* Številka 22 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, četrtek 9. novembra 1978 Cena 16 dinarjev Leto XXXV 1464. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini Razglaša se zakon o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. oktobra 1978 in na seji Zbora občin dne 30. oktobra 19781 St. 0100-12/78 Ljubljana, dne 30. oktobra 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 1. člen S tem zakonom se določa obvezna revalorizacija stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi upravlja samoupravna stanovanjska skupnost (v nadaljnjem besedilu: revalorizacija). Revalorizacijo opravi samoupravna stanovanjska skupnost, in sicer po stanju na dan 31. decembra 1977. 2. člen Stanovanjske hiše in stanovanja, stara 100 let ali več, se ne revalorizirajo in se zanje tudi ne obračunava amortizacija, razen če je bila na teh hišah oziroma stanovanjih izvršena prenova, katere vrednost presega 50 °/o prvotne vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja. 3. člen Če ni s tem zakonom drugače določeno, se revalorizacija opravi po določbah zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72). Revalorizacija zajema tudi na podlagi točkovanja ugotovljeno vrednost kotlovnic stanovanjskih hiš. 4. člen Vrednost točke se določi tako, da se povprečna cena kvadratnega metra stanovanj, zgrajenih v posamezni občini v letu 1977, deli s povprečnim številom točk teh stanovanj. Za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj, zgrajenih pred 31. decembrom 1977, se šteje cena, ki jo je po družbenem dogovoru o oblikovanju cen v sta-novaniski eraditvi v posamezni občini evidentirala samoupravna stanovanjska skupnost za leto 1977. Za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj, zgrajenih po 31. decembru 1977, se šteje cena, ki jo je po družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v posamezni občini evidentirala samoupravna stanovanjska skupnost v ustreznem letu. 5. člen Revalorizacija stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi na podlagi obstoječe dokumentacije (zapisnikov) o ugotovitvi njihove vrednosti. Če imetnik stanovanjske pravice to zahteva, se revalorizacija ugotovi z ogledom stanovanja. 6. člen Revalorizirano vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj izkažejo v svojih poslovnih knjigah samoupravne stanovanjske skupnosti in vsi uporabniki družbenih sredstev, ki združujejo stanovanjske hiše in stanovanja v samoupravni stanovanjski skupnosti. 7. člen Revalorizacija se opravi vsaki dve leti ob koncu leta in uveljavi v naslednjem letu. 8. člen Amortizacija Stanovanjskih hiš in stanovanj znaša 1 °/o od revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja. O uporabi amortizacije odloča zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti z letnim finančnim načrtom in terminskim programom vlaganja. 9. člen Amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj se obračunava trimesečno. 10. člen Določbe tega zakona o revalorizaciji se uporabljajo tudi za najemna stanovanja v etažni lastnini občanov in za najemna stanovanja v družinskih stanovanjskih hišah v lasti občanov. 11. člen Revalorizacijo po določbah tega zakona opravijo samoupravne stanovanjske skupnosti najpozneje do 31. decembra 1978. Revalorizirana vrednost stanovanj, ugotovljena po določbah tega zakona, se ne uporablja kot osnova za izračun stanarine za leto 1978 in 1979. Ne glede na določbo 8. člena tega zakona je stopnja amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v letu 1978 in v letu 1979 lahko nižja od 1 %> revalorizirane vrednosti, vendar pa v letu 1978 ne more biti manjša od 0,25 °/o, v letu 1979 pa ne manjša od 0,32 °/o revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. Stopnje amortizacije iz prejšnjega odstavka določi samoupravna stanovanjska skupnost s soglasjem občinske skupščine. 12. člen Republiški sekretar za urbanizem predpiše v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona način ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov opravljene revalorizacije ter način zbiranja podatkov pri Službi družbenega knjigovodstva za družbeno evidenco o izvajanju revalorizacije. 13. člen Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati 5. člen zakona o posebni ureditvi revalorizacije določenih družbenih sredstev (Uradni list SRS, št. 29/75). 14. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-15/78 Ljubljana, dne 30. oktobra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 1465. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 345. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), prvega razdelka 71. člena, 72. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. oktobra 1978 ter na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1978 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 1. člen Družbeni plan Socialistične republike Slovenije se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan SR Slovenije). 2. člen izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi in v prvi polovici leta 1980 predloži Skupščini SR Slovenije osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog družbenega plana Slovenije. 3. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v II. četrtletju leta 1979 predložil Skupščini SR Slovenije predlog smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije, predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije in predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo predložil Skupščini SR Slovenije predlog dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije ob koncu prvega polletja 1980. 4. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi program dela za pripravo družbenega plana SR Slovenije v skladu z zakonom in odlokom. Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskih planov v SR Sloveniji po odloku o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) in pripravo dolgoročnega plana SR Slovenije po odloku o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78). 5. člen Vse samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana SR Slovenije in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana SR Slovenije. 6. člen __ Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana SR Slovenije se v republiškem proračunu za leto 1979 in 1980 zagotovijo posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana SR Slovenije. Za izvajanje tega člena skrbita republiški sbkretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ter predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem. 7. člen Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka je odgovoren predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana SR Slovenije je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. 9. člen Delo na pripravi družbenega plana SR Slovenije se prične takoj. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-34/78 Ljubljana, dne 30. oktobra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 1466. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena ip tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. oktobra 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki Slovenije 1. člen V naslovu odloka o prenosu denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) se besedilo »SR Slovenije« nadomesti z besedilom »družbenopolitičnih skupnosti«. 2. člen 1. člen se spremeni tako. da se glasi: »Denarna sredstva družbenopolitičnih SKupntisti, razen sredstev delovnih skupnosti v republiških in občinskih upravnih organih ter organizacijah, ki doslej še niso bila prenesena v depozit pri Narodni banki Slovenije, se prenesejo z računov bank pri Službi družbenega knjigovodstva v depozit pri Narodni banki Slovenije v naslednjih rokih: 1) do 30. novembra 1977 — sredstva na tehle ra- čunih: Številka računa Ime računa 630 žiro račun proračunov 637 račun za funkcionalno poslovanje organov družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij 650 žiro računi sklada za razvoj gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin 789 druga sredstva družbenopolitičnih skupnosti s posebnim namenom 2) do 31. decembra 1977 — sredstva na tehle ra- čunih: 697 posebni depoziti 750 sredstva rezerv družbenopolitičnih skupnosti 752 sredstva posebne rezerve družbenopolitičnih skupnosti 784 sredstva družbenopolitičnih skupnosti za investicije v gospodarstvu 840 zbirni in prehodni računi proračunskih prihodkov 841 ' posebni računi v poslih za družbenopolitične skupnosti 842 zbirni in prehodni računi prihodkov družbenih skladov 844 prehodni račun za plačilo davkov in prispevkov po zbirnih stopnjah 845 evidenčni računi prihodkov organov v družbenopolitičnih skupnostih 846 zbirni prehodni račun dohodkov od občanov in civilnih pravnih oseb« 3. člen V 2. in 3. členu se besedilo »republiški upravni organi in republiške organizacije« v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom »republiški in občinski upravni organi ter organizacije«. 4. člen V 4., 5. in 6. členu se besedilo »sredstva SR Slovenije« nadomesti z besedilom »sredstva družbenopolitičnih skupnosti«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 403-12/78 Liubljana, dne 30. oktobra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1467. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena in 1. ahnee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1978 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Republike Irak o dobavah nafte in o posojilu za leto 1978 Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in'vlado Republike Irak o dobavah nafte in o posojilu za leto 1978, ki ga ie Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. Št. 0101-65/77 Ljubljana, dne 30. oktobra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1468. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena In prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. oktobra 1978 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1611, 1612, 1613 in 1614) z dne 26. julija 1978 Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1611, 1612, 1613 in 1614) z dne 26. julija 1978, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-249/78 Ljubljana, dne 30. oktobra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 1469. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alince drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. oktobra 1978 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1616) z dne 23. avgusta 1978 Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in ravoj (YU 1616) z dne 23. avgusta 1978, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-250/78 Ljubljana, dne 30. oktobra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 1470. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 19. 10. 1978 obravnavalo pobudo delovne organizacije Slovenija Avto TOZD Avtomotor Celje in je sklenilo: Pobuda se ne sprejme in se ne začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena pravilnika o ureditvi in postopku častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Slovenije z dne 16. 12. 1965. Obrazložitev 1) Delovna organizacija Slovenija Avto TOZD Avtomotor Celje je dala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena v izreku sklepa navedenega pravilnika. Ta člen določa, da »se za kršitev dobrih poslovnih običajev šteje zlasti vsako ravnanje članov zbornice, ki povzroči ali utegne povzročiti škodo družbeni skupnosti, drugim organizacijam ali posameznikom, se z njim izigrava duh in smisel predpisov ali spodkopava ugled države v tujini, kakor tudi tisto ravnanje, ki se po posebnih predpisih šteje za kršitev dobrih poslovnih običajev«. Po pobudnikovem mnenju navedeni člen pravilnika le splošno določa, kaj se šteje za kršitev dobrih poslovnih običajev, ne da bi pravilnik vnaprej določal tudi konkretne znake — opise storitev ali opustitev — ki predstavljajo te kršitve, za katere se kršilcem izrekajo ukrepi družbene discipline. Pobudnik meni, da izpodbijani člen pravilnika zaradi tega ni v skladu z načelom zakonitosti pri izrekanju sankcij. 2) Ustavno sodišče je ugotovilo, da ni podlage za začetek postopka v zvezi s to pobudo. Dobri poslovni običaji pomenijo takšne postopke in obnašanja poslovnih subjektov v njihovih medsebojnih razmerjih, ki so v skladu s poslovno moralo v socialistični samoupravni družbi. Vsebina te kategorije, ki je sama zase dovolj opredeljena, se obenem z razvojem poslovnih razmerij razvija in spreminja in zato ni mogoča vnaprejšnja določna opredelitev vseh njenih konkretnih kršitev. Z navedbo nekaterih od njih pa je ta kategorija tudi pobliže opredeljena. Izpodbijani 7. člen pravilnika prav tako primeroma opredeljuje kršitve dobrih poslovnih običajev, kot določba 2. odstavka 92. člena temeljnega zakona o enotnih gospodarskih zbornicah in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Uradni list SFRJ, št. 28/60, 10/65), ki se še vedno uporablja kot določba republiškega zakona (22. člen ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije — Uradni list SRS, št. 51/71 in 19. člen ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije — Uradni list SRS, št. 7/74). Ustavno sodišče je zato po 15. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. St. U I 23/78-5 Ljubljana, dne 19. oktobra 1978. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. J(jižc Urilcj 1. r. 1471. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21-1349/77) izdaja Republiški komite za tržišče in cene PRAVILNIK o izobrazbi in drugih pogojih oseb, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu 1. člen Ta pravilnik določa minimalno izobrazbo oseb, ki v organizacijah združenega dela opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu ter oseb, ki z osebnim delom opravljajo blagovni promet v imenu in na račun organizacij združenega dela. Izobrazbo oseb, ki opravljajo blagovni promet v svojem imenu in na svoj račun, določajo obrtni zakon in predpisi izdani na njegovi podlagi. 2. člen Organizacija združenega dela ob upoštevanju minimalne izobrazbe, določene s tem pravilnikom, do- loči s samoupravnim splošnim aktom potrebno izobrazbo delavcev, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu. 3. člen Delavci, ki so v organizaciji združenega dela pooblaščeni za sklepanje pogodb o nakupu blaga na debelo za predelavo oziroma za nadaljnjo prodajo ali pogodb o prodaji blaga na debelo, morajo imeti dokončano najmanj štiriletno srednjo šolo ali poslovodsko oziroma delovodsko šolo. Izbrazbo iz prejšnjega odstavka morajo imeti tudi delavci, ki opravljajo dela in naloge trgovskega poslovodje prodajalne ali skladišča, delavci, ki sprejemajo in rešujejo reklamacije blaga prodanega na debelo, delavci, ki sklepajo pogodbe o opravljanju storitev v. blagovnem prometu in delavci, ki odrejajo dobavo, pripravo ali nabavo blaga, ki se na podlagi in v okviru sodelovanja in samoupravnega združevanja dela in sredstev opravljajo med organizacijami združenega dela, katere se ukvarjajo s posli blagovnega prometa in "storitev v blagovnem prometu ter proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela. 4. člen Delavci, ki opravljajo dela in naloge prodajalca v prodajalni ali premičnem prodajnem objektu, razen delavcev, ki prodajajo samo sadje in zelenjavo, delikatesne izdelke, izdelke na osnovi sladkorja in kakava, mleko in mlečne izdelke ter kruh in pecivo, in delavci, ki sprejemajo in rešujejo reklamacije blaga prodanega na drobno, morajo imeti dokončano poklicno šolo za prodajalce ali ustrezno drugo poklicno šolo. Mesarji — sekači, ki opravljajo prodajo mesa v prodajalnah, morajo imeti poklicno šolo za mesarje. Za prodajalca iz prejšnjega odstavka se šteje delavec, ki neposredno opravlja prodajo blaga na drobno. 5. člen Delavci, ki v prodajalnah in premičnih prodajnih objektih prodajajo sadje in zelenjavo, delikatesne izdelke, izdelke na osnovi sladkorja in kakava, mleko in mlečne izdelke ter kruh in pecivo in delavci, ki delajo na blagajnah samopostrežnih prodajaln ter delovni ljudje,, ki na podlagi pogodb o delu opravljajo blagovni promet v kioskih ali v premičnih prodajnih objektih v imenu in na račun organizacij združenega dela, morajo imeti strokovno usposobljenost za opravljanje svojih del in nalog pri prodaji na drobno. Strokovno usposobljenost iz prejšnjega odstavka določa in ugotavlja organizacija združenega dela. 6. člen Za dokončnano štiriletno srednjo šolo iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika se šteje tudi strokovna izobrazba, pridobljena na podlagi pravilnika o strokovni izobrazbi komercialistov v trgovini (Uradni list FLRJ, št. 9-132/58). Za dokončano poslovodsko oziroma delovodsko šolo iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika se štejeta tudi strokovni izpit za visokokvalificiranega delavca ali za obrtnega mojstra, opravljen po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74), in prevedba izobrazbe, izvedena na podlagi pravilnika o strokovni izobrazbi delavcev trgovinskih podjetij in trgovin ter trgovinskih poslovnih enot (Uradni list FLRJ, št. 56-612/55). Za dokončano poklicno šolo iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika pa se štejeta tudi strokovni izpit za kvalificiranega delavca ali obrtnega pomočnika, opravljen po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o srednjem šolstvu, in prevedba izobrazbe, izvedena na podlagi pravilnika o strokovni izobrazbi delavcev trgovinskih podjetij in trgovin ter trgovinskih poslovnih enot. Delavcem, ki jim je organizacija združenega dela, v kateri so v delovnem razmerju, do uveljavitve tega pravilnika priznala strokovno usposobljenost za delo in naloge, ki jih opravljajo, ni treba v tej organizaciji združenega dela izpolnjevati izobrazbenih pogojev iz 3. in 4. člena tega pravilnika. 7. člen Organizacija združenega dela, v kateri ob uveljavitvi tega pravilnika dela in naloge iz 3., 4. in 5. člena tega pravilnika opravljajo delavci, ki nimajo pogojev določenih s tem pravilnikom, pa jim ta organizacija združenega dela ni priznala strokovne usposobljenosti iz četrtega odstavka prejšnjega člena, mora opravljanje teh del in nalog poveriti delavcem s predpisano izobrazbo najpozneje do 1. januarja 1981. 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. .St. 330-040/78 Ljubljana, dne 13. oktobra 1978. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in cene Štefan Korošec, mgr. oec. 1. r. 1472. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 176. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. oktobra 1978 sprejela SKLEP o uskladitvi pokojnin med letom I Starostne, invalidske in družinske pokojnine se uskladijo s 1. julijem 1978 v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976—1980 tako, da se povečajo za 7 ”/o. II Uskladijo se vse pokojnine, razen tistih, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1978 i III Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. IV Uskladitev pokojnin z varstvenim dodatkom se opravi tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom. Povečanje po prejšnjem odstavku se opravi tudi v primeru, ko je bil za odmero pokojnine vštet v pokojninsko osnovo osebni dohodek iz leta 1978. V Po I. točki tega sklepa se povečajo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. VI Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec junij 1978. Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti. VII Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1979. VIII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. S-130/32 Ljubljana, dne 17. oktobra 1978. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 1472,. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 176. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. oktobra 1978 sprejela SKLEP o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1979 I Starostne, invalidske in družinske pokojnine se s 1. januarjem 1979 povečajo za 12 %>. II Povečajo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih je bil vštet v pokojninsko osnovo tudi osebni dohodek ali zavarovalna osnova iz leta 1978. III Za odstotek iz I. točke tega sklepa se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. IV Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom. Povečanje po prejšnjem odstavku se opravi tudi v primeru, ko je bil za odmero pokojnine vštet v pokojninsko osnovo osebni dohodek iz leta 1978. V Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1978. VI Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin, ki bo opravljena, ko bodo znani podatki o gibanju osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1978. St. S-130/33 Ljubljana, dne 17. oktobra 1978. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 1474. Na podlagi 20. člena sklepa o ustanovitvi, organizaciji m delovnem področju sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/77) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 17. oktobra 1978 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnika, ki je v delovnem razmerju v sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Za sodnika, ki je v delovnem razmerju v sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji se izvoli Roman Kržan, pomočnik glavnega direktorja za upravno-pravne zadeve v Kliničnem centru v Ljubljani. St. S-130/34 Ljubljana, dne 17. oktobra 1978. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji x Predsednik Dante Jasnič 1. r. 1475. Na podlagi 54., 66. in 65. člena ustave SR Slovenije, 389. člena zakona o združenem delu, 69. in 70. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije ter v skladu s stališči skupščine SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, sprejetimi na 13. zasedanju dne 26. decembra 1977 sklenejo člani SIS za železniški in luški promet SR Slovenije na območju prometnega središča Koper SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Koper I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje skupnih in posebnih interesov, za zagotovitev kar najbolj neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic in interesov, za dogovarjanje ter vzpostavljanje dohodkovnih odnosov na področju javnega železniškega in luškega prometa, se člani SIS za železniški in luški promet SR Slovenije (v nadaljevanju: skupnost) na prometno zaokroženem območju (prometnem središču Koper) združujejo v Temeljno skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Koper (v nadaljevanju: TS). 2. člen Območje TS predstavlja tehnično in • tehnološko prometno zaokroženo območje, v okviru katerega člani TS usklajujejo svoje skupne in posebne interese na področju javnega železniškega in luškega prometa, skupno oblikujejo politiko razvoja, se dogovarjajo o posodobitvi ter razširitvi zmogljivosti na tem območju ter o združevanju sredstev in določanju namena njihove uporabe, o opravljanju železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji oziroma objektu ter zagotavljanju pogojev za opravljanje tega prometa ter uresničujejo druge skupne interese na področju javnega železniškega in luškega prometa z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov. V primeru, da bi interesi TS posegali v interesu druge TS, se ti usklajujejo v dogovoru s člani te TS ter o tem obvesti skupnost. 3. člen Območje prometnega središča obsega naslednje občine: Koper, Izola, Piran in Sežana. 4. člen Člani TS so: — delavci temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela’ (delavci OZD) ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti — uporabniki železniških in luških storitev, ki so po zakonu o SIS za železniški in luški promet SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 18/74) člani skupnosti in imajo sedež na območju prometnega središča; — delavci železniških in luških organizacij združenega dela, ki za uporabnike železniških in luških storitev s sedežem na območju prometnega središča opravljajo železniški in luški promet oziroma, ki ta promet omogočajo oziroma dopolnjujejo. K TS lahko pristopijo tudi drugi interesenti, če sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju v temeljno skupnost ter izpolnjujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določil tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Za^ uresničevanje skupnih interesov na področju železniškega in luškega prometa, oblikovanje in izvajanje z družbenimi dokumenti določene prometne politike, zlasti pa za zagotovitev opravljanja zadev posebnega družbenega pomena kot so: trajnost, varnost in kakovost javnega železniškega in luškega prometa, usklajen razvoj železniških in luških zmogljivosti, cene in tarife železniških in luških storitev oziroma prihodek za opravljanje teh storitev, so člani I S združeni v skupnost skupaj s člani drugih temeljnih skupnosti na območju železnic Slovenije in Istre. 6. Člen TS je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in po tem sporazumu. Ime TS je: »Temeljna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Koper«. Sedež TS je v Kopru, Nabrežje Jugoslovanske mornarice l/a. TS zastopa in predstavlja predsednik skupščine TS. II. MEDSEBOJNA RAZMERJA V TEMELJNI SKUPNOSTI T. člen Člani skupnosti ugotavljajo in določajo skupne interese uporabnikov in delavcev v prometu na območju TS, v okviru katere se tudi dogovorijo na podlagi vzpostavljenih dohodkovnih odnosov o ukrepih za uresničitev ciljev temeljne skupnosti, zlasti pa o: — realizaciji koncepta prometne politike prometnega središča Koper v skladu z družbenim dogovorom o prometni politiki Jugoslavije in drugimi družbenimi dokumenti ter stališči družbenopolitičnih skupnosti, ki opredeljujejo prometno politiko, — opravljanju železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji oziroma objektu ter o pogojih in načinu zagotovitve reproduktivne sposobnosti za opravljanje te dejavnosti, — združevanju sredstev za posodobitev in razširitev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu (po prometnih središčih, progah, objektih in napravah, vozilih itd.), ki omogočajo racionalen železniški in luški transport, vezanih za območje temeljne skupnosti, -— obratovanju in zagotavljanju pogojev za enostavno in razširjeno reprodukcijo na posameznih progah, vlakih ali skupini vlakov ali o poslovanju v luki po posebnih dogovorih in sporazumih med neposredno zainteresiranimi udeleženci, — prilagajanju voznega reda lokalnih vlakov potrebam svojega območja, — prevozu delavcev in šolske mladine v okviru posameznih prometnih središč, — ureditvi postaj in drugih objektov ob progi oz. objektov v industrijski coni Luke, — nabavi posebnih voznih sredstev za lokalni promet in promet v Luki, — povezovanju različnih vrst prevoza z železniškim in luškim prometom, — drugih zadevah iz pristojnosti TS, ki se nanašajo samo na njeno območje. 8. člen Ob ugotovitvi skupnega interesa za opravljanje prometa na posameznih relacijah (progah, progovnih odsekih, vlakih ali skupini vlakov) ali za opravljanje določenih luških storitev, se na podlagi tako ugotovljenega skupnega interesa, vzpostavljajo dohodkovni odnosi med delavci v prometu in uporabniki, kolikor prihodki iz prevoznih cen (tarif) in nadomestil, ki se zagotavljajo za pokrivanje dela cene oziroma objektiviziranih stroškov reprodukcije, ne krijejo objektiviziranih stroškov obratovanja na posameznih relacijah ali za posamezno storitev. V tem primeru Skupnost sporazumno s TS, na katere območju je taka proga oz. mora opravljati tak prevoz, odloči tudi o zagotovitvi potrebnih pogojev za nadaljnje opravljanje takega prometa. Dogovarjanje o pravicah in obveznostih v okviru TS v smislu prejšnjega odstavka se opravi tudi v primerih, če skupnost sklene, da morajo TOZD železniškega prometa opravljati promet na določeni relaciji, ko se s prihodki v smislu prejšnjega odstavka ne po- l kri vaj o objektivizirani stroški obratovanja na posamezni progi. V primeru, da TS sklene, da bo kljub stališču skupnosti o ukinitvi prometa na določeni relaciji še naprej opravljala tak promet, mora tudi zagotoviti pokrivanje objektiviziranih stroškov obratovanja na posamezni relaciji oz. za posamezno storitev. 9. člen Ekonomski učinki obratovanja oziroma odločitev o nadaljnjem obratovanju posameznih relacij (prog, progovnih odsekov, vlakov ali skupin vlakov) se ugotavlja oziroma sprejema na osnovi rentabilnostnega izračuna na podlagi enotne metodologije za ugotavljanje rentabilnosti stranskih prog na JZ oziroma na podlagi skupno dogovorjenih osnov in meril, kolikor gre za vlak, skupino vlakov ali druge storitve. 10. člen TS lahko predlaga skupnosti ponovno uvedbo javnega prometa na progah, kjer se opravljajo železniški prevoz po posebnih dogovorih in sporazumih ob predhodni zagotovitvi pogojev za usposobitev proge za javni promet ter voznih sredstev na njih, kakor tudi pogojev za reprodukcijo. 11. člen Za železniške prevoze oziroma luške storitve, ki se opravljajo po posebnih dogovorih oziroma sporazumih, sprejema TS odločitve glede zagotovitve pogojev enostavne in razširjene reprodukcije in višine železniških prevoznih cen oziroma cen luških storitev, ki se oblikujejo na istih osnovah kot prevozne cene za prevoze na progah v javnem prometu in prek tarif Luke Koper. Organizacije železniškega in luškega prometa letno predložijo TS pregled ekonomskega stanja in reproduktivne sposobnosti po posebnih dogovorih oziroma sporazumih ter se v njenem okviru tudi. dogovarjajo o ukrepih za zagotovitev normalnega poslovanja. 12. člen Za posodobitev sredstev in naprav ler razširitev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu izven skupnih okvirjev, ki so predvidene v planih razvoja skupnosti in so vezane na območje TS, se delavci v prometu ter uporabniki storitev dogovarjajo o združevanju sredstev. 13. člen Zaradi zagotovitve usklajenega razvoja zmogljivosti, ki so pogoj za uspešno in učinkovito opravljanje prometa, se članice TS dogovarjajo o medsebojni uskladitvi razvojnih programov v vseh zadevah, ki vplivajo na uspešen in učinkovit prevoz razpoložljivega blaga in uspešno opravljanje luških storitev. 14. člen Če TS obravnava in rešuje tudi zadeve iz 5. člena tega sporazuma, lahko sprejema odločitve le v primeru, če te niso v nasprotju s stališči skupnosti in ne posegajo v korist drugih članov, skupnosti oziroma v sklenjenost tehnoloških procesov v železniškem in luškem prometu. TS ima pravico predlagati skupnosti, da posamezna vprašanja iz njene pristojnosti obravnava kot splošna oz. skupna vprašanja skupnosti in da glede njih sprejme svoje stališče. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE TEMELJNE SKUPNOSTI 15. člen Uporabniki in delavci v prometu upravljajo zadeve TS prek svojih delegatov. 16. člen Organi TS so: — skupščina, — predsedstvo, — odbor samoupravne kontrole. a) Skupščina 17. člen Organ upravljanja TS je skupščina, ki jo sestavljajo delegati članov TS. 18. člen Da se zagotovi enakopravno odločanje 'o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, se skupščina organizira v dva enakopravna zbora in sicer: — zbor delegatov uporabnikov železniških oziroma luških storitev, ki jih delegirajo delavci OZD in delovni ljudje in občani prek KS, ki imajo sedež 'na območju TS, in — zbor delegatov izvajalcev železniških oziroma luških storitev, ki jih delegirajo delavci OZD ZG Ljubljana oziroma Luke Koper, ki za uporabnike na območju TS neposredno opravljajo železniški. oziroma luški promet oziroma dejavnosti, ki ta promet omogočajo oziroma dopolnjujejo. 19. člen Merilo za določitev delegatskih mest v zboru uporabnikov je za: — delavce OZD, število OZD in udeleženost teh kot uporabnikov blagovnega prometa v okviru občine, — za delovne ljudi in občane pa število KS in njihova udeleženost v potniškem prometu v okviru občine. 20. člen Delavci OZD ter delovni ljudje in občani iz KS se zaradi izbire skupnega delegata in usklajevanja stališč združujejo v konferenco delegacij, v katero delegira vsaka OZD oziroma KS po 1 delegata. Za vsako konferenco delegacij se določi tudi nosilec nalog te konference, ki je praviloma tista OZD oz. KS, ki ima največjo udeleženost v železniškem in luškem prometu. 21. člen V zbor delavcev v prometu skupščine TS delegirajo: — OZD 2G Ljubljana, ki na območju TS opravljajo dejavnost neposrednega železniškega transporta oziroma zagotavljajo tehnično tehnološko usposobljenost infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe nemotenega izvajanja železniškega prometa, najmanj po dva delegata, OZD ŽG Ljubljana, ki železniški promet na tem območju omogočajo oziroma dopolnjujejo, po enega delegata, ter druge OZD 2G Ljubljana, ki imajo na tem območju sedež, skupaj enega delegata, — TOZD Luke Koper, ki delegirajo v skupščino TS 5 delegatov. 22. člen Število delegatskih mest, ki pripada uporabnikom oziroma izvajalcem železniških in luških storitev v skupščini TS, je razvidno iz pregleda, ki je sestavni del tega sporazuma. b) Odločanje in način glasovanja 23. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sprejemata odločitve v skupščini. 24. člen Za veljavno sklepanje je potrebna navzočnost večine delegatov v posameznem zboru skupščine, če ni v posameznih primerih zahtevana višja stopnja navzočnosti. 25. člen Skupščina odloča na skupnih in ločenih zasedanjih obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če jo v enakem besedilu sprejmeta oba zbora skupščine z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora, razen v primerih, ki jih določa ta sporazum oziroma statut. 26. člen Delegat se mora pred sejo zbora skupščine izkazati s pismenim pooblastilom. Razmerja med delegati in delegatskim telesom ter druga vprašanja, urejajo delegatska telesa neposredno. 27 člen Zbor uporabnikov in zbor delavcev v prometu enakopravno obravnavata in sprejemata odločitve, ki se nanašajo zlasti na: — realizacijo družbenih dokumentov s področja prometne politike, — usklajevanje programa razvoja železniških in luških zmogljivosti na območju TS s programom razvoja skupnosti, — opredeljevanje potreb po združevanju ter določanje virov, višine sredstev ter načina pridobivanja sredstev za realizacijo sprejetih odločitev o posodobitvi in razširitvi zmogljivosti po posameznih progah, objektih itd., — uvedbo postopka za sklenitev samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, ki jih sprejemajo člani TS, — ugotavljanje in razglašanje sprejetih sporazumov, — zagotavljanje pogojev za opravljanje železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji ali objektu, če dohodki ne pokrivajo stroškov v skladu z določili 8. člena tega sporazuma, — razpravljanje o osnutkih dokumentov in predlogov, ki jih obravnava in sprejema skupnost, — sprejemanje stališč do ukrepov, predlogov in aktov, ki urejajo politiko cen oz. tarif v železniškem in luškem prometu, — sprejemanje aktov, ki reguli.rajo ureditev pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev pri neposrednem vzpostavljanju medsebojnih dohodkovnih odnosov, — usklajevanje in prilagajanje nakladalne, skladiščne in razkladalne tehnologije ter mehanizacije v transportu uporabnikov s tehnologijo ter mehanizacijo v železniškem oziroma luškem prometu, — sprejemanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov TS, — sprejemanje letnega finančnega in zaključnega računa, — izvolitev predsednika skupščine, njegovega namestnika ter članov predsedstva, — ustanovitev in izvolitev komisij ter drugih teles skupščine. Vse odločitve v zadevah iz tega člena se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 28. členi V pristojnost posameznega zbora spadajo zlasti naslednje zadeve: — volitev predsednika zbora in njegovega namestnika, — delegiranje delegatov v ustrezni zbor uporabnikov in izvajalcev skupnosti, — druge zadeve, ki se nanašajo le na ta zbor in ne posegajo v pristojnost drugega zbora. Zbor uporabnikov samostojno in po poprej priskrbljenem stališču zbora delavcev v prometu obravnava in sprejema dogovore oziroma predloge, ki se nanašajo na: — udeležbo pri vlaganju sredstev v skupne naložbe železniških in luških zmogljivosti ter določanje virov, obsega in namena združevanja sredstev, — sprejemanje predlogov za materialne obveznosti na podlagi sklepov, ki zadevajo samo uporabnike. Odločitve v zadevah iz tega člena se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 29. člen Zbora zasedata in obravnavata predložene zadeve praviloma na skupni seji, glasujeta pa ločeno. 30. člen Zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnemu zboru. Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o stališču in predlogih zbora, ki je k predlogu sprejel svoje stališče. Ce nastane spor glede pristojnosti v odločanju o posamezni zadevi, odloči skupščina TS kot o predhodnem vprašanju. 31. člen Delegati obeh zborov razpravljajo in usklajujejo stališča v vprašanjih iz 27. člena tega sporazuma, da bi za odločitev dosegli potrebno večino oziroma višjo stopnjo soglasja ter po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji. O tem, kdaj se da odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik skupščine na predlog predsednikov zborov. 32. člen Če odločitev ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se prične usklajevalni postopek|med zboroma. Usklajevalni postopek prične komisija, v katero imenujeta oba zbora enako število delegatov. Komisija prouči vprašanja, o katerih zbora nista dosegla soglasja in izdela predlog rešitve ter ga posreduje zboroma v ponovno odločanje. Kolikor zbora tudi ponovno ne dosežeta soglasja o predlogu komisije o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo TS, skupščina o tem obvesti skupščino skupnosti. Podrobnejša določila o načinu poteka usklajevalnega postopka se določijo s statutom in poslovnikom skupščine. ' 33. člen Skupščina ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine. Njuna mandatna doba traja 4 leta. Vsak zbor ima predsednika zbora in namestnika predsednika zbora. Njihova mandatna doba traja 4 leta. Predsednika zbora in njenega namestnika izvolijo delegati ustreznega zbora. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika skupščine in zbora še za eno mandatno dobo. * Predsednik skupščine zastopa in predstavlja TS. 34. člen Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov po potrebi, obvezno pa ob sprejemanju programa dela in zaključnega računa TS ali na zahtevo ene tretjine delegatov posameznega zbora. Sklic skupščine lahko predlaga tudi predsedstvo skupščine in odbor samoupravne kontrole. Podrobnejša določila o delu skupščine se uredijo v statutu TS in v poslovnku skupščine. c) Predsedstvo skupščine 35. člen Predsedstvo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in 8 članov, ki jih izvolita zbora izmed delegatov. Mandat članov predsedstva traja 4 leta. 36. člen Predsednik predsedstva oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik, sklicuje seje in vodi delo predsedstva. 37. člen Predsedstvo odgovarja za svoje delo skupščini in opravlja zlasti naslednje zadeve: 1. spremlja izvrševanje sklepov skupščine, 2. obravnava in predlaga vsa gradiva za seje skupščine in oblikuje predloge stališč, 3. obravnava zadeve, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih odnosov na načelih, ki jih je v takih zadevah sprejela skupščina in preučuje druge zadeve, ki jih posreduje skupščini, da o njih sprejema načelna stališča, 4. razpravlja o osnutkih samoupravnih sporazumov ter drugih samoupravnih splošnih aktih in sklepih ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini, 5. spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov ter drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina, 6. obravnava vprašanja, predloge in pobude s področja delovanja TS, 7. olM-avnava in zavzema stališča do drugih zadev, ki mu j i» posreduj e skupščina. 38. člen Podrobnejša določila o delu predsedstva, o volitvah in razrešitvi članov, sprejemanju sklepov in odgovornosti predsedstva ureja statut TS in poslovnik predsedstva. d) Komisije 39. člen Za proučevanje in za izdelavo konkretnih nalog iz pristojnosti skupščine in predsedstva se lahko ustanovijo posebne stalne ali začasne komisije. V aktu o ustanovitvi se določi sestav in pristojnosti komisije. IV. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 40. člen V sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih, ki nastanejo v TS ali med njenimi člani, odloča posebno sodišče združenega dela, ki se ustanovi pri skupnosti. Sklep o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela sprejme skupščina skupnosti, v katerem se opredelijo samoupravni spori, ki nastajajo v TS ali med njenimi člani in o katerih odloča to sodišče. V. JAVNOST DELA 41. člen Delo TS in njenih organov je javno. TS oziroma njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost in svoje člane tako o svojih delovnih pripravah in o sprejetih odločitvah kot tudi o izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja. Oblike obveščanja javnosti so: zbori delavcev in občanov, posebna poročila, interna glasila, občinska glasila in druga sredstva javnega obveščanja. Način uresničevanja javnosti dela določajo statut in drugi samoupravni splošni akti. 42. člen Vsak občan oziroma vsak član TS ima pravico, da neposredno ali prek delegatov postavlja vprašanja, daje predloge in pobude s področja dela TS. Organi TS so dolžni vprašanja, predloge in po-' bude obravnavati in nanje odgovarjati na naslednji seji skupščine TS. VI. SAMOUPRAVNA KONTROLA 43. člen Nadzorstvo nad delom TS in izvajanjem lega sporazuma ter drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo: — člani TS, — skupščina in njeni organi, — odbor samoupravne kontrole. 44. člen Člani opravljajo nadzorstvo tako, da obravnavajo poročila o delu TS, opozarjajo njene organe na nepravilnosti pri delu in s tem da obravnavajo odgovornost delegatov za delo organov TS. 45. člen Skupščina nadzoruje izvajanje svojih sklepov ter delo in odločitev predsedstva in drugih organov skupščine. 46. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, skladnostjo sklepov organov skupščine TS s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, izvajanjem sprejetih sklepov, strokovnim delom za TS, smotrno in namensko porabo združenih sredstev, obveščanjem članov TS o zadevah, pomembnih za odločanje in nad izvajanjem drugih zadev s področja varstva samoupravljanja TS, opravlja poseben organ — odbor samoupravne kontrole. 47. člen V odbor samoupravne kontrole delegirajo uporabniki in izvajalci 8 delegatov z mandatno dobo 4 let. Uporabniki in izvajalci delegirajo v odbor po 4 delegate. 48. člen Organi TS so dolžni odboru samoupravne kontrole dajati podatke za uspešno opravljanje njegove funkcije. Odbor samoupravne kontrole je dolžan o svojih ugotovitvah in ukrepih obveščati člane in organe TS. 49. člen Podrobnejša določila o izvajanju nadzora TS ureja poseben samoupravni splošni akt o samoupravni kontroli. VII. URESNIČEVANJE SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 50. člen TS se v sistemu socialističnega samoupravljanja vključuje v organizacijo in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike SLO ob agresiji in v vojni, kakor tudi v obrambne ukrepe ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. TS se vključuje tudi v uresničevanje družbene samozaščite kot ene temeljnih sestavin samoupravljanja v TS. 51. člen Svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite delavci in občani organizirani v TS uresničujejo v skladu z ustavo, zakonom, sklepi družbenopolitičnih skupnosti, upoštevajoč obrambni in varnostni načrt ter ustrezne načrte v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela — članov TS. 52. člen Za usklajeno delovanje, dogovarjanje in izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbijo organi TS (skupščina in predsedstvo). 53. člen Delavci in občani organizirani v TS v smislu družbene samozaščite varujejo železniško in luško tehnologijo, naprave in objekte proti poškodbam, oviram ali namernemu uničenju in proti izgredom, ki bi imeli za cilj onemogočanje delovnega procesa. Prav tako ukrepajo tedaj, ko zvedo ali ugotovijo da bi lahko prišlo do železniške nesreče oziroma do poškodbe železniških ali luških naprav, upoštevajoč norme varnosti in načela družbene samozaščite. VIII. IZVAJANJE SPORAZUMA 54. člen Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov TS so odgovorni član TS in njihovi delegati. 55. člen Člani TS odgovarjajo za obveznosti in v pravnem prometu z drugimi jamčijo za obveznosti TS v okviru sredstev, ki jih združujejo v TS. 56. Člen Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov TS ureja statut TS. 57. člen Strokovno-administrativna in tehnična opravila opravljajo za TS ustrezne strokovne službe železniške oziroma luške ali druge OZD na podlagi sklepa TS in ustreznega dogovora s temi OZD. Za proučitev posameznih vprašanj lahko TS po potrebi imenuje stalne ali občasne strokovne skupine oziroma komisije za posamezna področja dela in zadeve ter jim določi naloge in njihov, obseg. Opravljanje in zagotavljanje sredstev za financiranje teh dejavnosti se uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom ali pogodbo. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBI 58. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani TS in ga podpišejo pooblaščeni podpisniki uporabnikov in izvajalcev železniških in luških storitev, ki imajo več kot polovico delegatskih mest v vsakem izmed zborov skupščine. 59. člen TS je ustanovljena z izpolnitvijo določbe 58 člena, z rednim delom pa prične, ko se konstituira njena skupščina. Skupščina sprejme statut TS najkasneje v šestih mesecih po konstituiranju. 60 člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejemajo člani TS na predlog skupščine po enakem postopku kot velja za sprejetje tega sporazuma. 61. člen , Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PRILOGA k členu 22. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi TS za železniški in luški promet prometnega središča Koper Število delegatskih mest v skupščini TS za železniški in luški promet prometnega središča Koper je naslednje: A. Zbor uporabnikov 17 delegatskih mest B. Zbor izvajalcev 17 delegatskih mest Zbor uporabnikov je sestavljen iz konferenc delegatov in sicer: Konferenca Število delegacij Nosilec nalog delegatskih št. mest 1 2 3 1. Tomos — TOZD Tovarna motorjev Koper 3 2. Iplas Koper — TOZD Transport- skladišča Dekani 3 3. Mehanotehnika Izola — TOZD Pisarniške potrebščine 2 4. Droga Portorož — TOZD začimba Seča 2 5. Kras — Jadran Sežana — TOZD Jadran export-import Sežana i 6. Krajevna skupnost Koper i 7. Krajevna skupnost Dekani i 8. Krajevna skupnost Izola i 9. Krajevna skupnost Piran i 10. Krajevna skupnost Sežana i 11. Krajevna skupnost Divača i Zbor izvajalcev je sestavljen iz konference delegacij in sicer: Konferenca delegacij Nosilec št. Število nalog delegatskih mest 1 2 3 i. PS Postojna 2 2. Kariž Dragan SV Divača 2 3. SVP Postojna 2 4. SV-TK Pivka 1 5. PEP Ljubljana 1 6. TTG Ljubljana - 1 7. Feršped Ljubljana 1 8. CD TOZD Divača 1 9. Gradbeno podjetje Gradbeno podjetje Ljubljana Ljubljana 1 — Pl Ljubljana — PP Ljubljana — ZI Ljubljana — ZSI Ljubljana — Tiskarna Ljubljana — Zestan Ljubljana — Zdravstveni dom Lj. — Nabavni servis Lj. — Mostovna Ljubljana 10. Luka Koper 5 REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 1476. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center je na 2. seji dne 29. maja 1978 sprejela SKLEP o osnovah in višinah prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center 1 Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela oziroma nosilci samostojnega osebnega dela iz bruto osebnega dohodka po stopnji 7,05"/o in iz dohodka po stopnji 1,60 "/o. 2 Delovni ljudje, ki niso navedeni v 1. točki tega sklepa plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevke * za zdravstveno varstvo po osnovah in višinah prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva, ki so bile objavljene v Uradnem listu SRS, št. 13-929/78 (od 3. člena do 20. člena). 3 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/78 Ljubljana, dne 5. oktobra 1978. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center Niko Isajevič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1477. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in v skladu z 41., 42., 43. in 88. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in upoštevajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1978 in na 6. seji zbora občin dne 24. oktobra 1978 sprejela ODLOK o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981 do leta 1985 1. člen S tem odlokom Skupščina mesta Ljubljane skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami ljubljanskim občin ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje od 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan). 2. člen Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja. Srednjeročni plan se izdela skladno z dokumenti »Ljubljana 2000«. S pripravami za izdelavo in sprejemanje srednjeročnega plana se prične takoj. 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe c pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega srcčevalnega, usklajenega in celovitega planiranja. S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obveznost, ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena odloka . obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 4. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je skupno z izvršnimi sveti ljubljanskih občin odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje med občinami in mestom. 5. člen Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati z drugimi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami, gospodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi organi in službami. Obseg in vsebina del na izdelavi plana bo opredeljena z delovnim programom. 6. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka. Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu mesta. lahko pa se tudi združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali drugih virov. Skladno z načeli sočasnega, usklajenega, srečujočega in celovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o mesebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S^amoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznosti udeležencev planiranja. da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave planov. 7. člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo dogovorno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 8. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin za plan iz 1. člena tega odloka predložil: — skupščini osnutke smernic najkasneje do 20. septembra 1979, — udeležencev dogovora o temeljih planov osnutke dogovora o temeljih planov najkasneje do 20. marca 1980, — skupščini osnutke planov najkasneje do 20. marca 1980, — skupščini predlog plana najkasneje do 30. oktobra 1980. Skladno z načeli začasnega in srcčevalncga planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov' v rokih iz prejšnjega odstavka. Roki iz 1. odstavka so skladni z roki, ki jih določa odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in se bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Roki iz prvega odstavka se bodo prav tako morali uskladiti s programom priprave srednjeročnega plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/78 Ljubljana, dne 24. oktobra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1478. Na podlagi 54 člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) m 41., 42., 43. in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1978 in na 6. seji zbora občin dne 24. oktobra 1978 sprejela ODLOK o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 1. člen Dokumenti »Ljubljana 2000« so: — dolgoročni družbeni plan občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane — dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja — urbanistični načrti ljubljanskih občin. Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje 1981 do leta 2000 z vmesnimi etapami 1981—1985, 1986 do 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000. 2. člen S tem odlokom Skupščina mesta Ljubljane skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami ljubljanskih občin ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumentov: — dolgoročnega družbenega plana občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljane ter — urbanističnih načrtov ljubljanskih občin. 3. člen S tem odlokom Skupščina mesta Ljubljane skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju ter skladno s sistemom družbenega planiranja, določa obvezno pripravo dokumenta: — dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja. 4. člen Dokumenti »Ljubljana 2000« se pripravijo kot dolgoročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 S pripravami za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana 2000« sc prične takoj. 5. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega družbenega planiranja. Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na področju posebnega družbenega pomena in večje ter pomemtfnejše asociacije združenega dela, ki jih določijo izvršni sveti občin in mesta Ljubljane, sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov, skladno z načeli družbenega planiranja. 6. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je skupno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin odgovoren za pripravo dokumentov iz 2. člena tega odloka za usklajevanje med občinami in mestom. Enako je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane skladno z izvršnimi sveti skupščin občin, ki se bodo dogovorile o medobčinskem sodelovanju, odgovoren za pripravo dokumentov iz 3. člena tega odloka in za usklajevanje med občinami medobčinskega sodelovanja. 7. člen Zavod za družbeni razvoj Ljubljane skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane« je nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Zavod bo v pripravo gradiv vključil znanstvene in strokovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter pristojne upravne organe in službe. 8. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin določi delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, delovni program za izdelavo dokumentov iz 3. člena tega odloka. 9. člen Sredstva za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. Delovni programi so sestavni deli teh sporazumov. Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« bodo podpisniki samoupravnega sporazuma o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« podpisali do 31. decembra 1978. leta. 10. člen Skladno z načeli družbenega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca za izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000« glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave dokumentov. 11. člen Nosilci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SRS. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane skupno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, predpiše po potrebi dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 12. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin predloži: — skupščini mesta osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979 — udeležencem dogovorov o temeljih planov osnutke dogovorov o temeljih planov najkasneje do 20. marca 1980 — skupščini mesta osnutek plana najkasneje do 20. marca 1980 — skupščini mesta predlog plana najkasneje do 30. oktobra 1980. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega in srednjeročnega plana SR Slovenije 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-1/78 Ljubljana, dne 24. oktobra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1479. Na osnovi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1978, in na 6. seji zbora občin dne 24. oktobra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi generalnega plana (urbanističnega programa In urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane zaradi ukinitve odseka avtocestnega rezervata in razširitve zazidalnega otoka ŠP 3 do Pivovarne Union in razširitve zazidalnega otoka ŠP v Šiški 1. člen V odloku o sprejetju Generalnega plana urbanisti-stičnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) se v 3. členu spremeni besedilo 1., 2. in 3. točke 2. odstavka tako, da se: a) iz 1. točke prenesejo v 2. točko kot zazidljive del površin za avtocesto v odseku od vključno otoka ŠP-3 do predvidenega razcepa na površini, ki je omejena z železniško progo Ljubljana—Postojna, Celovško in Titovo cesto in sicer površine — namenjene komunalnim napravam in lokalnim cestam —- ki se funkcionalno navezujejo na sosednje zazidalne otoke ter je za opredelitev njihove namenske rabe' potrebne izdelave zazidalnega načrta; b) iz 1. točke prenese v 3. točko kot zazidljiv del površin navedenih pod točko a), ki so namenjeni železnici; c) 2. točke se doda naslednje novo besedilo: »Zazidalni otok za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti SP 3 se razširi proti jugozahodu, pri čemer se ukinja tudi nezazidljiv pas v zahodnem delu. Navedeno povečanje prikazuje dokumentacija z naslovom »Sprememba GUP Ljubljane zaradi razširitve zazidalnega otoka ŠP-3 do Pivovarne Union in razširitve zazidalnega otoka ŠP-3 Šiška«, ki jo je pod številko projekta 2377 v septembru 1978 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana. 2. člen Za določitev namenske rabe razširjenega zazidalnega otoka SP 3 se predpisuje izdelava zazidalnega načrta za celoten otok. 3. člen Dokumentacija iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih, pristojnih za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Šiška, Skupščini mesta Ljubljane, Geodetski upravi ter Upravi za inšpekcijske službe SML in Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/78 Ljubljana, dne 24. oktobra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1480. Na podlagi 1. alinee 5. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54.. 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1978 in na 6. seji zbora občin dne 24. oktobra 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi območij, za katera sc izdelajo zazidalni načrti 1. člen V odloku o določitvi območij, za katera so izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) se v 1. členu pri zazidalnem otoku MS 9 — Polje izvzame zemljišče pare. št. 715 vpisana v vi. št. 986 k. o. Slape iz območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti. 2. člen Na pare št. 715 vpisana v vi. št. 986 k. o. Slape bodo zgrajeni objekti Ljubljanske banke, PTT podjetja in Postaje milice. Gradnja objektov, navedenih v 1. odstavku, je urejena z lokacijsko tehnično dokumentacijo št. 23527/78, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-7/78 Ljubljana, dne 24. oktobra 1978, Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1481. Na podlagi 73. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor občin Skupščine mesta Ljubljane na 6. seji dne 24. oktobra 1978 sprejel SKLEP o določitvi delegata, ki sodeluje pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta Ljubljane I Za sodelovanje pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta Ljubljane se določi delegat: Anton Korošec, Skupščina občine Ljubljana Mostc-Polje. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-4/78 Ljubljana, dne 24. oktobra 1978. Predsednik zbora občin Skupščine mesta Ljubljane Boris Vaupotič 1. r. 1482. Na podlagi 241. člena zakona o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76), sklenejo delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani 1. člen Delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek, bodo v obdobju 1978—1980 združevali sredstva za financiranje splošnih in skupnih potreb ljudske obrambe v Ljubljani. 2. člen Programi, za katere podpisniki združujejo sredstva po tem sporazumu in so sestavni del tega sporazuma, obsegajo naloge ljudske obrambe v krajevnih skupnostih (po 2. odstavku 242. člena ZLO), naloge in potrebe ljudske obrambe, ki so širšega pomena v občini, mestu in pokrajini (v nadaljnjem besedilu: splošne in skupne potrebe ljudske obrambe) 3. člen Podpisniki tega sporazuma združujejo sredstva za splošne in skupne potrebe ljudske obrambe s prispevkom od osnove, od katere se plačuje davek od dejav- nosti. Za odstotek se sporazumejo in ga določijo za vsako leto posebej v višini, ki je potrebna za uresničitev dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe. Podpisniki vplačujejo prispevek po načinu in postopkih, ki so predpisani z zakonom o davkih občanov. Prispevek pobirajo upravni organi občinskih skupščin, ki so pristojni za dohodke. 4. člen Združena sredstva se koristijo za: 1. organizacijo, oborožitev, opremljanje, usposabljanje in urjenje štabov in enot teritorialne obrambe; 2. organizacijo, opremljanje, usposabljanje in urjenje štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti, občinskih in mestne skupščine, kakor tudi za izvajanje zaščitnih ukrepov v KS, občinah in mestu, razen za zaklanjanje; 3. organizacijo, oborožitev, opremljanje in usposabljanj en enot in službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja (OJOA); 4. organizacijo, oborožitev, opremljanje, usposabljanje enot za zveze in kriptozaščito, ki so skupnega pomena za vse občine in mesto; 5. izvajanje materialnih priprav temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki opravljajo posebne naloge po obrambnih načrtih občin in mesta; 6. vzgojo in izobraževanje prebivalstva in mladine za obrambo in zaščito; 7. izgradnjo, opremljanje, vzdrževanje in adaptacije, za ljudsko obrambo pomembnih objektov; 8. načrtovane skupne akcije, vaje in urjenje obrambnih struktur; 9. sofinanciranje publikacij ljudske obrambe ter ukrepov za popularizacijo ljudske obrambe; 10. financiranje obrambnih priprav Pokrajinskega odbora in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe; 11. skladiščenje in vzdrževanje sredstev; 12. izvajanje ukrepov varnosti in družbene samozaščite; 13. dejavnost Zveze rezervnih vojaških starešin. 5. člen Zbrana sredstva podpisnikov se za izvrševanje nalog iz 4. člena delijo po ključu, za katerega se dogovore občine in mesto: a) za splošne in skupne potrebe ljudske obrambe občin krajevmih skupnosti in organizacij združenega dela, katerih obrambne priprave presegajo potrebe lastnih priprav; b) za splošne in skupne potrebe ljudske obrambe mesta Ljubljane, Pokrajinskega odbora in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe. 6. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo organe upravljanja sklada za ljudsko obrambo, da upravljajo s sredstvi, združenimi s tem sporazumom in da jih razporejajo s finančnim načrtom in zaključnim računom sklada kot ostala sredstva sklada. 7. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino sklada, da določi odredbodajalce za izplačila iz združenih sredstev po tem sporazumu in se strinjajo, da finanč- ne zadeve sklada vodi finančna služba upravnega organa za ljudsko obrambo SM Ljubljane. 8. člen Sporazum začne veljati, ko ga sprejme in podpiše pristopno izjavo večina vseh podpisnikov z območja ljubljanskih občin in se uporablja od 1. 1. 1978. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Ta samoupravni sporazum je do 17. 10. 1978 podpisalo 66,9 Vo udeležencev. Izvrnike pristopnih izjav hranijo upravni organi ljubljanskih občinskih skupščin, ki so pristojni za dohodke. Program ljudske obrambe za leto 1978 in osnove za združevanje sredstev S sprejetimi srednjeročnimi načrti razvoja ljudske obrambe, ki so sestavni deli družbenih načrtov razvoja ljubljanskih občin in mesta za razdobje 1976 do 1980, so opredeljeni planski cilji in konkretne naloge, katere moramo v . interesu nadaljnje krepitve obrambne sposobnosti vseh subjektov splošne ljudske obrambe, uresničiti v tekočem srednjeročnem planskem obdobju. V srednjeročnih načrtih ljudske obrambe ljubljanskih občin in mesta za leto 1978, ki so hkrati osnova za samoupravno združevanje sredstev za financiranje skupnih nalog ljudske obrambe v Ljubljani, so posebej izpostavljene naloge s področja organiziranja, usposabljanja in pripravljanja delavcev in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih za obrambo in zaščito, naloge s področja vsebinskega, organizacijskega utrjevanja priprav civilne zaščite, teritorialne obrambe in priprav organov, organizacij in skupnosti za opravljanje vojne dejavnosti ter naloge, ki jih narekujejo posebne priprave za obrambo mesta. V prikazanih, finančno ovrednotenih potrebah ljudske obrambe so zajete vse skupne in splošne naloge, ki so načrtovane s srednjeročnimi načrti ljudske obrambe ljubljanskih občin in mesta za leto 1978 in opredeljene v 4. oziroma 5. členu SS o združevanju sredstev ža financiranje ljudske obrambe v Ljubljani. Za realizacijo skupnega programa ljudske obrambe za leto 1978 so potrebna naslednja finančna sredstva: Skupne in splošne naloge LO 1. Razvoj teritorialne obrambe in CZ mesta, občin in KS ter opremljanje in Vzdrževanje opreme enot TO, CZ in drugih enot ter njihovo usposabljanje 2. Razvoj službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje 3. Gradnja, adaptacije in vzdrževanje objektov LO 4. Obrambno vzgojni tisk, dejavnost ZRVS, obveznosti do pokrajinskih organov, ukrepi varnosti in družbene samozaščite ter posebne naloge LO. Skupaj: din 35.997.000 2.761.000 5.674.000 18.789.000 63.221.000 1. V skladu s 3. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje ljudske ob- rambe v Ljubljani, katere sklenejo temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije, oziroma v skladu s 3. členom SS o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani, katerega sklenejo delovni ljudje in občani, ki osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in na podlagi Programa ljudske obrambe za leto 1978 združujejo sredstva v Letu 1978; a) Temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije v višini 0,30 odstotka od doseženega dohodka za tekoče leto; b) delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po 0,30 odstotka od osnove, od katere se plačuje davek od dejavnosti. CELJE 1483. Občinska skupščina Celje je po 43. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na ločenih sejah zborov dne 24. in 26. oktobra 1978 sprejela ODLOK o uporabi sredstev rezerve občine Celje 1. člen Iz sredstev rezerve občine Celje se uporabi 95.000 din za sofinanciranje sanacije plazu na cesti med Frankolovim in Socko. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-14/78 Celje, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1484. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 26. oktobra 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarska cona« v Celju 1. člen V odloku o zazidalnem načrtu »Gospodarska cona« v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77) se 3. točka 1. člena spremeni tako, da se glasi: »Kompleks lahke industrije Lava II« po projektu št. 303/77, izdelan v marcu 1978. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-13/74-6 Celje, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1485. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 26. oktobra 1978 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ljubečna 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Ljubečna, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v marcu 1978 pod št. 325/77. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 3. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet občinske skupščine Celje na podlagi strokovnih mnenj in soglasij pooblaščenih strokovnih organizacij. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri občinskem inšpektoratu občine Celje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-12/74-6 Celje, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. CERKNICA 1486. Na podlagi 167. in 169 člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) sta Skupščina občine Cerknica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora in skupščine občinske izobraževalne skupnosti dne 21. oktobra 1978 sprejeli SKLEP o poimenovanju osnovne šole Cerknica 1. člen Osnovna šola Cerknica se poimenuje po znani enoti iz narodnoosvobodilne borbe v »Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica«. 2. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-6/78-1 Cerknica, dne 21. septembra 1978. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. GROSUPLJE 1487. Na podlagi 5 člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) in v skladu z določili 97. in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni iist SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela ODLOK o občinskih blagovnih rezervah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, obnavljanje, uporaba in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo prebivalcev na območju občine Grosuplje v primeru izrednih razmer. 2. člen Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje prebivalcev. 3. člen Za izredne razmere po tem odloku se štejejo vojna, čas neposredne vojne nevarnosti in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi motnje na trgu blaga osnovne preskrbe. II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 4. člen Občinske blagovne rezerve se oblikujejo s programom. Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za letno in srednjeročno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana z letno resolucijo o družbenoekonomskem razvoju in družbenim planom razvoja občine Grosuplje. Letni program občinskih blagovnih rezerv se sprejme istočasno z letno resolucijo o družbenoekonomskem razvoju oz. z občinskim proračunom. 5. člen » S programom občinskih blagovnih rozerv se določajo vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hranijo kot občinske blagovne rezerve, sredstva potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, roki za obliko-kovanje rezerv, teritorialna razmestitev in načini ter roki njihovega obnavljanja kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva za gradnjo in vzdrževanje teh skladišč. Teritorialna razmestitev občinskih blagovnih rezerv mora biti v skladu s potrebami ljudske obrambe. 6. člen Program občinskih blagovnih rezerv sprejema Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na predlog upravnega organa za gospodarstvo. Preden upravni organ za gospodarstvo predloži predlog programa iz prejšnjega odstavka Izvršnemu svetu Skupščine občine Grosuplje, daje o njem svoje mnenje svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri Skupščini občine Grosuplje. III. UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI 7. člen O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na predlog upravnega organa za gospodarstvo. 8. člen Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi tudi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv. 9. člen Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter roka trajanja. Kadar se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu. 10. člen Skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo lahko poveri organizacijam združenega dela oz. temeljnim organizacijam združenega dela s področja proizvodnje ali trgovine in preskrbe. 11. člen Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja upravpega organa za gospodarstvo tega blaga odtujevali, uporabljati, mu spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravnati. 12. člen Upravni organ za gospodarstvo opravlja v zvezi z uporabo in poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami ter z izgradnjo skladišč za spravljanje in hrambo teh rezerv naslednje zadeve: — pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv, — pripravlja pogodbe za skladiščenje, hrambo in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv, — vodi količinsko in vrednostno evidenco o občinskih blagovnih rezervah, — opravlja druga opravila v zvezi z upravljanjem z občinskimi blagovnimi rezervami, za katere je pristojen po tem odloku in drugih predpisih. 13. člen Organizacije združenega dela s področja proizvodnje ali trgovine in preskrbe, katerim se poveri nabava, skladiščenje in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv, opravljajo naslednje naloge: — izvajajo program občinskih blagovnih rezerv, — nabavljajo blago za občinske blagovne rezerve, — razmeščajo in hranijo občinske blagovne rezerve ter skrbijo za njihovo obnavljanje, — vodijo količinsko in vrednostno evidenco, — organizirajo in vodijo izgradnjo potrebnih skladišč na podlagi sprejetega programa občinskih blagovnih rezerv ter skrbijo za vzdrževanje obstoječih skladišč, — opravljajo druge naloge, ki izhajajo iz pogodbe. 14. člen Nadzor nad skladiščenjem, hrambo, obnavljanjem in načinom uporabe blaga iz občinskih blagovnih rezerv opravljajo inšpekcijske službe Skupščine občine Grosuplje. IV. FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 15. člen Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve: 1. sredstva, ki se za te namene zagotovijo v proračunu občine, 2. sredstva, pridobljena z bančnimi krediti, 3. druga namensko združena sredstva. Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv 1. sredstva, zagotovljena v te namene v proračunu občine, 2. sredstva, pridobljena s krediti, 3. sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo v ta namen. 16. člen Oblikovanje sredstev za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve in sredstva za graditev zaklonišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, se določijo s finančnim načrtom, katerega pripravi upravni organ za gospodarstvo za obdobje 1 leta. V. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali temeljna organizacija združenega dela, s katero je bila sklenjena pogodba o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če blago brez dovoljenja Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladiščenje, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna. Z denarno kaznijo od 2.000 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, kadar stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena. VI. KONČNE DOLOČBE 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 331-5/78 Grosuplje, dne 24. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1488. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/7G), 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št, 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela ODLOK o pripravi prostorskega plana občine Grosuplje 1. člen S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede samoupravni postopek za pripravo prostorskega plana občine Grosuplje. Prostorski plan iz prejšnjega odstavka se pripravi za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika do leta 2000. Priprave na sprejem prostorskega plana se začnejo takoj po pričetku uveljavitve odloka. Nosilci prostorskega plana in dogovarjanja so temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti in Skupščina občine Grosuplje. 2. člen Za pripravo dokumentov prostorskega plana skrbi Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje. Izvršni svet skrbi za izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine in v njem zagotavlja, da se uskladijo interesi in cilji celovitega ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje predloži udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje pripravi delovni program, s katerim opredeli posamezne faze pripravljanja in sprejemanja prostorskega piana, določijo organi in službe, njihove naloge, obveznosti ter roki in sredstva za izvršitev nalog. 5. člen Nosilci planiranja v občini Grosuplje so dolžni v delovnem programu, ki ga pripravi izvršni svet, upoštevajoč načela sočasnosti in organiziranosti planiranja ter usklajevanja ob upoštevanju obvezne metodologije in obveznih skupnih minimalnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 10/78) upoštevati in izvrševati vse naloge. 6. člen Nosilci planiranja v občini Grosuplje so dolžni takoj sprejeti sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje bo predložil osnutek občinskega prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v obravnavo skupščini oočine do junija 1979. 8. člen Skupščina občine Grosuplje s proračunom zagotavlja finančna sredstva za izdelavo plana. Prav tako se za izdelavo plana združujejo druga združena sredstva nosilcev planiranja. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-11/78 Grosuplje, dne 24. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r. 1489. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. oktobra 1978 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta Mrzle njive v Grosupljem 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta Mrzle njive v Grosupljem, sprejetega z odlokom Skupščine občine Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 44/71. Sprememba zazidalnega načrta obsega spremembo lokacij: za gradnjo vzgojnovarstvenega zavoda, stanovanjskih blokov, objekta osnovne oskrbe, individualnih stanovanjskih hiš in garaž ter prizidka šole. 2. člen Spremembo zazidalnega načrta je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2292 v septembru 1978. 3. člen Spremenjeni zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje. 4. člen Nadzor nad izvajanjem spremembe zazidalnega načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/78 Grosuplje, dne 24. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1490. Na podlagi 116. in 117. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) in v skladu z odlokom o sestavi, nalogah in načinu dela organov in stalnih delovnih teles Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 13/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. oktobra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje 1. člen V členu 3 točka 12 odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 24/76) se besedilo »Cestni sklad občine Grosuplje« nadomesti z besedilom: »Komunalna skupnost Grosuplje — enota za cestno dejavnost«. Za 22. točko 3. člena citiranega odloka se doda: 23. 2TP Ljubljana — Železniška postaja Grosuplje, Nadzorništvo proge Ivančna gorica in Grosuplje; 24. Krajevne skupnosti Višnja gora, Ivančna gorica in Šentvid pri Stični; 25. Krajevni skupnosti Grosuplje in Šmarje; 26. Krajevne skupnosti Muljava, Krka in Zagradec. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-13/76 Grosuplje, dne 24. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. LAŠKO 1491. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na osnovi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) m na osnovi 295. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji dne 25. oktobra 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Laško 1 Osnutek urbanističnega načrta Laško, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, št. elaborata 1/78, bo javno razgrnjen v času od 15. novembra do 15. decembra in sicer vsak dan od 10. do 16. ure razen ob sobotah in nedeljah v prostorih male dvorane Doma Dušana Poženela Laško. V navedenem času je možen ogled osnutka urbanističnega načrta Laško. 2 Organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe in predloge k osnutku urbanističnega načrta Laško na mestu razgrnitve in na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško. 3 Krajevne organizacije SZDL, Laško, Rečica in Marija Gradec v sodelovanju z Razvojnim centrom Celje in Oddelkom za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško organizirajo javno razpravo v času, ko bo razgrnjen osnutek urbanističnega načrta Laško. 4 Ta sklep se objave v Uradnem listu SRS. St. 350-11/78-1/2 Laško, dne 25. oktobra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r. LITIJA 1492. Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72), 10. člena zakona o stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-472/78), 43. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je po izvedeni javni razpravi, zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 23. oktobra 1978 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se: — določajo viri sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, upokojenih občanov udeležencev NOV, delovnih invalidov. mladih družin, delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih m družbenih dejavnostih, — ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, — določa krog upravičencev za stanovanja zgrajena s sredstvi družbene pomoči, — postopek za pridobitev stanovanja, — pristojnosti komisije za pregled vlog prosilcev ter pristojnosti samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. II. VIRI FINANCIRANJA 2. člen Viri financiranja za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov iz prve alineje prejšnjega člena so: — obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma in odloka Skupščine občine Litija, — sredstva, ki jih za izgradnjo najemnih stanovanj vloži skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — sredstva za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč od skupnega zneska izplačanih bruto osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju, — sredstva amortizacije stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, — sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, — sredstva soudeležbe za pridobitev najemnega stanovanja in — posojila. Zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti s finančnim načrtom določi višino sredstev namenjenih za gradnjo najemnih stanovanj. III. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJ 3. člen Upravičenci za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so: — družine in občani z nižjimi dohodki in samohranilci, — starejši ljudje, upokojenci in invalidi, — udeleženci NOV, — mlade družine, — delavci zaposleni v družbenih dejavnostih. 4. člen Družine in občani z nižjimi dohodki in samohranilci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali ni lastnik primernega stanovanja, — da skupni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 40‘Vo zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS na člana gospodinjstva mesečno za preteklo leto (za družine), — da dohodek prosilca ne presega 80 %> zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS mesečno za preteklo leto (za občana), — da ima družina ali občan stalno prebivališče v občini Litija, — da družina ali občan, ki se je na lastno željo vselila v manj primerno stanovanje (manj kot 50 točk) katerega je izpraznil stanodajalec (TOZD, OZD, stanovanjska skupnost, in drugi) že najmanj tri leta stanuje v tem stanovanju, — da družina ali občan prispeva del lastnih sredstev kot posojilo v višini določeni s samoupravnim sporazumom o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija za dobo 10 let in 2 «/o letno obrestno mero, — da prosilec ali njegov dela sposoben ožji družinski član ni neupravičeno nezaposlen; mnenje o tem, da bi se lahko zaposlil lahko stanovanjska skupnost pridobi od občinske skupnosti socialnega skrbstva, — da prosilec pri bližnjih sorodnikih (starši, otroci itd.), ki so lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative na območju občine Litija ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec ne poseduje nepremičnine v vrednosti nad 100.000 din, !— da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. V primeru enakega števila točk ima prednost tisti prosilec, ki živi v slabših stanovanjskih razmerah. 5. člen Starejši ljudje, upokojenci, invalidi in udeleženci NOV lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja, — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja, — da prosilec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (preveliko nefunkcionalno stanovanje, slabo ali neprimerno ogrevanje, stopnice, bolezen, drugo), — da ima prosilec stalno prebivališče na območju občine Litija, — da otroci prosilca nimajo v lasti večje stanovanjske hiše ali stanovanja, kjer bi lahko prosilec rešil stanovanjsko vprašanje, — da prosilec prispeva del lastnih sredstev kot posojilo v višini določeni s samoupravnim sporazumom o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija za dobo 10 let in 2 °/o letno obrestno mero, — da prosilec ne poseduje nepremičnine v vrednosti nad 100.000 din. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo občani, ki žive v slabših stanovanjskih razmerah. Za udeležence NOV se štejejo tisti, ki imajo priznan statuts borca (dvojno štetje). 8. člen Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje za določen čas, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, — da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — ,da ima mlada družina stalno prebivališče na območju občine Litija, — da mlada družina že najmanj eno leto namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, računajoč od datuma razpisa nazaj; da ima sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju najmanj za tri leta in da letni znesek privarčevane vsote ni manjši od 20°/o skupnega dohodka članov gospodinjstva, — da se mlada družina obveže namensko varčevati za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše ves čas dokler je v stanovanju, — če vsaj ena od TOZD ali OZD pri katerih sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let od dneva pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja, — da organizacija združenega dela v pismeni obliki posreduje stanovanjski skupnosti sklenjen sporazum med njo in delavcem s katerim se dogovorita, kako bosta reševala stanovanjsko vprašanje v sedmih letih, — da organizacija združenega dela v smislu tega pravilnika sklene ustrezno jamstveno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo, — da starši mlade družine, ki živijo v občini Litija, nimajo v lasti večje stanovanjske hiše, kjer bi lahko mlada družina rešila svoje stanovanjsko vprašanje ali dogradila ter adaptirala stanovanjski prostor v tej hiši, — da mlada družina, ki se je na lastno željo vselila v manj primerno stanovanje (manj kot 50 točk), katerega je izpraznil stanodajalec (TOZD, OZD, stanovanjska skupnost in drugi) že najmanj tri leta stanuje v tem stanovanju, — da prosilec ne poseduje nepremičnine v vrednosti nad 100.000 din. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine, ki žive v slabših stanovanjskih razmerah. Za mlado družino se v smislu tega pravilnika štejejo zakonci; — če povprečna starost zakoncev ne presega 30 let, — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 6 let, — če skupni mesečni dohodek mlade družine presega 40 Vo zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS za preteklo leto na člana družinskega gospodinstva. Za družinskega člana — upravičenca mlade družine se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zakonci in otroci. 7. člen Za izjemno in samoupravno dogovorjeno reševanje kadrovskih vprašanj v občini lahko delovni ljudje, zaposleni v družbenih dejavnostih zaprosijo za stanovanje tudi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da prosilec ali zakonec ni lastnik stanovanjske hiše ali primernega stanovanja, — da je delovna organizacija v kateri je prosilec zaposlen podpisnica samoupravnega sporazuma o naj-nižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ter da ima izdelan in sprejet srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev in da le-tega izpolnjuje, — da delovna organizacija v kateri je prosilec zaposlen prispeva del lastnih stanovanjskih sredstev v višini 30 odstotkov od vrednosti stanovanja; ta sredstva so soudeležba delovne organizacije kot posojilo za dobo 25 let in 2 %> obrestno mero, — da prosilec prispeva del lastnih sredstev kot posojilo v višini določeni s samoupravnim sporazumom o pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju v občini Litij p za dobo 10 let in 2°/o obrestno mero, — da Izvršni svet Skupščine občine Litija in izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti soglašata z dodelitvijo kadrovskega stanovanja. 8. člen Upravičenec za pridobitev stanovanja iz 4., 5., 6. in 7. člena dokaže upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: — s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva, — s potrdilom od kdaj je stalno prijavljen v občini Litija, — s potrdilom o letnih dokazljivih dohodkih vseh članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto ali obdobje določeno z natečajem, — s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, od kdaj stanuje v stanovanju, kdo mu je dodelil stanovanje in drugo (na posebnem obrazcu stanovanjske skupnosti). IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA 9. člen Stanovanjska skupnost v skladu z letnim finančnim načrtom ugotovi možnost nakupa stanovanj za tekoče leto in sklene o razpisu stanovanj. Nato obvesti interesente za pridobitev stanovanja z natečajem objavljenem v občinskem glasilu občanov ter v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter na krajevnih skupnostih. Razpis natečaja traja najmanj 30 dni. Z natečajem stanovanjska skupnost povabi vse interesente, ki menijo da izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanja po pogojih tega pravilnika, da v določenem roku vložijo vlogo ter zahtevane dokumente. Natečaj mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanja zlasti z naslednjim: — kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja, — o osnovnih podatkih, ki jih mora prosilec navesti v vlogi, — o roku zbiranja vlog, — obvezna potrdila, ki jih mora prosilec oz. predlagatelj priložiti vlogi, — način vložitve vloge, — število razpisanih stanovanj in lokacija. 10. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico, za družbeno najemnino stanovanje vloži utemeljeno prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazali in upoštevajoč svoj status upravičenosti po tem pravilniku na stanovanjsko skupnost in sicer: a) zaposleni delavci prek organizacij združenega dela, ali drugih organizacij, kjer so zaposleni, b) upokojeni občani prek Društva upokojencev Litija, c) borci NOV prek Občinskega odbora ZZB NOV Litija, d) delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih prek ZSS Občinski svet Litija, e) delavci zaposleni v družbenih dejavnostih prek: —: organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, kjer so zaposleni, — prek Izvršnega sveta SOb Litija, — prek izvršilnega odbora stanovanjske skupnosti občine Litija. Vsi pristojni organi, ki zbirajo, preverjajo in ugotavljajo upravičenost vloge posameznih prosilcev, so dolžni v razpisnem roku javnega natečaja odstopiti vloge skupaj z ustreznimi potrdili stanovanjski skupnosti. 11. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki so po lem pravilniku pristojne, da posredujejo predloge za pridobitev Stanovanja za prosilca, so dolžne da vloge obravnavajo na pristojnih samoupravnih organih za stanovanjske zadeVe in sprejeti ustrezne sklepe ter le-te posredovati z vlogo stanovanjski skupnosti. 12. člen Po preteku roka, v katerem morajo prosilci oz. predlagatelji vložiti vloge, strokovna služba stanovanjske skupnosti prouči vloge in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Za nepopolne vloge strokovna služba obvesti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se vloga smatra kot nepopolna. Po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil posreduje strokovna služba celotno dokumentacijo komisiji za pregled vlog (v nadaljnjem besedilu: komisija) z mnenji in predlogi. 13. člen Komisija je petčlanska in jo jo imenuje zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Komisija je strokovni organ odbora in opravlja svoje delo na sejah. O delu komisije se vodi zapisnik. Komisija pri svojem delu sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela v občini, družbenopolitičnimi organizacijami združenega dela v občini, krajevnimi skupnostmi in drugimi skupnostmi. , Komisija ima naslednje pristojnosti: — pregleduje prošnje prosilcev in ugotavlja resničnost navedb, izpolnjevanje razpisnih pogojev in pravilni status prosilca, — opravlja oglede stanovanj prosilcev in točkovanje stanovanjskih razmer ter ostalih elementov po sistemu točkovanja (za oglede stanovanj komisija imenuje najmanj dva člana), — s sklepi zavrača prošnje prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogoje razpisa, — sestavlja osnutek prednostne liste upravičencev do stanovanj, — razpravlja o pripombah in pritožbah na prednostno listo. V. SESTAVA PREDNOSTNE LISTE 14. člen Korhisija sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil ter ostalih ugotovitev osnutek prednostne liste prosilcev za pridobitev stanovanj in isto posreduje v razpravo in potrditev odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: odbor). Odbor lahko pred potrditvijo osnutka prednostne liste isto prerazporedi, posamezne prosilce izloči in vključi druge prosilce, če za to obstojajo upravičeni in dokumentirani razlogi oz. prednostno listo vrne komisiji v ponovno proučitev in obdelavo. Potrjen osnutek prednostne liste pošlje stanovanjska skupnost kot predlog v javno razpravo vsem, ki vplačujejo sredstva in isto objavi na krajevno najbolj primeren način. Pripombe na predlog prednostne liste iz razprave je treba dostaviti stanovanjski skupnosti v roku 15 dni po objavi predloga prednostne liste. Pripombe se dajejo prek TOZD, OZD, Društva upokojencev Litija, krajevnih skupnosti, ZZB NOV Litija, Občinske konference SZDL Litija, Občinske konference ZSMS Litija in ZSS Občinski svet Litija, ki navedejo svoje mnenje o upravičenosti pripombe. 15. člen Po preteku 15 dni od dneva objave predloga prednostne liste prosilcev komisija prouči pripombe in predloge zainteresiranih občanov in organizacij. Kolikor meni, da je kakšna pripomba oz. predlog uteme- Ijen lahko spremeni oz. dopolni predlog prednostne liste. Spremenjen ali nespremenjen predlog prednostne liste dostavi komisija v razpravo in v soglasje odboru, le-ta pa v sprejem skupščini stanovanjske skupnosti. Tako sprejeta prednostna lista je dokončna. Stanovanjska skupnost ne obravnava nobenih pritožb na tako sprejeto prednostno listo. Stanovanjska skupnost obvesti vse temeljne in druge organizacije s sprejeto prednostno listo. Komisija seznani odbor tudi z listo prosilcev, katerih prošnje je zavrnila kot neupravičene. 16. člen Veljavnost prednostne liste praviloma preneha z naselitvijo razpisanih stanovanj. Skupščina stanovanjske skupnosti lahko spreime sklep, da se izpraznjena stanovanja, ki so bila dodeljena po tem pravilniku dodeljujejo prosilcem po sprejeti prednostni listi ob upoštevanju velikosti izpraznjenih stanovanj in družinskih razmerah upravičenca po prednostni listi ali sprejme sklep o vselitvi v izpraznjeno stanovanje. Postopek za zbiranje prošenj prosilcev se ponovno praviloma objavi ob naslednjih razpoložljivih novih stanovanjih. 17. člen Po dokončnem sprejemu prednostne liste upravičencev, stanovanjska skupnost z odločbami dodeli stanovanja. Upravičencem morajo biti vročene dodelitvene odločbe vsaj osem dni pred rokom določenim za vselitev. O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik in sklene stanovanjska pogodba. Izročitev stanovanja opravi strokovna služba stanovanjske skupnosti. Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja. 18. člen Vse ostale občane, ki so zaprosili za stanovanje, pa niso bili razporejeni na prednostno listo, obvesti komisija s pismenim sklepom v katerem so navedeni razlogi negativno rešene prošnje. Rok za ugovor je osem dni. Ugovor rešuje skupščina stanovanjske skupnosti. Sklep skupščine stanovanjske skupnosti je dokončen. 19. člen Dodelitvena odločba za stanovanje vsebuje določila, s katerimi se ugotovi namembnost stanovanja in pravno varnost, v smislu sprememb pogojev pridobi-tclja stanovanja po tem pravilniku. Ustrezna določila pa so vsebovana tudi v stanovanjski pogodbi. Stanovanjska skupnost in pridobltelj stanovanja morata upoštevati ta določila. Vse nastale spore rešujeta sporazumno; če do sporazuma ne pride, rešuje spore pristojno sodišče. 20. člen Starejšim ljudem, upokojencem, invalidom in borcem NOV se dodeljuje stanovanje po tem pravilniku za nedoločen čas. Družinam in občanom z nižjimi dohodki se dodeljuje stanovanje po tem pravilniku za določen čas tj. za dobo dokler izpolnjujejo pogoje. Mladim družinam se dodeljuje stanovanje največ za sedem let. Delovnim ljudem zaposlenim v družbenih dejavnostih se dodeljuje stanovanje za čas dokler so zaposleni pri delodajalcu pri katerem so bili zaposleni ob pridobitvi stanovanja. Z družinami in občani z nižjimi dohodki, mladimi družinami in delovnimi ljudmi zaposlenim v družbeni dejavnosti se sklene stanovanjska pogodba za določen čas. VI. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ 21. člen Za ugotavljanje upravičenosti do stanovanj stanovanjske skupnosti in vrstnega reda, se uporablja sistem točkovanja. Seštevek točk, ki jih upravičenec do stanovanja dobi po sistemu točkovanja, služi za razporeditev upravičencev na prednostno listo. 22. člen Pri obravnavanju prošenj posameznih prosilcev in vključitev na prednostno listo se upoštevajo naslednja merila: a) stanovanjske razmere v katerih živi prosilec, b) socialne razmere v družini, c) zdravstveno stanje v družini, d) čas bivanja in delovna doba v občini, e) posebno težke okoliščine, f) drugo. Vsako merilo je ovrednoteno s točkami. Sistem točkovanja je sestavni del tega pravilnika. 23. člen Upravičenci do stannovanj po tem pravilniku lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo stanovanje naslednje velikosti. — za eno osebo do 28 m2 — za dve osebi do 42 m2 — za tri osebe do 57 m2 — za štiri osebe do 66 m2 in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m2 Za člana skupnega gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo: — imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo, to so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za člane družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi oseba, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. 24. člen V primeru, da stanovanjska skupnost ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 23. člena, lahko od teh normativov odstopi. Stanovanjska skupnost javno objavi vzroke za odstop od normativov. VII. ZAMENJAVA STANOVANJA 25. člen Z namenom, da se ostarelim in bolnim občanom omogoči iz zdravstvenih razlogov zamenjava stanovanja in z namenom, da se občanom da možnost zamenjave stanovanja, lahko stanovanjska skupnost na predlog komisije, odbora ali izvršilnega odbora, dodeli ostarelemu ali bolnemu občanu ustrezno stanovanje zgrajeno s sredstvi stanovanjske skupnosti, v izpraznjeno stanovanje pa z dodelitveno odločbo vseli osebo izmed upravičencev na potrjeni prednostni listi, zlasti iz vrst mlajših upravičencev. Pri tem jfc potrebno upoštevati da se predhodno pridobi soglasje stanodajalca na izpraznjenem stanovanju. 26. člen Z namenom, da se socialno šibkim upravičencem za stanovanje, zgrajeno s sredstvi stanovanjske skupnosti omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino, lahko stanovanjska skupnost na predlog komisije, odbora ali izvršilnega odbora dodeli socialno šibkemu občanu starejše stanovanje z nižjo stanarino, nad katerim ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost ali temeljne oz. druge organizacije združenega dela. Ustrezno stanovanje zgrajeno s sredstvi stanovanjske skupnosti pa se v tem primeru dodeli osebi, ki jo predlaga organizacija, ki ima razpolagalno pravico nad starejšim stanovanjem. VIII. PRAVICE IN DOLŽNOSTI V STANOVANJIH PRIDOBLJENIH PO TEM PRAVILNIKU 27. člen Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki jih je dodelila stanovanjska skupnost so enake pravicam in dolžnostim, ki jih določa zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 18/74) in drugi veljavni predpisi ter ta pravilnik. 28. člen Vse spore, ki lahko nastanejo vsled sprememb pogojev med pridobiteiji stanovanjske pravice na stanovanjih dodeljenih po stanovanjski skupnosti in katerih razreševanje po tem pravilniku ni predvideno se uporabljajo določila: 1. dodelitvene odločbe in sklenjene stanovanjske pogodbe, 2. zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 18/74), 3. ostalih predpisov, ki urejajo stanovanjske zadeve. Spore rešuje pristojno sodišče. IX. IZJEMNA DODELITEV STANOVANJA 29. člen V primeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega vprašanja kot: — elementarne nesreče (požar, povodenj, potres, plaz), — splošni družbeni interes za rušitev, — samohranilcem z otroki ob nenadni in nepredvideni spremembi v družini (smrt zakonca), lahko izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti sklene, da se upravičencu izjemno, izven natečaja, prednostne liste ;n pogojev in kriterijev tega pravilnika, dodeli ustrezno stanovanjc. Za izjemno dodelitev stanovanja lahko zaprosi občan, TOZD ali druge organizacije združenega dela in krajevna skupnost. X. ODPOVED STANOVANJSKE POGODBE MLADI DRUŽINI 30. člen Do mlade družine, ki je pridobila stanovanje po pogojih in merilih tega pravilnika, preneha obveznost stanovanjske skupnosti, čim imetnik stanovanjske pravice preneha izpolnjevati obveznost o namenskem varčevanju. Mlade družine katere so pridobile najemna stanovanja so dolžne vsakih 6 mesecev dostaviti na vpogled hranilno knjižico, zaradi ugotovitve izpolnjevanja obveznosti namenskega varčevanja. 31. člen V primeru, da mlada družina odpove pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše ali preneha namensko varčevati ali ne varčuje z rednimi mesečnimi pologi ji lahko stanovanjska skupnost takoj odpove stanovanjsko pogodbo. V tem primeru je mlada družina dolžna izprazniti stanovanje v roku 60 dni po pismeni oročitvi odpovedi stanovanja. Za preselitev zagotovi stanovanjska skupnost najpotrebnejše prostore. Stanovanjska skupnost lahko izda mladi družini izjavo, da lahko odpove varčevalno pogodbo in dvigne privarčevani znesek v naslednjih primerih: — ko kupuje stanovanje (dokaz: overjena pogodba o prodaji in nakupu stanovanja), — ko je pričela z gradnjo stanovanjske hiše (dokaz: gradbeno dovoljenje), — ko ji je delovna organizacija dodelila drugo stanovanje (dokaz: odločba o dodelitvi stanovanja), — če se mladi družini bistveno spremenijo pogoji (smrt zakonca, ločitev, trajna invalidnost, težka bolezen). O prenehanju varčevanja razpravlja in sklepa izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti, ki mora predhodno pridobiti mnenje delovne organizacije, katera je izdala garancijo. 32. člen Stanovanja zgrajena s sredstvi stanovanjske skupnosti ostanejo stalno namenjena za stanovanja občanom, ki jih določa ta pravilnik. Stanovanjska skupnost ima absolutno razpolagalno pravico nad najemnimi stanovanji zgrajenimi s sredstvi stanovanjske skupnosti in se smejo po izpraznitvi uporabiti samo za osebe, naštete v 3. členu tega pravilnika. Izpraznjeno stanovanje se lahko dodeli v skladu z določili tega pravilnika in ob upoštevanju 16. člena pravilnika. 33. člen V primeru, ko se občanu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje stanovanjske skupnosti bistveno spremenijo pogoji na podlagi katerih je pridobil stanovanje po tem pravilniku, lahko stanovanjska skupnost zahteva, da občan izprazni in izroči stanovanje, ki ga zaseda, v roku 30 dni, ko mu stanovanjska skupnost ponudi oz. dodeli drugo primerno stanovanje, ki ustreza določilom 23. člena in njegovim novonastalim družinskim razmeram. 34. člen Stanovanjska skupnost in imetnik razpologalne pravice na stanovanju se lahko dogovorita, da stano- t vanjska skupnost vseli tudi stanovanje, ki je bilo izpraznjeno z dodelitvijo »solidarnostnega stanovanja«. To izpraznjeno stanovanje se dodeli po prednostni listi ali po sklepu stanovanjske skupnosti. 35. člen Stanovanje dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače razpolagati z njim brez poprejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti. 36. člen Za primerno stanovanje se po tem pravilniku šteje skupino prostorov namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbene celote in imajo skupen vhod. Za ugotovitev primernosti stanovanja se uporablja določila odloka o določitvi stanovanjskega standarda na območju občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 25/73). 37. člen Za kakršnokoli izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj občanov ali spremčmb družinskih razmer, ki niso opredeljene v tem pravilniku, jih je pa nujno reševati v sklopu družbene pomoči, sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti ali po njegovem pooblastilu Izvršilni odbor na predlog odbora ustrezen sklep. 38. člen Ta pravilnik velja od dneva, kb ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS. 39. člen Dopolnitve in spremembe tega pravilnika sc sprejmejo po enakem postopku kot pravilnik. 40. člen Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, na katerih ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija — Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, katerega je sprejel zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu dne 22. 3. 1977. St. 119/78-1/1 Lilija, dne 23. oktobra 1978. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Predsednik Ivan Godec 1. r. SISTEM TOČKOVANJA 1. Upravičenec nima stanovanja točk a) upravičencu, ki nima stanovanja (stanuje v neustreznem provizoriju, neurejeni baraki) 100 b) upravičencu, kateri stanuje pri občanu lastniku stanovanjske hiše ali stanovanja ali pri imetniku stanovanjske pravice pripada glede na neto stanovanjske površine, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju, katerega zaseda — do 4 ms 80 — nad 4 do 6 m2 70 — nad 6 do 8 m2 60 — nad 8 do 10 m2 50 — nad 10 do 12 m2 40 — nad 12 m2 35 2. Upravičencu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini neustrezno stanovanje, pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju — do 4 m2 65 r— nad 4 do 6 m2 60 — nad 6 do 8 m2 55 — nad 8 do 10 m2 50 — nad 10 do 12 m2 45 — nad 12 m2 30 3. Upravičencu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini ustrezno stanovanje, vendar neprimerno (točkovna vrednost stanovanja je manjša kot 60 točk) pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca, ki je v stanovanju — do 4 m2 58 — nad 4 do 6 m2 54 — nad 6 do 8 m2 50 — nad 8 do 10 m2 45 — nad 10 do 12 m2 38 — nad 12 m2 30 4 Upokojencu, kateri je sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini neustrezno stanovanje ali kateri stanuje pri lastniku stanovanjske hiše (lastnik hiše ni v sorodu) pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju, ki ga upoko- jenec zaseda: — do 15 m2 70 — nad 15 do 28 m2 65 — nad 28 do 42 m2 60 — nad 42 do 57 m2 55 — nad 57m2 50 5. Upravičencu, ki ima glede gradbeno sanitarnih pogojev neustrezno stanovanjc pripada naslednje število točk: a) ni možnosti priključka vodovoda (uporaba deževnice, drugo) 14 ni vodovoda v zgradbi (na dvorišču) 10 ni vodovoda v stanovanju (je v zgradbi) 5 b) -1— stanovanjc nima stranišča (je izven zgradbe) 8 — stanovanje nima stranišča (je v zgradbi) 4 — stranišče v souporabi 2 — stanovanje nima kopalnice 4 — kopalnica v souporabi 1 c) stanovanje nima kuhinje 5 d) kuhinja v souporabi 2 e) stanovanje nima kleti oz. drvarnice 2 i) vlažnost stanovanja — delna v enem prostoru (stavba zgrajena iz opeke) 2 — delna v enem prostoru (stavba zgrajena iz kamna) 4 — delna v vseh prostorih (stavba zgrajena iz opeke) 6 — delna v vseh prostorih (stavba zgrajena iz kamna) 8 — popolna (stavba zgrajena iz kamna) 12 g) lega stanovanja — kletno stanovanje (nivo podov je več kot 1 m pod nivojem zemljišča) 12 — stanovanje v podpritličju, podstrešju z mansardo 6 — stanovanje na podstrešju 4 h) praktičnost in funkcionalnost stanovanja — visoki stropi 2 — vhod v posamezne prostore (stanovanjske) je iz hodnika, ki je v souporabi 4 — vhod v posamezne stanovanjske prostore ali sobo je iz dvorišča 5 — slaba toplotna izolacija 2 — slaba sončnost (majhna okna ali okna na severni strani) 2 — onesnažen zrak (prah in podobno) 3 — ropot 2 — stanovanje je nefunkcionalno za stanovalca ki stanuje v njem (preveliko) 5 6. Upravičencu, katerega otroci koristijo isti spalni prostor s starši ali spijo skupaj v enem prostoru pripada naslednje število točk: a) mladoletniki različnih spolov, morajo spati skupaj s starši 20 b) mladoletnik spi skupaj s starši ali drugimi člani družinskega gospodinjstva 10 c) mladoletniki različnih spolov spijo skupaj v enem prostoru 10 d) zaradi premajhne spalnice: — otrok spi v kuhinji 3 — mladoletnik spi v kuhinji 6 7. Družinsko stanje Upravičencu pripada glede na število članov družine naslednje število točk: — samski 2 — upokojenec 5 — dva člana družine 7 — trije člani družine (otrok do 5 let) 8 — trije člani družine (otrok nad 5 let) 10 — štirje člani družine (otrok do 5 let) 14 — štirje člani družine (otrok nad 5 let) 20 in za vsakega nadaljnjega člana družine se doda 8. Posebno težke okoliščine: a) kot posebno težke okoliščine upravičenca se smatrajo težje bolezni v družini, invalidnost in drugo, pripada: — bolezen, ki je težje ozdravljiva en družinski član 10 — več družinskih članov 20 — prosilec ali član družine boluje za boleznijo na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje (vlažnost, drugo) 12 — upravičenec je delovni invalid 10 — upravičenec je vojaški ali mirovni vojaški invalid 15 — upravičenec je udeleženec NOB 20 (upravičenec mora predložiti potrdilo zdravnika — specialista) 9. Upravičencu s stalnim prebivališčem na območju občine Litija pripada: — od 1 leta do 3 let 1 — od 3 let do 5 let 3 — od 5 let do 8 let 6 — od 8 let do 10 let 8 — od 10 let do 12 let 10 — od 12 let do 15 let 14* — od 15 let do 18 let 18 — od 18 let do 21 let 21 — nad 21 let 25 10. Upravičencu, ki je dalj časa zaposlen na območju občine Litija pripada: — nad 1 leto do 2 let 1 — nad 2 leti do 4 let 4 — nad 4 leta do 6 let 7 — nad 6 let do 8 let 10 — nad 8 let do 10 let 15 — nad 10 let do 15 let 20 — nad 15 let do 20 let 25 — nad 20 let do 25 let 30 — nad 25 let 35 (za družinske upokojence se upošteva čas zapo- slitve zavezanca po katerem prejema družinsko pokojnino) 11. Upravičencu (mladi družini), ki je dalj časa namensko varčevala pri LB za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše, pripada: — varčevalna doba od 1 let do 2 let 2 — varčevalna doba od 2 let do 3 let 8 — varčevalna doba od 3 let do 4 let 12 — varčevalna doba nad 4 leta 16 12. Upravičencu glede na dohodek na člana gospodinjstva pripada naslednje število točk: — do 500,00 din 20 — od 501,00 do 700,00 din 18 — od 701,00 do 900,00 din 15 — od 901,00 do 1.100,00 din 12 — od 1.101,00 do 1.300.00 din 8 — od 1.301,00 do 1.600,00 din 3 (to merilo se upošteva pri občanih in družinah z NOD in upokojencih) 13. Upravičencu — mladi družini pripada glede na zakonsko zvezo naslednje število točk: — od 2 let do 4 let 2 — od 4 let do 6 let 4 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1493. Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni List SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 6. seji zbora združenega dela dne 23. oktobra 1978 ii na 6. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1978 sprejela ODLOK o določitvi območij, na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun 1. člen S tem odlokom se določa območja, na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun. 2. člen Na območju občine Ljubljana Bežigrad lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. 3. člen Delovni ljudje, ki sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, so dolžni pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki so jih pooblaščeni prodajati. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/78-6 Ljubljana, dne 23. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1494. Na podlagi 19., 24., 34. in 193. člena ter skladno z določili 21., 28., 37., 245. in 251. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in upoštevajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad ha sejah zbora združenega dela dne 23. oktobra 1978, zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1978 in družbenopolitičnega zbora dne 20. oktobra 1978 sprejela ODLOK o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981 do leta 1985 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Bežigrad skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega plani- ranja določa obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Bežigrad za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan). 2. člen Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Srednjeročni plan se izdela sočasno z izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000«. K pripravam za izdelavo in sprejemanje srednjeročnega plana se pristopi takoj. 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejemajo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja. S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obveznost, ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad je usklajeno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin ostalih ljubljanskih občin, odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje v občini, med drugimi občinami ter mestom. 5. člen Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati tudi z drugimi znanstvenimi in strokovnimi delovnimi organizacijami, gospodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi organi in službami. Obseg in vsebina dela na izdelavi srednjeročnega družbenega plana občine bo opredeljena z delovnim programom. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka. Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu občine, lahko pa se tudi združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali iz drugih virov. Skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave plana. j 7. člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad po potrebi predpiše skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin, dopolnitev skupne obvezne metodologije in obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad predloži usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, za plan iz 1. člena tega odloka: — skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979, — udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovora o temeljih plana najkasneje do 20. maja 1980, — skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. maja 1980. Skladno z načeli sočasnega in celovitega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka so skladni z roki, ki jih določa odlok o obvezni, pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in se bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega prostorskega plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-36/78-1 Ljubljana, dne 23. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. 1495. Na podlagi 19., 24., 34. in 193. člena ter skladno z določili 21., 28., 37., 245. in 251. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) izhajajoč iz »Resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad 1976—1980 v letu 1978« (Zbor delegatov št. 2/78) in v skladu z zakonorr^o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) je skupščina občine na sejah zbora združenega dela dne 23. oktobra 1978, zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1978 in družbenopolitičnega zbora dne 20. oktobra 1978, sprejela ODLOK o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 1. člen Dokumenti »Ljubljana 2000« so: — dolgoročni družbeni plan občine Ljubljana Be- žigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občine in mesta Ljubljane, — dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja, — urbanistični načrti ljubljanskih občin. Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje 1981—2000 z vmesnimi etapami 1981—1985, 1986— 1995 z elementi do leta 2000. 2. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Bežigrad skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumentov: — dolgoročnega družbenega plana občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljape ter, — urbanističnih načrtov ljubljanskih občin. 3. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Bežigrad skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumenta: — dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja. 4. člen Dokumenti »Ljubljana 2000« se pripravijo kot dolgoročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. K pripravam za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana 2000« se pristopi takoj. 5. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega družbenega planiranja. Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na področjih posebnega družbenega pomena in večje ter pomembnejše asociacije združenega dela, ki jih določijo izvršni sveti občin in mesta Ljubljane, sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov, skladno z načeli družbenega planiranja. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, bo skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin, odgovoren za pripravo dokumentov iz 2. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami ter mestom. Enako bo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in z izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, odgovoren za pripravo dokumentov iz 3. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami medobčinskega sodelovanja ter mestom. 7. člen Zavod za družbeni razvoj Ljubljane je skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljana« nosilec izdelave strokovnih gradiv za komumente »Ljubljana 2000«. Zavod bo v pripravo gradiv vključil znanstvene in strokovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, pristojne upravne organe in službe. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad določi, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, delovni program za izdelavo dokumentov iz 3. člena tega odloka. 9. člen Sredstva za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. Delovni programi so sestavni del teh sporazumov. Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« bodo podpisniki samoupravnega sporazuma o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« podpisali do 31. decembra 1978. leta. 10. člen Skladno z načeli sočasnega družbenega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000« glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave dokumentov. * 11. člen Nosilci planiranja bodo uporabljali dogovorno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad po potrebi predpiše, skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 12. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad predloži, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane: — skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979; — udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovorov o temeljih plana najkasneje do 20. maja 1980; — skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. maja 1980. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-35/78-1 Ljubljana, dne 23. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1498. V zvezi s 4. in 9. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77), 3. odstavkom 12. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/76) in na osnovi 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad, je zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1978 in družbenopolitični zbor dne 20. oktobra 1978 sprejel ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Bežigrad 1. člen Na območju občine Ljubljana Bežigrad se opravljajo pogrebne svečanosti v skladu z določili tega odloka. „ 2. člen Na pokopališčih na območju občine Ljubljana Bežigrad se opravljajo: a) žarni pogrebi b) zemeljski pogrebi O pogrebu in pogrebnih svečanostih odloča poslednja volja pokojnika, želja ožjih svojcev ali naročnika pogreba. 3. člen Na' poslednjo voljo pokojnika, na zahtevo ožjih svojcev ali naročnika pogreba, se lalko opravi poslovitev v ožjem krogu. 4. člen Od pokojnika se na pogrebni svečanosti poslovi predstavnik družbene skupnosti. " Predstavnih družbene skupnosti je lahko predstavnik družbenopolitičnih organizacij, skupnosti ali delovnih skupnosti. 5. člen Od pokojnika se poslovi predstavnik verske skupnosti, če je naročnik pogreba zagotovil njegovo udeležbo. 6. člen Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da ji lahko nemoteno prisostvuje v skladu z določili tega odloka. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu sami ali kot zastopniki organizacij in skupnosti. 7. člen Pogrebne svečanosti organizira upravljalen pokopališča, ki je dolžan o tem obvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival in organizacijo, v kateri je pokojnik bil nazi^lnje v delovnem razmerju. 8. člen Krajevna skupnost družbenopolitične organizacije ter skupnosti lahko ob smrti občana imenujejo poseben pogrebni odbor, ki odloči o organizaciji pogreba in komemoracijah v skupnostih, v katerih je pokojnik prebival in deloVal. 9. člen Upravljalec pokopališča je dolžan pristojni občinski skupščini predložiti pravilnik, ki podrobneje ureja organizacijo in potek pogrebne svečanosti v dveh mesecih od dne, ko začne veljati ta odlok. 10. člen Pri organizaciji pogrebnih svečanosti se lahko uporabljajo pravilniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki predvidevajo dodatne pogrebne svečanosti za svoje umrle člane kolikor niso v nasprotju z določili tega odloka. 11. člen Na Centralnem pokopališču Žale se opravijo pogrebne svečanosti v poslovilni dvorani in sledi žarni ali zemeljski pogreb. a) Pri žarnih pogrebih se pogrebne svečanosti zaključijo v poslovilni dvorani in krsto s pokojnikom odpeljejo v upepelitev. Po upepelitvi položi upravljalec pokopališča ob prisotnosti ožjih svojcev ali naročnika pogreba žaro s pepelom, ki je opremljena z osebnimi podatki na kraj, ki je sporazumno določen med njimi. Na posebno željo pokojnika ima upravljalec pokopališča pravico razstresti pepel v spominskem parku na Žalah. V spomin na pokojnika lahko naročnik pogreba zasadi spominsko drevo. b) Pri zemeljskih pogrebih se po končanih pogrebnih svečanostih razvije pogrebni sprevod v skladu z določili 13. člena in zaključi pogrebna svečanost kot to določa 14. člen tega odloka. 12. člen Pogrebne svečanosti na drugih pokopališčih se pričnejo z mesta, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi navadami. 13. člen Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti: na čelu je nacionalna zastava z žalnim trakom oziroma črna zastava, za njo se razvrstijo še druge zastave in prapori, pevci, nosilci javnih odlikovanj in drugih javnih priznanj, vencev; predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli se razporedijo neposredno pred pogrebni voziček s krsto, sledijo svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba. 14. člen Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrste ob grobu. Krsto s pokojnikom spustijo v grob. Po minuti molka, poklonitvi zastave, drugih zastav in praporov se pogrebna svečanost konča. Ob grobu se lahko opravi del pogrebnih svečanosti. Najkasneje dve uri po končani pogrebni svečanosti mora upravljalec pokopališča grob zasuti. 15. člen Za enote JLA in Milice, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov veljajo pravila JLA in Milice. 16. člen Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, katera izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost udeležencev pogrebne svečanosti, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote v skladu s predpisi. 17. člen Z denarno kaznijo od 20S do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki: 1. ne poskrbi za pravilno organizacijo pogrebne svečanosti v skladu s 7. členom. 18. člen Z denarno kaznijo od 100 do 2000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki: 1. se ne pokorava navodilom vodje pogreba, ki je odgovoren za nemoten potek pogrebne svečanosti 13. člen, 2. vodja enote oziroma poveljnik, ki pri streljanju častne salve ravna v nasprotju z določili 16. člena. 19. člen Izvajanje določil tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-37/78-1 Ljubljana, dne 23. oktobra 197«. Predsednik Skupščine občme Ljubljana Bežigrad *anez Rigler I.r. LJUBLJANA MOSTE-POLJF 1497. Na podlagi 12. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1978 sprejela SKLEP o potrditvi statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje 1 potrdi se statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. 2 Ta sklep začne veljati osmi. dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 010-2/78-S Ljubljana, dne 25. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1498. Na podlagi 10., 14., 21. in 189. člena ter skladno z določili 13., 20., 220. in 242. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78), v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in upoštevajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. oktobra 1973 sprejela ODLOK o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom Skupščine občin« Ljubljana Šiška za obdobje 1981 do leta 1985 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Šiška dkupno, sočasno dogovorno in usklajeno s skupščinami ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, ter skladno s sistemom družbenega planiranja do4oča obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje od 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan). 2. člen Srednjeročni plan se pripravi na podlagi poveza-'•'osti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja. Srednjeročni plan sc izdela skladno ž dokumenti »Ljubljana 2000«. K pripravam za izdelavo in sprejemanje srednjeročnega plana se pristopi takoj. 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega, srečcvalncga, usklajenega in celovitega planiranja. S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obveznost, ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je skupno Z izvršnimi sveti ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mest,-/ Ljubljane odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje v občini med občinami in mestom. 5. člen i Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati z drugimi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami, Gospodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi organi in službami. Obseg in vsebina del na izdelavi plana bo opredeljena z delovnim programom. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščine ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljana določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka. Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu občine, lahko pa se tudi združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali drugih virov. Skladno k načeli sočasnega, usklajenega, srečujočega in celovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi progra- • mi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznosti udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave planov. 7. člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška bo odgovorno z izvršnimi sveli skunščln liublianskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljana po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljana za plan iz 1. člena tega odloka predložil: — skupščini občine osnutke smernic najkasneje do 20. septembra 1979 — udeležencem dogovora o temeljih planov osnutke dogovora o temeljih planov najkasneje do 20. marca 1980 — skupščini občine osnutke planov najkasneje do 20. marca 1980 — skupščini občine predlog plana najkasneje do 31. oktobra 1980. Skladno z načeli sočasnega in srečevalnega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka so skladni z roki, ki jih določa odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in se bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Roki iz prvega odstavka se bodo prav tako morali uskladiti s programom priprave srednjeročnega plan SR Slovenije za obdobje do leta 1985. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-30-036/78 Ljubljana, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1499. Na podlagi 175., 220., 231. in 245. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. oktobra 1978 sprejela ODLOK o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in občinskih upravnih organih I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja: — delovanje ter pravice, dolžnosti in odgovornosti Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik in občinskih upravnih organov in strokovnih služb pri opravljanju funkcij državne uprave. — ustanovijo občinski upravni organi in strokovne službe, — ureja temelje organizacije občinskih upravnih organov in strokovnih služb. 2. člen Funkcijo državne uprave v okviru pravic in dolžnosti občine opravljajo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ( v nadaljnjem besedilu: izvršr ni svet) kot izvršilni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ter občinski upravni organi in strokovne službe v okviru svojega delovnega področja, določenega z ustavo SR Slovenije, zakoni, statutom občine in drugimi predpisi družbenopolitičnih skupnosti. 3. člen Pri izvrševanju svojih funkcij sodelujejo izvršni svet ter občinski upravni organi in strokovne službe z ustreznimi organi in organizacijami mesta Ljubljane in SR Slovenije, z družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami, z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini, mestu in republiki. 4. člen Delo izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb je javno. Izvršni svet ter občinski upravni organi in strokovne službe morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost. Izvršni svet določi, kateri podatki in gradivo, pripravljeni za obravnavo na sejah sveta in njihovih delovnih teles ali izrečeni na njih, se morajo varovati kot tajnost oz. katere podatke in gradivo je dovoljeno objavljati ali kako drugače dati javnosti na razpolago šele po preteku določenega časa. II. IZVRSNI SVET 1. Pravice, dolžnosti in odgovornosti 5. člen Izvršni svet je izvršilni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Izvršni svet je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine kakor tudi za delo občinskih upravnih organov ter strokovnih služb. 6. člen Izvršni svet opravlja naloge, ki so po ustavi, statutu občine, zakonih, odlokih in drugih predpisih v njegovi pristojnosti. Izvršni svet opravlja naloge, ki so bile z odlokom o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 41/70) poverjene svetom občinske skupščine. Izvršni svet opravlja tudi druge naloge, ki so s predpisi določene kot pristojnosti svetov občinske skupščine. 7. člen Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge dogovore in samoupravne sporazume, za katere ga pooblasti občinska skupščina. 8. člen Izvršni svet ima pravico in dolžnost posredovati po svojih predstavnikih na sejah zborov občinske skupščine in na sejah delovnih teles skupščine svoja stališča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej, predlagati, naj se na seji pristojnega zbora občinske skupščine obravnava določeno vprašanje in o njem zavzame stališče, kakor tudi predlagati, naj pristojni zbor občinske skupščine preloži obravnavo posameznega predloga akta ali drugega vprašanja, da bi mogel izvršni svet zavzeti stališče in ga razložiti na seji pristojnega zbora. 9. člen Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali aktom občinske skupščine drugače določeno. 10. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in trna v sredi grb SR Slovenije. ob robu pa besedilo: »Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, izvršni svet.« 2. Sestava izvršnega sveta, pravice in dolžnosti članov ter način dela 11. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, katerih število določi ob izvolitvi občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika. 12. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet. sklicuje seje sveta, predlaga dnevni red in vodi seje, usklajuje delo izvršnega sveta, skrbi za uresničevanje delovnega programa izvršnega sveta ter njegovih sklepov ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. 13. člen Predsednika izvršnega sveta, ki je odsoten ali zadržan, nadomešča podpredsednik izvršnega sveta, ki ga določi predsednik oziroma svet sam. Podpredsedniki izvršnega sveta pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja, na katerih tudi koordinirajo delo upravnih organov in strokovnih služb. 14. člen Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. O uporabi sredstev za materialne stroške, sredstev za ppsamezne namene in sredstev opreme odloča predstojnik upravnega organa oziroma strokovne službe v skladu z zakonom. Za zakonito uporabo sredstev iz drugega odstavka tega člena v okviru predračuna upravnega organa je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. 15. člen Vsak član Izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov v pristojnosti izvršnega sveta ter je odgovoren za zastopanje in izvajanje stališč sveta v vseh zadevah, ki mu jih svet poveri ter pri delu upravnega organa, ki ga neposredno vodi, kakor tudi za pravočasno posredovanje pobude v svetu, naj reši vprašanja v okviru nalog, ki mu jih je svet poveril. 16. člen Člani izvršnega sveta so se dolžni udeleževali sej občinske skupščine in njenih zborov ter imajo pravico in dolžnost, da zastopajo stališča izvršnega sveta v občinski skupščini. 17 člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine občine. O imuniteti članov izvršnega sveta odloča svet na seji. 18. člen Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po svoji izvolitvi pred predsednikom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost člana izvršnega sveta opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine. Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«. 19. člen Izvršni svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah Dnevni red seje določi svet. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. Glasovanje je javno. O delu na sejah izvršnega sveta se pišejo zapisnik ali stenografski zapiski, za katere je odgovoren sekretar izvršnega sveta. 20. člen Kadar izvršni svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti, povabi na svojo sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti. Na povabilo predsednika izvršnega sveta lahko sodelujejo na seji predstojniki upravnih organov ter strokovnih služb, ki niso člani izvršnega sveta ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi znanstveni, javni in strokovni delavci 21. člen Izvršni svet si predpiše poslovnik, s katerim si uredi v skladu s tem odlokom svojo notranjo organizacijo. način dela in druga, za njegovo delo pomembna vprašanja. 22. člen Izvršni svet lahko za proučevanje zadev iz svoje pristojnosti- ali /a proučitev posamezne zadeve oziroma konkretne naloge ustanovi stalne ali občasne komisije oziroma odbore. Delovno področje in naloge odborov oz. komisij opredeli izvršni svet v aktu o ustanovitvi. 23. člen Člane odborov in komisij imenuje izvršni svet izmed svojih članov ter drugih strokovnjakov s področja, za katero je ustanovljen odbor ali komisija. Predsednik odbora oz. komisije je praviloma član izvršnega sveta. 3. Sekretar izvršnega sveta 24. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem odlokom in poslovnikom sveta. Sekretarja izvršnega sveta imenuje in razrešuje izvršni svet. 25. člen Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika izvršnega sveta in v skladu s poslovnikom sveta za pripravo sej in posredovanje gradiva, ki je potrebno za dclq sveta; pomaga predsedniku izvršnega sveta pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej sveta ter z izvrševanjem sklepov sveta; je svetu odgovoren za zakonito in učinkovito delo strokovne službe, ki jo peposredno vodi in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik. III. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE 1. Pravice, dolžnosti in odgovornosti 26. člen Občinski upravni organi in strokovne službe opravljajo upravne, strokovne in druge zadeve iz okvira pravic in dolžnosti občine v skladu z delovnim področjem, določenim v tem odloku, na področju, za katera so ustanovljeni. 27. člen Pri opravljanju zadev iz 26. člena tega odloka občinski upravni organi m strokovne službe: — izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone in druge predpise ter akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta, — odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, — spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj na teh področjih. — predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge akte, — odločajo v upravnih stvareh, — opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, — izvajajo smernice in priporočila občinske skupščine in izvršnega sveta, — opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet ter druge zadeve, določene zakonom statutom občine in drugimi predpisi družbenopolitičnih skupnosti. 28. člen Občinski upravni organi in strokovne službe so odgovorne v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za: — izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov, — pravočasno spremljanje stanja in obveščanja skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih, — ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih, — za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo. 29. člen Upravni organi in strokovne službe so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti s svojim delom zagotavljati delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim učinkovito uveljavljane njihovih pravic in interesov, zlasti pa morajo ustvarjati pogoje in nastopati z ukrepi, s katerimi se olajšuje in omogoča čim hitrejše in popolnejše uveljavljanje omenjenih pravic in interesov oz. izpolnjevanje njihovih obveznostih in jim izkazovati pomoč pri uveljavljanju in varstvu teh pravic in interesov. 30. člen Upravni organi in strokovne službe so dolžni zagotavljati strokovno pomoč delegatom in delegacijam občinske skupščine in delegacijam za skupščine SIS, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim skupnostim in organizacijam. 31. člen Občinski upravni organi opravljajo zadeve na področju ljudske obrambe, ki so po zakonu, drugih predpisih ter načrtih priprav za ljudsko obrambo v njihovi pristojnosti, zlasti pa: — izdelujejo oceno pogojev za delovanje dejavnosti v vojni, — izdelujejo obrambni načrt organov in dejavnosti svojega področja, — ažurirajo svoj obrambni načrt in skrbijo, da so ažurirani obrambni načrti dejavnosti, — pripravljajo odloke za delovanje dejavnosti v vojni, — skrbijo za kadrovsko zasedbo vojno-organizacij-ske strukture občinskih organov, — skrbijo za materialno zagotovitev obrambnih priprav, — skrbijo, da se vojne potrebe čimbolj vključijo v mirnodobno izgradnjo. Občinski upravni organi skrbijo, da se ustvarjajo možnosti za uresničevanje družbene samozaščite in neposredno opravljajo zadeve družbene samozaščite. 32. člen Upravni organi in strokovne službe morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter za strokovno in drugo izobraževanje ter izpopolnjevanje in ideološko-politično izobraževanje njihovih delavcev. 2. Organizacijske oblike 33. člen Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni ali kot kolegijski organi. Individualni upravni organi so organizirani kot sekretariati in uprave. Kolegijski upravni organi so organizirani kot komiteji. Sekretariat oz. uprava se ustanovi na področju, na katerem je izvajanje določene politike ter izvrševanje oz. zagotavljanje izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov v izključni ali pretežni pristojnosti občine. Komite se ustanovi na področju, na katerem je treba zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oz. stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami ali povezano in usklajeno opravljanje zadev, ki so skupnega pomena za več družbenopolitičnih skupnosti, da se doseže enotnost pri izvajanju določene politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. 34. člen Individualni upravni organi so: 1. sekretariat za ljudsko obrambo, 2. davčna uprava, 3. sekretariat za upravne zadeve. 35. člen Kolegijski upravni organi so: 1. komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, 2. komite za družbene dejavnosti, 3. komite za urbanizem in varstvo okolja, 4. komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, 5. komite za kmetijstvo in gozdarstvo. Sestavo komiteja določi z odlokom občinska skupščina. Predsednik komiteja skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi. Komite odloča z večino glasov svojih članov. 36. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe: 1. oddelek za občo upravo in proračun 2. kadrovska služba, 3. sekretariat izvršnega sveta. Strokovne službe imajo položaj upravnega Organa. 37. člen Splošna načela o notranji organizaciji upravnih organov in strokovnih služb predpiše izvršni svet. 3. Delovna področja 38. člen Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, če s predpisom niso posamezne zadeve dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Sekretariat za ljudsko obrambo: — skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju podružbljanja ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine, — izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta, — skrbi, da se obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrti občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil ter drugih družbenopolitičnih skupnosti, — skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredbo o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter odloka o mobilizaciji, — opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja, jih usklajuje s pripravami in potrebami oboroženih sil ter drugimi imetniki in uporabniki zvez ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadra na tem področju, — pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in gospodarno opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite, — pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskega centra za obveščanje in alarmiranje, — izvaja nadzor nad uresničevanjem zveznih, republiških, mestnih in občinskih predpisov, sklepov in stališč sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — skrbi za izobraževanje občanov in obveznikov civilne zaščite ter za organizacijo in materialno opremljanje enot civilne zaščite, — opravlja strokovno-tehnična opravila, za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter za občinski štab civilne zaščite, — izvršuje sklepe sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter občinskega štaba za civilno zaščito. 39. člen Davčna uprava opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju davkov, prispevkov in taks, ki so s predpisi družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnimi akti dani v pristojnost občinskega upravnega organa, pristojnega za prihodke. Davčna uprava občine izvršuje predpise družbenopolitičnih skupnosti in samoupravne akte ter opravlja strokovne naloge, s tem, da zlasti: — pripravlja predpise s področja davkov, nekaterih prispevkov in taks, ki jih sprejema občinska skupščina, — strokovno in analitično spremlja izvajanje predpisov, dogovorov in sporazumov s področja davkov, prispevkov in taks, — izvršuje odmere knjigovodske in izvršilne naloge v zvezi s pobiranjem prihodkov, ki pripadajo družbenopolitičnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, in prihodkov, ki se zbirajo za posebne namene, — izvršuje inšpekcijske in kontrolne naloge z namenom, da občani, civilno-pravne osebe in družbeno-pravne osebe zakonito izpolnjujejo svoje družbene obveznosti, — vodi upravno kazenski postopek za davčne prekrške, ki so po veljavnih predpisih dani v pristojnost občinskega upravnega organa, pristojnega za prihodke, — opravlja druge upravne in strokovne naloge s področja davkov, prispevkov in taks iz občinske pristojnosti. Davčni upravi sc poveri določanje višine, pobiranje in knjiženje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in prispevka za onesnaževanje zraka, ki so ga zavezanci po veljavnih predpisih dolžni plačevati občini ali ustrezni samoupravni interesni skupnosti. Davčna uprava občine lahko izvršuje upravne in strokovne naloge v zvezi s pobiranjem prispevkov, ki jih občani plačujejo za interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije, čeprav za to ni neposredno pooblaščena. Davčna uprava mora v takih primerih z ustrezno organizacijo skleniti poseben dogovor, ki vsebuje zlasti obseg in vrsto nalog ter višino nadomestila za pobiranje. 40. člen Sekretariat za upravne zadeve: — odločba v upravnih stvareh s področij lokacijskih zadev, gradbeništva, komunalnega, stanovanjskega, vodnega in cestnega gospodarstva, kmetijstva ter iz drugih gospodarskih področij, premoženjsko-pravnih zadev in obrtništva, — vodi evidenco sprejetih samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov, — skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o pisarniškem poslovanju in pri tem daje pojasnila in drugo strokovno pomoč pri stvareh, ki se tičejo upravnega postopka, — opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov. 41. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja ter pri tem zlasti: — opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letnih planskih usmeritev, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnega sporazuma in dogovorov o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje, — spremlja poslovanje organizacij združenega dela ter pripravlja četrtletne, polletne in letne analize, — tekoče spremlja in analizira problematiko na področju gospodarstva, — spremlja in analizira vse oblike porabe, — opravlja statistična raziskovanja s področja občine. 42. člen Komite za družbene dejavnosti usklajuje delo ter opravlja naloge, ki se nanašajo na vzgojo in izobraže- vanje, kulturo in telesno kulturo, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovanje ter pri tem zlasti: — oblikuje stališča, analize in strokovna mnenja o zadevah s svojega področja, — zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela ter stališč med upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in dela družbenih dejavnosti, — proučuje oblike organiziranja, izvajanja programa in delovanja organizacij posebnega družbenega pomena, katerih ustanovitelj je skupščina občine, — opravlja vse zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV in drugih vojnih ter vojaških invalidov na podlagi veljavnih predpisov in aktov občinske skupščine, — opravlja vse zadeve v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV, — sodeluje pri družbenem planiranju v občini. 43. člen Komite za urbanizem in varstvo okolja skrbi za smotrni urbanistični razvoj občine ter pri tem: — usklajuje z ostalimi občinami in mestom Ljubljano ter drugimi dejavniki delo na področju urbanističnega načrtovanja, — spremlja izdelavo zazidalnih načrtov in urbanističnega reda, potrjuje programska izhodišča za izdelavo zazidalnih načrtov in obravnava osnutke in predloge zazidalnih načrtov in redov in jih predlaga v sprejem, — daje mnenja in predloge k predpisom s področja urbanizma in varstva okolja, — spremlja urbanistični del prostorskega planiranja in urbanistično načrtovanje, — sodeluje pri družbenem planiranju v občini. 44. člen Komite za komunalno in stanovanjsko gospodar-sto skrbi za razvoj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, izgradnjo cestnega omrežja ter prometnega sistema, pri tem pa zlasti: — zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela organizacij in skupnosti s svojega delovnega področja, — koordinira načrtovanje, gradnjo in uporabo stanovanjskih, komunalnih in vodnogospodarskih objektov in cest, — sodeluje pri družbenem planiranju v občini, ■— daje mnenja pri izdelavi investicijskih programov in lokacijskih smernic za komunalne objekte in ceste, — potrjuje načrte o delitvi etažne lastnine, — sodeluje pri poimenovanju ulic, cest in trgov. 45. člen Komite za kmetijstvo in gozdarstvo usklajuje in pospešuje razvoj kmetijstva in gozdarstva v občini ter pri tem: — usklajuje plane samoupravnih skupnosti in organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva in preskrbe ter jim nudi strokovno pomoč, — tekoče spremlja in analizira problematiko na področju kmetijstva, gozdarstva in preskrbe, — usklajuje planske dokumente s področja lovstva in ribištva, — sodeluje pri družbenem planiranju v občini. 46. člen Oddelek za občo upravo in proračun opravlja strokovne naloge za skupščino občine in njen izvršni svet ter strokovne naloge za upravne organe in strokovne službe občine s področja financ. V zvezi s tem zlasti: — analizira in spremlja pojave na področju financ tako v pogledu zbiranja kakor tudi v pogledu porabe sredstev, namenjenih za splošno porabo in za posebne namene, — na področju financ v sodelovanju z drugimi organi in samoupravnimi organizacijami zagotavlja čim smotrnejšo uporabo razpoložljivih sredstev; pri tem tudi kreditnih sredstev bank ali drugih institucij, — organizira in izvršuje vsa računska opravila za proračun občine in družbene račune, — izvršuje vse finančne posle za samoupravne organe, upravne organe in službe občinske skupščine. Oddelek za občo upravo in proračun opravlja tudi strokovne ter administrativne naloge, s katerimi omogoča delo upravnih organov ter pri tem zlasti: :— opravlja dela v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, — pripravlja plane ter izvedbo strokovnega izobraževanja delavcev delovnih skupnosti, — opravlja vsa opravila v zvezi s poslovanjem s spisi in vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih, — opravlja naloge krajevnih uradov in matičnih služb, — vzdržuje zgradbo in opremo upravnih organov, — opravlja strojepisna in razmnoževalna dela ter naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnimi službami, — opravlja tudi druge naloge po dogovoru med upravnimi organi in strokovnimi službami. 47. člen Kadrovska služba opravlja strokovne naloge za skupščino in izvršni svet, izvaja, spremlja in analizira sprejete sklepe s področja kadrovske politike v občini s tem, da zlasti: — spremlja izvajanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o kadrovski in štipendijski politiki, opravlja strokovna dela za komisijo podpisnikov samoupravnega sporazuma o kadrovski in štipendijski politiki ter pripravlja spremembe in dopolnitve teh dokumentov, — pripravlja strokovna gradiva s področja kadrovske politike in konkretne predloge za skupščino, izvršni svet in njihova delovna telesa ter koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL, — vodi evidenco in pripravlja analize stanja individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah združenega dela na območju občine, — analizira posamezne strukture kadrov, programira in planira potrebe po strokovnih kadrih, — analizira stanje organizacije kadrovskih služb in nudi v okviru svojih nalog strokovno pomoč pri ustvarjanju pogojev za opravljanje kadrovske funkcije v OZD, — vodi, spremlja, ažurira in analizira kadrovsko evidenco, po enotni metodologiji, na podlagi ustreznih republiških predpisov. 48. člen Sekretariat izvršnega sveta skrbi, za pripravo sej izvršnega sveta s tem, da zlasti: — skrbi za zakonitost aktov izvršnega sveta, — zbira gradivo za seje izvršnega sveta in pri tem sodeluje z upravnimi organi, s stalnimi in občasnimi delovnimi telesi izvršnega sveta in občinske skupščine, — skrbi za posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo sveta, — izvršuje organizacijsko-tehnične naloge v zvezi z delovanjem izvršnega sveta, — pripravlja in pregleduje vse pravne akte, ki jih obravnavajo občinska skupščina, njeni zbori in izvršni svet, — rešuje vloge pravnega značaja, naslovljene na skupščino in izvršni svet, — opravlja strokovna opravila za komisijo za vzgojo, preventivo in varnost v cestnem prometu ter skrbi za razvoj družbene samozaščite na vseh področjih v občini. 4. Položaj, pooblastila in odgovornost predstojnikov 49. člen Občinske upravne organe in strokovne službe vodijo predstojniki. Sekretariat ali upravo vodi načelnik, komite predsednik komiteja, strokovno službo pa vodja, kolikor ni z aktom občinske skupščine ali drugim predpisom drugače določeno. Predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina, strokovnih služb pa izvršni svet. 50. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti predstojnikov določa zakon. Predstojnik ima lahko namestnika, ki ga nadome-stuje, če je odsoten ali zadržan, z vsemi njegovimi pooblastili in odgovornostmi pri vodenju in opravlja zadeve, ki mu jih ta naloži. Namestnika imenuje na predlog izvršnega sveta ter komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve organ, ki imenuje tudi predstojnika. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Izvršni svet določi način predaje nedokončanih zadev odpravljenih upravnih organov in uredi vsa druga vprašanja v zvezi z njihovim prenehanjem. 52. člen Izvršni svet določi v 15 dneh po objavi odloka v Uradnem listu SRS splošna načela o notranji organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb skladno s 37. členom tega odloka 53. člen Občinski upravni organi in strokovne službe začnejo delati po tem odloku in morajo svojo organizacijo uskladiti v roku, ki ga določi svet v aktu iz 37. člena tega odloka, najkasneje pa do 31. decembra 1978. 54. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: 1. odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 20/75 in 30/76), 2. odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 36/74). 55. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-53/78 Ljubljana, dne 17. oktobra 1978. Predsednik 1 Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1500. Na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. oktobra 1978 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo trgovine osnovne preskrbe in doma krajevne skupnosti v Ko-zarjah 1. Gradnja objektov trgovine osnovne preskrbe, doma krajevne skupnosti Kozarje in dovozne poti z delom parkirišč na parcelah št. 2043/3, 1936'73, 1936/51 in na delu pare. št. 1936/8 vse k. o. Dobrova, je v splošnem interesu. 2. V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič je dopustna razlastitev parcel št. 2043/3 v izmeri 1407 m5, last Ženi Cizelj iz Sattnerjeve S-10, pare. št. 1936/72 v izmeri 228 ms, last Ivana Prebila s Tržaške ceste 232, pare. št. 1936/51, v izmeri 1461 m-', last Marije Prebil s Tržaške ceste 232 in del pare. št. 1936/8 do izmere 1561 m2, last Jožeta in Antona Zalaznika, Podsmreka 22, vse ležeče v k. o. Dobrova. 3. Zoper to odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo na Vrhovno sodišče SRS v Ljubljani v 30 dneh od prejema te odločbe. Tožba se vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri navedenem vrhovnem sodišču ali kateremkoli občinskem sodišču. 4. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 464-117/78 Ljubljana, dne 17. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. SEVNICA 1501. Na podlagi 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), začasne obvezne enote metodologije (Uradni list SRS, št. 10/78) in 103. ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/76) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1978 spreiela ODLOK o pripravi prostorskega plana občine Sevnica 1. člen S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvaja obvezna priprava prostorskega plana občine Sevnica. Prostorski plan se pripravi za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. Priprave za sprejemanje prostorskega plana se začnejo takoj po uveljavitvi tega odloka. 2. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za prostorski plan. 3. člen Za pripravo dokumentov prostorskega plana skrbi Izvršni svet Skupščine občine Sevnica. Izvršni svet skrbi za izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine in na -osnovi določb začasne obvežne enotne metodologije imenuje delovno skupino za izdelavo občinskih prostorskih dokumentov občine Sevnica. Naloge delovne skupine so določene v začasni obvezni enotni metodologiji. 4. člen Po sprejetju tega odloka pripravi in sprejme Izvršni svet Skupščine občine Sevnica delovni program za izdelavo in sprejem prostorskega plana, ki morh vsebovati: — naloge, ki jih morajo opraviti posamezni udeleženci v procesu priprave in sprejemanja prostorskega plana, — operativno shemo in terminski plan — način financiranja izdelave prostorskega plane. 5. člen S tem odlokom se uvaja kot začetna faza dela pri pripravi prostorskega plana izdelava strokovnih osnov in smernic, ki bodo na voljo samoupravnim organizacijam in skupnostim za pripravo dokumentov tega plana. Izvršni svet Skupščine občine Sevnica predloži predlog smernic v razpravo in sprejetje občinski skupščini do 31. 3. 1979. Skupščina občine Sevnica sprejme smernice s posebnim odlokom. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica predloži udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smernic prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v skladu z delovnim programom do 30. 5. 1979. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica predloži predlog občinskega prostorskega plana v obravnavo skupščini občine do 30. 10. 1979. Občinska skupščina sprejme prostorski plan skladno z odlokom o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji do 31. 12. 1979. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-1/78-3 Sevnica, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1502. Na podlagi 15. in 91. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1978 sprejela ODLOK o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju dela katastrske občine Bučka ob potoku Čolniščck 1. člen S tem odlokom se ureja izvajanje hidromelioracije kmetijskih zemljišč in raba teh zemljišč po izvedenih hidromelioracijah na podlagi izvedenega projekta št. 620/4-78, ki ga je izdelalo Vodno gospodarsko podjetje Novo mesto v k. o. Bučka, ki ga je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Sevnica in je sestavni del tega odloka. Ukrepi iz tega odloka so v skladu z družbenim načrtom razvoja občine ter se z njimi strinjajo kmetijske organizacije združenega dela in kmetje, ki imajo skupaj več kot polovico površin in sicer 60 °/o na območju, ki ga zajema ta odlok. 2. člen Investitor del iz prvega člena tega odloka je Mor-kator — Kmetijski kombinat Sevnica, ob soglasju melioracijske skupnosti in občinske skupščine. Investitor zagotovi sredstva za hidromeliracijc iz lastnih virov za svoja zemljišča, za zemljišča v lastnini kmetov, drugih občanov ali civilno pravnih oseb in organizacij združenega dela pa iz sredstev teh oseb, na podlagi pogodbe ter iz drugih virov. Če-ni mogoče skleniti pogodb, se izvedejo dela na račun lastnika, oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ. Lastnik, oziroma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča. Če se za dela iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki sc zbirajo ha podlagi 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73), se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi v zemljišča, na katerih se izvajajo hidromelioracije. Določbe iz prejšnjega, odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako pa tudi ne, če zemljišč po izvedeni melioraciji ne izkoriščajo po programu kmetijske strokovne službe. 3. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljiščih po predpisu o amortizaciji. Lastniki, oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 13. in 55. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 13. in 55. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, in so bila uporabljena .na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov, naprav in obračunani po minimalni amortizacijski stopnji, oziroma ne nižja od minimalne anuitete. Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za njegova zemljišča in zemljišča, njegovih članov, oziroma njegovih kooperantov plačuje iz dohodka investitorja. Sredstva, ki so sc izoblikovala na podlagi 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in so se uporabljala kot delež pri vlaganjih v zemljišča kmetov, članov melioracijske skupnosti, se vodijo na posebnem računu iz' 2. odstavka 23; člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se smejo uporabiti samo za izboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta račun se vplačuje tudi uporabnina iz tega člen? 4. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmerni del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju. Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prejšnjega odstavka, se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki, oziroma uporabniki zemljišč. Cc do sklenitve pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v višini stroškov vzdrževanja, na predlog investitorja. O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja. 5. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedenih melioracijah. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja, ob soglasju z melioracijsko skupnostjo in občinsko skupščino. Obdelovalci kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede ali so sklenjene pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. Določbe drugega in tretjega odstavka 14. in drugega odstavka 26. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporabljajo zoper lastnika, oziroma uporabnika zemljišč, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah tega člena. 6. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki odpade na dohodek melioriranega zemljišča, tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov. Komunalna skupnost občine Sevnica in krajevna skupnost Bučka bosta sodelovali pri urejanju prometnega omrežja na melioriranem območju. O višini prispevka se sporazumejo s posebnim dogovorom. 7. člen Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku odloči na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni upravni organ. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-3/78-3 Sevnica, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1503. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1978 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov 1. člen Ukine se sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih zavodov, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi , sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 19-453/72). 2. člen Sredstva ukinjenega sklada, njegove pravice in obveznosti se prenesejo na sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov pri Občinski izobraževalni skupnosti Sevnica in Občinski skupnosti otroškega varstva Sevnica. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-29/78-1 Sevnica, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1504. Na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1978 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje v občini Sevnica 1. člen Odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje v občini Sevnica, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 24/70 preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-3/78-3 Sevnica, dne 26. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1505. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 20. člena statuta krajevne skupnoetl Zabukovje je svet krajevne skupnosti Zabukovje na seji dne 20. oktobra 1978 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Zabukovje 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje modernizacije cest na območju krajevne skupnosti Zabukovje. 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 10. decembra 1978. 3. člen Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za modernizacijo ceste Zabukovje— Podvzfo. Po cenah iz novembra 1978. leta bo po uvedenem samoprispevku zbranih na območju krajevne skupnosti Zabukovje 1,012.600 dinarjev. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let, in sicer od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1983. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Zabukovje po stopnji 1,5 »/o od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine, 2. upokojenci od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od dohodokov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic, od osnov, od katerih se odmerjajo davki in prispevki. 6. člen Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi: 1 delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosega najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji, 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. kmetje, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša, 4. delovni ljudje m občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 7 člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Zabukovje. Pravilnost obračunavanja m odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov bo kontrolirala Služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava, nadzor nad zbiranjem pa krajevna skupnost sama. 8. člen Referendum bo vodila in ugotavljala izid volilna komisija krajevne skupnosti Zabukovje. 9. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Zabukovje GLASOVNICA Na referendumu 10. decembra 1978 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1983, za območje krajevne skupnosti Zabukovje za financiranje modernizacije cest. glasujem »za« »proti« Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Zabukovje. 11. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. KS-160/78 Zabukovje, dne 20. oktobra 1978. Predsednik sveta KS Zabukovje Drago Vrtačnik 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1506. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na osnovi 39. člena zakona o blagovnem prometu Uradni list SRS, št. 21/77) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1978 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1978 sprejela O D L O K o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah 1 člen Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane na območju občine Šmarje pri Jelšah, brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 21 člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu in znaša: — za goveda in prašiče 15 °/o — za teleta 20 “/o — za grozdje, vino, ribez in jabolka 20 °/o 3 člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Šmarje pri Jelšah V poročilu mora biti navedena vrsta, količina in vrednost odkupljenih pridelkov 4. člen Prispevek je kupec dolžan nakazati Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Šmarje pri Jelšah v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov. 5. člen Organizacija združenega dela in veliki potrošniki smejo odkupovati kmetijske pridelke samo v svojih po- slovnih prostorih (odkupnih postajah, dpgonih, prevzemnih mestih), ki so jih dolžni prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka oddelku za gospodarstvo, finance in družbene službe občine Šmarje pri Jelšah. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi. 7. člen Za kršitev tega odloka se uporabljajo določbe 64. in 68. člena zakona o blagovnem prometu. 8. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Šmarje pri Jelšah, dne 25. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1507. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi tretjega odstavka 226. člena zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 2/77) m 15. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega deli dne 24. oktobra 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1978 sprejela ODLOK o uporabi sredstev ukinjenega posebnega kreditnega skiada iz obresti na poslovni sklad komunalnih organizacij 1. člen Sredstva posebnega kreditnega sklada za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, ki je nehal z delom z uveljavitvijo zakona o temeljih kreditnega m bančnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 2/77) se prenesejo na komunalno skupnost Šmarje pri Jelšah. Sredstva iz prejšnjega odstavka uporablja komunalna skupnost za kreditiranje komunalnih investicij. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrestih od poslovnih skladov, ki so namenjena za komunalno dejavnost, dejavnost turističnega poslovanja ali za dejavnost storitvenih obrti (Uradni vestnik Celje, št. 50/765, 3/66, 3/68, 3/69). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Šmarje pri Jelšah, dne 25. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1508. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 2- člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih Planov v SRS (Uradni list SRS, št. 4-202/78) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 16 oktobra 1978 sprejela ODLOK o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvaja obvezna priprava prostorskega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. Priprave za prostorski plan pričnejo takoj po uveljavitvi tega odloka. i 2. člen Priprave za pripravo elementov za prostorski plan vodi delovno telo, ki ga imenuje izvršni svet skupščine občine. 3 člen Samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Šmarje pri Jelšah sprejmejo najpozneje do 31. 10. 1978 sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorski plan. Samoupravne organizacije in skupnosti uporabljajo za oblikovanje svojih elementov enotne anketne liste, ki jih pripravi Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. 4. člen Izvršni svet skupščine občine predloži udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. 5 člen Izvršni svet skupščine občine predloži skupščini občine do konca aprila 1979 osnutek prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000, predlog prostorskega plana pa bo po obravnavi osnutka predložen skupščini občine najpozneje do 30. junija 1979. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 010-24/78-1 Šmarje pri Jelšah, dne 25. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. VRHNIKA 1509. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 9. februarja 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1978, sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 40/72 in 36/73) se v 4. členu za točko 3, doda nova točka 4, ki se glasi: »4. Če društvo ali družbena organizacija nakupuje nepremičnine od občana z namenom, da si zagotovi izvajanje telesnokulturne dejavnosti.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 4/1-421-79/77 Vrhnika, dne 9. februarja 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. ŽALEC 1510. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) ter 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji seji dne 5. oktobra 1978 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za Žalec, Vrbje in Parižlje na javni vpogled I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrnejo osnutki urbanistične dokumentacije: — programski del zazidalnega načrta starega mestnega jedra Žalec; — programski del zazidalnega načrta rekreacijskega centra Vrbje, — zazidalni načrt Parižlje II. II Osnutki urbanistične dokumentacije bodo v času razgrnitvi na vpogled javnosti v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec in zavoda za načrtovanje Žalec. V prostorih krajevne skupnosti Žalec bosta na vpogled javnosti osnutek programskega dela zazidalnega načrta starega mestnega jedra Žalca in osnutek programskega dela zazidalnega načrta rekreacijskega centra Vrbje, v prostorih krajevne skupnosti Braslovče pa osnutek zazidalnega načrta Parižlje II. III V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan alt zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost. IV Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevnih skupnosti Žalec in Braslovče. St. 350-8/78-6 Žalec, dne 5. oktobra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. POPRAVEK V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 20-1342/78 z dne 10. 10. 1978 se v četrti vrsti 2. člena črtata besedi »ter plina«. Sekretariat SO Cerknica POPRAVEK V 2. členu samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iž zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 14-1012/78) je bilo ob primerjavi z izvirnikom ugotovljeno, da je bil v celoti izpuščen drugi odstavek spremenjenega in dopolnjenega 77. člena, ki se glasi: »Vsi občani ne prispevajo k stroškom zdravstvenih storitev za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih in naravnih zdraviliščih, kadar uveljavljajo pravice iz samoupravnega sporazuma o enotnem programu.« St. 022-233/77 Lenart, dne 19. oktobra 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik Drago Spasovski 1. r. POPRAVEK V odloku o zakloniščih v občini Slovenske Konjice, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 20-1383/78 z dne 10. X. 1978 je v 21. členu treba v četrti vrsti procent »0,30%« nadomestiti s procentom »0,03%.« Uredništvo POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Janezova vas, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21/78 z dne 26. 10. 1978 se v 3. členu za pare. št. 1043/1 pri lastniku Stražišar Francu, Verd 110 doda pare. št. 1043/3 ter pod B. besedilo »dosedanji lastnik« nadomesti z besedilom »dosedanji imetnik pravice uporabe«. Sekretar Skupščine občine Vrhnika Marina Jereb 1. r. VSEBINA Stran skupščina Sr Slovenije 1464. Zakon o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 1953 1465. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana SR ' - ^ Slovenije za obdobje od leta 1981—1985 1954 1466. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pre- nosu denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki. Slovenije 1954 1467. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Republike Irak o dobavah nafte in o posojilu za leto 1978 1955 1468. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1611, 1612, 1613 in 1614) z dne 26. julija 1978 1955 1469. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1616) z dne 23. avgusta 1978 1956 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1470. Sklep, da se ne sprejme pobuda in ne začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena pravilnika o ureditvi in postopku častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Slovenije 1956 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1471. Pravilnik o izobrazbi in drugih pogojih oseb, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu DRUGI REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1472. Sklep o uskladitvi pokojnin med letom 1957 1473. Sklep o povečanju pokojnin s 1. Januarjem 1979 ' 1958 1474. Sklep o Izvolitvi sodnika, ki je v delovnem raz- merju v sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji 1958 OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1475. Samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Koper 1958 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1476. Sklep o osnovah in višinah prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center 1964 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1477. Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981 do leta 1985 (Ljubljana) 1964 1478. Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Ljubljana) 1965 1479. Odlok o spremembi in dopolnitvi generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane zaradi ukinitve odseka avtocestnega rezervata in razširitve zazidalnega otoka SP 3 do Pivovarne Union in razširitve zazidalnega otoka SP v Šiški (Ljubljana) 1966 1480. Odlok o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Ljubljana) 1967 1481. Sklep o določitvi delegata, ki sodeluje pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta Ljubljane 1967 1482. Samoupravni sporazum c združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani (Ljubljana) 1967 1483. Odlok o uporabi sredstev rezerve občine Celje 1969 1184. Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarska cona« v Celju ' 1969 Stran 1485. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ljubečna (Celje) 1969 1486. Sklep o poimenovanju osnovne šole Cerknica 1969 1487. Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Grosuplje) 1970 1488. Odlok o pripravi prostorskega plana občine Grosuplje 1971 1489. Odlok o spremembi zazidalnega načrta Mrzle njive v Grosupljem 1972 1490. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustano- vitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje 1972 1491. Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Laško 1972 1492. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samouprav- • ne stanovanjske skupnosti občine Litija združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 1973 1493. Odlok o določitvi območij, na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun (Ljubljana Bežigrad) 1979 1494. Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981 do leta 1985 198* 1495. Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Ljubljana Bežigrad) 1981 1496. Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Bežigrad i$82 1497. Sklep o potrditvi statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje 1984 1498. Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom Skupščine občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981 do leta 1985 1984 1499. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in občinskih upravnih organih 1985 1500. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo trgovine osnovne preskrbe in doma krajevne skupnosti v Kozarjah (Ljubljana Vič-Rudnik) 1991 1501. Odlok o pripravi prostorskega plana občine Sevnica 19M 1502. Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju dela katastrske občine Bučka ob potoku Colnlšček (Sevnica) 199* 1503. Odlok o ukinitvi sklada za gradnjo osnovnih šol In vzgojnovarstvenih zavodov (Sevnica) 1993 1504. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje v občini Sevnica l**3 1505. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Zabukovje (Sevnica) 19*3 1506. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah 19M 1507. Odlok o uporabi sredstev ukinjenega posebnega kre- ditnega sklada iz obresti na poslovni sklad komunalnih organizacij (Šmarje pri Jelšah) 1995 1508. Odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Šmarje pri Jelšah 1995 1509. Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Vrhnika) 1999 1510. Sklep o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumenta- cije za Žalec, Vrbje in 1’arlžlje na javni vpogled (Žalec) i*se — Popravek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Cerknica) 1996 — Popravek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah In obveznostil; Iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart 1996 — Popravek odloka o zakloniščih v občini Slovenske Konjice 1996 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Janezova vas (Vrhnika) 1996 OPOZORILO Izšla je knjiga Obligacijska razmerja V tej knjigi je objavljen ZVEZNI ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH, S KOMENTARJEM prof. dr. Stojana Cigoja k posameznim členom, stvarno kazalo, ki obsega pojme in izraze ter prikaz literature. Delo je sicer v prvi vrsti namenjeno praktikom, po knjigi pa bo segel tudi tisti, ki se prava šele uči. Knjiga prikazuje pri komentarju posameznega člena tudi smernice, ki so sestavljalce zakona vodile; osvetljuje nove zamisli in skuša razložiti vzroke za te zamisli na katerih je zakon izoblikoval načela, ki so vtkana v celotno besedilo. Avtor želi ob tem komentarju tudi nakazati, kje v praksi lahko pride do vprašanj, kako naj se nova pravila uporabljajo oziroma razlagajo. ČZ »Uradni list SRS« sprejema naročila Izdaja Časopisni zavod Uradni List SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 280 din. Inozemstvo 500 din Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 25, poštni predal 379/VII - Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 201. orodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-003-40323 Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine S H Slovenije, št. 421-1/72