^^jjj^tfprasnlkav. mi " ne, r/ene in koruzne moke. Italiji ^vjtti kupili vilo v Trockija. I'srtz, 9. marca. — Tu poročjr J". da je agent aovjeUkega p*>-Haniitva kupil vilo Devachad v lt<.mu blizu italijansko-fran- ("*k* meje za 2,800,000 lir. Vila J< bila kupljena z namenov, da *'v>Uka vlada pošlje tja Troc-kija rui "počitnice". Sovjetski »"^lanik Kraain pravi, da je vest *"n»»ljena. - žigosal Hughesa in njegov na gobčnik za Karolyija. Voditelji Unije za ameriške civilne svo->odščine so predložili resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno. Resolucija je naslovljena na novega državnega tajnika Kellogga s prošnjo, naj vzame Karolyije-vo zadevo iznova v pretres in podeli ogrskemu demokratičnemu gostu popolno svobodo govora. Navzoči so bili tudi reprezentan-ti madžarske republikanske stranke. Poljaki Migali lastnega dahovna Polili so "izdajalskega" duhovnika s petrolejem In ga barbarsko usmrtili v Ukrajini. Kijev, Ukrajina, 9. marca. — Andrej Fevdokovič, poljski katoliški duhoven, je bil na živem sežgan v Žitomiru, nedaleč od tukaj. Sovjetske oblasti javljajo, da so agentje tajne poljske policije duhovnovi morilci. Duhoven je bil ujet in odpeljan na samoto, kjer so mu polili obleko s petrolejem in jo zažgali. Duhoven je umrl za strašnimi opeklinami. Andrej Fevdokovič je pred kratkin) razširil odprto pismo na papeža, v katerem je pobijal pro-tisovjetsko kampanjo poljske duhovščine. Njegovi prijatelji izjavljajo, da so se Poljaki minevali nad njim. ker je izdal so-vjetom tajno delovanje poljskih špijonov v Ukrajini. Protikomunistični zakon na Js-L ponskem. Toki jo, 9. marca. — Japonska zbornica je sprejela zakon "za ohrano miru", .ki je naperjen proti vsakemu komunistu'nemu gibanju in določa zaporno kazen od pet do deset let za vsako malenkost. Delavski zastopniki so uto protestirali proti tej pred-.ogi, a bilo je zaman. Ko je bila predloga na glasovanju, je mo-Jan kordon žandarjev obkolil zbornico. VREME. Chicago V sredo nestalno. Solnce izide ob 6.10, zaide ob 5:60. kometi ta težka letala, pa zastonj. Niti enega zračnega bro-dovja niso odkrili, dokler niso pričele padati razsvetovalne bombe, kot znamenje, da letala bombardirajo. V kratkem času so letalci zmetali devet ton raz-svetovalnih bomb, vsaka je zadela. Ako bi bil boj resničen, bi ne ostal kamen na kamnu. Bila je jasna noč in luna je svetila. Boj ponoči je le potrdil, kar se je zgodilo že podnevu . Pri jasnem dnevu so napadla brzoplovna letala. Veliko letalo Martinovega sistema je nabavilo umeten oblak. Brzoplovni letalci so pa metali na tarčo lahko bombe tn streljali nanjo z brzo-strelnimi topovi, ki je predstavljala obrambne baterije proti letalom. Težka letala so pa metala plin in dim povzročajoče bombe. Na ta način je bila napravljena pot za napad na težko bojno ladijo, ki je bila samo markirana. Prifrčala so težka letala in na markirano ladjo je padlo pet ton razstreliva. Ako bi bilo v vojni, bi potapljače in lahke la-dije pomagale pri napadu. Uspeh metanja bomb ni bil popoln, ker se je napad izvršil z veliko silo in hitrico, ampak izgube med brambovci bi bile strašne. ■Tudi topničarji pri topovih proti letalom so imeli priliko, da pokažejo svoje zmožnoati. Letala so vlačila za sabo tarče. In sicer najprvo 6000 in kasneje 1000 čevljev visoko. Niti en šrapnel ni zadel napadalcev. Ko so izpu-ščali kviško balončke, so imeli topničarji s strelnim orožjem manjšega kalibra več sreče. Ljudstvo zdaj pravi, čemu naj se grade trdnjave in velike o-klopnjače, ako jih letala lahko po kratkem in hudem Mu uni čijo*. Trdnjave in okk>|>njače stanejo miljone dolarjev in napadalci iz zraka jih lahko razstre la kot navadne hiše in navadne ladije. Dva problblčna agenta umor jena. Uke Charles, La. — Zvezna prohlbkna agenta L. G. Colllns in 8. E. Duhon sta bila umerjena v soboto ponoči, ko sU stikala za prepovedano pijačo v okolici Njuni trupli sU bili najdeni vsi preluknjani od krogel na nekem l*,kopallAču v bi »ti ni. STAVKAJOČI RUDARJI V KANADI NEOMANUIVI 2,000 delavcev je v boju za večjo mezdo. Delo V jamah popolnoma počiva. j Sydney, N. S., 9. marca. — Ni-$ eno kolo se ne dbrača na površju in ne pod zemljo v okolišu Cape Breton, kjer je 12,000 rudarjev zastavkalo v soboto zjutraj. Vsi delavci do zadnjega so se odzvali pozivu odbora distrik-ta št. 26 U. M. W. A., ki je odredil stavko. Večno odgajanje pogajanj za novo mezdno pogodbo s strani družbe British Empire Steel Corporation je izzvalo krilo. Rudarji zahtevajo povišanju mezde. i Odlok družbe, da se unijskim rudurjum ustavi ves kredit v V>mpttiiijskiH produ jalnicah, je Al* bolj jazkačil rudarje. Kam gre daaar delavska gospodlaja NIKAMOR DRUGAM, KOT PRIVATNIM INTERESOM. Delavnemu ljudstvu pa ostanejo prazni žepi. Chicago, III. — Delavec dostikrat vpraša svojo ženo sredi tedna, ko je bil potrošen zadnji cent od zadnje mezde, kam je vendar dala denar. Kadar delavčeva družina je za zajtrek ali večerjo zmleti oves, ki prihaja v trgovino pod znumko "Quaker Oats", tedaj prispeva k profltom koTporacije, ki je v letu 1924 napravila $5,286,923 čistega dobička. Delničarji so prejeli 37 9dstotkov profita od denarja, ki g; ga vlofttli. Kapital znaša $11,-250,000. Od tega kapitala se je nabralo $5,500,000 iz delniških dividend. Iz tega sledi, da so lastniki delnic projeli za vloženi denar skoraj sto odstotkov profita. Postum Cereal kompanija tudi je na denarju, ki ga delavska gospodinja izda za prehranitev družine, ako kupi živila, ki prihajajo pod znamko "Grape Nuts", "Post's Bran FlakesH v trgovino. Prof it v letu 1924 je znašal $4,574,194. Delničarji so prejeli 94 odstotkov dobička od svojega vloženega denarja. Ako se primerja množina, ki jo je prodala kompanija v letu 1923 z množino, ki je bila prodana v letu 1924, tedaj se vidi, da je prodaja narasla le za devet odstotkov, profit se je pa pomnožil za dva in Štirideset odstotkov. Razume se, da je kompanija napravila ta profit na račun delavcev in konzumentov. Koliko delavcev je pripomoglo k $10,000,000i tributa, ki ga je prejela Gillette 8afety Razor kompanija s prodajo samobri-lev, se lahko samo ugiba, ako se ve, da je v treh letih prodala dvajset mUjonov britev in 1,-063,780,228 klin. Delničarji so prejeli okrog 27'/* odstotkov profita od nominalne vrednosti kapitala. Kdor zasleduje razne račune in jih pazno preštudira, se prepriča, da je oseba, ki je i-mela v letu 1924 devet tisoč dolarjev vloženega kapitala, prejela štiri tisoč dolarjev dobička, ali devet in štirideset odstotkov. Konzumentje in slabo plačani delavci so pomnožili vrednost o-r iginalne glavnice za 550 odstotkov v sedem letih, |ioleg so plavali laatnikom dividendo v gotovini za $1,075 na vsakih tisoč vloženih dolarjev. Poznana je tudi pijača, ki se loči pod imenom M(',oca-<>>la". Družim, ki jo izdeluje, je napravila v prejšnjem letu $6,700,993 lirofita. To je 33 odstotkov vrednosti od glavnice. Delničarji so prejeli več ko po 41 odstotkov profita. Kajne to so tipične korpora-cije, ki m nože svoj dobiček s produkcijo na debelo, daairavno izdajo miljone dolarjev za oglašanje. Takih korporacij j« Mrveda več. Ta majhna primera pokazuje. kam gre delavčev zaslužek. ženevski ra-z0r02itveni pakt pokopan REPUBUKMOIV NEMČIJI SO RAZBITI Anglija, ki gleda aa avojo lastno varnoet, je vrgla protokol v ko*. Coolldge Ima zdaj odprto pot, da lahko skliče novo razorožit veno konferenco. MALA ENTENTA SE KRČEVITO UPIRA NOVEMU PAKTU, KI UKUUCUJE NEMČIJO, Ženeva, 9. marca. — Arbitrač-ni in razorožitveni protokol lige narodov, ki je bil sprejet v Ženevi v zadnjem septembru, bo ju-j tri formalno pokopan. O tem zdaj ni dvoma. Austen Chamber-lain, angleški zunanji minister, je včeraj izjavil v Parizu v konferenci s Herriotom ,da Anglija mora najprej gledati za avojo varnoat in radi tega je ženevski protokol, katerega so zavrgli njeni domlniji, brez immena za Veliko Britanijo. Herriot je priznal, da protokol nI vreden nič, Če ga ne sprejme Anglija, Chamberlain je ves dan včeraj pritiskal na Herriota, da je najbolje za zaveznike, če osvoje angleško-nemški garancijski pakt, na temelju katerega se Anglija, Francija. Italija, BelgU ja in Nemčija zavožejo, da garantirajo mir v Evropi. Nemčija garantira nevtralnost svoje meje na zapadu, zahteva pa, da se nekoliko izpremeni njena meja na vzhodu . Proti temu paktu so dvignile oster protest Poljska in dežele male entente. Zastopniki Poljske, Cehoslovakije, Jugoalavljp in Rumup^e pravijo, da se ne smejo mirovne pogodbe niti za las izpremenitl. i Wa*hlngton, D. C., 9. marca. Administrativni in senatni krogi, ki priporočajo novo mednarodno konferenco o vprašanju razoroženja, so zelo zadovoljni s poročili, ki prihajajo iz Evrope, ženevski razorožitveni protokol, ki je delo bivšega angleškega la-boritskega premljerja MacDo-naida, ima biti pokopan ta teden v Ženevi, kjer so je rodil. Anglija in Francija sta se sporazumeli, da s tem protokolom ne bo nič. Načrt rahle alijance, katero priporoča Anglija v sporazumu z Nemčijo kot nadomestitev za protokol, najbrž provo-cira nove prepire; četudi bo sprejet v kaki kompromisni formi, ne bo jamčil pravega miru. S tem bo predsedniku Coolid-gu aJprta pot, da iniciatira novo razorožltveno konferenco kakor je že sugestiral v raznih svojih izjavah. Velika Britanija, ki pod torijsko vlado vedno bolj osvaja ameriško stališče izolacije, se vsekakor prva odzove in kontinentalni zavezniki bodo morali slediti ir. gospodarskih in finančnih ozirov. SovjaH laliall toki reškim kiNatom Hovjetskl centralni IzvrAevalnl odbor je znižal davke za 40 ud- stoikov. TlfMa, Georgla, 8. marca. — Sovjetski centralni IzvrAevalnl odbor, ki tu zboruje, Je rut priporočilo sveta ljudskih komisar-Jev sklenil, da se znižajo davki ruskim kmetom za 40 odstotkov, Na podlagi tega »klop* se znižajo davki s 470.000,000 na 300,-000,000 rublje v v letu. Si ; ^L V Knex Lvov, prvi premijer roake provisodčne vlad*, umrl. Pariz. 9 marca. — Knez Jurij Jevgenijevlč Lvov, prvi ministrski predsednik ruske provlzorlč-ne vlade po padcu carja v marcu 1917, je v soboto umrl v Parizu. Prod enim meseeem se je vrnil Is Amerike, kjer je »abtrsJ de-nar m ruake buržoozne emigreje u. Socialisti m> poMtavtll (ustnega predsedniškega kandidata; dr. Mar« morda umakne kandida- J turu. Berlin, 9. marca. — Koalicija republikanskih strank v Nemčiji je razbita. Socialistična stranka je postavila avojega laatnega kandidata za predsednika republike. Otto Braun je socialistični kandidut. Socialistični voditelji pravijo, da delavci ne bodo volili klerikalnega kandidata Marxa. pač pa bi volili komunista kolikor ae jih ne vadrll volitev. Zato je potrebno, da imajo socialisti svojega kandidata, da se bodo lahko Identificirali socialistični glasovi. Akcija sociallatov je naredila zmešnjavo med demokrati in klerikalci, ki so upali na akupne-ga kandidata vseh republikanskih strank. V okolnostlh, kakršno so zdaj, najbrft ne bo hotel dr. Marx kandidirati. Pocepanoat v republikanskem taboru je okorajlila monarh iste, ki zdaj delujejo s vsemi silami za koalicijo desnice. Monarhlstl bi radi pridobili klerikalco na svojo stran. Obljubujejo Jim, da bodo kandidirali klerikalca Ste-gerwalda, ki je prej monarhlat kot kaj drugega, Če se katoliški centrum pridruži njihovi koaliciji. Odbor klerikalno stranko odloči najbrž v sredo, kam se obrne centrum. na desno ali levo. Glavno glasilo socialistične stranke "Vorwaerts" Je danes |»od naslovom "Rešimo republiko" naslovil goreč apel na vse republikance, naj volijo Bruuha. Odbor starešin v parlamentu je v soboto imenoval dr. Walter-ja Bimonsa, predsednika Vrhovnega sodišča v lonehalo. Tudi politično slepi in gluhi delavci in farmarji bi morali videti in slišati, da je na braniku njih interesov le stranka, ki sestoji iz industrijskih delavcev in farmarjem, njim nasproti so pa privatni intaivai in privilegiji In njih zagovorniki in podporniki. Oportunistična taktika, ki jo uganjajo voditelji organizacij železniških delavcev in večina članstva teb organizacij, ni škodljiva le ftelezničarjem, ampak škodile vsemu * * ivhemu ljudstvu. avoi« nHi^i. ^SS^iSfN"1 w > imel "dom" i^ll ** ^reho. Ko smd si komaj do-J^h M pritožbo <^ bro ogledali tO prvo lepo oble-svojlfa otrok. Tukaj rojeni ofro-^eno^Tipo v narodnih no- asa-js ssrcKb; atf »* * "h**™* J« V«ČJ» dvorana. To j^Ltfedati Naffenil ' erstirzstt T- SS ntzi. & -..... gfMSčaS a& SSSžSSa Wla dvorana premala, da bi od- Otrod inozemcev so dostikrat n)ladi grupi maSt nagrX smo govarjala razmeram in duhu ča- slabši od pravih Amerikancev. takoj WteVriTdart vimSo sa. Sklenjeno je bilo, da začne a- Oni najbolj prezirajo tuje?, po- maske z obrazov in iLo^o i- gitaeija za nova detoice ter se log teh pa še svoje lastne rojake. L IW.W*IB lUtMfl. tm Ukoj godalo, d. iT^dcInfc. tH^d*W M ie 0J1U.iU » i«. SL ^ 7Uk*J S v P"' bod^ ilh prireditvi, k^pi jT^t" ^.v^l^ 1^v*tvo,n ta PrtIdhlOBt, da bodo v,i del- ctj od rok. Zahvaliti bi »X "r,*3 tudi ostali, ki pridejo J* mnogim rojak.m » potrtvo- ZSS !fprtl' "J«*1 " ker u bo gledalo, da dom vaJnoat. da Je priredba tako Veliko"nilhTIo IS?**' Sf F^ »¥& »tevllopCunek veliko njih nI modo dobit i na. «anov, ampak da Ima vedno ve« znala okoli (320 00 »j m »Mi «liU moei S tal m lahko X da SJovLko^naivo v It n^bioe, »nort p^ jom n.bo nikdar v privatnih ro- taT^Storthfih. Tudi aa napredek in laobrail J mogoče. Naprej a g. J». dom v t rbo^r^r™11"'-*#**«> o dobre liste, da j|h bodo či- la atfvantističae organizacije prepovedane v naži državi. ^ Ministrstvo za vere j« naročilo policijskim oblastim, da prepovedo defevitoje vseh naza-renskih in adventističnih organizacij. Njihove institucije se morajo razpustiti, agitatorji ia p,^ povedniki pa aretirati in izroči, ti sodišču. Število pristašev raz. nih verskih sekt, posebno naza-renov in adventistoV, se je zad-. nja leta zelo povečalo. Njihovo fitevflo je zlasti v Vojvodini Z(. zelo Veliko. Cele' vasi i pripadajo tamkaj tema dvema sektoma. A tudi že v Srbijo prodirajo naza-renci in adventisti. V okolic Obrenovca jih je precej, v Aranl jelovpu pa imajo celo svojo cerJ ev. V Beogradu so pristaši na-zarenske in adventistične sekto Večinoma priseljenci iz Srema in Vojvodinč. Računa se, da jih je skupno okoli 150,000 v naši dr-žavl. Poleg teh dveh sekt obstoja Se verska sekta metodistov ki je p6d angleškim prt tom in dobavlja ljudem obloko iii obutev ji čemer si pridobiva pristaše. Metodistov je • ha j več v okolici Strumice. goapodar", klerikalni tednik v Mariboru, ki Ka je policija pred volitvami ustavila, Je zopet izšel pod uredništvom Januša Golca. Iz Trbovelj. — Na zunanjem obratu "Neža" se je še sopet ponesrečil en delavec, ki so ga morali takoj odpeljati v rudarsko bolnico. svoje domove t«r je 01 * kru- SUSBSSt^l3 doma počaka kar se bo vklslo, Mj bo dala prihodujostt* Prego- M.ltirr^F53 Začetek leU 1980 je aac večjo rano. Rojaki ao začeli zahtevati denar nazaj, ki je bjl vplačsn na delaioe. UstavlU se >e bHo nemogoče, kar stavka ja zadjala skalsčo rano - delavcem širom un(je. S tam ss jo saklju-čilo, da ee preaeha s vsakim do-lom aa novi dom. dokler ss izboljša naš pok**j. K«*«* marca lani ae je zopot j« bil dol.no obiakaa. ter ie kij učilo, da as mora »a v_ način teddatl noVIdom. ker sta-ri na ' m P ft w - ua . „ torej v domu bo vse potrebno sa ■ Bft« ^ Rojaki .topimo na akupno de- Oarias A. Lindberg «U udarila k> t«-dajmo posvqji mati, da se skupaj. ko sto se nahajUa pet pm** cilj, aa kar se deU ta UsoFčevIjev od tal. I^Sojno Sa- jt ia 1 ^ i----* * .4. .1__lil. _ ___ . • - Ako saso pred 10 1*. sreči sU skočila s pravnicami ssdai v svojem lastnem do- čevljev, predan sta iztegnila sa uiami pa no SK>,iscui na uq» Izseljevanje v novembru 1924. HP' • ' i < 'Ji i « i | , V mesecu novembru se je izselilo iz vse države 1614 oseb; od tega je bilo 1168 moških in 466 ženskih. I Kakor je bilo še v zadnjem po roČHu naglašeno, se izseljevanj«-iz držaje, odkar je bil sprejet imigradjski zakon Združenih dr šav od leta 1924, ni znižalo, am pak se je pomnožilo. Meseca novembra 1924 se je izselilo 261 moških več, 126 ženskih manj, skupaj 147 oseb več, kakor v novembru 1923. V 11 "mesecih, oiJ 1. januarja Ie do 80. novembra 1924 se je izselilo 6,168 moških in 5,696 ženskih več, kakor v enaki dobi leta 1928. Z drugimi besedami, izseljevanje Se ji vet kakor po-dvojilo. rV ' ' ' Te velike razlike ni pripisati kakSni novi in mcfcnejfii tendenci izseljevanja. Tudi prej šc je vlagalo mnogb več prbšehj za dem-ljenje izselitve, kot se jfli je moglo, zlasti k ^ozfrom na zakon o omejitvi doselievahjk v Združene drŽave, odobriti. Zakon od leto 1924 Je očitfdno iittel to posle-dičo, da je mnogo tistih, ki so čakali, da pildejo na vrsto za odpotovale v Združene države, deflnttivno opustilo to upanje, pa SO M obrnili za drugimi cilji. Po poklicu je bilo v novembru 1924 kvalificiranih delavcev 94, valificiranih 187, poljedelcev pripadnikov svobodnih po-!v 26, nepridelujočih planov družin 369. ^ Po starosti je bilo čez 60 let 87, od 81 do 60 let 463, od 18 do 80 let 646, izpod 18 let 407 izseljencev. Po narodnosti je bilo Srbov, Hrvatov in Slovencev 860, drugih Slovanov ^8, Nemcev 426, Madžarov 206, drugih narodnosti 4. Po deželah vscUevanja je pobila v novembru Argentina največje število naftih izseljencev s 85; potem sledi Brazilija s 892, in Avstralija 289. Združene drž a ve stoje na četrtem mestu ^163. Potem sledi Uruguay S 123. Kanada je imela tega meseca le 25. Chile 16 in druge ameriške dežele 13 naših izseljencev. Od 1. januarja do 80. novembra 1924 je bila razporedba sledeča: Na prvem mestu stoji Brazilija s 6662; potem sledi Ar-Kentina s 8469, pa Združene države s 1948; dalje Kanada s 1914, Avstralija 1268, Chile 4*3. Urugua? 128, ostale ameriške Nova Zelandija 88, in druge dežele svata 9. Ix>ta 1928 v enaki dobi so stale Združene države na prvem meatu s 8189; potem Anrentin.. 2229, Brazilija 762. Kanada ?9. Avstralija 66, Nova Zelandija 4, druge dežele svetf 2. Tujih državljanov je v novembru odpotovalo i DrŽavi jabov Združenih držav 66. fthoslova-kov IS, Madžarov 8, Avstrijcev 4, Rusov 4, Poljakov t ftaHja noV*druK,h 1H; akupaj 111 Vrnilo ss js v novembru 106 10 MARCA tesarskih delavcev ae "u podvreči izreku Ameri-iekvi^' federacije. juT^ZT* Voditelj i te-"strokovne organizacije r j unij° kleparskih delav- ko daleč pritirali, da je do stavke. Na strani delaveev so unije delavcev v Chicagu. inPiru gpora je pri$lo na W so jo priridali hotelu ni odbor za izravnavo v katerem so zastopani in stavbinski podjetniki, odrt, da imajo kleparski pravico do zastavljanja jj okraskov, okrajkov, na-v olcrožic in vrat iz kovi-irski delavci niso nikdar tega dela« ampak ker ^vbah izrabi vedno več bo pričeli posegati po JlL ,50 voditelji tesarske unije di da ne opravijo ničesar Min, je unij* tesarskih tV izstopila iz stavbinske-rtmenta Ameriške delav-^eracije, ampak ostali so , jtaeriški delavski federacije za uravnavanje ktičnih sporov se je sešlo ; v Chicagu. J. J. Conroy, cikaškega Sveta stavbin-jfelavcev, izjavlja, da so u-} T pravem, ki so zastavkale i se potegnile za kleparske Stavbeniki bi se morali i po pogodbi. } Hense, predsednik Di- Jga sveta tesarskih de-i, nima drugega zagovora Jje tesarskih delavcev, f* pravi, da podjetniki raj-hjo, da tesarski delavci izvejo sporno delo. j poslopju je zaposljenih o-I dvajset tesarskih delavcev, i delavcev, ki so zapleteni vko, je pa pet sto. GBOFI NISO BO U PAMETNI KOT POVPREČEN AMERIŠKI tfARMAR^^ Chicago, UL — Veliko ljudi miali, da so grofi in baroni bolj pametni kot navadni ljudje, ki sedejo na spretno nastavljene li-manice. V Ameriki se je odigral dogodek, ki pripoveduje, da so velikomestni kozaki oclganili dva pristna grofa za 50,000 dolarjev, ki imata celo vrsto prednikov za sabo, na katere sta zelo ponosna. Danski baron Jurij Friderik Zwytphen-Adeler in grof Zigis-mund Franst-Casteskiot sta na potovanju okoli sveta, da ai o-gledata svet in zapravita nekaj svojega denarja. Na svojem potovanju sta prišla v Ameriko in seznanila sta se z velikomestni-mi kozaki, ki žive o lahkovernosti ljudstva. Kozaki so njima pričeli pripovedovati o konjskih dirkah in kako ae lahko dobe stave. Ple-menitnika sta vse verjela. Kozaki so nato izigrali "trik", ki se je že stokrat in stokrat obnesel pri navadnih ljudeh, kajti opazili so, da se plemenitaša zanimata za konjske dirke. Nepotrebno je opisati "trik", ker je bil že večkrat povedan v "Pro-sveti" in v drugih listih, pieme-nitnika sta prijela za vado, kot lačna ribica za Črva na trniku. Preden sta se dobro zavedala, kaj se je pravzaprav zgodilo, so ju kozaki osmukali za petdeset tisoč dolarjev. Svojo smolo sta potožila Čika-ški policiji, ki zdaj išče kozake, ki so seveda izginili, ko so osmukali žrtvi. MEDNARODNA KONVENCI JA TRANSPORTNIH DELAVCEV. ' JE MRTVAŠKA MANA. lington, D. C. — (F. P.) kftiravno je armadna in morita birokracija odgovorila rditve generala Mitchetla na m, da ga je potlačila, ob-oficijelni Washington, da je inil ljudstvo, da ee bo bodo- ojna bojevala iz zraka in po-takega vojskovanja bo u-ije neoborožeriih ljudi na b in na tleh. Strupeni plin tvno orožje. 'i;! ' • irtna številka oficijelnega a Ameriškega mirovnega •va prinaša mnenje angle-i vojaka o bodoči vojni, lin obljubljuje, da demokra-|vojno bolj kot jo je iznajd-opništva. Ako bo človek sku-bodoči vojni uiti iz Londo-n morje, ga bo ves čas sijal napad iz zraka, kakor bil v strelskih jarkih. Marše bo počutil hvaležnim, t v strelskih jarkih. V moderni občini, v kateri ži-judje tesno drug poleg dru-Ipomaga ravno tako k voj-Bovck, ki sadi krompir na [nem zemljišču, kakor člo-ki se vežba kot vojak. On bodočnosti deležen nevar-bolečin in smrti Z voja- rovdarjalo se bo, da ta vojna '»ku, ta vojna s plini, bom-bacili divja proti qtro->n ženam. To uvaja nov 'P- Vo j skovali so ee vedno ljudje. Stari ljudje so m*ili vojne in imeli so od I dobiček. Vojna jih ne po-akoravno so njeni povzro-ji Zato naj enkrat verjame-» ni svetu nikjer bolj varne kotička kot je v strelakih Jtr • Enkrat naj izvedo, da ae na- v ravno taki nevarnosti Navadni vojaki, da bo nanje M* mrtvaška — mana v tudi kijbolj /akotni vasi, kot na Odšli bomo na pohod cesti proti miru/' izdelki na francoski razstavi. [*h7 marca. — Premijer i J< včeraj otvoril rszsta-[ ' vonau HerrJot, ki je obe- * Lyonaa, je predsedo-pojedini v razstavni »n na njegovi desni štreni *ovj*tski poslanik Kra-^>j«-tKka vlada Ima na — New Orleans, La. — Tukaj je pričela konvencija transportnih delavcev, na kateri so zastopani transportni delavci iz Združenih držav in republik Kuba, Ekvador, Mehika in Argentinija. V teh organizacijah so organizirani večinoma pristanšični delavci, ki nakladajo blago na ladije in ga razkladajo z njih. Mornarji in drugi transportni delavci niso zastopani. Razprave se vršijo v španskem in angleškem jeziku. LESNI BARONI ZNAJO! F*OST*T* DUHOVEN SE UPIRA VQJNL St. Uuis, Mo. — (F. P.) — Rev. C. M. McConnoll, ki pripada k metodlatovaki episkopalni cerkvi, pravi, da bi morale cerkve po vsem svetu zagovarjati svetovni mir in toleranco. Ob tej priliki je rekel: P "Ravnokar sopet prihajamo is orgije sovraštva, plemenske in atredaje v Qaryju Slovenci. Hrvatje, Poljaki, Rasi, Gtfci, Italijani. Svodi. Msdšari. Mehttaal — »minji jeklarskega t mata. Gary, lnd. — (Fed. Press. Po- Slovcnka Nartdna Uk^jT. Jeje^e, ItOf. verske nestrpnosti! To je bila roča John A. Gahan.) — Ogrom- poslodica vojne, ki je končala, moderni stroji ia centralizira- prodno ao se nekateri 100-od- na industrijska kontrola sta po- stotni Američani napolnili s so- polnoma izbrisala individualnega vraatvom. Ko je šel kajzer seka- delavca in oatanke razpršene ti drva, so sa nekateri pričeli ve-1 strokovne organizacije is Gary-seliti sovraštva in ao pokasali J*. ki je mesto jeklarskega tru- katoliškega parklja, zamorsko j nevarnost in grizenje Zidov. Tal pavelnajst let je preteklo, ko nordična neumnost se je razši- sta začela J. Piorpont Morgan in rila in pekel se je odprl v Herri- Elbert M. Gary izpreminjati pe-nu in drugje — fino hudičevo Meno obrežje ob Michiganskem kašo smo skuhali v tej deželi! I jezeru v novo trdnjsvo jeklarske "Cerkev ni nedolžna na tem tounonlje. Načrt se je obnesel si-vojskovanju - in mi potrebuje-Danes stoji tukaj največ-mo obleko spokornikov in potre-N11, trdnjava — največja grupa semo si lahko pepel na glavo ^ Jeklarskih tovaren na svetu. To-radi sodelovanja pri tej nest^H™™ v rokah II inois Stee nosti. Ako kdaj napoči novo aVO- kompanije, podružnice United tovno tovarištvo, tedaj a»oraflko States Steel korporacije, ki Je z priznati enakopravnost plemen. I drugo besedo Jeklarski trust. Podvreči se moramo preizkušnji V teh tovarnah vidite narod-tovarištva ia bratstva. Izbrati«! nosti vsega sveta. Poleg belopolt-moramo Krista aU vojne. ' * nih Američanov s severa in ju-"Kako se zadrti farmfcr naJj* ^ "marcev.la vseh pram vojni? Bil sem na defteH **** oh čAKn Kadnie vafne -iil#tiilMl*lUil» Hrvatje, »»venci, «roi, mečem in pobiral aem denar za«8** • M601T^di V8fh * Y. M. C. ^Farmarji niso Mf^ in-jočina te ar. bojeviti - oni ljubijo mir, am- ^ p4fte^' ^aak pak cerkve jih lahko popeljejo\ t«len se menjajo v nočnem in -jno, kot L je zgodilo pri U SMJfiHft glavni stan. niti« so. lawnt>alb a v t.. C mic i Uvrievalnl odbor: UPRAVNI 0D8JKK: rrfdeednlk Vlaeeat Ceiakar; aedpredaedalk Aadrew Vjdrkk. K. F. Djf. Ho« lit, Jokaataam. Pa.; al Ujnik Mattkew Turkj u)alk b.lat*ket« eidjka Mee Novekt si Marajatk Jaka Vosrleks aredalk alaalla Ml Sil MM, •prevttel} ««aaUa Vtt» Gedkuu ^ POROTNI ODSEK t • Martia talaealker. aredeadaik. Boe m, Berkertaa, OMai Ftaaeaa A* IMai. astT m. Wd«awsr Asa« CMeeve. HLi ieka ......... ISU1 M+ alaslae. Ara, WaaC Pyk. Ukie; Merf Udevlck, MSI g. tldffevsf Af^. CU> cafa. IIL; Jeka TuW. Baa ti SUaUae. Pa. BOLNlAKl ODSBKi OSREDNJE OKBOtJli Blaa Nevak. sredaadaik. MIT« t. Uvaisll Ave. . tt 14vr* . VZHODNO omotiai Jeeeb AmbraHi Baa tftS, Haas »P. Pa. Jeeepk Karka. UPD. t. Baa 114, SAPADNO OKBOftJSi Aaftea ialar. Baa 104. Orass Ki Praak Klua. Baa >H. CktekalB, - Jaka Oalab. Baa IU. BmT Nadzorni odbor: Združitveni *tbor: i mak AM. >1*4 Ba. Oiawferd Ara, CMsasa. fM Mhe Oves, NBV, »Uk BU Ckieasa. ULt Jaka OU+U* Sa. OlUsa Mi As** VRHOVNI KDBAVNIKt Dr. F. J. Kara. ISII Bt CMr Ats* Otraftasi. FOSORI — K la, aa rdi takole t ■ VSA PISMA, ki ae aaaalaja aa pasla gi _ ----- Sadaiitvo S. H. P. K NI74I Sa. UvadaU Ara, Ckkafe. UL VSE KADBVB BOLNIŠKE POOPOBB BI HASliOVM« I Mre S. N. P. MI74« Sa. Uvadale Ara, GkUasa, IIL BBNARKB POftlUATVH IN STVABL M sa IMaJe »L l.trjavllaags adkora la faSsats eobče as ssalarai Tajaišlva B. M. F. J« BM4I Ba. U«»> I dale Are, Okkaffa. IIL . njem klanju.M SPOSOBNOST PBNN8YL-VANBRE EELEZNICE. i vilo delaveev dela 10 ur ln razne kategorije garajo fte 12 ur. Delo čes 10 ur je plačano posebej. V tovarnah je sistem plačevanja na produkcijski bazi, kar po-meni, da trust plačuje nekak Tacoma, Wash. — Lesni baroni se zopet pripravljajo za podražitev lesa. Na žagah v Wash-ingtonu in Oregonu so uvedli samo pet dni dela v te^nu. Na ta način bodo ustarili umetno pomanjkanje stavbinskega in drugega lesa. Kmalu bodo prišli javnost z izgovorom, da je povpraševanje po lesu na trgu tako veliko, da ne morejo spolniti naročila. Na to bo sledilo povišanje cene. KDAJ BO OBSOJENEC PRE-STAL SVOJO KAZEN? Chicago, IU. — John Lauter man je bil obsojen na dve obtožbi zaradi cestnega ropa dvakrat od deset let v dosmrtno je čo. Po vrhu je pa še prejel osem let ječe, ker je prelomil svojo obljubo, da se poboljša. PREPIR V ORGANIZACIJI ...... KNJIGOVEfiKIH DELAVCEV. St. Loti is, Mo. — John B. Hag-gerty izjavlja, da je izvoljen predsednikom Unije knjigove-ških delavcev. On zahteva, da števci proglase glasove lokalne organizacije štev. 25 v New Vorku neveljavnim »obenem naj prekličejo svoj prejšnji odlok, s katerim so proglasili Walter B. Riddicka izvoljenim. Hagg«-ny je član tukajšnje lokalne organizacijo | tev. 18. VELIKA "ZALOGA ZGANJA ZAPLENJENA. „. VT , , . meni, aa v rum piacuje iukm W«8hln(ft»»> D. uUmanovlh ^^^ voz. Nekje severno od Baltimor- m ^ J^gJ •»Siu v(MrJu.vačlnomamoikih,upo- •SffiSii«Z u H^k StasTČo. TV sO lokomotivo, ki je premikala „ . r„m,„ vozove, pa je tudi odpovedala. 5» Bl3£ poldrugournem čakanju je N* £T25.n um vozil natlačen izletniški vlak. »"»v- Vstavili so in ln Dasažlrjem j, kancev. Ameriko bolopoltno MoUMS da^ruSalJuje^ 1K^!!?}?^? ^^ržsirMn^mirrr^ svojo pot s tem vlakom. Neka^- Pf.^f^^ ri pasažirji so zabavljali. SSft na vUku so bili preznojeni delav-lp® 4t^Ju \ ^ 2 Delavski znoj je pa tem Uu-JMo v C^ryJu T8.400 Oudi. dem neprijeten, ljubijo pa sadf Večina delavcev Ima aizko ve, ki prihajajo od dela delav- plačo in splošno priganjanje je cev, da lahko razkošno in udebjtio petkrat večje kot je bilo prod 25 ilVa. T' |,eti- K,^ub Umu M dobt ' Stavka delavcev v delavnicah teri, ki zaslužijo po $7 do $20 na pennsylvanske železnice je pH- dan. To so izučeni delavci, od ka-Čela že pred tri in trideset mese- terih zavisi vse drugo delo In na ci. Od tega časa ne more družba katere morajo jeklarski barooi držati svoje prevozniške opreme računati v slučaju konflikta v v dobrem stanju. Pasažirji, ki ao tovarnah. Ogromna večina deUv-mbavljali, ker so se vozili v drU- cev pa dobi le okrog štiri dolarje Sbi delavcev in so plačali vožnjo dnevno. v Pullmanovth vozovih, se strj- • Organizirani nolzučeni delav-njajo seveda z železniško'4rui- ci v Garyju, ki no ileUjo v jo-bo, da ima ona ukazovati 6 raz-Jklarskih tovarnah, prejemajo merah V delavnicah in de(ivsklhfg7t^ cenU na uro. Ni organ|zlra- I a*^ taicap, tik / VSB ZADEVE V ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI FOBM •• [aaaleri Blats|alšlra B. N. P. K *M74t Ba. Levadale Am. OMesg% BL Vae srUuika glede poeh>vea)a t fL hnUfhm edkam ka aa) Paul Bargerla. predsedniku aadaoraefa odbor«. «i«ar aaalar Je I Val prlalrl aa gL porotni adaek aa sa| poftljaje aa aeslar« nikar, Bax Itt, Berbertaa, Okla. H Vsi de»W Is Brati apUi. aaaaaalla. eglaaL aarolalsa b aslak fes|M te v areai a gtaailoai iedaote, saj aa »ašUJa ss aaakm wPB0SV*fmw, |aSfT-«» Se. Lawadale Ave^ Ckleaga, m. ' '1 Skozi pragozd*** mezdah in ne delaVd. Takb so o-ku«m sa afi^nih posnetkov pokrajin. Tekem treh iim-seeev j« napravil okrog 1*00 nitk in J« po"«-I obmejno oz«mlJe med Veaesuelo in Kotambijo. U-čeajak pravi Mu ae dajo Iz zračnih višin najlažje Izmeriti nedo- visoko nad morjem. Obdajali so ga 8000 do 4000 metrov visoki ognjeniki. Ko jo lota 1778, porušil potre« celo mesto, so sesljati prebivalci novo prostolico drugod, kjer naj M Uit varni Brt>(l potronom. Zmotili SO ss, kajti lete 1917. je poriaiM potres tudi to mssto, od kaUrega j« o-stalo celih udino 12 hiš, dočlm v stari prestolici, med Čiji rasvs-iinsmi •• nahajajo to krasni templi Aztekov ln divne psMe španskih grandov, ni bilo nobe-nega potresa več. V Ciuatemali J« izdelal Ssw>ar | svojimi spremljevalci krasno reliefno karto dežele v morilu 1:10,000, na kateri so višine petkrat povečano. Ilellef je asprav-Ijen iz naravnih kamnov, ln rsko so res tekoča voda. Profesor Sapper m namerava v kratkem povrni« It Berlina, kjer se aedaj nahaja, v Južno Ameriko, da oudi nadaljuje maja znanstvena opazovanja. Term Jlaute, lnd. — Dva stre-Ijača sta bila zadnjo soboto ubita in tretji zasut v ShirksvOl« premogovniku, sedem milj od tu-1tsj, to jd eksplodiral priUJen strel. največjih psviljo-iuterem so rmm*tym& '^elki rusko umetnoeU Kaasss Clty, Mo. - Policijs je preiskala neko goražo in pol i-djski načelnik William A. Shree-ve naznanja, da je zapleniU to-liko žganja, da bi lahko z njim naložila štiri do pet železniških tovornih vos. Vsi roparji v Mehiki so rebelL Mežico City. 9. rosres. - Me-hišks vlada je ra^gia-i^ da vsak ropar je rebd proti vUd in radi tega podvržen »krajni kazni. Na temelju tega rajsia" jo bilo takoj ustreljenih 16 ro- Jsne Adama zs pravico v Mehiki. Mežico City. 9. marca. — Ja-ne Adama, znana ameriška hu-msnitarka. ki se zdaj nahaja v Mehiškem mestu, je dcjsla v intervju v u, da obišče predsednika fslleas hi apelira nanj. naj vlada podeli ved fino pravico mAi-ikira ženam. V državf Tabaseo že imsjo žene volilno pravico Mrm poštarjev Bslreljeslh v RasijL 9. mi Kazea za boffskletslvo v AvieL Bem, ftvlca, 9. marca. — M. Canova. član narodnega sv«U v ftvfci in uradnik aocislUtlčmigs listo "Volk*wadit'\ je Ml to dal •poznan krivim bo#okktotva pred sodiščem, ko je zapiea! v omenjenem listo, de je Bog lo- K. rjbsojsn jo bil na 800 iran-I filili v sapor. č* as pla-< ,t CaBovs bo apeliral na višje sodišče. atopn«? pokrajine v prav kratkem času ia zelo natančno. Raaea toga je to način merjenja najmanj desetkrat cenejši kot dosedanji. Zanimiva so bila opazovanja ognjenikov v Srednji Ameriki. Vulkan Santa Maria jo bruhal leto 1902, in js pri tom njegov vrt Izginil v zrak. Nastalo je nad Itttometer široko trato. Pepel, ki gs ponekod Isti do 80 mo-trov visoko, Je uničil cele pragozdove. Pod njegovo UdU» so as neaula trinadetropna poslopja-Poedlni kamni ao M#li U kilometrov daleč. V junija 1 m je vulkan zopet deloval, pri Aemar •e je dvignila atrma htmVmt* nksla aad atožor lave. To pojav aa > prvič opazoval |w izbruha Mont Psieja as otoku Martlni-« An' i>h Praišnis glavno Kako olji vlili Mfl Uboga Albanija! DoMios M bils monU fte kdaj erseiiB, la bi bil nekdo ne odkril /jMtrotija na njenih tleh. Kmalu je rapresentont ameriškega oljnega truato do^l v Albanijo na •rnerUki bojfd tod-jI, Truat m poslutl vsega, samo ds naredi vtis. Kastopnfk jo ta-hteval koncesijo, več aH manj H-ključno petrolejsk« konee^jo. Anglo-Persian OU Oo., angleško podjetje, je bila proti tomu in angleški zunanji urad j« Boi-pri kompanljo. Albanska tfeda jo rakfs, ds Ims raj« Američane. Tedsj ss je nekaj zgodilo v Albaniji. Anglo-Persian je gledala po Jugoslaviji In našla čšovoka, ki je bil braz cvenka In stnABO ja-zsn. Ts človek ss pil« Ahmod Xogu boj. (Pravo Ims sa pnoto-lovca t) Angleška kompanlja jo rekla Jugoslaviji: Daj tomtf Ho-veku dovolj smodnika, ptttol to ljudi, ml {lamo pa donar. Ko je Kogu dob«, kar jo traboval, jo v zadnjem 1 odkorakal naravnost v mesto Albanlis. Albanski prsmi-jer ran Moli b i>nAmUnt In razglasil, da jo to InmpBrijB. Zahteval jo, da mora liga narodov posredovati. * |ja molčala. Kako naj ne molči, ča pa va, da je An glija glavni igralssT Prvo dalo Boguja jo btto, da ja dal Anglo-Persian Ca ake koncesija kakor so jo sahtovn. Tako vlada olje svet. PROSEEE25 kmtriik« zgodo- v i n. 17. marca 1H9H. — Tega dne je prvi podmorski čoln ameriške vojne mornarice in eploh prvi izmed modernih submarinov, izvršil svoj prvi i>otopni poakua v Btaten Island Soundu ob vhodu v newyorško luko; ime temu prvemu unpeAnemu podmorskemu čolnu je bilo "Holland No. 9" po njegovem ianajditelju Johnu P. Holland u iz Nevvarka, New Jer-aey. I K. marca 1H37. — Rojstni dan Grover (levelanda, 24. predsednika Združenih držav. Rodil ae je tega dne v ( aldwellu, N. J., od koder se je njegova družina kasneje premestila v Clinton, N. Y. Iveta 1855 je začel pravrjlAke Študije in štiri leta kasneje je bil sprejet v seznam odvetnikov. L. 1881 je bil izvoljen za župana (mayor) mesta Buffalo kot kandidat demokratske stranke. Prihodnje leto je sprejel kandidaturo svoje stranke za geverner-stvo države New York in je bil izvoljen po ogromni večini. Tekom svoje vlade na čelu države New York je veliko priapel k temu, da je bil sprejet zakon o or ganizaciji državnega uredništva (civil service). L. 1884 ga je demokratska stranka postavila za svojega kandidata za predaedni-štvo Združenih držav. Nekoliko dni je bil izid volitev v dvomu, ali končno je bil proglašen izvoljenim. Kot predsednik Združenih držav je pokazal veliko neodvisnosti s tem, da se je pogo-stoma posluževal svoje pravice do "veto", t. j. neodobritve kongresnih sklepov. Bil je zagovornik svobodne trgovine (free trade) I, t. j. uvoza brez carin, in zlasti radi tega vprašanja je bil štiri leta kasneje ob ponovnih volitvah od "republikanskega" protikandidata Benjamina Harrisona poražen. Ali 1. 1802 je bil zopet kandidiran, porazil Harrisona in je zopet postal predsednik Združenih držav po štiriletnem odmoru. Tekom njegove druge administracije je nastal resen razpor v demokratski stranki med skupino, ki je bila v prilog prostemu kovanju srebra in skupino, ki je zagovarjala zlato valuto (gold standard). Predsednik Clevelaad je bil na Čelu te druge skupine. Srebrn jaški demokratje so trdili, da je zlata podlaga valute kriva vsega gospodarskega zla, na katerem ljudstvo trpi, in zagovarjali so rabo srebra kot podlage valute v razmerju 16 k 1 (t. j. 16 enot srebra naj se potom zakona proglasi kot enakovrednih eni enoti zlata). Ta spor je tedaj veliko razburil duhove in je končal s tem, da je bil zlati standard de-finitivno sprejet; stvar je dandanes le zgodovinska'pomena. Izmed vseh predsednikov Združenih držav je bil Cleveland eden izmed najmočnejših značajev. Držal se je trdno starih tradici jonalnih načel svoje stranke, tako da se še danes rabi fraza "a Cleveland Democrat", da se o-znači demokrata starega kova. 23. marca 1775. — Tega dne je Patrick Henry držal svoj zgodovinski govor. Leta 1775 se je sestala druga revolucijonarna konvencija države Virginia in Patrick Henry, ki je že slovel kot izvrsten govornik, je predložil resolucijo za oboroženje virginjske milice. Bolj konservativni člani IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalja.) Dvornik je izginil. Car pa si je jezno — gri-zel ustnico: "Ksj neki hoče? Ni mogel priti po dne? Brez dvojbe kaj takega, o čemer bi se jutri tudi lahko govorilo! Teh laških vprašanj sem do grls siti"- Obstal je pred deklico. "Posli vam napravljajo jezo?" je vprašala boječe. "Posli, prsv praviš, posli t" Dobra volja se je povrnila in čaroben smehljaj se mu je razlil po divnem obrazu. "Nič ne de," je govoril sam prf sebi, "lep večer je pa le bil!" Obrnil se je k dekletu: "Kličejo me! Za danes je čas potekel. In niti povedati nisem mogel, radi česa sem te klical k sebi. Kdaj prideš zopet? Jutri, ravno ta čas!M "Če želite?" "Dobro! Jutri, ravno ta čas! A moja skrb bode, da naju nihče ne bo motil. Z Bogom, Marija!" Oblekla je jopič in zavezala al je ruto okrog glave. Ko je že odhajala, je zakllcal: "Čakaj!" Stopil Je v kot ter ji nekaj prinesel: pred strmečim njenim pogledom je razprostrl dragoceno svilnato ruto, pretkano s srebrom in zlatom. Dejal je mehko: "Tu imaš dar od mene!" "Odgovorila Je srečna: "Se nositi si je ne bodem upala, tako je lepa!" "Nosi Jo v moj spomin!" "Ce želite?" Sam Ji je odprl duri In toliko časa je zrl za njo, da je etoplla iz predsobe na razsvetljeni hodnik. Na hodniku je Marička kakor omamljena obstala. Carski poljub ji je še vedno gorel na ustnih, a v njeni duši je zacvetla ljubezen, prva ljubezen. Vzlic vsemu temu pa se je v njej vzbudila praktičnost: takoj je potipa-la ob krilcu, če Ima še pleteni mošnjiček z rumenimi cekini. Zopet jo mislila, kako bodo rumeni ti zlati dobrodošli doma in z lahko vestjo se bodo smeli rabiti, ker na njih ni tičal na greh, ne hudobija. Ko se je prepričala, da Je mošnjiček še v žepu, je spravila vrhu njega še drugi dar, svilnato rutieo. Pa njene misli so se dalje predle. Brat Je l>olan, sedaj mu pokličejo zdravnika. In nrav nikogar drugega nego mladega Cubra, ki *e za otroke posebno dober. Tudi meso mu je hotela kuhati vsak dan, da ga mine zelenost z obraza, radi katere sta ona in mati imeli te toliko skrbi. Glavica ga bo |xjnehala boleti in h Kapusu ga tudi več ne pošljejo. Ce bi bile kake težave radi tega, ji bo sigurno pomagal general, če ga poprosi pomoči. Vse bo dobro! V tistem hipu se je obljubila na božjo pet na Dobrovo. Takoj prihodnjo nedeljo pojdejo. Tudi fantek bo moral i njimi. Vsa obitelj se je morala Materi boiji spodobno zahvaliti, ker lo ona jim Je premogla do teh dobrot! Zdaj Im> fantek že tudi zdrav In z njimi pojde in malega kruhka in drugih sladčic mu nakupi, da lx> komaj nosil culico! Ko se je ozirsls. se ji je zdelo, da je preustvarjena. da ima druge oči! Vse se Ji je videlo drugače. zorno in aolčnato. Pričakovala je je nepopisna sreča, a pridobila jo je — brc* greha! Ravno tedaj je njej nasproti stopil na hodnik njen beli general. Ob njegovi strani )>a Je stopal pleša««t človek, ki je Idi takorekoč obloften z zlatom. Hil je to cesar Franc, ki ga Je car Aleksander vt»dil v notranje svoje stanovanje. fttela Je v dobro znamenje, da ga je še enkrat videla ta večer! Odšla je po stopnicah. Pod hodnikom na dvorišču Je bilo akoraj tema. Olmtala je da bi pomislila, kam JI Je iti. Tik stopnic nn desno Je bils zapuščena čumnsta. kjer je škofov hišnik spravljal svojo šaro. Kai »«daj ondi spravljajo, ne vemo. Za časa kongresa pa so morsli tudi ta prostor porabiti za npremstvo ruskega carja. Uporabili so pač vsako luknjo ki ho le mogli v njo postaviti podijo. Tudi v o-menjenl čumnati sta stanoval« rfVa Ustnika carjeve teleane straž«. Za ailo so Jo Spremenili v stanovanje in peč so postavili tja, ker M drugače živ krst ne bil mogel prebiti v mrzli I*"®*- _^__ 'Tuje izhod, dekle!" Tako je ogovoril Ma-ričko nekdo, ki je ondi bržkone čakal nanjo. Rahlo jo je potisnil k odprtim vratom. V svoji zmedenosti je mislila, da stoj* pred ravno istim izhodom, pri katerem je bila Vstopila. Ni se torej branila pritiska. Ko pa je prestopila prag, nI imela pred sabo zidov šenklavške cerkve, pač pa jo je obdajala popolna tema. Čutila je tudi, da so se vrata za njo zaprla. Predno se je svojega položaja čisto zavedela, jo je pograbil nekdo z močno roko. V prvem strahu je hotela zaklicatl na pomoč, ali na usta se ji je položila dlan, da nI mogla dati glasu od sebe. Pač pa ji je pri tem zašel tuj prst med zobe in te zobe je stisnila v svoji grozi z vso močjo, da je kar čutila, kako se ji je po ustih razlila slanikasta tekočina. Brez dvojbe človeška kri! Ugriznje-nec je grdo zatulil. Deklica je v svojem obupu grabila z roko po temi: naletela je na kodrasto glavo in z nečloveško močjo je Izruvala Čop las, da se je tuljenje ponovilo. Čulo se je zamolklo preklinjanje. Potem je nekdo branečo ae po glavi udaril aH jo na kak drug način omamil, da se je ž njo lahko počenjalo, kar se je hotelo. Polazijatske razmere so se za tisto noč naselile v ljubljanskem škofijskem dvorcu! — Car Aleksander Pavlovič je slabo spal tisto noč. Z avstrijskim cesarjem se je moral dolgo časa razgovarjatl. Prišla je bila vest, da je v Piemontu zavrelo in da je Aleksandrija, stara trdnjava, v živahnem uporu. Vse to je pro-vzročevalo žive skrbi v kronanih glavah. Polnoči je Že bilo odbilo, ko se je poslovil avstrijski vladar. Skoraj do jutra se je premetaval po svojem ležišču: mislil je na vulkan, na katerem so sedeli vsi tedanji suvereni, mislil je na revol-to v Piemontu, ali največkrat se je spominjal mlade deklice, s katero se je bil dobro zabaval. Otrok narave! In gotovo mi bode sladila puate dni pustega ljubljanskega kongresa!" Tedaj na greh že niti mislil več ni! Se predno se je mračilo, je hotel vstati. • "Danes zopet pride!" Pozvonil je telesnemu svojemu strežajuj da bi ga prišel napravit. Ravno v istem času sta vstajala spodaj v čumnati tik stopnic dva častnika v cesarski telesni straži, mlada aristokrata, ki sta živela v veri, da je njima v Avstriji dovoljeno vse tisto, kar sta smela počenjati na ruskih svojih graj-Ščinah. Bila sta to naša znanca, s katerima smo se bili seznani« na razsvetljenem hodniku škofijskega dvorca. "Ivan Arkadjevič," je ispregovoril prvi, ki je že napol opravljan lazil po sobi ter skupaj vlačil ostalo svojo obleko, '