POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
IZHAJA TRIKRAT T£&fHSKO; OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravah M ar ib or, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, De •> lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din , mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.5(1
Štev. 9 e Maribor, sobota, 25. januarja 1941	»	Leto	X¥l
Švica in Sovjetska zveza
Te dni je odpotovala posebna švicarska trgovinska delegacija v Mosvo, da sklene sovjetsko-švicarsko trgovinsko pogodbo. Ob tej priliki je uvodničar švicarske socialnodemokratske »Volks-stimme« napisal zanimiv članek z naslovom »Pot v Moskvo«. Iz poučnega članka posnemamo:
»Če 'bi 'bil kdo švicarskim meščanskim krogom rekel pred dvemi ali tremi leti, da bo poslala Švica trgovinsko delegacijo v Moskvo, bi se mu bili sme,ali. Takrat ni bilo potrebno potovati v Moskvo, trgovati se je moglo tedaj z drugimi državami. V tistih časiii je imel konservativni minister Motta velike Protiruske govore, v katerih je razlagal, da sta Švica in Rusija kot ogenj in voda. Danes je drugače: Rusi ne potujejo v Ziirich, švicarska delegacija roma v
Moskvo.
Mi nimamo proti tej delegaciji ničesar, kajti Švica potrebuje surovin. Vedno smo zastopali naziranje, da bodi Švica v rednih diplomatskih odnosih s Sovjetsko zvezo. Meščanske stranke so ' se pa vedno izmikale priznanju Sovjetov, se takrat, ko ie toliko Švicarjev zaupno gledalo na vzhod. To je bilo v času, ko je Sovjetska zveza, po Maksimu Litvinovu vodila politiko Društva narodov. Politika Litvinova ije doživela po-polen fiasko. Kapitalistične velesile so dopustile, da je postajala vojna nevarnost iz dneva v dan večja in misel na mednarodno pravo in kolektivno varnost, za katero se je Litvinov boril v Ženevi, je vedno bolj izgubljala tla. — Konec vsega tega je bil, da je Sovjetska zveza 1. 1939. ubrala v zunanji politiki pot, ki služi njenim interesom. Padla je zadnja mirovna trdnjava in pričelo se je evropsko klanje.
Treba je poudariti, da pomeni pakt j z Nemčijo popolen mednarodnopravni preokret sovjetske zunanje politike: prehod iz miroljubne politike kolektivne varnosti v egoistično politiko ruskega imperija. Treba je pa svet tudi opozoriti da bi bila Evropa morala podpirati Litvinov boj za pomoč vsem napadenim, če bi se bila hotela obvarovati današnjega krvoprelitja. Sedaj je prepozno, vojna kruto divja ter uničuje kulturo in človečanstvo Evrope. Anglija pa mora danes sama voditi vojno in ji žrtvovati vse človeške in gospodarske sile.
In ker je Evropa sledila politiki uničevanja kolektivne varnosti, je soodgovorna za razvoj, ki ga je zavzela Rusija: kajti dolgoletnemu ruskemeu poskusu, odstraniti vojno nevarnost z Društvom narodov, so kapitalistične države odgovorile z izoliranjem Sovjetov. Direktna posledica tega je bila, da je Litvinovu slledil Molotov.
Meščanski politiki so govorili o idejah Društva narodov le tako dolgo, dokler ni bilo treba doprinašati žrtev ... Usoda Evrope zavisi tudi od tega, če bo tudi Rusija prišla na pot popolne socialistične demokracije, ki je bila prvolno mišljena in če bo Sovjetska zveza lahko živela v miru z Evropo. Enkrat je že Evropa izgubila upanje sodelovati z Rusijo, takrat ko je zahrbtno prekrižala mednarodnopravno politiko Litvinova. Ne vemo, ali ima Evropa še kako novo šanso. V takšnih časih pošilja Švica trgovinsko'delegacijo v Moskvo, ko divja v Evropi strašna vojna, po tem ko je bilo mednarodno pravo — po tolikih opravičilih — pohojeno ,,.
Madžarski volni minister potu|e v Nemčijo
Im sicer na poziv nemškega vrhovnega poveljstva. •■»Ktt.jjiui« jv »i—.i ti ifuiit,i d«l
Po zavzetju Tobruka
Okrog 20.000 ujetnikov. — Skupno je bilo od 9. decembra lani ujetih nad 100.000 Italijanskih vojakov
Angleško vojno poročilo: Avstralske čete so dne 22. t. m. zvečer vkorakale v trdnjavo Tobruk, ki se je predala.
Potek bojev
Reuter. Trdnjava Tobruk je bila oblegana 20 dni. Dne 21. t. m. ob 3. uri zjutraj je začel splošen napad na Tobruk, s silnim letalskim napadom. Nato je posegla v boj vojna mornarica in topništvo. Malo po 12. uri opoldne so bile prebite zunanje in notranje obrambne črte pred Tobrukom v globino več kot 8 km. Do mraka je vojska napredovala v globino 14 km in zasedla višine 5 km od mesta. — Naslednji dan so se operacije nadaljevale in zvečer zaključile s predajo trdnjave. Avstralske motorizirane čete sa napadale po cesti, ki vodi iz Bardije (V Tobruk, kjer so se Italijani najmanj nadejali napada. Napad je bil dobro pripravljen. Izvršil bi se bil pa že poprej, toda so ga silno ovirali peščeni viharji, ki so se še le ob pričetku ofenzive nekoliko polegli, med boji pa znova oživeli. Avstralci so napadali na nož in so že prvi dan vjeli več tisoč italijanskih vojakov in častnikov, med katerimi je bil tudi en general. Trdnjava je bila obdana s pasom 150 železobetonskih utrdb, ki so se razprostirale daleč v globino. Bombe in granate so zažgale velike zaloge bencina in streliva. Zgorela pa je tudi italijanska križarka »San Giorgio«, ki je bila v pristanišču.
*
Angleško vojno poročilo z dne 23. t. m.: V trdnjavi Tobruk je bilo zajetih 20.000 italijanskih vojakov in štirje generali, med njim poiveljnik trdnjave in poveljnik ene divizije, razen teh pa tudi en admiral.
V	pristanišču so bile tri italijanske ladje. Ena od teh je zgorela. Izgleda, da so bile te ladje zasidrane v pristanišču zato, da v skrajni sili utrdijo moralo čet in vzbude dojem, da je še vedno mogoč umik po morju.
Zaplenjenih je bilo 200 topov in c-gromne množine vojnega materijala.
Izgube avstralske vojske znašajo manj kot 500 mož.
Skupno število italijanskih ujetnikov od 9. decembra 1940, ko je začela angleško ofenziva, znaša nad 100.000 raož. Doslej je uničenih 11 italijanskih divizij maršala Grazianija. V boju pri Tobruku ni bilo opaziti niti italijanskih, niti nemških letal.
Italijansko vojno poročilo
Italijansko vojno poročilo: Dne 21. januarja so tri avstralske divizije začele z napadom na Tobruk, Sodelovala sta dva polka težkega topništva, dve oklop-ni diviziji in en mehanizirani odred francoskih disidentov. Sovražnik je proti večeru vdrl v obrambni pas in v utrdbe,
V	vzhodni Afriki so italijanske čete zadržale sovražnika na določenih postojankah, Italijansko letalstvo je uspešno
sodelovalo z mehaniziranimi oddelki, —
V	Egejskem morju so naša letala napadla sovražne ladje v nekem oporišču. Ena ladja za prevoz petroleja je bila zadeta.
Angleško prodiranje se nadaljuje
Reuter. Angleška vojska je dospela že 160 km zapadno od Tobruka do El Mekenija in Apolonije, ki leži 65 km južno od Derne, na robu puščave. Sledi ji vojska, ki je sproščena vsled padca1 Tobruka, katerega je oblegala. Računa: se, da Italijani ne bodo branili Derne, ki je prihodnje važno pristanišče ob libijski obali. Angleška vojska se oddaljuje od svojih operacijskih baz, vendar pa ji bo pristanišče v Tobruku zelo dobro služilo pri nadaljnih operacijah, pri katerih je treba skrbeti za prehrano vojaštva in dovoz vojnega matarijala.
Bojišče v Eritreji
Na bojišču v Eritreji se nadaljuje zasledovanje Italijanov, ki se umikajo proti železniški postaji Agordat in so dospele 100 km v Eritrejo. — Iz Galabata
v Sudanu nadaljujemo zasledovanje sovražnika čez abesinsko mejo pri Mente-
mi.
Abesinska vojska na pohodu v Abesinijo
pod poveljstvom avstralskih častnikov in podčastnikov. _
Churchill o položaju v Abesiniji
Iz Kartuma v Sudanu, ki je sedež glavnega štaba za operacije proti Abesiniji in obenem začasna prestolnica Haile Selasija poroča Reuter:
Prvi odredi abesinske vojske, oboroženi z angleškim orožjem in pod poveljstvom avstralskih podčastnikov in častnikov, so pripravljeni za pohod. Sestoje iz motoriziranih odelkov in kamelskih odredov. Njihov prvi cilj je 300 km v Abesiniji. Avstralski častniki in podčastniki so bili nalašč izvežbani za vojne operacje v Abesiniji, ki zahtevajo gotove posebnosti, katerim se je treba prilagoditi.
Angleški ministrski predsednik Churchill je dne 21. t. m. izjavil v parlamentu, da je angleška vlada namignila, da bi bila pripravljena olajšati odhod iz Abesinije italijanskim ženam in otrokom. Toda iz-Italije ni prišel noben odgovor. Dolžnost italijanske vlade je, da nam stavi svoje predloge, ali pa da to store poveljniki na licu mesta. Na noben način pa ne bo mogoče prekinjati vojaških operacij, ki so začele.
Spopadi v Albaniji
V pričakovanju italijanske ofenzive
At. ag. javlja: Dne 21. januarja so^odelujejo pri italijanskih napadih mo-
Italijani severno od Klisure in na cesti v Berat napadli grške postojanke, toda bili so odbiti z znatnimi izgubami. Grške čete so celoi nekoliko pridobile na ozemlju. — V dolini reke Devoli (kjer so petrolejski vrelci) in v dolini reke Škumbe delovanje izvidnic. V odseku Moskopolje so bile osvojene nove višine na planini Ostrovici, ki je zdaj slcoro docela v grških rokah. Aktivno je bilo grško letalstvo, ki je napadalo zbirališča italijanskih čet, angleška letala pa so napadla Elbasan.
Premeščanje italijanskih vojnih! sil na albanskem bojišču je končano. Doslej so bile italijanske sile natrpane na severnem delu fronte, sedaj pa so bile premeščene na fronto v odseku Tepe-leni-Klisura in ob morju. Opaža se, da
torizirane edinice in da je protiofenziva že začela.
Od 29. oktobra 1. 1. do 21. t. m. je padlo v bojih z Italijani 7565 vojakov in 158 častnikov.
•
Italijansko vojno poročilo javlja: Dne 21. januarja so naša letala neprestano napadala vojaške naprave, ceste in mostove ter topniške pidstojanke na sovražnikovem ozemlju; nadalje so metala bombe na Solun, Volos, Preve-so in Krf.
Dne 22. januarja sol bile operacije krajevnega značaja. Sovražne čete so bile razpršene. Eno italijansko letalo je sestrelilo sovražno letalo in ostala letala pognalo vi beg.
Bombe na Nemžllo In Anglijo
Nemško vojno poročilo: letalska es-kadrila kapitana Daserja }e potopila doslej 145.200 trgovskega ladjevja in mnogo ladij poškodovala. Potopljen je bil en soivražni vlačilec, 1 nemško letalo je izginilo. Ponoči na 23. t, m, so angleška letala napadla zapadno Nemčijo.
Neka ladja je na morju potopila zopet 31.000 ton ladij, doslej že 100.000 ton. Pri Irski je bila potopljena 3500 tonska ladja. Bombardirali smo neko luko in prometne naprave v južno-vzbddni Angliji. Tri sovražna letala so bila sestreljena.
Angleško vojno poročilo: Dne 22. t. m. so angleška letala napadla letališča v zasedenem ozemlju ob Kanalu. Na letališčih je bilo zadetih večje število letali, v taboriščih pa so bile Obstreljevane čete. V noči na 23. t. m. je bil napaden Diisseldorf, ki je znatno industrijsko in prometno središče v Porurju.
Potopljeni sta bili angleški pomožni vojni ladji »Menco Primo« in »Rafundo« ter rušilec »Hyperion«.
Noč na 23. t. mi je bila že tretja mirna noč v Londonu.
Izvoz vojnega materijala Iz Zedinjenih drZav v SSSR zopet dovoljen
Ameriška vlada je ukinila prepoved.
V	času rusko finske vojne 'e vlada Zedinjenih držav ukinila dobave vojnega materijala SSSR. Trdi pa se, da pridejo nove dobave v poštev šele 1. 1942. Na vprašanje, ali ne bo SSSR izročila vojnega materijala Nemčiji, je odgovoril zunanji minister Hull, da so Zedinjene države odločene poskrbeti za to, da ne bo nihče prebil angleške blokade na Atlantiku ali na Tihem oceanu.
Verjetno ie, da bodo šle vojne dobave Zedinjenih držav SSSR na Kitajsko, katero SSSR zalaga z orožjem.
Socialisti v Angliji postajajo vedno
bolj močni
Izjava bivšega ameriškega poslanika v Londonu
Bivši poslanik Zedinjenih držav v Londonu, Kennedy, je bil na predlog opozicije proti Rooseveltovim zakonskim pooblastilom zaslišan pred zunanjim odborom poslanske zbornice, ker se je opozicija nadejala, da bo govoril v njen prilog. Kennedy pa ,se je na splošno presenečenje opozicije izjavil za neomejeno pomoč Angliji. Med zaslišanjem ga. je nek poslanec vprašal:
»Ali so resnične govorice, da postaja Anglija socialistična?« Nato je Kenne-dy odgovoril, da postaja delavska stranka v Angliji, ki zasleduje socialistične cilje, vedno bolj močna in pomembna.
Ta izjava je značilna in Kennedy, ki je imel priliko dolgo let živeti v Angliji kot opazovalec, .se gotovo ni zmotil.
NaSII so se!
»Slovenec« poroča o otvoritvi 'izpostave Delavske zbornice v Kranju, ki se je vršila dne 19. t. m. Pri tej priliki so izmenjali svoje misli zastopniki »Jugorasa«, »Narodne strokovne zveze« in »Jugoslovanske strokovne zveze« v pogledu na sedanje prilike delavskega stanu in ugotovili, da so ti pogledi enotni in da bo treba za vsako ceno ustvariti tudi organizacijsko enotnost.
2e vedno smo trdili, da bi bili vsi! ti trije
pokreti lahko eno. Sedaj, ko so po sili/ prilik ustvarjeni predpogoji za tako organizacijsko skupnost, naj se gospodje požurijo, da ne bodo zamudili lepe priložnosti in časa. Upamo, da bo potem ta skupnost prišla do izraza tudi pri razdelitvi vseli mogočih mest, ki so v delavskih socialnih ustanovah v obilici na razpolago. Z zvišanjem delavskih prispevkov so se proračuni vseh teh ustanov znatno zvišali in popravili.	Delavec.
9elo in zaslužek v novembru 1940
Porast povprečne zavarovane mezde zaradi uvedbe novih razredov za zaslužke nad din 48 in do 30 dnevno.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je objavil poročilo o staležu članstva v novembru 1940:
Povprečno število članov je bilo 108.378 (od teh 72.233 moških in 36.155 ženskih) ali za 7.638 več kot eno leto poprej. — Bolnikov je bilo 2664 (od teh 974 žen) ali za 232 manj kot eno leto poprej. Povprečna dnevna zavarovana mezda pa je znašala din 34.35 (moški din 38.54, ženske din 25.98) ali za 9.09 din več kot eno leto poprej. Skupna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev je znašala 3.72 milijona dinarjev ali za 1.17 več kot eno leto poprej1.
Statistika kaže, da je v novembru 1940 poraslo število moških članov za
7489, ženskih pa samo za 149 ptoti novembru 1939. Število bolnikov pa je kljub temu padlo v primeri z novembrom I. 1939.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla pri moških za din 10.20, pri ženskah za din 6.26 proti novembru 1939. Povišanje pa je samo navidezno, ker je bilo z ministrsko uredbo upelja-nih več novih razredov za mezdne zaslužke od din 48 do din 80 dnevno. — Delavci, ki so že poprej zaslužili več kot din 48 dnevno, v statistiki niso bili obseženi, sedaj pa so,
•V! decembru se bo zato takoj pokazalo, za koliko so se delavske mezde od novembra dalje v resnici zvišale.
Nemiija bo posredovala za m!r mod GrCIJo In IfialifoT
CBS javlja, da je Hitler sklenil posredovati med Italijo in Grško zaradi sklenitve miru. Ako se je za to odločil, potem gotovo ne brez pristanka Mussolinija. V slučaju, ako bi Grška ne hotela miru, kot si ga zamišlja Nemčija, potem bi proti Grški nastopila nemška armada, ki je sedaj še v Romuniji in pa posebna nemška ekspedicijska armada ter letalstvo, ki bi bilo prepeljano naravnost v Albanijo.
Ker Nemčija upa, da bo s posredovanjem uspela, zato tudi ni še do danes napovedala Grčiji vojno.
Franclja ne bo Izročila volne mornarice
Reuter. Zatrjuje se, da francoska vlada nikakor ne misli izročiti svoje mornarice Nemčiji. Do sprave med Petainom in Lavalom je prišlo zato, da
se neha hujskanje pariškega časopisja, ki je v rokah veleindustrije, katera podpira Lavala, v nadeji, da bo sodelovanje z Nemčijo prineslo velik dobiček francoskim kapitalistom. Ti kapitalisti so tudi bili, ki so v resnici povzročili zlom Francije v vojni.
S. Friedrich Adler v Ameriki
Švicarski socialistični dnevnik »La Sentinelle« poroča, da je prispel v Združene države Severne Amerike s. Fried-rik Adler, tajnik Socialistične delavske internacionale. Za seboj je naredil dolgo pot preganjanja, skrivanja in pomanjkanja po Belgiji, Franciji, Španiji in končno je prispel v Portugalsko, od koder se je napotili v Ameriko. V Ameriki bo s. Friedrik Adler vse svoje sile posvetil mednarodnemu socializmu.
Enotne čevlje bodo uvedli v Italiji in bodo stali od 70 do 100 lir, sedaj pa stanejo najmanj še enkrat toliko.
Doma Ut wetu
Vlada bo imela dva podpredsednika? Pripravlja se preosnova vlade, ki je bila že večkrat napovedana. Baje bo osnovano še drugo mesto podpredsednika, tako da bo poleg predsednika Srba, Po eno podpredsedniško mesto pripadlo Hrvatu in Slovencu.
Na razpravo o vprašanjih notranje ureditve države je pozval »Hrvatski dnevnik« časopise v naši državi. Kaj naj reče človek na 'to? Da je treba ustvariti predpogoje za tako razpravo. Kakšni so ti predpogoji, je pa »Hrvatske-mu dnevniku« gotovo znano.
Odpor mestnih občin na Hrvatskem proti ukinitvi doklad na banovinske neposredne davke. Banovina Hrvatska je skLenila, da se v svrho uravnovešenja financ odvzame hrvat-skim mestom pravica pobiranja dbklad na banovinske neposredne davke, ker je hotela te davke zvišati in jih porabiti v celoti za sebe. Občine bi bile morale uvesti novi davek, neke vrste zemljarino. Uvedba tega davka bi bila pomenila težko novo breme za meščane, zvezana pa je tudi s tehničnimi težkočami, ker je treba napraviti posebne katastre itd., kar je sploh težko uvesti preko noči. Sedaj so imeli župani vseh hrvatsldh mest v Zagrebu posvet, na katerem so sklenili, da mora ostati pri starem, ker si Občine ne morejo preko noči priskrbeti novih dohodkov v višini nad 66 milijonov dinarjev. S temi dohodki je večina občin pokrivala skoro vse svoje izdatke.
60 letnico izhajanja je proslavila »Samouprava«, nekdanje glasilo srbske radikalne stranke, sedaj glavni organ JRZ. Poprej nekoč je »Samouprava« izhajala kot dnevnik, sedaj pa kot tednik. — Z jubilejem »Samouprave« se peča tudi »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da v dobi dr. Milana Stojadinoviča ni bilo lista v državi, ki bi bil pisal o Hrvatih bolj cinično, kot je pisala »Samouprava«. — »Samouprava« v svoji svečani številki ne navaja člankov iz te dobe, ker bi v resnici ne imela kaj dobrega in poštenega navesti*.«
Namesto »HrvatSke Straže«, ki je bil eden izmed najbolj strupenih protidelavskih listov v Zagrebu, boidb hrtvatski katoličani začeli izdajati s 1. februarjem dnevmk »Hrvatski glas«. Konzorcij tega novega lista bodo tvorili člani, ki jih bo določil nadškof dr. Stepinac. Bomio videli, kaiko bo pisal novi list-
Petletka za podvig našega poljedelstva. —
Načrt za izvedbo del na podvigu našega poljedelstva je pripravilo kmetijsko ministrstvo.
V	to svrho bo izdano 1,8 milijard dinarjev).
SSSR ne bo dobavljala Grčiji niti premoga, niti žita, ker Grčija ne izroči ladij, katere je SSSR kupila tamkaj pred začetkom vojne z Italijo. Grčija ima sedaj te ladje v angleških Pristaniščih in pravi, da jih sama rabi za prevoze. Grška delegacija, ki se je pogajala v Moskvi, se je vrnila.
Navzočnost nemške vojske v Italiji. — Havas poroča iz Švice: »Tribune de Laussa-ne« piše: »Italijanski listi se trudijo raztolmačiti italijanskemu narodu potrebo sbdeloi-vanja Italije in Nemčije. Prisotnost nemških čet v Italiji vzbuja med italijanskim narodom različne občutke, ker se stalno govori, da Italija ne rabi nobene pomoli v boju s svojimi nasprotniki. Fašistični 'tisk pa sedaj po-vdarja, da je Sredozemsko morje postalo glavno boijšče in da je zato potrebno, da se teh bojev udeležujejo tudi Nemci.
Razmerje med Anglijo in SSSR. Churchill je izjavil v parlamentu dne 21. januarja: Angleška vlada je stavila SSSR svoje predloge zai sporazum dvakrat in sicer 15. junija in 21. oktobra lani. Vlada SSSR teh predlogov ni vzela v pretres. Položaj je danes takšen, da prihodnji korak pripada SSSR.
Kakšne so zgube angleške vojne mornaric® v luči italijanskega tiska? Mussolinijev organ »Poptolo di Roma« piše, da je Anglija zgubila od začetka violine do 16. januarja t. 1.: dve oklopnici, 10 križark, 39 rušilcev, 33 podmornic, dve matični ladji za letala, 9 pomožnih križark, 3 topničarke in 6 minolovcev, skupno 427.386 ton.
Na tisoče smrtnih žrtev med angleškim pre* bivalstvom vsled bombnih napadov. Informacijsko ministrstvo v Londonu javlja, da je bilo v septembru lani ubitih od bomib 6954 ljudi in 10.615 ranjenih, v oktobru 6334 ubitih in 8695 ranjenih, v novembru 4588 ubitih in 6954 ranjenih, v decembru pa 3793 ubitih :n 5044 ranjenih. V decembru je bilo ubitih 1434 žensk in 521 otrok, ranjenih pa 1775 žen in 307 otrok.
Anglija ima sedaj pod orožjem vojsko 4 milijone ljudi. V tej vojski so všteti tudi domobranci. — Tri četrtine glavnih tehničrfih naprav za vojno proizvodnjo v Angliji je sedaj; dovršenih, je izjavil Churchill.
O	protinemških demonstracija^ v San Franciscu pravi »Popolo di Roma", da so Zedinjene države začele s poluradno propagando proti državam osišča, 'ki je 'ž'e rodila sv<oje sadove s tem, da je 'bila nemška 'zastava raztrgana, poteptana in onečaščena. Zunanji minister HulI pa se je zaradi tega opraivičil nemškim poslaniku.
Krušna moka se ne sme prodajati dražje kot po din 5.75 in bela po din 9, sicer bodo trgovci kaznovani in se iim moka ne bo več dodeljevala.
Na beograjskem velesejmu bo odslej razstavljala tudi SSSR v posebnem paviljonu, ki bo poleg nemškega.
Torpedo je iztrelila neka vojna ladja na naš
parnik »Bosanka«, ki ie plul iz Dubrovnika, mimo Krfa v Turčijo. Torpedo pa ni zadel.
Nove cigarete »Dubravka« je dala v promet monoipolska uprava. Zavojček iz luksuzno opremo vsebuje 15 cigaret in stane din 9.
5 milijonov dinarjev škode je povzročil po sedanji cenitvi požar na zagrebškem semenišču. Dva in pol milijona dinarjev znaša Skoda-samo na zgradbi. Naknadno se poroča, da je uspelo rešiti arhiv pevskega društva »Vije-nac«, čigar vrednost se ceni na 15 m'ilijonov dinarjev.
V	dimniku so ga oblegali in prijeli. —
24 letni Ivan Bratko s Slovenskih goric si je organiziral celo tolpo, s katero je vlamljaj in ropal po Slovenskih goricah, Murskem polju in Prekmurju. Nazadnje je vlomil z dvema pajdašema v grad nekdanje grofice Ernestine Battiany v Gederovcih. Battianyjevo in njeno služabnico so pretepli in prisilili, da sta jim izročile din 20.000 gotovine, za din 15.000 dragocenosti in zlatnine. Orožniki so iztaknili Ivana Bratka v hiši pri Dvoršakovih pri Sv. Barbari, toda on se jiim je skril v dimnik, oborožen s tremi revolverji. Ker ga drugače niso mogli dobiti iz dimnika, so zakurili pod njim in ga na ta način prisilili da je ves črn prilezel na svetlo.
„Ddai/slui ftoUUlca" ne- do&iva subuencii, pu»-cavnai *acoiM*t& ialco{!
A. M. de Jong:
[30
Čuden 4#cUwmU
.OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA GEYSENA*
Ko pa je bilo Flirefleterju dovolj, je sitegnil svojo roko in mu spodnesel nogi, da se je pijani pretepač zvalil po tleh in obležal z zapetimi očmi; iz ust je tiščal krvavo peno in napol brez zavesti ter popolnoma izčrpan, stokal od bolečin.
Z velikimi, osteklenelimi očmi je žena vsa začudena gledala, kako je Flirefleter pokoril divjaka in nikakor ni mogla verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Na nabreklem, ranjenem obrazu male deklice pod jablano, je zaigral škodoželjen, surov smehljaj in s pogledom polnim mržnje in jeze je zrla na pobitega divjaka na tleh. Mereyntje je stal še vedno nepremično na istem mestu, kot pribit, široko odprtih ust, ne vedoč, ali naj bi se smejal, ali jokal; kolena so se mu tresla in oči so mu bile motne. Spomnil S3 je Vrča in smrtni strah ga je obšel, ko je pomislil, da bi Flirefleter utegnil surovega pijanca uibiti. Potem bi moral tudi on v ječo’.
Flirefleter je prijel ženo pod pazduho in jo pobral s tal, Z izmučeno krenjo si je popravila lase z obraza in se opotekla. Medtem ko jo je podpiral z rokama, držeč jo za pleča, je smehljaje rekel:
»Tako! ... to bi bilo zaenkrat prestano. Mislim, da sem prišel baš v pravem času, kaj ne, mamica?« Solze so oblivale njen shujšani, rumeni obraz in to-
žeče je vzkliknila:
»Zakaj ga nisi takoj ubil, tega krvosesa... Mirno bi ga bil lahko ubil... Saj je navalil z nožem na tebe!^
»Nisem mesar po poklicu«, se je smejal veselo, kot da se ni ničesar zgodilo in da je bilo vse skupaj samo prijateljsko ruvanje. »Zaenkrat je tega dovolj. Pojdi v hišo in vzemi si nož s seboj. Z mrzlo vodo napolnjena goba se bo prav dobro prilegla vajinemu obrazu. S tvojim starim pa se imam še nekaj pomeniti.«
Poslušno je prijela žena otroka za roko.
»Pojdi, Mika.., greva v hišo.« Na pragu se je o-zrla, pogledala Flirefletenja in zaihtela, nato pa brez bsede izginila skozi hišna vrata, ki so se za njo zaprla.
Flirefleter <se je smehljaje vsedetl poleg svojega nasprotnika v travo in si udobno nabasal svojo pipo. Boječe je pristopil Mereyntje k njemu in se še vedno tresel po vsem telesu. V strahu si je ogledoval krvavi obraz žganjarja, ki se ni ganil.
»Le ne boj se, Mereyntje«, je rekel Flirefleter prijazno, »in prisedi. Ta ljubi možak še dolgo ni mrtev. Manjkala mu je samo porcija batin, da postane vljua-nejši. Ali si se prestrašil?«
S tresočim 'glasom je jecljal iMereyntje:
»Mislil sem, da si ga ubil... in da boš tudi ti moral v ječo ... prav tako kot...«
»Da. da«, je vzkliknil Flirefleter in mu naglo vpadel v besedo, »toda tako neumen pa še nisem, moj dečko ... nič se mu ni zgodilo. Kar kdo zasluži, mora dobiti.«
Pretepeni je težko vzdihoval in leno odprl oči. Fli-
refleter ga je zgrabil za rame in nekoliko dvignil, da ;e sedel, nato pa je rekel šaljivo:
»Ho, dobro jutro Tontje! Si se že naspal, stara sablja?«
Ton je zagodrnjal neko nerazumljivo kletvico in hinavsko pogledal svojega nasprotnika skozi napol zaprte veke. Z eno roko se je upiral na tla, da je lahko sedel, druga pa mu je visela kot mrtva navzdol,
>• Jutri bo že mnogo bolje«, ga je tolažil Flirefleter, »in pojutrišnjem ga boš s to taco že lahko zopet zvrnil kozarček.«
»Crkni, ti stara beštija!«
»Ti si nehvaležen pes!« ga je obzirno grajal Flire-fleter. »Ako ne bi bil pravočasno posegel vmes, bi bil ti sedaj zrel, da te pošljejo kašo pihat. Ti si mi pravi Ton! Vedno si delal tako, kot da misliš, da ima tisti, ki zna najbolj močno udariti, vedno prav; sedaj si zadovoljen.«
»Bova že prišla skupaj«, je zaničljivo rekel žganjar in izpljunil pred njim košček strnjene krvi v ' travo,
»Vsak čas sem pripravljen«, je odgovoril Flirefleter prijazno. »Ako misliš, da jih še nisi dovolj dobil, dobro, potem si lahko prideš še po ostanek.« Njegov glas se ni niti najmanj spremenil, dasi je iz njega zvenela resna grožnja, ko je nadaljeval:
»Toda eno sem ti hotel reči, Zato sem tudi ostal tu, dokler ne prideš k sebi:	Za	pretepanje	svojih
otrok in žene si mnoigo premočen medved. Ako tedaj čutiš potrebo, da pokažeš svojo moč, dobro, potem pridi v vas in povej mi. Svečano ti zagotavljam, 'da boš imel dovolj prilike.
1*
TRBOVLJE
Kdo bo pomagal rudarskim upokojencem?
Beda rudarskh upokojencev je velika. ZRJ je svoj čas predlagala, da naj prispevajo za zboljšanje rudarskih -pokojnin rudarji, podjetja in banovina, vsak po eno tretjino. Upokojenci so računali s tem in so se že veselili. Toda našli so se ljudje, ki so zaradi tega predloga napadali ZRJ. Trosili so letake zelene in rumene barve in dolžili ZRJ izdajstva delavskih interesov;. Do tega »izdajstva« pa ni prišlo, ker je sedaj tudi banovina odklonila, da bi prispevala svojo tretjino, češ, da imajo podjetja dovolj denarja, ki ga lahko porabijo v ta namen. Tako je zaključila ta akcija, v katero so stavili upokojenci svoje poslednje nade. .	*«.. ....	e.
Rudarski upokojenec.
Ne kaznujte delavcev za vsako malenkost!
Delavci v elektrarni TPD se zelo pritožujejo nad nekim gospodom, ki ima navado, da jih za vsako malenkost kaznuje. Elektrarna je nov obrat. Zato pa nikakor ne gre, da bi delavci imeli dojem, da je to neke vrste kazenska kolonija. Največ trpijo pod kaznimi Trboveljčani. Tudi dostop na boljša mesta in v višje kategorije izgleda za Trboveljčane za-Prt. Neha naj se s prakso, da se sprejema v službo od raznih stricev priporočene ljudi, ki se jih potem uvršča v višje kategorije in k boljšemu delu, dasi se morajo šele učiti od Trboveljčanov. S tem, da je nekdo napravil nekje kakšno šolo in podobno, še ni dokazal svojega praktičnega znanja, pa če nos še tako visoko viha.
13. redni občni zbor podružnice I. Delavskega kolesarskega društva, centrale v Mariboru bo v nedeljo, dne 2. februarja ob 9. uri v gostilni Ljudmile Tauželj. Vabljeni delegati in kolesarji, ki nameravajo pristopiti. Druž-nost! —• Odbor.
HRASTNIK
Akcija steklarjev za izboljšanje mezd oz. Povišanje draginjskih doklad. V zadnjem času ie draginja zopet močno porasla, delavske mezde steklarjev pa so ostale iste. Zato je razumljivo, ako so delavci začeli pritiskati na svoje zaupnike v podjetju, da naj nekaj ukrenejo v svrho izboljšanja mezd oz. povečanja draginjskih doklad. Zaupniki1 so hoteji izvedeti za mnenje vsega delavstva-, pa so sklicali zborovanje, ki pa se ni moglo vršiti. Nato so delavci predložili zaupnikom svoje zahteve Pismeno. Zaupniki pa so te zahteve razmnožili >n jih tako v Hrastniku, kot tudi pri Sv. Križu Pveulo;;;;; delavstvu v podpis. Delavstvo je Predloge podpisalo In sedaj jih bodo zaupniki Predložili podjetju, ki se bo lahko na svoje oči prepričalo, da stoji delavstvo enotno za svojimi zahtevami in zaupniki, ki so tolmači ■teh zahtev.
Koledarja »Cankarjeve družbe« smo dobili letos premalo. Vsi pa. ki so ga čitali in kupili, Sa hvalijo. Neprestano se še oglašajo delavci, » bi ga radi imeli, pa jim ni mogoče več postreči. Zato bo treba letošnje leto pozvati Vise, ki hočejo knjige »Cankarjeve družbe«, da se že sedaj oglase in puste vpisati v seznam naročnikov, cia ne bo potem ob koncu leta zo-Pet prepozno. V teh časih ne gre, da bi, »Cankarjeva družba« tiskala knjige kar na slepo, v velikih množinah. To stane denar in kaj naj začne družba s knjigami, ako bi jv ostale.
CRNA PRI PREVALJAH
Kaj je s sladkorjem? Neštetokrat smo čitali Po časopisih, da je pri nas sladkorja dovolj, sedaj pa se je izkazalo, da to ni res. Ze sredi meseca decembra ga je začelo primanjkovati tako, da ga že en mesec nimamo. Po trgovinah povprašujejo po sladkorju, toda tudi trgovci ne vedo nič točnega Povedati. Nam se čudno zdi, da sladkorja ni, ko ga pa največ rabijo revni sloji. Delavstvo postaja že razburjeno, posebno zaradi 'tega, ker ve, da so ®i Sa nekateri, seveda tisti, ki imajo dovolj denarja, nabavili po cele vreče. Tisti pa, kateri zaslužijo samo toliko, da komaj za silo jzhajajo s svojim zaslužkom, pa sedaj sladkorja kupiti ne morejo, ker ga ni. Apeliramo 11 a oblasti, da se taka življenjsko važna vprašanja čimprej rešijo, da ne bo prevelikega razburjenja. Razumemo razmere, v katerih živijo in vemo, da je treba potrpeti, ali eno je, če je treba potrpeti^ moramo vsi, ne samo tisti, ki nimajo denarja, da bi se za daljšo dobo Založili z živili. — Več rudarjev, družinskih očetov.
Lesni delavci po malih žagah, ki so last raz-nih lesnih trgovcev in večjih kmetov, žive v neznosnih razmerah. Delovni čas traja po 16 in za težko delo, ki mu žrtvujejo dve tretjini dneva, v mrazu, dobe po din 30 do din 35 dnevno, toda še to si morajo zaslužiti v akordu. — Na boljšem so lesni delavci na gozdom veleposestvu Thuma. Upravitelj tega posestva je doslej pokazal razumevanje za delavske težnje. Lani je bila na veleposestvu Zgrajena docela modarna stanovanjska hiša za sest družin. S tem so se znatno izboljšale stanovanjske razmere za tistih šestero družin lesnih delavcev, ki so poprej životarile v raznih kolibah. Ravno stanovanjskemu vprašanju “i bilo treba na deželi1 posvečati čim večjo Pažnjo.
SELNICA OB DRAVI
Cene pleskanju so bile lansko pomlad za kvadratni meter din 30, sedaj din 55; lani se Je pleskalo za din 30 trikrat, letos pa za 55 Jun samo dvakrat. Navadno slikanje je stalo ‘ani spomladi din 2.90, letos din 4.50, Okensko steklo je stalo kvadratni meter din 36, letos Da din 45.
v
ITII HI—11111
MAR
Nagrade za delo bodo odslej1 prejemali tudi absolventi železniške obrtne šole enake, kakor ostali delavci pri skupini. Doslej so bili ti delavci, ki so lansko leto aJbsolvirali železniško obrtno šolo in bili nato (porazdeljeni k skupinam v •posameznih oddelkih, prikrajšani ’.n so dobivali od 40 do 50 odst. manj premije, kakor pa njihovi tovariši ipri isti -skupini. To zapo-starvljenie je bilo krivično, ker so morali prizadeti delavci .opravljati enako službo oz. delo, kakor pa ostali, nagrade (premije) pa so prejemali manjše, Nikdo si ni mdgel tolmačiti, če-mlu se to dogaja. Ko so ti bivši vajenci v tukajšnji delavnici položili izpite, se je splošna na-glašalo, da so dobro kvalificirani in da je sedaj končno začela železniška uprava skrbeti za svoj naraščaj. Obvezati so se morali, da bodo po prestani učni dobi ostali še vsaj tri leta zaposleni v tukajšnji delavnici oz. železniški službi, ker bi isicer morali njilh roditelji plačati okrog 15.000 din učnine. Železniška uprava {ne uprava delavnice), pa jim je odredila nižje premije, ne uživajo tudi ne dobrot režijske voznine ter se jih sploh smatra, kakor da bi bili na novo vstopili v železniško službo, idiasi so neprekinjeno že štiri leta poprej bili v železniški službi kot vajenci. Pri nagradi za delo bi k večjemu lahko bili prikrajšani samo v tem slučaju, če bi bili slabo usposobljeni. Seveda bi v tem slučaju bilo potreb, preiskati, če so tega krivi ti bivši vajenci ali pa morda niili]h>o<vi učitelji. Kakor smo že navedli, pa je teh 48 bivših vajencev položilo izpite z dobrim, nekateri celo z odličnim uspehom in bi torej nikakor ne smeli biti zapostavljeni uaipram o-Sitalim delavcem. Kakor smo informirani, so zaupniki te dni intervenirali v tej stvari pri upravniku delavnice, ki je .obljubil, da bodo prizadeti delavci od 1. januarja dalje dobivali enako nagrado za storjeno delo, kakor ostali delavci pri skupinah. Prikrajšani pa so bili vsekakor v teku štirih mesecev za premije, kar je z ozirom na nizko začetno mezdo, ki jo dobivajo železniški delavci, hud udarec, zlasti pri sedanji draginji. Glede režijske voznine pa bo treba podrezati, da ibo končno železniška uprava popravila tudi to krivico in prizadete vsaj na ta način nekoliko odškodovala za njihovo štiriletno učno dobo.
Koruzni kruh. V eni zadnjih številk »Delavske Politike« je izšel članek, čigar namen je bil pr e dači ti konzumentomi vzroke pomanjkljivosti peke koruznega kruha. Med tem časom se je kvaliteta koruzne moke znatno zboljšala, tako da sedaj konzumenti dobe okusen, sladek koruzni kruh. Upajmioi, da bo odslej tudi tako ostalo. Toida konzumenti se nikakor ne morejo privaditi na koruzni kruh. Dnevno se žuje osrta kritika, ki pa gre na rovaš pekovskih obrtnikov, ki morajo poslušati to zabavljanje ljudi, dasi niso nič krivi. Ljudje imajo prav, ako trdijo, da teh nevšečnosti s kruhom v naši državi ne bi bilo treba. Toda po toči zvoniti je prepozno. Ljudje so se v časih, ko so imeli priliko, vse premalo brigali za javna vprašanja. Posledice so sedail tu in vsak naj prime naj prvo ,sebe in si izipraša vest, kaj je storil vseh teh dvajset let, da bi ne bilo tako, kot je. Reči moramo, da se sedanji kruh ne da primerjati s kruhom, kot smo ga jedli med svetovno vojno. Kakor se človek težko privadi vsaki spremembi na slabše, tako tudi pomanjkanje belega kruha ni nihče sprejel z veseljem] na znanje. Črni in koruzen kruh sta znanilca težkih časov. Ljudje so po vojni prehitra pozabili na tegobe, ki so jih tlačile. Niti svojim otrokom niso znali t-ega tako povedati, da bi 'bili razumeli, kaj pomeni vojna. Pozabljivost in brezbrižnost ljudi na vsem svetu je povzročila, da jemo danes zopet črn in koruzen kruh ter tarnamo, iščemo krivca, pa je velika večina tarnajočih pravzaprav glavni krivec, — Socialisti smo svarili in op‘olzarj|ali. Mogoče bo nova nesreča človeštvo zimodrila.
Proračunska seja okrajnega cestnega odbora
v Mariboru se bo vršila dne 28. t. m. Ker so se sedaj zbrali gotovo že precejšnji fondi za popravljanje cest, ki so pri nas vi obupnem stanju, bi bilo želeti, da bi okrajni cestni odbor začel misliti na nujno izboljšanje cest na podeželju, prav tako pa tudi v območju našega mesta. Pobreška in Ruška cesta naravnost kričita po popravilu. Mestni avtobusi so znatno pripomogli k temu, da sta ti dve cesti razorani, kakor kakšen Pohorski kolovoz. Vsled tega trpijo pešci, vsa vozila, prav posebno pa številni kolesarji, ki so predvsem delavci, ki se vozijo Iz okolice v tukajšnje tovarne in delavnice.
Gostilno pri »Roži« na Koroški cesti so Po odredbi pristojne oblasti te dni zaprli.
1,952.527 litrov alkoholnih pijač se je lansko leto popilo v Mariboru. Dočini se vina ni popilo več kakor prejšnja leta, se je pa lansko leto iztočilo mnogo več. piva in to bržčas zaradi tega, ker so se vino, pa tudi ostale alkoholne pijače silno podražile. Ogromna’ količina Popitih alkoholnih pijač zaprepašča in ni opaziti, dla bi alkoholizem nazadoval, dasi bi' bilo v sedanjih resnih časih to bolj kot kdajkoli poprej nujno potrebno. Morda ravno zaradi nemirne dobe ljudje več pijejo, kakor v normalnih časih, ker pač iščejo v alkoholu pozabljenja in skušajo za par ur odgnati skrbi, ki jih tarejo. Alkohol pa seveda upropašča posameznice in cele družine.
Davčna uprava razglaša, da je plačevati posebni doprinos od 1. decembra 19^0 dalje tako, da bodo delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v znamkah, plačevali tudi1 posebni doprinos v znamkah, ostali delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini, pa bodo tudi naprej plačevali posebni doprinos v gotovini. Tozauevne znamke se dobe v trafikah. Delodajalci morajo do 31. t. m. predložiti vse knjižice za uslužbenski davek na pregled.
9
[BOR
Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v Mariboru priredi v soboto, dne 1. februarja s pričetkom ob 20. uri v Gambrinovi dvorani družabni večer
s zborovim petjem, humorističnimi nastopi in plesom. Sodeluje godba »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru« Pod vodstvom g. Maksa Schotiherrja. Prijatelji društva vljudno vabljeni. — Odbor.
Naše dnevno časopisje pri poročilih o nezgodah ali drugih neprijetnostih dosledno zamolči imena imovitejših ljudi, dočim pa nikoli ne pozabi ’ s polnimi imenii priobčiti krivce, če so to delavci ali siromašni ljudje. Če n. pr. avtomobil kakšnega gospoda Podere na tla in težko poškoduje kolesarja, se to navadno navede v poročilu, da je »nek avtomobil podrl« ali poškodoval delavca, mlekarico ali kogarkoli, ki pač kolesari. Ce pa delavec včasih zagreši še kaj tako neznatnega, kar je v opreki z zakonom, pa se ga kot že navedeno, imenuje s -polnim imenom. Tako poročanje je vsekakor značilno, zlasti za one časopise, ki hočejo veljati v javnosti za neodvisne in nepristranske.
Sresko načelstvo v Mariboru razglaša, da poteče rok za prijavo motornih vozil, dvokoles in fijakerskih voz za leto 1941 dne 31. januarja t. 1. Lastniki motornih vozil prejmejo ob prijavi tudi bencinske nakaznice.
Lastnik našel pred tedni ukradeno zimsko suknjo, a lansko leto — ukradeno mu motorno kolo... Kakor je znano iz policijske kronike našega časopisja, je bila pred tedni gostilničarju Ivanu Purgaju na Glavnem trgu pri belem dnevu _in iz odprtega lokala odnešena lepa zimska suknja. — Oškodovani se je zanimal na ulici, če bi kje zagledal’ svojo suknjo in (vse je kazalo, da jo s časopisnim poročilom s stvar s sulknjo — zaspala. Te dni pa se je | mudil g. I. P. v lokalu g. Perhavca v Gosposki ulici in sicer poslovno. Naenkrat je zagledal j, svojo suknjo, katero je nosil nek gospod. — Suknja je namreč tat 0'dnesel k nekemu stari- ;■ nar ju. ki je zelo (petičen in doibil zanjo din 150.
Taista suknja je potem dobila novega »lastnika« za ceno din 250, dočim je kljub svojemu potovanju vredna najmanj din 500. Zanimivo Je, da je taisti oškodovanec minulo letoi doživel podobno — -srečo. Sredi belega dnevia, izpred prostora, ki je stalno pod nadzorstvom, mu jfe nekdo odpeljal motorno kolo. Vsa poizvedovanja, razipis nagrade in slično, je ostalo brez uspeha, dokler ni lepega dneva v neki koruzi našel svoje motorno kolo. — V sedanjih muhastih in pokvarjenih časih 'bi moral biti vsak sam »svoi »detektiv«. Zla dogodek o (najdbji suknje se je zvedelo in je povzročil mnogo prav zanimivih ^	t ,fc komentar-
jev.
Težko se je ponesrečila pri smučanju na
Smrekovcu ga. Zdenka Gerželjeva, žena upravnika »Totega lista«; prepeljali so jo v bolnišnico Bratovske skladnice v Crni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Roko si je hudo poškodoval v neki 'tukajšnji tovarni 35 letni delavec Josip Lebar.
Smrtna kosa. Po kratki, težki bolezni je te dni umrla žena vpokojenega grafičnega delavca Frančiška Grasser. Pogreb se je vršil v torek, 21. t. m. na pobreškem pokopališču. Težko prizadetim ostalim izrekamo naše sožalje!
Lastnik kavarne »Rotovž« • g. Kafer sit., je dne 23. t. m. umrl.
1.525 din je neka ženska izmaknila v neki tukajšnji trgovini Mariji Tancerjevli v trenutku, ko je ta plačevala račun in neopaženo izginila.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč
članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika vi ne-.deljo, dne 26. januarja 1941 ig. dr. Lajevec Stanislav, Maribor, Glavni trg 22-111.
•
Predavanja »Vzajemnosti« v ponedeljek ne bo, ker je predavatelj nujno zadržan.
Ljudska univerza. Danes v petek, 24. t. m. bo predaval un. docent dr. Anton Trstenjak iz Ljubljane o zelo zanimivi in aktualni snovi »človek in vojna1«.
Narodno gledališče. Petek, 24. jan.: zaprto. Sobota, 25. jan. ob 20. uri: »Habakuk«. Red' C. Nedelja, 26. jan. ob 15. uri: »Na cesaričin ukaz«. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20. uri: »Lepa Vida«. Zadnjič.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Prvo delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. januarja s pričetkom ob 9. uri dopoldne v 'gostilni Rojko Katica, na Aleksandrovi cesti na Pobrežju.
GUŠTANJ
Po daljšem odmoru jo zopet začela mati zemlja požirati svoje sinove. Med drugimi je ugrabila tudi Antona Globočnika, ključavničarja v tukajšnji jeklarni. Omenjeni je imel šele 47 let. Bil je tudi v svetovni vojni, iz katere se je vrnil invalid, s pokvarjeno desno nogo. Trpel je vsa leta po vojni in je prejemal malo rento. Povrh tega pa je še zgubil oko v tovarni. Na vsezadnje je imel pljučnico, ki ga je osmi dan položila na mrtvaški oder. Dne 18. «t. m. smo ga položili k zadnjemu počitku. Za slovp mu je zaigrala delavska godba par žalostinik. Ljudje kar verjeti niso mogli, da je umrl. Toda žal je bila resnica. Pokojni je bil tudi več let naročnik »Delavske Politike« in je vsakokrat komaj čakal, da jo je dobil v roke. Večkr&t je izjavil, da je najboljši časopis, malo piše, pa tisto najbolj pošteno. Naj mu bo zemlja lahka, družini pa naše sožalje!
POSLEDNJE VESTI
Boji v Eritreji. Angleško vojno poročilo javlja: Angleške čete prodirajo v Eritreji približno po 80 km na dan. — V okolici Tobruka so še nekatere italijanske postojanke italijanskih čet. ki so odšle svoj čas iz Tobruka, v nadi, da se bodo prebile skozi angleški obroč.
Abesinski cesar Haile Selasie se je vrnil v Abesinijo. Reuter.
Angleško vojno poročilo: Angleška letala so dne 23. t. m. v več zaporednih valovih1 preletela letališča na Siciliji in metala bombe. V 8 dneh je bilo na ta način uničenih okrog 50 nemških Stuka letal.
Angleško vojno poročilo! V noči na 24. t. m. nad Anglijo nič novega.
Nemško vojno poročilo: Dne 23. in v noči na 24. t. m. so nemška letala vršila samo izvid-niške polete nad Anglijo. Ob irski obali je bila zadeta in potopljena neka 8000 tonska ladja, njej enaka ladja pa poškodovana. Na vzhodni angleški obali ije bila zadeta tovorna ladja, na kateri je prišlo do eksplozije. 1 angleško letalo je bilo sestreljeno.
Italijansko poročilo: Na grški fronti smo dne 23. t. m. zajeli več vojakov in avtomatskega orožja. Zapadtao od Tobruka so se italijanski vojaki upirali na utrjenih postojankah še ves dan. Angleška letala so napadla Derno. Nemška letala pa Malto.
Grško vojno poročilo javlja: Dne 23. t. m. je bilo v bojih zajetih 2000 Italijanov in med njimi 8 častnikov.
600 članov »Železne garde«, oboroženih z avtomatičnim orožjem, je napadlo dne 23, t. m. predesedstvo vlade v Bukarešti. Zato je dobila vojska ukaz, da nastopi brezobzirno. Vlada je gospodar položaja. Vsi Romuni morajo oddati orožje v 14. urah. (Rador.)
Zakon o zaščiti naroda je bil objavljen na Bolgarskem, naperjen je proti prostozidarjem in Židom,
Rooseveltov odposlanec je odšel na Kitajsko
s pismom za Čankajšekai. Odposlanec bo ostal na Kitajskem kot opazovalec, slično kot Hopkins v Angliji,
Mornarji v San Frančišku v Zedinjenih državah, ki so raztrgali nemško zastavo, so bili obsojeni vsak na 3 mesece zapora pogojno. —
3Z ČEŠKE
Znatno znižanje uradništva na Češkem je
odredil rajhovski protektor von Neurath. češ, da znašajo izdatki protektoratne vlade Češke in Morave 50 odst. samo za uslužbence, ker so sprejeli v službo tudi vse one češke uradnike, ki so se vrnili iz odstopljenega sudetskega ozemlja, s Slovaške in Podkarpatske Rusije. Praški listi prinašajo k tej redukciji dopise iz vrst čeških uradnikov, ki so baje z redukcijo uradništva zadovoljni in udrihajo nad zapravljanjem prejšnjih režimov v Češkoslovaški republiki, ki je baje posebno protežira-la legijonarje.
Kontrolna služba prehranbenega ministrstva poljedelstva je izvršila v decembru 1940 na češkem skupno 11.231 pregledov. Od tega' pri 75 lastnikih krav, svinj ali ovc, pri 25 trgovcih z živino, pri 1193 mesarjih, pri 4202 trgovcih z živili, pri 1218 občinskih uradih, 1937 pekarnah in slaščičarnah, v 1170 kavarnah, restavracijah in avtomatih, 56 krat na trgih, 240 krat pri zbirališčih, 1313 na mestnih užitnin-skili uradih in podobno. V 19 odst. so bile vložene kazenske ovadbe in v 7 odst. zaplenjeno blago. S tem poročilom obenem ministrstvo opozarja javnost na stroge predpise glede vezanega gospodarstva, po katerih se Posebno strogo postopa proti 'tihotapskemu trgovanju z živili.
500 zastav rajha je kupil pristojni oddelek glavnega mesta' Prage za okras šolskih poslopij in občinskih hiš v Veliki Pragi. — Gospodarski odbor praškega magistrata pa je sklenil, da bo izvedel letos nov popis psov in je naročil 40.000 kovinastih pasjih znamk. — Gospodarski odbor je oddal zadnji čas tudi dela za uničevanje podgan na ozemlju glavnega mesta Prage.
KULTURNI PREGLED
Ada Negri, italijanska pesnica, obhaja letos 70 letnico življenja; ob tej priliki je bila deležna čestitk z najvišjih mest. Pred nekaj leti je prejela za svojo zadnjo pesniško zbirko »Vespertina« najvišje priznanje in nagrado 50.000 lir. Ada Negri je bila hčerka revne tekstilne delavke-vdove, ki jo je z muko izšolala za učiteljico. Kot revna učiteljica je izdala svojo prvo Pesniško zbirko »Usoda« leta 1892. in je vzbudila z njo veliko pozornost. Zaradi njene odkrite mednarodnosti in strastne svobodoljubnosti so jo imenovali socialistično »Devico Orleansko«. Kmalu potem so jo prevzeli v uredništvo nekega lista in je postala spretna novinarka. Pozneje se je tudi poročila z lastnikom one tovarne, v kateri je nekoč njena mati delala po 13 ur na dan za
1	liro in 75 centov. Rodila je hčerko. V tej dobi je napisala eno svojih najlepših pesniških zbirk, »Materinstvo«. A kmalu je spoznala, da zakon ni za njo, hrepenela je po svobodi, odšla je s hčerko v Švico. Ob izbruhu svetovne vojne se je vrnila v Milan, kjer biva še danes. Mnogo knjig, pesmi, novel in romanov je napisala, iz vseh veje človekoljubje in težnja po svobodi in resnici. Pojavila se je ravno v dobi, ko je socializem imel največjo Privlačno moč, zao ni nič čudnega, če je njeno ime predstavljalo svoj čas takorekoč socialistični program in so njene pesmi tudi slovenski socialistični (isti radi ponatiskovali. Mnogo njenega drobiža je raztresenega po različnih slovenskih listih in revijah, saj se je v njih začela pojavljati že koncem minulega stoletja. Slovenske zbirke njenih pesmi menda Se nimamo, pač pa je pred par let‘i izšla v Blatnikovi tiskarni zbirka njenih novel, ki jih je prevedel Alojz Gradnik. Hrvatska »Zabavna' biblioteka« je v svoji 528. številki objavila izbor njenih del. Tudi Srbi so Izdali zbirko njenih pesmi.
Vojaštvo dela red v Romuniji
Fašisti naskočili in zasedli Javna poslopja v Bukarešti, od koder jih je pregnala vojska. Strojnice in tanki v akciji.
Romunija preživlja težke dneve.
Iz Bukarešte javljajo, da je tamkaj prišlo do velikih nemirov, ki so se razširili tudi na druga mesta in kraje, tako da je vlada, na čelu z ministrskim predsednikom generalom Antonescom, ‘oila prisiljena, poslati vojsko na ulice, delat red in udušit revolt o.
Ko je lani po odstopu kralja Carola II prevzel oblast v državi ministrski predsednik general Antonescu in pritegnil v vlado tedanjega voditelja fašistične »Železne garde«, Horio Simo in par njegovih zvestih, se je zdelo, da bo dežela pod novim režimom trde roke krenila po poti notranjega pomirjenja.
Toda »Železna garda« je spremembo režima pojmovala drugače, kot pa general Antonescu. — Hotela je imeti vso oblast za sebe in proste roke, da obračuna s svojimi političnimi nasprotniki. Ko je po strahovitem pok olju političnih osumljencev v Žilavi, ki ga je uprizorila. »Železna garda« lani v novembru,
stopila v akcijo, fašisti pa so jo napadii s puškami, revolverji in celo s strojnicami. Na ulicah Bukarešte, pred javnimi poslopji, so se dne 21. januarja odigravale
KISUCB
Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek)-
16)
SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLOVAŠKE
Gd-iada zavisi v znatni meri tudi sprememba zunanjega izgleda naših mesit, pa tudi vasi, vsaj teh, ki leže ob glavnih cestah. Mesto lesenih, s škodli-ami pokritih .»v.., z opeko ali aternitom pokrite zidane hiše. In če ie ponekod zob časa uničil bajto, ali pa požar opu-stočil celo vas, je zrasla na nilemem mestu vrsta zidanih domov, prav gotovo s štedilnikom, krvave bitke med fašisti in vojaštvom, i in dimnikom, tlakovanim vhodom in nezgor-, . .	,	i.i	tt	-■	i-	lievo streho. Te hiše pa stoje zopet vsaka za-
kl je Uporabilo celo tanke, rasisti SO SCi v rak0 nemogočih legath in tako doeeia brez dva tanka zažgali in tudi sicer prizadeli načrta, kot so stale pred požarom. Malo dalie
vojaštvu občutne izgube. Vojska o a je nazadnje vendarle dobila premoč m pregnala »Železno gardo« iz središča mesta v predmestja.
Boji za radio postajo so trajali dva dni. Fašisti so navalili na radijsko postajo v trenutku, ko je napovedovalec čital proglas generala Antonesca na narod, v katerem ga je pozival k redu
od cest in cerkva, zlasti na rovtah, je pa ostalo vse, celo zakajene koče, kot je biloi začetkom stoletja.
Demokratična republika je izvedla zemljiško reformo; in prezreti njen vpliv na gospodarske
Republika je spočetka odpravila vsa dovoljenja za trgovanje in prodajo alkoholnih pi iač, hoteč njihovo število korenito znižati. U' speh je pa žal drugačen: danes je to število ne le doseženo, ampak celo preseženo in s prodajo; alkohola v zapečatenih steklenicah celo znatno; preseženo predvojno število. V okraju Kysucke-Nove Mesto ie bilo na primer pred prevratom 71 točilnic, leta 1932. že 82 in prodaja! nic alkoholnih pij.ač v zapečatenih steklenicah 60 —• ■skupaj 131. Ena točilnica pride tedaj mislim,' ne samo na 500 prebivalcev, ampak že na 226;
Ne predstavljajo tedaj vse spremembe, ki so nastale po prevratu, velike spremembe.
Vendar nekaj ie republika dala res velikega slovaškemu ljudistvu, to je, da mu je v soraz-j
razmere bi bilo zopet krivično. Vendar v naših mem° kratkem casu dala pismenost. Dala mu krajih, kjer gre predvsem za gozdno posest, I 10	°. katerih celo sovražniki političnega,
ni imela velikega učinka. Razen tega ima tu- I rezim0 'Priznavajo, da so dobre. Tako ie tisočem dotleti nepismenim in docela izgubljenim
di po zemljiški reformi na Slovaškem razred veleposestnikov, to je ne celih 7 odstotkov imetnikov zemlje 53 odstofciov vse zemlje, ko
in miru. Fašisti so nato oddali svoj last- j	°dstotkov	malih kraetii komai 35-5
Tudi izseljevanje je za republike vidno pad-
ni proglas, v katerem so pozvali narod, naj se upre vladi.
Vojska prevzame vso oblast.
Boji v predmestjih Bukarešte so tra-
general Antonescu nastopil proti divja-	22.	t.	m.	ves	dan.	Vlada	pa	je	že
nju mafije, in so s tem očitno soglašali tudi ministri »Železne garde« v vladi, je v vrstah »Železne garde« nastalo splošno nezadovoljstvo in razkol. Ministri so ostali osamljeni, ogromna večina pa si je poiskala nove voditelje, predvsem v osebi Codreana, očeta nekdanjega utemeljitelja gibanja in pa Rosieja Dem-truja.
Napetost med fašisti in vlado je rasla. Ko (je te dni bil umorjen nemški major Doring, je bili to za »Železno gardo« znak za
splošen upor proti vladi,
z geslom, da je treba obračunati z nasprotniki »Železne garde« in sodelovanja Romunije z Nemčijo in Italijo, ter zato izročiti »Železni gardi« vso oblast. »Železna garda« je po odhodu kralja Carola II zasedila s svojimi zaupniki najvplivnejša mesta v upravi in sodstvu ter
postala gospodar položaja. Vsa uprava v državi je prešla v vojaške roke. General Antonescu je objavil proglas narodu, v katerem pravi, da bo vojska nastopila brezobzirno, ako ne bo v 24 urah vzpostavljen red in mir.
Do spopadov je prišlo tudi v nekaterih krajih izven Bukarešte.	,
Kaj bo sledilo?
V Romuniji se nahaja četrt milijona nemške vojiske, ki je tamkaj zato, da varuje koristi Nemčije. Nemčija pa gotovo smatra za poglavitno, da v deželi vladata red in mir. Kaj bo spričo tu opisanih dogodkov ukrenila nemška vlada in kakšna navodila bo dala svoji vojski, se bo šele videlo. Dejstvo je, da je »Železna garda« že od nekdaj stavila svoje nade v Nemčijo in imela z nemškim nacističnim gibanjem najožje zveze. Do revolte se je labko smatralo, da
lo; res da v precejšnji meri ne zato, ker so prenehali vzroki za izseljevanje, ampak zato1, ker so Združene države vselievanje skoraj docela prepovedale. Pri vsem tem se pa iz Slovaške izseljuje letno 1 desetinka odstotka prebivalstva, ko se iz Češke izseli komaj ena stotinka.
.V skladu s padcem umrljivosti po vsein svetu lile padla tudi umrljivost dojenčkov na Slovaškem. Res, v primerih s Češko, kjer znaša 116,6 na tisoč prebivalcev in Moravsko -Šlezko 103.8, je slovaško povprečje še vedno 145.3. V okraju Kysucke-Novo Mesto znaša dojeni-ška umrljivost 175.7, na Čadčanskem dosega nazadnje tuldi število 180,5. Vendar je tudi tukaj povsod opaziti znaten padec, ki ne dosega niti slovaškega povprečja leta 1891., ko je znašalo 212.
ljudem dala možnost, uporabiti svoj lastni razum kakor tudi sposobnost, postaviti se na lastne noge. Uvedla ie v šole in urade domač lezik, dala je državljanom splošno tajno glasovalno pravico in z vsem tem1 prebudila v zasužnjenih dušah kos človeške samozavesti.
S -cest naših podeželskih mestec so izginili sprevodi kmetov, idočih na sodišče, pet korakov za svojim odvetnikom, ki so celo pot pokorno v zadregi vrteli v rokah svoje široko-krajnike in se potili v ovčjih kožuhih,
S tem vred so izginile tudi volilne klobase, golaži in še mnogo drugih podobnih pojavov.
Skratka, naša demokratična republika ie dala svojim .državljanom to, kar jim je demokra-! cija mogla dati, posebno formalne politične pravice. Če ni povišala splošne blaginje, če jej na Slovaškem prišlo leta 1908 na glavo 160 kg kruha letno, leta 1928 pa le 112 in leta 1933 celo samo 100 kg, je to mar krivda demokratične vlade naše republike?
(Nadaljevanje prihodnjič.)
celo med vojaštvom. Med vojaštvom so je minister Horia Sima predstavnik bili zaupniki »Železne garde« nedavno j »Železne garde«. — Danes to ni več in tega odstranjeni po nalogu generala An- tudi je veliko vprašanje, kaj bo storil tonesca. Visoki funkcionarji v državni general Antonescu z organizacijo, ki je upravi pa so ostali in ti so sedaj pre- sprožila revolto.
vzeli nalogo, da bodo izvedli prevrat. >Železna garda« je osredotočila v Bu karešti 30.000 svojih oboroženih članov,
Razen proti generalu Antonescu je »Železna garda« tudi to pot zopet nastopila proti delavstvu in Židom ter
ki so 96 nenadoma pojavili v mestu in proti vsem strankam, ki so nekoč pred-zasedli pošto, telefonsko centralo, ra- stavljale romunsko politično življenje, dijsko postajo, policijsko ravnateljstvo:	Boj	za oblast se bije zaenkrat med
itd., kjer so vsled sodelovanja visokih generali in fašisti. Generali so zaenkrat
Naigla smrt bančnika. V Beogradu je dne 21. t. m. umrl na stanovanju ge. Kreutzigerjeve ravnatelj »Tehnične banke« Jovan Zivanovič. Policija je napravila v stanovanju omenjene preiskavo, našla pa ni ničesar sumljivega. — Kreutzigerjeva je opisala smrt bančnika takole: Z njim sva se poznala že dolgo. Bil mi! je samo prijatelj. Sprva mi je dajal večje poklone, potem pa manjše. Usodnega dne sva se slučajno srečala na cesti1. Povabila sem ga s seboj na dom na kavo. Rojakinjo sem poslala v kino. Živanoviču je postalo slabo. Slekel se je in hotel vj kopalnico, da bi se osvežil. Dala
sem mu kapljice. Pa je v nekaj trenutkih umrl, nakar sem ga Prekrila z rdečim pregrinjalom.« — .	. >.	Uit«'
Celo blagajno so odpeljali vlomilci v Splitu iz neke trgovine, dlasi je bila 200 kg težka. Napor pa se jim je izplačal, kajti v blagajni je bilo za 150.000 vrednosti in denarja.
Na Madžarskem so zopet zmanjšali promet osebnih vlakov za 12 odstotkov. Vzrok: pomanjkanje premoga, olja in voz, kakor tudi preobremenjenost železnic s prevozi nafte iz Romunije v Nemčijo, odkar je Donava zamrznila.
Delavski pravni svetovalec
funkcionarjev uprave našli povsod od prta vrata.
General Antonescu pa ni bil dovzeten za take šale. V dogovoru z generali je poslal vojsko na ulice Bukarešte in obenem pozval fašiste, da se umaknejo iz vseh javnih poslopij. Njegov poziv pa je naletel na gluha ušesa. Vojska je
zmagovalci. Nihče pa ne more reči-, kakšne so notranje in zunanje sile, ki lahko vplivajo na spremembo položaja v Romuniji.
Vsekakor s potlačenjem te revolte razvoj v Romuniji ni zaključen in če ne prej, bo ob koncu vojne stvar dozorela za razčiščenje.
Socialno demokratiina stranka na Madžarskem
zaznamuje velik dotok pristašev.
tem pa je še dostavil: »Ako bi me Im-
Temu primeren je tudi njen vpliv. V parlamentu ima 5 poslancev, Strokovne organizacije, ki pa so žeto ozko povezane s stranko, imajo zelo številno članstvo. Poslanec Payer je član zunanjepolitičnega odbora v parlamentu. — Dne 26. decembra je stranka priredila v Budimpešti veliko spominsko svečanost v ogromni zgradbi «Doma kovinarjev«. Na proslavo je prišlo> na tisoče delavstva, ki pa ni več našlo mesta in sploh ni moglo več v poslopje, ki je bilo do zadnjega kotička natlačeno polno. Par tisoč ljudi je moralo oditi. — Madžarski fašisti, ki se imenujejo »pu-ščičasti križarji«, se ob vsaki priliki zaganjajo v socialno demokracijo. V parlamentu imajo 50 poslancev in se s posebnimi interpelacijami trudijo prepričati vlado, da je treba socialne demokrate in svobodne strokovne organizacije razgnati. Nedavno je o neki taki interpelaciji vodje fašistov, lmredyja, razpravljal parlament. Pred pričetkom debate so časnikarji poiskali poslanca s. Payerja in ga vprašali, kaj misli u-kreniti z ozirom na interpelacijo, ki jo je najavil vodja fašistov, Imredy. — S Payer je dejal, da ne misli biti niti navzoč pri Tazpravi, ker mu je pod častjo, da bi se prepiral o taki stvari, po-
redy kdaj poprosil, da bi me smel pihati nekam... mu tudi tega ne bom dovolil.« Payerjeva izjava se je hitro raznesla med poslanci, učinkovala pa je tako zelo, da je ves parlament bruhnil v smeh, ko je Imredy stopil na govornico, da bi utemeljil svojo zahtevo po razpustu socialno demokratične stranke. Na ta način je bila interpelacija že v naprej obsojena na neuspeh.
Seveda pa imajo naši sodrugi tudi svoje težave, kajti tudi na Madžarskem je politično življenje priškrni eno in glede socialne demokracije se to še prav posebno strogo izvaja.
Zunanje politično je socialna demokracija orientirana tako, kot socialni demokrati po vsem svetu. Sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo je socialna demokracija toplo pozdravila.
Nezgoda na polu domov (Jesenice)
Vprašanje: Moj brat je bil v službi Pri K1D v Javorniku, stanoval pa je v Kamni Gorici. Po končanem delu je decembra 1. 1. nakupoval v prodajalni Kranjske industrijske družbe, kjer je moral čakati skoro dve uri. Da bi še prišel o pravem času na vlak, je hitel po najbližji poti ob železniški progi, pri tem pa ga je doletela nesreča in je na poškodbah umrl. Kot varuh bratovih otrok Vas prosim za pojasnilo, ali pritičejo otrokom zahtevki iz nezgodne rente?
Odgovor: § 80 pravil Bratovske skladni-ce med drugim določa: »Tudi se priznava odškodnina za nezgodo, ki je zadela člana bratovske skladnice na potu od stanovanja do delovišča ali nazaj, če je bila Povzročena na redni in običajni, ne pa na stranski poti, kamor je šel po lastnih opravkih ali iz kateregakoli drugega povoda.« Očividno je šel Vaš brat na kolodvor ob železniški progi le zato, ker se je bal, da bi zamudil vlak in da to ni bila njegova običajna pot. Verjetno zato bratovska skladnica ne bo priznala nezgodne rente in dogodka ne bo smatrala kot obratno nezgodo. Naše mnenje pa je, da gre tudi v tem primeru za obratno nezgodo, ker misli zakon, v kolikor govori v redni in običajni poti, na to, da zavarovanec ni hodil po kakih poteh po svojih posebnih opravilih, temveč je šel naravnost proti domu. Vsled tega je vseeno, če tedaj mogoče res ni šel po tisti poti kot navadno, v kolikor se lahko dokaže, da je šel iz tovarne proti! domu in se ni zamujal s svojimi privatnimi opravki, vsled katerih bi moral iti po drugi poti. To mnenje potrjuje tudi zakon o zavarovanju delavcev, ki je stiliziran drugače in govori o tein, da zavarovanec ne sme prekiniti poti od tovarne do doma v lastnem interesu, ne govori pa o redili in običajni poti kot pravila bratovske skladnice.
a le za plombiranje, ne pa za druga zobna] dela, za katera ne plača ničesar. Višina pri' spevkov se ravna po dobi članstva in prispe' va OUZD 50 odst. po petih letih članstva.
Prlznalnina rudarjev (Rajhenburg)
Vprašanje: Tukajšnja Bratovska sklad? nica odklanja plačilo Priznalnine svojim sta rim^ članom in zahteva od njih, da podpišejo prošnjo za polovično dobo. Kaj je to »polovična doba« in ali je Bratovska skladnica upravičena, da odklanja plačilo priznalnine?
Odgovor: Praviloma izgubi član Bratov-ske skladnice s tem, da zgubi službo, tudi vse pravice do zavarovanja. § 50 pravil Bratovske skladnice pa daje gotove ugodnosti čla nom, ki so zgubili službo, da si ti ohranijo možnost prejemanja pokojnine v primeru one' moglosti. član tako lahko še naprej plačuje prispevek za pokojninsko zavarovanje, ki se imenuje »priznalnina« in znaša letno din 20rj katere mora član plačati tekom vsakih prvih
3 koledarskih mesecev v letu. Priznalnino p8-
ni mogoče plačevati neomejen čas, temveč se
Vsled odjuge naraščajo reke na Hrvat-skem. Kolpa je narasla za 5.30 m, Drava pa za 70 cm. Ker se sneg naglo topi, se je bati povodnji.
Morje naplavlja utopljence. Na otoku Mljetu je naplavilo morje truplo italijanskega vojaka. — Na otoku Lokrumu pa mrtvo truplo človeka, ki je imel rešilni pas in okrog vratu celo vrsto amuletovt
Prispevki OUZD za zobna dela (Slovenj-gradec)
Vprašanje: Za- ženo sem zaprosil preteklo leto za odobritev izvršitve raznih zobnih del vendar rešitve še do danes nisem prejel. Ali ima žena pravico do 50 odst. popusta za zobna dela, kakor jaz?
Odgovor:	OUZD	prispeva-	družinskim
članom zavarovanca, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu, v enaki višini kot članom,
SEDAJ JE ČAS:
da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti, emajlirati, ni-klati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ako jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ul. 14, podruž. ogal Ptujske ceste. Telefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov.
ravna čas, v katerem je mogoče še obdržati; pravico do pokojnie s plačevanjem priznalni-j ne po tem, koliko časa je bil član poprhe za-i poslen. Praviloma- se lahko plačuje priznalnina le tekom tretjine tistega časa, ko je bil; član zaposlen, v posebno upravičenih prime-j rili in reduciranim članom pa glavni upravni odbor podaljšuje ta rok od tretjine na polovi-: co te dobe. To pa stori le na prošnjo Člani* plačnika priznalnine. Bratovska skladnica to-j rej popolnoma upošteva navedeno določilo it*j celo sama od sebe zahteva, da delate prošnje: za »polovično dobo«. Po preteku naveden® tretjinske oziroma polovične dobe član do-; končno zgubi pravico do Plačevanja prizna!-! nine iii s tem pravico do pokojnine, v kolikof znova ne vstopi v službo.
H
Zvočili kino Pobrežje
h
25. in 26. januarja krasen film
V domovino11
Vsakovrstne
odpadke papirja In cunj
kupuje In plačuje po najvišjih dnevnih cenah
B. ŽELEZNIK
trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43)
Maribor, Pobralf«, Cankarjeva 16 Kikivnilila: Maribor, KspalUka Ib timI PtaJske-TriiOi t. (Cutlatll)
Izdala In urejuje Adolf Jelen v Maribora. —< Tiska Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik V. Brian v Mariboru.