MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uradnlttuo In upravni Maribor. Aleksandrova osata it. 13 / raiafon 2440 in 2483 trhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri i Velja amaeSno prejemati v upravi ali pa poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din § Oglasi po eenlku , Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutro” v Uubllanl * Poitnl čekovni raCun it. 11.40S
99
JUTRA
99
Spomin naše prošlosii
SLAVNOSTNA SEJA V MESTNI POSVETOVALNICI.
»Mariborskemu tednu« je dala prav za Prav pobudo velepomembna sedemdesetletnica prvega javnega slovenskega Pevskega koncerta v Mariboru, združenega s prvo odločno nacionalno manifestacijo mariborskih in okoliških Slovencev. Zato je bila včerajšnja slavnostna seja častnega in prireditvenega odbora, otvorjena ob 11. uri v mestni posvetovalnici, posvečena temu jubileju. Sejo je otvoril župan g. dr. Franjo Lipold in po uvodnem pozdravu orisal namen »Mariborskega tedna« ter zaprosil ravnatelja Studijske knjižnice, pesnika Janka Glasbila, da obrazloži v kratkem predavanju potek zgodovinskih dogodkov, ki so oblikovali razvoj naše narodne zavesti °b severni meji in nam pripravili popol-"o narodno in državno osamosvojitev.
Predavatelj g. Janko Glaser je v svo-predavanju odkril celo vrsto vele-važnih momentov in pokazal, da je bila s ovenska narodna manifestacija dne 3. avgusta leta 1862. prav za prav začetek vse poznejše borbe z mariborskim in ostalini obmejnim nemštvom in se nam Je prav iz dogodkov, ki so ji sledili, izoblikovala poznejša samozavest. Maribor je bil takrat majhno mesto obrtnikov, trgovcev in kmetovalcev. Meščani so bili po večin! domačega slovenskega porekla ali pa že poprej ali na novo priseljeni Nemci; slovensko so znali skoraj vsi, a navadno so se posluževali le nemščine. Narodnih nasprotstev ni bilo, ker so se Slovenci docela podrejali nemški nadoblasti. V takih razmerah je nastal takrat prvi slovenski narodni pokret, ki so mu dale vidno obeležje »Slovanske čitalnice«. Prva je bila 1. 1861. osnovana v Trstu, že 17. julija pa kot druga naša mariborska.
Prvi predsednik »Slovanske čitalnice« in voditelj mariborskih Slovencev k bil L Janko Sernec, med drugimi tedanji-1X1-1 sodelavci je pa bil tudi naš veliki v'pdika Anton Martin Slomšek. Tedanji najvejji slovenski govornik in pesnik dr.
Lovro Toman je prav vzpodbuden po tem delu napisal zanimivo pesem »Mar i bor«, ki je postala program mariborskih narodnjakov. Nemci so se tega po-kreta prestrašili in priredili 1. 1862. na tedanjem Felberjevem otoku dvodnevne svečanosti, na katerih so hoteli obnoviti in utrditi staro »slogo« Nemcev in Slovencev, ki je nudila njim vse, nam pa ničesar. lS/!ovenci so odgovorih na ^ to prireditev dne 3. avgusta s svojo veliko manifestacijo in prvim javnim koncertom v tedaj največji mariborski dvorani pri Maharju. Manifestacije so se udeležili narodnjaki iz vse Slovenije in tudi iz Varaždina. Prišli so dunajski visokošol-cl, kmetje na vozeh, Pohorci po Dravi na splavih, Slovenjebistričani pod vodstvom dr. Vošnjaka itd. Ob 10. uri je bila v stolnici sv. maša s slovenskim petjem, popoldne pa omenjena iwireditev, na kateri je pevski zbor Čitalnice zapel pod vodstvom Ivan Miklošiča najprej Jenkov »Naprej!« razne narodne pesmi in ob koncu himno »Hej Slovani!« Koncerta se je udeležilo okoli 700 poslušalcev in sledili so razni govori, med njimi tudi govor dr. Lovra Tomana, ki je zavrnil slogo, k! bi stavila Nemce v položaj gospodarjev, Slovence pa hlapcev.
Nemic, ki so se zbrali pred dvorano, so hoteli Slovence napasti, kar se sicer ril zgodilo, a Maribor se še več tednov ni pomiril in završalo je po vsem nemškem časopisju prostrane Avstrije. Pričela se je borba, ki se potem ni več polegla, zaključila pa se je s slovensko zmago I. 1918. »Mariborski teden« je zato v prvi vrsti proslava 701etnice tega znamenitega dogodka, pevska proslava bo pa koncert Ipavčeve pevske župe letos 5. oktobra.
Po predavanju g. Gfaserja je župan g. dr. Lipold zaključil slavnostno sejo s trikratnim vzklikom »Slava!« onim, ki so ustvarili temelje slovenski narodni zavesti v Mariboru.
Pred odloiitvilo v Nemčiji
POGAJANJA VLADE Z NARODNIMI SOCIALISTI. — RAZPUST DRŽAV-NEGA ZBORA? — PAPEN BO BAJE DEMISIONIRAL.
Atentat hretanjskih avtonomistov
Razstrelili so spomenik priključitve bretanje k franciji.
PARIZ, 8. avgusta. Včeraj zgodaj zjutraj so neznani storilci v bretanjskem obmorskem mestu Vannesu razstrelili spomenik zedinjenja vojvodine Bretanje s Francijo. Atentat je bil izvršen Prav na dan svečane proslave 400letnice te združitve. Spomenik, ki je postal žrtev neznanih zločincev, je bil postavljen leta 1911. na tamkajšnjem Glavnem trgu. Kljub temu se je v redu izvršila velika
spominska svečanost, kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik Herriot. Imel je velik mirovni govor.
Po sodbi nekaterih listov je atentat delo bretanjskih avtonomistov. Eksplozija je bila tako silna, da so popokale vse šipe v območju 300 metrov od kraja atentata. Popoldne je policija aretirala dva moška, o katerih sumi, da sta v zvezi z atentatom.
Krvavi hoji v Gran Chacu
AiRES, 8, avgusta. Po poročilih, ki so, prispela iz Encarnacio-na, so se na bregovih PHcomaya na spornem ozemlju Qran Chaca že j.
ceh bon med bolivijskimi |n paragvajskimi četami. Borb* s„ vodi Iz trdnjav Esperance in Brugnesat Bolivijski vojaki odhajajo na fronto z geslom: »V Assuncion!«. Vodstvo argentinskih železničarskih strokovnih organizacij je obvestilo zunanje ministrstvo, da žele-*':1iško osobie in transportni delavci ne bodo pomagali pri prevozu orožja in biunlcije.
Nova rudarska stavka v Belgiji
BRUSELJ, 8. augusta. Na izrednem zborovanju zastopnikov belgijskih so« ciialističnih rudarskih strokovnih organizacij je bilo v nedeljo po burni de-
bati sklenjeno, da sc v rudniških podjetjih proglasi generalna sttvka. Stavka naj bi še danes razširila na vse belgijske premogovnike. Računa se, da bo stopilo v stavko okrog 170.000 rudarjev. Delavstvo stoji popolnoma pod komunističnim vplivom. Vlada je takoj odredila potrebno vojaško pripravljenost.
VPRAŠANJE ROMUNSKE VLADE.
BUKAREŠTA, 8. avgusta. V zvezi s sestavo nove vlade se poroča iz dobro pučenega vira, da bo Maniu najbrže pristal na to, da sestavi novo vlado, seveda le če bo prevzel Titu>escu zunanje ministrstvo. Pričakuje se, da bo sedanja vlada Vajde Voevoda podala ostavko šele v drugi polovici tega tedna, ker bo dotlej verjetno končano delo verifikacije mandatov, ^ajda Voevod je zapustil Bukarešto in odpotoval na dvodnevni dopust y notranjost države.
BERLIN, 8. avgusta. Vsi listi se obširno bavijo s pogajanji med vlado in narodnimi socialisti, ki so strogo tajna in zaupna. Vsi pa tudi naglašajo, da ta pogajanja ta teden najbrže še ne bodo dokončana in se bodo nadaljevala še prihodnji teden. Državni kancelar von P a p e n se je danes vrnil v Berlin, seja vlade je pa sklicana za četrtek.
»Mont a g« poroča celo, da bo ta seja zelo važna in odločilna. Razpravljalo se bo baje o razpustu državnega zbora, če se do tedaj ne stvori delov-
na večina.
Na drugi strani pa se zelo resno zatrjuje, da bo von P a p e n podal o-stavko in bo odšel za poslanipa v Pariz. Novo vlado bi v tem primeru sestavil general Schleiher, ki bi delal z narodnimi socialisti. Na vsak način pa pričakujejo nemški politiki v najkrajšem času odločitev o vprašanju, kdo bo bodoči gospodar položaja.
BERLIN, 8. avgusta. Varnostna poli cija v Schleswig-Helstelnu je aretirala več teroristov. Sedem oseb je bilo pri raznih napadih nevarno ranjenk
Seja kluba poslancev in senatorjev
NOVO PREDSEDSTVO J.R.K.D. ČLANI GLAVNEGA ODBORA IN ZASTOPNIKI BANOVIN.
BEOGRAD, 8. augusta. Včeraj dopoldne se je nadaljevala seja kluba poslancev in senatorjev J.R.K.D. Na seji je govoril najprej finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič, ki je razložil ii-nančni položaj države, nato pa so sledili govori številnih poslancev, med drugimi Lovra Petovarja, inž. Ferda Šege, Vasilija Trbiča, dr. Kuntariča in drugih. Po določilu čl. 33. strankinih statutov je bilo nato izvoljeno strankino predsedstvo, v katerem so gg. Nikola Uzunovič, dr. Ante Pavelič, dr. Vojislav Marinkovič, dr. Kosta Kuma-nudl, Božidar Maksimovič, dr, Milan
Srškič, dr. Albert Kramer, dr. Dra-gutin Kojič, dr. Svetislav Popovič, Ju-raj Demetrovič, Ivan Pucelj, Karlo Kovačevič, dr. Hamdija Karamehmedo-vič, Pavao Matica in dr. Gjuro Ostojič. Od banovinskih organizacij so bili delegirani v predsedstvo: gg. senator Tomo Kovačevič za savsko, Marko Petrovič za vardarsko, Boško Želj-kovič za vrbasko, Milan Radonjič za zetsko, senator dr. Miroslav Ploj za dravsko, dr. Grga Angjelinovič za primorsko, senator Daka Popovič za du-navsko, dr. Ninko Perič za drinsko in Boža Jeličič za moravsko banovino.
Vaje italijanske vojne mornarice
UDELEŽUJE SE JIH 100 LADIJ IN 30 PODMORNIC.
SIL.
RAZPOREDITEV
RIM, 8. avgusta. Veliki manevri italijanske vojne mornarice so se pričeli. Mussolini se je v Gaetl vkrcal s svojim štabom na jahto »Auroro« in odpotoval v maneversko območje v ta-rentskem zalivu. Najbrže bo prisostvoval manevrom tudi kralj.
Manevrov se udeležuje 100 bojnih ladij in 30 podmornic ter večje število letalskih eskadrilj. Fašistični tisk s ponosom povdarja. da je bila večina bojnih cdlnic, ki operirajo pri sedanjih manevrih v Sredozemskem in Jonskem morju, zgrajena v italijanskih ladjedelnicah v desetih letih fašističnega režima. Brodovje, ki se udeležuje letošnjih manevrov, je najmodernejše in tehnično tako dovršeno, kot še ni bilo nobeno vojno brodovje doslej. Edi-
nice B-mornarice skušajo doseči s pomočjo hidropianov italijansko južno obalo pri Tarentu, prodirajoč s severno afriške Italijanske obale, dočim je naloga A-mornarice, da Izvede čim uspešnejšo obrambo in prepreči namero nasprotnika,
Pri teh manevrih se bodo skušali rešiti številni važni problemi mornariš-ko-tehničnega značaja. Zlasti važna je preizkušnja potrebe letalskih matičnih ladij, ki jih ima Italija trenutno še zelo malo, in še te premajhne. Ob zaključku monevrov bo v tarentskem zalivu revija vsega brodovja pred kraljem. Pomen letošnjih manevrov je vsakomur jasen, če se le pogleda, kje se manevri vrše in kakšne naloge morata rešiti obe brodovji.
Mussolinijeva petletka
LONDON, 8. avgusta. »E v e n i n g Standard« prinaša pod naslovom »Načrt Mussolinijeve petletke« članek, v katerem pravi med drugim: »Desetletnica diktature, ki ji ni primere v novejši zgodovini, bo v kratkem proslavljena na posebno svečan način. V Rimu bo ob tej priliki zbrana vsa oborožena sila Italije obenem s fašistično milico. Velika revija čet, ki bo tedaj, bo največja vojaška demonstracija Italije po vojni. Ob tej priliki bo Mussolini objavil podrobnosti svojega petletnega načrta za obnovitev cesarskega Rima. V dneh svečanosti bo v Rimu odkrit Mussoliniju velik spomenik, izdelan iz kararskega marmorja.
Nove volitve v Avstriji
DUNAJ, 8. avgusta. Avstrijski državni zbor je pravkar sklenil svoj razpust s pristavkom, da se bo določil dan novih volitev na eni prvih sej jesenskega zasedanja. Po govoricah, ki so se razširjale v parlamentu koncem preteklega tedna, prihaja V poštev za volitve 6. november.
NAZADOVANJE PREBIVALSTVA V SUBOTICI.
SUBOTICA, 5. avgusta. Polletni izkaz subotiškega matičnega urada izkazuje znaten padec števila subotiškega prebivalstva, Od januarja do konca junija se je rodilo 1326 oseb, umrlo pa jih je 2252. Število smrtnih primerov je torej za 926 .višje od števila ro;stey.
Trgovski shod preložen
Ker je bil minister g. Mohorič včeraj nujno zadržan v Beogradu, je Zveza trgovskih gremijev svoje zborovanje v Mariboru preložila na prihodnjo nedeljo.
Planinska slavnost na Klopnem vrhu
Ob lepem vremenu je bila včeraj na Klopnem vrhu prisrčna planinska slavnost, na katero so prihiteli planinci od blizu in daleč. Na slovesen način so proslavili lOletnico priljubljene planinske postojanke, ki je pravo zatočišče smučarjev v zimskem času. Slavnosti so se udeležili tudi sekcijski načelnik g. dr. Šaplja, zastopniki raznih društev in klubov, med njimi indiustrijec Viktor Glaser za ruško podružnico SPD, g. Poljanec za »Skalo«, urednik g. Udo Kasper za Slovensko lovsko društvo in drugi. Slavnost se je pričela s planinsko mašo, ki jo je bral na prostem planinski župnik profesor g. dr. Jehart. Po maši je zbrane planince prisrčno pozdravil predsednik SPD g. dr. Senjor. Po oficielnem delu se je pa razvilo pri koči pravo planinsko veselje in rajanje. Tako so naši vneti planinci na. zares časten način proslavili pomembno desetletnico koče na Klopnem vrhu.
Izročitev odlikovanj.
Preteklo soboto je okrajni glavar dr. Ipavic v okrašeni sejni dvorani okrajnega glavarstva izročil zlato kolajno načelniku gasilske župe mariborske g. Srečku Krajncu iz Pesnice, srebrne kolajne pa gg. Mihaelu Aleksu iz Brestemice, Juriju Hasu, Henriku Lepeniku in Martinu Scharcu iz Kamnice ter Karlu Hir-schu in Mairtinu Hemahu, županu iz Selnice.
Poroka.
Danes dopoldne sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. Franjo Miklavc, učitelj in gdč. Lidija Grošljeva, učiteljica, oba nameščena v Makolah. Priči sta bila šolski nadzornik g. Černej in šolski upravitelj g. Mirko Lešnik iz Marenberga. Bilo srečno!
Odhod tretje skupine na letovanje v Počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju
bo v četrtek 11. t. m. z vlakom ob 14. uri 20 minut do Slovenske Bistrice. Otroci se zbirajo ob 14. uri pred glavnim kolodvorom v Mariboru.
Prosimo še za prijavo stanovanj.
Ker je radi preložitve trgovskega zborovanja pričakovati od 12. do 15. t. m. še večjo zahtevo po prenočiščih, prosimo ponovno, da nam vsakdo, ki le količkaj more, stavi zasebna stanovanja na razpolago. Pisarna »Mariborskega tedna«, Gosposka ulica 36.
Vstopnine k prireditvam »Mariborskega tedna« v prihodnjih dneh.
8. avgusta koncert v parku Din 2, 9. avgusta veslaška tekma Din 4, za dijake, vojake in otroke stojišča Din 2, 10. avgusta koncert v parku Din 2, 11. avgusta monstre-koncert Din 5 in Din 3 za otroke in vojake. 13. avgusta in 15. avgusta »Prodana nevesta. Sedeži 40, 30, 25, 20, 15. Stojišča. Din 10 in 6. Prodaja vnaprej v pisarni »Mariborskega tedna«, Brišnik in Hofer.
Otvoritev »Mariborskega
tedna”
KONCERT V PARKU Z BENGALIČNO RAZSVETLJAVO. SPREVOD ŠPORTNIKOV PO MESTU. SLAVNOSTNA SEJA IN PRIREDITEV SOKOLA I.
V sredo, 10. tm. ob 20. uri
telovadna akademija Sokola I.
na telovadišču ob Magdalanski ulici — Nastop vseh društvenih oddelkov in oddelkov Sokola matice
Iz pisarne »Mariborskega tedna«.
Lastniki legitimacij z dežele obiščejo z legitimacijo lahko brez doplačila vse koncerte v parku in gozdarsko, gospodinjsko, konjsko in zgodovinsko razstavo. Vstopnina k vsem nadaljnim koncertom v parku bo stala le 2 Din. Danes popoldne in v petek popoldne je koncert tudi v kopališču na Mariborskem otoku.
Vreme.
Davi ob 7. uri je kazal barometer v Mariboru pri 21 stopinjah 741.1, reduciran na ničlo pa 738.6; temperatura je znašala ob 10. uri dopoldne 24.7 stopinj.
Obiščite umetniške predstave v »Veliki kavarni«.	2541
Ob 20. uri so v soboto zvečer sirene mariborskih tovaren in topiči s Piramide. oznanili vsemu mestu in okolici, da se je pričel prvi »Mariborski teden«.. Po mestnih ulicah so se sprehajale ogromne množice občinstva, ki so se pozneje napotile deloma v mestni park k godbi, deloma pa v neštete mestne in okoliške restavracije, gostilne in kavarne. Vse je biio prvovrstno in vzorno.
Skoraj točno ob napovedani 21.30 se je pričel v paviljonu v parku koncert, ki je v polni meri zaslužil vse priznanje neštetih poslušalcev. Vsa. pota obsežnega parka so bila polna občinstva, ki je pričakovalo napovedano bengalično razsvetljavo. Čakati je moralo do 21. ure, ko so na vseh straneh ob godbenem paviljonu zagoreli veličastni umetni ognji in se pretvorili v mogočno in očarujočo sliko.
Po noči burnega in zabavnega življenja so pa v lepem poletnem jutru dvignili včeraj Mariborčane in številne tujce, ki so od vseh strani prihiteli k otvoritvi največje dosedanje mariborske prireditve, iz mehkih postelj veseli zvoki budnic, ki so jih napravile v mestu in predmestjih tukajšnje godbe. Kaj kmalu so oživele skrbno počiščene in poškropljene ceste in ulice. Iz jutranjih vlakov se je razlil po mestu velik ljudski val in še bolj poživel itak živahno, pestro sliko obdravske prestolnice, zavite v tisoče državnih trobojnic. Okusno aranžirane izložbe trgovin so privabljale pred razstavljene predmete radovedne oči številnih gostov, pa tudi razne zasebne hiše in drugi objekti so dobili posebne okraske. Veliki državni most sta na obeh koncih dičila napisa »Mariborskega tedna« med trobojnicami, in celo na sadnem trgu so si oskrbele prodajne stojnice skromne priložnostne napise in okraske, ki so poveličevali svečanost dneva.
V Tomšičevem drevoredu je bilo že davno pred 9. uro vrvenje in šumenje kakor v čebelnjaku. Reditelji so mrzlično urejali dolgi slavnostni spored, ki je krenil mimo glavnega kolodvora skozi mesto na Glavni trg, kjer so čakali že tisoči in tisoči ljudstva okrog velikega izpraznjenega kvadrata pred mestnim na' čelstvom. Slavnostna, povorka, ki jo je vodila kot predhodna izvidnica impozantna skupina 46 okrašenih motociklov »Motokluba« in »Peruna«, je v vzornih vrstah in skupinah napolnila ta prazni prostor. Za motociklisti je neutrudno svirala godba »Drave« in vodila skoro pol ure trajajoči sprevod, v katerem so korakali člani vseh mogočih panog na šega mladega in starejšega športa. Za sabljači so se razvrstili nogometaši športnih klubov »Maribora«, »Rapida«, »Železničarja« in »Svobode« v dresih svojih barv, mešani igralci vseh tukajšnjih teniških klubov, za njimi junaška četa dravskih veslalcev in veslalk z vesli na ramah, nato godba železniških delavcev in nastavljencev, lahkoatleti »Maribora«, »Železničarja«, »Svobode«, »Maratona!« in »Rapida«, v lahnem trabu iskri konji čl članov kasaškega društva, vpreženi v lahke, bogato okrašene vozove, godba »Omladine« in končno dolga vrsta kolesarjev znanih klubov »Delavcev«, »Peruna«, »Edelweissa« in »Poštele«, med katerimi sta vzbujala splošno pozornost dva kolesarja na visokih starinskih kolesih in pa neki mladi športnik, ki se je z akrobatsko spretnostjo premikal na
enem samem kolesu in užival nedeljeno priznanje in -začudenje gostega špalirja občinstva na obeh robovih ceste.
Ko je bila razvrstitev ogromne množice na prostranem Glavnem trgu gotova, je ob 10. stopil burno pozdravljen na balkon mestnega načelstva mestni župan g dr. L i pol d, ki je spregovoril na navzoče navdušen, iskren pozdravni govor, v katerem je v glavnem povda-ril naslednje:
Otvarjam »Mariborski teden«, ki ga prirejajo mariborske nacionalne, kulturne in gospodarske organizacije. Namen tega tedna je, da podčrtamo nacionalni značaj našega obmejnega Maribora in povdarimo gospodarsko važnost mesta in njegovega Širokega zaledja, ki mu je Maribor gospodarsko središče. Manifestirati hočemo naše kulturno udejstvovanje in napravili smo velik poskus, ki mora ob polnem razumevanju javnosti vsekakor uspeti. Da bo uspeli popolen, je potrebno složno sodelovanje nas vseh. Današnje mogočno zborovanje naj bo dokaz naše energije, volje in hotenja po napredku. V težkih časih si moramo pač sami z lastno močjo pomagati naprej. »Mariborski teden« mora postati naša stalna institucija, toda ne le naša, temveč vse, tudi najširše okolice. Ko otvarjam prvi »Mariborski teden«, pozdravljam najprej kralja Aleksandra in njegov vzvišeni kraljevski dom ter mu kličem »Živio«!«
Ves trg je zabučal navdušeni trikratni »Živio«, godba »Drave« pa je odigrala državno himno.
Župan g. dr. L i p o 1 d je nato naprosil zborovalce, da ga pooblaste, da sestavi in odpošlje kralju vdanostno brzojavko, brzojavne pozdrave pa tudi ministrskemu predsedniku g. dr. Srškiču, ministrom gg. dr. Kramerju, Puclju in Mohoriču, banu g. dr. Marušiču in njegovemu pomočniku g. dr. Pirkmajerju. Nadalje je župan pozdravil vse navizoče, zlasti še goste, katerim je zaželel, da bi vzljubili Maribor in odnesli iz njega kar najlepše vtise in spomine. Končno je pozdravil še vse mariborske športnike, ki so sodelovali pri povorki in prireditvi ter končal svoj govor z željo, da bi »Mariborski teden« doživel sijajen uspeh in zaklical krepki »Zdravo«!
Po županovem govoru, ki so ga na vzoči sprejeli z glasnimi izrazi navdušenja in soglasja, je vsa veličastna povorka s strumnimi koraki defilirala pred županom g. dr. L i p o 1 d o m in podžupanom g. G o 1 o u h o m ter pred poveljnikom mesta g. generalom Hadžičem, poveljnikom tukajšnjega ^. pehotnega polka ter poveljnikom topniškega polka. Po končanem mimohodu so se množice naših discipliniranih športnikov razšle na razne strani, na Glavnem trgu pa je bil nato promenadni koncert.
Ob 11. uri je bila na mestnem magistratu slavnostma seja častnega in prireditvenega odbora »Mariborskega ted na«, o kateri poročamo na drugem mestu, popoldne pa je izpolnila slavnostna otvoritev letnega telovadišča -.okola I. v Magdalenskem okraju. Onim, ki se te impozantne sokolske prireditve in veselice niso udeležili, je pa bil namenjen večerni koncert v mestnem parku, ki je zopet privedel pod košate kostanje tisoče domačinov in tujcev. Tako je bil na zares najslovesnejši način otvorjen letošnji prvi »Mariborski teden«.
Samomor vlakovodje Kolarja.
V soboto dopold-ne si je z vrvjo končal življenje 421etni vlakovodja Josip Kolar, stanujoč v Radvanju. Prišel je iz službe in se podal k počitku. Njegova žena je, nič hudega sluteč, opravljala vsakdanja dela, in šele ko je prišel neki -njegov tovariš ponj, da bi šel v službo, so ga pričeli iskati. Ko so odprli spalnico, se jim je nudil grozen prizor. Našli so ga visečega na oknu in vse prizadevanje, da bi ga obudili k zavesti, je bilo zaman. Tragično preminulega vlakovodjo so pokopali danes na radvanjskem pokopališču. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Kaj ga je gnalo k temu obupnemu koraku, še ni znano. Naj v miru počiva, žalujoči družini naše sožalje!
Sanatorij za tuberkulozne železničarje.
Včeraj je posebna komisija prometnega ministrstva, sestoječa iz načelnika Laze Djordjeviča, sanitetnega nadzornika dr. Dobrodolca, članov humanitarnega fonda Jokšiča in Jankoviča ter docenta in primarija dr. Matka pregledala neko veleposestvo v celjskem okraju, v koliko bi bilo pripravno kot sanatorij za tuberkulozne. Pričakovati je, da bo to vprašanje vkljub težkim časom vendar-e ugodno rešeno.
Dobrodelna tombola.
Na včerajšnji tomboli je imela največ sreče železničarjeva žena Katarina Jordanova, ki je zadela prvo tombolo, opremo za spalnico. Drugo tombolo, znesek 2000 Din, je dobila Alojzija Domanjkova, žensko kolo Marija Pavzerjeva, otoma-no viničar Josip Slokan, žensko obleko Miha Adam, moško obleko Ivan Danko, balo platna Ivan Blažič, dva voza drv, Ivanka Lundrova, vrečio moke pa Jože Škufca.
Nov premogovnik.
V Medvecih pri Majšpergu so pred tedni odprli nov premogovnik, ki pa je po kvaliteti in kvantiteti zelo dober. Obeta se s tem vrstam brezposelnih, ki so zadnje čase tudi na deželi zelo močne, zopet nov težko pričakovani zaslužek. Začasno zaposluje še-le nekaj delavcev, upamo pa, da jih zaposli tekom časa še več.
Strela zažiga.
Med hudo nevihto, ki je razsajala pretekli četrtek po Dravskem polju ter povzročilo veliko škode na sadnem drevju, je močno pustošila tudi strela. Poleg požara, ki ga je zanetila v gospodarskem poslopju posestnika Turina pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, je udarila tudi v gospodarsko poslopje posestnika Kidriča v Sp. Jablanah ter mu ubila kravo. Udarila je nadalje tudi v stanovanjsko hišo posestnika Štefana Vuka v Dra-gonjivasi, kjer pa poleg povzročenega strahu pri jedi zbrani družini ni storila nobenega zla. Švignila je namreč v hišo, v kotu zažgala razpelo ter nato v klet in od tod v zemljo. Tem večjo škodo Pa je povzročila zato v prvih dveh prime* rih, ker je poleg gospodarskega poslopja in orodja zgorelo tudi trgovcu Beroniču za več tisoč dinarjev v zalogi shranjenega blaga, ki je le deloma krito z zavarovalnino.
S koncerta v parku.
Pred glavnim vhodom v mestni park, že mnogo pred blagajno, je v soboto zvečer o priliki koncerta ustavil policijski funkcionar nekega arhitekta in nekega akademika in ju zavrnil, češ: »Kaj se rinete naprej, saj se vam že na obrazu pozna, da ne boste plačali vstopnine!« Ker so take sodbe nedovoljene in prireditvam škodljive, upamo, da se ne bodo ponavljale.
Popravljam vse moško perilo po jako nizki ceni. I. Babič. Maribor-
Konkurz Kmetijske eksportne zadruge.
O imovini mariborske Kmetijske ekspertne zadruge je razglasen konkurz. Za upravnike konkurzne mase je imenovalo tukajšnje okrožno sodišče odvetnika g dr. Maksa Šnuderla, za konkurznega sodnika pa g. dr. Frana Kovčo. Prvi zbor upnikov pri tukajšnjem okrožnem sodišču bo 23. avgusta ob 10. uri dopoldne, terjatve se pa morajo prijaviti do 30, septembra. Po razpisu kofikurza je so dišče v težavnem položaju, ker se je doslej prijavilo žc nad 20.000 upnikov, ki terjajo zadrugo za 24 milijonov Din.
Moško perilo po meri pri I. Babič, Maribor.
Napad.
Snooi sta dva maskirana mladeniča napadla nekega Norberta S., ki je sedel s svojo izvoljenko v Magdalenskem parku in ga precej poškodovala na glavi. Napadalca sta izginila brez sledu.
Marička s papirčki.
V Slovenski ulici je ustavil danes dopoldne redar neko Maričko in jo pozval na stražnico. Tam so* našli pri Marički večjo količino cigaretnega papirja, ki ga je bila utihotapila iz Avstrije. Papirčke so ji vzeli, njo pa izročili finančni oblasti.
Ukradeno kolo.
Včeraj popoldne je odpeljal nekdo delavcu Franou Puklu z vrta neke gostilne na Pobrežju skoro novo kolo, vredno 1700 Din.
Hotel »Orel«
ima sledeče koncerte; od 20.—24. ure v torek, četrtek, petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. V nedeljo tudi popoldanski koncert od 16. do 18. ure. Za obilen obisk se priporočata F. M. Zemljič. 2542
Športne srajce v vseh barvah In izdelavah, po želji v vsaki obliki od Din 48.-naprej. I. Babič, Maribor,
Veličastni praznik Sokola I.
IMPOZANTNA SOKOLSKA POVORKA. — SVEČANA OTVORITEV NOVEGA LETNEGA TELOVADIŠČA. — DOBRO USPELI JAVNI NASTOP.
Najmogočnejši utis prvega dne »Mariborskega tedna« je zapustilo vsekakor slavje sokolskega društva Maribor I., ki je kar najsvečanejše otvorilo svoje letno te'ovadišče ob Magdalenski ulici. Ze pred napovedano uro so se jela zbirati na prostranem dvorišču Narodnega doma sokolska društva in čete, ki so prišle skoro iz vsega območja mariborske sokolske župe. Prišli so Sokoli od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, iz Ptuja, s Pragerskega, iz Ruš, Ljutomera in Ormoža ter iz vseh bližjih krajev.
Povorka.
Ob 15. uri se je formirala v Kopališki ulici sokolska povorka, ki je krenila po Tattenbachovi in Sodni ulici, Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici Preko državnega mosta po Frankopano-vi in Magdalenski ulici na letno telovadišče. Povorko je otvoril močan oddelek Sokolov konjenikov s praporom, ki je ponosno nosil sokolski zastavonoša br. Zmago Hren. Za konjeniki je korakala železničarska godba »Drava«, ki ie neumorno igrala sokolske koračnice. Sledile so čete članov, članic, naraščaja, dece in čete z dežele s sokolsko godbo 'z Radvanja pod vodstvom br. Flajšarja. Povorko so zaključili gojenci inženerske Podčastniške šole z vojaško godbo na čelu. Po ulicah, kjer se je pomikala mogočna soko'ska armada, je delalo občinstvo gost špalir in Sokole burno po-zdravljalo.
„ Pred telovadiščem se je sprevod raz-sel> občinstvo pa je zasedlo vse prosto-re na telovadišču, ki je bilo vse v zastavah in zelenju.
Svečana otvoritev.
Starosta brat Kenda je najprej pozdravil s sokolskim »Zdravo« zbrano Sokolstvo, na.to pa vzkliknil kralju in kraljevskemu domu in »Drava« je zaigrala državno himno. Posebej je brat starosta pozdravil še zastopnike civilnih in vojaške oblasti, med njimi mestnega župana br. dr. Lipolda, navzoče občinske odbornike mariborske mestne občine, mestnega poveljnika g. generala Hadžiča, zastopnika bana, okrajnega glavarja g. Milana Makar}a, poveljnika ma
riborskega topniškega polka polkovnika g. Popadoviča, komandanta inženerske podčastniške šole polkovnika br. Božo Putnikoviča in vse, ki so pripomogli do uresničenja zasnovanega načrta. Med drugimi, ki so počc tili prireditev in otvoritev, so bili tudi narodni poslanec br. dr. Pivko, minister v pokoju g. dr. Kukovec, župni načelnik in načelnica sestra in brat Mačus, župni tajnik Dojči-novič, predstojnik mestne policije g. Gerzinič, gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek, šef poštne uprave g. Irgolič, podnačelnik delavnic državnih železnic g. inž. Vidic, predsednik Posojilnice br. dr. Kac, šef davčne uprave g. Prelog in drugi. V globoko zamišljenem govoru je orisal sokolsko delo in sad sokolske vzgoje ter izrekel laskavo zahvalo domačemu članstvu za njegov trud in Požrtvovalnost pri ureditvi telovadišča. Nato je brat starosta izročil novo telovadišče društvenemu načelniku br. Cilenšku, ki je z jekleno voljo v tako kratkem času povzdignil na višek društveno delovanje.
Spregovorili soše mestni župan br. dr. IJpold, ki se je zahvalil za bratski sokolski pozdrav z željo, da bi Sokol I. korakal neustrašno naprej po poti vzvišenih sokolskih idej, okrajni glavar Milan Makar kot zastopnik bana, v imenu župnega starešinstva br. dr. Fornazarič, v imenu naše narodne vojske pa burno aklamiran br. Božo Putnlkovlč.
Javni nastop.
Po teku preko ovir je nastopila^ najprej osemnajstorica članic in naraščajnic s simboličnimi vajami. Nastopajoče so izvajale težke vaje brezhibno in vzorno ter si osvojile vse gledalce in bile^ deležne burnega aplavza. Pri meddruštveni štafeti za prehodno darilo si je priborila prvo mesto zagrebška župna postava v Času 3.47.4. Prehodno darilo je starosta br. Kenda izročil s primernim nagovorom zmagovalcu, državnemu prvaku br. Tučanu. Drugo mesto si je priborila društvena postava Sokola Maribor matice s časom 3.52, tretje društvena štafeta Sokola I., četrto pa društvena postava iz Hoč s časom 3.59.2. Tekmovalo je deset postav, in sicer zagrebška.
celjska, Maribora-matice članska in na-raščajniška, Maribora I. dve članski in naraščajniška, pobreška, hoška in radvanjska. Bila je švedska štafeta s štirimi progami po 800, 400, 200 in 100 metrov. Nato so sledile ljubke zabavne igre naraščaja in dece ter gimnastične vaje članov, s katerimi so se prav častno odrezali. Spored nastopa so zaključili gojenci inženerske podčastniške šole s simboličnimi borbenimi prostimi vajami, ki so napravile mogočen utis, zlasti še, ker so med efektnim izvajanjem peli ob spremljanju vojaške godbe »Hej Slovane« in jih končali po rajalnem razstopu z inicijalko A. (Aleksander.)
Vsi nastopajoči oddelki so prav častno rešili svojo nalogo in gre vrli načelnici in načelniku vse priznanje.
Po nastopu se je razvila na krasno
lepa
razsvetljenem letnem telovadišču sokolska veselica.
Sokolu Maribor I. vsa čast in trikratni sokolski »Zdravo!«.
Ribnica na Pohorju.
Naše Sokolsko društvo Ribnica-Josip-dol priredi v nedeljo 14. t. m. ob 3. url popoldne v Josipdolu na letnem telovadišču svoj drugi letni nastop. Prevozna siedstva bodo po možnosti na razpolago. Prepričani smo, da se bo udeležilo te naše prireditve obilo gostov in naše mlado društvo tako gmotno podprlo. Letos je to v Josipdolu, — kjer je bil nekoč center tukajšnjega nemštva s šulfe-rajnsko šolo na čelu — že drugi nastop našega mladega društva, ki naj dokaže, da je pri nas za vedno odklenkalo predrznim zatiralcem.
Pohorske Atene in Mariborski teden
»SLOVENJEBISTRIŠKI TEDEN.«
Odločil sem še razodeti naši širši javnosti skrivnost, ki bo presenetila. Zvedeli smo za »Mariborski teden«, vedeli smo za priprave, čitali program in se čudili. Čudili smo se, kako da že mi v Pohorskih Atenah (Slov. Bistrici, op. ur.) nismo priredili kaj takega. In sedaj pride skrivnost, ki bo presenetila. Odločili smo, da priredimo nekaj podobnega. Zaostajali gotovo ne bomo, čeprav nimamo odbora za pohorsko vzpenjačo, mrtvaških lobanj, zapestnice z napisi arheologu kakor je to poročal g. Errah v listu »Večer-niku«, ali imamo druge znamenitosti, ki gotovo ne zaostajajo. »Prodane neveste« na prostem ne bomo ponavljali, pač pa bomo igrali »Zgubljeno nedolžnost« od domačih avtorjev (!! množina). Prijavil se je tudi srnjak, ki bi bil rad razstavljen, ker čuti da je velika osebnost. To pa radi slavnostnega pokanja naših lovcev, kadar se kje pojavi. Pravijo celo, da ie ta imenitni srnjak neranljiv (primerjaj Musolinija) in da se brez skrbi sprehaja med lovci. Razstavili bomo tudi jubilejne odbornike, to je one, ki so najmanje v de setih društvih odborniki, obenem pa mi slimo izdati tudi poučno brošuro »Kako ustanavljamo društva v občo korist in narodno prosvetljevanje«, pri kateri sodelujejo domači avtorji, kakor tudi vsi oni iz Maribora, ki jim je tam zmanjkalo materiala za koristno delovanje in hodi-
Marija Ran6:
Lepa neznanka
Kadar je mladi kapelnik zdraviliške godbe v letovišču X. stopil na oder pred pričetkom opoldanskega koncerta, j® vselej veljal njegov prvi pogled in po-Llon poslušalcem, ki so zasedli godbenemu paviljonu .najbližje klopi. Vedel je, da ]ma pred seboj kopico ljubiteljev glasbe in vnetih častilcev svoje dirigentske umetnosti. So to večinoma starejši ljudje, zelo konzervativnih nazorov. Modi ne delajo bogve kakšnih koncesij, pač Pa kolikor je potrebno, da ne bi bila njih starokopitnost preveč očitna. Že leta in leta posečajo ista letovišče. Pod zelenim drevjem zdraviliškega parka si pripovedujejo zanimivosti pretekle zime in z otožnim smehljajem obnavljajo davne, hube spomine...
redvsein treba omeniti staro baroni-V ,stalnem spremstvu njene tudi že odcvele nečakinje, ki vselej zardi, kadar se ji kapelnik prikloni v pozdrav, potem gospo računskega svetnika iz N., ki med koncertom vedno plete nogavice za otroke svoje vnukinje, debelo gospo medicinalnega svetnika, profesorja Z. s strežnico in pa komornega pevca Y., bivšega člana carske opere v M., ki se nikdar ne pojavi brez Površnika, belih gamaš in cilindra in sam zase »dirigira« vse operne arije, izraža želje glede tempa orkestra ter včasih pove kakšno pikantno zgodbico izza teaterskih kulis. Ne smemo pozabiti na mater mladega kapelnika v črni svileni obleki, z zlato verižico okoli drobnega vratu in staromodnim klobukom, izpod katerega^ štrle na vratu sivi, skoro beli lasje. Z vidnim zadovoljstvom sprejema dan na dan laskave komnlhnente na račun sina. Se nekateri drugi gospodje in dame so stalni in navdušeni poslušalci koncerta. Kapelnik se tega dobro zaveda in nje-
gov program, ki obsega krasne Mozartove ouverture, potpourije iz najbolj priljubljenih modernih in starih oper, briljantne violinske so!rine — je prav za prav izbran le za to malo skupino blizu paviljona. Otroci, ki se igrajo tod naokoli in včasih celo plezajo po ograji paviljona, da morejo pobližje opazovati prijeme godbenikov na različnih instrumentih, kot publika vendar ne pridejo v poštev. Še manj seveda smehljajoča in brbljajoča množica v drevoredih parka, ki ji je muzika samo prijeten stimulant k flirtu. Vse te očarljive dame v izbranih tcaletah. prepojenih od parfumov »Co-ty« in »Houbigant«, vsi ti gospodje v elegantnih, hipermodernih dresih prisluh-neje kvečjemu zvokom tanga, bluesa ali black-botoma...
Kapelnik vzdihne, saj dirigira za tako malo ljudi v prostornem zdraviliškem parku. Brez veselja dvigne taktirko. Kon cert se prične...
*
Že nekaj dni Imajo stari gostje na klopeh ob godbenem paviljonu novo sosedo, in sicer mlado, lepo, elegantno damo, ki jo pride h koncu koncerta vselej iskat starejša gospa. Ta mlada dama je nenavadno tiha, nemo pozdravlja in kakor fascinirana posluša muziko. Stalnim gostom nikakor ni zoprna, vendar so .. ozirom nanjo precej rezervirani. Zgrinjajo se skupaj in bržčas opazujejo tujko Na tihem poizvedujejo, kdo in kaj bi ta tujka morala biti, pa doslej brezuspešno.
Muzika ima viden vpliv nanjo in se zdi, da kapelnik nič manj. On to čuti. Ob poklonu se srečajo niuni pogledi. Njegove oči zažare,... kakor bi bil elektrizi-ran. Ves čas koncerta se instinktivno zaveda, da počiva na njem pogled njenih čudovitih oči. Dirigira kakor še nikoli. Z vero, z ognjem ... Celo publika je opazila spremembo in z živahnim aplavzom nagradi vsako točko.
Kdo bi vendar mogla biti ta lepa dama?. . . Že nekaj dni muči kapelnika to vprašanje. Pa bo vsaj še jutri prišla k koncertu? ... Kako lepo oblikovane ročice ima, blesteče oči, svetle lase ... Pravljično bitje... Kdo bi mogla biti... Njegova fantazija nima meja in ga dviguje nad morečo vsakdanjost.
Ze tri tedne hodi lepa neznanka poslušat opoldanske koncerte. Še nikoli ni imel kapelnik bolj pazljive poslušalke. Njen mirni pogled počiva na dirigentu. Njegovo srce je v ognju. Najslajši liriz-mi Verdija in Puccinija veljajo njej, kakor tudi ljubavni duet Fausta in Mar garete.
Staremu gospodu v bližine lepe tujke ničesar ne uide. Maliciozno ugibanje je v polnem teku. Nič gotovega, nič podrobnega se ne ve. Dozdevno je ruska aristokratinja ... Na vsak način je treba svariti mladega moža. Kako, saj je niti ne pozna osebno? Zares bi bilo škoda, če bi se zapletel v mrežo kake pustolovke. Morda je res pustolovka... »Moj Bog, saj veste, v kopališčih se zgri r.jaj ) najrazličnejši »elemenll«... da, treba je biti zelo. previden... sicer pa je videti mlada dama močno prenapeta .. poglejte, kako eksaltirano posluša muziko... in domišljava mora biti, saj z nikomur ne govori... res, škoda bi bilo visoko nadarjenega mladega moža...«
Materi kapelnika je bilo kar tesno pri srcu. Bog daj, da bi njen sin ne navezal stikov s tujko. Saj mu je vendar že izbrala tako dobro partijo.
*
Kapelnik pa je storil trden sklep, da se seznani z očarljivo tujko, ki je vzbudila v njem mogočno čuvstvo in pripomogla njegovi umetnosti do zrelosti. Hotel bi ji povedati, da mu je ljubezen odprla pot k uspehu. Amerikanski manažer.
jo k nam »ustanavljat in organizirat v korist domovine in naroda.«
V dnevih tega slovenjebistriškega tedna bodo od zore do mraka tulile sirene naših industrij, katerih je manj ko v Mariboru, pač pa bodo zato trobili ves teden in ve§ dan in ne samo za začetek. Isto tako bodo na naših kegljiščih nastopili vsak dan popoldan kegljiški mate-dorji itd. itd.
Ne bom dalje razkladal programa, ker je definitivna odločitev v rokah enega ali dveh zelo agilnih odborov, ki nas bodo s svojimi domisleki in odločitvami gotovo presenetili. Upa! pa bi se jim svetovati, naj se udeleže v prvi vrsti »Mariborskega "edna« ter naj dobro pazijo na podrobnosti, kakor: tulemje siren i. dr., ker so take malenkosti merodajne in odločajo o moralni vrednosti podobnih prireditev. Polni izkušenj bomo tudi mi vzdignili glave uspešno in »zdravo« konkurirali z Mariborom. Gotovo je vse to upoštevanja vredno in bodo spoznali vsi, da je udeležba pri »Mariborskem tednu« zelo koristna za vsakogar, ki hoče količkaj pridobiti.
Ker je sedaj čas kislih kumare, imamo časa dovolj misliti na take in podobne stvari. Potrpežljiva publika v Mariboru in pri nas nam bo že oprostila, saj je mišljeno le najbolje in v blagor naroda. Pa lepe pozdrave, g. urednik. Lady.
ki se je nekaj časa mudil y. letovišču, mu je nudil krasne ponudbe. Neznani zdraviliški kapelnik bo postal slaven...
Mora ž njo govoriti... Slučaj mu pomaga. Stranski drevored parka v pozni popoldanski uri. Po drevesih obešajo pisane lampijone za večerno veselico v parku. Nasproti prihaja tujka s polnim naročjem rož. Večerna zarja »e je ujela v njenih zlatih laseh...
Kapelnik se približa... jo ogovori... nežno, ponižno... ona molči. .. kakor bi iskala pomoči... »Mar je tako plašna?« misli mladi dirigent. Da je ni prestrašil? Morda ne razume njegovega jezika? Z vidnim naporom zbira francoske besede in spregovori znova, najprej jecljavo, potem bolj zgovorno ... skoro vsiljiv je ... Vedno isti otožni usmev na lepem obrazu tujke, ki uporno molči...
Medtem se približa njena spremljevalka in jo prime pod pazduho. Opazi kapelnika. Govori z njim. Zahvaljuje se mu za umetniški užitek, ki ga nudi gostom. »Lepa kariera vas čaka,« pravi ljubeznji-vo, »iinate duha, ogenj in temperament. Neskončno rada imam muziko in mislim da tudi dovolj razumevanja. Ko je še živel moj mož (imenuje ime slavnega ruskega slikarja) so v našem salonu večkrat nastopili slavni umetniki... Ah, kje sc tisti časi... Mnogo sreče vam želim, dragi gospod... Lepo bodočnost imate pred sabo... Vsi koncerti so zame vedno užitek, če imam le priliko jih poslušati. Škoda, da jih ne more slišati moja
hScrks f
»Gospodična vendar vsakokrat prisostvuje opoldanskemu koncertu...» je začudeno odvrnil kapelnik.
»To že,« odgovori mati s trpkim usme-vom. »Moja mala si vedno izbere klop v bližini godbenega paviljona, kjer se dozdevno zbira distingvirana publika. Vendar ne more muzike zaznavati... moj otrok Se — na žalost — gluhonem.«
;»VECTFR’NIK«J Jutfa
V M a r i Fb rti," dne 8. Vili.' 1032
Šport
9K Železničar : SK Rapid 2:1 (0:1)
Na igrišču SK Rapida je bila včeraj druga kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo.
Moštvi sta nastopili v postavah:
Železničar:	Pišof, Waigner, Konrad,
Ronjak, Frangeš, Glavič, Bačnik, Paulin, Klippstatter, Golinar, Pezdiček.
Rapid:	Herman,	Barlovič,	Flak,	Go-
mol, Seifert, Golinar, Prinčič, Baumel, Hcller, Hardinka, Pišof.
Igra je bila v začetnih fazah precej raztrgana in medla. Sicer je bila povsem odprta in je sčasoma pridobivala na živahnosti, koncem prvega polčasa se je pa razvila v pravo prvenstveno borbo. V tistem razdobju smo opazili kdaj pa kdaj nekaj kombinacij, smiselnih prenosov in živahnih napadalnih in obrambnih akcij. Pred vrati — na eni in na drugi strani — je bilo nekaj zrelih situacij, ki sta jih oba napada dosledno izpustila ali pokvarila. Drugi polčas je potekel ob rahli premoči Rapidovcev, ki pa iz svoje močnejše igre v borbi z žilavo obrambo niso utegnili izbiti posebnih koristi. Železničarji so od časa do časa prenesli igro po krilih na drugo polovico in ustva rili nekaj prav kočljivih situacij, boriti so se pa morali zlasti v prvem polčasu še z izrazito smolo.
V glavnem 'sta pokazali obe moštvi precej revno in pohlevno igro. Z izjemo prej otnenjenega dela, v katerem sta se povzpeli do malo širokopoteznejših za-
snov, sta pri vsej živahnosti in temperamentu igrali raztrgano in v pretežnem delu brezsmiselno.
Železničarji so imeli močno zaslombo v ožji obrambi, ki je opravila najtrši del posla in s svojim žilavim razdiralnim delom onemogočila nasprotnemu napadu izrabo mnogih napadalnih akcij. Med krilci je bil najbolji Frangeš. Stranska krilca sta se izčrpavala z obrambnimi akcijami. Napad je trpel radi pomanjkanja opore od zadaj. Manjkal1 je tudi zanesljiv strelec. Sicer pa je bilo vse lepo povezano, samo leva zveza se je odražala s svojo izrazito šibko igro.
Rapid ni imel pravega vodje napada. Heller ni centerfor, to je moral opaziti že zadnji laik. Raizven dveh treh uporabljivih predložkov ni napravil nič pozitivnega, pokvaril pa je mnogo. V drugem polčasu je bil še celo nekoristen. Leva stran napada se je še nekam uveljavljala, zato pa je desna stran skoro povsem odpovedala. Srednja vrsta ni bila na posebni višini. Branilca sta bila zanesljiva, razen dveh treh momentov. Herman ne zna več držati žoge, radi tega nastajajo včasih kritične situacije.
Rezultat igre je pravičen, ne ustreza pa poteku fgre. Z malo več sreče bi lahko zmagali tudi Rapidovci.
Sodil je g. Mikuličič iz Zagreba strogo korektno.. Pogrešil je edino to, da je priznal drugi gol Železničarju, ki je padel iz čiste »offside« pozicije.
Žalosten je tudi pojav, ki priča, da pri nas velika večina gledalcev ne pojmuje
pravilno športa.. Nikakor se ne bi smelo zgoditi, da posamezne gruče psujejo sodnika z izredno žaljivimi psovkami. Žalostno dejstvo je tudi, da se v zadnjem času nobena tekma ne more odigrati brez incidentov. Ako bo šlo v tem prav-cu dalje, bomo kmalu izgubili vse prijatelje nogometa, oziroma bomo morali poseči po skrajnih sredstvih in razgrajačem in pretepačem, ki so pri vsaki tekmi isti, prepovedati vstop na igrišča.
V predigri sta nastopili mladini ISSK Maribora in SK Železničarja. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Sodil je g. Kopič.
Krasen uspeh ISSK Maribora v Ljubljani
ISSK MariborrASK Primorje 2:1 (2:1).
Včeraj so se nadaljevale llgske tekme na vseh frontah. ISSK Maribor je odigral svojo zadnjo tekmo izven Maribora, in sicer na vročih ljubljanskih tleh. Nasprotnik mu je bilo »Primorje«, moštvo, ki je aspirina lo na drugo mesto. »Maribor«, ki je nastopil v postavi: Koren, Savo, Bertoncelj II, Kokot, Kirbiš, Konič, Miro, Priveršek, Bertoncelj I, Najžer in Zemljič, je tudi to tekmo odločil v svojo korist. Je to krasen in zavidljiv uspeh. ISSK Maribor je ponovno dokazal, da je letos najboljše moštvo Slovenije, najboljša slovenska enajstorica.
V prvi ligi se je odigrala že v soboto v Zagrebu tekma Gradjanski: Viktorija, ki se je končala z 2:2.
Stanje v
Viktorija
Gradjanski
Maribor
Primorje
Ilirija
naši ligi je naslednje:
6	5	0	1	15: 6	11
5	3	0	2	18: 7	8
6	3	3	0	12:12	6
5	1	3	1	8:13	3
6	0	6	0	6:21	0
Občni zbor Ljubljanske nogometne poa* zveze.
V Ljubljani je bil včeraj redni letni občni zbor 'najvišje nogometne instance v naši banovini, Ljubljanske nogometne podzveze. Najvažnejša točka zborovanja je bila: način tekmovanja za prvenstvo LNP. Zadevne predloge so poslali: Svoboda (Ljubljana), Hermes in mariborski klubi. Predlagatelji so se sporazumeli za kompromisno formulo, po kateri bodo v prihodnji sezoni klubi tako-le razdeljeni: Vsi klubi na ozemlju LNP se razdelijo v dva razreda. V podzvezni prvi razred, ki je enoten za vse ozemlje, pridejo: Ilirija, Primorje, Svoboda (vsi v Ljubljani), ISSK Maribor, Železničar, Rapid (Maribor), Čakovečki S. K. in zmagovalec v eliminatorni tekmi med ljubljanskim prvakom (Slovanom) in prvim klubom iz Celja (Atletik ali SK Celje). Drugi razred se porazdeli na okrožja, in sicer: Ljubljana a. in b., Celje, Trbovlje, No-tranjska-Dolenjska, Gorenjska in Mari-bor-Čakovec. V okrožju Maribor-Čako-vec igrajo mariborska Svoboda, SK Mura in Pustahovečki S. K. in eventuelno drugi klubi, ki bi se prijavili iz tega okrožja. Podrobnejši potek občnega zbora je. objavilo današnje »Jutro«.
VOHUNI “
Iz tajnih arhivov.
Nemška armada sestoji iz prostovoljcev, toda tudi med njimi se opaža pogubni vpliv komunistične propagande. Dolgo časa je bil kraj Neuruppin prizorišče vnete komunistične propagande. Stalno so našli po raznih kotih vojašnice pozive, včasih so bili celo prilepljeni na zidove. Vojaška policija je zaprosila v Berlinu za nekaj detektivov. Ti so ugotovili, da te letake tiska neka tajna komunistična tiskarna. Nekega podčastnika pa so razkrinkali kot dopisnika ruskega poročevalskega urada. Kmalu nato so odkrili neko drugo tiskarno, ki je tudi tiskala komunistične letake. Ti letaki so pa bili namenjeni za cirkulacijo med Reichsweh-rom in policijo. Aretirali so pet oseb, med njimi člana sovjetske trgovske delegacije.
Kot pristaš kake patriotične zveze je zelo nevarno ukvarjati s« s protivohun-stvom napram tajnim rovarjenjem rdeče sile. Ce je kdo pri tem preveč delaven, ali pa uspešen, potem poročajo o njegovem delovanju v Moskvo. Tam kaj hitro sklenejo, da ga za vedno spravijo s pota. Agentje v dotičnem mestu dobijo potem navodila, po katerih se točno ravnajo.
Taka usoda je zadela Horsta Wessela, mladega Berlinčana, ki je imel precejšnjo vlogo pri nacionalnosocialističnem gibanju. Že nekaj časa mu je bila usoda določena od Moskvp, Nastavili so mu past in se je dal zapeljati, da je najel stanovanje pri neki ženski, katere mož je bil tajni agent Moskve. Wesselovo smrt so skrbno pripravili. Nekega večera januarja meseca se je napotilo k njegovemu stanovanju petnajst ljudi, med njimi mlado dekle. Šla je v stanovanje pogledat, če je doma in je potem spustila ostale pajdaše v njegovo stanovanje. Medtem ko sta šla dva v njegovo stanovanje in ga mirno ustrelila, so ostali stali na stopnišču in pri vhodu na straži. Wessel je ta napad preživel, toda čez šest tednov je umrl v bolnišnici. Policiji je še lahko dal podatke o svojih morilcih, in so jih kasneje osem aretirali.
Od G. P. U. reorganizirani ruski tajni urad nadzoruje politični razvoj v vseh deželah. Februarja leta 1928. je romunska policija aretirala nekega Aleksija Kara-manova. Izkazalo se je, da je kurir iz Moskve, ki je nesel poročila G. P. U. iz Bukarešte na urad G. P. U. v Odeso. Upa joč, da bo dobil manjšo kazen, je postal Karamanov izdajalec in je izdal Konstantina Tibiaca nekega visokega poiicijskega uradnika v Bukarešti, ki je bil šef tajnega urada G. P.U. v Rumuniji. Tibiaca,
njegovo ženo in še nekaj tovarišev so aretirali. Njegov zelo sposobni agent Mi-liail Stenhaus pa je bil pravočasno posvarjen in je pobegnil v Rusijo. Afera je vzbudila veliko pozornost v romunskem glavnem mestu, kjer sta imela Tibiacu in njegova žena visok družabni položaj. Pri razpravi se je izkazalo, da je zalagal ruski tajni urad s političnimi informacijami. Dobil je deset let ječe. Ista kazen je doletela Stenhausa, katerega so obsodili in contumatiam. Ostali so dobili po pet let.
Ruski agentje so se tudi pri angleških vojakih in mornarjih zelo prizadevali, toda doslej očividno niso imeli nobenega večjega uspeha. Ob časa do časa poročajo časniki o obravnavah proti angleškim komunistom. Večino so aretirali radi tega, ker so skušali razdeljevati med vojake komunistične propagandne letake, zgleda pa, da so vojaki odklonili spreobrnitev k komunizmu. Naznanili so te ljudi, katere so potem radi hujskanja aretirali. Vendar pa je vznemirljivo dejstvo, da trdi neki komunistični propagandni spis z naslovom »Program vseh pomorščakov« v svojem uvodu, da je ta list krožil po vseh važnejših vojašnicah in večjih bojnih ladjah.
Tudi v Indiji se sovjetski tajni agentje poslužujejo vsake prilike, da izzovejo med domačimi četami nezadovoljstvo. Tudi tam so poskušali ustanoviti v po-
sameznih polkih rdeče celice, in sicer na ta način, da so prikrili svoje prave namene. Delovanje teh rdečih celic je pripisati dejstvu, da sta se dve četi uprli streljati na upornike ob priliki zadnje vstaje v Pešavarju.
Omenjeni dogodki so se odigrali v teku zadnjih let, in sicer v Angliji, Franciji, Nemčiji, Romuniji, Kanadi, Združenih državah, Braziliji, na Kitajskem, v Indo-kini in Indiji. Rdeči pajek je spredel od trga Lubjanka preko vsega sveta svoje mreže, katerih niti so zelo gosto in fino tkane.
Tajiristvena Rusija.
Ko je 11. novembra 1. 1918. bila enajsta ura in so vzdolž vsega bojišča od Severnega morja pa tja do Švice za vedno utihnili topovi, je bil boj med rdečo in belo Rusijo še v polnem teku. Pohodi generalov Denikina, Judeniča, Kolčaka in Wrangla proti sovjetski vladi so dali na obeh straneh mnogim Rusom priliko pokazati svojo vohunsko sposobnost.
Sydney Reilly, eden izmed najbolj junaških agentov britskega poročevalskega uradi, ki je delal za stvar protirevolu-cionarjev, je pri tej priliki našel dolgoza-željeno smrt. Pravijo, da je Reillyja Pognala na to pustolovsko pot nesrečna Hu* bežen, ki ga je omamila kot dijaka v Ox-fortu.
Britje Din 2—, striženje Din 4.—
samo pri »Franko«, Mlinska ulica 8.
V vinogradu Bobič (Plodi)
v Hrastju 50, sedem minut hoje od Peker, dobite dobro vino od 5 litrov naprej po 6 Din liter.	2487
Oddani takoj dva lokala, prvi pripraven za trgovino, drugi za brivca ali čevljarja. Obenem kuhinjo ln sobo za Din 380.—. Spodnje Radvanjska^_________________________________ 2540
Stanovanje,
obstoječe iz sobe In kuhinje z opremo oddam dvema ženskama ali novopo-ročencema. Stanovanje, prazno sobo in kuhinjo oddam mali družini. Studenci, Cankarjeva 7,	2539
Suhor
in domači keksi najboljši in najcenejši, kakor tudi kruh in raznovrstno fino pecivo najboljše kvalitete priporoča parna pekarna Čebokli, Glavni trg 9. Preprodajalci dobe znaten popust.
2472
Hišo,
2 sobi in kuhinja, shramba, klet in 500ma vrta, prodam. Pobrežje, Čopova ulica 23. Cena Din 40.000.	2537
Dijak iz boljše ckužine
nižjih razredov gimnazije se sprejme v popolno oskrbo v fini hiši. Prilika za konverzacijo v nemškem in hrvat-skem jeziku. Ponudbe pod značko »Profesor« na upravo.	2543
Ugodno kupite
platno, svilo, sukno Itd. v
Trpinovem bazarju
Vetrinjska ulica IB	 ,_
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SLOVINSKA ULICA
Izgubila sem
železniško legitimacijo. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi. Odda se naj v upravi Večerni-ka.	2538
Prodam
lep, velik gramofon z umetkom, pripraven za večji lokal. I. Šauperl, Slomškov trg 16-b.	2493
Izposojamo
gramofone in plošče po Din 1.—. »šla-ger«, Slovenska 18.	2501
Predno vam bo kolo ukradeno
javite pri »KolozašČiti«. Kralja Petra trg 6, tel. 2506______________________2347
Dva lepa lokala
v centrumu mesta, pripravna za pisarno, delavnico ali trgovino oddam poceni v najem. Naslov v upravi. . 2536
Kot nakupovalec jabolk
ali odblralec (Škartirar) želim vstopiti pri večji tvrdki. Naslov v upravi. 2535
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska 18.	2500
Najlepše razglednice
mariborske, umetne,
Salon de Pariš
i. t. d. kupujte v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ln urednik: RADI VOJ REHAR v
STANKO DETELA V Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik