ìeto m, STCV. INI EJUBUINl, SOBOTI, 21. HUI 1959 SLOVENSKI Izdaja časoplsno-založnUko podjetje Sloe, poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »SI. poročevalec« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva nlica 5, telefon 23-522 do 23-525 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5-11-, telefon 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 8, telefon 21-895, za ljubljanske naročnike 28-463, za zunanje 21-832 — Poštni predaj 29 — Tekoči račun Narodne banke IW-»T«-liJ Mesečna naročnina 2M din Pozdrav čuvarjem neodvisnosti našega neba BEDNI TISKOVNI KONFEBENCI NI D SIP Beograjski razgovori ne bodo vmli¥7al! na stališče Jugoslavije V pil Vali do Balkanske zveze Predstavnik, državnega sekretariata za zunanje zadeve je odgovoril še na vrsto vprašanj o bližnjih jugoslovansko - sovjetskih razgovorih v Beogradu -* < ' *: > .'. . >'1 uticati?JAM#' 21. maj — Dan Jugoslovanskega vojnega letalstva Minilo je trinajst let od prvega borbenega poleta partizanskega letala na osvobojenem ozemlju Bosanske krajine, ko je narodni heroj Franjo Kluz na svojem »Potezu«, iztrganem iz rok fašistov, ponesel simbol narodnoosvobodilne borbe — rdečo peterokrako zvezdo. Kot spomin na ta dan je vrhovni komandant tov. Tito določil 21. maj za »Dan Jugoslovanskega vojnega letalstva«. Tedaj se je začelo ustvarjati naše vojno letalstvo, ki je prešlo v svojem organiziranju in izgradnji skozi vse težave ustvarjanja tehnično najbolj kompliciranega in najbolj dovršenega roda oborožene sile. Velike so bile tako politične kot materialne zapreke na tem potu. V pravzaprav kratkem borbenem obdobju in v sodelovanju v zadnjem velikem jurišu naše armade do končne zmage je naše mlado vojno letalstvo do konca vojne opravilo skoraj 4900 borbenih poletov z okoli 5500 ur letenja. Sovražniku je povzročilo ogromno žrtev in škode. Požrtvovalnost, ofenzivni duh in hrabrost so bile glavne odlike naših vojnih posadk, ki so kot borci narodnoosvobodilne vojske in revolucije vnesli isti elan in duh tudi v naše letalstvo. Z današnjim dnem proslavljamo tudi 10-letnico v’zpona in razvoja našega vojnega letalstva, čigar borbena sposobnost in moč je rasla vzporedno s krepitvijo naše armade sploh. Teh deset povojnih let mirne izgradnje so značilno obdobje tudi za vojno letalstvo. Izredno hiter razvoj tehnike in spremembe v letalstvu so zahtevale ogromne napore pri ustvarjanju kadra, ki je sposoben upravljati s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Če vemo, da je naše vojno letalstvo nastalo na poseben način v narodnoosvobodilni vojni, tako kot vsa naša armada, in da je bilo malo šolanega kadra, tedaj tudi mnogo laže vidimo težkoče, ki jih je bilo treba obvladati v tem obdobju. V teh desetih letih nam je uspelo, da se je skoraj ves naš starešinski kader izšolal in da je dobil solidno, splošno in strokovno izobrazbo. Številni letalci — piloti in tehnično osebje — so opratili specializacijo v tujini in v naših šolah. Vse to jim je pripomoglo, da so dosegli tako lepe uspehe, ki so izzvali začudenje in priznanje tudi na šolanju v Inozemstvu. Prav ti ljudje pa so uspešno učili tudi svoje tovariše v naših šolah, iz katerih vsako leto pomlajamo in dopolnjujemo naše letalstvo. To so sposobni borci našega vojnega letalstva. Naslednji važen pogoj za razvoj in krepitev našega letalstva pa je njegova materialna baza in modernizacija. Tehnično zastarel in z vsakodnevnim delom izrabljeni material je bilo treba obnoviti in dopolniti z modernimi in popolnejšimi letali. Materialne žrtve, ki jih daje naše Ijud-ttvo za krepitev svojega vojnega letalstva, so dobile svoje opravičilo. Zgradili smo razen astate vojne industrije tudi letalsko industrijo, ki proizvaja sodobne letalske potrebščine. Tudi v tem pogledu smo vedno bolj samostojni in vedno manj odvisni od tuje polnoči. Naši konstruktorji, inženirji, tehniki m delavci v podjetjih letalske industrije z izredno požrtvovalnim delom in velikim poletom mnogo prispevajo k vedno boljši izpopolnitvi naših borbenih enot, njihovi proizvodi moderne tehnike so taki, da posamezni deli letal in ostali material prav nič ne zaostajajo za ustrezajočo proizvodnjo v tujini. Z namenom čim bolj okrepiti našo borbeno moč, nam je uspelo, da ima naše vojno letalstvo v svojem sestavu najmodernejša letala, ki smo jih proizvedli sami. Razen kvalitete pa se je povečalo tudi številčno stanje našega vojnega letalstva. kar veča moč naših oboroženih sil. Vendar je za stalni razvoj in pomlajevanje letalstva potrebno uveljavljanje »letalske misli« med mladino mesta in vasi, ustanavljati moramo letalske centre v prav vseh krajih domovine. To nalogo uspešno opravlja naša Letalska zveza, ki je ena najbolj množičnih organizacij. Skozi šole in centre so šli tisoči in tisoči mladincev in mladink — modelarji, piloti, jadralci, motorni piloti in padalci. Vsi ti se je-klenijo in pripravljajo za borce našega vojnega letalstva. Letalska zveza je v svojem desetletnem povojnem pionirskem delu dosegla neprecenljive uspehe pri vzgoji našega letalskega podmladka. Dosedanje delo v organizaciji in krepitvi vojnega letalstva, čigar uspehe vidimo v moralno-politični zavesti in monolitnosti, v kvalitetnem in kvantitetnem napredku naših enot, v napredku naše letalske industrije in zagotovitvi njene surovinske baze — še ni zaključen. Nova tehnika prinaša nove naloge in probleme, to pa zahteva novih in vfsčjih žrtev ter naporov prav vsakega pripadnika vojnega letalstva in vseh delovnih ljudi. Jugoslovansko vojno letalstvo je porok za očuvanje pridobitev naše ljudske revolucije, za mirno izgradnjo socializma in naše neodvisnosti. Naše vojno letalstvo se zaveda svojih nalog, pripravljeno je, da v vsakem hipu opraviči žrtve, ki jih zanj dajejo jugoslovanski narodi, da opraviči zaupanje delovnih ljudi, da izpolni prisego in da pod svojimi zastavami opravi vse naloge, ki jih bosta pred njega postavila delovno ljudstvo in vrhovni komandant tovariš Tito! Podpolkovnik Sreten Santič Beograd, 20. maja. »Neumestna so kakršna koli predvidevanja, da bi jugoslovansko-sovjet-ski razgovori v Beogradu mogli vplivati na stališče Jugoslavije do Balkanske zveze.« Tako je na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje posebej naglasil predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve, ko je odgovoril na vprašanje, ali bodo beograjski razgovori vplivali na Balkansko zvezo. »Kot je splošno znaaio« — je nadaljeval — so najodgovornejši voditelji treh zavezniških držav1 večkrat naglasili, da je dalo trostransko sodelovanje pozitivne rezultate. Balkanska zveza vidno prispeva k zbližanju narodov Jugoslavije, Grčije in Turčije in k sodelovanju na vseh področjih zavezniških odnosov. Balkanska zveza se je razvila v pomemben instrument miru, tako v tem delu sveta, kakor tudi v svetu sploh. Na zadnjem sestanku sveta ministrov v Ankari, v ekspozeju predsednika Tita ▼ Zvezni ljudski skupščini, kakor tudi ob priliki obiska predsednika turške vlade g. Menderesa je bila ponovno naglašena namera, da si bodo tri zavezniške države tudi v bodeče prizadevale trojno sodelovanje še bolj razširiti.« Zanimanje novinarjev na današnji tiskovni konferenci je bilo posvečeno skoro izključno bližnjemu sestanku jugoslovanskih in sovjetskih voditeljev v Beogradu. Predstavniku državnega sekretariata za zunanje zadeve so bila poleg že navedenih postavljena še sledeča vprašanja v zvezi z beograjsko konferenco: Ali bo Jugoslavija postavila vprašanje povrnitve škode, ki jo je imela zaradi odpovedi trgovinske pogodbe In ekonomske blokade? Ali je višina Škode fiksirana? Kakšno je stališče do uvodnika moskovske »Pravde« Zaplet v Gol Razburjenje zaradi strelov na pristaše gibanja za osvoboditev Goe New Delhi, 20. maja (Ta- svojega konzula v Goi poro* njug). »Times of India« ostro čilo o izgredu. Delhijska vla-napada portugalsko policijo, da je namreč to pot prvič doki je streljala na pristaše gi- volila indijskim demonstran-banja za priključitev Goe ln- tom prehod čez mejo proti diji. Pred dvema dnevoma so portugalski posesti, pripadniki gibanja za nenasil- »Times of Indija« piše v no osvoboditev portugalske po- zrveizi s tem dogodkom: >Portu-sesti uprizorili korakanje na galska bi ravnala bolje, če bi posest, pa so jih portugalske sama umaknila, sicer jo bo-straže napadle z orožjem. Pri mo pregnali ne glede na moč- ne zaščitnike, ki jih ima ali si jih išče«. o beograjskih razgovorih? Ali je res, da je Turčija zahtevala pojasnilo o stališču Jugoslavije do beograjske konference? Kako bodo predstavniki tiska obveščali o poteku razgovorov? Jerič Predstavnik sekretariata za zunanje zadeve je v odgovoru na ta vprašanja dejal, da bodo jugoslovanski in sovjetski voditelji govorili o vrsti nerešenih vprašanj, ki izvirajo iz prejšnjih meddržavnih odnosov, kakor tudi o večjem številu odprtih vprašanj. V ilustracijo svojega odgovora je navedel kot teme, o katerih bodo razgovar-jafi, gospodarska vprašanja, razne konvencije, problem transporta in poddbno. Dejal je, da mu ni znano, da bi v sedanjem času bila izvršena rekapitulacija škode, ki jo je imela Predsednik republike je sprejel zastopstvo vojaškega letalstva BRIONI, 28. maja. Dopoldne je predsednik republike »prejel zastopstvo Jugoslovanskega vojaškega letalstva z generalpolkovnikom Zdenkom TJleplčem na čelu, ki mu je sporočilo pozdrave naših letalcev in izročilo maketo reaktivnega letale ter album g fotografijami raznih tipov letal domače konstrukcije in proizvodnje. Predsednik republike m je zahvalil za pozdrave in se zadržal dalje časa v prisrčnem razgovoru * delegacijo. Po sprejema je predsednik zadržal »roje goste pri obedu, ki je potekal v prijetnem razpoloženju. tem je bilo ranjenih 15 ljudi, več pa so jih straže aretirale in premikastile. Med aretiranimi je tudi socialist Gorej. Gogodek je povzročil v indijski javnosti veliko razburjenje. Čeprav še ni uradnih V Dobrni se bodo sestali člani Mednarodne federacije kmetijskih strokovnjakov Izjava univ. prof. Mihajla Vučkoviča o pomenu tega zasedanja Beograd, 20. maja. V Dobrni se bo 25. maja začelo študijsko zasedanje Mednarodne federacije kmetijskih proizvajalcev, na katerem bodo na podlagi referatov jugoslovanskih strokovnjakov razpravljali o našem kmetijskem zadružništvu, o njegovih načelih, o organizacijskih oblikah, o kmetijskem SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje seje odbora za 23.. 24. in 25. maja 1955. na katerih se bo razpravljalo o pripravi predloga zakona o novi upravno - teritorialni razdelitvi Ljudske republike Slovenije in sicer: v ponedeljek, dne 23. maja 1955 ob 16.30. uri — o predlogu novih občin na področju sedanjih okrajev Koper. Sežana in Postojna; v torek," dne 24. maja 1855 ob 9.30. uri — o predlogu novih občin na področju sedanjih okrajev Celje in Šoštanj: v torek, dne 24. mala 1955 ob 16.30. url — o predlogu novih občin na področju sedanjih okrajev Murska Sobota in Ljutomer: v sredo, dne 25. maja 1955 ob 9.30. url — o predlogu novih občin na področju sedanjih okrajev Maribor mesto. Maribor okolica in Slovenj Gradec: v sredo, dne 25. maja 1955 ob 16.30. uri — o predlogu novih občin na področju sedanjega okraja Ptuj. Sele se bodo vršile v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani. Trg revolucije 1. Tz tajništva Ljudske Skupščine LRS kreditu, zadružni zakonodaji, kulturno-prosvetnem delu in zadružni trgovini. Po razpravi bodo udeleženci, okoli 40 delegatov — strokovnjakov za zadružništvo iz desetih evropskih držav, obiskali nekatere zadruge, da bi se na mestu seznanili s predmetom razgovorov. Glede na to zasedanje je član upravnega odbora Glavne zadružne zveze Jugoslavije, profesor beograjske univerze dr. Mihajlo Vučkovič izjavil, da pomeni ta sestanek strokovnjakov za zadružništvo, ki je bil sklican na pobudo jugoslovanskih zastopnikov v federaciji, novo obliko dela te velike mednarodne organizacije. Tudi doslej so v tej organizaciji razpravljali o mnogih aktualnih problemih kmetijstva in zadružništva po svetu, vendar pa takih vsestranskih obravnavanj in proučevanj značilnih zadev v razvoju kmetijskega zadružništva kakšne države še ni bilo. Ni si težko predstavljati velikega pomena takega načina dela mednarodne organizacije, ki želi aktivno spremljati razvoj ene izmed najbolj kočljivih gospodarskih panog, ki je danes v središču pozornosti cele vrste držav, kakor je kmetijstvo. Na ta način se morejo zelo koristno neposredno in najbolj zaneslji- Oblsk generala Dovasa Beograd, 20. maja (Tanjug). ifi »J? ,<■ j; ££“ SfT»SÄ indijska vlada zahtevala od vas bo*23_ maja prišel na obfek k Jugoslovanski ljudski armadi. Vrnil bo obisk, ki ga je bil načelnik generalnega štaba JLA napravil lani grškim oboroženim silam. Tu na poti v Jugoslavijo Moskva, 20. maja (Tanjug). Na poti v Jugoslavijo je sinoči prispel v Moskvo veleposlanik LR Kitajske v Jugoslaviji g. Vu. Na letališču ga je poleg drugih sprejel tudi jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Dobri voj e Vidič. Veleposlanik Vu bo ostal v Moskvi nekaj dni. Obisk zveznih poslancev v Maribor, 20. maja- Dopoldne je prispela v Maribor Burmanska vojaška delegacija pri predsednika republike Brioni, 20. maš a. Predsednik republike je sprejel ob 10. dopoldne ob prisotnosti burmanskega veleposlanika HI a arming a člane burmanske vojaške delegacije. vanju, temveč tudi zbliževanju med narodi, ki je prav tako mogoče, kakor je potrebno. Zato je razumljivo, da bo tako zasedanje prvič prav v naši državi, ki je tudi na drugih področjih znana kot država, ki se aktivno zavzema za čim večje sporazumevanje med narodi, za mednarodno sodelovanje ne samo v besedah, temveč tudi s konkretnim konstruktivnim delom, zlasti na gospodarskem področju. Izkušnje našega kmetijskega zadružništva, ki so mu poverjene izredno odgovorne naloge v socialistični rekonstrukciji kmetijstva. morejo biti zelo korist- .. . ne tudi za gospodarsko razvite skupina 17 zveznih ljudskih in nerazvite države, kjer vidijo poslancev iz vseh ljudskih re-V kmetijskih zadrugah eno iz- publik. Na čelu delegacije je med učinkovitih sredstev za podpredsednik zvezne ljudske napredek kmetijske proizvod- skupščine Vladimir Simič, iz-nje med slovenskih poslancev pa Zaradi vsega tega je treba v delegaciji dr. Maks žnu-pozdraviti študijsko zasedanje «®r', Ivan Kreft in \ anek bif-Mednarodne federacije kmetij- tar- Ljudski poslanci, med ka-skih proizvajalcev v Dobrni kot temni so .tudi člani zakonca novo obliko njeneaa dela, ki bo dajnega odbora, so si najprej po moiem prepričanju, je po- «.gledali tovarno avtomobilov, udaril prof. Vučkovič, koristno njenim mnogoštevilnim članom, ozdoma širokim slojem kmetijskih Proizvajalcev po svetu. Parlamentarno delegacijo, ki bo odpotovala v Sirijo, bo vodil Vladimir Simič Beograd, 20. maja. sedniik zvezne ljudske Pred- sku-p- VREME Napoved za soboto: Sončno vreme z delno oblačnostjo, id se bo popoldne nekoliko povečala. Temperatura ponoči okrog o stopinj, dopoldne od 6 do 10. podnevi od 16 do 81 stopinj Celzija. V višjih legah še nevarnost slane, zjutraj kratkotrajna megla. V prihodnjih dneh sončno z delno obtafnogtjd. nekoliko topleje. kjer so jih pozdravili direktor TAM. podpredsednik MLO Franc Rant in predsedniki OLO Stane Žkof-Tihomir. Poslanci so si podrobno ogledali tovarno, nakar so zbranemu kolektivu na kratko govorili podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič. dr. Maks Žnuderl in Van ek žiftar. Dr. Maks Žnuderl je govoril o pomenu potovanja ljudskih poslancev po državi, kar bo kot nova metoda dela vzpostavilo ožje stike med posamez- ...________ . ...... nimj gospodarskimi ustanova- žave. Tako se omogoča tudi ko- s.ke parlamentarne delegacije, mi in vodilnimi člani naše dr-rist.na izmenjava izkušenj, do hi bo junija obiskala Sirijo. žave. To je vsekakor izredno katerih se more Driti ne glede Delegacijo 12 članov bo vo- važno za enotno in uspešno na razlike v družbeno-ekonom- dii podpredsednik skupščine vodstvo naše gospodarske deških okoliščinah. v katerih se Vladimir Simič. Jugoslovanski javnosti. Zakonodajni in drugi razvijata kmetijstvo in zadruž- parlamentarci bodo odpotovali odbori bodo s tem. da se Ijud-mštvo v raznih državah. q juni ra z letalom iz Beogra- ski poslanci samj seznanijo s Vse to seveda odpira še bolj da in bodo po programu ostali pogoji dela v posameznih po-na široko vrata ne samo globo- v Siriji do 23. juniia. krajinah, svoje «jelo praktično kejšemu medsebojnemu spozna- , (Jugopres). mnogo lažje opravljal». vo spoznati značilne poteze ?f.iine Moša Pija,]e je obvestil kmetijskega zadružništva, nje- predsednika siri iškega parla-govi uspehi in sredstva, s kate- menfa da 7,a.,adi nr0obreme-rimi rešuje svoje probleme v njenosti s skupščinskimi posli okviru gospodarstva svoje dr- ne br> mogel voditi jugoslovan- še ena stavka v Trsta Trst, 20. maja. Danes zjutraj ob deveti uri se je začela v ladjedelnici Sv. Marko stavka električnih varilcev, katerim hoče ravnateljstvo zvišati norme, hkrati pa znižati akordne dodatke. Ravnateljstvo se o tem vprašanju sploh ni predhodno posvetovalo s sindikati. Siavkujoči so imeli danes zborovanje, na katerem so sklenili, da ne morejo sprejeti zahtev ravnateljstva, saj delajo že deset let po dosedanjih normah. Stavka, zaradi katere je paralizirano tudi drugo delo v ladjedelnicah, se nadaljuje. S. L. ljudskih Mariboru Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Sknič je v svojem nagovoru izrazil občudovanje in priznanje požrtvovalnosti in delovnemu poletu delavskega razreda severne SIavenije. ‘-Velik napredek gospodarstva in utrjevanje socialistične miselnosti sta mnogo prispevala k osamosvojitvi naše industrije. Obisk delegacije je hkrati manifestacija bratstva in enotnosti naših narodov. Kolektiv TAM je pozdravil v makedonskem jeziku tudi ljudski poslanec iz Makedonije. Vsi govorniki in ostali delegati so bili s sprejemom izredno zadovoljni. Velik vtis so napravili nanje industrijski objekti v Kidričevem, v Rogaški Slatini, kjer so si ogledah steklarno, tn v tovarni avto mobilov. Popoldne so se ljudski po slanci nekaj časa zadržali v živahnem razgovoru z" direktorjem vinarske zadruge in se zelo zanimali za uspehe sodobnega vinogradništva in trgovino z vinom v severn.j Sloveniji. Nato so poslanci krenili z avtomobilom po Dravski dolini. Jntri se bodo iz Slatine Radenci ponovno vrnili v Maribor in nadaljevali pot na Pohorje. kjer se bodo seznanili * pogoji fcirizina v tem delu države. V. B. Jugoslavija zaradi odpovedi tr« govinskih pogodb in ekonomske blokade. Uvodnik »Pravde« — je dejal predstavnik — »pa piedira za uspešen potek in zaključek Deograjskih razgovorov, kar lahko pozdravimo. Pozicije s kateri« mi Jugoslavija pristopa k temu sestanku, so jasno precizirane tako v komunikeju o jugoslovan« sko-sovjetskih razgovorih, še posebno pa v govoru predsednika Tita v Pulju.« Na koncu svojih odgovorov1 na vprašanja o jugoslovansko-sovjetskih razgovorih v Beogradu je tov. Draškovič dejal, da Turčija ni zahtevala pojasnila o beograjskih razgovorih. Glede obveščanja novinarjev o poteku beograjske konference, pa je dejal, da bo državni sekre* tariat za zunanje zadeve poskrbel, da bo domača in mednarodna javnost pravočasno obveščena o vsem, kar bo smatral za potrebno. M. P- Ob velikem slavju slovenske mladine v Kranju V letošnjem letu, ko proslavljajo narodi Jugoslavije desetletnico zmagovite zaključitva narodnoosvobodilne vojne, se tudi mladi rod spominja velikih dni naše polpretekle, S krvjo zapisane in junaške zgodovine. Mladina v Sloveniji je začela že v začetku tega leta a obsežnimi pripravami za proslavitev desetletnice osvoboditve» Ljudska mladina Slovenije ia njena vodstva so v teh pripravah dala največ poudarka političnemu pojasnjevanju pomena ljudske revolucije in njenih velikih družbeno-političnih ia ekonomskih pridobitev, mladino je nazorno seznanjala z razvojno potjo naše države po osvoboditvi, poleg tega ji je prikazovala družbeno vlogo mlade generacije na vseh popriščih družbene dejavnosti (v proizvodnji, šoli, na kulturno prosvetnem in športnem področja itd.), njene probleme ln naloge organizirane sile mlađih — Ljudske mladine pri vsestranski vzgoji mladine. Posebno aktivna v proslavljanju desete obletnice osvoboditve je bila delavska mladina. Mladinski organizaciji v večini tovarn in podjetij v Sloveniji je nspelo zlasti v »majskem praznovanju delavske mladine Slovenije — deset let v svobodi« v velikem številu aktivi-zirati mlade delavce in delavka za aktivno sodelovanje pri reševanja najrazličnejših druž-beno-političnih, ekonomskih in vzgojnih problemov. Važna je tudi ugotovitev, da so vsi odločujoči činitelji v gospodarskih organizacijah (Zveza komunistov, sindikalne podružnice, delavski sveti, upravni odbori in uprave) povečali skrb za mladino, dali pa so tudi vso podporo prizadevanjem Ljudske mladine in njenih aktivistov za družbeno upravljanje delavskega naraščaja v proizvodnji ln za njegovo vsestransko politično, ekonomsko in kulturno vzgojo. V aprilu in maju je bilo pet republiških zborov delavske mladine. Sestalo se je skoraj 1000 zastopnikov ljudske mladine iz tekstilne in kevinsko-metalurške industrije, rudnikov, gradbeništva in vajenci šol učencev v gospodarstvu ln industrijskih šol. Ti zbori so pokazali neverjetno zrelost mladih delavcev, njihovo temeljito poznavanje proizvodnih problemov in željo po čim večjem prispevku k povečanju storilnosti. Največja politična manifestacija slovenske mladine v proslavljanju desetletnice osvoboditve bo danes in jutri v Kranju. Tukaj se bodo srečali mladi delavci, kmetje in intelektualci iz vseh krajev Slovenije, med seboj se bodo spoznali, izmenjali bodo razne delovne in življenjske izkušnje in prikazali bodo svoje nde.istovanje na raznih poljih društvene dejavnosti. Mladinsko slavje v Kranju bo pomembno tudi zato. ker bo potekalo v duhu obljube mfa-dega rodu Slovenije tovariša Titu ob njegovem rolsfnem dneva, da bo tudi v bodoče dal vse svoje mladostne sil» In polet pri nadaljnji izgradnji našo domovine. j Prvi kongres inženirjev in tehnikov tekstilcev FLRJ v Mariboru Tekstilni industriji Je potrebno sodelovanje s strojno industrijo plSDVi hkrati pa skrDe za 8tro. Maribor, 20. maja. T domu JLA v Maribora se Je dopoldne saćel I. kongres inženirjev in tehnikov tekstilcev Jugoslavije, ki prisostvuje nad 490 delegatov Iz vseh republik. Med častnimi (osti je tudi član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, bi je obenem pokrovitelj kongresa. Delegate so pozdravili zastopniki Društva inženirjev in tehnikov Slovenije, zvezne industrijske zbornice, trgovinske zbornice, centralnega cdbora sindikata tekstilcev, predstavnik JLA in drugi. Predsednik RILO Maribora tov. Tone Bole je v svojih pozdravnih besedah poudaril, da sl šteje Maribor v Cast, ker se je kongres sesta! ▼ delavskem obmejnem mestu in v Jubilejnem letu, ko je bila zlomljena okupatorjeva sila, ter v dobi intenzivnega uveljavljanja družbenega upravljanja na vseh področjih dejavnosti. Dejal Je, da se v tem obdobju postavlja potreba po novem liku socialističnega tekstilnega inženirja ln tehnika kot nosilca delovnega procesa in svetovalca v delavskem samoupravljanju. Uvodno poročilo o delu Dru-Itva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jugoslavije je podal predsednik Društva inž. Seba-fcastijan Ryzner, ki je v svojem poročilu omenil težko stanje v tekstilni industriji ob osvoboditvi, ko je večina tujega tehničnega kadra pobegnila in je majhno število domačih strokovnjakov opravilo pri obnovi naše tekstilne industrije ogromno deio. V desetih letih svobodne graditve so temeljito reorganizirali tekstilno industrijo in zgradili vrsto novih objektov, predilnice, bombaža in česane volne, tkalnice, odmotalnice kokonov in nove konfekcije. Danes je zaposlenih v tekstilni industriji nad 100.000 delavcev. Med njimi je tehničnega kadra 1500, inženirjev in tehnikov, v katerem js samo 4.5 odstotkov visokokvalificiranega. Dve tretjini tehničnega kadra ima srednješolsko izobrazbo, ostali pa so Se usposobili pri praktičnem delu. Zato čaka pri nas strokovne šole pri vzgoji kadra še velika naloga. Potrebno bo misliti na ustanovitev posebnih fakultet in visokih šol za tekstilno tehnologijo, ki bi sprejemale tudi absolvente srednjih tehničnih tekstilnih šol. Zato je prva naloga DIT tekstilcev strokovno usposabljanje kadra, zlasti v tistih panogah, kjer splošna šolska Izobrazba ne zadošča več. Govoreč o organizacijskem stanju društva je govornik navedel. da je včlanjenih v petih republiških društvih 152H tekstilnih inženirjev in tehnikov. Društva skrbe za strokovno izobraževanje članov s strokovnimi predarmnji, tečaji, ekskurzijami ln izdajanjem strokovnih časo- Kctsgcf za zbiranje zgodovinskega gradiva iz HOB Po aMepu OLO v Slovenjem G-račcu razpisuje SPK Slovenj Gradec v počastitev 10. obletnice osvoboditve natečaj za zbiranje zgodovinskega materiala v svrho proučevanja zgodovine NOB na podiročju Slovenjegraškega Okraja, še posebej za Slovensko Koroško. SPK OLO bo dodelil: L Nagrado lOO.OM din za disertacijo aM drugo znanstveno delo Jz zgodovine NOB na Slovenskem KoroSkean. *- Dve nagradi v skupnem zne-*ku 35.040 din za diplomsko oziroma seminarsko delo za isto temo. žirijo sestavljajo: univ. oro! «Sr. Franc Zwitter, univ. prof. dr Metod Mikuž tn ing. Pavle žau-eer. vistno nagrad, rok predložitve tn ostale pogoje za sodelovanje pri natečaju določi žirijski odbor Prijave za sodelovanje Je poslati Ž1 rilskemu odboru ali SPT< OLO v Slovenjem Gradcu do 1. Julija 1953. 9. Ve? nagrad r sknonem znesku 35.0M čin za najboljše pri-tpevkr la partizanstva, zaporov taborišč, tzseljenlštva itd. v domačih aH zamejskih časopisih a'i revijah za obdoble NOB s pod rnčja slovenj e graškega okraja ah Slovenske Koroške. 4. Pa eno nagrada za KUMO dip. SOW đ'n ter pet nagrad po 1*60 din Za naiboiiše zbiratelje vsestranskega gradiva, predmetov iz NOB sroratrov. življenjepisov in kronik, ki Jih bodo nrispeva.il v zbirko m rizela NOB v S! oven lem Gradcu do konca leta 19«. Tuka5 lahko sodeluieio tudi gimnazije, osnovne šole. nknlrstct odredi, cdbori ZB ln vsak Dosa-m“zn:k. Žirijo sestavljajo: dr. Franc Sušnik, oro* Bogdan Žolnir In Ferdo Fišer. Prisoevke pod točko J. In 4 Je poslati do 31. decembra 1955 muzeju NOB v Slovenjem Gradcu. Avtorju pripada pravica do objave svojega dela. Svet za prosveto ln kulturo OLO v Slovenjem Gradcu kovni napredek tekstilnih delavcev. V bodoče Do treba to delo še poglobiti in zlasti sklicevati strokovna posvetovanja za medsebojno izmenjavo izkušenj in obravnavanje konkretnih problemov. Sledila so obširna poročila znanih strokovnjakov tekstilne industrije z vseh področij njene raznovrstne dejavnosti. Profesor dr. inž. Franjo Kočevar je govoril o organizaciji raziskovalnega dela za tekstilno indu-itrijo. Poudaril je važnost, tega dela za razširjenje domače surovinske baze in dela za opleme-njevanje tekstilnih vlaken. Velik korak pri izgradnji domačih surovinskih baz pomeni nova tovarna viskoze v Ložnici, ki bo dala bržkone že 1. 1958 3000 ton rej ona, 10.000 ton rajonskega bombažnega prediva in 5000 ton rajonskega volnenega prediva. Najpravilnejša razvojna pot za razširjanje domačih surovinskih baz pa je zabeležiti na področju proizvodnje volne. Predvojno število ovac se je povečalo za 10.7 milijonov leta 1553 na 11.3 milijone, v letošnjem letu pa se je količina domače volne dvignila za 10 odstotkov. Povprečen donos 1.45 kg volne na ovco letno pa je relativno še vedno zelo nizek. Zato bo treba posvetiti večjo pozornost selekciji in križanju ovac. V nadaljevanju referata je govornik navajal vrsto možnosti, da nadomestimo volnena, bombažna in umetna vlakna s sintetičnimi vlakni. Govoreč o nalogah kemične industrije za proizvodnjo organskih Darv, kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev, je omenil uspehe tovarne organskih barv v Celju, ki že proizvaja žveplene barve in redukcijska barvila, izdelana na osnovi domačih raziskav. Nove proizvode pomožnih sredstev za tekstilno industrijo pa bodo dale tudi Papirnice Vevče, tovarna Teol v Mostah v Ljubljani, tovarna Kutnim v Zagrebu tn druge. Ko je govoril o osnovnih sredstvih, je opozoril na slabo stanje strojnega parka, ki je bil pretirano izkoriščan, obrabljeni deli pa se niso obnavljali in je obnova strojnega parka ena najnujnejših potreb tekstilne industrije. Domača proizvodnja nadomestnih strojnih delov je otežkočena, ker so sistemi strojnih parkov zelo različni. Pri reševanju teh problemov morajo sodelovati inženirji in tehniki v tekstilni industriji in v inštitutih, sicer tega problema ne bo mogoče rešiti. O kadrih je poudaril, da zaposlujejo naše tekstilne tovarne premajhno število inženirjev in tehničnega kadra sploh. Opaža se precejšnja fluktuacija teh kadrov, za kar je iskati vzroke v veliki meri v nepravilnem odnosu posameznih delovnih kolektivov do teh kadrov. Poudaril je tudi potrebo večje kontrole nad kakovostjo tekstilnih izdelkov in bi morali v to svrho imeti vsaka tovarna svoj poseben laboratorij, kjer bi pregledali surovine in izdelke. Kontrola kvalitete končnih proizvodov bo zaščitila kupca, dvignila pa bo tudi ugled podjetja in prispevala k finančnemu uspehu. Sledil je referat inž. Nikole Taušanoviča, katerega razume je v njegovi odsotnosti prebral inž. Zivorad Ristič. Govoril je o umetnih in sintetičnih vlaknih, opisal njihovo izdelavo, njihov pomen in lastnosti ter uporabo v tekstilni industriji. Podal je primerjavo svetovne proizvodnje umetnih in sintetičnih vlaken. Tovarna viskoze v Ložnici bo izdelala na leto 10.800 ton umetnih vlaken bombažnega in 5400 ton umetnih vlaken volnenega tipa, 3000 ton umetne svile in druge sintetične proizvode. Z izkoriščanjem teh kapacitet se bo poraba tekstilnih surovin na prebivalca povečala na približno 4 kg letno. Najvažnejše dejstvo, ki je odločilno vplivalo na graditev tovarne viskoze, pa je to, da so za proizvodnjo zagotovljene vse surovine doma. Tekstilni tehnik Andrej Koman je nato govoril o organizaciji poslovanja podjetij m nalogah inženirjev m tetinikov. Analiziral je organizacijo dela podjetij pri nas in v svetu ter poudaril ob tgj primerjavi, da morajo inženirji in tehniki stalno proučevati organizacijsko stanje in ga stalno razvijati ter izboljševati, hkrati pa prenašati svoje izkušnje na delavstvo. Skratka, inženirji in tehniki morajo biti v tekstilni indu- lOBOBC3BCD«C3»cr>»CDBCDBCDBCDBC3*C31CD*! OBIŠČITE RAZSTAVO POMORSKE SREDNJE SOLE V PIRANU »DESET LET SVOBODE NI SEVERNEM JIDRINU« Razstava bo odprta v Doma enotnih sindikatov na Miklošičevi •esti V Ljubljani od 15. do 31. maja 1955, vsak dan od 10. are dopoldne do 9. are svečer. .OlOIOIOIOIOIOBOIOIOIOdOIOIC »trlji tista gonilna sila, ki nenehno stremi za napredkom. Tovariš Koman Je prebral tudi razume iz referata inž. Fried-länderja »Tekstilni tehniki in ekonomska problematika tekstilne industrije Jugoslavije«. Tekstilna industrija zaposluje okrog 100.000 delavcev in uslužbencev in daje okoli petino skupnega presežka dela, ki se ustvarja v industriji. Glede na to, da je tekstilna industrija tesno povezana z rentabilnostjo naše celotne proizvodnje, je nujno, da se inženirji in tehniki podrobno bavijo z našo celotno ekonomiko, kajti tehniki lahko imajo odločilen vpliv na večjo rentabilnost. Sledili so še trije referati iz problematike tekstilne industrije v tehnološkem pogledu. Iz referata tovariša Frana Orešiča in Franca Lipovca o stanju strojnega parka in proizvodnosti v bombažnih tkalnicah povzamemo, da imajo v naši državi približno 13.100 statev, in sicer v 34 tkalnicah, med katere pa niso všteti tkalski obrati z manj kot 30 statvami. 20 odstotkov statev za bombažne tkanine je avtomatiziranih, 78 odstotkov vseh bombažnih statev je starih nad 30 let, ostalih 22 odstotkov pa od 20 do 30 let. Vsi naši navijalni stroji za volek so prav tako precej zastareli Njihova po?»pračna starost je 42 let. Zato je tudi potrebno za čiščenje tkanin pri nas nesorazmerno mnogo delovnih ur. V referatu je navedenih več ukrepov. s katerimi je mogoče kljub zastarelemu strojnemu parku povečati proizvodnjo v tkalni- cah brez večjih Investicij. Seveda Je predvsem poudaril, da nobena obnovitev ne bo prinesla zaželenega uspeha, če se ne bomo izpopolnjevali tudi v organizaciji dela. Ob koncu delovnega zasedanja današnjega dne je spregovoril tudi član zveznega Izvršnega sveta tovariš Frane Leskošek, ki je dejal, da je iz dobro pripravljenih referatov razvidno, da je naša tekstilna industrija zaostala za drugimi industrijskimi panogami, kar bo nujno treba nadomestiti, posebno glede na to, da je strojegradnja v tem času napravila tak razvoj, da bi lahko nudila stroje za potrebe naše tekstilne industrije. Dejal je, da je deloma krivda tekstilne industrije same, če še nima domače opreme, ker je posvečala premalo pozornosti koprodukciji naše strojegradnje in lahke industrije. Glede težav pri nabavah surovin je poudaril, da bi pravilnejša razdelitev kvalitet bombaža in številk preje lahko dovedla do mnogo lažjega obratovanja tekstilne industrije. Predlagal je, naj se napravi okvirni plan najnujnejših investicij v tekstilni Industriji, kar je kongres toplo pozdravil in takoj izbral komisijo, da to Izvede. Popoldne je priredil predsednik MLO Maribora tov. Tone Bole sprejem za udeležence kongresa, ki bodo zvečer prisostvovali predstavi v mariborskem Narodnem gledališču. Kongres bo jutri nadaljeval delo v komisijah in na koncu sprejel ustrezne sklepe. (jp) VOŠČILO VSEH ČLANOV TVD PARTIZANI Republiška zveza TVD Partizana, katere čQan tn načelnik okrajne zveze iz Novega mesta tov. Miilan Smerdu bo izročil prihodnjo sredo štafetno palico našemu predsedniku Tito kot_ zadnji nosdCec iz Slovenije, je poslala tov. Titu naslednje voščilo: DRAGI TOVARIŠ TITO! Tisočero in tisočero delovmih ljudi Slovenije Vam ob Vašem rojstnem dnevu pošilja Izpod sten očaka Triglava, od bregov bistre Soče, Save, Drave, Mure, Krke in Kolpe, iz naših tovarn in rudnikov, iz mest in vasi iskrene čestitke. Globoko se zavedamo in s ponosom ugotavljamo, da nosita tako narodnoosvobodilna borba kakor tudi izgradnja socializma v naši domovini neizbrisen pečat Vaše izredne osebnosti. * Zato smo še posebno srečni, da deseto pomlad praznujemo skupno z Vami, v svobodni domovini, ko s trdim ustvarjalnim delom gradimo sebi in bodočim rodovom lepše življenje in s svojim delom ustvarjamo socialistične družbene odnose, kakršnih doslej svet še ni poznal. Pri tem delu bomo vedno črpali nove sile iz spominov na najboljše sinove in hčere našega ljudstva, ki so dali svoja življenja za svobodno in neodvisno domovino. Tovariš Tito! Želimo Vam iz vsega srca vso osebno sreč« ▼ prepričanju, da bodo narodi Jugoslavije pod Vašim vodstvom še naprej uspešno gradili svojo boljšo bodočnost in v sodelovanju z vsemi miroljubnimi narodi prispevali svoj delež k utrditvi miru na svetu. Ljubljana, ▼ maju IM*. Predsednik republike na obisku v Postojni Postojna, 20. maja. Danes je vsa Postojna praznično razpoložena. Mrzlično se pripravlja na sprejem visokega gosta — predsednika republike, ki bo jutri ob 10. dopoldne prišel na obisk v Postojno. V glavnem bo obiskal štab divizije, ki ga je že večkrat povabil. Po manjši paradi bo v jamski restavraciji kosilo. 2e ob 10. uri bodo vsa podjetja in ustanove prekinile delo, zastopniki oblasti pa bodo skupno z vojaškimi predstavniki sprejeli našega ljubega maršala. -bec. Švedski gradbeniki o svojem obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 20. maja. Člani delegacije sindikata gradbenikov Švedske, ki so se mudili deset dni v Jugoslaviji kot gostje centralnega odbora sindikata gradbenikov, so izjavili novinarjem pred odhodom iz naše države, da «*> nad pričakovanjem presenečeni nad obsežno povojno graditvijo v Jugoslaviji. Zlasti * so zapustili pri njih velik vtis hidrocentrala v Jablanici, metalurški kombinat v Zenici in tovarna »Rade Končar«. Švedski gradbeniki so izjavili, da bodo sodelovanje med jugoslovanskimi In švedskimi sindikalnimi organizacijami še nadalje poglabljali. Nameravano je, da bo pozimi obiskala Švedsko delegacija jugoslovanskih gradbenikov, ki bo tedaj proučila način gradnje pozimi, kakršna je v Švedski zelo razvita. Delegacijo švedskih gradbenikov je dopoldne sprejel predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, zvečer pa je odpotovala iz naše države. Razgovori s predstavniki češkoslovaškega In vzhodnonemškega filma BEOGRAD. 20. maja. Beograjsko podjetje za uvoz, izvoz in razdeljevanje filmov »Jugoslavi-ja-film« je te dni obnovilo stike s predstavniki češkoslovaške in vzhodnonemške kinematografije Predstavniki »DEFA film« iz Berlina in češkoslovaškega »Statni film« iz Prage so ob tej priliki Izrazili željo, da bi obnoviili poslovne odnose z beograjskim podjetjem zaradi plasmana svoliti umetniških in dokumentarnih filmov v JugosIaviH in Jugoslovanskih filmov v državah, id jih ta dva podjetja zastopata. V ta namen je »Ju gosi avl 1a-#bm« predlagal, naj pošljeta podjetja »DEFA film* in »Statni film« ■vole predstavnike v Beograd r-a razgovore o zaključitvi sporazuma. (Jugopres.) Letošnji ribolov na Jadranu SPLIT. 20. maja. Lov drobne plave ribe ni prinesel v vse1 Dalmaciji pričakovanih rezultatov. Mariborska tekstilna industrija v Melja. Tn Je v petih obratih Ma riborake tekstilne tovarne (MTT) v slavnem osredotočena večina tekstilne Industrije v Maribora. Posvetovanje režiserjev delavskih prosvetnih društev „Svoboda“ Po dobljenih podatkih so v Dalmaciji od Zadra do Dubrovnika od aprila dalje ulovili okoli 28 vagonov plave ribe. Od tega so v aprilskem mraku nalovili nekaj nad 14 vagonov, v prvih osmih dneh tega meseca pa okoli 13 vagonov in pol. Dosedanji rezultati ulovljenih rib v tem mesecu dokazujejo, da lahko pričakujemo večji uspeh v maju kakor v aprilu. Ribiči Dubrovnika so v zadnjih treh, štirih dneh ulovila nad 53.000 kilogramov trup. Ulovljene ribe so prodajali na domačem trgu, precej pa so jih poslali tudi v Sarajevo in Beograd, M. LJ. Koncert »Slovenskega doma« v Zagrebu ZAGREB, 20. maja. Nocoj je priredil pevski zbo-r Slovenskega doma v Zagrebu slavnostni koncert za proslavo desetletnice osvoboditve. Moški, ženski in mešani zbori so nastopili pod vodstvom dirigenta Danila Daneva s pesmimi skladatelja Emila Adamiča. Gostovanje Slovenske filharmonije v Italiji Ljubljana, 20. maja. Veliiki simfonični orkester Slovenske filharmonije Je odpotoval danes na daljšo turnejo po Italiji, kjer bo priredil 10 koncertov, ln sicer v Aquilli. Sassariju. Ferrari, Bologni, Milanu, Brescii, Trentu in Trevisu. v Aquillii i-n Sassariju bo ljubljanski orkester sodeloval na festivalih. NAJLEPŠE ILUSTRACIJE objavlja revija »TOVARIŠ« Ljubljana, 20. maja. Danes dopoldne je bilo v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani posvetovanje režiserjev amaterskih dramskih družin delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, ki je imelo namen ugotoviti problematiko, s katero se srečujejo dramske sekcije »Svobod«, nato pa sprejeti ustrezne sklepe in ukrepe za idejni ln kvalitetni napredek dramskega udejstvovanja v »Svobodah«. Posvetovanja, ki ga je sklicala Zveza delavskih ~ prosvetnih društev »Svoboda«, se je udeležilo okoli 100 režiserjev dramskih sekcij »Svobod« iz vse Slovenije, vodil pa ga je predsednik Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda« Ivan Regent. V referatu o vprašanjih repertoarja in o strokovnih problemih dramskih sekcij v »Svobodah«, ki ga je imel znani dramaturg Slovenskega narodnega gledališča, književnik in star svobodaš dr. Bratko Kreft, je le-ta najprej podal statistiko dramskega udejstvovanja v »Svobodah« v zadnji sezoni in analiziral dosedanji repertoar v »Svobodah«. Ta kljub često še neenotni politiki v tem pogledu pri posameznih »Svobodah« in kljub različnim objektivnim težavam pri uprizarjanju posameznih del ni bil slab. »Svobode« so imele v sezoni 1953-54 132 dramskih sekcij za odrasle ter 18 mladinskih in 7 pionirskih, pa tudi 26 lutkovnih in 13 recitacijskih sekcij. Dramskih prireditev je bilo vsega skupaj 1641, od tega 474 premier in 1029 repriz in go-stovanj ter 138 lutkovnih predstav. Med izvajanimi dramskimi deli je bilo 124 dram, 112 komedij, 59 veseloiger, 81 ljudskih iger, 39 spevoiger, 43 mladinskih iger in 11 burk. Tov. Kreft je nadalje poudaril potrebo po idejno-na-zorski jasnosti in opredeljenosti v celotnem delu »Svobod«, Zahodnonemška parlamentarna delegacija v Jablanici Sarajevo, 20. maja. Člani za-hodnoneimške parlamentarne delegacije so si danes ogledali našo največjo hidrocentralo v Jablanici. Pred prihodom v Jablanico so pregledali na motornem čolnu novo jablaniško jezero in veliki jez, visok skoro 80 m. Opoldne jim je kolektiv centrale priredil obed. Popoldne so člani zahodnonemška parlamentarne delegacije odpotovali v Dubrovnik. kar poudarja tudi 2. člen pravil delavskih prosvetnih društev »Svoboda« in iz česar tudi dra-matsko delo ne more biti izvzeto. Seveda pa je pri tem potrebna vsa širina, ozko birokratsko pojmovanje tega vprašanja pa je često zelo škodljivo. Tudi v strokovnem pogledu, enako kakor v idejnem, je treba stremeti k neprestanemu napredku in se učiti pri poklicnih gledališčih in tistih družinah, ki so se glede kvalitete svojega igranja že približale poklicnim gledališčem. Obenem pa je potrebno neprestano in sistematično boriti se za to, da se ustvarijo tudi vsi potrebni pogoji in pripomočki za vsestransko kvalitativno rast naših amaterskih gledališč. Se nadsäje je treba krepiti tudi povezavo med poklicnimi in amaterskimi gledališči, ki se lepo razvija. V razpravi, ki je bila zelo živahna in sproščena, so delegati nakazovali številne težave, s katerimi se bore dramske družine in ki tu in tam tudi občutno zavirajo njihovo delo. Ob koncu je posvetovanje med drugim soglasno ugotovilo, da je potrebna zlasti posebna gledališka revija, ki bi vsebovala tudi staini dopisniški režiserski tečaj, ter potujoča gledališča, ki bi obiskovala vse kraje in gostovala s kvalitetnimi deli tudi po naših vaseh ter bila režiserjem in igralcem na razpolago s strokovnimi nasveti. V učiteljišča je nujno uvesti tudi dramatiko' kot obvezen predmet, po okrajih pa naj se nadaljujejo vsakoletni režiserski tečaji. Zveza delavskih prosvetnih društev »Svoboda« pa bo v kratkem izdala zbirko novih dramskih del. -ms- Dogovore med podjetji je treba spoštovati in dosledno izvajati Nekateri primeri preplače-vanja živine, ki jih je ugotovila inšpekcija tržišča okraja Krško, so zelo značilni. Želim opozoriti na pojave, da podjetja izigravajo dogovor in posredno preplačujejo živino. Zavedajoč se strogih ukrepov, ki se podvziemajo proti kršiteljem dogovora, podjetja sicer »formalno« plačujejo po dogovorjenih cenali, ker plačajo razliko v drugi obliki. Kmetijska zadruga v Kapelah je plačevala teleta po 145 din (pravilno). Poleg tega je še plačala kmetu prevoz, ki ga ni bilo. Tako je na primer kmet, ki je oddaljen deset minut od poslovnega sedeža zadruge, dobil za prevoz teleta 500 din (nekateri celo več). Na področju Bizeljskega in Kapel izvaja odkup telet »Mesoproizvod« iz Zagreba, ki je preplačeval na ta način, da je vpisoval v izplačilne bloke večjo težo. Nekatere mesnice so začele kupovati teleta v zaklanem stanju, da bi tako onemogočili kontrolo nad tem, če se drže dogovorjenih cen. Druga podjetja spet kupujejo »na počez« itd. Nepravilno se mi zdi, da odkupna podjetja kupujejo jajca od kmetijskih zadrug po 11 in celo 12 din, medtem ko štafeta LR Slovenije v Novem mestu jih zadruefc plačujejo proizvajalcem po 9 din. Nelogično je namreč, da zadruga zasluži pri enem jajcu 3 din. Zadružniki se zaradi tega upravičeno razburjajo. Če velja dogovor za podjetja. ki izvajajo odkup pridelkov neposredno od proizvajalcev, potem naj velja dogovor tudi za podjetja, ki kupujejo od zadrug. Zatg je nerazumljivo, zakaj so 'prvi dogovor, da podjetja lahko plačajo zadrugam samo 1 din marže pri jajcih, ukinili. V dogovoru o najvišjih cenah za živino in jajca je tudi klavzula, da Narodna banka kršiteljem dogovora začasno lahko blokira knedit. Pri tem pa nastajajo določene težave. Tako Narodna banka ne more blokirati kredita, če v kreditni pogodbi, ki jo ima sklenjeno s podjetjem, ni klavzule, da banka podjetju lahko blokira kredit, oz. če ni o tem dogovora med podjetjem in banko. Učinkovitost kazni zmanjšuje tudi dejstvo, da podružnice pošiljajo predloge za blokiranje kredita Centrali v Ljubljano, kar vsekakor zavlačuje postopek. —ne DEVIZNI TEČAJI Kako je s sladkorjem Zadnji čas se v naši trgovski mreži opaža pomanjkanje sladkorja. To trenutno pomanjkanje ima tudi nekatere globlje vzroke. Potrošnja sladkorja v naši državi namreč stalno raste. Leta 1952 je skupna potrošnja znašala 131 tisoč ton, ali na glavo 7.86 kg, leta 1953 140 tisoč ton in na glavo S.23 kg, leta 1954 160 tisoč ton in na glavo 9.29 kg, leta 1955 182 tisoč ton in na glavo 10.5 kg. Zaradi takega povečanja potrošnje domača industrija ne more zadovoljiti več vseh potreb prebivalstva. Tako že lanska proizvodnja 130 tisoč ton sladkorja skupno s prehodnimi zalogami ni mogla kriti vseh potreb. Zaradi tega je bilo treba zagotoviti ostanek iz uvoza, kar je bilo tudi storjeno in je za letos zagotovljeno 182 korja. Omenimo naj, da se je tudi v naši republiki potrošnja močno povečala. Kljub normalnim zagotovljenim količinam se je zadnji čas pritisk NOVO MESTO, 20. maja. Štafeta LB Slovenije s čestitkami za predsednika Tita je prispela danes v Novo mesto. V Imenu novomeškega okraja je štafeto pozdravil sekretar okrajnega komiteja ZK In zvezni, ljudski poslanec Jože Borštnar. Republiški štafeti se je tu priključila tudi na tržišče še povečal. Prehran- kraJevna štafeta iz nekdanje parbena industrija, ki se tudi v naši republiki vse močneje razvija, si je skušala zagotoviti sladkor za potrebe bližnje predelovalne sezone. Vendar tudi prehranbeni industriji sladkorja močno primanjkuje in ponekod že zmanjšuje proizvodnjo. Nekaj je omenjeno pomanjkanje povzročila tudi tizanske baze 20. V novomeškem okraju je v šestih krajevnih šta- fetah sodelovalo okrog 4000 mladincev in mladink. Štafeta LR Slovenije dospe popoldne v Samobor, kjer bo štafetna palica izročena nosilcem iz LR Hrvatske. Antiperonospoma služba Poročilo za dne 20. maja V četrtek je nastala močna potrošniška mrzlica do katere ohladntev z razmeroma nizkimi je prišlo že pred časom, ko so se raznesle govorice, češ da se bodo določeni živilski artikli, med njimi tudi sladkor, podražili Nekaj vpliva na večjo potrošnjo nedvomno tudi pomanjkanje nekaterih drugih prehrambenih artiklov, n. pr. mleka. Trenutno pomanjkanje se bo skušalo odpraviti s količinami iz uvoza, ki pridejo konec mosora Ta t. m. dalje, in s’cec v krajih: tisoč ton slad- republiko je že določena koli- Cina, ki bo sorazmerno poraz- njevica, Radoviča, Črnomelj in deljena po okrajih. Osnovno s^n-^ no TO irrv+ c. ^ . Zaradi nizkih minimalnih m pa je. kot smo ze zgoraj na- srednjih dnevnih temperatur se kazali, vprašanje, kako čim inkubacijska doba povsod poprej povečati domačo proiz- srednjimi dnevnimi temperaturami, ki »o se gibale med 7 in 9* C, na Primorskem pa med 9 in 13* C. Dež je padal po vsej Sloveniji, razen v severovzhodnem- delu St&jerske. Močnejše padavine so bile predvsem v primorskem sektorju, kjer je padlo v Kopru 16 mm, v Ajdovščini pa 17 mm Napoved: Za primorski sektor veljajo za sedaj še napovedi včerajšnjega dne. V ostalih predelih Slovenije pa je pričakovati pojav prvih oljnih m&dežev od vodnjo. Kmetijski institut LRS Na rednem sestanku 90 bili dna 20. maja zaključki po naslednjih tečajih: US 3.420, 3.459.27, 3-468.27, 1.05C.03: Lstg —. 9.600, 9.600, 1.042.86; Dii 97.900, 100.109.32, 99.614.10, 1.224.60; Bfrs —, 7.371.73, 7.60G, 1.166.67; Bfrs —, 1066, 1.066, 1.143.67; Sfr* 76.224, 76.224.77, 76.224.77. 1.006.18; Lit 530, 532.33, 536.06, 1.016.79; Lit STT 490, 500 490, 920.33; Lit Gor. 350, —, 350. 629.17; Hil —, 80.000, 80.000, 913.33*; šv. kr. —, —, 73.481.l3, 1.253.33; Eg. Lstg —, —, 2.200, 155.38; Avstr. —, 2.666 2.707.70, 793.17; Grč. —, 1.313. 1,313, 330.67; Turč. —, 693.80, 717.70, 139.33; Izr. 700 —r — —, Indonezija 2.150, 1.703.02, 2.1*50, 616.67; SSSR 2.410, 1.846.13, 2470.56, 723.39; Madž. 2.370, 1.852.15, 2.370 690; Poljska —, 1-800. 2.303.60, 667.8*7; CSR 2.580, 1.937.43, 2.8KL. 770.33; Bolg. 2.180, 1.4*5, 2.*80, 625.67; Romunija —-, 1.600. 23.05, 668.33. Opombe: številke pomenijo: 1, tečaj v Ljubljani, 2. predli od n Ji tečaj FLRJ. 3. srednji tečaj FLRJ, 4. ažio v Situacija: Nemška marka je na današnjem sedmem sestanku ponovno zabeležila nižji tečaj. Večji znesek nemških mark je ostal neprodan ker je prodajalec zahteval 101.000 din za 100 nemških mark. Po tem tečaju pa ni bilo kupcev. Tudi ameriški dolar je bil zaključen za 49.27 točk nižje od zadnjega srednjega tečaja. Devize so prodajala naša domača in tudi podjetja iz drugih republik. Promet je bil srednji. V cvetu mladosti nas je zapustila naša nadvse ljubljena, zlata hčerka BOZSNA CIUHA Pogreb drage poked >iee bo ▼ nedela o 22 m? ja ob 15.30. uri 1* Nikolajeve mrliške vežice ne Zalah . Ljubljana, 20. maj« 1055. Žalujoči: mame, oče, bre&ea Uprav« hidrometeorološke službe Vodko ter ostalo »oroArtvo 'GB mu dogorii Berlinski dnevnik o\j Koeksistenca na domačem pragu Sedem let trajajoča napetost med Indijo in Pakistanom, plod »vešče« politike in v zadnjem času slasten grižljaj za kritike Nehrujeve politike koeksistence se te dni sprevrača v dokaz življenjske sposobnosti in upravičenosti »petih načel«. Razdelitev indijskega cesarstva leta Ž947 je potekla ob spremljavi požarov hindujskih in muslimanskih vasi, ob selitvi milijonov na to in na drugo stran nove meje, ob milijonih nedolžnih žrtev verske in plemenske zaslepljenosti. Mladi državi sta bili ves čas na robu oboroženega spopada, kašmirska kriza pa je zahtevala naglega in odločnega posredovanja Združenih narodov, ki je preprečilo najhujše. Po mnogih peripetijah je nastalo latentno stanje, ki ga je nadzorstvena komisija Združenih narodov komaj zadrževala, da ni izbruhnilo v oborožen spopad. Ob predlogih, protipredlogih, obmejnih incidentih, obtožbah in proti-obtožbah. Tako vse do nedavnega. Ob popolnoma različnem političnem razvoju Pakistana in Indije ni bilo pričakovati drugega kot izkristaliziran je in zcikrknjenje stališč enega in druge. Edina rešitev — kompromis, klasično sredstvo zrele diplomacije in, če hočete, tudi temelj koeksistence! — pri takem stanju ni bila izved-Ijirm In vendar sta te dni v Delhiju razpravljala Nehru in Mohamed Ali »v prijateljskem ozračju« in ob skrbi vseh prizadetih, da »ne bi zastrupili ozračja« kot pišejo dopisniki, prav o tem Kašmiru. Nikjer ni rečeno, da bosta tudi našla rešitev, toda zadevi je bila odbita ost, odpadle so nacionalistične in religiozne parole, vidna je težnja po upoštevanju stališča drugie stranke, kar je v zgodovini indijsko-pakistanskih odnosov vsega upoštevanja vredna kvalitetna sprememba, ki obeta najboljše za naprej. Posebno, če pomislimo, da se dogaja vse to samo nekaj dni po krvavem izgredu v obmejni vasi Nokoval in po zadnjem spopadu na kašmirski meji. Zares hrabrilno je, da se je Nehruju zazdelo potrebno uporabiti načelo koeksistence najprej na domačem pragu, kot je razveseljivo, da so se tega duha nalezli tudi v Karačiju. Dulles ni edini, ki je m errat priznati, da zbor azijskih in afriških držav v Bandungu ni bila poceni predstava in zgolj propagandna tribuna za Ču En Laja. Njene blagodejne posledice so preveč občutne, da bi jih bilo mogoče spregledati. V ugodni rešitvi kašmirske zadeve in s tiem v dokončni izravnavi odnosov med Indijo in Pakistanom pa bodo dobile stvarno potrditev. jkš Za vse je poskrbljeno Bonn pripravlja predloge za rešitev nemškega vprašanja — Pankow ratificiral varšavski sporazum — Sestanek visokih komisarjev brez uspeha (Od posebnega dopisnika »Po Hrike« in »Slov. poročevalca«) Berlin, 20. maja (Po telefonu). Skupno z zahodnimi zavezniki se Nemčija pripravlja za bližnjo četvorno konferenco. Čeprav ne bo direktno sodeloval na razgovorih velike četvorice, je kancler Adenauer neprestano v stikih z zunanjimi ministri treh zahodnih sil in pričakuje, da ga ti ne bodo prezrli pri sprejemanju kakršnih koli sklepov, ki bi lahko prejudicirali končno rešitev nemškega vprašanja. Ker hodni ministri in Dunajem, ki ga je predložil Molotov. * Številni policisti šestih držav in radovednost mimoidočih okoli Brandenburških vrat, je danes spominjala na zadnjo berlinsko konferenco štirih zunanjih ministrov. Prvič po letu 1948 so visoki komisarji zahodnih sil gospod Francois Poncet, H. Milard in Kenant davi v spremstvu francoske, britanske in ameriške vojaške policije prišli v vzhodni sektor, da bi ni mogel najti skupne platforme obiskali sovjetskega komisarja Puškina. Na zahodni strani vrat je bila četa zahodnoberlinskih žandarjev, na vzhodni strani pa če-ta policajev. Pred sovjetsko ambasado so stražili sovjetski gardisti. Kljub pestrosti policijskih uniform, je bil sestanek visokih komisarjev neuspešen. Zahodni diplomati so zahtevali naj se ukine davek na izkoriščanje avtomobilske ceste, ki vodi iz Berlina v Zahodno Nemčijo, Puškin pa je vztrajal na tem, da je to stvar vzhodnonemških oblasti. Sestanek je trajal pet ur, je bil enkrat prekinjen, potem pa je sovjetski komisar povabil svoje goste na kosilo. Po sestanku so zahodni komisarji odšli v nemško komando v zahodnem Berlinu, da bi »proučili sovjetsko zadržanje«, in so po daljšem posvetovanju objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da je Puškin zahteval, da se vprašanje avtomobilske ceste reši z direktnimi razgovori med Bonnom in Pan-kowem. Pri odhodu iz sovjetske ambasade je francoski visoki komisar Francois Poncet izjavil nekemu novinarju, da »sestanek ni izoolnil pričakovanja Zahoda« in da je njegov rezultat »nezadovoljiv«. Dodal je, da besede Puškina niso bile »v skladu s sovjetsko mirovno ofenzivo«. Prihodnji sestanek ni bil določen. z opozicijo, poskuša sedaj kancler Adenauer formulirati program nemške združitve, ki bi bil zasnovan — kot tu trdijo — na načelu brezpogojnosti. Z drugimi besedami — Adenauer in za-hodnonemška vlada ne nameravajo popustiti v svojih zahtevah, ki sestoje iz dveh glavnih točk. Prvič. Nemčija bo lahko prevzela obveznosti v svojem odnosu do tujine šele po združitvi in nikakor ne preje. V nobenem primeru ne more sprejeti sovjetske zahteve, da se kakor za Avstrijo, tudi za Nemčijo proglasi nevtralnost. Drugič, za-h od n o nemška vlada kot edina legalna oblast ne odklanja direktnih razgovorov s Pankowom in zahteva od zaveznikov, naj izvršijo svojo dolžnost glede združitve obeh con. Da bi spoznal zadnje finese v mišljenju zahodnih državnikov, je kaincler Adenauer poklical nemške veleposlanike v Washingtonu, Londonu in Parizu na posvetovanje, ki bo sredi prihodnjega tedna v njegovi letni rezidenci v Büllerhöhe. V vladnih krogih se namreč opaža bojazen, da bodo zahodne sile pripravljene razgovarjati se z Rusi o možnosti nevtralizacije Nemčije pod pogojem nevtralizacije nekaterih vzhodno-evrop-skih držav. Ta bojazen se kaže, odkar so gospod Duiles, Mac Miilan in Pinay pristali na Mo-lotovo zahtevo, naj se večina nekdanjega nemškega premoženja v Avstriji ne vrne zvezni-republiki. Od oseb. ki so blizu zahodnim visokim komisarjem, pa se je zvedelo, da ni nemogoče, da bi se četvorna konferenca vršila v Stockholmu, čeprav so vsi štirje ministri na Dunaju zavrnili to možnost. Sedaj delajo na tem, da se najde kompromis med Lozano, ki so jo predlagali za- NoeojtaJ« izdaji zahodnober-llnskega lista »Der Kurier«, ki izhaja s francosko licenco in katerega glavni urednik je poslanec vladne krščansko-demo-kratske zveze dr. Ernest Lem-mer, posveča večji del svojega prostora poročilu Iz Beograda, v katerem citira pisanje »Politike«. »Kurier« dobesedno objavlja včerajšnji komentar »Politike«, ki govori o tako imenovani verigi nevtraliziranih držav, ki bi morale avtomatično voditi pasivno politiko. Poudarjajoč, da se Jugoslavija zavzema za aktivno politiko miru pod pogojem neodvisnosti, zaključuje list, da želi naša država obdržati politiko svobodne akcije v mednarodni politiki. * Za Poljsko so danes tudi v Pankowu ratificirali varšavske sporazume med Sovjetsko zvezo in vzbodno-evropskimi državami. V svojem govoru pred vzhodnonemškim parlamentom je predsednik Otto Grotte wohl med drugim dejal, da je nemška demokratična republika sedaj »še trdneje povezana s taborom miru«. Minister Steff je napovedal povečanje policije, dočlm je zunanji minister Bolz poudaril, da Sovjetska zveza In druge vzhodnoevropske države prevzemajo jamstvo za vzhodnonemško suverenost. * V neki zahodnoberlinski kavarnici Je bila zelo čudna skupščina. Pod predsedstvom ustaša Branka Jeliča je skupina nemških in ustaških fašistov komemorirala ob desetletnici »likvidacije hrvatske vojske«. Ze samo po sebi je čudno, da je ta skupina dobila dovoljenje za sestanek, še bolj čudno pa je to, da so slavnostni akademiji v stari kavarni prisostvovali tudi predstavnik zahodnoberlin-skega predsednika občine in šef policije, kot tud! neki profesor »svobodne univerze«. To ni v korist časti, na tudi ne ugledu zahodnega Berlina, ki njegovi predstavniki oh vsaki priložnosti poudarjajo, da so že davno prekinili s preteklostjo. V. Davlčo V London Je prispela z letalom prva diplomatska predstavnica na britanskem dvoru, veleposlanik republike Costarica gospa virginia Prestinary de Gallegos s svojima sinovoma Georgesoot ln Alfredom. Gospa Gallegos je stara šestintrideset let ln je ie sedem let vdova FRANCOSKA SEVERNA AFRIKA Kriza v Alžiru dozoreva Uporniška dejavnost vedno močnejša — Francozi pošiljajo okrepitve svojim četam — Sporočilo tuniškega generalnega rezidenta Na zahtevo nacionalistov so lastniki obratov v Casablanci, Rabatu, Feizu in drugod so danes zaprli trgovine iz strahu pred njimi. Napetost v Casablanci narašča iz dneva v dan. Teroristične akcije se vsak dan množe. V zadnjih 24 urah sta bila v Alžiru ubita 2 belca, ranjena pa dva. Uporniki so zažgali dva avtobusa, na posestvih Evropejcev pa sto lin sto dreves. Trije Alžirci so napadli sedmimi tedni nenadoma zviša- ponovna združitev države. Ameriški senat je s šestin-sedemdesetimi glasovi proti trem sprejel amandma zvezne ustave, po katerem bodo imeli guvernerji držav pravico imenovati člane predstavniškega doma v primeru, da bi bilo v atomski vojni ubitih več kot polovica članov te zbornice. Amandma velja tudi za primer kakšne drugačne katastrofe. O tem so razpravljali že lani, toda niso prišli do dokončnega sklepa. Doslej je določala ustava, da je mogoče izpraznjena mesta v predstavniškem domu izpopolniti samo z dodatnimi volitvami. Vrli senatorji so si po dobro opravljenem, zaslužnem delu, ki je odstranilo zares hudo nevarnost za nemoteno poslovanje demokratičnih ustanov, najbrž oddahnili in drug drugega vedro potrepljali po plečih. Kajti — v kakšni zadregi bi se sicer znašel tisti edini preostali državljan Zveze, fci bo zadel obnavljati domovino, ko se bodo razkadili zadnji oblaki zadnje atomske eksplozije, če se ne bi mogel opreti na pozitivna določila osnovnega zakona, ki so jih zapisali vanj očetje domovine na Kapitalu! Tako se bo po mimo lahko imenoval za predsednika Združenih puščav ameriških, potem za senat in za predstavniški dom, se popraskal po radio-aktivnem skalpu, pljunil v roke in se, prežet od duha ustave, lotil dela... i _________________ i—bua j Neizpolnjena pričakovanja Nairobi, 20. maja. Kakor poroča Reuter, se pričakovanja britanskih oblasti, da se bodo pripadniki organizacije Mau-Mau v trumah vdajali, niso izpolnila. Pričakujejo, da bodo varnostne sile začele veliko ofenzivo, če se nacionalisti do danes opoldne niso vrnili iz aberdarskih gozdov ali niso pokazali jasnih znamenj, da se hočejo vdati. Zadnje tedne so imeli nekateri voditelji gibanja zveze z zastopniki krajevne vlade in ponudili kapitulacijo velikega obsega. Vendar pa ponudbi doslej niso sledila dejanja. Oblasti so dane pripadnikom gibanja Mau-Mau do danes opoldne. Odposlanec nacionalistov je namreč sporočil, da so enote Mau-Mau sicer pripravljene vdati se, da pa jim močno deževje onemogoča, da bi prišli iz gozdov. Ce nacionalisti ne bodo držali obljube, bodo oblasti verjetno že ta teden razveljavile amnestijo, objavljeno 18. januarja letos. Moskva ponuja New York, 20. maja (TASS). Sovjetsko predstavništvo v Združenih narodih je včeraj poslalo pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov ločilni sovjetski krogi Izjavlja-Dagu Hammarskjöldu. v kate- i°> da bo sovjetski visoki ko-reon ga obvešča, da je vlada misar Puškin zahteval od za-Sovjeiske zveze odobrila deset hodnih veleposlanikov, naj se štipendij za domorodce na o znižanju cestnin razgovarjajo ozemljih pod skrbništvom, da z zastopniki vzhodnonemške se bodo lahko šolah v Sovjet- vlade. ski zvezi. l'a sklep je bil spre- Bivši nacistični prvak Otto jet v zvezi s sklepom Gene- Stirasser ki se je razšel s Hit-ralne skupščine OZN in Skrb- lerjem. ko je le-ta prevzel niškega sveta o študijskih oblast, in se izselil v Sestanek veleposlanikov ¥ Ufali TOSSII V T Berlinu Georgijem Pušk inom ■ V Valivi IS h1 z njim obravnavali vprašanje » cestnin. Trije veleposlaniki, je Puškin bo zahteval, naj se Zahod po- gali, da bi posebni nemški tz- svefufe o znižanju cestnine z vzhodno- vedtnci proučm to vprašanje, nemško vlado, ki je pa Zahod ne priznava & £ — Strasser se uveliavlia za vs° stvar i^jučno prtstoj- ^ ne oblasti Vzhodne in Zahodne Berlin, 20. maja (Reuter) Da- osebnostmi Spodnje Saške je Nemčije, nes so se v Berlinu zbrali za- Strasse* začel pripravljati - stopnikl štirih velesil v Nem- ustanovitev »narodnega giba- m rim» * čiji, da so se pogovorili o zvi- nja za združitev Nemčije«. Ta nlk šanju cestnih taks v Vzhodni organizacija namerava vnovič za. zunanje zadeve je na tiskovni Nemčiji. Britanski veleposlanik združiti »bivše Hitlerjeve na- konferenci izjavil, da je sestanek v Zahodni Nemčiji Hoyar Mil- sprotnike, aktiviste stranke in nemških veleposlanikov, akreditl-lar, francoski veleposlanik bivše bojevnike« V svoje Francois Poncet in ameriški vrste ne bo sprejela niti ene- ga tedna^ sklican v okviru pri-veieposlanik James Conant so ga nacista, ki je bil na vodil- prav za četverno konferenco. Fese sestali s sovjetskim visokim nem mestu med leti 1933 in deratna vlada, je nadaljeval, je komisarjem Puškinom kot vi- 1945. ge vedno odločno proti nevtrali- , -T zaciji Nemčije, saj taka rešitev ne šoki komisarji za vsenemške in »Gibanje za združitev Nem- more pomiriti napetosti na svetu, berlinske zadeve in skušali do- čije« bo imelo svojo prvo pač pa jo utegne prav kmalu le seči sporazum o znižanju cest- množično manifestacijo Juli- poslabšati, varnostni sistem, v nine. Za sedaj je zahodnonem- ja letos v mestu Helmstettu na J'ateTem w istočasno smdeJova-ška viada prevzela plačilo zvi- demarkacijski črti med okma aitl t25£ varn’oX “JTdSS šanih Stroškov. conama. Ta dan bodo objavili zastopnik zahodnoneniškega mini- Vzhodna Nemčija je pred manifest, da je želja Nemcev strstva in pripomnil, da so mlnl- dva francoska policija. V Casablanci in okolici je bilo več sabotaž. Stalno prihajajo nove čete, da bi zadušile nacionalistično gibanje, ki s« je razširilo iz planine Aures na pokrajino Constantin. Z ojačenjd, ki jih namerava pripeljati francoska vlada, bo znašalo število varnostnih čet čez sto tisoč. Nacionalisti pa imajo po cenitvi francoske vlade 1.50Ó ljudi. Vsi današnji pariški časopisi so na prvih straneh priobčili poročila o ukrepih francoske vlade v Alžiru, zlasti v področjih, kjer Je posebno močno delovanje alžirskih nacionalistov. Osednje desničarsko glasilo »Parisien Ubere« piše, da gre minulo noč bombardirale I kv, vladi predvsem za to, da uvede Francoski generalni rezident (p Tuniziji Je sporočil sinod, baka bosta urejena tunizijska valuta in trgovina, dokler ne bodo končani sedanji razgovori o ta* nizijski avtonomiji. Tunizija bo še naprej uporabljala frank kot notranjo valuto. Francija in Tunizija bosta naložili skupen sklad tuje valuta, Francija p j bo skrbela za uravnovešeni e tunizijskih plačil. Francija la Tunizija bosta dva meseca pS uveljavljanju sporazuma o say moupravi sklenili carinsko auf* jo. Vodil Jo bo francoski funk» donar, M bo ostal na tem po« ložajtu najmanj sedem let. Po tem roku bodo prešli na nov$ sistem. i Elfte na Malaji JONG Peng. Z#, maja letalske stle na (Reuter) i Malaji red, da pa bo pozneje skušala izvajati dolgoročno gospodarsko in socialno politiko ter dokončno rešiti alžirski problem. Socialistični in federalistični »Franc Tireur« poudarja, da so »resni vojaški ukrepi morda nekoliko v nasprotju z zastavljenimi smotri«. Tunis, 20. maja (Reuter). — kilometrov severno od Singapurs. Med nspadotn, ki je trajal vso noč, so bomba» 1 smetali M ton •*o«nb. To je M doslej najmočnejši napad v zgodovini bojev na Malaji. Usmerjen je bU proti skrivališčem skupine M ljudi, ki jih vodi Pob Jftats Tamu. Istočasne X napadom te zrak« so britanske si. le obkolile napadeno območje, da M sestradale upornike, za katera menijo, d« jn, vodi partija Malaje, Stremljenja Egipta Nasser: osvoboditev človeka, enotnost in socialističen režim la cestnino, ki je sedaj enajstkrat višja kot je bila prej. To takso plačajo lastniki zahodno-nemških In zahodnoberlinskih vozil, ki uporabljajo avtomobilsko cesto v Vzhodni Nemčiji proti Berlinu. Konferenca veleposlanikov se je nehala okrog 14. ure, nakar je sovjetski veleposlanik Puškin povabil zahodne veleposlanike na kosilo. V zadnjih sedmih letih je bila to prva konferenca zastopnikov štirih velesil v Berlinu. Od- Velepo&laniki zahodnih sil v Berlinu so objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da so se veleposlaniki Francije, Velike Britanije in ZDA danes sestali s sovjetskim visokim komisarjem stri za zunanje zadeve treh zahodnih sil In Nemčije v Parizu sprejeli glede nevtralizacije »skupno stališče«. LONDON, 20. maja (AFP). Sindikat mehanikov na britanskih železnicah ja poslal Slanom sindikata poziv na stavko, ki se ho začela 28. maja opolnoči. Kairo, 20. maj» (Tanjug) Predsednik egiptovske vlade Naser je govoril včeraj na zborovanju častnikov o smernicah bodbčega razvoja Egipta. Napovedal je, da bo v kratkem konec prehodne dobe oblasti egiptovskega revolucionarnega sveta in uveden parlamentarni režim delavcev ln kmetov, ki bodo organizirani v eni politični stranki. Bodoča egiptovska vlada po njegovih besedah na bo zgrajena po sistemu političnih strank. Naser je nato naštel šest na- Paul Ely se hoče umakniti Pomembni aretaciji v Saigona — Boji m^ec med vladnimi četami in verskimi loči- nam^Vei jžala rok za pre- nomi — Rok za izselitev podaljšan . SAJGON, 20. maja (AP). — Uradno sporočajo, da je francoski generalni komisar v Indokini in poveljnik čet Francoske unije general Paul Ely prosil za razrešnico. Predsednik vlade Ngo Din Dijem se ni posvetoval z generalom Elyjem, odkar so se bile za pi oev v Južni Viet-Britanija je bila pred 14 dnevi predlagala Sovjetski zvezi, naj bi podaljšali namska vlada obtoževala Fran- roik, ki je bil po ženevskem coze, da moralno podpirajo ver- sporazumu določen za 18. maj. sko ločino. Na ukaz južno vietnamske Danes je bil aretiran bivši vlade je bil pet ur po aretaciji vietnamski minister za informa- izpuščen bivši minister za In- n iškega sveta o stumjsKin omasi in se tzsem v rvanaao, , -- podporah OZN za prebivalce se je ^ločjl da b? spet stopil g med vietnamsko v(>j£ko ln domačine na ozemljih pod v nemško javno življenje. Ko s Ksijen. Osebni odno- skrbmstvom. je navezal stike z raznim, šaj. med generalom Elyjem to ---------------------------------------------------- Ngo Din Dijemom so bili od- Zakaj ne na najnižjem nivoju ci(je Van Tijen, ki je že dlje časa znan kot nasprotnik predsednika vlade Ngo Din Dijema. Aretirali so tudi vodjo kabineta cesarja Bao Daja Ung Ana. Danes dopoldne je prišlo do bojev med vietnamsko narodno vojsko in vojsko ločine Hoa Hao, ki jo vodi general Bakut. formacije Tran Van Tujeo. Oblasti v Sajgonu delajo racije in v eni izmed teh je bil aretiran tudi Tran. čel egiptovske revotuctj», me*J njimi boj proti fevdalizmu la kapitalizmu, ter ostro obe od3 Politično delovanj* gtarih nacionalističnih strank in dvora, »ki so omogočili peščici kapitan« atov, da so vodili državo aA škodo večine«. Egipt ne bo več prizorišče parlamentarnih zarot niti laži-demokracije«, j* dejal Naser. Egipt hoče us tv a» riti pravi demokratični sistem, »ki ne bo dovoijaval tujcem vmešavanja v domače zadeve* Egiptovska demokracija stremi po osvoboditvi človeka, pravi enotnosti in socialističnem reži* mu. Govoreč o načelih runanjo politike, Je Naser dejal, da je bistvo teh načel: Podpiranja osvobodilnih gibanj zasužnjenih narodov In popolna neodvisna pohtfka, ki ne bo popustila pred nikakim pritiskom velesil. Kairo, 20. maja (AFP). Kako» piše današnji »Al Abram«, bo minister v egiptovski vladi in generalni sekretar islamskega kongresa polkovnik Anuard el Sadat prihodnji teden obiskal Pakistan ln Afganistan. Skušal bo posredovati v sporu med Ka-račijem In Kabulom. Zastopnik Saudske Arabije namreč s avo* jim posredovanjem ni uspeh J Delegacija pri Paiamari Arabski obrambni pakt delo se je, da je bil v sinoč- Trst, 20. maja. Vladni gene- Znano je ludi, da je prosve*-dni komisar dr. ralamara «*-~**—- - » ,J sprejel delegacijo prosvet- p< je na vsem ozemlju mir. Zve- nega društva k Opčin in testno T katerem tlej precej hladni, ker je viet- Zastopniki vojske pa niso po- raini komisar dr. Paiamara no društvo z 'r^lVÙ Ài in» V** «»gaciio p,0CT.t- cLrus4^" w rvvXx-r» ^ . ■ - - ^ deio se je, da je bil v sinoč- SHpLZ (Slovensko-hrvatska m oh ravioli Au U .XjJZ Damask, 20. maja (Reuter), "jem boju pri Kanton, 80 milj prosvetna ljudska zveza) v zve- , da Z” z Včeraj je prispel v Damask jugovzhodno od Sajgona, ubit zi z zahtevo pokrajinskega ko- prosvetnega domai Tevfik Suedi, posebni odposla- en človek, ranjenih pa Je bilo majata za italijansko mia- Pa,.upCH“!? °a°. onemogočeno nec Iraškega predsednika Nuri 12. Bakutovi ljudje so streljali dino, ki je zahteval naj pride 'culturno imjeuje domačinov, el Saisa, ki bo imel razgovore Iz minometalcev na mesto Long prosvetni dom na Opčinah do ìe v lem donni edine dvo» t sirijskimi zastopniki. O na- Ksijen, 90 milj jugovzhodno od konca meseca aprila v njego- raaa. kjer nastopajo dramska menu svojega poslanstva ni ho- Sajgona. Mala francoska po- To posest. Delegacija mn je iz- ,n druge kulturne skupine tet tel ničesar povedati, iz uradnih morska emo-ta s področja Kan- ročila protestno pismo, piodpi- prirejajo razna kulturna go» iraških krogov pa se je zvedelo, toa ni sodelovala v boju. sano od več kot tisoč domači- štovanja. V pismu 60 tudi po» da bo sirijskim predstavnikom Kakor poroča agencija Sp- nov z Opčin z zahtevo, da se udarili, da bi odvzem prosvet» orisal stališče svoje vlade do vernega Vietnama, je vlada nameravani odvzem preprečL nega doma pomenil kršitev po» predlaganega obrambnega pakta Severnega Vietnama za en Kot se je zvedelo, je dr. Pa- sebnega statuta ki določa d» ------------ lamara izjavil delegaciji, da s« obstoječe stanje no 'sme maja (AFP). je predlagal pokrajinskemu spreminjati. S. JL Karikatura Mrase-nretcr, Pari« ~ med Egiptom, Sirijo ln Saudsko Arabijo. Baje namerava zahtevati od Sirije, naj bi povabila vse arabske države, vštevši Irak. naj so udeleže razgovorov o ustanovitvi takega pakta. Po petdnevnih razgovorih bo Suedi kong. Z njimi potuje zastopnik ne more zaenkrat zagotoviti, da bi JI dobavile nuklearne po- odpotoval v Bejrut, kjer se bo švedskega Rdečega križa Amas. Svetoval je tudi naj si gra- trebSMae “ Izkoriščanje a*ouwk* o istem vprašanju pogovoril « «SS? Ä Ä S &££ diÌ° «roje domove, kar vlldni libanonskimi predstavniki. zahtevo v ZDA. organi ne bodo ovirali, stranske pogodba, HONGKONG, 28. ___ . SÄtfrAlTÄ komisariatu, naj se sodni »Predsednik Gotwald« ki jo je stopek V zvezi Z izpraznitvijo lani zaplenila Cangkajškova mor- kulturnega doma do nadali- „ TOKfP' *• (AFT)- ID“®‘ narica. dovolila vrnitev v domo- n;p-_ fwiloi; nn H™«»»» *? sporočili, da je ^ vino. Danes so prispeli v Hong- nJe8a OCUOZl, Cia pa drugega ska zadovoljna s ponudbo ZDA, Mp&aamiia KCLTliBMl KAS«LBBI Prejnapeti beton C st? uveljavlja v naši gradbeni operativi zapiski s celjskega dramskega festivals Ob Striar miški cesti v Mostah, lik pred letališčem, je v gradnji velik kompleks cen-tramin skladišč, ki bedo slutila potrebam vseh ljubljanskih podjetij. O pomenu centralnih ssladišč za ljubljansko gospodarstvo je büo že precej povedanega. Dolgo časa smo iskali primerno lokacijo za ta skladišča, ki jih Ljubljana nujno potrebuje. Se predato so bila projektirana, so se ta skladišča že selila iz Ljubljane v Zalog, nato spet v Šentvid, potem v šiško, dokler se niso končno ustavita na Smaniasti cesti v Mostah. Ne-» rešeno vprašanje ljubljanskega železniškega vozlišča' je povzročilo negotovost pri določanju lokacije centralnih skladišč. Ko pa smo začeli problem ljubljanskega železniškega vozlišča končno reševati, je bilo tudi vprašanje lokacije centralnih skladišč kmalu rešeno. Sedanja lokacija omogoča namreč dobro povezavo teh skladišč z bodočim lokoidvornim kolodvorom, ki bo v neposredni bližina med tovarno »Izolirka« in letališčem. Od takrat, ko je bila lokacija centralnih skladišč določena in ko je bilo ustanovljeno perebno podjetje »Centralna skladišča v Ljubljani«, gradnja skladišč naglo dttje. Dve veliki hali tega Nov način gradnje na novogradnji Centralnih skladišč v Ljubljani Fantastika razuma Prej napeti nosilci pred montato Grado ja° teh Pškfad išč^ni^po- šča smotrnejšo izrabo mate- boju itd. V projektu je približ- sodelovanju Opitne stanice za embria samo'z zosoodareke^ riala. no 100.000 kvadratnih metrov prejnapeti beton iz Beograda. « . — n ». *. w —— —, — « u a »» /» »—» 1 i—. I—». k rt »»rt /9 Iv r>l iti tv no I — «v-w» vO’rtmrlr ' » o/v memb.na ga stališča, temveč je važna Prejnapeti beton se je že tudi za našo gradbeno opera- krepko uveljavil v gradbesni-tivo. Pri gradnji največje hale štvu povsod po svetu. Vsaka tega kompleksa namreč prvič država ima pri tem svoj pa-uporabljajo prejnapeti beton, tent, svoj način prejnapenja-je prejnapeti beton ni nja. ki ga zagovarja kot naj- zazidane ploskve. Ves ta raz- Kot pri vdakem začetku so voj prejnapetega betona v na- pri nas tudi tukaj nekatere teši državi je tesno povezan z zave, lahko bi rekli »otroške imenom našega znanega stro- bolezni« novih konstrukcij, ki kovnjaka ing. Branka Žeželja, nam pomagajo pravilno doio-kd je s svojimi sodelavci pro- čari naše ravnanje z njimi laiIto natančno pojasniti. Naj- boljšega in ga s pridom upo- jektiral in nadzoroval gradnjo nadaljnjem. Drugod so težave več pove že sama beseda »prej- rablja. V Jugoslaviji je v zad- vedine teh objeztov.^ ze odpravili ker so izdelali ze napeti« alj po novi terminolo- njih letih prejnapeti beton Prt nas v Slovenija se prej- veliko število teh konstrukcij, gii; »vnaprej napeti beton«. Vsi tudi že precej napredoval. napeti beton doslej zal ni ove- Zelo vazno pa je dejstvo, da vemo, da se konstrukcije ni- Zgrajene so že velike tovarne ljavil. Vzrok je gotovo tudi so te konstrukcije v celoti iz- šijo in lomi jo zato, ker v n jih iz prejnapetega betona: tovar- T j®01» da nekateri sicer redki dielaine ®z domačega materiala, — J-1 -x— notranje na kablov v Svetozarevu del naši strokovnjaki gledajo še da za njih ni potrošenega niti -- ■ "■ ' • —J—> z nezaupanjem na to, enega deviznega dinarja. delajo strokovnjaki iz Kljub raznim črnogledim pre- nastopajo določene __________ , ____________,____ napetosti, katerih material De železarne v Sisku, velike hale vedno zdrži. Te notranje napetosti tovarne orodnih strojev v Že- *FaJ v imajo seveda vedno določeno lezniku, ladjedelnici v Splitu drugih republik in jim pogosto rokovanjem se je izkazalo, da smer. Ce pa Dapnemo material in Boki Kotorski itd. s skupno ne priznajo potrebne strokov- tudi žico za prejnapenjanje • - • ■ - ’ nesti, čeprav so zgrajeni ze de- lahko izdelujemo doma na Je- settisoči kvadratnih metrov semicah, in sicer dobre kako-hal in tovarn, med njimi neka- voski. Sistem prejnapenjanja tere s konstrukcijami, ki jih je tudi domač in za njega ni najbolj priznani strokovnjaki treba plačati nobenih licenc v v tujini ocenjujejo kot izred- devizah. Zdi se nam, da vse to no uspele in pomembne. Tudi lahko samo razveseli sleherne-sedaj, ko izvajamo te prve ga našega državljana. Vsak konstrukcije po načinu ing. pošten strokovnjak bo skušal Vsi so bili navdušeni, lovci in Žeželja. se pri nekaterih posa- s svojimi sposobnostmi kveč-nelovci, posebno pa še šolska mezmikih žal kažejo pojavi, ki temu pomagati tej naši doma-mladina. 83 šolskim razredom, ki jih je predsednik Tito v svo- či pridobitvi, jo izpopolnjevati so si razstavo ogledali do četrt- jem pismu III. zveznemu kon- in uveljavljati. vnaprej v nasprotni smeri, 70.0<10 kvadratnih metrov zapojem te p rej napetosti neka- zidane ploskve. Sedaj so v to nevtralizirajo imperasti. ki gradnji tovarne viskoze v Loz- , Lovsko ribiško mzstcnm bo odprto > še štiri dni L jugoslovanska lcvsko-ribi-ška razstava v Ljubljani, ki je odprta knjiga uspehov in prizadevanj našega lovstva in ribištva, bo odprta še štiri dni. Pri-hc-dnji torek bo zadnji dan razstave. Znamenite lovske trofeje, ki so vzbudile tako pozornost že v Diisseidorfu in nato po glavnih mestih naših republik, bodo nato prejeli v svoje varstvo lovci, lastniki posameznih trofej; že v sredo tudi ne bo več rib in ne gozda in njegovih živali, mimo katerih je šlo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani v prvih petih dneh razstave 18.000 obiskovalcev.» ka zvečer, naj slede v prihod- gresu sindikatov označil kot njih dneh še številne skupine najbolj škodljive interesom mladine. Šolskim vodstvom ne naše skupnosti. To je negativ-bo žal truda, ki ga bodo imela ni lokalizem in pomanjkanje^ s potjo na razstavo, saj bo raz- zavesti, da smo vendar ena gospodarska in politična celota in da je uspeh katerega koli strokovnjaka ene republike naš skupni uspeh. Včasih iščemo dlako v jajcu samo zato, ker se to jajce ni izleglo na lokalnih tleh, večkrat pa pri tem ne vemo, ne kakšno Dinko, dlako iščemo, ne zakaj jo iščemo. Toda gradnja naših prvih orejnapetih konstrukcij kljub temu nspešno napreduje. Polovica strešnih nosilcev razpe- Ing. Sergej Bubnov Nesporen višek na tem festivalu je dosegla med izvirnimi novitetami Jožeta Javorška »Kriminalna zgodba«, igra v treh dejanjih — trinajstih slikah v režiji Andreja Hienga-in inscenaciji arh. Sveta Jovanoviča ter v izvedbi celjskega Mestnega gledališča. Ta uspeh Je bil dosežen ne morda zaradi izredne umetniške pomembnosti besedila samega, marveč zato, ker so se pri uprizoritvi te »Zgodbe« posrečeno in tvorno združile vse tiste sile, ki se morajo pri dobri izvedbi vsakega odrskega dela nujno zliti v eno, to je: avtorjev tekst, režija, scena in ves nastopajoči ansambel. Pa tudi delo samo je bilo med slovenskimi novitetami nedvomno najbolj zrelo in dognano. Kakšna je ta »Kriminalna zgodba«? Fantastika razuma in absurda, smisla in nesmisla, možnega in nemogočega. Reald-zem na višji ravni — torej sur-realizetn. Človeška fantazija blodi v človekovi ustvarjalni Ihti, ob urah navdiha in zanosa po neznanskih, čudnih pokrajinah stvarnega in nestvarnega, zemskega in nezemske-ga. človeška misel je tako silna, čudotvorna in oživljajoča, da stopi iz človekovih možgan in domišljije, oživi, se utelesi in postane živo bitje s samostojno voljo, željami in potrebami. Taka je surre&listično-piran-dellovska zamisel Jožeta Javorška. V koliko je izvirna, ne vem. Javorškov »junak« Matija Klanec je nepriznan pisatelj. Zdaj pa se je lotil kriminalne zgodbe, s katero bo zaslovel. Sredi pisanja pa stvor pisateljevega zasnutka in domišljije, Mark Zidar, nenadoma oživi In se pojavi pri svojem dušnem očetu, avtorju, stopi v žive človeške odnose s pisateljem in njegovo družino, ženo Katarino in hčerko Vijolico, s katero se zaplete celo v ljubezensko razmerje. Oče seveda tega ne dovoli, ker Mark še ni popoln človek in je v bistvu še odvisen od njega, dokler ne bo v romanu dokončno ustvarjen. Prav v tem pa je najproble-matičnejša, najšibkejša točka Javorškove igre. Njegov pisar kriminalne zgodbe je torej nekak drugi Pygmalion, ali pravzaprav Antipygmalion. Kajti IV ciprskemu kralju Pygmalionu je oživela njegova soha Afrodite šele potem, ko jo je dokončal in je bila tako dovršeno lepa in tako popolna kakor živa, da se je kralj — umetnik nesmrtno zaljubil v svoj umotvor. V tem slavospevu lepoti in umetnosti je neka logična možnost in neka pravljična verjetnost. Javoršfeovemu neumetni-ku Klancu pa oživi zarodek njegove fantazije tako rekoč še v embrionalnem stanju, ko še al donošen in ima, še v popolni odvisnosti od svojega stvaritelja, že 6Voje potrebe in svoj« želje ter agira proti volji svojega spočetnika, d-asi še ni spočet. V teh avtonomnih težnjah še nedovršene zamisli, ko »junak« romanopiscu venomer uhaja izpod peresa in počenja nekaj drugega kot hoče avtor, bi utegnilo biti nekaj kar uspele satire na pisanje kriminalnih zgodb ali pa na slabo pisarjenje sploh, ki bi bila žgoča ia učinkujoča, če ji ne bi manjkala logična, verjetnostna pod-stat. Matija Klane« Je živ človek, ki živi v svojih svetlih iluzijah in vizijah v 6voji beraški baraki, ob svoji kaj živi in praktični ženi in ob svoji kaj živi in temperamentni hčerki; poleg njih pa živi kot enakovreden partner in kot enako živ človek Mark Zidar, ki se je vzel od vrag vedi kod, baje iz pisateljeve domišljij e. A ker avtor v svoji zelo razumski igri Markovega porekla ni razumsko to verjetnostno dovolj zadostno utemeljil, učimikuje kot deus ex machina. Zato spremlja gledalec nadaljnje bizarno dogajanje s hladnim, bolj radovednim kakor pa prizadetim očesom. Mark, ki se je pisateljeva hči Vljoličica zaljubila vanj z vsem svojim temperamentom in strastjo,. se noče pokoriti pisatelju in hoče tudi sam zaživeti kot pravi ta popoln človek z bolečinami to radostmi, kt pa mu jih ubogi pisar ne more dati. Zato ga le-ta omrtvi, to je, raztrga svoj nedokončani rokopis. Na hčerino prošnjo nato Marka znova obudi s pogojem, da mu bo pokoren. Toda ker Mark tega noče obljubiti, ga nesrečni pisatelj dobesedno ustreli! S tem je konec iluzij to stava pripomogla, da bodo vzgojila rod, ki bo imel pravilen, kulturen odnos do narave in do živali. Prihodnje dni naj zato obiščejo razstavo tudi še oni lovci, ki je doslej še niso videli. Ob 10. obletnici „Pavlihe“: razstava v Mati ga!eriji Obisk norveške mladine Med centralnim odborom Ljudske mladine Jugoslavije in socialistično mladino Norveške je bila dogovorjena Izmenjava zastopstev. Zastopstvo socialistične mladine Norveške bo prispelo v Jugoslavia o sredi prihodnjega meseca. Med svojim petnajstdnevnim bivanjem v naši državi bo obiskalo mladinske in sindikalne organizacije, tovarne, prosvetne in druge ustanove v Ljubljani, na Reki, v Zagrebu, Splitu, Dubrovniku, Titogradu, Kotorju in drugod. Ljudska mladina Jugoslavije bo vrnila obisk norveški mladdni v prvi polovici septembra. Za svojo deseti etnico Je slovenski humoristični list »Pavliha« priredil v Mali galeriji razstavo okoli 70 risb iin karikatur, ki so jih v zadnjih dveh letih narisali njegovi sodelavci Marjan Acnaiiet-ti, Marjan Bregar, Božidar Kos, Albin Rogelji Maks Toboljevič in Franc Uršič, ki so zastčrpani vsak z več risbami in karikaturami. S po enim delom pa so na razstavi zastopani Maksim Sedej, Marij Pregelj, Boris Kobe, France Mihelič, Dore Klemenčič in Maksim Gaspari. Ze po imenih teh slikarjev sodeč, se je »Pavlihi« posrečilo zbrati okoli sebe vrsto kvalitetnih slovenskih slikarjev in karikaturistov. Prostori Male galerije so seveda premajhni, da bi se dala v njih razstaviti vsa tista množica risb, ki jih »Pavliha« prinaša vsak teden na svojih straneh, vendar pa nam tudi ta izbor posreduje zadovoljiv vtis . o kvaliteti »Pavlihovih« ilustracij in karikatur. »Pavliha« Je kot zabavni list postal v nekem oziru drzen in zelo senzibilen registrator našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Na njegovih straneh Je v kratkih zgodbicah zaživela cela galerija tipov iz sodobnega slovenskega življenja. Prav isto velja za njegovo likovno plat. Velika prednost »Pavlihovih« ilustratorjev je v tem, da morajo biti zaradi svojega načina dela v najtesnejši zvezi z vsakdanjim življenjem in so prisiljeni, da ga gledajo s povsem drugačnimi očmi kot slikar, ki se v svojem ateljeju hrani z estetskimi teorijami. Med razstavljale! naj omenim Marjana Amaliettija, ki je znani avtor »Gregorja Tisigiavce« in ostalih duhovitih reportaž. Njemu tehnična stvar pač ne dela več problemov, saj je s svojo ekonomično linijo možen izraziti najbolj subtilne odtenke senešnosti. Odlikuje ga zelo oster čut opazovanja realističnih detajlov in sijajen smisel za združevanje teh elementov v kompozicije, ki po svoji domiselnosti včasih že presegajo nivo priložnostnih karikatur in ilustracij. Am alletti se s posebno ljubeznijo oklepa tistih značilnih strani sodobnega življenja, ki dajejo tpodobo dobi okoli leta 1955. Albin Rogelj si Je prav tako izoblikoval svoj oseben slog. Posega s svojimi duhovitimi domislicami na področje cen, zastarelih železnic, kulture itd. France Uršič, likovni urednik »Pavlihe«, Je karikaturist, ki s svojo ostro satiro deluje prav uničujoče. Človeku ob njegovi ostri politični satiri, ki vedno zadeva v črno, kar odleže, vprašanje seveda je, kako se počutijo njegove žrtve. Maks Toboljevič Je znan po svojih ogromnih ženskih figurah in njihovih drobnih, simpatičnih zakonskih «nožičkih. Njegov humor je včasih oster, prav tako tudi humor Marjana Bregarja, ki razstavlja v zgornjem prostoru. Njegovim perorisbam iz zadnjega časa se pa pozna neka nervoznost in naglica. Božidar Kos Je mlad karikaturist, ki je skrajno ekonomičen v uporabi svoje linije. Ostali razstavljale!, ki razstavljajo vsak po eno risbo, so akademski slikarji, ki se ne ukvarjajo tako Izrazito s karikaturo. Na vsak način se pa tudi njihovo de-hanmonično vključuje v celoto. Vsem »Pavlihovim« sodelavcem, talco literarnim kot likovnim, pa moramo priznati, da so sl že znali ustvariti svoj poseben slog humorja, ki ga lahko imenujemo slovenski domači humor in ki ga naši ljudje razumejo in ob njem uživajo. F. Zupan Priključena obala z morjem-nova postavka našega gospodarstva Razstava pomorske srednje iole v Piranu v Domu sindikatov v Ljubljani nam nazorno pripoveduje, da je posedovanje morja ozko povezano z ribolovom, industrijsko predelavo rib, pomorskim osebnim in tovornim prevozom to prometom, lad; ©delniško industrijo, pridobivanjem soli itd. V okviru narodnega gospodarstva naše republike je to nova postavka, ki je važna zaradi deleža, katerega ima priključena obala z morjem v gospodarskem pogledu, na drugi strani oa. ker predstavlja ta temelj preživljanja in zaposlitve tamkajšnjega prebivalstva, ki bo lahko šele sedaj po priključiti'«' občutilo vsestransko blagodejnost svoje osvoboditve v hitrejšem tempu gospodarskega, kulturnega in sploh družbenega razvoja ter napredka. Potrebne so nove ladje Na priključenem področju deluje kot pomorsko prevozno podjetje »Splošna plovba Koper«. Podjetje ima tri železne ladje za srednjo ta dolgo plovbo (Rog, Gorenjska to Martin Krpan), od katerih je »Rog« po vebkoett črtita jugoslovanska M» Gospodarsko rentabilnost pomorskih prevozov nam kaže zaslužek ladje »Rog« pri prevozu žtta iz ZDA v domovino, kar traja dva meseca. Cisti zaslužek po odbitku stroškov znaša v tem času 46.625 dolarjev ali 717 dolarjev dnevno. Reintabitoost plovnih objektov, katerih gradnja traja 18 mesecev In znaša njihova cena 2 milijona dolarjev, je razvidna tudi iz življenjske dobe ladje (25 let), medtem ko se amortizira že v petih letih. V primeru torej, da služi ladja svojemu namenu polno življenjsko dobo, se petkrat izplača. Se en pokazatelj nam nazorno utemeljuje potrebo po novih plovnih objektih. Skupna vrednost lanskih prekomorskih prevozov na jugoslovanskih ladjah, je znašala preko 6 milijard 550 milijonov deviznih dinarjev. Tujim ladjam pa je bilo za prevoze plačanih preko 4 milijarde 871 milijonov deviznih dinarjev, ali 16.238.470 dolarjev, torej več. kot. tri četrtine vrednost! prevoza na naših ladjah. Sodeč po izdatkih za prevoze tujim ladjam lahko sklapamo. da nam za sedanje potrebe manjka še mnogo plovnih objektov, kajti skup- na tonaža našega trgovskega ladjevja znaša komaj nekaj nad 338.000 bruto registrskih ton. Prav tako pa so nam plovni ob j ekti potrebni tudi zaradi raz-voja osebnega in turističnega prometa ob priključenem delu obale, zaradi povezave z drugimi kraji jugoslovanske obale, za razvoj to Izboljšanje ribolova, povečanja industrijske predelave rib ter zaposlevanja prebivalstva to strokovnih pomorskih ter ribiških kadrov. Ladjedelnica v Piranu, ki gradi predvsem manjše lesene ladie, prehaja sedaj tudi na gradnjo železnih ladij. Leta 1954 je to podjetje zaposlovalo 175 delavcev, ki so obdelali 500 kub. metrov lesa in 20 ton železa, đočim imajo v načrtu leta 1960 330 delavcev, ki bodo obdelali 650 kub. metrov lesa, 600 ton železa in 40.ton aluminija. V primer! z ostalimi tovrstnimi podjetji je ladjedelnica v Piranu majhna, ter zlasti v železnih gradnjah zaostaja za drugim! podjetji. Potreba po plovnih objektih za prevoz, kot. tudi za ribolov to drugo, pa narekuje razširitev ladjedelnice ter njen hitrejši razvoj. Ribolov in industrijska predelava rib Za razvoj to napredek ribolova skrbita podjetji »Riba« v Izoli in »Ribič« v Piranu. Najvažnejša za industrijsko predelavo in konzerviranje, s katerim se ukvarjata podjetji »Am-pelea« in »Arigoni«, je »modra riba« (sardele, sardoni, skom-bri) zaradi primerne velikosti to množičnosti. Podjetje »Riba« je leta 1953 s sedmimi ladjami ujelo preko 472.000 kg rib, leta 1954 (sezona 6. maja do 8. novembra) pa z enajstimi ladjami skupaj 930.626 kg rib v vrednosti preko 45 milijonov dinarjev. Leta 1953 je odpadlo povprečno na eno ladjo 67.000 kg rib, leta 1954 pa 84.000 kg. Lani so tudi znižali pogonske stroške za 1,441.000 din. Podjetje »Ribič«, ki šteje 111 ribičev, lovi prav do Dubrovnika, In sicer so to tunolovci, ki imajo tri ladjice s skupno tonažo 210 ton, s katerimi so ulovili 171 ton rib. Plivaričarjl, ki love na relaciji do Zadra, imajo pet ladjic s skupno 200 tonami. Matična luka za prevzem ulovljenega blaga je Reka, od koder ribe razvažajo s kamioni (hladilniki) v Izolo to Koper zaradi predelave (Ampelea, Arigoni), v Trst (izvoz) in na domača tržišča (Piran, Koper, Portorož. Reka. Ljubljana itd.). Za prevoz rib v izvozne luke tata podjetje dve ladjici s 140 tonami, za športni ribolov pa eno ladjico z 90 tonami. V gradnji so še tunolovec z 80 tonami, štiri plivaričarice s 170 tonami in športna jahta z 80 tonami. Leta 1951 je znašal lov na enega ribiča 890 kg rib, 1954. leta 2737 kg, letos pa računajo, da bodo ulovili že 7135 kg na enega ribiča. To pa je seveda odvisno tudi od tega, ali bo podjetje uspelo nabaviti, opremiti to uporabljati nove ladje to ali bo dobilo dovolj ustrezajočega ribiškega kadra, to je ribičev, brodovodij to motoristov, ki jih vzgaja ribiška šola. Tudi sol je važna gospodarska panoga S proizvodnjo soli se bavijo piranske soline, ki imajo svoje obrate v Strunjanu, Sv. Luciji in Sečovljah. Povprečno pridelajo letno okrog 3000 vagonov soli, kar predstavlja velik del narodnega dohodka tamkajšnjega prebivalstva. Proizvodnja soli pa je še povsem nemehani-zirano, ročno delo. Skrb za pomorski nara-scaj in njegovo zaposlitev Na priključenem delu obale so potrebni nekateri poklici, ki jih sedaj primanjkuje, in sicer v prvi vrsti pomorski (ribiški). Pomorska srednia šola Piranu vzgaja naraščaj za ladijsko službo pri jugoslovanski trgov- ski mornarici, predvsem navtike to strojnike. Dosedaj je ta šola dala skupaj 104 absolvente, to sicer 58 navtikov, 42 strojnikov m 4 ladjedelce. Na plovnih enotah Je vkrcanih že 21 navtikov m 24 strojnikov, đočim še ni vkrcanih ali pa se nahaja na drugih zaposlitvah še 37 navtikov to 19 strojnikov. Skupno število absolventov to dosedaj zaposlenih proti skupnemu številu dijakov kaže, da ne bo mogoče vseh vkrcati, oziroma zaposliti le na plovnih objektih, kolikor ne bo število le-teh naraščalo hitreje. Poleg kadra, ki ga vzgaja pomorska srednja šola, vzgaja svoj kader turi ribiška šola v Piranu, ki Ima ribiški to motoristični odsek (za ribiče bro-dovodje in motoriste na ribiških ladjah). Dosedaj je ribiška šola dala 43 absolventov. Skupni problem pomorske srednje šole in ribiške šole Je pomanjkanje prostorov za nastanitev gojencev, oziroma dijakov šole. Problematika priključenega obmorskega predela zahteva enakomerno razvijanje tesno povezanih to medsebojno odvisnih naštetih dejavnosti ter opravičuje tako s stališča gospodarstva naše republike, kakor tudi s stališča celotnega našega gospodarstva nadaljnje vlaganje sredstev za gospodarski razvoj toga predela ter zaposlitev tamkajšnjega prebivalstva. Z-ek. vizij. Marka polože v krsto, kjer pa ga Vijolica z ljubečim dihom obudi v življenje, da z roko v roki skozi okno pobegneta v sinji neznanokam, medtem ko sta pisatelj to njegova žena stopila v sivo in umazano realnost. Pisateljeva žena vzklikne: »Ne, pisateljstvo ni za nas!« in se s svojim možem vdinja pri izdelovalcu krst onkraj barake, da bo tam barvala krste, njen mož pa bo lepil srebrne in zlate angelčke n Srnje . . . Tak je konec te »Kriminalne zgodbe«, ki jo je Javoršek napisal kot učinkovit Spektakel, ni pa ji morda z edino izjemo dveh ljubezenskih prizorov in pa Klančevega mičnega robotanja znal vliti tiste človeške topline, ki bi gledalca pretresla in presunila. Pač pa je dal s svojim tekstom gledališču material, ki nudi režiserju, scenografu in igralcem dovolj možnosti, da se razžive in razglbljejo. In celjsko Mestno gledališča Je ta material tudi izdatno to tičtafcovito izrabilo. Levji dele! pri tem gre režiserju, ki je s svojo domiselnostjo soustvarjata» podprl avtorja, ga včasih dopolnil, delo smiselno razčlenil in najbolj kočljiva mesta (omrtvičenje Marka) kolikor toliko približal mejam možnega ta verjetnega. Ustvaril je tiste razkošno fantastično, eksterito-riaSno vzdušja, ki ga zahteva to čisto razumsko delo, da je lahko polno zaživelo svoje svojevrstno življenje v svojem tragičnem razkolu; v svetu krčevitih umetniških prizadevanj nebogljenega pisatelja in pa r svetu njegove okolice. Prizoru v bara Je dal neki tajtoski, svetskl lesk. V ljubavne prizor« je vlil nekaj kapelj tiste topline to človečnosti, k! je sicer ta Igra tako pogreša. V svetu protagonistov, ki ga predstavljata gospod ta gospa Finta ta pa pisateljeva žena Katarina, je ustvaril nekaj realnih, trdno na svojih nogah stoječih tipov in jim dal pristno družbeno malomeščansko obeležje. Režiseri e-vim virtuoznim zamislim je kot enakovreden soustvarjalec verno sledil scenograf arh. Jovanovič s svojo slikovito, v sodobnem duhu zasnovano sceno v kavami, na šetališču v Tivoliju, v brezupno prazni delavnici z mrtvaškimi krstam! po stenah; le prostor v baraki Je bil morda prevelik ta preobložen z r3z-vešenim perilom, da je revščina kar kričala. Tudi Igralski ansambel ni zaostajal in se je enakovredno vključil v avtorjeve to režiserjeve zamisli. Morda so dali najboljše, kar zmorejo. Marjan Dolinar je bil kot pisatelj Klanec v posameznostih zelo dober, v svojih pisateljskih krčih kar pretresljiv, kot celota pa n« povsem enovit to izcela. Premočrten in prepričljiv pa j» bil Janez Škof kot Mark Zidar. S svojim nastopom je obvladal oder in je obdržal to svojo dominantno pozicijo tudi, ko ja bil zbegan in je klonil, dasi ja bil v teh trenutkih za spoznanje premalo niansiran to za »idejo«, ki jo predstavlja, na splošno pretežak. Vendar pa sa je težki in komplicirani lik Marka Zidarja dvigal iznad vseh likov, ki smo jih videli med novitetami na tem festivalu. Tudi Markova partnerica Vijolica, ki jo je upodobila Marjanca Krošlova, je s svojo sugestivno igro in prepričljivostjo ter iskreno čustvenostjo uspešno tekmovala z najbolj» podanimi ženskimi • liki v tem ciklu. To je en svet, svet izven družbe tako rekoč, z izjemo pisatelja Klanca, ki bo po svojem pisateljskem porazu takisto postal »zgleden mož«. Drugi, »realni« svet pa predstavljajo prav tako živi liki na odru. Te like so podali; Klio Maverjeva kot pisateljeva žena Katarina, zgovorna in jezikavo temperamentna žena »s pravo pametjo«, redkobesedni in dostojanstveni izdelovalec krst, gospod Finta (Vlado Novak) to pa njegova žena, podjetna malome-ščanka. »zgledna žena« gospa Finta. Nekako v sredini med svetovoma pa stoji čuvar reda, policist (Pavle Jeršin) z malce dvomljivimi nagnjenji. Cisto ob strani pa stojita »hudobna baraba« (Aleksander Krošl) to »pridna baraba« (Peter Božič). Vsi ti sodelujoči so pomazali, da se je učinkovito izvedena igra zlila v tisto homogeno celoto. ki je lahko ustvarila med krstnim! predstavami višek celjskega festivala. Morda tudi višek urireditelja sameva, conskega Mestnega g'edal’šča. Ce pa se je ta festival končno razvil v festival tn man'festacijo »miad'h«. krivda vaj* v tem, da dramatiki sfare’^ih in sred-«ri’h eenerar'1 niso sodelovali. Potrebno le. da se ob morebitnem prihedn’em ^estivata osvestijo teva,. Prijskemu ^.Testnemu gledališču na g—e yaclvga da je notna-aln *n utrlo nn+. Va_ ko hi «e dalo ednnmoč* taVo imau«Ivani »k«'-»'« v na?' d-a-matild. FRAN ALBREHT \ Pred, proslava v partizanski bolnišnici „Franja“ IZ Od blizu in daleč Partìaanska bolnišnica »Franja« pri Cerknem je bila ena najbolj urejenih v Sloveniji. Gradili so jo od decembra 1945. Irta v soteski nad Logom. Leta 1945 je bilo v tej grapi že celo naselje: stavbe z bolniškimi sobami, izolirnico, operacijsko sobo. sobo za rCTiigenihzdranje, invalidskim óomom, sobami za osebje, kuhinjo, delavnicami in skladišči, elektrarno itd. V bolnišnico se je prišlo po hudourniku. ki se je vrezal globoko v skalovje, preko pridvižnega mostiča nad slapom, grapa je h a obdana z minskimi polji, sterilni bunkerji pa so ščitili dostop. Tako je trideset mož zaščitne čete lahko kljubovalo napadom sovražnika med zadnjo ofenzivo marca 1945. leta, ko je bilo v bolnišnici 107 ranjencev in bolnikov. Bolnišni- IZ RUŠ . Mladinci fradljo Tvoj lasten 4<-m. Odkar so bile Ruše določene ta sedeč bodoče komune, se je mor a "a izseliti iz občinskega poslopja tudi mladinska organizacija. ki bi tako ostala brez strehe. Toda agilni ruški mladinci so si mail pomagati. Skleniti so zgradit: svoj lastni mladinski dom. Na prostoru nekdanjega skladišča Dijaškega doma so že začeli grado: novo stavbo. V novem Mia-d.nsketn domu bo imela svoje p retore tudi predvojaška vzgoja, raška podjetja in množične organizacije pa naj hvalevredno prizadevanje ruške mladine tudi go.otno in moralno podpro, saj b Mladinski dom ob pravilne::: razumevanju lahko postal važno politično in kulturno žarišče bodoče komune. Tombola Počitniške zveze v Ru- ta.ii. Družina Počitniške zveze na ruški gimnaziji je priredila za svrje člane tombolo, s katero je :azuelila med rrJadiino 50 m blagi. ki ga je poklonil mestni od-t-sr Poči indke zveze v Mariboru. M adina je biia lepega blaga zelo veseia. vf. ca je imela tudi oddelke za Narodni heroj Janko Rudolf, lažje ranjence v Davči in v ki se je po bitki na Trnovem hribu nad Cerknim. V njej se zdravil v tej bolnišnici, bo goje zdravilo več sto ranjencev voril ob odkritju spominske iz enot IX. korpusa s Primor- plošče na javki »Pri Janezu«, ske in Gorenjske, nekaj desetin žrtev za svobodo pa je ostalo pokopanih v mračni grapi. Nekdanji ranjenci in osebje bolnišnice se bodo zbrali v nedeljo. 5. junija zjutraj v Logu pri Cerknem, odkoder bodo odšli na proslavo v bolnišnico. nastopil pa bo tudi Invalidski pevski zbor. Pričakujejo, da se bo te proslave ob desetletnici osvoboditve udeležilo tudi dosti Cerkljanov, iz drugih predelov pa bodo poskrbeli za obisk okrajni odbori Zveze borcev NOV. M. Komunalna dejavnost v Šolanju V Šoštanju Je komunalna dejavnost živahna. Doslej so na področju gradilišča termoelektrarne regulirali gornji del reke Pake. trenutno pa je v teku tudi regulacija na spodnjem delu. Obenem bodo regulirali tudi pritoke Pake, tako da bo odstranjena nevarnost poplav, ki je predvsem lani povzročila veliko škodo Šoštanju in okolici. Z regulacijo Pake je povezana tudi preureditev Kajuhove ceste in Glavnega trga. Oboje bodo tlakovali. Uspe! konce?! v Zadobrovi V počastitev 10. obletnice osvoboditve je Glasbena šola Ijubljana-Polje priredila v nedeljo, 15. t. m., v dvorani zadružnega doma v Zadobrovi koncert, ki ni pomemben le zategadelj, ker sl mlada glasbena ustanova prizadeva, da s takimi prireditvami širi kulturo !n prosveto med naše delovne množice, marveč tudi zato, ker so prireditelji koncerta namenili njegov dohodek za prispevek h graditvi novega osnovnošolskega poslopja v Zadobrovi. Glasbena šola v Polju, ki deluje pod vodstvom- ravnatelja Zorana Ažmana, je biia ustanovljena šele leta 1948, vendar je -mela doslej že vrsto glasbenih prireditev, ki so pokazale veliko delovno vnemo učnega osebja in pomembne učne uspehe. Na nedeljskem koncertu v Zadobrovi, ki so ga izvedli solisti in orkester te Glasbene šole. je imel Ing. Zmago Pipan najprej kratek uvodni nagovor, nato pa so nastopili gojenci šole z bogatim sporedom skladb pomembnih domačih in tujih skiadate-l;ev. Program je bil skrbno pripravljen in je prikazal kvaliteto izvajalcev. Med nastopajočimi učenci je žel priznanje občinstva ziasti mladi, nadarjeni Sneg ob izvini Ssve V četrtek zjutraj Je prekrila «nežna odeja poleg planin tudi zahodni del Podko-enske dol ne. Živina, ki Je bila komaj nekaj dni na paši. je morala nazaj v hieve. Marsikje so tudi papirnate vrečke, ki so zadnje dni ščitile občutljivejše povrtnine pred slano. morali zamenjati s konzervnimi škatioir.!. učenec Glasbene šole Bogdan Anžič, ki je lepo In doživeto odigral na flavti Poppov »Intermezzo«. Tudi orkester Glasbene šole v Polju, ki je bil ustanovljen komaj pred dvema letoma in je imel ob svoji ustanovitvi le 5 članov, danes -pa jih ima že 21, je žel velik uspeh. Pod vodstvom ravnatelja šole tov. Ažmana se je ta orkester že razvil v glasbeni ansambel, na katerega je Glasbena šola v Polju lahko ponosna. Zal obisk koncerta v Zadobrovi zaradi slabega vremena ni bil zadovoljiv. Vendar pa je treba pozdraviti pobudo Glasbene šole v Polju in so si vsi navzoči želeli, da bi le-ta v prihodnje pogosteje prirejala takšne koncerte. -on Precej kock ln drugega gradiva so že nabavili. V kratkem bodo začeli graditi most za pešce čez Pako. Trenutno pa izdelujejo tudi načrte za glavni most čez Pako in nov železniški most pri Tovarni usnja. V kraju gradijo tudi nov otroški vrtec, ki je že pod streho. Postopoma obnavljajo še kanalizacijo. Ljudski odbor mestne občine je zgradil dve petstanovanjskt hiši, ki bosta v kratkem že pripravljeni za vselitev. Izključno le za stanovanjske namene bodo preuredili sedanje prostore OI.O, ko se bo slednjič preselil v novo upravno poslopje, ki bo verjetno dograjeno že v juniju. Tu bodo pridobili okrog 20 družinskih stanovanj, ki jih bodo dodelili predvsem nujno potrebnim strokovnjakom in uslužbencem. Letos nameravajo urediti še Javno fluorescenčno razsvetljavo, odprli pa bodo verjetno tudi lokal z brezalkoholnimi pijačami. B. F, Priprave za občinsko konferenco SZDL v Vidmu-krškem V bodoči občini Videm-KrŠko, kjer živi 13.319 prebivalcev, je 26 osnovnih organizacij Socialistične zveze z 2313 člani. Največ članov Socialistične zveze je v Krškem, najmanj pa na Velikem Trnu. Vse priprave za občinsko konferenco potekajo v znamenju utrjevanja in razširitve organizacij. Občni zbori osnovnih organizacij so bili že na Zdolah. Velikem Trnu, Vidmu, v Starem gr2du in drugod. Najslabše je na Raki, kjer so bili občni zbori že večkrat sklicani, zaradi premajhne udeležbe pa niso bili sklepčni. Začasno vodstvo Socialistične zveze je že pripravilo program vseh proslav 10-letn.ice osvoboditve, ki bodo do konca julija, medtem ko bo program za proslave v drugi polovici leta sestavilo pozneje. Po tem programu bo skoraj vsako nedeljo kakšna prireditev, ki bo posvečena 10. obletnici osvoboditve. Vodstvo je poskrbelo, da bodo razna društva iz Vidin a-Krškega gostovala tudi v bližnjih vaseh. Tako potekajo priprave za občinsko konferenco Socialistične zveze v Vidmu Krškem. Razgibana dejavnost daje upanje, da se bodo osnovne organizacije kmalu utrdile in da se bo s tem povečalo tudi Število članov. -nc Družbeni plan trboveljskega okraja Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah so sprejeli družbeni plan in proračun za leto 1955. Letošnji dohodek iz gospodarstva bo znašal nekaj nad 17 milijard dinarjev. OLO je določil za kulturo in prosveto, socialno skrbstvo, vzdrževanje cest, za razne negospodarske investicije, dotacije družbam in organizacijam itd., nad 100 milijonov dinarjev. Okrajni proračun znaša nekaj nad 286 milijonov dinarjev, proračuni občin v okraju pa nekaj nad 177 milijonov. Sestanek Zveze borcev v Vidmu-Krškem V petek 13. maja je bil ▼ tovarni celuloze na Vidmu sestanek članov Zveze borcev. Udeležilo se ga Je nad 100 ljudi in nosilci spomenice 1941 tovariši Tone Zupančič, Franc Kolar in Franc Dragan. Potem ko je tov. Joško Bajc otvoril sestanek in pozdravil navzoče, je tov. Franc Dragan poročal o delu in. kongresa Zveze borcev in o obisku bivših internirancev v taborišču Mathausen. Omejil se ni samo na vtise s tega obiska, temveč je orisal tudi trpljenje internirancev v tem zloglasnem taborišču. Člani Zveze borcev so sklenili, da bodo organizirali še več takih obiskov v taborišča Na sestanku so izvolili tri- komisije: za postavitev spomenika, za finančna vprašanja in anketno komisijo, ki bo izvršila pregled, v kakšnih socialnih okoliščinah živijo borci, kje so zaposleni, kakšno je njihovo zdravstveno stanje itd. Sprejet je bil tudi sklep, da si organizacija nabavi svoj prapor. Sestanek je pod predsedstvom tov. Toneta Zupančiča razpravljal tudi o drugih vprašanjih. Tako je bilo sklenjeno, da bo organizacija priredila obisk otrok padlih borcev, da bo pogostila starše padlih borcev itd. -nc n I IZŠLA JE nova številka ilustrirane revije ! Iz vsebine: »Boj za milijone otrok«, »2009 rok ploska brodarja« • Pestra vsebina — fotoreportaže — ilustracije v bakrotisku Iz Bošianja ob Savi Celjski Radio je dobil močnejši oddajnik Dan zmage je kolektiv Celjskega Radia počastil s pomembnim delovnim uspehom; sklep o zgraditvi močnejšega oddajnika je bil ta dan uresničen. Novi oddajnik, ki je štirikrat močnejši kakor stari, je skonstruiral celjski rediotehnik Virant. • Začetek delovanja novega od- BOBC3BC:aC3BC3BC3BOBOBOBC3BC31CDBCDBC 0 S ■ o ■ o ■ o B 0 B 0 B 0 B 0 ioao«ascjiius^aoi090ioioioioiio Remontno podjetje Frankolovo proizvaja: cementne cevi vseh dimenzij, strešno zarezno opeko, obcestne smernike in zidarska deia solidno in po zmernih cenah. ☆ K prazniku občine Frankolovo se kolektiv pridružuje z najiepšimi čestitkami. dajnika, ki ima približno 200 W, je bil počaščen z majhno slovesnostjo, katere so se udeležili tudi predsednik OLO v Celju Riko Jerman, predsednik LOMO Celje Fedor Gradišnik, sekretar komiteja ZK za bodočo celjskio komuno Cvetko Pelko in drugi. Začetek delovanja celjskega Radia je vezan s proslavo štajerskih partizanov na Ostrožnem; od takrat pa je maloštevilni kolektiv dosegel pomembne uspehe, tako, da so postale vsakodnevne oddaje že priljubljeni in zelo poslušani program. Celjski radijski oddajnik krije okoli 10.000 radijskih sprejemnikov, njegovo slišno področje pa zajema ves celjski okraj. Vodstvo celjskega Radia je prejelo čestitk« za dober program celo iz Koroške (Avstrija). M. B. IZ TREBNJEGA AA /\ A A rv /n Pred kratkim je priredil v Trebnjem Khib borcev NOB »Kosmač-Klemenc« iz Ljubljane koncert partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Čeprav koncert m bil na nedeljo, je bila dvorana nabito polna. Obiskovalci si želijo še več takih koncertov. Dolina reke Mirne od Trebnjega do Sevnice je znana po svoji ro-mahtičnosta po vsej naši domovini. Leta 1938 se je prebivalstvu te doline končno izpolnila dolgoletna želja po dograditvi železniške proge do Sevnice. Prebivalstvo te doline in ostali, ki danes potujejo z vlaki z Trebnjega do Sevnice, pa si žele. da bi vlaki, ki vozijo na tej progi, vsaj ob nedeljah opustili premikanje tovorov na raznih postajah. To premikanje povzroči namreč večkrat precejšnje vlakovne zamude, tako da se često zgodi, da potniki, ki potujejo proti Sevnici, v Sevnici ne dobe več zveze z vlaki proti Zagrebu, Mariboru ali Ljubljani. Upoštevati b,i bilo treba, da se ob nedeljah vozi največ delovnih ljudi iz raznih krajev po tej železnici na svoj nedeljski oddih. Zato je prošnja vseh. da bi se odpravile napake, ki ovirajo redno vožnjo na tej progi. R. 8. IZ KRANJA V počastitev 10. obletnice osvoboditve so dijaki tekstilne srednje šole v Kranju naštudirali Nušičevo komedijo »Navadni človek«. Z lastno požrtvovalnostjo ln s pomočjo članov Prešernovega gledališča so s komedijo zelo uspeli. Pred dnevi je bila krstna predstava za mladino Zlatega polja. Premierà pa Je bila posvečena novim članom mladinske organizacije, ki so bili ob tej podložnosti sprejeti. S to komedijo imajo namen gostovati v kranjski okolici in končno nastopiti tudi v samem Kranju. Vsi igralci so se zelo potrudili, nekateri pa‘ so tudi pokazali talent tako. da so bili gledalci zelo zadovoljni. Posebno dobro igro so prikazali Bizjak (pesnik Damjanovič) Stare (Micnč) in Kragelj (v vlogi Arse). L D. V okviru ljudske univerze Je bilo te dni v Kranju predavanje o živalski govorici. Predaval je profesor Anton Polenc, ki je svoja izvajanja izpoipolnil s številnimi slikami. • Združenje rezervnih oficirjev je pred kratkim za-čelo z drugim delom svojih predavanj. Nedavno se je okrog 50 rezervnih oficirjev udeležilo predavanja o razvoju letalstva. Za letos imajo v načrtih še več zanimivih predavanj. Socialistična zveza kranjske komune je pred kratkim priredila slavnostino akademijo v počastitev desete obletnice osvoboditve. Med drugimi so nastopal-i tudi recitatorji ob spremljavi orkestra in moški ter mešani pevski zbor »France Prešeren« pod vodstvom pevovodje Petra Liiparja. Akade- mija je zelo uspela. Poleg številnih predstavnikov, družbenih organizacij se je udeiežiilo tudi veliko število občinstva. Slične akademije so bile še na Primskovem, kjer so jo priredili učenci tamkajšnjih šol, v Predosljah, kjer je gostovala »Svoboda« iz P i\ «makovega, v Naklem. Podbiezju, v Šenčurju, Trbojah in drugod. -O. -K. Snemanja za Radio Koper v Tolminu Te ckn je bilo v Tolminu v sklopu meddruštvenega kultur.no-prosvetaega tekmovanja na Primorskem javno magnetofonsko snemanje skupin in posameznikov. Sodelovalo je tolminsko gledališče s trecni recitacijami in odlomkom iz »Mladosti -pred sodiščem« in drugim dejanjem »Raztrgancev«. Pevsko glasben j društvo pa je nastopilo z mladinskim, moškim in ženskim pevskim zborom, oktetom in salonskim orkestrom. bef IZ HRASTNIKA HrastniSki volivci si želijo, da bi za okoliške kraje prirejali v bodoče še več kmetijskih, vzgojnih in zdravstvenih predavanj ter živilskih, kuharskih in drugih tečajev. Prav bi tudi bilo, če bi na nekaterih cestah uredili električno razsvetljavo in nadaljevali gradnjo vodovoda v Spodnjem Hrastniku. Obema šolama v Hrastniku' je potrebna nova oprema, samemu mestu pa tudi še več stanovanjskih hiš. Radi bi dobili tudi trgovino z zelenjavo in trgovino z gradbenimi predmeti in železnino. Koristno bi bilo, če bi v poletnih mesecih redno štoroaili ceste, zlasti sedaj, ko Je mestni odbor nabavil škropilni avto . Glede na nò-vo upravno razdeli- tev so ustanovili za področje bodoče hrastniške komune mestno • gasilsko zvezo, v kateri bo osem gasilskih društev. Na prvi seji so sestavini že tudi odbe-r, v katerem so sami preizkušeni ijJ dolgoletni gasilski delavci. * Pred kratkim je gostovala v Zgornjem Hrastniku dramska družina iz Radeč z »Mladostjo pred sodiščem«. Gledalci, ki so povsem zasedli dvorano, so bili s predvajanjem zelo zadovoljni. 2eiijo, d« bi se igralci iz Radeč predstavili s tem deicm tudi v Spodnjem Hrastniku. L. Z. GROSUPLJE Značilno podobo zdravstveno zavesti v Grosupljem in okolici je podala nedavna prostovoljna oddaja krvi, ki jo je organiziral pod vodstvom tov. Podkoritndkove Rdeči križ. Občina Grosuplje, ki zajema okrog 7209 ljudi, ja dala 333 krvodajalcev. Izkazalo pa se je samo Grosuplje, kajti cecini Podtabor in è m eri e se ndste odzvali, dasi bi bila lahko vsaka dala vsaj 50 krvodajalcev. Iz Šmarja ni bi.lo niti enega, iz Podtabora pa jih Je prišlo le 9. Oddaja je bila v dneh od 10. do 12. maja v novem Zdravstvenem domu, ki ga bodo v kratkem dokončno opre-miili, tako, da bo lahko v drugi polovici leta že docela služil svojemu namenu. Opremo izdeluje po načrtih ing. Gospoda-riča podjetje »Krim«, ki hkrati opremlja Polikliniko pri S en tp etru v Ljubljani, in domače Splošno mizarstvo v Grosuplje. Na postaji grade tovorno skladišče, pm tudi drugod po Grosupljem venomer rastejo nove hiše in poslopja. Glavni delež pri tej rasti ima Dolenjsko gradbeno podjetje pod vodstvom Alojzija Nebca. Za vsestranski razvoj Grosu pij a skrbi občinska uprava pod vodstvom starega borca in mojstra Toneta Janežiča. Pevci iz Beltinec med najboljšimi v Prekmurju Mešani pevski zbor iz Beltinec se je v enem letu svojega obstoja uvrstil med najboljše v Prekmurju, saj je imel v tem razmeroma kratkem času že več samostojnih koncertov, s katerimi je gostoval v bližnjih vaseh na obeh bregovih Mure. Skupno z ostalimi pevskimi zbor! iz Obmurja je nastopil tudli v jeseni ob dvajsetletnici »Ljudske pravice« v Lendavi, v preteklem mesecu pa je s spevoigro »Kovačev študent« uspešno gostoval v Lendavi in sosednjih Odrancih. Beltinski pevski zbor je tako dosegel uspeh, kakršnega niso zabeležili še v nobeni prekmurski vasi. Beltinčani so že od nekdaj znani kot dobri pevci, vendar do organiziranega pevskega zbora ni moglo priti vse dotlej, dokler ni prišel v Beltince Gustav Gonza, učitelj, ki je že v mnogih prekmurskih vaseh uspešno vodil vaške pevske zbore. Tako so v Beltincih pred dobrim letom začeli z organiziranim petjem, danes pa šteje zbor že okoli 69 pevcev. Seveda ni manjkalo tudi težav, Id so predvsem v pomanjkanju pri- lOŽE ŠTOK-KOROTAN Kuth&iza ttoifta ; Toda ženski sta hitro našli rešitev: Bajčevka bo uredila primerno ležišče na klopi ob peči, Kedelka pa bo z ranjencem poslala blazino in potrebno odejo. Gb treh popoldne se je Hede-lova mama vrnila domov. Takoj Je naročila hčerki Tončki, naj obvesti Jana in Gorkija, da bodo ponoči odpeljali ranjenca čez mejo. Ko je Pepe zvedel, da ga bodo odpeljali v bolnišnico, mu je nekoliko odleglo in je laže prenašal bolečine. Bržkone bi že izdihnil v mukah, če ne bi imel tako trdne, jeklene volle. ki ga je držala pri življenju. Z vso življenjsko silo se je hotel pozdraviti. želel ln hotel Je živeti, živeti ... V mraku je bilo že vse nared. Jan Je naročil vaškemn odbora OF. da Je pos'al tri fante, ki so pripeljali za Hedelovo hišo veliko samokolnico. Vanjo je mama položila blazino, Tončka pa je prinesla odejo In rjuhe. Nato so Lcjre. Janez in Jože položili ranjenca na vozilo, ga pokrili z odejo, novrh pa so položili ko-tutto slamo. Ranjenec se Je zvijal v bolečinah, škrtal z zobmi in vzdihoval. Vsi so zmajevali z glavam! in menili, da ne bo preživel noči, nit» *ožnje do Bajca. »Fvpia v3m za vso skrb, Hede-lovjrri je zahlipal Pepe. ko so odrinili na pot. Jože je bodli spredaj. Hedel zadaj. Janez in Lojze pa sta se vpregla v oje. Skozi vasi je šlo vse v redu, pred Pustim malnom pa so fantje od strahu otrpnili. Nasoroti jim Je prihajal policijski avto. Kaj sedaj? Zavili so s ceste v stran ln se izognili srečanju z Nemci. Po polnoči so fantje pripeljali ranjenca na Cerovec in ga položili na ležišče ob Bajčevi peči. Potem so se fantje in Hedel vrnili v Belšak, Pepe pa je ostal ▼ Bajčevi »skrbi. Zjutraj je prispel iz Gabrovke Jan in takoj organiziral nadaljnji prevoz ranjenca v bolnišnico. Sosed Maček ga je naložil na ioj-trski vez in ga v spremstvu Jana odpeljal v Tihaboj k Pepeto-vim sorodnikom, k Mačku, kjer je moral počakati na sanitetno ekipo odreda, ki Je imela zvezo z bolnišnico. Tiste noči se Je tudi Matija vračal s Štajerskega na Dolenjsko. Sele v Jablanici, ko se je srečal z Gorkijem, je natančno zvedel za tragično zgodbo svojih dveh kurirjev. Ni ga prizadela samo Majeva smrt, pač pa tudi vest, da se Pepe ne bo izlizal iz mnogih ran. Matija in Gorki si takrat nista bi]2 na jasnem, kdo naj bi izdal kurirje na Medvedovem kozolcu. Bilo je malo verjetno, da so Nemci in raztrganci orišli slučajno na Medvedovino. Če je biio posredi vohunstvo in izdajstvo, še danes ni ugotovljeno. Vemo le to, da so partizani kasneje aretirali Avgusta Brunčka in ga obtožili vohunstva, toda zvitorepi lisjak jim je pobegnil v Nemčijo, od tam pa čez lužo. Medtem ko se Je Matija vrnit v svoj štab divizije, je Pepe še vedno ležal pri Mačku v Tiha-boju, kamor ga je hodil zdravit neki živin ozdravnik-samouk. Tisti teden namreč ni bilo v bližini nobene partizanske enote. Jan je bil tr! dni na poti, pa ni mogel dohiti zvezp z Dolenjskim odredom. »Teta, prosim vas, prevežite mi desnico, če ne bodo prsti krivo rastü.« Je neki večer zatarnal Pepe. »Dragi moj fant, ne zameri ml,« Je hlipala Mačkovka. »Saj jih vendar rrmaš, Dva sta ti odgnila prav včeraj « Nekega jutra je bolnika napadla še pl*učnica. Pestila ga je huda vročica. Iz postelje, kjer Je ležal Pepe, se Je kadilo kakor lz sparjenega gnoja. Trpel je za pljučnico in za ranami, vendar ni obupal. Se vedno je veroval, da bo ozdravel in dočakal svobodo, če ga bodo le prepeljali v bolnišnico. Po enotedenskem bivanju v Tl-haboju Je Jan dobil stik z obveščevalci, nato pa z Dolenjskim odredom. Sanltejci so takoj dobili voznika in odpeljali ranjenca v Stražo. Ođređovci so se od tam vrnili v svojo enoto, bolnika pa »Fant, jej, če ne boš šel rakom žvižgat,« mu je prigovarjal strežnik in mu tlačil hrano v usta. Naslednjega dne so ga bolničarji položili na nosila, ga pokrili z odejo čez obraz in odnesli v smer, ki je bila Pepetu neznana. Ko je po enournem pohodu nekdo ustrelil, se je bolnik bolestno zdrznil. Menda me niso že zapisali smrti, si je mislil in nemočen čakal na nosilih svojo usodo. Toda Pepe ie bil v zmoti. Pu- so prevzeli borci Zaščitne čete ln ga odpeljali v bolnišnico Spodnji Hrastnik, v Kočevski Rog. »Ta ne bo več hodil, če se bo izkopal iz ran,« so menili v bolnišnici, ko so ga prevezali. »Glej!« je dejal zdravnik bolničarju in pokazal na rano v stegnu. »Za cel ducat zrezkov mu manjka mesa.« Nato so ga položili na pograd, kjer ga je brivec ostrigel in obril, strežnik pa mu Je dal Jesti, toda Pepe ni spravil vase niti enega žganca. škin strel Je bi! le znak za zvezo s sosednjo nepokretno bolnišnico »Vinica«. Ko so bolničarji prišli na zvezo, so prevzeli ranjenca, se z njim povzpeli na skalnato škrbino, od tam pa se spustili po lestvi navzdol v bolnišnico. Ko so mu naslednjega dne odstranili povoje, so ostrmeli. Iz vseh ran je tekel smrdljiv gnoj, v največji rani pa so se mu celo zaredili črvi. Zdravnik mu je temeljito očistil rane in pri tem ugotovil, da ima v kosti hrbtenice stlačeno puškino kroglo. Zdravnik se Je takoj lotil operacije. Z nožem je nekoliko razširil rano, segel s kleščami vanjo, zgrabil stlačeno kroglo in jo privlekel na dan. Pepe je bolestno zastokal, a še preden je vnovič zajel sapo, je bilo nevšečno delo že opravljeno. Po novem letu so se pokazali prvi znaki celjenja ran. Zdravniki so upali, da bo Pepe ozdravel, o njegovi Invalidnosti oziroma sposobnosti za delo pa niso dali nobene izjave. Ca$ je potekal z veliko naglico. Ko so osvobodilne sile prešle v pomladansko ofenzivo, je Pepe prvič stopil na levo nogo. Tedaj Je imel občutek, da je spet človek, ki se vrača v novo življenje. V aprilu se mu Je najprej zacelila rana na roki, v maju na desnih mečah, nato rana v kolku In na plečih, v jeseni pa Je malone okreval. Ker je bil težki invalid, je ostal v bolnišnici za pomožnega bolničarja. V septembru 1944. ko Je Pepe prvič pomagal nositi nekoga, na videz znanega ranjenca, ga je vprašal, od kod Je doma. »Tičarjev Tone iz Volčje Jame sem.« je odvrnil fant. »Pc-fem pa poznaš Matjaževe iz Tenet!«?« se je zanimal Pepe. »Seveda jih poznam!« je pritrdil ranjenec. »Kako Je z njimi?« ga Je Pepe radovedno vprašal. »Ja... Družina Je pobegnila čez mejo na Moravško. en fant pa je padel pri partizanih,« Je razlagal ranjeni Tone. »Kateri fant Je padel?« Je z bojaznijo v srcu vprašal Pepe. »Pepe!« »To pa že ni res, Pepe sem Jaz!« ga je zavrnil ozdraveli kurir. Ven Sar Tone ni in ni mogel verjeti, da je Pepe še živ. Trdil je, da v JaUlanišltl dolini govore, da Je podlegel ranam. Nekateri so celo vedeli, kje je pokopan in kdo skrbi za njegov grob. Resnica je, da Je kurir Pepe ostal živ, da Je dočakal svobodo in da živi še danes. Njegova jeklena volja in ?elja po življenju sta zmagali nad smrtjo! CK on ec) V Gelju je odprta turistišna razstava V okviru prireditev Prvega celjskega turističnega tedna je bila te dni odprta tudi turistična razstava v mali dvorani doma OF. Razstava je skrbno urejena ter v umetniških slikah in fotografijah prikazuje lepote celjskega turističnega področja. Zlasti zanimive so slike starega Celja. Na verandi doma so svoj razstavni prostor uredili tudi celjski ribiči. TRBOVLJE V Trbovljah bodo letos nadvse slovesno praznovali občinski praznik 31. maja in l.junija, ko bo v mestu več športnih in kulturnih prireditev. Na sam praznik bo pred spomenik »Revolucij e« tudi veliko zborovanje, v popoldanskem času pa telovadni nastop na telovadišču. Statistike v trboveljskem okraju kažejo, da se dogaja pretežna večina nasreč pri delu ljudi, ki so stari manij kakor 25 let. Zaradi tega bo treba v bodeče še posebno za mladino prirejati čimveč predavanj o higiemsko-tehnični zaščiti dela. -j k. Taborjenje v Čezsoči V enem izmed naj lepših delov Primorske, v hriboviti Bovški dolini, tabori te dni 170 mladincev, obveznikov pred vojaške vzgoje. Čezsoča je polna vesele mladine, ki je tam na štirinajstdnevnem taborjenju. Jutranje ure jim potekajo po točno določenem programu va.j iz predvojaške vzgoje. V popoldanskih urah imajo razna predavanja ali pa tudi vaje, kakor pač zahteva delovni načrt. Taborjenje je organiziral svet za prosveto pri OLO v Tolminu v sodelovanju z vojnim odsekom. IZ ŠKOFJE LOKE bef Te dni je bil obrni zbor Združenja slepih v Stari Loki, ki so se ga udeležili tudi zastopniki glavnega odbora Združenja slepih, predsednica ljubljanske podružnice Združenja slepih, sekretar občinskega komiteja ZK in drugi. V razpravi po poročilih so se slepi pritoževali zarad; pomanjkanja surovin, predvsem sirka, ki ga je v državi dovolj, njim pa ga vseeno primanjkule, zaradi! česar trpi njihova dejavnost. j» tudi zaslužek. D. G. mernlh prostorov ln v trm. d* mnogi pevci preko leta odhajajo na sezonsko delo. Omembe vredno je, da Je zbor sestavljen pretežno iz kmečkih ljudi, ki čez dan delajo na polju, zvečer pa z veseljem prihajajo na pevske vaje. Med pevci je polovica starejffih mož in žena, ki prednjačijo v disciplini. Začeto delo obeta v prihodnosti že več in zato" zaslužijo beltinski pevci na čelu s svojim pevovodjem vso pohvalo ln priznanje. -ček Ljutome? za 10. obletnico osvoboditve V ljutomerskem okraju so ImeH ta mesec več lokalnih proslav 10-letnice osvoboditve, 5. junija pa bo zaključna okrajna proslava, združena s štajerskim gasilskim festivalom ln 20-1 etnico znanih ljutomerskih dogodkov. Na ta dan se bo y Ljutomeru zbralo nad 3909 gasilcev iz raznih krajev Slovenije »nastopili bodo združeni pevski zbori okraja ob spremljavi godb na pihala, telovadna društva »Partizan« pa bodo Izvedla svoj okrajni nastop. V paradi bo sodelovalo nad 4CC0 članov raznih društev in organizacij. Na to proslavo se vneto pripravlja tudi domače delavsko prosvet.no društvo Svoboda »Ivan Kaučič«, ki bo pred glavno proslavo Imelo vrsto priedltev. Priredili bodo večer opernih arij in pesmi ob sodelovanju solistov mariborske Opere, koncert moškega in ženskega pevskega zbora, godbe na pibaia in orkestra. Dramska skupina bo na večcT pred proslavo uprizorila ljudsko igro »Metež«, ki jo režira poklicni režiser Peter Malec. Godba bo na večer pred proslavo priredila tudi nočni koncert na prostem, na hribu za Ljutomerom pa bo velile ognjemet. Ljutomer Je zaradi bližnjih jeruzalemskih goric in drugih lepot znan tudi kot turistični kraj, zato prireditelji pričakujejo, da se bo na dan proslave zbralo v Ljutomeru do 10.000 ljudi. Sf. V spomin Franka Medici Pred nekaj dnevi je umrl ▼ Ljubljani Fran Medica, eden izmed soustanoviteljev Slovenska narodne podporne jednote v Chicagu, ki je zdaj naj večja organizacija naših ameriških rojakov. Medica se Je preselil v ZDA leta 1901 ln se je nastali v Pueblu* Colo, kjer je sodeloval v društvu »Sokol«. Iz tega društva je izstopil, ko je videl, kako nazadnjaška je njegova Zveza. Ker napredna podporna društva tedaj še niso imela svoje zveze, je pričel pripravljati njeno ustanovitev. Z rojakom Martinom Kondo, id je t>il lastnik majhne tiskarne, sta ustanovila svobodomiselni lisi »Glas svobode«, katerega prva Številka je izšla v Puebiu 21. okt. 1902. List, ki sta ga urejala skupaj s Kondo, se je leta 1903 preselil v Chicago. Tu je Medica sodeloval pri ustanovitvi nanrednega podpornega društva »Slavija« (4. 10. 1903). Prav tako je sodeloval pri ustanavljanju socialističnega kluba v Chicagu ln zanj agitiral v »Glasu svobode«. Ril je član pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenske nerodne podporne jednote (SNPJ). na ustanovni skupščini pa je bil izvoljen za njenega prvega tajnika. S tovariši in soustanovitelji SNPJ Mladičem. Frankom Petricherm Vrščajem, Badovincem in brati Stonichi je sestavil program te nove napredne zveze, ki je pomenila velik korak naprej. Za delo. Id ga 1e v letih svojega bivanja v Ameriki izvršil v korist napredne misli med našimi rojaki, mu je med njimi ohranjen časten spomin. Cv. A. K« Organizacija kreditnega zadružništva v glavnem vzpostavljena Pretekli teden le zasedal v Ljubljani upravni odbor Zveze zadružnih hranilnic in posojilnic kot najvišji organ novozgrajene mreže kreditnega zadružništva v Sloveniji. Razpravljal je predvsem o dosedanjem dein pri organizaciji kreditnega zadružništva in o neposrednih nalogah, ki jih je na tem področju še treba opraviti. Dosedanji rezultati so vsekakor zelo razveseljivi in lahko upamo, da bo kreditno zadrnžni-itvo že v kratkem času postalo pomemben činitelj pospeševanja kmetijske proizvodnje, pri čemnr bo lahko v precejšnji meri tudi razbremenilo osrednje zvezne oziroma republiške finančne vire v pogledu pomoči kmetijstvu. Kaj je mogoče na polju kreditnega zadružništva v Sloveniji doseči, nam bo jasno, če ae spomnimo, da so pred vojno znašale hranilne vloge v zadružnih kreditnih organizacijah •koli 1,5 milijarde, s čimer so bile krite celotne potrebe po posojilih in celo izkazan pretežek. Danes znašajo hranilne vloge kmečkega prebivalstva komaj četrtino predvojnih vlog, to Je okoli 430 milijonov din. Pospeševanje varčevanja preko hranilno kreditnih odsekov kmetijskih zadrug se je očitno izkazalo za nezadostno. Zato je bila ustanovljena nova zadružna kreditna organizacija, ki jo je narekovala potreba po maksimalni mobilizaciji in smotrni porazdelitvi sredstev, s katerimi zadružništvo in kmetijstvo samo razpolaga ter tudi potreba po smotrnejšem razdeljevanju tistih sredstev, ki jih je družba namenila kmetijstvu. — Omenjena momenta sta dala tudi osnovno obeležje organizaciji zadružnega hranilnega in kreditnega poslovanja v LR v Sloveniji. O ustanavljanju zadružnih hranilnic in posojilnic v Sloveniji smo že večkrat pisali. Prvo so ustanovile kmetijske zadruge kranjskega področja v Kranju aprila meseca 1934. Danes je v Sloveniji ustanovljeno skupaj 12 zadružnih hranilnic, v maju bo ustanovljena edino še v Kočevja. Zadružne hranilnice in posojilnice v glavnem zajemajo področje bodočih zvez komun. Kot organ, ki naj b! povezoval in skrbel za nadaljnjo organizacijo hranilno kreditnega poslovanja, je bila marca letos ustanovljena Zveza zadružnih hranilnic in posojilnic za Slovenijo. Odprto je ostalo edino še vprašanje čim boljšega in čim večjega zajemanja prostih denarnih sredstev kmečkega prebivalstva V ta namen bodo Medved uničuje ovce v Zgornji Savinjski dolini Ze 7« let Je minilo, odkar so se v Solčavi pojavljali zadnji medvedi in volkovi. Zaradi tega so kmetje brez strahu puščali ovce same na pašo v planine; zlasti zadnjih 10—15 let Je to edini način paše, ker ni pastirjev. Lani poleti se je na področje občin Solčava in Luče priklatil medved. Do zime je poklal okrog To ovac. zaradi česar so kmetje vali za vso Slovenijo. Tamkajšnji kmetijski zadrugi sta skupno s Kmetijskim inštitutom Slovenije vložili znatna sredstva v selekcijo ovac. Mar naj bi bila denar in delo izgubljena zaradi enega medveda? Lovska zveza Je lani nastalo škodo delno povrnila, vendar niti polovice. Kot pogoj za povračilo škode se postavlja, da je treba organizirane hranilnice ln posojilnice pri kmetijskih zadrugah oziroma se bodo dosedanji hranilnokreditni odseki kmetijskih zadrug postopoma spreminjali v hranilnice. Na področju zadružnega in kreditnega poslovanja v DR Sloveniji bodo torej delovale naslednje zadružne kreditne organizacije: 1. hranilnice in posojilnice kmetijskih zadrug, 2. zadružne hranilnice in posojilnice, 3. Zveza zadružnih hranilnic in posojilnic. HRANILNICE IN POSOJILNICE KMETIJSKIH ZADRUG Sedaj pa še posebej nekaj besed o hranilnicah in posojilnicah kmetijskih zadrug. Pri naših kmetijskih zadrugah imamo 611 hranilno kreditnih odsekov, ki zbirajo hranilne vloge kmečkega prebivalstva, odobravajo posojila kmetom, največkrat pa zbrana sredstva uporabljajo v obratne namene kmetijskih zadrug. Povsod, kjer ti odseki že poslujejo, jih je treba okrepiti in tudi preimenovati v hranilnice in posojilnice kmetijske zadruge. Hranilnica in posojilnica kmetijske zadruge ne bo samostojna pravna oseba, temveč se bo njena dejavnost razvijala v okviru kmetijske zadruge. Bo pa organizacijsko in finančno samostojna ter po poslovala po posebnem pravilniku. Hranilnico vodi odbor, ki ga sestavlja 5 do 7 članov, izvoljenih na občnem zboru KZ. Gospodarsko-politično usmerja delo odbora hranilnice upravni odbor kmetijske zadruge, navodila za izvajanje hranilno kreditnega poslovanja pa sprejema odbor od pristojne zadružne hranilnice in posojilnice ter od Zveze zadružnih hranilnic in posojilnic. Za vse obveznosti hranilnice in posojilnice KZ jamči kmetijska zadruga, katere člani so istočasno tudi člani hranilnice. Glede osnovnih nalog hranilnico ln posojilnice KZ je treba poudariti predvsem, da organizira g Sloveniji ljudsko varčevanje in zbira prihranke na hranilne knjižice, organizira obračunski način poslovanja in vodi obračunske knjižice za člane kmetijske zadruge, odobrava posojila članom zadruge za proizvodne in potrošne 'namene, opravlja določene blagajniške posle za račnn zadružne hranilnice in posojilnice, posreduje posojila članom zadruge pri zadružni hranilnici in posojilnici. Posojila članom kmetijske zadruge sme hranilnica in posojilnica odobravati največ z odplačilnim rokom 2 let do višine največ 70% vrednosti potreb, za katere se najema posojilo. Posojilojemalec mora prispevati najmanj 30% lastnih sredstev. Posojila lahko odobrava hranilnica samo članom kmetijske zadruge, hranilne vloge pa zbira tudi od nečlanov in od vlagateljev izven svojega področja. OBSEG POSLOV KREDITNEGA ZADRUŽNIŠTVA Od Narodne banke bo na kreditno zadružništvo prenešeno celotno denarno in kreditno poslovanje zadružnega sektorja. Zadružne hranilnice in posojilnice so že prevzele od Narodne banke naslednje posle: obratne kredite KZ, kreditiranje individualnih kmetov, sklade in do-broimetja na žiro računih kmetijskih zadružnih organizacij ter hranilne vloge hranilno kreditnih odsekov. Omenjeno poslovanje je že učvrščeno In so zadružne hranilnice in posojilnice tudi že pripravljene za nadaljnji prevzem poslov, predvsem za prevzem podjetij zadružnih organizacij, za katere se vodi družbena evidenca. Nadalje bo treba prenesti na zadružne hranilnice in posojilnice tudi Investicijska posojila ii lokalnih skladov in posojila Iz zveznih sredstev za vse tiste investicije, ki ne presegajo 20 milijonov. S tem bo razbremenjena tudi Narodna banka, kreditiranje kmetijstva preko zadružnih kreditnih organizacij pa bo nedvomno najboljša osnova za Izpolnitev velikih nalog pred katerimi Je danes kmetijska proizvodnja. A. J. 0 delu Čebelarjev v severni Sloveniji H Ovce na paši oškodovani za okrog Četrt milijona dinarjev. Zaradi obilne »hrane« Je medved kar prezimil v teh krajih. Letos se je že pojavil, in to v noči od 20. na 21. april v Robanovem kotu. Robanovi redijo okrog 30 rodovniških ovac. Teh si je medved poželel. Skušal je. vdreti v ovčjak, kar pa mu k sreči ni uspelo. Zaradi tega so vsi kmetje tam okoli v strahu za svoje ovce, k! jih je v Solčavi in v Lučah nad 2000. Nastopil je čas, ko je treba ovce spustiti iz hleva na pašo. Trava je pognala, zimske krme pa je tudi zmanjkalo. Ovčereje! se sprašujejo, ali naj Jih prepuste na milost In nemilost medvedu. Nekateri tudi izjavljajo, da bodo rejo ovac opustili, če lovci medveda ne bodo pokončali. Omeniti je treba, da je od teh 2000 ovac vsaj četrtina odbranih, rodovniških živali. Solčavske ovce »o znane po svoji odlični kakovosti. Tu kupujejo plemenske žl- ubito žival takoj najti in škodo komisijsko ugotoviti. Kdo pa naj poleti ve, katere ovce in kdaj jih je medved pobil, ko pa se pasejo same in rejec navadno šele jeseni ugotovi manjkajoče živali. Lani so tudi opazili, da je medved pobil dosti ovac iz čistega veselja do pobijanja, ne da bJ jih požrl. Odstrel tega medveda Je treba dovoliti in izvesti takoj! To je zahteva tamkajšnjih kmetov, katere upravičenost priznajo tudi lovci — domačini. Mar je en sam medved vreden tolikih tisočakov, ki se dajejo za povračilo škode, in še večje vsote denarja, ki jo morajo utrpeti kmetje sami? Kdo bo povrnil tisto škodo, ki bo nastala, če bodo kmetje opuščali rejo ovac iz strahu pred medvedom? Pospeševanje ovčereje mora biti važnejše od zaščite uničevalca ovčereje. Zato je treba medveda čimprej pokončati. Inž. V. K. Tesna navezanost Čebelarstva na kmetijstvo in odvisnost čebelarstva od kulture tal in ostalih pogojev, ki zagotavljajo čebelarju uspeh, se odražata v številu čebelarskih družin, ki v Mariboru opravljajo zelo razvito, napredno in kulturno delo. Mariborsko čebelarsko društvo obsega 20 družin, v katere je včlanjenih 551 članov. Njihovo delo je zelo plodno, saj zalagajo z medom mesto in okolico Maribora, Precej so ga lani prodali tudi v tujino. Njihov delokrog in s tem seveda tudi uspehe pa bi še povečali, če bi v svoje vrste vključili še vse ostale čebelarje, ki do sedaj še niso našli poti v čebelarsko društvo. Na razvoj in napredek njihovega dela pa bi ugodno vplivala tudi povezava s čebelarskimi društvi v drugih krajih in republikah, za kar pa še ni opaziti potrebnega razumevanja. Potrebno bo v načrtno delo pritegniti tudi čebelarje iz ljutomerskega in radgonskega okraja. Mariborsko čebelarsko društvo, ki ima svoje korenine že v predvojni Jugoslaviji, se stalno trudi, da bi v svoj krog pritegnilo čim več mladih čebelarjev. To jim je s prirejanjem raznih tečajev tudi v precejšnji meri uspelo. Zelo dobro so bila obiskana predavanja za čebelarske začetnike, in tečaj za kuhanje voska. Izredno pestro in zanimivo, ter zaradi tega tudi dobro obiskano je bilo predavanje profesorja dr. Tomašeca iz Zagreba za bolezenske izvedence o najvažnejših boleznih čebel. Mnogo bi pripomoglo k uspešnemu delu čebelarjev vzporedno delo s kmetijskimi zadrugami. Zaradi tega so na občnem zboru sklenili, da bi naj kmetijske zadruge, ki so opustile sajenje oljne repice in drugih oljnic, s sodelovanjem čebelarjev pričele ponovno gojiti te, za čebelarje izredno važne sadike. Prav tako bi naj na Dravskem polju pričeli izmenjavati semena. Cma ajda naj bi nadomestila sivo, saj se je že tako izrodila in tudi ne medi več tako kot nekdaj. Mariborski čebelarji, ki so svoje društvo dvignili na dostojno višino, nameravajo 10-letnieo svojega povojnega delovanja proslaviti na ta način, da bodo nasadili po družinah medovite rastline, kot akacije, črni jesen in druge. Na Krasu pogozdujejo, da ne bo veö barja gospodarila čez gole kraške planjave Zavarovanje za škodo po toči v Švici prej in sedaj Tak je naslov drobne knjižice, ki je res izredno ljubka, ker je tako bogato ilustrirana: snapje na polju, klasje, vinograd, orači, zelmjaditi vrt. na katerem delata deklici, žitno polje, v sredini vas s prihajajočo nevihto, traktor žanje, kmetje se pogovarjajo v go. sriilni o koristnosti tega zavarovanja, vrtnar olirà jabolka, cenilna komisija pride po toči v vinograd in na polije, ,itd. To knjižico je izdala za svojo 75-letnico »Schweizer Hagel -Versicherungsgesellschaft (1880-1954), in jo je napisal njen sedanji direktor dir. E. Fäh. Prvo dokaj obširno poglavje je posvečeno zgodovini zavarovanja za škodo po toči v Švici. Korenine te zavarovalne panoge bo v samopomoči, kar velja pač midi za Slovenijo, kjer so se pred vojno pečale razne zadruge s to zavarovalno panogo — z uspehom ali radii z neuspehom. Drugo poglavje je posvečeno statistiki: zavarovalne vsote, premil je -in izplačane škode. Sledijo poglavja, kakor: nevarnost toče v Švici, organizacija te zavarovalne pamoge, cenitev škode, posebnosti obratne organizacije te zavarovalne panoge, izkušaje obveznega zavarovanja za škodo po toči v kantonu Waadt, poea varovanje, ki se tu dii v tej panogi toplo priporoča, gostota zavarovanja za škodo po toči v šriici, obramba zoper točo (topovi in rakete). V tem poglavja ipride pisec na podlaga naj-novejsih znanstvenih itzfcušemj do zaključka, da so rezultati te obrambe boiLj negativni. Vprašanje, če je učinkovitost in hkrati gospodarska zmogljivost obrambe proti toči mogoča, ostane popolnoma odprto. Zanimivo je, da je prav isto ugotovila anketa centralnega odbora za borbo proti toči oktobra 1954 v Beogradu, kakor beremo v Obvestilih DOZ št. 11-12, 54. Tudi slovenski DOZ je v letu 1954 proučeval to zanimivo vprašanje v Švici, Franošji in Italiji, če je obramba proti toči z raketo uspešna. Zavarovalni kapitaä v stari Jugoslaviji se je ža to zavarovalno panogo le malo zanimal in je bilo to zavarovanje dokaj zanemarjeno. V Statističnem Godišnjaku beremo, da se je prj nas v letu 1953 pobralo v tej zavarovalni panogi 840,000.000 din premij, škod je bilo 562 milijonov, tako da je znašal škodni odstotek 66.9 odstotkov; zanimiva je razlika škodnega odstotka po republikah: Srbija 34 odstotkov, Hrvaitska 139 odstotkov, Slovenija 49 odstotkov, Bosna 93 odstotkov in Makedoniia 121 odstotkov. Toliko o naših razmerah ▼ tetj zavarovalni panogi Svicarìa knjižica je vredna skrbnega študija. 2doti hi bio, tla bi cutfi pri Tudi gozdove Je treba nas prejeli prej ali slej tako informativno knjižico o vseh naših zavarovalnih panogah, ker je treba za širjenje zavarovalne našli žive propagande. Vedno me moti, če berem v lepo orejeni Obvestilih sodelavcev slov. DOZ: Obvestila služijo izključno za-vodnim sodelavcem za interno uporabo. To je bila praksa stari kapitalističnih zavarovalnic, ko neukega zavarovanca niso hoteli poučevati. S tako prakso je treba prenehati- Naj še pripomnimo, da bo načela generalna direkcija DOZ v Beogradu izdajati svoj časopis »Osiguranje», ki bo pa zepes na,-mepijen le za «wem« uslužbence^ Zdi se mi, da to iti prav. urediti V Makolah v ptujskem okraju so že začeti V ptujskem okraja Je 24.000 hektarov vseh gozdov, od tega 6.000 hektarov socialističnega. sektorja, ostalo pa imajo zasebni lastniki. Lani so ustanovili okrajno gozdo upravo, ki se je za ureditev gozdov zelo zavzela. Prejšnji mesec so jih že začeli urejevati, najprej v občini Makole. Izmerili so površino gozda, prešteli drevesa, nato so izmerili vsa drevesa po prsnem premeru in ugotovili njihovo zdravstveno stanje. Po vseh teh podatkih bodo lahko natanko določili letni .prirastek gozdov in na podlagi tega letno količino sečnje. Letos bodo precej pogozdovali. V ta namen so za gozdove zasebnikov že pripravili 600.000 drevesc, ki eo jih nabavili v drevesnicah Razvanje In Tišina. Gozda uprava pa bo začela gojiti sadike sama. Zorali so le 2.5 hektarov površine, kjer bo bodoča drevesnica. Pogozdovali bodo z borom, bukvijo in kostanjem, ki je zadnje čase zelo Velenje: Med najdonosnejšimi kulturami kmetijske zadruge je sadjarstvo, ki je glavni vir dohodkov. Ze predlanskim so zri-golali zapuščene pašnike in jih spremenili v veliko plantažo s 120C sadnimi drevesci samih Sečnja lesa in v gozdni sklad Za pospeševanje ln napredek gozdarstva' je v Sloveniji potrebno mnogo materialnih sredstev. V ta namen je bil že pred nekaj leti ustanovljen skiad za obnovo gozdov. Po Uredbi o plačevanju prispevkov v sklad z* obnovb. gojitev in varstvo gozdov se v te sklade stekajo vplačila prispevka od posekanega lesa v gozdovih, drevesnih pasovih, ki varujejo tla pred vetrovi, peskom ali vodo in na gozdnatih pašnikih. V te sklade se stekajo pri okrajih velike vsote, iz katerih se plačuje gozdarja siužba. pogozdovanje Krasa in ostalih goličav, vzdržujejo gozdne drevesnice, negujejo gozdovi s čiščenjem, gradi-dijo potrebne gozdne ceste in pot! itd. Uspehi tega dela in prizadevanja se bodo že precej jasno videli v prihodnjih desetih letih v izboljšanem stanju gozdov, večjemu prirastku in s časom seveda tudi v možnosti povečanega poseka in pridobivanja vrednejših lesnih sort. kar se bo lahko uresničilo šele v prihodnjih desetletjih. Prispevki od sečnje lesa v gozdni sklad so znatni ter predstavljajo tudi četrtino do tretjino prodajne cene posamezmb gozdnih vrst. vendar so kmetovalci. gozdni posestniki, zadovoljni, ker se iz ten sredstev gradilo gozdne poti in ceste v kmečke gozdove in s tem omogoča spravilo lesa iz težko do- stopnih gozdnih predelov. Za les, ki gre za lastno potrošnjo, se plačuje le 25" 0 tega prispevka. Za obnovo poslopij, ki so bila požgana ali porušena v vojni ali po vremenskih nezgodah, pa je les za neposredno porabo oproščen plačila prispevka. To tudi v primeru, ko lastnik daruje les v ta namen. Za ostala zemljišča, ki niso gozd, drevesni pasovi ali gozdnati pašniki, raste pa na njih gozdno drevje, plačevanje prispevka od posekanega lesa ni obvezno. Takih zemljišč pri nas ni ravno malo. Težava pa nastaja v tem, da je tudi najboljšemu strokovnjaku nemogoče presoditi in pravilno razsoditi, ali neki gozdni pas v resnici brani pred vetrom, peskom in vodo; ob najboljši volji je pogosto nemogoče ugotoviti, ali gre v določenem primeru za gozdnat pašnik ali pa samo za pašnik z gozdnim drevjem. Od te ugotovitve pa je ravno odvisno, ali bo za les. posekan na tej površini, potrebno plačilo prispevka ali ne. In ravno tukaj je velika praznina, ki nudi najlepšo priložnost za zlorabe. O tem v naivec primerih odloča področni okrajni logar, saj drugega strokovnega osebja za to nimamo dovolj. Končno p.i tudi kontrola, v kolikor je sploh praktično mogoča, ne more logarju očitati, da je uvrstil tako parcelo v kategorijo, ki ne spada v plačilo gozdnega sklada, dasi-ravno je parcelo prav tako mo- goče staviti v nasprotno kategorijo in za les predpisati določeni prispevek. Tako se marsikje najvestnejši uslužbenec znajde v škripcu, saj je od njegove odločitve odvisno, ali bo posekani les obremenjen s prispevkom ali pa oproščen plačila. /Naš zemljiški kataster mu navadno prav nič ne more pomagati, saj je stanje v katastru od stanja v naravi že skoraj stoletje v nasprotju, ker ni bilo revizije. Kdo naj bi imel korist od tega, če se od posekanega lesa ne plača prispevek v gozdni sklad? Po uredbi o prispevkih v ta sklad bi naj bil tega deležen posestnik, ki je skoraj vselej kmetovalec. V resnici pa v 90% in več primerih temu ni tako. Prispevek v gozdni sklad sicer bremeni proizvajalca, to je prodajalca lesa — kmeta, toda plačati prispevek je dolžan kupec lesa. Kupec lesa pa to upošteva pri nakupu lesa in plača toliko nižjo ceno kmetu. Pri nakupu lesu pa kupec ne dela razlike in plača kmetu enako ceno za isto gozdno vrsto, ne glede na to, ali je ta les podvržen plačilu prispevka ali ne. Le prav redki so primeri, da ima kmetovalec od tega korist. to je, da proda les z negozdnih površin za toliko draže, kolikor bi sicer znašal prispevek. To so redki posestniki, ki so posekali več lesa in so o tem dobro seznanjeni. Seveda Je v največji meri kupec lesa, prav tako pa tudi tak posestnik, materialno zelo zain- teresiran, da les ni podvržen plačilu prispevka, saj gre v tem primeru to v njegov žep. Obenem pa je huda skušnjava za okrajnega logarja, da se ne »spotaknec, kar se prav lahko zgodi. Posledica vsega tega je seveda^ da tudi kupci radi pritiskajo na kmetovalce, naj posekajo zadnje drevo, ki raste izven gozda, bodisi posamezno ali v skupinah, saj imajo pri tem največji dobiček. In kjer so še gozdarji širokosrčni ter postopajo v smislu predpisov ter za posek takega drevja niti ne zahtevajo sečnega dovoljenja (saj zadostuje za to samo sečna prijava lastnika), se bo naša pokrajinska slika kaj kmalu spremer ila ter bomo lahko iskali drevje, ki danes še tako lepo poživlja sliko naših pokrajin! Prihajamo namreč počasi in komaj vidno v pustošenje prirode, prav tiste prirode, ki so jo pokolenja z ljubeznijo čuvala in gojila. Je pa še važen razlog, ki kaže na pomanjkljivost uredbe o prispevkih za gozdni sklad. Z namenom, da prodajalec gozdnih vrst ne bi pretiraval s ceno, je predpisan še dopolnilni prispevek, ki ga plača prodajalec za les, če ga proda po višjih cenah, kot so določene. Zaradi tega prodajalec ni zainteresiran dvigati cene, saj mu razliko pobere dopolnilni prispevek. Seveda pa, za les, ki ni obremenjen z osnovnim prispevkom, tudi dopolnilni prispevk ne more veljati, ter ima še na ta način priložnost dvigati cene. Navedeni razlogi utemeljujejo potrebo popravka in dopolnila predpisov o sečnji ln prispevka v gozdni sklad v naslednjem smislu: Za sečnjo gozdnega drevja, ne glede kje raste, je potrebno sečno dovoljenje, posekani les pa je podvržen plačila prispevka v gozdni sklad. Vendar naj bi prispevke od sečnje lesa na negozdnih površinah prav tako pobirala okrajna uprava za gozdarstvo, ki bi jih posebno evidentirala in odvajala okrajni zadružni zvezi v sklad za pospeševanje kmetijstva, in sicer tistih dejavnosti, ki neposredno pomagajo napredku gozdarstva. Ta sklad za pospeševanje kmetijstva naj bi se uporabljal za napravo gnojišč in gnojničnih jam, za izboljšanje slabih travnih površin, za nabavo slame iz Vojvodine, za uvajanje cenenih praktičnih in ekonomičnih štedilnikov v krajih, kjer vlada pomanjkanje lesa (Prekmurje). Vse to bi v veliki meri razbremenilo gozdove steljarjenja in prekomerne sečnje, obenem pa izboljšalo ekonomsko stanje na vasi. In končno ne smemo prezreti še elektrifikacije! Tudi v zadnjo našo hribovsko vas naj posveti električna luč, v čemer naj pripomorejo sredstva iz tega sklada. S takim dopolnilom predpisov bodo prenehale težave, zamere in skušnjave, v katere prihaja 1 logarsko osebje danes na terenu. Neupravičeni dobički in špekulacije bodo prenehali, gospodarskega kriminala bo nekaj manj, pomagano pa bo obenem kmetijskemu in gozdnemu gospodarstvu. 2ivljenjske izkušnje nas silijo k temu. V. B. žlahtnih vrst. Druga važna panoga zadruge je vrtnarstvo, saj preskrbuje vso okolico z zgodnjo zelenjavo in sadikami. Vrt, ki meri 2 ha bodo v naslednjih dveh letih razširili ter uredili tudi nov rastlinjak. Pomembna je tudi njihova plantaža malin, ki jim bo, kakor računajo, vrgla lepe denarce. — Ker so po vojni ugotovili, da je okrog 60% živine tuberkulozne, so morali doslej vso živino zamenjati in s tem utrpeli precej šklode. Zdaj je v njihovih hlevih predvsem lepa živina dolenjske pasme. Tudi molznost se je precej zvišala in znaša povprečno okrog 2000 litrov mleka letno. Mleko oddajajo predvsem za preskrbo velenjskih rudarjev. Na Pohorja je spet snežilo V noči od srede na četrtek Je v Mariboru začelo deževati. Jutro v sredo je bilo še deževno in Izredno hladno za sredino maja. Ko pa se Je popoldne vreme izboljšalo, se Je kmalu pokazalo, kaj je vzrok za takšno ohladitev. Visoko na Pohorju so se v soncu zablestele s snegom pobeljene poseke. Vsekakor za ta letni čas nepričakovan ppjavl Jp iskan les. Ob Dravi pa bodo nasadili kanadske topole. Ponekod v okraju so tu,di krasni macesnovi goizdovi, ki so sicer zelo redki. Takšen gozd Je pri Veliki Nedelji. Macesen, se je izkazal kot zelo dobro drevo med listnatimi gozdovi in je zamenjal smreko, ‘ki je vsa okužena od raznih bolezni in škodljivcev. Prebivalci ptujskega okraja pokurijo veliko količino drv, čemur so vzrok slabe peči, ki porabijo letno tudi po 12 pro-stominskih metrov drv. Gozdna uprava se je odločila nabaviti za posameznike okrog 30 štedilnikov po nizki ceni, s čimer bodo prihranili veltke količin* lesa. Steljarjenje Je v ptujskih gozdovih še vedno zelo veliko. Zasebni lastniki grabijo v listnatih gozdovih steljo vsako leto, v iglastih pa vsako tretje ali četrto leto. S tem odvzemajo gozdu les, humus ln gnoj, kar slabo vpliva na rast drevesa. Dobro bi bilo, če bi začeli kmetje raje kupovati slamo v Vojvodini ln bi tako gozdovi tudi 10 do 15 let hitreje dorasli za sečnjo. -ko ^ Inventarizacija gozdov 1 v mariborskem okraja Za pravilno gospodarjenje z gozdovi, ki pomenijo naše največjo bogastvo, je nujno potrebno, da razpolagajo gozdarski organi z vsemi potrebnimi podatki, kot so površine gozdov, stanje gozdnih skladov, prirastek, etat in z vsemi drugimi podatki, ki so v zvezi z izkoriščanjem, nego, obnovo in varstvom gozdov. Vseh teh podatkov pa doslej nismo Imeli ali vsaj ne takih, da bi si lahko z njimi kaj prida pomagali. Vsi podatki so bili več ali manj zbrani po prosti cenitvi in izkušnjah. Točne podatke pa je mogoče dobiti le na ta način, da se vso gozdne površine natančno izmerijo ter izdelajo gozdo-gospodar-ski načrti. Z ustanovitvijo sklada za obnovo gozdov so bila pri nas v Sloveniji zagotovljena tudi sredstva za to delo. Zato se je sedaj začelo izvajati načrtno popisovanje, merjenje in inventarizacija vseh gozdnih površin. V mariborskem okraju opravlja to nalogo sekcija za urejevanje gozdov pri gozdnem gospodarstvu. V ta namen je zaposlenih 6 gozdarskih inženirjev in 3 gozdarski tehniki, oziroma absolventi gozdarske fakultete. Lani so delali na urejevanju gozdov na področju gozdne uprave Podvelka, v zimskem času in v prvih mesecih letošnjega leta pa so v glavnem končali tabelama dela za elaborate Oplotnica, Močnik-Planina in Boč-Cigcriflca. Zaradi slabega vremena so se terenska dela zakasnila. izpopolniti bodo morali tudi še podatke za področje Lobnica« Skupno je bilo doo,edaj obdela* nih in inventari zi ran ih 2350 ha gozdov. O- lOaoaoaoioicDicDiCDioicDioacDaoacL 0 0 5 Kmetijska zadruga Frankolovo 5 » ■ ■ svojimi odsek] Q čestita vsem zadružnikom, vsem svojim H odjemalcem In dobaviteljem ter vsem ^ delovnim ljađem k II. OBČINSKEMU Q PRAZNIKU OBČINE FRANKOLOVO ta ■ 0-LETNICI OSVOBODITVE, 23. V. 1955, ^ ■r želi nadaljnjih uspehov pri dviga Q zadružništva. "* o osebnost zadruge: visokokvalitetno apno ■ po predhodnem naročilu. 0 ■ ■ ■CDicDioicDioBoaoBoioaoaoacDicDio Indijanske zgodbe F. COOPRA LEB>i£' Riše MIKI MUSTER 4. »Tista lu5a? Al! lahko plavajo po njej tudi ladje?« Je nejeverno zmajeval z glavo stari pomorščak. »Sicer fc. ir.o pa videli! Zdajle se gremo lahko pogret k tistemu c.’.in, če ga res kurijo belci.« Indijancu je bilo prav Jr, šel je tja s starcem in dekletom, medtem ko je Indijanka ostala pri čolnu, s katerim so potovali, saj peš v tej divjini ne bi prišli nikamor. 5. »Glej, Slana Voda,« je opozoril Tuskarora starca, »dva bela moža in samo en rdeč. Naj jih nagovori dekle.« — »Kaj,« je vzkliknil pomorščak ogorčeno, »dva junaka, kakršna sva, pa naj pošiljava naprej otroka?« — »Tiho, stric Kap,« je šepnilo dekle, »Puščica ima prav. Na dekle ne bo nihče streljal.« Stari je godrnjaje privolil in dekle je stopilo naprej. 6. Ko so se zaslišali koraki, sta belca pograbila svoji puški, Indijanec pa jc prijel za sekiro. Toda ko so zagledali dekle, so se brž pomirili in jo prijazno sprejeli. »Ne bojter se,« jo je nagovoril starejši obeh možakov, »med dobrimi ljudmi ste. Jaz sem Sokolje Oko, pa tudi Stezosledec mi pravijo.« — »Kaj, vi ste prijatelj mojega očeta?« je vzkliknila Mabel. 11. L. LJ. Vprašanje: Leta 1351 ste bili r.arostno upokojeni kot višji geo-r.rer. Ob prevedbi bi Vam po 2. eco:, čl. Sl uredbe o določanju in 0 prevedb: pokojnin in invalidnin pripadal IX. pokojninski razred, zavod za soc. zavarovanje pa Vas ob uporabi 1. odst. čl. 61 in čl. 14 navedene uredbe razvrst.l v X. pokojninski razred zato. ker niste t:Ii v nazivu višjega geometra ove leti. Ali je to pravilno? Odgovor: Po stališču, ki ga je v enakem primeru kot je Vaš, zavzelo Zvezno vrhovno sodišče v Beogradu, predpis čl. 14 uredbe, po katerem se uslužbenci, ki ob upokojitvi rvVnajo dveh let službe v svojem plačilnem razredu, pra-vl-.ema razvrstijo v prvi nižji pokojninski razred pri prevedbi pokojnin v smislu 2. in 3. odst. t'.. 5: te uredbe ni uporabljiv in bi morali biti zato, v kolikor so seveda podatki Vašega dopisa t 'ni — razvrščeni v IX. pokojninski razred. K. K. S. Vprašanje: Kako Je v novem zakonu o dedovanju urejena dedna pravica nezakonskih otrok? Odgovor: Po čl. 23 zakona o dedovanju imajo nezakonski otroci In njihovi potomci do zapuščine svojega očeta in matere ter nje-r.lh sorodnikov enake dedne pra-vlce, kakor zakonski otroci. Do zapuščine očetovih sorodnikov pa imajo enake pravice kot zakonski otroci in njihov; potomci le, če je oče nezakonskega otroka pred pristojnim organom priznal za svojega ali če ga je vzel k sebi, e V- če je kako drugače pokazal, da ga pripozr.a za svojega. Z. Z. Maribor Vprašanje: V letu 1223 rte poduči ovali posestvo v bližini Celovca. ki ga nameravate predati, ob-n: pa ste. da Vam pri pre- r. >:u kupnine v FLRJ ne pripada 1 07c* povišek na uradni tečaj. Ali ja ta informacija točna? Odgovor: Informacija je pravi in?.. ker so v Odloku Zveznega izvršnega sveta z dne 22. XII. 1354 r ž 'eni le zne-ski, ki jih naši dr-žz.ljanš prejmejo iz zapuščin, kr. te re so obravnavala inozemska » dišča, in ki so te pripadke v z n e - ki h tudi določila. Niso pa n : jene zapuščine, ki so bile ob-: : rilavane pred 23 leti. Pri Vas r. : g-e za primer zapuščine, ki bi jo bilo pred kratkim obravnavalo inozemsko sodišče, temveč za prenos kupnine za prodano nepremičnino. Pravilno pa ste se za ureditev zadeve obmiii na Urad za zaščito jugoslovanske imovine v tujini. G. F. Kranj Vprašanje: Brat, ki živi v tujini Vam hoče darovati motorno kolo, ki Vam bi kot invalidu iz NOB bilo v veliko pomoč pri delu. Ali je pošiljka podvržena carini in davku? Odgovor: Po začasni carinski tarifi se mora od uvoženih motornih koles plačati carina od 40 do 20% od vrednosti v dinarjih. Kot invalid iz NOB utegnete doseči, da boete plačali carino po naj nižji stopnji t. j. 20%. Zaradi dosege te ugodnosti se obrnite s pismeno prošnjo na Upravo carin v Beogradu, pojasnite da ste 60% invalid iz NOB in da bi Vam bilo vozilo nujno potrebno. Priložite tudi bratovo pismo, iz katerega je razvidno, da Vam hoče motorno kolo poslati v dar. Kolkujte prošnjo s 30 din in priložite za rešitev še kolek za 150 din. Od prometa z motornim kolesom se mora plačati tudi prometni davek v •»Tišini 200% od nabavne cene, oz. če je ta cena sumljiva, od prometne cene motornega vozila. — ker gre za motorno vozilo, ki ni domače produkcije (odločba državnega sekretarja za narodno gospodarstvo FLRJ od 25. I. 1954). G. F. Kranj. Vprašanje: od kdaj dalje pripada dodatek za otroka, ki je bil rojen 11. dne v mesecu? , Odgovor: Dodatek za otroka se plačuje od prvega dneva prihodnjega meseca po pridobitvi pravice do dodatka; ta pravica pa nastane z rojstvom otroka. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Tov. Marico Agrež, Spodnje Trnovlje SS, prosimo, da nam pošlje točen naslov. Pismo z gornjim naslovom nam je pošta zavrnila. Ponovno prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone In poštnino ter navedejo točne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo. Kupon ca pravno posvetovalnica 8. d »Odgovori na vprašanja» KOLEDAR E03OTA, 21. maja: Dan Jugoslovanskega vojnega letalstva. • Na današnji dan 1. 1349 Je bil v Skoplju objavljen Dušanov zako-n k ki je pravno uredil odnose v fevdalni srednjeveški srbski državi. • Danes poteka 13 let, odkar Je t-I v Ljubljani ustreljen narodni h-:roj Tona Tomšič, organizacijami sekretar CK KPS. • HfŠr.ira svetom v Ljubljani priporočamo, da se naročijo na slo- '*?r.5ko izdajo glasila protiletal-s e zaščite »Odbrana«. Revija, ki prinaša zanimive članke o proti->*alskl zaščiti in je bogato ilustrirana, se naroča v Mestnem drtrvu pr; Poklicni gasilski četi. Krekov trg št. 2. in sicer do 4. Junija 1955, v dopoldanskem času. Letna naročnina znaša 180 dinarjev. Svet stanovanjske skupnosti Ljubljana L ' Partizan, društvo za telesno vzgojo Ljubljana-Vič odkrije spominsko ploščo borcem in žrtvam fašističnega nasilja danes ob 20. uri v telovadnem domu na Viču. Istotam bo jutri v nedeljo ob 15. uri telovadni nastop z razvitjem društvenega prapora. Vsi vljudno vabljeni! Rudarji, absolventi TSS 1950! Za petletnico se dobimo 28. maja v Zagorju pri zadnjem vlaku (ob 9. zvečer). Uprava za ceste LRS. Tehnična sekcija Maribpr, sporoča da bo most preko Drave v Ptuju zaradi popravila od 23. maja 1955 dalje v nočnih urah od 21. do 5. ure zaprt za v ec promet. Zapora bo trajala do nadaljnjega. (oaoaoaoaaaoioBOioioiOBOioio o ■ o u 0 ts o H o e G 55 G r. Ss T9YIBM IGEL V KOBARIDU raxpliaje netto strojnega tehniha-konstruktorja s dovršeno srednjo tehniško šolo. Plaža po tarifnem pravilnika. — Ponudbe s opisom dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov. cd a cd a cd a cd s cd a cd s o ■ o ■ cd ■ o ■ o ■ o ■ o ■ C3 ■ O S CD C CD S CZ» ■ CD ■ CD « CD * CD • CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD J 0 K G B 0 n 0 tl o K G NATEČAJ T07ÄHKS OSGSNSjQH BIS VIL CELJE razpisuje mesta za: 3 INŽENIRJE KF.MTJE ali TEHNOLOGA za raziskovalna dela. — Zaželena praksa v industriji. 1 KEMIČNEGA TEHNIKA s končano srednjo tehniiko Solo, za obrat. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe z Življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja. Promet se preusmeri v času zapore v smeri proti Ormožu in obratno po cesti III. reda Maribor — Duplek — Vurberg — Ptuj ali po cesti II. reda Maribor — Lenart — Senarska — Ptuj; v smeri proti Boriu ali Zagrebu in obratno pa po cesti HI. reda Ptuj — Sod inči — Videm — Leskovec — Bori, odnosno po cesti ni. reda Ptuj — S odine i — Gjunmanec in cesti II. reda Gjurmanec — Zagreb. Vsakodnevna nega kože s kremo »POUR VOUS« daje svežino in lepoto! Zahtevajte povsod kremo »POUR VOUS«! »FLEX« idealno 6!st! vse madeže masti, olja, smole, znoja itd. Zahtevaj in pazi na znamko »FLEX«. PUTNIK SLOVENIJA Opozarjamo vse izletnike, da sprejemamo prijave za izlet v Trst do kraja' meseca maja. Kasnejših prijav ne bomo mogli upoštevati. Potovanje z avionom je udobno in prijetno. Rezervirajte $i vozne kane pravočasno pri Putniku. Rezervirajte si mesta za letni oddih pravočasno pri Putniku. Mesta rezerviramo v vseh hotelih vzdolž Jadrana. GLEDALIŠČE DRAMA — LJUBLJANA Sobota, 21. maja ob zo: Heilman: Dekliška ura. Abonma U. Nedelja, 22. maja ob 2U: Heilman: Dekliška ura. Izven in za podeželje Ponedeljek. 23. maja ob 20: Heilman: Dekliška ura. Abonma T. Ob 20: Paton-Anderson: Joči, ljubljena dežela. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V opernem gledališču). Torek, 24. maja ob 20: Miller: Lov na čarovnice. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V dramskem gledališču). Sreda, 25. maja ob 20: Dostojevski: Zločin in kazen, izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V dramskem gledališču). Četrtek, 26. ob 15: Sremac: Pop Ciro in pop Spiro. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V dramskem gledališču). OPERA Sobota, 21. maja ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red B Nedelja, 22. maja ob 20: Verdi: Rigoletto. Izven in za podeželje. (Gilda — Nada Vidmarjeva). Ponedeljek, 23. maja ob 20: Paton-Andersón: Joči, ljubljena de- žela. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 21. maja ob 20: Plaut: Dvojčka. Gostovanje v Zagrebu. Nedelja, 22. maja ob 20: John van Dru ten: »Grlice glas«. Izven. Torek, 24. maja ob 20. Plaut: Dvojčka. Abonma red Torek« — Vstopnice so v prodaji. Sreda, 25. maja ob 20. Igor Torkar: Pisana žoga. Abonma red Sreda. Vstopnice so v prodaji. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 21 maja ob 20: Bitenc: »Ugasle luči« drama, premiera v počastitev 10-letnice osvoboditve. Nedelja, 22. maja ob 15.30: Schil-ler-Župančič: »Marija Stuart«, tragedija, gostovanje Mihaele šaričeve. Ob 20: Bitenc: »Ugasle luči«, drama. Sreda, 25. maja ob 20; Bitenc: »Ugasle luči«, drama, red A. Četrtek, 26. maja ob 20: Schiller-Zupančič: »Marija Stuart«, gostovanje Mihaele $aričeve, izven. V soboto, 21. maja ob 20 bo v počastitev 10-letnice osvoboditve premiera Bitenčeve tridejanske drame »Ugasle luči« v režiji Milana Košaka in z J. Štrukljevo, E. Usenikovo, Čukom in Hlebcem v vodilnih vlogah. V nedeljo popoldne ob 15.30 bo edina popoldanska uprizoritev »Mairij e Stuart«, na kar opozarjamo okoliške obiskovalce. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČ* Komenskega 12 Sobota, 21 maja ob 20: »Utop- ljenca«. veseloigra. Nedelja. 22. maja ob 16: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, bajka v štirih dejanjih. Ob 20: »Utopljenca«, veseloigra. Blagajna odprta dve url pred pričetkom predstave. SKUD TINE ROŽANC LJUBLJANA Sobota, 21. maja ob 20: D. Dotari-čanin: »Skupno stanovanje«, veseloigra, gostovanje v Postojni. Nedelja, 22. maja ob 19: D. Dobrl-Čanin: »Skupno stanovanje«, ve-aeloigra, gostovanje v Borovnici. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONET* Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 22. maja ob 11: Kuret: »Obuti maček«. Predprodaja vstopnic za marionetno predstavo je v soboto od 11. do 12.30. ure -pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni na Levstikovem trgu Vstopnice se lahko rezervirajo v soboto, 21. t. m., od 8. do 10. ure na tel. štev. 32-020. Zaključek sezone. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 21. maja ob 19.30: Janko Gregorc: »Melodije srca«. Nedelja, 22. maja ob 19.30: Janko Gregorc: »Melodije srca«. Opereta v treh dejanjih. Zveze z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 21. maja ob 20. Miloš Mikeln: Dež v pomladni noči — abonma red sobota (delavski) In izven. Nedelja, 22. maja ob 15.30: Miloš Mikeln: Dež v pomladni noči, abonma red nedelja in izven. KONCERTI Svetovnoznani ameriški violinist ISAAC STERN bo koncertiral na Stradi varij evi violini nocoj ob 20.15 v Filharmoniji. Sternova koncerta v Beogradu in Zagrebu sta bila odkritji sezije. Na razpolago je še nekaj vstopnic, blagajna posluje od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter od 19.45 dalje. RfiZPISI CD »CD ■ O B CD BCD D CD ■ CD 1CD H CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD H CD GOSTINSKO PODJETJE »BflJ-DÄM« 0 B 0 B 0 zopet redno obratuje in se priporoča vsem cenjenim gostom za obisk. KOLEKTIV PODJETJA »DÄJ-DÄM«, LJUBLJANA, Cankarjeva 4 0 B 0 S B 0 o B 0 B 0 B 0 B 0 ■ 0 C3 E CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD » CD B CD ■ CD 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 /LD3CDatDBCDBCD8CD»CDaCDDCDBCDBCD«CD»CDBCDI »VAHTEKS« Varaždinske! tekstilna industrija Varaždin Išče poslovodjo za svojo prodajalno gotove konfekcije v Postojni Poso): ds Je nekaznovan In pozna tekstilno stroko. Pismene ponudbe pošljite na podjetje »Varteks« —• trgovska mreža Varaždin MALI OGLASI KMEČKO DEKLE ali hišno pomočnico gprejme takoj tričlanska družina. Ponudbe pod »Poštena« v ogflaeni oddelek. 8849-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Jerala, Ptujska 9, Ljubljana. 8661-1 FRIZERSKO POMOČNICO, samo. etojno, sprejme Salon »Ivanka«, Titova 15, Ljubljana. 3844-1 TRGOVSKO PODJETJE »Hranila« Ljubljana — Polje, sprejme takoj v službo 2 trgovska pomočnika. enega za v skladišče in enega kot prodajaloa. Nadalje sprejmemo skladiščnega deiavca ter dva vajenca (-ke). Službo lahko nastopijo takoj. Pismene ponudbe pòéljirte na upravo podjetja. 8719-1 KMETIJSKO POSESTVO Šoštanj, sedež Revne 18, razpisuje delovno mesto samostojnega vrtnarja, vestnega in zanesljivega. Pogoji: samostojni vrtnar z večletno prailoBD v stroki vrtnarstva za pridelavo zelenjave, ločnic ln ostalega cvetje. Družinsko ali samsko stanovanje preskrbljeno na kmetijskem posestvu. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opišem dosedanje prakse ln z življenjepisom pošljite na upravo kmetijskega posestva Šoštanj. Nastop službe 1. junija — 15. junija 1955. 879Ò-1 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA »prejmemo takoj. »Angora« — Ljubljana, Emonska 2. 8679-1 BOLNIŠNICA Novo mesto razpisuje mesto zdravnika specializanta iz kirurgije in zdravnika specializanta iz tuberkuloze. Nastop službe takc/j. 8798-1 KNJIGOVODKINJO (-jo) s prakso za knjiženje, sprejme takoj ali po dogovoru industrijsko podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 8816-1 POSTREZNTCO, pridno, pošteno, z znanjem kuhe, iščem. Naslov v ogl. odd. 8734-2 VAJENKO sprejme frizerski salon »Slavka«, Kardeljeva 6. 8342-3 DOBRO OHRANJEN kombiniran otroški voziček prodam. Ogled popoldne. Ambrožev trg 10 b-IV., Erjavec. 8371-4 KOMPLETNA SPALNICA Iz trdega lesa, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 8845-4 KOMPLETNO OTROŠKO POSTELJICO in športni voziček, prodam. Naslov v ogli. odd. 8661-4 ZENSKO KOLO prodam. Zaloška cesta 40-1. 8824-4 STARO ZIDNO OPEKO, skrinjo za žito, stole ln mizo, prodam. Mencinger, Smartlnska. 8812-4 ŠTEDILNIK, levi, vzidljlv, zelo dobro ohranjen, •prodam. Rožna dolina, cesta V.-5, 8747-4 8-TON. PRIKOLICO v dobrem stanju prodamo. »Koteks«, Ljubljana. 8717-4 MOTORNO KOLO, Vespa ali slično, rabljeno, tudi neispravno — kupim. Naslov v agi. odd. 8659-5 ŠKRIPEC, nosilnost do 590 kg, kupimo. Tovarna zamaškov, Ljubljana. 8767-5 TEHTNICO za živino 1000 kg ali mostno kupi KZ Ledine, p. Idrija. 8754-5 ZAZIDLJIVO PARCELE, lepe — prodam. Poizve *e: Ljubljana, Podutiška 85. 8730-7 SOBO, prazno ali delno opremljeno, išče državna upokojenka. Da posojilo ali. visoko. nagra4o. Ponudbe pod »Nujno« v ogl- odd. 8831-9 KOMFORTNO DVOSOBNO sončno stanovanje v Kranju zamenjam za podobnega v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 8770-9 KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v Črnučah, zamenjam za enako ali enoinpolsobno v Ljubljani. Informacije: Ajlec, Prešernova 48. 8030-9 SOP KLJUČEV, Izgubljenih 18. maja zvečer ob pol sedmih na pločniku ali v trgovini »Prehrana« v Gosposki ul., vrnite v ogl. odd. »SP«. 8854-10 KONTROLA MERIL ln plemenitih kovin Celje sprejme v službo 2 absolventa srednje tehniške šole (absolventa strojnega in absolventko kemičnega oddelka). Natančnejša pojasnila in navodila dobi kandidat pri Kontroli me-Sporočacno žalostno vest, da nas ^ Celje, Mariborska c. 1. 8787-1 Je za vedno zapustil naš dobri UPOKOJENKI (tovarišici s popol- RAZPIS Po čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-53) razpdsuje Komisija za imenovanja in razrešitve direktorjev, upravnikov in poslovodij pri OLO Radovljica mesto upravnika za Mlinsko podjetje Lese«. Prosilec mora imeti:. 1. mojstrski izpit iz mlinarske stroke in 5-letno prakso ali 2. pomočniški izpit iz mlinarske stroke in 10-letno prakso v samostojnem vodenju mlinskega obrata. KoLkovane prošnje z državnimi kolki za 180 din in okrajnimi markicami za 95 din z življenjepisom, dokazi strokovne izobrazbe in opisom dosedanje zaposlitve vlagajte na Tajništvu za gospodarstvo OLO Radovljica najkasneje do 25. maja. B A D10 SPORED ZA SOBOTO Poročila ob: 5.05, 6-0(1, 7.06, 12.30, 15.00, 17.00, 13.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci ! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.3o Pregled tiska; 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Avsenikov trio; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—3.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; ll.os Glasbena medigra; 11.15 Pisan drobiž za pionirje; 11.45 Pesmi za naše male — Pojte z nami; 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 Igrajo Štirje flosarji, pojeta Mija in Stane; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Želeli ste — poslušajte!; 13.30 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe); 14.30 Iz uradnih listov; 14.40 Razni instrumenti in zabavne melodije; 15.15 Virtuozne violinske skladbe; 15.30 Tečaj espe-rantskega jezika — 30. lekcija; 15.40 Slovenska narodna glasba (Prenos v Zagreb); 16.00 Utrinki iz literature: Španske balade; 16.20 Zaigrajmo in zapojmo (zabavna in plesna glasba); 17.15 Glasbene uganke; 17.15—18.00 UKV program: Zabavne melodije: 18.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 18.15 Vesele slovenske pesmi; 18.30 Okno v svet: Candi-gar — simbol nove Indije; 18.45 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Za dobro voljo in za ples; 22.15—23.00 Oddaja za naše Izseljence — na valu 327,1 m; 22.15—23.C0 UKV program: Plesna glasba; 23.00—24.00 Oddaja za tujino na valu 327.1 m (Prenos Iz Zagreba) UMBLI RAZPIS Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Novo mesto, išče inženirja za nadzorovanje cest. gradnje ter vzdrževanje cest ter strojnega ln gradbenega tehnika. Plača po dogovoru. mož, oče, brat, stric in svak JANEZ GOLUH skladiščnik. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 15. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži v Janezovi mri. vežici na Zalah. Žalujoči: tena. ain in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Split in Hrastnik 30. maja 1955. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest. da nas je po dolgi ln mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni in nepozabni mož in oče FRANC ROBIČ poštni uslužbenec v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 21. maja 1955 ob 16. uri. Žalujoča žena Marija, otroci Franci, Ivan. Marica. Marijan, Anica. Jože Niko in Silvo ter ostalo sorodstvo. Jesenice. 20. maja 1955. mumm.............mn—im ZP. H V fl LE Vsem, ki so ob smrti naše mame, babice in prababice IVANKE REKAR, roj. BRAČIČ počastili njen spomin s cvetjem in venci, jo spremili na njeni zadnji poti in nam izkazali toliko Iskrenega sožalja izrekamo glo- RADIO, tudi pokvarjen in moško boko zahvalo. športno kolo kupim. Ponudbe s Otroci z družinami. ceno na Verbič Jože, Veliki V Ljubljani, 19. V. 1955. Mengeš 88. 8894-5 dansko službo) dam sobo za pomoč v gospodinjstvu. Prešernova 46/4 naravnost. 8836-1 KMETIJSKA ZADRUGA KOMENDA razpisuje mesto računovodje. plača po dogovoru. Stanovanje in hrana za samca preskrbljena. pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na upravo Kmetijske zadruge Komenda do 31. maja. 8871-1 ADMINISTRATIVNO URADNICO z znanjem strojepisja in korespondence sprejme takoj na delovno mesto tajnica gradbišča na ' Grosupljem. Oglasiti se: Gradis, direkcija, Ljubljana, Bohoričeva 24. 8895-1 KMETIJSKA ZADRUGA v Ivančni gorici (Dolenjska) sprejme u-pravnika s primerno izobrazbo ln prakso. Plača po dogovoru. Sodobno družinsko stanovanje n» razpolago. Interesenti naj pošljejo .izčrpne piatene ponudbe na upravni odbor zadruge. 8880-1 BENCINSKE CISTERNE za 15.000 litrov in črpalke v dobrem stanju pcodamo. Žičnica, Tržaška 99. 8876-4 PRODAMO traktor ALUs Chalmers z 2-brazdnim plugom ln mlatilnico velikega formata. Informacije pri KG Domava, p. Moš-kanjcil 8333-4 »UNION«: marokanski film »OtheL. l0"t. Tednik. Predstave ob 16» 18, in 20. V gl. vlogi: Qrson Welle« in Susana Cloutier. Ob 22 preciderà amer. barvastega fiiena »Lili«. V gl. vlogi: Lesii Carol in Mel Ferrer. »KOMUNA«: francoski film »Vrag v telesu«. Brez tednika. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. V gL -vlogi G errar d Ph:llpe. »SLOGA«: ameriški film »Šam- pion«. — Tednik. — Predstave ob i5 17. 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V gl. vlogi: Kirk Douglas in Ruth Roman. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.20—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej. »SOCA«: marokansk« film »Othello«. — Tednik. — Predstav: ob 17 in 19 Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 15. ure dalje. »SISKA«: francoski film »Lepot e« noči«. V gl. vlogah: Gerard I rili:?» in Gina Loliobrigida. PrecL. stave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na programu samo tri dni. »TRIGLAV«: ameriški barvasti film »Vrnitev na Brodway«. V gl. vlogah: Virginia Mayo in Gene Nelson. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic cd 15 dalje. Na programu samo tri dni. »LITOSTROJ « : angl. film »Ugrabitelji«, ob 13 in 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »SVOBODA« ŠENTVID: angleški barvasti film »Melba«, ob IS in 20. ZADOBROVA: jugoslovanski film »Stojan Mutikaša«, ob 20. VEVČE: ameriški film »Slavolok zmage«, ob 20. DOMŽALE: mehiški film »En dan življenja«, ob 18 in 20. KAMNIK: francoski barvasti film »Grof Monte Christo« I. del. BLED: marokanski film »Othello«, ob 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: švedski film »Zaradi moje ljubezni«. KRANJ »STOR2IC«: jugoslovansko - norveški film »Krvava not«. Tednik, ob 36, 18 in 20. KRANJ »PARTIZAN« - LETNI: angleški barvasti film »Dr. v hiši«, ob 20. KRANJ »SVOBODA«: angl. barvasti film »Dr. v hiši«, ob 18. Ob'20 nredstava odpade. JESENICE »RADIO«: amer. film »Julij Cezar«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVZ«: angl. film »Povest naslovne strani«, ob 13 in 29. KUPIMO rabljeno ohišje z giavo (blok) za 3-tonski tovorni avtomobil znamke »Chevrolet«. Ponudbe z navedbo cene poslati na Splošno gradbeno podjetje »Gorenje«, Radovljica. 88JM-5 MAGNETNO avtomatsko stikalo zvezida-trlkot 10-25 armperov kupi Semen og »iško posestvo Selo, p. Šentvid pri Stični. 8377-5 ZARADI DRUŽINSKIH rasmer takoj prodamo lepo hišo z velikim vrtom nasajenim s sadnim drevjem in brajdami, na prometni točki. Cemčec. Maribor— Brezje, Na podrtem 22 (pet minut od cerkve). 8786-7 DVOSOBNO STANOVANJE v Celju zamenjam za enakovredno v Mariboru. Naslov v podružnici SP Maribor. 8873-9 PORCELANAST UMIVALNIK poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8929-4 ZLOŽLJIV PAVILJON (barako) in moško kolo prodam. Zaloška cesta 48, Vohtar. 8914-4 KOMBINIRANO OMARO prodam. Mizar Premk, Vižmarje 224. 8865-4 HARMONIJ, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Rovanšek Jože, Šentvid pri Stični 19. 8337-4 ČEVLJARSKI LESOROCNI STROJ prodam. Naslov v ogl. odd. 8317-4 GOSTILNA t z it odprta ! 2L t m. Točimo pristna haloška vina VZ Ptuj in Istrski reforšk. Topla in mrzla Jedila ; ; iCD H CD B CD ■ CD B CD I CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD I CZ>» CD ■ C2 B CD B CD B CD 9 CD S Cd S CD B CD S O 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o B o ■ o ■ o o « o ■ o ■ o m o a o m o m o a o «aioioicoioioioioioioioaoioLOBoioioaaioiOtc sprejme takoj v službo več: 1. kvalificiranih in visokokvalificiranih kleparjev, 2. kvalificiranih in visokokvalificiranih mizarjev, 3. kvalificiranih in visokokvalificiranih ličarjev, 4. kvalificiranih in visokokvalificiranih ključavničarjev. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. SAP - Ljubljana ZADNJE VESTI Četverni sestanek šele avgusta? LONDON, 20. maja (Tanjug). Britanski funkcionarji imajo za bolj verjetno, da bo konferenca šefov viad štirih veiesil avgusta kakor julija. Sodijo namreč, da predsednik ZDA Eisenhower (fß žeđi zapustiti Washingtons do Sonca julija, dokler bo zasedal Kongres. Dokončne podrobnosti Ob proslavi Dneva JVL ZEMUN, 20, maja (Tanjug). — Poveljnik JVL generalni podpolkovnik Zdenko Ulepič je ob prodavi Dneva JVL nocoj priredil cocktail v Domu JVL v Zemunu, katerega so se udeležili letalski odposlanci, akreditirani v Beogradu, višji oficirji poveljstva JVL in drugi gost:, nakar je bil v veliki dvorani Doma JVL slavnostni koncert. Diplomatska kronika PARIZ, 20. maja (AFP). Kakor poroča Nova Kitajska, je prva ■kupina osebja jugoslovanskega veleposlaništva na čelu z odpravnikom poslov Nikolom Miličevičem danes prispela v Peking, kjer so Jo na železniški postaji »prejeli pomočnik načelnika evropskega odelka kitajskega zunanjega ministra Tui Lieh in Člani diplomatskega zbora, ki so akreditirani v Pekingu. BEOGRAD, 20. maja (Tanjug). Državni podsekretar za zunanje zadeve Hasan Brkič je danes sprejel danskega poslanika v Beogradu g. Rolpha Kiaera in grškega veleposlanika g. Philona Philona. Obisk francoskega gospodarskega strokovnjaka PARIZ, 20. maja (Tanjug). V Parizu *o uradno sporočili, da ho državni sekretar v ministrstvu gospodarstva Pierre Abelin odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo, kjer bo ostal od 9. do 11. Junija. Z jugoslovanskimi gospodarskimi voditelji bo razpravljal o gospodarskih problemih, važnih za obe državi. za sklicanje četverne konference bodo verjetno določili ob proslavi 10-letnice OZN v San Franciscu, kjer se bodo najbrž ponovno sestali zunanji ministri Velike Britanije, ZDA, Francije in Sovjetske zveze. Tudi po mnenju britanskih diplomatov ja treba pričakovati, da bo četverna konferenca v Svici. NEW YORK, 20. maja (AFP). Sovjetski zunanji minister Molotov je danes sporočil generalnemu sekretarju OZN Ham-marskjoldu, da bo osebno vodil sovjetsko delegacijo na izred- Iljičev pri Raabu DUNAJ, 20. maja (AFP). Kakor se Je zvedelo iz uradnih sovjetskih virov, je sovjetski veleposlanik in visoki komisar v Avstriji Iljičev danes obiskal kanclerja Raaba. katerega je obvestil, da bodo do umika sovjetskih čet iz Avstrije sedeži sovjetskih poveljstev samo še v večjih in okraj nih mestih, kjer so nastanjene sovjetske čete, in da bodo prenehali nadzorstvo nad krajevnimi administrativnimi oblastmi. Dunajski politični krogi nocoj zatrjujejo, da ho avstrijski parlament ratificiral avstrijsko državno pogodbo v prvi polovici junija. Avstrijska delegacija z opolno-močenim ministrom dr. Platzer-jem na čelu bo 31. t. m. odpotovala v Moskvo, kjer se bo pogajala v sovjetskimi predstavniki o vrsti blaga in načinn njegovega pošiljanja ZSSR na podlagi državne pogodbe, obenem pa bo končala priprave za sklenitev trgovinskega sporazuma med Avstrijo to Sovjetsko zvezo. nem zasedanju Generalne skupščine OZN v San Franciscu, ki bo od 20. do 26. junija ob proslavi 10. obletnice podpisa Ustanovne listine OZN. NEW TORK, 20. maja (AFP — Reuter). Predstavnik ZDA v pododboru OZN za razorožitev Wadsworth je danes po povratku v New York izjavil, da Je prihodnji sestanek pododbora, ki bo proceduralnega značaja to na katerem bodo sklepali o nadaljnjih razpravah glede razorožitve, določen za 1. junij v New Yorku. Dejal je, da zadnji sovjetski predlogi pomenijo očiten napredek, čeprav se stališča zahodnih držav in Sovjetske zveze razlikujejo najbolj glede ustanovitve nadzornega organa za razorožitev in njegovih pristojnosti. Poudaril je, da »Sovjetska zveza še ni v nobeni fazi pogajanj predlagala ustanovitve takega organa, ki bi ustrezal varnostnim potrebam zahodnih držav«. Wadsworth meni. da bodo razgovori šefov velesil dali novo izpodhudo delu razo-rožitvenega pododbora. Predsednik republike kolektivu ladjedelnice v Kraljeviči Brioni, 20. maja. Delovni kolektiv Titove ladjedelnice v Kraljeviči je poslal predsedniku republike povabilo, naj prisostvuje splovitbi dveh novih ladij naše vojne mornarice, oziroma Jugoslovanske linijske plovbe, ki ju je zgradilo to podjetje. Predsednik republike je odgovoril s pismom, v katerem izraža svoje obžalovanje, ker ne more prisostvovati tej slavnosti zarädi važnih državnih poslov, in pristavlja: »Spremljal sem delo vašega kolektiva po vojni in sem bil zelo vesel ter ponosen na velike uspehe vaše ladjedelnice, zlasti pa na kakovost ladij, ki ste jih izročili naši vojni mornarici. Čestitam vam k proslavi in vam želim tudi v bodoče mnogo uspehov pri delu.« Pod koši bo že danes živahno DKEVI V SlSKI LOKOMOTIVA : LJUBLJANA, JUTKI OB 20. URI PA BSK : OLIMPIJA NA IGRIŠČU POD ČERINOVIM GRADOM — MARIBOR V ZRENJANINU : Grški protest pri poveljstvu Atlantskega pakta ATENE, 20. maja (Tanjug). — Grška vlada je danes izročila britanski in ameriški vladi ter vrhovnemu poveljstvu Atlantskega pakta v Parizu ostre proteste proti ravnanju britanskih oblasti na Cipru z 42 pripadniki XXX. grškega letalskega oddelka, ki so se s svojimi letali vračali s Koreje v Grčijo. Britanske oblasti so Jim namreč prepovedale zapustiti letališče v Leukoziji ln prenočili t mestu, o čemer Je grška vlada obvestila tudi OZN. V zvezi s tem je grški zunanji minister Stefanopulos poudaril parlamentu, da je zavezniško poveljstvo v Tokiju obvestilo grške letalce pred njihovim odhodom, da na povratku v domovino lahko brez kakršne koli odobritve uporabljajo vsa letališča in oporišča NATO. Grški protest pri poveljstvu Atlantskega pakta Je prvi te vrste od ustanovitve te organizacije, V NEHAJ VRSTAH WASHINGTON, 20. maja (AP). Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Strauss se je po štiritedenskem potovanju po zahodni Evropi, kjer je govoril z atomskimi funkcionarji in strokovnjaki o ameriškem načrtu za oioioioioicioioioaoioioiaioi 0 K 0 B 0 B 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o B o B o B o B o B o B o TOVARNA AVTOMOBILOV »CRVENÄ ZÄSTÄVÄ« KRAGUJEVAC prosi zaradi izdelave svojega proizvodnega programa za leto 1956 vse interesente, da do 31. maja 1955 pismeno prijavijo svoje potrebe za tiste tipe avtomobilov, ki jih tovarna izdeluje: potniško vozilo 1400 A terensko vozilo AR 51 tovorno vozilo 1.51, 615 N sanitetno vozilo z dvemi ležišči 615 N Pismene potrebe je treba prijaviti do gornjega roka teritorialnemu zastopniku: .Avto Srbija«, Beograd, Bulevar JNA 61, tei. 41-831-5 «Auto Hrvatska«, Zagreb, Draškovićeva 25, teL 32-872 »Slovenija avto«, Ljubljana, Prešernova 52a, teL 31-238 .Auto Makedonija«, Skoplje, Pance Pešev 8, teL 17-77 .Bosna anto«, Sarajevo, Gajev trg 9, tei. 26-19 .Anto-tehna«, Titograd, Njegoševa 38, teL 23-27 »Auto Vojvodina«. Novi Sad, Nar. heroja 20, tei. 39-13 Opozarjamo vse zainteresirane kupce, da bo tovarna po svoji zastopniški mreži prvenstveno dobavljala vozil« v letu 1956 tistim, ki so sporočili svoje potrebe in 6 tem omogočili izdelavo proizvodnega programa Prijave potreb ne smatramo kot naročilo. Opomba: Prijave potreb se sprejemajo do 31. maja 1955 in ne do 31. marca 1955, kot je bilo pomotoma objavljeno v oglasu dne 18. in 20. t. m. OIOSOIOIOIOIOBOIOIOIOIOIOIOI Izkoriščanje atomske energije ▼ miroljubne namene, danes vrnil v Washington. MOSKVA, 29. maja (TASS). — Sovjetska vlada je obvestila generalnega sekretarja OZN, da se bo udeležila mednarodne konference za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, ki ho avgusta v Ženevi. DUNAJ, 20. maja (AFP). Kakor poroča radio Bukarešta, je romunska vlada danes odobrila pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, ki jo je 8 vzhodnoevropskih držav podpisalo 14. t. m. v Varšavi, ter je sklenila sklicati ljudsko skupščino, katera bo pogodbo ratificirala. HONDURAS, 20. maja (AP). — Uradno «o objavili, da bodo ▼ kratkem v Hondurasu volitve za ustavodajno skupščino, na katerih bodo prvič imele volilno pravico tudi ženske. LONDON, 20. maja (Tanjug). — Po peturnih razgovorih v ministrstvu za delo so sporočili, da niso dosegli sporazuma, da bi se izognili stavki v britanskih pristaniščih. Predstavnik delavcev, ki nakladajo ladje, je izjavil, da se bo stavka začela v ponedeljek, čeprav boro razgovore nadaljevali. DZKARTA, 20. maja (AFP). — Zvedelo se Je, da bodo Indonezijskega ministrskega predsednika Sastroamidjoja, ki bo 26. t- m. odpotoval v Peking, spremljali strokovnjaki za sovjetska, kitajska in indijska vprašanja, zaradi česar sklepajo, da Je Indonezija pripravljena vložiti resne napore za zmanjšanje napetosti na področju Formoze ter zbližanje Kitajske in ZDA. BONN, 20. maja (Reuter). Iz Sovjetske zveze se je vrnilo 14 Nemcev, ki so bili v sovjetskih taboriščih. Poslali so jih v prehodno taborišče v Friedland. V kratkem pričakujejo novo skupino 60 bivših jetnikov to vojnih ujetnikov. Volitve delavskih' zaupnikov v Franciji Pariz, 20. maja (Tanjug). Na sedanjih volitvah za delavske zaupnike v glavnih francoskih rudnikih je Generalna konfederacija dela potrdila svojo dosedanjo premoč in dobila celo več glasov kot na volitvah leta 1952. »Force Ouvriere« je nekaj izgubila. V rudarskih bazenih Nord, Pas de Calais, Lorene, Loire in v bazenu Ce-vennes je Generalna konfederacija dela dobila med 71 in 84% glasov. SOFIJA, 20. maja (BTA). Bolgarska ljudska skupščina je sklicala za 28. maj Izredno sejo. na kateri bo rutilici ral a varšavski sporazum. *. Šahovski SLOVENIJE SAMPIONAI OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC3IOIOIO Zaplet pred zaključkom Včeraj so odigrali na šahovskem prvenstvu Slovenije 11. kolo z naslednjimi izidi: Benedičič — ing. Levačič 1:0, J. Tomšič — Z. Gabrovšek prekinjeno v boljšem položaju za Tomšiča, N. Tomšič — Misura 0:1, Puc — Freinfalk remi, Grosek — Stupica 1:0, Kržišnik — Bajec remi. Prost je bil Lešnik. Po enajstem kolu je stanje na tabeli naslednje: Z. Gabrovšek 7 (1), Puc 6.5, Kržišnik 6. Bajec 6 (iz 112 partij). Benedičič in Grosek 5.5, Preinfalk 5 (l) itd. ••«#. «fMO, Mesarsko podjetje OZZ Kranj, sedež Naklo» razpisuje mesto RAČUNOVODJE. Pogoj: petletna praksa. Nastop takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov podjetja. 0 ■ o B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 ■ o Sprejmemo več dobrih avto&Ceparjev in poitusivcnift mi$ai)ev OBRTNO PODJETJE »ZVEZDA« MARIBOR, Tržaško cesta 6 .CSUCSaOICrOUOIOEOaOICDECSICDUOICSICDaOECDEOBOICDICDUC o B o B o B o B o o v 2 i 0 ! • : f ' ! • Obveščamo vsa društva, « j masovne organizacije in • • razne odbore, da podjetje * j ne razpolaga s finančnimi : • • ? sredstvi za razne podpore • : ln oglase ter v bodoče na • j zadevno vložene prošnje • j sploh ne bo odgovarjalo. * j »CINKARNA« f i metalurško kemična : : • ? industrija • CELJE i To vprašanje si zastavlja naše športno občinstvo, še prav posebej pa številni ljubitelji slovenske košarke, ki v čedalje večjem številu napolnjuje naša košarkarska igrišča. Preteka nedelja je bila za slovenske predstavnike v zvezni ligi porazna. Za moštvo Ljubljane smo vedeli, da nima pravzaprav kaj opraviti v Beogradu, šlo je samo zato, da se vrne z Beograda, kjer je nastopilo proti večkratnemu državnemu prvaku Crveni zvezdi, s čim ugodnejšim rezultatom. izid je bij 74:47 za Crveno zvezdo, čeprav sam rezultat ne pove tistiv rednosti, ki so Jo Ljubljančani pokazali v igri z Beograjčani. Prav presenetljiv poraz pa so doživeli ljubljanski akademiki. Olimpija Je odšla v goste v Za- , greb in se spoprijela v borbi za težko pričakovane točke z Montažnim. Ljubljančani so doživeli katastrofo. Odšli so poraženi z igrišča z več kot 30 košev razlike, in res ne vemo, kako naj Olimpija ta poraz opraviči. Vemo sicer, da se vsa bo-ljša moštva zvezne lige vsaj na svojem igrišču potegujejo za čim lepši rezultat, vendar se Olimpiji kaj takega ne bi smelo primeriti. Veliki optimizem je ob tem porazu nekoliko splahnel, čeprav smo še vedno prepričani, da ljubljanska ligaša ne bosta v nadaljnjih borbah razočarala. Morda so igralci Olimpije vzpodbudne besede, ki srno jih pred začetkom tefkmova-nja v zvezni ligi napisali, nekoliko uspevale? In še naš predstavnik v Mariboru? Moštvo Maribora je sprejelo goste zagrebško Mladost. Zmagali so Zagrebčani z 1C točkami razlike, kaT je pravzaprav gleda na veliko izkušnjo Mladosti častno za novinca v zvezni ligi. Vse- kakor pa moramo reči, da bodo moraii tudi Mariborčani v nadaljnjih tekmovanjih vložiti še več truda. Kaj čaka naše ligaše danes in Jutri? Moštvo Ljubljane sprejema v goste Lokomotivo iz Zagreba. Verjetno ne bo za domačine težka preizkušnja, toda pozor! Olimpija se bo spoprijela z BSK. Medtem ko Siškarji igrajo drevi ob 20 na stadionu Ljubljane, bo Olimpija nastopila jutri. Vsi ljubitelji košarke pričakujejo od obeh ljubljanskih ligašev dobro igro to tudi ves izkupiček. Mariborčani gredo na vroča tla v Z reli janto. P roleta r je tekmec za boljše mesto v letošnjem tekmovanju, zato gostje nimajo kaj več upanja, toda vsaka manjša razlika v koših bo prav gotovo zanje lep uspeh. Torej, slovi predstavnikom v zvezni Ugj tam kolu več sreče! PRVENSTVO SLOVENIJE Košarkarske tekme za prve», stvo LRS so bile tokrat v vseh treh ligah. 2e sami rezultati kažejo, da so moštva v glavnem precej izenačena in da bo borba med njimi 23 plasma zelo ogorčena. Prav zaradi tega je zdaj težko reči, kdo izmed udeležencev bo imel več sreče v nadaij. njih kolih. Rezultati pa so tile: I. liga: Branika : TVD Domžale 22:19 (prekinjeno v 18. minuti prvega polčasa) Rudar (Tr) ; xri. glav (Kr) 43:39. Branik : Triglav 86:76; II. liga: Svoboda (Lj) : TVD Hrastnik 71:56, Litija : TVD Postojna 38:46, Proletarec : TVD Hrastnik 48:46, TVD Postojna • TVD Šoštanj 25:39, Litija : Svo-boda 43:67; ITL liga: Triglav H. | TVD Kamnik 20:0, Jesenice : TVD Škofja Loka 16:35. SAH NA TURNIR V CELJE! To nedeljo se bosta v Celju pomerili v tradicionalnem množičnem dvoboju v počastitev rojstnega dne maršala Tita šahovski reprezentanci Hrvatske in Slovenije V šestih povojnih dvobojih v Rogaški Slatini, Zagrebu in Ljubljani so doslej gostje onstran Sotle ln Gorjancev petkrat slavili zmago, medtem ko so slovenski šahisti zmagali samo enkrat. Tudi to pot bodo igraledl s Hrvaškega verjetno lmeili nekaj prednosti. Opozarjamo člane slovenske šahovske reprezentance na polnoštevilen to pravočasen odhod na to važno prireditev: igralci iz Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske in Primorske odpotujejo iz Ljubljane ob 9.00, igralci iz mariborskega območja pa ob 8.20. Na svidenje v Celju. • V prijateljskem dvoboju sta se srečali 11-članski moštvi Litostroja in LUŠK »Olimpija«. Zmagali so študentje s 7:4. Meddržavno nogometno tekmo med Italijo in Jugoslavijo, ki bo dne 29. t. m. r Torinu, bo sodil avstrijski mednarodni sodnik Steiner. Tudi oba mejna sodnika Jiranek in StuUa bosta Avstrijca. Meddržavno tekmo med Grčijo B to Italijo B na isti dan, bo sodil Jugoslovan Nedeljkovskl. TVD Partizan - Narodni dom bo imelo v nedeljo 4. junija t. L svoj društveni nastop z razvitjem prapora na letnem telovadišču v Tivoliju. TVD Partizan ▼ Podpeči je priredilo te dni telovadno akademijo v počastitev občinskega praznika. Vzllc pomanjkanju osnovnega telovadnega orodja so bili gledalci s 17 točkami sporeda zelo zadovoljni. TRJGLAV-REPREZEHTANCA GORENJSKE PODZVEZE 4:9 (4:1) V okviru prireditev za desetletnico osvoboditve je f SetrteSc nogometno moštvo Triglava, premagalo reprezentanco gorenjske nogometne podzveza 4:3 (4:1), čeprav bi bil neodločen izid bolj ustrezen. Za jutrišnjo tekmo EL zvezne lige med Bokljem iz Kotora to Odredom, ki bo ob 16.30 uit na stadionu ob Titovi cesti z dvema predtekmama od 13.30 ure dalje, so vstopnice po 100, 70 to SO din naprodaj v društveni pisarni, popoldne in jutri dopoidne pa tudi pred »Na-mo« pri pošti. ZAGREBŠKI JUDOISTI V LJUBLJANI Agilni judoisti ZTAK Ljubljane so povabili v goste nasprotnike AJK Mladosti iz Zagreba, ln sicer za jutri, v soboto ob 20. uri v stekleno dvorano železniške direkcije v PražaJkovl ulici. Obe ekipi bosta nastopili v 10 kategorijah. Po zadnjem nastopu Ljubljančanov lahko računamo, da bo to srečanje še Bamimdvejše od dosedanjih. TOVARNI POHIŠTVI POLZELI proda: TOVORNI AVTO znamke RENAD1D, 7-lonskl v brezhibnem stanju ali zamenja za 3-!enski avto. VEČUSTN0 KROŽNO ŽAGO (Amerikanko). Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno v opravi podjetja. Odbojkarice so zđa] na vrsti Jutri bo na igrišču pod Cekino-vkn gradom v Tivoliju (ob 10.) zanimiva prvenstven a tekma zvezne lige med ženskima ekipama Branika in Maribora ter I4u.blja-n.0. Žreb Je hotel, da se že v I, kolu pomerita dva najmočnejša nasprotnika, zato se obeta velika borba. Ekipa Ljubljane bo okrepljena z bivšo odlično članico Maribora Flisovo. ATLETI SPET ZA TOČKE Kakor smo že na kratko omenili, bo jutrišnja nedelja bogata tudi po zanimivih atletskih prireditvah vsepovsid. v Ldubìdani imamo kar dvoje prvenstvenih tekmovanj. Prizorišče borb bo razen Odredov ega stadiona tudi stadion I^jublijane v Šiški, kjer se bodo v H. kolu zvezne lige pomerila med sebođ kar fitiTi moštva (mladinci in mladinke), in sicer Mladost in Dinamo iz Zagreba, Kladi var iz Celja in prireditelj, Ljubljana. To bo konkurenca mladincev, pri mladinkah pa Mladost, Kladivar, Partizan iz Nove Gorice in Ljubljana. Tekmovanje, ki se bo začelo oto 9.30, bo .mikavno tudi zaradi tega, ker bo tokrat zadnja priložnost za vse tiste, ki se potegujejo za finale državnega prvenstva. Vstopnina bo zelo nizka, Šolsfka mladina v večjih skupinah pa bo imela prost vstop. • Drugo kolo zvezne atletske lige za starejše mladince in mladinke bo v nedeljo na stadionu Odreda. Sodelovali bodo Svoboda in Odred (moški) ter Odred, Svoboda in zagrebški Dinamo (ženske). Začetek ob 10. uri, vstop prost. V nedeljo, 22. t. m. prireja Avto* moto društvo »Zdravko Vrhunca Lj ubij ana-S iška ocenjevalno vožnjo s startom in ciljem na Vilharjevi cesti pri baraki za registracijo motornih vozil. Zbirališče vozačev v društvenih prostorih v nedeljo od 7. do S- (Celovška 41). TVD PARTIZAN-BEZIGRAD priredi drevi ob 20. uri v telovadnici osnovne šole za Bežigradom slavnostno akademijo v čast desetletnice osvoboditve. Akademijo bodo ponovili v nedeljo ob 16. uri. Namiznoteniško moštvo Odreda bo je skupaj z Vojvodino in Železničarjem (B) na podlagi kvalifikacij v Sarajevu že plasiralo v I. zvezno ligo, medtem ko so no*d člani II. zvezne lige Ljubljana, Trgovački (Niš), Metalac (Kraljevo) in Železničar ($). Zenska košarkarska ekipa Branika je včeraj igrala z dunajsko ekipo Danubia neodločeno 33:33 (16:15). 0BOBO!9C-i?iOBOBOöOllO60D0i0101010l0l0l0B0B0#C Za oauea oiusk se priporoča Obveščamo ljubitelje kopalnega športa in turiste, da se prične kopalna sezona na »MARIBORSKEM OTOKU« dne 22. V. 1955. »MARIBORSKI OTOK« ]e eno naših najlepših rečnih kopališč bi nad! delovnemu Sloveku zdravje, sonce in razvedrilo. DELOVNI KOLEKTIV KOPALIŠČI 0 ■ 0 ■ o a o a 0 a o H 0 a o •• ••*•••••- •••• 010UOBC31CD1C3UOUCD1010B010UC3U010UC3BC3ÌCOUC3UC3RC: Nevodčikov je dirjal po ladji. »Kopno!« je rjul. »Kopno, tovariši! Kamčatka! Domovina...« Oh, domovina! Ležala je na drugi strani sveta; vsa Sibirija s svojimi tajgami in tundrami, s svojimi ledenimi gorami in rekami je ločila Kamčatko od majke Rusije, od Evrope. Toda Kamčatka je bila prva prednja straža domovine v tej samoti, Petropavlovsk je bilo njihovo pristanišče, ki mu je temelje položil Bering in ga poimenoval po obeh patronih njihove ladje... Sveti Peter, ti dobiš svojo sveto podobo! »Da, tovariši, resnično je res! Poglejte tja!« Njegove prsi so delale kakor meh. »Kamčatka, poročnik Waxell! Na severozahodu!« Waxell je prilezel vročičen na palubo. Rezek glas mu je ušel z usten. Ril je s trdimi prsti po svoji rdeči, ob sencih že osiveli grivi. »Prav imaš, Mihael Nevodčikov! To je Kamčatka! Vidim popolnoma razločno... vulkane, obalno črto ... Teci! Podvizaj se! K poveljniku!« Divja, plameneča Kamčatka ... izhodišče vožnje. Kadeče se gore, samotni, mračni pragozdovi, polni medvedov, rosomahov in soboljev. Ogromen polotok v morju viharjev, megla in ledenih splavov Dežela v uporu, polna puntarskih Korjakov in Italmov... najmlajša osvojitev Evrope. Dežela Vitusa Beringa — njihova dežela, njihova odskočna deska v domovino. Štiri ruska oporišča so bila na Kamčatki. Ostrog s pravimi hišami, posteljami, ogrevajočimi pečmi. Trdna tla pod nogami, dobra jedača, sveža voda, nobenega viharja več v ušesih, nobenega mrliškega duha več v nosovih... »Živeli bomo, Ilija!« — »In v Novgorod potovali, Vasil! K našim dekletom! Ozdraveli bomo... mi, caričini grenadirji...« Možje so podrsavali kakor tjulenji po mokri palubi Padali so drug nad drugim, drseli k ograji, nasladno stokali z brezzobimi usti in omahovali drug drugemu v naročje. Vsak je hote! videti zemljo, nazobčano modro črto, vsak se je hotel nasrkati z nje zaupanja in ozdraveti ob pogledu nanjo. Bližala se je; višine so se risale ostro proti nebu. »Zaliv Avača... vulkan Korjakskaja... Pri vseh svetnikih, zmogli smo!« Nevodčikov je tekel ves zasopel v kajuto. Odbilo ga je; sladkoben bolniški vonj mu je prihajal nasproti, kakor izparina iz groba. Kukuškin je hotel nejevoljen zavrniti sla. »On spi, Mihael. Ne vidiš mar? Kaj pa se je zgodilo?« Nevodčikov ga je odrinil stran: »Kopno, tovariš!« Nagnil se je nad pograd poveljnika. Bering je odprl oči. Kukuškinu so se tresle roke, ko mu je obrisal kri z ustnic. »Kaj si dejal pravkar?« je zašepetal Bering. »Kopno, Vaše blagorodje...« Nevodčikova je pretreslo spričo ganjenosti, ko je pogledal v mrliško lice poveljnika in opazil na njem drobno otroško smehljanje. »Resnično... kopno na severozahodu... Kamčatka...« »Se morda le niste prevarili?« »Ne, Vaše blagorodje... Prisegam... bog nas je rešil.« »Na severozahodu, praviš?« »Da, Vaše blagorodje.« Bering je poskusil zlesti s pograda. »Pomagaj mi, Kukuškin!« Njegovo čelo se je nabrazdilo. Svetloba je izginila. »Na severozahodu ... Kamčatka? Zaliv Avača? — Plenišer in Jušin naj prideta z zemljevidi in zapiski k meni, slišiš? Meni pa ladijski dnevnik. Kukuškin, zagrni platneno zaveso! Vzravnaj me — rad bi pogledal ven...« Nevodčikov je spet stekel po palubi Sneg se je gosto vrtinčil okrog ladje. Obrisi obale so izginili Desno in levo od modrikastih rogljev je bilo obzorje prazno. Rtič morda, ven moleč zemeljski jezik? Da, natanko takšen rtič je molel na severovzhodu zaliva Avače daleč v morje... rtič Sipunskij. Možje so se bili zbrali okrog Plenižerja. Kazal je po svojih zemljevidih in jim namigaval v daljavo v snegu: »Po meritvah bi morali biti zdaj sto petdeset milj severno od rtiča Sipunskega.,, in še dve sto milj od obale Azije oddaljeni.,, Prej sem se pač motil. Zvezde, podeči se oblaki... bilo je vsa tako negotovo... bolezen... Da, to je rtič Sipunskij. Če ga bomo objadrali in zakrmarili nekoliko proti jugozahodu... bi utegnili jutri zagledati svetilnike, uvoz v pristanišče Petropavlovsk...« »Objadrali?« Waxell je zamahnil z roko. kakor bi se branil. »Zakaj pa? Tukaj pristanemo. Nobenih nepotrebnih manevrov več. Petropavlovsk lahko dosežemo tudi na pasjih saneh.« Kitrov je bil prihranil še nekaj vodke, prav poslednjo rezervo. Z enim potegom si je zlil žgočo pijačo v grlo. Nato se je postavil na razdrobljeno klop na palubi za velikim jamborom in nastavil trobilo na usta: »Poslušajte! Naj živi njeno veličanstvo carica! Naj živi Rusija! Naj živijo vešči pomorščaki, ki so dokončali to, da so iz peklenskega žrela na las natanko prijadrali v domače pristanišče!« Odkašljal se je in zmagoslavno pogledal okrog sebe. »Samemu Kolumbu in Magellanu to ne bi bilo uspelo!« je dostaviL »V tem nas nihče ne posname!« Izpraznil je steklenico. Bering je sedel s Plenišerjem pol ure nad zemljevidi Zmajeval je z glavo. »Določite okrog poldneva natanko, kje smo, Plenišer! In ponoči tudi če bo zvezdnato in jasno, Še enkrat!« »Mar Vi... Vi niste prepričani o tem, da je to Kamčatka, kapitan poveljnik?« »Pogledal sem ven. Ta obalna črta v nobenetm primeru ni rtič Sipunskij. Drugo‘predgorje morda... dalje na severu.., Ali...« Plenišer je zrl kakor vkopan v Beringova usta. »Ali... otok? Eden iz vrste mnogih otokov, ki smo bili jadrali mimo njih? Zadnji morebiti? In zadaj za njim... odprto morje, viharji, samota kakor doslej... Bog, pomagaj! Naredi, da bq vendarle rtič Sipunskij!«