Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001756,247 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si \ 0 BANKA KOPER ^7 "1 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group CMISS e ^ ^ Z7 ^ ; i 1111% Ilirska Bistrica Letnik XIX, št.: 247 g april 2011 «7 co Cena 1,80 € m TISKOVINA z C/3 POŠTNINA PLAČANA C/3 PRI POŠTI — 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO rfMfn im^&ndkn^tm nrffto) ftn tfirjiim (&7(lWsš)M>(nm^3b . lSmsiVimm UB W uiMalum Slovenija v krču krize. Kje so rešitve? OB/S/C POSLANSKE SKUPINE SDS VJUŽNOPRIMORSKI REGIJI 9. maja bodo Ilirsko Bistrico obiskali poslanci SDS-a. Obisk bo potekal v sklopu obiska Južnoprimorske regije. Javna tribuna na temo gospodarstva bo potekala v sejnih prostorih TIB Ilirska Bistrica, pričela pa se bo ob 18.00 uri. Poslanci bodo obiskali tudi nekatera bistriška podjetja; tako si bodo ob 14.00 ogledati podjetje Transport, sledil bo ogled ETE ob 15.00, ob 16.00 uri pa bodo eni izmed naših humanitarnih organizacij izročili donacijo. Sledil bo kratek sprehod po starem bistriškem mestnem jedru in ogled bistriških turističnih znamenitosti. Občanke in občani ste na javno tribuno ob 18.00 uri vljudno vabljeni. IMA F»l_AOU ILIRSKA BISTRICA nkarjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 Ul ILIRIKA Zaupanje, ki bogati Od meseca maja smo vam na voljo za svetovanje glede naložb v vrednostne papirje na stari lokaciji. Obiščite nas v poslovalnici na Cankarjevi 2, vsak petek od 14. do 17. ure ali pokličite na 031 714 373. www.ilirika-dzu.si 080 21 09 ZAČETEK RIBIŠKE SEZONE Naši kraji skozi čas: PEKATETE - TOPOL STRAN 11 Listek: JANEZ BILC, 2. del STRAN 16 Prireditve: PRIHAJA JUAN VASLE! mm 1® Maja Dobrotinšek: KDO BO ZADIŠAL? STRAN M INTERVJU: »Mislim, da smo v Ilirski Bistrici v časih, ko bi se lahko pozicionirali veliko boljše, to je v letih od 1990 do 1995, zelo veliko zamudili. Lego, ki je takrat delovala kot strateška, nismo niti želeli in očitno je tudi nismo znali izkoristiti.« KAKO SMO GLASOVALI... STRAN 2 udeležba: 17,70% ^ 82,30% 19,23% 80,77% ce|je Maribor ** 35,46 % 34,21 % 18,12% ^|| 81,88% 16,32% 83,68% Ptuj 34,24% Kranj 34,62 % 26,36% 73,64% Novo mesto Ljubljana 35,53 % Center 16,68% ^ 83,32% Postojna 32,16 % Ljubljana 30,61 % Bežigrad 21,88% ,<% 78,12% 33,16% 21,92% ^ 78,08% | za | proti S udeležba PIZZERIA BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM ^ 05/710-0-710 • KLEPAR - POPRAVILO PO TOČI - LIČAR - VLEKA - NADOMESTNO VOZILO - CENILNO MESTO MARTINČIČ d.o.o. Bazoviška cesta 42, 6250 Ilirska Bistrica e-mail: avtomartincic@siol.net, www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780, Fax: +386 (0)5 71 00 781 Gsm: +386 (0)41 622 417, +386 (0)41 588 488 Konec februarja je zaključila specializacijo in zelo uspešno opravila specialistični izpit iz družinske medicine zdravnica VINŠEK GRILJ ANDREJA, dr. med., spec. druž. med. Od 1.4.2011 dalje zdravnica dela v Splošni ambulanti 1 in jo lahko izberete kot osebno zdravnico. Ob tej priliki ji iskreno čestitamo ! Veseli smo, da ostaja v našem kolektivu ter ji še naprej želimo prijetno počutje, uspešno delo in veliko zadovoljnih pacientov! Direktor Vojko Mihelj,univ.dipl.ekon in sodelavci Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica RDEČI KRIŽ VABI TEDEN RDEČEGA KRIŽA ■ od 8. do 15. maja Vabimo vas na dogodke v Knjižnici Makse Samsa in na Plaču četrtek, 5.5.2011 ob 19. uri otvoritev dobrodelne razstave fotokluba Sušeč (zbrana sredstva bomo namenili za nakup delovnih zvezkov za osnovnošolce) otvoritev razstave Rdeči križ danes in jutri kulturni program ponedeljek, 16.5.2011 od 8. ure, pred Knjižnico Makse Samsa meritve krvnega sladkorja, tlaka in holesterola strokovna predstavitev in ogled dogajanj v debelem črevesu promocijsko gradivo in izdelki na stojnici pred knjižnico Razstavi bosta na ogled od 5. do 20.5.2011. Organizator dogodkov je Rdeči križ Ilirska Bistrica Sodelujejo: Knjižnica Makse Samsa, Zdravstveni dom, Društvo Vezi, Varstveno delovni center, OŠ Dragotina Ketteja in Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti Občine Ilirska Bistrica. NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com Oglase sprejemamo do 75. v mesecu na e- naslov: oglasi@e-sneznik.net > PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV «> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ -0T roraiWEi/d:,iii DŽABEST PAKET ■ PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET ŠE U@©E)MHJ]iB I VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UM /'-3 AUMUl'1 Tehnično urejanje In tisk: GA Commerce d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Naklada: 1.500 izvodov Glavni In odgovorni urednik: Bojan Oblak Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Maistrova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@siol.com sport@e-sneznik.net oglasi@e-sneznik.net Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. REZULTATI REFERENDUMA Proti tudi v Ilirski Bistrici Proti zakonu o malem delu so 7 O. aprila 2011 bili v vsej državi. V vseh 88 okrajih po državi so volivci z visoko večino zavrnili zakon o malem delu. Volivke in volivci so na nedeljskem zakonodajnem referendumu ob 33,44-odstotni udeležbi prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Za uveljavitev zakona je namreč po trenutnih podatkih glasovalo 19,75 odstotka volivcev, proti pa 80,25 odstotka volilnih upravičencev. Kako smo glasovali v naši občini pa si poglejte v spodnji tabeli. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA REFERENDUM - MALO DELO J0.4.20II Končni uradni izid Štev. kraj VOLILNI IMENIK GLASOVALI ZA PROTI Glasovalo % neveljavne veljavne vol. volišče 1 OŠ A.Ž.. Ilirska Bistrica 727 157 21,6 1 156 45 111 2 Levstikova 733 213 29,1 2 211 48 163 3 OŠ D.K.llirska Bistrica 748 184 24,6 0 184 49 135 4 Jurčičeva Ilirska Bistrica 702 214 30,5 1 213 46 167 5 Gasilski dom 11.Bistrica 756 189 25,0 2 187 36 151 6 J.sc, 227 77 33,9 1 76 13 63 7 Vrbovo 271 93 34,3 1 92 12 80 8 Vrbica 136 67 49,3 3 64 10 54 9 Jablanica 133 60 45,1 0 60 4 56 10 Kuteževo 220 80 36,4 1 79 13 66 11 Trpčane 120 51 42,5 1 50 9 41 12 Zabič. 262 54 20,6 1 53 7 46 13 Podgraje 222 58 26,1 0 58 7 51 14 SuSak 80 20 25,0 0 20 3 17 15 Novokračine 212 67 31,6 1 66 10 56 16 Jclšane 264 77 29,2 1 76 12 64 17 Dolenje 179 81 45,3 0 81 9 72 18 Veliko Brdo 97 90 92,8 2 88 14 74 19 M. Bukovica 142 66 46,5 0 66 8 58 20 Koseze 301 101 33,6 0 101 25 76 21 V. Bukovica 195 77 39,5 3 74 9 65 22 Dol.Zemon 400 121 30,3 0 121 25 96 23 Gor.Zemon 107 43 40,2 0 43 6 37 24 Pavlica 40 18 45,0 0 18 1 17 25 Starod 45 29 64,4 3 26 1 25 26 Podgrad 504 144 28,6 1 143 27 116 27 Podbeže 80 36 45,0 0 36 3 33 28 Račiče 141 45 31,9 0 45 11 34 29 Sabonic 74 31 41,9 0 31 4 27 30 Hrušica 260 86 33,1 0 86 14 72 31 Pregarje 321 88 27,4 0 88 12 76 32 Prclože 57 18 31,6 0 18 0 18 33 ZajelSje 53 22 41,5 0 22 3 19 34 Tomlnjc 95 46 48,4 0 46 4 42 35 Harij. 258 90 34,9 0 90 10 80 36 Rečica 398 92 23,1 2 90 16 74 37 Ost. Brdo 81 31 38,3 0 31 6 25 38 Jan. Brdo 20 20 100,0 0 20 0 20 39 Kilovče 45 26 57,8 0 26 3 23 40 D.in G.Bitnja 102 102 100,0 7 95 17 78 41 Rat. Brdo 31 30 96,8 2 28 8 20 42 133 49 36,8 1 48 11 37 43 Čeljc 52 44 84,6 3 41 5 36 44 Srn rje 104 47 45,2 0 47 4 43 45 Topole 290 80 27,6 0 80 7 73 46 Mereče 69 36 52,2 2 34 2 32 47 Podstenje 60 32 53,3 0 32 5 27 48 Šembije 232 104 44,8 0 104 10 94 49 Knežak 420 139 33,1 1 138 30 108 50 Bač 381 151 39,6 1 150 13 137 51 Koritnice 144 52 36,1 0 52 9 43 901 Predčasno v. 72 0 72 19 53 997 Pošta-SLO 0,0 0 0 950 Invalidi 0 998 POŠTA TUJINA 43 1 42 37 5 999 Posebni imenik 1517 SKUPAJ 13.241 4.043 30,5 45 3.998 712 3.286 1,11 17,81 82,19 1Qub Shjdinfov vabi na POHOD ZA ZDRAVJE KDAJ: vsak petek ob 18.00 uri (april, maj) KAM:pohod na Črne njive KJE: zbirno mesto na Jurčičevi 1 VABLJENI na prijetno in sproščeno športno druženje! h -L/ Glasbena \ / šola Ilirska \\ Bistrica 60 let GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA VABI K VPISU ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012. Vpis bo potekal v mesecu maju 2011: ob sredah: 4., 11., 18. in 25. maja 2011, od 15. do 18. ure v soboto, 28. maja 2011, od 9. do 12. ure. PROGRAMI: - PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA - GLASBENA PRIPRAVNICA - PLESNA PRIPRAVNICA IN BALET - GLASBA trobenta, pozavna, tuba, rog, saksofon, violina, viola, violončelo, klarinet, tolkala, petje, kljunasta flavta, klavir, harmonika Vpis bo potekal v prostorih GŠ Ilirska Bistrica, Ulica IV. armije 5. NA KRATKO V okviru ciklusa Bistričani Bistričanom Srečanje s patrom Petar Nikolič Občani Ilirske Bistrice so zahvaljujoč Društvu za krajevno zgodovino in kulturo in Knjižnici Makse Samsa, za kulturni večer gostili Patra Ivana Tomažiča. 1 r Bi t,\ *3,; S - iV » 'A 'A ^ H Y? „ e?! sš s.: r^Ug| .. 4 .1 g c ' r • ■■ - - —— ~ * IMjs M&. ■^W^Wr¥/.4WMy:: V prepolni dvorani knjižnice je gosta večera Patra Ivana Tomažiča pozdravila direktorica Knjižnice Makse Samsa mag. Damijana Hrabar. Pater Ivan Tomažič je bil rojen 1919 na Pregarjah v Brkinih. Duhovnik in redovnik, graditelj Slovenskega doma Korotan na Dunaju in venetolog. Njegovo znanstveno delovanje je vezano na poznavanje etnogeneze in zgodovinske podobe Slovencev. V pogovoru z zgodovinarjem Tomom Šajnom je Ivan povedal, da so njegova razmišljanja o izvoru Slovencev bila v nasprotju s tako imenovano uradno zgodovino. Zlasti se ne strinja s teorijo o preselitvi Slovencev iz pradomovine izza Karpatov na današnje ozemlje. Pater Ivan Tomažič, ki piše in publicira kljub častitljivim letom, je prihajal z Dunaja na Pregarje, kjer še danes opravlja dušnopastirsko delo in je že veliko daroval za domačo cerkev. Danes vitalen in pišoč živi v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, domu, ki je - kot sam pravi -najlepši v Sloveniji. V kulturnem programu je nastopila pevska skupina Fantje s'pod Karlovce s Pregarij. Tomažičem PISMA BRALCEV Cvitanič Jožica Trnovska 16 6251 II. Bistrica Opravičilo Dne 7.5.2007 je bilo v časopisu Snežnik v rubriki "pisma bralcev" objavljeno pismo z naslovom "Blagor ubogim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo..." V pismo sta bila omenjena gospa Miranda Novak in gospod Bojan Oblak. Žaljive navedbe v pismu obžalujem in se jima v imenu svojega pokojnega moža in v svojem imenu iskreno opravičujem. Jožica Cvitanič OBČINSKA PROSLAVA Občina Ilirska Bistrica^Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske inJDruštvo za « .c**-* ........... • - ~1:* proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo krajevno zgodovino' in kulturo Ilirska Bistrica vabijo na občinsko v torek, 26. aprila 2011 ob 18. uri pri spomeniku NOB na BačEE 2x __ 8 $ I IT' «S5i Ok # ABi «.*•••■ i 55». Udeležence bosta nagovorila'Vojko,Tomšič, jDOdžUpan občinelin Marjan Bevk, predsednik Društva TIGR Primorske. O tigrovskem gibanju^o špfegovbriluniv/di^l^cBvml^ilmlFČeligbj, spominsko ploščo članom tigrovske trojke z Bača - Alojzu Valenčiču, Antonu Oblaku in Alojzu Urbančiču - pa bosta odkrila Bernard Oblak in Anton Tomšič. «_■ *=»«o*»-«=» .o« w w~<*ss »e. „ 3= «3i - -ssa *” * ■ xsm atOl .**• - . V kulturnem programu bodo sodelovali člani KDTuščak z Bača in MPZ Dragotin Kette, po končani svečanosti pa bo v prostorih OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku projekcija dokumentarno igranega filma Streli v Bazovici in pogovor s scenaristom Jadranom Sterletom in režiserjem Tugom Štiglicem. Pri izvedbi proslave,sodelujejo Območno združenje borčev za vrednote NOB Ilirska Bistrica, KS Knežak in OŠ Toneta Tomšiča Knežak. -mm DELOVNA AKCIJA V PARKU Čistili smo park za Turistično društvo Milojka Primc V letošnjem letu prostovoljstva in s sugestijo po ustanovitvi hortikulturne sekcije v društvu nam je uspelo, da smo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Ilirska Bistrica, ob dnevu za spremembe, organizirali in izvedli delovno čistilno akcijo v naših mestnih parkih (Kin-dlerjev park in park Nade Žagar). Vodilo delovne akcije se je glasilo "Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi Tl" in tako smo vsi udeleženci v enem dopoldnevu spremenili podobo naših parkov. Turistično društvo Ilirska Bistrica si je že pred leti prizadevalo, da bi se parkovne površine našega mesta spremenile. Vendar smo zaenkrat dosegli le to, da seje hortikulturni del parka poimenoval po njegovem ustvarjalcu, pokojnemu g. Viljemu Kindlerju, katerega 100-letnico rojstva bomo praznovali drugo leto in upamo, da bodo do takrat spremembe v parku močneje vidne. Na akcijo smo se temeljito pripravili in poskrbeli za njeno odmevnost na lokalni ravni ter pričakovali prve prijave. V soboto, 26. marca smo se ob rani jutranji uri organizatorji zbrali na novem parkirnem prostoru za občino in kar malo v krču čakali, koliko ljudi bo prišlo čistiti parkovne površine. Na pozive za delovno akcijo se je odzvalo 25 posameznikov in skupine: MKNŽ, KŠIB, Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica, Skavti iz Ilirske Bistrice, skupina Zavarovalnice Triglav, skupina Nove ideje Ilirska Bistrica ter skupina delavcev UO Ilirska Bistrica. Skupaj nas je bilo nekaj čez sto -točnega števila žal nimamo, ker se nekaj sodelujočih ni želelo vpisati v seznam. Po številu oddanih bonov za malico, pa nas je bilo 131. To pa je bilo kar lepo število aktivistov, ki jim ni mar kako izgleda naš mestni biser. Po pozdravu z dobrimi željami je Dejan razporedil skupi- ne na posamezne dele parka. Razdelili smo jim tudi nekaj orodja in delo se je pričelo. Pohvaliti pa je treba zaposlene podjetja Vičič Rudolf s. p. Zarečica, ki so ves dopoldan črpali nesnago iz bazena ter se po najboljših močeh trudili zmanjšati nivo vode. Glede na zatečeno stanje in višino vode v bazenu smo ugotovili, da bo potrebna še kakšna delovna akcija samo za praznjenje in čiščenje bazena. V zaletu in poletu smo se z nekaterimi zagretimi volonterji odločili in dogovorili, da se skupaj lotimo tudi tega kislega jabolka. Zato se bo v soboto 23.4.2011, ob svetovnem dnevu zemlje, zgodilo nadaljevanje delovne akcije, vsi ste lepo vabljeni tudi na to skupno druženje. Dobimo se ob 9h pri bazenu. Pri akciji so pomagali tudi sponzorji, brez katerih prav gotovo ne bi mogli tako uspeti, kot je danes videti v parkih. Naj jih naštejemo: Provocativa, Vičič Rudolf s. p. Zarečica, Ipil d.o.o. Ilirska Bistrica, Družina Bertok Šembije, Brigita Matko s. p. Zarečje 8a, Mesnice: Bubnič, Puc in Sedmak Ilirska Bistrica, Skupina PLAMING d.o.o. Ilirska Bistrica, Mizarstvo Rojc Dolnji Zemon, Džemo Pek Pekarna Bistrica, Komunalno podjetje Ilirska Bistrica, JSKD Ilirska Bistrica, Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica, Avtomati Štefančič in Kmetija Kozlek -Milenko Oblak ter g. Emil Rojc - župan občine Ilirska Bistrica. Zaradi vas, cenjeni sponzorji, smo: skoraj izpraznili umazanijo iz bazena; odpeljali nešteto kamionov in kosovnih zabojnikov odpadkov; pridobili orodje s katerim smo lahko čistili in urejali zelenice; plačali račun za tiskanje plakatov; delno pokrili račun za malico; v naravi dobili nekaj mesa in vrečo krompirja za golaž; okrepčali smo se s toplimi napitki na sami akciji; dobili smo zadostno količino kruha; dobili plin za kuhanje golaža; sponzorirana je bila objava o akciji v lokalnem časopisu; ob koncu akcije smo s kozarčkom rujnega poplaknili golaž. Pa naj kdo reče, da bi brez vas uspeli! Živimo v težkih časih in zato ni lahko darovati kar vsevprek. Vaši darovi imajo večjo vrednost! iskreno HVALA VSEM! Razveseljivo je tudi to, da so se akcije udeležile vse starostne skupine! Želimo si, da bi nam uspelo nekaj našega navdušenja in praktičnega znanja prenesti na najmlajše in da bo za naš park poskrbljeno tudi v bodoče! Hvala mentorjem, ki ste vodili najmlajše! Delovno akcijo smo uspešno zaključili že pol ure prej, kot smo načrtovali. Tačas, ko so udeleženci pridno čistili, smo člani in članice turističnega društva kuhali krompirjev golaž. In Rudež se je dokazal! Naj zaključim to poročilo z željo, da se morda drugo leto ponovno srečamo na delovni akciji v parkovnih površinah! V imenu organizatorjev letošnje akcije se vam iskreno zahvaljujem za udeležbo in opravljeno delo! Lokvanji bodo vsak čas zacveteli, pridite pogledat, pripeljite še koga zraven in si napolnite baterije! Skriti kotički v mestu nam to nudijo in park je eden izmed njih. Rekonstrukcija Rozmanove ulice ^\b koncu drugega mandata je takratni ilirskobistriški župan Anton Šenkinc podpisal pogodbi z izvajalci za dva projekta, in sicer izgradnjo kanalizacijskega omrežja v vasi Hrušica in projekt rekonstrukcije Rozmanove ulice in Ulice IV. armije v Ilirski Bistrici. Novoizvoljeni župan Emil Rojc je zadnjo potezo Šenkinca komentiral kot ne ravno korektno, pa vendar legalno in zakonsko upravičeno. Vrednost investicije v Rozmanovo ulico je bila na podlagi javnega razpisa in podpisane pogodbe 7,4 milijona evrov. Županu Emilu Rojcu je uspelo že podpisano pogodbo oklestiti na približno 700.000 evrov in zmanjšati obseg investicije. Rekonstrukcija se je pričela februarja, končala pa naj bi se konec meseca maja. Kaj je zajemala investicija po prvotnem projektu in kaj je od nje ostalo danes Prvotno investicijo Rozmanove ulice je sprejel občinski svet v prejšnjem mandatu in potrdil tudi svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Zajemala je celovito ureditev območja Rozmanove ulice od križišča s Podgrajsko ulico, dela Rozmanove ulice med Cankarjevo ulico in stanovanjskimi bloki, dela ulice od bivše policijske postaje do križišča z Bazoviško cesto, dela slepe ulice (za bivšo policijsko postajo) ter Ulico IV. armije in parkirišča pod gimnazijo. Investicija 1. faze rekonstrukcije Rozmanove ulice je bila na podlagi javnega razpisa in podpisane pogodbe 1.4 milijona evra. Na priloženem zemljevidu so označene točke, po katerih bomo predstavili projekt. 7. Del Rozmanove ulice med Cankarjevo in bivšo policijsko postajo. Na delu enosmerne ulice bi se po prvotnem projektu položilo ločeno meteorno in fekalno kanalizacijo, vodovod ter kabelski in telekomunikacijski vodi. Na desni strani cestišča (če gledamo iz Cankarjeve proti bivši policijski postaji), bi se zidove podrlo in naredilo nove iz kamna v višini 80 centimetrov. Predvidena je bila tudi rušitev garaže ob nekdanji policijski postaji ter rušitev garaž ob stanovanjskem bloku. Na tej isti strani bi se zgradil pločnik širine 1,6 metra, saj prav tu poteka šolska pot do Osnovne šole Antona Žnideršiča. Da bi lahko postavili dovolj širok pločnik, bi se na levi strani podrlo obstoječe zidove ter se jih na novo sezidalo v kamniti izvedbi 0,5 metra v notranjost zemljišč. Na ta način bi pridobili dovolj široko ulico. Z zmanjšanjem investicije z 1,4 milijona evrov na 700.000 evrov se je zmanjšal tudi obseg del. Rušenje policijske garaže, garaže stanovanjskih blokov in pesjakov naj se po neuradnih podatkih tako ne bi izvajalo. Zidovi na levi strani se po vsej verjetnosti ne bodo rušili in umikali 0,5 metra v notranjost, zato ne bo mogoče doseči pločnika širokega 1,6 metrov, ampak le 1,2 metra. Sicer pa se je zgodila nesreča (ali pa sreča za projekt) in se je garaža in del zidov podrl kar sam, zaradi tega se bodo nekatera dela okrog tega le izvedla. Večina na novo zgrajenih zidov naj bi bilo betonskih, le zid na levi strani, ki seje podrl sam bo kamnit. Novi nižji zidovi na desni strani naj bi bili zgrajeni le deloma. 2. Slepa ulica V tem delu Rozmanove bi se uredilo samo meteorne vode, ki bi jih priključili na Rozmanovi ulici pri ekološkemu otoku. Po neuradnih informacijah obnove tega dela ne bo. 3. Ulica od nekdanje policijske postaje do križišča z Bazoviško ulico Na tej ulici bi po prvotnih načrtih uredili fekalno in meteorno kanalizacijo, katero bi se povezalo na Podgrajsko ulico, uredilo bi se tudi vhod v ulico, ki je sedaj pri nekdanji policijski postaji, po rekonstrukciji pa bi bil nižje, nekje pri ekološkem otoku. Na zelenici, kjer so danes neurejena parkirišča, bi se uredilo dodatne parkirne prostore (nasproti nekdanje policijske postaje). V novem projektu naj bi zgoraj omenjena dela opustili. 4. Ulica IV. armije Ulica IV. armije bi dobila nov pločnik s podpornim zidom vse do gimnazije, nov betonski zid pod zobnimi ambulantami, veliko urejeno parkirišče pri gimnaziji (kjer je danes makadamsko parkirišče), novo meteorno in fekalno kanalizacijo, vodovod ter kabelske in telekomunikacijske vode. Izvajala naj bi se vsa dela razen parkirišča pod gimnazijo. 5. Križišče na Podgrajski ulici Današnje križišče Rozmanove s Podgrajsko ulico je nepravilno in nevarno. V prvotnih načrtih je bila predvidena ureditev križišča tako, da bi se vhod na spodnje parkirišče stanovanjskih blokov zaprl, uredil pa bi se nov vhod pri garažah, prav tako s Podgrajske ulice. S tem bi dobili dva križišča, ki pa bi bila pravilna in predvsem varna. Investitor je dovoljenje za nov priključek na Podgrajsko ulico od Direkcije RS tudi pridobil in pridobil soglasje prebivalcev v stanovanjskih blokih. Celotno ulico od križišča do nekdanje policijske postaje bi razširili na 6 metrov in uredili nov pločnik Po novem naj bi zgoraj navedena dela opustili. 6. Rozmanova ulica od križišča z Ulico IV. armije do potoka Kozlek (nekdanji policijski in vojaški bloki) Na tem delu je bila predvidena le priključitev meteorne vode do potoka Kozlek. Po zadnjih informacijah naj bi se poleg meteorne kanalizacije zgradilo tudi pločnik ob stanovanjski hiši do potoka Kozlek. Dne 28.6.2010 je bila na Občinskem svetu Ilirska Bistrica sprejeta Strategija razvoja javne razsvetljave, ki predvideva zamenjavo javne razsvetljave z varčnejšimi svetilkami in zamenjavo svetilk s tistimi, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja. V prvotnem projektu je bila predvidena kompletna rekonstruk- A/e novinarjem, ne občinskim svetnikom, ne prebivalcem Rozmanove župan ni povedalda bo rekonstrukcijo Rozmanove ulice in Ulice IV. armije korenito spremenil in celo zmanjšal sredstva za polovico. cija javne razsvetljave, vključno s kabelsko kanalizacijo in svetilkami na celotnem območju (vseh 6 točk) kjer bi potekala dela. Po zadnjih podatkih naj bi Občina zamenjala svetilke s primernimi lev Ulici IV. armije in delu Rozmanove ulice, kjer poteka enosmerni promet. Za vsa dela je investitor, torej Občina Ilirska Bistrica, pridobila potrebna soglasja. Za vsa cestišča, katera bi bila zaradi del poškodovana, je investitor po prejšnjem projektu načrtoval novo dvoslojno preplastitev v celoti. Garaža bivše policijske postaje naj bi po novih načrtih ostala. Nesrečno se je podrla kar sama ter spremenila nove načrte v stare. Vhod v ulico, ki se priključi na Bazoviško ulico, je bil po prvotnih načrtih prestavljen nižje, na zelenici med nekdanjo policijsko postajo in ulico pa bi se uredila nova parkirišča. Po neuradnih informacijah naj bi vsa dela na spodnjem kraku Rozmanove odpadla. - prepolovljena investicija? Skope informacije o novih načrtih V članku v Primorskih novicah, objavljenim dne 22.12.2010, župan Emil Rojc trdi, da je ustavil projekt zaradi prevelikih cenovnih odstopanj pri enakih postavkah pri projektih Kanalizacija Hrušica in rekonstrukciji Rozmanove ulice. V istem članku župan trdi, da bi del denarja za projekt Rozmanove, če bi se izkazalo, da so bile cene res previsoke, preusmeril v projekte, ki zadevajo gospodarstvo, v skladu z njegovim volilnim programom. Iz njegovih izjav je bilo razbrati, da se bo z izvajalci dogovoril o znižanju cene, razliko, ki bi jo z tem pridobil, pa bi vložil v industrijsko cono. V članku poznali usodo projekta, če ne drugače že zaradi tega, ker je bil v občinskem glasilu izdanem prav na ta isti dan objavljen članek, v katerem je zelo na kratko, toda dovolj jasno predstavljena okleščena investicija v Rozmanovo ulico in Ulico IV. ar-mije. Krajevna skupnost Ilirska Bistrica ignorirana Celovita ureditev območja Rozmanove ulice in Ulice IV. armije bi bila zagotovo ena večjih investicij v samem mestu Ilirska Bistrica v tem mandatu. Za mnenje smo vprašali tudi predsednika Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica Milenka Oblaka. „Dela se kakor se dela, glede na prvi projekt je kar razlike, ne ve pa se natančno kaj je spremenjeno. Sedaj naj bi se delal pločnik do potoka Kozlek, parkirišča pri gimnaziji naj ne bi bilo, spodnji krak Rozmanove naj bi tudi odpadel. Dela potekajo izredno počasi in po mojem mnenju do konca maja ne bodo zaključena,,. Na vprašanje, ali je Krajevna skupnost Ilirska Bistrica kaj protestirala proti zmanjšanju obsega rekonstrukcije je Oblak dejal, da ne, ker je to naloga svetnikov. Na kakšni ravni je obveščanje tako Krajevne skupnosti kot prebivalcev, je Oblak zgovorno odgovoril: Obveščanja ni, razen če greš do delovodje in vprašaš, pa še oni ne vedo vsega povedati.,, Zaenkrat pa stanovalci ne povzročajo večjih težav, saj so nam iz podjetij, ki upravljajo stanovanjske bloke sporočili, da je bilo le nekaj pritožb glede neobveščanja o prekinitvi vode, ki je trajala tudi po več ur skupaj. Na občinskem svetu kar nekaj vprašanj glede Rozmanove Na občinskem svetu je glede problematike Rozmanove ulice najbolj glasen nekdanji župan, sedaj občinski svetnik Anton Šenkinc, ki je projekt, skupaj z občinsko upravo, tudi pripravljal in razpisal. Šenkinc je na treh sejah dal pobudo, da občinski svet obravnava med drugimi projekti tudi projekt rekonstrukcije Rozmanove ulice. Zupan Emil Rojc je pobudo vsakokrat zavrnil in jo ni dal na glasovanje, s tem pa naj bi kršil 60. in 61. člen poslovnika o delu občinskega sveta. Na zadnji seji občinskega sveta 14. aprila 2011 pa je vprašanje o Rozmanovi zastavil tudi Zid na desni strani ulice bi morali po prvotni investiciji podreti in narediti novega 0,5 metra v notranjost. Tako bi pridobili prostor za pločnik širok 7,6 metra. Po novem naj bi zid ostal, pločnik pa naj bi Občina Ilirska Bistrica naredila širine 1,2 metra. Zid na desni strani ni v najboljšem stanju, saj so že vidne razpoke in nagnitost zidu. objavljenem 21.12.2010 v Delu župan trdi, da na projekt za Hrušico nima pripomb, pri Rozmanovi pa je marsikaj narobe. (O tem da je tudi obvestil občinski svet na seji.) Občinski svet pa je bil obveščen le o tem, da so med enakimi postavkami odstopanja. Ne novinarjem, ne občinskim svetnikom, ne prebivalcem Rozmanove pa župan ni povedal, da bo rekonstrukcijo Rozmanove ulice in Ulice IV. armije korenito spremenil in celo zmanjšal sredstva za več kot polovico. V četrtek, 27. januarja 2011 je občinski svet sprejemal proračun, v katerem je za investicijo v projekt namenjenih le 700.000 evrov, ta proračun pa je bil načrtovan nekaj časa pred sprejemom na seji. Nikjer v proračunu ni bilo zapisano in predstavljeno, kaj se bo zaradi zmanjšanja sredstev za polovico zgodilo. Na sestanku 31.1.2011, ki je potekal v sejni sobi Občine Ilirska Bistrica, so projekt Rozmanove ulice predstavili vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo Občine Ilirska Bistrica Dragica Kastelic Boštjančič, strokovni sodelavec Občine Ilirska Bistrica za investicije Simon Simčič, predstavnik projektanta Projekt d.o.o. N. Gorica Damir Turk in predstavnik izvajalca CPK Živojin Džimrič. Predstavitve se je udeležilo slabih 20 predstavnikov javnosti, ki trdijo, da je bila na predstavitvi predstavljena investicija v celoti. Do takrat so na Občini zagotovo že Na tem delu ulice je bila predvidena izgradnja voda meteorne kanalizacije, ki bi jo speljali v potok Kozlek. Danes naj bi se delala še dodatna dela pločnika do potoka Kozleka in preplastitve ceste. Kamniti zid na desni strani ulice bi po prvotnih načrtih zgradili nov, po novih načrtih pa naj ga nebi gradili. Kakorkoli gradili ga bodo vseeno, saj seje podrl kar sam. Visoke zidove na levi strani naj ne bi rušili in gradili nove višine 80 centimetrov. Na začetku je kazalo, da bodo vsaj dela v Ulici IV armije opravili v celoti, po neuradnih informacijah pa naj bi po novem parkirišče pod gimnazijo odpadlo. Križišče Rozmanove ulice z Podgrajko ulico je zaradi nepravilno speljanega križišča na spodnje parkirišče nevarno. Rekonstrukcija bi rešila ta problem tako, da bi za parkirišča zgradila nov vhod iz Podgrajske ulice pri garažah. Po novih načrtih naj bi tudi ta rešitev odpadla. svetnik liste Mladi forum Sajeta Rok Jenko. Jenko je poudaril, da občinski svet ni sprejel nobene odločitve glede projekta, spraševal je, zakaj bodo zidovi izvedeni v betonski izvedbi in ne kamniti, zakaj ne bodo zgrajena parkirišča in kdo je sprejel takšno odločitev, ki spreminja vsebino projekta. Župan odgovora na seji ni dal, dejal je le, da bodo na vprašanje odgovorili na naslednji seji. Zanimivo je tudi to, da so do sedaj na večino županov leteli očitki, da zanemarjajo mesto Ilirska Bistrica na račun vasi in podeželja. Župan Emil Rojc je neštetokrat ponovil, da s podobo mesta ni zadovoljen ter da se sedaj obetajo boljši časi za izgled Ilirske Bistrice. Očitno pa te nove podobe ne bodo deležni prebivalci Rozmanove ulice, ki so ji bili že tako blizu? KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Država mora ukrepati zoper prodajo slovenske lastnine napisala Jerica Potočnik, za objav Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj seje 1. aprila udeležil skupne seje Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje pri Državnem zboru. Na seji so obravnavali spremembe strukture lastništva nepremičnin in posesti na obmejnem območju z Italijo in slovenskem Krasu v korist tujih državljanov. Smrkolj je v razpravi poudaril, da mora slovenska država ukrepati zoper prodajo slovenskih kmetijskih zemljišč tujcem, posebej na obmejnih območjih. Ob tem je izpostavil, da se s podobnimi težavami kot na Krasu ukvarjajo tudi na drugih obmejnih območjih, saj je na le-teh socialni položaj prebivalstva, predvsem kmetov, izredno slab. Opozoril pa je tudi na problem prodaje slovenskih živilsko-predelovalnih podjetij tujcem. Kot je poudaril, imajo podjetja prehranske verige v času, ko hrana postaja vse bolj strateška dobrina, zelo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in živilske industrije, zato je nujno, da ostanejo v slovenski lasti. Svef za kmetijstvo in podeželje RS o aktualnem dogajanju v lastništvu podjetij prehranske verige Konec marca je v Ljubljani potekala 10. seja Sveta za kmetijstvo in podeželje RS (v nadaljevanju svet). Kot podpredsednik sveta se je seje udeležil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj. Svet je obravnaval aktualno dogajanje v lastništvu podjetij slovenske prehranske verige. Po obsežni razpravi so člani sveta sprejeli kar nekaj sklepov in usmeritev.Tako ima po mnenju sveta lastništvo podjetij prehranske verige zelo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in živilske industrije. Nujna je krepitev takšnega lastništva, ki bo omogočalo uspešen nadaljnji razvoj agroživil-stva kot gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena. Člani sveta so se zavzeli tudi za krepitev njegove konkurenčne sposobnosti tako na domačem kot tudi na tujih trgih. Lastništvo mora biti sposobno uresničiti svojo odgovornost pri zagotavljanju primerne prehranske varnosti države. V nadaljevanju je svet pozval kmete, kmetijske zadruge in živilska podjetja, da povečujejo svoje lastništvo, saj je ocenil, da je treba okrepiti zavedanje o pomenu lastništva med kmeti, kmetijskimi zadrugami in v živilskih podjetji. Svet pa je pozval tudi Vlado RS, in sicer da v okviru svoje pristojnosti omogoči takšne lastninske spremembe v podjetjih prehranske verige, da bodo sposobna uresničevati strateške cilje razvoja slovenskega agroživilstva tudi dolgoročno. Srečanje Združenja turističnih kmetij Slovenije v Lipici V Lipici je konec marca potekalo vsakoletno, redno srečanje Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). Srečanja so se udeležili tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mag. Dejan Židan, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija (KGZS) Ciril Smrkolj, direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar, župan občine Sežana Davorin Terčon, direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, državna sekretarka na MKGP dr. Marija Mar- keš in direktor KGZS-Zavod Nova Gorica Branko Radikon. Predsednik ZTKS Vencelj Tušar je v pozdravnem govoru opozoril na številne neupravičene pripombe, ki se nanašajo na delovanje turističnih kmetij in dopolnilnih dejavnosti v celoti. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je povedal, da so se predstavniki KGZS, MKGP in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije sestali na pogovorih glede zahtev obrtnikov do dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Poudaril je, da je pomemben odprt in konstruktiven dialog med resornimi ministrstvi, ki mora pošteno urejati razmere v gospodarstvu. Spomnil je tudi, da ima Slovenija že dolgoletno tradicijo na področju turizma na kmetijah, ki sega že v obdobje pred drugo svetovno vojno. Smrkolj je v govoru pohvalil tudi dobro izdelan katalog turističnih kmetij. Obstoj in sedanje pravice kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi je podprl tudi direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar. Izpostavil je dosedanje kakovostno sodelovanje gospodarskega ministrstva in KGZS zlasti na področju kategorizacije turističnih kmetij, ki ne zaostajajo za drugimi turističnimi kmetijami v svetu. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je predstavil usmerjenost Slovenije za naslednje programsko obdobje in poudaril pomen pravkar sprejetega Zakona o promociji. Opozoril je, da je osnovni namen kmetijstva pridelava hrane, zato je izjemnega pomena, da pri tem zelo dobro zavarujemo kmetijska zemljišča. Kmetje ne dovolijo poseganja v že pridobljene pravice Odbor za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri KGZS se je na svoji 6. redni seji sestal na Turistični kmetiji Dreisiebner na Špičniku. Glavni temi sestanka sta bili Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (uredba) in zahteve po spremembi uredbe s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Člani odbora so bili mnenja, da so neupravičene zahteve s strani OZS posledica nepoznavanja dopolnilnih dejavnosti in z njimi povezanimi pravicami in dolžnostmi kmetov. Člani odbora so zavzeli stališče, da se uredba ne sme spreminjati v delu, ki opredeljuje že pridobljene pravice. Izpostavili so, da si OZS ne sme boljšati svojega položaja na račun druge zbornice oziroma njihovih članov. Na seji so tudi ugotovili, da so največ škode pravim turističnim kmetijam naredili tisti, ki so se iz gostinske dejavnosti (sobodajalci) preusmerili v dopolnilne dejavnosti. V nadaljevanju so zavzeli stališče, da ni prav, da nekatere kmetije ne spoštujejo zakonodaje in pozvali pristojne kmetijske inšpekcijske službe, da naredijo več na tem področju in posledično več v dobro tradicionalnim turističnim kmetijam. Kmetijam, ki izpolnjujejo pogoje za večji obseg dela, pa se mora dati možnost razvoja pod imenom turistična kmetija, kot imajo to urejeno v sosednjih državah. Podali so tudi predlog, da se klanje za lastne potrebe z dosedanjih 12 GVŽ dvigne na 20 GVŽ. V nadaljevanju seje je mag. Jožica Vodopivec Rozman s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije predstavila pravni okvir socialnega podjetništva oziroma zaposlitvene modele za kmetije ter primerjavo z obstoječo zakonodajo in predvideno novo Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Po seji je sledil ogled Turistične kmetije Dreisiebner, njihovih namestitvenih prostorov, vinograda in kleti. Za primerjavo pa so si ogledali tudi turistično kmetijo čez mejo v Avstriji. Petra Kliner SLOVENSKI KLUB JADRAN IZ MELBOURNA SE OGLAŠA Čebelarski festival Za "Jadran", Marija Iskra........ - 06.03.2011 Tradicionalni čebelarski festival Vic-torije, katerega organizira Čebelarska sekcija pri slovenskem klubu Jadran, je tudi letos potekal na zemljišču kluba. Ugodno vreme je prav gotovo prispevalo svoj delež, da je udeležba bila nadvse številna - skoraj 500 ljudi je prišlo. Kuharice so poskrbele za lačne, natakarji za žejne. Tudi najmlajši so imeli svoj kotiček. Ker je bilo lepo vreme so bila otroška igrišča dostopna. Člani čebelarske sekcije so iz različnih etničnih skupin, zato so tudi obiskovalci bili multikulturni. Obiskovalci so imeli priložnost, na okusno obloženih stojnicah, videti pokušati in tudi kupiti razne vrste medu in tudi izdelkov iz medu. Iz prve roke so lahko videli kako delajo čebelice, postopek pridelovanja medu itd. Največjo pozornost je prav gotovo pritegnila ČEBELJA BRADA. Za razvedrilo je poskrbela glasbena skupina Roking harmonik. Uspešen dan je popestril tudi bogat srečelov. Za ustanovitev čebelarske šole v zvezni državi Viktorija s sedežem pri slovenskem klubu je najbolj zaslužen naš rojak Stanko Starc, sicer doma iz slovenske Istre. Stanko je ustanovni član S.K. Jadran, dolgoletni član odbora in voditelj čebelarske sekcije. Izlet v Južno Avstralijo - v Penolo 21. marca, je gospa Romana Žetko organizirala tridnevni izlet z avtobusom v Južno Avstralijo. Naš glavni cilj je bilo romanje v mestece PENOLO. Tam je namreč živela in delovala prva in edina avstralska svetnica Mery MacKillop. Oktobra lani, je bila končno kanonizirana, torej proglašena za svetnico. Prvo postajo in prigrizek smo imeli v lepem zalivu na urejeni zelenici v mestecu LORNE. Pot smo nadaljevali po cesti do znamenitih 12. apostolov. Ta čudovito naravno izklesan kraj naredi na človeka prav poseben vtis. Pot nas je vodila skozi lepo urejena rodovitna polja, s pogledom na kultivirane gozdove vse do mesta MOUNT GAMBI-ER. To mestece leži ob meji med zvezno državo Viktorija in Južno Avstralijo. Tukaj smo ostali kar dva dneva in si mesto dobro ogledali. Čistoča in urejenost mesta sta nekaj posebnega. Velika znamenitost tega kraja so vulkanski kraterji preurejeni v jezera in parke. Piavo jezero (Blue Lake) je zelo znano po izredno plavi barvi. Nianse te barve pa se spreminjalo je pa tudi neverjetno globoko. Po dveh dneh smo odpotovali v PENOLO. Čeprav je ta dan deževalo, je obisk tega mesteca naredil na vsakega izmed prav poseben vtis. Seznanjeni smo bili z življenjem Sv. Mery MecKillop. Ob cerkvici je izložba slik in dokumentov iz ■ ili 1 1 časa njenega življenja in delovanja. Tudi zgodovina mesteca je zanimiva. Mnogo hišic je restavriranih in ni se bilo težko vživeti v način življenja takratnih doseljencev. Zanimivo je bilo tudi to, da je med nami bila gospa Ana Iskra, doma iz Lisca, ki je prva leta po prihodu v Avstralijo preživela ravno v teh krajih. Njene osebne resnične zgodbe iz tega obdobja so bile neverjetne. Pot domov nas je vodila skozi hribovje GRAMPIENS, mestece Ballarat do kluba. Utrujeni ampak zadovoljni smo se vrnili domov. God sv. Jožefa Na zemljišču slovenskega kluba "Jadran" imamo zgrajeno kapelico posvečeno sv. Jožefu. Zato ga imamo kar za zavetnika našega kluba. Vsako leto ob njegovem godu nas izseljenski pater -Ciril Božič daruje sveto maso v tem klubu. Letos se je svete maše udeležilo posebno veliko ljudi. Berilo in priprošnje so brali: Stojan Brne, Milan Ogrizek, Romana Žetko in Marija Iskra. Darovanje svete maše je bilo posebno za vse pokojne člane kluba, katerih število je že zelo visoko - 66 pokojnih članov. Po sv. maši je bilo servirano kosilo, katero so pripravile naše pristne kuharice. Nedeljsko popoldne smo preživeli v družbi prijateljev in znancev. Intervju: Igor Štemberger, ustanovitelj in lastnik ILIRIKE Bojan Oblak”* Odločen in vztrajen. Korekten in z dobro mero kritičnosti do vsega, kar počne. Prihaja iz Ilirske Bistrice, z ženo in tremi otroki pa živi v Ljubljani. Izšolani pravnik, ki je doživel in izkusil marsikaj v svojem življenju. Odločil se je za poslovni svet, ker si je upal. Želel je doseči nekaj več ter poskrbeti zase in za svojo družino. To mu do sedaj vsekakor uspeva. Z zadovoljstvom dela in sprejema vedno nove izzive, s katerimi se sooča iz dneva v dan. Igor Štemberger, ustanovitelj in lastnik ILIRIKE. Nam lahko poveste kaj o sebi in času, preden ste pričeli poslovati s podjetjem? Končal sem Osnovno šolo Dragotin Kette v Ilirski Bistrici, nadaljeval šolanje na Postojnski gimnaziji in študijem na Pravni fakulteti v Ljubljani. Med študijem sem prodajal knjige, pri čemer sem bil zelo uspešen. S prisluženim denarjem sem kupil igralne avtomate. Kot reden študent sem odprl obrt v maminem imenu, da sem lahko nadaljeval z rednim študijem. Z igralnimi aparati sem precej zaslužil in denar investiral v nekaj gostinskih lokalov. Takrat je bila drugačna družbena ureditev, ki ni dovoljevala podjetniške iniciative. Bilo je malo dejavnosti, ki so bile dovoljene za obrtnike: avtopralnice, kemične čistilnice, gostinski lokali, proizvodnja plastike, tukaj so se možnosti več ali manj končale. Bila pa je še ena precej problematična omejitev, namreč nisi mogel imeti več kot 5 zaposlenih na obrtno enoto. Le z dovoljenjem občine si lahko zaposlil 10 ljudi. To je bila za širjenje moje obrti, ki mi je takrat že zelo uspevala, velika omejitev. Po končanem študiju sem bil pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani, pripravništvo sem uspešno zaključil, kmalu za tem je nastopila osamosvojitev Slovenije, posledično pa tudi popolnoma nova zakonodaja, ki je na začetku zelo spodbujala podjetniško udejstvovanje. Kar naenkrat je bilo vse tisto, kar prej ni bilo dovoljeno v gospodarskem smislu, vsaj večina, postalo dovoljeno. Začel sem razmišljati o podjetniškem udejstvovanju, kako razviti lastno podjetje in razvijati svojo podjetniško iniciativo še naprej. Razmišljal sem ali naj delam kot pravnik ali naj nadaljujem kot podjetnik. Odločil sem se za gospodarsko dejavnost, saj sem do te ves čas čutil veliko nagnjenje, namreč že v srednji šoli sem razmišljal o podjetniških projektih. Spomnim se, da sem v 2. letniku srednje šole predlagal očetu, da bi v prostorih, kjer je bila nekoč mesnica, pozneje Baladur, organizirali proizvodnjo destilirane vode. V letih 1971 in 1972, v turistični sezoni, je bila Ilirska Bistrica prehodno mesto z zelo veliko avtomobilskega prometa. Seveda oče mojih zamisli niti ni želel razumeti niti se vanje ni poglabljal. Posel me je vedno vlekel, zato sem se odločil za podjetništvo. Začetki ILIRIKE d. d. segajo v leto 1994. Kako seje pravzaprav vse skupaj začelo? Začel sem leta 1992, najprej z menjalnico. Ustanovil sem s. p. z imenom ILIRIKA. Ime sem izbral po Ilirski Bistrici, kjer sem začel, saj se mi je zdelo domače mesto primerno zaradi obmejne lege. Mislil sem si, da bodo imeli interes menjave denarja tako lokalni prebivalci kot sosedi čez mejo. Obiski strank in s tem prihodki so izjemno rasli. Stranke so prihajale iz Kopra, Izole, Zagreba, Imotske-ga, Reke, Cresa, Krka, Lošinja, Pule, Buzeta. Za izjemen razvoj menjalniške dejavnosti so zagotovo zaslužne tudi takratne kolegice, ki so svoje delo opravljale odlično ter v veliki meri pripomogle k širitvi mojega podjetja. To je bila ekipa domačink, ki so bile izjemno pridne in sposobne delavke. Ugotovil sem, da je ideja menjalnic dobra podjetniška poteza, zato sem dejavnost razširil. Do leta 1994 smo imeli poslovalnice že v večini slovenskih obmejnih mest, pa tudi širše po Sloveniji. Politika Banke Slovenije in pa vprašanja glede monetarne politike so takrat napovedovala, da menjalnice dolgo let ne bodo več zanimive, oziroma, da bo to s časom postala nepotrebna dejavnost.To sem začutil zelo kmalu, nekje leta 1993, in začel razmišljati, da bo škoda vso mrežo in infrastrukturo, tako poslovalnic kot zaposlenih, iz- gubiti. Razmišljal sem, kako bi zgodbo nadaljeval z neko drugo dejavnostjo. Postavitev poslovalnic je namreč zelo draga. Potrebno jih je kupiti, opremiti, kar je precej draga zadeva. Zdelo se mi je zelo dobro, da vzpostavim sinergične dejavnosti, kjer se lahko na istem mestu opravljata dve dejavnosti, saj to podjetju zniža stroške in mu da večjo varnost. Tako sta mi prišli na misel dve dejavnosti. Prva je bila borzna dejavnost. Glede na privatizacijo, ki seje ravno začenjala, je bilo jasno, da bodo ljudje na podlagi certifikatov dobili delnice, z njimi pa se bo vzpostavila trgovina, kar pomeni prodajo in nakup delnic. Zdelo se mi je, da bi mi, kot posrednik v tej trgovini, s tolikšnim številom poslovalnic, lahko uspešno delovali. Zato sem se odločil za ustanovitev borzno posredniške hiše. Istočasno pa sem razmišljal, da bi bil turizem lahko sinergična dejavnost. In tako smo leta 1994 začeli. Sedež podjetja sem prenesel v Ljubljano. To pa predvsem zaradi tega, ker je zaradi borznega poslovanja pravzaprav to nemogoče delati iz manjšega mesta. Potrebni so zaposleni, ki imajo specifično znanje, potrebna je bližina pomembnega središča, kjer je veliko potencialnih strank in informacij, ki jih v tem poslu neizogibno potrebuješ. Kaj vam je z osebnega vidika podjetništvo prineslo? Kaj vam pomenita uspeh in denar? Podjetništvo, če delaš zares in s srcem, je način življenja, neke vrste strast. Podobno je športu. Prednost imamo le v tem, da podjetniki nismo vezani na dobo delovanja, oziroma, vsaj tako kratka ni kot pri športnikih, kjer je omejena tako z leti kot fizično sposobnostjo, ampak se tukaj lahko ta vrsta »tekmovanja«, strasti, nadaljuje mnogo dlje. To je način življenja; tako kot nekdo, ki rad riše, celo življenje riše, kdor rad piše pesmi, jih piše, tako jaz to delo opravljam z velikim veseljem in žarom. Uspeh mi ni bil neko ključno gibalo, odvisno tudi s katere perspektive na uspeh gledaš. Je zelo relativna zadeva. Z napako lahko vedno znova vse, kar si do tedaj ustvaril, pokvariš. Ali je delo opravljeno uspešno, je vidno samo na koncu. Denarje bil v začetku bistven, saj je širitev podjetja brez denarja nemogoča. Torej, denar je bil bistven na začetku, ko je bilo potrebno posel začeti, vzpostaviti normalne pogoje. Že dolgo časa pa mi ne predstavlja motivacije za nadaljevanje ukvarjanja z gospodarsko dejavnostjo. Ulrika seje ukvarjala s številnimi različnimi dejavnostmi. Ena od teh je bila tudi turizem, po katerem je bila morda v Ilirski Bistrici tudi najbolj prepoznavna. Kako bi opisali lliriko nekoč in danes? Katere so llirikine glavne usmeritve danes? Osebno mislim, da smo bili najbolj znani po menjalniški dejavnosti. Razlika je predvsem v velikosti podjetja, v znanju, v prepoznavanju imena ILIRIKA, predvsem pa v kakovosti storitve. V začetku skrb za stranko ni bila tako poglobljena kot je poglobljena danes, mislim, da smo v tem delu naredili zelo velik napredek, zato menim, da lahko še napredujemo, če bomo imeli do strank korekten, pošten odnos in veliko mero prijaznosti in kakovostno vsebino storitve. Danes se ukvarjamo z borznim posredovanjem in upravljanjem premoženja v vzajemnih skladih. Meni se zdi, da smo glede kakovosti storitev in glede priznanja s strani kupcev oziroma uporabnikov, občanov in državljanov zagotovo na najvišjem nivoju v okviru cele regije, v kateri poslujemo. Naše uspehe potrjujejo tudi različna priznanja, ki smo jih v preteklih letih dobili. Zadnjo nam je podelila revija Finance. Vzajemni sklad ILIRIKA Obvezniški je prejel nagrado za najboljši obvezniški vzajemni sklad v petih letih, upravljavca ILIRIKINIH skladov mag. Gregor Žvipelj in mag. Blaž Zupančič pa sta bila uvrščena med deset najboljših upravljavcev v Sloveniji. Prodirate tudi na tuje trge. Kako uspešni ste pri tem in kateri izmed njih so trenutno najbolj aktualni? Seveda lahko tako na slovenskem kot na trgih nekdanje Jugoslavije dosežemo še več. Med te trge štejemo Ljubljano, Zagreb, Beograd, Skopje in tudi Sarajevo. Na vseh teh trgih smo napredovali in večamo tržne deleže. Nekje so ti deleži veliki, v Makedoniji, na primer, imamo nekje 30 % delež. Na Hrvaškem sodimo med največje zasebne družbe za upravljanje. Lahko se pohvalimo, da smo bili z upravljanjem vzajemnih skladov v prejšnjih letih med najbolj uspešnimi. Lep delež imamo tudi v Bosni in Hercegovini, približno 40 %. V Srbiji smo z nakupom vzajemnih skladov podjetja Delta, ki so bili last g. Miškoviča, pridobili 25% tržni delež. Upam, da bomo na teh trgih lahko še napredovali, povečevali število strank ter zboljševali kvaliteto storitev. Omeniva za trenutek temo, o kateri nihče noče govoriti, kljub temu da je vseprisotna: kriza. Je krize že konec ali se sploh še ni zares začela? Kako se je z njo spopadla llirika? Kriza je seveda prisotna. V Sloveniji nekoliko bolj kot v večini drugih državah, če izvzamemo Severno Afriko zaradi spopadov, in mislim, da zagotovo s krizo nismo še na koncu. Smo nekje na polovici oziroma na dveh tretjinah. Kar pomeni, da se bodo razmere v Sloveniji še slabšale. Sektor vrednostnih papirjev je krizo čutil prvi, že v začetku leta 2008. Že februarja, marca smo razumeli, da se kriza začenja, nismo pa bili sposobni oceniti, pa ne samo mi, ampak celoten finančni sektor, koliko časa bo kriza trajala in kako globoko v njej je Slovenija. Zmanjšali smo število zaposlenih, pogledali smo, kako bi na eni strani nižali stroške, na drugi pa povečevali prihodke. Zagotovo delamo bistveno več kot prej in tudi ceneje. Menim pa, da govorimo še o dveh, treh letih kriznega obdobja in ta čas bo potrebno preživeti. Ni pa enostavno. Glede na to, da že dolgo ne živite več v Ilirski Bistrici, na celotno situacijo najbrž gledate nekoliko drugače. Kakšno je vaše razmišljanje o razvoju domačega kraja? Res že dolgo ne živim v Ilirski Bistrici, sem bil pa do pred letom ali dvema tam prisoten vsak konec tedna in živel s krajem. Mislim, da smo v Ilirski Bistrici v časih, ko bi se lahko pozicionirali veliko boljše, to je v letih od 1990 do 1995, zelo veliko zamudili. Lego, ki je takrat delovala kot strateška, nismo niti želeli in očitno je tudi nismo znali izkoristiti. Kakšno je vaše sodelovanje z domačim krajem? Ste kdaj poizkušali uresničiti kakšno poslovno idejo tudi v Ilirski Bistrici? Seveda; z Baladurjem, menjalnico, motelom Kalandra. V letu 1992 sem nameraval ustanoviti polnilnico vode, vendar se občina s tem ni strinjala. Bi se danes s podjetniškimi izkušnjami, ki jih imate, ponovno odločili za podjetniško pot ali bi se raje zaposlili v kakem velikem podjetju? Mislim, da je zelo pomembno, kako je človek ustrojen. Če imaš, ali vsaj misliš, da imaš neko podjetniško sposobnost, in se ti zdi, da je zate ta pot tudi prijetna, je potrebno slediti temu in delati na tem, da prideš do rezultatov. Če bi se moral še enkrat odločiti, bi se zagotovo ponovno odločil za samostojno dejavnost. Nasvet za bralce Snežnika? Potrebno je vztrajati v tem, v kar verjameš in da je to prava pot, ne glede na napore, ki jih ta pot zahteva. KNJIŽNICA VABI V ČETRTEK 28.04.2011 ob 10,00 uri LEPO VABLJENI VSI OSNOVNOŠOLCI V KNJIŽNICO MAKSE SAMSA NA USTVARJALNO DELAVNICO »SPOZNAVANJE IN IZDELOVANJE STRIPA« Koordinator delavnice bo ERIK DOVGAN- absolvefit slikarstva. VABILO V SREDO 20.04.2011 od 16.00 do 17.30 VABIMO VSE OTROKE STARE OD 3 do 7 let V KNJIŽNICO MAKSE SAMSA NA VELIKONOČNE DELAVNICE Izdelovali bomo velikonočne zajčke, račke... in še kaj. Vsi lepo vabljeni! VABI vse osnovnošolce V TOREK 26.04. 2011 ob 10.00 uri NA D E LA V N I C O »IZDELAVA KOLAŽA« Vodil jo bo ERIK DOVGAN- absolvent slikarstva. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Naj športna aktivnost zasvoji tudi vas! Doris Komen •••• Klub študentov Ilirska Bistrica je tudi v mesecu februarju in marcu nadaljeval s svojim športnim projektom, ki so ga pričeli po novem letu. Po predavanju o zdravi prehrani in fitnes vadbi ter športni prehrani, so bili v preteklem mesecu izvedeni novi tečaji, z novimi športnimi tematikami. Čeprav velja omeniti to, da smo Bistričani še vedno precej zadržani kar se tiče tovrstnih dogodkov, saj se športnim tečajem pridružijo le tisti najbolj pogumni in zvesti športni rekreativci, so zadovoljni posamezniki, ki se udeležujejo teh športnih dogodkov, zadosten razlog in motivacija, zaradi katerih je takšne projekte vsekakor smiselno izvajati še naprej. Gre namreč za prijetna športna druženja, na katerih je vadba povsem prilagojena popolnim začetnikom, hkrati pa vodena s strani pravih strokovnjakov, ki udeležencem približajo posamezno športno področje in spodbudijo k nadaljnji športni aktivnosti. Konec februarja so imeli obiskovalci dvorane možnost prisluhniti DEJANU FABIJANČIČU, kije pripravil športni trening na temo Ogrevanja. Dejan se z masažo in bioterapijo ukvarja 10 let. V tej dejavnosti združuje svoja osebna zanimanja in pa profesionalno kariero, torej mu je to hkrati hobi in služba, zato ima Dejan svoj masažno terapevtski center, s.p.. Gre za priznanega terapevta s številnimi izkušnjami in referencami. Sodeluje s podjetji in različnimi športnimi klubi ter posamezniki. Ker je Dejan tudi sam aktiven športnik (ukvarja se s tekom, fitnesom in kolesarstvom), zelo dobro pozna to področje. Šport je sicer že sam po sebi užitek, vendar le tega uspešno združuje in bogati še s strokovnimi pristopi, ki vodijo v boljšo pripravljenost, boljše zdravstveno stanje in še večje športne užitke. Udeleženci športnega tečaja so bili seznanjeni s pomenom ogrevanja pred in po vadbi, preprečevanju poškodb, pomenu masaže za telo... Pod strokovnim nadzorom so bile prikazane pravilne tehnike ogrevanja, ki so ključni element vsake športne rekreacije z namenom, da bi preprečevali morebitne poškodbe pri aktivnosti. Drugo soboto v mesecu marcu je sledilo košarkarsko obarvano športno predavanje. Sloje za trening koordinacije telesa skozi košarkarske elemente. Udeleženci so bili seznanjeni z dejstvi o pomenu ogrevanja, razvoju motorike in koordinacije gibanja, razvijanju moči, vzdržljivosti... Skozi strokovno vodene vaje so razvijali spretnosti za hitro spreminjanje smeri, spoznavali osnove posameznih košarkarskih elementov ter skušali razumeti pomen kompleksnosti gibov, ki so ključni pri nadaljnji košarkarski igri. Svoje strokovno znanje in izkušnje je z udeleženci delil MARTIN NOVAK. Martin je svoje športno udejstvovanje sicer začel na nogometnih zelenicah, vendar je po dvanajstih letih zamenjal nogometno žogo za košarkarsko, ki ga spremlja še danes. Košarka je od leta 1995 njegov hobi, služba, prosti čas in življenje, Dolgoletni kapetan in igralec, ki je vsa leta suvereno zavzemal pozicijo ceiftra, je edini košarkar, ki je za bistriški košarkarski klub polnil koše kar dolgih petnajst let. Za nekatere legenda bistriške košarke, za druge nepogrešljivi obiskovalec bistriške dvorane svojo zgodbo, po zaključku aktivne igralske kariere, nadaljuje v košarkarskem duhu. Ker je košarka njegova dolgoletna spremljevalka in njegov vsakdan, svoje znanje in izkušnje ter občutke za ta šport sedaj prenaša na mlajše igralce, trenira vse selekcije domačega kluba in skrbi za promocijo košarke v občini. Tudi udeleženci športnega projekta so bili nad njegovo strokovnostjo in vodenjem treninga izredno navdušeni. Zavzeto so sledili navodilom in se trudili izvajati prikazane vaje, hkrati pa priznali, da je košarka šport, ki ima poleg osnovnih elementov igre, kijih laiki spremljamo na parketu kot samoumevne, precej zahtevne ele- mente gibanja, za katere je potrebno ogromno energije, vzdržljivosti in seveda treninga. Utrujeni, pa vendar bogati za še eno športno izkušnjo, so udeleženci treninga 'po košarkarsko' sklenili roke in zavpili »KŠIB«. Klub študentov Ilirska Bistrica je svoj športni projekt sklenil s petim športnim tečajem, ki gaje vodil UROŠ TAKS, namenjen pa je bil vsem, ki se navdušujejo za tek. Športnega druženja, naslovljenega s sporočilom 'Tek, način življenja', se je udeležilo lepo število športnih navdušencev, dodatno vrednot prijetnemu občutku, ki ga prinaša športna vadba je gotovo tudi tokrat dal izvajalec, saj je Uroš pravzaprav med najuspešnejšimi v tekaški disciplini, tako v okviru naše občine, kot tudi na državnem nivoju. Gre za tekača, ki mu je tek način življenja, njegova meditacija in odvisnost. To dokazuje njegovo šestnajstletno udejstvovanje v tej športni disciplini in njegovi številni uspehi. Glede na to, da je tek oblika gibanja, katere se loteva vse več posameznikov in zanjo ne potrebujemo velikih vložkov ter priprav, je Uroš z udeleženci delil nekaj strokovnih nasvetov, ki bi jih še dodatno spodbudili k vadbi in kakovostnemu izvajanju lete. Predstavljene so bile pomembne predpostavke s področij kot so pravilna tehnika in izvedba vadbe, preprečevanje poškodb, pravilna športna oprema, pomen ogrevanja... Sledil je skupinski trening, ki je vključeval ogrevanje, atletsko abecedo in individualno obravnavo vsakega izmed udeležencev. Uroš je namreč vsakemu rekreativnemu tekaču podal priporočila za nadaljnjo izboljšavo tehnike ter opozoril na nepravilnosti, s katerimi pogosto nevede slabšamo kakovost in učinke svoje vadbe. Šlo je za še eno prijetno športno druženje, ki je vse prisotne navdihnilo k aktivnemu preživljanju pomladnih dni. Tokratni dogodek je bil zadnji v sklopu trimesečnega športnega projekta, ki gaje uspešno zastavil in izpeljal KŠIB. Velja omeniti, da je šlo za prvi tovrsten projekt v občini, saj so študentje z le tem želeli obuditi zavest o pomenu športne aktivnosti pri vseh občanih. S ponudbo in strokovnimi predstavitvami različnih športnih disciplin so tako želeli približati posamezne vadbe širšemu krogu rekreativcem in širiti spodbude k športnemu udejstvovanju, ki gotovo zelo blagodejno vpliva *na naše dobro počutje in zdravje. Pohvale vsem udeležencem, ki so se udeleževali športnih tečajev, zahvala vsem strokovnim izvajalcem, nadaljnja spodbuda vsem, ki se bodo v bodoče udeleževali podobnih dogodkov in pa nenazadnje izredna pohvala za organizacijsko in idejno zasnovo bistriškemu klubu študentov, ki že napoveduje ponovitev projekta v naslednjem letu. NOVE IDEJE Z dobrimi nameni do otipljivih rezultatov Gorazd Brne.... Druga epizoda zgodbe o dobrih namenih je bila obeležena v četrtek, zadnji dan meseca marca, v »Hramu dobrega« gostilne Pri Matetu, z DRUGIM SREČANJEM BOTER IN BOTROV SKRINJIC ZA DOBRE NAMENE. Marčevski plodovi dobrodelnosti so vidni v 254-ih evrih, ki so se prišteli februarskim 187-im evrom. Skrinjice za dobre namene je skupina Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice (NI), v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ilirska Bistrica (DPM), postavila na več lokacijah v Ilirski Bistrici in njeni okolici. Z njimi se zbira prispevke, ki se mesečno seštevajo in so namenjeni finančno in socialno ogroženim otrokom in njihovim družinam v naši občini. V marcu zbrani prispevki po posameznih lokacijah so naslednji: gostilna Pri Matetu - 27 €, Romi bar - 29 €, trgovina Janateks - 28 €, Avantura šport - 10 €, gostilna Zemonska vaga - 12 €, bar Mlečna - 15 €, frizerski salon Mojca - 1 €, okrepčevalnica Mi koza - 15 €, Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica - 20 €, gostilna Pod gradom - 7 €, picerija Ku-dra - 9 €, bife Kudra - 2 €, Johnny bar - 13 €, bar Julija - 2 €, DSP Caffe bar Petrol - 7 €, gostilna Potok - 5 €, pivnica Pek - 9 €, frizerski studio Moj salon - 2 €, frizerski salon Mitja HairTeam - 26 €, Klub študentov Ilirska Bistrica - 15 €. Skupaj smo tako v mesecu marcu pridelali 254 C K sodelovanju vabimo vse, tako fizične kot pravne osebe. Vaše prispevke sprejemajo Skrinjice za dobre namene na omenjenih lokacijah, lahko pa prispevke nakažete na transakcijski račun DPM-ja (št. računa: 10100-0029041892), odprt pri Banki Koper, s pripisom »Za Skrinjice za dobre namene«. GREMO NAPREJ! Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice http://noveideje.ilbis.com/ http://www.facebook.com/home.php?sk=group_l55200691182557&ap= 1 radio capris dobra družba IMCD d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 051711 02 10 AVTOPREVOZNIŠTVO PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Itan Ktrtav s.p. * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU mm DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA DRUŠTVO SE PREDSTAVI... Prva letošnja razstava Bistriških likovnikov Primož Rojc •••• V četrtek, 17. marca, je Likovno društvo Franceta Pavlovca v Knjižnici Makse Samsa pripravilo prvo letošnjo likovno razstavo. Na ogled je svoja dela postavilo 19 članov tega društva. Kulturni dogodek je društvo Franceta Pavlovca pripravilo v sodelovanju z Knjižnico Makse Samsa in območno izpostavo JSKD Ilirska Bistrica. Člani društva ter njihov nov predsednik llija Martič so bili z razstavo izjemno zadovoljni, polna knjižnica obiskovalcev pa je potrdila, da so takšni kulturni dogodki pri nas še kako zaželeni. Kot je na prireditvi povedal Igor Šternbergar, ki je prevzel vodenje tega dogodka, predstavlja Likovno društvo Franceta Pavlovca dragocen kamenček v bogatem mozaiku bistriških kulturnih društev. Mozaik sestavlja približno 40 društev, a z področja likovnih dejavnosti deluje le eno. Aktivna članica društva Zdenka Vinšekje predstavila pot, ki jo je društvo prehodilo v devetih letih svojega delovanja. Poudarila je, da stopa Likovno društvo Franceta Pavlovca, kot vsa druga društva v Ilirski Bistrici, v finančno negotovo leto. Prav zaradi tega si člani niso upali povabiti na letošnjo prvo skupinsko razstavo dosedanjo strokovno spremljevalko umetnostno zgodovinarko Polono Škodič- likovno kritičarko. Zato so o razstavi spregovorili likovniki kar sami. Društvo je bilo ustanovljeno decembra 2002 in bo naslednje leto praznovalo 10 let delovanja. Idejo o ustanovitvi sta zasnovala ustanovitelja Rajko Kranjec in Dimitrij Bona-no, po strokovni in slikarski poti pa sta društvu pomagala Franc Dovgan in Romeo Volk. Društvo je s ponosom prevzelo ime po Francetu Pavlovcu, domačemu slikarju. V osmih letih je društvo pod vodstvom Rajka Kranjca s podporo Zveze kulturnih društev, Bistriške izpostave JSKD in Občine Ilirska Bistrica izpeljalo 16 samostojnih razstav, 3 likovne kolonije in precej likovnih delavnic. Društvo tesno sodeluje z Likovnim društvom Postojna. Izmenjujejo srečanja in ustvarjanja na kolonijah in delavnicah. Njihova dela, ki jih vsako leto postavijo na ogled, dosegajo nivo prepoznavnosti. Člani sodelu- jejo na raznih natečajih širom Slovenije in tujine in so prejemniki precej priznanj in nagrad. Kljub dolgoletni dejavnosti društvo nima svojih prostorov, zato se večkrat zatečejo v kulturne ustanove v Ilirski Bistrici, katere so jim do sedaj še vedno na široko odprle vrata, posebno dobro pa sodelujejo z Varstveno delovnim centrom Ilir. Bistrica. Društvo šteje 28 članov. Zdenka Vinšek, se je zahvalila dolgoletni podporni članici Darinki Žbogar, tople besede pa je namenila tudi novima podpornima članoma Cirilu Grbcu, rednemu spremljevalcu društvenih razstav, in Jožici Žigon. V letošnjem letu so se društvu pridružili 4 novi slikarji in sicer: Urška Mršnik, ki s tempero ustvarja v zanimivih barvnih kompozicijah abstraktne motive, Franc Močilnikar, čigava dela lirično pripovedujejo o doživeti kra- jini in arhitekturi v domačem okolju kot tudi v daljni Finski, Niko Slovenc, sicer restavrator, ki s svojimi likovnimi deli pa preseneča s svojevrstno barvitostjo in kompozicijo abstraktnih motivov iz okolja ter Dragica Sušanj, ki je po prometni nesreči postala tetrapleginja. Ustvarja z usti v tehniki olje na platnu, motive krajine, narave, vode, tihožitja iz cvetja v posebnih igrah barv. Novi predsednik društva llija Martič se je zahvalil dosedanjemu predsedniku Rajku Kranjcu za dolgoletno in uspešno vodenje društva. Zahvalil seje tudi Občini Ilirska Bistrica, JSKD- izpostavi Ilirska Bistrica, Knjižnici Makse Samsa, vsem čla- nom slikarjem in sodelujočim, ki so sooblikovali četrtkov večer. Podelil je tudi zahvale in priznanja slikarjem ,ki so sodelovali na razstavi.To pa so bili: Abram Aleksander, Knafeljc Janez, Kranjec Andreja, Kranjec Rajko, Macarol Neva, Močilnikar Franc, Mršnik Bernarda, Mršnik Urška, Primc Karmen, Rosa Jožef, Samsa Marino, Savič Jadranka, Slovenc Niko, Strle Jerica, Sušanj Dragica, Valentin Helena, Tomažič Primož, llija Martič in Zdenka Vinšek. Kulturni program na otvoritvi je bil preplet petja, glasbe in literature. Z pesmijo so dogodek odprli in zaključili pevci skupine Vasovalec. Glasbeni del je odigral Jaka Fidel, učenec Glasbene šole Ilirska Bistrica in profesorja Zorana Lupinca, ki je na svojo harmoniko zaigral venček ljudskih z naslovom V okolici Tržaški v priredbi svojega profesorja Zorana Lupinca, za katero je prejel posebno plaketo za izvirno muzikalno domiselno izvedbo venčka ljudskih pesmi na Zlati harmoniki in pesem Kristalni biseri. Aleksander Boreno-vič pa je zastopal literarne barve. Predstavil je svojo Ludilo, pesem iz ciklusa, ki je napisan v Jekavščini ter Triologijo na tretjo potenco avtorja Aleksija Dimitrijeviča. Nov predsednik društva llija Martič je dejal, da si želi do naslednjega leta, ko bo društvo praznovalo 10 letnico, privabiti še 10 novih članov. Za letošnje leto pa si želi, da bi izpeljali likovno kolonijo na temo vode. Lokacija, kjer bo potekala kolonija še ni določena saj je naša občina bogata z vodo. Na kolonijo bodo povabili tudi Društvo likovnih ustvarjalcev iz Postojne. Želja novega predsednika je tudi da bi konec leta pripravili razstavo, na kateri bi predstavili dela ustvarjena na koloniji. V društvu pa so tudi željni povabil k sodelovanju z ostalimi društvi. Tako bodo letos pripravili razstavo tudi na povabilo KD Grad iz Dolnjega Zemona ob prireditvi Mala južna in na povabilo KD Tuščak iz Bača. Z prvo razstavo, ki je bila izpeljana pod njegovim vodstvom je bil več kot zadovoljen, zadovoljstvo pa je žarelo tudi na obrazih vseh članov, petje, ki se je razlegalo iz knjižnice čez plač, ko sem zapuščal knjižnico pa je potrdilo, da so bili z večerom zadovoljni tudi nastopajoči. Nov predsednik društva llija Martič in pevska skupina Vasovalci, ki je polepšala otvoritev s petjem France Pavlovec Rodil seje 14. 8.1897 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V prvi svetovni vojni je bil zajet na ruski fronti in se je, kot jugoslovanski prostovoljec vrnil v domovino leta 1918. Zaposlil seje na železnici in se po ogledu razstave Jakopiča, Kosa in Tratnika v Jakopičevem paviljonu odločil, da postane slikar. Obiskoval je slikarsko šolo v Ljubljani, med leti 1923 in 1928 pa Akademijo v Zagrebu. Zanj se je osebno zavzemal in ga podpiral Ivan Meštrovič. Kot svobodni umetnik se je 1928 vrnil v Ljubljano in se pridružil 'Četrti generaciji'in z njo tudi prvič javno nastopil. Po poroki seje preselil v Stožice pri Ljubljani. Slikal je samo v oljni tehniki, večinoma krajine, izjemoma tudi portrete in tihožitja. Upodabljal je motive iz ljubljanske okolice, slikovite podobe Save pri Tomačevem, na Ježici in pri Medvodah. Veliko je slikal v Bohinju in ob Soči, privlačili pa so ga tudi kraški in istrski motivi. Pred drugo vojno je slikal gorenjske motive v Podkorenu, in Planici, krajine v okolici Št. Lovrenca na Dolenjskem. Za delo Sava pri Tomačevem je Pavlovec leta 1949 Med vojno je slikal dobil Prešernovo nagrado Stožice in bližnjo okolico, po vojni pa je slikal tudi na Primorskem, v Bohinjskem kotu, ob Soči in v Trenti. Od leta 1950 gaje mučila bolezen, a nikoli ni prenehal slikati. Ko ni mogel več potovati, si je pomagal s fotografijo, preminil je 12.2.1959 v Ljubljani. Sprva se pri njem čuti vpliv Becičeve šole in Jakopičevega kolorita. Pavlovec namreč izhaja iz poznega slovenskega impresionizma. Njegova dela so poetično navdahnjena in čustvena, barve so harmonične in poteze so skicozne. Označuje jih lirika neposredne topline in globok intimni odnos slikarja. Krajine so odraz njegovega individualnega doživljanja motiva. Velja za najboljšega krajinarja po Groharju in Jakopiču. lri"l*1 "IV, .'V —«~ .. ___ __ , . ’ 'C ■■ . <* "v.-v - s ._____________________ macr^n FRUITmLOOM. Ski/fifi&i ODLIČNE ZNAMKE PO TOVARNIŠKIH CENAH LEGEA TEKSTILNI DISKONT ULICA l MAJA 12 ILIRSKA BISTRICA BIVŠA TRGOVINA TARA NUDIMO VAM UGODEN TISK IN VEZENJE NA TEKSTIL [PdcnCEEE™^ PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si NOVOSTI IZ SAMOSTANA ■H „lz osebne in strokovne izkušnje vem, da je otrok, ki ima, ob starših, še ljubezen, zanimanje, skrb in spoštovanje starih staršev, bogat otrok." (Gabi Čačinovič Vogrinčič) Medgeneracijska srečanja Pripravila s. Marjetka Jeralič •••• Vse večkrat slišimo, da Evropa postaja stara celina, daje vse manj otrok in mladih. Še bolj nas pretresa, da otroci in mladi ne znajo ali ne zmorejo več živeti v sožitju in razumevanju s starejšimi. Toda še vedno imamo možnost, da tu kaj storimo, da bo življenje lepše, bogatejše, bolj smiselno tako za mlade in starejše, ki se največkrat počutijo na robu družbe in družine. V našem vrtcu tudi temu vidiku posvečamo posebno pozornost in otroke seznanjamo in navajamo na medgeneracijsko sodelovanje in učenje. Kar nekaj časa nas je spremljala posebna misel: Mi družina ena smo, radi se imamo..., ki nas je povezovala s našimi starši in starimi starši, pa tudi drugimi starejšimi ljudmi v naši okolici. Za starše smo pripravili poseben praznik Dan staršev, kjer so otroci z dramatizacijo , pesmijo in plesom pokazali svojim staršem, kako jih potrebujejo, kako so jim hvaležni za življenje in dobro vzgojo, kako želijo, da jih vodijo po pravi poti življenja. Starše je nastop njihovih otrok ganil in jih, upamo, utrdil v prepričanju, da je vlaganje v dobro vzgojo otrok največja in najboljša naložba življenja. 2e v novembru smo se povezali z Domom starejših občanov v Ilirski Bistrici. Najprej so nas njihovi varovanci obiskali, v začetku aprila pa smo jih mi presenetili s našimi obiskom. Zaigrali smo jim glasbeno pravljico, za rajali nekaj rajalnih iger ter jih obdarili. Skupaj smo tudi plesali in se veselili ob zvokih harmonike in bobnov. Za otroke je bilo to posebno doživetje. Za mnoge je bilo prvič, da so videli toliko starejših mož in žena na invalidskih vozičkih, ki so bili nadvse veseli obiska otrok. S posebno pozornostjo smo si medsebojno podelili lepe želje, voščila, dotike, nasmehe in spodbudne besede. Starejši so otrokom dali še zelo pomenljive napotke za življenje ter spominek, ki so ga s posebno skrbjo naredili za otroke. Druženje je bilo zelo prijetno in gotovo za otroke nadvse dobra in poučna izkušnja. Podobnih srečevanj si želimo tudi v nadaljnje. Naslednje pomenljivo medgeneracijsko srečanje je bilo srečanje z babicami in dedki, nonami in nonoti v našem vrtcu. Pripravili smo jim prav prijetno urico druženja. Otroci so jim zapeli pesmico, kjer so izrazili, da so tudi babice in dedki prav poseben dar za njih in za njihovo družino, ki ga zelo cenijo in spoštujejo. Skupaj smo tudi igrali rajalne igre, in ugotovili, da to babice in dedki zelo dobro obvladajo. Gotovo so se ob tem spominjali svojega otroštva nepozabnih iger. Druženje se je nadaljevalo v delavnici, kjer so otroci s pomočjo svojih babic in dedkov izdelovali lične velikonočne košarice, pirhe, piščančke in druge velikonočne okraske. Konkretno smo lahko videli in začutili kako je pomembna medsebojna pomoč, spodbuda, napotek, prilagajanje, učenje medsebojnega razumevanja in sožitja. Mnogi otroci nimajo možnosti sobivanja ali druženja s svojimi starimi starši, mnogi pa te možnosti dovolj ne' izkoristijo. Vrtec jim tu lahko prihaja naproti in jim omogoči taka srečanja. IZLET Planinski izlet na Kršičevec Vanja Delost, MOPD Snežnik II. Bistrica - Foto: Darja Šenkinc •••• V soboto 12.3.2011 smo se mladi planinci iz naše občine pod vodstvom Planinskega društva Snežnik odpravili na planinski izlet na Kršičevec (1028 m). V jutranjih urah smo se izpred osnovnih šol z avtobusom odpeljali do vasice Jurišče, od tam pa po uvodnem pozdravu vodje izleta pričeli naš pohod proti vrhu Kršičevca. Pot je bila zelo razgibana, ponekod strma, vendar so nam topli sončni žarki vlivali moč, da smo po dobri uri in pol hoje zagledali kamnit stolp, ki je pomenil cilj našega izleta. Na vrhu smo najprej v dnevnike mladega planinca odtisnili nov žig, nato pa iz nahrbtnikov vzeli najboljše malice, ki so nam jih pripravile naše mame. Po okrepčilu smo na- redili še skupinsko fotografijo in se zadovoljni odpravili v dolino. Poslovili smo se z obljubo, da se vidimo na naslednjem planinskem izletu, ki je načrtovan 9. aprila 2011 na hrib Čaven. Nori taborniški vikendi Brača Mršnik..... Smo v času, ko se narava zopet začne prebujati, vse postane živahno, pisano, brenčeče ... A uganite kaj - taborniki se ne. Kako to? Ker sploh nismo zaspali! Kot dokaz smo v petek, 25. marca, izpeljali občni zbor, kjer smo se zbrali stari in mladi, slišali veliko novih informacij, prisluhnili poročilu letnega dela, poročilu rodove uprave, poročilu oskrbnika, poročilu propagandista, finančnemu poročilu, tudi izvolili novo načelnico GG družine, podelili veščine, oznake za vodstvo, še malo podebatirali, se ne pozabili smejati in se razšli. Slovo ni bilo hudo, ker smo vedeli, da se bomo videli že naslednji dan na "Dnevu za spremembe". Odzvali smo se vabilu hortikulturne sekcije TD in pripomogli tako, da smo pomagali ohranjati parkovno trato s čiščenjem dela parka pri taborniškem domu. Čistilno akcijo smo zaključili s slastnim kosilom ob druženju s samimi dellovnimi prostovoljci. Čez nič manj kot 7 dni smo z vlakom odčihapuhali na straaašen GOTI K - Grozljivo orientacijsko tekmovanje in kričanje. Tekmovanja so se udeležile 4 naše ekipe, 3 iz kategorije GG (Paraplegiki,Tetraplegiki, Barni) in ena ekipa grč (Mrkvice). Polni pričakovanj smo se zbrali na železniški postaji in sicer z zamudo odrinili. Kot da bi vedeli, daje to v taborniški navadi! Kaj kmalu smo se prijetno presenečeni znašli v družbi samih tabornikov Izolanov, Postojn-cev in Cerkničanov in kot bi mignil, smo bili v Zgornjih Pirničah, kjer pa se je zdelo, da je tabornikov res neskončno. Do večera smo se igrali šnik-šnak-šnuk, pipi-wawa in še druge, same odlične igre, pa tekali po telovadnici približno tako kot Tom&Jerry in seveda tudi pokazali znanje topografskih znakov, Morsejeve abecede in končno tudi nočne orientacije. Naslednje jutro smo skoraj na pol speči vzeli še malo poti pod noge, dokler se niso le-te spet odpočile na super zabavnem vlaku. Ob rogljičkih za zajtrk in manjši zamudi smo se počutili tako domače, da se v Pivki kar nismo hoteli posloviti od super vikenda. Da ne bi nikoli pozabili norih spominov na G OTI K, smo še posneli skupinsko fotografijo in se počasi razšli. Prav isti vikend je potekala tudi delovna akcija, ki so seje udeležili predvsem naši starejši člani, PP-ji, RR-ji in grče. V enem dnevu smo očistili in dodobra pospravili skladišče. Če nam ne verjamete, se lahko pridete prepričat na lastne oči! Naslednji vikend, 8.-10. aprila, je blizu Celja potekalo srečanje slovenske odprave na 22. svetovni skavtski jamboree, le ta se bo letos avgusta odvijal na nam »bližnjem« Švedskem. Bilo je to nič drugega kot že drugo srečanje udeležencev nekakšnega svetovnega taborjenja z namenom, da se okrepijo njihove prijateljske vezi še pred odhodom prek Evrope v Skandinavijo. Srečanja sta se udeležila tudi 2 Ruševca in domov prišla prešerne volje z usti, razpotegnjenimi do ušes. Saj drugega niti ni bilo pričakovati po takšnem vikendu! Če vas zanima še kaj več, pa si oglejte spletno stran rusevci.si, facebook. com, twitter.com, taborniško omarico ali pa pridite kakšen petek do taborniške hiške. //-....—.................. j y ..... -v h-| NOVA E POŠTA PIŠITE NAM 1 sneznik@siol.com J <=»pm a Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 mmmmmšm ,pa» Pekatete - Topol Primož Rojc...... Stari del Ilirske Bistrice domačini imenujemo Guranji kraj. Vas Ilirska Bistrica se je začela širiti od tam proti placu in nato naprej. Na strugo reke Bistrice, ki ima močan tok, so se pričele naslanjati hiše, pile in mlini. In prav zaradi mlinov in žag, ki so dajale lastnikom kruh za preživetje, se je razvil premožni sloj Bistričanov. Eden takšnih mlinov je bil Košomatov, iz katerega je nastala tovarna testenin, kasneje pa lesno predelovalna industrija. Na bogato industrijsko zgodovino še danes spominjajo mogočni, a povečini žal zapuščeni in napol porušeni objekti. Leta 1898 sta Anton Žnideršič in Rudolf Valenčič, vsak s polovičnim deležem, ustanovila podjetje za izdelavo testenin. Oba sta istega leta odšla v Neapelj, kjer sta se naučila proizvodnega procesa proizvodnje testenin. Po vrnitvi sta v Košomatovem mlinu, ki sta ga preuredila v tovarno, pričela leta 1899 izdelovati testenine. Takrat se je tovarna imenovala Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič. Leta 1905 je tovarno in stroje uničil požar. Po požaru sta zgradila novo, še večjo in modernejšo tovarno. V tistem času je tovarna dobila ime Pekatete (Prva E Kranjska A Tovarna E Testenin E). Za stavbo je delovala Košomatova žaga. Dr. Ivan Ogorelec v svojem članku v Snežniku objavljenem leta 1998 opisuje tovarno testenin takole: Nov slog, imenovan kubizem seje pojavil ob prelomu stoletja najprej v slikarstvu, nato pa tudi v arhitekturi. Načrtovalec navedene zgradbe je bil pod vplivom tega sloga. Zato so vse črte na fasadi ravne, ravna je bila tudi streha. Okraskov skorajda ni, zunanja zgradba ima obliko kubusa.V pritličju poslopja so bili postavljeni stroji za izdelavo testenin, pakirnica, pisarne ter skladišča. V prvem nadstropju so bile sušilnice za drobne vrste testenin. V naslednjih treh nadstropjih so se sušile ostale vrste testenin s pomočjo ventilatorjev v odgovarjajočih sušilnicah. Za prevoz surovin in izdelkov so služili vozički na tirih, ki so bili položeni v vseh nadstropjih. Med seboj so bili povezani z dvigali. Vodno kolo ni razvijalo dovolj moči za pogon vseh strojev ob širitvi proizvodnje, zato so postavili zgradbo strojnice med poslopjem tovarne in žage z visokim, vitkim železnim dimnikom. V njem je deloval parni stroj znamke Wolf, imenovan lokomobila, z močjo 35. KM.Tam je stal tudi dinamo za proizvodnjo električne energije, s katero so poganjali nekatere naprave, zlasti ventilatorje v sušilnicah. Z njo so razsvetljevali poslopja v okolici. Do ostalih strojev se je moč prenašala s pomočjo odgovarjajoče razporeditve vrvenic, ki so se vrtele na oseh in ki so bile med seboj povezane z neskončnimi usnjenimi trakovi, kot je to bilo v navadi v tistem času. Lokomobila je proizvajala tudi paro za ogrevanje prostorov in sušilnic. Odpadki z žage, kot so žaganje in okraj ki so služili za kurjenje parnega stroja. Z njim je upravljal stari Rendek, ki je bil obenem strojnik in kurjač. Tam se je nahajalo tudi skladišče za žaganje, kjer je bilo vedno prijetno toplo. V njem si je postavil posteljo, tako, da je bil v prostoru prisoten ves dan in noč. O prihodu novih strojev v tovarno so 24. Decembra 1909 takole poročali: V dveh vogonih so se pripeljali novi stroji za »Prvo kranjsko tvornico testenin" iz Švice na postajoTrnovo-Bistrica. Stroji so tako orjaški, da je treba mnogo truda, preden se posamezni deli nalože na vozove. Izdelala jih je specialna tvrdka, ki je edina v izdelovanju tako orjaških strojev na kontinentu. Opremljeni so z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Z novimi stroji bo izdelovala tvornica v Ilir. Bistrici ne le trikratno množino kot sedaj, temveč se bo vršilo vse delo bolj avtomatično. — Gospodinje, sezite tedaj bolj pridno po izbornih Pekatetah, da bodete tudi tem strojem dajale dovolj dela. Po prihodu Italijanov na naše ozemlje je podjetje nadaljevalo s proizvodnjo testenin. Iz tega obdobja je ohranjen zapisnik, iz katerega je razvidno katera strojna oprema se je nahajala v tovarni. Zapisani so naslednji stroji: tri mesilnice (po 100 kg), dve hidravlični stiskalnici (po 100 kg/h), dva stroja za rafinacijo, drobilec (60 kg/h), stroj za rezanje (100 kg/h), ventilatorji z elektromotorji v sušilnicah. Zmogljivost sušilnic je bila 2500 kg na dan ali 17000 kg na mesec. Od navedene količine je bilo jajčnih 25%, ekstra 40% in navadnih testenin 35%. Stroji so bili nabavljeni v Nemčiji, Italiji in Švici. V strojnici se je nahajal parni kotel in parni stroj sistema Wolf z močjo 35 KM ter dinamo za proizvodnjo elektrike z močjo 10 KW. Na žagi je deloval polnojarmenik firme Koing za rezanje hlodov z zmogljivostjo 1m3 na uro, dva cirkularja in ena tračna žaga. Žnideršič se je leta 1930 zaradi fašističnih pritiskov odločil odseliti v Kraljevino Jugoslavijo, in sicer v Ljubljano, kjer je že leta 1924 skupaj z dvema družabnikoma ustanovil še eno tovarno testenin Pekatete. Tega leta je prodal vse svoje imetje, tovarno, žago, rojstno hišo in čebelnjak domačinoma Viktorju Tomšiču in Sašu Ličanu. Nova lastnika sta nadaljevala z proizvodnjo testenin do leta 1937, ko je tovarno zajel požar. Po obnovi sta se odločila, da proizvodnje testenin ne bosta več zagnala, temveč sta dejavnost podjetja preusmerila v proizvodnjo furnirja in druge lesne industrije. Po drugi svetovni vojni so tovarno nacionalizirali in v njej ohranili proizvodnjo furnirja. Tovarna se je takrat imenovala Javor. Furnir so večinoma prodajali v tovarno pohištva v Novi Gorici (Meblo), izvažali naj bi ga tudi na Dansko, Nemčijo in Egipt. Iz ostankov furnirja so izdelovali tudi lične košarice in zabojčke kot embalažo za goriško sadje namenjeno izvozu. V okvir podjetja je spadala tudi žaga za rezan les. V članku iz priloge Naša lesna industrija, katere letnice na žalost ne morem odkriti, predvidevam pa, da je članek iz konca petdesetih let, je tovarna Topol predstavljena takole: To industrijsko podjetje Topol v ilirski Bistrici predela letno okrog 16.000m3 lesa, od tega 10 tisoč kubi kov na žagah, 6 tisoč v furnirje. Največ predelajo bukovega lesa, jelovine in orehovega lesa. Orehovino -1800 kubikov letno-predelajo v plemenite furnirje, ki jih največ izvozijo v tujino. Surovine za svoje izdelke dobijo od raznih lesnih podjetij v Sloveniji. V podjetju je zaposlenih 310 delavcev, od tega 156 žensk in 8 vajencev, ki se uče mehanične, električne in mizarske stroke. V dveh furnirskih obratih izdelujejo slepi in plemeniti furnir, imajo pa še dva žagarska obrata, zabojarno in galanterijski oddelek. V žagarskem oddelku režejo les, ki ga potem uporabljajo za najrazličnejše namene. V zabojarni izdelujejo zaboje za sadje in zelenjavo za domači trg. Te zaboje izdelujejo izključno iz odpadkov. Iz njih izdelujejo tudi kocke za tlakovanje. V galanterijskem oddelku izdelujejo razne vrste lesenih pladnjev, lesene košarice za akte in košarice za jedilni pribor. Svoje izdelke prodajajo doma, prodrli pa so tudi že na mnoga tuja tržišča v Italiji, ZSSR, Poljski in Nemčiji. V podjetju letno predelajo za 200 milijonov dinarjev lesa. Polovico tega gre za izvoz. Razen obratov imajo tudi skladišče za les in konzerviranje. Leta 1970 poročajo, da so ukrepi gospodarske reforme povzročili veliko težav Bistriškim podjetjem, saj je takrat Lesonit posloval na robu rentabilnosti, Topol pa je zašel v letu 1967 v še težji položaj. Začela se je bitka za obstoj. Največja težava podjetja je bila takrat zastarelost vseh treh obratov, pohištvenega, furnirnice in žage, saj so delali na več kot 40 let starih strojih. Takrat se je za pripojitev podjetja zanimal domači Lesonit in Ljubljanski Slovenijales. Zato so leta 1968 1969 investirali v nakup opreme ter se z obratom pohištvo povezali z Meblom Nova Gorica. Celoten investicijski program je bil zaključen leta 1971. Zatem so Topol priključili podjetju Lesonit in od takrat naprej so podjetje vodili kot obrat in kasneje TOZD. Zadnja leta obstoja je obrat izkazoval zgubo, zato so ga leta 1992 zaprli. Lesonit je nepremičnine kar nekaj časa prodajal. Del objektov je kupil domačin, ki je prvo stavbo preuredil v stanovanja, večino zemljišča in poslopij pa Ljubljansko podjetje Panter v lasti Marka Vilfana. Ta je leta 2009 v Primorskih novicah zatrjeval, da namerava na tem območju urediti stanovanja, poslovne prostore in tudi tržnico. Ker je Topol v samem centru mesta, pa naj bi bil njegov namen oživiti staro mestno jedro in mu dati neko vsebino. Takrat je Vilfan dejal, da potekajo postopki razdelitve načrtov in pogovori z Občino o spremembi namembnosti zemljišča v stanovanjsko gradnjo. Leta 2009 so tudi podrli visok dimnik, ki je od daleč simboliziral industrijsko podobo tega dela Bistrice. Za dimnikom so padli večinoma vsi ostali objekti, nekaterim je pomagala človeška roka, drugim pa narava. Od takrat se ni spremenilo nič. Kakor koli že se bo odvilo, je upati, da lastnik ne bo podrl rojstne hiše Anton Žnideršiča, ki še stoji sredi Topola, hišo rojaka, kije zaslužen za veliko več kot Bistričani vemo. Zraven hiše še vedno stoji tudi velika stavba zgrajena leta 1905, v kateri je nekoč delovala tovarna testenin in kasneje furnirnica. Po Evropi znajo izkoristiti v prid takšne stavbe, ki predstavljajo tehnično dediščino in jih spremeniti iz industrijske v kulturne, šolske ali stanovanjske namene, brez da bi pri tem spreminjali njihov zunanji izgled. Le mi se trmasto otepamo takšnih misli..... Razglednice so iz zbirke avtorja. Viri in literatura Košomatovi, Alenka Mikačič, Ljubljana, samozaložba 2003 Tovariš, rast in lepote naše domovine, 28.5.1954 Primorske novice, Na Bistriškem razprave o razvoju obči ne,št. 9,21.12.1970 Delo, Topol ozelenel, št.6., 1971 Delavska enotnost, Morda k podjetju Slovenijales, 21.11.1979 Primorske Novice, Iz lesa v stanovanja, 21.4.2009 Anton Žnideršič spomini Dr. Ivan Ogorelec, Snežnik, maj 1998 Razglednica Tvornice Pekatete poslana leta J 906. Razglednica je izredno zanimiva, ker ima na zadnji strani reklamo za testenine. Žnideršič je bil zelo spreten poslovnež. Svoje testenine je oglaševal v mnogih časopisih tudi kot članek, pošiljal je brezplačne knjižice z kuharskimi recepti in brezplačne cenike, itd. Tudi to razglednico, ki jo je založil, je izkoristil v reklamne namene. Na razglednici poslani leta 7 909 je na levi strani spodaj lepo vidna tovarna Pekatete, ki zaradi svoje veličine odstopa od drugih sosednjih zgradb. Opazna je celo bolj kot cerkev Sv. Jurija na desni strani. Tovarna Topol. Stavba na desni strani je furnirnica v kateri je nekoč potekala proizvodnja testenin. Arhitektura je precej spremenjena, vendar še razpoznavna in takšna je še danes. Panoramski posnetek Ilirske Bistrice. Lepo je vidna stavba Pekatete, nazadnje Topol. Na razglednici je ob stavbi še dimnik, ki so ga leta 2009 podrli. D Mia Sislrica. o4/ 1 " z, M 'i....— -jr- xmvj -VKEVUZJ E Občni zbor drušva Sožitje PRIREDITEV Čarobni dan Alenka Penko..... Letošnji prvi čarobni dan je že tradicionalno potekal v Lipici. Nekoliko mu jo je sicer zagodel mraz. Še bolj mu je nagajala kraška burja, ki je zavijala med lipiškimi travniki odetimi v sočne zelene barve. Beli lipicanci so ponosno razkazovali svojo gracioznost in marsikateri nadebudnež seje tudi povzpel na belega lepotca. Daje bil dan res čaroben so skrbeli tudi številni stojničarji, ki so ponujali vse mogoče in vabili v različne delavnice. Največji dren pa je bil zagotovo na velikem čarobnem odru, kjer so čarali različni plesalci, godci in pevci: Alenka Gotar, Vili Resnik, Foxy Teens, David Grom, ansambel Zapeljivke, Nino, PeterVode in številni drugi bolj ali manj znani estradniki, pa tudi domači pevci Otroškega pevskega zbora Čebelice iz Vrtca Ilirska Bistrica, Br-štulin banda iz Harij in debitanta Martin Rojc in Hana Fatur (na fotografiji). uspe- lodo- ko n- čati z obnovitvijo klubske kuhinje gre prav gotovo zahvala Zvezi društev Sožitje, občankam in občanom za prostovoljne finančne prispevke in ne nazadnje županu občine Emilu Rojcu za njegov finančni prispevek namesto izdatka za božično novoletne voščilnice. »Če se nam je zdelo v preteklosti, da smo sami sem vesel, da lahko mirno ugotavljam, da Vas je vedno več in več, kateri nas poiščete nam skušate pomagati ali darujete Vaš prostovoljni prispevek tako, da se ne počutimo več tako sami. Na koncu iskrena hvala tudi ansamblu Nostalgija za letošnjo organizacijo dobrodelnega koncerta »SRCE ZA SRCE« z finančno dotacijo našemu društvu...« V kolikor želite še naprej pomagati društvu Sožitje nas lahko poiščete v društveni pisarni na Levstikovi ul. 5 tel. 710 04 31. Z veseljem se bodo na vaše klice odzvali tudi na: GSM 041 909 522 Boris Frankovič - predsednik, Izidor Celin GSM 040 686 340 podpredsednik in Darja Grilj GSM 041932 243 tajnica društva in strokovni vodja prostovoljcev. Vsem, ki pa ste ali še boste namenili vaše prostovoljne finančne prispevke v korist društva TTR SI56 1010 0002 9066 724 pa se vodstvo društva iskreno zahvaljuje. Tonjo Janežič..... Društvo Sožitje Ilirska Bistrica, je društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Društvo deluje na področju celotne občine kot, interesna društvena organizacija s socialno-člo-vekoljubnimi cilji in organizacija za napredek skupnostne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, zakonite zastopnike in člane družin. Društvo izvaja svojo dejavnost v skladu s programom dolgoročne, srednjeročne in letne usmeritve dela. Pri svojem poslanstvu člani društva delo opravljajo prostovoljno, neodvisno in nestrankarsko. V gostišču GRILL Danilo je v petek, 25.03. potekal Občni zbor članov društva. Čas med enim občnim zborom in drugim občnim zborom je sigurno čas v katerem so se članice in člani društva trudili, da bi opravili vse v poslovnem načrtu društva predvidene naloge. Na občnem zboru članstva je tudi priložnost, da člani dobijo informacijo, naj si bo o opravljenih nalogah ali porabljenih finančnih sredstvih. Žal je letos kar precej članic in članov zadržala doma viroza, vendar so se ostali člani veliko bolj potrudili, da je občni zbor uspel tako , kot smo ga sicer navajeni. Najprej resno in odgovorno delo pri obravnavanju opravljenega dela in porabe finančnih sredstev v preteklem obdobju in sprejem ovrednotenega plana dela za leto 2011, nato je sledilo skupno kosilo pa tudi veselje z plesom ob zvokih harmonik naših nepogrešljivih spremljevalk Ankice in Vojke. Letošnjega občnega zbora se je udeležila Katja Vadnjal predsednica ZVEZE DRUŠTEV SOŽITJE. V svojem nagovoru ni mogla skriti zadovoljstva, da je društvu uspelo opraviti skoraj vse zastavljene naloge kljub temu, da je Zveza društev Sožitje v ta namen namenila nekoliko skromnejšo finančno podporo. Jože Valenčič sicer dober poznavalec razmer na socialnem področju in eden tistih , ki preko delavnic za samopomoč nesebično pomaga članicam in članom pa tudi varovancem pri lažjem premagovanju življenjskih tegob, je v svojem razmišljanju predstavil njegov pogled na prehojeno pot društva. Ugotovil je, da je društvu do sedaj uspelo opraviti veliko dela, za kar gre zahvala prav vsem, obenem je povabil članstvo, naj se odpre in nadaljuje s tkanjem vezi med prebivalci občine. Čeprav je srečanje potekalo v sproščenem vzdušju , ni zmanjkalo časa za obravnavo aktualne pereče problematike ob spoznanju, da nas taka druženja povezujejo, krepijo že izoblikovane prijateljske vezi, vlivajo samozavest posamezniku da ni sam. Živimo v času, ko je svet okrog nas hudo nezadovoljen. Vsi imamo svoje žal vse prevečkrat neuresničljive želje, vendar zastavljene želje nam nakazujejo smer in obenem predstavljajo naš razvoj. Zato vsebuje tudi program Društva Sožitje zasledovanje kar nekaj novih za naše člane nadvse potrebnih ciljev. Preden so člani zaključili z občnim zborom, katerega je vodila Katja Muha ob pomoči Berte Ravnikar za področje financ in Frank Vladimirja poročevalca za opravljene planirane aktivnosti, se je predsednik Boris Frankovič vidno ganjen zahvalil vsem ki so pripomogli, da je društvo zaključilo leto tako uspešno. Besedo zahvale je namenil vsem prostovoljkam, katere so skupaj z Darjo Grilj v lanskem letu opravile v veselje varovancev, članicam in članom upravnega odbora za pomoč pri sprejemanju odločitev, staršem in varovancem za izkazano zaupanje in podporo. Da je društvu PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h Obletnica društva Za društvo, Marica Gaberšnik. V petek 15. aprila, ob 18. uri smo se zbrali v veliki dvorani Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici, da bi praznovali 15. rojstni dan DRUŠTVA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTŽO). Društvo ima svoje zametke v jezi kovni h krožkih, ki so pred 15. leti začeli delovati na Bistriškem. To je bila sprva italijanščina, sledile so nemščina, angleščina in ruščina. V krožke ali študijske skupine so se vpisovali zlasti mlajši upokojenci. Interesi so se širili. Pred 10. leti se je rodila Kulturna kle-petalnica, ki je svoje člane usmerjala v branje in analizo prebranih del, vodila na likovne razstave, oglede inštituciji in zanimivih krajev v Sloveniji in zamejstvu ter vabila v svojo sredo domače umetnike ter poustvarjalce. Delovala je tudi pohodniška skupina. Za dušo je skrbela skupina pod imenom Ta živega vse toka. Dobro obiskana je skupina Umetnostne zgodovine. O preteklosti in sedanjosti naših krajev ter sveta se seznanjamo v skupini Spoznavajmo svet in domovino (ter vesolje). Številni člani so se udeleževali delavnic: urejanje doma in okolice, restavratorske, aranžerske, kleklanja, rišeljeja, izdelava suhih rož, računalniškega opismenjevanja,fotografiranja kaligrafije, verstva sveta... Skozi naše dejavnosti seje zvrstilo veliko ljudi.To je potrdila tudi polna dvorana doma starejših občanov. 15 let smo skrbno opisali v zborniku TJEČE, TJEČE, ki ga je na prireditvi predstavila predsednica uredniškega odbora Zala Šajn. Da smo ga lahko objavili prav na dan praznovanja 15. obletnice, imajo zaslugo tudi številni donatorji. O prehojeni poti je govorila Marica Šlenc Zver, dosedanja, o nadaljevanju dela društva pa Nevenka Tomšič, nova predsednica. Oglasila seje tudi predsednica UTŽO Slovenije Ana Kranjc, ki je poudarila pomen univerze za aktivno življenje generacijo 3. in 4. dobe. Obletnico so popestrili Volk Folk, Premske pevke, Dimitrij G rij in Boris Ujčič, Maja Porta. Program pa je skrbno povezovala Tjaša Kaluža. Pred in po prireditvi smo si ogledovali razstavo ročnih del, ki so jo pripravile prizadevne članice društva. 15 let je dovolj dolga doba, da se posamezniki izkažejo s svojim delom. Predsednica komisije za priznanja Janja Ternovec je prebrala utemeljitve za 27 nagrajencev. Za aktivno delo v organih društva, delo mentorjev in animatorjev, organizacij ki so sodelovale in pomagale pri delu in razvoju društva smo podelili: zahvalne listine, bronaste, srebrne in zlate plakete, posebne zahvale in naziv častnega člana ter naziv pokrovitelja katerega je prejel Dom starejših občanov II. Bistrica. Posebno zahvalo sta prejeli, razen posameznikov, še OŠ D. Ketteja in Zvezi društev univerze za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Zlato plaketo so prejeli: Marija Šlenc Zver, Zala Šajn, Anica Jedloučnik, prof. Sergij Šlenc. Za častne člane so bili imenovani: Sergij Šlenc, Anica Štemberger, Marija Šajn Simčič in Marija Šlenc Zver. SHLON STRVBNEGR POHISTVR IN SENČIL | ŽALUZIJE | ROLETE | TENDE | PLISEJI | PRODAJNO MESTO: krecriv sms - emrsmiu MeAšim KENZO |W BUGATTI V MESECU MAJU VABLJENI NA OTVORITEV SALONA STAVBNEGA POHIŠTVA NA BAZOVIŠKI 19 - VHOD PRI KOPIJI (BIVŠI HEVIL) PESTRA PONUDBA STAVBNEGA POHIŠTVA (oken, vrat) PRIZNANIH ZNAMK IZ PVC, ALU in LESA. PESTRA PONUDBA KRISTALA VRHUNSKE SLOVENSKE KVALITETE IZ ROGAŠKE IN PESTRA IZBIRA ITALIJANSKEGA KRISTALA. 05 PREGARJE Praznujmo skupaj Novinarski krožek OŠ Pregarje •••• V petek, 25. 3. 2011, smo učenci ob pomoči učiteljev na OŠ Pregarje pripravili že tradicionalno prireditev Praznujmo skupaj. Posvečena je našim mamam, ki v tem mesecu praznujejo kar dva praznika, dan žena in materinski dan. Prireditev so pričeli vrtčevi otroci, ki so se prelevili v hudomušne čarovnice in nas kot vedno navdušili. Učenci prve triade so z učiteljičino pomočjo recitirali pesem Uroša Vošnjaka z naslovom Darilo. Mame pa tudi ostale prisotne je ganila pesem Moja mami, ki si jo zapeli učenci, ki sodelujejo pri pevskem zboru. Učenci tretje triade pa so se pridno naučili priredbo Linhartove Županove Micke, jo uspešno odig- rali in poželi velik aplavz. Na prireditvi je sodeloval tudi učitelj kitare Mirko Dobernjac, ki je zaigral skupaj s svojim učencem. Na koncu pa so zapeli še Fantje izpod Karlovice. Vse prisotne smo po prireditvi povabili na pogo- so s SVojo darežljivostjo omogočili stitev. Vsi smo bili zelo veseli, saj je pogostitev: kulturno-turističnemu prireditev kot vedno uspela. Tudi v društvu Pregarje, trgovinam Džem o bodoče si želimo še veliko takšnih pek; Pri Kebru in Bonita ter podjet- dni v skupnem druženju mlajše in jema P|ama Pur in P|ama Termopla-starejše generacije. Ob koncu bi se sti- Za njihovo pomoč se jim iskreno radi zahvalili našim sponzorjem, ki zahvaljujemo. OŠ DRAGOTINA KETTEJA Pasavček Mentorici Mateja Bubnič, Bojana Škabar Na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici so učenci vklju- čeni v projekt Pasavček, katerega geslo je »Red je vedno pas pripet.« S projektom smo želeli spodbu- diti pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev ter pripenjanje z varnostnimi pasovi med vožnjo vseh potnikov v avtomobilu. V ta namen je potekala 30.3.2011 na dvorišču šole prireditev Dan s Pasavčkom. Prireditev je potekala pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa oziroma Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na povabilo sta se prijaz- no odzvala in pozdravila otroke in starše tudi policista iz Policijske postaje Ilirska Bistrica Ljubič Viljan in Žnidaršič Marko. Demonstratorji so učencem in staršem prikazali pravilno uporabo varnostnih pasov. Opozorili so tudi, zakaj je čelada pri vožnji s kolesom nujno potrebna. S seboj so prinesli tehtnice za merjenje naletne teže. Ali ste vedeli, da se pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, naša nalet-na teža poveča več kot 25-krat ? Dan se je zaključil z obiskom maskote Pasavčka, ki je otrokom naročil, naj bodo v avtomobilu vedno vsi pripeti. Po končani prireditvi so učenci na prostem še ustvarjali na temo Pasavčka. PODROČNO TEKMOVANJE Za srebrno Vegovo priznanje Predsednik in organizator tekmovanja: Nataša Olemk.... V letu 1970/71 je tekmovanje dobilo ime po Juriju Vegi. Od preimenovanja dalje skladno s sprejetim pravilnikom za dosežek na šolskem tekmovanju lahko prejmejo bronasto Vegovo priznanje, za dosežek na področnem tekmovanju srebrno Vegovo priznanje, za dosežek na državnem tekmovanju pa zlato Vegovo priznanje. Po preimenovanju je tekmovanje doseglo že kar zavidljivo množičnost, saj se je število tekmovalcev na šolskih tekmovanjih povzpelo na več kot 11000 učencev od 5. do 8. razreda, na tedaj še občinskih tekmovanjih je vsako leto tekmovalo okrog 4500 učencev od 6. do 8. razreda, medtem ko število udeležencev državnega tekmovanja preseglo 500 sedmošolcev in osmošolcev. Po letu 1990 se jugoslovanskih zveznih tekmovanj nismo več udeleževali in tedaj se je pokazala potreba po drugačnem sodelovanju v mednarodnem merilu. Tako smo v šolskem letu 1994/1995 poskusno izvedli šolsko tekmovanje z nalogami Evropskega matematičnega kenguruja in ga razširili na učence 3. in 4. razreda. V naslednjem letu smo sklenili šolsko tekmovanje z nalogami Evropskega matematičnega kenguruja razširiti še na učence 2. razreda, od šolskega leta 20-03/2004 dalje pa so take naloge na voljo za vse razrede osem- in devetletne OŠ. Šolsko tekmovanje je potekalo 18. marca in najboljši učenci so se uvrstili na področno tekmovanje. 30. marca je Osnovni šoli Antona Žnideršiča potekalo že 47. področno tekmovanje iz matematike. Na šoli seje zvrstilo 9 učencev iz 7. razreda, 9 učencev iz 8. razreda in 10 učencev iz 9. razreda iz sedmih osnovnih šol iz okolice Ilirske Bistrice. Podeljenih je bilo 13 srebrnih priznanj 7. razred: Brigita Novak OŠ Knežak, Niki Baša OŠ AŽ II. Bistrica, Kaja Šircelj in Andraž Furlan iz OŠ DK II. Bistrica 8. razred: Barbara Škrlj iz OŠ DK II. Bistrica, Maša Iskra in Ana Mikuletič iz OŠ A Z II. Bistrica, Luka Perovič OŠ Kuteževo in Katja Šelj iz OŠ Knežak 9. razred: Doris Primc iz OŠ Podgrad, Andreja Jaksetič iz OŠ Kuteževo, Jan Ujčič iz OŠ A Ž II. Bistrica, Eva Možina iz OŠ DK Ilirska Bistrica. Vsem učencem, ki so prejeli priznanja iskrene čestitke ob uspehu, učencem Brigiti Novak, Niki Baša, Barbari Škrlj in Doris Primc pa še veliko uspehov na državnem tekmovanju. Eko-kulturni dan Jana Šestan in Teja Tomažič.... V sredo, 23.3.2011, smo imeli na naši šoli eko-kulturni dan. Začeli smo ga z ogledom predstave Jane Stržinar, ki prihaja iz Mavričnega gledališča. Pravljična predstava z lutkami je govorila o brezi iz vilinske dežele. Zgodba nas je spomnila, da moramo varovati naravo, še posebej drevesa, ki so tudi živa bitja. Po ogledu igre smo se razdelili po razredih in začeli ustvarjati izdelke iz e ko materiala. V delavnicah so nastala zanimiva drevesa. Naši najmlajši so izdelali češnje, lipo in druge drevesne vrste. Izdelali smo tudi drevo, v katerega je udarila strela, drevo, ki umira zaradi kislega dežja, de-vetošolci so naredili drevo, ki so ga poimenovali Ligli in je mešanec med listavcem in iglavcem. Iz vseh teh dreves je nastal pravi mali gozdiček. Ko smo končali, smo izdelke predstavili drugim učencem naše šole. Eko-kulturni dan smo zaključili s čistilno akcijo v okolici šole. Podarimo pesem Katja Štefančič in Teja Tomažič..... V petek, 25. 3. 2011, se je na OŠ Podgora, Kuteževo odvijala svečana prireditev v počastitev materinskega dne. Prireditev so organizirali člani Kulturno turistično športnega društva Prem in OŠ Podgora, Kuteževo. Predstavili so se otroci iz vrtca, otroški ter mladinski pevski zbor, folklorna skupina OŠ Podgora, Nejc Frank ,Valentina Strle, Tambu-raški ansambel SKD France Prešeren iz Bljunca pri Trstu, ki je navzoče navdušil z izborom pesmi, tako da so vsi zraven zapeli.Tone Šestan s prijatelji jeza zaključek spravil na noge naše najmlajše, ki so ob veseli glasbi zaplesali. Program sta povezovali Špela Boštjančič in Jana Mikuletič. Na koncu pa so vse mamice dobile sladko presenečenje - medenjake, ki sojih pripravili učenci s pomočjo učiteljic. OŠ RUDOLFA UKOVICA Naša pomlad Novinarski krožek ••••• V sredo, 30. marca 2011, seje v Domu na Vidmu odvila revija otroških in mladinskih zborov, Naša pomlad. Naš otroški pevski zbor se je za to posebno priložnost združil z otroškim zborom OŠ Podgora. Združeni zbor, ki je zapel štiri pesmi, je vodila zborovodkinja Damjana Kinkela, na klavirju pa jih je spremljal Robert Kruh. Revije seje udeležilo rekordno število zborov, kar enajstih jih je bilo. Zbori so se predstavili pred množičnim občinstvom in glasbeno spremljevalko Majdo Hauptman, ki je pohvalila nastop našega zbora. Skupaj z našim zborom se že veselimo Naše pomladi naslednje leto. april 2011 12 SOLSKIH KLOPI 15 KROŽKI Šolski ekovrtovi Tamara Urbančič....... Ogromno otrok danes vse več časa preživi v računalniških svetovih, neposrednega stika z naravo in tudi s pridelavo hrane pa imajo vse manj. Le kako naj jim v šoli pomagamo, da bodo čutili in razumeli pomembnost narave, varstva okolja in medsebojnega sodelovanja, če tega stika nimajo? In četudi otroci živijo na podeželju ali celo na kmetijah, morda ne vedo, kako lahko hrano pridelujemo ekološko. Ustvarjanje ekovrta v okviru šolskih vsebin je danes bolj kot kadarkoli pomemben sodoben učni in vzgojni pripomoček. Omogoči namreč, da neposreden stik z naravo, spremljanje rasti in razvoja rastlin ter skrb zanje, za otroke postane vsakdanja dragocena izkušnja, ki lahko vdihne življenje, pogosto preveč suhoparno predstavljenim učnim vsebinam. A pot do tega vrtnega raja je lahko precej zapletena. Tako so zapisali na Inštitutu za trajnostni razvoj v predstavitvi projekta ŠOLSKI EKOVRTOVI. V njem bodo sodelujočim šolam nudili konkretno strokovno pomoč (načrtovanje 14 šolskih ekovrtov) in izobraževanje za oblikovanje šolskega vrta, kot tudi sodelovanje v mreži šol, prek katere bodo na voljo koristne informacije in izmenjava dragocenih izkušenj na temo šolskih vrtov. Inštitut za trajnostni razvoj v projektu sodeluje s FiBL - Raziskovalnim inštitutom za ekološko kmetijstvo v Švici, projekt pa sofinancira Švicarski sklad. Namen projekta je spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok, ter oblikovanje dejavne mreže šolskih ekovrtov, ki bo živela tudi po zaključku projekta. Za sodelovanje v projektu se je doslej prijavilo že 131 šol in vrtcev. Med njimi so tudi šole na katerih že izvajam kmetijski krožek ter OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. Prvi seminar na temo »ŠOLSKI EKO-VRT« je Inštitut za trajnostni razvoj v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport RS (MŠŠ) organiziral dne 24.3.20-11 na MŠŠ v Ljubljani. Iz naše občine sva se ga udeležila Tamara Urbančič, mentorica kmetijskega krožka na OŠ Dragotina Ketteja, OŠ Podgora Kuteže-vo in OŠ Košana ter g. Milan Dekleva, ravnatelj OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. Da so šolski ekovrtovi resen projekt, je bilo razvidno iz števila udeležencev seminarja (120) ter iz samega programa. Uvodni nagovor je imela državna sekretarka ga. Alenka Kovšca, ki v šolskih ekovrtovih vidi »ustvarjanje možnosti stika učencev z naravo ter pozitivnega odnosa do zdravega«. Šolski ekovrtovi so po njenem mnenju tudi eden večjih izzivov Slovenije, s čimer se strinjam tudi sama. Dr. Manca Košir (civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo? ) si ne predstavlja šole brez vrtov. »Živimo v radikalno drugačnih časih, ko so otroci raje pri računalniku kot na travniku. Otroci ne opazijo več sprememb letnih časov. Otrokom naj bi pokazali nazaj ta svet v katerem živimo, saj smo ljudje narave ne ljudje tehnologije. Zato šolski vrt.« Izpostavila je še vrednoto odgovornosti učencev do vrta (zalivanje,...) ter imeti možnost skrbeti za nekoga pa čeprav za rastlino. Poleg tega je po njenem mnenju nujno otroke naučiti samopreživetja oz. samooskrbe. Kot je poudarila vodja projekta, ga. Anamarija Slabe, bi radi imeli zadovoljne, zdrave otroke, ki vedo od kod prihaja hrana. Šolski vrt mora biti nujno ekološki, saj sicer zaradi uporabe kemičnih zaščitnih sredstev pri konvencionalnem ali integriranem vrtnarjenju učenci ne bi smeli biti na vrtu zaradi možnosti zastrupitve. Prav tako je pomembna skrb za zdravo zemljo, ki jo nudi ekološko vrtnarjenje. Koncept šolskih ekovrtov je med drugim tudi varovanje okolja in biotske pestrosti, spodbujanje lokalne ekološke pridelave ter spodbujanje sodelovanja in solidarnosti med učenci. Šolski ekovrtovi naj bodo tudi vpeti v lokalno okolje (sodelovanje na raznih prireditvah, kot je npr. tržnica...). Ga Slabe je poudarila tudi, da mora biti delo mentorjev cenjeno, zato je nujna podpora javnih služb. Jožica Fabjan, strokovnjakinja za permakulturo je imela daljše predavanje o pomenu vrta ob šoli ter ureditvi vrta po načelih permakulture. Sama je poučevala na OŠ Kompolje in je do leta 1994 na tej šoli tudi skrbela za šolski vrt. O umestitvi vrta v prostorje poudarila, naj bo šolski ekovrt na vidnem mestu, ob šoli ali pred njo, nikakor ne porinjen v ozadje. V tem primeru se namreč njegov pomen zmanjša, saj je šolski ekovrt ogledalo kraju. Pri obdelovanju šolskih ekovrtov je po njenem mnenju (in mojih izkušnjah) obvezen tudi pozitivni pristop do dela. Kot zadnja, sem imela kratko predstavitev mojega dela na treh šolah tudi jaz. Svoje praktično delo z učenci sem predstavila preko fotografij, ki so izžarevale njihovo veselje do obdelovanja vrtov, prijetnega druženja ob raznih opravilih ter ponosa ob predstavitvi izdelkov in pridelkov na tržnici. Šolski ekovrtovi so v zahodnem svetu že stalnica in skrajni čas je bil, da se projekt začne tudi na slovenskih tleh. V Veliki Britaniji dajejo šolskim ekovrto-vom poleg pridelave zdrave hrane tudi pomen lokalno pridelane sezonske hrane. S tem naj bi učence ozavestili, da je lokalna hrana bolj okusna ter da s tem, ko kupujejo sezonsko hrano pri kmetu ali na lokalni tržnici bistveno pripomorejo k zmanjšanju toplogrednih plinov; saj transport hrane sem in tja po planetu prispeva kar 30% toplogrednih plinov. Šolski ekovrt je vpet v učne načrte šol. Na seminarju je bila večkrat poudarjena samooskrba. Preko šolskih ekovrtov naj bi se učenci naučili pridelovati hrano za lastne potrebe, kar je v današnji družbi tveganja smotrno, čeprav se marsikomu zdi banalno, saj so ja supermarketi (trenutno) polni do vrha. Ker je hrana v trgovini poceni, mnogi menijo, da se ne splača pridelovati skoraj nič več. Stopnja samooskrbe Slovenije je padla pod 50%, dve kmetiji prenehata s kmetovanjem vsak dan. Samoumevno se nam zdi, da bomo v času morebitnega globalnega pomanjkanja hrane, za katerega seveda upamo, da ne bo prišel, ponovno pridelovali hrano na opuščenih njivah (kolikor jih bo ostalo nezazidanih). Ali jo bomo še znali pridelovati, pa se nihče ne vpraša. Tradicionalna znanja, ki so ohranjala človeštvo pri življenju toliko tisoč let pospešeno izginjajo. Pri svojem delu opažam, da celo nekateri učenci iz podeželja ne znajo več z motiko narediti vrstice in posejati semena. Znanja obdelovanja zemlje in pridelovanja zdrave hrane, ki so se prenašala iz roda v rod, se prekinjajo zaradi drugačnega načina življenja. Modernizacija življenja prinaša s sabo poleg izboljšav tudi tveganja za zdravje: pri globalni prehrani v obliki ostankov pesticidov, množice aditivov ter gensko spremenjenih organizmov. Prav zato je čas, da se otroke nauči pridelovati zdravo hrano na njim zanimiv način ter v šoli, ki že s tem, ko ima šolski vrt, dvigne kmetijstvu pomen in ugled. Kmetijstvo je predvsem vir življenja, ne pa samo trud in smrad. Predstavimo ga učencem v njegovi lepši luči. OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE Združimo moči za več igrivih dni Ester Juriševič, ravnateljica.. Sobota, 16. aprila 2011, je bila na OŠ Dragotina Ketteja, Ilirska Bistrica zaznamovana s prostovoljno delovno akcijo ob svetovnem dnevu Zemlje. Akcijo in obsežne priprave je spremljalo geslo ZDRUŽIMO MOČI ZA VEČ IGRIVIH DNI. V akcijo smo prijazno povabili šolski kolektiv, učence, starše, njihove svojce, znance, sosede in vse, ki cenijo urejeno okolje in jim veliko pomeni kultura bivanja na svojem domu, na delovnem mestu in v mestni soseski. S skupnimi močmi in napori smo se namenili v tem dnevu oči- stiti šolski park, obnoviti in osvežiti dotrajana igrala, klopi ter talne oznake na šolskem dvorišču. Naši nameni in pričakovanja so bili uresničeni, saj nam je bilo vreme naklonjeno, predstavniki vseh vabljenih skupin smo bili dejavni, dobre volje in zadovoljni, da je še vedno prisoten ustvarjalni duh skupnosti. Starejše učenke in učenci so z navdušenjem poprijeli za čopiče in prebarvali nogometne gole, klopi pod lipami, talne oznake in na tleh narisali še marsikaj igrivega in nagajivega. Stara igrala so pod moškimi rokami zaposlenih začela pridobivati novo podobo, metle, grablje, motike in ostali vrtni pripomočki pa so vihteli na vseh dostopnih šolskih poteh, v parku, na parkirnem prostoru in tekaški stezi nad igriščem. Tu so prišli na svoj račun vsi ostali akterji naše akcije. Hvala vsem staršem, starim staršem, sosedom, učencem, nekdanjim učencem, zaposlenim in vsem, ki ste temu dnevu dodali tako koristen in ustvarjalen naboj. Upam, da bodo naš trud znali ceniti tudi lastniki psov. V mesecu maju bomo v šolski park namestili novo igralo, tudi takrat bomo potrebovali vaše roke za pomoč, zato vas že sedaj prijazno vabim k sodelovanju in soustvarjanju šolskega parka. Akcijo smo zaključili v sončnem in vetrovnem vremenu ob 12.30 in pohiteli vsak na svoj konec, da ujamemo še preostali del sobote za svoj domači vrt, zelenico ali... RECENZIJA mHm Misel o knjigi Tomaž Mahkovic: Stražar, zbirka kratkih zgodb Patricja Dodič..... Litera, Knjižna zbirka Piramida, 2008 Spremna beseda Gregor Lozar »Kaj pa hočeš, če pa babnico skrbi za sosedo. V tuje zadeve bi se vtikala ona, ja, ja, mene pa pošiljala v prve bojne redove. To je to; takšne so, pa še same si niso nič krive. Narava pač.« Saj vem, saj vem, ta večna stara lajna, odnos moški-ženska. »Ona je krilila z rokami ter bincala z nogami, ki so podrsavale po tleh, da je prav grozljivo smešno izgledalo.« Takih in podobnih zgodb je, če le razgrnemo dnevne novice, prisluhnemo večernim poročilom ali prebiramo v različnih medijih, nešteto. In tako samoumevno se zdi ob vsem tem samo zavzdihniti, pokomentirati, zastokniti. Ob zlorabljanju, nasilju in podobnih nepreštetih zdrahah, takih in onakih, ki nas zajemajo v svetu »kao« svobode, demokracije, rožic in nebes na zemlji, v svetu, kjer je povprečna plača menda po zadnjih statističnih izsledjajih približno ali natančno ali nekaj okrog in okrog 1200 evrov, ki jih zjasnovidi le malokdo izmed nas. Ampak... Tako je v svetu, ki ni prav nič domišljijski, fiktiven, knjižni, fantastičen, izmišljen, rožnat ali frjoli-čast, saj je vseeno. Ne, tako je v svetu, ki bi naj bil svoboden, demokratičen, v svetu, kjer se ženske gremo feminizem, kjer se moški g rej o mačizem, kjer se otroci g rejo gospodarje sveta, četudi jim vlogo nekolikanj prevzemajo domači ljubljenčki. Tako je v svetu, kjer bi, seveda bi, prebral tri knjige na teden, če bi ti iz službe pustili priti pred sedmo, osmo, deveto zvečer.Tako bi lahko bilo. V svetu zdrznjenih, razčesnjenih, skuštranih, v svetu kupčkov nesreče -ki so tako zelo približani današnji stvarnosti in tistim zaresnim dogodljajem naših družin, sosedov in nevemšekoga - pa je približno tako kot v zbirki kratkih zgodb Tomaža Mah kovica, Stražar. Jasna Vombrek je v Sodobnosti št. 6 iz leta 2009 avtorja opisala kot možakarja srednjih let s kozjo bradico, ki skuša v malomeščanskem svetu vzpostaviti kulturno sceno. Spremno besedo je prispeval mladi mariborski pisec Gregor Lozar v obliki dramoleta. Kratka proza, sicer na tem področju avtorjev prvenec, o kateri Andrej Tomažin pravi, da je kot sla po človeški vrednosti, izhaja iz človeka samega in njegovega delovanja. Knjiga je dobila ime po daljši zgodbi, v kateri gre za pripoved o vojaku v vojašnici, kjer tako ali tako primanjkuje žensk in zato seksualne potešitve. V času večerne straže se pojavi v žensko oblečen moški, ki vojaka zapelje, ko pa slednji ugotovi, da ženska ni ženska, temveč, da ji izpod krila nekaj štrli, se užitku še prepusti, nato si vzame življenje s strelom v glavo. Dejanja v kratkih zgodbah so dobra in zla, veliko je v njih človečnosti, včasih skorajda absurdne, a nedvomno iskrene in nemalokrat humorne. Primerov, kot so: »ki se je maloprej razčehnila po tleh kot povožena žaba«, ali »da me je treslo kakor komaj povrženo tele« ali pa »skrotasta pokrajina« v omenjeni zbirki kratkih zgodb, ne manjka. Hkrati lahko govorimo o nasprotovanju današnji globalistični družbi in pojmovanju dela in človeka, kot si ju zamišljajo novodobni kapitalistični mrhovinarji. V svoje zgodbe je avtor zajel družbeno stanje, majhnost in prestrašenost slovenskega človeka, predvsem pa štajerski živelj, saj prihaja iz Vranskega, ki ga v eni izmed zgodb ne pozabi omeniti. Mahko-viceve zgodbe so kratke, fragmentarne skicirke situacij z domislico, s presenetljivimi dogodki, ki zajemajo oddaljene svetove in druge čase, kmečke idile in malomestnost, popotniške drobižke, nize dejstev in dogodkov z bizarnimi prepleti in razpleti. Mahkoviceve literarne osebe so posebneži bralnega doživljanja, marginalizirane osebe, zaznamovane s »sleherniškim« življenjem, ali vsaj. Zgodbe so satirične, alegorične, ali kot pridoda Gregor v spremni besedi, »ognjemetne«. Najbolj zaradi večini od nas pozabljenih bogatih slovenskih besed, ki jih zaradi angleških in drugih spakedrank, ne znamo, nočemo ali pozabljamo uporabljati, tako kot poza- bljamo na to, kako zelo lep je slovenski jezik. Naj omenim samo nekaj takih besedic: obožati, golsniti,primezeti,zuc-niti, volhko, polsteno, guzniti idr.« Avtor je eden najboljših slovenskih enigmati-kov in je pred leti izdal pri Literi zbirčico Ugank in zank za male in velike otroke, da bi tako v odraslih kot v mlajših skušal na plan spustiti otroka. Če mu je to uspelo, ga boste povprašali morda sami. Nasilje, erotika, smrt, samomor ipd. so v Mahkovicevih zgodbah zgolj reakcija na pragmatičnost današnjega sveta. V osemnajstih zgodbah na specifičen način prikaže osuplost, hlad, hrepenenje, revščino, osamelost, po drugi strani piše odo življenju, iz katere vsakdo vzame zgolj in samo tisto, kar si pravzaprav želi. Ali gre za karmične vozle ali za prvinsko ljubezen, ali gre za zdajšnjost ali nepresegljivost minevanja, boste izvedeli, če si knjigo preberete sami. Avtor ima za sabo pesniško zbirko Vse zvezde, v letu 2011 mu izide pri mariborski Literi roman Bukov svet. Tomaž Mahkovic o sebi pravi: »Sem, ki sem ... : rojen v prejšnjem tisočletju v Ljubljani, privlečen na ta svet, da bi bil vagabund, peroprask in bohem, ki živi in ustvarja povsod, kjer je.«Trenutno je svoje gnezdece našel v Ilirski Bistrici. Tiskane objave: Vse zvezde (pesniška zbirka), 2002, samozaložba, Valentin in Venera (zbirka erotične literature - več avtorjev), Uganke in zanke za male in velike otroke (slikanica), 2008, Litera, Stražar (zbirka kratkih zgodb), 2008. Revijalne objave: Pesniška tribuna, Z besedami, Vsesledje, Mentor, Nova Revija, Hotenja, Vpogled, Apokalipsa, Po-etikon,Toti list, OtočjeO, Ampak, Zbornik Pesem si, Dialogi. »In ko jo takole držim in zibljem v objemu ter jo čutim skoraj v celoti, pa vonjam tisti njen mil parfum, pa se mi milo stori in prične mi tič nabrekat. Začuti ga na bedru, pa preneha s hlipanjem in me pogleda s tistimi razširjenimi, od solz pordečelimi, zaradi lesketajočih se kapljic še bolj zapeljivimi očmi kot sicer...«. Prijetno branje in objem do prihodnjič, Patricija Naša pomlad Igor Štemberger •••• Revijo otroških in mladinskih zborov Primorske Naša pomlad 2011 je voditeljica prireditve Anja Hofman pričela s kitajskim pregovorom: »Ptica ne poje zato, ker bi imela odgovor. Poje, ker ima pesem.« Pesmi imajo in jih znajo zapeti tudi naši najmlajši. Letošnja bera mladih zborov iz občine Ilirska Bistrica je bila še posebej bogata. Predstavilo se je namreč kar 11 zborov v katerih prepeva kar 330 mladih pevk in pevcev. Njihove nastope je spremljala jih tudi strokovno ovrednotila strokovna spremljevalka srečanja Majda Hauptman. Ob zaključku prireditve je ob pogovoru z zborovodkinjami pohvalila organizacijo prireditve, ni pa skoparila niti s pohvalami požrtvovalnim mentoricam - zborovodkinjam, ki so z izborom pesmi dosegle višjo raven prireditve kot v preteklih letih. Kot običajno, so oder najprej zapolnili najmlajši in sicer Otroški pevski zbor Čebelice iz Vrtca Ilirska Bistrica. Zbor šteje 55 otrok starih od 4- do 6 let, vodi pa ga vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič. Sledili so nastopi otroških pevskih zborov. Kar dva otroška pevska zbora iz Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica sta za- Čebelice iz Vrtca Ilirska Bistrica z zborovodkinjo Eriko Iskra Tomažič so pričele revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad« v nabito polni dvorani Doma na Vidmu. pela pod taktirko Marte Reberc, Otroški pevski zbor Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica pa vodi zborovodkinja Maja Slosar Jurečič, ob klavirju pa jih je spremljal Mirko Slosar. Profesorica glasbe Damjana Kinkela je na oder pripeljala Združeni otroški pevski zbor Osnovne šole Rudolfa Likoviča Podgrad in Osnovne šole Podgora Kuteževo, Otroški pevski zbor Zvezdice iz Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak pa je zapel pod vodstvom Morene Hostinger. Serijo otroških pevskih zborov je zaključil nastop starejšega otroškega pevskega zbora Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica pod zborovodstvom Elene Sedmak in ob klavirski spremljavi Vjekosiave Miculinič. Sledili so še nastopi štirih mladinskih pevskih zborov: mladinski zbor iz Knežaka vodi Marta Reberc, v kuteževski osnovni šoli mladinski zbor prepeva pod taktirko Damjane Kinkela, na obeh mestnih osnovnih šolah pa mladinska zbora pripravljata na nastope Marta Reberc in Elena Sedmak. Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad« je v Ilirski Bistrici pripravila Območna izpostava JSKD. Tokratna prireditev je bila zaradi finančne stiske izpostave precej skromnejša kot običajno. Tako smo zborovodkinjam namenili le skromno diplomo brez zasluženega cvetja, ista oseba je delila diplome, v zakulisju klicala zbore na nastop in premikala klavir po odru, okoliške šole so morale same plačati prevoze za nastopajoče (običajno je bil to strošek JSKD-ja), strokovno spremljevalko srečanja pa smo pogostili s sokom postreženim kar v plastičnem kozarcu v pisarni. Kljub vsemu lahko rečemo, daje prireditev uspela. Prepolna dvorana Doma na Vidmu je dobesedno pokala po šivih, saj je bila dvorana veliko premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce, ki so si želeli ogledati prireditev. Vse to je še en dokaz, da Ilirska Bistrica potrebuje nov sodoben kulturni center in občinsko vodstvo z malo več posluha za kulturo. LISTEK Janez Bilc (nadaljevanje) Za tisk pripravil: Jožef Šlenc •••• \ /Zagorju na Pivki stoji tik ceste, V katera pelje iz Ilirske Bistrice v vas, velika, s slamo krita hiša z gospodarskim poslopjem. To je hiša stare zagorske družine; že več ko dvesto let gospodarijo tu Bilci. Iz te hiše se je pred kakimi 150 leti preselil v Ilirsko Bistrico mlajši gospodarjev brat, Janez Bilc. Krošnjaril je po vaseh, kupčeval z raznim blagom ter si s prihranjenim denarjem v Bistrici sezidal hišico in si nakupil nekaj zemlje. Njegov sin Anton je hišo vzdignil in razširil kupčijo in gospodarstvo tako, da je bil za tiste čase še precej premožen. Anton je imel več otrok, med njimi je bil France Bile, duhovnik, prijatelj Vodnikov, domorodec in pisatelj slovenski (gl. »Koledar družbe sv. Mohorja"za 1.1865.). Ta možje še mlad umrl v Harijah na Notranjskem. Njegova žalo-stinka o Vodnikovi smrti se nahaja v »Vodnikovem albumu". Brat duhovniku Francetu je bil Miha, ki seje bil priženil na sosedovo posestvo ter je bil imovit in zelo spoštovan mlinar in kmetovalec. Sin mu je bil dobro znani in na Reki jako priljubljeni kapucin o. Ljudo-vik, ki je pred nekaj leti v reškem samostanu umrl. Po očetu Antonu Bilcu je prevzel gospodarstvo najstarejši sin Janez. Ta mož je bil za tiste čase nenavadno omikan in izobražen. Obiskoval je par let šolo v Ljubljani in na Reki ter je govoril in pisal prav dobro slovenski, nemški in italijanski, kakor mi kažejo njegova stara pisma. Bil je jako pogumen in podjeten; imel je veliko lesno trgovino in bil celo zakupnik užitnine* v treh okrajih, v bistriškem, podgrajskem in vološkem. Bil je poštenjak, čigar dobroto so nekateri ljudje zlorabili. Razne izgube in nesreče pri kupčiji pa tudi nekoliko prevelika potrat- nost so provzročile, daje prišel mož skoraj ob vse premoženje. L. 1845. je spremil svojo hčer, soprogo c. kr. davkarja v Bistrici, v Krško. V Ljubljani je zbolel in v Krškem je po kratki bolezni umrl. Njegov starejši sin Jožef je prevzel po očetu ostalino nekdanjega Bilčevega posestva. Bil je ta Jožef Bile oče pisatelja teh vrstic. Moj oče je bil jako nadarjen in omikan mož. Obiskoval je kot deček domačo šolo v Trnovem, ki je bila ravno v tistem času ustanovljena, in se potem šolal, nekaj let na Reki Govoril in pisal je dobro slovenski, nemški in laški jezik. V sodnijskih zadevah je bil jako izveden, zatorej so ga hodili sosedje in drugi kmetje za svete popraševat ter mu nosili sodnijska pisma, da bi jih prebral in raztolmačil. Bilje priljuden, postrež-Ijiv in sploh spoštovan mož. Soproga mu je bila Sankta Koprivec, porojena v Trstu od slovenskih staršev, ki so se bili preselili z Dolenjskega v mesto. Izmed več otrok sem bil jaz najstarejši, rojen 7. januarja 1839. Srečni smo bili otroci, da smo Srečanja gledaliških skupin Igor Štemberger •••• Javni sklad za kulturne dejavnosti spomladi redno prireja svoja območna srečanja po posameznih področjih kulture. Na gledališkem področju vsako leto prireja srečanja za otroške in odrasle gledališke skupine. Letos je bilo v južno-primorski regiji v konkurenci prijavljenih kar 30 gledaliških predstav in sicer 8 odraslih ter 22 otroških. Otroškega gledališkega srečanja so se letos iz ilirsko-bistriške občine udeležili mladi gledališčniki iz Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice pod mentorstvom Gabriele B. Blokar. Predstavili so se z dvema predstavama, katere je strokovno ovrednotil spremljevalec srečanja Sergej Verč. Predstava »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« je nastala v okviru izbirnega predmeta gledališki klub, ki ga obiskuje 7 učenk iz 7. in 9. razreda. Učenke so se same podale v raziskovanje dramskih besedil in se na koncu odločile za uprizoritev gledališke pravljične igre Ferija Lainščka. Gledališka igra je za učence zanimiva in aktualna, saj se v njej pojavlja večna tema generacijskih razlik in prepovedane ljubezni. Predstava je nastala iz veselja do igranja in raziskovanja dramske igre. Premierno je bila uprizorjena na šolski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Predstava »Dvanajst ujcev« je nastala v okviru kulturnega dne v 6. razredu. V smislu širjenja kulturne zavesti so bili učenci razdeljeni v štiri kulturno-umetniške skupine, v katerih so na različne načine obdelali isto besedilo. Učenci so izbirali med gledališko, likovno, glasbeno in literarno skupino ter ustvarili skupno uprizoritev. Rezijanska pravljica »Dvanajst ujcev« govori o revni materi, ki se odpravi do svojih dvanajstih ujcev, mesecev, v upanju, da ji bodo pomagali prehraniti in obleči otroke. Meseci ji dajo kar imajo, nekateri veliko, nekateri pa nič. Pravljica je otrokom blizu, saj kljub enostavnosti govori o medsebojni pomoči, odnosu do soljudi in o spoštovanju do narave. Učenci so uprizoritev popestrili z rezijanskimi glasbenimi ritmi. V kategoriji odraslih gledaliških skupin, ki se potegujejo za udeležbo na državnem Linhartovem gledališkem srečanju, ki ga vsako jesen pripravljajo v Postojni, se je letos med drugimi potegovala tudi gledališka skupina KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij s predstavo »Veselo god godujemo«. Veseloigra v brkinskem narečju se dogaja v vaškem okolju. Vas ni imuna za sodobne pridobitve, ki postopoma prodirajo s pomočjo akviziterjev, TV prodaje in migracijskih tokov. Vaške klepetulje skrbno spremljajo dogodke in si izmenjujejo mnenja. Največji vaški dogodek pa je zagotovo prihod računalnika, ki ga svojci sovaš-čanki Frani podarijo ob okroglem jubileju. Frana, ki jo mojstrsko upodablja Nataša Frank, se s pomočjo Učenci gledališkega krožka Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so redni udeleženci območnega srečanja gledaliških skupin, ki ga vsako pomlad prireja JSKD. Prizor iz predstave »Veselo god godujemo« v izvedbo KETŠD Alojzij Mihelčič Harije otrok pridno privaja na novost in sčasoma postane povsem zasvojena. Zaradi ždenja ob računalniku zanemarja svoje vsakdanje obveznosti in začne pozabljati... Predstavo si je v nabito polni dvorani Doma na Vidmu ogledal strokovni spremljevalec srečanja, gledališki igralec in režiser Sergej Verč, ki je mentorici dramske skupine KETŠD Alojzij Mihelčič Harije - Alenki Penko podal strokovno oceno. V v BHI imeli dobro in blago mater, ki je bila tiha, delavna in pobožna žena in ki se je trudila, da bi nas lepo vzgojila, ter nas je prisrčno ljubila. — Oče so učakali 74. leto; mater pa nam je smrt zgodaj pobrala; umrli so ob koleri 1.1855., takrat ko sem izgubil eno leto mlajšega brata Antona in malo sestrico, ki počivata z materjo v skupnem grobu. Dovršivši sedmo leto sem začel obiskovati župnijsko šolo v Trnovem, kjer je poučeval stari učitelj Janez Klemenčič, Idrijčan. 2e malim dečkom je mož vtepal v glavo blaženo nemščino. V prvem letu smo se šolarji že učili nemškega branja in se morali učiti nemške besede na pamet. Večji šolarji so bili kaznovani, ako so v šolskih urah govorili slovenski. Učili smo se tudi nekoliko slovenski brati, pa to se je bolj zanemarjalo in preziralo; v prvi vrsti je bila vedno nemščina. Ni čuda, da so se res nekateri šolarji navadili nekoliko brati in pisati ter žlobudrati nemški; v domačem jeziku pa ni znal nihče napisati pravilno par stavkov. Leta 1849. je učitelj Klemenčič umrl in na njegovo mesto je prišel zopet Idrijčan Leopold -Belar, pozneje znani šolski vodja, organist in skladatelj. Umevno je, da seje zdaj v šoli vse izpremenilo. Potisnjena je bila nemščina na drugo mesto in na njeno mesto je stopil domači slovenski jezik. Belar je bil iza/rsten učitelj; v par mesecih so se šolarji pri njem več naučili kakor prej v par letih. Z novim učiteljem je prišel tudi nov dekan in župnik Anton Grašič v Trnovo, mož, ki je bil vnet za vse lepo in dobro ter je tudi imel gorko srce za šolo in šolsko mladino. Večkrat je prihajal v šolo ter se živo zanimal', kako se poučuje in vzgaja mladina. Pri slovesnem izpraševanju so se delila šolska darila, domača godba pa je svirala. Pisavca teh vrstic je doletela sreča, daje kot obdarovanec prinesel domov lepe bukvice, če se ne motim, Slomšeko-ve:„Blaže in Nežica". To je še bolj utrdilo očetov sklep, da me popelje jeseni v Ljubljano nadaljevat šole. Ker pa je bil oče zadržan, me je izročil konec septembra 1850 sorodniku J. L-u, ki meje peljal s svojim sinom Aleksandrom v Ljubljano. Ni mi tre- ba omenjati, kako težko sem se ločil od doma in od preljubih staršev in bratov. Zapisal me je L. v tretji, po sedanjem v 4. razred glavne šole. Učitelj mi je bil Martin Ivanetič, ki je vse predmete temeljito poučeval. Kdor je hotel, se je pri tem učitelju mnogo naučil. Edino napako je imela šola, da seje preveč nemčilo. Posebno slabo je bilo, da smo se dečki, ki smo prav malo nemški razumeli, učili krščanski nauk, zgodbe sv. pisma in evangelije po nemških knjigah. Da bi nam katehet Juri Zavašnik vsaj tvarino poprej slovenski razlagal in pojasnjeval, pa to je le redkokdaj storil; — bilo je vse nemško in neizrečeno trda seje godila učencem. Nikdar ne pozabim, s kako muko sem se učil in doslovno pripovedoval zgodbo o egiptovskem Jožefu, ki je nisem polovice razumel. Vendar sem srečno premagal tudi te težave in veselja mi je srce igralo, ko sem pri izpitu koncem leta zapazil med poslušavci očeta in ko je vodja Slakar med pohvaljenimi učenci bral tudi moje ime. RAZSTAVA Toulouse Lautrec Igor Štemberger •••• Henri deToulouse-Lautrec (1864-1901), sloviti francoski slikar in grafik, s svojim življenjem in delom simbolizira intenzivnost in eksotičnost findesieclovskega Pariza. Kot osrednja osebnost pariškega nočnega življenja je v svojem umetniškem opusu zajel slikovite prizore Montmartra ter živahen utrip tedanjih koncertnih kavarn in plesnih dvoran. S svojimi plakati nenavadnih silhuet, močnih barvnih kontrastov, dramatične osvetlitve in izrazitih kontur je oglaševanje spremenil v umetniško obliko ter s tem prvič zabrisal meje med likovno in uporabno umetnostjo. Razstava je zasnovana v šestih tematskih sklopih: Revija La plume in Salon des cent, Lautrec in Montmartre, Lautrec in japonizem, Moda zbiranja plakatov, Lautrec in Bruant, Lautrecova strast do litografije ter Nouveau Salon des cent. Ker izjemne Lautrecove grafične rešitve še vedno odmevajo v umetnosti sodobnega plakata, je ob njegovih izvirnih delih na razstavi predstavljen še izbor najboljših plakatov, ki so nastali leta 2001 v okviru Nouveau Salon des cents, nostalgičnega mednarodnega portfelja stotih grafičnih umetnikov ob 100-letnici Lautrecove smrti. Med njimi so slovita imena, kot so Milton Glaser, Mi-eczyslaw Gorovvski, Kari Pippo, kar priča, da umetnost plakata še vedno vpliva na sodobne grafične ustvarjalce. Razstava je v sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza pripravil Cankarjev dom v Ljubljani, kjer si mojstrske plakate lahko ogledate vse do 25. avgusta. Avtorica projekta je Rejane Bargiel, vsak četrtek ob 17. uri pa je možen tudi ogled z vodenjem. Mojstrovine, ki jih je pred 120 leti ustvaril Toulouse Lautrec so takrat predstavljale sredstvo javnega obveščanja, obenem pa so bile to vrhunske litografske umetnine, ki jih občudujemo še danes, dobro stoletje za tem, ko so nastale. Plakat ni in ne sme biti le sredstvo javnega obveščanja, pač pa je to pomemben zgodovinski dokument, ki priča o življenju in družbenem dogajanju v času svojega nastanka. Seveda le, če se ohrani za bodoče rodove. Žal smo organizatorji kulturnih dogodkov v zadnjem času zaradi finančne stiske prisiljeni na tem področju improvizirati. Zaradi tanko odmerjene rezine kruha moramo šparati tudi pri tiskovinah. Vse bolj pogosto se zato na naših ulicah pojavljajo plakati, ki so le sredstvo javnega obveščanja. Le ti ne bodo ostali v arhivih, kajti njihove sledi zabriše že prvi dež. Zato pa bodo za naše zanamce v arhivih ostala občinska glasila, tiskana na razkošnem revijalnem papirju. Meter v občinski blagajni oač ni za vse enako dola. Mojstrski plakat Toulousea Loutreca še po 120-tih letih priča o takratnem pariškem dogajanju. t,W lica - _____ 0aJ»imo 16 na in* potopisnobfcdauanip [LAKIČE r L 1 J ,STRICA (Ti- jbredduaietjibe sfj '^žafeje (Mazdin chlrlcMM 3 .Sati ob Sft- v 3Srvpžniei cftl. IVORAH! IRSKI BISTRICI ■ Zaradi skrbno odmerjene občinske kulturne malhe, se bodo sledi za našimi plakati zabrisale že ob prvem dežju. Vir: http://www.cd-cc.si Prihodnje leto 1851. sem vstopil v prvi gimnazijski razred. Bil je takrat začasni vodja zavodu neki profesor Lužar, dokler ni prišel pravi ravnatelj vrli Ivan Nečasek, Čeh, ki je uspešno in izvrstno vodil gimnazijo. Katehet na nižji gimnaziji je bil priletni, blagi Jožef Globočnik, katerega so šaljivo Arona imenovali, ker je bil res pravi Aron , ki je imel v sorodstvu mnogo duhovnikov, ki so imeli le njegovo dobrotljivost zahvaliti, da so se zamegli izšolati. Bil je Globočnik blaga duša „ve-rus Israelita" ki smo ga kakor očeta ljubili in spoštovali. Razen verona-uka je predaval tudi slovenščino. Med učitelji je bil tudi dr. Gregor Tušar, ki je kot star upokojen profesor pred nekaj leti v Gorici umrl. Tušar je bil v naši župniji, v Trnovem, duhovni pomočnik in je bil prijatelj mojemu očetu. Jako originalen in čuden človek je bil profesor Heinz, trd Nemec, ki menda besedice slovenske ni razumel Učil je večjidel naravoslovje. Par besed, ako mu jih je učenec prav odgovoril, mu je zadostovalo za odličen red v spriče- valu, pa tudi malenkost, ako je nisi pogodil, je bila včasih dovolj, da si siromak vjel dvojko. Spominjam se, da meje nekoč poklical iz klopi ter mi pokazal s palico na podobi naslikano čudno in redko žival. Po sreči sem pred uro ogledoval podobe in tako sem pogodil ime živali. Vesel me je poslal Heinz v klop ter mi zapisal najboljši red. Najbolj smo se učenci bali profesorja »starega Pogorelca", ki je v drugi in tretji šoli učil latinščino. Bil je mož resnoben, strog, natančen, uzor pravega pedagoga. Pri njem je vladal v šoli mir kakor v cerkvi; zadostovalo je, da je mož ostro pogledal, in nihče se ni upal šepetati. Pri Pogorelcu smo se latinščine dobro in temeljito učili, postavili smo si temelj daljnemu učenju. Profesor Melcer je z vnemo in navdušeno predaval zgodovino. Bil je ta mož dobrega, blagega srca. Mislim, da ni nikdar nobenemu učencu škodoval. (nadaljevanje prihodnjič) Vir: www.dlib.si: Dom in svet, 1907, letnik 20, številka 6 PETJE MePZ Tabor Kalc 1869 navdušil Jernej Biščak, foto: Anže Štajnrajh Na Primorskem je že tako, da ga skorajda ni pevskega zbora, ki se ne bi udeležil ene izmed največjih pevskih prireditev v Sloveniji - revije Primorska poje. Ker tudi v našem zboru ne zanemarjamo tradicije, temveč jo z velikim veseljem ohranjamo, smo se tudi v 17. sezoni udeležili te pevske revije in na svoj način popestrili prireditev. V soboto, 2. aprila, smo se - kot pred dvema sezonama - odpravili v Vipavsko dolino, v majhno vasico Vrtovin. Tudi tokrat so nas domačini toplo sprejeli in poskrbeli za dobro počutje udeležencev. Dobro pripravljeni in v modernejši zunanji podobi smo komaj čakali na naših »5 minut«. Potem ko so odpeli naši rojaki iz Slovenije in tudi iz zamejstva je napočil trenutek resnice. Na nam že znanem odru smo zbrano publiko najprej presenetili s Prešernovo Kdor jih bere, nato pa izvedli čutno ljudsko Moj rožmarin. Druga polovica nastopa je bila malce udarnejša, saj smo zapeli pesem Amor Vittori-oso in pa precej razigrano Ej, tedaj, ki je občinstvo dokončno razvnela. Ker se bučen aplavz kar ni in ni polegel, smo večer sklenili z dalmatinsko Ruža crvena. Vidno zadovoljni z nastopom smo se potem pomešali med ostale nastopajoče in družno podaljšali pevski večer. Seveda ni manjkala niti priljubljena primorska himna Vstajenje Primorske. Ker v našem zboru obožujemo slovensko narodno-za-bavno glasbo, sta vzdušje v vrtovi n-ški dvorani dodatno razgrela naša odlična harmonikarja, ki sta zvokom harmonike marsikoga zvabila na plesišče. Juan Vasle na Vidmu ► Igor Štemberger •••• Na oder Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici prihaja operni pevec basbaritonist Juan Vasle. Po duši je pevec in novinar. Glasba in delo v ljubljanski Operi zavzemata večji del njegovega življenja. Koncertira v Sloveniji in v tujini. Posnel je štiri zgoščenke, napisal tri knjige. Pravi južnoameriški temperament - rodil se je v Argentini - se pokaže, ko v televizijskih prenosih komentira nogometne tekme iz Južne Amerike. Gostili bomo tudi Javierja Ro-drigueza, priznanega argentinskega tenorista, kitarista in skladatelja. Rodriguez je zadnji, ki ga je Ariel Ra mi rez izbral za solista njegove znamenite Kreolske maše. Predsta- iskd J JAVNI SKLAD REPUBLIKE S vil seje že po celotni Južni Ameriki, Aziji in Evropi. Spremljajo ga izvrst- ni akademski glasbeniki, ki so zaposleni kot redni profesorji na narodni univerzi Cuyo v Mendozi: Daniel Mor-cos, Oscar Reta in Fer-nando Martinez. Štirje glasbeniki so se povezali v zasedbo in jo poimenovali Javier Rodriguez & Chensamble Argentino. Njihova ljubezen je izvajanje izvirne argentinske folklorne pesmi, tanga in skladb drugih južnoameriških držav. S seboj prinašajo zelo bogat izbor tradicionalnih inštrumentov od čarange, kene, kitare, čaje peruane in raznih folklornih tolkal. SLIKARSTVO Urbana kultura na pohodu Igor Štemberger •••• RAZSTAVA SLIK LEONA ZUODARJA Akademski slikar Leon Zuodarje mlad Postojnčan, kije leta 2005 skupaj s svojim prijateljem Miho Pirnatom zasnoval slikarsko skupino Beli sladoled. Razstavljal je že na številnih lokacijah po Sloveniji, tokrat pa je svoja dela postavil na ogled v galeriji Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici. V njegovem deluje risba nosilec likovne strukture, vendar ne kot mreža, temveč bolj kot skelet, ki ga sestavljajo črte, zarisane s sprejem ali čopičem in barvne ploskve z ostrimi robovi, kot odtisi kartonskih šablon. Z ikonografskega stališča v njegovem delu ne moremo prezreti določenih navezav na urbana subkulturna gibanja, ki jih dopolnjujejo izleti v polje pop kulture. To se kaže pri tehniki z uporabo s p reja in šablon, pa tudi v ključnih likovnih značilnostih kot so barvitost, stilizacija, uporaba znakov, sloganov, parol in pop ikon. Zuodar te elemente, ki so v subkulturi namenjeni prepoznavanju in povezovanju njenih pripadnikov uporablja kot osebni zapis, odziv, spomin ali fantazijo, vezano na vsakdanje dogodke. V Ilirski Bistrici so bila med drugim na ogled dela iz slikarsko - grafičnega projekta »Ljubim Smrketo« in sicer štiri platna velikih dimenzij.Tehnike, v katerih seje slikar predstavil, so različne; med njimi najdemo olje, akril, spreje in nalepke. Tudi ozadje je na vsakem platnu drugačno in v njih lahko prepoznamo odmeve različnih likovnih slogov, od pop- in op- arta, do pointilizma, minimalizma in grafitne umetnosti. Vsa ta raznolikost pa se poveže v enotnem motivu, ki se ponavlja v številnih delih, to je lik Smrkete. Gre za dobro razviden, jasen in čist lik, ki deluje kot kakšen logotip, ki mora biti vedno enak, razpoznaven, reprezentativen. Poleg slik Smrkete velikih formatov so bile v galeriji v Domu na Vidmu na ogled še ostale slike manjših formatov. Razstavo je pripravilo novoustanovljeno ilirsko-bistriško društvo Kompresor. Društvo ima namen promovirati urbano kulturo in razstava Leona Zuodarja je zadetek v polno. Razstava, kije bila na ogled od 1. do 10. aprila, je v galerijo Doma na Vidmu pritegnila številne obiskovalce. Na Vidmu je zelenela Kalina Janja Konestabo, prof.. V soboto, 19. marca, je v napolnjeni dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici, s slavnostnim koncertom ob S.obletnici skupnega prepevanja, slavila Ženska pevska skupina Kalina. Ženska pevska skupina seje ustanovila pozimi leta 2006 in že cel čas deluje v okviru Kulturno športnega društva Koseze. Žensko pevsko skupino Kalina sestavlja trinajst pevk, katere druži velika ljubezen do petja. Kalina je nezahtevna, trdoživa in skromna, zato domuje na premnogih vrtovih. Prav take so tudi članice te skupine, skromne in vztrajne. Kalinin velik socvet v obliki storžca je sestavljen iz drobnih snežno belih cvetkov, tako kot je njihova pesem sestavljena iz nežnih ženskih glasov, ki znajo pod taktirko zborovodkinje, akademske glasbenice ter mezzosopranistke gospodične Janje Konestabo, nežno in barvito ponesti pesem med cenjeno občinstvo. ' V 5. letih so imele že 3 samostojne koncerte, vsako leto sodelujejo na Občinski reviji pevskih zborov in skupin Občine Ilirska Bistrica, pa v Postojni na prireditvi Žive jaslice v Postojnski Jami, petkrat so sodelovalne na Taboru slovenskih pevskih zborov Stična in Primorska poje. Predstavile so se na koncertih v Vrtojbi, Postojni, Cerknem, Koper, Izola, Hrpelje - Kozina, Jasenu, Knežaku in Kuteževem. Zelo rade se odzovejo povabilom na razne prireditve, shode in tržnice, kjer jim vsak z veseljem prisluhne. Ženska pevska skupina Kalina je v njenih petih letih že ponesla pesem izven naših meja. Koncertirale so v Madridu, Španija, kjer so bile gostje pri slovenskem veleposlaniku, v Nemčiji - Berlinu, pri Slovenski katoliški misiji pod vodstvom župnika Izidorja Pečovnika - Dorija in v slovenskemu Domu, prav tako pa tudi pri zamejskih Slovencih, v Nabrežini v Italiji in na Reki, Hrvaška. Na slavnostnem koncertu ob 5.obletnici so se pevke ženske pevske skupine Kalina predstavile v treh sklopih. Prvi sklop je bil sestavljen iz slovenskih narodnih pesmi, kjer so opevale prihajajočo pomlad in rože. V drugem delu so se prav tako zvrstile slovenske ljudske, vendar smo v njih našli nostalgijo in hrepenenje po naši slovenski domovini. Občinstvu so zapele tudi pesem ki je bila prvič izvedena. Njen naslov je Bom roža in drevo, kateri je na besedilo Danice Pardo dodal melodijo Dimitrij Grlj. Tretji sklop pa je bil seveda zelo hudomušen in nas je popeljal od pomladi pa vse do čukove ženitve. Na slavnostnem koncertu je pevkam za njihovih 5 let let petja podeljeval bronasta Gallusova priznanja Igor Štembergar, vodja območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Ilirska Bistrica. Zborovodkinja, ga. Janja Konestabo, pa je za njeno več kot 15 let dolgo pevsko pet, prejela srebrno Gallusovo priznanje. Vsem pevkam seje zahvalil še podpredsednik KŠD Koseze, Romeo Volk. Kot gostje so na slavnostnem koncertu nastopali še MoPS Jasenski pevci pod vodstvom Saše Boštjančiča in Klapa Rožice iz sosednje Hrvaške, program pa sta na hudomušen način povezovala Andreja Boštjančič in Jernej Boštjančič. Najlepše se zahvaljujejo vsem ki so bili vsa ta leta z njimi in vsem, ki jim bodo stali ob strani še naprej, jih bodrili in delili z njimi njihovo pesem in duha, saj navsezadnje je pesem tista, ki jo poneseš s sabo kamorkoli želiš. Vabljeni na pomladni koncert KULTURI DAJEMO KRILA X" v soboto, 21. maja 2011, ob 20h v telovadnici OŠ Knežak Prepevali vam bodo: Vokalna skupina iZbor Pivo in Čevap MePZ Tabor Kalc 1869, Knežak \ l / VABILO NA REVIJO DEKANIJSKIH PEVSKIH ZBOROV Cerkev sv. Petra v Ilirski Bistrici, sobota, 21. maj 2011 ob 19. uri Vljudno vabljeni! NOVICE IZ KNJIŽNICE MAKSE SAMSA ■ Mesec april - mesec knjige Mesec knjige-pomladni aprilski mesec je zelo pomemben za knjižnico Makse Samsa, saj v tem času obeležujemo, kar nekaj pomembnih dogodkov. Mednarodni dan knjig za otroke, Dan slovenske knjige in Svetovni dan knjige. Ob slovenskem dnevu knjige 2. aprilu, katerega namen je promocija branja oz. spodbujanje vseh, še zlasti pa mladih, da odkrijejo užitek ob branju smo v knjižnico na učno uro z mladinskim pisateljem Hans Christianom Andersenom povabili osnovnošolce tretjih razredov OŠ Antona Žnideršiča. Mladinski knjižničarki sta otrokom najprej orisali življenjepis imenovanega pisatelja in predstavili njegovo delo »Cesarjeva nova oblačila. V nadaljevanju so učenci na vsebino knjige reševali kviz, pred zaključkom pa so se otroci izkazali tudi pri ustvarjanju v izdelovanju lepih pomladnih izdelkov, kateri sedaj krasijo naše prostore. Vsem skupaj nam je bilo prijetno in smo se strinjali, da se kmalu zopet sni- demo. V imenovanem mesecu so nas v okviru projekta »RASTEM S KNJIGO« obiskali štirje 7. razredi osnovnih šol. Predstavljena jim je bila zgodovina knjig in knjižnic, knjižnično informacijsko opismenjevanje: vzajemni katalog cobiss-opac, iskanje gradiva po cobiss sistemu... Ker v tem mesecu praznujemo tudi Velikonočne praznike, bomo 20. aprila ob 16 uri za otroke, ki ob- iskujejo ure pravljic in za vse ostale otroke, ki radi ustvarjajo, organizirali velikonočno ustarjalno delavnico, na kateri bomo izdelovali izdelke značilne za ta čas. Preživljanje prostega časa prvomajskih šolskih počitnic pa bomo otrokom zapolnili z organiziranjem dveh zelo zanimivih delavnic, posebno za ljubitelje slikanja in risanja. Vodil jih bo absolvent slikarstva Erik Dolgan. Knjigoljub V počastitev 20. aprila DNEVA SLOVENSKIH KNJIG Knjižnica pričenja z novim projektom »KNJIGOLJUB«. Namenjen je osnovnošolcem nižje razredne stopnje. Knjige v zbirki Knjigoljub so namenjene prvim korakom v svet samostojnega branja. Razdeljene so po stopnjah, tako, da mladega bralca postopoma popeljejo od začetkov pa vse do bolj zahtevnih tekstov. Učenje branja je ena izmed najbolj napetih dogodivščin otroštva; vaš otrok vstopa v svet domišljije, zgodb in knjižnih junakov. Knjige iz zbirke Knjigoljub so PRIMORSKA POJE idealne za začetek bralne poti. Različne zgodbe iz različnih žanrov zagotavljajo, da bo vsak otrok našel kaj zase. Priznanja so neprecenljiva motivacija otrok in prejeli jih bodo prvi sodelujoči, ki bodo rešili pravilne rešitve treh knjig iste bralne stopnje. Na mladinskem oddelku knjižnice bo za projekt »KNJIGOLJUB« razstavljen plakat in knjige. Število priznanj za otroke, kateri bodo sodelovali pri tem projektu je omejeno. Učenci bodo v knjižnici s knjigo prejeli tudi list bralne uganke »KNJIGOSLED«, na katerem so vprašanja o prebrani knjigi. Za vsako pravilno rešeno »KNJIGOSLE-DOVO GESLO« bodo učenci prejeli žig.Trem žigom naknadno sledi priznanje« Projekt bo trajal od 20. 4. 2011 do 30.06. 2011 oziroma do podelitve vseh razpoložljivih priznanj. Učenci - prve in druge triade, le urno v knjižnico, saj je število priznanj omejeno in vemo kdor prvi pride, prvi vzame in je v tem primeru za to tudi nagrajen. Sodelujočim želimo veliko znanja in sreče pri reševanju. Primorska poje v Kuteževem Igor Štemberger...... Revija odraslih pevskih zborov Primorske, Primorska poje je luč sveta zagledala marca 1970 v Kopru. Od takrat do danes je v dobrih štirih desetletjih revija iz začetnih štirih koncertov in 49 zborov prerasla na letošnjih 33 koncertov s preko 200 nastopajočih zborov. Koncerti se odvijajo širom po Primorski, v zamejstvu v Italiji in na Hrvaškem. Letos prvič so revijo »Primorska poje« gostili tudi Slovenci na Reki. V občini Ilirska Bistrica v zadnjih letih organiziramo po dva koncerta »Primorske poje«, letos sta to koncert v Kuteževem in koncert v Knežaku. Prvi koncert revije »Primorska poje« v naši občini je potekal na Osnovni šoli Podgora Kuteževo v organizaciji Društva Ahec Jasen. Nastopili so: Mešani pevski zbor Ahec Jasen, Moška pevska skupina Zgun iz Šmihela pri Pivki, Moški pevski zbor upokojencev z Brega, Moški pevski zbor Pivka, Ženski pevski zbor Korte in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Na dobro obis- kanem kulturnem dogodku nas je s svojo prisotnostjo počastil predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh. V nagovoru je opozoril na bogato zborovsko dogajanje na llirsko-bistriškem, kjer v osemnajstih pevskih skupinah prepeva okoli 400 pevcev. Poudaril je pomen ljubiteljske kulture in opozoril na odgovornost tistih, ki tej dejavnosti režejo kruh. Šest nastopajočih pevskih zborov je prepevalo vsebinsko različne pesmi, med katerimi so prevladovali domoljubni napevi. Za piko na i pa je poskrbel zadnji nastopajoči, sedemdeset članski Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, kije dvorano v Kuteževem spravil na noge s primorsko himno »Vstala Primorska«. Slovenski del koncertne revije »Primorska poje« organizacijsko pokrivata Zveza pevskih zborov Primorske in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti s svojimi območnimi izpostavami. Medijski pokrovitelj revije je Radio Koper, generalni pokrovitelj letošnje revije pa Zavarovalnica Triglav. Knjižnica Makse Samsa tlirsLa Bistril'« Knjižnica Maksa Samsa vas vabi, da si preberete naslednje knjižne novosti: LITERATURA ZA ODRASLE Dr. T. Collin CAMPBELL: KITAJSKA ŠTUDIJA NAJCELOVITEJŠA KDAJKOLI IZDELANA ŠTUDIJA O PREHRANI IN OSUPLJIVIH POSLEDICAH PREHRANE TER HUJŠANJA NA DOLGOROČNO ZDRAVJE Kitajska študija je knjiga, ki je temeljito pretresla medicinske in nutricionistične kroge po vsem svetu. Dr.Champbell, kije eden največjih znanstvenih avtoritet na svetu, v knjigi pojasnjuje mehanizme delovanja človeka in človeške družbe. V knjigi ponuja usodno pomembno orodje za preprečevanje in zdravljenje skoraj vseh bolezni in informacije o realnih zmožnostih sodobne farmacevtske medicine. S!«jh---is V, - v... • KITAJSKA ŠTUDIJA Otv»urvt V-x>TXA'tm o 11; Z»a*sviti T. Con N Cammiku. n t muiM m < AUffit-ii it Samo RUBIN: URBAN, SODOBEN ATI ALI OČI Avtor romana Samo Rubin nas v svojem roma-nu-prvencu popelje v svet mlade družine, ki živi v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Oba mlada starša prihajata s Koroške - Urban je matematik, Urša pa profesorica angleščine. V življenje mlade družine, njene zgode in nezgode, velikokrat smešne, so tesno vpeti tudi prijatelji, ki pomagajo, da se roman konča na izviren in prijazen način. Stieg LARSSON: DEKLE, KIJE DREGNILO V OSJE GNEZDO Po izredno napetem prvem in drugem delu Larsso-nove fenomenalne skandinavske trilogije Millenium, smo končno dočakali tretji, sklepni del z naslovom Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Skozi vse tri dele spremljamo novinarja Blomkvista, ki mu pri reševanju zapletenih in nenavadnih primerov pomaga mlada skrajno kontroverzna Lisbeth Salander. Branje, ki ga težko odložimo! MLADINSKA LITERATURA V pričakovanju počitnic... Poletja... Marina SVEČKO: JANJA IN MARKO V ŠOLI JADRANJA Janja in MarkoV ŠOLI JADRANJA je prva slovenska otroška knjiga na temo jadranja. Knjiga vsebuje veliko risb in fotografij ter na otroku zanimiv način opisuje dogajanje v marini in na morju. Pripoveduje o Janji in Marku, ki se odpravita z dedkom in babico na morje, kjer spoznata življenje v marini in se srečata s pravimi jadralci. Primerna je za vse mlade, ki bi si želeli pridobiti prve navtične izkušnje. PRIPOROČA IN VADI 1< OGLED V NOVIH DVD-jcv Za NAJSTNIKE priporočamo ogled filma SOCIALNO OMREŽJE, ki raziskuje nastanek najbolj priljubljenega spletnega družabnega omrežja Facebook, ki se ga je leta 2003 domislil študent Mark Zuckerberg. Zaradi občutka odrinjenosti želi Mark ustvariti svoje omrežje poznanstev, zato napiše program, ki kmalu preraste v svetovni fenomen. Toda z vsakim milijonom dobička se večajo nesoglasja med Markom in njegovimi prijatelji, znajde pa se tudi pod drobnogledom oblasti. STE PREBRALI KNJIGO Nicholasa Sparksa z naslovom DRAGI JOHN? Vam je bila všeč? Potem vas vabimo, da si ogledate tudi film, ki pripoveduje zgodbo o Savannah, mladi študentki na počitnicah v Južni Karolini, kjer sreča Johna, vojaka na dopustu. Spoznata se in zaljubita ter skupaj preživita idilična dva tedna. Preden pa se razideta in nadaljujeta vsakdanje življenje, si obljubita, da ostaneta v stiku in se ponovno snideta, ko John zaključi služenje vojske. Za VUGO NOSTALGIKE priporočamo tri srbske filme: STOPNICE ZA NEBO, NI LAHKO Z MOŠKIMI in HALO TAKSI 5WWWjviOReš •DOBITI : . GLASBENA SOLA Godalni oddelek zelo aktiven_________________________________________ Gaja Colja. V minulih tednih je bilo na godalnem oddelku na glasbeni šoli pestro. 31.3. ob 18.00 uri smo tako prisluhnili koncertu godalnega orkestra GŠ Ilirska Bistrica pod vodstvom dirigenta Zdravka Plešeta ter učencem solistom. Dirigent Pleše že več let zelo uspešno vodi godalni orkester ter z njim nastopa na šolskih in izvenšolskih prireditvah. Postregli so nam z zanimivo izbiro skladb, saj smo lahko poslušali skladbe J.S.Bacha, ljudske pesmi, skladbe posvečene tehniki igranja inštrumenta ter skladbe starih skladateljev -instrumentira-ne in prirejene za godalni orkester. Na nastopu so igrali učenci vseh razredov godalnih inštrumentov, zaigrala pa je tudi učiteljica violončela Matea Španjič ter pokazala mojstrstvo igranja na violončelu. 2.aprila je na šoli potekalo 1. regijsko tekmovanje učencev godalnih inštrumentov primorskih glasbenih šol. Zahtevna organizacija, katero je letos prevzela glasbena šola pod vodstvom ravnatelja Laszla Balasza, je bila izvedena brezhibno, kar je pokazatelj, da na šoli deluje zelo strokoven in organiziran kolektiv, predvsem učiteljev na godalnem oddelku. Tekmovanje je potekalo od zgodnjih ur. Najprej so tekmovali učenci violin, v kategorijah: najmlajši, la, 1 b, 1 c ter 2 a in b, učenci osnovnih ter srednjih šol. Za njimi so tekmovali učenci viol, po krajšem premoru pa je sledila podelitev priznanj in nagrad. V popoldanskem času so ob 15.00 uri pričeli s tekmovanjem učenci violončela ter kontrabasa v zgoraj omenjenih kategorijah. Po zaključku tekmovanja je sledila podelitev nagrad in priznanj za discipline violončela in kontrabasa. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli visoka priznanja, kar je znak, da učitelji godal na primorskih glasbenih šolah kvalitetno vzgajajo podmladek glasbenikov godalcev. Podeljene so bile posebne nagrade za vsako kategorijo in sicer za najvišje dosežene točke v zlatem priznanju v obliki avdio zgoščenke ter za iste nagrajence tudi snemanje za Radio Koper. Posebno nagrado za najmlajšega udeleženca na tekmovanju je prejela sedemletna učenka Neli Nusdorfer. Letošnjega tekmovanja so se udeležile tudi učenke iz GŠ Ilirska Bistrica-učenka violine Lara Štemberger je dosegla srebrno priznanje, učenka violine Manca Prosen pa zlato. Obe učenki poučuje učiteljica Laura Zafred. V disciplini violončela je tekmovala učenka Slosar Neža iz razreda učiteljice Matee Španjič ter dosegla zlato priznanje. Čestitamo!!!! DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni. POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 ENERGETIKA mmsmmm Toplotna izolacija fasade___________________________ Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 04 7 830 867. Toplotno izolacijo obodnih zidov uvrščamo med najpomembnejše ukrepe za učinkovito rabo energije. Skupaj s stavbnim pohištvom omogoča prijetno bivanje, saj nas varuje pred zimskim mrazom in poletno pripeko. Da to deluje, mora biti brez toplotnih mostov, kar se rado zgodi, če delamo v samogradnji ali z„mojstri". Pomembna je izbira prave debeline, pravega materiala, predvsem pa pravilne vgradnje. Kako začeti? Obisk energetskega svetovalca še pred pogovori z izvajalci je nujen. Ob fotografijah hiše lažje opozorimo na pravilno izolacijo balkonov, špalet in temeljev, razložimo načelo „pol metra čez", argumentiramo zakaj je 20 cm izolacije bolje kot 15 cm, zakaj in kako je potrebno izolirati elektro omarico v steni,... V Cerknici vas - poleg uporabnih in brezplačnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo - čaka v »petek in svetek« tudi sijalka. Na obisk seje smiselno pripraviti z ogledom portala NEP Slovenija (http://nep.vitra.si). Na voljo je 340 stavb iz celotne Slovenije, kopica člankov, napake pa so v sliki in besedi predstavljene v rubrikah Črne točke in Energetski kiksi. Prihranek ali strošek Naložba v kvalitetno in celovito (fasada, zadnja plošča, streha in tlaki) izolacijo prinese največje prihranke in visoko kvaliteto bivanja. V nasprotnem sledi plesen in nepotrebni stroški. Zato ločeno izpostavljamo tri plasti obodnega zidu, kjer vsaka opravlja svojo funk- INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann Pesem meseca V novi rubriki pesem meseca bomo objavljali kratke literarne prispevke domačih alternativnih literatov. Prispevke izbira uredništvo, objavljene pesmi pa naj bodo v navezavi z aktualnim dogajanjem v naši bližnji ali širši okolici. Tokrat smo izbrali pesem Aleksandra Borenoviča z naslovom Ludilo. LUDILO ja i moje ludilo ja i čovjek u meni ovaj čovjek u meni ne može bez tog ludila kao što ne može to ludilo bez mene s tim čovjekom u sebi nije to ludilo koje me izluduje nije to čovjek kojega to ludilo pravi ludim nego je to ludilo poludjelo zbog ludosti koje taj čovjek čini DRUŠTVO SVETI FLORJAN Dobropolje Dobrepolje 3, 6250 Ilirska Bistrica, 05 71 44 064, Dobropolje@siol.net VABILO NA SHOD V DOBROPOLJE OB GODU SV. FLORJANA v nedeljo, 8. maja 2011 14,45 zbor gasilcev z vozili in obiskovalcev v zgornjem delu vasi procesija skozi vas na ploščo pri cerkvi 15,00 maša s sodelovanjem Cerkvenega otroškega pevskega zbora Zvonček, blagoslov obnovljene notranjosti cerkve sv. Florjana in blagoslov gasilskih vozil ... nastop Cerkvenega otroškega pevskega zbora Zvonček druženje ob prigrizku in glasbi VABLJENI V DOBROPOLJE! cijo. Tri plasti 1. Osnova stavbe je obodni (zunanji) nosilni zid, danes pogosto iz modularne opeke 29 cm. Statično, varnostno in akumulacijsko zadostuje 19 cm, kar zelo priporočamo. Obvezne vertikalne AB vezi so predpisane v nosilnih zidovih in te dejansko "nosijo" hišo. Pri 19 cm zidu se ne vgrajuje oblikovnikov (vogalnikov), temveč se vezi betonira v opažu. Prihranek je občuten. Ob tem, da je m2 zidu cenejši za 33% (obračunava se na m3), pridobimo v vsaki etaži še cca 4 m2 koristne površine.Tretjinski dobiček (nestrošek) tako vložimo v debelejšo toplotno izolacijo. 2. Sledi toplotna izolacija fasade na zunanji strani. Danes je 15 cm debelina standard, saj z njo dosežemo zakonsko predpisan minimum U pod 0.28 W/m2K. Osebno priporočam pri "nor-malni"zidani stavbi najmanj 20 cm (U = 0.16 W/m2K). Pri dilemi ali 15 ali 20 cm je dejstvo, da vsak nadaljni cm podraži m2 gotove fasade le za 1.7%. Dejansko torej stane m2 gotove fasade z 20 cm izolacije le 8 - 10 % več kot iz 15 cm. Vsi navedeni podatki veljajo za "staro" izolacijo, kjer je lambda (X) okrog 0.041 W/mK. Na trgu so že nove, z izboljšano izolativnostjo, ki imajoX okrog 0.032 W/ mK. Najbolj znan predstavnikje Neopor (črn stiropor). Ta je lahko tanjši (16 cm namesto 20 cm), saj je okrog 20% bolj izolativen, prav toliko je tudi dražji. Najnovejše izolacije že dosegajo X okrog 0.022 W/mK (VVeber Super 22). V izola- ISVGT ENERGETSKO SVETOVANJE cijskem smislu je 10 cm take izolacije enako 20 cm "stare" z X 0.041 W/mK. 3. Estetska merila so pomembna pri izboru zaključnega sloja. Poleg tega, da je "lep" mora predvsem kvalitetno zaščiti izolacijo pred mehanskimi poškodbami in vplivom vremena. Tu prevladujejo tan-koslojne fasade, "sendvič" je odšel na smetišče zgodovine, prav tako debelo-slojne fasade. Hudič je v podrobnostih Pri izdelavi fasade moramo - z znanjem in informacijami - kontrolirati izvajalce, da bo izdelek res 100%. Hudič je vedno v detaljih, imenovanih toplotni most. Vsaka hiša ima toliko individualnega, da seje najbolje pogovoriti z energetskim svetovalcem pred vsakim posegom. Ta vam bo - med drugim - pojasnil tudi najpogostejše zablode pri materialih in njihovem vgrajevanju. Pri termoizolaciji imejmo vedno v mislih debelino in material (predvsem njegovo lambdo). Zapomnimo si štiri "zlate" minimalne debeline. V streho mansardnega stanovanja damo 40 cm, na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) gre 30 cm, na fasado 20 cm, v tlak proti raščenemu terenu pa 15 cm za ogrevane prostore in 5 cm za neogrevane (klet, garaža). Za tlake med ogrevanimi etažami je dovolj 2 cm, saj govorimo o zvočni, ne pa toplotni izolaciji plavajočega estriha. UŽIVAJTE V PRVOMAJSKIH POČITNICAH IN NA IZLETIH UMAG, Village Sol Garden 4*, 2 polpenziona, TT POREČ, htl Mediteran 3*, 3 polpenzioni, TT RABAC, htl Girandela 2*, 2 polpenziona, TT KRK, htl Beli Kamik 3*, 3 polpenzioni MALI LOŠINJ, htlAurora 4*, 3 polpenzioni PETRČANE, htl Pinija 4*, 3 polpenzioni DUBROVNIK, htl Kompas 3*, 4 polpenzioni, bus TUNIZIJA, htl El Mouradi Beach 3*, 27.4., Al TUNIZIJA, htl El Palače 5*, 27.4., Al DJERBA, htl El Mouradi D. Menze! 4*, 27.4., Al DJERBA, Safari in počitnice 4*, 27.4., AI/POL HURGADA, htl Three Corners S.Beach 5*, 29.4., Al BOROMEJSKi OTOKI, 3 dni, bus, 30.4 PARIZ, 5 dni, bus-letalo, 25. in 28.4. BARCELONA, 4 dni, letalo, vstopnine, 29.4. DUBAJ IN OAZE, 6 dni, letalo, 27.4. od 78 € od 94 € od 42 € od75€ od 135 € od 97 € 247 € 350 € 440 € 431 € 499 € 509 € 239 € 358 € od 399 € 1.095 € MIRABILANDIJA, družinski paket: NZ, vstopnice od99€ TA GREM, poslovalnica Cankarjeva ulica 7 9 SI-62S0 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 7100 727, Fax: 7100 726 e-mail: info@grem.si, www.grem.si Od žita do kruha Otroci iz skupine Zajčki so v vrtcu s predpasniki pričakali tri članice KŠD iz Kosez. Prikazale so jim, kaj vse potrebujejo, da spečejo kruh. Otroci so presejali moko in dodajali ostale sestavine, daje nastalo testo. Vztrajno so ga oblikovali v različne štručke, ptičke,... in ga odnesli domov (kjer naj bi ga spekli v svoji pečici). Zlata in Lucija, Vrtec Ilirska Bistrica Obiskala nas je šivilja Sodelovanje med vrtcem in starši je pomembno za kakovostno predšolsko vzgojo, saj prav to sodelovanje prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske vzgoje. Starši lahko sodelujejo pri načrtovanju življenja in vzgojnega dela v vrtcu. Pri predstavitvi poklicev nam je sodelovanje prijazno ponudila Majeva mama Marjetka, ki je šivilja. Otrokom je pokazala postopek izdelovanja oblačila in vsakemu otroku izdelala zajčka, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Sonja, Tina, Milojka, Vrtec Ilirska Bistrica Čarobni dan v Lipici V soboto, 16. aprila se je preko celega dne odvijal humanitarno družabni dogodek "Čarobni dan". Povabilu organizatorjev se je z velikim veseljem odzval otroški pevski zbor "Čebelice" iz vrtca Ilirska Bistrica. Zapeli so tri pesmice pod vodstvom zborovodkinje Erike Iskra Tomažič. Za glasbeno spremljavo so poskrbele Maja Porta, Cilka Gerželj in Sabina Skok. Posebna zahvala gre staršem za njihovo potrpežljivost, trud in dobro voljo. Cenik oglaševanja in cenik naročenih objav v časopisu Snežnik je na voljo v uredništvu, na željo Vam ga lahko posredujemo. ZAČETEK RIBIŠKE SEZONE Ribiška družina Bistrica Ribiška družina Bistrica iz Ilirske Bistrice je na društvenem in turističnem zemljevidu naših krajev prisotna že od leta 1947. Družina gospodari z ilirskobistriškim ribiškim okolišem v katerega spadajo reka Reka z vsemi njenimi pritoki ter jezeri Mola in Kliv-nik. Družina šteje približno dvesto članov, od tega 16 mladincev, 8 častnih članov ter 5 žensk. V okviru družine poleg upravnega odbora deluje še vrsta komisij, ki vsaka posebej skrbi za nemoteno izvajanje zadanih programov (vlaganje in izlovi rib, delo z mladimi ribiči, ribiško - čuvajska služba, tekmovalna ekipa, urejanje in čiščenje okolja, administrativne zadeve,...). Družina ima v lasti tudi nekaj nepremičnin, kot so denimo ribogojnica v starem delu mesta v Ilirski Bistrici ter ribiška domova; prvi je Ribiški dom pod Sozami, druga pa ribiška koča Vreme v Vremski dolini pod vasjo Vremski Britof. Da je ribolov tudi šport dokazujeta naši tekmovalni ekipi (članska, mladinska), ki že vrsto let z svojimi dosežki in prisotnostjo na tekmovanjih širita dobro ime družine in prepoznavnost naših krajev tako po državi, kot tudi izven njenih meja. Tekmovalna komisija ribiške družine organizira v sklopu svojega letnega programa več ribiških tekmovanj. Taka tekmovanja so na primer tekmovanje na najtežjo ulovljeno postrv, ki se odvija vsako leto 1. aprila na jezeru Klivnik ob otvoritvi ribiške sezone, ribiško srečanje članov RD, tekmovanje za pokal Bistrice, ribiški maraton, memorial ter druga tekmovanja v okviru lige v kateri tekmoval- ni ekipi tekmujeta. Reka Reka je največja slovenska reka ponikalnica. Izvira na nadmorski višini 720 metrov, na južni strani pobočja Snežnika na Hrvaškem, kot potok imenovan Velika voda (Vela voda). Na svoji 47 kilometrov dolgi poti se vije mimo krajev Zabiče, Ilirska Bistrica, Prem, Ribnica, preko Vremske doline do Škocjana, kjer nato ponikne v Škocjanskih jamah. Reka Reka je idealna destinacija za vse, ki si želijo doživeti enkraten ribolov v neokrnjeni kraški naravi in pri tem uživati v muharjenju prelepih soških in potočnih postrvi, ter njihovih križancev. Vsem ljubiteljem športnega ribolova je na delu reke Reke v Vremski dolini, v dolžini dveh kilometrov (Fevžnarjev jez - Cerkvenikov mlin) na voljo muharski revir, kjer je ribolov dovoljen po načelu Ujemi in Spusti. V tem delu je reka Reka še posebej veličastna in bogata z vsemi vrstami postrvi. Jezero Mola se nahaja na obrobju Brkinov pod vasjo Soze pri Ilirski Bistrici. Razteza se v dolžini štirih kilometrov. V srcu neokrnjene narave, ki ga obdaja, daleč stran od mestnega trušča ga vsekakor morate obiskati. Dodaten čar jezeru prav gotovo daje tudi Ribiški dom, ki stoji ob njegovi obali. V njem so na voljo tri sobe s sedmimi ležišči, toaletni prostori, kopalnica in dvorana namenjena družabnim prireditvam tudi večjih skupin. Jezero ponuja edinstven in razburljiv ribolov krapov, amurjev, ščuk in smučev. Z željo in v duhu športnega ribolova v okviru ribiške družine Bistrica deluje kraparska sekcija, katera temelji na načelu Ujemi in Spusti. V ta namen je na kraparsko - ribolovni trasi jezera urejenih petnajst ribolovnih mest. Jezero Klivnik leži v osrčju Brkinov pod vasjo Tominje pri Ilirski Bistrici. V dolžino meri tri kilometre. Jezero navdušuje z čudovito naravo in Vam ponuja trofejne ulove smučev ter vseh vrst postrvi. Iztok GRLJ tajnk RD Več o delovanju ribiške družine Bistrica najdete na spletni strani www.rd-bistrica.si Prodaja turističnih ribolovnih dovolilnic: Ribiški dom, Soze 15, Ilirska Bistrica tel.: 05 71 45 041 Bife na bencin, servisu Petrol, Vilharjeva c. 31 A, Ilirska Bistrica tel.: 05 71 41 471 Koptex, trgovina Lovec, Bazoviška c. 25, Ilirska Bistrica tel.: 0571 41 706 Bess d.o.o., Zalči 3, Ilirska Bistrica tel.: 05 71 00 740 gostilna s prenočišči pri Zotlarju, Buje 3A, Vremski Britof tel.: 05 76 21 020 trgovina Rak, Škofije 25, Vremski Britof tel.: 05 76 25 211 Mini pub, Kosovelov trg 3, Koper gsm: 031 654 012 DOBRODELNA AKCIJA SE NADALJUJE Pozdravljeni dragi prijatelji in prijateljice v zbiranju zamaškov! Sporočamo, da se na željo Milnih staršev, da akcijo počasi zaključimo, v aprilu akcija zaključuje. Z velikim veseljem organizator akcije Zbirajmo zamaške za Mio - skupina Hrastnik ter Zidani most sporoča, da smo v zbiranju zamaškov dosegli že skoraj 100 ton zamaškov. Skupaj zmoremo več in to se pri zbiranju zamaškov še kako pozna. Vsakokrat, ko en zamašek priložiš na kupček, narediš veliko za sočloveka, še več pa za našo zemljo, ki se že skoraj utaplja v vseh mogočih smeteh in odpadkih. Naj zbiranje zamaškov ostane naš način življenja tudi po končani akciji zbiranja zamaškov za Mio. Zbirna mesta po Sloveniji se že preusmerjajo na druge akcije, ki že tečejo ali pa so se komaj pričele tako da tudi v našem mestu se bomo pridružili eni izmed njih. Najverjetneje se bomo pridružili skupinam za zbiranje zamaškov za 6.letnega Gala iz Maribora, Galovi starši nujno potrebujejo večji avto za lažje prevažanje svojega sina. Vse o Galu ter akciji lahko izveste na: http://www.facebook.com/za-maski.za.gala ali na gal.zamaski@gmail.com V Ilirski Bistrici lahko zamaške oddate na že znanih lokacijah. Centralno zbirališče zamaškov pa je v prostorih Krajevne Skupnosti Ilirska Bistrica v Domu na Vidmu, Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica (ob ponedeljkih in petkih od 8.00h do 11.00h ter ob sredah od 8.00h do 11,00h ter od 13.00h do IS.OOh. - dodatni telefonski dogovor za popoldanski prevzem) kjer lahko oddate zbrana zamaške v večjih količinah. KONTAKTNE OSEBE: DEJAN TRAKOŠTANEC tel. 05 77 45 140 ANDREJA REBEC tel. 05 71 12 132 Z velikim veseljem vas vabimo še naprej, da imate veliko srce kot ste ga imeli v Akciji Mie. Vsem se lepo zahvaljujemo za ponujeno roko pri vseh minutkah ob zbiranju zamaškov, ki ste jih namenili za Mio ter planetu zemlji. RAFTING Evropski pokal Slovakom Nataša Mršnik, Foto: Matjaž Prosen llirskobistriški rafting klub Mrzla uoda je že četrto leto zapored organiziral tekmo za evropski pokal in državno prvenstvo v raftingu, na kateri si je zmago v evropski konkurenci priveslala slovaška ekipa BVS Raft Team, v slovenski pa pričakovano moštvo Gimpex. Mrzla uoda je v domači konkurenci osvojila dvakrat tretje mesto. Letošnje tekme za evropski pokal in državno prvenstvo v raftingu se je v soboto na umetni progi reke Save v Tacnu pri Ljubljani udeležilo 14 ekip iz Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Finske, Italije, Črne gore in Slovenije, ki so se pomerile v treh tekmovalnih disciplinah: sprintu, boju na izpadanje (H2H) in slalomu, v nedeljo pa še z ekipo manj v spustu na reki Soči. V soboto je bila na tacenskih brzicah najbolj uspešna slovaška ekipa BVS Raft Team, kije osvojila lovorike v sprintu in boju na izpadanje (H2H). Slalomsko progo na brzicah Save, ki jo je pripravil Tomaž Šajn iz ilirskobistriške ekipe Mrzla Uoda, pa je najhitreje odpeljalo domače moštvo Gimpex. Soča je bila letos najbolj naklonjena italijanskim ekipam, ki so zasedle tako prvo mesto - Rafting Team ltaly kot tudi tretje - Rafting Team Meran. Brzice naše smaragdne lepotice pa niso bile najbolj naklonjene finski rafting ekipi, ki ji ni uspelo priveslati do cilja.Tekme za evropski pokal, ki je tudi edina v Sloveniji, sta se udeležili tudi dve madžarski ženski ekipi. V vseh treh disciplinah na reki Savi so zmagale Kanyon Raft Ladies, na Soči pa so morale priznati premoč sonarodnjakinjam, ekipi Hungaro-raft VVomen. Na državnem prvenstvu so se v vseh štirih disciplinah najbolje odrezali aktualni državni prvaki Gimpexi. V boju na izpadanje jim je sledil Rafting klub Maribor ter naša ekipa Mrzla uoda, za katero so veslali Luka Špilar, Janez Ferlež, Tomaž Šajn, Sebastijan Ivančič, Damjan Mežnar, izmenjaje pa Valentin Urh in RokJurič.V sprintu ter slalomu so si srebro priveslali mladi rafta rji iz SeaEagle Team Vidra, bron pa Rafting klub Maribor. V spustu je drugo mesto zasedla posadka SeaEagle Team Vidra iz Litije pred tretjeuvr-ščeno Mrzlo uodo. Na tekmi za evropski pokal so tako v skupnem seštevku zmagali slovaški BVS Raft Team, drugo mesto je pripadlo Gimpexom, na tretje pa so se uvrstili Rafting Team ltaly. Na državnem prvenstvu so se tudi tokrat najbolje odrezali stražiški Gimpexi, drugouvrščenim SeaEagle Vidri pa je sledil Rafting klub Maribor. Med dvema ženskima ekipama jezmaga pripadla ekipi Kany-on Raft Ladies. Evropskemu pokalu v Sloveniji, kije bil prvi med desetimi letos, sledi naslednji vikend tekma v Slunju na Hrvaškem, kjer se bodo mojstri raftinga pomerili na reki Korani, nadalje pa v začetku maja v Srbiji na reki Nišavi. Slovenske ekipe v kategoriji R6 pa se bodo za naslov dr- žavnega prvaka ponovno spopadle 21. maja na reki Dravi v Mariboru. Tekme za evropski pokal in državno prvenstvo v raftingu, ki jo je, kot že rečeno, organiziral ilirskobi-striški rafting klub Mrzla uoda, pa zagotovo ne bi mogli izpeljati brez pomoči sponzorjev: Vardel - Prosen, Adriatic Slovenica, Sandiline, Plama-pur, Mladinska knjiga ter drugih, zato se vsem lepo zahvaljujemo za podporo, ekipi Mrzle uode pa želimo še nadaljnjih uspehoV. OGLASI TPC MIKOZA d.O.O NOVA PONUDBA SPOMLADANSKIH IN POLETNIH OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO. ZELO UGODNE CENE, IZJEMNA KVALITETA, VELIKA PONUDBA DOMAČEGA IN TUJEGA BLAGA NA 400 m' BLAGOVNA HIŠA CVETJE IN STEKLO — NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO: KVALITETNO IZDELANIH PREDMETOV IZ KAMNA BREZPLAČNO VAM PREDSTAVIMO MATERIAL IN SVETUJEMO NA VAŠEM DOMU POSKRBIMO ZA KVALITETNO IZVEDBO! • CVETJA • LONČNIC • •STEKLA •BIŽUTERIJE •PORCELANA •SEMEN ZA VRT IN ŠE MNOGO DRUGEGA PO RES ZELO ZELO UGODNIH CENAH! ALI STANOVANJA: Ml IMAMO REŠITEV ZA VAS! IZDELUJEMO: •OKENSKE POLICE •NOTRANJE IN ZUNANJE STOPNICE • MIZE, PULTE IN DEKORATIVNE IZDELKE •NAGROBNE SPOMENIKE NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO PRENOVA HIŠE NOGOMET Novim izzivom naproti Nogomet, ta čarobna igra z napihnjenim okroglim usnjem, najvažnejša postranska stvar na svetu, ima tudi v našem kraju dolgoletno tradicijo, saj letos NK Ilirska Bistrica praznuje 85. obletnico kluba. Ljubezen do tega dinamičnega športa tako povezuje na stotine aktivnih nogometašev in nogometnih privržencev. Za nami je uspešno leto 2010; povečali smo število otrok, ki redno trenirajo in igrajo nogomet pod okriljem našega kluba - skupaj redno trenira v klubu preko 70 otrok. Članska ekipa izjemno uspešno nastopa v Primorski ligi in kroji sam vrh ligaške lestvice. Čeprav člansko moštvo Ilirske Bistrice ni nikoli nastopalo v prvi ali drugi slovenski ligi, pa so v našem klubu svoje prve korake naredili mnogi odlični nogometaši. Na občnem zboru v mesecu marcu si je vodstvo kluba zadalo visok cilj - napredovanje članske ekipe v 3. slovensko nogometno ligo. Med načrte uprave sodi sanacija finančnega stanja kluba, ki se srečuje z velikimi težavami pri financiranju kluba, ki pogojujejo nadaljnje uspešno delo. Največjo težavo nam predstavlja vzdrževanje objektov, predvsem stadiona v Trnovem in Kampa. V sklopu tega predstavlja za NK največje breme vzdrževanje travnatih površin in spremljajočih objektov. Za vzdrževanje igrišča in objektov je v lanskem letu, poleg finančnih sredstev, tako bilo vloženih okrog 1.500 ur dela. S sredstvi, ki jih dobimo s programom športa, iz postavke tekoče in investicijsko vzdrževanje in sponzorji skupno ne moremo več zagotavljati normalno delovanje kluba. Klub je v tem trenutku zmožen poskrbeti za trenerski kader in za tekmovalni del. Starši in vodstvo kluba naredijo vse kar je v njihovi moči, ampak obdobje, v katerem klub deluje, ne daje ustreznih možnosti ali rešitev, zato seje uprava lotila sanacijskega programa, ki zajema reševanje starih bremen, pridobivanje novih sponzorjev, sodelovanje s sorodnimi klubi in cilj tekoče izpeljave sezone. Gospodarski položaj naše občine je že nekaj časa izredno slab, saj je propadla večina uspešnih podjetij. Nogomet pa po nekaj letih v Ilirski Bistrici na račun uspehov naših igralcev spet pridobiva na odmevnosti. V kolikor ste tudi vi takšnega mnenja in ste pripravljeni na kakršenkoli načini podpreti delovanje NK Ilirska Bistrica vas prosimo, da pomagate s plačilom članarine (20 EUR), ki vam tako omogoča brezplačen ogled vseh tekem; v zameno za sponzorska sredstva Vam lahko ponudimo tudi različne oblike promoviranja Vašega podjetja na dresih, stadionu, vabilih, plakatih in na upravi kluba. Članarino ali denarna sredstva lahko nakažete na naš TRR odprt pri Banki Koper številka TRR: 10100-0035 086 253. Domače tekme do konca sezone U-10 U-12 ČLANSKA EKIPA 20.5. II. Bistrica - Košana 8.5.11. Bistrica - Postojna 7.5. II. Bistrica - Postojna 3.6.11. Bistrica - Komen 22.5. II. Bistrica - Košana 14.5.11. Bistrica - Škou Nagode 5.6.11. Bistrica - Korte 28.5.11. Bistrica - MND Tabor Klub želi, da bi se naši člani uvrstili v tretjo ligo, da bi mlajše selekcije uspešno tekmovale še naprej. Želimo si tudi, da bi bilo na starših čim manjše breme in da bi se tradicija nogometa v Ilirski Bistrici uspešno nadaljevala. Vaše pomoči bi bili vsi izredno veseli, še posebej pa naši otroci, ki bi s tem dobili možnost napredovanja na športnem področju, kar jih oblikuje v zdrave in uspešne mladeniče. Za vse podrobnosti in informacije lahko pokličete na 031 423 322. Športni pozdrav! Za NK Ilirska Bistrica Milena Urh Jože BrenčIč s.p. INŠTALATER ENERGETIK Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 IMAU DeDietrich SOLARNI SISTEMI 150 €/m ___________________EE mtem PEČI NA POLENA 1.500 € _____________E3 VflLHER PEČI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € ____________TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE E3 sflEBirEtTRON sa\yo 1.000 - 2.000 € KDOR MISLI PAMETNEJE, TA SE GREJE NAJCENEJE ! FUTSAL Končano je prvenstvo v futsal ligi U 21 Za Krte Kalc Vojko •••• Naša ekipa EML Stadler je pristala na S.mestu enotne zvezne lige zahod. Razveseljuje pa dejstvo da fantje igrajo vedno bolje in učinkoviteje! Najbolj so nas fantje presenetili z osvojitvijo 1 .mesta v »fair playu«l! Čeprav je naša ekipa v kategoriji U 21 »EML Stadler« igrala brez kaznovanega Bedek M. in poškodovanega Muha T. je nadaljevala z uspešnimi igrami. Gostje iz Divače, ki trdno zasedajo 2.mesto na lestvici in so že praktično v »play offu« so pričeli odločno, vendar so povedli naši fantje. Njemčevič Adnan je »ukradel« žogo na sredini igrišča in rutinirano poslal žogo mimo vratarja v mrežo. Naše vodstvo ni zmedlo gostov, saj so izenačili po pravi »bombi« Mrakič Mladena. Gostje so na majhnem prostoru izigrali našo obrambo in že so vodili z 1:2, zadetek je dosegel Karimovič Mario. Po odmoru so naši nadaljevali z borbeno in odločno igro in rezultat je bil kmalu tu. Mahne Jure je prestregel žogo na sredini igrišča, »potegnil« proti nasprotnim vratom in poslal žogo ob nemočnem gostujočem vratarju v mrežo. Vendar je kmalu zatem najboljši gostujoči igralec Karimovič odvzel žogo Mikuletiču, ki ga ni uspel zaustaviti in tokrat je bil nemočen naš vratar 2:3! Naši fantje so nadaljevali s še bolj agresivno igro in plod uigrane akcije je bil drugi zadetek Mahne Jureta. Do konca so gostje poizkušali doseči zadetek, saj se je tudi njihov vratar«preselil« na našo polovico, vendar so naši fantje uspeli zadržati neodločen izid (3:3), za kar jim gredo čestitke! V petek 1.4.je naša mlada ekipa U 21 gostovala v Tolminu in v zaostali tekmi premagala »Puntarje« 5:3! Nadaljuje se niz dobrih in tudi rezultatsko uspešnih iger naše ekipe EML Stadler. Tekmo so pričeli odločno in zbrano, ter z zadetki Bedek M., Nijemčevič A. in Mahne J. po polčasu vodili 1:3. Domači so znižali na 2:3, vendar je Muha T. učvrstil vodstvo 2:4. V končnici so domači »pritisnili«, znižali rezultat, vendar je Mahne J. v zadnji minuti zadel za končnih 3:5! Zadnjo prvenstveno tekmo v kategoriji U 21 je naša ekipa dobila brez boja 5:0, zaradi suspenza ekipe IZOLE! Pohvale in čestitke za korektno igro in osvojen naslov »fair play« gredo trenerju Rojcu in vsem fantom v ekipi! Člani »krovstvo Šlosar« Članska ekipa se je 27.3. pomerila z ekip PUB 33 in izgubila 2:1. Fantom gredo vse čestitke za borbenost in željo, vendar danes je tekmo odločila daljša klop nasprotnikov in to da so znali kaznovati napake naše ekipe! Kljub kopici priložnostim, dveh vratnicah in nekaj »zicerjih«, so naši fantje ostali praznih rok. Edini zadetek je po podaji Kešanskega dosegel Kalc Aljoša. Članska ekipa je v predzadnji tekmi prvenstva igrala neodločeno 5:5 z ekipo BRUHOTI! V »čudni tekmi«, kjer je naša ekipa vodila 2:0,4:2, ter na koncu izgubljala 4:5, sta dosegla zadetke Dedič H.(2) drugega 10 sekund pred koncem tekme, ter Šajina P.(3). Člani ostajajo na 7.mestu prvenstvene lestvice in jih čaka še zadnja tekma proti ekipi MEGA. ty mmmmm s smem® smm um§um§mm va»U^1 Tel.: 05/71412 07 v Mob.: 041/424 974 mmammešmm&EmmMM. KOŠARKA Bistriški košarkarji uspešni Jakob Bizjak S pomočjo petih zmag v zadnjih šestih tekmah sezone 2010/ 2011 so si naši košarkarji priigrali zelo dobro tretje mesto na lestvici 2. SKL - zahod. Konec dober, vse dobro pravijo. In prav tako se je zgodilo v KKPIa-ma-pur. Po tem ko so se igralci ujeli s sistemom novega strategaTomaža Bernota, je vse teklo tako kot bi moralo prek praktično celotno sezono. Po zanesljivih zmagah nad Pingvini, Globusom in Stražiščem so naši nadaljevali z uspešnimi predstavami tudi v zadnjih treh krogih. Po treh zaporednih dobljenih tekmah so sicer naši doživeli tudi (pričakovan) poraz v Ljubljani proti Jančam (80-70), ki so po koncu sezone tudi dvignili pokal za zmagovalca 2. lige - zahod in se tako znova uvrstili ligo višje. Najpomembnejšo tekmo pa so fantje igrali v predzadnjem krogu, ko so v derbiju kola gostili neposrednega tekmeca za končno tretje mesto - Tolmin. Pred velikim številom gledalcev (zbralo se jih je blizu 300) in s pestrim stranskim programom (vključeval je tekmo pionirjev, izbor najboljšega igralca sezone, nagradno igro... ) so naši pokazali eno najboljših predstav sezone in v zanimivi in iz zanimive in tesne tekme odnesli obe točki (72-61) in so za potrditev tretjega mesta potrebovali le še zmago na tekmi zadnjega kroga v Ljubljani, proti predzadnji Iliriji. V prestolnico so Bistričani odpotovali kot favoriti in z zelo dobro predstavo predvsem v drugem polčasu to vlogo tudi upravičili in se veselili zmage ter potrditve tretje pozicije na lestvici. Na koncu so pred Bistričani končali le prvouvrščene Janče ter ekipa MARC iz Ajdovščine. Če potegnemo črto pod celotno sezono lahko mirno rečemo, da je šlo za novo uspešno sezone košarkarskega kluba iz Ilirske Bistrice. Ta seje začela povsem po klubskih željah, saj so fantje na vknjižili tri zaporedne zmage. Sledil je nesrečen poraz v Kopru, ki pa na naslednje tri tekme ni imel nikakršnega vpliva in po sedmih krogih je bila Piama sama na vrhu lestvice. Ko pa je bila forma na vrhuncu je žal najprej sledil nepričakovan odhodu branilca Tilna Iskre iz kluba, nato pa so sledili tri hudi porazi (Stražišče, Janče, Tolmin) in bistriški košarkarji so se skoraj že poslovili od upanja na višjo ligo, saj so Janče in Ajdovščina nizali zelo dobre rezultate. Po nizu slabih rezultatov je bil primoran odstop ponuditi trener Rok Zupan. Upravni odbor je odstopno izjavo sprejel in po zmagi nad Ilirijo (naše fante je vodil Martin Novak) je KK Plama-pur kot novega stratega sprejel izkušenega Ljubljančana Tomaža Bernota. Bistričani se niso hitro vklopili v nov sistem igre, tako da je znova sledil niz slabših rezultatov, katerega pa so pre- kinili v že omenjenih zadnjih šestih krogih in tako kot obliž na rane po neuresničeni želji, ki je seveda bila vstop v 1.B ligo, osvojili vsaj 3. mesto na lestvici. Za najboljšega igralca sezone v dolini reke Reke, je bil (po pričakovanjih) izbran 21 -letni organizator igre Uroš Kuret, ki je bil s povprečjem 18 točk na tekmo, hkrati tudi najboljši Plamin strelec. Dobro delo seje s strani Martina Novaka, Aljaža Iskre ter Marka in Jakoba Bizjaka opravilo tudi v mlajših kategorijah, kjer smo imeli v uradnih tekmovanjih kar ekipe iz petih kategorij, saj je v klubu že čez 30 fantov in od 8. do 14. leta starosti, naslednjo sezono pa bomo v ligo vpisali tudi dekleta, katerih je zaenkrat 12, naslednjo sezono pa jih pričakujemo še več. Obenem bom članek izkoristil tudi kot vabilo za vpis fantov in deklet k treningom košarke! Več novic o sezoni 2010/2011 pa lahko najdete na spletni strani www.kkplama-pur.si ter na naši Fa-cebook strani. Košarkarski pozdrav do naslednje sezone! Poteza vredna pozornosti Petar Nikolič. Uprava KK Piama pur, ki jo zastopa predsednik Bojan Gorjanc, ima od nedavnega zanimivo, mogoče edinstveno, prakso, da igralcem, ki dopolnijo 18 let, izroči nagrado - majico s številko. Tako je pred prepolno dvorano bilo tudi na zadnji tekmi, ko so majico prejele bodoče zvezde bistriške košarke: Jakob Bizjak (na sliki), Aljoša Iskra in Peter Iskra. Potezo vredno pozornosti je publika ogradila z bučnim in toplim aplavzom. ŠPORTNO UREDNIŠTVO VARI: Povabilo k sodelovanju Na vas se obračamo s pobudo za sodelovanje. Lokalni časopis Snežnik je z novim vodstvom in uredniškim odborom zastavil novo uredniško shemo časopisa. Ker si želimo še naprej ustvarjati lokalni medij, ki bi bil zanimiv za naše občane, hkrati pa kakovostno pokrival širok spekter lokalnih dogajanj, bodo v prihodnjih številkah uvedene določene novosti. Na vas se obračam predvsem s pobudo po sodelovanju v rubriki, ki bo mesečno namenjena ŠPORTNEMU DOGAJANJU V NAŠI OBČINI. Ker si želim, da bi bile mesečno objavljene vse aktualne informacije in dogodki s področja športa, vas pozivam k sodelovanju. Dobrodošli so vaši mesečni prispevki o dogajanju, tekmah, rezultatih, napovedih dogodkov v vašem klubu/društvu. Veseli bomo tudi vaših pozivov na dogajanja, o katerih bi se vam zdelo smiselno poročati. S konstantnimi, aktualnimi, predvsem pa izčrpnimi in kakovostnimi objavami si želimo medijsko pokriti čim širše športno dogajanje v občini, saj si naši športniki, glede na svoja številna udejstvovanja in uspehe, zagotovo zaslužijo tovrstno pozornost. Veseli bomo vaše pomoči in želje po sodelovanju ter izboljšanju medijske pokritosti športa v Ilirski Bistrici. Športne prispevke sprejemamo do 15. v mesecu in sicer na elektronski naslov: sport@e-sneznik.net. PU R?V^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net TELES \ Ilirska Bistrica Vilharjeva 35 «xtC#l0X- 2JJJ 16,00 € na mesec TELEVIZIJA + TELEFON TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 25,00 € na mesec NOVI NAROCNIKIPREJMEJO DARILO Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 400 Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 OlO ■ , .\ . r Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 URNIK NON-STOP 9-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO mzmgjm&vsmm m m GOSTILNA s prenočišči f* M K I Ema Deželak S.P. '■-Dolenje 64 6254 Jelšano ... tel.: +386 (0)5 / 71 42 648" GSM: +386 (0) 41 / 747 657 RWtaVd ED 5^ MSEK koUSterovtp 710 14 30 - ILIRSKA BISTRICA 788 60 10 - TRGOVINA in SERVIS 788 10 09- AVTOSALON SPOŠTOVANI OBČANI! OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI, KJER VAM NUDIMO: * UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK, * NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA * AVTOMEHANIČNE STORITVE: • PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED • SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL • VULKANIZERSTVO • MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV Lekarna^Hinst^^Bistriaa Delovni cas: Delavnik Sobota »I~| Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota od 19:00 do 21:00 Nedelja in prazniki . od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 NE PREZRITE april 2011 25 Vlagati v razvite ali razvijajoče kapitalske trge? mag. Blaž Zupančič, ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana ••••• Večkrat se med vlagatelji govori, da so tako imenovani nastajajoči trgi za vlaganje v delniška in druga premoženja bolj tvegani, kot razviti trgi. V tem prispevku se bomo vprašali, ali je to res? Za razvite trge se štejejo trgi držav Zahodne Evrope, Severne Amerike, Japonske, Avstralije in nekaterih drugih manjših držav. Ti imajo z vidika vlaganja v tam kotirajoča delniška premoženja seveda pomembne prednosti, kot so: • tradicija vlaganja, • velike tržne kapitalizacije kotirajočih delniških premoženj, • večji obseg kotirajočih premoženj • visoka likvidnost, • veliko udeležencev na trgu, med katerimi so tudi pomembni institucionalni vlagatelji, • striktna in utečena regulati-va, • dolgotrajni demokratični politični sistemi. vse to so bolj ali manj pogoji za nadpovprečno učinkovitost teh kapitalskih trgov. Vendar pa sama učinkovitost trgov ni dovolj, da bi bili ti trgi tudi še naprej nadpovprečno zanimivi za vlaganje. Zakaj? Večina držav, ki spadajo v tako imenovane razvijajoče trge (Brazilija, Indija, Kitajska, Rusija, Indonezija, itd.) je v zgoraj navedenih lastnostih trenutno na slabšem. Vendar pa te države tudi na tem področju vedno manj zaostajajo za razvitimi. Imajo pa v povprečju ugodnejše pomembne druge predvsem makroekonomske in demografske kazalce. Ti so: • bolj uravnotežene javne finance, • mnogo višja rast BDP, • višji obseg varčevanja na vseh ravneh, • pozitivna rast števila delovno aktivnega prebivalstva, ki je zahod praktično nima več, X ILIRIKA J • večja rast potrošnje privatnega sektorja, ki je manj zadolžen, • višja rast izobraženosti delovne sile, • vedno večji delež trgovanja znotraj razvijajočih držav med seboj, kar blaži morebitne šoke na izvoznih trgih, • zaradi izkušenj v 90ih letih prejšnjega stoletja, imajo te države bolj uravnotežene bančne sisteme, • v povprečju visoke devizne rezerve, ki so v bistvu nek blažilec v primeru takšnih in drugačnih finančnih šokov. Zgoraj navedeni kazalci lahko vlagatelja opremijo s pomembno dilemo, ki se zrcali v naslednjem vprašanju. Kateri kapitalski trgi bodo v bližnji in/ali v nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti nadpovprečno uravnoteženi, donosni in varni? Ali so/bodo res to še ved»o tako imenovani razviti trgi? OGLASI NOVA REVOLUCIONARNA REŠITEV LKO SAMOKOLNICA Z LOKOM Na osnovi patenta in v sodelovanju z podjetjem LC sistem smo razvili novo generacijo samokolnic z lokom, ki lahko stojijo na vseh neravnih terenih. Inovativni sistem samo uravnalnega podnožja samokolnice omogoča varno in stabilno rabo na vseh bolj ali manj neravnih površinah gradbišč in vrtov. Na hribovitih terenih kmetij, kjer so sadovnjaki, vinogradi, njive, travniki je samokolnica z lokom pravi in nepogrešljiv pripomoček. Na prevrnjen, raztresen ali razlit tovor lahko preprosto pozabite... Notranja vrata po meri in želji kupca v furnirani ali masivni izvedbi Mizar Janez Rojc sp. Dolnji Zemon 93.b 6250 Ilirska Bistrica 040 866 271 rojc.janez@gmail.com KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.03.2011 DO 31.03.2011 Karol Iskra, komandir, višji policijski inšpektor III. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 10 kaznivih dejanj od tega 4 kazniva dejanja tatvine, 3 kazniva dejanja ogrožanje varnosti, 2 kaznivi dejanji goljufije in 1 kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 5 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vse navedene osebe so nedovoljeno vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške po končanem postopku sta bili 2 osebi predani hrvaškim mejnim organom, 3 pa nameščene v azilni dom. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 1 kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru in 1 kršitev javnega reda in miru na javnem kraju. Obravnavali smo še 2 požara. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 5 prometnih nesreč z materialno škodo, od tega 1 s pobegom. Obravnavali smo še 5 primerov povoženja divjadi in 6 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. V 1 primeru je bilo zaradi večkratnih kršitev cestno prometnih predpisov kršitelju zaseženo vozilo. Nasveti mladim voznikom za varno vožnjo kolesa in kolesa z motorjem V toplejših dneh se kot udeleženci v prometu pogosteje pojavljajo vozniki koles in vozniki koles z motorji. Kolesarjenje je zdrava rekreacija, pa še poceni in okolju prijazen način prevoza, vendar pa so poleg pešcev, prav vozniki enoslednih vozil prepogosto žrtve prometnih nesreč. Pri tem velja starše spomniti, da se otroci s kolesom lahko samostojno vključijo v promet šele, ko dopolnijo 10 let in pred tem uspešno končajo program usposabljanja za vožnjo kolesa. Do takrat jih morajo med kolesarjenjem spremljati starši. Za bolj varno vožnjo je potrebno upoštevati še nekaj varnostnih napotkov: • Vozite po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti, kjer teh prometnih površin ni, vozite ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. • Ponoči morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje vozišča, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. • Na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa bočne odsevnike. • Pri spremembi smeri vožnje večkrat poglejte, če lahko varno spremenite smer vožnje. • Kadar vozite v skupini, vozite drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča. • Med vožnjo s kolesom ali kolesom z motorjem ne izpuščajte krmila, ne dvigujte nog s pedal, ne pusti se vleči ali potiskati, ne prevažajte predmete, ki bi vas ovirali pri vožnji, in ne vozite kolega na kolesu. . Kolesarji, mlajši od 14 let, morajo med vožnjo nositi na glavi pripeto zaščitno čelado. Še posebej želimo opozoriti na uporabo zaščite čelade, saj uporaba le-te, v primeru padca zagotovo ublaži posledice. Mladi voznik "Bodi eden od voznikov kolesa ali kolesa z motorjem, ki mu ne pomeni ali ga prijatelji spoštujejo, ker se vozi brez čelade, se vozi po zadnjem kolesu, se vozi brez izpita... Bodi vzoren voznik in si sam izbiraj prijatelje, ki te bodo sprejemali kot pravega prijatelja in ne »prijatelja«, ki se za prijateljstvo mora dokazovati." Podrobnejše informacije in prijavnice dobite na šoli! Prijavnice oddajte na vaši šoli do 31.5.2011! Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica 26 april 2011 NE PREZRITE Petar Nikolič •••• Poleg ostalih klubov in društev na področju ilirskobistriške občine deluje tudi Športno strelsko društvo »4. junij«. V majhnem, toda izbranem društvu deluje 25 članov in članic, razvrščenih v štiri starostne kategorije. V klub sta vključena tudi 11 letna Urška Peternelj in njen vrstnik Vladimir Urh. Strelski par se je z zračno puško spoznal pred štirimi leti. Njun učitelj Slavko Mahne, kateremu ni žal za ure vloženega truda, s ponosom govori o svojih varovancih. Urška in Vladimir sta si namreč izborila mesto za sodelovanje na državnem prvenstvu v Kidričevem. Zahva- ljujoč talentom so izpolnili normo 181 krogov od 200 možnih. »To kar imamo mi, je čisto zlato, katero moramo brusiti. Če bosta tako nadaljevala bosta prišla daleč«, je dejal Slavko. 10. aprila sta tekmovala na državnem prvenstvu v Kidričevem in sta se, glede na ostro konkurenco iz cele države in glede na dejstvo, da sta se tekmovanja udeležila prvič, odlično odrezala. Urška seje uvrstila na nezavidljivo 4. mesto, Vladimir pa na 8. mesto. Wm JTi J H v "****“ . m kdo bo zadišal? Kdo dišal bo to pomlad? Kdo bo šop mi zvončkov nosil, z mano šel med čričke spat? Kdo s tamburico zaprosil? Boš to ti, kot nekdaj bil si? Najina so vsa križišča. Jaz že vstopam v tvoje misli, z leve vračam se v mravljišča. Objavljen nov javni poziv za nabor projektov Leader Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom je 8. aprila 2011 objavila nov Javni poziv za nabor projektov za izdelavo Načrta izvedbenih projektov (NIP) za leto 2011. V bistvu gre za ponovitev predhodnega poziva iz junija 2010, ker so se v tem obdobju spremenili pogoji za sofinanciranje projektov iz programa Leader in je bilo potrebno predhodni poziv uskladiti z novimi pogoji.Ti so namreč ugodnejši za izvajalce projektov, zato seje upravni odbor LAS odločil, da pripravi NIP 2011 šele po sprejetju nove Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013. Bistvena sprememba pogojev je v tem, da je omogočeno sofinanciranje projektov do 85% upravičenih stroškov in da je možno vlagati dva NIP v enem letu. Na ta način naj bi se vzpodbudilo še bolj aktivno črpanje evropskih sredstev za razvoj podeželja in omogočilo finančno bolj ugodno izvajanje projektov. Prav tako se je UO odločil, da bo z novim Javnim pozivom razpisal vsa trenutno razpoložljiva sredstva do konca finančnega obdobja 2011-2013 in sicer dobrih 538.000,00 EUR. V skladu s pogoji po novi Uredbi bodo proti koncu finančnega obdobja na voljo še dodatna sredstva za sofinanciranje projektov, kar bo natančno znano v sredini leta 2012. Ker se je na predhodni Javni poziv prijavilo skoraj 30 predlogov projektov, je rok prijave za prvi - spomladanski NIP zelo kratek - do 28.4.2011. Pri pripravi tega NIP bodo imeli prednost že prijavljeni predlogi, vsi ostali pa bodo v izboru za jesenski NIP. Rok prijav za drugi NIP je 31.8.2011. Celoten Javni poziv z vso dokumentacijo je na voljo na spletni strani LAS www.razvoj-podezelja.si, vse informacije okoli poziva pa dobite na sedežu LAS v pritličju občinske palače, Bazoviška 14 v li.Bistrici, na telefonu 031 339 789 in e-pošti: info@razvoj-podezelja.si. Poleg tega je na voljo brezplačno svetovanje za pripravo predlogov projektov, ki ga izvaja NEC Cerknica, ga. Lili Mahne, tel. št. 041 605 122 ali e-pošta: lili.mahne@siol.net. Strokovni vodja društva, Aleš Zidar Želim, želim si bolj kot lani, sanj letečih nič ne vzame. Hočem, hočem zdaj na dlani pest prsti za malo sreče. Naj zgodi se, kot se mora, večkrat sva sebična b'la, pevci križajo se s kora, da sva padla tam na tla. Ta pomlad bo spet dišala, spet bo pel žafranov zbor, zemlja nemo bo kazala grob odtis in najin vdor. Maja Dobrotinšek mmm .11 vf-JIrT I ui ^ SRmBlMEg-: ISriičli.til IiUL/L © CAR IN TEMPERAMENT JUŽNOAMERIŠKE GLASBE ! S k d JUAN VASLE, basbariton J -lAVKISKLAO Vvte.JK: t UmUUMOCMVNKT: j|j JAVIER RODRIGUEZ & CHENSAMBLE ARGENTINO argentinska skupina s tipičnimi južnoameriškimi glasovi in instrumenti ILIRSKA BISTRICA-DOM NA VIDMU sobota, 21, maj ob 20. uri predprodaja vstopnic v Turistični agenciji Oaza, cena: 15 € HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo Pooblaščeni zastopnik: BLT D.D.D. BOEISgM INDUSTRIJSKA, SARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKDTE5NA VRATA BLT O.O.D. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6, S2BD Idrija Tel.: + + 3B6 (0)5 374 36 60 N.c. Fax: ++3B6 (0)5 377 39 45 E-MAIL: BLT© BLT.Sl, WWW.BLT.BI PRODAM Diatonično harmoniko Frece z dodanimi poltoni (B- Es- As) Harmonika Frece je j štirivrstna diatonična harmonika, ki ima poleg klasične trivrstne še dodatno vrsto s poltoni, kar omogoča precej širši izbor igranja. Ta edinstven patent v Sloveniji je izdelal Štefan Frece. Je profesionalna, ročno izdelana, glasil-| ke so kakovostne (tipo a mano), mehka, uigrana, izdelana je bila unikatno za ansambel Zapeljivke. Je redno servisirana, lepo ohranjena, primerna tudi za otroke (zelo lahka, manjši model). Oglejte si videospot Prvi je prvi na youtube-u, kjer lahko harmoniko vidite in slišite. Inf o: 041/474-467 E-mail: moni.mlinar@gmail.com Občinski odbor SDS Ilirska Bistrica želi vsem občankam in občanom vesele Velikonočne praznike! predsednik OO SDS II. Bistrica Dejan Baša