4 številka.
Ljubljana, v petek 5. jannvarja.
XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan rvcier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Uprav nifttvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi praznika Sv. Treh Kraljev izide prihodnji list v ponedeljek, 8. januvarja 1894.
Pametna beseda ob pravem času.
Gosp. dr. Frančišek Lampe, urednik ilustro-vanega lista „Dom in Svet", je svojim naročnikom ob novem letu spregovoril nekoliko besed, koje v pretres priporočamo vsakemu slovenskemu rodoljubu in posebno tudi častiti duhovščini, kojo zadevajo te besede ravno tako kakor uas. Pni tičen list se ne bavi z beletristike in narobe, politika ne spada v področje beletrist čutga urednika. Ali vzlie temu vidijo se nam besede dr. Lampeta toliko važne, da se jih spominjamo tudi v svoiem listu. Kar omenjeni gospod piše, je v tesni zvezi z našimi političnimi razmerami in ravno te nezdrave razmere je dr. Lampe v pravo Bvitlobo postavil in zategadelj se nam vidi koristao, da njegove besede ponat suemo na tem mestu.
Urednik „Dom in Sveta" piše mej drugim ta-
kc-le:
„Veuder slep bi bil, ko bi ne videl marsičesa pri nas, kar ni da bi moralo biti. Ne sodim nikogar, ne očitam nikomur, pač pa prosim, prav nujno in iskreno prosim nekaterib stvarij.
1. Ločimo, kolikor se da, osebo in stvari Ne bodimo nasprotni dobri stvari, če smo nasprotni osebi. Prav tako pa kažimo vedao ljubezen do osebe, če še tako ostro in odločno pobijamo njeno delo in načelo. Seveda treba, da to umeva tudi nasprotnik. Nikar naj nibče ne misli, da ga hoče kak ocenjevalec kar uničiti, če se ne ujema z njegovimi nazori Slobode nam treba, pravega sloboduega mišljenja, da ne vežemo niti sebe, niti drugih v spone. Z besedo »dušna sloboda" pa ne izražam nič drugega, kakor potrpežljivost in ravnodušnost, katera dela naš značaj res sloboden.
2. Občinstvo, ki čita časopise, zlasti politične, prosm, naj premisli to-le resnico: Časopisi se večinoma podobni povekševalnim in barvanim steklom. Kar pogledamo skozi sttklo, kaže se nam vsaj nekoliko drugače, kakor je v resnici, časopisi — seveda ne vsi — imenujejo marsikaj hudobno ali zlobno, v čemer ni niti najmanjše hudobije ; malen
kostno stvar opisujejo tako, kakor bi bila velika; delom podtikajo slabe namene, kjer jih ni itd. Človek, ki rad in verno bere časopis«*, ki ne misli sam o tisti stvari, ima naposled du cela napačne misli. Zato morda sovraži ljudi, ki niso vredni sovraštva, marveč so vredni ljubezni in spoštovanja. Ali pa ima ljudi za dobre in častitljive, ki si niso pridobili nikake časti. Torej svetujem vsem čitateljem časopisov, naj čitajo previdno, umno in razsodno. Res je mnogo dobrih časopisov, ki se trudijo, da pišejo po vesti, toda pomislimo, da je treba za dnevnike pisati hitro, in tako se lahko vrinejo zmote in nepremišljene stvari. Torej naj nihče ne proda slobode svojemu časopisu. Zlasti pa premislimo, kakšno je uredništvo: ravna li vestno iu skrbno, ali ne. Kdor gleda na to, umeva mnogo bolje istinite razmere, in ne udaje se nepotrebni nevolji.
3. Oribajmo se vsigdar vsega, kar bi škodovalo našemu narodu. Včasih si mislim: Koristiti svojemu narodu ne morem mnogo, zato pa vsaj škodovati nečem nikakor. RajSi deofmo pero iz roke in idimo na izprebod, kakor da bi pisali strastne članke zoper nasprotnika. Ne vzbujajmo v narodu sovraštva ali razdvojenosti!
4 Zlasti pa prosim tebe, mila naša mladiua, vnemaj se za prave vzore in ne zapravljaj močij s praznimi rečmi! Vsi pravimo: Delajmo za narod! Prav, a treba ga to pripravljati in učiti se. Naša mladina dela že s tem za narod naš, da se pridno uči. Ako se sliši in piše po svetu: Slovenski dijaki so nadarjeni, pridni, vzgledni: tedaj je to največja čast za naš narod. Zato bi jaz, ko bi mogel, prosil vsakega dijaka posebej, naj se trudi neumorno, da bode kdaj tudi zmožen koristiti svojemu narodu. Da, dijuštvo ima velik pomen za naš narodni razvoj, bodisi na dobro ali na Blabo stran. Bog nam daj, da se mladina ne izneveri onim vzorom, ki morejo jedini biti za nas vodniki in .smotri.
5. Uljudeo prosimo verne Slovence, naj vender ne škodujejo dobri stvari in sami sebi s tem, da nas imenujejo premalo katoliške ali odločne, in kar je jednakih izrazov. Ne glede* na to, da ne smemo bližnjika slabo soditi, rečem naravnost in tudi od-
ločno, da se ne dam od katerega koli pisatelja ali dopisnika učiti, kaj je katoliško. Saj ne pišem Šele od včeraj za katoliško-narodno stvar. Sapienti sati Če pa priznavajo tudi ^nasprotniki", da se strinjajo z našimi dokazi, ali mislimi, ali načinom pisanja, tedaj ni to žalostno znamenje. S tem kažejo, da sprejemajo spravo, da se dado prepričati. Recimo, da imam opraviti s kakim krivovercem. Po Božji milosti bi bil uspeh morda ta, da bi oni rekel: „Spoznavam, prav učite." Kaj bi rekli o tem pri-poznanju? Da sem postal sam krivoverec? Da sem se udal nasprotniku? Zakaj bi pa ne priznali, da se je zmotenec premislil? Sam sebi ne pridevam nobene zasluge ne za to, ne za ono; ne pričakujem hvale, ne bojim se graje: dokler bom pisal, pisal bom po vesti in resnici, z milostjo Božjo trdno držeč se katoliških naukov, a milo ravnajoč z vsakomer. Ali nima dobro časopisje tega namena, da pouči zlasti zmotence?
6. Vse Slovence skupaj pa prosim najbolj tega, da bi se trdno oklepali nase katoliške vere, ki je za nas jedina prava vodnica tukaj in rešiteljica za večnost. Naj se vender ne dado motiti, češ, ta in ta duhovnik mi ni všeč, tako katoličanstvo ni za me. Osebe so danes, jutri jih ni; danes smo duhovni tukaj, jutri smo tam; kmalu nas ne bode in ne bodemo nikomur na potu: a vera — ne naša, ampak Božja — ta ostane na veke. Prav, če komu takole ugaja: Naj me zaničuje in ponižuje, a nauk, Božji nauk, ki sem se ga tudi jaz učil, kakor se ga uče drugi, ta nauk naj vzprejme!
Take prošnje imamo ob novem letu, ponižne in skromne."
Tako piše katoliški duhovnik! Mi nimamo ničesar pristaviti, vsaj bo pisatelj itak moral trpeti radi svoje zgorejšnje izjave. Če bi ga hvalil naš list, potem bi ga njegovi lastni prijatelji kmalu na križ pribili in ker tega ne želimo, zatorej rajši molčimo. Samo to si usojamo trditi, da bi naši prepiri prav brzo ponehali, če bi naša duhovščina v resnici kazala tisto krščansko ljubezen, koja se nam kaže v vsaki vrsti zgorejšnje Lampetove izjave. Sapienti Bat!
„Tato je, pa ravno tako," omeni bojazljivo MeŽek.
„Tiho ti, pa domov se spravi!" in Že mu privi s i prav gorka po lici, „ domov pravim!" Nato se zaplete uežna Blažinkina roka mej Jožetove lase, dvigne ga izza mize, tleska ga po lici, — omara se strese — steklenica petrolja in latvica kislega mleka pade na Jeričino žrtev.
„Ti, pri meni se ne boš pretepala!" kriči Vršanka, „tu ni ničesar tvojega!"
aTibo! Ti sploh ničesar nimaš!"
„No, no — le ne tako Jerica, saj si z manoj vred tam doma, kjer volk na mizo gleda !"
Pred oknom se je pa zbralo lepo število otrok in drugih radovednežev. Morda so se že preveč hudomušno namuzali Blažinki baš iz veže stopivši, kajti ta jih divje pogleda in tresk! s peBtjo na okno! Steklo je žvenketalo po tleh, iz nežne roke pa je kapala rudeča kri na prašno cesto. _
»Čakajte, sedaj vas grem pa še tožit 1" kričal je v sobo, „boino videli, ali boš šel domov ali ne I"
BKaj pravi? da nas pojde tožit, haha?" povzame Lakota besedo, „Jože, daj mi za papir ina kolek — mi jo tožimo!"
„Saj kolka ni treba!" omeni hitro Vršanka.
„E, kaj ti veš," careži Naoe Lakota, tiboma
LISTEK.
Občinska hiralnica.
Spisal Ivan Metov.
Tisto jutro pa jo meuil Jože Mežek, da mu ni več prestajati v Blažinovi hiši. Kdo naj bi poslušal vvdni ta prepir in gledal, kako pretepa Bta-žinka svojega moža, njegovega strica ? Kdo naj bi se vtikal vmes in celo miril to ženo, ki je tudi njega že nekolikokrat opraskala po lici?!
.Jerica, bodi no pametna!" tolažil je Blazin svojo soprogo.
,Ka|?" in tlesknilo je po Tomaževem lici, Bali boš še komu pripovedoval, da nisem z* nobeno rabo, kaj ? Da perem oprano perilo, da cedim očiščeno posodo, da pometam pometene sobe, kaj?"
aSaj je res tako!" drzne se soprog oporekati, „včeraj si zmešala v kleti repo in zelje v jeduo kad, ker . . ." aH roka zakonske polovice mu je tedaj že zaprla sapo . . .
Mej tem pa pospravi Metek res svoje pipice v predaleč, se izmuzne na ulico ter stopi v Vršunovo iganjsriio.
Radostno gi vzprejme tam in povabi k aabi
njegov znanec Nace Lakota, ki je hotel baš v istem trenotku vprašati Vršanko, bi mu li dala še jeden kozarček na kredo.
Jože Mežek, lep mlad možak, je izdeloval jako spretno pipice .čOlre", (kolikokrat sem kot otrok čepel uro in uro tik njega in ga opaže val, kak 6 je rezljal pipice, jih likal in okusno krasil s školjko-vino iu medenimi cvetkami!) zalagal s svojim blagom dve prodajalnici, pil precej pridno vino in žganje v Btričevi gostilni in ljubil vrhu tega zel6 srčno mlado stričevo soprogo; Nace Lakota pa je bil v svoji stroki zakotni pisar, včasih ponarejevalec denarje, nekoč je pomagal ce'6* ukrasti telico, ki je morala dati sredi razvaline starega gradu svoje meso tatovom v živež.
Vršanka postavi ravno tretjo čašico pred nju, ko se prikaže Jerica Blažinka mej vrati. Lakota se namuzne nekoliko, Jožetu pa omahne kar kozarček iz rok.
,Ti vrag ti, da bi ti tukaj le posedal in popival, pa še s tem-le!" prične Jerica in upre roki ob bok. 9Vršanka, ti mu nimaš dajati pijače, da veš I"
„No, no, k tebi pride, kdor hoče, k meni pride, kdor hoče, vsakemu dam rada za denar pijače", oporeka ji Vršanka.
Primorske razmere.
(Govor poslanca V. Spincića v 25.r>  seji drž. zbora dne 15. decembra 1. I.) (Dalje.)
Paolo Fambri v knjigi „Antologia Italiana", ki se tudi pri nas precej čita, se trudi dokazati, da spada Istra in sploh vse Primorsko z Reko vred in jeden del Kranjske historično, etnografično in geografično k Italiji, da mora to Avstrija priznati in do odstopa lepo ravnati z italijanskim prebivalstvom. Primorska se v šolah, v uradih in v cerkvi preparira za Italijo.
List „L' Independente" berete lahko vsak dan v bralni sobi dra. Laginje in osvedočiti se morete, da piše ta list o Avstriji tako, kakor da je inozemstvo. (Čujte!)
„11 Mattino" — to je še važneje — izhaja z vladno podporo v Trstu (Čujte !) in piše v številki z dne 3. novembra 1891 „E cosi Trieste, V ita-liana Trieste", „Italijansko mesto" se pravi kar naravnost in ta list piše najsrditeje zoper ustanovitev slovenske šole v Trstu ter ima skoro v vsaki številki stalno rubriko: .Fatevi soci della Lega nazionale" — katero „Lego" misli, sem že omenil.
Prej omenjeni list „11 Giovine pensiero" pisal je v številki z dne 3. novembra 1891. govoreč o „Legi": „Le provincie italiane soggette ali' Impero" in navaja kot te podvržene provincije Gorico, Trst in Istro.
Tudi v dež. zboru   se pri raznih prilikah govori o italijanskih   provincijali  monarhije, dasi iz« vzemši Trentina  sploh   ni   italijanskih provincij. Tako je pri  nas že navada.   Kakor znano, so na npkih   zemljevidih  Trentin   in  vse Primorsko do Reke zaznamenovani kot del Italije.   (Klic: Etno-grafičen!)  Etnografičen!  400.000 do 500.000 Hrvatov in Slovencev ne šteje nič proti 300.000 Italijanom.   Imenoval sem Trentin le ker je na zemljevidih zarisan.   Taki  zemljevidi se nahajajo tudi po primorskih uradih in v nekem istrskem okraju so se tudi v šoli več let rabili. Ali se še kje rabijo, mi ni znano.  Te zemljevide so iz ljudskih šol odstranili tisti  slovauski  okrajni šolski nadzorniki, kateri se v italijanskih listih in v dež. zboru ister-skem najbolj napadajo. Tak okrajni šolski nadzornik, ki je bil tudi že večkrat napaden, ker je svoje dolžnosti   nepristranski   izvrševal, odložil je te dni nadzorništvo,  ker ni mogel več prenašati si kan znanega viteza Sclnvarza,   naperjenih  proti   njemu in proti hrvatskemu   prebivalstvu v tem  okraju. Pri raznih prilikah se  tiskajo  posebni listi, ki se razpošiljajo s pošto ali pa na ulici razdajajo. Tako je dne 9. januvarja 1879. bil tiskan v Rimu oklic na „Fratelli Istriani,  Trie^tini   in Trentini"   ter podpisan z  „Alcuni  Deputati".    Ta oklic   se ni samo po Trstu, ampak tudi po drugih primorskih mestih razposlal. V njem se govori o dveh udih, due lembi, katere  ima   Jo straniero",   tujec, še v rokah. O kroni  se  govori z besedami,   katerih  ni moči ponavljati, bratje pa ae poživljajo, naj vztrajajo v boju, dokler ne pride dan rešitve iz okov.    Druga taka tiskovina  je naslovljena „14 Maržo" in podpisana „11 cotnitato del Gircolo Venti Decembre", datovana „Tnoste,   Maržo 1891",   „Tip.  regrata del Circolo Garibaldi".   V tej tiskovini se popisujejo  čutila, s
pa šepne Vrfianki:   „Naj le da, ti bom vsaj tistih | pet grošev plačal.  — Kolek mora biti!" pristavi potem glasno obrniv&i Be k Mtžku, ki si je izpiral krvavi obraz.
„Pa še za škodo jo primemo!"
.Seveda, seveda, primemo jo!'
„Prokleto me peče!*
„Toda poguma pa nimaš res nič, Jože," de raujencu Vršanka, „škoda, da si tak postaven možak!"
.Če bi jo prijel, bi mi kar v roki oBtala," opravičuje se Mežek.
„Pa bi jo bili"
„Ko b: jo le . . ." Hotel je reči: „tako zelo ne ljubil," toda ni hotel izdati te skrivnoBti, ki pa je bila itak že znana vsaj tri ure na okrog.
Tedaj pa privleče Blažioka vse Mežkovo orodje in celo ruto Ceder pred Vršankino žganjarijo ter trešči vse skupaj skozi razbito okno ravno Lakoti pred noge.
.Čakaj, Jože, doma Bem ti pa pometala postelj in obleko na ceBto!" zakriči potem, zažuga mu z jeznim obrazom in krvavečo pestjo ter odide
Otroci pa so se pehali in pobirali pred hišo raztresene pipice.
* *
katerimi mislijo Tržačani na kralja Umberta na le-tega rojstni dan in izraža protest zoper sedanji položaj, v katerem se nahajajo. Prav karakteristične so besed«: Borimo se zdaj za naš jezik in za našo narodnost s svetimi orodji, z vzgojo, z delom, z razširjanjem naših idej in pripravljajmo se za sveti dan, ko se bodemo borili za svobodo in merili svoje sile z našimi zatiralci". Besed o našem cesarju in kralju ne morem ponavljati. H koncu se proslavlja še .Oberdank" in se zaključi spis sklicem: „Viva V Italia, viva il Re".
Tiskovina, natisnena „per cura e coi tipi segreti del Circolo Garibaldi — Trieste 1892. N. 3. „Alere Flammam", — „Canti della Patria". .Ta publikacija ima namen, razširiti mej narodom tiste rodoljubne pesmi, katere je Avstrija k ostracizmu obsodila. Tem pesmim, ki so prebudile ves narod, sledile bodo druge pesmi, namenjene našim pro-vincijam."
To je perijodična publikacija, kar kaže tudi št. 3. Razdaja se po vsem Primorskem. To številko imam iz Gorice. Mej drugim je tu čitati: .Rumeno-črno — proklete barve, kdor jih nosi, bodi proklet; smrt Judežu, ki na svojih prsih nosi svetinjo, katero mu je dala Avstrija". (Čujte!)
Znani so mi slučaji, da se nekateri ljudje sramujejo nositi javno svoja odlikovanja, nekdo je tako odlikovanje celo z nogami teptal. (Čujte! Čujte!)
Pred kratkim razpošiljali so se v Gorici pod kuvertom tiskovine, katerih jedna je došla tudi dru. Rojcu z napisom „Gospod dr. Alexija Rojic, Gorizia". Tiskovina je adresirana na pisatelja brošure „Studio sopra Gorizia". Kot motto so zapisane besede izrečene na Mentanski slavnosti v Milanu 8. novembra 1885. To zopet kaže, kako se na Primorskem vse čita, kar se v Italiji zgodi, kjer se govori, da prelita kri še vedno rdeči polja, ker v dijademu Italije še vedno manjkata dva biserja, Trident in Primorska. Izrekajo se želje Goričanov (I Goriziani): „Pravi Goričani" nečejo s tujci ničesar opraviti imeti, nečejo se ž njimi spuščati v transakcije, ker bi bilo to proti njihovim svetim aspiracijam: nečejo ž njimi priti v dotiko; veliko krdelo iredentovcev naj usurpatorje tega zadnjega dela (ultimo lembo) italijanske zemlje odpravi; Dunaj naj se ne briga za našo provincijo, potem bode laglje združiti se z legitimno materjo.
Dne 20. decembra 1890 praznoval se je spominski dan Oberdankove smrti. Nekateri italijanski listi so o tem članke pisali in Oberdanka slavili kot „martire della patria".
Štirinajst teh, v Italiji izdanih listov je bilo kontiskovano v Avstriji, a še le potem, ko so ac Primorskem že čitali. Dovolite mi, da navedem nekatere naslove. „XX. Dicembre." Na sredi je natisnjena podoba Oberdankova, potem kratek životopis in „Ribelli?*, z vprašanjem, češ, kaj to so „Ribelli", ki so na M- ntmskih gorah preminoli. Nadalje „La Tomba di G. Oberdank", potem „Fede", v kateri se izreka upanje, da prideta Trst in Istra k Italiji, potem „La prepondence degli Slavi", v kateri tiskovini se govori tako o Slovanih, kot da so največji sovražniki tistih, ki izdavajo te liste. „Dall' Istra" je korespondenca in sicer prav zanim-
Ker je pa sodnik tisto dopoludne Blažinko | uvažue, da je preveč razjarjena, povabil na prihodnji dan, sešli sta se drugega dne obe stranki, Blažinka hoteč dati svojo tožbo na zapisnik, Mežek z Lakoto in Vršanko pa s spisano tožbo radi telesne poškodbe, žaljenja časti, hudobnega poškodovanja tuje lastnine itd. „Vi želite?" vpraša sodnik Blažinko. „Da jaz ne trpim, da bi ta pri tej-le posedal in popival, da ga jaz ne pustim iz hiše ..."
.Kake pravice pa imate do njega ? Jeli morda Vaš soprog?" vpraša Bodnik.
p Ne, ali da tega kratko in malo ne trpim t" revBka Blažinka.
„Potem pa obžalujem, da Vam ne morem pomoči. Privežite ga doma na verižico! To bo menda pomagalo. — In Vi ?"
Na to vprašanje poda Lakota spisano tožbo sodniku.
„Slavno c. kr. okrajno . . . Jerica ... hm . . . da . . . spraskala lice in uob ... bm . . . razbila celo okno ... hm . . . Koliko zahtevate za okno?"
.1 kaj, toliko kolikor je vredno, kar mi bo steklar računil."
Sodnik pomigne slugi, naj gre vprašat steklarja, koliko stane jedno tako steklo.
ljiva, v tej korespondenci se govori o malenkostih iz neke isterske vasi, iz česar je vidno, da se dopisnik v tisti vasi nahaja. To je dokaz, da niso vsi iredentovci v Italiji, da so tudi pri nas. To kaže še drug slučaj. Dopisnik govori o malenkostni dogodbi v mestu Buje, potem pride dopis iz Gorice, v katerem se govori o Goriških zadevah. Potem pride članek „Da Gorizia", potem »Cronaca Cittadina" to j« Tržaška, potem dopis .Da Roma" „bratom".
Konfiskacije v Italiji izhajajočih listov se vrše" pogostoma. Ne bom Vas z navajanji dolgo zadrževal. Povem naj le, da se navajajo v „L' Osservatore Triestino" v januvarju 1893 v številkah 1, 2, 3, 7, 8, 15, 16, 17, 20 in 22 konfiskovani italijanski listi, seveda še le potem, ko so se splošno razširili po Primorskem, v aprilu se navajajo v številkah 93, 94, 96, 97, 98; od 19. do 30. maja 1893. v številkah 114, 116, 118, 119, 121, 122.
Zlasti se je to zgodilo po 20. decembru in po srebrni poroki italijanske kraljevske dvojice, kakor tudi po volitvah v Trstu, kakor je razvidno iz številke 127 in 128 imenovanega lista iz meseca junija. Razvidno je pa to tudi iz drugih listov; dobite jih tu v zbornici, ker so last parlamenta.
Oberdank je bil član društva „Circolo Garibaldi" čigar sedež je baje v Rimu. V tem društvu se je leta 1882. sklenil znani atentat. Tam so srečkah in sicer je bil za ta čin določen najprej sin jako odlične Tržaške rodovine, katere nečem imenovati. (Čujte! Čujte!) Ta pa se ni mogel odločiti za izvršitev ter je iz obupnosti skočil iz četrtega nadstropja na ulico ter se ubil. To se je zgodilo dne 15. junija 1882. Potem je bil izžreban Oberdank, ki je atentat tudi izvršil.
Zanimivo je, kako piše „Corriore di Gorizia". Ko je umrl general Filipovie, prinesel je ta list o njem le tri vrste. Kadar pa umrje kak italijanski general aH drug italijansk odličnjak, prinaša dolge, črnoobrobljene članke. To se ne godi v Italiji, to se godi v Gorici. Tako je izšel v št. 36 z dne 10. avgusta 1889. dolg, črno obrobljen članek o bivšem italijanskem generalu Benedettu Cairoliju, ki se je svoj čas boril kot dobrovoljec zoper Avstrijo. Tu se je popisovalo, kako se je Cairoli I. 1860 postavil na čelo „De Mille" in kako hrabro se je na strani Garibaldija boril 1. 1860.
V nadaljnjih številkah piše list o pogrebu C lirolijevem, natisne vse govore in telegrame. „Corriere" ni bil konliskovan. Dne 22. oktobra 1889. prinesel je črno obrobljen članek o Cesaru Michieliju iz Červinjana, v št. 9. z dne 21. januvarja 1891. tri kolone dolg, črnoobrobljen Članek o Amadeu Savojskem, v katerem ga nad vse proslavlja. V številki z dne 20. aprila 1890. prinesel je črnoobrobljen članek o Aureliju Saffiju, iredentovcu in republičanu, ter rekel „La morto del patriota in-signe e con dolore sentita da quanti amano 1' Italia senza distinzione di parte."
„Corriere" prinesel je 7. oktobra 181)0. o smrti iredentovca Alfreda Bocearinija dolg članek. Mini-sterstvo dobiva take liste in jih torej lahko pregleda.
Dalje v prilogi.
.Gospod sodnik, ponižno javljam", začne sluga vrnivši se kmalu v sodno dvorano, „jedno tako steklo velja 32 kr., dve 64 kr., tri . . ."
„Štiri torej 1 gld. 28 kr." prekine ga sodnik.
„In petrolej s steklenico 30 kr.?" pripomni Vršanka.
„Torej 1 gld. 58 kr."
.Za kislo mleko s posodo zahtevam 15 kr."
„Skupaj torej 1 gld. 73 kr., katere morate Vi, Blažinka tej-le plačati."
Jerica naredi dolg obraz in vzklikne: „Prava reč to!"
•
Kakor vihra privrši po obravnavi Blažinka domov ter kriči dir jaje po gostilni Bem ter tje: „Ugnala sem jih! Tiste groše jim plačam, pa bol"
„Ali za božjo voljo, lepo Bi jih ugnala, Če moraš ti plačati," ugovarja ji soprog sedeč pri oknu.
„T,ho!"
Blazin odloži svoje delo — v prostem času je bil nekoliko krojača — podprć glavo in se zamisli ....
Lepi dnovi bo bili tedaj, ko je pripeljal prvo svojo ženo domov.   Kako spretno je gospodarila ia
Priloga ^Slovenskemu Narodu*' it 4, dnć 5. jannvarja 1894.
V Trsta nastopili so pred kratkim v nekem gledališči klovvni, oblečeni z italijansko trobojnico in okičeni z italijansko zvezdo. Občinstvo jih je frenetično pozdravilo. Jeden klovvnov je vrgel tri krogi je v zrak : rndečo, belo, zeleno. Nov aplavz! Na mizah so bili razni predmeti, vsi rudeče-belo-zeleno pobarvani. Hrvatske barve pa v Istri niso dovoljene. Na dan Garibaldijeve smrti se aluzijo zadušnice, pri katerih so navzočni tudi dijaki.
L. 1881. v predvečer spominskega dneva italijanskega kralja Viktorja Emanuvela so bili v nekem primorskem mestu, katerega nečem imenovati, na oknah in stenah prilepljeni listki z napisom „L' Italia e fatta, ma non compiuta." Neki dijak je imel celo na suknjo prilepljen tak listek in je ž njim prišel v šolo. Tudi drngod razdajali so se listki z napisom „fuori lo straniero." Kdo je ta tujec, je bilo spoznati iz prej navedenih tiskovin.
Začetkom meseca februvarja 1893 je društvo Dante Allighieri" priredilo v nekem Rimskem gledališči maskerado. Prvo nagrado je ob frenetičnem odobravanju najodličnejše, tu zbrane Rimske družbe dobila maska, predstavljajoča Trident in druge še ne rešene, in pod avstrijsko vlado vzdihujoče provincije.
„Dante Allighieri11 je „Legiu podobno društvo.
Dne 13. junija 1893. bil je v Rimu banket v proslavo Tržaških volitev, kakor je naznanila „Neue Preie Presse" z dne 15. junija 1893; dne 19. novembra 1. 1. zopet banket, kateri je „fra-tellanza ruilitare italiana" v Rimu priredila; navzočni so bili neki minister, več generalov itd. in tudi Rimsk; župan, ki je v svoji napitnici pointiral tudi Trst.
Dne 10. marca 1893. so v Gorici pred očmi redarjev, pred poslopjem c. kr. okrajnega glavarstva, kjer uradu je c. kr. policijski komisar, nekateri novaki, došli na vojaški nabor, prepevali garibal-dinsko pesem ,,Addio mia bella addio, P armata, se ne va," ne da bi jim to kdo branil; potem hujskajočo pesem zoper Slovence „Lasce pur che i canti e che i subii," potem garibaldinsko, Svetega Očeta zasramujočo pesem ,,Se il Papa piange, soldati non ha piu" in ultra-iredentovsko pesem „Ai contini deli' alta Italia."
Gospod grof Alfred Coronini je o tej dogodbi dne 15. marca 1893. interpeliral, pa ni dobil odgovora.
V družbah se prepevajo iredentovske pesmi, v katerih se naše dežele imenujejo del Italije, in iz katerih je pregnati tujec, našega vladarja in zveste njegove podanike. Da je tudi neki politični, precej visoko stoječ uradnik to pesem v neki družbi pel, to lahko potrdita dva uradnika. To se je že povedalo v deželnega zbora seji dne 12. marca 1892, ali dotični uradnik sedi še sedaj v svojem uradu. Uradnika nista bila vprašana, ali se je to res zgodilo (Posl. dr. L a g i n j a : On tudi ni ugovarjal) in trditev ni bila ovržena.
Podobe Umberta, Margherite in raznih italijanskih oklopnic itd. v gostilnah so žalostna resnica. Značilna je tudi dogodbica, katero je doživel neki postiljon. Ker ni hotel v neki družbi italijanskih pesmij prepevati, ga je družba pretepla. Po preteku
petih mesecev je umrl. V oporoki je določil, da je njegovo truplo uradoma preiskati.
O petardah vedo, kakor se mi zdi, tudi tisti gospodje, ki so bili o neki priliki v Trstu. Tako sta še našli dne 24. avgusta 1892 pri poslopju na-mestništva dve petardi, koncem septembra 1892 jedna pod trdnjavo. Pri štirih mladih možeh našla je policija tvarine, potrebne za izdelovanje petard, pisma in tiskovine. Tudi imena teh mladih mož so prišla v javnost; bili so to: Amadeo Herlitzka da Trieste, studente di medicina aH' universita di Pisa, Romano Mauro da Trieste, studente di matematica aH' universita di Torino, Giuseppe Menesini da Trieste, studente di matematica ali' universita di Padova e Quido Wallop da Trieste.
Gospoda moja! Dasi je prav neprijetno, navajati take stvari, se to mora zgoditi. Nam se delajo glede obiskovanja Zagrebškega vseučilišča težkote, (Ćujte! Ćujte!) dočim smejo Italijani obiskovati imenovana italijanska vseučilišča iu se potem pri nas nastavljajo.
Pred nekaj leti bilo je več drugih mladih mož iz odličnih Tržaških familij obsojenih, ker so v noči od 1. 1891 do 1892 na Piazza grande, mej Lloydovo in namestniško palačo vrgli nekaj petard, najbrž kot novoletno voščilo vladi.
O teh in tudi o drugih iredentističnih izgredih govoril je že naš kolega gospod dr. Ferjančič v seji dne 22. aprila 1890. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje iležele.
V Ljubljani, 5. januvarja.
Češke novice,
V včerajšnji seji i i * ž. zbora češkega izroči l je staročešai poslanec dr. Šole svoj predlog, naj se izda zakon, b katerim ae uredi poraba deželnih je-z kov pri vseh javnih uradih, dr. Vašatv pa svoj predlog, naj se za Češko ustanovi posebno najvišje sodišče. Deželni maršal princ Lobkovic je poklical posl. dr. Vašatvja k redu, ker je v svojem predlogu predsedniku najvišjega sodišča dru Stremavru očital, da obstoječe zakone nalašč kri i in da je s tem grešil zoper svojo prisego. Posl. dr. Vašatv interpeliral je namestnika zaradi pogovora, kateri je imel Praški policijski ravnatelj dvorni svetnik Dd ti z urednikom nekega Dunajskega lista. Pri tem pogovoru je imenovani uradnik dotičnemu novinarju baje več podrobnostij iz preiskave zoper morilce Rigoletto-Mrve povedal. Ker gre tu za sodno pre iskavo iu je vsako razglašenje preiskave tčočih se reči j zoper določbe kazenskopravdnega reda ter na škodo pravični sodbi, vprašali so interpelantje namestnika, če misli to postopanje grajati in skrbeti, da se kaj takega več ne primeri. — Staročeški poslanec Pollak Leopold odložil je svoj mandat. — „Neue Freie Presse" pravi glede predlogov dra Šolca iu dra. Vašatvja, da ju zadene čast, da se pokopljeta v aktih kake deželoozborske komisije. — „Deutsches Volksblatt" pravi, da je Solcev predlog spreten taktičen poskus, ker bo veleposestniki ne bodo mogli a priori proti njemu postaviti. Ako se dra. Šolca predlog zavrže, pade odi) jedino na veleposestnike, ki bodo vsled tega izgubili vse simpatije kar jih še imajo mej češkim narodom. Fevdalni krogi vedo to dobro in so imeli te dni — poseben shod, na katerem so se posvetovali o SolČevem predlogu. Ako se veleposestniki izrečejo za Šolčev predlog, je koalicija razbita, ako bo pa odloži, bo
kako ljubko se je znala smehljati 1 Tedaj se pa priplazi bolezen v kišo, objame mu ljubo ženico ter jo vrže na postelj. Smilila se mu je revica stokajoča — tolažil )o je, vzel njeno nečakinjo v bišo, da bi stregla svoji teti . . . Zares pridno je stregla Jerica svoji bolni teti in ujcu ... In ravno ta živahna pridnost odvrnila je Tomaža Blazina od njegove Žene. Hkrati se mu je začela gabiti bleda in suha soprog«, ni je več tolažil, niti je pogledal in vprašal, kako ji je — želel je tajno, da bi mu že skoro — umrla, da bi mogel neoviran razvedriti svoje srce b Boprogino nečakinjo, z mlado dražestno in šegavu Jerico, ki je jela kakor ujec nezavidati svojo teto . . .
Jeričini poljubki so bili Blažinu seveda slajš', nego bolestue prošnje njegove soproge, Jeričine nežne, bele ročice bolj mehke, nego koščeua roka bolnice, čije hripavo klicanje in stokanje je preglušii vesel smeh grešne ljubezni ...
Nekako strastno-sladko bo je stresel Tomaž zapazivši, da je zaprla njegova aoproga za veke avoje oči. Sedaj je prost, sedaj bode živel, kakor mu ljubo in drago 1
Ne dolgo potem poročil se je Blazin s krasuo Jerico.
Ali o 8 oda opaže vala ju je Že dlje časa iskalec ugodne prilike, da bi razrušila to sladko vez in se maščevala radi prelomljene zvestobe.
Ker ju to, da nista dobila otrok, ni prav nič ganilo, je sklenila maščevati se in bičati Tomaža Blazina z istim bičem, s katerim je pomagal on svoji prvi ženi v hladno zemljo — z bičem nezvestobe.
Nekega popoludneva stopi v gostilno Tomažev nečak — Jože Mežek iz Gabrovja in poprosi strica, da bi smel pri njem rezljati pipice, češ, da izgubi toliko časa, ako jih mora nositi dve ure daleč tukajšnjemu trgovcu. nSeveda vam rad plačam za to, kolikor bodeta s teto zahtevala," dostavi končno.
Vesel in še vedno ljubezni pijan odkaže svojemu nečaku podstrešno sobico, češ, da ostane pri njemu lahko, dokler hoče. —
Tedaj pa se je jelo povraćati Tomažu!
Debele solze pulijo pri tem premišljevanji Blažiuovo lice.
aJerica, to sem zaslužil 1" vikne s tresočim glasom, Bta pokora mi je še premala za vse, kar sem storili"
Toda žene to ni ganilo; malomarno, kakor da ji je povedal kaj vsakdanjega, je hitela pomivati
to le nova podpora mlado^eškemu gibanju, ker bo to narod v novic prepričalo, da ud veleposestnikov nima ničesar pričakovati. Naiverojetneje pa je vender le, da bodo veleposestniki glasovali zoper Šolčev predlog.
Jkladjarske cerkvenopolltlčne predloge.
Boj zoper vladne cerkvenopolitlcne predloge se vodi na celi progi. O novem ietu izdali so škofje oster pastirski list, v katerem obsojajo z vso odločnostjo vladne predloge. Duhovščina je začela agitacijo po deželi, zlasti deluje zoper tiste poslance, ki so svoj čas obljubili glasovati zoper vladne predloge, pa so na to svojo obliubo popolnoma po2abli. Ker so ždovski liberalci začeli brezobzirno delovati za svoje predloge, jeli so jih tudi nasprotniki posnemati in brezobzirno postopati Mnogi poslanci so Hvoj čas podp'sali reverse, s katerimi so se zavezali, glasovati zoper predloge. Tiste mej njimi, ki so vzlic temu stopili na Btran vlade, hočeta poslanca baron Atzel in grd Gabrijel Karo y pozvati na dvoboj. Atzel in Karolv sta najndličnejAa strelca in ni čuda, da trepetajo pred njima vsi tisti, ki ae imajo ž njima meriti. Teh je okolu 40. Ta namera imenovanih opozicijonalnih poslancev je obudila veliko senzacijo.
V u a u J c države.
Nemški državni »bor.
V torek, dne 9. t. m. se snide nemški državni zbor. Nemški politični krogi se zanj močno zanimajo, ker bo najbrž že koncem tega meseca ali pa vsaj začetkom meseca februvarja odločil o usodi trgovinske pogodbe z Rusijo. Agrarci se pripravljajo na odločen odpor in vlada bo imela premagati velike težkote, zlasti ker zahtevajo liberalne frakcije za svojo podporo primernega plačila namreč, da se vlada začne na tirjatve liberalcev ne samo v trgovinskem ampak tudi v političnem pogledu bolje ozirati nego doslej. Glavno glasilo nemških liberalcev, „Vossische Zeitung" pravi: Vlada dobi za trgovinsko pogodbo gotovo veČino, če bo postopala napram agrarcem odločno in brezobzirno; če pa bo omahovala, če bo računala na liberalce a skrbela, da si ohrani tudi naklonjenost agrarcev, potem se jej lahko pripeti, da obsedi mej dvema stoloma.
Revolucija na Siciliji.
Preveč obširno bi bilo, ako bi hoteli zabeležiti vse posamezne poboje, umore, požige in rabuke z vojaki Listi prinašajo dolge telegrame, iz katerih se da posneti, da se je revolucionarno gibanje razširilo čez ves otok, da ga ni kraja, kjer bi kmetje in delavci ne bili prouzročili krvavih izgredov in groznih požarov. Popolna resnica se pa niti ne \e šel General Morra di Lavriano sporočil je vladi, da imajo ustaši v Palermski okolici več tisoč izvrstnih pušek in da bo popolnoma organizovani. Da morajo biti razmere jako kritične, svedoči že to, da je vlada ukrenila, sklicati vse reBerviste jednega letnika in pomnožiti posadko na Siciliji tako, da bo tam 60 000 mož na razpolaganje. Ako se uvažuje, da bo to veljalo več milijonov frankov, pri eeda-nj h finančnih razmerah uprav velikanska žrtev za Italijo, potem ni dvoma, da ima vlada največji strah za bodočnost, zlasti ker se je uverila, da načelniki delavskih društev le z besedami obečajo, delovati na pomirjenje ljudstva, da pa so največji hujskači in faktični voditelji vsega opora. General Morra je tudi zahteval dovoljenja, da s silo odvzame prebivalstvu vsakeršno orožje. — Nekateri listi so javili, da je Francija uprizorila krvavi upor, ker misli z Biserte napasti otok in da je to pravi povod po* množitvi vojaštva. Verojetna ta vest pač ni.
kozsrce in jih natikala na drožiče, da bi se odce-dila voda od njih.
„Kaj bo pa Jože počel?"
.Kar hoče, semkaj ga ui treba več!" odgovori kratko Blažinka.
Toda strasti, ki razširi svoj pogubni ogenj po človeku, ni mogoče tako naglo zatreti. Stokrat meni človek, sedaj je miri a že bruhne strast z novo Bilo, liki lava iz ognjenika, podirajoč mahoma vse trdne sklepe.
No, o posebno trdnih sklepih pa pri Blažinki ne moremo govoriti, ta je bila pač preveč vibrasts, vrhu tega Še svesta si svoje moči, s katero je okle-pala nesrečnega Jožeta. Radovala se je sedaj nad njegovimi mukami, sedaj se mu laskala, pokorila in ga razvedrevala s srčnimi objem«, da ga je smela zato drugega dne" liti v obraz z mokro cunjo ali mu razpraskati lice. Jože pa ji je bil udan suženj, pač vreden sorodnik svojega strica, istotak strahopetni ž in tapica. —
Drugega dne se je vrnil Mežek zopet v svoje stanovanje. Bilo je vse, kakor prej: rezljal je pipice, pil vino in žganje in ljubil — ženo svojega stricu.
Pač je vedel, kako to boli strica, ali toliko po-
Dopisi.
Z Dunaja, 1. januvarja. jlzv. dopis.] (Nečastna mlačnost.) Povodom Vašega uvodnega članka o .nečastni mlačnost i" si dovoljujem poslati Vam  naslednje opombe,  katerim je  namen, Vaši tožbi o naši narodni malomarnosti pridružiti se in poudariti, kako potrebno je,  da se vsak pravi narodnjak na vso moč trudi ter energično in brezobzirno na to deluje, da se v imenovani zadevi skoraj že kaj na bolje obrne in da se v slovenski domovini sploh in posebno v Ljubljani ne samo narodna z a v e s t goji, ampak tudi narodni ponos in narodna čast naposled vender zbudita. Tega nam je najbolj in najprej treba, potem bi bil strah pred germanizacijo nepotreben, potem bi nam koalicija ne delala mnogo skrbi  in za narodnost bi se nam ne bilo ničesar bati, celo ako bi na Dunajskih ministarskih foteljih sami Plenerji sedeli in bi nemško valovje od  vseh  stranij ob  našo pohlevno ladjico pljuskalo. Toda mi sami  smo si najhujši p o n e m č e v a 1 c i. Kaj nam pomaga slabotno zdi-hovanje,  da se naš  jezik v kot potiska,   ako smo pa sami malomarni in ako nam narodna čast ni v resnici pri srcu! Le vsled naše lastne mlačnosti in mehkote je prišlo tako daleč, da se sme kdorkoli drzniti naš jezik zaničevati in da se celo z odra kranjskega deželnega in slovenskega narodnega gledališča v sredi slovenskih pokraj in v slovenski Ljubljani  slovenščina brez kazni grdi in zasmehuje! — Ako se kje našemu jeziku posebna krivica zgodi, prinesejo slovenske novine časih samo kratko in krotko notico ali dopis z nekoliko zdihljaji,  semtertje se uvoden članek napiše —, in s tem je vse pri kraji.   Ali drugače bi moralo biti.  Kadar se našemu jeziku zopet nova krivica zgodi,  bi moralo biti  po celem Slovenskem, kakor da bi bil kdo v sršenovo gnjezdo dregnil ! Poizvedovati bi se moralo, kdo je v prvi vrsti kriv in zakaj,  poročati  bi se   moralo novinam  na vse strani, pritoževati se pri oblastvih in poslancem ne mini dati, predno se ne stavi ostre interpelacije in se ne dobi zadoščenja.   —   Toda, kaj ne da: kdo bi se ukvarjal ? Saj ničesar ne dosežemo! Do sedaj smo  res bore  malo dosegli,   akopram se samo za to borimo, kar nam gre po pravici; ali pomisli naj se, da je to čisto naravno in razumljivo, ker se z nedelavnostjo  in popuščanjem ne da ničesar opraviti.  Ako si vest izprašamo in stvar do dna preiščemo, moramo priznati, da smo še kaj malo delali.   Poskusimo drugače! Poskusimo zares z energijo iu odločnostjo ! Le ako se vrle sinove svojega naroda ne samo čutimo, ampak kot pravi narodnjaki tudi ravna m o in pri vsaki priložnosti, seveda na dostojen način, kažemo, da nam je kaj na narodni časti in da nam narodni   ponos ni samo prazna  beseda,   le tedaj, pravim, bodo slovenska mesta slovensko lice dobila,  le potem se bode pokazalo, da je bela Ljubljana središče slovenskega naroda.   Toda daleč imamo še do tega!    Splošno je znano,   kako slabi narodnjaki  smo v dejanji, kako medlo kažejo in  zastopajo svoje slovenstvo celo taki možje, ki so nam voditelji pri našem narodnem prizndevanji,
guma m imel, da bi zapustil njegovo h.šo, da. celo vedno je moral čepeti doma, sicer ga je prišla takoj iskat — Jerica. Ljudje ga niso več marali vzprejeti pod streho dobro vedoč, da privihra vsak trenotek ona za ujim, da bo potem kreg in pretep.
Tu ga je men la slednjič veuderle prisililo k sklepu — umaknil se ji je. Toda nihče ni vedel, kam da je izginil. Dobro se še spominjam, kako je tekala Blažinka mimo nas, vila roki in vpraševala ljudi, če bo kaj videli uje ga — Jožeta.
Teden puzn< je so ga potegnili na konjeder-čevem produ iz vode.
1'riliodBJega dne so pa pogrešali tudi Blažinko. Pozneje ho pravili, da so jo videli na Štajerskem, naš moki'.i, ki je trgoval z lesom, pa je trdil, da jo je srečal v Trstu gosposko oblečeno.
l'a je bila res lepa žeua ta Jerica Blažinka. Še sedai jo vidim pred Beboj v svilenem, širokem krilu, z lepo pečo ua glavi, z zlatimi uhauii, ki so se lesketali v malih ušesih; vsekako se je morala tudi gosposka obleka prilegati njenemu vitkemu stasu, belemu obrazu in velikim, živim očem! * *
Laui — malo pred vsemi svetniai — jo peljal Dolžuuuv Jurij nekega večera s svojo kravico
ki pa časih ravno pri takih prilikah in na takem kraji nemškujejo, kjer bi bilo treba narodnost naravnost reprezentovati in kjer nemško-vanje najslabši ntis napravlja. Morda se bode ugovarjalo: „E, kaj čemo; to so po večjem starejši gospodje, ki se razvade nemškovanja, katero so si iz prejšnjih časov ohranili, ne morejo lahko otresti. Pustimo jim to veselje." Jaz bi mislil, da so imeli tudi starejši gospodje dovolj prilike, da bi si slovenščino za konverzacijski jezik izbrali, ako imajo res kaj srca za milo materinščino. Sicer pa tudi mladi naraščaj zoper narodni ponos rad greši. Ako so naši mladi gospodje zbrani in se govorica oživi in debata uname, se skoraj vselej lahko opazi, da ta ali oni ali pa vsi skupaj v nemščino uhajajo, kakor bi naš jezik ne zadostoval, ako se o politiki, o vednosti ali umetnosti razpravlja. Seveda so nemške šole temu najbolj krive, ali zakaj bi se mlad človek v svojo materinščino ne za-globil toliko, da bi mu gladko tekla in bi mu ne bilo treba izrazov iskati, naj se govori o kateremkoli predmetu? Malomarnost, malomarnost — ničesar druzega!
Izmej številnih slučajev, v katerih sem bil priča, kakošne pojme imamo Slovenci o narodni časti, mi dovolite samo dva navesti. — Lansko jesen, ko sem bil na potu v domovino, se peljem z gorenjsko železnico na Ljubljano. Za sopotnika v kupčju sem imel že z gornje Štajerske sem nekega nemškega Dunajčana. Na Gorenjskem prise-dejo tri osobe: dva gospoda in mlada gospodična. Poznal sem vse tri, znan pa nisem bil z nobenim. Prvi gospod je bil pravnik, drugi bogat trgovec, gospodična je bila poslednjega hči. Oba gospoda sta vrla, odlična slovenska narodnjaka, v narodnih krogih dobro poznana. Živo sta se razgovarjala o resnih in neresnih stvareh vsake vrste. Konverzacija pa se je celi čas —, bili smo skoraj jedno uro skupaj —, samo v nemškem jeziku vršila, in zastonj sem čakal, kedaj mi bode mila materinščina na uho zadonela. Ali sta se morda bala, da ne bi slovenski glasovi žalili nežnega, seveda samo nem-.šiine navajenega uŠeska mlade gospodične? — Nekaj postaj pred Ljubljano vsi trije zopet izstopijo. Dunajčan se je za-nje, ne vem zakaj, zanimal. Povedal sem mu, da jih slučajno poznam, in tudi pristavil, da sta gospoda odlična Slovenca. Dunajčan ine nekoliko začuden pogleda in reče: „Kako to, da celi čas nista besedice po slovenski spregovorila? In nemščina jima tako gladko teče! Rekel bi, da cčlo življenje nista druzega jezika govorila. Videti je, da vam Slovencem nemščina zelo ugaja in da seje samo na papirji, po časopisih, na videz branit •>•' — Obmolknil sem.
Drugi slučaj se je primeril zadnje poletje v „slovenski4* Ljubljani na vrtu velike gostilne, kjer je bilo mnogo najodličnejše slovenske gospode na h o k o 1 s k e m večeru zbrano. Ko stopim na vrt, mi pride gostilničar naproti in me nemški pozdravi. Jaz odzdravim slovenski. Ali vrli mož se ni dal zmotiti; vpraša me zopet nemški, s čim bi postregel. Sedaj sem potrpljenje izgubil in možu, ki ima pošteno slovensko ime, opomnil,   da   bi se
repo b poliu domov. D goste megle je rosil droben dežek ter mrazil in močil do koBtij. —
,,V<6o tal — Hej, kaj pa tam-le ob cesti? Žena, ali vam je slabo?* de* Jurij privozivši do neke stare revice, cepeče sključeno pod grmom.
„Oh slabo, slabo — pa mraz!" zastoče ni> srečuica. »Jurij, ali in ■ več ne poznate?"
„Za božjo voljo, pa ne da bi bili vi Blažinka — Jerica B a —"
„Blažinka sem, da, da! Kaj pa Tomaž?"
„Oh kedaj je že umrl, pa še na smrtni postelji je dejal: Jurij, če katerikrat vidiš Jerico, reci, da ji odpuščam, pu da me je Bog še premalo kaznoval na tem svetu! — Vas pa na voz naložim, Jerica, kaj ne, pa domov zapeljem, da se malo ogrejete."
Rekši jo dvigne — bila je tenka in lahka kakor napa — na voz in požene kravico,
,Eh, revež je bil Tomaž, Jerica, revež," d6 Jurij obrnivši se nazaj k IVažinki, „kar nič ni dejal, ko so mu prodali hišo!"
Jtričmi zobje so šklepetali, udrte oči pa so srepo zrle Dolžanu v obraz. —
Drugega dne jo je vzprejela občinska hiralnica, od koder bo jo nekaj tednov potem odnesli k večnemu počitku na pokopališče.
spodobilo, ako bi saj na sokolski večer slovenske goste slovenski ogovarjal , ker lahko ve, da bi mej udeleženci zastonj Nemca iskal. Nato se mi gostilničar modro odreže: „Ko ste na vrt prišli, sem po vaši zunanjosti sodil, da ste Nemec" — Kaj ne da, kako bi človeku od veselja srce poskočilo, ako bi slišal, da je recimo v Celji ali Celovci nemšk oš tir, ki je tako nežnočuten in tako skrben, da bi se morda kakemn slučajno došlemu slovenskemu gostu ne godila krivica, da je nemškega gosta, ki je prišel na turnerski večer, slovenski ogovoril, ker ga je imel po obrazu za Slovenca. In ako bi se kaj takega celo v Gradci ali na Dunaji primerilo!
Morda mi kdo, ki te vrstice bere, na tihem ugovarja: „Prijatelj, ti si tesnosrčen; čemu se s takimi malenkostmi ukvarjaš? Kaj za to, ako slovenski rodoljubi nemški kramljajo in ako gostilničar v Ljubljani celo na sokolski večer goste nemški nagovarja!" — Jaz bi samo to-le odgovoril: Ako tako ravnamo, oziroma pripuščamo, da se ravna, kakor navedena slučaja kažeta, potem je jasno in gotovo, da se sami p o n e m č u -jemo; ako je pa malenkost, če se ponemčujemo, potem seveda: dobro! le tako naprej!
N Save« 2 januvarja. [Izv. dop.] (Raznoterosti) Slabo smo končali etaro leto pri nas, slabo pričeli novo. — V nedeljo 31. p. m. umrla je J dietna hči železniškega delavca Mlinarja za opeklinami. Nekaj duij prej bila je z druztmi otroci vred v gozdu. Vreme je bilo skrajno neugodno, megleno in mrzlo. Zeblo je deco, pak si zakuri. Ponesrečenca sedla je preblizu ognja, — vname se jej obleka. Mesto pa leči na zemlio in povaljati se, da bi si udušila zubelj, drla je revica preti domu, kamor je dospela do cela gola. Spotoma zgorela je namreč vsa obleka na njej. Bila je vsa v opeklinah in koži je kar visela od nje. Po neznanskih tridnevnih mukab zdihnila je sirota mlado svojo dušico. — Isti dan nažvižgali so Lečki fantini nečega Savskega malopridnež'*, po domače Bnhovega, zalotivši ga pri oglarjenji. Stara pravica je baje na kmetih, da fant iz druzega sela ne sme gledati za krasoticami sosednjih vasij, tudi če so vse pod jednim in istim zvonom, — še manje pa stopicati za njimi. Tu velja točno pravilo: Le za domače fante sn domača dekleta. Bohovega pa ni 'zmodril prvi poraz, nego i nadalje je ljubil, ter sklenil, da se osveti svojim so vragom. Doma na Savi prigovori še druge tri ne-prid prave, naj gredo ž njim v Leše „na korajžo". Rečeno, storjeno. L"šanom poreče, da pridejo novega leta dan obračunati ž njimi, ter jim v pravem pomenu besede napovedč vojno. In šli so pod noč gori, — L *šaoi so jih že čakali. Vname se boj, srdit boj 8 koli in družim orožjem. Zlikovec Štuc-man, oborožen z veliko železno krogljo udari zem-Makovega sinu in Leš, Valentina Čebelo, tako silno po glavi, da se ta hipoma zgrudi. Zdaj je nehal boj. Smrtno ranjenega odnesli bo domov, a ne zave se ves dan. Črepinjo ima zbog hudega udarca na jedni strani kar zdrobljeno, in ko pišem to, je najbrže že umrl Tudi Dahovi jo je skupil, ter je precej ranjen na glavi. Savski pretepači, zvedevši, kako zelo ho nahudili Čebeli, hoteli so se sami javiti sodišču. A že na poti tja zaloti vsa štiri sv. Hermandad, ter jih oklenjene odvede v zapor v Litijo.
Tam b Kumljanskega pripeljal je danes Tepa * s suho svojo kravici sod vina na našo postajo, da je odda tu. IzveBtno se ni nadejal, da mu je tako pretkana žival. Pustil jo je stati pred skladiščem, sam pa šel privezat si duše. Kravica si je pa mislila morda: Čemu bi stala tu na mrazu ? Če gospodarja zebe, ki je oblečen, pa mene ne bi? Hajdi,  pa jo pobere z vozom vred po naj krajšem potu, kar po železniški progi, od koder je bila prišla. Seveda to ni šlo. Prihiteli kmet jej skoro dopove b kopo krepkih kletvic in z bičem, da tu ni prave poti zanjo, ter jo odvede na vozno cesto. Toda ni ga tzmodrilo še, da je žival neumna, ter da je ni puščati same, nego zaostane v novo. Kravica prišedši do broda, ne gre nanj, nego arene jo poleg lepo — v Savo Voda je tu  precej globoka in deroča, — ni čuda toraj, da je ubogi kravici Bkoro nedostalo tal. In nesla jo je Sava z vozom vred, doli proti Zagorju, kaka dva kilometra daleč. Mokri element imel je venderle ne« kaj uemiljenja z borim živinčetom, ter je zanesel hi kraju, kjer se mu je posrečilo konečno, da je srečno izlezlo na suho, a — zadnji del voza, tri kolesa la vreča žita šlo je rakom žvižgat in ribam goBt. Kra-
§mW Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" ftt. 4, dnć 5. januvarja 1894
Domače stvari.
vica je seveda kar drgetala vsled mrzle kopeli, toda naš Tepao si ve pomoči. Vede jo do prve krčme, da si zavreti posten bokal stare mere, ne vode, nego vina, in je vlije — živinftetu f grlo! Probatum est! To je, ne samo v takem, nego v VBacem Blučaji, če kdo kreha, bodiai človek ali Žival, univerzalna medicina tukajšnjemu kmetu. Da, vjno je le vino in ima moč, da pomore v vseh nezgodah ! Če ne veruješ, dragi čitatelj, idi, pa poskusi sam.
Slovenska Matica.
97. odborova seja dne 21. decembra 1893.
Koneo.)
Za lansko leto je plačalo 2003, za letos 2058 letnikov.
Od zadnje Beje je pristopilo društvu vnovič ali na novo 152 društvenikov, in sicer 2 ustanovnika, 137 letnikov in 13 naročnikov.
A) Kot ustanovnika:
1. Knjižnica okrajna učiteljBka v Šmariji pri Jelšah. 2  Dr. Štor Franc, odvetnik v Ljubljani.
B) Kot letniki:
1. AvČin Franc, trgovec v Trnji. 2. Bavec J., bogoslovec v Zagrebu. 3 Bencina Ivsn, trgovec in posestnik v Starem trgu pri Ložu. 4. Dr. Bezijnk Janko, c. kr. pripr. prcfesor v Mariboru. 5 Bežan Matej, notarski kandidat v Trebnjem. 6 Bianchi Anton, veleposestnik v Aidovščini. 7. Blagre Antonija, trg vdova v Št. Juriji. 8 »Bralno društvo" v Podgradu. 9. .Bralno društvo" pri Svetem Ivanu. 10. Briušek Ivan, učitelj na ReČini. 11. Brodavec Ivan, zasebnik v Trstu. 12 Budinek Franc, Župan in trgovec v Kranjski Gori. 13. Cuderman Ivan, kapelan v Kranjski Gori. 14. čik Karol, kapelan v Radtčah.    15.   Dane v Anton,   učitelj  na Opčinah.
16. Debelak   Ivan,  učitelj  v  Šmarni  pri Jelšah.
17. Dejbk Kristijan, veleposestnik v Trstu. 18 De-lacurda Minka, učiteljica v Središči. 19 DolirtgVk Leouija, učiteljica v Komendi 20. Fstravec Josip, c. kr. vadn. učitelj v Maribniu. 21. Gajšek Franc, učitelj vodia v Kalobji. 22. Gergoltt Andrej, kapelan v Dorubergu. 23. Gojezdu Ivan. želez, uradnik na Rakeku. 24. Godec Iv., župnik v Rožeku 25. Goriup Ivan, deželni poslanec na Opčinah. 26 Gregorevčič Franc, posestnik z Malega Vrba. 27. Gruden Ivan, posestnik v Jeličinem Vrhu. 28 Hafner Franc, e. kr. poštni asistent v Trstu 29. Hebat Franc, vikar na Vojščtci. 30 II cl Avgust, župnik v Marnbregu. 31. Herzog Anton, uč tel j pri Sv Križu 32. Hinčič Ferdiuaud, učitelj v Tolminu. 33. loapec Alojzij, c. kr. davkarski uradnik v Logatcu. 34. Jager Ivan, stud techn. v Zagrebu 35. Jagodio Josip, trgovski v Brežicah. 36. Jaoežič Josip, veleposestnik v Stari Vasi. 37. Jodl Ivan, kapelan v Vojniku. 38 Jurko Ivan, bogoslovec v Mariboru. 39 Kakuška Franc, kapelan v R'bnici na Pohorji. 40. Kavčič Marija, c kr. učiteljica v Idriji. 41. Klemenčič Ivan, nad-učitelj na Rečici. 42 Klemenec Ivan, trgovec v Trstu. 43 Klinar Viktor, ces. kr. postni asistent v Trstu. 44. Klobučar Anton, notarski kandidat v Marnbergu. 45. Knjižnica šolska v Rtdečah. 46 Knjižnica vseučiliščna v Gradcu. 47. Kobilca J., tigovski poslovodja v Ljubljani. 48 Komel Gabrijela, učiteljica v R fenbergu. 49. Kosec Franc, župnik na Katinari. 50. Kranjc Davorin, bogoslovec v Mariboru. 61 Kranjc Franc, nadučitelj v Slivnici. 52. Kranjc Jakob, kapelan na Zibiki. 53. Kremenšek Ivanka, zusebuica v Planini. 54. Kresnik Peter, učitelj na Gorici. 55. Lakmaver Franc, župnik v Grahovem. 56. Lazar Luka, trgovec in posestnik v Kamni Gorici. 57. Leakovec Anton, c kr. poštar in posestnik v Idriji. 58. L'cen Ivan, veleposestnik v R fenbergu.  59. Lugar Rajmund, kapelan v Dolini
60. Lokar   Anton,   veleposestnik   v Ajdovščini
61. Lokar Anton, notarski koncipijent v Ajdovščini.
62. Lorber Franc, učitelj na R čic;. 63 Lužar F., učitelj-vodja na Dobravi. 64 Markovič Peter, slikar v Rožeku. 65. Dr. Medved Anton, c. kr gimnazijalni učite!) v Mariboru. 66. Medved Martin, kapelan v Žilcu. 67. Mibolič Stanko, kr. velike realke profesor v Zagrebu. 68. M klavič Franc, učitelj-vodja v Soči. 69 »Miru, katoliško, slovensko bralno društvo pri Veliki Nedelji. 70. Muršič Franc, bogoslovec v Mariboru 71. Nagodć Franc, trgovec in posestuik v Idriji. 72 Dr. Netušil Frsnc, c. kr. rudn. zdravnik v Idriji. 73. Novak Alojzij, Ces. kr. učiteli v Idriji. 74. Novak Aut., bogoslovec v Mariboru. 75. 01 fčič Friderik, goBtilničar in posestnik na Bohinjski Beli. 76. Oranič Franc, bogoBlovec v Ljubljani. 77. Pavlica Franc, posestnik v lt fenbergu. 78. Dr. Pazinom J, lic. profesor v Zagrebu. 79 Pelnar Anton, administrator v Črni 80. Perpar F., župnik v Zagradcu. 81. Pertot Josip, učitelj-vodja v Bazovici. 82. Pe Btovšek Karol, nadučitelj v Slivnici. 83 Petrnek Ana, zasebnica v Trstu 84 Pintarift Zvonimir, kaplan pri Sv. Lovrencu. 85. Plaskan Vinceoc, župnik na Z biki. 86. Požar Anton, učitelj-vodja v Trebčah. 87. Prelovec Franc, pom uradnik in gostilničar v Idriji. 88 Pretnar Janez, posestnik v Za goricah. 89. Ravbar Josip, učitelj v Opatjemselu. 90 Rozman Ivan, zas. uradnik v Brelicah. 91. Rozman Vekoslav, bogoslovec v Mariboru. 92 Rubetič Cvetko, kr vel. realke profesor v Zagrebu. 93 Ru preht Janko, lekar v Trebnjem. 94. Scbvventner Karol, župan na Vranskem. 95. Sever Ivan, bogo-■lovec v Ljubljani. (Kon6fl rih<)
Jurij Kraigher f.
Zoppt nam je nemila smrt ugrabila ne-omahljivega, značajnega rodoljuba, neutrudnega delavca, neustrašnega pristaša narodno-napredne stranke. Danes zjutraj ob polu šesti uri umrl je v Hrašah pri Postojim deželni poslanec Jurij Kraigher
Pokojnik se je rodil I. 1860. v Postojini. obiskoval ondotno ljudsko šolo ter dovršil z maturo višjo  realko v Ljubljani, odkoder je odšel na Dunaj ter se šolal na višji agriktil-turni šoli.   Razun  navadnih državnih izpitov za gozdarstvo imel je   tudi  izpit o zagradbi hudournikov.  Posvetil ee je gozdarskemu poklicu in hotel vstopiti v državno službo, kar pa je znan mož preprečil največ iz političnega nasprotstva. Tedaj je rajnik pričel svoje praktično delovanje.   Nastopil  je najjirej službo občinskega tajnika v Postojini ter jo opravljal dve leti. S spretnim uradovanjem in s svojo prikupljivostjo   si je pridobil  kmalo splošno zaupanje. Leta 1890. se je priženil na posestvo v Hraše, kjer je opravljal veliko gospodarstvo in vodil trgovino. Voljen je bil predstojnikom občine in je  kot  tak kataster svoje občine za svojo in  rabo  svojih občanov spretno in jako razvidno uredil, tako da je vsak občan pri njem potrebna pojasnila, sveta in pouka zamogel  dobiti. — Ustanovil je podružnico kmetijske družbe za Hrašovsko občino, kateri je bil jako marljiv predsednik. Kot tak zgradil je na svojem  posestvu drevesnico v porabo podružničnim udom in storil še mnogo dobrega v povzdigo gospodarskega blagostanja v po-stojinskem okraju.   Ta njegova delavnost mu je pridobila splošno spoštovanje  in naklonjenost. Koje po smrti Hinka Kavčiča bilo voliti dež.   poslanca,  se je  skoro   ves postojinski kraj izrekel za rajnika, dobro vedoč, da tako odločnega,   izvedenega,   potrebe notranjskega kmetovalca poznavaj očega poslanca ni iz lahka dobiti, da ima Jurij   Kraigher  vse lastnosti, postati vreden naslednik Kavčičev. Pri volitvi, vršivši se pred kratkim, zmagal   je pokojnik jako častno,   kar je toliko večjega pomena, ker je imel nevarnega   nasprotnika in ker je bila   agitacija   na  njegovi strani   v primeri z nasprotniki majhna.    Tedaj je zmagala notranjska zavednost.
Kraigher ni mogel zavzeti svojega mesta v dež. zboru. Prosil je dopusta za štiri tedne, ker je bd obolel za logarjem in danes zjutraj izdihnil je plemenito svojo dušo. Rijnik je bil vsestransko izobražen in jako praktičen človek ter bi bil svojemu narodu posebno kot poslanec še mnogo koristil, da mu neizprosna smrt nit njegovega mladega življenja tako naglo ni prestrigla.
Bodi mu časten spomin in lahka zemlja domača!
— (Slovenski predstavi) v dtželoem gledališči bodeta v nedeljo zopet dve. Popoludne ob 3 uri se bode igrala pri znižanih cenah znana burka s petjem .Slovenec in Nemec" (Jat v mlinu") z nekaterimi bistvenimi spremembami v glavnih ulogab, ki bode brez dvoma privabila prav mnogo smehu željnega občinstva. Zvečer ob Vaš uri pa se ponavlja na željo izraženo od več stranij romantiska bajka »S n e g u 1 č i c a", ki se je vsled res izborne uprizoritve tako dobro obneala pri dveh popoludanskih predstavah in zasluži, da si jo pogledajo tudi odrasli. Posebno vnanje rodoljube iz bližnje okolice opozarjamo na to ugodno priliko, da se oglase* za sedeže takoj v stari čitalnigki trafiki pri g. Č e S a r k u v Šslenburgovih ulicah. Prihodnja operna predstava bode v s r e d o 10 t. m. in sicer se bode pelo »Prenočišče v G r a n a d i".
— (Naš listek.) V predvčerajšnji številki začeli smo priobčevati izvirno novelo z naslovom „Fanika". Ko je izšel začetek novele, opozorili so nas prijatelji lista, da se novela očividno nanaša na neko slovensko mesto Uverili Brno se, da je pisatelj rea spisal satiro na neki kraj, pri tem pa ravnal malo taktno, valed česar ne mislimo a priobčeta-njem nadaljevat', kar naj ceujeni naši čitatelji blagohotno oproste.
— (.Ndrodni Dom.') Upravni odbor .Narodnega Doma" razpisuje pismeno dražbo za zidarska dela „Narodnega Doma" na dan 31. januvarja t. I. Zdaj, ko se ima toli potrebna zgradba venderle uresničiti, priporočamo društvo še tem bolj slovenskemu občinstvu v vsestransko podporo in pričakujemo, da naše priporočilo ne ostane brezuspešno.
— (Občni zbor „Sokola" Ljubljanskega,) na katerega še jedenkrat opozarjamo vse člane, da se ga obilno udeleže, je danes zvečer ob 7. uri v vrtnem salonu g. Ferlinčeve gostilne Bpri Zvezdi". Po zborovanju prosta zehava.
— (Slovensko  gledališče.) Nesreča,  ki je   zadela  priljubljeno  našo primadono, napotila je   Dramatično  društvo,   da je naprosilo hrvatsko umetnico gospodično Jos. J a m n i c k o, naj  nastopi v partiji  Agate v operi „Čarostrelec." Občinstvo  se je  močno   zanimalo   za hrvatskega gosta in napolnilo gledališče do zadnjega prostora. Gospodična Jamnicka je jako  prikupne unanjosti, ima kot pevka   izborno   šolo in sicer  ne posebno mi.čan, zato pa jako simpatičen in  prijeten glas. Pela je vse strogo muzikalno, dobro premišljeno in bila v ensembleu tako točna in sigurna, da bi nihče ne verjel,  da je šele  nekolikokrat  na   odru pela. Priznati se mora, da je gospč. Jamnicka,  ki se je v dveh dneh prozo v slovenskem jeziku naučila, velenadarjena pevka,  ki ima kot taka še lepo bodočnost.   — Kar  se tiče ostalih sotrudnikov pri včerajšnji reprizi, moremo samo ponavljati, kar smo že zadnjič rekli  oziroma  svojo   pohvalo podvojiti, ker se je še bolje igralo in pelo   kakor pri premijeri. To velja tako o solistih, kakor o zboru Marsikatera krasota, ki se je pri prvi predstavi pogubila, prišla je sinoči do popolne veljave, odpravili in popravili so se tudi nekateri scenični nedostatki, tako da je bila predstava res izborna; želeli bi le, da bi se v drugem dejanju mesec malo zasvetil, že siromašni Agati na ljubav, ki je sanjarila o mesecu in o zvezdah, ko je  bila zunaj  temna  noč. Sicer jako postrežni Samije! se v prvem dejanju ni hotel pojaviti. Ker imajo duhovi navadno mnogo opravkov, je bil najbrž tudi Samijel zadržan. — Občinstvo je bilo očividno jako  zadovoljno s predstavo ter je vse soliste odlikovalo z burnim ploskanjem, sosebno gospodično Jamnicko, kateri sta bila po veliki ariji v drugem dejanja  poklonjena dva  krasna šopka z lenimi trakovi — jednoga je poklonilo Dramatično društvo,  drugega   Ljubljanski   Hrvati — in kateri kličemo pri odhodu: Na veselo svidenje!       —ff—
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: Iz Škofje Loke 24 kron 20 vin., katere je nabrala na Silvestrov večer uzorno delavna rodo-Ijubkinja gospina Jerica Dolenčeva v tamošnji Čitalnici. — V Begunjah nad Cerknico nabrala" je gospodičina Medenova 1 7 k r o n v veseli družbi v gostilni g. Stergulca. — Skupaj vzprejeli smo danes 41 kron 20 vin., katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni nabiralki in vrli darovalci in daro-valke in njih nasledniki!
— (Zahvala.) 26980 .prvih" kron je al. uredništvo .Slov. Naroda" blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so se naznačenemu časniku od dne* 1. do 31. decembra 1893. 1. izročale in znamovale v številkah 276—298. Vstevši zadnjič izkazanih 5163*60 kron je torej izročilo uredništvo „Slov. Naroda" 5433 kron 40 vin., nabranih od 17. maja do 31. decembra 1893. — S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuie vodstvo ta štirinajsti mu vročeni časniški kronski dar.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Stroški za novo šolsko poslopje v Lichtentburnovem dekliškem siroti šči) pruračunjeni so na 20 000 gld. — V tem poslopji nastanjena ima biti štirirazrednica, oziroma petrazrednica, zatem pa vsi drugi potrebni šolski prostori. Po načrtu bode poslopje zidauo v dve nadstropji, vsako z dvema Šolskima sobama. — Prošnja, katero je podalo šolsko vodstvo v tej zadevi na deželni šolski s\6t, ta pa jo odstopil deželnemu zboru v ugodno rešitev, bode brezdvomno še tekom te sesije rešena, da se bode moglo s zidanjem stavbe pričeti še to pomlad.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca decembra leta 1893. uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 514 strank gld. 127,590*38Vn 337 strank pa vzd'godo gld. 156.621-861/,. V zadnjem četrtletju 1894. dovolilo se je 208 prosilcem za posojila na zemljišča posojila v vkupnem znesku gld. 152,16857.
— (Novo sejmišče za prašiče) zgradilo se je po ukrepu mestnega magistrata Ljubljanskega ob Gruberjevem kanalu, in sicer na prostoru tik konjskega sejmišča (pri glavni mestni klavnici), kjer jedino bode odslej smeti prodajati navedene parkljarje ob tržnih dneh.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 24. do 30. decembra. Novorojencev je bilo 12 (= 19'76 •/••). umrlih 16 (=2G%t)» mej njimi so umrli za davico 1, za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 4, za želodčnim katarom 2, vsled starjstne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bil je tujec 1 (=6 2 •/•). >z zavodov 4 (= 25 •/#)• Za iofek-cijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 2, za tifuzom 1, za dušljivim kašljem 2, za bripo 165.
— (V Domžale) se popelje jutri popoludne gotovo večje število rodoljubov, da se udeleže prvega koncerta, ki ga prirede pevci tamošnjega bralnega društva. O važnosti tega društva, ki se je v minulem poletji rodilo s tako živim vsestranskim zanimanjem, govorili smo ob svojem času. Gjtovo bode tudi zdaj udeležba zopet prav lepa, vsaj v kclikor to pripušča manj ugodni zimski čas. To služilo bode vrlim rodoljubom Domžalskim v vzpodbudo, da vrlo napredujejo na pričetem potu in 86 ne plašijo nobenih težav in žrtev za sveto domovinsko stvar.
— (Nagrobni spomenik umrlemu Francetu Schmidtu) postavilo bode letošnje poletje — meseca junija ali julija — učiteijstvo Logaškega šolskega okraja na pokopališči v Ž i reh nad Idrijo; spomenik bode kamnit, s primernim napisom in postavljenje se bode vršilo s dostojno slovesnostjo. — V ta namen potrebni prispevki se pridno nabirajo in darujejo.
— (Zravstveno stanje) Epidemična bolezen ileo-legar se je v občinah Suhorje in Radenca še bolj razširila in je zdaj 55 oseb bolnih. Hripa je razširjeua v 17 vaseh Postojinskega okraja in je bolnih 206 žensk, 131 otrok in 203 moški. — Komisija za zboljšanje zdravstvenega stanja v Idriji je v prvi svoji seji storila važne sklepe glede oskr-bljenja mesta z dobro vodo in odvedenja fekalij in se bode torej v kratkem lahko pričelo uspešno delovanje.
— (Podpirajmo domače strokovne iznajdbe.) Iz Sežane prinaSa zadnja „E d i -nos t" nastopni dopis, ki ga rade volje ponatisnemo: „Sloveuci v sedanjem veku napredujemo v vseh strokah, a veoder se mi zdi, da premalo cenimo te strokovnjake. Tukaj mi je govoriti o nekem strokovnjaku, in sicer o gosp. Kuncu, krojaškem mojstru v Ljubliani. Osebno izvežbana pod njegovo spretno roku vem ceniti njegove zasluge za domovino. On je jedini in prvi, kateri nam je podaril .dragocene knjige in pouk v mili nam slovenščini. Koliko truda je stalo moža, da nam je izbral vse izraze, koje potrebujemo v dotični stroki 1 Ali Slovenci premalo cenimo njegov trud. Ako bi si vsaka zavedna Slovenka omislila njegovo „Toalete*, katero potrebuje vsaka družina, s tem bi pokazala hvaležnost na njegovem trudu in on bi se z večjim veseljem poprijel dela. In koliko bi nam še koristil. Tožil mi je trudoljubivi g. Kune sam, da razproda veliko več svojih nemških knjig, nego li slovenskih. ŽaloBtno je to, na ta način ne bodemo nikdar na predovali. Da bi vaaka Blovenska mati, koja ima več hčera, vsaj jedno dala k g. Kuncu, da se iztri v prikrojevanju! S tem bi tudi v gmotnem obziru veliko koristila domovini, ker ne bi nam trebalo drago plačevati tujkam; denar bi ostal v narodnih rokah. Slovenci smo ubogi, zato treba nam varčiti vselej in povsod, ako hočemo napredovati za drugimi naprednimi narodi.tt — .Maša".
— (Iz Laškega trga.) Slavna družba sv. Cirila in Metoda doposlala nam je 1O0 gld. za podporo tukajišnih otrok slovenske šolo. Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda je sklenil, da uporabi ta velikodušni dar v to, da se vsi tukajšnji slovenski šolski otroci obdare z obleko, obutvijo, šolskimi pri-|)omočki in z drugimi darili ter da se jim napravi božično drevesce. Odbor j>oprosil je p. u. slovenske dame Laškega trga, naj bi blagovolile brezplačno napraviti okleke za šolske otroke. Radovoljnim sivem bile so hitro vse pripravljene. Srčno zalivalo toraj tem potom blagim gospicam Krenerjevim in cenjeni gospi Cetini. — Dne 24. m. meseca zbralo se je nad 250 slov. Šol. otrok v prostorih znanega velikodušnega slov. rod .ljuba g. Sim. Kukeca, ki jih nam je radovoljno in brezplačno odstopil, — Slava
mu!   Krasno okićeno božično drevesce očaralo je mladino in po obilni obdaritvi  bralo se je le veselje in hvaležnost na  obrazih šolskih otrok. Po izbranem in  navduševalnem   nagovoru g. Konrada Elsbacherja razišla se je šolska mladina  vesela in osvedočena, da ji js priftla pomoč od slovenskega društva, komur hvaležna in zvesta hqče ostati vekomaj. — Pri božičnem drevescu zbrala se je vsa tukajšnja slov. intetligenca in vsi  smo za slovenski narod navdušeno  klicali:   Slava  in  hvala slavni družbi sv. Cirila in   Metoda  za   velikodušni dar, slava in hvala pa tudi vsem tukajšnjim slovenskim gospicam in gospem in rodoljubom   za pomoč, da se je božičnica tako slovesno izvršila.   — Odbor podružnice'sv. Cirila in Metoda za Laški trg in okolico.
— (Proti podiranju dveh zgodovinskih spomeni ko v v Cel ovcu ,) o katerem smo poročali nedavno, uprlo se je nemško katoliško dru fitvo v Celovcu in je odpoilalo deputacijo do župana s prošnjo, naj da omenjena spomenika sv. Trojice in sv. Florijana popraviti. Stroški naj bi se pokrili z nabiranjem prostovoljnih darov.
— (Dvojni roparski umor,) ki se je dovršil o Božičnih praznikih v Pulji razburil je tamošnje prebivalstvo. Blizu Verude, kake pol ure od Pulja našli so na morski obali priplavljeno truplo 75 letnega trgovca a sadjem Frana Posti ča. Na glavi imel je mrtvec več a kamenjem prizadetih ran. Bržkone so ga zločinci, ker rane niso bile smrtne, oropali in potem šele vrgli v morje. Denarna listnica z 400 gld. ia ura z verigo nista se našli pri njem. Jednajstletnega sina Posti če vega truplo našlo se je vse razmeaarjeso v nekem grmu. O zločincih ni doslej sledu.
— (Opatijske novice.) Prijatelj našega lista nam piše iz Opatije doć 4. t. m.: Včeraj je prišla nadvojvodinja Štefanija sem ter oatane tukaj nekaj dnij. Predvčerajšnjim pobelil je sneg vso Opatijo, včeraj pa je nastal strahovit veter. Vihar je bil tak, da si mogel noben parobrod do Opatije, dočim jih sicer po 12 na daa prihaja. Mnogo čolnov je bilo pokvarjenih. Veter je polomil več brzojavnih drogov in močnih dreves v parku ter pobil več svetilk. — Dne I. začele so se tu nemške gledališke predstave.
— (Hrvatske novice.) V Brodu začel bode izhajati še ta mesec nov političen tednik „Posavska Hrvatska", ki bode zastopal program sjedinjene opozicije v Slavoniji. Urednik novemu listu bode gosp. Milan Kerdič. — Mestu Oseku oatavil je nedavno v Budimpešti umrli poalanec Juraj K res ti č, ki je bil zastopnik Oseka (dolenje mesto) vse svoje imetje, to js kakih 20.000 gld. za dobrodelne ustanove. — Budimpeštanska špediterska tvrdka bratje H ti\nann namerava v dogovoru i ogerskim trgovinskim ministerstvom ustanoviti tovorna skladišča v Zemunu, Sisku in Zagrebu. V to svrho se osnuje družba, ki bode imela aedež v Zagrebu. — V Spletu bil je izvoljen nameotu odstopi vsega dr. Bula ta jednoglasno županom dr. J. Mangjer, jeden izmej mlajših prvoboriteljev hrvatske ideje v Dalmaciji in bivši predsednik skoro vsem narodnim društvom.
— (Hrvatske umetnice v tujini.) Na Dunajaki dvorni operi bode nastopila v bodočem mesecu slavna pevka gdtna. T r n i n a , ki je zdaj ljubljenka občinstva v kraljevski operi v Monako v e m. Tudi v veliki operi v Parizu bode nastopila v nekaterih operah. Druga mlada hrvatska umetnica gdčna. Kerniceva je pela te dni v Draždanah v Smetanovi .Prodani nevesti" naslovno ulogo in jo je občinstvo jako odlikovalo. Istotako se kritika izraža prav laskavo u njej. V Graški operi pa sodeluje Zagrebčanka gdčna. Freudenreichova in je jako priljubljena.
— ( R a z p i s a n e s 1 u ž b e.) Na jednoraz-redni ljudski šoli v G ri bij ah izpraznjeno je mesto učitelja in vodje z letno plaćo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem Prošnje do dne 25. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v črnomlji. — V šolskem okraji Krško razpisani sta : 1.) drugo učiteljsko mesto na trorazrednici v Vrliki Dol ini s plačo •!.»() gld., 2.) drugo učiteljsko mesto I na dvorazredniei v Trebelnem z isto plačo. Prošnje do 21. t. m. pri okr. šolskem  svetu v Krškem. —
			
		Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! h -:--4-	
1			
Razne vesti.
* (O velikem kometu,) ki bi po Falbovih prorokovanjlh 1. 1899 zadel s našo zemljo ter jo utegnil uaičiti, trdiio atrokovajaki, da ta repati nebesni potepuh nikakor ni tako nevaren. L. 1865 zapazil ga je prvič v Maraeillu astronom Tem pel ter so ga opssovali potem on in razai drugi strokovnjaki nekaj mesecev, ko je bil naši zemlji najbližji. Po teh opazovanjih je komet okrogla lahka meglena tvariaa, ki nikakor nima moči, da bi na našo zemljo mogla uplivati ali ji celo poatati nevarna, če bi tudi res z njo skupaj sadela. Zaan-Btveso pa as da dokazati, da bode na daa 13. novembra 1899 I , ki ga je Falb označil kot isti dan, ko bode nastala kriza, komet že davno zopet tako daleč od naše zemlje, da ga siti z najboljšim teleskopom ne bode moči ugledati. Stare naše zemlje torej menda tudi ta oaodepolni dan še ne bode konec.
* (Angleški dobrodelni zavodi) dobili so v minulem letu po zapuščinah 1,400.000 funtov šterlingov, ali okolu 17 milijonov goldinarjev. K tej vsoti pripomogle so štiri oaobe, lady Forester, pastor James Spurell, James Spitzer in John Horniman same 750.000 funtov šterlingov.
* (Igralnica v Monte Carin) izdala je poročilo o svojem delovanji, iz katerega je razvidno, da delniška družba, kt vzdržuje to sve-tovnoznano igralnico in ki šteje mej Člani najvišje osebo, dela prav briljantne kupčije. Čisti dohodek znašal je 1. 1892. vsoto 25,800 000 frankov, v minulem letu pa je bilo zopet 23 milijonov frankov dobička. Na vsako delnico (nominalno 500 frankov faktično pa 2400 frankov vredno) pride dividende 2H5 frankov ali 47 odstotkov Ker so troški vzdrževanja igralnice ogromni, se lahko preračuni, kakšne vsote se lahko zaigrajo vsako leto in koliko ljudij postane nesrečnih.
* (Tri milijone dolarjev primanjkljaja.) Pri reviziji mestne blagajnice v Chicagu našlo se je, da manjka tri milijone dolarjev. Kakor je v Ameriki vse velikansko, tako se ni čuditi, da se je tudi to poneverjanje vršilo kar na debelo in doseglo ogromno vsoto, katero so zdaj konstatovali izvedenci.
* (Požar v arsenalu.) V vojnem arsenalu v Benetkah nastal je te dni velik požar, ki je vpe-pelil vse poslopje. Orožje in torpedi so se mogli rešiti. Več mornarjev in vojakov, ki so ga*ili, je ranjenih Tudi pisarne topničarskega vodstva uničil fe ogenj in prouzročil precejšnjo Škodo.
* (Samomor plesalke.) Na jako dramatičen način usmrtila se je mlada lepa plesalka od balota carske opere v Peterburgu. Pozvala je mnogo prijateljev na večerjo v svoje stanovanje. Ko je bila družba pri mizi, rekla je vsem: »Z Bogom!1 in izpila stekleničico strupa. Trpela je že dlje časa na živcih.
"(Iz anarhističnega tabora.) Danes pričela se je v Parizu obravnava proti anarhistu V a i 1 1 a n t u, ki je vrgel bombo v francoskem parlamentu. Jeden sodnikov je že dobil pretilno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo. Jednaka pisma dobili bo tudi porotniki. V justični palači se je toroj ukrenilo vse, da bo prepreči nov atentat anarhistične druhali. Vaillant ne obžaluje svojege dejanja, še celo ponaša se ž njim in pravi, da je storil le svojo dolžnost.
* (Žrtve megle.) Zadnje dni starega leta bila je v Amsterdamu tako ailna megla, da je padlo nad 80 oseb v vodo in jih je 20 utonilo, druge bo že pravočasno mogli rešiti. Več oseb se pa še pogreša.
Knjitevnosi
— „Ljubljanskoga Zvona" je izšla te dni prva letošnja številka, ki se odlikuje po bogati in jako raznovrstni vsebini. Na uvodnem mestu priobčuje A. Aškerc prelepo legendo , Na ta nova prikazen", za njo Čitamo uvod daljše poveBti, katero je pod naslovom „V Zali" spisal dr. Ivan Tavčar, potem pa pripoveduje v črticah „Iz domače zgodovine- j>rof Ivan Vrbovec o prvih izprehajališčih in prvih javnih nasadih v Ljubljani. Podgoričan pričenja povest .Svatba na Selih", prof. R. E* e r u š o k razpravlja novo odkrite mimiambe starogrškega pesnika Heronde, Marica prijavlja začetek novele „Strto peruti", prof. »S. R u t a r opisuje novi Rim in ostanke starega Rima in Janko Kersnik pričenja kriminalno povest „Očetov greh". Natisnjon je v tej številki tudi spis pokojnega Samostala - To-n e j c a „Joža, potem spis o otci Stanislavu Škrabcu, ki dne 7. t. m. poslavi svojo petdesetletnic > (spisal ga je m. p.), dalje čitamo prof. V. B e ž k a oceno o Sketovih čitankah in jezikoslovno črtico iz peresa prof. L. P. — Prof. M. Valjavec nadaljuje svoje dostavke k \Vollovemu slovarju, P. pl. R a-d i c s pa je priobčil slovensko vojno proklamacijo iz leta 181!*. Manjše povesti so poslali L. H a b e-tov, R a b t i s I a v, pokojni Josip F r e u e n s-f e 1 d in y. — Našim čitateljem bodi ob začetku
leta .Ljubljanski Zvon", ki ae, kakor je videti iz našega pregleda, dobro založen odpravlja na delo štirinajstega svojega letnika, kar najiskreneje priporočen v obilo podporo!
— Slovanska knjižnica. Snopič 7. prinaša konec izvrstne povesti „Romanka", katero je spisala sloveča poljska pisateljica E. Or-zeazkova, na slovenski jezik pa jo preložil dobro-anani prelagatelj Vekoslav Benkovič. Dodana je tndi zanimljiva črtica o pisateljici in pa krasna Gregorčičeva pesem „Na sveti večer", ki je natis-nena v cirilici. — Slovenci — podpirajte to podjetje !
— „Učiteljski Tovariš", glasilo »Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani, — čegar uredništvo je prevzel g. Jakob Dimnik — prinaša v št. 1. to-le vsebino: Štiri in trideseto leto;
_ A. Žumer:   Zavetišče  nravno zanemarjenim
otrokom; — E. Lah: Avstrijsko šolstvo v 1. 1S90. s posebnim ozirom na Kranjsko; — Cesarska pesem ; — Književnost; — Naši dopisi ; — Vestnik;; Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— ^Kmetovalec", iluatrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar", ima v št. 24. sledečo vsebino: Zboljšana krmilna vreča za konje; — Konci leta ; — Kako bodo kmetovalci dobivali sol za živino? — Gorenjskim kmetom pravico ali pa — Ameriko; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Zakaj preneha ,,Vrtnar"; — Gorenjeavstrijska rdeča moštnica ; — Oleander; — Ravnanje z drobnim vrtnarskim semenjem; — Naši sadni vrti; — Vrtnarske raznoterosti. — Uredništvo lista piše, da .Vrtnar" ne bo več izhajal kot poseben list in da se bo „Kmetovalec" za toliko povečal.
— Matice Slovanska zaključila je prvi letnik z 12. sešitkom, v katerem prinaša konec velezanimljivih črtic „Na poušti života". Novega letnika 1. sešitek prinaša „NoveIy" znanega slovaškega pisatelja Svet. Hurbana Vaanskega, v „Obzoru" pa slovensko narodno bajko „ Ajdovska dekleta", katero je na češki jezik preložil J. K. KaČer.
— „Vatrogasac" ima v št. 1 letošnjega letnika to-le vsebino: Objava; — Vatrogaščeva pjesma; — „Vatrogasac"; — Spuštaljka pomična kolotura patent Richter; — Iz vatrogasnih zajednica; — Žiga Krauth, poclvodja Zagrebačkog dohr. vatrogasnog družtva; — Prigodno slovo; — Kako sam se oduševio za vatrogastvo; — Svaštice.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Postojina 5. januvarja. Poslanec Jurij Kraigher umrl danes zjutraj ob polšesti uri v Hrašah. Pogreb bo v nedelo ob poldeveti uri zjutraj.
Dunaj 5. januvarja. Tekom tega meseca se razglasi imenovanje novih članov gospodske zbornice.
Dunaj 5. januvarja. Pogajanja mej srbskimi in avstro-ogerskimi delegati glede trgovinske pogodbe s Srbijo so začasno končana.
Dunaj 5. januvarja. Arhitekt baron Ha-senauer je včeraj zvečer umrl.
Budimpešta 5. januvarja. Finančni minister dr. Plencr dospel sinoči sem, da se posvetuje z AVekerlom glede nadaljevanja regulacije valute.
Feterburg 5. januvarja. Člani občinske uprave pretresajo vprašanje, ali bi ne kazalo 1. 1903, v proslavo dvestoletnice ustanovitve mesta, prirediti svetovno razstavo.
Kim 5. januvarja. S kraljevsko naredbo razglasilo se je včeraj obsedno stanje za celo Sicilijo in je imenovan general Morra di Lav-riano izrednim komisarjem z neomejeno oblastjo. Policija zaprla v Palermu poslanca De Felice-Giuftrida, ker je kmete k uporu Jmjskal. Takisto so bili zaprti razni načelniki delavskih društev. Vsi pridejo pred vojno sodišče.
Rim 5. januvarja. Vsled zapadlega snega imajo vsi vlaki velike zamude. V Gorenji Italiji je sneg tako zapadel, da je promet ponekod popolnoma ustavljen. Vlada je na dan 9. t. m. sklicala zopet 12.000 reservistov, ki pojdejo nemudoma v Sicilijo.
Berolin 5. januvarja. Listi javljajo, da so pogajanja glede nemško-ruske trgovinske pogodbe končana.
Harodno zdravilo. Tako se am6 imenovati bolesti nteiajofte, milice in živce krepcujoee, kot mazilo dobro »nuno „lloll-ova francosko iffanje >a solu, katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prebkjenja. Ceua steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. 1I0LL o. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchiauben 9. V zalogah po deželi je izrecno sahtevati MOLL-av preparat, zaznamovan s varnostno zuatuko in podpisom.   2 (16—ij
Kot zares zanesljiv kažipot skozi velikansko področje no inarstva zlasti oglasi litva se nam kaže točno o novem leta izišli insercijski koledar z« 1. J HM. in katalog novin anonsne ekspedicije Rudolfa Mosaea. Gotovo je, da tisti, ki hoče kaj oglafiati v kakem časnika, najde vse v tem kataloga, ki je tekom let mnogotero popravljen in izboljšan. Tu nahajamo poleg naslova vsakemu časniku tudi ceno od vrstice za reklamo ali anonno, Sirokost stolpcev, koliko Številk se tiska od dotičnoga časnika in koliko prebivalcev ima mesto, kjer izhaja. S pomočjo posebnega, v katalogn se nahajočega normalnega merila za vrstice more vsak z gotovostjo izračunati, koliko iznašajo stroški za oglašanje. Tem rubrikam sta se letos pridejali dve novi važni rnbriki. Često je važno za onega, ki želi, da njegov oglas čita samo izvesten razred občinstva, da se Beznani z poli-tifno smerjo lista. Tej faktični potrebi se je s tem zadostilo, da je pri vsakem v Nemfiiji, Avstriji in v Švici izhajajočem časniku tudi povedano, kakšne politične barve je dotični časnik. Dobro doftla bode druga nova rubrika, ki pove, koliko inaeratnih stolpcev ima jedna anonsna stran VBakega časnika. V svojem predgovoru kaže katalog v več ko 50 novih in originalnih načrtih za ačin ite cliche-oglase, kako zelo se je pobrigala anousna ekspedicija Rudolfa MosBe-a, da zadovolji praktičnim potrebam inserentov. Katalog se tudi po svoji unanjosti prezentuje v novi lični opravi. Isto tako krasi knjigo lepi in efektni nje vez, in sploh vsa nje unanjost svedoči o tem, kaj vse ne premore knjigotiskarna Rudolfa Mosse-a.
Kot velevažen znak časa smatrati je, da so bo znameniti zastopniki, zdravniške umetnosti in znanosti pridružili gospodu župniku Kneippu, ki je zajedno z dragimi človekoljubi v zadnjem času proglasil načelo, naj se človeštvo vrne k tistim časom, ko je bil se v veljavi priprosti, naravi primerni način življenja. Zlasti se širi spoznanje, da je nervo-znoBtt, nemiru in nezadovoljstvu našega časa največ krivo toli razširjeno uživanje modnih pijač kave in čaja. Avtoritete prvega reda že svarijo zlasti pred bobovo kavo, o kateri pravi prof. Virchow v Berolinu: „Zdaj se je konečno prišlo do spoznanja, daje coflVin, glavni sestavni del kave, tvarina, ki živce jako vznemirja in ki, če se je v večji množini popije, upravo otrovno delaj e, ravno tako kot žganje*. Zdravstveni svetovalec dr. A. Lutze meni: „Kako je škodljiva bobova kava, to mnogi in mnogi ne vedo itd." dr. Mahne-mann jo je prepovedal, „ker ni živilo, nego zdravilo," in dr. Ivan Stuklmann priobčil je najtočneje, kdaj so vse živali, s kojimi je delal svoje poskuse s primerno prav malo množino coftVina, pocrkale. Se mnogi drugi sloveči zdravniki naravnost preklinjajo uživanje ka e. Sloveči fizijolog prof. Brillat-Savarin v Pa izu opominja: .vsem očetom in materam vsega seta je dolžnost najstrožjo prepovedati svojim otrokom uživanje bobove kave," ki, kakor konečno meni dr. Itirkma ver. „kot počasen strup vsled neprestanega draženja sl*bi živčevje in mišičje, in Človeka tako rekoč inilkuje v smrt."
Vzlic tem opominom ne bode seveda nikdo hotel odreči se uživanja kave, ki je toli priljubljeno in postalo ne obhodno potrebno. Sreča je za kavopijce, da to ni ved treba, odkar je Kathreiner izumil način, ki je že splošno kot iz-b »ren priznan, po katerem se proizvaja sladna kava kot dodatek navadni kavi, ki po zdravniškem izreku „para-liznje nje škodljivi učinek'1 (dr. J. Haschek, Dunaj) in kateri mej vsemi dodatki „pripada prvo mesto" (dr. M. Manusfcld, Dunaj) ker ,,ima svojstva, ki jili doseiluj običajni dodatki nikoli ne morejo doseči'1 itd. (prof. dr. Hofmann, Lipsko). A tudi tam. kjer mora zdravnik otrokom in bolnikom popolnoma prepovedati kavo, je Kathreincrjeva sladna kuva z ukusom navadne kave jedino priporočljivi in naj boljši nadomestek za isto
štev. 33.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr. 561
V nedeljo, dne 7. januvarja 1894.
ZiiltMim VMtopulna! l*re«lplačani sedeži ne vc1Jm|o la to predstavo!
W*T~ Začetek ob 3. url popoludne.
Slovenec in Nemec.
Burka  v treh dejanjih.   Češki spisal J  Štepanek, poslovenil J. K.   Režiser g. Ignacij BorStuik
Začetek točno ob 3. uri, konec ob % 6. uri popoludne.
Blagajnica      odpre ob '/»3. url popoludne.
Stev. 34. Vitepnina uaiailna! Dr. pr. 562.
M* Začetek ob 1 /,8. uri zvečer.
Snegulčiea in škratje.
Čarobna igra •/. melo.t runami v petih dejanjih. Po pravljici nemški spisal C A. Gorner.  Slovenski deri priredil Fran (i' sinu.  RtOiser g. Ignacij Borštnik.
Začetek točno ob ',,8. uri, konec ob »/,10. uri zvečer.
ZDrai».a.tJ.<iaa.o društvo.
Pri predstavah sv>ra orkester slavnega pešpolka Lcopuht II., -  kralj Belgijcev it. 27.
Blagajnica ae odpre ob 7. url zvečer.
Prihodnja predstava bode v sredo, dne 10. januvarja 1894.
Umrli so v EJnltlJaiil:
8. janavarja: Klemena Ekert. umirovlj. o. kr. major, 71 let, Poljanska cesta št. 35. — Ilozau*unda Ipavlc, *a-Bebnica, 43 let, Poljanski nasip it. 14.
V deželni bolnici
8. januvarja:   Terezija Briski,  črevljarjuva žena,
43 let
Meteorologično poročilo.
Din	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
c3 m ■» ^«	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738 0 ». 738 6 ». 740 2 ■■	—130« C !m. vzh. — 11 2« C m. vzh. —11-6* C jm.vzh.		obl. d. jas. obl.	0 00 m.
Srednja temperatura —11*9°, za 9 1° pod normalom.
Duinajska boiza
Hrid 5  januvarja t. I.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 29 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 97   ,   90 ,
Avstrijska zlata r.^nta....... 118,80 n
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 96   „   65 „
Ogerska zlat« renta 4°/0...... 116   „   70 „
Ogerska kronska renta 4°/0..... Bfi, „   — „
Avatro-ogerske bančne delnice    .... 1003   „   — „
Kreditne delnice......... 352   .   75 „
London vista.   .   ,   ,....... 124   „   05 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   . 60   t   85 .
20 mark............ 12   .   17 ,
20 frankov   .   .   .   ,....... 9   „   86'/, m
Italijanski bankovci........ 43   .   60 „
C. kr. cekini........... 5   _ 87
Slovanski Soef"
Spominjajte ae dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in atavah, pri avočaaostik in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
stopivši sedaj v VIL leto, izhaja v Trstu 10. in 25. dne vsakega meseca na 20 velikih straneh dobrega papirja. Program mu je kulturnoslovanski, zagovarja nacijonalno avtonomijo za vsak narod avslro-ogerski, zajedno kot najboljše sredstvo v dosego raznih državnih historiških prav. Obrača se proti [sedanji zunanji politiki in proti dualizmu ter je za skupno slovansko opozicijo proti sedanji cislitavski koaliciji. Dokazuje potrebo skupnega li-teraturnega jezika za vse Slovane za znanstvene in skupne namere, potem potrebo cerkvene organizacije med zupadnimi Slovani v smislu cirilometodijske cerkve in potrebo cirilice ne le v cerkvi, ampak tudi v literaturi zapadnih Slovanov. Priobčuje be-letristiko iz raznih slovanskih jezikov v izvirniku in prevodu ter prepise slovenskih tekstov z latinico na cirilico. Poroča o kulturno važnih dogodkih in delih vseh Slovanov ter navaja in razgovarja po vsebini slovansko književnost, in časopisje v posebnem oddelku. Na vse te strani sodelujejo izkušeni, vešči, učeni sof rudniki iz srede raznih slovanskih narodov. Posebe opozarjamo, da začnemo I 1894. priobčevati večjo kritično razpravo o zgodovini cirilometodijske cerkve med Slovani v obče, Jugoslovani posebe in s posebnim ozirom na Slovence.
„Slovanski Svet" stoji na vse leto 4, na pol leta 2 in na četrt leta 1 gld., za učitelje, učiteljice in dijake na leto 3 gld. 60 kr. Naročnina se pošilja upravništvu v Trst.
Uredništvo »Slovanskega Sveta*1
(1299—2) v Trstu.
C. li glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega ©cL 1. olctoTora. 3_S©3.
Naitopno  omenjani prihajaliii  in  odhajalni označeni io ▼
»rrtlnjrrrronakrm rasu. Srednjoevropski čas je k rajnemu caau t Ljub-Ijam aa S minuti naprej.
Odhod ls LJubljane ijuž. kol.).
Ob tii. t«H ti min. jut nori oaabui vlak v Trlii*, Pontabol, Iloljak, Oa-lovoc, Praiizciiafaatn, Lijiibnn, Dunaj, čoa HnltOial v Aiiiipa, Iiohl, Gmuniiou, 8olnt>Kra<i, Lioml-Ouattiiti, Znll ui> jororu, Ktovr, Lino, Hu> dfljovicD, Plaonj, Marijino Taro, Kiior, Frnlicovo Taro, Karluve vare, Prago, l>r:w,l im>, Dunaj via Aniatettan.
Ob 7. uri OG min. tjtitra.1 oselmi vlak v Trbfa, 1'ontabal, Deljak, Oo-loven, Frantonafoste, Ljubno, Dunaj, ćoa Solzthal v Bolnograd, Dunaj via A niitr t ti n
Ob lt. uri /tO min. <to),„luiinr omibni vlak v Trbiž, Poutahel, Ileljak, Celovec, Kr.ui.'.'iiii.'-.t... ljjiiliiui, Dunaj.
Ob 4. uri SIO min. nojtotuiinf oaebni vlak v Triu/, Iloljak, Oeloveo, Holiiofrratl, I.ontl-Oaitoin, Zoll na jezom, Innmont, Hretfiiio, ('urili, li.Miiivu, Paril, Lino, Iaohl, Uudejevioe, Plienj, Marijine vare, l-^or, Francuva vare, Karlove vare, Prago, Druiilano, Dunaj via Amatetten,
Prihod v LJubljano (juž. kol).
Ob li. uri. liti min. tfutrtuf naebni vlak a Dunnja via Araitetten, DraA-dan, Prago, Krancovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih virov, Plrnja, Hudejnvio, Solnograiia, I.iuca, Stovra, Iiuhla, Omundena, Zeli« na ii'/itii, l.ond-Oaatelna, Ljubuega, lieljaka, Oolovoa, Prausensfoate, Trhli*.
Ob 11. uri 27 min. ilajtoluilnf osebni vlak a Dunaja via Amstotten, Dra/ilau, Prago, Prniiuovib varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, 1'1/iij.i, lluilnjovio, Suluogra><la, Iaolila, Omundeaa, Liuoa, Btevrat, Pariaa, OoneTe, Curiha, liretrnico, Zella uajeaeru, Lend-Oaataina, Ino-moata, hiuhncga, Oelnvua, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. uri RS min. i>oi>olutinr oaobni vlak a Dunaja, Djubnega, noUaka, Celovca, FranaenaruHto, Pontabla, Trbiia.
tn> O. uri jff min. tif-r.-j- oaohni vlak a Dunaja, I^Jubnoga, Heljaka, Celovca, Pontabla, Trbiaa.
Odhod ls LJubljane (juž. kol.).
Ob   S. tiri H.f min. sjutraj     v Kočevje.
/'.'    ,,   00 ii/>(i/i«./ii>> .,       , •
,.    0.   „    IO    ,,     mvrrrr       n „
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob H. uri  10 min. tj u trn J        ia Koeovja. ,»!.»©!    i.     nojtoludn« „ a A.   i,   441 tn?rrt*r „ „
Odhod ls LJubljane (dr*, kolj.
Ob   7. uri Ig min. mjutrnj       v Kamnik. ,,     9.    n    OS     „     ]>tt)nilii<hi>   „ „ „     ti    „    BO    .     zrrcrr . .
Prihod v LJubljano (drž. kol).
Ob   «. uri SI min. zhurnj       ia Kamnika. „     //.    „     IS      „      tttt).„ltt,lnr   , ,, ,,    6.   ,,   itO    ,,     ururrr ,,        ,,
14—4)
Knjigovodja
vofič slovenskega in nem&kega jezika, samostojen ter z dobrimi sp iflali vsprejme ae takoj.
Ponudbe vsprejme iz prijaznosti upravniatvo „S1ot Naroda." (17—1'
Odda se v najem eventnvelno se proda
posestvo s zemljiščem
prav prikladno za gostilno, blizu kolodvora, v Kurji vasi št 20 pri Ljubljani. (1294—2)
5= Postranski zaslužek ^5
gld. i:lr>0 Btalne letne plafe «i morejo osebe kiiterega koli stanu v svojih prostih urah p> taložiti. Ponudbe pod W. <»«HH Kutlollu JI on*«-J u v 1'rnui. (1208)
r		
	R. MIKLAUC	
BO m m 0 — : ti IN	v Ljubljani, v Spita Iski h ulicah št. 5. Zaloga ?M vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor tudi vb« h vrst	s S. *• ** "81 0 G 1 s
	plaht kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkanin3kih rut po najnižji ceni.	— 1 1
	^ii<li.j;i cena!	——1
TincL capsici compos.
(PAIN-EXPEKLER),
pripraveny v Richtrove lekarni v Praze,
vaoobocnS znimj, bolesti utiAujiei doindoi lek k mazani, jest na skladS ve v8t5in8 lekaren, lah o v po 1 lL 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tfeba m miti dobfe na pozom a prijmouti jen lihve ■ oohran-nou znamltou „k o t v ou" jakožto pravo.      r>at*0dm asatlatelstvi:
Rlcbtrovi likima „11 zlatiho Ivi" f Pnzi.
Posredovalnica G. Flux, Breg št. 6
išče nujno : (24)
2 kuharici za graSčino, za priznano jako dobri službi, 10 —i pld.; — ve6 finih in priprostih gostilniških in zasebnih kuhario za Ljubljano, okolico. Gorico Trst, Postojino, Štirsko itd.; — priprostih in fine j tih hisin, pestunj, natakaric za tu in Zagreb; — gozdnega čuvaja, ki sme biti ženat, lahka, trajna služb.«, placa 10 gld.; — kočljaža za priznano dobro hišo itd. itd,
^»■■■■■■■^■■■■ar
Na najnovejši in najboljši način umetne
(694—62
: Kelte In Kofcovfa:
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* van I« in vie sobne o|>erM«ii|e, — odstranjuje sobne bolečine s usmrtenjem iives
t j
!zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevi hiši, I. nsdstr.
M»»»se»
r
Zavarovalnica na življenje in hranilna banka
v Stuttgartu.
(Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Pod državnim nadzjrstvom.
Premoženje bankino znaša: 104 milijone m. Posebni rezervni fond:        17*8 milijonov m.
edino le zavaroTrancem.
Ustanovljena 1851. leta
Vsota zavarovanega kapitala: lis I milijonov m.
Ves -preloltels: pripada,
in se mej te vsako leto razdeli in sicer na ta način, da se znliajo letne premije vsakega posameznega zavarovanca za 4-0"/,,; ta pristeduk ali dobiček s) pa le da doseči tako, ker vodstvo pozorno in štedljivo posluje in
ker ta zavod dela jedino na to, da pospešuje interese svojih zavarovancev. Primer: 30 let. star človek zavaruje za slučaj smrti 10.000 gld., letna premija znaša 246 gld., po 5. letu pa gld. 147 00 (toroj za 40" '„ meni).
oTdetni plača po 5. letu samo gld. 16-86 na leto, ali pa 4<>letni ,   „    „      „      j   2O-10 od 1000 gld.;
prvi     bi torej vplačal, če bi 60 let star postal, za 10.000 gld. vsega vkup samo 4920 ffld., 361etni „„        »„„„,,„»., s       s       «       n    4777     » in
4nletni , n       ~ * »       i       i    4600 jj
in v slučaju smrti se takoj izplača 10.000 g*ld. brez vsega odbitka. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje in na smrt (to je, če zavarovanec doživi v naprej določeno starost, sam potegne zavarovalnino, v slučaju prejšnje njegove smrti se pa ista takisto  izplača takoj in v celem znesku) je vknpno plačilo tako nizko, da se isto s prostim zavarovanjem vred za slučaj smrti dobro obrestuje.
Primera: 30letni zavaruje 10.000 gld. na 66. leto, letna pre nija znaša po 5. letu 206 gld. 80 kr., vsega v kupe bi plačal 6438 gld. 60 kr. m izplačalo bi se njemu samemu 10.000 gd., ko doseže 66. leto svoje starosti; če bi pa preje umrl, pa banka izplača takoj celili 10.000 gld., če tudi no bi bil več kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vsega vkup vplačal 6727 gld. in vzprejel 10.O0O gld.)
Iz tega se razvidi, da se zavarovanou vplačane premije dobro obrestujejo in je vrh tega sa slučaj smrti brezplačno zavarovan.
Zavarovanje velja tudi sa slučaj vojske za celo svoto brezplačno in brez vsake formalnosti.
Povoji zavarovanja so jako ugodni m se vsakemu, ki se h.,če zavarovati, izroči pravila v celem obsegu z m. stav ki premij brezplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivajo se pri
glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-ju v Ljubljani
ali pa pošilja iste
(1U18—2)
bančni glavni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: >lii,U»-to Versec v Ljubljani, Mestni trg št. 9.
Ljubljanski lekarnarji
naznanjajo p. n. občinstvu, da se bodo tukajšnje lekarne začenši z včerajšnjim dnem v zimskih mesecih november, december, januvar, februvar, marc, ob 7. uri zjutraj otvorile in da bodo ob 9. uri zvečer zatvorjene. (25 1 'ri vsaki lekarni je ponočni zvonec in ponoćna inspekcija.
Št. 19091
Kdor hoče kupiti zdolaj navedene premičnine, naj se oglasi tlite ». J a 1111 \ 111.i ii 1*1» I <d 10 ure dopoludne v Tishi. Via Valilo Nl'ioro f.   kjer se bodo Jte premičnine oddajale na javni dražbi
najboljemu ponudniku za vsak znfsnk proti gotovemu denarju in takojšnjemu prenosu. — Na javni dražbi se oddajo:
1. parna pila (l>uiifti»lsa£e>. razne druge pile, 3 vozovi i 11 lesov je,
vse skupaj v vrednosti 3688 gld.
C. kr. trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu
_ dne 10. decembra 1893. (4i)
Ceneje goveje meso!
Nenavadna
razprodaja.
Začetek včeraj 3. januvarja. Traja samo 8 dnij.
Razprodaja se mnogovrstno zaostalo zimsko blago
globoko pod navadnimi cenami. 7 2)
Z novim letom 1894 pocenil prodajam goveje meso po M £ sledečih znižanih cenah: p
1 ko. zadnje 1 „ sprednje
po
Zahvaljujoč se svojim p. n. prejemnikom za dosedanji K § obisk, priporočam se i nadalje.
Z odlitO'in Štovanjem
2££iaaa. Sonate
mesarski mojster ■T v Slonovih ulicah štev. 4
W5
3Y
ti
Podpisanec priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije In pogreb«',
gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po oeni. — Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v fikatljah po 5 kg a kg 50 in 60 kr, skatlja HO kr., polilja ae po pošti proti povzetjn aH predplačilu. — Dobiva se med v satovjl in pitanec v škafih po 20 40 kg prav po ceni. Za birmo, Božić, Miklavža itd. prodaja
raznovrstno medenino
na debelo in drobno.
2Cu.lo|go. in ]>i-o«Imjti
jjf brinja in brinjevca
liter 1 gld. «0 kr., mocleuo *tf-«"J«> liter 1 gl«l., vse ju lastni izdelek.
Kupuje tudi vsak čas med v panjih, sodčkih   kakor tudi vosek in suho satovje
po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča iti za-gotavlja točno in pošteno postrežbo
Oroslav Dolenec
svečar in leotar, trgovina z medom in voskom (1233—b)
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10.
"v Ustanovljeno leta, 1863. -
NvHeviioziiaiip (1021—10)
so samoir.deano, nagrajene
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika < a loga
vseli glasbil
gosllj,   citer,   plačal,  okarlii, nstnili harmonik, pile j iti orgij le itd. itd.,
švicarskih ocelnih orgljlo,
ki igrajo sam« od sebe in so m-dosežno glede glasu, glasbeni albumi, kukala itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franko.
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve s a tn o o s k ru m be (onanije) in tajnih raspainosjij je izborno delo
I>fft,.  li<*11111-21,
m © © W% W 6L XX €L«
Češko izdanje po 80. nemški izdaji. 8 27 podobami, t'ena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strasnih posledicah to razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin B. F. Blerey v Lip-skein (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsaki knjigarni. (291—43)
Dr. Friderika Eienglel-a
Brezov balzam.
£e sam rastlinski sok, ka teri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka /.mm kot na j i z. vrst no j Se lepotilo; ako be pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, oel|o se ae dragi dna ne-šumne Miškine <>ti polti, ki poslsue vsled tegM elnlo bel« lit nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-hi j« beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo
Sege, žoltavoBt, ogerco, nosno rudečino, zajedce in ruge nesnainosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (39—1)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-KIIiO.
Najmilojše in  najdobrodejnejše milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad oO kr. Dobiva se v Ljubljani v 111». pl. Trnkocxy-ja lokami in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema W. llenn, DnussJ, X.
Pozor gostilničarji! 0,-21 S Oddelek domače godbe na lok S
(Streich-Mnsik) naj si bode v mestu ali na deželi, katera ima potrebno dovoljenje od deželne vlade in mestnega magistrata, se priporoča gg. gostilničarjem za predpustno dobo.
3Pra.3a.3o "^rtnllc. Rimska cesta štev. 1.
Vozni listu i Sei Amerilco
(6—1) pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratripg 9_T\TT"VT A T
IV VVevringergasse 7- ±J \J JL>| J^fJ ,
Vsa Je dan odprava % Dunaju.
PojlIHllilll   ZHHtoil j.
lini ekstrakt za uho
O1.............. peli.n. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let u i tori lete, ker odpravi vsako neprirojeno gliilioat, uklanja takoj »Inb posluh, iiHesni lok in vsako iišrmin kolezeu; dobiva sc proti dopoSd-jatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski lrn.ii-kovano po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni npri sv. Dubu" g. Kde pl. Tomava, v lekarni ^osp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Zagrebu; »idilje pri Za-netti-ju v Trmiii: Jožefu Cr i s t o f o I «11 i - j u v Gorici: na l>una)l pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu &t. 8, in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrnsse 10G. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom: e. in kr. sekund, zdravnik dr. ftlpek na llunnji.                  (1161 —G)
Prodaja hiše.
IIIŠt. IS na Re*ljevi centi z vrtom, gospodarskimi poslopji in njivo, «e proda Is proate roke. — Povpraša naj se istotam. (5—%
Proti kailju in kataru, zlasti pri mali deci, proti zssllzenju, boleznim v vratu, želodca in mehurja se najbolje priporoča
Koroški
rimski vrelec.
mfUy~ IV« j li neJNii nunilzna vođa« *Bfl
V zalogi pri H. E. Supan-u v LJubljani in pri Fr. Dole no-u v Kranja. (19G—45)
«x puškar
v Borovljah (Ferlaeli) na Koroškem
> S
I/l
N
Cj O
*1 ri
cd
fc> l/l
UBERALL VORRATHIG17 MEDA1LIEN
5cpZ
l/i
n ri
& > ■ri «o
SUCHARD
NEUCHATEL(schuiiz)
A
L EI C H T LOS LICHER CAGAO
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pučke in revolverje ter vse lovuke priprave,  patrone ter drugo
Mlrelfivo po najnižjih cenah. — i'uske so vse pre-Mk učene  na  ces. kr. izkusavalisči ter zaznamenovane j.
znamko tega zavoda (A'.iH—97)
Za izbornost bluga jamči izdelovatelj. — Stare puške popravljajo se ceno — Ceniki pošiljajo ho brezplačno.
ljekarna „U zlatemu dr/m-■ieniii |al»otku".
J. PSERHOFER'ja
Dunaj. I., MiiigerstraNiie 15.
Kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice
imenovane, /aluzijo slednje ime po vse) pravci, ker j*^ v resnici jako mnogo bolezni?, v kojih so te kroglici* zares izvrstno učinkovale.
Ž* mnoga desetletij ro te kroglice splošno razširjene in je malo obitelji, kjer bi ne imeli vsaj malo zalogo te^a izborcega domač ga sredstva.
Mnogi zdravniki so priporofevali in priporočujejo te kroglico kot. domače Bredstvo, vzlasti proti vsem bolesnim, ki nastanejo vsled Nlalse prebave i o vsied ttUni rnkeif.
Od teh kroglic »Une: 1 ikatljiea n l»» kroglieikiui SI kr., 1 xvifek m H »kat-IJieanfl I (jrlil. r» Kr., če se pošlie nefran kovano proti povzet u pa 1 iO kr.
Ca se poprej vpoŠlj« denarni znesek, pi.tem stane poštnine proBta pošdjatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr, 2 zvitka 2 glii. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 /.vitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 0 gld. 20 kr.  (Manj ko jeden zvitek se ne more pošiljati.)
Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice"
zahtevati in na to na/iti, dn  ima  napis na pokrovu  vsake  škatli ce na navodilu o uporabi stoječi 1'iulii'M .1. l*Mcrkofer in 8<Ct'r z riMleelmi črkami.
Balzam zoper ozeblino t^*«?*^
po&tnine prosto pošiljat vi jo <iii kr.
Sok od ozkega trpotca is8;rkr^trh9Hft)' Američansko mazilo zoper protin,
l lonček 1 gld 20 kr.
Prašek zoper potne noge, sk"l,jki
60 kr., s pošt
nine prosto pofiiljatvijo 75 kr.
Balzam zoper golšo, prosto pofiiljatvijo G5 kr.
Angleški balzam,
1 steklenica 50 kr.
Življenjska esenca (Praške kapljice),
1 stekle liči ca "22 kr.
Pijakerski prašek za prsi, sc ft!^«
pest n i ne prosto posiljatvijo HO kr.
Tannochinin-pomada & •■••"•»««"-»"•
ijboljdo sredstvo za
rast lasij, 1 puš ca 2 gld.
TTmihahhaIm« AitlaM prof. Nteu«lel-a, 1 lonček
univerzami odiiz bo kr., s poštnine prost,,
poSiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol ft;^ BjJ:
mače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Razen tu imenovanih preparatov bo v zalogi š- vse v avstrijskdi časnikih oglašene tu- in inozemske farmucevtiške specijalitete ter se poskrhe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, n« zshtevanje točno in najceneje. — 1'oNllfatve po potiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da ee prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
t'e Ne preje vpoftlfe denar (isa|bolie n poštno nakaznice), poleni |e poštnina mnogo t*ene|itn, nego pri potilljatvnh proti povxel|ii. (1164—7)
i
BRA USPORMA KUCHYMt
Izboren okus dobi vsaka juha, če se jej prilije nekolik«, kapelj M.KK|.|eve »»bele »* juho.   Praiue originalne steklenice      polue v m* tr«o*iuuu • ape < er.UUi.... . koloiiilulnlui  blagom In « deli Kalen«... i po uajnl*jl   ceni. - Takiau,  priporočiva in izvrstua za hitro napravo zdrave, tečne  m mastne juhe je J Nnggl.jevas mcint esenca v puiicah po 8 in 5 kr.
HORS CONCOURS na svetovni razstavi v Parizu 1889.   ČLAN RAZSTAVNE POROTE za podeljenje cen. (15)
Dobiva se v i.iui.ijni.1 pri: A. Stacul u. J. Buzzolini-ju, Jeglic-u & Leskovicn, Petro Lsssnik-u,  Karolu C. Holxer-ju, Jan. E. Wutscherja nasledn.ku: Viktorju Sclnffer-jo, Ivanu 1      1       V   Fabian-n, II. L. vVenzel-u (poletinski podružnici na Bledu, zdravilišče, v Douiinlan. tovarniški kraj), Rudolfu Knbisch-u
Zobozdravnik
Schweiger
ordinuje (38—1)
PT v hotelu „Pri Maliću" ~mm
vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure.
Novo!
Živec ho imioi-i brez l>t>I«*<"*lii m eocainoiii.
Novo!
Štev. 37.
(a)
Pri sreč kan j i 150 srečk mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. <l«lll jailllVilljil 1^94. leta,
so bile vzdigne ne številke:
Štev.   70959 z dobitkom 25.000 gld.
7896 „       „ 1.5©» ,
n     13077 ,       u ««0 „
16170 „        „ ttOO „
■     33235 „       „ 600 „
.      44985 „        „ »OO „
»     49388 „       „ 500 „
.     «3887 „       „ 500 „
in številke: 907. 1905, 2751, 2955, 2981, 3932, 4278, 5228, 5534, 5784, 5876, 7371, 7536, 7997, 8622, 9565, 9969, 10046, 11640, 11884, 12247, 12597, 13523, 13935, 14191, 15176, 15189, 16236, 16307, 16707, 18096, 18268, 1!»201, 20326, 21010, 22824, 23160, 23240, 23332, 23539, 23711, 23775, 24298, 24767, 25565, 25607, 25685, 25711, 26272, 26357, 26976, 27153, 2715 1, 27253, 27296, 28049, 28252, 28857, 28942, 29047, 29444, 30081, 30145, 31145, 32426, 32968, 33847, 33865, 34258, 34950, 35094, 36390, 36407, 36955, 37881, 38189, 38885, 39009, 39274, 40193, 40622, 40698, 41234, 41095, 44553, 45145, 45751, 45936, 46152. 46372, 47099, 47801, 49137, 49331, 49379, 49466, 49635, 50849, 53279, 53380, 53508, 53586, 53634, 53655, 58692, 54266, 54691, 54913, 55267, 56402, 57524, 58052, 60886, 60993, 61124, 61633, 61705, 64519, 65268, 65746, 66066, 66562, 66968, 67137, 68055, 69077, 69115, 69930, 70041, 70319, 70381, 70162, 70864, 70902, 71344, 71585, 71836, 73120, 73339, 73578, 73751, 74047, vsaka z dobitkom :iO gld.
Od doslej  izžrebanih srečk niso še plačane naslednje številke: Štev. 25456 z dobitkom 25.000 gld.
s    70102 „      „ 25.000 n
„      315052 n        . 15.000 B
13080 „ 600 „
»     51192 „      „ 600 „
in Itev, 131, 559, 1109, 1205, 1286, 1795, 2157, 2410, 2621, 2850,3017, 3781, 4129, 4901, 5011, 5017, 5346, 5770, 6903, 7403, 8317, 9379, 9462, 9537, 9550, 9696, 10055, 10732, 11231, 11419, 11546, 11967, 12238, 12394, 12651, 12875, 12881, 13264, 13374, 13899, 14003, 15037, 15196, 152O0, 15965, 16193, 16423, 16609, 16669, 16939, 18057, 18358, 19403, 19505, 20023, 20213, 20499, 21094, 21299, 22251, 22557, 22776, 24022, 241 19, 24228, 25187, 25234, 25560, 25754, 26403, 26525, 27025, 27637, 27871), 28337, 28588, 28980, 29617, 30188, 30983, 31252, 31897, 31967, 32345, 32476, 33208, 33484, 34106, 34428, 35322, 35757, 36111, 36222, 36877, 38214, 38260, 38360, 38553, 38558, 38685, 39387, 39470, 39649, 39963, 40021, 40776, 40985, 41599, 42273, 42516, 42575, 42973, 43181, 43198, 44632, 45594, 46041, 46154, 46753, 46821, 48107, 48203, 48631, 48797, 48978, 49334, 49374, 49767, 50586, 50630, 51875, 52297, 52342, 52435, 58688, 53679, 53688, 54114, 54133, 55051, 55668, 55988, 5626:5, 56284, 57232, 58936, 58972, 59103, 59379, 59587, 59962, 60143, 60580, 60932, 6148U, 61652, 61993, 62508, 63211, 63767, 64345, 64670, 64733, 64770, 65294, 65808, 66232, 67026, 67229, 67750, 67903, 67939, 68007, 68368, 68637, 69387, 69470, 69986, 70468, 71275, 71346, 71595, 72510, 72662, 72574, 73023, 73819, 74186  in  74920,   vsaka z dobitkom 30 gld.
Magistrat dežel, stolnega mesta Ljubljane
2. dan januvarja 1894.
L Luser-jev obliž za turiste.
I • i i 111 • ■ r i imajo * i.j.ii*-Iji.i.i J. S\voboda, 1'. pl. Trnkoczv. G. Pic<oli, L. Grečel; v Ituriolfoveui S. pl. Sludovic, F. Ilaika; v Kniuulku J Močnik : v C'elovel A. EgMr, VV. Tburmvrald, J. Birana* cber; v Ilreanh A. Aich-ingcr; v Trmi (na Koroškem) C. Menner; v Beljaku F. Sokoli, Dr. B. Kumpf; v CJorlei (J. B. l'i m cm i: v WoltW-bergu A. Uutb ; v Kruni I K Savni k; v Kuil-gonl C. E Andriou; v l«lri|l Josip VVarto; v ltntlovlilei A. Robluk; v 4 VI} t J. Kupleracbuiid.
Razpis zgradbe ..Narodnega Doma".
Zaradi oddaje Zidarskih del pri zgradbi društvene hiše „Narodni Dom" v Ljubljani vršila se bode dne 31. januvarija 1894. leta ob 12. uri opoludne pismena dražba v pisarniških prostorih „Slovenske Blatice" na Kongresnem trgu št. 7. I. nadstropje.
Načrti, proračun, pogoji in drugi pripomočki so dotičnim ponudnikom na vpogled razgrnjeni pri članu upravnega odbora, mestnem višjem ingenieurju I. Duffe-ju, kateri daje tudi vsakovrstna pojasnila.
Ponudbe izročiti je do napovedanega časa društvenemu predsedniku, dr. Karolu Blelweisu, vitezu Trstenlškemu (Mestni trg št. 16).
Ponudbi je priložiti vadij, znašajoč 5% vsega zneska, preračunjenega na podlagi stavljenih jednotnih cen.
V Ljubljani dne 4. januvarija 1894. ^ i m— l)
Upravni odbor društva „Narodni Dom." Dr. vit. Bleiweis Trsteniški.
Službo občinskega stražnika
odda županstvo Sevnica.
Plača na leto 240 gld., prosto stanovanje in službena obleka. Neoženjeni imajo prednost. Prosilci moru jo biti zmožni odeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter dosluženi vojaki ali orožniki. — Zadevne prošnje s prilogami predložiti je najkasneje do »O. JniuivarJa t. 1. županstvu v M«*viiici ob Savi.
(41—1) Župan: Ludv Smole.
Važno za sleharno
(li-i)
gospodinjo in mater!
Kathreiner-jcva Kneipp-ova sladna kava
I se cedulje bolj Bkazuje kot najizbornejai, jedini naravi primerni zdravi in ob jednom v svoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi. Priporoča se izrecno od visokib znan* stvenib in zdravniških a%toril6t in se predpisuje ženskam, otrokom in takim, ki imajo želodčne ali živčno bolezen, kot najboljši nadomestek bobove kave. Opreznost pri kupovanja! Zahtevajte in jemljite samo bele originalne zavoje
Ditblva _ z imenom y M|i„gP.
se povsod.   kJmmT   2CSLtli.XeIn.er. ~*M »Skrujcurjcv
Št. 25858
ex 1893.
Razglas.
Pobiranje pasjega davka za 1894. leto
pričelo se je si, Jailll varjeni letos in je plačati ta davek v okrožju Ljubljanskega mesta od vsacega psa, izirjoši one, kateri so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si najpozneje d o i. Januvarja t. 1.
preskrbe letošnje marke, katere se dobe* pri  mestni blagajnici proti plačilu
CL. V*
Z ozimni na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka se lastniki psov opozarjajo, naj v pravem času vplačajo takso, ker bode konjač od 1. svečana letos počenši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
2. dan januvarja 1894.
(29-1)
arijac^lj ske jgfe^
prirejene v lekarni ,,k angelju varuha"
O. B^S^
T
t>mmZm x Kroiuerižii (Ifloritvii)
stsroizkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije žolodca in ga krepi, ću je prebsva motena.
Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom.
sn Cena steklenici 40 kr., veliki steklenic 70 kr.sn
Navedeni so tudi sestavni deli.
Mavljaceljnke kapljice xa želodec
dobivajo se pristne v LJubljani: lekarna Piccoli, lekarna Svoboda; j PoHCojluli lukama Fr. Baccarcfo'.; J l£SKi
-----„.      i,uki«  lekarna  Karo!   FabianI;  v llntlovlli< i . TkTrii*
Aleksander lioblek; v Budniro.ru.: lekarna Dom. Hh^VKm^kU^i lekarn, V. Psyr; v Kamniku: lekarna J. Mo6nik; v ^Jom'j^^arna
Iva.. Blažek. J (U(j8_7)
bdiuluuark«. C. Jtratifg.
33H
(Viktor Rjtndi) (27) I^i ubl|anO| i 1
priporoča voliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, bsloprtonega blag* m poivlek, bombaia in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje In kavlji-čanje, tkanega in nogovlčarskega blaga, predpasnikov, živo tko v in roko vic, po- V zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zavet in 1 preprog, umeterjnih ovetk in njih delov. £
iMMMMMMi
A. BTTllTBV
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (;,3)
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila  izvrfiujejo bo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vposlati.
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
(22) F. FerlinC, restavrater.
ISSS1SSSSSSS
F ŠT J. J. NAGLAS /Sfc.
tovarna pohištva
v LJubljani, Turjaikl trg it. 7 in Gospodske nlloe (Knežji dvoreo).
Zaloga jednostavnoga in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, /g Btrugiirskega in pozlatarskega blaga, po-bistvone robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otro-Tu ški vozički, Železna in vrtna oprava, ne-<» pregorne blagajnice. (35)
Josip Reich <W
i Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 Z I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I
I   kemično spiralnico 2
m v kateri se razparane in nerazparane ■ J tnoake in žensko obleke lepo očetiijo. ■ Pregrinjala vsprejmo se za pranje in
1 crem v pobarvanje.  V barvariji vspre-T j om a se svilnato.
2 blago.   It.u-va se
i
», bombažno in modano J e v najnovejših modah. S
»♦■i i—"»e»»essJ
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(34)
Uran & Večaj
Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3
priporočata p. n. Čast. občinstvu svojo vel.ko zalogo vsakovrstnih
pečij in glinastih snovij
kakor tudi
Štedilnikov
in vseh v to stroko spadajočih  dol po nizkih cenah. (31)
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovlno-llvnloa.
Iideluje kot poiebnosi:
vsa vrate strojev za lesoreznioe ln žage. (21)
Prnv/.imio cele  napravo in oakrbujo psroMtroJe In kotle po najboljši aeitavi, slučajno lurliliif in viiiIiiii kolesa,
MBBBBBBBaaaiar
P. n.
Podpisanec uljudno naznanja p.  n. cenjenemu občinstvu, da bode
s špecerijskim in
in z vinom
lltš drolliio lil lia tlcliclo. ki jo je že prevzel od gospoda
Janeza Luckniaun-a
koj po novem letu premestil
v Schleimerjevo hišo v Šelenburgovih ulicah št. 4
nasproti stari čitalnici.
Z vclespoštovanjem
Anton SttaotjLl
trgovec (1283-4) naslednic gr_ Taneza Luckmann-a.
Najboljše železo
prodaja 1
A. C. AHČIN ,
pri „zlati kosi'' "2
v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. \
Posebno priporočam i.
orodja prve vrste
za                  (113—44) i
rokodelce in poljedelstvo. \
Za pil«*
vodne žsigre
kakor za
se garantira, da so dobre.
Grobni križi, šine za obtoke, kuhinjska oprava itd.
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano sa koncerte itd. in lepim vrtom. (36)
= Kegljišče Je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulie.
Bsrata Sfoe>xl %
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. -i
Slikarja napisov, stavblnoka in pohiitrena pleskarja. J
Tovarna za oljnate barve, |lak w in pokost. (20) t*
Glavni zastop RMrilioti-JeveirM  ori- j glnalneica   karboline|H.   Maščoba *S hI konjska kopita iu usnje. rf
ČaBt mi je naznanjati, da sern prevzela po smrti mojegu moža Frana Toni
l*ovtt,a*lco obrt
katero bodein nadaljevala, ter se priporočam 7h vsa v to stroko sp»d <joča dela po nizkih ci-iiiili. zlasti za nove podkove-Dobro delo in točna postrežba.
Z velespoitovanjem (37)
Ivanka Toni
v Kravji dolini št 2.
Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik Stari trg št. 21
priporoča p. n. občinstvu in čestitim lastnikom in zakupnikom restavracij, krčem, gostiln in kavarn svojo boyato, vsak dan trikrat svežo zalogo vsakovrstnih izdelkov, spadajočih v
pekovsko "m. slaščičarsko obrt.
Od dne 6. t. m. dalje dobo se tudi vsak dan sveži, slastni
ln ukusni (3—3)
pustni krofi.
Št. 2947
Razpis natečaja.
z I. 1893.
Na temelju jednoglasnega sklepa tukajšnjega občinskega zastopa z dne 12. decembra pr. I. razpiše se 8 tem natečaj na mesto
občinskega tajnika-blagajničarja
z letno plačo 700 gld., ki jih bode isti prejemal iz občinske blagajnice v posticipatnih mesečnih obrokih.
Od natecalca sb zahteva popolno znanje hrvatskega in če mogoče tudi italijanskega jezika, dočim imajo prednost taki, ki se morejo izkazati s svojo dosedanjo občinsko prakso.
Prošnje, opremljeno s spričevali o dovršenih študijah, odnosno o dosedanjem službovanju imajo se doposiati podpisanemu nuj «lit I j v ItOlICti meseca Jamivurja t. I.
(9-1)
dne 1. januvarja 1894. Načelnik: Pran negTO.
Naznanilo.
Podpisanec si usoja nijuljudnoje naznanjati, da jo
umrlega krojaškega mojstra Josipa Straussa
na Kongresnem trgu
potem kupa pridobil v svojo last, in da bode isto nadaljeval pod lastnim vodstvom.
Usoja si zategadelj, priporočati se slavnemu p. n. občinstvu s zagotovilom, da bode vsakemu strogo solidno in najconojo postregel in da bodo vsa v njegovo stroko spadajočn dela točno izvrševal. Cenjenim naročilom vedno na uslugi nadeja ce, da mu hode spoštovano p. n. občinstvo prav obilo naročil naklonilo in beleži z vclespoštovanjem
Fran Jeločnik
krojaški mojster.
(12-1)
/ ., i i   9tt\iQlhV. „  doli Ut tt,o
Bensdorp-ov holandski kakao
izboren, zdrav in redilen se dobiva v vseli špecerijslsin in d.elils:a.tesnin trgovinah.
,917—17)
Bertram Schmelzer
izdelovalec slolov
Pred Prulami št. 3
priporoča
svojo veliko zalogo
vsakovrstnih
stolov
28) zagotovljajoč
točno in solidno postrežbo ter nizke cene.
5H5HSEra5ESr2Sa5aEESH5HSrlSa5E5BHaSaSB5aSH5ESa5ESa51S □
F F W iF F F V V V V ¥ W r WVWWW VWW\¥ F F F
Uvaževanja vredno za dame!
Toll pogostna menjava mode v đa uskih toiletab, nalaga vsem varčnim in delavnim guipem dolžnost, da »i prisvoje umetno.it prikrojevanja. Želt-č
lini  ustreči  v  trni o/.ini, ntijuijudnoj« na/.nanjam,   da aeiu  pričel s poukom
v risanji krojev in v prikrojevanji
na Kongresnem trgfu št. 3
in so midejmii, da si hoilfin pridobil isto zaupanje, ki se mi je izkazovalo ?.e v letih 1876 in 1885 valed dobrih uspehov, ki svinjil* dosegel, za katero mi so je izreklo najlaskavejse prisnAnje
(iarantnit'iu za to da si bode vsaka dama korenito prisvojili način pnkiojeviinja, tako đl bode po dovrlenem urnem kur/,u v stanu, samostalnu prlkrojevati po vsakem mednem jonrnalu in da bode takisto v »tunu vse sama arunHi ati. Nagrada je tako neznatna, da se tudi manj imovitim nudi prilika z a pouk _ _ _ ....
IG-. BAESIS (14)
Izprašan učitelj za risanje krojev ln za prlkrojevanje, sotrudnlk modnih Joornalov ln sodelujoči Član modno akademije. ■4 <» ti 4; i'o s ii i trg nt. :i. I. iiitilstro|iJt».
F F F KFFFFF WWWWWW¥WrFFF
i
Kamnoseška obrt in podobarstvo. : Vinko Čamernik
1 Isamnosek tt Ijjvit>13a.zii, Parne ulice žit.
* filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
I (i»<>i>x-*»I Peter Toman)
J priporoča so za izvrševanje
1 cerkvenih umetnih kamnoseških del |
2 kakor oltarjev, tabornakoljev, prlinlo, obhajllnlh miz, krstnih kam-
I nov it<l., nadalje za vsakovrstna
l stavbena kamnoseška dela
g kakor tudi za izdelovanje plošč lz vsakovrstnega marmorja za pohištvo.
#> Ima tudi bogato zalogo
I nagrobnih  spomenikov ■
:iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhltektonlčnlh 5 obrisih po Jako nlikl oenl. ♦
I 5/tW~ Oskrbuje napravo kompletnih družblnsklh rake v ln vaakako |
l popravljanje.                                 ( O — l) ♦
•j^^      rrr Obrise, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled. eaeJMi g|
mannfafctnrneoa in mešanega blaga
se bode vsled kemkurza
»i
na Starem trgu
počenši     ©_ januvarjem
popolnoma razproda jala
po sodnijski ceni. (26)
,|<5 \<>|c |c IO 16 lO,16 16 16 |6 16 16 |6 16 .1*7,16 ,16 |6 16 16 16 16 16
Zaradi preselitve x
*     / popolna
reuzproda-j a-
>- skladišča blaga, v kolikor g«a je še v zalogi
^BSr v gospodskih, deških in otroških konfekcijah TSSa
dalje
i^ST plaščih za gospe in dekleta, jopah in capes "T5l-J|
kakor tudi
zaloge kožušnegfa blaga
kakor
# . muf i, boa, čepice za drsalce in ovratniki
P" (»rt-«
*J%^$ričar~ju <§ Mejaku
%>%K Ugljana, Slonove ulice St. 11.
J. .. A       1 ■ ^ L 1  ■■■ - —
C3
- ^
©■©i©l©l©i©l©l©l©l©.©l,©l©i,©l©
^^^ev.^^^^^s**^**^^^^^^*^^^^*^^^^'^^^^"^^^^'^^.^^^^^^^^. ^^^^ ^^^^ ^^^^
©1©I©I©I®
Izdajatelj in odgovorni ureduik: Jut i p No II i.
Lastnina Id tisk „Narodne Tiskarne".