8. Řtev.
V Novem mestn 15. aprila.
1886.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. Tflacegameseea. Cena jim je sa eelo Kdor želi iiako oznanilo v„Dolenj8ke Novice" nalete 1 gld., za i>ol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, i)la(ia za vsako vrsto z navadnimi črkami Bprejema J. KrajflC v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Nov nasvet, kako pomagati Dolenjcem-
Z mnogobrojninii sredstvi hoČe se našej za-puščenej iii zaiiemarjenej Dolenjskfj ])oma^ati. To velja o vseh lepodonečih besedah in rajskih namerah, katere nam podajajo naši veljaki in rodo-Ijulii vsak dan po slovenskih časopisih — v resnici pa ne ostane pri nas doli ob Krki in Kulpi večinoma Tse pri starem, dan na dan je vidno sla-beje za tu bivajoče prebivalce. Največkrat in najraje nam obljubujejo toli zaželjeno dolenjsko železnico, o katerej se je že mnogo pisalo in se bode še, predno bode iz te moke krult. 19. vek se zastonj počasi svojemu zatoDU nagiba, on ima malo upanja, da bi v svojej starosti videl ob naSih holmcih in po naših dolinicah železuični hlapon drdrati.
Pa pustimo železnico dolenjsko na strani, o njej bode smel skoraj gotovo prihodnji rod govoriti, peČajmo se z našimi občinskimi, okrajnimi in deželnimi cestami. Kdor pozna po večini vso našo Kranjsko, imel je prihko opazovati, da je ravno na D ol e nj s k em v eli k o slabih, najbolj zanemarjenih cest in liudih klancev. Tujec bi menil, naSe ljudstvo je tako zanemarjeno, da noče cest popravljati in klancev preložiti, ter da raje po najslabših potih vozari in raje svojo ubogo živinče po hudih klancih neusmiljeno trpinči, kakor da bi te zapreke odstranilo, istina je, nekoliko je ono krivo, toda ne vsega. Morda je napravilo ljudstvo na Notranjskem in Gorenjskem samo od sebe in cadovoljno brez tuje pomoči, svoje dosedanje lepo uravnane iii dobro vzdržane ceste. Tudi naša Dolenjska bi se dandanes ponašala z enakimi cestami, kakor omenjeni pokrajini, če bi se bilo od nekdaj storilo — toliko za njih popravljanje in vzdržavanje od vseh strani; če bi se bilo ljudstvo od nekdaj nato napeljevalo in sililo, da naj skrbi za dobre ceste: a za to pokrajino se ni živ krst zmenil.
Tako je ostalo vse pri atarem, dokler se ni T najnovejšem času vendar sprevidelo, da tako dalje ne more iti. Ceste, ki so kakor žile pri řloveku, po katerih se kri pretaka, ceste so pri nas, kakor žile pri zeló bolnemu človeku — slabe,
aU bolj rečeno: za nič. Kakor je pri človeku naravno, da ga smrt pokoplje, ako se mu ne more kri dovolj živahno po žilah pretakati, tako je posledica slabih cest smrt narodnega blagostanja, smrt za občni blagor onih pokrajin in dežel, kjer nimajo dovolj in dobrih cest.
Recimo, da se enkrat vendar želja naša uresniči, da dobimo železnico. Vendar do takrat in pozneje potrebujemo dobrih cest. Ako imamo dovolj in dobrih cest, lahko še mnogo leta na dolenjsko želsznico čakamo, brez posebne škode — ako se nam pa te ne napravijo, nam železnica dosti m bode pomagati mogla, hrez dobrih cest smo in ostanemo reveži veliki.
Akoravno je Kranjska vinorodna dežela, ter vsako leto mnogo in vmes i veliko dobrega, da izvrstnega vina pridela, vendar opazuje se, da vinska kupčija z domačimi vini bolj in bol) peSa, da cena kranjskih vin vedno nizka ostaja, če prav stroški za pridelovanje vina, davki i. t. d. vidno in redno rastó ; paČ pa se zopetno opazuje, da se iia Kranjsko leto za letom več tujih vin, posebno judovska vina iz Hrvaškega in Ogrskega uvažujejo.
Ta vina, potem štajerska, istrska, dalmatinska, včasih celó avstrijska vina delajo kupčiji z domačimi pridelki vedno težjo in večjo škodo. Kje so tisti iasi, ko so Dolenjci po Notranjskem in po Gorenjskem svoja domača vina vozarili in z vspe-hom prodajali? Zakaj ne cveté več ta kupčija in tudi nikakor cvesti ne more? Zakaj nam morajo iz tujih, oddaljenih krajev vso Kranjsko s slabimi, ponarejenimi vini preplaviti in nam uničujejo domačo kupčijo?
Vsakdanje življenje dá nam najboljši odgovor.
Krčmarji in vinski trgovci imajo od te kupčije s tujimi vinskimi trgovci menda večje dobičke in olajšave, kakoršiiih jim domača kupčija nikdar ne bi donaSala. Ne le, da jim tujec rad na upanje daje vina, koUkor ga potrebujejo in ga imeti hočejo, da je treba kupno ceno še le Čez pol leta in včasih še pozneje odšteti, dobé viuo po ravno isti ceni ali pa še ceneje, kakor domača, ami)ak jim vrh tega vino tudi v klet postavi. (Kakošno pa je to blago? Ali je to naravna in zdrava pi-
jača?). Tu ni treba nobenih sitnosti z najeminjem Tožnikov, z voiiijo i. t. d. Ako pa naši krčmarji sami po vino gredó, res, da dobodo dobro kapljico, toda treba je imeti „novcev" ; treba je precej z denarji pri rokah biti, naš Dolenec ne more in ne ame upati — vsaj ima sam toliko lukenj, katere mu je mašiti, da mu ne zarubijo vsega imetja. Kar pa je n aj težav n ej e, najsitneje, najdražje in èesar se vsak boji, je vOÍ^Ilja. (»«ij« »lo««.)
Kaj je uoyega po avstrijskem cesarstvu?
Zadnjiž smo pravili, kako sta we potegovala za pravice nas ubozih Slovencev v državnem zboru gg. poslanca na Stajiirskem liai i iu Voš-njak; danes pa vam z veseljem naznanimo, da tudi naši Kranjski poslanci ne držé rok križem. Gospoda poslanca Pfeifer in Š u kije sta jako toplo priporočala Dolenjsko železnico. Gosp. Pfeifer se je potegnil prav posebno tudi za vas uboge dolenjske kmete. Minister mu je med druf^im obljubil, da bode poslal letos na Dolenjsko amerikanskih trt, kterih se ne prime trtna uS. Vino-rejci jili bodo lahko dobili in v vinograde zasadili. Kazun tega je govoril gosp. profesor Suklje tudi kaj goreče za zatirane Korošce, ki nimajo ne ene popolno slovenske ljudske áole — in sploh zahteval več pravic slovenščini po slovenskih srednjih šolah.
Ravno tako je pa razkladal poslanec Vite-Ž i č, kakove krivice ae gode zlasti v Šrdi Slovencem ill Hrvatom po Istriji, kjer jih Italijani grozno zatirajo. — Sicer se pa nemško-liberalni poslanci v Dunajskem državnem zboru obna5a,jo grozno surovo iti neotesano. Ni jim dovolj, da ovirajo pridno delovanje in tako davkoplačevalcem denar jemljo iz žepov — govore tudi besede, kakoršnih bi se sramoval količkaj olikan človek.
Mala loterija ima mnogo nasprotnikov in sicer po vsej pravici, kajti tu ae zapravlja deuar najubožniših ljudi, — zlasti pa jej je gorak poslanec Roser. Letos je tiijal vže tri in dvajsetiČ naj se odpravi. Trud njegov je vendar zopet zastonj — ker minister ne ve, kje bi sicer dobil one milijone, ktere mu donaga loterija!
V Budapešti na Ogrskem so zasledili veliko sleparijo. Bila je ondi več let cela „komisija", ki je z goljufijo fante od vojaščine oproščevala, treba je bilo plačati le 450 gld. Posebno so tako pomagali mnogim judom ; kajti tem puška prav posebno smrdi. — Ali kaj jim pomaga? — sedaj se bodo morali še enkrat skazati vsi, ki so bili zavrženi v zadnjih sedmih letih !
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Balkanu ue bode miru. Grki so sklenili vojsko. Skoraj gotovo se bodeta Turk in Grk kmalu lasala, ka,) pa bode iz tega, kedo vé?
Bolgarski knez Aleksander je praznoval svoj rojstni dan — kaj slovesno. Bulgari so mu liiteli srečo vošit od vseh strani.
Na španjskem so se nove volitve za kraljico vdovo prav dobro iztekle.
Viditi je po zadnjih sporočilih, da bode Prusija vendar te res sklenila mir s papežem ter dala katohčanom pravice, ki jim gredo.
Ruski car bode potoval s carinjo v južno deželo Krim pri Ornem morju. Kako se mu godi, se pač iz tega vidi, da bode vsa, blizo 2000 ruskih verst doiga pot zavai'ovana s trojno stražo, da kdo cesarja — šiloma ne umori.
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
Korist iiovlačeiija strni z brano spomladi. Dasi že nekaj let na Dolenjskem živim, vendar še nisem opazil, da bi kdo ozimino spomladi, ko sneg skopni, povlekel. Mogoče, da je temu krivo preobilo dela spomladi, zlasti v vinogradnih krajih, ker obdelavanje vse delavne moči potrebuje ; ali pa uaŠim kmetovalcem ni znano to res važuo in koristno delo. Oe je kdaj spomladuo povlečenje strni koristno in potrebno bilo, bo to gotovo po letošnji dolgi zimi. — Ko se bo zemlja dobro osušila, tako, da se živini, ko brano vleče, več ne vdira, se lotite, dragi kmetovalci tega dela; vidili boste, da vam za trud ne bo žal, še manj pa za bilČice žita, ki jih bo brana tu pa tam poruvala. Stru se bo hitro okrepčala in bo mnogo lepša od nepovlečene. Vlačiti pa se ne sme, kakor po oranji, ko se ima njiva zravnati ; ampak povleče se le brana do brane. Ko sem pred nekoliko leti necega KoČevarja pregovoril, da je za poskušnjo prebranal dva kraja prešenice, drugo je ])a pri miru pustil, je bi s to poskušinjo tako zadovoljen, da je rekel, da tega dela ne bo nikoli več opustil, če bo le spomlad ugodna; to je suba. Kdor se boji, da bi si z brano žito spridil, naj poskusi enako onemu Ko-čevarju na malem. Skušinja ga bo o koristi tega dela bolj prepričala, ko vse moje besedovanje.
(D o sta ve k.) Ta nauk je zadnjič po naključju izostal, sedaj bode pa pač že prepozno za povlaČevanje — razun v visokih krajih, kjer je sneg dalje ležal.
Piâe se nam:
Iz âmihel-Stopiške občine 12. marca. — Neka dunajska družba začela je pred par leti po-sekavati gozd „1'adež" imenovan, kake 2 uri od Novega mesta oddaljen, žge oglje ter ga izvaža na Dunaj. Ta gozd meri veČ tisoč oralov in nekaj
itotin oraloT ga je že padlo pod sekiro. Viša ol)-lastnija morala je gotovo zasle^ti kaj nepostavnega, ker je zaukazala, da se oglje žgati ustavi in družba drži gozdne postave. Za tak ukaz moramo jej iz Brca hvaležni biti, in tu očitno ])riznavaino svoje laupanje do nje, ker spoznamo (in jej je mar blagor naSega ljudstva! Toda, kaj te zgodi! èmihel-StopiÈko „županstvo in srenjski (dbor" (to je: le nekaj odbornikov, ker občinske seje ni bilo za popolni zastop) tako se glasi uloga, prosi, da bi se oglje smelo âe nadalje žgati in zgornji ukaz razveljavil. S kakimi razlogi je ta prošnja podprta mi ni znano, morali so že silno važni in nujni biti, ker se je nekaterim gospodom tako mudilo. Kořeni prefojuti njih postopanja v tej zadevi, hočem pa ob liralktm svoja mnenja naznaniti v „Dol. Noviťfib" zakaj sem zoper to, da se gozd Že na dalje posekava :
1.	Vi?a cljlast je gft( vo spoznala kaj je na kvar iiašfmu ljudstvu, od tod njen ukaz, vsaj imamo zato postavo, da se gojzdi ne pokončavajo, a tudi Vfmo da se morijo posekani kraji z novimi sadikami oljsaditi, posebno tukaj, ker je več tisoč oralov in bi žgali Ěe kakih 10—12 let.
2.	Ljudstvu je ta zaslužek, ki ga i)ri oglju zasluži le na kvar, ker še veri dobiček bi posestnik imel, Če bi se poprijtl lastnega zemljišča z vso marljivostjo. S i)repriČaiijem rečem, da se množi le beračija in proletarijat. PriĚlo je bilo semkaj iz Fin-lanskega okrog 60 voznikov. Mule so vsem že poginile, konji so taki že kot strašila. Da je moglo nekaj diužin t Furlanijo, treba je bilo milosrčnih rek da so jim zložili za popotnino. Živež so jemali ra upanje, zapustili dolg, priíli so ob živino, in nekaj tukajšnjih založnikov ne le ob dobiček, celo ob precejšnjo svoto lastnega denarja. Marsikateri je tudi obolel zaradi tega, ker zima je bila letos huda in na pi ostem stanovati v takem mrazu ko je bil letos, no . . .
3.	Drva so se tu doli vpar letih zeló podražile, to vé Novomesto in okolica le predobro, kam bomo s časom prišli, če se irodo gojzdi kar svojevoljno posekavali.
4.	Kake postanejo občinske ceste, ki se dan na dan po njili toliko vozov prepelje, mi ni treha še le praviti, pa imamo tudi vremenske razloge Zoper posekovanje. Kolikor manj gozdov, toliko manj studencev, veČ viharjev, nalivov, toč i. t. d., katere ohiskiyejo take opustošene kraje,
5.	No, tudi versko - nravna odgoja otrok ne Wore biti ravno izgledna pri tacib ogljarskib dni-Žinah. V cerkev je daleč, sole ne obiskujejo, ko pa žolskim letom odrastejo, se pa z druzimi ma-njimi otroci h krščanskemu nauku hoditi sramujejo. Navedem zgled : Neki g. župnik podařSuje za prvo 8v. obhajilo otroke. Todi iz Padeža se je oglasila neka učenka, a prišla je samo enkrat. Zakaj?
Sram je je bilo hoditi z otroci, ker ona ni več kakor 19 let stara, Kakošna more biti versko-nravna odgoja pri tacih otrocih se da ložej soditi kakor pa povedati. Naj zadosté te moje opazke, vi dragi bralci „Dol. Nov." pa sodite sami nad tem, kar ste ravno slišali in kedo da ima prar, slamo dotično oblast pa prosimo, da nas varuje po postavnej poti in odvrača zlo, t katero naa nekateri domači možje bodisi vedoma ali ne-vedoma potisniti hočejo.
Iz Ribniškega okraja. — Veselo novico mi je danes poročati: novačenje mladeničsv iz ribniškega in la&kega sodnijskega okraja vršilo se bode od !etoe naprej v Ribnici in v Velikih Laáičah, ter ne bode treba našim fantom hoditi T Kočevje, da spohn'jo svojo dolžnost. S tem je kaj ustregla visoka vlada našemu prebivalstvu; kajti do sedaj morali so naši mladeniči v Kočevje se peljati, ïiapravili so med daljnim potom mnogo, ostati so morali po več dni z doma, koliko trudu in sitnosti se jim je po nepotrebnem nakladalo, dočim so kočevski fantje pred nosom imeli asentno komisijo. No, ako bi kočevski fantje za rabo bili, pa vsaj je znana skrivnost, da se je \ečina fantov iz slovenskih okrajev k vojakom vzelo. Pod prejšnjo vlado se je mnogokrat na ta pomanjkljej gledé novačenj» moledovalo, naj se tudi pri naa v slovenskih okrajih asentuje, toda takrat vedelo so je toliko uzrokov našteti, da bi bila brezuspešna vsaka daljna prošnja. Kar se takrat ni moglo zgoditi, to se je sedaj tako brez vsacih ovinkov, brez truda in hrupa storilo, in s tem veliko dobroto skazalo našemu prebivalstvu. — Radi tega pak je naŠe prebivalstvo hvaležno vis. vladi, oziroma sL c. kr, okrajnemu glavarstvu in v prvi vrsti veleči slanemu in za naš političen okraj mnogozaslužnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju H. [ločevarju, da se je ta naredba upeljala.
Zato pa tudi smemo upati, da nam bode visokorodni gospod okrajni glavar pomagal se <lrugo in večo krivico odstraniti. Kdor nase krajevne razmere pozna, kako daleč ima naše prebivalstvo pri opravilih s c. kr. okr. glavarstvom v Kočevje, kako hribovit in težko dostopen je ves političen okraj, koliko truda, zamude časa, stroškov zahteva vsako tako opravilo; kdor vé, da ima ravno prebivalstvo iz slovenskih okrajev največ opraviti pri c. kr. glavarstvu, ker gre večinoma vse možko vsako leto na tuje, kot rešetarji, lončarji, drvarji, kot prodajalci kostanja, pomeranč i. t. d. ; dalje, da je naš slovenski del političnega okraja mnogo bolj obljuden, da ima štiri trge, veliko vasij — spozna, da smo nasproti Kočevarjem v veliki krivici, kjer ima ves sodnijski okraj samo eno mesttce. Ljudstvo ko-
Čevarsko pa Tedno bolj in bolj doma ostaja, ker je kroftnjarstvo že 7,el<5 ponehalo, v ogrski polo--vici države Se celí5 popolnuma prepovedalo.
lies imajo iz nekaterih na lirvaški in Ďr-non)a]jski meji ležeče vasice, že sedaj đale6 do sedeža okrajnega fçlavarstva in bi potem, ako bi se to preselilo, še dalje imele ; pomisliti pa gre, kako redko imajo ti opravila pri okrajnem glavarstvu, kako malo ljudi bi ta oddaljenost občutljivo zadela, samo onim od Fare naprej in od Osivnice ; vsem drugim bi oddaljenost ne bila prevelika ; dočim morata sedaj dva u o d n i j s k a okraja, polovica vsega prebivalstva in to jako občutno trpeti.
Iz Vrhovega pri Radečah. — Ljubljene
nam „Dolenj. Novice"! Prav z dobrim vspehom končale ete delovanje prvega leta, a še bolj živo in jedrnato pokazale ste se sedaj v drugem. Si' svojim vrlim podukom in majbno naročnino priljubile ste se prav obširno. Kes neobhodno potrebno nam je bilo tacega lista; zatorej smo pa tudi obče prav hvaležni vsem onim gospođom, ki so nam ga iistanovili. Le ubogajmo in ravnajmo se po poduku „Dol. Nov." Veliko lepega pouka in veliko sladkega upanja na boljšo pri-hodnoBt nam dojde s tem listom. Tako namreč: povedale ste nam, da zagotovo dobimo prav neobhodno potrebno vinarsko šolo na Dolanjsko, 6 časoma mogoče, da tudi dolenjsko železnico, in vsakokrat sporočite nam kako čvrsto da se je poprijel deželni zbor za boljše blagostanje naše lepe, a še daleč zaostale Dolenjske.
Dolenjci smo skorej popolnoma propali. — Dober je Še kmetovalec, kateri bi se pa že težko naSel, da bi bil čisto brez dolga. Strašno je slišati koliko gre vsako leto na kant. Veliko se je res začelo pisati po različnih časopisih o propadu kmetijstva. Večidel đolžijo le kmeta, da je sam kriv svoje revščine. Mnogokrat je to res — ta ali uni je malomaren in Časih preveč sa-moglaven; ali vselej ni tako. Ve „Dol. Novice*^ predobro poznate slabe razmere kmetskega stanu, zato neboste štele vse to v greh nam nevednim kmetovalcem, kajti še čudil se bo marsikdo, ako bi mu mogel in ako bi ne bilo prepiČIo za prostor naštevati vse natanko, kakšno breme da imamo naloženo.
Le poglejmo kako so visoki davki že sami na sebi, potem koliki pa so zopet občinski iu drugi stranski dokladi. Pa vse to bi Se bilo; pa poglejmo še malo dalej. Kadar sin kmetu ravno doraste, da bi mu pri delu že pomagal, iti mora v vojake, kjer očeta stane vsak kolikor toliko ~ doma pa ni delavca. Ako pa sin ni za vojaka, plačati mora kmetovalec novi davek „vojaško takso", katera je tudi dovolj visoka. Če ima oče le od enega plačevati, je hudo; več
jih je pa tudi, ki morajo plačevati od treh, štirih i — lahko si mislimo kako težek davek je zopet to. Kaj pa je z davkom, ki so ga dobili vsi rokodelci, mislite li, da jim je to kaj v zgubof Nič, le se nasprotno dobiček ! Vsak ee je tega že sam lahko prepričal. Ako si nesel kakšnemu koli rokodelcu kaj narediti ali popraviti, računal ti je gotovo precej par desetič več kakor poprej, rekoč, da mora patent plačevati. Kmet pa rokodelca jako potrebuje, toraj ima le zopet kmet nov davek tako rekoč po druzih rokah.
Primeri se, da ima kmet v stanovanji (stanti) kakega Človeka bodi <<i že iz soroda ali večkrat tudi tako skorej iz usmiljenja, in zopet mora od tega plačevati — časih kmalo več, kakor dobi (stanta) od njega. Koliko torej že tega, ko bi nič druzih stroškov ne bilo.
No zakaj pa ima denarja dobit? Izmed poljskih pridelkov edino za kakšen mernik pšenice, katera pa sedaj tudi nima nobene cene. Druzega pa še dostikrat za svojo hrano čez leto nima zadosti. Vinograd pa skorej večkrat zgubo dela, ker tudi vino že dolgo pred do letos ni imelo nobene cene. Edino živinoreja — ta daje êe največ dobička kmetovalcu, če ravuo je tudi se pri nas prav na nizki stopinji.
Seveda v tem kriva je le nevednost, ko bi kmetovalci bili v svoji stroki bolj podučeni, gotovo bi boljše shajali. Upamo pa, da sedaj ko ste nas „Dol. Nov." začele prav lepo učiti, in ko je deželni zbor dovolil dati na Dolenjsko že omenjeno vinarsko Solo, se bo s časoma na bolje obrnilo. Posebno če dobimo še železnico, da bo-demo zamogli vsaj te pridelke laglje in z boljšo ceno prodajati, kakor dozdej.
Prav veselo je tudi, da se je toliko začelo misliti, kako bi se zabranilo toliko popivanje pogubljivega šnopsa.
Gotovo bi bila prav dobra postava, da vsak, ki bi se od žganja opijanil, bi moral plačati kazen v denarjih, ako pa bi ga ne imel, zaprli bi naj ga nekaj časa brez jedi, in za njega plačati bi moral tisti, pri katerem se je opijanil. Mnogo dela bi res to od začetka stalo, pa bi gotovo dolgo ne trpelo, kajti vsak bi se hal dati ali piti toliko snopsa, da bi se opijanil. Saj tudi zdaj izvira zavoljo pijanosti mnogo nesreč, tepeža i. t. d,, kar daje sodnijam dosti opravka. Na vsak način ustaviti se bode moralo to žalostno in škodljivo pijančevanje, dasi bode težka reč, ker je že prav močno ukoreninjena ta razvada. Trdna volja storila bo pa vse. — Kedar se bo to zgodilo, se bodo ljudje privadili zopet bolj vinu, in kmetovalec bo lažej spravil v denar svoj težki pridelek.
Ne obupajmo torej; Če nam le Bog dá svoj blagoslov, bomo začeli enkrat lažej dihati
pod svojim bremenom. — Tudi bi vas „Dolenj. Novice" še prosil, kar vem, da bi se mnogim vstreglo, da bi ob koncu vsacega leta natisnili in izdali kazalo, kaj vse da ste med letom prinesle, ker lahko si še vsak potem v sili poieèe kakega poduka ali svéta. Saj veste, da kadar človek že nekaj dobi hoče àe veí imeti.
Iz Podstene pri Ribnici 9. aprila. — Fo
raznih èasopiaih, kakor tudi v raŠem cenjenem listu berem sostavke proti strupeni ponarejeni žgani pijači.
Mnogo se govori, kako bi ee isto obdaiilo, da bi se laki veliki skodlivi razvadi v okom prišlo. Ali po mojih mislih se bo težko kaj prida doseglo z velikim obdaČenjem ; kajti kaj nam pomaga imeti nekoliko tisoč več deželnega premoženja, ako je poleg istega ljudstvo pokvarjeno, duševno in telesno!
Na misel mi pride občinski red od dné 17. februarja 1866. leta člen 28 določuje, v domačem občinskem podrořju: „dolžnost je županu skrbeti, da ee zdrav živež prodaja, in sploh skrbeti za zdravje svoje občine".
Ne »padajo li fi škodljivimi esenci, in špiritom ponarejene ž-?ane pijače, ki so gotovo iz eamopridne dobičkarije in proti človeškemu zdravju napravljene, pod 28 člen gori imenovane postave? Ge pa je tako, potem bi brez dvoma zavedni in od šnopsa neodvisni občinski predstojniki, prvi vir isti strupeni pijači zadušili.
Seveda bi se morali postaviti na račun deželne blagajnice, dobro izvedeni t kemičnih znanostih uradniki, da bi proti pazili in razsojali, ktere žgane pijače in tudi vina so s strupenimi in omotljivimi stvarmi pomešane, ki se prodajajo v največo škodo Človeške družbe. S temi v zvezi bi mogli gg. občinski predstojniki marsiktero škodljivo pijačo odstraniti, — Ako se ne bo v okom prišlo takim škodljivim pijačam, bomo Še jako žalostne posledice dočakali.
Jaz sicer nisem kak poseben učenjak, to si pa dobro zapametim, kaj se godi v človeški družbi. Zatorej pa vas, slavno uredništvo prosim, da blagovolite na pravem mestu pozvedeti, spadajo li že imenovane strupene pijače pod 28. Člen občinskega reda, in bi ne bilo li dobro, da bi se take pijače po protipaznikih obelodanile, in tako tudi odstranile po istem členn?
Prosim, da ako kaj vgodnega zveste, da kakor hitro vam je mogoče, v cenjenih „Dolenj. Novioah" oznaniti blagovolite.
Iz Velikih Poljan 9. aprila. — Dragi bralci „Dol. Novic", tudi jaz vam nekoliko sporočim o letošnjem dolgem predpustnem času : dolg je bil res kakor slabo leto, posebno ker je bila tako hudo mrzla zima. — Letošnji predpust se je zopet veliko tisoč dolga napravilo: največ pri
obljubah velikih dot, ki se bodo težko plačevale zarad pomanjkanja denarjev. Ali vsi ženini niso dobili veliku, le nekateri : veliko se jih je po-ženilo prosto, — kateri bodo v kratkem po občinah berači. Nove hiše, kajže ee stavijo, rastejo kakor goba, in so v veliko škodo kmetiškira posestnikom. — Mnogo se je ta nori Čas laži trosilo večinoma od ženina in neveste, kakor znano, imajo s takimi rečmi jezične ženske 1« preveč posla.
Napčno je tudi po nekterih krajih, kjer se svatbe vršé, da nimajo žandarmerije vece pozornosti naročene od viših oblaatnij. Treba bi bilo pač na primer, da bi se voglariji fantalini odstranili od takošnega surovega zahtevanja, kakor 86 godi dandanes. Dostikrat zahtevajo fantje od ženina po 10 ali celo 20 gld. ; če jim noče dati ali če nima, potem se grozijo da mu bodo škodovali — kar se navadno tudi zgodi, če jih dobro ne plača. Kedar pa dobijo od 4 ali 5 ženinov v občini veliko svoto denarja, potem si pa napravijo veselico, h kateri se pridružijo tudi možje — ali ne možje — kukavice! in preden končajo, se prepirajo, celó udarijo, da potem pride velikokrat do porotne sodbe ter se naloži deželi veliko stroškov. Ako bi pa sla občinska policija v ponoČnem času okoli po tacih stražah brez orožja, bi pa morda kaj tržifa, kar bi se težko nosilo. Bolši je takšne ljudi pri miru pustiti, si misli — in res imajo potem mir za „lum^arije".
Se nekaj imam dodati. V našem okraju je prišel sedaj v dvejih letih neki luboderni gozdni Črv; to 80 tisti trgovci, ki se jim les nič ne smili : kupujejo les in za trame tešejo — gozdi se sekajo, podirajo od debelih smerek, hoj do najtanjšega drevesa! Ker sekira tako neusmiljeno poje, se je bati, da bomo kmalu tam, kjer so na Krasu !
Le živinoreja napreduje v naši občini; ali žali bog, ker so premala posestva, ni vspeha kakor bi želeli. Vzrok propada kmetiŠkega stand pri nas, so tudi slabe ceste: pomanjkanje komunikacije ali po domaČe: lahke zložne vožnje blaga v druge kraje. — Okraj je silno oddaljen od žele/,nice.
Slednjič dodam še, da smo dobili v našo občino novega učitelja g. F. J., ki prav dobro podučuje, da je veselje.	F. H. Z.
Iz Kranjske gore 8. apr, (Podružnica sv. Cirila in Metoda). Ljube „DjI. Nov." ! Sicer ste „dolenjske", vender menda ne bo odveč, Če tudi z Ororenjeke^a naznanite kaj novega. Kakor ste poročale pred par tedni, osnovali so vrli rodoljubi v Novomestu trdno podstavljeno podružnico sv. Cirila in Metoda.
Kranjska gora eicer ni meeto, tudi ne trg, (gora pa tudi ne), acnjiak vas ; zato bi eami niemo upali ustanoviti podružnice sv. Cirila in Metoda. Povabili Bmo torej zraven §e sosede, će tudi BO vsled jeeentike povodnji z nami vred zeló ubožani, Y nedeljo dne 4. aprila smo ee o teh zadevah nekoliko pogovarjali, PreŽ. gospod župnik Janez Ažman nam je najpred jasno razložil, kaj namerava slovenska solska družba oziroma podružnica v „Gorenjski Dolini", potem pa je bila volitev. Prvcmeetnik je ravnokar omenjeni goppod župnik z Dolgega, zapisnikarje naà gospod kaplan Valentin Bernik, blagajnik pa goatilničar Anton Slavec, Izmed 77 udov Bta dva UBtanovnika.
Dragi bralci „Dol. Novic* ! Kdor pomisli, koliko imajo naši bratje po Koroškem, Štajerskem in Primorskem jresfati od raznih nasprotnikov bodi-si v narodnem bodi-ei v versltem oziru, ta bo vedel ceniti šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, pa bo (udi rad pristopil k fej ali oni podružnici na Sloveni^kem.
Domače vesti.
fPresvitli cesar) je podaril olřini Fari (v kočevskim okraji) za popravek farovža 400 gl.
(Dolenjsko pevsko društvo) izvolilo je v občnem zboru dn(j 30. marca 1886 svojega utemeljitelja in prvega predeednika gosp. drja. A Perjanřiča, kteri se je v Ljubljano preselil, svojim prvim častnim članom. Za predsednika je bil izvoljen g. prof. R. Perusek.
(Dolenjsko pevsko društvo in Narodna čitalnica) v Rudolfovem priredila v Četrtek 29. aprila 1886. leta šaljiv pevski večer s pleBOK, h kateremu vabita svoje druAtvenike. Začetek točno cb 8. zvečer.
(Umrl) je v saboto 4. aprila g. Martin Bajuk, C. kr. da^kareki kontrolor v Žužemberku, Bodi mu zemlja lahka!
(Umrli) ste v teku zadnjih 14 dni dve jako imenitni osebi. 3. t. m. so pokopali v Gorici grofinjo Chambora (Šambor), žene ranjkega Henrik Šambortikega, ki je imel pravico do fran-cozke kraljeve krone. Ranjka gcspa je bila res prava kristijana; naj veče veselje jej je bilo dobrote deliti. Samo goriškim revežem je raz-dala vřako leto čez 10.000 goldinarjev. K pogrebu je prišlo tudi mnogo imenitnih Francozov, ki HO odkriti šli za pogrebom ter molili rožni venec. Na Francoskem je veliko imenitne gospode, ki 66 ne sramuje moliti. — V Dalmaciji pa je umrl tamošnji cesarski namestnik general Koraaro. Bil je le nekaj mesecev v svojej viso-kej službi, vendar so ga Dalmatinci jako ljubili.
(V m a š n i k e) bodo posvečeni raznn druzih tudi gg, tretjeletniki : Leopold Picigaa iz Novega mesta, Franc Zakrajšek iz Blok in Franc Vrhuvsek iz Leskovca,
(Te De um laudamus) se imenuje nova glasbena skladba, ki je ravnokar izŠIa ter poklonjena Č. g, Adolfu 11 arm el-j u. Dobiva se pri skladatelju g. Janezu Carli-ju v Skolji Loki in T „Katoliški Bukvami" po 60 kr.
(Lepo veselico s petjem in godbo) je bilo priredilo bralno društvo v Krškem v nedeljo 4. aprila.
(„Učiteljsko društvo") bodo osnovali učitelji v Krškem.
(Premembo pri uradnikih.) Namesto uradnika gosp. ^1. Roth-a jri Krškem okrajnem giavar6t\u je prišel gosp. Parma. Davkar T KoBtanjevici je gosp. Krobat, pristav pri davkariji gosp. Subadobnik. K sodiiji t Žužeirtberkjepri&el gosp. avskultantDole žalek.
(Prememba pri u Či t e I j s t v u.) Gosp. Jan. Čuk, učitelj v Št. Jaržu, je umrl. Za učiteljico v Dragatuš pride gospodična Koše-nini, potrjena pripravnica. Gcspodična P ar m a pride za učiteljico v Metliko.
(Zoper klance) na državni cesti med Novim mestom in St. Jarnejem je govoril v državnem zbtru g. poslanec V. Pfeifer. Njegovi nasveti, da se odpravijo, bili so sprejeti. Žato se je nadejati, da bode si. vlada to cesto popravila ali preložila — prej ali slej.
(Nesreča pred veseljem.) Iz Vrho-vega pri Radečah se nam poroča: V nedeljo t. j. 21. prei". m. vpepelil je ogenj hišo Fr. Cotu na Redni pri Radečah, ko so ravno za „vohcet" pripravljali. Ženskam so se namreč drva unela, ko so kuhale in pekle. Kuhinja pa Žalibog kakor je še po večih krajih ni bila obokana (vel-bana), in ogenj je bi! precej v strehi tako, da se ni dalo veČ zabraniti. Drugi dan je bila poroka, pa lahko ni mislite da jako žalostna, ker so svati v drugi liiši mogli vohcet obhajati. — Tudi to bi ge moralo bolj gledati, da bi bile kuhinje obokane in z dimniki previđene.
(Požar) je vpepelil 30. marca pristavo g. H. Stanzer-ja v Krškem. Škode je okoli 6000 gld., ali g. Stanzer je bil zavarovan. Se večja škoda bi bila njemu in sosedom, ako bi požarna straža veliko rešila ne bila. — V Ljubljani blizo sv. Petra pa je gorela več dni fabrika za lep ali lim. Skoda je jako velika — ali posestnik je bil zavarovan.
(Zmrznil) je 7. t. m. vrh Gorjancev mož, ki je bil 68 let star. Mešetaril je in šel ravno iz sejma domu. Starost, največ pa tudi pijanost, oslabile so ga tako, da ni zamogel več dalje iti. Bilo je okoli 4. do 5. ure popoludne; na
vrh Gorjancev naletaval je sneg in bilo mrzlo. Sedel je od truda nekoliko na ztmljo — a ni vež vetal. — Drugi dan našli so ga «mrzuenega. Žalostno je to za zapuščene otroke; da âe bolj obžalovanja vredno pak je, ako vlastni sin nima toliko spoštovanja do očeta, da bi mu vsaj v hiěi, katero mu je zapustil njegov mrtvi oče, pripravil toUko prostora, da bi vsaj v hiši ležal na mrtvaškem odru ne pa pred ekednjom zunaj, ko kaka žival. — Kes, pravo samari tana t vo! —
(Šmaruice „Marija moja kraljica") so priĚie na svetlo v katoliškej bukvami v Ljubljani. Spisal jib je Č. g. Anton Žgur v Loškem Potoku. í5nano ham je, da je nekako pred 12 leti ravno ta gospod predelal po nemškem Šmar-nice, „Mati božja dobrega sveta", ki so ljudem jako dopale. Letošnje je sam sostavil — in reči moramo, da jako dobro. Kaže nam, kaj je Marija katoličanu v življenju n. pr. luč, zvezda, solnce, jed i. t. d. — Vmes pa vpleta miČne dogodbe iu krasne zglede. Prav toplo jih priporočamo vsa-cerau zarad izvrstne vsebine in lepega jezika. Stanejo pa letošnje Šmaniice vezane v pol usnju 90 ki'., vse v usnju 1 gld., z zlato obrezo 1 gl. 20 kr. — po po5ti 10 kr. več, ter se dobivajo
V	katoliškej bukvami v Ljubljani.
(Družbo sv. Cirila in Metoda) smo že zadnjič toplo priporočali. Zarad blažega njenega namena vnovič prosimo, na.) se zato vneti gospodje ne ustrašijo truda. Le z združenimi močmi in pa 3 krepkim delom bomo kaj dosegli. Gospodje narodnjaki, ue pozabite podpornikov po 10 krajcarjev! Da se bode nabiranje lagtje in redoma vršilo je g. Krajec tiskal posebne nabiralne pole, ki služijo za zapisek in pobotnico udom. Gospodje, ki jih želé, naj blagovolé to sporočiti podpisanemu T Novem mestu.	Dr. Jos. Marinko.
(Na Čatežu) ob Savi so bili cigani pred kratkem veliko tatvino učinili.
(Pri sv. Kri-žu) pri Kostanjevici je bil velik poboj.
V	mesBCU marca v Novomesto vračujoča se pisma:
Michael Polar, Laxenbnrg — li'raDu Igclč, Mokronog Fraue Gaćnik, Mokrocog — Prenk Lemcus, Leadrille Coloredo (N. Amerika.) — Matija roèrviu», Popovaè liri 9Í8-ku — Lojza KonderĆ, V. Bučna vas Rugeuie Jombart, Wien — Tcreaija Bergaii, Yelikeiu verhti — Eugenie Jombart, Vionno — Uredništvo »Vrtievo", Ljubljani — Lenko liogelj, Selo (Selabeïg) Ňeudegg — Franc Viđie, Lien/. — Helena KovaôiÎ, Begue.
Darovi za prenovljsnja franóiškanske cerkva v Rudolfovem:
(Dfttje.)	gU. kr.
Častiti gojpod Naco Fertin ......... 3.—
, Petar Vartol......... 5.—
■ „ Josip GorÈar. vnoviÈ....... T.—
f , Jan. Uovi6, viiotíí...... . íi.—
» , JJaitaflar Hartol........ 5,—
Neimenovana...............100.—
, ..............................5.20
A, V....................................5.—
Blftgor. gospod Mih» Ausetz..................6.—
, , Jan. Duak....................3.—
Častiti goípod M. Tome......................5.—
, , M. Absec......................3.—
J. P., Tdrugii.........
SpoStQvane N. Bogoliii ......................1.—
N ai m ono Tana ..............—,50
(Dalje slodi.)
Vremensko prerokovanje za mesec april.
Maltravna toplo če dežuje, nam rodno leto prerokuje. — Oe stiěca sDcg kazi, maltravna aaeg gnoji. Maltravna jasno in lepo, veliktravna toliko liujie, bo. Da jft maltravna enša, nerado kmet posluša. — Šent Jurja dež in sv. Petra auso, kmet ljubi skoraj bol) ko avojo dušo. — Sv. Juri (24.) zakuri in odpre nam duri. — Toća pred sv. Jnrijom zapro toŽi duri. — Sv. Jurja dan je pravi iSas, da aam rž pokaže prvi klas. — Oe se ob Jurjevem v žitn krokar skrije, pri miatvi so T jeaeni cepcev doat razbije. — 3v. Jnrja luža, bo o krosn suša. — Kolikor žabe pred Markom regljajo, tak' dolgo potljej molćati znajo. — Če malega ti-avaa gromi, se slane kmet ve6 ne boji, — Kakšna pepelniea bo, celi post bo ravno tako. — Leto se celo nima toliko dni, koUkrat maltravna se vreme. zmeni. — Kdor ima maltravna raztrgano siema, le vedno naj [jrosi, da lepo bo vreme. —
Smešnice.
Ogenj, ogenj! Neki pridigar zapazi, da veliko ljudi med pridigo dremlje. Zato povzdigae močno svoj glas ua prižnici in zaupijei „Ogenj, ogenj!" Pri teh besedah se zdramijo zaspanci, škodijo na noge in plahi pralajo: „Kje. kja?" — „V pekla — odgovori pridigar — /a vae tiste, ki spijo pri božji službi!"
Listnica uredništva: Gospodu P.	C.	v Škoiji
loki. Prejšnje številke so pošle.		
Loterijske sreike.		
Sradac 3. aprila 73 36 19	48	38
Trat 10. aprila 49 47 2	16	81
Daje se na znanje, da bode -t dovoljenjem via. e. kr. deželne vlade v Ljubljani z dné 28. marca št. 3024 navadni letni somen] st. Jurja v trgu Žužemberku letos na 8. maja prestavljen.
TrĚko prede toj ništvo v Žužemberku,
dné il. aprila 188(5.
Franjo FlorjíinéiC,
trski predstojnik.
3-1]
Sla racj za Inja oíesa
odstrani gotovo vsa kurja očsaa, bradavice, žulje in
vse nepravilne kožoe snov^i, in to brez bolcáinc in ue-varnosii, — Oena steklenici 35 kr. — Dobiva se pri
1)0111. Uiz/Oli-)U, [lS-21 v lekarni pri „Angcljn" v Novem mestu.
Neogibno potreben poinoček za svinjorejo Hr- Tetley-eva
lůmim
Izvrstna, po mnogoterih izkustvih utrjena, z najlepĚim v&peboiD rabljena stupa za vsakojake svinjake bolezni in najboljši pomogljej proti kugi — Dobiva «e pa v zavitkih (paketih) po 12 in 36 kr.
Fabrikacija in glavna zaloga pri Ickarju
Dom. Mi^zoli-ýu v Novomeslu.
Pravo to zdravilno štupo ima tudi v Gradca Alojzij Assmaun — v Mariboru M. Bcrdajs in v Krškem Friderik KomchcB.	|i8-2l
Svarilo.
Kťr MO pod mujťin Imťnoin šlvnlnl ati-ojt (maUne) tuda HlnbrjHe kot moji, od tuUaJ^nJrK» »seuta iirodojnj«, MTBrlm tedaj vsakrca KaB^lt*>K<i kuvra uiT tf|[a ne preT«-riti pvMtltl.
Živalni stroji.
■iS
(d >
-i»
Najboljši Howe-, Singer in Cîrkuiar šivalni stroji z 5 letnim poroštvom (garancijo)prodajaod 40 gl. naprej.
Du HO ooji iÍTBlní Kirnji poscbpv ilubrí. in^n IMi čiistiti ïiiprt pričali, laltTt jih žo m- m Ju 18 tet rabijo. ____

Šivalni stroji.
J. OGOREUTZ,
v Novem mestu.
I2-4J
(Koth^iirtoerei) [se-a] z vso pripravo se daje taktj v najem.
Katanćncje pod naslovom:
Franc Kastelicv Rudolfovem.
Vrtnarstvo.
Vrtnar lakop Čeć v Rupriivrhu v Rudolfovu prodaja po nizki ceni: PllPt IPP ^	koreninami: pelargouije an-
1.	bVCLlLC gležke, francoske rože, Abutilon, zadr-gače rože (Schlingrosen) in Cinerarije I kos za 30 kr. ; Kanua diokolor in kaladium I kos za 20 kr. ; krajinske pelargouije, mesečne rože, j>etuuije, katma indika in Arřzervicije. Fucbsije nove sorte, Trates-cautia z visečimi anipini in Ohriaautbeuiurii I kos za 10 kr, ; dianthuB barbata (Hartnelke), georgiuije v vseh barvah, begonije iu maOehe I k08 5 kr.
« QPIÍIPTIS ř¥PtÍP'	petunije, verbenije
2.	ùDlLGUtl tvcill. 1,1 lobelja, polovica flrama
10 kr, ; rozeujvi, ipomaca, «auvitalia prokiitiii)eii8 iu dianthiis barbata 10 gramov 5 kr.; attira liliput, cc-sarska in korarda, Ciuia, Baleamina in niařoha 100 zrn 5 kr,; Uicimis in trapoetuui 10 zrn 5 kr,
« <3emOîiîl 7Dl(iiiin- Kumare dolge (Sohwaueuhals)
3.	mmM ZbCUlU. ill bele dolge 10 zrn 10 kr.; češke in bele kratke k naloženi 10 zrn 5 kr.; Mdoui Ananas 10 irn 10 kr.; melone «ladkorno 10 zrn 5 kr.; petersilj, rajake jahelka, mesičua redkev, zelena in zimska salata 20 gram. 5kr. ; poletna in zimiika špe-nača 10 gramov 5 kr,; notranja brovka (kolraba) 20 gramov 10 kr.; grali za piOo (FutterwiukeJ I liter 10 kr.
Pismena naročila sprejema g, Pauser v Rudol-fovem ali pa vrtnar na RuprÈvrhu. — Zvunanja na-roÈila razpoliljajo se po pošti.	l-'t-a]
(31-aj Gorenjski in Samoborski
gips za deteljo
tudi cement m zidanje vodnjakov se dobi pri Adolf Tíiuscr-ju v \oveiiimesiu.
Federn Matrazen
M
Tudi prodaja od 7 do 8 gld. lesone Federn Matraze od glv. c. k. pHv. tovarne iz Dunaja, katere drage „Drat Matratzen" popolnoma nadomestni ej o.
, <0

Federn Matrazen
Na i)rodaj ^
msestvo Ka ohrtuika posebno pripravno obstoječe iz lifie in gospodarskimi poslopji in več njiv se takoj prodá. Već pové laetnik
Janez Hrovat,
[35-1] gt. 4. v Gotni vasi pošta Novoniesto.
ap '»J	'J	tj«J»J«J	--
1
V. H. ROHRMANN
naslednik JOS. 8TKZEL1ÏE v Icjubljaiii
kupuje v vsaki aiiiožiiii po uajvišji ceni :
ćešininjevo lubje, norice (Belladonna), jeternik (Leberkraut), sladke koreninice, volovski jezik, šmarnice kuhinjske kosti,
125-3]	Î. t. d.
Na Dolenjskem prevzame
blago iz prijaiiitosti gos])ii
Marija llohrinann
v ltudoltV)vein (Novem nieNtu), kjer ae tudi razno ratio (žajfa) in sveče pri piiaki kvaliteti po ravno istI ceni dobé, kakor kje drugod, ako se resnična cena pove.
Borovi popki postali so vsled vročine kodrasti. toraj iierabljivi ; kupoval jih pa bodem prihodnjo zimo do konca suka, ako bi jih zopet kaj od snega poloniljenili bilo.
iioTomuHtu, — Nutiiuil J, Krujeu.