrtek «lnč 28. marca 1901 ob 3. nrl popoldne v svoji posojilnični pisarni v Vipavi. Dnevni red: • < 1. Poročilo načelstva. 2. Prememba pravil. 3 Odobritev letnega računa in razdelitev čistega dobička. 4. Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Razni predlogi. V Vipavi, dne 13. marca 1901. Načelstvo. Opomba: Ako bi občni zbor ob zgoraj določenem času i.e bil sklepčen, se prične pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode zboroval natančno po zgornjem »Vabilu« ne glede na žtevi:o navzočih zadružnikov in od njih zastopanih vplačanih deležev. Iščem 271 3-1 prodajalko v mojo trgovino z mešanm blagem. Vešča mora biti obeh deželnih jezikov in mora imeti dobra spričevala. Ivan Žar;»i, Kamnik. Služba organista in cerfcvenika pri mestni župni cerkvi v Skofji Loki je razpisana. Nastop 1. junija 1901. 275 3-1 Mestni župni urad v Škofji Loki, dne 12. marca 1901. j z dobrimi spričevali, sprejme se takoj v prodajalno mešanega blaga Prosto stano vanje in hrana; plača po dogovoru. 280 3-1 Ponudbo naj se pošiljajo na M. Sbil, trgovina mešanega blaga v Mokronogu. "'J/ Ive; H H trpežna, iz najboljšega jekla, obdrže do tikratno toliko črnila Iti t navadna peresa, dasi v čeri niso dražja Prym-pero ima tudi to dobro lastnost, da ne dela madežev, ako se pregloboko v črnilo pomoči. Izdaja je v treh vrstah : Znamka 31639 15 1° za tanko pisavo, F za malo debelejšo pisavo M za navadno dt belo pisavo I škatlja — 144 peres stane K 2 40, po pošti 10 h več. 175 6 -4 Edino zastopstvo za Kranjsko: Ivan Bonač v Ljubljani, nasproti c. kr. glavni pošti Tivnnnlpitl izvrstno sredstvo za ohran tev _X>/ f I /t(/tot/i, |e sovja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 228 15 11-9 Vnanja naročila proti povzetju. IV a jbsvIjša uporaba iitiekM ! Kar največ in najfinejšega surovega masla ! Le mogc če, če se mleku od s zame snii tana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih piiznanj; 167 40-4 v Parizu 1900 „Grami Pnx '. 7.t milijona tacih strojev v rabi! >Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi st-i ji za mlekarstvo Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa - Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, jtoilnčne brožnre brezplačno. I Mizarska zadruga | & v Št. Vidu pri Ljubljani ^ se toplo pri- ^ poroča preč- >¿¿ duhovščini in vsemu p. n. J1^ občinstvu naročitev raz-üO'.rstne ^ hišne $ - oprave^ ter tudi ilru- U' ge oprave,'J} temne in lika re , poljubno po želji izvršene. — Raznovrslne oprave iz- ¡v vršujejo se v vseh pn ljubnih slogih, lastnih in predloženih uznrcih, najlrpožnejše in iz VJ/ Sj^ dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča K 238 2 J. Arhar, & načelnik. ^ It m Liattermannov drevored. Novo! Novo! Prvikrat v Ljubljani. Električna jamska železnica Najsenzacijotirlneje podjetje te vrste 2«a 3-2 Klelctr i ¿¿o *» Čarobno razsvetljavo oskrbuje 7 OO žarnic in ^ obiočnic. u á tí >tn B- UO Ctl ct t-» bfl . o»—« g rt I s tn S S <« ¡E? d* «n ^ •>H > s- o 1 C Jo 55 t* g' £> , ra rt , . ,JC N d >cfl o a ro i o CXS 4-» o « o * bD • S rt c gil ■¡8 .5 C C o rt >'J w "J o CM > S* S O o a C rt uo J o ^ & rt ¿Í S C «s N '5 S 2 c o — u rt c 5 i. ^ S a 3 N M 3 n '5.03 >1/3 O o. o ft Umetnijski zavod za slikanje na steklo B. ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki ln strokovni svet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili S Predas I tede id&ji al V | Glavni dobitek | 0.000® ¡ gotovini po odbitku 20%. H i „Invalidendanl 8 al kroi ^ priporoča «9 . <•jMLj-VI^SíJS {"■srečke | HO 122 13~10 jjP S sia R» Iga» u. .2 . jpf m W¿m I «»fiMC M r ?:; Sj m m- tsSft fw'Cí* S-" MB Wm mM Ip ¡¿rTfó Največja zavarovalna družba za življenje j« „The Mutual" v New-Jorku. Ustanovljena !842. Z nasprotnim zavarovanjem. Skupno premoženje dne 1. januvarija 1900: iSl 10 Čisti dobiček v prid zavarovancev leta 1899: 235 10-8 Jamstvena glavnica za zavarovalne p< godbe v Av.-triji sklenjena je shranjena pn c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Dunaji. i »lav no zastopstvo za liniiijsko: BRATA POLLAK v Ljubljani. a iS m mm § igčsj m 1 1 I i m 1 r® 'mM 111 > 11 I. I €1 J iS I i i-JB, l> O f a. >Ju6 15. marca. Skupni državni dolg v notab.....98-50 Skapm driavni dolg v »reb.n............W8 40 Avstrijska zlata renta 4%.......117 90 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98-20 Ogertka zlata ronta i°/0........118 — - - - - ----- 93._ 1675 — 711-50 240 25 117 47' Ogeroka kronaka renla 4°/0, 200 Avstro-ogeroke bančne dclnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 «Id....... London vista ..... . . . . NeniSki drž. bankovci ra 100 m. nem. dr*, veli 20 aiari...... 20 fra&Vov (napoleonuor) Italijanaki bankovci , , C. kr. cekini..... Dn6 14. maroa. 3-27„ državne srečke 1. 1864, 2.r>0 gld.. . 6% državne srečko 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld." . . 470 zadolžnice Rndolfove želez, po 2'K) kron Tišine srečke 4%, 100 ^ld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/n 23-50 19'08 9040 11-32 182 -170-206- -95 75 140-50 25Ü-25 Donavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma sv. osr.zem.-kred. banko 4t70 Prijoritetne obveznice državne ielezmee ' > južne ielezniiio 3c/0 > > južne železnico 6°/u > > dolenjskih žoleznic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... , . 4°/0 srečka dunav. parobr. družba, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 Ogerskega » „ » 6 > Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfov« srečke, 10 gld. 1C5 94' 427' 347 121' 99" 401-39!) 49' 26" 16-<>!• Salraove srečke, 40 gl.l........195-— St, Geu6is srečko. 40 gld............230 — Waldsteino7e srečke, 20 gld.......391 — Ljubljanske srečke...........58 75 Akcija auglo-av9trijs8'— Papirnih rubljfv 100 . ...... , 263 50 «&jr Kali r.p la prodaja "fiJUJ, ysabovrsinih državnih papirjev, srook, denurjov itd. Savarcvanja za /gube pri žrebanjih, pri izžrebanju uajmanjšepa dobitka. — Fromeae za vsako žrebanje. Kultni na izvršitev narofól n» borr.1. Wonjamicna ¿i«!niska družba I., VüoUzoüa 10 in 13, Dnnaj,!., Strobslgassa 2. ¿íRíT PojMSíilIa v vseh ¡¡otpodaMklSi in fliHfišuih »ivaroi, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaeljskiSt ¿redimlkHi ^aplrjov in v«3tnl sviti za dosego kolikor je mogočo visoccga obrestovanja pri popolni varnosti IMT » 1 <> ž o u i li gr i n v i» i c. "S3B