C,'-- 20. IQIQi W18 ■ I M* tfrmm » ^ izhaja v kak tjau zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. franka Asiškega ^ 20, I. tiadstr. — Dopisi naj ss pošUjajo 'c^dnlifttfl«. ^ TTtfrartklrana pisma si nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Iztiajjite>j in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista f ^EditioOl*. — Tisk yskarne .Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. * — Naročnica znaša: Za celo ieio K 40—, pol !eta K 20 —, tr! ^ /feifete K 10--, ia nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, poi ieta K 4'—. Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. ' ifcrr rj|"i Ž » ^Mjjf- r »' Letnik xim. ■"■»T Posamezne Številke zastarele20 vin Og'.asi »?»ovcev lr\ .^b-fiJk^v ID vin; osmrtnice, za.ivaie, poslanice. vabiM ogi^f ć 'riv&dov mm po _.«.. ~ , - 13-..- J —--. . .,1 W Cl.k , . ..«.! . - s. T." * ~ ~—j----- — ~r— .--------- . Uprava ........-.....- —-- nahajata v ulici sv. FranČHka Ar -20 PoStriohmilntfin! n*di St 3i 1.052. Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. Poslanska zbornica. j\ Hussarek — ministrski predsednik. ' f DUNAJ, 24. (ICor.) Baron Hussarek je bit ' mčnovan za mlnisUskega predsednika. , DUNAJ, 25. (Izv.) Tudi današnji dan se 4 ni prinesel nikakega razjasnila, ali ima . Hussarekovo ministrstvo, ki bo objavljeno jutri uradno, za proračunski provizorij večino afi ne. Ministrski predsednik baron Hussarek se ie tudi danes ves dan mudil v zborniškem poslopju in konferi-ral s Številnimi poslanci, zlasti z Nemci in ^Osebno še z nemškimi raJilNeue Freie Presse« poroča iz Bero! in a, da je nemška vojna uprava sklenila, da popolnoma opusti fronto ob Marni in tako skrajša fronto na zapSftiu. • _ Obsedno s žan je v Ronumiji. BASEL, 25. (Izv.) Nad vso Romunijo je bilo proglaseno_obsedno stanje. Finsko - ruska pogajanja odgodena. HELSINGFORS, 24. (Kor.) Otvoritev flnsko-rtiskih mirovnih pogajanj je bila na željo ruskih delegatov odgodena do 29. julija. Kitajska intervencija v Sibiriji. T1ENTSIN, 24. (Kor,) Tekom včerajšnje seje v vojnem sitinisirstvu je kabinet odločil, da se bo tudi Kitajska udeležila intervencije v SibirHi. General Horvat — vladar Rusije. MOSKVA. 24. (Kot.) General Horvat se je dne 16. julija proglasil za začasnega vladarja vseh ruskih dežel. liaenovan.se. DUNAJ, 25. (KorJ Ce-sar je imenoval grofa Berchtolda za predsednika kurato-rija avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo. ___ Banov položaj nomajan. BUDIMPEŠTA, 25. (Izv.) Vesti, da bo hrvatski ban Mikalo vi ć v kratkem odstopil, so neresnične. Egiptovski Hed?ve v Beroliini. bEROIJN, 25. (Kor.) Včeraj zvečer je povabil državni tajnik Hintze egiptovskega kediva na diner. koril, in zagotavljal je svoj globoki kes. Bil je ubog. nesrečen, brez strehe. Berta, ki je imela v svojem srcu ono ginljivo in neizčrpno usmiljenje, ki ga je Bog vsaj v kali vsadil v vsako žensko srce, ga ie poslušala, mu verjela ter mn — odpustila. Nekaj časa je bilo vse dobro. Toda vikomt ni mogel dolgo prenašati tihega, enoličnega življenja. Iskal je tovarišev in jih je tudi našel. Nekega jutra je izginil z malimi Bertinimi prihranku Kar je v boljših časih zaman pričakovala, ji Je sedaj Ie še povečevalo njeno stisko in bedo: čutila je, da postane mati. Odtlej je veliko bolehala. Delati je mogla le malo. Prodala je najprej pohištvo, potem pa tudi obleko. Ko ii ni ostalo nič več, se je morala zateči v to siromašno podstrešno sobico. Mesec dni pred porodom se ii Je poslabšalo tako zelo, da nI mogla več zapustiti postelje... Manjkalo ji je vsega, in zdravnika tudi ni imela. Ono malo hrane, kar je je uživala, so H prinesli usmiljeni sosedje, ki so bili skoraj ravno tako ubožni kot sama. Nesrečnica bi bila gotovo podlegla svojim telesnim in duševnim bolečinam, če bi se ji ne bila! porodila misel, ki jo }e tolažila In varovala. Ko le začutila, da ji bodo opešale moči, ko je krivdo, pripovedoval je, kako strahovito se Je po- začela misliti, da k bolie. ako umre takoj In s Svet je vedel to že davno in sedaj so sami potrdili vnovič: nemški nacijonalci so rod nepoboljšljivih. Vsš pouki iigodovi-ne, prošlosti, zakonov narave in iogike v i razvoju človeštvi, držav in narodov, a Ludi pouki lastnih izkustev gredo mimo nemških radikalcev brez vsakega učinka. Ničesar se ne morejo naučiti in ničesar pozabiti. Edini zakon« ki se mu pokore, je njihov naciionaini in strankarski egoizem — brez kraja in brez dna. Po čemer hlepi njihova krivičnost, to je za nje edina — pravica. Na zahtevanju te svoje »pravice« pa so naravnost fenomalni: prava psihološka zagonetka. Njihovo pojmo vanje o življenju v skupnosti z drugijni narodi, o odnošajih do dn*£*h narodov, je ljudem drugega plemena in druge krvi enostavno nerazumljivo. Vsi pojmi so pri njih postavljeni na glavo. Vsa njihova duševna in moralična konstitucija je ena satna, gorostasna absurdnost. nesmiselnost, brezpametnost Avstrijski drzavnr temeljni zakoni določajo enakopravnost in enakoveijavnost vseh narodovv šoLi^v uradu, v vsem javnem življenju; skraftka: v vseh in vsakem pogleda? Nemški nacijonalci na zahtevajo za-se pravico do nadviadja, do neenakosti med državljani1 in narodi — seveda izključno sebr v prilog! Najnavad-neji človeški razum pravi, da tam. kjer imajo vsi državljani, oziroma vsi narodi enako pravico do soodločevanja; torei v konstitncijonalni državi, ne more le en razred, oziroma eno pleme gospodovati nad drugimi. .Nemški nacijonalci pa zahtevajo za svoje pleme privilegovano pozicijo. Najenostavneji človeški razum pravi, da manjšina ne more nikier usiljevati svoje volje večini — čim se ta zaveda svojega števila in ■svoje moči ter ima tudi sredstev in možnosti, da to svoje število in to svojo smrtjo usmrti tudi svojega otroka, kakor da bi se še dalje borila s takim življenjem, kakor da bi pustila, da pride na svet ubogo bitje, ki bi trpelo od prvesa trenutka svojega življenja, je tresoča se roka našla na prsih mošnjiček, ki ga nI nikdar snemala in v katerem se Je nahajalo tolikokrat prečitano pismo Jurja de Latour du Pica. — Hvala ti, Bog t — je vzkliknila, — moj otrok je rešeni In nato je napisala ono pismo za vojvodo. XVI. * Matilda. i Berto je dolgo pripovedovani« zelo utrudilo, In vojvoda ni mogel govoriti, tako je bil gin jen. Trajalo je precej dolgo, preden Ji Je mogel opijati svoje življenje, v katerem Je nesrečnica Igrala tako veliko ulogo. Povedal JI je, da ji je ostal vedno zvest in da se zato ni hotel oženiti. Pripovedoval ji je, kako jo je leta Ifl leta iskal, neutrudljtvo iskal in se končno le moral odreči upanju, da bi jo videl še kedaj. V teh ljubkih spominih ua minulost so se bolnici pojavil« porodne bolečine. Voivoda je poslal pO zdravnika, In ko je minilo nekoliko ur. ie prišel na svet otrok, deklica. Skoraj btoČ^o pa je mati za več|0 ZftUsntia oči. moč uveljavlja! —_ Nemški nacijonalci pa hočejo vendar-Ie izvajati moč diktatorja in strahovalca — večine! — Naiele-mentarneji pojm pravičnosti govori, da tam, kjer morajo vsi vršiti dolžnosti in nositi bremena, mora taka enakost vladati tudi pri uživanju pravic, dobrot in koristi. — Nemški nacijonalci pa reklamirajo razmerje, ob katerem bi le oni uživali in sprejemali, drugi pa le žrtvovali in dajali! In višek drznosti, krivičnosti, da, perverznosti, je, če stavlja tako zahtevo — manjšina, če zahteva ta poslednja, nai jej bo večina podjarmljena! Naravnost blaznost pa je v vztrajanju pri taki zahtevi še potem, ko dokazujejo izkustva, da se v.ečina srdito in uspešno upira taki prepoterici manjšine, da so torej take pretenzije absolutno in definitivno — neizvedljive! Vsi narodnostni in politični boji v te] držav!-, odkar ima ta poslednja ustavno življenje, pričajo, da se nenemški narodi — večina — ne dajo več potiskati v razmerje od nemškega nacijoualiziua zahtevane podrejenosti. Zlasti dpgodki zadnjih par let — polom takih, istotako drznih m krivičnih, kakor tudi blaznih polžkušov pod Sturgkbcni, Clatn-Martinicem: in Sei-dlerjem — bi bil? morali poučiti neruske nacijonalce, da so njihovi pVoshili belangi neizvedljivi. Pa r»e samo dogodki v notranjem življenju naše države, ampak fudi dogodki na svetovnem pozorišču. Prišla je nad človeštvo svetovna katastrofa in iz velikega pogorišča so vz-nikle nove ideje, ki nai bodo odslej v podlago bodoči ured-br življenja med državami in med narodi v poedinih državah. Demokracija »e na pohodu. A demokracija je negacija vsake neenakosti, vsakih privilegijev — bodi človeka, bodf razreda, bodi naroda! In tudi ti veiiki dogodki s svojimi velikimi idejami gredo mimo avstrijskega nenfškega nacionalizma brez vsakega učinka. V svoji krivičnosti, svoji megalomaniji, svoji zakrknjenosti in precenjevanju svoje Listne moči se hoče upirati veliki reki vzdrani-ijanja in vstajanja človeštva k novemu življenju. Za mogočno vzpevanje človeškega duha k zavesti o svojem dostojanstvu in o pravici vsakogar do svobode ir enakopravnosti, ki so mu sedanji katastrofalni dogodki gromoviti oznanjevalci — ostaja nemški radikaiizem gluh in slep — ne vidi gotovosti, da ga valovi velike reke zagrnejo, da si naklada prokletstvo poštenih ljudi, ki hrepene po blagoslovil mirnega življenja, v katerem bodo vsi zadovoljni, mogli v vzajemnem in skupnen-delu in snovanju lečiti krvave rane, ki jih ie zadala vsem ta svetovna katastrofa. Vse človeštvo blagega in čutečega -srca vidi odrešitev v tem, da si podajajo narodi bra; sko roko; vidi v sedanji skupni 'nesreč; purgatorij, iz katerega naj izidejo ljudje očiščeni starih grehov in zmot — pre-porojeni, pomlajeni. Le nemški radjkali-zem noče videti tega. Le on, edini on, zahteva, da naj se še nadaljnje medsebojno klanje v tej državi, ravno v njej, ki bo. kakor rrfalokatera druga, potrebovala notranjega miru. ' , Nemški nacijonalci vztrajajo na svojem blaznem, modernim demokratičnim idejam nasprotnem stališču: F ćtat c' est moi! Država sem — jaz! Zahtevajo garancije, da bo v tej državi za vedno vladal nemški kurz vzlic dejstvu, da so Nemor v manjšini, da so drugi narodi v večini h. t*a ta večina z v^o odločnostjo odklanja vsak nemški privite^, da se ne da potisniti v razmerje podrejenosti! Ce ne bi bii ta nemški radikaiizem tako zakrknjen, tako — huda L-cseda to. ali pišemo K-upravičeno — perverzen, tako nemoralen, tako nedostopen za glas človeštvu. lom Stiirgkhov. dlerjev, da bije boje brez upa zmage, da izzivlja na-se prokletstvo sedanjega in bodočih rodov ter da mora pisati v svoje knjige strašen pasi v um: sovraštvo vse!? drugih narodov. Nemci pravijo bahasto in samopoveli-čevalno, da so oni hrbtenica države. Vsak otrok pa ve, da ta država potrebuje sedaj v varovanje svojega ugleda parlamenta kakor riba vode in tica zraka. Isti Nemci pa stavljajo zahteve ki se ob delovanju Otroka so krstili za Matildo in so ga kar naj-skrbneie vzgajali v hiši vojvode de Latour du Pica. Ljudje so govoriii, da je dekletce nezakonska hči vojvodova, toda vojvoda, so nI zmenil u govorice in se je popolnoma posvečal otroku. Ko Je bila Matilda stara osem ali devet let, se je že moglo spoznati, da bo milega in dobrohotnega značaja, da pa naginja nekoliko na fantastično in eksaltirano. Obetala pa je nenavadno lepoto. Obrazek je bil popolnoma podoben materinemu, Izvzemši lase. ki so bili divno plavi, in oči, k« so mogle tekmovati s temno nebesno modrino. Ko je gospodična de Simeuse dopolnila svoje šestnajsto leto. Je bila pravi Čudež lepote in nadarjenosti. V tem se Je pa nehote vojvodova očetovska ljubezen polagoma izpreminjala v srčneiše osebno Čustvo: vzljubil je hčer enako vroče, kakor je prej ljubil njeno mater. Da kolikor mogoče hitro konča stvar, ki bi v njegovi starosti mogla le biti nevarna. Je sklenil Latour du Pic, da vpraša Matlldino srce samo. — Dete moje, — je dejal nekega dne galantno cvetje tvoje pomladi se raze vita ia bliža s* čas, ko izpregovori tvoje srce... (Dalje) parlamenta ne dajo ut esničitj. Iz tega dej-sfva sledi: ali se mora umaknili parlament, ali njihove zahteve — ali se mora umaknit*..-., hrbtenica. Gorjć državi, če bo imela edino to hrbtenico! Nemški nacijonalci in radikala slej ko prej nedostopni za vse pouke izkuste^ in dogodkov okoli sebe. Plavati hočejo nadalje proti veliki deroči reki volje in zelja vseh drugih narodov; hočejo biti edino oni — država. Nepoboljšljivi so! Nu. človeštvo je ustvarilo naprave za nepobolf-šljivce. Tudi narodi bodo znali poskrbeti uzdo za — nepoboljšljivce med seboj. Razne politične vesti. Štiri leta! Dne 26. julija 1914. je bil izročen Srbiji ultimatum. Bil je to usoden dogodek, ker ni mogla potem nobena stran nazaj — brez poraza. Moralo je odločiti orožje. Mnogo je še nerazjašnjenega i/, onih usodnih dni. Ni ta to ni pojasnjeno kake direktne cilje so imeli prav za j>rav inicijatorji sedanje katastrofe. To pa je gotovo, dn nikdo ni slutil tedaj, do kakih dimenzfr se razvije (a plamen. V početku se je ta svetovna koiuiagracija predstavljala kot kak krTmhialm romtnn i « . . . .... t Za to 5.6 ie zavzela Rusija a je s teti* fevaki Nemčijo. Potem ie Rusifi priskočila na pomoč Francija. — Sedaj izjavlja grof Czernio, do nedavno minister za vnauje stvarf, da ie to borba med Nemčijo in Anglijo, da je Balkan potreben Nemčiji, ker tw brež njega v tej borbi ne mogla dihati, a monarhija da mora biti v tej vojni na strani Nemčije, ker nevtralna ne more biti, »Glas 11. i S.« piše nastopna razrhotrivanja: Ti dnevi niso, da človek gleda v prošlost: dar.es se zgodovina dela, pisala pa se bo kasneje. Naj so vzroki, ki so dovedli do sedanje borbe za bodočnost, taki ali taki. danes je ta borba tu in dolžnost naša je, da zastavimo vso moč !n dušo, da omogočimo svojemu narodu življenje, ki bo svetleje in boljše, nego je bilo v prošlosti. Vojna je porušila in uničila" mnoga življenja, mnogo imetja — ali vsa ta zla, ki jili vidimo danes, je ne prežive. Pod bičem vo;nc zahteva trp'eče človeštvo nove uredbe -sveta, ki bo bolj odgovarjala etičnim idealom človeka. To ie velika pridobitev za vse narode, posebno pa za tiste, ki 6o bili il^eni in Viepriztiavani za ravnopravne člane človeške skupnosti. In danes, po Štirih lefih tega trpljenja, se spominjamo vseh, ki šo daii svoje življenje za ta veliki cilj: za osvoboditev in ravnopravnost vseh narodo. Hrbtenica brez; — hrbtenice. Nemci hrbtenica avstrijske države, sfeber torej, s katerim ta država stoji in pada. Tako nas poučfij g. Seidler. To je bH začetek In konec njegove državniške latinščine. Dunajska >Information; ga pa poučuje: Le tisti, ki prav nič ne pozna šestdeset-letne minulosti nove Avstrije, l>dor ne ve, kaj vse se je odi tedai vršiUj z vltidrfimi poizku^r, kar se ie pohabil p in iz zgodovine nič naučili, more trdilf; da ie eksistenca monarhije odvisna od tčijij. da so Nemci edini hrbtenica drŽave. V resnici bi bilo zlo za bodočnost stare habstj^rške države, aiio bi bilo to resnično! Državna sezona, ki bi razpolagala le s leni Sredstvom ohfanjania, bi bila razveljavljena že po dejstvu, da ta hrbtenica *— nhiia hrbtenice! Podedovana pogreška a-vstrilf-skega netfištvfi je bila vedno ta, da j* pogrešala solidne hrbtenico. Vedno je bilo brez jasnosti v svojem hotenju, brez sledi enotnosti na določanju svorih ciljev in re na vsern svojem dejanju m nohfciijti !o vse znake navadne poliflitne nezmožnosti. Nesposobnost, da bi motrila stvari z višega političnega gledišča, popolno pomanjkanje razumevanja za vsbke poli-tiske naloge — to so bili znaki politike nemških strank v Avstriji, ki so se kazale močne le v slepo-strastvfcueđn zasledovanju malenkostnih frakcijskih iriterasov, pn čemer je bil pravi drž&vni interes ve.lno prikrajšan. Avstrijsko^ nemšh/o ie bilo vedno in ie do današnjega dno podobno kupu peska, da se ni še nikdar po>ieč»ilo nobenemu avstrijskemu državniktu da bi napravil iz njega kako trdno tvorbo. Kadarkoli je jemiješ v roko. ti sili skozi prste! Pretirana samozavest o svoji nu;Či, bolesten pohlep po oblasti — nc zadošea-ta, da bi za disciplino ndsjx)6obno mno-žtvo strank brez hrbtenice napravila za narodno politično hrbtenico narodnostne države, ki po svoji večini ih nemška! Amerikanci v vojni. Iz Berna se poroča: Newyorški dopisnik pariškega »Mati-tia* brzojavlja: Amerikanci bodo do 21. septembra t. 1. imeli v Lvropi poldrug miliion mož. do božiča milijona, do pomladi 1919 žc 3 milijone in do jeseni leta 1919. pa 4 milijone mož. AorovasacSiske stvari« RAJONIRANJE PRODAJE UOVF.DINE. Zasedaj samo za neimovite sloje. Aprovizacijska komisija poziva vse lastnike rdeče prečrtanih izkaznic za nakup mesa in maščob, ki se še nfso vpisali v kaki mesnici, da se vpršejo v kaki mesnici do vštete sobote, 27. t. m. Izkazati se je treba z izkaznico za nakup mesa in maščob. Pozneje se vpisi ne bodo sprejemali več. Obenem poziva mesarje, da naj ne vpisujejo že vpisanih rseb, da ne tegube pravice do prodaje mesa nprovizacljske kom i si i e. ) . ' - , - > - - - j »boiNObi* ttev. ara ▼ Trstu, ot ah jtmjs iti^ GOVEDINA. Jutri, v -soboto, in pojutrišnjem, v nedeljo, se bo dobivala govedina proti preščip-njeniu it. 30 izkaznice za nakup mesa in maščob ter izročitvi izkaznic št. 46 -serije а, b. c, d. NTa vsako izkaznico se dobi Vs kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia Barkovlje, Punter Gornja Greta. Bin Rojan 9, Callin ui. Boroeviće-va 18. Trocca nI. Commerciale 5, Cri-siach ul. Posle 16, Cadorini ul. nadv. Josipa 11, Stanislawsky Campanile 17t Bor-gnolo ul. Lazzaretto vecchio 52, Visintini ul. Cavana 22, Vattovatz ul. Giustinelli 5, Slabile ul. S. Michele 5. Castro ui. Fonta-pone 19, Perlatti ul. Sanita 9, Fabbro ul. Alarije Terezije 43, Zadnik P. S. Giovamu б. Rumetz Largo Santorio 2. Pinter ul. farneto 9, Zafutta ul. Farneto 38. Lenar-Žuzzi ul. Amalia 23, Fontanot ul. Amalia 32, Godigna ul. Giulia 24, Pangoni ul. Ghi-tm 18, Vattovatz ul. Giulia 17, Ottonis^her ul Moiiflgrande 10. Malusa uL Parini 15, PeriattJi u!. Barriera vecchia 4, Mocenigo ul. Barriera vecchia 31, Cossich ul. Fo-scolo i, Krassnigg ul. Molin a vento 1, Uenoo Ul. Istttuto 4, Fcrluga ul. Donadoni % Marussi&i ul. Seftefontane 248. Beuev dettich t&. ftccardi 28, Polacco ul. Sette-fontane 44, Del. zadruge ul. Seitefontane t, Rizzm ul. del Rivo 38, Del. zadruge ul. Ma?S6, Comisso Campo S. Giacomo 19, Rizjaii ul. deli' Istria 76, Godina Skedenj 138. CENE: Prednji deli s priklado po K 17'36, Zadnji deli s priklado po „ 20'—kg. Prodaja ksirlva. /v Oglje. 50 kg aa rumene izkaznice. Razdeljevanje 26. julija. — Cena 80 vin. za kg. kavo mesto: 1001—1400 (14) Squefo nuovo 15; 1401—1550 (14) Geppa 10 — Stara mitnica: 601— 1500 (14)- S. Laura 17; 1501—1750 (14) Solitario 10; 1751—3000 (14) Paduina 13. — Sv. Jakob: 201—350 (18) S. Oiusto 16. — Cbiatlino: 101—456 (10) Fo?co!o 19. — Rojan: 1—430 (10) Rojan 4. — Premog. 20 kg na modre Izkaznice. Razdeljevanje 26. julija Cena 1 K 46 vin. za 10 kg. Stara ravnica: 1421—1470 (49) Solitario 10 ffek. 10 kg na modre Izkaznice. Razdeljevanje 26. julija. Cena 2 K 70 vin. za 10 kg. Sv. Vid: 741—880 (44) S. Oiusto 16. — Stara mitnica: 1—100 (50) Paduina 13. * » t Izkaznlcc za pelrole). Načelniki domačih gospodarstev iz Kolon je In Vrdele, naj pridejo v soboto, pondeljek. torek fn sredo od 8—2 pop. v poslovalnico za premog v ul. Bftdv. Josipa 4. kjer dobe nove izkaznice za petrolej. Prinesti je treba s seboi izkaznico z.i živila In premog. Do«f*#ie vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil tržaškemu namestniku, taj. svetniku dr. Alfredu bar. Frles-SkeneJu In dalmatinskemu namestniku, taj. svetniku Maiu troiu Atteiiisu red železne krone f. razreda. Imenovanje pri c. kr. državno-železnlškem ravnateljstvu v Trstu: Imenovani so bili v statusu I. za strojnega komisarja inž. Trawniczek Karel, strojni adjunkt v kurilnici v Gorici; v statusu II. zžl revidente: Makuz Emil. adjunkt pri ravnateljstvu odd. VIII., Delbasso Emil. adjunkt pri ravnateljstvu odd. VII., Dolinar Josip, adjunkt pri ravnateljstvu odd. V., Korošec Josip, adjunkt in po-fctajenačelnik v Herpeljah, Znidaršič Josip, adjunkt in postajenačelnik v Metliki. Zlatnar Franc, ad-lunkt v Ljubljani, drž. ko!.; za adjunlcte: Cepudcr Milan, asistent v Kranju. Bradaška Peter, asistent v Pazinu, Lukan Adolf, asistent pri ravnateljstvu odd. V., Drinovc Emil, asistent v Ajdovščini. Ster-gar Rudolf, asistent v Kranju, in Kogl Rudolf, asistent v Cervinjanu. Kaj ie z našim V. okrajem? Na dopis v nedeljski »Edinosti^ fi V. mesinena okraja (Siara Mitnica-Kjadin) nam je priSlo že več izjav z raznih strani, katere vse poudarjajo, kako nujno ie potrebno, da se začne resno narodno prebujevalno in narodno obrambno delo v tem okraiu. kjer sc nam je bati največ izgub potoni potujčevanja. in vse te izjave poudarjajo obenem, da bi bilo za prvi začetek naj-pefrebneje. da se ustanovi za ta okraj podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, katera naj bi združevala vse. kar se v tem okraiu zanima za narodno probu'o in obrambo, in katera naj b? potem tudi dejanski skušala odpomoči vsaj najnujnejšrm narodnoobrambnfn? potrebam v okraju Te mnosro-,stranske izpodbujevainc izjave, posebno pa Se izdava, prihajajoča i? krogov jugoslovanske socijalne demokracije, da ie pričakovati z vso goto-■vostio, da bodo tudi ti krog! z radostjo in vnemo sodelovali pri tem nnrodnokulturnem in narodno-obrambnern delu. nam dajejo pogum, da se z vso resnostjo lotimo dela za ustanovitev podružnice CMD. za V. okraj. V kratkem se skliče sestanek, na katerem se pred'oži ustanovitev podružnice, fn upamo, da bo mesec dni pozneje tudi Že poslovala ta naša podružnica Torej kličemo že danes vsem Jugoslovanom v V. okraju (Stara Mitnicai-Kjadin), moškim in ženskam prav posebej pa Se našim vzornim, za našo narodno stvar tako požrtvovalnim mladenkam, da naj se sestanka, k! se v kratkem skliče za ustanovitev podružnice, udeleže v kar največfcm Stevih; V se objavi v »iidirosti« 1 |»»l»!jan: ke llube/nlvosii napram Trstu Sredni »Slf. dasiravno dobro ve, da je Trst |takorekoč čisto brez živil, a se nasprotno Ljubljana vendar še precej lahko zalaga z živili. Kake [*str?hct! j trpe Ljubljančani lakoto«, se lahko [prepriča vsak, kdor pride iz Trsta v Ljubljano in Jnajde vsega, 'iar hoče, in po cenah, ki so za polo-;vico nižje od tržaških. Naj bi le Ljubljana en sam kmesec mor;;Ia stradr • iako, kakor slrada Trst že road eno lci.0, pa bi jo ir.cnda miii!la volja lemati1 živila najslabše oskrbovanemu mestu v državi, Trstu. Naj bi le tudi Ljubljančanje plačevali govedino po 20 do 28 K kilogram ne pa teletnine po 5—6 K. kakor jo plačujejo, in naj bi imeli okoli in okoli mestva pusti in še upostošeni goriški in Istrski Kras ter razdejano Goriško, ne pa bogato založene poljedelske Kranjske, da bi vsaj vedeli, kaj se pravi živeti v vojni, potem bi menda peli nekoliko drugačno pesmico o aprovizaciji, kakor jo pojo sedaj, in bi tudi ne bili tako gladovno samogoltni, kakor so sedaj napram drugim, ki v resnici nimajo ničesar. No, ljubljanska aprovizncija je res lahko ponosna na svoje zaplembe Trstu namenjenih živil! Deset zapovedi: 1. Slovenci. Hrvati in Srbi so en narod s tremi imeni 2. Ne razpihuj med njimi nesloge, ker samo v slogi in edinstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov je naša rešitev 3. Ne ponižuj se pred nikomtn^ in ne zataji svojega imena: naj je slovensko, hrvatsko, ali srbsko 4. Spominjaj se vedno, da sf kot Slovenec. Hrvat in Srb veja velikega slovanskega debla in da so ti Poljaki. Cehi in Rusi bratje. 5 Ponašaj se s tem, da ima$ dvanajst milijonov slovenskih, hrvatskih in srbskih bratov in da si Slovan, ki jih Je nad sto in Šestdeset milijonov. 6. Spominjaj se, da nam le domovina lepa In velika. aH razkosana Spomin na slavno prošlost tvoje domovine na| te bodri ca delo za njeno bodočnost. 7. Vedi. da si vezan z brati z vezfo krvi in jezika, dočim Je vera stvar vesti. Zato so Slovenci. Hrvati in Srbi en narod brez razlike vere. 8. V svojem srcu, v svoji rodbini in v vsem svojem življenju si prizadeval, da najprej ostvariš in izvedeš tisto, kar hočeš, da bodi v svojem narodu 9. Varuj se praznega oduševljeni In velikih besed. Govori in zahtevaj samo tisto, za kar si voljan in za kar moreš zastaviti sebe vsega. 10. Ne dopuščaj, da bi tisti, ki te izrabljajo in ponižujejo v vsakdanjem življenju, govorili v tvojem imenu! Kar se dogaja v železniških vagonih, prekaša večkrat mejo dostojnosti. Najprej pobirajo prf blagajnah potnikom denar, potem jih tlačijo v vagone in na hodnike, a večkrat mornjo potnik? čakati poznejše vlake. Jaz sem dne 17, t.'m. plačal v Ljubljani za vožnjo do Opčin IT! razreda, a ker' nisem dobil prostora v HI. razredu niti da bi s»2> na hodniku, sem šel v II. razred, misleč, da dobim sedež in doplačam. Ali. tudi v II. razredu sen! moral stati.jia hodniku od Ljubliane do Opčin. IVledl potom došla kondukter in revizor sta mi vzela ® listek In zahtevala doplačila Rekel sem |hna. da j doplačam, ako mi dajo prostor, da ne bom stal na hodniku Plačal sem. kar sta zahtevala ter izjavil, da se pritožim na pristojnem mestu Dospe v?' na opensko postajo, sem šel na postajni urad in sem javil uradniku svoj dogodijaj. Uradnik pa je zarentačil »leh verstehe nlchi slovenlscbl« in poklical »»štationsšefa«, ki sem mu povedal svoj dogodek s pristavkom: Ako nima uprava vlakov za prevoz ljudi, nal ne izdaja listkov; čc potnik II! razreda stoji na hodniku I! razreda, je zadostno kaznovan, saj bi Tajši sedel v III razredu, nego stal na hodniku II. razreda Najlepši pa je, da imamo Slovenci železničucga uradnika, ki nas ne razume. ter naj bi bili Še veseli da se mo", pri nas debeli. Kraševec. Iz Sežane nam pišejo. Na^e aprovizacijske razmere postajalo čim dalje tem neznosnejše in to zlasti za tisto ljudstvo, ki samo ne pridela ničesar in je odvisno edino od one malenkosti, ki io daje aprovizaciia: vsega skupaj 22 dkg na osebo in dan. pri čemer ie vračunjeno prav čisto vse kar se dobi: moka, sladkor, kavna zmes. mast itd Ko je bil cesar v Sežani. Je obljubil deputaciji, ki ga je pozdravila na kolodvoru, da se bo storilo vse kar je le mogoče, da se aprovizaciju zbo!j?n glcdt količine i glede cen. da se za to poskrbi iz držav-nih sredstev. Nakazani so bili potem res milijoni v ta namen, toda kakor se nam 2di, našeca okraja niso upoštevali in ga ne upoštevajo pri tem po-boljšku. kajti ostalo je vse pri starem to se piavi, ne: količina enaka kakor prej. oziroma manjša, cene pa višje. Kakor smo 2e rekli, so posebno hudo prizadeti neimovlti sloji, kateri zastonj hodijo prosit živil, in jih tamkaj celo še prav osorno zavračajo . Saj je n pr oni znan! nemški Wo!f neko žensko, ki je prišla prosit moke. češ. da z enim kilogramom na mesec, kar naj bi bilo kuho in peko. nikakor ne more izhajati zavrnil z besedami: »Kamor ste nesla črešnje. pojdite tud: po moko!« In kakšna živila se nam dobavljajo? Pred k2kim: osmimi tedni se ie kupilo za 44.000 K repe, ki pa ie bila že tako gnila, da so jo župani, ko se ie razdelila občinam, zavrnili, češ. da je popolnoma neporabna Nato je prišel vagon krompirja Spravili so ga najprej na nekem odpi-terr prostoru, potem pa v skladišču kier je skoraj popolnoma segnll. tako da ga od celega vagona ni ostalo niti dva kvintala Tako so živila sejmila namesto da bi jih bilo dobilo prebivalstvo Ljudstvo se za-čudeno vprašuje, Iz kakšnih sredstev se nek! kupujejo ta živila, da potem na tak način prihajajo v nič? Splošna pa je Želja, da bi se aprovizaclja pri nas uredila tako. kakor le urejena v Trstu, da bi vsaj neimoviti sloji, tisti, ki sami ničesar ne pridelalo, dobili vsa! toliko živil, kakor jih dobe v Trstu in da bi dobili živila tudi ceneje, take kakor v Trstu! Toliko za danes; več o priložnosti. — Prizadeti. Iz poštne službe. Z dnem 5. avgusta t. I. se aopet odprejo poštni uradi Kanal. Dornberi, Moša, Plave. Renče in 5t Lovrenc pri Moši za pisemsko rošto. vštevll službeno in zasebno rekomandacijo, kakor tudi za denarni (po?tnonaka2mčnl in po!tno-hranilnični) promet in za promet z vrednostnimi p! s m i. Istega dne se razširi službeni delokrog poštnih uradov Gradiška. Komer! in Medeja na promet z zavitki Na'viš's teža zavitkov znaša 10 kg Odbor za pomoč stradajočici otrokom bo Imel j svejo sejo "rad: raznih zaprek mesto danes, kakor je bile naznanjeno včeraj. Šele v pondeljek, ob 6 7večer, v pisarni odvetnika dr. Cok* Kaj Je škandal? »Slovenec« odgovarja na to vprašanje; Da se že štiri leta pobira za vdove in sirote padlih junakov, In da le-te pri nas nič ne dobe? Ne, to še nf škandal. Da se ljudem na neštete načine vlači denar iz žepov za uboge invalide in da ti potem nič ne dobe? Ne, to še ni škandal. Kaj pa je potem škandal? Skandal je Šele če opozoriš javnost na take razmere, In ljubljanski cer.zor dotično notico zapleni. Nelrankovani zavitki od armade na boflščn. Pripadniki c. in kr. armade na bojišču morajo v bodoče predajati zavitke v monarhijo pri c. in kr. vejno-poštnih zavodih, ki so poblaščeni v sprejemanje zasebnih vojuopoštnih zavitkov In to ne samo, kakor do sedaj, proti plačilu pristojbin za pošiljanje, ampak tudi nefrankovano. Poštnino s poviškom plača prejemnik. Avstrijska speci ja i i teta. V šibeniški blaznict ▼ Dalmaciji je, kakor poroča »Tagespost«, te dni umrl neki 106 leten starček, rodom iz Boke kotorske, čigar sin je bil v začetku vojne po naglem sodu obsojen v smrt in obešen. Starec, ki je bil, kakor vsi drug?, izvzemši vojaško sodišče, prepričan, da so mu sina po krivem obsodili in usmrtili, ie v svoji ogorčenosti izrekel neke besede, zaradi katerih so tudi njega obsodili v smn. Tedaj je bil star 103 leta. Zaradi svoje visoke starosti je bil pomiloščen in smrtna kazen se mu je spremenila v 15'etro ječo. Mož bi bil moral doživet* torej 1 IS let. da bi zadostil »pravici«. Revež pa je zblaznel Prepeljali so ga v šibeniško blaznico. kjer se ga je sedaj usmilila smrt in ga rešila Iz Skednja. — V nedeljo. 2S t. ns. uprizore tržaški slovenski igralci tridejansko burko vozne ženske« In sicer ob 7J4 zvečer V vojni je bil Skedenj menda najbolj prizadet in naše jugoslovansko škedenjsko občinstvo,trpi še dandanes na učinkih te vojne. Da se nekoliko razvedri in d?? pozabi na današnje težke čase. so se odločili naši domači igralci, da uprizore burko, ki nam že s samim naslovom obeta obilo smeh: Zapleti v burk? so taki, da prihaja občinstvo iz smeha v smeh. Predstava se bo vršila v velit:« dvorani Gospodarskega društvi — Da bo udeležba velika in gotov uspeh se- nam porok naši pridni tfomačl igralci. Občni zbor šentjakobske podružnice CMD„ ki sc je vršil 21 t. m. v lepi. z novim gledališkim odrom okrašeni dvoran: Del. kous. društva pri Sv. Jakobu, je privabil precejšnje število podružničnih članov in prijateljev Videli smo mnogo takih, ki smo jih pogrešali žc oJ začetka vojne, ki so pa vendar ostali zvesti svojemu narodu in sc vrnili v svoio domovino, kjer zopet pomagali pri narodnem delu Opazi?! smo pa.- da se po Izgubi pok. V Pngclmana in I! Jezerska odteguje iz šentjakobskega ol;raja na?e učiteljstvo, saj je bil imen- van za voditelja otroškega vrtca gosp. Fran Sa.-ein iz Skednja Na občnem zboru CMD podružnic bi moralo biti -zastopano vsaj učiteljstvo do-tičneg3. okraja, kei je v glavnem ono poklicano. 'Jrt vodi in daje nasve*«.- podružnicam, in šc tembolj, če tam deluje šol? CMD. — Po kratkem govoru in pozdravu jc otvori I zborovanje podruž-r.icii; predsednik g Josip Sorn Javil je. dr je dc 1 lovanje podružnicc vslcd vpoklica skoro v'scga ] odbora nekoliko ponehalo da je pa vzlic temu dc-narn* promet še prcccj lep. za kar se je zahvaliti v glavnem Šentjakobski »Čitalnici« in njenim članom ki so priredi!: predstavo v »Nr.r. Doirii'. Podružnični tajnik Je podal pregled delovanja odbora. o?obito pa jc n.r drobno pcjasrM uspehe in neuspehe intervencij pri namestništvi: in na ma-gistratu. ki so bih napravljen? a- svrfio prevzetja oiroškeg* vrtca v mestn upravo Magistrat Z2-j hteva za otroški vrtec prfprpvno poslopje, ako pa ■ tega nI. teda! n? upania d* bi mesto prevzelo vrtec v svojo upravo Tudi se zahteva, da bi otroci | šent-akobskega okraja zaha^Eli v Sentvldski vrtec. J šele ko bo slednif napalnien. bi bilo ma!.1 upanja j n? otvoritev novih vrtcev V šentjakobskem, torej popolnoma delavskem okraji- kjer Je slovensko' ljudstvo v precejšnjem številu, ne da magistrat ni- ! kakih vrtcev, seveda še mani pa šot — 220 otrok i otroškega vrtca naj bo na cesti, zato ker so slo- , venskih staršev! Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala namesto radi bolezn; odsotnega g Jakoba • Merharja gospa Roza Pečarjeva. ie razvidno, da ; je imela podružnica nekaj nad 3 400 K dohodkov, j Gdč. Ivanka MahniČ je prebrala namesto odsotne vrtnarice gdf. Marije Res pregled o izpremembi vrtnaric v preteklem šolskem- letu ter o obisku in napredku v otroškem vrtet' Otvorila se je vzporednica v otroškem vrtcu, ker je bilo 23 cn razred preveč otrok. Vpisanih je bilo v tem letu nad 220 otrok, mnogo pa se Jih je odslovilo, ker jih ni bilo mogoče sprejeti vsled pomanjkanja prostorov | - Pri volftvi odbora je bil izvoljen za predsed- I nika t. Josip Šorn. za odbornike pa gg Ivan Diin-nik Karel Jamnik Josip Mirk. Just Mavrič, Josip j Fcčar Rudo« Pregarc. Jakob-Merbar. Josip Dur-; nik. ga Roza Pečar, gdč Milka Širok. Jožica Trdina in Cernigoi Liadmlla; *a namestnika gg Marij Goriup in Karei Može; za pregledovalce računov pa gg. Simon Skriniar. Gregor Babič in Rudolf dc Karg Za delegate za glavno skupščino so bili izvoljeni gg Josip Sorn. Kare! Jamnik in Ivan ; Dimnik Pri slučajnostih je opozarjal č. g. Karel j Jamnik na mnoga dela, ki čakajo podružnični odbor, predvsem na nabiranje udov. na otroški vrtec na narodni kataster, na probudo raznih spečih društev itd ; g Goriup pa je priporočal odbori: da priredi kako veselico, da se dohodki podružnice zvišajo Nato je zaključil predsednik ta take dobro uspeli občni zbor. izvrševalo! odbor Z. J. Z. ima danes, v petek, ob 754 zvečer Izredno sejo Ker je dnevni red izredne važnosti, se prosi polnoštevilne udeležbe. Skupno posvetovanje odposlancev rojanskega •Sokola« In podružaice Clrll-Metodove družbe za svetoivansko okrožje se bo vršilo danes, ob 6 zvečer v Konsumnem društvu v Rojanu Triglav. Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo Triglavski Don na Kredarici v nedeljo, dne 2S julija otvorjen Oskrbovan bo boli za silo. Turistom bodo na razpolago vino, mineralna voda. čaj kava, žganje, magije-, a juha: po možnosti tudi katere prikuhe in močnate jedi. Turist naj vzame jest vine in kruh seboj. Dom bosta zopet osSffoo-v?la zakonska Fran In Ivana Arb. Opozarjamo na zabavai večej katerega priredi Čitalnica pri Sv. Jakobu v nedeljo. 29 t m. Zanimivi spored vsebuje petje, euodejanko. figurira- ples pod vodstvom spretnega plesnega učitelja g. Bizjaka itd. Občinstvo bo imelo tudi priliko po daljšem času zopet čuti znano domačo pevko gdč. Mezgec. Začetek ob 7 zvečer. Telovadno društvo »Sokol« v Trstu. Danes, v petek, važna odborova seja ob 8 zvečer v dru- j Štvenih prostorih. Prosi se za polnoštevilno udeležbo vseh odbornikov. Vojno • pomožni urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega iu bralnega društva« v ulici Carintia št 39. I. nad., na levo. in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 In pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mestih Mestna zastavljalnica. V soboto, 27. t. m., se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi razne j dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke. popoldne pa ■edragocani predmeti, obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142 Zastrupila se je kakor smo poročali pred par dnevi neka ženska, katere niso mogli takoj spoznati. Sedaj so dognali, kdo je bila nesrečnica. Sila je brezposelna natakarica Angela Pavanz, stara 24 let. V smrt jo je najbrž pognala, ker je bila brez zaslužka, revščina, lakota. Cbleko Iz belega etamma, vredno najmanje 500 K. je ukradel ge. Margariti Canaruttovi neki Anton L., stanujoč v ul. Riborgo V Lloydoveia arsenalu ie mornar Fr. Kolos ukradel raznovrstni gradbeni materijal Tatu pa so pravočasno zasledili in našli pri njem tudi ukradene stvari, tako da ni bilo nikske škode Poceni Čevlji. Čevljar Josip Madič, stanujoč v ul. Media št. 46^ je imel par čevljev, ki bi jih rad spravil v denar. Prišel pa je k njemu njegov znanec Anton Č. stanujoč- v ul. Forni. in mu dejal, da naj nlu pokaže te čevlje. Madič je storil tako. C. je ogledoval in ogledoval čevlje in končno — izginil ?. niimi. MndiČ trpi 100 K škode. OAPOVI. Zcajkemii prispevanju t,z slov. vdove In sirote je darovala ga Ferfolja 50 K. jra Marija Petrič 200 K. ga Ana Petrič 100 K Trgovsko-obrtna zadruga 200 K. Iskrena hval? — Ker so se gg. Dolenc Martelanc in V Stare zopet sporazumeli zaradi neke šaljive stvari, darujejo 6 K moški podružnic« CMD — DcaarN hrani uprava — V prijazni spomm pokojne mame Frančiške Zgur daruje L'ospcd Fabiap Zgur za otroški vrtec na Vrdelci 30 K. za šeni\idsko šo!o 10 K in za gladne otroke 1C K V isti namen, za otroški vrtec na Vrdelci daruje Tončka Carga 10 K Spavaj v miru dubra mati 20 K za št. Vid in gladne otroke hrani uprava — Ženski podružnici CMD. dami«' M Možina 2 K. M Zerovec 5 K in Vera Perlotova 10 K — Za eno klor v novt ?enfvidski šoli so nabrali člani »Zverc jugoslovanskih železničarjev« v Kanalu povodom občnega zbora svoje podružnicc 100 K in polec tega še 24 K za šolske potrebščine revnih učencev in učenk na te: bodoči šoli. — Za Šetii'. idsko .šolo: Neimenovani Jo K. Koron Lojzika 5 K. Knvačič 2 K. — Gospodična Marija Mšiieičič jc zbrala 26 K 18 vin. Darovali so: 2%letna Kadica Markežič K 2*18, Kati 4 K. Brbar Marija 4 K. Geurdol Aneela 2 K. Amalija Ratišta 5 K. iMinelic Marija 9 K. — Za nabavo klopi so darovali: dr. Fr. Jež iz Ljubljane 100 K, Kobi iz Bo-rovnice 100 K. dr. A. Breznik, prof. v Škofijski gimnaziji 5u K — Prcc. gr sp konz. svetnik Andrej Furlan. župnik pri Sv. Križu, je izročil svoio 700 K kot del skunićk.. ondotne veselice, ki Jo je priredil aii iioc sestavljeni odbor. — Skupna svota P-93 K li? vin. hrani tajnik. !fFDflfflHlff!** (»l^čni kreusotov »tiap) ni, f»tULUdUUJlU boljši pripomoček pioti kroni« I nema kitaru in bolezni dihalnih organov lzd<*lu ' je lekarna Codermaz, Tr-,t, Ul. Riborgo 17. D 7 Higlicnlčen kvas (Oetkarjev prašek) ?a !»l:i5čice, • ripravljen bre atKonjnka ter po istem ničinu kakor v norm^lneni častj., se dobiva v lekarni Jeronit', 'Jaset ma št. 6 D 17 P^fftftvrP Anton Jarki5 t.os!oje v Bvojom atelje) rČiJ31Ut r Trstu. Via deJle Poste št 10 vt>ake viBte kup je Fran BabtČ I lir Molino graud bt. 20. AafcSzouanl srmr ^\o: * ^t- delj.h oćl y 2. Borzni trg 7, H Zu..im 21 91 zna kuha'.!, ce ' jilj sprejme takoj. Dobi dul ro hra .o in d^bro plačo. Ing. Hchie* , u. 4 Remoia 15, III. A \1 n*f„fA pl tčam od 8 do 9 K, bombažev no ol Vl^Lb B do 9 K. inesaae cunje j o 80 \ia. kg» vreče rabljeno «»d cemMta po K 'i SO in -»tviri Fano, Trst ui. Ae juedotto 13 rog il nI ^oi (ielst 2 9 R*7.novrc' no b'ft'O 7* preprodajalcu Jakob Levi. Tr-t, ulica S. >icolo 19 31 iT Ssino na dei»i9. t proti tevraigiji, re»- '1 il preti iti) to prodaja v vgeii lekarnah. D 15 „Upore Godina" mali? m o tikrnini a Zlatarnica <3. Pino »s* , v Tr iu se je preselila na Cerso št. 15 v hi vio zlatarnico G. Zcrcowitz & FS^lio. Velika izbera srebrnih fn zlvVh ur, nhanov, prstanov« verižic d Cene zmerne. Cene zmerne. SI fSSM Kafremritest la usnateest. .KNJIŽEVNI JUG«. Izišao je 13. i. 14. broj Književno,« Jujract kao dvobroj sa slijedećim bogatim sadržajem: T. Alatijiović: Ivan F. Jtikič. V N: zot : Bos-P'astir Isidora Sekttlić: Đakon bogorodf'ine crkve A Ncvačan: Rataplan, rataplan D; P. Mitrovlč: Ideal narodnog junaka. B. Lovrič: Suni nja. I Albrccht: Tovariš Janez. V. P.: Vidic Di J. D. Kagy: Vladimir Nazor. O. Bogi> : Jesno! N Bartulovič: Maribor 1914. J. Novak: SpTebod B Mašič: Dejaiiova tnajka. Dr. F. A. Ćičič: Bosansk franjevci pttma Omer-paši. S. Kondić: Moji s^o^ pust: Kazalište. U pregledu pišu Res, N. Bartu lović. li Kre5evIjakovičt M. B. Jankovići. V Cc-rovič r Kosorovim pripovietkama. Pučkom pre vratu na Hvatu, češkim revijama itd. — »Književni Jug« izlazi 2 puta mjesečno latinicom, ćirilicom i slovenački. prva je i jedina jugoslavenska revija, a stoji 20 K na pola godine. — Adresa: »Književni Jug®. Zssreb. Gonduiićeva ulica 2v srel?ro ln drf?$u!& kupuje po najviijirr cenah dooroznana urama \n zlatarn« ALOJZU F-el?H v Trst« fiazza Barrlerav. 1 vaakl veter ob 9 V« vda mtoto pršim Vstopnina K 1'- 'fea P se i'-.lvi kajo pc <3 vifl. - ro~ic£c s a . snaSa u r.arj^u. (črni) ge pro a za K 1800. Ulica Ros Huililid po tli 24, ir. n. lovo. Kuna.1 L.">02 2"le: nce Uditl&ijCai&l se lfiče kakor Čuvaj v t-k m dvorcu. Dobi brczpi»čno S'anovjnje. — Poj^m-iila na postaji Miiamar. 1501 RsHiier.e sode od oiva, tudi nove. kupuje Hotel BuLc&n t Tr^tn. 2VJi DMi^irf1? tO dva m,iiđa Prašiča Cenf ro rlUltMdlU ib dogovora. Lucio Papirianv o, sv. Jakob 2503 fiftf^fF/*'*Vfi#n mala družina (3 o&ebe . — rUdIi&4E!!lU Delo in plaču po dogovoru Via C o minere ia i o 9, 133., levo B 276 ZOBOZOHAVNEK v Dr. J. Cermak v Trstu, ulica Poste vecchfe 12 vogal ulice delle Po^ta izdiranje zobsv brci leeln. — Plornbii -- UM£T|il ZOBOE Ri^iiiane * s&r $»Ma (Lastna palača; ustanovljena leta lS"t». Zavarovanja pioti skoii. <">.7 - i po <>g"'*l streli in tki -*:;>£ij. ;ri'. : . -^itja. Zavarovanja proti tc'.vini 7. vl«>ti- t« Zavarovanja posiljatev na ii:(r;u po suii^m. Življenjska ravarovaojn v nr. * ? kor^HL. nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 1 Stanje zavarovalne crlaVnic^ iu ; vlj utaj e (31. 19 1915) K 540.445.84»-— Odkar obstoja Jritfba, je b.Io ▼ v.--a Lratitall lv plaćano na škodah K «72. J5 1.4 -i 85. Zastopstva v vseh dežel ia\ nif; nus.ih ».i va:1 tiejSih krajih Avsti -e nonarijsje. Novo pogrebno podjetje frit. Corso it. 47. (pri Trgu Piazza della legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje, države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč i. t d. pO zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa št. 31. •rivjcvl • NOVO POOBISNP PODJETJS TRST. JADRUNSfCa Trst »in Cdssb dl Risparma m 5 (Lasčaj paslsjls) Kapital In rezerva K 23,500.009,— Fllljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana. Metkovi* Opatija, Split, SI jenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ ° o vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn: davek plalije banka od svoje a. Corestovanje vlog na tekočem in žiro-ra'rnu po dogovora. Akreditivi čeki in nakaznice n vsa tu-in inozemska tržišča. - Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, pro:nese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in oiago ležeče v Javnih skladiščih. — Safe Deposits — Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl revizija žrebanja srečk itd. bre:.-ačno Stavbni k edit, rem >ours 8 krediti. — Borzna naročila. — — Inkaso.---Menjalnica. - — Esk>mpt .neme " Telefoni: 1463, 1793 In 2^66. Brzojavi: JADRANSKA | - Ursdfi« ure: ed9d)t pdpaldftfi —