Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine, ŠTEVILKA 40. JOLIET. ILLINOIS. 13. APRILA 191? LETNIK XXT1 Veliko vojno posvetovanje v Washingtonu nameravano. Zavezno glavno mesto se pripravlja na sprejem zastopnikov ententinih vlad. Med drugimi prideta britanski državni tajnik Balfour in francoski pravosodni minister Viviani. V kakih desetih dneh. Svarilo pred submarinkami v'Pacifiku. Vojna z Avstrijo neizogibna. Washington, D. C., 9. apr. — Avstro-Ogrska se je odkritosrčno pridružila Nemčiji, je prekinila diplomatične od-nošaje z Združenimi Državami in stvo-rila položaj, ki mora, kakor tukaj sploh pričakujejo, vesti do vojne med deželama. Baron Zwiedinek, opravilnik tukajšnjega avstro-ogrskega poslaništva, je zahteval danes v državnem uradu popotne liste za .sebe, svoj štab in za av-stro-ogrski konzularni zbor v Združenih Državah. Obenem je brzojavil g. Stovall, ameriški poslanec v Švici, iz Berna, da je dunajska vlada naznanila prelom odnošajev že včeraj. Samo iz previdnosti Zakladniški urad je takoj odredil za-pleno vseh avstro-ogrskih ladij, ki so izza pričetka vojne zasidrane v ameriških lukah. Ameriške straže so bile Postavljene na krovih in posadke odvedene v priselitvene postaje. Odredbo opisujejo kot zgolj varnostno navedbo, ne da bi si prikrivali možnost, da jo utegne dunajska vlada smatrati ji^a vojno dejanje. Po diplomatičnem prelomu z Nemčijo n. pr. so bile nemške ladje šele zaplenjene, ko je bilo proglašeno vojno stanje. Bolgarija in Turčija. Ali bosta Bolgarija in Turčija sledili zgled Avstro-Ogrske, ni znanq. V vladnih krogih pa mislijo, da se to vendar zgodi prej ali slej. P. Panare-tov, bolgarski poslanec, se je tekom dneva zglasii v državnem uradu, da vpraša, ali so kaj slišali iz Sofije, a je dobil odgovor, da niso dospele nobene vesti. Tu mislijo, da sta se Bolgarija in Turčija naveličali vojne. Španija prevzame skrb za ameriške koristi v Avstro-Ogrski, in Švedija bo oskrbovala avstro-ogrske koristi v Združenih Državah. Varno spremstvo. Britanska in francoska vlada bosta nemudoma naprošeni za varno spremstvo za avstro-ogrske diplomate. Tem se pridruži tudi grof Tarnowski, novo-imenovani poslanik v Washingtonu, čegaif poverilnice ni hotel predsednik WiIso:a sprejeti, med tem ko so se vršila tista pogajanja, iz katerih se je imelo dognati, v koliki meri podpira dunajska vlada submarinsko politiko svoje zaveznice. Ali bo izsiljeno vojno stanje? Akoravno smatrajo sedaj vojno z Avstro-Ogrsko za neizogibno, je predsednik baje ne namerava izsiliti. Doslej ni .storil nobenih korakov, da bi obvesti! kongres o prekinjenju diplo-matičnih odnošajev z Dunajem. Mogoče je pač, da se to zgodi po jutrišnji kabinetni seji. Vendar mislijo, da g. Wilson ne bode pozval kongresa, naj proglasi vojno stanje, če Avstro-Ogr-ska ne izvrši "dokazanega čina" (overt act) proti Združenim Državam. Vojna politika zavezne vlade. Washington, D. C., 10. apr. — Vojna politika Združenih Držav bo vsaj v pr-yih dvanajstih mesecih obstajala predvsem v tem, opremljati ententine zaveznike z vsemi potrebščinami za kar najodločnejše vojskovanje, z denarjem, živežem, strelivom in oborožnimi predmeti. To je izjavil danes visok uradnik. Seveda je verjetno, da se pošlje tudi kaka ameriška armada v Evropo ob svojem času. Zavezna mornarica pa bo menda takoj posegla vmes in ostala zavezniška vojna brodovja razbremenila v toliko, da prevzame patroliranje in stražno službo na tej strani Atlantskega oceana. Opozicija proti naboru. Washington, D. C., 10. apr. — V obeh zbornicah kongresa je danes na- Šest generalov, ki bodo poveljevali preurejeni armadi Združenih Držav. : - 1 ^^centralizacija ali razosfediinba 1ii^').5tva' v zve7' z nedavnimi važni-jjj v<^aškimi izpremembami v armadi 1 <|l|i'7en''' 'ma zndobiti veljavo j. v,n 1. majnika. Poveljujoči častniki d (|'h vojaških dcpartmcntov po tem v,1,'bodo: 'od n i department, generalmajor 'r»nklin Bell, isedaj poveljnik za-department*. Severovzhodni department (nov"), brigadni general Clarence R. Edwards, sedaj poveljnik čet v pasu Panamskega prekopa. Jugovzhodni department (nov), gencralmajor Leonard Wood, sedaj poveljnik vzhodnega departmenta. Osrednji department, generalmajor Thomas H. Barry, njegov sedanji poveljnik. PhotoB by American Press Association. Južni department, generalmajor John J. Pershing, njegov sedanji poveljnik. Zapadni department, generalmajor Hunter Liggett, sedaj v poveljstvu filipinskega departmenta. 1'uveljstvo filipinskega departmenta, katero odloži generalmajor Liggett, prejkoue prevzame brigadni general Charles J. Bailey. Poveljstvo čet v kanalskem pasu prevzame brigadni general Edward H. Plummer, sedaj ob mehiški meji. št. 1 na sliki je general Liggett; št. 2, general Bell; št. 3, general Barry; Št. 4, general Edwards; št. 5, general Wood; št. 6, general Pershing. stopila opozicija proti vladnemu na črtu, potom prisilnega nabora zbrati armado dveh milijonov mož. V zbornici se je razvijala dokaj vroča raz prava in naborni-načrt je bil v več govorih najostreje obsojan. V senatu je izsilila opozicija celo odložitev dovo litvene predloge za armado. Denarja in živil potrebujejo. Washington, D. C., 10. apr. — Kakor Tje doznala zavezna vlada v zad njem času, so ententini zavezniki, v koKkor prihajajo v poštev njih takojšnje potrebe, s četami, strelivom in drugim vojnim materialom dobro založeni, tako da se Združene Države zazdaj lahko omejujejo na to, podpirati entento z denarjem, mesovino, kruhom in drugimi živili ter oskrbeti prevozne ladje. "Boj do konca". Washington, D. C., 11. apr. — Arthur J. Balfour, britanski državni tajnik za zunanje stvari, prihaja v Združene Države, da se bode pogajal z ameriško vlado v dosego dogovora, da zadnja ne sklene pobenega posebnega miru z Nemčijo. Poleg tega bo angleški minister zunanjih stvari govoril s predsednikom Wilsanom o splošni politiki, ki jo imajo slediti Združene Države in ententini zavezniki. Pričakovati jfe, da pride v spremstvu več uradnikov, ki bodo lahko dali strokovnjaško poučilo o potrebah zaveznikov. Vojni posvet v Washingtonu. Washington, D. C., 11. apr. — Veliko mednarodno vojno posvetovanje se v nekaj tednih prične v Washingtonu. To je namignilo nocoj po državnem uradu objavljeno naznanilo, da utegne britanska komisija pod vodstvom Arthur J. Balfourja dospeti v Združene Države že v desetih dneh, da bode z zastopniki zavezne vlade razpravljala vprašanja, ki se tičejo vodstva vojne. Poleg britanskega državnega tajnika bosta pripadala komisiji admiral de Ch^ir kot zastopnik mornarice in gen-east!^ 'fridges kot zastopnik vojaških oblasfiev. Francozov pričakujejo. Državni urad se je omejil samo na to naznanilo. Iz najboljšega vira pa se je moglo doznati, da pričakujejo tudi francoske komisije ob istem času v Washingtonu. Na čelu te komisije u-tegne priti pravosodni minister Viviani, bivši prvi minister. Ali pošljejo tudi ostale zavezniške vlasti zastopnikov k posvetovanju, ni znano. Z ozi-rom na težave potovanja bodo prejko-ne zastopane po svojih poslanikih in poslancih v Washingtonu. Nemške submarinke v Pacifiku. San Francisco, Cal., 11. apr. — Vse ladje na širokem morju so bile nocoj z brezžičnimi brzojavkami posvarjene pred nemškimi podmorskimi čolni, ki krožijo po Pacifiškem oceanu. Po kapitanu Woods, poveljniku 12. pomorskega okrožja, razposlano svarilo se glasi: "Danes je dospela vest, da nemški podmorski čolni krožijo po Pacifiškem oceanu. Obvestite o tem vse pod Vašim nadzorstvom stoječe ladje in skrbite za najrazsežnejšo objavo tega svarila." , A S Sedembilijonska predloga. Washington, D. C., 11. apr. — Predlogo zvano "bond bill", ki določa $3,-000,000,000 za ententine zaveznike in $2,000,000,000 v porabo za narodnq varnost in obrambo v tej deželi in dodatni $2,000,000,000 v potrebi, je poročal odsek za pota in sredstva zbornici danes. V razpravo pride v petek dopoldne in bo Sprejeta pred odgoditvijo istega dne. 112 žrtev eksplozije. Chester, Pa., 10. apr. — Stoindva-najst oseb, večinoma žene in dekleta, je bilo usmrčenih in 121 ranjenih vsled resne eksplozije, ki se je pripetila danes v šrapnelskem poslopju Eddystone Ammunition - korporacije pri Eddy-stonu, eno miljo od tega mesta. Mnogi izmed ranjencev so bili smrtno poškodovani, in bati se je, da bo končno "število mrtvih doseglo 150, dočiin bodo drugi pohabljeni za življenje. Kako so utekli kateri od 300 ali več zaposlencev v poslopju, v katerem je bilo v zalogi približno 30,000 razletlji-vili izstrelkov in bomb, je skoro ne-doumno, ker ni ostal najmanjši del poslopja nepoškodovan. Ogenj je povečal grozo in trupla so bila povečini tako hudo pooglenela, da je bilo/ istovetenje ali spoznanje istih nemogoče. Kaj je povzročilo grozno nesrečo' Uradne izjave o tem ni. Govorice o Britanska zmaga na francoski fronti. Kanadske čete osvojile Vimysko sleme med mestoma Arras in Lens. Nad 11,000 Nemcev ujetih. Z OSTALIH FRONT MALO NOVIC. Na severnem Francoskem utegne v kratkem priti do odločilne bitke. Laška fronta. Rim, 9. apr. — Naše topništvo, ovirano po slabem vremenu skoraj ob celi liniji, je bilo včeraj delavno v Guidi-carijski in Adiški dolini, kjer so naši topovi obstreljevali in poškodovali sovražne vojaške naprave. Na Krasu so ogledovalne skupine motile sovražnika na obrambnih postojankah. Rim, 10. apr. — Zdajpazdaj je bilo topniško streljanje ob v.sej fronti včeraj. Na Krasu je v nedeljo zvečer-sovražnik poskušal napasti prednja stra-žišča, pred kratkim osvojena po naših četah severno od Hudega loga. Napad je bil ustavljen po naših baterijah, preden se je utegnil razviti. Makedonska fronta. # - Berlin, 9. apr. — Med reko Vardar in Dojranskim jezerom so Britanci po topniškem streljanju podžigali napad 4 povelji in vzklikanjem "Hura!". Naše uničujoče streljanje je bilo namer-jeno izdatno na sovražne zakope, ki so bili polno zasedeni. Živahno topniško bojevanje je bilo južno in zapadno od Dojranskega jezera. Pariz, 9. apr. — Kanonada se je vršila blizu Crvene Stene in jezer, a Streljanje z repetirkami in strojnimi puškami je bilo v italijanskem odseku. Neki nemški zrakoplov je bil zbit južno od Dojranskega jezera; dva častnika in en mehanik so bili ujeti. Pariz, 10. apr. — Topniško bojevanje se je vršilo v odseku Bitolja. Ob reki Černi je po močni pripravi s težkimi topovi neki nemški bataljon napadel ruske čete, a je bil ustavljen pred žičnimi zamoti po streljanju s strojnimi puškami. Rumunska fronta. Petr6grad, 9. apr. — Na rumunski in kavkaški fronti je bilo ogledovanje po .skautih in streljanje s puškami. Petrograd, 10. apr. —■ Bilo je ogledovanje po skautih in streljanje s puškami. Ruska fronta. Petrograd, 9. apr. — Na rusko-gali-ški fronti so bili manjši napadi v Kar- zarotah in aretacijah oseb v tovarni in zunaj iste so bile številne, ali nobena ni bila potrjena. patih, v okraju zapadno od Dzemdro-na, v smeri Marmarosa in Szigeta ter zapadno od mesteca Tomatik. Bili so odbiti. Berlin, 9. apr. — Nobene važne iz-premembe na vzhodni fronti ni bilo naznanjene. Hudi snežni viharji so bili v Karpatih. Petrograd, 10. apr. — Vršile so se patrolne praske in obojestransko streljanje. Francoska fronta. Nagrada za potop prvega U-čolna. Washington, D. C., 9. apr.—Nagrada $5,000 za prvega ameriškega mornarja,! ki potopi prvi sovražni podmorski. Čoln, je predlagana v nasvetu zakona, ki ga je predložil danes reprezentant Gould iz New Yorka. Roosevelt nastopa. Washington, D. C., 10. apr. — Theodore Roosevelt je dospel opolnoči nepričakovano v zavezno glavno mesto in se podal takoj v stanovanje svoje hčere, gospe Longworth. O nai^enu svojega prihoda ni hotel ničesar povedati; vendar mislijo, da gre za uresničenje načrta, organizirati armado dobrovoljnikov in iti ž njo na Francosko. Med svojim tukajšnjim bivanjem je posetil predsednika in vojnega ministra Bakerja. Nemčija se trudi za mir'z Rusijo. Kodanj, 10. apr. (Čez London.) •— Sredi zanimanja za ameriške vojne o-borožbe ter bližnja nemška in zavezniška podjetja na zapadnem bojišču bi bilo modro, ne izgubiti izpred oči dej-.stva, da Nemci, zlasti nemški socialisti, trajno delujejo na mir z Rusijo in niso opustili upanja na uspeh svojih priza-dev, vkljub dosedanjim nepovoljnim poročilom iz Petrofcrada. London, 9. apr. — Velika pomladanska ofenziva britanska na severnem Francoskem se je začela. Prodirajoč ob dvanajst milj široki fronti med mestoma Arras in Lens, vkljub mrzlemu viharju s sodro, so general Haigove čete prizadele Nemcem prvi udar, ki se utegne razviti v največjo bitko v zgodovini. Nocoj Britanci še prodirajo na vsej fronti, naskakujoč in osvajajoč nekatere najmočnejše postojanke, ki so jih napravili Nemci na zapadni bojni liniji. Zadnja poročila kažejo, da so Britanci že prodrli od dveh do treh milj v sovražno ozemlje, povsod porušili nemške utrdbe in do 2. ure popoludne ujeli 5,816 Nemcev, vštevši 119 častnikov. Veliko število ujetnikov pripada bavarskim divizijam, ki so utrpele težkih izgub v današnjem bojevanju. Med vojnim plenom so topovi, številni zakopni možnarji in strojne puške, ki še niso preštete. Usoda nemške linije je bila zapečatena začetkom današnje bitke, ko so Kanadci osvojili slovito Vimysko sleme, proti kateremu je bilo 100,000 francoskih vojakov pognanih v smrt pred enim mesecem in ki je kljubovalo vsem poznejšim naskokom po Britancih, Osvojitev tega slemena je bila znamenje za udar odstrani vseh čet na desni in levi. Ko so se te skoro nepremagljive u-trdbe zrušile pod pritiskom kanadskih vojščakov, se je celo desno krilo nemške linije omajalo. Razne točke so padle v roke Britancem, kakor Neville, Vitasse, farma Iafolie, St. Lau-rent-Blangy in dr. Ravno za Vimyskim slemenom leže glavna premogovišča francoska. Pariz, 9. apr. — Od reke Somme do reke Aisne je naše topništvo odločno bombardiralo nemške postojanke. Sovražnik je odgovarjal in obstreljeval zlasti Reims kjer je bilo več civilistov usmrčenih. Nad 11,000 Nemcev ujetih v 2 dneh. London, 10. apr. — Trdo bojevanje se je vršilo zopet danes popoludne na severnem koncu Vimyskega slemena, v katerem smo pridobili nadaljnjih važ nili postojank ter ujeli mnogo Nemcev in uplenili lepo število strojnih pušek. Zasedli smo med drugim vas Fampoux. Število ujetnikov izza pričetka našega napada včeraj zjutraj presega sedaj 11,000, vštevši 255 častnikov. Uplenili smo nad 100 topov, med njimi število težkih topov, do osem palcev debelih, 60 zakopnih možnarjev in 163 strojnih pušek. Pariz, 10. apr. — Severno od reke Oise je bilo topništvo na obeh straneh delavno. Južno od reke so naše baterije pogubonosno obstreljevale nemške oddelke vzh6dno od Coucyja. Na levem bregu reke Meuse, v smeri Bethincourta, smo zajeli pod naše topniško streljanje vlak, ki je bil popolnoma razdejan. Berlin, 10. apr. — Bitka blizu Ar-rasa se nadaljuje. V trdovratnem odporu proti močnejšemu sovražniku sta dve naših divizij utrpeli znatnih izgub. Britancem se je posrečilo prodreti v naše postojanke ob cestah okrog Ar-rasa, a dalje niso prišli. POŠILJATELJEM DENARJA! Vsled vojnega stanja med Združenimi Državami in Nemčijo je ves poštni in bančni promet z Nemčijo in Avstrijo za nedoločen čas ustavljen. Odseh-dob do preklica ne moremo torej nič več pošiljati denarja v Avstrijo ali Nemčijo, ali na kak drugi način izpo-slovati izplačil v omenjenih državah. Priporočamo se za poznejši čas, ko se razmere zopet izboljšajo, ter beležimo s spoštovanjem AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet, 111. Joliet, 111., 11. apr. — Velikonočni prazniki so za nami. Vkljub dokaj mrzlemu vremenu smo jih tudi letos v naši fari sv. Jožefa obhajali veselo in nadvse slovesno. Kakor vsako leto, je bil Božji grob v naši cerkvi najlepši v mestu po sodbi številnih drugorod-nih gospa in gospic, ki so ga prišle gledat. Pri Vstajenju v .soboto zvečer je bila prostrana cerkev prenapolnjena vernega občinstva. Krasno je bilo velikonočno petje; pela so naša vrla dekleta, rojena in odgojena tukaj, in to petje je bilo res prav lepo, kakor so se izrazili vešči kritiki. Pod vodstvom naših čč. šolskih sester so se dekleta cerkvenega pevskega zbora tako izborno izšolale, da jih je veselje poslušati. Čast vsem! —Umrl za opeklinami. Rojak Frank Merlak, 519 Summit street, je umrl v bolnišnici sv. Jožefa včeraj (torek) zarana ob 2. uri za poškodbami, ki jih je zadobil v podkvami Phoenix Horseshoe Co. malo pred S. uro popoldne 2. aprila. Frank Merlak in Joseph Av-sec, 1707 Dearborn street, sta izpirala parne kotle, ko se je ena zaklopnic, zvezana s parno cevjo, odprla in je vroča kovina brizgnila na moža, tako da sta bila oba hudo opečena, zlasti pa Merlak, ki je zadobil strašne opekline po obrazu, rokah in nogah. Pokojni Frank Merlak je bil samski, star 35 let, doma iz Ligojne pri Vrhniki na Notranjskem; v Ameriki je bival nad 10 let. Bil je član društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Njegov starejši brat, g. John Merlak iz Waukegana, 111., je prišel semkaj, da oskrbi dostojen pogreb, ki se bo vršil v petek dopoldne, s črno sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku večen mir in pokoj! — Iz bolnišnice sv. Jožefa. Mrs. Mary Zabukovec, 901 N. Bluff st., ki je bila dne 24. marca pripeljana v bolnišnico, je srečno prestala vročinsko bolezen in se nahaja na poti okrevanja. Tako tudi njena 8 let stara hčerka Mary, ki je s svojo materjo vred morala v bolnišnico. - Operiran je bil v soboto g. John Legan, 603 Jackson St., zastopnik društva sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J. — Rojak Joseph Avsec, 1707 Dearborn street, ki je bil predzadnji ponedeljek v podkvami hudo opečen, se nahaja na poti okrevanja, vendar ostane še nekaj časa v bolnišnici. Opečen je bil predvsem na nogah, a ne tako hudo, kakor Frank Merlak, ki je opeklinam včeraj zarana podlegel. Joe Avsec je prišel pred kratkim iz Colorada in se je pri svojem prvem šihtu v podkvami ponesrečil. »— Gdčna. Agnes Klepec se je podala danes v Youngstown, O., na obisk obolele sestrične. — Zabodena v prepiru zaradi vojne. V hiši 510 Elwood street stanujejo Italijani in neki "Avstrijani". V nedeljo popoldne je prišlo med njimi do vročega prepira zaradi vojne. Nazad nje sta bila brata Joseph in Vasil Ty-noc zabodena, da so ju morali prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa, kjer se baje nahajata že na poti okrevanja. Šest italijanskih udeležencev prepira in "bitke" je v ponedeljek stalo pred policijskim sodnikom Geodspeedom, ki jih je primerno kaznoval in strogo posvaril, naj se vedejo vprihodnje mirno in spodobno. — Čuvajte se, rojaki, *seh razgovorov o vojni zlasti v vseh salunih in drugih javnih prostorih, kjer vas u-tegne kak ogleduh ali vohun ujeti na limanice in spraviti pod ključ. Bodite vedno in povsod mirni in premišljeni. Zlasti vsi tisti, ki še niste ameriški državljani, ki ste samo ljubi gostje v tej deželi, uvažujte svarilo zaveznega generalnega pravdnika Gregoryja, ki se glasi: Bodite pokorni zakonu in držite jezik za zobmi! Vsi rojaki pa, ki ste ameriški državljani, stojte za predsednikom Wilsonom in njegovo vlado. Ameriški zastavi ste prisegli zvestobo, zato ji bodite zvesti in vdani zlasti v sedanjem resnem času! Z besedo in dejanjem kažite, da ste vredni predpravic, ki vam jih nudi najslavnejša ljudovlada na svetu. Pa tudi svojih dolžnosti napram svoji novi domovini se zavedajte! In s tem izkažete čast tudi .svoji materi Sloveniji, ki jo bo Stric Sam sodil po njenih vrlih sinovih. Vsakdo bodi na svojem mestu mož, cel mož in značajen! Potem bode po vsej Ameriki tudi slovensko ime zaslovelo! — Razvijte zvezdnato zastavo, znak svobode in pravičnosti! Župan Barber je izdal proglas, v katerem prosi vse trgovske tvrdke, hišne posestnike in zasebnike, naj razvijejo ameriško zastavo kot znak patriotizma in lojalnosti v tem resnem času. — Poštni promet z Avstrijo ustavljen. Ves poštni promet med Združenimi Državami in Nemčijo je ustavljen vsled vojnega stanja med tema deželama. Tudi poštne denarne nakaznice se več ne sprejemajo. Tozadevno uradno naznanilo je prejel jo-lietski poštar Quinn iz poštnega de-partmenta v ponedeljek. Naznanilo se glasi: "Za dobo sovražnosti med Z. D. in Nemčijo se ne smejo sprejemati za odposlatev nobena pisma, nobeni zavitki ali druge poštne stvari iz Združenih Držav in njih ozemlja za Nemčijo ali nemške luke, poštne urade itd. Ta odredba se tiče tudi vse pošte, namenjene za Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo. — Družabni sestanek s plesom, ki ga je priredilo Mladeniško zabavno društvo "Slovenec" v Jednotini dvorani na velikonočni ponedeljek zvečer, se je obnesel izvrstno. Bila je zbrana lepa družba naših cvetočih deklet in fantov od fare in vse je bilo veselo do pozne ure. — Vaš vrt za zelenjavo bo letos velike vrednosti. Vsled vojne se utegne vsa zelenjad še bolj podražiti, in zato naj vsaka umna gospodinja gleda na to, da si v svojem vrtu ali na kaki svoji ali v zakup vzeti loti pridela dovolj peteršilja, fižola, graha, zelja, korenja, pese in zlasti tudi krompirja. Porabite v to svrho vsak prazen kos svoje zemlje, in ne bo vam žal. Sedaj je čas za koristno obdelavo vrta. Ni-karte odlašati! — Volitev v Rockdalu. Prihodnji torek, dne 17. aprila, bode v bližnjem Rockdalu volitev krajnega odbora. Ti-keti so trije: Citizens — Republican— Workingmen's. Na vseh tiketih so med kandidati tudi Slovenci. Od slovenskih volivcev je odvisno, k.do bo izvoljen. — G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se poda prihodnji ponedeljek po svojih opravkih v Ohio, Pennsylvanijo in New York City. — Opozarjamo naše cenj. čitatelje še enkrat na to, da je Zveza Katoliških Slovencev sklenila, da bo v nadomestilo Mohorjevih knjig, katerih tudi letos najbrže ne bomo prejeli, izdala nekaj podobnega za 1. 1918. In sicer: 1) Koledar Ave Maria. 2) Iz življenja. Povesti. 3) Iz srca do srca. Brošurica o naših amerikanskih razmerah. 4) Angleško-slovenski katekizem. Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za $1 (en dolar) udnine, ako se priglasijo vsaj do 30. Aprila. Udnino sprejema tudi upravništvo Amer. Slovenca. če bode res na vsakih 10 kubičnih metrov vodna pipa, bodejo na "parku" veliki stroški, ker oni vedno žejni su-hači bodejo mislili, da je to pivo, kakor je bilo ob 50-letnici C. & H. dr. 1. 1916 na istem mestu. Tudi zlate kolajne ne bode nobeden izgubil s posredovanjem čaše. Vaš novičar. P. S. Ker sem se spomnil, da je danes volilni dan, Vam naznanim, da smo tako zaposlejii, da ni družba prenehala z delom kot druga leta; samo eno uro časa se je dalo volilcem, dočim druga leta pol dneva. Vzrok sta dve reči: cena bakra in nominirani kandidatje, kateri niso kaj pri srcu v gotovih krogih. V. n. Brockway (St. Stephen), Minn., 7. apr. — Cenjeno uredništvo A. S., prosim malo prostora za ta mali dopis. Tako lepe pobožnosti še ni bilo v Brockwayu, kakor te dni velikega tedna, ko je sam preč. g. škof, Rt. Rev. James Trobec, vodil cerkvene obrede in sta mu stregla domači g. župnik, Rev. John Trobec, in č. g. Father Joseph Trobec, oba nečaka škofova; pri večernicah je pa pomagal študent g. Michael Oman. Bog nam ohrani ča-stitega zlatomašnika škofa! Cvetni teden smo imeli 40-urno po-božnost, ker imamo posebno skrbnega gospoda župnika, kateri„svoje ovčice z vso vnemo vodi, pa tudi večina ga u-boga, le par jih je zašlo v "čmovle", pa že so začeli malo kukati ven. Pribežala se je zaželena spomlad in strašna zima se poslavlja od nas; ptički se zopet veselo oglašajo. Simon Oman, član društva Imena Jezusovega in dr, sv. Štefana, je bolan. Njegova soproga je prišla iz Clevelan-da, O., da mu streže; tam je bila pri svojem sinu, č. gospodu J. J. Omanu. K oklepu pozdravim vse čitatelje te ga lista in jim voščim veselje tudi po velikonočnih praznikih. J. Poglajen. Calumet, Mich., 2. apr. — Nikar ne mislite, g. urednik, da me več ni med živimi, ker se tako dolgo nisem zglasil. Saj veste, da nisem kot kak dnevnikov dopisnik, da bi poročal, da se nihče ae oglasi iz naše naselbine, ker to čitatelji opazijo kaj hitro. Važnih novic pa ni. Poulična železnica ovirana od zame tov, konji prepali v sneg, vodne cevi so zamrznile, štorklja se je zglasila itd. — takih in enakih novic so čitatelji že vajeni. Toda danes lahko poročam da sneg odhaja in je vreme mehko. Delavske razmere so povoljne, dela se s polno paro, tako da po nekaterih rudnikih mož lahko dela dva šihta \ 15. urah (seveda, kateri hoče, ker avto riteta iz Calumeta je odšla za nekoliko časa na počitnice), tako da se prigodi da napravi delavec v 14. dneh 20 "ših-tov". To je zahtevanje »urnega delavnika. Mezda je tudi dobra. Toda kakor hrana, katera je $25 mesečno, podražile so se tudi druge reči: pivo 10 odstotkov, čevlji 50 odst., obleka 60 odst. i. t. d., tako da je človek, ki se hoče po katoliško držati, vedno pri ničli. Calumet & Hecla-družba misli letos napraviti "park". Zemlja je res v lepi legi, tičoča se mesta Calumet, Toda Ely, Minn., 9. apr. — Cenjeno uredništvo! Velikonočni prazniki so za nami. Kako res najslovesneje smo jih tu obhajali, ne bom toliko opisaval. Le toliko rečem, da sem bil ginjen do solz, ko sem bil na veliko nedeljo zjutraj pri sveti maši. Naš velečastiti zlatomašnik Msgr. Buh, čez osemdeset let star, je še s krepkim glasom zapel veselo Alelujo, in nato se je veličastno vršilo vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa med prelepimi velikonočnimi pesmicami. Da, res ponosni smo, ker imamo v svojej sredi našega misijonarja—starčka, ki se toliko trudi za čast in lepoto naše cerkve. Kar se tiče delavskega življa tu, je še nekako "all right", samo neznosna draginja je sedaj. Spomlad zelena se je tudi približala in vstala k novemu življenju. In z isto se tudi mi prebujamo iz dolgega zimskega spanja v vseh ozirih. Kot se sliši, nam priredi naša čitalnica igro z veselico, in to v korist Slovenskega doma. Vse hvale vredno. Torej slovenska javnost, le pogumno naprej do cilja! S pozdravom Leopold Stupica. La Salle, 111, 10. apr. 1917. — Sv. misijon se bo obhajal v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Roka od 22. do 29. aprila 1917. Upamo, da se ga bodo udeležili vsi Slovenci iz La Salle in okolice in tudi iz bolj oddaljenih slovenskih naselbin v škofiji Peoria, saj je cerkev sv. Roka v La Salle, 111. "je-dina slovenska" župnija v škofiji. Razposlala so se zato po raznih naselbinah "vabila ta sv. misijon" s sledečo vsebino: Resno Vas vabim k udeležbi sv. mi-sijona, katerega bode vodil Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. v cerkvi sv. Roka v La Salle, 111., ki se bode začel v nedeljo 22. aprila 1917 ob pol uri dopoldne in se bode končal v nedeljo 29. aprila 1917 ob 7. uri zvečer.—Rev. Frančišek Šaloven, župnik. Zakaj se moram udeležiti tega sv. misijona? 1. Zato, ker hočem rešiti svojo dušo. "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo lastno dušo pa pogubi." (Sv. Mark. VIII. 36.) 2. Zato, ker želim dobiti odpuščenje svojih grehov. "Ako bi bili Vaši greh; rdeči kakor škrlat, postali bodo beli kot sneg." (Izajija, 1.. 18.) 3. Zato, ker hočem poboljšati svoje življenje. "Pozabiti hočem stvari, ki so za menoj in obrniti se hočem k temu, kar je pred menoj." (Filip. Il'I. 13.) 4. Zato, ker hočem poslušati božjo besedo. "Pojdite in oznanujte moj evangelij. Kdor vas posluša, mene posluša!" (Luk. X. 16.) 5. Ker želim dobiti blagoslov za se- in za svojo družino. "Naj blagoslovi Gospod vas in vaše družine." (Ps CXIII. 14.) 6. Zato, ker potrebujem mnogo milosti od Boga. "Vsak dober dar in vsako popolno darilo pride od zgoraj in prihaja o J Očeta svetlobe. (Sv. Jak. 1. 17.) 7. Zato, ker želim sprejeti tolažbo sv. Duha. "Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi in jaz vas bodeni pokrepčal.. . in na šli bodete mir svoji duši. (Mat. XI. 28.) 8. Zato, ker me Bog kliče! "Odločeno je ljudem enkrat umreti in po smrti sodba." (Hebr. IX. 27.) —'Pri peljite seboj tudi odpadnike! Naj pri dejo in naj sami čujejo, kaj se ozna njuje med sv. misijonom. Kolikrat je že prišel kdo k misijonu samo iz radovednosti, toda milost božja ga je našla in spreobrnil se je. Milost božja je nad vsa njegova dela. Vspored sv. misijona. 1. V nedeljo 22. aprila ob 11. sv. maša in začetek sv. misijona. — Ob 3. popoldne sta novski poduk za žene in matere. Oh pol 8. zvečer: 1. Rožni venec, 2. kratek nauk, 3. blagoslov z Najsvetejšim, 4. stanovski poduk za može.—2. Med tednom vsaki dan ob 5. uri sv. maša in kratek nauk za vse, ki morajo na delo. Ob 8. druga sv. maša in kratka pridiga Ob 3. pop. križev pot in kratka pridiga. Ob pol 8. zvečer rožni venec, pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. — 3. Spo-vedanje se začne v sredo po drugi sv. maši in sicer se bode potem dalje spo-vedovalo: vsako jutro od 7. ure dalje dokler bode kdo; vsako popoldne od 3. dalje; vsaki večer po pobožnosti dokler bode kdo. — 4. Spovedi so: v sredo in četrtek zjutraj za žene; v četrtek popoldne in petek zjutraj samo za fante; v petek popoldne in soboto zju traj za može in za one žene, ki bi ne mogle priti v sredo. — Na sobot« zve čer naj se nihče ne zanaša, ker bode le malo časa. Le kdor bi nikakor ne mogel priti med tednom, naj pride v so« boto.—5. Skupna sv. obhajila so: Za žene v četrtek zjutraj: za fante v pe- tek zjutraj; za može v soboto zjutraj. — V nedeljo 29. aprila prva sv. maša ob 7. uri, in skupno sv. obhajilo cele župnije, ob 8. uri otroška sv. maša in ob pol 11. tretja sv. maša in zadnja misijonska pridiga, ob 3. stanovski poduk za mladino, ob 7. uri zvečer sklep sv. misijona. — Vse druge podrobnosti in spremembe se bodo sproti oznanjevale vsaki dan. — Med sv. misijonom bode spovedovalo več tujih spovednikov. Nihče naj ne odlaša spovedi na soboto večer. "Marta, Marta! Skrbna si, in si veliko prizadevaš. Toda le jedno je potrebno!" (Luk. X. 41.) Marija k tebi uboge reve, Mi zapuščeni vpijemo, objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo. O srečni in zlati čas sv. misijona, o da smo včakali tudi ga mi. Milosti svoje iz večnega trona, Svojim otrokom zdaj oče deli. Duša krščanska vsaj zdaj se potrudi, Zvoljenega časa nikar ne zamudi. Dober svet za čas sv. misijona. Med sv. misijonom se vzdrži vsake prazne zabave, vsakega nepotrebnega govorjenja ali posvetnega čitanja. Popolnoma posveti ta sveti čas veliki zadevi svojega večnega zveličanja. Sam Bog ve, kako blizu si že svoji večnosti. — Prav resno prosimo vse, ki se bodo u-deležili sv. misijona, da goreče molijo zar spreobrnenje grešnikov. Vsakdo, ki je preje koga zapeljal proč od Boga, naj to sedaj popravi s tem, da bode druge pripeljal k Bogu. Sv. Jakob pravi, da kdor je spreobrnil jednega grešnika k pokori, je s tem. rešil tudi svojo dušo večne smrti in pokril množico svojih grehov. (Sv. Jak. V. 30.) — Grešili smo, o Jezus! Boli nas to! — Odpusti nam, o Jezus, odpusti in usmili se nas. — Misijonski spominki so na prodaj celi čas sv. misijona v šolski dvorani. Ti spominki se bodo blagoslavljali po vsaki pobožnosti celi teden. Da bi se pač vsi Slovenci in Hrvatje odzvali temu vabilu! -k. Balkanski narodi in njih imena. Srbi, Bolgari, Črnogorci, Grki, Turki in Albanci, okrog teh se še vedno suče svetovna politika. Zato bode zanimalo, odkod prihajajo imena balkanskih narodov. Hrvatski Ilustrova-ni List trdi: Ime B o 1 g a r je že davno znano v zgodovini. Bolgari imajo svoje ime od Volge, ob kateri so prebivali do V. stoletja. Staro njihovo mesto Bolgar je bilo v južni Rusiji ob Volgi, ki se je imenovala prvotno Bol-ga, a je svet zamenjal ruski V (B) z latinskim V. — Beseda "S r b" pome-nja "narod". — Črnogorci, ki so po narodnosti tudi Srbi, imajo svoje ime od črnih gora, laško Montenegro. Gore pa niso črne, nego temno sive.— R u m u n i izvajajo svoje ime od Rimljanov, njih jezik je latinskega izvora in se z italijanskim, francoskim, španskim in portugijskim vred šteje med romanske jezike.—G r k i se sami imenujejo Helene. Njihov kralj ima pravi naslov: kralj Helenov. Ime Grk so vpeljali že Rimljani. — Turki so doma iz Turkestana v srednji Aziji, zato Turki. — Albanija je popačena grška beseda arbanitika, t. j. gorska zemlja; odtod tudi Arbanavt. Albanci se sami imenujejo Škipetari {Gorjani) od albanskega izraza Škiip, t. j. pečina, skala. Slovani naraščajo. Kdor čita nemške liste, mora misliti, da poje Slovanom že mrtvaški zvonec. A velik strah rodi vselej ogromno laž. Francija je posodila Rusiji milijarde denarja. Da se prepriča, kako se francoski denar v Rusiji uporablja, je poslala francoska vlada znamenitega znanstvenika in glavnega urednika lista "Economiste europeen" Edmonda Theryja, da preštudira ruske gospodarske, kulturne in življenske razmere. Thery je svoje študije objavil v knjigi in poroča: V Rusiji se je pridobivanje žita v času od 1898—1912 dvignilo za 34 odst., ovsa za 21 odst., ječmena za 62 odst., koruze za 45 odst. Povprečno je v tej dobi letna produkcija ruske zemlje na teh pridelkih znašala 622 milijonov meterskih centov in se pomnožila za 23 odst. Pridelek krompirja se je pomnožil za tretjino in znaša blizu 330 milijonov meterskih stotov; pridelek sladkorne pese se je pomnožil za 42 odst. in podobno je z ostalimi kmečkimi pridelki. Izvoz ruskih kmečkih' pridelkov se je pomnožil v tej dobi za 94 odst. in je zanje skupila Rusija dosti nad eno milijardo več kakor 14 let prej. Tekom zadnjih 12 se je produkcija premoga, železa, jekla in svinca podvojila. V vseh industrijah je velikanski napredek. Za šolstvo je porabila Rusija v dobi od 1898—1902 na leto 85 milijonov; 1. 1912 pa je izdala za šolstvo 312 milijonov. Ogromno ruske zemlje je še neobdelane in mnogo rudnikov nedotaknjenih. Od 1. 1900— 12 se je pomnožilo prebivalstvo Francije za 2 odst., Italija za 9 odst., Angleške za 10 odst., Avstro-Ogrske za 15 odst., Nemčije za 16 odst., prebivalstvo Rusije pa za celih 26 odst. Danes šteje Rusija 175' milijonov oseb. Če se bo množila ko doslej, bo štela 1. 1924 že 216, 1. 1936 že 272 in 1. 1948 že 344 milijonov ljudi, t. j. nekaj milijonov več, ko vsa ostala Evropa skupaj. Slovani vstajamo, zato je drugih strah. Največji kozel. Letoviščar: "Koliko kozlov ste letos že ustrelili, gospod logar?" Logar: "Petnajst in — in oženil sem se tudi." EHHHHHG^ a m Waukegan, 111., 9. apr. — Vabilo in naznanilo na prvo spomladansko igro in veselico, katero priredi 15. aprila, t. j. prihodnjo nedeljo v Math. Slana-tovi dvorani društvo sv. Družine št. 6 D. S. D., Waukegan, 111. Tem potom vljudno vabi društveni odbor vse Slovence in Slovenke iz Waukegana in N. Chicage, da se naše prve spomladanske igre in veselice udeležijo v obilnem številu, ker igra bo velepomembna za vsacega. Zagotovimo, da bomo v enakih prilikah tudi mi vedno na razpolago. Za obilen obislč se vsem uže naprej zahvaljujemo. Pričetek ob 7:30. Vstopnina 25c, za otroke 10c. Naznanjam pa še rojakom, da je naše društvo sklenilo na zadnji seji, da želi sprejemati k društvu člane vstopnine prosto tri mesece od prvega maja do zadnjega julija. Torej rojaki Slovenci in Slovenke, sedaj se vam nudi lepa prilika, da pristopite k društvu. V slučaju bolezni /ara je najboljša pomoč in podpora, katero društva delijo. Naše društvo plačuje 6 dol. na teden in tudi je najceneje v tej naselbini. Torej vsem slovenskim naselbinam kličem: Na svidenje v nedeljo večer v Mat. Slanatovi dvorani! John Jamnik, tajnik S a s a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a Hrbtobol nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost. ALI STE SLABI? Ako se čutite slabe, ako suhi te na teži, ako nimate dobrega teka in ak* je vaS prebavni 6istem iz reda, »edaj rabite Severa's Balsam of Life (Severov Življenski Balzam). On odpravi zaprtje in utrdi ves sistem. Cena 75 centov. V lekarnah. SV !i C < S everas Kidney and Liver Remedy (SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA). * Vživajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne scaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 50c in $1.00. Hrbtobol je izginil, Mr. K. Milauskas, 11 Highland Ave., Newton Upper Falls, Mass., nam piSe: "Trpel sem na brbtobolju in vsled bolečin na strani, in ko sem iital V Va-Scm almanahu, sem zajel rabiti Sevo-rovo Zdravilo za obUtl in jetra, in kmalo sem popolnoma okreval." SEVER0VA ZDRAVILA so naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite ponaredbe. Ako ne morete dobiti, kar zahtovate, naročite naravnost od S i3 W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA EHHfflHfflMraDSE™^ Willard, Wis., 9. apr. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca: — Prosim prostora za nekaj vrstic v nam priljubljenem listu. Dne 3. aprila so se vršile tukaj občinske volitve, katerih izid sicer ni prav povoljen, kakor bi moral biti, za nas Slovence, kajti naš rojak Mr. Jos. Pekol, ki je bil kandidat za župana, je žal propadel za nekaj glasov. Izvoljeni so bili sledeči Slovenci v občinske odbore: prvim podžupanom. Frank Boh; drugim podžupanom, John Ba-yuk; tajnikom, Jos I.unka; asesorjem, John Petkovšek. Našim slovenskim občinskim odbornikom želimo mnogo lepega vspeha. Velikonočne praznike smo tukaj obhajali najslovesneje, kar pomni zgodovina naše slovenske farmarske naselbine. Velikonočno nedeljo zjutraj smo imeli Vstajenje s slovesno procesijo po cerkvi in potem sv. mašo in blago-nlov z Najsvetejšim. Naši pevci so se ob tej priliki posebno odlikovali s po-pevanjem velikonočnih in drugih pesmi, tako da so nas nehote v duhu postavili v našo milo rojstno domovino in rajsko mladost, kjer smo poslušali milodoneče velikonočnice. Tukajšnje Pevsko društvo Zvon priredi veselico dne 22. aprila. Pričakovati je obilne udeležbe od strani tukajšnjih rojakov, ker to se gre za korist cerkve. Torej se pokažimo ta dan vsi na dan, da tako razveselimo naše pevce, kakor oni nas razveseljujejo v cerkvi. Naj še omenim, da se je pri zadnjih volitvah dne 3. apr. tukaj posušilo več malih mestec, dočim so nekatera postala zopet mokra. Naše bližnje mesto Greenwood je postalo suho, in šestnajst milj od nas oddaljeno mesto Fairchild je po enem letu .suše postalo zopet mokro. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Poročevalec. A. Nemaiiich, St. A. Nemauich, Jr. Chicago Phone '4575 A. Nemanich & Son b-a^jstk: Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohiitva proti ognju, nevihti (tornado) ali drogi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko»-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. A -STRANI OBSEGA- 4 jU Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane driavljaa poleg največjega Siov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazujfr-jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige ▼ platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. SOD Gtl CZ3 CZl C32 (S 133 S3 SI 153 SI SI SI SI C*1 C5J ffl CfiJ 13] 123 G2 EH Gsj t*J CO GLI G3 m ,---, ® S i ZGODBA NA MEHOVEM. j ® ii !--1 a UagBSISSBSlSllllSl]® (Konec.) Opazilo pa se je takoj, kako je go-S spodična zarudela in zopet obledela, .- ko so jo poklicali. "Oče!" rekla je Elizabeta, "vi veste, kako vas ljubim in spoštujem. Poslušajte torej prošnjo svojega otroka. Dajte mi še časa, da si premislim. Vitez Graetz je mož, katerega moram tudi jaz visoko ceniti. 1 On bo uvidel, da sem še jako mlada, da, še premlada, da bi kot ubogljiva in pokorna hči o tej zadevi mnogo go-vorila. Upam od njega, kot modrega ; gospoda, da usliši mojo prošnjo ter mi f dovoli eno leto časa v premislek. To s je vse, za kar vaju oba pokorno pro-sim." Te z največjo nežnostjo izgovorjene . besede niso ostale brez vspeha. Ljube--- zen k oddaljenemu, z osodo se bore-čem Kunibertu, dajala je plahi gospici srčnost, da jih je izgovorila. "Bodi torej tako, velespoštovana gospodična!" reče vitez Jurij ter se prikloni in poljubi Elizabeti roko. Tudi f oba očeta sta odobrila prošnjo, nakar • so sedli k pojedini, katere se je udeležilo mnogo vitezov iz okolice. - , * Sedaj pa poglejmo po našem Kunibertu. On je imel s seboj priporočil-- no pismo takratnega mestnega župana Janeza Koler v Ljubljani na dvorskega ^.svetnika Holzingerja na Dunaju ter ;- dospel ž njim v prestolnico. Le-ta S. svetnik mu je preskrbel tudi prosto j! stanovanje; vpeljal ga je v različne ^ kroge, kjer se je zbirala odlična go-t, spoda, in kmalu se je razširila slava : znamenitega igralca na harfo po vsem jj Dunaju. Po kratkem času pa je govoril o Kunibertu celi svet, kajti grof Sta-hremberg, ki je bil velik prijatelj godbe, se je seznanil v neki plemenitaški družbi z mladim umetnikom, ko je leta prednašal svojo umetnost, ter je postal njegov pokrovitelj. Cesarski dvor, na katerem je zavzemal Stahremberg zelo odlično mesto, je tudi kmalu zvedel, da hvala o Kunibertu ni kaj navadnega. Cesar Friderik IV., jako izobražen vladar, bil je tudi vedno velik prijatelj in pokrovitelj umetnosti in znanosti. Dasiravno se vsled varčnosti in ljubezni do denarja ni dal lahko naprositi, bil je vendar z ozirom na umetnike in Učenjake vsikdar velikodušen in radodaren, katero lastnost je popolnoma Podedoval tudi njegov sin Maksimilijan, pod katerim so še-le umetnosti in znanosti prav bujno zacvetele. — V desetih mesecih, katere je preživel naš Kunibert na Dunaju, se je zdelo, da je živel le za svoje umetnost. Uril se je -dan in noč v petju in brenčanju in prijatelji njegovi, ki so ga v začetku slišali, so se le čudili njegovemu napredku v godbi. Saj je bilo tudi zadnje, kar je še podpiralo njegovo uPanje, edina njegova tolažba v samo-ti| ko so mu uhajale njegove misli k "epozabni Elizabeti, ki pa je bila tako <'aleč, daleč tam gori na Mehovem.— Odlični krogi, v katerih je "harfar Kranjskega", tako so sploh Kuni-V-rta imenovali, kazal svojo izurjenost, "»klonili so mlademu umetniku mno-dohodkov. Ko bi ga zamogel osreči denar, bi se on lahko imenoval Srečnega, kajti tega mu ni manjkalo, i ^ecega jutra, ko je prišel iz cerkvc do-"'Ov, ker hodil je večinoma vsaki dan ^ niaši, najde na mizi pisemce svojega '"'lostljivega pokrovitelja grofa Sta-etnberga, ki ga nemudoma povabi k bi. "Pripravite se," reče Stahremberg, pride Kunibert ves plašen k njemu, Viti jutri zvečer boste brenkali na Svojo harfo pred cesarjem in celim barskim dvorom. Upam, da mi ne '.''Pravite sramote. Privadite, se svo-'''' najboljših komadov, a ob sedmi l|r> zvečer bodite pripravljeni, ko pri-e dvprski voz po vas. sedaj pa ž Bo-mladi prijatelj, ker imam še dru-opravka. Toda jutri vas bom sli-ter gledal vašo slavo." Ginjcn sreče poda se Kunibert do-^ V Doma sedi nekaj časa zamiš-I potem pa skoči pokoncu in vz-'čilo: Končno vendarle upam tlo-'' *voj idejal, svoj namen! O, sveta "^tnost in ti, srčnost ljubezni, ki me še držite pokoncu, ne zapustite tudi sedaj! Jutrajšnji dan ima biti .i iw'ooilcn za mene! Jutri me bode po-r Cr' umetnost ljubeči cesar sam in jj1>eniti ognjeni prestolonaslednik I ' — me zai"°K'a slišati tu- J h Elizabeta — toda ne, ne; je bolje, ' Hcl" _ rjfo?'1 napovedani uri pridrdra dvorska jcC|ja- Kunibert sede vanjo in kmalu > kilo na cesarskem dvoru, na katc-? it' stalo že mnogo drugih kočij. dvorani, odločeni za predstavo, 'Jnie na dvorski načelnik godbe ter ga pelje »a odločeno mesto, k se je začelo tudi polniti dvorana. fo-j1 cčno pride cesar, spremljan od ce-dja predstave da znamenje, ki jo je igrala dvorska godba "tata, katero je pela neka mlada bili ste nekako prepisani radi *°vanja, da se bo predstavljal tuj li. igralec. Po danem znamenju nastopi Kunibert s svojo harfo. V dvorani je zavladala popolna tišina, ko nastopi krasen mladenič in se globoko prikloni najprvo cesarju in cesarskemu dvoru, a potem pa vsem navzočim. In nato se oglase zlate harfine strune, enake najčistejšim glasom zvonov; že prvi udarci so povedali, da igra na harfo pravi umetnik. Navzoči so si kar dihanje pridržavali, da bi ja ne motili. Sedaj začne igrati svojo solo-skladbo: "Čast Bogu!" s tako veliko vnetostjo, preciznostjo in z mojstersko dovršenostjo, da si mahoma pridobi priznanje vseh. V dvorani je bilo vse napeto od strmenja; kaj ta-cega se niso spominjali še. Pesem, komaj končano, zahtevali so že v drugič in tretjič, katera se je ponavljala vsakokrat z enakim vspehom. Dame so si brisale solze, ki jim jih je izvabilo čarobno brenkanje. Za dvema drugima godbenima točkama dvorskih godcev, katerih pa nihče ni porajtal, je zopet nastopil Kunibert. Sedaj pa je začel peti, brenka-joč na harfo, pesem: "Ljubezen nad vse", in sicer s tako milodonečim glasom, izrazujočim najskrivnejša srčna čutila, da poslušalci niso vedeli, ali naj občudujejo brenkanje ali petje. Cesar je sedel vidno zamaknen na svojem naslonjaču; v o-čeh cesarice pa so se lesketale solze. Mladi umetnik je istinito dokazal, kaj kaj premore čista ljubezen, zakaj sko-ro nobeno oko ni ostalo suho, — Samo udje dvorske godbe nišo bili kaj zadovoljni, ker so se čutili zapostavljene. Ljubosumnost in nevoščljivost ste pa že takrat med godci in pevci via dale, kakor vladate dandanes. — Ko je Kunibert na željo cesarice pesem še enkrat ponovil z isto splošno pohvalnostjo, pomigne mu cesar, in eden dvornikov pospremi mladega u-metnika pred vladarja. Cesar vzame enemu komorniku iz rok težko zlato verigo s privezano svetinjo za zasluge in jo dene virtuozu okolu vratu z besedami: "Tako priznanje v resnici zaslužite s svojo umetnostjo!" Nato vsi čestitajo odlikovancu, ki je bil tako srečen, da se je komaj držal po koncu. Vse dvorske gospe ga obkrožijo in obsipavajo s prelaskavo pohvalo. Ta pohvala ga je zopet osrčila, da se je začel v odlični družbi kretati tako, kakor bi je bil že davno privajen. Po tem dvorskem koncertu je postal Kunibert Avmer na Dunaju splošno znana oseba, o kateri je govoril vsak izobražen človek. Presrečni harfar bi bil sedaj kaj rad zapustil cesarsko mesto in se podal v drago svojo domovino, toda manjkalo mu je še cesarjevega priporočilnega pisma, s katerim je pričakoval umetnik še največ vspeha pri svojem cilju.—Ko mu druzega dne grof Stahremberg izroči v cesarjevem imenu 50 zlatov, osrči se umetnik toliko, da odkrije svojemu dobrotniku svojo srčno željo, češ, da samo cesarjevo priporočilno pismo je, kar si želi še dobiti. "Kaj vam koristi samo priporočilno pismo, ko bi ga pisala tudi cesarjeva roka sama, če pa s tem ni združeno kakšno odlično mesto? Da se oboje doseže, bo najbolj prav, in to doseči, ne bode nič težavnega, pač je pa potreba nekoliko potrpljenja. In poleg tega je prav sedaj tudi čas koncertov," nadaljuje grof, "gotovo vas bodo povabili k sodelovanju. Vse drugo pa se bo po tem vašem odlikovanju lahko dobilo. Za sedaj pa pišite domov ter naznanite svojo srečo in odlikovanje in tudi to, da pridete, kakor hitro bo-dete dosegli svoj namen. To je moj nasvet." Kunibert se zahvali svojemu dobrotniku ter se tudi ravna po njegovem nasvetu. Napiše pismo svojemu očetu ter mu ob eqem odkrije tudi svojo skrivno ljubezen do Elizabete, opiše srečo, ki ga je doletela na dvoru, kakor tudi predrzno upanje, katero goji v svojem srcu. Drugo pismo napiše pa preljubi svoji Elizabeti ter ga priloži k očetovemu s prošnjo, naj ga on, kakor hitro mogoče, skrivoma izroči grajski hčerki, češ, da je od njega odvisna v^a njegova sreča. Piše pa še tretje pismo, in sicer svojemu dragemu prijatelju Otonu, katerega prelepo prosi, da bi mu izpolnil iz prijaznosti to, kar mu je obljubil. Kmalu se je ponudila umetniku priložnost, da je sodeloval še na dveh drugih dvorskih koncertih. Tudi sedaj njegova slava ni zaostala za prvo. Ko pa grof Stahremberg naznani mi-lostljivcmu cesarju Kunibertovo željo in navede vse dotične vzroke, prejme presrečni harfar ne samo zaželjeno priporočilno pismo, marveč tudi dekret, na akterem je stalo črno na belem, da je imenovan za drugega načelnika dvorskih koncertov. Preteklo je leto, odkar je dospel Kunibert na Dunaj, kjer je naposled dobil potrebne listine. Torej poprosi za dopust, nakar se poslovi od svojih dobrotnikov in prijateljev ter se poda veselega srca, srečen kakor kralj, v svojo drago domovino. Njegova natlačena denarnica mu je pospešila težavno in daljno potovanje v tedanjem nevarnem časuy Kmalu jc stal na domačih tleli in ubral pot iz Ljubljane proti Ru» dolfovem. Bilo je okolu poldne, ko do>pe v do-> mačo hišo. Postaran oče ga z veseljem in ponosom objame ter pritisne na srce. Ko pa se prvo veselje nekoli- ko poleže, zamrači se starcu obraz in reče sinu: "Kunibert! Upam, da si se na tujem, kjer si bil tako odlikovan, naučil biti možak. Poslušaj me tedaj mirno. Govori se tukaj, da se ima grajska hči na Mehovem ravno danes zvečer poročiti z vitezom Jurijem iz Gradaca. Če je temu tako, svetujem ti, ljubi Kunibert, da se udaš v svojo usodo. Misli si, da ti je tvoja ljubezen vendar obrodila sad, ker te je povzdignila na tako visoko stopinjo časti in slave. Da, ohrabri se, dragi sin, in bodi tudi ti vitez po značaju in ravnanju!" Kunibert je postal bled kakor stena pri teh očetovih besedah, toda odgovoril ni nič; ni našel primernih besed v tem obupnem trenutku. Še-le po dolgem molčanju mej tem, ko je hodil po sobi, je vprašal, kakor nekoliko pomirjen, svojega očeta, če je oddal, oba pisma in kje je Oto? — Oče je odgovoril, da je izročil oba pisma lastnoročno, prvega Elizabeti in druzega Otonu. Oto pa da se sedaj ne nahaja na Mehovem, ker ga je graščak poslal na potovanje, katerega ukaza pa sin ni kaj rad izpolnil, toda naposled se je moral vendar ubogljivo udati. To neveselo vest je sprejel Kunibert na videz kaj hladnokrvno in malomarno. Poskusil je clo jesti in piti, toda ni šlo. — Po obedu začne izkladati iz škrinje svoje dragocenosti, katere odda vse očetu. Istotako tudi veliko mo-žiijo zlatov, v kateri se je nahajalo 2,-000 goldinarjev. Potem pokaže očetu tudi vsa odlikovanja, s katerim! šo ga obdarili na Dunaju. Ko se je začel dan nagibati k večeru, obleče svojo najboljšo obleko, dene si zlato verižico s svetinjo okoli vratu, vzame dotične listine, svojo harfo pa izroči nekemu dečku, da jo nese za njim. "Sedaj pa z Bogom, dragi moj oče!" zakliče ves ginjen in mu pogleda tako milobolestno v obraz, da se starček strese. "Jaz se podam na Mehovo, ker se hočem sam prepričati, koliko je resnice na tej govorici. Listine pa vzamem seboj, da ne pridem pred starega Hermana tako prazen, kakor pred e-nim letom. Morda me še povabijo na gostijo." S temi besedami odide mladenič skozi vrata. Oče Pavel pa zdihuje za njim rekoč: "Bog mu daj moč in srčnost, da srečno prebije ta udarec!" — Zvezde so že začele lesketati na čistem večernem nebu, ko dospe Kunibert z dečkom, ki mu nese harfo, pod Mehovo. Vsa okna ponosne graščine so čarobno razsvetljena. Umetniku bije srce tako silovito, kakor bi hotelo se razpočiti. S podvojenimi koraki hiti po strmi poti proti gradu; fantič ga komaj dohaja. Naenkrat se njima zazdi, da čujeta v daljavi zvoniti. Naposled prideta do grajskih vrat. Množica služabnikov in ljudstva je stala na hodniku, ki je peljal od levih vrat k razsvetljeni grajski kapelici. Kunibertu ni bilo treba povpraševati Slovesni glas zvonov, ki mu je donel nasproti, kapelica v krasni svetlobi, — oh, zvedel je dovolj, — zvedel je preveč! — Sredi dvorišča je stal velik, globok vodnjak, ki se še sedaj lahko dobro razločuje v razvalinah. K njemu se poda sedaj Kunibert, nasloni se na njegovo ograjo ter gleda z mračnim pogledom na vrata grajske kapelice, za katerimi se ravnokar opravlja sveto dejanje brez njega, in pričakuje nestrpno končnega izida. — Kmalu se odpro vrata. Iz kapele se vsuje množica bogato opravljenih strežnikov z bakljami v rokah. Za njimi slede vitezi in gospe, vsi v praž-nji razkošni obleki, slednjič tudi Herman iz Mehovega z očetom Jurija pl. Graetz. — In sedaj se prikaže počasnih korakov bleda kakor marmor, a prekrasna mlada nevesta ob strani svojega ženina viteza Jurija, ki jo pelje za roko. — Ko je stopila na hodnik in jo je osvetil žarek bakelj, je videl Kunibert solze lesketati na njenih polnih licih. — "Elizabeta, Elizabeta!" zakliče z mrzličnim glasom nesrečni harfar, ki jc do sedaj stal kakor kip, "tedaj moram vkljub najni prisegi videti tvojo roko v roki druzega?! — Toda ti nisi kriva temu, to kaže tvoja pobitost, to govore tvoje obilne solze!—In te tvoje solze ti umijejo vse, kar si se pregrešila zoper mene, in moja zvesta ljubezen ti jih izbriše raz tvojega milega obraza, ki mi je bil vse leto spremljevalec pri svojem bivanju na Dunaju!— Ti si bila moja upanjapolna svitla zvez da-vodnica v samotni sobi pri učenju brenkanja, a ti si me spremljala tudi v cesarsko hišo, kjer sem užival najvišjo čast in slavo, ti si me dovedla do umetnika!" Ves osupnen obstoji svatbeni sprevod pri tem usodepolnem presledku. Kunibert si pogladi z roko čelo ter si izbere še enkrat vse svoje moči in nadaljuje: "Pridobil sem si odlikovanje cesarjevo in odlično mesto na cesarskem dvoru. Prinesel sem ti s seboj cesarjevo priporočilno pismo, toda vse, vse zastonj! Elizabeta, glej zvesto harfo, ki mi je pridobila tvoje srce in ki je meni prinesla gorje, odslej je ne potrebujem več! Dani ti jo kot svatov sko darilo z željo, da ostaneš srečna in se me spominjaš ob mojem grobu, ki leži pred mano!" "Moja prisrčna in zvesta ljubezen ti odpušča tvoj korak, Elizabeta, odpusti tudi ti meni moj sklep!" in pri teh, urno in z vso silo močnim glasom izgovorjenih besedah, ki so grozno odmevale po grajskem dvorišču, obrne Kunibert še enkrat svoj hrepeneč pogled po nevesti in — skoči v vodnjak, kjer zgine v globočini! — Zbrana družba, ki je ves čas prestrašena stala, gledala in poslušala, je pri tem prizoru groze zakričala; toda eden glas je prevpil vse druge — bil je smrtni glas, ki se je izvil iz prsij Eli-zabetinih, ko se je zgrudila mrtva svojemu ženinu Juriju v naročje!--- . Vsi bledi strahu odneso nevesto v njeno sobo. Vse poskušnje, da bi jo oživeli, ostale so brez uspeha. — Pre-sunjeni groznih vtisov začno povabljeni gostje še isti večer zapuščati grad. — Truplo nesrečnega Kuniberta so izvlekli iz vodnjaka; okolu vratu mu je visela cesarjeva verižica. Med glasnim ihtenjem polože oba ljubljenca na pare. Čez nekaj dni pa polože z največjo žalostjo in splošnim pretre-sujočim jokom oba trupla drug zraven druzega v grajsko rakev, ki se je še pred kacimi tridesetimi leti lahko dobro razločevala. Podzidje nekdanje grajske kapelice se še tudi danes lahko razločuje, komur je namreč znan prostor, kjer je sploh stala, ker je sedaj vse z grmovjem obraščeno. Stala je nekako pri kraju v drugi polovici hriba. Kmalu po tem strašnem dogodku zapusti Herman iz Mehovega svojo graščino in se nikdar več ne vrne, Nje-, gov sin Oto pa si je same žalosti ruval lflse, ko je izvedel usodo svoje preljube sestre ifl svojega najdražjega prijatelja. Po noči in po dnevi ga je pffi-ganjal duh Kuniberta z zlomljeno har-for in Elizabeta se mu je prikazovala z očitajočim prstom, češ, da je on kriv njene nesreče s svojo brezbrižnostjo za izpolnitev dane obljube. To očitanje ga je mučilo vse življenje in v ob-upnosti je skočil pri neki vožnji v Benetkah raz gondole v morje, ki ga je požrlo za vedno. — Ženin Jurij pl. Graetz pa je znorel in je končal svoje pretužno življenje v malem stolpu v Gradacu v groziti zapuščenosti,—Obe rodbini iz Mehovega in Gradaca, nekdaj tako sloveči na Kranjskem, sta kmalu izumrli. Neka ljudska pravljica pripoveduje, da se je potem vsako leto ob obletnici one usodepolne noči prikazoval harfar v poznih urah pri vodnjaku na grajskem dvorišču ter brenkal po hodniku proti kapeli, dokler je končno v njej izginil. — Zopet druga pripovedka pravi, da se je videla vsako leto enkrat po noči razsvetljena kapelica, v kateri se je slišalo, melanholično brenkanje na harfo. - , Tretja govorica je pa ta, da so videli posebno bledični ljudje ne samo ob obletnici, ampak clo večkrat ob svitlih mesečnih nočeh krasnega mladeniča s harfo hoditi po mehov-skem hribu; bil je pa v črni halji in silno otožnega obraza. O tej prikazni se je trdilo, da je bil to oni deček, ki je nosil Kunibertu harfo in je bil tudi očividec njegovega nesrečnega konca, in da je hodil igrat zaljubljenemu mrtvemu paru v znak hvaležnosti. — Po tistem strašnem činu je pribežal namreč fantiček v Novomesto ter povedal očetu Kunibertu, kar je ravnokar doživel na Mehovem. Oče Pavel Av mer je bil sicer pripravljen na podoben izid, ker je poznal pregloboki prepad med njegovim sinom in viteško zaročenko, a vendar je bil smrtno potrt. Končno se je udal svojem pre-grenkemu neizogibnemu položaju. Ob enem pa sprejme revnega dečka v svoje očetovsko varstvo. Ker je spoznal tudi njegov talent za godbo, ga je deloma izvežbal sam v glasbi, deloma ga dal izvežbati drugod. Naučil se je tudi lepo igrati na harfo in zaraditega ga je še starček posebno ljubil. — * Dandanes se seveda vseh teh prikazni ne more opaziti, vsaj ni več cerkvi-e in ne vodnjaka in tudi ne gradu, in tako bodo tudi izginile iz ljudskega spomina vse različne pravljice in mič-ne bajke o tem nekdanjem mogočnem gradu Mehovem. ročena gospa, da jo je nekaj zbodlo v roko. Takoj nato ji je roka otrpnila in gospe se je polaščala čudna omotica. Poleg nje je sedel mlad eleganten gospod in gledal mirnega lica predstavo. Gospa je stekla iz gledališča v garderobo, povedala, kaj se je zgodilo in omedlela. Policija je aretirala gospoda in dognala, da ji je z iglo, ki je bila polna klorala, vbrizgnil pod kožo ter jo s tem omamil. Hotel jo je odvesti z avtomobilom s seboj, češ, da je njegova sestra. Enak slučaj se jc dogodil neki gospodični v gostilni. Pristopila sta dva gospoda in gospodični je postalo slabo. Imela je še toliko časa, da je vzkliknila, da gospodov ne pozna, nato je omedlela. Gospoda sta se delala, kakor bi bila njena sorodnika, ter ista jo hotela odnesti v svoj voz. Gostilničar pa je to preprečil in dal zločinca aretirati. New-yorska policija zdaj pozorneje pazi na take slučaje. Ženske pa vidijo, kako sila oprezne morajo biti dandanes, ko si brezvestni lopovi služijo tisočake s tem, da prodajajo poštene ženske v sramotno suženjstvo in moralno smrt! FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1506 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R, Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših aH večjih pod-jetjili ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbltiski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi. FRANK GRUM. Chicago tel 3399. N. W. tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. VALENTIN FAJNIK, JR, BILLIARD PARLOR Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Tajnik društva sv. Družine v Rockdalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni. 'rodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam v*e vrste amerikantke in starokraj-■ke ure in zlatnino za vsako delo jamčim. SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki, Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno Vuka reč vaa košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N. Hickory St. JOLIET, ILL Bele sužnje. Na tisoče in tisoče mladih, krepkih in lepih žensk zvabijo vsako leto trgovci z belimi sužnji v sramotne hiše. Dekleta in žene iščejo poštenega kruha, verjamejo lepim obljubam, baptiste rodne kraje in izginevajo brez sledu v brlogih nravne propalosti. Na sto in sto lopovskih agentov in agen-tovk posreduje take kupčije. Ko se taka nesrečna žrtev zave, kam je zašla ji je vsaka pot rešitve zaprta. Mučijo in trpinčijo jih, upijanjajo, ustrahujejo in osleparijo, tako da končno skoro vsaka obupa in se u(la v svojo usodo Žalostno je, da imajo trgovci z belimi sužnjami toliko denarja, da podkupujejo marsikje tudi zaščitnike javnega reda in pravice. Vsako leto zborujejo društva za varstvo deklet in za borbo proti prodajanju žensk, a uspehi so še malenkostni. Zvijačnost in predrznost takih agentov jc velikanska. Te dni so razkrili nov način, po katerem so gosposko oblečeni lopovi lovili za sramotne hiše lepe ženske. V New Yorku je izginilo brez hrupa in brez sledu več deklet in žen. Zaman so jih iskali Lopovi so jih brez dvoma prodali v tujino. Pri neki predstavi pa je začu tila gospa Grantova, lepa, pravkar po Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo im da jamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago:, Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St JOLIET, ILL Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti S ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi. tel 25SS. I. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brez vsake gube. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne 4eaame ii«f **r poiilja denar na vse dele (veta Kapital in preostanek <300,006,(11 C E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsefeift HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki 1» trdi les, lath, cederne stebre, desk hi šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! Mi taborno zadovoljili in ti prihranili denar.! W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na voglw DES PLAINES IN CLINTON ST«. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop» ogenj pojdite k ANTONU SCHAOEK North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke Antonija Rifel izkušena in diplomirana BABICA 907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W Garnsey, Wood & Leiinou ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL, Joliet Steam Dye House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa Chicago Phone 4444, N. W. 483. JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! Dr. Richter's Pain Expelltr zoper rermati-zeni in trganj* bolečine in o-trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo )• t zavoju, kakorSuega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapeCaten s An lior Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa plSit* ponj naravnost na FiMiciter & Co. 74-80 Wash-ington Street New York. John Grahek ... G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trite1 najboljše smodke. Prodajani tudi trdi in mehki prem*^ TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. IGO. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo, Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian (JVofk'ngm®11 in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 15. aprila Nedelja Aiiastasia. 16. " Pondeljek Drogo. 17. " Torek Rudolf; Anicet. 18 " Sreda Apolonij; Klevet. 19. " Četrtek Leon IX., papež. 20. " Petek Marcel.; Sulpicij. 21. " Sobota Anzelm; Bruno. BELA NEDELJA. Mir vam bodi.« Mir, o katerem govori naš Zveličar v sv. evangeliju, je pač stanje, v katerem se nahaja človeška duša, katera izpolnjuje Božje zapovedi, katera ž'vi kakor Bog hoče in je tako obdana s krepostjo in mirom. Vsi ljudje žele miril. To željo imajo že po naravi v svojem srcu, kar naj človeka vodi proti Bogu. Da človek hrepeni po miru, pripoznavajo tudi pa-gani. Vlada ima mir za >voj cilj, vse kar človek stori, dela zato, da bi nekoč imel mir. Mir je ona stvar, po kateri je hrepenel človek že od začetka sveta. Ne more sc obraniti tega hrepenenja; miru si človek želi, ko spozna, da človeška duša ni vstvjirjena za ta svet. Z žalostjo pa opazimo, da človek nima miru, da ga je zgubil, ker se je obrnil proč od kneza miru, od Kristusa, ki je prišel zato na svet, da bi ljudem prinesel mir. Predno je prišel Kristus na sv et, so ljudje iskali svoj cilj v posvetnih rečeh. V človeku je nagnjenje, katerega je gnalo, da je iskal nekaj, nekaj zunaj sebe; želel si je bogastva, moči in lepote, kar mu je obetalo toliko sreče, iskal stvari, katere so ga vlekle fiase, ko pa jih je dosegel, je z očaranjen) spoznal, da so ničeve, da se spremene v pepel prav v ustih, predno jih zaviije, svetli mehurčki, polni zraka, ki sc razpočijo in izginejo in človek, ki se je trudil zanje, je zdelan in prezira ga svet, kateremu je izročil svoje moči, razum in srce. Človek išče nekaj po zemlji, njegova duša hoče miru. Človek se peha za mirom, toda njegov trud ga pripelje le do še večjega nemira in bede, kajti iskal je miru v svetnih rečeh, svetu je podaril vse, kar je imel; ko pa ni imel več ničesar dati, ga je svet zavrgel. Tak je svet, to nas uči svet, taka je zgodovina človekova, ki ne mara poslušati glasu Kristusovega, kateri edini nam more dati mir in veselje. Sv. Pavel pove Filipljanom v svojem pisnui, kaj naj store, da bodo imeli mir vesti. Najprej se morajo ogibati tistih, kateri iščejo miru v posvetnih stvareh. Ogibati se je treba onih, kateri najdejo mir na tem svetu. Ogibati se je treba onih, ki iščejo svoj cilj in svoje vse v mesnem poželjenju, kateri ljubijo in negujejo svoje telo, katerim je bogastvo nad vse, kateri se kažejo, koliko premorejo, katerih srca so trda zavoljo ljubezni do sveta in kakor jih apostol imenuj«, katerih Bog je njihov trebuh. Ogibati se je treba onih, ki iščejo mir v svetnih rečeh. Če sledimo tem, bomo pozabili, da so naša telesa tem-pel sv. Duha, pripravno prebivališče za Sinu Božjega samega v presv. Reš-njem Telesu. Ogibati se je treba teh ljudi, da ne vzbude v nas ljubezni do posvetnih stvari, katere bi nas napotile, da bi ne mislili več na stvari po smrti, da bi jih imeli samo za neUmne obljube: ob kratkem, svetni ljudje nas napravijo ljubitelje sveta, katerih konec je poguba. Naravno je, da nas svetne stvari privlačujejo zavoljo naše slabe narave. Svetne stvari nas popolnoma prevza-jo, človek se rad vdeležuje borbe za svetne stvari, da bi ga drugi občudovali, človek išče hvale. Ko je človek sledil svetu, da je vse prazno, kar mu je - svet ponudil, potem šele človek sprevidi, da svet ne more dati miru. Zato nas sv. Pavel svari, da naj nikar ne sledimo svetu in tistim, ki so v njegovi službi. Kako strašno sodbo pripisuje apostol onim, ki mislijo na posvetne stvari. Imenuje jih sovražnike Kristusovega križa in pravi, da je je njihov konec pogubljenje. Sovražniki Kristusovi, sovražniki Zveličarje-vi, ki je prelil zadnjo kapljo krvi, da bi se zveličali, kateri je trpel največje za-sramovanje od strani nehvaležnega stvarstva, katero je oškropilo Pilatovo dvorano s krvjo Božjo, kateri je vmrl kot razbojnik. Sovražniki Boga ljubezni, sovražniki Njegovega križa, zna menje zveličanja, sovražniki vsega, kar pelje k zveličanju, ker so sovražniki ponižnosti in krotkosti, sovražniki u-boštva in kreposti, skromnosti in ljubezni do bližnjega. Njihov konec je pogubljenje, ker mislijo, da je svet njihov Bog in mislijo, da ima svet vse, kar rabijo. Srca teh ljudi pa namesto, da bi dosegla mir, začno obupavati, ker niso prijatelji Kristusovi, ampak sovražniki Njegovega križa. Ni čuda toraj, da nas sv. Pavel tako zelo svari, da se ogibajmo tistih, ki slede svetu, naj sledimo vzoru našemu, Jezusu. Posnemajmo Jezusa, on naj bo naš zor, ljubimo Njegovo Ijubeznjivost in Njegovo ponižnost in sledimo Njegovemu zgledu, da bomo videli stvari, ki so resnične, premišljevali resnice svete vere in njene obljube. Da bomo v vseh rečeh skromni; ne samo da čisto živimo, ampak bodimo skromni tudi mislih, zmerni v vseh naših dejanjih, ponižni vsaj v srcu; bodimo pravični in pošteni, potem bomo imeli mir tudi v srcu. Potem bomo imeli mir, katerega išče svet, pa ga ne najde. Imeli bomo popoln mir, ker bomo imeli Boga samega v katerem je polen mir. Na ta način bomo imeli oni mir-za katerega smo vstvarjeni, kajti sledili bomo načrt in cilj, katerega je imel Bog, ko nas je vstvaril po svoji podobi. Imeli bomo mir, katerega ne more svet dati, ker na svetu ni miru, ampak boj. Slava, katero daje svet, zgine hitro in ne zapusti miru, ampak obupno srce in otemnjen razum. Cel svet je iskal miru in ga ni našel. Mi ga lahko najdemo. Mir z vami, je Kristus rekel. Kakor resnično toraj živi Bog, tako resnično lahko človek tudi najde mir. Slediti je treba Njegovim naukom, ljubiti križ Jezusov. Če je Kristus bil miren pri vseh bolečinah, bi moral tudi človek najti mir, če le vdano sledi svojemu Zveli-čarju. Človek v grehu pač nima miru. Vsakdo pa se lahko greha v aruje, če le hoče. Kdor se na Jezusa zrnisli samo enkrat na leto, temu je pač ta čudoviti zdravnik človeških src tuj. Vsi vemo, da je Jezus rekel: Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam. Vemo, da je On knez miru. Kdor Ga pogosto \prejema, je združen z njim, ud Njegovega telesa. Le tak človek ima mir, katerega svet ne more dati, katerega nam je zapustil le Bog sam z besedami: Mir vam bodi. RRV. J. PLAZ NI K. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. 1'laznik. mo pa le en dvabilijonski del solnčne gorkote. Gotovo smo zadovoljni s to malo toploto. Vsakdo je zadovoljen, da zemlja nadaljuje svojo pot devetdeset milijonov milj oddaljena od solnca. Luna je naša soseda. Lahko jo tako imenujemo, čeprav je 240,000 milj oddaljena od nas. Njeno površje je nekako toliko, kakor severne in južne Amerike skupaj. Naša spremljevalka ni drugega, kakor kopica zgorele snovi. Nima ne gorkote, ne svetlobe. Luna nam dobro služi. Plima in o-seka, katere čistita morje in je vzdržujeta sveže, sta odvisna od lune. V gotovih presledkih nam daje tudi solnčno svetlobo, katera se odbija na njej. Ker se luna zavrti okrog svoje osi v skoro istem času, katerega rabi, da pride okrog naše zemlje, zato nam kaže vedno le enoinisto stran. Četudi je zelo daleč od nas, vendar nam je njeno površje skoro ravno tako znano, kakor zemeljsko. Mr. Schmitt sam je opazil nad 30,000 ugaslih ognjenikov na luni. etudi je zvezdoslovje zelo napredovalo, je treba vendar dobrega teleskopa, da vidimo "človeka" na luni; še večje vere pa je treba onemu, kdor hoče verjeti onemu gospodu iz Pennsyl-vanie, ki je videl pred par leti čredo, ki se je pasla na travniku na luni. Na luni ni ne čede in ne trave. Ker na luni ni zraka, tudi življenje ni mogoče. Na zemlji se vreme tako spreminja, da lahko vedno o vremenu govorimo Na luni ni ozračja in ne vode. Če pa se .sedaj dvignemo na perutnicah naše domišljije do najoddalje-nejše točke v prostoru — kak čar se nam odpre. Kaka mešanica in vendar najlepši red vlada med svetovi pod našimi nogami. Zdi se nam, kakor velikanski stroj, kadar se giblje. Vse se gihlje, vsaka stvar pa je del celote in del cele krasote. Nikakega nereda in pobijanja. Vsak svet gre svojo pot z določeno hitrostjo. Vse je lepota in .sloga. Meteori in zvezde repatice, katere vidimo od časa do časa, dokazujejo le skupno delovanje in red. Podobni so prahu, ki se nabere med kolesjem pri stroju; ko se pa stroj začne vrteti, odžene prah. Povsod in vselej vlada lep red med nebesnimi svetovi. Komete in mrke napovedo lahko več let prej, predno se pokažejo. Pred nekaj leti je videlo eč ljudi kako. je Venus šla čez solnce. Vemo tudi, da se bo videla mala pika na solncu leta 2004; ta pika bo Veous, prva zvezda v svetlobi za solncem in luno. Tudi komete se lahko zasleduje. Pred nekaj leti se je svet pečal s Hal-leyevem kometom. Halley ga .io opazoval leta 1682 in določil, da' preide svojo pot v šestinsedeindesetih letih. Rekel je, da se bo komet zopet pokazal leta 1758, kar se je tudi zgodilo. Komet se je pokazal po njegov^ smrti, na božični dan, leta, 1758. Pot tega kometa presega Neptunovo. Halleyev komet se je zopet vide! dne 19. maja 1910, ko je bil najbližje zemlji. (Nadaljevanje sledi.) : RUSKO NARODNO GOSPODARSTVO. DRUGO POGLAVJE. (Nadaljevanje.) Dokazi iz mehanizma, reda in splošnega načrta vidnega vesoljstva. Med temi milijoni nebesnih svetov, kateri so raztreščili po neizmernem prostoru, se ,-koro zgubi naša zemlja. V materijalnem oziru je naša zemlja le atom vesoljnega stvarstva. Če si jo ogledamo z višjega stališča, vidimo, da je najimenitnejša med vsemi svetovi. Njena lega v solnčnem sistemu, kamor spada, dokazuje, da je bila odločena že v začetku, da služi za bivališče človeku. Kakor trdijo nekateri učenjaki, je solnce središče vesoljstva. Naj bo že to, kakor hoče, vsi vemo, da ima zemlja svojo določeno pot in da se vrti okrog svoje osi, kar povzroča štiriletne čase. Nikak drugi planet ni pripraven za energijo in temperament človekov. Mr. Marin pravi: "V tem dejstvu samem vidimo krasen načrt, da je naša obla pripravna za naravo in ustroj njenih prebivalcev." Dobi- Sloviti sejmi. Sejmi, značilna posebnost ruske trgovine, so igrali v stari Rusiji odlično vlogo ter bili takorekoč edino sredstvo kupčije. Samo dva velika sejma sta obdržala prejšnjo važnost: nižnijnov-gorodski in irbitski. NižnijnovgOrod-ski sejm ima svojo važnost zbog tega, i videti nazadovanja, relativna važno« l>a 8>-neva in vpliv na trgovino j| vedno manjši. Za njim pride po važnost i,'j sejm v Irbitu, ki trži z: evropsko Rusijo, Kav- kazom, velikim delom Sibirije, stepni-mi okraji, srednjeazijskimi provincami, pa s Kitajem, Anglijo in Nemčijo. Z evropsko Rusijo se vrši 57.3 odst. kupčije, s Sibirijo 40.2 odst., z inozemstvom 2.5 odst. Promet znaša od 30 do 70 milijonov rubljev. Vzlic padanju prometa je sejni obdržal svojo važ nost kot vez med Evropo in Azijo. Ker so leta 1896. vpeljali za čaj davčni zavoj, je ta sejm izgubil kupčijo s čajem. Nazadnje tudi vsled otvoritve trajnih prodajalen v večjih mestih. Posebno važna za irbitski sejm je kupčija s kožuhovino. Glede množine je opaziti napredek, glyede cen pa majhno padanje. V glavne ruske tvrdke za kožuhovino in mnogo tujih dobivajo svoje blago naravnost iz Irbita. Glavna trga za kožuhovino v inozemstvu sta London in Lipsko. Dobro se kupčuje s kovinastim, lesnim, volnatim in uralskim domačim usnjenim blagom. Od ostalih sejmov je omeniti Kijev-ski kontraktni sejm (od 1. februarja do 1. marca star štetja.) Promet znaša kakih 5 milj. rubljev, kupčuje pa se s sladkorjem, špirituozi, pšfenico, semeni, poljedelskimi pridelki itd. ter s prodajo in nakupom zemlje. Med posebnimi sejmi so najzanimivejši: 1. letni sejmi v Kozmodenijansku (Kazan) od junija do avgusta, v Ho-melu (Mogilev) od 1. do 10. jan. Povprečni promet znaša 3 do 3 in pol milj. rubljev pri vsakem. 2. Hmeljski sejm v Varšavi (1. do 10. septembra) in v Žitomiru (6. do 14. sept.) Promet znaša 500,000, oziroma 100,000 rubljev. 3. Konjski sejmi, ki jih je na leto kakih pet tisoč; najvažnejši je v Sim-birsku s prometom do 150,000 rubljev. 4. Sejmi za stepno govedo v guber-niji Voronež, Harkov in Don. Nekateri kupci pokupijo 3 do 15 tisoč glav živine. VRT. Ko pomlad cvetoča pride In odklene tenina vrata, Z radostjo nas vse obide Doba nam zašije zlata. Nekoliko se še obotavlja preljuba težko zaželjena spomlad. Mrzli vetrovi se prav počasi in neradi poslavljajo od nas. A solnce, močni in neustrašni premagovalec neprodirne megle ne odneha, ker dobro ve, da mu je maga gotova. , Solnce zlato, odkleni temna vrata, da nam zašije doba zlata! Odprlo se nam bo delo na vrtu. Narava vstaja iz težkega zimskega spanja. Z veseljem in lahkoto vrže s še-be belo mrzlo zimsko odejo. Poskrbeti ji bo treba druge raznobarvne o-bleke. Da bo .obleka njena prav ukrojena, da bo izbira barv prava, pomore-nio obdelovalci in obdelovalke vrtov; Torej na delo!* Z delom na vrtu se začne takoj, ko je zemlja pripravna za delovanje, to je, ko se osuši. Delo v premokri prsti ne bo uspevalo, ker se stlači in poman-dra in to se čuti potem celo leto. Ko je zemlja dovolj osušena, jo pre-lopati, prekoplji in prerahljaj. Pripravi in odloči gredice za različno zelenjavo in za cvetice- Vrt brez cvetja je mrzel tudi ob času hude vročine! Za cvetje se sedaj še ne mudi, pač pa so nekatere rastline, ki so neobčutljive 'proti mrazu. Te lahko seješ in sadiš precej, ko imaš pripravljene prostore. Korenje in peteršilj ne zelenita 40 dni, zato se morata sejati zgodaj. Solata in špi-nača preneseta tudi malo mraza; na-ej jih torej zgodaj na urejene gredice. Zgodnji grah je neobčutljiv proti mrazu. Sadi ga na sledeči način: z mo-tiko naredi 2 do 3 palce globoke braz-dice, ki naj bodo 10 palcev narazen. Med kalitvijo se vzdigne in lahko pride na površje, zato ga pritolči z moti-ko ali poteptaj z nogami. Ko ti nekoliko vzraste, mu daj oporo z vej. Pritlične vrsto ne potrebujejo opore. Sadi ga v presledkih štirih tednov, tako la imaš vedno lep svež grah. Pri se-, tvi pazi posebno na to, da ne seješ pregosto. Pregosto nasejane rastline sc nikoli ne morejo opomoči. Drobna cmcna pomešaj z žaganjem ali prav drobnim peskom, to ti že nekoliko o-mogoči bolj redko sejanje. Jc pa še drug način, ki ti pomaga, do seješ bolj redko. V zavitke, ki služijo trftovcem za zavijanje in pošiljanje semen, nasuj pripravljeno seme. Primi zavitek tako, da sta robova skupaj in da so stranice zbočene na zunaj, potem primi s palcem in prvima prstoma, kakor se drži pero ali svinčnik pri pisanju, giblji z roko tako, da se pre-giblje samo zapestje; s tem se premika zavitek s semenom. Premikaj zapestje tako, da seješ vedno v stran, nikoli pa ne od zdolaj navzgor. Poizkusi preje, da se navadiš, s kako drugo stvarjo. . Pri nakupovanju' semen ne glej na ceno. Boljše je kupiti dražje v manjšini, kot ceno v večini. Pokrivanje zgodnjih sadik zvečer s -lamo ali starimi vrečami gotovo ne bo škodovalo. AH se je razvil človek iz opice? Na to vprašanje odgovarja pedagog profesor dr. Foerster — kakor sploh vsak pošten človek in resen znanstve- nik — z odličnim: ne! Vendar pa razvija pri blodni misli o "opičnem poko-ljenju" nekako te-le zanimive resnice: "Vsako dušno razpoloženje se takoj izraža v očeh, čelu in ustnicah. Čigar duša je vedno obrnjena na slabe, o-studne misli, želje, počutke, temu se tudi obrazne poteze privadijo na zoprn izraz, ki razodevajo zoprnost duše. Kdor ima pogosto robate besede na jeziku, dobi kmalu zoprn izraz okoli ust. Kdor vedno jezo kuha nad drugimi, dobi sčasoma neki hladen, sovražen in temen izraz v svojih očeh. Tako se po hudobni duši polagoma spači najlepši obraz. Ako se duša vdaja živalskim nagonom, dobi obraz zoprn, živalski izraz. — Znana je hudobnost in neznačajnost Voltairejeva. Imel je svoji grdi tudi primeren grd obraz. Ko je nekoč potoval po Pruskem, so ga zgrabili in zaprli pruski kmetje, ker so mislili, da je preoblečena opica. Kdor ne kroti živali v duši, temu se kmalu pokaže žival tudi na obrazu. Zato srečujemo toliko poživinjenih ljudi. Kdor hoče torej imeti blag, plemenit obraz, naj kroti in brzda živalske nagone. Ljudje bi se morali torej že iz same ničemurnosti, če že ne zaradi čednosti, zdržati grdega mišljenja in življenja, da si ne spačijo svojega obličja. Človek se ni razvil iz opice, razvije pa se sam v opico, ako misli in živi po živalsko. Mihael Bakunin. Dne 1. julija lani je preteklo 40 let, odkar je umrl Mihael ^Bakunin, prvi apostol ruskih revolucijonarcev. Rodil se je 1. 1814. kot sin stare ruske ple-menitaške rodbine. sVeučiliščne nauke je dovršil v Berlinu in Draždanih, odkoder je moral pobegniti v Švico; tam je postal knialu agilen član komu-nistično-socialističnih družb. Ko mu ukazala ruska vlada, da naj se vrne v Rusijo, se ni pokoril njenemu nalogu; nato so mu zaplenili vse imetje, on pa je odgovoril s plamenečim govorom na nekem banketu v Parizu, prirejenem v spomin poljske varšavske revolucije, in predlagal, da naj dvignejo Poljaki in Rusi z združenimi silami prapor revolucije v Rusiji. Ruska vlada je zaprosila francosko, naj ji izroči Bakunina; izvedel je, kaj se snuje, ter se umeknil v Bruselj, od koder se je vrnil v Pariz šele po februarski revoluciji. L. 1848. se je udeležil vseslo-vanskega kongresa v Pragi; 1. 1849. je bil član revolucionarne vlade v Draždanih. Ko je hotel po zmagi reakcije pobegniti, so ga ujeli in izročili Avstriji, ona pa ga je predala Rusiji. Najprej je bil zaprt v Schluesselburgu, na- to iztiran v Sibirijo na prisilno delo; a 1. 1860. se mu je posrečilo »iti na neki ameriški ladiji. Ko je izbruhnila 1. 1860 poljska revolucija, je hotel pobu-niti baltiške pokrajine, a mu ni uspelo. Nato je krenil v London, kjer se je sestajal z Marxom; toda sprla sta se kmalu, ker je bil Marx samo teoretski revolucionar, ne pa mož dejanja. Na liaškem mednarodnem socialističnem kongresu 1. 1872. so ga izključili iz socialistične organizacije. Zadnja svoja leta je preživel v Švici v največji o-samljenosti. Umrl je v Bernu 1. julija 1876. Revolver, ki sam razsvetli svoj cilj, je izumil neki pariški policijski komisar. Revolver ima pod cevjo pritrjeno majhno električno žarnico s suho baterijo v obliki paličice; neznaten pritisk s prstom — pa ti pade na cilj svetla lisa. V močni leči pred žarnico sta vdelani dve črni, križajoči se črti, in mesto, kamor pade to križišče v svoji projekciji na cilju, je natančno tisto, ki ga zadene krogla, ako ustreliš. S to napravo je sigurno merjenje po noči baje še mnogo lažje kakor v dnevni svetlobi. Okrepite svojo kri! Če so časi, ko je vaša kri nujno potrebna odpornosti, potem je tak čas sedaj, ko se letna doba izpreminja. Bolezen preži podnevi in ponoči. Izognete se ji samo tedaj, če okrepite svojo leno kri do polne živosti. Triner's American Elixir je najboljše krepilo za tako potrebo. Sestavine tega grenkega vina govorijo same zase: grenke zeli čistijo drob in obenem .s čistim, močnim rdečim vinom poživljajo in krepčajo želodec, kri in živčevje. Triner's American Elixir prežene zapeko in pomaga pri glavoboli, razdražljivo-sti, izgubi slasti in trdne moči, splošni slabosti itd. Njegovi učinki so trajni. Ali odklanjajte ponaredbe! Cena $1.00. V lekarnah. — Triner's Liniment je tudi pripravljen za vas. Pomore vam brzo pri revmatizmu, nevralgiji, nezgodah, izvinkih, oteklinah, okorelem vratu itd. Če namažete svoje trudne mišice ali noge s tem zdravilom, boste presenečeni nad poživljajočim u-činkom. Cena 25 in 50c v lekarnah, 35 in 60c po pošti. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. — Adv. Iveri. V vinu je resnica, zakaj človek, dokler pije, ne more nobene laži povedati. — Kdor sam sebe ne strahuje —. ga strahujejo drugi. % Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. M? imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, prod«. CHAS. C. PEARCE, tcaifr Sem Dobrijevič Hrvntsko-Slovenska GOSTILNA 805 NORTH CHICAGO ST. :::::::: JOLIET, ILL- Slavnemu občinstvo naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in iinpof tiianimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI! _________— KUPITE DOM DOKLER DELATE STALNO. PRIPRAVITE SE ZA SLABŠE CAŠE. Prodam vam cel aker črne zemlje poldrugo milijo od Court House v Jolietu za toliko, kot stane ena lota v mestu. Lepa prilika za vrt in grede. Zemlja je dva bloka od kare ob dobri trdi cesti. Kupite zdaj predno se cene zviša. HUGAR YOUNG 611 Woodruff Building Joliet Illinois- Imam na prodaj tudi prostore za trgovino in stan na Jackson, Liberty, W'l* liamspn, Virginia in drugih cestah.—Urad odprt v soboto od 7.—9. ure V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1S06 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. nego $2,000,000,000, bržko bo kongres sprejel potrebne zakone. Niti najmanjšega dobička ne bo iskala pri tem posojilu ta dežela. Posojilo bo prvi prispevek Amerike za stvar ententinih zaveznikov, z obljubo drugih obilnih prispevkov v denarju, strelivu in živilih. Požar. Andalusia, Pa., 9. apr. — Požar je napravil danes v središču mesta znatno škodo. Operno gledališče in 8 trgovinskih hiš je bilo upepeljenih. Richard Olney umrl. Boston, Mass., 9. apr. — Richard ■Olney, državni tajnik pod predsednikom Clevelandom, je umrl snoči tu v svojem stanovanju, v starosti 82 let. Pet oseb utonilo. Bismarck, N. D., 9. apr. — Pet oseb je utonilo včeraj pri poskusu, prepeljati se v čolnu čez reko Mississippi, ki je stopila čez svoje bregove. Čoln se je prevrnil. pragozdih osrednje Afrike, kamor ne more dospeti kultura, so še danes ka-nibali. Ob reki Kongo žive rodovi A-babua, Lulua, Balua, Bakete in Bangu-bangu, ki se bavijo z lovom, ribištvom, živinorejo in poljedelstvom. Na polju delajo le ženske, možje so lovci in bojevniki. Žive prav familijarno; ženske ljubijo in negujejo svoje otroke ter so možem udane, navadno celo zveste. Albert baron pl. Stein je živel med njimi ter jih opisuje, da so miroljubni, dobri ljudje, ki Evropejcu ne skrive lasu, ako ga nimajo za sovražnika. Požro pa v boju padle sovražnike in bojne ujetnike, nikdar ne svojih rojakov ali sorodnikov. Tudi ne žro ljudi iz lakote, nego le iz verskih motivov in starih narodnih običajev. Ker je tradicija med temnokožnimi ple meni vedno silna kakor postava in ker je konservativnost tudi med kanibali največja zapreka vsakega napredka, se ljudožrstvo ne da izstrebiti. Vpliv mi-ijonarjev in strah pred kaznimi ter pogodbe z gl&varji pa zmanjšuje žrtve ljudožrstva. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse prftožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. Pretil predsedniku. Baltimore, Md., 4. apr. — Zavzemši stališče, da se mora vsakega, ki izrazi pretnjo proti življenju predsednika Wilsona, dejati pod ključ, je sodnik Rose v zaveznem okrožnem sodišču danes obsodil Amos H. Pauhlsa, 62 let starega, v zavezno kaznilnico v Atlan-ti za dobo osemnajstih mesecev. Pauhls je prvi človek, ki je bil obsojen distriktu Maryland po nedavno v kongresu sprejetem zakonu, ki določa za zločin, groziti predsedniku. SLOVANSKA LIPA. Do nekaterih dreves imajo narodi & Posebno ljubezen in spoštovanje. Tako n. pr. čisla Arabec palmo, Grk olji-ko, Nemec hrast, Indijec smokvo, a Slovan posebno lipo. Sicer je oficiel-no postavil lipo za slovansko drevo šele Jan Kollar leta 1825, a bila je že pre-ie v visokem aislu. Odkod to spoštovanje in ljubezen do lipe pri Slovanih? Prav na kratko nekaj zanimivosti. Lipa je doma v Rusiji, odkoder so se širili slovanski rodovi po ostali Ev-ropi in kjer je še vedno mnogo obširnih, lepo zelenečih in prijetno dišečih lipovih gozdov, ki dajejo Rusom lepe dohodke. Naši pradedje so torej bivali v lipovih gozdovih. Kjer lipa cvete, tam čebele brenče. Tako je bilo tl»di v slovanskih lipovih gozdovih. Jn naši pradedje so bili izvrstni čebelarji. Ljubili so med pa tudi medico. Vina "iso poznali. Lipa jim je torej dajala slaščico in pijačo, lipovo cvetje jim je Lilo zdravilo, kakor še dandanašnji tudi nam, iz lipovega ličja so pletli o-Panke. Ko so Premyslu Otokarju prinesli vest, da je izvoljen za vladarja deškega naroda, so ga dobili na polju, kjer je oral. Na nogah je imel škornje, iz lipovega ličja, a čez rame torbo, ravnotako iz lipovega ličja. Iz nje je Vzel kruha in sira in je oboje ponudil Poslancem. Mehek lipov les pa je bil 2a naše pradede jako pripraven mate r'al za raznovrstno orodje in pohištvo. '-'Pa je torej bila Slovanu vse: varo-Va,a mu je hišo pred viharji, dajala mu '"ano in zdravilo, obutev in orodje. — torej čuda, da mu je prirastla k sr cu 'n je jemal nje seme seboj, kamor k°li se je preselil, ter povsod zasejal Sv'ojo ljubljenko, —j' Ako so hoteli kak kraj posebno pre-jM^laviti in okrasiti, so zasadili na njem ff -^vojo lip0 i_eI, spomin te njihove na-Va- Krstil jih je v studencu poleg lncsta. In kaj so storili krščeni Slo-j '11" v spomin na ta imenitni dan? O-"ol1 studenca so vsadili štiri lipe. Ena ?e" 'ip je še 1. 1877. stala in nekoliko ^'enela. Hrvat dr. šulek je prosil °iulot Tudi se sliši sempatam prazna vera, da varuje lipovo ličje pred čarovnijo, in še mnogo podobnega, kar je samo-nasebi ničevno, a kaže ljudsko spoštovanje do lipe. Lipo tudi pogosto opeva narodna pesem. Po lipi pa se tudi imenujejo mnogi slovanski, seveda tudi slovenski kraji, kakor: Podlipa," Lipoglav, Lip-nica itd. Ženijo se! Chicago, 111., 11. apr,—Prizori predvčerajšnjega dne, ko je bilo v uradu okrajnega pisarja izdanih nič manj nego 1,132 ženitnih licenc, so se ponavljali včeraj, ko je na stotine ženitve željnih tiščalo v hodnike do urada o krajnega pisarja, da vzdignejo svoja dovolila. Samo 610 licenc je bilo izročenih včeraj. Oblastva so kmalu zapazila, da razlogi, ki nagibajo parčke k brzi pridobitvi ženitnih licenc, niso vedno utemeljeni na zdravi podlagi. "Fantalini za pečjo, ki se hočejo ženitvijo izogniti dolžnosti do domovine, ne morejo zahtevati, da se za njihovo udobnost nastavijo posebni u-radniki." V tem žmislu se je izjavil okrajni pisar Robert M. Sweizer, ko so ga vprašali o navidezno počasnem reševanju poslov. "Četveri, v uradu stalno nastavljeni uradniki store vse kar je mogoče, da pravično izvršujejo svojo nalogo," je pristavil. Statistika visokih šol v Avstriji od leta 1881 dokazuje, da imajo v njih Slovani večino nad Nemci. Po izkazu za leto 1907-1908 je bilo na avstrijskih univerzah z vsoto 24,579 slušate ljev: Čehov 17.5 odst., Poljakov 23.4 odst., Rusinov 4.8 odst., Jugoslovanov .1 odst., tedaj 50.7 odst., med tem ko je bilo Nemcev le 42 odst. Drugi so bili Lahi, Rumuni itd. Na politehni kah je bilo 10,018 slušateljev, od teh: Čehov 30.1 odst., Poljakov 16.7 odst., Rusinov 1 odst., Jugoslovanov 3.1 odst., skupaj 51 odst. Slovanov, Nem cev 43.8 odst. Na agronomiji na Du naju je bilo 722 slušateljev; od teh Čehov 8.6 odst-, Poljakov 17.6 odst. Rusinov 3.4 odst., Jugoslovanov 7.5 odst., v celoti torej 47 odst. Slovanov Nemcev 46.8 odst. Tudi v New Yorku. New York, 10. apr. — Obenem vestjo, da je Avstro-Ogrska prekinila diplomatičnc odnošaje z Združenimi Državami, je narasel naval k ^abor nim postajam za armado in mornarico Število' vojaških novincev pomorske milice je bilo tako velikp, da so jih poslali v pomorsko postajo, kjer so odprli začasne urade. Kakor so bili mestn' in zavezni u radniki polni hvale nad patriotizmom ki so ga pokazali mladi, večinoma tu rojeni možje v nabornih postajah, ta ko so z druge strani glasno obsojal razloge za pritisk ženitve željnih mestni ženitni urad. Tekom dne jc pridobilo 482 parčkov ženitne licence in 147 so jih poročil mestni uradniki. Obe števili presega ta vse dosedanje izkušnje. Mnogi mo ški so odkrito priznali, da jc vzrok za njih pospešeno ženitev ta, da upajo, da se s tem odtegnejo vojaški službi. , nega župnika g. Berga, naj mu ii°S . "jenega semena, da ga zaseje a jugoslovanskih tleli. Župnik mu in iz semena te se- '"stoletne lipe -o vzrastle in zazele- e "jenega , •-r.OslovailSKUl S? prošnjo uslišal i £'n!>tolctne lipe s0 gj 0 '»lade hčerke na škofovem, takrat '^ssmaycrje vem vrtu v Dijakoveni. , *ta ljubezen do lipe se je olnaniki y našim narodom do današnjih dni. v.a večja slovenska vas ima svojo od' ° njen'm okriljem se sl()'^va veselo in žalostno življenje vili f118 otrok od otroških pa do sire . • — Skoraj vsakemu izmed bral- cev Pa. Hla Z znana kaka stara, častitljiva li-Ta bi govoriti! vedela povedati, ako bi mo r-ato M0V: „i0y ,Je l'a prosti narod v svojem spo lipe sempatam tudi malo Prav' C 1)oseK<-'l in ji pripisuje razne M«c in 1..,......I • •• _m___i........ Kredi 'ode, mesto da bi umirajočo dcklico, ki mu je izročila zavitek, naslovljen in pisan v jeziku, katerega ne razume on. Umirajoča ga je pro.-ila v Kristovem imenu, da naj pošlje zadnji pozdrav umorjenega Evropejca njegovi družini v Evropo. Iz-praševal jo je — a Indijka mu ni mo- gla več odgovarjati. Umrla mu je v rokah... Angelik je položil list na mizo, pogledal mater. Bila je bleda kot smrt. "Na tako negotova navodila," je spregovorila s trepečim glasom, "sta odšla oče in stric, na tako negotove poti ne pojdeš ti Angelik, moj sin." Toda bilo je pisano, da gre Angelik na negotove poti. Salle, ki je strmel v strop, ni razumel ali ni hotel razumeti prosečih pogledov gospe Kamen-ske in njene drobne hčerke. "Navadno je še precej jasno," je rekel. "Spominjam se, da sem čital v "Journal Asiatic" leta 1837 popis po-drtin Gure. Tam pove potopisec, da je tekel Ganges pred dvesto leti ob Guri, sedaj da je najbližja pot do Gangesa štiri milje dolga. Kjer se začenja tista precej zapuščena cesta, stoji ob Gangesu nenavadno visoka banana. Njeno deblo je votlo, radovedni potnik bi splezal v veliko odprtino — pa posvari ga domačin, ker je deblo dom strupene kače. Bil sem v Indiji. Pa podrtine Gure niso bile v mojem programu. Sir Alfred Murphi, ki je potoval po Gangesu do dotične ceste, mi je pravil o veliki banani, katere votlo deblo je napolnjeno s kamenjem. Kamenje je obudilo Angleževo pozornost, hotel je vedeti, če ne pokriva kake skrivnosti, pa prestrašeni indijski vodniki so mu branili, češ, da je drevo dom svetih kač in kdor se predrzne kaliti njih mir, zapade nagli smrti. To mi je pravil Sir Murphi še lani. Velika anana stoji tedaj še in ker je drevo domačinom sveto, ker gnebdijo strupene kače vz njem, je mogoče, celo gotovo, da je zaklad še sedaj tam. "Vodnik," je dostavil počasi Salle, "je pravil tudi, da so kaznovali bogovi pri veliki banani marsikaterega Evropejca... Misliti moremo, da je prišel tvoj oče, Angelik — do banane, da je prišel (Nadaljevanje na 7. strani.) KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pullen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije. Adv. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET. ILL W. C. MOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna 1 osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagt in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktur« za moške in ženske lnse od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke ia brado, rabite takoj Alpen Poraado, lonček $2,— Imate li sive lase? Rabite takoj WahciC Brusli tinkturo, od samo ene /laže postanejo lasjo v 8ih dneh popolnoma naturni, kakorSne ste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75,—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dnoh: tlaSa 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradoviee na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipor prašek, pije pot. odstrani slabi dnh in ozebline, boksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, griutc, kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček 12. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v tiiSi. če želite imeti čisto belo in mlado lice se umiva jte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSCe, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je raenj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. Za vse drugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. m Oscar J. Stephen Sobe 801 la S02 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAK Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. S aw/m Kadar imate kaj opravite 8 sodnijo obruite se k meni. slovenski jezik. | Govorimo p Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri 0 1. J. TERDICH, 1104 Chicago St- § JOHN N. W. Phone 348 SlEFAWICH zSlovenska Gostilna: |[U]I vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. V časih sedanje draginje naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice. Trinerjevo Ameriško Zdravilno -------Grenko Vino m je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., jc znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Jc pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rtulečega vina. Najnežncjši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. TRINERJEV prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Ncprekosljivo jc v slučajih . I ... protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru- I I n| I |wl r* pi I jenini mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in 1 — 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Trinerjevo zdravilo zoper kašelj je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, na-• dulio, itd. Cena ista kot za liniment. Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič n.i-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINHR, IZPELO VATELJ ====== 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:.. ..MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. T»jnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. -Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. ijnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh. Pa. NADZORNI ODBOR: sseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. 11 POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. BISERI. (Nadaljevanje s 6. strani.) ■olniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh. Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. (Š V., pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. »ojakil Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Poiaagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." ^aaamaaaaasufaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamr^ LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obrestr v največjo in najmočnejšo banko v Jolietn Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljndi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PR£M0Ž£NJE NAD $4,500,000.00 'aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai >aaa£ slavnoznani SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Meg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co, 913 N. Scott St. Joliet, lit Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Preiernova ulica it. 3. največja slovenska hranilnica! toncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000,— *e"rvnega zaklada...................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica jo PUPILAltNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. itv^08°^a nR in poilopja na Kranjskem proti lyi odstotkov, tn Kranjske pa proti 5}4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-°d»t®tkov odplačevanju na dolg. tja tudi stric — da so umrli vsi trije Kamenski na istem mestu..." Luč je ugašala. Zlata zora je pogledala na blede obraze. V jutranjem mraku so si migale slike prednikov z očmi, si šepetale o kosteh, ki so elele tam daleč ob Gangesu, o dušah, ki niso našle pokoja... XII. Kot da jih je razmetala orjaška roka, leže po Sočinem obrežju velike skale raznih oblik. Tu obok, votlina, hiši podoben sklad. Med njimi raste bohotno drevje, po njih se plazi bršlinje. Koreninice, tenke kot nit, se vsesavajo v konglomerat, kamenček za kamenčkom se oddrobi, velikanska skala razpada v prah. In tista Soča, ki je trgala nekdaj besneča te skale, se poigrava ž njimi — tista Soča se stiska zdaj v ozko strugo, skriva z gladkim površjem svoje tolmune, vrtince. Kaj ni tako tudi valovanje tvojih strasti, Angelik? Kot divja reka je besnela po tebi nevera — vzplamenela je ljubezen do Martine... Strast nevere je ublažila materina beseda, ljubezen do Martine je ohladil ranjeni ponos. Skriva Soča tolmune in vrtince, a se razbesni ob viharnih urah — tebi, Angelik, pa je tesno v ozki strugi človeške omejenosti. Sedeč pod votlino ob stezi k prevozu motriš zdaj ljubljeni rodni kraj, zdaj svoje srce. Čudovito lep leži rodni kraj pred teboj. A ti odhajaš. Iz znanega v neznano. Greš na negotove poti. Kaj te vleče bolj v tujino, ljubezen do resnice, ki se ti odkrije morda ob viru prastare modrosti, ali ljubezen do Martine? Resnica, modrost... Tudi stric je mislil, da jo je našel. Pa njemu je o-pešal razum, ko ga je obvladala ljubezen, otemnela mu je pamet v smrtni senci. O, vsem se godi tako! Ob smrt-uri vidi opešani čut strašila, katera mu naslika prazna vera. Stric je menil, da je pridobil indijski kneginji večno življenje, pa ji je le olajšal smrt z iluzijo. Prazna je bila stričeva modrost, ssvojim življenjem je plačal svojo ne-spamet — plačal jo .je tudi oče, tudi Pavel... Pa stric Marijan je bil sanjač, oče in stric Pavel sta bila gospodarja, ki sta hotela okoristiti svojo hišo. Vsi trije so opešali pri cilju, vsi trije so poginili neznane smrti. Morda je spoznalo Marijanovo spremstvo, da ni on pravi Wassid, morda ga je zasledil pogon. .. In Indra, tako nežna, je hitela, morda ranjena, skozi žungle — smrti, nasproti. Kdo ve? Kdo pove^ kaka drama se je odigrala pod veliko banano ob Gangesu?... Gotovo sta poginila oče in stric od kobripega pika. Kaže se, da brani tajna moč Ramenskim, da obogate; stjopila bo tudi Angeliku nasproti. Pa naj! Angelik se ne ustraši — on si pribori zaklad in ž njim moč. In tedaj se bo maščeval lahko Martini za tiste grenke dni ponižanja. O, saj jih ni pozabil brezsrčnih besed, brezdušnega smeha. Če ga tudi omami Martina s svojo bližino, ko se oddalji od nje, se vzbudi spomin, oglasi srd. Bogastvo, le bogastvo plača vse. Kaj boš prosil ljubezni, kaj govoril o svobodi misli, revni, zadolženi soški gra-ščak! Ko se vrneš indijski nabob, bo tvoja misel misel mladine, bo tvoja ljubezen Martinina prošnja. Tedaj bodeš delal, ocfpiral oči neukemu ljudstvu. In ustavil se bo romar v belem gradu — pot na Goro zaraste trava, razpade cerkev, umolkne zvon... Ježe se Angeliku obrvi v takih mislih, ponosno dviga glavo in gleda na goro, ki kipi nad drugimi, ki kliče, o-pominja. Lahek korak ga predrami. Od Gorice sem prihaja nedorastlo, šibko dekle, culico v roki. Bela perkalasta, gladka, neukusno ukrojena obleka iz modre kotonine, močna obutev, spominjajo Angelika na sirotišnico. Gotovo sirota, ki si išče, izpuščena iz zavoda, novega domu; sirota, ki si mora tako mlada služiti kruha. Zato je njena hoja tako plašna, zato ji stiska skrb zaokrožene tenke obrvi, zato trepeče žalost okrog bledih usten, bega pogled po Soči. Na koga spominja Angelika nežni beli obrazek, fine kretnje, ki se ne ujemajo s prosto obleko? Vzbuja se mu slika iz otročjih dni: Visoka in tenka, plavolasa, v plišu in svili, se mu prikaže teta Brigita. Taka je bila njena hoja in kretnja. Čuden spomin! Angelik se nasmehne sam sebi. Kako ga more spominjati otrok v nerodni obleki, ki gre gotovo za pestunjo v mlin ali služit v tovarno, elegantne dame, njegove sorodnice? Tudi plavih las nima ta o-trok, svetli, skoraj črni lasje ji venčajo otroško čelo, njeno oko je lepe sive barve, njen nosek dolg, tenak. Sedla je na cestni kamen, držala culico z obema rokama v naročju in strmela na grad. Duša otrokova je bila gotovo vznemirjena. Trenila je z očesom, in svetla solza je stekla po licu. "Zakaj jočeš, otrok?" se je oglasil Angelik rahlo za njo. Prestrašena je zadrgetala z životom, se ozrla. Videla je sočutje v lepem obrazu elegantnega gospoda, zato so se ji vlile še bolj debele solze. Ihte je pregovorila: "Ker sem najdenka, gospod... Vsak človek ima kakega svojca... Le jaz sem sama.., V sirotišnici so me zani- čevali otroci — imeli so strice, tete — kraj, kjer so se rodili... Mene so našli ob Soči... Zdaj grem v soški grad .. . Kako bo tam — Bog ve.. . Oh, jaz revica, sirota..." Zakrila je obrazek v roke in ihtela. Angelik se je čudil: "Ah, ti si najdenka Ivanka? Kako da se nisem domislil takoj.. . Pa kako, da nisi počakala, da pride kdo po tebe? Pripeljala bi se bila, tako pa si prašna in trudna." Jokajoče in plašno je pogledala Angelika, stepala prah s krila, si brisala obuvalo ob nogavice in odgovarjala: "Ušla sem... Nisem mogla dočakati. Lahko da pozabi gospa na najden-ko." "No, le obriši si solze, otrok," jo je tolažil Angelik smehljaje. "Nimaš doma, ne svojcev, soški grad ti bo dom, soška gospa mati. Poj diva, dete." Otrl ji je solze in jo vedel po stezi nizdol. Bilo mu je mehko in veselo v duši. Bilo je nekaj neizrečeno dobrega v obrazku te deklice, njena žalost je pričala o njeni čuteči duši in je bila Angeliku porok, da postane najdenka druga hčerka zapuščeni materi, da jo bo znala tolažiti, ko bo hodil sin po nevarnih potih, ko bo ločil samostanski zid hčerko od nje. Valentin je čakal onstran Soče in zijal bedasto predse. Na Angelikov žvižg se je zgenil, uprl v vrv in plul proti skali, kjer je stal Angelik visok in postaven zraven male deklice. Angelik je pomagal najdenki v brod. S plahoradovednim pogledom se je ozrla po Soči, po brodniku, kriknila, ko se je zagugal brod in se prijela za rob sedeža. Valentin je držal vrv, strmel v Sočo. Bila je plitva, prozorna. Ribice so plesale okrog skal, beli brod je blestel skozi valove. Tudi najdenka je zrla na Sočo. "Ob Soči, pri Št. Ma-verskem prevozu," so ji rekli, "te je našel brodnik." Mar je to tisti brodnik? Oh, vprašala bi, pa se boji gospoda, prijaznega, mladega gospoda.. . Valentin se ozira nanjo — ne, on je ne pozna, ne ve... Brod se je ustavil, Angelik je vrgel brodnino v Valentinov klobuk in rekel: ■ "Za dva. Ali veš, Valentin, koga voziš? Le glej, tu je deklica najdenka .. . Ivanka, to je mož, ki te je našel." Valentin izpusti klobuk, desetica se zakotlja po brodu, brodnik zija v bledo deklico. Rešitelj in rešenka se nista pozdravila. "Glej, Valentin," je nadaljeval Angelik, "moja mati je hotela sama po Ivanko, pa mala jo je prehitela. No, kaj-praviš, ali nLzrastla velika iz tvoje male najdenke? Valentin — govori vendar..." Pa Valentin je molčal. Angeliku se je mudilo do matere in sestre, da upe-lje pri njih novo družico. aČkalo ga je tudi dosti drugega posla, kajti prišel je čas, da nastopi on svojo pot, Rozi-ka svoj noviciat. Hotel je še poprej v Čepovan, da se poslovi od Vidonijeve Elvire, ji priporoči Salleja, ki bo togo-val po Roziki, in svojo mater. Zato je rekel dobrohotno Ivanki: "Se že pomenita drugikrat, kako je bilo. Hitiva v grad." Na strani sirote je šel soški graščak skozi red topolov. Po cesti nad Sočo je zdrčal tačas bel samodrč, z^avel je pajčolan. Valentin je gledal zla gra-ščakotn, pogledal na cesto in zamr-tnral: "S culico gre v grad, pa bo nemara še grajska gospa." XIII. Na klopici med brsjem na vrhu ka-menskega vinograda sedi oblačnega jesenskega dne gospa Kamenska, v črni obleki, sklenjenih rok. Vreme je pusto, heprijazno. Močan veter tuli in žvižga po praznih vinogradih, stresa količje, trga in vleče veliko ruto-ogri-njačo raz rame zamišljene gospe, ki strmi tako trudno na grad pod seboj, na bežeče oblake, ki zakrivajo in razgrinjajo Sveto Goro. Pusti dnevi pozne jeseni se zgrinjajo pred zapuščeno materjo; sem, na klopico, kjer so se-devali tako radi njeni dragi poletne krasne dni, je prihitela, da se prepusti spominom, da uživa srečo, ki je za njo le v preteklosti—prihodnost strmi kakor sfingin kameniti obraz brezizrazno vanjo. Prelep je razgled s te klopice. Zato je zahajal Angelik tako rad do nje, gledal na cipresi, ki stražita Martinin dom, na stavbo novega mostu. Tu se je vdajal edini sin misli na ljubljeno, nevredno deklico, tu si je črtal s Sal-lejem pot po deželi bajk. In ko bo dozidan most, ko bo stal ponosen nad Sočo, ali se pripelje po njem edini, dragi sin? Tisti dan bo dan veselja materi, tisti dan sleče obleko žalovanja, stopi vedrega lica med ljudi. Odšla sta — sin in hči. Težko je-materi po hčeri — a težje, stokrat težje po sinu. Revica je ženska in ostane, o-možena ali samica — revica. A sin, on je očetov pono9, materina nada, materin častni venec. In tu na tej klopici je sedeval — Bog ve ali sede še kdaj nanjo? čudne so premene, poti življenja, drugačen je človek v pomladi, drugačen v jeseni. Tudi gost iz Francije, ki je postal gospe Kamenski tako drag prijatelj, je sedeval rad na tej klopici, ko je cvetelo, ko je zorelo grozdje o- krog, ko je pel muren, dehtela roža sv. Ivana, in je ležala plodna, krasna zemlja v svitu pred njim. Tu je gledal na Kostanjevico, snoval sliko k sliki svoje povesti, tkal vanjo podobo grajske hčere. Tu je mislil sin Francije na svojo lepo domovino, na njo, ki je in bo, tako je trdil, stala na čelu človeškega napredka. S svojo povestjo je hotel splesti sebi, svoji domovini nov venec. Propad Bourboncev, neopravi-čenost legitimističnih teženj je hotel popisati, dokazati kako se je povzdignila Francija pod ljudovlado, kako se razvija pod vodstvom naprednjakov v vzordržavo prihodnosti. Sreča na strani dame iz visokih krogov, ki mu je pisala pogosto tako drobno in gosto pisana pisma, sedež v družbi nesmrtnih je bil cilj, do katerega se je hotel prijatelj povzpeti s to povestjo. Pa večkrat se mu je ustavila roka s svinčnikom, dvignil je glavo... Slišal je šumenje ženskega krila, skozi trsje sta pogledali vanj nagajivi rjavi očki, zatajen smeh je izbruhnil iz Rozikine-ga grla. Pa to je bilo tiste krasne pomladne in letne dni. Zdaj je jesen. Salle se zapira v svoje sobe — zdi se, da snuje drugo povest, riše druge slike. Po Angelikovem odhodu je bil mesec dni v Franciji. Lahko bi bil ostal radi gospodarstva še doma, ker se bliža zima, lahko bi se zabaval v prestolnici sveta. Pa se je vrnil, oblačen kot jesenski dan. Zdi se, da ga je tam nekaj razočaralo... Morda mu je postala nezvesta tista dama, morda spletkarijo drugi slave željni pisatelji proti njemu? Ali ga boli le spomin na Roziko? Prijatelj molči, gospa Kamenska ne vpraša. Pusto je v gradu, posli so čmerni, pogrešajo Rozike, Nanca žaluje za Ninom. Le naivno govorjenje najdenke razvedri za hip otožnega prijatelja, le njena hvaležna ljubezen bodri zapuščeno mater. Pusto je v gradu. Mladi pravnik, katerega je bil povabil Angelik v grad, da poučuje Ivanko in se pripravlja za izpite, se ogiblje vselej slabo razpoloženega Francoza, otožne gospe. Pusto je v soškem gradu. Zapuščena mati meni vedno, da sliši iz kotov salota Rozikin smeh, da odmeva po hodnikih lahki sinov korak, da izgovarja Elvira mehko in ljubo besedo. Večkrat je o počitnicah pohitela Elvira z Roziko k tej klopici. Beli golobici sta se vzpenjali med zelenim brsjem. Tudi ona je bila ondi, mati. Pa skozi trsje se je prikradel zveneči Rozikin, mehki Elvirin glasek. Trsje je obetalo bogato trgatev — deklici sta govorili kot delavki, poklicani ob rani uri v Gospodov vinograd. Čisti sve-čenici krščanske misli sta hoteli biti, hoteli sta živeti za druge, bodriti druga drugo, da ostaneta vztrajni v delu, da bo polno trsje ob dnevu velike trgatve. Dekliška srca, tako mehka, čista! Mehka, in vendar trda! Nosili sta pač vsaka svojo rano, a ena preponos-na, druga prevdana, nista govorili o njej. Elvira je obžalovala, da je ne pusti mati ne v samostan, ne na vseučilišče, da ne razume njena mati njenih stremljenj. Ona pa da hoče, mora. Sama si prihrani potrebni denar, da pojde, naj le branita mati in Salle, ona hoče. "Glej, Rozika," je pravila Elvira, učitelji mladine plavajo v pogubnem brezverskem toku, opijanijo mladino s frazami, jo navdihujejo z nepravo svobodo misli. Da rešimo mladino pogube, nam je treba upreči vse moči. Druge počitnice, moj srček, se pripravim na Dunaj, potem postanem profesorica, vstopim v dekliški licej v Trstu in, lopr boš ti tam ali v Gorici v bolnišnici, se vidiva večkrat." Tako je govorila Elvira. Pa Rozika je odkimala, vzdihnila. Zakaj? jo je vprašala tovarišica. Zakaj? se vprašuje mati še danes. Saj so zveze — predstojništvo se bo oziralo nekoliko na materine prošnje, na Rozikin stan. Rozika pride v Gorico, mati jo obišče vsako nedeljo, ob materini bolezni ji postreže lahko hčerka usmiljenka. Pa vendar — zakaj je Rozika tako tožno odkimala... Minuli so počitnic vroči dnevi, golo je trsje, a materi se zdi, da veje hčerkin vzdih še po prazni gorici, materino srce zaliva žalost. Kipi Gora nad gorami, polna obljub, utehe, pozdravlja žalostno. Pa tudi Sveta Gora jo spominja danes le slovesa, jeseni, smrti. Žarela je v zlatu iz zelene okolice, ko se je poslavljal edini sin... (Dalje prih.) I0SIP ll Javni Noter I/LE |\z 101« PEC lOlet. skušnjo izdeluje vse pravno in postavnovelj&vne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo garniSira; čc potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kak • drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, Ur vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOQ. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Kadar se mndite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za psi leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, Se ga hoče kdo točno dobivati.. .Pošljite naročni no takoj, da ne pozabite. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, I1L R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.; Soba 218—9206 Commercial Ava. Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago A Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl tintuMnpnoiat RBVUAJOU HROUOST1 BOLESTI . KOLKU BOLESTIH . &ENCH NEVRAUajl FROTMU CTTRPLOSn MiK LABanCM KR2U JUBC8TH r &B40H KjUČNH M PRSNIH UKAZEN JU . ŽIVOTU VNETJU Of-RSNB IB FKEKAJBilU BOLESTIH . UBJ1H bolesth . nafti LETNI RAČUN SUPERVIZORJA D. J. EMERY, Joliet, 111., 14. marca 1917. Slavnem« nadzornemu odboru joliet-ske občine in davkoplačevalcem: — S tem podajem svoj račun za leto, končujoče se z 14. dnem marca 1917. Ker so se cene vsem potrebščinam pomnožile je imel ta urad težavno stališče, vendar t m o storili vse mogoče najbolje. Ob tej priliki si štejem v dolžnost se zahvaliti raznim dobrodelnim organizacijam za pomoč pri raznih slučajih siromaštva tekom preteklega leta. Račun je izdan, kakor vknjižen. RECEIPTS. 1916. April 20th—Received from Wm. C. Strohm ..................»49,181.50 Aug:. 1st—Received from A. C. Jeffries, county treasurer..... 29,579.62 May 4th—Recovered on groceries ....................... 62.33 May 4th—Keeping inmates at County Farm ............... 12.00 June 8th—Keeping Inmates at County Farm ............... 51.00 June 14th—Keeping inmates at County Farm ............... 18.00 July 3rd—Keeping inmates at County Farm ............... 32.60 ' ne Inmates at 6.00 18.00 6.00 6.00 22.45 6.00 6.00 6.00 84.00 5.60 3.00 171.41 3.00 13.19 355.50 July 6th—Keeping inmdtes at County Farm ............... Aug. 5th—Keeping inmates at County Farm ............... Sept. 13th—Keeping inmates at County Farm ............... Oct. 2nd—Keeping inmates at County Farm ............... Oct. 4th—Recovered on transportation .................. Oct. 23rd—Keeping inmates at the County Farm............ Nov. 17th—Keeping inmates at the County Farm............ Nov. 29th—Keeping Inmates at the County Farm............ Dee. 2nd—Keeping inmates at the County Farm............ Dec. 6th—Recovered freight on household goods ............ 1917. Jan. 6th—Recovered on coal... Feb. 5th—Received from A. C. Jeffries, county treasurer---- Feb. 15th—Recovered on coal.. Feb. 23rd—Recovered on transportation .................. March 12—D. J. Emery, interest money ................... Total ......................»7M49.10 Town warrants audited, details given in the folowing report. .»43,015.65 Balance cash on hand.......... 36,633.45 Total ......................»7M49.10 TOTAL EXPENDITURES. Paid. Unpaid. Groceries Rent ................ Coal ................ Care of old people..... Burial ............ Livery ............... Printing ............ Drugs ............... Highway commissioners Board of Health...... Contingent .......... Trucking ............ Hospitals ............ Care of children....... Will County Farm..... Canada thistle commissioner ......... Board and lodging.... Auditors 5,962.90 . . 2,089.50 . . 2,283.20 154.00 179.00 344.50 674.80 455.75 1,742.00 113.50 18.74 16.50 3,376.00 2,662.00 3,959.72 468.75 3.40 570.00 Election expense ------ 2,754.00 Salaries .......... G. A. R. funds....... S. W. V. funds....... Shoes and clothing.... Transportation ...... Miscellaneous ........ 9,123.47 2,665.27 688.70 326.28 158.52 2,234.31 »453.25 241.50 218.50 28.00 30.00 23.70 5.70 4.22 3.00 28.00 230.00 .20 1.50 432.60 6.00 248.00 64.00 17.02 2.25 201.05 Total ..............»43,015.65 »2,238.39 CARE OF OLD PEOPLE. Salem Home .........» Paid. 154.00 Unpaid. » 28.00 CARE OF SICK. Paid. Silver Cross hospital..» 1,650.00 St. Joseph's hospital... 1,726.00 Total 3,376.00 ORPHAN HOME. Guardian Angel's Home.»1,512.00 Swedish Orphans' Home 1,150.00 Total ..............* 2,662.00 Unpaid. 28.00 » 28.00 230.00 »230.00 WILL COUNTY FARM. Paid. Unpaid. County Farm .........» 8,959.72 TRUCKING, Red Line Transfer.....» Commercial Transfer... Paid. 12.00 4.50 Unpaid. » 3.00 Total ..............» 16.50 » 3.00 CANADA THISTLE COMMISSIONER. ^^ Paid. Unpaid. Scott, S. B...........» 468.75 HIGHWAY COMMISSIONERS. Paid. Unpaid. Hedstrom. Fred .....» 54.00 Spencer. Freeman ____ 572.00 Morris, George ....... 554.00 Nicholson. Alexander.. 572.00 Total ..............$ 1,742.00 BURIAL. Paid. Unpaid. Damefi, Edward ..... ,t 30.00 12.00 t 12.00 Johnsoji, P. A....... SC.00 6.00 Tezak & Markiewioz.. S5.00 N'emanich. A. & Son.. 12.00 12.00 WeHtern Casket ..... 12.00 Wunderllch & Harris. 42.00 Total ............. 179.00 ( 30.0» CONTINGENT. Unpaid. Paid. Barrett, J. O..........) Daley. W. F.......... Ferdick, Anton ....... First Herman Lutheran church .......... Johnson, Gustav ------ Kenney, John ........ Krakar, John A....... Ijoefstlck, Joseph ..... Rosensafr. Morris ..... Smith, Elizabeth B---- Van Pelt. H. C........ Vollmer. Esther ...... Woodruff. Geo. F...... Total ..............1 .95 .48 7.09 1.14 .65 2.79. 1.27 .63 1.79 1.06 2.55 1.67 18.74 » 4.22 BOARD AND LODGING. Paid. Unpaid. Smith's hotel .........» 1.00 Warren, Mrs. E..............^^ -2° Yack's cafe ............2<0 Total ..............» 3.40 » .20 BOARD OF HEALTH. n Paid. Emery, D. J..........» 9.0« Ginter. W. F....................9.00 Hammond, W. C............9.00 Houktine, Bertham..........4.00 M (-Roberts, Dr. W. A.. 78.00 Smith. L. A....................4.60 113.60 EXPENSE. Paid. Total ..............» ELECTION 1 Total ..............» 2,764.84 PRINTING Co.» Unpaid. »432.50 Paid. Brewster Prlngtlng Co.» 65.60 Brewster, S. A................17.00 Joliet Book & Stationery Co..........................68.00 Joliet Republican Pitg. Co................................396.30 Blovenic American Prtg, Co................. Schwartz Brothers .... 101.75 Walsh, T. P. Prtg. Co. 2.75 Weese Printing Co--------24.60 Unpaid. » 6.50 4.20 9.00 Total ..............» 674.80 » 28.70 TRANSPORTATION PaJS. Chicago A Joliet Elec- tric Ry............. < 17.110 Chicago, Ottawa & Pe- oria Ry............. 8.8« Gorman, J. O. & Co... 8.05 Joliet, Plalnfleld & Au- rora Ry............ .90 Joliet & Eastern Trac- tion Co............. .»0 Joliet A Southern Trac- tion Co............. .45 Union Depot Co........ 122.6? Total .............. » 158.52 Unpaid. » 1.35 .46 .46 » 1.26 LIVERY. Paid. Caswell, V...........» 1.60 Commercial Livery ... 1.50 Emery, D. J....................260.00 Hammond, W. C............91.50 Total ..............» 344.50 SHOES AND CLOTHING. Paid. Unpaid. Beach. L. F. & Co.....» 7.85 Boston Store ..................114.20 » 2.48 Chester Shoe Co..............13.23 The Eagle ........................1.50 Hutchinson, A. E. Shoe Co..................................22.75 2.25 Kirnicich, J....................11.15 Leonhardt, H..................1.40 Long. R. H......................15.50 2.95 Marsh, F. E. Shoe Co.. 45.20 7.84 New York Store..............3.00 Ryan & Hartney Shoe Co..................................35.80 Smith & Blackburn________2.00 Stern, L. & Son..............49.20 Wolfberg, F. W..............5.00 Total ..............» 326.28 » 17.02 AUDITORS. Paid. Unpaid. Eib, L. H.............» 79.50 » 1.50 Emery. D. J....................76.50 Ginter, W. F....................75.00 Goodspeed, S. A............82.50 Howk, F. M....................82.50 LIndgren, A. J................7.50 Nichols, J. H....................81.00 McCulloch, J. L..............81.00 Strohm, W. C..................4.50 Total ..............» 670.00 » 1.50 DRUGS. Paid. Unpaid. Abbott Lab. Co.......» 26.73 Bray's Drug store..........» 1.20 Brown, J. D. & Co________181.80 Boericke & Tafel............6.20 Brunswick Lab. Co.... 3.20 Carlson, J. L....................21.50 Central City Chemical Co................................19.80 Central Drug store.... 1.00 .76 Ducker, G. A. & Co________7.95 Ernst, Joseph D..............3.00 .85 Halsey Bros Co................6.82 Kuhn, W. H....................4.60 Kuicks, L. F....................1.75 Leiss, John .....................50 Minahan, M. G................1.60 Paddock Pharmacy ... 3.20 Palace Pharmacy ..........30.55 Physicians' Chem. Co.. 5.70 Plitts, Louis ....................28.85 Robson, A. J....................14.35 Prescription Shop ________7.90 Seltzer Drug Store..........38.56 Stillman, H. A. drug store ............................40.85 1.30 Estate of J. Fred Wilcox ................................1.95 Total ..............» 455.76 » 6.70 SALARIES. Paid. Unpaid. Emery, D. J..........» 1,291.00 Ginter, W. F., fees... 903.12 Ginter, W. F., salary.. 707.95 Hammond, W. C............8,997.50 Lindgren, A. J................219.90 McRoberts, Dr. W. A.. 162.00 Patterson, Dr. H. A... 1,000.00 Peterson, C......................60.00 Reitz, Conrad ..................82.00 » 6.00 Supervisor assistant ... 500.00 Strohm. W. C..................210.00 _ Total ..............» 9,123.47 » 6.00 COAL. Paid. Unpaid. American Coal Co.....» 378.65 Bennett, N......................40.10 Bensen, O. B..................59.85 » 5.50 Buck, Werden ................24.50 Buchanan-Daley ..............151.55 Carlson, C. A..................70.25 6.00 Flack Coal Co..................68.85 6.00 Hays, A. W......................41.10 Hubenet, Frank ..............57.85 Johnston, A. C. & Son 280.10 Joliet Grain Co................29.75 6.00 Joliet Slovenic Coal Co. 79.10 Joliet Pure Ice Co..........3.76 Limbacher, L. C............91.85 22.00 Leach Bros......................55.66 10.00 Lyons Bros......................9.76 Neiswender, George ... 9.60 3.00 Patterson, Thos. H--------146.50 68.00 Pasdertz, A......................10.00 5.00 Peterson, F. W................22.75 47.0« Schwerha Coal Co..........54.80 10.00 Stone City Fuel Co..........335.00 9.00 Truby Coal Co..................32.75 Murphy. J. S....................62.50 16.50 Western United Gas & Electric Co..................28.25 14.50 Woodruff, C. E................73.00 Zero Coal Co....................76.50 Total ..............» 2,283.20 »218.50 GROCERIES—S. W. V. FUNDS. Paid, Unpaid. Anderson, C. V........» 30.00 Adler, J. C. Co..............210.00 Axling, C, J....................100.00 » 10.00 Boston Store ....................90.00 Harvey, Harry ..............1000 Johnson, C. J..................5.00 Joliet Grocery Co............10.00 Jacobson, Sal ..................10.00 McClure. E. J..................30.00 potter Bros. ■. —............30.00 Total ..............$ 606.00 » 30?00 COAL—S. W. V. FUNDS. Paid- Unpaid. Flack Coal Co.,.......» 6.00 Hays, A. W....................10.00 Ijoach Bros....................15.00 10.00 Union Coal & Transfer Co................................50.00 Western United Gas & Elcctric qo..................50,00 Woodruff, 8. E................5.00 Total ..............» 125.00 » 20.00 RENT—S. W. V. FUNDS. Paid. Unpaid. Condon, P............$ HOO $ 14.00 ' Munroo Bros..................15.00 Schlimm, Herman .... 28.00 / __——_ Total ..............» 57.00 » 11.00 Paid. Unpaid. MEALS—S. W. V. FUNDS. Paid. Schulenbergs restaurant ................» .76 TRANSPORTATION—S., W. V. FUNDS. ( Paid. Chicago & Joliet Electric Ry.............» .95 COAL—G. A. R. FUNDS. Paid. Unpaid, American Coal Co.....» 181.00 Buchanan-Daley ..............122.75 Peterson. F. W................61.25 » 49.50 Truby Coal Co........."5.75 48.50 Johnson & Son................12.00 Woodruff, C. E................168.00 Total ..............» 610.76 t 98.00 GROCERIES—G. A. R. FUNDS. Paid. Unpaid. Carey. E. A...........» 95.00 » 22.00 Heldrlch. John ..............36.00 Korst, Ed........................66.00 McClure, E. J..................149.00 Leonard & Vliet..............128.00 24.00 Schrelner. N....................124.00 8.00 Simpson Bros..................158.00 Biinnon, F. E..................96.00 6.00 Kellogg, F. G..................141.00 18.00 Welch, J. W....................6,00 Allott, J. G......................63.00 Bergren Bros..................102.00 Joliet Grocery Co............40.00 Potter Bros....................142.00 Scahill Grocery ..............28.00 Hart, J. B......................37.52 12.00 Johnson, Chas................66,00 Swalm, E. A....................»0.00 42.00 Johnson & Son................12.00 Overholzer, F. H............108.00 Anderson Bros. ...........42.00 6.00 Adler. J. C. & Co..........78.00 Walker, Hugh ................19.00 Ulrlch. Mrs. T................20.50 Zlpf & Steffes ..................72.00 Studer Grocery ..............24.00 Burke, B. F......................«-50 Simon, H..........................24.00 Cornish, E. G..................46.00 Sterne, Frank ................» 00 Total ..............» 2,119.52 »150.00 RENT—G. A. R. FUNDS. Paid. K rill, Mary J..........» 2.00 MEDIGAL SERVICES—G. A. R. FUNDS. Paid. McRoberts. Dr. W. A..» 8.00 TRUCKING—G. A. R. FUNDS. Paid. Tlmms Auto Livery....» 6.00 INCIDENTAL EXPENSES—G. A. R. FUNDS. Paid. Barr, John ...........» 20.00 RENT. Paid. Unpaid. Alpine, John ..........» 66.00 » 6.00 Babortch, Joe ................142.60 28.60 Ballun, Mrs....................6.00 6.00 Berscheldt, Matt ............«6.00 «.00 Beck. Peter ....................20.00 16.00 Bart, Mrs. Wm..............26.00 Boneas, August ....... 20.00 (.00 Butler, Mark ..................66.00 Brown, Jame« .........4.00 Biggins, Mrs. A..............4.00 Clare, Mrs. J....................46.00 16.00 Clare, George ...........8.00 Cornish, E. G..................16.00 4.00 Crowley, Nora ................55.00 5.00 Cope, Len ........................27.00 12.00 Del Rosa ..........................8.00 Engalls, F........................7.00 Eib, L. H..........................48.00 4.00 Fant, P............................48.00 4.00 Gleason, Jas....................65.00 6.00 Helician, Mrs..................4.00 Garver, M........................55.00 Goodspeed, Sam ............45.00 Halkyard, Mrs. E..........55.00 10.00 Hull. Emma ....................55.00 5.00 Harvey, Harry ................60.00 Herbert, T. P..................42.00 Jacobs, 1..........................24.00 Johnson, J......................55.00 6.00 Johnson, Delia ................10.00 Jabas, Mrs......................12.00 Krakar, John A..............13.00 Kelly. Robt....................65.00 Kalinsky, A....................36.00 6.00 Loeffier, Mrs. J. J..........10.00 Madden, Kate ................60.00 Macier, Mrs. H..............22.00 2.00 Mullen, Mrs. P. C..........45.00 6.00 Murphy, Miss A..............60.00 6.00 McCann, James ..............36.00 Middleton, Jessie ..........4.00 McGuire, Thos................16.00 Oldenburg, Annie ..........18.00 » 6.00 Peterson. Alfred ............44.00 4.00 Rademacher, Joseph.... 55.00 5.00 Ready, Mrs. James--------6.00 Remonski, Paul ..............6.00 Rogers, Chas..................55.00 6.00 Rooney, Mrs. N..............18.00 Ryan, Mary ....................110.00 Scluter, Kate ..................40.00 8.00 Stevens, A. P..................99.00 9.00 Schneider, Joseph .... 10.00 Stern, L............................16.00 Sandiford, Emma ..........16.00 Seeley, Mrs......................4.50 Sieber, Mary ...................._ „„ 6.00 Thomas, Elizabeth --------56.00 Wagner, Mrs. A..............50.00 6.00 Walsh. Robt....................60.00 Wise, Frank J..................60.00 Yastrzelski, John ..........13.60 Zilberquate, A................42.00 Kochover. M.............6.00 Total ..............» 2,089.60 »241.60 GROCERIES. Paid. Unpaid. Adler, J. C. & Co.....» 194.00 Allott, J. G......................15.00 American Grocery and Market ........................6.26 Anderson, C. V................32.65 Anderson, A....................80.00 Anderson. F. 0..............82.00 » 6.00 Bannon, F. E..................15.00 Barnes, W. E..................126.00 4.00 Baskerville, M. K..........30.00 Baskerville, T..................28.00 Becker. J..........................82.00 3.00 Bertagnoli, H..................18.87 Berg, Henry ....................4.00 Beronl, Gaetano ............13.65 Boston Store ....................238.98 38.00 Bretz, F. E......................30.00 Bruggeman, H................49.99 Berlin, E..........................6.00 Burke, B. F..........._ 24.00 Burke, B. E..........* 14.00 California Tea Co............8.00 Carey, E. A......................9.50 Cerri, Ciolaghi ................12.00 9.00 Christopher, A................48.00 10.00 Clark, Johnson & Carlson ................................76.00 Cornish, E. G..................29.00 Creighton, Jerry ............45.00 6.00 Coundly, George ............20.00-' 5.00 Cross, L. C........................30.00 8.00 Culik, F............................63.00 Dillon, W. J....................14.00 Ducker, G. A. Co............143.55 Engimann, Fred ............24.29 Feehan & Blatnik............88.00 9.00 Fornango, John ..............543.28 32.00 Freeman, M. H................174.91 Fanning. Wm................57.65 Gurka, John ....................60.00 10.00 Grassle Bros....................95.95 Hart. J. B........................89.00 10.00 Harvey, H. W..................39.00 Herkert, Otto ..................60.00 Hobbs Grocery ..............45.00 5.00 Holmquist, Chas............8.00 Hrivnak, John ................151.00 Johnson, C. J..................10.00 Joliet Grocery ................67.00 8.00 Jontes, Joseph ................4.00 Kellogg. F. G..................99.00 14.00 Kennedy, F. H................35.00 Korst, Ed. G....................9.00 ICriz, Bias ........................24.59 Kuehne & Dernehl..........5.00 6.00 Leonard, E. & C............3.00 Leonard & Vliet..............59.00 8.00 Levandowski, Wm. ... 105.00 8.00 Limperich Bros..............138.48 47.00 Lincoln Highway Market ................................137.00 Lorenzo. Nunzio Di________140.00 19.00 Lumley, B. F..................73.76 14.00 Malnar, Joseph ..............15.00 Mahoney, Jerry ..............121.38 Martinson. E..................16.00 Mauer, H..........................29.00 Mock, H. J......................105.00 Mroch, A..........................5.00 Murphy. F. B..................171.90 34.00 Murphy, J. P..................15.00 45.00 Murphy, T........................55.00 Meyers, Wm....................5.00 Myler, Wm......................78.30 19.90 Orolvioh, Mike ................4 00 Overhoiner, F. II..........67.00 Papesh Grocery ..............10.00 Paplowski, Kas ..............60.00 Pasdertz, J. N................16.00 Pasdertz, A- ....................83.00 7.00 lVfona. Peter .................39.20 10.00 Peterson, Mrs..................24.00 .2.00 Petrusa, John ................5.00 Pllsleh. Joe ......................97.00 Plese, J.....................37.00 Potter Bros......................2.25 Prusteri, Tony ................17.00 Ruddy & Downey............7.00 ltudman, J......................28.00 4.00 Sanders Grocery ............67.00 6.00 SaVo, J. E........................6.00 Scabill Grocery ..............3.85 Sclosa, Geo......................92.00 8.00 Scbroiner, N....................45.19 Schroeder, F. W..............62.78 Seltzer, L. H....................34.83 Simpson Bros..................52.00 Sltar. Joseph ..................67.00 4.00 Soland, Mrs. Mary..........5.00 Spot Cash Grocery..........24.00 Stein. Mrs. J. B............5.00 Sunbauin, A. W..............139.75 20.00 Svviersz, A........................6.00 Thomas T. M....................75.20 Tralnor, John ................8 00 8.00 Ulrlch, Mrs. T................62.40 Walker, Hugh ................127.00 10.00 West Side Lincoln Market ................................10.00 Williams. Francis .... 16.00 Wlnroth & Allison..........99.00 Total ..............» 5,952.90 »453.26 MISCELLANEOUS. Paid. Unpaid. W. C. Barber, rent and light ...........» 684.60 »128.80 Barrett Hardware, file boxes ............................34.91 E. E. Peveriey, lettering door ........................2.50 Bolton, George, laborer 1.50 C., R. I. & P. R. It., freight ........................7.92 Callahan A Co..................80.00 Chicago Telephone Co., telephone ....................247.03 26.00 Mrs. Evans, quarantine expense ........................2.50 The Eagle, chairs............12.76 Emery, D. J , postage. 1.00 Ferguson, Chas., quarantine expense ............6.00 Gehner, E., brace.......1.26 Ginter. W. F. postage. 1.00 Hermes. Chas., part payment artificial foot ..............................6.00 Emery, D. J., expense in case A. Larson... 1.00 Hultgren, P. A., care of blind boy..................90.00 Interstate Tele. Co., telephone ....................6.82 Joliet Welding Co., repairing brace ...............76 A. C. Johnston & Son, kindling ......................1.00 James Love, crating... 2.60 Mrs. Oram, care of Zlgler children ..........70.00 1,0.00 Oesterle, C., lenses________6.00 Parsons, John F., S. F. epidemic ......................700.00 Perfection Legal Blank Co., blanks ..................11.08 Polk, R L. & Co., city directory ............85.00 Postal Telegram Co., telegrams ..................-62 Rlgonl. Nick, milk..........2.40 Strohm, W. C., postage 1.00 Myers, Scott, labor..........1.60 Transfer to road and bridge fund ..................290.IB Union Depot Co................2.80 Woodman, John, locks and keys .........,, 7.30 Wagner, Dr. T. H., medical services .... 10.00 Weber Dairy Co., milk. S.67 Western United Gaa * Electric Co..................4.61 Wunderllch & Harris, ambulance ................10.00 Zlntzsch, Richard, publishing report ............34 26 Zln.ser, J. C, Ink............S.80 Young, Emma, office rent ..............................40.00 Total ..............» 2,2J4.Tl "»201.06 Največji promet na svetu je v Londonu, in sicer v okraju Cityja, ki je pred borzo, Angleško banko in gosposko zbornico angleškega parlamenta. Računa se, da gre tod mimo vsak dan pol milijona jjudi in okoli 50, 000 vozov in avtomobilov. Naj živahnejši promet je ravno pred gosposko zbornico. Po policijskih podatkih in statističnih beležkah znaša na tem o-glu dnevni promet 30,000 voz vseh vrst in 250,000 ljudi. Dežela mnogomoštva. Mohamedanci, Mormoni in še nekateri drugi narodi si smejo vzeti po več žen. V Tibetu pa je dovoljeno mnogomoštvo. Tam sme imeti žena po dva ali tri može. Tibetanci so baje tako mirne narave, da se med seboj docela dobro razumejo, v hiši vladata prijateljstvo in ljubezen. Možje si lepo razdele med seboj delo in delajo skupaj. Kar se tiče otrok, odloči žena, kdo jih ima rediti in kdo se sme imenovati njihov oče. Bele jagode je vzgojil vrtnar Luther Burbank v Californiji. Jagode so baje zelo izvrstne in kmalu pridejo v Evropo. Tej novi vrsti so nadeli Nemci ime "Eis-berg". Baje te jagode zelo dobro delujejo proti mrazu, velike so pa ravno tako kakor navadne jagode. RABIM BRIVCA. ZGLASI SE NAJ ali piše na Mat. Bayuk, 528 La Fayette St., Ottawa, 111. 38-44. RABIMO PRIDNEGA MLADENI-ča ali mladega moža, Slovenca ali Hrvata, za delo knjigovodstvo in drugo uradovanje pri neki večji trgovini s lesom in kurivom. Kdor se čuti za tako delo naj se oglasi pri Amer. Slovencu. 28t4 VELIKANOČ JE PRIŠLA. CVETKE SE RAZVIJAJO. Najlepši čas »a lepo sliko, katere najokusnerjše izdelajo v ANDERSON STUDIO. Kot posebno darilo bomo dali z vsakim naročilom poročnih slik ZASTONJ BARVANO VELIKO SLIKO Pridite k nam pred poroko, da se domenimo in pripravimo, ker poročna slika je za vsak par velpvažna. S.e priporočamo ANDERSON STUDIO, Young Building. Joliet, III. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz -c dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokttsnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše liieso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in greceriji na vogalu Broadway and Granite Street Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Pelric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo I Slavnemu slovenskemu in hrvatske-' mu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst1 grocerije in drugih predmetov, ki spa: dajo v mesarsko in grocerijsko pod* ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, UL = STENSKI PAPIR! Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander t\cbL Phone 376 1/ N. W. »27. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........."...............$10.M Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.N Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za..................M7.N Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) 2a $10.5« S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................IMS Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.11 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................|6.H Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7J# Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................(iN Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Ie Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. i f Joliet. tu*. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOX* I Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača L Porter Brewing Company Ota Mefna 405 S. Miff St.. Met, ID.