year xxxiu. Gen« Ik ta ja »6.00 ■»ttar january i«. ltm. at mm Um Aal a« Cowm. W Hank I. 1ITV CHICAGO. ILL* TOREK. S. MAJA (MAY •). 1941 Subscription 9« 00 Yearly ÖTEV.—NUMBER M Acceptance for palling at ipacial rata of poatafc provided for la faction 1103, Act of OeL ». 1917, authoriaad on Juaa 14, ltH. Amerika mor« producirati pet »to bombnikov na meaec, da bo Velika Britanija lahko začela ofenzivo proti Nemčiji v zraku.—Anglija zavrnila ponudbo turške vlade glede poare-dovanja med njo in Irakom. Bivši regent Iraka apeliral na vojake, naj odlože orožje. Nemški letalci vrgli na tisoče bomb v napadih na Liverpool in druga angleška mesta IVuhingion. D. C.. 6. maja.— sdsednik Roosevelt je sinoči redil revizijo programa letal-i produkcije in odredil povelje proizvodnje bombnikov, bo Velika Britanija eventual-lahko podvzela ofenzivo^ v iku proti Nemčiji. Natančno vilo bombnikov, ki jih mora jerika producirati, je tajnost, a domneva je, da program oča'produkcijo petsto bomb-ov na mesec. loosevelt je dal zadevne in-ukcije vojnemu tajniku Stimul v posebnem pismu. V tem ivi med drugim, da demokra-t morajo zavladati v zraku, talske tovarne so doslej pro-rirale le okrog dvajset bomb-[ov na mesec. «ondon, 6. maja.—Napori Tur-e, da se vojna v Iraku, ki ogra-tudi njeno varnost, likvidira, k izjalovili, ker sta Anglija Irak odklonila njeno posredo-nje. Angleška vlada je v de-iraciji naglasih, da ceni pri-eljske motive turške vlade, a ub temu ne more potegniti »jih čet iz Iraka. lerlinsko radijsko poročilo, ■trcfeno v Londonu, je citii«^ radijsko poročilo iz Bagdada, je tudi vlada Iraka zavrnila iko ponudbo. To se je glasi-da bo konflikt likvidiran le, ) Anglija odpokliče svoje če-iz Iraka. -ondon, 5. maja.—Angleški mbniki so v napadu na letali-i pri Moascar Rashidu, Irak, 'čili 22 bojnih letal na tleh, čim je iraška artiljerija ob-eljevala angleško letalsko ba-pn Habbaniyahu, ki leži 60 lj zapadno od Bagdada. Sem No poročilo pravi, da so jleške čete okupirale pomole, iliko in električno centralo v Klavni iraški luki. . iedtem, ko se bitke v Iraku kljujejo, je Emir Abdul Ilah, favljeni regent, naznanil, da »o vrnil v Irak. Na vojaške * je že apeliral, naj odlože Ji«. se vrnejo na svoja prej-H mesta in čakajo r.a vzposta- * neodvisne vlade. On se »J« zdaj v Palestini. ¡*jW« minister je objavil S», v katerem pravi, da so 1(,talei razbili čez tri. »jemških in italijanskih boj. "etal v spopadih v zraku nad Izgube osišča so bile T vccie "d angleških izgub. Egipt. 5. maja —Oboro-» » osišča še kontrolira za- dJ ' obrambne črte pri To-P-L'WJ», pravi poročilo vr-Poveljstva. Krogle iz P"gnale Nemce in Itali- Zmi! :i;,,k,ml iz«ubimi »». ¿L rdnjavobui vr_ e.,1, i J 'n rnotornc kolone ^J-^vlja, da so ae vsi U ™«Mk.h rok, izjalovili ^U. ki so okupirale čete, _ »v i n*^»ljujejo; prav U Amb* «a- * n I ^ I*«1111- T« Ut4 J ^v«nt0 od Addis mesU Abeaini Hrvr. [u>r:oafnAke ^«hko število i tali |},k"v in zaplenile za f «»-¡Iva tn drugega 1 m«J» —Nemški le- ' 1 v* tisoč bomb na "♦«¿nih napadih v zadnjih dveh dneh. Poleg Liver-poola so bombe padale tudi na industrijska središča v Middles-boroughu na vzhodnem angleškem obrežju. Vrhovno poveljstvo pravi, da so bombe porušile mnogo vojaških predmetov in povzročile ogromno škodd. Zažigalne bombe so zanetile požare v skladiščih žita in volne. Belfaat. Iraka, 5. maja.—To mesto in okolica sta bila spet tarča nemškega bombardiranja iz zraka. Bombe so zanetile mnogo požarov in porušile več poslopij. Koliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih, ni znano. Atene. Grčija, 5. maja.—Hit-erjeva balkanska armada je pa-radirala dve uri po ulicah tega mesta in učinkovito demonstrirala pried prebivalci, da jim dokaže svojo udarno silo, ki je v nekaj dneh strla grški odpor in podjarmila deželo. Čete so paradirale pred odrom, postavljenim pred kraljevo pa-ačo v središču mesta. Na odru so stali maršal Siegmund List, povelj nilc nemških armad, ki so se udeležile balkanske kampanje, ter drugi nemški generali. Para- de ao ae udeležile tudi italijan* bbdm stražijo ruski vojaki« Ruska strahovlada razgaljena Prebivalci baltiških državic zasužnjeni Chlcago. 5. maja. — Antanas Smetona, bivši predsednik Litve, je v sinoči v svojem govoru pred odličnimi gosti na banketu v Palmer Housu orisal sovjetsko strahovlado v Litvi, La-tviji in Estoniji, baltiških državicah,. ki so prišle pod Stalinovo oblast. Smetona je pobegnil iz Litve, ko so ruske čete invadi-rale. deželo. "Kako grozen prizor nam nudi sedanja Evropa!" je vzkliknil Smetona. "Brutalnost ne pozna nobene meje. Ljudi pobijajo in izganjajo iz njihovih domov, so zasužnjeni in izstradani. Največja mizerija je usoda malih narodov, ki se ne morejo upirati brutalni sili. Agresorji jim ne priznavajo nobenih pravic. Preti jim uničenje, čeprav znaša prebivalstvo teh narodov čez 150,000,000 in je njih prispevek h kulturi človeštva velik. Še ni minilo leto, odkar so sovjetske čete invadirale baltiške državice, a so že uničile način življenja teh narodov in jih oropale vsega imetja. Narodni običaji in vse, kar je narodnega značaja n kulture, se metodično uničuje. Ljudje bi radi podbegnili iz takozvanega sovjetskega raja, ske čete. Na klasični Akropoli so vihrale nacijske zastave z znakom svastike. • Tanki in motorna vozila so ropotala po atenskih cestah, dočim so v zraku krožili nemški bombniki. Gr£ki prebivalci so molče opazovali parado nemške oborožene sile. Izgledalo je, da so spre-. eli poraz ravnodušno na znanje. Nemci nastopajo milostno napram grškim vojakom. Na tisoče so jih izpustili potem, ko so od-ožili orožje. Vojaki se vračajo zdaj v trumah domov s front. Naciji pričakujejo, da bodo pridobili Grke za "nov red", ki ga Hitler snuje za Evropo. To pojasnjuje, zakaj ne nastopajo proti njim brutalno. Demokracija ne more biti izolirana Rooaevelt poveličeval Wilsonove ideale Staunton, Va.. 5. maja.—"Demokracija ne more eksistirati v izolaciji," je rekel predsednik Roosevelt v svojem govoru tem mestu, v katerem je bil rojen Woodrow Wilson, predsed nik Združenih držav, ki je i prvi svetovni vojni priskočil na pomoč zaveznikom. Roosevelt je govoril ob otvoritvi narodnega svetišča v spomin Wilsonu "Wilsonovi ideali svobiide so bili dovolj široki za podporo demokracije po vsem svetu," je nadaljeval Roosevelt, "On nas je učil, da demokracija ne more eksistirati v izolaciji, kar ne smemo pozabiti."' Mi aplavdira mo njegovi sodbi in veri. Ta je vera, za katero smo se Večkrat borili v prošlosti in za katero smo se ponovno pripravljeni boriti." Poleg predsednika, ko je govoril, so stali angleški poslanik Halifax, državni tajnik Hull in njegova žena, trgovinski tajnik Jesse Jones, zvezns senatorja iz Virgin!je Glass in Byrd in go-verner James H. Price Po ceremonijah je Rooaevelt zaaedel posebni vlak. ki ga je odpeljal nazaj v Washington. divji psi in ograje iz bodeče žice. Oni riskirajo svoja življenja, ker nočejo trpeti v raju, ki jim je bil obljubljen, a se je izpre menil v pekel." Smetona je dalje rekel, da narodi zro z zaupanjem na Združene države. V Ameriki vidijo zaščitnico miru in malih narodov. Venezuela dobila -novega predsednika Caracas, Venezuela. 5. maja.-General Isaias Medina Angari ta je bil danes zaprisežen kot predsednik te republike. Nasledil je Eleasara Lopeza Contre-rasa, ki je vladal deželo pet let. PREMOGOVNIKI VILUNOISU OBNOVE! OBRAT t "~y • 25,000 rudarjev m vrnilo na delo BETHLEHEM STEEL CO. SE PODALA Chicago. 5. maja—Na podlagi začasnega dogovora, sklenjenega med rudarskp unijo UMWA in Illinois Coal Operators Assn., se je danes 25,000 rudarjev vrnilo na delo. Zastoj, ki je trajal mesec dni, je bil fclomljen a podpisom dogovora. \ Ray Edmundson. predsednik illinoiskega rudarskega distrik-ta, je naznanil, na bo njegova organizacija pozvala governerja Greena, naj odstavi Martina P. Durkina, državnega delavskega direktorja, ker je odločil, da rudarji niso upravičeni do brezpo-selnostne podpore za čas, ko so morali počivati. Dogovor določa zvišanje mezde na sedem dolarjev na dan. Ta mezdna lestvica je v veljavi za vse rudarje, upOllene v premogovnikih na seyeru. Prejšnja lestvica je določala dnevno mezdo $6. " . — Druga provizija dogovora je, da delovni pogoji, kakršne je določala pogodba, katere veljavnost je potekla 1« aprila, ostanejo v veljavi, dokler ne bo podpisana nova pogodba. Delo v premogovnikih se lahko ustavi na ukaz unije, če rudarji v drugih distriktih dobe »ličen ukaz. Dogovor še ni bil dosežen med rudarsko unijo In operatorji v Alabami, ki najdbi kril okrog 21.000 rudarjev.4 íjlavno sporno krfh^ín mo,^f vprašanje se nanaša na zvišanje «rak z dinamitom, kjer sofctdfl mezde za dolar na dan. Opera torji se upirajo zvišanju mezde in to je vzrok, da se rudarji še niso vrnili na delo. New York, 5. maja.—Bethlehem Steel Co. je podpisala pogodbo z unijo Marine Si Shipbuilding Workers (CIO), ki krije 1800 delavcev, uposlenih v njenih ladjedelnicah v Hobokenu, N. J. Ta je prva pogodba, katero je ta kompanija podpisala z unijo CIO. Pogodba se lahko prekliče po dvajsetih dneh spisa nega obvestila prve ali druge grupe. Pogajanja glede mezde, čezurnega dela in drugih pogojev se bodo nadaljevala na podlagi standar- Velik del Slovenije pod Italijo ■ Promet na reki Donavi blokiran Rim. 5. maja.—Fašistična Italija je anektirala sosednji ljubljanski distrikt Slovenije kot prvi teritorijalni plen v sedanji vojni, od katere upa večje pridobitve nego ji je dala versajska pogodba, sklenjena po prvi svetovni vojni. Ljubljanski distrikt z Ljubljano vred je priiel pod italijansko dominacijo. Možnost je, da bodo fašisti zahtevali nadaljnje slovenske kraje. Dekret s proglasom, da je ljubljanski distrikt postal italijanska pbsost, je bil objavljen zadnjo soboto. Ta obljubuje tudi nekaj koncesij prebivalcem, med temi delno samoupravo in izjeme glede obvezne vojaške službe. Druge kose Slovenije, v katerih prevladuje "nemški vpliv", dobi Nemčija po izjavi Virgtnija Gayde, urednika fašističnega lista. Neki kral na «rednlem vshodu. 5. maja. — General Dušan Simo-vič, predsednik jugoblovanake vlade v izgnanstvu, Je dejal, da so njegovo čete tako učinkovito blokirale reko Donavo, da bo vzelo najmanj tri mesece, preden bodo nemški parniki lahko vozili rumunsko olje po tej reki v Nemčijo. Ladje, napolnjene s cementom, so bile potopljene v soteski pri Železnih vratah, skozi katero, teče Donava, in plovba parnikov ni mogoča. (Nemika radiopostaja je prej poročala, da je bila Donava počiščena za promet, čeprav ao Jugoslovani blokirali reko v več V kjer so ftiSgll.} A vat r al tki premier na poti v Ameriko London, 5. maja. — Avstralski premier Robert G. Menzles je odletel v Lizbono, Portugal ska, kjer bo zasedel letalo, ki odrine v Ameriko. Pred odhodom iz Londona se je oglasil pri angleškemu kralju. Menziea, ki se je mudil deset tednov v Angliji, bo imel več govorov in ^»tankov z vladnimi uradniki po prihodu v Ameriko. tw"T i m ■'^arnsssssamammmmmBa dov, katere je postavila konfe rcnca za stabilizacijo ladjegrsd niške industrije na vzhodu. ~Domače vesti Novice la Minnesota Ely, Minn.-Dne 27. aprila je v bližnjem jezeru utonil Frank Urmas, star 30 let in rojen v Bal» ticu, Mich., ko je s čolnom iskal svojega svaka Rudolfa Klančar-ja, katerega tukaj pogrešajo že od velikega petka. Z njim vred v čolnu je bil tudi njegov oče, ki pa se je rešil s pomočjo rojaka Fr. Jen kota, kateri je videl, ko se je nesrečnikoma čoln prevrnil. Pogrešani Rudolf Klančar, ki je priiel semkaj ir Clevelan-da in je bil star 32 let, je lovil v pasti bobre (beavets) na jezeru, katero je bilo takrat še pokrito z ledom. Domneva se, da se je udri led pod njim in je izginil v jezeru. Zapušča ženo, dočim Frank Urmas „ zapušča ženo, hčerko, očeta in štiri sestre.— —Dne 29. aprila Je tu umrla Mary Hren, stara 50 let in rojena v Ihanu pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bila 35 let n tu zapušča moža, tri sinove in pet hčera, v Biwabiku Minn., pa sestro. Bila je članica društva 268 SNPJ in Slovenske ženske zveze. Nov grob v starem kraju Slovan, Pa.—Karolina Papeš, zapisnikarica društva 241 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je 16. februarja 1.1. v fit. Vidu pri Stič-ni na Dolenjskem umrla njena mati Tereaija Anžlovar, stara 76 let, V Ameriki zapušča sina in hčer, v starem kraju pa moža, sina in hčor. Cankarjev glaimlk Chicago. — Aprilska številka Cankarjevega glaanika, mesečnika za lepoalovje in pouk, ima sledečo vaebino: Jugoslavija ukrižana (uvodnik), E. K.; Čre-pinja (nadaljevanje novela), Anton Debeljak: Vrli ženi na grob, Ob rak vi pjEijatella Josa Jurkovi-pefttaUmu v podzemlje, Teta Manica in na Silvestrovanju 1940/4) (pesmi), Ljudska volja v Jugoslaviji, Ivan Jontez: Slovenske ustanove v Clevelandu, Hlapec Jernej opera, Caaarlca v nevarnosti, E. K.: Julkina zmota, Gora smrti, E. K.: Maščevanje (drama), Ameriškim Slovencem.—Cankarjev glasnik stane tri dolarje na leto, posamezna Številka pa 30c. Na •lov: Cankarjev glasnik, 6411 8t. Clair Ava., Cleveland O. NEMCU A STAVILA NOVE ZAHTEVE FRANCIJI Darlan ae vrnil v Vichy po konferenci z nemškim poslanikom - AMERIŠKI PARNIKI V SUEZU? GROCERY 0ILL Angleška debata ' m m o razvoju vojne Kritika politike Churchillove vlade London. 5. maja.--Ostra kriti ku, odkritja in obiarnbu vladne vojne politike so na programu ko se parlament sjiet sestane v svojem zasedanju. Pričakuje ae da bo debata trajala dva dni in da bodo kritiki zahtevali od premierja Churchilla pojasnil» glede vzrokov porazov angleških čet v Grčiji in Afriki, Imenovanje lorda Ikra ver brooka za državnega ministra in direktorja vojnih industrij se smatra sa važno. Obseg njego vega področja !<• ni bil očrtan v detajlih, llanten Sweffer, ki je znan kot političen veščak, j< dejal v svoji publikaciji People da je Churchill premešal svo Vichy. FrancUa. 5. maja.— Admiral Jean Darlan, zaupnik premierja Petama iu zunanji miniator, se*Je včerajVrnil is Pariza in potem imel dolg razgovor s svojim načelnikom. Znamenja kažejo, da so bile Darla-nu zaupane važne informacije na onferenci med njim in Abe-sem, nemškim poslanikom v 'arizu. Slednji se je v soboto vrnil iz Berlina v Pariz s Hit-erjevimi instrukcljami. Darlan je tako naglo odpotoval v Pariz, ¿la je morala biti ae-a Petainovega kabineta odložena. Njegov prav tako hiter po-vratek je ustvaril vtis. da mu Je A beta stavil nove zahteve glede poglobitve kooperacije med Francijo in Nemčijo. Poročilo, ki pa še ni bilo uradno potrjeno, pravi, da je Darlan dobil od Abetza "uljuden ultimat", da mora Pierre taval postati spet član Petainove vlade. To pomeni, da hoče biti Nemčija reprezentirana v francoski vladi. Drugo poročilo pravi, da se k> Darlan po pasvetovanjih i Petainom in drugimi voditelji vrnil v Pariz in nadaljeval pogajanja z naciji. Značilna je vaat, katero ja objavil. list La Tempa Ta pravi med drugim, da Je evropaka vojna v zadnji fail lit Hitlerjev oilj zdsj je uničenje brltskega imperializma. Ta Uit tudi trdi, da Angleži niso bili poraženi aamo na evropskih bojnih frontah, temveč tudi na diplomatlčni fronti. V Vichy so prišla poročila, da je 26 ameriških parnikov, naloženih z orožjem in bojnim materialom, v spremstvu bojnih ladij dospelo v Sueški prekop. Orožje je namenjeno angleški oboroženi sili, ki ae nahaja tamkaj. Washington, D. C., 5. maja.— V Vichyju objavljeno poročilo, da so ameriške bojne ladje spremljale parnlke, naložene s orožjem, do Sueškega prekopa, Je bilo tu zanikano Avtoritete so izjavile, da je nekaj tovornih parnikov dospelo v prekop z orožjem za grško In Jugoslovansko armado, ki pa ao kmalu potem odrinili Iz prekopa, Berlinski krogi groze Ameriki Pomoč Angliji mili-tariatični problem Berlin. 9. maja, — Nacijaki krogi ho Izjavili, da Je Rooaevel-tova politika glede pomoči Veliki Britaniji na morju mllltariati-čnl problem za Nemčijo. Ako se kabinet na predvečer največje! bodo parniki s ameriškimi za-debate v parlamentu. i atavami i*»javill na vodah, kate- Kako ae I*» debata razvijal*.1 r<. j„ NemMja proglasila za voj- še ni jaeno. Gotovo J« le, da ne rone, IkhIo potopljeni. Zuna- bodo kritiki riagla&all, da je bi-4 nj| urad je namignil, da to vela angleška vojaška kampanja v |jM iM parnikr in bojne ladje. Grčiji polom in da sta Kgipt In ^^ Deutarhland, ki Kueškl prekop v nevarnosti, ker vW.krlll m„enje zunanje- m Je vlada zmotila v svojih ra-; urad(| IioJai(njuj# nemško čunlh. latalifc«- '.......j« »>i nikdar za- -------gladin iln |x»lMike napram «a- Proslave /SO-leinice padni hemlsfert, ki ne bi bila v poljeke Ušiave ¡aoglimju / legalnimi trgovinski- Chlcago, ft maja. - N. tisoče rnl «motri/' pravi te publikacija ljudi poljskegš porekla se je y J« ^ * »"formiran <> * deleiUo ceremonij v Humboldt H"*» Nobena railikr nt. aH parku v zvezi a proslavami 150- predsednik K<»oeevelt priznava ! letnice polJake ustave. Val go-|«H ne po Nemčiji rasglašenlh vorn i ki so naglašall, da bo Polj ska spet postala svobodna drža Dodatno obdavčeni« delavsklk dohodkov vojnih con Vse ladje In parniki, ki pridejo v t« cone, bodo "potopljeni/ Uradnliki ia upravaiftkl pro»tort: Mar South Lawodafc Ave. Tak dsn rasas iobati aaÉrfJ ia prasaikof. u.oed dally «<*i* S.torda»* Sun*7. Holidays. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE war « i » »»»»»»r' PROSVETA THE KNUGIITKXMEMT (il. ASI IO IM LASTMINA Il OVBMSSS NABODMB FODFOBNB JBDNOTS al by Narotalna M I««» na »Ha, ft i« CIOTV V M »M Hnhmri kptian Ca«»4a M M (««%« Maiito 4 rta«« Miran CSleaaa) m pol lata. h Ji ta tout lata; i mI» lat*. M H aa poi M«; aa la KaaaBa lutMWll (értk*. puvaaU. la v «lutaju. Aa A4*e«Ual»a t far Um UalUë Blat« (war* CMaa#a) par yaar. Ckioft u4 Cteaee fTJa par yaw, KM ft HM. aa M*vra!teio Mukuplal literarne vmMm drama, paaml 114.) aa vn»a)o poMljaUlju j« prt lotil po*tAlaa. htmmI aUaaaariata ai at—awl •rtlrlaa »III not ba rataraa«. other »lar*. iweaaa, ai«., «rill M « M rat, kar Mm at* ■ Mala« J'KOHVKTA MIT m U. UaaMI* A*«.. . i Malar* a ai aal. a» raaa Ja a ta» ftaarHi ¿a 4a aa NB NB aa lit Nacionalne mržnje ne sme biti V kritičnih ¿Mih, kakršni so danes, ko prihajajo boleča vesti čez morje, ni za nerazsodne ljudi nič tako lahkega kot metati krivdo za agresivne čine na celokupne narode. Staro dejstvo Je že, da navaden človek, ki ne vidi dalj od svojega nosa, ne pozna razlike med režimom in ljudstvom in zmeče vse skupaj v en koš, demagogi vsake vrste pa takšne "sodbe" izkoriščajo na vse pretege, Prosveta strogo razlikuje med tiranskimi režimi in njihovimi ljudmi, ki si začasno ne morejo pomagati. Sto in stokrat smo že poudarili, da Hitler in Mussolini še nikta nemški in italijanski narod kakor ni Stalin rusko ljudstvo. V Nemčiji je mnogo poštenih ljudi, ki — poleg onih, ki so v zaporih in koncetracijskih taboriščih — se ne morejo ganiti; to velja tudi z^ Italijo, Rusijo, Španijo, Japonsko in druga ljudstva'pod diktatorskimi in napadalnimi režimi. Nobenemu razumnemu človeku ne pride na misel, da bi nacizem, fašizem in komunizem istovetil z Nemci, Italijani in Rusi; to delajo le ignoranti in demagogi. Boj demokracije danes ne velja tem narofiom kot narodom, marveč velja diktatorjem in njegovim morilskim organizacijam, ki slučajno gnezdijo v teh narodih. Mi odločno odklanjamo vsako nacionalno ln rasno opredelitev sovražnika demokracije. Opredelitev more biti le v socialnem in političnem smislu. Danes, ko mrcvarijo in na kose trgajo Jugoslavijo, je med nami v Ameriki precej možnosti za nacionalne predsodke in mržnje. To je nepotrebno, škodljivo in krivično — in tega ne bo pri onih, ki so pravilno informirani o razmerah v Evropi. Na primer Srbi bodo zdaj znova zasovražili Bolgare, ki so si brez boja prisvojili kos Srbije. Resnica je, da Bolgari na splošno niso nič slabši kakor Srbi, ampak njihova nesreča je, da Imajo že desetletja reakcionarno vlado, katera JllPje med zadnjo vojno speljala na stran kajzerske Nemčije, danes jih je pa priključila Hitlerju. Prav tako bodo Srbi saaovražili Hrvate in tudi med ameriškimi Slovenci jih je mnogo, ki bodo imeli grde besede za Hrvate. To je nesmiselno in bedasto. Hrvatje na splošno niso in ne morejo biti odgovorni za hudodelstva ln izdajalaka početja Paveliča, Kvaternlka in ostalih hrvaških Quisllngov, ki so se prodali Hitlerju in Mussolinlju. Zapomnimo si tole: hrvaški izdajalci bodo prej ali slej izginili, kaznovani ali neksznovani, hrvaški narod pa bo ostal in nekoč mu zašije prava svoboda. Na drugi strani je med nami mnogo takih, ki zdaj privoščijo Srbom njihovo nesrečo. Tudi to je silno stupidno in nečloveško. Srbi kot narod niso odgovorni za šikane svojih režimov — in danes trpi srbski narod, ne trpe njihovi bivši režimi. Med Slovenci je tudi bilo mnogo propalic. ki so se znašale nad laatnlmi rojaki, toda, ali je pravično, da danea trpi vse slovensko ljudstvo v starem kraju s propalicami vred? Nekateri demagogi zdaj naštevajo krivice, ki jih je diktatura v Belgradu prlzadjala hrvaškim avtonomiatom, slovenskim "punktašem" (ko je konfinlrala danea že pokojnega drja. Korošca) in ostalim političnim nasprotnikom. Ali hočejo s tem povedati, da arbski diktatorji niso bili ni* bolj! kot je Hitler? Naj pogledajo dejstva. Hitlerjevi bombniki so samo v Belgradu pobili l«,0(l6 ljudi — večinoma atarcev. >ena In otrok, kajti možje In fantje bo se umaknili z armado, Ali ao arbski krvniki kdaj in kje pobili toliko civilnega prebivalstva? DrugI spet se radujejo, da bo xdaj konec Brb-f.kega pravoslsvja — kakor da bo Hitler dal več na slovenski in hrvaški katolicizem! Naj ti malenkostni ljudje in demagogi malo počakajo, da bodo izvedeli, kako se bo godilo našim ljudem pod Hitlerjevem! in Mussolini-jevimi krvniki — koliko bo krvnih žrtev in ne-tiovtških krivic — in potem, če je količkaj razsodnosti v njihovih glavah, bodo lahko zaključili. da je bila Jugoslavija z vsemi svojimi krivicami in napakami "Sunday plenic" rt|-pram nacijskemu ln fašističnemu barbarstvu! Nacionalni ln maščevalni nagibi niso le nevredni človeka, ki hoče Imrti /»travo pamet in demokratično nazlranje, temveč ao danea »kraj-I Dalja v aeSaJI fa*«» t J ' iz naselbin Is deiele solnčnih roft Jackaonville, Kans. — Ko to pišem, še vedno dežuje, že več dni, tako da kmetom zaostaja delo na poljih in vrtovih. Letošnjo pomlad imamo preveč dežja. Ko se enkrat z vedri* ga bomo pa zopet pogrešali. Letina v Kansasu sedaj dobro kaže, pšenica se še koleni in tudi* oves dobro kaže,, tako tudi domači vrtovi. Seveda je še vse odvisno od vremena. Hruške in jabolka so že ocvetele in bo treba pričeti s škropljenjem, ker tudi mrčes oživlja z naravo. Zadnjič sem si ogledal seve-, rovzhodni del Kansasa tik Mis-sourija, kjer se nahajajo tako zvani svinčeni rudniki. Ker i ma ta ruda sedaj dobro ceno, si podjetniki pošteno prizadevajo, da jo spravijo kolikor mogoče več na jx>vršje. Obenem sem si tudi ogledal tamošnjo okolico, o kateri je znano, da je zelo prijazna. Tam i-majo zgodnjo pomlad in zelo prijazna letovišča, ki se nahaja Jo Ob žuborečih potokih Ozark skega gorovja, v tako zvanih letoviških parkih. Ogledal sem si tudi neko kabino, v kateri sta zgorela dva otroka, šestletna deklica in devetletni fantek. Njih starša sta šla na ribolov in pustila otroka sama v kabini. Naj-brže je njima postalo hladno. Ker sta se hotela ogreti, je fantek vrgel gasolina na ogenj in nastala Je eksplozija. Kabina se je vnela in otroka sta postala žrtev plamenov. To je krivda staršev, ker so premalo previdni. 1 Drugače se pa v deželi solnčnih rož sedaj kar dobro počutimo. Samo ne bo dclgo trajalo, ker nas bo kmalu pričela topiti vročina in se bo treba zopet skrivati pred pekočim solncem. Če ne bom šel v krtovo deželo, se zopet kaj oglasim. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete! ' Jacob Baloh, 281. O pravilih In federacljakl seli Cleveland. — Nekatera društva žrl posamezni člani priporočajo zvišanje delegatov pri velikih društvih. Naše društvo in tudi spodaj podpisani smo pa mnenja, da ie sedanja reprezen-tacija pravilna in zadostna. Drugi zopet priporočajo zmanjšanje delegacije in volitev delegatov po distriktih. Tudi s tem se ne morem strinjati, ker se mi vidi, da bi to privedlo le še do večje zmešnjave. < Mnogi tudi priporočajo večjo pomoč starim članom. Se strinjam ln je ideja hvale vredna, samo če je izvedljiva. Ampak mladima bi godrnjala, da mora plačevati za stare člane. Drugače pa je ideja lepa, in to posebno za stare člane, ki so bili agilni za društva in jednoto. Kar ae tiče priporočil za večjo operacijako odškodnino in da bi ■e bolniška podpora plačevala s prvim dnevom bolezni oziroma prijave, in to posebno tistim, ki •e nahajajo v bolnišnici, bi tudi na to s zadovoljstvom pristal, a-ko bt bil denar. Pri tem je veliko vprašanje, če bi bilo članstvo, staro In mlado, pripravljeno plačevati višji asesment v prihodnjih štirih letih, ker bodo gotovo vmes tudi slaba leta. depresija Jn brezdelje. Jaz tega nikakor ne verjamem, brez zvišanje asesmenta pa se tega ne more izvajati, ker zgoditi bi se moral čudež, da bi bil volk sit in koza eel*.--' "' ' r'' Glede sedeža prihodnje konvencije leta 1945 pa priporočam Slovenski delavski dom na Waterloo rd., za katerega je bila ak cija že na zadnji konvenciji. Ta dom se nahaja v prijazni coHin-woodski naselbini in ima v njem tudi jednota svoje interese. Ta dom je dovolj velik za konvencijo in za večino kon venčnih priredb. Banket alt kaj podobnega bi pa lahko imeli v velikem Slovenskem domu na St. Clair ju. Tudi sem za to, kot sem že zadnjič omenil, da se izvoli par čla nic v glavni odbor, da se s tem ženskam da priznanje in delno enakopravnost. In one to tudi zaslužijo! Se nekaj o zadnji federacijski seji. Njene seje so bile letos prav dobro obiskane, ne pa zadnja. Ne vem pravega vzroka. Res so šli nekateri iz mesta, kot na primer Louis Zorko na majsko proslavo v Bridgeport, Milan Medve šek kot govornik na priredbo društva SNPJ v Canton, O., njegov oče pa se radi bolezni ni mogel udeležiti. Ampak kje so bili ostali? Razpravljali smo o različnih stvareh, kot o prihodnjem ohij-skem dnevu SNPJ, ki se vrši v Girardu 4. julija. Zaenkrat smo sklenili, da najamemo en velik bus, pozneje, ako bo treba, pa še več. Razume se, da bo šlo naše članstvo in drugi prijatelji večinoma s svojimi avti. (Tudi naše društvo Vodnikov venec 147 se z vso energijo pripravlja za ta dan.) Nadalje smo razpravljali o ke-gljaški tekmi, ki se vrši oziroma se je vršila ob koncu zadnjega tedna v Detroitu. V ta namen je federacija prispevala $50 iz svoje blagajne, to je v podporo cle-velandski atletski ligi. Vse to za boljšo agitacijo za našo jednoto. Prav tako smo tudi sklenili, da se vrši prihodnja federacijska seja 25. maja na izletniški farmi SNPJ iz razloga, ker se isti dan tam vrši sezonska otvoritev teh prostorov. Iz tega razloga bodo zaatopniki tudi dobili vsak za 35c tiketov za kosilo. Ti centi so prva odškodnina zastopnikom, če smemo tako imenovati, odkar obstoji federacija. No, pa saj nihče ne pričakuje, še manj pa zahteva. To je samo požrtVovanje nekaterih članov, ki so skoraj večinoma eni in isti pri vsaki stvari. Pri federaciji gre zadnje čase vse v lepem redu. Imamo dober odbor, posebno pa moram ponovno poudariti, da imamo, dobrega predsednika, ki je v vsem podkovan. Tudi na vsejednotin dan, ki se bo vršil v Chicagu za Labor day, se nekaj pripravljamo. Korajia velja! Anion Jankovich. zastopnik. Zabava sa pomošno akcijo Conemaugh, Pa. — Klub Progresivnih Slovenk priredi plesno zabavo (kdaj?) za pomoč v vojni prizadetim ljudem v Jugoslaviji. Preostanek bo poslan Jugoslovanakemu pomožnemu odboru in bo šel torej v dober namen. Ples se bo vršil v Alojzijev! dvorani v Conemaughu. Igral bo priljubljeni orkester Bosaa Smitha. Vstopriina 30c. Postrežba bo dobra in ste vabljeni vsi. Dorothy Bresovsek. Nagla smrt prijatelja in drugo Weet Mlddieaex. Pa.—Ko sem bil 27. aprila na seji Slovenskega doma v Sharonu, je vstopil tudi 75-letni John Peršin in plačal tajniku društva 174 ABZ asesment. Zvečer istega dne ob pol desetih pa je umrl nagle I smrti. . " O njegovi nenadni smrti sem izvedel šele v sredo, 30. aprila, ko sem čital v listu in ko je bil on že pokopan. Res čudno, živim štiri milje od Shatona in član sem istega društva kot je bil pokojni, toda nisem dobil nobenega naznanila o njegovi smrti. Vsakega sem še obiskal ob mrtvaškem odru in tega ali onega tudi spremil na pokopališče, Johna Peršina so mi pa kot nalašč skrivoma odpeljali k večnemu počitku. Upam, da ne bo več kaj takega. Naj se mi naznani z dopisnico, ki stane le en cent, ali pa telefonira. Pokojni John Perlin je bil star 75 let. Doma je bil iz Iške vasi pri Igu. V Ameriko je prišel leta 1904 v Braddock, Pa., kjer se je oženil. Potem se je preselil v Struthers, O., kjer mu je žena umrla. Potem se je ponovno oženil. Kasneje mu je utonil mla doletni sin. Iz S(ruthersa se je preselil v Farrell, kjer je živel do smrti—25 let. Zapustil je ženo, tri že omožene hčere in dva brata, Louisa in Jaeka. Bil je že več časa brez dela in bolehen, vendar pa se je še vedno počasi sprehajal. Dobival je starostno podpoop od države, kot tudi njegova žena. Sedaj ga ni več med nami. Velikokrat smo ga pri društvu izvolili za čuva ja pri mrliču in vselej je rad sprejel. Ob takih prilikah je vse kratkočasil s pripovedovanjem raznih pripovedk in podobno. Naj mu bo lahka ameriška gru da, sorodnikom pa moje sožalje! V Prosveti tudi «tam, da je v Bridgeportu, O., umrl 64-letni John Rebol. Dobro sem ga poznal, ko je še zlatnino prodajal po naselbinah. Zadnjič je bil tu kaj pred okrog petimi leti in prodajal očala. Z Johnom sva se dobro razumela, ker je bil zgovoren. Tako cepamo drug za dru gim, ta tukaj, drugi tam. Čital sem tudi, da je doletela nesreča Thereso Dušakovo, da si je nekaj roko pokvarila. Nesreča res nikoli ne počiva; pri najboljši volji in na lepem si človek lahko še nogo zlomi. Mislil aem, da se bo Theresa prihodnjo soboto zvečer, 10. maja, udeležila proslave 25-letnice našega društva 262 SNPJ. Zdaj pa dvomim, ker jo roka boli,nam bo pa tudi škodovalo za kakšno kljuko. Včasih so rekli, predno se boš poročil, se bo vse pozdravilo. Če pride, zagotdvljapio The-resi, da bo vse bolečine pozabi la, ker bo Frapk BarbHč prinesel s seboj taka zdravila, da bomo pozabili na kurja očesa in vse bolečine. Anton Valentlnčlč. 262. 8LOVEN8KA NARODNA PODPORNA JEDNOTA J izdaja svoje publikacije in fte posebno Uat Prosveta aa koristi, ter potrebno agitacijo avojih drnfttcv te članstva in sa propa «rando avojih idej. Nikakor pa i sa propagando drugih podpornik organizacij. Vsaka organizacija ima običajne a ve Je glasilo. Torej agitatoričnl dopisi in naznanila drugih podpornih organisacij te njih dntftev naj si ne pošiljajo Uatu Proav»ta.. Člani unije United Eleetrieel. R_ Copper Producta Co. Elisabeth. N. J. \ivljenje v Franciji V švicarskem dnevniku "VdUflStimme" Bffemo med drugim: , V Franciji je huda zima: manjka premoga in življenjskih potrebščin. Ljudje, ki so bili nava«-jeni živeti dobro življenje, prenašajo pomanjkanje zelo težko. Pomisliti je treba, da tudi najbolj skromna francoska delavska družina nekoč ni poznala "jedi iz enega lonca" in pa umetne masti; tudi za delavca je bila dnevna mesna hrana nekkj sa-moobsebi razumljivega. Zdaj pa so vse življenjske potrebščine strogo racionirane in jiH je le s težavo mogoče nabaviti. Vse vrste maščobe—maslo, olje, margarina—so skoro izginile: maščobe dobi ena oseba mesečno samo 200 gramov. Sira, ki nekdaj ni smel manjkati po nobenem kosilu, dobiš na teden zdaj le 50 gramov; tudi poraba mesa je močno omejena-^vsaka oseba ga sme kupiti tedensko le 380 gramov. Gospodinje kuhajo zdaj povečini konjsko meso. Kuretino je sicer lahko dobiti, je pa tako draga, da si jo lahko privoščijo le bogataši. Pravo kavo najdeš tu pa tam pomešano v takozvani "narodni mešanici". Krompirja skoro ni nikjer dobiti, riŽ se dobi le na otroške karte. Racioni-ranje kruha je mučna zadeva, saj je znano, da Francoz zelo rad je kruh. Zimskega sočivja in aadja je sicer dovolj na razpolago, toda Francoza, ki Je izrazit mesojedec, ni mogoče kar tako navaditi na rastlinsko hrano. Pomanjkanje življenjskih potrebščin gre roka v roki z vsak dan naraščajočo draginjo. Vladni ukrepi za reguliranje cen so brez najmanjšega uspeha; aretacije trgovcev z živili, ki blago zadržujejo in skrivajo ter ga pozneje dražje prodajajo, so vsakdanji pojav, prav tako je polno špekulantov, ki trgujejo s švicarskimi franki ter dolarji. Država je vedno bliže popolni inflaciji. „Pomanjkanje deli Francija z vso Evropo.—Tragika Francije je pa pri tem ta, da v Franciji skoro ni rodbine, ki ne bi imela vsaj enega svojca ali prijatelja v ujetništvu—saj pravijo naročila, da je okrog dva milijona Francozov v nemškem ujetništvu, ft ujetniki pa še vedno mislijo, da se cedita v Franciji mleko in med ter iz ujetništva stalno prosijo svojce za sir, čokolado, slad* kor in podobno. Žene in matere pa potem ure in dneve čakajo v dolgih vrstah pred trgovinami, da kupijo kakšno malenkost, ki jo pozneje odpošljejo v nemško ujetništvo . . . Da Francija trpi veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, je krivo tudi povečanje gostote prebivalstva. Od maja do junija so namreč prihajali begunci iz Belgije in Luksembur-ga ter severnih francoskih pokrajin. Bežali 90 pred bombami brez prtljage in vseh sredstev, često ločeni od svojcev; čim bliže so bili Nemci, tem več je bilo beguncev. Celi bataljoni umikajoče armade so bežali proti jugu. Junija ni bilo mogoče v Tou-lousu dobiti prazne sobe. Dva milijona Belgijcev se je naselilo v okoliške vasi do Pirenejev in do oceana. Bayonne je bil natrpan poljskih in čeških vojakov, ki so se pa pozneje vkrcali za Anglijo. Danes se je veliko beguncev vrnilo v svojo domovino, vendar jih je pa še mnogo ostalo v Franciji. Prišli pa so pozneje novi, tako iz Alzacije in Lotarin-gije, kakor tudi iz Badena izgnani nemški Judje. Povsod je občutno pomanjkanje stanovanj in razume se, da je najemnina za opremljene sobe strahovito na-raala., Brezposelnost Je velika. Izvoz, raien v Nemčijo, je popolnoma zastal. Nešteto surovin manjka, razdelitev dežele v nezasedeni in zasedeni del pa je za Francijo katastrofalna ovira v gospodarskem oziru. Cenijo, da znaša Število brezposelnih 1 in pol milijona. Edina tobžba za Francoze je prepričanje, da Je sedanje težavno stanje le tačasno in da bodo nekoč prišli drugačni časi ... temnskT?^ Anion Gerden Zloba Dve prijateljici ae srečata na ceatit "Glej no, ali imaš novo o-blefco?" vpraša prva "Da j. . dobila sem jo za svoj dvaindvajseti rojstni dan." ■ "Beži no, ps je še tsko čedna!" Glas "krivega prerok*^ Se nekoliko o mojem "krivem prefni4_ zvez» z mojim člankom o veliki slavije. Se od ¿aleč mi ne prideT* bi zagovarjal kakšno njeno vlado v»> Hnvnl L,____aQ°' «T ■ oa vse dovol gnile, korumpirane in iiZ?1 sebno pa zadnjih deset ali enaji mISM tam »vladala diktatura in ***** smeri fašizma do točke, da je ob 3T* njega leta razpustila vse svobodne U organizacije. O belgrajski korupciji jki senčevafcecelo ameriške teapotdom 'J^ le, smo zadnja leta večkrat čitali. ^ O obrambi kakšne njene vlade tore, „i vora, vendar pa je človek misljenia 1 1 lje živeti več ali manj pod lastn£& de kako skromna in raztrgana ie k,* L. tujčevo fašistično peto, ki bo gotov0 ¿"S opresivna kot ao bili belgrajski režimi ^ pa raztrgana na kose. In ko je Hitler zadnje mesece boli i» pritiskal na Jugoslavijo in je vse kazalo h, prej ali slej v njegovih kleščah, smo bili« noma vsi mnenja, da ji drugega ne kaže J če ostati skupaj, kot da se poda, ker ¡<1 žena od vseh strani in vsako oboroženo Z nje bi bila blaznost. Tudi ameriška Z - časopisje itd. - je bila istega mnenja 9 ki smo bili tega mnenja, smo približno ti mislili kot je zapisal Tone Zaitz 17 8prik Prosveti: "Je že lepo naglašati, da je boljaj giniti nego postati suženj, ampak mrltf suženj ne more več biti." (Podčrtanje In ker je tudi zapisal, "da vse kaže, da Jugoslavija izigrana," je menda tudi "kriv prerok." Ko sem zadnjič omenjal, da bo zgodo» sodila nepremišljene korake belgrajskih poč stov, sem imel v mislih to, kar omenji besedami Tone Zaitz: kaj se je'godilo u| lisami iri s kakšnimi obljubami s strani ške in ameriške diplomacije je bila juguilJ vanska armada izvabljena na pot, o kateri lahko vsakdo vedel, da ne vodi drugam kol Golgoto in v samomor Jugoslavije.H Kaj bi na primer mi rekli, če bi voditi SNPJ, sploh katerekoli organizacije, tako premišljeno zapasli in pognali jednoto v bs no, njeno članstvo pa še v večjo mučilnico, so storili tisti, ki so pognali jugoslovanski lja stva v Hitlerjevo in Mussolinijevo krvavo lo? Siguren aem, da bi jih ne oboževali ali skušali zagovarjati. In kaj bi mi rekli na primer o umjskffl1 teljih, ki bi nepremišljeno ali celo namerni pognaji stavkarje v gotov masaker, to je pa veliko močnej|4o četo vojakov, oboroženih zob z najmodernejšim morilnim orožjem! veda bi obsojali masaker, toda sigurno bil rekli, ~ da so voditelji stavke modro riv Vsi vemo, da je boljši en strateški umik kd totalen poraz, pa naj se to tiče držav ali or nizadj. S tem v zveei naj omenim Čehoslovakijo. Monakovem žalostnega spomina so na pria mnogi Čehi v Chicagu in gotovp tudi dnf — najbrže tudi na Češkem — obsojali in p klin j ali predsednika republike Beneša, ker hotel pognati dežele v vojno proti nac* Nemčiji, dasi takrat še ni bila toliko udarna sila njene morilne mašine. Nekater ga celo imenovali — izdajalca. In mar bi Cehi in Slovaki na boljem in v manjii kot so danes, če bi bila Čehoslovakija «I v eno samo razvalino, stotisoče in stoti*oce hov in Slovakov pa pobitih in pohibljei Kdor bi danes odgovoril na to vprašanj« bi lahko rekli, da spada v norišnico. IflO so imeli veliko več, mnogo boljšo držav* kar bi se WU lahko z navdušenjem borili, M jugoslovanska ljudstva. Če je resnica, kar omenja po New Yi Timesu br. Molek, da je bila vsa jugosW ska armada prežeta 8 petokolonci. kHsJ častnike in razbijali komunikacijska sreda tedaj je to še toliko slabše spričevalo«T-sobnosti oziroma nesposobnosti jugoslo " ga generalnega štaba. Če poveljstvo m kakšno armado ima, za katero je narod viM doprinašal težke žrtve in krvavel ter m od težkih davkov, ali pa če ne pozna moči sovražnika, tedaj je vse, kar morete (Dalja na I. «trasi.) Pred dvajsetimi M (Iz Prpsvete, 6. maja 1921) Domače vesti. V Great Faltsu. jak J. Klanšek umrl v ječi, v katero »P . nili zaradi prohibicije. Društvo SNfJ J priredilo pogreb. Delavske vesti. Z vseh strsn. P"hIjaJ°' čila o velikih delavskih proslavah ns^. V Chicagu je čez 10,000 delavcev na ulicah. Inozemstvo. V Nemčiji se poj^* kriza zaradi pritiska antante mvjtuka Rusija. Leninova vlad« f •Vila rekvizicije živil in namesto teC> r kmetom davek v živilih. (Dalja Is prv» h***1 ^gjl no škodljivi. Danes morsmo ^ onimi demokratičnimi ail""»- ^^ * streti totalitarske diktatorji u» P^ srečno Evropo v novi svobodi /H« DBHK «.KAJA Jovice 5 starega kraja Slovenije PEČNA USODA JURSKEGA KMETA L. se je poigral« usoda z Lfem 59-letnega Matije CS i. Otovcev v Prekmur-Zše je ^ubil ie v detin- i letih Ko se je oženil, je ,1 pa kmalu na fronto v Ga- i kjer je bil ujet. Iz vojne-rišča ga je rešila revo-Nato je dobil v kubanj »miji zemljo, ki jo z ve-obdeloval, dokler mu je ktivizaciji posestev niso ga poslali na delo v kol i bi bil prišel nazaj v do-kraj, kjer je pustil ženo, si-, posestvo. Začel je pisati ie kraje in končno res do-ovoljenje za povratek. Ko gel domov, je bil že pro-n za mrtvega, posestvo pa 0 prepisano. Začel je prav-dobil posestvo nazaj; prav-Iroški pa so tako narasli, da u spravili posestvo na bo- dan dražbe je Horvat pri-Soboto terjat pravico. Do-ral je, da se mu godi huda ta in je dejansko napadel >ga predstojnika, odvetnika ino uradnico. Te dni je bi-okrožnem sodiSču v Mur-oboti razprava, pri kateri Matija Horvat na podlagi j zdravnikov-izvedenceV an za duševno bolnega in 1 v umobolnico. Razočara-b povratku V domači kraj gotrajne pravde so razkro-ijegovo razsodnost y taki da bi gotovo še poizkušal ičiti svoje grožnje z dejan-obračunavanjem. CEO PREHRANI " JBLJANI Ljubljana, 11. febr. itrola živilskih zalog se je iia v Ljubljani s preiskani stanovanj, zlasti pa je-ihramb, kleti in podstre-lenda pa se pojavljajo tu-idje, ki se le izdajajo za ilorje. Zato opozarjamo, i le policija in preskrboval-id upravičena za nadzorst-rilskih zalog. Kjerkoli se oglasi kak tak "kontrolor" rajte od njega posebno 'letijo uprave drž. policije a-itnega poglavarstva. Na tej naciji mora biti črno na . da je dotičnik pooblaš-I "prave dr. policije ali me-> poglavarstva za preiskanih zalog. Kdor take Mcije ne .pokaže, ga takoj * policiji ali pa ga pridr-rtanovanju in pošljite po «a V čast ljubljanskega bistva pa moramo poveda-tovitev preskrboval nega u-l prehranjevalnega odbora, »nogo oseb vrnilo krušne •i' «ploh ni zahtevalo, ker doma zaloge moke in dru-«oruraruh živil. S tem je *ko prebivalstvo spet do-1 visoko «topnjo morate lft za potrebe splošni* « odraiki krušnih kart N preskrbovalni urad je 03 Prevoda navodila o ra-» 1 °drezki krušnih kart Kakor Je že znano, in pekarne v bo-le toliko moke, ko-" ' mostnemu preskrbo- * uradu predložile odrez- moko in kruh. ¡¡V trpba hirati po ^ 'Zrezki pred-« lOkg mo-«v.jejr, v ovoje ka-odro/.ke naj ^t? Skrbeti je *^rezki zbrani v ^ «-»-Pljcni tako. da bo •f ^-dstavljaU 10 kg " * potrebno zaradi ki pred. liiti-k v «I .. . • '""piljko tr-S ' V,U '^rez- *w ;ki ,o »»U. d in P^ki * ......k, pra- v,r'^vHbe v vlogi br, m Primeru Id ah J''*""* ''"Učnemu 14. t. m. in vsakega naslednjega meseca pa morajo trgovci mestnemu preskrbovalnemu uradu vrniti vse one krušne nakaznice, ki jih stranke niso vzele Prav tako je do 14. vsakega meseca mestnemu . poglavarstvu treba izročiti vse glave kart, ki jih morajo trgovcem oddati kon-sumenti ob prevzemu novih kart za prihodnji mesec. ^ Žadnjl dan sa krušne kart» Mestni preskrbovalni urad o-zarja vse zamudnike, ki si doslej še niso priskrbeli- krušnih kart, da jih dobe nepreklicno sa mo še danes v sredo 12. t. m. dopoldne in popoldne v II. nadstropju Mestnega doma. Preskrbovalni urad mora sedaj naglo napraviti zadnji pregled krušnih kart, da najde tiste, ki so se po večkrat prijavili za karte ali tudi karte po dvakrat in celo po večkrat dobili. Natančno pregledovanje 70,000 krušnih kart je pa tako ogromno delo, da mestni preskrbovalni urad nikakor ne bo mogel več podpirati malomar nih zamudnikov, ki bi prišli po svoje krušne karte šele v četrtek ali celo pozneje. Seveda mora vsakdo prinesti seboj legitimacijo in sploh dokaze o svoji upravičenosti, da dobi krušno karto. Kdor torej ne pride po krušno karto v II. nadstropje Mestnega doma vsaj do 12. t. m. popoldne, 'krušno karto ne bo dobil. Za revne otroke se je zavzela uprava mestnega preskrbovalnega urada na svoji seji, ki so se je udeležili tudi zastopniki Združenja trgovcev, zastopniki raznih zadrug in kon-zumnih društev kot predstavniki konsumentov, zastopnik delavstva in zastopnice ljubljanskih gospodinj. Ta uprava preskrbovalnega urada je soglasno sklenila zahtevati od Prevoda moko za mestne šolske kuhinje in za mestna otroška zavetišča, da od ubogih otrok, ki so doma le redko siti in dobe gotovo premalo kruha, vsaj v šoli ne bo treba pobirati odrezkov krušnih kart za podarjeni košček kruha. Tako zastopniki trgovcev in pro-ducentov ' kakor predstavniki konsumentov so izrazili prepričanje, da bo Prevod upošteval to socialno zahtevo. Če je tudi slaščičarnam dodelil 8,000 kg in gostilničarjem 10,000 kg moke za oddajo luksuznega peciva in kruha brez kart. Slabo hranjena mladina in reveži po mestnih socialnih zavodih ter bolniki, ki nimajo zalog za najhujše čase morajo imeti prednost pred drugim prebivalstvom. Člsni uprave so se zavzeli tudi za dojenčke, da jim bo nakazano dosti obljubljeno datno nakaznico. 21000 kg ješprena si je mestna občina ljubljanska zagotovila za svoje prebivslstvo In ga že prodala na Vodnikovem trgu po 7 din kilogram. Ta ješ-prenj je odličen za slavni naš ričet, še boljši pa zato, ker ga mestna občina prodaja po 2 din ceneje kot ga je treba plačati v trgovinah, zato ga pa tudi vsakdo dobi samo 2 kg naenkrat. M PKOSVfctA * « Strašna beda naših izseljencev v zase-deni Franciji Pismo žene našega laaelienca Mariborska Delavska politika je 1. marca 1.1. pisala: Naš naročnik nam je poalal pismo, ki ga je prejel te dni od svoje sorodnice, žene nekega našega izseljenca v zasedeni Franciji. Pismo se glasi: "To pismo sem izročila enemu, ki je odšel od tu na dopust v Nemčijo in ga prosila, da ga odda v Nemčiji na pošto, ker tukajšnja pošta ne sprejema pisemskih pošiljk za inozemstvo. —Moj mož je bil 1. avgusta 1940 odposlan od tu na delo v Nemčijo. Od tedaj pa manjka za njim vsaka sled. Govori se, da so transport napadli angleški bombniki. Jaz sem ostala sama tu v zasedeni Franciji in z menoj moja mala hčerka. Razmere so strašne. Otrok mi boleha že od 21. maja lani, ko se je prestrašil in prehladih Zdravnik je ugotovil, da gre za bolezen srca, pljuč in krvi. Od 20. do 24. maja lani smo se nahajali sredi fronte, med dvema ognjema. —■ Moderno vojskovanje ne vpraša kdo si, civilist ali vojak. Pobi je se vse, kar pride pred puškino ali topovsko cev in kar doseže bomba. V našem stanovanju ni ne dimnika, ne šip. Zima je, pa nimam kurjave. Draginja je strašna. Kar sva prihranila ^H z mojim možem, to je že vse šlo. Poleg drja. Jurja Krnjeviča, Beguncev je bilo tu okrog nas glavnega tajnika Hrvaške kme- pol milijona. Ti so pojedli vse, Poceni premog je mestni prehranjevalni odbor priskrbel zlasti manj premožnim slojem ter ima sedaj 75 ton rjavega premoga ali lignita na mestni pristavi, kjer ga vsak Ljubljančan lahko dobi po nizki ceni 12 din za 50 kg. Kdor hoče kupiti ta premog, mora prav tako kakor po krompir v Mestno hranilnico, kjer plača premog in dobi nakaznico, ki z njo vsako sredo in soboto popoldne* dobi premog na mestni prisUM v Povšetovi ulici št, 12 na Poljanah. Vsakdo mora prinesti vrečo s seboj. Da ne bo zmede, o-pozarjamo, da razen nedelj in praznikov lahko med uradnimi urami vsak dan v Mestni hranilnici plačate premog in dobite nakaznico zanj, premog pa dobite na mestni pristavi samo ob sredah in sobotah popoldne s to nakaznico, če prinesete vrečo s seboj. Hrvat je z vlado generala Simoviča Prisotnost predstavnikov Hrvatov zagotovljena Washington, D. C. — Dopisništvo Centralnega tiskovnega u-rada v Washingtonu je bilo obveščeno iz uradnega vira, da je z vlado generala Dušana Simoviča v izgnanstvu v Kairu, E-gipt, veliko število odgovornih in službenih hrvaških osebnosti. čke stranke, finančnega ministran drja. Juraja Suteja in bana Banovine Hrvatske drja. Ivana Šubašiča so še v Kairu Ilija Jukič, pomočnik zunanjega ministra, dr. Rudolf Bičanič, ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in eden izm^ najodličnejših sodelavcev drja. R. Bičaniča v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Kakor doznavajo, je dr. Ju-raj Krnjevič v spremstvu svojih dveh otrok, dr. Subašič in dr. Sutej pa v spremstvu svojih žena. Iz tega se vidi najbolje, da so vsi Hrvatje, pristaši HKS in najbližji sodelavci drja. Vladka Mačka, ki so mogli zapustiti Jugoslavijo, z vlado generala Si moviča, tako da je legitimna pri sotnost legitimnih predstavnikov Hrvatov povsem zagotovljena v vladi Jugoslavije. Japonski driavnik ne bo obiskal Amerike Tokio, 5. maja. — Zunanji minister Josuke Matsuoka je včeraj izjavil, da mu je položaj v Ameriki tako znan, da obisk A-merike ni potreben. On ve, kakšno stališče zavzema ameriška vlada napram £>aljnemu vzho-"Zelel . .. j w i-z U du- "Želel bi, da predsednik obiščeta Japonsko, da se uveri-ta o pravih japonskih namenih," e rekel minister. "Prepričan sem, ds bi bili japonsko-ameri-ški jproblemi hitro rešeni, če prl- sko, dočim bi moj obisk Združenih držav ne prinesel nobenega rezultata. , Nsizanesljive)še dnevno do-svsko vesti so v dnevniku "Pro-svetL" Ali Jih čitalo vsak dan? kakor bi se spustil nad deželo roj kobilic. Živila so sedaj na nakaznice. Toda povečini ne dobiš tega, kar je na nakaznicah o-značeno, četudi je še tako malo. Kruha se dobi na dan in osebo 300 g, mesa 280 g na teden, vsaka oseba dobi na mesec 75 g masla in 100 g soli, 600 g sladkorja, 100 g netrdega mila, ostalo kot: kis, slanina, jedrnato milo in kava, je pobožna želja vseh nas, ki imamo nakaznice, na katere pa vsega tega ne dobimo, ker pač ni. Najslabše gre nam Slovencem.-* Francozi dobijo v svojih trgovinah in tudi pri ktnetih, lstotako je nekaj trgovcev Poljakov, k skrbijo za svoje ljudi, sloven skih trgovin pa ni. Moja nesreča se ne da popisati. Dve uri da leč hodim po pol litra mleka, da ga imam za težko bolnega otroka. Kakor hitro bo mogoče, bom odšla nazaj v Jugoslavijo. Prosim Vas, pišite mi, kako Je tam ako je draginja in če bi jaz lah ko dobila kakšno delo Tu ni dela, ne jela in bolnemu otroku ne morem kupiti niti zdravil. Vsepovsod sem spraševala za svojim možem, pa ga ne morem izslediti," Gornje pismo je pretresljiva drama slovenske izseljenlške družine v Franciji. Tak slučaj ni osamljen. Naši ljudje v zasedeni Franciji so brez zveze s svojo domovino. Potrebno bo, da bomo potom naših zastopstev v Nemčiji In preko centralne vlade skušsli omiliti usodo nsših izseljencev v zasedeni Franciji. Doseči se bo morslo tudi, ds bodo naša konzularna zastopstvs v Nemčiji poizvedovala za našimi Izstfjenci, ki po bili poslani iz zasedene Francije v Nemčijo na delo. kajti kaj naj počne žena z otroci, čije mož je bil poslan v Nemčijo, v tuji deželi, brez zaslužka? Prizadete svojce v na- m ši domovini opozarjamo, da naj se nujno obrnejo na izseljeniški oddelek pri banski upravi v Ljubljani. Zlasti take slučaje, kot je gornji, je javiti takoj brez odlaganja. Ne moremo pustiti, da bi naši ljudje umirali od gladu in pomanjkanja v tujini. Toliko imamo Še, da jih bomo lahko rešili t^jhujšega; Toda čas hiti in pomclf je nujna! Dovolj, da so morali prestati to strašno zimo v teh razmerah. Seiilne naselbine za delavce Nekje so uvedli seiilne knjižnice in gledališča kot sredstvo za razširjanje kulture, preostalo pa je za federalno vlado, da po-akusi ustanoviti tudi seiilne naselbine. Ta ideja eksperimentaeije je začela s Farm Security Admihi« stracijo, ki je lani imela že lfl takih selečih se naselbin na potu in namerava jih imeti še dvajset to poletje. Nazi vati jih naselbine je seveda nekoliko pretirano, ali zares bodo to za tisoče imigracijskih delavcev, kjerkoli se začasno nastanijo. V svojem prizadevanju, da bi rešila problem 350,000 družin, ki se vsako leto selijo od dela do dela, je ta vladna administracija najprej postavila stalne tabore za stanovanja delavcev na prehodu. Ti tabori so bili in so še vedno Jako koristni, ali z njimi ni bilo rešeno vse vprašanje, Delavci so mogli ostati v njih le kratko časa, kajti treba je bilo iti tja, kjer je njih delo bilo potrebno. Tn tako se je Farm Security Administracija odločila prenašati naselbino k delavcem samim. Leta 1030 je FSA postavila tabore na kolesa, kakor naglaša nedavni članek v publikaciji poljedelskega departmenta "Consumers Guide". Lani se je 16 teh taborov na kolesih preseljevalo z delavci od žetve do žetve, u-stavljalo se tam, kjer so se delavci ustavljali, in se Ž njimi pomikalo tja, kjer je poljedelstvo in sadjsreja potrebovala njih delo. Lani so se ti tabori premikali skozi Arizono, (fallfor-nljo, Idaho, Oregon in Washington. Lotos z dvajsetimi tabori na razpolago bodo šli tudi na bombažna polja Texasa vzdolž atlan-tične obali od North Caroline do Floride in gor in dol po dolini Miasissipija. Vsaka taborna skupina ima možnosti za 200 družin. Vaaks i-ma po 200 podstsv za šotora, kopeli s prostorom za 10 mož in 12 žensk za istočssno rabo. Imajo tudi pralnice in sušilnice ns kolesih. Drogi in električne žice, nspeljane na lokalne elektrarne, ki preskrbujejo rse-svetljavo. Kjer ni bližnje elektrarne, Dieselov motor proizvs-ja elektriko. Tsnki za vodo, kurivo, brizgalnice, kotli, poči in stranišča na kolesih so tudi ns razpolago, "Trailer" z bolničsr-ko in medicinami služi za prvo pomoč. Drugi tak voz služi kot urad uprsvitelja in njegovo stanovanje. Preseljevanje tabora ni poglavitna težkoča, Delavci sami pomagajo postavljati |n razstavljati t«bor. Največja težkoča Je najti pravo mesto za tabor, ki naj bo nsjbllžje tam, kjer so dela. in zato je trebs stalnega po-izvedavanja in poznavanja lokacij. Povprečno se je lani vssk tabor ustavil drugje po trikrat v «zoni. Uradniki FSA poročajo, da so Isni delsvci radi sodelovali in celo i navdušenjem. Vsled teh u-dohnosti se delsvci in njihove družine prsv hitro prilagodijo noritislnemu načinu življenja Vssk delsvec v taboru poevSča po dve jutri na teden, da m tabor drži v redu. Nsselbina ima svojo ssmouprsvo, ali v vsaki se II nshajs upravitelj, pisar, "Bolni čarka in čuvaj, ki so plačani od vlada. Vač kot 3,200 družin jo lani trn-ilp zavetišče za več ali manj Saša v teh potujočih taborih. Letos se pričskuje, ds bo jih dvs-krst toliko. Common Council—F.L.I.S. Tedenski žarkomet (Nadaljevanja s I. «trani) uboga taka armada, stokrat u-boga taka ljudstva in njih dežela. — In možno je, da se je vse to dogajalo, da je v Jugoslaviji mrgolelo petokoloneev in "petoko-loncev" — plačanih Hitlerjevih agentov ih zatiranih nezadovoljnih ljudi. Prijatelj mi je že parkrat pravil, da je prejel pismo od strica z Dolenjskega, v katerem pravik da je v njih kraju — daleč od HoČevja — 90'i ljudi za Hitlerja vsled izredno telkih življenjskih razmer. In to je tisto, kar povzroča fašizem ali hitlerizem: brezpo selnost, ogromni davki, velika draginja, masna mizerija. In kjer so taka kotišča fašizma, tam se ljudje tudi vržejo v naročje demagogov in lažnjivih bogov, od katerih pričakujejo vaaj nekoliko več kruha in olajšanja bede, čeprav vedo, da svoje skorje ne bodo jedli v svobodi. Prva skrb lačnega in v mizeriji živečega človeka je pač — delo in skorja kruha. To je pač naj-elementarnejši nagon človeka in sploh vsakega živega bitja, nagon samoohrane. - Kar se tiče moje "metafizike" in "fatalizma" glede nepremagljivosti Hitlerjeve morilne ma-šine tu» evropskem kontinentu, želim, da bi bližnja bodočnoft E kazala, da sem v veliki zmoti. lim, da bi bili v pravem tiatl, ki s tako sigurnostjo pripovedujejo ameriškemu ljudstvu in ga bolj in bolj vlečejo v Evropo, da bo Hitler gotovo poražen, če na letos, pa prihodnje leto ali čez pet let — kot da bi bili vsega občudovanja vredni Angleži iz jekla ali kamna napram strahotam zračne vojske, s katero naciji spreminjajo njih mesta v kupe razvalin. Bojim se, da so oznajevalci tega nauka še večji krivi preroki in metafiziki kot pa je pisec teh vrstic, ki smstrs, da vse, kar moro Amerika storiti, v dsnem položaju, je to, da obvaruje Anglijo pred popolnim porazom. Vse drugo je v obstoječi vojaški situaciji —^ metafizika, . Končno tudi ša vedno varujem v mojo največjo — "kontra-dikcljo", v socialno revolucijo (v socialističnem pojmovanju teh besed), katera edina more zadati smrt fašizmu in dati podlago za novo, pravično in boljšo člbveŠko družbo. Kdaj ta pride, prihodnjo leto, čez 50 ali 100 let, to nI vprašanje. In ker želim, da se ta socialna revolucija izvrši kolikor mogoče mimo, to Je brez prelivanja krvi, zato tudi nasprotujem ameriškemu vstopu v t vojno. V slednjem primeru, z sapletenjem v totalno vojno, ki bi najbrže trajala več let, smo lahko sigurni le tega, da bomo dobili ameriške sorte fašizem, čeprav bo plaval pod masko demokracije. Nemčija pritiska na švedsko vlado Pojasniti mora stališče napram *'novemu redu'9 Helsinki. Ftnsks. 5. maja. — Nemška zahteva švedski vladi, naj pojasni svoje stališče napram Mnovemu redu", ki ga Hitler formira v Evropi, Je povzročila veliko razburjenje v švedskih uradnih krogih. Švedsko časopisje ie ni informiralo ljudstva o nemški zahtevi, toda premier Pere Albin Hansson, je delno pojasnil stališče vlade v svojem govoru. Premier je dejal, da so se masni shodMn demonstracije vršili po vsej deželi in da so govorniki poudarjali, da mora Švedska ojačitl svojo obrambo in storiti potrebne korake za zaščito svoje neodvisnosti in svobode. Ti shodi in demonstracije so dokazali narodno enotnost in da ljudstvo zaupa vladi. Hanson je dalje rekel, da bo vlada nadaljevala sedsnjo politiko in skrbela, da se dežela ne zaplete v konflikt. Sklenila nI dogovorov s nobeno državo In njena glavna želja je, da ostane nevtralna, poleg tega pa hoče obdržati prijateljske odnoša-je s vsemi driavami. Amerika kupuje letala za Anglijo Prevažanje olja v angleške luke Washington. D. Cm S, maja.— Predsednik Roosevelt je apeliral na letalske družbe, naj prodajo vladi transportna letala, katera bodo potem poslana Angliji, da bo lahko vodila borbo proti o-sišču, Predsednik je prej In-struiral trgovinskega tajnika Jo-nesa, naj ugotovi, koliko letal lahko Amerika kupi bd letalskih kompsnij, Slednji je takoj stopil v stike s kompanijami in obvestil predsedniks, da so skoro brez izjeme ugodile apelu. Koliko lftal bo izročenih vladi v prihodnjih dneh? nI znano, domneva pa se, da bo število veliko. Vsa letala, ki se Jih lahko potegne Is prometa, bodo vladi na raspolago. Naznanjeno* je bilo tudi, da bo Amerika dostavila Angliji 50 ladij za prevažanje olja. Skupna tonaža teh znaša okrog 500,000 ton. Te bodo prevažale olje Iz južnoameriških držav v Now York, Baltimore in druge luke, kjer bo preloženo na angleške parni ke. Ako ie niste •••••• Naročite si MAJSKI GLAS prvomajska publikacija Proletarca. Bogata po vsebini in ilustracijah 4 CENA 25c IZTIS J. L. Pmrry (levo), predsednik CarnegW Illinois tlool Co* la Philip Murray, predsednik industrijskih organised J. na seetaaku. na katerem je hila podpiaona pogodba, ki določa svtáeaje pleče Aaaneje do loklarjom sa deeet centov na uro. . -e j Jubile) " v, Inkasant: "Danes som ravno dvajaetič pri vas s tem računom." Dolžnik "In nič rož niste pri r (KJmrf mogoée, naročite jih več za svoje znance in prijatelje.) i Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue • Chicago» Illinois A¡ POLOM SMILE ZOLA (Se nadaljuje.) In v preobilju svoje blazne bolečine je padla na premočeni zemlji na kolena ter zvila roke. Ta beseda "dragi moj", edina, ki ji je prišla na jezik, je izražala vso ljubezen, ki jo Je bila izgubila s tem predobrim možem, ki ji je bil odpustil in privolil, da jo vzame vzlic vsemu za svojo ženo. Zdsj je bila njena nada končana, zdaj ni bilo več življenja za njo. Nikdar ni ljubila koga drugega; le njega bi bila ljubila na veke. Dež je ponehal; jata vranov, ki je kra-kaje letala nad trojico dreves, jo Je vznemirjala, kakor da bi ji grozila. Ali Ji ga hočejo vzeti, dragega mrtvega, ki ga je s tolikimi mukami poiskala? Na kolenih se je vlekla do njega ter z drhtečo roko podila pohlepne mužice, brenčeče nad očmi, ki so jo le iskale s svojim mrtvim pogledom. Takrat je zapazila med stisnjenimi prsti Ho-noreja okrvavljen .papir. Vznemirila se je in rshlo potegnila zanj, da bi mu ga izvila. Toda mrtvec ga ni hotel izpustiti; držal ga je tako trdno, da bi mu ga bila mogla le v koscih iztf-gsti. Bilo je pismo, ki mu je pisala, pismo, ki gs je nosil pod srajco na golem životu, in ga je v poslednjem drgetu smrti pritisnil nase. Ko je spoznala svoj list, jo je sredi bolesti presuni-lo globoko veselje, in vso jo je pretresla misel, ds je umrl z mislijo nsrtjo, Ah da, pustiti mu hoče to drsgo pismo, noče ga vzeti nazaj, ker ga tako trdovratno drži; naj ga le vzame s seboj pod rulo. Nov potok solz ji je dal olajšanja, potok mlačnih, rahlih solz. Vstala je, poljubila mu roko, poljubila mu čelo in vedno iznova ponavljala zgolj to edino besedo, polno neizraz-ljive ljubezni: "Dragi moj .,. dragi moj .. Ali, solnce se je bilo nagnilo in Prosper je šel po pregrinjslo. S pobožno nežnostjo sta skupaj dvignila Honorejevo truplo ta ga položila na pregrinjalo, razprostrto na zemlji; in ko sta ga zavila, sta ga nesla na kolesnico. Dež je pretil že zopet; spet sta se odpravila z oslom na pot — majhen, žalosten sprevod, čez zločinsko fsvaf^.. . Mahoma se je oglasil oddaljen grom. Zopet je kriknil Prosper: "Konji, konji!" . Iznova m- je bližal naval blodečih, razbrzdanih konj. to pot so prihajali Čez Široko ravno strnišče, v gosti tolpi, grive plapolajoče v vetru, no/drvi polne pen. Poševen žarek rdečega soln-ca je irtetal letečo senco njihovega besnega dira tja do druge meje planote. Takoj se je vrgla Silvina pred kolesnico in dvignila roke k višku, kakor da jih hoče ustaviti z gesto divje prestrašenosti. Na srečo so se obrnili na levo, kamor se je nagibalo ozemlje; sicer bi bili poteptali vse. Zemljs se je tresls, njihove podkve so razmetavale dež kamenja kakor točo karteč, ki je ranila osls na glavi. In izginili so v globini soteske. "Glad jih podi", je dejal Prosper. "Uboge živali!" Ko je SUvina z žepno rutico zavezala oslu u-ho, ga je zopet prijela za uzdo. In žalostni mali sprevod je odšel v nasprotni smeri čez planoto, da prehodi še tisti dve milji, ki sta ga ločili od Remilly-a. Prosper se je ustavljal ob vsakem koraku in gledal mrtve konje; srce gs je bolelo, ds mora odtod, ne da bi videl Zefira. Nekoliko nad Garennskim gozdom, ko sta zavila na levo, da se vrneta na cesto, ki jih Je vodila dopoldne, je nemška strsža zahtevala izkaznico. In namesto da bi jih odvrnila od Sedana, jima je U strsžs zagrozila z jetništvom, ako ne peljeta skozi mesto. Temu ukazu ni bilo mogoče ugovarjati: to so bili novi predpisi. Sicer pa Jima je bila pot prikrajšana za dva kilometra; ROMAN IZ VOJNE L. 187011 Preložil VLADIMIR LEVSTIK inaitftftftftftttftttftftftttftfiMtftfitttftf* in ker sta se čutila docela potrta od trudnosti, sta bila vsa srečna, da morata skozi Sedan. V Sedanu pa jima je nekaj čudnega zastavilo pot. Komaj sta prišla v mesto, že jih je obdal smrad in globoka plast gnoja jih je omogočila do kolen. To je bilo ono ponesnaženo mesto, kloaka, kjer so se kopičile izpraznine in odpadki stotisočev ljudi. Odpadki vsake vrste so bili izpremenili slamnato ležišče ljudi v debelo maso slame in sena, ki jo je živalski gnoj pripravil do gnitja. Posebno trupla konj, razbitih in razkosanih sredi trgov, so zastrupljala zrak. Drobovje je gnilo na solncu, glave in kosti so ležale po tlaku, vse polne muh. Gotovo bi bila nastala kuga, da niso tako hiteli z odstranjevanjem te strašne, nesnažne plasti, ki je dosegala v Menilski ulici, v ulici Maqua in celo na trgu Turenne do dvajset centimetrov globine. Sicer pa so plakati, ki jih je dala prilepiti pruska. [približaL gosposka, za naslednji dan klicali prebivalce na delo in ukazovali vsem naokoli, karkoli da so — delavci, trgovci, meščani ali uradniki — naj primejo za metle in lopate, ter pretili z najhujšo kaznijo, če mesto ne bo do večera osnaženo; in že zdaj je vsak lahko videl predsednika sodnega dvora, kako je pred svojimi hišnimi vrati praskal po tlaku in metal nesnago z lopato za o-glje na kolesnico. Silvina in Prosper, ki sta si izbrala pot po glavni ulici, sta mogla v tem smrdljivem blatu komaj naprej. Vrhu tega je polnil mesto nemir, ki jima Je vsako minuto zapiraljjgt. Bil je tre-notek, ko so Prusi preiskavah hiše/^a prepode vojake, ki so se bili skrili in se niso hoteli vdati. Prejšnji dan, ko se je general Wimpffen o-koll dveh popoldne vrnil iz grada Bellevue, kjer je podpisal predajo, je takoj zavrela vest, da o-stane zajeta armada zaprta na Iges-skem polotoku, de kler se ne urede eskortne čete, ki jo spremijo na Nemško. Nekaj malo častnikov se je narheVjalo poslužiti klavzule, po kateri so mogli ostati svobodni, ako se pismeno zavežejo, da ne bodo več služili. Govorili so, da je en sam general, general Bourgain-Desfeuilles, pod pretvezo svojega revmatizma podpisal to obljubo; in zjutraj, ko je pred hotelom pri "Zlatem vencu" stopil v svoj voz, so porogljivi klici spremljali njegov odhod. Odkar je bila napočila zora, se je vršilo razoroževanje; vojaki so morali defi-lirati na Turennovem trgu in vsakateri je moral vreči svoje orožje, puško in bajonet, na kup, ki je naraščal v kotu trga, podoben železni razvalini. Navzoč je bil pruski oddelek pod povelstvom mladega častnika, velikega bledega fanta v ne-besnosinji suknji, v čaki s petelinovim peresom in belih rokavicah, ki je z obrazom visokomer-ne korektnosti nadziral razoroževanje. Ko se je neki zuav v trenotnem izbruhu upornosti branil izročiti svojo chassepotko, ga je dal častnik odvesti, rekoč, ne da bi le količkaj povzdignil glas: "Ustrelite tega moža!" Mračno so šli ostali mimo in metali svoje puške na kup, z mehansko kretnjo, samo da bi naglo napravili konec. Ali, koliko jih je bilo že razoroženih! Vsi tisti, ki so njihove puške ležale tam na njivah ... In koliko se jih je skrivalo od včerajšnjega dne in sanjalo o tem, da izginejo v tej nepopisni zmešnjavi. Hiše, kamor so se zatekli, so bile nspolnjcne s temi trdovratneži, ki niso odgovarjali na poziv in ao se zakopavali v kote. Pruske patrulje, ki so preiskovale mesto, so jih nahajale čepeče pod pohištvom. In ker mnogi, niti ko so bili najdeni, za nobeno ceno niso hoteli zlesti iz kleti, so pruski vojaki začeli streljati nanje skozi okenca. Bila je gonja na ljudi, ostudno klanje. (Dalje prihodnjič.) ,_PROSVETA kakor mesar. Nu, saj še ni dolgo tega, ko je po deželi prodajal živino, je pomislila. Dvajset let, petnajst let? To je malo v presoji ženske, ki hoče ostati večno mlada. "V teh dvanajstih letih prav za prav nisem niti enkrst zares občutil, da me imaš rada," ji je malone očitajoče rekel. "Kako slabo me poznaš," je čustveno vzdihnila. "Slabo?" Privzdignil je košate, rdeče obrvi. Sicer je pa tako in vseeno, si je dejal. Po dvanajstih letih uživanja neke posesti ti je lahko malo mar, če je bila reanično ali samo navidezno tvoja. "Zapri oči," ji je ukazal. Ubogala ga je. Kaj pa, tako je bilo vsako leto. Tačas, ko so ji zaprte veke neučakano vztrepetavale, ga je slišala, kako je hitro stopil k nočni omarici, šaril po predalu, ga zaprl in se ji znova Obletnica Mira Pucova (Odlomek iz romana "Obraz v zrcalu", ki izide v kratkem v za-loibi "Tiskovne družbe".) Leta se utapljajo v preteklosti kskor kspljice, ki počasi pa-dajo v globok, teman tolmun. Komaj si se dobro tega zavedel, pa je dvanajst takšnih kapljic zdrsnilo po nižajoči se poti tvo-jegs "življenja. Dvanajst let je minulo in včasih se ti zdi. da je minil samo en dan . . . Henrijeta se Je vss zakopala v toplo svetlozeleno vodo, ki Je vonjala po kopalnih kristalih iz smrekovega igličja in po dišečem milu Kaj je res že dvanajst let tega, da Je z Gcrdunom prvikrat potovala v LJubljano? Dvignila Je nogo iz mlačne kopeli, rožnato naličeni noht njenega palca je za hip obstal nad neprodirno pobarvano gladino kakor velik, še moker dragulj. Potem je začofotala po vodi in avetlon len val toliko da ni pljus-nil preko robov nizke kadi iz rožnatega marmorja. Leno ugodje sc ji je raztapljalo po *ilah Nekaj časa je tako letal« in sr r malo čvrsto brado d«»tikals ljubeznive vodne toplote. Potlej pa Še je končno le potegnila kvišku, Vstsls je iz milnice kskor Venera ki ar poraja Iz mr davno m.nila Gordun si je r ob, m* rokama nad vae dvome K..fje čap četrt ure stopila vlpodprl boke. Stal je pred njo Pogladila ga je po roki. Oh, Rdeča torbica » E. Koerdlng Dolfe je zamišljen stal pred trgovindT Glej, tamle za izložbeno šipo je ležala rdeča torbica, Marijanina goreča želja. Zares, bila je lepa torbica, temno rdeča iz nekega eksotičnega usnja. Da, Marijana je imela okus, to je že treba priznati.* Ali križ je samo v tem: žene z dobrim okusom so navadno zelo drage. — No, gospod Verhem, ali boste kupili Marijani rdečo torbico? — ga je nenadoma vprašala izza hrbta neka ženska. —. Ah . . j gospa Holten? — Dolfe se je ljubeznivo nasmehnil. — Mar tudi vi že veste za želje moje žene? Ne, te odgovornosti ne morem prevzeti nase. Sicer pa . . . — je nemudoma spremenil temo razgovora, — ali ne nameravate odpotovati? Marijana mi je oni dan nekaj pravila. — Da, danes potujemo. In prav radi tega se mi mudi. Pozdravite Marijano . . . Mlada ljubka gospa je naglo odhitela. Tudi Dolfe si je premislil ter se jel odmikati od izložbe. Ostaj bo neizprosen, četudi bi Marijana še tako lepo prosila, ga rotila, se muzala, jokala ali celo besnela. Ne, niti za las ne sme popustiti! Ko se je Dolfe zvečer vrnil domov, je spričo dela in skrbi že popolnoma pozabil na rdečo torbico. r/.v Marijana ga je nadvse ljubeznivo sprejela, objela in poljubila, ko da se ne bi videla že kdo ve kako dolgo. . r — Danes je za večerjo tvoja najljubša jed, Dolfe' — se mu je ljubeznivo nasmehnila Marijana. — Pa kaj? Ali je mar danes moj god? — Ne, dragi moj! — Marijana je neprestano obračala oči na debelo Dolfejevo poslovno aktovko. — Hotela sem ti samo pripraviti malo veselja. Med večerjo Je Dolfe opazil srborito nestrpnost svoje žene. Slednjič ga je Marijana le vprašala: — Dolfe, prosim te, nikar me ne muči več! — Kako praviš, da te mučim?! S kom te le mučim? Marijana je nakremžila obraz. — Saj si mi vendar nekaj prinesel, nekaj zelo lepega! Dolfe je začudeno skomignil z rameni. — Rad bi vedel, kaj naj bi ti prinesel? — O, Dolfe, daj mi vendar torbico, ono rdečo torbico! Nikar me ne muči! — je vzkliknila Marijana in skočila po aktovko, zmetala iz nje poslovne spise in se nato začudeno zagledala v moža. — Dolfe, toda kje je rdeča tor<», bica? — je tiho vprašala moža. — Toda, otrok nestrpni, kako si le prišla na to misel? Jaz nisem kupil nobene rdeče torbice. Sicer pa veš, da je ona torbica zame odločno predraga. Verjemi mi ...! — je še pristavil, videč, da mu Marijana ne more verjeti. Tesno mu je postalo, ko je videl, kako je planila Marijani vsa kri v lica, ki so bila prej tako veselo nasmejana. — Tako torej, — je rekla nekam zadržano&-~ torbice torej nisi kupil. Kaj pa, gospod Dolfe, če jaz povsem zanesljivo vem, da si torbico vendarle kupil? — Potem ti morem samo reči, da fantaziraš! Marijana se je strogo vzravna- dejal Kornel ter vil. Dolfe —, brotljivo trgovini bilo si j€ __ torbice Murrsy D. Lincoln, novi pred sodnik Ameriške sadružne lige. Ia. Iz oči je sipala cele roje isker. — Potem ti lahko rečem, da lažeš! Ti si kupil rdečo ^torbico! Toda za neko drugo ženo! Ali mar sodiš, da ne poznam vas moških? Lastni ženi ne morete ku piti niti najcenejše torbice, toda za ljubice, da zanje imate de* narja kot peska . ... Marijana je zaihtela, skrčila roke in grenko zajokala. Dolfe je pristopil k njej. —■ Pusti me-. . . ti . . .! — je besno siknila vanj. — Med na ma je končano. Jutri bom govorila z mamo, kaj je treba ukreniti! In ihteč je zapustila sobo. Ta večer ni prinesel pomirjanja. Vsi Dolfejevi poskusi so propadli. A tudi jutro ni izpre-menilo položaja. Dolfe je slabe volje odšel službo. Spotoma je srečal svojega starega prijatelja Kornela. Povedal mu je, kaj se je bilo zgodilo, in ga poprosil za svet. — Dragi moj, — mu je smehljaje svetoval prijatelj, — v tem položaju je en sam izhod: takoj ji moraš kupiti torbico! Dolfe je obstal. Vzradoščen je vzkliknil: — Prijatelj, seveda, prav imaš. Hvala ti! — Kajpada, možje se moramo razumeti ter si pomagati, je še P* je v nusjjc 1 nebo, ¿¿V - ne pr«^ v*e Zgubljene» Hvala vsem svetni dejal Dolfe, ko Hl?d- ^ £ upljivo posli^ia n> * ge in opraviuk^k/zj.. j molil rdečo torbg^Vj žila ko zmrzel sneg v i soncu. Smehljala se J precej nezaupljivo Pnll vseh pravilih. ' Naslednjega dne pj u, jana prejela pismo, M' poslala gospa Ela Hol Ob koncu pisma je bralaT Sicer pa. ali si dobilaifo, co torbico? Prav gotovo K« huda, ker sem Te po Z nekoliko potegnila. Dolfe polnoma nedolžen. Saj | sploh ni kupil. Hotela mu praviti malo družinsko , kajti potem se moški m vedno omehčajo. Ali seai la? Upam, da sem. Skoq piši. Me žene se mora» jemno podpirati, kajne?1 prijateljica Ela." V dobi konvoj«? ^ "Kaj se je zgodilo z vaši® čkom? Nikjer ga ni vit na vino ne pride .. "Ne more, ker znrcJ v konvoju." "Saj vendar ni anglešU nik!" "Še hujše! Na eni str* spremlja žena, na drugi daj pa obedve svakinji" : SLOVENSKA NAKODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikaciji posebno list Prosveta a h ter potrebno agitacija i društev in članstva in a p gando svojih idej. Nik* ne sa propagando drugih pornih organizacij. Vd ganizacija ima običajni glasilo. Torej agitatoribii In naznanila drugih Ml organizacij in njih d se ne pošiljajo listu Pron TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dih Tlaka vabila sa veselice ln shode, visitnlce. tunika k koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovi češkem, angleškem jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO tMJl TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * ♦ ★ Vsa pojasnila daja vodaivo tiskarne—Cene smerna, unijiko d»k»pm Pilita po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, Oil "" TEL. ROCKWELL 4904 bil je njen, njena stvar, tale silni Gordun, ki ga je priučila ubogljivosti kakor pametnega psička. Saj pa je tudi znala iz drobnih, navidezno brezpomembnih želja spletati okoli moškega tanko in trdno mrežo, tako dolgo, da se je očarsns žrtev s povezanimi rokami in nogami znašla pred rnično pajku-ljo. Doda nečesa jI je v bistvu še manjkalo. Na hipe jo je žga-Jp, v prsih kskor ognjens rsna, nekaj je gorelo v njej, odkar se je prvič zavedala, da živi zato, ker mora biti srečna. Bilo je hlepenje. pekoče, nenaaitno hlepenje po tisti utešitvi, ki ji ni vedele pravega imena. Spričo tolikšne sile po sreči je bilo vse. kar Je dosegla, jalovo, brez prave cene. Se vedno Jo je mučil nemir, bolj tragičen od poželje-nja. kakor ga občuti po izobihu človek a praznimi rokami Njene roke pa so bile obtežene z drsgimi prstani in Gordun Ji Je! pokorno »obal i dlani .,. NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVE1 Po sklepu II. redne konvencija sa lahko naroči ns lisi P'«** prišteje eden. dva. trt štiri ali pet šlanov U ene družtas k «si «j ninL List Proeveta stana sa vas enake, sa ¿lana sli n*čls* p*~ eno letno naročnino. Kar pa ¿lani ša plačajo pri g tednik, sa Jim to prištela k naročnini. Torej sedaj m *■•» da je lisi predrag sa člana SNPJ. List Prosvots )• gotovo Je v vsaki drušini nekdo, ki bi rad čUal list «i» Pojasnilo:—Vsr loj kakor hitro kateri teh članov prcneM» SNPJ. sli če se preseli proč od družine in bo sahtevri »»« ™ tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki j* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj narnaniti "P"1]™ ^ ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. A«° stori, tedaj mora upravništvo ¿nižati datum ta to vwtt Cena listu Prosveta Jei Za Zdruš. dršave in Kanado 00.00 1 tednik in.___________4.80 S tednika In._____!_____0J0 9 tednika in.________9.40 4 tednika in...................... 1.20 8 tednikov ln________ nič Za Evropo jo... Za Cicero in Chics* f 1 tednik ta—-— 9 tednika ia-------- S tednike ta------ 4 tednik* ta------— I tednikov In--— —....."" —i Izpolnit* spodnji kupon, pri lotit* potr*bno Money Order v pismu in si naročita Prosveto. lisi. » f* PROSVETA SNPJ. 90S7 So. Lawndale Ave. Chicago. IlL «o» I Priloženo pošiljam naročnino sa list Pros**»* | 1) Ima druiMri 41 Naslov ______________________________—............... Ustavita tednik in ga pripišite k moji nar<*n.nl članov moje družine: 2) .............¿...........................druži** „ _______________________ČL druživs či. družtv* „ Čl dražtvs * Nov naročnik _ Drtsva tiar naročnik