TRGOVSKI LIST «a frgravvlno, Industrijo *» <*rt- Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Ve leta 90 Din, za 1/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. ———m———————ih i■mu« i ■■■ ■um !i«mhihvv Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 19. aprila 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 46. Občni zbor trgovskega društva »Merkur«. V petek zvečer se je vršil XVIJ. redni letni občni zbor matice slovenskega trgovskega organizatornega gibanja Trgovskega društva »Merkur«. Društveni velezaslužni predsednik g. dr. Fran Windischer je po otvoritvenem pozdravu, v izčrpnem, globoko zamišljenem govoru očrtal položaj, težnje in stremljenja slovenskega trgovstva in trgovskega nameščenstva. Prilike v naši domači trgovini, tako je govoril predsedujoči, že več let niso všečne, pa tudi za preteklo leto žal ni mogoče trditi, da so se izboljšale gospodarske razmere v trgovini. Položaj je negotov in je trgovanje težavno tako za trgovca na debelo kakor za trgovca na drobno. Gmotni položaj trgovstva je oslabel. Mnogo samostojnih irgovcev je zapadlo gospodarski smrti. Število kon-kurzev je še jako visoko. Mnogi pridni stari gospodarji so prišli v plačilne težave ter morali iskati poravnave za svoje obveze. V trgovini na debelo je treba mnoge previdnosti, pa navzlic temu ni mogoče ogniti se mnogim izgubam. Položaj trgovca na drobno je neugoden. Število novih trgovin se množi, kupovalna sila odjemalcev v mestih kakor na deželi pa močno pada, ker mora tako naš kmetovalec kakor javni in zasebni nameščenec najskrbnejše obračati svoje pičle dohodke. Nato govori g. dr. Windischer o brezposelnosti. Dandanes imamo dovolj razmeroma mladih vpokojen-cev in mnogo reducirancev, ki se vsi oglašajo kot tekmeci na trgu za službe in mesta, kar prav bistveno učinkuje na razmere in ostri položaj. Nujno želimo, govori g. dr. Windischer, da se položaj državnih in javnih nameščencev izboljša. Le tako je mogoče dobiti dober uradniški ustroj. G. dr. Windischer govori nato o pobijanju nedovoljenega krošnjarjenja ter o prodajanju blaga po potnikih neposredno zasebnim strankam. Nadalje govori podrobno o strokovni in splošni naobrazbi našega pomladka. Znanje tujih jezikov pri naši mladini nevarno nazaduje. Tujim jezikom treba posvetiti dokaj večjo nego in pozornost. Tudi znanje srbohrvaščine ni tako, kakor je — in še bolj postane — potrebno. Tudi zanimanje za lastne organizacije in naprave med trgovskim stanom je zelo slabo in nezadostno. Mlačnost in nezanimivost opažamo tudi pri prireditvah, bodisi da gre za shode in za konference, bodisi da gre za občne zbore. Resnica je, pravi dr. Windischer, da je danes težka borba v živem gospodarskem življenju. Resnica je, da je mnogo truda in dela opravljenega zastonj ali dejstvo je vendar, da je organizacijam vseh vrst v nehvaležnem okolju opravljati težko in nepogrešno potrebno delo. — G. dr. Windischer je nato obširno govoril o socialnih prilikah v trgovini. Vprašanje starostne preskrbe in preskrbe za delanezmož-nost postaja vse aktualneje tudi v naši trgovini. Poželjuo je poskrbeti za naprave, katere zagotavljajo trgovcu in obrtniku za bolezen, onemoglost in za starost izvestno preskrbo. O izgraditvi starostne preskrbe so bas te dni padle odločitve, ki so dalekosežnega in odločilnega pomena za prevažen stan trgovskih sotrudnikov. Po končanih izvajanjih je g. dr. Win-discher izrekel v imenu odbora zahvalo za trud in požrtvovalno delovanje g. J. Kavčiču kot uredniku »Trgovskega Tovariša«, Pavlu Fabianiju kot načelniku odseka za priredbe, gg. Fr. Melicerju in M. Kovaču kot vodjem pevskega zbora, g. pevovodji Premelču in gg. Lampe-tu in .Jerovcu za trud pri godbenem odboru. Izvajanja predsednika g. dr. Win-discherja so prisotni z aplavzom odobrili. Obširno tajniško poročilo je podal vodja pisarne g. Černe. Podrobnejše podatke o intenzivnem delovanju društva priobčimo v prihodnji številki našega lista. Društveni blagajnik gosp. Josip Krek je nato podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 1927 v celoti prejemkov Din 220.95D75 .izdatkov Din 219.009*63 Prebitek Din 1.942’12 G. U r b a n i č poroča, da sta kot preglednika računov skupno z g. Ma-lenšekom pregledala knjige in blagajno in da sta našla vse v najlepšem redu, zato predlaga, da se dš računo-dajalcu absolutorij, kar je zbor soglasno sprejel. Na predlog g. predsednika je izrekel zbor g. Kreku kot blagajniku za njegovo požrtvovalno delo naj-iskrenejšo zahvalo. Sledile so nato volitve novega odbora. Predvsem je bilo voliti društvenega predsednika. Na predlog podpredsednika g. Jos. J. Kavčiča je zbor z vzklikom in z aplavzom soglasno izvolil predsednikom dosedanjega vele-zaslužnega predsednika g. dr. Frana Windischerja. Nato je zbor tudi soglasno izvolil za podpredsednika g. J o s. J. K a v č i č a , a mesto odstopivšega g. Torija je zbor izvolil za podpredsednika iz vrst nameščencev g. Janka Lozarja. Predsedujoči čestita nanovo izvoljenemu podpredsedniku g. Lozarju in izraža pri tem svoje prepričanje, da bo vse svoje sile stavil na razpolago društvu. Občni zbor je na predlog g. dr. Win-discherja soglasno izvolil v novi društveni odbor vse dosedanje člane, a na vakanta mesta so se izvolili g. K. Seljak, predsednik društva trgovskih potnikov, g. Janko Krek, g. Stanko Šalamun in gosp. Agnola. Tudi za preglednike računov sta bila izvoljena dosedanja preglednika. Ker ni bil v določenem roku prijavljen noben samostojen predlog in se ni nikdo javil k besedi, je predsednik g. dr. Fran Windischer zaključil zbor, pozivajoč člane, da širijo in budijo interes za društvo, tako v vrstah trgovcev kakor nastavljencev, da se vse strne v močno falango, ki bo mogla kljubovati vsem težavam, koje nam prinesejo hudi časi, kojim se bližamo. eskdntiranje menic, akceptiranih PO NAŠIH TVRDKAH IN PREJETIH IZ INOZEMSTVA. Finančni minister je izdal odločbo (I. br. 7641 od 21. marca t. 1.), po kateri smejo pooblaščene banke eskontirati menice, glaseče se na dinarje ali na inozemsko valuto, akceptirane po naših trgovinskih firmah in prejete iz inozemstva od tovarnarjev in trgovinskih podjetij, od katerih dobivajo naši uvozniki blago na kredit; vendar pa morajo zahtevati od akceptantov, da se po členu 11. deviznega pravilnika pravilno izpričajo, t. j. da dado zavezo, če blago še ni uvoženo, ali pa, da predlože uvozaie dokumente, če je blago že uvoženo. Reorganizacija našega vinogradarstva. Regeneracija našega vinogradarstva je postalo vzpričo bližajočega se trenutka, ko bo uveljavljena trgovinska pogodba z Grčijo, ki predvideva znižanje naše uvozne carine na vino na skoro Vs dosedanje izmere, kakor tudi vzpričo vedno intenzivnejšega razmaha konkurence in konzuma dalmatinskih vin v Sloveniji poreč problem, katerega rešitve ne kaže več dolgo odlašati. Odkrito povedano, je sedanje stanje našega vinogradarstva nevzdržno in zahteve slovenskih vinogradnikov nesprejemljive. Naši vinogradi so stari že ca. 30 let in so izčrpani ter potrebni obnove. Ko se je pred 30. leti obnavljalo naše vinograde z ameri-kanskimi trtami, se ni imelo niti točnih podatkov, niti skušenj in tudi se ni posvečalo mnogo pažnje glede aklimatizacijske sposobnosti nakupljenih trt. Posledica tega je, da se je sadilo vse povprek in nimamo danes enotipne tipe. V toku preteklih 30 let je produkcija vinogradov padla kvantitativno za celi dve tretjini in v tem leži jedro današnje krize, ker bi morala cena za eno tretjino pridelka pokriti stroške za tri tretjine. Sedanja nenaravno visoka cena slovenskih vin gre na rovaš konzumenta, katerega se hoče s trošarinsko in carinsko politiko prisiliti, da plača pretirane produkcijske, stroške. Problem obnove naših vinogradov je zelo težaven. Kajti moralo bi se trte izsekati in potem vinograde pustiti najmanj dve do štiri leta ležati ter nato iz temelja znova prekopati in presaditi. Stroškov za tako obnovo, ki so ogromni, se ne da niti približno točno vnaprej oceniti. Naši agrarni krogi, ki čutijo vso težino tega vprašanja, so pričeli v zadnjem času prirejati sestanke v raznih vino-rejskih krajih, da se zadeva vsestransko prouči. Njihovo prizadevanje moramo najtopleje pozdraviti in želeti bi bilo le, da se tudi naši trgovski in gostilničarski krogi poglobijo v jedro tega problema. Z mnogih strani in ne vedno neopravičeno moramo čuti kritiko, da razmere v trgovini z vinom pri nas niso na višini. Tudi se ne moremo strinjati s politiko, ki so jo uda- rile nove oblastne samouprave glede pospeševanja produkcije in otežava-nja konzuma vina. Bilo bi umestno, da naše strokovne organizacije pričnejo proučevati problem, ki ga ne moremo in ne smemo več staviti nerešenega z dnevnega reda. Razmerje produkcijskih stroškov v Banatu ali v Dalmaciji napram našim moramo v zadnjih letih povprečno označiti kot 1 : 3. To že samo po sebi obeležuje težko konkurenčno situacijo na notranjem tržišču, ki prihaja vedno boij do izraza. Posebno v toku letošnje zime se je konzum dal-matinca v Sloveniji ogromno povečal. Pospešuje pa ta proces nesorazmerna trošarinska obremenitev piva, zmanjšana kupna moč delavskih in kmetskih slojev ter visoka trošarinska, obremenitev vina, ki dosega v Ljubljani že skoro 3 dinarje. Pri tem pa se sliši, da bode državna trošarina na vino po novem zakonu še povečana. Ž njo bi se automatično povečala tudi oblastna trošarina, ki se pobira v odstotkih na državno trošarino. Pri presoji vprašanja carinske zaščite se pri nas glede vina mnogo pretirava. Toda čas je že, da smo tudi v tem oziru malo realnejši in odkrito-srčnejši. Sedanja carina v znesku 11 dinarjev na 1 liter vina predstavlja za slovenska vina nad 150% zaščito produkcijskim stroškom, za dalmatinska vina pa 300—400% zaščito. Nastaja vprašanje, ali je taka pretirana carina sploh umestna? Ali morejo v senci take zaščite biti razmere v produkciji, prometu in trgovini sploh normalne? Odgovor je negativen. Koliko krika je bilo, ko se ima carina sedaj znižati na 4-90 Din na liter. In vendar bo naš vinogradnik še vedno zaščiten povprečno se lahko reče pri tej carini s 70% produkcijskih stroškov, dalmatinski pa s 150% v najbolj neugodnem primeru. Mislimo, da bi bil marsikak industrijalec vesel, če bi užival vsaj polovico one zaščite, ki jo naši vinogradniki vnaprej označujejo kot pogubno in nesprejemljivo. Jedro vprašanja je pač, kakor vidimo, drugod in tam je treba tudi iskati leka. Za ukinitev davka na poslovni promet Na pravoslavni velikonočni pondeljek so se vršili protestni zbori po celi Srbiji. Namera vlade, da zastavi dohodke davka na poslovni promet, kot jamstvo za stabilizacijsko in investicijsko posojilo, je izzvala proteste v vseh gospodarskih krogih. Na drugi dan pravoslavnih praznikov so se vršile po Srbiji in sicer v Kraševcu, Užicah, Ubu, Požarevcu, Prokuplju, Šabcu, Smederevu, Leskovcu, Nišu, Pirotu, Surdulici, Gornjem Milanovcu, Valjevu, Aleksincu, Aleksandrovu, Vršcu in drugih večjih krajih konference gospodarskih krogov, ki so bile nenavadno dobro obiskane, tako, da se je večji del teh konferenc pretvorilo v protestne zbore. V resolucijah, ki so se sklenile na teh konferencah, se soglasno in energično povdarja, da so gospodarski krogi brez izjeme odločno proti temu, da se davek, ki tako občutno obremenjuje gospodarstvo, pretvori v stalni davek, kar bi se zgodilo za primer, da se davek na poslovni promet zastavi za 50 let vnaprej. Vsi so se odločno izjavili ne samo proti nameri vlade, da se ta davek zastavi kot garancija za posojilo, ampak tudi proti davku samemu. V resolucijah se navaja, da se nahaja naše gospodarstvo v zelo težkem položaju in da je položaj postal zlasti težak z uvedbo davka na poslovni promet. Posebno se naglaša, da se poleg drugih ogromnih državnih bremen ne more obdržati še davek na poslovni promet, ako se želi, da se gospodarstvo popolnoma ne uniči. Zahteve gospodarskih ; krogov bodo predložene potom beo- * grajske trgovske zbornice vladi in ; Narodni skupščini. i ..mn •..........— POGAJANJJA Z AVSTRIJO. Dne 18. aprila se je v zunanjem ministrstvu vršila konferenca prizadetih ministrstev zaradi vprašanja nadaljevanja pogajanj za zaključitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. V ministrskem svetu prevladuje mnenje, da so zahteve avstrijske vlade ne-s^ejemljive. Komite, ki je razpravljal o zahtevah avstrijskih delegatov, se je postavil na stališče, da je treba pogajanja nadaljevati, da pa je potrebno tudi zagotoviti izvoz naše živine. »KfKJtv*v-**«.■ uua*o*MW***w*w Zadružništvo na češkoslovaškem. Znani češkoslovaški delavec na zadružnem polju Emil Strnad je pred nekaj dnevi izdal zanimivo knjigo o razvoju zadružniškega pokreta na Češkoslovaškem. Iz knjige razvidimo, da se razteza zadružništvo na razne panoge češkoslovaškega narodnega gospodarstva. V zadrugah je organiziranih 1,700.000 članov; ako štejemo v to še družine teh članov, se lahko prepričamo, da je pri zadružništvu zainteresirana približno polovica celokupnega prebivalstva češkoslovaške republike. Najbolj močne in najbolj organizirane so delavske zadruge, ki imajo 960 tisoč članov in sestojijo iz konsumnih, kreditnih, stavbenih in proizvodnih zadrug. Najmočnejše udruženje delavskih zadrug je »Osrednja zadružna zveza v Češkoslovaški«, v kateri je organiziranih 1237 društev s skoro poldrugim milijonom članov. Ta zveza ima 10.000 nameščencev in razpolaga s kapitalom 550 milijonov Kč, dočim znaša njen letni promet 1130 milijonov Kč. Zveza ima nadalje 45 milijonov rezervnega kapitala in 184 milijonov hranilnih vlog. Na drugem mestu je Udruženje kooperativnih zadrug za nakupovanje na debelo«* ki ima lastne mline, pekarne in druga podjetja. Zaposluje 1000 delavčev in ima 530 milijonov čeških kron letnega prometa. Velikega pomena je tudi zveza kreditnih zadrug, tako imenovana Spložna zadružna banka1, ki ima za 122 milijonov vlog in 66 milijard letnega prometa. Poljedelsko zadružništvo ima 650 tisoč članov. Njegovo imetje znaša tri milijarde Kč. Deli se v Osrednje udruženje poljedelskih zadrug« in v >Centrokooperativo«. Druge strokovne zadruge, organizirane v 15 zvezah, štejejo 90.000 članov. V vsej češkoslovaški republiki je 1-4.854 zadrug in sicer: na Češkem 9.129, na Moravskem 3.549, v Šleziji 682, na Slovaškem 2159, v Pod karpatski Rusiji pa 335. Delvasko zadružno gibanje je v rokah socialistične stranke, dočim druge zadružne organizacije nimajo politične barve. Industrijski razvoj Turčije v letu 1927. Industrijski razvoj Turčije v pretečenem letu, podpiran z različnimi merami, ki jih je podvzela vlada, izkazuje iz-vanredno velik napredek. Tekstilna industrija, ki sloni v Turčiji še na gotovih tradicijah, se je pomnožila in znatno izboljšala z reorganizacijo popolnoma državnih podjetij: »Fezha-no«, »Hereke«, »Kara Moussak in z ustanovitvijo »Nacionalnega tkalstva« v Angori. Tako izkazuje letno: »Fezhano« 500.000 m, »Hereke« 180.000 m, »Kara Moussak 200.(XX) m, »Nacionalno tkal-stvo« 80.000 m. K tem se pridružijo še tvornice »Oriental Carpet Co.< v Smirni s 400.000 ni in tovarna Suraya Paha v Balaatu s 130.000 m sukna. Zadnja namerava v kratkem svoj obrat povečati. Vrednost proizvodnje — večinoma surove volue — se ceni na okroglo 5 'A milijonov turških funtov. Vendar pa je bilo treba uvoziti za okroglo 90 milijonov Ltq. Turška vlada se na vse mogoče načine trudi, kako bi kolikor. mogoče omejila tolik uvoz, ki znatno obtežuje trgovinsko bilanco. Ko bodo prenehale carinske obveznosti iz lausannske pogodbe, se bo zvišala antantnim državam carina na tekstilno blago. Industrija klobukov je po odpravi lesov znatno napredovala. Medtem ko je bilo leta 1925 uvoženo več kakor 700.000 klobukov v vrednosti čez 2,000.000 Ltq, je padla skupna vrednost uvoza na 1 milijon 250.000 Ltq in kakor kažejo okol-ščine bo še v bodoče rapidno padala. Cepiče iz volne in bombaževine so %ile skoro vse narejene v inozemstvu. Tudi surovin za izdelavo slamnikov je dovolj na razpolago. Če tudi niso pogoji za razvoj železne industrije baš ugodni, je neizmerna upo- raba gradbenega materijala privedla do tega, da se je ustanovila tovarna za izdelovanje železnih malenkosti v zvezi s tovarno za matice in brusilnico. V Turčiji namreč porabijo sedaj ogromno materijala za sezidanje glavnega mesta An-gore in za gradnjo najpotrebnejših cest in železnic. Turčija pa je morala prej vse do zadnje igle uvažati! Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji nemškega tipa in proizvaja pri 10 urnem delovnem času 1500 ton žrebljov letno. Vendar pa je treba še vedno uvoziti iz inozemstva 5.000 ton. Zelo važno bo izdelovanje cementa. Radi izredno živahnega zidanja se danes uporabi cementa v Turčiji na okroglo 180.000 ton; v državi sami pa morejo pridelati največ 70.000 ton. V Angori je že projektirana gradnja tvornice cementa, ki pa ne bo mnogo pomenila. Poleg te se nameravajo zgraditi še nekatere manjše tovarne. Uvažajo: umetni portlandski cement, cement za vodne zgradbe in sicer iz Nemčije, Francije, Belgije, Rusije, Rumunije, Poljske in nekaterih drugih držav, ki vsled malenkostne množine ne pridejo v poštev. Cene cif Carigrad so zelo različne; tako znaša tona nemškega ali belgijskega cementa 40—45 angleških šilingov. Carina na cement znaša 7‘50 Ltq na tono; k temu je treba še prišteti stroške za razkladanje blaga, kar znaša 2'25 Ltq in prometno pristojbino, ki znaša 6%. Slednji je podvržen tudi tuzemski cement. Tona inozemskega cementa, upoštevajoč tudi vse ostale dajatve, je obdavčena z okroglo 13 turškimi funti. Carine prost je le cement, ki je namenjen za gradbo železnic in cest, za plovstvo in za izgradnjo pristanišč. Cvetoča panoga keramične industrije je bila še pred kratkim izdelovanje porcelana v mestu Kutahia. Pred balkan-sko-turško vojno leta 1912 je obstojalo v iKutahii nad 50 tovrstnih podjetij, ki pa so bila večinoma v armenskih rokah. Kmalu po vojni je začela porcelanska industrija pešati in je tako padla, da se je do danes ohranilo le neznatno število podjetij. Sladkorna industrija, ki je oživela šele v preteklem letu, izkazuje le deloma ugodne rezultate. Tovarna v Alpullu (v Traciii) obdeluje za pridobivanje sladkorne pese okoli 45.000 donumov (po 919'3 ms) polja. Tovarna je sedaj šele štiri mesece stara in bo izdelovala okoli 480—500 vagonov sladkorja. Nasprotno pa je tovarna v okolici Ušaka vsled pomanjkanja vode izdelala nad pričakovanje malo sladkorja. Tovarna v Ušaku, ki je le dva meseca zaposlena, izkazuje le okoli 150 vagonov sladkorja, dasi ima posejano peso na prostoru, ki meri okoli 30.000 donumov. Toda od vse pese zraste samo dobra polovica. Industrija sladkorja se mora boriti z gotovimi težkoča-mi, ker sejejo kmetje raje tobak, ki jim prinaša glavne dohodke, kakor pa sladkorno peso; sajenje sladkorne pese pa je v Turčiji sorazmerno tudi mnogo dražje. Uporaba sladkorja je velika — znaša namreč 80.000 ton. Skoraj vsa uporaba se krije z uvozom (iz Češkoslovaške in Nizozemske Indije), ker obe tuzemski tovarni proizvajate največ 7.000 ton namesto predvidenih 16.000. Sladkorni tvornici v Ušaku se bo najbrže že letos priključila tovarna špirita, da izkoristi odpadke in produkcijske ostanke. Nadalje se namerava ustanoviti v Carigradu tovarna čokolade, kar namerava izvesti novoustanovljena družba za pridobivanje sladkorja. Ugoden razvoj se obeta industriji, ki bi izkoriščala turško stivo, ker se je po vojni zelo zanemarilo. Pred kratkim se je ustanovila v Eskišehir akcijska družba za izkoriščanje in pospešitev izvoza turške stive (morske pene). Končno naj bo še omenjeno, da se že nekaj časa teži za tem, da bi se ustanovila v Turčiji domača farmaceutska industrija. Njene izdelke, ki se najtežje pogrešajo, so morali vse uvoziti. V pretečenem letu je bilo uvoženo: 20.000 kg kinina, 6.000 kg aspirina, 43.000 kg glicerina, 66.000 kg vate za rane, 5000 kg zdravniškega mila, 48.000 kg Goudrono-vega mila in nad 2.000 kg jodove vate. Poleg tega so bile uvožene še znatne množine neosalvarsana, atophana, du-hesnenega vina, rastlinske soli in pira-midona. Le špecielni preparati (Antipyrin, morfin, kodein) bi imeli še nadalje prost uvoz, medtem ko bi bili vsi ostali preparati dobavljeni v državi sami pod kontrolo ministrstva za narodno zdravje. Treba pa se je še vprašati, ali bo ta projekt resnično dobil konkretne oblike. Tovrstna tovarna pa bi vsekakor povzročila neljubo konkurenco okoli petdesetim tvrdkam, ki uvažajo v Turčijo farmacevtske produkte, v kolikor bi bilo to omogočeno zaradi delne prepovedi uvoza od strani turške vlade. DWT»^nmnfir-v,4vnai NAŠ NAJVEČJI LUKSUZNI PAR0-BR0D. »Jadranska plovitba« na Sušaku je sklenila, da poveča svoj plovitbeni park z izgradnjo novega luksuznega paro-broda, ki bo nosil ime »Prestolonaslednik fceter«. Novi parobrod bo imel 1304 tone nosilnosti, torej za 100 ton več kakor »Karagjorgje«. Dolg bo 253 čevljev, širok pa 35. Imel bo dva stroja po 1500 indiciranih HP, tri kotle ter bo vozil z Janko Lajovic: London in drugo. London, začetkom aprila 1928. Odkar sem se zadnjic oglasil, je imel London priliko govoriti že o slo in eni novici, o tajinstvenih poljih draguljev, katerih vrednost gre v tisoče funtov, pa tudi o ponesrečenih poskusih, kjer so se lopovi obrisali pod nosom za orglice, vredne štirideset tisoč funtov; razburjale so simpatične Londončane najrazličnejše tekme, zlasti ona na Temzi, tradicionalna »boat race Oxford - Cambridge«, pa zopet požari v otroških vrtcih, velikonočni izleti in ne vem kaj še vse! * * * No, to vam je dogodek, ko se vsako leto merita moštvi Cambridge-a in Oxforda! Letos je bila tekma osemdeseta po številu, drugo leto pa bo ravno sto let, odkar so se prvič merili. Cel praznik je skoro ta dan in prometna sredstva na zemlji, pod in nad njo imajo polne roke dela, da spravijo vse radovedneže in entuziaste na temzino obalo, kjer je od starta do cilja gost špalir. Navdušenja brez kraja. Ce se vam že dogodi, da vas pot zanese ravno tik dveh mladih, navdušenih pro — Cambridge — auh, kot se je meni, potem spoznate tudi londonsko grlo. Uh, kako so trenirale svoje glaske — dokler ni končno res zastava na drogu, one od Cambridge-a ostala na vrhu, ona Oxforda pa izginila z vidika v veliko nezadovoljstvo pro-oxfordovcev. Lord Rothemere-ov dnevnik »Dai-ly Maik je priredil v februarju razstavo »Daily Mail Ideal Home Exhi-bition«, ki je trajala tja do 24. marca. Velika stavba »01ympie« je«-' bila prirejena v to svrho in moram reči — vsi, ki so imeli posla z njo, so se potrudili. Zlasti parter je bil naravnost sijajno aranžiran. Ideal Home — idealni dom! Angležem skoro ni treba več delati propagande za idealni dom, ker, kamor stopite, najdete tako prijetno domačnost, tudi v priprostih hišah tak kom-fort, o kakršnem bomo pri nas še dolgo lahko — sanjali. In kar se jedače tiče, si otočani tudi niso kar tako. Angleški zajtrk je ideal zajtrka. Opoldne jedo bolj malo, ali še vedno nekako toliko, kot mi, večerja pa je zopet »korajžna«. Koncem koncev imajo popolnoma prav — delati in živeti. * * * Ravno ta način njihovega življenja pa ima eno slabo stran, namreč, zahteva visok zaslužek, ki ga pa skoro ni mogoče doseči drugače, kot da ga izrazimo v ceni svojih produktov. Z racionalizacijo se Angleži, kolikor morem presoditi, še ne pečajo preveč intenzivno. Torej dragi so njihovi izdelki v splošnem in kar se izvoza v našo državo tiče, bi mogli priti v poštev le oni, ki so več ali manj anglteške specialitete. Cenejši je le — kapital, ali oni, ki reflektira nanj, mora imeti nekaj, česar mi danes še nimamo v dovoljni meri — Angleževo zaupanje. Ob ne- brzino 16 milj v eni uri. Na ladji bo luksuzni salon I. razreda za 100 oseb s 15 mizami. Kot v okras bodo salonu v emajlu izdelane slike najlepših pokrajin naše kraljevine. Razen tega bo posebna dvorana za glasbo, za Stanje, za pušenje in kartanje, bar in verando, na l<«teri bo v poletni sezoni s vi rala godba. Na ladji bo tudi radioaparat za dajanje in sprejemanje. »Prestolonaslednik Peter« bo najmodernejša in največja luksuzna ladja na Jadranu. Nova ladja bo prihodnje leto izročena prometu. TURŠK0-B0LGARSKA pogodba SKLENJENA. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej se je sestal v Sofiji z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom. Z ozirom na ta sestanek se v Carigradu misli, da se je v Sofiji sklenila pogodba o prijateljstvu in arbitraži med Turčijo in Bolgarijo. Turčija pripisuje temu koraku posebno važnost. ki priliki sem čul nekoliko nelaskavo mnenje o nekih naših zavodih in izjavo, da bi bilo pričakovati nekoliko več »Fair«-nosti. Značilno je za Angleža, katera beseda je prva pri onih treh C - jih, o katerih sem nedavno čital v neki novejši komercielni knjigi. CCC: Cha-racter, Capacity, Capital — karakter, sposobnost, kapital. To so tri poglavitna vprašanja pri presoji nove stranke, kupca ali reflektauta za kredit in prvo je — značaj. Gotovo ni slučaj, da je tako, temveč je to le izraz in rezultat dolgoletnih izkušenj. * * * V vsakem pomorskem mestu je gotovo najzanimivejši del pristanišče, vrata v svet. Londonski doki to potrjujejo, seveda ne, dokler hodiš ob njihovem obzidju, kjer moreš le redko najti lino, da vidiš življenje v njih, temveč sam ob jeklenih stenah transantlandskih velikanov. To je svet zase. Ogromna skladišča z velikimi žerjavi, ki prekladajo dragocene tovore, tu karakteristične zaboje čaja, tam argeritinsko zmrznjeno meso, na drugi strani zopet ameriške avtomobile, traktorje itd. itd. Parniki se dvigajo počasi iz vode, dokler ti široki rudeč pas na spodnji strani ob površini ne pove, da so prazni. Med tem časom pa spuste ob dolgih stenah viseče mostiče, raz katerih jih popravljajo in pleskajo. V primeri s temi dimenzijami je človek tako majhen in komaj verjameš, da je zmožen takih del. Prijatelj me je zadnjič povabil doli v doke kralja Jurija petega. V njego- vi majhni »karjolick sva se potegnila tja, malo zašla, končno pa našla kar sva iskala. — Prav nič nesnage, kot bi človek pričakoval in kot moreš marsikje videti, pač pa izredno čisto, povsod. Notranji promet v skladiščih oskrbujejo z električnimi ročnimi vožički in le še tuintam moreš videti one stare, kot jih rabimo pri nas in jih vsak pozna iz železniških skladišč. Kljub dežju sva se precej časa zamudila, ne manj pa, čim sva bila nazaj v mestu. Ko prideš namreč do »city«, si »zapik« deset metrov naprej in zopet tičiš v gosti procesiji avtomobilov, busov, voz in ne vem kakšnih vozil še. Pa ne ena vrsta, po dve, tri in tudi štiri stoje včasih pred križiščem, dolge da je grdo. Tako je pač velemesto. * * * Za praznike je bilo zopet enkrat živo. V Angliji se tudi izplača iti za ta čas kam »ven«. Začno z Velikim petkom, ki ga imenujejo »good Fri-day« in končajo z Velikim pondelj-kom. Velika sobota sicer ni popolnoma praznik, kot Veliki petek, pač pa ga večinoma drže, ker menda ni vredno motiti dobrega razpoloženja. Kaj bi si človek delal skrbi, ki itak same prerade pridejo. Železnice tekmujejo med seboj, katera bo nudila več ugodnosti. Za nas precej nepoznan pojm. So, kot bo najbrže znano, privatne družbe, ki imajo svoje pisarne po vsem mestu in po celi državi. Cene so bile znižane in moglo se 'je dobiti cenene povratne vozovnice. Hotel sem to izrabiti, pa sem povprašal v neki agenciji, za ceno do Manchestra. Ko mi jo je dotični uradnik, neki starejši gospod, tipičen Anglež, povedal, sem ga vprašal, ali je to najnižja cena. Imel sem namreč že preje podatke, ki pa so bili nekoliko netočni. :>Kaj?«, mi je odvrnil, »če more biti kdo najcenejši, smo to mi«. Pozneje sem videl, da je vozovnica te družbe stala ravno toliko, kot ona neke druge, samo s to razliko, da je vožnja pri tej zadnji za dve uri krajša, ker je proga direktna, medtem ko napravi proga prve družbe velik ovinek. In vagoni! Res je sicer, da niti reducirana vozna cena ni nizka in je relativno gotovo višja od one četrtega razreda nemških železnic, kjer plačate za kilometer 3 3 pfeniga, ali naši vagoni drugega razreda bi pri primerjanju udobnosti z angleškim tretjim razredom najbrže krajše odrezali. Če ne v primeri z navadnimi srednjerazredniki, gotovo pa v primeri s »smokingi«, t. j. vagoni za kadilce. Sama komercializacija torej ni tak bav-bav, kot ga hočejo nekateri pri nas prikazati, premisleka vredno je le, kako se bo izvedla in kdo bo prevzemnik. Na vsak način je pa privatna iniciativa malo drugačen motor za tak organizem, kot so železnice od onega, kakor ga imamo priliko občudovati vsak dan pri nas v državni upravi. * * * Kar mi dela preglavice v Shakes-spearovi domovini, je klima, ki se ji moj nos uporno zoperstavlja in je, čim sem dobro izstopil v Manchestru, uprizoril pravcato revolto, ki me je stala pol ducata robcev in noč brez spanja. Uvertura za praznike torej ne preveč sijajna. »Manchester,« so mi dejali v Londonu, je »a dirby plače« — umazan prostor in pa moker, zato brez dežnika nikar tja, četudi je sijalo soln-ce, ko sem odhajal. Pa je res oboje, prn je, kot bi ga iz dimnika potegnil in umazanih ulic najdeš na izobilju. Ima tudi velike doke, ki so zvezani z morjem po takozvanem «shipping ca-nal«, za katerega delajo veliko propagando. Mesto je znano po svoji tekstilni industriji in zlasti po predilnicah, ki j pa so bolj na periferiji. Klima je za to panogo radi svoje vlažnosti izvrstna. Ostalih zanimivosti ni ravno mnogo. V mestu najdeš veliko borzo, krasno stavbo, lepo katedralo in impozanten magistrat Bolj zanimiv je Liverpool, ki leži dobro uro vožnje od Manchestra. Njegovi fijaikerji so menda rariteta: njihovo vozilo tvori gig, nekak pol-kupe, na visokih kolesih, kot so v Angliji sploh običajna, zadaj pa je sedež za voznika, ki preko strehe z vajeti vodi svojega konjiča po liverpoolskih ulicah. Če vpoštevamo predmestja, je Liverpool po številu prebivalstvo tretje mesto v državi — takoj za Birminghamom, medtem ko je po številu prebivalstva v mestu samem četrto, ker je Glasgovv v tem oziru takoj za Londonom. Liverpool ima sam ca. osemsto tisoč prebivalcev, s predmestji pa ca. 1,160.000. Najvažnejše poti skoro ne moreš zgrešiti — proti pristanišču, onemu za osebni promet. Tu, ob obali, stoje palače znanih paroplovnih družb, par minut dalje proti centru je borza in druge važne institucije. Celo pristanišče, osebno in blagovno, je dolgo, če se ne motim sedem milj ali približno enajst kilometrov in vodi ob njem tudi nadzemska železnica, tako da si ga je mogoče ogledati v kratkem času in je ogleda tudi res vredno. Na nasprotni strani ne širokega zaliva leži predmestje Birkenhead s številnimi ladjedelnicami, bolj delavsko mesto, proti morju pa je New Brighton, letovišče z lepimi vilami in še lepšo obalo, kjer je bilo v teh dneh toliko ljudi po pesku, da je vse mrgolelo. Seveda jim je bilo treba zabave, za katero so poleg številnih zabavišč, toboganov in vrtiljakov skrbeli tudi newbrightonski osli, ki so morali prenašati prijazne posetnike. Včasih so se temu tudi uprli in jezdec je zletel na tla, kakor je bil dolg in širok. Ko sta bila oba na zemlji, so pa ljudje pričeli ugibati, kdo je pravzaprav... — pa to ne spada več sem. Taka je torej bila Velika noč v New Brightonu. V London so seveda tudi prihajale trume ljudi za praznike in časopisi pišejo, da je na Veliki pondeljek posetilo londonski »zoo 90.095 ljudi, kar je v dobi rekordov .rekord, ker je bil dosedanji največji poset 70.000 in še nekaj menda. FRANC CHROBAT 70-LfiTNIK. V Kranju je praznoval te dni 70-letnico rojstva širom Sovenije dobro znani veletrgovec gospod Franc Chro-bat. G. Chrobat je vzor delovnega in marljivega gospodarja. Tz priproste kmečke hiše v Stražišču nad Kranjem izhajajoč, je s svojo vstrajnostjo, no-nmornim delom in smotrenim gospodarjenjem pripomogel do lepega cvetočega obrata, do velike manufaktur-ne trgovine, ki je znana širom cele Slovenije in tudi v inozemstvu. S ponosom lahko gleda danes naš jubilant na sadove svojega plodonosnega dela. Kl jub svojim 70. letom je jubilant še zelo živahen, čil in vztrajen pri svojih poslih, v družbi mladeniško navdušen in vesel. Želimo mu, da mu bi bilo sojenih še mnogo let, ki naj jih preživi v zdravju in veselju! Ljubljanska borza. Tečaj 18. aprila 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . . 22-885 22*945 Berlin 1 M —■— 13-59 Bruselj 1 belga 7-9366 Budimpešta 1 pengo . . —•— 9-9246 Curih 100 fr 1093:60 1096-50 Dunaj 1 šiling 7-98 8-01 Londcm 1 funt 277-04 277-84 Newyork 1 dolar 56-70 56-90 Pariz 100 fr —•— 223-80 Praga 100 kron 107-99 168-79 Trst 100 lir 298-50 300-50 Trgovina. Največje ugodnosti Nemčije pri uvozu v Francijo. V pondeljek je v Franciji stopila v veljavo nova carinska tarifa (novela). Po nemško-francoski trgovinski pogodbi od 17. avgusta 1927 velja od tega dne za uvoz iz Nemčije minimalni carinski tarif brez vsakih omejitev in kontingentov, tako, da uživa sedaj Nemčija naj več je ugodnosti in to v polnem obsegu. Promet Milan središče omrežja zračnih prog. Agencija »RecentiSsima« poroča, da se proučuje načrt omrežja zračnih prog, ki bodo imele svoje izhodišče v Milanu. Zveze so naslednje: Milan—Pariz (l^on-don), Milan—Brindisi (Indije), Milan —Genova, Milan—Monakovo, Milan— Frankfurt, Milan—Zurich in Milan— Rim. RAZNO. Ministrski predsednik Poineare o ncmško-trancoskran sodelovanju. Poročevalec lista »Gazeta de Nation« je naprosil francoskega ministrskega predsednika Poincareja, naj mu kaj izjavi 0 mirovnem vprašanju. Poineare je odgovoril, da nima k svoji izjavi, katero je podal v Bordeauxu, ničesar pristaviti.« »Jaz sem bil«, je dejal ministrski predsednik, »proti Nemčiji toliko časa, dokler se je branila plačevati reparacij-ske obveznosti. Bil sem prisiljen, da storim vse proti tej politiki. Odkar pa plačuje Nemčija redno svoje obveznosti, smatram, da je mogoča drugačna politika napram Nemčiji, in želim, da bi p« naši zmagi sodelovali Nemčija in Fran-eija v skupno korist. Popravila na poštnem poslopju v Celju. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ponovno pismeno dražbo v skrajšanem roku za kleparska, krov-ska in zidarska dela na poštnem poslopju v Celju. Dražba bo dne 2. maja t. I. ol) 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Pogoji se lahko vpogleda jo in kupijo v pomožnem uradu direkcije. Jamčevina (5%, če je inozemec 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu direkcije, soba štev. 41. Borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. t. m. je pri tej borzi iskalo dela: 107 moških in 49 ženskih, tedaj 156 oseb, prostih mest je bilo 88, delo je dobilo 31 moških in 19 ženskih, tedaj 50 oseb; od 1. januarja do 14. aprila pa je iskalo dela 2155 oseb, 1057 mest je bilo prostih, 623 oseb je dobilo dela, 12&0 jih je odpotovalo in 834 jih je odpadlo. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 21 hlapcev, 9 viničarjev, 1 vrtnar, 1 podkovski kovač, 2 krojača, 1 kolar (starejši), 1 čevljar, 40 oglarjev, več vajencev (pekarske, mizarske, slikarske, kolarske, čevljarske in ključavničarske obrti), kakor -tudi 14 kmečkih dekel in gospodinj, 7 kuharic, 2 varuški, 5 sobaric, 1 perfektna ženska pisarniška moč, 1 kuharica za graščino, 2 kuharici za financo, 6 postrežnic, 3 šteparice za gornje dele čevljev, 1 natakarica, 1 kuharica za hotel, 1 šiviljska vajenka. AU ste že član »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čimpreje svoj pristop! 61 Ivan Hribar: Moji spomini. 23. III. 1912. 24. Simon Gregorčič. V letih 70-ih je Stritarjev »Zvon« začel priobčevati proizvode pesnika s šifro X. Te pesmi so širom slovenske domovine -zbudile takoj splošno zanimanje in vse se je povpraševalo, kdo je pesnik, ki zna tako blagoaveneče •peti iz srca v srce. Kmalu «e je izvedelo, da je to skromen kaplan goriške škofije. Ko sem nekoč prišel v Kihenberk, povedal mi je gostilničar Ličen, da je Simon Gregorčič kaplan v Rihenberku. Takoj se odločim obiskati ga. Ko pridem k njemu v kapla- niio, sprejme me jako prijazno in ob kozarcu vipavskega vina začela sva pogovor, ki se je sukal večinoma o literarnih stvareh. Približala sva se du-sev?° ^rug drugemu. Ob slovesu spremil me je Gregorčič do Ličnove gostilnice in prosil me je, naj bi se ?e oglasil pri njem, kadar me pot pripelje mimo. Zgodilo se je to potem res še večkrat in Gregorčič me je bil vselej vesel, kadar sem prišel k njemu. Medtem je izšel prvi zvezek Gregorčičevih poezij. Razprodani so bili vsi izvodi v par dneh. To je Gregorčiča napotilo na misel, da bi izdal drugi zvezek. Izvedel je bi lnamreč, da se na Hribu nad Gradiščem v Vipavski dolini prodaja lepo vinogradsko posestvo z lično hišo in namenil se je kupiti to posestvo. Po nasvetu svojega prijatelja notarja Gruntarja sklenil je poiskati založnika, ki bi mu bil za drugi zvezek poezij plačal toliko, da bi mu bilo omogočeno kupiti posestvo Simon Gregorčič. nad Gradiščem in poplačati še nekaj dolgov. Ker je Gruntar vedel, da sva si z Josipom Gorupom na Reki dobra, prišel me je prosit, naj bi pri Gorupu posredoval, da on kupi in izda drugi zvezek Gregorčičevih poezij. Rad sem privolil v posredovanje pri Gorupu, saj sem bil vesel, da morem slavnemu pesniku, katerega sem bil medtem spoznal tudi kot dobrega in blagega prijatelja, storiti kako uslugo. Peljal sem se torej k Gorupu in dogovorila sva se bila kmalu, da plača Simonu Gregorčiču za drugi zvezek njegovih poezjj 3000 gold. Obenem si je Gorup pridržal pravico za nakup in izdajo še nadaljnjih zvezkov, katere bi Gregorčič utegnil izdati. Le-tega uspeha mojega pri Gorupu bi ne bil mogel nikdo veselejši biti, kakor je bil Simon Gregorčič. Tistokrat ga je namreč dušno pastirstvo in pa odvisnost v kateri je vsled tega živel, hudo morilo. Zaradi njegovih krasnih, vzvišenih poezij napadati ga je jel Anton Mahnič, ki je z jezuitsko sofistiko iskal v njih misli, katerih Gregorčič vanje polagal ni, ter skušal dokazati, da so Gregorčičeve pesmi z verskega vidika kvarne. To je pesnikovo občutljivo dušo globoko ranilo in potrlo ga . je na cele mesece. Zato si ničesar ni bolj želel, kakor postati popolnoma samostojen. Ko je torej dobil od Gorupa denar, kupil je takoj posestvo na Hribu ter prosil z a unrirovljenje. Na svojem novem posestvu, od koder je očarujoč pogled po vsej Vipavski dolini, oživel je Gregorčič iznova in pesmi vir mu je jel teči z novo močjo; pozabiti pa nikdar ni mogel po stanovskem tovarišu prizadetega mu žaljenja in iz njega izvirajočih britkokti. Najjasnejše to priča pesem, ki mu je dne 15. maja 1902 prikipela iz ranjenega srca. Ona se glasi: »MAHNIČU! Oj srce ti kraško, Oj srce ti skalno, Dobro si zadel me V to srce prežalno. Zamahljaj strupeni Se ti je posrečil; Z drugim ne, a s tem Si se ovekovečil. Hotel, »brate dragi«, Pač si me ubiti, — Pop nekdaj le skromni, Pop zdaj ponositi! Dobro si naperil StTelo otrovano, Bistro si pomeril, Zlo zadal mi rano! Še srce krvavo Je od tega vdarca. Zdaj pa oporoko Cuj od mene starca: Oj srce ti kraško, Oj srce ti skalno, Tebi v zapuščino Dam srce to žalno. Ven, tvoj kraški kamen! V te srce to moje — Ves tvoj strup zapuščam Ti in b61i svoje!« Dr. Anton Mahnič postal je škof. Ali je njegovo pisateljsko delovanje imelo pripravljati pot njegovi karijeri, ne vem. Zameriti mi pa nikdo ne more, ako si to domnevam. Gotovo namreč je, da je bil nadškof dr. Jakob Missia njegov pokrovitelj, verjetno tudi, da mu je kot takemu bilo jako ustreženo, ako je mogel v Vatikanu opozoriti na »zelus« tega kandidata za hierarško karijero in je pod tem vidikom na pobudo pokroviteljevo nastalo ono njegovo pisateljsko delovanje, katero je blagosrčnetmu in mehkočutnemu pesniku Gregorčiču prizadejalo toliko britkosti. Kot škof je dr. Mahnič svoje nazore o narodnosti in njeni vrednosti in nalogi — celo v zvezi s čisto cerkvenimi zadevami — temeljito izpremenil. Pravijo, da je tudi svojo zmoto, kar se tiče napadov na pesnika Gregorčiča, spoznal in jo obžaloval. Koliko je na tem resnice, ne vem. Ker so bili ti napadi javni, bil bi jih moral tudi javno preklicati, odnosno ublažiti. Tega pa — vsaj kolikor jaz vem — ni storil. Zato mu ostane očitek, da je grešil proti stanovskemu sobratu nenavadno nežnega srca, rodoljubu najčistejše duše, mojstru največjega blagoglasja svojega in tudi njegovega maternega jezika, pesniku po — volji Božji. (Dalje prihodnjtž.) ’ Stran 4. TRGOVSKI LIST, 19. aprila 1928. lil II— HiaWH»mBIII«llll—IW-IIIMIIIIIIIII»I lil II MMHftiVANBBI «*** Štev. 46. DROBNE VESTI. Za gr&dbo novega poštnega poalopja v Zagrebu, ki bo zgrajeno v bližini glavnega kolodvora, nasproti hotela >Esplana-de«, je minister pošte dr. Kujundžač, ki »e je mudil te dni v Zagrebu, v razgovoru z novinarji izjavil, da je vlada že zagotovila denar. Akcija za ustanovitev Zveze slovanskih mest dobro napreduje. Odposlanstvo mesta Prage je odpotovalo 17. t. m. zvečeT v Beograd, Zagreb in Ljubljano. Ob tej prilila dobi akcija konkretnejše oblike. V Zedinjenih državah je bilo lani emitiranih za 7 Vi milijarde dolarjev novih vrednostnih papirjev, kar pomeni nov rekord. V tej ogromni višini novih emisij lahko vidimo merilo za izredno obsežno tvorbo novega kapitala v Zedinjenih državah. Ruda se je odkrila na Francoskem, v Južni Normandiji. Bogate plasti so se odkrile tik pod zemljsko površino. Te plasti se raztezajo od Hondouville do morja. Kopanje bo zelo lahko, ker ne bo treba nobenih podzemskih rovov. Ruda vsebuje od 45 do 50% čistega železa. Potovanje belgijskega kralja skozi Nemčijo. Na potu v Kodanj se je vozila skozi Nemčijo belgijska kraljevska družina. Od vojne sem se je zgodilo prvič, da je poglavar ene bivših zavezniških držav prekoračil nemško mejo. Za volitve v francoski parlament je postavljenih doslej 3536 kandidatov. Parlament pa šteje samo 612 poslaaicev. Vlada portugalske republike je podala po izvolitvi Carmone za predsednika republike demisijo. Sestava novega ministrstva je poverjena notranjemu ministru Freytasu. Kongres slovanskih gledališč se vrši od 22. do 24. aprila v Sofiji. Kongresa se udeležijo delegati iz Varšave, Prage, Beograda, Zagreba, Ljubljane in drugih slovanskih .mest. Po določenem programu se bo sklepalo o skupnem prosvetnem delu poljskih, češkoslovaških, jugo-«1 »venskih in bolgarskih državnih gledališč. Dnevni red obsega 10 točk, med katerimi sta glavni ustanovitev Zveze slovanskih gledališč in repertoarsko pokroviteljstvo Zveze nad deli slovanskih pisateljev in njihovimi avtorskimi pravicami. Tržaška kmetijska družba je delovala v veliko korist našega ljudstva dolga leta. Fašisti so ustanovili svojo zvezo in so toliko časa nagajali in grozili Kmetijski družbi, da je morala slednjič vse svoje posle prepustiti fašistični organizaciji, kar pomeni velik udarec za slovensko gospodarstvo na Tržaškem. Razširjajte »Trgovski Ust«! VELETRGOVINA A. ŠARABON v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žgani«, moko in deSelne pri« delke. • Raznovrstno | RUDNINSKO VODO] Lastna praiama sa ! kavo in mlin za cHiavo I I z električnim obratom. ZASTOPNIKI EVROPSKE INDUSTRIJE SE BODO SESTALI V RIMU. Po poročilih v italijanskih listih se bo vršil po sestanku zastopnikov angleške in italijanske industrije v drugi polovici meseca aprila v Rimu sestanek predsednikov industrijskih organizacij poedinih držav, med drugimi tudi Anglije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Švedske, Danske, Španske in Belgije. Sestanek je bil sklican v svrho izmenjave naziranj posameznih zastopnikov glede nekaterih važnejših vprašanj, ki se tičejo proizvodnje in industrijske ekspanzije. Posebno važna so v tem pogledu vprašanja prometne, carinske politike ter vodenja statistike o industrijski proizvodnji. (Tako po italijanskih listih. Pri nas se o tej konferenci, kakor smo informirani, še ne govori. Op. ured.) POSOJILO BOI Al ARIJK PRI ZVEZI NARODOV. Bolgariji je bilo v seji Zveze narodov 10. t. m. dovoljeno posojilo v znesku 5 milijonov funtov, v prvi vrsti za kritje proračunskih zaostankov ter za dotacijo Narodne banke, Agrarne banke in Zadružne banke. Za gradbo železnic in cest je rezerviranih 1,250.000 funtov. Prelevitev Narodne banke v zasebni emisijski zavod je načelno predvidena, a čas bo določil svet Zveze narodov. Bolgarska vlada se obveže, da bo Narodna banka prosta vseh političnih vplivov ter da bo imenovan tehniški sosveto-valec (prim. Poljsko). — Bolgarski finančni minister se je svetu in finančnemu odboru zahvalil v imenu bolgarske vlade in je izrazil upanje, da no posojilo pripomoglo li konsolidaciji Bolgarije. Kakor znano se je bolgarska vlada obrnila svojčas na Zvezo narodov za dovolitev posojila v znesku 10 milijonov funtov. S tem posojilom je hotela Bolgarija stabilizirati svojo valuto, dvigniti železniški promet, popraviti ceste ter poplačati svoj dolg pri nemški Diskontni družbi. V prejšnjih svojih sejah je Zveza narodov načelno sklenila, da dovoli Bolgariji posojilo 4 milijonov funtov (ne 10), in sicer pod sledečimi pogoji: 1. Bolgarska banka se mora spremeniti v zasebno podjetje; 2. pri novi banki se sistematizira mesto komisarja Zveze narodov; 3. bolgarska vlada plača pri Narodni banki vse svoje dolgove; 4. bolgarska vlada poravna svoje obveznosti pri Diskontni družbi; 5. napravi se poseben zakon o uporabi tega posojila. Ker pa dolguje bolgarska vlada samo Narodni banki štiri milijarde levov, Diskontni družbi pa pol milijarde levov in ker bi torej iz dovoljenega posojila ne mogla kriti niti svojih dolgov, po- sojila v označenem znesku ni mogla sprejeti. Dalje se vlada tudi ni mogla odločiti za sprejem mednarodnega posojila, ki je manjše kot enoletni proračun Bolgarije. Bolgarski proračun znaša na leto 8 do 9 milijard levov, kar odgovarja znesku osmih milijonov funtov. Največje težave pri trudu za to posojilo je delala bolgarski vladi italijanska diplomcaija. Italija je namreč že pred dalj časa sama ponudila Bolgariji deset milijard levov, a pod prav posebnimi pogoji. Eden od njih bi bila poroka kralja Borisa s princezinjo Giovanno, drugi in najvažnejši pa omogočitev ekonomske ekspanzije Italije na Balkanu. Italija bi pa jamčila Bolgariji izvozno pristanišče v Solunu, v najslabšem slučaju v Dedeagaču. TRŽNA POROČILA. Mariborske tržno e ene ■ do 15, ohrovt 1-50—1-75 komad. Mleko 2-50 do^3, smetana 12—14, oljčno olje 20—22, bučno olje 18—20 za liter, jajca 1-25—1-75 za komad. Sadje: jabolka 5—10, tupatani se dobijo tudi hruške, katere prodajajo po 12 do 14 za kg, pomaranče 1-50—3, limone 075—1-50 komad. Cvetlice 3—25, z lonci vred 15—75 za komad. Sadike: (češplje, hruške, jablane, marelice, breskve itd.) po 12-50—25, cepljene vinske trte raznih vrst |X) 1"50—20 komad, lamčeua in lesena roba 1—80, leseno grablje 6—8, vile 8, cepci 8—10 komad, brezove metle 2-25—5 komad, koruzna slama Din 25—30 vreča. 8eno in slama na mariborskem trgu. V sredo 11. t. m. je bilo 9 voz sena, 2 voza slame, v soboto 14. t. m. pa 14 voz sena in 3 voze slame na trgu. Cene so bile senu Din 105—135, slami pa Din 45—55 za 100 kg,v slami tudi Din 1-75—2 za snop. DOBAVA, PRODAJA. Nabava pisarniških potrebščin, motvoza in svinčenih pečatov. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo pisarniških potrebščin na dan 21. maja za dobavo 2800 kg motvoza na dan 22. maja in 4000 kg plomb na dan 23. maja t. I. Dražbe bodo navedene dni ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede dobave železa; do 27. aprila t. 1. glede dobave kalila ter delov koles; do 30. aprila t. 1. glede dobave jamskega lesa ter 1 se-salke; do 5. maja t. 1. glede dobave 2 kablov. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 agregat-stroja. Direkcija državne železarne, Vareš-Majdan sprejema do 2. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4000 leg svinjske masti. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje zgradbe 1 stanovanjske hiše v Bosanskem Brodu in zgradbe 1 stanovanjske hiše v Ali-pašinu-Mostu; dne 4. maja t. 1. glede dobave hrastovega skretniškega lesa. — Dne 5. maja t. 1. pri Komandi dravske diviz. oblasti, inženjersko odelenje v Ljubljani glede oddaje električne inštalacije. — Dne 7. maja t. 1. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave stavbnega in tehničnega materijala. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ^\HOC£/> ^ tovarna ^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijenišno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, H. nadstr. Ceniki na razpolago! Zahtevajte ponudbo 1 Najboljša so še vedno Puch-kolesa! Solidne cene! PlaCIJivo tudi na obroke! IGN. VOK, Ljubljana - Novo mesto VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Zaloga svaSa pra-iana kava, mlatili dišav in rudninska vod«. Točna la solidna pactralba I Zahtevajta cenik! M, oMt l,toniti Ml MEDVI ID LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 TRG.- IND. D. D. Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih i" "r*2?n, A g OVEZU1 CA brošuro, cenike, tabele, vabita, lepake, posetnice itd. * tASTNA KNJNOOveZMICA. Tiska Časopisa, knjiga, * TELKIFOM. iT. 2552. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako-izduittiij*ko d. d. >MERKTJR» kot Izdajatelja da tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.