Vsako Isto praznujemo ln proslavljamo svoj praznik - praznik vseh delavnih ljudi.
To ni le naš praznik, ampak Je tucu. praznik vseh naprednih delovnih ljudi v svetu.
Ta dan nas spominja na vse tiste hude borbe delavcev za dosego pravic, ki jim gredo po vseh obče človeških postavah. V duhu smo združeni z njimi in se veselimo vseh dosedanjih uspehov, istočasno pa mislimo tudi na vse tiste, ki še niso dosegli vseh svojih pravic in se morajo še vedne boriti zanje, lahko celo trdimo, da jim je naša moralna pomoč velika opora v tem boju in tudi vemo, da bodo uspeli, kajti zgodovina uči, da je pravična stvar še vedno zmagala 1
Kaj pa mi? Vzklikamo: "živel prvi maj! Živel največ ji delavski praznik!" Prirejamo izlete, proslave, zabave in se veselimo uspehov pri delu. Z vsem tem smo si zagotovili to možnost, da bomo lahko proizvajali več in boljše.
maj praznik
dela
Nad vse važno pa je letošnje praznovanje PRVEGA. MAJA za nas zato, ker prav te dni pričenjamo z novimi gradnjami
Zavedati se moramo predvsem tega, da je danes važna kakovost, kajti na trgu se bo obdržal le tisti, ki daje, ki proizvaja najboljše izdelke.
Te nove gradnje nam bodo omogočile prav kmalu še pbvečati in poceniti proizvodnjo izdelkov, ki niso znani le po vsej naši ožji in širši domovini, ampak tudi drugod v svetu.
Ponosni smo nanje, posebno še zato, ker so renično naši uspehi!
Doslej smo uspeli v naši tovarni postaviti "na noge" nov obrat stilnega pohištva, primernejše prostore je dobil obrat šivanih zabojev, tudi obrata drobnega pohištva in vezanih plošč se širita. Vse to je delo naših rok.
Ker se zavedamo vsega tega, bomo ob letošnjem PRVEM MAJU še bolj veseli in radostni kot smo bili morda kdaj prej. Istočasno pa se obvezujemo podvojiti vse sile in napore za to, da bo l.MAJ 1970 še lepši! Naše uredništvo izkrcnc čestita k prazniku z željo, da bi se dobro zabavali!
B. lilija
ČESTITAMO
VOLITVE
Izid volitev
V sredo 9. aprila smo izvolili dva predstavnika v zbor proizvajalcev pri občinski skupščini floV0 mesto.
Volitev se je udeležilo 89,4 % volilnih upravičencev. Volitve so potekale v redu. Kandidati pa so dobili nasle-dnje število Glasov:
I.
II.
	TVP	Ž.Soteska	Skupaj
Bukovec Prane	124	72	196
Jaklič Štefan	258	5	263
	TDP	TSP	Skupaj
Bajt Andrej	173	32	2o5
Novak ing.Zmago 16	86		lo2
Neveljavnih je	bilo 32 listkov.	
Izvoljena sta	Jaklič Štefan in	
Bajt Andrej
IZID VOLITEV KANDIDATOV ZA DELAVSKI SVET IN SVETE DELOVNIH ENOT.
Na volitvah v centralni in obratni delavski svet so bili po posameznih obratih izvoljeni naslednji novi člani;
Tovarna drobnega pohištva Centralni delavski svet:
1.	Kastelic Jože
2.	Zoretič Joež
3.	Hrovat Janez
4.	Zupančič Aloja Obratni delavski svet:
T. Špelko Joše
2.	Drenik Peter
3.	Horvat Slavko - mlajši
4.	Trampuš Emil
5.	Lukan Viktor
6.	Pirkovič Viktor
7.	Gril Prane
8.	Počrvina Alojz
9.	Kraševec Zora
Tovarna vezanih plošč Centralni delavski avet:
1.	Avguštin Ivan
2.	Boh JOže
3.	Mervar Prane
4.	Pavše Albin
5.	Krese Maks
6» Kočman Tončka
Obratni delavski svet*
1. Barborič Slavko ž. Zupančič Khrel
3.	Senica Stane
4.	Avbar Pilip
5.	Može Ljuba
6.	Jaklič Ana
U#BhVa
Centralni delavski svet:
1.	Kočman Jože
2.	Somrak Niko
Obratni delavski svfet:
1.	Pečjak Jože
2.	'Rebernik Drago
3.	Strajnar Marjan
4.	Šobar Vladka
Iz ostalih obratov nismo do-* bili poročil o rezultatih volitev.
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
Letošnji spomladanski velesejem je pravzaprav "zimski". Je precej hladno ne le zunaj , ampak tudi na rezstavišču. Obiskovalcev je precej in lahko rečem, da je za naše proizvode precej zaninBnja.
Za jedilnico - v belem - se zanimajo posebno mladi, ki so že poročeni ali pa tisti, ki šele"znašajo gnezdo". Za nekatere starejše "ozbiljne" pa je zanimiva naša dnevna soba.
Nekdo je predlagal, da bi kazalo izdelovati tudi otroške sobe t.j. opreme za otroške sobe v takšnem slogu. Ta predlog ni slab in bi ga bilo vredno upoštevati.
Zanimivi so tudi naši gugalniki in servirne mizice z lepimi "smičnimi nogicami".
Skratka, lepi so naši proizvodi in potruditi se moramo, da bodo še lepši in kar se dS kakovostniI
B.Lu
Ko, lepa reč,
je Se spet natretkan!
i
MMOUPR^/LJALa
RAZGOVOR Z
NAJSTAREJSIM
V obratu TDE smo zaprosili za kratek razgovor Alojza Teks-torja, sicer po letih najstarejšega ■delavca na tem obratu. Njega ni potrebno posebej predstavljati, ker ga večina že pozna. Zmeraj ima kakšno šalo v rezervi in večina ga ima zaradi tega rada, sam pa pravi , da se je nekaterim tudi že zameril, ker jih je "nategnil", pa šale niso razumeli.
Nekako tajinetveno ee je na-
muzal, ko sem ga povabil, da
bi kaj povedal o sebi, sodelavcih in o delu.
-	Ker nisi ženska te lahko vprašam tudi po- letih?
-	Z Abrahamom sem se srečal pred petimi leti, delovne dabe pa še nimam veliko, ker sem bil prej privatnik. Eri. Novolesu pa sem sedaj deveto leto.
-	Kako ste praznovali lo maj pred vojno?
-	Ered vojno niso pustili praznovati tega delavskega praznika, žandarji so bili posebno budni tiste dni pred 1. majem. Toda kljub temu se je vedno našel kdo, ki je obesil rdečo zastavo prav na delavski praznik na najbolj vidno mesto.
- Ali ste sodelovali tudi v NOB.
- Ob kapitulaciji stare Jugoslavije, sem padel na bolgarski meji v nemško ujetništvo. KO so nas peljali z vlakom proti Ljubljani, sem pobegnil. Leta 1943 sem šel
v partizane. Kmalu pa sem postal spet nemški ujetnik in bil s skupino devetnajstih partizanov obsojen na smrt. Imel sem srečo, da sem zopet ušel, čeprav sem bil ranjen.
-	Kaj bi bilo treba po tvojem mišljenju še napraviti v podjetju?
-	Ervo bi bilo treba urediti organizacijo preskrbe surovin. Saj že več mesecev trpi proizvodnja v našem obratu prav zaradi pomanjkanja suhega lesa. Treba pa bi bilo napraviti tudi bolj pravičen tarifni pravilnik osebnih dohodkov, ker fizični delavci dobimo premalo. Eogrešam pa tudi sestanke z našimi vodilnimi ljudmi, da bi se na njih kaj pomenili o tekočih problemih. M- (j
IN NAJMLAJŠO SODELAVKO
Na kratek razgovor smo povabili tudi najmlajšo sodelavko našega obrata. To jo mag-da Gašperšič, rojena 1953. leta.
-	Kdaj si pričela z delom?
-	Delati sem začela 4.1o.68.
-	Ali je to tvoja prva zaposlitev?
-	To je moja prva zaposlitev. Ko sem končala lani osemletko, sem odšla v to tovarno na prakso. Takrat je odšla ena izmed delavk na porodniški dopust, jaz pa sem jo po praksi zamenjala. S tem sem se vključila v kolektiv in ostala v njem do danes.
-	Kako si zadovoljna s svojim delom?
-	Za mladino velja, da je do nedavnega bila optimist.
Jaz sem ostala to še sedaj , torej sem zadovoljna.
-	Kaj misliš o delovanju mladinske organizacije v našem obratu?
-	Od mladine danes veliko zahtevajo in pričakujejo. Eri tem pa ji malokdo pomaga,- kar pelje mladino
v nezanimanje za marsikatero stvar. Mladinska organizacija bi morala biti tista, Id M mladino zainteresirala in ji nudila pomoč drugih organizacij. Biti bi morala res med mladino in ostalimi. Mb,1a želja pa je, da bi mladinska organizacija v našem obratu zasvetila v lepi in pravi luči.
-	Bereš časopis in kaj je po tvojem mnenju še potrebno, da se napiše?
Ves časopis redno preberem. Zdi se mi, da je malo preresen. V njem bi moralo biti malo več življenja - humorja, kar bi list poživilo.
-	Kakšne želje imaš za bodočnost?
-	Želim, da bi bila zdrava in da bi lahko še nadalje opravljala delo. želim
pa si tudi pravilne odnose med delavci, kajti le v podjetju kjer so taki pogoji, je prijetno delo in večji zaslužek. //.O.
PROMETNI NESREČI
V sredo 16.aprila sta se ponesrečila na poti na delo pri Vel. Bučni vasi naša sodelavca dipl.ing.Toni Grandovec in Vera Smrke. Odpeljali so ju v bolnišnico v Novo mesto, kjer so ju obvezali in sta sedaj v domači oskrbi«
Erejšnji dan pa se je pripetila tudi nezgoda tovarišu Marjanu Okrogliču blizu mlina v Srebemičah. Škoda je le na vozilu.
NAČRT- ZA ISTO 1969
(Nadaljevanje iz 7. številke) M. Okroglic
Julij - XI. kontrolno tekmovanje elanov z MK puško
-	Občinsko tekmovanje z zračno puško.
-	Republiško pregledno tekmovanje z MK puško.
Avgust -Občinsko in republiško tekmovanje s pištolo
-	Republiško tekmovanje z MK puško.
September - Občinsko in republiško tekmovanje za pokal J.Klanjška.
- Delavske športne igre
Oktober - IV.kontrolno tekmovanje članov z zračno puško.
November - Tekmovanje za dan republike.
December - Tekmovanje za dan JLA z zračno puško
Poleg teh tekmovanj bomo imeli še tekmovanje v družini z zračno in MK puško.
Morda bi organizirali tudi medobratno tekmo- . vanje. 0 tem pa boste še sproti obveščeni.
NASTANEK
INDUSTRIJE V STRAŽI
(uvod)
Piše Virant Tone iz Soteske
Straža je bila v bivši avst-roogerski monarhiji mala vasica, kakor tudi Vavta vas* Prebivalci so bili razdeljeni v kmete in kočarje. Delavstva sploh ni bilo, ker zanj ni bilo pogojev za obstoj. Siromašni ljudje so živeli od dnine. Veliko pa se jih je odselilo v Ameriko. Ni slučaj, da ima skoraj vsaka hiša svoje ljudi še danes v raznih krajih v severni in južni Ameriki. Mnogo siromašnih ljudi pa je hodilo tudi na sezonska dela v Slavonske ^ gozdove.
Tiste čase je bil naš les skoraj brez vrednosti. Naši gozdovi imajo namreč in so imeli že tedaj večinoma bukovino in jelovino. Takrat pa te vrste les ni bil dosti cenjen zato, ker ni bilo nobenih prometnih zvez in tudi niso poznali tehnoloških procesov, da bi ga uporabljali v večjih količinah. Slavonski hrast pa je bil že takrat poznan, kot dragoceno blago za domačo uporabo, kakor tudi, kot izvozno blago. Tako je ljudstvo tega kraja kljub neizmernemu gozdnemu bogastvu živelo v bedi in zaostalosti.
Res je, da je že takrat obstojala žaga v Soteski, ki je krila lokalne in deželne potrebe po gradbenem lesu, toda zaposlovala je samo domačine, ki so bili suženjsko vdani gospodarju - knezu Ave-rspergu. Na območju Straže je bila samo žaga - veniejan-ka v Vavti vasi last Dularja, ki je pa khila potrebe kmetov v bljižnji okolici. To je bila vsa industrija v našem kraju.
V letu 1895 pa ja naš kraj dobil železnico, to je odce-pek iz Novega mesta pa do Straže. Zasluga, da je naš kraj dobil železnico je kneza Aversperga, ker je on v prvi vrsti videl zaslužek in dobiček posebno še, ker so bili ogromni roški pragozdovi njegova absolutna last. Železnica pa je prinesla za tiste čase v kraj val napredka. Lesni trgovci so rastli kot gobe po dežju. S tem so dobili tudi naši ljudje zaslužek.
Vendar pa o delavskem razredu ni mogoče govoriti. Ljudje so rušili les v gozdovih, ga potem nakladali na vagone »vendar pa niso bili v nikakšnem pravnoveljavnem delovnem razmerju. Nobeden delavec ni bil socialno zavarovan. Vsak delavec ali grupa delavcev je dobila po končanem delu svoj
zaslužek in s tem je bil ves "proces" končan. V slučaju nesreče je pač postal invalid in je prišel v breme občine, katera je poslala nesrečnika v svoje vasi "po šte-vrkah". Vsak premožnejši kmet, ga je moral preživljati po dva, siromašnejši pa po en dan.	daljava-nje v -iO. st.)
Hoje mnenje-
moje želje !
Ob razgibanosti našega sindikata, se veliko piše in kot je videti se je tudi veliko stariloo Posebno pod odstavkom "Uprava", piše o poslovanju , o donarju, o upokojencih in delavcih, ki so imeli zdravstveno škodljivo delovno mesto pa so tudi dobili zato boljša.
Kot prizadetega ne ta zadeva še ni doletela. Vprašal bi se, ali sem sploh na tem seznamu. Naj povem, da delam v obratu "3" in da so mi zdravniki Specialisti v Ljubljani prepovedali delati ob ropotu, za kar sem tudi prinesel ustrezno zdravniško spričevalo.
Kot mi je znano je tovariš obratovodja obvestil dr.Živ-koviča, ki mu je takoj odgovoril,da moje delovno mesto pač ustreza mojemu zdravstvenemu stanju. Menim, da je mnenje specialistov več kot pa mnenje dr.Živkoviča in kljub njegovim besedam prosim obrat "3" kakor tudi upravo podjetja, da bi mi dali primerno delovno mesto. Mislim, da ne bi bil rad nihče izmed nas naglušen ali pa celo gluh. Da no bi še končal moram povedati vam še tolej Veliko se govori pri nas v obratu "3", glede prostih sobot in dopustov. Strinjam se s tem, kar je določeno v petletnem planu, ki bo že skoraj potekel, da morajo biti vse sobote proste.
Ne strinjam pa se s tem, da
bi bili pri tem oskrunjeni pri dopustih, kakor se pri nas to sliši. Mislim si in tudi vidim, da nismo v tako slabem položaju in na slabem glasu, in ne bi bilo treba krajšati dopustov.
Ob koncu pa želim, da bi naš sindikat, kakor tudi celotno podjetje "Novoles", imel čim več uspeha v poslovanju, da bi bili vse bolj složni, vestni in da bi vsi pomagali premagovati težave, ki se pojavljajo.
Tovariško vas pozdravlja vaš sodelavec
Fr%nc Aš
ODGOVARJA Varnostni referent - T.Spelko
Večkrat sem že pisal v našem listu o pregledih delovnih mest^ekoloških meritvah po objektih, kakor tudi o pregledih delavcev na ogroženih delovnih mestih v ambulanti za medicino dela v Novem mestu. Kljub temu bom še enk-krat ponovil, kdo vse gre na te preglede.
Da ne bo dvoma ali so na seznamu ali ne. Na seznamu za preglede na medicini dela so samo tisti delavci, za katere se po zakonu o zdravstu zahteva, da so periodično pregledani. Poleg njih so še delavci, ki delajo na delovnih mestih z dvomljivimi varnostnimi pogoji, kar pa je zopet predvideno v našem pravilniku o varstvu nri delu.
Tako, da glede pregleda ne more biti nobene samovolje posameznikov, kakor tudi ne dr.živkoviča angažiranega za zdravstveno vprašanje delovnih mest in v vezi s tem tudi delavcev na takih delovnih mestih.
Glede ropota, to je po zakonu dopustnega, se moramo strinjati s piscem, da nismo v najboljšem položaju. V ta namen smo dali meriti ropot na vseh dvomljivih delovnih me-
stih, kjer menimo, da je hud ropot. Obrat 3 (to je tovarna vezanih plošč) je med najboljšimi obrati glede ropota, razen reperacijskih Škarij in stroja za šivanje zabojev.
Nečesa pa ne smemo pozabiti tega, kar pravi stari pregovor; "Sto ljudi, sto čudi".
So ljudje, ki ropota sploh ne prenesejo. Tem pravimo,da so alergični na ropot. To je bolezen, ki ni še dognana od kod izhaja in je zato tudi težko ozdravljiva. Za take ljudi pa mora dati zdravnik Specialist za medicino dela ali specialist otorinolaryn-golog, ki pa mora v izvidu točno navesti, do katere vi-šien ropota ne sme delavec delati in kakšni Hz mu škodujejo« Mnenje, da ne sme delati v ropotu je laično, ker vemo, da ustvarja normalni cestni promet hrup do To db. Torej človek, ki je alergičen do 3o db, sploh ne sme hoditi ali se voziti, po cesti.
Ob koncu lahko povem, če bomo delali po sedanjem programu tehničnega varstva, kakor tudi zdravstvenega varstva, meja 14 m/sek - 18 m/% lahko vsi naši delavci zaupajo v te službe, ker se trudimo z vsemi silami in sredstvi, da bo vsak naš delavce varen na delovnem mestu. K temu nas sili tudi ekonomski efekt, kateri je pri delavcu, ki dela na varnem in na zdravju neogroženem delovnem mestu, vedno večji. Zavedamo se tudi posledic, ki jih tako delovno mesto povzroči in koliko stanejo.
Za vso ureditev pa so dolžni skrbeti samoupravni organi, ki sklepajo o izbojšanju delovnih pogojev. Vsekakor ni treba gledati le na svoje osebne koristi in ne le na svoje delovno mesto, ampak na skupne koristi in na vsa delovna mesta, in se zavedati da ni mogoče storiti in urediti vsega hkrati.	g
la par mesecev je preteklo oc(_kar ste objavili naša dva članka (zakaj cenzura in dr.) V njih smo zahtevali javen odgovor v našem glasilu "No-vole s" o vseh naših problemih. Ker pa tega v glasilu ni bilo objavljenega, tem potom naprošamo uredništvo, da posreduje, da zaželeni javni odgovor dobimo. Menimo, da naj bo o tem obveščen ves "Novoles". Komisija, ki je bila postavljena za Sotesko upamo, da ima sedaj končno analize gotove.
Predsed.DS:
Kumelj Karl
Tovariš Kumelj Karel Soteska
Na vaš dopis "Želeli smo odgovor" vam vljudno sporočamo, da smo že objavili dcfeovor na znana vprašanja in smatramo, da ni potrebno 4e enkrat objavljati istih odgovorov.
V kolikor pa menite, da bi morda bilo potrebno razpravljati še o čem drugem, kar se tiče ljudi v Soteski, pa prosimo, da mi to sporočite in radi bomo priobčili prispevke vaših sodelavcev. Za sodelovanje se priporočam z željo, da se boste oglasili kmalu.
Pozdrav!
__________Urednik
Tovarišu VIRANT ANTONU I
ŠPORT
Naše podjetje se je kakor vsako leto, tudi letos prijavilo za delavske športne igre, ki jih prireja Občinski sindikalni svet Novo mesto.
Doslej je podjetje zelo uspešno nastopalo v tem tekmovanju in doseglo več prvih in drugih mest in tretje mesto v skupnem tekmovanju.
V letošnjem letu bi želeli, da bi sodelovalo čim več delavcev , zato prosimo, da bi sodelovali vsi, ki imajo veselje do športa.
Tekmovali bomo v naslednjih panogah«
-	nogometu - moški,
-	balinanju - moški,
-	odbojki - moški - ženske,
-	namiznem tenisu - moški, ženske,
-	kegljanju - moški, ženske,
-	streljanju - moški, ženske,
-	tenisu - moški,
-	šahu - moški,
-	vlečenju vrvi - moški,
-	plavanju - moški, ženske,
-	atletiki (tek Go in loo m, 4oo m, met krogle, skok v višino in daljino, štafeta 4 x 60 in loo m) - moški, ženske.
Vse tekmovalce prosimo, da se prijavijo v kadrovskem oddelku, kjer bodo dobili vse informacije o tekmovanju.
Športni referent: Slavko Vidmar
BITI ALI NE BITI...
Prejeli smo Vaše pismo, vendar prepozno, da bi ga objavili v tej številki, ter je bil plan zanjo že narejen. Obljavili ga bomo v nasled--nji številki.
Uredništvo
V gostilni razmišlja "runio prehlajen" možakar: "Madona, zdaj pa res ne vem, ali mi je stara naročila, naj ga spijem dva deci in pridem ob 10 h domov , ali pa lo deci in ob 2h domov.
Srebrni
Jubilej
Drugo leto praznuje žaga Soteska 25 letnico obratovanja in obstoja v novi Jugoslaviji. S tem jubilejem, ki je hkrati praznik celega "Novo-lesa" bi proslavljali tudi prve obrise nove preusmeritve bodočega razvoja gospodarstva v Soteski.
10 sindikalne podružnice je sklenil, da obišče delegacija- kolektiva direktorja podjetja Jožeta Kneza in predsednika CDS "Novoles" ing.E-da ■ Tavčarja, ter ju seznani z nekaterimi predlogi in željami delovnega kolektiva. Sindikat je tudi sklenil,da se izda ob 25 obletnici žage Soteska vsa zgodovina o delavskem gibanju in velikem gospodarskem doprinosu naši družbi v obliki brošure.
10 SP:
Virant Jtone

V marcu - aprilu co rodile :
Tisovec Karija - hčerko Mateje, Staniča Bernarda - sina, KrStine Anica - hčerka Irena, ljubi Ana-hčerko Marjane, Hren Štefka -hčerka Karmen.
Vsem iskreno čestitamo in želimo vse dobro!
Uredništvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi matere, se zahvaljujem vsem sodelavcem strojnega oddelka in Sindikalni podružnici TDP za darovana venca in vsem ostalim za izrečeno sožalje.
Nifolt Silvo
'Prcu.mČna nagradna križanka !
šče, ring, lo2. Lado Čeme, lo3. trinog, osvajalec, lo5. vrtna hiša, lo7. ima za lju-bljano osebo, llo. del voza, 112»Hercegove c, 113. žagarski obrat, 115o ocenjevalec, tisti, ki kritizira, 117.kemični znak za erbij, 118»ime kraja, kjer je center Novo-lesovih obratov, 119» žensko ime, I2o» veznik.
VODORAVNO: 1. delavski praznik (4 besede), 15« okopavanje , 16. pripadnik evropskega naroda, 17. ima slov.pes-nika (Ciciban), 18. zaloga, 2o. žensko ime (film.igralka Bartok), 21. bodeč plevel,
24» neroden, štorast, 26.ženski povski glas, 28. kratica za nekdanji okrajni ljudski odbor, 29. skrajšano moško ime (Teodor), 3o 03t, bodalo, 31. šahovski izraz, 33. dva samoglasnika, 34. začetnici imena in priimka slov pisatelja (Bajke in povesti o Gorjancih), 36. dalmatinsko, moško ime, 37» mesto ob Jadranu, 4o. kurirji, 42. kraj pri Bledu, 44. tovarna v Osijeku, 45. del voza, oje,
46.	prostor ob hiši, vrtiček,
47.	dve črki iz besede šilo,
od zakopan, 56. tropski les, 6o. pesem hvalnica, 61. poželenje, 62. del obraza, 63. priimek tehn.urednika našega lista, 65. bajeslovno grško podzemlje, 67. začetnici priimka in imena direktorja "Novolesa", 68. priimek tehn. vodje v TDP, 69. slovenska reka, 7o. letni čas, 71. enaka samoglasnika, 72. čistilno sredstvo, 74. nikalnica, 76. obrat"Novolesa" (2 besedi),
83. hrib na Notranjskem (TV oddajnik), 85» skrajni konec polotoka, 86. ime rjavega konja, 88. znamka ital. tovornjakov, 9o» otok v Jadranu, 92. klic pri bikoborbah, 93. obrat "Novoles" (2 besedi), 98, veznik, lol. bori-
NAVPIČNOs 1. kraj pri Straži, 2. Rdeči križ, 30 najboljši sovjetski telovadec,1 4» bojni strup, 5. grška boginja modrosti , 6. vrsta gobe, tudi domač naziv za tisočak, 7. as, zmagovalec, 8. kratica za akademski klub, lo. središče Dolenjske , 11. prvotni prebivalci na ozemlju Italije, 12. avtomobilska oznaka kotorja, 13. del posode, 14. prevozno sredstvo, 19. zajec (hrvaško),
22.	obrat Novolesa (2 besedi)
23.	dva samoglasnika, 25. isto kot 12. navp., 27. del Ljubljane 32. latinski vesnik, 33. ime ameriške vesoljske ladje (fonetično), 35. dva enaka samoglasnika, 36. 1. in 15. črka abecede, 37. soglasnika iz besede SAPA, 38. enaka soglasnika, 39. kazalni zaimek 4o. ime kraja z Novolesovim obratom, 41. gl. mesto Slovenije , 42. razvijanje , razvojnost, 43. obramba, zaščita,
5o. del knjige, 51. kazalni zaimek, 53. celovški hokejski klub, 54. ime prvega človeka po bibliji, 55. žensko ime, 57« dva različna samoglasnika, 58. os. zaimek, 59. nočno zabavišča , 63» planina
nad Splitom barva igralnih kart, 68. avtomobilska oznaka za Banj o Luko, 69. moški potomec, 72. Brigitte Bardot, 73. sijaj, blišč, 75. števnik,
76.	kratica za delavski svet,
77.	veletok v Sibiriji, 78. ptiček, ptica, 79. pasja pasma, 8O0 začetek besede SALA,
81. mesto na Štajerskem, kjer je bila velika proslava, 82. kis, 83. naziv našega podjet- ■*»
ja in časopisa, 84. del pohištva, 87. sanje, 88. pijača starih Slovanov, 89. mrčes (zajedalec oblek), 91. oziralni zaimek,-94. zapor, ječa,
95. nikalnica, 96. veznik,97. vrsta ribe (živi v Krki), 98. pasje ime(pes s pikami), 99. površinska mera, lo3. sorod-nioa, lo4. dva samoglasnika,
106.	začetek besede ORTOPED,
107.	izrastek na glavi , lo8. mostiček, lo9. ogorek, 111. daljše obdobje, 113. dva enaka sogLasnika s konca abecede,
SESTAVU. J. VOVK - T6P
Rešitve pošljite do 7.5.1969 Nagrade bodo povečane in sicer:
1.	nagrada 5o N din
2.	nagrada 3o N din
3.	nagrada 2o N din
Pravilna rešitev
nagradnih domin
• • • • • •	• •	• •
• • •		• • • •
•	• • • • •'	• • • •
Žreb je odločil:
Prejeli smo 16 rešitev. Izmed pravilnih so bili izžrebani:
Zakaj pa ti, možek, trkaš kot poštar?
Nehaj že brundati dragi, saj bo kmalu gotovo.
0,0, 0? SKORAJ NEVERJETNO!?
1.	Majda Purlan
2.	Andreja Trampuš
3.	Jože Zupančič, Gaber je lo.
Nagrade bo izplačalo računovodstvo podjetja.
Komisijo za žrebanje so sestavljali: Jelo Makuc, Majda Tisovec, Joži Jazbec.
»HUMOR I
ls>tjrv3e€tx>
Veš, spomin me zapušča.
Urejuje uredniški odbor:
Janko Goleš, dipl.iur,Marjan Lukane,dipl.ing., Gabrijel Makuc, tehnik, Jože Pirc,
STane &uln, šef rač.sekt.,
Beta Zelnik, vodja IC»Andrej Žnidaršič,ing.
Odgovorni urednik:
Bogomil LILIJA,ing.
Tehnični urednik:
Gabrijel MAKUC,tehnik Tehnična risarka in ilustratorka:
Andreja TRAMPUŽ* teh.ris.
Tiska DU "Tomo Brejc" v Kranju
Naklada 12oo izvodov.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu.
Izdaja "Novoles" lesni kombinat v Straži pri Novem mestu.
POSEBNA IZDAJA GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA
NOVDLE5
ŠTEVILKA 9
1969
LETO VII
ART. CAROL1NE
WHITE
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
Razstavljamo v paviljonu
KVALITETA NAŠIH PROIZVODOV JE ZNANA V EVROPI IN AMERIKI
ART. SERVIRNE MIZICE

HVALA ZA OBISK IN NASVIDENJE V NAŠI TOVARNI!
DIREKTOR: JOŽE KNEZ TEH. DIR.: dipl. ing. M. PEČAR ŠEF KOMER.: MIHA ŠUŠTAR ŠEF RAČ.: STANE ŠULN
PROIZVODNI PROGRAM:
-	DROBNO POHIŠTVO - GUGALNIKI
-	VEZANE PLOŠČE
-	LUŠČEN FURNIR
-	STILNO POHIŠTVO
-	ŠIVANI ZABOJI
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRAČAJTE NA KOMERCIALNI ODDELEK NOVOLESA STRAŽA PRI NOVEM MESTU TEL. 068-84-530 - TELEX 33726 YU NOVLES

TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA
VODI dipl. ing. MARJAN LUKANC
IZDELUJEMO AMERIŠKO KOLONIALNO POHIŠTVO, KI GA POŠILJAMO MONTIRANO IN NEMONTIRANO V USA, ŠVICO, FRANCIJO, ZAHODNO NEMČIJO, VELIKO BRITANIJO, ŠVEDSKO, HOLANDIJO, AVSTRIJO IN ITALIJO
TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA
VODI dipl. ing. ZMAGO NOVAK
IZDELUJEMO STILNO POHIŠTVO V SLOGU LUIS-a XV. IN XVI.
—	DNEVNE SOBE
—	JEDILNICE PRODAJAMO TUDI KOMADNO POHIŠTVO IZ TEGA PROGRAMA

PRIPRAVLJAMO SE NA OBLETNICO USTANOVITVE
20
Glavni vhod v naše podjetje z vratarnico
ŽAGI IMAMO DVE: v STRAŽI — v SOTESKI
VODI STANE ŠOBAR
ŽAGAMO VSE VRSTE LESA IN PRODAJAMO DESKE, TRAME, -MORALE, LETVE NA DOMAČEM IN INOZEMSKEM TRGU
LJUBLJANA
Pleterje
VABI VAS
TUDI LEPA
DOLINA REKE
zagrsb KRKE> K| je
BOGATA Z RIBAMI!
» Dolenjske toplice

ŠIVANE ZABOJE IZDELUJEMO IZ LUŠČENEGA BUKOVEGA FURNIRJA
ZABOJE TRANSPORTIRAMO V RAZSTAVLJENI OBLIKI. VEZANI SO V VEZE PO VEČ KOMADOV SKUPAJ. ZAVZEMAJO MINIMALEN PROSTOR. SESTAVLJANJE JE HITRO IN ENOSTAVNO ŠIVANI ZABOJI SO LAHKI, ELASTIČNI IN VSESTRANSKO UPORABNI

TOVARNA VEZANIH PLOSC SEDEŽNEGA FURNIRJA IN ŠIVANIH ZABOJEV
VODI dipl. ing. EDO TAVČAR
IZDELUJEMO VEZANE IN MIZARSKE PLOŠČE, LUŠČENE FURNIRJE IN ŠIVANE ZABOJE
DEL PROIZVODNJE JE NAMENJEN ZA DOMAČI TRG, cca 40 V o PA ZA IZVOZ, PRETEŽNO V ITALIJO

qraficno prikazana vrednost proizvodnje v %
S PROIZVODNJO RASTE TUDI KVALITETA!
OSNUTEK IZDELALA IN RISALA ANDREJA TRAMPUŠ — TISKALA PAPIRKONFEKCIJA, OBRAT TISKARNA V KRŠKEM