tiha]« vsak četrtek U velja « poštnin» vred aH v Mari-
bom s pošiljanjem a« do« ta celo leto 32 Din, pol leta 1» Din, četrt leta » Din. Izvea Jugotlavije 64 Din. Naročam» s« pošlje na upravmištvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cest« it 5. —• t.ist te dopošilja do odpovedi. Naročnina te plačuje t naprej. IeL interurban 113-
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništva Je V Maribont Koroška cesta it. 6. Kotopi«! •e ne vračajo. Upravnlit»» ■prejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cen* tnseratora p« dogovor«* Za večkratne oglate primeren popust. Nezaprte reklamacij« S* poštnin* proste. Ceko»«i račun poštnega urada Lju^t ijaaa 10.6O3. Telefon latan urban 113.
14. številka.

Maribor, dne 7. aprila 1927.
.--.l-^.	... -fririfiiMBiniaMi»
61. letnik
Čast našim poslancem!
Poslanci morajo vršiti svojo dolžnost, ki jo njim nalaga eaupanje ljudstva. Po parlamentarnem načelu ljudstvo samo, to je vsi volilci, ne morejo delati zakonov, niti vplivati na način, kako se vodi državna uprava, marveč je to naloga ljudskih zastopnikov. Iz tega sledi velika važnost «loge, ki jo izvršujejo poslanci, sledi pa tudi kot nekaj sa-moposebi umevnega za poslance dolžnost, da svojo nalogo izvršujejo vestno v korist ljudstva.
Samoposebi je to umevno, tako smo ravnokar rekli. S to ugotovitvijo pa moramo obenem ugotoviti dejstvo, da vsi poslanci, odnosno vse stranke, ne ravnajo tako. So pač stranke, ki svojo lastno korist stavijo nad korist naroda, so poslanci, ki iščejo sebe in svoje dobro, ne pa dobro ljudstva. Takšne stranke in takšni poslanci so tudi v Sloveniji. Ni treba, da bi jih imenovali po imenu, saj so splošno znani in ljudstvo s prstom kaže za njimi. Zapravili so zaupanje ljudstva in pri volitvah doživljajo, poraze za porazi.
Slovenska ljudska stranka pa je vedno smatrala kot avojo prvo in edino nalogo, da brani zahteve ljudstva ter pospešuje njegove koristi po načelih, ki jih je določilo ljudstvo. Po tem vodilu so se ravnali poslanci SLS vsa leta, odkar obstoji stranka. Tako je bilo v nekdanji državi, tako je tudi v sedanji. Spremenile so se zunanje razmere, duh pa je ostal isti: duh krščanski in slovenski. In ravno duh je, ki oživlja.
Nekrščanske stranke nimajo oživljajočega duha in zato v njih ni pravega plodonosnega življenja. Samostalno-demokratski stranki je »Narodni dnevnik« pred nekaj dni; vi zopet očital, da ni sposobna izgraditi pozitiven program. Program ni nič drugega nego izraz duha, ki prešinja celo stranko in vse njene člane. Isti očitek zadeva tudi druge stranke, ki so izgubile zaupanje slovenskega ljudstva, in to sta nekdanja samostojno kmetijska stranka in socialno-demokratska stranka.
Naša stranka se je vestno držala svojega programa in je po njem uravnavala svoje delovanje, bodisi da je bila v opoziciji, bodisi da je bila na vladi. Odkar obstoji sedanja naša država, je naša stranka večinoma bila v opoziciji. Nismo tega krivi mi, marveč nosijo krivdo nekdanji vla-stodržci v naši državi. Mi nismo hoteli in nismo mogli glasovati za centralistično ureditev države, ker smo smatrali pretirani centralizem kot protiven bistvenim zahtevam in poglavitnim načelom slovenskega naroda. Demokrati in samostojni kmetijci so dali svoje glasove za kruti centralizem in za to nosijo pred slovenskim ljudstvom odgovornost za vse njegove slabe in škodljive posledice. Ko so nastopile ugodne razmere, so zastopniki naše stranke v Beogradu stopili v vlado. Nagib je bil isti, ki je bil merodaven za nje, da so prej dosledno ostali v opoziciji, namreč gospodarski in politični blagor slovenskega ljudstva.
Da je edino ta nagib bil merodaven za vstop naše stranke v vlado, dokazuje delovanje in uspehi naših poslancev, odkar so v vladi. Dosegli sicer niso vsega, kar so hoteli, pa dosegli so veliko, prav veliko. Ako pomislimo, da je bil državni proračun že sestavljen ter od radikalov in radičevcev s Pucljem vred sprejet v finančnem odboru, ko je naša stranka početkom febiuarja stopila v vlado, se moramo čuditi, da se je našim poslancem posrečilo doseči znatne olajšave davkov in različnih dajatev in velike gospodarske ugodnosti za slovensko ljudstvo in poedine njegove sloje. Demokrati in samostojneži so nalagali bremena ter jih množili od leta do leta, našim poslancem pa pripada težka naloga, da ta bremena zmanjšujejo. Ako se jem-
lje v poštev dejstvo, da so državne kase vsled slabega gospodarstva dosedanjih vlastodržcev večinoma prazne ter je le z največjimi napori mogoče, da se doseže ravnotežje v državnem proračunu, se vidi jasno^ kako težka je ta naloga naših poslancev in kako visoko moramo ceniti njihove uspehe.
Neprecenljive važnosti so zlasti uspehi naših poslancev v borbi za avtonomijo Slovenije. To je cilj, ki mu je bila posvečena naša dosedanja opozicija, to je tudi namen, ki mu služi naše sedanje sodelovanje v vladi. Uspehe, ki so jih v tem oziru dosegli naši poslanci, priznavajo tudi druge stranke, kajpada z izjemo samostalne demokratske stranke, ki hoče s hrupnim razbobnjanjem laži pokriti te uspehe. »Narodni dnevnik« v Ljubljani je v svoji številki od zadnje sobote zapisal te-le besede: »Z amandmani (z dostavki k finančnemu zakonu) je dosegla SLS, da bodo vsaj obe slovenski oblastni samoupravi dejansko razpolagali z močjo in da ne bo samouprava ljudstva le na papirju, temveč bo tudi dejansko obstojala. Še nikdar ni imela SLS tžko močne pozicije (položaja) v Sloveniji, kakor jo ima Sedaj. Je vladna stranka v Sloveniji in v Beogradu. Sloveniji sami pa je vrhu tega priborila čisto izjemno stališče s tem, da je Slovenija v resnici postala avtonomna.«
Znan pregovor, ki je običajen tudi med slovenskim ljudstvom, pravi: »Čast, komur čast!« Z ozirom na to, kar so naši poslanci za Slovenijo in slovensko ljudstvo storili in dosegli, je treba reči: Čast njim!
Prosvetnim organizacijam in izo-braževa f nim ti ru tv«>m!
Na razna vprašanja, ki nam prihajajo od raznih društev in organizacij z ozirom na to, kako bo v bodoče s plačevanjem pristojbin za društvene prireditve, javimo, da se med amandmani (dostavki) k proračunu za leto 1927— 28 nahaja naslednja oprostitev od plačevanja taks:
Tarifa T. Br. 99a zakona o taksah se izpreminja in se glasi:
Ta taksa se izjemoma ne plačuje za:
1.	zabave ob priliki verskih proslav in narodnih svečanosti.
2.	Koncerte, zabave in predstave (fimske in gledališke), ki jih prireja šolska uprava, vseučiliščna ali šolska mladina v korist dotične šole ali svojega društva.
3.	Naučna in prosvetna predavanja, naučne in gospodarske razstave, če se pri tem ne prirejajo tudi veselice.
4.	Vse zabave, koncerte, predstave, predavanja itd., ki jih prireja društvo Rdečega križa naše kraljevine in njegovi pododbori.
5.	Vaje in zabave orlovskih in sokolskih telovadnih društev, tekme kola jahačev, športnih društev, kakor tudi vaje in zabave skavtov in planincev, kadar se prirejajo izključno v namen društev.
6.	Koncerte in zabave, ki jih prirejajo prostovoljna požarna (gasilska) društva, ki se sama vzdržujejo, toda izključno za nabavo gasilskih potrebščin in v pomoč svojim članom, ki so se pri požarih ponesrečili.
7.	Koncerte in zabave, ki jih prirejajo pooblaščena invalidska društva v korist društvu in svojih članov, kakor tudi dobrodelna društva v korist društvenih namenov.
8.	Za gledališke predstave prosvetnih društev in vaških čitalnic se plača na račun taks 10 odstotkov od izkupička za vstopnice.
Kakor je razvidno iz tega amandmana (dostavka k finančnemu zakonu), so vsa naučna in prosvetna predava-vanja, ki jih prirejajo društva, prosta plačanja pristojbine.
Kar se pa dostaje gledaliških iger, se ni dala doseči popolna oprostitev plačanja taks, marveč bodo prosvetna društva morala plačevati 10 odstotkov od izkupička za vstopnice. Prej so društva morala plačevati 20 odstotkov, le na posebno dovoljenje umetniškega oddelka ministrstva prosvete v Beogradu, ki se je proti plačilu predpisanih kolkov podeljevalo za poedine slučaje, se je taksa mogla znižati na 10 odstotkov. Od zdaj naprej pa je brez vsakega posebnega dovoljenja iz Beograda za gledališke predstave plačati 10 odstotkov od izkupička za vstopnice.
Prosvetna zveza v Mariboru.
Da bomo nasprotnike poznali.
Žerjav si ni upal podpisati lastnega pisma!
Zadnja » Domovin n« priobčuje »Pismo iz Beograda«, kjer nekdo govori kot voditelj SDS, podpisa pa ni. Zakaj ga ni? V pismu so take neumnosti, pa take zlobne laži, da bi bilo vsakega sram, podpisati se pod tako pismo. Med arugimi so te-le nesmiselnosti: duhovniki prestavljajo poštarje in uradnike, škofova komanda odločuje v bolniškem zavarovanju, delavska zbornica se izpremeni v podružnico jezuitskega samostana itd. Pa menda g. Gregor ja ne pojde v klošter, ko se mu vedno le o jezuitih sanja! — Pa tudi laži mrgoli v pismu, kakor mravelj v mravljišču! Ako bi hoteli jih po vrsti zavračati, bi morali napisati cel list. Pa laž ima kratke noge in tako se je tudi tukaj sama vjela. Priznati je moral, da je SLS ostala vedno ista in da ima on slabo izkušnjo z njo. G. Gregor, upamo, da boste še slabšo imeli--Drugič pa naj se voditelj pod pismo, ki ga pošilja svojim, vendar podpiše. Če pa ga je sram, da take stvari piše, ¡potem pa naj pusti, kar bi bilo sploh najbolje.
Verna in dostojna »Domovina«.
»Slovenski Gospodar« je že večkrat poročal, kako dostojna in verna je »Domovina«, saj je za njeno vernost pričal sam škof ljubljanski in jo je ravno zaradi te vernosti in dostojnosti — vernikom prepovedal! Pa bi se rada zdaj lepo in nedolžno napravila! Ali je čisto pozabila, kako je pisala »verno in dostojno« o verskih resnicah, kakor n. pr. o presv. Trojici? Ali ni prinašala skoroda v vsaki številki notice in članke, ki so smešili cerkvene obrede in navade, cerkvene organizacije in duhovnike? Posebno še duhovnike. Še v dokazovanju svoje vernosti in dostojnosti se ni mogla otresti te svoje navade. Pisanje ob jubileju sv. Frančiška je bilo nad vse"dostojno in je kazalo tako globoko vernost »Domovine«, da so se še njeni naročniki zgražali nad tem. — Sicer pa moramo priznati, da se dandanes »Domovina« zatajuje in prikriva svoj pravi namen ter se skuša vsiliti v naše domove. Toda njen račun je prekrižan, kar bo čutila, ker slovenska družina je toliko dostojna in verna, pa drugače, kakor »Domovina«!
Pucelj je samega sebe izpovedal!
Bivši kmetijski minister Pucelj je mislil, da je njegov govor tako duhovit in tako imeniten, da ga je »Kmetijski list« priobčil čisto dobesedno. A ravno v tem je g. Pucelj pokazal, da govoriti bi še znal, da pa delati ni znal! Tako javno še nikdo ni samega sebe izpovedal, kot je to storil Pucelj. Naš minister g. dr. Kulovec ima šele dober mesec to ministrstvo, pa je že tak red naredil in toliko koristil kmetskemu stanu, kakor Pucelj ves čas, kar je bil minister, tega ni storil. Kar pa je še slabega, pa ni krivda g. dr. Kulovca, ampak njegovega dolgotrajnega prednika g. Puclja. In ko je Pucelj bičal nered, pa zaostalost, pa nedelavnost in premajhni proračun kmetijskega ministrstva, je
Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče.
Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič.
Stari Gonsjorek je malo pomolčal, potem pa se je zasmejal in rekel: »Ej — čemu toliko vprašujem, saj imam sam na glavi najboljši pripomoček zoper vse čarovnije.«
In se je pogladil po sivih laseh.
»Pojdi, Jasjek, bova ječmen vsula v vrečo . . .«
V Jaška Muziko pa kakor da je strela udarila.
Gre, vrečo nese na plečih, pride k mlinu in pred njim *toji županova Marina.
»Greš v mlin?« vpraša.
Jasjek jo pogleda, noge se mu pošibe, obledi v obraz, da je komaj vrečo obdržal na plečih. Kakor blisk je udaril vanj Marinin pogled.
Ona pa se samo posmeje, da ji je samo zaigralo okrog ozkih ustnic, ¡n ga gmelo gleda od zgoraj doli, on pa stoji pred njo sklju5en pod težko vrečo
»Pojdi«, pravi, »da oddava.«
Jasjek je oddal žito v mletev.
»Ti nisi tukajšnji?« pravi Marina. »Ali nisi tisti Jasjek Muzika od Gonsjorka?«
Ni ga vikala, ampak tikala kot pastirja.
»Jutri zjutraj pridi po moko.«
»Bom.«	-----------t*-
Hotel je reči: »Ostanite z Bogom!« aona ga ni več pogledala in je od mlina šla proti domu čez loko.
Zdaj pa je zazvonil Marinin glas, da je kar odmevalo po zraku. Pela je tako lepo, tako sladko, tako čudovito, ««ikor se poje otroku uspavanko.
Jasjek Mosjenžni pa ni mogel razumeti, kako je mogel od tega dekleta, ki je bila videti tako resna in ošabna, prihajati tako mil, tako lahkoten glas. Pri priči mu je to pretreslo srce, saj je bil sam godec in je to boljše čutil od drugih.
Gre in se ozre, ona pa stopa čez loko z ranjenim robcem na glavi, v beli košulji, v rjavem modrcu in rdečem predpasniku na temnem krilu, tako pisana kakor ta cvet-nata loka in jasna kot plamenica. Kar obstrmel je.
Ona pa poje od daleč, še sladkejše, še krasnejše. Glas se razlega, njemu pa se srce taja.
Ona pa poje še dalje:
»Pridi, Janko, smelo, kjer je v oknu seno, kjer je v oknu slama, tam so moja mama.«
Jašku je srce poskočilo.
Ona pa je pojoč izginila med vrbovjem, ki je rastlo pod vasjo.	- ''
Srce je trepetalo Jašku. Mislil si je: »Kaj to vendar pomenja? Pa kako je pela? Tako dekle — pa jaz? Saj me niti pogledala ni.«
Sam sebi ne zaupajoč je šel na Gonsjorkovo žago in vse je utripalo v njem.
»No, kako je tam?« je vprašal Gonsjorek. »Ali si oddal žito v mlinu?«
»Oddal.«
»Pa mlinarjevo hčer si videl?«
»Videl.«
»Pa kaj?«
»Nič.«
»Nič?«
»Nič!«
»To te je čuvalo, kar si izkusil v Koščeliskah, kaj ne?« »Kje so tiste deske, ki naj bi jih žagali?« vpraša
»Oho!« je pomislil stari Gonsjorek. »Ne verjamem, da si bil varen, ko tako hitiš na delo.« — Na glas pa je rekel:
»Deske? Deske so pripravljene, kar pojdi! Ampak zdi se mi, da se ti bodo danes roke tresle.« Jasjek ni odgovoril in je šel deske režat. Stari Gonsjorek pa je šel mazat voz, ker se je priprav ljal na semenj v Novi trg. Vrteč kolo na osi je mrmral: »Sam Bog ve, kaka čarovnija tiči v tej deklini?! Pa ne samo v njej, sploh v ženskah! Kdo ve, ali tiči to v nogi, ali v glavi, ali v čem drugem, ali v vsem skupaj? A če se je lotiš, po tebi je! E kaj, jaz sem že star. Sedemdeseto sem že izpolnil o svetem Jakobu ... Ej, če bi se mi jih vrnilo kakih dvajset! A kar sem doživel, to sem doživel, kar sem videl, to sem videl. Videl sem Kurnotovo Antoško in Kasjo Dlugopolsko in mojo rajnko prvo ženo, ki je bila vendar lepa, in Kaška Valka iz Podbrezja mi je skoro srce izrva-la iz prs, take pa vendarle še nisem videl, kakor je županova Marina. Slišal sem od starih ljudi o čarovnicah, ki so škodo delale ljudem; prav take so morale biti. Ko bi ne vedel, čigava je, ko bi ne poznal njenega očeta in rajnko mater, ko bi ne vedel, kako so jo h krstu nesli v Ludzi-mierz, kdo ji je bil za botra, bi rekel, da v njej nekaj tiči. Odkod je to prišlo med ljudi? S kake zvezde, ali iz kake podzemeljske jame? Kakšni peklenščki so ji zamenjali oči, ker podobnih še nobena ženska ni prinesla na svet . . . Hej! . . . Dobro sem namazal voz, ne bo cvilil, da ne bo Malgozata (Margareta) zopet od jeze mencala na seda-lu. Hejl To so mi gotovo zopet napravili sami hudobci, da sem vzel mlado ženo! Kazen božja! Ko bi se mi vsaj vrnilo tistih dvajset let! . . . Ino, božja volja!«
bičal samega sebe im razkrival svoje lastne pregreške ministrske. Da pa ne bo ostalo zgolj pri spovedi, bode dobil tudi malo pokore, ki mu jo bo naložil slovenski volilec, ko ga bo pri prihodnjih volitvah poslal domov v Velike Lašče. Kajti »Kmetijski list« je sklenil razdeliti in razgnati ljudi takole: duhovnike v cerkev, učitelje v šolo, uradnike v pisarno, mesarje v mesnico. Ubogi Puceljl
Zboljšanje Pucljevega proračuna.
Ko je naša stranka stopila v vlado, je bil načrt proračuna že izgotovljen od RR vlade. Kratko časa je bilo še na mzpolago, da bi se izpremenilo v kmetijskem ministrstvu popolnoma vse, kakor je želela SLS. Vendar se ji je posrečilo, da je marsikaj spravila v proračun, česar preje v njem ni bilo. Na zahtevo ministra za kmetijstvo dr. Kulov-ca se je izpopolnil proračun tega ministrstva s sledečimi krediti: za gospodinjske tečaje po deželi 220.000 Din, za pobijanje rastlinskih bolezni in škodljivcev 120.000 Din, za organizacijo državnih postaj za selekcijo semen 300000 Din, za dodeljevanje trijerjev občinam in kmetijskim društvom 200.000 Din, za pomoč vzornim posestvom 800.000 Din, za odkup žrebcev od sedanjih gojilcev 300.000 Din, za premije in licenciranje žrebcev 100.000 Din, za licenci-ranje bikov 200.000 Din, za pomoč pri raznih nesrečah 5,500.000 Din, za pomoč pri graditvi vaških vodnjakov in cistern 150.000 Din; za agrarne operacije ljubljanske in mariborske oblasti 200.000 Din, za nabavo seruma in drugih zdravil za živino 200.000 Din, za odškodnino za okuženo živino 180.000 Din; skupno 7,034.866 Din. Za toliko se je popravil proračun bivšega radičevskega ministra g. Puclja. — To seveda ni nič, piše »Kmetijski list«. Pa naj se mu človek ne smeji, če je tako kratkoviden, ali pa naj se ne jezi, če je tako hudoben, pa zlobno zavija resnico.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Proračun je sprejet. Kakor je sedanja vlada vedela vse urediti, da bo proračun pravočasno sprejet, tako se je «godilo. Opozicija, vsa zmedena, ni vedela, kaj naj stori. Prijavljala je govornikov do 100 po vrsti, da bi tako zavlekla proračun preko 1. aprila in s tem otežkočila vladi stališče. Toda vsi razdiralni poskusi neresnih radičevcev in že besnih samostojnih demokratov so se ponesrečili. Proračun je bil sprejet: zanj je glasovalo 156, proti pa 126 poslancev. Vlada je torej v tem slučaju imela 30 glasov večine.
Nova vlada! To je dnevni klic in dnevni naslov v demokratskih časopisih. Vsaki dan napovedujejo novo vlado, kakor da ne bi vedeli, da že imamo novo vlado, v kateri je vendar enkrat zastopan tudi slovenski narod. Ta Vlada, ki dela, ima zaupanje cele države in si bodo nasprot niki zobe potrli, če jo bodo poskusili izgristi.
Spor v radikalni stranki. Dostikrat se zgodi, da pride ie v mali družini do malega spora zaradi različnega mnenja v kaki zadevi. Pa zavoljo tega še ni rečeno, da mora vse narazen! In tako se je zgodilo, da je bil predsednik narodne skupščine Trifkovič o sklicanju skupščinskih sej drugačnega mnenja kot predsednik vlade Uzunovič. Opozicija je seveda takoj videla velik spor, ki bi naj imel velikanske posledice kot padec vlade in še hujše reči. Pa se je spor polegel in je med obema po pol en sporazum. Nade nasprotnikov pa so šle s 1. aprilom po vodi. Tudi ostali spori, ki so bolj osebnega kot stvarnega značaja, se bodo polegli, ker ne bi mogli v javnosti najti nobenih zagovornikov.
Skupščinske seje odgodene do 19. aprila. Ker je minister dr. Maksimovič zoper obtožbo prejel še 10 dni časa odloga za razpravo in pridejo v tem še katoliški velikonočni prazniki, ne bo narodna skupščina zborovala do 19. april*.
Radičev strah pred SLS. Radič napoveduje še ta mesec novo vlado, v kateri, tako pravi, je lahko vsaka stranka, le SLS ne. SLS je namreč tista, ki se je za njega potegovala, ki mu je pripravila pot v Beograd, ki pa mu ovira pot v Slovenijo, nad katero bi Radič ravno tako rad gospodaril kot je nekoč nad Hrvaško Radičev strah je dobro utemeljen, ker neresna stranka besedičenja se mora bati resne stranke dela.
Tako je stari Gonsjorek, ki je imel žago, godrnjal sam pri sebi in z vso vnemo mazal voz zaradi svoje druge žene Malgozate.
Jasjek Muzika pa se je v notranjosti že čisto raztajal. Reže deske, v oči pa ga bode Marinina lepota in v ušesih mu igra njeno petje. — Marisja Hoholovska, Marisja Daljna je bila kakor med, ta pa je kakor ogenj. Omamila ga je s petjem, priliznila se mu je, — a zakaj? Da brez vzroka ni tako pela, o tem je bil prepričan. Gotovo ga je kje videla, najbrž v cerkvi, nekdo ga ji je moral pokazati . . . Nesrečni Jasjek Mosjenžni je imel že tako srce: tristo se mu jih je lahko po vrsti obesilo na vrat, a on se še zmenil ni. Kadar je pa naletel na svojo, takrat pa z Bogom! V njem ni bilo več niti žile, niti rebra — sam vosek ga je bil.
»Kaj, ko bi poskusil?« misli sam pri sebi.
»Nikar ne poskušaj!« odgovori sam sebi. »Nimaš sreče.«
»Tam nisi imel sreče, mogoče mi bo pri tej Bog naklonjen.«
»Takemu, kot si ti, ne bo naklonjen.«
»Ko bi jo le še enkrat videl!«
»Saj pojdeš jutri po moko . . .«
»In Marisja Hoholovska?«
Toda spomin na Marisjo Hoholovsko se je v težkem, a umetniško dovzetnem Jaškovem srcu razlezel kakor na dež postavljena slika.
»Marisja Daljna? ... Ko bi me bila hotela ... A ona noče nikogar . . .« In ta tehtna beseda je udušila v Jašku notranjo že izginjajočo razdvojenost.
Tistega dne, bilo je zvečer v juliju in zvezde so se iskrile na nebu, je Jasjek dolgo igral na vrbovo piščalko, ker je znal svirati prav na vse. Sedel je na dvorišču na kladi ea sekanje drv, stari Gonsjorek pa je na postelji le-
Oblastne skupščine bodo zdaj po sprejetju proračuna v Beogradu in po izvedbi vseh pooblastil v tem oziru sestavile proračune za posamezne oblasti. Zborovale bodo kmalu po velikonočnih praznikih.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Naš spor t, Italije še ni uravnan. Ker se je Italiji ponesrečila nakana, da bi že zdaj preko Albanije korakala na Balkan, se je skušala rešiti vsaj pregleda in mednarodne komisije. Ta bi namreč morala ugotoviti, da je Italija resno mislila na vojni pohod. Zdaj bosta obe državi, naša in italijanska, uredili spor med seboj brez posredovanja drugih držav ali Društva narodov. Toda pogoj, pod katerim je sploh mogoče misliti na mirno soživljenje obeh držav, je ta, da Italija opusti vsako sovražnost zoper Jugoslavijo in Jugoslovane, tudi zoper tiste, ki so še v Italiji. Kajti nemogoče je, da bi Jugoslavija čisto brezbrižno gledala, kako Italija zatira naše Slovence na Goriškem in Primorskem, kako jim jemlje vse pravice do lastnega jezika in kulture, ko je začela celo v cerkvah izrivati slovenski jezik in preganjati celo slovensko molitev. Spor z Italijo torej še nikakor ni poravnan, pač pa je vsaka vojna nevarnost izključena.
Kaj bo na Rumunskem? Kralj Ferdinand, oče naše kraljice Marije, je bil nad en teden v umirajočem stanju. Ker še ni urejeno prestolonasledstvo, kdo bo za njim kralj Rumunski, se je bati velikih notranje-političnih zapletlja-jev. Ako tri stranka bivšega prestolonaslednika Karola in stranka, ki ga ne mara več priznati za prestolonaslednika, uredili zadevo mirnim potom, bi bilo za Rumunijo in za vse sosedne države, tudi za našo, zelo dobro. V nasprotnem slučaju pa se zna zgoditi, da pride do domačega, morda celo krvavega boja. Naša kraljica se že dalj časa nahaja v Rumuniji. Tudi kralj Aleksander bode odpotoval tjekaj.
Volitve v Avstriji so sedaj edina skrb vseh Avstrijcev, kjer se vse stranke z največjo vnemo pripravljajo na nje. V boju so tri skupine: Socijalisti na eni strani, veleposestniki na drugi, vmes pa močna ljudska stranka, kršč. socijalna kot se imenuje. Po mestih bodo zmagali socijalisti, dežela pa stoji za krščanskosocijalno stranko, katero bodo podpirali tudi koroški Slovenci, da bodo tako tudi v nemški stranki imeli svojo tsaslombo, da bodo tako lažje dosegli svoje pravice.
Vojska na Kitajskem se nadaljuje. Kantonska vojska prodira v severno Kitajsko. Čangtsolin na hitro utrjuje Peking in ostala mesta. Evropejci beže tudi iz severne Kitajske. Angleška pošilja v svet grozovite vesti, kaj vse se godi na Kitajskem. Druga poročila javljajo, da gre za vsesplošen nov naroden pokret Kitajske, ki je pa istočasen tudi gospodarski v smislu kot je bilo pred leti v Rusiji.
V Indiji nastajajo nemiri. Anglija ima vedno večje skrbi. Njena svetovna moč se ruši. Na Kitajskem je svoj vpliv že izgubila. Po vzgledu Kitajske se je začelo huj9kati zoper Anglijo tudi v Indiji. Angleška bi po teh izgubah postala beraška, ker jo zdaj predvsem le te kolonijo redijo. Gotovo je, da se bo zato začela bolj živahno vmešavati v evropske zadeve, da si vsaj tu obdrži svoj vpliv.
Kaj je novega?
Romanje na Velehrad od 12. do 18. avgusta leta 1927.
Na pobudo jugoslovansih škofov se bo v proslavo velikega slovanskega jubileja ob 1100:letnici našega apostola in pro svetitelja sv. Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Med potjo si bomo ogledali najlepše slovaške in češke kraje ter stopili v stik z bratskim češkim in slovaškim katoliškim ljudstvom. Čehi in Slovaki se že pripravljajo za bratski sprejem slovenskih romarjev. Organizacija romanja je poverjena Apostolstvu sv. Cirila in metoda ter podpisanemu odboru. Po dogovoru s češkim Apo-stolstvom sv. Cirila in Metoda se je določil naslednji program: dne 12. avgusta popoldne odhod iz Ljubljane, zvečer odhod iz Maribora. Dne 13. avgusta zjutraj prihod na Dunaj; ogledovanje mesta. Okoli štirih popoldne odhod v Bratislavo, slovaško prestolnico. Dne 14. avgusta (nedelja) služba božja v Bratislavi. Okoli 9. ure odhod iz Bratislave, vožnja skozi najlepše slovaške kraje (kosilo bode v Trenčinu) do velehradske postaje (Uhersko Hradište. Ob
žeč godrnjal: »Le piskaj, le — boš že še piskal, nič se ne boj . . .«
In to noč je Jasjek Mosjenžni malo spal. Šele proti jutru je trdno zaspal in zdelo se mu je, da vidi procesijo in v sprevodu Marisjo Hoholovsko, ki proti njemu obrača obraz. On stoji ob strani, ona pa mu reče: »Vidiš, Jasjek, taka je moja nesrečna usoda!«
Nato je izginila, Jašku pa se je zdelo, kakor bi letel v prepad.
Drugi dan gre zgodaj v mlin po moko. Čim bliže je bil mlinu, tem bolj mu je postajalo vroče. Marina stoji na vratih.
»Hvaljen bodi . . .!« veli Jasjek in sname klobuk.
»Na veke, amen!« odgovori Marina.
»Ali je moka?«
»Je.«
Sama mu jo je odmerila in se pri tem parkrat zadela obenj s komolcem. Dolgo se ni mogel odločiti, da bi jo pogledal, a ko se je ozrl vanjo — takrat ga je pogledala s tako žarečimi očmi kot sveče na oltarju. Kar streslo ga je.
Ko se je že domov odpravljal, mu reče Marina:
»Jasjek, veš, konjskega hlapca sem spodila. Ali bi ti prišel k nam?«
»Jaz?«
»Ti!«
»K vam?«
»K nam, seveda!«
Gleda jo: pred njim stoji kot zora.
»Ali bi me vzeli? Res?«
»Kajpak! Misliš, da se norčujem?«
Jašku se je delala pred očmi zdaj tema, zdaj svetloba.
»Pridem !<
»Zahvali se Gongjorku in preseli se k nam!«
šestih popoldne prihod na Velehrad. Pozdravi, večernice; priložnost za spoved. Dne-15. avgusta popoldne odhod v Prago. Dne 16. in 17. avgusta ogledovanje Prage; vmes izlet v Staro Boleslavo, slavno češko božjo pot (kraj muče-niške smrti sv. Vaclava). Dne 18. avgusta prihod v domovino (skozi Dunaj in Maribor). Cene: II. razred 1500 Din, III. razred 900 Din. V tem je vračunjena vožnja, hrana in. prenočišča. Skupna hrana se prične z večerjo v Bratislavi. Ves čas se bomo vozili s- svojim posebnim vlakom. Na Slovaškem in Češkem nam bodo pri vodstvu pomagale slova-ske in češke katoliške organizacije. Prijaviti se je treba čim prej, najkasneje pa do konca maja. Ker je za romanje-veliko zanimanje, zato opozarjamo, naj 9e romarji čimprej prijavijo. Vsak priglašenec dobi začasni program in položnice, da takoj po prijavi plača prvi obrok: za II. razred 400 Dm, za III. razred 300 Din. Ostala svota se mora plačati v dveh nadaljnjih enakih obrokih. Drugi obrok mora. biti plačan do 10. junija, cela svota pa najkasneje do dne 10. julija. — Odbor za romanje na Velehrad: Maribor. Glavni trg. 7.
Osebna vest. Vič. g. župnik pri Sv. Bolfanku na Kogu, g. Franc Planine, ki se je zdravil dalje časa v mariborski bolnici, se je na lastno željo prepeljal v bolnico v Ormož» kjer je tudi bližje župniji.
Bivši veliki župan dr. Pirkmajer v pravi luči. Žerja-vovo časopisje od »Jutra« do »Domovine« ne neha v lrvez-de kovati upravne in pisateljske zmožnosti bivšega velikega župana mariborske oblasti g. dr. Pirkmajerja. Pirkmajer ja so dvignili samostojni demokratje na mesto velikega župana, akoravno je bil premlad za to čast in tudi ne dovolj usposobljen za to važno službo po svojih zmožnostih ter izobrazbi. Brž, ko je nastopil g. Pirkmajer službo velikega župana, si je vzel za svojega osebnega tajnika našega odličnega pristaša g. dr. Stanka Majcen, sina znanega pisca bogzna koliko gospodarskih člankov za naš list, g. prof. Gabrijela Majcen. Vse ono, kar je g. Pirkmajer izdal tiskanega, vse okrožnice in tudi ono spomenico ob otvoritvi oblastne skupščine je sestavil g. dr. Stanko Majcen in je pod duševno delo našega pristaša podpisal dr. Pirkmajer sam« svoje ime in nič drugega. Bivši g. veliki župan je znal le na zunaj kazati dostojanstvo velikega župana, se voziti o-krog v avtomobilu, pritiskati na našo stranko ter časopisje in gladiti in izkazovati vse mogoče ugodnosti dr. Žerjava-vim demokratom, še enkrat pribijemo, da je ureditev mariborske oblasti le po imenu in po podpisih delo dr. Žer-javovega prijatelja dr. Pirkmajerja, a v resnici pa je uprav ljal ter vodil mariborsko oblast naš pristaš, član katoliškega visokošolskega društva g. dr. Stanko Majcen, katerega je takoj pri vstopu naše stranke v vlado poklical v ministrstvo za socijalno politiko g. dr. Gosar. Ako »Jutro« in »Domovina« ne bosta nehala svojega miljenca dr. Pirkmajerja kititi s pavovim perjem, bomo še javnosti marsikaj razodeli, kak veliki župan je bil samostojni demokrat dr. Otmar Pirkmajer, ki sedaj skuša zbrati vse takozvane na-prednjake v skupno fronto proti SLS. — e—.
Oblastni odbor v Mariboru je znova naročil 4000 komadov »Distola« in sicer 2000 komadov za Prekmurje, kader je metuljavost napravila najhujšo škodo, 500 komadov za okraj Šmarje, 500 komadov za okraj Ptuj, 500 komadov za okraj Maribor desni breg in 500 komadov za okraj Maribor levi breg. — Skupno je dosedaj oblastni odbor nabavil 10.000 komadov »Distola«.
Zanimiv pustolovec. Mariborska policija je dobila ia Zuricha obvestilo, da je bil tam aretiran neki Franc Bar-dossy iz Prekmurja, pri katerem so dobili dva potna lista, glaseča se na imeni Eduard Žagar in Edmund Antončič. Aretiran je bil radi raznih pustolovščin. Ziiriška policija je napravila dober plen, ker spada Bardossy med najnade-budnejše naše pustolovske junake. Rojen je v Martijancih pri Murski Soboti. Pridobil si je olikano in prijetno vedenje, znal se je postaviti v vsaki družbi. V Andrijevcih je izmamil od nekega Lajoša Kovača 2000 Din in 500 Dol, češ, da mu bo preskrbel potni list za Združene države. S tem denarjem je pobegnil koncem leta 1925 v Maribor ter začel veselo življenje. Predstavljal se je kot baron Ferena von Vardossy iz Prekmurja ter dobil stike z raznimi mariborskimi krogi. Vedno ga je bilo videti v Veliki kavarni in Centralu. Nenadoma pa je iz Maribora izginil, z njim pa je odšel tudi sin mariborskega hišnega posestnika W. Odšla sta baje v London in za Bardossyja se dalje časa ni prav izničesar vedelo, dokler ni naš konzulat v Parizu obvestil
»Ali ste govorili o tem z županom, z očetom?<
»Oče vse narede, kar jaz hočem.«
»Torej od kdaj?«
»Čeprav kar od danes.«
Jasjek se napoti proti žagi, da odpove Gonsjorku, Marina pa je sedla na prag in zapela. In za Jaškom so se vili taki vroči, zvočni spevi, kakor vrbove šibe, kakor plapolajoče pajčevine jeseni, šumele nad Jaškovo dušo in jo opletale, da mu je kri iz rok in nog ušla v prsL Tako je vplivalo nanj Marinino petje.
»Snedlo te bo dekle«, je rekel Jašku stari Gonsjorek, ko mu je odšteval plačo.
»Naj me le sne! Ali veste, kaj je rekel Janosik, ko so ga mučili in ga hoteli še obesiti? Ko ste me spekli, me pa še pojejte!« je odgovoril Jasjek.
In čudni časi so prišli zanj.
Marina kot kraljica hodi po gospodarstvu in po mlinu, on pa okrog nje kot okrog kraljice. Besede pa nobene —-Jasjek gine, jesti ne more, spati ne more, muči se, vsaj njene obleke bi se rad dotaknil — a nič. Njej pa se samo oči bliskajo in ziblje se v bokih kakor valovi na Rogožni-ku. Jasjek sam sebe ni mogel več premagovati, vse to deluje nanj kakor bolezen.
Bil pa je tako neodločen, da ni imel niti toliko poguma, da bi se Marini približal vsaj za korak.
Vse mu je obtičalo v grlu in v prsih.
Neko jutro je pomislil sam pri sebi: »Kaj se bom mučil tukaj? Vsemu se odrečem in pojdem kamorkoli!« To Je bil njegov trden sklep.
In se je prigodilo, da je med obedom prišel h Kružlo-vim deček, trileten sinček Filomene Komperdove, aorodh ' nik rajnke županje.
:nše oblasti, da je'tem neki ticiteäj Bardossy Iz Prekmurja izmamil od dveh aaših rojakov Žagarja in Antončiča potne liste in več tisoč frankov gotovine, češ, da bo dal .pc^tne liste vidirati, ter pobegnil. Mariborsko okrožno sodišče bo zahtevalo izročitev Bardossyja in mariborska porota bode zopet za en zanimiv proces bogatejša.
Nevarno sta obolela g. kanonik in dekan v Siov. Bistrici Jože Cerjafc in vlč. g. župnik v Rušah Janko lic.
Velikonočne pozdrave pošiljajo naši fantje vojaki iz Makedonije, Bosne, Dalmacije itd. vsem Stateljem in naročnikom »Slovenskega Gospodarja«, Imen vseh teh fan-tov-vojakov je nemogoče objaviti, ker jih je preveč. Tudi uredništvo in upiavništvo »Slovenskega Gospodarja« želita vsem našim vrlim fantom-vojakom po južnih krajih najlepše in najvesetejše velikonočne praznike in dal Bog, da bi se povrnili vsi zdravi v milo nam Slovenijo med svojce, ki jih že prav željno .pričakujejo!
Pojasnilo k inseratu »Dobra služba«. Ker smo dobili razna vprašanja, kako je s to »dobro službo«, smo dolžni dati p. n. naročnikom sledeče pojasnilo: Uprava »Slovenskega gospodarja« sprejema inserate zelo previdne in vse sumljive zavrne. Ker pa ne pozna vseh ljudi, ki pošiljajo inserate, in ne njihovih ter krajevnih razmer, ne prevzame za vsebino inserata, če je lažnjava ali žaljiva, nikake odgovornosti. Kar torej zadeva insérât »Dobra služba«, je potrebno pred vsem povdariti, da tudi za ta insérât ne nosi odgovornosti uprava »Slovenskega gospodarja«, ampak tisti, M je insérai vposlal. Vsakdo, ki se je za insérât zanimal, je dobil naslov. Vsakdo, ki misli, da se mu je zgo-< diia krivica, ima priložnost, da si pravico poišče običajnim potom.. Seveda je uprava »Slovenskega gospedarja« vsem, ki njej javijo vsako pritožbo glede inseratov, zelo hvalež-tia in tudi sama posreduje, da se napravi red in da se izključi vsaka zloraba. Uprava »Slovenskega gospodarja.«
Mariborsko pevsko okrožje. Na splošno željo pevskih »^društev m zborov mariborskega pevsikega okrožja se-skup •na prireditev ne bo vršila na belo nedeljo, dne 24. aprila, i-ampak na nedeljo, rine 15. maja, popoldne ob treh ^v dvorani Götz. Pevska društva naj nam, v kolikor to še niso •storila, prijavijo takoj svoje sodelovanje in navedejo _pes-<mi in Število pevcev, ki bodo sodelovali. — Opozarjamo vsa pri nas včlanjena pevska društva im zbore, naj nam ta-Jtoj prijavijo tudi sicer vse svoje člane imenoma, to pa zavoljo tega, da jim mcremo izposlovati sledečo «godnoSt: V smislu pravilnika o povlasticah imajo vsi člani pevskih in drugih društev trikrat na leto ugodnostno vožnjo za 50 odstotkov znižanja, ako potujejo sami ali v skupinah. Poleg tega bodo imeli vsi ¡na našo letošnjo skupščino dne 15. maja, ki se bo vršila obenem s popoldanskim koncertom, polovično vožnjo. Te dni dobite vsi okrožnice, prosimo, da na nje čimpreje odgovorite!
Dva vlomilea v Mariboru. V četrtek so pripeljali iz Zagreba v Maribor Ivana Erkerja, ki je bil aretiran v Osi-jeku in Josipa Širol iz Reke, katerega so vlovili v Zagrebu. Oba ste osumljena, da sta izvršila znani vlom v blagajno špedicije Jaklič. Aretirana sta bila na podlagi okrožnice z osebnim popisom, katero je razposlala mariborska policija. Širol je poznan težek vlomilec, ki je bil radi vlomov že večkrat kaznovan. Oba bodo v Mariboru predstavili osebam, ki s ovidele vlomilce pred izvršenim vlojnom na dvorišču Jakličeve hiše. Zasliševanje vlomilcev se je pričelo dne 1. aprila. Oba sta prefrigana vlomilca, zlasti Širol, ki ima na vesti tudi še en bančni vlom na Reki, ki mu je pred petimi leti vrgel 50.000 lir in 5000 dolarjev. Oba sta prav elegantna mlada možakarja. Svoje bivanje v Mariboru v času vloma pri Jakliču odločno tajita, vendar pa je preiskavi neka oseba oba že spoznala. Zaprta sta v policijskih zaporih.
Mariborsko mesto že ima tri velike osebne avtomobile s katerimi vzdržuje promet med Mariborom ter Dravogradom in Mariborom ter Celjem. V kratkem času dobi mestna občina še dva nova osebna avtomobila in potem bo za-žela ljudi prevažati na progi Maribor—Ruše. Ko bodo enkrat v prometu vsi ti avtomobili, se bo dal natisniti poseben vozni red, ki bo nabit po vseh mariborskih krčmah in javnih prostorih. Napravili se bodo po mestu posebni svetilniki, na katerih bodo ti vozni redi in jih bo lahko citai vsakdo tudi ponoči. Osebni avtopromet bo v Mariboru tako urejen, da se bodo vsi avtomobili zbirali na Glavnem trgu in bo lahko vsakdo takoj prestopil iz ene proge na drugo,
■1 in ne bo treba teh osebnih avtomobilov iskati po raznih krčmah.
Vlomi v Mariboru so se zelo pomnožili. Skoro ne mine dan, da ne bi bil izvršen ali vsaj poskušen kak vlom v gostilno ali trgovino. V noči od pretekle sobote na nedeljo je vlomilec poskušal na treh krajih vdreti in sicer v poštni urad, v neko brahjarijo v Frankopanovi ulici in v trafiko v Strmi ulici. Poskus pa se mu je povsod ponesrečil, odlomil je sicer obešemko, toda ker ni imel vitrihov, ni mogel odpreti ključavnice na vratih. Policija je priredila že več noči zaporedoma pogon, toda vlomilec ji dosedaj še ni padel v roke.
Pasijon v mariborskem gledališču. Za velikonočni čas pripravlja mariborsko gledališče »Pasijon« (Kristovo dramo), katero je spisal L. Deutsch, prevedel F. S. Finžgar. Premijera bo na cvetno soboto zvečer. V nedeljo popoldan ob treh vse predstava ponovi. Nastopi ves dramski Zbor, pomnožen z mnogimi pomožnimi silami, režira g. Železmik.
Velike poneverbe v Mežici. Mežica na Koroškem je občina,.'ki je popolnoma v rokah socialdemokratov. V tem kraju je. precej tovarn in socijalisti imajo večino. Te socije je vodil učitelj Vinko Moderndorfer, kateremu so slepo zaupali ter ga izvolili.pri zadnjih oblastnih volitvah celo za oblastnega poslanca. Modermdorfer je vodil tudi gospodarstvo občine Mežica, Jker so v občinskem svetu in v kraj-nem šolskem svetu sedeli sami njegovi najzvestejši pristaši. Gospodarstvo občine Mežica so hvalili po socijaldemo-kraških listih in na ¿hodih kot najbolj vzorno v Sloveniji, povsod so naglašali, da bo tak red v vsaki občini, katero bodo vodili socijalisti. Kak red je ¡bil v občini Mežica, pa mam dobro kaže sedaj odkritje velike.afere, ki je na mah aiapravila konec gospodarstvu Modemdorferja in zadala smrtni udarec komunistični in takozvani Bernotovi socialistični stranki. V Mežici so lansko leto dozidali veliko šolo na obeinake stroške iti takoj potem so začeli graditi velik občinski vodovod, kojega stroški so bili proračunani na 800.000 Din. Gradnjo vodovoda pa je prevzel brez vsakega, razpisa v ;svoje roke krajni šolski svet v Mežici, ki je oddal delo kar pod roko secijalističnamu delavskemu kon-zumoemu dnlštvu »Naprej« v Celju, fci pa za izvrševanje takih del sploh nima koncesije. »Naprej« je graditev začel, delali so pa tako, da je stal vodovod mesto 800.000 D — 1;500.000 Din. Med ljudstvom se je takoj pričelo šušlja-ti, da denar iz občinske blagajne ne gre samo za ta vodovod, tla so izdatki preveliki itd. Na podlagi teh govoric je bila odrejena preiskava, katero je izvršil vodja policije v Mariboru g. nadsvetnik Krševan. Podatki, katere je spravila preiskava na dan, so bili taki, da je poseglo vmes drž. pravdnlštvo ter odredilo, da se morajo vsi člani krajnega šolskega sveta zapreti, dalje se mora aretirati tajnik »Na-preja« v iCelju Leskovšek in v Ljubljani dva voditelja komunistov. Aretacije so že izvršene in že v nedeljo so detektivi mariborske policije pripeljali iz Mežice Moderndor-ferja in štiri njegove sokrivce ter jih oddali v zapore okrožnega sodišča. Poaieverjene so velike svote, katere so izdali obtožeaci največ za agitacijo pri zadnjih volitvah, da so spravili v oblastno zbornico učitelja Moderndorferja. Tak je bil konec socijalisticnega gospodarstva v Mežici in našemu ljudstvu je v dober nauk, da pazi, komur zaupa. • Cesto Št. Il|—Velka sedaj pridno gradijo. Dne 4. t. m, je bilo na novo sprejetih okoli 50 novih delavcev. Najprvo popravljajo tir za železnico, po kateri bodo vozili od Mure kamen in prodec. Prihodnji teden bodo sprejeli zopet večje število delavcev.
Nove orjunaške bombe. V Pesnici pri Mariboru so ustanavljali preteklo nedeljo Orjuno. Iz Maribora je prišlo kakih 20 mož in mladeničev v črnih uniformah, kakor dimnikarji, in Pesničani so to strašilo začudeni gledali. Posledice tega obiska je občutila v noči od torka gostilna Keren-čič. Skozi okno je bila vržena v gostilniško sobo bomba, ki je eksplodirala ter napravila veliko škodo. Sreča, da ni bilo nikogar v sobi, ker bi bil gotovo ubit. Vse govori, da je bombo vrgla Orjuna. Ljudstvo že komaj pričakuje, da bo to društvo razpuščeno tako kot je bilo na Kranjskem, kjer imajo sedaj mir pred strašili v črnih oblekah.
Popravek iz Sv. Lenarta v Slov. gor. Gospod urednik! Vi ste pisali, da je znana samostojno-demokratska družba radi prepovedanega tihotapstva bencina bila kaznovana na 200.000 Din. Poročam Vam, da ste se malo zmotili. Do-tična družba je bila kaznovana za mnogo višjo svoto. Celotna kazen s taksami vred znaša namreč okroglo 380.000
: Din. Nismo škodoželjni, ali samostojno-demokratskim ko-' zlom, ki so nosili glave tako visoko, je res dobro, da se jim rogovi malo potolčejo.
Ukraden avtomobil v Rušah. Dne 4. t. m. se je v Rušah mudil z avtomobilom neki trgovski potnik. Med večerjo v gostilni Novak je pustil avto na cesti z zaprtim motorjem, ko pa je povecerjal, je v veliko začudenje opazil, da je avtomobil izginil. Vse iskanje po Rušah je bilo zaman. Ko je šel proti postaji, da telefonira v Maribor po drugi avto, je našel tik postaje v grapi ležati svoj avtomobil, ves razbit in neporaben za vožnjo. Storilec, ki mu je avto- odpeljal in zavozil v grapo, ni znan.
Težka avtomobilska nesreča. V torek se je pri Ptuju dogodila težka avtomobilska nesreča. Avtoomnibus tvrdke Völker iz Maribora je pridrvil preko mosta na Breg, na cestnem ovinku pa je odletelo avtomobilno prvo kolo in voz se je zaletel z vso silo v brzojavni drog, da ga je podrl. Šofer si je pri udarcu prerezal roko na šipi ter bi bil izkrvavel, da mu niso hitro priskočili na pomoč ter krvavenje ustavili. Avtomobil se je razbil.
Pasijon na ptujskem odru. V mestnem gledališču v Ptuju se je že mnogo iger in predstav priredilo, zlasti pa v letošnji sezoni, ko prav agilno deluje pod vodstvom g. Bratine. Toda vse dosedanje igre in prireditve bo pa gotovo prekosila predstava o Kristusovem trpljenju ali sveti pasijon, ki jo bo igralo Dramatično društvo združeno skupaj s Kat. izobr. društvom v mestnem gledališču. Pri igri nastopi nad 70 oseb, vse v lepih jutrovskih nošah. Oder bo popolnoma novo opremljen, vse bo prav veličastno. Ker je predstava res tudi verskega pomena, je že sedaj po Ptuju in okolici že veliko zanimanje za to igro. Vsaki bi moral si ogledati to lepo dramo, in nobenemu ne bo žal ne denarja in ne časa, ki ga je zato porabil, ker kaj takega se ne vadi vedno. Da pa vsakemu, tudi tistim, ki so daleč, omogočimo, da vidi to predstavo, jo bomo večkrat ponovili in sicer na cvetno nedeljo, dne 10. aprila, ob treh popoldne, ter dne 12. aprila ob osmih zvečer; na veliki ponde-•ljek, dne 18. aprila ob treh popoldne; dne 22. aprila ob treh popoldne za šolsko mladino in v nedeljo, dne 1. maja, i ob treh popoldne. Te lepe prilike naj nikdo nikar ne za-11 mudi!
Razno od Sv. Urbana pri Ptuju. Smrt še zmiraj ima tu pri nas obilo žetve. V naši precej obširni župniji jih je navadno letno pobrala od 70 do 80 in letos v treh mesecih že 42. Jemlje vsevprek, stare in mlade. Med večjimi smo pokopali dne 1. aprila Čehovo Lizo, bivšo kmetico v Lo-«ciču, ki je v starosti prvačila sedaj naši župniji. Dosegla je starost 93 let. Zapustila je dva sina in dve hčerki, katerih otroci imajo tudi že svoje potomce, tako da je bila zares prava prababica. Na njeni sedmini pri sinu Josipu Čeh je' g. župan iz Ločiča nabral za vojni spomenik padlih vojakov urbanske župnije 85 Din. Posnemanja vredno! Do sedaj je vsega vloženo v hranilnici pri Sv. Urbanu okoli dva tisoč Dkl. Upamo, da bodo občine, katere še niso pobrale, to kmalu storile, da bo moglo biti rešeno vprašanje, kje in kakšen bi naj bil spomenik.
Drava v Dravišču. Iz Velike Nedelje nam poročajo: česar smo se zelo bali, se je žal zgodilo. Drava je na for-minskem »Otoku« nasproti Zavrča in Cvetkovcev pretrgala nekaj metrov širok pas zemlje med Dravo in Draviščem, in na dolgo kakih 20 m vdrla v strugo Dravišča, Dravišce dalje v Pesnico. Tako gospodari zdaj Drava Dravišču, Pesnici in zemlji na levo in desno, posebno »Otoku«. Jako hude posledice bo imela njena nova struga. Ljudje, ki imajo svoja zemljišča onkraj križniškega »Otoka«, v takomeno-vani »Meki«, ne 'bodo mogli do svojih njiv. Več vasem odpade paša na Otoku. Katastrofalno pa bo ob vsakem večjem deževju in nalivu za polja in travnike občin Cvetkov-ci, Trgovič in Velika Nedelja. Veliko vprašanje nastaja tudi: kako bodo te navedne in druge občine z »Otoka« drva dobivale? Pred petimi ali šestimi leti bi se bila Drava na omenjenem kraju regulirala z nekaj stotisocaki. Sedaj bo stala regulacija težke milijone.
Smrt vzglednega moža v Loki pri Zidanem mostu. Dogodek, kakoršen se ponavlja po širni zemlji vsako minuto povprečno 68krat, a vendar ne moremo mimo njega. Ravno na 1. petek meseca aprila ob treh zjutraj je umrl velik častilec presv. S. J., odločno veren in poseben mož, tretjerednik, g. Mihael Zupane, oskrbnik grajščine loške, v 78. letu svoje starosti. Kakor je v prejšnjih letih neustrašen in močen, kot je bil, pretresel grešne kosti, tako je bil
Poročila S. L. S.
Na belo nedeljo k Sv. Lenartu! Okrajna organizacija SLS za sodni okraj Sv. Lenart priredi na belo nedeljo, 24. aprila, po pozni sv. maši v Št. Lenartu veliko zborovanje za celi okraj. Prosimo, da iz vsake župnije pridejo naši somišljeniki na shod. Govorijo naši poslanci iz Beograda in Maribora. Shod se vrši ob vsakem vremenu. Agitirajte od moža do moža!
Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. govori na cvetno nedeljo po rani sv. maši poslanec Fr. Žebot na shodu SLS o najvažnejših dogodkih. Povabljeni domačini in sosedje!
Zaupni sestanek v Zibiki. V nedeljo, dne 3. t. m., je imel pri rias zaupni sestanek naš oblastni poslanec g. Ivan Turk pri lepem številu naših zavednih mož, kateri so navdušeni poslušali izvajanja g. poslanca v hiši g. župana Laha. Sklenili so se razni predlogi in nasveti za bodočnost, posebno za cesto Sv. Štefan—Zibika—Mestinje in na Belo. Poročal je tudi o lepih uspehih naše stranke v Beogradu in v Mariboru. Sklenili smo, da v Zibiki pri prihodnjih volitvah ne pride nobena stranka več do kakega koraka. Le tako naprej!
Naša društva.
Mladeniška Marijina družba frančiškanske župnije ponovi v nedeljo 10. aprila, ob pol 5. uri popoldne v Narodnem domu igro v petih dejanjih »Zareče oglje«. Naj nihče ne opusti priložnosti, udeležiti se te prekrasne igre. Vstopnina: sedeži po 12,10, 8, 6 Din. Galerija 5 Din; stojišča po 3 Din, za dijake po 2 Din.
8r. Peter pri Mariboru. Obhajali bomo petindvajsetletnico naSega društva »Skala«. To slovesnost bi radi združili z otvoritvijo Društvenega doma, ako nam bodo šli Sentpeterčani na roko. Pr©«im« lepo za pomoi. Dela sedaj dosti. Bralno društvo se tudi
pripravlja na neko zelo lepo igro pri g. Sandeju, katero bodo menda majnika igrali.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Po raznih vogalih nas vabijo rudeča vabila za velikonočni pondeljek dne 18. aprila t. 1. zopet v Slomškovo dvorano. Bralno društvo uprizori Anton Medvedovo tragedijo v petih dejanjih »Za pravdo in srce«. Gotovo še je marsikomu v spominu ta igra izza leta 1922, zato se nadejamo, da cenjeno občinstvo to prireditev poseti tudi sedaj v obilnem številu. Vstopnice so v predprodaji v Lovrenčičevi trgovini, po katerih pridno sezajte. — Bog živi!«
Sv. Križ pri Ljutomeru. Zaspali menda le nismo pri Sv. Križu, kakor si mogoče Vi, gospod urednik mislite! Kaj še! Tudi v postnem času so se naša mladinska društva precej gibala. Pred vsem naj omenim prireditev Materinskega dne, katerega so priredile sestre Orlice skupno s tamburaši in Orli. Vršil se je dne 25. marca ob polno nabiti Slomškovi dvorani samih dobrih in dragih mamic ter deklet, ki kaj rade napolnijo dvorano ob času takih prireditev. Prireditev je uspela z največjim zadovoljstvom vseh obiskovalk, kar dela čast naši vrli in požrtvovalni društveni mladini ter hvala vsem materam in dekletom za tolik obisk. Upamo, da se tudi v prihodnjem letu tega dne zopet vidimo t dvorani. Ka pa bralno društvo? Se živimo! Igrali bomo igrico »Za pravdo in srce«, dasi je bila ta igra pred nekaj leti na našem odru, vendar smo se za letošnjo velikonoč odločili jo igrati. Igra vsebuje prav lepo vsebino v petih dejanjih, na kar že sedaj opozarjamo in vabim vso domačo in okoliško občinstvo. Na svidenje na velikonočni pondeljek v Slomškovi dvorani! Začetek ob štirih popoldne. — Bog živi!
Ljudski oder Središče ponavlja v nedeljo, dne 10. aprila in na velikonočni pondeljek, dne 18. aprila, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Središču »Trpljenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa, ali Pasijon«. Ta, nad vse krasna, tragična igra se priporoča v poset vsem domačinom kakor okoličanom. Zveza z vlaki zelo ugodna. V razprodaji hrenovke, pecivo in malinovec. Odbor.
Ormož. Priznati moram, da me ne zadovolji in prevzame vsaka predstava. Toda Pasijon, kakor ga je že dvakrat pred raz-
prodano dvorano uprizoril delavni in požrtvovalni Ljudski oder v Središču, me ni samo zadovoljil, ampak tudi ganil. Najprej je to vsega priznanja in pohvale vredno, da si je društvo nalašč za to uprizoritev preskrbelo nove, zelo posrečene kulise in nove, pestre kostume (obleke), ki nas živo popeljejo v duhu na jeruzalemske ulice, v dvorano zadnje večerje, na getzemanski vrt, na Golgoto. In potem prizori: od mladih nog poznani, pozneje dostikrat v šoli in cerkvi in doma v samotnih urah pri branju svete knjige premišljevanj, kako so mi predstavili nekdanjo živo-sveto-resno istino, da sem si pri več prizorih rekel: »da, tako je bilo nekdaj v resnici!« Tudi pri občinstvu sem opazil razumevanje in ganotje. 2e to mi je znak, da so prizori segli v srce, ker so bili ljudje med odmori mirni in tihi in nemara so razmišljali veliko skrivnost našega Gospoda. Marskatera solza je skrivaj zdrknila po licu. Glavne vloge so bile dobro razdeljene. Najbolje so igrali: Kristus, Pilat, Kaifa, Judež, Herod, Peter, Marija, zastopnik trgovcev. Tudi skupni nastopi so bili dobro naštudirani in izvedeni: sprejem na cvetno nedeljo, zadnja večerja, veliki sodni zbor pri Kaifu, razprava pred Pilatom, križev pot, križanje. Za par prizorov je oder nekoliko premajhen, vendar ne moti dosti. Seveda je in bo še kdo našel kaj, kar bi si bolje in drugače želel, n. pr. nekoliko netočno izgovarjanje nekaterih začetnih igralcev, prizor, kako Jezusa vjamejo, vstajenje, toda v splošnem sem prepričan, da se nikdo ni in ne bo kesal, da je žrtvoval par ur in dinarjev tej lepi, plemeniti zabavi, ki napolni človekovo dušo, dočim jo marsikaj drugega, kot krčma, kino in podobno pusti prazno. Prepričan sem celo, da se niti vrli Svetinčani ne kesajo, ki so v lepem številu posetili predstavo in morali iti nad 3 ure daleč peš domov. Prihodnji predstavi bodeta na cvetno nedeljo in na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne.	G. L.
Književnost	*
Šmarnice za leto 1927. Maj se bliža in Slovenci bomo zopet obhajali šmarnično pobožnost. Letos nam je napisal »Šmarnice« g. dr. Fr. Kruljc, dekan v Laškem. Te »Šmarnice« nas vodijo v šolo čednosti, k majniški kraljici. Ker
vedno nenavadno pobožen in pravičen ter je podpiral le dobre liste. Delavci pri njem niso smeli kleti, jih je znal takoj zavrniti; vsako priliko si je hitro »vzel za pokoro«; prijatelju na sprehodu je precej rekel: »Ali ga vidiš, kako je lep?« Kdo? Pokazal je s palico na tla, kjer sta dve sla-mici, dva leseka ali druga predmeta slučajno drug črez drugega pravilno ležeča tvorila križ, katerega je veselo po zdravil. Vsak spričuje: »To je bil poštenjak, tako zvestega in skrbnega grajščina ne bo več imela.« Po mnenju gotovih ljudi ni bil »pameten človek«. Večkrat bi bil lahko milijonar, posebno med vojno, a izrazil se je: »Kaj bi pa »tam« rekli?!« Sploh je bil rajni Zupane mož izredne originalnosti in duhovite veselosti. S častito Pašičevo brado je malo pomigal in moral si se mu srčno nasmejati in si se čutil potolaženega. Saj tudi take potrpežljivosti nisi kmalu našel. Zlomilo mu je desno nogo, drugokrat zopet levo, in ko so ga nesli v bolnico, žvižgal je korake, med tem ko so se drugi jokali. Istotako je zadnje svoje bolečine, ko mu je pri nalaganju dreves kost počila, sedem mesecev s čudovito potrpežljivostjo prenašal in se ni nikdar pritožil. Hvaležni za njegove mnoge dobrote in vsakokratno pomoč se tedaj sosedi in znanci s težkim srcem poslavljamo od mjega in izrekamo njegovi soprogi Mariji in trem poročenim hčerkam Micikii, Ani in Heleni svoje najiskrenejše so-žalje.
Velika sreča za Vas! Dobitki loterije za Martinišče: automobil, tovorni voz, kolo, Singerjev šivalni stroj, slamo-reznica, radio-aparat, dve ovci, dobro rejen prašič, dve vreče moke 00, pet debelih gosk, tele, zaboj fig, zaboj pomaranč, zaboj makaronov, zimski površnik, stiskalnica za sadje, stiskalnica za grozdje, likalnik, stroj za repo, stroj za lase, plug in brana, blago za rjuhe, harmonike in citre, tamburica (I. brač), polovnjak vina, pet litrov »tokajca«, stenska ura »laiku«, tri žepne srebrne ure, voziček za otro ika, pet kg finih salam, čokoladna torta, deset brisač, čevlji iz boksa, fina britev, usnjat kovček, različno pohištvo, različna posoda za kuhinjo, naročnina za vse k. liste za celo leto, voz drv, lepa smreka, kad za zelje, tehtnica za 150 kg, veliko zrcalo, različne knjige, Sv. pismo, nevestina obleka, molitvene knjige, stenske podobe, vože za voz, kotel za žganje, metercent črešnjevca, nahrbtnik, močan roj, stroj za izmetavanje medu, štiri leta stare sadne sadike, platno za ponjavo (plahto), perje za blazino, več litrov marmelade, vaze za cvetlice, najrazličnejše orodje, samokolnice, 'kompleten servis za zajutrek. Tu so označeni le nekateri dobitki, kajti vseh je 670. Ne zamudite te izredne sreče! Ena srečka stane le 5 dinarekov. Dobite jih doma v žup-tiišču, ali pri vodstvu Martinišča v Murski Soboti. Pišite dopisnico s svojim naslovom, pa dobite srečke!
Vojska molitve za Afriko. »Nepregledno velika je moč molitve, in mi niti ne slutimo, kaj vse premoremo z molitvijo.« (P. Mešler, D. J.) Ali se ne bomo poslužili te velike moči k večji časti božji in za zveličanje duš? — Poseben ¡namen za to ima takoimenovana »Vojska molitve za Afriko«, katera se opravlja vsako leto pred praznikom varstva sv. Jožefa. Naj se ji vsi pridružijo, bodisi vsak sam za-se ali pa še bolje skupno s celo družino, istotako kongrega-cije. Letos se prične ta lepa devetdnevnica dne 26. aprila, ravno na praznik Marije Matere dobrega sveta. Prosimo ljubo Mater božjo, da se nam pridruži ter izroči naše molitve za spreobrnjenje Afrike pres. Srcu svojega božjega Sina. Priporočajte tudi drugim to pobožnost in naročite v ta namen »Molitvice k presv. Srcu Jezusovemu za spreobrnjenje Afrike«. Dobijo se zastonj in kolikor kdo hoče pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Samo za poštnino prosimo poslati mal znesek. Tej molivici •je priložen tudi mal listič, katerega se lahko vsakdo poslu/i, kdor želi biti deležen velikih duhovnih dobrot te devetdnevnice.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru je nabrala pri pogrebu Jožefe Lorber v Spodnjem Gasteraju Antonija Verlič 151.25 Din.
Poziv prič. Pozivajo se delavci, ki so pomagali 31. jul. 1926 nakladati v Št. Lovrencu na Pohorju železniške pragove na avtomobila Konrada Kaurana, ko se je ob tej priliki ponesrečil delavec Franc Brinjovar, da sporočijo svoje
je knjiga pomembna in uporabna ne le za majnik, ampak splošno za nabožno čitanje, je prav, če se kar najbolj razširi med ljudstvom. Naklada je majhna, naročite čimpreje! Knjiga stane vezana 20 Din. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
»Naš dom.« Število novih naročnikov je tako močno narastlo, da prvih številk ni več. Nekaj sto naročnikom, ki se jih je priglasilo ta teden, ne moremo lista doposlati. Nujno zato prosimo vse tiste, ki so prejeli prve številke »Našega doma«, pa ne mislijo naročiti, oziroma plačati, naj nam takoj vrnejo dozdaj poslane številke!
Družinska pratika. Kdor si iste doslej še ni nabavil, jo lahko dobi v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru, kjer se nahaja še majhna zaloga.
»Kraljestvo božje.« Te dni izide 2. številka tega lista. To bo lepo branje ravno za Veliko noč! Vsebina: Pij XI. in cerkvena edinost. — Žrtev življenja. — Cirilova slovesna molitev (Pesem. S. Sardenko). — Iz pisma sv. očeta jugoslovanskim in češkoslovaškim škofom. — Molitev (Pesem. V. Vodušek). — Marija Magdalena prinaša velikonočni pozdrav. — Kristus je vstal! — Razgled po katoliškem svetu. — Vesti s krščanskega Vzhoda. — Glasnik. — Na Velehrad! — Cerkveni koledar. Kdor lista še nima, naj ga gotovo naroči! Izide šestkrat na leto in stane samo 10 Din. Dobi se še tudi 1. številka. Pisati je treba na upravo lista »Kraljestvo božje«, Maribor, Koroščeva ulica 12.
Karol Bervar, op. 12: Štiri žalostinke. Odobreno od preč. lavantinskega kn.-šk. ordinariata v Mariboru 9. VI. 1926, št. 1107/1. Dve skladbi sita za moški, dve za mešani zbor. Mislim, da se motim, če trdim, da so to daleko najboljše Bervarjeve skladbe. Res, da so preprosto zamišljene, toda take, kakoršne so, so iskreno občutene. Dobro namreč zadenejo tisto mehko čustvovanje, kakor so ga srca ob težki ločitvi polna in zato bodo na poslušalce brez dvoma blažilno, tolažilno vplivale. Skladbe so hkrati tako lahke, da prav nobenemu zboru ne bodo delale nikakih težav. Zato jih bo težko kateri, zlasti podeželski zbor, hotel pogrešati.	, , i j
naslove Francu Brinjovar v Mariboru, Židovska ulica 17, ali pa advokatu dr. Karlu Škapin v Mariboru.
Pisalni stroji in pisalni stroji so dvoji. In alko Vam tisočkrat nasprotno zatrjujejo — ne dajte se izpeljati na led. Poskusite, da se pomirite, vse stroje, ki so v prometu, kolikor mogoče natančno in potem izvolite. Res je, kdor mo-| ra izbirati, se mora tudi mučiti. Pa navzlic vsemu. Rajši se ; mučite nekoliko ur z izbiranjem, kakor leta in leta s stro-; jem, ki Vas ne zadovoljuje. Ako si pa vsekakor hočete prihraniti izbiranje in muko, lahko prav tako mirno kaikor bi bili poskusili vse stroje, naročite na slepo »Continental«. S tem ste si 'kupili desetletja trajajoče veselje.
—^—mm— mmi i« m: im
Ust ehi naših poslancev.
PREMOŽENJE ŠTAJERSKE DEŽELE OSTANE NAŠE.
Štajerska dežela je bila lastnica cele vrste zemljišč in zavodov na Spodnjem Štajerskem. Kmetijska šola v Št. Juriju, vinarska šola v Mariboru, trtnice, kopališča, n. pr. Rogaška Slatina, Dobrna itd., vse to je bilo last štajerske dež „de. Po sprejetju centralistične ustave so vsa ta posestva prešla v upravo države, ki si je tudi prilastila lastninsko pravico čez to lepo imovino. Vrednost teh posestev, kopališč in zavodov znaša več sto milijonov dinar j iv. Že samo kopališče Rogaška Slatina predstavlja velikansko vrednost. In vse to se je posrečilo poslancem SLS, da so pridobili nazaj. V kratkem se bo lastninska pravica za ta dragocena posestva, ogromna poslopja, šole in bolnice prepisala na Slovenijo (naše samouprave).
Kar sta Žerjav in Pucelj z glasovanjem za centralistično upravo Sloveniji zapravila, to so znali poslanci in ministri naše stranke s svojim spretnim in dobropremiš-Ijenim nastopom rešiti.
A Žerjavova »Domovina« kljub temu laže in grdi naše poslance.	ž.
Regulacija Drave pod Ptujem. Skozi deset- in desetletja že dela Drava pod Ptujem ogromno škodo. Cele kilometre najboljše zemlje ter gozdov so že odnesli dravski vasovi na levi strani. Najhujše so prizadete občine: For-min, Osluševci in Gajovci. Že pod rajno Avstrijo so se borili naši poslanci, da bi izposlovali potrebne kredite za regulacijo Drave ravno pod Ptujem. Nekaj se je storilo tudi že v Avstriji, da se je vsaj površno zavarovalo levo obrežje pred trganjem in to osobito, ako je Drava narasla. Od prevrata sem so poslanci Jugoslovanskega kluba neprestano na delu, da bi se lotila že vendar enkrat država regu-alcije Drave, ker sicer bodo ogrožene poleg zemlje cele vasi. Sedaj šele ko je stopila naša SLS v vlado, se je posrečilo našim poslancem izposlovati večmilijonški kredit, s katerim se bodo začela že letošnjo spomlad regulacijska dela, ki bodo obranila zgoraj imenovane občine pred uničenjem. Za izposlovanje tega prepotrebnega kredita se je največ trudil naš poslanec ptujskega okraja g. Vesenjak. Danes v sredo se je odpeljal g. veliki župan g. dr. Schau-bach, da si bo ogledal na licu mesta škodo, katero je povzročila Drava pod Ptujem in katera regulacijska dela so najnujnejša, da se odvrne nevarnost v slučaju spomladanskega porasta Drave. Izdelali se bodo takoj regulacijski načrti in delo se bo oddalo podjetju, ki bo stavilo najbolj sprejemljive pogoje ter predloge. Izposlovanje kredita za regulacijo Drave pod Ptujem je eden od velikih uspehov naše stranke in naših poslancev.
Prijava vina odpravljena. Na številna vprašanja javljamo, da je narodna skupščina dne 31. marca 1927 na predlog poslancev SLS sklenila, da se prijava vina odpravi. Vinogradniku torej v jeseni ne bo treba več naznanjati financarjem vina. Vse kazni radi neprijave vina, ki do 1. aprila 1927 niso plačane, se odpustijo. Financarjem bode treba javiti samo tedaj, če se vino proda. Kontrolni listki pri prodaji vina ostanejo v veljavi. S tem, da so naši poslanci odpravili prijavo vina, je vinogradnikom mnogo po-magano. Ne odpadejo samo velike sitnosti, ampak finančna kontrola odslej tudi ne bo imela v kmetskih kleteh nobenega opravka. Pucelj takega predloga nikdar ni stavil, še manj, da bi se za kaj takega zanimal.
Kazni radi sajenja tobaka, ki še do 31. marca niso bile plačane, so na predlog poslancev SLS zbrisane. V naprej pa se naj ljudje varujejo, da ne bodo zopet kaznovani.
Taksa na davčne knjižice odpade. Ko so bili demokrati in samostojneži na vladi, se je sklenilo, da mora vsakdo, ki hoče imeti davčno knjižico, plačati še posebno pristojbino (takso) 5 Din. Naši poslanci so v proračunski razpravi predlagali, da se ta taksa odpravi. In dosegli so. Ravnotako v bodoče ne bo treba plačevati takse na davčne napovedi. Žerjavu in Pivikotu se seveda zdijo take stvari premalenkostne, ker so samostojni demokrati pri »Sla-venski banki« delali s samimi milijoni.
Prenosnina pri podedovanju po novem finančnem zakonu. V novem finančnem zakonu za leto 1927-28 je v čl. 89 izprememba, ki bo velikega pomena za dediče. Izpre-menjen je člen 6 zakona o taksah, ki se sedaj glasi: Za ded ščine v prvem kolenu krvnega sorodstva po umrlem, odkar stopi ta zakon v veljavo, se v celi kraljevini ne bo plačala nobena taksa, ako celotna čista vrednost (po odbitku dolgov in stroškov) ne presega 150.000 Din brez ozira na broj dedičev.
Ta uspeh naših poslancev bo najbolj ugodno vplival na Slovenijo: Te dni je prispela iz Beograda vesela vest, da je delegat za finance v Ljubljani dr. Šavnik prestavljen iz Ljubljane v Beograd. Na Šavnikovo mesto pride priznani finančnik g. Rupnik. Zamenjava dr. Šavnika z dr. Rup-nikom je eden največjih uspehov naših poslancev. Prepričani smo, da bo imel Rupnik mnogo več srca za z davki preobloženo Slovenijo, nego pa dr. Žerjavov prijatelj g. dr. Šavnik.
Gospodarstvo»
USTANOVNI 0BCNI ZBOR VINARSKEGA DRUŠTVA V
MARIBORU,
za katerega je vladalo veliko zanimanje, se je vršil dne 2. aprila ob pol 11. uri predpoldne na srednji vinarski in sad jarski šoli v Mariboru. Udeležba je bila velika in prišli so
tudi zastopniki iz ljubljanske oblasti, ker bo to društvo obsegalo vse vinogradnike Slovenije.
G. podpredsednik ravnatelj žmavc pozdravi iskreno navzoče m obžaluje, da je predsednik likvidacijskega, oziroma pripravljalnega odbora g. višji vinarski nadzornik ruklavec odložil svoje mesto. Naj mu bo torej dovoljeno, t do. izvolitve novega predsednika današnji občni zoor lo stori s tem večjim veseljem, ker se polagajo novi temelji na tem, ze nad 55 let starem, vinogradništvu služe-cem zavodu m ker si je svest, da se bodo zopet našli pre-potrebm stiki za praktično delovanje med narodom Nato poda kratko zgodovino postanka in življenja vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo in Zveze jugoslovanskih vinogradnikov ter omenja tudi vzroke, ki so dovedli do likvidacije obeh korporacij. Kriza vinogradništva nas sili, da iščemo novih potov in in pomoči in danes polagamo nove temelje za bodočnost.
Tajnik g. inžener Zupanič prečita nato zapisnike zadnjega likvidacijskega občnega zbora in dosedanjih sej likvidacijskega oziroma pripravljalnega odbora ter omenja, da je novo društvo že prevzelo premoženje obeh starih društev. G. predsednik Žmavc še omeni, da bo že meseca maja izšlo -novo glasilo za vinogradnike »Naše gorice« in da si je pridobil za sodelovanje širši sosvet strokovnjakov Nato prečita pravila novega društva, ki se sprejmejo z nekaterimi izpremembami. Članarina za leto 1927 znaša 20 Din. Udje dobe glasilo zastonj. Vinarska šola pristopi novemu društvu kot prvi ustanovni član.
Ker ni nikdo protestiral, je bil z vzklikom «soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik: Gabrijel Majcen, profesor v pokoju, Maribor; I. podpresednik: inž. Zidanšek, kmetijski referent mariborske oblasti; II. podpredsednik-Jože Nemanič, poslanec, za ljubljansko oblast; odborniki-inž. Zupanič, strokovni učitelj Goriup, Miha Brenčič, klet. nadzornik Ivan Zabavnik, poslanec Ivan Zupanič, župan Srečko Robič, poslanec Ivan Rajh, vinski trgovec Klotar Bouvier iz Gornje Radgone in vinogradnik Robert Košar; iz ljubljanske oblasti pa: Globelnik iz Novega mesta, Bučar iz Kostanjevice, Janežič iz Bizeljskega. Izvoljeni sprej mejo svoja mesta.
Novi predsednik g. prof. Majcen prevzame nato predsedstvo.
Dr. Lašič se s toplimi besedami spomni iz službe odhajajočega višjega vinarskega nadzornika g. Puklavea. — Odbornik Košar predlaga, naj bi stopila ravnokar ustanovljena strokovna organizacija vinogradnikov v razgovor z obstoječim pripravljalnim odborom za oblastno vinsko raz stavo v Mariboru. Ravnatelj Zadravec podpira ta predloga — Oblastni poslanec g. Petovar nasprotuje temu in predlaga, da se društvo ne spušča v noben dogovor in se razstave ne udeleži. Ta predlog je bil sprejet. — Nato zaključi predsednik ob pol dveh popoldne prvi ustanovni občni zbor, ki naj prinese obilnega blagoslova za naše trpeče vinogradništvo v Sloveniji. Vinogradniki, podpirajte svojo strokovno organizacijo s pristopom in vnetim sodelovanjem. V slogi je moč!
ZAHTEVE HMELJARJEV.
Na občnem zboru Hmeljarskega društva za Slovenijo, ki se je nedavno vršil v Žalcu, je med drugim poročal g. Edv. Kukec iz Žalca o škodi, ki jo povzročajo prekupčevalci hmeljskih sadik, katere pošiljajo v Bačko. Po poročilih, ki jih je prejelo društvo, se letos poveča ploskev hmeljskih nasadov v Bački za sto odstotkov, in sicer od 4000 na 8000 ha. Veliko je še nerazsodnih hmeljarjev, ki prodajajo brezvestno sadike tem prekupčevalcem za ju-deževe groše. Koliko zla storijo s to prodajo, sedaj ne uvidevajo. Pride čas, ko bodo cene vsled nadprodukcije hmelja padle pod produkcijske stroške in za vse to se bodo imeli pošteni hmeljarji zahvaliti tem izdajalcem hmeljarstva. Hmeljarsko društvo je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči; zaprosilo je poljedelsko ministrstvo, da ono prepreči izvoz sadik iz Slovenije. Ker pa od merodajnih činiteljev ni pričakovati pomoči, je potrebno, da se vsi hmeljarji strnejo in vsako prodajo odločno odklonijo. Odbor hmeljarskega društva je predlagal občnemu zboru resolucijo, ▼ kateri se zahteva, da se vsa imena onih, ki se bavijo s prodajo hmeljskih sadežev v Bačko, označijo na črni deski, katera naj bo v vsakem javnem lokalu vidno pritrjena in da se njih imena objavijo eventualno v časopisih. (Želji hmeljarjev glede prepovedi izvoza sadik iz Slovenije nikakor ni mogoče ugoditi, ker bi bila taka prepoved v nasprotju s principom svobodnega blagovnega prometa v mejah države. Op. ur.)
Od društvenega predsednika so bile predlagane sledeče resolucije, ki so bile soglasno sprejete:
1.	Hmeljarji smatrajo sedanjo brezmejno širjenje hmeljarstva ne le v njihovem, ampak iz splošno gospodarskega stališča kvarno in pozivljejo vlado, da skuša to omejiti potom primernega pouka in potom kontrole, da se izvažajo iz kraja v kraj le zdravi in neokuženi sadeži.
2.	Oznamenovanje hmelja v zmislu zakona z dne 17. marca 1907 naj ostane za sedaj neobvezno.
3.	Ker se je v Sloveniji hmeljarstvo zelo razširilo, naj se ustanovi poleg dosedanjega okoliša: Južnoštajersko-Savinjsk? dolina po potrebi in geografski legi še druga hmeljska okoliša.
4.	Le hmelj iz okoliša Južnoštajerska-Savinjska dolina, ki obsega okraje Celje, Vransko in Gornji Grad, naj se oznamenuje z označbo >Južnoštajersko-Savinjska dolina«. To znamko smatraj» danes zbrani hmeljarji kot svojo trgovsko znamko in jo priznavajo le hmelju tega okoliša.
5.	Zbrani hmeljarji zahtevajo, da ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo prizna in ščiti savinjskim hmeljarjem znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina«, pod katero so si pridobili svetoven sloves.
6.	Tovornina za hmeljske droge naj se primerno zniža.
7.	Skuša naj se doseči carine prost uvoz hmeljskih drogov i% Avstrije, katerih pri nas že občutno primanjkuje.
8.	Pri trgovinskih pogajanjih s CSR in Nemčijo naj se stremi za čim nižjo carino za naš hmelj pri današnjem uvozu. Za uvo* češkega in nemškega hmelja se pa priznava od naše strani popolna pariteta.
9.	Uverenje pri izvozu hmelja naj se odpravi, ker ovira inozemsko trgovino in je produkciji škodljivo.
Anketa, ki se je vršila 6. marca pri poljedelskem ministrstvu v zadevi oznamenovanja kvalitetnega hmelja ni dovedla do za-željenega zaključka, zato se ista vnovič vrši aprila v Celju. O poteku ankete bomo poročali.
POJAVI PRI KALENJU SEMENA.
Tekom cele dobe kalenja, ko se iz suhega semena prej ali slej razvije mlada rastlinica in ozeleni, se dajo ra»-ločevati posamezni pojavi in stopnje razvoja, ki 9i slede f
kratk i dobi ena drugi, pri ugodnih pogojih za kalenje pa prehajajo ena v drugo.
Začne se pojav kalenja s tem, da se seme napne. Do semena pride vlaga, ki se poleže na semensko lupino ter prodre skozi njo v notranjost semena, od stanice do stani-oe. Seme postane debelo, nabrekne in to tem hitreje, čim v povoljnejši meri je vode na razpolago, ako je iste toliko na razpolago, da se je že spočetka navzame seme 30—40% svoje teže. Do popolne nabreklosti rabi seme še nekaj vode, vendar preveč vode škoduje, ker potem, ko je seme napeto, mora do njega zrak, preveč vlage pa ne pusti zraka blizu. Seme vleče že iz vlažnega zraka vlago nase, se nekoliko napne, toda ne kali dalje, ker je premalo vlage, pač pa trpi njegova kaljivost, v njem se pričnejo razkrojni pojavi. Zato se mora semensko blago imeti do setve spravljeno vedno na suhem. Nekatera semena dobijo dovolj vlage za kalenje že od močne rose, kot n. pr. v žito podsejana detelja.
Seme, ki se v vodi ne napne, ni kaljivo. Sicer je zmožnost nabreknenja različna pri različnih semenih. Nekatera semena, posebno taka, ki imajo debelo semensko lupino, nabreknejo zelo počasi. Pospeši se pa njih nabreknenje, če se jih pomeša s peskom in nekoliko tare. Ako leži seme dalje časa v vodi, se ne napne samo v vodi, temveč voda ga prične izluževati, iz semena potujejo v vodo skozi lupino razne snovi. Čim toplejša je voda, tem močnejše je izluže-vanje. Izlužijo se posebno brezdušičnate organske snovi in topljive dušičnate organske snovi, od mineralnih snovi pa kalijeve spojine. Nabreklo seme pridobi na prostornini, a zgubi na teži.
Voda, ki je prodrla v notranjost semena, raztopi sedaj in preoblikuje organske rezervne snovi (škrob, sladkor, olja, beljakovine). Te rezervne snovi se pretvorijo v rastlinsko hrano in snovi za izdelavo rastlinskih delov. V vodi neraztopne snovi se preoblikujejo v lahko raztopne, s tem postanejo sposobne za selitev v kalček. Proteini se pretvorijo v amide (asparagin) in fermente. Fermenti pa preoblikujejo škrob v sladkor. Množina rezervnih snovi se manjša, veča se pa množina preoblikovanih raztopljivih snovi, te se pa porabijo pri izdelavi razstlinskih stanic razvijajočega se kalčka. Rastlinsko olje se pretvori v škrob in nadalje v sladkor. Da se vsa ta preoblikovanja vrše pravilno, pa mora že dohajati kalečemu semenu zračni kisik. Ta kisik oksidira nekatere organske spojine, drugi del kisika pa služi dihanju, v kaleči rastlinici se ta spoji z ogljikom organskih spojin (izgori) v ogljikov dvokis, tega pa izloči kaleča rastlinica (seme). Kaleče seme diha, z oksidacijo ogljika se razvija toplota, seme se ugreje. Kaleče seme gubi na teži, z oksidacijo si pridobiva kaleča rastlinica potrebno življensko energijo za daljni razvoj.
Čim močnejši je razvoj mlade rastlinice, tem več rabi ona kisika. Ako dohaja malo kisika, se zelo zavleče kalenje in razvoj mlade rastlinice.
Ko so se rezervne snovi pod vplivom vlage, fermen- i tov in kisika preoblikovale v raztopi j ive snovi, so zdaj iste sposobne za potovanje od stanice do stanice. Sedaj se prične njih selitev v kalček, isti se z navzemanjem te hrane prične razvijati in sicer tako, da se prične v osnovi koreninice kalčka živahna tvorba novih stanic ter povečavanje starih stanic. Koreninica se podaljša, prodre semensko lupino, na nje vrhu se razvija stanica za stanico, koreninica se daljša, prične rasti navpično v zemljo, oziroma se zasu-če v navpično smer. Nje rastlinska kapica se vrine med zemljo, tik za kapico prično rasti v zemljo lesne koreninice. Koreninica se vedno ibolj podaljšuje, razvija nove lesne koreninice, kmalu se razvijejo še druge koreninice, rastlinica se zasidra v zemljo, ter se z razvojem koreninic pripravi sedaj na sprejemanje rudninske hrane iz zemlje. Nekatere rastline kot žita razvijejo iz semena le par koreninic, druge korenine se razvijejo pozneje iz prvega ko-lenca stebla, pri drugih rastlinah se pa iz semena pognala korenina razvije in razraste močno.
Za razvojem koreninice pa ne zaostaja razvoj cime, iz katere se oblikuje nadzemski del rastline. Kmalu za koreninico prodre i ona semensko lupino ter prične rasti v nasprotno smer kot koreninica, prodre med njo ležečo plast zemlje, pride na dan, na svetlobo ter ozeleni. Od tega časa dalje mlada rastlinica ni več navezana na hrano iz semena, za koreninami dobiva rudninsko hrano iz zemlje, razvijajoči se in zeleneči se nadzemski del rastlinice pa prične zajemati hrano iz zraka. Sedaj je rastlinica že prilagodena na samolastno prehrano iz zemlje in zraka, ona prične živeti in se prehranjevati na način, ki je značilen za vse zelene rastline. Jedro semena, oziroma klicni listi semena, so se do te dobe posušili in izpraznili ter oddali svoje hranilne snovi kaleči rastlinici.
Kakor že omenjeno, se kalenje zavleče in poslabša, ako ni kalečemu semenu na razpolago v pravem razmerju vlaga, kisik in toplota. Pa tudi nekatere druge snovi lahko motijo kalenje, tako razne kisline, izvzemši fosforjevo kislino superfosfata. Gnojenje s superfosfatom ob setvi ne škoduje kalenju. Žgano apno škoduje, tik pred setvijo se ne sme gnojiti z istim, škodujejo tudi klorove spojine, ki se najdejo v kalijevih soleh, z istimi se močnejše ne sme gnojiti ravno ob setvi. Škodljiva je kalenju tudi modra ga-lica in formalin, ako se je semensko blago razkuževalo pre dolgo časa v istih.
Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru naznanja, da se vrši redni občni zbor v petek, dne 8. t. m., v go- | stilni g. Birtiča »Pri klavnici«. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Razgovor o sodelovanju društva j pri jubilejni razstavi Kmetijske družbe v Ljubljani. 5. Slučajnosti in samostojni predlogi. Začetek ob pol osmih zve- i čer. Ako pa se ob tej uri ne zbere vsaj 20 članov, se vrši i občni zbor pol ure pozneje brez ozira na število navzočih članov. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Celju se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. Iz poročila načelstva razvidimo, da je ta denarni zavod tudi v minulem letu vsestransko prav lepo napredoval. Vsi sloji prebivalstva se ga z zaupanjem o-klepajo, nalagajo pri njem svoj denar ter iščejo v potrebi posojila. Denarni promet za 1. 1926 je znašal 283,030.097 Din. Hranilne vloge so znašale koncem 1. 1926 52,306.405 Din iai so zrastle v letu 1926 za 14,734.401 Din. Porast hra-
nilnih vlog je pred vsem pripisovati dobri himeljski letini. Stanje posojil pa je znašalo koncem leta in sicer na hipoteke 9,414.727 Din, na menice 6,091.615 Din in v tekočem računu 21,741.365 Din, tako da je bilo skupno stanje posojil koncem leta 1926 37,247.708 Din in se je torej zvišalo za 13,347.811 Din. Naloženega denarja je bilo koncem leta 1926 14,821.713 Din, znak velike likvidnosti zavoda. Čistega dobička izkaže Ljudska posojilnica 143.955 Din, ki se v celoti pripiše rezervnim zakladom, ki se s tem pripisom zvišajo na 557.323 Din. Število zadružnikov je narastlo v letu 1926 za 514 in znaša koncem leta 2681, med temi nad tri četrtine kmečkih posestnikov. Ako pomislimo, da je Ljudska posojilnica v Celju zadruga z neomejeno zavezo, si lahko predstavljamo, kako ogromno jamstvo nam nudi zgorajšnje število zadružnikov. Vsled tega priporočamo vsem, osobito pa našim kmečkim posestnikom, da se poslužujejo le Ljudske posojilnice v Celju in nalagajo svoj odvisen denar pri njej, kakor tudi se obračajo za posojila na ta denarni zavod. Ljudska posojilnica v Celju, poprej pri »Belem volu«, ima sedaj svoje uradne prostore v svoji hiši na Cankarjevi cesti št. 4, poleg davkarije, nakar prav posebno opozarjamo naše kmečko ljudstvo iz dežele, da Ljudske posojilnice ne zamenjajo s kakim drugim denarnim zavodom v Celju. Le Ljudska posojilnica je naš edini kmečki denarni zavod v Celju!
Mariborski trg, dne 2. aprila 1927. Slaninarjev je bilo 45, ki so pripeljali 119 zaklanih svinj seboj in prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din za kg na drobno, oziroma po 15 do 17 Din kg na debelo. Domači mesarji so prodajali malo ceneje kakor po navadi, nekateri so prodajali govedino celo po 6 do 8 "Din kg. Perutnine je bilo okoli 500 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 35, kokošem 35 do 60, gosem in racam 8 do 30 Din komad. Ribe so se prodajale: morske po 20 do 25 Din, živi karpi iz grajščine Račje po 17 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje cvetlice, sadike. Cene krompirju 6 do 7 Din mernik (7 in pol kg), kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 2, maslu surovemu 44 do 46, kuhanemu 45 do 48, čajnemu 55 do 65 Din, čebuli 5 do 6, česnu 12 do 18 Din kg, ohrovtu 1.50 do 2.50, solati 2 do 4, karfiolu 3 do 10 Din komad, mleku 2.50 do 3, oljčnemu olju 26 do 36, bučnemu olju 18 do 20, smteani 12 do 14 Din liter, jajcam 1.25 do 1.75 Din komad, sadju: jabolkam 5 do 10, suhim hruškam 10 do 12, dateljem 24 do 34 Din kg, cvetlicam 1 do 5, z lonci vred 15 do 50, sadikam 10 do 25 Din komad. Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 30. maja je bilo 10 vozov sena, 6 vozov slame, v soboto pa 9 vozov sena in 7 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 100, slami pa 45 do 50 Din za 100 kg.
Mariborsko »emjsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. aprila se je pripeljalo 209 svinj, 2 ovci, 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 80 do 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 260 do 350, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 mesecev stari 530 do 550, 1 leto stari 1200 do 1500! 1 kg žive teže 9.50 do 11. 1 kg mrtve teže 15 do 16; ovce komad 75 Din.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56.75 do 56.95 Din, francoski frank 2.22 do 2.24 Din, italijanska lira 2.73 do 2.75 Din, čehoslovaška krona 1.68 do 1.69 Din, avstrijski šiling 8 Din, švicarski frank 10.94 do 10.97 Din, holandski goldinar 22.79 Din, nemška marka 13.51 do 13.54 Din in angleški funt 276 do 277 Di nemška marka 13.51 do 13.54 Din in angleški funt 276 do 277 Din.
Za razvedrilo.
Rešitev ugank. Pet krav za desetak, po čem pride ena k drugi? — Po parkljih.--Kadar je polno, je tako težko, kakor prazno. Kadar pa je prazno, je tako težko, kakor če bi bilo polno? — Kovaški meh.
Nove uganke: Les na les, pa usnje vmes, kaj je to? (Rešitev v prihodnji številki.) — Kaj je med goro in dolino? (Rešitev v prihodnji številki.)
Nova otroška bolezen. Jožek reče mami: »Mama, danes ne morem v šolo!« — Mama: »Zakaj ne?« — Jožek: »Imam novo bolezen. Ne počutim se dobro.« — Mama: »Kje pa se ne počutiš dobro?« — Jožko: »V šoli.« — (Iz knjige »Iz otroških ust.« Knjiga se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane samo 8 Din.
Žalovanje. Za pogrebom nekega bogatina, ki pa ni imel nobenih dedičev, je nekdo prav zelo jokal. Pa so ga vprašali: »Zakaj pa vi jokate, saj se še poznala nista in si nista bila prav nič v sorodu?« — On pa je odgovoril: »Pa ravno zato se jokam!«
Kdor hitro da, dvakrat da. Sosed je rekel sosedu: »Po sodi mi enega Jurja, nujno potrebujem!« — »Prijatelj«, mu je sosed odgovoril, »ta teden ne morem, bom drugi teden.« — »Toda, vedi, kdor hitro da, dvakrat da!« — »To je pa res! Glej, jaz sem hitro dal svojo hčer temu Jurčetu, zdaj pa že oba pri meni stanujeta!«
Na sejmu je prodajal žid svete podobe. Pa je ponujal slike sv. Janeza Krstnika. Na eni sliki je bil obut, na drugi pa bos. Kupec ga je vprašal: »Kako pa to, da je sv. Janez na eni sliki bos, na drugi pa obut?« — Prodajalec pa si je znal pomagati in je rekel: »Bosega sem slikal po leti, obutega pa po zimi, da ga ni zeblo!«
Dober računar. G. župnik je izvedel, da je neki kmetic ukradel sosedu prav debelega prašiča. Zato je kmetica poklical k sebi in mu svetoval, naj povrne. Kmetic se je izgovarjal: »Gospod, ne morem! Deco imam, izvedeli bi in bi me zaprli! Na skrivnem vrniti ga je nemogoče, ker sem ga že zaklal in deloma smo ga že pojedli!« — Župnik je tedaj rekel: »Pa dajte 200 Din za župnijske uboge!« — Kmetiču se zasvetijo oči, potegne denarnico iz žepa in našteje 400 Din. — »Zakaj pa to«, je vprašal gospod župnik. — Kmetic pa mu je odgovoril: »Gospod, ne zamerite, vem namreč še za enega tako lepega prašička!«
Zanimivosti.
Umeten sneg. V Berlinu vzbuja splošno pozornost neki angleški kemik, s katerim je sklenila uprava velesejma v Berlinu pogodbo za proizvajanje umetnega snega. Berlin dobi že v kratkem času umetna smučarska polja, ki bodo smučarjem na razpolago tudi v spomladanskem in poletnem času. Angleški izumitelj je iznašel prašek, katerega lastnosti prav nič ne zaostajajo za lastnostmi snega. S tem praškom se posujejo tla, namenjena za smuko, in smučar- j jem je ob vsakem času dana priložnost, da se zabavajo kot I pozimi v zasneženi prirodi. Berlinčani že delajo načrte za j umeten hrib, v neki veliki avtomobilski lopi pa so j>osta- J
vili 13 m visoko skakalnico, do katere vodi 130 m dolga proga. Za to napravo bo treba 200.000 kg umetnega snega.
Babilonski stolp. Zadnja amerikanska nemška izkopavanja v Indiji in v Sprednji Aziji mečejo nepričakovano luč na začetek naše kulture. Amerikanci so odstranili tisoč letni pesek v toliko, da so ugotovili načrte babilonskih mest Kiša in Ura. Potrebovali pa bodo še štiri leta, da razčistijo velikanska urska svetišča, kjer je molil očak Abraham. Našli so tudi dve nadstropji, ostanek svetovnoznane-ga babilonskega stolpa, ki je imel po zatrdilu sv. pisma sedem nadstropij. Arhitekt Dombart je tudi naredil rekonstrukcijo celotnega stolpa, ki je čudno sličen ameriškemu nebotičniku naše dobe. Ženske slike iz Ura kažejo, da niso bile babilonske mode preveč oddaljene od sedanjih. Že pred 3000 leti so nosile babilonske gospe z volančki okrašene obleke. V carski palači sumerske, t. j. predbabilon-ske dobe so našli 5000 let stara pšenična zrna. Podobna so na las sedanji angleški pšenici. To je dokaz prastare selekcije, t. j. umetnosti, izboljšati vrste žita. Sumersko-ba-bilonska kultura je vplivala na indijsko in kitajsko. To je nedvomno razvidno na temelju lanskih izkopavanj. Moramo se tedaj sprijazniti z mislijo o prastari kulturni enoti naše zemlje. Stare vezi so se sčasoma pozabile tako temeljito, da na nas zdaj učinkujejo kakor presenetljiva zgodovinska odkritja.
Nenavadna najdba v sodnem poslopju. Ob priliki prenavljanja sodnega poslopja v Veliki Kikindi v Banatu so našli delavci v neki greznici že skoraj popolnoma segnito človeško glavo. Konjač, ki mu je bilo poverjeno očiščenje stranišč in greznic, je prijavil stvar policiji. Policija je poslala na lice mesta komisijo, ki je ugotovila, da gre za žensko glavo, ki je morala ležati v greznici 8 do 10 let. Kljulb pridnemu iskanju ostalih delov trupla doslej niso zamogli najti. Domneva se, da gre za zločin, ki so ga utegnili izvršiti pred 8 do 10 leti zamorci, vojaki francoskih kolonijal-nih čet, ki so bile takrat nastanjene v omenjenem poslopju. Uvedena je preiskava. Policija sestavlja spisek vseh oseb, ki so svoječasno neznano kam izginile.
Oče, ki je pustil umreti svoje otroke od gladu. Mrliški oglednik v Stettinu je z začudenjem ugotovil, da je umrl tamkajšnjemu zidarju Wurerju tekom treh let že tretji otrok ter da je bilo truplo vsakega otroka tako shujšaon, da ga je bila sama kost in koža. Opozoril je na to pristojno oblast. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je pustil zidar, ki je tudi svojo ženo često surovo pretepal, svoje otroke dobesedno usmrtiti od gladu.
Edinec. Dokazano je, da so otroci edinci mnogo manj nadarjeni, kot pa oni, ki izhajajo iz družin, v katerih je število otrok veliko. Ne le, da taki otroci pridejo povprečno poldrugo leto, oziroma dve leti pozneje v šolo, so tudi pri učenju splošno za drugimi. Polovico otrok, katere so preiskali, se ne sporazume z drugimi otroci in so taki ljubljenčki edinci nepriljubljeni, ker so navadno pomehkuženi, se ne znajo prilagoditi drugim otrokom, so svoje-glavni in ne vedo, kedaj morajo popustiti v kaki stvari. Nekdo, ki je preiskal 400 takih edincev, je našel, da je četrtina takih, katerih značaj je pred vsem sebičnost.
Aretacija drznega roparja. Iz Londona poročajo: Po skoraj štiri leta trajajočem preganjanju po vsem svetu je bil te dni aretiran v Manili eden od najpredrznejših zločincev Zedinjenih držav, neki Hugh d'Autremont. Lopov je izvršil leta 1923 v družbi z dvema tovarišema napad na železniški vlak. Roparji so umorili strojevodjo, kurjača in nekega zavirača, nakar so pognali v zrak poštni voz, pri čemur je neki poštni uslužbenec živ zgorel, ter jo odkurili z velikim plenom. Zločin je vzbudil v Ameriki veliko razburjenje in pričel se je besen lov za storilci. Več kot sto oseb je bilo po krivici aretiranih in ko se je izkazala njihova nedolžnost, zopet izpuščenih.
Drzen roparski napad na banko. V podružnici Agrarne in Obrtne banke v Veliki Bitzi na Moravskem je bil izvršen te dni roparski napad, ki je zahteval človeško žrtev. Okrog pol 11. ure dopoldne se je pojavil pred banko mlad fantalin, ki je potegnil roleto. Med tem so udrli trije njegovi tovariši v banko ter zvezali ravnatelja in blagajnika, nakar so oropali blagajno in odnesli 26.000 čeških kron. Med tem, ko so vlomilci »delali«, je vstopil v lokal uradnik neke tvrdlke, ki je hotel vložiti v banko 15.000 kron. Roparji so mu denar odvzeli ter mu zapovedali, da mora biti miren. Ker je jel uradnik klicati na pomoč, so ga naskočili lopovi iz noži. Dobil je sedem ubodljajev, med temi enega v srce. Kmalu nato je prišla v banko neka kmetica. Lopovi so jo postavili v kot ter ji ukazali, da mora biti mirna. Ko so svoje delo izvršili, so prisilili slugo, da je telefoniral na centralo po avtomobil, s katerim so se nameravali odpeljati. Vendar pa so jo odkurili, še predno je prišel avtomobil. Vse slovaško orožništvo je alarmirano v svrho izsleditve zločincev.
Pisma iz domačih krajev.
Krčevina. Č. g. katehet in učiteljstvo osnovne šole v Krčevini-Lajtersberg vabi vse starše šolskih otrok, naj se na cvetno nedeljo udeležijo roditeljskega sestanka (zborovanja), ki bo ob pol 2. uri popoldne v VI. razredu domače šole. Govorila bosta o zelo važnih in potrebnih stvareh za domače življenje č. g. katehet in g. učitelj Lovše.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Letošnja zima je našo župnijo nemilo zadela. Kruta smrt nam je iztrgala iz naše sredine izredno veliko naših dragih različne starosti. Tako smo dne 21. marca spremljali na zadnji poti blago in dobro gospodinjo in Marijino družbenico Jožefo Lorber iz Sp. Gasteraja. Dne 25. marca Mihaela Stiper, moža v starosti 86 let, ki je s težkim delom v potu svojega obraza presrbel svoje otroke in jih dobro vzgojil. Večni Bog mu bodi plačnik. Dne 1. aprila pa smo spremili na pokopališče Janeza Krautič, veleposestnika na Malni, ki je bil blizu 20 let občinski svetovalec. Pevski zbor je zapel vsem na domu in pri grobu ganljive žalostinke. Vsi trije, sedaj rajni, so bili zelo priljubljeni, kar je kazala velika udeležba pri pogrebu. Svetila jim večna luč! —
Velika Nedelja. Popolnoma prav je, da ti Slovenski Gospodar tako lepo skrbiš za nepristranost naših kraljevih pismonošev, za pravilno kletarsko nadzorstvo v Hajndlu in za lepoto naše Mihovske vasi ob vznožju krasnega velikonedeljskega hribčka. Gospoda pismonošil Le vama je koristno, da nastopata nestrankarsko, in le tisti vama hočejo dobro, ki vaju pred strankarstvom svarijo. Ako še sedaj tega ne uvidevata, sta res s slepoto udarjena. S krvavimi davki vaju plačujemo vsi davkoplačevalci, ne
samo Tajim pristaši. Kletarsko nadzorstvo v Hajndlu pa s« nam . 1 ^.tete) Pravilno, ako se ne upošteva samo sedanji ha snovalec in uzitkar, ampak tudi v zemljiški knjigi vknjiženi lastninar vi-nograda in kleti, oziroma viničarije. Nikogar se ne sme izzivati, ne dražiti, ne zaliti, prav nikogar, ne vžitkarja, ne lastninarja; za o je zbiranje raznih gostov večkrat v pozni noči združeno z velikimi nevarnostmi, na požar niti misliti ne upamo. Boljše bi bilo da bi vzitkar nadzorstvo kleti položil v roke starejšega in vsestransko obzirnega moža. In naši Mihovci! Poglej jih od nos dO glave, od železniške postaje do brega, ali niso lepi? Ti bujni vrtovi m sadonosnikl, ta prostorna dvorišča, te večje in manjše hišice s cvetlicami v oknih in snežno bele kakor plavajoči labudi, ; . to je blagodejni užitek neštetih mij^^ letnikov! In vendar i i,
7. aprila 1Ö27.
Mala oznanila.
Išče se preprosto, zdravo in po šteno dekle, srednjih let, vajeno vseh hišnih opravil in nekoliko kuhanja, k družini z 1 otrokom. Marijine družbenice iz dežele imajo prednost. Ponudbe na: Ivan Lebič, učitelj Prevalje. .	4$
:p?tnjkpv! In vendar ie bi bili lepši naši Mihovci, ako bi bile ceste bolj suhe, bolj z gramozom posute, posebno od Jupovih do šoštarovega Hanza, ako bi se še ena hiša popravila in pobelila, ako bi ob hudem deževju dobila voda takojšen odtok iz nižjih leg in ako bi okrajni zastop ormoški kmalu izbetoniral globoki jarek ob severni strani ceste. Da nam je gostilničar Alt na tiho nedeljo priskrbel kričeči »ringelspiel«, ni kazilo lepoto naše vasi, pač pa srca naših otrok. Nekateri otroci so začeli zmikati jajca, da bi prišli do denarja za mngelspiel«. Gospod Alt, plačajte otrokom rajše vi parkratno fletno vožnjo, pa jim 14 dni prej oznanite, da otrokom ne bo treba jemati. Ljubi Slovenski Gospodar, ako se ti posreči, da bodo naši Mihovci še lepši kakor so sedaj, dobiš najlepši in najbolj dišeči pušelc od vseh najlepših mihovskih deklet.
Žvab pri Sv. Tomažu. Ako bi slučajno ljudje sosednih vasi mislili, da se na Zvabu ženimo le na pust, bi bili napačnega mišljenja. Ravno dne 28. marca se je tukaj poročil vrl mladenič Ivan Petrena, z gospodično Miciko Slokan, stanujočo ravno tam, ki ga je že več let oskrbovala kot gospodinja krščanskih načel. Mlademu zakonskemu parčku, ki gospodari na Žvabu št. 11, želimo obilo sreče in blagoslova pri velikonočnih pisankah.
ppbrna pri Celju. Preteklo nedeljo je bil nameščen na našo župnijo naš novi župnik č. g. Kari Arlič. To je bil znova dan veselja Pobrno. Zato so dobri dobrnski župljani pripravili svojemu novemu župniku prav iskren sprejem že v soboto popoldne in zvečer. Na "vasi pri slavoloku so ga pozdravili v imenu občine g. Jožef Rošer, Y imenu cerkve in župljanov g. Matevž Božnik, v imenu šolske mladine Dergajnerjeva in v imenu Marijine družbe Božnikova. Ljudstvo je spremilo svojega g. župnika v cerkev, kjer je bil blagoslov in kjer je g. župnik kratko nagovoril svoje nove župljane s prav očetovsko ljubeznjivimi besedami. Zvečer so mu domači pevci pod vodstvom g. Schmidta in s sodelovanjem domačega gasilnega in rešilnega društva priredili podoknico in bakljado. — V nedeljo je bilo slovesno umeščenje, ki ga je izvršil gospod dekan Ivan Toman in kateremu je pri sostvovalo izredno veliko vernikov iz domače in sosednih župnij. Novemu gospodu župniku želimo božjega varstva in blagoslova, da bo vodil dobrnsko župnijo v njenem dosedanjem slovesu katoliške in narodne zavednosti in slovesu vsesplošnega napredovanja!
St. Andraž pri Velenju. Da ne bo javnost v zmoti, da se An-dražani zaspali, naj dovoli nam podati na tem mestu tele zaninr-vosti: Srečo smo namreč imeli, da je imela ravnokar preminule dni od 27. do 30. marca tukajšnja Marijina družba prve duhovne vaje, oziroma jih je imela cela župnija. Vodil jih je z vso vnemo in požrtvovalnostjo velik ljubitelj mladine preč. g. P. Vladimir Bobek iz Nazarja v Sav. dolini. Globoko zamišljeni govori so prišli prav iz srca in upajmo, da so segli tudi v srca, kjer daj Bog svoj obilen blagoslov. 27. marca je imela DZ svoj občni zbor. Ostalo je pri starem. V sredo, na dan vednega češčenja je imela M. D. skupno sv. obhajilo. Pod Marijino zastavo je bilo sprejetih 9 mladenk in 7 udov je bilo sprejetih v tretji red sv. Frančiška. Že tu so se ob sklepu duh. vaj pokazali prvi bogati sadovi. Eni so se duh. vaj veselili, drugi so se bali za čas, toda govori so bili izbrani, vlekli so kakor magnet, pa je še deževno vreme pripomoglo, da je bila, posebno k sklepu res častna udeležba. Upajmo, da nam bodo ti lepi, milostipolni dnevi ostali v vednem hvaležnem spominu. Preč. g. patru pa želimo tudi po drugod v njegovem težkem delu prav bogatega blagoslova in pomoči božje ter mu kličemo v vsej hvaležnosti prisrčni Bog ga živi ter kmalu na svidenje! Nam nasprotni listi, zlasti »Domovina« so tudi pri nas začeli zastrupljati naše še sicer dosti dobro ljudstvo. Upajmo, da ji bodo vsi tisti, katerim se je vtihotapila, odločno obrnili hrbet, ter jo poslali tja, odkoder je prišla. Slov. Gospodar, Slovenec, Bogoljub, Glasnik in drugi katoliški listi, ti so vredni, da jih naročimo in prebiramo, če hočemo, da bo naš slovenski narod res narod poštenjakov, narod globokovernih mož in žena in takih si želimo!
Sv. Peter v Sav. dolini. Umrla je preteklo soboto obče spoštovani kovaški mojster in posestnik Jožef Cede, mož pristne katoliške in slovensko narodne korenine. V pondeljek smo ga v resno slovesnem sprevodu ob navzočnosti mnogoštevilnih mož in žen položili v njegov rodbinski grob. Kremenit boritelj za katol. misel, počivaj v miru! V marcu pa je spremenila zemeljsko trpljenje z nebeškim veseljem ugledna posestnica Antonija Hropot, pravi biser bogoljubne, darežljive in gostoljubne Slovenke. Bodi ji v občini šentpeterski ohranjen trajen spomin!
Sv. Rupert nad Laškim. Janez: »Kaj pa si tako zamišljen, Jaka? Ali ti je znabiti Stipica Radič pisal kako hudo pismo radi nazadovanja njegove stranke med Slovenci? Ali pa te straši v tej župniji umirajoča »Domovina«? — Jaka: Prešmentana reč, veš, Janez, hudo mi je pri srcu. Že dolgo ne morem več spati, pomisli: občinske volitve so pred durmi, jaz pa naj spravim 34 mož na našo samostojno listo? Kje pa jih naj vzamem, če jih pa ni! Kakor sneg so skopneli moji pristaši, nihče več na »Domovino« ne veruje. Res, da je naša stranka pri zadnjih volitvah dobila 28 gla sov, pa pomisli: tam v škrinjioo na tihem Spustiš mehko krogljico, da nihče ne ve, če si volil samostojno; a kandidatna lista, to ti je šment! Obesijo jo na javno občinsko tablo, da vsak človek pase svojo radovednost nad teboj. In kaj še vse moreš dandanes slišati o samostojnežih? O, kam so šli zlati časi, ko je vladal Pucelj? Kar jokal bi se najrajši.« Janez: »Jaka, ne žali se preveč, utegnilo bi ti škodovati, tolaži se, da je dandanes ves svet spufan, da torej ni čudno, četudi samostojna stranka med kmeti gre rakovo pot! Ljudska stranka gre res povsod naprej; a ti ne smeš zgubiti glave! Saj si naš general! Stopi korajžno pred klerikalce, ponudi jim milostno kompromis, zahtevaj od 17 odbornikov 10 za se, saj jih imajo oni 7 še vedno dovolj.« Jaka: »Hvala ti, Janez za tvoje odkritosrčne besede, sedaj pa sem čisto potroštan; pogumno bom šel na delo, primaruha, če raztrgam po Grahovšah tudi dva para podplatov, zmaga bo pa nazadnje naša, kakor doslej še vedno!« Jaka in Janez si podata roke in gresta vsak svojo pot; Ruperčani pa se pripravite za velike reči!
Svetina pri Celju. Mrzle sapice še tukaj sicer pihajo, a že prihaja ljuba pomlad na prijazno Svetino. Izletniki iz Celja že prihajajo, se krepijo v izvrstnem gorskem zraku in se veselijo prebujajoče se narave. Na veliko noč je tukaj cerkveno opravilo, tudi na belo nedeljo. Na belo nedeljo priredi Dekliška zveza od Sv. Ruperta tam zanimiv nastop z igrami, petjem in govori! Pridite v prijazno Svetino, okrepili si bodete telo in dušo!
Sevnica. V nedeljo, dne 27. marca smo pokopali 96 letnega očeta Martina Požuna iz Marofa v sevniški župniji. Po domače so mu rekli »marofški oče«. Mož je bil komaj teden dni na bolniški postelji, sicer je bil dokaj čvrst, tako da je vedno sam iz hiše hodil ter sedeč na klopici, čital brez očal »Slov. Gospodarja« ali pa molitvenik. V življenju ni rabil tobaka, a dobrega vina se ni branil za potrebo, tako je sam pravil. Živi pa še nekaj oseb obojega spola v tej župniij, ki so tudi preko 90 let stare, kar je znamenje, da bivajo tukaj zdravi ljudje.
Slovenska gospa išče pošteno služkinjo, ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dela za v južno Srbijo. Dobro
ravnanje in primerna plača za-sigurana. Potni
stroški
na
službeno mesto se plačajo. Ponudbe: gospa dr. Schwab, Celje. _474
Iščem pekovskega vajenca ta-vkoj. Naslov Andrej Glušič, pekarski mojster, St. Janž pri Dravogradu.	472
Išče se učenec v trgovino mešanega blaga, poštenih staršev. Franc Medik, Velika Nedelja.
467
Učenec se sprejme pri Maksu Šalamun, kovaški mojst., Osek, Sv. Trojica v Slov. gor. 476
Vozniki za les v hribih se iščejo. M. Obran, Maribor, Tatten-bfichova ulica.	482 2—1
Majerja za živino se takoj išče, prednost imajo oženjeni brez otrok. Stanovanje, luč, kurjava, plačilo po dogovoru. Oskrbni-štvo Warsbergove graščine v Rečici ob Paki.	491
Uprava grajščine Trakoščan z. p. Bednja, Hrvatska išče voznike za prevoz jelovih desk od njene parne žage na hrvatsko-slovenski meji k železnici v Ptuj (20 km), mesečni kvantum 300 do 400 kub. m.	464
Oskrbnika, samskega ali poročenega za poljedelstvo in gozdarstvo, zazeljeno tudi v hmeljarstvu in kletarstvu i'/vežb'i-nega, sprejme Anton Cvenkl, Sv. Peter v Sav. dolini. Prednost ima tisti, katerega žena bi bila zmožna gostilno voditi. 451
3-1
Išče se dekla za župnišče v laškem okraju. Kje, pove uprava^_417
Vajenec za sodarsko obrt se
sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu. Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 437
Hlapec, ki je vajen mizarskega in tesarskega dela se sprejme? tudi poročen, brez otrok; če bi žena opravljala vrtna ali poljska dela, ima prednost. Posme-ne ponudbe s prilogo spričeval na Antona Cvenkel, Št. Peter v Sav. dolini.	439
Ženska ali moški, ki je vajen vrtnega dela, kakor tudi toplih gred, se sprejme. V čebelarstvu izvežbani imajo prednost. Pismene ponudbe s prilogami spričeval na Antona Cvenkl, St. Pe ter v Sav. dolini.	440
Stalno upokojeni duhovnik išče v letni najem stanovanje z nekaj zemljiščem v zavetni legi v prometnejšem kraju lavantin-ske škofije, najrajši v kaki za časno prazni cerkveni hiši. Bi lahko nadomestoval v slučaju potrebe častitega gospoda dušnega pastirja. Cenjene ponudbe na upravo.	479
Kavarno — gostilne, tudi z mesarijo v večjem kraju na prodaj, najem ali račun. Več gostiln Maribor okolica ponudi »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10, I. nadstr.	493
Na prodaj posestvo 34 oralov pri Sv. Juriju ppi Hrastniku z lepim gozdom, zemlja pripravna za hmelj, z dobrim gospodarskim poslopjem. Redi se 7 glav živine. Hriberšek Ivan, p. Dol pri Hrastniku, vas Sv. Jurij 24.	489
Malo posestvo z žago pripravno tudi za točenje pijač ob veliki cesti, se radi selitve proda za 75.000 Din. Hudovernik Albin, pos., Podgorje—Suhidol, Slo-venjgradec.	457 2—1
Majhno posestvo s hišo in gospodarskim poslopj'em po ceni na prodaj. Več se izve pri Mihaelu Polanec, Sv. Miklavž, p. Hoče pri Mariboru.	463
Lepo posestvo ob okrajni cesti v prijazni vasi Sp. Brezovo pri Sevnici, pol ure od kolodvora Blanca ali % ure od kolodvora ali trga Sevnica ob Savi, obstoječe iz domačije, sadonosnik, prvovrstne njive, gozdovi, vinograd, vse skupaj 14 oralov obsežno je za 62.000 Din na prodaj. Kupci naj se zglase pri Fr. Slemšek, gostilničar, Spodnje Brezovo pri Sevnici. 465 3—1
Hmeljarji pozor! V Savinjski dolini v Vranskem okraju je radi družinskih razmer takoj na prodaj dvoje lepih posestev za gojitev hmeljarstva ter živinoreje, in sicer: 1. obsega 35 oralov, arondirano, obstoječe iz 25 oralov samih lepih njih ter 1 oralov zaraščenega gozda in 6 oralov travnikov. Vso poslopje lepa hiša, gospodarsko poslop je, svinjaki in šestokenski kozolec, je še skoraj novo. 2. obsega 75 oralov z gospodarskim poslopjem, in sicer: okol: 20 oralov lepe, ravne zemlje za njive in travnike, 20 oralov zasajenega smrekovega gozda, ostanek pa lepo, debelo bukovje. Naslov se izve v upravi. 2—1 _423
Cepljeno trsje vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah. Cena po dogovoru. Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Polj-čanah.	478
Imam več tisoč Riparia Porta-lis za cepiti od 6 mm na prej. Kupčič Martin, Sv. Jakob v SI.
Kmetje šmarskeča sreza!
Najlepše praznike leta obhajate v novih oblekah. To Vaa omogočijo nizke cene trgovine
Ed. Suppanz v Pristavi.
j Novo blago za poletje prispelo. — Za naše lepotice največja izbira zidanih robcev.	478
gor.
495
Kupujte zanesljive, zajamčeno rodne trse vseh, pri nas priznano najplemenitejših vrst pri Konradu Žnuderl, Maribor, Bet-navska cesta št. 40.
Koleselj v dobrem stanju, isto-tam tudi 1 voz na peresa in ena slamoreznica se po ceni proda. Izve se pri upravi.	494
Jajca za valenje od štajerskih in sulmdolskih kokoši ter od velikih gosi, rac puranov vedno pri Greiner, Maribor, Gosposka ulica 2.	492
Domači ročni, valjčni mlin, od
tvrdke Sauthner, Strassgang 2, malo rabljen, po ceni na prodaj pri Josip Sorko, Breg pri Ptu-j.u.	484 3—1
Dežnike vseh vrst, kupite najceneje v trgovini Franc Senčar Mala Nedelj i in Ljutomer. 477
Vino sortiranih vrst kakor tudi navadno kupim večjo količino. Ponudbe z vzorci na D. Pačnik, veletrgovina z vinom, Laško. _480
Topljeno maslo in tirolski krompir »Alma« za seme proda graščina Turn, Sv. Kriz pri Litiji._ 483
Jetika! Zdravnik dr. Pečnik sprejema jetične v svojem zavodu (Anstalt) za lažjo jetiko, Janina, železniška postaja Rogaška Slatina, Štajersko. Pridite na pregled.	481
Hranilnica in posojilnica Sv. Anton v Slov. gor. naznani, da se vrši občni zbor dne 18. aprila 1927, ob treh popoldne v po sojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Pregled računa 1926. 2. Odobritev računa. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo	470
Izjava. Podpisani preklicem žaljive besede, katere sem govoril proti Ropotar Egidiju in se mu zahvalim, da je odstopil od Mikek Josip,
nadaljne tožbe Stara vas.
486
in
POZOR VINOGRADNIKI!
Brizgalnice proti peronospori! Sistem »Non plus ultra« in sistem »Jessernigg« ter nahrbtne žveplalnike »Vulkan« izdeluje in razpošilja proti garanciji in v najboljši izpeljavi in kvaliteti Domača izdelovalnica vinogradniških aparatov Andrej Frank in sin, Ptuj. Zahtevajet cenike! 471 4—1
1 i
i
i i
i ter vsakovrstno vsak dan j j svežo zelenjavo dobavlja po ffi najnižjih dnevnik c»nai
edino le trrdka	fj
Celestina Glavnik
Ljubljana Pogačarjev trg 1.
Telefon interurbaa 2491. Briojar: Glavnik, Ljubljana
402
pomaranče
Priporoča se
Delikatesna trgovina na Aleksandr. c. 31
v bližni glavnega kolodvora. Velika izbira vedno svežega delikatesnega blaga in vedno svežega peciva od prvovrstne tvornice V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno in na debelo po originalnih tvorniških cenah! Istotako se priporoča zraven spadajoča zajutrkovalnica in vi-narna s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim pivo iz Maribora.	Z odličnim spoštovanjem
Franc Kurinčič. Maribor.
Kmetovalci!
Pozor!
K L O BrU K I
se kupijo najboljše in najcenejše ▼ klobučarni A. AUER, MARIBOR, Vetrinjska uliea 14. Največja zaloga vsakovrstnih moških in deških klobukov in čepic že od 40 Din naprej. Popravila se izvršujejo najbolj hitro in poceni.	434
Naznanilo.
Ljubljanski magacin v Celju naznanja, da so pri žrebanj» nagrad dne 3. aprila 1927 zadele sledeče številke:
štev. 1213 g. Marija Košir, Dobrna,
štev. 1205 g. Knafal Kari,
štev. 1194 g. Ludvik Ravnak, pri Vojniku,
štev. 1179 g. Marija Jegrišnik, Liiboje,
štev. 1004 g. kupec iz Št. Janža, Velenje,
štev. 1100 g. Tanšek Štefi, Celje, Zavodna,
štev. 1129 g. kupec, Pržinska vas, Teharje,
štev. 1107 g.'kupec iz Ovsenca, Štore,
štev. 1212 g. kupec iz Rečice ob Paki,
štev. 1144 g. Stožir Jože, Trnovlje,
štev. 1203 g. Križan, Celje, Aleksandrova ulica 7,
štev. 1217 g. Vrečko Neža, Bovše, Vojnifc,
štev. 1039 g.Sekožič, Kaplavas, Št. Pavel,
štev. 1027 g. Anton Kos, Zgornja Ponikva,
štev. 1036 g. Alojzija Zupančič, Št. Jurij ob Taboru,
štev. 1189 g. Katarina Horvat, Lubečna,
štev. 1193 g. Lipovšek Terezija, Celje, Gregorčičeva ulica,
štev. 1195 g. Sivka Marjeta, Štore,
štev. 1181 g. Neža Krajšek, Prežinska vas,
štev. 1221 g. Marija Mernik, Teharje,
štev. 1137 g. Ema Pevec, Zibika 25, pošta Pristava,
štev. 1122 g. Josip Lečmik, Laško,	. .
štev. 1182 g. Marija Vodep, Št. Jurij ob južni železnici,
štev. 1054 g. kupec iz Rimskih toplic,
štev. 1090 g. Franc Skaza, Braslovče,
štev. 1224 g. Marija Grun, Gaber je,
štev. 1095 g. Zofija Kuder, Vrbje, Žalec,
štev. 1088 g. Franc Marot, Braslovče,
štev. 1043 g. Žibert, Rečica ob Paki,
štev. 1071 g. kukec iz Št. Pavla.
Vsi ti kupci prejmejo poleg dobrega in cenenega blaga še svoj denar nazaj. Pozivamo jih, da se oglase cim preje v svrho izplačila.
Pojasnilo.
Nagradna prodaja Ljubljanskega magacina v Celju se vrši na ta način, da prejme vsak kupec kot nagrado srečko, s katero zadene v srečnem slučaju kot dobitek ono svo-to denarja, ki ga je plačal za kupljeno blago.
Da razjasnimo, podajamo v sledečem par primerov: Ako kupite za svoto 100 Din, ali za 200 Din, ali za 300 Dm blaga, imate pravico do dobitka v znesku 100 um, ali zuu Din, ali 300 Din. To pomeni, da dobite povrhu blaga svoj denar nazaj. Blago dobite torej popolnoma zastonj. Drugod plačate blago, in denar, ki ste ga morebiti težko zaslu: žili, je za Vas izgubljen. Pri nas dobite po vsej verjetno^ že pri prihodnjem žrebanju ves svoj denar nazaj Tudi ce kupite za 10.000 Din ali še za večjo svoto, lahko dobite ze pri prihodnjem žrebanju ves svoj denar nazaj.
Oblečeni namreč morate biti. Če pa ze kupujete, tedaj se boste vendar ravnali po svoj! pameti.^ In Vasa pamet Vam veli, da kupite tam, kjer je najcenejše in najboljše m kjer dobite po vsej verjetnost! svoj denar povrnjen, Kjer
torej dobite blago zastonj.
Naša zaloga obstoja iz svežega, najboljšega m najcenejšega manufakturnega blaga. Posebno opozarjamo na
našo zalogo štofov in dežnih plaščev. Izdelujemo obleke
po meri.	_
Prihodnje žrebanje se vrši dne 13. apnia
Ljubljanski magacin r Celju.
"! ""! ""! "!7!  "!!!!!"!"!!!"!  "!! "!!""!!U ! !

81 IIJ t 81oy. goricah. (Živinski sejem.) Gospod veliki župan mariborske oblasti je na podstavi naredbe ministrstva trgovine in industrije dovolil obnovitev štirih letnih in živinskih sejmov. Prvi teh živinskih sejmov se vrši na cvetno soboto, dne 9. aprila za prostor se na živinskem stajališču ne bo nobena pristojbina pobirala. Pričakovati je veliko živine. Mesarji in živinokupci so vljudno vabljeni.
Sv. Martin pri Vurbergu. Umrl je po kratki bolezni naš edini sinček Kocbek Matevž v sedmem letu svoje starosti dne 11. marca popoldne. Komaj je začel z velikim veseljem zahajati v šolo, a ni mu bilo pripuščeno. Topla zahvala vsem, ki so se udeležili pogreba. Hvala tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem daleč naokoli za številno spremstvo pri pogrebu. Takšnega pogreba pri Sv. Martinu ne pomnimo. Z Bogom dragi Matevž, ne bomo se več videli tukaj. Edini sinček počivaj v miru in prosi tam Boga za nas. Upamo, da se med angelci v nebesih veseliš. Ceščeno, hvaljeno presv. Srce Jezusovo na večne čase bo. Žalujoči ostali.
Velika Nedelja. Vprašanje na dopisnika notice »Pojasnilo iz Ormoža«, priobčen v »Slovenskem Gospodarju« dne 24. marca 1.1. ¿ter. 7, v katerem dopisnik trdi med drugim, da so mlinarji, so-darji ia sedlarji izločeni iz Skupne obrtne zadruge pri Veliki Nedelji. Vpraša se dopisnika, kedaj in s katerim odlokom so bili omenjeni obrtniki izločeni iz Skupne obrtne zadruge pri Veliki Nedelji? Ali morda na povelje samostojnih demokratov, ki te laži okoli trosijo? Resnica je, da nobena stroka zgoraj imenovanih ni izločena, ker za to tudi od oblasti nobenega odloka ni bilo. V dokaz za to je, da so bili sedlarski in sodarski vajenci 19. marca pri Skupni obrtni zadrugi pri Veliki Nedelji oproščeni. Torej dopisnika v vednosti Nadalje dopisnik trdi, da neko novo obrtno zadrugo v Ormožu snujejo pristaši Slovenske ljudske stranke. Ali sta Matija Rakuša, mizar v Hajndlnu Zabavnik, gostilničar v Ormoža, pristaša SLS? Potem agitatorji, ki za vašo zadrugo agiti-rajo: Alojz Stajnko, kolar v Ključarovcih, Podgorelec Matija, mizar r Lešnici in Vinko Zvegla, kolar v Sodincih, so to pristaši Slovenske ljudske stranke?
Mala Nedelja. V Društvenem domu pri Mali Nedelji se vrši aa cvetno nedelj«, 10. aprila predavanje s spremljevanjem kino-filma — Bernardka, lurška pastarica in lurški čudeži«. Samo dve predstavi: Prva po večernicah, zadnja ob pol 7. uri zvečer. Vstop nina znižana. Ne zamudite in oglejte si vsi od blizu in daleč to znamenitost.
Sv. Jurij ob Sčarnici. Na posvetitvi dobre hiše Jaušovec <Kralovi) r Seliščih se je nabralo za dijaško kuhinjo 150 Din. Bog povrni!
Celje. Štefan Ivanuša, 32 let star, rojen v Krčevini pri Ptuju, v občino Brebrovnik pristojen, r. k. samski rudar, brez stalnega bivališča, radi tatvine opetovano predkaznovan, prodajal je meseca julija 1926 v selu Pretetinci pri Cakovcu seljakom razno manufaktunio blago in več oblek, ki je ker ga je po vsaki ceni razpečaval, bilo gotovo ukradeno. V shrambi podpisanega sodišča se nahajajo: 1 dolga zimska suknja — površna — z temno-eeleno podlago z rudečimi in modrimi črtami, 1 moška suknja in hlače iz temnorujavkastega blaga, 1 kompletna obleka iz rižastega temnosivega blaga, 1 kompletna obleka iz rižastega temnosivega blaga, 1 rujava suknja in hlače, 1 stare sivoprogaste hlače, 1 kompletna obleka temnozelenkaste barve, 2 svileni naglavni ruti, 3 naglavne rute iz perkala, 1 in pol metra črnega blaga. Razven tega je prodal tudi kakih 10 metrov sukna, 2 srebrni žepni uri in 1 par ženskih čevljev. Lastniki teh predmetov in osebe, ki za-morejo navesti, kje je bilo to blago ukradeno, naj to nemudoma javijo okrožnemu sodišču ▼ Celje k Vr VIII 78/27.
Nova Cerkev. Gospodinjski tečaj v Novi Cerkvi priredi na cvetno nedeljo, dne 10. aprila razstavo kuharskih in sirarskih iz-■ielkoT in ženskih ročnih del v hiši gospoda župana Lešnika v Polžah, ki se otvori zjutraj po rani maši in akademijo v 1. razredu osnovne šole v Novi Cerkvi, s sledečim sporedom: 1. Venček narodnih pesmi (ženski zbor). 2. Kmetski hiši (deklamacija). 3. Le pevaj dekle (ženski zbor). Ko ptičica. 4. Za sinom, Svarilo (deklamacija), 5. Tri perice (ženski trospev). 6. Brez zajutrka (šal. eno-dejanka). 7. Kuharica (komični prizor s petjem). 8. Venčarica {sklepna slika s petjem). Vstopnina: sedeži 1. vrste 10 Din, II. vrste 5 Din, stojišča po 3 Din. Začetek točno ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi vodstvo.
Skofjavas. Gospod župana Kožuha vprašamo: kedaj misli izvršiti sklep odborove seje od 1. decembra 1926? Pred časom se je gospod župan izrazil proti nekemu našemu pristašu, da iupan hoče biti, ako je tudi zastonj. Zakaj daje obč. odbor plačo gospodu Kožuhu, ako mu odvzamete plačo, bo on rad zastonj, samo da bo smel biti gospod župan. Zupanovo plačo pa je boljše, da dobijo občinski reveži, ali jim jo pa odstopite gospod župan kar sami, ker se ti presneti klerikalci nič zanje ne brigajo, se boste pa vsaj vi.
Rečica ▼ Savinjski dolini. Dne 28. marca smo pokopali Ko-renovo Ano iz St. Janža. 29. marca pa mežnarjevo mater iz Gorice. Kako sta bili spoštovani, je dokaz obilo število prijateljev in sosedov, ki so ju spremili na zadnji poti. V trgu imajo pred občinsko hišo stariski vodnjak, ki ga posebno vsak tujec občuduje in opazuje, ko se s poštnim avtomobilom skozi pelje, vsled krasnega oklepa. Lastnik že nekaj let namerava par delov odstraniti, kar gotovo gospod podžupan ne bode dovolil, vsaj stari ljudje pravijo, da je trg postal po znanem prangerju in vodnjaku, ki sta pred novo občinsko hišo.
Sele pri Slovenjgradcu. (Postna oltarna slika.) Za našo župnijske cerkev je naslikal akademični slikar g. Peter Markovič v liožeku (Rosegg) na Koroškem veliko in lepo sliko za postni čas: Kristus na križu, ob vznožju križa kleči v globoki žalosti Marija Magdalena. Gospod Markovič je bil vedno, tudi v najtežjih časih in ko so mu Nemci ponujali razne ugodnosti, veren in zvest naš pristaš. Zato ga toplo priporočamo, ako bi kdo kako sliko potreboval (je tudi zelo dober portretist), zlasti ker živi sedaj na stara leta v težkih razmerah. Na Štajerskem so znane njegove slike v rajhenburški novi cerkvi.
Solčava. Cesta iz Luč v Solčavo se še ne gradi, a kakor zvemo iz zanesljivega vira, je določena zadostna vsota pri proračunu za regulacijo hudournikov tudi za to cesto. Tako, da je upanje, da bo do 23. junija že zgotovljena — takrat je namreč nepreložljivo žrebanje solčavske orlovske loterije.
Šmarje pri Jelšah. Seveda se povsod vedno kaj novega dogaja. Pa nam domačinom se marsikaj zdi čisto vsakdanje, kar pa drugod živeče rojake živo zanima. To nam je v lepi besedi povedal tudi »Smarčan iz tujine« in je tudi mene spodbodel, da poročam, kar vem iz govoric in cerkvenih oznanil veselega in žalostnega. Letošnji pust tukaj ni kaj posebno razsajal. Ni bilo bogve kakšnih veselic in prireditev, pa tudi gostij le 14. Od tod so odpeljali neveste: eno v Marenberg, eno v St. Vid, eno na Sladko goro ter tri v Zibiko. Domači fantje pa so dobili: štiri iz domače župnije, po dve pa iz Ponikve in iz Sladke gore. Pečnik iz Smartna pri Celju z M. Ano Lampretovo bo gospodaril v Zadržah, našemu Tončeku Anderluh in njegovi Lojziki pa daj Bog srečo pri Sv. Roku! Španska se j« oglašala tudi pri nas, pa še trka tudi sedaj! Toda do danes še — hvala Bogu — ni imela posebnih uspehov. Umrlo jih je sicer že 18, toda na španski menda nihče. Med rajnimi sta dva novorojenca, dva štiridesetletnika in dva petinšestdesetletnika, vsi drugi pa med 75 do 90 let; najstarejša je bila Hrabušek Marija i Vrha. Naj počivajo v miru! Dela imamo silno veliko. Bog nam le daj lepo vreme!
Raaarjo pri Jelšah. »Smarčan v tujini« nag je v zadnjem »Gospodarja« podregal, naj kaj poročamo ia naših krajev. Prav rad
mu ustrežem, če mi le gospod urednik kak prostorček o^oči. Delamo in se trudimo na vse pretege, pa bi radi še bolj, c? "as le vreme ne motilo. Obrezali smo, deloma tudi okopali ter ^ ido-nosnike posnažili; začeli smo tudi že orati in vrte pripravljati. Toda že v četrtek zvečer nam je začelo vreme nagajati in nas moti že peti dan. Je že bila v jeseni huda vožnja po naših cestah, kaj še le bo zdaj! V naravnost groznem in za ljudi in živino nevarnem stanju se nahaja posebno cesta iz Ločneca preko Ješovca do Šmarja. Grajščinske gozdove v Ločnecu so namreč posekali in zdaj že dolgo časa vozijo drva in plohe na železnico. Cesto sicer popravljajo z vlaganjem vej in krepeljev, toda kljub temu je cesta taka, da se nam smilijo ljudje in živina. Vsaj nekoliko se je pa na prizadevanje mladega in čilega posestnika Štefana Cuješa popravila stara ali rimska cesta skozi Korpule in Gaj, za kar smo prav hvaležni. Bom še poročal, pa bolj kratko, ker bom imel več dela, kot pa ga imam v tem odurnem vremenu.
Hrvatsko Zagorje. Ce kdo v državi, potem imajo gotovo kmetje iz Hrvatskega Zagorja povoda dovolj, da tožijo o slabi letini lanskega leta. Radi gostonaseljnosti že itak ubožno ljudstvo, je lansko leto še posebno hudo trpelo radi obilnega deževja, ki pušča tu vedno težke sledove. Zemlja je namreč po večini težko propustna ilovica, ki se počasi suši, četudi je večina njiv v položnih legah. Zemljo obdelujejo po svojih izkustvih tako, da bi bila kar najbolj zavarovana pred močo; zato delajo ozke sloge, pol drugi do dveh metrov široke, razgone globoke, katere po izvršeni setvi očistijo še s plugom in motiko. Preko slogov in dostikrat kar preko celih njiv napravljajo povprečne jarke, po katerih se naj odteka voda. Koruzo osipavajo (ogrebajo) visoko, ker menijo, da bodo na vrhu grobov novo nastale korenine lažje prenašale mokroto. Pa lani se je koruza, ki je tu glavni sadež, slabo izkazala, ker v večini slučajev niti četrtino normalnega pridelka ni dala. Radi goste naseljnosti izkoriščajo vsak košček zemljišča in tako najdemo njive, vinograde itd. v legah, v katere nikakor ne spadajo. Tu ni nič nenavadnega, da se obdeluje vinograd ob gozdu na severni strani hriba. Tudi njive so tik gozda, v gozdu, ali pa je par gozdnih dreves, okrog njih pa njiva. Zemljišča so tu v Hrvatskem Zagorju silno razkosana. Največ kmetovalcev poseduje le 1—5 oralov zemlje in na tem zemljišču si prizadevajo pridelati vse; zato imajo v splošnem po par sto kvadratnih metrov gozda, nekaj koloseka, par slogov njiv, mal travnik in seveda vsaj nekaj vinograda, nasajenega po večini s šmarnico. Mnogo je tudi posestnikov, ki imajo le pol do 1 orala zemlje, torej toliko, da si postavi na njej hišico in zraven zasadi vinograd, ki ima vsekakor prednost tudi pred vrtom. Vino je tudi Zagorcu, kakor Slovencu, največja tolažba v žalosti, up v obupu ter cilj vsega hrepenenja. Najsrečnejši je pač v nedeljo popoldne, ko sam, ali pa s prijateljem-sosedom koraka v goro, v svoj mali hramček, kjer ob ljubljeni kapljici pozabi na vsakdanje težave in navdušeno in prešerno zapoje zagorsko himno: »Još ni jedan Zagorac nije prodao vina — Več mu ga je popila vesela družina.« Pa tudi to veselje je letos mnogim odvzeto. Veliko je hramov, kjer sodčki že sedaj prazni čakajo čričkovega petja, ki naj pokliče trgače, da jih bodo zopet napolnili z grozdnim sokom. Peronospora in toča sta lani prikratili našemu Zagorcu tudi to zadnje veselje. K vsemu temu je pa prišlo na zimo kot zadnje še najhujše zlo: metli-čavost goveje živine, o čemer pa prihodnjič. J. Ašič, upravitelj, Beleče.
Gnojenje koruze.
Vsakemu kmetovalcu je dobro znano, da potrebuje koruza globoko zrahljano in dobro zagnojeno zemljo, če naj bogato obrodi, zato ji tudi redno gnjijo s hlevskim gnojem. Vzlic temu pa ni pridelek vedno zadovoljiv, čemur je marsikaj krivo. Največkrat primanjkuje hlevskega gnoja in zato ne more zemlja nuditi koruzi zadostnih hraniL Mnogokrat je tudi hlevski gnoj še popolnoma svež. nevležan, nerazkrojen in zato je njegov učinek slab. Ravno koruza pa rabi dobro podelan gnoj, če naj dobro uspeva.
Najprikladnejše je seveda že jeseni zemljo dobro pognojiti in jo nato globoko preorati, sprašiti. Tekom zime se gnoj razkroji, zemlja zdrobi, razpade in postane rodovitna. Spomladi pa zadostuje, če njivo samo prerahljamo s kultivatorjem ali pa jo globoko prebranamo in nato zasejemo. Tako obdelana njiva nam gotovo boljše obrodi nego šele spomladi pognojena in preorana.
Zal pa, da ni vedno mogoče pripraviti zemljo za koruzo že jeseni, ampak v mnogih primerih nam ostane to delo za spomlad. •In če tedaj razpolagamo samo s svežim hlevskim gnojem, nam bo ta le počasi učinkoval in rastline bodo vzlic morda obilnemu gnoju stradale ravno v začetku svojega razvoja, ko bi najbolj potrebovale že pripravljeno hrano.
Tej pomanjkljivosti spomladnega gnojenja ne moremo drugače odpomoči, kakor z uporabo umetnih gnojil. Umetna gnojila nam nudijo možnost, oskrbovati rastline s tistimi hranili, ki jih v razvojni dobi najbolj nujno rabijo. V začetku svojega razvoja potrebuje pa vsaka rastlina predvsem dušika, ki pospešuje raščo vseh njenih delov. Ta dušik pa mora biti hitro topljiv v vodi in lahko dostopen rastlinam, če naj kmalu učinkuje. Take vrste dušika v obliki solitrne kisline vsebuje čilski soliter, ki ga potrosimo po vrhu njive, polovico kmalu po setvi, ostalo pa pri prvem okopavanju. Dež in zemljska vlaga ga kmalu raztopita in splavita do koruznih korenin, ki ga željno vsrkavajo in vsled njegovega učinka bujnejše poženejo. Zaradi tega opazimo kmalu po gnojenju koruze s čilskim solitrom bujnejšo rast in temnejšo barvo rastlin. Koruza je namreč izrazito dušičnata rastlina, ki je posebno hvaležna za tako gnojenje. Na en hektar orala) koruze vzamemo okrog 250 kg čilskega solitra.
Koruza pa ima tudi močno razvito koreninje, za katero rabi precej kalija. Kakor znano, vpliva namreč to rastlinsko hranilo zelo ugodno na razvoj koreninja. Čimbolj je pa to razraščeno, tem več hrane lahko črpa iz zemlje. In ravno koruza kaj dobro izplača gnojenje s kalijem. Svetovna statistika nam dokazuje, da se v naprednejših državah poraba kalija za koruzo izredno zvišuje, ker so se poljedelci prepričali, da brez njega ni zadovoljivega pridelka. Na en hektar vzamemo 250 kg kalijeve soli, ki jo potrosimo po njivi, predno jo pripravimo za setev koruze, in jo nato podbranamo. Kalijeva sol se zmeša z zemljo, vlaga jo raztopi in kmalu jo rastline vsrkajo.
Debelo kleno zrnje nam zraste samo pod vplivom fosforove kisline, zato tudi opazujemo, da nam žita, ajda, koruza dobro za-rodijo le tedaj, če jim močno pognojimo s superfosfatom. To umetno gnojilo povzroča namreč krepkejši razvoj zrnja in vpliva na njegovo sestavo. V nekaterih pokrajinah, kjer je zemlja itak polna kalija in dušika, gnojijo žitu in koruzi samo s superfosfatom in dosežejo ž njim bogate pridelke. To je seveda mogoče samo v deviških, globokih, rodovitnih zemljah, od katerih se zahteva samo en pridelek na leto. Izčrpane in manj rodovitne zemlje, kakor jih na primer imamo v Sloveniji, kaj takega ne prenesejo; posebno pa ne še iz tega razloga, ker morajo večji del dati po dva pridelka na leto. Zato moramo pri nas gnojiti koruzi ne samo s superfosfatom, ampak tudi še z dušičnatimi in kalijevimi gnojili. Superfosfata potrebujemo na hektar do 400 kg, ki jih potrosimo po njivi, predno jo zorjemo ali spomladi pobrana-mo, da se dobro zmeša z zemljo.
Iz navadenega torej razvidimo, da dosežemo najbolj gotove uspehe na pridelkih, če gnojimo koruzi z vsemi tremi gnojili. O tem »o nas tudi prepričali številni gnojilni preizkusi, ki so se iz-
vedli drugod in tudi že pri nas. Tako je bilo v minulem letu ▼ Sloveniji izvršenih več takih poskusov z uporabo čilskega solitra, kalijeve soli in superfosfata, ki so vzlic neugodni, mokri letini pokazali prav lepe uspehe in prepričali preizkuševalce in tudi okoliške kmete, kako dobičkanosno je gnojenje z umetnimi gnojili. Tako se je na štirih takih gnojilnih poskusih pridelalo na enem hektarju koruze v storžih:
	gnojeno s		
na negnojenih parcelah	iilskim solitrom kalijevo soljo in superfosfatom	kalijevo soljo in superfosfatom	čilikim solitrom
3110 kg	4670 kg	4060 kg	4110 kg
torej j«	znaial večji pridelek aa gnojenih parcelan		
—	1260 kg	650 kg	700 kg
Te številke nam dovolj jasno kažejo, da se gnojenje koruze z umetnimi gnojiil prav dobro izplača in da se z njimi znatno poveča pridelke naših njiv. Pripomniti pa treba tudi, da z njimi pognojena zemlja ostane krepka in rodovitna še za naslednji sadež, ker ne more koruza sama vse ji podano gnojilo izčrpati. Učinek gnojenja se pokaže torej dvakrat. To nas nadalje mora prepričati, da bo pridelovanje koruze v Sloveniji dobičkanosno le tedaj, če ji bodemo gnojili razen s hlevskim gnojem tudi še z umetnimi gnojili.
kakršnikol
casi
brez
življenje
m.
MALa OZNANILA
Krasno posestvo 20 oralov, 2% orala vinograda, 35 minut od kopališča Rimske Toplice, se pod ceno proda. Informacije daje Leopold Pečar, železniški uradnik, Zidanimost.	379
Radi družinskih razmer prodam poaestvo do polovice, ob-segaojče 4 orale. Posestvo obstoji iz hiše z gospodarskim poslopjem, sadovnjaka, njiv, travnika in lepega lesa, za ceno 17 tisoč dinarjev. Več pove lastnik Matija Celigoj, vas Police St. 63 p. Gor. Radgona.	408
Kolje, žagano, cepano, okroglo in vse vrste rezanega lesa prodaja F. Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25._406
Važno za poeeetnikel Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo pleme-, nite jablane triletne in pleme-
I niti črešnje dvoletne ▼ več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8—12 Din kakor je kvaliteta. Ne zamudite prilike in se oskrbite že sedaj, ko je najboljša priložnost za saden je z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgoienim sadjem iz Drevesnice »Vrt«, Dža-monja in drug, družba z o. z., Maribor.	343 4—1
Krojači in Šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeulje Knafeli Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križev-niška ul. 2.	413 4—1
tapetniška dela izvršuje hitro in po najnižjih cenab Anton öerin, Maribor, Pristaniška «, Ob bregu 4.	201 8-1
Lak, holandsko zelje, krompir, različne solate. Preprodalalcen» in trgovcem znižane cene. Na deželo pošiljamo po povzetja. Zahtevajte cenik. — H. Blum, Krvavi most 2, Zagreb. 184
Kapi» staro alato in srebro, itari denar, »rebrne krone itd. E. Ackermann, urar v Ptuju.
1704
latam več sort suho cepljenih trt na prodaj. Martin Horvat, Gaberuik, p. Juršinci pri Ptuju.
315 10-1
Kmetje, posestniki!
najboljše zamenjate ln prešate olje v tovarni bučnega olja J. □ochmfiller v Mariboru, Po4 mostom (Magdalenska stran). Dobijo se po ceni najredilnejše otrobi.	100 12-1
Svilene rute
za praznike si najlažje izberete v manufakturni trgovini J. PREAC V MARIBORU NA GLAVNEM TRGU, ker je le tam največja in najnovejša izbira.
Naznanjam vsestransko, da sem v Mariboru Glavni trg 12, odprl konces. informacijsko pisarno za vse
vojaške zadeve.
Vsak vojaški obvezanec dobi tu natanke pojasnila in izdelovale se bodo vse vloge proti zmerni odškodnini. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamko in 30 Din kot honorar. Izčrpen odgovor »ledi takoj.	466
Anton Novak, kapetan t pokoja.


»Do sedaj je
preteklo devet let, odkar sem spoznal »Tirpil«. To sredstvo je učinkovalo naravnost presenetljivo. Od tedaj rabim samo »Tirpil« proti driski telet in prašičev.«
L. G. načelnik, poljed. okr. zadruge v H.. »Tirpil« se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. —
Edina tvornica: Cl. Lageman, chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjovska ul. 8.
Trpežnost Vaših čevljev
se podaljša*
ako uporabljate
»LUNA«
pravo terpentin kremo!
Prepričajte se!
II 41 li |
obvezo in spreglejte vendar en-	¡|
krat, da je samo Vaš dobiček,	s
ako še danes kupite dopisnico	g
za 50 para in pišite takoj po	g
vzorce od sukna in kamgarna	s
za moške obleke, razne volne za	g
damske obleke, belega in pisa-	s
nega platna, cefira, kretona in	§j
sploh vse manufakture na vele-	g
¡§ trgovino R. Stermecki, Celje, št. 24, kjer je izbira velikanska,	||
p kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez 500 D	g
poštnine prosto.	=
Radi prezidave
ae prodaja klobuke, obleke, plašče, perilo, čevlje itd. itd. po zelo znižanih cenah, še z 5% popusta. Samo 14 dni. pri
Jakob-u Lah, Maribor, Glavni trg 2


OSREDNJE MLEKARNE V LJUBLJANI, Maistrova ulica 10, nudijo v vsaki množini in po najnižjih cenah vse mlečne proizvode, kakor: prvovrstno čajno maslo, maslo za kuho, Švicarski ementalski in polementalski sir, trapistovski sir vseh vrst in druge izdelke.	436
1
in krasno volneno blago za obleke
kupite po nizki ceni pri tvrdki
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.	449
Vsi ljudje
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdki
Franc Kolerič, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago. 93
Modro gálico 98 99%
žveplo znamke Trezza in Ventilato, rafijo Ia Mayunga, Saloidin, prvovrstno apno ter vse druge vinogradniške potrebščine nudi najceneje na veliko in malo
Gospodarska zadruga
v Girnji Radgoni.
Stalna zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil. — Zahtevajte
ponudbe.	361
»•žna in solidM po« trčita.)	Ustanovljeno 1101.
Kilne pase
trebušne obveze, proti visečemH trebuhu, potujočim ledvicam in zni-ženju želodca, gumijeve nogavice ia obveze za krčne žile. Umetne noga ia roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije ia v»e aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka
FRANC PODGORŠEK. BANDAŽIST, MARIBOR
Slovtmak» «lica 7.
Piimena naročila te toča« izvršujejo ter pošiljajo po povzetja.
¥esci!i- boste, -1
in vedno se boste dobro počutili, ako z fefln« niasa5o,
drgnjenjem in umivanjem s Fellerjevim pravim blago-dišečim Elssfluidom prebudite v vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in celo telo storite s tem odporno in sposobno za delo. 2e od časa naših dedov pokazuje se Elsafluid pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. Pravi Elsafluid je močnejši in boljšega delovanja kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus t lekarnah hi odgovarjajočih prodajalnah lirecno .Felleriev* pravi Etsalluid, v poizkumih etekleničicah po 6'— Din, dvojnatih ateklenicah po Diu Ui apecijalnih steklenicah po 26'— Din. — Po polti pride tem cenejM, čim več b® naroči naenkrat. Z zavojnino In poštnino vred atano:
1 poizkunih aii • dvojnatih ali 2 «pecijalal (tokltniei BI — Din « . . 18 . , 6 .	. 13S-- ■
" » •■■>«. . 1»	«4. »O"-
NaroHla nasloviti razločno taVol»:
Eugan V. Fcller, lekarnar v Slublcl Don]i, Elsatrg »t. 341 . 154S	Hrvatska.	FL V.
Najboljša sveža s* mm
kakor rudeča detelja, nemška detelja (lucerna), seme za travo, peso, Mamut in Ekendorfsika posebno velika in mesnata repa, koleraba za svinje, vse vrste sočivja in semena za cvetlice dobite po znižanih cenah v že 70 let obstoječi trgovini semena I. Sirk, Maribor, Glavni trg, rotovž.
Cirilova knjižni®
obsega dosedaj sledeče zvezke:
1.	Naša država (razprodano).
2.	Jugoslovanski Piemont, 7 Din.
3.	3. Slovenska žena. 10 Din.
4.	Moj stric in moj župnik, 4 Din.
5.	Gladiatorji, I. del, 8 Din.
6.	Gladiatorji, II. del, 10 Din.
7.	Nevidni človek, 7 Din.
8.	Dušica, I. del 16 Din, II. del 25 Din, III. de! (v tisku).
9.	V libijski puščavi, 12 Din.
10.	Živ pokopan, 8 Din.
11.	Izpovedi socialista, 16 Din.
12.	Džungla, I. del 18 Din, II .del 14 Din.
13.	Šumi, šumi Drava, 5 Din.
14.	Slovenske gorice, 7 Din.
15.	Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din.
16.	Mali svet naših očetov, 28 Din.
17.	Iz otroških ust.
18.	Kadar rože cveto, 8.50 Din.
19.	Zadnji Mohikanec, 11 Din.
20.	Dom.
21.	Kratka zgodovina Maribora, 20 Din.

H^SIfll^lililflilCMMHMRHHfaMKIK^p^
r
■
Naložite denar ie pr
Ljudski posojilnici v Celju
mmrirui «dragi i MOmjeoa uta»
Cankarjeva ulica 4
|§ poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«),	§<
kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje	P obrestuje. 58
m	s?
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.	R
M	K
M Posojila po najnižji obrestni meri.	H
w	m mmmmmmmnmmmmmmnmmmnmm*
STYRIA- KOLO
12 mesečne obroke
samo pri generalnem zastopstvu 345
ALOJZ USSAR Maribor
Gosposka ulica 20/1.
S Zadružna gospodarska banka d. «i. j
S --- 11 Podružnica Maribor. anw...... ¡
■
■
■
f lestfli nnoigrsleni piliti. tUifciudrivi uiti I pni taiiHkutko Mrfcfffe ¡snrrtrii m bani» posli ujknlutnilB. — iijviiii ikrutivute rtu m kijliiu li i tttelM PooblaSčeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
U
Pljužna bolezen je ozdravljiva!
Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar v grlu, izbruhanje krvi, hripavost, naduha, bodenje itd. se ozdravi. Tlnob« ie oz4lrttrlfeniti! Zahtevajte takoj knjigo o moji
n«ri umett*«*tl gtreHrmnfevmnf*,
katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pr vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagat. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metode ter jo radi uporabljajo, Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je. f*«j»olnom«	dobite mojo knjigo, iz
katere izveste mnogo koristnega znanja. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev
priznanim
norim nmčlnom Vmhegm ftreHranfevmnfm
strinjal. V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje
tamkajšnje zastopstvo. . "Črpajte pouk in ojačenje volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. To nudi okrepčilo in življenjsko tolažbo ter se obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za današnje stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov:
AUGUST MARZKE, BERLxN-WILMERSDORF, BRUCHSALERSTR. 5- ABT. 847
Tiskar: Tiskarna «v. Cirila v Mariboru, predstavnik Le» Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospe»
darja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar ▼ Maribora.