r Največji tlovemki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto < . . $6 00 Za pol leta ..... $3 ,00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 IGS i O J GLAS NARODA aian Da2j ki* States. Ust slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Store the United leaned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 287« Entered as Second Clan Ma tter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congreae of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 20Tf NO. 234. — ŠTEV. 234. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 6, 1926. — SREDA, 6. OKTOBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV PREDS. GREEN JE OBSODIL KOMPANUSKE UNUE Predsednik Ameriške Delavske Federacije je pri otvorjenju konvencije v Detroitu napadel tako-zvani open shop. — Izjavil je, da se bodo vsi poskusi sovražnike V izjalovili. — Rekel je, da bodo vztrajali delavci pri svoji neodvisnosti in pravici, da se organizirajo. DETROIT, Mich., 5. oktobra. — William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je otvo-ril včeraj šest in štirideseto letno konvencijo Federacije s trpkim napadom na kompanijske unije. Priznal je, da ogrožajo kompanijske unije delavsko gibanje, vendar pa napovedoval končno izjalovlje-nje te oblike organiziranja ter zmago unij, kateie kontrolirajo sami člani na demokratičen način. Govoreč v mestu, ki je eno največjih open shop mest v Združenih državah, je razpravljal Greer o vznemirjenju izdelovalcev in zagovornikov open snopa, češ, da bo konvencija s tako razpravo "ka-lila mir delavnim narodom*'. Njegov odgovor se je glasil, da bo Ameriška Delavska Federacija nadaljevala s poskusi, da linije iiizira Detroit ter tudi vsa druga mesta in države v deželi. - I a izziv so navdušeno pozdravili delegatje. Nadalje »e rekel: — Delavsko gibanje bo ostalo za vedno. Njega un;č*iije je nepojmljivo. Dokazalo je potoni konflikta in boja svojo pravico, da se ga pnzn s kot del • ega življenje naše velike dežele. K > t\cncija, ki bo najbrž trajala deset dni, je bila otvorjena včeraj zjutraj s pozdravn rni govori ži i pa*? a John Smitha in krajevnih unijsk«h uradni-k~>v. Nato je predložil izvrsevalni svet svoje obsežno poročilo, o katerem bodo razpravljali pozneje. P. x a resolucija se je tikala stavke izeelovalcev zimak'h sukenj v New Yorku. V par clnch bo izdan poziv za podporo tekstilnih stavka jev v Pas-raicu in okolici. Semkaj bo najbrž dospel rabinec Stefan Wise iz New Yorka ter se zavzet za tekstilne delavce. Značilne so naslednje Green-ove besede: — Živimo v dobi organizacije, v kateri je nagon, da se organizira, močan, in v kateri spoznavajo moški in ženske, da jim je nemogoče stati na strani kot posameznik, družabno, politično ali ekonomski. 1 i delodajalci so čutili nove razvoje v našem modernem življenju ter skušali ustanoviti neko obliko organizacije, misleč, da se bodo delavci zadovoljili, ker je vsaj deloma zadoščeno njih nagonu po organiziranju. Prijatelji moji, jaz proučujem ekonomijo ter izjavljam, da se bo ta eksperiment izjalovil. Za kaj? Ker so tako gibanja krajevna po svojem zna-Čaju. Vsak delodajalec ima svojo lastno obliko organiziranja, in organizacija, tako lokalizirana V značaju, se mora izjaloviti. —- Kompnijska unija ne dovoljuje delavcu, da izvaja svojo lastno prostost, da uveljavi svojo lastno voljo. Vedno je kontroliran od onih, ki so stvorili to organizacijo ter mu jo vsilili. Nadalj ni vzrok, radi katerega se bo kompa-nijska unija izjalovila, je ta, da ne more po svoji naravi služiti potrebam delavnega naroda. Strokovno unijsko gibanje je služilo delavcem več kot pol stoletja. — Kdo je vodil agitacijo za višje življenske standarde? Kdo je zahteval povišanje mezd? Kdb ie zagovarjal počasno skrčenje ur dela, primerno potrebam delavcev ter razvoju našega industrijal-nega življenja? Otto Kahn proti prohi- LOS AXGEIJES, Cal., 5. oktobra. — Otto Kahn, ki potnje z družbo Ainerikaneev in tujeev pO deželi, je izjavil včeraj v pogovo- ru, da je pool noma na mestu iz-prememba v Volsteadovi postavi. Osemnajsti amendment ni uveljavil zmernosti v pitju, ki je t .'a za željen«, a je nasprotno demora-liziral vladne urade ter imel za posledieo omalovaževanje postave. Mehiški vstaši težko poraženi. Zvezne čete so porazile vstaše v državi Dur an-go. — Tolpa, katero vo-b !). zvečer je pripeljal pogasi niti iz kater( šanec z močno karbidno luejo. Z ^ To r]OLrnat j Ženske imajo povsod prednost. Posebno v Ameriki. Umora pastorja Halla in njegove ljubice so osumljene štiri o-sebe — trije moški in ena ženska. Ker imajo ženske prednost se bo najprej vršila obravnava proti Mrs. Hall. Neka ženska organizacija hoče osnovati "vojaško šolo" za žen- letj< ški znanosti. Na ta način 1 * i se dežela dobro pripravila na eventualen boj s so- , vražnikom. diza\< iz\iia-| Nekaterim poročenim ženskam jo. lo dognati bo sedaj naloga i - i-i nasprotne strani je prišel istočas-' i; •• i--., ,1.1 ♦ ; :, 1 • ' 1 1 , policijskih oolasti 111 se pričakuj« no osiješki osebni vlak. ki ga je rf.zllltat z velikim zanimanjem, - - , zgrabil ravno v trenutku, ko se , . - .. '■ •• i },ilr Im v kuhlI,Jl P" kega ljudstva v Minnesoti in sicerW1« l<"*ena ««1 prvega moža, se je iz sledečih razlogov: 1. Ker do danes še ne vemo pravega števila jugoslov. ljudstva \ Minnesoti, kajti mnogo je bilo poročila z Joe ri domačem ker more priti do velikih odkritij. ognjišču. Sovražnika jc mogoče na več načinov premagati, ne samo s pit- Sloveneev in ostalih .Tugoslovanov v Minnesoti, ki so se dali zapisati lela 1020. ko je vlada popisovala prebivalce za Avstrijec, in zaradi tega se našemu narodu godi krivica. 1!. Ker nam do danes še ni znano, koliko Slovencev in ostalih Jugoslovanov v Minnesoti ima volilno pravico in državljanstvo, in koliko jih Je, ki si še niso nabavili prvih amerikanskih papirjev. To moramo vedeti, da st ženo. ona pa njegov denar. Okoli 1° «» nedolžnosti, češ dii ji očitajo, tri tedne po poroki je pobegnila j »1« J«? moralno pokvarjena. Zdravil od njega. Odnesla mu je tudi roJ nik jo je v rcsnici pregledal in pri i vnlver. < '< /. dolgo časa je prišla nazaj k staršem. l»ila je zopet dobra z možem, živela pa uista skupaj. Iiila je v službi pri Japoncih. Nekega dne je prišla k njemu na stanovanje in zahtevala je lo-ičilev zakona. Joe se je odstranil j v svojo sobo. ker 11111 je bilo pre-| več njenega preklinjanja. Več lju-, iii je bilo navzočih, pa ji niso vze-i li orožja iz rok. . ! — Prodno grem domu, — je re-podvza-1, , „ . . . , ^ , . , .. . .... » i kia. — se moram Jova videti. Sto- lne takoj akcijo, da vložijo pros- . nje za drugi papir vsi oni, ki že J imajo prve papirje dve leti. in dal se preskrbi takoj prve papirje' ' tej priliki ugotovil, da je ravno pred par dnevi porodila in vrgla potem svojega otroka v stajo, kjer se je zadušil. Mesto izpričevala o nedolžnosti je moralo dekle zato v zapor. Gnusni zločinec Lackovč obsojen na smrt. Oitatelji se še spominjajo strašnega zločina, katerega je izvršili j Opustošenja na velesejmu v Osi jeku. Nad Osijekom je divjala velika nevihta, kateri je sledila silna ploha. Neurje je napravilo znatno škodo posebno na velesejmn. kjer so bile razstavne lope nparavljene tako slabo, da je vdrla skozi nje voda in posebno manufakturno blago. Trgovci so se radi te malo inarnosli podjetnikov že obrnili ni upravo velesejma in zahtevajo nebom seveda odškodnino za pokvarjeno^ Vsepovsod je bil dolžan: pri hlairo. j čevljarju, pri krojaču, v trgovi- • j nah. pdi gospodarjih in gospodi- Poskušen samomor. ! njah. z eno besedo, vsepovsod. Frančiška (Jostenčnik iz Slo-J In s svojimi dolgovi se j.- celo venjgrada se je skušala vreči pred poslavljal, vojašnico Zrinjskega Zagrebu J Nekoč so mu rekli: 1 ško in drugim strelnim orožjem. ( Marsikateri Amerikanee bi ne s« vražil svoje žene, če bi tint postavila zvečer na mizo okusno večerjo. Živel je pustolovce, ki ni nikdar delal, nikdar seja), pač pa vedno žel in živel kot ptiček pod vsem onim rojakom, ki jih do-sedaj še nimajo. Naše geslo je: — Štiri leta od danes, naj bi se ne Dekle je Čvrsto, veliko in dobro razvito. Tiuli lljo jo'našel noben Jugoslovan v Min-vodil nekaj easa (z vednostjo njene matere) po trnovi- nos°ti. ki bi ne imel ameriške vo-nah, plesih in hotelih, ko je pa hotela poseči vu.es din.žba !""" 'T"™'- - S !""! '""""'T A I kazali tu jerodcem, da je nas dob- za zaseito otrok, se je poročil ž njo. ri narofl 100 odstntkov ameriški. Takrat je časopisje marsikaj namigavalo, ljudje so 3. Ker se je že prigodilo. da so stikali glave iii hihitali. Sedaj kaže, da so bila namigavanja upravičena in da je bilo hiliitanje na mestu. Pred dvema dnevoma je namreč mlada žena ušb staremu pohotnežu. Nekateri newyorski listi hočejo podivjati vsled tc najnovejše "senzacije", ki pa ni nobena senzacija, ani-j~ pak nekaj povsem običajnega v zakonih, katerih ne sklepa ljubezen, pač pa pohlep po sijaju na eni strani in pohlep po mladosti na drugi. JUGOSLOVANSKI TOBAK nam tujerodei tu in tam predba-civali. da mi Jugoslovani nismo davkoplačevalci in da si služimo denar tu v Ameriki 1er . junija v Paineevu zidar Žarko! Tjackovič. Izvabil je devetletno Elizabeto Miklavc in 11-letno Katico Wainliof v grmičevje ob Donavi. obe tamkaj posilil, nato za-davil in vrgel končno truplo v Do- i pod tramvaj. Vrgla je naprej od — Priznavate, da imate toliko | se be neki zavitek, nato pa skoči- j dolgov in priznavate, da jih ne j la na tračnice, a so jo v zadnjem boste nikdar plačali. Ali ni vaše I času rešili. To je že drugič, da --i življenje nekaj strašnega'.' Vse je (lostenčnikova skušala vzeti povsod imate upnike. < 'udno. da si življenje. Pred meseci se je vrgla pod vlak. a so jo tudi takrat pravočasno rešili. Nesrečniea je bo-j dal ter se zasmejal rekoč i leliua in živi v zelo slabih gmot-j —O. na cesti sem pa brez -Urnih razmerah. Izjavila je med bi. V zadnjih dveh letih nis.-m drugim, da že tri dni ni ničesar, na cesti naletel na nobenega up-je lla in da jo je zapustil njen nika. . . Jugoslovanski tobak je bil odnekdaj slavno-znan po svoji izborni kakovosti. Dandanes je pa jugoslovanski tobak baje neužiten, jc Tobačna industrija spada v področje finančnega mi- kov- ]>i ])i!o liaP°rno 5,1 nistrstva, katero je pod nekako kontrolo zborničnega finančnega odbora. Clan finančnega odbora dr. Jovan Kadonjič je povedal, zakaj je jugoslovanski tobak zanič: uprava nima na razpolago modernih sušilnic in skladišč; tobačne tovarne niso zadosti opremljene; zaboji za paketiranje cigaret so narejeni iz svežih, mokrih desk; papir za cigarete je zanič. To je samo par vzrokov. Švica je ponosna na svoje ure; Rusija na kožuliovino; Italija na makarone; Francija na vino; Anglija na jeklo in blago. Edinole Jugoslavija se mora vsled zanikrnosti odgovornih krogov sramovati svojega tipičnega izdelka. Ni čuda, če jugoslovanski državniki tako pljujejo krog sebe in z veseljem segajo drugam, ker morajo kaditi tako slabe cigarete. Xjiixovi diplomatski zaključki so v nekaterih ozirih V popolnem soglasju s sedanjo kakovostjo jugoslovanskega tobaka. : no delo brez vse koristi. Knjiga, v kateri bodo popisani vsi Jugoslovani v Minnesoti, bo tudi velike koristi za nas in za naše bodoče generacije. To bo nekako zrcalo, v katerem se bomo videli. kakšni smo v resnici. Kakor hitro stopi mladenič v zakon, si takoj preskrbi svoj dom. Trdo dela in pošteno skrbi za svojo družino. Reči moram, da je naš narod med najpoštenejšimi narodi na svetu. Zato naj se tudi nihče ne sramuje očitno povedati, da je sin slovenske matere. John Mover n, glav. tajnik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti. upate na cesto. J Možak jih je dobrohotno pogle- fOo'lw'lll^ 1* i I v mnoi 11»• i n .n Te dni se je vršila proti ostudnemu zločincu pred sodiščem v Pančevu razprava, za katero j vladalo med občinstvom veliko zanimanje. Naval je bil tako velik, da so redarji le z največjo težavo vzdrževali red. Lackovič je hladnokrvno pri- ( znal svoje dejanje in se zagovar-j Zakonska dvojica ubita, od strele., pa morajo hoditi peš IV dni je divjala nad Topolo v ^ Srbiji strašne nevihta, ki je zalite-J ideal, ki na ljubi že deset let. a ne ve. kako se piše. — Kako je vendar to mogoče? — Povsem enostavno, -laz se vozim v avtomobilu, moji upniki ve. Imela je sodnijsko prepoved. da se ne sme več pregrešiti, ampak s pijanostjo. Med razpravo je' 10 "V1 • v>>"111 i (Mur iimiiifl« ivi 11' i.a ii i Ženske so čudne. Ženske čisto nič ne briga ljubosumen moški, katerega ne ljubi. Nenadoma! Strašno je pa jezna, če tisti monies eeev zapora kati z niinii vred pa tiidi občin-' > treščilo v sobo in sta obležala |ski. katerega ima rada. ni ljubo-Ker ni državljanka, ,]i obetajo Kd,K "J1"11 1,1111 -111 , - _ ' . stvo M ulibeg m njegova žena na mestu suiu« n. deportaeijo po vrhu. • } ' To je le površna slika. Podrob-J Sodišče je obsodilo morilca na »rtva. nosti bi vzele preveč prostora, raz- S1"r1 vesalih. Občinstvo jc . i; „ ; sprejelo obsodbo z viharnim vzkli- Prodala, otroka za 800 dinarjev. >oni ]>a naj "vsak po s\oje. . , ____ . J „„ . . ni in zakonu. Sarajevu se j«' TT . , . , nmrieiiih liedol/nJb o t ročičev so setlllk Aleksander* llllbeg je Opa-1 njenem stanovanju. Ilajd v luk- moijcniii neuoiznin otro«i«e\. so . ' . . ) '. . . v , oh nodedn na nosamezne komade zoval skozi odprto okno divjanje, nin. tisoč dolar iev kazni m sest OD po^ietiu na posamezne Koma«n , , 't .njihove obleke i>ričeli glasno pla-1 pobesnelega elementa H- Dve sta se pogovarjali o Ijubez- Peter Zgsigovo kolono zmiraj f Panjem : Živelo sodišče! z veseljem prečit am, pa tudi dru- ! Mesarska senzacija v Zagrebu. dstopiti. Pred par dnevi so pa ir govorice čisto poleglo. Ne. romunski kralj ne bo odstopil. posebno sedaj ne. ker je odpotovala njegova žena v Ameriko. Bo že vsaj par tednov res kraljeval in bo imel na Romunskem poglavitno besedo. Policist je pobral na cesti močno okrvavljenega moža ter ga od-vedel na policijsko stražnico. — Kako se pišete? — ga- je vprašal policijski komisar. Možak je povedal svoje ime. — Ali ste poročeni? — Ne. nisem poročen, ampak po stopnicah sem pade": in se pobil na glavi. GLAS NARODA. 6. OKT. 1926 1 ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA ZGODOVINA V OKTOBRU. 20. oktobra 1803. — Nakup negi-ja in prispevki posameznih1 Lousiane. — Tega dne ho Združe- ameriških republik. »' kupile oil Francije ta- Dne 28. oktobra 1886 —Statue' Louisiana ozemlje. Na-jof Liberty. — Kolosalni kip .Svo-"Louisiana'' je bilo o- bode, ki *ra je izgotovil kipar Bar- ilr: rr«>ni 1 j'- v obs»'}fil približno mili-ona kvadratnih milj. Ta "Lou-iana' je obsegala današnje države razun dela vzhodno od Missis-jppi reke), Arkansas. Missouri, iiwa, Minnesota, (zapadno od — ippijii . North Dakota, »outli Dakota, Nebraska, skoraj ^o današnjo državo Kansas. več-i d<*l Montane. Wyoming, oni tlel lorada. ki leži vzhodno od alnega i>ojjorja, in skoraj vso laliomo. Z nakupom te ogroin-tKjkrajine se je prvotno ozem-Združenih držav kar naenkrat Ivojilo. In kaj so Združene dr-ave plačale za to dandanes tako a/.vito in ogromno bogato pokra-ir tholdi in ki jra je Francija podarila Združenim državam, je bil tega dne postavljen na Bedloe's Island, malem otočiču sredi new-vorške luke. Ob razodetju kipa je imel slavnostni govor senator <'hauneey Depew. ki še danes živi v visoki starosti. Kip je 151 ."•t vljev visok in stoji na podstavku iz granita. S9 čevljev visokem; -kupna višina vsega spomenika znaša torej 240 čevljev. BOJEČI POROCENCI Neki anglikanski župnik opisn-ki predstavlja tretino vseh j dogodke v župniji, v koji je dol-Združenih držav .' Neposredno in 1KO jet župnikoval. Med drugim posredno je vsa kupnina znašala tll(jj omenja mnoge neizvršene petnajst milijonov dolarjev. TaL,^ ra,ii raznih vzrokov. Trdi, t' 'laj divja pokraina je bila nomi-|(|a je na Angleškem vsako leto o- nalno last Francoske. Cesar Na-poison pa se je vsled tedanjega položaja v Evropi hotel iznebiti t«- posesti, d oči m ameriški predsednik Jefferson bi jo rarez neveste. Ona je služila pri visoki gospodi v sosedni župniji. Kavno ko se je vsa svatov-šeina v cerkvi zbrala, je prispelo pismo, ki ga je poslala nevesta, s poročilom, da ji je gospa podvojila plačo ter še sto funtov podarila. ako ostane še pri njej in se ne poroči. 4. Nevesta manjka. Njena mati je prišla v cerkev ter povedala, da ne more hčere pregovoriti, da bi se oblekla za poroko, češ. da se je premislila. Ženin je tekel k nji ter jo pregovoril, da se je zopet "premislila *. Poroka se je vršila naslednji dan. 3. Tu pa ženina ni bilo, ker se je on "premislil". G. Neveste ni. Prišlo je med tem. ko smo r-akali, poročilo, da se je isto jutro s prvim vlakom odpeljala z "drugim*'. 7. Ta je pa žalostna številka. — Ženin je bil na potu k poroki povožen na železnici. Seveda sum ga zaman pričakovali. 5. liila je vojna vdova. Ker ni bilo več let znaka o možu, je bil proglašen za mrtvega. Ko se je torej hotela drugič poročiti, smo čakali in čakali, toda nje od nikoder. Končno je šel eden povabljencev poizvedovat. Vrnil se je z novico, »la neveste ne bo, ker se jc baš ono jutro vrnil njen za mrtvega proglašeni mož. K. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, WINSTON-SALEM. N. C. V RAKVI NA DNU MORJA Iz Londona poročajo o senzaei-jonalneni eksperimentu fakirja Uahmana I lega. ki je izzval ne le v javnosti, ampak tudi v znanstvenih krogih veliko zanimanje. — Kahrnan Beg se je po raznih angleških in ameriških mestih dal živ pokopati v poldrugi jard globoko jamo. Taki eksperimenti so že z- ani in pri Amerikancih niso ver posebno vžisrali. Tudi znanstveni krotri jim ne pripisujejo posebne važnosti. Saj je znano, da so na primer med vojno bili mnogokrat vojaki in ranjenci zasuti in so bili po več ur pod ruševinami. a so vendar ostali pri življenju. Da pa bi dokazal, da se njegova umetnost ne da primerjati s takimi slučaji, je izjavil Rah- BIVOL V SMRTNEM STRAHU ŠVEDSKI RAZBOJNIKI Pred kratkim so gnali v Sud-ludju v Turčiji bivola v klavnico. Žival je slutila, da ji gre za življenje in v smrtnem strahu je sku- Sretli avgusta so bile v okolici mesta II">nefoss na Švedskem številne tatvine in vlomi na dnevnem redu. Oblasti so izvedele, da s< sala pobegniti. A najhujšem diru, ni , ,• • , • , , .. . ' v. ! Klatita po okolici dva nevarna vlo- je bezljala proti Kashim Pasi. , . . . , rr, - i -, - , milea, ki se skrivata v bližnnh Tam je bil ravno sejm. na katerem je kar mrgolelo ljudi. Med te ljudi je pridirjal bivol, boječ se za svoje življenje. Nastala je silna nosom. Drago noč je bila okrade t Iv. Bil je velik junak pred P.o- na trgovina nekega trgovca v bližnjih gorah. Okrog 20. avgusta je bilo vlomljeno v lovsko kočo policijskega uradnika Solumsmoena. panika. Otroci so cviliti. ženske jVlomilea ^ila tako predrzna. tulile, moški pa bežali na vse stra-! da.sta naI>i«ala »a v™ta, da je po- lieijski uradnik slep in gluh. ker Na trgu pa je stal tudi vrli Ri- vidK kaJ* se "0
  • za katera se pa ni zmenil periment, velikanska množica. — je videla, kaj se je zgodilo, se je'misle? f,a sta stroljala poli,iiska Rahman Beg se je dal vpričo znan-! zgrudila tudi ona na zemljo. Toda ta_ Kor se pa ta Solnm_ stvenikov in zdravnikov zapreii to še ni bilo vse. Žena je bila v bla- smoen in Aadal do nedelje nista Usmrtitev zloglasnega bolgarskega četnika. Te dni je bila izvršena v Koča-nah smrtna obsodba nad zloglasnim četnikom Trajanom Ivano-vom, ki je dne 22. junija 1924 z večjo bolgasko eetaško tolpo sodeloval pri napadu na jug. ob-! mejne straže in ubil dva jug. o-Santal Midy ! rožnika. Ostal je hladnokrven do hitro pomaga t konca, se mirno poslovil od svoj TF7¥ft 'CCVt ^^ so plakali in ^dklo- imVAIAMIl?!1"1 ^ mu 2aveza^ Izjavil UIIYAJAnJ£; je, da ima čisto vest in da gre s «doC "Midy*l j Čisto dušo na drugi svet. čuvajte m pom. i Dvo vojaška strela sta g^i po v kovina sto krsto, ki so, jo nato, .oslovljenem stanju, zato je odrn]}a SQ njuni S0r0(lniki rosili hermetnno zaprli, tako da je bi-^trahu abortirala. Rifaad Efendi J^j naj jih zm,no iskati y h, za zrak m vodo nedostopna. H areeni in nesrečni strelec, pa je bil; np(leljek 23 a ta jp 1|agla \ notranjosti je bil montiran si- na mestu aretiran m sedaj sedi za .. .. . . . .. * ^ , . ^ i , - 1 . „ , „ liena na poseki blizu mesta Vaar- srnalm aparat, kakor pra imajo po- j zamreženimi okni ter čaka sodbe. tapljaei. da bi lahko "živi mrt- redb. Xa proda] v v*eh Z1V1 vee" v slučaju potrebe poklical na pomoč. Ko so krsto prvič spuščali v morje, nenadoma zazvoni električni zvonček, s katerim je j bil zvezan signalni aparat. Krsto J so takoj potegnili naza.i in jo odprli. Izkazalo pa se je. da je Rahman Beg. ki je bil v hipnotičnem j spanju, slučajno zadel ob signal-i no napravo. j Cez dva dni so eksperiment" po- krsto zopet dvignili in odprli. ( novili in potapljanje krste, ki je Rahman Beg je ležal v krsti ka-jbila obtežena z velikimi železni-' kor da je mrtev. Občinstva se je mi ploščami, se je izvršilo nemo- pričela polaščati nervoznost. ki pa teno. Polne štiri ure je ostal Rah- je kmalu minila, ker se je fakir po i man Beg na dnu morja. Krsto je \ par minutah zopet prebudil t r pokrivala 30 metrov visoka plast J sam vstal iz krste. Med triumfrJ-drla ih se je zgrudil takoj mrtev vode. Zbrana*množica je z nape- j nim vzklikanjem množice je veselo >na tla. tost jo pričakovala trenotka, ko so'odkorakal v hotel. ' Žrtev Save v Zagrebu. Vroča nedelja je zvabila v Zagrebu nad 4000 ljudi v Savo. Zahtevala je žalibog zopet svojo žrtev. T'tonila je bivša dijakinja Merkur j eve šole. Mila Frkovie. Njenega trupla niso našli. garda kup pepela in podrto tabo rišče. v bližnji gošči pa oba pogrešana agenta. fSoluiusmocn je bil že mrtev. Tmel je globoko rano na vratu. Njegov tovariš je bil težko ranjen v sence in stegno. Bil je še toliko pri zavesti, da je enega zločinca točno popisal. Aadala so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. ne da bi mogel povedati, kaj se je v gozdu zgodilo. Oblasti so poslale proti razbojnikom vojaštvo in 50 oboroženih dobrovoljcev. ki so obkolili gozd in preiskali vsak kotiček. Na glavo razbojnikov je bila razpisana nagrada v znesku švedskih kron. Po opisu, ki ga je dal pred smrtjo Aadal, so oblasti sklepale, da je cdt 'ii rozbojnikov identičen z znanim švedskim zločincem Emanuelom Svensonom. Kljub vsemu prizadevanju razbojnikov niso mogli najti. Po svojem zločinu sta izginila brez sledu. V Maiilieimu so odkrili te dni strašen zločin. Neki hišni posest-nfk je dal preti kratkim šiloma odpreti stanovanje perice Ilermi-ne Hirt, ki je že del j časa ni bilo doma. I/, njenega stanovanja se je širil po hiši mrtvaški duh. Zlomili so ključavnico iu-našli v stanovanju skrito truplu ..bančnega u-radnikn Palmera. ki je nedavno na zagoneten način izirinil. Palmer je bil splošno znan kot vzoren družinski oee. Policija je perico Ilirtovo kmalu izsledila in aretirala. Prvotno je policija''mislila. da gre za roparski umor, toda nedotaknjeni denar v Palmer-jevem žepu je prir-al. da so bili motivi umora drugačni. <> perici Hirtovi je bilo znano, da je tiha. skromna in marljiva ženska. Pozornost preiskovalnega sodnika je ra vzbudila neka druga okolnost. Pred petimi leti se je mudila llir-tova na levem bregu Rena. kjer se je seznanila / nekim maroškim vojakom in strastno zaljubila vanj. Dotičnejra vojaka so poslali pozneje v Maroko proti Abdelkri-iiin in ta nepričakovana ločitev je zaklela mlado Nemko kakor strela i/ jasnega. Te dni je Hirtova v i Dortmundu izvedela, da so ma-; roški strelci vrnili v svoje prejšnje postojanke. Takoj je šla v i Mairheim. kjer je skušala preko-jračiti Ren in najti svojega lju-|bimea. Policija je perico aretirala ;in odvedla v zapore okrajnega so-dišča. Ko si> jo hoteli drugo jutro zaslišati. so jo našli v celici obe | seno. Kdo je zakrivil Palmerjevo smrt. ni znano. Zdravniški oirled njeirovega trupla ni uirotovil no benih znakov nasilne smrti. \D" T^RTISF, in r,LAS NARODA ?tari ljudje lahko najdejo odpo-moč za mnoge bolezni Tsoči vživajo to novo preparacijo in pravijo, dn jim je cuaovito pomagala v pa.* dnevih. Čo vam Je vaS sdravnlU ši- nI pijtcnv kar i>< jilile do Ukarnarja in 'lupite fC'klent p:ir dni in fe si- ne poetiti'«' tn m- \.ts ist i nit- ii«- st.uti'. MaJii iit <-t ! j i bodo UiiSU NuKi-Tonc n.Skodljivn, prijttno iii 4»t'-inkovitii zdravilo, ki d. 1 ■ apetit, liitrc< jača živce, kri ln telo d.ijt fiživljajoC- S;iancr. stimulini j«-tra in i>-liisti In nn. prij« tt-n način n.-pulira ±t_-loder in trevil. Izdelovalci Nuj^a-Tone vc-do tako dobro kaj je ista. vstanu storiti za v.'» v takih slučajih, da prisilijo vso li>k;ix-narje, da z:t njo jamčijo in vam p«»vrni-jo denar, če nitfe zadovoljni. Oi^U-jt«1 s"i jamstva na volc.-in paketu Prlporofano, jamčeno in na proda] v vseh lekarnah. —Adv't. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGAL! J E, PREKORAM NICE, TRO-OOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR JfAVINŠEK^ 331 GREEVE'sT^CONEMAUGH, PA. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE z / DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak: Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. V.si oni. ki so plačali članarino, jih bodo pn-jeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen eas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda s^lil. mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ca je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, tla lahko ust režemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo j ako zanimivo. CENA 4 KNJIGAM JE •i. Pošljite z naročilom natančen nvslov tn potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NAHODA, 6. OKT. 1926 AVSTRALEC KOMAH IZ ŽIVLJENJA. U I f Za "GLAS NARODA" priredil O. P. /V ol (Nadaljevanje.) Ralf je zrl nepremično nanjo in v svoji ljubosumnosti si je prigovarjal, da velja nejna žalost okoliščini, da se je prehitro zvezala. C"e bi bila sedaj 5e prosta, bi lahko postala žena Korfa. — Ljubezen <>proKti vw, — si je mislil. Da je Korf ljubil Dagmar kljub svoji odpovedi, da jo je še vedno ljubil, čeprav na svoj lastni način, je razvidel iz njegovih strastno poželjivih pogledov, s katerimi je meril Dagmar. V svoji bolesti, v svojem obupu, da mu bo sedaj popolnoma nemogoče pridobiti ►.i ljubezen Dagmar in v s svojem strahu, da se ji bo zdel s svojo ljubeznijo vsiljiv, jc postajal Ralf vedno bolj reserviran. Raditega je postal tudi nervozen in nestalen. Bežal je iz bližine svoje žene, ker ni mogel ostati miren poleg" nje. Cele ure jo je pustil samo, delal dolge izprehode, da se upeha ter postal pri tem bled in beden. Tako je mučil samega sebe in Dagmar s tem nemirom. Ona ni vedela, kaj ga žene iz njene bližine in neprestano si je ponavljala z \eliko žalostjo: t i -— On me ne ljubi več. Ralf pa si je rekel z isto trdovratnostjo, s katero je mučil sa mega sebe: — Sedaj sem ji le še ovira, sem na poti njeni sreči. VE2BANJE ARMADNIH PILOTOV > -i , ___________ HCMWV MILLUS WASH. ft. C Slika nam kaže enega aeroplanov, s katerimi bodo poleteli ameriški armadni piloti v Centralno in Južno Ameriko. Piloti se neprestano vežbajo za težavno in dolgo potovanje. Stvar je postala še hujša, ko se je vrnil mladi par domov. V/.aloščena je zapazila mati Ralfa, da je zrasla med obema mladima človekoma stena, ki je postajala od dne do dne višja. Ničesar ni govorila o tem. Vsako vmešavanje v take stvari je smatrala za nevarno in brez pomena. Oba sta morala isti svoje lastne poti. Ostro p« ju je opazovala in kar je zapazila pri tem. ji ni vzelo poguma in j ogosto se je nasmehnila čisto pritajeno ter si rekla": — Oba drvita v slepo, a enkrat ju bo privedla skupaj ljubezen. Treba ju je pustiti sama. Tudi Lota je zajazila z žalostjo v srcu, da je vladal med njeno sestro in njenim svakom izpremenjen ton in tudi ona je razmišljala o tem. — Ali ljubi Dagmar še vedno Korfa ter ne more najti poti k Ralfu sedaj, ko je on prost ? — se je vpraševala, kadar je videla žalostne oči Dagmar. Nato pa je zopet zmajala z glavo. — Ne, ne, za kaj takega je*Dagmar preveč ponosna. Ne more 1,'ubiti, kjer mora zaničevati. To je enkrat sama rekla. In tuhtala je naprej, zakaj se ta dva, njej tako draga in ljuba človeka, vedno bolj oddaljujeta drug od drugega, mesto da bi se zbliževala. Potekali so tedni in med Dagmar in Ralfom je postajal prepad vedno širši. Dagmar ni slutila, kakšten boj je moral izvojevati njen mož poleg nje. Zelo je bila nesrečna, a sama ni vedela zakaj. Ralf je ostal napram njej uljuden in viteški ter ji je izpolnil vsako željo. Skrbno pa se je izogibal vsaki priliki, da bi bil sam ž njo in njegova re-terviranost jo je bolela. Č utila je, da je izgubljala nekaj dragocenega, kar je dajalo njenemu življenju luč in gorkoto. Pri tem pa je tudi zapazila, da je postajal obraz Ralfa vedno bojj droban in da ga je drvil sem pa ta m mučen nemir. In to jo je mučilo tako, da je nekega dne, ko je ravnokar zapustil sobo, izbruh nila v solze, vroče solze bolesti solze hrepenenja po njegovi ljubezni. Da graar si ni priznala, da je njeno hrepenenje dokaz, da se je nastanila v njenem srcu ljubezen do Ralfa. Ta ljubezen se je čisto polagoma polastila celega njenega čustvovanja, je naraščala tako počasi in stalno vspričo njegove nesebične, požrtvovalne ljubezni, da ni niti zapazila, da je čisto prevzeta od npe. Trpko jokajoča je pozabila na vse krog sebe. Zapazila tudi ni. da je stopil Ralf v sobo. Vrnil se je, da vzame pozabljeno knjigo Videl jo je sedaj zatopljeno v globoko bolest. Nekaj časa je sedel kot ohromel ter je prebledel kot umirajoči Nato pa se je počasi obrnil ne da bi ga ona zapazila ter odšel. Počasi, s sključenim hrbtom, je odšel v svojo sobo. Tam se je zaprl ter pričel hoditi gorindol, boreč se za odločitev. — Sedaj ima in dokaz, da je globoko nesrečna ob moji strani, da si želi onega drugega. Tako ne bo šlo naprej, midva se le mučiva na neznosen način. Tega ne prenesem več! Tudi mi ni več mogoče skrivati pred njo svojih mogočnih občutkov. Če pa bi enkrat IhTčustvovanje izbruhnilo, bi se obrnila od mene z grozo in gnusom, — re, ne, to bi bilo hujše kot smrt. Sicer ni raznumel Dagmar, da je mogla po vsem, kar se je z-o-1"^" d 11 o, še vedno ljubiti Korfa, ki se je izkazal tako podlim, a rekef si je, da ljubezen pač vse odpusti in da ne vprašuje po zaslugah. Več ur jc ostal tako sam ter prišel konečno do sklepa, _ da jo t prosti. Da mu je postal ta sklep neskončno težak, se je poznalo na njegovem bledem, prepadlem obrazu. Vzdihnil je kot po težkem, napornem delu, zapustil sobo ter odšel hitrih korakov k svoji materi. Sedela je v svoji sobi v naslonjači poleg okna ter čitala knjigo, katero ji je malo poprej prenesla Dagmar. S svojimi ljubimi, zvestimi očmi matere je zrla svojemu sinu nasproti in zeio se je prestrašila, ko je videla njegov prepadeni o-braz. Hitro pa se je pomirila. — >fot dečko moj, ali si zopet enkrat obiskal svojo mater? To je lepo od tebe. Sedaj te ne vidim več pogosto. Sedel je k njenim nogam. — Imam nekaj na srcu, mati, kar ti hočem zaupati. — Govori, sinko moj. ^ UH 8fl " it* Ralf je globoko vzdihnil. — Mati, tako ne gre več naprej, — je zastokal. Premagala je svoj strah. — Kaj ne gre več naprej, Ralf? Prijel jc njeno roko. - — tega življenja ne prenesem več, mati, kajti smatral sem se močnejšim kot sem v resnici. Moja ljubezen do Dagmar raste z vsakim dnem, — na vznemirljiv način in ona, — ona ljubi se vedno o-nega drugega ter hrepeni po njem sedaj, ko je zopet prost. — Ali veš to zagotovo, Ralf? — je vprašala mati in lahen usincv je hušknil kot solnčni žarek preko njenega lica, — Da, mati. to vem iz tisoč znakov. Pred par urami sem jo našel bolestno jokajočo. Ona me ni zapazila. Sedaj vem, da je nesreč-ra ob moji strani. Jaz sem ji le še ovira. Ce bi ne bila postala moja žena, bi se sedaj lahko poročila s Korfom, ki je postal bogat in . prortJ Sta da se obhaja praznik, ki .se je začel samo zato. da da nikoli ne preneha. Imel si vtis, da se je naš gostitelj zarekei, da v najkrajšem času požene vse svoje ogromno pre moženje- In res se mu je pred kratkim posrečilo uresničiti to nakano, t .j. zapraviti vse do zadnje piči-ee. d ozadnjega beliča. Vsak hip so dohajali novi gostje. Ni čuda, ko je bila Moskva pred nosom, oddaljena par korakov, tako da so odhajajoči delali samo prostor no-vodoslecem. praznik pa je nemoteno nadaljeval. Zabava je sledila zabavi in domsilieain ni bilo ne konca na kraja. Zdaj jezdarenje po okolici v celih tropah, zdaj izleti v borovju ali po vodi, pikniki, obeda na prostem; večerje na obširni hišni terasi, obstavljeni s tremi vrstami dragocenih cvetlic, ki so napolnjevale s svojimi vonjavami sveži nočni zrak, pri sijajni razsvetljavi, vsled katere so se zdele naše dame, že tak same lepotice, še prelestnejše s svojimi iskrečimi se očmi, s svojimi križa-jočimi se, razposajenimi, kot zvonček zvonkega smeha polnimi pogovori ; potem plesi, gcdba- petje. Če se je nebo čmerilo — žive slike, u-ganke, pregovori, domače gledališče. Nastopali so sijajni govorniki, pripovedovalci, šaljivci. Nekoliko oseb se je posebno odlikovalo. Razume se samo ob sebi. da so bila na dnevnem redu obiranja in spletke, ker brez njih bi svet sploh ne imel obstoja m bi milijoni ljudi pomrli od dolgega časa kot muhe. Ker pa mi je bilo tedaj šele enajst let, se nisem brigal za te osebe, ker vsa moja pozornost je bila obrnjena drugam. Marsikaj sem sicer opazil, toda daleko ne vsega, dasi sem se pozneje marsičesa spomnil. Edino le sijajna stran slike je zanimala mo je otroške oči: oduševljenje, blesk, hrup, — vse to, česar dotlej še nisem videl ne slišal, in me tako prevzelo in začudilo, da sem se nahajal prve dni kar v omotici in da se je v moji mali glavici vse vrtelo. Vedno govorim o svojih enajstih lotili, no saj sem bil res še otrok- nič več kot otrok. Marsika-— Ne morem si misliti, da bi ženska kot je Dagmar^ s tako--po- » kateri teh lepih žensk ni prišlo polna qgnja; živahna,j urna in lahka. Iz njenih velikih, odprtih oči kakor da so sipale iskre; žarele so kot demanti- Za ves svet ne menjam takih modrih, iskrometnih oči z nobenimi črnimi, naj si so bolj črne kot najbolj črni andalu-ški pogled. Nimalo vam ni zaostajala moja plavolaska za ono znamenito brunetko, ki jo je opeval znan in imeniten pesnik in ki se je vrhu tega še v tako krasnih verzih zaklel vsej Kastiliji, da je pripravljen polomiti si koMi, ako bi mu ■ bilo le dovoljeno, da se samo s ! koncem prsta dotakne mantilje j svoje lepotice. V dopolnilo naj še navedem, da je bila moja krasoti-ca najbolj vesele naravi od vseh lepotic na svetu, da se je najbolj razposajeno smejala, da je bila nagajiva'kot dete, Qasi je bila že pet let poročena. Smeh ni ostavil njenih ustnic, svežih kot sveža jutranja vrtnica, ki je pravkar odprla prvim solnčnim žarkom svoj rdeči, vonjajoči popek, na katerem se še niso posušile debele* hladne rosne kaplje. Spominjam se, da se je vršila drugi dan po mojem prihodu domača predstava. Dvorana je bila, kakor se pravi, nabita do zadnje kotička in niti enega prostora ni bilo praznega. Ker sem se bil slučajno nekoliko zapoznil, sem bil primoran naslajaiti se nad igro stoje. Toda vesela igra me je vlekla vedno bliže in neopaženo sem sem prerinil do prvih vrst, kjer sem naposled tudi obtičal ter se naslonil na naslonjalo sedeža, na katerem je sedela dama. Bila je to moja plavolaska, toda tedaj še nisva bila znana. In tako sem se nenadoma zagledal v njena čudovito zaokrožena, zapeljiva, polna, kot mlečne pene bela ramena, dasi mi je bilo baš vseeno ali gledati čudovita ženska ramena ali pa če-l>ec s škrlatnimi pentljami, ki je skrival pod seboj sivolaso glavo niti na misel, da bi se povprašala častitljive dame v prvi vrsti. Po-po moji starosti, ko me je ljubko-' leg plavolaske je sedela prezrela val&. Toda — čudovito! Meni sa-1 gospodična, ena tistih, kar sem i-memu nerazumljivo čustvo se je mel pozneje priliko pogostoma o-že zbudilo v meni- Nekaj dotlej še paziti, ki se rade smukajo okoli nepo2nanega in neznanega je šu- mladih in lepih žensk, zlasti takih štelo po mojem srcu. Zakaj mi je ki ne gonijo od sebe mladine. To-hrupno in veselo. Zdelo se ti je, srce včasi gorelo in trepetalo kot da pustimo to. Ta-le gospodična nosno, fino dušo, privezala svoje srce na moža, ki jo je zapustil na tako sramoten način, ko je bilu aboga in brez pomoči. Posegel je z roko v svoje lase. — Njena ljubezen do njega je ravno tako močna, da pozabi na vse. To vem mati, tem imam za to tisoč dokazov. Stara dama je pogladiia njegove lase. — No, ti moraš pač boljše vedeti kot tvoja stara mati. Nekaj časa poprej je bila Dagmar pri meni ter mi prinesla to knjigo. Seveda je imela objokane oči. Ne morem pa si misliti, da bi jokala za tem podlim izadajalcem. Morala bi se zelo motiti. Ralf je nagubil čelo. — To lahko vrjamete, mati. Zrda pa je preko njegove glave na sličico na steni, predstavlja jočo Ralfa kot dečka. To sliko je Dagmar pogosto opazovala z velikim zanimanjem ter povpraševala pri tem po vsem, kar je bilo v stiku z Ralfom. In preje, ko je prinesla knjigo, je stala zopet dolgo časa pred sličico ter jo opazovala. Ko se je obrnila, je imela solze v očeh. Nato je hitro odšla iz sobe. (Dalje prihodnjič.) Mali junak. Iz spominov neznanca. Bilo mi je enajst let, ko so me meseca julija poslali obiskat sorodnika T-va v podruoskovski vasi. T-v je imel tedaj na obiskih kakih petdeset ljudi ,če ne več. Ker jih ravno nisem štel, se ne si>ominjam več natančnega števila. Bilo je tara dania je zmajala odvažno z glavo. prestrašeno in mi gnalo nepriča- ' je opazila moje opazovanje, se na. kovano rdečico v obraz. Bili so 'gnila k sosedi in ji hihitajoč nekaj trenutki, ko sem se nekako sramo- 1 šepnila na uho. Soseda se je takoj val in se čutil celo razžaljenega' obrnila in pomnim, da so njene radi raznih svojih otroških pred-1 žareče oči tako zablLskale name v pravic. Zopet drugič se me je po-' polumraku, da sem se na kaj ta_ laščalo nekako strmenje in uhajal kega nepripravljen, zdrznil, kot sem tja, kjer me ni mogel nihče videti, kakor da si želim oddahniti in se nečesa spomniti, nečesa takega, kar sem po svojem mnenju dotlej prav dobro vedel, sedaj pa hij>oma pozabil, ki pa mi je tako potrebno, da brez tega za sedaj sploh ne morem nastopati in nikakor ne shajati. Dozdevalo se mi je naposled, da sem vsem utajil.nekaj, česar bi pa ne povedal za nobeno ceno in nikomur na svetu, in da je mene. malega dečka sram do solz. Kmalu sem začutil sredi vrtinca, ki mi je obdajal, nekako osamelost. Bilo je tam tudi še otrok, toda vsi so bili ali dosti mlajši ali pa mnogo starejši od mene; sicer pa mi je bilo kaj malo do njih. Seveda, ne zgodilo bi se mi prav ničesar posebnega, da se nisem nahajal v takem izjemnem položaju. V očeh vseh teh krasnih dam sem bil še vedno ono malo. neopredeljeno bitje, katero t upat am rade pobožajo in se 1 njim poigrajo kot z malimi lutkami. Zlasti ena med njimi, oča-rujoča plavolaska, z bujnimi in gostimi lasmi, kakorsnih nisem videl nikdar več pozneje in jih gotovo ne bom nikoli več, se je oči-vidno zaklela, da me ne bo pustila pri miru. Smeh, ki se. je razlegal okoli naju in ki ga je vzbujala s svojimi rezkimi razposajenimi domislicami na moj račun, kar ji je bilo v očividno naslado, je spravljal mene v zadrego, nji pa je bil v veselje. V penzijonatu bi jo gotovo vse tovarišce imenovale porednieo. Bila je čudovito lepa in bilo je nekaj v tej lepoti, ki je kar na prvi pogled sililo v oči. Niti najmanj ni bila podobna tistim pritlikavim, sramežljivim plavo-laskam, belim kot volna in nežnim kot bele miške ali paartorske hčere. Rasti je bila srednje, života malce polnega, toda nežnih/ lahnih, čudovito začrtanih obraznih potez. Nekaj kot blisk švigajočega je bilo v tem obrazu; saj pa je bla sploh vsa da sem se opekel. Krasotica se je nasmehnila. "Da', sem odvrnil in jo še vedno gledal začudeno, kar ji je vedno ugajalo. "Zakaj pa stojite? Utrudite se-Ali nimate sedeža?" "Ravno to je, da ga nimam", sem ji odvrnil bolj prevzet od te okoliščine kot od iskrometnih le-potičinih oči in se silno razveselil, da sem naposled našel blago srce. kateremu lahko potožim svoje gorje. "Iskal sem že, toda vse je zasedeno", sem pristavil, kakor da se prit ožujem, da so vsi stoli zasedeni. 14Pojdi sem'*, mi je rekla živahno, odločna v vseh svojih sklepih, kakor sploh odločna v vsaki blazni ideji, ki bi ji skočila v njeno vseh muh polno glavico, "pojdi sem in sedi mi na kolena!" "Na kolena?..." sem ponovil v zadregi. Povedal sem že, da so me moje predpravice začele resno žaliti in me peči. Ta je pa kot nalašč prekašala daleko vse druge. Omenim naj, da sem bil že itak vedno plah in sramežljiv deček, tedaj pa sem se še nekako posebno jel bati žensk zato sem tudi prišel v tako silno zadrego. "Seveda, na kolena! Zakaj mi ne maraš sesti na kolena?" je silila, se čimdalje bolj smejala, da je naposled prešla v krohot, bog-vedi zakaj, morebiti zaradi svoje dosetke ali pa iz veselja, da me je spravila v tako zadrego; sieer pa ji je bilo ravno tega treba. itretanje parniko* - Shipping Now s« 7. oktobra: Bremen, Bremen, t. oktobra: Majestic. Cherbourg. 13. oktobra: I^retigaria, Cherbourg; Suffren. Havre; Republic, Cherbourg Bremen. 14. oktobra: Stuttsaj-t, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Havre; Homeric, Cher, bourg. 19. oktobra President© Wilson, Tret. 20. oktobrat Muuretania, Cherbourg: President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La Savoie, Havre; Thurlngia, Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 27, oktobra: A«_-rffl Inger, Bremen. 10. novembra: MaureUnia, Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Parts. Havre: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg, Bremen. Bremen. 15. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg: Pre«. Harding, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trst; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 24. novembra: Bt-rengaria. Cherbourg: La Savoie, Havre; George Washington. Cherbourg. Bremen. 26. novembra: Albert BaJlln. Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 1. decembra: Maurelan.a, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJI FRANCE 16. OKTOBRA - 6. NOV- PARIS 23. oktobra — 13. nov. , HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kab'n* tretjega razreda z umivalniki In tekočo vode a« I, 4 ali 6 oaeb. Francoaka kuhinja In pija£a. 19 STATE STREET ALI LOKALNI AGENTJE NEW YORK V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc 210.50 Veliki paraiki za vas,— vkljufino Majestic "največji paratk na av«tu", Olympic. Homeric, Belgen-land, Lap'and, Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnet« v Združen« države s ameriškim vladnim dovoljenjem. V u raka j te poobladOeiie p. gen te ali WHITE STAB LINI BED STAB LINE 1 BROADWAY NEW VORK DELO DOBI 30 MOŽ za izdelovati trda drva 52 eol dolga in 52 eol visoke kupe; plača $2.50 od klaftre. — Frank Zalar, Box 35, Pickens, W. Va. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI "Gl a s N aro NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jib bo v kratkem obiskal zopet na* znani zastopnik Mr. JOSEPH CERNE in prosimo, da mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo nrfroft-cino. UpravniStvo. POZOR BOJAlUl Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. uro popoldne in 10. liro zvečer v ljudski šob štv. 62 Hester & Essex Street New Yorfc City. Vprašajte za zastopnika Legijf za Ameriško Državljanstvo. (Dalje prihodnjič.) Za bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER TraraiJk* inamka rtg. ▼ pat. or. ZdT. is* & Prijatelj v potreb! Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in s te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Jc namenjen potovati t stari kraj. Je t>otrebno, da je poučen o potaib listih, prtljagi in dm gih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml za moremo dati nnjboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brtyparnike. Tadi sodržavljani mmorejo po-tovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washinjjtona, bodisi za eno leto ali C mese<"ov in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost v Washing-tan, D. C. na generalega na sel nI-škega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. jalija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebbo, bodisi v najbližnji naselnl-Ski urad ali pa ga dobi ▼ New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v prošnji zaproei. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojca iz starega kraja. Kdor Seli dohiti sorodnike ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane. ki Sole dobiti sem stariSe !n otroke od 18. do 21. leta in pa n poljedelske delavce. Ameriški džavljanl pa zamorejo dobiti sem ione in otroke do 18. leta brez da bi MU šteti v kvoto, po-trebno pa je dela* presojo v Washington. P redno pod vzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT 8T, NKW lOtt ' «XTT -JUTK TTi e ,. r»- . -.., k"... i "... •r. .