Leto UOL šfc 224 LJnfelJaaa, petek 1* oktofcra ffJ7 Ccn* Din 1.- un&ja rsa* dao popoldn«, lzvzemft) nedatje tn praznika, — inaeratl do 80 petit vrsi š Dio a, do loo vrst a Din 24M). od 100 do 800 vrat a Dtn S. recjl inseratl petit vrsta Dir. «.—» Popust po dogovoru, lnseratni dave* posebej. — „Sknrenatd Narod* veija mesećno v Jugoslaviji Dto 12,—> sa tnosemstvo Dto 20,—, Rofcoptal se o« vracajo. fJUDNUTVO IM UPKAVNlftTVO LJUBLJANA, ir—HJMa oUea M. * Telefon: 81-n. 81-38, »Ja. 81-89 ta 81-« Podružnice: MARIBOR, Stroasmavisrjeva 8b — NOVO »CKSTO. Ljubljanska a, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8troamnayerjeva utica 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon iL 190 — JESENICE: Ofo kolodvoru 101* Poitaa branflniea v LjubrJanJ It 10 351 Pogafanja o španskih prosto voljcih; Italija in Nemčija ščitita generala Franca Rimska vlada načelno ođklanja lojena pogajanja z AmgHjo in Francifo ter zahteva, da londonski odbor poprej prizna generala Francu značaj vofsknJoCe se stranke London. 1. oktobra. Ttalijanski krogi po-trjujpjo. da je italijanski poslanik v Londonu Orand? utemeljil včeraj britanskomu ziinanjemu ministru Edenu, zakaj je ita-lijanska vlada nav^dla neke pripombe k franrosko-britanskemu predlogu o razgovo-rih v troje elede intervencije na Spanskeni. Italijanski poslanik je epomnil Edena, da j*1 hila zadeva o odpoklicu prostovoljcev s Žpanpkecra že v raspravi pred londonskim oHrorom. Zato njegova vlada na vidi vzro-ka, zakaj naj bi se vršili razgovori v treh, č« jim je namon samo od poklič prostovolj-cev. Grandi je pri tej priložnosti navedel v glavup-m tri argumente: 1. Razgovori v tren bi dejansko pomenili debato o vprašanjih, ki S3 z njimi ukvarja že londonski odbor; 2. Po podbi italijaniske vlade se prostovolj-eka zadeva ne more posebej prerečetavati. ker je Rim že nekaikrat navezal to vpraša-nje na priznanje obah vojujocih se strank; 3. Po sodhi rimske vlade je odpoklic pro-etovoljeev zadeva, ki ni odvisna samo od Anglije, Italije in Francije, in zato ne ere. Italijani so hoteli, da bi priznanje generala da bi se z ureditvijo tega problema po navedenih treh državah prejudiciralo staliŠČu ostalih prizadetih držav. Zato italijaneka vlada ne vidi razlogov, zakaj nnj bi se vršili razgovori v treh, kakor jih želita F ranija in Velika Britanija. Italija o tem sploh ne želi razpravljati brez Nemčije. To se Ja sklepati žr iz Mus»olinij>vjga in Hitlerje-veca eovora, ki sta oba poudarila, da nai zahodne države nikar ne pricakujejo v tem pogledu kakšnega nesoglasja med NemČijo in Italijo V ostalem je rimska vlada mnenja, da je vsako pogajanj? odvisno od priznanja obeh španskih vojujočih se strank. Vendar je ita-lijanska vlada voljna razpravljati pred londonskim odborom o odpoklicu prostovoljcev na temelju in v okviru britanskega na-Črta. Znano je, da je ta nacrt določal oL-enem odpoklic prostovoljcev in priznanje obeh vojujocih se strank. V londonskem nevm^evalnem odboru so pe vršile dolge I debate o prednosti teh dveh proto lemov. j Franka prišlo najprej na vrelo, drugi so pa zahtevali, da se to priznanje odloži dotlej, ko bo poslednji tuji vojak za pusti 1 Š-panska tla. Med t*ma dvema stališeema se giblje angleski predlog; po njem bi bilo priznanje i možno tedaj, ko se pokaže dejanski napre- ' dek pri odpoklicu proetovol jcev. Po sodbi [ italijanskih krogov v Londonu bi italijanska ! vlada .pristala na medsebojno zvezo teh dveh problemov. Tako jj rimska vlada n. pr. pristala na to, da ee bo odbor, ki ga je določil nevmeševalni odbor, pogajal z ote- ma strankama rast ran priznanja in odpokli- ca prostovoljc^v, ker se nobeno izmed teh i dveh vprašanj ne da urediti drugo brez drueejra. Toda rimska vlada bi prav tako želela, da se angledki nacrt, ki se nana^a na dejanski napredek, razčisti, to je, da ee točno navede, kdaj naj priđe do priznanja obeh vojujocih se gtrank Nedvomno bi ita- lijaneka vlada želela, da «b ne t>i cakalo do od pokliča vseh prostovoljcev, temvec, da bi se izvršilo to priznanje ie tedaj, ko bi umik prostovoljcev toliko napredoval, kakor bi določil odbor za nevmefiavanje. V angle5kih diplomatskih krogih eo mnenja, da korak italijanskega poslanika Grandi ja pri angl^kem zainanjem ministru Edenu Je ne pomeni popolne odklonitve angle-ško-franeoskega pred loga. Doznava «e, da bosta Anglija in Francija odpodlali svojo n-*-to v Rim. čim bo zaključena izmenjava misli med obema zunanjima ministroma. Mo-goče je, da bo nota upoštevala tuđi neka-(er^ pripombe, ki jih je v razgovoru navedel italijanski poslanik. Postavlja se zato ćelo vprašanje, ali ni til morda namen Grandijevega obieka pri Edenu ta, da bi vplival na s©stavo beeedila angle^ko-fran-coske note Italiji, da bi bila nota ze v na-prei tako ^e^tavljana, da bi bila za Italijo spre;emljiva. Vsekakor pa zagotavljajo v Londonu, da nikakor ne žele, da b>i se raz-prava o vf rađanju prostovoljcerv v Spaniji preveč zavlekla in portala predmet manevriranja s katerekoli strani. Triiunfalen sprejem Mnssolini]a v Rimu Pričakovala ga je stotisočglava množica Rim, 1. oktobra. Snoii ob 18.30 so topovski streli, navdušeno vzklikanje in tuljenje siren oznanili, da je na postajo privoril vlak. s katerim se vraća duce. Mu«solini je etopil iz v!aka v družbi Staraceja, Ciana. Alfierija. in drugih oseb iz svojega sprem-Btva. Najpr3j je obšel častno grenadinsko četo. oddelek mladih fašietov in fažistifne milice, nato se je pa pozdravil s pmotni-nii, najprej s člani vlade in zastopniki faši-Ftičnih korporacij in z odpravnikom poslov nemškega poslaništva, poftlanikoni naoiona-liVtične ^panije in avstrijskim ter madžarskim poslanikom. Pred postajo in povsod, kjer je šel. ga j? množica pozdravljala z nepopisnim navduSenjem. Vsak pror»t koti-fek je bil zaseden, posebno mnoco ljudi se je pa trio na Beneškem trgu. Xa stotisoče Rimljanov je pozdravljalo duc*ia, ko je krenil v Benečko palačo in ob 7. stopil na balkon. Vnovič navdu^eno pozdravljen, je tam imei kratek govor. Prinašam vam pozdrave NemČije in nepozabn** epomine na moj obisk, je izjavil Mut*olini. Italijansko-nemško prijateljstvo, zap^čateno z osjo Rim-Berlin. ie zapisano v vseh italijanskib in nemških sreih. To trajno prijateljstvo bo obnovilo Evropo in u^tvarilo mir med narodi vredaimi tega imena. Nemčija proti podunavski fronti rimskega bloka in Male antante ker bi tak blok udvrstil položaj Avstrije in raz-blinil sanje o nemSki hegemoniji Berlin, i. oktobra, b. >Volkischer Boobschter« objavi ja dopis z Diinaja, v katerem se grovx>ri >o zopetnih poskusih med Pragpo in EHinajem za uresničenje znanih Herriotcnili najftrtov za novo ure-diLev Podimavja.« Dopisnik se med drugim sklicuje na sirnptooudarja, da bi bil to najboljSi način za obrambo malih arednjeevropskih držav proti škodljivim vplivom veleail. v Pragri in na Du- naju amatrajo sedanji trenutek za posebno ugroden. V resnici so tud: ie na de!u sile, ki se na eni strani trudijo izravnati odnošaje z Madžarsko, na drugi strani pa reorg-anizirati sistem rimskih protokolov. izkoriščajo sedauji neugodni položaj Avstrije ki Madžarske, katerih trgrovina z Italijo se je v poslednjem ćasu zelo po-slabšaia. Zanimi'vo je, zaključuje dopisnik svoje poroćilo, iz icatorega se da raz-brati necnStka nevolja zaradi poskusov zbUžanja med sTednjeevTopokimi država-mi. da na Dima ju ne opuste nobene prilike, ki se jim v tem pogrledu nudi in da se v vseh dunajskih političnih krogih mo6no zanimajo za zbližanje podunavskih držav vsaj na gospodarskem podrobni. Tihotapstvo orožja se veđno cvete Kljnb vsej kontroU ie vedno poiiljajo v Spanifo ćele ladje orožja Kiga. 1. oktobra AA. Uradni list >Briva Zome< prina^a pod naslovom: >X?ka eivo-crna ladja s topovi v luki Libau< vest, da je ta skrivno<>»na ladja priplula včeraj v Lihau (Liepajo) na Leton^kem. Ladja je bila »a £ru strani crna, na dru^i pa siva. Kapetan I ulje je izjavil. da je ta razlika nastala vsled tega, ker se je začelo prebarva-nie ladje, ki pa 6e ni končano. Ko je ladja pri vozila v luko, je bilo njeno ime za-niazano. Kapetan, ki je Norvezan. je izjavil, da je ladia doslej plula pod angle^ko zasta- , vo in da prav za prav ni pod njegovim po- veljsivom, ker da je imenovan nov kapetan, neki Grk Vafeilakis, in da zaradi tega ladja sedaj vozi pod gidbo zastavo. Po do-kumentib sledi, da pluje ladja v Bordeau z blagom, natovorjenim v Gdynji. Pri pregledu 6o letonski uradniki izsledili velike zaboje, iz katerih so zevale topovske eeri in kolesa. V listinah je naznačeno, da je ladja natovorjena z 2000 tonami, vendar pft ie tovor vsekakor vačji. Izvor oroija ni znan. Letoneki list je mnenja, da j* oro£-je namenjeno za Španiio Troncoso vse priznava Bre«t, i. oktobra b. V znani aferi zaradi poskusa ugrabitve valencijske podmornice »C 2« je prišlo do nenadnega preokreta v naporni preisJcavi. Polkovnik Troncoso. sedaj odstavljeni vojaški guverner od na-cionalistov zasedenega Iruna, je namreč v posebnem pismu preiskovalnemu komisarju priznal. da je na lastno pest poizkusil izvesti ugrabitev republikanske podmornice. V ta namen se ie dvakrat rnudil v Brestu in je bil ob napadu na krovu podmornice tuđi sam rvavzoć. Troncoso poudarja, da je vse to organizira! brez vednosti nacio-nalistične vlade, kj je prepovedaU sleher-^ no teroristično akcijo v Franciji. Bil je prepričan, da mu bo njegov poskus uspel in da bo nato njegovo junačko dejanje na-cionalistična vlada naknadno odobrife. Po tem piiinanju pričakujejo v hJcaj-šnjih sodnih krogih, da bo Troncoso oć-tožen samo poskusa tat vi ne tuje lastnioe. Zdrnžitev ^MorMiagp—teM in nDailjr Tclegrapha** London, 1. oktobra, o. Znana angfte-ska lista Morningpost« in »Dai]y Tele-graphc sta se združiva tn izhajata od dane« aaprej pod skupnim imenom »Dativ Tele-graph and Morningpost«. Direktor združe-nega lista je lord Cambrose. ki je bil že 10 let glavni urednik »Telegrapha«. »Morningpost« je najstarejši angleaci list in je začel izhajati že 1. 1742. _ _ _ _ ČUVAJMO JUGOSULVHO! Nenaden upor v Abesinl ji Pri Desi}a se je uprlo 50.000 dobro oboroženih domačinov — Italijanski podkralj je moral mobilizirati vse razpoložljive edinice Parii, 1. oktobra, o. »Pariš Soir« po-roča iz Džibutija, da se je v okolici Desija abesinsko prebivalstvo uprlo. V pekrajinah jugozapadno od Desija se je zbralo okrog 50.000 ohoroženih Ab^ktncev. ki razpolaga-jo ražen ^ puikami tuosebnim parnikom odpre-Unili v Italijo. Boji na Kitajsketn Sanchaj, 1. oktobra. Vzdolž ielexniške proge 5anghaj—Va?nng se bijejo ljuti boji-Neprestano se sli^i ropotanj* s-trojnic in po-kanje topov. Glavni 5tab za izkrcavanje ja-poii^kih č©t javlja, da ?o japonske čete napredovale že preko železniske proge v srne-ri Sap^ja in to navzlic o^orčenemu odpo-ru kitajiikih Čel. Vf odgovornih krogih de mantirajo vesti iz ja-[onfeke trikrat zaporedo^na bombardirala Kanton. Eno japonsko letalo ie bilo pri tem sestrelieno Huda letalska nesreća v Italiji Spezia. 1. oktobra A A. Včeraj zjutraj je strmoglavil neki hidroavion, ki J3 letel nad arsenalom, nad gkupino rekrutov. NesreČa je zahtevala sedeni smrtnih irtev, in sicer enega opazovalra in Sastih vojakov. Pilot ie santo ranjen. Komunistična zarota v BrazUiji Rio de Janeiro. 1. oktobra A A. Tu kroži vest, da je policija odkrila nacrt komuni-c»tične zarote in da namerava vlada zaradi teaja proglasiti obsedno stanje, ki bi trajalo dva m^seca. Parlament se je sestal na tajni ?eji, da prouči položaj. Smrt predsednika palestinske komisije Ivcndon, 1. oktobra, b. V staroeU 70 let je včeraj irmrl v Londonu predsednik palestinske komisije lord Peel. Pokojni je že dolgo bolehal. V javnem življenju je po-stal znan zlasti kot državni podtajnik voj-nega ministrstva v svetovni vojni, bil pa je tuđi dvakrat minister, in sicer prometa in industrije. Zadnja pot vzornega učitelja V inertni bolnici v Kartoveu je v sobo-to po krajaem tipljenju uenrl v najlep« moški dobi 40 let g. Too«6 Fran Vladimir, aotaki uprartrttelj t MeUSd, ki Ie od 1. 1927 do 1S87 marlJNo chetovsl t h»*piii pokto* apnmUi Atovilnl prijatelji ki tora^ riii tako H dračke katar iz wmfki banovine. Ispred rortvaAnice inertne bolniae ae Je zrnaca veUCasten taini aprgvod. Za IliUcah Je pod natto yiBt>wom učitdjBtnRa stopala inlMiift mladina ts Karlovca, m njo pm godba. aotooMa^a druttva Kartovac in deputacija Sokola. Odbojnim arakega dru atva JUU za ares CrncmelJ ao noatti opo-men Teoec, apieten iz rdećife ro*. IPr—no Je bil tuđi veaec metlttkesra ućitel^tva, ki Je koiporativoo spremilo na sadnji poti dolgoietaega tovarite in prijatelja. Za kr-8to. poiu-Ko a ovetjem, je stopalo tiftaio-Kcoo aorod«tvot imttr pa štovUni tonmritL tovariale« ki prijatelji pokojnegm. M«l to-robnkni gi&aovi taJoatink ae Je vii sprevod tja> na nvtrađko njivo pod ptd Duborac < govoril predsedntk acekega drudtv« JUU aa srez Čsrnomelj, sokaci upravitelj LJobic Matico, ki se je v pretrerfjhrih beaedah poaiovil od pokojnoga, tovarifia, tako, da so se v očeti vseh navaatth zaleaketaie sol-se. Med ibtenjetn vdove, fttirtti nobo^ije-ntn skot in scaxxtnđm^r poipojnega so se Potoku TtooCftfi Fnn Je ic teine late*, tanfer Jd uUtedemal njegov ote. Kot lSlet-za nitaMtnUg Je Ie nastopil pot tipljearja -~—Anft Je akn^ sweto^MK> pu^io v mslDo njot-isatvo. Pt> vojni se Je wsal domov v Istro, k|or pa Jd m kmaiu teMttMraiL PriaeJ p r J^po0BBj9ty> sa učiteljev«! najprej v Bo*-ww WI Isal aawva»• luM^fiffi iapodkovalsi *e Jtak ranio sdisvje. Roico^ Tooci* Je bil >awalonai odtofloe-gra naprednasa. miflbMiJa, vneto Je sodelo-val pri goapodaisjkli In ^^^1*«*^"*! dru-Mvtti poMfimn pa pri gaettdh ta Sokolu. Ftavegal Je pa tudt v poflUftno **vljwije v naaeca oicotisu. Rad je pnwmgal In delfl naavete. kot bistra c^aira je mal pcwsnd pomagati In srotovvtl Bil Je »to nadar-jen, aaj je obviadal već tuJin Jegfcov, Pre-oej fnim je bal tuđi dofrftfiilc napretteiii H-atmr. Za njbn talnje tena Zdenka ter obroci Jadranka, LJerka, Dubmvko in ni ■ ^^"^-^ I m ^M^avA^Af 5 hlerihalnega vrta V beograjski reviji »Jtnviost* čitamo* »Začetkom meseca septembra je službeno glasilo generala Franca v vkupirnritm Bilbau »La Gazzeta de! Sorte« oba\'Uo ćelo vrsto obsodb Franco\*ega \*ojnt'<*n *o-dilča, katerega irtve so sami katolički đu-ho\~niki. Karmeliittnec Ranguren in /upn'k Arzuaga sta bilo obsojenu na smrt zato, ker sta opravljala božjo službo m imela cerkve-no propoved pred vladnimi čet&mif pred baskijskimi katotiki), dočim so bt!i duhen*-niki Ratis, Soterro in La$arda obsnjeni na 30 let tezke ječe rad' enakefi-t »zločina«, a veliko stevilo drugih duhovnikov na knren od 6 do 12 let tetke ječe. »Hrvatsku straža« in »Sto\-enec«, ki pobožno priobčujttta vse \*esti generala hranca. ništa jieiviia zth beležila ten obsodb. ' ki obsoja katoJi- ske duho\T\ike na smrt samo /uto, ker so vršili s\*ojo duho\niško dolžnost v tako izrazito katoliskem narodu, kukor so Baski ... — In na drugem mestu: »Zivzek »Doma in s\-eta«t v kuterem je bil obja\'ljen Kocbekov članek »Razmišljanja o španiji,« je usci meseca februarja. List je preje redno izhajal v/uik mesec. Sedaj je že september, u narttčniki te ugledne katoličke revije, ki je prav nedavno slavila petdenetletnico s\^>jegn icdnega izhuja-nja, se \*edno zaman čakajo na zvezek za mesec marec. . , Kar z drugimi besedumi p&meni, da bodo gon pod je, ki vedre in obla-čijo v katoliskem tnboru v Sloveniji, roje udušili tuđi najuglednejši kutolikki list in, če treba, tuđi vso slovensko kulturo, k;:kor pa da bi dopustili, dn bi se v njej četudl naj\*ernejhi katolik dittaknil interesov med-narodnega klerikalizma, Altroche pripovcdke o čuvanju slo\-enske kulture — pred nevarnostjo ju-goslo\'enstva! skupno z združeno opozicijo prevzel vladno krmi-lo v s\*oje roke. Ni čuda, da je pot em vsa javnost z največjo napetostjo pričakovala dan, ko se sestanejo delegati združene opozicije z dr. Mačkom, da mu predlože protokol o sporazumu v odobritev in podpis. Včeraj so sli delegati dr. Lazica Marko\4ć, dr. Gnvrilvvic in Bozo Vlajić z onim protokolom v Zagreb. Sape tost je bila na \r-huncu. Pa je tak oj prišel mrzel tuš in sicer od strani, ki je preje mesece m mesece na-po\*edovala, da nastopi doba, ko bosta po Jugoslaviji tekla med in mleko, čim pnde do sporazuma med dr. Mučkom in srbijansko združeno opozicijo. Tako-te piše vče-rajlnji mObzor«: »V slučaju, da bi dr. Maček ne pristat na stilizacijo sporazuma, bodo delegati združene opozicije obrstili svoje voditelje o pripombah dr. Mačka. V tem primeru bi 9e \*oditelji sestali in se po.n-e-tovali o dr. Mačkovih pripombah. Ako bi se sirinjali s temi pripombami, potem bi brez nadaljnjega sledi I podpis doseže nega sporazuma. Mogoče pa je, da bi šef i združene opocizije ne pristati na Mačkmv pripombe. Ako bi potem tako združena opozicija, kakor dr. Maček ostala neomajno na svojem stališču. bi kajpak ne prišlo do sporazuma, vendar po bi ne bilo s tem preki-njeno deio, da te najde izhod iz se dan je si-t uoči je . .. To je $eveda samo ena eventualnost, na kat ero je treba vnaprej opo~ zoriti naio javnost, da bi ne bila iznenađena, ako bi se dr. Maček popolnoma ne strinjtd z besedilom srbijanske združene opozicije. No, ražen tega je treba upošte-vaii ie neko drugo važno činjenico. Seda-nji sporazum, ako k oživotvori, ie ni sporazum za nrirfev aktualnih političnih problema*. Sedmnfi sporazum je sele pr\*a faza na potn, da Je najde prm'itna reiitev od-naiajev med Srbi, Hrvati in Slovenci ... Se-danji sporazum se torej omejufe na to, da se naj/dm izhod Ir sedanjega pofoiaja. . . Sporazom naravno predindeva koncentracijo demukratskm sti, odnosno bivše šeljačko-demokratske koahcijt in združene opozicije v cHfu, da prevzamejo vlado. Toda vodstvo SDK — in nade jati se je. da deli to mišljenje tuđi ZO — nikakor ne smatra pmmvatmm vimde kot cilj sporazuma.. Kakor m torej \4đi, ako tuđi priđe tak oj do pod-pima sporazumm, se vendarle ne srne priča-htmrati, da se bt> razpiet političnih d&god-hov brao mrvi jal v prm'cu okrvotvor jenja cMjev SDK... Dm ta tporarum obrodi kon-krrtmg rsrmltate, fe potrebno soglmje tuđi drugih faktorjev. Zato je treba z oprezno-stjo sprejemati vesti o daljnjem razvoju dogodkov. dokler se ne irve za jasno sta-MČe onih drugih faktorjev, ki prihajajo v postev in čijih beseda je merodajna.. c Taka »Obzor«, ki je ie pred kratkim junm-fto tolhel ob boben, poveličujoč doseieni »sporazum*! Sedaj pa zveni njego\'a melodija, kakor ds bi trobil na umik ... Pa res, vse kaže, dm iz trnke moke ne bo pogače, kakor /r pred dnevi napisat »VlrovitiČa- Caria, 1. oktotaa. Bragrad 10.—, P&riz 14.91, London ».fiSIS, M«w York 485.375, Brasetj 7*S1, UBau KJSS. AnMteHam 10170, DjnaJ *A _ MJS75, Prag* '16.23, i ^5l^«MB ^^L^^™ <"jgfco*»wiKi vrtvdft* pAk. i. dah« am. ^---------------------—---------------—------ - ---------------------------------- »ri* I _ ^ . — „ ___, Marija Stuart v gi* fsi|HH i^"™i mp9"" m ivFHBvaji sura Eden izmed obiskovalcev tega filma, kl ga bo doJočU žrob, bo dobfl moderen đamaki klobuk po vaorcu Marije Stuart, model I SAUONA TRUDA. Klobuk je rastavljen v izlotbi Magajni-3k«ga prostora kina Uniona. Pri nalntpu vatopnloc amhte-vajte žrebnl Itetek. Pođopi« «• k«mični tartittrt začno zidati spomladi Da je novo po&lopje za kemiini institait ljubljanske univerae najpotretmejse med vsemi umrerzitefarimi stavbami v itrtavi, nam ni treba še posebej dokaaovafci. Javnost je menda Že dovolj informirana, ka-k-šne prostore ima naš kemtfni ine-kut in zaveda se. da naši znanstveni delavci, ki morajo ddati v reatfui kleti — lahfco bi rekli v kataikoro*i»ah — ne đoprinaSajo Ie gmotnih žrtev v korist zjianstvenega dela, temveč tve^ajo v nezdravih te»r neprimer-nih prostorih evo je sdravje in življenje. NaSi mladi inženjerji kemije pa morajo. preden stopijo v poklič, eikO7,i pekel ne-r/iravih iti neprimerno opremljenih in ure-ienih laboratorijev kemidneira instituta. Kljub vsenvu so iz realčne kleti izšla znanstvena dela. ki 90 7^uieela eloves naših znanstvenikov v svet. l.ipamo. da zđaj vsaj že nekaj o tem ve-do tji»1i na pristo|Qih mes-tih. Boj za boljži kemični institut je v splošnem izvojevan v BeogTadn. Posojilo 2 milijona din je odobreno pri Državni hipotekarni banki tn v državni proračun je veta vijena anuiteta ?■& amortizacijo posojila. Pred dnevi po zapeli ob poslopju tehnike v Murnikovi ulici preiskovati nosilnost tal za poslopje kemičnesm instituta. Boj za poeiopje kemičneETa instituta je «tar kakor izpopolnitev naše unive^esploh. V 'programu akademske akcije je bil pred-v*cm boj za \T?eučili$ko knjižnico, Famo po sebi se pa razume, da jih je skrbela tuđi usoda tehnike. ?tavhnemn programu TiaJe univpirze ste posvetila studij profe-sorja, J. Plečnik in Iv. Vurnik. Prof. Pleč-nik je izdelal na-črt za \nseuoi1i^l*o knjižnico, prof. Vurnik je pa projektiral poslopje tehničke fakultete. Posiopje je pa ostalo torzo. £e preden 5»o bili i7.dfb.ni prvi nacrti za tehniko, si je prof. Plečnik zamislil. naj bi kemi?ni institut Fta] na«Mjeni urad ni odobril, faK da bi bili priziilki preveč ^tienjeni. Do itresničenja pa bj trudi ne mosrlo priti za-Ttbli denarja. KonČno <;o **e profosorii 7. aknvjemfko mladino zapeli z^vzemati za sam fMMzidpk kemidnega itis+itarta. Nekaj oddel- kov haa kemitei institut €e v poelopju tehnike oa vxbodni »trani. Po n*6rtu pri-lidka bi bili fitari progtori zvezani 7 novini i neposredno in smotroo. Ker kemi^ni tnetitoi Dima niti svoje predavalnic« — poslužuje 6© real^ne predavalnice —. je Ibik> najnujne>Se. da dobi n&jprej predaval-Tiico. Zato tuđi priziVtefe po prvotnem na-Crtu ni bil taifco velik, da *>i ?e iwtit*ut lahko preseli! vanj h. realke vp5. temveč bi bila v njem le predavalnica. Pozneje »o pa «p-plopja kenvr^nesra instituta junija. Za iz'ie-lavo javnih načrtov je pri^tojein tehnički ■ oddelok banske uprave, zato ao .ri Mejn! osnutek pofilali takoj. Toda v t*»hni?kpm od^lelkn ni imei n^en projektant ča*a. da bi ge takoj lotil 4ela. t«*o j> Mio eklenje-no. da bodo naČrt! izdelani v seminari« pri prof. Vurniku dh sodelovaniu izv«len-ra banske uprave. Nacrti in t^bni^i dokumenti bodo pripravljeni najpozneje do za-čet(ka deciemhra. naka.r jih V)do predloži'i v odobritev nvptnemn «rradt»enemu urad u in *5-tavbnermi min!5trstvu. Onrernn ter instalacije so temeljit-o Tff<>u^ili vodio po^a-meznih laboratorijev. Notranja ured'tev bo povsem imtTfznb 7«ntevam podobnili kp-mirnih laborato-rijev. Stavhni Btro-iki po boda zlanti 7viSali zaradi posebnih infctalnfij. električnih. plinskih in kurilnih nineliav ter ventilar»i}e. Proračun bo prekorači] vsn-to dveh miliionov. a če bm^o v Beoirradu hoteli biti na^ univerzi vsaj nekoliko pm-vični. bodo morali priznati, da 7.aht*»va po kemičnem institutu, kakr^-nesa določn nacrt, ni pretirana. PriPafcujejo tuđi. da jim np bo delala nepotrebnih pretrlavir tiudi mefttrn občina ter da bo nacrt kmahi odobrila. Ptbv tako bo o.l>čina mendi tuđi ustresrla zahtevi instituta, da v Murnikovi ulici ostane tuđi ob institutu vo?»n fešta in ne lc T>e?jTx>t. Hesrulacip Mumikovp uHo^ m&fi tehničko «rednjo «olo in tehniko ?o *ie z> lotili ter čestišče delno mižali. zato bodo morali cesto zopet zravnati. -1^ ne bo te^av pri do-važanju gradiva za institut. VnrrK» rpsta bo potrebna tuđi poznej^ ko bo institut fe ^ezidan. dn bodo lahVo dovažnli knmiTcal'ie in razne priprave. Pri zidaniu bi iim HM napoti tuđi nes-rečmi Ftože^ iz zeml>e ob rims'kem zidu. a se je k sreči že v po besedilu grc-nijalnepa potepuha Viliono in ćelo pes-nika kronanca Kiplingn, nekai kupletov do-cela ^la°rerske^ra značaja, tuđi nekai resno zajetih balad. pa troje čisrto po laSko vre-zanih pompoznih, seveda duhovito izkari-k i ran ih finalov. V»e delo je predvsem muzikalno in pev-ski imenitna parodija stare (paĆ tuđi no-vejše) italijanske opere, in ob samospe\*ih, d\:etih, tercetih in zborih se moraS smejoč se spominjati oblik in zvočnih, ftloveSkih ^1830x^101 in instrumentalnih izrazov ita-lijanskih tragičnih in komiCnih opernih t^.-orb. Toda namesto kraljev, vitezov, plemkinj in našemarjenih junakinj najviSjega ko-turna gledamo tukaj berača, tolovaja, tatove, vlomilce. ćelo morilce. pa prostitutke in policijste. Romantika je torej le ostala, samo ne rožnata in parfemirana, temveč ona iz nižin čloA-eštva, iz življenja bedni-kov. obupancev. za\Tžencev. Seveda jim je tudl izražanje in vedenje skladno z njiho-hovo prtmiti\*nostjo in ođkritosrtriostjo- Bi-stvena poteza vse zgodbe pa je satira na korupnost velikomestne policije, ki jo rnl, solidni malomeSčani poznamo le iz poro-Čil o raznih ajneričanskih in drugih policijskih sefih. Sicer pa ?e lahko spomnimo na podobnegra ljubijanskegra po^la\rarja re-darjev in njegovih provizij iz dohodkov madame L6wy v Zvoaiarsld ulici, pe se lon-donakemu Rrownu ne borno čudili. Glavne uloge imajo Peachum, glavar londonskih organiziranih in le z licencami odpiiSčenih beračer, njeerova žena in hči, Browu, policijski načelnik in njegova hči Lucy, prostitutka Jenny, pa junak opere, srediSce vsega potekanja, Maclieath, glavar organiziranih pocestnih bandltov, raz-bojnik, mori]«c, predvsom donjuan. V»e JtaMBoivoe flenobe m> niegavct Senske ga spravljajo v ječo in ga re*ujejo iz nje. Končno pa je le obsojen na vislice. Že »toji na klopici z vrvjo okoli vratu, tedaj ga zopet potnilosti ženska, sama kraljica. Ćelo pobaroni ga. in mu podari grad! To pa sto-ri kraljica le zato, da bi njen kronanaki slavnostni izprevod po Londonu ne ostal brez ljudstva po praznih uiicah. Zakaj ves London stoji pred vislicami, da bi videl, kako obesijo junaka razbojnika. Posebno zaba\TU prizori so med razbojnikom in polioijskim defom, prijateljima iz vojne po Indiji in bratska glavna delni-čarja tolovajske družbe z neomejeno za-vezo. Tu slavita ironija in satira zares groteskne triumfe. Za, filistra in konservativca kaj pak pri-naša »The beggar's Opera« preveč hrena in popra. Sodobnemu orientirancu pa bo pikantna delikatesa, ki prinasa s svojo novost jo in porednostjo dobrodošlo izpremem-bo v običajnem repertoarju. V naglici mi je mogoče le Še kratko naglasiti, da sta Niko dtritof in V.N. odlično, prav bistro ponaSila spevni tekst. Priporočam, naj si ga vsakdo precrta pred predstavo v Gled. listu! Dirigent Bojan Adamič je a svojo kapelico prav dobro ustrezal, imenitno so a% odrezali v uvodnima peemimi »odrski delavci« Sever, fttnrm in Presetnlk, med nji-mi izvrstni harmonikar, a glavno z&slugo za veliki in res moćni uspeh predstave ima režiser, inscenatoc in igralec-pevec junaka razbojnika ing. areh. Bojan Stupica. BeraSkega pogtavarja igra In izvrstno poje rei. Detievec, njegova energične 2ena je Polonca Juvanova, zares prvovr^-tna, gla\7ia ljubimka PoUy pa 8e*erjena> ki se je uveljavila kot igralka in pevka odlično. Široka in veleinteMgentna upenOmost te šarmantne igraMce se izkazuje veđno zrna-goviteje. Prav dober policijski Sef je Skrbintak, ipralec vedno z vso du5o pri stvari, a »levc je Macheath Stupica. Velika pivska in iffral ska vloca mu je uspela dovršeno. Loey je M. Boitarjeva, ki *»e je nepriiakovano prijatno obnesla tuđi kot »opranistka. Izvret-ne tipe tolovajev eo v zanimivih maskah podali DaseS. Dreneree. P«t*kar. Plat, Pianeeki in Margelj. Berača z dvema ber-glatna in ftaljivca igra verno in prikufmo Jerman. prietna Jenny v nastopanju in oe-lo spevu je Vida JavaasTa, a tuđi ostale badae prostitutke eo bite prav živahno in brez probosti podajane po Rakarjeri, Siav-cevi i. dr. Mulatka je »bujala pozornost G. Stupica je uprizoril *seh deset tltk jako duhovito in presenetljrvo prakttteo na odru. na katerem se vrte kulise na vidnih kolesih tsr ee izpreminja scena pred oomi i^ralcev pod nadzorstvom inspicienta. Med izpremembo kulis in pohiitva pojo odrski delavci veelej drogo uvodnioo. Tuđi zastor z napisom >BeraŠka operac in Ron-crom je zelo originale*; napis je sastavljen iz krp noga vic, gnmbov, elaatik L dr., na «ong pa bij?jo pred za5eoperec z operniini in operetnimi elani tuđi moffoia in morda bi bila v pevakem pogledu tu pa tara lepia; toda v igralakem ociru bi dalec ne zadovoljila tako dobro. Naši igralei in igralks so se tuđi pevski iskazali nepritakovano dobro, neka tori narav-nost odlično, tako da je uprizoritev na dramskem odru doceU utemeljena in to tem bolj, ker delo ne lahteva izrazitih pev-cev. temvac le karakternih igralcev, ki ot>-vladujejo reritaono, napsl govorjeno pet je. Glavni akterji so bili odlikovani a ftopki, ve« ansambl pa 6 prav toplimi aplavri. Hi sa je bila nabito pol na, pa bo ie in že. Fr. 0. Planine jeseni Ljubljana, i. oktobra. Prvi sneg je pobetil vrli Triglauva. Jeaen razstllja svoje pestr« barve v»e tja do dre-vesne visinska meje. Prijeten hlad sprem-]ja aedaj turista v planinah. Planinske koče v Trlglavskem pogorju sicer nišo več oftlcrbovane, pa£ pa Alj&žev dom v Vratih. kjer se more planinec dobro pre^p^ti ter rano zjutiaj kreniti na vrh Trigrlava ali vsaj na Kređarico. Planine em je Aljaiev dom z dobro oekrbo na razpolago do H. oktobra t. 1. ter je prijetna jesenska izlet-na točka. Kranjsko goro so zapustili ieto-viSčarji, planinec lahko krene v d^e uri oddal>eaio Erjavcevo kočo na VršiČu, pod stftnami Priaojnika in Moj"3trovke; posto-janflea bo stalno oakrbovana do 20. oktobra, nato zaprta do 1. decombi*a in od tega dne dalje oskrbova»a ob sobo tali in ne ctoljah za plandnee smučarje. Spodmja koča na Golici bo še odprta sedaj v nedeljo; planinci naj izrabijo to ugodno priliko ter se povzpejo *e v soboto do te koče, zj-u-traj, kjer je ediiastven razgled na obširno Koroško s Stevilnhni jezeri. Na Beg^njšči-ci je Roblekov dom Se oskrbovan ob sobo-tah tn nedeljah. PreS^irnova koča na vrhu Stola bo zaprta 4. oktobra. Ob Bohirijskem jezeru stoji pod stenami Pišivca v blizini slapa Savice prijazni -Zlatorog«, ki je vsem priljubljen. Pot preko Komarče je bila letos popravljena ter j^ uestepna tuđi nieizvežbanemu turistu, ki ]%rene do čr-nega. jezera ter se tukaj odloči ali za pot k koča pri Triglavskih jezerih. lu js ckI-prta še sedaj v nedeljo, ali za složni in zelo raagledni dostop v Dom na Komni. Kainnidke planine imajo tuđi svoje le-pote. Prijetna pot vodi iz Ć.ne od »Jur-ćkav nezal-conski otrok. Cital je poročdk) v na^em listu in takoj je pomislil, da gre najbrž za njegenega otroka, ki se je rodil 19. septembra Pred ško-fijo St 5, kjer stanuj* nezaposlena služlti-nja, njegova zaročenka.. Otrok se je ro-dll nekoliko piezgodaj in po porodu so ga z materjo prepeljali v žensko bolnico. 27. septembra eo mlado mater že izpustili iz bolnice. Otrok je bil zelo slab. zato ga je mati poslala nazaj v bolnico. Otrok je še istega. dne urari v bolnici. Mati ssmia, ki je še vedno bolna, ni mogla oskrbeti pokopa, zato je poslala neke ga zr-anca v Mestni pogrebni zavod po krrsto. Mož pa ni vedel, kaj bi moral povedati na pogreb-nam zavodu im. zato nišo vedeH otrokm'ega imena. V prijavi, ki jo je prejela policija, je bilo četo navedeno, da je otrok star 8 meseeev, v resnici je pa bil star sele osem di*i. Otrok je bU krščen v bolnici na ime Amgelica. Skrivnost otrokove smrti bi ne bila še z jo odpeljali v Čakovec. Ceprav so iz Kotoribe sporočili v Čakovec, da pripeljejo tja onesve&čaDO, skoraj umirajočo žensko, se ni dalo nič storiti za. njen prevoz v bolnico, ker ni nibče vedel, kdo bo plačal stro-Ske prevooca. Tako Je letsJa uboga žena na kolodvoru poldrugo uro in šede potem so Jo prineaa v botaico, kjer je že čez eno uro umria. aprva nišo vodali iodo Je. Kmalu se je p« zgtMU na postelji đelavvBc Joaip Tisler, k4 Je povedal, da je ponoći i«gkiila »jego-va tena. Po povodu potega otroka se ji j« bUo nekoliko imujajn Na£»r2 v trenutku dnevne amedonosti Je Ma » dom* in skočila pod vlak. Vlotni se zopet množe I>}ubljana, 1. oktobra. V LJuftdjaci *x na dežeJi se je pojavilo več isretaD podjetnlri vkmiilskih toip, ki se spedaJirtrajo zlasti za vkxme v trgovi-se. V nodeljo amo imeli v Ljubljani dva večja vtoma .enega pri Souvanu na Kongresnom tavu. kjer so vlomilci iz islofibe-nega okna pobrali za 15.000 din blaga, drugoga pri trgovcu Perteu v FranfciSkan-ski uUci, kjer jim Je pađel v wke plen ▼ vnodnosti 5.000 dm. 1* Kracja nam poročajo o veftjem vlo-mu, ki Je bil «vrien v potek v buffet g. KovaGMa na Ooronji Savi, poleg torarne >Jucobranac. Noć Je b*a Umna in Mio Je kakor te ikafa. kar so vlomilci spretno iz-( koristili laruvatt so žalezne reSetke sa I oknu shraxnbe in vdrli v buffet, kjer so pokradli jestvine in pijace, zlasti salamo, moogo skaUlj sartiin in več ateklonic U-kerja. IabraH so si le najboljse in najdraft-je blago .odaeati so pa. tudl vso zatogo to-baka, tako da imajo Kovatioevi okvog 5 tisoč din ikode. Sodljo, da sta imela morda pri tem vlomu svoje piste vme* Jote Petrtč iei Jofle M^tinar. ki so ju zalotfli v škofji Lioki, ko sta hotela vtomiti ▼ de-lavTttoo mojstra Franka v Klobovsovt uM-ci- Ta dva viomilca sta bHa včaraj pripe-Ijana iz škofje Loke v aodne zapors ▼ Ljubljano. Rasen vloma pri Franku pa Ji-ma bo težko kaj drugega dokazati. T\idi iz akocijana na Dolonjskem nam poroCaJo o drmam vlomu, Jsvrieneon v no-či na nedeljo. Tam so v4omUol opJeniU trgovino Ivana Marorta in mu odnesu sa približno 7000 din blaga. Zdi se, d* so sa vlomilci priklatili v Slovenijo iz drugin krajev .najbrž z jugpa. Treba bo pač malo bolj nadzorovati sumljive tujce, pa tuđi takse, ki razpeč&vajo sumljlvo blago. Po nepreviđnosti zažgal viničsurijo Pnljcane. 30. septembra Posr-tnik Kodrič Karl iz StateTi>>ep«^a pri Makolah iina nekaJco 3 k.m o 7.a pomivanje sodov. Ne^rečnef p«<" ni eiutil, cia mu bo prav ta ogrenj v kru^ii }>cr-i jK>iTn] ^e isteka dne 7.a njrfrovo vini-čarijo uhođen. Ko e:p ]e nainreč okrt>p ^1-stih. ko je bil 7. vsem dolom in pripravami za trjjatev, ki bi imela biti drusi dan. gotov, vrača 1 .iomov. ge je ^e preden jf pre-tstopii prair domaje hi«e 7 njegove viničA-rije na ori5;i moono zakadilo in že je ^>ila viničarija v enern kameni vt>Iikem plamCTiu. Kt>^rir- Sq naniroe zairrP^il neprevidnost. Ni po-^ledal pred od hodom v peč ia o^niji-*če, kj brez^krben«. — je 'vz-hwi] olnr-ani KodriČ. PosrasUi sr ni <\xi\o nit. ker v blizini ni bilo vode 7-a cjašenje. Prvi je 0p-a7.il poiAT in re'r'-el na pomoč na.>bližji b<*b<1 Zanič Simon. ki se mu je po^rečUo rediti i.va vinska 8oda. We ostalo je »proTe^. Tn^i so>edje. ki so prihiteli za njim, nteo mode!ia. 'i. oktobra: Reraška opera. I«ven. Ponedeljek. 4. oktobra: zaprto, Premiera Suhovo-Kobvlinove komedije »Tarelkinova »mrt« bo v sredo dne 6. t. m. za premierski abonma. Igra obsegu šrtiri dejanja. Po dolcem odmoru, ki sta ga, ime1 a radi boiezenskega dopusta v lajiski sezoni, nastopita v tej satirični komediji naša člana g-g". Kralj in Lipah, kl igTata skupno z g"Evangeljnikom« opero ljudskega značaja. Glasba je preprosta in prav radi tega zelo prikupna. V operi bo sodeloval mladinski zbor prof. Rančigaja. Muzikalno vodstvo: dirigent Stritof, režija: prof. šest. Predstava bo za premier-ski abonma. SOKOL — Sokolsko društvo L.jubljana~Vič otvori v nedeljo 3. oktobra 1.1. plesno solo za svoje članstvo, v dvorani Sokol. doma. Začetek vaj vsako nedeljo in praznik ob 15. Sode!uje Falcon-jazz. Sokolsko članstvo bratsko vabljeno. ROLEDAB Dum: Petak, 1 oktobra katoUćani: R*-migtj DANAŠNJE PftDteOlTVB Klao Matica: Cirkus Šaran Kina Ideal: Konigsmark KtnjfSlogm; Lepi dnevi Kino Union: Rot9chlld Kino Moste: ^Moderni časic (Charlie Chaplto), >PoroČnik Bobby« (Gustav Froh-lich) Ramtavn Klub« neođrtonlb ▼ JakopiAe-v«m pm\iljona DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leu«tek. Rc^Ujeva oeatA 1. Bahovec, Kongresni trg 12 in Xada Konvo-tar, Vič — Tržađka cesta. Iz~ CeTfa —c Ljnbljaniika drama ix> uprizorila v petek 8. t- m. ob 20. v Metgtn&m jrLed&lifrMi Podorjevo znano dramo ^Matura*. Predstava je LZ\'en abonmaja, Redna sezona celjaicegu gleiialii^a se bo pnčela v drugi polovici oktobra z gostovanjem ljubljanske opere. Abonenti naj se iavijo v knjl-ga:ni SlomSkcuve tiskovne zadruge, Iranski abonenti, kl reflektirajo na »voje do-se pcićela p«redtekjTLa kombinirane mladine Olimpa in Atletikov proti kombinirani mladini Celja in Jugoslavije —c LatikoatJeti taKreU^k^ Conrordje^ ki je državni lahkoatletaki pr\ak, hodo na-stopili v nedeljo 10. t. m. na cekjski Glaziji pjt>ti !ahjky>atletski roprezentaflici Celja. Ker bo tekmovala na obeh stran ah eHta jugoaJovetrskih lahkoatlKov. l>o sre-čanje gotovo isreden sportni dogodek za Olje. —c uhođen padec. V Sp. Šefovom pri Rogaski Slatini si je 181-etni dflavec Jož© BerCko v »redo pri palicu s» podstre&ja zlo-mil levo roko. Zdir?vi se v celjski bolnici. —c V r*4)»*ti b<»lnici je umri v »redo 63-letini orožniftki podfiarednlk v p. Shmon GivseeSc iz Zbelo\-eg:a pri Polj^anah. Iz Maribora — Mo|*ti*ka lipitna predavanja. Tukaj-snjl obrtno pospeševalni urad prireidi pri-6etkoim oktobra predavanja za mojstrsiue ispite. Prijavnd iok Je do 4. oktobra. Pri-java se lahko ianrrći tuxB pismeino aH tele-fanićiio na st. 27—85. — Ztk potovanje v Nen*ttJ«. Marlbo»p»ki Putnik nsom spoaroCa, d-a so nennlke državne Aelezinioe podalJSale ugrvanjskih najemnikov. ki bo v nedeljo 3. oktobra do poktoe v Gamtartnovi dvorani, smo nedavno ie poroćrali. Stanovanjski najfffnniki ao postali v Mariboru te tako ubopa raja. da se ni čuditi izrednemu zanimanjRi, ki vlada za to zbor© van je. V slogi j^ moC, zato riiijeaniiiki na plan, ker caka vas dan-re-šitve: Iz Kranja — Udeiež€«ce nedeijsk« tomb<»h* opo-zarjaono. naj n© hite v blizino od^ra, da n« poviročajo nepotrebne gneče. Do odra bodo vodili tri je udobni prehodi; ob njih bodo pripravljeni sedezi. I^ra bo potakala hdtro. Ot> morebitni tomi bodo trg mogo-ća» raatvetlile 1000 vataie električne zar-niče. Navodila in kl±caeA' in olajAajte jim alu&bo. Poslužite se polovi6ne voznine po železnici. Vsi vlaki bodo v nedeljo ojađeni. Kofmfte domaće blago! Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je nas nađvae ljubljeni, srčno dobri soprog, stric, svak in zet, go&pod ANIČIĆ JOSIP šolslri upravitelj tn rez. kapetan IL klase po kratkem teikem trpljenju danes dne 1. oktobra, previđen a sv. z&kr&menti v svoj«m 43. letu izdihnil svojo blagro dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 3. t. m.t v nedeljo, ob pol 4. uri popoldne na pokopaliAČe pri Sv. Jakobu ob Savi. SV. JAKOB OB SAVI, 1. X. 1937. 2ALUJOCA SOPROGA TELKA !n rodMae ROPAN, KOtELJ, CATER In KUDERMATSCH gfcv. ZM -- tfscnniKitr mabor p«% ii jjmmi mm^ Stran 3 DNEVNE VESTI — V s e m nadim naroinlkom smo v dajiašnji številki »Slov. Naroda« priložili položnice. Na plaćilo prav posebno opozar-jamo vse Ušle naročnifce izveo Ljubljane, ki so z naročntno v zaostanku, ker borno nem, ki bi svojega dol ga do 15. oktobra ne poravnali, list ustavili. Prav tako opo-zarjamo tuđi oa^e ljubljanske naročnHce, da zaostalu naročnino čim prej poravnajo, ker jim borno v nasprotnem primeru 7. oktobra list ustavili. — Zahvala za soialne izjave ob smrti preziđenta Masar.vka. Ce&koslova&ki poslanik g. minister dr Vaclav Girsa nam je poslal nasle<1nje pismo in zahvalo: V dneh Češkoslovaške narodne žalosti so vsi sloji jugoslovenskeg-a očinstva izrasli svoje sožalje zaradi smrti Predsednlka Osvobo-ditelja T. G. Mnsarvka v tako ogrromnem Številu, da ĆeSkoslovaškemu podanika ni mogoče, da se slchememu 2ahvali za iz-kazanc soćutje. Zato ?e pos!užuj«» ljubez-nivosti tiska, da izrazi vsej jagroslovcnski javnosti ter vsakemu posebej v svcjem imenu, v imenu Če*koslova3ve vl*de ter vsc-pa češkoslovaškega nareda najgrlob'jo zahvalo in hvaležnost 2a prisrčne izraze in E:l<">boko sočutje. ki so jih ob tej priliki tako spetr.no izrazili naši jnsroslovenski prijatelji. — Dr. Vaclav Girsa, izredni poslanik in popolnomoćni miniater ČeŠkoalova-Ske republike v BeogTadu. Simone Simon, oćarljiva filmska umetnica, nepozabna iz filma »Matura« v novem kraanem ljubavnern filmu LEPI ĐNEV1 Zopet po dolgem času komični trio: Hana Moser, Leo Slezak in Adela Saudrock v veliki filmski komediji iz cirkuškega življenja CIRKUS ŠARAN Veliki zabavni film ROTSCHILD (Hoh&taplerji) V glavni vlogi znani priljubljeni Harry Baur Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Gospodarski od nosa ji med Jugoslavi-jo in Nemčijo. V tredo zvečer je bi potpisan v Darovniku protokol IV. zasedanja stalncjja ju^osloven6KO-nemskega Kosporiar-ske^r.-i o.I'bora. Obenem je bilo objavljeno n;ii>le>lnje poročilo: »Na tem z.aisedanju eo ee obravnavaia vpraaanja blagovne^a in fi!ačilne£a prometa med Juposlavijo in Necn-čijo. Odl>om ©ta se eporazaimela glct ovijeno, da. i?e je od za*1njVrov lani jeseni v Neniriji Masovni in planini promet med obem* državama narodno razvi jal. V Dubrovniku doseženi sporazum upraviČuje upanje. da ee bodo gospodaiski odnosaji med obema državama v bodoC'p £e ujT^đneje raivjiali. — Kongres zdravnikov. 01 10. do 12. oktobra uo v Novfin Sadu letošnji kongres z-lravnikov \z na\> države. Ra/en obeav-uavanja sfanovskih vpra^aiij je na dnevnem redu okro^r • >** prelavanj iz meHicine. Po kongresu prirede udelež©nci i7]ete na Fru-= ko jrnj-o. v i>c7;lan ni na Oplenac. Zdrav-niki-državn: imidnlki bodo imrli za kongree dopust. Prometnu ministrMvo je dovolilo ud-elezencem konj:rei«:i polovično vo^njno. — V ncdeljo X oktobr* ob 10. dop. od-krijejo vojni dobrovoljci »pominsko plofićo svojemu torarwu-herojttf poročniku inž.Go-sarju Ivanu na njegovi rojstni hiši y Stari Loki št X Narod, oddolži &c epominu juna ške?a borca ia na§e oevobojenje in ze-diojeoje i navzočnoetjo pri odtaitju ploćče. — Kongres loootehnikov. V noieljo bo v Novinamkem domu v Zagrebu II. kongres ce&anioetojnih zobotehnlkov, ki ee na njem zfcero delegati iz vse đriave. Zveza ne6amo6tojnih roobtehnikov je zelo ndada, vendar pa marljivo deluje in je že doeepla nekaj u^pehov. Njeno delo ni omejeno samo na to. da pribori članom samostojnost, temve^ da za&čiti delovne interese zol>o-tehoikov nameščencev e kolektivno poprod-t¥> med organizacijo zo^ozdravnikov in zo-botehn&ov. Pogaltva naj bi ureilila m©dpo-bojno raznierje .slede plače in dela. — Novi podporoćniki. Danes je bila v Beogra/iu v nižji Soli vojne akademije in nižji soli intendantske akademije lepa svečanost. V čin podporočnika je napredovalo 341 gojencev. Obenem je bila zaključena višja ftola 37. razreda vojne akademije tn 4. razreda višje sole intendantske akademijo. V višji soli vojne akademije je po rangii pr\*i artilieriiski poiročnik Stanislav Podboj iz Ljubljane. 50 LETMCO OBSTOJA TVRDKE slavita med rožami in cvetlicami Fraa ia Marija Herxmansky Čestitamo! — Prvi oktober jo dane«, de dober mesec pa bo 51a dvanajstič v svet knjiievna iete* Vodnikove družbe. Letošnje Štiri knjige bodo izredno lepe in navzlic občutni podra-žitvi papirja obžimejše od tanskih. Cena pa jim je ostala ista kakor doslej. Ko bož delal dane« svoj mesečni proraŽun, ne po-rabi na veoto 20 din za Vodnikove knjige in se brž vSlani pri svojem poverjeniku, ali pa 83 javi v pieami Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. pritlicje desno. NA MORSKE RIBE h ,KMETU', Go«po^etska c — Aktivnost naSe trgovinske bilance. Po uradnih podatkih )e znaSal aaš Izvot v av-gustu 402.320 ton v vrednoti 606.5 mili-jonov, lani v avgustu pa 239.587 ton v vrednoeli 327.26 niilijonov. V prlmeri z lanskim letom je torej najastel za 162.7S3 ton ali 67.92%, po količini, po vrednosti pa za 2^4.2r> mili jonov ali za 62.93^. v prvih oemih meee^ih letošnjega leta je zna.-šal naš izvoz 2.946.826 ton v vrednocti 3.959.97 mi! i jonov, lani v prvih osmih mf-secih pa I,565.W5 ton v vređno&ti 2.333.72 milijonov. V primeri z lanskim letom se jo torej povečal po količini za 1,381.181 ton ali 88.227c po vrednoeti pa za 1.69T».?4 milijonov ali za 69.68%. Naš uvoz je zna-šal letos v avgustu 63.366 ton v VTednofti 247.28 milijonov. Pove&al ee je torej po količini za 31.063 ton ali 49.10%. po vrednoti pa za 172.05 milijonov ali 52.73%. V prvih wmih meeecih je znašal na^ nvoi let os 692.539 ton v vredooeti 3.294.04 mi-lijone. lani pa 614.436 ton v vrednoeti 2.587.7 milijonov. Povečal se je torej po količini za 87.103 tone ali 12.71 ^r. po vred-nosti za 70634 milijonov ali 27.30%. Letoe v avgusUi je bita naša zunanja trgovina aktivna za okro«r 160.2 milijona, docjm je bila lani samo za 38 milijonov, v prvih o*-mih meeecih tekotega leta pa za 665.3 milijonov. a lani eamo za 2&1 milijonov. — Nove telefonske sveze. Z o^ilokom poštne^ra minvtrstva je otvorjemh vec novih telefonskih zvez z inozemstvom, med drugim? telefonska zvoia med Kranjsko sroro in vsemi onim i kraji v CJrčdji, ki še nišo bili vkJjučeni v teleions-ki promet z Jugoslavijo. _ Vozni red na dofonj&kj profi. V ne- deljo 3. oktobra bo vozU zadnji^ izletnički vlak iz Ljubljane na E>olenj«ko. Voani red na dolenj^ki provri pa oeUne sicer neizpre-menjen tuci i v bodoč«. — Za >Patnikov« Mflevni febt v Rimin Firettie prejemajo ee prijave do 4. t m. Oena din 950.—. Teinu izietu ee lahto pridruži jo tuđi izletnik i, ki žele ootati 5 dni v Trstu ali pa Gorici, t. j. od 9. do 14. oktobra. Ostale informacije pri »Putniku« in v rzletni piaarni Okom v hotelu »Slon«. — Ekspedicija »Našega roda« te kuj!« Mlađiiiake matice at je pucala 30. septembra in bo končana v dobrem tednu. LJub^aMke iole dobijo knjige In >NaJ rod« v upravi od danas dalje. Za on« iole, ki dobijo kn£g» po ieleznid, pa boda objavljena točnejfta navodila, v ptflaoAtjt Stevilki >U£iteljakega tovartia«. Uprava Mia>iinake matice. — Nov grob. Po kzatkem trpljenju jo umri dane« iolaki iawawtteij pri Ov. Jafeo-bu ob Savi g. Josip AniĆift. Vest o njegovi smrti bo Lzsienađila & g**i**tiRt |Trnlrrala vse pokojnikove prijatelje in siance, aaj pač nihće ni prićakoval, da. bo nei^^roana arart tako ugođaj istrgala is na*lh učiteljskih vrat tega odličnoga aotojfca, zreatoga tovarila in skrtmega. druHnAesra oćeta. Pokojni je bil tuđi rezervni kapetan U. klase. Radi ao ga imati vai, ki 00 ga poznali in vsi ga bodo teiko pogreSaH. Pogreb bo v neđeljo ob 15.30 na pokonaUKe pri Sv. Jakobu. Bodi pofco£iikii laiaka s&m-lja, žahijoćtm srvojcom nade teAcreno so-žalje! — Zveza lovskih drvštev raspisuje za svoje glasilo »Lovca« tiskanje za prihod-nje leto, mesto urednika in naslovno &liko. liazpi^ je objavljen ^v olAohn&ki stevilki »Lovca«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno vreme. Vče-raj je nekoliko de*evalo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. NajviSja temperatura je aiasala v Splitu 25, v SkopJju 22, v Mariboru 21, v ZagTebu, Beogradu in Sarajevu 18, v Ljubljani 16.4. Davi je kazal barameter v Ljubljani 764.8, temperatura je zna&ala 8. — Nevarna vlomilska totpa pod ključem. 25agrebška poMcija je izsledila in are-tirala nevarno vlamilako tolpo, ki ima na vesti 25 vlomov. 2e prej je aretirala in izročila sodi5čii stare znance polMiije Mato Zupančiča, Martina Kruhoberca in Andrijo Kužterja. Ni pa vedela, da so v zvezi z vlomilsko tolpo, ki jo je izsledila zdaj, ko je aretirala Že Blaža Sinceka, Slavka Ostrožnjaka in Karla Kutnjaka. Aretiranl vlomilci priznavajo vse vlome. — 2ensika obsojena po zakona o zaščltl države. Pred velikim senatom okrožnega sodišCa v Šibeniku se je zagovarjala vče-raj Terezija špoljaric iz Salija, obtožena po čl. 1. zakona o zaščiti države. Obsojena je bila na eno leto robije. — Sto let je dočakal. Te dni je prazno-val stoletnico rojstva Mijo Podvez v Bu-kovdu v Medjimurju. Rojen je bil leta 1837 v Gornji Lendavi in ko mu je bilo pet let sta mu umrla roditelja. I>olgo je moral tv-do delati, da si je prisluzil toliko, da j? kupi] nekaj zemlje in hi&co v Bukovcu, kjer živi že 45 let. Starec rad pripoveduje kako je bilo v starih ča&ift, o sedanjem svetu pa pravi, da je pokvarjen. — Mlado dekle brez sledu izginilo. te dober mesec je tefra, ko je iz Za*rrebn brez isledu izgonila 181etna Marija Dwevc. Ne-ke;?a dne je odSIa h hi?e. fejer je PhiŽUa in ni se voč vrnila. Boje se. da m je kon-čala življenje. Prvič je po*ku«ila končati si življenje, ko ji je bilo 15 tet Marija j€ zelo občutljiva in nervozna. — Jugoslovenka okradena v Prag!. V neke m kinu na Vadavekem trpru v Pragi je bila te citni okradena dr. Radmila Smiljano-vićeva h Qkoplja. Tat j\ je ukrade! ročno torbico, v kat eri je imela nekaj drobiža in briljanten pretan, vre^ien S.floo KČ. — Slepec na stara leta spregledal. V Pe-trovgradu je Panto Bakjatarov pred 15 leti oslepe*. Mnogo tisočakov je potroSil za operacije, toda vse Je bilo zaman. Kon- teo ae je vdal v vv^ojo uaodo In bil jo pn-pričan, da bo vm IMJen je stop. Naenkrat ae je pa ^godil ćudež. Neke noći je zaćutU •tane ▼ &mri in v ooah aitoe boiećine. ki so se 6em dan ponovile. Ko 90 pa poneh&le je naenkrat spregledal. Bakjatarov je star te 90 let, njegova žena pa 85 let. Iz Ljubljane —Ij RarvUie prapora IjuMJenskef« pododbora Udruženja Čctnikov je z odtokom baualT« upravo dravske banovine v Ljubljani z dno «. leotembri 1937 v Mnlslu mi-nistnk« naredbe z dne 26. febmmrk 1917. i»* ' <***"'-**- Wm> VL 79. zabranjeno. Cetniat, vsi Han! ijnUJanskega pododbora Udnriten|i cetnikov, kakor tuđi v»j njihovi prijatelj se poehrajo, da se v nedeljo X oatofera t L dopoldne ob 10. ari ndeleio korporativno odkrttja ptoftče pokojnem u dobrovoljca junaka inž. Ivanu Goearfri v ftkol-ji Loki Manjkati ne srne rihče. —1) Dobro založen ribU trg. Proda jaki 60 so diaaes dobro založili z ribami. kevr eo »i obeta'i živaboerjAo knpčijo. V re»nici «o dan«B gwpodinje precej poeegale po ribah. Isbira ie ^a zla^ti 'epa med moraki-mi ribami. ProiajaH eo tiudi lepe ekuBe. in siceir po 18 din kp. Precej je bilo ftardelio po 14 din in eardonov po 16 din. Tun ye bil danes po 28 din. Naprodaj je bMo tuđi nek&j boljših rift>. in sicer trilj in lubna po 40 dm ter zobatca po 36 din k?. Oslići so bili op 30. linje po 28, eipe po 30, sveti peter po 30 ic moreki raki po 32 din kfr. Cene rečnih rib so naepremenjene. —Ij Sestanek mesarskih mojstrov na me rava »klicati mestno pog"lavaj»tvo 10. t. ni. Na tem eesta-nku bodo me^arpki mojtstri zavreli etališče, aJi naj sklenejo kolektivno pogpotibo e pomočniki. Org-an i zaci ja po-močnikov š© vedno zbira podpiee moj»ttovo zanimaJo. Raz^tava., ki je trajala tri tedne in je bala deležma velike po-aornosti, 3e v nedeljo nepreklieno zaklju- —Ij Ponovno opozarjamo na veliko javno predavanje s ekioptičnimi slikamio Baltiku (Estonski, Litvi in Latvi) in Fins-ki, ki bo «-lavske zbornice. Prednval bo gr. Jo?e K07-levč^ir, ki je pred nekaj tedni prepotoval te krajc. Prvkazal nam bo obenem etike. ki jih je narjral po toh, pri na« »kotaj ne-snanih baitakih dscelah. Na to Mnimivo predavanje, ki bo v aiovetj«kem jeziku, ▼ijodoo vabi Ksnb eeperantistm, Lv«nMd reotje, kl jih pomamo Ae te MtotićnAka In ki so vvoj ortraster adaj preJcntUi v >N«w Me-Krfy Đou»c. NJfcova tanena Nerat, Zttiorl, Lo»ej jn druga ao naon aadostno jacntf^vo. da bo zabava anierom pr^Jetua 4n da v eananBki kleti, ki je zmerom uživala najbolju glam rem aottdoeea, lJutolJMuiteffa sa-banrttea, ne bo nfkoii dolg^as. Na*i fantje, Id bodo gradi same najnovejde in najmo-demejie pleane rfdadbe, nas bodo raave-•eđjervaJfl vsak v*e6er do ponv noći i© *icer ne easno s pleano gođbo, temveć tuđi ahcer ■ svojo duhovrtostjo in a avt>Jkn veseljem. Ljubljana bo z otvoritvijo kletu e reetav-racije EJmome pridobila 2a zimske in po-rrdadne mesece ^>et novo zabarvifiće, kl ga bodo nadi medčani gotovo ameirom racti obiskovali. * —Ij Glasbena Matica oposarja starce, ki so vpisali svoje malcke v gla*bt*m otro^ki vrtec, da jih pripeljejo jutri, v soboto ob 5. v poslopje Glaab«ne \fatics v Gosposki ulici 8 III. (Lajovčeva dvorana). Tam bo prvi 6eetanek ter ?e bo dolo^il urnik za nadaljno dni v tednu, pred vsem pa bo tuđi razgovor, ali naj bo pouk dnevno po 2 uri. Obenem opozarjamo na tečaj za igranje v orkestru, ki pa vodi prof. Karei .Taraj in ki se bo «1-del takoj po 1. oktobru. —Ij Po tovarnl&klh cenalt prodaja manufakturne ostanke za moAke ki ftendke oblake >Textilos<. MiklodKeva c. 17 (palača Vz-ajemne za\-arovalnice 1. —Ij I'deleiit«. «e avtotm5ne»ga Izleta v Trst dne 10. okt., 24. tn 25 okt. in 30 okt. do 1. nov. Prijave sprejeana Itletna pdsar-na M. Okom, Ljubljana hotel Slon. telefon 26—45. Vhod iz PreSernove ulice. —]j Samomor mizarskega mojstra. Davi so naSli v potrošju hi^»\ Slom^kova vlH-ca 10. (^šenejra 501etneira uihamkepn moj-st-ra K. Bindra. Binder je kazal ž* ve^ dni znake živčne razrvanosti. TVmia^i ©o {m potresali o«-l eno?! in so se fcal; najhiijA^a. Policijska komisija, v katpri sta bila dr. Lapajne in iira'liiik Harderk. j^ uroti na^ra-ii 1--^ davetk po—bej Za plamene odgovor« glade malin oglaaov Je treba priložiti znamJca — Popuator ca male oglase ne priznamo. Boaeđa 90 par. dave* posebe} Najmanju saeaek 8 Din Za iolarie obleke, perilo, Habertns plaiča itd. Dober naknp. PRKSKEB 8». Petra eosto 14. KLIŠEJE ►NO •« JUOOOHAflKA 1 Ooaeda SO par. davek poaebe). Najmanju sneaak 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni teSaj za zafetnike in irveibance. Dva oddelka od 6. do poi 8. in od pol 8. do«, ure zvičer. Vpisovanje dnevno od 6. do S. ure. Šolnma zmer-na. Chrifitolov učni zavod, Domobranska c 15. 2246 ' Beaeda S0 par, davek pooebe}. Najmanju anesek 8 Din Driav ne srećke prodaja menjalaica Reicher & Turk LJUBLJANA, PKESF.RNOVA BUKOVE ODPADKE drva, trbov«lj6ki premog prodaja tvrdka >Kurivo<, Tyrte-va cesta 31. telefon 34-34. 2274 Degeda 80 par, <3arek po—btj. Najmanju meack 8 Din STANOVANJE dveh eob s pritiklinami in ko- palnioo i^če zakonski par brez otrok. Ponudi;« na upravo li-eta pod ^Mirna stranka«. 2256 MEBLOVANO SOBO fiolnino s vso oakrbo oddam solidni otabi. Stari trg 28-111. 1 2264 Novotrt! Ndmti NOVA DAMSKA KAPELA iS»ođđ»MMpfej vkavarni 9CcHtval4 DANSS, VSAKO 8OB&TO IN NKDCLJO ODPBTO VSO KO« OkMMe Jo alg«rao! OUHtte Jo atcnrso! NAJNOVEJŠI VZORCI ZA JESENSKE I PLASČE IN OBLEKE RAVNOKAR DOSPELI ^__________________ ta* BOGATA IZBRA A.&E.SKABERNĆ LJUBLJANA HITITE, HITITE, DA NE ZAMTDITE V KAVARNO »STRITAR« kjer igra vsak večer tamburaški koncert damske kapele. SliŠali boste najlepše sevdalinake, bosanske pesmi, kl Vam jih bo zapela priznana dobra pevka Bosanka Fini. Zaigrali Vam bodo tuđi slovenske pesmi, kakor tuđi naj-novejae ilag^rje. V PKTEK, SOBOTO IN BTEDEUO ODPBTO VSO NOC5 I Sveže morske ribe Naznanjam cenjenim gostom, da bom dobival od danes naprej redno vsako sredo, četrtek in petek veliko izbiro svežih morskih rib: orade, brancini, barboni, dentali itd, — Vina prvovrstna, specialni v141d opolo. Cenjenim gostom se priporoća GAJEV HRAM ^ LJUBLJANSKI DVOR Gajeva ulica 0 Kolodvorska uUca 28 MATE ČEPIĆ Makulatura* papir pređa »prava „Storeatkega Naratett Llobliaaa, KaaOitva mBmm mm. S Strar. 4 »8LO7CNBKI IfARODc petfck, 1. ofctobre 1937. Sfcv. <;r>4 Ljudje na zatožni klopi Neka] zgodfc izgred ofcrožnega gtrdMffft, U đcB pravi** ^ ^ s polno paro Ljubljana, i. oktobra. Gozdni deLavec Rupnife Andrej iz Gk>r. LiOgatca se je pred nekaj tedni sprl a ffvo-jiin tovartSem Frankom MsJtevzem, ko 8ta se vraAala pod večer domov iz g-oatil-oe. Nekdo je zavpil >Auf biks, kleiikal-ci!«, pa sta s« spoprijela Tovarili so ju pa loćili. Rupnik pa le ni mogel pozabiti na bunke, ki mti jih je zadal Frank. L»e-gel je v posteljo, potem ko mu je žena obrisala kn z obraza. Na 6elo mu je dala tuđi obkiadek, a kljub temu je Rupnik spal zelo nemirno. Kar >v luft« je hotel zkteti v špan ju, je Lzpovedala Rupnikova iena. Drugx> jutro je Rupnik vstal in se ocipravil s sekiro z doma, a ni Sel drva se-kat, temveć je obiskal Franka na domu. Našcl gs je še v postelji Zavihtel je nad njim sekiro za&La sta se ruvati, gospo-dinja je kričala na pomoć in priklicala Rupnikovo ženo, ki je Franka lešila iz rok svojega mcža. toda Frank jo je 2e akup:l Rupnik ga je ranil s sekiro za ušesom. Rupruk se je zagovarjal, da ni vedel, kaj poćenja. ker niu pijaca zslo škoJi. Od-kar ga je na fronti zasula granata in nekoć pred leti plaz v rudniku, v njegovi glavi ni vse v redu. Tuđi žena je trdila, da je njen mož dostikrat čisto zmeSan. Sodnik je upošteval obtoženčivo razbur-jenost in dosedanjo neoporečnost ter ga je obsodil samo na 3 mesece stiogega za-pora pogojno za 3 leta 20 KG TEžRA SKALA JE PRILETELA VANJ I>ue 8. marca so delavec Ciber Jakob m pos:stnikova sinov- Kozin Jožef in Kozin Martm razstreljevali skalovje na dvorišću posestnika Martina Struklja v Stajati pri Igu. Najel jih je posestnik Rozman Jožef, kateremu je posestn k Strukelj skalovje odstcpil. Včeraj so bili vsi na zatožni klopi Obtožnica jim je očit"Ja. da so tako malomarao razstr.ljevali skalovje, da je 20 kg težka skala priletela v posestnika Miho Janžlja. k: je tam mimo vozi! z&m-ljo na Bar je. Janžlja so morali odpeljsti v boLnišnico. Poškodba je bila težka, a se je stari Janželj le izlizal in se tako popra-vil, da se je včeraj lahko pripeljal na raz-prarvo že s kolesom. Tuđi izvedenec dr. Suher je ugotovil znatno zboljšanje Janž-Ijeve polomljene noge Janželi je pa re-kel, da s^ počuti nekoliko boljše. ampak >ceU ni već Strukelj je povedal, da je odstcpil skalovje na svojem {Osestvu Rosmanu, Roz-man pa da je najel ostale tri, oba pa se ništa zanimala, kako razstreljujejo skale. Za nesrećo ali za malomarnost pri tem deki torej ništa mogla biti odgovorna. Ciber je s pcmodjo obeh Kozinov vrtal hik-nje, vdeval vžisralno vivico in jo prižigal. Vai trije so krttali >fajer<, preden ao za-žgaii vrvico in « tem opoaorili mimoidote na nevaroost. Se vedno kričite »fajerc, je pripomail sodnik, čeprav živite ie 20 let v Jugoslsiviji. Ciber je pojaanil, da se va-Sčani razumejo aamo na >faj€«. Na ne-varnost so opozarjali pa samotna glavni cesti. Janielj, ki Je prtvoail po iiIiimmsiI ceeti za haaami, opozorila ni Cul in ga oo-tozenci tuđi nišo videH. Branilec obtofcencev dr. ZupsučiC je po-vedal, da so bili njegovi klijenti pripravljani plaćati bofcušuioo in dati Janliju 4.000 din za bolečine. Janzeij Je pa po svojem zafi»topniku dr. ftviglju zahtevai 9 tiaoć din za bolečine. Sodntk je spoznml za krivega sacno Cibra te Joiefa ter Martina Kožna in Ju ob3Odil zaradi msJomar-nega ravnam ja pri razBtreljevanju. Ciber je bil oboojen na 20 dni zapora, Kosin Jožef im Kozin Martfci pa veak na 14 dni zapora pogojno za 2 leti. Solidarno mora-jo plaćati Janzlju za bolečiae 4000 čin, glede razlike v zahtevku pa Je bil Jantel] zavrnjen na pot civilne pravde, NEOBICAJEN RAZBOJNISKI NAPAD KroJaSki mojster Diraic Jože iz ftklea-arovca je obtožon razbojniSkega napaid«. na gostilnićsirjevo ženo Reanik Julko, ka-Uro je po obtožnici napade! pri Moftniku, ji grozil, da Jo bo ubil in Je odvzel s sik> 300 din gotove ter nekaj blaga. EHmciic je bil *e dvakrat pred sodniki zaradi te ob-tožbe. pa bo pri§el §e trctjič, ker je bila tuđi druga kakor prva razprava preložena zsiradi zasUSanja novih prič. Dlmic a? je od začetka zagovarjal, da je hotel Resnikovi vzeti samo saharin, ker je vedel, da tihotapi s saharinam( ter bi jo ovadil m dobil 300 din nagrade. Reani-kova pa odloćno zanika, da bi tihotapila s saharinom. Pri zadnji razpravi je bil za-sližaai mlinar Ozim. ki Je izjavil zek) raz-bremenilno za obto^enca. Ozim in njfigovi dve hčeri so bili dan pred napadom skupa j z Dimicem v Kotredežai. EJna iamed Ozim ovih hčeia je Dimicu povedala, da Resnikova prodaja saharin in da lahko Oimic kaj zasluži, če jo zaSaĆi. Dimicu je Resnikova tuđi pokazala in mu povedala, kdaj a? bo s saharinom vrnila domov. Vse kaže. da je hotel Dimic res samo na prav nerođen način dobiti dokaze, da Resnikova tihotapi saharin in. seveda tuđi pripadaj očo mu nagrado za ovaduštvo. Mali senat bo pa vendarle še zaslišal Oziniove hčerke dne 12. t . m., s cimer bo ta neobi-čajni t-razbojniškd« napad konćno le do-cela pojašnjen Pcstani in ostani ćlan Vodnikove drnibe' Astrolog! o oktobru Tuđi tekoči mesec ima tri zelo kritične dnevef ob začetku, sredi in na koncu mecee^ V pretek lem niesecu septembru se je na-kopičilo dokaj neugodnih zvezdnih konste-lacij, ki ni«=o obetale po prognozi astroiotiov nič dobrega. Meseo ie bil re* poln razbur-ljivfh tloiiodkov. NeUal^re napove,1i ^l^de mednarotlnih političnih zapletljajev in visokih osobnosti so se izpolnile 6 prese nj »!ji-vo natanenostjo. ^al napovedujejo astroloui tuđi za oktober dokaj kritičnih dni. Kakor v septembru boio tuđi v oktobrj planoii tvorili ka? trikrat zelo neugodne a*p*\te, kar bo dnlo tri kritične dneve prv?wa reda, a zelo ugodna konstelacija se bo stvorila samo 26. oktobra. Pomembni dojrodki se ufepnejo dog«>iiti ob treh zelo kritičnih dneh. to je 2. oktobra, 12. oktobra in 30. oktol ra Zaretek. ^r-^da in kon^c mes^ea so torej v znamenju ugodnih konstelacij. V ^plosneni k;tžeio planeti v začetku nie-sera na razburljive doeodke in utegne se •pripMiti kaka večja prometna neereča. Mlaj dne 4 oktobra u'e^ne prinesti nove zakone in nove politične pogodbe in zveze meno 19 oktobra l>o-mo čitali ali zvedeli o nekem eenzacional-npm procesu ali senzacionalni ločitvi. Proti koncu mosora obrta jo konstelacije zve^d novosti v poli tik i in v industriji. Dne 30. oktobra, ki je kritičen dan prvega reda. obstoja nevarnosl za iivijenie visokih oseb-nostj in nevarnost večjih n^reč Po'irobnejši horoskop za oktober povet da ie popoldne 1. oktotra nekoliko neugodno za trgovsko podjetnost. Dne 2. oktobra, ki je kritičen »lan prvega reda. sta Mars in Saturn v kvadraturi, kar obeta elementarne in prometne nesreće. Tuđi sled?Či 3. oktober je še vedno kritičen (požari, nesreće), sledita dva ugodna dneva 4. in 5. oktober. tema pa zopet trij^ kritični dne 6., 7. in 8. oktober. Tne 8. oktobra priđe Merkur v znamenje Tehtnice, kar pomeni nove do-codke za vse. ki so rojeni med 23. ^ept^ra brom in 22. oktobrom, med 21 januarj?pa in 19. februarjem ter med 21. majem in 20. junijem. Dogodki ae bodo tikali poklič-nega življenja. 9. in 10. oktober bosta ugodna za sport in umetnoM. Sledi jima 11. oktobar, ki je kritioen za umetnike in za de-narstvo in kaza na skandale, zločine in ne-srece. 2e naelednji dan, to je 12. oktober, ki je kritičen dan prvega reda, se je bati elementarnih katastrof in usodnih političnih dogodkov. Dan je slab za vladajoče in visoke oseh'3. Zlasti neugodno bo kvadratura med Soncem in Jupitrom tega dne vpli-vala na Francijo, I ta lijo, Spanijo in Balkan. Nesređen bo tuđi še 13. oktober xa trgovino in promet ter za duševne delavce. Dne 14. oktobra opusti vse važnejše posle in jih odloži za 24 ur, kajti 15. oktober je zelo ugoden za nove akcije in za umetnost. 16. oktober je ugoden samo proti večeru, 17. oktober pa je zopet zelo neugodan za sport, umetnost in za duševno delo. Tega dne bo- di oprufla pred slepmiji. 18. oktober je z«k> agoden «a vladajoce in Tteofce osebe ter za promet in lahko prinese nove zakone in odredba. 29. oktober je krUiČen in neugode« za vUdajoče oeebe in za politiko. Tuđi katastrofe in polomi se lahko do-godijo. Posebno neugoden je ta dan za sklepan je zakonov. 19. oktobra se ntkar ne poroci te. Tega dn» priđe Venera v znamenje Tehtnice, kar pomeni ugodne in dobre do-godke za .vse, ki «mo jih omenili pri 8. oktofcTu. Sledeči trije dnevi 20., 21. in 22. oktober so v »pložnem zelo ugodni sa nove akcije in za poslovno življenje. Dne 23. oktobra priđe Sonce v znamenje dkorpijona. kjer $e bo gibalo do 22. novembra. Zacno se važni dnevi za vse, ki so rojeni med 23. oktobrom in 2*2. novembrom, med 20. februarjem in 20. marcem t2r med 21. junijem in 20. julijem. Sicer pa je ta dan popoldne n^ugoden za važne akcije. Tuđi 24. in 25. oktobra opusti važne posle. Opravi jih 26. oktobra, ki je zelo ugoden in dober dan. k:r bo Jupiter v trigonu z Neptunom. To je erečna konstelacija, ki obeta uspehe vodečim politikom, gospodarstvenikom in znanstvenikom, pa tuđi cer- fcvenim poglavarjem, ki ae bodo tega slab. Vecje kupftije skleni 18., 26. ali 29. oktobra. Rekord eku-fcaj doseli 5., 10., 18., 26. ali 28. oktobra. Na vecja potovanja se odpravi tuđi eamo te dni v oktobru, važne pravde pa začni in z oblast mi opravi (%amo ine 26. oktobra, v«i drugi dnevi eo za te zadeve bolj ali manj neugodni. Iz gleđališča v samostan, iz samostana v Hollywoođ Bunio življenje franeoske gledališke in Hlntske umet- nice Maryse Wendlingove Znani pariški dnevnik ^Paris Soir« je priobčil oni dan patetično pisan iivljenje-pis franroske gledali^ke in filmske igralke Mary^e Wendlingove, ki je bil njen n^nad-ni odhod v Holh^'ood najvevja senzacija Pariza v zadnjem fasu. NV^ndlincova je že dvakrat presenetila franco^ko umetniško javnost, prvič, ko je pred leti nenadoma obrnila gledali^ki karijeri hrbet in se zatekla v samostan, drugič pa, ko bi že morala postati redovnica, pa je enako nepri-čakovano zapustila samostan in £3 posvetila filmu. \Vendlingova je bila rojena v Ilaizenauu na Alzaškfnn. Njena ljubezen do gledali^ča in plesa je delala njenim staršem pre*ilavi-ce ie, ko je bila *e otrok. Nj^ni starši so videli v heerkinem navdušenju za gledali-Šče in ples vražje prste in svojo hčerko so poslali v vz^ojo k šolskim «estram sv. Filo-mene. V samostanu je ostala Marvse 9 l^t. Ves ta ča« ni smela z drujjimi sojenkami nikoli v gledali&če, niti v cirkus, ki je pri-hajal na zimo v Haganau. Ko ji je bilo 18 let, ji je izbral oce po stari rodbinski tradiciji ženina. Takrat se ie Maryse prvič uprla s/oji rodbini. Po dol^ih grožnjah in potajanjlh >o ji slidnjič dovolili odpotovati v Strastourg, kjer je hotela studirati an-gle^čino. V Strafebourjru so jo kmalu povabili v gle dali^če h Gounodovemu *-Faustu<. To je oi-loČilo njeno ue^odo. Takoj se je jela skrivaj pripravljati na gledallško kan'ero in pod-piral jo je zdaj že pokojni franeoski skladatelj Guy Rorvartz. Najprej je hotala napraviti izpit za konzervatorij in res ga je napravila z odliko. Potem je Ropartz pisal njenim starlem. da bi bil zločin, če bi hčer-ki ne dovolili posvetiti se grledališki umet-no^ti. Zopet je jjrozila rodbinska kriza. Toda Marvsina naupo^ljiva volja je vendarle zinagala in dekle je odpotovalo v Pariz. Mati ji je obljubila podporo KK") frankov me seJno skozi dve leti. ?e<5, potem naj ee pa sama pobriga za ?»voje preživljanje. Mary-se je zelo dol>ro studirala. Cez dve l?ti jo je Čamile Cornev angažiral za Studio dee Ćhamps Elys^es in dobivala je 900 frankov meseono. Kmalu ee je začela kritika zanimati za njo. Potem vidimo Wendlingovo na turneji e Camedie Fran^aise. Po povratku j© bila angažirana v Comedie Mondaine. kjer je na-stopila v o?mih mesecih v 23 vlogah. Sledila je bolezen, dolga bolezen in razočaranja v ljubezni. Ko je pa ozdravela, je bil Pariz že pozabil na njo. Maryse je morala okusiti bedo. Po težkih preizkušnjah jo je angažirat Saoha Guitry za svojo novo vese-lofgro. Teden dni napornih skušenj in ves ta čas je zavžila Marvee samo mak> bele kave dnevno. Pri zadnji skušnji sa ji je pa Guitry zahvalil, če5, da je za veseloigro preveif tragična. Znova jo je čakala beda, dokler se ji končno sreća ni nasmehnila. Slavna franeoska umetnica Francoiee Ro-saveva, znana iz mnogih filmov, jo je pri-poročila Jaquesu Favadeni, ki je bač snemal film >Velika igra«. Fayeder ji je piačal 500 frankov za vsak nastop. Potem jo je pa za-puetil .mož, ki ga je ljubila. Žašla je zopet v bedo, skrb za vsakdanji kruh jo je po-tisnila k tlom. končno je pa omagala pod težo življenja in se odločila 16. junija 19&4 za važen korak. Stopila je v samostan Notre Dame des A potres v Veniseieuxu pri Lyo-nu. Naenkrat se je jela franeoska javnost zopet zanimati za njo, listi eo pisali o nji, toda Mar\se ni hotela o posvetn©m življenju ničesar več slikati. Življenje v samosta- nu pa ni lahko. Treba se je marsičemu od-povedati in zatajiti samoga sebe. Sestre te-sa samostana posiljajo namreč v orijental-*ke zavode za gobavce. Po dveh mes?cih samostanskega življenja je \Vendlingova zbolela. Napadla jo je težka bole»z«n na jetrih, da so zdravniki ža dvomili, da bi ji še mogli resiti življenje. Devet meeece* je bila bolna in v tem času je spoznala, da ni za samostan. Vrnila se je zopet v ervet in njen povra-tek J3 vzbudil veliko pozornost. Zope* ae je Francoise Rosay zavzela za njo in prigovorila Jaquesa Fayedera, da ji je pove-ril vlogo lepe ribičke v svojem novero filmu >Pre*£rešne žena boomske«. Za to v4o-go je dobila Marvse 20.000 frankov. In 8 tem denarjem se je hotela pripraviti za fflm ki bi se mu vsa posvetila. Najprej ee j© učila peti. Imela ja krasen glas in že« n»-kaj meseoev je bila angažirana pri Suzy Soiidor. Marvse je pela v znanem pariškem kunaretu vPoisson d'Orvoje žene. Ker se je sodišče s tem zadovoljilo, se je razprava vršila. Moule je trdovratno zanikal očitano mu dejanje, a kriminalni uradnik, ki je takrat nadzoroval označeno nu*sto, kamor naj bi umetnica prinen?la den^r, je v njem spoznal izeiljevalra, pa tuđi jjrafologi »o ugotovilL, da je pisnio nedvomno pitsal Mou-16. Moulć ja bil obsojen na 8 mOserev zapora. Punčec teniski prvak Pariza PrejSnji teden se je v Parizu pričel med-narodni teniski turnir za prN-enstvo Pariza, na. kaiterem je sodelovalo mnogo od-lićnih. igfrmlcev, tako \*si prvorazredni Fran-cozi, znani Švicar Elimer, Avstrijec Me-taxa In drugi Punftec je v prvih na^topih raaJetel tia lažje nasprotnlke, ki fih. je igraje porazD in ae tako plasiral za. ae-mifinaJe, v katerem je tuđi g^ladko zmagrtl nad Franooaaocn Peretom. S to zanago je priSel v finale z maineniUrn Kitajcemi Kton Sin Kiejenv kl je v semifinalu odpravtl mofinegu Pranooaa BouaBUsa. Finale je bil otiigran na glavnem l^risču stadiona RoJaj>d-Garres pred številno mno-žico g-ledalcev. Jugoslovan je častno za-stopaJ naš sport, saj je močnega Kitajca g-laxtko porazil. Punoec je odlično piričel in >e dobil prva. dva. šesta 6:2, 6:2. Kho Sin Kie je sicer Lzvrstno igral, toda Punfec je bil v taki formi, da te^a skoraj ne po-mnijo. V tretjem setu si je pa Kitajec oy-o-mogel, često je prihajal k mreži in posrećilo se mu je, da je ta set odlo^il Zisae s 6 : 2. Po odmoru je bil Kitajoc Se vedno v premoći in vociil je že 4:2. Že se je zdelo, da je Punčec izdubljen. Toda zbral je vse svoje sile, s čvrsrtiml srignarnlmi udarci je prisilil nasprotnika v defenzivo, kmalu je stanje izenačil in tuđi pr^vzel vodstvo igre. Po vrsti je doseg-el 4 gnmeae in s tem tuđi set. ki je tako končal ziinj 6 : 4. S to zmago je postal Punoec *ch:im-pion (^i Pariš in je prejel tuđi krasen pokal MiLrcela Pcureea. Tako je Punčec zopet dostojno ^.astopal in prošlavil naS sport v tujini, 7.'ai»ti pa v Franciji, kjer je Jugoslavija prav po njegovi zaslugi pred dvema letoma zma^rala v borbah za I>aviaov pokal nad Francijo. Na manevrih ranjeni minister AngleSketDU vojnemu ministru Ho»re Be-fishu se je> prijetila na franeoskih manevrih nezgoda kn. malo je manjkalo, da gu nlop odpeijaJi v bolnico ko»t rajnjonea. Mi-nfaster se Je pirebudil v AUncoruu ob sedmih zjutraj, kakor je bilo Ooktfeno. in na-ročfl Je, narj mu pođljejo v so-bo brivca. V tioteAu pa ndjmajo bfivca in ministra je že rfarbek>, da bi ne priSel prepozno na ma-nevra, 6e bd moral še k brivcu Konćno 0O nm nađffl brivca, ki se je bil pa prav-lDBff zfctKfil. Rasen teg-a j€ bil pa silno rai-tjurjeov, ko ao mu poredali, da bo moral otnrlti ang-ledkeg«, mimifitra. Pauitu se* je roka tako tresla, da nm je britev sipodr-»ltto. fc se zarežala globoko v ministrovo flee. An^UeSki ininisbeT je priSel na manevre sele ob deaetlh vea raaGburjem in ble i. Flo-toec je tiSćaa net lice, da bd se ne videla se vectoo krvavefta rarta. — Mene morate evakuirati — je zaklical Castnikom. — Jaz sem Že izfočen iz afletivne vojske, ker imam veliko rano... Iz vojne v malem. Kopulte domače blago! Ajm*% Armano, ker sem prsten jak, ga zasačim pri deku Prišla sva do Cercia in ko sva šla nvmo grmićevja, sem skočil ... — Na Kitajca? — Ne, v gnničevje. Na Kitajca sem skočil sele potem, ko sem videl, da. je res lazil za menoj. Usta-vil se je in vohal kakor fox, ki mu je ušla podga-na. P1«nil sem nanj tn ga jel izpraševati. On je pa začel kričati. Hotel sem ga pomiriti, pa je se bolj tuftil. Nezno sem mu prigovarjal, on je pa kričal in tulfl, da je sprava vse ljudi na noge. Tedaj me je miruila potrpežl^vosit in x>ošteno sem ga premika-stil, da bi mu pokazal, da votiunstvo ni vedno pri-poročljivo. — In odrezal si nui kftbo! — Za spomtiin. Nisem si upal vzeti seboj njegove glave .. . In navdaiseno je počil s kito. Iz lastne izkusnje je de Bnanceslin vedel, kako nevarao ie vrvhuniti in zato se ni upal ošteti Baurjaku — Kaj te je privodilo s«n? — Tole! Zroč na Roberta z očmi, W se z~(veia>3 koliko srečo prinašajo, je vzeil Bourjal iz svoje torbe pismo in ga izročil gTofu. En sam pogled nanj je za-dostt>val, da se je grof opotekel. — Ti si jo . . . videl ? — Ne .. . Šofer . . . Veste, tišti kozak . on mi je izročil p;smo. 7*daj mendsa razume te, zakaj nisem irr^ei! mi!no trpeti. da bi me k^o zasledov.:il. B^ancelinu se je tresJa roka, ko je odp<>6atil pe-smo. Ta cas, ko je požirai njegovo vsebino, mu je Boorrja! diskretno c-brnil hi'bet. Ko s« je pa zopet obnsil. je ŽR.rel obraz njegove^a nadpoir-čnAka v ne-popisni sreči. — Ali ne caka na odgovor? — gi je vprašal ves v ognju — Kozaik mi ni ničesar rokel. — Seveda, kaj bi mog"!a ć&vomiti! Bourjal, fant moj, zdaj pa le hitro k meni na dom in pripravi mojo prtljago. Samo civilne otfteke! — Kako đolgo bo pa trajalo potovanje? 0N(M» Joatp »miaiiaM — Sa .Narodno Uafcaraor rran Jeraa — Sa upravo ta l&aermtnJ dd Usta Otoo Christof. - VH? Ljubl|ui.