GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO 19 10. MAREC 1980 CENA 3 DIN • SsejeOKZKS Naloge komunistov pri izvajanju stabilizacije Volilna programska konferenca kamniških komunistov bo v prvi polovici aprila, so se dogovorili na konferenci OK ZKS Kamnik konec februarja. Takrat bodo spregovorili o dosedanjem delu na osnovi poročila, ki ga bo pripravil komite občinske konference, hkrati pa v skladu s statutarnim sklepom o organiziranosti in delovanju občinske konference ZKS, ki so ga sprejeli, izvolili novo vodstvo in člane komisij občinske konference ZKS Kamnik. Med te skopo povzete sklepe je treba dodati še sprejeti ključ o sestavi oziroma številu delegatov na volilni programski konferenci. Udeležilo naj bi se je 126 delegatov; poleg že izvoljenih članov občinske konference še po en delegat iz vsake osnovne organizacije zveze komunistov, ki ima do osemnajst članov, po dva delegata iz osnovne organizacije, ki šteje do trideset članov in po trije delegati iz osnovnih organizacij, ki imajo več kot trideset članov. Konferenca kamniških komunistov je bila tudi priložnost za razpravo o uresničevanju stabilizacijskih ukrepov in o nalogah, ki pri tem čakajo vse komuniste. Vseh področij, na katerih se bomo morali letos gospodarneje in varčneje obnašati, najbrž nima smisla ponavljati, saj smo jih že nekajkrat posredovali. Pomembneje je, da se bodo komunisti tako odločno kot v preteklem letu, ko so se tvorno vključili v gospodarjenje in tudi pripomogli tako k dobrim rezultatom kot k ustreznemu razmerju v delitvi dohodka, obnašali tudi v letošnjem letu. Še toliko bolj, ker so se prve težave v gospodarjenju v nekaterih delovnih okoljih že pojavile in terjajo odgovorno razreševanje. Če hočemo torej zagotoviti usklajeno in učinkovito uveljavitev stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu in negospodarstvu, moramo doseči predvsem popolno akcijsko enotnost vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov odnosno samoupravne strukture. Da bi to dosegli, naj bi naredili naslednje: - Sklicali posvet vodstev družbenopolitičnih organizacij' v občini, na katerem bi obravnavali vse stabilizacijske ukrepe in se dogovorili za enotna stališča; - Zagotovili, da bodo akcijski programi v delovnih okoljih enotni in drubenopo- litične organizacije ne bodo delale vsaka po svoje; - Da bi lahko zasledovali dogajanja in da bi lahko občinski koordinacijski odbor spremljal dogodke, je potrebno zagotoviti sprotno informiranost v obeh smereh. Informiranje naj bi potekalo predvsem preko osnovnih organizacij sindikata in osnovnih organizacij zveze komunistov. - Osnovne organizacije morajo potemtakem spremljati dogodke in o njih obveščati občinske organe. Še posebej to velja vse kritične primere, do katerih bo nedvomno prišlo. - V družbenopolitičnih organizacijah bomo pripravili posvete za sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov odnosno za predsednike osnovnih organizacij sindikata o tekočih razmerah in nalogah. - Stremeti je treba za tesno sodelovanje in informiranje med družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi organi. Celotne akcije ne smemo smatrati kot »AKCIJO«, ampak kot metodo dela v določenih razmerah, ki lahko nastopajo odnosno se spreminjajo v zelo kratkem času. Gradbena pomlad je že potrkala na vrata Kamnika, saj se je Gradbinec v stanovanjski soseski Perovo lotil gradnje dveh novih stanovanjskih blokov. Zaključna dela tečejo pri izgradnji nove stavbe Stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Z zanimanjem pa si bomo v tem mesecu ogledali tudi razgrnjeni zazidalni načrt za novo stanovanjsko sosesko na Novem trgu ter nekoliko spremenjeni zazidalni načrt za sosesko Perovo. • S seje predsedstva OK SZDL Sprejet program dela Pred Socialistično zvezo delovnega ljudstva so v naslednjem obdobju pomembne naloge, ki terjajo najširšo mobilizacijo vsehi organiziranih socialističnih sil, je na svoji seji ugotovilo predsedstvo OK SZDL. V tem celotnem spletu nalog in obveznosti so posebej izpostavljena prizadevanja za stabilizacijo godpodarstva, za nadaljne pod razbijanje in razvijanje ljudske obrambe in družbene samozaščite, demokratizacijo družbenih odnosov z uresničeva- njem pobude o kolektivnem delu in odgovornosti in aktivnost ob oblikovanju srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja. Prav to so tudi temeljne naloge Iz usmeritev aktivnosti socialistične zveze v letošnjem letu, ki jih je sprejelo predsedstvo kot predlog za sprejem na seji občinske konference, ki bo predvidoma 14. Letošnji mednarodni praznik žensk je minil. Minil brez razkošnih potovanj, dragih daril, skratka stvari, ki v okvir tega praznika ne sodijo. V glasilu odmerjamo prazniku čestitko šele zdaj. Prepleta se skozi dva pogovora, ki sta sama po sebi dovolj zgovorna in jima ni treba dodati ničesar. rak naprej v razreševanju dolgotrajnih nerazčiščenih odnosov pri opredelitvi statuta centralne čistilne naprave. Razčistili so dilemo, ali je čistilna naprava skupaj s kolektorji tehničnotehnološka celota - pomislekov konec koncev ne bi moglo biti, saj je priključevanje kanalizacije na čistilno napravo do- prišla novica, da je njihova nova pošta dograjena in da lahko otvoritev pričakujemo že v nekaj dneh. S kritično mislijo pa se velja ustaviti ob tem, da smo že dvakrat poskušali v okviru sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL spregovoriti o aktualnih problemih Ka- Iz urednikove beležke Pač pa velja zapisati nekaj misli, ki so se strnile v bogatem štirinajstdnevnem družbenopolitičnem življenju v občini. Konec preteklega tedna so predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih komunalnih skupnosti in komunalnih podjetij Domžale in Kamnik skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja SR Slovenije Vinkom Kastelicem znova spregovorili o čistilni napravi. Dogovor je tokrat prinesel bistven ko- ločeno z pozitivno zakonodajo. Obširnejše poročilo o pogovoru bomo objavili v prihodnji številki, zapišimo le zaključek, da se bo po dogovoru s sestanka nadaljeval postopek za konstituiranje toz-da Centralna čistilna naprava, kot so se odločili delavci, zaposleni v čistilni napravi. Zanimivi sta najbrž še dve novici: prva pravi, naj bi v soboto le začela znova obratovati gondolska žičnica na Veliko planino. Iz Komende pa je tik pred zaključkom redakcije mniškega občana in potrditi zaključni račun. Žal pa se je obeh sestankov od sedemnajstih udeležilo le po pet članov sveta za informiranje. Najbrž je odveč razmišljati, zakaj je brez opravičila izostalo po dvanajst članov. Prav gotovo pa člani sveta za informiranje s takim odnosom ne morejo opravljati svoje pomembne vloge pri uresničevanju programske usmeritve glasila in pri urejanju ostalih stvari, ki so ključne za redno izhajanje glasila. Sicer pa tudi seminar za urednike glasil v združenem delu in dopisnike Kamniškega občana ni minil dosti bolje. Navdušenje je bilo sicer veliko, seminarja pa se je od okrog petdeset vabljenih udeležilo komaj peščica. Ob tem se seveda ni mogoče čuditi dejstvu, da informiranje, s tem pa seveda tudi glasilo SZDL, še ni deležno prave pozornosti in da informacij, ki jih prinaša Kamniški občan, mnogi sploh ne opazijo. Posledice tega pa je mogoče srečati na vsakem koraku. Samo dva primera, ki sta dovolj zgovorna: na sestanku občinskega sveta zveze sindikatov so na primer nekateri člani prvič slišali o dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. In da smo na primer na seji očinske konference ZKS poslušali akcijski program komunistov za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, ki je vseboval le usmeritve, sprejete v republiki, čeprav naj bi to svojo končno obliko dobile v določenem okolju ob konkretnih težavah. Predsedstvo je na seji sprejelo tudi statutarni sklep o organiziranosti in načinu dela občinske konference, kar je že prvi korak k uresničevanju Titove pobude o kolektivnem vodenju in odgovornosti. Ta aktivnost se bo nato s statutarnimi, organizacijskimi in kadrovskimi pripravami nadaljevala preko vsega leta do novembra, ko bo programska in volilna seja občinske konference sprejela vse te spremembe. V pripravah na konferenco bo potrebno analizirati dosedanje delo ter organiziranost in oceniti lastno aktivnost in učinkovitost, posebej še oceniti, kako v praksi že poteka uresničevanje pobude o kolektivnem delu in odgovornosti in nato v skladu s temi analizami in na osnovi sprejetih ugotovitev pripraviti ustrezne predloge statutarnih pa tudi kadrovskih sprememb. Na seji so govorili tudi o pobudi družbenopolitičnih organizacij občine Domžale o spremembi občinskega praznika. Dosedaj sta občini Domžale in Kamnik v počastitev prvega organiziranega oboroženega odpora, ki so ga organizirali aktivisti iz obeh občin, praznovali občinski praznik skupaj 27. julija. Družbenopolitične organizacije občine Domžale pa predlagajo občanom Domžal, da bi praznik prestavili na 23. maj, datum velikega shoda ljudske fronte na Taboru, z utemeljitvijo, da je to pomembnejši pa tudi zaradi šolskih počitnic in dopustov v juliju primernejši datum. Predsedstvo občinske konference SZDL je bilo mnenja, da v naši občini ni potrebno in tudi ni primerno spreminjati datuma občinskega praznika, saj so občani ta praznik že sprejeli za svojega. Predsedstvo še meni, da je dan prvega organiziranega oboroženega odpora tak datum, da lahko s ponosom praznujemo občinski praznik na ta dan, kar je videti tudi po mnogih prireditvah, s katerimi kljub dopustom in šolskim počitnicam obeležujemo ta praznik v vseh okoljih. Predsedstvo OK SZDL je oblikovalo pobudo, da se začne s pripravami za proslavitev 40-let-nice prvega organiziranega oboroženega odpora, ki bo v letu 1981. Nalogo koordinatorja in usklajevalca bo prevzela socialistična zveza. Predsedstvo je razpravljalo tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah, ki ga je pripravila v občinska konferenca ZSMS, in ga podprlo. Glede na to, da pri OK ZSMS v skladu s tem sporazumom nameravajo ustanoviti stalno mladinsko delovno brigado, ki bo sodelovala pri delovnih akcijah v občini, je potrebno k podpisu tega samoupravnega sporazuma pritegniti predvsem krajevne skupnosti. Člani predsedstva so dali pobudo, da je potrebno v oblikovanje te mladinske delovne brigade vključiti tudi organizacije združenega dela, saj bi ob konicah, predvsem sezonskih, ko primanjkuje delovne sile, lahko problem odpravili ali pa vsaj znatno omilili s sodelovanjem mladinske delovne brigade. Na seji je bil sprejet tudi sklep o sklicu seje občinske konference, ki naj bi bila 14. marca. Na seji bi poleg finančnega poročila za leto 1979 in načrta za leto 1980 sprejeli tudi usmeritve aktivnosti socialistične zveze in program dela do volilne in programske konference, ki bo v novembru. JOŽE ZAGORC Kaj bomo zgradili na Novem trgu Zazidalni načrt za Novi trg, ki so ga mnogi že težko pričakovali, je nared za javno razpravo in z morebitnimi dopolnitvami tudi za sprejem. Gre seveda za spremenjeni in dopolnjeni zazidalni načrt za to stanovanjsko sosesko v Kamniku (prvotni zazidalni načrt je bil narejen 1972), ki v bodočem stanovanjskem naselju obeta več stanovanjskih enot. Pa tudi spremenjeno arhitekturno zasnovo blokov in stanovanjskih hiš, ki je po zazidalnem načrtu usklajena in prilagojena spomeniško zaščitenemu mestnemu jedru. Zazidalni načrt pa je seveda usklajen tudi s sprejetim urbanističnim načrtom. Težko je sicer napovedovati, da bomo v Kamniku s pozidavo Novega trga dobili eno najlepših stanovanjskih sosesk, a pripravljeni zazidalni načrt obeta prav to. V njem je novo stanovanjsko naselje razdeljeno v dve enoti. V prvi bodo stali bloki, katerih značilnost bodo strehe s precejšnjim naklonom. V njih naj bi bilo 220 stanovanjskih enot oziroma življenjski prostor za okrog 800 ljudi. In ker naj bi bila pozidava Novega trga primer družbeno usmerjene gradnje, bodo stanovanjske bloke v zaključenem prostoru dopolnjevali tudi družbeni objeTtti. Predviden je prostor za vzgojnovarstveni zavod, za trgovino, in tudi za zdravstve- ni dom, če se bomo v občini z izglasovanjem tretjega samoprispevka dokončno odločili za gradnjo novega objekta. V zazidalnem načrtu je določen tudi rezervat za storitveno obrtno dejavnost in prav zato velja prisluhniti pobudi izvršnega sveta, ki je v razpravi o zazidalnem načrtu oblikoval predlog, naj bi že med javno razpravo krajevna skupnost, stanovanjska skupnost in komunalna skupnost ter komisija za drobno gospodarstvo v novi soseski določneje opredelila potrebe storitvene dejavnosti. Kot zanimivost velja poudariti še pobudo, naj bi za novo stanovanjsko sosesko uredili skupno kotlarno za ogrevanje z zemeljskim plinom, ki je že speljan v Kamnik. S Petrolom oziroma tozdom za plinifikacijo so prvi pogovori o tej možnosti že stekli. Ustaviti se velja tudi pri drugi enoti novega stanovanjskega naselja na območju Novega trga, kjer je že zgrajenih nekaj zasebnih hiš. Te naj bi po zazidalnem načrtu dopolnili z usmerjeno gradnjo zasebnih hiš, ki se bodo odlikovale po več značilnostih. Pomembno je, da so stanovanjske hiše zasnovane tako, da bo mogoče graditi nizkopritličnc zgradbe, ki jih bo moč kasneje nadzidati, ali visokopritlične zgradbe. Nič manj pomembno ni, da med stanovalci novih hiš ne bo za današnji čas že tako udo- mačene odtujenosti. Po štirinajst stanovanjskih hiš bo namreč tvorilo celoto, v kateri bodo urejene skupne zelenice in prostor za igro otrok. V dvanajstih takih stanovanjskih celotah bo preko dvpsto stanovanjskih enot oziroma prostora za okrog 670 prebivalcev. Sicer pa si med javno razgrnitvijo zazidalnega načrta vsakdo lahko sam ogleda, kakšna bo nova stanovanjska soseska. Dodati velja le še to, da bodo v območju Novega trga uredili tudi ustrezna Neurejena okolica -posledica neusklajenih dokumentov Stanovalci blokov v Zikovi ulici 1 in 3 so že dolgo časa, bolj ali manj glasno, opozarjali, da je okolica blokov v nastajajoči soseski Perovo v Kamniku pravi obup in da ob dežju in snegu gazijo po visokem blatu. Opozarjali so predvsem izvajalca stanovanjskih blokov na Perovem gradbeno podjetje Gradbinec, pa komunalno skupnost in Stanovanjsko komunalno gospodarstvo. A slišali so le pojasnila o usklajevanju, o tem, da bodo končno uredili okolico blokov, pa nič. Njihovi nejevolji je prisluhnil tudi naš izvršni svet in na zadnji seji so se vsi prizadeti srečali iz oči v oči. Ni bilo treba ponavljati, zakaj se jezijo stanovalci, saj so vsi probleme dobro poznali. Zapletlo se je namreč zaradi pogodbe o odkupu zemljišč, ki jo je Gradbinec sklenil s skladom za oddajanje zemljišč že leta 1971 in samoupravnega sporazuma o določitvi cene kvadratnega metra stanovanjske površine v občini, ki so ga nosilci stanovanjske gradnje podpisali pred dvema letoma. Pogodbe namreč še vedno niso uskladili s samoupravnim sporazumom, ki je zasnovan na družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi. In zaradi te neusklajenosti so se med Gradbincem, komunalno skupnostjo in Stanovanjsko komunalnim gospodarstvom začela pregovarjanja o tem, kdo je kaj dolžan storiti, da bo nova stanovanjska soseska tudi komunalno urejena. Očitno pa ni šlo le za neusklajenost, ampak tudi za trmoglavo nepopustljivost in neživljenjsko obravnavanje problema na vseh treh straneh. Tako so vsaj ocenili na sestanku in se tudi dogovorili, da je z malo dobre volje mogoče oba dokumenta uskladiti. Ugotovili so še, da ne more biti dileme o tem, da je primarno komunalno ureditev soseske dolžna zagotoviti ko-, munalna skupnost, medtem ko mora sekundarno komunalno infrastrukturo urediti izvajalec gradnje, torej Gradbinec. Na seji so oblikovali tudi sklepe, ki naj bi ne razrešili le težave prebivalcev blokov ob Zikovi ulici 1 in 3, ampak odpravili še nekatere pomanjkljivosti. Če verjamemo obljubam, ki so jih povedali predstavniki Gradbinca, komunalne skupnosti in Stanovanjsko komunalnega gospodarstva na seji, bo Gradbinec v nekako dveh mesecih kolikor bo mogoče uredil dostopno cesto in se postopoma lotil tudi izgradnje ostalih komunalnih objektov, ki jih je dolžan postaviti. Dela pa se bodo lotili tudi v komunalni skupnosti in SKG, da bo Gradbinec končno dobil vso ustrezno dokumentacijo in tudi povrnjena sredstva za razliko v ceni za že opravljena komunalna dela. Upajmo, da lahko verjamemo tudi obljubi, da bodo poslej delali bolj usklajeno! J. T. zaklonišča - deloma v blokih, deloma v tipskih objektih. Urejeni bodo parkirni prostori, število garaž pa je prilagojeno narmati-vom stanovanjskih enot. Predvideni so tudi ustrezni prostori za delovanje krajevne skupnosti. Če bo novo naselje štelo okrog 1900 prebivalcev, se bodo prav verjetno organizirali v samostojno krajevno skupnosf. Prav zato naj bi se tudi SZDL tvorno vključila v razprave in sprejemanje zazidalnega načrta. Dodati velja le še to, da bo v krajevni skupnosti Kamnik med razgrnitvijo zazidalnega načrta organizirana razprava o tem dokumentu, v katero se bodo lahko vključili tudi interesenti za zasebno gradnjo. Na seji izvršnega sveta so spregovorili tudi o spremenjenem zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Perovo. Načrt je bilo potrebno spremeniti zaradi načrtovane blagovne hiše, ki jo bo gradila Kočna. Površina blagovne hiše, ki bo, ko bosta dograjena! oba dela, merila okrog 6O0O kvadratnih metrov, je narekovala delni premik in povečanje par-1 kirnih površin ter novo razporeditev zaklonišč. Hkrati z zazidalnim načrton bo razgrnjen tudi idejni projeki blagovnice, ki naj bi jo gradili v dveh stopnjah. Prva stopnja obeta potrošnikom skoraj tri tisoč kvadratnih metrov bruto površin. Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena Statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št 7/78) je izvršni svet občinske skupščine Kamnik na seji 28. februarja sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA BS-3 NOVI TRG-KAMNIK Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok BS-3 Novi trg Kamnik, ki ga je pod št 2573/79 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana. Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe občinske skupščine Kamnik, II. nadstropje, Kamnik, Titov trg št. 1, in sicer 30 dni od dneva objave. Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance - Služba za urbanizem občine Kamnik. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Tone Pengov, 1. r. ^ Na podlagi 11. in 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena Statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 5/78) je izvršni svet občinske skupščine Kamnik na svoji seji 28. februarja 1980 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA BS-2 PEROVO KAMNIK 1. Javno se razgrne sprememba zazidalnega načrta za zazidalni otok BS-2 Perovo Kamnik, ki ga je pod št. 2689/80 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana. 2. Sprememba zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v avli stavbe občinske skupščine Kamnik, II. nadstropje, Kamnik, Titov trg št. 1, 30 dni od dneva objave. Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance - Služba za urbanizem občine Kamnik. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in Kamniškem občanu. PREDSEDNIK IS Tone Pengov, I. r. Bo v Podgorju še tlelo ? Števila sestankov, ki so se zvrstili zaradi pomislekov krajanov Podgorja o industrijski obrtni coni v Podgorju najbrž ni mogoče več prešteti. Dejstvo pa je, da se nesporazumi o zazidavi zemljišča severno in južno ob Kore-novi poti, ki povezuje Duplico s Podgorjem, vlečejo že polni dve leti in da do pravega zaključka v krajevni skupnosti Podgorje še vedno niso prišli. V občinskem glasilu smo o dilemi o industrijski obrtni coni v Podgorju malo pisali, zato ne bo odveč, če najprej naštejemo nekaj dejstev. V letu 1970 smo v naši občini s sklepom zborov občinske skupščine sprejeli urbanistični načrt območja Kamnik, v katerem je za nadaljni razvoj industrije opredeljeno zemljišče ob Korenovi poti. Seveda ni treba ponavljati, da Emonin obrat za vzrejo kokoši stoji tu,že več kot desetletje in da je le malo kasneje zrasel na istem območju tudi Stolov Interier. Zapletlo se je, ko so strokovne službe pripravile zazidalni načrt tega območja. V industrijski coni naj bi namreč namenili nekaj prostora tudi za razvoj obrtništva v občini, saj je znano, da prostorov za obrtnike že dolgo časa primanjkuje. Taka odločitev pa je vznemirila krajane Podgorja in nenadoma so se, čeprav je bil urbanistični načrt že sprejet, začeli zavzemati za to, da bi ob Korenovi poti zemljišče znova opredelili za kmetijske površine-. Tak predlog so posredovali tudi zborom skupščine, vendar so njihov predlog preglasovali in torej potrdili zazidalni načrt tega območja. S tem pa se je praktično začela prava vojna o zemljišču ob Korenovi poti. V Podgorju so se iz dneva v dan širile govorice, ki so vpletale zdaj kanalizacijo zdaj nadaljni razvoj te krajevne skupnosti, dvome in pomisleke o sprejeti dokumentaciji in še bi lahko naštevali. Kakorkoli, dileme so dosegle vrelišče pred letom dni, ko smo v republiki sprejeli nove zakone s področje kmetijstva v katerih je posebej poudarjeno varovanje obdelovalne zemlje. Krajane Podgorja je to še bolj podnetilo v njihovih prizadevanjih, da bi ovrgli vse dotlej sprejete dokumente in dosegli, da bo zemljišče ob Korenovi poti znova namenjeno za kmetijstvo. Vendar pa pri tem ne gre prezreti dejstva, da smo v občini leta 1978 med prvimi v Sloveniji sprejeli prostorski plan kmetijstva, v katerem so natanko opre-' deljene vse kmetijske površine. V tem dokumentu je industrijska cona ob Korenovi poti prav tako namenjena svojemu prvotnemu cilju, torej širjenju gospodarskih zmogljivosti naše občine ter obrtni dejavnosti. Na prostorski plan za kmetijstvo pripomb ni bilo, nanj pa je dal pozitivno mnenje tudi republiški sekretariat za kmetijstvo. O pobudi krajevne skupnosti Podgorje, da bodo skušali razveljaviti vse doslej sprejete dokumente, je marca lani razpravljal družbenopolitični zbor občinske skupščine in njihovo pobudo ocenil kot politično in gospodarsko nesprejemljivo. Pri tem so znova poudarili, da je za uresničevanje širših družbenih interesov, kar nadaljni razvoj gospodarstva v kamniški občini prav gotovo je, treba žrtvovati zasebne ali ozke interese. Še zlasti, ker bi v konkretnem primeru razvoj industrije in obrti pripomogel tudi k hitrejšemu razvoju krajevne skupnosti. Vendar pa vznemirjeni duhovi v Podgorju tudi po tej oceni niso obmirovali... Zato so se nedavno tega na sestanku spet zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupftvnih organov krajevns skupnosti ter predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij da bi znova pretresli »sporno« industrijsko obrtno cono. Ali natančneje: da bi se končno dogovorili o tem, ali bodo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi krajevne skupnosti zastopali širše družbene interese ali bodo še naprej premlevali s posameznimi skupinami, če so bili vsi dokumenti pravilno sprejeti in če so.usklaje-ni z republiškimi in zveznimi zakoni. Sestanek je bil dolg in vroč (čeprav v ledeno mrzli dvorani), manjkalo ni niti razčlenjevanja posameznih določil zakona niti natolcevanja, nesprejemljivih očitkov in napihnjenih neresnic, ki jih nima smisla ponavljati. Pomembneje je, da se je sestanek končal s politično opredelitvijo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov krajevne skupnosti, da bodo na bližnjih zborih občanov zagovarjali širše družbene interese, torej dokončno izgradnjo industrijske cone, severno od Ko-renove poti. Dvomov o tem, da so s tako odločitvijo stopili na prste skupinam ali posameznikom ki so hoteli sprožiti ustavni spor z občinsko skupščino, torej ne bi smelo biti. Politično nesprejemljivo bi namreč bilo, če bi se tisti, ki so na sestanku dvignili roko za industrijsko cono, na zboru občanov odločili drugače. JANA TAŠKAR Široka razprava o Veliki planini Iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti RTC Velika planina pri občinski skupščini Kamnik, v katerem sodelujejo predstavniki občin Kamnik, Domžale in mesta Ljubljane, je te dni poslal samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v TOZD in OZD v kamniški, domžalski in ljubljanskih občinah v razpravo in odločanje osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v interesno skupnost rekreacijsko turističnega centra Velika planina in predlog programa razvoja turizma na Veliki planini. Izhajajoč iz ugotovitve, da interesi združenega dela na področju rekreacije delovnega človeka terjajo jasnejšo usmeritev, predvsem pa širšo in skupno odgovornost za bodoči razvoj tega pomembnega turističnega rea-kreacijskega območja v neposredni bližini Ljubljane, odbor predlaga, da bi te interese v prihodnje uresničevali, oziroma za- gotavljali tudi materialne pogoje za njihovo uresničevanje v interesni skupnosti. Skupen interes združenega dela širšega območja ljubljanske regije do nadaljnjega turističnega razvoja Velike planine je bil opredeljen že v Dogovoru o skupnih vprašanjih razvoja občin ljubljanske regije za obdobje 1976—1980, ki so ga sprejele vse občinske skupščine. Podobni predlogi se oblikujejo tudi ob pripravi osnutka Dogovora o skupnih temeljih družbenih planov občin ljubljanske regije za obdobje 1981-1985. Tudi dosedanje izkušnje v delovanju interesnih skupnosti RTC Krvavec kažejo, da je po poti uresničevanja skupnih interesov združenega dela prek interesne skupnosti mogoče zagotoviti uspešen razvoj rekreacijsko turističnih zmogljivosti na določenem območju. Predlog programa razvoja turizma na Veliki planini predvide- »TITAN« -KAMNIK SPREJME VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV za proizvodna dela v TO Livarna z obdelavo »ENA« in TO Ključavnice in okovje »DVE« Osebni dohodek od 5000 do 7000 dinarjev Vsi interesenti naj se zglasijo v kadrovsko-socialnem oddelku delovne organizacije, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. 'Ob 8. marcw Spomini na dnu ranjenega srca Malo je ostalo med nami legendarnih partizanskih mater, ki so v vojni vihri žrtvovale svoje najdražje, vse svoje imetje za svobodo, mir in lepšo bodočnost. Vsaj v teh dneh, ko praznujemo 8. marec, jih prikličimo v spomin, darujmo jim vsaj skromen Šopek, kajti oddolžiti se jim ne moremo nikoli. Pred dnevi sem prvič srečala 90-letno Frančiško Semeja iz Duplice, ki ji je vojna vzela moža, dva sinova in hčer, sama pa je bila izseljena v nemško taborišče, od koder se je po dveh letih in pol vrnila na osvobojeno domačo zemljo. »Naša hiša je bila popolnoma izropana, prazna, da je kar odmevalo od zidov. Najhujše pa je bilo spoznanje, da sem ostala skoraj sama, kajti po vojni se je vrnil le sin Mirko. Bolečin v prsih, ki sem jih prestajala zaradi izgube najdražjih, se ne da opisati z besedami.« Moža so zajeli v zadnji ofenzivi v Savinjski dolini in ga 19. decembra 1944. leta ustrelili v Črni. Najstarejši sin Franc, s partizanskim imenom Peter, je bil načelnik štaba Cankarjeve brigade. Padel je v-Žvirčah pri Žužemberku leta 1945, star 31 let. Sestro Milko, ki je bila tudi aktivistka in partizanka, so aretirali v Kamniku in jo odpeljali v begunjske zapore. Od tam so jo izselili v Aush-wich. Komaj 21-letna Milka je končala v krematoriju, januarja 1944. leta. Sinova Mirko in najmlajši Slavko sta odšla skupaj v partizane. Komaj teden dni po oblikovanju Šlandrove brigade, avgusta 1943. leta sta bila zajeta v nemški obroč na Sve- Frančiška Semeja, partizanska mati ti trojici pri Domžalah, kjer je izgubil svoje mlado življenje komaj 18-letni Slavko. Mirka so ranjenega odpeljali v Begunje, nato v Beljak in nazadnje v Celovec. V zaporih je preživel 11 mesecev. Bil je obsojen na smrt. Smrtno kazen pa so mu spremenili v pogojno, ker je pod pretvezo podpisal, da bo služil nemški vojski. Že po prvem pohodu kot nemški vojak je dezertiral in pobegnil v Jugoslavijo k partizanom, kjer se je bojeval do osvoboditve. »Ste v taborišče prejeli kakšno sporočilo od moža ali otrok,« se obrnem k mami va predvsem dopolnitev oziroma razširitev žičniških zmogljivosti in drugih spremljajočih objektov, s čimer bi zagotovili kvalitetnejšo turistično ponudbo v zimskem in poletnem času. Spričo lege velikoplaninskih smučišč v bližini republiškega središča in dejstva, da imajo kamniške, domžalske in ljubljanske organizacije združenega dela na Veliki planini preko sto počitniških hišic, je prav gotovo v interesu delavcev tega območja, da to rekreacijsko središče čimprej normalno zaživi in omogoči delovnemu človeku čim boljšo rekreacijo in oddih. Predlagano gradivo ni popolno, vendar ga bodo delavci v javni razpravi, ki jo bo koordiniral medobčinski svet ZS in občinski sindikalni sveti, lahko dopolnili s pobudami in predlogi, kako bodočo skupnost čim bolj racionalno zasnovati in seveda, kako v njenem okviru pospešiti turistični razvoj Velike planine, upoštevajoč pri tem zlasti varovanje okolja in naravnih znamenitosti tega območja. Odbor predlaga, da bi javno razpravo odpravili do 15. aprila 1980. Vsekakor ne bi smelo biti delovnega kolektiva, še posebno pa ne v kamniški in domžalski občini, ki ne bi s takšnim ali drugačnim deležem, najmanjši je 10.000 dinarjev, ne postal član te interesne skupnosti. Še posebno velik pomen pa bi imelo sodelovanje v tej skupnosti za tiste TOZD, ki imajo svoje počitniške hišice na Veliki planini. F. S. Frančiški, ki ji trpljenje ni vzelo volje do življenja. »Samo Mirko se je dvakrat oglasil. Ko sem kasneje poizvedovala za njim, sem dobila uradno potrjeno sporočilo, da je dezertiral iz nemške vojske. O izgubi ostalih sem zvedela šele po vrnitvi iz taborišča.« ' »Kako ste se preživljali s sinom Mirkom po vojni, saj je bila domačija povsem izropana?« »Sosed mi je dal kravo na odplačevanje. Obdelovala sem tudi kos zemlje. Vse skupaj je bilo komaj za golo preživljanje.« Po vojni sta mati Frančiška in edini preživeli sin Mirko začela novo življenje. Mirko se je zaposlil v tovarni Stol, kjer je delal.polnih 25 let. V drugem letu svobode si je z nekdanjo aktivistko Anico usvaril družino s tremi otroki. Zgodba Anice Semeja je prav tako polna trpljenja, saj Nadaljnji razvoj telefonije v Kamniku Delegati skupščine območne SIS za ptt promet Ljubljana so na zadnji, 8. seji sprejeli predlog srednjeročnega programarazvoja ptt dejavnosti za obdobje 1981-1985. Predlog je izdelan na osnovi izkušenj iz tekočega srednjeročnega programa razvoja ptt dejavnosti, na temelju predvidenega naraščanja potreb po poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah, usklajen pa je tudi z dejanskimi možnostmi gradnje tovrstnih zmogljivosti in možnostmi zagotavljanja finančnih sredstev. Slednje je pomembno predvsem zato, ker plani, temelječi pretežno na bančnih posojilih, v današnjem, stabilizacijskem obdobju celotnega gospodarstva, nikakor niso realni. Zato je tudi v predlogu programa razvoja ptt dejavnosti poudarjeno samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje med izvajalcem, Podjetjem za ptt promet Ljubljana in uporabniki, predvsem krajevnimi skupnostmi in občinami. Predvideno je, da bo v naslednjem obdobju največ naložb v tista področja, kjer so bila doslej vlaganja manjša, v strateško pomembna področja in v modernizacijo poštnega prometa. Ker je razkorak med razvojem celotnega gospodarstva in razvojem ptt dejavnosti vedno večji in ker Podjetje za ptt promet Ljubljana samo teh neskladjih ne more zmanjšati, bo potrebna širša in učinkovita družbena akcija, kar pravzaprav pomeni, da je razvoju ptt dejavnosti potrebno zagotoviti prioriteto in bistveno povečati vlaganja na tem področju. V obdobju 1981-1985 bo potrebno posebno pozornost posvetiti razširitvi poštnih, telegrafskih in telefonskih zmogljivosti, da bodo lahko vsaj sledile naraščanju potreb, uvajanju mehanizacije in avtomatizacije, s katerima se bo izboljšala kakovost storitev in povečala produktivnost, odpravi ročnih telefonskih central, predvsem pa združevanju dela in sredstev, kajti program v veliki meri izhaja prav iz tega. Na področju Podjetja za ptt promet Ljubljana, oziroma območne SIS za ptt promet, naj bi po predlogu razvojnega programa 1981-1985 zgradili deset novih pošt, novo avtomatsko telegrafsko centralo s 400 priključki ter enajst novih telefonskih central s 57000 telefonskimi priključki. Tako bi bilo 1985. leta na ljubljanskem področju čez stošestdeset tisoč telefonov oziroma 20,8 telefonov na sto prebivalcev. Tako bi nekako dosegli evropsko raven. Zgrajenih naj bi bilo tudi 500 novih javnih telefonskih govorilnic, skupaj naj bi jih torej bilo 950. Tak program je ocenjen na 280 milijard starih dinarjev, finančna konstrukcija virov investicijskih vlaganj pa predvideva, naj bi okrog šestdeset odstotkov programa financirali iz sredstev PTT podjetja Ljubljana (19%), združenih sredstev uporabnikov (33%) in sredstev za komunalno opremljanje zemljišč (8%), ostalo pa iz kreditov. Poudariti velja, da bi kakršnakoli sprememba finančne konstrukcije korenito spremenila tudi predlog programa razvoja ptt dejavnosti 1981-1985, kar prav gotovo ne bi bilo v prid razvoju poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa v osrednji Sloveniji. V občini Kamnik je srednjeročni program razvoja ptt dejavnosti ovrednoten na okrog deset milijard starih dinarjev. Po programu naj bi v Kamniku zgradili pošto Kamnik 2 z več kot tisoč kvadratnimi metri uporabne površine. Krepko naj bi se povečalo kabelsko telefonsko omrežje, zgradili naj bi 40 novih telefonskih govorilnic ter postavili oziroma montirali novo avtomatsko"telefonsko centralo z zmogljivostjo okrog 4000 telefonskih priključkov. Finančna konstrukcija virov za investicijska vlaganja TOZD PTT Domžale, ki pokriva tudi občino Kamnik, je takale: 16 odstotkov vseh virov predstavljajo lastna sredstva temeljne organizacije, nekaj čez 50 odstotkov bi združili z uporabniki, 33 odstotkov pa bi bilo kreditov. S. L. ¡e000OMeOS00060!»00000C«^ je bila med vojno hudo ranjena. Zdravili so jo na Golniku, mučili v begunjskih zaporih, nato pa so jo vlačili še skozi 11 zaporov, preden so jo uta-borili v Ravensbriicku, kjer je ostala do svobode. Eden od treh padlih bratov je izgubil življenje, ko jo je hotel rešiti iz golniške bolnišnice. V vojni je izgubila tudi očeta. Njena družina je bila znana partizanska družina Rode iz Radomelj. Frančiška in Anica Semeja sta le dve od legendarnih vojnih žena in mater na Kamniškem, ki ju predstavljamo ob dnevu žena s tem zapisom. Danes živita skromno in tiho, s spomini na tragične dogodke druge svetovne vojne, zakopanimi globoko v srcih in besede o njih jima gredo le s težavo iz ust. MIRA JANČAR Enakopravnost pomlajuje »Ne vem, zakaj so izbrali ravno mene. Malo mi je tudi nerodno,« so bile njene prve besede po prisrčnem pozdravu. Vsa nasmejana jih je povedala. Takoj smo sklepali, da je to prijazna ženska, ki ji nasmeh lajša življenje in jo pomlajuje. Nekja podatkov smo slišali že prej: da je aktivna, vsestranska in še več, da je delavka, mati in samoupravljalka. Seveda smo vedeli tudi za njeno ime: Angela Bremšak. Popeljala nas je v prosto pisarno, kjer smo ji čestitali ob dnevu žena, ji zaželeli mnogo uspehov doma in v službi in ji poklonili šopek in knjigo. Posedli smo se, začeli spraševati in zapisovati. Zaradi njene zgovornosti pa smo manj spraševali in več poslušali. Izgubili smo tremo, nenadoma smo si postali blizu. »V tovarno Titan sem prišla pred sedemindvajsetimi leti. Zaposlila sem se kot monterka ključavnic. Ne spominjam se točno, koliko časa sem to delo opravljala. Nato sem prišla na delovno mesto skladiščnika polizdelkov, kjer delam še danes. Sodelovala sem na kulturnem in športnem področju, bila sem v delavskem svetu, upravnem odboru, sindikalnem svetu. Eno mandatno dobo sem bila tudi v občinskem sindikalnem svetu. Sem Član disciplinske komisije in komisije za sprejem novih članov v delovno razmerje.« Toliko nam je povedala o sebi. Dovolj. To je le kanček njene življenjske poti. Že prej smo vedeli, da je bil prvi delavski svet na kamniškem ustanovljen v tovarni Titan leta 1950. Povedala nam je nekaj več o tem. »Svet je štel 35 članov, med njimi so bile tudi tri ženske. Zanimiva je bila tudi novica, da je postal 15. lastnik tovarne Titan delavski razred - delavci.« Zgodovina nas podrobneje ni zanimala, saj smo se namenili govoriti in se pogovarjati o drugi temi. O ženski. O njeni uveljavitvi, sposobnosti, delovnih nalogah, preobremenjenosti. Zanimala so nas njena razmišljanja o tem. Počasi se daleč pride, pravi pregovor. Tako pravi tudi tovarišica Angela. Počasi so se žanske uveljavljale v krogu moških, počasi so jih zamenjevale na delovnih mestih. Zgražali bi se bili moški izpred vojnih let, ko bi stopili v tovarno in v vodilnih organih videli žensko. Presenečene pa bi bile njihove žene, ko bi pogledale v današnje kuhinje in v njih videle moške v predpasnikih. V tem smo naredili velik korak, meni naša sogovornica. Enakopravnost ženske in moškega je velik napredek v naši družbi. Mnogo pa jc še primerov, kjer te enakopravnosti ni. Občuduje delavke, ki hodijo na delo od daleč, kmalu vstanejo, pozno se vrnejo. Toda so med ljudmi, delajo, o nečem odločajo. Čutijo, da so potrebne. S tem se pomlajujejo. Malokatera bi hotela zamenjati delovno mesto (pa naj bo takšno ali drugačno) s štedilnikom. Malokatera bi zavrtela kolo nazaj. Malce čudno se ji zdi, da ženske ne zavzemajo še več vodilnih mest, toda to gotovo zaradi »domače službe«. Ženska je kot mati, žena in gospodinja že doma tako obremenjena, da lahko spoštujemo njeno voljo in vztrajnost. Fizično pa se žanska ne more meriti z moškim, zato naj bi zavrnili predlog o 40-letni delovni dobi za žensko, meni tovarišica Bremšakova. Tudi vprašanja porodniškega dopusta smo se dotaknili. »Velik napredek je bil, ko so ženske dobile 8-mesečni porodniški dopust, zato mislim, da je že to veliko.« »Kakšni so dohodki delavk?« nas je zanimalo. »Dohodki delavk so še kar zadovoljivi. Nočno delo za ženske je ukinjeno. Delavke v livarni imajo benificiran staž. Norma je drugačna, sprejemljiva, tekoči trak se ukinja.« Zanimivo je bilo poslušali. Toda še smo imeli vprašanja. Zanimalo nas je, kako si najbolje zamišlja praznovanje 8. marca. »Sem predsednik odbora za praznovanje 8. marca. Vsako leto damo delavkam 200 din in nagelj. Posebej povabimo ženske pred upokojitvijo in matere z več kot štirimi otroki. Spomnimo se tudi vseh upokojenk. Vsako leto imamo kulturni program. Osebno sem proti bučnemu praznovanju tega dneva.« »Kaj pa vaš prosti čas?« »Tega ni. Če ga hočeš, si ga moraš sam vzeti. Zelo rada hodim na predstave in rezne kulturne prireditve« V rani mladosti jc tudi igrala. Zanimalo nas je, kaj misli o današnji mladini, ki je večkrat deležna hude kritike. Njeni pogledi niso črnogledi. Pravi, da moraš biti vsaj kanček optimista, da si srečen. Mlade moraš razumeti, jim dajati prav. Treba pa je vso pozornost posvetiti vzgoji otrok. Najpomembnejša je družina. »Ko bom v pokoju (še dolgo tega), se bom ukvarjala z ročnim delom in kulturoi« Ves čas med pogovorom smo opazovali njen obraz, poln smeha, njene dobrohotne žive oči. Gubice še niso prišle do izraza, prisodili bi ji manj let. Njena živahnost je nalezljiva, iskrena. Verjame v napredek, verjame v dobre človeške odnose, živi z mladimi. Tovarišica Bremšakova nas je vse odpeljala v oddelek, kjer dela in nam z delovodjem podrobneje razkazala obrat. Skupaj s tovariši-co Ogorevčevo smo se obogatili z lepim občutkom. Spoznali smo ženo delavko, mater, gospodinjo, družbeno delavko, samouprav ljalko. Da, vse to združujejo v sebi mnoge današnje ženske. Z dobro voljo, z veseljem. Čestitamo jim! MARIJA ZVER 8. b STANKA ŽEBALJEC 8. b MARKO PREŽELI 8. c OS TOMO BREJC »aoex»oeioeoociooocoaoooaooeeaaaaaaBC/ iooooo6ooooooittcooooooooocoqooooo