Upravaištvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 — Tele t on št 3122. 3123, 3124 3125 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen, burgova ul. 3. - Tel 3492 m2492. Podru?nica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 — Telefon št 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Račum nri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11.S42 Praha čislo 7R ISO Wien št 105.241 Ljubljana, sobota 21« marca 1951 Cena ? Din Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40 - Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Nevarna smodnišnica" if Francoski listi o zatiranju Jugoslovenske narodne manjšine v Italiji — Opomin švicarskega lista Evropi Pariz, 20. marca M. Ob priliki včerajšnje katoliško-verske akcije v Jugoslaviji za versko svobodo Jugoslovenov v Italiji objavliajo francoski listi obširne članke, v katerih se bavijo s položajem jugoslovenske narodne manjšine pod Italijo. »0 u o t i d i e n« objavlja daljši članek pod naslovom »Fašizem proti verski svobodi« in zaključuje: Sporazum med Mu ss o I in i jem in Vatikanom ni zgrajen na solidnih temeljih, lateranska pogodba pa je bila sklenjena z različnimi nameni in cilji. Vedno bolj se kopičijo vzroki za »ločitev zakona« med Mussolmijem in Vatikanom, ki hočeta drug drugega nadkriHti v tolmačenju sklenjenih dogovorov. Pri vsem tem trpi največ jugoslovenska narodna manjšina, ki je izpostavljena najhujšemu preganjanju. Oropana je vseh pravic in fašizem vrši nasilje celo v cerkvi ter brani molitve v materinem jeziku. »V E r e N o u v e 11 e« se vprašuje, ali bo nova atmosfera, ki je zavladala po sklenitvi pomorskega sporazuma med Francijo in Italijo, vplivala na notranji položaj v Italiji. List meni. da bi bil Ze skrajni čas. da bi Italija prenehala preganjati iugoslovensko narodno manjšino v Julijski Krajini. Fašizem se mora zavedati posledic, ki lahko nastanejo ne samo za Italijo, marveč za vso Evropo, če ne bo prenehal s krutim zatiranjem narodnih manjšin. Curih, 20. marca. M. Pod naslovom »Nevarnost v Julijski Krajini« objavlja »Neue Ziiricher Zeitung« dolg članek, v katerem se bavi z razmerami, v katerih živi jugoslovenska narodna manjšina v Italiji. List naglaša. da se je izkazalo, da smatra fašizem lateranski sporazum za pripomoček, ki naj služi popolnemu iztrebljenju slovenskega jezika in pripomore do odstranitve slovenske duhovščine, ki je zadnja opora zatirane manjšine Učiteljstvo je fašizem že davno pregnal. Fašizem se ni ustavil niti pred cerkvenimi vrati, in fašistični agenti neovirano motijo slovensko bogoslužje. List citira nato celo vrsto znanih psovk, ki se jih poslužuje fašistični tisk. kadar piše o Jugoslove-nih in opozarja na to. da predstavlja Julijska Krajina najnevarnejšo smod-nišnico. kjer lahko vsak hip pride do eksplozije, ki je ne bo mogla preprečiti ne vlada tostran. ne vlada onstran meje. Fašizem se igra z ognjem. Evropa se mora zdramiti in preprečiti katastrofalen požar, ki lahko nastane iz tega. Nemški vojni proračun sprejet Socialni demokrati so se vzdržali glasovanja — Tudi krediti za vojne ladje odobreni — Minister Groner o razorožitvi sovalo proti dovolitvi. Državni zbor je nato odobril prej odložena poglavja v proračunu državnega prehranjevalnega ministra ter pričel nato debato o proračunu finančnega ministrstva. Berlin. 20. marca AA. Državni obrambni minister dr. Groner je v razpravi o proračunu svojega resora povzel besedo o vprašanju razorožitve. Govornik ie dejal, da hoče načrt razorožitve, kakor je bil predložen na zadnjem zasedanju Društva tiaro, dov v Ženevi, zaslepiti javnost o oboroževanju i« nesorazmerju vojaških si! med evropskimi državami Inozemstvo si ne bi smelo delati iluzije o tem. kakšne so posle, dice takega reševanja razorožitvenejra vprašanja. O vesteh, ki krožijo v inozemstvu o tajnem oboroževanju Nemčije, ie govornik dejal. _da jim ne verjamejo niti oni, kj jih razširjajo. Berlin, 20. marca. s. V državnem zboru se ie vršilo danes glasovanje o proračunu ministrstva državne brambe in o obroku za drugo nadomestno križarko. Socijalno - demokratski govorniki so med drugim izvajali, da bi značila odklonitev socijalnib demokratov pri tem glasovanju samo zmagoslaven povratek fašistov v državni zbor. To nado bo socijalno - demokratska frakcija prekrižala s tem, da se bo glasovanja vzdržala. Nato je bil komunistični predlog, naj ?e črta nadomestni gradbeni načrt, z 290 tj2 komunističnim glasovom odklonjen. Čttrti obrok za gradnjo križarke »A' je h'l dovoljen s 1S1 proti 71 glasovom, pri teiner se je 10S poslancev glasovanja vzdržalo. Prvi gradbeni obrok za novo oklopno križarko t>B« je bil dovoljen s 183 proti 72 glasovom, pri čemer se je 107 poslancev vzdržalo glasovanja. V obeli primerih ie nekaj socijalnib demokratov s komunisti gla- Vzrok italijanske letalske katastrofe nepojasnjen Trupel ponesrečenih letalcev, ki so padli v močvirje in se najbrž zadušili, še niso našli Rim. 20. marca. AA. Tragična smrt italijanskih letalcev Maddalene. Cecconija in Da Monta, ki so z letalom padli v morje in vtonili, je napravila na italijansko javnost silen utis. Listi so izšli s črnim robom. Letalo je eksplodiralo v zraku v bližini J.Iari-na de Pisa. Trupel ponesrečencev še niso našli. Rešilno akcijo vodi letalski minister P>albo. Vzrok katastrofe še ni dognan. Listi poudarjajo v svojih poročilih valike zasluge letalca Maddalena, ki je pred tremi leti odkril rdeči šator, kjer so živeli Kobile in lova riši po katastrofi zrakoplova s-Italia«. Tedaj si je Maddalena priboril svetovno slavo. Mussolini poudarja v brzojavki Balbu velike zasluge pokojnika za letalstvo ter omenja, da je bil eden najboljših italijanskih letalskih častnikov. Kini, 20. marca g. Vzroki letalske trage- dije pri Marini di Piza, katere žrtve so postali trije najboljši italijanski letalci Maddalena, Ceccom ln Dalmonte, bodo ostali najbrž za vedno tajni. Maloštevilni očividci, nekateri ribiči, vedo povedati le toliko, da so nenadoma slišali v zraku strašen pok, nekaj sekund pozneje .ia so videli padati iz višine posamezne dele letala. Razen tega so videli padati neko telo s padalom. To je bil najbrž podpolkovnik Maddalena, ki je padel na močvirnata tla in se zadušil. Slišati je bilo nekaj smrtnih vzdihov, vendar ni bilo mogoče priskočiti na pomoč. Precej gotovo je tudi da sta se tudi" oba ostala letalca, če nista bila mrtva že pri eksploziji, zadušila v močvirju, kjer so našli povsod razne dele razbitega letala. Oblastva so odredila vojaške oddelke, ki preiskujejo močvirje, da bodo našli trupla. Kancelar Miiller na smrtni postelji Berlin, 20. marca. AA. Zdravstveno stanje bivšega drž. kanclerja Miillerja se je poslabšalo. Transfuzija krvi ni uspela. Bolnikovo stanje je brezupno. Velik požar v Rimu Rim, 20. marca. g. V pretekli noči je jiogorela velika stearinska tovarna De Bo* nia. Požar se je zaradi viharja zelo naglo širil in je v kratkem zajel vsa tovarniška poslopja. Stvarna škoda je zelo visoka. Človeških žrtev ni bilo. Pri Iokaliziranju požara je bilo 8 gasilcev ranjenih Hud potres v Grčiji Atene. 20. marca. AA. V Severni Ma-cedoniii so zabeležili danes silen potres, ki je popolnoma porušil vasi Famu in Gumenica. Podrobnosti o katastrofi še m. 7*l*7m<*ke nesrpre Napulj, 20. marca. s. Iz Foggie prihaja* joči brzovlak je pri uvozu v napuljsko po* stajo zaradi napačno postavljene kretnice zavozil na stranski tir, kjer je zadel v ne* ko lokomotivo za premikanje. Pri trčenju je bilo 20 oseb vlakovnega osobja in pot* nikov več ali manj hudo poškodovanih. Pariz, 20. marca AA. V bližini Etampesa se je zgodila snoči velika železniška nesreča. Ekspresni vlak na progi Pariz—Bor-deaux je skočil s tira. Nesreča ie zahtevala skupno 11 smrtnih žrtev. Nad 20 potnikov je hudo ranienih. Nesrečo ie zakrivil uradnik postaje, ker je napačno prestavil kretnico. Komunističen napad na i^roško noslamštvo v Pragi Praga, 20. marca. h. Sinoči so vrgli ne* znani storilci v poslopje nemškega posla* ništva v Pragi več kosov železa zavite v papir z napisi: »Doli z nemško fašistično vlado!« Atentatorji so razbili več šip na šestih oknih. Nemškega poslanika ni bilo v^ poslopju, ker je trenutno v Berlinu. Nemška brezžična postaja je ta dogodek razširila po vsej Evropi, dasi je očividno da so ga zakrivili nemški komunisti. Sli« čen atentat je bil izvršen skoraj istočasno tudi na poslopje konzulata v Libavi. kjer so napadalci tudi razbili nekaj šip Po stenah poslopja so zapustili razne komu« nistične napise. Praška policija je uvedla preiskavo, ki pa dosedaj še ni imela uspeha. Češkoslovaški zunanji minister Beneš se je pri nemškem poslaništvu opravičil. Zračni avtobusi Berlin. 20. marca. AA. V kratkem bodo med Kolnom in Frankfurtom vpeljani zračni avtobusi. Leteli bodo vsako uro in bodo lahko prenašali 12 oseb Poleti bo uveden zračni promet med Berlinom in Šanghajem. Potovanje bo trajalo 5 dni. Tornado v Oklahami Newyork, 20. marca. g. Iz Clintona v državi Oklahama poročajo: Vso državo Oklahama je te dni zajel strašen tornado, ki je povzročil ogromno škodo. Povsod, kjer je divjal vihar, je zapustil sledove velikega razdejanja Po dosedanjih vesteh je bilo tudi 9 oseb ubitih in 14 ranienih. Posebno močno je divjal vihar v zapadnih delih države, kjer je tudi škoda najoibčut« nejša. GOSPODARSKA ZDRUŽITEV AVSTRIJE IN NEMČIJE Ob Curtiusovem obisku na Dunaju sklenjeni dogovor je zdaj izdelan v podrobnostih in bo prihodnje dni objavljen Berlin, 20. marca g Gospodarski dogovori med Berlinom in Dunajem zaposlujejo od včeraj zelo živahno vse diplomatske in politične kroge. Že za jutri pričakujejo, da bo istočasno na Dunaju in v Berlinu objavljena pogodba, ki so jo dogovorili v načelu ob obisku zunanjega ministra dr. Curti-usa in nato v podrobnostih v obeh vladali. Po neuspelih carinskih razgovorih v Ženevi so se v Berlinu odločili, da bodo z dogovorom z Avstrijo prehiteli evropsko konferenco, ki se bo pričela dne 24. t. m. v Parizu. Uradna mesta označujejo dunajski sporazum kot prvi korak za uresničenje Briandovega regionalnega evropskega sistema. Pri določitvi podrobnosti so v Berlinu in na Dunaju skrbno računali z določbami mirovnih pogodb, tako da v tem pogledu ne bo mogel nihče ugovarjati. V političnih krogih zatrjujejo, da bo- sta avstrijska in nemška vlada izdali v torek evropskim vladam poziv, naj se spričo gospodarskega položaja v Evropi pridružijo vseevropski carinski uniji. Poziv bo med drugim naglašal, da sta Nemčija in Avstrija pripravljeni ustvariti carinsko unijo, h kateri bi imele dostop vse evropske države. Dunaj, 20. marca s. Podkancelar dr. Schober je danes poročal o svojih razgovorih z nemškim zunanjim ministrom dr Curtiusom, o čemer pa je bil izdan le zelo skromen komunike Berlinski 3>Vorwartsc izjavlja sedaj, da lahko potrdi vse vesti, po katerih so upravičene nade. da bo prišlo v skorajšnji bodočnosti do gospodarske združitve ined Avstrijo iu Nemčijo. Pot do te združitve je sporazumno določena. List pripominja. da je treba pri tem strogo ločiti vprašanje carinske unije in trgovsko-politieni sistem pokrajinskih preferenč-nili pogodb Carinska unija bi ne pomenila za vladajoči sistem trgovskih pogodb nikakih nepremostljivih ovir. dočim bi lahko sistem preferenčnih ugodnosti izzval v Evropi trgovinsko-politično zmedo ter dosegel ravno nasprotno, kar naj bi bil namen srednjeevropske gospodarske združitve. »Neue Freie Presse« poroča baje vz avtentičnega vira, da bo že v prihodnjih dneh med Nemčijo in Avstrijo zaključena prva regionalna pogodba s pridržkom, da bodo nanjo pristale države, ki uživajo po sklenjenih pogodbah največje ugodnosti. Pristop bo prost vsem državam ter bo pogodba že v torek uradno objavljena. Berlin, 20. marca s. Po neuspehu ženevskih gospodarskih pogajanj, ki so obrezuspešila uveljavljenja carinske konvencije, prevladuje v tukajšnjih političnih krogih naziranje, da pred jesenjo ni misliti na obnovo pogajanj o carinski konvenciji. Splošno se sklepa, da bo Anglija, ki je v glavnem zakrivila neuspeh konference, do tedaj iz-premenila svoje gospodarsko-politično stališče. Zahteve naše lesne industrije Resolucija zastopnikov lesne industrije z ankete o lesni krizi bvograd, 20. marca AA. Predstavniki lesnt .ndustrije, ki so prisostvovali anketi v ministrstvu za gozdove in rudnike 2. in 3 marca t. 1. so danes izročili ministru za šume in rude resolucijo, v kateri so stavili svoie predloge za rešitev kr.ze v gozdni in le sni industriji. Resolucija navaja med drugimi: , . Anketa dne 2. in 3. marci t. 1. le na osno- vi referatov sprejela soglasno mnenje, da je za izhod iz krize potrebno podvzeti med drugimi tele ukrepe: . Z lesom naj se preskrbe one srednje žage, po se Dno ene, ki predelujejo trdi les ker je baš ta del industrije ostal najbolj zanemarjen. Vse licitacije lirastovine. bukovine in druge trdega lesa naj se razpišejo v mesecih a\gustu, septembru in oktobru. Pri hrastovih gozdovih naj se odredi izdelava tehničnih p.odaktov, da se onemogoči izdelava gorivega lesa po kupcu gozda. Za časa trajanja krize naj se ustavi vsa. ko delo državnih gozdnih uprav v lastni re-žiii. da ne bi bilo konkurence državnih podjetij m podjetij samoupravnih teles, ker to še boli zadene že itak težko stanje lesne industrije. . , ... , Naj se dovoli redukcija gozdnih taks na podlagi rovoredigiranih pogodb, računajoč od dneva dospevania in odplačevanje ta.vs za časa krize v 10 mesečnih obrokih. Vsote, plačane v fond za pogozdovanje, nai se uporabijo v prvj vrsti za ona zem-liišča, za katera se piačaio. da ne bi padel odii iz Kakršnihkoli vzrokov na industrijo Država naj naroča svoje potrebščine samo rednim potom, ki je predviden v zakonu. in sicer na iavn h oiertalnih licitacijah. Anketa je dognala, da danes veljavni visoki žeiezniški stransportni stroški, ki so neznatneiši del celokupnih stroškov lesne i«dustnie, zaradi stalnega padanja izvoza im cen lesnih predmetov slabšajO) položaj naše lesne industrije na inozemskih tržiščih. Ker ne ustrezajo današnjim razmeram. Z*to ie nujno potrebno, da vlada izda tarifno-politične uspešne ukrepe, ki se lahko izvedbo samo v okviru naše avtonomne železniške tarife. Zato predlagamo, naj kraljevska vlada preštudira tele tarifne predloge: 1 Da se v izjemni tarifi št. 5. za dova-žanie hlodov na žage namestu tarife 22. vstavi št 23 lokalne tarife in ukinejo obstoječe omejitvene klavzule te tarife na daljavo 250 km, in da se ta tarifa razširi tudi na tovarne za predelovanje suhega lesa. parketov. jermenic. letev, in sodov in impregnrranega lesa. 2 Za izvoz jamskega lesa po i. 6 naj se namestu dosedanjih postavk 20 in 21 vzame postavka 24 lokalne tarife, v pristaniški ta-riti pa nai se namestu postavk 2S in 29 odnosno 31 vzameta postavki 32 in 34. 3. Za izvoz železniških pragov (T. 6 in 7) naj se uporabljata namesto postavk 21 in 23' postavki 24 in 25 lokalne tarife, v pristaniški tarifi pa namestu 29 in 30 postavka 32 odnosno 34 pristaniške tarife 4 a) Da se izvoz rezanega lesa po izjemni tarifi 8 vzame namesto postavke 29 voz-ninska postavka 31, v pristaniškem prometu pa naj se uporablja postavka 40 pristaniške tarife Obenem naj se namesto izjemne tarife 2 vzame lokalna tarifa, namestu vozninske postavke 38 pa postavka lokalne tarife. . b) Da se omogoči plasman lesa za kurjavo in domačega lesnega oglja, naj se povi-šaio tarife za koks ter ostale postavke ln odredbe za domača metalurgična podjetja. 5. Da se za izvoz lesnega oglja namesto vozarkiske postavke 24 vzame postavka 25 in da se črta odredba, s katero se lesno ogl-je uvršča v spisek predmetov, ki jih železnica sme voziti v odprtih vagonih. Prav tako nai se za jamski les (izvzemš' tarifo 7) uporablja namesto postavke 24 vozuinska postavka 26 lokalne tarife, za izvoz na pristaniška tarifa z uporabo postavke 35. 7 a) Da se zniža zakttnnfna za železniška skladišča 'n v pristamšVh postajah in da se obenem regulira vprašanje teh zakupnin na Sušaku. b) da se razširi luka na Sušaku z zgraditvijo luke v Martinščici. c) Da se revidira višina lokalne tarife za skladišča v lukah in na rečnih postajah. Na prihodnj' anketi naj se razpravlja tn sklepa c teh prometnih potrebah: 1. Da se kaj ukrene proti pomanjkanju vagonov in za enakopravno dostavo interesentom. 2. Da se uvede kreditiranje na tak način, da se namesto deponiranja denarnih zneskov deponirajo lahko tudi vrednostni papirji ali garancijska pisma. 3. Da se oosveti pažnja tesni zvezi med paroplomilimi družbami z Levanto s pode-litviio državne subvencije in da se uvedejo kombinirane železniško-pomorske tarife, ki bi veljale za naše izvozniške luke. Nadalje predlagajo, da se lesnim industrijam pri odmerjanju temeljnega cJfcvka po ČL 86 in zakonu o neposrednem davku odmerja ta davek ne glede na to, na kak način te družbe prodajajo svoie proizvode. S pravilnikom naj se regulira vprašanje podružnic v smislu § 88 zakona o neposredni« davkih in da se ugotovi, da imajo samo protokolirane podružnice in tovarne pravico do tangentiranja. med tem ko gozdne naprave in skladišča ne pridejo v poštev kot podružnice ker jim manjka značaj samostojne gospodarske sposobnosti, sai so prehodnega značaja. ... Banovinam naj se prepove odmerjanje taks na lesna industrijska podjetja kakor n pr za sekanje gozdov, ker se tako obre-meniiiieio druge gospodarske panoge. Komunalnim samoupravam m banovinam naj se priporoči, da pavšal.rajo samoupravne in banovinske doklade za vec tet naprej, da bi gozdue industrije mogle računati vnaprej s stalno doklado, doeim naj se ne dovoli draženje proizvodov samoupravnim oblastvom s kaldrmino al-i mo-starino, ker gre za proizvode, ki posamič nimajo velike vrednosti. Davčni zaostanki do vštetega leta 1928 naj se odpišejo, ker so že všteti v zneskih, ki se danes ne morejo več prenesti in bi njih plačevanje privedlo do upropaščeuja posameznih podjetij. Nadalje naj se revidirajo določbe o izrednem izkoriščanju cest in o višinah odškodnin v to svrho. Treba je izdati navodila državnim organom o pravilnem tolmačenju zakonov, da ne pride do krivega tolmačenja glede višine in svrhe prispevkov ln da se plačani prispevki pobirajo v resnici za popravila omenjenih cest čimprej naj se uvede socialno zavarovanje v smeri znižanja previsokih tarif in razširi na ostale oblike zavarovanja, dokler traja kriza Nova klasifikacija za nezgodno zavarovanje pomeni znatno zvišanje sedanjih bremen Zato se naj izvajanje odgodi, dokler traja kriza. Na podlagi vsega tega smatra anketa za važno, da se ti ukrepi izvedejo po kraljevski vladi po sistematičnem načrtu. V to svrho naj se 1) čimprej organizira v zmislu čl. 125 zakona o gozdni industriji gozdni svet, v katerem bi baJo treba zagotoviti zastopnikom industrije in lesnim trgovcem kot posestnikom gozdov primerno zastopstvo po važnosti te panoge gospodarstva; 2) da naša država z vsemi sredstvi, ki jih ima na razjiolago, pobija ruski dumping in popolnoma prepove uvoz ruskih proizvodov; 3) da se v zakon o likvidaciji agrarne reforme v severnih krajih naše države ne vstavijo odredbe o gozdnih posestvih in da se nujno revidira čl. 186 zakona o gozdovih, ki bo jamčil nemoteno zasebno lastnino gozdov vseh lastniikov brez razlike, in da se črta prepoved odtujitve in obremenitve; 4) da se doseže zgraditev lesenih hiš za kolon »ste in s tem povzdigne poraba lesa v državi; 5) da se revidira zakon o držaivnem računovodstvu v smeri ukinienia tistih odredb, ki prenrečuiejo potrebno elastičnost, zlasti pri državnih nabavah. Diplomatska imenovanja Beograd, 20. marca AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil imenovan za stalnega delegata pri Društvu narodov v Ženevi dr. Kija Šumenkovič, izredni poslanik m opol-nomočeni minister v Bernu. Za tajnika pri poslaništvu v Bukarešti je imenovan Nikola Naduč. tajnik zunanjega ministrstva. Nadalje sta imenovana dr. Milan' Milojevič izredni nosianik v Bruslju za izrednega poslanika v Bernu in Petar Pešič. izredni poslanik na razpoloženju za izrednega poslanika v Bruslju. Volitve rudarskih zaupnikov Beograd, 20. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike je na osnovi člena 3., točke 12. zakona o vrhovni državni upravi sklenil, da se vršijo volitve v vseh rudarskih in topiiniških podjetjih, ki so pod nadzorstvom ministrstva za šume in rude. Volitve se vršijo med osebami, zaposlenimi v teh podjetjih do navodilih za molitve za rudarske nameščence - zaupnike v toku marca 111 aprila t. L V kolikor ne pride do sporazuma med rudarji in nameščenci na eni in delodajalci na drugi strani, se vršijo volitve po odd. 8 do 11 omenjenih navodiL Mandati poverjenikov in njihovih namestnikov, katerih rok poteče decembra 1930, prenehajo veljati. Od tega sklepa so izvzeta rudarska podjetja, ki delujejo na zadružni osnovi po zakonu iz leta 181X>. Pilotska šola v Beogradu Beograd, 20. marca. č. Udruženje rezerv, nih avij#tikov je otvorilo pilotsko šolo ter objavilo pogoje poučevanja. Šolnina bo znašala za pouk pilotaže 12.000 Din ter se bo plačevala v obrokih po 3000 Din me« sečno. Šola bo trajala normalno 4 mesece, po sposobnosti kandidatov pa eventuelno tudi manj. Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let niti starejši od 35 let ter morajo biti popolnoma zdravi. Po dovršeni p-ilot* ski šola bodo dobili diplome pilotov za turizem po zakonu o zrakoplovstvu. Kan* d i dati morajo biti državljani Jugoslavile. Kdor še ni odslužil kadrskega roka, bo služil v zrakoplovstvu. Poplave pojenjavaio Nova Gradiška, 20. marca. č. Sava ne narašča več, pravtako ne Una, temveč sa» mo še reka Vrbas. Zelo nevaren je po« ložaj v Davoru. Od Jasenovca do Davo* ra je poplavljena zemlja v širini 8 — 10 km ter v daljavi 65 km. Tu je zalitih 10 vasi. V novogradiškem srezu je poplavlja nih 25.000 juter zemlje, od katerih je po* sejanih s pšenico 700 juter. Prod na Savi. 20. marca. č. Višina Save je danes 802 cm nad normalo. t i. 2 cm manj kakor včeraj. Sremska Mitrovica, 20. marca. č. Počas* no padanje Save in njenih pritokov daje težko prizadetemu prebivalstvu nado, da je glavna nevarnost poplave že minula. Vkljub temu pa je vse budno na straži za primer, da bi voda izipodjedla nasipe. Banska uprava v Sarajevu je poslala 10.000 Din, Rdeči križ pa 5000 Din za najnujnej« šo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Vče* raj je odnesla voda iz Mitrovice znatno količino lesa. Okoli vasi Davor je popla« vila voda 2500 juter zemlje, okoli vasi Pra* va pa 1800 juter, od teh 900 juter pose janih s pšenico. Zasačeni tihotapci v Zagrebu Zagreb, 20. marca č. Organi zagrebške policije so aretirali nekega Ivana Janko-viča, ki se je gibal na glavnem kolodvoru z dvema sumljivima zavitkoma. Pri preiskavi so našli v zavitkih namizne prte, vezene z umetno svilo. Aretiranec je izpovedal. da je blago dobil od pipničarja hotela »Palače«. Ko so stražniki tudi tega prijeli, je priznal, da je nosil njegov sin Marjan Grubešič z Reke na Sušak novo blago ter ga izročal svojemu očetu v Zagrebu. Jankoviča in Grubešiča so danes izročili iz policijskih zaporov carinskim orgranom ter jima pridružili še nekeea Safeta Kuno-šiča, na čigar naslov je tudi prihajalo blago s Sušaka. ženevski fiasko Ljubljana, 19. marca Po vesteh iz Ženeve se je ponovni poizkus uveljavljenja mednarodne ir govinske konvencije izjalovil. Niso še znane vse podrobnosti, ki so dovedle do neuspeha, vendar se je treba bati, da je s tem doživela tudi ideja gospodarske Panevrope težak udarec, saj so mednarodno trgovinsko konvencijo vedno označevali kot prvi praktični korak na poti k gospodarski združitvi evropskih držav. Akcija za evropsko carinsko premirje, ki je pred dobrim letom dobila s konferenco v Ženevi konkretne oblike, je po prvotnih velikih pričakovanjih, upih in nadah prinesla že precej razočaranja Že z napovednjo akcije in sklicanjem prve konference v februarju lanskega leta so inicijatorji ideje dosegli baš nasprotno kar so si želeli. Sklicanje te konference je namreč v številnih državah dalo pobudo za novo protekcionistično gibanje Zlasti nekatere srednjeevropske države so smatrale za potrebno v naglici povišati številne zaščitne carine, da se zavarujejo še preden pride do eventualnega carinskega premirja Po pettedenskih zamotanih in težavnih pogajanjih je ta konferenca lani baš ob tem času (24 marca) sklenila skromno trgovinsko konvencijo za stabilizacijo trgovinskih pogodb Prvotni načrt konvencije, izdelek od ekonomskega komiteja Društva narodov, je določal, da se države obvežejo, da za dobo 2 do 3 let ne bodo zvišale carin Kakor je bilo pričakovati, so se takoj pokazale nepremostljive težave. Pridržki, ki so jih stavile razne države glede posameznih carin, ki naj bi bile izvzete iz prepovedi povišanja, so povzročili, da je ta konvencija propadla že pred njenim rojstvom. V tej situaciji je bil pozdravljen odrešilni predlog, da se sklene konvencija za delno stabilizacijo evropskih, večinoma kratkoročnih trgovinskih pogodb Sklenjena je bila tako zvana »trgovinska konvencija«, ki določa, da so za dobo njene veljavnosti neodpovedljive 'obstoječe trgovinske pogodbe. Ta temeljna obveza, ki seveda ne izključuje povišanja carin, naj bi ustvarila podlago nova meddržavna pogajanja v mirnejši atmosferi. Povišanja v pogodbah vezanih carin naj bi bila mogoča le s pristankom druge pogodbene države brez nevarnosti za nadaljnjo veljavnost pogodbe. Države, ki še vodijo politiko vef ali manj svobodne trgovine, pa se v konvenciji obvežejo, da ne bodo uvajale nobenih novih zaščitnih carin. To konvencijo je lani podpisalo 26 držav. Navzlic temu, da je bil rok za ratifikacijo ponovno podaljšan in da se je z vprašanjem uveljavljenja bavila že druga carinska konferenca v lanskem novembru, je do pričetka sedanje tretje konference izvršila ratifikacijo od strani Francije, Nemčije in Češkoslovaške še vedno v parlamentarnem postopanju. Da se situacija razčisti in po možnosti pospeši ratifikacija in uveljavljenje trgovinske konvencije se je pred tednom dni sestala v Ženevi že tretja carinska konferenca Že naprej je bilo jasno, da tudi ta konferenca ne bo rodila prida sadov, vendar pa so mnogi upali, da bo storila vsaj korak naprej Zlasti konferenčni predsednik Colijn je storil vse. da doseže kompromis in pridobi one države ki so konvencijo že ratificirale, vsaj za kratko poskusno uveljavljenje konv-pncije Kakor znano, so ostala ta prizadevanja brez uspeha Kaj bo sledilo temu ženevskemu fia-sku, še ni piav jasno Colijn je že v svojem otvoritvenem govoru slikal posledice neuspeha v sila temni luči. češ. da bo izbruhnil nov val protekcioni-stičnih carinskih povi«knv in da ho prišlo do novih odpovedi trgovinskih pogodb z vsemi usodnimi konsekven-cami za mednarodno trgovino Taka nevarnost res obstoja, vendar ne toliko v okviru Srednje Evrope kakor na Zapadu Rastoče število angleških ekonomistov opušča pod vplivom obstoječih razme- tradicionalne ideje svobodne trgovine Temu se tudi ni ju in jugoslovenskemu episkopatu za to ple« r.ienito gest.o, ki je tako globoko odjeknila v srcih vseh nas. Nadalje je župan omenjal potresno kata« strofo v Južn Srbiji, ki je izzvala globoko sočutje tudi v naših krajih, in sporočil da je izrazil sožalje mestne občine b nu var« darske banovine Župan je prejel nujni predlog obč. svet. Ivana Tavčarja, naj mestna občina ljubljansk dovoli za p,o« tresne žrtve 25.000 Din, ki naj se izroče ba« nu vardtarske banovine. Ker gre pr tem za manifestačni izraz sočutja z našimi ro« j "ki ob Vardarju, je odredil župan prot' običaju, da se ta predlog postavi takoj na dnevni red. Po kratki utemeljitvi predla« gatelja obč. svet. Tavčarja ie bil predlog soglasno sprejet. Gospodarski položaj ljubljanske občine Žup n je nato takoj prešel na dnevn red: poročilo finančnega odseka o občin* skem proračunu za 1. 1931. Načelnik finanč= nega odseka je uvedel razpravo s skoro poldrugournim, temeljitim in pieglednim ekspozeiem, v katerem je izvajal: Proračun redne občinske uprave izkazu« je potrebščin 50^90.868 Din, pokritja 49,494.199 Din in primanjkljaja 1,096.669 Din. Primanjkljaj bo pokrit z višjimi do« hodki iz občinskih davščin. Redni prora« čun je za 2 milijona višji od lanskega, to pa zaradi višjega izdatka za državno po* licijo :n zaradi anuitet za nova posojila. Proračun izrednih gradbenih del izkazu« je potrebščin 46,445.702 Din, v kar je vštet tudi kalderminski fond v znesku 23,820.374 Din Proračuni vseh mestnih podjetij (klavni« ce, vodovoda, elektrarne, plinarne pogreb« nega zavoda, zastavljalnice in priprege) izkazujejo potrebščin 31.050 294 Din K te« mu prideta še proračuna obligacijskega in gr -dbenega posoiila in meščanske imovine. Celokupna potrebščina vseh občinskih proračunov za l 192 i znaša 134.504.232 Din Županstvo ie z letošnrm letom izvedlo reforme magistratne uprave ki se je že v prvih mesecih dobro obnesla. Notranja administracija je poenostavi jes na. reševanje aktov je ekspeditivnejše in odgovornost za uradovanje točneiša Na preureditvi mestne uprave se dela še na« prej in bo ena prvih nalog, da se tudi sta« tu ti mestnih podjetij urede tako. da bo gospodiiffco vodstvo prožnejše Pripravljena je tudi nova službena prag« matika za mestne uslužbence. Vi bo že na eni nrihodnrh sej uveliavtjena. Nov' občinsV' proračun ne upošteva le* tos či. 85 naredbe o občinski trošarini, no Katerem bi se imele izplačati dohodarstve« nim uslužbencem posebne nagrade za po« hiranje trošarine, pač pa je finančni od« sek osvojil stališče, da bi bilo veliko bolj pravično, če se uvede za uslužbence ne« deljski počitek, ki ga doslej niso bih de* 'ežni V povojni dobi je mestna občina zgra« dila iz svojih sredstev 96 stanovanjskih hiš za 62 milijonov dinarjev. Vseh mestnih poslopij in objektov je 177 in stanuje v njih 1062 strank s 5216 družinskimi člani. Vsak enajsti prebivalec ljubljanskega me> sta stanuje v mestni hiši Pomanjkanje stanovanj je v Ljubljani še vedno precej veliko in primanjkuje silno zlasti malih stanovanj za zmerno najemnino Mestna občina je podpirala tudi privatno inicija* tivo za zgradbo stanovanjskih hiš z garan« cijami za stavbne kredite in z odstopom mestnega sveta Skupno ie doslej občina garantirala za stanovanjske najemnine 22,910.0n0 Din Za ceste, mostove, kanale in javne nasade je za redno vzdrževanje določen v proračunu znesek 9.S16.312 Din Glavna dela pa bo izvršila občina iz in* vesticijskih posojil ki so izkazana v izred« nem proračunu V 1 1931 se bosta zgra« dila zbiralna kanala za Šiško na Vrlharje« vi cesti in Pokooališki ulici in za Rožno dolino po Glinški ulici Tla.kova.nie cest se bo izvedlo predvsem v okviru kalder* minskega fonda ki ima v načrtv tlakova« nie Vilharjeve Smartinske Masarvkove Resljeve, Celovške Gosoosvetske Blei« \veisove in severnega dela Dunajske ceste Letos se bodo zgradili železobetonsk' most pred Trnovsko cerkvijo železobetociski propust čez Volarjev jarek železobeton« ske brvi čez Ljubljanico v Ribji uPci čez Ljubljanico na Poljanah in rez Orubarjev prekop v podališku Streliške ulce. Za regulacijska dela Lhiblianice je določen v prvi et3pi gradbenih del šest« milijonski program h kateremu prispeva mestna občina 2 milijona, država 2 mili« tona. ostalo pa banovina in barjansk' in« reresenti Nadalini program za regulacijo Ljubljanice ie že izdelan ter je tudi za prihodnji proračun zagotovljena državna subvencija v zneski 2 milijonov dinarjev. — Da se posneši ureditev kolodvora, je občina v sporazumu s prometnim min » strstvom votiral 150 000 Din za razpis na« tečaja za načrte. Občina je v razgovoru z merodajnimi faktorji dobila zagotovila, da se Kodo V7 državnih sredstev zgr dila vsa potrebna pos'o>pja za aerodrom dočm bi mestna občina preskrbela potreben svet Če se upoštevajo potrebščine občinskega proračuna iz poglavja soci lnega 'n zdr-v stvenega skrbstva, dobimo vsoto 5.700.000 dinarjev, ki jih izda mestna občina za socialno skrbstvo na leto. Če se prišteje še 1.300 000 Din jih odplačuje mestn občina za obres^ova-nje mestnih hiš. kar ie za omiljen je stano* vaniske bede gobove znatnega socifTnega polena izda občina na 'e+n de;«nsVo 7 mili ionov" d?n"r?ev za sorialno-sVbstvene namene 10"? Din na vsakega li'ibl'"ansl-e-Hst Znižane so zlesti postavke za piliedelsk" pridelke ki so povprečna obdavčen l-omni z 1.6 odst., tako da trošarna ne more kvarno vnliv ti na cene živlien«kih potrebščin. Pobiranje gost-šč;ne je b;V> še za letos dovoljeno, a se bo s 1 ianuar-ru svMPtra poroda ie one svetnik Tavčar nnudpri"' da pomeni deba sedanje nnrave V rSTvnit« T IflhllSIIC, Ver se od potresne dobe še ni razvrata v »->Vr> nanJ"*r> tp^rvii VaVor zfdnia tr; let-1 To ie nrp^vcpm T-»c'itjra ^ložne^*' dela v bs:nsV*»Tn evpfii Tr. vr":»»rr»no ie rO- nanre^oV vsen* nVir^nsVem fl^srw>dar. ctvii ter i?«tv?rfo vrednote, k« bodo train" raznrav* Stvarni eksppze g Tavčar ia ie bil spreiet in nagrajen s sološnim odobrava"''m na* kar ie župan otvoril debato o predloženem proračunu. Prv? govornik 'e bil obč svet. Frelih. ki je govoril o gospodarski krzi. z radi ka« tere skrbe vse oblasti, da omeie kolikor mogoče svoje stroške S tega stališča ie predloženi proračun mnogo prevelik Obrt« nik, ki iima 10000 Din domkov na leto. bo plača1 vseh davščin 2^02 D-'n ali 26 od. stotkov. trgovec s 30000 Dm dfhodVov na 8750 Din Hi 29 odst. Hišni posestnik bo plačal v namgodnp;šem primeru 35 odst lahko pa tud; 40 odst Proračun je bil tud1' prekatno pred'ofen Ako so "a pravo?a®n" rešil? lahko v Zagrebu. Mt^ohi in Celju, bi ga tudi v Ljubljani labko 2imin nni ty* lasni, ali je res kar piše »Trgovski list« da mestno nače'«tvo ni pravočasno odgo* varilo na vprašanje, ali se naj nrik!itwH»o livblianske ceste ok^ inemu cestnemu odboru. Govornik ?e dabe predlagal, naj se Črta postavka SOOOOO Din ra prevedbo uradn'. kov po vpvi službeni oragnrafk' in na; se z uvel'avl'en'er* nove nr gmit?Ve počiVe iloVlrr ne bo iz-Vt!* drsava hid; nragmat-ike za svoje namcšrcncc Občinski n^rmHSrepci nai se rzenačMo z d-?avnhni. A. bMel Tivoli ne donaša dobička, naj se proda. KopaliSča na Ljubljanici, v Mednem tn na Taboru naj bi se oddala privatnikom in za> to črtali izdatki L'pr -vljala naj bi st ta« ko. da bi (VMia.^ala tudi dohodke. (Obč. svet. Bcvc: Čudni nazori!) Ženska reaina gimnazija naj se prepusti državi, k r sc bo lahko doseglo morda že sredi leta in se naj za to črta po!ovi'.j izdatkov zan^o Čr ta naj sc pri proračunski rezervi 200.000 dinarjev, pri izdatkih za tujski promet pa cela postavka Na ta način bi se po mnenju govornika prihranili 4 milijoni din rjev Ker se med df>hodke lahko vstavi še donos kuluka v višini 3 milijone dinarjev, bi se lahko do* kl da na direktne davke znižala za 20 do 25 odstotkov Popolnoma odveč je. da se tramvaj gradi do Št. Vida, ker bo s tem samo omogočeno, da bodo ljudje denar ro sili ven iz Ljubli .»e. Govornik dvomi, da bi bil tramvaj aktiven. Ako naj prevozi na leto 3.300.000 ljudi, bi se jih maralo vsak dan voziti 8000 (Obč. svet dr Fettch: Saj se jih tudi vozi). To je malo verjetno in zato bo tramvaj pasiven Obč. svet inž. Zupančič je v svojem govoru poud rjal. da je treba motriti občinski proračun z upoštevanjem dejstva, da Ljubljana zelo hitro rase Na-stJ so popolnoma nov, mestn deli Pri proračunu so se upoštevale razne želje, vse pa se niso mog'e. ker je vedno te^je najti nov sredstva za kritje. Razen tega je tre ba upoštevati splošno gospodarsko krizo, ki tud' naši državi ni prizanesla Zato je ta proračun izjemen, k"? upošteva izjem* ne ok.ohšč ne. Gotovo pa so 6i vsi edin", da je v izred--no težkih časih treba izredno d-.bro gos m d riti in šted;ti Upoštevati je tudi treba da je b lo občini od države naloženo novo breme nad 1.200 000 Din izdatkov za državna policijo. Končno je govornik poudir-. jal važnost del ter naglašal. da je predlože« ni proračun bsolutno umesten. Obč svet. dr. Ravnihar je v uvodu grajal, da proračun ni bil pra« vilno na vpogled davkoplačevalcem V teh« ničnem oziru ima proračun mnogo predno. sti napr m prejšnjim. Hvalevredna so po= jasnih«, k so mu priložena Odobravati ie tud;, da so vse investicije izkazane v iz« rednem prometu, ker se na ta način ne obremenjuje samo sedanja, temveč tudi bo« doče geuer cije. Potreben pa bi bil v tem oziru program za daljšo iobo. V današ« njih gosp krivdi občinske 'iprave in priporoča, naj se nadaljuje stremljenje, da bi se zonet dosegla diferencijacija Kritizira nadalje, da Je uporaba donosa kuluka v proračunu zelo nejasno izražena. Predpis na- določno pove. da se donos kuluka porabi za sorazmerno znižanje gostaščine kanalščine in vodarine. Kako t srlasoval govornik o proračunu, ie odvisno od tega. kako stališče bo zavzel občinski svet v tem vprašanju. Došgk Tii-eO.osl Obč svet. Lovša zagovarja potrebščine mestnega okraja Trnovo: prizna, da se je marsikaj storilo za ta okrai že'; pa nai se upoštevajo še druge upravičene žeHe. Obč svet. Musar predlaga nai se zniža trošarina na oraša-če nad 60 k? žive teže od 15 na Din od g'ave. naj se na zato zviša trošarina na uvoz masti od 50 par na 1 Dn za kg da se s tem zaščiti domača mast. ki je boljša od uvožene Podžupan prof farc ie začetkom svojega govora polemizirat z obč svet. Frelihom, v svojem nadaljnjem izvajanju pa ie razložil najprej načrte no-veg? tuiskoDrometnega idseka in nato je kot nače'nik gradbenega odseka podal tudi kratek nrogram o gradbenih delih v tem letu Omenjal je razna važna dela iz kaldr-mmskega fonda, med njimi monumentalne stopn'ce pred Uršul in sko cerkvijo, kier bi se 'ah^o vrš"? tudi prni>V*irf" f°stiva'i Priprav'jata se stran;šči v šišk in pred Evropo ter podzemel:sko stranišče pri Fran« čiškanskem mo.-tu Prešernov spomenik se bo moral preseliti Namen je postav:t' ga pred univerzo, če ne bo previsok. Važno je tudi renoviranje magstratnegi poslopja, ki bo po izvršeni renovaciji eno najbolj za« nimivih in lepih v Jugoslaviji. Odprla se bo Gledališka ulica n izgradila se bo Ja« nežičev ulica .od Karlovške ceste na Prule. Donos ku'uka bo znašal po govorniko« vem računu 2 in četrt milijona. Zanimivo je, da se je za osebno delo zglasilo v Liubs Ijanl celih — 6 oseb Glavni kanal na Du« n jski cesti je zvršen tako, da se bodo lahko izvršili odcepi do Šiške, fzvršuje se kanalizacija z V'ča in zbiralni kanal z Rožno dolino. Občina je časih dob vala od kakih bogi* tašev volila za svoje svrhe Ali res ni ▼ Ljubljani nobenega izmed mili;onarjev. da bi se spomnil naše ubožnice? Govornik je zaključil svoji zanimiva zvajanja z bese« dami: javno mnenje je danes na strani naše občinske uprave. Ljudje pravijo, sedaj smo vendar enkrat dobili občinski svet. ki ne dob tira samo in se ne krega, nego lepo in složno dela. (Ploskanje.) Nato so govoril še obč. svetniki Mihels čič, Rebek, inž. Pavlin. Likozar, Kregar, Olup. Šterk in Kosem. Ob pol 23. se nadaliuje še generalna de* bata. Seja bo trajala pozno v noč. Slovenec v bitki s pariško policijo Pariz, 20. marca. r. Sinoči se je pripetila v Rue de Louri v Parizu krvava drama. Sprla sta se rudarja Slovenec Glavač in Poljak Sarnovski. Glavač je potegnil rc* volver in ustrelil dvakrat na Poljaka Al ar« mirana je bila policija, pred katero pa se je Glavač zabarikadiral v svojem stanova« nju ter pričel streljati skozi okno na straž« nike Neki policijski narednik je bil ra« njen v levo roko. Končno je policiji uspe* lo preko strehe udreti v Glavačevo sta« novanje. kjer pa so našli Glavača težko ranjenega. Sam si je pognal kroglo v gla« vo. Tako Glavača kakor Sarnovskega so prepeljali v bolnico. Prostovoljno v smrt Subotica, 20. marca, č Preteklo noč je izvršila samomor 301etna Margita Stromer. Skočila je pod vlak, ki je prihajal iz Som« bora ter je bila takoj mrtva. Poskušala pa je izvršiti samomor tudi 451etna Mara Voj« novic iz Novega Sada, ki je spila večio količino sode. Vojnovičevo, ki je storila ta obupen korak iz žalosti zaradi smrti nekega sorodnika, bodo najbrž ohranili pri življenju Pomlad v Dalmaciji šibenik, 20. marca č. Od včeraj popoldne je v šibeniku najlepše pomladansko toplo vreme. Mnogo domačinov kakor tudi gostov se je že kopalo ter s tem otvoril o letošnjo kopalno sezono. Velik uspeh ge. Hiibnerjeve Sinoči je gostovala v znani drami »Sveti plamen« slovita češka umetnica ga. Hiib« nerjeva Njena kreacija nam je živo do« kazala, kako zaslužen je ta sloves, ki ga uživa doroa in v svetu. Od prvega tre« nutka do mogočne kulminacije v zadnjem dejanju je bila njena vloga do detafla preračunana, podajana pa s tako življen« sko resničnostjo, kakor jo doseže le velik umetnik Vlogo matere nam je tako člo« veško približala, da smo doživljali najtišje utripe tega srca, in se je igra docela umak» nila življenj«. Umetnica prikrije vsako sled svojega študija, njena kreacija je in bo za ta večer kakor za spomin traino izklesana podoba. Obč;ns+vo je veliko umetnico burno pozdravljalo. Po prvem dejanju ji je bilo poklonjcno cvetje. J. K. ffmelfski trg žatec, 20. marca h. (Tedensko poročilo.) Promet je bil zelo slab Cene so bile ne-izpremenjene od 250 do Kč. Do pe+V-a ie bilo v žatcu ^g-osarvh 15« 000 stotov po 50 kg žateškega hmelja lanske letine. Zagrebška vremenska napoved za dane«: Precej stalno, toplo vreme, spremon^fva znatna obla^ost. — S;tn»eiia dne: Anticiklon, ki prekriva veeii del kontinenta. prehaja potegoma proti vrbcHii. ra niim pa prodira na kontinent oodrn^io n;ž-;o(Ta prit'=Va k? le?» nad Oceanom oh 7.1. •^adni obali Evrone. Pritick io porasel ra ■*o t mm v Primoriii Jp v zalno- ra 01 — 4 mm. Dnnaiska vremenska nannved za «oW«i: Povsod bolj oblačno; v južnih Alpah morda t dež. # Naši kraji in ljudfe Novinarski dom v LJubljani Slovenski novinarji so osnovali stavbno in gospodarsko zadrugo »Novinarski dom«. Namen zadruge, ki je registrirana in je žc začela delovati, je v glavnem razviden žc iz njenega imena: slovenski novinarji naj dobe v Ljubljani svoj dom, dostojen velike vloge novinarstva v slovenskem jav» rem življenju prošlosti in sedanjosti. Hrvatski novinarji so si s pomočjo dr* zave, banovine, zagrebške občine in vse javnosti postavili v Zagrebu ponosen in reprezentativen Novinarski dom, ki je ta* koj postal središče tamkajšnjega javnega življenja. V Beogradu so nedavno s pod* poro države in občine slovesno otvorili začasen Novinarski dom. v kratkem pa s: začno beograjski tovariši graditi palačo, ki bo stala v središču mesta poleg novega parlamenta. Tudi v Sarajevu in v Novem Sadu so novinarji pridno na delu. da si zgrade lastna domova, in dunavsfca ba* novi,na je določila za Novinarski dom v Novem Sadu v letošnjem proračunu kot prvi prispevek znesek 50.000 Din. Namen in naloga novinarskih domov ni* sta samo reprezentativnega, temveč tudi socialnega značaja. Novinarski domovi, ljubljanski in oni no drugih središčih Ju* goslavije, naj utrdijo ugled in dvignejo družabni položaj našega novinarja. Ob* enem pa tvorijo tudi važen del novinarske socialne akcije, ker so vsi v tesni zvezi z novinarskimi pokojninskimi fondi in preidejo polagoma docela v njihovo last. To tudi pojasnuje in utemeljuje podporo javnih korporacij in vse javnosti, saj je starostna preskrba novinarjev splošna na* ■rodna zadeva. Vloga novinarstva v jav* nem življenju je danes tako velika in važ* ma, da je v interesu vsega naroda, ako se ■temu odgovornemu poklicu posvečajo naj* •boljše in najsposobnejše moči. Da pa se bo to zgodilo v čim večji meri, mora biti novinar dostojno preskrbljen tudi za sta* i-ost in onemoglost. Tudi Novinarski dom v Ljubljani bo služil tej svrhi. Vršil pa bo še važno kul* turno in nacionalno nalogo, ker bo gotovo postal nevtralno zbirališče vseh kulturnih in javnih delavcev in njihovih organizacij, zlasti tudi torišče stremljenj za čim tes* nejšimi sfcik s prjateljskimi narodi in vsem inozemstvom. V skladu z navedenimi cilji so pravila zadruge »Novinarski dom«, ki je bila osnovana v Ljubljani v najtesnejšem so* delovanju z Jugoslovenski m novinarskem udruženjem kot stanovsko novinarsko or« ganizacijo. V prvem načelstvu zadruge so gg. poslanik dr. Albert Kramer, bivši mi* nister dr. Fran Kulovec, urednik »Sloven* ca« Drago Potočnik, urednika »Jutra« Jo* sip Prunk in Fran Seunig, glavni urednik »Jutra« Stanko Virant in glavni urednik »Jugoslovana« Aleksander Železnikar. V nadzorstvu zadruge so gg. glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, šef ekspoz;ture »Avale« dr. Josip Birsa, pubPcist Albin Prepeluh. predsednik konzorcija »Jutra« Adolf Ribnikar in glavni urednik »Sloven* skega Naroda« Josip Zupančič. Čiani za* drutfe so lahko poleg novinarjev tudi vsi drugi javni delavci ter zavodi in podjet« ja, ki jim je pri srcu razvoj in napredek novinarstva. . Slovenski tisk se je vkljub našim maj h* nim razmeram povzpel po vojni na tako visoko stopnjo, da uspešno tekmuje z vse* mi jutfoslovenskimi listi in .iam dela čast pred vsem svetom. Zato se slovenski no* vinarji nadejajo, da bodo v svoji akciji našli pri naši javnosti vsaj enako razume* vanje in podnoro. kakor so jo našli njihovi tovariši v drugih pokrajinah Jugoslavije. Trdno smo prepričani, da njihov apel ne bo ostal brez ugodnega odmeva. V Ljubljani, dne 19. marca 1931. Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja Načelstvo in nadzorstvo stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, z. z o. z. Iz društvenega življenja zagrebških Slovencev Uspešno delovanje Narodne čitalnice Zagreb, 20. marca. Glavna skrb odbora je bila posvečena Pred dobrim letom so si ustanovili za* prebški Slovenci Narodno knjižnico in ei* talnico. Iz poročila odbora na prvem obč* nem zboru, ki se je vršil 8. t. m. v_dvo* rani »Nove pivane«, je razvidno, da je bi* lo prvo leto društvenega delovanja proti pričakovanju mnogoštevilnih črn ogledni* kov zelo uspešno. Če pojde v tem tempu naprej, postane društvo v doglednem času dostojen reprezentant desetih tisočev za* grebških Slovencev. Člani so dobili tiskano letno poročilo, iz katerega posnemamo, da se je osredotoči* fo društveno življenje na odseke. Prosvet* ni odsek pod vodstvom vseučil. profesor* ja dr. Zarnika je skrbel za zanimiva pre* davanja ob sredah na rednih tedenskih sestankih. Za zabavo v zimski sezoni je skrbel plesni in veselični odsek. Pomladi in v jeseni pa je prirejal izletni odsek vsa* ko nedeljo izlete v bližnjo in daljno oko* lico. Pevski odsek je bil pod načelstvom g. dr. Zalokarja nad vse aktiven. Poleg mešanega zbora delujeta tudi samostojna ženski 'in moški zbor. Razen tega se po* učuje vsako soboto še teorija zbornega petja. V pripravi je ustanovitev posebne* ga otroškega pevskega zbora na željo mnogih naših rodbin, ki so pripravljene tudi na materijalne prispevke, da se nauče njihovi malčki zapeti naše lepe slovenske pesmi. knjižnici in čitalnici. Društvo ima nad 1500 knjig in dobiva čez 50 časopisov in revij. Agilno delo v odsekih in odboru je privabilo v društvo kljub neugodnim raz* meram nad 1200 članov. Število članstva še narašča. Dasi je članarina samo 3 Din me* i sečno, je bila do konca preteklega leta že : čista imovina v znesku okrog 25.000 Dm. Odbor je dobil za svoje delo absolutorij, a blagajnik g. Rumpret še posebno za* hvalo. Poleg starih odbornikov je bilo izvolje* no glede na število članstva precej novih sil. Odbor se je konstituiral na prvi seji 14. t. m. takole: predsednik dr. Fran Za* vrnik, podpredsednik dr. Boris Zarnik, tajnik Janko Sch\veiger, blagajnik Hugo Rumpret. knjižničar Rado Hudoklin, go* spodar Slavko Recelj: ostali odborniki: Bregant Adolf. Deu Viktor, Jerman Ivan, Jordan Ivan, Kafol Karel, Kumar Srečko, Lindič Ciril, Medja Ivan, Mesaric Zvonko, Mešiček Janko, Miklavžič Jože. Novak Ivan, Obadova Mara, Pompe Viktor, Sat* ler Ivan, mr. phar. Volovšek*I.lakovčeva Zora, dr. Zalokar Robert, Zdolšek Frnn, Zorkova Jožica, Zupan Ivan, Župančič Al* bert; namestniki: Černetova Marinka, Gra* dišar Ivan, Podberščik Alojz, Šmuc Josip; nadzorstvo: dr. Arselin Avgust, Bizjak Vi* Ijem in dr. Kogoj Fran. Želje in potrebe celjskega sreza Zanimiva posvetovanja Savini Celje, 20. marca. Kdo bi si bil kdaj mislil, da bo to mo* £oče! Pa Tl)umlupinar', ki je dolsa 74.02 m, široka 7-80 m, visoka 5.S2, tonaže 990- To je že druga podmornica, zerajena v Tržiču za turško mornarico. V Rossettijevem gledališču v Trstu je gledala srednješolska mladina za njo prirejen film ^Trobojno krdelo". Čilost in strum-nost italijanskega vojaka je imela navdušiti bodoče tržaške bojevnike. >Ali >Popo'o' poroča, da je nedostajalo prave pozornosti za film in prišlo je do epizod, ki daleč presegajo dijaško živahnost in so obsodbe vredne. :>Popolo< zahteva preiskavo in se čudi, da se je moglo kaj takega zgoditi s strani gojencev srednje šole, ki mora biti duhovni temelj režima... >11 Popolo di Trieste- tiči v velikih tfol-govih. Naročnikov je malo in sploh se raz-peča lista dnevno prav za prav le neznatno število. Zato pa poziva fašiste, da se naroče na list. ki ima izvršiti veliko misijo v primorskih pokrajinah. "Slabi fašisti so ont, ki niso naročeni na list, pa bi bili lahko, izdajalci njegove misije in fašistične stvari so vsi tisti, ki odklanjajo svojo moralno ln materijalno pomoč listu? ... V Kanalu sta bili kar dve dopolavoristič-ni prireditvi. Brez-vsebinska igra, bučna godba, kričavo petje goriškega >Audaxa<. Križničeva dvorana je bila sicer polna, ali take uprizoritve ne zapuste v ljudstvu vtisa, kakršnega si želi fašistični tajnik Ave-nanti, ki sili z dopolavorističnimi nastopi v vse slovenske središčne kraje. Ljudstvo pogreša svojih nekdanjih lepih kulturnih prireditev. Italijanske so tuje njegovi du-ševnosti. Goriški dobrovoljci so doživeli pod prejšnjim, pa tudi pod sedanjim režimom že mnogo preziranja in zapostavljanja. Ustanovili so si društvo s svojo obrambo in prva leta je padla na občnih zborih :narsi-kaka trpka beseda zaradi postopanja z njimi celo s strani, ki bi jih morala Ščititi. V Gorico je bilo pozvanih polno mladih fašistov iz stare Italije v službe, katere bi prav lahko opravljali domači dobrovoljci. Fašistični hijerarhi so jim pozneje obljubljali obzirnost in pomoč, napovedovali so jim odstop zemljišč za kolonizacijo in odrejali v sklepih zborovanj prednost ori delu in službah. Pa je ostalo vse le pri besedah. Končno so se polastili društva fašisti in letošnji občni zbor je bil zgolj proslavljanje fašizma in konzula Avenantija. Med goriškimi dobrovoljci je večina takih, ki životarijo v grenkih spominih na boje za »osvoboditev« Gorice, v kateri so hoteli primerno živeti. Moderna trboveljska klavnica Trbovlje, 20. marca. V sredo je bila izvršena kolavdacija no* ve občinske klavnice. Komisija se je zelo pohvalno izrazila o res modemi ureditvi te nove naprave, ki pomenja, združena s hladilnico, za Trbovlje veliko pridobi t ev v zdravstveno*socijalnem pogledu. Stavbe* na dela je izvršila domača tvrdka Ci<.b*, vse stroje pa so dobavile škodove tovarne. Pravilnik, ki ga je predložila občinska uprava kr. banski upravi je žc odobren in bo začela klavnica lahko poslovati žc s pr* vim aprilom. Klavne takse sc bodo plače* vale po modernem sistemu in sicer 0.90 Din od kg čistega mesa in to za vse: za klanje, čiščenje * drobovja, hladilnico itd. Te takse so socijalno in moralno upravi* čene in jc naša občina prva v Jugoslaviji, ki je uvedla ta moderni sistem. Ured* ba in celotna naprava klavnice bo lahko služila za vzor podeželske moderne klav* niče in naša občina je lahko ponosna na svojo napravo. Pred veliko razpravo proti Hribarju Ljubljana, 20. marca. Za proces proti Ivanu Hribarju. 31 let* nemu posestniku iz Goričice pri Ihanu v kamniškem srezu vlada splošno zanimanje, osobito med prebivalstvom kamniškega okraja. Kazenska preiskava jc bila že pred mesecem zaključena. Državni tožilec toži Ivana Hribarja poskusencga umora po pa* ragrafu 148. kz. in pa prestopka z,opcr čast po paragrafu 302. kz. Kakor znano, jc ml a* di Ivan Hribar izvabil 21. novembra lan: svoje dekle Ivanko Kavkovo v gozdič Do* bravo, kjer ji je z britvijo prizadejal več vreznin po rokah in obrazu in jo naposled z vsp silo vrezal v grlo tako. da ga ji jc do Danes ob 4., 7. in 9. uri Film ljubezni, lepote, petja, sreče, zabave in smeha Veličanstvo ljubezen V glavnih vlogah Franz Lederer Katica Nagy Szdke Szakall Vsa Ljubljana se smeje in zabava pri tem sporedu Poleg tega izvrstna šaloigra z »>licky« miško Predprodaja vstopnic od 11. do pol IZ ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. polovice prerezal. Ivanka Kavkova je trpe* la silne bolečine, a je vendar sledinjič okre* vala, ker so jo zdravniki v ljubljanski bol« niči negovali z največjo skrbjo in požrt; vuvalnostjo. Ivan Hribar je dalje obtožen žaljenja uradne osebe, ker je 29. avgusta naslpvil na komando dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani žaljivo pritožbo. V pre* iskovalncm zaporu je nedavno simuliral blaznost. Preiskan je bil zato od dveh psi* hijatrov, ki sta izjavila, da je Ivan Hribar dovolj normalen. Razprava pred velikim senatom se b/> najbrže vršila prve djni po Veliki noči, ker je treba rešiti šc nekatere formalnosti. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefoves vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi vvseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nenavadna nesreča mladega tesarja Tram mu je zlomil rebra, ki so se zasadila v pljuča Zagorje ob Savi, 20. marca. V srcd.o dopoldne se jc hudo ponesrečil pri podiranju hše=barake v Lcbringu 20* letni tesar Franc Koritnik iz Hrastnika. Koritnik in njegov tovariš iz Hrastnika sta bila od steklarne poslana v Zagorje, da podreta hišo, katere dele bi potem odpelja* li v Hrastnik in tam na novo postavili, ker so steklarji deloma bili prestavljeni v Hrastnik, ko se je v Zagorju prenehalo obratovanje. Pri odstranjevanju lesa raz streho je Ko* ritniku spodrsnilo, da je padel na tla, na njega pa velik tram. Pri tem je dobil Ko* ritnik hude poškodbe in je malo upanja, da bo ostal pri življenju. Tram mu je ram« reč zlomil štiri rebra, ki so se zasadila v pljuča. Tudi druge poškodbe so hude. Po* klicali so zdravnika g. dr. Zarnika :n go* spoda dr. Grama. Ker je ponesrečenec pri* čel otekati, je bil prevoz v bolnico izklju* čcn. Prinesli so ga v stanovanje rudarja Romiha, ki ga jc iz človekoljubja vzel pod streho, čeprav n ma sam dovolj pr.ostora. Popoldne so prišli posetit ponesrečenega sina starši, ki jih je nesreča silno potrla. Koritnik bi moral prihodnji mesec odriniti v vojaško službovanje. Eksplozija dinamona v roki neprevidneža Grozovita nezgoda pri godovaniskem streljanju Polzela, 20. marca. Tudi v Savinjskih krajih je že v stari navadi neprevidno streljanje in to zlasti za Veliko noč, Binkošti in povrh še na razne godove. Ker si je sv. Jožefa izbralo v naših krajih toliko ljudi za svojega pa* trona, je bilo tako streljanje posebno ži* vahno v sredo zvečer. V Štefančičevi gostilni na Polzeli se je zbralo veliko število Jožefov, a seveda tu* di Jožic ni manjkalo. V sosedni gostilni pa se je okrog 20. sestala večja družba fantov z namenom, da bi godovnjakom »ofirali«. Da pa ne bi bilo tako prazno, kakor so rekli, je eden od fantov prinesel s seboj par kosov dinamona. Ob tej pri* liki se je žal zopet uresničil stari prego* vor, da nesreča nikdar ne počiva. Od ne* kega krojača se je vračal popolnoma tre* zen 261etni Karo! Golobič, po rodu iz Bre* žic, sedaj pa dninar pri županu g. Antonu Mešiču, in je padel v to družbo. Fantje so se okrog pol 21. pripravili k »ofiranju«, nesrečni Golobič pa je hotel pri izstrelitvi dinamona igrati na vsak način važnejšo vlogo. Eden od fantov je že vtaknil vži* galno vrvico in jo zanetil. V tem hipu pa je skočil k njemu Golobič, ki se je prej razgovarjal z drugimi fanti, in je zaklical: »Pusti, da bom jaz zažgal!« — Nekateri so ga odrivali, češ da vrvica že gori, on pa se za to ni zmenil ter je zgrabil za pa* trono eksploziva, dasi je oni, ki je bil vžigalno vrvico prižgal, v poslednje sva« rilo na vso moč zakričal: »Vrzi proč, da ti v roki ne poči!« Ta svarilni klic pa je bil že prepozen. Dinamon je eksplodiral v roki nesrečnega mladeniča, da mu je desno roko v zapestju odtrgalo in so po zraku leteli prsti in kosti. ► i i -f Veseljačenja je bilo konec. Nesrečnega Golobica so naložili na voz in odpeljali k okrožnemu zdravniku g. dr. Červinki, ki mu je nudil prvo pomoč ter odredil nje* gov takojšnji prevoz v bolnišnico. V par minutah je avto trgovca g. Rojnika zdr* čal po poledeneli cesti z ranjencem v celj* sko javno bolnico. Tu so ponesrečencu morali takoj ampu* tirati desnico nad zapestjem. Za njegovo življenje pa ni več opasnosti, če ne na* stopijo posebne komplikacije. Res čudno je, da se ljudje še niso iz* učili in da še vedno ob tolikih nesrečah neprevidno streljajo iz vsakega orožja in vseh pripomočkov od primitivnih in na* vadnih možnarjev pa do raznih eksploziv* nih nabojev, da bi dali duška svojemu do* bremu razpoloženju. Potrebna bi bila gle* de uporabe vsakovrstnega streliva in raz* streliva še mnogo strožja oblastna kon* trola, kakor doslej. Šatorna taborišča na tržišču v Gjevgjeliji Po potresu se je v Gjevgjelijo vselilo tudi več prizadetih okoličanov, ki pod šotori delijo usodo s sotrpini-meščani. Britvica za vsako kožo! Tudi za najbolj občutljivo kožo brezpogojno zanesljiva. Dobiva se povsod. Preprodajalci naj se obrnejo na Gustav Husser & Sohn, Wien, VII., Richtergasse 10. I J Domače vesti * Zakai smo prenehali z objavljanjem »Šejka«? Tako nas dan za dnem vprašujejo bralke in braloi. ki kar verjeti ne morejo, da je našega romana — konec! In ker ga je konec, res konec, nepreklicno konec, jim seveda ne moremo pomagati. A veseli nas, da smo tako imenitno pogodili njihov ckus. In da ga pogodimo še enkrat, pričnemo v nedeljo, 22. t. m objavljati novi ro-iii.;a »Jutra«, ki bo pod naslovom »Dva zatona« ubiral prav tiste strune globoke čuvstvene razneženosti kakor naš zadnji roman. Da: če more vobče kaj zatemniti »Šcikovo« slavo, tedaj se bo to posrečilo pravkar imenovani ljuba vni zgodbi. Tedaj: »Šajka« ni več — pozor na »Dva zakona«! * Z ljubljanske univerze. Z odlokom ministra prosvete je za člana izpraševaine komisije za upravno pravo v Ljubljani pri polaganju strokovnega izpita za prehod iz pripravne v pomožno skupino imenovan univ. prof. dr. Albin Ogris. * Seja Pofjsko-jugoslovenske lige. V sredo zvečer se je v Beogradu vršila seja Poljsko-jugoslovenske lige, katere se je udeležil tudi predsednik Poljsko-iugoslo-venske lige v Varšavi g. Vaclav Kneblew-sku Gospod Kneblewski je v svojem govoru razložil cilj projektiranega kongresa članov lige in je poročal tudi o pripravah za kongresa na Poljskem. Kongresa se bodo udeležile delegacije vseh organizacij, kj delujejo za zbližanje Poljske in Jugoslavije, znanstvene institucije, univerze in pro-pugandistične institucije. Na dnevnem redit kongresa bodo referati o kulturnem zbli-žaniu, o književnosti, novinarstvu in sploš-n organi zaciji dela za zbližan i e obeh bratskih narodov. O vsakem teh vprašanj bo govoril po en Poljak in en Jugosloven. Na sobotni seji so bili izvoljeni referenti in poseben odbor, ki naj vodi priprave za kongres. * Imenovanje novega župana na Bledu. Z Bleda nam pišejo: Dosedanji blejski župan g. Ivan Rus je bil odstavljen in ie imenovan za novega župana g. dr. Jože De Gleria, ki je že pred leti županova!. Razen župana je bilo odstavljenih še šest drugih odbornikov, ki so jih nadomestili z m i mi. Želimo, da bi pod vodstvom novega župana občinski odbor slo-žno deloval za blaginjo našega Bleda. + 70. rojstni dan je obhajal 19. t m v krogu svojih domačih g. Jožef Stare, tovarnar pohištva na Rečici pri Bledu. V svoji mladosti se je izučil mizarske obrti in ie pozneje, ko je postal samostojen, ustanovil znano strojno mizarsko podjetje, katerega vodi še sedaj. Vse otroke, od katerih živi še šest sinov in štiri hčere, je vzgojil s po-močio svoje soproge Katarine v narodnem, sokolskem dohu, saj je bil tudi sam v mladosti dober telovadec in propagator sokol-ske ideje. Staretu, ki je tudi zvest naročnik »Jutra«, želimo ob njegovi sedemdesetletnici še mnogo srečnih let! * Mariborska Glasbena Matica na našem jugu. Glasbena Matica iz Maribor,a bo pomladi priredila veliko turnejo po Srbiji in Južni Srbiii. V tem povodu je predvčerajšnjim prispel v Skoplje predsednik Matice g. Janko Arnuš. ki je posetil bana Lazica ter komandanta armije generala Nediča. Ban Lazič je prevzel pokroviteljstvo^ nad turnejo. Koncert v Skoplju se bo vršil na drugi dan pravoslavne Velike noči. Potem pa se bodo vršili koncerti od Kumanova dalje preko Srbije do Šaboa, kjer bo tur-neia zaključena. * Potovanje na Dansko v zvezi z mednarodnim mlekarskim kongresom, ki bo od 14. do 17. julija t 1. v Kopenhagenu. organizira zagrebški »Mljekarski List«. Potovale bo traialo 10—12 dni in bo stalo z vso oskrbo 3600 Din. Podrobne informacije so izšle v 3. številki »Mljekarskega lista«, daje pa jih tudi uredništvo tega lista v Zagrebu. Trg kralja Tomislava br. 21-1. Pri-iavni rok: do 30. aprila t 1. * Novo postajališče se je otvorilo^ včeraj 20. t. m. na progi Perkovič-Slivno-Sibenik, Imenuje se Mandalina in se nahaja med postajo šibenikom in postajališčem Primorskim Sv. Jurajem. * Novi grobovi. V čestita starosti 83 let ie na Jožefovo zjutraj umrl v Brežicah ugledni meščan, poses-tnik in bivši trgovec g Andrei Levak. Pokojnik je bil od mla-irh n=tg vzoren narodnjak in napreden mož. Posebne zasluge si je pridobil kot ustanovitelj in dolgoletni načelnik brežiške Po-soiiinice. Zapušča poleg vdove dva sinova in tri hčerke. Pogreb se bo vršil danes opoldne na brežiško farno pokopališče. — V Liubliani je včeraj po daljšem bolehanju umri poštni zvaničnik Franc R o s m a n i t h. Bil ie mirnega značaja, priljubljen pri svojih tovariših in številnih znancih. Pogreb bo iutri ob 16. izpred bolniške mrtvaške veže v Sv. Križu. — Nadalje je v ljubljanski splošni bolnici umrla včeraj dopoldne v starosti 51 let gospa Marija Flakusova, soproga zidarja. V Studencih pri Mariboru ie umrla včeraj zjutraj v starosti 84 let "gospa Katarina Kremerjeva, vdova po skladiščnem mojstru. — Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskre-Tio sožalje!____ i Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani 20. marca 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatur j, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8. nadavine v mm. Ljubljana: 7. 767.7, 2.7, 75, NNE2, 10. Marbor: 7. 769.5, —2.0, 85, mirno. 0. M o* star: 7. 770.0, 8.0, 76, mimo, 10. Zagreb: 7. 770.0, 3.0. 75, E 2, 9. Beograd: 7. 771.1, 1.0, 83, ESE 2, 0. Sarajevo: 7. 768.8, 2.0, 65, E 4, 0. Skoplje: ni depeše. Kumbor: 7. 770.0, 10.0, 74, E 2, 8. Split: 7. 754.9, 9.0, 65. E 4, 2. Rab: 7. 770.4, 8.0, 53, S 2, 9. Vis: 7. 769.2, 6.0, 85, SE 8, 0. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 6.0, v Mariboru 8.2; najnižja v Ljubljani 1.5, v Mariboru —3.0, v Mostaru 4.0, v Za« grebu 2.0, v Beogradu —2.0, v Sarajevu 0.0. Solnce vzhaja ob 6.3, zahaja ob 18.14, luna vzhaja ob 6.45, zahaja ob 20.40. * Združitev občin v Savinjski dolini. Občina Marija Reka se pridruži št. Pavlu pri Preboldu, pod Gomiilsko pa pride občina Grajska vas in vasi Št. Rupert ter Sv. Matevž od braslovške občine. Omenjene občine so že pristale na združitev. * Zaostalo delo v vinogradih in viničarji. Iz Ljutomera nam pišejo: Delo v goricah ie letos zaradi dolgotrajne zime zelo zaostalo. Rezi, ki je bila opravljena običajno že februarja, še ni pričel nihče, ker so še tudi najbolj prisojne lege pod snegom, k: pa vendar počasi kopni. Kop bo zelo pozna, marsikateri vinogradnik je najbrže ne bo mogel docela opraviti. V zvezi s tem za-stajanjem dela v goricah je veliko manjkanje v viničarskih družinah, ki ga je poostrila še splošna gospodarska in posebna vinska kriza. Ta precej številni sloj našega prebivalstva je običajno na pomlad doživljal slabe čase in često komaj čakal poinla-di in pomladnega dela. Letos p« je njegova kupna moč padla na ničlo. To čutijo vsi poslovni krogi našega vinarske^ okoliša. * Elektrifikacija Šalke vasi na Kočevskem se je že pričela. Izvršila jo bo Trboveljska premogokopna družba. Materija!, ki so ga naročili iz Nemčije, je najmodernejši in ga bo dal rudnik za vso napeljavo na razpolago. Kmetje bodo morali plačati samo napeljavo od glavnega voda v svoje hiše. 1 kilovatna ura se bo računala po 4.50 Din. Vaščanj so si ustanovili svojo lastno zadrugo za elektrifikacijo. + Podpiranje živinoreje. Pišejo nam: Občinski odbor v Livoldu je sklenil na nedavni seji 14. februarja, da bo razdelil nekaj denarnih nagrad za najlepšo živino. ki jo bodo prignali na sejem 1. aprila, in sicer bo prejel lastnik najlepšega para volov 100 dinarjev. Nagrada za najlepšo kravo in te-lico pa znaša po 50 Din. Z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo se bo vršil odslei ta sejem vsako leto na 1. aprila in 1. septembra. Junaški Fred Thomson v avanturistični drami senzacij in napetosti črni jahač Premiera ob 4., pol 8. in 9. uri KINO IDEAL * Pojasnilo. K članku o bankovcih malega umetnika nas prosi g. Franjo Bule iz Mirne za naslednje pojasnilo: G. Strah Engelbert mi ni kazal tisočaka v ponedeljek 16. t. m. v neki trebanjski gostilni, res pa je, da mi ga je kazal v nedeljo dopoldne pri meni v gostilni, kjer sem mu iaz dejal, naj mi da tisočak, da ga dam uredništvu »Jutra«, da opozori na izredni talent in na eventuelne posledice. Ker se po Mirni govori, da sem jaz pisec prvega članka, prosim da se objavi, da to ni res. * Skok v Dravo. Ruski emigrant Fjodior Popov, ki je bival v ruski koloniji v Belem Manastiru, je v sredo prispel v Osijek ter z mosta skočil v Dravo. Pasanti so priskočili na pomoč ter Popova potegnili na obalo. Policija gia je pridržala pri sebi, da sc nesrečni mož umiri. Hude opekline. V selu Razboju pri Ba-nialuki je seljakinja Ivka Vidovičeva bila zaposlena s čiščenjem konoplje blizu domačega ognjišča. Nenadoma je padla iskra ' med semenje, ki se je užgalo. Žena je skušala ogenj pogasiti, pri tem pa se je opekla tako nevarno, da je po sodbi zdravnikov ie malo upanja na okrevanje. * Srnjak v gosteh. Zidarski delavci, ki imaio te dni opravek v bližini Svarcove hoste pri Litiji, so dobili prav redkega £?osta v posete: njihovo delo je prišel po« gledat stasit srnjak, ki se začudenih zidar« jev n-i pTav nič zbal, ampak jih je prav ra« dpvedno motril. Eden izmed zidarjev pa se je le ojunačil in je pozval tovariše: »Uje« mimo ga!« Previdno se je približal srnjaku in ga je že krepko držal. Tedaj so priskočili še ostaK, ki so radovedneža povezali z vrvmi. Vsi srečni so prenesli žival svoje« mu gospodarju, znanemu lovcu g. Nifcu Krhlikarju, ki jih je opozoril na — »šon« cajt«. Medtem so obvestili o dogodku last« nika svibenškega rev rja g. dr. Premrova, ki je uikazal, da so žival spustili. Ko so ga rešili sipon. se je pognal srnjak* z elegant« nimi skoki iz negostoljubne družbe nazaj v svoje kraljestvo. * Tri divje svinje ie ustrelil. Iz Kočevja nam pišejo: V sredo in četrtek .ie priredil g. Loser v svojem lovišču v Polomu lov. katerega se je udeležil tudi g. inž. Jenčič iz Kočevja. Temu ie bila sreča naklonjena, da je ustrelil tri divje svinje. Ta 'zverjad povzroča prebivalstvu veliko škodo. Kljub, temu, da jo tako zatirajo je vendar ni mogoče popolnoma iztrebiti, ker se zna dobro skrivati pred ljudmi * Mlad nepridiprav. Poročali smo pred kratkim, da so jeseniški orožniki aretiral--15 letnega fantiča X M., ki je ukradel ne« kemu tesarju 540 Din. Fanta so orožniki predali v sodne zapor v Kranjski gori, pd koder je čez nekaj dni na nepojasnjen na* čin pobegni. Orožniki so ga kmalu nato ujeli v bližini vasi Belce pri Dovjem in ga ponovno odvedli v kranjskogorske zapore Fant pa se je menda izrazil, da bi rajši kaj delal, kakor le sedel v zaporu, nakar so ga poslali v neki kranjskogorski hotel, da bi cepil drva. Pri cepljenju drv pa si je z namenom, da bi mu ne bilo treba delati ali sedeti v zaporu, odsekal kazalec leve roke, tako da se je prst držal samo še za kožo. Mladega.nepobolišljivca so prepeljali v splošno bolnico ljubljansko. Ko bo pa fant okreval, se bo sodlno postopanje na« pram njemu nadaljevalo. * Priporočljiv krojaški pomočnik. Nedavno ie vstopil v krojaško delavnico g. Kmola. v Uiiii pomočnik Franjo K., ki je pokazal kmalu svojo čudno barvo. Po gostilnah je pričel delati na račun svojega gospodarja zapitke, kadar se ga je natožB je pa delal povsod nadlego. Na zvit način si je prilastili pri nekem litijskem dekletu zlat prstan z obljubo, da ji ga bo vrniil drugi dan. Pa je prstan zastavil v neki gostilni na račun neplačanega rapitffa. V vinjenem stanju je ii.:«ddel še gospodarja g. Knola in ie moralo posredovati orožništvo. Zdai je pa Franceta vzela noč. * Grozen zločin nezakonske matere. Služkinja Ana Hercegova. zaposlena pri neki rodbini na Maksimirski cesti v Zagrebu, je te dni čutila, da bo postala mati. Zapustila je službo in šla k neki znanki, kjer je porodila dvojčke, dečka in deklioo. Da bi ».prikrila sramoto«, je otročička takoj po porodu zadušila, trupelci zavila v vrečo in ju pustila na dvorišču. Ko je policija izvedela za zHočin, je Ana že zapustila Zagreb ter se odpravila v svoi rojstni kraj Pre-Iog. A že na potu v rojstni kraj io je nek! detektiv zalotil na vlaku in jo aretiral. Ana je zatrjevala, da sta se otročička Todila mrtva, toda zdravniki so ugotovili, da sta bšila oba zadušena z bombažem v ustih. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna .los. Reich. Iz Ljubljane u— Nedeljsko iavno predavanje Slavističnega kluba v Filharmonični dvorani. Jutrišnje predavanje dr. St. Vurnika o vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti se ne bo vršilo, kakor je bilo javljeno. v kinu Ljubljanski dvor, ampak kakor redno dosedaj v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu (kino Matica). Izredno zanimiva, še popolnoma neraziskana snov predavanja, ki bo spremljana s skioptični-mi siliKamd. bo gotovo privabila naše občinstvo k posetu. Vstop prost u_ Ponovitev Sattnerjeve kantate »Oljki«. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča ponovil na cvetno nedeljo ob 15. v veliki unionski dvorani P. Hug. Satane rje vo kantato za soli, zbor in vefliki orkester »Oljki«. Pri drugem izvajanju bo sodeloval popolnoma isti aparat kakor na ofioijelni proslavi Sattnerjeve 80 letnice. Poleg »Oljke« bo izvajal orkester Beethovnovo uverturo »Leonora«, župnik P. Gvido Riant pa bo spregovoril o zaslužnem slav-iLjencu. Za koncert veljajo znižane ljudske cene. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. u— iz gledališča. »Trije vaški svetniki« se drevi ponove v drami za red B. V nedeljo bo v drami samo večerna predstava. Uprizori se po partedenskem presledku izredno priljubljena komedija »Naš gospod župnik« z g. Cesarjem v glavni vlogi. Veljajo znižane, ljudske cene. — Abonenti reda C opozarjamo, da se je v operi moral zaradi bolezni ge. Thierryjeve spremeniti vrstni red predstav, zato imajo drevi opero »Švanda dudak«. Jutri ob 20. se uprizori eno najlepših francoskih opernih del »Lui-za« z go. Gjungjenčevo v glavni vlogi. Cene zniižane, ljudske. u— Matineja šaloiger z miško Miki. ZKD bo predvajala danes ob 15. in jutri ob 11. v prostorih Elitnega kina Matice zabavno matinejo veseloiger, v kateri nastopa pri-liubliena miška Miki. Spored je obsežen in bo zadovoljil vsakega gledalca. Za uvod se bo predvajal nov zvočni tednik, nato pa pride i o po vrsti šaloigre: »Feliks na Oceanu«. »Feliks je lokav«, »Čvrsti dečko«, »Medvedji ples« ter »Milki in vila«. Starši privoščite malčkom urico vedre zabave! u— Zadnjič v sezoni bo v nedeljo uprizoril Šentjakobski oder izvrstno burko v treh dejanjih »Prostozidarji«, ki je imela pri vseh dosedanjih predstavah izreden uspeh. Posetniki se že dolgo niso tako nasmejali kot pri tej burki. Posetniki naj sa že v nredprodajj zagotovijo prostore. Vstopnice so pri g. Miiiošu Kamičniku na Starem trgu. , u— Ljudska univerza za obrtniške vajence Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 23. t m. ob pol 19. v velKi dvorani mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, vajensko predavanje. Predaval bo g. Josip Rebek o vajencu, delavnici, šoli in domu. Vstopnina prosta. Vabljeni tudi mojstri in pomočniki! . u— Zahvala. Prejeli smo: Ker mi je doslo z- god toliko čestitk, pismenih in ustmenah, da se ne morem vsakomur posebej zahvaliti, se vsem naiiskreneje zahvaljujem po tej poti. — Josip Turk, starosta JGS in občinski svetnik. o— Lutkovno gledališče na Taboru ponovi jutri ob 15. narodno pripovest v 8 slikah: »Martin Krpan«. Udeležite se mič- ne predstave! u— Klub Primork vabi članice m znance, da se danes ob pol 15. v čim večjem številu udeleže pogreba g. Dolenca, brata klu-bove predsednice ge. Maše Gromove. Zbirališče pred bolniško mrtvašnico. u_ V društvu »Soča« bo predaval drevi ob pol 21. g. Hubert Marjanovič, tajnik moškega učiteljišča v Ljubljani o srednjeveških spomenikih v Dioklecijanovi palači v Splitu. Vabljeni člani, prijatelji in posebno diiaštvo. Vstop vsem prost. u— Gospodinje, ki se žele izpopolniti v kuhanju, naj se zglasijo v soboto 21. t m. od 6. do 7. v društvenih prostorih. Rimska cesta 9. Tečaj se začne v ponedeljek 23. t m. ob 7. zvečer v šentjakobski šoli. Pogoji ugodni. . ..... u— Društvo Skrb za mladino v Ljubljani vabi svoie članstvo na redni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih na Taboru. u— Kolo jugoslovenskih sester bo prodajalo olike na ovetno soboto popoldne in cvetno nedeljo dopoldne, na kar vljudno opozarja svoje dobrotnike in prijatelje za blagohotno naklonjenost! u— Sokolsko društvo LJubljana-Šlška Je priredilo v nedeljo dopoldne drušvene oa-raščajske tekme kot pregled pripravljenosti za obvezne župne tekme, ki se vrše prihodnji mesec. Tekmovalni rezultati so bi-S deloma zadovoljivi, pri moškem narašča, ju (višji oddelek) celo prav dobri. Prihodnjo nedeljo se vrši društvena tekma za oboie članstvo. Za Binkošti namerava prirediti društvo za oboji naraščaj in oboje članstvo iziet na Sušak. „_ pozor! Preporod! Drevi se vrsi zad-nia Preporodova plesna vaja pod vodstvom piesnega mojstra g. Jenka'. Ker je mišljen zaključek kot običajna plesna vaja, so vljudno vabljeni tudi vsi oni, ki niso_ redni obiskovali naših vaj pa bi se radi še enkrat pošteno naplesali. Ker je čisti dobi- SOKOL MOSTE priredi v nedeljo 22. t. m. ob 20. ari VALČKOV VEČER NA ČAST JOŽICAM IN JOŠKOM 427? \ ček namenjen z® letovanje revnih srednješolcev na morju, pričakujemo številnega obiska od vseh naših prijateljev. Začetek točno ob 30. Vsak vijudno vabli&n! u— Oblastna strelska družina Ljubljani s b0 imela Hitri ob r"? 1°. v -»Ltcvd« občni zbor. Udeležba članstva strogo ob- u— Domača veselica (Hausball) SK Ilirije preložena. Prireditveni odbor SK. 111-riie sporoča vsemu članstvu in prijateljem Ilirije, da je domača veselica, ki bi se morala vršiti danes v veliki dvorani Kazine preložena na kasnejši termin. Novi termin se obiavi pravočasno. — Prireditveni odbor. u— Dela na ulicah. Te dni so pričeli s popravljanjem hodnika v Jesrličevi ulici v smeri od aZtoške ceste proti podaljšku Masarykove ceste. Hodnik ob vojaškem oskrbovališču in po Povšetovi ulici do cuk-rarne na Poljanskem nasipu, ki je bil v zelo slabem stanju, je tudi že primeroma dobro urejen. Posipajo tudi hodnik v Alešov. čevi ulici ter vsa pota v parku na Hrvatskem trgu. Seveda pa imamo v Ljubljani še veliko ulic. ki so zelo potrebne večje nege, zlasti ob dežju, ko tam nastane strahovita brozga. u— Tatvina suknjiča z dvema denarnicama. V torek se je neznan dolgoprstmk vtihotapiJ v stanovanje g. Josipa Sv. Emon-ski ulici in ukradel lovski suknjič, v katerem sta se nahajali dve denarnici z vsebino 2400 Din. Ukradeni suknjič je iz zelenega sukna. Tatvina je prijavljena policiji, ki tatu še ni izsledila. u— Da boste znali svojo trto obrezati. pridite danes ob 15. v vrt pri hiši g. Mun-de v Gradišču! u— Damsko perilo, moderne bluze, torbice. floraste nogavice in roka>ice po nai-solidnejšnh cenah pri tvrdki šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. u— Srajce, športne in modne, kravate m nogavice v krasni izberi in najceneje pri tvrdki Šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. Iz Celja e— Lep dvojni Jubilej praznuje danes v Celju v krogu svojih ožjih sorodnikov g. Franc šribar, posestnik in klobučar na Glavnem trgu. Jubilant se je rodil pred 75 leti na Ložnici pri Celju. Že kot deček Je kazal veliko veselje in zanimanje za klo-bučarsko obrt. Kot pomočnik je obhodil veliko sveta in v tujini izpopolnil svoje strokovno znanje. Riavno pred 50 leti se Je naselil v Celju in odprl lastno klobučarslko delavnico in trgovino s klobuki, ki jo vodi čil in zdrav še danes. Slavijenec ie bil že od doma vzgojen v narodnem duhu, vedno odločen in neustrašen Slovenec in se je boril za pravice naroda in našega obrtništva v težkih predvojnih časih vedno v prvih vrstah z našima najboljšimi narodnjaki proti avstrijskemu mačehovstvu in celjski nemškutariji. Možu-poštenjaiku, ki je eden zadnjih mojstrov izdelovalcev klobukov z ročnim delom v naših krajih, k njegovemu jubileju iskreno čestitamo in mu kličemo z vsem narodnim Celjem vred: »Še na mno-ga leta!« _ e— Predavanje univ. pnoL dr. rrana ilešiča ie v sredo zvečer v popolnoma zasedeni veliki dvorani Narodnega doma doseglo izredno lep uspeh. Predavatelj je opisal razmere na Poljskem in orisal z velikim poznanjem življenje in delovanje maršala Pilsudskega. Želeti bi bilo, da bi agiJna celjska podružnica društva »Soče« priredila še več takih poučnih slovanskih večerov. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 prvič zvočni velefikn »Sinji angel«. V glavni vlogi Emil Janings. Predigra: zvočna enodejanka. e— Nesreče. Pri delu je padla 50 letna postrežnica Helena Žekarjeva :z Celja tako nesrečno, da s je zlonrola desno po dlak et. 2Uetnemu monterju Vinku Pretnerju iz Zg-Grušovelj so padle pri delu težke izolacijske škarie na levo stran prsnega koša m mu zlomile enajsto rebro. Oba poškodovanca sta morala v bolnico. e— Sirov napad Ko se je v sredo 18. t m dopoldne okroe 9. ure vračal s kolesom iz Trnovelj na Bukovžlak 26 letni raznaša-lec kruha Ivan G., ga je na cesti dohitel s kolesom 23 letni pekovski pomočnik Stanko K. iz Zavodne in ga napadel. Sunil ga je na tla in divje obdeloval s pestmi in čevlji po glavi. G. je občutno poškodovan. K. se zagovarja, da ga je G. izzival, a je pravi vzrok konkurenčna nevoščliivost e_i nožem v prsi. Na Jožefovo sta popivala po raznih celjskih in okoliških gostilnah 30 letni brezposelni delavec Jože Košnak in 33 letni brezposelni Jernei Krk. oba iz Zavodne. Ko sta se okrog 19. "mila domov, sta se v vinskem navdušenju r-prla in stepla. Med ruvanjem sta se zavaMa po tleh Košnik ie tedaj potegnil nož !n zabodel Krka nad levo ključnico v prsno vofi-no in levo nadlaket. Krka so prepeljala v bolnico. Košnika pa ie policija aretirala. Zagovarja se s silobranom. Iz Maribora a— Predavanje dr. V. Kukovca. Drevi ob 20. bo predaval v mali dvorani Narodnega doma minister n. r. g. dr. Vekoslav Kukovec o češkoslovaškem politiku dr. Karolu Kramafu. Predavanje priredi v proslavo 70-letnice rojstva velikega Slovana dr. Kramafa Jugoslovensko-češkoslo-vaška liga skupno s Sokolom. JC liga in Sokol torej pričakujeta s strani slovansko čutečega občinstva polnoštevilno udeležbo. a— Cercle francals. Drevi ob 20. bo predaval v hrvatskem jeziku K. Hegedusic iz Zagreba v dvorani Zadružne banke o moderni francoski umetnosti od 1850. 1 do danes. To predavanje, ki je bodo spremljale lepe proiekciiske slike, bo uvod k razstavi moderne francoske grafike, ki se bo otvo-rila v nedeijo 22. t m ob IL v mali dvorani Uniiona. Vstopnine ni. a— Ciril-Metodova podružnica v Mariboru priredi danes 21. t. m. s pričetkom ob 20. v Melju v prostorih g. Frančeka Trafenika družabni večer z godbo in petjem. Vstopnina 2 Din. Vabljeni so vsi prijatelji naše šolske družbe, o— Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor 22. t. m. ob 8.30 predpoldne v dvorani lastnega doma Rotovški trg št. 2. Kot izkaznica služi društvena legitimacija oziroma nakupna knjižica. a— Aoolo kino. Danes in jutri, 22. t m. dvojni spored: Udari! Ogoljufani goljufi. Fred Thomsen , . . .. a— Nad 200 izgnancev iz Avstrije je prišlo zadnje dni v Maribor po odgonu. Vsi izgnanci pripovedujejo, da zadnje čase avstrijske oblasti sistematično izganjajo vse naše državljane. Enostavno prisilijo gospodarja (naši ljudje so po večini zapo- r Danes ob 4., pol 8. in 9. uri Zvočni film divnega, ljubavnega čara ia petja Prebujenje V glavni vlogi oboževana Vilma Banky Telefon 2730. KINO DVOR sleni na kmetih), da odpove službo, nato pa pride orožnik, »brezposelnega« kot nadležnega tifjca aretira in zapre, nakar ga po odgonu spravijo v našo državo. Med izgnanimi je največ takih, ki so sploh vse življenje ali že nad 20 let bili v Avstriji in naše države sploh še niso videli, so pa po pristojnosti naši državljani Pri nas je pa še vedno dovolj in preveč avstrijskih državljanov pod pretvezo strokovne nenadomestljivosti. a— Nezgoda smučarja. Pri smučarskem treningu se je ponesrečil 18-letni dijak Vlado Pušenjak, sin bivšega narodnega poslanca in znan dijaški šahist. Padel je tako nesrečno, da si je nalomil desno nogo v kolenu. Prepeljali so ga v bolnico. a— Riziko dela. K temu poročilu je pristaviti, da se je ponesrečil delavec Julij Tavčar (ne Julija Tancer), da ga ni vrgel stroj, ampak da ga je udaril jermen, ki se je utrgal, in da fant ni dobil težkih poškodb, ker je bil že včeraj zopet na delo. a_Z vrelo kavo se ie oparil v Trstenja. kovi ul. 20, 4iletni vmikec podnajemnik Zofije Grahič, Otmar Perko. Pri igranju v kuhinji je pograbil za lonec vrele črne kave in si tekočino polil po obrazu in prsih. S hudimi opeMnamii so ga odpeljali z rešrtaiffl avtom v bolnico, kjer je urnrL . _ a— če prideš v Maribor slavit svoj goa. 72-letni Joža Grobelnik iz Sv. Martina na Pohorju je po svojem starem običaju tudi letos prišel godovat v Studence. Včeraj zjutraj okrog 3. pa so ga našli na eesti v Studencih z zlomljeno desno nogo. Starček je spodrsnil na starem ledu in pri padcu ponesrečil. Spravili so ga v bolnico. a— Meljski hrib se zopet ruši. Včeraj zjutraj se je sprožilo na južnem pobočju Meljskega hriba nekaj manjših plazov, ki so pridrveli na cesto ob Dravi. Eden teh plazov je podrl na tla kolesarja Janka Frasa od Sv. Petra, Fant se je močno prestrašil, k sreči pa ni dobil težjih poškodb. Skrajni čas je, da se pereče vprašanje regulacije tega nevarnega predela, ki je ena glavnih prometnih žfl našega mesta, uredi. a— Speč voznik pripeljal v Maribor 1" svinj. Včeraj zjutraj je stražnik ustavil na glavnem kolodvoru večje kmečko vozilo, v katerega sta bila vprežena dva konja. Na vozu je bilo naloženih 10 svinj, namenjenih za mariborsko klavnico. Voznik Anton K. iz Varaždina pa je spal na vozu spanje pravičnega. Pravi, da je blrar Sv. Miklavža na Dravskem polju zadremal in tako trdno zaspal, da sploh ne ve, kako in kdaj je prišel v Maribor. »Saj pravim, da je živina bolj pametna ko človek,« je zaključil svoj zagovor. Moža so vzeli na protokol. Spričo velikega prometa na Ptujski in Tržaški cesti je skoro neverjetno, da se ni ponesrečiL Iz Škofje Loke ŠI— Napredek škofjeloškega obrtništva. Skromno, a presrčno je bil v nedeljo zaključen šesttedenski strokovni risarski mi« zarok-: tečaj. Preko 20 gojencev se je zbralo v šoli, nakar si je tajnik banske uprave go« spod Ivan Brozovič ogledal presenetljiv« dovršene in koristne izdelke mizarske stro« ke. Risarji so v razmeroma kratkem času pbdelali vse panoge stavbenega in pobi« štvenega mizarstva, proučili lesne vezave, razne konstrukcije in so se poučili o vseh važnejših izsledkih mizarstva. Po bodril* nem nagovoru zastopnika banovine so se v družabni skupnosti sešli tečajniki pri žu* panu Josipu Hafnerju. Samo želet-i je. da se zgledu miizarjev priključijo tudš ostale pa. noge škofjeloškega obrtništva. ŠI— Izdaja odpustnic. Ker vo« evwienco o šolski obveznosti le narodna osnovna šola, obveščamo interesente, da je v izdaj« odpustnic poverjena edino osnovna šola. druge šole odpustnic ne izdajajo. Iz Kranja r_ V Narodnem domu bo drevf pno« miera komedije »Kozarec vode« kot pošlo, vilna predstava agilnih članov gg. N. Reša in V. Pešla. Dokažimo z obaskoro, da ce« nimo nesebično delo! r_ Sokolsko društvo v Stražišču bo pri« redilo 22. t. m. ob 17. v telovadjnici Sokol' skega doma akademijo s sporedom: ženska deca, proste vaje z obroči; moška deca, je s puškami: člani in naraščaj, orodna telovadba.; moški naraščaj, trikotnik; član'.« ce, devetorica; olarrf, župne proste vaje 1. 1931. in skupina. Po telovadbi prosta bava. Predaval bo žuipni prosvetar br. Ja» kob Špicar iz Radovljice o »Sokolski pro* svetih. Pridite, zelo ugodfrie žde®n-Šk» zveze! Z Bleda bi— Nova zdravnica. V vili i>Sosnoukar< je pričela pred kratkim izvrševati prakso zdravnica ga. dr. Zdenka Fiseherjeva. Sa» daj ima Bled že štiri zdravnike Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes 21. t. m. ob 20. in jutri, 22. t. m. ob 15., 17. io 2d »Princesa in njen šofer«, ganljivo zvo£m tragedijo v 10 dejanjih. Iz Trbovelf t— Kino Sokol bo predvajal drevi 2ft. veseloigro »Ljubezen v maju«:. V glavni ulogi Hans Junkermann in Betty Astor. Poleg tega krasen Ufin film >Borba aS zmaga«. Iz Soštanfa št— Zdravstvena predavanja v Šoštanju. V okvira »Tedna narodnega zdravja«, ki ga priredi mariborska ZKD od 22. do 29. t. m. bo predaval v Šoštanju okrožni zdravnik dr. Ferdo Korun io sicer 22. t m. ob 8. v Slomškovem domu, 24. ob 20. v Z*> družnem domu in 28. ob 12. v Sokolskem domu. Slednje predavanje je namenjen« zlasti mladini osnovne in meščanske šol«. Iz Trebnjega tr— Odlikovanja. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom sv. Save V. vrste našega župana posestnika g. Josipa Zupančiča in gostilničarja Alojza Pavlina, a g. Ignaca Huča, posestnika in dolgotrajnega tukajšnjega župana, in Franca Kastelica, posestnika iz Starega trga, z zlato kolajno, vse v znak priznanja za njihove državljanske zasluge. Ta odlikovanja je osebno izročil v petek sreski načelnik g. dr. Logar iz Novega mesta s primernim nagovorom in čestitkami. Istočasno je preje odlikovanje sv. Save V. vrste tudi župan iz Dobrnič g. Fran Koperc in zlato kolajno g. Kuž-nik Franc, posestnik istotam. Vsem odli-kovancem naše čestitke! Iz Novega mesta n— Občni zbor železničarske jubilejne knjižnice v Novem mestu bo z običajnim dnevn-im redom 23. t. m. ob 16. v drustve* nem lokalu. n_ Olepševalno društvo je imelo dne 17 t m občni zbor. Nenavadno malo šte« vilo navzočih članov (11) je napravilo vtis, da se društveni člani, kakor ostalo občin« stvo vse premalo zanimajo za požrtvovalno delo' teaa pred 32 leti ustanovljenega društva, kf je napravilo =» skromnimi sredstvi mnogo koristnega za prov/vit mesta. Oskr« buje vse javne nasade. Napravlja nova -n popravlja stara šetališča. Sistematično de* luje za pospeševanje tujskega prometa. Drevesnico je zaradi tatvin moralo opustiš ti. Dalo je inicijativo za planiranje Loke pred mestnim kopališčem. Trudi se, da se zasebni Ragov«log zopet odpre obiskoval« eem. Napravit1 namerava prehod za pešce ob železniškem mostu čez Krko, da se skrajša pot do uradov in šol za cela 2 km. Denarnega prometa je imelo društvo lani 27.326 Din. Blagajna ima razpoložljive go« tovine 4374 Din. Novemu odboru, ki pa je v glavnem stari, predseduje g. Ferdo Buk, ki vpdi društvo že 12. leto. Iz Kočevja kč— Na zadnji občinski seji 12. t. m. je bilo storjenih nekaj važnih sklepov. Živi« norejska zadruga v Lipovcu, ki vzdržuje v Kočevju svojo mlekarno, je zaprosila ob« čino, da se ji podeli tudi koncesija za pro« dajo mrzlih jedil in za točenje brezalko« holnih pijač. Kljub temu, da sta gg- Pe« terlin in dr. Lavrič utemeljevala potrebo brezalkoholne gostilne v Kočevju, je veči« na odbora odklonila prošnjo za točenje brezalkoholnih pijač, pač pa je pristala na prodajo jedil. Kar se tiče prispevka za pomoč bednim in brezposelnim,^je sklenil odbor, da zaradi slabega finančnega sta« nja mestna občina ne more prispevati več kakor 1000 Dn. Za vedno je napravil ko« nec različnim neresničnim govoricam o Mestni hranilnici g. Peterlin, kateremu je bila poverjena obenem z g. Erkerjem re« vizija blagajniških knjig mestne občine, premoženjske uprave, ubožnega zaklada, elektrarne in vodarne. Odikar je mestni žu« pan g. Kostanjeve«, je občina uresničila načrte o njeni sanaciji. Po poročilu izkazuje blagajna mestne občine 1,610.417.60 Dn dohodkov, 1,342.819.70 Din izdatkov, osta« nek je 267.537.90 Din, elektrarna ™dar« na 1,201.182.68 Din dohodkov, 1,143.971.19 dinarev izdatkov, ostanek znaša 57.211.49 dinarjev. Enako velike uspehe je dosegla premoženjska upTava, pri kateri predistav« Ijajo že lesena skladišča rin žaga ogromno vrednost. Ufvožni zaklad pa izkazuje 64 tisoč 95.35 Din deficita, ker znašajo nje« gpvi izdatki 80.537.85 Din, dohodki pa sa« mo 16.442.50 Din. Z ostanki se bo sanirala mestna hranilnica. Poročilo je bilo sprejeto x odobravanjem. Nato je bil sestavi len od« bor, ki Ho vodil 31. t. m. ljudsko štetje. Na koncu je g. Peterlin še omenil potrebo novega pokopališča. • G. župan je odgovoril na vprašanje g. dr. Sajovica. da jc Mestni hranilnica v štirih tednih, odkar redn:> po« siuje, dosegla razveseljive uspehe. Iz Ptuja j_ Predavanje. V nedeljo 22. t. m. ob 10. dopoldne bo pod okriljem francoskega krožka predaval v mestnem gledališču go« spod K. Hegedušič, akademski slikar iz Zagreba, o moderni francoski umetnosti s projekcijami (v hrvatskem jeziku). G. pre« davatelj, k: je eden izmed najboljših jugo« slovenskih slikarjev, je predsednik in ar« gaorzator »Zemlje«, ki zastopa moderno smer v slikarstvu. Predavanje obeta mnogo pouka in už;tka. Vstopnice po 5 in 2 Din. Iz Murske Sobote mr— Nova Kreditna zadruga se je ustanovila 8. t. m. v Prosenjakovcih. Predsednik je posestnik Varga Kalman. Nova zadruga je članica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Pni usrtanovitvi sta sodelovala g. Vezer Geza iz Martijancev in notar g. Anton Koder iz Sobote. mr— Prostovoljno gasilno društvo v Murski Soboti. Sedaj, ko je bil pristop k Zvezi soglasno sklenjen, so nastale nove težave. Soboeanci so zahtevali župo v Murski Soboti, na kar pa župa v Martijancih ni hotela pristati. Da se vseeno izvede sklep o pristopu, se je sklenilo naprositi Zvezo, da dodeli soboško društvo župi v Strukovcih. Glede prapora z madžarskim napisom tudi še n-i zadnjem občnem zboru ni prišlo do odločitve. Zbor je pooblastil poveljstvo, da o tem samostojno odloči. Kaže, da se ne bo nabavil nov prapor, nego se bo madžarski napis nadomestil s slovenskim. mr— G. Franc Koder, brat tukajšnjega notarja, je otvoril svojo pisarno zaenkrat skupaj z odvetnikom dr. Valyjem. Dopisi KAMNIK. Trgovci iz kamniškega sreza so 15. t. m. zborovali v Kamniku. Obravnavala so se pereča stanovska vprašanja. Zbora sta se udeležila tudi g. dr. Ogrin, sreski načelnik, in delegat Zveze trgovskih gremijev g. Kaiser. — Naši kolesarji so pred tednom izvolili odbor, ki bo vršil vse posle do ustanovitve kluba. Predsednik je g. Drašček Drago, tajnik g. Vivoda Janko, blagajnik g. Klemenčič Joško, odbornik g. Horvat Lov-ro. — Gasilci so te dni pokrenili akcijo za pridobivanje podpornih članov, ki je^ prav uspešna. — »Rokovnjače« so na Jožefovo zadnjič zelo uspelo igrali v Čitalnici. RIBNICA NA DOLENJSKEM. Letošnjo zimo je naš šahovski klub odigral turnir- Prvo mesto med 13 udeleženci si je priboril g. Davorin Onič, ki je dobil vseh 13 partij. G. Onič igra sedaj simultanko z vsemi igralci turnirja. Lutkovno gledališče meščanske šole je uprizorilo preteklo nedeljo igro >Ga-šperček junak«. \ HRASTNIK. Kino NaTodni dom pred« vaja danes in v nedeljo Metro«film »Ino« zemski vragi« . SEVNICA. Kmetijsko predavanje se bo, kakor običajno, vršilo jutri v nedeljo ob 8. v osnovni šoli. O kmetijskem zadružništvu bo govoril g. učitelj Klemene. Vsi kmeto« valci vabljeni! — Obrtna nadaljevalna šo« la je bila ustanovljena 1909. Po vojni de« luje z vnemo v prid strokovni in nacionalni vzgoji. V tekočem šolskem letu so v pr« vem letniku obrtne šole 24 vajenci, v dru« gem letniku trgovske šole pa 7 vajencev in vajenk. Največ obrtniškega naraščaja je iz kovinske stroke. Pouk, ki ga vodijo naši učitelji, se vrši v poslopju bivše nemške šole domala vsak večer po 2 do 3 ure pa tudi ob nedeljah dopoldne. Uspehi 60 vidni od leta do leta. RADEČE. »Kino Jadran« b.o predvajal v nedeljo 22. t. m. film »Ana Karenina« po romanu ruskega velegenija Leva Tolstega. V glavnih vlogah priljubljeni par Greta Garbo in John Gilbert. Predstave ob pol 4. in pol 9. DRAMLJE. V nedeljo 8. t. m. sta bila na slovesen način zaključena kmetijska nadaljevalna šola in trimesečni gospodinjski tečaj. Gospodinjski tečaj je vodila ga. Sittigo-va, ki je dosegla z neumornim delom nepričakovane uspehe. Zadnji teden ji je bila prideljena od banske uprave pomočnica gdč. Kraenikova. K uspehu je mnogo pripomogla naša požrtvovalna učiteljica gdč. Julka Kinclova, ki je ves čas tečaja poučevala po dva predmeta. Tudi gdč. Bregantova nam je pridno pomagala. Kmetijsko - nadaljevalno šolo je vodil učitelj iz Št. Jurja g. Hajnšek s pomočjo g. inž- Kropivška m upravitelja g. Zagra iz Št. Jurja ob juz. zel. Največ zaslug, da se je tečaj vršil v Drain-ljah, pripada nedvomno Društvu kmetskib fantov in deklet. Kot uvod za zaključno prireditev so fantie in dekleta obeh tečajev uprizorili pod vodstvom učiteljice gdc. Kinc-love igro »Pri Brodnikovih«. Župan g. Blaz Jesenek je pozdravil goste in prireditelje, nakar je' g. Hajnšek podal kratko poročilo o kmetijski nadaljevalni šoli v Dramljah. Iz poročila je bilo posneti, da so fantje redno in z veseljem dve zimi posečali to šolo. Kako važni so gospodinjski tečaji za kmet-ska dekleta, je pojasnila učiteljica gdč. Kinclova. Ga. Sittigova je učenkam s kratkim nagovorom razdelila spričevala. Zastopnik banske uprave g. Okorn je poudarjal, da je rešitev iz hudega gospodarskega položaja mogoča le z izobrazbo in delom. Pod vodstvom g. Hajnška so nato zapeli fantje in dekleta" nekaj domačih pesmi, nakar je sledila zakuska, h kateri so bili povabljeni tudi starši učencev in učenk. POLZELA. V ponedeljek je odšel na novo službeno mesto na postajo v Bohinjski Bistrici skladiščnik g- Bernot. Služboval je 12 let na polzelski postaji in bil splošno priljubljen. — Za sklad Sokolskega doma na Polzeli so darovali g. Ivan Repnik in trije neimenovani po 100 Din. V nedeljo lo. t. m. je v Cimpermanovi dvorani uprizoril bokol ljudsko igro »Revček Andrejček«, ki je pod režijo br. Polanca lepo uspela. Vsi igralci so dobro rešili svoje uloge. K lepemu poda-nju ulog jih je gotovo tudi vzpodbujalo dejstvo, da so videli pred seboj natlačeno polno dvorano. • PILŠTANJ. Hišo pokojne ge- Matilde Bertoldove je kupila občina. Poleg Hranilnice namerava v njej namestiti ob« činsko pisarno in eventuelno oddati še kak« šno stanovanje. Želeti bi bilo, da občina stari rotovž poruši in prostor pridobi na lepoti in na prostoru za sejme in javne pri« reditve. — Materinski dan bo proslavila mladina tukajšnje osnovne šole 25, t. m. Poleg petja in deklamacij bodo na sporedu tudi razne telovadne tbčke in mala igrica. Čisti dobiček prireditve se bo porabil za kritje stroškov majniškega izleta. — V počastitev spomina svoje nedavno umrle soproge je daroval naš šolski upravitelj g. Staufer 500 Din v dobre namene. — Naš "poštni promet je smešno žalosten. Fari Buče in Polje sta oddaljeni le kakih 30 minut, in vendar potrebuje pošta iz enega kraja v drugega najmanj'4 do 5 dni. kajti poleg vsega šmarske-ga sreza mora prepotovati del laškega ln celjskega sreza na progi Rajhenburg, Zidani most, Grobelno. Podobne in nič manj praktične so zveze med sosednjimi vasmi Doble-žice - Virštanj, Zagorje, Št. Vid pri Planini itd. Nič boljše se nam ne godi v pogledu dovoza pošte. Saj ni nikaka novost, če naš okraj ne dobi po par dni pošte. In vendar imamo tudi mi pogoje za boljšo ureditev poštnega prometa. Uvesti bo treba avtobus, ki bi odhajal dopoldne iz Št. Jurja in pripeljal s seboj pošto za vse kraje ob tej progi, popoldne pa bi se vračal v takem času, da bi imel v Št. Jurju zvezo z večernimi vlaki-Ako se celjski avtobus ne mara lotiti te zadeve, naj se da koncesija kakemu privatniku ali pa naj to izvede država sama. SLOV. BISTRICA. Ob številni udeležbi so 15. t. m. pokopali starino g. Srečka Lorberja. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali oelo njegovi prijatelji iz Konjic. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokoj« nega g. dr. Ervin Mejak. Poudarjal je nje« govo kremeniito značajnost in narodno za« vednost in se spomnil hudih medvojnih persekucij, ko je pokojnik skrival sokol« ski arhiv v svojem čebelnjaku Pevci so pod vodstvom g. Živka zapeli dvoje žalo« stink. Naj mu bo lahka domača gruda pod pohorskimi gozdovi in vinogradi, ki jih je vse svoje življenje tako iskreno ljubil. — Občni zbor podružnice SiPD^ bo danes ob 20. v hotelu »Beograd«. — Kontrola sodov bo poslovala v prihod, četrtletju: 29. apri« la, 29. maja in 30. junija v uradnih prosto« rih na dvorišču Okrajne hranilnice. VOJN I K. V nedeljo 22. im v sredo 25. t. m. priredi v dvorani ob 15. meščanska šola lepo pripovedko »čudežne gosli« v novi, originalni dekoraciji. Osobito zanimiv bo pravljični kraljeva dvor, ki bo nastopal v prav fantastičmih kostumih. Zanimanje za lepo predstavo je prav veliko. Posebna mladinska predstava za vojniško in okoliške osnovne šole pa bo v ponedeljek 23. t. m. ob 10. Zaradi velikih režijskih stroškov se bodo predplačila hvaležno sprejemala, LJUTOMER. Gremij trgovcev za srez Ljutomer bo imel občni zbor 25. t. m. ob pol 15. v gostilni g. Marška v Radincih. — Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi 25. t. m. po 8. maši v osnovni šoli prri letošnji sadjar« ski sestanek, na katerem bo imel g. Miloš Levstik zanimivo predavanje o pomladnem opravilu v sadovnosnikih itd. Pridite vs"i člani in ostali sadjarji. Pouk je potreben posebno letos, ko pričakujemo ugodno sadt no letino. — Lutke, ki eo na praznik nasto« pile v Sokolskem domu, so bile za naš kraj novost in so privabile osobito mnogo mla« dine. Splošno je ugajal »Faust«. Izredno za« dovoljnost je vzbudil Gašparček, »Snegu!« čica« pa je ogrela otroška srca. -- GOSPODARSTVO Tarifa skupnega davka na poslovni promet »Službene novine« od 18. t m. objavljajo uredbo o skupnem davku na poslovni promet s tarifo za ta davek. O vsebini uredbe smo že poročali. Novi skupni davek se bo pričel pobirati 1. aprila t. 1. in sicer na blago v notranjem prometu, dočim se bodo za blago, ki se nahaja na carinarnicah, uporabljale nove odredbe že počenši s 26. marcem t. 1. Tarifa je kakor znano sestavljena na podlagi splošne carinske tarife in vsebuje poleg stopenj skupnega davka na poslovni promet za notranji promet in za uvoz v odstotkih tudi rubrike, iz katerih je razvidno, kakšsna cena tvori podlago za odmero tega davka, kje se pobira ta davek (pri producentu, v tvor niči, na carinarnici itd.) in katere prometne faze so v davku upoštevane. Za razumevanje tarife je treba še omeniti, da velja tam, kjer je rubrika stopnje domačega skupnega davka prazna splošni 1 % davek na poslovni promet kakor doslej; tam pa kjer je v tej rubriki naznačena ničla se dotično blago obdavči v obliki kombiniranega davka na poslovni promet, pri izdelku ali pri odgovarjajoči sirovini. Skupni davek obsega kakor znano vse nabave istega blaga v trgovinskem prometu. Kjer pa je bilo le mogoče so skupni davek uredili tako, da obsega tudi nabave prejšnjih izdelkov, odnosno sirovin, uporabljenih za izdelavo dotičnega blaga, kakor tu da nabave poznejših izdelkov, ki so bili iz tega blaga izdelani. Kakor je iz tarife razvidno so številne skupine blaga vnesene v ta kombiniran davek na poslovni promet, številno blago je v domačem prometu prosto, dočim je skoro za vsako tar. številko določen skupni davek pri uvozu, ki je zaradi izravnave obremenitve primerno višji. V naslednjem navajamo nekaj primerov iz tarife. Žito In moka Na pšenico se pobira skupni davek le pri uvozu v višini 2 %, dočim je za notranji promet davek kombiniran tako, da skupni davek na moko v višini 2.2 % obsega ves promet z žitom, kakor tudi promet z običajnim pecivom. Za fino pecivo, ki se mu dodaja mleko, maslo, sladkor itd. morajo peki plačevati dodatni davek - od 0.5 %, slaščičarnarji pa dodatni davek od 1 %. Skupni davek na poslovni promet na moko pri uvozu pa 2.8%. Od skupnega davka na poslovni promet za moko so oproščeni mali vodni mlini. Za koruzo in ostale vrste žita ni predviden skupni davek v domačem prometu in se plača kakor doslej splošni davek na poslovni promet od 1 %, pri uvozu na skupni davek od 2 %. Za oluščen riž znaša domača stopinja 2.3 %, uvozna stopnja pa 3.3 % in se pobira davek v tvornici, zato pa je blago v nadaljnjem prometu prosto. Promet rži je prost, ker se pobira kombiniran skupni davek na slad, v tvornici. Poljski pridelki in kolonijalno blago Za kmetijske pridelke kakor sočivje, sadje in kolonijalno blago vsebuje tarifa le postavke skupnega davka pri uvozu. Sočivje in sadje je v domačem prometu podvrženo splošnemu davku za poslovni promet. Kolonijalno blago, ki se samo uvaža, pa je seveda po plačilu skupnega davka pri uvozu v nadaljnjem prometu v državi prosto. Hmelj, zdravilna zelišča in rastlinska vlakna so prosta v notranjem prometu, ker se davek plača v obliki kombiniranega davka pri producentih, fci rabijo te sirovine. Pri producentu se plačuje tudi za vse poznejše faze skupni davek za sadne in druge rastlinske soke v višini 1.8 % ( pri uvozu 2.8%), za surogate kave v višini 2.1 % (3 %) in za papriko v višini 2.4% (3.5%). Živina in meso. Skupni davek za govejo živino, drobnico in svinje se plačuje pri občinah ob priliki izdaje živinskega potnega lista, odnosno dovoljenja za klanje v višini 1.5% (pri uvozu 2.5 %). V tej kombinirani stopnji je vsebovan tudi promet z mesom, mastjo in mesnimi izdelki, ki so zaradi tega r prometu prosti. Ostali živinski proizvodi, kakor ^ jajca, perutnina, mleko, so podvrženi splošnemu davku na poslovni promet, prav tako konji. Za vse to blago pa so seveda predvidene odgovarjajoče višje stopnje pri uvozu. Za ovčjo volno plača kupec v tvornici 1.5%. Les. Promet z drvmi za gorivo se obremeni s tem davkom tako, da se davek od 1.2% pobere pri nakladanju na železniških in rečno - plovnih postajah; potem pa so drva do konsumenta prosta. Okrogli les je prost vsake obremenitve. Za tesani les se plača davek v višini 1.2 % skupaj z banovirsko takso za izvoz iz gozda, prav tako za vinogradniško kolje in za sodarski in kolarski les. Za jamski les plača producent na žagi 1.2 %, za rezan les pa 2 %. Skupni davek za rezan les v tej višini obsega ves promet dn kr.nsumenta, odnosno onega, ki les predela. Industrijska predelava rezanega lesa za pohištvo je podvržena dodatnemu skupnemu davku od 1 %• Obrtniška predelava rezanega lesa pa ni podvržena dodatnemu davku, tako da mizarjem ni treba plačati nikakega prometnega davka. Za železniške pragove se plačuje davek ob priliki dobave železnici v višini 1 %. Ostali gozdni pridelki (kakor lubje, gozdna semena, žir. listič) so prosti. Promet s terpentinom je vsebovan v skupnem davku na terpentinovo olj i. Sladkor, špirit, žganje. Na sJadkor plača tvornica za ves nadaljnji promet 3.5 % (pri uvozu se plača 5.5 %). za melaso pa 1 % (pri uvozu 1.5%); na špirit prav tako tvornica 10 % (pri uvozu 12 %); ta stopnja vsebuje tudi davek na likerje, rum, konjak, kakor tudi na močna alkoho-lizirana špecijalna vina. Davek na vino, vinsko in sadno žganje znaša 3% (pri uvozu 5 %) in se plača z državno trošarino. Na pivo se plača posebni skupni davek od 0.60 Din od hektoliterske stopnje (pri uvozu pa 5.5 % vrednosti). Na kis plača producent 1.3 %, na vinski in pivski kvas pa 2%. (Konec prihodnjič.) = Naše železarne ponovno znižale cene. Iz Zagreba poročajo: Glede na splošno zniževanje cen so jugoslovenske železarne še v drugem polletju minulega leta v izdatni meri znižale svoje cene za železo v šibkah ter za betonsko, tračno in fasonsko žel-Mo, kar naj bi preprečilo,, da se ne dvigne uvoz inozemskega železa in da se na ta način brezposelnost ne poveča. V zadnjem času pa so bile domače železarne vnovič primorane znižati svoje cene za navedene izdelke, in sicer precej izdatno, čeprav je s tem znižanjem že prekoračena znosna mera. Do tega ponovnega znižanja cen so se železarne odločile zaradi inozemske konkurence, ki uvaža v Jugoslavijo po cenah, ki pomenijo že dumping, in pa zaradi tega, da ne bi bile potrebne kake nadalnje redukcije zaposlenega delavstva. Današnje cene so v voznin-skih relacijah na večje razdalje združene za tvornice že z efektivno izgubo. To bo imelo za posledico, da se bo razlika morala kriti na ta ali oni način, da bo mogoče obratovanje vsaj deloma še vzdržati. = Zanimiva sprememba v naši de*izni politiki. Kal or znano, obstoji faktična stabilizacija našega dinarja v tem, da Narodna banka po stabilnih tečajih prodaja in kupuje zlate devize, prav tako kakor oddaj.ro in kupujejo zlato novčanične banke v državah s č.slo zlato valuto- V početku leti 1929. je Narodna banka pričela izvajati poiitiko fiksnega tečeja za devizo Curih. Na borzah je od tedaj vedno nudila devizo Cvrth po r.p&rrenvMijonem tečaju 1095.9 Din za 100 švrarskih frankov in je to devizo kupovala vn stalnem tečn;u lo9."3. Izvajanj? te politike jf imelo za posledico, da je bil iaš dinar glede na njegov.- intervalutarno vr-d-r.ost pnvscm odvisen od gibanja vrrdnosti švicarskega franka in je moral slediti vsem n joge vim fluktuscijam. Druga naravna posledica V politike pa je bila, da je naš dinar v Curihu notiral skoro vedno nespremenjeno. čeprav je paralelno kakor švicarski frank intervalutarno rasel in padal (seveda v okviru zlatih točk švicarskega franka). Lani, ko se je švicarski frank zaradi velikega dotoka iz Nemčije pobeglega kapitala močno dvignil, se je tudi dinar tako okrepil, da so tečaji vseh ostalih deviz pri nas močno padli (Newyork n. pr. od 56.7 na 5G.2). Ko pa je švicarski frank zopet v relaciji z drugimi veljavami popustil, je avtomatično popustil tudi dinar (v marcu je dolar zopet notiral 56.7). — V sredo pa je Narodna banka nenadoma opustila dosedanji tečaj Curiha. ki ga je držala nespremenjenega nad dve leti, in ie pričela nuditi Curih po 1095.6 (namesto po 1095.9). S tem je opustila zaenkrat dosedanjo čvrsto povezanost dinarja s švicarskim frankom; nižji tečaj za Curih pri nas pa je na drugi strani povzročil, da se je dinar v Cunhu in tudi drugod v odgovarjajočem razmerju dvignil. Kakor se zdi, je namen te spremembe ta. da ne bi bil dinar le zaradi trenutne slabe pozicije švicarskega franka nadalje intervalutarno slab. Kakor se zatrjuje, da bo Narodna banka zaenkrat držala za švicarsko devizo novi tečaj 1095.6- = Obrtniško filmsko predavanje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti Zborni ce za TOI priredi v nedeljo 22. t. m. ob 1'). dopoldne v kinu »Ljubljanski dvor« filmsko predavanje za obrtnike, pomočnike, vajence in kvalificirane tovarniške delavce. Predvajalo se bo v filmu avtogensko varenje raznih kovin po najmodernejši metodi. Film bo nudil priliko, da se naši obrtniki, obrtniški in tovarniški pomočniki, delavci in vajenci seznanijo z vsem procesom varenja v najrazličnejših položajih in na najrazno-vrstnejših predmetih, da spoznajo velikanski pomen avtogenskega varenja za moderno tehniko in da se obenem pouče tudi o raznovrstnih napravah, ki so potrebne pri vareniu, da se preprečijo nezgode in poškodbe. Filmsko predavanje bo objasnjeval znani strokovnjak na polju avtogenskega varenja gosp. inž. Lco Kuez od Tvornice za dušik v Rušah. Vabimo obrtnike in obrtni naraščaj pa tudi ostalo obrtništvo, osebito gg. inženjerje in tehnike, ki bi jih zanimalo avtogensko varenje, da se udeleže tega filmskega predavanja. Vstopnine ni. _ Tečaj za mizarsko luženje na Jesenicah. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani priredi na soboto in nedeljo 28. in 29. t m. na Jesenicah tečaj za mizarsko luženje po najnovejših metodah (kemično luženje). V tečaju bo predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Vsak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10x20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne ali« furnirane), in sicer 3 komade češnjevega, 3 hrušovega, 6 bukovega. 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorjeve-ga, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci ob koncu tečaja uradna izkazila o rednem obisku in seznam 120 raznih receptov za sestavo lužiL Udeležbo je prijaviti neposredno Obrtnemu društvu na Jesenicah, ki bo dalo prijavljencem vsa podrobnejša pojasnila. = Živinorejski tečaj v Seleih nad Škofjo Loko. V Selcih nad Škofjo Loko se bo vršil ♦v Ljudskem domu v nedeljo 22. t. m. (s pri-četkom ob 7. zjutraj) poldnevni živinorejski tečaj. Predaval bo kmet referent Josip Su-stič iz Kranja. Tečaj je posebno važen za člane živinorejske zadruge v Selcih, zlasti pa za odbor te zadruge, rodovno komisijo in za nadzorovatelje pri kontrolni molži, da se jih uvede v praktično delovanje pri zadrugi- Po možnosti bo tudi predavanje o splošnem kmetijstvu. = Oddaja elektroinstalarijskih del se bo vršila potom ofertne licitacije 8. aprila pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri istem oddelku.) = Dobave. V pisarni mestnega magistrata v Novem mestu se bo sklenila 24. L m. direktna pogodba glede dobave mesa za novomeško garnizijo. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 1. aprila ponudbe glede dobave nalivnih peres, ravnil, spojk, voščenega platna itd., glede dobave ogljenih ščetk (Bronzenkohle) za motorje ter glede dobave olja za dinamo-- Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 1. aprila ponudbe glede dobave profilnega železa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 2. aprila ponudbe glede dobave lesenih in pločevinastih sodov. = Dobave. Dir. drž. rud. Kakanj sprejema do 1. aprila ponudibe glede dobave 325 komadov žarnic; direkcija državnega rudni« ka Breza pa do 2. aprila glede dobave 20 komadov belo emajliranih umivalnikov. Di« rekcija državnih železnic v Zagrebu spre« jema do 21. t. m. ponudbe glede dlabave pi« sarniškega materijala. Dne 15. aprila se bo vršila pri upravi državnih monopolov, eko« nomski oddelek v Beogradu ofertna iicita« cija glede dobave 12.000 kubičnih metrov lesa. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). — Samo Bayer-jev križ na ASPIRIN ttv TABLETAH (baver) - 1 je porok za njihovo pristnost = Dobave. Drž. rud Velenje sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dob. 1 vertikal, sko-belnega stroja: direkcija državne železarne Vareš do 1. aprila ponudbe glede dobave 6000 komadov raznih vreč iz jute; direkcija državnega rudnika Kreka pa do 2. aprila glede dobave gum za avtomobile, vzpe-njalk, cevi, parnih ventilov itd. Vršili se bosta naslednji ofertni licitaciji: 2. aprila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 7J00 kub. m desk raznih dimenzij; 4. aprila pa pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnih naprav za črpanje vode. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Oddaja rekonstrukcije ležišča na mo« stu preko Dunava pri Novem Sad»J se bo vršila potom ofertne licitacije lo. aprila pri direkciji državnih železn e v Subotici. BORZE 20. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah New-vork. Berlin, Praga in Curih. Tečaji so osta-ii v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za kaso po 424—425 in za december po 425.50. Promet je bil tudi v 7% Blairovem posojilu po 82.50— 82.75 in v 7% Seligmanovem posojilu po 83. Od bančnih vrednot so imele promet Praštediona po 900, Unionbanka po 190 in Srpska po 194: od industrijskih delnic pa je bila zaključena le Trboveljska po 328. Devize Ljubljana. Amsterdam 22.80 — 22.86 (22 831. Berlin 13.555 — 13.585 (13.57). Bruselj 7.9343, Budimpešta 9.9277. Curih 10941 do 1097.1 (1095.0). Dunaj 7.9905 — 8.0205. London 276.72. Newyork 56.74 — 56.94 (56.84), Pariz 222-81, Praga 168.32—169.12 (168.72). Trst 298.13 - 298.3. Zagreb. Amsterdam 22.80 — 22.86, Dunaj 799 05 — 802.05, Berlin 13.555 — 13.585, Bruselj 791.43 — 795.43. Budimpešta 991.27 do 994.27, London 276.32 — 277.12, Milan 297 20 — 299.30. Ne\vvork ček 56-74—50.94. Pariz 221.81 — 223.81.' Praga 168.32—169.12, Curih 1094.1 — 1097.1. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.3375. London 25.25875. Nevvvork 519.8. Bruselj 72.425, Milan 27.23, Madrid 55, Amsterdam 208.375. Berlin 123.85, Dunaj 73.09. Sofija 3.7625. Pra^a 15.405. Varšava 58.225, Budimpešta 90.62, Bukarešta 3.0925- Efekti Ljubljana. 8% Blair 93.25 bi.. 7% Blair 83.25 bi., Celjska 150 d en.. Ljubi jan. kreditna 128 den., Praštediona 900 deiu, Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 128 den., Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 425 — 425.5, za marc 424.5 do 425. za december 425-5 — 426. investicijsko 87.5 den.; agrarne 51.5 — 52.25, 8^ Blair 93 — 93.25, 7% Blair 825 — 83, 7% Drž. hipotek, banka 82.625 — 83, 6% beglu-ške 69.5 — 70.75; bančne vrednote: Praštediona 900 — 905. Jugo 78.25 — 79, Union 190 _ 192, Srpska 194 — 196, Zemaljska 140 — 144, Ljubljanska kreditna 128 den., Narodna 8100 — 8200; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 975 d.i 1125, Gutmann 140 — 142, Slaveks 40 — 45, Slavonija 200 den.. Drava 252 — 262, Šcče-rana 275 — 295, Brod vagon 65 den., Union 50 — 60, Vevče 128 den.. Isis 43 — 46, Jadranska 530 — 550. Trbovlje 327 — 328. Beograd. Vojna škoda 424.25 — 424-7-1. za julij 426 zaklj.. investicijsko 89 bi., agrarne 52 — 52.75 zaklj., begluške 69 — 70.5. Blagovna tržišča LES '-f Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenc* za les nespremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 3 vagrr.i, in sicer 2 vagona drv in 1 vagon bukovih metlišč. Povpraševanje je za večjo množino bukovih pragov (220 X 20 X 14 cm in 265 X 24 X 16), za hrastove hlode (3_4 m dolžine, najmanjši premer pod skorjo 3'"i eni), za brezove hlode (naimani-ši premer na vrhu 10 cm. od 2 m dolžine navzgor) za bukova metlišča (1 m dolžine, 27/27 mm) in za bukovo oglje (40% >ca-n^llo"). 2ITO '-f Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenra Tendenca za žito stalna- Zaključeno je bilo 1J4 v. pšenica, 1 vag. koruze. Nudi se ('ran-ko sloven. postaja, po mlevski tarifi, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 212-5 — 215; baška. srbobran., 79/80 kg po 210 — 2l2.5; gornjebaška. 79/80 kg pS 205 — 207.5; baška okolica Sombor. 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 192.5 — 195; koruza: baška, stara po 147.5 — 150, nova. času primerno suha po 137.5 — 140; oves: baranjski, navadna vozni na po 192.5 — 195; moka: banaška »0« po 335 — 340. + Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 12 vag. pšenice. 22 v. koruze, 3 v. moke, 2 v. otrobi*v. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155; okolica Sombor 79/80 kg 142.5 do 145; sred.-baška 79/80 kg 155—157.5, srem. 78 kg 142.5 — 145, slav. 78 kg 130 do 142.5. — Oves: baški 145 — 150. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 do 120. — Koruza: baška in sremska 92.50 do 95, ladja Dunav, predč. suha 91—92, za maj 92.50 — 97.50. — Moka: baška >0g« m >0gg« 245 — 265, »2« 215 — 230; »5< IS5 do 195; »6< 175 — 185: »7« 140 — 145: »8: 115 — 120. Otrobi: baški, sremski in bana-ški 105 — 110- -f Som barska blagovna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 205 vagonov. Pšenica: baška, potiska, šlep. 80 kg 157.50—162.50; okolica Sombor 78/79 kg 147.5—152.5, gornjebaš., 79/80 kg 155—160; sremska, 78 kg 142.5—147.5. Oves: baški 150 —155; sremski, slavonski 147.50—152.50. Ječmen: baški. 64/65 kg 125—135. Koruza: baška 78.5 — 95.5; za april 09 — 95. Moka: baška 80 — 85; za marc 80 — 85. Moka: baška »Ogc in »Ogg« 245 — 255; »2« 215 do 225; »5« 185 — 195; 175—185; >7« 135 do 145; >8« 115 — 120. Otrobi: baški 110 do 115. -j- Budinipeštanska terminska borza (20. t. m.) Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za marc 15.38 — 15.39, za mai 15.70 — 15.72; rž: za marc 11.20 — 11.21. za maj 11.43 — 11.45; koruza: za maj 13.07 do 13.09, za julij 13/38 — 13.40. KULTURNI PREGLED Marcev a številka „Ljubljanskega Zvona" Tretji zvezek paše kulturne revije »Ljubljanski Zvon« prinaša na uvodnem mestu članek dria. Antona Melika »Za notranjo osamosvojitev«. Po daljšem premoru se je >Ljubljanski Zvon- s tem člankom zopet spustil z vrhov literarnih in miselnih problemov na vroča tla političnega življenja. Naše obmejno vprašanje, naša dokončna notranja osamosvojitev, katere nestalnost in pomanjkljivost daje imperialističnemu nem-štvu še vedno rahel povod za njegove zgrešene račune, — ta nacionalno-politični problem je našel v piscu »Zvonovega« uvodnika avtoritativnega besednika. Članek je odmev abotnega pisanja graškega geografa Maulla o nemškem značaju slovenskega ozemlja in je pač značilen memento, da se nismo nedosegljivo daleč od nekdanjega našega boja za biti ali ne biti. Uvodniku sledita dve črtici Ludvika >lr-zela v ipiščevem značilnem žanru in slogu. Nato se vrsti dvanajst sonetov Alojza Gradnika »Večerna sencam Gradnik še vedno ni končal svoje razvojne poti: nje-crove najnovejše pesmi so temu dokaz. Oblikovno 'je tudi zdaj zvest samemu sebi: k večjemu se njegov izraz še bolj jasni m sprošča prvotne težke in ponekod suhe gostote- Toda snovno opažamo pri tem pesniku ki je eden naših največjih, novo občutje religioznosti, odklon od prejšnjega razumarstva v široko brezbrežnost neznanega- stalno pomikanje k večnim obrežjem ideje o Bogu. V tem pogledu je ta njegov sonetni ciklus sicer poln globoke lskreno-sti in ubran na najtišja duševna drhtenja, izipoved in še dukument povrhu. _ Nadaljuje, razpleta in zapleta se hrbtenično leposlovno delo tekočega letnika, Franceta Bevka roman »In solnce je obstalo«. V sodobno psihoanalizo in nje uporablji-v\vost v kazenskem pravu nas uvaja zanimiva razprava prof. Aleks. Maklecova: »Psihoanaliza in kazensko pravo«. Kakor v izpopolnitev te razprave sledi v nadaljnem psihoanalistična novela v ladi-mirja Bartola »Izpoved doktorja Forcesl-na«, ki je nekak moderen »conte philoso-phique«, a je spisana živahno in prepričevalno. — Nadaljuje in končuje se povest precej drugačnega kova: Jožeta Kranjca »Novo življenje«. . . V »Obzorniku« razčlenja Anton "cnrk ljubljansko vprizoritev Balzacovega »Mer-cacleta«:, Albin Zalaznik ocenjuje Hauman-tovo delo »La formation de la Yougoslavie«, Pero Pajk poroča o Thibandetovi pomembni knjigi »Phvsiologie de la Cntique«. Marija Borštnikova pa se temeljito bavi z Mauriacovim, v slovenščino prevedenim romanom »Gobavca je poljubila«. Rubrika »Pregledi« prinaša kronisticne vrstice ob tridesetletnici Srpskega književnega glasnika in beležke o Gandhiju. »Ljubljanski Zvon- je hvalevredno začel bolj redno izhajati. Po svoji tehtni vsebini je slej ko prej živa potreba vsakega slovenskega izobraženca, ki ni ravnodušen nasproti duhovnemu snovanju in gibanju svoje sredine. LZ stane 120 Din na leto in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. —o. „Žar" naših srednješolcev Dobil sem do rok šest številk drugega letnika »Žara«. dijaškega leposlovnega lista na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Ni to edini tiskani dijaški list. V Celju je začela izhajati »Jugoslovenska misel«, služ* beno glasilo jugoslovenske srednješolske organizacije. Med tem ko le=ta vpliva na mladino predvsem ideološko in organiza» torično, se »Žar« posveča prvenstveno lepo* slovju. Izhajajo še nekateri netiskani sred* nješolski listi. Mi, ki stojimo ob strani vse; ga, kar giblje našo današnjo srednješolsko mladino, dobivamo take liste do rok le po naključju. Zanimivo bi bilo, če bi kdo zbral in podrobno proučil vse te poizkuse in skušal najti pod ideološkim tipanjem in pod nežno besedo liričnih verzov ali le; pe proze značilnosti, vplive, psihološke po; sebnosti, življenske nazore in težnje naših srednješolcev. »Žar« sem prečital z velikim zanimanjem. V dneh, ko se naše revije tako težko pre=> rivajo skozi topo ravnodušnost slovenske inteligence, ki je po večini odtujena vsemu našemu duhovnemu dogajanju in iskanju, v dneh, ko se spričo te mandarinske ne« zainteresiranosti mnogih imovitih izobra; žencev majejo tla našim starim revijam, — se mi vidi pogumna gesta, da srednje* šolci tiskajo svojo revijo. Močno jih su= mim, da imajo v sebi nekoliko onega idea* lizma, ki je v očeh naših praktičnih eko; nomskih materialistov tako hudo nesodo* ben: idealizma, o katerem so mislili celo naši starokopitni pedagogi, da je utonil v športnem zanosu povojne mladine. Iz take; ga idealizma izhaja nekaj, kar je pn nas čedalje manj v časteh: požrtvovalnost za reči duhovnega značaja, veselje z revijo in knjigo. Odprimo krmežljave oči, snami; mo črna očala: odkrili smo mladino, ki kljubuje vsem ekonomskim zakonom in iz* daja liste za svoje verze in povesti, t. j. za nekaj, čemur so odrasli praktični ljudje že zdavnaj odzvonili. Nismo odkrili novih brlogov jamskega medveda ali kosti pra» človeka: odkrili smo idealistično mladino, ki smo jo baje izgubili v poplavi povoj; nega duha ... Ne mislim podrobno pisati o tem listu, ne razčlenjevati in iskati na straneh »Ža; ra« duha današnje mladine, še manj kri; tiško sitnariti. Naj ugotovim samo to, da sem z velikim zanimanjem čiital vse te ver; ze, vso prozo in celo začetke znanstvene učenosti, in da mi je to prizadevanje uga> jalo že kot golo prizadevanje, kot vzpon, zalet, razmah, kot akcija, ne glede na neko abstraktno kvaliteto, če le;ta v človeških večeh sploh obstoji. In na mah so mi po; stali nekako znani vsi ti neznani Fredi L'n» gerbi (če ni kukavičje jajce v dijaškem gnezdu, tako možat in zrel je že), Kaste; lici, Kranjci, Kmetovi, Gabrovški, Logarji. Prava tako tista Dana, ki izmed gospod i čen srednješolk sameva v temu »Žaru«, a jih dostojno zastopa. Ne vem, ali je naša srednješolska mladi; na že kdaj izdajala svojo tiskano revijo aLi ne.» Lepo Vido« menda; sicer so re; cije izdiajalii drugi za srednješolce. Ce je na »Žaru« označen kot izdajatelj dr. Fer; do Kozak (za srednješolsko organizacijo »Žar«), menim, da je to samo služ; bena formalnost in pokroviteljska gesta. Zato naj v polnean priznanju, kot kronist časa, ki je kulturno raizrvan in precej za; mračen, navedem »uredniški konsoicij« te izredne slovenske revije: Stare Egon, Gre; gorin I., Žabkar I., Logar C. in Truhlar K. Hotel bi dostaviti še kak lep utrinek iz teh strani, zaradi poante svojemu pisanju. Brez posebnega izbiranja in ugibanja sem odprl str. 23, Impresivno prozo »Pri oknu«: »Med slemeni dveh hiš vidim z okna rav; nimo. Tam se kade mokra polja, med ogoni se vlečejo nad toplo zemljo redki megleni kosmi. Ljudje so že na delu. Z okna se vi; dijo majhni kakor neumorni, neutrudljivi mravljinci, podjetni in delavni, krepki in polni življenja. Zemlja se oddiha, zrak je veder, skoro hladen. Iz kadečih se polj, iz rosnih lok, mokrih livad in opranih gozdov se pred mojimi očmi dviga k nebu nepre* stano naraščajoča, mogočna, prešerna, po; gumna, pa vedno enako zagonetna himna življenja...« —o. Sattner jev o „Vnebovzetje" v Ljubljani Pevsko društvo »Maribor« je priredilo koncert s Sattnerjevim »Vnebovzetjem« v sredo, 18. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Zbor je dokaj številen in vseskozi perfektno naštudiran. Glasovi so doneli izenačeno in barvito in se je zbor v vsem predstavil kot jako le

0 dobrih in zlih ženah« (»O žonach dobrych a zlych«); ta i komad je med tem napovedalo tudi var-• Savsko Narodno gledališče. I f Din (tbamsfce Serija Serija 7 50 Din 13' Nogavice •MošGe Serija Serija Din 14'- Din 16"- Serija Din 4 ' Serija Serija Din J ■ Din 6*50 Serija Din 10'- Serija od Din Otrcl/ee 5- dalje V pomladnih modnih barvah Mestni trg 26 9 Stritarjeva ul. 3 ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Te dni je umrl na Dunaju stari šahovski mojster Bernhard Fleissig. Dosegel je 78 let. Nihče ni vef- mislil nanj. Mladina prav gotovo ne. Za njo so že mojstri kakor na pr. Pillsbury pravljice, turinrji iz prvih let tega stoletja zgodovina srednjega veka. No, Fleissig je igral na velikem internacionalnem turnirju na Dunaju leta 1882. To nam je že stari vek. Kje so že tisti časi ? Kje Steinitz, Zuckertort, Winawer? Vse te tli orjake je Fleissig takrat premagal. Bil je živ, duhovit, podjeten igralec, poln kombinacij, poln zvijač. Med svetovno vojno sem skoraj vsak večer igral z njim v velikem dunajskem klubu. Bil je že star gospod, toda še vedno močan, zelo močan igralec. Na mednarodnih turnirjih ga šahovski svet ni videl. Njegov poklic borznega senzala mu ni dajal potrebnega prostega časa. Dunajski mojstri stare šole so sedaj mrtvi. Ni še dolgo, ko je Bendiner, v ožjih krogih dobro znan, prostovoljno šel v smrt. Bil le 76 let star. Pred meseci pa je umrl mojster H. Fahndrich. Njegov konec je bil prav posebno čuden. Svetovna vojna ga je oropala vsega. Pred desetimi leti je moral v dunajski hiralnici Sgkati zavetišča. Pa je sam razglasil po časopisih, da je umrl. Obračunal je pač s svetom, živel pa je po svoji oficijelni smrti še celih 10 let in doživel 78. leto. Strašna kriza leži na šahovskem svetu. Starejši gospodje, ki so se popolnoma posvetili šahu, ji niso kos. Tudi najmočnejšim mlajšim prede huda. Nobenih turnirjev ni, nobenih lukrativnih turnej. Med svetovno vojno ni bilo slabše. Naslednjo interesantno partijo je na zadnjem božičnem turnirju v Hastingsu prejšnji svetovni prvak Capablanca dobil proti Belgijcu Colle-ju. Beli: Capablanca črni: Co!le 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c* e7—e6 3. Sbl—c3 To je kritična poteza moderne indijske partije. Najlogičnejša je nedvomno. Saj vendar napada važno polje e4, ki ga črni v svoji strategiji vedno kontrolira. 3..........Lf8—b4 Ce ta odgovor ni mogoč, se mora črni vrniti k staremu damskemu gambitu (3. .... d 7—d -5). 4. Ddl—c2 .... Tako je prvi igral Rubinstein. V Kissin- genu leta 1928. pa je Capablanca s to potezo proti Njemcoviču zašel v težave. Zato je poteza 4. Ddl—b3 postala važnejša. Toda v lanskem turnirju v San-Remu je Bogoljubov zelo nasedel z njo v partiji z Nj^ra-covičem. Veliki mojstri so se začeli vračati k Rubinsteinovi metodi. Baš turnir v Ha-stingu jim je dal prav. 4..........d7—d5 5. c4Xd5 .... Zdi se, da je 5. Sgl—f3 močnejše. 5..........Dd8 X d5 6. Sgl—f3 .... Opasno je 6. a2—a3. Sledilo bi namreč 6. .... Lb4Xc3+ 7. Dc2Xc3 Sf6—e4! 8. Dc3—c2, Sb8—c6! 9. Sgl—f3, e6—e5! Da v osmi potezi beli ne more dobro vzeti kmeta na c7, je jasno. 6..... 0—0 7. Lcl—d2 Lb4Xc3 8. b2Xc3 .... To je ostrejše nego Dc2Xc3 ali pa Ld2X c3. Beli hoče ojačiti svoj centrum. 8..........Sb8—d7 9. e2—e3 c7—c5 Tudi moderne obrambe damskega gambita ne morejo živeti brez udara s c-kme-tom. Brez napada na centrum nasprotnika črni ne pride do pravega razvoja. 10. c3—c4 Ddo—d6 11. Tal—dl b7—b6 12. Ld2—c3 h7—h6 Ta poteza seveda slabi kraljevo krilo. Potrebna pa je. Beli grozi napadati s e-kme-tom, prepoditi z njim skakača na f6 in nato postaviti skakača na g5. 13. Lfl—e2 .... Capablanca krije skakača na f3 prcdno je ogrožen (Lb7). Previdnost njegova je skoro pretirana. Redkokedaj se črni odloči zamenjati mogočnega lovca na b7 za skakača na f3, tudi če odpre s tem kraljevo krilo nasprotnikovo. 13..........Lc8—b7 14. 0—0 Dd6—c7 15. d4Xc5 b6Xc5 16. Dc2—b2 .... Veliko Capablanca dosedaj ni dosegel. Beli ima pač odprto d-linijo. Zato pa črna dama izdatno bolje stoji. 1 6..........Ta8—b8 17. Db2—al .... Konsekventno in hipermoderno! Beli vzdržuje pritisk na glavni dijagonali. Ta pritisk je važen. Ni pa tako močan, da bi črni res že moral postati nervozen. 1 7..........Sf6—g4 To pač ni bilo potrebno. Solidne je je bilo Tf8—eS. Grožnja črnega je vendarle pre- prozorna: 18..... Lb7Xf3, 19. g2xf3, Dc7Xh2+ in mat. 18. Tdl Xd7! .... To je pravi odgovor. Capablanca aoče sam napadati! 1 8..........Dc7 X d7 19. Lc3Xg7 Dd7—c7 ? Colle ne misli na resen odpor, uahko bi bil rešil kvaliteto z 19.....Tf8—e8. Po igrani potezi je ob kmeta, ki seveda odloči bitko. 20. Lg7Xf8 .... Grozi mat na g7. 20. ... . Tb8Xf8 21. g2—g3 f7—f6 Colle je najbrže precenjeval svojo dija- gonalo b7—hI. Zdelo se mu je važao, da mora beli igrati g2—g3. žrtvoval je zato kmeta. Toda njegov račun je bil površen. 22. Sf3—h4 Sg4—e5 23. f2—f4! Dc7—c6 Velika nada! 24. Kgl—f2! Veliko razočaranje! 24..........Dc6—e4 Zadnji poskus, ki ga pa Capablanca odbije brez težave. Niti na um mu ne pride, da bi vzel skakača. 25. Dal—bi! De4Xbl Izsiljeno! 26. TflXbl Lb7—e4 27. Tbl—b3 Se5—d7 28. Tb3—a3 TfS—a8 29. Ta3—a5 Kg8—f7 30. Sh4—f3 .... Skakač gre napadat na damsko krilo. 30..........Kf7—e7 31. Sf3—d2 Le7—c6 32. Le2—f3! .... Capablanca vrši eksekucijo precizno in preprosto. 32..........Lc6Xf3 33. Kf2Xf3 Ke7—d6 Colle poskuša seveda spraviti kralja na b6, da bi mu tam kril oba slabotna kmeta. 34. Sd2—c4+ Kd6—c6 35. Ta5—a6-f Sd7—b6 Drugače pade e-kmet. 36. Se4Xf6 Kc6—b7 37. Ta6—a5 Ta8—c8 38. Sf6—e4 Sb6—c4 39. Tao—b6+! .... To zlomi ves odpor. Na 39. Ta5Xc5 bi seveda sledilo Sc4—d2+. na 39. Se4Xc5-f-, pa Kb7—b6. črni se vda- Šport Občni zbor SK Disk Pred dnevi se je vršil občni zbor SK Disk v Domžalah. Številna udeležba je do« kaz, da zn jo Domžalčani cenit visok pp« men športa. Zbor je otvoril zaslužni pred. sednik g. Vrečar ter poročal o novem živ« ljenju, ki je vzklilo pred letom dni v prero« jenem Disku. Prenovljen je Disk lani sveča« no proslavil desetletnico svpjega obstoji. Zanim vo je bilo tajniško poročilo, ki ga je podal g Menart. Odbor je imel 26 sej, Število članov je 26 podpornih in 57 izvr« šujočih. Klub ima noecmetn.o. kolesarsko in lahk.o tletsko sekcijo. Dočim sta prvi dve živahno delovali, je poslednja šele v stadiju razvoja Krasne uspehe je dosegla koles "reka sekcija, nogometna je dosegla v jesenski prvenstveni sezoni prvo mesto za prvenstvo province. OdboT je mnogo žrtvo« val za pridobitev in ureditev igrišča. Po intervencij g. insp. Zajca s preds. g. Vre« carjem pri g. Obenvaldnerju je uspelo klu« bu zasiguriti igrišče Članstvo je uredilo prostor, ki leži na primernem kraju Zna« čilno je dejstvo, da se ljudstvo zelo zani« ma za športne prireditve. Marij vi in dePvni načelnik kolesarske sekcije g. Radenšek je poročal o delovanju kol. sekcije, ki je bila zelo agilna. Ude« ležila se je vseh tekmovanj z velikim usoe« hom, a kot najboljši kolesar«dirkač se je lz* kazal g. Radenšek O nogometni sekciji je poročal g. Ambrožič. Z organizacijo sekci« je se je pričelo šele po ureditvi igrišča Od« igranih tekem je bilo 16, od teh je odigra* lo I. moštvo 10. Klub stoji ni čelu jcs. prv tabele ljubljanske province. Po referatih in vzpodbudnih govor h de« legatov kolesarskega pc>dsaveza g. G,~>rjan« ca, predvsem pa g. inž. Debelak , pod pred« sednika LNP, se je prešlo na sprememb.* fravil. Zastarela klubova pravila so se pri« godila duhu časa. Pri slučajnostih se je obravnavalo vpra« šanje ograditve igrišča. Ce bo odbor ohra« n I tudi v bod.iče tako živahno delovanje kot prejšnje leto. ted j je dana možnost, da bo 'mel Disk prvi od vseb • prov klubov ograjeno igrišče. Za naslednje leto je bil po večini izvo« Ijen star odbor, v katerem srečamo mnogp znanih podeželskih športnih delavcev Predsedoval bo i nadalje klubu g Vrečar, njegov namestnik je g Senica. glavni taj« nik je g Menart, II taimk g. Martelanc odborniki gg.- Končan. Mali, Pichler. Ja« nuš in Radenšek Eev odbor: gg.: Ambro--žič, Škrabar in Stražar Prvenstvo Ljubljane v table tenisu za 1. 1931 Velik napredek ljubljanskih igračev V singlu«gospodov je postal ljublianski prvak Leo Geržinič (Ilirija) s tremi zrna« gami. Drugo mesto je zasedel Artur Na» gy 2 zmagi, tretje Girgon 1 zmago, dr« žavni prvak Nemec Janez (Mura) pa za« sede šele 4 mesto brez zmage. Prvenstvo moštev si je osvojilo moštvo SK Ilirije v postavi Nagy, Geržinič, Girgon; sledi HSK Uskok (Zagreb) v postavi: Korenčič. Slavina, Hegger in SK Ilirija II. Rezultati: Ilirija I : Lskok 5 : 2, proti Iliriji II 5 : 3, Uskok proti Iliriji II 5 : 4. Prvakinja Ljub« ljane je postala Geržinič Neda (Ilirija) pred NVormovo, ki je zasedla drugo me« sto. Par Geržinič Leo « Geržinič Neda pa si je osvojil prvenstvo mixed*doubla pred parom Worm«Nagy. V finale double«go« sipodov sta se plasirala para Girgon«Nagy in Horsky«Geržinič Leo, ki odločilno igro igrajo naknadno. Svoboda : Amater v Trbovljah. V ne« deljo gostuje ljubljanska Svoboda v Tr« b ovij a h, kjer bo otvoritev pomladne no« gometne sezone na igrišču Amaterja. Ljubljanska Svoboda, ki je znana po po« žrtvovalni in borbeni '.gri ter prvak Trbo» velj agilni Amater bosta nudila zanimivo borbo, katere izid je popolnoma negotov. Desna stran napada Svobode s Schlamber* gerjem in Janežičem ter znani strelec Bon« čar, kakor tudi krilska vrsta z neumornim Habihtoni so želi v pretekli prvenstveni sezoni mnogo priznanja. Tudi obrambni trio Krivačič, Jeršek rn Kalaš bo nudil na» padu Amaterja dovolj močan odpor. — Moštvo Amaterja, ka je znano tudi v Ljubljani po svoji lepi in prodorni igri, je iznenadilo že marsikaterega nasprotni« ka in se bo morala Svoboda vsekakor po« truditi, da doseže časten rezultat Igra. ki jo nudi napad Amaterja je koristna in efektna Krilska vrsta podpira smiselno akcije napada in tudi obramba z izvrst« nim vratarjem Gracerjem deluje brezhrb« no. — Tekma, ki se vrši ob vsakem vre« in emu ob 16., bo gotovo privabila športno publiko Trbovelj na igrišče Amaterja. Cross:country za prvenstvo Ljubljane. Na igrišču SK Ilirije se bo vršil jutri ob 10.30 vsakoletni tek. S startom in ciljem na igrišču vodi proga deloma po prostem terenu igrišča deloma po sosedni okoFci Na 10 km se bo srečal državni prvak Ili» rija, ki bo tudi to pot postavila svoje prve moči, z znanimi in preizkušenimi tekači Primoria. kakor Slapničar, Krevs, Perko in dr. Boj bo vsekakor zanimiv. Tudi ju« morska elita obeh klubov bo zastavila svo« je sile, da si pribori zmago. Vstopnina bo minimalna, zato vab;mo vse prijatelje lah» ke i.tletike, da pridejo gledat zanimivo borbo. Druga skakalna tekma v Kočevju Se ni pretekel teden dni po prvi skakalni? tek« mi, že so naši smučarji nriredili drugo, tooot za darila. Sinežne prilike so pri nas zelo ugodne. Manjkajo nam pa tehn;čne prrprave. Skakalnica ie slaba in bolj pro« vizorična. Do prihodnjega leta pa se bo zboljšalo tudi to. Prvo nagrado, krasno uro budilko, darilo g. dr. Sajovica. je pre« jel dijak Erik Rothel, ki je bil že prvak v prvi tekmi. Drugo darilo, smuči, darilo g. Man delca, po vsej banovini znanega iz* dclovalca smuči, je prejel Milko Dobravec. Tretje mesto je dosegel Hubert Jenčič. ki je obenem dobil darilo g. Loserja za naj* ieoši skok, srebrno dozo. Kot četrti se je plasiral France Lipovec in prejel brivski aparat od istega darovalca. Peto in šesto mesto sta zasedla Horvat in Mftejka in sta orejela zato vsak po eno kniigo. ki ju je daroval g. prof. Polovic. Nagrade so bi* le lpme in dijakom primerne. Službene obiave "kcije ZNS TVlegi« raio se k ^Vm^m 22. t. m. v M»r'boru: Maribor : R*t>k' D<*r?qj: v Celin- Atlet?« ki : Olimp dr. Plaminšek (rez. j. Wajjner). Tajnak. Iz LNP. Tekmovanje podeželskih klu* bov se preloži na kasnejše termine Isto velja tudi za Trbovlje. Nadaljnji sklepi slede. — Tajnik II SK lurija (nogometna sekcija). Danes ob 18.^0 važen sestanek I. moštva v ka* varni »Evropa« zaradi tekme z Gradjan* ski m v Zagrebu 25 t m. Jutri strogo ob« vezen trening I. skupine točno ob 15 na igrišču ob vsakem vremenu. V garderobi pol ure prej! SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 18. obvezen trening na veleseimu za vse članice. SK Svoboda. V nedeljo prijateljska tekma s SK Amaterjem v Trbovljah Ob 13.30 naj bodo pred glavnim kolodvorom: Krivačič. Jeršek Kalaš. Zemljak, Hab:ht, Bogme. Janežič. Slamberger. Bončar, Oze« bek, Starman I. in II. Opremo dvignite v nedeljo med 10 in 11. v garderobi. TSK Slovan. Jutri ob 2. obvezen tre* ning vseh nogometašev ŽSK Hermes. Danes ob 20. seja uprav« nega odbora v gostilni Stepi č. Vsi odbor* niki naj pridejo sigurno. /ISK Primorje (lahkoatletska sekcija). V nedeljo se vrši na igrišču Ilirije cross« country prvenstvo Ljubljane za L 1931 Ob 9.30 najnoizneje mora to biti na igrišču Slapničar. Perko. Krevs, Blatnik, Grobler. Tručl. Gabršek, Pogačnik, Zdešar. Umek, Ogrn in škrabar. SK Korotan. V nedeljo ob 10. dopol« dne igra I. moštvo s SK Ilirijo na doma« čem igrišču. Ob istem času igra rezerva z rezervo Mladike ni njenem igrišču. Junior« ji pa igrajo ob 13. z rezervo Sparte na domačem igrišču. Točno! SOKOL Jugoslovenska sokolska matica je izdala v svoji zbirki »Sokolska knjižnica« četrti snopič »Dr. Ivan Oražen«, ki ga je napisal br. Vekoslav Bučar. Knjižica, opremljena z lepim lesorezom, vsebuje progra-matičen predgovor, opis življenja in pomen delovanja pokojnika za Sokolstvo. Cena 3 Din. članstvu jo toplo priporočamo. Sokolska župa Ljubljana bo priredila v maju 7 do 9-dnevni prednjaški tečaj za člane in članice. Dolžnost društev, zlasti vseh sokolskih čet, ki so bile osnovane zadnje čase, je, da bodo sigurno poslale vsaj po enega člana in članico v tečaj, ki bo v prvi vrsti namenjen vodnikom najmlajših edinic. Ustanovitev Sokola v Sv. Jerneju pri Ločah V nedeljo 22 t m. ob 11 bo usta* novni občni zbor sokolske čete. Telovadce, 14 _ 16 po številu, tedensko vežba brat Zagažen. Vabljeni! Ustanovitev sokolske čete Sv. Jakob za >vao je bila 8. t m. ob udeležbi zastopstva ljubljanske župe, staroste br. dr. Pipenba-cherja in tajnika Flegarja, zastopnikov društev Polje. Ljubljana IV., Moste, Domžale. Zalog in Dol. Navzoč je bil tudi župan iz Polja, g. Gavtroža. Skupščino je otvoril s primernim pozdravom br. Pečnikar, nakar je prečital tajnik matičnega društva Polje listo uprave, ki io tvorijo bratje: st Pečnikar, namestnik Janežič, načelnik Gostincar, namest- Štempihar, prosvetar Petje, tajnik Sojer, blaszajnik Ježek ter Grad Mirko, rfurica, Keršmanc in Cedilnik. Zupni starosta br. Pipenbacher je v dovršenem govoru orisal bistvo sokolske misli in delovanja. Dotaknil se je tudi zadnjih napadov na Sokolstvo in jih primerno zavrnil z željo, da mora nastati tudi med svečeništvom in Sokolom harmonija in razumevanje. Poudaril je zlasti lepo gesto domačega g. župnika ter pozval vse k vztrajnemu delu v duhu plemenitih in lepih sokolskih teženj. Starosta Sokola Polje je bodril novo četo k delu, pokazuioč pri tem na poljskega Sokola, ki je tudi pričel z malini in vendar dosegel lepe uspehe- Govorili so še zastopniki ostalih društev, nakar se je vršila takoj seja nove uprave čete, zborovalci pa so Še posedeli nekaj časa v bratskih pomenkih o Sokolstvu in njesrovem delu. Zdravo Sokol Sv. Jakob ob Savi! Sokol na Viču je proslavili 15. t. m. na najsvečanetfši način lOJetnico obstoja dramskega odseka in lastnega doma V tej dobi je vprizoril odsek okoli 100 gledaliških Tvredstav, ki »o jih režirali br. P. Borštnik, Fr. Uran. J. Mesec, J. Mam, J. Lojk ml., L. Merčun, Fr. Belič, Rems, Petre, Grdima in M. WiHenpart Izmed sodelujočih, ki udejstvujaio na odru že celih 10 let je pa omeniti zlasti s. Albinco Thalerjevo, br. P. Borštnika in br. Dacarla. Dramski odsek je bil vseskozi važen društveni faktor v prosvetnem kakor tudi v gmotnem poglelu Pod vodstvom br. P. Borštnika je uprizoril odsek inž. Borštnikovo d-ramatizacvio dr. I. Tavčarjeve novele »Otok 1n Strnsra« Tera Je silaino uspela Odlikovala se je z'f ati nad vse nožrtvovalna e. Thalerleva kot Zora, kateri Je bil v znak priznan'a iokk> nlen šonek rdečih naeelnov in publika jo je nagradila s frenetičnim aplavzom. Br. Rudi Mardučič je mojstrsko kreiral barona Konstatina, zelo dobra je bila s. Jenkova kot Serafina in br. Podlogar, ki je s svojo malo vlogo kot Simplicij dovršeno podajal tip starega služabnika Br. Ambrož kot oskrbnik Igla je vzbujal mnogo smeha Grof Egon je bil v rokah br. Dacarja zadovolivo podan in tudi baron Bontoux br. Remškar-ja je zelo uganjal. Vsi ostali so svoje vloge prav dobro rešili in režiserju br. Borštniku gre vse priznanje. Ugajala je zlasti zelo okusna in scen ac ija. Dvorana je bila do zadnjega kofcična napolnjena in želeti je, da gre diletantski oder viškega SokoJa po začrtani poti naprej in nam nudi še obilo enakih večerov. Prednjaški pokret med Lnžičani. Češkoslovaška Fugnerjeva župa je priredila v mejni vasi Dolni Poustevni na nemški meji trodnevni tečaj", namenjen predvsem pred-njaškemu naraščaju lužiškosrbskega Sokolstva. Udeležba je bila zelo lepa: preko 30 borcev in 8 sester. Iz službenih obiav Pri predsedništvu deželnega sodišča je nabranih nekaj predmetov izvirajočih iz raznih kazenskih postopanj. Ker so lastni« ki teh predmetov neznani, se pozivajo naj se najkasneje tekom enega leta zglasijo in dokažejo svojo lastninsko pravico, ker bo« do predmeti sicer prodani, izkupilo pa iz« ročeno fondu za zidavo kazenskih zadodov. Razglašen je konkurz o imovini posest« nika in lesnega trgovca Alojza Žmitka v Stari Fužini 35, občina Srednja vas. Kon« kurzni sodnik starejšina okrajnega sodišča v Radovljici dr. Štular, upravnik mase od* vetnik dr. Triler v Radovljici. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovlji« ci 24. t. m. ob 10., oglasitveni rok do 25. aprila pri istem sodišču in ugotovitveni narok 5. maja ob 10. pri istem sodišču Dražba nepremičnin: Pri okrajnem sodišču v Radovljici 13. aprila ob 9.30 zemlj. kn£. k. o. Kropa vL št 272 in 539, kovač-nica z dvoriščem, sedaj lopa in kovačnica z dvoriščem in vodno močjo. Cenilna vrednost 36.000 Din, najmanjši pomudek 24.732 Din. — Dne 2. aprila ob 9. uri v notarski pisarni notarja Rada Jereba v Konjicah prostovoljna javna dražba v zapuščino po Antonu Strašniku spadajočih nepremičnin vL št. 115 k. o. Konjice, obstoječih iz hiše št. 4 na Prevratu, v kateri je bila doslej gostilna in gospodarskega poslopja s pripadajočimi zemljiškimi parcelami v pov--šini 37 a Ln 99 ms. Cendlna vrednost in vzplicna cena 92.609 Din. Triplat Stanislav, preje stanujoč v Ljubljani, Ambrožem trg, je bil zaradi umobol-nosti popolnoma preklican. Za oskrbnico pa mu je postavljena Frida Triplat, vdova gostilničarja Vpisi v trgovinski register. Na novo je vpisana tvrdka »Peko« d. z o. z., Fabrika-cija in prodaja čevljev, podružnica v Mariboru. Osnovna glavnica 240.000 Din, ki je vplačana v gotovini. — Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju je izbrisala prokuro Adolfa Pfajferja. — Avtoprometna d. z o. z. v Ljutomeru se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so Zem-ljič Fric, Seršek Franc, šinigoj Ignac in škof Alojz, vsi v Ljutomeru. — Dosedanja »Oblastna hranilnica mariborske oblasti«, podružnica Celje, se glasi odslej Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje. Izbrisani so člani njenega upravnega odbora glavnega zavoda Jože Barle, Franc Hra-stelj, dr. Ante Odič in Martin Gajšek. Vpisani so novi člani: Dr. Gvidon Sernec, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Mirko Božič, dr. Stanko štor, Franjo žebot in dr. Vinko Rapotec. Dr. Janku Kovačecu je bila podeljena kolektivna prokura. — Pra jugo-slovenski Agrumariji d. z o. z. v Mariboru je izbrisana prokura Franja Gregoriča. — Pri Društvu prvih ljubljanskih postreščkov r. z. z o. z. v Ljubljani so izbrisani člani načeflstvau Jože Pavššč, Urban Dolinar, Jože Ognin, France Gričar in France Ostanek. Vpisani pa so novi člani Tomaž Hajn-rihar, Jože Podbregar, France Erjavec, Ivan Starčnik in Alojz Kočevar, vsi po-streščki v Ljubljani. Uvedno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Martina Laure v Konjicah. Poravnalni sodnik Gv.idon M.ihelič, poravnalni upravnik dr. Meiak v Konjicah. Narok za skVnanje poravnave pri okrajnem sodišču v Konjicah 9. aprila ob 9. Rok za oglasitev do 31. t. m. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Ljudvika Gajška v Spodnji Hudinji pri Celju. Poravnalni sodnik France Tiler. poravnalni unravnik dr. Kalan v Celju. Narok za sklenanie poravnave nri okrožnem sodišču v Celju soba 2, dne 13. onrila ob 9. Rok za oglasitev do 3. aprila. Uvedeno je poravnalno postopanie o "mo--Ini trgovca Slavka Hla«stana v Trbovljah. °oravnalnl smdnik dr. Pernat, noravnalnf mravnik dr. Flego v Laškem. Narok za sklenanie poravnave 11. aprila ob 9. Bok za oglasitev do 5. aprila. lz Nova pata v zdravljenju rak Velik napredek medicinske vede v treba preprečit! Na letnem zborovanju Avstrijske družbe za zatiranje raka je imel prof. dr. Esrn-hard Fischer-Wasels iz Frankfurta ob Meni zanimivo predavanje o raku. V zadnjih 20 letih je znanost pojasnila marsikatero skrivnost o postanku te bolezni in ena izmed njenih novih ugotovitev je ta, da je teorija o parasitarnem nastanku raka nevzdržljiva. A tudi teorija, ki vidi vzroke raka v delovanju vnanjih dražljajev, ne pojasnjuje nič bistvenega, ker gre pri raku očitno za svojevrsten bolezenski življenski pojav. Fri tem sodelujeta dva vzroka, lokalen vzrok in pa neka splošna telesna dispozicija. Ta dispozicija se da pri živalih doseči z rahlo kronično zastrupitvijo živali s katranom ali arzenom. Po taksni zastrupitvi se pojavi na ranah ali opeklinah poskusne živali rak. Podedovano nagnjenje do raka se spremeni prav tako v to bolezen, če se žival izpostavi kronični zastrupitvi. Temelji nagnjenja dp raka bodo po vsej zadnjih letih — »Mazačem« je i njih mazašivo priliki v motnjah izmenjave snovi. Staniča raka kaže veliko manj zmožnosti za dihanje in močno stopnjevano vrenje v primeri z zdravo stanico. Kri kaže močno reakcijo v alkalično stran. Vse to daje misliti, da je mogoče zatirati raka s tem, da se telo prisili do ojačenega dihanja in da se kri zakisli. Lokalno zdravljenje torej ni več tako važno kakor nekdaj, temveč je važnejša odprava splošne dispozicije za to bolezen. Veliko pozornost je vzbudil na tem zborovanju tudi nastop predsednika družbe prof. Eiselsberga, ki je spregovoril zelo ostre besede na račun mazačev. Ti »pobijajo« raka na povsem neznanstvenih podlagah in tratijo čas, ko bi bila pravilna pomoč lahko še uspešna. Avstrijska družba za zatiranje raka proučuje vsako pobudo za zdravljenje te bolezni, tudi če prihaja pobuda iz lajiških krogov, a doslej so se izkazale še vse takšne metode kot docela neučinkovite. Uspela potegavščina Londonska podružnica Zveze prijateljev Društva narodov je priredila nedavno v prostorih neke cerkve dobro obiskano sejo. Več tujih diplomatov in kulturnih delavcev je poročalo o tekočih zadevah. Neki poslanec se jim je v imenu britske javnosti zahvalil za udeležbo in označil na to v Liberiji ugotovljeno suženjstvo kot naj-sramotnejšo dosedanjo mednarodno zadevo. Med njegovim govorom je nekdo od zunaj skromno potrkal na vrata. V dvorano je vstopil temnopolti mladenič s štrlečimi črnimi lasmi in v ohlapni beli obleki. Tolmač, ki ga je spremljal, je navzočim javil, da je to abesinski princ Soulagi Car-tos. Predsednik je princa povabil k odbo-rovi mizi. Ko je končal poslanec svoj govor, je dvignil princ roko in predsednik mu je prepustil besedo. Princ se je priklonil in začel govoriti. Videti je bilo, da je jako razburjen. Navzoči seveda niso razumeli niti besedice, hvalili pa so biagozvočnost abesinskega jezika. Vljudno so zaploskali, ko se je princ zopet vsedel na svoj prostor. Zdaj je vstal tolmač, da bi prevedel govor. V dvorani je zavladalo splošno razburjenje. Izkazalo se je, da je princ poveličeval sužnjost.' »Evropa je v rokah peščice norcev,« je ponavljal tolmač. — • Kaj hočejo? Tudi moj oče je bil suženj, preden je zaklal našega kneza in se polastil njegove dežele, še Hanibal je bil suženj. Dokler bo obstojalo človeštvo, bo živelo suženjstvo. Samo bedaki se lahko upirajo resnici.. angleškega visokošo!ca Princ je mirno poslušal tolmača, se nato molče priklonil in zapustil zborovanje. S tolmačem vred je odšel naravnost v bližnjo krčmo, kjer se je umil in iz črnca postal zopet Anglež, slušatelj londonske visoke šole. Stavil je s tovariši, da ga ne bo nihče razkrinkal, in je tudi dobil stavo. Nihče izmed prijateljev Društva narodov ni razumel njegove »abesinščine«, ki je bila samo brezpomembno žlobudranje. Ponarejevalci zgodovinskih rokopisov Pariz je domovina vseh umetnosti. Razen ponarejevalcev Rembrandtovih in Rafaelovih slik zaslužijo tudi ponarejevalci zgodovinskih pisav. Seveda zahteva njih poklic dolge zamudne vaje. Napoleon je n. pr. imel strašno pisavo. »Strokovnjaki« se mučijo po 3—4 leta, preden jo utegnejo posnemati. Poleg Napoleona gredo v denar tudi rokopisi nesrečne Marije Antoniete, Friderika Velikega, Washingtona, Goetheja in Beethovna. Neki pariški novinar se je zanimal, kdo kupuje vse te »zgodovinske spomine« in je zvedel, da je še vedno dosti nečimernih kupcev, ki so pripravljeni na manjše denarne žrtve. Zajamčeno izvirni rokopisi so seveda zelo dragi. Ce prodaja starinar . .umetnost Napoleonovih posnemovalcev, pripomni: »Ne jamčim za pristnost. Morebiti je to ponaredba, morebiti pa-tudi ne...« Kupec'vpraša po fce-ni in 50 frankov se mu ne zdi preveliko! Poroka v vodi Miš®; Te dni se je izvršila v pariškem luksuznem kopališču sLidu« zanimiva poroka, ženin, francoski plavalni mojster Boully. in nevesta, španska plesalka Maria del Pilar, sta sklenila, da se poročita v vodi in sta tako tudi storila. Našla sta nekega pastorja (na sliki v fraku), ki je ustregel njuni želji. sveta Najnovejša številka ilustrirane tedenske revije ŽIVLJENJE iN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: VVilkins izbira svoje spremljevalce (s slik.) Do smrti (z risbami N. Pirnata) Jalta (Inž. I. E. žrom — s sliko) Tisočletno sočivje Razvoj letalstva v sliki in besedi Smučanje — narodni šport (s slikami) Podmorske telegrafske žice (s sliko) Janeza Trdine narodopisne drobtine (Sta-roslav) Slike s potresnega ozemlja v Južni Srbiji Krivda Elija Pilona (roman — I. Podržaj) Premoga je preveč (s slikami) Moderna tehnika (žarnica za 1C0.000 sveč —s sliko; instrument, ki napoveduje potrese; svetilnik, ki sveti 800 km daleč; obrnjen nebotičnik; kamera za fotografiranje želodca) človek in dom (Modernizacija kuhinje — s slikami) Ugotovitev spola pred rojstvom Telefon na hišnih vratih (slika) Tedenski jedilni list Karikature Lepota ženske starosti Humor v slikah »Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din. mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Useda športnega letalca Udeta Nemškega športnega letalca Ernesta Udeta, ki je letel iz Tanganjike v Evropo, so te dni nenadoma pogrešili. Angleškemu letalskemu stotniku Blacku se je zdaj posrečilo izslediti Udeta na nekem neoblju-denem otoku v ozemlju Belega Nila. Black je z največjim naporom pristal tik Ude- tovega letala in je založil nemškega letalca z biskvitom, cigaretami in vodo. Potem se je zopet dvignil ter odletel v Char-tum, kjer je obvestil tamošnjo angleško zrakoplovno postajo o usodi pogrešanega Udeta, ki se je moral zaradi pomanjkanja bencina v tej pustinji spustiti na zemljo. Škodljivost starih zdravil V vsakem gospodinjstvu se nabere sča soma cela domača lekarna najrazličnejših zdravil. Iz štedljivosti jih hranijo, da jih uporabijo ob primerni priliki. To je prav, treba je pa paziti, da se ne pokvarijo. Razne maže ter zeli se dado lahko tako shraniti, da jim tudi daljši čas ne škoduje. Nevarnejša so pa prava zdravila v obliki tekočin in tablet, ki se prej ali slej razkrojijo in lahko postanejo zelo škodljiva, tudi če so bila prej povsem nedolžne vrste. Lajik pa jim na zunaj običajno ne bo videl, ali so že pokvarjena ali ne. Vsekakor je priporočljivo zdravila, ki so ležala že dalj časa, pred zopetno uporabo pokazati zdravniku ali lekarnarju, ki bosta bolje vedela, ali je zdravilo še uporabno ali ne. Skrivnosti vsemirja Vesoljstvo — podoba eksplodirajoče granate — Nov dokaz za pravilnost relativitetne teorije so v zadnjem času v A mer ki še izgradili in pri tem so ugotovili še nenavadnejše dejstvo, da se spiralne prameglc dozdevno tem hitreje oddaljujejo od nas, čim bplj Znameniti fizik prof. Albert Einsten se jc r .izgovarjal te drij z dopisnikom ber* linske »Vossische Zeitung« in siccr o vprašanju tako zvane »dilatac jc« pddalje« nih nebesnih teles, ki ;e dovcdla v zadnjem času do senzacion ilnih znanstvenih zas ključkov o dogodkih v vesoljstvu Pri proučavanju zelo oddaljenih spiralnih pramegel. ki ležijo daleč zunaj našega s = steni i Rimske ceste, so opazili že dosti prej neko nenavadno premaknitev speks* tralnih črt prati rdečemu koncu, kar jc dajalo misliti, da se te prameglc s silno brzino oddaljujejo od nas. Ta opazovanja Bauerjev prcces pred zaključkom Sodba v dunajskem procesu bo najbrž izrečena že nocoj ali pa v začetku prihodnjega tedna. Branitelj obtoženca dr. Schonbrunn je ostro napadel preiskovalnega sodnika, ker je šel baje pri zasliševanju nekaterih prič predaleč. Predsednik obravnave pa je vzel sodnika v zaščito in izjavil, da je postopal po zakonu. Izvedeniško mnenje o Bauerju je podal primarij dr. Stelzer, ki je izjavil: Bauer ni bil v šoli najboljši učenec. To pa se često primeri pri ljudeh, ki se izkažejo pozneje v življenju zelo sposobne. Iz podatkov sorodnikov izhaja, da je bil Bauer včasi pobit, kadar mu ni šlo vse po sreči. Izkustvo pa kaže, da je Bauerja vsak neuspeh le trenutno zabolel, nato pa ga navdal z večjim veseljem do deia, pri čemer je vedno bolj osredotočil svoje misli. O občutkih manjvrednosti pri njem ni mogoče govoriti. Trdi se tudi, da je Bauer poligamne narave. Iz tega še ne izhaja, kar bi bilo v tem primeru psihološko izredno zanimivo. Bauer je duševno popolnoma zdrav in se odlikuje po nečem, kar mu prihaja posebno v dobro kot trgovcu: zna se obvladati. To obvladanje mu omogočuje, da z zbrano energijo dela naprej. Njegov spomin je nedotaknjen. Prof. dr. Werkgartner je rekonstruiral umor Fellnerjeve. Truplo je kazalo sedem ran, ki so jih povzročili streli. S tem pa še ni rečeno, da je morilec oddal proti nji sedem strelov. Rane na obeh rokah in na vratu lahko izvirajo od ene in iste krogle, nastale so lahko tudi na ta način, da si je žrtev zakrivala obraz z rokami. Po mnenju dr. VVerkgartnerja je morilec streljal na svojo žrtev gotovo vsaj petkrat. Najtežja sta bila strela, ki ju je bil oddal storilec v vrat in obraz nesrečne žrtve. Smrt je nastopila zaradi močnega krvavenja, tako da se lahko reče, da se je Fellnerje-va zadušila v lastni krvi. Na telesu je bilo ugotoviti samo eno poškodbo s strelom, ki je bil oddan od zadaj. Tudi ni mogoče dognati, iz kakšne daljave je morilec streljal na žrtev, domneva pa se lahko, da so bili streli oddani iz daljave, kajti streli iz bližine bi bili zapustili na umorjenki sledove smodnika. Samomor je izključen, mogoče je, da je bila žrtev nepričakovano napadena. Žena morilca Tetznerja ki je bila obsojena na štiri leta ječe, kakor smo že poročali včeraj. Izposojevalnica letal Prva družba za izposojevanje letal v Londonu deluje z dobrim uspehom. Turi-stovski enokrovniki, ki jih ima družba na razpolago, se dajo v najem za 6 funtov šterlingov dnevno (1600 Din). Na željo spremlja letalo proti dodatnemu plačilu tudi pilot. so pač oddaljene. Zdi se tedij, kakor da se vesoljstvo na svoji periferiji razletava kakor pod silo neprest ne kozmiene eksploz je. Profesor Einstein je dejal, da je naše svetovje sploh ppdoba eksplodirajoče granate, a to dej« stvo ni prav za prav nič presenetljivega, kar sled nujno iz njegove relativnostne teo rije. Nove ugotovitve so tedaj le nov do« kaz za r.jeno pravilnost Strcge edredb* Pariški mestni odbor za zatir.mje ropota na cestah je vpeljal naslednje stroge odredbe: Služkinje smejo samo do 9. zj. snažiti preproge. Tovarniške sirene lahko trobijo kvečjemu 15 sekund. Radiogodba in gramofoni so po 10. zvečer dovoljeni samo v onih poslopjih, kjer ne motijo drugih stanovalcev. Vse točilnice, vrtiljaki in slični obrati se zapirajo ob 11. zvečer. Avtomobili ne smejo trobentati od 10. zvečer do 6. zjutraj. Razen tega so dobili stražniki nalog opominjati pometače in mleka-rice, ki bi preveč ropotale v zgodnjih urah s pločevinasto posodo. Lepotna kraljica umorila svojega moža Nedavno je povzročil umor večkratnega ameriškega milijonarja Nierlingerja veliko razburjenje v Niči. Umorila ga je lastna žena, bivša lepotna kraljica Cnarlotta, ki je izjavila, da je ljubosumnost njegovega moža uiii.';ila njeno srečo. Slika kaže morilko s svojim možem. Ples zdravi histerijo Neki italijanski zdravnik, ki je preiskoval zveze med plesom in histerijo, je prišel do presenetljivega zaključka, da je ples izborno sredstvo proti histeriji. Po njegovih opazovanjih izgube ženske, ki so strastno vdane plesu, vse znake histerije. Zdravnik je pri svojem večletnem proučevanju ugotovil, da je izgubilo 40 % histeričnih žensk po preplesani zimi vse znake neprijetne bolezni« in so bile vse poletje zdrave. Pri 20 <;<; histeričnih žensk je bolezen znatno popustila, pri ostalih 40 odstotkih pa je ples kot zdravilo odrekel, toda najbrž samo zato, ker niso bolnice dovolj intenzivno plesale! Vsak dan ena Požiralec mečev: ^Strašno! Že spet je žena rezala čebulo z njim!« Stanko Janež: čakalnica Prišli smo v veliko čakalnico paro-broda na Masar.vkovi ulici. To je stoječ parobroa, zelo star in pokvarjen. Nekdaj so ga oteli iz viharja na morju in sedaj sluzi za postajališče, ker ni za nobeno drugo rabo več. Ljudje imajo vedno kako dobro misel in si znajo vedno kako pomagati. Torej na molu Masaryko-ye ulice je tak velik, star parobrod; zdaj je prislonjen ob obalo in toliko toliko časa prihajajo potniki, da bi se prepeljali s kakim čolnom na morje. Morda nimajo posebnega namena, da bi se peljali kam daleč na drugo stran, morda hočejo priti samo do otoka, kjer so doma, kjer jih pričakuje morda žena z otroki in kjer morajo opraviti morda šc ■toliko potrebnih stvari. Potem se bodo pa zopet vrnili. Tudi mi imamo tak namen, da bi se peljali nekaj časa po morju do svojega svetilnika. Kadar se ozremo čez naše morje, vedno opazimo svetle lučke v daljavi, ki bi radi do njih. Ko tole pišem, mislim predvsem na čudni parobrod. ki so ga oteli iz viharja na morju. Mislim na veliko čakalnico tega parobroda in" na male čolne, ki bodo morali nekoč vendarle priti po nas. Prišli smo v veliko čakalnico in smo videli nešteto ljudstva, ki je umiralo od čakanja. Da, čolnov danes menda prav za nalašč ne bo. Kakor da je zakleto vse to! Nekateri gledajo skozi mala okenca čakalnice na morje. Lahno se zibljejo valovi in pljuskajo ob parobrod. Na nebu je solnce še visoko nad obzorjem. V čudnem lesku se pobliskavajo valovi; to ni nič dobrega in se bo vreme menda prav kmalu izpremenilo. Na obzorju prevladujejo vedno bolj temnejše, mav-ričaste barve. Od časa do časa se prikaže na površju riba in zopet utone, potem misliš, da je morda morski pes. Samo v časih je moči videti kita. Ce se kdaj kaj takega zgodi, tedaj hitijo vsi k oknom, da bi videli čudovito zver. Otroci so še premajhni, da bi lahko videli skozi okna. Zato jih matere vzdihujejo v naročje. In potem gledajo s široko odprtimi očmi, se smejejo in mahajo z rokeami. Kaj takega je samo včasih mogoče videti. V temnem kotu čakalnice poskuša nekdo igrati na orglice. 'Zato so vsi veseli, ker morejo slišati godbo. Pa to traja le nekaj časa Vsak se izkuša po svoje zabavati. Vojaki se igrajo s tem, da mečejo svoje bajonete v lesena vrata. Ciganka vedežuje iz potez na roki lju- dem čudovito bodočnost. Ljudje so potem nekoliko potolaženi in zopet vsi srečni. Pn podolgovati mizi sredi čakalnice kvartajo in so precej giasni. Poskušajo prepevati, vratar čakalnice jim to odločno prepove. V resnici so to samo gostje v čakalnici in jih drugače ni videti. Bogve odkod so prišli, neke tajne stvari imajo med seboj. Izdajajo jih njigovi obrazi in potuhnjene oči in delovna obleka. Po žganju dišijo. Po čakalnici je motno od prevelikega dima; mrak prihaja, solnce je že zelo globokp padlo, le rdeča proga umirajoče zarje trepeče v oknih. Vsi obrazi so posineli od čakanja. Čolni so se morda zakasnili? Ljubi Bog, da bi le hujšega ne bilo. Glej, vreme se spreminja! Morje postaja temno. Pdeča proga je utonila v morju. Glej, obstali smo nemi med štirimi stenami čakalnice. Zagrnil nas je mrak in nikogar ni, ki bi prižgal svetiljko na stropu. Vratar je odšel in je na vse pozabil. Vrag naj jih vzame, si je mislil, in je šel pit žganje. Obhodnik je zelo pozno prišel mimo vrat in ko je videl, da je vse tiho, je šel dalje. Vsi smo obmolčali in gledali samo na tiste pri dolgovati mizi. ki so se bili naslonili na mizo in zadremali. Nekaj čudnega se je godilo z nami. ' Samo z mežečimi očmi smo še spremljali življenje v veliki čakalnici. Na si-I vili ogoljenih klopeh so zdela kmečka dekleta s košarami. Postilion .ie skušal pobrati ogorek cigarete na tleh in na skrivaj je zdaj pa zdaj pil iz steklenice, ki jo je vedno zopet položil v kot pod klop. Ljudje so od dolgočasja zehali in ; se premikali na svojih prostorih. Pola-j goma se je zgoščevala tema okrog nas. ! Zunaj je bilo slišati vrvenje mesta, petje, drdranje tramvaja in razgovore glasnih izvoščkov. Slutili smo, da se dogaja nekaj groznega v temi. Ko je i bilo tako tema, smo iskali izhoda. Po ' stenah so se zarisale črne sence, ki so prihajale od okna. Groza se je obesila na svetiljko na stropu in zdaj visi nad nami. Nekdo se je obesil med nami, Da, tema je! Tako se bojimo mrtvega, ki visi nekie v temi! Od zunaj prihajajo težki koraki. Na molu se dere vratar. Vsako minuto se zgodi nekaj strašnega — Ljudje doživljajo in nekaj trdovratno premišljujejo. Nova žrtev: na klopi se zvija v krčih dekle. Vse štiri stene čakalnice se maje jo temne sence stopajo med nas; no čakalnici gre groz-» na beseda: lizol. Neka služkinja je pila lizol. Vsi smo onemeli. Na molu pa se dere pijani vratar čakalnice. Prišel je oddelek policije. Preiskava. Izgnali so nas vse pod milo nebo. Preiskava je dognala, da so med nami sumljivi tipi. Davi so bili odkrili vlom v banko. Zaprli jih bodo: kvartače. Čakalnico so zaklenili, ugotovili so, da je potrebna razkužitev. Obhodnik stoji z rdečo lučjo ob strani in s preziranjem opazuje naše splašene obraze. Po dolgem času je prišla ladja. Valjast steber dima se vzpenja v temo. Ljudje izstopajo in tekajo na pomol. Izvoščki kličejo. Nosači in postreščki prenašajo stvari. Naložili smo se na krov in odrinili proti svetilnikom Crn parobrod — postajališče na Ma-sarykovi ulici — in tista mala okenca velike čakalnice, vse ie ostalo daleč za nami. Preko morja na vse strani so se iz teme v/digovali svetilniki. Iz čakalnice smo šli na morje, za nami se je vila globoko zarezana proga. Ali ste 2e naročnik edine slovenske ilnstrovane te-denske revije »Življenje In svet" ? Boris Rihteršič Svila Brez misli je stala pri stroju in mu stregla. Veliki kosi blagu so se valili iz njega, veliki kosi svile, ki se je lesketala v soju luči Ruta ji je zlezla na čelo. Časih jo je z naglo kretno potisnila nazaj in spet so tekle mimo nje minute, in svila, sama rdeča svila. Manica jo je gledala Gledala jo je in mislila na moža, na bolnega moža in otroka, ki sta jo doma čakala. In mislila je na nadzornika, ki je stal v kotu in izpod čela gledal delavke. In mislila je na ravnatelja. Preden se je vrnila na delo, je bila pri njem. Povedala mu je, da je mož bolan, da je zdravnik vzel vse, kar ji je ostalo, povedala mu je, da nimajo kaj jesti in ga prosila, naj ji že danes izplača tedensko plačo toda ravnatelj je bil gluh za njene prošnje . _ , s Danes pridete vi, jutri drugi. Kakšen nered je to! V soboto dobite vsi mezde, pa konec.« Kaj je hotela? Šla je na delo in molčala. In mislila je na moža, ki je ležal doma bolan in na oba otroka, ki sta gotovo lačna. Čakajo jo vsi trije, čakajo, da jim prinese denarja, da pojde v trgovino in nakupi za večerjo in za kosilo jutri. Ona pa se vrne prazna. Pove jim, kaj je bil rekel ravnatelj in... Kaj? Stroj bruha blago iz sebe. Samo rdečo svilo, ki se blišči v soju luči. S trudno roko jo navija. In svila ji pravi tiho zapeljivo: »Vzemi me, vzemi,« in teče mimo nje. okrog nog se ji ovija, kakor bi stala v krvi, so njene noge. Kakor v krvi. Ce bi jo res vzela. Samo tri, štiri metre. Tudi Francka je storila lani tako in nihče ni opazil. Prav nihče. V obleko si jo je skrila in jo potem prodala, da je dobila zanjo denarja, kolikor ga je potrebovala. Če bi jo tudi ona vzela? Nikogar ni blizu, prav nikogar, ki bi jo mogel videti. Pač, nadzornik gre. Postrani jo gleda. Dobro ve, zakaj. Ker ni taka, kakor so ostale. Ker ne pusti, da bi delal z njo, kakor z drugimi. Všeč mu je, ker je še mlada. Komaj štiri in dvajset let ima, pa že dvoje otrok, petletno dekletce in triletnega fantka Martico in Tončka. In bolnega moža ima doma. Pred tremi tedni se je vrnil s hribov, kjer je delal v gozdovih. Potem je legel in ni več vstal. Nagla jetika. Zdravnik, zdravila, kosilo, zajutrek, večerja, za vse je morala zdaj skrbeti sama. Kar je bil mož prinesel s seboj, je že vse šlo. Do zadnjega vinarja, in zdaj ji je še za hrano manjkalo. Ko je opoldne šla z doma, je rekla možu, da se že prej vrne in pripelje zdravnika s seboj... Pri oknu se je nenadoma prikazala drobna kodrasta glavica. Martica. Zvedavo je pogledala po tovarni, po strojih. Med njimi je odkrila mamico in jo pritajeno poklicala. Trikrat jo je morala poklicati, da se je ozrla in jo opazila. »Kaj je, Martica? Ali te je očka poslal?« Stopila je k oknu in ga napol odprla. Martica se je sklonila k njej in ji šepnila na uho: »Mamica, pridite domov. Sosedova teta so rekli. Hitro.« Nema slutnja ji je stisnila srce. >Kaj je? Kaj je? Ali je očku slabo?« »Da. « Tedaj je Martica utihnila. Manica je začula zadaj na dvorišču nadzornikov glas Vr>il ie nad otrokom- »Kaj iščeš tu, seme tatinsko? Ali bi rada blago kradla? Čakaj, ti že pokažem.« Planila je k oknu »Pustite otroka Povedati mi je prišel, da je očetu slabo. Pustite ga, saj vam nič noče.« Nadzornik se zasmeje na ves glas. »Lep izgovor, res lep Toda motite se, če mislite, da vam verjamem. Poznam vas. Blago ste si pripravili in otrok naj bi ga bil odnesel Ni neumna misel. To zve ravnatelj še danes.« Potem je umolknil. Malo nato je bil v tovarni pri njej. »Pustite me domov, samo toliko, da pogledam, kaj je možu,« ga je poprosila. Morda.. .< »Nikamor ne pojdete,« je rekel suho.« Do šestih je delo. Morda bomo delali še dalj, ker nam manjka ljudi. Zdaj pa še štiri ni.< Potem je šel. Manica je obstala pred strojem. Ni vedela, kaj naj reče, kaj naj stori. Mož je bolan, morda umira, in ona ne sme iti, da bi pogledala, da bi poklicala zdravnika. Da, poklicala bi ga in mu rekla, da bo plačala, ko dobi denar. Dober je zdravnik in rad bi šel z njo. Mož bi bil potolažen, čeprav ve, da ne bo več dolgo Morda samo še nekaj dni. Morda še toliko ne. Težke misli se ji pode po glavi. Iz nje bruhajo, kakor svila iz stroja, kakor ta krvavordeča svila, ki ji ovija noge. Zadnjič je bila z ravnateljem neka gospa v tovarni. Gledala je svilo. In ; neprestano je ponavljala: »Svila, sama svila... In kako lepa*...« Manici je šlo takrat na smeh. Ravnatelj pa, ki ie bil z njo, se je zadovoljno haliljal in prikimaval: »Lepo se vam poda. res lepo « Sama ni vedela kaj jo je prijelo, ko sta odšla. Vzela je tisto svilo in si jo ovila. Tesno jo je zategnila, da se ji je prilegla kakor vlita. Potem se je pogledala od nog do glave in še v zrcalo. Da, lepo se ji je prilegla, še lepše, kakor tisti gospe, ki je bila z ravnateljem. Kar zaljubljena je bila sama vaše. Tedaj pa je nenadoma začutila, da jo je prijela neka roka okrog pasu. Nadzornik. Pomežiknil ji je in rekel * »Ali bi jo hotela?« Vedela je, kam meri. Potegnil jo je k sebi in jo hotel poljubiti Ona pa se mu je iztrgala in ga pahnila stran, da se je opotekel. Vjel se je za mizo in jo premeril od glave do nog: »To mi poplačaš.« Zdaj mi plačuje ... Doma je mož bolan. Kri bruha. Rdeča je kakor ta svila, še bolj... Počasi teče ura. Kakor lena kača se pomika kazalec naprej. Zdi se ji, da stoji. Nadzornik stoji v kotu in jo gleda. »Hitreje, hitreje! Zakaj vas plačujemo? Glejte, svila teče po tleh. Umazala se bo Poberite jo!« Brez misli ga uboga. Z drhtečo roko jo pobira in navija. Ne upa se mu pogledati v oči, da ne bi planila jeza iz nje. Same sebe se boji. Dobro ve. Če bi zdaj prišel k njej in ji rekel še besedo, bi skočila vanj. In kaj bi bilo potem? Odpustili bi jo in brez kruha bi ostala na cesti. In mož je bolan... Otroka lačna ... Pol šestih je komaj Se pol ure, ali pa še dalj. Pol ure. Še nikdar ni tako iz srca želela, da bi pol ure minulo. Še nikdar. Pač, takrat, ko je čakala moža. Pisal ji je. da se vrne iz gozdov. Čakala ga je na postaji, in oba otroka je imela s seboj. Prišel je vlak in se ustavil. Težka lokomotiva je sopihala in utripala kakor njeno srce. Prerinila se je bliže, da bi ga prej videla. Tri mesece je bil z doma in koma i da ji je dvakrat trikrat pisal. Po-l "e prišel Počasi je stopal po stopnicah in se opiral na držaje. Težak je bil njegov korak, ko je šel k njej, in njegov pogled kalen. Takrat je krikni-la. Slutila je, kaj je z njim. In drugi dan se je zgodilo tisto z nadzornikom... Šest! Sirena je zatulila. Rezko je presekal njen glas enakomerni ropot strojev. Naglo je navila še ostalo svilo in odhitela v oblačilnico. Strgala je plašč z obešalnika in si ga vrgla čez ramo. Potem je stopila k vratom. Pregled! Še tega je bilo treba! Pregled! Ali res mislijo, da imajo opravka s taticami? Bogve kako so ji prišle te besede na misel? Ko je vendar malo prej hotela odnesti kos svile. Pregledali so jo. Nadzornik je stal tam blizu in jo meril izpod čela. Planila je na cesto Pred njo so sle delavke. Truden, izmučen je bil njihov korak, ko so odhajale vsaka na svoj dom. Ona pa jih je prehitevala, druga za drugo. In če se ji kateri ni dovolj naglo umaknila, jo je odrinila in se ni menila za nejevoljne besede. Še malo in doma bo Prav malo. Saj že vidi okna Vrata so odprta in nikogar ni pred hišo. Prav nikogar, tudi Tončka ne. Kam je le šel? Saj čepi zmeraj pred hišo . Kolena so ji klecala m težko je dihala. . Bila je v veži. Oprla se je na podboj, da se malo odpočije in pride do sape. Kar meglilo se ji je pred očmi. Šele čez dolgo je pogledala proti kuhinji. Tam je stala soseda in držala otroka za roke. In šla je počasi k njej. »Nikar se preveč ne ustraši,« ji je rckldi tiho* Manica je stresla glavo. Kakor da jo je zajeia globoka megla, ki je ni mogla odgnati. Potem jo je sunkoma pahnila od sebe in skočila proti izbi. Na stežaj je odprla vrata in jih sunila stran, da so se zaletela ob peč. Kakor blazna se je zagnala k moževi postelji in videla ... Ležal je mirno, nepremično. Roke je imel sklenjene kakor k molitvi in med njimi je držal križ. Doli pod hribom je zvonilo. In postelja je bila vsa krvava. Takrat se ji je zazdelo, da je nekje daleč, daleč. Zazdelo se ji je, da je kakor tista gospa takrat v tovarni, ki se je občudovala, ko se je zavijala v svilo. Njene roke so jele grabiti po blazini, po odeji, povsod, povsod, kjer je bila kri in z ustnic se ji je utrgal tih glas: »Svila, sama svila... In kako le-pa...« Čitaite ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Radio Izvleček t7 orocramov Sobota, 21. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče (mešan program). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Predavanje o splitski okolici. — 18.30: Šah. — 19: Apnenec in voda. — 19.30: Angleščina- — 20: Koncert orkestra balalajk. — 21: Slovenske narodne pesmi z orkestrom. — 21.30: Valč-kova ura radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — Jazz. Nedelja. 22. marca. LJUBLJANA 9: Predavanje o sadjarstvu. __9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nauk o servi-ranju. — ll: Koncert radio - orkestra. — 12: Dnevne vesti, plošče. — 15.30: Dekliška ' ura. — 16: Humorstieno štivo (MilSinski). — 17: Dramska legenda- — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 12 30: Koncert radio - orkestra. — 16: Opera >La Boheme« na ploščah. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Veseloigra. _ 21: Klavirski koncert. — 21.45: Poročila. — 22.05: Plošče. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — PRAGA 15: Prenos opere sPles v maskah« iz gledališča. — 19 05: Narodne pesmi. — 20: Koncert godbe na pihala. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 15: Prenos opere iz Prage. — 19.05: Sluhoigra. — 20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20: Sluhoigra. — 20.30:* Orkestralen koncert. — 22.15: Violinski in klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Zborovski koncert. — 11: Književna ura. — 12-05: Verdijeva opera ^Trubadur* na ploščah-— 14.50: Kon- cert orkestra. — 17-40: Koncert komorne glasbe. — 20: Otroške pesmi. — 20.30: Simfoničen koncert dunajskih filharmonikov. — 22 20: Operetni »šlagerjk. — BERLIN 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — Godba za ples. — KONIGSBERG 15: Lahka glasba. — 17.30: Koncert orkestra. — 19: Poljuden večerni koncert. — 20.35: Klavirski koncert. — 21.10: Lahka plesna glasba- — MOHLACKER 16: Orkestralen in pevski koncert. — 19.35: Prenos iz gledališča v Freiburgu: Verdijeva opera ?>La Traviatar. — 22.30: Godba za ples. — BUDTMPEŠTA 20.15: Orkestralen koncert. — 21.40: Pevski in klavirski koncert. — Ciganska godba. -RIM 14.30: Prenos opere iz gledališča. — 17: Koncert. — 2040: Operetni večer. Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 21.: Trije vaški svetniki. B. Nedelja, 22.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23.: Gospoda Glembajevi. A. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sobota, 21-: Švanda dudak. C. Nedelja, 22.: Luiza. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 23.: Zaprto MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Sobota, 21.: Veriga. C. Kuponi. Nedelja, 22. ob 15.: Ciganska ljubezen. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Cardc ška kneginja. Kuponi. ŠENT.i VKMBSKI GLEDALIŠKI ODER ZaMok ob 20 15 Nedelja, 22.: Prostozidarji. Zadnjič v sezoni« Za dečke so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla \Iaya. Pravkar 1c izšla povest OLD SUREHAND Hrani niča in posojilnica v Smaru pri Jelšah ima svoj redili občni zbor v soboto 11. aprila 1931 ob 16. popol. v lastni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Letni račun 1930. 3. Čitanje revizijskega poročila Zveze slov. zadrug v Ljubljani ter ukrepi vsled istega. 4. Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu. 5. Volitve: a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Izprememba pravil. 7. Slučajnosti. Ob nesklepčnosti se bo vršil drug občni zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom v istem prostoru ob vsakem številu udeležencev. 4319 Načelnik: H. ŠUMER. Brez posebnega obvestila t v dveb zvezkih na 620 straneh Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta nafzanimivefSe darilo Knjigarna tiskovne zadrnge v Ljnbljani, Seienburgova nlica St. S. R5 Bolečine in zbadanja v kosteh - sklenili, mišicah — ledfih — zobeh — glavi Pok raj. razglednice pi Vai. 4llki .1 negativu v anutn- fotografi)! ugt V>T» de Aumo 1 B «■ » n tv >roic. eart Samr Ljubljana VU Al<4*vftt*»» št 26 Zahr.pvajte oaa i !b> ip vmlkt U: Slike za legitimacije iz6 mi c, 10013-1 Pomočnika sa vodstvo -Javne zaloge tobaka, vojaščine prostega, ite riad 24 let starega, agil-n ega, treznega, poštenega in vajenega občevanja s strankami, sprejmem takoj. 8'redno« t imajo tisti, ki ra;:umejo to stroko. Potrebno jo 50.000 Din kavcijo ali garancijsko pismo od kakšnega denarnega ?a-voda, ozir. sorodnikov. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Uren«. 11145-1 Točilca (P:penburseh) zdravega in )-n-etne^a iščem za takoj. Tisti, ki je bil kot tak že zaposlen, ima prednost. — Pojasnila v gostilni »Oraoc >1. Bednja.njec, Zagreb — Trankopanska 13. 11143-1 Pek. vajenca s hrano in stanovanjem v hiš- ter nekoliko plačo, sprejme takoj A. Gmajnar, Grahovo pri Rakeku. Prednost imajo tisti, ki so so Se " nekaj časa učili v tej etroki. 11022-1 2 mlinarja pridna, poštena in zanesljiva sprejmemo v trg. mlin. Prednost imajo n-i.oročeni Ponudbe •/. osebnimi podat->: t"r navedbo dosedanjih elijvb pod r.Mlin G oren j-Fkn< na oglasni od lelek »Jutrac. 11021-1 Mehanik, pomočnik divtrajno deln v delavni'i. Vprašat: v Kamniku. Sutna 31. M153-1 Učenko Mirejme modni alelje M. Sare. rila Trnovska. Ruta rjeva -l-a (med Tivoli^ in Vrtačo). 11078-1 Plačilno natakarico dobro računaric« in vsestransko izurjeno, 7 21)00 I):a kavcije, sprejmem takoj za Split. Pismene prijave le prvovrstnih moči "na oglasni oddelek »Jutra ▼ Ljubljani pod mačko »plačil oa — sfpUu. 11241-1 Čevljar, pomočnika vr ščega izdelovanja gornjih delov sprejme v ponedeljek Vid-ečnik, Huda jama — Laško. 11242-1 ,Mladega inkasanta r znanjem nemščine, treznega in 7. dobrimi spričevali sprejmem t a k o j Zagreb. Potrebna kalija, ponudbe : a ogla*. oddelek »Jutrac v Ljubljani pod cifro »laik asa nt — Zasrreb 11213-1 Kondukteria jes, avtobus v Zagrebu, z snainjean nemščine, mladega ki zanesljivega sprejmem takoj v stalno «lužbo 7. dobro plačo. Kavcija po-itrehn3. Ponudbe nn oglas, oddelek »Jutra- ped šifro »Zanesljiv kondukter?. 11244-1 Kuhinjsko učenko sprejme Terja restavracija tastov v oglasnem oddelkn »Jntrac. 11238-1 Faksom in provizijo dobe v manufakturi verzl-ranl potniki za obisk pri ivatcih fctrank v Ljubljani, okolici ln vsej Dravski ba »jvitd. Nastop takoj. Pi? »nene ponudbe na oglasni cd Jedek »Jutrac v Ljublja Bi pod šifro »Fiisumc 80665 Potnika sprejmem za prodajo mlev-sVh izdelkov. — Prednost in-ajo tisti, ki so se že iicejstvovali v tej stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Agilen pot-*?kc. 11090-5 Potniku avtovozač-u, ki ima svoj avto, ali pa priliko potovanja z avti.ni, kateri ima že druga zastopstva, oddamo zastopstvo naše dobro vpeljane manufakturiM: veletrgovine, proti visoki | proviziji. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutrac. 11101-5 Denarja ni draginja velika, zaslužek pa majhen. Kdor hoče doma v svojem kraju dnevno zaslužiti 100 Din, naj pošlje za pojasnilo znamko za odgovor in si oj naslov na: »Zarja-, Ljubljana — poštni predal 276. 11145-3 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubliana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 9433-4 Catnertiikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 ;Jugo-Auto) Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj Pišite -panji 251 Trg. prodajalka išče mesta kjerkoli, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu, vešča v trgovini z meš. blagom ter knj. in korespondea-ce. Zmožna je tudi samostojno voditi. Ponudbe na oglasni oddelek Outra« pod »ifri ^Agil-i?a moč«. 109ot>-2 Prodajalka Mučena v mešani stroki, z večletno prakso, želi na-meščenja. — Ponudbe pod .»st. na oglasni od- delek »Jutrac. 11113-2 Gospodična stara 10 let, 7. meščansko golo T n dveletno prakso v t.rsrovini, želi mesto bla--ijničarke ali kaj sličnega Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro Prva služba . 11015-2 Blagajničarka starejša, z večletno prakso • še o mesto v kaki večji trgovini v Ljubljani. Ponudbe na odasni oddelek : Jutra c pod šifro »Blagaj-ničarka ■-. 11169-2 Kočijaž ki bi Opravlja! tudi druga hišna dela sluge, event. tu li v pi.-arni, išče službo Ponudbe na oglas, oddelek ■Jutras pod »Zanesljiv__in 7 111117.. 11 111/-J-- Brivski oornočnik mlad, išče službo v mestu nl i na deželi. — Tomaž Lampe, Gornji grad.^^^ Elektrikar samostojen vijač (\Vickler) vajen popravljanja raznih aparatov, išče službo, »a-, slov pove oglasni oddelek »Jutra--. ~ 1-1238-2 Razprodajamo izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kler tr3ja zaloga. »Vineac veletrf. ' r. vinom. Rudnik pri Ljubljani. S432-6 Dvovprežni voz (dira) na v?.nietih, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 11125-6 Veliko ploč. skrinjo z železom okovano in več. drugih .predmetov p roda G listin, trgovec, Metlika 24 11149-6 Nov foto 9 X 12 proda M. Kavčič. Ljubljana. Gerbičeva ulica 10/111 11-107-6 Otroški voziček skoraj nov naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra c. 11163-6 fi. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) rn Rrsk! Mahoma se je vsa svetiljka odtrgala od stropa in gospod Tolstenjak se je stdajci našel na napušču kamina. Ura in vaze so se razbile, ined tem ko je zrcalo s strahovitim ropotom in žvenketom zletelo »a sredo mize. Otroški voziček dai,ro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 11.179-6 2 zlati moški uri poceni naprodaj. Naslov v oglasnem thldelku »Jutra -11230-6 Vi želite prodati stari ali kupiti nov o^eb. ali tovor, avto Vaša korist zahteva, da .pišete še danes po pojasnila na naslov: Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36. 10933-10 Avto hladilnike in blatnike vseh vrst popravlja in re-novira strokovnjaško klepar ska delavnica Gustav Puc. Ljubljana, Trža.ška cesta 9. Izven Ljubljane poslati po železnici 10.375-10 Motorno kolo Ariel 250 OUV, v brezhibnem stanju, zelo poceni napro daj pri Janku Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 11079-10 Avto brezhiben, zelo ekonomičen, prav ugodno naprodaj radi nabave večjega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. ' 11219-20 Motorno trikolo Inilian Seaut, 5—7 Ks, v izbornem stanju prodam radi nabave lažjega vozila — Ponudbe na Agencijo •Mako», Vel. Malence pri Brežicah. 11223-10 Mali »Fiat« avto šti-risedežen, v brezhibnem stanju, po ugodni ecni prodam adi zamenjani za ka.k-0 drugo blago. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutrac' pod šifro »Ugoden slučaje. 11240-10 Moško kolo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutrac. 11208-111 Žensko kolo skoraj novo po nizki ceni prodam. Naslo-v v oglas, odd-lku »Juitrae. 11220-11 Moško kolo naprodaj v erarderobi pr" Fiirovcu. 11184-11 Kolo skoraj novo poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. Ogledati med 5. in 6. uro. 11197-11 Nemške knjige ilustriran Casanova in druge različne vsebine, radi selitve poceni proda in. Pojasnila iz prijazn-o-sti v trgovini Svetel, Sv. Petra cesta 3. 11237-8 Srečke, delnice in obligacije nipnje Uprava »Merkurc, Ljubljana. Šelenburgova ul. št. 6/II. 11115-7 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Zmerna cenac. 11107-7 Otroški voziček športni, do-bro ohranjen kupim. Ponulbe na oglasni ■oddelek »Jutrac pod šifro »Voziček 5«. 11166-7 Družabnika 50.000 Din gotovine iščem za tehnično novost, potrebno v vsakem gospodinjstvu. Pisarna in telefon na razpolago. Ponudbo pod »Dvojni dobiček« na oglasni oddelek »Jutrac. 11138-16 Do 10.000 Din posojila iščem /.a povečanje dobro idoče obrti, proti primernemu obrekovanju, garanciji in odplačilu v mesečnih obrokih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Sigurnost -Jlc. 1116S-16 3_4000 Din posojila iščem proti visoki odškodnini iščem za povečanje obrata Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Posojilo*. 11261-16 1B- Stavbno parcelo 700 ali 1400 m2, v bližini nove cerkve v Šiški prodam. — Poizve se v Spodnji šiški, Cerneto-va ulica 32/1 9456-20 Kupim hišo eno nli dvodružinsko z vrtom, kjerkoli v predmestju Ljubljane Ponudbe na: J. Kavčič. Ljubljana, poštni predal 91. 11036-20 Hiša v Dravljah s hlevom, šupo, drvarnico in vrtom ter stavbna parcela ugodno naprodaj. — Vselitev mogoča takoj. Pojasnila daje P i rn a t, Ljubljana VII, Jernejeva ulica 18. 11234-20 Enonadstropna hiša z gostilno, trgovino, trafiko in posestvom, na prometni t-oč-ki po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jntrac. 1115d-20 Lepo tridružin. vilo novo, blizu postaje D. M. v Polju, pol zastonj prodam. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutrac pod šifro »140.000c. 11158-20 Novo vilo štiristanovanjsko takoj prodam. Potrebno 90.000 Din, ostalo po dogovoru. Ko-deljevo, Slomškova ul. 17 11190-20 Hišo z vrtom eno- ali dvodružinsko, kjerkoli v predmestju Ljubljane kupim. Ponudbe na naslov: J. Kavčič, Ljub-jana, poštni predal 91. 11036-20 Posestvo v Bos. Gradiški 9 km oddaljeno od mesta, 243 d umi m o, 48 juter polja, s hišo s 4 sobami in kuhinjo, hlevom, šupo za shrambo blaga m vozov, vodnjakom ter dvoriščem prodam. Vse z opeko zidano in polje z žitom posejano. Informacije daje Osman Totarovič, Bosanska Gradiška 11236-20 171. Novo spalnico iz trdega lesa, rdeče-rujave barve, politirano, obstoječo iz 10 komadov (ovalna psiha) m 4500 Din proda Cvetko Kladnik, nrzar v Mokronogu. 11024-12 Vinotoč oddam v najem, proti odkupu inventarja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra • 11170-17 VridetM Suhe gobe v vsaki množini kupimo. Ponudbe z vzorcem na naslov: Schiepatti Gruseppe, Cors-o Couio 10. Milano. 1104S-33 Prvovrstnega sena 3000—4000 kg prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntrac pod šiEro »Seno-. 11200-33 Bufet s kavarniško in mehansko pravico, dobro vpeljan, naprodaj blizu Jclačičevega trga. Tonudbe pod značko »Uvedeni bufetc na Jugo-messe, Zagreb. Jolačičev trg 5 10547-19 Vpeljano trgovino ročnih del in otroške konfekcije, ugodno prodam. Med 11. in 3. uro vprašati v Mariboru. Trubarjeva ul. št. 4/II, desne. 1112-8-19 Posestniki, pozor! V Ljubljani ali okolici iščem prostore za manjšo industrijo. Prednost imajo opuščeni tovarniški prostori. — Event. tudi kupim. Prevzamem takoj. Ponudbe na oglasni odlelek ».Jutrac pod šifro r Kovinska indust-rijac. ll>970-19 Modno trgovino dobro vpeljano, na zelo prometni točki v Ljubljani prodam. Ponudbe . pod »Trgovinac na oglasni oddelek »Jutrac. 11(164-19 Gostilniško kuhinjo v lepem in prometnenr mestu Slovenije takoj oddam zmožni ter zanesljivi gospodinji, ali pa sprejmem perfektno gostilničarsko kuharico, samostojno gospodinjo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra t pod šifro -Meščanska kuhinja tak-ojc 11160-19 Vinotoč delikateso ali majhno ^gostilno vzamem na račun. Grem pa tudi v primemo službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Nekaj kavcije-. 11176-19 Toksl s stanovaniem v Ljubljani, kjer je vinotoč, trafika in delikatesa, takoj oddam brez inventarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Št. 1380--. 11203-19 Lep prostor « poieb. vhodom in elektriko, sredi mesta oddam s 1. aprilom za pisarno ali mirno obrt. Poizve so v trafiki v Vegovi ulici 2 (poleg realke). 112(12-19 Paoirna trgovina na prometnem kraju na prodaj. Pismene ponudbe ■na oirlnsni oddelek »Jutrac pod šifro »Takoj 120.000«. 11229-19 fUmevanja Stanovanje dvosobno, v centru ali v bližini išče s 1. majem mirna dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Miren stanovalec«. 11106-31 Stanovanje sobe, in kuhinje, ali samo 2 praznih sob. kamor bi se event. mogel postaviti štedilnik, išče mirna stranka — najraje kje v trnovski ali šentjakobski okolici Naslov je poslati na >gl. oddelek »Jutrac pod šifro »Mirna dvac. 1,1202-21 Stanovanje 2—3 sob Ln pritiklin, bliin tobačne tovarne išče za takoj dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Tržaška cesta c. 11062-21 Za julij in avgust iščem lepo opremljeno čisto stanovanje 2 ali 3 sob in kuhinje, po možnosti s kopalnico, z ali brez sobe za služinčad, z elektriko, v bližini centra. Po možnosti naj bi imela ena soba po«eben vhod. — Nujne ponudbe z navedbo ceno na naslov: Interreklam, Zagreb, Ma-rovska 28, pod šifro »Vlado K-1630c. 1114S-2! Stanovanje 2 sob, predsobe, kabineta in pralnice, oddam za maj boljši stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jntrac 11213-21 Trisob. stanovanie s kopalnico in so'nčno verando, ob Dunajski cesti oddam s 1. majem za 1300 Din mesečno. — Naslov v oglasnem oddelku ».Tutr1 11201-21 Kabinet s hrano oddam s 1. aprilom boljšemu, solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutrac. 10875 Sostanovalca s hrano za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Sočac. Sv. Petra cesta 3. 11091-23 Opremljeno sobo separiranim vhodom oddam'takoj. Naslov v gl. oddelku »Jutrac. 11173-23 Prazno sobo z elektriko in posebnim vhodom oddam s L aprilom v Langns-ovi nl;ci 17. Mir je. 11172-23 Opremljeno sobo event, s hrano oddam s 1. aprilom. Naslov v o;;!as. oddelku »Jutra11178-23 V separirano sobo v Idrljstki ulici štev. 7/1 sprejmem, event. s hrano 1—2 irospoda ali gospodični. " 11210-23 Lepo, solnčno sobo sredi mesta oddam takoj ali s 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra 11215-23 Podstrešno sobico v vili ob Tivoliju oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 11077-23 Opremljeno sobo z clektr. razsvetljavo, tik gorenjskega kolodvora oddam s 1. aprilom solidnemu gospodu. Poizve se v Polaikovi ulici štev. 11 — pritličje. (11211-23 Opremljeno sobo v centru, p posebnim vhodom in elektriko oddam v Dalmatinovi ulici 3/11. vrata 6. 11181-23 Lenčka! Si in osianeš v mojem sreu! Prenehaj — prev'-' b-''i. Sp-^t v službi — b.: v Ino tU. £ivc:, reuma, ielodee. Bv*fa! 1'olinbe M. 11195-21 Gdč. v rdeči baret!vi z rjavim korčegom, ki je b;:a" dne 1'.». t. m. pri prv" popoldanski predstavi ob 3. uri v kirKi -Lj. dvor , prosi gospod za cenj. na-Odgovor na ogla-ni oddelek »Jutrac pod šifro M -1 idija sreč1 . 11254-21 it A * ^ ^.j-^alaO.-ir Philipsov jubilejni pianir.o 3 jletao garancijo, je oaj cenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic Ljubljana. Kopitarjeva 1 10.315-26 Cello fin. Izigran, samo najboljši izdelek kupim v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Izbran celloc na oglasni oldelek -Jutrac. 11.162-26 Klavir (Konzcrtflugol) črn, močan in malo rabljen, naprodaj. Priiueren za društva, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod" šifro »Dober glasovirc. 111S3-26 Mlad volčjak ki sliši na ime »Hasanc, se je zgubil. Najditelj naj ga proti nagradi odda v gostilni »Bavarski dvor«*, Dunajska cest;v štev. 31. 11(196-28 Uniforme Dežne plašče, vse potreb ščine v zalogi Simon Kli manek. Scleaburgova nI. 6. 106 Dinamo 220 voltov 5 ks. dalje 2 elektromotorja za enakosmerni tok od 3 do 5 ks 2 krat 200 voltov. kupimo Vse v brezhibnem stanju. Ponudbe s točno navedbo podatkov, obrabe 'n zadnje cene na- Uprava Snežnik Stari trg pri Rake-v-u. 11023-29 Pletilni stroj št. 8/50. dobro ohranjen po zmerni ceni naprodaj. Ponudba na oglas, oddelek »Jutra: pod značko -Malo rabljene. 11182-29 Do 45 hI vina izbonie kakovosti, razni vriski s«di, pohištvo iti. bo prod .!■!►© na javni dražbi v župnišču na Bizeljskem v .ponedeljek, dne-30. marca letos, od 9. ure dalje, iz zapuščine p.'k. župnika 11159-32 Preklic! Podpisani izjavil m, da n! nihče upravičen in pooblaščen mojih računov iztirje-vatl, ali na moje ime d>>!-g"\'0 delati. Gradič, 15. marca 1931. — Fr. Piletifc, ]>ce:ir, Gradac 78 — I!e'.o-krajina.__11222-31 Ferlič Josip, potnik iz Brezja naj se takoj javi pri Ludv. Biraga, Ljubljana. 1.1201-31 zat To. Xn£r. Jjpn&motg dvrtl; cJa, MZJkMtOSb Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik. Bohoričeva 5t. i ali postajajo za delo nesposobni v največji meri oni, katerih kri je one-čiščena « strupi porušene razmene materije (kot je -ečna kislina, urati, toksini itd.). Ti strupi se brzo razkrojijo in o Ipravijo iz Organizma s splošno znanim zdravilnim sredstvom »Kalelluid«, D. Kaleničenka ki istočasno tudi organizem nasičava z energijo-tvornimi hormoni in življe-nje-tvorniiui vitamini. Zad nji pa s svoje strani zopet vračajo človeku zdravje, moč in delovno sposobnost in prejšnji bolnik zopet uživa vse radosti zdravega in energičnega človeka. Brezplačno vsakomur pojasnjujoča literatura »Preporodi. — Obrnite se na: Miloš Marlcovič, Beograd, Kralja Milana 15 — Liro -.Kiirin. — »Kalelluidn se prodaja v vseli lekarnah iu drogerijah. 345S Stara in dobro idoca v najlepšem centru Zagreba — ua najprometnejši točki, radi družinskih razmer in obolelosti lastnika po telo nizki ceni in ugodnimi pogoji z vsem inventarjem naprodaj. Podrobna pojasnila daje N. Kulberjr, Za-greb, Medjašna uliea 15 ali lt. Golebiowski v Ljublja uL Gosposvetska c. 10/1. 4161 s&tče nove Is rabljem« r.seb vrst ten iuto za embalažo au vodu« zalogi Mirko Mlakar Ljubljana Slomškova ulica 11. Razpis. Občina VIČ pri Ljubljani razpisuje 2 mesti kvalificiranih občinskih babic Pravilno kolkovane prošnje s prilogami je vlagati pri podpisanem županstvu do 28. marca 1931. Županstvo občine Vič, dne 18. marca 193L 4324 Znižanjje cen v hotelu „B£lIevEe" Tudi pri koncertih ostanejo cene normalne. Cena vinu Din 12.—, 14.—, 16.—, 18.— itd. Čez ulico Din 2.— pri litrn cenejše, torej po Din 10.—, 12.—, 14.—, 16.— itd. Priznano izborna vina in prvovrstna kuhinja. — Pension Din 65.—. 4325 i\ai»rofla| prostosleclf v katerih se nahaja 17 slojev antracita in grafita. Analiza 8200 kalorij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prostosledi«. 4326 krepi in zdravi ŽELODEC OVRO SEBEMK Ljubljana VII. čitajte Jutrove Mali oglase Najlepši roman zadnjega časa: »Dom in svet«. (R. Tagore — VL Levstik). Izdala ^Tiskovna zadruga«. Še nekaj krajevnih in sreikih zastopnikov IŠČEMO in jim nudimo pri Stedenskih poizkušnjah plačo in provizijo. Ponudbe nasloviti na: Deutsche Krt-? din m Akt. Ges., Berlin, podružnica Za-r mun pri Beogradu, pošt. pret. 11. Pisarna: Zmaj Jovina 35. Poset zastopnikov samo od 9. do 12. ure. 4317 Tvrdka SNOJ & URBANČIČ V PTUJU sporoča poslovnim prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen soustanovitelj, družabnik, gospod Separirano sobo event. s souporabo kopalnice, v novi hiši ugodno oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 11138-23 Solnčno sobo event. s hrano, sredi mesta odda Hribar. Galusovo nabrežje 7/11. 11189-23 Lepo, prazno sobo s strogo separiranim vhodom oddam * s 1. aprilom. Kodeljevo. ob Ljubljanici št. 31/1. 11-191-23 Opremljeno sobo blizu pošte oddam boljšemu gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 11231-23 Sobico s posb. vhodom in električno razsvetljavo, blizu Tabora oddam. Naslov v 0"lasnem oddelku »Jutrac 11233-23 Sostanovalko s hrano sprejmem v l'lo-rijanski ulici štev. 19'II. 11232-23 Vdova po višjem drž. uradniku, brez otrok, simpatična in miroljubnega značaja, ma-terijelno dobro situirana. s krasnim stanovanjem ter i 90.000 Din gotovine, želi | radi duševnega razvedrila 1 znanja z gospodom v višji in dobri poziciji, starim 45—55 let, večjo postave, i ter resnega in blagega zna- i čaja. Samo resne dopise .prosim na oglas, oddelek i »Jutrac pod šifro »'»ljka<-11037-24 Mizar star 36 let, z dobro vp»- lja.no delavnico, želi znanja z naobraženo, 18—26 let ?Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak, vsi v Ljubljani,