Leto VIII, št. 176
Ljubljana^ četrtek 28. julija 1927
es »ahaja ob 4. sjirtraj. s=s
Stane mesečno Lhn 15-—, ta too-icmstvo Din 4tr— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Liubljana, Knailova ulica štev. 5/L Telefon št. 207« in 2804, ponoči tudi Št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cezs 2 Oin
Upravnistvo: LJubljana, freSernova ulica Su s*. — Telelor St. 1036.
inseratni oddelek: Ljubljana, Hreiei-nova ulica St. 4, — Telefon St. 2402
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun prt poštnem tek. zavodu : Ljub-iana St. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241
Ljubljana, 27. julija. V Beogradu je do nadaljnega poravnan konflikt med vladnima strankama. Vprašanje je, kdo je poražen. Vsi znaki kažejo, da je pravi poraženec g. Velja Vukičevič, ki so mu prekrižani njegovi glavni računi.
Ni še možno pregledati, koliko in kaj bo g. Vukičevič koncesiral demokratom na upravnem polju. Gotovo tega ne bo mnogo in kar bo dal z eno roko, bo skušal odvzeti z drugo. A pri celi stvari ni šlo toliko za te koncesije. Mnogo važnejše je dejstvo, da je bistveno spremenjena podlaga sedanje vladne koalicije.
Meseca aprila je bila osnovana vlada Vukičevič-Marinkovič tako rekoč za večno. Govorilo se je, da je ta koalicija za leta nerazločljiva. Precej medel je bil sicer njen program, a govorili so o tako tesni in trdni zvezi, da bo koalicijo kmalu nadomestila fuzija v obliki »četrte stranke«.
Ta trdnost je danes končno strta in razbita. V seji demokratskega izvršnega odbora je prišlo včeraj do kompromisa med g. Davidovidem in ministrsko grupo demokratov. G. Davidovič je opustil svoje stališče, da je treba iti iz vlade takoj, a Marinkovič je popustil še mnogo več. Dokazoval je, kako hudemu terorju bi se izpostavila demokratska stranka, ako bi že sedaj šla iz vlade. V tem oziru je bil njegov nastop prepričevalen za vse. A moral je pristaviti, da je treba zdržati z g. Vukiče-vičem do 11. septembra, za naprej pa *bomo videliKompromis je sklenjen torej na predpostavki, da ostanejo demokrati v vladi do 11. septembra, da se stranka izogne glavnemu udarcu policije in presipavanja demokratskih kroglic, da pa koalicija ne gre več preko 11. septembra.
Iz velikega programa po volitvah je prišel torej mali programček: s potrpljenjem do 11. septembra rešiti, kar se rešiti da. Obenem je g. Marinkovič definitivno pokopal zamisel četrte stranke.
S to ugotovitvijo je položaj popolnoma spremenjen. Vukičevič, kakor nam javljajo večerna poročila, ni mogel izvesti svojega protisunka, ki naj bi izgnal demokrate iz vlade ali pa jih vsaj razcepil. Njegove tozadevne priprave z g. Korošcem so padle v vodo. Ako bi sedaj on delal za razkol koalicije, bi padel že sedaj in bi mu padca nič ne olajšalo, če bi pri tem se znašel v mehkem objemu g. Korošca. Vukičevič mora demokrate obdržati v vladi, akoravno mu odkrito pravijo, da ostajajo ž njim le do volitev, ker mu hočejo s tem izviti iz rok bič, s kojim bi iih sicer tepel.
G. Vukičevič ni več vlada s povolil-nim programom, on je le še nosilec vladne moči, vodja resorov do volitve.
V kratkih mesecih svoje vlade je gospod Vukičevič izgubil tako temeljito na zaupanju in tako razočaral, da je moralni padec njegovih kombinacij prava radost za vso jugoslovensko javnost, ki se je bala sterilne bodočnosti in strašnih bojev parlamenta za svoj obstoj.
Pa tudi nam Slovencem je ta zasluženi padec tvorca blejskega pakta v zadoščenje. Kajti nihče nas še ni tako cinično kakor kako čredo izročil v eks-ploatacijo radikalom in klerikalom. Nade g. Korošca, ki je imitiral dve leti prekasno g. Radiča, in vseh naših novo-pečenih črnih radikalov, da bodo s srbsko šajkačo in kundakom po volitvah maltretirali napredne Slovence, so splavali po vodi.
Italija proti priključitvi Avstrije Nemčiji_
Rim, 27. julija, d. »L a v o r o d' Itafia* raglaša v uvodniku, da se mora Italija pro» tiviti vsakršnemu enotnemu organizmu ob Dunavu, ki bi tvoril protiutež italijanske velesile. S priključitvijo Avstrije bi nara« slo prebivalstvo Nemčije za 6 do 7 milijo« nov, s tem pa bi bila obenem trdi ustvar« jena nemška hegemonija do Balkana in Nemčija bi kakor nekoč zopet stremela in prodirala proti Trstu, Solunu in Carigradu. To pa bi obenem pomenilo tudi konec ne« zavisnosti Češkoslovaške, Madžarske, Ru» munije in Jugoslavije. Italija mora iz tega razloga odklanjati ne Ie priključitev Avstri« je k Nemčiji, marveč tudi vsak poskus za osnovanje podunavske konfederacije.
Pariz, 27. julija, d. «Information» razpravlja o priključitvenem vprašanju in naglaša, da izvira ideja podunavske fede« racije, ki se jc smatrala prvotno splošno za najboljšo rešitev avstrijske gospodarske krize, iz angleških krogov, da pa je nalete« la pri vseh prizadetih na odločen odpor. Za izboljšanje avstrijskega gospodarskega položaja je predvsem potreben sistem ob sežnih trgovinskih pogodb.
Ponudba ameriškega stanovanjskega posojila Zagreba
Zagreb, 27. julija, n. Semkaj je dospel zastopnik ameriške firme, ki je ZagTebu ponudil graditev 1000 hiš. Vsaka hiša bo stala 60.000 dinarjev, obresti bodo znašale 12 odst., odplačevalo se bo mesečno po 600 Din. Občina ponudbe še ni »prejela.
Aranžman v Vukičevičevi vladi
Demokrati, odločeni da nadaljujejo, dokler mogoče, oportuni-stično taktiko, so se včeraj znova pobotali z g. Vukičevičem. Politična seja min. sveta odpovedana. — Razcepljenost med radikali vedno večja. — Vznemirjenost radi vesti o demokratskem bloku
Beograd, 27. julija p. Tekom današnjega dneva se je izkazalo, da je bila včerajšnja seja izvršilnega odbora Demokratske stranke za trenutni razvoj dogodkov v vladi odločilna. Davidovič se je udal oportunističnim argumentom demokratskih ministrov ter je pristal na taktiko, ki navidezno znači popuščanje demokratov, dejansko pa postavlja g. Vukičeviča v zelo neugoden položaj. Odločilno je bilo, kar smo že včeraj naglasili, da demokrati trdno pričakujejo popoln Vukičevičev poraz pri volitvah in da smatrajo, da bo njihova prisotnost v vladi njihove kandidature obvarovala nasilja in goljufije. S formalnim sklepom, dia je treba od Vukičeviča zahtevati izpolnitev prevzetih obvez, je bila včerajšnja seja izvršilnega odbora zaključena in konflikt Davidovič-Marinkovič je odložen.
Danes dopoldne so imeli demokratski ministri konferenco pri Marinkovi-ču, radikalni ministri pa so se sestali pri Vukičeviču. Opoldne je dalj časa razpravljal Marinkovič z ministrskim predsednikom. Konference so trajale do 14 popoldne.
Takoj po sestanku z Marinkovičem je Vukičevič pozval k sebi načelnika personalnega oddelka v notranjem ministrstvu Antiča ter mu je dal celo vrsto odredb, ki se tičejo izpolnitve gotovih zahtev DS. Minister Mijovič je vašemu dopisniku izjavil, da je situacija sedaj zopet normalizirana in zadovoljiva.
Kot zunanji znak doseženega aranž-mana je sledila odpoved za danes sklicane ministrske seje, ki je bila določena za 17. popoldne. G. Vukičevič se je podal v okolicO na lov.
Mnogo se v političnih krogih komentira incident, ki se je dogodil opoldne. Zastopnik »Politike« se je pri g.
Vukičeviču pritožil, da je proti njegovemu listu vložena tožba, ker je re-produciral izjavo Pavla Radiča, ki je nazval državne organe »kačake«. Vukičevič je odgovoril: Prav je. Hočem, da Radič pred sodnijo dokaže, da so državni organi »kačaki«. Ne dovolim, da se govori o nesvobodnih volitvah, ko so volitve popolnoma svobodne. Ravno danes pa beograjski listi objavljajo polno novih vesti o vmešavanju drž. političnih organov v volilno agitacijo in vedno nove pritožbe o volilnem terorju prihajajo zlasti iz Srbije . . . Mnogo pažnje je izzvala danes tudi aretacija urednika demokratskega »Od-jeka«, M. Stankovida, ki je bil nedavno obsojen po tiskovnem zakonu.
Pašidevci se še vedno niso odločili, da skličejo sejo glavnega odbora, ki bi imela proglasiti v imenu NRS anatema nad g. Vukičevičem in njegovimi prijatelji. Aca Stanojevič se nahaja že več dni v Beogradu, kjer stalno kon-ferira s pašidevci. Govorilo se je, da se bo še enkrat sestal z Vukičevičem, predno pride do oficijelnega preloma. To se do sedaj ni zgodilo. Medtem dobiva cepljenje v radikalnih vrstah že groteskne oblike. V Sremu so vložene kar štiri radikalske liste, v mnogih okrožjih po tri. Danes so dospele vesti, da so se tudi radikali v Sloveniji razcepili. (?)
Jutri se vrača kralj na Bled in pričakuje se. da bo v soboto g. Vukičevič odpotoval mu poročat o politični situaciji.
Vukičevičevi ljudje in klerikalci so silno vznemirjeni vsled vesti o pogajanjih med obema kriloma demokratov. Objavljeni demantiij jih očividno ne zadovoljujejo.
Lord Rothermere nadaljuje svojo kampanjo proti državam Male antante
Nova depeša dr. Benešu. — Čehi in Slovaki odklanjajo propagando angleškega lorda. — Madžarski protestanti za « Veliko
Madžarsko«
Pred novimi katastrofalni! redukcijami
Zavezniki naših klerikalcev pripravljajo redukcijo državnega proračuna za celo milijardo s pomočjo 10 odst. znižanja vseh osebnih in materijalnih izdatkov--Ogromna škoda za Slovenijo
Beograd, 27. julija, p. Danes so prejela vsa ministrstva od finančnega ministra razpis, v katerem sporoča, da se je odločil reducirati tekočI državni proračun za eno milijardo Din. To se naj zgodi na ta način, da vsak minister v svojem resortu črta 10 odst izdatkov in to osebnih ln materijalnih.
Minister se sklicuje na čl. 59. zakona o državnem računovodstvu, ki daje ministrom pod njegovim nadzorstvom pravico, da odrejajo uporabo s proračunom odobrenih kreditov. Postopek pri tej najnovejši »akciji štednje« si predstavlja minister financ tako, da re-sortni ministri posameznih kreditov ne uporabijo, odnosno jih uporabijo samo do iznosa 90 odst.
Minister utemeljuje svojo zahtevo z dejstvom, da se je proračun državnih dohodkov izkazal za fiktiven: državni dohodki so dejansko manjši nego iih je kleroradikalska večina predvidela in minister se sedaj postavlja na stališče, da ni drugega izhoda nego ponovna splošna redukcija.
Ministrov razpis je izzval obče za-prepaščenje. Sedanji proračun je itak
Povratek naših delegacij 1 iz Rumunije
Beograd, 27. julija, p. Danes so se vrnile v Beograd delegacije, ki so zastopale našo državo pri pogrebu rumunskega kralja Fer« dinanda. Član delegacije Stevo Pavlovi č, pomočnik ministra za zunanje stvari, je iz« javil vašemu dopisniku: «Zelo lepo smo potovali, izredno lepo so nas sprejeli. Do« bili smo v Rumuniji iskrene prijatelje na* šega naroda. Ves rumunski narod žaluje po pokojnem kralju. Na svojem potovanju smo videli plakati moške, ženske in otroke. Pogrebne ceremonije so se vršile v dovr« šenem redu.
Za svobodno luko v Splitu
Split. 27. julija, n. Te dni je bila v Splitu ministrska komisija, da ugotovi, ali je da« na podlaga za svobodno cono v splitski luki. Komisija je ugotovila, da bi se svo« bodna cona lahko uredila na jugovzhodnem delu nove obale, ki se sedaj gradi. Komisija bo o tem poročala ministrstvu.
Poneverba pri subotiški carinarnici
Subotica, 27. julija, n. V carinskem odse« ku tukajšnje pošte se je ugotovila pone« verba 200.000 Din. Ker je šef tega oddelka Ilija Neumann na bolezenskem dopustu, se krivda ni mogla takoj ugotoviti. Državno pravdništvo stvar preiskuje.
sestavljen tako, da državni aparat komaj še posluje. Sicer so v njem mnogi milijoni za povsem nepotrebne stvari, in v vrhovih državne uprave ne izvaja nobena štednja, a zato so važne panoge državnega gospodarstva v njem že popolnoma zanemarjene. Nova redukcija pomeni v mnogem oziru pravo katastrofo, tem večjo, ker je redukcija budžeta zamišljena kar vprek, tako da bodo prizadeti tudi krediti, ki so že sedaj se izkazali za mnogo premajhne. To se bo posebno občutilo v gospodarskih resortih ter zlasti v prometnem, prosvetnem in socijalnem resortu. Ne-minovna posledica bodo tudi nove redukcije državnih nameščencev. Kruto prizadeti bosta obe slovenski oblasti, ki sta v tekočem proračunu itak povsem po mačehovsko upoštevani. Samo za Slovenijo bodo znašale redukcije mnogo milijonov. Znova se kaže, kakšna nesreča za državo je sedanji kleroradikalski proračun in kako uso-depolno je bilo, da je kleroradikalna večina 31. marca dala zakonito določene kredite povsem na razpolago samovolji finančnega ministra.
Razpust tržaške „Di jaške Matice"
Trst, 27. julija. 1. Prefekt je danes raz« pustil Dijaško matico. V svojem odloku utemeljuje razpust z navedbo, da je Dija» ška Matica protidržavno delovala. Policij« ski agenti so izvedli v društvenem uradu preiskavo in zasegli knjige. V prefektovem odloku je rečeno, da pripade imetje Dijaške matice državi.
Italija v Albaniji
Rim, 27. julija, s. Vlada je na podlagi sporazuma z nemško orLufthanso* popolno« ma prevzela zračno službo v Albaniji.
Francija proti komunistični propagandi
Pariz, 27. julija, (pa.) Agitacija komuni« stov povzroča vedno hujše spore med Fran« cijo in Rusijo. Posebno se graja postopa« nje ruskih diplomatov v Franciji, ki fungi« rajo obenem kot agitatorji komunistične stranke. Zaradi tega je francoski poslanik v Moskvi Herbette obiskal Čičerina, kate« remu je izčrpno razložil položaj v Franciji in izjavil, da Francija ne more dalje trpeti komunistične propagande. Ako hoče Rusi« ja nadaljevati pogajanja s Francijo, mora takoj ustaviti komunistično propagando na francoskem ozemlju.
Budimpešta, 27. julija, d. Lord Rother- ] mere je poslal češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu ponovno daljšo brzojavko, v kateri med drugim naglaša: Moje zadnje pismo je imelo predvsem namen podpirati češkoslovaško vlado. Glede zaplembe in prodaje premoženja madžarskih državljanov na Češkoslovaškem so iznešene resne obdolžitve. Moja poizvedovanja so me dovedla na sled teh sumničenj. Ce obstojajo o tem še kaki dokumenti, bi Vas prosil, da mi dopošljete vsaj en izvod, iz katerega bo razviden obseg prodanih posestev, ime kupca, kupna cena in takratna tržna cena.
Spričo teh obdolžitev mi boste priznali, da je v tem slučaju na zaračunanju neposredno zaintesiran tudi inozemski denarni trg. Ponujate mi pojasnila glede postopanja z narodnimi manjšinami na Češkoslovaškem in na Madžarskem sedaj in v preteklosti. Nato moram naglasiti, da protožb Vašega naroda izza predvojne dobe nisem preiskoval. Vojna pa se je vršila predvsem za odpravo vseh krivic.
Na obdolžitve, da so Madžari na Češkoslovaškem izpostavljeni zatiranju in nasilju pač ni zadosten odgovor, da je bil tudi Vaš narod pred vojno zati ran. Dobri odnošaji med Madžarsko in Češkoslovaško so odvisni od tega, ali bo Vaša vlada na obdolžitve glede zatiranja Madžarov in glede zapravljanja madžarskega premoženja odkrito odgovorila.
V	Angliji je skoraj popolnoma neznano, da obstoja na češkoslovaškem nova Alzacija-Lorena s pretežno madžarskim prebivalstvom. To odkritje bo presenetilo marsikaterega Vaših dosedanjih prijateljev.
V	pričakovanju, da mi boste dali na te obdolžitve zadosten odgovor, ponavljam svoje prejšnje prošnje in priporočam Vaši vladi, da na to vprašanje takoj odkrito in državniško modro odgovori.
Praga, 27. julija, d. Akcija lorda Rothermerea za revizijo trianonske mirovne pogodbe vzbuja v češkoslovaški javnosti precejšnje vznemirjenje, dasi je zunanji minister dr. Beneš v svojem odgovoru na Rothermereovo odprto
pismo naglasil, da se ne izplača o tem razpravljati. «Narodni Politika« svari češko javnost pred vsakršnrm vznemirjenjem in povdarja, da madžarska propaganda ne tvori nikake nevarnosti za integriteto Češkoslovaške. Naloga češkoslovaške propagande je, da para-lizira madžarsko propagando, ker nikakor ne gre, da bi se zunanji' minister spuščal v polemiko s posameznimi privatniki. Edino važno je stališče britanske vlade. V sličnem smislu se izraža tudj «Tribuna», ki povdarja. da je Madžarska na strani Nemčije izgubila svetovno vojno. Verjetno je, da bi vsaka sprememba obstoječih mirovnih ^pogodb značila novo svetovno vojno. Lord Rothermere pač sam ne verjame, da bi se zaradi onih Madžarov, ki bivajo na Češkoslovaškem teritoriju, splačalo povzročiti novo svetovno klanje.
Ob priliki zasedanja slovaškega katoliškega dijaštva v Košicah je govoril tudi vodja slovaške ljudske stranke poslanec Hlinka, ki je odločno zavrnil akcijo madžarskih iredentistov za odcepitev Slovaške od Češkoslovaške. Med drugim je naglasil. da bi bil že skrajni čas, da nastane nova generacija, ki bo razne Rothermereove in Beth-lenove pristaše enkrat za vselej pognala preko slovaških mej. Slovaška .ie skozi tisočletja dovolj trpela pod madžarsko kulturo in si nikakor ne želi, da bi se zopet povrnila pod madžarsko gospodstvo.
Budimpešta, 27. julija, d. V akciji lorda Rothermerea za revizijo trianonske mirovne pogodbe vidijo sedaj tudi protestantske cerkvene občine tendenco angleške protestantske cerkve, ki hoče priskočiti Madžarski na pomoč. Protestantski pridigarji pozivajo vernike, naj molijo za dobrobit Madžarske in njenega hrabrega zagovornika Rothermerea. Voditelj madžarskih protestantov škof Balthasar je izjavil, da madžarski protestanti ne morejo opustiti upanja na revizijo. Več kakor ena tretjina protestantov «Velike Madžarske« je podrejenih po trianonski mirovni pogodbi kulturno nižje stoječim državam.
Nespremenjen položaj v Avstriji
Po dogodkih v parlamentu in konferencah načelstev vseh političnih strank se more smatrati, da je dr. Seipel zmagal na celi
črti
Dunaj, 27. julija, s. Velika debata o zadnji revolti v parlamentu je bila danes zaključena. Socijalnodemokratski predlogi za imenovanje parlamentarnega preiskovalnega odbora glede postopanja oblasti kakor tudi predlog za nezaupnico Seiplovemu kabinetu ie bil z vsemi glasovi treh večinskih strank proti glasovom socijalnih demokratov odklonjen. V splošnem je prevladovalo bolj pomirljivo razpoloženje, dasi so meščanski zastopniki iz zunanjih dežel
ponovno očitali socijalnim demokratom vsa njihova dejanja ter jih posebno ostro napadali zaradi dogodkov v Bru-cku ob Muri, kjer je bila, kakor znano, razglašena enodnevna sovjetska diktatura.
Socijalni demokrati bodo ustavili obstrukcijo, ki jo že mesece izvajajo v carinskem odboru. Kljub vsemu temu pa nj pričakovati, da bo parlament rešil še kake važnejše predloge.
Poincarč za prijateljstvo z Nemčijo
Miroljubne izjave francoskega ministrskega predsednika
Pariz, 27. julija d. Ministrski predsednik Poincarč je imel ob prilik; dograditve mesta Orehies govor, v katerem je izrecno po-vdarjal željo Francije po miru in prijateljstvu z Nemčijo.
Uvodoma je omenil težke ure, kj so jih morali preživeti prebivalci tega mesta med svetovno vojno. Mesto je bilo popolnoma porušeno, tako da ni ostal kamen na kamnu. Sedaj je mesto obnovljeno in obhaja svoje vstajenje. Iz zločinov in vojnih grozot pa se re sme ustvarjati krivda vsega naroda. Le, če bi se ves narod solidariziral z onimi, ki so zagrešili zločine, bi nastala nevarnost.
Poincarg je omenil dogodek iz zadnje svetovne vojne. Nemški častnik, ki so ga Francozi vjeli, je bridko jokal in izjavil: Vrhov-
no poveljstvo nam je izdalo nalog, da ne smemo pustiti v Orchiesu kamna na kamnu. Nihče med nami ne želi, da bi se sovraštvo med obema narodoma nadaljevalo. Prijateljstvo z našim sosedom je pogoj za svetovni mir. Francija /je vedno nudila roko sprave, ne glede na vse grozne spomine minule vojne. Mir nam ni le dragocen, marveč tudi nujno potreben: mir na znotraj in na zunaj.
Končno je omenjal Poincare napredek, ki ga beleži mirovna politika in izrazi upanje, da človeštvo nikdar več ne bo poseglo po vojni kot sredstvu za poravnavo konfliktov. Glede notranje politike je izrazil zahtevo, da se mu da dovolj časa, da započeto akcijo sanacije dovrši.
-sss-
Omejitev svoboščin na Irskem
London, 27. julija, o. Iz Dublina poroča« jo: Predsednik Cosgrave je predložil par« Iamentu zakonski naSrt, s katerim se za« radi izrednih dogodkov podeli vladi poseb« na oblast. Načrt predvideva ustanovitev vojaških sodišč za nekatere zločine. Smrt« na kazen naj bi se uvedla tudi za proti« postavno nošenje orožja. Vlada bi smela razpustiti tudi nekatere vojaške organiza« rije.
Situacija na Kitajskem
London, 27. julija, s. «Times» poročajo iz Šanghaja, da je položaj generala Cang. kajška vedno bolj težaven. Sunčuanfang je porazil Penguja ob železniški progi Tien« tsin*Pukao ter napreduje v smeri proti Tsiangkiangu. Istočasno korakajo komuni« stične čete proti mejam pokrajine Oekiang.
Vojaška akcija proti španskemu diktatorju
Pariz, 27. julija, d. Kakor poročajo iz Madrida, je vojni minister poveril preiska« vo dogodkov v topniški šoli v Segoviji po« sebnemu preiskovalnemu sodniku, ki ima zelo obširna pooblastila. Kakor znano, je prišlo v topniški oficirski šoli do izgredov, ki so bili naperjeni proti direktoriju. 'V vojnem ministrstvu prevladuje mnenje, da gre za nevarno akcijo naperjeno proti Pri« mu de Riveri.
Porušenje nemških trdnjav ob poljski meji
Pariz, 27. julija, d. Konferenca veleposla« nikov je danes sprejela poročilo strokov« njakov o porušenju nemških trdnjav na vzhodu.
Dr. Žerjav o obnovi edinstva jugoslovenske demokracije
Važne izjave voditelja SDS o odnošajih med SDS in Davidovi-
cevo stranko--Napredni blok v Sloveniji ima svoje liste že
gotove, — Hude obtožbe proti volilni korupciji v ljubljanski
policijski direkciji
Z oziram na netočne vesti v beograjskih listih o odnošajih med slovensko SDS in Davidovičevo DS je dopisnik »Vremena« prosil dr. Žerjava za pojasnilo ter ie dobil od njega sledeči odgovor:
»Naše kandidatne liste so z majhno Izjemo gotove. Dr. Pivko je nosilec v mariborskem okrožju, jaz sem bil 2e pred tremi tedni postavljen 'za nosilca liste v ljub. Ijaaskem okrožju, a dr. Rramer Je hil v ponedeljek formalno od vseh ljubljanskih organizacij proglašen za nosilca liste v mestu Ljubljani. Vse tri kandidature bodo v smislu statuta SDS predložene v odobritev centralnemu izvršilnemu odboru. Sreske kandidature bodo proglašene, ko bodo liste izročene sodišču. Vendar vam morem izdaviti, da so te kandidature že določene, izvzemši v Kranju, kjer so bile v nedeljo voHtve, pa se radi tega še nI mogla vršiti sreska konferenca.
Na naših listah bodo tudi narodni soci-jalisti m pristaši Samostojne kmetske stranke, ki se s tem oddvajajo pod svojim starim imenom od Radičeve stranke. Naše kandidature v vsej Sloveniji so zelo intenzivne is ml mamo, da bomo saanj in z novim zaveznikom napram prejšnjim 27.000 glasovom, kolSsor smo jih dobili 23. januarja. dobili sedaj 40.000 glasov.
Kar se tiče demokratov, ki niso v naši organizaciji, a nimado svoie organizacije, pričakujemo, da bodo glasovali za naše liste ne samo radi tega, ker ne morejo glasovati za klerikalce ali radičevce, temveč tudi radi tega, ker smo mi vsi pristaši ideje uleditrjenja vseh demokratskih skupin v vsej državi ali v eno edinstveno stranko ali pa v demokratski blok. Tu mislim na dobo po volitvah, zlasti kadar bo padla vlada g. Vukičeviča. To zbližanje se nikakor ne sme motiti s tem, da ena skupina odvaja drugI člane, na kar meri imenovana vest v »Politiki-«, ker bi tako odvajanje zastrtfl>ilo že v naprej atmosfero zaupanja ter še bol! otežkoSlo ujediojenje.
Medtem se pritisk oblasti v Sloveniji čuti vedno bolj. V Ljubljani smo prišli na sled veliki politični korupcUski aferi. V policijski direkdjl so državni organi za denar Izdelovali voElni matertjal za klerikalce, Izdajali uradne tajnosti ta potrdila, na podlagi katerih se sedaj vrši reklamacijsk-o postopanje. Policijska direkcija je bila prava fffljaSta klerikalnega tajništva. Ves materija! bomo izročiH oblastim v svrho sodnega postopanja, ker je sigurno, da se Je to delalo z vednostjo starešin.
VpraSate me za kandidaturo g. Milosav-Deviča v ljubljanskem okrožju. O tem se J« te govorilo od strani radikalov, M so
nam nudili sporazum za vlado na tej podlagi, da bi bil v Ljubljani nosilec liste g. Milosavljevič, a v mariborskem okrožju eden Izmed demokratska ministrov. Jsz sem to idejo neresno odbil. Sem siguren, da Demokratska stranka o tem ni ničesar vedela. Sedaj se ta ideja vrača v drugi obliki. Mislim tudi, ako bi se g. minister hotel žrtvovati in brez potrebe blainirati, da bi mu to g. Vukičevič prepovedal, ker morajo v duhu blejskega sporazuma slo, venski radikali glasovati za klerikalce.
K tej izjavi, ki jo priobčuje »Vreme« pristavlja dr. Žerjav še sledeče: »Dopisniki raznih listov me te dni Iščejo in bi radi od mene dobili kako izjavo, ki hi se mo. gla tolmačiti kot razlika v mišljenju v vodstvu SDS. Beograjska »Politika« vzdržuje svojo vest o že demontirani!! separatnih pogajanjih samostojnih demokratov. V res. niči se slovenski demokrati ne pogajajo na lastno pest z nikomur niti tajno niti Javno, pač pa iskreno izpovedujejo nai en je in željo, da se vsaj po volitvah vsi demokratski elementi v državi združijo v eno skupino.
Ta želja se je po blejskem paktu še po. jačala. Neki intriganti bi hoteli v tem najti razliko med mojim mišljenjem in mišlje. nJem g. Pribičeviča. Istlna pa Je, da le ravno g. Pribičevič že lani in večkrat poz' neje povdarja! Isto željo in da je celo pred krono zastopal predlog, da je treba volitve dati demokratskemu bloku. Meni je znano, da od tedaj svojega mišljenja nI spremenil. Vsako odvajanje poedincev od ene v drugo demokratsko grupo bi bodoče odnose med njima zastrupilo in zbližanje samo otežilo. Davldovlčevl demokrati nas ne lovijo. ml pa tadl ne želimo storiti kake ne-korektnosti, pač pa ob popolnem umevanju našega vodstva iskreno In javno izražamo svoje mišljenje.«
Izjava Svetozarja Pribičeviča
Beograd. 27. julija p. Svetozar Pribičevič je danes novinarjem izjavil: Netočno je, da bi hoteli naši prijatelji v Sloveniji nekaj storiti brez soglasja s celino SDS. Ako •Politika« zatrjuje da so slovenski samostojni demokrati za demokratski blok, potem naj pripomnim, da sem jaz prvi javno govoril o potrebi bloka demokratskih elementov v državi. Slovenski samostojni demokrati, ki so za blokiranje vseh demo. fcratskih elementov, so torej povsem v skladu z vodstvom svoje stranke, s katero tvorijo čvrsto celino. Kar se tiče naših odnošajev napram g. Davidoviču, moram reči, da ga posebno cenimo, ker se je tako vneto zavzel za svobodo volitev.
Kdo je reševal v naši državi uradniško vprašanje?
Potrebna rekapitulacija obče priznanih činjenic, kot odgovor na včerajšnji uvodnik «Slovenca»
Včerajšnji »Slovenec« si je v svojem uvodniku drzttfi napisati tudi naslednje vrste:
»SOS priporoča svojega kandidata (dr. Kramerja) tadl kot iskrenega zagovornika pravic javnih nameščencev. Tj pa vedo, da je baš SDS tista stranka, ki ravno za urad-pištvo, kadarkoli je bila na vladi nI ničesar storila, ampak nasprotno podpirala vsak režim, ki je krbal uradniške pravice, ga ohranjal v provteorjčnem položaju in gmotno ter moralno pritiskal k tlom. dasi je ravno uradništvo po večini z občudovanja vredno nesebičnostjo vleklo voz SOS«...
Za poštenega državljana politika nI stvar demagogije in značilno za politiko SLS je, da se ta stranka napram uradništvu poslužuje uprav brezdušne demagogije. Morda nikjer drugje ni ta brezdušna demagogija tako očitna, kakor baš w uradniškem vpra-t šanju. kjer so vsa fakta, vse zgodovinske činjenice na dlani in kjer je treba vzeti v roke samo malce spomina in dobro porci-jo razuma, da se spozna resnica.
SOS. ki je zrastla z našo državo in ki je za to državo žrtvovala svojo popularnost in svoje trenotne uspehe, je poskrbela, da je država dobila fundamentatae zakone, otenem pa tudi razne specilaftie zakone, ki tvorijo podlago socijalnega napredka pre-važnih stanov našega naroda. Med nje spadajo predvsem zakoni, ki jih je SOS pokrenjla v korist državnega uradništva. S stališča nepristranske politične zgodovine je treba priznati, da ie SDS edina stranka v naši državi, ki je imela srce za državnega uradnika in ki Je skozi labirinte soci-Jalnlb. finančnih, upravnih in strankarskih težav izvojevala uradniškemu stann vse njegove dosedanje pridobitve in pravice. Dobro se SDS zaveda, da te pridobitve niso popolne. Toda vpričo dejstva, da so vse druge stranke te pridobitve samo demontirale in stalno poslabševale, lahko mirne duše rečemo, da so bile velike. Le poglejmo malce nazaj m primerjajmo, kaj ie storila SDS za uradniški stan in kai so »dosegle« druge stranke, zlasti naša SLS!
V letih 1919. in 1920. sta bili Izvršeni dve regulaciji prejemkov javnih nameščencev, hi sicer dve povišici dravinjskih doklad za prečaae. V vladi 1n Narodnem predstavništvu so tiste čase zastopali interese uradniškega stanu samo dr. Gregor 2erjav, dr. Albert Kramer in dr. Vekoslav Kukovec. Prvo povišanie prejemkov za uradnike, ki je neka) zaleglo, Je dosegel takratni minister dr. Kramer. Pri vseh ostalih v teh dveh letih pa je zasluga v prvi vrsti pri ministrih dr. Žerjava in dr. Kukovcu.
Ker so te povišice prinesle le treaoteo
izboljšanje in ker so bili tedanji prejemki našega uradništva še vedno kronski, dočim so srbijanski uradniki prejemali višje dinarske plače, je bilo od posL Reisnerja sproženo vprašanje izenačenja.
Po dolgotrajnih napornih akciiah poslancev SDS, zlasti pa po kategoričnem nastopu Svetozarja Pribičevlča se ie doseglo najprej izenačenje za prosvetni resort: izenačenje za profesorje sredniib šol bi za osnovnošolsko učiteljstvo. Istočasno so bili izenačeni cariniki. Sredi aprila leta 1921 pa Je že stopSa v veljavo uredba o izenačenja veljavna za vse kategorije Javnih nameščen cev. Dva meseca pozneje Je sledila noi uredba o draginjsklb dokladah. Pri vseh teh uredbah so v prvi vrsti sodelovali predstavniki SDS: dr. Žerjav, prof. Reisner, Svetozar Pribičevič.
Po teh velikih uspehih le demokratska stranka pristopila h končni likvidaciji uradniškega vprašanja, k sestavi uradniškega zakona. Odveč bi bilo opisovati vso trnieve pot, ki so jo prehodili poslanci SOS v borbi s srbijanskimi finančnimi ministri in z reakcijonarno radikalno stranko. Zakonski načrt proL Reisnerja ie bil sestavljen v popolnem soglasju z velikimi uradniškimi organizacijami.
Poleti 1923. pa je radikalna stranka sklenila s slovenskimi klerikalci nesrečni Mar* kov protokol. Posledica tega pakta Je bila da so se radikali rešili neprestanega pritiska slovenskih demokratov in spreleti uradniški zakon v zelo poslabšani obliki. Odpravili so paragraf o prevedbi upokojencev, uvedli triletno nestalnost, vstavil) nesrečno stiliziran paragraf o štetju vojnih let itd.
Večino dobrih postavk zakona n železničarjih, ki je tudi izšel tiste dni. Je zopet Iz-dejstvoval posl. Reisner.
Uredba o razvrstitvi v kategorije in grupe je bila plod od klerikalcev podpiranega samoradikalnega režima brez demokratske kontrole. Klerikalci pa so si za podporo tega samoradikalskega režima izooslovali, da niso bile že tedaj sklicane samouprave, o katerih je veliki župan dr. Vodouivec štiri leta pozneje priznal, da so najpopolnejše samoupravne institucije v Evropi.
Poleti 1924. so klerikalci vstopili v Davidovičevo vlado in razglasili, da so že določili 250 milijonov za izplačilo dolžnih urad niških diferenc. Ostalo pa ie kakor na drugih poljih žal samo pri obljubi. Uradniki niso videli od teh milijonov niti oreHte pare. Torej če rekapituliramo: Demokrati so dosegli prve izboljške ln povKlce uradniških prejemkov:
demokrati so dosegli nredbo o izenačenja, prejemkov ki dve uredbi o dravinjskih do-
kladah. Z decembersko uredbo 1921 leta so dosegli popotno Izenačenje vseh kategorij.
Demokrati so priprava zakon o Javnih nameščenca in končno so demokrati pripravili ves materijal za razvrstitev v smislu uradniškega zakona.
Samoradlkalna vlada, podpirana od kie-rtalcev, Je v zadnjem Mpu od teh zakonov ln uredb odščJpnfla, kar si Je v takratnfh razmerah upala.
Od leta 1925. pa demokrati niso več na vladi. Vprašanje Je, kaj so storil) za uradnike radikali z radičevoi ln s klerikalci od tega leta do danes?
Radikali — nič, radičevci - niči Klerikalci pa so letos pomladi »dosegli« naslednje: Suspenaije težko izrojerane uradniške prag-matike, uradniškega zakona!
Definitivno nrakonjter protipostavnega sklepa ministrskega sveta o zmanjšanja dravinjskih doklad ▼ ^korist poplav ljencevc. Redukcijo uradniških pravje do pokojnine. Podaljšanje pokojninske pravice od 10 na 15 let Popolna pokojnina pa šele po 35 letih.
Redakcijo državnih uslužbencev, redukcije dnevni čarjer brez pravice do pokojnine, brez odpravnine in brez odpovednega roko, prevedba ivaitiiaikov ▼ dnevnjčarje.
Ukinjenje brezobrestnih posojil v slučaja bolezni, smrti in skrajne potrebe.
Okrnjenje pokojnine v slučaja nesreče v službi.
Najhujše pa bo šele prišlo. Finančni minister je ravno te dni izdal nalog, naj vsa ministrstva reducirajo kredite tekočega proračunskega leta in sicer do ogromne skupne višine tisoč milijonov dinarjev! Da se doseže v tekočem proračunskem letu redukcija izdatkov za eno milijardo dinarjev, pa je bi-io preje potrebno, da se že vnaprej omogoči taka redukcija, pred vsem na ramenih državnega uradništva, ki se mu je pravočasuo vzelo vse pravice uradniške pragmatike in ki je sedaj brez vsake pravice, doslovno na cesti. Ena milijarda prihrankov v tekočem letu bo šla pred vsem iz ust državnega na-meščenstva vseh kategorij! In to samo za to, ker današnja vlada ni zmožna, da bi na drug, bolj gospodtrski način zboljšala finančno stanje države.
Kdo bo imel po volitvah pogum in sposobnost, da se upre temu pogubnemu početju?
Kdo bo znal in resno hotel preprečiti novo katastrofo, ki grozi v prvi vrsti zopet državnim nameščencem?
Kdo bo znal doseči, da se bodo državne finance zboljšale za eno milijardo na drug na. Čin jn ne z neusmiljeno »štednjo« na račun državnih nameščencev in drugih malih ljudi? Radikali ne bodo znali in ne bodo hoteli! Njihovi zavezniki klerikalci ravno tako ne! Grozečo katastrofo bodo mogli in znali preprečiti le demokrati, v prvi vrsti SDS!
Na razdobju slovenske politike
(Misli in opazovanja nevtralca.) IL
S kolosalno samozavestjo nastopa Slovenska ljudska stranka v sedanji volilni borbi. Dela se, kot da je zmaga na celi črti popolnoma sigurna in kakor da so te volitve zanjo sploh le igračka. Imeniten duh vlada v stranki, povsod sama harmonija in solidarnost, razpoloženje izvrstno, — tako se hvalijo njeni govorniki in člankarji. Kakšno pa je razpoloženje v taboru dr. Korošca danes dejansko, to pa zunaj stoječ človek lahko presodi že iz pisave njenega časopisja.
Prečudna je ta pisava. Mesto idejnega, _ načelnega in programatičnega tolmačenja strankine politike, za pridobivanje novih pristašev in volilcev, samo napadanje na — Samostojno demokratsko stranko. In kdo je ta SDS? To je po zatrjevanju tega istega časopisja neka čisto pritlikava in povrh vsa falitna in strohnela strančiča, ki se komaj še skup drži in ki je bo vsak hip žalosten konec. In na to ubogo barčico SDS, ki se že potaplja, pa takšen strahovit bombardman iz mogočne oklop-njače SLS?! Nerazumljivo.
Zares: Ce človek v teh dneh prebira ^Slovenca« in «DomoIjuba», te vehe-mentne izbruhe in navale na SDS, ki so jih polni njuni predali, to silovito kampanjo, hujšo od zadnje volilne borbe, se mu zdi kot bi se motil: Kot da ni Slovenska ljudska stranka tista, ki je imela doslej dvajset državnozborskih mandatov, ampak da je to bila Samostojna demokratska stranka In da gre zdaj dr. Korošcu za to, kako bi Iztrgal dr. Žerjavu vsaj polovico teh mandatov.
Zdi se, če primerjaš pisavo »Slovenca® in »Jutra«, kakor da sta ta dva lista v sedanji volilni borbi zamenjala vlogi: »Slovenec* da je postal organ slabejše stranke, ki mora napeti vse žile in kite, da si k dvema dosedanjima mandatoma pribori še katerega: «Jutro» pa da predstavlja močnejšo stranko, ki si je sigurna svojih 20 mandatov. Zato tam bes-nost, tu hladnokrvnost: tam nervozen strah, tu mirna zavest moči in zmage.
In še marsikak čuden vtis dobiva nepristranski človek iz pisave listov doktorja Korošca. Dobiva predvsem vtis, kakor da so v taboru Slovenske ljudske stranke sami nezanesljivi ljudje, sami omahljivcj in pa simpatizerji s Samostojno demokratsko stranko, ki jih je treba zato dan na dan na vse načine obdelovati, da vztrajajo in ne pobegnejo v nasprotni tabor. Ce se SLS na svoje wlilce lahko zanese in če ima res tako vdane in disciplinirane pristaše, da bero samo »Slovenca« in »Domoljuba«. kaj se potem njeno časopisje tako strahovito razburja nad najmanjšo kritiko proti SLS v »Jutru« in »Domovini«? In če je SDS v resnici tako sirot-na in brezpomembna, kot jo slikata svoji
Eubliki «Slovenec» in ^Domoljub«, za-aj potem toliko ognja in žvepla
nanjo? Odkdaj se strelja na mu3e s kanoni?
Ne. To ni očiten odsev zavesti moči in zmage, ampak to so sumljiva znamenja slabosti in strahu. In spričo takega duha ki preveva tisk SLS, se tudi ni nič čuditi, če je razpoloženje v njenem taboru tako slabo, kakor še ni bik) nL koli preje pred nobenimi volitvami Naravno: s samim zabavljanjem in tidri-hanjem po nasprotniku se volilec ,ne da navdušiti. Volilec hoče slišati gesla, za katera naj da svoj glas, gesla, kj ga potegnejo, predvsem pa hoče videti in vedeti, kaj je stranka, ki ga zopet vab?, k svoji skrinjici, doslej dobrega naredila.
Toda — kje so danes gesla Slovenske ljudske stranke, kje so njena dela? Se nikoli ni bila SLS v tako sitnem položaju, v taki stiski in zadregi kot je pri teh volitvah — in še nikoli ni stopala pred svoje volilce s tako žalostno praznimi rokami kot mora danes.
Pri zadnjih volitvah je imel dr. Korošec še veliko in mamljivo geslo: za avtonomijo, danes nima drugega v žepu kot pakt z g. Vukičevičem, ki je zapečatil ves program Slovenske ljudske stranke in ji zamašil usta. Kaj bodo torej kandidati SLS mogli povedati svojim voKlcem? Ali jim bodo povedali, da se je SLS navsezadnje le podvrgla vi-dovdanski ustavi, proti kateri se je tako vehementno bojevala celih šest let? Ali se bodo pohvalili, da so nazadnja postali zavezniki in pomagači vele-srbstva?
Spomnimo se, kakšen slavospev na vidovdansko ustavo je izpustil zaupnik SLS na prvem zasedanju ljubljanske oblastne skupščine; hvalil je ob pritrjevanju poslancev SLS to ustavo kot ideal vseh ustav, kar jih premore Evropa. Seveda: takrat je sedela SLS v vladi in hotela manifestirati Beogradu -tudi tu doma. kako je ustavoverna in državotvorna. (Zato je bila vseeno par dni pozneje briskno vržena iz vlade.) Ali bodo zdaj kandidati SLS tudi vidovdansko ustavo tako slavili na svojih volilnih shodih? Morali jo bodo na vse pretege hvaliti, če hočejo opravičiti pred volilci, zakaj je SLS zavrgla svoj avtonomistični program in sprejela vidovdansko ustavo.
Toda: kako bodo opravičili to, zakaj je potem SLS sabotirala to izvrstno ustavo celih šest let? Zakaj ni, ko smo dobili to ustavo, tedaj izprevidela njenih dobrin in delovala na to, da se vse ustavne sankcije takoj izvedejo?
Najmanj štiri leta bi sedaj Slovenija že lahko imela svoji oblastni samoupravi in koliko blagodati bi bila med tem že črpala od tega naša dežela! Koliko bi si bili mi medtem že gospodarsko in kulturno opomogli in tako bi sploh v naši državi danes vse drugače izgledalo! V urejenih ustavnih razmerah bi se bila tudi država hitreje konsolidirala in vse naše državno življenje zadovolji-vejše razvijalo; ne bi bilo danes gospodarske krize, ne bi imeli tako slabe uprave, ne bi se bila tako razpasla korupcija, ne bi Slovenije centralizem mogel tako izžemati kot jo je vsa ta leta.
O tem seveda SLS ne bo izpregovo-rila. O tem se je izmolčal dr. Korošec v svojem volilnem govoru, o tem molčita «Slovenec» in »Domoljub« in o tem bodo molčali tudi nje ji kandidati na volilnih shodih.
A tudi ni potrebno. Ker slovenski volilec ni na glavo padel, da ne bi sam videl in spoznal: Da je SLS zagrešila težak greh na državi in posebej na Sloveniji. Da je ta stranka slovenskemu ljudstvu veliko več škodovala kot pa koristila Da je zadnjih šest let in prav za prav vso to dobo od postanka naše države popolnoma zapravila In da je politika dr. Korošca doživela žalosten polom.
V takem razpoloženju volilcev gre SLS na volitve — v veseli boj, je zapisal »Slovenec«. Pač edini, ki ima v takem položaju še humor!
Politične beležke
Dr, Korošec o samostojni uradniški kandidaturi
Za poštenost klerikalne politike, ki se sedaj ogTeva v »Slovencu« in v svojem pom*-gaču iz Merkurjeve tiskarne za samostojno uradniško kandidaturo v Ljubljani, je zeio značilna izjava načelnika SLS, dr. Korošci, ki jo je podal na zboru zaupnikov v Ljubljani dne 3. julija t. L Glasom »Slovenca« (štev. 147 z dne 5. julija t. L) je g. dr. Korošec o samostojna uradniški listi v Ljubljani govoril tole: »Zadnje dni se govori, da bodo uradniki pri teh volitvah postavili svoje lastne kandidate iz svojih uradniških vrst. Mi vemo samo to, da se naši uradniki - somišljeniki te akcije ne bodo udeleževali.. .< Dr. Korošec je torej čisto jasno povedal, da klerikalni uradniki ne bodo glasovali ta mo rebitno uradniško kandidaturo v Ljubljani V kolikor so se torej klerikalci udeležili predvčerajšnjega sestanka pri Levu in v kolikor so stali v ozadju kot inspiratorji in Pravi aranierji uradniškega sestanka za samostojno kandidatsko listo, so to delali le zato, da bi pomagali reševati obupno kandidaturo dr. Korošca v Ljubljani.
«Slovenčeve» neslanosti v pasjih dneh
Pri zadnjih, januarskih volitvah je v Ljubljani dobila SDS 4159, SLS s krščanskimi socialisti vred pa 3412 glasov. Po teh vol't-vah so klerikalci vstopili v vlado in se nesmrtno diskreditiral; ter se zlasti pri delavcih, zasebnih in javnih nameščencih tako osovražili, da sami cenijo svojih sigurnih glasov v Ljubljani komaj še 1600 do 2000. Dej6tvo je, da so klerikalci s pičlim številom
svojih zanesljivih pristašev utemeljevali tudi nemožnost kandidature dr. Ravniharja kot skupnega kandidata SIS in NRS v Ljubljani. Pozicija SDS je močnejša kot je bila pri oblastnih volitvah, kar poleg drugega dokazuje tudi strahovit strah, ki ga ima SLS pred samostojnimi demokrati. Včeraj pa je »Slovenec« s posebnim strahom pred dr. Kra-merjem zvezal še neumnost ter označil ljubljanskega kandidata SDS za — števnega kandidata. Velika je potrpežljivost bralcev t Slovenca«, da že v prvih dneh požirajo take neslanosti.
Kako se pri nas štedi
Iz Celja nam pišejo: »Službene Novine« in »Jutro« sta prinesla imenovanie volilnih komisarjev za ljubljansko in mariborsko oblast. Zelo čudno se nam zdi, da so pod režimom, ki si Je nadel lepo in hvalevredno nalogo štediti na vseh koncih in krajih, imenovane za volilne komisarje v Sloveniji celo osebe iz Beograda. Nikakor s> ne moremo predstavljati, da bi bSe za volline komisarje sposobne edino Ie one osebe iz Slovenije, ld so bile imenovane in da bi iz teh vzrokov morali priti na pomoč Beograj čani. Pomisliti Je treba, da stane vsak volilni komisar, če je tudi iz Slovemie, precej denarja, saj dobi vendar dijete in stroške za vožnjo. Koliko stane šele komisar iz Beograda, ki dobi povrnjeno vožnjo iz Beograda in nazaj in dijete za vse na vožnji prebite dneve. Nehote se nam vsiljuje misel, da se taki ljudje pač vozijo na državne stroške na letovišča ali pa na izlet v kak trg aH vas v Sloveniji, kajti nikakor ne moremo razumeti, zakaj naj bi bil n. pr. za Ško fh vas Pri Celju potreben ravno komisar iz Beograda, ko imamo v Celju dovolj sposobnih ljudi. Zakaj se dalje imenuiejo komisarji tako križem po srezih in se delajo s tem le večji stroški, katere nosijo seveda davkoplačevalci? Po našem mneniu je tako postopanje atentat na ljudske žene m nima ničesar opravtti s štednlo.
G. poslanec so že odpotovali v Beograd
»Slovenec« poroča, da je posl. Smodei že odpotoval v Beograd, kjer hoče oseb« no (!) izročiti poljedelskemu ministru in ministru financ predloge za podporo po to* či, viharju in neurju težko prizadetemu prebivalstvu. Kaj ne, zlati ta poslanec Smo« dej! Drugi dan po nesreči je že v Bcogra« du, kjer stavi osebno — predloge! Toda na tem potovanju je zanimivo sledeče: Ka« dar SLS ni na vladi, tedaj potujejo navad* no poslanci klerikalne stranke v Beograd, da stavljajo osebno predloge o vseh mogo« čih stvareh in potrebah. Ko pa je SLS na vladi, tedaj ti poslanci molčijo in ne stavi« jo nobenih predlogov in nočejo doseči ni« česar za prizadeto prebivalstvo. Tako so lanske poplave prizadejale slovenskim kra« jem nad 10 milijonov dinarjev škode. Ko so bili klerikalni poslanci po tistih popla« vah v opoziciji, so potovali v Beograd in izročali osebno svoje predloge. Seve radi» kalni in radičevski ministri niso dali počc nega groša. Februarja meseca, ko pa je bila SLS na vladi, pa smo zopet pri kleri« kalnih ministrih in poslancih videli fige, ker so pozabili na svoje prejšnje predloge. Slovenski poplavljenci zopet niso dobili ničesar! Ali pa: Ko so pretile železničarske redukcije, so klerikalni poslanci interveni« rali. Marca meseca pa so na vladi uzako» nili te redukcije in s tem oživotvorili pr« votne načrte radikalne in radičevske stran« ke. Če to ni hudobija in norčevanje iz jav« nosti...
Bridko razočaranje g. Majkiča
Bivši radialni narodni poslanec, eden od bivših najvnetejših članov NRS, Kosta Majkič, je poslal predsedniku odbora SDS za banjaluško okrožje pismo, v katerem pravi med drugim: »Želim, da srečno in uspešno izvršite delo, ki ste ga prevzeli v sedanji volilni borbi. O sebi Vam moram reči, da pri sedanjih volitvah sploh ne nameravam kandidirati, in sicer radi velike utrujenosti.« S trpko ironijo utemeljuje svojo odločitev tako-le: »Potrebujem duševni odpočitek, da si zopet pridobim prejšnjo svežost, ki je nisem izgubil ne v vojni, ne pred vojno, temveč v zadnjih letih te naše čudne svobode v skupnem življenju z milimi našimi brati Srbijanci. Vidim, da ie stranka, kateri pripadam, izgubila moralno hrbtenico in da nima oseb. ki bi mogle odbiti naval nevrednežev, ki so iz raznih' taborov pribežali v stranko, a sedaj gazijo njen program, njeno sijajno prošlost in brezobzirno rušijo v stranki ono, kar je dobro in lepo.« G. Majkič podčrtava težke brige in skrbi, ki mučijo narod v Bosni, in smatra, da bo SDS mogla zbrati vse. kar ie zdravega in poštenega in tako voditi uspešno borbo za povzdigo Bosne, za napredek naroda ia države. Izjavlja, da bo z vso energijo podpiral SDS.
Državna pokojnina za kraljico Marijo
Bukarešta, 27. julija, d. Parlament je razpravljal o državni pokojnini kraljice vdove Marije. Pokojni kralj Ferdinand je zapustil svojim otrokom poleg številnih posestev tudi 300 milijonov lejev v goto« vini. Ta denar se je razdelil v enakih delih na otroke. Princ Karel dobi 60 milijonov.
Mednarodno intelektualno sodelovanje
Ženeva, 27. julija s. Komisija Društva narodov za intelektualno sodelovanje je zaključila svoje delo. Na zaključni 9eji je sprejela med drngim tudi sklep o ustanovitvi informacijskega urada v šolskih vprašanjih pri Društvu narodov ter sklso o periodičnem sestanku odbora strokovnjakov za šolska vprašanja ter uvedbo predavanj o Društvu narodov za učne moči.
Zrakoplovna nesreča
Nancy, 27. julija, s. V pretekli noči sta trčili dve vojaški letali. Dva letalca sta bi« la mrtva, enega pogrešajo, eden pa se jo rešil • padalom.
Krati
Zlata maša župnika Ivana Vrhovnika
Razen deputacije CMD, ki smo o njej poročali že včeraj, so se na predvečer zlate maše pri slavljencu oglasile tudi gospe Marica Tenentova, Marija Pe-trovčičeva in Amalija Balohova kot zastopnice trnovskih župljanov in mu izročile srebrni križ. Gospa Marica Tenentova je jubilantu čestitala in se spominjala, kako hladno ga je 1. 1891. sprejela župnija, ko je prišel v Trnovo za župnika, da je pa s svojim vzornim župnikovanjem pridobil srca vseh svojih faranov, kar naj pričajo največja ljubezen in odkritosrčno spoštovanje, posebno pa splošno veselje, da ga lahko počaste še ob zlati maši z darilom
f priljubljenega starčka s pesniško sestavljenim govorom in deloma celo z lepimi verzi v imenu mladine in župljanov ter mu izročila zlat šopek, češ naj mu bo simbol njihovih gorečih src, ki se tope v zlatih žarkih solnca ljubezni, ki jo je on sejal, in hvaležnosti, ki se je vnela v njih z željo, naj zdrav dočaka vsaj še mašo — bisernico. Zla-tomašnik se je posebno zahvalil mladini in ji poželel zlato mladost, zlatega zrna polno življenje in zlato starost, polno uspehov po delu za narod in domovino. Vsi navzoči so po tej iz zlatega srca prihajajoči želji začutili, da je starček nehote sam najlepše opisal —
Zlatomašnik pred vhodom v zakristijo
r krogu čestitajoče dece, v ozadju zastopnice župljank ge. Petrovčičeva, Tenentova
in Balohova.
vseh župljanov. Kako iskrene so bile čestitke, so zvečer pokazali tudi možie. ki so kljub jubilantovemu protestu šli sami v zvonika, ju sami razsvetlili in tudi sami zvonili, kar ob drugih cerkvenih svečanostih opravi vedno le mladina.
Ze ob 5. zjutraj so se začele zgrinjati iz vse župnije nekdanje zlatomašniko-ve ovčice in ob tričetrt na 6. je bil trg pred cerkvijo že poln občinstva iz vse Ljubljane.
Sam, kakor vsak dan, je prišel zlatomašnik v solnčno jutro in šel mladost-nejše in hitreje proti cerkvi, kakor navadno. Šele v bližini svetišča sta se mu pridružila univ. prof. dr. Kidrič in fin. ravnatelj Josin in ga spremila do čakajoče mno|ice, ki je bila vidno vzradoščena ra°di jubilantovega dobrega razpoloženja in čilosti. Občinstvo je upoštevalo žeijo skromnega zlato-mašnika in ga je pozdravilo le tiho, a zato tembolj spoštljivo.
Pred vhodom v zakristijo so mu napravili špalir belo oblečeni dečki in deklice s cvetjem v rokah pod vodstvom ge. Marice Tenentove, Amalije Balohove in Marije Petrovčičeve. Ljubka gdč. Dorica Zalarjeva je pozdravila
Z vinsko trto obrasla zlatomaš-nikova utica,
kjer najraje sedi ob svojih rokopisih in knjigah.
svoje življenje. Poosebljena dobrota je še razdelil malčkom v spomin podobice in celo dovolil — menda prvič 'brez protesta — da ga je v krogu nedolžnih otročičev posnel naš fotograf.
V do zadnjega kotička napolnjeni, svečano razsvetljeni cerkvi ga je čakalo najodličnejše občinstvo iz vse Ljubljane, med njimi več zastopnikov univerze in raznih uradov ter korporacij in društev, v posebno velikem številu so pa prišli počastit svojega ustanovitelja člani in članice CMD z go. Franjo Tavčarjevo in predsednikom Hudover-nikom na čelu. čudimo se pa, da med navzočimi in tudi med poznejšimi gra-tulanti na zlatomašnikovem domu nismo opazili zastopnika mestne občine, da bi bil izrazil voščila Ljubljane svojemu nekdanjemu župniku in najboljšemu svojemu zgodovinarju.
Na koru je zapel pomnoženi pevski zbor slavnostni pozdrav zlatomašniku, ki mu je ministriral sam župnik Finžgar.
Po zlati maši je jubilanta obsula mladina s cvetjem, okrog njega se je pa zgrnila ogromna množica častilcev, ki so mu prirejali navdušene ovacije, da se je vidno ginjeni zlatomašnik še enkrat zahvalil svojim župljanom in vsem Ljubljančanom, zlasti pa CMD za darila in čestitke. Ko je stopil med množico, ga je zajela, da si je med čestitanjem in stiskanjem rok ter naj-prisrčnejšimi pozdravi le s težavo priboril pot do doma. kamor ga je spremila med naiiskrenejšimi ovacijami dolga procesija vseh navzočih.
Seveda so si tudi tekom dneva gra-tulanti neprestano podajali vrata, pis-monoše so pa nanosili kup brzojavnih in pismenih čestitk, posebno od podružnic CMD iz vse Slovenije. Med častilci je bila častno zastopana tudi duhovščina in prelat Kalan mu je čestital pismeno, njegov sošolec-zlatomašnik, kanonik Sušnik, dekan Koblar iz Kranja, šentpeterski župnik Petrič in šentjakobski župnik Barle so prišli osebno, drugi višji in nižji sobratje se pa niso spomnili zlatomašnika ki ga kot vzor-duhovnika časti ves narod.
14 amen ta
veFbo soKoIsRo tombola
d lilo t ani
Brezverstvo v Prekmurju
Brezobzirno obnašanje duhovnika s poslednjim tolažilom.
Dolnja Lendava, v juliju
Pred mesecem ste poročali, da ie bil ka-tehet Holsedl obsojen na 14 dini zapora, ■ker je širil klevete o nekem učitelju. So pa v Prekmurju še drugačni gospodje. Dne 7. t. m. je prišel v dolnjelendavsko župni-šče Alojzij Frančeskin iz kolonije Benice, ki je od Dolnje Lendave oddaljen dobro uro in je prosil duhovnika, naj nese poslednje tolažilo njegovemu bolnemu očetu. Kaplan Herman, prekmurski rojak, je Fran-českina najprej vprašal, če ima voz s seboj in ko mu je ta pritrdil, se je res blagovolil odpraviti' s hostijo in poslednjim oljem proti Benici.
Kmalu po pričetku vožnje je kaplan začel nejevoljno godrnjati, da je konj počasen in da bi bil Frančeskin lahko s kakim drugim konjem prišel ponj. Nekako na polovici pota pa je kaplanova je-za zrastla tako daleč, da je skoči z voza, rekoč, da ne mara dalje s takim vozom. Kočijaž in bolnikov sin sta bila seveda osupnjena nad takim zadržanjem duhovnika, ki nese bolniku poslednje tolažilo. Kaplan jo je res odkuril nazaj domov, Frančeskin pa se je s praznini vozom vrnil na Benico. Njegov bolni oče, k: ie težko pričakoval poslednje tolažilo, je naslednji dan umrl, ne da bi mu bila izpolnjena poslednja želja.
Tudi zastran pogreba so bile sitnosti. Kaplan Herman je zahteval za pokop siromašnega kolonista dobro kočijo. Grozi] je že v naprej, da bo treba plačati doklado, ako bo le pol ure zamude. Očital je tudi sinu pokojnika. da so v koloniji Benici sami »Grjunaši«, ki da delujejo proti njemu. Vsi tukajšnji verniki se radi takega brezobzirnega kaplanovega obnašanja silno razburjajo tem bolj, ker je bil pokojni Frančeskin globoko veren katoličan, ki se ni niti od daleč mešal v politiko, tujemo, da je bila mariborskemu knezoškofu predložena pritožba in se preiskava že vrši. Ra. dovedni smo, kakšno zadoščenje bo dano prizadetemu verskemu čustvovanju tukajšnjih katoličanov.
Kulturni pregled
Trij;> člani novosadskejra gledališča t Kranj«. Iz Kranja nam pišejo- Prošli teden, dne 20. julija so gostovali na gledališkem odru v kranjskem Narodnem domu trije člani no-vesadskega gledališča: ga. Koviljka in Stanko Kolašinac ter gosp. Stanoje Prodanovič. Trojica je gostovala v treh aktovkah lahke vrste. Najprej so igrali Nušičevo enodejan-ko <Mož, ki dresira ženskem, potem istega pisatelja <Ljubavnika», končno pa Pecije Petroviča komad «V kopicah*. Pri prvi eno-dejanki sta zadovoljili obe moški ulogi; še boljši je bil drugi kos. Večer je vsekakor dosegel višek s Petrovičevo aktovko <V kopicah^, kjer sta posebno ugajala ga. in gosp. Kolašinac.
Diplomirana slovenska pianistka. Pianistka srdč. Karmela Kosovelova, ki in v 7-iČPt. ku letošnjega leta koncert i rp!a tudi v Ljubljani, je ta mesec absolvirala Glasbeno akademijo v Monakovem in je napravila mojstr. ski izpit, s katerim se formnl.no zaključujejo študije na imenovanem zavodu.
ITspeh treh naših likovnih umetnikov v Parizu. V pariškem slikarskem salonu Esca-lieru se je pred kratkim zaključila razstava tuiih likovnih umetnikov. Udeležili so se je tudi trije Jugosloveni: Petar Dobrovič. Milan Konjovič in Risto Stiovič. Dobrovič je razstavil šest slik, med njimi tri zelo uspele podobe: Ribici, Portret žene in Tihožitje. Do-
brovičeva dela očitujejo velik temperament ter močno stvariteljsko silo. Njegovo individualno moč je pariška kritika enodušno priznala. Slabše nego Dobroviča je kritika sprejela Milana Konjoviča, ki ne doseže Dobroviča niti v koncepciji, niti v barvnih efektih. Nedeljenega priznanja pa je bil deležen kipar Stiovič, ki je z razstavljenimi deli izpričal svoj velik talent in potrdil domnevo svojih poznavalcev, da biva v njem eden izmed najjačjib naših mlajših kiparjev. Njegovi kipi so polni'harmonije. Materijal se mu sam od sebe oblikuje v homogene like in v arhitektonske kompozicije Dobrovič, Konjovič in Stiovič žive sedaj stalno v Parizu.
Rahindranat Tagore obišče Rnsijo. Ruski akademik Ščerbackij ie prejel pismo, v katerem mu Rabindranat Tagore sporoča, da poseti letos v septembru Rusijo. Tagorejev poset je namenjen proučevanju ruskih kulturnih razmer.
Stoletnica rojstva Henrika rbsna. Prihodnje leto spomladi bodo Norvežani z velikimi svečanostmi praznovali stoto obletnico rojstva Henrika Ibsna. Svečanosti bodo največje v pesnikovem rojstnem mestecu Skienu. V mestnem muzeju bo posebna Ibsnova razstava. Na ogled bo obilen kult.irno - zgodovinski materijal, ki je bil doslej raztresen in neorganiziran. Izide tudi Ibsnov zbornik,
Požar v Mezgovcih
Včeraj dopoldne, okrog 11. ure, je nastal v skednju posestnika Vesenjaka v Mezgovcih pri Moškanjcih požar, ki se je strahovito naglo razširil tudi na sosednja poslopja in predvsem zajel gospodarsko poslopje posestnika Zunka. V gospodarskem poslopju je bilo spravljenega mnogo sena in raznih drugih poljskih pridelkov. Iz vseh sosednjih vasi so prihiteli gasilci na pomoč Le njihovemu nadčloveškemu naporu se je zahvaliti, da se požar ni "razvil v katastrofo.
Posestniku Vesenjaku je zgorelo vse, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in 7 vsemi pridelki in poljedelskim orodjem Ogenj je zažgal baje reki deček, ki se je igral na Vesenjakovem skednju. Oba posestnika trpita ogromno škodo in sta tako rekoč prišla na beraško palico. Zavarovana sta bila le za malenkostne vsote.
Smrt neprevidnega fanta pod avtom
Celje, 27. julija V torek, dne 26. t. m., je vozil hotelski avto hotela »Union« v Celju nekega izletnika v Rogaško Slatino. Malo pred trgom Šmarje pri Jelšah, okrog pol 13., se je zgodila težka nesreča, ki je končata s smrtjo. Šofer je vozil predpisano na desni strani, z ne preveliko, normalno brzino. Po isti strani ceste sta šla skupaj tudi dva majhna, 8 do 10 let stara dečka Šofer je dajal znamenja že od daleč. Fanta sta se ustavila Ln obrnila proti avtu. Ko je privozil avto par korakov pred fanta, je eden izmed njiju, Alojz Žolger, nenadoma skočil pred avto, najbrž v otročji nagajivosti ali pa z namenom, da bi šofer avto ustavil. Ker je bila razdalja premajhna, je avto podrl fanta na tla. Levi blatnik ga je zadel v glavo in mu razbil lobanjo. Nastopila je takojšnja smrt.
Šofer Josip Zupančič je avto ustavil in šel takoj po orožnike, sodnika ta zdravnika. Ugotovili se je. da je deček nesrečo sam zakrivil. Po izjavi pasažirja g. Henrika Gerberja trgovca z železnino v Stari
v katerem bodo natisnjeni spomini na dramatika ter analitične študije o Ibsnovem ustvarjanju.
Dve književni nagradi Hrvatske Matice. Hrvatska Matica v Zagrebu je razpisala dve nagradi za prihodnje kolo svojih izdanj, in sicer: 5000 Din za delo leposlovne vsebine (roman, novelo, zbirko črtic ali povest) ter 5000 Din za znanstveno kujigo. Vsako delo mora obsegati 10 do 12 uiskovnih pol.
Spomenik H. Sienkiewiezu v Bjdgosczu. Dne 31. julija se odkrije v Bvdgosczu spomenik velikemu poljskemu romancijerju Hen riku Sienkievviczu. To bo prvi spomenik velikega pisatelja, ki bo stal na zgodovinskih tleh nemških križarskih vojsk proti Poljakom.
Kongres kritikov v Salzbnrgu. Svetovni kongres kritikov prireja med 21. in 24. avgustom T927 Mednarodna zveza gledaliških in glasbenih kritikov. Zborovanje se bo vršilo v Salzburgu.
Štiri inscenacije enega in istega Shakespearovega dela, igre »Trojlus in Cressida« napovedujejo v začetku prihodnje gledališke sezone kar štiri .berlinska gledališča in sicer: Državno gledališče, Nemški oder in Ljudsko gledališče. V prvem zavodu bo insceniral dramo znani režiser Jes=ner. v drugem Rein-hardt, v tretjem Holl. Kot četrti se je zanimivemu eksperimentu pridružil še Piscator v svojem Nollendorfskem gledališču. Berlin-skj tisk nprašuje. od kod se je vzela tolika strast baš za to Shakespeareovo delo.
Pazovi, je fant v resnici skočil pred avtom od desne na levo stran. Dokaz temu je dejstvo, da ga je zagrabil šele levi blatnik. Danes je bil zaslišan tovariš ponesrečenega, ki je izjavil, da ga je Zolger nagovarjal, da naj oba skočita pred avtom preko ceste. Ta je v prvem momentu res hotel slediti svojemu tovarišu, a se je pravočasne premislil, kar mu je pač rešilo življenje. '
Omeniti je treba, da je na tem mestu cesta brez vsakih ovinkov. Že ponovno smo čuli iz krogov šoferjev, da otroci kaj radi nagajajo avtomobilistom s tem, da skačejo preko ceste. Radi tega je naloga onih faktorjev, ki otroke poučujejo in nadzorujejo, da jih primemo posvarijo.
Drevo odsekalo nogo
Maribor. 27. julija Danes so pripeljali v mariborsko bolnico nenavadnega pacijenta, ki je po zelo čudnem naključju ušel gotovi smrti.. Podobnega bolnika dobijo operacijske mize le redko kdaj na mizo. Včeraj zvečer je z drugimi vred podiral 58letni prevžitkar Jožef Štern v Rančah pri Hocaii drevesa. Pri delu pa je bil nepreviden in mu je naenkrat padla smreka na telo. Drevo ga je vrglo tako nesrečno ravno na oster kamen, kakor na nož, in predno se je stari prevžitkar zavedel, kaj se je zgodilo, že mu je naravnost po zraku odletel spodnji del leve noge s škornjem vred. Tik pod
Danes ob 4. Vz8. in 9. url!
Velik dvojni orogrčm:
1.	CH 4 P l IN KOT KAVALi R Smeha polna burka v glavn* vlogi neoaoljivi kom čar CHAkLIE CHAP IN.
2.	NAGRADA ZA LEPOTO. Senza cMonalna i-omediia v glavni vlogi VIOLA DANA. Elegantno in luksuzno kopališko življenje v New-Yorku. — Smeh. smen in zopet sinih:
Telefon 2730	Kino »DVOR«
kolenom mu je drevo nad kamnom naravnost odščipnilo nogo in to s toliko silo, da je prerezalo celo uho škornja, kojega gornji košček mu je še ostal na kolenu.
Ubogega moža so prepeljali domov, ne da bi mu poklicali zdravniško pomoč ali podvezah žile. Toda uprav čudežno so se žile same zalepile in tako je mož z odrezano nogo preživel celo noč doma, odkoder so ga še pri polni zavesti danes dopoldne ob 10. pripeljali v maribodsko bolnico, kjer ga je primarij dr. Cernič obvezal in ugotovil, da mož niti ni mnogo :z-krvavel. Odrezani kos noge si je pripeljal prevžitkar še s seboj v škornju in je ostal še ves dan krepak in se je živahno raz-govarjal z zdravniki in drugimi pacijenti. Ako ne pridejo komplikacije, bo čvrsti mož lahko še dolgo živel. Odrezani kos noge so sežgali, škorenj pa vrnili.
Pohod »Jadranske straže" na morje
Gojenke ženske realne gimnazije
pred odhodom iz Ljubljane na Lokrum, na levi direktor Jug.
Pa ne. da Di kdo mislil, da je naše pa-trijotično društvo poslalo na Jadran eska-dro starih fregat, ampak »Jadranska straža« je zbrala 27 srčkanih, živih in poska-! kuj o Si h ribic, prav za prav deklic, punčk in j gospodičen na ženski realni gimnaziji, ki so včeraj opoldne vznemirile glavni kolodvor v Ljubljani s svojo živahnostjo, letanjem in brbljanjem, ker so tako strašno protestirale, da morajo za mesec dni na morje, prav zares, na mali otok sredi morja, na Lokrum. v paradiž, ki so ga stoletja blagoslavljali pobižni menihi in ga večno blagoslavlja solnce nebeško.
Pred vlakom so bili zbrani seveda tudi vsi višji oficirji, da je bil red v vagonu in so zakrpali še zadnje želje, ki so se tikale večinoma financ ekspedicije. V zadnjem trenutku je eskadrila zahtevala še poseben fond za razglednice, proračun za čokolado, sadje, malinovec in kislo vodo je bil pa že doma krit do vrha, saj so kovčegi, košare, bundri, cule in punklji ter ostala bagaža napolnili vagon skoro do vrha. Vkrcanje komore je šlo hitro, »moštva« pa ni bilo mogoče opraviti na krov. ker ni bilo konca in kraja čisto nepotrebnih in_ šfcrukcij in povelj s strani štaba, ki je moral ostati doma Kar se tiče prenočevanja v vlaku, so izletnice same ukrenile na predlog strumnega oficirčka Bože, da bodo ležale na policah, prtljago pa pospravile po tleh, ker je vendar bolje, da padajo one
na kofre, kot če bi leteli težki kovčegi na nje. In tako dalje, dokler ni interveniral fotograf, ki iih je v trenutku ukrotil in je spravil k oknih največje, z malimi pa so brez večjih težav opravili prijazni sprevodniki. Zaostali štab se je sicer držal hudo kislo in zadrževal bridke solzice, dokler vesela ekspedicija med vihranjem robcev in smehom ni odvihrala proti morju.
Vesela, drobna eskadriljica se bo najprej vozila v pulmanu po suhem do Splita, potem pa po morju dospe v petek zvečer na Lokrum. Seveda pod strogo in bde-oo komando admirala, ki je v civilu, t. j. med strašnim šolskim letom samo njihova profesorica ga. Vrtovčeva. Tja pošlje »Jadranska straža« z vseh vetrov države enake flotile, da bo 150 malih, gibčnih edinic, vedno pripravljenih za razposajenost, veselje in nagajivost. Tam se bodo seznanile, sprijaznile in posestrile naše hčerke iz Makedonije, sestričine iz Šumadije in Vojvodine, brhke Hrvatice in ponosne Bosan-ke ter domačinke iz Dalmacije z našimi de. klicami. In prijateljstvo, posestrimstvo bo ostalo . . . Naj ostane in mora ostati, zato jih tudi pošilja tja »Jadranska straža«, ki ji ta srečna misel zagotavlja veliko zmago. Ta ideja bo razširila mali Lokrum do mej države in prihodnja generacija bo ustvarila iz tega velikega Lokruma blagoslovljeni jugoslovenski paradiž.
-SS3-
Smrtna nesreča voznika
Minuli ponedeljek, dne 25. t. m., se je na veleposestvu Lepi Dob pri Boštanju, ki je last dr Kobala iz Ljubljane, smrtno ponesrečil voznik Jože Mesojednik. Po znanem klancu proti Mirni je peljal težko naložen voz hlodov. Njegov spremljevalec je zadaj zaviral, on sam pa je radi slabe ceste držal voz ob strani, da bi se ne prevrnil.
Na nekem mestu, kjer je cesta zelo razdejana, se je voz močno nagnil, tako da ga Mesojednik ni mogel več obdržati. S težkimi hlodi naloženi voz se je zvrnil na Mesojednika in mu zdrobil prsni koš. Nesrečni voznik je bil v hipu mrtev. Ponesrečenec je bil star šele 18 let, priden delavec in popoln abstinent, kar je pri kmet-skem delavstvu res velika izjema Njegova tragična smrt je izzvala radi tega v vsej okolici globoko sočutje
Samomori
Ljubljana, 27. julija
V Ljubljani vlada pravcata maniia samomorov. Ni ga skoro dneva, da ne bi pripeljali v bolnico vsaj po enega samomorilnega kandidata. Pripeti pa se tudi, da se znajdeta tmkaj kar po dva ali celo trije, VSasi nanese, da kak tak »športnik«, ki je nameraval še pred pol ure napraviti skok v nebesa ali pekel, prihiti do bolnice tudi sam po lastnih nogah, ki ga komaj še nosijo; plane pred vratarja.' napravi par zavitih sest. o ogleda preplašeno okrog sebe
in zavpije: »Pomoč, zastrupil sem se!«...
V bolnici zadnje čase že niso več presenečeni in obupanca, ki ga vije v želodcu. brzo spravijo na primeren kraj, kjer zdravnik izčisti želodec. Tu pa taan pripeljejo tudi kakega obešenca, ki ne more do sape, pa bi še rad dihal in so tudi pogoji še dani za to, ker v njem še utriplje življenje. Vendar pa največ samomorilnih kandidatov uporablja strup in so najbolj priljubljeni lizol, solna kislina, jodova tinktura itd.
Človek bi si mislil, da v tej vročini ljudje ne mislijo na smrt tako zelo, kakor spomladi, ko vse razbrsti v naravi, ali jeseni, ko umiTa življenje tam zunaj na polju, travnikih in v gozdovih. Ko postaja marsikdo melanholičen in v momentih duševne depresije zaželi na oni svet.
Včeraj popoldne si je skušal končati življenje zopet komaj 17Ieten fant ključavničarski vajenec Adolf B. Stopil je v lekarno in izpil potem zunaj celo stekleniči-co jodove tinkture. V bolnici so mu pozneje izprali želodec ta ga ohranili pri življenju. Na vprašanje, čemu je hotel v smrt, je odgovoril: »Zato in samo zato, ker sem se naveličal življenja!« . . . Fant, star lepih 17 let!
Na Glincah je včeraj skušal skočiti pod vlak 241etni zidar Viljem Š. Naveličal se je življenja tudi ta. vendar bo, če se ne premisli, še lepo število let tlačil zemljo, ker so ga ljudje še pravočasno potegnili stran od puhajočega stroja.
Domače vesti
*	Promocija. Na filozofski fakulteti ljub* Jianske univerze je bil včeraj e. Franc Vato v e c iz Gradiške ob Soči Dromoviran za doktorja filozofije. — Na dunajski nniverzj je promoviral za doktorja medicine g. Jože Ludvik iz Braslovč v Savjciskj dolini. Čestitamo!
*	Iz policijske službe. Policijska nadzornika Jakob Podreberšek in Jože Gruden v
Ljubljani sta pomaknjena v 4. skupino II. kategorije.
*	Izpremembe v železniški službi. Kakor Javljajo »Službene Novjne«, je dosedanji še! kurilnice v Beogradu inženjer Momčilo Stefanovič imenovan za upravnika Pri železniški delavnici v Mariboru. Uradnik Ivan Mrak je na lastno prošnjo iz Snbotice premeščen v prometni oddelek ljubljanske železniške direkcije, dr. Lav Vučina od ljubljanske železniške cSrekdje h generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, Lovro Svetina pa od zagrebške železniške direkcije v administrativno-pravni oddelek generalne direkcije državnih železnic. Po služben} potrebi so z gorenjskega kolodvora v Ljubljani premeščeni na glavni kolodvor: Franc Dobrovoiiec, Ivan Čižman. Fr. Gorše. Dominik Marion. Franc Božič, Ivan Medvešček in Josip Koželj. Uradnik Ferdinand 2agar pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je na podlagi razsodbe disciplinarnega sodišča odpuščen Iz državne slnž-be.
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v svoji 80 letošnji številki uredbo o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter pravilnik za kontrolo izdelovanja vžigalic v privatnih tvornicah.
*	Koogres mednarodne turistične zveze.
Centralna mednarodna turistična zveza bo imeia letos svoj redni kongres v naši državi meseca septembra. Na kongresa bo zastopanih šestnajst držav. Udeleženci kon gresa se sestanek) v Ljubljani, odkoder obiščejo tudi Zagreb in Beograd, na povratku pa še Split. S posebnim parobrodom se bodo udeleženci vozih ob našem Primer hi ter se bodo na ladii vršile zaključne konference. »Jadranska plovitba* bo dala izletnikom na razpolago svoj naj udobnejši luksuzni parobrod. Kongresa se udeleže tudi novinarji iz vseh evropskih držav.
*	Trgovcem in trgovskim nastavljencem v ljubljanski oblasti Odbor trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« opozarja, da poteče rok za prijave v društvo dne 31. julija. Pozneje se bodo spreietnali Eani Ie po odobritvi odbora. Vsi oni. ki še niso poslali svoje prijavnice, se pozivajo, da to zanesljivo store do 31. t m. Zavaruje se lahko vsak trgovec in nastavlienec. Z ozirom na bojazen, da umrje mesečno 20 in še več trgovcev in nastavljeacev, pripominjamo. da se računa na celo ljubljansko oblast 3 do 4 smrtne slučaje v šestih mesecih. Ce bi vseh 7000 trgovcev in nastav&encev v ljubljanski oblasti pristopilo solidarno v to društvo, bi znašala posmrtcina 70.000 Din nasprotno so pa stroški, oziroma prispevki tako minimalni, da jih vsakdo brez težave lahko prenese. Stanovska čast zahteva, da je vsak trgovec in nastavljenec član tega društva. Odbor.
*	Smrtna kosa. Na Černem pri Prevaljah je umrl ugledni posestnik g. Fran K r n 1 e c bivši župan in gerent, dolgoletni občinski odbornik. Smrt ga je pobrala v najlepši moški dobi 54 let Prebivalstvo ga bo ohranilo v trajnem spominu. — V Ljubljani je včeraj po d-ališem bolehanju trmria ga. Ivana Polšakova. posestnica v Ulici na Grad. Pogreb se bo vrSi jntri ob po! 15. k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Italijanski napis v Kranjski gori. Kranjskogorski letoviščarji in izletniki se upravičeno zgražajo, da ima carinarnica na svoj orientacijski tabii tndi italijanski napis »La doganas. Priporočili bi dotičnemu gospodu ki je to zakrivil, da se potrudi v kako italijansko vas na meji, kjer bo s svetgko pri belem dnevu zaman iskal slovenski aii nem ški napis — vsaj ga nifi v slovenskih aii nemških obmejnih vaseh ni. Z ozirom na predobro znaao postopanje itaHIanskih oblasti napram slovenskemu živKu. je stečaj v Kranjski gorj nedopustna uslužnost in je pravi škandai z narodnega in državnega staljšča. Pozivamo merodaine kroge, med drugimi tudi županstvo. da se izzivajoči in absolutno nepotrebni italiiandd napis tako; odstrani.
*	Žalostna nestrpnost. V Sov. Bistrici je umri kape ur. Ciril Dragičevič. ter je bil v pondeljek prepeljan v Čakovec. Pokojnik je bi-I odličen oficir, v vojni težko ranien je priče! bolehati na pljučni bolezni, kateri je sedaj podlegel. Pogreb se je izvrši! na naj-svečanešši način, cela ganrizija je spremljala krsto na kolodvor in njej so se pridružili zastopnik: občine ter vseh narodnih organizacij. Silno mučen mis je napravilo, da pokojniku niso smeli zvoniti cerkveni zvonovi. Kapetan Dragičevič je prelival svojo kri za domovino, bil je vzoren kristjan, a ker je bil pravoslavne vere so gotov: klerikalni krogi vse storili, da se pokaže ob krsti »tega Srba« ves njihov prezir, in izmislili so si, da mora bife »krrvoverec« žigosan s tem. da mu zvonovi krščanske cerkve ne zvonijo na njegovi poslednji pori! Nepojmljivo se nam zdi, a kakor nam zatrjujejo. je resnica, da je sam mariborski škot zabraail cerkveno zvouenje za umrlim kapeianom in to baš v dneh, ko se njegovi sobratje na cerkvenem kongresu na Vele-hradu oduševliaio za pobrairmstvo katoliške in pravoslavne cerkve! Dogodek Je v vseh narodna krogih napravi! najmočnejši uiis in vse se je zgražalo. Tem g!oi>-lje so zato učinkovali lepi pogrebni obredi. ki jih je opravil mariborski prota g. Trboievfč.
*	Državna pomorska ladjedelnica. Kakor doznava beograjska »Pravda«, proučava prometno ministrstvo možnost ustanovitve in ureditve moderne pomorske ladjedelnice na našem Primorju. Ta ladjedelnica naj bi ne služila samo za izgradnjo trgovske, marveč tudi vojne mornarice, ki nam je zlasti sedaj tako potrebna.
*	Vsi jugoslovenski dobrovoljci, ki re flektirajo na brezplačno zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih, naj vložijo nekole-kovane prošnje v ministrstvu za narodno zdravje ali v ministrstvu socijalne politike z oeirom na to, v čigar pristojnost spada dotič-no zdravilišče. Prošnji je priložiti: uradno zdravniško spričevalo, ki se dobi pri pristojni okrožni vojaški komandi, ubožno spri oevalo od občine. — Borci iz Dobrudže na; pošljejo odboru svoje točne naslove, da se jim bo dostavila »dobrudžanska spomenica c. Upoštevale 6e bodo samo one vloge, katerih prosilci so poravnali članarino za leto 1927, oziroma so jo pripravljeni takoj poravnati. — Iz pisarne »Okrožnega Kluba jugoslovenskih dobrovoljcev v Mariboru«.
*	Kolonizacija v Bosni in Hercegovini. V sporazumu z ministrstvom za agrarno reformo je ministrstvo šum in rudnikov izdalo uredbo o kolonizaciji v Bosni m Hercegovini. Uredbo je podpisal minister za agrar no reformo. Po tej uredbi bo ministrstvo šum ta rudnikov dajalo zemljišča na razpolago minSstrstvu za agrarno reformo, ki jih bo nakazovalo dobrovoljcem za naseljevanje.
*	Zaposleni e inozemskih vajencev. Minister trgovine io industrije je odre®, da se tudi otroci tujih državljanov lahko sprejemajo kot vajenci in da se pm po določenem roku sme izdati pomočniška knjižica. Ob PriHki zaposlenia takih pomočnikov pa se morajo apoštevati predpisi o zaposlenju inozemskih delavcev.
*	V šolo za babice v Ljubljani bo letos zopet sprejetih 30 novih goienk in to 15 na državne stroške, 15 pa ca lastne, odnosno na stroške občin. Šola bo trajala IS mesecev. Kandidatinje ne smejo biti Izood 21 in ne preko 35 let. Prijave moraio vposlati upravi babiške šole do 15. avgusta.
*	Kralj krstni boter. Solin pri Spita je doživel te dni redko svečanost. VršB se je krst sedmega moškega otroka Jakoba Rn-dana in osnega dečka Bariše Bobana. Obema je boter kralj Aleksander, zastopal pa ga je general Todorčevič. Po iniciativi so-koJskega društva je bil dogodek svečano proslavljen. Celo mesto ie bilo okrašeno. Kralju in njegovemu zastopniku so bfie prirejene velike manifestacije.
*	Koncert našega slovitega tenorista g. RiJavca na Bledo se v soboto ni vršii radi strašnega neurja, ki je vladalo tndi v blejski okolici in bi bito gotovo motilo celo prireditev. Navzlic temo. da koncert ni bil mogoč, se je med letoviščarji pokazalo veliko zanimanje za izredno prireditev. Zbralo se ie nad 200 posetnikov, med nitmi mnogo krasnih toalet Želji bleiske letoviščar-ske publike pa bo ustreženo s tem. da se bo koncert vršil danes zvečer ob 21. uri v dvo ram' «Kazine.»
*	»Ženski svet« za mesec julij je pravkar izšel ter prinaša naslednjo vsebino: Zo&a Kveder-Demetrovideva (Konec). — Kario Kocjančič: V samoti. — Lea Fatnrieva: Junakinja zvestobe. _ Angelo Cerkvenik: Esfira. — Dora Grudnova: Ko stopam za-rana v jutro pomladno. — Dora Grudnova: Rdeče kamelije. — VladimiTova: Srečko Kosovel, Pesmi. — Marija Omeiičenkova: Ženski tisk na Češkoslovaškem. — Mfiller -Eržen: O svežem in pokvarjenem zraku.. PoMi Leskovčeva: Poletja. — Miran Jarc: Naj bodo nam večeri. — Naša deca. — Izveš tja, itd. — »Ženski svet« izhaja vsak mesec in stane na leto s kroino prilogo vred 64 Djn. Uprava lista za Jugoslavijo je v Ljubljani, Kariovška cesta 30.
*	Iz Rakeka se čuje prav malo novic. Zato je pa že čas, da se po dolgem času raz-poči na Rakeku bomba, ki naj ponese med svet novico, ki bo vsakega, ki ie bjj že kdaj na Rakeku, razveselila. In ta je, da ima Sokol Unec-Rakek dne 31. t m, to je v nedeljo, svoj javni nastop, združen z veliko vrtno veselico z bogatim zabavnim spo redom. Za goste izven Rakeka posebno proti Ljubljani smo poskrbeli za posebni mešani vlak. ki bo odhajal iz Rakeka ob 23.55 ponoči. Kdor se hoče dobro zabavati ter se potom amerikanske ženitve oženiti naj ne zamudi naše zabave. Pa tudi nežni spol naj se pokaže, ker bo konkurenca lepotic; ravno tako naj pridejo tudi vsi ljubitelj umetnega ognja in raket ker se bo na ta večei tako streljalo, da bodo iz bRžine zbežali vsi črni ščurki, ki se skrivajo v zelenem Javorniku. Torej v nedelio vsi na Rakek.	1112
*	Cani-beg zopet pred sodiščem. Pred sodiščem prve stopnje v Skoplju se bo prihodnji mesec ponovno vršil proces proti Cani-begu zaradi umora soproge Milice. Obravnava je določena za dan 30. avgusta.
*	Pri delu smrtno ponesrečil. V Kokarjah v kranjskem okraju je bil te dni 84 let stari nžitkaT Ježe Fricelj zaposlen z zlaganjem snopja. Pri tem je starec tako nesrečno padel z voza, da si je zlomil tilnik in je pri priči obležal mrtev.
*	Fotoamaterska konkurenca pri ljubeljski dirki. V povzdigo fotografskega športa razpisuje Avtomobilski klub sedem nagrad za najboljše amaterske posnetke ob priliki druge dirke in gorske ocenjevalne vožnje na Ljubelj, ki se bo vršila v nedeljo 14. avg. t. L Sujet je poljuben, vendar se pa bo pri dodelitvi nagrad oziralo v prvi vrsti na posnetke, ki predstavljajo interesantne športne momente. Prvo darilo za najmanj tri posnetke znaša 300 Din, drugo za najmanj dva posnetka 200 Din, in ostali pet po 100 Din za najmanj ep posnetek Posnetke je vposlati spertai komisiji Avtomobilskega kluba kra-
ljevine SHS., sekcije Ljubljana, Kongresni trg 1, L najkasneje tekom enega tedna po izvršeni tekmi v dveh izvodih, s točnim naslovom pošiljatelja. Nagrajeni posnetki ostanejo klubova last V6i gospodje amaterji, ki imajo namen udeležiti se gornje konkurence, Sj naj nekaj dni pred dirko preskrbijo v tajništvu Avtokluba v Ljubljani legitimacije, na podlagi katerih jim bo mogoče ob progi neovirano fotografirati.
♦ Policija v Sisku preide v državne roke. Ob priliki preiskave, ki jo je žandarmerija v Sisku vršila proti razbojniku Prmdu »malemu« in njegovim tovarišem, se je opažalo, da so posamezni člani te razbojniške tolpe bili v precej intimnih odnošajib z mest nimi stražniki v Sisku. Eden izmed njih je razbojniku Vrbancu dal na razpolago svojo legitimacijo, dočim je neki drugi prodal državno karahinko, s katero je bil izvršen razbojniški napad. Tudi je bila policaja v Sisku preslaba, da bi vršila kontrolo nad kriminalnimi elementi, ki so se uspešno skrivali v tamkajšnjih industrijskih podjetjih. Iz vseh teh in še drugih razlogov se je pokazala potreba, da mestna policija v Sisku preide v državne roke. Kakor doznava-jo »Novosti«:, je predsednik vlade g. Veija Vukičevič že podpisal dekret, s katerim se mestna policija v Siskn podržavi O tem je tudi že obveščena mestna občina Sisek.
Najugodnejša prilika se Vam nudi v trgovini F. in L GORIČAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 29, kjer se radi razprodaje letne konfekcije dobijo fine in navadne perilne obleke. krasne modne bluze in krila, otroški in damski predpasniki itd.
20 do 40% pod ceno.
Oglejte si razstavo v izložbi!
*	Podtaknjen požar v državni šumi. Orož niška patrulja iz Ktmovca na Hrvatskem je bila v soboto obveščata, da gori državna šuma. Takoj se }e napotfla tjakaj patrulja, ki je ugotovila, da je ogenj v šumi podtaknjen po zlobni roki na petih krajih in sicer približno tisoč korakov od sel a Za vlaka. Patrulja je nadalje dognala, da ie bil ogenj podtaknjen še na 13 krajih v razdalji 150 korakov. Nevarnost je grozfla velikemu kompleksu šume. Na srečo ni bilo vetra in tako se Je posrečflo omejiti požar. Žandarmerija je aretirala Lazarja Zariča iz Zavia-ke, ki je priznal, da je podtaknil ogenj na petih krajih; na ostalih pa sta zažgala gozd Gjorc in Vojko Zarič. Vsi triie so bili izročeni sodišču v Dolnjem Lapcu.
*	Smrt v valovih Donave. Iz Doka poro-Cajo: Med potniki donavskega parobrod a se je nahajala v soboto mlada gospa elegantna in lepa, ki pa Je bila zamišliena in žalostna. Ko se je parobrod približal selu Ne-štinn, se Je mahoma popeia na ograjo ter naglo skočSa v Donavo. Se enkrat se je pojavila na površini, potem pa ie izginila v valoviti Donave. Pozneje so na par obroču katerem se poslavlja od svoje matere. Zove se Ana Peinstengel, 23 let stara, iz Baške Palaoke. Pred tremi meseci se ie Množila, a v zakonu ni imela sreče. Zato ie šla prostovoljno v smrt
Tovorni ooto
kompleten, 4tonski, svetovne znamke, maio rabljen, motor brezhiben, zamenjamo za luksuzni avto, oziroma les. drva. deželne pridelke itd. — Cenjene ponudbe r.a og!is-ni oddelek »Jutra« pod »Industriia-avto«.
*	S kroglo v možganih vesel in zdrav. Veliko pozornost zdravniških krogov vzbuja slučaj natakarja Majerlča na Sušaku, ki se je pred par tedni v neki tamošnii kavarni ustrelil, o čemer smo poročali. Krogla mu je obtičala v možganih. Kljub temu, da so možgani ranjeni m da mu krogle operativnim potom ne morejo odstraniti, se počuti Maierič popolnoma zdrav. Veselo hodi po sobi, se razgovarja in je popolnoma normalen in ne čuti nikakih bolečin. Le dogodka samega se prav nič ne spominia. Zdravniki naglašajo, da za njega tako dolgo ni nobene nevarnosti, dokler ne bodo inficirani možgani. Krogle mu operativnim potom ne morejo odstraniti, ker bi to imelo za posledico sigurno smrt
*	Nesreča radi električnega toka. V Ijub-jansko bolnico so včeraj popoldne pripeljali 30 letnega mizarskega pomočnika Ivana Erzerja iz Cerkelj pri Kranju Doma je po neprevidnosti prjjei za nezavarovano električno žico in električni tok mu je pre-žgal polovico roke.
Pri ishiasu se na kupico prirodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče pojavi brez težkoč obilno izpraznienje črevesa čemur se rad pridruži dobrodelen občutek olajšanja. Zdravnišk strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josei« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na ietra in debelo črevo ter hemeroidih rn prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
Volno, bombaž za strojno pletenje m ročna dela dobite po nainižiib cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93 Tkanina »Eterunm«. glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95
Vsem sorodnikom, prijateljem in očem dne 24. t m. preminulega Antona Česnika, podinspek-torja finančne kontrole v Sarajevu, naznanjamo, da se bo vršil pogreb. Sm dospejo zemeljski ostanfc v LjnMfeno. — Obiava dneva in ure sledi.
V Ljubljani, dne 28. iuiiia 1937.
Žalujoča soproga z otroci.
Iz Ljubljane
u— Grefflij trgovcev v Ljubljani obvešča vse člane, da poteče rok za vložitev pridob ninskih izjav za dvoletje 1928-1929 dne 31 julija. Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja. Kdor ne vioži izjave pravočasno, se mu občna pridobnina odmeri na podlagi uradnih podatkov. Navedbe v napovedi se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. juliia 1926. do 30. junija 1927. — Načelstvo.
o— Popravek V včerajšnjem poročilu o uradniškem sestanku pri »Levu« je v stav. niči nastala pogreška, da je govor g. preiskovalnega sodnika dr. Kravine bil priob-čen, kakor da bi ga govoril g. Rostan. Radi točnosti popravljamo drug! odstavek na šega poročila, ki se glasi pravilno tako-le: Za predsednika shoda je bil izvoljen finanč. uradnik g. Rostan, ki je uvodoma povdarja!, da bi trebalo misliti na ustanovitev nove uradniške stranke Nato je pričela diskusija. Kot prvi je g. dr. Kravi na naglašal: Vprašanje je, kako naj volijo uradniki pri bodočih skupščinskih volitvah. Koga naj volimo? Ali naj volimo napredniake ali na-zadnjake? itd.
u— Težka nesreča v Dravliah. 52 letni hlapec pri sodarju Ivana Pircu v Dravljah Jernej Sink je vozil včeraj okrog 17. iz Št. Vida na vozu mlatMco. Blizu gostilne pri SI. Janeza sta pridrvela po glava cesti dva avtomobila in sicer prvi v smeri proti Gorenjski, drugi pa protj mestu, ki sta se križala tik Sinko ve ga voza. Že predno sta Prišla avtomobila do voza, se je jei Sinku konj kj ga je držal za uzde. plašiti in skakati V trenotku pa, ko sta avtomobila oribrnela mimo je kom napravil močan odskok, kar je imelo za posledico, da 5e Sink padel pod konja, lq je potegnil voz v dir. Sink je prišel pod kolesa, ki so mu popolnoma strla desno nogo v kolenu. Nesrečneža ie njegov gospodar takoj naložil na svoi voz in ga odpeljal v splošno bolnico, kjer se je moral podvreči operaciji.
n— Brezuspešen lov za uzmovičem. Medtem, ko je hlapec Alojz Gazvoda pri Zalarju, Cerkvena ulica 11 v torek ponoči sladko spal, se je priplazil na hlev ob pozni uri tudi brezposelni 26 letni delavec Tone Grošelj, ki je že nekai dni stalno prenočeval na Zalarjevem hlevu. Toda mesto, da bi Tone odšel počivat se je raie v temi splazil, do obešala, kjer je slutil Gazvodino obleko. Čim je skoro novo 600 Din vredno obleko stilnil pod pazduho se je splazil zopet na prosto in jo ubral protj mestu. Na šentjakobskem mostu pa je hotela nesreča, da je srečal stražnika in slaba vest ga je pognala na za bližnjo hišo ležeS vrt Ker je stražnik jel vpiti nad ubežnikom ki jo je ubral nazaj proti Zalarjevemn hleva, se je zbudil tudi Gazvoda, k« se je pridružil zasleduj očemu stražniku. Tat pa ie bil bolj ornih pet in jima je kmalu izginil v temi. Z novo obleko io ie Grošelj bržkone popihal čez mejo v Italijo, ker je že preje večkrat omenil Gazvodi, da namerava tja. Koliko sreče bo imel med črnosraičniki bo pokazala bržkone že bližnja bodočnost
o— Drobna policijska kronika. Predsnoč-nsm so stražniki aretovali na Glincah Leona L. in sicer radi griega čina: pretepa lastne matere. V luknjo ie moral tudi neki Miha, ki je tako jezen in Ijnt na svojega soseda, da mu je grozil s požigom. Tatvine se zopet množe; krade se vsevprek in najrazličnejše stvari. Včeraj so bili prijavljeni sledeči dogodki: 1 tatvina apna, 1 tatvina sadja, 1 tatvina obleke. 1 tatvina čolna 1 poneverba, 2 telesa- poškodbi. 2 prestopka nedostojnega vedenja, 4 prestopki ka-ljenja nočnega miru, 1 prestopek kršenja predpisov za vinotoče. 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 1 prestopek obrtnega reda, 2 poskusa samomora in 6 prestopkov cestnega policijskega reda.
o— Tatvina čolna. Hrastari eva družina, stanujoča na Cesti dveh cesarjev je fcnela na Ljubljanici 6 m dolg D5n vreden čoln, ki je bil navadno privezan na kol ob bregu trnovskega pristana poleg mitnice V noči na 25. t m. pa se ie čolna polastil neznan prenavdušen tatfnski »športnik« in ga neznanokam odpeljal.
n— Celo apno kradeio. Železniški uradni Benedikt Pavlic, stanujoč v Rožni dolini na cesti XV. št 20 je Ime? v jami na stavhiščn ob Koceoovi ulici večjo množino gašenega apna, kj ie nekoga tako mikal da je prišel do jame ponoči s konji in za naloži! ter odpeljal približno 1000 kg.
n— Dvakratni vlom na glavnem kolodvora. V skladišču na glavnem kolodvora so izvršili doslej še popolnoma nepoznani zli-kovci v noči na 25. t m. drzen vlom ter ukradli okrog 160 kg cmkove pločevine. Dne 26. pa je ob nastopu službe opazil skladiščnik Ivan Petelin, da so odprta vrata voza, ki stoje pri skladišču nadzornika proge Leopolda Juha na davnem kolodvoru. v katerem ima shranjeno staro, drobno cinkasto pločevino. Pri pregleda se je ugotovilo, da ie bilo ukradenih zopet nadaljnih 300 kg pločevine, v vrednosti 3000 Din. Storilci so prišli v voz. da so zone t polomili z dovozne ceste ograjo, ki je bfia od prejšnjega vloma je bila od prejšnjega vloma že popravljena. Voz so odprli s ponarejen; rn ključem, kar je sklepati iz tega, ker ni bilo na vozu opazili nobenih nasilnih znakov. Tatovi so bili brezdvomno isti, kakor v prejšnji noči.
k Celja
e— Osebna vest. G dr. Jurij Štempifaar, sodmk pri upravnem sodišča v Celju, je imenovan za sodnika v Preko pri Zadru v Dalmaciji, hkrati pa dodelien ministrstvu pravde v Beogradu v službovanje. Z g. dr. Stempiharjem odhaja z upravnega sodišča izredno delaven in zmožen uradnik. Pogrešala ga bodo celjska narodna m kultoma društva. Odhajajoči se ie z!asa ndejstvo-val v Sokolstvu. bi! je tuds starosta celjske Sokolske žope. Celje bo ohranilo simpatičnega moža v najboljšem spominu, k odSč-remn imenovanju pa iskreno čestitamo!
e— Iz carinske službe. Upravnik celjskega carinskega urada g. Emil Tomšič je premeščen v Maribor, na njegovo mesto pa pride g. Alojz Pipa iz Maribora. Hkrati sta premeščena iz Celja v Maribor carinska uradnika g. Kosta Veselinovič in Rok Pak. Poslovni svet in občinstvo obžaluie odhod teh treh priljubljenih uradnikov ter želi da bi dobili enake naslednike.
e— Sokolska župa v Celja vabi članstvo, da se udeleži v nedeljo, dne 31. julija javnega nastopa sokolskib društev Mežica in Črna v Mežici. Nastopi tudi vrsta celjske sokolske župe. Iz Celja odpotujejo Sokoli v nedeljo z vlakom ob 7.50 min. Ker leži Mežica ob naši severni meji, pričakuje žnpno starešinstvo od ostalega članstva lepo udeležbo.
e— Prosta stanovanja v Celju. V območju celjskega srezkega pozi »varstva, t j. v Ceijn in okolici je stanovanjsko sodišče 1. stopnje razpisalo zopet 10 prostih stanovanj Za ta stanovanja se morejo prijaviti tekom 8 dni po razpisu prostih stanovanj v pisari? stanovanjskega sodišča samo državni uradniki, premeščeni po službeni potrebi
e— Uradni dan zbornice TOI v UobUani. Gremij trgovcev naznanja gospodarskim krogom v mestu Celja jn okolici, da bo ura-doval referent zbornice v torek, dne 2. avgusta od 8. do 12. dopoldne v ravnatelje-vi sobi Prevozne dražbe v Celin. Stranke, ki želijo kakega pojasnila ali sveta, naj se pri njem zglase v določenem časn.
e— Nalezljive bolezni Iz pregleda o gibanju nalezljivih bolezni zdravstvenega odseka mariborskega velikega županstva posnamemo, da je bilo v časti od 7. do 14. julija od 35 slučajev tifnsnih bolezni 21 v Celju in okolici in od 56 slučajev škrlatinke 30 v Celju in v okolici.
Iz Maribora
a— Socialistične kandidature v Maribora. Na torkovem zborovanja zaupnikov socialnih demokratov so bili izvolieni za srez-ke kandidate v Mariboru desni breg g. Krajmč namestnik g Brenčič, za levi breg bivši mariborski žnpan in oblastni poslanec g. Viktor Grčar. namestnik pa železniški poduradnjk A. Bahun. občinski svetnik v Mariboru.
a— Posestno gibanje. Karel in Juiijana Soss, pos. v Krčevini sta prodala hišo št 10 v Gregorčičevi ulici dr. Karla in Silvi Slokar, odvetniku ter njegovi ženi v Mariboru, Maistrova ulica 6 za Din 325.000. — Alojz Polaček, pos. v .Mariboru. Židovska ulica 19, (Ključavničarska uL 1) je prodal svojo hišo v Mariboru, Ključavničarska ul. 1, Bogomira in Josipini Divjak, prvi mehanik, Maribor, Tatenbachova ulica 14 za Din 140.000. — Josipina Jutras pos. v Mariboru Ciril Metodova ul. 26, je prodala svojo hišo v Cjril Metodovi ulici št 36 Tomažu Jan-žekoviču, v Lajtersbergu št 217 za 300.000 Din. Ivan in Ana Hoffman, pos v Mariboru Aleksandrova c. št 24. sta prodala Mestni občini mariborski hišo v Mlinski ulici št. 40 za Din 200.000
a— Kaznjenci iz Dalmacije. Včeraj dopoldne je dospel od okrožnega sodišča v S&eniku transport 19 kaznjencev v spremstvu osem orožnikov v mariborsko moško kaznilnico. Eden izmed njih ima dosmrtno težko ječo, dva 20 letno, dva po 15, eden 13 let ostali pa manjše kazni do najmanj dveh let težke ječe. Med vožnjo v Maribor sta poskušala dva pobegniti ia sta že pre-pilila verige, toda orožnik: so beg še pravočasno preprečili Istočasno so odposlali iz Sžbemka tndi 6 kaznjenk v žensko kazail nico v Begunje.
a— Stanovanjski vlomi. Počitniški tatovi so Izropaii na počitnice odlšlega ravnatelja Glasbene Matice g. Hladeka. kateremu so odnesli obleko in perilo v vrednosti 20.000 Din.
Smrtna železniška nesreča pri Maribora
Maribor, 27. julija Včeraj se je ca železniški progi na prehodu med postajama SBvmca in Račje smrtno ponesrečil Jože Rac, posestzik iz Dobrove, M je peljal po okrajni cesti v Fram kravo proti domu. Ko je pripeljal do železniške proge, je bila rampa zaprta, ker se je bližal ljubljanski popoldanski vlak. Nestrpna krava pa je začela riniti pod rampo. jo nekoliko dvignila, tako da ie bila že deloma na progi.
Posestnik Kac je šel zato na progo in tiščal kravo z vozom nazaj. V tem trenutku pa je pridirjal brzovlak in lokomotiva je treščila Kaca na tla. ma razbCa lobanjo in raztrgala ramena. Bil ie na mestu mrtev, čisto nepoškodovana pa je ostala krava z vozom.
Mariborski bankovci
V sicer praznih ia dolgočasnih počitnicah ima Maribor še vedno kako majhno sen. zacijo. da v letni soparia razburja zaspane duhove. Nedavno je Maribor strmel nad aretacijo klerikalnega kandidata za mehko slažbico pri oblastnem odboru, ki pa je hotel poprej še spraviti v promet stare, a !z-praae kofice.
Te dni so začeli tirkuarati po mestu sveži in novi lOdžnarski bankovci, ki so jih kar zastonj delili v mamrfaktami trgovini z. Pregrada na Aleksandrovi cesti. Samo da so bili ca drugi stran- čisto beli m so na nie pisali v trgovini račune. Našli pa sta se dve brihtri glavici, ki sta takšne bankovce zlepili, da je bila slika na obeh straneh ia sta jih hoteii potem vrovčiti v neki nei»-šfa" trgovini v Gosposki ulici.
Tu se je začela senzacija. Nemsk: trgovec je poklica! poBcijo in nevarnega goljufa so prijeli, ker je hotel nakupit: za računske reklamne listke, ki jih je dobii v Trgovskem domu z napisanim računom. Po Časopisju je završala serzacijcnaica novica o goljufiji rn o ponarejenih bankovcih. Od ust do ust je šlo. da delajo v Afbetovi tiskarni denar za trgovca Pregrada in kocino so včeraj šli s polrfjo k založn&a
teh bankovcev in kocliscirali ves »denar«, proti založniku in tiskarni pa baje uvedli zakonito postopanje.
Senzacija taka ali taka — mi lahko potolažimo razburjeno javnost, da se Je nekdo pri tem prav pošteno urezal. Takšne bankovce namreč po vseh večjih mestih agiinejše tvrdke z reklamo ta s svojo firmo uporabljajo kot izboroo propagandno sredsitvo. Naši mariborski bankovci nosijo n. pr. velik in viden napis o polkrogu »Narodna sreča je, da kupuje vsak v Trgovskem domu« (slovenščina bi bila lahko boljša!), sredi Kosovega polja pa se blišči podoba Maribora. Kvečjemu otrok, ki ne pozna denarja, bi lahko mislil, da je res dobil bankovec. Tiskarni Ažbe izdelek ne dela sramote in originalna ideja tudi trgovcu ne. Kvečjemu ga je pohvaliti, da skuša posnemati, kar vidi pametnega izza domaČega plota.
Tiskarna pa nam sporoča, da je povrh tega pred tiskanjem vprašala policijo in državno pravdni štvo. če lahko izdeluje takšne mariborske bankovce ta je prehodna cenzura to odobrila, tako da torej ni nič s senzacionalnim procesom, kakor ga je svo-ječasno nudii Mariborčanom umrli Potočnik s svojimi tovariši. Tudi vest, da je polidja konfisdrala 40.000 takšnih bankovcev, ni resnična, ker je trgovec toliko bankovcev samo naročil, a so jih natisnili do sedaj samo 3.000, pa še te bodo morali dobiti nazaj, ker za konfiskacijo ni ne povoda, ne zakonite podlage.
Iz Litije
i— Renoviranje prostorov in razširjenje lokalov. Lastnik hiše pri mostu g. Franko Cerer, popravlja te dni svojo hišo. Po* slopje stoji na najbolj prometnem kraju v Litiji, ker gre tam mimo ves promet v Litijo, Šmartno in na Savo. Hiša pa je bila zunanje spremembe potrebna, saj ima še dobro viden napis: «Gasthaus zur Brucke«. Upamo, da bo pri renovaciji nemški na« pis izginil. V prenovljeni hiši misli g. Ce« rer prejšnje trgovske lokale preurediti v kavarno, pred njo pa obširno veranda Podjetnost toplo pozdravljamo, saj bo s tem podan zopet napredek v Litiji.
i— Javna dražba. Na Prežgan jem se je vršila prostovoljna javna dražba zapuščine po umrlem župniku Jaircu. Dražba, ki je obsegala več goved in konj, ter drugih pre» raičnin je bil-a dobro obiskana. Mnogo kup« cev je bilo iz Višnje gore in Ljubljane. Preteklo soboto pa so se vršile prisilne jav« ne dražbe po Litiji in Gradcu radi zne* skov, ki jih dolgujejo davčnemu oblastvu posamezniki radi zaostankov na neplačanih davkih. Te dražbe so pokazale popoln ne« uspeh. Dražb, ki so nastale radi davkov, se ni udeležil nihče. Drugega uspeha torej ni, kakor da so dolžni zneski narastli za višino dražbenih stroškov.
i— Smrtna kosa. V Litiji je umrla mati g. Pavla Bernika, hišnega posestnika na Bregu. Pogreb se je vršil v soboto popol« dne, motil pa ga je hud naliv. PTed tednom dni 'se je poročila njena hčerka, po tako kratkem času pa je zapela v hiši smrtna kosa. Prizadeti rodbini naše sožalje, po« kojnici pa večni mir!
Iz Novega mesta
Plenarna seja občinskega zastopa v Novem mestu
Novo mesto, 27. juftja. Na IL plenarni seji občinskega zastopa je bila prva točka dnevnega reda konsti« tuiranje odsekov. Izvoljeni so bili v fU nančnosgpspodarski odsek: kot predsednik župan dr. Režek, člani gg. Franc Kastelic, Anton Petrič, Franc Bernard, Josip Povh, Jože Udovč, Josip Windischer, Jurij Picek in Franc Kovačič; v vodovodno&lektrični odsek: predsednik: Edmund Kastelic, člani gg.: Povh, Ogrič, Vales in Pečar; policijski odsek: predsednik Josip Pavčič, člani gg.: Skale, Petrič, Ogrič in dr. Lavrič; stavbni odsek; predsednik Martin Hočevar, člani Bernard, Windischer, Udovč in Franc Pel« ko; ubožni odsek: predsednik Peter Mrak, člani Viktor Pirnat, Martin Matko, Pavčič in Otmar Skale.
Kot nadzornika občinskega gozda, ki ima ta ugotoviti njegovo stanje, sta bila izvo« Ijena člana gospodarskega odseka gg.: Fran Kastelic in Anton Petrič. Kot člani krajne« ga šolskega odbora pa gg. župan dr. Re» žek. Skale, Vales, Povh in Pelko.
Napravo dveh podstrešnih stanovanj na podstrešju hiše št. 228 se je sklenilo opu« stiti, ker znašajo stroški po predloženih proračunih toliko, kolikor naprava nove dvostanovanjske hiše po istih načrtih ka« kor Stavbna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu. To se na« rosi, da nabavi istočasno z dobavo grad« enega materijala zase tudi potrebni ma> terijal za občinsko hišo, stavbni les za pod« strešje se pa po možnosti poseka v občin« skem gozdu.
Na Loki je sklenil občinski zastop sezi« dati novo gospodarsko poslopje, katerega polovica je namenjena za društva, ki up o« rahljajo Loko kot igrišče, in za Olepševal* no društvo.
Radi odloka ljubljanskega oblastnega odbora z dne 13. t. m. je občinski zastop ponovno sklepal o najetju posojila v zne« sku 3 milijonov dinarjev za zgradbo šol« skega poslopja. Sklenil je najeti posojilo pri Mestni hranilnici, kjer se bo odplače« valo in amortiziralo v 20 letih začenši z j Odplačilo se bo vršilo na ta način, da se vstavi v vsakoletni proračun za od« Plačilo letne anuitete potrebna vsota, ta« ko da se bo posojilo amortiziralo v vsako« letnih proračunih. Slično se amortizirajo tudi vsa ostala občinska posojila.
Prošnji občine Mirna peč in g. Josipa Fovha za sprejem v občinsko zvezo Novo mesto z njegovo rodbino vred se je ugo« dilo, ker so podani vsi pogoji Zavrnjena pa jo bila enaka prošnja občine Škocijan za g. Martina Ulepiča.
Sistemizirati je bilo sklenjeno stalno mesto občinskega tajnika z dohodki držav« nega uradnika II. kategorije. Župan je po« ročal o reviziji občinskega vodovoda po hidrotehničnem izvedencu. Revizija je ugo« tovila, da je predvsem potrebno zavarova« nje zajetja, kar se naj izvrši na ta način, da se zajetje pokriie z betonsko ploščo.' Zadeva je bila odkazana vodovodnemu odseku.
Občinske takse je sklenil zastop povišati za 100 odst. Od teh odpade 50 odst. za fond za prvo pomoč prebivalstvu ljubljan« ske oblasti v slučaju elementarnih nesreč,
ostalih 50 odst. pa porabi mestna občina za kritje tekočih potrebščin, ki dnevno na« raščajo.
n— Kolo Jugosiovenskih sester neumor« no išče denarnih virov, da vsaj malo ubla« ži bedo naših najrevnejših. Ža. cilj ai je postavilo ustanovitev hiralnice, vendar je ta še daleč, kajti dohodki le prepočasi kap« Ijajo v blagajno. Izkupiček za prodane olj« ke je znašal 900 Din, cvetlični dan je dal 682 Din, blokov se je prodalo na mate« rinski dan za 515 Din in materinski večer sam je prinesel 1400 Din, skupaj 3497 Din. S tem denarjem je poslalo Kolo dva sla« botna otroka na morje, 22 revežev pa je obdarovalo z različnimi potrebščinami. Tež« ko je poiskati v dobi splošnega pomanjka« nja denarnih virov, vendar se Novomešča« ni dobro zavedajo, da dajo le svojim naj« revnejšim in najpotrebnejšim, če podpre« jo to društvo. Zato bodi vsem onim, ki so podprli Kolo, izrečena prisrčna hvala!
Iz Trbovelj
t— Plenarna seja občinskega zastopa je sklicana za soboto 30. t m. Na dnevnem redu so med drugim personalne zadeve in volitev predstavnikov na devetih voliščih za volitve v skupščino.
t— Plazov je v Hrastniku nad deško šo» Io je v glavnem regulirano. Dela so se vr« šila cd jeseni lanskega leta, in sicer je bilo dnevno zaposlenih do 10 delavcev. V smeri proti Dolinšku so izvozili ogromne zemeljske plasti po nalašč izpeljanem tiru z rudniškimi vozički. Ves hrib so preko« pali v svrho odvodnih jarkov, po katerih se je stekala voda. Sedaj se lahko reče, da je najhujša nevarnost definitivno odstra« njena. Pri plazovju sta ostala v delu sa« mo še dva delavca, lri vršita izvidno službo.
t— Uradni dan okrajnega sodišča je do» ločen v avgustu v Trbovljah 13. avgusta in v Hra - 'ku 20. avgusta.
t— Stavbna sezona v Hrastniku ni tako živahna kakor v Trbovljah. Poleg zgradbe hiš, o katerih smo že poročali, večinoma prenavljajo. Tako sta bili te dni prenov« ljeni deška in dekliška šola, izmed zaseb« nih hiš pa stanovanjsko poslopje velepo* sestnika Roša, nadalje Logarja in še dru« gih. V svojo veliko hišo, ki jo je več let sam gradil, se je pred kratkim vselil elek* triker Menih.
Šport
Damska sekcija SK Dirije na Češkoslovaškem
Naš prvak v hazeni in damski atletiki je odšel pretekli teden na daljšo turnejo na Češkoslovaško. Prvotno je hotela Ilirija absolvirati na Dunaju «Handbalh> tekmo proti komb. teamu dunajskih klubov. Vsled znanih nemirov pa je morala vožnjo pre« krniti že v Mariboru in nato nadaljevati pot na Češko preko Madžarske. Ustaviia se je v Benešovem, kjer je bila sprejeta nad vse ljubeznivo. Drugi dan je nastopi« la proti SK Sokolu, ki je bil ojačen s tremi igralkami praških klubov. Kljub nekomplet ni postavi je dosegla Ilirija neodločen re« zultat 2 : 2. Sledila je nato najtežja pre« izkušnja turneje. Drugi nasprotnik Ilirije je bila SK Slavija v Pragi, prvak Češko« slovaške v hazeni. Topot je družina Ilirije nastopila kompletna in dosegla proti re« nomiranemu nasprotniku nad vse časten uspeh. Slavija je sicer zmagala s 6 : 5, ven« dar ji je bila Ilirija docela enakovreden nasprotnik. Polčas je končal z 2 : 3 za Di« rijo. Po odmoru je po zelo napeti igri do« segla Slavija vodstvo, ki ga 'je le z največ« jim naporom obdržala do konca. Tekmi je prisostvovalo 2000 gledalcev, med njimi naš poslanik in generalni konzul ter praški žu« pan. Kritike praških listov brez izjeme hvalijo krasno igro «cJugoslavek». Posebno naglašajo njih izredno hitrost in krasno kombinacijo. Trdijo tudi, da je bila ta tek« ma ena izmed najlepših, kar jih je bilo v Pragi. Pot je vedla Ilirijo nato v Beroun, kjer je nastopila proti kombinirani druži« ni mesta Berouna in zmagala z visoko raz« Iiko 15 : 3. Gledalci so bili navdušeni nad krasno igro Ilirije, ki si je na mah osvojila simpatije vseh. V nedeljo 24. t. m. je star« tala Ilirija ravnotam na mednarodnem mi« tingu. Sodelovale so razen naših atletinj domače in atletinje iz Plzna. Ilirija je zrna« gala skoro v vseh točkah. Tratnikova je zasedla v disku (30.60), skoku v višino (1.4S5) in skoku v daljavo (4.55) prvo in v teku na 200 m drugo mesto. Rezultati v disku in skoku v višino so boljši od obsto* ječega jugoslovenskega rekorda. Bernikova je zmagala v kopju z 22.96 in dosegla v teku na 80 m in krogli drugo mesto. Jermol Milena je prva rezala cilj v teku nj 200 m, medtem ko je z minimalno razliko na 800 m podlegla Kabonovi (Plzen). Končno je zmagala Ilirija v štafeti 4 X 75 m v času 42.4 pred Plznom in Berounom.
Uspehi naših športnic so za naš mladi šport vsekakor nad vse častni in je SK Ili« riji le čestitati na tem, da je tako dobro zastopala ne samo Ljubljano, temveč tudi vso državo.
Revanina tekma Ljubljana : Maribor 31. t. m. V slučaju, da JNS preloži za pri« hodnjo nedeljo, 31. t m določeno H kolo tekem za savezni pokal na 14. avgusta, bo porabil LNP ta termin za revanžno med« mestno tekmo Ljubljana : Maribor. Ob« enem naj bi bila to zadnja poskusna tek« ma za sestavo reprezentance LNP«a, ki ima nastopiti v pokalni tekmi proti beograjske« mu teamu. Revanžna medmestna tekma Ljubljana : Maribor oridobi mnogo na za« nimivosti, ker je v nedeljo v Mariboru s 4 : 3 zmagal mariborski team.
Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora se vrši danes, v četrtek 28. t. m. ob 20.30 uri v posebni sobi kavarne <rEvropa». Tainik I.
LPP. Danes ob 19. seja podsaveza v ka« varni Zvezda. — Tajnik.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v četrtek trening I. skupine ob 18. uri. Ob« vezno za vse igralce I. moštva! — Junior« ska skupina se opozarja, da polnoštevilno in točno poseča trening, ker se v kratkem prično odločilne tekme za klubov prehodni pokal. Juniorje, ki bodo izostajali od tre« ninga, se bo črtalo iz kluba! — Načelnik.
Koturaški Savez SHS, Pododbor Ljub> ljana mesto. Vsakoletna Zvezdna dirka v Celje se vrši v nedeljo, dne 31. L m. Za tekmovalce klubov Sora, Disk, Primorje in Ilirija je istega dne razpisan drugi ter« min prvenstvenih dirk na 75 km, start točno ob 6.45 min. izpred glavne pošte. Ostali dirkači imenovanih klubov tvorijo
posebno skupino, ki starta pred pošto, toč« no ob 6.40 min. Za vse ostale klube Slove« nije, ki se bodo dirke udeležili, je startni čas točno razviden iz razpisa, ki ga je Pod« odbor Ljubljana mesto razposlal vsem klu« bom. Vsak klub naj naznani število dir« kačev do petka 29. t. m. opoldne cPodod« boru Ljubljana mesto®, kavarna Prešeren, brez vsake prijavnine. Istočasno naj vsak klub naznani točno število ostalih udele« žencev, turistov in delegatov, da si lahko pravočasno zasiguramo skupni obed v Ce« fju. Ob 11. dopoldne se vrši skupni obhod po mestu, ob 12. zborovanje delegatov vseh kolesarskih klubov Jugoslavije, pod pred« sedstvom g. Cvijida. Za izletnike je naj« bolj pripraven osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane zjutraj ob 5.25, ker so cilji dirk tako urejeni, da se s tem vlakom pravočas« no dospe v Celje. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. — Pododbor Ljubljana mesto.
Francija se vendar udeleži olimpijade. Nedavno smo prejeli brzojavko, da je fran coski olimpijski odbor odpovedal udeležbo na olimpijadi, ker senat ni odobril zahte« vanih kreditov. Sedaj poročajo, da je pa« riški list dntransigeant» objavil proglas, v katerem poziva Francoze, naj s privatnimi
darovi omogočijo nastop zastopnikov fran« coskega športa. List sam je v ta namen daroval 25 tisoč frankov.
Graški GAC v Zagrebu. Na turneji v
Bolgarijo in Grčijo se je graški GAC, ki je o Binkoštih odnesel v Ljubljani zmagi nad Ilirijo in Primorjem, ustavil včeraj v Zagrebu in bil poražen od Gradjanskega z 0. : 1 (0 : 1).
Cestno svetovno prvenstvo v Niirns bergft si je priboril Italijan Alfredo Binda. Tudi ostali Italijani so odrezali imenitno. Šele kot četrti se je plasiral Belgijec Jean Aerts.
Dempseyeva zmaga nad Sharkeyem ni reelna? Proti izidu nedavnega boksa med bivšim svetovnim prvakom Dempseyem je vložil njegov partner protest, češ da je bil nepravilno udarjen. Sodniški zbor o tem sporu ni mogel odločiti. Pomagal si je na« to s kinematografskimi posnetki vsega bo« ja, ki pa žal v trenutku, ko je bil izvršen oni udarec, niso dovolj jasni. Drugih vero« dostojnejših dokazov skoraj ne bo mogo« če najti, tako da bo Dempseyeva zmaga vendar obveljala in se bo zmagovalec lah« ko v kratkem (menda 10. septembra) sestal z glasovitim Tunneyem.
Ljubljani 9. avgusta t 1. glede dobave 149.000 kom. zatikačev; 11. avgusta t. 1. gle« de dobave 12.000 kg modre galice, bukove« ga oglja in raznih držajev; 10. avgusta t. 1. glede dobave karbolineja, asfalta, mizar« skega in steklarskega kleja ter salmijaka v pranu; pri direkciji državnih železnic v Za« grebu 8. avgusta t. 1. glede dobave vijakov; pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu 28. t. m. glede dobave raznega lesa (deske, plohi, grede, furnirji in ročaji); 3. avgusta t. L glede dobave 1,225.000 kg lesnega oglja; pri glavnem sanitetnem skla« tfišču v Zemunu 5. avgusta t. L glede do« bave raznega platna, 12. avgusta pa glede dobave raznega sanitetnega materijala (kot« lov, kuhinjskih nožev, žlic, vrčev za olje, ročnih svetiljk, lavorjev itd.). Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
27. julija.
Na ljubljanski devizni borzi je bil danes promet slab. Ker je bila ponudba s privatne strani večja, je Narodna banka intervenirala edino v devizah Fraga in London. Italija je popustila na 308.75.
Za zagrebškem efektnem tržišču se je tečaj Vojne škode dvignil za pol točke. Na aranžma je bila zaključena po 844, za avgust pa po 346. V industrij, papirjih je bil promet slab. Tvornica vagonov se je trgovala pa 36 — 87, Dubrovačka pa po 800.
Derlie in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.785, Berlin 13.51 — 13.54 (13.525), Bruselj 0 - 7.92, Budimpešta 0 — 9.03, Bukarešta 0 — 85, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925
—	8.0225 (8.0075), Kopenhagen 0 — 15.25, London 275.8 — 276.6, Newyork k 0 — 56.94, Newyork č 56.7 — 56.9 (56.8), Madrid 0 — 930, Pariz 0 — 223.25, Praga 168.2 — 169 (168.6), Sofija 0 — 42.5, Trst 307.75 — 309 75 (808.75), Stockholm 0 — 15.80, Varšava 0 _ 6.45.
Zagreb. Dunaj 7.995 — 8.025, Berlin 113.525
—	0, London 275.8 — 276.6, Milen 307.89 _ 309.89, Newyork 56.7 — 56.9, Praga 168.2 -169, Curih 1098.5 — 1096.5, češkoslovaške krone 166.6 — 167.4.
Beograd. Pariz 222 — 224, Newyork 56.68 _ 56.88, Milan 308 - 810, Dunaj 7.99 -8.02, Budimpešta 9.906 — 9.935, Bruselj 7.915 -7.945, Bukarešta 8426—84.75, Atene 76.25
—	76.75 Sofija 40.75—41.25.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.48, New-york 519.375. London 25.215, Pariz 20.32, Milan 28.24 Praga 15.39, Budimpešta 90.50. Bukarešta 3.17, Dunaj 73.08.
Trst Devize: Beograd 82.15 — 82.65, Dunaj 253.70 — 268.70, Praga 5415 — 51.65. Pariz 71.65 — 72.15, London 89.10 _ 89.40, Newyork 18 30 — 18.40, Curih 351.60 — 355.60, Budimpešta 315 — 325, Bukarešta 10.95 — 11.45.
Dunaj. Beograd 12.4725 — 12.5125, Berlin 168.71 — 169.21, Budimpešta 123.65 — 123.95, Bukarešta 4.3250 _ 43450, London 34.4525
—	345525, Milan 38.57 — 38.67, Newyork 709.40 — 711.90, Pariš 27.7550 — 27.8550, Praga 21.0150 — 21.0950, Curih 136.60 — 137.10.
Efekti
Ljubljana. Investicijsko 84 — 0, Vojna Skoda 343 — 0, Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 147 — 150, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Stavbna S — 0, Sešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 85 — 85.25, Agrarne 50.5 — 51, Vojna škoda 344 — 844.5, kasa 844 — 844.5, za avgust 346
—	346.5, bančne vrednote: Eskomptna 93.5
—	94 Poljo 15 — 16, Kreditna Zagreb 92 —
0,	Hipo 58 — 57, Jugo 90 — 91.5, Ljubljanska kreditna 147 — 155, Narodna 4700 — 4725, Praštediona 850 — 860, Etno 175 — 185, industrijske vrednote: Našice Union 0
—	1800, Gutmann 240 — 250, Slaveks 100 — 115, Slavonija 16 _ 17.5, Drava 505 — 540, Danica 145 — 160, Šečerana Osijek 470 — 480, Vagon 36 — 37, Vevče 135 — 0, Dubrovačka 390 — 392, Trbovlje 450 — 455.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (27. t. m.). Les: Tendenca čvrsta; zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih drv, fco vag. meja po 22.
—	Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 342.5 — 345, za avgust, september pa po 350 — 352.5; nova sremska pšenica, 80 kg, 2%, slov. post, mlevska tarifa, plač. 80 dni, promptna po 340; turščica, baška, slov. post., plač. 30 dni, promptna, navadna tarifa po 240, mlevska taj-ifa pa j» 235; turščica srbijanska, slov. post., zlač. 30 dni, promptna, navadna tarifa po 230, mlevska tarifa pa po 227.5; moka >0c, iz stare pšenice, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515. Tendenca čvrsta; zaključkov ni bilo.
Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Pšenica: baška, 79-80 kg 3025 - 305, baška, 78-79 kg 307.5 — 310. Oves: srem-ski 192 — 195. Turščica: baška 200; sremska 200 — 205; banatska 190 — 195. Moka: baška >0g< 445 — 455; baška >2< 420 — 430; baška >5< 370 — 390; baška »6< 340 — 345.
Zagrebški tedenski sejem (27. t m.). Do-gon je bil večji kakor preteki} teden. Cene goveji živini eo ostale neizpremenjene, pitane svinje pa so se pocenile za 1 — 1.50 Din pri kg. Nekaj goveje živine se je kupovalo za izvoz v Italijo. Cene za kg žive teže: voli
1.	8.50 — 9 (izjemno 9.5 — 10), II. 7.5 — 855, biki 7 — 9, krave I. 7 — 7.50, II. 4.50 _ 5, teleta 11 _ 14 (zaklana 14 — 16, domače svinje 13 — 13.5 (sremske zaklane 17
—	17.5). Cene senu in detelji so zaradi velike ponudbe nazadovale. Krma: seno 50 — 75, o tava 75 — 90, detelja 75 — 120.
Dunajski svinjski sejem (26. t m.). Dogon 12.939 komadov, od tega 2388 komadov iz Jugoslavije. Pri živahnem prometu so se pitane svinje pocenile za 5 — 10 grošev pri kilogramu. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.10 — 2.20, angleSke križane 2.15
—	2.40, kmeiske 2.10—2.26, stare svinje 1.95 —2.06, mesne svinje 2.10—2.60 šilnga.
Dunajska bona ta kmetijske proizvode (26. t. m.). Tendenca na dunajskem tržišču je nekoliko prijaznejša, čeprav promet ni bil večj; kakor zadnje dni. Pšenica se je trgovala ptri neizpremenjenih cenah, dočim se je rž zaradi slabe ponudbe ponovno podražila za 26 grošev. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 89.5 _ 405, madžarska Tisa (80-82 kg) 43 — 48.5; rž: marhfeldska 86.5
—	37, madžarska 86.5 — 36.75; turščica:
28.75 — 27.75; oves: domači 31 _ 8LK.
romunski 29 — 29.5 šilinga.
Gospodarstvo
Znatna redukcija državnega proračuna
Finančni minister je sklenil reducirati tekoči državni proračun za 1 milijardo Din.
Vremenske neprilike, dolgotrajna suša in druge nezgode so letos povzročile naši agrarni produkdji veliko škodo. Bati se je, da bo letošnja letina v splošnem slaba in da bodo zaradi lega državni dohodki v tekočem proračunskem letu znatno manjši, kakor pa »o predvideni v proračunu. Ker tudi v prvih mesecih tekočega proračunskega leta dotok državnih dohodkov ni bil baš zadovoljiv, je finančni minister na podlagi čl. 59. zakona o državnem računovodstvu 6klenil znižati tekoči državni proračun za enomilijardo dinarjev.
0 tem sklepu je obvestil svoje ministrske kolege v posebnem pismu, v katerem pravi med drugim, da je v svrho saniranja gospodarskih in finančnih razmer in v svrho realnega proračunskega ravnotežja že pri sestavi proračuna za leto 1927-28 poudaril tendenco, da se državni izdatki dovedejo na najnižjo mero. Izvršile so se mnoge reduk-dje osebnih in materialnih kreditov in izločili investicijski krediti, ki naj bi našli kritje izven proračuna. Ti ukreoj pa ne smejo biti osamljeni, posebno z ozirom na splošno gospodarsko krizo, ki grozi zapustiti težke sledove v našem gospodarskem življenju. Ra-cfjonalna in sistematična štednja v državnem gospodarstvu se more izvesti le na ta način, da se izločijo vsi oni izdatki, ki niso neobhodno potrebni in katere je mogoče odložiti na poznejši čas, ko bodo gospodarske razmere ugodnejša Ta način štedjije je tem bolj potreben, ker dotok državnih dohodkov ni zadovoljiv in ne more kriti potrebe, ki so predvidene v letošnjem proračunu. Poleg tega se je bati, da bo letošnja letina zaradi suše fn drugih vremenskih neprilik pokazala znaten primanjkljaj in da bodo državni dohodki v tekočem proračunskem letu znatno manjši, kakor pa so predvideni v proračunu. Bat,- 9e je, da bo primanjkljaj v državnih dohodkih ogrožal proračunsko ravnotežje in s tem otežkočil stabilizacijo naših gospodarskih razmer.
Finančni minister smatra, da je njegova dolžnost podvzeti v svrho zasiguranja proračunskega ravnotežja potrebne korake in v tem smislu zmanjšati državne izdatke za eno milijardo dinarjev.
Dalje poziva finančni minister svoje ministrske kolege k sodelovanju, ki bi obstojalo v tem, da vsak minister izloči vse one izdatke, ki niso neobhodno potrebni in katere je mogoče v celoti ali deloma odložiti na boljše čase. Izplačevanje teh kreditov naj se v celoti ali deloma ustavi do svote, ki predstavlja 10% posameznega resornega proračuna. Redukcijo kreditov bo finančni minister ob priliki otvarjanja kreditov, odobrenih v letošnjem proračunu, osebno nadzoroval.
Redukcija državnega proračuna predstavlja dalekosežen korak finančnega ministra, ki dokazuje, da je bil državni proračun za leto 1927-28. navzlic svoječasnim navideznim redukcijam in glede na stanje našega gospodarstva a priori prevelik. Ob priliki proračunske debate v marcu t. 1. se je zaman svarilo, zaman dokazovalo, da se mora državni proračun v svrho ravnotežja in znižanja davčnih bremen znatno reducirati. Ukrep finančnega ministra pa nam sedaj potrjuje, da je bila svoječasna kritika popolnoma upravičena, kajtj kritje ogromnih državnih izdatkov ne bi bilo mogoče tudi tedaj, če bi državni dohodki ostali na višini preteklega proračunskega leta.
Redukcija proračunskih izdatkov bo prepuščena uvidevnosti posameznega resornega ministra. Bati se je torej, da bodo pri teh re-dukdjah prizadeti pred vsem prečanski kraji, ki danes v vladi niso zastopani.
= Naš rečni promet ▼ letu 1926. Direkcija rečnega prometa v prometnem minfstr-stvu je te dni objavila podatke o gibanju reč-
nega prometa v preteklem letu. Po tej statistiki se je v letu 1926. uvozilo preko domačih rečnih pristanišč 401.012 ton (L 1925. 847.586 ton). Od te količine odpade na državno rečno plovbo 94.503 tone (108583 ton), na domača privatna rečno - plovna podjetja 98.110 ton (67.839 ton) in na inozem. podjetja 208.399 ton (171.209 ton). Udeležba domačega rečno-plovnega parka na celokupnem uvozu preko naših rečnih pristanišč je znašala torej 48 odstotkov (50.7 odst). Izvoz preko naših rečnih pristanišč pa je v tem letu znašal 851.203 tone (859.209 ton), od katerih odpade na državno rečno plovbo 288.976 ton (374.574 ton), na domača privatna rečno-plovna podjetja 125.496 ton (100.288 ton) in na inozemska podjetja 495.031 ton (410.283 ton). Udeležba domačih rečno-plovnih podjetij na celokupnem izvozu preko naših rečnih pristanišč znaša torej 42 odstotkov (51.4 odstotka). Iz gornjih številk je razvidno, da je udeležba domačih rečno-plovnih podjetij tako v uvozu kakor tudi v izvozu nazadovala, in to predvsem zaradi nazadujočega prometa državne rečne plovbe, dočim je promet domačih privatnih podjetij napredoval.
= Delno znižanje tarilov v Grčiji. Generalni konzulat SHS v Solunu poroča, da je generalna direkcija grških železnic znižala tarifo za prevoz krompirja, zelenjave, čebule, bombaževega semena, sena in detelje na progi Solun — Atene za 15 odstotkov. To znižanje velja od 20. maja t L pa do nadalj-nega. Na isti progi se je za dobo od 13. maja do 15. oktobra t. 1. znižala tudi cena potniškim kartam, ki veljajo mesec dni za odhod in povratek za 25 odstotkov in sicer za vse vrste vlakov in za vse razrede.
= 50 popusta na jugosiovenskih, 33% popusta na češkoslovaških železnicah in 25 odstotkov popusta na avstrijskih železnicah za obisk mednarodnega velesejma v Libercu (Reichenberg) ČSR), 13—19. avgusta 1927. Na letošnjem Liberškem Velesejmu bodo zastopane panoge češkoslovaške industrije, tako da bo ta prireditev nudila vsem našim pridobitnim krogom zanjmiv in koristen vpogled v razvoj industrije prijateljskega naroda. Za to prireditev je ukinila češkoslovaška država tudi letos vizum na potnih listih.	1093
= Javna dražba. Dne 29. julija 1927 ob pol 8. dopoldne se proda na javni dražbi na fimonski cesti št. 8 z nadaljevanjem na Gradišču št. 2 velika množina konfekcije in ma-nufakture kakor tudi različno pohištvo in pisarniška oprava.	1101
_ Oprostitev taks za posojila samof upravnih oblastev. Finančni minister je na podlagi pooblastitve v čl. 90 finančnega za« kona izdal naredbo, po kateri so vsa samo« upravna oblastva (občine, srezi in oblasti) oproščena od taks in doklad, ki so v zvezi z najetjem posojil v javne svrhe, bodisi v inozemstvu ali v tuzemstvu.
= Povišanje delniške glavnice. Srbska obrtna banka d. d (Vršac) je sklenila po« višati delniško glavnico od 1 na 2.5 milijo« na Din.
= Konkurz je razglašen o imovini Slo« venske knjigarne, družbe z omejeno zavezo v Murski Soboti (prvi zbor upnikov 30. ju« lija, oglasitveni rok 5. septembra in ugoto* vitveni narok 19. septembra).
= Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v gozdnih kompleksih šumskih uprav na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori prodajo okrog 30.890 pmn iz« delanega smrekovega porabnega lesa, po« tem okrog 90 prm smrekovih drv in sled« njič 130 prm smrekovih ter 245 prm bu« kovih drv. Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, je pri isti direkriji vložiti do 31. avgusta 1927, do 11. ure dopoldne. Ponudbe morajo biti kolkovane s kolkom 100 Din ter opremlje« ne s 10 odst. varščine. Predmetna pojasnila dajejo direkcija šum v Ljubljani in šumske uprave na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori.	1103
= Dobave. Direkdja državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. avgusta t L po« nudbe glede dobave 900 kom. sirkovih me» telj in raznih tiskovin. Vršile se bodo na« slednje ofertalne licitadje: pri ekonom« skem odelenju direkcije državnih železnic ▼
Vremensko ooročilo
Meteorološki »ared > l.iuMmri 27. julija 1927.
VfširiH barometru 3(18.8 m
Kraj
Cas
.pazovani
a
ca
s
o
'i*
Snsci »en fr hrzim v metrih
e •82
P
Padavine
Vrsta
• m cd de t. m
7
14. 21.
4v>
761-1 7592
764 2 /64 2 763-
762-9 760-9 7611
763-5
171
26-5 229
20-0 21 0 190 24 0 25-0 2S0 16-0
79 48 57
6 43 54 41 32 46
E I
NE 6 NE 2
S 2 mirno mirno W 1 S 5 NE 7 SSW 2
Ljubljana	l^?."? Ai i	P.i -	« megla
(dvorec) . . .
Maribor , , , Zagreb . ■ ■ • Beograd i , t Sarajevo . . • Skoplje .... Dubrovnik , > Split .... Prshs
Solnce vzhaja ob 4.38, zahaja ob 1934, luna vzhaja ob 2.41, zahaja ob 19.17. Najvišja temperatura dane« » Ljubljani 26.9 C, najnižja 145 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah bolj oblačno, zelo toplo. —
Pozneje deževno.
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahld vzhodni vetrovi. Nebo večinoma jamo, pozneje spremenljiva Temperatura od 22 do 30 stopinj. — Morje mimo.
Iz življenja in sveta
Tekočina, ki ohrani telo sveže več tisoč let
Raziskavanje faraonskih grobov v Egiptu, ki je prineslo učenjakom in javnosti že toliko presenečenj, je obogatelo te dni za novo, doslej nepričakovano senzacijo. Pri odpiranju groba kraljice Hatefere, matere faraona, ki počiva v Kopsovi piramidi, so našli raziskovalci mumijo, plavajočo v neki neznani tekočini. Sarkofag je bil kakor banja. Truplo je ležalo nepomično in zdelo se je. kakor da plava v morski vodi.
Najdba je kajpada pobudfla največjo pažnjo. Egiptologi so začeli takoj prihajati skupaj ter ugibali, kakšnega pomena in značaja je novo odkritje. Ke' mična analiza je ugotovila, da gre v tem primeru za tekočino iz sode in sladkorja. Ta raztopina je bila baje starim egiptovskim svečenikom dobro znana.
Kraljica Hatefera je bila seveda zazidana, tako, da zrak ni mogel prihajati do tekočine, v kateri je več tisoč let ležalo njeno truplo. Sladkorna raztopina, mešana s sodo, se tudi dandanes zelo uspešno uporablja za konser-viranje preparatov v anatomične svr-he; raziskovalci starega Egipta pa so naleteli nanjo sedaj prvič.
Francoski polet čez Ocean zopet odgoden
BHža se nova letalska senzacija — polet čez Atlantski ocean iz Evrope v Ameriko. Cela vrsta drznih letalcev se pripravlja na to podjetje in vsak skuša biti prvi ter prekositi številne konkurente. Francozi so še nedavno polagali vse svoje nade na svojega rojaka Drouhina, kateremu pa so sedaj obrnili hrbet, ker se je dal podkupiti od Le-vina. Drouhinov polet, tudi če se posreči, ne bo zmaga francoskega letalstva, marveč kvečjemu uspeh posameznika. Zato se je francoska vlada odločila poveriti nalogo poleta čez Atlantski ocean letalcu Costesu. Polet pa se sme izvršiti le s francoskim aero-planom. In baš pri tem problemu nastajajo velike težave. Polet prirejata francosko trgovinsko ministrstvo in oddelek za aeronavtiko. Trenutno pa nima ne prvo ne drugo na razpolago nobenega aparata, ki bi bil opremljen tudi za zasilen pristanek na morju. Tragična smrt «Bele ptice» ter njenih pilotov Nungesserja in Colija je dovolj-no svarilo, ki zahteva skrajne previdnosti in opreznosti. Francozi nočejo doživeti drugega poloma s transoceanskim podjetjem. Francoska vlada se tudi zaveda, da bi odgovornost za ponesrečeno ekspedicijo v tem primeru zadela samo njo, in z rezigniranostjo razglaša v listih, da nima trenutno na razpolago nobenega letala, ki bi bilo opremljeno tudi za spuščanje na morju.
Trgovinsko ministrstvo in oddelek za aeronavtiko zahtevata od tvrdke. ki pripravlja motor, popolno garancijo, da bo aparat vzdržal v zraku 6000 km, kolikor meri razdalja med Parizom in Newyorkom. Doslej so se v tem oziru obnesli samo ameriški motorji Wrigh-tovega tipa, s katerimi se ne more ko-
sati noben francoski izdelek. Šele ko bodo vse te ovire premagane, bo Co-stes starta!.
Salonski voz tretjega razreda
Uprava švedskih državnih železnic je uvedla na progi iz Stockholma v Norrland in v Dalecarlio salonske vagone za potnike II. in III. razreda.
Listi opisujejo te salonske voze na dolgo in široko in pravijo: Salonski voz II. razreda ima najprej vestibul, potem garderobo za prtljago in obleko, salon za kadilce z 12 klubskimi fotelji ter dva manjša salona za nekadilce. Oprema tega voza je zelo okusna. Salonski voz je prevlečen z usnjem, na stenah vise najlepši posnetki švedskih pokrajin in pasažirjem so na razpolago vse mogoče udobnosti. Nekoliko manj razkošno, toda še vedno krasno je opremljen salonski voz za potnike III. razreda. Tudi ta ima vestibul in garderobe ter salone za kadilce in nekadilce. Vsaka mizica ima svojo sve-tiljko in v vagonu je potništvu na razpolago čitalnica in biblioteka. Za vse te ugodnosti ne zahteva uprava švedskih državnih železnic nobenega pri-bitka. Seveda potuje v švedskem II. in III. razredu nekoliko drugače vzgojeno občinstvo kakor na železnicah v ostali Evropi.
Zaradi nezapisane dedščine
V bližini Bratislave se je zgodil pred tednom dni grozovit zločin. Nekega večera okrog enajste ure je pritekla v gostilno, pol ure oddaljeno od domače hiše posestnica Ivana Lili. Upehana se je zgrudila pred dvema sinovoma, ki sta sedela pri vinu za mizo: «Za božjo voljo, pojta po zdravnika in ga pripelji-ta domov; očetu je slabo in umira!« Sinova sta planila pokoncL Eden je šel po zdravnika, drugi pa z materjo domov in je našel očeta v zadnjih izdih-Ljajih. Zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Orožništvo pa je čakala težka naloga. Moralo je pojasniti vzrok zločina.
Kmetica je zatrjevala, da so vdrli v hišo, ko je mož že spal, neznani razbojniki, ki so ga napadli s težkim orodjem, da je podlegel poškodbam. Preiskava pa je dognala, da so dokazi, ki jih je navajala kmetica, zelo pomanjkljivi. Okno sobe, v kateri je ležal Lili za časa napada na divanu. je bilo sicer razbito, a podoba je bila, da je bilo razbito od znotraj in ne od zunaj. Kmetica in njena devetnajstletna hči sta zatrjevali, da so razbojniki vdrli v hišo ter pobili očeta, ki se ni mogel braniti, ker ga je bolela noga.
Stvari so se tako komplicirale. da sta bili kmetica in hči umorjenega kmeta naposled sami osumljeni zločina. Orožniki so obedve aretirali. In na poti v ječo se je stvar na nepričakovan način pojasnila. Hči, ki je bila kakor mati vklenjena v verigah, je plakala. Mati ji je dajala poguma in ji celo rekla: »Kar trdno se drži; če pride kaj na dan, bom vzela greh nase.» Te besede je slišal orožnik, ki je spremljal aretiranki
in je stvar izpovedal na zaslišanju.
Devetnajstletna hči je, videča, da je popolnoma izdana, zločin priznala v celoti, mati pa še dalje taji dejanje. Hči pravi, da je izvršila umor na pobudo matere. Oče je namreč napravil testament in ni hotel razdeliti premoženja tako, kakor je hotela mati. Zato je sklenila maščevanje, katerega krvavo izvršitev je poverila svoji hčeri.
Dete, ki je spregovorilo takoj po rojstvu
V Monteseccu di Pergola na Italijanskem živi kolon Verbini,, katerega žena Elizabeta je pred kratkim porodila dete ženskega spola. Porod se je izvršil v domači hiši ob obilni asistenci radovednih žensk. Vse je čakalo, če bo novorojenček fant ali punčka, in ko je bil porod pri kraju ter so otroka okopali, se je dogodil pravcat čudež: dete, ki se je drlo na ves glas, je spregovorilo in zaklicalo: «Mama!»
Zaprepaščena je obstala srenja kle-petunj nad tem čudežnem pripetljajem in stvar se je nepričakovano hitro raznesla po kraju in okolici. Prišla je tudi v liste, domače in inozemske, in hudo-mušneži pravijo, da je treba tudi ta nenavaden napredek pripisati velikim uspehom fašistovskega režima.
KUŠAKOVICA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
Amerikanizacija španske arhitekture
Nova poštna palača v Madridu.
ir ««v •	•
Knjižnica za slepce
V Londonu so otvorili nacijonalno biblioteko za slepce. Knjižnica šteje več tisoč zvezkov Braillovega sistema, med njimi 1700 knjig, ki so ji bili izročeni od oxfordske univerze.
Teh 1700 zvezkov — po večini rokopisi — so tvorili jedro prve knjižnice, ki so jo na Angleškem osnovali za slepe študente. Ustanovljena je bila pred 30 leti v Oxfordu; v tisti dobi je bil na univerzi mlad slepec, ki je hotel nadaljevati svoje visokošolske študije, pa si ni mogel preskrbeti knjig. Zato je sklenil, da temu zlu odpotnore. Zainteresiral je številne merodajne osebnosti za svoj načrt, zbral je dobrovoljce, ki so prevedli v Braillov sistem najglavnej-ša klasična grška in latinska dela, literarne angleške in tuje knjige, teološke in pravne razprave. Med temi dobro-voljci, ki zaslužijo vse občudovanje, je bila neka dama, stara 93 let. Omembe vredno je tudi delo mis Julije Wick-ham, ki je predelala 150 zvezkov in našla sredstva, da je prevedla v Braillovo pisavo stare anglosaške in gotske tekste, kar je nekemu slepcu Georgu Bakerju toliko koristilo, da je kot četrti študent na oxfordskj univerzi dosegel najvišjo diplomo za britski jezik in literaturo. Odtlej je s pomočjo te knjižnice še več slepcev doseglo univerzitetne časti. Danes šteje Oxford kakih 12 slepih študentov in 2 profesorja, T. H. Teylorja za pravo in E. Dowdel-la za zgodovino.
X Davek na tuje besede v Italiji. Mus» solini je postal navsezadnje celo jezikov« ni purist. Začel je čistiti italijanski jezik in je sklenil, da mora iz njega odpraviti vse tujke, češ da so ti izrazi nepotrebni. Sedaj se pripravlja dekret, na podlagi ka« terega bo treba plačati za vsako tujko v italijanski knjigi ali v časopisu, bodisi v uredniškem ali v inseratnem delu, poseben davek. Tudi mornarica, avijatika in radio« telegrafija bodo morale paziti, da se po« služujejo izključno domačih izrazov, sicer zapadejo denarni globi.
X Čebela povzročila avtomobilsko ne* srečo. Iz Anglije poročajo o nenavadni av» tomobilski nesreči. Zobni zdravnik Lyons se je vozil s svojo ženo in z dvema pri« jateljskima zakoncema na zborovanje zob« nih zdravnikov. Tik pred hotelom v Law« ton Hallu leži majčkeno jezero. Čez jeze« ro drži most, s katerega je priletela v vo« žilo čebela, ki je sedla na lice Lyonsovega prijatelja. Lyons je dvignil roko, da bi pregnal čebelo ter obvaroval prijatelja pred pikom. Ta gesta je postala zanj in za celo družbo usodna. Volan je ostal brez voditelja in avtomobil se je prekucnil v vodo Lyons je imel še toliko prisotnosti duha, da se je rešil s skokom skozi odpr« tino, njegova žena in prijateljski zakonski par pa so plačali Lyonsovo gesto s svojim življenjem ter so utonili
X Mrtva mati rodila živega otroka. Zdravniki v bolnici St. Johna v Chicagu so morali izvršiti pred kratkim delikatno operacijo. Na kliniko so jim prinesli po« rodnico, ki je trpela na groznih krčih in je 7. minut pred porodom umrla. Na mrtvem truplu so zdravniki izvršili operacijo in rešili otroka, ki je tehtal 8 funtov. Opera* cija se je posrečila in dete moškega spola živi ter se dnbro razvija.
X 450 letnica tiibinške univerze. Dne 25. julija so v Tiibingenu z velikimi sve» čanostmi praznovalii 4501etnico ondotne univerze. Javnih svečanosti so se udeležile vse nemške univerze, zastopniki vlade ter mnoge delegacije iz inozemstva. Vseučili« ški svet je ob tej priliki imenoval celo vr« sto častnih senatorjev in doktorjev h. c., med katerimi se nahaja tudi avstrijski zvezni predsednik dr. Hainisch.
Sinja ptica>:
Dvokrovnik francoskega letalca Givona, s katerim hoče prve dni avgusta startati na polet iz Pariza v NewyorL — V medaljo« nu: Givon.
Alzacija-Lorena in Korzika
Italijanski in nemški načrti proti Franciji
Nedavno je priobčil vplivni nemški list »Kolnische Ztg.«, ki je eden izmed glavnih glasil nemške ljudske stranke in pogosto razodeva mnenje zunanjega ministra dr. Stresemanna, nadvse značilen članek svojega rimskega dopisnika pod naslovom »Prebujenje Korzike«, v kojem se piimerja Korzika z Alzacijo - Loreno in trdi, da se opaža v obeh teh francoskih deželah avto-nomistiSno gibanje, ki utegne končno dovesti do »povratka k pravi domovini«, t. j. Nemčiji, odnosno Italiji. Clankar ie očividno irspiriran od fašistovskih krogov in njegova izvajanja jasno razodevajo imperijali-stične laške načrte proti Franciii ter poskus teh krogov, da pride do italijansko-ntmške zveze za odcepitev važnih delov francoske republike.
ClankaT pravi med drugim:
»Položaj in usoda italijanske Korzike je frapantno podobna položaju in usodi nemške Alzacije. Ravno tako kot leži Alzacija s te strani naravne meje Nemčije, ki jo označujejo Vogezi, leži tudi Korzika v okviru naravne meje Italije. Korzika tvori enoto z italijansko Sardinijo, od katere jo loči samo preliv Bonifacio. Ob jasnih dneh je njena obala vidna v celotnem obrisu iz Toskane. Prebivalstvo in iezik sta italijanska in sicer mnogo boli nego v Sardiniji, ki je dolgo bila izložena aragonško-španskemu vplivu. Do leta 1769. je pripadala Korzika genovski republiki. Francoska politika ki se je polastila Korzike spomiraja natanko na politiko, M je iztrgala Alzacijo Nemčiji. Korzičani in Alzačaiti so avtono-misti, ki se v splošnem zelo malo brigajo za idejo enotnosti nacije. Eni kakor drugi so prav posebno nadarjeni za vojaški poklice. Clankar opozarja na to, kako so v preteklosti številni Alzačani in Korzičani dosegli visoke vojaške časti v Franciji. Izmed imen, znanih iz svetovne voine, navaja generala Gallienjja in načelnika Fochevega generalnega štaba Weyganda.
Dalje prše:
»■Niti v Alzaciji, niti na Korziki se za sedaj še ne opaža iredentizem, ki bi težil k ujediinjenju s pravo naciio. Toda narodno ujedinjenje Italije je imelo vpliv na Korziko, kakor ga je imelo ujedinjenie Nemčije na Alzacijo. Na Laškem in na Nemškem stremi nacijonalno gibanje k povratku ozemelj, ki so bila iztrgana naciji v dobi slabosti aH pa so lih odvzela sredstva politične spravljivostL Pri Korzičanih in pri Al-začanrh se je prebudil občutek, da imajo svoj poseben značaj. Vsi tisti, ki jih niso vezali osebni interesi na Francšio, so se spomnili, da so Alzačani ali Korzičani, ne pa Francozi, in so zahtevali za svojo malo domovino pravico do lastnega jezika in avtonomne uprave... Alzačani so imeli občutek, da so se pod nemško upravo tako rekoč vozili v avtomobilu, dočim jih je
»osvoboditev« privedla nazaj v dobo poštnih vozov.
Korzika je najrevnejši izmed francoskih dapartemeatov; njeni gozdovi, ki so v starih časih imeli bajno razsežnost, so pokončani, njena obala se je spremenila v močvirja, kjer razsaja malarija. Poljedelstvo je sicer pridobilo na intenzivnosti, zgubilo pa je na razsežnosti. Njena trgovska mornarica ne more prospevati vsled konkurence francoske mornarice. Po vsem tem spada danes Korzika veliko prej k francoskemu kolonij&kemu imperiju severne Afrike nego k pravi Franciji. Zato se pojavlja na Korziki avtonomistično gibanje pod vplivom političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja zadnjih desetih let in to gibanje uživa seveda vso zaželieno podporo nacionalistične in iašistične Italiie. Dočim so v Italiji tako rekoč pozabili na Savojo, ki je bila z nacijonalnega in kulturnega stališča vedno francoska, in na Nico. ki jo je tujski promet najprej internacijonaliziral, nato pa pofrancozil, se začenjajo zanimati za Korziko. Z Izdajanjem novoustanovljene mesečne revije »Corsica« se trudijo poživiti občutek, da so Korzičani po narodnosti in jeziku Italijani, ki so do leta 1769. politično spadali Pod Italijo in il kulturno še danes pripadajo, ter da so se veliki voditelji laškega nacijonalnega gibanja kot Maz-zini in Tommaseo zanimali zanje.
Sleherni pojav korzlškega avtonomistič-nega gibanja se beleži v naciionalističnem časopisju v Italiji, ki ve. da je za Korziko avtonomija samo prvi korak k združitvi z materjo domovino. En sam pogled na zemljevid kaže, da mora to biti čili italijanske politike. S Toulonom in Bizerto obdaja Korzika Italijo na morju z železnim obročem, ki zapira morsko pot med severno ter srednjo in južno Italijo in parali žira Spez-zio. Italijanska baza Santa Maddalena na severnem koncu Sardinije se ne more držati pred francoskimi topovi, postavljenimi na južni konici Korzike. Zato so io po vojni morali prestaviti v Cagliari. Korzika je zares idealno oporišče za napade francoskih letal na Italijo. Besede, ki iih je izgovoril Pelletan pred vojno: »Korzika meri v srce Italije«, so danes resničnejše nego kdaj prej in nacionalistična in fašistična Italija ve, da zahteva osvojitev Korzike ne samo njeno nacijonalno edinstvo, marveč da je tudi predpogoj za njeno pomorsko veličino. Tako se zdi, da morata postati Korzika in Tunis za Italijane isto. kar sta jim bila pred vojno Trento e Trieste«.
Taki in podobni članki opozarjajo svet, da ograža laški in nemški nacijonalizem evropski mir. Francijo pa opominjajo, da je v njenem lastnem življenskem interesu edino prava zunanja politika ona, ki podpira in utrjuje njene zaveznike proti italijanskemu in nemškim maščevalnim načrtom.
Gabriel Mauričre:
Umreti za ženo -..
—	Svoje življenje mi ponujate, dragi? Kako lahka je taka ponudba med dvema čašama čaja pri koncertu... Toda življenje je zelo dolga stvar. Trideset. štiridSeset let V istini vse preveč! Le štejte, koliko je v tem času dni, minut, obedov, godbe, ki jo človek posluša. prepirov...
—	Veselja in ljubezni, ie tiho pristavil mladi mož.
Zadnji zlog te muzikalne besede je izzvenel zajedno s finalom klavirja, ki je obmolknil.
Mladenko je lahno izpreletelo. Mla-deničeve besede so se ji zdele iskrene. Oba sta za nekaj časa umolknila; tem glasnejša pa je postala družba okoli njiju. Sedeli so v elegantno opremljenem salonu «Lousiane», majhnega par-nika, ki je z naglico hitel po razburkanem oceanu v temno noč.
Mladi mož in njegova lepa soseda sta igrala Igro ljubezni po vseh pravilih najduhovitejšega flirta. Ona je bila iz Evrope, te v majhne oddelke razdeljene celine, kjer ima vsakdo samo ozek predal, da se kreta v njem in se neprestano zadeva v svoje sosede ter vse življenje ne dela dragega, kakor
da išče stol, na katerem bi mogel mirno sedeti. On je bil Južnoameričan, oblečen tako brezhibno, kakor da ga je pred petimi minutami narisal slikar modnega žurnala. On, sin velikih svobodnih prostorov (brezmejne pampe, ji je pravil o svoji domovini), o nezavis-nem in ponosnem življenju, o jahanju, o estancijah, ki bi jim bila kraljica. Z enim ušesom je poslušala njega, z dru-sim pa godbo in slednjič dejala:
—	Umreti.. To je mnogo! Človek reče to kar tako, ne da bi pomislil, kaj pomeni.'..
—	Mi v savani smo vajeni smrti... Na divjih žrebcih dirkamo po pampi... Ponoči pa zažare v temi jaguarjeve oči...
Argeotinec je govoril tako navdušeno in tako iskreno, da so se ji oči kar svetile... Ne. smešen ni bil. Njegova vroča južna kri in domišljija sta imele samo tri ali štiri stopnje več, nego jih ima hladni Evropejec, ki je vajen megle in soegov.
V istini je kar umiral od ljubezni: obračal je oči in vzdihoval kakor gosli, ko izzvenijo.
Tedajci pa je nastal strahovit sunek. Vse. kar je stalo na mizah, je odletelo na tla. Večina ljudi tudi. izvzem-51 angleškega diplomata: ta je tekel za
pipo, ki mu jo je bilo odneslo iz ust
Ko so se preplašeni potniki spet pobrali. je za nekaj trenutkov zavladala smrtna tišina: temna moč stotisoč konjskih sil. ki je vedno enakomerno brnela pod njih nogami, je bila umolknila. Tudi pomirjujoče vrtanje vijaka v morski vodi se ni čulo več. Ta popolni molk je strahovito presunil množico, ki je poslušala v nemi grozi.
Lestenec, ki ga je sunek nedvomno poškodoval, se je mahoma odtrgal s stropa in se je s silnim truščem raztreščil na tleh. Ta malenkostni pripetljaj je izzval paniko, kakršne ni bil povzročil niti pravkaršnji strahoviti sunek.
—	Trčili smo. je hladno dejal angleški diplomat ki je spet puhal iz svoje pipe.
—	Potapljamo se! je z rezkim glasom zatulila Francozinja in ta obupni krik je bil znak za divji napad na stop-njice. Vsak je hotel biti prvi na krovu.
Častnik je kričal pri vhodu:
—	Mir! Nič hudega ni! Poveljnik zapoveduje mir!
Toda t? klic je zamrl v splošnem obupnem kričanju in divjem boju za izhod na krov.
»Loulsaira« je bila zadela na mino, k; se je bila kdo ve kje kdaj odtrgala
za časa svetovne vojne in se gugala po brezmejnem oceanu, dokler ni usoda botela, da je mali luksusni parnik trčil ob njo. Eksplozija mu je napravila veliko luknjo v boku, skozi katero je voda bruhala vanj. V nekaj minutah je pridrla do električne centrale in luč je ugasnila. Položaj je postal uprav grozen. Pri luči umreti je vendarle še nekam sprejemljivo, toda v temi...
Mornarji so spustili rešilne čolne v razburkano morje. Kapetan je zaman miril množico, da je v njih dovolj prostora za vse in da je še pol ure časa. Nihče ga ni poslušal. Vsi so se obupno prerivali in borili za prostorček v čolnu.
In zdajci se je začel zadnji konec ladje pogrezati v valove. Tisti, ki so bili še na parniku. so zlezli na sprednji del in so skušali spraviti zadnja dva čolna v morje. V borbi zanje se je za-čul umirajoč glas:
— Gospod! Gospod! Rešite me!
Ladja se je že potapljala. Mlada dama. ki je zagnala klic. se je oprijela mladega Argentinca, ki je bil pred četrt ure dejal, da bi rad umrl zanjo. Pogledal jo je z blaznimi očmi. Ali jo je spoznal?
Poslednji čoln so spustili v vodo. Ar-gentinec je v trenutnem obotavljanju prišel prepozno. Zato se je pognal za
njim v valove. Toda lepa dama se je bila prijela njegove obleke in oba skupaj sta padla v morje.
— Rešite me. je vzkliknila še enkrat, nadejaje se, da bosta srečno živela tam na svobodni zemlji ameriški, kjer bo kraljica njegove estancije... saj tako ji je pravkar še iskreno zatrjeval...
Toda on jo je sirovo sunil v slepo brezdno. S krepkimi sunki rok in nog je nato naglo priplaval do čolna, se ga prijel in zlezel vanj. Baš zanj je bilo še prostora. (Po francoskem P. V. B.)
UC£
„KLJUC
naj bol j še. najt rpetnej ^ zato najcenejše
Naši onstran grame
Gniloba v fašizmu
Mussolftriieva okrožnica prot? izsNievanJn.
c. d. — Trst 26. julija
Zelo značilna za razmere, ki vladajo v faštenru. Ie naslednja okrožnica, ki jo je ministrski predsednik Mussolini kot minister za notranje stvari dal te dni razposlati vsem prefektom. Okrožnica se sclasi dobesedno tako-le:
»Kljub ponovnim navodilom se še vedno dozaja. da posamezni fašisti ali Hndle, H se iadajajo za fašiste, krožilo no pokrajinah. da zbirajo denar v to ali odo svrho — oriSlo je celo do zbirke v svrho, da se podari aeropfan (seveda Mnsso&ilju samemu!) — trdeč, da imajo za to dovoljenje od vlade alf vodstva stranke, in izkazujoč se z raznovrstnimi priporočili. Ta škandal mora absolutno nehati.
Uradniki ln aeeitftl Javne varnosti morajo v tem pogledu kar najstrožje paziti, ustaviti take ljudi pa nai Je kdorkoli in naj je kakršnakoli svrha, v katero se zbiralo prispevki, zapleniti zbrani denar in ia-viti stvar oblastim, da jo brzojavno spo-roče temu nanJstrstvu (notranjih stvari), da ukrene, kar je treba v vsakem slučaju.
Druz težak škandal je škandal, ki za povzročajo poverjeniki listov, knjigarn, publikacij in druzih takih stvari, ki tudi uno-ratoHado ime vlade in stranke in prejemajo *e!o visoke odstotke od zbranih zneskov, kar pretvarja v sramoten posel tisto, kar bi moralo biti pronazanda za nacilonalne publikacije. Tudi take Budi je treba ustaviti. posvariti in naznaniti temu ministrstvu če izvajado nedovoljen pritisk ali zlorabljajo na kakršenkoli način ime vladen
Da Je bik) treba teea strogega naloea in da se celo zahteva, da se mora vsak tak slučaj Javiti samemu ministrstvu, je pač le oreočlten dokaz, da se je zloraba izsiljevanja ood imenom vlade in fašistične stranke razpasla tako zelo, da je postala splošna nadloca. In na ie tudi resnica, da izlasti v zadnjih časih človek ni bil nikdar in nikjer varen pred takimi fašističnimi Izsiljevalci. ki so v črni srajci in največkrat celo tudi v kroju fašistične milice s samokresom za pasom romali od hiše do hiše in vsiljevali razne fažlstifine publikacije, politične in zabavne liste in zahtevali zlasti od »druzorodcev«, da se naročojejo. Plačati se je morala naročnina vsal za četrt leta za dnevnike, kakor n. pr. »II Popolo di Trieste« za druze Bste oa kar za cek> leto. In nič ne pomaza. da se človek izzo-varla da ftak kupuje list vsak dan, da mu oo pošti prihaja prepozno aH kai podob-neza. Ce se ne naroČiš, te smatrajo za sovražnika fašizma, fašističnega režima, fašistične vlade. Če si obrtnik, trgovec, ti namignejo. da lahko izgubiš obrtno dovoljenje, če si Da državni, pokrajinski, občinski, vobče iavni nameščenec, ti pa povedo da ie tvoia sveta dolžnost, da podpiraš tisk vladne stranke, ker bi se ti drugače znalo egoditi, da te preko noS premeste kam tja doli v Kalabr&o. na Sicilijo aH na Sardinijo. Celoletna naročnina za »H • Popolo di Trieste« znaša 80 lir, četrtletna na ie še zvišana: treba ie namesto 20 lir plačati 23, tako da plačaš 92 lir za celo leto. ker oač ne moreš v enem obroku plačati celoletne naročnine. Ker te prisililo, da se naročiš tudi še na kak zabavni, ilustrovam list, je kmalu še druzih 50 ali 60 lir tako da poleg vseza druzega, kar moraš plačati za vse roozoče davke, organizacijske, sindikalne in druze take prispevke plačuje? še kakih 150 lir za fašistični tisk.
In to še ni vse. Če se namreč tudi ta okrožnica ne bo dejansko izpolnjevala, kakor se doslej še ni nobena, ker se vedno najde kak postranski izhod, bodo slej ko orej strašili od hiše do hiše razni fašistični *zbirka&« ki »zbirajo* v vse mogoče namene in seveda predvsem ori »drugo-rodciht. ki se iih ne upajo odkrižati, ker so prepričani, da pride maščevanje če ne plačajo. »Zbira« se zlasti za »balile«, za »dopalavoro« (prosvetno zabavne odseke fašističnih sindikatov), največkrat pa za »brezposelne tovariše« (»camerati disoccn-pati«), ki so vsi silno zaslužni za fašizem in fašistični režim in ie tako »drugorodec« naravnost dolžan seči v žep in odriniti primeren znesek. Dogodilo se je, da so v nekaterih slučajih kar naravnost taksirali posameznike oo njihovi domnevni »plačilni možnosti« in ni bilo dovoli 10, ZU Ur, temveč je bilo treba plačati po 100. 200. da, celo do 500 fir. Znano je, da so bile v Trstu tvrdke ki so morale stalno podpirati fašizem z letnimi prispevki 10 do 20 tisoč lir in poleg tega še dajati fašistom svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Tvrdki Oehler in VVeiss bi v teim pogledu lahko sapeli zelo ganljive pesmice.
Danes, ko mora biti vse organizirano v fašistovskih sindikatih in mora zosipodar plačevati prispevke za vse svoje nameščence. pa nai so se vpisali ali ne — gospodar seveda potem odtegne te prispevke nameščencem — je precej manj »zbirk«, ker se steka ozromen denar v fašistične blazajne in ni več treba toliko izsiljevanja, toda vsako toliko pa vendarle še pride kdo s kako polo s pečatom fašija ali kake druge fašistične organizacije in le pač treba plačati, čeprav je človek prepričan, da podpira — sleparja! Sicer je bik) že večkrat službeno s strani fašija objavljeno v listih. da naj občinstvo take »zbirkače. ovadi policiji, toda kdo ima danes rad opravka s policijo in potem seveda še s sodiščem. Tako raje vsak plača in molči, da ima vsaj mir. Take so pač razmere!
Vsekakor pa so te razmere najboljši dokaz, kako je fašizem znil v svoji notranjosti. Ce je treba takih ostrih odredb, kakor iih vsebuje zgoraj navedena MussoKnijeva okrožnica ie gotovo stvar v resnici dovolj huda!
p— Na občnem zboru Zadružne zveze v Trstu se je povdarjalo, da je preteklo le« to seglo globoko v gospodarske razmere vse Julijske Krajine, ki je že sama po sebi ena izmed najsiromašnejših pokrajin v dr« žavL Slaba letina, padec cen živini, vinska kriza, pomanjkanje denarnih sredstev vse to je pognalo mnogo kmečkih posestev na boben, druga pa so se občutno zadolžila. Iz nekaterih delov dežele si išče ljudstvo izhoda iz krize z izsiljevanjem, ne vedoč, da trpi tudi inozemstvo na pomanjkanju dela in zaslužka vsled sedanje krize, ki je svetovnega značaja. Zgodovina gospodar« ske vede je polna kriz in vedeti treba, da so bili v ne baš tako dalnji preteklosti hujši dnevi za naše ljudstvo^ nego so dan« danes. Ni minilo še niti tričetrt stoletja, ko je na&e ljudstvo po Kraao in Ictrl tmi> ralo glada! Težke gMpodtnke rmmen tO>
so mogle ostati brez posledic za zadružni« štvo ali Zadružna zveza je bila kos svoji nalogi. Delo pri Zvezi se je lani zvišalo, kar priča tudi promet. Letni obračun kaže napredek s finančnega vidika. Izreklo se je prepričanje, da kakor je zadružništvo pred 50 leti rešilo malo posestvo in male* ga obrtnika pred pogubo, tako bo rešilo malega človeka sploh tudi iz spon sedanje gospodarske krize.
p— Z Brega pri Trstu. Razmere v do« linski občini so neznosne. Pred kratkim je dobil učitelj Venturini obvestilo, da se sploh ne sme več pokazati v občini, ker imajo orožniki nalog, da ga takoj aretirajo. Velike sitnosti so delali navadnim ženskim tečajem za ročna dela. V Borštu so milič« niki ustavili učiteljico in ji prepovedali pouk za ročna dela, dokler ne prinese do« volj en j a iz Trsta. Hodila je od oblasti do oblasti in povsodi so ji rekli, da za to ni potreba nobenega posebnega dovoljenja. Ko je zopet pričela s tečajem, je prišel do nje orožniški poveljnik iz Doline, ukinil tečaj, izvršil hišno preiskavo in učiteljico ovadil sodišču. Sedaj čaka razprave. Enako so prepovedali tečaje za ročna dela v Ric« manjih, Boljuncu in v Mačkovljah. Učite« ljica iz Ricmanj je tudi ovadena sodišču.
p— Zborovanje fašističnih vojnikev iz tržaške pokrajine se je vršilo v Tretu. Deželni tajnik Kobol je poročal v glavnem o novih ukrepih fašistične stranke proti drugorod-nemu prebivalstvu, zlasti glede šole, kulturnih in športnih udruženj, mladinskih organizacij in <dopoIavora». Vsi fašisti se morajo vpisati v milico. Pohvalil je vzorno disciplino črnosrajčnikov v tržaški provinci in Ukazal točno izvrševanje vs?h novih naročil v obmejni politiki.
p— Propaganda za Dalmacijo. Proslula milanska revija <Adriatico Nostros priredi sredi avgusta vsakoletno potovanje po Ja dranu. Letos bo vodila pot v Zrder, odkoder si bodo udeležniki vsak dan ogledovali bližnja dalmatinska mesta. Izlet bo trajal od 13. do 21. avgusta. V Zadru je izletnikom pripravljen sijajen sprejem. Senator Cippico hoče z cArchivio storico della Dalmazia> vzdržati v Italiji živ interes za Dalmacijo, <katero je anektiral Avgustus k rimskemu cesarstvu, doži beneški republiki in Napoleon italijanski kraljevini!* Fašisti imajo nalogo, da širijo Cippicove spise vsepovsodi.
p— V Lipici in Prestraakn je bilo v nekdanjih dvornih kobilarnah nameščenih mnogo naši domačinov. Ko sta prišli pod nov režim, so bili ti dobri uslužbenci vsi odslov-Ijeni. Sedaj se še vedno trudijo za pripadajočo jim pokojnino- Pred kratkim so imeli sestanek, na katerem se jim je pojasnilo, da je mogoča kaka ureditev pokojnine šele takrat, ko bodo dogovorjene konvencije od vseh nasledstvenih držav podpisane. Do vlade v Rimu se obrnejo s prošnjo za začasno ureditev pokojnine. — V Lipico je vrnila Avstrija 1919. leta 109 konj.
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
O. Fr. G. v Z. Boj proti tako zvani šolski medicini je povsem neupravičen, mnogokrat pa smešen in kar je hujše, zlohoten. Med tistimi proroki in apostoli, ki ga oznanjajo in begajo s svojimi krščavimi gesli nekritične ljudi, je nekaj prismuknjencev in omejen-cev, nekaj pa tistih mazačev, ki trde, da zdravijo po »naravnih metodahe, v resnici pa navadno ribarijo v kalnem in v najboljšem primeru verjamejo svojim bedastočam. Vsa »učenac, t. j. znanstvena medicina se je razvila tekom tisočletij is ljudske medicine. V kameni dobi, kakor pri divjakih, ni bilo ne univerz ne klinik, in vendar so poznala tudi ta ljudstva svoje zdravnike. Samo poskusi in opazovanja lajikov so omogočili postaviti temelj poznejši znanstveni medicini, ki je tekom zadnjih stoletij zbirala, odbirala kritično ves ljudsko medicinski materijal, pro. učavala ljudske zdravilne metode, raziskovala in študirala sama in vse navlake očiščene očiščene izkušnje prejšnjih generacij izročila sedanji v nadaljni študij, kateremu so je posvetilo na tisoče in tisoče modernih medicincev, ki ga s tvarino izpopolnjujejo od dne do dne, zametavajo, kar se izkaže kot slabo in vzdržujejo, kar smatrajo za učinkovito in umestno. Tega ogromnega dela ne bi mogel izvršiti nikoli posameznik in najsi bi bil delal noč in dan in bi bil še tako genija-len in najsi bi živel tisoč let. Že, da si samo to nabrano gradivo prisvoji in more ž njim razpolagati, zato potrebuje medicinec s primerno pred izobrazbo vsaj dobrih 7 let. In sedaj si napravite račun sami, koliko more lajik po »naravnih metodah« — kakor da bi one znanstvene medicine bile druge! — vedeti o ustroju človeškega telesa, koliko o diagnozi in koliko o zdravljenju! — G. T. L. t K. Da zdravnik pričetek tuberkuloze prezre, seveda ni izključeno. Tudi je mogoče, da si ob pomanjkanju »objektivniht znakov na pljučih, tožbe bolnikoje razlaga v drugem smislu. Da bi pa anamnestičnih podatkov, kakor jih navajate Vi (6mrt očeta in obolenje dveh bratov na jetiki), kakor nočnega potenja, večtedenskega ižkašljevanja krvi, ble-dosli itd- kar nič ne vpošteval in sklicujoč se na to, da preiskovanec nima večernih temperatur, zatrjeval, da bolniku ničesar ne
manjka _ oprostite, to se nam vidi vendar
neverjetno. — G. Z. K. v Z. Pri drugih narodih, katerih strokovnjaki morajo pač biti manj nadarjeni, potrebujejo le-ti navadno 10 do 15 let, predno postanejo samostojui direktorji ali predstojniki takih institutov. — G. S. P. t Lj. Potrošek kakega naroda za alkohol, vzet kot število, ni samo na sebi pravo merilo za zapravljanje narodnega premoženja. Kajti, če izvzamemo inozemske pijače, katerih kansum je relativno neznaten, se prenese samo denar iz žepov pivcev v žepe obrtnikov, trgovcev, vinogradnikov itd., 06tane pa narodna lastnina. Pač pa je drugo vprašanje, če niso pivci denar neprimerno in brezvestno potratili kot osebe, kot rodbinski Sani itd. Faktični potrošek, odnosno uničevanje narodnega premoženja pa tiči v tem, da je pivčevo delo manj vredno, da torej manj producira, kot bi produciral sicer; nadalje da spravlja v svet manj vreden in manj produktivitete zmožen zarod, da oboli in ne more torej samega sebe in svojcev zadostno preživljati, da je prisiljen črpati iz javnih zakladov, končno da prezgodaj umre itd. Potrošek za alkobol ne izraža torej absolutno izpadlih vrednot, nudi pa le možnost presoditi škodo in jo izraziti v Številkah, ki jo napravi alkohol. Seveda, če bi se dala v številkah Izraziti vsa škoda, presega Ie-ta ugotovljeni potrošek brez dvoma
Fašizem v številkah
Pred nekaterimi dnevi je ukaznik fašistične stranke <11 Foglio d* Ordini del Partito Nazionale Fascista» objavil, da je bilo 6. julija t. 1. vpisanih v fašistični stranki 960.590 moških in 70.081 ženskih članov, ki so prejeli redno strankino izkaznico za leto 1927. V tem številu so všteti tudi člani fašijev v italijanskih kolonijah, niso pa všteti člani fašijev v inozemstvu. Če se računa število prebivalstva Italije in njenih kolonij nad 40 milijonov, bi potemtakem fašisti tvorili okroglo eno četrdesetino ali 2.5 odst. vsevkupnega prebivalstva. Ta četrtdesetina prebivalstva ima potemtakem danes absolutno nadvlado, diktaturo nad vsem ostalim prebivalstvom.
Število članstva fašistične stranke bi bilo seveda znatno večje, 6e bi vodstvo stranke ne bilo že lani odredilo zaklju-čenja sprejemanju novih članov. Tako je bilo tudi za letos odrejeno, da dobe izkaznico stranke edinole tisti, ki se izkažejo z lansko izkaznico. Sprejemanje novih članov, to se pravi, ljudi, ki doslej niso pripadali fašistični stranki, ker sploh niso bili člani nikakršne stranke, ali pa so svoječasno pripadali kaki drugi stranki. Vodstvo fašistične stranke je odredilo zaključenje sprejemanju novih članov iz razloga, da bi se sedaj, ko je stranka na višku svoje moči in je dosegla vse, kar je hotela doseči, ne vrivali vanjo življi, ki so ji bili nekdaj in so ji v svojem notranjem prepričanju nasprotni tudi še danes, pa bi se vsekakor sedaj hoteli zateči v njeno okrilje, da si tako zaščitijo svoje osebne ali kakršnekoli druge koristi, ali pa celo v namenu, da bi v stranki netili razkol in delovali v njeno pogubo. Gre torej za nekak samoobrambni ukrep, ki se izvaja precej strogo in se izjeme dovoljujejo le v prav posebnih slučajih.
Da bi pa ne zmanjkalo fašizmu, stranki, potrebnega naraščaja, je poskrbljeno z mladinskimi organizacijami «CaIi-Iov», «malih Italijank«, avanguardistov» in <mladih Italijank*, iz katerih naj se stranka avtomatično pomlajuje in dopolnjuje. Iz ljudskošolske organizacije «balilov» in «maKh Italijank* se prehaja po dovršenem štirinajstem letu starosti v «avanguardiste» in »mlade Italijanke*, odtod pa po dovršenem osemnajstem letu starosti v fašistično milioo, oziroma stranko. Kakor je znano, je letos meseca marca, ob praznovanju obletnice ustanovitve fašijev prišlo okoli 80.000 «avanguardistov» v milico in tako samo po sebi v stranko, ker mora biti vsak miličnik član stranke.
V teh mladinskih organizacijah vzgojena mladina je gotovo najzanesljivejši naraščaj za stranko, ker se že od svojih najnežnejših let dalje vzgaja v fašističnem duhu za namene in cilje stranke. Stranka posveča mladinskim organizacijam seveda vso svojo skrb in stoji na čelu tem organizacijam generalni podtajnik stranke nar. poslanec in general fašistične milice Renato Ric-ci, ki je v nedeljo, 10. t. m. podal ministrskemu predsedniku in vodji fašizma Mussoliniju podrobno poročilo o njihovem stanju in delovanju. Po tem poročilu so 30. junija t. 1. štele «balilov-ske» organizacije, ki so organizirane enako, kakor milica, po legijah, kohor-tah in centurijah, vsega skupaj 461.812 »balilov», dočim pa je število «avan-gnardistov» znašalo 397.865. obojih
in
Vam nudi
Dragas Tilisnoiii, Zagreli
zastopnik
J. (L FreMstrie Aktieagesellscbalt
Abteilung Kunstseide
Berlin, S. O. 36. 166 ••
redno vpisanih, opremljenih z odnosno izkaznico.
Ker so «balili» razdeljeni na osem letnikov, jih prihaja na en letnik povprečno okoli 60 tisoč, na štiri letnike razdeljenih «avanguardistov» pa skoraj po 100 tisoč. Razmerje med «balili» in «avanguardisti» potemtakem ni še pravo in se zato tudi s strani stranke dela z vsemi močmi na to, da se število «balilov» poveča do pravega razmerja s številom «avanguardistov». da bo tako ustaljen vsakoletni prehod približno sto tisoč naraščaja iz letnika v letnik in končno v milico, oziroma stranko. S tem prehodom je zagotovljen stranki krepak, zanesljiv, po njenih načelih vzgojen pomladek, o katerem se pravi, da bo dajal stranki prvovrsten vodilni razred in tvoril mogočno etično jedro naroda. Ker je v svojem zadnjem velikem govoru gospod Mussolini omenil, da bo fašizem do leta 1932. dovršil svojo notranjo organizacijo, se more torej računati, da bo dotlej, če pride vsako leto okoli stotisoč naraščaja v milico, oziroma v stranko, pridobila fašistična milica, ozir. stranka okoli pol milijona naraščaja in bo torej štela stranka okoli poldrugega milijona članov, milica, ki šteje danes gotovo najmanj 250 tisoč mož. pa bo porastla na 700 do 800 tisoč, v ogromno silo, ki bo več ko štirikrat presegala moč redne vojske in bo gotovo najboljša opora fašističnemu režimu v vsakem slučaju.
Fašistični režim pač dobro ve. kaj ima v svoji milici ln njenem naraščaju, in zato se tudi ne straši nikakih žrtev zanje. Saj je samo za organizacijo «ba-lilov» in «avanguardistov» treba nič manj ko približno 10 tisoč miličnih častnikov in okoli 16 tisoč miličnih podčastnikov, ki jih seveda plačuje država, oziroma italijanski davkoplačevalec, da mn vzgajajo «vodilni razred«, ki bo v resnici znal vihteti bič gospodarja nad njim, ubogo suženjsko paro.
Ce se Italija, italijanski narod ne reši fašizma v najkrajšem času, se ga potem, ko na podlagi te organizacije doseže tako moč. kakor jo ima začrtano v svojih načrtih, ne reši nikoli več!
Izjava
Miroslav Kapus iz Lesec, prekličem s tem očitke, ki sem jih izrekel o Ivanu No« vaku, šoferju.
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno do kastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
Dvorni trg it. 1
JUitoljia
svinjska mast
znamke — l. P. — znamke
lastni izdelek tvrdke £. POPOVIC - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodili po 50. 100 '.n 200 kg
fočna postrežba! Cene najnižje!
PLETlLfli STROJ
ploščat, št. S—10, širine 63—100 cm, z 2 vodilnikoma, skoro nov I krožni stroj (Rundstuhl, 24 fini 36 co!. 1 parna lokomobHa 0—12 HP,
ceno naprodaj.
Ponudbe pod »šifro »Jeftina bupnja«
na oglasni oddelek »Jutra«.
Brez QFod]s ni rokodelstvo
Posneuialnik za britek', zajamčeno za večno dobro ostrino in izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja. — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko.
SI. SCHNUR - SLAV. ORAHOVICA.
Tužnim srcem javljamo prebridko izgubo našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, dedka, brata itd., gospoda
Franca Ferilnca
učitelja t pok., posestnika itd. •
ki je dne 23. julija 1927. na svojem posestvu na Tinskem za vedno zatisnil oči.
Vsem, ki so nam bili v tem hudem času v pomoč in tolažbo, izrekamo iskreno zahvalo, zlasti požarni branita in Sokolu za častno spremstvo, g. govornikom za poslovilne besede, pevcem za ginljivo petje in vsem zastopnikom narodnih društev in javnih korporacij.
Šmarje pri Jelšah, dne 25. julija 1927.
Žalujoči »stali.
Zahvala
za obile dokaze iskrenega sočustvovanja ob bolezni in smrti našega nad vse ljubljenega soproga, ateka, strica in svaka, gospoda
Štefana Dobnik
bivšega podpredsednika deželne vlade, bivšega narodnega poslanca In posestnika
se vsem naiprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo zastopniku ptujskega poglavarja g. dr. Bratinu, St. Janški častiti duhovščini, ministru n. r. Puciju, g. dr. Majerju, predsedniku okr odbora g. Rajšpu, zastopniku HSS za mar. oblast, za krasne poslovilne in toiaži ne besede ob od >rt- m grobu šentjanškemu občinskemu odboru ln prostovoljnemu gasilnemu društvu zi korporativno udeležbo, ptujskemu in domačemu oevskemu društ u za gen jive žalostinke, vsem darovalcem krasnih > encev in cvetja ter vsem onim, ki so prihiteli od blizu in da!eč in spremili v tako velikem številu dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.	8296
Žalujoči: Ivanka Dobnik i otroci in ostali sorodniki.
Konkurs.
Pomorska Vojna Akademija u Dubrovniku !!•
razpisuje konkurs
za prijem nastavnika za telovežbu i šport.
Reflektant treba da je državljanu) Krajevine SHS, dd ima teorno i praktično znanje gimnastike i športa, da ima naobrazbu srednje ili ravne škole. da je regulisao vojnu obavezu. da je telesno sposoban.
Nastavnik primače honorar od 2000—2500 Din mesečno ako od države več ne pnma betiva. Ako od države primb prinadležnosti, onda honorar od 7000 Din godišnie.
Propisne molbe sa svim potrebnim dokumentima » opisu dosadanjeg lada na polju gimnastike i športa, shodno čl. 12 činovničkog Zakona, dostaviti.Komandantu Pomorske Vojne Akademije Dubrovnik II do najkasnije 15. avgusta 1927. godine.
Pomorska Voina Akademlia, Dubrovnik it.r
broj 3791 od 25. jula 1927. godine.
Prometni zavod zo premog u
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenab in
samo na debelo	samo na debel j
domaS in Inozemski, za domačo kurjavo in hufaatrtjske s vrhe
Premog,
Kovaški premog vseh visi
Koks, livamiški, plavžarski in plinski
Brikete.
prometni zavod za premog d. 8., £job!jaaa,
H IdoSIteva cesta St 13/1
J. Q._Curwood:	25 j
preganjana žena
Roman.
»Mislil sem, da bo imela Miss Grayeva veliko prtljage, in sem zato vzel s seboj še enega svojih ljudi z drugim vozom,« je povedal Blackton. »Dam mu listka, naj on poskrbi. Ni treba, da bi midva čakala.«
Preden sta se vrnila k vozu, je Aldous zadržal prijatelja.
»V brzojavki vam nisem mogel več povedati,« je rekel. »Da ni Miss Grayeva tako trudna in izmučena, bi prepustil poročanje njej. Prosim vas, dragi Blackton, recite gospe soprogi, da je prišla v Tete Jaune po zelo nevšečnem opravku. Poiskati hoče grob svojega... svojega ... bližnjega sorodnika — nič več in nič manj.«
»Oh, to mi je žal — zelo mi je žal,« je odvrnil Blackton in vrgel užigalico proč, ne da bi si bil zapalil smotko. »Opazil sem, da je nekam potrta. Dobro nama je došla, Aldous — dokler ostane v Tete Jaune, Morda poznam tistega sorodnika. Ako bi vam mogel fc- ako bi ji mogel v čem pomagati —«
»Umrl je, še preden so jeli graditi železnico,« je rekel Aldous. »Fitz Hugh mu je bilo ime. Old Donald in jaz jo hoČeva peljati k njegovemu grobu. Miss Grayeva je moja stara prijateljica,« je lagal pogumno. »O prvem svitu bi rada krenila na pot. Ali ne bo to vam in vaši gospe v preveliko nadlego?«
»Niti v najmanjšo ne,« je proglasil Blackton. »Najela sva si kitajskega kuharja, ki je bolj sova nego človeški stvor. Ali želite, da bi bil zajtrk pripravljen ob utirih zjutraj?«
»Izvrstno!«
Ko so se odpeljali, je podjetnik dejal:
»Vaše sporgčilo za Mac Donalda sem oddal, Iztaknil sem ga doli v goščavi. Neznansko se mu mudi, da bi govoril z vami. Rekel je, da ga ne bo na postajo, da morate vi priti k njemu. Zadnje čase se ogiblje vseh ljudi. To vam je čuden star pajek, ali ne?«
»Najnenavadnejši človek v vsem gorovju,« je pritrdil Aldous, »a če ga bliže spoznate, vam postane najljubši. Namenila sva se, da pojdeva skupaj na sever.«
To pot je bil Blackton tisti, ki je obstal in položil prijatelju roko na ramo. Nedaleč od njiju se je videl voz v luči postajne svetilike.
»Ali vam je stari Donald nedavno kaj pisal?« je vprašal.
»Ničesar mi ni pisal. Nekoč je dejal, da že dvajset let ni napisal pisma.«
Blackton je okleval.
»Tedaj niste ničesar zvedeli o njegovi nezgodi?«
Aldous je opazil čudni izraz podjetnikovega lica, ko si je prižigal smotko. Vznemirjen je stopil k njemu in ga je zgrabil za komolec.
»Kaj mislite s tem?«
»Obstrelili so ga. Po naključju sem bil pri dr. Bradyju, ko se je pozno zvečer privlekel k njemu. Doktor mu je izdrl svinčenko iz ramena. Rana ni bila opasna. Starec je prisegel, da se mu je pripetila nezgoda, in naju je prosil, naj ne poveva nikomur. In res sva molčala. Toda čudil sem se vendarle. Old Donald trdi, da je neoprezno ravnal s svojo lastno pištolo. Ugotovljeno pa ie, dragi Aldous — da je bil ustreljen od zadaj!«
»Vraga! Kaj pravite!«
»Ranjen je bil od zadaj. Nekaj je moralo oslabiti kroglo, preden ga je zadela. Drugače bi ga bila ubila.«
Aldous je nekaj časa z nemo osuplostjo strmel Blacktonu v obraz.
»Kdaj se je to zgodilo?« je vprašal.
hfarocdo, in> ura. dopise.. tLio£«,Jt, malih, oglasov, j t, poslat, na, Oglasru,ocU daUk -Jalra', Imbljasva,, VrtJiriLooa, TaL si.			Ujc nrurlojbisva, jt, vposla, iz abannm, z naročtlzm,,s^ otr st, oglasu nt. pru>bcuo Ctkovnt, račun, pošln*. hra. nilnzc« [jiibljasia.št n&4z
Aah, oglasi, ki, služijo v posr-txLoualnA m, rocyaL 14, nsxm<uv€. obcisLsloa,: vsaka, bas&da, ^o pas-. — Naj -manjši zrtasak Vin, PrUipjbisia, za, šifro Vin, j-.		Z&nUu«., do-puf<nran^a ul, oglasu trgovskima, ali rrduMJTuuuja značaja ■ vsaka bistsLas Vin, r-. — Naj-manjši zrusttk. Visi, to--. Vristojbuia, za, šifro Dm, 5--	
»Pred tremi dnevi. Od tistih dob nisem več videl starega Donalda, dokler ga nisem nocoj malone po naključju srečal zunaj v gozdu. Dal sem mu brzojavko, ki ste jo poslali zanj. Ko jo je pre-čital, sem mu pokazal tudi svojo. Nato je načečkal nekaj na košček pakirja, zložil listič in ga spel z ježevčevo bodiio. Nisem je izdrl, čeprav sem bil strašno radoveden. Evo pisanja.«
Tako govoreč je vzel iz žepa papir in ga ie pomolil Aldousu.
»Prečitam ga pozneje,« je rekel Aldous; »dami sta gotovo že v skrbeh, kje sva.«
Spravil je list v žep ter zahvalil Blacktona za trud, ki mu ga jc bil napravil s tem, da ga je poslal k Mac Donaldu. Ko je sedel na kozla, so se njegove oči srečale z Janinimi. Veselilo ga je, da se je spet obvladal. Ko je Blackton pognal, se mu je nasmehnila; v tem dražestnem drhtljaju njenih ustnic je bilo nekaj takega, da bi si bil najrajši domišljal, češ, prosi ga oproščenja, ker se preje ni imela dovolj v oblasti. Tudi njen- glas je zvenel zdaj boli prirodno, ko je govorila z Mrs. Blacktonovo. Debelušasta sin.ieoka ženica z jamicami in rusimi lasmi jo je bila že na prvj mah tako osvojila, da se je čutila v njeni družbi kakor doma. Mrs. Blacktonova se je sklonila k soprogu in mu je položila roko na ramo.
»Peljimo se, skozi mesto,« je nasvetovala; »pot nam zato ne bo veliko daljša in Miss Grayevo bo gotovo zanimalo videti našo glavno ulico. Strašno rada bi si ogledala medveda, ki si mi pripovedoval o njem,« je dodala.
Ta predlog je bil Aldousu na vso moč dobro došel. Uverjen je bil, da je Ouade po svoji in Culver Rannovi stari navadi že razširil o Jani nelepe vesti; zato je želel, da bi ne samo Ouadovi pristaši, ampak, če je le mogoče, vse tetejaunsko prebivalstvo videlo Jano v družbi Mrs. Blacktonove in njenega moža. V to je bila zdaj najlepša prilika, zakai nočni karneval se je že začenjal.
Morsko kopališče
Restaurant »Jugoslavija* — Aleksandrovo — na otoku Krku
Dnevna oskrba a hrano m posteljo 55 Din Informa. eije daje lastnik F. Kraljič 162
Rimske Toplice
Slovenija
Radioaktivno termalno fco pališče, itvrstno proti rev-mL išiasu. ženskim in živčnim boleznim Pension pred-sezone 60. glavne 80 Din Pojasnila daje direkcija
140
CfH+t
Vulkanlziram
TM Trste avtognme. kakor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam koleaa in motor}«. P. Skalar. Ljubljana, Bisuka Mata It	12
Avtomobili
B. 8. A motocikli, l veto vn o mani, za ture. TATRA AVTOMOBILI u
r kvaliteti in ca slabe eeste brezkonkurenčai. VSI REZERVNI DELI ta zgorajšnja vozila na (a-
'ogi.
DELAVNICE za v«a motorna vozila, strokov, njaako delo ln tolidne
rene.
GARAŽE redno na rax-
h^aftaifeMViS
Krajevne zastopnike
kateri so pri trgovcih spe-cerije dobro vpeljani, sprejmem za Maribor. Ljubljano. Ptuj, Novo mesto, Kočevje. Kamnik, Br žice. Ljutomer, Mursko Soboto in druga mosta, za obljubljen dobro idoč predmet. Oferte z referencami naslovti na: «Junir»er», Celje, predal 4.
22166
Trg. pomočnik
izučen. mlajši, ki je pravkar dovršil trgovski tečaj, išče službo takoj. — Ivan Marki, Zidani most št. 4.
22068
Deklica
stara 15 let, zmožna nemščine, išče Elužbo k otrokom. — Viki Suhadolnik, Ljubljana VTI.. Celovška c. št. 90.	22136
Službo sobarice
išče s 1. avgustom dekle pri boljši družini v Ljubljani. C%njene pismene ponudbe na oglt^ii oddelek <Jntra> pod .Sooarica 22».
22122
BENCIN u »esalke. tudi ponoči, po konkorepčni dnevni cent JUGO AVTO d. i o. a., Ljubljana, Dunajska c. 34. Telefon 2234. I7e
Avto Fiat
štiris°dežni, prodam za Din 15.000, motoT na bencin za mlatilnico, 3 HP. za 2600 Din in motorno kolo znamke .Torpedo* za 2500 Din. Josip Prusnik. Kamnik.
22106
Delavko
ki zna na Btroj šivati, iprejmem. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 22085
Vajenca
zanesljivega, sprejme za krznarsko stroko J. Wanek, krznarstvo, Sv. Petra c. 9.
22046
Sluzinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zgiase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11 20858
Kuharico
itvežbano za mofnata in mesnata jedila, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Kuharica 1S».	22118
Učenca
pridnega sprejme knjigovez-r.>a Fr. Lerh v Radovljici.
.22116
Brivskega
pomočnika
mlajšega in samostojnega, f prejme z oskrbo v hiši M. <Tjorin. salon za gospode in ti»me, Kamnik.	22167
Mehanika
mlajšega, nadarjenega in vojaščine prostega sprejmem takoj v specijelno obrt. Le r*sni intfresentje, ki^ veselje do mehanike v sp'ošn?m. naj pošljejo^ svoje ponudbe pod «Zanečljiv 80» na, oglasni oddelek <Jutra».
22180
Bivši trgovec
želi službe v trgovini s ko-lonijalni.m blagom. Verzi-ran je tudi v lesn trgovini. Cenjene ponudbe do 1. avgusta pod «Trgovec S2» na oglasni oddelek <Jutra».
22131
Gospodična
zmožna kavcije in vajena vsakega dela, bi šla rada za natakarico, kjer bi pomagala tudi v kuhinji. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.	22117
Šofer
izučen strojni ključavničar in strugar, želi službe. Naslov pove ogiasni oddelek «Jutra».	221G9
Šivilja
želi elužbo pomočnice začetnice. Naslov poslati na oglasni oddelek «Jutra> pod značko «Izučena». 22165
Vijolinski pouk
želim med počitnicami. — Pismene ponudbe z navedbo honorarja pod <Vijolinist» na oglasni oddelek cJutra* 22150
Nemščino in klavir
poučuje gospodična po 10 Din uro. Naslov pove ogl. oddelek <Jutra>. 22178

2 prodajal omari
stekleni proda J. Wanek, krznarstvo. Sv Petra c 9.
22044
Otroški voziček
dobro ohranjen, ponikljan in košek s stojalom poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. 22143
2 elektromotorja
dobro ohranjena, vrtilni tok 220,380 V, vsak za 3 HP. zamenjam za dobro ohranjen elektromotor, istosmer-ni, 300 V, 10 HP. Ugodno prodam nov električen
varilni aparat
fSchweissapparati 220 380 V Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod značko «Isto-smerni tok*.	22171
Motor
za vrtilni tok. 29 konjskih sil. 220:380 voltov. 50 pe-rijod, 1400 okretov. v najboljšem stanju, vsled povečanja obrata zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico .Jutra* r Mariboru pod značko .Industrija*.
22114
Drva
nrattove parketne odpadkt od žage ter mehka drva [ki nizki r.em dostavlja oa dom parna žag* V. Scag oettL Ljubljana, ta gorenj skim kolodvorjai
Vsakovrstnih krtač
in čopičev radi razprodaje proda po zelo nizki ceni Ivo Rebolj, Komenda. 22152
Ljutomersko vino
zajamčeno pristno, v večji vagonskih ali manjših množinah oddam po ugodnih cenah. Reflektanti se prosijo, da zahtevajo natančnejše podatke pod značko i«Lj. 500» na oglas, oddelek »Jutra*.	221^23
Kumarce
za vlaganje dobavlja vsaki množini vrtnarstvo Kočevar. Maribor, Koroška cesta 63.	22113
Vsakovrstno zlato
kupuje po oajvišjib een&lt
Cerne — juvelir
LJubljana Wotfova al 1 38
Srebrne krone
topu], m ulač* lobrc: f Ouiien Liubliana PrsSer lova sllft. 1
Moško kolo
dobro ohranjeno, k u m. Naslov v ogiasnem oddelku .Jutra*.	22083
Častniško sabljo
pešadijsko. kupim. Ponudbe z navedbo cene pod šifro .Sablja* na oglasni oddelek .Jutra*.	22075
Boljše pohištvo
novo, ali skoro novo kupim Ponudbe pod šifro .Jedilnica in spalnica* na oglas, oddelek .Jutra*. 22071
Brinjevo olje
kupuje drogerija A. Kane. Židovska ulica.	22145
Šivalni stroj
rabljen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
22138
Linoleum preproge
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro Linoleum*.	22148
Rabljene tračnice
cea 800 tek. met.. 7 kg te-žine, dobro ohranjene kupi Teodor Schillinger. Zagreb, Akademički trg br. 2.
22168
Lipovih hlodov
20—25 m! lepih zdravih, od 30 cm naprej, kupim. Plačam pri prejemu. Ponudbe z navedbo cene na otrlasni oddelek .Jutra* pod .Lipa* do 1. avgusta.	22177
Maline
kupuje Lovro Sebenik. Ljubljana — Knezova nlica 22154
Hiša
novopreurejena. sadni in zelenjadni vrt. 8 minut od kolodvora ugodno naprodaj. Ogleda se: Gmajna 20. Črnuče, pošta Jožica 21914
Majhno hišo
upim v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek .Jutra, poti značko .Solnčno in suho*.
22159
Prostovoljna javna dražba
hiše in zemljišča v Vižmar-jih št. 47 se vrši dne 31 julija na licu mesta ob 3, uri popoldne. Pojasnila da* je Andrej Kregar v Viž-marjih.	21941
Avtogaražo
z mehanično delavnico in majhnim stanovanjem odda takoj v najem Franc Gor-janc, Kranj.	21875
Dražba
31. julija prodam na prostovoljni dražbi močno zidano hišo s 3 obokanimi kletmi in posestvom, tik okrajne ceste med Laškim in Rim. Toplicami, nekdaj stara gostilna, kjer pa se koncesija lahko nazaj dobi. Pripravno za obrtnika ali vpokojenca.	22115
Pozor mlinarji!
Popolnoma nov valjčni mlin na prometnem kraju dam v najem ali po dogovoru za polovični zaslužek Ponudbe pod .Mlinarji* na ogl. oddelek .Jutra*. 22008
Skladišče
suho in svetlo, z dvemi okni. elektr. razsvetljavo in železnimi vrati, odda takoj J. Wanek, krznarstvo. Sv. Petra cesta 9	22045
Lokal
z izložbami in 2 skladiščema, pripraven za v6ako trgovino ali obrt, oddam v Ljubljani, na giavni cesti blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.
22155
Delavnico
svetlo in zračno. 13 X 6.5, pripravno za vsako obrt, skladišče oddam s 1. avgustom Cesta na Rožnik 19.
22175
Sobo z 2 posteljama
elektr razsvetljavo, poseb-uim vhodom in hrano po-eni oddam na Sv Jakoba rgu št 5	21651
2 pisarniški sobi
posebnim vhodom odda .Posest* na Miklošičevi c.
22034
Opremljeno sobo
lepo, parketirano. z elektr. razsvetljavo, klavir na razpolago, v sredini mesu oddam s 1. avgustom boljšemu gospodu. Na ogled dopoldan. Naslov pove oglas, oddelek .Jutra*. 22135
Sobo
oddam v Ilirski ulici 19/11. desno.	t 22134
Opremljeno sobo
čisto, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, z 2 posteljama oddam Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.	22124
Prazno sobo
bližini Podrožnika išče z 10. avgustom mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod
šifro .Neopretnljena soba*.
03].17
2 opremljeni sobi
s souporabo kuhinje oddam takoj po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	22133
Prostorno sobo
dedoma opremljeno, z uporabo kopalnice, elektrika i*» parkefi. blizu opere, po-t^ n Na r. doma oddam snHd-ii dami. event. rudj go.«jv»-Naslov v oglasnem oddelku cJatra*.	22173
Sostanovalko
sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek c Jutra*.
22132
Sobo z 2 posteljama
oddam za mesec avgust — tudi s celodnevno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*.	22130
» Sobo
z 2 posteljama in sobo za 1 osebo oddam Ulica na grad žfc. 7, pritličje. 22149
Sobo
zračno, solnčno in čisto, z lepim razgledom takoj oddam na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22156
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22157
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom g stopnic in elektr. razsvetljavo oddam. Pojasnila daje od 3. ure' popoldne dalje Zalo-kar, Florijanska ulica 31.
23158
Boljši gospod
išče majhno čedno sobico za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Cista* 22153
2 pisarniški sobi
oddam za avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22162
Za november
iščem 2 svetli pisarniški sobi v bližini sodišča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22163
Opremljeno sobo
svetlo in zračno, s posebnim vhodom oddam takoj v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
22160
Lepo sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam 2 ali 3 osebam Cesta na Rožnik 19. 22174
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo na le->em. zračnem in mirnem traju oddam stalnemu sta-novalcu, ev. tudi z dobro domačo hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro .Mirno in traino*.
22181
2 gdč. ali 2 gospoda
sprejmem takoj na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
22142

Stanovanje
sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba) Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Stanovanje 11».
22086
Stanovanje
1 sobo, 2 kabinetoma, kuhinjo. souporabo kopalnice in pralnice, vrtom, elektriko in vodovodom odda takoj ob Dunajski cesti na Brinju Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova c.
22151
Trgovec
32 let star, inteligenten, plemenita duša, v zakonu neusmiljeno varan, želi znanja z gospodično, event. vdovo ali ločenko v starosti do 30 let, inteligentno, lepo, z najplemenitejšimi duševnimi — srčnimi vrlinami in primernim kapitalom. Dopise s fotografijo, katero vrnem, na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Zarja življenja 32». 22035
Mlad hančni uradnik
Slovenec, želi dopisovati z ljubko Slovenko. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Beograd*.	22164
Znanja želim
z boljšim 40—55Ietnim gospodom v svrho ženitve. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod <Destinče».
22041
Amerikanec
40.let star, s 50.000 Din gotovine, išče vdovo, gospodično ali ločenko, ki ima pravico do kake obrti ali jo že izvršuje — v svrho skupnega deiovanja. Zeni-tev ni izključena. Ponudb6 na oglasni oddelek «Jutra» do 15. avgusta, poa značko »Amerikanec 50». Gre tudi na deželo.
Din 180
sem izgubila od Mathiana do Verovška. — Poštenega najditelja nagradi ogla-ni oddelek »Jutra». 22179
Dobro idoče podjetje
z zelo razširjenim delokrogom, v polnem obratu, išče v svrho zvišanja produkcije financirja s kapitalom od 50.000 Din naprej Kapital se obrestuje poleg tega pa odstopim dogovorjeni dd čistega dobička. — Osebno sodelovanje nepotrebno. Reflektiram le na kapitalno močne in solidne osebe. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani pod šifro »Kapital 217».	22125

Kratek klavir
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kratek*.
22119
Gramofon
izvanredna lesena konstrukcija z električno lučjo, lep glas, prodam ali zamenjam za dobro gitaro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22146
Srnjaček
3 mesece star, udomačen, naprodaj. Pojasnila v trgovini A. Zibert, Prešernova ulica.	22074
Srnico
mlado, udomačeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	22144
Prepeličar
nemški, enoletni, kratkodlak, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra».
22120
Kot družabnik
pristopim k solidnemu in dobičkanosnemu podjetju s 50—80 000 Din, odnosno posodim proti primernim ob-restim in deležu na dobičku Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Sigurnost 31» 22129
Nemških ovčarjev
5 pravih volčjh mladih psov ter leto staro psieo, jako dobro čuvajko proda I. Rebolj, p. Komenda. 22151
Dobrim ljudem
bi rada oddala za svojega 3 leta starega, čvrstega tn zdravega fantka. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Ubogi*.	22147
Kateri gospod
pošten in dobrosrčen bi sprejel mlado damo s triletno hčerko, veščo srbohrvaščine, francoščine nekaj nemščine, ki bi mo vestno opravljala vse gospodinjstvo. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod »Pošteno gospodinjstvo*.
22172
Originalne barve.
matrice (kože), voščeni papir za Gesietner cykiostil specijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri
—	" ~ Ljubljana, Selenburgova 6 1
Telefon št. 2980.
LUD. BARAGA,
8269
KONKURS.
Fabrlcl Sečera Državnog dobra Belje potreban je jedan
tehnički adiunkt i jedan hemičar
te se ovim razpisuie konkurs za popiinu tih mesta.
Uslovi za prijem su sledeči: da su diplomirani inže-njeri bemije, t j., da su položili drugi državni ispit, o čemu maiu podneti dokaza Reflekiant za mesto tebni"kog adjunkta mora podneti uverenje, da ie na manje dve godine v šio samostalno manipulacionu službu, a reflektant za mesto henrčara treba po mogučstvu da ima jedno godišnju oraksu u šečernoj industriji.
Reflektanti moraju da su podanici naše Kraljevine i da su neženjeni.
Uz podnašanje taksirane molbe imaju priložiti dokument po čl. 12 zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradianskog reda.
U molbi imam navesti uslove pod kojima bi stupili u lužbu, a molbe ima u uputiti na dalje do 15. avgusta o. g. na adresu: Direkciia Državnog dobra Belje - Kneževo (Ba-ranja). Nastup službe 1. septembra o. g.
Iz Direkcije Državnos dobra Belje
Kneževo (Baranja) br. 3^96 od 22. jula 1827. god.
8302
Hectai pogrebni uvod
MALINE
kupuje Lovro Sebenik Uu^liano
Knezova ulica (Sp Šiška)
V	globoki žalosti naz anjamo pretuino vest, da je naša predobra sestra, oziroma teta, gospa
Ivana Polšak
posestnica
danes, dne 27. t m. ob 1. uri pop., po dališ;, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere bosuvdano preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 29. julija 1.1. ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti Ulica na Grad štev. 7 na pokopališče k S/. Križu.
V	Ljubljani, dre 27. julia ly27.
Žalujoči ostali.
400 tek metrov
tračnic
rabjenir> 70 mm takoj kupim
Ponudbe pod .Dolom t" na oglasni oddeleK „Jutra".
ParR-sanaforii Schraeizerhof
GRAZ - VVFTZELSDORF
Za notranje in živčne tx>iezn. P<jsetMii oddelek za zdravlieni p Arteriosklerose
Projekt:
Resnega
dopisovanja
samnstoino in znač.ajno damo «šeli gospod enakih lastnosti. 30 let star uradnik v stalni službi. Fotografija, ki io Tmcm jn najstrožja diskretnost r-otr^j. Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod .Zaostali ptič* 22*715
Iščem stanova nie
2—3 sob, mirno, udobno, ne preveč oddaljeno od središča. za 1. september ali preje. Ponudbe pod cSeptem-ber» na upravo lista.
Županstvo občine Črna pri Prevaljah naznanja lem potom žalo-tno vtsL da je p em nul po dolgi, mučni bolem naš dolgoletni obonski odbornik bivši župan in geren', gospod
Frani Kruleč
v 54 leiu svoje shrosti.
Kot ve-te i in marljiv sodelavec v prd občine si je zasigural trajen spt-min.
Črna, dne 13. julija 1927.
Občinski zastop.
8297
UniBio dr. Josip Biro«. Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adoli Rib-okar. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskamarja Fran Jezeršek. Za inseratrd
deJ je odgovoren Alojzij Novak. Vi t Ljubljani.