OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
	
TRGOVINA CIZEJ	GOSTILNA CIZEJ
PARIŽLJE 1	STUDENCE 46
3314 BRASLOVČE	3310 ŽALEC
TEL: 03/ 703 31 30	TEL: 03/ 714 80 60
NOVO - prečudovite torte sladki Toni	
ZASTOPSTVO IN VGRADNJA
MONTAŽA KOŠIR
KOSIR LADISLAV s.p.
Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 03/547 25 96 GSM: 041 666-468
Sa vinjske doling
Leto /// • številka 4 • cena 250 SiT • 25. aprii2001
OSREDNJE TEME •
Geodetska služba vodi samo upravni postopek	str. 8
PO POLENI
Ustvarjalnost in inovativnost v šolah
str. 14
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a, tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis tel.: 703 84 53
Kdaa	«MI 'mam
GRAP I
3000 CELIE, KOTNA UUCA ]
TEI.: 03 32 84 122. Gsm: 041 416 200
STROJNI ESTRIHI
kvaliteto za ugodno ceno
Voda iz Podloga proti Žalcu in Ponikvi
pred kratkim organiziralo Turistično društvo Šempeter -Otočec.
Srečanja sta se udeležila tudi župana občine gostiteljice in občine Šempeter - Gorica, medtem ko je občino Žalec, kamor sodi Šempeter v Savinjski dolini, zastopal podžupan Janko Kos. Med drugim so spregovorili predsedniki svetov KS in krajevnih odborov vseh treh Šempetrov. Jože Randl, predsednik KS Šempeter v Savinjski dolini, je po pozdravnih besedah ponudil pripravljenost prevzema organizacije drugega srečanja, ki naj bi bilo prihodnje leto. V nadaljevanju so turistični delavci vseh treh Šempetrov predstavili značilnost in znamenitosti vsak svojega kraja. V kulturnem programu so se predstavih MPZ Savinjski zvon in folklorna skupina Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini, aktiv kmečkih žena pa je pripravil najrazličnejše kulinarične dobrote. Za pogostitev so poskrbeli tudi udeleženci iz ostalih dveh Šempetrov. V družbi s harmonikarji, pevci in plesalci je bilo srečanje nadvse prijetno. T. Tavčar
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10
Nagradna igra za nakup nad 2000 Sli!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
Izžrebani nagrajenci:
1.	Ivan Pejazič
Vrbje 31/a, Žalec
2.	Dragana Breški
Ul. Heroja Staneta, Žalec
3.	Anita Krajnčan
Šmartno v Rožni dolini.
Jutri bo v žalski vodovodni sistem vključena nova vrtina pitne vode s črpališčem v Podlogu, ki bo izboljšala oskrbo z vodo predvsem prebivalcev Žalca in Ponikve. Ta je bila v daljših sušnih obdobjih, kot je bilo lansko, močno motena. Črpališče bo zagnal in s tem uradno odprl župan občine Žalec Lojze Posedel.
Vodstvo žalske občine si je že v letu 1999 kot prvenstveno zastavilo nalogo izboljšati oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, so s pridobivanjem dokumentacije, izbiro ponudnika in nato vrtanjem vrtine v Podlogu pričeli lani. Vrtina je globoka 302 metra, pretok vode pa je 12 1/s. Vrednost investicije je 8,8 milijona SIT za vrtino in 4 milijone za črpališče oziroma povezavo na obstoječ vodovodni sistem. Kmalu bodo v bližini pričeli z vrtanjem še ene vrtine.
K. R., foto: T. T.
CRing d.o.o. Latkova vas 212, Prebold, 5701 953
Pitna voda bo pritekla tudi z Podloga, kjer sta zgrajena nova vrtina in črpališče.
Prvo srečanje treh Šempetrov
Dalj časa načrtovano srečanje treh krajev v Sloveniji s krajevnim imenom Šempeter, je zahtevalo med turističnimi delavci, predsedniki KS in krajevnih odborov kar nekaj usklajevanj. Prvo srečanje je
MIGRAD
SPLOŠNA GRADBENA DELA Mirko Šumiga, s.p.
Zabit kovica 85/b, 3302 Griže TeL/faks: 03/571 63 81, GSM: 041/ 423 617
• NOVOGRADNJE (na ključ),
- ADAPTACIJE IN SVETOVANJE,
- TLAKOVANJE,
- IZVEDBA ŠKARP.
Ugodne cene in kvalitetno opravljeno delo.
KOTfllX
le
S KOTtll K
____ «O
KOTY1IX
GRADNJE IN SUKOPIESKRASTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec
GSM 041/612-283 Telefon/fax 03/710-30-97 Telefon 03/710-30-96 e-mail igor.kotnik@siol.net
- SUKOPLÖKARSKA IN ZIDARSKA D61R £D€IAVR VSEH VRST FRSRD (TOPIOTNE FRSRD€, KlflSIČN€ FRSRD6)
- ADAPTACIJA OMČTI IN ZUNANRE UREDiTVe - Dem Nfl VIŠINI Z DVIŽNO KOŠflRO
di/ocji/ej/cardvo xe, odćeta i965
Muhasti april je za nami, pred nami pa za mnoge najbolj romatnični mesec v letu - maj, ki se prične s kresovanji in krajšimi počitnicami, mesec, v katerem cvetijo češnje. Naj bi. Letos so bile prehitre in žal je pozeba na sadnem drevju že naredila nekaj škode. A v teh prazničnih dneh raje razmišljajte o čem prijetnejšem in pojdite na katero od tradicionalnih kresovanj in prvomajskih srečanj. Praznik dela je tudi pri nas vedno bolj aktualen, saj so pravice delavcev vse pogosteje in vse bolj grobo kršene. Ostrih besed v zvezi s tem zato v prihodnjih dneh gotovo ne bo malo.
V aprilu pa smo se ukvarjali predvsem z okoljem. Spomladanske akcije čiščenja in urejanja okolja so več ali manj uspele, zasajenih je bilo kar lepo število dreves. Tudi o tem lahko berete v Utripu, ki ga od maja naprej občani občine Braslovče ne bodo več prejemali brezplačno. Upamo, da bodo kljub temu ostali naši bralci, vsem pa želimo čim lepše prvomajske dni!
rVas najboljši gostitelj
Štorman
Šempeter * Vransko Vojnik * Žalec * Parižlje Velenje*Šmarje pri Jelšah Veniše • Celje
štormao - Gostilne. Restavracije. Hotela, SfašGž 'arška delavnica
T*j -386/0)3 70 38 300 Fax:*386(0)3 70 38 320
OGLAŠUJTE V
9 771580 096004
SKG
SPLOŠNO
KLEPARSTVO - KROVSTVO
-	svetovanje	l9or gominšek s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC -sanacija vseh vrst streh tel./fax: 03/57-17-636
-	10-letna garancija na dela mobitel: 041/ 646-091

PROIZVODNI
PROGRAM:
tr
INOX
•odi za vino
Branko ZOTTEL, s.p.
Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 050/ 635-868
INOX
mlini za grozdja INOX
mlini za jabolka
april2001
Občina Žalec
Proračun pod streho
Svetniki občine Žalec so imeli zadnji četrtek v marcu 22. sejo, ki so jo pri odločanju o letošnjem proračunu občine zaradi proceduralnih nejasnosti v zvezi v vlaganjem amandmajev prekinili. Sejo so nadaljevali prejšnji četrtek in kljub nasprotovanju predlagatelja proračuna z amandmajem Jurija Blatnika za pločnik Griže - Zabukovica namenili dodatna sredstva, tudi na račun pločnika Žalec - Novo Celje. Sprejet proračun predvideva 1.846.400.000 tolarjev prihodkov in za 11S.S40.000 več odhodkov.
Na zadnji seji se je svetnikom pridružila nova svetnica. Namesto preminulega Milana Lesjaka je postala svetnica Božena Piki z Ložnice, ki je pred dvema letoma prav tako kandidirala na listi SKD. Župan Lojze Posedel je na 22. seji zaradi določenih nesoglasij, ki jih ni hotel podrobneje pojasniti, predlagal razrešitev enega od treh podžupanov Gregorja Vovka Petrovskega. LDS je bila sicer pripravljena imenovati novega podžupana iz svojih vrst, vendar na isti seji kot bi bila sprejeta razrešitev, zato je predlagala obravnavo te točke
na naslednji seji. Župan je kljub temu dal razrešitev na glasovanje, ki se ga je SDS vzdržala, ker vztraja, da je dovolj le en podžupan. Predlog ni dobil zadostne podpore svetnikov. Zadeva je bila ponovno na dnevnem redu 23. seje, vendar pa je Gregor Vovk Petrovski povedal, da odstopa kot podžupan, LDS pa prekinja koalicijo z DeSUS-om, ZLSD in SLS+SKD.
Sicer pa so bili na zadnjih dveh sejah v prvi in drugi obravnavi sprejeti odloki o spremembah statuta občine, o financiranju političnih strank, o spremembah odloka o plačilu komunalnega prispevka in o spremembah zazidalnega načrta za Soseko V. in Sosesko Frenga Žalec. V drugi obravnavi so bili sprejeti odloki o ustanovitvi štirih osnovnih šol v občini, o Zdravstvenem domu Žalec in Javnem komunalnem podjetju Žalec ter sklep o ureditvi premoženjskih razmerij ob prenehanju obstoja Zavoda za kulturo Žalec. Potrdili so tudi predlog pravilnika o oddaji naročil male vrednosti in poročilo o delu oddelkov občinske uprave. Podpredsednik NO Rajko Vrečer je predstavil poročilo nadzornega odbora o porabi javnih sredstev v občini od 1. 1. do do 24. 11. 2000. Povedal je, da je nadzorni odbor
ugotovil nekaj pomanjkljivosti, ki so bile večinoma sproti odpravljene, ni pa bilo kršitev postopkov.
Svetniki so potrdili čistopisa odlokov o ustanovitvi zavodov OŠ Griže in OŠ Petrovče, pri čemer je nekoliko spremenjen šolski okoliš, šola v Libojah pa ostaja podružnica OŠ Griže. Na 23. seji so med drugim brez pripomb sprejeli zaključni račun proračuna občine za lansko leto in se seznanili z delovanjem javnih zavodov, javnih podjetij in skla-
Vodstvo občinskega odbora LDS Žalec je pred zadnjo sejo občinskega sveta sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanilo z odstopom Gregorja Vovka Petrov-skega kot podžupana in o razlogih, zakaj LDS namesto njega ne bo imenovala drugega podžupana, pač pa bo prekinila koalicijo z DeSUS, ZLSD in SLS+SKD.
Sporazum o sodevanju teh strank je bil podpisan pred lokalnimi volitvami, podpisal pa ga je tudi takrat še kandidat za župana Lojze Posedel. Slednji je v dopisu LDS pred dnevi povedal, da sporazuma ne priznava, ker koalicija v občinskem svetu nima dvotretjinske večine. Marijan
dov s področja negospodarstva. Žalskim lekarnam, Ljudski univerzi in žalskemu zdravstvenemu domu so odobrili povečanje delovne uspešnosti, potrdili pa tudi izplačilo odstotka stimulacije za direktorico Zavoda za kulturo in enkratne denarne nagrade za direktorja zdravstvenega doma.
Med drugim je bila sprejeta bila pobuda svetnice Danice Jezovšek Korent, da občina vsakemu novorojenčku v lem 2001 podari po 20.000 tolarjev.	K. R.
Turičnik, Andrej Šporin in Gregor Vovk Petrovski so povedali, da sporazum predvideva navadno večino. Ker so svetniki iz teh strank podprli razrešitev Vovka kot podžupana, razrešitev pa pravzaprav onemogočili svetniki opozicije, koalicija ni več smiselna. Kljub temu bo LDS delovala konstruktivno v občinskem svem.
Sicer pa je nekdanji podžupan o razlogih za svoj odstop povedal, da župan ni več želel sodelovati z njim, da ga v zadnjem času nihče ni obveščal o načrtih in aktivnostih občinskega vodstva ter da je razlog odstopa nezmožnost vplivanja na vrsto projektov, ki se bi jih bilo potrebno po njegovem mnenju lotiti bolj sistematično že na začetku mandata. R. R.
LDS iz koalicije
Spomladansko čiščenje okolja uspešno
V	marcu in aprilu so tudi v občini Žalec potekale številne akcije čiščenja in urejanja okolja, ki so bile po vseh krajevnih skupnosti. Na oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora so pripravili podatke o udeležbi na akcijah, o zbranih odpadkih, zbiranju nevarnih odpadkov in o uvajanju tako imenovanih ekoloških otokov v občini. O tem pa višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič.
Čiščenje okolja in zasajanje dreves
“Na celotnem območju občine Žalec so v mesecu marcu in aprilu potekale akcije čiščenja bregov vodotokov, čiščenja divjih odlagališč, v KS Šempeter pa tudi sajenja dreves v obvodnem svem Savinje. Organizator akcij je bila Občina Žalec v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi, MS Žalec, podjetji Javne naprave Celje, Nivo Celje, Surovino Žalec, Zavodom za gozdove, Društvom Radoživ ter RD Celje, RD Šempeter, LD Žalec in LD Gozdnik Griže.
Akcija je bila uspešno izvedena v vseh KS občine Žalec. Skupno število udeležencev je bilo 410, kar je veliko. Na vseh lokacijah smo pogrešali člane celjske in še bolj šempetrske Ribiške družine. Med sodelujočimi so se najbolj izkazali člani LD Žalec, LD Gozdnik Griže, ŠD Levec, mladi gasilci iz Gotovelj, člani GD Zabukovica, ŠD, planinci, in DÜ iz Liboj, mladi gasilci iz Dobriše vasi, člani ŠD in DU Petrovče, TD Šempeter, mladi gasilci in člani GD Vrbje, Vaška skupnost in člani GD Ložnica ter učenci POŠ Galicija z učiteljico Sonjo ter učenci POŠ Liboje.
V	akciji smo čistili vse večje vodotoke v občini Žalec, levi breg Savinje v celoti, Lavo na celotni dolžini, Ložnico skozi naselje Gotovlje in Ložnico pri Žalcu, Artišnico v celotni dolžini, Bistrico v celotni dolžini skupaj z večjimi pritoki, Pirešico skozi naselje Velika Pirešica in Podsevčnica, Ponikvico in potok v Stebovniku ter Trnavo pod Kalami.
Člani LD Žalec so očistili gozdno površino pri Puši v KS Galicije in nižinski gozd ob Vršci med naseljema Ložnica in Velika Pirešica.
V KS Šempeter je bila s pomočjo Zavoda za gozdove izvedena velika akcija sajenja avtohtonih drevesnih vrst. Posajenih je bilo nekaj manj kot 1000 dreves, med katerimi je prevladovala vrsta rdeči bor. Z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst bo obvodni svet Savinje v Šempetru biotsko še bogatejši.
Skupno smo zbrali 97 m* mešanih komunalnih odpadkov, katerih odvoz je brezplačno izvedlo podjetje Nivo Celje, odlaganje na odlagališču Bukovžlak pa omogočilo podjetje Javne naprave Celje.
Udeleženci čistilne akcije smo opazili, da je onesnaževanje vodotokov še vedno preveliko. Problem so tako odpadki kot tudi odpadne vode. Opazno je sicer splošno napredovanje v okoljski osveščenosti občanov, vendar stanje še ni zadovoljivo. Povzročitelji onesnaževanja so obiskovalci obvodnega prostora, vrtičkarji z zemljišči ob vodotokih in na žalost tudi prebivalci ob vodotokih. Mnogim tudi še ni znano, da gradbeni odpadki niso primeren material za urejanje udirajočih se brežin potokov. Potoki tudi niso primerno odlagališče za biološke odpadke iz vrtov in kmetijske pridelave, kljub temu pa jih najdemo vsako leto na brežinah in v potokih.
Za reko Savinjo ugotavljamo, da so njene brežine vsako leto znova polne odpadkov, ki jih reka s svojim tokom prinaša s seboj in jih ob visokih vodah odlaga na vejevje dreves in grmovja. Levi breg Savinje je sicer v celotni dolžini lepa sprehajalna in rekreativna pot.
Vse akcije so bile izvedene v želji, da bi s svojim delom stimulativno vplivali na vestnejše ravnanje z odpadki v naravi, da bi ohranili kvalitete prvin krajine obvodnega sveta in izboljšali čistočo voda, ki so življenjskega pomena za našo in naslednje generacije.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje, ostale pa vabimo, da se nam v skrbi in aktivnostih za čisto in
•urejeno okolje čimprej pridružijo”.
Zbranih 10 ton nevarnih odpadkov
Od 19. do 26. marca letos je v občini Žalec prvič potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Odpadke so zbirali v posebnem zbiralniku podjetja Javne naprave, javno podjetje, d.o.o., Celje.
“Občani so v 7 dneh trajanja akcije prinesli v zbiralnik, ki je bil postavljen na štirinajstih lokacijah po vseh krajevnih skupnostih občine, skoraj deset ton različnih nevarnih odpadkov, med katerimi so bili količinsko najbolj pogosti: odpadna olja in maščobe 3190 kg, odpadne barve, laki, lepila in umetne smole 826 kg, akumulatorji in baterije 4738 kg, ostanki pesticidov in fungicidov 435 kg, odpadna embalaža nevarnih snovi 254 kg, odpadna elektronska oprema 207 kg, fluorescentne snovi in odpadki, ki vsebujejo Hg 116 kg, ostanki kemikalij in zdravil 26 kg, pršil in kozmetike 25 kg, kislin 23 kg in baz 11 kg. Količine zbranih odpadkov so sproti evidentirali za vseh sedem zbiralnih dni. Vsi zbrani odpadki bodo predani pooblaščenim predelovalcem v predelavo oziroma uničenje pod strokovnim nadzorom, ločeno glede na vrsto odpadka. Večina teh odpadkov bo izvoženih, akumulatorji pa bodo predelam v Mežici.
Potek akcije je pokazal, da obstaja pripravljenost in sposobnost slediti praksi ločenega zbiranja, odlaganja in predelave odpadkov, ki je v ekološko osveščenih državah že dobro utečena praksa. Da bomo uspeh nadoknaditi zamujeno, moramo čimprej sprejeti sortiranje, ločeno zbiranje in nadaljnjo predelavo odpadkov kot nekaj samoumevnega in koristnega predvsem z okoljskega, pa tudi ekonomskega vidika.
Občanom se za zgledno sodelovanje in uspešen potek akcije zahvaljujemo in jih hkrati pozivamo, da skrbno zbirajo vse nastajajoče količine nevarnih odpadkov ter jih hranijo v primernih posodah, na primernih mestih, do naslednje akcije zbiranja nevarnih
odpadkov, ki bo v občini Žalec potekala še letos, predvidoma v jesenskih mesecih.”
Ekološki otoki
V vseh naseljih na celotnem območju občine Žalec so pričeli uvajati tudi ločeno zbiranje odpadkov kot sekundarnih surovin. Izbrani sistem zbiranja je prinašalen, s postavitvijo EKOLOŠKIH OTOKOV.
“Ekološki otoki so namenjeni za uporabo vsem gospodinjstvom v interesu, da se ves uporaben del odpadkov ločeno zbira in reciklira. Upravljalec ekoloških otokov je podjetje Javne naprave Celje.
Na osnovi strategije za ravnanje z odpadki v občini Žalec, ki je usklajena z državno strategijo ravnanja z odpadki, bomo v. prvi fazi ločevali naslednje odpadke: papir, steklo in kovine.
Vsak ekološki otok je opremljen s tremi zelenimi posodami, velikosti 1100 litrov ah 240 litrov, katerih pokrovi so prilagojeni vrsti zbirajočih se odpadkov.
Vse lokacije ekoloških otokov so pripravljale KS v sodelovanju z občino in podjetjem upravljalcem ekoloških otokov, to je Javnimi napravami Celje. Večina lokacij se nahaja na javnih površinah, nekaj pa jih je tudi na zasebnih zemljiščih. Vsa mesta postavitev so dogovorjena in dovoljena s strani lastnikov zemljišč.
Ocenjujemo, da je za uspešno ločeno zbiranje odpadkov v občini Žalec potrebnih najmanj 80 ekoloških otokov. V strnjenih in blokovskih naseljih je ekoloških otokov več, postavljene so večje posode volumna 110 litrov. V redkejše naseljenih in manjših naseljih se ekološki otoki postavljajo tam, kjer je večja frekvenca prometa in je Uidi za vse uporabnike lokacija najbolj primerna. Pri postavljanju in opremljenju ekoloških otokov se upošteva tudi dejstvo, da se v nemestnem okolju papir in karton še vedno uporabljata kot kurjava, zato so večinoma dane v uporabo manjše 240-litrske posode.
Do sedaj je postavljenih skupaj že 51 ekoloških otokov, in sicer v nasled-
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj v občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2001
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Občine Žalec
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa-in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETO OBČINE ŽALEC
Plaketo Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih.
Plaketo Občine Žalec lahko Občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
II.
Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva.
Utemeljitev pobude za priznanja mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec do 31. maja 2001.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZN ANJA
Sajenje dreves v KS Šempeter njih naseljih:
MS Žalec, skupaj 20 otokov, od tega 3 otoki izven mesta Žalec,
KS Šempeter, skupaj 16 otokov, otoki so v vseh naseljih, razen Spodnjih Rojah, kjer nismo uspeh zagotoviti prostora,
KS Petrovče, skupaj 9 otokov, otoki so postavljeni v vseh naseljih razen v Mah Pirešici, kjer nismo uspeh zagotoviti prostora,
KS Vrbje, 3 otoki,
KS Levec, 3 otoki.
Naslednji teden bomo s 13 ekološkimi otoki opremili še dve krajevni skupnosti, in sicer:
KS Liboje, postavljenih bo 5 otokov, prostora nismo uspeh zagotoviti za naselje Bmica in za del Pongraca,
KS Griže, postavljenih bo 8 otokov, prostora nismo uspeh zagotoviti za naselje Pongrac.
V KS Gotovlje, Galicija in Ponikva so
lokacije postavitev še v postopku priprave.
Ločeno zbiranje odpadkov po prina-šalnem sistemu uvajamo s ciljem:
ločevanja vsega uporabnega dela odpadkov in njihovi ponovni predelavi, na osnovi katere varčujemo s surovinami in energijo in zmanjšujemo kohčine odpadkov za odlaganje na regijskem odlagališču v Bukovžlaku pri Celju ter zaradi tega pričakujemo prihranek.
Vse občane vabimo k sodelovanju pri ločenemu zbiranju odpadkov že na izvoru, to je v gospodinjstvih in čim bolj vestni uporabi postavljenih ekoloških otokov. Dobrodošle so tudi vse pobude za postavitev ekoloških otokov v bližini vaših bivalnih okohj. Predloge lokacij nam lahko vedno posredujete preko vaših KS oz. na občinskem Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora,” je povedala inšpektorica Simona Bolarič. K. R., foto: T. T.
Občina Žalec
april2001
Za Vrbje še ni zagotovil
Minister za okolje in prostor Janez Kopač je bil v torek, 3. aprila, na delovnem obisku v Savinjski dolini. Po pogovoru z županom občine Vransko in ogledom podjetja KIV Vransko je v Žalcu obiskal sedež 00 LDS Žalec, zatem pa se je v sejni sobi občine z vodstvom žalske občine pogovarjal o problematiki načrtovanja in izvajanja Ukrepov za preprečevanje poplavljanja Savinje in Ložnice ter o možnostih skrajšanja postopkov spreminjanja prostorske dokumentacije.
Ministra je poleg podžupana in vodje lokalne pisarne LDS Gregorja Vovka Petrovskega, ki ga je spremljal na obisku, sprejel podžupan Janko Kos. Kot je povedala predstavnica za stike z javnostmi občine Žalec Sabina Kladnik, je pogovor v prvem delu tekel o problematiki načrtovanja in izvajanja ukrepov za preprečevanje poplavnosti Savinje in Ložnice. Matija Marinček iz Uprave RS za varstvo narave je pojasnil načrt za lokalno varovanje poplavno ogrožene površine ob reki Savinji. Poudaril je, da je za sanacijo obrežij Savinje potrebnih ogromno proračunskih sredstev. Do sedaj je bila izvedena sanacija brežine Savinje za griškim mostom, za “peto” nad Vrbjem pa je žal zmanjkalo denarja. Tako se pre-
bivalci KS Vrbje še vedno bojijo razlitja Savinje. Po njihovih besedah je možnost razlitja že ob nekoliko obilnejših padavinah, saj je spodjeda brežine Savinje nad Vrbjem že zelo globoka.
Minister za okolje in prostor Janez Kopač ni mogel pritrdilno odgovoriti na vprašanje, ah bo možno zagotoviti proračunska sredstva za sanacijo “pete” brežine nad Vrbjem, je pa zagotovil, da se bodo sredstva, ki so bila že lani namenjena za sofinanciranje protipoplavnih nasipov za odpravo posledic poplav iz leta 1998 na Celjskem in v Žalcu in še niso bila izplačana, izplačala v letošnjem lem. Omenil je tudi spremembi zakona o urejanju prostora in zakona o vodah. Oba naj bi pripomogla k boljši organizaciji države in s tem k hitrejšim in učinkovitejšim rešitvam na tem področju.
V drugem delu je beseda tekla o skrajšanju postopkov spreminjanja prostorske dokumentacije. Manca Birsa z oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec je ministru Kopaču na kratko predstavila težave, s katerimi se strokovne službe srečujejo pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Žalec. To so: dolg postopek pridobivanja pogojev oziroma soglasij s strani republiških in občinskih nosilcev
Vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rebar je ministru dr. Dušanu Kebru predstavila področje zdravstva v žalski občini.
Minister v Eureki in Želvi
V petek je bil na krajšem obisku v Žalcu minister za zdravstvo dr. Dušan Keber. V novih prostorih dnevnih centrov Eureka in Želva se je pogovarjal s predstavniki občine Žalec, Centra za socialno delo Žalec, Zdravstvenega doma
Žalec in Žalskih lekarn.
Pogovarjali so se o strategiji in financiranju zdravstva ter o zdravstveni oskrbi na območju upravne enote Žalec, minister pa si je ogledal tudi prostore centra za pomoč ljudem s psihičnimi težavami in za pomoč mladostnikom. T. T.
planiranja, zapletenost postopka uveljavljanja izjemnih posegov na najboljša kmetijska zemljišča in tudi na kmetijske objekte, priprava gradiva plana v skladu s priporočili in normami ministrstva za okolje in prostor, ki niso vgrajeni v veljavno plansko zakonodajo, ter negotovost občine, ah bo v zaključni fazi postopka sprejemanja plana uspela pridobiti pozitivno stališče s strani pristojnih republiških ministrov oziroma pozitiven sklep Vlade RS. Minister Kopač je navedel aktivnosti, ki naj bi prispevale k rešitvi nekaterih omenjenih problemov, in sicer: priprava mnenja o usklajenosti občin, prostorskega plana z republiškim prostorskim planom v največ 45 dneh, možnost preglasovanja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s strani ministrstva za okolje in prostor v primerih širitve občinskih središč, spremembe zakona o urejanju prostora (skrajšanje postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, prenos odgovornosti za upoštevanje pogojev pri pripravi prostorskega plana na nivo občine) ter prizadevanje ministrstva za okolje in prostor za takšna navodila o postavitvi kmetijskih objektov na najboljša kmetijska zemljišča, ki bo občanom v pomoč pri njihovem delu.
K. R., foto: T. T.
V soboto, 26. aprila, ob 18. uri bo
v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec osrednja proslava državnega praznika
DAN UPORA PROTI OKUPATORJI.
Organizatorji prireditve v počastitev dneva upora proti okupatorju so:
•	OBČINA ŽALEC
•	OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB Spodnje Savinjske doline
•	OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Spodnje Savinjske doline
•	DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE-OBČINSKI ODBOR ŽALEC
V programu bodo sodelovali: Lojze Posedel, župan občine Žalec Anton Delak.
podpredsednik Državnega zbora Godba Liboje.
umetniški vodja Albert Zaveršnik Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec in recitatorji Partizanski pevski zbor.
umetniški vodja in dirigent France Gornik
Jožica Ocvirk, povezovalka programa
Mladinski center odprt
Po mnogih letih je mesto Žalec spet dobilo Mladinski klub oziroma Mladinski center. Kljuh nasprotovanju dela žalske mladine, da bi klub zaživel v takšni obliki in na lokaciji, kot je, je bil Žalski mladinski center ali na kratko ŽMC uradno odprt v nedeljo, 1. aprila.
Dominika Sambolič, vodja mladinskega centra
ŽMC ima prostore v ulici Talcev 1 a, v pritličju nove poslovne stavbe, ob
nekdanjem vrtcu oziroma pri občinski stavbi. Center je organiziran kot društvo, za začetek delovanja pa mu je občinski svet iz proračuna namenil pet milijonov tolarjev. Vodi ga Dominika Sambolič, diplomirana novinarka, prek javnih del pa sta zaposleni še dve osebi.
ŽMC je namenjen mladini od 12. do 26. leta. Odprt je vsak dan, ob delavnikih od 8. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah do 22. ure. V skupno 104 kvadratnih metrov velikih prostorih (dve sobi in prostor za zaposlene) bodo pripravljali razne delavnice, razstave in glasbene prireditve z manjšimi oziroma akustičnimi zasedbami. Mladim sta na voljo tudi dva računalnika z dostopom do interneta. Program bodo zaposleni v centru pripravljali sproti ob sodelovanju mladih in za mlade. Po besedah Dominike Sambolič so prostori zaenkrat dovolj veliki, želijo pa si, da
bi kmalu poštah premajhni in da bi postal ŽMC priljubljen med mladino. Odprtje centra je že privabilo precej mladih, ki jih je poleg vodstva centra nagovoril žalski župan Lojze Posedel. Med drugim je povabil k sodelovanju v centru tudi tiste mlade, ki se niso strinjali z njegovim odprtjem. Za zabavo je kljub razmeroma zgodnji nedeljski uri poskrbela skupina TABU.
V aprilu so se že zvrstile številne prireditve, med drugim je bila odprta razstava Antona Rizmala KAMERA i)BSKURA, pripravili pa so.tudi okroglo mizo MI IN VIO ŽMC. Zvrstile so se še predstavitve raznih poklicev, potopisni in literarni večer, petrovski učenci so nastopih s komedijo Čepica sreče, šempetrski učenci pa so pripravili razstavo računalniške grafike. Danes (25. aprila) ob 17. uri se bo predstavila tudi žalska glasbena Šola.	K. R., foto: T. T.
Z otvoritve mladinskega centra
Mestu za dan Zemlje drevored
Mestna skupnost Žalec in Turistično društvo Žalec sta, poleg akcije čiščenja okolja in uvajanja tako imenovanih ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, letošnji svetovni dan Zemlje zaznamovala s posaditvijo 60 dreves v mestu ter sejmom cvetja in sadik, na katerem so cvetličarji in vrtnarji ponujali sadike in cvetje po ugodnejših cenah, poskrbljeno pa je bilo tudi za strokovno svetovanje o zasaditvi balkonov in zelenic. Petkova prireditev, katere pokrovitelj je bila Občina Žalec, je bila vključena tudi v akcijo Moja dežela - urejena in gostoljubna, že pred tem pa so jo predstavili na tiskovni konferenci.
Predsednik sveta MS Žalec Janez Meglič in predsednik TD Žalec Janez Kroflič, sta povedala, da je bila zasaditev drevoreda ob severni vpadnici v mesto v uhci Heroja Staneta načrtovana že več let in tudi predvidena z ureditvenim načrtom. Tega nekatere novogradnje niso upoštevale, zato drevored ne ♦o popoln, saj zasaditev ponekod onemogočajo različni podzemni vodi. Nekaj dreves je bilo zato posajenih tudi v uhci Florjana Pohlina, ob Savinjski cestì in v Športnem centru. Javor je bil po nasvetu strokovnjakov za zasaditev izbran zato, ker je najprimernejši za mesto in njegovo vzdrževanje, saj jeseni le v nekaj dneh odvrže vse listje. K sodelovanju v akciji sta mestna skupnost in turistično društvo kot donatorje povabila podjetja in druge ustanove v
mestu. Odzvalo se jih je več kot 50, vsak donator pa je prispeval po 20.000 tolarjev za drevo (vključno z davkom). Ime donatorja je zapisano ob vsakem drevesu. Z novimi drevesi naj bi mesto postalo še prijetnejše za bivanje in obiske ter tako spet poseglo po prvih mestih na tekmovanjih
za urejenost kraja, ki jih vsako leto pripravlja Turistična zveza Slovenije, v kategoriji tranzitnih krajev. Žalec se namerava vključiti tudi v evropsko tekmovanje mest. Mesto ima še več načrtov, predvsem bo potrebno ustanoviti urad, ki bo odprt tudi ob sobotah in nedeljah in v katerem bodo obiskovalci dobih vse potrebne turistične in druge informacije, je med drugim na tiskovni konferenci pove-
dal podpredsednik sveta MS Peter Gominšek.
Uradna zasaditev drevoreda je bila minuli petek, nanjo pa so bili med drugim povabljeni vsi donatorji. V imenu občine Žalec je javor posadil podžupan Ferdinand Haler. Zatem se je prireditev nadaljevala na I. osnov-
ni šoh Žalec, kjer se je predstavil šolski turistični krožek. Med drugim so učenci gostom zaupali, da nameravajo v atriju šole urediti turistični kotiček, kar bo zahtevalo precej finančnih sredstev, radi pa bi ga odprh ob letošnjem občinskem prazniku. Prireditev se je zaključila s sprejemom donatorjev v hotelu Žalec.
K. R., foto: T. T.
V imenu glavnega pokrovitelja prireditve Občine Žalec je drevo posadil podžupan Ferdinand Haler.
april2001
Občimi
Spremembe prostorskih planov v javni obravnavi
Minister Kopač na Vranskem
Minister Janez Kopač (levo) in župan Franc Sušnik
Svetniki občine Vransko so se prejšnji teden sestali na 24. redni seji občinskega sveta. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava osnutka Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko -dopolnitev v letu 2000, ugotovitev usklajenosti s programom priprav in dopolnitev in sprejem sklepa o javni razgrnitvi osniitka sprememb in dopolnitev.
Kot je uvodoma dejal župan Franc Sušnik, je bila pred tem skupna seja vseh štirih odborov, ki je potrdila, da so bile priprave na spremembe vsklajene s sprejetim programom. Osnutek sprememb sta svetnikom obrazložila župan Franc Sušnik in Aleksander Geršak z Ravzojnega cen-
tra Celje, ki je pripravil osnutek sprememb z vsemi potrebnimi elaborati. Dopolnitev sprememb se nanaša na uskladitev z novimi obveznimi izhodišči dolgoročnega plana RS za področje varstva narave, naravne in kulturne dediščine ter prometnega omrežja, dopolnitve območij varstva vodnih virov, spremembe mej uredi-
Franc Sušnik, župan občine Vransko: “Menim, da je osnutek sprememb dobro pripravljen”.
tvenih območij, naselij na pobudo občine in posameznikov za potrebe poselitve - gradnja in ureditev na kvalitetnih in manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih. Dopolnitev s programskimi zasnovami za območje lovske koče in strelišča Tešova, stanovanjske pozidave Vranskega -severni del, stanovanjsko zazidavo domačije Pečnik - Laz, za naselje Čeplje - na Bregu, obrtno stanovanjsko cono Brode in Rems, park tehnične kulture z avtodromom Čeplje varianta 1, Vransko varianta 2, športno turistični kompleks na območju Podgrada z golf igriščem in centralna čistilna naprava Vransko v Brodeh.
Po daljši razpravi so svetniki sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka, ki bo trajala 30 dni. Javna predstavitev in obravnava osnutka prostorskih dokumentov pa bo potekala v dvorani Kulturnega doma Vransko 9- maja s pričetkom ob 20. uri. Osnutek prostorskih dokumentov je razgrnjen na sedežu Občine Vransko v prostorih sejne sobe vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 12. in od 13- do 16. ure.	T. Tavčar
Svoj nedavni obisk v Savinjski dolini je minister za okolje in prostor Janez Kopač pričel v občini Vransko. Župan Franc Sušnik in delavci občinske uprave so ga seznanili z dvoletnimi aktivnostmi za izvedbo sprememb in dopolnitev občinskih dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov, ki so v javni razgrnitvi, govorili pa so tudi o poplavni varnosti.
Spremembe in dopolnitve planskih aktov se nanašajo na uskladitev z novimi obveznimi izhodišči dolgoročnega plana RS Slovenije za področje varstva naravne in kulturne dediščine ter prometnega omrežja, na uskladitev z dodatnimi podatki pristojnih resorjev za področje vodnega gospodarstva, energetike in prometa, na dopolnitev z zasnovo območij za obrambo in zaščito ter prostorsko dokumentacijo, sprejeto v letih 1999 in 2000. Prav tako bo novi plan dopolnjen s programskimi
zasnovami za enajst območij, na katerih je predvidena različna raba prostora.
Ministra Kopača so na Vranskem seznanili tudi z analizo možnosti zadrževanja visokih vod v povodju Bolske, s poudarkom na Merinščici in Podgrajščici, kar dolgoročno
zagotavlja poplavno varnost trga Vransko in nižje ležečih domačij. Janez Kopač je pozitivno ocenil aktivnosti pri pripravi planskih aktov in podprl prizadevanja Občine Vransko, da z novimi in zanimivimi programi okrepi ekonomsko moč občine.	T. Tavčar
Nadzorni odbor kritično o rušenju Doma Svobode
V četrtek so se na 22. redni seji občinskega sveta zbrali svetniki občine Prebold. Med najobsežnejšimi točkami dnevnega reda je bila obravnava poročila nadzornega odbora o izvršenem nadzoru v občinski upravi.
Poročilo o nadzoru je podal predsednik nadzornega odbora Ernest Marinc. V njem je navedeno, da so nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v prejšnem poročilu, večinoma odpravljene. Nadzorni odbor je podal priporočilo glede hrambe knjigovodske dokumentacije, ki je sedaj vse leto pri C-Ringu in se šele po treh mesecih vrne občini, kar ni primerno tudi glede nadzora. Nadzorni odbor predlaga, da se preuči možnost sprotne hrambe knjigovodske dokumentacije na sedežu občine. Velik del obravnavanega poročila pa je bil namenjen nekdanjemu Domu Svobode. Po pregledu predloga za odpis in dokumentacije, ki je bila naknadno pridobljena, je nadzorni odbor zavzel stališče, da je bila v postopkih storjena huda nepravilnost, ker pred rušitvijo ni bilo od pristojnega organa pridobljeno poročilo o statiki objekta in obravnavana dejanska možnost obnove z zagotovljenimi sredstvi. Kljub opustitvi statičnega izračuna je bila s podjetjem Ingrad Projektivni biro Celje sklenjena pogodba za izdelavo projektov za preureditev Doma Svobode. Sredstva, ki so jih plačali za to, so bila po mnenju nadzornega odbora popolnoma neutemeljena. Ugotovljeno je bilo tudi, da je takratni predsednik KS prekoračil svoja pooblastila, saj ni nikjer pisnega sklepa sveta KS Prebold za rušitev doma. “Vsekakor bi bila zanimiva ugotovitev, kdo je poleg takratnega predsednika sveta KS krojil tako hitro odločitev od načrtovane obnove k rušenju”, so se med drugim še vprašali člani nadzornega v svojem
poročilu.
Občinski svet je po razpravi sprejel poročilo nadzornega odbora, ki se je nanašalo na poslovanje občine Prebold. Zatem je potrdil novega člana volilne komisije Andreja Zagožena iz Marija Reke, ki je zamenjal dosedanjega Marjana Golavška, ki z vstopom med svetnike ne more biti več član te komisije. Sledila sta obravnava in sprejem razpisa za dodelitev priznanj občine Prebold za leto 2001. Precej besed je bilo nato namenjenih povišanju cen v vrtcu, kar narekuje občuten porast stroškov. Od 1. maja dalje bodo cene višje za 12 %, ker pa je to povišanje že vneseno v občinski proračun, ne bo potreben rebalans sredstev. V nadaljevanju seje je tekla razprava o zadevi Pomoč družini na domu. Center za socialno delo Žalec je namreč že v decembru lanskega leta seznanil občine s sklepom, da zaradi neurejene zakonodaje odstopa od opravljanja te socialno-varstvene storitve. Za razrešitev tega problema že dalj časa potekajo določene aktivnosti, v katere so vključene vse novonastale občine v dolini. Tako bo v Uradnem listu objavljen skupni javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje te socialno-varstvene storitve.
Pod osmo točko dnevnega reda so svetniki obravnavali predlog odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Prebold. Odlok je dan v 30-dnevno javno razpravo. Zatem je bilo podanih več pobud, vprašanj in informacij, med drugim o preboldskem Gaju, ki naj bi imel funkcijo parka, o graščini, ki je v postopku denacionalizacije, o dokumentu o identifikaciji investicijskega programa in o začetku del na državni cesti Prebold-Marija Reka. Obravnavali so tudi nekatere vloge za dodelitev sredstev posameznikom in društvom.	D. Naraglav
Za 39 zabojnikov odpadkov
V občini Polzela so ta teden	pripeljali tudi 15 avtomobilskih
zaključili z zbiranjem kosovnih	školjk. V občini Polzela so tako zado-
in nevarnih odpadkov. Po voljni z letošnjo akcijo čiščenja, besedah podžupana Toneta Mešiča so kosovne odpadke zbirali na 25 lokacijah. Zbrali so jih 780 kubičnih metrov, kar pomeni 39 srednje velikih zabojnikov.
Poleg kosovnih odpadkov so na treh lokacijah zbirali tudi nevarne odpadke.
Škropiv, lakov in zdravil je bilo 600 kg, odpadnih olj 1100, akumulatorjev in baterij pa 1400 kg. Na posebej javni delavci so imeli v času akcije čiščenja kar določeno mesto so občani naporno delo.
OBČINA POLZELA
Polzela 8, 3313 Polzela, tel: (03)703-32-11, faks: (03)703-32-23
JAVNI RAZPIS
Na 17. seji občinskega sveta Občine Polzela je bil sprejet proračun Občine
Polzela. Za kmetijstvo je v letu 2001 namenjenih 15.685.000,00 SIT.
Razpis je namenjen vsem, ki so kmetijsko proizvodnjo prijavili tudi na
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obrazcu - Podatki o
kmetijskem gospodarstvu.
I. V Občini Polzela so planirana sredstva posredno preko kme-
tijskih in ostalih institucij:
1.	Kmetijsko in gozdarsko izobraževanje	200.000
2.	Regresiranje kmetijske proizvodnje	400.000
3.	Pomoč kmetijam	2,200.000
4.	Regresiranje obresti dolgoročnih posojil	740.000
5.	Planiranje in izravnava zemljišč	400.000
6.	Sofinanciranje osemenjevanja	400.000
7.	Dežurna služba	260.000
II. Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa
1.	Pomoč kmetijam
2.	Regresiranje kmetijske proizvodnje
3.	Regresiranje realnih obresti dolgoročnih posojil
4.	Planiranje in izravnava zemljišč
Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisani obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Polzela, pri ga. Danici Antloga.
Sredstva se izplačujejo samo do skupne vrednosti, določene za posamezne namene s tem razpisom.
Vloge sprejema Občina Polzela po objavi v tem časopisu. Rok za oddajo vlog na osnovi javnega razpisa je do 15. maja 2001.
OBČINA POLZELA ŽUPAN
Ljubo ŽNIDAR inž. grad.
OBČINA VRANSKO - OBČINSKA UPRAVA Vransko 59, 3305 VRANSKO Tel: 03/703-280, faks: 03/703-28-16, E-mail: o.vransko@siol.net
Razpis pomoči kmetijam v občini Vransko
I Predmet razpisa: “Pomoč kmetijam za leto 2001”
1.	Predmet razpisa je ohranitev kmečkega prebivalstva - finančna pomoč.
2.	Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmetijska gospodarstva) iz gorsko-višinskega, hribovsko-gričevnatega področja in strme kmetije v občini Vransko, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka.
3.	Sredstva z naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence za dobo šest mesecev.
4.	Zahtevke za dodelitev subvencij z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. 5. 2001.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1.	Pomoč je denarna in je le za enega družinskega člana, ki je pokojnin-sko-invalidsko zavarovan kot kmet. Orientacijska vrednost subvencije znaša 13.800,00 SIT na mesec in se lahko spreminja glede na pogoje, ki jih določa DURS.
2.	Sredstva, do katerih bo upravičen vlagatelj, se bodo mesečno nakazovala DURS-u.
III.	Vsebina zahtevka
1.	Za dodelitev subvencij mora biti zahtevek vložen na obrazcu:
POMOČ KMETIJAM.
2.	Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	dokazilo o zadnjem plačilu pokojninsko-invalidskega zavarovanja - položnica,
•	MID obrazec, iz katerega je razvidna kategorizacija kmetijskih zemljišč celotne kmetije.
Župan občine Vransko Franc Sušnik
OBČINA PREBOLD
Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold
JAVNI RAZPIS
1.	Občina Prebold, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje rastlinske proizvodnje travinj ter osemenjevanje, zavarovanje telic in krav za leto 2001.
2.	Javni razpis je namenjen vsem, ki so oz. bodo razpisano proizvodnjo prijavili tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovnem obrazcu o kmetijskem gospodarstvu.
3.	Prijavi na javni razpis je potrebno priložiti fotokopijo osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu, ki ga bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpošiljalo v mesecu maju na naslove upravičencev, ki so jih pravilno izpolnili v letu 2000 z izpolnjenimi površinami in bodo podlaga za uveljavljanje subvencij v letu 2001. Vsi, ki v letu 2000 niste prijavili površin in kultur, lahko obrazce dvignete in izpolnite na Kmetijsko svetovalni službi v Žalcu.
4.	Za pravočasne se štejejo samo vloge, ki prispejo na sedež Občine Prebold, Hmeljarska c. 3, pošta 3312 Prebold, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom “javni razpis - kmetijstvo” do dne 15. junija do 12. ure.
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
Občinski svet Občine Prebold skladno z odlokom o priznanjih občine Prebold (Uradni list RS št. 37/2000)
raz pišu je
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETI 2001
i.
Občinski svet Občine Prebold razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Prebold:
L NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Prebold se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Prebold v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju.
II.	ZLATI GRB OBČINE PREBOLD
Zlati grb Občine Prebold se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ab vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Prebold.
Komisija za mandatna vprašanja, vobtve in imenovanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 1 dobitnika zlatega grba.
III.	SREBRNI GRB OBČLNE PREBOLD
Srebrni grb Občine Prebold se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbuda za nadaljnje delo.
Komisija za mandatna vprašanja, vobtve in imenovanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 2 dobitnika srebrnega grba.
IV.	BRONASTRI GRB OBČINE PREBOLD
Bronasti grb Občine Prebold se podeljuje posameznikom, družbam, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbuda za nadaljnje delo.
Komisija za mandatna vprašanja, vobtve in imenovanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 3 dobitnike bronastega grba.
II.
Priznanje Občine Prebold se podeb posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja.
Priznanja se podebjo na svečan način ob posebnih slovesnostih, ob svečanem sprejemu, ob dogodkih ab datumih, pomembnih za občino ab dobitnike priznanj.
III.
Pobudo za podebtev priznanja občine Prebold lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podebtev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podebtev priznanja mora vsebovati:
•	naziv in naslov pobudnika
•	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje
•	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane družbe, zavoda, skupnosti, društva in druge pravne osebe.
Utemeljitev pobude za priznanja mora vsebovati:
a)	za posameznika:
•	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za družbe, zavode, skupnosti, društva in druge pravne osebe:
•	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje;
Pobude za podelitev priznanj občine Prebold sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Hmeljarska 3, 3312 Prebold do 31. maja 2001.
Župan
Vinko Debelak, univ. dipl. inž. grad.
OSNOVNA ŠOLA VRANSKO, TABOR OE VRTEC
Obveščamo starše otrok, starih od enega do šestih let, DA BO VPIS NOVINCEV za šol. leto 2001/2002 V VRTCU VRANSKO OD 3. 5. 2001 DO 11. 5. 2001 vsak dan od 7. do 13. ure in v sredo do 15. ure.
VRTEC TABOR vabi k vpisu otroke od drugega do šestega leta od 3. 5. 2001 do 31. 5. 2001 vsak dan od 7. do 13. ure.
Iz majhnega raste veliko.
Občine
april2001
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 29, tel.: (03) 703-84-00
Občina Braslovče objavlja na podlagi 10. člena zakona o športu (Ur. bst RS št. 22/98)
JAVNI RAZPIS
zbiranja predlogov za sofinanciranje športnih programov v občini Braslovče za leto 2001.
1.	Na razpis se lahko prijavijo športna društva, športne zveze, vrtci, šole, zavodi gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti in delujejo izključno neprofitno. Športna društva imajo prednost pred ostalimi izvajalci programov športa.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na razpis:
•	da imajo sedež v občini Braslovče,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto,
•	da imajo organizirano vadbo,
•	da imajo zagotovljeno vadbo najmanj 35 tednov v letu,
•	da redno dostavljajo Športni zvezi poročila o realizaciji programov.
2.	Iz proračunskih sredstev se bodo v letu 2001 sofinancirali naslednji programi:
•	interesna športna vzgoja predšolskih otrok,
•	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, -
•	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,
•	kakovostni šport,
•	vrhunski šport,
•	športna rekreacija,
•	delovanje športnih društev in zveze.
3.	Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem, časom izvedbe in urnikom na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29, od ponedeljka do petka od 7. do 13- ure. Program mora biti finančno ovrednoten z navedbo vseh virov financiranja.
4.	Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče.
Na kuverti mora biti vidno označeno : "JAVNI RAZPIS - ŠPORT".
5.	Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu.
6.	Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Dušan Goričar 1. r.
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 29, tel.: (03) 703-84-00
Občina Braslovče objavlja na podlagi 36. člena zakona o kmetijstvu (Ur. list RS št. 54/00)
JAVNI RAZPIS
za pridobitev proračunskih sredstev za področje kmetijstva v občini Braslovče za leto 2001.
1.	Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane iz kmetijske dejavnosti, imajo stalno bivališče v občini Braslovče in ta sredstva na tem območju tudi koristijo. Prav tako lahko na razpisu sodelujejo tudi pravne osebe s sedežem v občini Braslovče oz. zunaj nje, če na tem območju opravljajo svoje storitve.
2.	Iz proračunskih sredstev se bodo v letu 2001 sofinancirali naslednji nameni:
•	sofinanciranje osemenjevanja plemenske goveje živine,
•	sofinanciranje kmetijskega izobraževanja,
•	redna dejavnost društev,
•	subvencioniranje prevoza mleka (prevoz z Dobrovelj v zimskem času),
•	sofinanciranje razvoja dopolnilnih dejavnosti in turizma na kmetiji,
•	pomoč gorskovišinskim kmetijam pri posodabljanju kmetijske proizvodnje,
•	obnova sadovnjakov, izgradnja hladilnic, rastlinjakov, izgradnja in obnova hlevov, obnova sušilnic in nakup telet (velja le za osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane iz kmetijske dejavnosti).
3.	Vlagatelji morajo posredovati svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29, od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure.
4.	Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče.
Na kuverti mora biti vidno označeno: “ JAVNI RAZPIS - KMETIJSTVO”.
5.	Rok za prijavo na razpis je 20 dni od dneva objave v časopisu.
6.	Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Dušan Goričar L r.
OBVESTILO
OBČINA BRASLOVČE obvešča cenjene bralce, da bo po sklepu občinskega sveta prenehala financirati časopis Utrip, kar pomeni, da bodo zadnjo številko gospodinjstva prejela v mesecu aprilu.
Sredstva, ki bodo na ta način prihranjena v občinskem proračunu, bodo po sklepu občinskega sveta porabljena za izgradnjo vodovodnega omrežja. Glede na težave, ki se pojavljajo na področju oskrbe z vodo, smatramo, da bomo s prihrankom sredstev, gledano v celoti, lahko prispevali k hitrejši rešitvi perečega problema v občini. Upamo, da bo kljub takšni odločitvi časopis Utrip ostal del vašega vsakdanjika in da vas bomo lahko še naprej na enak način kot doslej seznanjali s tekočimi dogajanji v občini Braslovče. Hkrati vas obveščamo, da so vam vse potrebne informacije in objave na voljo tudi na programu lokalne TV.
V kolikor želite še naprej ostati naročnik Utripa, se prosimo obrnite na naslov uredništva, Savinjske čete 4, 3310 Žalec.
Hvala za razumevaje.
Župan občine Braslovče Dušan Goričar
Sprejet letošnji proračun
Svetniki občine Braslovče so se sestali na 17. redni seji občinskega sveta. Brez pripomb so sprejeli razgrnitev programskih zasnov za nov bencinski servis v Letušu in ga dali v 30-dnevno javno obravnavo, dalj časa pa so se zadržali pri predlogu odloka proračuna občine Braslovče za letošnje leto.
Predlog proračuna v drugi obravnavi so na kratko obrazložili še župan Duško Goričar, vodja uprave Mičo Šoštarič in računovodkinja Marija Tepič. Predlog proračuna so pred tem obravnavale vse pristojne komisije in vodje poslanskih skupin, tako da je bil v času javne razprave že usklajen. Pred glasovanjem o proračunu so svetniki razpravljali še o slabem stanju strehe Doma krajanov na Gomilskem (popravilo strehe ni zajeto v proračunu) in o tem, ah bo občina Braslovče še naprej delno financirala časopis Utrip, katerega so ga do sedaj prejemala vsa gospodinjstva v občini Braslovče. Z večino so svetniki odločiti, da bodo denar, tega je okoli 2,5mitijona tolarjev, nameniti za boljšo vodooskrbo, gospodinjstva v braslovški občini pa se bodo morala s 1. majem sama naročiti na mesečnik Utrip.
Plan prihodkov v braslovškem proračunu znaša 441.700.542,00 tolarjev, odhodkov pa za nekaj več kot 6 milijonov tolarjev. Primanjkljaj bodo pokriti s prenosom ostanka iz preteklega leta. Največ denarja iz
proračuna bodo nameniti za okolje, prostor in komunalo, in sicer 104.880.912,00 tolarjev, za otroško varstvo 84.090.321,00, za izobraževanje 66.117.167,00, občinsko upravo 46.380.686,00, kulturo
15.600.000.	00, požarno varnost
10.150.000.	00, šport 4.450.000,00, politične stranke 637.590,00, zaščito
Župan občine Braslovče Duško Goričar: “Proračun je dobro pripravljen, za streho na Domu krajanov na Gomilskem pa bomo poskrbeli še letos. ”
in reševanje 800.000,00 in najmanj, to je le 200.000,00 tolarjev za znanost.
V nadaljevanju so svetniki po krajši razpravi sprejeti še vse štiri odloke o soustanovitvi javnih zavodov v Žalcu, in sicer za ustanovitev vzgoj-no-izobraževalnega zavoda II. OŠ Žalec, UPI Ljudske univerze Žalec, o razdelitvi javnega zavoda za kulturo Žalec na dva nova zavoda in predlog o ustanovitvi Zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec.
T. Tavčar
V občini Vransko tri čistilne akcije
Na območju občine Vransko so v treh čistilnih akcijah opravili res temeljito spomladansko čiščenje.
V prvi so zbrali okoli 420 kubičnih metrov kosovnih odpadkov, ki so jih odpeljati delavci Javnih naprav Celje. Ti so sodelovati tudi v drugi akciji, ko so zbirati nevarne odpadke, kot so razna škropiva, pestitcidi, mineralna olja, kozmetika, akumulatorji in
drugo. V treji čistilni akciji pa so zbirati neuporabne avtomobile. Lastniki so jih pripeljati približno 60 (na stiki), končati pa so v Surovini Žalec. Po besedah župana Franca Sušnika so spomladanske akcije čiščenja na Vranskem vedno zelo uspešne, saj se vanje vključuje veliko občanov, ki skušajo na ta način ohraniti čisto in zdravo okolje.
T. Tavčar
aprii 2001
Po DOLINI
Na občnem zboru je zbranim spregovoril tudi župan Vinko Debelak.
Uspešno delo GZ Prebold
V prostorih gasilskega doma Prebold so se v začetku aprila
2.	občnem zboru zbrali gasilci Gasilske zveze Prebold, ki združuje osem gasilskih društev. Gasilska zveza Prebold kljub svojemu kratkemu obstoju sodi med zelo uspešne in delovne GZ v Sloveniji, kar so poudarili nekateri gostje in predstavnik GZ Slovenije Franci \araks. O delu so zgovorno govorila podana poročila.
Najprej je poročilo podal predsednik GZ Prebold Jože Veber, ki je zadovoljivo ocenil delo po društvih v minulem letu, ki je potekalo v skladu z dogovorjenimi nalogami. Iddi financiranje požarne varnosti je v občini Prebold usklajeno z investicijskim programom požarnega varstva in programom za redno delovanje društev ter delovanje GZ Prebold. Vestno so izvajali naloge, ki jih določa Statut GZ, Zakon o varstvu pred požarom, Zakon o gasilstvu in ostali spremljajoči ukrepi. V minulem letu ni manjkalo praznovanj društvenih jubilejev, ki so bila dobra promocija gasilstva, hkrati pa so društvom prinesla marsikakšno novo pridobitev. Veber je še dejal, da so prireditve, ki jih pripravijo društva ob teh jubilejih ah drugih priložnosti, premalo obiskane. V poročilu je nanizal še nekaj slabosti v delovanju društev, predvsem premajhno angažiranje vključevanja žensk v gasilske vrste. V prihodnje naj bi društva več storila na
tem področju, za kar naj bi odgovornost prevzeli predsedniki PGD in predsedstvo GZ Prebold. Poročilo je podal tudi poveljnik GZ Prebold Branko Verk. Dejal je, da je bilo delo, ki so ga opravili operativni gasilci v letu 2000, v skladu s sprejetimi programi dela PGD, GZ Prebold, Gasilske zveze Slovenije in pogodbe o opravljanju lokalne gasilske službe z občino Prebold. Vsakodnevno delo je narekovalo realizacijo kakšne naloge, ki ni bila planirana v programu dela. Med takšne je v lanskem letu zaradi suše sodil prevoz pitne vode, predvsem na področje Matk in Marija Reke. Opravljenih je bilo preko 150 voženj s tremi gasilskimi vozili. Na področju preventive je bil poudarek na pregledu hidrantnega omrežja in vodnjakov ter hmeljskih sušilnic. Dograjevali so tudi operativne načrte PGD in GZ. Ugotovljeno je bilo, da je stanje v hidrantnih sistemih, s katerimi upravlja Komunalno podjetje Žalec, ponekod dobro, drugod pa se kljub opozorilom ni popravilo. Na področju Prebolda je precej hidrantov neuporabnih. Pregled hmeljskih sušilnic je pokazal, da se lastniki zavedajo požarne ogroženosti in si zato zagotovijo primemo požarno varnost. V nadaljevanju poročila je poveljnik Verk govoril še o srokovnem usposabljanju, tekmovanjih in intervencijah v letu 2000. Na področju strokovnega usposabljanja je uspešno končalo tečaj za vodjo enote 33 članov, 10 članov pa je v Mariboru opravilo
tečaj za vodje enot. Na najvišjem nivoju so trije člani opravili tečaj za višjega strokovnega svetovalca in tečaj za višje poveljstvo. Skozi vse leto je pri PGD potekalo operativno usposabljanje članstva. V mesecu oktobru so bile opravljene strokovne vaje in osrednja vaja operative GZ Prebold. Znanje in usposobljenost operativnih desetin se je izkazala tudi na tekmovanjih, ki so bila vzorno in uspešno organizirana. Nekajkrat so morah znanje pokazati tudi ob intervencijah, čeprav hujših požarov ni bilo. Na področju opreme je bilo nekaj novih pridobitev, letos pa bo nabavljeno novo gasilsko vozilo za PGD Prebold.
Poročila so podah še mladi gasilci, komisija za delo z gasilkami, komisija za veterane, komisija za pri" znanja in odlikovanja in komisija za zgodovino požarnega varstva in kulturo, tako je bila podana kompletna slika dela in življenja v GZ Prebold. Po finančnem poročilu in poročilu nadzornega odbora so sprejeh program dela in predlog finančnega načrta. V razpravi so sodelovali predstavniki PGD društev, Franci Naraks kot predstavnik GZ Slovenije, župan občine Prebold Vinko Debelak, Franci Skok iz GZ Žalec, predstavnik GZ Zgornje Savinjske dohne, predstavnik GZ Velenje in še nekateri drugi. Občni zbor je dobro uspel, hkrati pa potrdil, da je bila odločitev za samostojno zvezo smiselna in dobropotezna.
D. Naraglav
Uspešni pri intervencijah, izobraževanju in na tekmovanjih
Gasilska zveza Žalec združuje 32 prostovoljnih gasilskih društev in tri prostovoljna industrijska gasilska društva iz petih občin Spodnje Savinjske doline. V njih je aktivno vključenih več kot 2700 gasilcev, 235 gasilk in 650 mladih gasilcev. Pred dnevi so se delegati društev in gostje zbrali v dvorani Doma upokojencev v Grižah, kjer je bil letni občni zbor Gasilske zveze Žalec.
O delu žalske gasilske zveze v preteklem letu so poročali: predsednik zveze Franci Skok, poveljnik Franci Naraks, predsednik mladinske komisije Vid Blagotinšek, predsednik komisije za veterane Vlado Božič in predsednica komisije za članice Silva Štefančič. Iz vseh poročil je razvidno, da je bilo delo gasilcev v lanskem
letu uspešno. Opravljenega je bilo vehko prostovoljnega dela, tako na operativnem kot organizacijskem področju. Med drugim so lani v okviru Dneva gasilca v Braslovčah praznovali 45-letnico zveze, braslovško društvo pa je praznovalo svojo stoletnico.
Tudi v preteklem letu je žalska gasilska zveza veliko pozornosti namenila strokovnemu usposabljanju. Uspešno so izvedb tečaj za nižje gasilske častnike, ki ga je obiskovalo 66 slušateljev. Tečaj za strojnike je opravilo 25 gasilcev. Zveza je pridobila tudi pet novih višjih gasilskih častnikov, kar 15 kandidatov pa je zaključilo tečaj za nosilce izoliranega dihalnega aparata. Uspešno so izvedli tudi vrsto tekmovanj. Mladinskega tekmovanja se je udeležilo 600 gasilcev, članskega 550, veteranskega pa šest enot. Nastopih
so tudi na državnem tekmovanju v Mariboni in Kočevju.
Požarne in ostale intervencije v letu 2000 kažejo trend naraščanja. Na območju, ki ga z operativnimi gasilci pokriva GZ Žalec, je bilo 85 požarnih intervencij, 12 nezgod v cestnem prometu, gasilci pa so posredovah tudi v petih primerih razlitja nevarnih tekočin. Po oceni vodstva zveze so bile intervencije opravljene uspešno in strokovno.
Na občnem zboru je bil sprejet tudi program dela zveze za letošnje leto, ki vključuje naloge s strokovno-operativnega področja, izobraževanja in preventivne dejavnosti. Prav tako so opravili nadomestne volitve. Novi član predsedstva zveze je postal Danijel Granda iz občinskega poveljstva Vransko, novi člani poveljstva zveze pa so: Miroslav Lovrek in Robert Pšenic iz žalskega občinskega poveljstva, Vlado Reberšek iz poveljstva Vransko ter Lidija Praprotnik iz občinskega poveljstva Braslovče. Ob koncu so podelili še priznanja GZ Žalec. Posebno priznanje je prejelo PGD Andraž nad Polzelo, in sicer za vzorno delo z mladimi.
T. Tavčar
Gasilci, ki so uspešno zaključili osnovni tečaj.
Še več usposobljenih gasilcev
V Občinskem gasilskem poveljstvu Žalec so bogatejši za 37 novih operativnih članov, ki so uspešno opravili osnovni tečaj za gasilca. 80-urni tečaj je potekal v žalskem gasilskem
domu.
Tečajniki so iz prostovoljnih gasilskih društev Žalec, Šempeter, Gotovlje, Griže, Zabukovica, Kasaze -Liboje, Dobriša vas - Petrovče in Velika Pirešica. V občinskem gasil-
skem poveljstvu Žalec so veseh, da so pridobili nove operativne člane in tudi članice. Slovesna podelitev spričeval je bila v dvorani Doma upokojencev v Grižah.
T. Tavčar
Žalski gasilci po lestev
Po prvem letu uspešno naprej
Delegacija gasilcev PGD Žalec je z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom in podžupanom Ferdinandom Halerjem pred dnevi obiskala gasilce v Raommrskirchnu in Bochumu v Nemčiji. Ob obisku so si z nemškimi kolegi izmenjali izkušnje s področja gasilstva, zlasti glede opremljanja in financiranja gasilskih enot.
Obisk je bil plod dobrega sodelovanja gasilcev občine Žalec z rojakom Maksom Korošcem, ki živi v Nemčiji. Osnovni namen obiska pa je
bil ogled gasilskega centra Bochum, kjer so se žalski gasilci dogovorih tudi o nabavi avtolestve. PGD Žalec takšno lestev nujno potrebuje za zagotavljanje večje požarne varnosti v občini Žalec in na območju Spodnje Savinjske dohne. Gasilci Bochuma so prikazali uporabo 32 metrov dolge lestve. Dogovorih so se, da bodo takšno lestev, ki je na vozilu Iveco - Magirus, nabavili za potrebe zaščite in reševanja v občini Žalec, svečan prevzem pa bo na praznovanju 120-letnice obstoja PGD Žalec, 30. junija letos.
T. T.
š" CT	S^Jj S Ml it. ££
RDEČI KRIŽ SLOVENCE, OBMOČNO j ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA
•S/
ŽALEC, bo v mese-
8 7
jj cu maju organizi- :■ jj ralo dve krvoda-I jalski akciji:
v Šempetru, 24. J ; maja 2001, med 7. in 12. uro na ; Osnovni šoli v Šempetru in v Grižah, 31. * maja 2001, med 7. in 11. uro v Domu Svobode Griže.
M.. ..... •
V dvorani Doma upokojencev v Grižah je bila v začetku tega meseca prva redna letna skupščina Zveze društev upokojencev občine Žalec. Zveza je bila ustanovljena 15. junija lani, združuje pa deset društev upokojencev iz žalske občine in društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje in ima trenutno 5.551 članov.
Skupščine se je udeležilo vseh 55 delegatov društev, ki so po sprejetem poslovniku najprej izvolili novega predsednika nadzornega odbora. Andi Goršek je odstopil zaradi bolezni, novi predsednik pa je Franc Mandelc iz DU Ponikva. Sledila so poročila. 0 delu zveze v preteklem letu je poročal predsednik Anton Gros. Zveza ima sedež v Bergmannovi vili v Žalcu, uradne ure so vsak torek od 9- do 11. ure. V manj kot letu dni je bilo delo zveze
uspešno, pripravili so srečanje upokojencev občine Žalec v Grižah, organizirah udeležbo na srečanju upokojencev Slovenije v Velenju, ob občinskem prazniku pa izvedli špor-tno-rekreativna tekmovanja. Vsa društva so imela občne zbore, posebej slovesno je bilo na občnem zboru DU Kasaze - Liboje, ki je lani slavilo 50-letnico delovanja.
Po sprejetih poročilih so delegati potrdili delovni in finančni plan za leto 2001. Tako kot lani bodo pripravili občinsko srečanje upokojencev v Grižah, se udeležili srečanja v Velenju in pripravili tekmovanje ob občinskem prazniku. Že v maju bodo tekmovanja v raznih disciplinah, ki bodo potekala ves teden. DU Žalec bo izvedlo tekmovanje v balinanju in šahu, DU Kasaze - Liboje v ruskem kegljanju, DU Ponikva tekmovanje v metu krogov, DU Petrovče v streljanju z zračno puško, DU Šempeter pa
v metanju pikada in ribolovu.
Med najpomembnejšimi letošnjimi nalogami pa je prav gotovo nabava prapora zveze, za katerega že zbirajo sredstva. Predaja prapora bo na srečanju upokojencev občine Žalec, 7. junija, v Grižah. Takrat bo svoj prapor razvilo tudi društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Ob koncu skupščine so spregovorili še gostje. Med njimi (predsednik ZDUS Slovenije se je opravičil) je bil tudi poslanec in podpredsednik državnega zbora Anton Delak, ki je orisal trenutni položaj upokojencev. Čeprav so pokojnine večine upokojencev nizke in se ne usklajujejo s tako visokim odstotkom, kot bi želeli, pa imamo pri nas stabilen pokojninski sistem, ki upokojencem zagotavlja redno izplačevanju pokojnin in regresa, je med drugim poudaril Anton Delak.
K.R.
Po DOLINI
april2001
Zbor ZVVS Spodnje Savinjske doline
V dvorani Gasilskega doma Žalec so se na rednem letnem občnem zboru zbrali veterani vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Ocenili so delo v minulem obdobju in zastavili nove naloge. Te bodo zaradi praznovanja 10-letnice osamosvojitvene vojne še toliko bolj zahtevne in pomembne. Sicer pa območno združenje veteranov, kateremu predseduje Alojz Kampuš, sodi med zelo dejavne in prodorne tovrstne organizacije v Sloveniji.
Pred začetkom uradnega dela zbora so se v kulturnem programu predstavili člani vokalne skupine Cantemus pod vodstvom Matjaža Kača in Jožice Ocvirk, ki je program tudi povezovala. S pozdravom vsem udeležencem je občni zbor otvoril predsednik predsedstva Območne ZWS Spodnje Savinjske doline Alojz Kampuš, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva in drugih organov zbora podal poročilo o delu veteranske organizacije v minulem obdobju.
Iz poročila je razvidna vsestranska aktivnost veteranske organizacije. Zasluga za to gre zlasti aktivnemu predsedstvu, ki je skupaj s članstvom izpeljalo vrsto aktivnosti na športnem in družabnem področju. Pomembno je tudi, da se je v lanskem letu organizacija okrepila kar za 85 novih članov, kar pomeni 22% povečanje. Združenje sedaj šteje 389 članov, v postopku za včlanitev pa je trenutno še 25 veteranov. V lanskem letu je bilo poslanih kar 450 obvestil
o možnosti vključitve v njihovo organizacijo in urejanje statusa veterana pripadnikom TO iz vojnega seznama enot. Alojz Kampuš je v nadaljevanju spregovoril o posameznih športnih in družabnih aktivnostih, ki so zaznamovale preteklo leto. Za pomoč se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali uresničiti zastavljen program in izrazil željo za nadaljnjo pomoč pri delu in aktivnostih njihove organizacije.
Opozoril je na dva datuma, in sicer na 22. junij, ko bo v Žalcu osrednja proslava zduženja ob 10-letnici osamosvojitvene vojne, in na
23.	junij, ko bo skupni veteranski praznik slovenskega zdrženja veteranov v Cerkljah pri Brežicah. Kampuš je izpostavil dobro sodelovanje z
Upravno enoto Žalec, borčevsko organizacijo in drugimi območnimi združenji veteranov. Zaključil je z besedami, da je poslanstvo veteranov
čuvanje in oznanjanje resnice o prelomnem času slovenske zgodovine, katero desetletnico obeležujemo v tem letu.
Sledilo je poročilo predsednika nadzornega odbora Milana Dobnika, ki je bil v času osamosvojitvene vojne na krmilu žalske občine. Zatem je predsednik delovnega predsedstva Zdenko Terpin odprl razpravo in dal besedo gostom. Zbranim so spregovorili: Viljem Petek iz Območnega odbora ZZB NOV Spodnje Savinjske doline, predstavnik organizacije Sever Iztok Rumpf, predstavnik zveze Slovenskih častnikov Henrik Kranjc in predstavnik Slovenske vojske major Emil Pižorn. Vsi so izrekli pohvalo in zahvalo za delo in dobro sodelovanje. Predstavnik borcev je
dejal, da bi tako zgledno sodelovanje moralo biti z veteransko organizacijo tudi na republiškem nivoju, predstavnik Slovenske vojske pa se je
opravičil za počasnost pri aktivnostih za postavitev spominskih obeležij.
V nadaljevanju je predstavnica Upravne enote Žalec Melanija Žvikart podala pregled vloženih in rešenih zadev o vojnih veteranih. Potrdila je, da se je krog upravičencev za pridobitev statusa vojnega veterana razširil, počasneje pa se rešuje pri pridobivanju pravic po 50. letu starosti. Pavla Gostečnik iz Upravne enote Žalec je dala pripombo na Zakon o vojnih veteranih, ki je zajel ozek krog ljudi in ni upošteval vseh, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa. Zboru je predlagala, da vloži pripombe na zakon. V zvezi z njenim predlogom sta bila sprejeta dva sklepa. S prvim naj bi se formuliral osnutek predloga o dopolnitvi zakona o
vojnih veteranih, z drugim pa je bilo sklenjeno, da mora dopolnitev zakona o vojnih veteranih zajeti vse strukture ljudi CZ, kurirje in delavce
Veterani so z zanimanjem spremljali uvodni kulturni program
(£UrOpHONE
LEVEC 56, tel.: 547 10 1S EURÒPHÒnI MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00
•	NAROČNIŠKO RAZMERJE ZA MOBITEL
(družinski bonus)
•	IZ MOBIJA V REDNO NAROČNIŠKO RAZMERJE
(telefonska številka ostane ista)
•	MOBI PAKETI
•	NA ZALOGI GSM APARATI ZNAMK:
NOKIA, SIEMENS, ALCATEL, MOTOROLA, MITSUBISHI, ERICSSON, PHILIPS, PANASONIC, SONY.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
nekdanje ljudske obrambe. Glede tega, da je na UE Žalec precej več rešenih vlog za staus vojnega veterana, kot je članov veteranske organizacije, so na zboru sprejeli sklep o nadaljnjih aktivnostih glede včlanjevanja novih članov. Na koncu razprave sta navzoče pozdravila še župan občine Braslovče Dušan Goričar in predstavnik občine Prebold.
Po sprejemu programa dela za tekoče leto se je predsedujoči zbora zahvalil predsedniku Kampušu za dosedanje delo in prisotne pozval, da po svojih najboljših močeh pripomorejo k izvedbi letošnjega programa, ki ohranja vse dosedanje aktivnosti in prinaša nekatere nove. Poseben poudarek pa bo na 10-letnici osamosvojitve, zato je bila tudi predlagana posebna petčlanska komisija za popis zgodovinskega materiala, katero bo vodil Emil Pižorn. V komisiji so Adi Vidmajer, Henrik Kranjc, Zdenko
Terpin in Boštjan Lesjak. Imenovana je bila še petčlanska komisija za šport. Vodil jo bo Jože Golič ob pomoči Mirka Udriha kot podpredsednika, Darka Šona, Dušana Urankarja in Milana Vogrinca. Na koncu so veterani potrdili še drugega praporščaka Borisa Topovška, ki bo pomagal lani izvoljenemu praporščaku Milanu Vogrincu.
Pred zaključkom uradnega dela so bili veterani seznanjeni s predvideno razstavo o delovanju za osamosvojitev Slovenije, ki bo na državnem nivoju v Pekrah in kasneje na regijskem območju Celja, v Muzeju sodobne zgodovine v Celju. Prisotnim je bil dan apel za zbiranje morebitnega arhivskega gradiva iz tega obdobja. Občni zbor se je nato zaključil, sledil pa mu je družabni del, ki je v pomenkih obudil marsikakšen trenutek izpred desetih let.
D. Naraglav
V ocenitvi največ vzorcev vin doslej
V dvorani Zadružnega doma Kmetijske zadruge Petrovče so se na 7. občnem zboru sestali člani društva savinjskih vinogradnikov. Pred zborom je bilo krajše predavanje s predstavitvijo specialnih gnojil in fitofarmacevtskih prispevkov za profesionalno uporabo.
O delu društva od lanskega do letošnjega občnega zbora je poročal predsednik Ivan Poteko. Povedal je, da društvo šteje 138 članov, za katere so pripravili več predavanj o negovanju vinske trte, zatiranju škodljivcev, ravnanju z moštom in kletarjenju. Sodelovali so tudi na Jožefovem sejmu v Petrovčah. V prihodnje bodo
tako kot doslej več pozornosti namenih promociji vin Savinjske doline, strokovnemu izobraževanju, ekskurzijam, skrbeli bodo za družabno življenje, pripravili ocenjevanje vin in še kaj.
Na občnem zboru so se člani društva dalj časa zadržali pri rezultatih ocenjevanja vin letnika 2000. Stane Jurjevec je povedal, da je sedemčlanska komisija, katere predsednik je bil mag. Tone Vodovnik iz Kmetijskega zavoda Maribor, v ocenitev prejela kar 94 vzorcev vin. To je največ doslej. Povprečna ocena je bila 16,77 točk. Pri belih sortnih vinih je najvišje število točk (18,32) prejel chardonay Silvestra Mariča,
sledil pa mu je suvignon Ivana Poteka (18,26 točke). Obe vini sta prejeli zlati diplomi in naziv vrhunsko vino. Poleg tega je komisija podelila deset srebrnih in osem bronastih diplom.
Med rdečkastimi vini je prvo in drugo mesto zasedlo vino sorte modra frankinja Edvarda Peternela, za kar je prejel srebrni diplomi ter oceni 17,94 in 17,84 točke. Podeljenih je bilo še sedem srebrnih in petnajst bronastih diplom.
Pri mešanih belih vinih je 18,02 točke in zlato diplomo prejel Polde Janežič, podeljenih pa je bilo tudi sedem srebrnih in osemnajst bronastih diplom.	T. Tavčar
Za mnoge prepozno
Pred nedavnim je bil v Žalcu informativni zbor Društva izgnancev Slovenije, ki je na lokalni ravni organizirano v območno organizacijo, in vključuje člane iz celotne Spodnje Savinjske doline.
Dvorana gasilskega doma je bila nabito polna, saj je članov območne organizacije preko 180, na informativnem zboru pa so se jim pridružili še nekateri nečlani in gosti, ki jih tovrstna problematika zanima ah so z njo kako drugače povezani. Zbrane je najprej pozdravil predsednik občinske organizacije izgnancev
Žalec Ciril Blagotinšek, zboru pa je zaželel uspešno delo tudi podžupan občine Žalec Ferdinand Haler. Izgnanci so se na zboru, ki ga je vodila Pauhna Glušič, seznanili z nemškim zakonon o poplačilu krivic izgnancem, ki je začel veljati avgusta leta 2000. Po tem zakonu je sedem organizacij, med katerimi je tudi Mednarodna organizacija za migracije, imenovanih za poplačilo krivic nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem in drugim žrtvam nacionalsocialistične (Hitlerjeve) Nemčije. Sredstva v enakih deležih zagotavljajo nemška vlada in nemška podjetja.
Nemški zakon, ki ga je na zboru razložila Simona Jakš iz Društva izgnancev iz Ljubljane, priznava, da storjena krivica in povzročeno človeško trpljenje ne moreta biti resnično poplačana z denarjem in da zakon prihaja prepozno za tiste, ki so izgubili življenje kot žrtve nacističnega režima.
Izgnanci so bili seznanjeni s poročilom o stanju reševanja zahtevkov žrtvam vojnega nasilja, o čemer je govorila Benja Ambrož iz Upravne enote Žalec. V zvezi z vso problematiko je bilo tudi vehko vprašanj.
D. N.
Najprej v ocenjevanje, potem v želodec
Turistično društvo in Lovska družina Braslovče sta pod pokroviteljstvom občine Braslovče na velikonočni ponedeljek pripravila že 5. salamiado. Izdelke je na ocenitev prineslo več kot 40 pridelovalcev domačih salam in savinjskih želodcev iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline.
Letos so bih v komisiji: Albin Stepišnik iz Trnave, Drago Volk z Gomilskega in Jože Podgoršek iz Rečice ob Paki. Po besedah predsednika komisije in hmeljarskega starešine Albina Stepišnika je ocenjevanje potekalo debele tri ure. Za najboljšo salamo je prvo mesto osvojil Simon Strojanšek iz Rakovelj, drugo Darko Uratnik iz Podvina, tretje pa
Sonja Stepišnik iz Trnave. Med želodci je komisija najbolje ocenila izdelek Marjana Mandeljca z Gomilskega, sledila sta Jože Mlinar iz Šentjanža in Franci Boštnak iz Poljč.
Prijazni braslovški turistični delav-
ci in lovci so po razglasitvi rezultatov postregli s salamami in savinjskimi želodci, ki so bih na ocenjevanju, učenci OŠ Braslovče pa so pripravili krajši kulturni program.
T. Tavčar
Simon Strojanšek (levo) je izdelal najboljšo salamo, Matjan Mandeljc pa savinjski želodec.
MARIJA PODBREGAR - BERNARDA KOTNIK
A
DARUM
t jt* n-.
BUIIK
cvetličarna
Ob dvajseti obletnici pustovanja vas nagrajujemo, Nagradni kupon vam omogoča nakup s 5 % popustom v vseh cvetličarnah in dariinih butikih MB,
NAGRADNI KUPON
*** izreži eetoten oglas ***
•	Izdelava poročnih, darilnih in žaJnih aranžmajev.
•	Prodaja lončnic, rezanega, suhega in umetnega cvetja,
•	Darilni program za vsako priložnost,
•	Darila aranžiramo po vaSi želji
•	Brezplačna dostava na željeno mesto,
ŽALEC, Šlandrov teg »	POLZELA, Polzela W/m	PETROVČE, Levec »
03 / 53 8 77	03 / 572 07 66	03 /5« 31 10
april2001
Osrednje teme
Preboldski Gaj buri duhove
Nekdanji preboldski kamp z vikend hišicami, ki je bil z gornjegrajskim eden prvih v Sloveniji, že dolgo ne služi več svojemu namenu. Včasih je bilo v kampu nadvse živahno, saj so tu letovali ali se ustavili v tranzitu turisti iz vseh koncev Evrope. Turistično društvo, ki je kamp upravljalo, je bilo eno najbolj delavnih turističnih društev v Sloveniji. Prišli so novi ljudje, novi najemniki, zgradili hotel, a je vse skupaj, namesto da bi turistična ponudba pridobivala na veljavi, počasi zamiralo in propadalo.
Pred dvajsetimi leti so bile vikend hišice oddane v upravljanje zainteresiranim društvom in organizacijam. Nekateri so z njimi dobro gospodarili, drugi so jih prenehali uporabljati. Vedno slabša podoba tega, sicer izjemno prijetnega kotička, je kar klicala na pomoč in sanacijo. Da bi nekaj naredili za kraj, so formirah neformalno skupino Mladi Prebolda, ki je želela v Gaju narediti igrišče za košarko, odbojko na mivki in stezo za rolkanje. V zameno za to bi Gaj počistili in zanj skrbeli. Njihovo pobudo so sprejeli na občini, zadevo pa prepustila krajevnemu odboru Prebold - center.
Predsednik krajevnega odbora Leon Brodar se je zadane naloge in izdelal plan za izvedbo del v Gaju, katerega glavni nosilci naj bi bili Mladi Prebolda. Vendar so skupno
zavzeli stališče, da zgradijo željene objekte na kompleksu športnega centra pri tenis igrišču in ne v Gaju. V planu čistilne akcije in sanacije je krajevni odbor predvidel odstranitev barake - strelišča, zidanega objekta in dotrajanih hišic, obnovo klopi in še vrsto drugih posegov, ki naj bi bili izpeljani v dogovoru z najemniki hišic in turističnim društvom. Le-to pa je za nameravane posege v Gaju izvedelo šele potem, ko je bila odstranjena mreža okrog Gaja, in povzročilo vrsto hudih in nepotrebnih besed.
To se je pokazalo tudi na nedavnem skupnem sestanku, kjer so ugotovili, da je jabolko spora predvsem v nepoznavanju nekaterih dejstev. Med najpomembnejše sodi ugotovitev, da je glede na pogodbo iz leta 1996, ki je bila sklenjena s takratno skupno občino Žalec, upravitelj tega kompleksa Turistično društvo Prebold, ki pa je bilo hote ah nehote izključeno iz odločanja, kaj in kako storiti z Gajem. Ob razjasnitvi te dileme so bili sprejeti nekateri sklepi, ki naj bi pripomogli k ureditvi te problematike.
Itiristično društvo bo kot pravno-formalni upravitelj do 1. maja pripravilo idejni plan sanacije in osnutek razvoja Gaja, ki naj bi bil predvsem v funkciji parka. Uredili bodo najemne pogodbe z dosedanjimi koristniki, očistili in uredili kompleks, kar bo še naprej v domeni MLADIH in uporabnikov hišic.
D. Naraglav
O kršitvah po telefonu
Pred časom smo v Utripu objavili telefonsko številko Inšpektorata za okolje in prostor RS, območne enote Celje, na katero je mogoče podati tudi anonimno prijavo o kršitvah, za katere je pristojen ta inšpektorat. Telefonska številka pa je bila napačna, na kar so nas opozorili bralci, ki so skušali nanjo prijaviti različne kršitve.
Kot je povedal vodja celjske območne enote inšpektorata Aleksander Bukanovski, je mogoče kršitve prijaviti po telefonu: 424 39 20. Izven delovega časa se na tej številki javi odzivnik, vodja enote pa kljub vsemu priporoča, da občani razne nedovoljene posege v prostor, okolje ah naravo prijavijo pisno. Nujne dogodke, kot so onesnaženja, običajno sporočajo na številko 113- Aleksander Bukanovski pa ob vsem tem opozarja, da tako kot pohcija tudi inšpektorji niso pristojni za nadzor nad spoštovanjem občinskih odlokov.	K. r.
TRGOVINA INŽENIRING
Velenje, Cesta talcev 5, tel.: 03/586-28-85 Celje, Ronkova 19, tel.: 03/492-00-10
• ZASTOPSTVO KUMA NAPRAV KALVERT • PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS
GOTOVINSKI POPUST MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT
Geodetska služba vodi samo upravni postopek
vodjem Izpostave Geodetske uprave RS v Žalcu o spremembah v Geodetski službi Slovenije
S Tomažem Cinkom,
V	prvi polovici leta 2000 sta bila sprejeta Zakon o geodetski dejavnosti in Zakon o evidenci neprimičnin, državne meje in prostorskih enot, ki, povedano skrajšano, urejata področje organizacije, delovanja ter vsebine zbirk podatkov znotraj geodetske uprave Republike Slovenije. Nova zakonodaja je spremenila naročanje in izvajanje geodetskih storitev, postopke v zvezi z urejanjem mej ter posegla tudi v delo geodetskih podjetij. O tem in drugih podrobnosti s področja dela geodetske službe smo se pogovarjali s Tomažem Cinkom, vodjem izpostave Geodetske uprave RS v Žalcu.
Kako je organizirana Geodetska služba v Sloveniji in kaj prinašata nova zakona?
Tomaž Cink: “Tendenca zadnjih pet ah deset let v dejavnosti državne oziroma javne uprave v Evropi je izločitev vseh pridobitnih dejavnosti iz uprave. V Sloveniji je bilo področje geodetskih storitev ena zadnjih pridobitnih dejavnosti, ki so jih do konca leta 1994 opravljale geodetske uprave in nekaj večjih geodetskih podjetij širom Slovenije. To usmeritev je Geodetska uprava RS (GURS) začela delno uresničevati že v začetku leta 1995, ko se je geodetska služba reorganizirala - občinske geodetske uprave so postale del Geodetske uprave RS, le-ta pa je ustanovila 12 območnih geodetskih uprav v Sloveniji. Teh 12 območnih uprav ima skupno 49 izpostav, naša v Žalcu spada pod OGU Velenje, skupaj z izpostavama Velenje in Mozirje. S prehodom v državno službo so se pojavila zasebna geodetska podjetja, ki so začela opravljati upravne in tehnične geodetske storitve v naši državi.
Izpostave GURS so tako od 1. 1. 1995 do 26. 12. 2000 same sprejemale vloge za različne geodetske storitve, katere so po opremi na izpostavi predale v izvedbo enem od pogodbenih podjetij s svojega območja. S tem se je upravni postopek začel s sprejemom vloge in končal z izvedbo pravnomočnega postopka v naših podatkovnih bazah.
V	prvi polovici leta 2000 pa sta bila sprejeta dva temeljna zakona s tega področja, to sta zakon o geodetski dejavnosti in zakon o evidenci nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Nova zakonodaja je spremenila naročanje in izvajanje geodetskih storitev, prav tako tudi postopke v zvezi z urejanjem mej ter posegla v delo geodetskih -podjetij, saj po novem ta podjetja s svojimi odgovornimi geodeti (paralela odgovorni projektanti v gradbeništvu) sedaj sama odgovarjajo za svoje storitve za razliko od prej, ko je odgovornost prevzela po potrditvi izdelka Geodetska uprava RS preko svoje izpostave.
Shši se precej zapleteno. Za občana oziroma naročnika geodetskih storitev je najbolj opazna razlika, da različne ureditve mej, vriše stavb, geodetske načrte in zakohčbe naročajo neposredno pri geodetskemu podjetju, ki ima dovoljenje Geodetske uprave RS za izvedbo teh storitev in svojega odgovornega geodeta. Trenutno imamo v Žalcu eno geodetsko podjetje - Geo inženiring, d.0.0'seveda te
storitve izvajajo tudi druga podjetja. Precej prebivalcev Sp. Savinjske dotine pozna podjetji Geodetski zavod Celje, d.0.0., in Geo projekt, d.0.0., Celje. Ta tri podjetja so v preteklih letih opravila približno 70 % vseh storitev. Poudariti moram, da lahko lastniki naročajo meritve pri vsakem geodetskem podjetju v Sloveniji, ki ima ustrezno registracijo in dovoljenje za storitve.
Že od leta 1995 se je konstantno zmanjševalo izvajanje storitev neposredno na izpostavi v Žalcu, z uvedbo nove zakonodaje pa so nas delavce nekdanjega katastra dejansko “prikleniti” k pisalnim mizam z računalniki. Tako na Izpostavi Žalec sprejemamo le še vloge za kulturne spremembe, ki jih izvede agronom OGU Velenje. Storitev na območju naše IOGU lahko opravlja vsako geodetsko podjetje v RS, ki ima dovoljenje GURS za opravljanje teh storitev.”
Kaj pravzaprav opravijo geodetska podjetja po novem postopku, ali morda opravijo kar celotno delo?
Tomaž Cink, vodja izpostave Geodetske uprave RS v Žalcu
Tomaž Cink: “Ne, to pa ne. Geodetska podjetja izvedejo dela od sprejema naročila za neko storitev pa do izvedbe kompletnega elaborata meritve, temu bi lahko rekli tehnični del storitve. V kolikor gre za upravni postopek, to je postopek, ki se konča z izdajo odločbe naše izpostave, potem ta drugi - upravni del izvede izpostava. Upravni postopek sproži lastnik zemljišča ati njegov pooblaščenec z vložitvijo zahtevka s priloženim elaboratom meritve na Izpostavi v Žalcu. Geodetska uprava nato preveri izvedeno meritev ter pripravi odločbo, ki jo vroči lastniku(-om). Upravni postopek se konča z izvedbo pravnomočne odločbe v bazi zemljiškega katastra.”
Zanimivo bi bilo izvedeti, kako izgleda postopek neke meritve po novem. Recimo primer vrisa novogradnje.
Tomaž Cink: “Tehnični del postopka poteka tako, da lastnik ati pooblaščenec naroči meritev pri geodetskem podjetju. Lastnik (naročnik) mora imeti gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Geodetsko podjetje nato opravi meritve in izdela elaborat meritev ter izstavi račun za opravljeno delo. Po plačilu dokončen elaborat preda naročniku. Upravni del postopka pa se začne tako, da lastnik oziroma pooblaščenec vloži zahtevo za spremembo vrste rabe na izpostavi ter plača ustrezno upravno takso. Sledi preveritev elaborata in izdelava odločbe, ki se nato pošlje lastniku. Po pravnomočnosti odločbe vroči lastnik en izvod odločbe zemljiški knjigi, kjer se opravi sprememba v bazi ZK in v digi-
talnem katastrskem načrtu oziroma zaenkrat tudi še v načrtu na papirju.
Postopek je precej bolj zapleten v primeru meritve v zvezi z mejami. Do 26.12. 2000 smo poznati štiri upravne postopke za meritve v zvezi z mejami: parcelacijo, prenos posestne meje, mejno ugotovitveni postopek in obnovo mejnih znamenj. Po novem imamo v zvezi z mejami meritve pri urejanju obstoječih mej, kjer se opravi ureditev meje oziroma obnova mej v naravi. Sledijo še tri vrste individualnih storitev v zvezi s spreminjanjem mej. In sicer gre pri tem bodisi za parcelacijo, pogodbeno komasacijo ati izravnavo meje. Ti postopki so z novo zakonodajo postati bolj zapleteni in dolgotrajnejši, uvaja pa se nov pojem dokončnosti mej ati parcel, ki naj bi v bodoče pomenil tudi pomemben faktor pri ovrednotenju zemljišč, saj naj bi parcele z urejenimi mejami ob prodaji dosegale višje cene kot parcele brez mejnikov."
Katere evidence poleg zemljiškega katastra še vodijo izpostave Geodetske uprave Republike Slovenije?
Tomaž Cink: “Občanom je dobro poznana evidenca hišnih številk v naseljih z ati brez uličnega sistema. Vodimo register prostorskih enot (ROTE), ki zajema podatke o katastrskih občinah, naseljih, lokalnih skupnostih, območjih volišč in popisnih okoliših, tem se priključujejo še šolski okoliši. Kot novost pa v letih od 1999 do 2002 v Sloveniji nastavljamo Kataster stavb, ki ga dobimo v Žalcu konec tega leta za območje celotne izpostave.
Seveda vodimo na izpostavi še druge zbirke podatkov, ki pa niso organizirane v evidence in registre in so bolj strokovnega značaja.”
Na vseh področjih dela se nezadržno srečujemo z napredkom, ki ga omogoča doba računalničarstva. Kako se le-ta kaže v geodetski stroki?
Tomaž Cink: “Že lep čas je bistveno drugače, kot je bilo nekoč. Verjetno smo biti kot lastovka med upravnimi organi, saj smo že sredi osemdesetih prešli na računalniško vodenje in -vzdrževanje baz pisnih podatkov v zemljiškem katastru. Sistem računalniško vodenega zemljiškega katastra smo do sedaj že dvakrat zamenjati z novejšim, pred štirimi leti pa smo začeti tudi s postopno izdelavo digitalnih katastrskih načrtov, to je s prevedbo papirnatih katastrskih načrtov s pomočjo skeni-ranja in vektorizacije v digitalno obliko.
Na izpostavi Žalec imamo 49 katastrskih občin, za vse so načrti že zajeti v digitalno obliko, niso pa še uveljavljeni. Do konca tega leta pričakujem, da bo približno deset katastrskih občin dobilo uveljavljene digitalne katastrske načrte $ v praksi to pomeni, da bomo takrat načrte na papirju pospraviti v arhivske predale.”
V časopisu občasno zasledimo omembo Projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin. Kaj pravzaprav to pomeni?
Tomaž Cink: “Izdelava DKN je samo droben del velikega projekta POSODOBITEV EVIDENTIRANJA NEPREMIČNIN na nivoju države, ki ga vodi GURS, vključuje pa še ministrstva za kmetijstvo, pravosodje in finance ter vrhovno sodišče RS. V obdobju od leta 2000 pa do konca 2004 naj bi pripravili (tudi s krediti Svetovne banke) usklajene in med sabo povezane evidence o nepremičninah (zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, register stanovanj), urediti in aktivirati trg nepremičnin, zajeti ažurno spremljanje rabe kmetijskih in gozdnih površin, razviti sistem obdavčenja in vrednotenja nepremičnin itd.”
Lahko ob koncu pogovora poveste še to, ali so resnične govorice, da se žalska izpostava seli na drugo lokacijo?
Tomaž Cink: “Res se pripravlja selitev, ati bo do nje prišlo, pa še ni znano. V stavbi na Levstikovi 14 “domuje” Okrajno sodišče Žalec, ki se že dolgo sooča s prostorsko stisko, prav tako ima tudi Izpostava GURS Žalec za naše delo neprimerne in premajhne prostore. Zaradi tega se pripravlja preselitev v upravno stavbo Juteksa v Žalcu, nad izpraznjene prostore inšpekcijskih služb. Za stranke, ki imajo opravke tako pri nas kot tudi na zemljiški knjigi, bo ta rešitev sicer slabša, sedaj smo oddaljeni le slaba dva metra, vendar bodo pogoji za delo s strankami v obeh službah precej boljši. Če bo prišlo do preselitve, bo to verjetno nekje v maju ati juniju tega leta. Za konec bi še dejal, da si geodeti tako v državni službi kot iz geodetskih podjetij želimo, da bi lastniki zemljišč bolj upoštevati delo naše stroke na področju zemljiškega katastra in s tem tudi svojo lastnino, saj imam občutek, da je uničevanje mejnih znamenj postalo že kar ljudski šport. Mogoče bo k izboljšanju pripomoglo tudi to, da geodetske storitve po novem nikakor ne bodo cenejše, kot so bile do sedaj, saj vemo, da udarec po žepu pogosto najbolj zaleže.” D. Naraglav
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
GPS
MERITVE
ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
Na 23. seji občinskega sveta Občine Žalec je bil sprejet proračun Občine Žalec. Za kmetijstvo je v letu 2001 namenjenih 45.580.000,00 SIT.
SPLOŠNI POGOJI PRIDOBIVANJA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE ŽALEC ZA PODROČJE KMETIJSTVA
I.
Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične in pravne osebe (tudi društva in zveze društev), kot so navedene v posameznih postavkah, in ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Občini Žalec.
Zahtevke za izplačilo sredstev po tem razpisu uveljavljajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma njihovi pooblaščenci (vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun.
II.
Na znesek dospelih, vendar neporavnanih obveznosti iz tega razpisa občina ne plačuje obresti.
III.
Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge na predpisanem obrazcu za določen namen in priložijo predpisano dokumentacijo.
Vlagatelji zahtevkov jamčijo s svojim podpisom za pravilnost podatkov, navedenih na obrazcih. Vlagatelji, ki intervencijska sredstva pridobivajo za druge upravičence, morajo vlogi predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da so neposredni upravičenci vlagatelja pooblastili.
Zahtevke se vlaga in obrazci se dobijo na: OBČINI ŽALEC, ODDELKU ZA NEGOSPODARSKE IN GOSPODARSKE DEJAVNOSTI, 3310 ŽALEC, Ulica Savinjske čete 5 (v nadaljnjem besedilu občina).
IV.
Vloge obravnava strokovna služba in jih predloži v potrditev Odboru za kmetijstvo pri Občinskem svetu. Na podlagi mnenja Odbora za kmetijstvo odloči o vloženih zahtevkih upravni organ s sklepom.
V.
Nepopolne in prepozno prispele vloge po tem razpisu se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo.
Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve sredstev po tej uredbi navajal neresnične podatke, se mu sredstev ne dodeli oziroma je dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila občine upravičencu do dneva vračila.
ra.
Občina Žalec izplačuje upravičencem sredstva po tem razpisu samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen s tem razpisom. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se vloge v drugem roku ne obravnavajo. V kolikor vloge v naslednjih rokih sredstva za določeni namen prekoračijo, se upravičencem zahtevki proporcionalno zmanjšajo.
OBRAZLOŽITEV POSTAVK, IJER SE ZAHTEVKI VLAGAJO NEPOSREDNO NA PODLAGI VLOG
402503 GOZDNE CESTE 2.500.000, 00 SIT
1.	Namen ukrepa: letno vzdrževanje gozdnih cest, ki jih predlaga Zavod za gozdove, potrdi pa Občinski svet, občina pa sklene pogodbo z Ministrstvom za kmetijstvo.
410217 ANALIZA KRME 100.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: spodbuja kmete k večji uporabi analiz krme.
2.	Upravičenci: KSS v imenu kmetov.
3- Pogoji za pridobitev sredstev: opravljena analiza krme v dogovoru s KSS.
4.	Višina sredstev: 100% financiran vzorec krme.
5.	Način in rok vložitve zahtevka:
•	v imenu kmetov zahtevek vloži KSS do vključno 15 ■ novembra 2001 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu. Zahtevku je treba priložiti:
•	račun o opravljeni analizi krme s seznamom upravičencev - kmetov.
410217 ANALIZA ZEMIJE 100.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: večje posluževanje analiz zemlje.
2.	Upravičenci: IHP v imenu kmetov.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: opravljena analiza zemlje v dogovoru s KSS.
4.	Višina sredstev: 50% sofinanciran vzorec zemlje.
5.	Način in rok vložitve zahtevka:
•	v imenu kmetov zahtevek vloži IHP do vključno 15. novembra 2001 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu.
Zahtevku je treba priložiti:
•	račun .o opravljeni analizi zemlje s seznamom upravičencev.
410217 KMETIJSKO GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE 200.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: izobraževanja za potrebe kmetijstva.
2.	Upravičenci: KSS Žalec, Zavod za gozdove Slovenije, Enota v Žalcu. 3- Pogoji za pridobitev sredstev: na podlagi vloge KSS se izvede sofinanciranje izobraževanj, ki obsega celotno plačilo honorarjev predavateljev, stroškov najema prostora za izobraževanja in prevozov za strokovne ekskurzije.
4. Način in rok vložitve zahtevka:
•	KSS Žalec, Zavod za gozdove Slovenije, Enota v Žalcu, vloži zahtevek na osnovi dejansko opravljenih storitev do vključno 15. novembra 2001 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu.
Zahtevku je treba priložiti:
•	račun o opravljenih storitvah s seznamom udeležencev,
•	program izobraževanj.
410217 RAZVOJ TURIZMA IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI 100.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: sofinanciranje zahtevanih izobraževanj, ki jih morajo opraviti kmetje pred registracijo dejavnosti ter sofinanciranje tečajev in predavanj.
2.	Upravičenci: KSS Žalec v imenu kmetov.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: KSS Žalec pridobi sredstva v imenu kmetov na osnovi zahtevka o dejansko opravljenih izobraževanjih, predavanjih in tečajih.
4.	Način in rok vložitve zahtevka:
Obvestila
april2001
•	KSS Žalec vloži zahtevek na osnovi dejansko opravljenih storitev do vključno 15. novembra 2001 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu.
Zahtevku je treba priložiti:
•	račun o opravljenih storitvah s seznamom udeležencev.
410217 ZAVAROVANJE KRAV 1.500.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: sofinanciranje zavarovanja krav.
2.	Upravičenci: zavarovalnice v imenu kmetov.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: zavarovalnica pridobi sredstva na podlagi pogodbe z Občino Žalec.
4.	Višina sredstev: sofinancira se 5.000,00 SIT po kravi.
5.	Način in rok vložitve zahtevka: mesečno na osnovi sklenjene pogodbe, zadnji zahtevek do 15. novembra 2001.
410299 SOFINANCIRANJE OSEMENJEVANJA 1.800.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: umetno osemenjevanje krav, plemenskih svinj ter naravni pripust kobil.
2.	Upravičenci: primarne veterinarske organizacije s koncesijo Republike Slovenije v imenu uporabnikov.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: opravljena storitev. Veterinarska organizacija pridobi sredstva na podlagi sklenjene pogodbe.
4.	Višina sredstev: sofinancira se 1.500,00 SIT za prvo osemenitev na kravo, plemensko svinjo in kobilo.
5- Način in rok vložitve zahtevka: mesečno na osnovi sklenjene pogodbe, zadnji zahtevek do 15. novembra 2001.
412099 DOTACIJE DRUŠTVOM 2.000.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: sofinanciranje društev s kmetijskega področja pri njihovem delovanju.
2.	Upravičenci: društva, ki delujejo na območju občine Žalec.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnostih.
4.	Višina sredstev: sofinancira se 100.000,00 SIT na društvo ter del opravljene aktivnosti.
5.	Način in rok vložitve zahtevka: do 21. maja 2001 oziroma vsak mesec do 15. vprimeru opravljene aktivnosti, zadnji zahtevek do 15. novembra 2001.
413001 SREDSTVA ZA CELOSTNI RAZVOJ PODEŽEIJA IN OBNOVO VASI 6.500.000,00 SIT
1.	Namen ukrepa: celostni razvoj podeželja in obnova vasi.
2.	Upravičenci: KS oziroma deh KS, ki jih je občina prijavila na javni razpis.
DODEIJEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA REGRESIRANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE
I.	Predmet razpisa
1.	Predmet razpisa je regresiranje realnih obresti pri najemu likvidnostnih posojil za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo samo za pogodbene obveznosti iz leta 2000.
2.	Upravičenci po tem razpisu so banke ah hranilno kreditne službe v imenu kmetov.
3.	Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 700.000,00 SIT.
4.	Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 15. maja 2001 za prvo trimesečje oziroma do 15. juhja za drugo trimesečje.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1.	Regresira se realna obrestna mera do višine 5,5 %.
III.	Vsebina zahtevka
1.	Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: Regresiranje kmetijske proizvodnje.
2.	Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	pogodbo o najemu likvidnostnega posojila,
•	pooblastilo upravičenca vlagatelju zahtevka,
•	obračun realnih obresti po pogodbeni obvezi oziroma največ 5,5 % letno,
•	seznam upravičencev.
POMOČ KMETIJ AM
1.	Predmet razpisa
1 .Predmet razpisa je ohranitev kmečkega prebivalstva na območjih z manj primernimi pogoji za kmetovanje.
2.	Upravičenci po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva), ki ležijo na gričevnato-hribovitih in gorsko-višinskih področjih.
3.	Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 3 500.000,00 SIT.
4.	Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 21. maja 2001.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1.	Pomoč je denarna in le za enega družinskega člana, ki je pokoj-ninsko-invahdsko zavarovan kot kmet za dobo pol leta oziroma do porabe sredstev.
2.	Sredstva, do katerih bo upravičen, se bodo mesečno nakazovala DURS-u.
III.	Vsebina zahtevka
1.	Za dodehtev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: Pomoč kmetijam.
2.	Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	dokazilo o zadnjem plačilu pokojninsko-invalidskega zavarovanja (položnica),
•	izjava o nakazilu sredstev upravičenca direktno DURS-u,
•	potrdilo o legi kmetije.
REGRESIRANJE OBRESTI DOLGOROČNIH POSOJIL I. Predmet razpisa
1.	Predmet razpisa je regresiranje realnih obresti za najeta dolgoročna investicijska posojila:
2.	Upravičenci po tem razpisu so fizične in pravne os^be.
3.	Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 8.000.000,00 SIT.
4.	Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati za vsako trimesečje do 15. v naslednjem mesecu, zadnji zahtevek do 15. novembra 2001.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1.	Za posojila iz let 1996 do 2000 se regresira realna obrestna mera največ do višine 5,5 %, v kolikor vlagatelj regresiranja ni uveljavljal drugje in do porabe razpoložljivih sredstev v te namene.
2.	Regresirajo se realne obresti za najeta investicijska posojila v živinorejski, poljedelski, hmeljarski, sadjarski proizvodnji ter za najeta posojila za dopolnilne dejavnosti.
3.	Vlagatelji morajo imeti sklenjeno pogodbo o posojilu s finančno organizacijo.
III.	Vsebina zahtevka
1.	Za dodehtev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: Regresiranje realnih obresti dolgoročnih posojil.
2.	Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	pogodbo o najemu posojila,
•	pooblastilo upravičenca vlagatelju zahtevka,
•	obračun realnih obresti za leto 2001 po pogodbeni obvezi oziroma največ 5,5 % lemo po četrtletjih.
AGROMELIORACIJE
I. Predmet razpisa
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje urejanja - izboljšanja kmetijskih zemljišč.
2.	Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva). '
3- Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 1.500.000,00 SIT.
4.	Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati od 21. maja do
30. oktobra 2001 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15- v mesecu.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1.	Pogoji za pridobitev sredstev so opravljena agromelioracijska dela v letu 2001 v skladu z drugo alineo drugega odstavka 80. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, to je: apnenje, založno gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, ureditev gorskih pašnikov.
2.	Opravljen ogled predstavnikov občine in kmetijsko svetovalne službe.
3.	Višina sredstev je do 25 % opravljenih agromelioracijskih del oziroma maksimalno 100.000,00 SIT/ha.
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev imajo kmetje, ki sredstev za ta namen iz proračuna Občine Žalec še niso prejeli.
III.	Vsebina zahtevka
1.	Za dodehtev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: ’ Agromehoracije.
2.	Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	račune o opravljenih agromelioracijskih delih,
•	izjavo kmeta o vrednosti opravljenih agromelioracijskih delih, ki jih je opravil sam,
•	mapno kopijo z vtisom opravljenih del,
•	odločbo Upravne enote.
namakanje
I. Predmet razpisa
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje mini namakalnih sistemov.
2.	Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva).
3.	Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 250.000,00 SIT.
4.	Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 2001.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1.	Pogoji za pridobitev sredstev so končana dela - izvedba mini namakalnega sistema.
2.	Opravljen ogled predstavnikov občine in kmetijsko svetovalne službe.
3.	Višina sredstev je do 50 % sofinanciran znesek računa kupljenega materiala.
III.	Vsebina zahtevka
1,	Za dodehtev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: Namakanje.
2.	Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	račune o nabavljenem materialu,
•	izjavo kmeta o vrednosti opravljenih deh, ki jih je opravil sam.
vrtanje pašnikov
I. Predmet razpisa
1.	Predmet razpisa je intenziviranje paše goveje živine, konj in drobnice.
2.	Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva), ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo v taki meri, da ustvarjajo tržne presežke.
3.	Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 500.000,00 SIT.
4.	Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 2001.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1.	Pri pašnikih, urejenih za pašo govedi in konj, je dotacijo možno uveljavljati najmanj za 2 ha na novo urejenih površin ah najmanj za 1 ha dodamo razširjenih površin za ta namen.
2.	Pri pašnikih, urejenih za pašo drobnice, je dotacijo možno uveljavljati najmanj za 1 ha na novo urejenih površin ah najmanj za 0,5 ha dodatno razširjenih površin za ta namen.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev so končana dela - izdelava električne ograje v skladu s tehnološkimi navodili.
4.	Opravljen ogled predstavnikov občine in kmetijsko svetovalne službe.
5.	Višina sredstev je do 50 % sofinanciran znesek računa kupljenega materiala oziroma maksimalno do 100.000,00 SIT/ha.
III.	Vsebina zahtevka
1.	Za dodehtev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: Urejanje pašnikov.
2.	Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	račune o nabavljenem materialu,
•	izjavo kmeta o vrednosti opravljenih del, ki jih je opravil sam.
PRESTRUKTURIRANJE KMETU I. Predmet razpisa
1.	Predmet razpisa je vzpodbujanje ekološke pridelave, integrirane pridelave v sadjarstvu in zelenjadarstvu, povečevanje staleža drobnice, posredno vzpodbujanje pašne izrabe hribovitih terenov, ohranjanje mlečne proizvodnje in hmeljarstva ter razvoj turizma na kmetiji.
2.	Upravičenci do sredstev pò tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva) in pri postavki sadjarstvo Sadjarstvo Mirosan.
3.	Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 5.700.000,00 SIT.
4.	Roki za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami so natančneje obrazloženi pri posamezni postavki.
II.	Kriteriji za dodelitev sredstev
1. Pogoji za pridobitev sredstev so natančneje obrazloženi pri posamezni postavki.	.
III.	Vsebina zahtevka
1. Za dodehtev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: Prestrukturiranje kmetij.
SUBVENCJE PODPORA NALOŽBAM PRESTRUKTURIRANJA KMETU SE NAMENJAJO ZA NASLEDNJE NAMENE:
1. Ekološko kmetovanje	*
Kmetija mora biti podvržena nadzoru in mora pridobiti potrdilo, da so na celotni kmedji izpolnjeni minimalni pogoji za ekološko kme-
tovanje.
Višina sredstev:
•	izobraževanje kmetov o ekološkem kmetovanju t plačilo tečaja,
•	financiranje kontrole, in sicer: v prvem lem v višini 100 % stroškov in v drugem ter tretjem lem v višini 30 % stroškov.
Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 2001.
Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	potrdilo, da je kmetija podvržena nadzoru,
•	račune o nastalih stroških.
2.	Sadjarstvo
Vlagatelj ima pravico do subvencije, če ima skupaj najmanj 0,6 ha sadovnjaka pri jablanah, hruškah in breskvah oziroma 0.06 ha pri češnjah. Pri obnovi sadovnjaka morajo biti zastopane sorte sadnih vrst, ki so priporočene za pridelovanje v Sloveniji in so uvrščene v sadni izbor za Slovenijo. Vlagatelji morajo imeti pogodbo o SIPS. Višina sredstev:
•	obnova in novogradnja sadovnjaka do 250.000,00 SIT.
Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31.avgusta 2001.
Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	pogodbo o članstvu v SIPS,
•	račune za nakup sadnih sadik z datumom od 01. 10. 2000 do 25.05. 2001,
•	mapno kopijo z zarisom parcel, kjer se vrši poseg,
•	zemljiškoknjižni izpisek za parcele, kjer se vrši poseg,
•	če vlagatelj ni lastnik, mora priložiti veljavno zakupno pogodbo,
•	mnenje kmetijske svetovalne službe,
•	mnenje UE Žalec, da se kmetija ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
3.	Zelenjadarstvu
Vlagatelj ima pravico do subvencije, če je storitev ah nabava opravljena v lem 2001 in da mu je zelendjadarstvo ter cvetličarstvo dopolnilna dejavnost h kmetiji.
Višina sredstev:
•	postavitev ah adaptacijo (skupaj z opremo) rastlinjakov za zele-. njadarske in cvetličarske namene, to so plastenjaki in steklenjaki do:
•	steklenjakov v višini največ 1.000,00 SIT/m2
•	plastenjakov v višini največ 500,00 SIT/m2
•	podpora na ha: integrirana pridelava do 100.000,00 SIT/ha, konvencionalna pridelava do 50.000,00 SIT/ha.
Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 2001.
Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	dokazilo o lastništvu,
•	račune o nabavi,
•	mnenje kmetijske svetovalne službe,
•	dokazilo oziroma izdano odločbo o postavitvi rastlinjaka,
•	mnenje UE Žalec, da se kmetija ukvarja s kmetijsko dejavnostjo,
•	potrdilo, da je pridelovalec včlanjen v IP (integrirano pridelavo).
4.	Drobnica - povečevanje staleža drobnice, posredno vzpodbujanje paše in izrabe hribovitih predelov Vlagatelji pridobijo sredstva pod pogojem, da so člani društva rejcev drobnice ter da upoštevajo navodila in merila kmetijske svetovalne službe. Sofinancira se nabava in lastna vzreja (nakup in obnova) plemenskih Živah drobnice znanega porekla.
Višina sredstev:
•	ovni, kozli 10.000,00 SIT/žival,
•	ovce, koze 5.000,00 SIT/žival.
Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 2001.
Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	račune o nabavljeni plemenski živini,
•	mnenje kmetijske svetovalne službe,
•	mnenje UE Žalec, da se kmetija ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
5.	Mlečna proizvodnja - nakup hladilnih naprav za mleko (prevozni in fiksni) ter nakup sušilnih naprav za krmo
Višina sredstev:
•	za kmetije v gričevnato-hribovitem in gorskem-področju vvišini do 35 % vrednosti naprave oziroma v nfaksimalnem znesku 130.000,00 SIT za hladilne naprave,
•	za kmetije v nižinskem področju v višini do 25 % vrednosti naprave oziroma v maksimalnem znesku 100.000,00 SIT za hladilne naprave,
•	za sončne sušilne naprave za voluminozno krmo na toph zrak 90.000,00 SIT,
•	za sušilne naprave za voluminozno krmo na hladni zrak 40.000,00 SIT,
•	za mlekovode 90.000,00 SIT.
•	za gradnjo in obnovo gnojišč in gnojiščnih jam do 150.000,00 SIT Osnovni pogoj za dodehtev dotacije k hladilnim napravam na kmetijah je minimalni stalež petih krav.
Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 2001.
Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	račune o nakupu hladilne naprave oziroma sušilne naprave oziroma mlekovoda,
•	gradbeno dovoljenje oz. odločbo o gradnji oz. obnovi gnojišč in gnojiščnih jam,
•	dokazilo o staležu krav,
•	mnenje kmetijske svetovalne službe.
6.	Hmeljarstvo - podpora obnovi hmeljišč (premena)
Višina sredstev:
•	do 200.000,00 SIT/ha.
Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31- avgusta 2001.
Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	potrdilo hmeljne komisije o prijavi celotne površine hmeljišč, ki jo posameznik obdeluje,
•	potrdilo hmeljne komisije o prijavi v letu 2001obnovljenih površin,
•	račun IHP za nakup virusov prostih sadik.
7.	Turizem na kmetiji - podpora razvoju turizma na kmetiji Višina sredstev:
•	do 25 % sofinanciranja investicije v lem 2001.
Zahtevke za dodehtev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 2001.
Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti:
•	veljavno gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev vzdrževalnih del,
•	idejni načrt,
•	investicijski program,
•	račune za opravljeno investicijo.
LEGENDA:	• IHP - Inštitut za hmeljarstvo in
•	KSS - Kmetijska svetovalna služba pivovarstvo
•	DURS - Davčna uprava	• IP - integrirana pridelava
•	SIPS - Slovenska integrirana pridelava sadja
april2001
Podjetništvo
PODJETNIŠTVO, RAZVOJ
(aktualne informacije izdelovanja Razvojne agencije Savinja in njenih partnerjev)
•	JAVNI RAZPISI:
•	Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec je doslej že odobril sedem posojil od desetih prejetih vlog, v tretjem krogu 16. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje podjetništva in obrtništva na območju občin Tabor, Vransko in Žalec do 15. 4. 2001 pa je prejel še pet vlog, ki bodo obravnavane na naslednji seji upravnega odbora še pred koncem meseca aprila.Takrat bomo ugotovili, ali je v okviru 16. natečaja še kaj prostih sredstev, zato nas interesenti po 1. maju pokličite na RA Savinja (tel.:713-68-60, Danica Jezovšek-Korent).
•Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za investicijske kredite za mlade podjetnike Še vedno je do objave porabe namenskih sredstev odprt rok za prijavo (Ur.list št. 94/2000, str. 8786). Predmet razpisa je dodeljevanje subvencij za investicijske kredite za mlade podjetnike $ v opremo ali v nov program. Za mlade podjetnike štejejo podjetniki do preteka deset let po končanem šolanju na katerikoli izobrazbeni stopnji. Podrobnejše informacije na tel.: (02) 234 12 74 (g. Manfred Lepej)
•	Slovenska podjetniška inovacijska mreža SPIM vas vabi k sodelovanju pri skupnem slovenskem nastopu na razstavah inovacij, ki bodo v:
1	MOS v Celju od 14. do 23. septembra 2001 (rok prijave do 20. 5. 2001) in
2	IENA v Nuembergu od 1. do 4. novembra (rok prijave do 5. 8. 2001).
Pospeševalni center za malo gospodarstvo bo pokril stroške razstavnega prostora in stroške skupne promocije (za eno novost vsakemu sodelujočemu).
Vse dodatne informacije v zvezi z vključitvijo v SPIM mrežo in sodelovanjem na razstavah so vam na voljo na telefonskih št.: (01) 5891870 (ga. Nadja Avsec) ter 041/714-540 (g. Andrej Škrinjar).
Zainteresirani lahko dvignete oziroma naročite prijavno dokumentacijo tudi na RA Savinji.
•	OSTALE INFORMACIJE
•	Pospeševalni center za malo gospodarstvo objavlja Natečaj za oblikovanje celostne podobe programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. Program obsega izvedbo posameznih delavnic s področja podjetništva. Stroški delavnic so kriti iz nacionalnih sredstev ter zato brezplačni.
Podrobnejše informacije na tel, št.: (01) 589 18 73 (ga. Karmen Kelher). _______________________
•	Slovenski EVRO INFO centri vabijo k sodelovanju v promocijski kampanji “Elektronsko poslovanje malih in srednjih podjetij”. Sodelujoča podjetja morajo izpolnjevati naslednje kriterije: podjetje mora biti malo ah srednje veliko, prisotno na tujem trgu, imeti dostop do interneta, še nima spletne strani. Podjetja, ki bi želela sodelovati pri projektu, dobijo podrobnejše informacije na tel. št.: (01) 589 18 76 (Evro Info center Ljubljana) ah (03) 713 68 60 (Razvojna agencija Savinja).
•	Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okohce.
•	Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno - investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše dohne.
•	Certifikat kakovosti ISO 9001; še vedno vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si žehte pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite! Prva podjetja, ki so se udeležila našega skupnega usposabljanja, so že oziroma so tik pred pridobitvijo certifikata. Čestitamo podjetju Zagožen d.o.o. !
•	Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci, itd), ste vsak delovni dan med 9. in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec!
VABIMO VAS K SODELOVANJU!
Poiščete nas na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu,
Tel.: (03) 713 68 60, faks: (03) 713 68 70 (Danica Jezovšek - Korent). E-pošta: podjetniski.cen-ter@zalec.si ah preko naših partnerjev UPI Ljudska univerza Žalec (03 713 35 50, g. Andrej Sotošek), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), IZVIR Žalec (03 713 31 00 g. Janko Kač).

DA
NA PODROČJU GRADBENIŠTVA IZVAJAMO: novogradnje in adaptacije strojni estrihi in ometi zemeljska dela in zunanje ureditve najem gradbene opreme in orodja
Uli
Nova
uprava
o vinjske doline
Tel.: 713 68 88 Faks: 713 68 90
V IN
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter
Telefon: 03/ 570 20 70 GSM.041 709-186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLER J EV,
•	SUŠILCEV
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
RA Savinja na razpisih EU
V teh dneh se je iztekel rok za prijavo na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje PHARE Posebnega pripravljalnega programa za strukturne sklade EU za projekt “Regionalna politika in kohezija, Razvijanje regionalnega zaposlitvenega finančnega instrumenta - splošne dotacije za usposabljanje v Savinjski regiji”.
Glede na vsebino razpisa, ki je bil namenjen izključno za programe izobraževanja in usposabljanja s področja razvoja človeških virov, smo se v našem okolju partnersko povezah in dogovorih za skupno prijavo vseh tistih, ki imajo ustrezne reference na razpisanem področju. Partnerji v Spodnji Savinjski dohni bomo v primeru uspešnega razpisa sodelovali v dveh projektih:
-	“Razvoj podeželja”, v katerem bomo kot partner skupno s prijaviteljem Zavodom “Rogaška dediščina”, partnerjem Razvojno agencijo Sotla ter nekaterimi domačimi in tujimi izvajalci izvajali usposabljanje za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za naše območje je predračunsko predvidenih približno 1,9 mio SIT potrebnih sredstev, od katerih je v primeru izbora možno dobiti 75% sredstev nepovratno;
-	“Razvoj modela usposabljanja človeških virov”, v katerem je zaradi dobrih referenc na področju izobraževanja odrasfih prijavitelj UPI Ljudska univerza Žalec, kot partnerici pa sodelujeva Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec. Cilj projekta je na primeru sočasnega izobraževanja dveh ciljnih skupin (ene skupine delavcev SIP-a in ene skupine nezaposlenih žensk do 26 let) razviti model usposabljanja, ki bo na podlagi večjega znanja omogočil hitro prilagajanje zaposlenih v različnih podjetjih spremenjenim pogojem na trgu, nezaposlenim pa večje zaposlitvene možnosti. Skupna predračunska vrednost tega projekta, ki traja deset mesecev, je tolikšna, da bi nam v primeru uspešnega konkuriranja lahko zagotovila preko 10 mihjonov SIT nepovratnih sredstev.
Upamo, da nam bo v Evropi nenehno poudarjeni partnerski pristop, ki smo ga v našem okolju doslej znah dobro izkoristiti že pri nekaterih drugih projektih, pripomogel tudi k uspešnemu konkuriranju pri tem razpisu. Vsekakor pa smo se v postopku priprave zahtevne projektne dokumentacije po evropskih merilih vehko naučili, kar bomo znah s pridom izkoristiti pri naslednjih razpisih PHARE, ki se napovedujejo. Predvidoma naj bi v naslednjih dveh letih v Savinjsko regijo po tej poh prišli preko 2 milijona EUROV nepovratnih sredstev.
Hmezad Export - import Žalec je v aprilu dobil novo upravo. Na razpis za direktorja se je prijavilo sedem kandidatov, od katerih vsi niso izpolnjevali razpisnih pogojev.
Nadzorni odbor je za predsednika uprave izbral Ludvika Semprimožni-ka, nazadnje zaposlenega v Semenarni Ljubljana, drugi član uprave pa je Martina Zupančič, ki je v času trajanja razpisa'podjetje že vodila kot vršilka dolžnosti direktorice.	K. R.
AVTO HIŠA
DAČA, d.o.o.
Migojnice 140,3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE
tel.: 03 / 57-18-222 GSM: 041 629 093
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET
BREZ POLOGA
VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo
Novi veliki citroen
Na slovenskem trgu je od 19- aprila naprodaj nov avtomobil citroen C5. Predstavitev novega vozila so imeh vsi pooblaščeni prodajalci v Sloveniji, med drugim Uidi Avtohiša Kos, Kossan trgovsko podjetje, d.o.o. iz Ločice ob Savinji. C5 je narejen na
novi osnovi, ki bo hkrati osnova za večji citroen C6. S tem avtomobilom bodo nadomestili XM, ob tem pa so tudi povedali, da ne potrebuje posebne nege do 200 tisoč prevoženih kilometrov.
T. Tavčar
KODfllN,
«•p*
Rimska cesta 35, 3311 S€MP€T€R Tel.: 03/70 00 630 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA Zdravstveni dem Prebold ČETRTEK, 10. 5. 8001 Optiko Šempeter ČETRTEK, 84. 5. 800!
N oročite se!
VEUKA IZBIRA OTROŠKIH SONČNIH OČAL 20 %-m POPUST
NA DOLOČeK MODELE SONČNIH OČAL
Obiščite nets in videli boste bolje.
Vabi vas OPTIKA

vmona,
/
VtJUCANIZIStSTV® egt m AVTOPRALNICA
Jure VEUGOŠEK s.p.,GRIŽE 123c, tel.: 03 / 571 68 20, 041 656 041
/
r*
PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ IN VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA.
Ugodni plačilni pogoji in popusti

MOŽNOST HRAMBE GUM
VABIMO VAS TUDI V DNEVNI BAR FLORJAN V ŠEŠČE 51 A pri PREBOLDU (Pikelj Brigita s.p.)
ZEMELJSKA DELA GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV
Mti., 6. fi.
IZVAJAMO VSA ZEMELJSKA DELA (nizke gradnje in rušenje objektov) PRIPRAVA CEST IN DVORIŠČ IZVAJANJE RAZNIH ŠKARP POSTAVLJANJE VSEH VRST ROBNIKOV TLAKOVANJE DVORIŠČ IN MANJŠIH POTI
VELIKA PIRESICA 12/A 3310 ŽALEC TEL: 03/572 81 29, 041/ 649 611
KIV-u dva certifikata
Znanje, kakovost in skrb za okolje
Tako bi na kratko strnili karakteristiko o podjetju K1V Vransko, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo in izkušnjami na področju izdelovanja energetskih sistemov. Od leta 1947, ko so na sedanji lokaciji pričeli s proizvodnjo kovinskih proizvodov in peči na trda goriva, so se zgodile velike spremembe. Bili so vzponi in padci, med najhujšimi izguba 85 odstotkov trga, ki jo je povzročil razpad Jugoslavije. Z vizijo in znanjem so se usmerili na zahodna tržišča, kjer so za svoje izdelke pridobili potrebne ateste in certifikate. Znanje, kakovost in usmeritev v skrb za okolje so v začetku meseca kronali s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001 in okoljskim certifikatom ISO 14001.
Podjetje KIV, d.d., Vransko se na trgu pojavlja s programom hišne energetike, industrijske energetike in ekološkim programom - termično predelavo odpadkov. V programu hišne energetike proizvajajo peči in opremo za kurjenje s tekočimi, plinastimi in trdimi gorivi moči od 15 do 100 KW. Na tem področju sodijo med vodilne domače proizvajalce, pri čemer predstavlja kvaliteta izdelkov najvišji nivo v tej branži. V programu industrijske energetike izdelujejo toplovodne, vrelovodne in parne kotle moči od 10 do 20.000 KW in tlaka od 0.5 do 28 bara za kurjenje s tekočimi in plinastimi gorivi. Njihovi najpomembnejši kupci so iz Indonezije, Švice, Švedske, Avstrije in Rusije. Takorekoč 90 % teh proizvodov prodajo zunaj Slovenije. V tem programu pa so še kotli in kotlovnice za kurjenje lesnih ostankov in biomase moči od 100 do I5.OOO KW. Ta proizvodni program predstavlja več kot 40 % njihove prodaje in več kot 90 % izvoza. Celotne objekte izdelujejo po sistemu flključ v roke”, se pravi od izdelave projek-
ta do montaže. Svoje znanje so združili z bogatimi izkušnjami švedskega poslovnega partnerja s priznano blagovno znamko Jamforsen. Njihovi kupci so iz vseh koncev Evrope, v
Saudovi Arabiji, Egiptu, Braziliji, Hrvaški, Nemčiji in Angliji.
V KIV-u je zaposlenih približno 100 delavcev, pri čemer tvori jedro ingeniring z zelo močno raziskovalno razvojno dejavnostjo. Intenzivno sodelujejo z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za strojništvo, v preteklem obdobju pa tudi z Institutom Jožef Štefan ter s številnimi institucijami, ki
Med podelitvijo certifikatov
Sloveniji pa so njihovi sistemi v Gozdnem gospodarstvu Postojna, Marofu, Starem trgu pri Ložu in Gornjem Gradu z daljinskim ogrevanjem mesta. Sicer pa je KIV na področju zgorevanja biomase in posebnih ostankov dejansko edina slovenska firma z razvojem teh sistemov in mednarodnimi referencami. S tega področja ima KIV priznana tudi dva mednarodna patenta. V KIV-u namenjajo za razvoj, raziskovanje in izobraževanje okrog 10 % bruto prihodka družbe.
Nadvse pomemben in uspešno razvijajoč je ekološki program. Z lastnim znanjem in v sodelovanju s tujimi partnerji razvijajo sisteme za sežig industrijskih in komunalnih odpadkov. S tega področja imajo več registriranih patentov in dobljenih priznanj. Njihovi referenčni objekti v Nemčiji, na Hrvaškem in tudi v Sloveniji obratujejo brezhibno ter v skladu z evropskimi predpisi in standardi za varovanje okolja. Na tem področju imajo številne stike s potencialnimi kupci na Japonskem,
se ukvarjajo s problematiko energetike in ekologije. Lani so imeli milijardo tolarjev realizacije, v njihovi poslovni politiki pa so v ospredju intenzivna vlaganja v razvoj in nove trge.
Na slovesnosti ob podelitvi certifikatov, ki je bila v hotelu Štorman na Venišah, je direktor družbe Ivo Kreča dejal: “Osnovni cilj pridobitve certifikatov ISO 9001 in ISO 14001 je doseganje visoke kakovosti v načrtovanju in proizvodnji takšnih izdelkov, ki so najbolj ekonomični, uporabni in ekološko prijazni ter zadovoljujejo naše kupce in poslovne partnerje. Poleg osnovnega cilja sta nam pri procesu uvajanja in predvsem izvajanja projektov ISO 14001 pomembna dva dodatna cilja. Prvi je ustvariti moderno, v prihodnost usmerjeno podjetje, ki bo omogočalo ugodno okolje zaposlenim in kupcem, drugi cilj pa je ustvariti nivo kakovosti, ki bo našim kupcem in partnerjem zagotavljal dolgoročno rešitev njihovih problemov in zadovoljstvo. Razvojno priložnost vidimo v iskanju
SIPRO
CERTIFIKAT št. 129
ISO 9001
=IQNet=
d.o.o.
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1
tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NAJEMNINE ZA STANOVALA se bodo v mesecu aprilu 2001 povečale za 0,53%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu aprilu 2001 14.393,86 SIT in je 299.05 SIT/nr. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 12.386,40 SIT, na Polzeli pa 14.844,76 SIT.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000.
Vse najemnike stanovanj obveščamo, da od 1. januarja ne plačajo prispevka za mestno zemljišče, ker ni obračunan po položnicah. Vsi najemniki bodo prejeli odločbo, ki jo bo izdala Davčna uprava v Žalcu in bodo takrat poravnali prispevek za mestno zemljišče. V bodoče bo inkaso za mestno zemljišče izvajala Davčna uprava v Žalcu. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu aprilu 2001 povečale za 0,53%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 948,53 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja.
Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu aprilu znašala 161,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem marcem.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
TELEFONSKE ŠTEVILKE.
Nove številke so:
-	CENTRALA	712	13	60
712 13 61
-	TAJNIŠTVO	712	13	64
-	BLAGAJNA	712	13	76
-	TEHNIČNA PISARNA	712	13	72
-	(upravniki)	712	13	63
-	FAKS	712	13	62
-	DIREKOR	712	13	66
-	TEHNIČNI DIREKTOR	712	13	71
rešitev, ki bodo zagotavljale kakovost življenja in bivanja v zdravem in prijaznem okolju.”
Oba certifikata je na slovesnosti direktorju Ivu Kreči podelil minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. Pred tem sta zbranim spregovorila vranski župan in poslanec Franc Sušnik ter vodilni presojevalec za certifikat ISO 9001 Tomaž Milač.
Ministra Kopača smo po končam slovesnosti, ki so jo popestrili člani godalnega kvarteta . Akord in voditeljica Neja Petek, naprosili za kratko izjavo o KIV-u in morebitni podpori njihovim programom. “Podjetju MV in direktorju Ivu Kreči veljajo moje najiskrenejše čestitke. Malo je podjetij, ki se lahko pohvalijo z okoljskim certifikatom ISO 14001. V KIV-u so s pridobitvijo tega certifikata pokazali, da varstvo okolja uspešno vključujejo v svojo poslovno strategijo. Na ministrstvu smo veseli, da imamo takšna podjetja, zato velja KIV-u vsa naša podpora. KIV je z mariborsko univerzo in nekaterimi drugimi podjetji iniciator Centra za okoljsko tehnologijo, ki je projekt, ki naj bi predstavljal napredne okoljske tehnologije v praksi. Tildi zaradi tega ima podjetje popolno podporo našega ministrstva.”	ep
<# PUS ETI a
o. o.
TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a,
3314 BRASLOVE, tel.: 03 / 700-11-70
VEHRA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC RAZLIČNIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH,
MOTORNE ŽAGE
(hdhi kyyi0ižl€£*
solo
•lonsered
©Husqvarna
ST!HL
Nudimo servis in rezervne dele»
y0ß						 j GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s.p. Prežihova 1, Žalec, tel.: 03/ 710 32 66 tax; 03/71032 67
PROJEKTIRANJE	GSM: 041 618 443
ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL	
	V GRADBENIŠTVU Izvajamo:
\ GRADBENA OSLA	\ J NIZKE GRADNJE j
\ OBRTNA BELA	\ / ADAPTACIJE /
\ INŠTALACIJSKA DELA \ / REKONSTRUKCIJE /	
J J dà
EMG d. d. Aškerčeva 4/a, ŽALEC Tel.: 03/712-15-00, faks: 03/712-15-66
RAČUNALNIK IRM PC LASERSKI TISKALNIK	OO 39.999 SIT
CD-RW 4-4-32	OB 23.999 SI
INJET BARVNI TISKALNIK 0D1&999ST
APC ZAŠČITE
Iščemo mlade strkovnjake za uvajanje projektov v trgovinah. Prijave na irrfo@mikropis.si Obiščite nas v e-Trgovini: www.mikropis.si
HM:
Cene so brez davka in veljajo za takojšnje plačilo.
IVA
d.O.O.
AVTO D ELI
od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 / 700 16 11
RO+SO
SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE
Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL
»NOVO«
od
2.018.071,-
tena /e informativna
POSEBNO UGODNI KREDITI Trgovina z
•	rezervnimi deli
•	montaža gum
•	rabljena vozila
•	kleparska bi ličarska dela.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.0.0.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/ 612 731.
Uradne tire asa stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SlMiLASy SO: ponedeljek od S, do 12» tire, sreda od H» do 15. tire, petek od H. do 12. tire.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
april2001
Obvestila
VIZIJA RAZVOJA OBČINE VRANSKO
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko
Občina Vransko je na podlagi analize obstoječega stanja v občini in njeni primerjavi z občinami v regiji in državi ugotovila določene priložnosti (geostrateška lega ob komunikacijskih poteh, zaščiteno okolje z relativno nizko stopnjo onesnaženosti, komunalna urejenost obstoječe zgoščene pozidave, možnost priključitve novih poselitvenih kompleksov...) in nevarnosti (relativno nizek komunalni in osebni standard pretežnega dela prebivalcev, neugodno stanje na področju kmetijstva, majhna in slaba uspešnost gospodarstva občine, omejenost razpoložljivega prostora za stanovanjsko in poslovno gradnjo, omejitve v rabi prostora...). Takšno stanje je narekovalo oblikovanje nove strategije nadaljnjega razvoja občine, ki bo temeljilo na zagotavljanju pogojev za gospodarsko rast, na zagotavljanju konkurenčnosti občine ter na njenem povezovanju v regiji in državi ter tudi širše (vključenost v razvojne programe regije in države).
Postavljeni so bili osnovni elementi razvoja, in sicer:
A.	Demografski razvoj,
B.	Zaposlovanje,
C.	Gospodarstvo in
D.	Prostorski razvoj.
Na podlagi teh osnovnih elementov razvoja je bilo nujno pristopiti k zagotovitvi potrebnih površin za stanovanjsko in poslovno gradnjo, potrebnih sredstev za komunalni razvoj občine, oblikovanju in izvajanju programa promocije občine in trženja občine kot podlaga za pridobivanje novih investitorjev.
Občina Vransko je tako v začetku leta 2000 pristopila k spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko - dopolnitev v letu 2000, ki se je nanašala na:
•	uskladitev z novimi obveznimi izhodišči dolgoročnega plana RS za področje varstva naravne in kulturne dediščine ter prometnega omrežja,
•	uskladitev z dodatnimi podatki pristojnih resorjev za področja vodnega gospodarstva, energetike in prometa, dopolnitev z zasnovo območij za obrambo in zaščito ter sprejeto prostorsko dokumentacijo v letih 1999 in 2000,
•	dopolnitve območij varstva vodnih virov (vodovarstvena območja) in vodnogospodarskih ureditev,
•	dopolnitev skladno z odločbo Ustavnega sodišča (Uradni list RS št. 93/99),
•	spremembe mej ureditvenih območij naselij na pobudo občine in posameznikov za potrebe poselitve - gradnja in ureditve na kvalitetnih in manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami za področje poselitve za naselje Vransko,
•	dopolnitev z 11-programskimi zasnovami, katere so podrobneje predstavljene v nadaljevanju.
PROGRAMSKE ZASNOVE
1.	PROGRAMSKA ZASNOVA TA OBMOČJE LOVSKE KOČE IN STRELIŠČA TEŠOVA
Ureditveno območje programske zasnove se nahaja na južnem pobočju nad zaselkom Tešova. Po jugovzhodnem robu poteka mimo ureditvenega območja cesta, ki od Vranskega preko zaselka Tešova in hriba Petelink pelje na Dobroveljsko planoto. Ureditveno območje sestavljajo poleg predvidenih stav-bišč še kmetijske in gozdne površine, ki bodo ohranjene. Funkcija območja bo turistično-rekreacijska.
Površina, predvidena za pozidavo in druge ureditve, je razdeljena na dve območji, ki so opredeljene kot:
•	območje turistično-gostinske dejavnosti, kjer je predvidena ureditev obstoječe lovske koče (nadomestna gradnja) in ureditev prometnih (dovoz, dostop, parkiranje) in ostalih zunanjih površin. Na območju je že zgrajena lovska koča (v zaključni gradbeni fazi), za katero je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje,
•	območje strelišča, kjer je predvidena ureditev skladišča strelne naprave (katapulta za izstrelitev glinenih golobov), ureditev strelnih mest (travnata površina), izgradnja opazovalnega stolpa (preže) in ureditev območja izstreljevanja glinenih golobov (travnata površina, 50 m od izstrelišča, kot 120°) v skupni površini približno 3 000 m2. Območje se nahaja v osrednjem delu ureditvenega območja, severozahodno od lovske koče. Na zahodnem delu območja je predvidena ureditev širšega območja strelišča oz. območja dometa šiber (travnik, gozd, 150 m od izstrelišča, kot 120°).
Površina ureditvenega območja meri približno 3,40 ha.
2.	STANOVANJSKA ZAZIDAVA NA OBMOČJU VRANSKEGA - SEVERNI DEL - PO ZAV RTE H
Ureditveno območje se nahaja na južnem pobočju Dobroveljske planote in severno od potoka Podgrajščica. Ureditveno območje meji na mejo ureditvenega območja PUP Vransko. Površina ureditvenega območja meri približno 4,35 ha.
Območje programske zasnove sestavljajo poleg obstoječih in predvidenih stavbišč še zelene površine in obvodne površine, ki bodo v večji meri ohranjene. Funkcija območja bo stanovanjska, možna je tudi mirna, predvsem intelektualna dejavnost. Površine, predvidene za pozidavo, so zasnovane v vzdolžnih pasovih v smeri vzhod-zahod, kakor potekajo plastnice in vključujejo obstoječe posamezne objekte. Območje, predvideno za pozidavo, se nahaja izven strmega dela pobočja. Vzdolžni pasovi so medsebojno prekinjeni z zelenimi pasovi. Cestno omrežje je predvideno v smeri vzhod-zahod po plastnicah in z novo navezavo preko mostu čez Podgrajščico na Vransko. Na celotnem območju so skladno z opredeljeno namembnostjo možne nadomestne gradnje in adaptacije obstoječih objektov.
3.	STANOVANJSKA GRADCA PEČENIK - LAZ
Ureditveno območje se nahaja na srednjem delu južnega pobočja Dobrovelj, severozahodno od Vranskega in zahodno od zaselka Tešova. Območje je v večji meri že pozidano.
Območje sestavljajo poleg že pozidanih površin in predvidenih stavbišč še zelene površine, ki bodo v večji meri ohranjene. Funkcija območja bo stanovanjska. Površina, predvidena za pozidavo, je zasnovana v smeri vzhod-zahod ob krajevni cesti, kakor potekajo plastnice in vključujejo obstoječo stavbno zemljišče. Cestno omrežje je obstoječe - lokalna cesta. Na celotnem območju so skladno z opredeljeno namembnostjo možne nadomestne gradnje in adaptacije obstoječih objektov.
Površina ureditvenega območja meri približno 3,00 ha.
4.	STANOVANJSKA GRADNJA ČEPLJE - NA BREGU
Ureditveno območje se nahaja na vzpetini nad Čepljanskim poljem. Umeščen je južno od avtoceste Arja vas-Vransko in severno od regionalne ceste Celje-Ljubljana, vzhodno od avtocestnega priključka Čeplje ter zahodno od zaselka Čeplje.
Funkcija območja bo stanovanjska. Površine, predvidene za pozidavo, so razdeljene na tri območja:
•	območje obstoječe pozidave, kjer gre za ažuriranje obstoječih objektov in možnostjo zgostitve pozidave,
•	območje na jugozahodnem in jugovzhodnem delu vznožju pobočja, kjer je predvidena pozidava še prostih površin z individualnimi objekti,
•	območje obstoječega stavbišča.
Območje je prometno dostopno po dovozni cesti na severni strani območja, del le-te je bil izgrajen v sklopu AC Arja vas-Vransko ter ob južni strani hriba preko potoka Poltav.
Površina ureditvenega območja meri približno 5,38 ha.
5.	STANOVANJSKA GRADNJA POD PREKOPSK1MI ZAVODI
Ureditveno območje se nahaja pod gričevnatim obrobjem Prekopskih šum na območju Male Prekope, severno od ravninskega dela Prekope. Teren predstavlja prehod strmega južnega pobočja Dobrovelj v izravnano dolinsko dno.
V vrzelih med obstoječimi objekti in prostih površinah je predvidena dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov. Znotraj ureditvenega območja se ohranja pretežno sedanja raba (dopolnilno individualna stanovanjska gradnja in dopolnilna kmečko stanovanjska gradnja).
Površina ureditvenega območja meri približno 3,20 ha.
6.	OBRTNO STANOVANJSKA CONA BRODE
Ureditveno območje obsega vzhodni del naselja Brode in je omejeno na zahodu in jugu z ureditvenim območjem naselja Brode, na vhodu z lokalno cesto in na severu s kmetijskimi površinami.
Funkcija območja bo obrtno-stanovanjska. Površine za pozidavo so zasnovane vzdolž obstoječe pozidave z izvedenim novim cestnim priključkom in izvedbo napajalne ceste. Znotraj ureditvenega območja se ohranja pretežno sedanja raba (obrtno-stanovanjska).
Območje je dostopno iz naselja Brode preko lokalne ceste. Predvidena je izvedba nove napajalne ceste v smeri vzhod-zahod. Na obravnavanem območju ni površin, namenjenih peščem. Za oskrbo z vodo je potrebno predvideti novo primarno vodovodno omrežje z možnostjo navezave na transportni vodovod Vransko-Gomilsko.
Z realizacijo tega programa pozidave bodo dane možnosti za:
•	zagotovitev razvoja lokalne obrti,
•	zagotovitev pogojev za gradnjo stanovanjsko-poslovnih objektov investitorjev iz drugih območij,
•	odpiranje novih delovnih mest.
Površina ureditvenega območja meri približno 3,55 ha.
7.	OBRTNO STANOVANJSKA CONA REMS
Ureditveno območje se nahaja severozahodno od naselja Ločica pri Vranskem in zahodno od regionalne ceste RII-447. Območje za predvideno za pozidavo leži ob jugovzhodnem in južnem vznožju hriba “Rigelj”.
Funkcija območja bo obrtno-stanovanjska. Površina za pozidavo je zasnovana v smeri vzhod-zahod ob krajevni cesti. Cestno omrežje je obstoječe z možnostjo izvedbe dovozne ceste. Območje je dostopno iz krajevne ceste Ločica-Brce. Na obravnavanem območju ni površin, namenjenih pešcem. Za oskrbo z vodo je potrebno izgraditi nov primarni vod.
Z realizacijo tega programa pozidave bodo dane možnosti za:
•	zagotovitev razvoja lokalne obrti,
•	zagotovitev pogojev za gradnjo stanovanjsko-poslovnih objektov investitorjev iz drugih območij,
•	odpiranje novih delovnih mest.
Površina ureditvenega območja meri približno 2,2 ha.
8.	POSLOVNO-OBRTNO-TRGOVSKA CONA OB AVTOCESTNEM PRIKLJUČKU ČEPLJE
Ureditveno območje se nahaja vzhodno in zahodno od avtocestnega priključka Čeplje, ki se nahaja vzhodno od naselja Vransko in je zaradi tega priključka ter varnostnega pasu plinovoda s kmetijskega vidika omejena raba.
To zemljišče je glede na omejitve uporabno predvsem za razvoj trgovske (skladišča) in prometne dejavnosti (parkirišča za tovorna in druga vozila) ter za druge s smernicami razvoja občine opredeljene namene. Območje je dostopno z regionalne ceste RII-447 preko obstoječih priključkov.
Površina območja meri približno 16,86 ha in obsega štiri funkcionalna ure-
ditvena območja:
•	območje, predvideno za gradnjo obrtnih, proizvodnih in industrijskih objektov s parkirnimi in manipulacijskimi površinami (varstveni pas plinovoda) - površina območja približno 9,97 ha,
•	območje, ki pomeni zaokrožitev avtocestne vzdrževalne baze,
•	območje, namenjeno obrtno-trgovski dejavnosti (omejena kmetijska raba) - površina območja približno 1,31 ha,
•	območje, namenjeno proizvodno-servisnim dejavnostim in parkirnim površinam za tovornjake (varstveni pas plinovoda) - površina približno 5,59 ha.
K oblikovanju obrtno-proizvodne cone smo pristopili, ker:
•	trenutno znotraj občine ni območij za poslovno-obrtno cono razen MV Vransko v naselju Vransko, ki je prostorsko omejeno in pozidano,
•	je z razdelitvijo občine Žalec na nove občine naša občina ostala brez površin za razvoj trgovine, obrti in proizvodnje,
•	je v neposredni bližini avtocestni priključek na avtocesto Ljubljana-Maribor.
Poleg že omenjene neposredne bližine avtocestnega priključka je ta lokacija atraktivna tudi zaradi drugih komunalnih vodov, ki potekajo skozi poslovno obrtno cono. Poleg plinovoda tudi električno, TK in vodovodno omrežje. Za odvoz odpadnih vod je predvidena izgradnja lokalne biološko-čistilne naprave.
9.	PARK TEHNIČNE KULTURE “JANEZ PUH” Z AVTOMOTODRO-MOM, PREDSTAVLJEN Z DVEMA MOŽNIMA LOKACIJAMA
S strateško presojo možnih lokacij za te vrste dejavnost (vzgojno-izobraže-valna, športna, muzejska in turistično-rekreacijska) sta prišli v poštev dve lokaciji (lokacija Vransko in Čeplje). S programskima zasnovama, kjer so bila pridobljena mnenja vseh sooblikovalcev rabe prostora, sta obe lokaciji dobili primemo umestitev v prostor občine. Obe območji sta dostopni z regionalne ceste R11-447, le da je območje Čeplje bližje avtocestnemu priključku Čeplje, posega po manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, je v skladu z izhodišči in mnenji Zavoda za gozdove Republike Slovenije, je atraktivnejše za zgoraj naštete dejavnosti in ne poslabša bivalnih pogojev občanov občine Vransko, temveč popestri njihovo turistično ponudbo.
Območje posega obsega naslednjo izgradnjo objektov in ureditev površin:
•	steza (upoštevane norme FIM - Federation Internationale Automobile za krožne steze cestnih dirk (NCCR)),
•	servisnih objektov s parkirnimi mesti tehničnega osebja; namenjenih potrebam tehničnih služb (boksi, pisarne, servisna mesta...). V sklopu servisnih dejavnosti je predvidena še pristajalna ploščad za helikopter in parkirišče za bivalnike površine 11.500 m2.
•	parkirnih mest na travnatih površinah za obiskovalce,
•	avtokampa in prenočitvenega objekta,
•	krajinsko ureditev nepozidanih površin z ureditvijo novega ribnika.
Takšen projekt je ne samo občinskega in regijskega pomena, temveč tudi
državnega, saj pri nas potrebujemo te vrste objekt. Z vso našo dejavnostjo na področju prostorskega planiranja smo se možnosti uresničitve le tega najbolj približali.
10.	GRADNJA ENODRUŽINSKIH STANOVANJSKIH HIŠ V NASELJU VRANSKO
Območje meji na mejo ureditvenega območja naselja Vransko na vzhodu, umeščeno je južno od potoka Podgrajščica na kmetijske površine. Širše območje je komunalno opremljeno (cesta, elektrika, vodovod, telefon, kanalizacija je v izgradnji).
Funkcija območja bo stanovanjska, možna je Uidi mirna, predvsem intelektualna dejavnost. Površina ureditvenega območja meri približno 0,403 ha.
11.	CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA VRANSKO
Ureditveno območje se nahaja na južnem pobočju Dobroveljske planote, vzhodno od naselja Vransko, zahodno od naselja Brode in severno od potoka Podgrajščica. Funkcija območja bo izgradnja centralne čistilne naprave.
Površina ureditvenega območja meri približno 0,48 ha.
12.	ŠPORTNO-TURISTIČN1 KOMPLEKS PODGRAD
Ureditveno območje se nahaja severovzhodno od naselja Vransko, vzhodno od naselja Prapreče. Severni rob je južno pobočje hriba Jeronim s cerkvijo Sv. Jeronima. Pod pobočjem hriba Jeronim je graščina Podgrad s pomožnimi objekti, južno od tega pa obstoječe kopališče, ki obsega kopališki objekt, bazen in prometne površine.
Funkcija območja bo turistično-rekreacijska. Površina, predvidena za pozidavo in druge ureditve, je razdeljena na dve območji:
•	Območje A - turistično-gostinska dejavnost, kjer je predvidena ureditev obstoječe graščine, sanacija in izgradnja gospodarskih in pomožnih objektov, ureditev prometnih in ostalih površin,
•	Območje B - kopališče, kjer je predvidena rekonstrukcija in dograditev kopališkega objekta (ureditev in dograditev bazena, športnih, prometnih in zunanjih površin).
•	Golf igrišče, na ostalih površinah je predvidena izgradnja golf igrišča z 9 luknjami ter ureditev zelenih, vodnih in obvodnih površin.
Območje bo hkrati namenjeno še konjeništvu ter kmetijstvu, delno kot intenzivno (njive...), v večji meri kot ekstenzivno (travniki). V sklopu urejanja vodnih in obvodnih površin je predvidena izgradnja manjšega zadrževalnika (bajerja), ki bo imel vodnogospodarsko in turistično-rekreacijsko vlogo.
Površina ureditvenega območja meri približno 25,00 ha.
Občinski svet občine Vransko je na svoji 24. redni seji 9- aprila 2001 sprejel sklep o razgrnitvi osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko - dopolnitev v letu 2000, ki je bil 19- aprila 2001 objavljen v 28. številki Uradnega Usta RepubUke Slovenije.
Župan občine Vransko Franc Sušnik
Politične stranke
april2001
ZLSD pred novimi izzivi
V	tem mesecu so bile aktivnosti ZLSD usmerjene k pripravi in izvedbi programsko volilnih sej po organizacijah. Tako smo v skladu z organiziranostjo Območne organizacije ZLSD Spodnje Savinjske doline izvedli programsko volilne seje Občinskih odborov ZLSD in sicer v občinah Braslovče, Polzela in Žalec.
V	občini Prebold bo volilna seja v teh dneh, nato pa tudi na Vranskem.
V	občini Tabor v tem trenutku nimamo aktivnih članov.
V	Občini Žalec so potekale tudi programsko volilne seje v krajevnih organizacijah.
Izvedena je bila tudi programsko volilna seja Območne organizacije ZLSD Spodnje Savinjske doline, ki koordinira delo Občinskih organizacij, ter Ženskega foruma pri ZLSD.
Na vseh sejah so člani pregledah dosedanje delo in ga kritično ocenili. Delitev Občine Žalec na šest manjših občin je vplivala na aktivnosti v stranki. V spremenjenih razmerah po delitvi Občine je Območna organizacija ZLSD prevzela usklajevalno funkcijo, saj je jasno, da se je težišče dela prestavilo na občinske odbore. Ti so svoje delo opravljah v skladu s svojimi možnostmi. Tako opažamo dovolj uspešno delo v Občini Žalec, pa tudi v Občini Polzela, manj aktivnosti pa smo beležili v ostalih občinah. Seveda je ta aktivnost pogojena s številom članov, pa tudi s številom
ZDRUŽENA USU
socialnih demokratov
svetnikov v Občinskih svetih. Tako nimamo svetnika v Braslovčah, enega pa imamo na Polzeli in Preboldu. V teh občinah člani opažajo pogosto napako Občinskih vodstev, to je centralizacija občinskih središč.
Z željo povečanja števila svetnikov v občinskih svetih in s tem poseganja v lokalno politiko smo z programsko volilnimi sejami praktično začeli priprave na lokalne volitve, katerih cilj je popolnih volilne liste z ustreznimi kadri, ter pridobiti čim večje število svetnikov v Občinske svete.
Člani so izvolili vodstva, kateri bodo stranko v naslednjem štiriletnem obdobju čakajo vodih in izpeljali predsedniške volitve, volitve v občinske svete in župane, v nekaterih občinah nato volitve v svete Krajevnih skupnostih ter nato nove državnozborske volitve.
Braslovško organizacijo bo vodil Karl Lebič, na Polzeli je izvoljena Marjana Šmajs, ki vodi tudi Ženski forum pri ZLSD. Predsednik Občinske organizacije kot tudi Območne organizacije je Roman Virant, v Preboldu pa vodi organizacijo Niko Rak.
Ob dne™ upora in prazniku dela čestitamo vsem občankam in občanom z željo po svetlejši prihodnosti. Predsednik 00 ZLSD Žalec Roman Virant
Pogled se mi je ustavil na koledarju. Seštel sem dneve in ugotovil, da je za nami že 111 dni tega leta, to pa je skoraj tretjina. Bliskovita hitrost časa in s tem dogajanja je kar pretresljiva. Dogodki in novice se nizajo v svetu, kjer nedvomno izstopa evtanazija. Doma so zapleti zaradi zamenjave predsednika uprave Telekoma, tudi tako imenovani Vatikanski sporazum buri duhove, na lokalnem nivoju pa stvari tečejo tudi precej drugače, kot so bile prvotno zastavljene in zamišljene.
Najprej se želim pomuditi ob zakonu o evtanaziji, ki ga je sprejel Nizozemski parlament. Kot da je človek prevzel oblast nad vsem stvarstvom. Homo sapiens XXI. stoletja si je vzel pravico odločati o življenju in smrti. Pomembno ni več eksistirati, temveč izključno samo funkcionirah. V jeziku preprostega človeka to pomeni: dokler si uporaben za opravljanje drugim koristnih opravil, si zaželen, ko tega ne boš zmogel, se bomo na podlagi računalniških analiz odločili, koliko časa te bomo vzdrževali, nato pa te bomo, kot v romanu Franza Kafke, strojno ekse-kutirali. Srhljivo, grozeče in gnusno. Da pa vse skupaj ni zanemarljivo, opozarja dejstvo, ki smo mu bili pred dnevi priča na nacionalni televiziji. Dr. Janez Rugelj, psihiater, javno oznanja liberalizacijo po njegovem “odhajanja”, kar po moji sodbi ni vredno človeka z nazivom dr. medicine. To je grd madež vsem, ki so prisegli Hipokratu.
Domačo sceno buri odstavitev Marjana Podobnika iz Telekoma, kar postavlja pod vprašaj koalicijo. S tem se uresničujejo napovedi, koliko časa bo SLS+SKD v vladi. Očitno je
SDS
LDS dosegla vse, sedaj potrebuje samo še popolnoma proste roke, da svoj projekt izpelje, kakor si ga je zamislila.
Zapleta pa se tudi ob Vatikanskem sporazumu, kjer je glavni nasprotnik ZLSD. Težko dojamem razprave, kjer gre za stvari, ki naj bi se reševale z največjo mero modrosh. Status cerkve je znan in država ne more v ish sapi nekaj sprejemati in sočasno ločevati. Zame je vprašljivo že ustavno načelo o ločenosh države in cerkve, kajti oba elementa stojita istočasno na istem mestu. Mislim, da je to stvar razprav strokovnjakov, saj je vendar ob vsem skupaj nujno poznati mnogo več, kot samo do sedaj zapisano zgodovino 1945 - 1991.
Uidi lokalno je dogajanje razburljivo. Na 22. seji občinskega sveta ni bil izglasovan predlog župana, da razreši podžupana Gregorja Vovk -Petrovskega. Socialdemokrati smo jasno povedali, da smo od prve seje vztrajali na enem podžupanu. Torej Uidi sedaj v primeru odpoklicev in menjav “nas ni zraven”, kot bi se temu reklo. Nimamo prav nobene moralne pravice odločati o zamenjavi hshh struktur, katerim smo od samega začetka nasprotovali. Načelo starega Rima je bilo: Divide et impera - deh in vladaj. Modri vladarji so to sprejeh in vladah, manj modri so padli... Prvi- so zgodovino zaznamovali, drugi so iz nje izginili.
Za 00 SDS Žalec zapisal: Januš Rasienicz
Zmaga
razuma
Odkar obstaja SLS, ta stranka še nikoh ni bila v takšnem razpotju kot ravno v času po združitvi s SKD. Za pričakovati bi bilo, da bo stranka z združitvijo postala močna homogena celota, ki bo lahko samostojno in suvereno vladala v slovenskem političnem prostoru, pa temu ni tako.
Izgleda, da še vedno iščemo pot, katere smer bi že morala bih jasna in njene smernice podane tako, da ne bi bilo treba vseskozi si izmišljah novih poh. Jasno in za zmeraj bi moralo bih zapisano, da stranka smo ljudje in ne posameznik, za katerega trpita stranka in njen ugled. Takšnih poizkusov ovekove-čanja posameznih mitov, kot se v stranki sedaj dogaja to ni ravno ugled stranke, ki na slovenskem deluje skoraj že vso prejšnje stoletje.
Mit bratov Podobnik, ki se imata za nenadomestljiva Slovenca je naši stranki kohkor dobrega tudi tohko slabega naredil, in čas je, da se najdemo ljudje in jasno povemo, da vztrajati za vsako ceno, neglede na žrtve, ki jih to breme povzroča, da se ga enostavno odstrani z iznove vseh težav.
Mislim, da so v naši stranki še ljudje, ki premorejo kanček samozavesti in razuma, da lahko stranko vodijo brez osebnih koristi, ki jih prinaša položaj nekega voditelja. Da se stranka ukvarja z enim
Prispevki političnih strank ni:
SLS «e SKD
Slovenska ljudska stranka
samim človekom ure in ure, ga ščiti in'z delom ljudi, ki jim je zdraharstvo poklic, jemlje stranki čas in ugled, da bi se še kdaj kaj dobrega slišalo o tej naši stranki; to za večino članstva postaja nedopustno. Mishm, da del ah skoraj večina podpira izvojevano zmago levega krila stranke z g. Butom na čelu in pričakuje modre odločitve v korist ljudi, ki sestavljajo stranko in blagovest Slovenstva.
Čas je, da brata Podobnik odideta s svojo politično nezrelostjo in prepustita stranki, da živi in diha tako kot želi večina njenega članstva. Dobre službe in paktiranje zaradi neznanja ne more biti vodilo ugleda za strankino življenje.
Upam, da kohkor nas je še ostalo, da mishmo lahko svobodno in da to tudi javno povemo, da se z načeli kolektivnega samomora, ki nam ga nekateri v stranki hočejo vsiliti, ne strinjamo in bomo štorih vse, da stranki ostane karizma LJUDSKA in življenje v ustvarjanju boljšega jutra. Velikokrat smo že povedali, da stranka smo ljudje, ki z njo živimo in delamo zanjo in ne določeni posamezniki. Tish, ki mislijo da so več in nedotakljivi, takšni v naših vrstah nimajo kaj iskati. Zdrav razum mora poštah naše vodilo.
Ivan Jošt
lektorirani v uredništvu.
Borba za upokojence se je začela
Zakaj? Kdo? S kakšnim namenom?
Pravzaprav ne gre za upokojence, ampak za njihove volilne glasove. Vprašali boste zakaj. Prihodnje leto. bodo vendar občinske volitve in čez slaba štiri leta spet volitve v Državni zbor. Za naš glas se vlečejo, ah bolje rečeno, borijo, prav vse stranke, ki žehjo na oblast, saj se zavedajo, da nas je 470.000 oziroma ena tretjina volilne baze. V zadnjem času pa se je izkazalo, da smo zanimivi zlasti za novo Bajukovo stranko N.Si seveda z namenom, da nas na tak ah drugačen način pridobi za svoje prozorne namene. Za uvod bodi dovolj. Sedaj pa k stvari!
Da pridemo do dna cinizmu in sprenevedanju prvakom te stranke, smo sklicali skupščino Območnega odbora DeSUS, ki je primerno okarakterizirala akterje teh spletk. O delu, uspehih in neuspehih naše stranke, ki deluje na območju bivše občine Žalec, je poročal njen predsednik g. Franc Lenko. Predsednik je največ časa namenil delu in uspehom naše stranke v času priprav in izvedbi volitev v občinske in repubhške organe, medtem ko se je podpredsednik osredotočil na odnose oziroma sodelovanje z društvi upokojencev.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik naše stranke g. Janko Kušar, ki je največ časa namenil noveli
DeSUS
pokojninske zakonodaje, zaradi katere je med upokojenci tohko negodovanja. Ugotovil je, da je vpliv naše stranke na spremembo pokojninske zakonodaje tako vehk, kot je močna naša poslanska skupina v parlamentu. Poudaril je, da bi imeli v parlamentu mnogo več poslancev, če bi volih v vsej Sloveniji tako kakor v celjski regiji. Naše poslance je volilo le 11 % upokojencev in v takem razmerju je tudi odgovornost naše stranke do vsega, kar se dogaja z našimi pokojninami. Povedal je še, da bi bile naše pokojnine zamrznjene, če ne bi podpisali koalicijske pogodbe. Letošnja novela zakona pa bi bila izglasovana, četudi bi naši poslanci glasovali proh, kajh večini poslancev je bilo jasno, da je novela potrebna zaradi ekonomskega stanja naše nacionalne ekonomije.
Spričo vsega napisanega se v časopisih pojavljajo članki na to temo, ki so napisani z namenom, da nas sprejo med seboj. Razumljivo je tudi, da verjamemo tistemu, ki “ponuja” več, čeprav gre za čisto zavajanje in sprenevedanje. Posebno aktivna sta mag. Štrous in Drobnič, bivša sekretarja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Štrous pa je celo strokovni delavec poslanske skupine N.Si, kar je po svoje razumljivo.
Rado Rotar
OB
DESETLETNICI
SLOVENSKE
ZASTAVE
Slivna pri Vačah je geometrično središče Slovenije. Ob obeležju, ki označuje središče naše domovine je bila 7. aprila proslava ob deseh obletnici slovenske zastave, ki jo je organiziralo društvo - Heraldika Slovenika. Slovesnost se je začela s Sveto mašo v župnijski cerkvi na Vačah. Maševal je nadškof dr. Franc Rode. Po končanem obredu je sledil blagoslov slovenske zastave, občinskih zastav in praporjev društev. Med zastavami občin je bilo opaziti tudi zastavi občine Žalec in Prebold. Blagoslov zastav in praporjev je tradicija, ki so jo poznah naši pradedje. Po drugi svetovni vojni pa je ta tradicija ugasnila.
Popoldne je bila osrednja slo-vesenost na Slivni. Slovensko zastavo so k geometričnemu središču Slovenije prinesli pripadniki častne čete slovenske vojske. Dvignili so jo na častni drog ob igranju himne godbe na pihala slovenske policije.
Proslave so se udeležbi: predsednik državnega zbora RS Borut Pahor, dr. Andrej Bajuk s sopro-
N Si
Nova Slovenija
Kršćanska ljudska stranka
go ministra gospod Ivo Bizjak in Jakob Presečnik, več poslancev državnega zbora, gospod nadškof dr. Franc Rode. Žal smo na proslavi pograšali predsednika države Milana Kučana, ki je bil vabljen pa se vabilu ni odzval. Proslavo je povezoval igralec in pesnik Tone Kuntner. Slavnostni govornik je bil gospod Lojze Peterle predsednik prve demokratične vlade. Pozdravila pa sta nas tudi župan občine Litija in predsednik državnega zbora Borut Pahor. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor iz Vač in recitatorke iz gimnazije v Litiji. Celotna proslava je poudarjala ljubezen do naše domovine in s tem tudi do simbolov, ki jih imamo. Kmalu bomo praznovali deseto obletnico naše samostojne države in bilo bi prav, da naša zastava zavihra z vsake hiše. Pokažimo, da smo ponosni na stoletni sen naših prednikov, da imamo svojo državo. Spoštujmo naše državne simbole!
Vsem Savinjčankam in Savinjčanom kot tudi čanom N.SI Krščansko ljudske stranke čestitamo ob prazniku 27. april in 1. maj - prazniku dela.
00 N.Si Drago Podgorelec
V mesecu aprilu je minilo 100 dni nove vlade in posledično je v tem mesecu celjsko regijo obiskalo vrsta članov vlade iz vrst Liberalne demokracije Slovenije, vključno s predsednikom vlade R Slovenije dr. Janezom Drnovškom, ki je v torek, 17. 4. 2001 obiskal Šoštanj, kjer je v podjetju Termoelektrarna Šoštanj otvoril novo ekološko pridobitev. Dr. Lucija Čok je bila v Celju, dva ministra iz LDS-ove vladne garniture pa sta obiskala tudi občino Žalec. Tako je vodja lokalne pisarne LDS za Spodnjo Štajersko Gregor Vovk Petrovski v torek, 3. aprila, pripeljal v občino mag. Janeza Kopača, ministra za okolje in prostor. Kopač je najprej v prijateljskem vzdušju poklepetal s člani izvršnega odbora LDS in se na občini udeležil pogovora s pred-
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
stavniki krajevnih skupnosti in oddelka za okolje in prostor na občini. V petek, 20. aprila, je žalsko občino obiskal še dr. Dušan Keber, minister za zdravstvo, ki si je v kratkem obisku ogledal dnemi center Eureka in Želva, opravil obisk v prostorih Liberalne demokracije v Žalcu ter imel razgovor z direktorjem Zdravstvenega doma, predstavniki dnevnega centra, mag. Ireno Prašnikar, vodstvom občinskega oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo ter predstavniki vodstva LDS.
u
april2001
Po
DOLINI
Mladostnik in droga
Pod tem naslovom je na OŠ Griže dalj časa potekal projekt osveščanja osmošolcev o drogah in posledicah, ki jih te povzročajo. Zaključek tega projekta je bila okrogla miza o drogah, ki jo je v sodelovanju z vodstvom šole in učenci pripravila voditeljica projekta Breda Roven.
K sodelovanju je povabila mamo nekdanjega odvisnika, ozdravljenega odvisnika Petra, ki ima za sabo zdravljenje v komuni, svetovalno
njo ukvarjajo zato, da bi osveščali ljudi. 0 njej govorijo tudi mladostniki. Kot o nečem vznemirljivem in omamnem pa govorijo tudi tisti, ki so v neposrednem stiku z njo, ker jo na tak ab drugačen način uporabljajo. Učitelji smo mnenja, da je potrebno podpirati razvoj tistih zmožnosti, ravnanj in odnosov pri otrocih in mladostnikih, ki jim bodo omogočib reči NE drogam takrat, ko se bodo znašb pred njimi sami, brez zaščite odraslih. Ključne besede, ki naj postanejo stvarnost med mladimi,
jekta. Učenka Suzana je zapisala, “da so droge kot zajedalci, ki se jih ne moreš otresti. So zasvojenost. Vendar poznamo več vrst zasvojenosti, od katerih je droga najhujša obbka. Od začetka je zasvojencu lepo, ko je “zadet”, vendar postaja čedalje huje, dokler ne pride do tiste kritične točke, ko se začne zasvojenec odločati o življenju ah smrti. Veliko zasvojencev konča s samomorom. Tako se končajo mlada življenja najstnikov, katerih pravo življenje se je šele začelo.” Tako Suzana, njena sošolka Neja pa se sprašuje: “Ah misliš, da boš večji frajer, če boš kadil, pil ah se drogiral? Izogibajte se drog, saj s tem ne boste trpeli samo
Osmošolci OŠ Griže so bili ob pomoii učiteljic Brede Roven, Marije Pavčnik in Jasne Križnik soustvarjalci organiziranja okrogle mize o drogah, ki so jo s svojo prisotnostjo obogatili tudi vsi gostje.
delavko iz Šolskega centra Velenje, so: samozaupanje, samospoštovanje,
Mišo Zupančič iz Centra za socialno delo Žalec, Milko Štrukelj iz Občine Žalec, dr. Justinekovo in Marjano Jager iz Zdravstvenega doma Žalec, Bobo Kompoš, predsednico Društva staršev za pomoč mladim, glasbenico Alenko Lesjak in športnico ter nekdanjo učenko Majo Šuster. Na okrogli mizi so sodelovali še nekateri učitelji OŠ Griže z ravnateljem Francem Žagarjem in vsi učenci osmih razredov, ki so vodih okroglo mizo.
Okroglo mizo je začela z razmišljanjem osmošolke Nike Breda Roven. Nika je zapisala: “Na svetu je preveč drog in ker so prepovedane, so za večino še bolj zanimive. Sklepam, da se mladi, ki se začnejo drogirah, sploh ne zavedajo, kohko tvegajo. Njim se zdi vznemirljivo, ker delajo nekaj prepovedanega in se počutijo bolj odrasli." Zatem je Breda Roven nadaljevala: “Besedo droga uporabljamo razmeroma pogosto. O njej govorijo tisti, ki poznajo le njen pomen ah pa morda še tega ne. Potem tisti, ki so seznanjeni z njo kot strokovnjaki in se z
razvoj vseh tistih osebnih in socialnih veščin, ki so nujno potrebne za kakovostno življenje posameznika.”
V nadaljevanju so spregovorili vsi gostje, ki so nazorno predstavih problematiko drog in posledice, ki jih te prinašajo v okolje, dom, družino in še posebej zasvojencem. Ob vseh strokovnih mnenjih oziroma mnenjih ljudi, ki se prostovoljno ah poklicno ukvarjajo s problematiko drog, je bilo izjemno odmevno in globoko pripovedovanje mame, ki je doživljala vso tragiko tega zla ob lastnem sinu. Nedvomno so učencem močno sedle v zavest besede nekdanjega odvisnika Petra, ki je bil ob pripovedovanju svoje izkušnje resnično prepričljiv, hkrati pa je bil njegov izraz na obrazu odsev sreče, da se je uspel, sicer po hudih preizkušnjah in življenju v komuni, vrniti v svet brez droge.
Številna vprašanja in razmišljanja mladih osmošolcev so sprožala vedno nove odgovore, ki so dodobra zaposlili goste. Vmes ni manjkalo veznih komentarjev in razmišljanj osnovnošolcev v času trajanja pro-
vi, ampak tudi vaši starši in sorodniki. Odločite se prej in ne takrat, ko bo že prepozno. Ne zapravite svoje mladosti in življenja z zdravljenjem. Bodite močni in odklonite.”
Takšna in podobna razmišljanja so .pokazala, da mladi postajajo vse bolj osveščeni, kar je nedvomno zasluga tudi takšnih projektov, kot so ga izpeljali na OŠ Griže in bo kot stalnica prisoten tudi v prihodnosti. In kaj nam je za konec povedala Breda Roven? “Zelo sem zadovoljna z današnjo okroglo mizo. Naše sporočilo je zelo jasno. Še naprej moramo delovati predvsem preventivno in omogočati čim bolj zdravo in ustvarjalno življenje našim otrokom. Znah jim moramo prisluhniti, si pridobiti njihovo zaupanje, jim postaviti določene meje in jim omogočih potrjevanje tako doma kot v šoh. Uspeh na kateremkoli področju dviguje samozavest in samozaupanje. Današnji gostji Maja in Alenka sta bik dober primer slednjemu in čeprav z mnogo manjšimi uspehi, je to lahko dano prav slehernemu človeku.”
D. Naraglav
Pod platneno streho
Planinsko društvo Zabu-kovica in OŠ Griže sta v dvorani Doma Svobode Griže pripravila zanimiv planinski večer, na katerem so predstavili raziskovalno nalogo POD PLATNENO STREHO, ki so jo izdelali učenci OŠ Griže. Naloga je bila tudi izhodišče /a obujanje spominov na življenje v planinskih taborih, ki so v tem planinskem društvu stalnica vse od leta 1983 dalje.
Že v avh dvorane so si udeleženci planinskega večera lahko ogledali razstavo iz življenja in dela na planinskih taborih, še posebno pa so h spomini oživeli na sami prireditvi. Zbranim je najprej spregovoril predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, nih spominov in zanimivosti pa je spletala moderatorka prireditve
Magda Šalamon, ki je povabila pred mikrofon nekatere nekdanje udeležence mladinskih planinskih taborov. Z njihovo pomočjo so znova zaživeli spomini na Logarsko dolino, na Zadnjico, Tamar in Jezersko, kjer so bik organizirani tabori od leta 1983 do 1990. Njihovi spomini so bili polni besed zahvale vsem planincem, ki so bik v času tabora njihove mame in očetje - učitelji in prijatelji.
V tej vlogi so bik Magda Ježovnik, dolgoletna mentorica mladih planincev na OŠ Griže, Srečko Čulk st., Milan Polavder in še nekateri. Slednji je na prireditvi obogahl spomine na tabore s projekcijo diapozitivov in tako še podkrepil vse hsto, kar so povedali drugi udeleženci. Utrinki iz življenja v planinskih taborih, ki so bik pozneje še v Kamniški Bistrici, na Jezerskem, na Pokljuki, v Kopriv-
nem, v Medvodju, v Podvolovljeku in lani v Završnici, so oživeli tudi na odru. Z uprizoritvijo dogodkov in licitiranjem pesmi, ki so nastale v času taborov, je prireditev dobila pravo podobo življenja pod platneno streho. Poleg taborov v Tamarju in na Jezerskem, sta bila v letih od 1988 do 1999 organizirana tudi tabora na domačem Gozdniku, ki sta bila namenjena otrokom iz vrtca Griže in učencem od 1. do 3- razreda OŠ Griže.	D. Naraglav
Ustvarjalnost in inovativnost v šolah
Na Celjskem sejmišču je od 10. do 13. aprila potekal Festival vzgoje in izobraževanja. Festival je prvič združil tri sejme: Učila, Dnevi slovenskega izobraževanja ter Vse za otroka. Na njem je bilo predstavljenih 13 tematskih sklopov, skupaj je bilo 277 predstavitev, 165 predavanj, delavnic, posvetov in seminarjev ter 136 kulturnih prireditev, predstavilo pa se je tudi 92 šolskih glasil. Veliko ustvarjalnosti in inovativnosti so pokazale tudi osnovne šole iz Spodnje Savinjske doline.
Osnovna šola Polzela je na festivalu sodelovala s kar petimi inovacijskimi projekti. Delo z nadarjenimi učenci so predstavile ravnateljica Marinka Marovt, pomočnica ravnateljice Monika Hočevar in psihologinja Tatjana Kroflič, Slovar slovenskega knjižnega jezika v elektronski obliki pri slovenščini je projekt Mojce Cestnik, projekt Sodelovanje učitelja, vzgojitelja in knjižničarja v prvem razredu devetletne šole sta vodih Alja Bratuša in Majda Pur, Didaktična igra v prvi triadi devetletne šole je projekt učiteljic 1. in 2. razredov na matični šoh in POŠ Andraž (koordinatorka je bila Helena Lah), vodja projekta Eko šola kot način življenja pa je Nada Turnšek. Polzelska šola je sodelovala tudi na razstavi šolskih glasil. Naš glas, katerega mentorica je Marija Kronovšek, je prejel priznanje za kvaliteto šolskega glasila v celoti. V aprilu pa sta polzelski učiteljici Jožica Steblovnik in Monika Košec vodih tudi okroglo mizo na seminarju Vključevanje otrok s posebnimi potrebami, ki je bil v Portorožu.
Osnovna šola Prebold se je v Celju predstavila z dvema projektoma. Skupno poučevanje razredne učiteljice in športnega pedagoga v prvem triletju osnovne šole je predstavil Marjan Plavčak, projekt pa je vodil v sodelovanju z Nevenko Pader. Marjan Plavčak je na festivalu sode-
loval še z enim projektom, in sicer Vama športna vzgoja. Na razstavnem delu festivalu so učenci preboldske šole predstavih še svoje delo na likovnem področju, in sicer oblikovanje s kamni, mentorice pa so bile: Nevenka Andoljšek, Breda Tekavc in Tatjana Hedžet.
Prva osnovna šola Žalec je na
festival vzgoje in izobraževanja poslala člane krožka, ki je lani nadvse uspešno sodeloval na državnem tekmovanju na temo sladkorne bolezni. Učenci so sodelovati na okrogli mizi z naslovom Mladi diabetiki. Mentorici krožka sta Darja Balant in Zdenka Virant.
Osnovna šola Petrovče in POŠ
Vehka Pirešica sta bih na festivalu zastopani s projektom Modeh povezovanja podružnične šole z matično. Predstavila ga je Nada Jelen.
Osnovna šola Griže je kot Unescova šola predstavila izdelke, ki so jih učenci izdelati v okviru kulturnih dnevov na šolah v Grižah in Liboje. Vodja projekta Unescove šole je Breda Veber. Turistični krožek pod mentorstvom Tanje Turnšek pa je pripravil razstavo Igre naših babic in dedkov. Griške učiteljice so vodile tudi delavnice, Metka Umek je predstavila športno vzgojo, Marija Pavčnik in Martina Govejšek sta govorih o povezavi razredne in predmetne stopnje pri naravoslovnih predmetih, šolski radio pod mentorstvom Tine Uplaznik je pripravil oddajo, razstavljeno je bilo šolsko glasilo, katerega mentorica je Vesna Družinec Pilko, v Narodnem domu pa je nastopila tudi dramska skupina, ki jo vodi Janja Ramšak.
Tildi Osnovna šola Šempeter je na razstavi glasil na ogled postavila Našo misel, predstavila je didaktične igrače, ki so jih izdelale in jih pri pouku uporabljajo učiteljice prve triade, gledališka skupina pa je na prireditvenem odru odigrala igrico Pojedina pri Gaju Spektaciju (mentorici sta Judita Kočevar in Simona Kučer).
Osnovna šola Braslovče je v
okviru repubhškega projekta TIMKO - timsko načrtovanje oziroma med-predmetna povezava (uporablja se tudi izraz sodelovalno učenje) predstavila povezovanje pouka računalništva z ostalimi predmeti in krožki. Vodja projekta je Andreja Zupan, sodelovati pa so tudi učitelji geografije Bernarda Predovnik, biologije Viki Furman, knjižničarka Irena Kumer in likovnica Jolanda Petek. Vse dni festivala so braslovški učenci obiskovalcem festivala med drugim prikazovati uporabne izdelke v okviru raziskovalne naloge Kožuhija.
Osnovna šola Vransko se je predstavila s projektom Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev, ki ga je izvajala od leta 1998 do 2000. Gre za izvirni program dela z nadarjenimi, ki je vključen v razvojni načrt šole. Projekt je imel tri faze: priprava učiteljskega zbora in programov za delo z nadarjenimi, odkrivanje in indeti-flciranje nadarjenih učencev ter izvajanje programov za delo z nadarjenimi in njihovo vrednotenje. Posebnost dela z nadarjenimi je sobotna šola. V njej učenci raziskujejo in odkrivajo teme s področij naravoslovja, družboslovja, jezikov, umetnosti, računalništva in osebnega, razvoja. V sobotno šolo, ki je povsem prostovoljna, so vključeni učenci od 5. do 8. razreda. Izvaja se enkrat do dvakrat na mesec, udeležbo pa zagotavljajo z raznolikostjo tem, s primernim načinom dela in zahtevnostjo programa. Sobotno šolo izvajajo učitelji matične šole v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Sicer pa so na OŠ Vransko razviti še dva programa za delo z nadarjenimi. Prvi zajema dodatni pouk nemškega jezika za učence 8. razredov, drugi pa pouk računalništva od 5. do 8. razreda. Na Festivalu vzgije in izobraževanja sta delo šole pri spodbujanju razvoja nadarjenih učencev predstaviti ravnateljica šole Valerija Pukl in svetovalna delavka Mira Brinar - Huš kot vodja projektne naloge.
K. R., D. N.
Vrtci občine Žalec na Festivalu vzgoje in izobraževanja
WZ Vrtci občine Žalec smo v okviru Festivala vzgoje in izobraževanja, ki je potekal od 10. do 13- 4. 2001 v Celju, sodelovati s celovito predstavitvijo moralne in samozaščitne vzgoje predšolskih otrok in potrebnih pogojev za njuno uspešno izvajanje, kot to predvideva KURIKUL ZA VRTCE.
Iz našega predavanja in predstavitve na razstavnem prostoru:
V vsakodnevni organizaciji dejavnosti je potrebno otrokom omogočiti primerne izkušnje skozi vnaprej načrtovane dejavnosti, opaziti in uporabiti situacijske možnosti in aktualne trenutke, uvajati in omogočati možnost izbire, odločanja in sprejemanja (so)odgovornosti za odločitve.
GOSTIŠČE TROBEj - FILAČ in SLOVAN - FILAČ
, I«-
žn* gfcuh« (]
Grad, teL: 83f 14 >*,
: 527 54 3*.
POZOR!!!
VSAKO DRUGO SOBOTO V MESECU NA VRANSKEM MOTORISTIČNI SEJEM.
Otrokov razvoj poteka v vsakem trenutku celostno, čeprav Kurikul navaja področja otrokovega razvoja. Pomembno je, da odrasti v vrtcu zagotovijo prijetno, čvrsto in pravično skupnost. Pri tem so pomembne oblike dela in pristop, ki omogoča in nalaga odgovornost pri postavljanju obveznih in oblikovanju dogovornih pravil in posledic njihovega (ne) spoštovanja v vsakodnevnem življenju.
V neposrednih izkušnjah otrok spoznava meje svoje svobode, kaj in zakaj je nekaj bolj prav in dobro, se uči - preizkuša uravnavati svoje potrebe, interese in želje v interakciji z vrstniki in odraslimi v vrtcu in drugje, zato so stališča odraslih do teh vprašanj zelo pomembna.
Na vseh področjih razvoja (giba-njè, jezik, narava, družba, matematika, umetnost) se otroci srečajo z moralnimi vrednotami, kot so uporaba vljudnostnih izrazov (pozdrav, prosim, hvala, oprosti), upoštevanje postavljenih in možnost sodelovanja pri oblikovanju dogovornih pravil vedenja v medosebnih odnosih (med vrstniki, odraslimi, v odnosu do stvari, narave, živali), pomen in potreba po medsebojnem poslušanju - razumevanju, sodelovanju, pomoči, upo-
števanju in spoštovanju, pridobivanje delovnih navad, razvijanje odgovornosti in samostojnost, spoznavanje strpnost, poštenost, iskrenost, dobrot..., čustveno doživljanje, ko se veselijo, žalostijo, čudijo, zgražajo (zlasti nad odnosom do narave) in si tako oblikujejo odnos do tega, razvijajo kritično ocenjevanje in moralno presojanje.
Otrok odraža svet, ki ga živi in ga lahko posnema (sovrstnike, sorojence in druge otroke, mladostnike, odrasle). Mlajši kot je otrok, bolj pomembna je pri posnemanju čustvena navezanost na osebo, ki mu je vzor - avtoriteta za posnemanje. Ko se kasneje odrasti kdaj čudimo ati zgražamo nad vedenjem otrok in mladostnikov ter iščemo vzroke in postavljamo vprašanja, bi se morati zavedati, da je eden temeljnih odgovorov prav v tem.
Moralni in samozaščitni razvoj otrok je še kako aktualen, zato smo veseli in ponosni, da smo lahko uporabiti aktualnost teme, v kateri predstavljamo naš koncept dela z otroki in sodelovanja s starši na temelju lastnih prepričanj, izkušenj, znanja ter odprtega pogleda v moralno-etično področje. To je naše izhodišče razvoja odgovorne odraslosti.
Mara Mohorko
Darila za vsako priložnost
Za okusnejšo kuho
Druga razstava velikonočnih pirhov in dobrot
V nedeljo, 8. aprila, smo v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi pripravili razstavo velikonočnih pirhov in dobrot. Prikazali smo tudi nekaj pripomočkov, ki jih pridne roke gospodinj potrebujejo pri peki jedi v kmečki kuhinji. Skoraj vse družine iz Drešinje vasi so se predstavile s svojimi izdelki, kar pomeni, da v Drešinji vasi še obstaja velikonočno razpoloženje.
Razstavo je odprl in blagoslovil
petrovski župnik pater Ivan Arzenšek. Za organizacijo ima največ zaslug Olga Zavašnik ob pomoči pridnih vaških gospodinj. Kljub slabemu, deževnemu vremenu si je razstavo ogledalo veliko obiskovalcev iz različnih krajev. Posebno čast nam je s svojim obiskom izkazal žalski župan Lojze Posedel.
Ker je bila 8. aprila cvetna nedelja, se Drešinja vas lahko pohvali z največjo butaro v petrovški župniji, saj je merila v višino kar 14 metrov.
Dani Žagar
V okviru Društva upokojencev Petrovče deluje sekcija Čajanka. Člani sekcije imajo polno izvirnih zamisli, s katerimi presenečajo sokrajane. Pred dnevi so pripravili zanimivo razstavo pod naslovom Darila za vse priložnosti.
Postavili so šest izložb, vsako za različno priložnost oziroma praznovanje obdarovanca. V prvi izložbi so bila darila za rojstne dni s posebnim poudarkom na okroglih obletnicah, v drugi darila, ki si jih podarjajo zaljubljenci, v tretji poročna darila, v četrti darila za prelomne dogodke, v
peti za praznovanja v družinskem krogu in v zadnji darila za priložnosti, kot so Valentinovo, dan žena, 40 mučenikov itd. Darila so pripravili člani iz šestih vasi, po eno za vsako izložbo.
Martin Pevec je spregovoril d razstavi in povedal, da so darila namenjena tako darovalcem kot obdaro-vancem, saj morajo obema pripraviti veselje, zato je zelo pomembno, kako je darilo izbrano za posamezno priložnost. Obiskovalci razstave so bogatejši za kar nekaj idej, kako obdarovati najbližje.
T. Tavčar
Z razstave daril
Društvo	upokojencev
Polzela, ki letos praznuje 50-letnico, je aktivno na mnogih področjih. Pred kratkim je organiziralo tudi kuharski tečaj.
Tečaj, ki je trajal osem dni, je v prostorih osnovne šole Polzela vodi-
la Jožica Jošt. Udeleženke tečaja so se seznanile s številnimi kuharskimi skrivnostmi, ki jih bodo lahko s pridom uporabile pri vsakodnevnem pripravljanju obrokov. Vse so bile zelo zadovoljne in si podobnih tečajev še želijo.
T. Tavčar
Vodja tečaja Jožica Jošt in tečajnice s svojimi sladkimi izdelki
Enotna avtobusna postajališča
V želji, da poenotijo avtobusna postajališča v Savinjski dolini, občina Žalec je bila pri tem prva, in da polepšajo izgled vasi, so v občini Prebold pričeli z zamenjavo že precej dotrajanih postajnih objektov. Doslej je bilo obnovljenih že osem avtobusnih postajališč, v naslednjih dneh pa bodo to storili še na dveh lokacijah.
Hkrati so z enakim ciljem poenotenja reklamnih panojev, srednje velikosti (do 2 m2), pričeli le-te
nameščati tudi po preboldski občini, s čimer so sledili zgledu žalske občine. Ob tem pa je v postopku sprejemanja še odlok, ki bo uzakonil uporabo plakatnih mest. S tem naj bi bilo konec lepljenja plakatov kjersi-bodi, kar ni niti estetko, še manj pa v ponos kraju. Vrednost dosedanjih namestitev avtobusnih postajališč je okrog 4 milijone tolarjev. Postavitev reklamnih panojev in trženje z njimi pa je v rokah zainteresirane agencije in ne bremeni občinski proračun.
D. N., foto: T. T.
Uničujoča pozeba
V intenzivnem nasadu jablan Ivana Gušiča v Arji vasi so se zbrali člani društva sadjarjev celjske regije. Ogledali so si nasad in bili še posebej pozorni na vzorno urejen kapljični namakalni sistem. Pozneje so si ogledali še sadovnjake Sadjarstva Mirosan, ki jih je v minulih dneh močno prizadela pozeba.
Zaradi pozebe se sadjarji ob obisku Mirosana niso pogovarjali o načrtovanih temah, pač pa so govorili o pozebi, njenih posledicah in ukrepih za ublažitev škode. Po prvih ocenah Kmetijske svetovalne službe in sadjarjev je naveč škode, celo do 100 odstotkov, pri sortah idared, jonagold, melrose in elstar. Pri sortah gala, glostar in zlati delišes je
škoda približno 60-odstotna. Močno so prizadete tudi breskve, češnje in marelice. O ukrepih za preprečitev še večje škode, ki bi lahko ogrozila pridelek še v prihodnjem letu, sta govorila mag. Zlatka Gutman - Kobal iz Maribora in Vlado Korber iz Sadjarstva Mirosan.
Že nekaj dni pred tem pa so imeli člani društva sadjarjev celjske regije v Gotovljah redno letno skupščino. Društvo šteje že 66 članov, za novega predsednika pa so izvolili Andreja Aškerca. V štirih letih delovanja so izpolnili zastavljene naloge, med drugim so tesno sodelovali s Kmetijsko svetovalno službo. Tildi za v prihodnje so si zastavili obsežen plan s podobnimi aktivnostmi kot doslej.
T. Tavčar
Praznični maj na Vranskem
Občina Vransko praznuje 14. maja svoj praznik v spomin na leto 1868, ko je cesar 7. aprila Vransko povišal v deželnoknežji trg. Tedanji prebivalci so ta dogodek proslavili z vsesplošnim praznovanjem in slovesno mašo 14. maja istega leta.
Ob letošnjem prazniku pripravljajo vrsto prireditev, ki bodo potekale od 5. do 18. maja. Začeli bodo s prireditvijo EKO dan in zaključkom EKO projekta na OŠ Vransko. 6. maja se bodo s kolesi podah na Čreto, na Vranskem pa bo srečanje domačih pevskih zborov. 12. maja bo v trgu sejem rabljene motociklistične opreme, v gostišču Slovan - Filač pa slav-
nostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj.
Prav tako 12. maja bosta otvoritev rekonstruirane ceste Prapreče -Merinca ter v gasilskem domu v Prekopi slavnostna seja PGD Prekopa - Čeplje -Stopnik, ki letos praznuje 95-letnico. Tej obletnici bo namenjena tudi slovesnost 13. maja, ko bo v cerkvi v Stopniku maša za pokojne gasilce in dobrotnike društva ter nato prevzem in blagoslov-novega gasilskega vozila z demonstracijo gašenja. Praznovanje občinskega praznika bodo zaključili 18. maja z otvoritvijo obnovljenega otroškega igrišča v športnem parku Videm in turnirjem v malem nogometu pri OŠ Vransko. T. Tavčar
Še zadnja dva kilometra
18. aprila letos sta Direkcija RS za ceste kot investitor in CMC Celje kot izvajalec uradno pričela s prenovo še zadnjih 2000 m regionalne ceste Latkova vas - Trbovlje. Dela na doslej še makedamskem odseku skozi Marijo Reko naj bi končali do novembra letos. S tem bosta končno
s solidno cestno povezavo preko Podmeje povezani Zasavska in Savinjska kotlina. Na Občini Prebold upajo in zaupajo obljubi ministra o hitrejšem poteku del. Predvsem pa si želijo, da bi dela do predvidenega roka bila res tudi končana.
D. N.
Člani društva sadjarjev celjske regije v mladem nasadu jablan pri Ivanu Glušiču v Arji vasi.
IL osnovna šola Žalec ponovno prvak v košarki
Letos je bilo Državno prvenstvo v košarki v Kranju. Na tekmovanje so se po predhodnih kvalifikacijah, ki so bile v posameznih regijah, uvrstile naslednje šole: Jesenice, Kranj, Kamnik, Strunjan,
Ljubljana in Žalec.
Na turnirju je ekipa Žalca, za katero so nastopih: Rmančnik, Vranič, Sedovšek, Bezovšek, Pejič, Kumer, Ciraj in Šemlak pod vodstvom mentorja Nikolaja Pražnikarja, zasedla prvo mesto.	ZŠD Žalec
ZUPNUSKI URAD GRIZE
Predšolske in šolske otroke vabimo, da se udeležijo programov “POČITNICE 2001” MALO DRUGAČE:
1.	POČITNIŠKI PROGRAM ANKARAN 2001 - SONCE ZA VSE,
od 2. do 8. juhja in od 8. do 14. juhja 2001 za osnovnošolske otroke v Ankaranu.
2.	POČITNIŠKI PROGRAM ORATORE 2001 - VSAKEMU KOŠČEK
NEBA,
za predšolske in šolske otroke v času od 16. do 20. juhja in od 6. do 10. avgusta 2001 v Župnijskem domu v Libojah.
Prijave se zbirajo za:
ANKARAN 2001 do 11. junija oziroma do zasedbe mest, ORATORIJ 2001 do 26. junija oziroma do zasedbe mest.
Prijavnice in dodatne informacije je mogoče dobiti pri župniku Jožem Planincu v Župnijskem uradu Griže, tel.: 03/710-01-30 ali 041/625-703, faks: 03/710-01-31.
RIMSKOKATOLIŠKA ŠKOFIJA MARIBOR v sklopu
Škohjskega zbora o mladini organizira v sredo, 2. maja, v dvorani Golovec in na Celjskem sejmu VELIK CELODNEVNI SHOD MLADIH iz vse Slovenije.
Shod je vehko in sproščeno srečanje vseh mladih, pričel se bo s pesmijo ob 9- uri, nadaljeval s pozdravi, koreografijo načrta mladinske pastorale in trinajstimi različnimi forumi, prisotna bosta tudi Brigita Bukovec in Davo Karničar. V popoldanskem delu bo sledila monodrama, različne delavnice in predstavitve projektov. Vrhunec dneva bo mladinska sv. maša z razdelitvijo načrta mladinske pastorale. Praznik bo sklenjen s koncertom Adija Smolarja.
Vabljeni vsi mladi, ki se žehte med seboj povezovati, debatirati na raznih forumih, se kaj novega naučiti v raznovrstnih delavnicah, dobiti nove ideje in se vesehti svoje mladosti.
Po
DOLINI
april2001
april2001
Po DOLINI
Novi predsednik Edo Tominšek in jamarka Mojca Hribernik po končani akciji v Osovniški jami.
Novo vodstvo Črnih
galebov
Letošnje leto je bilo volilno leto tudi v jamarskem klubu Črni galeb Prebold. Po štiriletnem predsedovanju Igorja Ocvirka je vodenje kluba prevzel Edo Tominšek, ki je to nalogo opravljal že pred leti. Dela se je lotil nadvse zagnano in resno ter v klubsko življenje prinesel nov zagon.
Glede na to, da je pripravil načrt z vizijo nadaljnjega dela in razvoja kluba, ki se ponaša z več kot 30-letno tradicijo, bo delo kluba v prh hodnje gotovo prav tako ali pa še bolj uspešno, kot je bilo v preteklosti. K temu bodo pripomogli že dosedanji člani kluba, ki imajo za sabo dolgoletni staž, pa tudi mlajši člani in, kar je še posebno razveseljivo, mlade jamarke. V klubu so veseli Mojce Hribernik, ki kot študentka geografije pomeni okrepitev tudi na strokovnem področju. V dveh letih, kar je članica preboldskega kluba, je pokazala neizmerno veselje in sposobnost do jamarskega dela. Bila je že tudi v večini najbolj zahtevnih jamah, ki so jih v svojem dolgole-
tnem delu raziskali in dokumentirali preboldski jamarji.
Med načrte je novo vodstvo kluba, katerega sestavljajo še podpredsednik Silvo Ramšak, tajnik Tone Vedenik, blagajnik Dragica Naraglav ter vodje posameznih komisij, uvrstilo tudi organizacijo odprave ob 35-letnici kluba, dokončno ureditev klubskih prostorov, nakup novega klubskega vozila, ureditev katastra jam, raziskanih na odpravah, dokumentiranje in raziskavo novih jam in vrsto drugih akcij. Posebno veliko jih bo potrebno pri Snežni jami na Raduhi, ki bo svoja vrata za turistične oglede odprla 2. junija. Ker letos mineva 20 let od odkritja jame, pripravljajo posebno slovesnost.
Kot že trideset let se bodo preboldski jamarji še naprej sestajali ob petkih ob 19. uri v klubskih prostorih v preboldski graščini, kjer pričakujejo tudi nove člane, in sproti načrtovali potrebne in zastavljene aktivnosti. Vsak prvi petek v mesecu se bo uro pred sestankom sestal tudi upravni odbor, vsak tretji petek pa naj bi bilo kakšno predavanje. D. N.
Postajališče na slepem tiru
Dopolnilne dejavnosti za
Prizadevanja in aktivnosti za izgradnjo železniškega postajališča na Bregu pri Polzeli ob progi Celje-Velenje potekajo že dvanajsto leto. Na pobudo številnih krajanov in Tovarne nogavic so se prvi pogovori o tem pričeli že leta 1989. Na osnovi predvidenega števila potnikov oziroma uporabnikov mesečnih vozovnic je bilo že takrat pridobljeno soglasje k lokaciji železniškega postajališča, nato pa se je ustavilo.
Po odhodu nekaterih odgovornih za to področje pri Slovenskih železnicah v takratni krajevni skupnosti Polzela niso prišli do novega sogovornika za nadaljevanje postopka. Na podlagi podpisov krajanov zahteve po železniškem postajališču na Bregu so v letu 1996 ponovno naslovili prošnjo za pridobitev soglasja in
ustreznih dokumentov. Po ponovno opravljeni raziskavi je bil interes kra- ■ janov za postaj ališče še vedno zelo velik. Zato so od Slovenskih železnic - projektivnega podjetja Ljubljana pridobili zahtevano tehnično dokumentacijo PGD in PZI za postajališče Breg pri Polzeli, in sicer za gradbeni del, zavetišče, zunanjo razsvetljavo in zavarovanje potnih prehodov.
Novonastala občina Polzela je v letu 1999 zaprosila Slovenske železnice za pooblastilo za zastopanje v upravnem postopku glede pridobitve potrebnih soglasij ter lokacijskega in gradbenega dovoljenja. 1\t pa se je spet končalo z izgovorom, da mora o tem sklepati še vlada RS. Tako je zadeva na slepem tiru že več kot leto dni. Na prostoru, kjer naj bi se gradilo postajališče, je medtem nastalo divje odlagališče, katerega je potrebno vsako leto očistiti.
T. Tavčar
DeSUS še v Taboru in na Vranskem
boljši zaslužek kmetij
Projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki že drugo leto poteka v neravnin-skih vaseh in zaselkih občine Polzela, je izpostavil številne ideje in pobude, ki bi lahko pripomogle k uspešnejšemu kmetovanju. Vendar pa se posamezniki nemalokrat prestrašijo ob misli, kako se bodo morali za njihovo uresničitev spopasti s tako imenovano papirnato vojno pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Mnogi si zato sploh ne upajo začeti. Morda je imel prav to v mislih župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ko je povabil na sestanek nekatere gospodarje kmetij z območja polzelske občine. Tema sestanka so bile dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Sestanka se je udeležila tudi Melanija Žvikart iz Upravne enote Žalec in prisotne seznanila z nekate-
rimi možnostmi za dopolnilne dejavnosti na kmetiji na osnovi sedaj veljavnega obrtnega zakona in zakona o kmetijstvu. Vodja občinske uprave občine Polzela Eva Lenko, ki je vodila sestanek, je povedala, da bo tudi občina pomagala pri pridobivanju nekaterih potrebnih dokumentov, da bi tako zainteresiranim omogočila vključitev v dopolnilno dejavnost.
V ta namen je GIZ Podjetniški center Žalec oziroma Agencija Savinja organiziral potrebno izobraževanje oziroma bolj natančno seznanitev z možnostmi in vrstami dopolnilnih dejavnosti. Naravne danosti na območju občine bodo gotovo pripomogle, da bodo posamezne kmetije pričele razmišljati v to smer. Ob koncu sestanka so udeleženci izpolnili še anketni list. Tako bodo v občini dobili prvo informacijo o številu zainteresiranih kmetij in tudi informacijo, za katere dopolnilne dejavnosti bi se odločili na posameznih kmetijah.	T. Tavčar
ZAVAROVANJE NUDt:
•	plačilo stroškov nujnih zdravstvenih storitev,
•	organizacijo in plačilo nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnice ali klinike,
•	plačilo stroškov nujnih zobozdravstvenih storitev,
•	organizacijo in prevoz obolelega v domovino z zdravniškim spremstvom, če je to potrebno.
Zaradi spremembe Pravil OZZ je prevoz zavarovancev v domovino izključen, tudi iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno meddržavno pogodbo - konvencijo.
•	plačilo stroškov zdravil in pripomočkov,
•	plačilo stroškov iskanja in reševanje zavarovanca,
•	plačilo stroškov odvetniških storitev (do 2500 DEM),
•	druge oblike pomoči zavarovancem.
OBMOČJI ZAVAROVANJA!
•	Cona 1: Evropa do Urala, vse države ob Sredozemskem morju, Jordanija, Sirija, Izrael, Kanarski otoki;
•	Cona 2; ves ostali svet.
•	posebni program: celoletno zavarovanje za osebe, ki večkrat potujejo za krajša obdobja (do 30 dni), *
•	družinske police (starši in otroci do 21. leta starosti, za 3 do 9 članov)
•	samo dvojna premija.
Primer: družina s petimi člani, letovanje na Hrvaškem, 8 dni:
PREMUA ZA VSO DRUŽINO	3.401,00 SIT
KRITJE STROŠKOV	25.000 DEM
Se priporočamo!
Dodatne informacije in možnosti sklenitve zavarovanja:
VZAJEMNA, d. v. z. PE Celje, Gregorčičeva 5/a, tel.: 03/420 20 00
ter zastopstva Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec.
V začetku aprila je bila v sejni dvorani občine Žalec skupščina območne organizacije Demokratične stranke upokojencev Žalec, na kateri so med drugim izvolili nove organe odbora. Predsednik ostaja Franc Lenko, podpredsednik pa Rado Rotar.
Poleg predstavnikov občinskih odborov Žalec, Prebold, Polzela in Braslovče so se skupščine kot gostje udeležili podpredsednik državnega zbora Anton Delak, predsednik stranke Janko Kušar in glavni tajnik pokrajinskega odbora stranke Milan Kolar. 0 delu odbora v preteklem letu je poročal Franc Lenko, ki je po
trgovska družba Žalec

PONUDBA VZAJEMNI Zdravstvene zavarovalnice:
ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z MEDICINSKO ASISTENCO ZAVAROVALNE DRUŽBE ELVIA
ZAVAROVANJE TAS PRIPOROČAMO:
•	zavarovancem, ki potujejo v tujino turistično (dopust, počitnice, smučanje, izlet),
•	poslovnežem, ki potujejo v tujino poslovno,
•	udeležencem športnih prireditev in tekmovanj v tujini.
svoji ponovni izvolitvi podal še programske usmeritve stranke. V letošnjem lem se bo območni odbor že začel pripravljati na kongres stranke in na lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Skušah bodo pridobiti čim več novih članov, prav tako pa si bodo med drugim prizadevali za ustanovitev občinskih odborov v Taboru in na Vranskem. Skupščina je sprejela tudi nova statutarna pravila.
K. R.
36/46 Oblačila za moderne ženske 48/60
Kolekcija POMLAD 2001
GRIŽE, m 71 00 420,
Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj
PROGRAMI ZAVAROVANJA IN KRITJE:
-	osnovni program:	- kritje do 25.000 DEM (Evropa),
-	kritje do 35.000 DEM (Svet);
-	vÈji program:	- kritje do 40.000 DEM (Evropa),
-	kritje do 60.000 DEM (Svet);
• program s franšizo:	- nižje premije ob lastni udeležbi 60 DEM.
UGODNO:
Napovednik
april2001
PRIREDITVE V MAJU 2001
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
1.5. 2001	PRVOMAJSKO SREČANJE NA GORI OLJKI	GORA OLJKA	PD POLZELA IN ŠP ANDRAŽ	ZORAN ŠTOK	03 57 22 190
2.5. 2001 ob 14.30	TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA TABOR SEVER TABOR JUG	NOGOMETNO IGRIŠČE NA GOMILSKEM	TVD PARTIZAN	JERNEJ GREGL	03 57 27 077
5.5. 2001	GOLICA, OGLED NARCISNIH POLJAN	GOLICA	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	03 57 17 078
5.5. 2001	EKO DAN zaključek EKO projekta	OŠ VRANSKO	OŠ VRANSKO	VALERIJA PUKL	03 57 25 424
6.5. 2001	S KOLESOM NA ČRETO	VRANSKO ČRETA	PD VRANSKO	TONE FERME	03 5725 499
6.5. 2001	SREČANJE DOMAČIH PEVSKIH ZBOROV	OŠ VRANSKO	KD VRANSKO	JANKO REBERŠEK	03 57 25 192
8.5. 2Ó01 ob 19.00	BRALNI KLUB O PISATELJU CIRILU KOSMAČU	KNJIŽNICA PETROVČE	KNJIŽNICA PETROVČE	METODA URANJEK	03 57 07 280
8.5. 2001	TUJE JEZIKE TREBA .JE ZNATI, PA TE NIHČE NE MORE PRODATI	DOM II. SLOVENSKEGA TABORA	I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC	AKTIV ANGLISTK	03 57 17 284
10.5. 2001 ob 9.00	KOLSARJENJE PREBOLD POLZELA	ZBOR PRED PEKARNO PETERNEL	DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD	IVAN LEBER	03 57 24 403
10.5. 2001 ob 19.00	LUCIJA LAVBIČ KITARA , RECITAL	GLASBENA ŠOLA	GLASBENA ŠOU	TANJA CEHNER	03 57 17 271
11.5. 2001	OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV	OSNOVNA ŠOLA GRIŽE	JSKD OI ŽALEC	JOŽICA OCVIRK	03 491 38 40
11.5, 12.5, 13.5. 2001	MEDOBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN	VVEČDI KRAJIH	JSKD OIŽALEC	JOŽICA OCVIRK	03 491 38 40
11.5. 2001 ob 19.30	KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA	CERKEV V GRIŽAH	KUD SVOBODA GRIŽE	DANICA GABERŠEK	03 57 18 205
11.5. 2001 ob 11.00	RAZSTAVA KULTURA V LOVSTVU	AVLA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA	ZAVOD ZA KUEFURO	ANKA KRČMAR	03 712 12 50
12.5. 2001 ob 20.00	KONCERT SAVINJSKIH ROGISTOV Z GOSTI	DOM II. SLOVENSKEGA TABORA	ZAVOD ZA KULTURO	ANKA KRČMAR	03 712 12 50
12.5. 2001 ob 8.00	TURNIR DVOJIC V TENISU	TENIS CENTER AS V LOČICI	SMUČARSKI KLUB PREBOLD	VLADO ŽUŽA	041 736 161
12.5. 2001 ob 20.00	PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI O JUŽNI AMERIKI	GASILSKI DOM GROBLJA	PGD GROBLJA	G. VALENČAK, F. DEBELAK	03 700 17 30
12.5. 2001 ob 14.00	SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRANSKO	GOSTIŠČE SLOVAN FILAČ	OBČINSKA UPRAVA OBČINE VRANSKO	ALEKSANDER BORŠTNER	03 703 28 00
12.5. 2001 ob 17.00	' OTVORITEV REKONSTRUIRANE CESTE PRAPREČE MERINCA	ZAČETEK CESTE PRAPREČE - MERNICA	OBČINSKA UPRAVA OBČINE VRANSKO	ALEKSANDER BORŠTNER	03 703 28 00
12.5. 2001	7. REKREATIVNI POHOD NA 35 KM PO POTI OKOLI LJUBLJANE	LJUBLJANA	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	03 57 17 078
12.5. 2001	SEJEM RABLJENE MOTOCIKLISTIČNE OPREME	TRG VRANSKO	MUZEJ MOTOCIKLOV VRANSKO	PETJA GROM	03 705 50 60
13.5. 2001 ob 18.00	IGRA: HALO, OBIRALKE SO TU!	HMELJARSKI DOM PETROVČE	KD PETROVČE	FANIVERONEK KOMERIČKI	03 57 08 844
13.5.2001	PRIREDITEV' OB 95.-LEMCI GASILSKEGA DRUŠTVA PREKOPA ČEPLJE ST0PMK	CERKEV STOPNIK	PGD PREKOPA ČEPLJE STOPNIK	SAŠO URANKAR	03 57 25 366
15.5. 2001 ob 17.00	PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU DRUŽINE	DOM KRAJANOV TABOR	OBČINA TABOR	VIDA SUKAN	03 705 70 80
17.5. 2001	MEDOBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV	DVORANA II. SLOVENSKEGA TABORA	JSKD OI ŽALEC	JOŽICA OCVIRK	03 491 38 40
18.5. 2001 ob 11.00	OTVORITEV OTROŠKEGA IGRIŠČA	IGRIŠČE OB STAVBI VRTEC VRANSKO	OBČINSKA UPRAVA OBČINE VRANSKO	ALEKSANDER BORŠTNER	03 703 28 00
18.5. 2001	TURNIR V MALEM NOGOMETU	OŠ VRANSKO	NK VRANSKO	ŠTRUMBELJ M.	03 57 25 198
18.5. 2001 ob 18.00	RAZSTAVA WZ ŽALEC	SAVINOV SALON	VRTCI OBČINE ŽALEC	MARA MOHORKO	03 5717 466
			ZAVOD ZA KULTURO	ANKA KRČMAR	03 712 12 50
18.5. 2001 ob 9.00,	MLADINSKI ABONMA SIMFONIČNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE	DVORANA II. SLOVENSKEGA TABORA	GLASBENA ŠOU	TANJA CEHNER	03 57 17 271
11.00 in ob 18.00	umetniški vodja DAMJAN VAJDE				
19.5. 2001 ob 10.00	NOGOMETNI TURNIR DO 15 LET	PREBOLD ŠPORTNO IGRIŠČE PRI BAZENU	ŠD PARTIZAN PREBOLD	DARKO OROŽIM	041 620 598
19.5. 2001 ob 10.00	POHOD NA HOM	ZBOR PRI GASILSKEM DOMU V MATKAH DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD		IVANDEŽNIKAR	03 57 24 6l4
195.2001	SREČANJE MODELARJEV RADIJSKO VODENIH LETALSKIH MODELOV	VZLETIŠČE KAPLJA VAS PRI PREBOLDU	AEROKLUB	DUŠAN SLUGA	03 57 18 702
19.5. 2001	SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRANSKO	GOSTIŠČE SLOVAN FILAČ	OBČINSKA UPRAVA OBČINE VRANSKO	ALEKSANDER BORŠTNER	03 703 28 00
19 5. 2001	ŠAHOVSKI TURNIR	DOM SVOBODE GRIŽE	ŠAHOVSKI KLUB GRIŽE	DANI VOMBEK	
19.5. 2001	POHOD RASTKE BOLNIŠNICA CELJE TRAVNIK	TRAVNIK	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	03 57 17 078
19.3. 2001 ob 20.00	KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ANDRAŽ	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ	VHIPIŽORN	03 57 20 337
19.5. 2001 ob 20.00	KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IN MOŠKI PEVSKI ZBOR PONIKVA	DVORANA KZ PETROVČE	MOŠKI PEVSKI ZBOR	KONRAD PODBREGAR	03 708 837
20.5. 2001 ob 16.00	“BOMO ENO ZAPELI” ... SREČANJE PEVSKIH ZBOROV '	CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJKI	KUD POLZELA	STANKO NOVAK	03 57 20 480
20.5. 2001 ob 7.00	POHOD NA RADUHO V SPOMIN NA FRANCA GOLIČA	RADUHA (zbor pred OŠ PREBOLD)	PD PREBOLD	MILAN SUŠAK	03 57 26 059
21.5. 2001 ob 20. uri	PONOVITEV KOMEDIJE “ŽURKA ZA PUNCE”	DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	ROK ŽAGAR	041 788 654
22.5.2001 ob 19.00	KONCERT TOLKAUSTOV GŠ ŽALEC mentor DEJAN TAMŠE	DVORANA II. SLOVENSKEGA TABORA	GLASBENA ŠOU	TANJA CEHNER	03 571 7 2 71
23.5. 2001 ob 19.00	SALONSKI VEČER MARJETKE ŠULER VIOLA	SAVINOVA HIŠA	GLASBENA ŠOU	TANJA CEHNER	03 5717 271
25.5. 2001 ob 19.30	KONCERT MPZ IN OPZ	TELOVADNICA OŠ PREBOLD	OŠ PREBOLD	BOJANA HROVAT	03 713 64 20
26.5. 2001	OBMOČNA REVIJA GODB IN ROGISTOV	ŽALEC	JSKD OI ŽALEC	JOŽICA OCVIRK	03 491 38 40
26.5. 2001	KRAJINSKI PARK LAHINJA, MIRNA GORA	BELA KRAJINA	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	03 5717 078
26.5. 2001 ob 9-00	TENIS TURNIR DO 18 LET	PREBOLD ŠPORTNO IGRIŠČE PRI BAZENU	ŠD PARTIZAN PREBOLD	JANEZ PIRNAT	
26.5. 2001 ob 15.00	NOGOMETNI TURNIR DO 15 LET	ŠPORTNO IGRIŠČE LATKOVA VAS	ŠD LATKOVA VAS	ALEŠ GOLIČ	041 335 325
26.5. 2001 dopoldan	SPREJEM CICIBANOV V PLANINSKO DRUŠTVO	DOM POD REŠKO PLANINO	PD PREBOLD	KARLI SATLER	041 688 715
27.5. 2001 ob 14.00	POHOD PO MEJAH KAPLJE VASI	ZBOR NA IGRIŠČU KAPLJA VAS	ŠD KAPLJA VAS	BORIS POTOČNIK	03 5723 025
28.5. 2001 ob 19.00	ABSOLVENTSKI VEČER	GLASBENA ŠOLA POLZELA	GLASBENA ŠOU	TANJA CEHNER	03 5717 271
30.5.2001 ob 19.00	ABSOLVENTSKI VEČER	GLASBENA ŠOLA ŽALEC	GLASBENA ŠOU	TANJA CEHNER	03 5717 271
PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V MAJU 2001					
Datum, ura	NAZIV PRIREDITVE	KRAJ PRIREDITVE	ORGANIZATOR	KONTAKTNA OSEBA	TELEFON
1.5. 2001 ob 10.30	MAŠA SHOD DELAVCEV NA GORI OLJKI	CERKEV SV. KRIŽA	ŽUPNIJSKI ODBOR	JOŽE KOVAČEC	03 705 00 03
4.5. 2001 ob 17.00	MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA, zavetnika gasilcev	CERKVICA SV. FLORJANA V ŠENEKU NA POLZELI	GASILSKO DRUŠTVO POLZELA	IVAN KOTNIK	03 57 20 213
6.5. 2001 ob 9.00	SV. MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA	CERKEV SV. PAVLA	PGD KAPLJA VAS IN GZ PREBOLD	BRANKO SKORNŠEK	03 57 2 40 78
6.5. 2001 ob 10.30	MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA	ŽUPNIJSKA CERKEV V ANDRAŽU	GASILSKO DRUŠTVO POLZELA	JANEZ DUŠIČ	03 57 20 514
13 5. 2001	ZAKRAMENT SV. BIRME	ŽUPNIJA ANDRAŽ	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. ANDREJA	NIKO KRAJNC	
13.5. 2001 ob 10.30	MAŠA ZA POKOJNIKE GASILSKEGA DRUŠTVA LN DOBROTNIKE	CERKEV V STOPNIKU	PGD PREKOPA ČEPLJE STOPNIK	SAŠO URANKAR	03 57 25 366
13.5. 2001 ob 11.30	PREVZEM IN BLAGOSLOVITEV NOVEGA GASILSKEGA VOZILA	CERKEV V STOPNIKU	PGD PREKOPA ČEPLJE STOPNIK	SAŠO URANKAR	03 57 25 366
Kinoskop
Prvomajski prazniki se bodo v Žalskih kinematografih flodvrtelix na tri različne načine; najprej se bo v DAJ NAPREJ s piramidalno strukturo medsebojne pomoči, ravno obratno od akviziterske, šla igralska trojka Kevin Spacey, Helen Hunt in Haley Joel Osment. Četudi bodo na koncu filma izvršili pretirano manipulativen napad na vaše solzne mešičke, jim to zaradi vmesne igre lahko odpustite. GLADIATOR bo še enkrat neubranljivo prebojeval svojo, z muko tlakovano pot do rimskega cesarja in petih Oskarjev, nazadnje pa bo Disney stoprvemu dalmatincu dodal še enega, Glenn Close pa Gerarda Depardieua, rezultat pa bo kaos črnih pik in belih madežev, namen-
jen predvsem mlajšim obiskovalcem. Za Larsa von Trierja in Bjork zdaj nihče več ne ve, koliko sta bila med snemanjem PLESALKE V TEMI zares sprta in koliko je bila to medijska prevara, vsekakor pa to za film sam ni pomembno. Film je sicer precejšnje čustveno, pa tudi optično mrcvarjenje - za tiste, ki niso navajeni Larsove poskočne zrnate kamere - vendar ima izredno izpovedno moč. Koliko bo morala v pretresljivi glasbi in sliki pretrpeti na pol slepa Bjork, da bi slepote rešila svojega sina?
MOŽJE ČASTI je vojaška drama, v kateri se zaradi volje za uspehom in dokazovanjem nenehno potapljata Robert de Niro in Cuba Gooding Jr. To je standardna predstava, v kateri manjka vsaj reševanje kakšne večje podmornice, kar pa oboževalcev de Nira ne bi smelo razočarati. V HIP-
NOZI pridejo na svoj račun ljubitelji paranormalnega: Kevin Bacon se začne zaradi prividov prepirati z družino in kot besen kopati okoli hiše. Film ima kljub rahlo prežvečeni tematiki kar nekaj dobrih trenutkov. PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ je supersonično koreografirana, izjemno čustvena in prikrito erotična avanturistična romanca, ki ji niti nerazumljiva mandarinščina ni škodila pri gledanosti. Ogromen zaslužek v Ameriki in 4 Oskarji za natančen, barvit in zares odličen film, ki vam ob odhodu iz kina odpihne najmanj polovico telesne teže, BILLY ELLIOT je simpatična adrenalinska plesna atrakcija v stilu osemdesetih, pomešana s tipično angleško socialno komedijo. Če dečko ve, da je balet zanj boljši kot boks, potem to pač ve.
Peter Zupanc
KINO ŽALEC - FILMSKI PROGRAM
Petek, 27. 4., ob 20. uri DAJ NAPREJ - drama
Sobota, 28. 4., ob 11. uri 102 DALMATINCA - družinska komedija
ah štirinožna zabava za družino
Sobota, 28. 4., ob 20. uri Nedelja, 29. 4., ob 11. uri Nedelja, 29. 4., ob 17. uri
Nedelja, 29. 4., ob 20. uri Ponedeljek, 30. 4., ob 11. uri Sreda, 2. 5-, ob 15. uri ob 20. uri
DAJ NAPREJ 102 DALMATINCA
GLADIATOR - zgodovinski spektakel (5 OSKARJEV)
GLADIATOR 102 DALMATINCA 102 DALMATINCA DAJ NAPREJ
Napovedujemo:
Od 4. do 6. 5. PLESALKA V TEMI - drama; MOŽJE ČASTI - drama Od 11. do 13. 5. HIPNOZA, PREŽEČI TIGER - SKRITI ZMAJ - akcijska drama (4 OSKARJI)
Od 18. do 20. 5. BILLY ELIOT - drama: DOKAZ ŽIVLJENJA - akcijski triler Od 25. do 27. 5. RDEČI PLANET - znanstvenofantastičen triler
102 DALMATINCA; ŠKANDALOZNO PERO - drama
Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni.
Informacije po tel.: 03/712 1? 50, 712 12 52.
Vse predloge programa prireditev za naslednji mesec sporočite na naslov:
RAZVOJNA AGENCIJA SAVDjJA in TURISTIČNA ZVEZA'SPODNJE SAVINSKE DOLINE,
Ul. Heroja Staneta 3, 3310 ŽALEC.
Tel.: 713 68 68, faks: 713 68 70, e-mail:
turizem @zalec.si
april2001
Kultura
Savinjski zbori prepevali na reviji
Območna revija odraslih pevskih zborov je bila letos na Vranskem, organizirala pa sta jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec in Kulturno društvo Vransko. Na reviji je nastopilo 25 zborov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline.
Pred začetkom revije je v imenu gostitelja spregovoril predsednik KD Vransko Janko Reberšak, nato pa je zbrane pozdravil župan občine
Vransko Franc Sušnik. Revijo je uradno odprl predsednik za vokalno glasbo pri žalski izpostavi sklada za kulturne dejavnosti Marko Slokar.
Na reviji so nastopili: moški pevski zbori s Ponikve, Petrovč, Tabora, Polzele, Prebolda, Gotovelj, Braslovč, PD Tabor in MPZ Savinjski zvon iz Šempetra, ženska zbora iz Gotovelj in Griž, mešani pevski zbori s Polzele, Vranskega, Andraža, Tabora, A Capella Petrovče, Oljka Polzela, Planinski mešani PZ Žalec,
dekliški sekstet Vransko, kvintet Dobroveljski fantje, dekliška pevska zbora z Gomilskega in Galicije ter Savinjski oktet, vokalna skupina Cantemus in Savinjski komorni zbor, vsi trije iz Žalca.
Petje zborov je ocqpjeval mag. Ivan Vrbančič iz Maribora, revijo pa sta vodila Jožica Ocvirk in Jože Grobler.
T. Tavčar
Mešani pevski zbor Vransko, ki ga vodi Franci Lesjak.
Kulturno društvo Letuš deluje že več kot 65 let
Helena Kader že vrsto let vodi KD Letuš
Prosvetno društvo Letuš je poleg gasilskega društva v kraju najbolj delavno. Delflfe že več kot 65 let. Na občnem zboru, ki so ga pripravili v dvorani Kulturnega doma v Letušu, so za uvod zapeli Ljudski pevci iz Gneča, nato pa še mešani pevski zbor Letuš, ki ga vodi Anja Jezernik. O delu društva je govorila predsednica Helena Kuder in poudarila, da so organizirali tudi razstavo kulinarike, zanimivih starih predmetov, rož in starih oblačil. Predvsem pa so veseli, da je z delom pričel mešani pevski zbor.
Sodelovali so ha prireditvi za Vsakogar nekaj v Braslovčah, gostih dramsko skupino iz Mozirja, pripravili očiščevalno akcijo, izlet na Dolenjsko in v Belo krajino, itd. Program dela za tekoče leto je podoben lanskemu, njihova želja je, da bi s krajam, s šolo, vrtcem in drugimi organizaicjami v kraju še naprej tako složno sodelovali, ker le s skupnimi močmi, pravi predsednica Helena Kuder, jim bo uspelo ohranjati dediščino kulturnega izročila.
T. Tavčar
Plesni vrtec na Polzeli
Minuli konec tedna je bila v kulturnem domu na Polzeli zaključna prireditev projekta vrtcev s Polzele in iz Andraža Plesni vrtec. Dvorana je bila premajhna za številne obisko-
valce, ki so si ogledah plesne točke vseh skupin vrtca. Da je bil program še bolj zanimiv in privlačen tudi za otroke, je izpod Gore Oljke prišel na obisk škrat Trhca, ki se je od otrok
učil prvih plesnih korakov ter skupaj z njimi potoval preko ozelenelih travnikov, polnih polžev, murnov, v mrzle kraje med pingvine, pa v vroče dežele med opice in slone ... T. T.
Med nastopom najmlajših.
S
Sim s
Z otvoritve. Na desni avtor razstave dr. Boris Skalin
ZNAMENJA - kulturna dediščina
V občinski matični knjižnici v Žalcu je bila do prejšnjega petka na ogled zanimiva razstava dr. Borisa Skalina Znamenja - kulturna didiščina.
Ob odprtju razstave je direktorica Zavoda za kulturo Žalec, Anka Krčmar, povedala, da je minilo že šest let, odkar se je dr. Skalin z večjo razstavo predstavil v Žalcu. To je bil
njegov najobsežnejši .opus Narava. Tokrat se je odločil pokazati dragocene pomnike drugega časa in drugih ljudi - znamenja, dragoceno kulturno dediščino. Večno zvedav fotograf dr. Skalin je predstavil nekaj najlepših znamenj iz Slovenije. Preden bo katerega pokončal čas ah mu bodo, kot pravi, grobo ljubkost odvzeli neizkušeni gradbeniki, so jih
nanizali v knjižnici: za praznike, za nas in avtorju dr. Skalinu v čast. V kulturnem programu sta nastopih s kitaro in violino Mihaela in Doris iz žalske glasbene šole. Na razstavi so fotografije znamenj sistematično razporejene po tipološkem načelu in opisu dr. Marjana Zadnikarja iz njegove knjige Slovenska znamenja.
T. Tavčar
Značke podelil ambasador UNICEF-a
Osmošolcem na braslovški šoli je letos bralna priznanja S knjigo v svet in priznanja z nagradno knjigo podelil pesnik Tone Pavček, ki je tudi slovenski ambasador UNICEF-a. Bralno priznanjo, oziroma kot še vedno rečemo, bralno značko so letos od skupaj 375 učencev braslovške šole osvojili 303 učenci.
Bralno priznanje so prejeh tudi učenci podružničnih šol Letuš, Gomilsko in Trnava. Najbolj berejo učenci na razredni stopnji, manj na
predmetni. Zlate bralne značke za osem let zvestobe knjigi je prejelo 30 od skupaj 49 osmošolcev.
Podehtev značk je potekala v dveh dehh, za predmetno in razredno stopnjo z vsemi podružnicami. Pavčku so se najprej predstavili osmošolci z zaimivim poustvarjanjem njegovih pesmi iz Majanic in drugih pesniških zbirk. Na razredni stopnji pa so četrtošolci bralne značkarje in goste z igrico popeljali v svet drugačnosti. Simpatično pesmico tretješolcev so celo uglasbih, nastopih pa so tudi učenci POŠ Letuš
in Trnava. Pavčkova dela so učenci besedno in hkovno poustvarjali ter ob tem pripravili razstavo.
Tone Pavček je vsem položil na srce ljubezen do lepe slovenske besede in dodal: “Če ne bomo brak, nas bo pobralo." Učenci so mu obljubili, da jih ne bo pobralo, ker radi berejo. Pesnik je vsem čestital za osvojena priznanja in zvestobo knjigi, prav tako pa tudi učiteljem, ki skrbijo za odnos do branja in kulture na sploh.
T. Tavčar
Med prireditvijo
Desetletnica Oljke
V župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli je bil v soboto jubilejni koncert ob 10-letnici mešanega pevskega zbora Oljka. Na njem je nastopil tudi pihalni orkester, ki ga vodi prof. Dejan Podbregar.
Zbor šteje 30 pevcev in pevk, svoje vrste pa bi želeli še okrepiti z novimi člani. Njihov pevski program obsega slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi za cerkveno bogoslužje. Zbor že od ustanovitve vodi Marko Slakar. Mladinski pihalni orkester je
bil ustanovljen septembra lani, šteje pa 25 sedanjih in nekdanjih učencev glasbene šole. Ljubitelji zborovskega petja so člane zbora in orkestra nagradili z dolgotrajnim ploskanjem.
T. Tavčar
S kolesom na Čreto
Planinsko društvo Vransko vabi vse ljubitelje kolesarstva na II. rekreativno prireditev S kolesom na Čreto. Prireditev bo v nedeljo, 6.maja, s štartom ob 9- uri izpred občinske zgradbe na Vranskem. Dolžina proge znaša 8600 metrov, višinska razlika pa je 581 merov. Na cilju dobijo udeleženci napitek, v planinski koči pa topel prigrizek. Startnina na posameznega udeleženca je 500 SIT.
D.N.
Kultura
april2001
Mladi gledališčniki na Polzeli
Šentjurski sejem za občinski praznik
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec, Kulturno društvo Polzela in Osnovna šola Polzela so v dvorani kulturnega doma na Polzeli pripravili območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin z naslovom Mladi gledališčnik, na katerem je nastopilo kar devet gledaliških skupin.
Osnovna šola Braslovče se je predstavila z igricama Veverička posebne sorte in Kožuhija, mentoric
Lidije Kovačič in Irene Kumer. Čepica sreče in Nočemo biti dinozavri sta bili predstavi osnovne šole Petrovče, katerih mentorici sta Breda Šip in Janja Goršek. Mladi gledališčniki iz osnovne šole Griže so pod vodstvom mentorice Janje Ramšak predstavili Igre naših dedkov in babic. Z igrico Pojedina pri Gaju Spektaciju so pod mentorskim vodstvom Judite Kočevar nastopih učenci osnovne šole Šempeter, z avtorskim delom mentorice Karmen Pokomv Ta glasba pa učenci I. osnovne šole Žalec. Učenci
podružnične šole Galicija so se predstavih s Sovico Oko, ki jo je režirala Sonja Jezernik, mladi polzelski gledališčniki, katerih mentorica je Marija Petrovec, pa z recitalom Dom za telohov cvet.
Po nastopu vseh mladih gledališčnikov je področni selektor Miha Alujevič pripravil pogovor o predstavah z mentoricami in režiserkami. Na medobmočno srečanje so se uvrstili šempetrski in žalski mladi gledališčniki.
T. Tavčar
Učenci POŠ Galicija so nastopili s Sovico Oko.
V	teh dneh v občini Tabor potekajo prireditve ob občinskem prazniku, ki se bodo zaključile to nedeljo s tradicionalnim Šentjurskim sejmom. Prireditve so se pričele v ponedeljek z otvoritvijo razstave Slovenski kozolec v nekdanji šoli v Lokah. Včeraj je bila v dvorani Doma krajanov na ogled komedija Ščuka, da te kap, v izvedbi Gledališke družine DPD Svobode Prebold, jutri ob 19.30 uri pa bo tam še glasbeni recital obetavnega mladega violinista Andraža Slakana.
V	petek bo v Taboru tudi 13. tradicionalni nočni tek, katerega organizator je Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Tabor. Mlajši otroci in ženske se bodo
pomerili na 2 km dolgi progi, mladinci, člani in veterani pa na 6 km dolgi progi. Start in cilj bosta pri Domu krajanov Tabor. Prijave s plačilom minimalne štartnine bodo pričeli zbirati uro pred začetkom tekmovanja.
Praznovanje občinskega praznika se bo naslednji dan nadaljevalo s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj ter kulturnim programom, v katerem bodo nastopih: moški pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor, otroški pevski zbor Podružnične osnovne šole Tabor, moški in mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor ter še kdo.
Nadvse pestro pa bo v nedeljo na tradicionalnem Šentjurskem sejmu. Program se bo začel že ob 8.30 uri s prikazom nalaganja hlodovine "furmanov” na vozove in prevoz na
železniško postajo Šempeter v izvedbi konjeniškega društva Mustang v Ojstrici. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša ob Šentjurski nedelji, uro kasneje pa uradna otvoritev sejma s prihodom konjenice. Sledil bo gostin-sko-družabni del, ki je tudi tokrat zaupan PGD Loke. Ob 13. uri bodo sejem popestrili s svojim sprevodom ljubitelji oldtimerjev, za kar je poskrbel domačin Branko Lesjak. Zanimivo bo tudi ob 17. uri, ko bo prikaz starih kmečkih opravil. Preko celega dne si bo možno še ogledati razstavo malih Živah, ki jo organizira Savinjsko društvo gojiteljev malih Živah. Če bo vreme ugodno bo od 8. do 10. ure možen še panoramski ogled Tabora iz zraka s pomočjo balona na topel zrak.
D. Naraglav
Kljub težavam naprej
V soboto so se na letnem občnem zboru sestali člani DPD Svoboda Prebold, ki sta se jim pridružila tudi župan Vinko Debelak in prvi častni član društva Ervin Fritz. Preden so se sekcije predstavile s poročili, so svoje delo prikazale na odru. Izvedli so tudi volitve. Predsednica ostaja Anica Trivan, tajnica je Manja Holobar, blagajničarka pa Anica Ropotar.
Anica Trivan je pred tem poročala o delu društva in odbora v štiriletnem mandatu, ki so ga zaznamovale predvsem prostorske težave in rušenje Doma Svobode. Kritična je
bila do odnosa nekaterih Preboldčanov, zlasti prebivalcev samega centra, do reševanja tega problema. Kljub vsemu pa so sekcije delovale zelo dobro, moški zbor je lani praznoval 80-letnico, gledališka skupina je spet zaživela, krajevno knjižnico je kljub prostorski stiski redno obiskovalo 122 bralcev, v društvo pa sta se vključila tudi plesna skupina osnovnošolk Axis in mladinski ansambel Zlatorog.
Na občnem zboru so bila podeljena tudi priznanja. Prejeh so jih Marija in Lojze Zmrzlak, Marjanca Pirc in cvetličarna Jerman, častna člana pa sta postala Pavla Mlakar in Anton Farčnik.
K. R.
Premalo
kupcev
Za prejšnji petek napovedane dražbe likovnih del slikarja Doreta Klemenčiča Maja ni bilo. Do konca marca je namreč Zavod za kulturo Žalec, ki v dogovoru z lastniki slikarjevih del pripravlja dražbo, prejel premalo pisnih prijav za sodelovanje na dražbi.
Dore Klemenčič Maj se je rodil 16. junija-pred 90 leti v Galiciji. Na dan njegovega rojstva pripravljajo spominski večer v Savinovi hiši, kjer so na stalni razstavi še vedno na ogled nekatera njegova dela. K. R.
Tik pred začetkom dražbe v dvorcu Novo Celje
Druga dražba v septembru
Na velikonočni ponedeljek je bila v avli dvorca Novo Celje dražba likovnih del, ki so jih občini Žalec podarili udeleženci lanskega mednarodnega simpozija IMBS. Simpozij poteka vsako leto, lanski je bil na pobudo slikarja Jureta Cekute že drugič v Sloveniji.
Mednarodnega likovnega simpozija v enem najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji se je udeležilo 16 hkovnikov iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Združenih držav Amerike in Slovenije. Zaznamujejo jih različne likovne šole, slogovne opredelitve ter izrazne in likovne tehnike, njihov skupni imenovalec pa je sodobna likovna umetnost. Vsak od
njih je občini Žalec podaril po eno ah dve deh, eden celo tri in eden grafično mapo. Pred dražbo so bila vsa dela nekaj dni razstavljena v avh dvorca, ob tem pa so članice odborov Društva kmečkih žena 'Spodnje Savinjske dohne na ogled postavile še praznične jedi, petrovški učenci pa zanimive pirhe.
Dražba se je pričela s kulturnim programom, v katerem so nastopih člani šempetrskega kulturnega društva Grifon ter kitarista Lucija in Srečko Laubič. Dražbo je vodila Sabina Kladnik z Občine Žalec, interesenti za nakup pa so morah resnost svoje namere dokazati z vplačilom 10 odstotkov izklicne cene za delo, ki jih je zanimalo. Najvišjo izklicno ceno je
imela kamnita skulptura Klečoči bizon Waltherja Wohrizka, in sicer
500.000.	00 tolarjev. Prodanih je bilo pet likovnih del, tri po izklicni ceni. Najdražje je bilo prodano delo ameriškega slikarja Alana Leitnerja (300.000,00 SIT), Hmeljišče slikarke Liesbeth Wohrizek je doseglo ceno
210.000.	00 SIT, Hmeljska princesa Božidarja Dareta Zavška pa je bila na željo dražitelja prodana za 250.000,00 SIT. Skupni izkupiček dražbe je bil 1,1 milijon tolarja. Denar bo namenjen nadaljnji obnovi dvorca.
Neprodana likovna dela bodo ponovno naprodaj na dražbi, ki bo organizirana v okviru praznovanja občinskega praznika septembra letos. K. Rozman, foto: T. Tavčar
Državno priznanje Orffovi skupim
Na'Osnovni šoli Vransko že drugo šolsko leto deluje Orffova skupina, katere mentorica je profesorica razrednega pouka Breda Kočevar. Gre za zanimivo in obsežno glasbeno skupino, v kateri deluje dvajset učencev od 5. do 8. razreda.
Skupino druži veselje do petja, igranja in plesa, zato vse leto pridno
vadijo. Radi nastopajo na šolskih, krajevnih in državnih prireditvah. So dobri prijatelji in zato še tohko uspešnejši. Udeležili so se že dveh državnih srečanj Orffovih skupin, lani v Grosupljem, letos pa v Kamniku. Obakrat so se domov vrnili s priznanjem. Letos so nastopali v okviru triindvajsetih Orffovih skupin iz cele Slovenije, med katerimi so bile osnovne šole v manjšini.
Jubilej Savinjskih rogistov
Savinjski rogisti praznujejo letos 20-letnico svojega delovanja. Osrednjo proslavo s koncertom bodo imeli v soboto, 12. maja ob 20. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
Na prireditvi bodo poleg njih nastopili še rogisti iz Celja in Ptuja, oktet Peca iz Mežice in MPZ Ivan Cankar iz Tabora, kjer imajo rogisti
tudi svoj sedež. Že dan prej bo v avh doma odprta razstava lovske fotografije, ročnih del, umetniških slikarskih del in dokumentacijsko fotografsko in pisno gradivo o delovanju Savinjskih rogistov v minulih dveh desetletjih. Razstavo si bo mogoče ogledati še v nedeljo, 13. maja.
D. N.
Predstavih so se s tremi pesmimi, od katerih je dve priredila mentorica Breda Kočevar.
Na strokovnem posvetu z mentorji po nastopu so požeh pohvalo predvsem za številčnost, izviren stil in uigranost skupine. Prejeto državno priznanje je pomembna spodbuda za uspešno delo v prihodnje.
D. N.
ZAHVALA ZA POMOČ
VSEM, KI STE MI PONUDILI POMOČ V ČASU MOŽEVE BOLEZNI IN TUDI SEDAJ* KO SEM OSTALA SAMA, SE ISKRENO ZAHVALJUJEM. PREDVSEM IZ SRCA HVALA PREDSEDNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI PONIKVA IN PREDSEDNIKU TER ČLANOM PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA PONIKVA.
Vsem žehm tudi lepe in prijetne prvomajske praznike.
Slavka Ograjenšek
lo
april 2001
Sport
Letna konferenca
PD Vransko
Planinsko društvo Vransko je imelo konec marca redno letno konferenco v planinski postojanki na Čreti. Letne konference so se udeležili Martin Aubreht, predsednik Meddruštvenega odbora PZS Savinjska, g. Marolt, predsednik PD Vransko in zastopnik PD Zabukovica. Župan občine Vransko g. Sušnik se je opravičil. Prisrčen pozdrav je doživel Franc Pončuh, častni predsednik društva in sosed planinske postojanke, ki vseskozi skrbi za kočo in bdi nad delom društva. Predsednik in ostali so opisali delo v društvu. Zanimivo je, da postaja tradicionalen njihov Pohod ob dnevu državnosti. Prav tako je zelo atraktiven nočni pohod na Čreto. Zadnjega pohoda v mesecu decembru se je udeležilo preko 50 pohodnikov z baklami in drugimi svetilkami.
Leta 1975 je bilo prvo orientacijsko tekmovanje v Spodnji Savinjski dolini. Pripravili so ga planinci tedaj še skupnega, PD Tabor - Vransko. Tekmovanja so bila na Čreti vse do leta 1987. V okviru orientacijske lige Spodnje Savinjske doline se je leta 2000 orientacija vrrUla na Čreto. Veliko je bilo izletov, Karitasu so pomagali organizirati vzpon na Triglav. Organizirali so dobrodelni koncert za Log pod Mangartom, ki je lepo uspel. Markacisti so opravili 164 prostovoljnih ur in njihov trud je dobro viden. Pota so lepo marki-
rana. Na koči se stalno nekaj dela. Naslednje leto bodo pričeli z obnovo in razširitvijo doma. Predstavljen je bil program dela za leto 2001. Opisani so izleti, opazna je povezava s šok) in vrtcem. Organizirana je planinska šola, v domu na Čreti jo obiskuje 13 mladih, trajala pa bo štiri vikende. Načrtovani so izleti za šolsko mladino in vrtec. Svoje mlade člane bodo vključili v planinske tabore, ki jih organizirajo posamezna društva iz Spodnje Savinjske doline. Gospod Aubreht je v svojem pozdravnem govoru opozoril na dan savinjskih planincev, ki bo 8. septembra na Loki pod Raduho. Predstavnik PD Zabukovica je ob načrtu ogleda jame Škadovnica predlagal, da bi bila to širša akcija, v kateri bi si ogledah taborsko cerkev, kozolce na poti k jami in samo jamo. Verjetno m ne bi bilo težav, saj so učenci OŠ Vransko že izdelali raziskovalno nalogo o taborski cerkvi sv. Jeronima in že tedaj opozorili na gotske elemente na cerkvi. Predstavnica šole je povedala, da imajo ogled Škadovnice načrtovan v gozdni učni poti. Podano je bilo poročilo o odprtju plezalne stene.
Predsednik savinjskega Meddruštvenega odbora in predsednik društva sta izročila gospodarju društva Francu Čulku in markacistu Ivanu Izlakarju zlata častna znaka Planinske zveze Slovenije.
F. Ježovnik
Lepi rezultati lokostrelcev
24. marca 2001 je v kraju Jajce pri Polzeli potekalo tekmovanje za slovenski pokal v disciplini Arrowhead, kjer so bili člani lokostrelskega kluba izredno uspešni.
Rezultati tekme so naslednji: Kategorija mlajši dečki: Aljaž Rihter 2. mesto; kategorija dečki: Grega Jerin 1. mesto, Tadej Cink 2. mesto; kategorija kadeti:	Alen Grum 2.
mesto; kategorija mladinci: Uroš Uratnik 1. mesto, Gregor Cestnik 2. mesto; kategorija člani: Miran Cestnik 2. mesto in kategorija veterani Zlatko Ulaga 1. mesto.
V mesecu aprilu pa je bilo tekmovanje lokostrelcev za
slovenski pokal v disciplini Arrowhead v Jelšah pri Ilirski Bistrici, kjer je 1. mesto v kategoriji mlajši dečki v slogu compoud dosegel Aljaž Rihter, 2. mesto Grega Jerin, 3. mesto pa Tadej Cink v kategoriji dečki v slogu compoud; 2. mesto Alen Grum v kategoriji kadeti v slogu compound; 2. mesto Uroš Uratnik in 3. mesto Gregor Cestnik v kategoriji mladinci v slogu copound; 7. mesto Miran Cestnik v kategoriji člani v slogu compound in 2. mesto Zlatko Ulaga v kategoriji veterani v slogu olimpijski lok.
Predsednik LK Žalec Leon Uratnik
vabi na lokostrelsko tekmovanje^ J*'ITA STAR, ki bo v 28. in 29. aprila 2001 v Športnem parku v Žalcu
?n
2001
Lokostrelski klub Žalec organizira 28. in 29. aprila 2001 mednarodno lokostrelsko tekmo FIJA STAR. Tekma je v koledarju mednarodne lokostrelske zveze FITA. Odvijala se bo v športnem parku v Žalcu in bo to doslej najpomembnejša tekma, ki jo je klub organiziral. Tekmovanje traja dva dni in sicer: prvi dan se strelja na 90m, 70m, 50m in 30m oddaljene tarče. Drugi dan so finalni boji, ki so za gledalce bolj zanimivi, saj so dvoboji neposredni. Na koncu najboljši vedno zmaga. Pričakujemo veliko število tekmovalcev, pa tudi gledalcev, zato smo se s sponzorji dogovorili za spremljajoče dejavnosti, ki bodo popestrile samo lokostrelsko tekmo.
Gledalcem obljubljamo lepo tekmo, za kar bodo poskrbeli tekmovalci, ter obilo zadovoljstva ob ogledu spremljajočih dejavnosti.
Plezalna stena
Na Vranskem naravna plezalna stena
Planinsko društvo Vransko je ob pomoči alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Planinske zveze Slovenije in občine Vransko, nedavno predalo namenu naravno plezalno steno, ki je takorekoč v samem središču Vranskega, ob tovarni Inde. Z njo je Vransko in vsa dolina dobila zanimiv plezalni vrtec, ki bo omogočal plezalne užitke ljubiteljem prostega plezanja. S pridom ga bodo pod strokovnim vodstvom uporabljali tudi učenci OŠ Vransko v okviru pouka telesne vzgoje.
Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi plezalne stene je zbranim spregovoril predsednik PD Vransko Franc Sitar, ki se je za to pridobitev posebej zahvalil domačemu ljubitelju plezanja Boštjanu Semprimožniku in obema načrtovalcema ter opremljevalcema smeri v steni alpinistoma Mihu Golobu in Viliju Gučku. Slednja sta predstavila steno in smeri, ki potekajo po njej. Župan in poslanec DZ Franc Sušnik je izrazil zadovoljstvo ob otvoritvi stene in dejal, da je to nova priložnost za že tako bogato ponudbo Vranskega, ki bo zagotovo
pripeljala v kraj lepo število ljubiteljev plezanja. Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so prispevali svoj delež k uresničitvi tega projekta. Nekaj besed in blagoslov je steni in plezalcem namenil tudi domači župnik Jože Turinek. Trak sta prerezala župan Sušnik in Boštjan Semprimožnik
Po steni, kjer je bil nekoč manjši kamnolom, je prvi splezal Vili Guček, sicer poznan slovenski plezalec, in steno opremil preko vponk z varovalno vrvjo. Stena ima kar 16 različnih smeri, ki so visoke do 15 metrov, njihova težavnost pa je ocenjena od četrte do sedme stopnje. Vsaka smer ima svoje ime. In ker bodo po njej plezali tudi otroci, sta jih Guček in Golob poimenovala po junakih iz raznih pravljic, eno pa tudi po fantiču Jocotu, ki jima je ves čas pridno pomagal. Prav otroci iz alpinističnega krožka PD Trbovlje so prvi pokazali, kaj znajo. Za njimi so se zvrstili še drugi navdušeni plezalci.
Stena je že v funkciji, vendar pa, kot opozarjajo planinci in alpinisti, preizkušanje plezalnih sposobnosti ne sme potekati brez strokovnega vodstva in nadzora.
D. Naraglav
Občni zbor ŠK Savinjčan iz Šempetra
30. marca so člani ŠK Savinjčan iz Šempetra pripravili občni zbor, ki se ga je udeležilo 30 šahistov. Za predsednika kluba so ponovno izvolili nekdanjega prizadevnega mentorja mladih Jožeta Peternela.
V tem obdobju so mladi šahisti nastopali na regijskem, državnem, zveznem in tudi v mednarodnem merilu. Nekdanji ustanovitelj - veteran Stane Skok pri svojih 73. letih še vedno dosega lepe uspehe na vseh rednih odigranih hitropoteznih šahovskih turnirjih in je celo klubski prvak za leto 2000.
Tehnični vodja kluba je ostal Štefan Šincek, tajnik je Marjan Knez, blagajnik Franc Škorjanc in gospodar Dani Medenjak.
Šahovski klub Savinjčan je predlani slavil 50-letnico. V sklopu osrednje slovesnosti (ob jubileju) je bilo odigranih in pripravljenih več nagradnih šahovskih turnirjev. Na različnih tekmovanjih so bili
doseženi lepi rezultati. Organiziranih je bilo več kot 40 klubskih turnirjev in več prijateljskih srečanj s sosednjimi klubi po Savinjski dolini. Udeležili so se tudi turnirjev po različnih krajih v Sloveniji. Pri svojem delu še vedno pogrešajo Regionalno šahovsko zvezo Slovenije v Celju, ki je s svojim delom prenehala že leta 1996.
Na občnem zboru so pohvalili delo tajnika Marjana Kneza, tehničnega vodjo Štefana Šinceka in blagajnika Franca Škorjanca ter delo z mladimi, ki ga že vrsto let s Športno zvezo občine Žalec vodi predsednik Jože Peternel. Za uspešno poročanje o delu in tekmovanjih so podelili priznanje dopisniku Jožetu Grobelniku.
Za zaključek občnega zbora je ŠK Savinjčan	pripravil	posamezni
hitropotezni turnir. Med dvajsetimi udeleženci je slavil zmago Jože Petmel (17 točk) pred Karlijem Turkom,	Štefanom	Šincekom,
Stanetom Skokom in drugimi.
J. G.
IN MFMORIAM
DARE
MEDVEŠEK
“Verjameš ali ne, ampak komaj čakam, da bodo daljši in bolj topli dnevi; da se odpravimo na zelenice, na igrišča, da bomo več v naravi. Ko pridem v šolo med učence, bo zopet vse dobro..."
“Seveda, Dare.” sem mu odgovoril.
Narava je, zelenice in igrišča so, ni pa tisto, kar sva načrtovala in želela. Pomlad je tu, tista pomlad, na katero si tako računal, da ti bo povrnila moč in toplino. Pomlad sama. Ti si odšel. Izzvenel je tvoj čas, iztekli so se tvoji in naši skupni delovni načrti. Ne znamo še doumeti skrivnosti življenja in smrti. Rad bi verjel, da sta eno, tako kot sta eno reka in ocean.
Ni dolgo tega, kar sva skupaj gledala slike in obujala spomine na čas lepih atletskih dosežkov, enkratnih atletskih mitingov, prvenstev, srečanj prijateljev športnikov iz različnih držav. V Žalcu je bila atletika nekoč prioritetni šport, saj so tu zrasli mnogi znani atleti, ki so kasneje zastopali barve atletskega kluba Kladivar Celje. Dare je bil eden najbolj nadarjenih mladih atletov svoje generacije. Pionir je še bil, ko je v višino preskočil rekordnih 19I cm. Postal je stalni član Kladivarjeve mladinske in članske ekipe, prav tako pa tudi član mladinske državne reprezentance.
Dare je bil vsestranski športnik. Izredno dobre rezultate je dosegal kot košarkar v Žalcu in Trbovljah. Kot atleta, košarkarja in rokometaša ter teniškega igralca ga je pot vodila tudi v ustrezen študij. Tako je kot športni pedagog služboval na šolah v Trbovljah, Šoštanju in na Dobrni. Pred osmimi leti se je zaposlil na I. osnovni šoli Žalec, kjer je bil med učenci zelo priljubljen učitelj. Dare je delal tisto, kar je najbolje znal in kar je delal s srcem. Pri svojem delu je bil dosleden in uspešen. Zelo ponosen je bil na lepe dosežke ekip učencev, ki so dosegale najvišja mesta v državi.
Nihče ni mogel vedeti, da se njegov čas izteka, da je že opravil pot svojega učenja na tem svetu. Računah smo, da bomo še dolgo, dolgo drug z drugim delih ta čas; pravzaprav o času nismo nikoh razmišljah. Bih smo. Dareta ni več tu. Lahko prisluhnem v tišino: “Kratki so bih moji dnevi med vami in še krajše so bile besede, ki sem vam jih govoril. Odhajam z vetrom, a ne v praznino...”
Sodelavci in učenci bomo Dareta ohranili v spominu kot dobrega in zvestega kolega in učitelja, Žalčani in mnogi drugi pa se ga bomo vedno spominjali kot odličnega žalskega športnika.
Adi Vidmajer
Velik uspeh žalskih karateistov
V telovadnici I. OŠ Žalec sta Karate zveza Slovenije in KK Žalec pripravila prvenstvo Slovenije za člane in članice v karate borbah po kategorijah in v katah ekipno in posamezno. Tekmovalo je 130 karateistov iz 29 klubov.
Žalski karateisti so dosegli velik uspeh, ki ga je dopolnil Mitja Stihovič iz KK Petrovče, ki je osvojil naslov državnega prvaka v katah pri članih. V borbah je v kategoriji do 60 kg članica KK Žalec Teja Šavor osvo-
jila prvo mesto, v absolutni konkurenci pa je bila druga. Pri članih so poštah državni prvaki trije žalski karateisti: do 60 kg Luka Marič, do 75 kg Matjaž Končina in do 80 kg Grega Jančič. V absolutni konkurenci je bil Matjaž Končina drugi, Uroš Gohč pa si je delil tretje mesto.
Pred začetkom finalnih borb je bila krajša otvoritvena slovesnost, prvenstvo pa je odprl podžupan občine Žalec Ferdinand Haler.
T. Tavčar
Agility na Polzeli
Na vadbišču kinološkega društva Pluton Polzela je v soboto potekalo državno tekmovanje v agihtyju z mednarodno udeležbo. Nastopilo je 72 vodnikov s psi iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
V kategoriji Al - mini je zmagal Petja Telban s psom Lordom iz Vrhnike. Najboljša domačinka je bila na četrtem mestu Nika Bizjak s psom Tiso. V skupim Al - standard je zmagala Tina Kovač s psom Rex iz Ljubljane. Polzelana Urška Resnik s psom Laki in Matija Erjavec s psom Donom sta bila diskvalificirana. V kategoriji A2 - mini je zmagala Silvia Trkman s psom Vedtte iz Ljubljane, Milan Koren s psom Šan s Polzele je bil diskvahhciran. V kategoriji A2 -
standard pa je zmagala Tjaša Gregorič s psom Dollx iz Ljubljane, domačinka Suzana Stebemak s psom Šejk je bila tretja.
T. T.
Zmaga in poraz
V nadaljevanju lige Kohnska, v kateri se Savinjski Hopsi borijo za obstanek v I. ligi, so v 5. krogu gso-tovali v Škofji Loki in srečanje proti ekipi Loka kave dobili z rezultatom 98 : 88. V 6. krogu pa so gostovah pri ekipi Kemoplast Alpos v Šentjurju in tekmo izgubili z 92 : 79-Danes ob 19-30 uri se bodo v domači dvorani v 8. krogu pomerili z ekipa Triglava iz Kranja.
T. T.
Sport
april2001
Boštjan v objemu kraljice športa
Boštjan Tratnik
Atletika je kraljica športa. Njej se je zapisal tudi Boštjan Tratnik iz Prebolda, ki zagnano in uspešno trenira pod vodstvom Braneta Strožerja pri AD Kladivar Celje. Za sabo ima že lepo število nastopov in tekmovanj, s katerih se vse pogosteje vrača tudi z najbolj žlahtnimi odličji. Med zadnje uspehe sodijo dosežki z dvoranskega mladinskega državnega prvenstva, kjer je postal dvakratni državni prvak med mlajšimi mladinci. Svoj uspeh je dopolnil še s 5. mestom med starejšimi mladinci.
Boštjan Tratnik se je že v četrtem razredu osnovne šole v Preboldu navdušil nad atletiko, za kar ima največ zaslug prav njegov trener Brane Strožer, ki je bil takrat učitelj telesne vzgoje na preboldski osnovni šob. Boštjan je najprej treniral na domačem terenu, kratek čas v
Velenju, od tam pa ga je pot pripeljala k celjskemu Kladivarju.
“Začel sem kot skakalec v daljino. Imel sem dober odriv in tudi skoki so bili za tisti čas zelo dobri, tako da me je trener Brane usmerjal v to discipbno. Seveda pa na treningih nisem samo skakal v daljino, ampak sem se preizkušal tudi v drugih disciphnah. Pokazalo se je, da mi fllezijox nidi ovire in troskok. Začel sem resneje trenirati še ti dve disciplini in rezultati niso izostati. Žal je potem prišlo do poškodbe, ki mi je onemogočila resen trening,” je povedal Boštjan in z zamahom roke dal vedeti, da je zanj to le še manj prijeten spomin. Dosežki zadnjega obdobja so dokaz za njegovo uspešno vrnitev na atletske steze.
Že v lanski sezoni je pokazal, da je potrebno nanj računati, letošnje dvoransko državno mladinsko prvenstvo pa je to tudi potrdilo. Zmagal je v teku na 60 m z ovirami in v troskoku, v kategoriji mladincev do 19 let pa je osvojil še tretje mesto v teku na 60 m z ovirami. Prav teku čez ovire na 60 in 110 metrov bo podrejeno letošnje leto, saj žeti nastopiti na olimpijskih dnevih mladih, ki bodo v španskem mestu Morsia. “Pot do tja seveda vodi preko kvalifikacij oziroma norme, za katero se bo potrebno pošteno potruditi,” pravi Boštjan, ki je kot pionir že bil na olimpijskih igrah mladih v Romuniji, kjer je skakal v daljino. Njegov 6,04 metra dolg skok je bil le za las prekratek za osvojitev bronaste medalje. Isto leto je na državnem prvenstvu zasedel
tretje mesto na ovirah, kar ga je še bolj potegnilo med “oviraše”.
Boštjanu Tratniku šport pomeni zelo veliko. Poleg obveznosti v šoti je postal način njegovega življenja. Je tisto, kar počne z veseljem in ljubeznijo ter skrito željo, da bi nekoč lahko pomeril svoje moči tudi na “ta zaresni” olimpiadi. Njegova velika vzornika sta Jonson pri ovirah in Gregor Cankar v skoku v daljino, katerega je nekoč treniral prav njegov trener Brane Strožer. Sicer pa je pot do tja še dolga. Potrebno bo še veliko treningov in tekmovanj, odrekanja in tudi precej denarja, kar pa je-za skromnem družinski proračun veliko breme.
V veliko pomoč bi biti sponzorji, vendar sedaj Boštjanu poleg kluba pomagajo le pri ASICS-u (japonskem podjetju), kjer so mu omogočili nakup športne opreme po tovarniških cenah. Starša ob skromni očetovi tovarniški plači in mamini invalidnini le stežka financirata sinovo športno pot. Vsekakor pa sta nanj zelo ponosna in vesela, ker je svoj prosti čas namenil športu in se tako izognil mladostniškim pastem življenja.
“Boštjan tudi meni daje energijo, ko ga spremljam in gledam,” pravi mama Ljuba. Oče Štefan prikima in z zadovoljstvom pogleda Boštjana, ki je ob koncu našega obiska izrekel zahvalo staršem in trenerju Branetu, brez katerega najverjetneje ne bi bil tako predan atletiki.
D. Naraglav
Mlada šempetrska ekipa - od leve proti desni stojijo: trener Darko Omladič, igralci: Žiga Rožič, Nejc Žličar, Denis Dedič, Silvester Cestnik, Renato Pulko, Robertino Goričan, Rudi Zupanc; čepijo: Goran Arsovič, Sebastjan Cilenšek, Luka Pirc, Aljaž Šon, Marko Bojinovič in Klemen Hrastovec.
Mlada ekipa Šempetrčanov zadovoljna
Druga ekipa OK SIP Šempeter je v sezoni 2000/2001 nastopila v tretji državni odbojkarski ligi. Ekipo sestavljajo mladinci in kadeti, stari od 14 do 19 let Igrali so 16 tekem, od tega so zmagali sedemkrat, ostala srečanja pa izgubili.
Zasedli so 6. mesto, s katerim so po besedah trenerja Darka Omladiča zadovoljni.
Zlata sredina je dobro mesto za nadaljevanje dela in napredovanje ter predstavlja možnost, da bodo v prihodnosti ti mladi odbojkaši zaigrati v prvi članski ekipi SIP Šempetra.
Odbojkarski klub SIP Šempeter zagotavlja, da bodo v prihodnje še več delati z mladimi ter jim v sodelovanju s starši omogočili, da se izkažejo v športu, saj prihodnost šempetrske odbojke leži prav na njih.
T. Tavčar
Žalčanke tretje
V dvorani I. OŠ Žalec so se v nedeljo žalske rokometašice gostile ekipo Olimpije. Srečanje je odločalo o 3-mestu državnega prvenstva. Zasluženo so ga dobile Žalčanke, o zmagovalcu
pa je odločala zadnja minuta.
Začetek je pripadel gostjam, ki so silovito povedle z 0: 3, v nadaljevanju pa je bilo srečanje izenačeno. Polčas se je končal s 15 : 13 za Žalčanke. V
58. minuti je bil rezultat 25 : 25, domačinke pa so bile nato do konca bolj zbrane. Zmago jim je nedvomno prislužila vratarka Korotneva s 26 obrambami. Največ zadetkov za domačinke so dosegle: V. Dolar 10, Derčar 6, Jelen, Jager in Zidar 5.
T. T.
MAJ - MESEC ŠPORTA - RAZPMMO JADRA - program prireditev
DATUM	URA	ORGANIZATOR	VSEBINA AKCQE - ZA KOGA	KRAJ DOGAJANJA
Petek, 11. maj	Od 16. do 19 ure	ŠD Mati talent	l.TEK OB SAVINJI za vse!	Vrbje (jezero) - Ločica (most)
Presenečenje za vse, ki se bodo udeležiti 1. in 2. teka!				
Sobota, 12.maj	Ob I4.uri	NK Žalec	1.NOGOMETNI TURNIR - mini otroška liga - dve kategoriji: -	do petega razreda -	od šestega do osmega razreda	ŠC Žalec
	Ob 11.uri	ŠD Mati talent	STREETBALL OPEN za osnovnošolce	Parkirišče za Tržnico
	Od lO.ure do l6.ure	Mladinski center Žalec	ASFALTART (Pano življenja) + ROLANJE	ŠC Žalec
Nedelja, 13.maj	Ob 11.uri	ŠD Mali talent	STREETBALL OPEN za vse!	Parkirišče za Tržnico
	Ob 10.uri	OK SIP Šempeter	1.BEACH VOLLEY OPEN za vse!	Igrišče Šempeter
	Ob 10.uri	ŠRD Borut Gotovlje	NOGOMETNI TURNIR za vse!	Gotovlje
Ponedeljek, I4.maj	Od 9 ure do 12.ure	ŠD Mati talent	SREČANJE OSNOVNOŠOLCEV VSEH 4.0Š V ŽALSKI OBČINI Z ZNANIM SLOVENSKIM ŠPORTNIKOM	OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter
	Od 16.00 dalje	Balinarski klub Žalec	PREIZKUSI SE V BALINANJU - vsi!	Balinišče Žalec
Poned., 14.maj do	Od 8.30 do 11.30 ure	Teniška akademija Žalec	TENIŠKI VRTEC VOLKEC za otroke WZ občine Žalec	ŠC Žalec
Torek, 15. maj	Od l6.ure dol9.ure	SD Juteks Žalec	PREIZKUSI SE V STRELJANJU - vsi!	Strelišče Žalec
	Ob 12.uri	I.OŠ ŽALEC	OBČINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU za mlajše dečke!	ŠC Žalec
Sreda, l6.maj	Od l6.do 19 ure	SD Juteks Žalec	PREIZKUSI SE V STRELJANJU - vsi!	Strelišče Žalec
	Ob 12.30 uri	Šahovski klub Šempeter	ŠAHOVSKA SIMULTANKA za osnovnošolce!	OŠ Šempeter
Četrtek, 17.maj	Ob ló.uri	ŠD Ponikva	2.NOGOMETNI TURNIR - MINI OTROŠKA LIGA, samo 1. do 5.razred	Igrišče na Ponikvi
Petek, 18.maj	Od l6.do 19 ure	Kolesarski klub Žalec	SPRETNOSTNO KOLESARJENJE IN ROLANJE za vse!	ŠC Žalec
Sobota, 19.maj	Ob 11.uri	ŠD Mati talent	STREETBALL OPEN za osnovnošolce!	Parkirišče za Tržnico
	Ob l6.uri	ŠD Mati talent	STREETBALL OPEN za vse!	Parkirišče za Tržnico
	Ob I4.uri	NK Žalec	3.NOGOMETNI TURNIR - MINI OTROŠKA LIGA - dve kategoriji: - do petega razreda	ŠC Žalec
			- od šestega do osmega razreda	
	Ob lO.uri	Šahovski klub Griže	ODPRTO EKIPNO PRVENSTVO V POSPEŠENEM ŠAHU	KUD Griže
Nedelja, 20 maj	Od 9-30 do I4.ure	ŠD Mati talent	2.TEK OB SAVINJI za vse! Presenečenje za vse, ki se bodo udeležiti 1. in 2. teka!	Vrbje (jezero) - Ločica (most)
	Ob 8.uri	PD Šempeter	Z VSEH STRANI NA MRZLICO.	Zbirno mesto: pred restavracijo Rimljan v Šemp.
	Ob 10.uri	ŠD Vrbje	2.BEACH VOLLEY OPEN za vse!	Igrišče ŠD Vrbje
Ponedeljek, 21.maj	Ob 18.uri	ŠD Petrovče	ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU ZA VSE KATEGORIJE	OŠ Petrovče
Torek, 22.maj	Od 15.ure dalje	Lokostrelski klub Žalec	STRELJANJE Z LOKOM NA BALONE	ŠC Žalec
Sreda, 23.maj	Ob 16. uri	ŠD Vrbje	BEACH VOLLEY OPEN za osnovnošolce!	Vrbje
Petek, 2 5. maj	Ob l6.uri	WZ, I.OŠ Žalec	CICI ŠPORTNA OLIMPIADA za otroke v pripravi na šolo in prvošolce!	ŠC Žalec
	Ob 15.uri - začetek	Tenis klub Žalec	24 ur TENISA za vse!	ŠC Žalec
Sobota, 26.maj	Ob 15.uri - zaključek	Tenis klub Žalec	24 ur TENISA za vse!	ŠC Žalec
	Ob 8.ur	I.OŠ Žalec	MISLIM IN SRCU ŠPORTNO POT, športni dan za otroke in njihove starše!	ŠC Žalec
	Ob 9 uri	ŠD Ponikva	ŠPORTNA SOBOTA S STARŠI IN OTROCI	Igrišče na Ponikvi
Nedelja, 27.maj	Ob lO.uri	Študentski klub Žalec	3.BEACH VOLLEY OPEN za vse!	ŠC Žalec
Torek, 29. maj	Ob 9uri	Teniška akademija Žalec	MEDOBČINSKO OSNOVNOŠOLSKO PRVENSTVO V TENISU - ločeno kategorizirani igralci	ŠC Žalec
Vse akcije so brezplačne, prijave za tekmovanja		so pol ure pred razpisanim začetkom, sicer pa lahko dobite vsa dodatna pojasnila na ZŠD občine Žalec : tel. 713 68 82 ali GSM 041 248 564 - Uroš Vidmajer.		
Pripravi : Strokovni delavec ZŠD Žalec Uroš Vidmajer				
april2001
Pisma bralcev
Pisma bralcev
Odgovor na pismo bralcev “Turistični hmeljišči na hmel-jevkah v Levcu in Žalcu v letu 2000 slovesno pri zasnovi in pozabljeni”
Odgovor na zgoraj omenjeno pismo bralcev bi lahko začel tudi z rahlo prikrojenim pregovorom:” Če imaš takšne bivše sodelavce, ne potrebuješ sovražnikov”.V “dobronamernem” članku g. Milana Veroneka je toliko polresnic, neresnic in sprenevedanja , da po branju članka ne morem ostati ravnodušen in moram bralcem Utripa pojasniti dejstva, ki jih je g. Veronek prikrojil svojemu namenu, saj takšno pisanje ne povzroča škode le Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ampak slovenskemu hmeljarstvu v celoti. Prav zaradi takšnega odnosa, kot ga ima do hmeljarstva g. Veronek, je v zadnjem času na področju hmeljarstva zelo težko zaslediti enotnost, vsekakor pa prevladujejo ozki, kratkoročni interesi.
Kritika stanja obeh nasadov hmelja na hmeljevkah v Žalcu in Levcu je povsem na mestu, a so vzroki drugi, kot jih je navedel g. Veronek. Najprej se želim opravičiti vsem kot eden soodgovornih, ki so se zavzeli, da se z nasadoma hmelja na hmeljevkah pripomore k turistični promociji žalske občine ter utrjevanju lokalne identitete in tradicije. Žal se včasih tudi dober namen izjalovi, vendar ne zaradi sadilnega materiala, kot napačno zaključuje g. Veronek, ampak zaradi zaščitnega premaza hmeljevk, ki naj bi omogočil daljšo življenjsko dobo lesa. Res je najbrž preteklo že preveč časa od takrat, ko so hmelj gojili ob hmeljevkah. Hmelj se navkljub našemu prizadevanju pri oskrbi skozi rastno dobo ni hotel vzpenjati po tako zaščitenih hmeljevkah, zato je bil zelo razrasel le ob deh. Žal smo ta detajl spregledali in lahko verjamete, da nam ni vseeno, saj se je naša napaka zrcalila vsem na očeh. Tako smo porogljivo obešanje suhih trt hmelja na prazno oporo vzeli kot izziv in verjamem, da bomo v tej sezoni to napako popravili. Želel pa bi opozoriti, da je bil nasad v Žalcu večkrat tarča demonstracije moči oziroma vandalizma in smo morali ponovno postavljali hmeljevke na svoje mesto. Iskreno upam, da se bo odnos do tradicije spremenil tudi pri mlajši generaciji Žalčanov.
V pismu g. Veroneka je sprenevedanje brez primere. Kakovost sadilnega materiala pri nas nikakor ne zaostaja za tako opevano nemško kakovostjo sadik hmelja, kar smo se lahko prepričali mi in nekateri večji pridelovalci hmelja, ko smo uvažali nemške sadike hmelja v preteklem letu. G. Veronek je bil kot nekdanji vodja poskusnega posestva tudi odgovoren za kakovost pridelanega sadilnega materiala in je imel priložnost, da s svojim delom vpliva na kakovost sadik. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da se je po njegovem odhodu kvaliteta brezvirusnih sadik povečala, za kar gre zahvala Marku Zmrzlaku, ki je prevzel njegova dela in naloge po
njegovem odhodu v pokoj ter celotni ekipi, ki dela z brezvirusnim sadilnim materialom, vključno s specialistko za hmeljarstvo pri kmetijski svetovalni službi Ireno Friškovec. Število reklamacij se je v zadnjih petih letih močno zmanjšalo. Kakovost sadik je bila nekoliko slabša, a ne slaba, v zadnji raz-monoževalni seriji sadik, saj se le-te ne uspejo v zadostni meri utrditi. Pri sajenju teh sadik so bili hmeljarji opozorjeni, da je potrebno začetek sajenja nekoliko odložiti, ah pa takšnim sadikam posvetiti še dodatno pozornost. Trditev oziroma namigovanje, da je bilo potrebno novo zasajene nasade hmelja preorati zaradi kakovosti sadik, je milo rečeno neresnica. BiH so primeri, ko je bilo preživetje sadik tako slabo, da so nasade naslednje leto v celoti obnavljah, vendar ne zaradi kakovosti sadik, ampak zaradi slabe oskrbe nasada. Če nasada v suši ne namakamo in ukrepanje proti plevelom ni ustrezno, ne moremo pričakovati dobrega izplena sajenja navkljub še tako dobremu sadilnemu materialu. In prav tu se zrcali razlika med hmeljarji. Pa ne zgolj med slovenskimi in nemškimi, ampak med dobrimi in skrbnimi ter tistimi, ki zaradi različnih razlogov ne uspejo zagotoviti zadovoljive oskrbe. Trditev, da nemški hmeljarji oberejo v prvoletniku do 1500 kg hmelja, pa veste sami, g. Veronek, da je hudo za lase privlečena in se je najbrž znašla v članku res samo zaradi omalovaževanja slovenskega znanja in dela inštituta.
O financiranju brezvirusnega sadilnega materiala bi želel dodah le še nekaj besed. Res je, da inštitut prejme 800.000,00 SIT za 3500 sadik in je cena brezvirusne sadike hmelja primerljiva s ceno enake sadike v Nemčiji in je nekohko nižja. V ceno brezvirusne sadike je všteto tudi vso delo z matičnimi brezvirus-nimi rastlinami, ki predstavljajo osnovo za razmnoževanje brezvirusnega sadilnega materiala. Površno predstavljanje stroškov pridelave brezvirusnih sadik tudi pri ostalih “dobronamernih” razpravljalcih zbuja vtis, da hmeljarji pridobijo prav malo z brezvirusnim sadilnim materialom, kar lahko že v naslednjem letu botruje ukinitvi podpore države programu pridelave preverjenih sadik. Takšne neumnosti kot je dosajevanje nasadov z netestiranimi sadikami ter neupoštevanje higienskih ukrepov v matičnih hmeljiščih lahko hitro povzročijo, da bomo hmeljarji ostali brez kakovostnega sadilnega materiala takoj, ko se bo ustavilo financiranje tega programa. Nekateri hmeljarji res ne uspejo spoznah, da jim brezvirusni sadilni material prinaša večje pridelke in boljšo kakovost ter da je to poglavitni način preprečevanja širjenja virusnih bolezni in verticilija. Žalostno pa je, da se jim pri takšnem gledanju pridružuje bivši sodelavec inštituta, ki s tem negira svojo strokovnost, ki smo jo pri njem mnogi sodelavci zelo cenili.
Iskreno upam, da bodo hmeljarji uspeh najti hsto modrost, da bodo svoje kratkoročne in parcialne interese uspeh zamenjati z dolgoročno vizijo razvoja hmeljarstva.
Matej Knapič
Javna zahvala po požaru na Ponikvi
Dovohte mi, da se v imenu občinskega odbora za odpravo posledic požara, zahvalim vsem 24 svetnicam in svetnikom, ki ste na korespondenčni seji dah svoj glas oziroma privolitev za odobritev solidarnostnega stanovanja družini Družinec iz naše krajevne skupnosti. V tem trenutku se žehm zahvaliti vsem, ki ste sodelovali v občinskem odboru za odpravo posledic, gospodu županu, podžupanoma, vodji oddelka za okolje, prostor in komunalo gospodu Aleksandu Žolnirju, vodji oddelka za negospodarske dejavnosti gospe Reharjevi, gospe direktorici Občinske uprave Barbari Ščukanec - Bruderman, članom krajevnega sveta Ponikve, PGD Ponikva za vse napore, ki so jih izvedli pri odstranjevanju požara in zbiranja lesa, skratka vsem, ki ste na kakršen koh način Opomogli k izboljšanju stanja družine po požaru. Zahvala gre tudi vsem dobrotnikom, ki so na žiro račun nakazah svoja sredstva ah pripomogli pri opremi stanovanja v Bevkovi uhci v Žalcu.
Lepa hvala Elektru Celje, javnemu podjetju za distribucijo električne energije Celje - izpostava Žalec, za brezplačno prestavitev elektrike, podarjen material in delo, Savinji projektu za brezplačno izdelavo, tehnično poročilo, strokovno izdelano izjavo statike pred porušitvijo objekta, samostojnemu podjetniku Francu Dušaku za odstranitev objekta z gradbeno mehanizacijo in tudi vam, krajani, v vseh zasèlkih v naši KS za razumevanje in ker ste v trenutku nesreče znah prisluhniti klicu na pomoč. Hvala vsem, ki ste zbirali les in imeli v tej veliki in materialni nesreči srce.
Upam, da tudi sedaj, ko je pogorel objekt odstranjen, ne bomo pustih nesrečnikov samih. S svojo prisotnostjo žehmo tudi v prihodnje pomagati po najboljših močeh, omiliti milijonsko škodo, dokazati, da humanost kraja, Občine in naše repubhke Slovenije še ni zamrla, ampak vedno bolj prodira v domove nesrečnih in pomoči potrebnih ljudi. Vsem, ki ste pomagali pri odpravi posledic, se zahvaljujem tudi v imenu celotne družine Družinec, kraja Ponikve in naše KS za resnično humanost in požrtvovalnost.
Ivan Jelen
Žalski AA na novi lokaciji
Anonimni alkoholiki smo od aprila gostje v Dnevnem centru Želva, ki domuje v bivšem notariatu (nasproti sodišča) na Levstikovi 15.
Prijetno smo presenečeni nad domačnostjo prostorov, funkcionalnostjo opreme in gostoljubnostjo predvsem pa pripravljenostjo g. župana, ga. Reharjeve in direktorice CSD Žalec ga. Pražnikar pomagati nam tako, da bodo naše aktivnosti potekale nemoteno.
Torej, na Levstikovi 15 se srečujemo vsako sredo (tretja sreda v mesecu je dan za odprti meating, katerega se lahko udeležijo vsi, ki jih zanima ah prizadeva problematika alkoholizma) s pričetkom ob 19. uri. Sicer spadamo pod vsebino dogajanja v civilni družbi, zatorej, drugače kot z javno zahvalo, ne moremo izrazih hvaležnosti za razumevanje
institucij pri omogočanju naše aktivnosti, za katero upamo, da se bo še bolj razmahnila ter tako pomagala mnogim, ki njih same, njihove svojce in prijatelje tarejo problemi z alkoholno zasvojenostjo in njenimi posledicami. Za vse podrobnejše informacije je na voljo anonimni dežurni telefon 031/802-710, na katerem posredujemo pojasnila, kdo smo, kje, kako poskušamo pomagati, umike srečanj ipd.
Je pa sodelovanje lokalne skupnosti, institucije dražbe s civilno iniciativo, kamor spada nidi AA Žalec, osamljen primer v našem vsakdanu -vendar bodo dogajanja v družbi nasploh, socialni problemi, vsakršne stiske, verjetno prisilile odgovorne dejavnike tudi drugod, da bodo imeli večji posluh za naše in podobna gibanja. Hvala in pomnite: številka anonimnega telefona je 031/802-710 za vse informacije o delovanju Anonimnih Alkoholikov.
AA Žalec
'Hidi delna zmaga nekaj velja
Ko smo se leta 1999 v zelo hladnem dopoldnevu, dva dni pred Božičem, odločili zaprositi občane za njihovo mnenje in cenjene podpise, smo pričakovali tudi hitro reakcijo tistih, ki so pristojni za uresničitev ah posluh davkoplačevalcev. Naj vam osvežim spomin. Bila je sobota, na prvi pogled topla in prijazna, toda izkazala se je zelo hladna in vetrovna. Vsi, ki ste nas tistega dopoldneva videli in pristopih k našem “štantu” pri “ŽANI”, ste opažih, da smo se obrnili k vam s prošnjo, da podprete izgradnjo Mladinskega centra in s tem pokažete svojo skrb za mladino, ki se ni imela kam dah. Mraz nam ni prišel do živega, saj smo verjeli v vašo poštenost in skrb. V tej akciji so enakopravno sodelovali odrash in mladina. Ko se danes spominjamo teh dogodkov, ne moremo mimo resnice, da je pri uresničevanju zastavljenega cilja vseskozi in vztrajno sodeloval sedaj po krivem in nepošteno opljuvan mladi mož Gregor Čulk ml..
V tej akciji so pomagale tri odrasle osebe (starši) in dva mladostnika. Torej, bili smo in smo še vedno ostali enotni. V dobrih dveh urah smo zbrali 483 podpisov, kar jasno pove, da ste vsi podpisniki želeli izboljšah stanje na področju mladosti v Žalcu.
Tish, ki se danes pridno tolčejo po prsih, češ da so onf hsh, ki zaslužijo vso pohvalo, so svoj glas akciji dah iz samo enega razloga in ta je “papir prenese vse”.
Žalostno spoznanje, da je bivši študent (nekoč ustanovni- član Društva staršev za pomoč mladini) vse skozi ponavljal iste besede, da študentje ne vidijo potrebe po sodelovanju v preprečevanju narkomanije v Žalcu, da pa svojo vlogo v Mladinskem centru vidijo kot dobro zastavljeno potezo. Danes smo priče čisto drugačni razlagi študentskega odbora. Mogoče si bodo tudi oni oddahnili od vseh pritiskov, ki jim jih je prispeval (še vedno) predsednik kluba, saj verjamemo, da bomo po štirih mesecih čakanja končno dobili odgovor na odposlan dopis s temahko sodelovanja mladih ne glede na to, kakšen status imajo. S tem žehmo omiliti pritisk in nesoglasja med študenti in ostalo mladino.
Torej lahko mirne vesh rečemo, da smo nekaj le dosegli, če
pogledamo na dogodek, ki se je zgodil, žal, na dan “norcev” - prvega aprila. Nihče od pristojnih ni želel poudariti vloge mladih in staršev pri pobudi po tovrstnem prostoru že davnega leta 1999- Ponavljata se torej zgodovina in častihlepnost. Ne žehmo, da občani Žalca dobijo napačno shko o prizadevnosti občinskih organov, tudi to je nekaj, tudi ta center ima možnost zaživeti. Naša prizadevanja niso bila usmerjena v odprtje Mladinskega centra v prostorih s sumljivimi dokumenti (če se mohmo, se opravičujemo), saj smo v občinski stavbi dobili informacijo, da stavba nima lokacijske in druge ustrezne dokumentacije. 0 zaposlitvi oseb, ki delajo v ŽMC-u, ni vredno izgubljati besed. Še vedno vztrajamo pri edini in samo edini opciji in ta je ustrezen Mladinski center, v katerem se izobražuje in zabava mladina. Zmotno je govorjenje, da mladina samo žurira, če bi to bila resnica, potem ne bi bilo toliko zlorabe droge, pogovarjali bi se o vsem drugem in ne samo o tem, kako do nje.
Na pobudo o montiranju “skrinjic predlogov” društvo ni dobilo nobenega odgovora. Naenkrat je vse utihnilo in imamo občutek, da bi bih nekateri presrečni, če nas v tem prostoru sploh ne bi bilo več. Toda oproshte, sedaj smo močnejši.
Če se vse skozi samo sprašujemo, kaj je narobe v sistemu ah pristopu do reševanja problemov, ne bomo dosegli željeni cilj. Po izpeljani anketi, ki smo jo naredili pri občanih, je veliko skeptike pri drugem mandatu. Kaže na vehko nezaupanje mladine do pristopa reševanja njihovih zahtev s strani župana. Po njihovih besedah drugi mandat pomeni popolno otopitev in razmah narkomanije. O tem razmišlja tudi velika večina odrashh oseb.
In ko smo že pri anketah, naj vas obvestimo, da smo decembra 2000 izdelali in tudi odposlali ANONIMNO ANKETO vsem šolam Spodnje Savinjske dohne. V anketi so sodelovale naslednje šole: OŠ Vransko, OŠ Polzela, OŠ Griže. Šola, iz katere smo pričakovali dober odziv, se ni želela udeležiti, čeprav je na eni od sej Odbora to zagotovila. To kaže na slabo povezanost in sodelovanje med tistimi, ki bi morah biti enotni in s tem tudi pokazati mladim, da s skupnimi močmi lahko vehko naredimo. Društvo je odprto pokazalo, da nam hvale v medijih ni potrebno dajati, če za tem stoji hinavščina in nespoštovanje trdega, vztrajnega in prostovoljnega dela.
Malo ljudi pozna naše člane, spoštujemo njihovo zahtevo in željo po anonimnosti, zato ne izdajamo fotografij novinarjem niti ne dovolimo, da jih kdo snema. “Firbce” pustimo pred vrati, od njih nimamo nobenih koristi. Spoštujemo vse delovne in nedelovne ljudi, njihove potrebe po hvali ah graji. Sedež imamo v Bergmanovi vili, v kateri se nahaja še nešteto drugih društev. Zaradi problema ustreznega prostora koristi vilo samo Upravni odbor društva in prostovoljci, ostali člani se sedaj, ko je narava že zaživela, srečujemo na različnih mestih. Delujemo po lastnih zmožnostih, kar ne pomeni, da se ne odzovemo vabilom, ki nam jih posredujejo šole, centri za zdravljenje odvisnosti,
čistilne in druge akcije. Kar se tiče čistilnih akcij, vam lahko zagotovimo, da to naredimo kar samoumevno.
Pripravljamo projekt, ki bo kmalu izpeljan. Kaj vam pripravljamo in kdaj, boste pravočasno obveščeni. Pushte se prijetno presenetiti. Društvo staršev za pomoč mladini
Zahteve sladkornih bolnikov
Sem sladkorni bolnik in se trenutno zdravim pri dr. Nuši Čede v celjski bolnišnici ah dispanezerju oz. posvetovalnici za diabetike v Gregorčičevi uhci v Celju.
V Savinjski dolini je veliko sladkornih bolnikov, ki vsak po svoje doživlja 40. obletnico odkritja insulina. Ob odkritju je bila prižgana nova luč in odprlo se je novo obdobje za sladkorne bolnike. Prvo društvo sladkornih bolnikov Slovenije je bilo leta 1994 sprejeto v Mednarodno zvezo sladkornih bolnikov. Spoznanja, ki nam jih je dala generacija pionirjev v zvezi z načinom sožitja s sladkorno boleznijo, nam pomenijo izziv za vstop v 21. stoletje, v katerem se bo ta bolezen ne samo v svetovnem merilu, ampak tudi pri nas še razširila. Zato moramo vse bolj izobraževati sladkorne bolnike za zdrav način življenja.
Istočasno pomeni klic javnosti, ki se zaveda, da ta bolezen zahteva spremenjen odnos ne samo sladkornih bolnikov, ampak tudi pohtikov in zakonodaje do obravnavanja te bolezni. To obdobje zahteva, da spremenimo navade in učimo tudi svoje otroke, da je samo izobražen in prosvetljen človek zagotovilo, da zaradi te bolezni ne bo še več slepih, invalidov brez nog ah odpovedi ledvic.
Naše vodilo je deklaracija sladkornih bolnikov, pa tudi obnašanje okolja in zdravstvenega zavarovanja po čim manjših izdatkih za zdravljenje in skrbi, da bodo sladkorni bolniki živeli lepo in kakovostno življenje v naši mladi samostojni državi. Ob 40-letnici smo izdali že drugo izdajo preglednice živilskih izdelkov, ki bo osnova za zdravo prehrano ne samo sladkornim bolnikom, ampak tudi tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati. Potrjene so tudi zahteve, da se ti izdelki zdrave prehrane oprostijo prometnega davka. Zahteva je še tohko bolj aktualna, ker v sedanjem predlogu uvedbe davka na dodano vrednost, ki naj bi bil edini pogoj za vstop v Evropsko unijo, ni upoštevana, niti ni upoštevana zahteva po diferenciranih davčnih stopnjah. Jedilnik, ki je po svetovnih merilih za sladkorne bolnike znatno dražji, bo postal za večino teh bolnikov nedostopen, zaradi česar se bodo tudi pogoji sladkornih bolnikov za sožitje z boleznijo znatno poslabšali.
Pozivamo javnost (in apeliramo na sohdamost), da prisluhnete tem upravičenim zahtevam. Svetovni dan sladkorne bolezni pa doživljamo ne samo kot člani Mednarodne zveze sladkornih bolnikov, ampak tudi kot člani naše celjske zveze, ki je pred kratkim organizirala okroglo mizo Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje, ki ga že vrsto let vodi prizadevni g. Slavko Brus, predsednik društva diabetikov iz Celja.
J.	Grobelnik
Rojena 1. avgusta 1979 v glasbeni družini, se z glasbo začne ukvarjati pri sedmih letih v glasbeni šob v Kopru, kjer vpiše klavir. Po štirih letih prekine tamkajšnje šolanje, ga nadaljuje v multimedialni glasbeni šob pri viobnistu g. Ljubeč, nato pa se leta ‘92 spopade z odrom v vlogi pevke in tekstopiske na mladinskem festivalu Pomlad na obab.
V toku let in po nekaj nastopih na mladinskih festivabh se odloči za glasbeno zvrst, ki se najbolj poda njeni osebnosti - rock in se ‘95 prijavi na mladi MMS s skladbo “Hudič izgublja moč”, s katero doseže prvo mesto strokovne žirije, enako nagrado pa ji dodebjo istega leta tudi na Kraški popevki v Sežani s pesmijo “Spet laži”.
1995: prične šolanje v Scuola di musica 55 - Trst, kjer svoje petje
Prve objave
Obiskali so nas Madžari
Verjeb ab ne! Prišb so Madžari. Unescov projekt na OŠ Griže. Mednarodni! Šola je povabila učence in učitelje iz Kecskemeta. Dogovorjeno! Družine vzamemo otroke, učitelji učitelje. Malo nas je strah. Posebej jezika. Kako bomo komunicirali, kaj bodo jedb? Otroci so še majhni. Da ne bo prevebkega domotožja! Pa je vse tako lepo izpadlo. Že sam sprejem otrok v jedilnici OŠ je bil sproščen. Ob kavici smo se spoznab, poklepetab, dobib še nekaj informacij. In gremo domov. Sandor in Tibor sta zlata otroka. Kot bi bila naša in kot da se poznamo že vrsto let. Pomagala sta pri delu na kmebji, pospravila sobo... Računalnika in televizije se te dni nismo dotaknib. Je bilo drugih iger dovolj. Otroci so bih razigrani in jezik sploh ni bil ovira. Peljali smo jih povsod (v picerijo, na obisk k stari mami, v Kamnik, Celje...). Kot starša sva prav vesela. Najina dva otroka sta dobila nova prijatelja, sama pa sva najbolj zadovoljna, ker sva osrečila dva mlada človeka.
Darja in Slavko Bobovnik
2. april - svetovni dan knjige za otroke
Vsako leto na svetovni dan mladinske književnosb lahko sledimo razbčnim prireditvam na šob ter po knjižnicah.
Na naši šob nas je knjižničarka Marija Završnik že prvo uro pre-senebla s pravljico, ki jo je prebrala po zvočniku, hkrati pa nas opozorila
Mladi
april2001
Kratka predstavitev Lare Baruca
izpopolnjuje pri treh učiteljih: operni tenor Nicolo’ Ceriani, pevka Adriana Vasques in kant-autor Angelo Baiguera. Slednji ji omogoči razbčne radijske in televizijske nastope v spremljavi priznanih itabjanskih glasbenikov: violinist Alessandro Simonetto in jazz pianist Angelo Commisso. Nastopa po primorskih pubih z bratom Denom - klavir in vokal.
1996: v studiu Jork - Dekani s primorskimi glaseniki pripravi svoj prvenec, ki izide pri založbi Don Juan. Album nosi naslov po zmagovalni pesmi z mladega MMS - Hudič izgublja moč. Med glasbenimi sodelavci pri prvencu najdemo Rokija Petkoviča (dolgoletni kitarist skupine Night Jump), Marina Legoviča, Jadrana Ogrina (producent albuma, drugače poznan kot basist skupine Halo), Adriana Baruca, Juha Roselba.
1997: izid prvenca Hudič izgublja moč in ustanovitev spremljevalne skupine, ki Laro spemlja pri živih nastopih. Poleg brata zbere okob sebe še glasbenike s Trsta: Moreno Buttinar (bobni), Maurizio Vercon (kitara) in Stefano Ukmar (bas kitara). 18. decembra 1997 s tako zasedbo izvede promocijo albuma v hotelu Triglav (Koper). Sledijo koncerti po Sloveniji in Italiji, kjer zasedba izvaja dela iz prvenca (prevedena tudi v angleški in itahjanski jezik) in nekatera dela tujih glasbenikov (Anouk, Alanis Morisette, Elisa, Mebssa Eteridge, Alannah Myles in drugi). Med najpomembnejšimi
nastopi: predskupina italijanskim Prozac+, predskupina Parni valjak, predskupina italijanskemu pevcu Nek-u, Beach Bum Rock Festival ‘99 - Jesolo, Ženski glasovi ‘98.
1999: se s pesmijo Danila Kocjančiča in Draga Misleja - Mefa (“Ti si se'bal”) prijavi na festival EMA ‘99 - izbor evrovizijske pesmi, kjer doseže tretje mesto strokovne žirije in skupno peto mesto. Sledi festival Orion (pesem Marina Legoviča “Moja zvezda”), kjer se uvrsb v finale Slovenske Popevke ‘99. Dobi naziv debitant leta, s katerim zastopa Slovenijo na Festivalu Malteške pesmi na Malti (september ‘99) s pesmijo “Ko te ni”. To leto zaznamuje še en festival: Melodije morja in sonca - Nova scena ‘99, kjer zmaga s pesmijo Roka Petkoviča “Sonce in luna”. Decembra ‘99 izide njen drugi album “Kar ne piše”, ki ga posname jeseni s svojo spremljevalno skupino v studiu Hendrix v Kopru
pod producentskim vodstvom Andrea F, Lara se tokrat poleg pri tekstih podpiše tudi pri aranžerstvu in glasbi. Album izda Založba kaset in plošč RTV Slovenija.
2000: prične s promocijo albuma “Kar ne piše”, za katerega se novinarska predstavitev s koncertom zgodi 17. februarja 2000 v klubu Eldorado - Ljublajana. Album doseže nominacijo Zlatih petelinov za Naj rock album, predstavljen pa je na več kot 50 koncertih skozi celo leto. Trije najpomembenjši so Lent, Mediteran fest, kjer Lara s svojim bandom predstavi svoje pesmi, ki jih za skupni nastop prearanžira 3 Big Band, in “drugačen” koncert na prireditvi Oživela ulica, ki skladbi Lutka in Sonce in luna prelevi v to, kar lahko danes slišite na strani “glasba”. Lara (po enoletnem šolanju) junija opravi izpit za tonskega tehnika, na ENAIP-u v Trstu.
Mitja Knapič
Nov izdelek Dicky B. Hardy
Dicky B. Hardy, domači žgal-ci nabiritih kitar, se vračajo na sceno s tretjo ploščo, ki nosi naslov You Can’t Go Halfway And Get In. Bend in prvi predposlušalci so nad plato, ki bo izšla 12. marca letos, navdušeni, šušlja pa se, da so se Dikiji odločili stopiti tudi v baladne (!?) vode.
Album You Can’t Go Halfway And Get In je tako kot prejšnjega spro-duciral Aldo Ivanič (Bast, Borghesia), za mastering pa je
poskrbel gospod Janez Križaj iz studia Metro. Enajst novih komadov je bilo posnetih v studiu na Metelkovi, šušlja pa se, da je piata daleč najboljša stvaritev DBH doslej, tudi zato, ker so posnetki po daljšem času vladavine dveh kitar spet podprti z basom.
Bend si je od izdaje prejšnje plate I Whistle You Dance nabral polno vrečo rokenrol izkušenj na turneji po Evropi in ZDA (kjer so igrah tudi z Wanda Chrome & The Leather Pharaohs, Dead Moon, ...). Promocija nove (oštre) plate pa bo 12. marca v ljubljanskem KUD-u France Prešeren, pred tem pa jih bo mogoče videti na podelitvi letošnjih Bumerangov.
Mitja Knapič
NAPOVEDNIK BLIŽAJOČIH SE KONCERTOV:
Nick Cave - 02. junij 2001, Hala Tivoli, Ljubljana, Slovenija
Guns’n’ Roses - 05. junij 2001, Waldbühne, Berlin, Nemčija
Ac/dc -16. junij 2001, EuroSpeedway Lausitz, Klettwitz, Nemčija
Status quo - 17. junij 2001, Colosseum, Kunstpark Ost, München, Nemčija
Sting 22. junij 2001, Königsplatz, München, Nemčija
Roxy music - 26. junij 2001, Olympiahalle, München, Nemčija
Neil Young - 27. junij 2001, Olympiahalle, München, Nemčija
Bon Jovi - 30. junij 2001, Olympiastadion, München, Nemčija
Bob Dylan - 07. julij 2001, Universitätspark, Schwäbisch Gmünd, Nemčija
Elton John -14. julij 2001, Residentzplatz, Würtzburg, Nemčija
U2 -15. julij 2001, Olympiahalle, München, Nemčija
Eagles -16. julij 2001, Olympiahalle, München, Nemčija
Deep Purple - 22. avgust 2001, Park des Bayerischen Rundfunks,
Nürnberg, Nemčija
na pomen, ki ga una 2. aprii. Nato smo se člani knjižničarskega krožka odpravili v Celje in obiskali knjižnico Knjižko Miško, kjer nas je pričakala prijazna knjižničarka ga. Ida Kreča in nam predstavila svet pisatelja Ivana Sivca, s katerim smo se srečah v pogovoru. Opisal nam je svoja doživetja, po katerih so nastala njegova dela. Do sedaj je napisal že 42 knjig, ki jih je posvetil svojim najbhžjim. Z veseljem je odgovarjal na vsa naša vprašanja. Srečanje s pisateljem je bilo poučno in zanimivo doživetje.
Zelo zanimivo je büo, da smo si lahko izbrali knjige v tujih jezikih. Vsak je lahko eno odnesel domov za spomin.
S.	Dolar, S. Žaubi in K. Ropaš, 6. a OŠ Vransko
Šola v naravi v domu Medved na Medvedjem Brdu
Prve dni meseca februarja smo se učenci sedmih razredov v okviru šole v naravi odpravili v dom Medved na Medvedjem Brdu. Prispeli smo ob 10.30 uri. Ob prihodu nas je prijazno pričakala gospa in nas je popeljala v prve prostore doma. Kasneje smo izvedeli, da je to učiteljica Darja, ki bo z nami preživela kar nekaj časa. Ob vstopu v dom nas je pozdravil nagačen medvedek, ki na pohci nad vhodnimi vrati počiva že cehh sedem let, torej odkar dom deluje. Dom je bil nepričakovano lepo urejen in vse je bilo na svojem mestu. Odložih smo stvari in odšli v večji prostor s številnimi stoli in mizami. Ko smo videli še tablo, smo ugotovili, da je to pravzaprav učilnica. V tej sobi je bila tudi televizija, ki
nam je ob večerih večkrat krajšala čas. Seznanili so nas s programom in razvrstili po sobah. Ta čas je bila naša edina naloga, da si uredimo sobe. Kmalu je zadišalo iz kuhinje in odšh smo na kqsüo. Po kosilu smo se malo odpočili. A kaj kmalu smo se že pripravljah za krajši sprehod. Ker se je vreme držalo bolj kislo, smo dobili palerine, da nas dež ne bi zmočil. Odpravih smo se na najvišjo točko Medvedjega Brda. Izvedeli smo marsikaj zanimivega. Ogledah smo si kamen, na katerem je označena višina Šinkovcevega griča. Po vrnitvi smo si s tovarišem Matjažem ogledah kompas in spregovorili o njegovi uporabi. Sledila je večerja in nekaj prostega časa. S sošolci smo se malo pogovorih o vtisih in ugotovili, da smo vsi dokaj zadovoljni. A kaj, ko je to šele začetek. V torek zjutraj nas je zbudil direndaj fantov. Ob meglenem vremenu smo razgibali naše zastane kosti in lačni odhiteh v jedilnico. Dopoldan je bil na programu ogled dinozavrovih stopinj. Kar nekaj korakov smo naredih po itahjanski živosrebmi cesti. Ne samo noge, Uidi naše oči so doživele nekaj presenečenj. Videh smo najkrajši studenec na svetu, ki je vpisan nidi v Guinnessovo knjigo rekordov. Med potjo smo si ogledah veliko zdravilnih rasthn. Ena od njih ni bila ravno zdravilna, je pa po mnenju tovariša Matjaža odličen čaj za taščo. To je bil teloh. Ko smo prispeli do cilja in si ogledah dinozavrove stopinje, ni bilo kaj dosti videti, malico smo pa le dobili’. Zvečer so nam privoščili še dokumentarec o dinozavrih. Kljub napornemu dnevu, smo bedeli dolgo v noč. Zato smo v sredo vstali s težko glavo. Kmalu nas je razbistrila ena sama beseda "malica”. Ko so bili
naši trebuščki napolnjeni in pripravljeni za nove dogodivščine, smo se razdelili v skupine in odšh na kmetije z namenom, da izvemo kaj o življenju Medvejcev. Moja skupina je bila pri zelo prijazni družini in nismo se branih nobene informacije, kakor tudi oni ne naših vprašanj. Ko smo se vrnili v dom, smo morah pripraviti prispevke o vsem, kar smo izvedeli. Sledili sta malica in analiziranje vode v okohci doma. O tem nas je nekaj poučila zelo mlada in prijazna učiteljica Sandra. Po obisku v kuhinji smo delali -plakate do večera. Zapisah smo vtise v dnevnik in prešh k naši šibki točki - spanju. V četrtek nas je zbudilo pokašljevanje sošolcev. Kmalu smo ugotovili, da jih je kar nekaj podleglo vročini in bodo po njih morah priti starši. Ker ponoči nismo preveč pridno spah, smo bih veseh, da je odpadla telovadba. Po zajtrku smo z učiteljico Sandro odšh na kmetijo, kjer smo božali teličke. Domači pes pa nam je oslinil hlačnice, a kaj zato, saj smo morah ob vrnitvi prestopiti še vehko blatnih luž. Po kosilu smo šh z učiteljem Matjažem v gozd, kjer smo si v skupinah postavili zavetišča iz naravnih pripomočkov. Po vrnitvi smo zavihali rokave in se lotih čiščenja bivališč Živah, ki jih imajo v domu Medved. Za te Živah skrbi učiteljica Sandra, ki nam jih je tudi predstavila. Občudovati smo ribe, miš, podgano, ščurke, paličnjake, hrošče mokarje, največ smeha, pa tudi razburjenja, so povzročale želve. Ker je bil to zadnji večer, so nam dovoliti, da priredimo ples in odidemo v postelje uro kasneje. Ta noč je bila ena najbolj mirnih, saj smo spah kot polhi. V petek smo vstali s povešenimi obrazi in slabe volje, kajti bilo je zadnje jutro našega
bivanja na Medvedjem Brdu v domu Medved. Po zajtrku smo začeh polniti potovalne torbe in sobe so postajale vse bolj puste in osamljene. V njih ni bilo več stišati otroškega smeha in zabave, pač pa sta jih polnih nejevolja in žalost. Zadnje dopoldne smo morah opraviti še zadnjo nalogo. Orientacijski tek. Vsaka skupina je dobüa delovni hst z vprašanji, na katera je med potjo odgovarjala. Skupine so si lahko izbrale tudi ime. Mi smo se poimenovali Bureki. Med tekom smo imeti nekaj težav, a na koncu smo le dosegli 3- mesto. Ko smo v dom prihiteli skoraj brez sape in blatni do kolen, smo se odpravih pod tuše. Sledila je kratka učna ura in podehtev diplom. Na koncu moram pohvaliti vse učitelje, upravnika Bojana, ki je poskrbel, da naši mobiteh niso ostali praznih računov, kuharja Amiga in kuharico, ki sta skrbela, da nismo* bili lačni, in še drugo osebje, ki je z vehko potrpežljivostjo preživelo teden z nami. Mi smo se imeti lepo in upam, da so tudi oni uživati v druženju z nami.
Monika Kajiš, 7. a Osnovna šola Griže
Polzelani zmagovalci
Osnovna šola Polzela je 16. marca pripravila finalno regijsko tekmovanje v košarki za dečke letnik 1988 in mlajše.
Po zmagi na polfinalnem turnirji* na I. OŠ Žalec, kjer so premagati vrstnike iz dveh celjskih šol, so igrah še na Polzeti. Na turnirju so sodelovale ekipe iz osnovnih šol Šmarje pri Jelšah, IV. OŠ Celje in Polzele. Odlični mladi košarkarji, ki so mimogrede tudi dobri učenci, so na turnirju pokazali največ znanja in z borbeno ter požrtvovalno igro premagali najprej učence iz OŠ Šmarje pri Jelšah z rezultatom 6l : 27 in v drugi tekmi igralce IV. OŠ Celje z izidom 45 : 27.
Učenci trenirajo trikrat na teden pod vodstvom učiteljice športne vzgoje Lotti Blatnik in se že pripravljajo na naslednje četrtfinalno državno tekmovanje, ki bo v aprilu. Mladi košarkarji s Polzele bodo skušah tudi na tem nivoju doseči dober rezultat. Zažehmo jim čim več zadetkov v nasprotnikov koš in športne sreče.
L.	B.
Učenci OŠ Polzela, zmagovalci regijskega tekmovanja
april2001
Zanimivo
Aljaska - Vidina dežela
Doma so ostali člani družine Vidi pripravili lep sprejem z veliko torto.
Vida Flis iz Hrami je v daljni, mrzli, a tudi izjemno lepi ameriški zvezni državi Aljaski doživela enega izmed najlepših trenutkov svojega življenja. Kot članica slovenske reprezentance je sodelovala na svetovni specialni olimpiadi in osvojila
bronasto medaljo, ki je bila zanjo zlato. Ob podelitvi medalje je visoko v zrak vrgla svojo čepico in zavriskala. Njen izliv veselja so v objektiv ujeli tudi fotografi iz vseh koncev sveta. Posrečena fotografija, ki simbolizira in izžareva pomen in vrednoto specialne olimpiade, se je znašla tudi na prvi strani tamkajšnjega časopisa, kar smo ponatisnili v marčevski številki Utripa. Tokrat pa obširnejši zapis o Vidi Flis in Specialni olimpiadi, kajere sta se ob pomoči sponzorjev udeležila tudi njena starša.
Specialna olimpiada -
pobuda družine Kennedy
Svetovno gibanje oseb z motnjo v duševnem razvoju, imenovano Special Olimpics, sega v leto 1963, ko je bil na pobudo družine Kennedy organiziran prvi športni tabor. Danes je v gibanje vključenih preko 130 držav z več kot 25 milijonov članov,
ki se na različnih ravneh ukvarjajo s športom in rekreacijo. Olimpiada, tako letna kot zimska, je organizirana vsake štiri leta. Letošnje zimske olimpiade na Aljaski v mestu Anchoragu se je udeležilo 2700 tekmovalcev iz osemdesetih držav sveta. Slovenijo je zastopalo 16 tekmoval-
cev, ki so bili kot najboljši izbrani na predhodni Specialni olimpiadi Slovenije. Na Aljaski so tekmovali v vseh zimskih športih razen v skokih. Nekateri tekmovalci so nastopili tudi v več disciplinah. Maloštevilna slovenska reprezentanca je skupno osvojila kar 22 medalj. Vida Flis, ki je varovanka Zavoda za usposabljanje Miha Pinter Dobrna, je nastopila v teku na smučeh na 50 in 100 m. Pri teku na 100 m se ji je nasmihala celo zlata medalja, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da je bila v primerjavi z ostalimi tekmovalci le nekoliko prehitra od postavljenega normativa in bi morala nastopiti v drugi skupini, njej enakovrednih tekmovalcev. Tako se je morala zadovoljiti s petim mestom, je pa v teku na 50 m osvojila bronasto medaljo, ki je bila zanjo enako žlahtna kot zlata.
Zadnja meja
Aljaska je 51. ameriška zvezna država, ki meri kar 1.518.748 kvadratnih kilometrov, ima pa le
615.000	prebivalcev. Največ,
250.000,	jih živi v mestu Anchoragu, ki sicer ni prestolnica, ampak je to manjši Juneau. Aljaska, ki ji pravijo tudi Celinska dežela ali Zadnja meja, je do leta 1867 pripadala carski Rusiji. Po tem letu pa je bila za
7.200.000	dolarjev	prodana
Ameriki. Sprva se je nakup te dežele mnogim zdel nesmiseln, pozneje pa se je pokazalo, da je to bogata
drugih naravnih bogastev, ki se kaže v prostranih gozdovih in z morjem na zahodnih obalah, kjer je izjemno bogato ribolovno področje. Zgodovina sodobne Aljaske se začenja šele v začetku 18. stoletja, ko je ruski car Peter Veliki poslal kapitana Vitrusa Beringa raziskovat vzhodno obalo Sibirije. Car je želel zvedeti, ali se ruska in ameriška celina na skrajnem severu stikata. Beringovo navdušenje za to poslanstvo pa se je ohladilo, ko je priplul dovolj daleč in ugotovil, da leži med obema celinama morje. Sledile so nove in nove odprave, ki so Ruse pripeljale celo do Kalifornije. Za Aljasko pa so se začeli zanimati tudi drugi narodi. Nekateri so na njej iskali primerna mesta za prebivališča, drugi so želeli iztisniti iz dežele vsaj del njenega bogastva. Za mnoge so bile to pogubne želje in namere. Sicer pa je bilo življenje na Aljaski vedno zahtevno, kar v mnogočem velja še danes. Vsekakor pa je ta oddaljena, mrzla, a tudi nad-
vse lepa dežela z mnogimi zamrznjenimi jezeri skrivnostno privlačna in. vredna pozornosti, v kar so se prepričah Uidi Vida in njena starša.
Na Aljaski
Dolga pot na Aljasko se je za slovensko reprezentanco, Vido in njene starše pričela 27. februarja na Brniku. Potovanje z avionom je bilo za Flisove nekaj posebnega, saj so prvič v življenju zapustili trdna tla pod nogami. Prvo noč in del naslednjega dne so preživeli v Parizu. Nato so poleteli z največjo zračno ladjo -Boeninga 747 in po dvanajstih urah pristali v Los Angelesu. “Tam smo čakali devet ur na polet aviona za Portland, kamor smo prispeli 1. marca. Imeli smo malo smole, saj je bil prav ta dan precej močan potres, tako da smo pot do našega končnega cilja nadaljevali šele dan kasneje. V Anchorag smo prispeli 2. marca v zgodnjih jutranjih urah,” je povedal Vidin oče Vincenc.
Otvoritev Specialne olimpiade je bila v nedeljo, 4. marca, v velikem športnem centru sredi Anchoragea. Otvoritveni govor je imel filmski igralec Arnold Schwarzeneger. Po prihodu reprezentanc na otvoritveni prostor in uradno predstavitvijo se je začela triurna slovesnost ob nacionalni aljaški glasbi, petju in plesu. Naslednji dan so udeležence odpeljali kakšnih 30 km iz mesta na prizorišče športnih tekmovanj. Dva dni so potekali treningi in kvalifikacije, naslednje tri dni pa se je odločalo o medaljah.
“Vreme je bilo večinoma lepo, temperature so bile le nekaj stopinj pod ničlo, kakšen dan pa se je živo srebro povzpelo tudi nad ledišče. Na prireditveni prostor in nazaj so nas vsak dan vozili ameriški vojaki, ki so skrbeh tudi za druge organizacijske naloge, vključno s pripravo tekmovališč. Domačini so bili nadvse gostoljubni. Čeprav z ženo ne govoriva angleško, sva z njihovo pomočjo in gostoljubnostjo uspevala premostiti tudi jezikovne pregrade. Sicer pa je bilo življenje na Aljaski pestro in zanimivo. Po vsakodnevnih treningih in tekmovanjih je bilo dovolj časa tudi za ogled mesta in njegovih zanimivosti. Med drugim smo si ogledah živalski vrt, zgodovinski muzej Aljaske in prikaz spiranja zlata. Mesto je vehko in ima okrog 250 tisoč prebivalcev. Je
turistično mesto s hoteh in poslovnimi zgradbami, ki pa so večinoma nizke gradnje. Sicer pa prevladujejo lesene montažne hiše, ki jih obdaja vehko zelenja. Mesto leži ob obali in ima idealno lego za turizem. O tem priča tudi ogromno pristajališče, na katerem je bilo parkiranih kar kakšnih tisoč manjših avionov, od katerih jih je mnogo v lasti domačinov. Prav avioni so zadnja desetletja eno najpomembnejših prevoznih sredstev za potovanja po Šimih prostranstvih Aljaske. Pred tem so to vlogo imele pasje vprege, ki tudi danes še niso pozabljene in so zanimiva turistična atrakcija, marsikdaj pa tudi prevozno sredstvo. Prav v času olimpiade je bil praznik pasjih vpreg in tekmovanje, ki ima že 150-letno tradicijo. Tekmovalci se iz Anchoraga podajo na dolgo pot preko celotne Aljaske, v kraj, kamor so pred sto leti s psi pripeljali pomoč za tamkajšne prebivalce in jih rešili smrti. V spomin na to je 3- marec postal praznik pasjih vpreg,” razlaga Vidin oče in pogleda srečno hčerko, ki v rokah drži plišasto maskoto iger - losa in medaljo.
Vidin uspeh
Vida je bila med najbolj razigranimi in veselimi udeleženci slovenske reprezentance. Vodja reprezentance Marjan Lačen, sicer direktor Zavoda za duševno prizadete iz Črne na Koroškem, je dejal, da je Vida skrbela za dobro'vzdušje v ekipi in s svojo razigranostjo dvigovala moralo tudi drugim. Vseskozi je bila zdrava in vesela. Ob starših se je počutila varno in domače, kar je bilo dobrodošlo na tekmovanju, saj jima je želela pokazati, kaj zna in zmore.
“Prišel je dan finalnega tekmovanja in Vida je komaj čakala, da se pomeri s svojimi tekmeci. Z vso močjo se je pognala po 100 m dolgi progi in kar za 20 m prehitela vse ostale. Žal pa je bila diskvalificirana, ker je bila prehitra glede na postavljen normativ. Na kvalifikacijah je Vida nastopila s smučmi, ki verjetno niso bile tako hitre kot tiste, s katerimi je potem tekla za medaljo. Seveda pa si zaradi tega Vida ni belila glave, važno je bilo, da je prva prišla v cilj, kar je zanjo pomenilo zmago. Kako se zna veseliti “zmage”, pa je pokazala, ko je po hitrostnem teku na 50 m kot tretjeuvrščena znova stala na stopničkah za zmagovalce,” pravi oče Vincenc, ki ob tem ne more skriti rosnih oči.
Skupaj so doživljali veselje uspeha, skupaj so spoznavah Aljasko in skupaj so si polepšali nekaj dni svojega življenja, za kar se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili pot na Aljasko. Še posebno se zahvaljujejo Občini Žalec, podjetju Feniks, d.d. Žalec, Zdravstvenemu domu Žalec, Lekarni Žalec, podjetju Alea, d.o.o. Žalec, Golding klubu Žalec in vsem, ki so prispevali za pokritje stroškov poti in življenja na Aljaski. Velika zahvala je namenjena Rihardu Kopušarju, ki je kot predsednik društva Sožitje, katerega člani so tudi Flisovi, pomagal pri zbiranju finančnih sredstev.
“Brez njega in še koga bi bilo precej težje,” še doda Vincenc Fhs, ki nikakor ne more izreči dovolj besed zahvale. Aljaska je sedaj zelo daleč, a v srcih zelo blizu, saj spomini še dolgo ne bodo zbledeh. Na to jih bo spominjala tudi medalja.
Darko Naraglav
dežela, ki ima dosti zlata, nafte in
Vida z mamo Ženiko, trenerko Ivanko, prijateljico Moniko in našo najboljšo nekdanjo alpsko smučarko Matejo Svet
Zadovoljna v jeseni življenja
Kako se pogovarjajo rastline?
Marija in Karl Zagoričnik iz Podloga sta svojo dolgoletno zakonsko zvezo pred dnevi v Savinovi spominski sobi potrdila s civilno zlato poroko, ki jo je opravil žalski župan Lojze Posedel. Cerkveni obred je bil nato v šempetrski župnijski cerkvi, kjer ju je zlato poročil domači župnik Mirko Škoflek.
Marija se je rodila leta 1926 v Slatini pri Dobju v družini, v kateri je bilo dvanajst otrok, ki so morah že v rani mladosti s trebuhom za kruhom. Marija, ki so jo klicali Mici, je s trinajstimi leti odšla služit k Baliževim v Podlog, kjer je delala na polju in varovala domače otroke. Kljub temu, da je morala vehko delati, pravi, da je imela lepo mladost. Karel se je rodil leta 1928. Z Baliževimi so bili sosedje, zato se je kmalu zagledal v brhko Marijo in jo popeljal pred oltar.
V zakonu so se jima rodili sinova Branko in Stanko ter najmlajša Marjana. Karel se je, kljub temu da je gluhonem, izučil za čevljarja in imel nekaj časa čevljarsko obrt. Zakonca sta si medtem zgradila lep in miren dom, zaradi preskromnega zaslužka pa je Karel delo v svoji delavnici zamenjal za zaposhtev v Gradnji
Žalec in pozneje v Obnovi Celje, kjer je bil do upokojitve.
Zlatoporočenca imata danes šest vnukov, ki jima vehko pomenijo. Jesen življenja preživljata v miru in zadovoljstvu ter z željo, da bi jima zdravje še naprej tako dobro služilo.
T. Tavčar
Rastline se od človeka in živali razlikujejo tudi po tem, da se pogovarjajo brez besed ah glasov. Sosednjim rastlinam, mikroorganizmom in živalim v svoji okohci povedo želeno z izločanjem snovi. Pogovarjajo se torej na kemičen način. Izločene snovi služijo za obrambo, prepoznavanje, kot signali, kot zaviralci razvoja ah kot strupi.
“Pridite!” pove rastlina s pisano barvo cvetov in plodov, s svetlikajočo se površino in z izločanjem dišečih aromatičnih snovi. Te privlačijo žuželke, ptice in druge Živah, ki služijo kot opraševalci. Aromatičen vonj širi takrat, ko je najbolj zaželeno, da privabi goste, na primer v času cvetenja in zorenja plodov. Z intenzivnostjo izločanja dišeče snovi sledi tudi dnevni aktivnosti opraševalca, ki ga žeh privabiti. Vendar lahko s temi izločki privabi tudi takšne živalce, ki samo čakajo na njen znak, da se začnejo razmnoževati in rastlino napadejo.
Druga skupina snovi, ki jih rastlina
izloča z namenom komuniciranja,' pove: “Pojdite stran!”. Rastlina jih lahko izloči iz korenin, jih oddaja v zrak ah pa jih dež spere z hstov in drugih delov rastline v tla. Ti izločki poškodujejo sosednje rastline ah jim preprečijo rast v njihovi bližini. Nekatere snovi, ki jih izločajo skozi korenine, odvračajo talne škodljivce. Če “Pojdite stran”! ne deluje, kar velja predvsem za napad bakterij in gliv, imajo rastline še druge prijeme. Nekaterih napadalcev se znebijo s preobčutljivostjo: ko na primer gliva napade katero od rastlininih cehe, rastlina reagira tako, da hitro odmrejo vse sosednje celice. Tako napadalcu zmanjka hrane in umre. Včasih napadajoči organizem zavijejo v kapsulo. Poleg tega imajo rastline protis-novi, ki so ves čas prisotne v njih, ah jih tvorijo, ko so napadene. Škodljivci se na rasthnine obrambne mehanizme lahko navadijo, da jim ne škodujejo več, čemur se rastline uprejo s tvorbo novih snovi.
V deževnem gozdu živi zelo vehko različnih Živah. Če bi vse jedle rastline, bi kaj kmalu ob intenzivnem izginjanju hstov, nagriženih koreninah in prevrtanem lesu deževni gozd izginil, s tem pa tudi naravno prebivališče, dom Živah. Zato so se rastline zavarovale pred živalmi na najrazličnejše načine. Večjim dajo vedeti, da jim njihovo grizljanje ne ugaja s trni, bodicami, laski, olesenelo površino cehe, ah pa prepojijo svojo maso s snovjo, ki jim daje slab okus, je lepljiva ah strupena. Nekatere rastline celo sodelujejo z majhnimi živalcami, katerim nudijo življenjski prostor, zatočišče, te pa izločajo strupeno snov ah odvračalo, ki odganja tiste, ki bi rastlino želeli poskusiti. Živah dobro vedo, katerih rastlin se ne smejo dotakniti, katere lahko nagrizejo in v kakšni meri. Tako je deževni gozd ostal prebivališče množice različnih Živah, te pa se za svoj obstoj lovijo med seboj.
Barbara Čeh Breznik
Zlatoporočenca Zagoričnik
	Savinjske zgodbe	april2001	a
			
Brez zdravstvenega kartona
Veseljakinja pri 97. letih
Pred nedavnim je v 94. leto stopila Marija Krušič iz Galicije. Kot je običaj v KS Galicija, so jo ob tem jubileju obiskali predstavniki krajevne skupnosti in krajevne organizacije rdečega križa ter ji izročili darila. IVjim smo se pridružili tudi mi in pripravili kratek zapis o življenju jubi-lantke, ki vse do lanskega leta ni bila tako bolna, da bi morala k zdravniku.
Marija Krušič živi pri hčerki Zofiji in vnuku Darku, ki se trudita, da je njena jesen življenja čim bolj prijazna. Življenje ji ni bilo postlano z rožicami. V službo ni hodila, je pa zato od jutra do večera delala na zemlji. Nekaj na svoji, veliko pa je hodila v “tavrh” k okoliškim kmetom, da je lahko preživela sebe in družino. Kljub trdem delu in življenju pa ji ni manjkalo humorja. Z njim nam je postregla tudi ob našem obisku, hkrati pa nas je presenetila z izjemno bogatim besednim zakladom. Bogastvo besed so ji dale knjige, ki jih je rada brala in še danes kaj prebere, pa za to ne potrebuje nobenih očal. Vse do lanskega leta ni imela niti zdravstvenega kartona.
“Ja, lani me je že hotela “Matilda”, pa se ji nisem dala. V peklu je prevroče, do nebes pa je predolga “lojtra”, pa še kakšen klin bi se mi lahko zlomil, zato sem raje kar ostala na zemlji,” se je pošalila
Marija. Ob tem seveda ni pozabila pohvaliti zdravnikov in medicinskih sester, ki so v bolnici skrbeli zanjo. Z njimi se je potem, ko je bila iz kritičnega stanja, vsak dan šalila. “Če bi vedela, da so v bolnici tako prijazni, bi morda že kdaj prej šla k njim v oskrbo,” je veselo nasmejana povedala Marija. “Sicer pa šele sedaj
vem, kaj pomeni biti zdrav.” Seveda pa je Marija še posebej hvaležna hčerki in vnuku, ki sta ji v največjo oporo.
Pred slovesom smo nazdravili visokemu jubileju Marije Krušič z željo, da bi ostala še naprej zdrava in vedrega duha.
D. Naraglav
Marija je bila obiska zelo vesela.
Kljub visokim letom še čila in zdrava
V naših življenjih je mnogo lepih trenutkov. In enega izmed njih, zlato poroko, sta praznovala Franc in Apolonija Kolenc iz Šempetra. Obred je v Savinovi spominski sobi v Žalcu opravil vodja Upravne enote Žalec Marjan Žohar.
Zlata nevesta Apolonija, po domače mama Lončka, se je rodila Mariji in Petru Mastnaku 28. januarja 1926 v Šempetru. Po končani šoli je obiskovala meščansko šolo v Celju. Vojna vihra jo je zanesla v Nemčijo, kjer si je služila kruh z delom pri nemških družinah. Po vrnitvi je bila njena prva zaposlitev na takratnem Okraju v Celju, od tam jo je delovna pot vodila v Tovarno kmetijske mehanizacije v Šempeter, upokojitev leta 1981 pa je dočakala
pri Izletniku v Celju. Ženina Franca je mama Frančiška povila možu Jožetu Kolencu 14. februarja 1923 v Latkovi vasi. Bil je drugi otrok v družim ob starejši sestri Jožici. Med vojno je bil prisilno aktiviran v nemško vojsko, po prebep pa je postal član V. Prekomorske brigade. Kot oficir jugoslovanske vojske je bil aktiven do leta 1951, ko sta se z Apolonijo spoznala v Celju in se tudi poročila.
Po poroki sta živela pri Apolonijinih starših. Z veliko truda, odrekanja in pridnimi rokami sta leta I960 dozidala k obstoječi hiši staršev prizidek in si ustvarila svoj dom. Delovna leta so Francu tekla kot vodji Mizarske delavnice v Preboldu, bil je upravnik nekaterih krajevnih podjetij v Preboldu, nazadnje pa je bil zaposlen v Zarji
Petrovče, kjer se je leta 1974 tudi upokojil.
V zakonu sta se jima rodila sinova Zoran in Igor. Apolonija in Franc sta dobra in skrbna starša. Otroke sta učila skromnosti, poštenosti in marljivosti. Danes, ko sta oba že upokojena, jima delajo veselje ter krajšajo čas vnuk Dejan in vnukinji Polona in Klara, posebej pa pravnukinja Klementina.
Mama Apolonija je velika ljubiteljica rož, rada prebere tudi kakšno dobro knjigo. Ata Franci je pravi mojster v praktičnih delih, zlasti mizarskih, z veseljem pa se zavrti s kuhalnico ob štedilniku in je ponosen na svoje kuharske spretnosti. Obema pa je skupna tudi ljubezen do domačih Živah.
T. Tavčar
Zlatoporočenca Kolenc in priči, sinova Igor in Zoran
O Mariji Ramšak iz Hramš čivkajo že vrabčki na strehi. Je ženička, o kateri smo večkrat pisali v našem časopisu. Razlog za to so njena starost, neumorna veselost in čilost, ki jih kaže v svoji starosti. Pred kratkim je namreč stopila že v 98. leto in je med najstarejšimi prebivalci Spodnje Savinjske doline. Njen rojstni dan je bil priložnost, da znova poklepetamo z njo in se nasmejimo besedam, ki so polne iskrivega humorja in veselosti.
K Mariji smo se odpravili skupaj s predsednikom KS Galicija Vladom Majerjem in predstavnicama Krajevnega odbora RK Galicija Dragico Tratnik ter Katico Petrin. Vesela in nasmejana nas je pričakala v kuhinji in po predaji daril smo nazdravili z eno izmed napitnic, ki so nepozaben del njenega življenja. Kot družica je sodelovala na najmanj 300 “ohcetih” in njena lastnost so bile prav napitnice. Precej jih je napisal brat Tonček, nekaj jih je “pobrala” v svoj spomin kot družica, nekaj pa jih je sestavila tudi sama.
Marija Ramšak- je bila rojena na veliki kmetiji Šupergerjevih v Zavrhu. Bila je ena od petih otrok dokaj premožne domačije. Poročila se je leta 1941, a že po mesecu dni ostala brez moža, ki je padel na fronti. Ponovno se je poročila leta 1949, že prej pa posvojila Jožeta, ki je pri njej vse od rojstva in danes s svojo družino lepo skrbi zanjo. Izobrazbo si je pridobila na gostinski šoli na Dobrni in imela svojo gostilno v Zavrhu. Med vojno so se na njihovi domačiji skrivah partizani, zato so Nemci požgali vsa
Marija Ramšak se je razveselila našega obiska in takoj postregla s humorjem, ki je privabil smeh m ustnice tako Vladu kot Dragici (na sliki) kot tudi vsem ostalim.
poslopja. Marija je bila zaprta v Starem piskru, nekaj časa v mariborskih zaporih, nato pa še v Bepnjah, kjer je dočakala svobodo. Iz Begunj je skupaj z nekaterimi zapornicami prišla peš v Savinjsko dohno. Njeno življenje je teklo na kmetiji, na kateri živi še danes, dobila pa jo je za doto od svojega očeta. Th preživlja lepo in prijetno jesen življenja, katero bogatijo sin Jože, njegova žena Marinka, vnuki Joško, Tanja in Petra. V vehko veselje so ji tudi pravnuki Gašper, Patricija in Maruša.
Marija Ramšak je res zanimiva ženska. Še vedno hodi na sestanke Zveze borcev in razne prireditve in tudi sestanka ZB, ki je bil dan po
našem obisku, ni zamudila. Ko smo ji rekli, da ji zaradi starosti ni treba hoditi na te sestanke, je odločno rekla: ‘Ja, kaj pa mislite, že tako nas je malo, pa bi še mene manjkalo,” ter se ob tem veselo nasmehnila. Zadnje leto jo najbolj moti to, ker zelo slabo shši in ne ve, kaj se pogovarjajo, drugače pa je zdrava. Zanimivo je tudi to, da še nikoh ni bila v bolnišnici. Ima svoj red, točen po umiku, ki se odvija od zjutraj, ko vstane, pa do večera, ko se odpravi k počitku. Na dan naredi nekaj kilometrov in tako vzdržuje dobro fizično kondicijo. To je del recepta za njeno dolgo in čilo življenje.
D. Naraglav
Lok mu je spremenil življenje
Med dobitniki letošnjih priznanj za športne dosežke v občini Žalec je Miran Cestnik iz Matk, član Lokostrelskega kluba Žalec, ki se ponaša z naslovom državnega prvaka v disciplini arrowhead. V lanskem letu je postal tudi podprvak slovenskega pokala v konkurenci članov coumpand.
Miran še okreva po spiralnem zlomu noge, ki ga je za štiri mesece izločil iz treningov in tekmovanj, vseeno pa upa, da se bo v lokostrelsko areno vrnil z dobrim občutkom za streljanje, saj kljub težavam z nogo ni zapravljal časa.
“Komaj čakam, da se preizkusim na kakšnem tekmovanju, čeprav letos zaradi poškodbe noge ne bom tekmoval v slovenskem pokalu. Nameravam se posvetiti predvsem tekmam v arrovvheadu, saj bi se rad čim bolje uvrstil na evropskem prvenstvu, ki bo letos poleti na Češkem. Na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Cortini di Ampezo v Italiji sem delil 30. oziroma 31. mesto, na letošnjem evropskem prvenstvu bi rad ta rezultat vsaj prepolovil. Arrowhead, ki vključuje poljsko in tarčno lokostrelstvo po gozdu in travnikih, kjer moraš pri polovici ciljev sam oceniti razdaljo, mi je pisan na kožo. Sicer pa se mi pred dobrima dvema letoma niti sanjalo ni, da bosta lok in puščica tako spremenila moje življenje,” je povedal Miran in dodal, da je zelo vesel, še bolj pa družina, da je zajadral med
lokostrelce, saj je razvade in navade, ki so kazale več negativnosti kot pozitivnosti, potisnil v kot in tako postal povsem drug človek.
Mirana je v lokostrelske vode pripeljal sin Gregor, katerega je vozil na trening v Žalec. Ob tej priliki mu je predsednik kluba Leon Uratnik dejal, da ima lok tudi zanj in naj poskusi streljati. Miran je to nekajkrat storil in ugotovil, da je zadeva prav imenitna. 26. maja 1998 je postal član LK Žalec in se tako zapisal športu, ki mu je v kratkem času prinesel zavidanja vredne rezultate. Danes je najuspešnejši član LK Žalec in med najboljšimi lokostrelci v državi.
“Začetki niso bili lahki, saj mi je manjkalo znanja. Korak za korakom sem odkrival skrivnosti tega športa, kjer igra pomembno vlogo mirna roka, koncentracija, zmožnost ocenjevanja daljave, predvsem pa kakovosten lok in njegova ustrezna nastavitev. Moja prva tekma v Erowheadu je bila že štirinajst dni po včlanitvi v klub. Bil sem predzadnji, a vendar vesel, da je nekdo še za mano. Kmalu so se začeti uspehi. Že v prvem letu sem dobil tri medalje za 2. in 3- mesto v slovenskem pokalu članov Coumpaund, kjer je konkurenca daleč najmočnejša. Uspehi so se vrstiti in utrjevati mojo samozavest. Lani sem se odločil specializirati zlasti za Erowhead in tako postal tudi državni prvak. Ta naslov mi je prinesla dvodnevna tekma 10. in 11. junija v Radljah ob Dravi. Zelo
vesel in zadovoljen pa sem tudi z drugim mestom v slovenskem pokalu,” še pove Miran in mi s ponosom pokaže vitrino, polno medalj in pokalov za najboljše uspehe. Z veseljem mi pokaže tudi nov lok in sprožilec, ki sodita med zadnje dosežke proizvajalcev lokostrelske opreme.
V veliko oporo sta mu Marjan Velar in Leon Uratnik. Posebno priznanje za njegove uspehe in razumevanje si zasluži žena Darja in vsi, ki mu zaupajo in po svojih močeh pomagajo. Z njihovo pomočjo je danes “drug” človek, hkrati pa vesel, ker njegovo lokostrelstvo navdušuje tudi njegove prijatelje, znance in sosede.
D. Naraglav
Miran Cestnik
april2001
Naša dediščina
Pekel
5. maja 2001, ob 40-Ietnici Turističnega društva Šempeter, bo promocija Jame Pekel - dan odprtih vrat.
Predstavili bodo kraško lepotico, ki leži na Ponikvanskem krasu. V vabilu so zapisali, da bo prireditev ob 30-letnici Jame Pekel. Tedaj je bila jama turistično urejena, znana pa že tisočletja nazaj. Draško Josipovič je v sestavku Kopanje za pračloveškimi ostanki v Sloveniji (Naši razgledi, 1990) opisali dve paleolitski najdišči: Divje babe in Pekel. Zapisal je, da so delavci leta 1972 pri urejanju jame našli več fragmentiranih človeških kosti. Raziskave so pokazale, da sta najmanj dve kosti mlajše pleisto-censke starosti. Zapisal je, da je to prva kolikor toliko zanesljiva najdba človeških kosti ledenodobne starosti v Sloveniji. Žal je poplava leta 1972, odplavila najdbišče in nadaljnje raziskave niso več mogoče.
Vse pa kaže na to, da je pračlovek poznal in verjetno kot zatočišče uporabljal jamo Pekel že v kameni dobi, v dobi, ko je človek uporabljal še kamen, da je iz njega delal orodje in orožje. Najdišče v jami Pekel je staro 45 tisoč let. Divje Babe, kjer so našli piščalko. V Peklu je človek živel že v obdobju, ko se je pojavil človek. Pekel je bil v določenem obdobju zelo znan, v določenem obdobju pa pozabljen.
Rajko Vrečer v knjigi Savinjska dolina (1930) zapiše: “PODZEMNA JAMA PEKEL PRI ŽALCU. Podzemna jama Pekel, približno 1 _ hoda severozapadno Žalca, v občini Št. Peter v S. d. je zelo slovela v letih I860 - 1870. Za dostavo v jamo se je posebno pobrigal žalski zdravnik dr. Trauber (od leta 1871 do 1874 župan občine Žalec), ki je ustanovil poseben jamski odbor. Raziskoval pa je jamo avgusta 1866 profesor Reinbenschuh iz Gradca, katerega so spremljali tjakaj tud nekateri Žalčani. Družba je prodirala zelo daleč v jamo ter našla krasne kapnike. Razne kapnike vsebuje prekrasna jama, ki sega baje v občino Vel. Pirešica do Zg. Ponikve. V poznejši dobi se je posebno zanimal za Pekel tud pokojni žalski občinski tajnik Ivan Kač, v letih 1890 do 1900...”
Med temeljno literaturo o Peklu in njegovem kraškem zaledju najdemo delo Reinbenschuh, A. T. 1868 Die Grotte bei Sachsenfeld Mitteilungen nat. Ver. Fur Steiermark, Graz. Če prevedemo, vidmo, da je Reinbenschuh leta 1868 v Gradcu objavil delo o jami Pekel. Prav tako je temeljno delo o jami Pekel napisal Darko Naraglav z naslovom Zgodovinski pregled raziskav osamljenega krasa v Savinjski dolini (Naše jame, št. 18, 1976). Darko Naraglav omenja knjigo Slovenski Štajer (Slovenska matica, 1870), v kateri je našel podatke o jami Pekel Josipa Štumna, ki piše o dvjih deklicah, ki so živele v jami in so strašansko lepo prepevale ter vabile fante v jamo (verjetno je deklice čuval peklenšček, ki še danes stoji vklesan v skalo pri vhodu v jamo). Josip Štuman je zapisal, da je dr. Trauber najel jamo od nekega kmeta v Podogu. V isti knjigi piše o jami tud Ivan Žuža. Darko Naraglav je zapisal, da se je za jamo med leti 1890 in 1905 zavzel tajnik občine Žalec Ivan Kač, ki je popravil in uredi propadajočo jamsko stezo. Žal pa v prispevku ni označeno, da je leta 1984 v okviru
akcije Evropsko varstvo narave (po objavi sestavka g. Naraglava) bila izdana znamka, na kateri je upodobljen kapnik iz jame Pekel in jamski hrošč aphaenopidum treulan-d iz Tinetove jame blizu Katerine na Čred. V št. 18 glasila Naše jame je še nekaj sestavkov o jami Pekel, ki so temeljne listine za proučitev jame: Srečko Kvas: Osameli kras v Savinjski dolini, Dušan Novak: Hidrogeološke razmere v zaledju jame Pekel.
Med temeljnimi deli o jami Pekel moramo vsekakor omeniti sestavek predsednika Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini Kraška jama Pekel. Sestavek je bil leta 1974 objavljen v 3- Savinjskem zborniku. Gospod Kuhar je pisal o prvih obiskovalcih jame in o poizkusih Ivana Kača, da bi jamo oživel, saj je bila jama od leta 1900 do leta 1969 prepuščena sama sebi. Leta 1969 so na pobudo Iva Kuharja in Turističnega društva Šempeter jamo pričeli raziskovati. Sestavek je bogato opremljen s slikami in podatki o raziskavi jame. Opis raziskave jame po letu 1969 zasluži poseben sestavek. Prav tako je zelo težko podati pregled sestavkov, ki so bili objavljeni o jami. Pisalo se je o tem, da je danes že pokojni Ivo Kuhar poizkušal v jami vsako leto pokazati nekaj novega, da se obisk ne bi zmanjšal. Pisalo se je o obisku v jami. Ali še vemo, da je bilo leta 1987 v jami 28.056 obiskovalcev?
Nepozabni so spomini, ko so jamarji raziskovali gornjo etažo. Bemi Strmčnik, tedaj novinar Novega tednika, je opisal občutke, kako so ga jamarji, privezanega na vrv, popeljali v gornjo etažo. Opisoval je kapniško dvorano, do katere je priplezal, kapnike, zasigane stene, stebre, zavese, ponvice in jezerce, preko katerega je Tone tovoril tiste, ki niso imeli primerne obutve.
Se še spominjamo leta 1997, ko so časopisi pisali Novi del Pekla in opisovali čudovit slap, do katerega so prizadevni turistični delavci napravili brvi? Istega leta je Tone Tavčar v Večeru zapisal, da je Jamo Pekel obiskalo že 600 tisoč obiskovalcev, Savinjčan pa je objavil sestavek Jama Pekel - Podzemni slap že na ogled. V sestavku so Preboldski jamarji zapisali, da je jama Pekel neločljivo povezana z ustanovitvijo njihovega kluba. V njej so doživeli prve stike s temnim in skrivnostnim podzemljem.
Mogoče zaključimo s sestavkom, ki je bil leta 1998 objavljen v Savinjčanu Jaz ne delam za svojo hvalo, ampak za Šempeter. V njem je opisano bogato in plodno delo Iva Kuharja. V sestavku preberemo:	.. Z jamo Pekel je bil
Kuhar obseden. Nasvete je iskal pri prijatelju, jamarju dr. Francetu Habetu iz Postojne. Jamo je raziskovalo jamarsko društvo Matica iz Ljubljane, čeprav so z raziskavami začeli fantje iz Prebolda, ki so prav v tem času ustanovili svoje društvo in kasneje odkrili zgornji del jame. Vse, kar je bilo treba v jami narediti za turistične oglede, je bilo narejeno s prostovoljnim delom..Ne bo odveč, če omenimo, da je Kuhar načrtoval pri toplih vrelcih v Podlogu zgraditi kopališče ter turistično urediti gmajno ob Savinji. Ob zaključku lahko rečemo samo eno, da je turistična ureditev Pekla in okolice sad prostovoljnega dela. Težko bi našteli vsa imena in vse zaslužne za ureditev jame.
F. Ježovnik
Lep uspeh mladih
V Ljubljani je bila zaključna prireditev Mladi za turizem z osrednjo tem Šport in turizem.
Na prireditvi je sodelovalo sto dijakov, mentorjev in ravnateljev srednjih šol za gostinstvo in turizem iz cele Slovenije. Med predstavljenimi nalogami je bila naloga Smučišče Liboje, katero so predstavili Maja Toplak, Sergej Petaver in Meta Dolenc. Mentorica je bila Brigita Košak. Avtorji so z intervjuji in anketami preučevali poznanost in priljubljenost smučišča Liboje ter ugotovili, da smučišče kljub majhnosti veliko pomeni ljudem, ki živijo
v okolici. Raziskavo bodo nadaljevali z željo kraj s prospektom predstaviti širši javnosti. To kraj nujno potrebuje. Tako kot so obdelali zimski turizem, bi lahko obdelali poletni turizem s planinsko postojanko Bmico in bližnjim Šmohorjem.
Komisija, ki je ocenila naloge, je soglasno odločila, da je zmagovalna naloga Smučišče Liboje. Zmaga je avtorjem prinesla potovanje v Španijo, mi pa želimo, da bi nalogo spoznah. Mogoče v Utripu?
Čestitke k uspehu!
F. Ježovnik
Enciklopedija Slovenije
Izšel je 14. zvezek Enciklopedije Slovenije. Obsega gesla od črke II do W.
Enciklopedija je za vsak narod vrh kulturne stavbe, ki nosi sporočila in dokaze o pretekli ter aktualni moči narodove kulture, znanosti, politike, gospodarstva in številnih drugih dejavnosti. Štirinajsti zvezek Enciklopedije Slovenije, predzadnji v načrtu, je s svojim izidom postal prilika za spomin na preteklost.
V	našem glasilu smo več ali manj predstavih vsak zvezek. Zato se danes ustavimo samo pri 14. zvezku. Zelo obsežna je vsebina pod geslom Ukradeni otroci. Opisana je usoda otrok, ki so bih nasilno iztrgani iz domačega okolja, kar bo osnova za ločeni sestavek v eni izmed naslednjih številk Utripa.
Pod geslom Uniforma so med drugim opisane partizanske vojaške kape. Preberemo lahko, da je bila 1. 1942 vojaška kapa partizanov ’’triglavka". Malo znano je, da je krojaška delavnica 2. grupe odredov na Dobrovljah jeseni 1942 množično izdelovala partizanske kape ’’triglavke“. Če hočemo spoznati, kaj je urbar, poglejmo v Enciklopedijo. Zapisano je, da je urbar popis prihodkov in pravic zemljiškega gospodarstva ter podložniških dajatev, obveznosti in služnosti*
V	Utripu načrtujemo, da bi obdelali tabore, ki so bih pozidani v obrambi prod Turkom. Sprašujem
se, zakaj se nekateri vrhovi imenujejo grmada, zakaj Festunga, pri Gozdniku. Pri tem mi bo v pomoč sestavek pod geslom Utrdbena arhitektura. V Enciklopediji lahko spoznamo pod posebnim geslom Albina Vipotnika - Stergarja iz Zabukovice, političnega delavca na kulturnem področju.
Če bomo iskali podatke o Komendi na Polzeh, ne bomo mogli mimo poglavja Viteški red, kjer najdemo zapis o redovni hiši Ivanovcev, ki je bila na Polzeh pred 1. 1298. Ah vemo, da se je 1. 1918 v Žalcu rodil znani profesor na ljubljanski univerzi Ivan Vizoviški?
Sestavek pod geslom Vojna škoda govori o v vojni povzročeni gmotni in negmotni škodi. Obširno poglavje govori o vojni za Slovenijo 1. 1991-Ah veste kaj je vprega? Povezava med vlečno živaljo in vozom v vprežnem prometu. Predstavljen je trg Vransko. Poglavje si zasluži posebno predstavitev. Imeh bomo priložnost predstaviti rimsko opekamo in rimsko cesto.
Pod črko W je predstavljen dr. Tone Wagner, strokovnjak za hmelj in zdravilne rastline, univerzitetni predavatelj. V tem sestavku smo opozorili le na nekatera gesla. Enciklopedija je knjiga, ki jo je potrebno vedno znova uporabljati, . saj nam vedno na novo odkrije svoje bogastvo.
Franc Ježovnik
Borci zborovali
Redne letne konference žalske borčevske organizacije se je udeležilo preko 100 članic in članov ter nekaj gostov. Poročilo o enoletnem delovanju je podal podpredsednik Stanko Zupanc, ki je vodil organizacijo po smrti dolgoletnega predsednika Draga Antloge. Zbor so pozdravili in s programom popestrili učenci I. osnovne šole Žalec pod mentorstvom Markovičeve in Kocelijeve.
Iz poročila o delovanju smo ugotovili vso širino vključevanja članov na raznih področjih. Poudarjena je bila udeležba na spominskih svečanostih in skrb za obiskovanje obolelih članov. V zadnjem lem je bilo sprejetih 26 mlajših članov, tako da trenutno šteje KO 183 članov. Z minuto molka smo počastili spomin na preminule člane organizacije. V razpravi, ki je sledila, je Vlado Gorišek izpostavil nekatere probleme, zlasti poskuse omalovaževanja NOB. Prikazan je bil
obsežen program delovanja za tekoče leto. Najprej so bih prisotni povabljeni na osrednjo proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo 26. aprila v Kulturnem domu z nastopom Partizanskega zbora iz Ljubljane in 27. aprila na prireditev na Bukovico. Sledila bo vrsta spominskih svečanosti in drugih prireditev skozi vse leto. Zbor je pozdravil predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec in upravičil župana občine. Po tradiciji je Pavla Gostečnik iz Upravne enote prikazala možnosti za urejanje raznih socialnih in invalidskih zadev.
Za novega predsednika Krajevne organizacije ZZB NOV Žalec je bil izvoljen Vlado Gorišek, Stanko Zupanc pa ostaja podpredsednik in hkrati član Območnega odbora ZZB NOV Žalec. V upravni odbor sta bila izvoljena Albin Štorman in Martin Vučer, v nadzorni odbor pa Drago Rezec. Konferenca je bila zaključena s prijetno družabnostjo in pogostitvijo v šolski jedilnici.
Janez Meglič
• MALI OGLASI • MALI OGLASI •
ZARADI BOLEZNI IŠČEMO POMOČ NA KMETCI (nudimo hrano in možnost najema stanovanja). Informacije na GSM: 040/363-575.
ZARADI OSAMIJENOSTI IŠČEM UPOKOJENKO,
STARO DO 55 LET.
Informacije na tel.: 03/570-79-53, zjutraj do 8. ure in zvečer.
ŽALEC - PRODAM TROSOBNO STANOVALE. Informacije: 041/752-899.
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina ________ Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83.
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
SPOŠTOVANI KUPCU
Pred nami so prvomajski prazniki, čas odiha izletov in sprehodov v naravo. Ta čas je nekaj najlepšega, saj vse brsti, cveti in zeleni. Zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, pa že vseskozi skrbimo tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega programa. Tudi to vam bo dalo moč in energijo, predvsem pa vas spomnilo na naše geslo
Zvestobo se nagrajuje,
ki bo veljalo tudi v tem letu. Predvsem pa nas sredi poletja znova čaka zabava za Zvestobo, ki je in ostaja naš skupni praznik. Do takrat se bo zgodil še kakšen dogodek, ki bo priložnost za naše draženje. Sicer pa je vsak vaš obisk pri nas in v naših lokalih potrditev našega dela in prizadevanj ter vašega zadovoljstva. Naj bo tako tudi v prihodnje !
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel. 03 425 46 00 - AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 03 586 43 80 - AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL, Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 - AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec, Rogatec, tel.'03 810 71 00
OPEL ASTRA CLASSIC
JE TO SPLOH LAHKO RES?
Da, res je, Opel Astra Classic je pregovorno kakovosten, trajen in zanesljiv družinski avto, ki bo ustrezal potrebam prav vsakogar. Zdaj ga lahko odpeljete že za neverjetnih 1.710.000 SIT.
Opel Astra Classic. Še nikoli vam ni bila tako blizul Ne odlašajte!
OMfcJL 6RKDIT
e
DOSEDU
s.p.
Ulica Florjana Pohlina 5,3310 ŽALEC
Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 OO
Fax:03/710 22 01, E-mail: mafjaz.dosedla@siol.net
Mob.: 050/640 635, 031/608 349
Nagradna križanka
april2001
m	NAJVEČJI
	OTOK MA-
	UH SUND.
1	OTOKOV
	OLGA
MARK
INTERESNA
ZDRUŽBA
VEČ
PODJETIJ
MESTO NA PORTUGALSKEM
avtor
JANEZ
KORENT
IBSENOVA
DRAMA
POHUN
HOMER
ODISEJA
PRIPADNIK
BASKOV
MILOS ?
VELIKI
VOZ
SMUČANJE
KACJAN
DISCI-
PLINSKA
KAZEN
AM. PEVEC IN FILM. IGRALEC (PAT)
PRE-
BIVALEC
ANHOVA
LAHKA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA
ROBERT
REDFORD
NEJASNA
VIDNA
MBA,
KONTURA
VOJKO
DULETIČ
ROMULOV
BRAT
ILOVICA
IT. SKLAD. (GIAN C.)
IGRALEC
WALLACH
KRAJ PRI SPLITU
MIZARSKO
LEPILO
VELIKA
POSODA
KAČJI
GLAS
MOČNA
ŽGANA
PIJAČA
VIR
UMETNE
SVETLOBE
DOLGOREPA
PAPIGA
KRAJNA
VIPAVSKEM
CEUSKI MLET KLUB
ORGAN
VIDA
NASA
OBČINA
DIPLOMAT
GOLOB
ZENSKO
IME
KRAP
M. F. IGR. (ROCK)
ARHITEKT
SAARINEN
IGRALKA
GLAVINA
HOKEJIST
MIZARSTVO VIDMAR
Tel.: 89 15 148 GSM: 041/628 528 GSM: 050/628 528
OSKAR
HUDALES
TUJE
ŽENSKO
IME
EDEN OD DANSKIH OTOKOV
PISATELJ
WILDE
RADIALNA
GUMA
LEVAR
DREVESNA
SKORJA
GOROVJE V JUŽNI AMERIKI
FR. REKA LOIRE
ZLITINA
ZA
SPAJANJE
KOVIN
SLAVA,
ODUČNOST
(STARIN.)
KARENINA
REKA,
KI TEČE SKOZI MUENCHEN
JEDEC
KAŠE
PRI-
SELJENEC
HAMITOV
POTOMEC
NAJVISJA
GORA
TURČIJE
UTRIP
IGRALEC
FURUAN
PRIPADNIK
BRITOV
ŽARO
TUŠAR
SL. ARH.
PRITOK RENA V NEMČUI
TROPSKA
OVIJALKA
PLANOTA V DALMACUI
MARIBOR
ZADNJIK
KRAJNA
PAŠMANU
ATLANTSKI
PAKT
SIMBOL
VLADAR.
ČASTI
OKREPČILNI
NAPITEK
SL. POET, KATOLIŠKI EKSPRESIONIST
POBIRALEC
DAVKOV
REKA V GRUZUI
UMETNOST
HLADNEGA
OBLIKOV.
DEL TEN. IGRE
VHOD
RAČUNAL
SISTEMA
POMORŠČAK
OLGA
JANČAR
ČRKA RUS. ABECEDE
DAJANJE V UPORABO
UNIČEVAL
ŽELEZA
RADOVAN
GOBEC
KOCINE
PODNOSOM
ODVAJALO,
KLISTIR
VINORODNA
RASTLINA
JAVNO
ŽIVLJENJE
SKLAD.
STRAVINSKI
AM.
FILMSKI
KOMIK
(WOODY)
NOVINARKA
HREN
PRE-
BIVALEC
ODISEJEVE
DOMOVINE
RASTLIN.
BODICA
DARILO
VODJA
STRANKE
ZNAČAJ
LETUŠ
1981
GL. MESTO AFRIŠKE DRŽAVE RUANDE
IGRALKA
GARDNER
IVAN
TAVČAR
OMOT
ZLITINA
ZA
ZVONOVE
PRIPEV V
STAROGR.
TRAGEDIJI
NIZOZ. ASTRONOM C RNOPETA ANTILOPA
AM.
DRAMATIK
(DAVID)
NOGO-
METAŠ
KARIČ
OBLIKA
IMENA
VERSKI
POGLAVAR
ŠIITOV
PRE-
BIVALKA
SOSEDNJE
DRŽAVE
UTRIP
PRED-
STOJNIK
SAMOSTANA
OBISKO-
VALKA
GORA
EDEN,
PARADIŽ
REDKA
KOVINA
OSSIP
ZADKINE
PREČIŠČEN
ŠPIRIT
SL
DRAMSKI
IGRALEC
(GREGOR)
PANTOMIMIK
VALDES
RADON
ZMAGA PRI ŠAHU
PREMIK. Z NOGAMI
REŽISERKA
SAJKO
REŽISERKA
ZETTER-
UNG
PRITOK
VOLGE
PREDNIKI
ITALUANOV
AM.
PEVEC IN IGRALEC (MARIO)
MODREC
NEKD.AM.
POLITIK
UMETNA SNOV ZA IZDELAVO VLAKEN
VELIKAN,
POGAN
SL
PISATELJ
GL. MESTO AVSTRIJE
AM.
FILMSKI
REŽISER
(MARTIN)
TELIČKA
MAROŠKI
KRAU
NAGLASNO
ZNAMENJE,
OSTRIVEC
SL IGRAL. (JANEZ)
FR. FILM. IGRALKA
BEBEC
KOMPAKTNA
OBLOGA
TAL
ARTHUR
ZGOU
PRE-
BIVALEC
AONUE
TROPSKA
KUKAVICA
OBUKA
STEBLA
JUNONA
ŠP
KITARIST
(FERNANDO)
PEVEC
OFARIM
SLAP SAVE BOHINJKE
KRČEVINA
LETOPIS
STANJE
ZAMAK-
NJENOSTI
POKRAJINA V JAR
TISKANJE
VEZNIK
MILANO
NADA
KRAIGHER
VASJA ?
SMEH V KLAVZURI
KOS,
PRIMEREK
(ŽARGON.)
RAZ-
BOJNICA
ODTENEK,
RAZLIČICA
OPERNI
SPEV
SPRIČEVALO
ALFRED
NÒBEL
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: BRUŠENA-STEKLA-IZOLACUSKA STEK1A-FAZETIRAIVJE-IN-BRUŠENJE-OGLEDAL-STORITVE-NA-DOMU. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Anica Razpotnik, Brezova 5, Šmartno v Rožni dolini, 2. Janez Perc, Vreskovo 32/a, Trbovlje, 3. Slava Karlatec, Lepa ul. 5, Šempeter.
Nagrajenci se ogasite v STEKLARSKEM CENTRU LESKOŠEK, d.o.o., Hausenbichlerjeva ul. 9 v Žalcu. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa je MIZARSTVO - VIDMAR SILVO, S. P., Letuš 6/a, 3327 Šmartno ob Paki. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva Utripa do 14. maja 2001
april2001
Živimo z zemljo
Ako trijakov (1. maj) dan dežuje, dobro letino oznanjuje. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno.
Če je na Urbana lepo, rado suši se poleti seno.
Dež ob vnebohodu za košnjo ni po godu.
Če se Urbanu sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Saditi fižol na Florjana, je dovolj zarana.
SETVENI KOLEDAR	1 Ì
1.
2. .3.
4.
5.
6.
7.
8. 9. 10 11 12
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Ir
; j22. j 23. j -24.
25.
26.
27.
28. 29.
H30'
1131-
maj list in sadje ter zelenjava s plodovi sadje in zelenjava s plodovi
podzemni plodovi
}J
podzemni plodovi in cvetje
cvetje
cvetje
cvetje in listnate rastline listnate rastline
listnate rastline in sadje ter zelenjava s plodovi sadje in zelenjava s plodovi
podzemni plodovi podzemni plodovi in cvetje cvetje cvetje
cvetje in listnate rastline listnate rastline
listnate rastline in sadje ter zelenjava s plodovi sadje in zelenjava s plodovi sadje in zelenjava s plodovi ter podzemni plodovi podzemni plodovi
i
cvet cvet
cvet in listnate rastline listnate rastline
listnate rastline ter sadje in zelenjava s plodovi sadje in zelenjava s plodovi ter podzemni plodovi podzemni polodovi
OKRASNI VRT
Po dolgotrajni zimi so tudi naše rastline dočakale pravo pomlad, ne samo koledarsko. Še malo, pa se bodo naši balkoni in okna odeli v zelenje in cvetje.V drugi polovici meseca lahko prenesemo na okna vse okenske in balkonske rastline. Na prosto jih prenesemo v oblačnem ali deževnem vremenu, nikakor pa ne v sončnem in vetrovnem. Skoraj pol leta so bile v sobi, kjer je manj svetlobe, fisti so zato zelo občutljivi in jih sonce m veter lahko ožgeta. Na južno stran prenesemo pelargonije in bršljanke, na vzhodna ali severna okna pa begonije vodenke in fuksije, ker slabo prenašajo močno opoldansko sonce. Če živimo v bližini potoka, reke ali gozda, jih lahko namestimo tudi na južno stran. Rastline, ki jih sedaj prenesemo na prosto, redno zalivamo, ker so po presajanju pričele rasti in potrebujejo več vode kot v času prezimovanja. Sedaj prenesemo na prosto tudi azaleje, kamelije in ciklame, ki so vso zimo
bogato cvetele. Najprej jih presadimo, nato pa postavimo pod kak grm ali drevo, kjer bodo zaščitene pred soncem.
Sedaj je čas, da za boljše cvetenje z mineralnim gnojilom dognojimo tudi vrtnice, hvaležna pa nam bo zanj tudi vrtna trata. Po ledenih možeh presadimo na prosto vse sadike enoletnic. Drobne cvetlice enoletnic sadimo v skupinah, ker le tako dobimo lep učinek. Zanesljivo pa moramo posamič posaditi ricinus, petefinji greben in medvedje tace ali kvečjemu po tri skupaj. Gomolje gladiol sadimo v razmakih, da bomo rezali cvetje tudi v poznem poletju in jeseni. V začetku meseca na stalno mesto še lahko posejemo nekatere enoletnice (astre, cinije, plavice, kapucinke).
ZELENJAVNI VRT
Za mraz občutljive vrtnine sadimo v drugi polovici maja. Če smo zgodnje sorte kolerabice, cvetače in zelja posadili že aprila, sedaj nadaljujemo s srednje poznimi sortami zelja, ohrovta, kolerabice in cvetače. Konec meseca presadimo gomoljno zeleno in por. Za presajanja v juniju, pa v začetku meseca posejemo pozno zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetačo in brokuli ter listnati ohrovt. Če bomo setvenico prekrili z vlaknasto folijo, bomo mlade sadike zaščitili pred bolhači. Vsekakor pa v tem mesecu po ledenih možeh posadimo na stalno mesto paradižnik in papriko. Pri sadikah bodimo pozorni, da so krepke in zdrave. Pred presajanjem sadike zalijemo, da se ob puljenju drži korenin čim več zemlje. Pri sajenju paprike za obilen pridelek dajte v saditveno jamico najprej nekoliko uležanega gnoja, ga zmešajte z zemljo m v tako pripravljeno jamico posadite papriko z nekoliko zemlje na koreninah ali s polno koreninsko grudo iz lončka, kar je najbolje. Obvezno morate vse presajene rastline zaliti takoj po presajanju, da dobijo korenine boljši stik z zemljo in vlago.
Maj je tudi čas, ko sejemo poletne solate, redkvice, kumare, bučke, nizki in visoki fižol. Sedaj sejemo tudi korenček, rdečo peso in peteršilj, da bomo vzgojili korene, primerne za shranjevanje v zasipnici ali kleti pozimi. Prav tako lahko nabavimo sadike zelišč in zdravilnih rastlin na IHP v Žalcu ali na tržnici ter omogočimo pridelavo svojih zdravilnih čajev in začimb. Posebno dobro se obnesejo Upija ali citronka, meta, melisa, hermelika, pehtran, žajbelj, albež, materina dušica, šetraj, majaron, bazilika...
Redno pobiramo tudi liste rabarbare. Takoj ko se pojavi, pa odstranimo cvetno steblo, če hočemo imeti več listov. Pobiramo seveda še zimsko solato, berivko, črni koren, mlado čebulo in prve redkvice.
V tem času redčimo zgodnje setve korenčka in peteršilja ter plejemo gredice po potrebi. Za zalivanje že lahko uporabimo vodo, v kateri smo 24 ur namakali koprive, občasno pa preslico. Koprive vsebujejo veliko dušika, s katerim pospešujemo rast in hkrati preprečujemo razvoj plesni in omejimo pojav listnih uši.
Obilo užitkov ob cvetočem maju in delu na vrtu
Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing
%
% 1	. S ata a a-;.: ^BBSgBaaMr
%
«
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
Grajski trg 21 2327 Rače

Razveselili vas bomo z bogato ponudbo:
gnojil in raznih vrst substratov, semen vrtnin in cvetlic ter čebulnic
in gomoljnic, škropilnic in še marsikaj za %
t KMETOVALCI. VRTIČKARJI
%
VABIMO VAS V AROPIJEVO KMETIJSKO PRODAJALNO
%
h
%
%
%
%
%
%
%
»
%
K
k
%
%
%
%
%
k
%
%
V CELJE
Ljubljanska 93 - Medlog tel.: 03 492 70 46
PRIJAZNO VABLJENI!
vaše polje in vrt.
Vam nakup pti
konkurenčnih cenah in strokovno svpt» 'vanje.
Odpiralni čas od ponedeljka do petka: od 7.30 do 17. ure sobota: od 8.00 do 13. ure

Košnja in gnojenje vrtne trate
Poleg zasnove sta košnja in oskrba vrtne trate s hranili poglavitni opravili na poti do lepe, trpežne, goste, nezaplevel-jene in zelene vrtne trate. Čeprav na videz preprosti opravili lahko učinkujeta na trato bolj ali manj pozitivno, napačno izvajani pa lahko vrtni trati škodita, v skrajnem pa jo skozi daljše obdobje tudi uničita. Vendar pa se je treba zavedati, da se z redno košnjo in ustrezno oskrbo trave s hranili ne da delati čudežev, če trata ni bila zasejana s kvalitetnimi, za vrtno trato primernimi travami na dobro pripravljeno zemljo. Za sanjsko trato morajo biti izpolnjeni v največji možni meri prav vsi pogoji, kar najdemo le na redkih vrtovih, če pomislimo samo na vrtna tla, ki so običajno prinešena z vseh vetrov in po profilu več ali manj narušena in premešana.
Potrebe po lepi vrtni trati se iz dneva v dan večajo, nekaj užitka pa smo deležni že s samo oskrbo in medsebojno izmenjavo izkušenj, ki postajajo tudi pri nas vedno bolj priljubljena tema vskodnevnih pogovorov. Če so strokovno podkrepljene, so še toliko bolj uspešne.
Košnja vrtne trate polepša izgled vrta in drži travo v “delovno-uporab-ni” formi. Po eni strani jo slabi, saj z njo nenehno zmanjšujemo fistno-asimilacijsko površino, jo pa tudi vzpodbuja k razraščanju in odganjanju novih bilk in jo zgoščuje. S pogostostjo in višino košnje skrajnosti le še stopnjujemo. Prepogosta in prenizka košnja travo oslabi in preveč odpre, kar omogoči razrast mahu in naselitev plevelov, preporedka in previsoka košnja pa ne vzpodbuja trave k poganjanju novih poganjkov in zgostitvi, ampak jo naredi bolj občutljivo na obremenitve in bolezni, pokvari pa ji tudi lep videz.
Pogostost in višino košnje trave moramo prilagajati bujnosti rasti trave in rastnim razmeram. Trava raste najbujneje v mesecu maju, ko jo je potrebno večinoma kositi tedensko ali še pogosteje. Proti koncu poletja se intenziteta rasti zmanjšuje, največkrat zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vlage v tleh, na koncu in v začetku jeseni se za krajši čas spet okrepi in nato pojenjuje do obdobja mirovanja in zime. O pogostosti in višini košnje odločajo še nekatere posebnosti.
Čas prve košnje spomladi je od trate do trate različen. Začetek košnje ocenimo na osnovi tega, kako je trava prezimila in kako močna je. Šibke trate začnemo kositi nekoliko pozneje, jim damo več časa, da si opomorejo, torej jih začnemo kositi, ko dosežejo večjo višino, npr. približno 8 cm ah več, kar zmore skoraj brez težav vsaka vrtna kosilnica. Krepke trate, ki so dobro prezimile, začnemo kositi že prej in nekaj centimetrov nižje, npr. pri višini ca. 6 cm, da vzbudimo in omogočimo že zgodnje razraščanje. V sušnem obdobju košnjo trave odložimo na poznejši čas, da se ne bi ruša izsušila in trava “zgorela” oz. propadla. Če pa smo se ušteli pri prognozi vremena, jo moramo reševati z zalivanjem. Ne bo narobe, če ob pomanjkanju vlage oz. padavin pokosimo nekoliko višje. Če puščamo trato v času letnega dopusta brez oskrbe, jo pred odhodom pokosimo normalno
visoko in ne nižje kot običajno, da je ne oslabimo in jo obvarujemo pred morebitno poznejšo sušo. Če jo zapuščamo v kritično suhem obdobju, košnjo raje opustimo.
Trava, ki je prerasla običajno višino, pri kateri redno kosimo, zahteva dvakratno košnjo v presledku nekaj dni. Če bi jo pokosili na normalno višino že v prvem prehodu, bi jo oslabili in poškodovali, ustvarili pa bi tudi nelep videz. Pri prvem prehodu odkosimo približno pol prirasta, pri drugem pa kosimo na normalno višino. Košnja pred zimo oz. zadnja košnja pogojuje poleg drugih dejavnikov Uidi to, koliko uspešno in kako bo trata prezimila. Če gre v zimo prenizka, ustvarja ugodne razamere za razrast mahu, ki ima daljšo rastno dobo kot trava, če pa previsoko prekrije sneg, so ustvarjene razmere za pojav snežne plesni in drugih bolezni. Zato je smiselno kositi pred zimo pogosteje in nekoliko višje.
Priporočljiva višina košnje na sončnih legah je okrog 3-4 cm, na senčnih in pod drevjem pa okrog 5-6 cm. Ostrina oz. nabrušenost noža kosilnice prispeva k ravni košnji in lepšemu izgledu trate oz. vrtra. Slabo in neenakomerno kosi tudi izrabljen nož, ki travo cefra, podobno kot neoster. Če je izrabljen, ga je treba zamenjati z novim. Razcefrana trata je bolj podvržena boleznim in Uidi bolj občutljiva na sušo.
Nižje od priporočenega je potrebno pokositi travo v času rasti le pred dognojevanjem z mineralnimi gnojili, da se gnojilo ne bi zadrževalo v tolikšni meri na travi in osrčju bilk in jih ožigalo, poškodovalo ali v večji meri celo uničilo. Za ta namen znižamo višino košnje za 1-2 cm.
Pokošeno travo je priporočljivo pobrati oz. odstraniti iz ruše. Pokošeni ostanki v frati preprečujejo vznik novih poganjkov, ovirajo zračenje ruše in pronicanje vlage v zemljo. Nakošeno travo lahko uporabimo za prekrivanje na vrtu, pod rastlinami ali kompostiranje. Pri slednjem moramo paziti, da se od nje ne širi smrad. Predhodno jo je treba delno posušiti ali pa odpeljati svežo na komunalno urejeno deponijo.
Pri košnji trave je treba upoštevati tudi nekatera pisana in nepisana pravila, npr. da ni dovoljeno in nelepo kositi ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikh, pri čemer so redke in nujne izjeme opravičljive, ni pa opravičljiva košnja z defektnimi in prehrupnimi kosilnicami, ki se jih da z majhnimi stroški popraviti, npr. zamenjava pregorelega glušnika in podobno. Ponekod imajo za košnjo dogovorjen dan v tednu in ta dan se kosi na veliko. Industrija kosilnic ponuja že tako imenovane ekološke kosilnice, ki obratujejo nekoliko tišje od običajnih. Vrtna trata je velik porabnik hranil. Če je na vrtu zasajeno tudi grmičevje in drevje, je potreba po hranilih še toliko večja. Največ je potrebno vrtni trati dodajati dušik (gonilo rasti), manjše potrebe ima po kaliju (krepi rastline na odpornost proti suši, toplotne udare in mraz) in še manjše po fosforju, ki krepi razrast korenin, cvetnega nastavka in cvetenja. Če ga je v zemlji veliko, prikliče na dan plevele. Dodatek magnezija poveča tvorbo listnega zelenila, ki ga je koristno dodajati, posebno na bolj apnenčastih in težjih tleh. Omenjena hranila in dodamo še posamezni mikroelementi
so največkrat sestavine kompleksnih NPK gnojil. V gnojilih za vrtne trate so hranila že v razmerju, primernem za travo, pri navadnih NPK gnojilih pa je treba kombinirati NPK z enostavnimi, npr. posebej dognojevanje s KAN-om ah kalijevo soljo in podobno. Posebna gnojila za trato se ločijo od navadnih po trajanju delovanja oz. počasnem sproščanju hranil iz njih, so pa tudi do dvajsetkrat dražja od navadnih. Če raste na vrtu tudi sadno drevje, moramo upoštevati Uidi tega in dodajati več fosforja in kalija, kot bi ga sicer dali samo frati.
Z dognojevanjem vrtne trate začnemo že marca, ko šele začenja rasti. Če imamo analizo zemlje, je izbira gnofij mnogo lažja in enostavnejša. Če te nimamo, moramo gnojiti na pamet, kar je lahko prav, največkrat pa ne zadenemo. Počasi delujoča gnojila trosimo od aprila do avgusta dvakrat ah trikrat, navadna pa do petkrat in v manjših količinah. Če je zemlja slabo založena s fosforjem in kalijem, izdatneje gnojimo v marcu z ustreznimi PK gnojili, npr. 10 : 30 ah NPK z majhnim odstotkom NP (dušika in fosforja), in sicer do 6 kg na 100 kvadratnih metrov (ar). Pol manjše doze NPK lahko trosimo tudi tekom poletja in jih dopolnjujemo s KAN-om (dušikom). Če je v tleh dovolj fosforja in kalija, trosimo tekom pomladi in poletja samo KAN, in sicer 1,5-2 kg na ar, štiri- ah petkrat. Če se odločimo za zatiranje mahu z MAHEXOM, izpustimo en obrok dušika. Ugodneje je, če uporabimo Mahex v jeseni, ko rast trave že pojenjuje. Dušik, ki ga dodamo z Mahexom, okrepi travo pred zimo. Z večkratnim tretiranjem trate z Mahexom bi v zemljo vnesli preveč dušika. Pri povečani potrebi moramo za nadaljnja tretiranja uporabiti zeleno galico, ki ne vsebuje dušika. Pri doziranju se moramo zavedati, da preveč dušika travo pomehkuži in jo naredi bolj dovzetno za bolezni. Pomanjkanje dušika (in vlage) pa se izraža v slabi rasti in rumenkasto zelenem tonu trate. Pri zračenju trate z nožastim česalnikom je priporočljivo trato tudi dognojiti. Zato ta dva ukrepa izvedemo načrtno enega za drugim, da si trata hitreje opomore.
Trata prenese večkratno dognojevanje v času intenzivnejše rasti, z manjšimi količinami gnojil, brez večjih poškodb, večje količine pa je bolje trositi zgodaj spomladi ali pozno v jeseni. V izogib poškodbam (ožigom) trave (rastlin) trosimo gnojila vedno le na osušene rastline (brez rose), če se le da, tik pred dežjem. Padavine lahko nadomestimo tudi z izdatnejšim zalivanjem.
Bojazen, da bi pri dognojevanju trate hranila, predvsem dušik, uhajala v podtalje, je praktično odveč, saj jih gosti splet korenin trave hitro posrka, poleg tega pa dušik potuje z vlago tudi proti površini, kadar se tla izsušujejo.
S pravilno in redno košnjo trate ter skrbjo za zadostno oskrbo trave in drugih rastlin s hranili, ki rastejo v bivalnem vrtu, pa še morda s kakšnimi drugimi dodatnimi agrotehničnimi ukrepi, lahko vrt samo polepšamo in ga naredimo prijetnejšega za bivanje v poletnem obdobju, k življenju pa lahko obudimo tudi trato, nad katero smo morda že obupali. Priložnosti za več truda na vrtu, pa tudi užitkov, je veliko. Poskusite in ne bo vam žal.
Milan Veronek
mi HNS ft
TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA - CANDY, BOSH
PRALNI STROJ
WA 1142 S, 1100 OBRATOV J 82.900,00 SIT	I
PRALNI STROJ
SIMPLE & LOGICAL WA 22 S, 1200 OBRATOV 111.700,00 SIT
RADIO KASETNIK S CD
ROADSTAR -12.900,00 SIT
REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
MALI GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR RTV SERVIS (POPRAVILA TV, AUDIO, VIDEO) SERVIS VORWERK
IN PRODAJA POTROŠNIH MATERIALOV
BELA TEHNIKA AKCIJA
TELEVIZOR GORENJE, 55 cm, TELETEKST 3 LETA GARANCIJE
41.900,00 SIT.
BREZPLAČNA DOSTAVA
• Slika je simbolična.
HALO PAKETI GSM HALO PAKETI
od 15.900,00 SIT dalje
POZOR
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
TRGOVINA: 03/703 84 50 faks: 03/703 84 52 SERVIS: 03/703 84 53
AKUSTIKA:
SONY, SHARP, PHILIPS, AIWA, PANASONIC, TECHNIKS, GORENJE
cd
I VIDEOREKORDER ! THOMSON, 2 glavi I 29.900,00 SIT
(O »
ŠE VEDNO
MOŽEN NAKUP S ČEKI

PRODAJNI CENTER
LATKOVA VAS
Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 03/570 22 50, faks: 570 22 51
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
SPOMLADANSKA AKCIJA POPUSTI DO 10 % NA:
-	STREŠNE KRITINE;
-	HIDRO IN TERMO IZOLACIJE;
-	OPEKO;
-	FASADE;
-	PROGRAM ZA UREDITEV OKOLICE.
OBIŠČITE NAS VSAK DAN
med 7. in 19. uro, ob sobotah od 7. do. 13. ure.
OD OPEKE... 00 STREŠNIKA in še mnogo več...!!!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!
NOVO:
SALON KERAMIKE
VELIKA PONUDBA KERAMIČNIH PLOŠČIC GORENJE, MARTEX, MARAZZI, PASTORELLI, SANITARNE KERAMIKE KERAMAG IN STRU MICA,
KOPALNIŠKE OPREME KOLPA SAN.
SPOMLADANSKA AKCIJA GRES KERAMIKE, dimenzije 30 x 30 cm, 8 mm, A klasa, od 1.623,00 SIT/ma
ter TALNE KERAMIKE MARTEX (več vzorcev za A klaso) že za 1.136,00 SIT/m2.
PRIČAKUJEJO VAS PRIJAZNI PRODAJALCI, KI VAM BODO SVETOVALI OB NAKUPU.
V SAM-U NISI NIKOLI SAM!
Tel.: 57 02 250 CENTRALA 57 02 252 TRGOVINA 57 02 253 KERAMIKA 70 00 030 KOMERCIALA
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlogi, 3311 Šf mpeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54
a Herman Albin s.p.
slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold,
tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116
» tafertisgt trt»)«, pstta«* m terwess, Mta cesia 391? ftebski tel,; 03 m M 12, fete: 03 ?8i 30 13, GSMi W1 «18 m
NA ZALOGI TRAKTORSKE GUME; STOMIL, TAURUS, BARUM, GOODYEAR
MAR N
Vransko 18/b
,Te\.: (03) 572 51 06, 041/508-655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
- možnost nakupa katalizatorjev -
WALKER
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC
Savinjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 571 67 33,03 / 571 60 16; mobitel dežurni: 041 616 786
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE.
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 572 50 07
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 23 33
NAROČILA PO
telefonu; 710 07 10 ali 570 74 20
FRECE d.o.o., Liboje 70/a
MOŽNOST PLAČILA NA 4 ČEKE
HVALA ZA ZAUPANJE
“o
G4R4Nf
POLZELA 0< h/o ZA
GARANT d.d. POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI V MESECU MAJU 2001
BOGAT IZBOR SPALNIC, DNEVNIH IN OTROŠKIH SOB, PREDSOBNIH OMAR V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, VZMETNICE
NOVE PREDSOBE
UGODNA PONUDBA IZVOZNEGA MODELA SPALNICE AJDA
UGODNI PLAČILNI POGOJI: ČEKI, KREDITI
Delovni čas prodajalne:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 03/70 37 130, 03/70 37 131 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT-POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
30
april2001
Kronika
Jinel
V SLOVO
IVANU URÀNJEKU - DARKU
Poslovili smo se od soseda in sovaščana, prijatelja in tovariša, od soborca in uglednega občana Ivana Uranjeka.
Zbral se je številen žalni zbor Ivanu v slovo, čast in slavo. Življenjska pot Ivana Uranjeka je bila izredno razgibana, težka in bogata. Rodil se je 7. 4. 1922 na Ponikvi kot sin železničarja. Po končani osnovni šob, meščanski in trgovski šoli se je najprej zaposlil v Novem Celju. Kot mnoge slovenske fante ga je med okupacijo doletela nasilna nemška mobibzacija. Na ruski fronti je bil hudo ranjen in po okrevanju v oktobru 1944. leta odšel v partizane. Dodeljen je bil v Jurčkovo linijo kot kurir. Požrtvovalno in pogumno je opravljal nadvse tvegano in nevarno kurirsko službo na območju Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter obrobjih. Znano je, da so prav kurirji opravili mnoga usodna in za osvoboditev domovine pomembna dejanja. In tak, neustrašen, je bil že takrat mladi Darko.
Fc osvoboditvi se je vključil v obnovo naše opustošene in izropane domovine. Zaupane so mu bile odgovorne naloge v Naprozi, na MLO Celje, v Kolor'alah in Veležitarju. Odmevno je bilo njegovo delovanje v združenju obrtnikov Formator, v trgovinski in gospodarski zbornici Slo» lije m Tagoslavije. Poklicno delovanje je uspešno zaključil kot direktor Zdrav’išča Dobrna z izgradnjo novega zdravihškega hotela. Ob bogatem in odgovornem nolitičnem delovanju je bil Ivan Uranjek tudi vsestranski družbenopolitični delavec. Kot krajan Arje vasi se je vsestransko udejstvoval v krajevni skupnosti Petrovče, v občini Žalec in tudi v raznih organih v Celju, zlasti oblastnih in v pohtičnih organizacijah. Povsod je bila znana njegova odločna in kritična beseda. Poznan je bil po pobudah, bodrenju in objektivni kritiki.
Izredna življenjska sila in klenost sta ga kljub več težkih operacij ohranjala čilega, vedrega vedno nasmejanega in dobre volje. Po upokojitvi in slabšemu zdravstvenemu stanju je deloval predvsem v organih ZdrL nja borcev NOV v Petrovčah,in Žalcu. Redno smo ga srečevali na razidi spominskih svečanostih in zborovanjih. Občudovali smo ga.
Tovariš Ivan je bil ponosen na svojo bogato življenjsko pot in številna priznanja in odlikovan Ponosen je bil na svojo družino, otroka in vnuke. Vsi, ki smo ga poznali in spoštovali, cenili in imeli radi, z njim sodelovali in doživlja^ uspehe, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Janez Meglič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, oč«^ in starega očeta
FRANCA ZUPANCA
iz Gotovelj
(19. 9. 1929 - 18. 3. 2001)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrazili ustna in pisna sožalja, Hvala ga. Pavli Posedel, ga. Margit Juteršek, g. Francu Golavšku, govorniku g. Martinu Derstvenšku, moškemu pevskemu zboru, dekanu g. Branku Zemljaku za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Zahvaljujemo se sodelavcem poškod-benega oddelka bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Žalec. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Zinka, hčerki Bernarda in Irena z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše
SAVINE SULCER
upokojene gostilničarke iz Letuša 65,
ki smo jo z žalostjo v srcu v soboto, 31. 3. 2001, tik pred njenim 87. rojstnim dnevom, pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Braslovče, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Letuša za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za obred, gasilcem Letuša, pevcem, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi pjeni
POGREBNE STORITVE
tel.: 700-U,-85 GSM: 061 613-269 GSM: 061 768-906
Šmttpmr 1 Wm, 3311 Šempeter
öebifni čas: od 00. do 26. ure
POPRAVEK V ZAHVALI ZA MIHAELA KOTNIKA v prejšnji številki Utripa. Pravilna letnica rojstva je 1941. Za napako se opravičujemo.
Njena sončna vedrina in spomin na rahlo priprter smejoče oči bosta vedno ostala z nami -kot zlati prah v večni reki življenja.
ZAHVALA
vsem, ki ste nam izrazili sožalje ob boleči izgubi
TEREZIJE SLANDER
iz Kaplje vasi (1913 - 2001).
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, pevcem, g. župniku in pogrebni službi Ropotar za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala doktorici Ireni Roščič in patronažni sestri Anici.
Hčerka Trezi z možem Francijem, vnuk Uroš z Martino in pravnuk David
V tihem grobu sedaj boš spala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, tete in svakinje
ROZIKE ŠKRABE
iz Podvrha pri Braslovčah (26. 8. 1938 - 23. 3. 2001)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, župnikoma dr. Ivanu Rojniku in g. Ježetu Zidanšku za prelepe izrečene besede.
Hvala tudi g. Tonetu Repniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: sestre z družinami, brat Janez z družino in ______ brat Peter ter svakinja Jožica z družino.
Že dve leti v grobu spiš a v naših srcih še živiš.
Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami Ti.
Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
Oh kako boli, ko Tebe več med nami ni!
V SPOMIN
Tiha bolečina v srcih spremlja spomin na 14. maj 1999, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
silvo ožm
iz Andraža.
Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižigate svečke ali pa se s kakšno lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdraži:
žena Marjana, sin Gregor, hči Etnica, ata, mama ter svaka Ferdo in Jože z družinama
Spomin je edini cvet, ki ostane, ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne!
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija in starega ata
ROMANA HO JAKA
iz Pongraca 113 b (31. 3. 1951 - 12. 4. 2001).
Ko se od solza zamegljijo oči, ko ti srce preplavi ostra bolečina, ko ostaneš brez besed, takrat spoznaš prijatelje.
“Za prijatelje si je treba čas vzet'...” To so večkrat bile tvoje besede, Roman. Zato se ob boleči izgubi dragega Romana zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu v njegovi bolezni in na zadnji poti tako številno stali ob strani. Iskrena hvala!
Njegovi Marina in Božena z družino
Prazna sta hiša in dvorišče, oko zaman povsod te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok òstaja.
ZAHVALA
Čutimo veliko praznino, ker nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
FRANC SATLER
iz Andraža 106 (22. 1. 1931 - 26. 3. 2001).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, za izrečena sožalja in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred, govornikoma Stanetu Hriberšku in Srečku Pižornu za poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalostinke ter članom GD za skrbno urejanje prometa.
Žalujoči vsi njegovi
Marec na 1. pomladni dan,
A tebe je žal Bog poklical stran.
Ti veliko bi radi še povedali In se v tvoje trpeče oči zagledali.
Je delo in trpljenje bilo tvoje življenje,
A dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija in brata
MATIJA MIKLAVŽINA
iz Preserij
(24. 2. 1922 - 20. 3. 2001)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih pomagali, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Jožetu Zidanšku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in g. Debelaku za ganljiv govor. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, patronažnima sestrama, dr. Cukjatiju ter osebju Oddelka za bolezni prebavil Bolnice Celje.
Žalujoči: žena Veronika, sin Matija in hči Majda z družinama, sestri Milena in Marica ter ostalo sorodstvo
Morda na neki drugi daljni zvezdi se srečamo, ko pride čas, dotlej boš u naših srcih kakor v gnezdih, saj tu imaš svoj dom, globoko v nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
FRANCA ŠUSTERJA
s Polzele 151 (30. 7. 1921 - 10. 4. 2001)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala župnikoma g. Kovačecu in g. Svetku za ganljiv obred in g. Pungartniku in predstavniku Izletnika Celje za poslovilni govor, moškemu pevskemu zboru Lastovka, trobentaču za odigrano žalostinko, pogrebcem in pogrebni službi ter ga. Ropotaijevi za globok govor.
Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi pjegovi
Kronika
april2001
ir
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje Ilc, Braslovče TEL 063 572 00 03, 572 06 60, 700-06-40
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame in babice
MARIJE VOGRINC
iz Vrbja 69
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala pogrebni službi, govornici za izrečene besede, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: mož Stanko in sinova Danijel in Milan z družinama.
Sreča je samo del ljubezni, tega se mora človek učiti.
Tudi trpljenje vodi k ljubezni, to je skrivnost ljubezni, njena lepota in breme.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN VRANIC
Rjavčev ate iz Prekope.
Zahvaljujemo se za pomoč, tople misli in besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi “zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in za obnovo cerkve sv. Martina v Šmartnem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
STEFANA KORENA
iz Vrbja pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste darovali za svete maše in sveče ter g. Viktorju za opravljen obred.
Hvala tudi g. Pungartniku in g. Catru za ganljiva govora ter GD Vrbje.
Iskrena zahvala dr. Strouhalu in patronažnim sestram ZD Žalec.
Hvala pogrebni službi Ropotar.
Vsi njegovi
POGREBNA SLLŽBA STRAHOVNIK. d.o.
- z dolgoletno tradicijo - s konkurenčnimi cenami široko ponudbo storitev in opreme. Vrečarjeva 2, Žalec tel.: 03/716-810 ali 710-30-10, GSM: 041/425-620

V I ISIA G O SMO VAM OB VSAKEM GASI!
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega očeta in starega ata
GVIDA RAZPOTNIKA
iz Pondoija
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, hčerke Stanka in Zvonka z družinama ter Sonja
ZAHVALA
V 63. letu starosti je odšel od nas
BORO MARIC
iz Žalca.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala pogrebni službi Strahovnik, pokopališki službi Mestne skupnosti Žalec in cvetličarni Podbregar.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
13. aprila je minilo deset let, odkar nas je zapustil
dragi mož, ata, stari ata in dedi
V V
MATIJA TOMŠIČ
z Ložnice pri Žalcu.
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu' in mu v spomin prižigate sveče.
Vsi njegovi

ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete
FRANČIŠKE GODEC
iz Latkove vasi 160
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Hvala TT Prebold.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
MARKA FLAJSA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številna pisna in ustno izražena sožalja, za darovano cvetje, sveče in darovane svete maše.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se g. dr. Strouhalu, osebju Onkološkega inštituta in osebju nevrološkega oddelka Bolnice Celje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju oddelka za bolezni prebavil - gastro oddelka Bolnišnice Celje.
Hvala sodelavcem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Plime, d. o. o. Žalec.
Hvala g. Kisovarju, govornikoma za besede slovesa, Gasilskemu društvu Žalec, moškemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano pesem, pokopališki službi Mestne skupnosti Žalec in pogrebni službi Strahovnik.
Hvala g. duhovniku patru Jožetu za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste ga v številnem spremstvu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
drage mame, babice in prababice
KARLICE WAGNER
roj. KOS iz Žalca (26. 10. 1929 - 12. 3. 2001)
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi pjeni
LJUBA
KARLICA WAGNER,
zelo Te pogrešamo.
Tvoj Franci
april2001
Zanimivosti
Novi gasilski častniki s predavatelji ter predsednik in poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in Franci Naraks.
Novi gasilski častniki
Pred dnevi se je v Žalcu končal tečaj za vodje enot -gasilske častnike, ki ga je organizirala Gasilska zveza Žalec. Tečaj je obsegal 75 ur teoretičnega in praktičnega pouka, uspešno pa ga je zaključilo 26 gasilcev.
Iz občinskega poveljstva Žalec je bilo 12 tečajnikov, in sicer iz prostovoljnih gasilskih društev Žalec,
Levec, Gotovlje, Griže, Zabukovica, Drešinja vas in Kasaze - Liboje. Iz občinskega poveljstva Braslovče je bilo pet slušateljev (iz PGD Letuš, Grajska vas, Braslovče in Parižlje -Topovlje), iz občinskega poveljstva Polzela dva (iz PGD Polzela in Andraž), iz občinskega poveljstva Tabor pet (iz PGD Loke in Ojstriška vas - Tabor) ter iz Gasilske zveze Prebold dva tečajnika (iz PGD
Latkova vas in Kaplja vas).
Poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks je povedal, da je bil tečaj dobro izveden. Tečajniki so bili, sodeč po anketi, z vsebino tečaja zadovoljni, še posebej s praktičnimi vajami, ki so jih v skladu s pravili izvedb v gasilski šoli v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja na Igu.
T. Tavčar
; Utrip Savinjske doline prejemajo občani občin Žalec, Polzela, Prebold in Vransko še : naprej brezplačno, saj zanje izvode odkupijo Občine. Občani občin Braslovče in Tabor pa lahko časopis naročijo po ceni 250,00 SIT za izvod. V enem letu izide enajst številk (julija Utrip ne izide).
NAROČILNICA
; ime in priimek__________________________________________________
davčna številka_________________________________________________
Naročam mesečnik Utrip Savinjske doline.
Letno naročnino po 2.750,00 SIT bom poravnal-a v
(^) dveh obrokih (^) enem obroku po prejemu položnice.
podpis
Žovneški drevored brez vrzeli
Žovneški kostanjev in lipov drevored je častitljive starosti in zato že kar nekaj let spomeniško zaščiten. Stoletja se mu seveda poznajo, tako da je bilo v njem več vrzeli. Občina Braslovče se je zato v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje odločila, da bo te vrzeli zapolnila z mladimi kostanji in lipami. Posadili so jih pred dnevi, skupaj 35 drevesc, in s tem obeležili tudi svetovni dan Zemlje.
T. T.
Mile Ačimovič, Martin Završnik in Rudi Sedovšek pri sajenju dreves v stoletnem žovneškem drevoredu.
litrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zaiec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa 250 SIT.
Žalčani in Preboldčani v središču Slovenije
Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heral-dica Slovenica je v Spodnji Slivni pri Vačah, kjer je geometrično središče Slovenije, pripravilo tradicionalno slovesnost izobešanja državne zastave. S slovesnostjo so obeležili 153. obletnico narodne in 10. obletnico državne zastave kakor tudi 10-letnico obstoja društva. Slovesnosti na GEOSS-u so se s svojimi občinskimi zastavami udeležili predstavniki kakšnih 30 slovenskih občin. Med njimi tudi predstavniki občine Žalec in Prebold.
Slovesnost se je začela že dopoldan na Vačah s sveto mašo za domovino, ki jo je daroval slovenski
metropolit dr. Franc Rode. Popoldan je bila povorka z zbirnega mesta pri kmečkem turizmu Kimovec do obeležja GEOSS-a. Veliko državno zastavo so do prireditvenega prostora pospremili pripadniki 12-gardne-ga bataljona Slovenske vojske, policijski orkester Slovenske policije, veterani vojne za Slovenijo s svojimi prapori, zastavonoše zastav slovenskih občin, predstavniki vlade in parlamenta, nekateri župani in drugi udeleženci slavja. Osrednjo slovesnost je s pozdravom in Prešernovimi verzi pričel pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je prireditev tudi povezoval. Ob igranju slovenske himne so slavnostno izobesili državno zastavo. Župan občine Litija Mirko Kaplja je osvetlil dogodke izpred 153 let, ko je bila v Ljubljani prvič izobešena naro-
dna zastava. Za njim je povzel besedo predsednik Državnega zbora Borut Pahor, ki je zbrane pozval k strpnemu in ponosnemu življenju pod slovensko zastavo. Udeležencem slovesnosti je spregovoril še Lojze Peterle kot prvi predsednik slovenske vlade, zatem pa je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali orkester Slovenske policije, Pevski zbor Lipa z Vač, dijaki litijske gimnazije in Tone Kuntner.
Ob koncu slovesnosti je za govorniški pult stopil predsednik društva Heraldica Slovenica Jožef Lajevec, ki se je prisotnim zahvalil za udeležbo, istočasno pa izrazil obžalovanje, da se je slovesnosti udeležila le slaba petina občin.
D. Naraglav
Zastavi občine Žalec in Prebold sta zaplapolali v geometričnem središču Slovenije.
Furmani spet po Savinjski dolini
V okviru Šentjurskega sejma v nedeljo pripravlja Konjeniško društvo Mustang v sodelovanju z Občino Tabor zanimivo etno-grafsko-turistično prireditev. $ prikazom spravila in prevoza lesa s konjskimi vpregami iz Ojstrice do Šempetra bodo obudili običaj naših prednikov izpred 50 in več let.
Na prireditvi, ki se bo pričela v nedeljo, 29- aprila, ob 8.30 uri v Ojstrici, bodo predstavih zgodovino Ojstrice, vozova holplater in parizar, vleko hlodov iz gozda z enim konjem in parom konj, ročno prežagovanje hlodov, ročno nalaganje lesa na voz,
nalaganje lesa s pomočjo konjev, star način merjena lesa in povezovanje -“porajklanje” naloženega voza. Zbrane bo v Ojstrici pozdravila županja, pri prikazu pa bodo sodelovali: holcarji (fantje iz Črnega Vrha), lesni manipulant, furmani (pet vprežnih vozov), Savinjski rogisti, Moški pevski zbor Tabor, ljudski godec in seveda konjeniki KD Mustang z Gomilskega.
Prikaz v Ojstrici bo trajal približno dve uri, nadaljeval pa se bo z vožnjo do Šentjurskega sejma v Taboru, kjer bo do približno 12.30 ure postanek. Po stari navadi bodo furmani, ki jih bodo spremljali konjeniki in zas-
tavonoše, pomalicali v furmanski gostilni Pri mesarju, to je gostilna Matelan. Pot bodo nadaljevali proti Ojstriški vasi, Gomilskem in Grajski vasi, kjer je od 13.10 do 13 40 ure predviden postanek in srečanje s turističnim društvom Gomilsko. Zatem bodo skozi Kapljo vas (ob 14. uri), Dolenjo vas (ob 14.10 uri) in Latkovo vas (ob 14.20 uri) prišli v Šempeter do furmanske gostilne Privošnik (ob 14.40 uri). Po vrčku piva bodo predvidoma ob 15.30 uri prispeli do skladišča Gozdnega gospodarstva Celje na železniški postaji Šempeter.
K.R.
VRTCI OBČINE ŽALEC VABIMO K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK
(od 1. do 6. leta), od 3. do 21. maja na upravi in sedežu enot:
Žalec III. - uprava: vsak dan od 6.30 do 15.30 ure, sreda do 16.30 ure (za vse enote), Petrovče: vsak torek in četrtek od 7. do 15. ure,
Šempeter: vsak torek in četrtek od 7. do 15. ure.
“SPREHOD” PO VRTCU” - dnevi odprtih vrat (vedno od 16. do 17. ure), starši sami ali z otrokom:
ponedeljek, 7. maja: vrtci Žalec I., (Aškerčeva), Griže, Levec, V. Pirešica, torek, 8. maja: vrtci Petrovče, Žalec III. (uprava), Šempeter, Zabukovica, četrtek, 10. maja: vrtci Žalec II., (Prežihova), Galicija, Ponikva, Liboje.
Z našimi izkušnjami skupaj z Vami - najboljše za otroka.
Vabljeni!