132. številka. Ljubljana, v soboto 13. junija. XXIV. leto, 1891 Iihaja vsak dan iveier, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-oge rake dežele za vse leto l.r> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt [lota i gld., za jeden mesec 1 g!d. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 3<> kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce so dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnifitvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vbc administrativne stvari. Rusija in Francija v orijentu. Sveto mesto Betlehem v daljni Palestini bilo je nedavne pozorišče krvavih dogodkov, katerim je dal povod prepir mej člani rimsko-katoliško in gr ško-pravoslavne cerkve, ki bo na svetem mestu se razprli tako hudo, da je moralo posredovati finsko vojaštvo. Ne bodemo preiskavali, kdo je zakrivil te gotovo neljube dogodke, ker vsaka prepirajočih se strank skuša zvaliti krivdo od sebe na nasprotnika. Čeravno so bile pretirane prve vesti o tem prepiru in njega krvavem konci, vender je dognano toliko, da je istinito bilo ranjenih več oseb, katere s) morali prenesti v bolnico. Da taki dogodki ne morejo biti koristni ugledu kristijauov, ki niti na tako svetem mestu ue vedo brzdati verskih svojih strastij, to mora z obžaluvanjem priznati vsakdo, komur je le količkaj mar, da ue trpi ugled, ki bi ga baš v teh mestih motali imeti kristijani nasproti muhamedancem, ki so gospodarji svetih mest. Ves ta prepir sam ob sebi ne imel bi globeje Bezajočega politiškega pomena in bi bil morda kmalu zopet pozabljeu, če bi no bil pri tej priliki posegel vmes francoski poslanik v Carigradu, grof Monte-bello, kot pokrovitelj katoličanov in zahteval od porte zadoščenja zarad načina, po katerem je posredovalo turško vojaštvo Naglašali smo že, da je bila dotična nota do porte posebno ostra ter je vzbudila živo zanimanje vseh diplomatičkih krogov. Po daljnem dopisavanji in ko je grof Montebello sam imel avdijencijo pri sultanu, obljubil mu je po-Blednji, da bode dala turška vlada zahtevano zadoščenje. Stvar bila bi s tem končana, ko bi se ne bilo tu pokazalo prvikrat po dolgem času neko nasprot-stvo mej Francijo, ki ima pokroviteljstvo katoličanov v orijentu, in mej Rusijo, ki ima istotnko pokroviteljstvo nad pravoslavnimi prebivalci svetih mest. In res se je poročalo, da se jo Rusija obrnila v tej zadevi do Francije, katera sicer ni mogla ustreči ruskim željam, vender pa je i/javila, da bode svoja pokroviteljska prava uaglušala zmerno. Da Be razume važnost tega francoskega pokroviteljstva, seči nam je treba nekoliko let nazaj v zgodovino. L. 1740 dovolila je porta v posebni pogodbi, katera se je pozneje opetovano priznala, Franciji pokroviteljstvo nad katoličani v orijentu. Praktične vrednosti to pokroviteljstvo za Francijo pač nema posebno velike, pač pa je važno za ugled Francoske v vsem orijentu in zatorej so vse francoske vlade vedno pokladale nanj veliko važnost. Da take praske, kakor je bila zadnja, ki se jo vršila mej katoliškimi in pravoslavnimi menihi v Betlehemu, nemajo več one velike važnosti, kakor so jo imele Se pred malo desetletji, temu uzrok so temeljito spremenjene politiške razmere evropske. Ko je se sedel na francoskem prestolu Napoleon III., imenovan »sfinga ob Seini", bila jo taka praska, kakor je bila zadnja, povod krimski vojski. Iz neznatnega prepira prikrojil si je bil zviti imperator, katerega diplomatičkih intrig se je bala vsa Evropa, svoj casus belli proti Rusiji, rodila se je franeosko-angleško-turški koalicija, kateri se je pridružil še mali Piemont. Is neznatnih, bornih me-nihovskih prepirov v Jeruzalemu rodila se je cela vrsta dogodkov, ker je tedanji cesar francoski vedel preveriti francoski narod, da mu preti velika nevarnost, če ne varuje svojega ugleda v orijentu, če ne Klomi z oboroženo silo upliva, katerega je imela Rusija v vzhodnih pokrajinah. Reči bi se smelo skoraj, da je bil to prvi korak k daljnim zgodovinskim dogodkom, ki so tako temeljito spremenili zemljevid evropski, ki so ustvarili zjedinjeno Italijo in zjedinjeno Nemčijo in spremenili odnošaje na Balkauu. Francoska bila je takrat tako rekoč prednja straža zapadne Evrope proti Rusiji in podpirale so jo vse ostale države. Louis Napoleon vedel je jako dobro izrabiti prav temeljito položaj in ukrepiti tako svoje gospodarstvo. Ko se je pa podrlo lažnjivo, zračno poslopje njegovega gospodstva iu ga je dohitela tragična osoda, ki ga je upropastila, z njim pa tudi smrtno ranila poprej mogočno Francijo, pozabil jo svet irancosku pokroviteljstvo. Francija sama okrevala je čudovito bitro od smrtnih udarcev, katere so ji prizadejali zmagoviti sovražniki, a ni imela časa utikati se dosti v vtianje razmere, ker prva njena skrb bila je okrepčati se popolnoma, zaceliti rane, iz katerih jo krvavela vsled nesrečnega izida vojne, katero je bil tako lahkom šljeno izzval njo vladar, takrat še vsemogočni cesar Napoleon. Dvajset let preteklo je od one dobe in krepka in mogočna stoji zopet Francija v vrsti družin evropskih držav, isto tako pa tudi mogočua Rusija, proti kateri je za časov krimske vojske nahujskal Napolon III. skoro vso zapadno Evropo. Tedanji sovražnici ne fctojita si več nasproti, vse kaže temveč na to, da utegneta danes ali jutri skupno postopati, akopram tega še ni izrekla nobena pisana pogodba. Naravno je torej, da je postopanje Francije v zadnjih dneh, ko se je začela zopet mešati v razmere v orijentu in po svojem poslauiku krepko poudarjala svoja pokroviteljska prava, vzbudilo povsod živo zanimanje. Posebno nemški listi po-vdarjali so z neko izredno zadovoljnostjo navidezno nasprotstvo, v katero se je Francija postavila s tem korakom proti Rusiji. Razumu se, da bi Nemčiji odvalil se velik kamen od srca, Če bi res prišlo zarad vzbodujega vprušauja do kacega nasprotstva mej Francijo in Rusijo, katerih prijateljsko približevanje moti mirno spanje mogočne Nemčije. A preveliki so drugi interesi, kateri spajajo zabodujo republiko z vzhodnjim carstvom, da bi prva zaradi turih le boli idealnih koristij, kakor jih daje pokroviteljstvo katoličanov v orijentu Francoski, žt tovala mnogo važneje in bistvene, katerih so ji je nadejati iz prijateljstva z Kus'jo. Izlet akad. društva „Triglav". Običajno napravi akad. društvo „Triglav" v Gradci vsako leto izlet na južno Štajersko, deloma da se njega članovi upoznajo z domovino Slovensko, doloma da se v domačem krogu razvosele. Za letošnje leto odmenjen je bil „štirski raj" Ljutomer in njega okolica in kot dneva določena 7. in 8. junij. Ob 5. uri 7. junija začeli so se zbirati izletniki m južnem kolodvoru Gra.skem in v teku dobre pol ure zbralo se jih je petdeset, od katerih je bila polovica članov najboljše zaveznice „Triglava", Gra-škega akad. društva „Hrvatske" in jeden zastopnik poljskega akad. društva „Ognisko". Veselje in zadovoljnost brali sta se vsem izletnikom raz obraze, zakaj vreme, ki jo So prejšnji LISTEK. Nedeljsko pismo. Sredi junija smo in dasi imamo usodne „tri-jace" z nevarno Želijo in tudi sv. Medarda že za seboj, vender o lepem poletnem vremenu in oni blagodejni toploti, ki bi imela prošiujati vso naravo baš sedaj, ni niti sledu. Hladno je, neprijetno hladno in skoro bi se človek bal, da tudi poletja ne bode, kakor spomladi ni bilo. Sv. Medard je za vreme jako važeu Hvetcc. Kakeršno vreme je na njegov god, takšno tudi na-daljuih štirideset dnij. No, letos so v nas ni posebno obuesel, drugod bil jo prijaznimi. Na Štajerskem imeli so na Medardovo krasno vieme, v središči Slovenije pa ni bilo ne lepo, ne grdo, ne vro'e ne deževno, ampak nekako medlo, dolgočasno, brez pravega izraza, kakor postopanje naše držav-nozborske delegacije. Zato glede omenjeuih štirideset dnij nesmo nikakor na čistem, prav nič ne vemo, kaj bode, dasi si krasnega vremena koprneče želimo. Gothe je sicer nekoč rekel, da ni nič težje prenašati, nego vrsta lepih dnij, a on izvestno ni nikdar okusil letošnjega tožnega vremena, sicer bi bil gotovo takoj sprevrgel mnenje svoje ter drage volje prenašal Medardovih Štirideset lepih dnij. Sv. Medard in grof Tastle sta si nekako po-dolna. Na prvega zvedavo gledajo naši poljedelci, na poslednjega pa naši poslanci, ki bi vsaj za Štirideset dnij radi znali, kako bode kazala politiškn uiagn* tna igla. Medard-Taaile jih letos v tem oziru ni pustil na zibeži. Smehljajočega, precej znrudelega lica povedal jim je, da bodo kacih štirideset dnij, morda tudi še dlje premirje, da se torej ni bati neusmiljenih parlamentskih bojev in burnih prizorov, marveč, da se bode državna samokoluica Be nadalje pomikala po gladko zlikani srednji poti oportunizma. I*o tem takem bodo po besedah klerikalnega list-karja O. Medardu-Talleu tudi zanaprej najdražji pridvorniki „sileutarii". Listkar O., ki nas jo z občudovanja vreduo učenostjo poučil o pridvornikih Konstautina Velikega, je navadno dobro podkovan glede dnevnih literarnih proizvodov. Zaau mu je celo neki Georges Sinitli, ki bode izdajal list z naslovom. „Dio ambulante Welttt. Zatorej noj blagovoljno iz mojih rok vsprejme in rečeuem Smithu izroči kratek a poučen prispevek, kakor ga je čul in zabeležil zanesljiv poročevalec, Ta prispevek slove: Preteklo nedeljo pripeljal se je Johanesbirtov Francelj k K>bidovcu v Rudnik, kjer jo prisotnim kmetom hripavini glasom in obligatnim mokrim očesom prepovedoval o nesrečnem izidu letošnjih dopolnilnih volitev v mestni zastop Ljubljauski, ter ob jednem razvijal program svoj in svojih somišljenikov, roteč se, da jo njemu in „ujegovinj" pri bodočih volitvah zmaga gotova. Ko je tako po svojem mnenji mej poulušajočimi kmeti utrdil svoj ugled, začel ju naštevati svoje razne zasluge, ki si jih je pridobil za klerikalno stranko. Pravil je, kako ga je g. P. pooblastil in ga prosil, naj bi zanj kupil Gašperjevo hišo. A ker bi mi g. P., v slučaji, da je on posestnik prej ime-novane hiše, utegnil škodovati, tako uadaljeval je Francelj zanimivi svoj govor, šel sem k Malenšku pri sv. Petru, oudu stvar pojasnil in v božjem strahu dogovorili amo bo ondu, da kupim jaz hišo, a ne za gosp. P., ampak v imenu „ Katoliškega tiskovnega društva". To sem tudi storil, „zn f . . . . sem napravil kupčijo!" A to še ni jedina zasluga, katero je Francelj pripovedoval. BJuz som f.....hlapec" in sem veliko pripomogel, da se ju cerkev na Golem popra* vila. „Urez njegove pomoči bi so to So danes ne dan obetalo nagajati, spremenilo se je čez noč in jasno nebo krožilo se je nad Gradcem, ko so posedli udeleženci izleta v vlak. Mej petjem in sviranjem hrvatskih tamburašev minevala je vožnja, s petjem in sviranjem bližali so se izletniki Ljutomeru. Prijetno bili so iznenađeni akademiki na postaji sv. Križ, kjer se je zbrala množica preprostega naroda in jih sprejela z živioklici. Tamburaši zasvirali so „Kolo" in ko se je vlak jel zopet pomikati, zudonela je „Liepa naša domovina" v sinji zrak. Niso še odzveneli poslednji glasovi, ko se je prikazal očem prijazni trg Ljutomer. Iz vlaka začula se je pesem „Po jezeru", in velikošolci poska kali so z vozov. Pred postajo čakal jih je predsednik Ljutomerske čitalnice gosp. notar A. Šlam-bergar z dražestnimi Ljutomerskimi gospodičnami in nebrojno naroda. Ko so gospodično okitile izletnike s šopki in se je razvila „Triglava" zastava, korakali so vsi z godbo na čelu proti trgu, pred katerim je bil postavljen slavalok z napisom: „Dobro došli." — Pri-šedši do prvih Iržkih hiš morala se je zastava zopet zaviti. Okrajno glavarstvo ljutomersko jo namreč „radi javnega miru" ukazalo, da se sme v trgu, kakor tudi v okolici nositi le zavita zastava, ali vsled rekurza društva „Triglava" razveljavilo je na-mestništvo Grasko ta ukaz v toliko, da je dovolilo „Triglavanom" razviti zastavo v okolici. Ali dasi se je vršil sprevod skozi trg z zavito zastavo, ni bil nič manj sijajen in vesel, zakaj z raznih oken vsipala se je na velikošolco iz nežnih rok množico šopkov in burni živioklici odmevali so po Ljutomerskih ulicah, dokler ni sprevod obstal pred čitalnico, ki je bila okrašena z zastavami in zelenjem. Tu pozdravil je predsednik čitalnice gosp. notar A. blamhergar izletnike s toplimi besedami, povdarjajoč, kolikega pomena so jednaki izleti za velikošolsko mladino, katera se na njih spoznava s starimi v boji za narodnost osivelimi boritelji in se pri u čuje potom, katere so oni hodili, da v bodočnosti hodi tudi ona po njih. Predsednik društva „Triglava" g. drd. med. Ivan Jenko zahvalil se je na nepričakovano krasnem sprejemu in naglašal, da bode akad. mladež, ko stopi v javno življenje, vedno vedela uva-ževati delovanje in pota svojih prednikov. Oba govora prekinjali in spremljali so glasni živioklici, in nato jel se je sprevod pomikati dalje proti gostilni gosp. Vaupotiča, kjer se je imel vršiti banket. Predno se je začel banket stopile so na oder zastopnice nežnega spola in ljubka gospodična Milka Prešernova povzela je besedo nekako takole: „Sprejmite, vrli Triglavani, to malo darilce v spomin na prijetne ure, katere ste doživeli v naši sredini, in v dokaz, da tudi naša srca bijejo za mili nam slovenski narod. Diči naj vašo zastavo v čast in slavo društva, kakor tudi vsega slovenskega naroda, in v strah rodu našemu sovražnim tujcem." Ko je zastavonoša g. drd. med. Lojze Praun-seis dvignil z novo darovanim trakom okičeno zastavo, izpregovoril je g. predsednik: .Sprejemajoč ta prekrasni dar Vase naklonjenosti proti društvu bilo doseglo. Duhovniku na Kureščeku podaril je štolo, katero je nekje kot dobitek zadel. Odposlancu, ki je imel napomiuano štolo izročiti duhovniku na Kureščeku, je Francelj zabičil, naj je nikakor ne pokaže Ižanskemu fujmoštru, ker bi jo utegnil zam en j a t i." Kmetje, ki so te zasluge poslušati, so se spogledovali in z glavami majali, jaz pa sem ta prizor tu priobčil, da se na jedni strani spoznajo Francelj-nove zasluge, na drugi strani pa, da bode listkar imel malo gradiva iz klerikalnega ostroga za svoj list „Die ambulante VVelt". S tem vrnil sem mu prijaznost za prijaznost in obetam, da bodem v bodoče jeduako točen in povedal še kaj tacih in jednacib dogodkov. s. Najdenec. (Kuski Hi»iaal V. A. Čehov; preložil Vinko.) (Konec.) — Ko bi bil pošten in dober človek — pravi sam pri sebi — pluval bi na vse, šel s tem detetom k Ani Filipovni, padel pred ujo na kolena ter jej rekel: Odpusti! Grešil sem! Kaznuj mene, a nedolžnemu otroku prizanašajva! Otrok uimava, vzgojiva ga kot svojega! Ona je vrla žena in privolila bi . . . In tako bi dete ostalo pri meni . . . Eh! „Triglavu", zahvaljujem se Vam iz dna srca ter obljubljam, da bo to darilo vedno bodreč pomin vsem Triglavanom, da bodo delovali vedno tako neumorno za narod svoj kakor Ljutomerski rodoljubi. Blagovolite pa kot majhen, neznaten spomin na ta svečani trenotek vsprejeti podobe vseh letošnjih Triglavanov! Bog živi narod slovenski, Bog živi zavednost Ljntomerčanov I Na to posedli so izletniki in mnogobrojni gostje okrog miz in pričel se je ToFi,nlr»i. Pri banketa oglasi se prvi g. predsednik „Triglava" in pozdravi mnogobrojno občinstvo, ki se je zbralo na društva poziv. Osobito veselje ga navdaja, da vidi zbranih toliko slovenskih veljakov Ljutomerskih, katere navaja potem imenoma, in jim kliče: „živio!" Gosp. cand. iur. Fr. Krančič povzame besedo in govori meroma tako : Posebna Čast mi je, da smem nazdraviti rodoljubnim zastopnicam slovenskega naroda in jih pozdraviti v imenu akad. društva „Triglava", prišedšega iz sredino nemškega življa, iz Gradca. Zagotavljam vas velecenjene gospe in gospodične, da bodemo skušali vsi „Triglavani" postati vredni simpatij, katere gojite za nas in katere ste nam izrazile podelivši nam prekrasni trak. Zenstvo, pravo, narodno ženstvo, je odločilen faktor v napredku posameznega naroda, zakaj ,kar večno žensko je, povzdiga nas' do onih idejalov, katere moramo gojiti, ako hočemo koristiti rodu svojemu, kropi nas v boji za naroda pravice in vedri nas v dnovih narodove toge. Zatoraj dvigam čaše svojo in kličem: rodoljubne gospe" in gospodične: „ži-vele!" Gosp. drd. iur. Hugon K a r t i n nazdravlja Ljutomerčanom, kajti Ljutomer in njega okolica bila sta vedno prva mej onimi kraji, ki zaslužujejo zbok odbijanja sovražnih napadov prvo zahvalo, zato bo tudi narod vedno hvaležen Ljutomerčanom, zato smo vam hvaležni tudi mi, mladina slovenska, ki vam kličemo : Živeli Lj u t omenjani! Bivši deželni poslanec g, I. K u k o v e c napija mladini: „Lepa in res hvale vredna je navada, da stopa mladina mej narod, kjer se nekoliko tre-notkov razveseljuje mej njim. To služi ji na jedni strani v to, da vidi, kako je ljubljena od naroda, na drugi strani pa vidi narod, kako se mladež razveseljuje, ona mladež, ki mu bodi prava podpora, katera naj se javlja v razvoju naroda v prid Slo-vanstva. In da se bodo mogle te želje in obljube mladine izpolniti, kličem: „Bog ji daj bister um, hrabro srce in vztrajno voljo, da izvrši vse to!" Med govorom g. Kukovca pripeljali so se gostje iz Ormoža, med njimi kumica „Triglavove" zastave milost lj iva gospa dr. Gršakova, g. dr. Gršak in njega ljubezniva gspdč. hčerka. Predsednik „Triglava" pozdravi novo došle goste, osobito gospo ku-mico in da nato besedo g. cand. iur. Silvu D o -micelju, ki nazdravlja akad. društvu „Hrvatski", desni roki „Triglava", katera deli s „Triglavom" žal in veselje. Dokaz temu je tuii izlet v Ljutomer, katerega se je „Hrvatska" tako mnogobrojno udeležila in posvetila na njem „Triglavu" vse svoje moči. Govornik je prepričan, da govori iz srca vseh Prišedši do Melkinove biše neodločno obstane ... Na misel mu pride, da sedi v svojem stanovanji ter čita novine in poleg njega kobaca paglavček s privihanim nosom ter se igra s trepci njegovega župana. Zajedno vidi v domišljiji svoje drugove v uradu, kako mu prikimujejo in predstojnika, kako sopiha vanj ter ga trka po rami . . . V duši njegovi glasilo bo jo z grizečo vestjo vred nekaj nežnega, gorkega in tužnega . . . Asesor dete varno položi na stopnico terasino ter zamahne z roko. Ta hip stopi mu zopet kurja polt po hrbtu. — — — Odpusti, otročiček, meni malopidnežu — mrmra Ham pri sebi. — Ne spominjaj se me s kletvijo! Stopivši za korak nazaj zopet obstane ter vzdihu«': — Eh, kaj mi kdo mari! Plujem na vso. Otroka Bi vzamem, potem naj pa ljudje govore, kar hočejo! Semigusev zgrabi povoje z otrokom ter naglih korakov odide proti dumu. — Naj govore, kar hočejo — mrmra. — Plujem na vse! Sel bom, padel na kolena in rekel: Ana Filipovna! Žena je dobra in dovoli . . . Skupaj bodeva vzgajala dete . . . Ako je deček, imenovala „Triglavanov", ako reče: Slava Hrvatom; da bi oni stopili z nami v svet, delovali in družili se z nami za isti nam smoter, v kar nam pomozi Bog in sreča junaška IB G. drd. iur. Josip Fon hvali ustanovitev posojilnic po Slovenskem, kajti s tem, ako skrbimo za naroda gmotno korist, skrbimo tudi za njega neodvisnost od tujega življa, in nazdravlja Ljutomerski posojilnici odnosno nje načelniku g. Kukovcu. G. drd. med. Hinko Šuklje napiva „tamburašem Cvenskim", katerih večina je kmetskega stanu in kateri uporabljajo nedelje in praznike v to, da goje srce blažečo godbo slovansko. G. stud. iur. Lavoslav Pavletič spominja se v svojem govoru poljskega naroda, in napiva članu tega naroda in zastopniku Graškega akad. društva „Ognisko" g. stud. iur. Kozlovvskemu. G. nadučitelj V a u d a nazdravlja stebru slovenskega naroda, kmetom in v prvi vrsti kmetom iz okolice Ljutomerske, ki zastopajo visoko kulturno stopinjo, kar je seveda sad njih samosvoje vzgoje in požrtvovalnosti. Predsednik „Hrvatske" g. dr. med. Matijo C e 11 o 1 o poudarja vzajemno delovanje med Slovenci in Hrvati od pamtiveka do današnjega dne. Osobito naglasa vzajemnost med mladino in oziraje se na to vzajemnost je osvedočen, da bode mladina slovenska in hrvatska, kedar pride čas, mogočno nastopila in pokazala, kar so upa zdaj od nje, da je bodočnost naša. G. stud. iur. Kozlovvski se zahvaljuje v imenu društva „Ognisko" na napitnici, povdarja slovansko pobratimstvo in vzajemnost in nazdravlja „Triglavu". S tem govorom završil se je banket. Ako bi imeli o njem še kaj omeniti, bilo bi, da javno pohvalimo g. Vaupotiča, ki je postregel z izvrstnimi jedili in pijačo. Po banketu razšli so se udeleženci, da si ogledajo trg in okolico. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. junija. 1» bmlyetneya odseka. Predlog Plenerjev glede znižanja dohodninskega davka ni vladi po volji. Finančni minister Steinhach pobijal je odločno ta predlog, ker se bode v kratkem pričela splošna reforma davkov in torej ne gre, da bi iztrgal zdaj posamezen del iz celote. Potreba reforme kaže se posebno tudi pri davku o poslopjih, in se bode delo izvršilo skupno. Tudi ne kaže že zdaj pričeti s tem zuižavanjem, ker je za bodoče leto pričakovati v budgetu nekaterih novih stroškov, za katerih pokritje bode treba skrbeti. Po izjavi Huančnega ministra je malo upanja, da bi se ta stvar uravnala že sedaj. Mladovehi in pasivna politika. Iz Prage se poroča „Pester L!oydu", da je v krogih Mladočehov opažati nekaka poparjenost, ki je opravičena, ako se pomisli, da Mladočehi v dveh mesecih parlamentarnega delovanja neao dosegli ničesar. Omenjeni list pravi, da leži nekaj v zraku in da utegnejo Mladočebi seči po skrajnem Dalje v prilogi. "^MK ga bodeva Vladimira, ako je deklica, pa Ano . . . Na stara leta bodeva vsaj imela veselje . . . Kakor je sklenil, tako stori . . . Solzeč se, od strahu in sramote na pol mrtev, ob jednem poln nadeje in brezmernega veselja stopi v svoje stanovanje, poda se k ženi ter pade pred njo na kolena . . . — Ana Fdipovna! — pravi ihteč se ter položi otroka na preprogo. — Ne kaznuj me, dovoli mi samo jedno besedo . . . Grešil sem! To je moje dete . . . Saj se spominjaš Anežke, ona je njegova mati . . . Uničen od sramote in strahu asesor ne čaka odgovora, marveč plane po konci kot nor in bežf na čist zrak. — Tu no dvorišči počakam, dokler me ne pokliče — mrmra. — Naj si vse premisli, sočutje jo premaga. Hišnik Jermolaj z balalajko gre mimo njega in ugledavši ga zmaje z ramami. — To vam je čudna dogodba, dovolite, gospod ! — pravi smijoč se. Prišla je sem, Semen Jerastič, baba, perica Aksina. U .stopajoč v hišo položi svojega dojenca na stopnice in mej tem, ko je pri meni sedela, vzel je nekdo otroka in odnesel. . . Čudna dogodba to! Priloga ^Slovenskemu Narodu" fet. 132, dne 13. junija 1891. sredstvu ter se izreči za pasivno politiko, da prikrijejo svoj fiasco pred narodom. Dalje pravi, da češki narod za take demonstracije ni neobčutljiv, a Mladočehi dokazali bi, da so pri kraji s svojo modrostjo. Nam se po izjavah mladočeških vodij ta vest ne zdi verjetna. Nemški pisani madjarski list pa bi moral najbolje vedeti, kako dolgo so se borili baš Madjari, da so dosegli svoje pravice. Neumestno je torej misliti, da bi Čehi v novem položaji zmagali že v dveh mesecih! Poljaki in češka razstava. Poljski list „Przeglad" razpravljal je nedavno upraSanje, je li kaže poljskim poslaueem, da kor porativno obiščejo češko razstavo in je prišel do sklepa, da pri sedanjih razmerah ni umestno, da ae to zgodi, ker se je treba ogibati vsem kolizijam in ni dobro dajati priliko demonstracijam. Tudi bi Poljakom ne bilo baš priletno, ako bi se v Pragi srečali s predsednikom slovanskega blagotvoritelj-nega društva, z grofom Ignatevom, katerega prihod se pričakuje v Pragi. Nemški listi seveda take izjave radostno prijavljajo in komentujeju po svoje. Na to izjavo poljskega lista pravijo „Narodni listyM : Nam je mil vsak gost, ki nas j)oseti v sedanjih slavnostnih dneh naroda našega. Da so nam naj milejši mej milimi posebno Slovani, razume se samo ob sebi. Vender pa ne moremo uikakoršnih razločkov delati mej Rusi, Poljaki, Srbi, Hrvati, Slovenci, Bolgari itd. Sploh — pravijo „N. L " — pa ne vemo, ima li „Przeglnđ" pravico govoriti v imenu Poljakov in podajati tako ustavaško-uemškim listom priliko za hudobne in škodoželjne opazke in novo hujskanje proti Čehom. V u a ii j c države. Nemščina In poljščina. Zarad pouka, oziroma zarad jezika, v katerem se uči krščanski nauk v poljskih delih Prusije, bilo je zadnji čas mnogo govorjenja in razprav. Nemški listi si prizadevajo dokazati, da Be poljskemu narodu ne godi nobena krivica, ker se taki otroci, ki ho samo poljskega jezika zmožni, poučujejo v spodnjih razredih v materinem jeziku. Ta odločba velja tudi za pouk v daljnih razredih, v katerih ae sme poučevati s pripomočjo materinega jezika take otroke, ki od doma znajo samo poljščino. V občinah pa, kjer se je prebivalstvo nemškega občevalnega jezika že toliko privadilo, da bo tudi otroci tega jezika zmožni ter se nfote veronauk poučevati v nemščini, pa ta odločba ne velja. Poljaki torej po mnenji teh listov nemajo uzroka, da bi se pritoževali. Nam pa se dozdeva, da je v omenjenih odločbah prav jasno izrečeno, da se otroci, ki so le količkaj že zmožni nemškega jezika, morajo poučevati v nemščini, le takim, ki še neso germanizovani in umejo eamo poljščino, dopušča se iz milosti pouk v materinščini. Radovedni smo, kako drugače naj bi se poučevali? Sicer pa nam ni treba hoditi daleč, ako hočemo najti jednako žalostne razmere, ker se taki odnošaji nahajajo žalibog tudi pri nas, posebno na Koroškem. O napadenem železniškem vlaku. Zdaj, ko so izpuščeni ujetniki in so se Že vrnili v svojo domovino, poizvedele so se razne podrobnosti o tem seuzacijonelnem napadu. Z ujetniki postopali so roparji še dosti dobro. Bilo jim je poglavitno do tega, da se maščujejo nad turško vlado, ki je morala plačati odkupnino. To potrjuje tudi telegram, ki ga je poslal podjetnik izletov Stangen v Berolin. Vsi roparji bili so dobro oboroženi z Martini-puškami. Zasledovanje roparjev bode težavno, ker so bržkone s svojim plenom pobegnili že preko morja in ne bodo čakali turških vojakov, da jih zajamejo. Ves napad imel je torej nekako politično podlago. — Kdo? Kdo praviš? — vskrikne Semigusev na vse grlo. Jermolaj, ne vedoč, kaj je uzrok gospodov vzburjenosti, popraska se po glavi ter globoko vzdihne. — Odpustite, Semen Jerastič — pravi — dan današnji . . . brez babe ... ni mogoče ... to se pravi . . . Videč izbuljene in jezno vrteče se oči gospodove, hišnik kot grešnik vzdihne ter nadaljuje: — Res, to je napaka, a kaj naj počnem ? Prepovedali ste tuje ženske puščati v hišo, a kj e jemati družili . . . Poprej, ko je bila Anežka tu, nisem puščal tujih noter, kajti ona je bila naša prijateljica in pomagala mi je, a sedaj, kakor veste. .. ni mogoče shajati brez tujih . . . Dokler je bila Anežka tu, bil je povsod najlepši red, zato . . . — Molči, tepec! — sikne Semigusev, udari z nogo ter se vrne v svoje stanovanje . . . Ana Filipovim, iznenadejana in uzlovoljena, sedela je doslej na svojem mestu ter objokanih očij ni odmaknila od otroka. — Nu, nu . . . — prične Semigusev, po sili smijoč se. — To je bila le šala ... To ni moj otrok, marveč . . ■ marveč perice Aksine . . . I lil a je le ... le Sala . . . Odnesi ga k hišniku. — Iz rtt tn u tiske zbornice. Z veliko veČino dovolila je rumunska zbornica kredit 45 milijonov frankov za izvršitev utrjevanj in za oboroženje trdnjav. Ta vsota ne bode se porabila še to leto nego je tri leta rasa. Dovolitev vse vsote imela je le namen, da vlada more ves potrebni materijal naročiti najedeukrat, izvršitev in poplačevanje pa se raztegne na tri leta. Po prejšnjem načinu sukcesivnih kreditov in razdeljenih dobav ni bilo nikdar mogoče natanko določiti potrebnih vsot, ker se je cena materijalu spreminjala vsako leto. Carine nti žito na Nemškem. V pruski piisiamski zbornici vršila se je obravnava p predlogu Rickertovem glede predložitve materijala za uprašanje o žitnih carinah. Državni kancelar Caprlvi izjavil je v pričetku debate, da na podlagi nabranega materijala, katero pa vlada ne more predložiti, ker je zaupnim potom pridobljeno, ni pomankanja, da torej vlada nema nobenega povoda, da bi zapustila svoje stališče v uprašanji žitnih carin. Kmetijski minister pl. Hevden rekel je, da se bode ta materijal prijavil v juliji ter napravil dober utis. Debata bila je precej dolga in živahna in se bode še nadaljevala, vender skoro ni dvomiti o konečni rešitvi. Volitve v Molantlu. Iz Hage se poroča, da so pri občnih volitvah za drugo zbornico liberalci v prvem naskoku pridobili pet sedežev. V nekaterih okrajih bodo morale biti ožje volitve. V Amsterdamu voljenih je devet liberalcev. Dozdanja protiliberalna večina druge zbornice štela je 27 klerikalcev in 29 takozvanih antirevolucijonarcev, to je neka vrBta konservativcev. Vojni zakon razdvojil je te dve stranki, baš na to postavljajo liberalci svoje upanje, da zmagajo pri volitvah. Pri ožjih volitvah se bode pokazalo, se li bode ta njihova nada izpolnila. Do zdaj voljenih je 41 liberalcev, 11 anti-revolucijonarcev in 22 klerikalcev, v ožjo volitev pride 21 liberalcev in še 5 drugih, skupaj 2G. Bržkone bode nova zbornica imela pičlo liberalno večino. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 11. junija, i Dalje.) Deželni predsednik baron W in kler izjavi, da ga veseli videti na občnem zboru toliko veljavnih mož, katere v imenu deželne vlade preBrčno pozdravlja. Mnogobrojna udeležba je dokaz, da se vedno širši krogi zanimajo za kmetijstvo, katero je najobilneji vir dohodkom prebivalstva v deželi. Vlada se bode jako zanimala za razpravo denašnjega občnega zbora, naznanila jih bode kmetijskemu mini-sterstvu in jih krepko na merodajnem mestu podpirala. Deželni odbornik Detel a zahvaljevaje se na prijaznem pozdravu zatrjuje, da sme občni zbor biti uverjen, da bode deželni zastop zmirom pospeševal interese kmetijstva, ki je najmočnejši Steber države. Župan Grasselli pozdravlja zbor v imenu stolnega mesta, katerega dvorana je kmetijski družbi vselej za nje zborovanje na razpolaganje. Veseli ga, da se je sešlo tako veliko število prijateljev poljedelstva, kar ga navdaja z radostjo in izreka ž« ljo, da bi se interesi poljedelstva pospeševali poleg interesov meščanstva. Delali so se zadnji čas poskusi, da bi se v nasprotje spravili poljedelci z meščani, a ta umetna agitacija se ni posrečila, kajti i na tem polji treba je sloge in jedinosti, zato govornik upa, da tudi v uas tega nasprotja nikoli ne bode. Vnanje družbe so izvolile sledeče gg. zastopnike : kmetijske družbe v Gorici, Opavi, Solnogradu in Trstu: g. predsednika Ivana Murnika-a; kmetijska družba na Dunaji: g. podpredsednika Josipa Fr. Seuniga in kmetijske družbe v Gradci in Lvovu: g. tajnika Gustava Pirc-a Društveni tajnik poroča o delovanji društvenega odbora 1. 1890. Kmetijska družba je kaj veselo napredovalo, število udov je že nad 1900. Podružnic šteje družba že 46 in ker se ima daneB dovoliti ustanovitev še peterih, štela jih bode 51. Veselejše je pa še to, da podružnice neso samo na papirji, marveč, da jako krepko delujejo, kar se vidi iz „Kmetovalca" ki je vedno poln vabil k občnim zborom podružnic, katere so si napravile z denarjem, deloma mej svojimi člani nabranim, s tombolami, kakor tudi 8 podporo državno in deželuo, mnogo koristnega, posebno veliko kmetijskih strojev. Blejska podružnica napredovala je že tako, da ima svoje lastno poslopje, novo sušilnico. Kar se tiče zvršitve sklepov lanskega občnegA zbora, je izvedel osrednji odbor sicer sklep o napravi preptnjire za vzrejo in cenejšo dobavo Čistokrvnih plemenjakov tistih pasem, s katerimi zboljšujejo na Kranjskem domače pleme, ali brez uspeha, ker deželni zbor kranjski ni dovolil potrebnega denarja. A osrednji odbor misli, da mu bode mogoče ob ugodnejših razmerah izvesti zasnovano reč v največjo korist kranjski živinoreji. Kar se tiče razdelitve drevja iz družbine drevesnice, oddalo se je lanHko leto 10.000 visokodebelnega drevja udom in je način oddaje v obče ugajal, le nekoliko neprilik je bilo, katerih so pa udje sami krivi, ker so bili s svojimi naročili prepočasni in se neso držali določenih rokov, zaradi česar bode osrednji odbor uasvetoval za oddajo drevja neko malo premembo Sklepe o prodaji z državno podporo kupljeuih bikov plemenjakov rešil je osrednji odbor tuko, da jih bodo odsihdoh kmetovalci dobivali za polovico kupne cene in brez dražbe. Deželni zbor dovolil je v to svrho 4000 gld. in oddaja plemenjake po istem načinu, kakor kmetijska družba. Glede sklepčnosti občnih zborov stavil bode osrednji odbor posebeu nasvet. V „Kmeto-valcu" se po lanskem sklepu zdaj priobčujejo tržne cene Ljubljanske in Dunajske. Podkovsko šolo vzdržuje kmetijsko ministerstvo in daje družba brezplačno le proster. Poslopje je letos G. januvarja pogorelo, pa je bilo pravilno zavarovano, tako da nima družba velike škode, če bode treba kaj dodati, bode pa poslopje zato imelo novo streho i u popolnoma nove strope. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Cesar in mesto Gradec.) Kakor znano, odšla je bila te dni iz Gradca deputacija akademičuega senata in mestnega zastopa na Dunaj prosit cesarja, da bi prišel k polaganju temeljnega kamna za novo vseučilišče. V nemških listih čitamo, da je cesar to prošnjo odklonil in deputaciji rekel, da za to nema časa. Tudi pri povratku z Reke v Išl se cesar v Gradci ue bode ustavil. — (Čujte, čujte!) „Hlas Naroda" priobčil je vest z Dunaja, da nameravani posebni vlak slovanskih poslancev na Praško razstavo izostane z ozirom na nemško levico, ki bi uteg-uilato zmatrati za politiško demonstracijo. — (Konfiskacija.) „Slovauskega Sveta" 11. štev. z dne 10. t. m. bila je zasežena zaradi konca spisa. „Ilirstvo pa Slovenci", potem v „Pogledu po slovanskem svetu" dvoje zaglavij : „Dunaj iu Praga" in pa „Manifestacija za potlačene narodnosti". Uredništvo priredilo je drugo izdauje, katero nam jo došlo. — (K veselici,) katero priredi pevsko društvo „Slavec" jutri v korist Prešernovemu spomeniku na Koslerjevem vrtu, vabi vse društveuike odbor „PiBateljskega društva". — (Izlet pevskega zbora „Glasbene Matice" na Bled.) Posebni vlak odhajal bode 21. t. m. iz Ljubljane ob 520 zjutraj in prišel v Lesce ob 7., vračal pa se bode iz Lesec ob 9. zvečer in dospel v Ljubljano ob 1030 zvečer. Posrečilo se je dobiti znižane cene tudi za I. iu II. razred. Stala bode torej vožnja z odpravo tja in nazaj: 1. razred 2 40 gld., II. razred 1 60 gld , III. razred 80 kr. Vožnji listki se dobivajo samo do petka zvečer pri g. Pavlinu. Kdor bi se oglasil pozneje, ne mogel bi se posluževati posebnega vlaka. — Koncert, katerega vspored objavimo pozneje, obeezal bode mnogo zelo zanimivih točk. Pisateljsko društvo sklenilo je, da se udeleži tega izleta korporativno. Sploh bode, kakor se kaže, 21. junija zbrana na Bledu vsa slovenska inteligencija Ljubljanska. — (Brzovlak na razstavo v Prago,) ki ga priredi g. Jos. Pavlin, imel bode dva dela. Prvi del pojde iz Ljubljane dne 2 6. junija ob 5. uri 30 minut popoludne, drugi del iz Zagreba isti dan ob 4. uri 30 minut popoludne. Vlak se bode ustavljal v Litiji, Zagorji, Trbovljah, na Zidanem niostu, Laškem trgu, Gelji, Št. Juriji, Poljčauab, Pragar8kem, Mariboru, Špielfeldu, Lipnici i. t. d. Večerja bode v Mariboru, zajutrk na Dunaji, obed v Brnu. Povratna vožnja dovoljena do 25. julija. Vozni listi dobivajo se le do 24. t. m. opoluduo in stanejo iz Ljubljane v Prago in nazaj po razredih 14 gld. 80 kr., 26 gld. 60 kr. in 36 gld. 60 kr., iz Zagreba 17 gld. 20 kr., 27 gld. 60 kr. in 38 gld. Priporočamo to podjetje najtopljeje vsem rodoljubom, katere opozarjamo na dotične inserate. — (Na krojaško-obrtnem učili Sci v Ljubljani,) koncesijovanem od c. kr. deželne vlade, prično tekom prihodnjih mesecev prvi tečaji za pouk v pri k rojevanji. Tečaji za moške krojače trajali bodo 3—4 tedne; za dame pa 2—3 tedne. Oglasila vsprejema in natančneja pojasnila daje vodstvo učilišča pod naslovom: M. Kune v Ljubljani. — (Izpred porotnega sodišča) Pri včerajšnji prvi obravnavi zatožen je bil 22 letni kmetski fant Jožef Snoj iz Nadgorice pri Črnučah budodel-Btva težke telesne poškodbe. Dne 1. oktobra, ko so šli potrjeni fantje v vojake, je zatoženi spremljal Gregoriča in Kurenta in več druzih fantov v Ljubljano. Ločili bo se na Jezici, kjer so fantje še pili, zatoženi Snoj pa je Šel v Ljubljano k svoji sestri, da bi, kakor pravi, od nje dobil kaj denarja. Gre-gorič in Kurent sta potem zašla v Ljubljani v go-Btilnico k Jožetu na „lepera potu", nasproti tabačni tovarni, kjer sta nekoliko vinjena prišla v kreg z drugimi v gostilni navzočuirai fanti iu pri tej priliki dobil je Gregorič zaušnico, da mu je tekla kri iz nosa, na kar sta Gregorič in Kurent proti 1 ,1. uri popoludne, ko se vračajo delavke v tobačuo tovarno, ostavila gostilnico. Iz Viča pa je šel Janez Novak in še dva druga fanta, kateri so bili v vojake potrjeni, v L jubljauo k svojemu polku prav mirno in ž njimi šle so tudi tri dekline, ki delajo v tabačni tovarni. Kakor priče dekleta izpovedujejo, je Gregorič kar na jedenkrat J aneza Novaka brez vsa-cega uzroka udaril po glavi, potem še drugokrat in ko je Janez Novak ne pripognil, da pobere kapo, sunil ga je Jože Snoj z nožem v desno stran hrbta, da se je Novak takoj zgrudil. Jedna dekle je za-upila: »Bog pomagaj, nož!", druga pa je videla, kako je zatoženi Snoj kakor divji skakal in upil: „Se ga bom!M, da se mu je iz vrst tabačnih delavk klicalo: „Ali si človek ali si hudič!" Snoj in Gregorič sta ubežala, Novuka pa so prenesli v bolnico, kjer je ležal 50 dnij, ue da bi le nekoliko okreval. (Glede tega fakturna čuli smo inej občinstvom in tudi iz ust zdravnikov veščakov c deželni bolnici jako pikre opazke, katere so zares osnovane. Ranjeni Novak ležal je 59 dnij, torej skoro dva meseca v bolnici, ne da bi so mu bila rana preiskala. To jo faktum, kajti, da se je preiskala, moral bi se najti več centimetrov dolg odlomek noža. Tako pa so čez dva meseca iz bolnice odpustili ranjenca z nožem v plučah! Ali ni to gorostasno V) Mati vzela je Novaka domov, ker mu je bilo v bolnici mučno in ga r/Jletna mati ni mogla obiskavati vsak dan. Doma lečili so ga zdravniki, seveda brez upanja, da se ozdravi. Desna pluča so že nekoliko gnila in smrdeč gnoj tekel je iz rane, kakor še danes. Dne 38. decembra pa je mati zapazila, da štrli iz rane kos precej velikega žepnega uoža, katorega je s škarjami potegnila iz rane. Poškodovani Novak, prej lep fant, sedel je danes kakor senca pred sodiščem, ves je uničen in nikdar več ne bode ozdravel, hrom bode vse življenje. Zatoženi Snoj ne taji, da je Novaka udaril, a ne z nožem, ampak s pantom za okno. Izgovarja Be tud', da je bil zelo pijan. Porotniki (načelnik g. Ferdinand Souvan) so njim stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili, sodišče pa je obsodilo zato-Ženca Snoja, dasi je prestal že 3 tedne zapora v Križankah in bil več mesecev v preiskovaluem zaporu na Žabjaku, na štiri leta težke ječe, poostreno i postom vsak mesec, temnico in trdim ležiščem vsacega 1. oktobra in to zaradi velike surovosti, s katero se je napad in to brez uzroka izvršil. Novaku ima plačati obsojenec 100 gld. za bolečine iu 100 gld. za zgubljeni zaslužek. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji drugi obravuavi zatožena je bila 441etna delavka Marija Hočevar iz Vrhpolja, župnija Nevlje pri Kamniku, hudodelstva umora, ker je svojega nezakonskega Bina Blaža, katerega je povila dno 1. februarja 1801, le pet dni dojila, potem pa popolnoma izstradala. Dala mu ni pot dnij prav nič uživati, potem pa, ko je otrok le vedno kričal iu so žlahtniki v hiši, brat in svakinja jo svarili, naj da otroku jesti, po jedno žlico kravjega mleka na dan, včasih pa tudi ne, tako da je njo otrok dne 19. februarju t. 1. faktično glada umrl.. Zdravniki veščaki so izjavili, da je bil otrok popolnoma izstradan (abgezehrt), sama kost in koža, notranji ogled pa je pokazal, da se je drob skrčil na črtitino naravne velikosti. Zatoženka je, ko je otrok glada umrl, svojega brata naprosila, naj gre ž njo k žaudarmom v Kamnik, da se Bama ovadi. Storila je to iu tudi pri obrav- navi vse priznava. Storila je to, ker je imela Se troje nezakonskih otrok in se lih ni upala a čim živeti, ko bi morala streči še četrtemu otroku Blažu, ker nezakonski oče tudi ničesar nema, da bi jej dal. Zatožena je jako simpatična oseba po postavi in po obrazu, doslej še nekaznovana. Ko je pa sodišče stavilo že uprašanjn na krivdo, nasvetu je zagovornik gosp. dr. Abačič, naj bi se dodalo uprašaoje, je li zatoženka storila vse pri pravi pameti, ali pa v zmotnjavi. Državni pravnik dr. Kavčič odgovarja, da sicer obravnava ni ničeaar v tem zmislu pokazala, a da se stvar na vse strani popolnoma pojasni, nema nič proti temu, da se do-kazilna obravnava zopet prične. Sodišča predsednik, nadsodni je svetovalec L e v i č n i k, po daljšem posvetovanji naznani sklep sodišča, da se dokazilna obravnava zopet prične in se zaslišata zdravniška izvedenca dr. Piutar in dr. Schuster, katera pa odločno izjavita, da je bila zatoženka popolnoma pri zdravi pameti. Porotniki (načelnik g. Ferdinand Souvan) so uprašanje na umor jednoglasno potrdili in sodišče obsodilo je Marijo Hočevar zaradi hudodelstva umora na smrt. Ko je zaslišala zatožena obsodbo, je vskliknila: „To pa vender ne!" — (Arabsko-maročanska družba) ustavila se je na svojem potu tudi v Ljubljani in je priredila včeraj v reudtni dvorani prvo predstavo, danes ob 8. uri zvečer je druga, jutri tretja in zadnja predstava. Družba je na dobrem glasu in se odlikuje po svojih nenavadnih in smelih produkcijah, katere vzbujajo celo izredno priznanje telovadcev veščakov. — (Romarji v Meko.) Iz Trsta se poroča, da je mestni zastop sklenil, da bo obrne do L!oyda, naj družba glede na nevarnost kolere ne prevaža na svojih parobrodih muhamedanskih romarjev. V spomin so nam še žive razprave in bojazni, ki so se godile lansko leto, ko se je toliko govorilo o tej zadevi. Umestno bi bilo torej, da L!oyd ustreže tej želji ter odstrani eventuelno nevarnost. ' — (KopeVji v Piranu.) Ministerstvo notranjih zadev dalo je dovoljenje, da se osnuje v Piranu družba na akcije „Stabilimento balneare Pirano". — i Morski volk.) V bližini Kačjaka ob Vinodolski obali opazili so nedavno pet do šest metrov dolgega morskega volka. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 13. junija. (Zbornica poslancev.) Trgovinski minister predložil vladno predlogo, da sc v državni proračun postavi na račun predujma 500.000 gld. za avstro-ogerski Lloyd. Dunaj 13. junija. Cesar dopoludne po običajnem cerernonijelu kardinalu Gruschi dal baret na glavo, vsprejel pozneje Gruscho v zasebni avdijenci in dovolil, da se mu predstavijo papeževi odposlanci in nobelgardisti. Budimpešta 13. junija. (Zbornica poslancev.) Baross predložil zakonski načrt o nakupu ogerske proge avstro-ogerske državno-železniške družbe. Izročil se je komunikacijskemu in finančnemu odseku. Peterburg 13. junija. „Journal de Saint Petersbourg" : White, ki ga je v zadevi izseljevanja Židov baron Hirsch semkaj poslal, zopet odpotoval. White bil pri vrhovnih upravnih oblastvih ugodno in dobrohotno vsprejet. Ruska vlada bi z zadovoljstvom pozdravljala, ko bi pohod AVhitea bil uspešen. Razne vesti. * (Češka razstava v Pragi) je vedno dobro obiskana, posebno v nedeljah in praznikih. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo, ko je število obiskovalcev poskočilo na blizu 40.000. Skupno število obiskovalcev, kar jih je do/.laj bilo v razstavi, presega 350.000. Vedno prihajajo od raznih stranij posebni vlaki z obiskovalci. Čehi iz ogerske pre-stolice in mnoge Ogrov ž njimi prišli bodo o svetem Petru in Pavlu s posebnim vlakom in bo je sestavil za to poseben odbor, ki vabi vse rojake, da se obilno udeleže tega izleta k razstavi. * (Vesuv. ) Iz glavnega kraterja Vesuva dviga se dim namešan s pepelom. Izliv lave napreduje počasi. V kraterji vulkana in v žvepljenih jamah v Puzzuoli bo čutijo močni podzemski sunki. * (Velika zgovornost.) Pri razpravah angleške poHlaniške zbornice o irskem zakonu glede nakupovanja žemljic bilo jo 2400 govordv. Samo poslanec Sexton govoril je 299 krat. * (Volilen stroj.) Elektrikar Moreau v Dru8elji izumil je volilen stroj. Na jedni strani bo gumbi z imeni kandidutov, na katere gumbe se pri- tisne in stroj podaje na drugi strani že gotov skru-tinij. Če ae dogodi kaka nerodnost, zazvoni zvonček. * ( N e nrrrt -vOt otIi ar-si y-m awpet~z*-čeli. Žandarji pripeljali so 46 hlapcev aeeega posestnika v okrožno jetnišnico. Devet iz mej teh po rva! je bil sodnik v Szent-Tornyi, ker so bili obdolanni, da bo hujskali svoje tovarile. ž njimi pa je prišla cela tolpa oborožena s palicami, boži in vilami ter hotela napasti občinsko hišo. Sodnik opominjal jih je naj bodo mirni, ko pa vse ni nič pomagalo, prišlo je 20 žandarjev s nasajenimi bodali. Obkolili to množico in po trdem boji užugali 46 upornikov, katere so po dva in dva skupaj zvezane gnali v zapor. * (Viharji.) V raznih krajih na Češkem in v Galiciji napravili so hudi viharji zadnje dni veliko škode na polji in tudi na poslopjih. V nekaterih krajih izstopile bo vode in preplavile okolico. Tako je bilo v Bndejevicab preplavljenih več mestnih ulic in kolodvor. V mnogih krajin pobila je toča in uničila vso žetev. * (Nesreča v vojašnici.) V Rzeszovu ba-sal je neki podčastnik puško, ko se mu ta sproži in strel zadene blizu stoječega vojaka v prsi. Zadeti vojak omahnil je in obležal kakor mrtev. Podčastnik, misleč, da je vojak mrtev, bežal je iz vojašnice in se ustrelil z revolverjem, da je bil takoj mrtev. Zadeti vojak omedlel je le vsled straha, ranjen je le lahko, kakor so spoznali zdravniki, ko bo ga prenesli v bolnico. * (Nesreče po nevihtah.) V okolici Po-žunski zgodilo se je pri zadnjih nevihtah več nesreč. V St. Miklošu vzela je voda jednajstletuo deklico, katero je ubilo nanjo padajoče skalovje. V Neustiftu ubila je v gozdu strela dva dečka okolu 15 let stara. Tudi v Polunu bil je pretekli teden čutiti potres. * (Bdenje za stavo.) V Ameriki izmislili so Bi nov sport. Začeli so bdeti za stavo. V San Frančišku jo bdel neki W. O. VVoodford 158 ur in 48 minut z vedno odprtimi očmi in dobil prvo darilo 20 funtov sterlingov (200 gld.) Drugo in tretje darilo po 10 in 5 funtov sterlingov (100 gld. in 50 gld.) dobila sta dva gospoda ki pa sta bdela samo po 95 ur potem pa odstopila. Medicinci opa-zovali bo dobitelja prvega darila ter so izrekli, da bi Mr. VVoodford zblaznel, če bi se bil še nadalje silil z bdenjem. * (Kazstreljena šola.) V mestecu Darg-kobu v Turski guberniji v Rusiji podkopali so neznani zločinci tamošnjo šolo ter jo razrušili s smodnikom. Deset oseb je ubitih, dvanajst smrtno ranjenih. Poslopje je po vsem uničeno. Uzrok zločina ni znan. * (Električno rovanje zob.) Več odličnih medicincev in zobozdravnikov Londonskih pozval je nedavno predstojnik zavoda za medicinično elektriko, da so bili prisotni pri nekaterih operacijah, ki so se vršile s pomočjo elektrike. Uspehi bili ao popolnoma povoljui in uobeden pacijentov, katerim so se pulili zobje na ta način ni čutil, ni-kakih bolečin. V vsako roko dobil je patient kon-duktor električnega aparata in klešče operaterjeve bo tudi združene z električnim tokom. Na ta način izvrši se operacija brez vsake bolečine. * (Tehtanje gostov) Angleški prestolonaslednik princ Waleški, ki i Sandringhamu z upravo kneževsko gostoljubnostjo vsprejema goste, lotil se je Čudnega sporta, da se morajo tehtati vsi gostje, ko dohajajo in odhajalo. Navadno ostajajo teden dnij. Princ vodi poseben zapisnik, katerega mora vsak gost podpisati. Pripovedujejo, da taki gostje, ki se ne zrede mej časom, ko se v Sandrighamu izbrišejo se, brez usmiljenja iz liste povabljencev. Ne* kateri, ki so bili tako nesrečni, da so celo shujšali, natrpali so si žepe s kosci svinca preden so stopili na tehtnico. ----- Zalivala. Podpisani odbor se toplo zahvaljuje častitim rodoljubom za podarjene dobitke in darila v denarjih, ker so nam a tem k gmotnemu uspehu veliko pripomogli; dalje gospodom telovadcem „Ljubljanskoga Sokola" za prirejeno telovadbo; gospodom pevcem si. društva ,Slavecu za izborno petje; si. društvom: Ljubljanskemu in Zagorskemu „Sokolu", .Slavcu", Čitalnici Šišenski, S t. V idski in Vrhniški, ker nas je njih udeležba z zastavami jako razveselila in navdušila; častiti deputaciji Kranjske čitalnice, gostom iz Borovnice, Ilirske Bistrice in sploh vsem, kateri so kaj pripomogli za nepričakovano sijajni vspeh naše slavnosti, bodisi s sodelovanjem ali z udeležbo. Nadalje se iskreno zahvaljuje častitemu domačemu pevskemu zboru, osobito neutrudljiverna pevovodji gosp. A. Štamcarju, kateri je zbor v kratkem času tako dobro izvežbal, da je vae častite udeležence iznenadilo; al. domaČi požarni b ram bi, katera je tako lep red vzdrževala; Častitim domačim delci eto m, katere so s svojo prijaznostjo in v narodni opravi, pri vsprejemu in pri loteriji jako dobro sodelovale; si. c in kr. vojaški in Domžalski godbi, kateri sta z jako dobro sestavljenim vsporodom slovanskih skladb, napravili nepopisno splošno zadovoljnost in veselje. Za odbor Viško-Glinške Čitalnice: Jakob Traun, Janko Traun, predsednik. tajnik. Narodno-gospodarske stvari. (Poslano.) C. kr. priv. zavarovalno društvo „RIUNI0NE ADRIATICA Dl SICURTA" (Jadransko zavarovalno drnštvo v Trstu.) Pri občnem zboru dne 21. maja t. 1. predložilo se je poslovalno poročilo za 1. 1890 — dva-inpetdeseto — odkar obstoja društvo. Izmed mnogih številk tega poročila in računskih sklepov, navajamo nastopne- posebe: I, Zavarovanje na življenje. Police-, katere so bile tekom I. 1890. izdane za zavarovanja na kapital, glase se vkupe na gld. 10,203.303 -—, a za zavarovanja na rente na gld. 14.419 —. Koncem leta iznaša zavarovalnina na kapital okroglo oseminpetdeset milijonov goldinarjev, a zavarovalnina na rento gld. 142.097*^—>. N' Iz zavarovalnih pogodb, sklenenih za slučaj smrti ali pa na učakanje določene starosti izplačalo je društvo 1. 1890. gld. 963.487 —. Raz ven tega prihranilo se je še gld. 177.776-— za še nedoločene škode. Rezerva premij iznaša okroglo 11 a/4 milijonov goldinarjev, a prirastek za lastni račun gl. 973.392'—. II. Elementarno zavarovanje (proti ognju, toči in nezgodam prometa.) Dohodek iz premij t«'ga oddelka iznaša gld. 7,919.685—. Protizavarovanja zahtevala so gl. 2,924.027-—, a škode, od katerih so se odbili deleži za proti-zavarovanje, gld. 3,764.153 — Raz ven tega prihranilo se je za še nedoločene škode gld. 290.751 —. Rezerva premij iznaša gld. 1,646.504'— por-tefelj večletnih zavarovanj okroglo 20 l/i milijonov goldinarjev. Oddelki za zavarovanje proti nezgodam so skupno nanesli več ali menj izgube; dobiček pri zavarovanji na življenje in prebitek obresti j pa omogočijo venđer, da se določi dividenda na gld. 450"— za vsako delnico. i Prirastek k rezervam v zadnjem poslovnem letu iznaša gld. 1,082.420'— iste so iznašale dne 81. decembra 18'JO okroglo 14 '/a milijonov gold. V tem občnem zboru bil je mesto umrlega generalnega konzula gospoda Herman barona Lutterotha, izvoljen kot ud ravnateljstva predsednik c. kr. mornarskega urada v pokoji, gospod dr. Avgust baron Alber pl. G 1 ;i n h t a t te n , a zopet pa so bili izvoljeni gospodje Karo! baron B e i n e 11 za uda ravnateljstva in gospod G e o r g A f e n d u I i za revizorja. Glavni zastopnik c. kr. zavarovalnega društva „RIUNI0NE ADRIATICA Dl SICURTA" (Jadransko zavarovalno društvo v Trstu) za Kranjsko je gospod J. P ER D AN, trgove« In hišni poaeatnlk na cesarja Joiefa trgn v Ljubljani. (495) Za vnaujo porabo, 3olqčine udov, protinske in revmatično bolezni In vsakovrstna vnetja so z gotovim uspehom ozdravijo z Moll-ovtui »Francoskim žganjem". Steklenica stane .90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po pofttncni povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuoklaubon 9. V lekarnah po deželi sahtovaj bo izrecno Moll-ov preparat a njegovo varstveno anamko in podpisom. 6 (4 7) »■■•■•a111 Mr' r i mt"i7 „LJUBLJANSKI ZVON" ■S •tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 3Q kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tllll................llUIIITTWf #9» Tujci: /'lif/jnaija. Pri Malici: Vito« pl. Vesel is Serajeva. — lloflf-mann iz Trsta. — (iorinau, Laad. Forstopr i Dun»ja. — Brilej s Vrhniko -r- Stoindorfar '* Kaumegorie«. — Bruger is Dunsjskega Novega Mesta. Pri Nloiin Goisl, Preget, Gruber, Zeller z Dunaja. — SchUlter iz Gradca. — Rilhrtl is Prage. — MUlIer is Eelcheiiberga. t* Pri avsirljaksra cesarji : Srfien s Dunnja. Pri bavarskem dvoru: Mlinaric, Mtillor, Natale Iz Trsta. Pri juio*>ui kolodvoru : Gadmar s Keke. — Cop iz Most. — Sohslba iz Monakovcga. — Sohuller iz is Kutne Meteorojogično poročilo J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-' 1 trovi Nebo Mo-krina v mm. ca .2. ca 7. zjutraj *J. popol. 9. zvečer 7811 s*. 7332 ■<■■ 736*9 mm. U-2° C 12 8° C Sl. STB. sl. svz. sl. svz. dež. jasno jasno 010 ». dežja. 3Z)-u.naJs3sa, borza dne 13. junija t. I. (Isvirno tclegratično poročilo.) m t\ ' il' včeraj — tlim.-- Papirna reuta.....gld. 92 6^ _ K1.1. 92f>5 Srebrna renta....., 92 50 — , 92 40 Zista ronta......, -110 90 — „ HI 10 &V„ marčna renta.....IO2 40 — „ 10945 Akcije narodne banke . . „ 1014■ — — „ 1015 — Kreditne ahcije......fOO— — „ 299 78 London.......„ H6fl-» — , 11730 Srebro........r :->•,'.— — „ — Napol......... ' „ 9 25 — . 928'/, C. kr. cekini .... „ .vM — p 5 54 Nemško marke..... „ {S>7*V6 — , 57 55 Srednja temperatura 1&-V1 za 3'3° pod normalom. najboljšo zdravilne In oa valujoče pijuec. ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in erevnih bolesnih, pri boleznih ledic in mehurja in jo priporočajo nuj prvi zdravniki kot bistveno podplralno sred-n > |>ri Kar-lovovarških /ilriu i jciijik in zdravljenji po rabi teb toplic. (6— 3) Za obrtnijo išče se sodrugr ki bi imel nekoliko gotovine, katera bi se jako dobro obrestovala. — Natančneje pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (4w_2) Prememba stanovanja. Vsem' p. ti. čast iti m damam usojam se naznaniti, da sem se preselil« iz prejšnjega stanovanja aa 3WCostx3.i trg ix. št- ' ~ ' ' (nasproti magistratu) in da izvršujem kakor poprej obrt is Izdelovttnje Ženskih oblek po journalu in to,po naJfluejAeiu okusu. Vnanjim rmr<>čil< mi blagovoli naj se Jopica, katera se života prileze, kot uzorec priložiti, kakor tudi dolžino krila na/, osni ti Tndi u6enK«» sr takoj vs prej mejo. — Za mnogobrojna naročil« prosi in se priporoča uljudno Josip ina. Jean (503—1) Šivilja ta dame. I V moji zalogi je izšlo ravnokar sloveče delo de Amicisovo Srce, z dovoljenjem pisateljevim preložila Janja Miklavčič, učiteljica — Štirje zvezki, vsak z barvano podobo na zavitku, Cena vsakemu zvezku 30 kr., po posti 23 kr. Dalje priporočam drugo knjigo Nazornega nauka, ki bode' izvest im dobro rabila slovenskim - ljudskim šolam in obsega 10O barvHiilli podob sa prvi pouk najvnžnejAili atrnpenllt In pitomih ruslHn. Slovensko izdajo priredil Ivan Tomšič, učitelj na o. kr. vadnici in okrajni* šolski nadzornik v Ljubljani. — Cena 3 gld. 50 kr. Opozarjam tudi na knjigo j¥fiNC tlom.tč«' /Jvali. napeto na trden nepretržen popir, obseaajofio nafta domačo živali v podobah brez pojasnjujnčega teksta. — (ena samo 70 kr., po posti 85 kr. Končno opozarjani na nedavno izšlo knjižico Tiun Ling\ kitajski morski razbojnik, cena SO kr., po polt) 23 kr. in na knjižico " Kako je izginil gozd. Povest. Spisal 11. Ilopfen, preložil Anton Puutck. — ('ena 20 kr., po pošti 23 kr. r5oi-D Janez Giontini v Ljubljani. "C 1 S

i Preobleke. .. Mikusch tovarna dežnikov Prostovoljna dražta bode rtu«, i,i. in ■<». jiiiiijii v Flsclier-Jevl hisl na lioiiu'i't-siicill li'U'ii šl. f.l. — Trodajale sv bodo slike, posodje, posteljina in druge manjše stvari. Čitaj in čudi se! Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katere jedini zastopnik sem jaz, so ni i je naročilo, da naj vso zalogo finih žepnih ur za vsako ceno spečam in prodam in zatorej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo žepno nro v slatoimitiraueni o krovu za nečuveno ceno 2 gld. 80 kr. in dobi poleg tega vsak naročnik, ki se Bklicujc na ta list, Se prekrasno, fino pozlačeno (430—3) urno verižico z zapornico sastoiij. Dre pošlje po poštnem povzetji Dunajska komisy~ ska zaloga ur S. Blodeh II 3 Sohreigasse 9 S. NB. Neugajajoče se brez ugovarjanja nazaj vzame. Pivovarna bratov Kosler-jev. Usojam se slavnenm občinstvu Daj\iljudncje naznaniti, da bodem z dnem 10. junija prevzel restavracijo pivovarne bratov Kosler-jev in isto otvoril v novo opravljenem Yrtu jI Cekinovem orali Za dobra, pristna vina, okusna gorka in mrzla jedila je skrbljeho, nič manj pa tudi za točno in prijazno postrežbo. 99"" Od 14. t. m. začenši točilo se bode - dokler ne potečo — vsako nedeljo obljubljeno Bock-pivo. Za mnogobrojni obisk se priporoča ss odličnim spoštovanjem (491— 3)1 restavrat6r. 1 566^ 1- Razigrani klavirji prodajajo se ceneno. (508—1) •i. «.iovriM f LaUermanoTem »revoređn. Podpisaneo vabi slavno (občinstvo in mladino na prijazno obiskovanje. 5ii) H. MICHEL. Kwizdov J?§^ korneuburski redilni prašek za konje, govejo živino, ovce. Th prašek rabi se v vseh večjih hlevih z najboljšim uspehom že skoraj it trideset let, osobito kadar živina ne žre ali kadar slabo prebava. Prašek zboljša in množi mleko ter krepi izdatno odporno silo živali proti kužninam. Cena za zavitek 70 kr., »/, zavitka 35 kr. Pristno blago ima zgorenjo znamko ter se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah avstrijskih in ogrskih. Po pošti razpošilja so vsaki dan z glavne zaloge : Pran J. 14*%Izda e. in kr. avstrij in kr runiiinski založnik, okrajni <5) leknr v Korneiiburgu pri Dunaji. (104) F 1». 1 s Glcichcnbcrški Ivanov vrelec (Gleichenherger Johannisbrunnen) je jl»oljsji in ini|oi«tfv\si\ htfaji lina. in je vinom alt Nudniiu sol. oni. /mešana z (427—H) najizvrstnejša svežilna pijača, Dobiva se v LJubljani pri trir.: Peter Lassnlk-u Mihael Kast-ner-Ju, F. S. Rojnik-u, J. Klaver-Ju, J. Trauu-u, Fr. Oroiku, v hotelih, restavraoljah ln gostilnah. Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani. i § v v V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani sta izšli povesti: Med knjigami in Uudmi. t'eski spisal N. C'ecli, preložil 1. Skalar. DokturHolman. Božična povest. Iviiiki spisal .ti. lto|mi, preložil I. J. Štefanov. Cena 25 kr., — po pošti »O kr. (33—43) ♦ Na najnovejši in najboljši način $ IIItlotll<- I *«*ke In zobovja \ ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- * ♦ »»»Ja in vse sobne operacije, — odstranuje ♦ ^ zobne boleelne z nsmrtenjem živca * ♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦ ♦ pol«« Hrader-kcga čevljarskega) aiontu, I. nadstropje. ♦ Mični uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. UzorČne knjige za krojače, kakeršnih še ni bilo, ne-frankovane in le proti uložbi gld. 20, kateri se odra-čnnajo, kadar se blago naroči. Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za biiard in igralne mizo, loden tudi nepre-močljiv za lovske suknje, blago, ki no smo prati. Popotni plodi gld. 4 —14 itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne conih cunj, ki se ponujajo od vseh stranij in bo komaj krojačevega plačila vredne, obrne naj se na tvrdko Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume se, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za Vi milijona gld. avst. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini; vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci no razpošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej sleparija, če nekatere trgovine s suknom vzlh; temu in seri raj o uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nakana takega postopanja jo očividna. OmihiiUI. ki mi utfujnji.1, ao /lunonjujo ali ho pa tlenttr vrno. I larva, dolKUBt, cena nuj no pri naročbi ostankov nazniitii. Razpošilja se le proti povzetju, nad gld. 10 — (93—1«) franko. Oupteoviiujo v nomččiiii, madjar&čini, čoščiui, poljščini, italijanščini iu francoščini. Dr. Roso životni balsam je nad '.10 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče domače sredstvo. (MMf*) Velika steklenica 1 gld , mala iiO kr., n» pesti 80 kr. več. Na vseli delili zavojnine jo moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka. 35» bt Zalogi- skoro v nefa lekarnuli Avstro Ogrske Tam Be tudi dobi 'rasko nniversalna domače m.ilo To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoga sknanja, ojstenje, /.rojenje in letenje ran ter polog tega tudi blaži bolečine. \ skatljicali |»o :».", Kr iu ^v-1 26 kr. Pa pora '» kr. \ ec. ^ Na vseh dolih zavojnine je moj .i tu dodana zako- nit o v ari tvena zn amka. G-lavna zaloga, B. FRAGNER, Praga, it. 208-204, Mala itraia, lekarna ,,|tri ix\w\\\ orlu". j0fT~ 1' o '. t m a raapolil jatev vsak dan. "^tS KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Svinčniki j iz tovarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v i Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za ! dijake, risarje, arhitekte, stenografa, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice. Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa. Pismeni papir super-fini miniaterski, izborno fini mi-nisterski. fino-fini za urade (surogat narejen brez lesa), srednje fini za urade, navadni za urade, super-fini dokumentni papir in konceptni, plavkasti konceptni papir (surogat, narejen brez lesa); fino melirani konceptni papir, japonskega dokumentnega papirja imitacija, tanki per-gamentni zavoj ni papir, pergament za ukuhnine, steklenasti in gladilni papir. Tinta najboljši* vrste: tankotekoča kopirna tinta za pisarnice, Pariška kopirna tinta, vijolasta ali črna, intenzivno črna tinta (za pisarne), izborno lina črna univerzalna tinta, dobličeva tinta, cesarska, antracenska, alizarinova in av-lografska tinta in posneniovalna tinta za hektografe. (4r><;—2) '^er<'^e^^^^^^^^'^^^e^^e^^e^^e^^e^^e^^e^^^^e^^e^'^^^e^^^^^e^^^* Velikanski uspehi! Velikanski uspehi! Župnika Sob. Kncippa krepilna jestiva, kakor: /tlritviliiu luiva. s;.....»sliuski hrcpilni nili. Uir- plllia moka Sa juho. Iurpilni siilioi-. r< .iiua .....ka /,« «let*o so neobhodno potrebna zdravim in bolnim za iilrjenjo in v/.dr/.auje xt ^uh. |eatlv, al«,,« ..log. v Ljubljani; I« DUMJi, VMjOaSSe 6. ,,,, ■ i. i.. ui:vn:l.. " 3 («18—t) DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK. PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, Človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. prodaja v Postojini g. Vinko Dolschein na vseh svojih se-nožetih v torek dne 23. t. m. zjutraj. (497-1) V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (135—17) pri iii/OKnu^ko-aiiioriHKl pa* i*ol»roriui družbi. I Kolowratring 9 IV WeyringergasBe 7« DUNAJ. Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajae, najceneje ln najhitreje potovanje. 3 f/ift. SO hi: fotografski pri si roj ,.MI(.XO.\-. Velikost vizitnic. Laboratorij 1 gld. f>0 kr. — Natančna navodila in prospekt brezplačno. Večje priatroje, kakor tudi vse opreme, suSilne plošče itd., dobiti je ceneno in dobro pri 13. Gold--vvcln-ti v Pragi* Ferdinandove ulice 28. Trgovina s pripravami za fotografe amaterje. (453—3) Štajerska deželna Rogaška kiselina iz Tempeljske in Styrijske slatine v posebno močnih steklenicah, napolnjenih v novic zgrajenem natakalnem pretluhu, kamor se slatina naravnost izlivu. Te glavbcrjevosolne kisline, katera ni samo izborno Nredetvo proti bolesnim prebavnih, organov, nego tudi jiiko prl|etuu hladi i na pijuni, jaST~ ni /.a in «u j ali ~*4M9 z drugimi kiaefTnumi, katare ao prodajajo pod imenom BRogaške*. Dobiva so pri slatinarstvu v Rogatcu iu na .Slatini in pri glavnib založnikih v Ljubljani: tltlmdn linsl iierj n in Mori ca Uihuut j;» vdovi, kakor tndi v vsoli prodaialnicab mineralniti vod, v specerij-ukih brodajalnioan in drogtierijali, ki so na dobrem glasu. (388—6) Zobozdravnik Sci s?*t »nujo Iiotel »Staclt \Vien* (pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira vsttkl dita od O. do 12. are dopoladne* od £. «lo 5. uro popolnduo OI> nedeljnli in praznikih od f». do ' ,1. ure. Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombo, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela so jamči. (120—i") Največja zaloga šivalnih strojev IjJ ul»lf ana. Nizke oone. Ugodno plačevanje na obroke. — Stari atroji ae zamenjavajo. — Popravki se izdelajo hitro, dobro in (3) ceneno. (.476) m3a»e3a2B»QaXB]KMa: Zaloga piva v Ljulljani prve Graške delniške pivovarne združeni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Funtigamu jo pn n IKZolociTrorslse ulice št. 2*3= pritlično kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj (178 14) najboljše vrste vedno svežega piva iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. Na vprašanja odgovarja točno in frankovano. * * m m ■ i r m m m m n m m Največja razpšiljalnica blaoa 7 Brnu Filip Ticlio, (!><)—18) Zelny trh 21. PRM O Radnička ulice 17. i; i,-|u >m1i i |iruti i ali protlplučilu : l'.i :i-ki'-r.i miktin, motrov 3'10, za celo moiko olileko,

  • J>ro l>;w.o tianin l'M B* —. HrnikoKA atiku«, molrov H 10, ta celo moiko ohlako, boljo liaio lamo gld. 8*—. llrnukt'Ha »ukiin, inotrov :ilti. 7.u Mlfl niotko oliloko, najflnrjio lia/n mino ffUl. l(V7">. llniakoKa Hitkna, črno barvo, metrov B'10, Eiiilnatujoč M saloiuko obleko, jako trajno mmo gld. 0'—. Metra 2, ta OKrlač, v iinjfluoj&ih barvali In blagnib vntali, samo gld. ti-—. Uruhcuutito blago xa |>raujo ( I i »c amo prati, ho jamči), v najnovejaih narisih in barvali, metrov 6*40, ea coto moiko olileko »amii i_ 1 -1 3' —. On! itiauk phiiiieneKa W»«:i. »ukannvo blago, ki to Kino prati in v čudovitih uzorcili metrov (I 4l>, ta culo moiko obleko lamu tf\<\. 4'—. 0£i'i*t|nlo i/- »ukaneu, 1» iVtrtmk dolgo, t;i I 1'JU, čist* volna 10 ietrtink dolgo glil. 4'—; popolnoma crno ■ avlliionimi reiami (kašmirski robec za ialovanjo) gld. 4 60. Blago za ženske obleke v vseh iiarinih tkanja, izvršbah in barvah, nnj-novejta in najeloirant-nojfte za pomladansko in poletno sezono 1MDI/M2. Za celo obleko, dvojno sinko, v dobri bazi 10 m gld. .'1.50 v boljSi bazi 10 m „ fr-— v finejii baSl 10 >» „ B'— v najfinejši lmfci, čista volna 10 m „ 9"— v vclelini bazi, čista volna 10 »i „ 13'— francosko blago. Črni kašmir. saksonski izdolek, gladuk, Erogast ali rožast: loka 10 m, gladuk gM. 450. 1 ob lok a 10 m, progast gld. 5*50 do najfin. vrste. Angleški sefiri (platno), najfinejše in najpraktičneje za domače in cestne obleke. Novol 1 cela obleka v la. bazi 10 >« gld. fj-50. 1 cola obleka v lin. bazi 10 tu gld. 4—, Francosko blago, Platneno blago (aatinl), ki sc sine prati, za kar se jamči. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri bazi . . gld. 280 v fini bnži .... v najfinejši bazi v atlasasti bnži . 8*60 •1-50 G — Jutni zastori, turski uzoiic, kompletne dolgosti prvo bazo gld. Š*50 droge bazo gld 2 50. Tuniški zastori, z zlatom pretkani, z velo-tiinmi progami in čopi, kompletna dolgost v vsob barvah gld. 4-50. Garnitura, S posteljni pregrinjali in prt iz jute. . . . gld. 8'60 iz ripsa ... „ 4'50 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40. kos 80 Dunajskih vatlov. Cena kosu: Knmbnrsko slat vino platno, 5 čotrtink Široko gld. 6*00. RuniburSki oksford, pristne barve, Ia gld. G\">0. KnmburSki oksford, pristne barve Ha gld. 4*50. Sifon, dobro baze, Ji gld. 450, 660, 050 do f»l.*9-—. Domače platno, Štiri čotr-tinko široko, gld. 4*66, 5 čotrtink gld. 6*60. Štefanij »k o platno, pet četrt ink široko, popoluo nadomestilo za platnene tkanine gld. 9-—. Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 850, Ha gld. 5 50. Platneno rjuhe brez Sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10. Kanefas, Ia bazo za posteljno prevlako gld. 6.—. Žensko srajce iz Sifona ali močnega platna, b čipkami, 0 komadov gld. 3 ;>0. iz najboljše Rumburske tkanine s švicarsko vezenino Gkomadov gld. 6*—. Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorci pošljejo so na zahtevan je od vsega blaga zastonj in franko. IS (K I Is,- —-----— kisla voda po natriju in litiju najbogatejša (270—20) Radgonska čista allsalična kiselica. Glavna zaloga pri J. IiININaER-ji v I.Ju l»ljan I. Iti m sk a u. lil*, štev. ti. Prodaja po prvotnih cenah. Št. 4502. Ia. (472-4) C. kr. deželno sodišče v Ljubljani privolilo je vslcd prošnje lastnika gospoda Fischer-ja Hugona prostovoljno javno dražbo njegove hiše štev. 2 v Čevljarski ulici v Ljubljani zeniljeknjižna nloga 27 5 kat. občine mesto Ljubljana, za izklicevalno ceno 20.000 gld. in izvršitev določilo na dan 22. junija 1891 zjutraj ob 10. uri v pisarni za to odrejenega sodniškega odposlanca c. kr. notarja dr. Suppanz a. Dražbeni pogoji, iz katerih tudi sledi, da mora dražbenik pred prvo ponudbo 2000 gld. v gotovini ali v javnih obligacijah po kurzni veljavi izročiti varščine v roke sodniškega odposlanca in da si je prodajalec potrditev prodaje v 14 dneh pridržal, nahajajo se v pregled v tusodni registraturi in v pisarni c. kr. notarja dr. Suppanz-a. Ker je prodaja prostovoljna, ostanejo pri tej hiši uknjižene zastavne pravice ne gledć na skupilo prihranjene. Ljubljana, dne" 110. maja 1891. iMHMMHHa«HHKiHBaarMn^Bnaw ANDR. DRUŠKOVIČ trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo "bogrstto Z Sil O g" o štedilnikov, nagrobnih, križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i, t. d., »ploh vttega \ io atrol&o sj»ao ntijni>jili tovurulHkih eouah. ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskusnjo ! Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. i G. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78. Ito-al«. Iliisti-oviitil. !tl MrnniJ mo