Poštnina plačana ▼ so*ovinL
Leto ix m. 163.
V Ljubljani, v petek ZZ. Julija mi
Ceno Din r
Izhaja vsak c ao popoldne, Izvzem&l nedelje in praznike, — Ln sera ti do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din
reklame,   preklici   beseda   2—   D -
l_ pravništvo: Knailova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304.      I i
Uredništvo: Knailova ulica št 5, l. nadstropje. — Telefon 2034.
Rumunski kralj Mihael I.
Svečana proklamacija mladega princa za kralja
rogreb kralja Ferdinanda bo v soboto zjutraj. — Odredba in sožalje naše vlade. — Energični ukrepi vlade za vzdrževanje reda. — Za vso državo je proglašeno obsedno stanje
— Beograd, 21. julija. Povodom smrti ■uinunske-ga kralja Ferdinanda je bil vče ej vstavljen z Rumunijo ves telefonski in br-ojavni promet, ker so vse zveze rezervirale izključno le za državne in dvorne raz-ovore. Zato tekom včerajšnjega dne ni bilo oogoče dobiti točnejših poročil o položaju v v u m uniji.
Sinoči se je vršila pod predstvom zunanjega ministra seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o udeležbi na pogrebu rumunskega kralja. Vlado bo zastopala rK>5ebiia deputacija, katero bosta vodila ministra dr. Miovič in dr. Peric. 25. pešpolk iz Tuzle, ki nosi ime rumunskega kralja, odpošlje na pogreb deputacijo, ki bo obenem zastopala našo vojska Vlada je izrazila sožalje naši kraljici, rumunski vladi in in ru-tnunskemu zunanjemu ministru.
— Beograd, 21. julija. Danes popoldne se vrši seja šefov parlamentarnih skupin, na kateri bodo sklepali o sestavi parlamentarne delegacije, ki se bo udeležila pogreba rumunskega kralja. V delegaciji bodo zastopane vse parlamentarne skupine. Dele gacijo bo vodil predsednik Narodne skupšci ne Marko Trifkovič. Na krsto rumunskega kralja bo delegacija v imenu Narodne skupščine položila lovorjev venec.
— Bukarešta, 21. julija. Danes popoldne bo otvorjena oporoka kralja Ferdinanda.
Narodno žalovanje
— Bukarešta, 21. julija. Po vsej Romuniji je odrejeno narodno žalovanje. Vse veselice, svečanosti, gledališke iti druge predstave so do nadaijnega"prepovedane. Gostilne jn kavarne smejo biti odprte samo do polnoči. Vojni minister je izdal proglas, v katerem opozarja prebivalstvo, da se bodo izjemne določbe obsednega stanja najstrožje izvajale in svari zlasti pred razširjenjem neresničnih vesti. Vsa državna poslopja in važne prometne ustanove ie jasedlo vojaštvo. Povsod vihralo žalne zastave. V cerkvah se vrše maše - zadušnice.
Priprave za pogreb
— Bukarešta, 21. julija. Pogreb rumunskega kralja se bo vršil v soboto ob S. zjutraj. Truplo so včeraj prepeljali iz Kopišta v palačo Gotroceni, kjer je položen na mrtvaški oder. Balzamiranje je izvršil univerzitetni profesor dr. Minovici. V soboto bodo pripeljali truplo v Curto des Agres, kjer bo položeno v kraljevsko grobnico.
Takoj po smrli kralja se je vršila seja ministrskega svela, na kateri so bile določene svečanosti in izdane potrebne naredbe glede regentstva, ki ga tvorijo kot zastopnik dinastije princ Nikolaj ter patirjarh Miron in predsednik kasacijskega sodišča Ruzdu-gan.
Kralj Aleksander na potu v Bukarešto
— Bled, 21. julija. Kralj Aleksander je včeraj zjutraj ob 4. sprejel obvestilo o smrti rumunskega kralja Ferdinanda. Danes dopoldne ob 11. je odpotoval z dvornim vlakom v Bukarešto, kjer se udeleži pogrebnih svečanosti.
Obsedno stanje v Rumuniji
— Budimpešta, 21. julija. Kljub temu, da so prekinjene z Rumunijo vse zveze, se iz zanesljivih virov doznava, da je povzro« čila smrt kralja Ferdinanda po vsej Rumu* niji veliko vznemirjenje. Zatrjuje se, da pripravljajo pristaši bivšega prestolonasled« nika princa Karla akcijo za njegov povra« tek na rumunski prestol. Ker se je bati resnih nemirov, je vlada nocoj odredila nad vso državo obsedno stanje. Proglašena je stroga cenzura ne samo nad časopisjem, marveč tudi nad telefonom, brzojavom in privatno korespondenco. Po nepotrjenih ve* steh je prišlo v notranjosti države na več kkrajih do spopadov med pristaši sedanje vlade in kmetsko st.-anko, ki se zavzema za povratek princa Karla, ki uživa v Rumu* niji zlasti med kmetskim prebivalstvom in mlajšimi oficirji veliko popularnost.
Alarmantne vesti o namerah princa Karla
— Budimpešta, 21. julija. Po vesteh iz Bukarešte je rumunska vlada brzojavno obvestila princa Karla o smrti njegovega očeta, obenem pa mu je tudi sporočila, da bo za vsako ceno preprečila njegov povratek v domovino. Kakor poročajo is Pariza,
je bil princ Karel, ko je dospela ta vest v Pariz, baš na nekem avtomobilskem izletu, kar je dalo povod za različne komentarje. Princ pa se je snoci vrnil z izleta. Vest o smrti njegovega očeta ga je globoko ganila.
Glasom še nepotrjenih informacij se namerava princ Karol na prigovarjanje svojih prijateljev Jorge in Mania, obeh voditeljev narodne kmetskei stranke, kljub temu vroftl v domovino. Smatra Pa se, da se mu nemara ne bo posrečilo, zlasti ker je na krmilu liberalna stranka, ki je znana kot največja nasprotnica princa Karla in je obenem močna dovolj, da vzdrži red.
Svečana proklamacija kralja Mihajla
— Bukarešta, 21. julija. Včeraj popol* dne ob 4. se je sestala velika rumunska Na* rodna skupščina, ki jo tvorita poslanska zbornica in senat pod predsedstvom pred* sednika senata. Seji je prisostvoval tudi regentski svet s kraljico vdovo in presto* lonaslednikom Mihajlom, ki so v svečanem sprevod i prišli iz dvorca v parlament. Na ulicah, kokder se je premikal sprevod, je tvorilo vojaštvo gost špalir. V parlament tu je pričakoval prestolonaslednika in re* gentski svet predsednik senata, ki jih je odvedel na estrado predsedništva. Najpr* vo je predsednik sporočil skupščini smrt kralja Ferdinanda ter ob enem naznanil, da zasede s tem trenutkom rumunski prestol prestolonaslednik Mihajlo, ki je s tem službeno proklamiran za rumunskega kra* lja Mihajla I. Skupščina je stoje poslušala ta ceremonfjel in z vzklikom »Slava kra* Iju!« na svečan način potrdila proklama* cijo. Nato je regentski svet položil prisego na ustavo in s tem prevzel izvrševanje kraljevskih funkcij, ki jih bo vršil do pol* nolernosti mladega kralja Mihajla, to je 12 let.
Po proklamaciji se je vršila v saborni cerkvi svečana služba božja, na kar se je kralj s svojim spremstvom vrnil v kra* ljevski dvorec.
Chamberlain o likvidaciji albanskega konflikta
— London, 21. julija. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je zunanji minister dr. Chamberlain podal izjavo, v kateri izraža sveje zadovoljstvo, da je bil jugoslovensko-albanski spor mirnim potom likvidiran. Na-glasil je, da bosta obe vladi glasom oficijelnih poročil v najkrajšem času zopet imenovali svoje diplomatske zastopnike.
SOVJETSKA PROTESTNA NOTA NA DUNAJU
— Dunaj, 21. julija. Kakor se doznava v diplomatskih krogih, je sovjetska vlada naročila svojemu dunajskemu poslaniku, naj protestira pri avstrijski vladi radi aretacije Člana berlinske sovjetske trgovinske agencije Lengjela in juridicnega sosvetovalca dr. Rappaporta. Sovjetski poslanik bo bržkone danes popoldne posetil zunanjega ministra in mu izročil protestno noto.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZ/V
Devize (v oklepajih zaključki); Amsterdam 2283 blago, Berlin 13.506—13.538 (13.52), Budimpešta 9.93 blaso, Curih 10.935 —10.965 (10.95), Dunaj 7.995—8.015 (8.01), London 275.9—^76.7 (276.3), Newyork 56.7 —56.9 (56.8). Praga 168.2—169 (168.6), Trst 307.6—309.6 (308.6).
Efekti: Investicijsko posojilo 84 denar, Vojna škoda 343 denar, Celiska posojilnica 197—199, Ljubljanska kreditna 147, 150, Praštediona 850 denar, Kreditni 150 denar, Štabna družba 55 denar. Šešir 104 denar.
Lesni trg: Tendenca čvrsta za tra-miče. Zaključeno 1 vagon tramov In 3 vagone mecesDovih brzojavnih drojcov. Povpraševanje je bilo za hrastove trame.
Deželni pridelki: Tendenca čvrsta, povpraševanja ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize London 275.90—276.70, New York 56.70—56.90, Milan 307.97—309.07, CuTfh 1093.5—1096.5, Berlin 1351.5—1354.5, Dunaj 799.10—802.10, Praga 168.2—169.
INOZEMSKE BORZE.
— Čarih: Beograd 9-1325, London 25.215, Newyork 519.875, Pariz 20.33126, Milan 28.285, Proga 15.40.
— Trst: Beograd 32.50, London 89.32, Čarih 3*4.
Burna seja vodstva demokratske stranke. — Spopad med gg. Davidovićem in Marinkovićem. — Seja se popoldne nadaljuje. — Konferenca radikalnih ministrov
Beograd, 21. julija. Ob 10. dopoldne
se je danes sestal k svoji seji izvršni odbor demokratske stranke. Za sejo je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker je težišče položaja v vladni koaliciji z nedeljskim govorom g. Ljube Davidoviea preneseno na demokratsko stranko. Davidovičevci kažejo v zadnjem času odločno borbenost in so tudi za današnjo 9ejo napovedali najostrejši nastop proti vladni frakciji demokratske stranke, ki se vedno bolj nagiba k Velji Vukičeviču in sku§a izolirati ožjo Davidovićevo skupino. Dopoldanska seja izvršnega odbora sicer še ni prinesla odločitve, vendar pa je pokazala, da so se nasprotja med obema skupinama tako poostrila, da se v političnih krogih splošno sodi, da bo demokratska stranka sledila radikalni ter se razcepila.
Seja izvršnega odbora je bila opoldne prekinjena in se popoldne nadaljuje. Kakor izve vaš poročevalec od udeležencev, je prišlo na dopoldanski seji do izredno ostrega nastopa med Ljubo Davidovićem in dr. Marinkovićem. Ljuba Davidović je v svojem govoru naglasi!, da radikali vse doslej niso izpolnili prevzetih obveznosti, o katerih je govoril dr. Marinković v svojem vstopu v vlado ter da nasprotno postopa vlada proti demokratski stranki kot svoji najhujši nasprotnici. Demokratska stranka ne more več nadalje kriti in zagovarjati
terorja, ki ga izvaja radikalni del vlade, da bi se obdržal na krmilu. Zahteval je, da stavi demokratska zajednica g. Vukioeviću ultimativne zahteve ter da v nasprotnem slučaju izvaja kon-sekvence in da vsi demokratski ministri podajo demisije.
Temu naziranju pa se je odločno uprl dr. Marinković. češ da o volilnem terorju ne more biti govora in da je za stranko vsekakor bolje, da ostane v vladi. Njegove izjave so izzvale med davidovičevci burne proteste. Nadaljni govorniki so sicer skušali pomirjevalno vplivati, vendar pa so ostala vsa prizadevanja brezuspešna in je bila seja prekinjena brez rezultata. Pričakuje se, da bo na popoldanski seji prišlo do še ostrejših nastopov.
Danes zjutraj se je vrnil s svoje agi-tacijske turneje po južni Srbiji tudi ministrski predsednik g. Vukicevič. Takoj po njegovem prihodu v vladno predsedstvo je bila sklicana konferenca ra-diikalnih ministrov, ki ob 13. še traja. Konferenca je posvečena izključno le razmotrivanju političnega položaja. Iz izjav radikalsknh ministrov se da sklepati, da se v njihovih vrstah računa s tem, da bo prišlo v demokratski stranki do razcepa, in se zato domneva, da bodo radikalni ministri na tej konferenci sklepali o nadaljnih korakih za ojačenje položaja vlade in oslabitev Ljube Davidovića.
Današnja seja ljubljanske oblastne skupščine
Sožalje kraljici Mariji. — Številni predlogi. —   Prevzem elektrarne v Zagrađen. — Nelojalno postopanje klerikalne večine pri prevzemu Kranjske hranilnice. — Opozicija nad hranilnico ne bo imela kontrole. — Vprašanje realke
Ljubljana, 21. julija. Ljubljanska oblastna skupščina je na današnji dopoldanski plenarni seji pričela razpravljati o gospodarsko važnih vpraša* njih. Razpravljala je najprej o prevzemu v konkurzu se nahajajoče električne cen* trale pri Zagradcu v Suhi Krajini, lntere* santna razprava je bila mirna. Viharnejša pa je bila razprava o prevzemu Kranjske hranilnice, ki je razgalila čudno postopanje klerikalne večine. Ob enem se je obrav« navalo vprašanje glede poslopja državne realke.
Predsednik dr. Marko Natlačen je ob 8.15 otvoril sejo ter se je najprej v krat* kih besedah spominjal smrti rumunskega kralja Ferdinanda L, ki je rumunsko drža* vo in rumunski narod s svojo državniško modrostjo privedel do nepričakovane veli« čine tako, da lahko rečemo, da je ustano* vitelj velike Rumunije. Našo državo dru* žijo s kraljevino Rumunijo in rumunskhn narodom vetzi najboljšega prijateljstva. Med splošnim odobravanjem skupščine in vzkliki »Slava kralju Ferdinandu« je pred* sednik prečital sožalno brzojavko na našo kraljico Marijo kot hčerko velikega pokoj*
nika.
Vloženi predlogi
Predsednik je na. kratko omenil skup* ščini došle vloge. Oblastni odbor je pred* ložil načrt uredbe o posebnem prispevku za vzdrževanje samoupravnih cest in po* tov. Predlog je bil odkazan odseku za javna dela. Oblastni odbor je dalje predla* gal, da se zviša jamstvo ljubljanske oblasti za popravo in obratovanje električne cen* trale v Žireh od 500.000 Din na 1 milijon. O tem bo razpravljal finančni odsek. Fi* nančne-nu odseku je bil dalje odkazan predlog glede pooblastitve oblastnega od* bora za imenovanje upravnega in nadzor« stvenega odbora j ! Kranjski hranilnici.
Posamni poslanci so vložili 19 predlo* gov, ki se nanašajo na povsem lokalne za« deve, tako posl. Fran Zcbal in tov. glede preložitve rečne struge Ljubljanice pri Za* dvora in Ztvogljah v občini Dobrtraje, gle* de preložitve in znižanj klancev na držav« ni cesti pri St. Vidu, Mednem in Seničici, kjer je znani nevarni klanec, in končno glede preložitve na Dolenjski cesti pri Rud* niku.
PosL dr. Dinko Puc je vložil predlog glede nastanitve državne realke. Ta pred* log je predsednik odkazal finančnemu od* seku.
Posl. dr. Albert K r a m e r je pred pre« hodom k 2. točki dnevnega reda z obžalo* Tanjom konstatira], da skupščina ni obve-
ščena, :!i ima kak proračun, kakšen prora« čun in s katerimi svotami more razpola* gati. Z. to prosi predsednika za zadevna pojasnila, dalje prosi za pojasnila glede na« jetja lOmilijonskega investicijskega posos jila, ki je bilo r1 lenjeno v aprilskem zase* danju in sploh, da poda predsednik poro* čilo o dosedanjem delovanju oblastnega odbora, kakor je to storil mariborski.
Predsednik dr. Natlačen je opozoril, da je bil proračun objavljen v »Uradnem listu« in da se bo investicijsko posojilo realiziralo, ko prične poslovati oblastni de* narni zavod »Kranjska hranilnica«.
Predsednik je nato odredil razpravo o poročilih finančnega odseka. Posl. dr. K r a-m e r je najpreje ugotovil, da pogreša v poročilih finančnega od6eka nekatere predloge, ki so bili stavljeni od strane manjšine v finančnem odseku. Zahteva, da prihodnjič prihajajo tudi manjšinski predlogi v poročilo dotičnih odsekov. Predsednik je ugodil tej zahtevi in nato podelil besedo poročevalcu finančnega odseka dr. Adlešiču, ki je najprej poročal o prevzemu
električne centrale pri Zagradcu
ter predlagal, da se odobri kupna pogodba glede te centrale, sklenjena s konkurznim upraviteljem, da se najame posojilo 1 milijon Din v svrho nakupa te centrale, da se centrala vodi kot trgovsko podjetje pod firmo > Kranjske deželne elektrarne<, kamor spada sedaj že Završnica na Gorenjskem.
Posl. inž. Zupančič je odobraval to transakcijo, grajal pa je, da se skupščini ni predložilo besedilo prevzemne pogodbe.
Posl. dr. Dinko P u c je ravnotako grajal poročevalčevo poročilo, ker ne navaja nikakih podrobnih tehnično važnih podat« kov, niti podrobnosti sklenjene pogodbe. Razvila se je nato kratka debata o postranskih stvareh, v katero so posegli rasni poslanci- Skupščina je nato soglasno odobrila nakup in prsnem električne centrale pri Zagradcu t bližini Črnomlja. Kakor znano, je bila ta centrala privatno podjetje, ki je prišlo pred leti v konkurz. Centrala je oskrbovala mnoge kraje Dolenjske s električnim tokom. Oblastni odbor je 15. julija t. I. prevzel centralo v takem stanju kakor je bila.
Prevzem Kranjske hranilnice
Posl. dr. Adlešič je nato podal splošno poročilo finančnega odreka o prevzemu Kranjske hranilnice od strani oblastnega odbora. Navajal je kratko historijat bivše Deželne banke in nato potek pogajanj odnosno sklep društva Kranjsko hranilnice, da
se izroči zavod oblačnemu odboru. O lem •#* je razvila živahna in meotoma prav burin debata.
Phulaaec dr, K r a ni e r je odločno grajal, da je zbornica pri razpravi o prevzemu Kranjske hranilnice brez substrata. Zbornica Daj odobri dogovor, ki za Spfofe ne pozna. Govornik korsuiira, utl ic večina v tem oziru prekršila svoječasno pismeno dano obvezo Rlede sodelovanja manjšine pri prevzemu Kranjske hranilnice. (Burni in nervozni ugovori na strani klerikalne večine. Razni medklic.) V nadaljnjem svojem govoru dr. Kra mer kritizira iuristično in moralično stran dogovora s Kranjsko hranilnico, v kolikor Je ta dogovor znan. Velik vihar so povzročila njegova izvajanja o namerah novih gospodarjev Kr.miske hranilnice glede državne realke. Množijo se vesti, da se namerava državno realko de-ložirati iz dosedanjega poslopja. >umn;o potrjujejo razna dejstva. Od oblastnega odbora ni dobni nobene točne i/lave. Spravit; realko iz sedanjega poslopia. pomeni realko uničiti m odre/ati korenine, na Katerih sloni tehnična iekuheta naše univerze. Govornik zahteva, da da predsedstvo v vsakem oziru pomirljivo izjavo. Govornik ni proti prevzemu Kranjske hranilnice, ne more pa glasovati za dogovor, ki ga ne pozna.
Inženir Zupančič je v imenu svojega kluba (§KS) iziavi!, da bo glasoval za dogovor, glede realke se zadovoliuje z izjavo, ki jo je poda! dr. Adlevč v finančnem odseku. Ako pa uničite realko. |tC izgubili na ta način slovansko tehniko.     Tudi DT
ugotavlja kršitev medsebojnega pisoMoega dogovora od strani večine.
Poslanec dr. Puc Se v daljšem govoru kritizira! finančno stran dogovora s Kranjsko hranilnico ter glede realke ugotovi!, da je realčno poslopie ustanova, ki se je ne more in ne sme spreminjati. Povodom položitve temeljnega kamna je biU sestavljena posebna ustanovna listinn in se je tt^di na simboličen način od strani Kranjske hranilnice manifestiralo, da bodi v poslopju za vedno nastanjena realka. Ta ustanova ie sedaj obvezna tudi za oblastni odbor.
Poslanec dr. Brccelj ie kot načelirfk kluba SLS skuša! ublažiti težke očitke glede nelojalne kršitve sklenieneca sporazuma in ie dokazoval, da večina sporazuma ni kršila in da je pravilno postopala. Razvnel se ie tako. da ie začel osebno napadati poslanca dr. Puca. kar je izzvalo velik vihar. Vihar pa se ie se stopnjeval, ko ie dr. Breceli začel očitati samo-stoinodemokratski frakciii perfidnost. V tem trenutku je vstal dr. K r a m e r ter odločno pozval dr Breclia: vKdo ie to? Imenujte ga!« Dr. Breceli je obmolkni). Ponovno ga je dr. Kramer pozval: »Imejte kara)-to i ti povejte imel« Zaman.
Po obrambnem poskusu posl. Skuhica je povzel besedo kočevski poslanec Cp-p i c h. ki ie povdarial. da se ima večina zahvaliti naklonjenosti ljubljanskih Nemcev, ki so pripomogli, da ie Kranjska branilaca prešla v rok? oblastnega odbora. Prosi pa. da se večina sedaj zavzame za nemške pravice.
Govorili so še nekateri drugi poslanci k stvarnim popravkom, nakar je skupščina po kratkem reasumeiu poročevalca sprejela dogovor * Kranisko hranilnico z vejin<. glasov.
Statut Kranjske hranilnice
Za tem se je vršila deloma živahna razprava o statutu Kranjske hranilnice. Posl. dr. Kramer ie v imenu Naprednega kluba izjavil, da bo glasoval za pravilnik, stavil pa je predlog, da se novi oblastni denarni zavod imenuje Oblastni hipotekam: zavod, kakor tudi. da naj se za upravo tega zavoda uvele proporc. Soc. posl. Sitar ie predlagal, naj bodo vsa mesta v uprav, nem odboru in nadzorstvu častna in brezplačna in naj bodo v obeh odborih zastopane vse stranke oblastne skupščine. Posl. \r,f. Zupančič se je istotako izjavil za proporc-no sestavo uprave.
Pri glasovmiu je večina odklonila v *e predloge opoz'cije, nvaževa'a je le krit Vr. dr. Kramerja glede formalne obl'ke uredbe. Ker je pravlnik stilistično jako slab. je bila sprejeta resolucija posl. Jarce« naj se po. obdaš ti obla^trti odbor za stil stične poprav, ke statuta.
Kino takse
Za tem je prišel v razpravo načrt ur**l-be glede pobiranja oblastne takse od kino-predstav. Posl. dr. Kramer je izjavil v imenu svojih tovarišev, da glasujejo m uredbo, razun za člen 4, ki določa, da <u» pobira oblastna taksa od vseh, tudi kultur, nih filmov, nato pa vrne inkasirano takso a izkazane kulturne filme, ker se na ta mican obdavči publika in ne vrne taksa publiki, ampak podjetniku. Večioa /e »pT&jekU načrt uredbe, kot ga je prodia*fal finančni odsek.
Nato je bila do;po 1 danska »ej* ob I2.4& geJd^tfena ter te vi* priboetaja fttri ob 8.
t
69996456
1757
Pakt med klerikalci in radikali za ljubljanske občinske volitve
Nosilec skupne liste bo g. dr. Ravnikar, ki Je ob enem županski kandidat. — Koncesija za samoklerikalni nastop pri skupščinskih volitvah. — Računi brez krčmarja
Iz pestre ljubljanske kronike
Nagla smrt. — Perverzni zapeljivec mladoletnih deklic prijet. — Pozor pred goljufi. — Potrgani krivci. — Aretirana goljufa
Kakor znano. iO se klerikalci in ra* dikali za skupščinske volitve dogovar* ■ali o skupnem nastopu in skupnih kandidaturah, pri čemer naj bi prišel v Ljubljani v poštev kot skupni kandi* dat oziroma namestnik dr. Ravnihar. Radi odpora v klerikalnih vrstah samih je ta načrt propadel ter izzval trenutno precejšnje razočaranje med ljubljan* skimi radikali, ker so bili ob postavitvi klerikalnih kandidatur postavljeni pred dovršeno dejstvo. To nezadovoljstvo se je pokazalo tudi v polemiki, ki se je razvila med njimi in »Slovencem«. Ogorčilo jih je tudi dejstvo, da jih pri sklepanju pogodbe med dr. Korošcem in g. Vukičevićem nihče ni vprašal za mnenje in šele na konferenci, ki so jo imeli v Ljubljani gg. Vukičevič, Korošec in Ravnihar, je bil ljubljanskim «radika-lom» obljubljen hladilni obliž na njihove bolečine.
Klerikalci se namreč prav dobro zavedajo, da v Ljubljani z ozirom na svojo politiko zadnjih časov ne morejo računati na zavezništvo nobene druge stranke kakor maloštevilnih dr. Ravniharje-vih radikalov, in zato so za podporo radikalov pri skupščinskih volitvah obljubili, da postavijo pri ljubljanskih občinskih volitvah za nosilca svoje kandidatne liste dr. Ravniharja, ki naj bi bil obenem tudi skupni županski kandidat. Tako je bilo vzpostavljeno zopet staro prijateljstvo med klerikalci in dr. Ravnihar jem.
Vodilni klerikalci zagovarjajo ta dogovor, oeš dr. Ravnihar itak ni pravi radikal, saj je že popolnoma naš, sicer pa nam ne gre za čast, glavno je, da imamo moč v svojih rokah in da bo bivSi sokolski starosta in svobodomislec popolnoma odvisen od naše volje. V tem
V torek je došla v Beogradu v juve-lirsko trgovino Aleksandra Vučičeviča v ulici Kralja Milana neka neznana dama vsa razburjena in zahtevala od trgovca, da jo mora sprejeti v službo. Ko ji je odvrnil, da nima nobenega mesta na razpolago, je vsa drhteča od nervoznosti vprašala ponovno s pretečim glasom: — Nimate službe?
— Povedal sem vam, gospa, da ne.
— Ce mi ne morete dati službe, se umorim tu pred vašimi očmi, mu je odvrnila.
Ko je trgovec spoznal, da ima pred seboj živčno bolno žensko, je stekel na ulico in poklical orožnika. Čez par minut se je vrnil z orožnikom, a žal, prepozno. Neznana ženska .ie ležala na tleh, zvijajoč se v silnih krčih. Iz ust so ji silile modre pene, oči so bile motne, poleg nje pa je ležala mala stekleničica. Bilo je jasno, da se je zastrupila. Dognali so, da se je zastrupila z morfijem. Prepeljali so jo v agoniji v bolnico, kjer so jo zaman skušali spraviti k zavesti. Ker ni imela pri sebi nobenih dokumentov, so le s te|avo dognali, da je samomorilka neka Dežika Martorelli, ki je bila uradnica pri zdravniku dr. Petroviču, pa je službo izgubila zaradi živčne razdra-ženosti. To jo je tako potrlo, da je popolnoma izgubila duševno ravnovesje in da je izvršila samomor.
Iz kaznilnice v Požarevcu sta nedavno pobegnila dva proslula razbojnika Milovan Rajkovič in Stanislav Sto-jič, ki sta bila obsojena na 20 let ječe zaradi raznih razbojništev v moravskem okrožju. Skrivajoč se zelo spretno pred zasledovalci, sta došla neopaženo v selo .lasenovo, kjer sta se nastanila pri svojih starih prijateljih, bratih Gruji in
pogledu imajo klerikalci prav, vprašanje pa je, ali se bo račun v resnici tako obnese 1, kakor si ga zamišljajo klerikalni voditelji.
Radikalna pomoč bo namreč klerikalcem kakor drugod tako tudi v Ljubljani prav malo zalegla, kajti pri januarskih oblastnih volitvah so klerikalci in radikali skupaj dobili v Ljubljani manj glasov kakor pa SDS sama.
In od oblastnih volitev dalje se položaj za klerikalce in radikale v Ljubljani ni zboljšal, temveč še poslabšal. Redukcije uradništva, prevedbe državnih zvaničnikov in služiteljev na stopnjo dnevničarjev, povečanje davščin slabše situiranim zasebnim uslužbencem, razširjenje davka na ročno delo tudi na državne delavce, redukcija delavcev, delavnih dni in delavskih plač pri železničarjih, redukcije šolstva, ukinjenje raznih socijalnih ustanov, brezbrižnost za naše bolnice in zdravnike, itd. itd. — vse to ni povečalo simpatij ljubljanskega prebivalstva za klerikalce in radikale, pač pa rodilo nezadovoljstvo in odpor v njihovih lastnih vrstah.
Komisarijati, ki so jih uvedli in jih Še uvajajo klerikalci in radikali v raznih javnih korporacijah, ta odpor še povečujejo, kar najbolj dokazuje revoltiranje med krščanskimi socijalci. ki nastopajo na svojih sestankih odkrito proti politiki oficijelne klerikalne stranke.
Vsa znamenja kažejo, da bo dogovor med klerikalci in radikali doživel poraz in veliko blamažo. Skupni nastop radikalov in klerikalcev pri volitvah pa bo prinesel razčišeenje v našem političnem ozračju v korist pravim naprednim idejam in zato je treba samo pozdravljati dogovor dr. Ravniharja s klerikalci.
Todorju Lazareviču, dokler se nista preskrbela z obleko, puškama in municijo. Na nasvet svojih pomagačev sta vdrla ponoči 14. t. m. v hišo Božidarja Mar-kuševića v Jasenovu ter mu oropala 4 tisoč Din in razne druge vrednosti. Re-savski sreski poglavar je takoj odredil zasledovanje razbojnikov. Oba roparja je srečal te dni pri vasi Gladni seljak Jovan Gjorgjević, ki je videl, da nosi eden torbo njegovega oropanega zeta Markuševića, Odhitel je v vas ter pozval seljake na pomoč. Takoj se je zbrala vsa vas. Od vseh strani so prihiteli seljaki s sekirami, koli in motikami ter pričeli zasledovati razbojnika. Ko sta roparja spoznala nevarnost, sta se ustavila in pričela streljati na zasledovalce. Razjarjenih seljakov to ni preplašilo, v boju je roparjem zmanjkalo municije in seliaki so ju naskočili s sekirami. Pred bližnjim gozdom je predsednik občine Gladne Pavel Tomič oddal na begunca svoj zadnji strel iz revolverja ter smrtno ranil roparja Rajkovića. Ko so se zbrali seljaki okoli njega, je porabil drugi ropar priliko, da je neopaženo izginil v gozdu. Ranjenega razbojnika so prepeljali v bolnico v Svilajncu, njegovega tovariša pa še zasleduiejo.
★
Cigani tvorijo Čisto posebno kasto. Sami si kroje zakone, sami urejujejo svoje družinsko življenje in njihovi pojmi o pravicah in dolžnostih se često razlikujejo od prebivalcev mest in vasi. Streha jim je nebo, hiša obširna zemlja in nikoli jih ne skrbi, kaj bo jutri. Samo da žive danes ...
Cisana le redkokdaj vidiš v cerkvi, zato pa tem češče v gostilni in kavarni, kjer z melanholičnimi melodijami razveseljuje svet in poželjivo steguje ko-
ščene roke za darovi, ki so bolj ali manj bogati, kakršna je pač družba, ki jo plimami njihova godba. Pri nas cigane slabo poznamo. Prihajajo le od časa do Časa in ker pri naših oblasteh niso posebno dobro zapisani, jih kaj kmalu zopet spravijo nazaj v »domovinsko« občino, če jo sploh imajo. V južnih krajih, kjer je prav za prav domovina ciganov, jih poznajo dokaj bolje. Tam so že davno opustili prizadevanja, da bi jih spreobrnili in navadili rednega življenja in dela. So seveda med njimi častne izjeme, ki pa morajo po večini prav tako nositi prokletstvo svojega rodu. Tam pravijo, <te vidiš cigana v cerkvi le, kadar krade. Ta ljudski pregovor bo menda resničen, kar dokazuje tudi drzna cerkvena tatvina v bližini Karlovca.
Ko je pred dvema dnevoma prišel cerkovnik zjutraj v cerkev sv. Križa v občini Netretić pri Karlovcu, je s strahom in začudenjem opazil, da je glavni oltar ves razdejan. Vlomljeno je bilo v tabernakel, iz katerega so izginili vsi kelihi in dve dragoceni monstranci. Cerkovnik je prijavil tatvino župniku, ki je bil še bolj razburjen, ko je našel po vsej cerkvi razmetane hostije. Prijavili so stvar takoj orožništvu. ki so začeli zasledovati storilce. Sum je padel takoj na cigane in tako so preiskavo uvedli najprej v tej smeri. Že naslednjega dne so našli v gozdu blizu Dragovića cigansko tolpo, koje poglavar je bil neki Hu-dorovič. že znan uzmovič. Zaslišanje je trajalo precej dolgo, predno je priznal, da je res on bil po daljšem Času zopet enkrat v cerkvi. Ostali Člani družbe so seveda za žive in mrtve trdili, da o vsem tem ne vedo ničesar, toda pri preiskavi so orožniki pri neki lepi ciganki, ki je veljala za glavarjevo izvoljenko. našli dragulje, izvirajoče od ene izmed ukradenih monstranc. Ko so cigani uvideli, da ne morejo utajiti tatvine, so končno priznali, kje so zakopali plen. Res so orožniki na označenem kraju našli vse uk'radeno blago še nepoškodovano in so ga vrnili cerkvi, tatinsko družbo pa so vtaknili v zapor.
Velika suša v južnih pokrajinah
V južnih pokrajinah ie zavladala zadnje tedne velika suša. Dva meseca že ni padlo kapljice dežja in poljski pridelki so se dobesedno posušili. Pomanjkanje vode, ki postaja vedno obeutnejše, povzroča prebivalstvu velike skrbi. V nekaterih hercegovskih vaseh morajo izpuščati živino, da si sama išče vode, da si ugasi 2ejo, ker jo nimajo domači studenci niti za najnujnejšo potrebo. Vsi sorski potoki so že usahnili.
Zlasti hudo so prizadeti kraji v gorati Bosni, kjer že od 5. maja -dalje ni bilo dežja, dasi bi bil zelo potreben. Vsa polja so uničena. Zemlja je tako izsušena, da kaže ponekod do en meter široke razpokline. Uničeni so že skoraj vsi nasadi tobaka, ki je bil letos še edini up tamošnjega prebivalstva. Koruza in fižol sta popolnoma uničena.
Poleg tega pa še v zadniem tednu piha vroč južni veter, ki je izsušil še Doslednje mlake in studence. Parkrat so se že zbrali na nebu temni oblaki in prebivalstvo je kljub strahu pred grozečo nevihto željno pričakovalo dežja. Toda veter ie oblake zopet razgnal in solnce pripeka dalie.
Na pašnikih zeva živina od žeje. Goveja živina nemirno bega po gozdovih ter išče pri usahlih izvirkih in potokih zadnie ostanke vode. Živina peša in se ie bati, da bo postala vladajoča suša za vso pokrajino naravnost katastrofalna, če se v najkrajšem Času ne usmili nebeški vratar in ne odpre svojih zatvorrric.
Gozdnj požari se v zadnjih dneh strahovito množe. Treba je le ene same iskre, da zaplamti ves gozd. Cele pokrajine so že zgorele, a vedno znova prihajajo vesti o nadaljnjih požarih. Oblasti so izdale najstrožje varnostne odredbe, da se nevarni gozdni požari, ki so že doslej povzročili nad 100 milijonov dinarjev škode, omeje in preprečijo.
Tudi pri nas je že opažati po polju prve znake suše, dasi doslel še ni bilo sile. Upati je, da nam po lanskih poplavah in nezgodah vremenski bogovi vsaj letos orizaneso in nam pošljejo dovolj blagodejne mokrote.
narod, ki nima nobenega smisla za realnost Fantasti, ki so se uživeli v romantiko, ki je nikoli ni bilo. Zelo so podobni Poljakom, ki tudi ne žive na tem dimenzijonalnem svetu, marveč se love za nekimi utopijami.
Ko je Fred Holme slišal ime Wil-ford, je prisluhnil in je z napetostjo poslušal, ko je začel sedaj govoriti lord.
— V tem imate prav. Toda lagati, kakor Irci, ne zna nikdo. To doživljam v svoji lastni hiši. Moja žena ima že nekaj mesecev sem neko irsko coio. Čarobno krasna stvarca, ki nam nudi vsak dan gradivo za zabavo. Dekle se brez vzroka in povoda laže tako debek), da se moramo krohotati. Njen oče je mali kmetic v neki vzhodnoirski vasi, ona pa nam ga slika kot generala, barona, zdravnika, umetnika, slikarja, pisatelja in kdo ve kaj še. Vsakokrat, kadar ima izhod, nam pripoveduje kake čudaške doživljaje. Nekoč so jo hoteH odvesti maskirani razbojniki, drugič zopet je bila priča nekega skrivnostnega umora, kakega dvoboja in drugih takih go-rostastnosti. Mimik) nedeljo je bila v Richmondu. Zvečer jo je vprašala moja žena: No Cissy — ona je namreč Cissy O'Connor — kaj pa ste danes doživeli? Seveda je takoj nato pripovedovala, da jo je nagovoril mister John D. Rocke-feiler iz Newyorka in jo vprašal, ali hoče postati njegova žena. To je trdila z vso resnostjo in še pristavila. . da imata v sredo sestanek ter da ji jc obljubil, da ji bo poklonil znano biserno ovratnico svoje pokorne žene. Moja
Danes okoli pol 3. zjutraj je bila rešilna postaja pozvana v Gosposko ulico št 14 na pomoč. Takoj nato je odšel rešilni avto, ki je naložil težko hropečega trgovskega zastopnika Joška Severja in ga odpeljal v bolnico. Med potjo pa je Sever umrl. Poklicani policijski zdravnik, mestni fizik dr. Rus, Je ugotovil, da ga je zadela kap. Pokojni Sever je prišel snoSl okoli 10. ure domov in je tožil, da mu je slabo. Bolečine v želodcu niso ponehale in zato je žena okoli 2. ure zjutraj prispela na stražnico ter obvestila rešilno postajo. 2al je bila vsaka pomoč prepozna. Sever, ki je bil star 43 let, je bil v Ljubilani splošno znan in priljubljen.
*
Danes je padel policiji v roke mož, ki je ogrožal mlada dekleta v mestu ter jih zlorabljal. Je to približno 30 let stari J. B., oženjen, stanujoč v Rožni dolini. O njegovi aretaciji smo izvedel nastopne podrobnosti:
Dkoli 10. se ie pojavil na Vodnikovem trgu neki moški, oblečen v črno. Pohajkoval je po trgu, nato pa je pristopil k 14-iet_ ni deklici Vidi Kušarievi iz Male vasi in Jo prijazno nagovoril:
— Čuješ, mala, ali bi mi nesla zavojček na Rakovnik?
Ko je deklica odvrnila, da mu lahko ustreže in da je pametneje zavoj odpeljati, ker ima voziček s seboj, je možakar pripomnil :
— Bolje je, če ga neseš, ker gremo itak čez hrib. Če hočeš, te počakam na Mesarskem mostu.
— Dobro, je odvrnila naivna in neizkušena deklica, pridani ob 10. tja.
Neznanec se je nato odstranil, Vida Ku-šarjeva pa je med tem obiskala neko svojo znanko na trsu in jo vprašala, da-li hoče nekemu gospodu nesti zavoj na Rakovnik. Njena znanka je takoj izprevidela, da skuša nekdo dekle zapeljati. Pregovorila jo je, da naj nikar ne poide, pač pa nai gre na most k neznancu, a ona bo med tem obvestila stražnika. Ob 10. je odšla mala Vida na most. Neznanec jo je tam čakal in jo znova vpraša, da-li hoče ž njim na Rakovnik.
— Ne morem, moram teti peljati krompir na Vič, je odvrnilo dekletce. V tem hipu se je neznancu približal stražnik, ki je bil že aviziran. Ko ga je B. ugledal, jo je hi-fpoma ubri-sal proti Kapiteljski ulici, toda stražnik ga je dohitel in prjel. B. ie bil dopoldne prignan na kriminalni urad. kjer so ga zaslišali. Gre za moža, ki je identičen s perverznim napadalcem na nedoletno deklico pred 14 dnevi, o čemur smo svoje-časno poročali Po končanem zaslišanju ga tzroče sodišču.
Policijska direkcija v Ljubljani opozarja stranke, da nai ne nasedajo dvema mladima goljufoma. V enem primeru gre za moškega, v drugem za neko 15 do 17 let staro mladenko. Moški goljuf jc 29-letai trgovski pomočnik Jože Lešnik iz Maribora, ki je bil radi goljufije že opetovan kaznovan, a ga radi sličnih deliktov tudi sedaj zasleduje sodišče. Lešnik je stopil približno pred pol leta v trgovino Teodorja Rabiča, izdelovalca stampiljk, in ga prosil, če sme zanj nabirati naročila. Rabič mu je res poveril naročila. Lešn;k je nato pohajal od stranke do stranke in je res dobil izredno veliko naročil, zahteval pa je tudi povsod predplačila. Denar je kasiraj zase. Rabič je do danes prejel nebroj reklamacij od strank, ki zahtevajo že plačane štarnipiljke. Lešnik je precei visoke šibke postave, podolgaste-ga obraza in ima umetno levo oko.
Druga pustoovka sličnega kova je neka mladenka v črni trgovski halji z bubi frizuro. Ta je dosedaj že izvedla serijo sličnih sleparij. Tako ie na trgu pri branjev-kan jemala na račun raznih trgovcev sadje in druge predmete. Pri tvrdki Arko ie vzela dva otepalnika rekoč, da jo pošilja tvrdka Miklavc in da naj se račun naslovi na njo. Nedavno se je poiavila pri trgovcu g. Ma-g-diču. Rekla ie, da jo pošilja modistka P. in je na njen račun vzela plavalni triko. Dva dni kasneje ie z istim izgovorom vzela čevlje pri F. Szantnerju v Šelenburgovi ulici
žena se je toliko smejala, da je skoraj zbolela.
K sreči med pripovedovanjem ni nikdo opazoval ameriškega gosta, ker bi bil sicer moral videti čudne stvari. Fatty je -strahovito pačil obraz, ko je poslušal lordovo pripovedovanje. Oči so se mu kotale iz enega kota v drugega, lica so se mu napihovala, oblivala ga je rdečica in končno je začel zavijati še svoj itak nekoliko prekratki nos. Ko je začel lord pripovedovat? še neko drugo tako zgodbico svoje služkinje, je Fred na tihem popihal, hitel v svoj hotel, pospravil kovček in sklenil, da nemudoma odpotuje v Pariz, da poišče še v tamošnjem senjaku, če ni morda kake primerne »igle« za Gar-ricka. Anglija, Irska in vsa Velika Britanija sta se mu pristudili. Predno pa se je odpeljal, je poslal Cissy Še bankovec za sto funtov, da je lahko v svoji brezmejni fantaziji tudi iz tega napravila svoj roman.
11. poglavje. KLAVDINA.
V Parizu je stanoval Fred Holme le par dni v hotelu, potem pa s4 je najel za dva tedna krasno, ljubko samsko stanovanje v Quartier Monceau. To so mu namreč že v Newyorku pomežikujoče priporočili. Pomežikavanje naj bi ga opozorilo, da je za žentlmena racŠ even-tuelnih galantnih pustolovščin neobhodno potrebno, da stanuje privatno, to je, brez vsakega nadzorstva.   In Fred je
Pravega gorenjskega fanta uikdo bolj m razžali, kakor če mu kdo potrga krivce s klobuka. To je degradacija f;uitov*keg:i po-nosa in žalitev najvišje stopnje. V BO b popoldne in pozno v noč so i*> Ljubljani po-pivali kmečki fantje iz smledni&ke okolice, večinoma jih je bila iz Utika- Mtd nje je prišel tudi čevljarski pomočnik Jože BilU'L,. doma iz Dornike pri Smledniku, a zaposlen pri nekem tovarnarju Čevljev v Zgornji I :-ki. Na Vidovdanski cesti so se zgrabili !n Bilban je dvema mladeničema  populil lep;« krivca s klobukov. Ker jo b.I Jože | i korenjaški in se tudi ostali ni-o hoteli opuščati ž njim v bojni metež, ita     Mladenu t. ki sta bila letos na naboru in potrjen:! ki \ojakom, potuhnila, zapustila druZbo n | mov grede skovala maščevalen naklep. k-i-ko poplačata  Bilbami  prizadejano OMUBOt Včeraj sta iz jeze pooedeljkovala in j>opi-vala po Posavju okoli Črnuč.  Doznala   -' . da se Bilban dnevno med B, in 8   Ut) i Čez črnuški most po cesti proti Oafli \n dalje proti Smledniku. Počakala št,, v zasedi in kakor risa planila nan\ krt) '•• mimo privozil e kolesom. 7. noži sta ga začela obdelovati in gn na več mestih ranili. Rane so sicer težke, toda ne smrtne. Po co. sti idoČi ljudje so našli Bilban a v krvi. ofe. vestili o tem orožnike in potom železniške, postaje na Jezici sporočili nesrečo ▼ Ljubljano, da je prišel rezilni avto in odpeln? ranjenca v bolnico.
Orožniki    so  kratko  zaslišali ranjene* Bil bana in danes prijeli oba napadaka. ki sla pe vso noč skrivala po •mledaiikih foi d ovi h.
•
Iz Zagreba so nanes pripeljali Z&elaeca postopača Nazifa Palica, rrdom iz V v Bosni. Palic je pajdaš že pred tednom aretiranega Bosanca Sahiba. Oba sta s dnevih velesejma hodila okoli strank ter najemala meblirane sobe. Pri tem se jc eden z gospodinjami podajal, drugj pu .ic stikal po dragocenostih in družin predmetih« da bi jih izmaknil. Na ta način s;a okradla štiri stranke ter jim odnesla 7:1 2500 Din gotovine in drugih predmeto\. .v Starem trsu ju ie stražnik prijel in hotel odpeljati na policijsko ravnatelistvo. Potoma sc jc Pavlicu posrečilo pobegniti, a pri-bežal ic samo do Zagreba, kjer sa je tamošnja policija vjela v svoje spretno nastavljene zanjke.
žBeležrvca
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 21. julija 1927; katoličani: Danilo; pravoslavni: S. julija, Pre-kop.
Jutri: Petek, 22. julija 1927; katoličani: Magdalena; pravoslavni: 9. julija, Pankrat.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Sušnik, Marijin trg; Kurah, ti<^-sposvetska c.
Jotri: Ramor, Miklošičeva c; Ti ■! 0<IJ. Meetni trg.
Solnce zaide danes ob 19.39. \zidf* jutri ob 434 in zaide ob 19.SS.
Jack London: »železna peta"
Nedvno je izšel drugi del socialnega romana svetovnoznanega pisatelja Jarka Londona »Železna peta< v prevodu Ivana Vu 2e prva knjiga je vzbudila veliko zaniman 1; prvotna napetost pa se v dru^ji knjigi £e stopnjuje. Čitatelju se razkriva docela drug svet z novimi oblikami človeške družbe, sv, 1 silnih bojev in močnega trpljenja. Spisi Jaok«i Londona nude užitek oidm, ki i«čejo miline vsebine in burnih življenskili konfliktov, a tudi tistim, ki ljubijo lepoto iu nmotfl Prevedeni so v mnoge jezike, vedno \pč ;»m■-vodov dobivamo tudi Slovenci. Zelema p -ta« epada med najmočnejše socialne romane tega ameriškega pisatelja. Zdaj -ino d ta roman v celoti in ga ljubiteljem kniig tople priporočamo. Izdala gi .je TmAtmŠMM Ml« ložba. Druga knjiga staDe 12 Din.
imel že iz vsega začetka namen, da »e v Babilonu ob Seini vrže v velikomestni vrvež in doživlja vse mogoče pustolovščine.
Ker spada k udobnemu privatnemu stanovanju tudi privatni sluga, je Oi vil Fred v listih oglas, in zc navltJnje-ga dne se je javil čeden možak, leptga vedenja in s potrebno lokavostjo. Po-leg francoščine je govoril tudi nemško« angleško in italijansko. Ko ga jc vprašal, kje je bil uslužben doslej, jc bil Ga-ston Duval, kakor mu je bilo ime, s prva v zadregi, nato pa priznal, da jc bil skozi leto dni zaposlen pri nekem privatnem detektivskem zavodu kot po:/.-vedova'ec. ker ni našel nič boljšega.
Fred je bil naravnost navdušen. Privatnega detektiva je itak neobhodno potreboval, da je mogel priti na sled vsem skrivnostim teli preklicanih žensk ala Cissv, Madeleine, Jeanette in tako dalje.
Kmalu ic uvidel ,da vladajo v pariškem senjaku še večje težkoče kakor pa drugod. Bilo je skoraj nemogoče, razločevati vse te lepotice, ki jih je videl v parkih, v gledališču, na bulvarjih in dni god. Nikdar ne veš. ali imaš opravka .kako grizeto, manikino. midineto, kir tizano ali pravo pariško damo. Našmh; kane so bile precej vse, koketne pra\ tako, in tenke črne črte pod očmi ni s.* govorile ne za ne proti. Vselej je moral poskušati, kar je bilo sicer često zelo zabavno, vendar pa mu je jemalo mnogo časa- •
Hugo Bettauer: \ \
najlepša In sveta
— Ljuba baronesa Cissy O'Connor, vsega tega prav nič ne razumem. Vašega očeta so ustrelili, oba brata sta bila justificirana, vaši materi je spričo takih kalamitet počilo srce, kar se mi zdi zelo umljivo ■— sedaj pa je naenkrat zopet izginil vaš edini brat, papa hodi molče okrog po svojem gradu, in mama piše taka pdsma. Tega pri najboljši volji ne razumem.
Cissy ga ie pogledala z velikimi, sa-njavimi očmi.
— Več vam ne smem povedati, to bi pomenilo izdajstvo naše irske stvari. — Moj papa — toda ne, pustimo to, vi bi vsega tega kljub temu ne razumeli. Irska je zelo nesrečna, dragi gospod ...
Fred se je zadovoljil in ni več spraševal. To je bilo zanj mistična zagonetka. Bil je vesel, ko je postala Cissv nekoliko bolj razpoložena in mu je obljubila, da gre ž njim v opereto. Vprizorili so neko dunajsko opereto, z zelo, zelo veliko suhimi, a ravnimi in nagimi nogami. Cissy se je imenitno zabavala, nato pa sta supiraia v neki francoski restavraciji v Oxford-streetu. Po prvi steklenici porrrmervja je Cissy zaupno položila svojo drobno roko okoli Fatty-jevega vratu in mu zatrjevala, da je on eden najbolj čednih debeluharjev, kar jih je kedaj videla.
. Fredu se je zdel položaj skrajno nevaren in je silil k odhodu. Končno je bil vendarle moški in ni mogel za naprej ničesar jamčiti. Cissv pa očividno tudi ne. On pa je moral vendar iskati iglo za Garicka in ne za sebe. Nad svojim prijatel/em in šefom ni hotel grešiti.
O polnoči je spremil Fred svojo lepotico na Baker-street,nato pa se je odpeljal v Imperial-klub v Piccadillv. Pod-I predsednik kluba, eden njegovih ame-i riških tovarišev iz dijaških let ga je } povabil. Doktor Johnson, podpredsednik kluba, ga je veselo pozdravil, nato pa peljal skozi bajno elegantne prostore tega ekskluzivnega kluba v neko sobo. kjer se je pošteno pilo in kjer ga je predstavil ducatu baronetov, lordov, earlov in dukesov kakor tudi nekaj members of Parlaiment. Fred naravno ni razumel niti enega vseh teh imen.
Freda Holmea so kot privatnega tajnika najbogatejšega moža na svetu sprejeli in pozdravili s primernim respektom in pogovor se je obrnil takoj na Ameriko. Earl od Londonderry je hvalil na vse pretege Zedinlene države:
— Najsrečnejša država na svetu, ne pozna narodnostnih vprašanj. No, da, zamorci, to je edina občutna točka. Toda mi, mi se razjedamo na irskem vprašanju, izkrvavevamo na tem trikrat prokletem zelenem otoku.
— Grehi očetov se maščujejo na vnukih, je pripomnil eden, nakar je drugi zajedljivo odvrnil:
— Ni to, lord VVirford, vse je ležeče na tem, da so ti visoko talentirani Irci
Pisane zgodbe iz naših krajev
Samomor brezposelne uradnice. — Lov za razbojnikoma. — Če
gre cigan v cerkev
J
Dnevne vesti
Vi Ljubljani, dne 21. julija 1927.
— Izpremembe v diplomatski službi.
Imenovanj so: za svetnika poslaništva v Rimu direktor političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Božidar Purič, za direktorja političnega oddelka v zunanjem ministrstvu svetnik poslaništva v Rimu Milan J o v a D o v ič, za tajnika v zunanjem ministrstvu konzul v Bratislavi Grgun B e -r i č, za konzula v Bratislavi tajnik poslaništva v Madridu Avguštin M i š e t i č, za tajnika pri poslaništvu v Pragi tainik v zunanjem ministrstvu Ivan Kovačevi č, za pisaria v zunanjem ministrstvu pisar konzulata v Zadru Radomir M a r i n k o v i č, za pisarja pri konzulatu v Zadru nisar v zunanjem ministrstvu Voiislav M i r k o v i ć.
— Iz prosvetne službe. Za ravnatelja realne gimnazije v Novem mestu Je imenovan profesor I. državne gimnazije v Ljubljani Ivan M a seli; v višio skupino sta pcmaknjena profesor realne gimnazije v Ptuju Franc D e v e t a k in profesor I. državne gimnazije v Ljubljani Josip O san a; na lastno prošnjo je odpuščen iz državne službe član Narodnega gledališča v Zagrebu Josip Križaj; v višjo skupino je pomaknjen upravnik Narodnega gledališča v Mariboru dr. Radovan Brenčič: vpoko-jen je oblastni šolski nadzornik v Mariboru Marija Senekovič.
— Iz državne službe. V višio skupino sta pomaknjena arhivska uradnica Narodnega muzeja v Ljubljani Ana K u š a r in poštni uradnik v Mariboru Gabriiel M a -rušič; iz pripravne 9. v pomožno 8. skupino sta prevedena sreski sanitetni referent v Dolnji Lendavi Albin G r e s o r c in šef šole za sestre pomočnice v Zagrebu dr. Amalija Šimenc; iz Beograda ie premeščen v Metliko poštni uradnik Janko A1 i č.
— Zagrebški občinskf svet razpušcen. Včeraj je bil zagrebški občinski svet uradno razpušcen. Obenem so bile razpisane volitve, ki se morajo vršiti tekom šestih tednov. Za poverjenika je imenovan kraljevi banski svetnik Mladen Uzorinc. Ob 1. popoldne je gradonačelnik izročil poverjeniku občinske posle.
— Sprejem uradnikov pri monopolni upravi. Monopolna uprava bo SDrejela 30 uradnikov III. kategorije, ki jim bo pover-jone nadzorstvo nad tobačnimi nasadi v krajih, kjer se goji tobak. Reflektanti morajo biti obsolventi poljedelskih nižjih šol. Prošnje je vložiti do 15. avgusta uri upravi monopola.
— Reorganizacija finančnega ministrstva. Posebna komisija ie te dni izdelala načrt za reorganizacijo finančnega ministrstva. Načrt stremi za izenačenjem finančne uprave ter za poenostavljenjem administracije. Načrt bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v končo odobritev in bo takoj na to izveden.
— Konierenca prosvetnih inšpektorjev. Pri vseh sedežih prejšnjih pokrajinskih vlad se bodo vršile te din konference prosvetnih inšpektorjev, na katerih se bo razpravljalo o novem osnutku prosvetnega proračuna za šolsko leto 192S-29 in o lokalnih šolskih zadevah.
— Dr. Ninčič v Velikem Bečkereku. Včeraj dopoldne je prispel v Veliki Bečke-rek poljedelski minister Stankovič, kmalu za njim pa bivši zunanji minister dr. Ninčič. Ko se jc vozil dr. Ninčič po ulicah, so se čuli ogorčeni klici proti njemu. Oba po-seta sta v zvezi z volilnimi kandidaturami.
— Odličen gost v Kraljevici. Te dni je odpotoval iz Kraljevice velik prijatelj našega naroda grof Jean Messala, bivši maršal dvora pokojne grške kraljice Olge. Gospod Messala se mudi vsako leto na našem Primoriu in dela v inozemstvu veliko pro-pogando za naše kraje. Prebivalstvo mu je pri odhodu izročilo krasen šopek. Grof Messala se je zahvalil občini za prisrčen sprejem na ta način, da ji je poklonil zgodovinski načrt Kraljevice, ki ga je kupil v Benetkah.
— Novi argentinski konzul v Splitu. Za
argentinskega konzula v Splitu je imenovan Angelo Pisaro. Dosedanji splitski generalni konzul je premeščen v Neapolj.
— Komercijallzacik železnic Ker je posebna komisija prometnega ministrstva že Izdelala osnutek projekta o komercijaiiza-ciji državnih železnic, bo sklicana v avgustu širša konferenca, ki bo podrobno razpravljala o tem važnem problemu.
— Češka šola na Hrvatskem, Naša vlada je dovolila v Prekopokrj pri Pakracu ustanovitev češke šole. V tem kraju, odnosno v bližnji okolici je 1200 prebivalcev, od katerih je tretjina Češke narodnosti. Značilno za naše razmere je dejstvo, da češki listi, ki beležijo to vest, sami pripominjajo, da je vlada zato tako hiti o ustregla želji češkega prebivalstva, ker se bližajo volitve in ker gre vladnima strankama za 40 čeških glasov.
— Za obsolvente gradbene srednje in absolvente kiparske šole. Tovarna porcelana išče spretnega risarja za porcelan. Reflektanti se naj javijo pismeno ravnateljstvu tehnične srednje šole v Ljubliani.
— NOVICE IZ SPLITA. V nedelio je do-potoval v Split g. Anton Sušnik, minister n r., ki se odpelje na otok Hvar, v Dubrovnik pa je prispel naš poslanik v Wa-shingtonu g. Mihajlovič in minister n. r. g. dr. Slavko Grujič. Počitnice so pomnožile tujski promet v Splitu. Na občini je bilo prijavljenih v tednu pred 17. t. m. za nasta-njenje 106 iz Avstrije, 97 iz Čehoslovaške, 5 iz Madžarske, 7 iz raznih držav sveta ter 491 potnikov iz naše države. Skupaj 749 oseb, kar znači za naš Split vsekakor lep dohodek. Opaža se, da prihaja iz Nemčije in Avstrije lansko in letošnje leto nad sto procentov več letoviščariev kakor običajno. — Promet Šušak - Sni i t se je vsled velikega navala tujcev podvojil. >JadTanska plovidba« je uvedla poleg par-
nika *Karagjorgje« še parnik »Salona«. Ta redki slučaj v našem morskem prometu pa se žal ni udejstvil. Prijavljeni tujci iz Nemčije in Avstrije so vsled diniaiskih dogod-koA- izostali. 19. t. in. imela bi se pripeljati v Split velika skupina socialističnih organizacij »Studicn - Reise - Komite« z Dunaja, do danes pa ni o njih nobenih vesti.
— Protiradičevska brošura. V Zagrebu je izšla te dni volilna brošura pod naslovom »Kje in v čem obstojajo uspehi vodstva HSS od 1. 1907 do 1927?« Brošuro je izdalo »Udruženje najstarejših nezadovoljnežev v HSS«. Za vsebino odgovarja D. Golub, Zagreb. Brošura je čisto osebnega značaja in prikazuje S t. Radića v njegovem poslovnem razmerju do »Seljaške tiskarne«, do »Hrvatskega seljaškega doma« in do gospodarsko-prosvetne zadruge »Selo«. Nato sledi opis političnega delovanja St. Radića in njegov beg v znano »rupo«. Na kraju so slike Seljaškega doma na Zrinjevcu in Radičeve vile na Hercego-vinski cesti v Zagrebu. Brošura zaključuje: »Glasujte za vsako hrvatsko ali kako drugo pošteno stranko, ali nikar za radičevske liste!«
— Težka nesreča. V ljubiiansko bolnico so danes pripeljali težko poškodovanega posestnika Valentina Markelia iz Martin-hriba pri Selcih. Delal je včerai na skednju, a ko jc stopil na lestvo, sc jc ta odmaknila in padel je na tla. Pri padcu se jc nasadil na vile. Njegovo stanje jc kritično.
Iz
—lj Kopalna sezona je letos zelo živahna. Mestno kopališče na Ljubljanici jc vse dni prenapolnjeno, pa tudi Gradaščica in Sava ne pogrešata kopalcev. V Ljubljani se vedno bolj čuti potreba modernega kopališča na prostem. Skoda, da nam manjka podjetnih ljudi, še bolj pa razpoložljivega kapitala. Lepo urejeno kopališče ob Savi bi se nedvomno zelo dobro rentiralo. V tem pogledu je Ljubljana zaostala za drugimi modernimi mesti, ki polagajo na kopališča veliko važnost. Dobro bi bilo, da se tudi v Ljubljani sproži vprašanje primernega kopališča na Savi. Morda bi se pa našel kdo, ki bi imel toliko podjetnega duha, da b: zbral potrebna denarna sredstva in presknbel Ljubljančanom kopališče, od katerega bi imeli korist vsi.
—Ij Pravi eidorado ljubljanskih cuckov
je Kralja Petra trg, kjer jc zavladalo te dnj tako pasje rajanje, da stanovalci bližnjih hiš vse noči nimajo miru. Cuckj vseh pasem se zbirajo v parku Pred sodnljo in tulijo, da je veselic. Umestno bi bilo, da lastniki teh nepoklicanih nočnih gostov ob-drže svoje cucke čez noč doma. da ne bodo motili nočnega miru. Pasii koncert 'e posebeno neprijeten v zgodnjih jutranjih urah, ko bi ljudje še radi spali, pa ne morejo, ker so psi mnenja, da je treba vstajati na vse zgodaj.
—lj Naval na ljubljansko bolnico. Do danes opoldne je ljubljanska javna bolnica letos sprejela že SO00 bolnikov v oskrbo, približno za 500 več kot lani ob tem času. V bolnico traja še vedno velik naval kljub temu, da je poletni čas ugodnejši za zdravstvene razmere. Stavka zdravnikov - pripravnikov traja še vedno in zato so drugi zdravniki z delom preobloženi
—lj Stalna higijenska razstava v Ljubljani pod Tivolijem je do nadalnjega odprta ob delavnikih od 14. do 18. ure in ob nedeljah in praznikih od S. do 12. in od 14. do 18- ure. Med mnogimi razstavnimi predmeti vzbujajo pozornost obiskovalcev zlasti preparata in opisi ženskih bolezni, raka, golše, slepiča, oddelek za jetiko. oddelek za spolne bolezni itd. Vstopnina 2 Din. _ Kdor
želi naročiti edino slovensko poljudno pisano zdravstveno revijo »Zdravie«, naj to javj- vratarju razstave. List izhaja sredi vsakega meseca, jc ilustrovan in tiskan na fiiem trpežnem papirju. Celoletna naročnina znaša 30 Din. Istotam se lahko kupi knjižica »Prva pomoč«, tiskana na 32 straneh žepne oblike. Cena 3 Din.
—ij Moderniziranje ljubljanskih ulic se
nadaljuje z vso paTO. Gledališka ulica je že betonirana in pripravljena za asfaltiranje, ravno tako tudi Beethovnova, sedai pa pripravljajo Knaflovo ulico. Ko bo asfaltiranje dovršeno, bo nudil ta del mesta res povsem moderno lice. —Ij Suša na trgu. Tudi na ljubljanskem trgu se že opaža, da povzroča vladajoča suša na polju že občutno škodo. Zelenjave h vedno manj in kmetje tožijo, da zelo trpj od suše zlasti tudi koruza in fižol. Za enkrat je trg sicer še dobro založen, vendar pa se je bati, da se bo tudi na trgu pojavilo pomanjkanje.
—lj Pohajkovanje mladine. V predmestnih ulicah se zelo opaža, da so šolske počitnice. Cele jate nebogljenih fantičev se brez nadzorstva pode po ulicah in zbijajo svoje šale, ki povzročajo često tudi škodo. Bilo bi umestno, da bi se za tako mladino, ki je ves dan prepuščena sama sebi in zato često zaide na stranpota, našlo primerno zavetišče, kjer bi bila mladina primerno zaposlena in pod stalnim nadzorstvom.
—lj Ukradeni piščanci. Posestniku Antonu Sojarju na Viču ie bilo v noči od 19. na 20. iz kurnika ukradenih 12 piščancev v vrednosti 120 Din. Ni izključeno, da je piščance podavil dihur.
—lj Popadljiv pes. Železniškega uslužbenca Valentina Baiciavilla ie v skladišču ^SpliU ugriznil tamošnji pes v nogo in mu raztrgal hlače. Skoda znaša 100 Din.
—Ij Policijske prijave. Radi neplačanega računa je bil ovaden Alojzij R., radj nedostojnega vedenja Martin P., radi pijanosti Josip S. Prijavljeno je dalje 9 slučajev prestopa cestnopolicijskega reda in 2 prestopka obrtnega reda.
Iz Celja
—o Članski sestanek in odborov«, seja SDS r Celju okolica so vrši dane« v četrtek
zvečer ob pol 9. uri v gostilni Sokolski dom v Gaberju.
—c Sekcija trgovcev s širino. V smislu sklepa, storjenega na sestanku trgovcev v Rogatcu, sklicuje srečki gremij trgovcev v Celju za nedeljo, dne 24. julija t. 1. sestanek vseh pri gremiju včlanjenih trgovcev z živino. Sestanek se bo vršil v restavraciji hotela -Pošta« v Rogaški Slatini. Na sestanku se ustanovi sekcija te važne trgovske panoge.
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V
tednu od 11. do 17. julija se je zaklalo; 6 konj, 21 volov, 23 krav, 2 teleti, 38 telet in 17 svinj. — Uvozilo se je: 170 kg govedine, 1404 kg teletine in 23 kg svinjine.
—c Prvo grozdje iz južnih krajev se je pojavilo na celjskem trgu.
—lj Zgleden dar Narodni galeriji. Go-poda dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in dr. Iran Jenko, primari j v Ljubljani, sta obvestila odbor Narodne galerije, da sta od deleža, ki jima je pripadel po likvidaciji Kranjske hranilnice, naklonila Narodni galeriji 32.000 Din za njene kulturne namene. Za dar, ki je v današnjih težkih časih posebno lepo priznanje našemu prvemu umetnostnemu zavodu, izreka Narodna galerija imenovanima gospodoma toplo zahvalo; po svojih »tatutih je uvrstila njihovi imoni med svoje ustanovniko.
iz Maribora
—m Ustanovitev nemške lige Društva narodov za Slovenijo. Včeraj se je vršil v restavraciji Senekovič v Tattenbachovi ulici ustanovni občni pbor Nemške lige Društva narodov za Slovenijo. Zborovanja so se udeležili najodličnejši zastopniki Nemcev v Sloveniji. Zborovanje je bilo napovedano že pred tedni, vendar pa ga jc takrat policija iz formalnih razlogov prepovedala. Liga ima predvsem namen, iznašati pritožbe nemške narodne manjšine v Sloveniji in delovati na to, da se doseže med Avstrijo in Jugoslavijo nekak sporazum za recipročno ureditev manjšinskega vprašanja.
—m Umetniška razstava. V preisovi hiši v Gosposki ulici ie bila te dni o tvor j ena razstava slik ruskega umetnika Kn. J. Cer-kasova. ki je vzbudil že doslej s svojimi razstavljenimi deli splošno pozornost. Razstava obsega pred vsem akvarele in motive iz Maribora in okolice ter je zelo zanimiva. Obisk razstave toplo priporočamo. Prepričali! smo, da se bo marsikdo odločil za nakup te ali one slike, ki je lahko v okras vsaki hiši.
—m Ni se treba nastavljati na kolodvorih, odkar imamo tudi v Mariboru biljetarno '»Putnika*. To se zlasti blagodejno občuti ob nedeljah, ko vlada pri koledvorskh blagajnah velik naval. Sedaj si naanreČ lahko vsakdo že v soboto priskrbi vozno karto •pri - Putniku« za vse proge tu_ in inozemstva. Ta novost je v Mariboru še premalo znana, zato na njo še prav posebno opozarjamo.
—m Novi proračun mariborske oblastne
skupščine. Na včerajšnji seji mariborske oblastne skupščine je bil predložen novi proračun, ker je prvotni proračun i;nančno ministrstvo zavrnilo. Novi proračun izkazuje 16.100.815 Din rednih in 10 milijonov izrednih izdatkov. Za kritje se bodo uvedle nekatere nove dokladc ter najelo 10-milijon-sko posojilo.
ttajbolfscnajvrpcžne/s^ zato najcenejše
Sport
— Postara Maribora proti Ljubljani. V nedeljo 24. t. m. se vrši v Mariboru reprezentančna medmestna tekma Ljubljana : Maribor. Maribor je postavil v boj sledeči Um: Gouer, Koren (oba Maribor), Eurzmann, Baumgartuer, Frangeš (vsi Rapid), Kirbiš, (M) Polak, Pavlin (oba R), Hreščak, Vodeb, Betroncelj (vsi M). Ljubljanski tim še ni znan.
— Naša reprezentanca proti Češkoslovaški. Dne 31. julija se vrši v Beogradu mei-državna tekma Jugoslavija - Češkoslovaška. Naša reprezentanca še ni definitivno sestavljena, verjetno pa je. da bo postava nastopna; Mihelčič, Ivkovič, Dasovič, Arsenijevic*, Premrl, Popovič'. Marjanovič, Perška, Lubo-rič, BonaČič, Giller. V poštev pridejo tudi igrači: Marjanovič', Širne Poduje, SekuliČ in Cindrič. Češkoslovaški - savez je že postavil svojo moštvo. Češki tini sestoji iz samih >kanonov<: PlaniČka, Perner, Seifert, Hayni, Cervenv, Sypera, Fleischmann, Svoboda, Beybl, Puč, Kratoch\viJ.
— Beltram, famozni branilec in dolgo, letni veteran SK Ilirije, baje je dal nogometa slovo in ne bo več nastopal aktivno. Z njim izgubi Ilirija trdno oporo, obenem bo pa to precejšnji udarec za njen obrambni trio, ki je dosedaj slovel kot najboljši v državi.
— Kolesarske dirke »Save« se vršijo v nedeljo dne 24. t. m. na progi Ljubljana-Planina in obratno. Start in cilj — Tržaška cesta km 2.200 (gostilna Kramar). Začetek ob 15. 1. Glavna društvena dirka lun 90, 2. Dirka novincev km 10, 3. Damska dirka km 4, 4. Invalidska dirka km 4, 5. Seniorska dirka km 4, 6. Zvezna dirka km 20. Po končanih dirkah se vrši prečkanje za 10 lepih dobitkov. Skupni odhod z godbo >Gradašca< | iz Sv. Jakoba trga ob pol 14. 57&-n |
Problem noše gledališke umetnosti
Kaj pravi talentirani režiser Valo Bratina. — Naša gledališča morajo postati činitelj medsebojnega spoznavanja in širiti med Srbi, Hrvati in Slovenci resnično Jugoslovenstvo
Med slovenskimi umetniki je le malo takih, ki bi širili umetnost med najširše plasti našega ljudstva. Zato je treba že nekakih organizatoričnih in podjetniških zmožnosti. Posebno pri nas, ker smo majhni in moramo delati z največ'jo ekonomijo, je umetnik navezan v vsakem pogledu na samega sebe, kajti ni ljudi, ki bi mu postavili oder in mu dali zadostna sredstva češ. delavnico in orodje smo ti preskrbeli, sedaj pa delaj. Naš umetnik si mora ustvariti delavnico in delati sam. Da je to potrata dragocenih umetniških sil, katerih ne more umetnik zbrati, da bi svobodno in neodvisno ustvarjal, je jasno.
Režiser, scenograf in igralec Valo Bratina je med tistimi redkimi, ki neustrašeno premagujejo vse ovire in se ne strašijo nobenih žrtev, da dosežejo svoj cilj. Valo Bratina je umetnik, ki ustvarja gledališke centre tam, kjer bi se nihče ne upal in ki z uspehom dokazuje, da je slovenska pubiika zrela za najvišje umetniške vrednote tudi V provinci. Marsikateri ljubitelj dramske umetnosti se vprašuje, zakaj Valo Bratina ne pride v Ljubljano. Zakaj se igralec, ki bo prihodnje leto proslavljal 25-etnico svojega umetniškega delovanja, mora v provinci boriti za obstanek.
Naš urednik je imel priliko razgovarjaii se z Valo Bratino. ki mu je rade volje odgovoril na vsa vprašanja glede svojega dosedanjega delovanja in načrtov za bodočnost. Igralčeve izjave bodo gotovo osvetile naše gledališke razmere v splošnem in pa igralčevo individualnost posebej.
Zakaj ste zapustili Maribor in ustvarili ptujski oder? - 1
— Znano vam je, da sem deloval od leta 1920 v Mariboru Skupno z Nušičem sva vodila mariborsko gledališče. Prav za prav sva ga ustvarila. Prišel pa je čas, ko bi bil moral postati državni uradnik in delati pod vodstvom državnega uradnika, kar me je pa disgustirajo Državnih umetnikov, če niso ravno res umetniki, namreč ne pripo-znam. Zato lam odšel v Ptuj in osnoval gledališče na svobodni in ne uradniški podlagi.
— Kakšen program ste imeli in s kakšnim uspehom ste ga izvedli?
— Začrtal sem za ptujski oder obširen pragram s pretežno slovenskimi dei. Jasno ie, da se da tako obširna dramska snov podati šele v večih sezonah. Načeloma sem se v pretekli sezoni držal programa in postavil na oder 16 del. Od teh je bilo 9 slovenskih. 2 sr bohrvatski, 2 poljski, 1 francosko in 1 nemško. Jeseni bomo igrali še So-fokleja na prostem. Pri igranju Cankarjevih del sam se skušal približati stilu, ki je potreben za vsa njegova dela. Realistično se Cankarja ne sme podajati. Uspeh je bil nad vse zadovoljv in občinstvo je sledilo z zz-Drmanjem vsem predstavam do konca se-
zone. Predstave so bile po kakovo.sij relativno, nekatere pa tudi absolutno na umetniški višini. Pmjs-no gledališče je pokazalo zadostno življcnsko m<>0 in po obisku sodeč, je gledališče v Ptuju potrebno. Vendar je premalo publike, da bi se moglo gledališče samo vzdrževati brez kakršniiiK' .t podpor. Zato ie neobhodno potrebno, da posamezniki, občina in država v bodoče p -prejo naše ambicije, da ustvarimo teater, ki bo vzbujal smisel za novo svobodno umetnost. Ce se mi posreči dobiti kake podpore in če se sporazumemo s Celjem m Mariborom za izmenoajoča gostovanja, bom nadaljeval bodočo gleda hško sezono v Ptuju. En režiser naj bi vodil ptujske, celjske in mariborske igralce, med katerimi so nekateri kakor Kaukler, Gabrijelčičeva in VVagnerje-va resni kandidati za poklicne dramske igralce rn zasluzijo vso pozornost. —Vaši načrti za bodočnost?
— V načrtu imam pred vsem gosto\aiiia v večjih gledaliških centrih na Hrvatskem in v Srbiji. Kot scenograf, režiser in igrale^ hočem uveHaviti naša dramska dela pri bratih Hrvatih in Srbih, ki nas le malo poznajo. V Zagrebu poznajo Cankarja. Tragika jugo-slovenskih umetnikov je. da so priklenjeni na ta ali drugI kraj. Vsi državni teatri so se zabarikadirali in silijo resnično svobodno ustvarjajoče ljudi, da postanejo uradniki. Z gostovanjem s slovenskimi deli pri Hrvatih in Srbih hočem ta kitajski zid podreti. Hrvatje in Srbi naj pa gostujejo pri nas, da m na ta način spoznamo in tako širimo resn.č-no jugoslovenstvo. Državne teatrske barikade samo oviraio naš naravni razvoj. Moja želja je tudi, da uvedem slovensko dramo tudi v Nemčijo. Ta ideja bi se dala uresničiti, treba je samo podjetnega duha. ki bi financiral vso stvar. V dveh letih bi se v Nemčiji igrale naše drame. Čakam samo prilike, da naložim v svoie kovčege d.^bre prevode naših dram in odpotujem v Nemčijo. Hlapca Jerneja imamo že prevedenega. Cer-kvenik in Remec tudi prevajata svoja dela.
— Govori se, da se pogajate za angaž. ma v Ljubljana?
— Ljubljana je naše kulturno središče n delokrog v Ptuju Je zame res premajhen, ker se mi hoče razmaha in naletim na nepričakovane težkoče pri delu, ki ga hočem izvesti. Zato mislim na Ljubljano. Za enkrat se pa z intendantom, ki kaie za moje težnje veliko razumevam e, samo pogajam za gostovanje v Ljubljani* Vprizoril bd dve ali tri najnovejši Cerkvemkovi deli. Cerkvenikcvo »Roko pravice« ali »V vrtincu« In Remcev »Krik iz samote« ter kako Seliškarjevo dramo. Pogajanja so v teku in upam. da mi bo omogočeno gostovati takoj v začetku gledališke sezone v Ljubljani. Na stalni anga-žma pa ne reflektiram, doker ne uresničSm preje omenjenih načrtov.
Kržeu not nepriznanega „zđraunika"
Stalen gost beograjske policije, ki se izdaja za zdravnika, —
Pijanec, menih in slikar
V zaporih beograjske policije je zaprt ruski begunec Aleksander Popov, ki se je som napravil za doktorja medicine. L- 1020 se je javil zastopnikom naših oblasti v Be-sarabiji, kjer je izjavil, da je rojen v her-sonski guberniji, da je 30 let star in zdravnik. Pokazal je tudi potni list na ime dr. Aleksander Popova. Prosil je, naj ga pošljejo v Beograd, kjer je hotel kot zdravnik vstopiti v državno službo. In res so ga poslali v Beograd, kjer je kmalu izposloval, da je bil imenovan za sreskega zdravnika v Peči. Nastopil je svojo službo in pričel izvrševati zdravniško prakso.
Njegovo zdravljenje ni zbujalo pozornosti, pač pa njegovo vedenje. Dasi ie vse bolezni lečil izključno e kininom in aspirinom, so ljudje mirno požirali praške, ne da bi dvomili nad njegovim znanjem. Ko pa je postal neznosen s svojim vednim pijančevanjem *n neprestanimi škandali, so se oblasti v Peči pričele natančneje zanimati za svojega sro-skega zdravnika. Morebiti bi se se vse iz teklo po sreči, ako bi se nekoč ne skušal v pijanosti obesiti. Sneli so ga iz zanjke in ko se je streznil, je prejel iz Beograda brzojavno odpoved službe. Bil je kontraktu-alni zdravnik. Izgnali so ga v Beograd, kjer so ponovno pregledali dokumente in ugotovili, da Popov ni doktor in da je sam na potnem listu pred svojim izrnenom zapisal >dr.<r, proglasil se zdravnika in specijalista za ginekologijo.
Beograjska policija ga je izgnala v Bolgarijo, kjer se je nastanil v Sofiji. Tamkaj se mu menda ni godilo posebno dobro, ker se mnogo pritožuje nad terorjem Bolgarov ter se proglaša za političnega mučenika. Iz Sofije je odšel v Carigrad, odkoder se je vrnil zopet v Sofijo, nato pa prišel v Beograd, kjer mu je še najbolj ugajalo. Vso pot iz Carigrada v Beograd je prehodil peš.
Kmalu je pa v Beogradu zopet povzročil škandal v pijanosti. Na policiji so ga spoznali in izgnali v Vel. Bečkerek, kjer mu je bilo določeno stalno bivališče. Seveda mu je bilo prepovedano vsako izvrševanje zdravniške prakse, četudi je še vedno trdil, da je zdravnik.
Tudi v Vel. Bečkereku mu ni ugajalo in nekega dne so ga pripeljali na beograjsko policijo po odgonu iz nekega šumadinskega mesta. Ker ni vedela policija, kaj naj napravi z njim, ga je vnovič izgnala v Vel. Bečkerek. Pomagalo seveda ni nič. Kmalu je bil zopet v Beogradu. Ko je bil tretjič izgnan v Vel. Bečkerek, je odšel pes v Suho vski samostan pri Nišu, kjer je hotel postati menih. Toda post in stroge priprave za posvećenje Popovu niso prijale. Kljub temu je pogumno prenašal vse, da bi postal menih. Ko je bilo že vse gotovo, je zaprosil episkopa Dositeja, naj ga posveti. Episkop, ki je bržkone zvedel za njegove pustolovšči-ne, pa mu je odgovoril, da bi bilo zanj zelo primerno, ako bi prej preslikal samostan. In tako je namesto menih postal slikar, ker ni vedel ne kam ne kod. — Ni bilo to zame, pripoveduje Popov. In res, ko j« uridel, da
p! tkanje ni zanj primeren posel, se je kmalu znašel zopet v Beogradu.
Policija ga je zopet poslala v Vel. Bečkerek, odkoder pa je takoj odšel v Peč, od tu ga je policija izgnala v Beograd, toda Popov je spotoma spremljevalcu pobegnil. Na svojem potovanju se je predstavljal kot zdravnik in zdravil seljake. V nekem selu se je predstavil kot sreeki zdravnik, ker pa so mu seljaki odgovorili, da poznajo svojega sreskega zdravnika, je dejal, da je sreski živinozdravnik. Seljaki so mu pripeljali zdravega konja in dejali, da je bolan. Popov je ugotovil, da ima konj smrkavo-t in da ga je treba takoj ubiti.
Seljaki so takoj spoznali, kako stvar slo,?, zvezali so mu roke, ga zaprli v neko oiio in obvestili policijo v Peči, ki ga je po zaslišanju zopet poslala s spremstvom v Beograd.
Na beograjski policiji je ponovno trdil, da je doktor vsega zdravilstva in speoijalM za ginekologijo, češ, da je diplomiral I. 10J-J v Berlinu in da je služil prostovoljno kit zdravnik v balkan.ski vojni.
— Kaj bi predpisali bolniku, ki ima srčno napako? — ga je vprašal službuj«»fi policijski uradnik.
— Valerijana - kapljice, je odvrnil Popov resno.
— A tuberkuloznemu bolniku, ki ni u je treba poapneniti pljuča ?c
— Sirolin.
Ker beograjska policija ni mogla ugotoviti resničhoMi njegovih izpovedi, ga je obdržala v zaporu, da bi zopet kam ne izgini'. Popov trdi, da bi mogel o njem izpričati radikalni poslanec Rafajlovič.
Prosveta
Operetni večer prirede člani Narod, gledališča iz Ljubljane po Sloveniji pod vodstvom režiserja g. Povhe-ta. Spored vrbuje najboljše točke modernih in starejiih operet kakor: >Grofica Ifarieac, aOrlov:, >Terezina«, »Ločena ženar, ^Poljska kri;. »Valčkov čare, >Ptičarc in dr. Poleg zgoraj navedenih je na sporedu tudi nadvse komičen prizor s petjem >Pred f»odnikom:. Prepričani amo, da občinstvo ne bo zamudilo prilike preživeti večer v veselem razpoloženju ter bo povsod i napolnilo dvorano do zadnjega kotička. — Gostovanje prične v soboto 23. julija t. 1. v Trbovljah v dvorani ge. Ane Forte začetek ob 20. uri ter se nadaljuje kakor sledi: 24. julija v Hrastniku. (Narodni dom), 25. julija v Rimskih topli cah (zdraviliška dvorana), 26. julija v Do brni pri Celju (zdraviliška dvorana), 27. julija v RofjaSki Slatini (zdraviliška dvorana). 28. julija na Vranskem (dvorana C. M. pri Slovanu) fn 29. julija v Domžalah (Sokolski dom). Sodelujejo: ga. Vera Balatka, in gg. Pecek, Povhe, ter operni kapelnik Balatka.
♦
Posreb žrtev dunoishe revolucije
Včeraj popoldne so položili žrtve k večnemu počitku — Pogreb se je vršil mirno« —  Energičen nastop proti komunistom
Včeraj se je vršil na Dunaju svečan pogreb žrtev dunajske revolucije. Da se izogne eventualnim nemirom, ki bi lahko znova razburili duhove, je zbor zaupnikov socijalnodemokratske stran« ke sklenil, da sc trupla padlih žrtev preneso iz mrtvašnice naravnost na Centralno pokopališče.
Ob pol 14. se je pričel pomikati im« pozantni sprevod izpred portala, kjer je bilo na velikem mrtvaškem odru razvrščenih. 57 krst. Na obeh straneh Simmerinške ceste je tvorilo več tisoč oseb gost špalir. Pred odrom so bili zbrani svojci in preostali pokojnih, čuti je bilo glasen jok in pritajeno ih* tenje. Na ogromnem katafalku je le* žalo nebroj krasnih vencev z rdečimi trakovi in pentljami. Poklonile so jih socijalistične in komunistične organi* zacije Avstrije, Nemčije in Madžar* ske.
Ob 14. je intonirala ccstno*železni* carska godba žalostinko, delavski pev* ski zbori pa so zapeli več turobnih ža* lostink. Nato je govoril v imenu mest* ne občine občinski svetnik Speiser. Uvodoma jc omenjal:
V tej uri zamre življenje v našem mestu in naša srca otrpnejo, če se spomnimo roditeljev, ki objokujejo svojo deco, rodbin, ki žalujejo ob kr* Btah.
Izrekel je nato preostalim nesreč* nih žrtev sožalje mesta. V imenu soci* jalnih demokratov ie nato govoril po< slanec Ellenbogen. Komunist Koplenig je s svojim ostrim nastopom in govo* rom. v katerem je pozival delavstvo k oboroženemu uporu, izzval splošno ne* voljo. Nato je covoril znani socijalist Fritz Adlcr, ki jc zavrnil izvajanja predgovornika in omenil, da tudi soci* ialisti ne bodo pozabili 15. julija, da p a ne bodo trpeli, da bi kdo iz krvav* nesreče koval politični kapital. Ker je hotel nadaljevati svoja izvajanja, ga je poslanec Sever pozval, da naj konča, nakar n Koplenig zapustil prostor.
Nato so prenesli krste na pokopali* šče odnosno v krematorij. Najprej so dvignili krsto nekega otroka, a nato
krsto 151etne Adele Stanek, katero je zadela krogla na strehi hiše, raz kate* re je opazovala požar justične palače. 36 žrtev so položili v skupen grob, 21 trupel pa je bilo vpepeljenih v krema« toriju.
Med 14. in 14.15 je v vseh obratih počivalo delo. Telefonski promet je bil za pet minut ustavljen. Policija je bila ves čas v pripravljenosti, vendar je bila koncentrirana v mestu in se ni pokazala na ulicah. Na pokopališču je vzdrževala red nova občinska obramb* na straža.
Število človeškh žrtev znaša 90.
Število človeških žrtev se je tekom včerajšnjega dne zvišalo na 99, ker je še 12 oseb podleglo poškodbam. Več težkoranjenih se bori s smrtjo in se je bati nadaljnih žrtev. Policija je imela tri mrtve, ubita pa sta bila tudi en orožniški nadzornik in en kriminalni uradnik. 350 policistov je ranjenih, od teh 57 težko.
Akcija proti komunistom.
Policija je pričela z energično ak* cijo proti komunistom, ki jih dolži, da so inicijator j i revolte. Policija sicer ni* ma direktnih dokazov, da so nemire inscenirali inozemci, vsekakor pa ie ugotovljeno, da so tuji komunisti afc* tivno sodelovali pri demonstracijah. Do sedaj je policija aretirala 23 članov komunistične stranke v Avstriji in 50 članov oolgarske menze na Dunaju. Večina aretiranrev, razen več težko osumljenih elementov, je bila že izpu* ščena. Prijet je bil tudi neki jugoslo* venski študent, ki je prišel pred. tremi dnevi s ponarejenimi potnimi listinami na Dun.j. Aretiran je tudi nemški ko* munistični poslanec Pieck. ki se je v soboto z letalom pripeljal na Dunaj. Policija je mnenja, da je prispel Pieck na Dunaj, da organizira ponovne ne« mire. Pieck je ostal za enkrat v zarjo* rih. Poj ključem je tudi komunist Fia* Ia, ki je znan boljševiški agitator. Ugotovljeno jc, da je prvi oddal strel na redarje.
•3S&
Prvi poset Kemal.paše v Carigradu
Zavezniške čete so izpraznilo staro turško prestolico že leta 1923., toda v Carigradu bivajoči privrženci stare Turčije so si zaman prizadevali, da bi Kemal paša oficijelno posetil nekdanjo sultanovo rezidenco. Prvi prezident turške republike se je opetovai.^ mu* dil v Brusi in Izmttu tik pred Cirigra* dom, toda stare pzestolicc, ki jo zani« čujc, ni hotel posetiti.
Še le letoj v ra^ju se je raznesla vest, da namerava Kemal paša posetiti Carigrad. Oblasti in prebivalstvo Cari* grada ni hotelo verjeti, da ga doleti taka sreča. Sredi junija je prispel v Carigrad šef tajne oo'.cijc intendant prezidentovega dvorci, Kemalova gar* da in njegov orkester. To je bil do* kaz. da sc Kemal paš:i res pripravlja na poset Carigrada. V mefetu je seveda takoj zavladalo radostno vrvenje. Ob* lasti so odredile temeljito snaženje sultanskih dvorcev, jaht in avtomobi* lov. Ulice in mostove so popravili, z aeroplani so pripeljali iz Evrope vse potrebščine za svečano iluminacijo mesta, vse hiše so okrasili z zastavami in cvetjem.
Končno se jc približal znameniti dan. Kemal paša se je pripeljal pred Carigrad 1. julija. S parniki so se mu odpeljali naproti predstavniki oblasti, javnih korporacij in vseh šol. Oficijel* ni sprejem se je vršil pred dvorcem bivših sultanov. Kemal paša se je za* dovoljno smehljal, ko so ga predstav*
niki rezidence nekdaj vsemogočnih sultanov sprejeli s kraljevskimi častmi. Zvečer je bilo vse mesto iluminirano.
Boljševikova hčerka vojvodinja
Tudi ruski boljševiki so ljudje in zato ni čuda, da hrepene po slavi. Pretežna večina boljševiških prvakov se ne more otresti mentalitete bivših carskih mogotcev, kar dokazuje tudi slučaj Krasinove hčerke. Hčerka ljud* skega komisarja Leonida Krasina se je namreč zaročila v Parizu z vojvodo Larochefoucauldom. Njen oče je bU svojčas ljudski kon^isar financ, pozne* je pa sovjetski poslanik v Londonu.
Hčerka boljševiškega prvaka se to* rej poroči s potomcem odlične franco* ske plemiške rodbine, ki je v prijatelj* skih stikih s cesarji in kralji. Zanimi* vo je, da dobi francoski vojvoda zelo bogato nevesto Krasinova hčerka pri* nese svojemu staremu in že ločenemu možu za doto 60 milijonov zlatih rub* ljev. Od kod izviri to ogromno boga* stvo, si lahko mislimo. Boljševiki so oplenili Rusijo in večina narodnega imetja je prišla v roke njihovih prva* kov.
Poroka se bo vršila na ženinovem rodbinskem gradu v južni Franciji. V ta namen so grad preuredili in na novo opremili. Iz Pariza so naročili najdraž* je pohištvo in več znamenitih sobosli* kar je v, ki bodo vse sobane preslikali. Razkošje v vojvodovem gradu se ne da popisati. Zakonska postelja bodočih zakoncev je opremljena kraljevsko. V Parizu izhajajoče »Ruskoje Vremja« poroča, da bo svatba   zelo svečana.
Mlada se poročita v domači kapelici pod baldahinom iz rož. Na svatbo je povabljena vsa francoska aristokracij ja. Med drugimi je povabljen tudi sov* jetski poslanik v Parizu Rakovski, o katerem se pa še ne ve, je li se od* zove vabilu, ker je svojčas intrigiral proti Krasinu in zakrivil njegov od* hod.
Krasin ima naložene milijone v ino* zemskih bankah. Pred vojno je bil za* stopnik petrogradske podružnice zna* ne nemške tvrdke Siemens*Schuckert. Med vojno se je pečal z verižništvom in je zaslužil težke tisočake. Po vojni se je pridružil boljševikom in začel ve* rižiti v njihovem carstvu. Lenin mu je poveril vodstvo državnih financ. Po* zneje je odšel Krasin kot gospodarski zastopnik v London, kjer si je na vse načine prizadeval, da bi Anglija finan* cirala sovjetsko vlado. To se mu ni po* srečilo in zato so ga citirali pred sodi* šče komunistične stranke. Krasin pa ni bil tako nespameten, da bi se vrnil v Rusijo in položil račun o svojem delo* vanju. Ostal je raje v inozemstvu do svoje nedavne smrtL S svojim zlatom je ugladil hčerki pot do visokega plem* stva.
Samomor bolgarske zdravnice
V ponedeljek popoldne je prispela v Sofijo okrajna zdravnica v mestu Ruse dr. Marija Dukovska. Nastanila se je v hotelu Splendid Palače. Zvečer je hotela sobarica pripraviti posteljo, in ko je stopila v njeno sobo, je našla zdravnico mrtvo. O nenadni smrti mla* de zdravnice so takoj obvestili policijo.
Policijski zdravnik je ugotovil, da se je Dukovska zastrupila. Na nočni omarici kraj njene postelje so našli večjo dozo morfina. Samomorilka je zapustila pismo, v katerem pravi, da se je zastrupila s ciankalijem, ki ga je že več let nosila s seboj. Vbrizgala si i tudi večjo dozo morfija, ker se je bala. da ciankalii po tolikih letih ne bo učinkoval. Končno prosi v pismu, naj ob veste o njeni smrti sorodnike in naj jo pokopljejo v domačem kraju. Vzrok samomoii še ni p-Jasnjen.
Adolphe Menjou - častni natakar
Adolphe Menjou, popularni ameri* ški filmski igralec, ki uživa renome enega najboljših filmskih umetnikov, je te dni doživel redko slavlje.
Mednarodna organizacija natakar* jev in hotelskih uslužbencev, udruže« nih v »Ženevski zvezi«, ga je imenova* la za častnega člana in sicer iz razloga, ker zna sijajno kreirati vlogo plačilne* ga natakarja.
Vsekakor je organizacija na pravi poti. Čast, komur čast! Menjou igra vlogo natakarja naravnost famozno, z obvladajočo eleganco in tako ljubez* nivo, da je ugled natakarskega stanu zelo dvignil. V obče kreira Menjou vse svoje vloge mojstrsko, in zato ne bo čudno, če ga tudi druge organizacije izvolijo za častnega člana. Lahkoživci in pustolovci pa bi ga kar lahko vzeli za vzor in izvolili za kralja.
Nadvojvoda se bo boksal
Bivšim avstrijskim vojvodom, raznim princem in princesam se ne godi baš najboljše. Prevrat jih je našel, kakor razne druge plemenitaše, nepripravljene, morali so pobrati šla in kopita ter odriniti s trebuhom za kruhom. Nekateri so odpotovali v Ameriko, med temi tudi nadvojvoda Leopold Habsburški. Ta se nahaja v precej neugodnem materijelnem položaju in zato je sprejel ponudbo za filmskega igralca k Fox-filmu. o čemur smo že poročali.
Sedaj pa prihaja iz Amerike nova vest Nadvojvoda se bo boksal! Gre za častno zadevo rhed njim in madžarskim poslanikom v Wash:ngtonu, grofom Szechenvijem. Leopold ga je namreč pozval na dvoboj. Dvoboj bi se imel v
kratkem vršiti, toda pod'jetni Američani, ki znajo iz vsake reči izbiti kapital, so svetovali nadvojvodi, naj častno zadevo likvidira z boksmatehom. Znani impre-sarij Richard, ki je tudi aranžiral boks med Dempsevem in Tunnevem. je nadvojvodi stavil zapeljivo ponudbo v vi-šani 5000 dolarjev odškodnine in 20 odstotkov vseh dohodkov.
Nadvojvoda je baje ponudbo sprejel in se bo boksal z grofom Szechenvijem. — Presneto mu gre za kožo!
Ploskanje ni več v modi!
Ne pri nas, marveč v Angliji. Do tega zaključka so namreč prišli gledališki upravniki na Angleškem. Publika sicer Še vedno polni gledališča, se zabava in je ginjena, toda končni efekt: ploskanje igralcem — je odpadel. Ta tradicionalni običaj, ki obstoja že stoletja, v Angliji izumira.
V angleški javnosti se je zadnje čase mnogo komentiraj ta pojav, toda nihče ga ni znal tolmačiti. Vprašanje, da-li je v angleškem ljudstvu zamrl ves čut za lepoto in umetnost, je postalo akutno. No, končno so sociologi rešili zagonetko. Vzrok, da se ne aplavdira več, so zapestne ure. Da, baš zapestne ure. kajti ta ne prenese pretreslja jev.
In v Angliji je zadnje čase vobče razširjena moda, da nosi staro in mlado, pa naj si bo potem v hlačah ali v krilu, zapestno uro. Elegantni londonski dan-dy, sleherni postopač, ali predmestna mlekarica nosijo zapestne ure na levi roki. Zato nihče ne ploska, nobena roka se ne gane v znak priznanja. — Tudi nov korak na poti k popolni modernizaciji!
Komunisti pred sodiščem
V ponedeljek se je pričel pred pari* škim kazenskim senatom proces proti 9 komunistom, ki so obtoženi vohun* stva v prid sovjetski Rusiji. Obtožnica jim očita, da so pošiljali sovjetski vla* di dokumente, tičoče se francoske na* rodne obrambe, zlasti letalstva, novih vrst smodnika, mask proti strupenim plinom itd. Proti pričakovanju ima do* stop na obravnavo, ki bo trajala več dni, tudi javnost.
Dva obtoženca, pariški občinski svetnik Cremet in njegova tajnica, se že nad 2 meseca skrivata nekje v Pa* rizu. Detektivi so ju sicer opetovano videli, vendar ju pa niso mogli areti* rati Prvi obtoženec, ki je bil v pone* deljek zaslišan, se je zagovarjal, da si je preskrbel razne informacije kot ar* gumente proti industrijalizaciji javne službe, nikakor pa ne v vohunske na* mene.
Iznred sodišča
ZAMENJANA SUKNJA.
Povojev Tadej iz celjske okolice je eden najbolj nedolžnih ljudi na svetu, saj se se žensk boji, a vendar bo sedai tri tedne za zamreženimi okni v ljubljanskih zaporih
Fant je dejal smodniku, da je vsega sam«, ženska kriva in da je baba hudič, in če Tadej kaj takega reče, mora že biti res, saj razodeva njegovo mlado, obrito lice pristno domaČo odkritosrčnost, ki jo vsak drugi upošteva, samo neusmiljeni sodniki ne.
— Kako je bilo Tadej, vse povej po pravici, je dejal «xlnik, ko je £ant stal skril Sen pred njimi
— Saj govorim po pravici in resnici, samo takih ljudi manjka, ki bi me poslušali in mi tudi verjeli, je tarnal Tadej.
— Če se bo ujemalo s tem. kar pripoveduje uradnik Janez s pošte, kateremu si suknjo zamenjal, potem ti bomo že verjeli, bodril Tadeja sodnik.
Fant se je useknil, pogledal okoli sebe in začel:
— Žensk se hudo bojim: sai so me že mati zmerom svaril! pred temi porednimi živalicami. A babnice se me prav nič ne boje; slišal sem celo, da pravijo, da sem zal fant.
Pred tremi dnevi sem se peljal iz Celja prorj Zidanem mostu. Pa vam sede tja poleg mene taka babnica, da mi je kar zavrelo okoli srca, ko sem jo pogledal, tako lepa ie bila.
Sedim poleg nje in sedim pa naenkrat čutim, da se kar tajam od same vročine.
Čudno ni bilo. dAn je bil vroč. pa še tfeta toplota, ki je prihajala od moje desni«.
Meni nasproti je sedel gospod, *voj lepi suknjič je obesil na ob^alnik in radovedn > motril lepo pokrajino. Potem je vstal in o!-M ven. Tedaj se je pa zgodila nesreča. Veste tista baba je bila »ama Putiiarka; kako je bilo, mi tako ne boste hoteli verjeti k r sva bila sama. a meni malo verjamete, b\-ba je pa zginila kot kafra, morda bi ona kaj povedala, Če bi jo dobili. Komaj gospod Janez odide, ze je babnica pri meni, me jame objemati in mi šepetati, da me ima rada, tako rada, da bi me kar snedla.
Moja vročina je naraščala in strahon..* sem opazil, da MfQ se res ze kar tajal.
Beži skušnjava, setn polil tisto lepo r -vad, pa ni hotela nič slišati in me je se bolj pritisnila k meni.
Kaj eiem hotel storiti? Žensk ne maram, čeprav mi je ta skoro ugajala Ko me j« ravno pošteno držala za suknjič, sem pc. tegnil, suknjič je ostal v njeni roki, a ja? sem bil prost. Ker pa nisem hotel in moc**l brez suknjiča po svetu, som si ga izposodil pri gospodu Janezu, babnici sem na reke', naj mu da moj suknjič in me opraviči, k-1 to spodobi, pa je menda pozabila, Hj veste, da takile »ttntveraiki« samo na fante mislijo.
Sodnik: Vi ste pa res nesrečen Btvah, zdaj pa boste morali radi te Putifarke Je tri tedne pri nas sedeti.
— Seveda bom sedel, čeprav ste nio precej na trdo posadili.
SAMO ODVETNIK JE BIL ZADOVOLJEN
Obrtnik M'hač in agent Rokač sta pila \ Ljubljani pri ?Zimzelenuc sladko vinsko kapljico.
Pa je hotel eden \~e<3 vedeti kot dr: jela sta *e žaliti in Mihač je zabrusil Ro kaču v obraz:
— Vi agent je drugega ne delate. kak«>r samo ljudi frnažite!
Rokač je bil užaljen, segel je z roko v šop svojih gostih las in hitro privlekel z* zidarja Mihača eno ostro na dan: — Vi pa raje samo zidajte in drugim denar ne zapravljajte, za politiko imate brigo, a po znate jo za eno ligo!
Rokač je tožil, MihaČ tudi. Da je pa bil«, bolj drago, sta vzela vsak svojega zastopnika. Odvetnika sta prišla pred sodnika, si podala prijazno roke in jela mehčati trda srca nasprotnikov.
Vmes je posegel tudi sodnik, btŠ, da M bilo neumno, da bi bila oba kaznovana, naj se raje poravnata in plačata vsak svoje ftr<»-ške.
Kislih obrazov eta naposled možaka« |a pristala v poravnavo in odštela vsak svojemu odvetniku za par bokalov, ki bi »i jih bila lahko sama privoščila.
Sodnik ju je pa pogl«edal, se nasmehnil in dejal:
— Oba sta videti nezadovoljna, saj ima'a samo stroške in pota, zakaj se pa nista k;n v gostilni takoj pobotala, pa bi bilo rta dobro?
— To bi pa nam Škodovalo, saj moram<» tudi služiti, je pripomnil odvetnik iu si za«iv>-voljuo pomei roke.
Gosnodarstuo
—g Dobave. Direkcija driavnih želez n..-v Ljubljani sp«:~jema do 26. juliia t. 1. ponudbe glede dobave 6*JG kg firneža. 1500 kg dt-kstrina, 400 kg teTpentina. 100 kg pisalne krede, 300 komadov ščitnih stekel ter 100 ks stearinskih sveč. Predmetni pogoji so Ha vpogled pri ekonomskem odelemu te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Zabu-kovci sprejema do 2. avgusta t. 1. ponu^V^ glede dobave 300 metrov strežnih žlebov, cevi hi razne železnlne. Vršile so bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. avgusta pri direkciji državnfh železnic v Ljubljani glede oddaje zgradbe dveh stanovanjskih hiš v Ljubljani in ene hiše v Mariboru. Dne 1 avgusta pri komandi mesta v Slovenski Bistrici, dne 5. avgusta pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 8 avgusta pri komandi celjskega vojnega okruga v Celju in pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru ter dne 10. avgusta t. 1. pri komandi mesta v Ptuju glede dobave mesa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani interesentom na vposled.
Tiskovine vseb vrst
izdeluje lično in ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
MALINE
kupuje vsako množino tudi cele vagone tvrdka „ALKO"  družba z.
J J «T» mm  mm.  W uru^CUa    M.m   O« Z,
oddelek brezalkoholne pijače Ljubljana, Kolize
Kupimo
sledeče knjige — tudi rabljene: Trije mušketirji. Dvajset let pozneje. Deset let pozneje. Jugosov. knjigarna v Ljubljani.
1728
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina, brata, vnuka in nečaka, gospoda
Joška Tonejca
se  vsem  prav  iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala na bodj izrečena motocikelskerau klubu in vsem drugim udeležencem ir. Zagreba in drugih krajev, športnemu klubu »Ilfrija*. gg. pevcem za zanliive žalostmke, darovalcem krasnih cvetk in vencev in vsem onim. ki so dragega nam pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnii poti.
LJUBLJANA, 20. julija 1927.
Žalujoča rodbini Tonejc z ostalimi sorodniki.
Stanovanie in hrano
iščem v Ljubljan* za svoja dva otroka, 6 in 9 let sfara. V poštev prihajajo samo boljše rodbine, prednost na t^ajo vp kojeni uči teljL Ponudbe pod ..Takoj 1724" na upr. Slov. Naroda.
Iščemo
tvorniški ob;ckt
za industrijo
lesnih pre-dmetov. Objekt naj ima pokrit prostor z vsaj 1000 kvadri tnih metrov površine ter zemljišča vsaj tri orale z industrij kim tirom. Prednost imajo objekti v kraju, kjer je kaj hrastovine. in možnost, da se od kake že obstoječe indu* »trije dobavi električna moč. Sprejemajo se tudi porudbe ze obstoječih industrij, ki bi ho* tele uvesti še eno lukrativno produkcijo, za katero ni po* treben nikak kapital, ker bi se ta prinesel v podjetje istotako kakor tudi prvorazredni stroji. Podrobne ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod št. 1721.
Zahvala.
Za vsa iskrena sočustvovanja ob smrti naše nepozabne matere, stare matere in tašče, pokojne gospe
Koširjeve Franje
omož. Guličeve, roj. Malenšek
izrekamo vsem sorodnikom, prljateLjem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo.
Se posebno se najiskreneje zahvaljujemo vsem. ki so spremili blago-pokojnico na njeni zadnji poti, vsem zastopnicam in zastopnikom narodnih in kulturnih društev, vsem darovalcem krasnega cvetja, šmartrnsklm pevcem za ginliivo in izbrano petje, tacenskim ognjegascem za častn-. spremstvo in sploh vsem, kateri so kakorkoli počastili spomin blaS.>-nokoinice.
V LJUBLJANI, 20. julija 1927.
Žalujoča rodbina dr. Baltićeva
Urejuje: Josip Zupančič. — Za .Narodno tiskarno*: Fran Jezeriek. — Za baermtni del liata: Oton ChristoL — Vsi * Ljubljani