Številka stau© 2d trinarie*« ü&f
Izdajalec Tkalec ušel na Laško.
Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je zna- ! ni izdajalec Tkalec, ki je glavni krivee nesreče prekmurskih Slovencev, ušel na Laško. Naše slavne oblasti v Ljubljani in Zagrebu niso hotele polagati kake važnosti na poročila prekmurskih Slovencev o Tkalcu. Tako se je temu izdajalcu posrečilo, da je srečno ušel preko gorenjskih planin v Italijo.
Žid giiif je ljubši kot slovenski rojak.
Od kmeta, doma iz okolice Velikovca, ki se je pripeljal v sredo dopoldne v Maribor, da si kupi konja pri konjski evidenci, nam piše:
V listih sem čitai, da se bodo te dni v Mariboru oddajali konji, ki. so jih na glavnem .kor. lodvoru zasegli. Ker so nam Ntmci ob vpadu na slovensko ozemlje oropali, oziroma p« klali vso vprežno divino, srno se slovenski kmetje iz Koroške in slovenjgraškega okraja res razveselili poročila, da dobimo konje. V sredo dopoldne je čakalo v artilerijski vojašnici gotovo kakih 150 oseb na konje, večinoma kmetje, ki so trpeli vsled vpada nemških tolp. Komisija je konje oddajala sicer drago, tako da so celo stara in slaba' kljuseta stala 1500—2500 K, a kaj hočemo. Bili bi veseli, če bi le kaj dobili. Nekako proti poldnevu pa prideta dva gospoda, eden v beli obleki in še postavita pred komisijo. Oni v beli obleki stopi pred vodjo komisije in se predstavi kot odvetnik zastopnik družbe, ki je transportirala konje iz Zagreba v Nemško Avstrijo. Mož je izjavil, da ugovarja v imenu družbe proti nadaljnji oddaji konj, posebno, ker „komisija zelo površno postopa“. Vseh besed nisem mogel slišati, sem stal od zadaj. Odvetnik je dobil krepak odgovor od enega člana komisije. Med kmeti je nastalo veliko razburjenje. Prišli so dva dni daleč po konje, sedaj pa pride „slovenski“ odvetnik in se zavzema za nemške Žide proti slovenskim kmetom. Povprašal sem, kdo je ta odvetnik in reklo se mi je, da se zove dr. Rapoc, sin znanega narodnjaka Jos. Rapoca. Tako daleč smo že torej prišli, da je našim veljakom nemški žid (ali pravzaprav njegov denar) ljubši kot slovenski rojak. Daleč, daleč smo pri? Šli. Ko sem se opoldne mudil v gostilni pri o-bedu, sem zvedel, da je v Mariboru cela vrsta
slovenskih (?!) odvetnikov, ki se v potu svojega obraza potegujejo pri sodniji in pri ljubljanski ter centralni vladi za odstavljene uradnike, učitelje ter take, ki se pečajo z „zaupno kupčijo“ z Nemško Avstrijo. G. urednik, udarite z gorjačo po ljudeh, ki za zlate rumenjake — kateri pa so danes samo papirnati — branijo ljudi, ki že davno zaslužijo izgon, če ne boste dali tehbe-! sed v Vaš časnik, potem bom prepričan, da tudi Vi držite z zagovorniki naših narodnih sovražnikov.
Opomba uredništva: Nastavili ste nam sicer nož, a grožnja v Vašem zadnjem stavku je bila odveč. Nimarno dovolj ostrih besed, da bi I primerno ožigosali ljudi, ki se za bogato plačilo ' potegujejo za Nemce, nernčurje in druge krvosese našega rodu v politično važnih zadevah. Pro-1 simo naše prijatelje z desne in leve, danam poročajo o takih „rodoljubnih“ činih naših mladih “„rodoljubov“.	____
Ulična ime na v Mariboru.
Načrt za ulična imena v Mariboru je objavljen v splošno kritiko, stvar je tudi načelnega pomena. Torej hočem k načrtu povedati nekaj lastnih opazk. Predlagana imena sem radi pre-I glednosti razdelil v sedem skupin: 1. Prestave ■ prejšnjih imen (57), 2. slovensko slovstvo (33),
3.	politika (20), 4. slovanska (6), 5. jugoslovanska (13), 6, krajevna (11), 7. stara zgodovinska j (13). Seveda ta razdelitev ni natančna, zlasti ker sem v krajevni zgodovini premalo podkovan, a i to je postransko.
Veliko preveč se je enostavno prevajalo iz nemškega in tako smo dobili imena, ki so popolnoma brez pomena in v slovenskem jeziku zelo nerodna. V nemščini so udomačena, v slovenščini se ne bodo udomačila in je nevarnost, da bo ljudstvo nadalje rabilo nemške izraze. Tako so na primer Vodnjaška, Plinarniška, Jez-darska ulica itd. Priznam, da moramo držati nekaj ulic v rezervi za nove zvezde, ki se bodo še prikazale na našem obzorju. Toda vendar je tega preveč, Imena slovenskih pisateljev so splo-I šno izbrana dobro. Vilhar je pač samo lokalnega kraškega pomena, namesto Wolfa, kateremu jo tudi privoščimo, bi veliko bolj zaslužil ulico Einspieler, čegar pomen za ves slovenski narod je j ögiomen, bil je ena naših naj genij alnejših orga-! nizatoričnih in političnih glav. Dalje bi privoščili i kotiček Majerju, navdušenemu in delavnemu Juga-
Slovanu m tudi Jarniku, idealnemu pristašu jugoslovanskega gibanja. Pogrešamo tudi zasluženih domačih mož, kakor Kosar, Muršec, Matjašič, Cvetko, predvsem pa ne vem, kako da ne najdemo Vraza. Zdi se mi, da smo izbirali nekoliko preveč po starih šolskih knjigah a razviti bo treba nove teorije. Pri Murkotu je treba omeniti krstno ime. Slovanska imena so izbrana manj srečno. Sobieskega je na vsak način treba črtati in, če se hoče, na mesto njega vzeti kakšnega drugega Poljaka. Puškin je velik pesnik, a vendar ne razumem, da smo izmed Rusov izbrali ravno njega. Izmed Čehov bi bolj nego Kollar zaslužil biti omenjen Šafarik. Dva češka glasbenika sta se izbrala pač samo raditega, da zamenjata nemška. Pri imenih iz pol tične skupine bo še mnogo debat. Delovanje Tomanovo še ni tako razjasnjeno, da bi ga lahko postavili na svetilnik. Spomin bi zaslužil Razlag, kot Staj ere, politik in Jugoslovan. Predlagal bi tudi Gorazda, ki je bil naslednik Metoda in sin našega naroda.
Sicer se bo pa o tej skupini najbrže še mnogo govorilo. Jugoslovanska imena so izbrana srečno, želeli bi jih še več, zlasti iz jugoslovanske zgodovine. Če so sedaj neznani, ne bodo za nekaj let. Prečrtal bi pa Gaja, ker njegova uloga v jugoslovanskem gibanju fti brez pomislekov. ^ Krajevnih imen imamo veliko premalo. Po laških in francoskih mestih jih imajo jako radi in meni se to zdi praktično. Imenujmo več ulic po naših mestih in pokrajinah. O domačih zgodovinskih imenih ne moram govoriti ničesar.
Dr. Lénard.
Slovensko delavstvo proslavi sv. Cirila in Metoda.
j V nedeljo, dne 6. t. m. je, proslavilo slov. kat. delavstvo na prav lep način god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Zjutraj ob, j 6. uri je bila skupna služba božja s pridigo v j idilični cerkvi Sv. Jožefa v Studencih. Pri sveti maši je prav lepo popeval šolarski pevski zbor,
- kateri se je v tako kratki dobi naučil že zares 'mnogo lepega — za kar gre vsa hvala vzorčnemu učiteljstvu. Popoldan se je priredil izlet v Kamnico. Udeležencev je bilo več sto. Po dohodu jv Kamnico so bile pete litanije in zatem zboro-jvanje na vrtu gostilne Vogrinec, Zborovanju je predsedoval tov. Karba iz Studenc. Kot glavni j govornik je nastopil g. dr. Lenard, kateri je v navdušenih besedah obrazložil veliko apostolsko delo sv. bratov Girila in Metoda za ves slov. jrod. Zatem je govoril zastopnik moške skupine JSZ tovariš A. Krepek, kateri je končal z željo, da bi sv. brata prosila Boga, da bi rosil svoj blagoslov na troimeni narod SHS, da bi bil isti vedno edin in složen v skupnem delu za blagor in srečo lepe naše domovine Jugoslavije. Nato je še govorila zastopnica ženske skupine Jerica Jančič, ter je končala s pozivom da ostanejo vsi člani ' in članice JSZ zvesti materinemu jeziku, svesti domovini a tudi zvesti sv. veri. Za ranjene slovenske vojake se je nabralo 180 K.
Razne novice.
V proslavo Petrovega dneva. Ker je na Petrov dan, dne 12. t'. m. na kr. vojaški realki v Mariboru zaključek šole in vsled tega obilo posla, je odkupilo šolsko poveljstvo v prid invalidov vse častnike, gojence in moštvo zavoda z zneskom 500 K. Prosi se torej, da nabiralci ne hodijo v zavod.
t Dr. Ivan Glaser, v mariborski bolnišnici je umrl v soboto, dne 5. julija slovenski odvetnik dr. Ivan Glaser v 55. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil v torek, dne 8. julija popoldne ob obilni udeležbi mariborskega narodnega občinstva. Čudno in skoraj neverjetno se nam je zdelo, da mu „Čitalnica“, katere dolgoleten ud je bil, ni zapela niti ene žalostinke bodisi pri hiši žalosti ali ob grobu. Njegovi lastni tovariši só ga zadnja leta skoraj vsi zapustili. — Blagi pokojnik naj počiva v miru!
Umrli so Jurtela Josip, učenec. Pogreb se je vršil v torek, dne 8. t. m. Weiglein Henrik, železničar; pogreb se je vršil v sredo, dne 9. t.
m.	Pešl Ivana, delavka; pogreb se vrši danes
10.	t. m. ob 14. uri. Levant Rdita, hči pismonoše; pogreb se vrši danes 10. t. m. ob poF 15. uri. Schweitzer Anton, trgovec; pogreb dne 11.
t.’ m. Levart Edvard, pismonoša; pogreb dne
12.	t. m. Naj počivajo v miru!
Dr. Matija Slavič, ki je po zimi odpotoval v Pariz in je tam sodeloval s dr. Kovačičem pri odsekih mirovne konferenc e (posebno glede Šta-j jerske in Prekmurske),-se vrača iz Pariza v domovino. Dr. Fr. Kovačič še ostane nekaj časa v Parizu.
Dr. Jos. Povalej, finančni ravnat« Ij v Mariboru, je že delj časa nevarno bolan. Pred nekaterimi dnevi so ga odpeljali v bolnišnico.
Mariborski Orel in Orlice zlete v nedeljo, dne
13.	t. m. v Jarenino. Odhod točno ob 13ih od
11.	mešč. šole v Reiserjevi ulici. Vrnitev do 21ilx. Pridite vsi člani! Vabljeni Ste pa tudi vsi prijatelji naše organizacije v Järenino!
Mariborsko Orlovsko okrožje se je ustanovilo
v ponedeljek, dne 7. t. m. Izvolil se je odbor in načelstvo. Okrožni predsednik je br. Martin Medved (Jarenina), okrožni načelnik pabr. Karel Tratnik (načelnik mariborskega Olla). V odboru oziroma načelstva so vsi predsedniki in načelniki okrožnih odsekov.
Ganljive SO Šolske slavnosti, ki jih prireja
okrajni šolski svet v okoliških šolah. V torek je bila taka slavnost na krčevinski, v sredo pa na pobreški šoli. Glavar dr. Lajnšič je obdaroval otroke z lepimi darili in pecivom. Natančno poročilo sledi. V petek se vrši enaka slavnost na Teznu, v soboto pa v Studencih, vsakokrat ob
15.	uri. Povabljeni prijatelji otrok in starši.
Mariborsko slov. žensko društvo je sprejelo dosedaj za ranjene vojake v denarju 14.000 K,
razun tega približno 12 hi vina, večje množine klobas, nekaj prekajenega mesa in slanine ter kruh, žemlje in drugo pecivo. Od tega so . dobivali ranjenci, krepčila na kolodvoru in v b lnici.
Y; bolnico dobivajo še vedno po dvakrat nà teden 125—30 1 vina, cigarete in kar še pride drugega na razpolago, s (Tobak za cigarete sta darovali obmejno poveljstvo in finaičrio ravnateljstvo). Tudi na. dan krstne slave našega kralja dobe naši ranjenci majhen poboljšek. Koliko denarja ■ostane ob koncu naše akcije nevporabljenega, bo v prid invalidom, ki so zadobili svoje rane na Koroškem. To v orijentacijo cenjenim darovalcem, ki jim izrekamo ponovno tem potom prisrčno zahvalo.
Darova za ranjene vojake : g, poročnik Žnuderl je nabral 167 K. Tovarnar Welle v Krčevini je daroval 150 hrenovk za ranjene jugoslovanske vojake Hvala! •
Mariborska Slovanska Čitalnica je darovala za
Dij. kuhinjo v Mariboru 40 kron mesto venca na grob svojega dolgoletnega zvestega člana g. odvetnika dr. Ivana Glaser.
Regent Aleksander — bodoči ogrski kralj?
Ogrski dopisni urad poroča z dne 8. julija: Predsednik segedinske protivlade grof Julij Karolyi je rekel nekemu žurnalistu budimpeštanske ga lista „Vörös Ujsag“ sledeče: „Madžarski je.preslaba, da bi se sama mogla prenoviti. Vlada -namerava vsled tega preložiti svoj sedež kakor hitro mogoče iz Segedina v Budimpešto in ponuditi ogrsko krono regentu Aleksandru, bodočemu kralju Jugoslavije.“ To poročilo je v Budimpešti hudo dimilo, zlasti ako se upošteva, da ima Madžarska sedaj dye vla-di, ^teri. slna-sprofujeta druga drugi.
Kriza v dsžeini vladi odstranjena. Deželna
vlada za Slovenijo je v svoji seji dne 8. julija Oklenila, da ne poda celokupne demisije. V vladi ostane tudi dr. Žerjav, ki je po poročilu „Slov. Naroda“ z dne 7. julija na zboru zaupnikov JUS' ®a pros il za absolutory, „ker zapušča deželno vlado“.
Francoski poslanik v Rimu odstopil, Po poročilu „Agenda d’ Italia“ nameravk francoski poslanik v Rimu Bari-ere vsled najnovejših dogo d ■ kov v Reki odstopiti.
Ameriška pomoč. Za stranke, katere imajo izkaznice in še niso sprejele dodeljenih živil, sledi izdaja v tem tednu samo v petek popoldne med 16. (4.) in 19. (7.) uro v Elizabetini ulici 14, namreč v vseh barvah. V soboto se ne izdaja.
Sladkorne nakaznice se izdajo za graško predmestje v petek predpoldne in popoldne za ostale meščane.
^a naslov stanovanjskega urada ! že dalje
časa nam prihajajo pritožbe od slovenskih strank, d.a se na tem uradu proti Slovencem brezobzirno postopa, .medtem ko se Nemce in odpuščene nemške uradnike ščiti in ščuva. Jugoslovanskim (državljanom živečim že do 40 let v Maribora se stanovanja zasegajo in sicer večkrat v prid Nemcem. Odpuščeni nemški, uradniki in učitelji pa se še vedno šopirijo po Mariboru. Učitelj Krainz ima posestvo in stanovanje v Brucku, pa še vendar ipia tukaj stanovanje in po nepotrebnem hodi v Maribor. In takih oseb je še veliko število.
] Pravijo, da ga ščiti visok slovenski uradnik, j Nemški Mariboržani še imajo stanovanja po 6 ) do 10 sob, in se jim nič ne vzame, menda zato J ne, ker so velikaši, na nižje sloje pa se po ne-! potrebnem pritiska. Naj se ogledajo stanovanja ! A. Ogrisegg, ali baronice Bach in drugih Mari-j. boržanov. Zahtevamo odločno, da se tukaj nail pravi red, da se ščiti Slovence in jim gre na
■	roko, da se pa tujci brezobzirno izženejo iz mesta, oziroma se jim odpovedo stanovanja takoj in se razdele med slovenske uradnike, učitelje
! in druge. Proč z vsakim protežiranjem! Le pra-I vica imej svoj prostor na mestnem magistratu j in ne protekcija! Drugače bo treba energične metle!
MiŠSk nesramnssti. Mariborski stanovanjski s urad je z današnjim dnem odredil, da mora
■	narodno zavedna družina slovenskega državnega \ uradnika mariborske bolnice danes izprazniti [svoje dolgoletno stanovanje in tako napraviti
prostor zasebnici Berta Stihe c, znani nemčurski j protestantki! Tako se protežira na „slovenskem“ j uradu!
! Kako izgleda v tovarni južne žeieznice. v
naši delavnici je še vse polno hujskačev. Zabavljajo čez Jugoslavijo in hvalijo Nemško Avstrijo. ! Ali res ni mogoče odstraniti te nemčurje? Dan j na dan stojijo pred delavuico zavedni slovenski j delavci in prosijo službe toda zaman, ker se jim ! reče, da ni nobenega prostora več. Zahtevamo,
. da.se sprejmejo zavedni slovenski delavci in j glavni hujskači odstranijo. Naj gredo v deželo
■ lačnih Švabov. Dobili smo tudi že precej slov.
I uraduištva, prosili bi samo, da bi se za nas Slo-* vence malo več zavzemali. Po delavnici je še vedno f vse polno nemških napisov. Proč s temi. Socialde-! mpkratje, delajo veliko reklamo. Pred delavnico ’! stoji mož in vpije „Meine Herrn nur den letzten
„Naprej“ hob ich noch, kauf ns ihn!“ Hvala Bogu ' napravi pa zelo malo „kšefca“. — Za ranjene j vojake se je nabralo dne 6. t. m. ob priliki Ci-rii-Metove slavnosti v cerkvi sv. Jožefa v Stu-I dencih .dopoldne pri sv. maši 53 K 25, v popol-5 dne pa 127 K 11 v. Zavedni železničarji.
Kdo še ima nemške napise? človek w mislil,
j da so v resnici izginili že vsi nemški napisi v , Mariboru in okolici, a temu ni tako. V Mariboru j in bližnji okolici je še dosti takih zagrizencev, f ki nočejo odstraniti nemških napisov. Tako na ! primer se še na Glavnem trgu na nekem velikem
■	poslopju vedno blišči „Theresienhof“, dasi je na drugi strani tudi slovenski napis „Velika kavarna“. Na cesti, ki pelje na Pobrežje opaziš
; kmalu od železniškega mosta na nekšni stavbi ! „Grünhof“. Na vogalu Mejne ulice (Grenzgasse) in ; Ceste na Pobrežje lahko čitaš \ „Wicher, Landes-f produkten etc.“ In če greš še dalje proti Po-i-brežju po Cesti na Zrkovce, zapaziš kmalu izzi-f vajoč napis: „Eiletz, Kohlenhaudlung“. Poleg tega ima ta tigovec še celo tablo drugih napisov. Vrlega in narodnega g. gerenta vprašamo, če mu je to znano in zakaj ne ukrene potrebnega, da zgine tudi ta, kolikor se nam dozdeva, zadnji izzivajoči napis. —- Prihodnjič napravimo izl^t
po drugi strani in neusmiljeno bomo bičali tiäte, ki še sedaj vkljub vsem odredbam niso odstranili samonemških napisov.
Celo Scherbaumova gostilna v Prajhäus-uiici
je dobila včeraj lep slovenski napis: „Salonsko kegljišče. Plzenska restavracija“.
Za zlate rumenjake. Dobili smo ta-le dopis: Nisem sicer pristaš vaše stranke, a silno sem bil razburjen, ko sem zvedel, da se nekateri slovenski odvetniki potegujejo za odstavljene nemške in nemčurske uradnike, učitelje, tihotapce in enake škodljivce našega naroda. N. pr. : V Kamnici je dalo okrajno glavarstvo zapreti gostilno Scheragg. Slovenski odvetnik dr. Koderman pa se sedaj poteguje za preklic uradne za-tvorbe. Ko so v Mariboru zaplenili veliko število konj, katere je hotela neka židovska družba poslati v Nemško Avstrijo,, je prevzel dr. Rapoc hrambo te družbe. In stotnika Vavra, ki je znan kot velik nasprotnik Slovencev (saj je že večkrat rekel: Von SHS lasse ich mich nicht auf
den Kopf sch......) in je imel „zaupne“ kupčije
z Nemško Avstrijci, zastopa tudi slovenski odvetnik. Gospodje od JDS, ali je vse to narodno delo?
Seznam v mesecu juniju 1919 izdanih obrtnih pravic V mestu Maribor. (Konec). 22. Sieber Emilija, Herrengasse št. 9, trgovina z rokavicami, stezniki in nadrobnim blagom. 23. Pavlič Terezija, Domgasse št. 10, gostilna. 24. Kokalj Leopold, Bismarkstraße št. 3, krojač. 25. Poteržin Ferdinand, Nagystraße št. 10, sejmar. 26. Stepin-šek Josip, Lendplatz št. 6, trgovska agentura in komisija. 27. Bedrač Ivan, Kärntuei straße št. 9, trgovska agentura in komisija. 28. Rieser Franc, Domplatz št. 12, trgovina z oljem. 29. Schwarz Franc, Wildenrainerstraße št. 8, krojač. 30. Barta Ivan, Rathausplatz št. 8, strojno pletenje. *31. Lah Matija, Studenci št. 15, trgovina z južnim sadjem. 32. Strauss Jakob, Tezno št. 83, mesar. 33. Rosmann Anton, Nagystraße št. 2, ključavničar. 34. Haas Anton, Schillerstraße št. 10, trgovska agentura in komisija. 35. Bela Franc, Lutergasse št. 5, mizar. 36. Muršec Karl, Mühlgasse št. 1, trgovina z vinom in žganjem v posodi. 37. Samuh Franc, Hauptplatz št 21, trgovina s sadjem in sočivjem. 38. Starčič Franc, Lutergasse št 9, trgovina z mešanim blagom. 39. Stelcer Leopoldina, Freihausgasse št. 1, kavarna. 40. Vlahovič Ludo vik, Tegetth offstraße št. 38, gostilna. Mestni magistrat, Maribor, dne 30. junija 1919. Vladni komisar: dr. Pfeifer, s. r. — Opomba uredništva: Objavljamo ta seznam — v katerem je skoro polovica Ne-Slovencev — kakor nam ga je poslal mestni urad. Pustili smo tudi imena ulic nespremenjena.
Pobrežje pri Mariboru, v torek, dne 8. t. m.,
se je posrečilo prijeti nekega človeka v srbski vojaški uniformi, ki je napadel nekega moža, ki. je bil pa — orožnik, kateri se je nahajal doma na dopustu. Ta čudni vojak je ustavil orožnika, ki se je sprehajal v civilni obleki po Zrkovški
cesti prpti domu, ter .ga vprašal po „legitimaciji, a mu ob enem „odvzel“ tudi uro, baje da mu „ne uide.“ Napadeni je pa seveda bil mož na pravem piestu in takoj ukrenil potrebno, da SO' ujeli tega tička. Gotovo je tudi on eden tistih Vojakov, ki so pred kratkim napadli g. S.. Papeža in mu odvzeli denar in uro, ker ni imel legitimacije.
Filatelistični klub za Slovenijo v Ljubljani se
je ustanovil. Gospodje in gospe, ki želijo pristopiti k temu klubu, kateri jim nudi priliko si pridobiti po ceni pismene znamke, naj izvolijo svoj pristop pismeno prijaviti tačasnemu tajniku Miroslavu Cerne v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje
16.	Vsak član kluba je obenem tudi član hrvatskoga filatelističnega društva ter dobiva kotstro-j kovni list „Jugoslovanskega filatelista.“
Slovenci širite naše liste!
oz
pl da Hi
Biči iz osoja . . jermenje za čepe . goži za čepe . .. kose 701—100-. cm dolge à K12-— do. bjhasni kamni &	.
srpi à K 5:50, 6'— glavni robci lepo pisani à .	.	.
moške predpasnike ženske predpasnike K 12 — do oxford srajce za fante * . : . » .
K
2-50
2-50
250
16-t—
2-50
‘6&o
16.— 6 — 4;— 16.—
Kayi»s
od pol 1 do 1 in pol 1, različno olilike, obleka, kavlje za trgoviuo. primerne, kozarci., 1 stekleni stena 7'5 m dolga, z dvojnimi dumi*, nicàmi in mejnimi šipanii ter 2" Seiffeitt-bilarda brez hibe ipovratni deski) 8 i. t,- d. .sp na. prodaj. Vpraša se ob sredah in sö- ' botab od 10.—11. tire. Koroška, ulica 19, pri Has lacker, ':aribiir_
101
Hiša z zemljiščem se takoj proda v Sp. Radvanjsk-i cesti št. 10, Maribor.
ilei»
plavottsk, cefiri, oxfordl, platno balo, klot črni batisti. — Ras- I pošilja po oelem kraljestvu š
Kom. skladišče
ALOJZIJ GNIUČEK,!
Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popust
Krema ta
in ramena za čevlje, ličilo (wichs) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno milo, toaletno milo, cigaretni papir in tuleki (Hilse), riž, kavo in razno drugo blago, dobavlja najceneje trgovska agentura in komisija MARTIN STADLER v Mariboru ob Dravi, Bismarkova cesta 17.
JORÜNA“
prva češka zavarovalnica na življenje v Pragi se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. Mart. Stadler, zastopnik za Slov. ftajersko v Mariboru ob Drajvi/ $8* markova cesta št 17.
Za trgovino z
sprejmem pošteno gospodično-v starosti od 22—30 let, veščo slovenskega jezika v v govoru in pisav ter nekoliko nemškega, ki bi opravljala službo prodajalke in> kontoristinje. Nastop takoj Plača po dogovoru. Ponudbena upravu štvo lista. 1301—105>
2 lončarja ploščarja (Scheibenarbeiter), eden samostojen se sprejmeta takoj. Josip Majer, Berg-strasse 16, Maribor.	1302—106-

Ognja in vloma varne Wortheim-blaeajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsakovrstne Wertheim-blagajnice izdeluje, tudi vsako popravo izvršuje-tvrdka Frana Schell, umetni in. blagajničarski ključavničar v Ma,-' riboru, Koroška cesta 31.	1289
«miMHittoeiiuaio.'.-»
i > r» !Wte	'“’SSSj?"
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestuo-delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno-ter prodaja
ALOJZU ARBEITER,
Maribor, . Dravska nlica št. 15, (pri slarem mostu). 719-