? HODIM v MM dne 6. mm 1924. Posamezna mm* stane 1 '50 Шп. LCIO Lil. Naročnina za državo SHS: ne mesec ...... Din 30 m pol let« ..... .120 ta celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno.......Din M Sobotna izdaja: celoletno f JngosiavtJi .... Din 40 v inozemstvu.... . 60 Cene Inserafom: Knostolpnu petitna vrst« mali oglasi po Din i-50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din V- In 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjem naroČilu popust Izhaja vsak dnn Ir.vzemSi ponedeljka in dnjevu po prazniku ob 4. uri zjutraj PoSlnina plačana v aolovloi. Uredništvo je * Kopitarjevi ulic« 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStve 538. Političen list za slovenski narod. Uprave Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 ln 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Volivna borba v Italiji. (Od našega rimskega jx>ročevalca.) Montecittorio, kjer zaseda italijanski parlament, je tih in prazen, po palačah ministrstvih vidiš le malo deputacij in poslancev. Vsi politični delavci so se razšli po deželi, kjer že začenja valovati volilno giha-nje. Kakšne volitve so pred Italijo! Danes ima po bizarnem volilnem redu, ki so si ga prikrojili fašisti, 356 kandidatov-fašistov mandate že zagotovljene. Vse ostale stranke si razdelijo 179 mandatov, za katere se poteguje 1040 kandidatov. V nedeljo 2. marca so se vršili po veeh deželnih glavnih mestih velikanski volivni shodi fašistov. Vodstvo fašistovske stranke je otvorilo ogenj na opozicijo z resolucijo, v kateri napoveduje uničevalen boj revolucionarnim strankam, predvsem p>oj>olarom in zmernim socialistom, češ da ti igrajo s sleparsko karto »obramba svobode«. Tako je g. Mussolini javno priznal, da smatra le ti dve stranki za resni in nevarni. Prihaja mi v tej zvezi na misel beseda g. Mussolinija, da mu je dobro znano, da don Sturzo čaka v predsobi na uro, ko bo dal umirajočemu fašizmu zadnji blagoslov in nastopil [x>tem njegovo dedščino. S presenetljivo odločnostjo vračajo {popolari udarec. Federico Marconcini, redni profesor padovanske univerze, odgovarja 1'ašistovskemu načelstvu z globokim in mogočnim uvodnikom v glavnem glasilu po-polarov. Ta umerjjni, a vsebinsko ostri članek je napravil izreden vtis. Marconcini piše, da gre zdaj za ustavo, in da popolari dobro vedo, da v teh volitvah branijo pridobitve svetovne demokracije, vlado ljudstva, svobodo posameznika, avtonomijo družine, cerkve, občine, stanov... »Fašisti hočejo razrušiti ustavo, toda pri teh ikonoklastih demokracije ne vidimo enoumne programa-lične črte glede tega, kar naj bi ustavi in parlamentu sledilo. Le to vidimo, da se leg kulta ^Edinega«, kateremu je baje po božjem ustoličenju dana vsa oblast in moč za očetovsko vlado nad popolnoma nezrelimi državljani, dviga nov kult ustavnega zastopstva, kult sindakalne zbornice. — Toda medtem, ko čakamo, da fašizem razjasni to točko svojega programa, ni odveč, če določimo naše stališče, da smo neprepričljivi nasprotniki osebnega vladstva. In to v tem smislu, da more biti ta oblika vladstva koristna v zaostalih dobah in v deželah, ki ležijo v političnem infantilizmu, zato da jih osebni režim pripravi in vzpodbode h višjim, človeške osebnosti vrednejšim oblikam vladstva — da pa osebni režim pomeni absurden in nezapopadljiv zavoj (involucijo) v deželi, ki je končnoveljavno izšla iz otročje dobe. Usovršeni razvoj civilizacije vodi v vseh oblikah h samovladi ljudstva, to je: v demokracijo. Ne more pa voditi ne v diktaturo ne v oligarhijo, v kateri se uniči politična in civilna osebnost državijana.£ Ni dvoma, da je ostri naval fašizma na popolare in odločni odpor ljudske stranke zelo ojačil bojni duh popolarskih množic. Vendar si popolari obetajo le boren delež od volitev, kajti vse kaže, da volivne svobode ne bo. Vsak dan prinese krvave dokaze <> terorju. Prvi volivni shod zmernih socialistov v Milanu je končal tako, da so fašisti pod vodstvom svojih poslancev udrli v dvorano, pretepli s palicami jx>slanca Gonzalesa in kapitana Rosetti.ja in otvorili lasten shod pod zaščito orožnikov. Gonza-les je znan, ker je pred vojno sijajno zagovarjal takratnega socialista Mussolinija pred sodiščepi; Rosetti je popularen kapitan, ki je v svetovni vojni zudobil najvišje odlikovanje, ker je potopil veleoklopnico »Viribus Unitis«. Drugi uvodni akord volivne borhe se je razlegnil te dni: Kandidata maksima-listične stranke so ponoči izvabili iz hiše neznani mladeničic, in ga zaklali. Kdo so ti neznani mladeniči, to ve vsak ptič. Ker se torej najKtveduje grozen teror, bodo opo-zicionalne stranke pridobile le malo mandatov. Ugleden član vodstva ljudske stranke mi je izjavil, da računajo na 15—20 mandatov. Tudi socialisti ne upajo na višje uspehe. Pač pa se nadejajo demokratični so-cialci bogate žetve glasov v južnih pokrajinah in na Siciliji, kjer je odj>or proti fašizmu močan in javen. Toda kje so legijoni liberalnih skupin, ngrarcev, radikalcev, demokratov, desnih Mheralccv, demokratskih libcralcev, čistih demokratov, reformistov in drugih skupinic, ki so vzbrstele na vročih tleh po vojni? Zašle so, brez šuma in jiogrebnic. Večina voditeljev je shranila prapor načel v omaro, in so gladko prešli »v imenu domovine1 v vladajočo stranko. V fašistovski listi je našlo zavetja črez 100 najznamenitejših Uskokov; tja je na stara leta prišel uslavoverni Orlando, že pred njim liberalni Salandra z londonskim paktom v žepu, sedem bivših popolarov je tam, in z njimi g. Cappa, do lani še socialistični poslanec. In najlepša je ta: Glavni tajnik liberalne stranke, ki jo fašizem ostro napada, je v zadnjem hipu stopil v »veliko listo« izvoljenih fašistov. Ostali liberalni in demokratični živelj se je razdelil v tri skupine: v demokratične soci-alce, v liberalce in v ustavoverno opozicijo, ki sestoji iz Nittijevih pristašev in Bononi- jevih reformistov. Kako strahotna politična gniloba se razkriva pred nami, ko gledamo, kako dezertirajo stari politični veterani od zastave in načel. Stara lažidemokracija meščanstva je v razpadu, hrabro in zvesto se borijo proti samovladstvu le še popolari in socialistični unitari. Zmaga fašistov je gotova. Nič se ne bomo čudili, če presežejo absolutno večino glasov. Zafcaj na dan volitev bo 200.000 oboroženih fašistov stražilo volišča in v nekaterih pokrajinah se bodo le pogumni ljudje volitev vzdržali, in samo najpogumnejši bodo glasovali proti vladi. Zdaj jo prišla ura, ko mora vsakdo povedati, ali je za državo (t. j. fašiste) ali proti njej! To je vodiva i ton fašistovskega časopisja. Zato bo zmaga fašizma jx>po]na. Toda ali ne bo ta zmaga prvi korak navzdol? Nervfiinost v Betoradu. SPORAZUM PR1BIČEVIĆEVE SKUPINE Z RADIKALI. — NA KAJ SE ZANAŠA PAŠIČ, — ODLOČITEV 16. MARCA. Belgrad, 5. marca. (Izv.) Odposlanci Radičeve stranke še vedno niso prišli v Belgrad. To sc je v belgrajskih, posebno v režimskih krogih tolmačilo v najslabšem smislu za opozicijski blok. Zato so vsi današnji listi poročali o krizi opozicionalnega bloka, ki da jc nastala zaradi tega, ker brez Radičevih poslancev opozicionalni blok ne bi bil dovolj močen, da zruši vlado. Ko sc je pa zaznalo, da jc bil vzrok zakasnitve dr. Predavca samo v tehničnih težkočah, se je mučni vtis kot posledica nervoze v Belgradu polegel. Tu se misli, da se je Pribičevičevr skupina sporazumela z radikali. Po tem sporazumu bi izstopil Pribičevič iz demokratskega kluba, če bi prišli Radičevci. Potem bi Pašič vzel Pribičeviča v koalicijo, če bi imel ta za seboj vsaj 30 poslancev. Trenutno Pribičevič absolutno nc more računati niti oddaleč na tako število pristašev v demokratskem klubu, čeravno se v Pašiču bližnjih krogih zatrjuje, da bi sc v ugodnem momentu Pašiču posrečilo 7. raznimi osebnimi in strankarskimi koncesijami pridobili Pribičevičtt precej demokratskih poslancev, češ da ve- čina demokratov vodi borbo radi tega, da bi prišli do oblasti, nikakor pa nc iz načelnih ozirov, kakor to dela Jugoslovanski klub. Kljub temu zatrjevanju radikalov in trdovratnem molčanju tega dela demokratov, se končna dela za opozicijski blok nadaljujejo. Danes sc. je vršil sestanek dr. Korošca z L. Davidovičein in dr. Spahom. Belgrad, 5. marca. (Izv.) —- Dočim je HRSS že izrekla svojo odločitev in je vodstvo SLS tudi soglasno odobrilo delovanje Jugoslov. kluba, se demokrati oficielno še niso izjavili, kaj mislijo o opozicionalnem jjjoku in o vseli s to akcijo gvezanih vprašanjih. To se bo storilo јшгГпа 'seji ožjega glavnega odbora demokratske stranke, ki je bila nujno sklicana. Ker pn ožji odbor ne more o stvari definitivno odločati, jo sklicana seja širšega glavnega odbora demokratske stranke za 16. t. m. Misli se, da na jutrišnji seji glavnega odbora Pribičevič ne bo delal nobene opozicije, ker za njegov odkrit nastop v dosedaj prikriva-nem delovanj i sedanji moment še ni ugoden. Zato sklepi te seje glavnega odbora ne bodo imeli one važnosti, kakor so bili oni v Ljubljani in Zagrebu. Demanti vesti o ureokretu v HRSS. DR. PREDAVEC ODPOTOVAL V BELGRAD S 60 POVERILNICAM1. Zagreb, 5. marca. (Izv.) V današnjem časopisju se jc razširila vest, da Radičcvi poslanci ne bodo izročili svojih poverilnic in da sploh ne pojdejo v parlament, ker da je Radič poslal brzojavko, da ni treba iti v Belgrad. S to vestjo sc spravlja v zvezo tudi poročilo, da je imel dr. Korošec tajno konferenco z Ljubo Jovanovid^m in da jc Lj. Jovanovič po sestanku z dr. Korošcem izjavil časnikarjem, da jc opozicionalni blok padel v vodo. Vaš dopisnik se je nocoj razgovhrjal s tajnikom HRSS dr. Krnjevičern in ga vprašal, kaj jc na teh vesteh. Dr, Krnjevič mu je odgovoril, da so te vesti zadnje mahi-nacije radikalov, da napravijo zmešnjavo v opozicionalnem bloku, kakor so to poskušali takoj po plenarni seji HRSS, ko so poročali, da vlada med poslanci HRSS dvojno mišljenje glede odhoda v parlament. Ravno o odhodu v parlament jc na plenarni seji govorilo okoli 30 poslancev in niti eden ni nastopil proti. Sklep, da grcino v parlament, je bil sprejet soglasno. Posamezni poslanci so izražali samo svoja mišljenja, kako naj se to izvrši. Na vprašanje, kaj je z Radičevo brzojavko, jc dr. Krnjevič odgovoril: Mi smo takoj po plenarni seji obvestili Radiča o sklepih in včeraj zjutraj smo dobili brzojavni odgovor, v katerem sc vsi sklepi plenuma odobravajo. Ne samo to. Nocoj je odpotoval v Belgrad podpredsednik HRSS poslancc Predavec, ki nese s seboj 60 poverilnic naših poslancev. V Belgradu bo ostal dva dni, da uredi vprašanje izročitve poverilnic, pa tudi druga vprašanja, ki še niso rešena, n, pr. vprašanje določitve trenutka, kdaj naj se zruši vlada itd. — «V tem vprašanju vlada dvojno mišljenje v opozicionalnem bloku,« je pripomnil Vaš dopisnik. — Dr. Krnjevič je izjavil: To vprašanje ni tako, da bi vsled njega prišlo do kakih nesporazumljenj v bloku. Mi in Jugoslovanski klub kakor tudi muslimanski klub stojimo na stališču, da se to izvrši na vprašanju proračuna. Vendar je vse to odvisno od tega, kdaj bodo verificirani naši mandati, in od medsebojnega dogovora. ■Ali mislite, da bo kaj neprilik pri verificiranju mandatov?« To vprašanje je bilo žc prej pretreseno in je urejeno, tako da nc bo nobenih ovir. — IZJAVA DR. NINČIČA 0 TAJNTH KLAVZULAH RIMSKEGA SPORAZUMA. Belgrad, 5. marca. (Izv.) Sicer zelo molčeči dr. Ninčič se je zelo žuril. da danes odgovori na vprašanje radi poslanca Stepa-novica, ki je stavil vprašanje glede tega, ali so v komunikeju IISRS navedena dejstva o tajnih klavzulah pri rimskem paktu resnična ali ne. Dr. Ninčič pobija trditev HRSS na način, ki je izzval v vseh krogih opozicije ogorčene proteste, številne medklice in medsebojna očitanja. Medklici so bili tako ostri, du ie uredsednik bil uri- t moran sejo prekiniti. V lo medsebojno pojasnjevanje je posegel sam Nikola Pašič. Dr. Ninčič je v svojem odgovoru hotel označiti delovanje Radiča kot veleizdajniško in protidržavno in je izjavil, da dotična trditev v komunikeju nc odgovarja resnici. Po odgovoru ministra za trgovino glede tega, da je tudi Dalmacija zastopana jx> delegatih v naši delegaciji za trgovsko pogodbo z Italijo, so je prešlo nn dnevni reci in so je nadaljevala razprava o pravosodnem ministrstvu. Seja je bila zaključeno ob 12. Prihodnja seja sc vrši jutri. Na dnevnem redu je interpolacija o dobrovoljskih potrdilih. Trgovinska pogajanja i Italijo. Prihod delegata Luciolija. Belgrad, 5. marca. (Izv.) Kakor smo javili, je snoči dopotoval predsednik italijanske delegaci je L u c i o 1 i. V njegovem spremstvu so prišli j>redsednik Generalne osrednje zveze italijanskih industrijskih korporacij Silvestri, potem pfedsodnik Osrednje zveze poljedelskih korporacij Caciali in tajnik italijanske delegacije cav. Berni. Italijanska delegacija je na ta način popolnoma kompletna v Belgradu. Danes je italijanska delegacija imela skupno sejo, na kateri so člani delegacije, ki so že dosedaj bili v Belgradu. informirali novodošle čluno o dosedanjem delu v posameznih sekcijah. Tudi jutri dopoldne se vrši seja italijanske delegacije. Vsled teh sej se danes ni vršil sestanek nobene sekcije. Jutri dopoldne obiščejo no-vodošli člani finančnega ministra Stojadi-noviča in namestnika ministra za trgovino Kojiča. Vladna seja. REPARACIJSKI SPORAZUM Z NEMČIJO. Belgrad, 5. marca. (Izv.) Danes sc )a naznačuje praktične konkretne pred-oge, ki seveda niso stvar cerkve. Vatikan zato lahko z zadoščenjem gleda na svoja prizadevanja med vojsko in more tako napade kakor so Ludendorffovi mirno zavrniti z zavestjo, da je svoje zveličavno Roslanstvo nn svetp v polni meri izpolnil, a državah je da se vrnejo k blagotvor-nim principom krščanstva. Anglija in Francija. Mac Donaldovo pismo Poincaržju vsebuje jako važne podrobnosti, o katerih je vredno nekaj več izpregovoriti. Mac Donald z veliko odkritostjo pravi, da se Anglija boji, da ne bi Francija Nemčije uničila zato, da brez ozira na interese Anglije na kontinentu zagospoduje. Navaja zlasti oboroževanje Francije v zraku in vojne podpore Češkoslovaški ter Jugoslaviji. Priznava pa, da Francija rabi sigurnosti pred Nemčijo. Vendar pa opominja, da je treba predvsem sigurnosti pred novo svetovno vojno sploh, in da zato vprašanje sigurnosti ni zgolj vprašanjo Francije, ampak Evrope sploh. Mac Donald je prepričan, da tekom bodočih deset let pride do splošnega raz-oroženja in poravnave vseh konfliktov potom mednarodnih razsodb. Evropa mora razmišljevati, kako naj se ta sigurnost doseže, ali potom demilitarizacijskih iu nev-tralizacijskih odredb sploh ali potom ustvarjenja nevtralnih ozemelj med posameznimi državami, ki bi stala pod mednarodno kontrolo. Pri tem lahko igra Liga narodov najvažnejšo vlogo. V to svrho pa je potrebno sodelovanje med Anglijo in Francijo. Nemčija mora tudi po angleškem nr.zoru plačati odškodnino za porušene pokrajine, toda vzpostaviti je treba tudi izgubljena od-jemalska tržišča, propadlo kupovalno »noč, zmanjšano tonažo in zunanjo trgovino, de-valutizirani denar in skrbeti za odpravo brezposelnosti. Treba je počakati poročila ekspertov, ki bo gotovo nudilo podlago za vzpostavitev Evrope. Ako se bo ta problem obravnaval v zvezi z vprašanjem dolgov med zavezniki, sf- bodo lahko izpolnile tako nade Anglije na gospodarsko stabiliteto Evrope kakor zahteve Francije po pravični odškodnini. Potem ne bodo stali Ameriki nasproti medseboj prepirajoči se dolžniki, ampak zedinjena Evropa. Anglija in Francija morata k rešitvi vseh teh vprašanj pristopiti, vpošteva-oč interfcse celega sveta. Na to pismo je Poincare odgovoril, da je pripravljen z Anglijo ta vprašanja pre-motrivati v duhu največje spravljivosti. interesi Francije, ki hoče reparacijo svojih materielnih izgub in varnost pred napadi, se lahko združijo z interesi Anglije, ki želi predvsem vzpostavitve evropskega trga. Poincare odločno zavrača mnenje, da Francija teži za političnim ali gospodarskim uni- čenjem Nemčije, saj ima Francija interes na tem, da Nemčija kot njen dolžnik čimveč proizvaja. Tudi noben Francoz no misli na aneksijo ene same pedi nemške zemlje ali pa na Ren kot mejo Francije; pač pa mora Ren tvoriti bariero proti nemškim napadom. Misel o kontinentalnem imperializmu Francijo je popolnoma neos-novana; Francija se oborožil je zgolj proti eventualni revanši Nemčije. Politika Francije napram mali antanti Anglije ne oškoduje ter tudi ne preprečuje, da ne bi Francija odplačevala svojih dolgov. Poruhrje se je zasedlo samo zato, da se Nemčija prisili k odplačevanju in se bo izpraznilo, ko Nemčija izpolni svoje obveznosti; istotako se bodo porenske dežele evakuirale, ko bo Francija popolnoma zavarovana. Končno poudarja naklonjenost Francije napram Ligi narodov in izjavlja, da hoče Francija ra-devolje 7, Anglijo pristopiti k vprašanja utrditve svetovnega miru. Bistveno se s tom diferenčne točke med Francijo in Anglijo niso poravnale. Iz zunanje politike, * Pomenljiva izjava angleškega lista. «Manchester Guardian« piše v uvodniku, do je Sredozemsko morje glavna žila Anglije. Anglija čuva to morje, da b: bila sigurna svojega vsakdanjega kruha, ne pa da izpodrine Italijo ali kogarkoli. Po koncu svetovne vojne angleško bro-dovje v Kanalu in Severnem morju ni toliko potrebno, pač pa je zdaj Sredozemsko morje naravno središče britanskih pomorskih sil. Nikomur se radi tega ni treba vznemirjati. * Izpreraenljivi Lloyd George. Lloyd George, ki je še nedavno napadel Mac Donalda, ga zopet hvali. Dejal je, da treba delavsko vlado podpirati, in da ji manjka samo izkušnje. Potem je vehementno napadel konservativce. — Obstoja nevarnost, da Lloyd Georgeja kmalu ne bodo smatrali več za resnega. * Pogajanja med Rusijo in Romunijo, Zastopniki Rumunije za posebno rusko-romunsko konferenco, ki se bo vršila na Dunaju, bodo odpotovali danes, v četrtek, na Dunaj. Romunska vlada je naročila svoji delegaciji, naj zahteva priznanje mirovnih pogodb od strani Rusije, potem pa povrnitev zlatega romunskega zaklada in vseh vrednot, ki so jih bili oddali Romuni za časa vojne v Rusijo. * Položaj Poincarčjovo vlade je čezdaljebolj kritičen. Precej je v zadnjem času oslabljeno stališče francoskega premiera vsled padca belgijsko vlade. Tbeunis je moral demisi-jonirati, ker večina zbornice ne odobrava, da je belgijska vlada čez drn in strn sledila za Poincarčjevo politiko. Nasprotniki te politike so razun socialistov flamski avtonomisti. V Parizu e« že razgovarjajo o novem kabinetu, ki bi ga sestavili levičarji (Herriot) ln zmerni centru maši. * V turškem parlamentu je vlada izjavila, da zasleduje odločno miroljubne namene. Kljub temu je Turčija zadnje čase nabavila veliko vojnega materijala v inozemstvu. Turška vlada pripravlja tudi zelo ostre postave proti kalifatu in zasleduje radikalno liberalno politiko. * Italijanski imperializem se očituje v vedno jasnejši obliki. Romunska kraljica Marija, ki je te dni bivala v Rimu, je baje že dosegla zaroko svojega sina Nikolaja s princesinjo Ma-faldo. Nato bo Nikolaj kandidiral za kralja v Albaniji, kjer je italijanski vpliv zopet silno narastel. Anglija ta prizadevanja Italije z veliko nejevoljo gleda in Mussolini bo odslej iz- KORUPCIJSKE AFERE NA ČEŠKEM. Praga, 5. marca. (Izv.) »Rude Pravo« objavlja pisma bivšega ravnatelja «Bohe-mia«-banke Kubička na sedanjega ministrskega predsednika Svehlo. Iz katerih je razvidno, da so iz dispozicijskega fonda ^piritnih industrijalcev največ denarja dobili češki socialni demokratje. Praga, 5. marca. (Izv.) Listi poročajo, da je v znani aferi z bencinom, v katero je zapletenih več višjih častnikov vojnega ministrstva, bila češka državna blagajna oškodovana za 15 milijonov čeških kron. HUDI POTRESI V AMERIKL Pariz, 5. marca. (Izv.) V Nicaragui in v Srednji Ameriki sploh so čutili močne potrese. VELIK JAPON. PARNIK SE POTOPIL. Pariz, 5. marca. (Izv.) Iz Valparaisa v Južni Ameriki poročajo, da se je v bližini mesta potopil veliki japonski parnik «Osa-ka«. Skoro vsi potniki so utooili. Dče vseh. V monakovskem procesu proti Hitlerju je general Ludendorff napadel Vatikan, češ, da je med svetovno vojno stal na strani Francije in Belgije, oziroma antante. Sploh da je Vatikan frankofilen, kar se razvidi iz mnogih dejstev, izjav papežev in korakov svete stolice. Med te korake šteje stari Viljemov general tudi beatifi-kacijo Device orleanske. Največji dokaz nenaklonjenosti Vatikana napram Nemčiji pa je bila po njegovem mnenju intervencija Benedikta XV. za mir leta 1917., češ da ta korak ni imel drugega namena nego da Nemčiji iztrga iz rok zmago. Koliko so vredne ie trditve pruskega monarhista, se razvidi najbolj jasno iz fakta, da mnogi drža\niki antante trdijo ravno nasprotno. V 3. zvezku Bakrovih memoarov o Wilsonu čitamo v poročilu ameriške preiskovalne komisije o namenih vojne in mirovnih pogojih od leta 1918. stavek: »Nevtraliteta Vatikana se sme po pravici smatrati kot Nemčiji ugodna.« Sicer pa je ameriški državni departement na mirovno intervencijo Benedikta XV. 17. avgusta 1917 sam odgovoril: «Ako bi se s tako velesilo (Nemčijo) po predlogu Vaše svetosti pogajali, bi to po našem prevdarku pomenilo le, da bi pridobila zopet moč, da svojo politiko ponovi.« Isto so trdili francoski in angleški pristaši »zmage do konca«, oziroma Clemenceau in' Lloyd George, ki je bil takrat čisto drugačnega mnenja nego je danes, da je namreč na vsak način treba Nemčijo potolči do tal, in ki je zato predlog svete rftolice, naj se sklene mir brez aneksij in kontribucij, odbil. Iz teh popolnoma nasprotujočih si mnenj je samo razvidna popolna nevtrali-teta Vatikana, ki je že prvi dan ob izbruhu vojne po papežu Piju X. izrekel pomenljive besede: «Io benedico la pace e no la guerra!« — «Jaz blagoslavljam mir ne pa vojske!« — Od te poti se Vatikan ni dal za las premakniti, dasi so pritiskali nanj vplivni krogi tako centralnih držav kakor antante in so od obeh strani leteli nanj najhujši očitki. Vsak je želel imeti na svoji strani Sveto stolico in se je trudil, kako bi jo izrabljal v vojne namene. Vse zastonj! Niti ena nepremišljena izjava ni padla od strani Vatikana in vsako na-pačno tolmačenje njegovih enunciacij in korakov od strani interesiranih se je takoj zavrnilo. Stališče Svete stolice je bilo Edmund About: 55 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. (Dalje) >Tem slabše zanje!« je rekel John Har-rls. »Mi imamo zavezane oči kot pravica. Če so imeli tepci dobro misel pred svojo smrtjo, jim bo to prav prišlo tam gori; jaz nimam nič proti temu. Kar se tiče pomoči, katere smo vas oropali, ne skrbite za to. Z dvema revolverjema v roki, dvema drugima v žepu zaleže vsak izmed nas za štiriindvajset mož. Ubili smo te tukaj; drugi naj samo pridejo sem! Ali ni res Giacomo?« »Jaz bi,< je rekel Maltežan, »zadavil celo armado bikov: kar rojen sem za tol Pa je človek prisiljen, da mora pečatiti pisma s takimile pestmi !« Sovražnik, ki si je opomogel od svojega strahu, je začel obleganje znova. Trije ali štirje tolovaji so pomolili nosove čez naše ovire in opazili krvavo delo. Koltzida ni vedel, kaj naj si misli o teh treh cepcih, ki so mlatili slepo njegove prijatelje in sovražnike; toda sklepal je, da ga je železo ali strup rešilo kralja gora. Zaukazal je, da po-derejo previdno naša obrambna sredstva. Nas niso videli, ker smo bili potisnjeni ob zid, deset korakov od stopnic. Ropot lesa, ki se je valil navzdol, je opozoril moje prijatelje, da nabašejo znova svoje orožje. — Hadži Stavros je to mimo dopustil. Končno ie rekel Johnu Harrisu; »Kie ie Fotioi?« >Na mojem krovu.« >Ali ji niste storili ničesar hudega?« >Kaj sem se mari od vas naučil mučili mlade deklice?« »Imate prav, ničvreden starec sem; odpustite mi. Obljubite mi, da boste imeli usmiljenje z njo!« »Kaj za vraga hočete, da ji m:redimo? Sedaj, ko sem našel Hermana, vam jo vrnem, kadar hočete.« »Brez odkupnine?« »Stari tepec!« »Videli boste,« je rekel kralj, »če sem res star tepec.« Ovil je roko Dimitriju okoli vratu, stegnil svojo sključeno in tresočo roko do ročaja svoje sablje, izvlekel s težavo ostrino iz nožnice in korakal proti stopnicam, kjer so Koltzidijevi zarotniki stali neodločeni. Pri pogledu nanj so se umaknili, kot bi se bila zemlja odprla, da napravi pot velikemu peklenskemu sodniku. Bilo jih je petnajst ali dvajset, vsi oboroženi: nihče med njimi se ni upal braniti, no se izgovarjati, ne bežati. Tresli so se pred groznim obrazom od smrti vstalega kralja. Hadži Stavros je stopal naravnost h Koltzidi, ki se je skrival bolj bled in mrzel kot vsi drugi. Zamahnil je 7. neizmernim naporom z roko in z enim samim udarcem preklal to od strahu spačeno glavo. Nato se je začel tresti. Sablja mu je padla na tla ob mrliču, toda ni so mu je zdelo vredno pobrati. »Pojdimo,« je rekel, ^odnašam prnzno nožnico. Ostrina ni za nič več, tudi jaz ne; končal sem.« Njegovi nekdanji tovariši so se mu približali, da ga prosijo milosti. Nekateri so ga prosili, naj jih ne zapusti; ne vedo, kaj bo iz njih brez njega. On jim ni privoščil niti besede. Prosil nas je, da ga peljemo do Kastije, kjer dobimo konje in v Sa-lamino, da poiščemo Fotini. Tolovaji se niso ustavljali našemu odhodu. Po nekolikih korakih so moji prijatelji opazili, da so le s težavo vlačim; Giacomo me je podpiral. Harris je vprašal, če sem ranjen. Kralj me je proseče pogledal; ubogi možl Povedal sem prijateljem, da som skušal ubežati in so pri tem moje noge slabo naletele. Šli smo počasi po ozki stezi v dolino. Krik ranjencev in glasovi tolovajev, ki so se posvetovali na mestu, so nas zasledovali pol četrt milje daleč. Čimbolj smo se bližali vasi, tembolj se jo jasni-lo, pot se je sušila pod našimi stopinjami. Prvi solnčni žarek se mi je zdel zelo lep. Hadži Staros ni dosti pazil na okolico; gledal je vase. Ni mala stvar, opustiti življenje, ki smo ga živeli petdeset let. Pri prvih hišah Kastije smo opazili meniha, ki jo nosil v vreči roj čebel. Uljudno nas je pozdravil in se oprostil, da nas od včeraj ni več obiskal. Ustrašil se je streljanja. I\ralj ga je pozdravil z roko in šel naprej. Konji mojih prijateljev so čakali z njihovim vodnikom pri vodnjaku. Vprašal sem, kako to, da imajo štiri konje. Povedali so mi, da se je pohoda udeležil tudi gospod Merinav, ki pa je spotoma stopil s konja, da preišče nek nenavaden kamen, oa se ni več vrniL pos'rivljen največjemu odporu proti »voji po litiki od strani Britanije. • čičerin je na zborovanju rusko-oriental. ske trgovske zbornice imel govor, na katerem je pred zastopniki Turčije, Perzije ia Aigani-stana naglašal borbo Orienta pred politično ln gospodarsko eksploatacijo Evrope. Čičerin je govoril jako samozavestno. Položaj Rusije \ Orientu bo postal za zapadne velesile vedno-bolj nevaren. Po egiptovskih loncih demokratsko« radikalske Koalicije se «Jutru« še vedno cedijo sline. Ne more pozabiti na čase, ko je minister žalostnega spomina dr. Žerjav podpiral koalicijo korupcijo. Tedaj so «Ju-trovci* bili prepričani, da bo koalicijska korupcija, ki je razjedla državo, trajala navečno. Koruptnim radikalom zavidajo samo, da ti sami derejo in odirajo državo in da slovenska demokratska klika tega ni sodeležna. Pribičevićeva skupina, ki ji, kakor znano, pripadajo demokrati v Sloveniji, se zaveda, da bi te korupcije nikdar ne bilo konca, ako bi bila ostala na krmilu ta koalicija. Zato je že tedaj začela borbo z Davidovičem, ki jc na glasu kot poštenjak. Zato ne more «Jutro« pozabiti, da so demokrati sfrčali iz koalicijske vlade, к čimer korupcija ni bila končana, marveč se je nadaljevala od radikalov samih, toda z izločitvijo demokratov je bil korupcijski režim oslabljen in zato je bilo upanje, da smo za dober korak bližje času, ko se zruši in uniči korupcija, opravičeno. Danes jc za to dokaz doprinešen. Nihče ne bi mogel niti misliti na opozicionalni blok, če bi šc živela radikalsko-demokratska koalicija, v kateri bi gospodovala Pašič in Pribiče-vić. Te skomine so pri Jutrovcili tako silne, da brskajo nazaj po telefonskih poročilih, citirajo iz njih odlomke v napačni zvezi in jih torej falzificirajo. Tako o avdi enci dr. Korošca pri kralju dne 20. aprila lažejo naprej, da je «s pretnjo upora dosegel popoln preobrat v ladni krizi«. O, ko bi mala opozicionalna skupina Jugoslovanskega kluba imela moč, da bi sama postavljala in odstavljda vlade, verujte, da bi že pred 20. aprilom ne bilo ne Pašiča in ne Pribičevića na vladi in bi danes ne bilo niti sence več korupcije. »Slovenec« je 21. aprila 1923 poročal o dejanskem in resničnem stanju vladne krize, o dr. Ko-rošcevi avdienci istotako, da se je izjavil za sporazum, s Srbi, Hrvati in Slovenci kajpak. Ali smo bili mi sploh kdaj proti sporazumu? To bi se istotako reklo hoteli sedanje razmere za večne čase. Te svoje laži ponavlja Jutro očividno zadnje čase s tako vztrajnostjo, ker je prikrit po-magač Pribičevićeve struje in mu je naravno zelo neljubo, da je vodstvo SLS odobrilo politiko sporazuma tudi sedaj, kakor jo bo vedno po svojih načelih. 2elja po reakcionarni diktaturi že dolgo navdihuje slovensko deinokratarijo, ker dobro ve, da se njena proliljudska in nesocialna načela ne dajo drugače uveljaviti kakor z golim nasiljem. Zato primerja «Slov. Narod« v svoji številki od 6. marca italijansko ljudsko stranko s slovensko, in se veseli, da je italijanska ljudska stranka oslabljena, nadejajoč se, da se isto zgodi tudi s slovensko. Toda »Narodova« analogija hudo šepa. Če »italijansko ljudsko stranko čaka pri volitvah popolna kapitulacija,« ni temu kriv njen »separatistični« in «boljševiški« program, kakor kvasi «Narod«, temuč gola brutalna sila črnih srajc, ki so sklenile popolare z najhujšim terorjem odvračati od volivnih žar. Vzrok Giacomo Fondi me je nesel na moje sedlo z razprostrtimi rokami. Kralj, ki mu je pomagal Dimitrij, je le s težavo zlezel na svoje. Harris in njegov nečak sta skočila na konja; Maltežan, Dimitrij in sodnik so šli peš pred nami. Med potjo sera se približal Harrisu in povedal mi je, kako je kraljeva hči padla v njegove roke. »Predstavljajte si, da sem se vrnil s svojega krožarenja po morju prav zadovoljen sam s seboj in zelo ponosen sem, ker sem potopil v globočino kakega pol ducata piratov. V nedeljo ob šestih sem vrgel mačka v Pirejih in ker sem že osem dni živel v družbi s svojimi častniki, sem si hotel privoščiti nekoliko prostega razgovora. V pristanišču sem ustavil nekega izvoščka in sem ga najel za večer. Padel sem pri Kri-štodilu v sredo splošnega presenečenja; nikdar ne bi bil verjel, da more biti toliko dolgočasja pod pekovsko streho. Vsi so bili zbrani za večerjo, Krištodll, Marula, Dimitrij, Giacomo, Viljem, g. M6rinay in mala nedeljska deklica, bolj nalepotičena kot kdaj preje. Viljem mi je povedal vašo zadevo. Ni vam treba praviti, kako sem kričal. Bil sem divji sam nase, da me ni bilo na mestu. Mali ml je pravil, da je storil vso, kar je mogel. Obšel je celo mesto za petnajst tisoč frankov, toda njegovi starši eo mu izstavili zelo omejen kredit; skratka, ni dobil vsote. Ves obupan se jo obrnil na g. Mćrinaya; toda pohlevni Mćrinay je zagotavljal, da ima ves denar izposojen pri prijateljih, ki bo zelo daleč; dalje kot ie konec sveta. neuspeha popolarov tudi ni noben «mij| rimske kurije«, kakor se zdi «Narodu«, ki noč in dan vidi pred seboj same kurije, дтрак krivda za to zadene italijanske socialiste, ki so v svoji ekstremistični blebe-tavosti in brez smisla za realne potrebe momenta odklanjali pozitivno sodelovanje t ljudsko stranko in stem omogočili nastop diktature. Prehod »Naroda« od popolarov na S. L. S. pa je smešen kakor ekok žabice črez lužo. S. L. S. je veliko starejša od popolarskc in razmere v obeh deželah so zelo različne kakor tudi ves politični položaj. Kakšna zmešnjava vlada v «Narodovih« možganih, se vidi iz tega, da avtonomizem S. L. S. izvaja iz — »lokalnih interesov nekaterih omejenih cerkvenih veljakov!« Če bi se razpisal mednarodni tečaj za največjo neumnost, bi »Narod« s to svojo trditvijo dobil gotovo I»rvo darilo. Ako bi naši «cerkveni ve-jaki« hoteli varovati svoje ozke lokalne interese, bi gotovo ne bili avtonomisti; ker pa so naši cerkveni veljaki vedno svoje interese zapostavljali za interesi slovenskega naroda, so pristaši samoodločbe in samouprave Slovenije. Taki veljaki, ki prodajajo slovenske interese za profite svojih bank režimu, se najdejo samo med »Narodovimi« pristaši. »Narod« se je obregnil tudi nad avtonomijo, češ, da «naš novi gospodarsko-prometni razvoj ni pokazal nobene potrebe po avtonomiji« Tako piše list, ki je zadnje čase vsak dan prinašal pritožbe gospodarskih krogov zoper belgrajske centralistične metode! »Narod« se maje od ene strani na drugo kakor pijanček in ne vidi, da se mu ves svet imeje. Metlika. Metliška župnija je dobila zopet tri bronaste zvonove Iz strojnih tovaren in II-varen za sosesko Božakovo. Slovesno jih je ob navzočnosti domače duhovščine posvetil p. prijor Učak. Sedem slavolokov je pozdravljalo prihod novih zvonov. Na dan posvečenja, 2. t. ПЦ je bil pravcati praznik za vso sosesko. Po posvečevanju je pozdravil poslanec Nemanič kot iupan svoje občane, ki so toliko žrtvovali za zvonove. Pozdrave so v vezani obliki govorile tri deklice in g. domači učitelj. Cerkvene slovesnosti v talci obliki Božakovo še ni videlo. Ljudstvo je bilo do solz ginjeno, ko je zaslišalo prvo pritrkavanje. Čast župljanom, ki bo v naši župniji v dobi dobrih treh let nabavili 19 zvonovi Stari trg. Tukajšnje izobr. društvo je vpri-torilo na pustno nedeljo Gogoljevega »Revizorja«. Uprizoritev je dobro uspela. Lep vtis so napravile pred igro tri krasne pesmi in sicer 1 mešani in 2 moška zbora. Zahvaliti se imamo marljivosti in požrtvovalnosti g. Smo-lika, čigar nemala zasluga je, da se je tukajšnje društvo povspelo na tako visoko stopnjo. Prihodnja prireditev obeta biti zelo pestra, ker se bo izvajalo več pevskih točk. — Društvo »Krščanska šola« je imelo dne 3. marca v dvorani KTD v Ljubljani ustanovni občni zbor, ki je izvolil sledeči odbor: Katehet Andrej Ažman (blagajnik), dr. Karel Cepuder, dr. Janko Brejc, ravnatelj Ant. Dokler, profesor Ivan Dolenc, (ir. Lambert Ehrlich (predsednik), nadzornik Fran Lavtižar, učiteljica Ana Lebar, dr. Gregorij Pečjak, učitelj Avgust Pire, ravnatelj Ivan Štrukelj in katehet Janez Žerjav (tajnik). — Satira. V >Slov. Narodu< z dne 17. pr. m. je bil objavljen oklic »Splošnega ženskega društva v Ljubljani«, s katerim se z gorečimi besedami vabi vse ženstvo, da priskoči na pomoč ljubljanski ženski bolnici, kateri ne-dostaja mnogo neobhodno potrebnega. Rjuh, odej, prevlek, blazin, posodja, vsega je le za največjo silo. Perilo je treba prati vedno na hitrico, ker ga je povsem premalo. Zasebna pomoč je tu nujno potrebna. — Ker že vlada v novo ustanovljenem zavodu taka mizerija, kaka je ta mizerija še le po drugih zavodih, ki niso pod vodstvom ljubljenca načelnika v ministrstvu za narodno zdravje. — Opozorili bi na žalosine razmere v občni bolnici, v sirotišnici v Bohoričevi idici. V tej pritlični hišici, brez kleti stanuje nad 30 dečkov in deklic do 6 leta. En dnevni prostor v pritličju, 2 spalnici pod streho, majhni, pozimi mrzli, poleti neznosno vroči, shramba pod stopnicami; lahko si vsak predstavlja, kako dobro v taki luknji so jedila spravljena. — Vsega manjka. Isto žensko društvo je pa imelo priliko pred nekaterimi dnevi občudovati luksurijozno opremljeni »Dečji dom«, ki ima — kar je prav — vsega v izobilju. Ali nam no pridejo na um »Potemkinovo vasi«? Vsi ti zavodi so državni, za vse te zavodo plačujejo Slovenci ogromen davek, kljub temu pri nekaterih tako občutno pomanjkanje. Sedaj naj pa temu odpomore privatna dobrodelnosti Mi pa pravimo, za svoje zavode naj skrbi država, ki ima pravico za to skrb pobirati davke, a tudi dolžnost za te zavode dostojno skrbeti. Privatna dobrodelnost naj bo rezervirana za privatne lm-ritativne zavode, ne pa za državne. »Splošno žensko društvo« bi si pridobilo velike zasluge, ako bi povabilo g. dr. Ambrožiča, ki je Befzdravnik »Dečjega doina« in bivši zdrav- sirotišnice v Bohoričevi ulici, da bi dru- | štvu tudi razkazal nezadostne prostore te sirotišnice, ne pa samo sijajno opremljen »Dečji dom«. »Žensko društvo« bi si steklo nevenljive zasluge, ako bi hotelo obiskati tudi bolnico in tam vprašati, kako je s perilom. Vse to bi gotovo »Žensko društvo« privedlo do tega, da prične ludi ono na pravem mestu, to je v centrali v Belgradu inicijativo, da se ti žalostni nedostatki odpravijo, in naši dobrodelni zavodi zopet spravijo v oni stan, kakor je bil pod avtonomno upravo. Ako vse to pomislimo, nam je težko »satyram non seribe-re.< Za državne dobrodelne zavode naj se pa privatna dobrodelnost pusti v miru. — Naša državna uprava pred sodiščem. Praška «Tribuna« poroča, da je velika praška tvornica Ringhoffer vložila tožbo proti naši državni upravi za izplačilo svote, ki jo dolguje naša država omenjeni tvornici za vagone, ki jih je 1. 1914. dobila Srbija iz Prage. Takratna dobavna cena je znašala 600.000 zlatih frankov. Po vojni se je omenjena tvornica zadovoljila tudi s plačilom iste vsote v papirnatih frankih, a tudi te vsote naša država ni plačala, ampak je ponudila le 200.000 čeških kron v izplačilo. To se je češki tvrdki zdelo končno tudi že prebedasto in je vložila tožbo, ki bo seveda znatno pripomogla dvigu kredita in ugleda naše države. — Lepi dobički. Mestna hranilnica v Koprivnici na Hrvatskem ima 600 tisoč kapitala, čistega dobička pa Izkazuje 102 tisoč.— Tvornica za led v Zagrebu z 1 milijonom kapitala izkazuje dobička 151.000. — Srbska zadružna banka v Sarajevu jc zaslužila z 2 milijonama delniškega kapitala 202 tisoč čistega dobička. — Če bi ta podjetja bila v Ljubljani, to bi bila davkarija vesela! — Konec reškega Eldornda za ro"poroke. Kakor znano, je bila Reka več let obljubljena dežela za zakonce, ki so se želeli razporo-čiti. To se je dalo na Reki napravili na ta način, da so si na Reki za nekaj dni ku. 'v državljanstvo in se dali razporočiti. Ljudje so od vseh strani romali tjekaj, tako da je rešita državna blagajna zaslu?ila s tem poslom po 6—6 milijonov lir na leto. Sedaj je tega konec, ker je novi rešiti guverner izdal odlok, ki prepo- | veduje dovoljevanje reškega državljanstva v svrho razporoke. — Protižidovsko demonstracijo v Zagrebu. Zagrebški židje so priredili svojo predpustno zabavo v znanem MusicHallu. Židovska zabava pa ni bila po godu nekaterim domačinom. Ti so baje sklenili, da bodo zabavo razgnali. Kot znan; junaki so se židje takoj obrnili na policijo za pomoč. Bilo pa ni nič hudega. Samo v kavarni »Corso« se je pojavil mladenič, ki je vzel izpod suknje steklenico konjaka, kar je navzočim Židom že zadostovalo za popoln beg. V Music-Hallu so se pa lahko nemoteno zabavali po evoje »mit die H3nd'«. — Dubrovnik. V Dubrovnik so znčeli v vedno večjem številu prihajali tujci in gostje iz Jugoslavije. Sicer je pa letos zima tudi doli izredno trdovrutna ter je še zadnje dni zopet nastopil znaten mraz, a vrhovi bližnjih hercegovski1-. plan'n so se pobelili z novim snegom. Mandlji, ki drugače cveto že v januarju, začenjajo letos cvesti šele sedaj. Mnogo palm je pozeblo. - Brezposelnost v Spli u. Splitski lisii poroč' bre 2 uri je umrl. š Uradni dnevi Trgovske in obrtniške zbornice v Celju so vršijo v mesecu marcu samo dne U. marca in to vsled službenih zadržkov referenta. Prihodnji mesec se vršijo uradni dnevi redno in sicer 1. 15. 29. aprila itd. Vsaki drugi torek, kakor je bilo to svoječasno objavljeno. š Glasbena Matica v Mariboru priredi pod vodstvom svojega nadarjenega in neutrudlji-vega dirigentu g. Frana Topiča dne 9. marca letos že drug pevski koncert in sicer tokrat v. dvorani društvenega doma v Ptuju. — Dne 24. marca pa vrne ljubljanski Matici obisk. V. Ljubljani bo koncertirala v veliki dvorani hotela »Union«. Koncert v Ptuju bo popoldne točno ob 18. (6. uri). Pevci se pripeljejo v Ptuj okrog pol 6. popoldne. š Mariborska porota Dne 4. marca se je zagovarjal pred porotniki veleposestnik Lovrenc Drevenšek iz Stanesine pri Ptuju radi umora svoje žene. Dne 7. novembra 1. 1. ie ubil ženo na Dravskem mostu v Ptuju, ravno ko sta se vračala od advokata, ki je vodil riazpravo o ločitvi njunega zakona, Drevenšek je zadal ženi 17 ran z nožem,, med temi dve smrtni. Takoj po zločinu je bil aretiran, pri sodišču pa se je zagovarjal, da je bil pijan ter da se zločina sploh ne spominja; priče so pa potrdile, da je bil popolnoma trezen ter je umor tičinil iz sovraštva do žene in svojih otrok. Porotniki so potrdili vprašanje uboja, nakar jc bil obsojen Drevenšek na deset let težke ječe. š Požar. Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je izbruhnil požar v poslopju posestnice Vršia ter popolnoma uničil celo poslopje. Škoda presega 1 milijon kron, zavarovalnina pa znuša komaj par sto dinarjev. Janko J o v a n ZA KATEPP. NAŠE * REDVETE JE TREBA* IZPOSLOVATI PRCST DOHOD NA ITALIJANSKI TRG? (Dalje.) Postopek pri uvozu agrarnih proizvodov za some. Vsaka od pogodbenih držav bo sama predpisala oblast, ki ima pravico izdajati potrdilo, da so uvoženi predmeti v resnici namenjeni. za to svrho in bo o izdani naredbi obvestila drugo državo, ker je pri nas uvoz proizvodov za seme osvobojen plačanja uvozne carine in imamo vsekakor pravico, da zahtevamo, da se ta privilegij nanaša recipročno tudi na uvoz vseh vrst proizvodov v Italijo, kadar se uvažajo za seme. Postopek pri uvozu plemenske živine. — Uvoz plemenske živino je osvobojen od uvozne carine. Ta privilegij se nanaša tudi na uvoz iz Italije v našo državo, a isto tako nn izvoz iz naše države v Italijo. Vsaka od pogodbenih držav bo predpisala, katera oblast ima pravico izdajati tozadevna potrdila. Mleko in sir. Mlekarstvo v Sloveniji je bilo pred vojno lepo razvito. Glavni trg za izvoz mleka je bila Reka, pa tudi Trst s Pri-morjem. Z zmanjšanjem števila molznih krav jo padla produkcija mleka ua lak minimum, da je našim lastnim mestom zelo primanjkovalo mleka, med tem ko je izvoz mleka pred vojno samo za Trst znaašl dnevno ca .12.000 litrov, nekaj manj za Reko, a razmeroma isto količino v ostala pomorska mesta. Ker t;e živinoreja približuje rednim razmeram, bo skoro dana možnost, da izvažamo mleko v Italijo. Mi moramo torej zahtevati, da nam Italija dovoli svoboden izvoz mleka, pa ludi od naše strani je potrebno, da je izvoz mleka osvobojen izvozne carine. Ugovor, da izvoz mleka ekonomsko ni upravičen, ker da se s tem ovira sirarstvo, ne velja in sicer iz razloga, ker je sveže mleko v Trstu in drugih pomorskih mestih doseglo višjo ceno, kakor bi jo moglo doseči sirarstvo. Mlekarne, ki so dobavljale sveže mleko, so večinoma ob železniških postajah, ker na izvoz iz oddaljenih krajev ni misliti. Sirarstvo se je posebno gojilo v krajih, ki so oddaljeni od železnice, posebno v gorskih alpskih pokrajinah. Po svoji kvaliteti je bil proizvod sličen napol-emendolskemu (Halb-emmentaler) siru. Trst je bil tudi za ta sir dober trg. Stremeti moramo za tem, da nam Italija dovoli uvoz sira na njen trg vsaj pod istimi i>ogoji kakor drugim pogodl>enim državam z največjo ugodnostjo. Ker Italija pro-ducira fine vrste sira, moramo tudi mi, kar se tiče carine na sir, Italiji koncedirati kar največ privilegijev, kar bi jih naša država katerikoli tretji državi koncedirala. Pijače. Vino pri izvozu v Italijo ne pride v poštev; v Hrvatski in Sloveniji imamo močno produkcijo nealkoholnih pijač iz različnih sokov od rastlinskih plodov in sadja. Ker je bila tudi za te vrste pijače Italija, odnosno mesta ua anektiranem področju Italije, močen trg, moramo vsekakor zahtevati zasigu-ranje svobodnega dohodn na italijanski trg; mi moramo naravno istim italijanskim predmetom kot protikoncesijo dovoliti pristop na naš trg, kar ne bo na veliko škodo dotični nn Si agrarni industriji. Prah črnega premoga. So gotovi pred« meti, za katerih izvoz se poedine pokrajine v naši državi nikakor ne zanimajo, vendar je Stran 4. Bterv. Обк za druge pokrajine ta izvoz tolike važnosti, da ga ne smemo pustiti iz vida. Tak je n. pr. predmet za Dalmacijo prah črnega premoga. V Premogovnikih v Siveriću, Sinju in Trilju se koplje Črni premog, ki ima ca. 80 odsiot. odpadkov za prah. Premog more Dalmacija »ama uporabiti, a za prah ni imela nikdar potrebe, pa ga je raditega vedno izvažala v Italijo, kjer je dosegla povoljne cene. Ker ne bodo tudi drugi kraji naše države že zaradi ogromnih prevoznih stroškov reflektirali na ta prah, je v interesu dalmatinskih rudnikov, da se zasigura prahu črnega premoga svoboden dohod na italijanski trg. Sami Italiji je bilo do tega, da se ta prah uvaža, mi bomo torej dovoljenje svobodnega izvoza tega prahu smatraU kot koncesijo, za katero bomo zahtevali protikoncesijo pri drugih predmetih. Les. Naša država je v srečnem stanju, da obsegajo gozdovi 30 odstot. vse površine. Gozdov imamo okoli 14 milijonov 750.000 juter. Računajoč prirast lesa na jutro 72 m', znaša letni prirastek 30.000.000 kub. metrov, kar nam predstavlja ogromno narodno bogastvo. V Sloveniji je cozdov okoli .1 milijon 300.000 juter, a izvoz lesa more iz same Slovenije, ko so razmere ugodne in je dovolj vagonov na razpolago, doseči 40.000 vagonov lesa raznih vrst. Italija je bila sto in sto let glavni trg za kupovanje lesa iz Slovenije. Interes Italije je bil, da je iskala v prvi vrsi nepredelan les, da na ta način pomaga domači industriji, ki se je zato razvila v močna podjetja. Razmere italijanskega trga so sicer danes pač iz-premenjene, ker je na novo okupiranem zemljišču primeroma precej gozdov, vendar Italija nikakor ne more zadostiti potrebi lesa, posebno gradbenega, v svojih lastnih gozdovih. Italija bo torej tudi nadalje ostala važen trg za izvoz lesa iz naše države. Nastane vprašanje, kako stališče moramo zavzeti v vprašanju izvoza lesa v Italijo. Brez dvoma je, da je bila politika Avstro-Ogrske, ki je dovoljevala izvoz nepredelanega lesa, napačna, ker je s tem direktno pomagala italijanski industriji, a to na škodo svoje lastne industrije, ki se ni mogla razviti kakor bi bilo to mogoče v pokrajinah, na lesu tako bogatih. Naša tendenca naj bo, da obtežimo Izvoz nepredelanega lesa, a omogočimo lažji izvoz obdelanega in poiobdelanega lesa. Naša vlada ne sme kreniti s tega pota, pa je torej nujna posledica, da se vzdrži sedanja politika utrditve izvozne carinske tarife tudi nadalje. V zvezi 8 slučaji, katere smo označili kot koncesije, dane Italiji, moramo zahtevati protikoncesije za dovoljenje izvoza lesa in to ne s preveč veliko carinsko diferenco na obdelan in neobdelan les. Če obdržimo naše izvone carine, moremo tedaj akceptirati sedanje italijanske carinske postavke pri uvozu lesa. Oglje je važen predmet za izvoz v Italijo. Ker je država že z osvobojenjem izvozne carine uvidela ekonomsko važnost te panoge izvoza, je treba v trgovinski pogodbi osigu-rati svoboden dohod na italijanski trg. Bituminozni škriljevec se koplje v Dalmaciji pri Sinju in služi za čiščenje plina in mineralnih olj. Ker ima Dalmacija samo eno plinarno, se porabi v deželi komaj ena desetina produkcije, a ves ostanek je treba izvoziti v inozemstvo. Edini trg bi mu bila Italija. Ker je odvisna od izvoza bituminoznega škriljevca delavnost in obstoj omenjenega rudnika, a bo Itabja sama najbrže zahtevala svoboden uvoz, nam more ta predmet služiti kot koncesija, za katero bomo mogli zahtevati protikoncesije od strani Italije. Bauksit. Dalmacija proizvaja ogromne kotline bauksita, pa radi pomanjkanja potrebnih tvornic, ki bi predelovale bauksit, pri nas ni za ta predmet uporabe. Dalmacija je v Ugodni geografski legi, da more po morski poti izvažati bauksit v Italijo, med tem je nasprotno produkcija bauksita, čeprav je bila v vojnem času zelo razvita, zaradi nemožnosti, da ta predmet prenese visoke železniške tarife, po osvobojenju skoro prenehala. Ker je Ita iija navezana na uvoz bauksita, bo lahko zasigurati temu predmetu svoboden vhod na italijanski trg, a za nas ga je smatrati kol koncesijo, dano Italiji. Cementni lapor je surovina za produkcijo cementa. Zaloge laporja so v Dalmaciji neizčrpne in široki sloji naroda se bavijo s kopanjem laporja. Italijanske tvornice cementa so direktno navezane na uvoz cementnega laporja iz Dalmacije. Izvoz laporja je zopet za Dalmacijo velike ekonomske važnosti, ker se s kopanjem cementnega laporja preživljajo široke mase ljudstva. V interesu Italije je, da se uvaža cementni lapor in izdeluje cement v lastni državi. Iz tega razloga je Italija udarila, da ščiti svojo industrijo, visoko carino na uvoz cementa. Na eni strani ščitimo z dovolitvijo uvoza italijansko cementno industrijo, a obležujemo eksport našim tovarnam cementa. vendar imamo z druge strani dovolj opravičenih razlogov, da zasiguramo laporju dohod na italijanski trg. Treba je obe vprašanji rešiti junktim. Rešitev tega vprašanja je mogoča edino v reguliranju carinskih postavk. Da nes znaša uvozna carina na cement 5 lir v zlatu od 100 kg, mi pa moramo zahtevati od Italije, ali da zniža uvozno carino na postavko 1.25 Ur, kolikor je ista znašala pred vojno, ali pa mora naša država udariti na uvoz lapor-|a carino, ki ne sme biti manjša, kakor znaša Italijanska carina na mvoz cementa. Izvoz laporja znaša dnevno okoli 500 ton, a s tem laporjem se oskrbuje dvanajst italijanskih tvornic cementa, ki bi drugače morale usta- viti delo, kar se je v vojnem času v resnici zgodilo, ko je bil izvoz laporja v Italijo ae-mogoč. Pod vplivom takih okoliščin bo Ita-lija prisiljena, da, zahtevajoč svoboden uvoz laporja, zniža na našo zahtevo tudi uvozno carino na gotov cement. Naša izvozna carina na lapor mora stati napram uvozni italijanski carini v razmerju 1 :2. Cink. Italija ima rudnike, v katerih »e koplje cinkova ruda, pa nima tovarn, kjer se surova ruda predeluje v cink. Za nas prihaja v poštev rudnik v Rablju, ki nam je najbližji. Naša država zopet nima rudnikov, kjer bi kopali cinkovo rudo, ker Rabelj pripada Italiji, a mi imamo v Celju v Sloveniji tovarno za predelovanje cinkovih rud v surovi cink, cinkovo pločevino in prah. Tovarna je državna, a je navezana na uvoz cinkove rude lz Rablja. Od letne produkcije cinkoev rude, ki znaša približno 65.000 ton, je potrebno državni tvornici v Celju okoli 15.000 ton cinkove rude. Kakor smo navezani na uvoz cinkove rude iz Italije, je ravnotako navezana Italija, ki sama ne proizvaja cinka, na njegov uvoz od nas. Iz tega se more uvoz cinkove rude v našo državo in uvoz cinka v predelanem stanju junktim rešiti. Za svoboden uvoz cinkove rude moremo koncedirati Italiji svoboden izvoz cinka. Ker sta obe strani v tem pogledu navezani ena na drugo, se more vprašanje uvoza rešiti samo s popolnim medsebojnim prometom z osvoboditvijo vsake uvozne ali izvozne carine. Jeklo. V tovarni jekla v Ravnah na Koroškem se proizvaja prvovrstno jeklo, ki je bilo že od zdavnaj pod znamko »Sidro« (An-ker) svetovno renomirano. Sedanja kvaliteta jekla zaostaja za fabrikati pred vojno, ker tovarna nima dovolj prvovrstnega premoga brez primesi žvepla na razpolago. Nastopil pa bo čas, ko se bo tudi ta ovira odstranila, pa bo tovarna prišla zopet do svojega prvobitnega renomeja. Izvoz jekla se je vršil v se-veroameriške države, Anglijo in Italijo. Preko 50 let je imelo podjetje svoja zastopstva v severni Italiji, ki je uvažala v veliki meri jeklo vseh vrst, kar se jih Izdeluje v tovarni Ravne. Istotako je imela tovarna svoje stalne zastopnike v Siciliji, Kataniji in Palermu, kar vse dokazuje, da je bila Italija oddavna močen trg za uvoz jekla iz tovarne v Ravnah. Ker je možnost, da se produkcija znatno poviša in da na drugi strani tudi poraba po vojni postaja povsod vse večja in večja, je v našem bitnem interesu zasigurati jeklu svoboden izvoz na italijanski trg. Ne smemo izgubiti iz vidika tudi dejstva, da ta tovarna posebno v vojnem času igra največjo vlogo za samo državo, a se more r mirnem času obdržati na svoji višini samo z zasiguranim svobodnim izvozom na tuje trge. V ilustracijo naj služijo ti podatki: produkcija jekla znaša letno: jeklo za potrebščine in stroje 200 vagonov, od česar se porabi v državi 20 vagonov, pudlano jeklo 200 vagonov, v državi se porabi 60 vagonov, plemenito martinovo jeklo 400 vagonov, notranja poraba 80 vagonov. Ker je Italija več kot 50 let navezana na jeklo iz Ravna, ne bo težko zasigurati svoboden dostop našemu jeklu na italijanski trg, a carina naj ne bo večja nego za uvoz jekla iz držav, ki uživajo v Italiji največje privilegije. (Dalje sledi/) g Na semenj v Ljubljani dne 5. t. m. so prignali: 417 konj, 105 volov, 69 krav, 8 telet, 84 prašičev. Voli I. vrste so se prodajali do 14 Din kg, II. vrste do 13 Din, III. vrste do 12 Din, krave od 7 do 9 Din, plemenski prašiči 6 do 8 tednov stari par 700 do 1000 Din, pitani prašiči do 21.50 Din kg. Par dobrih težkih konj je stalo 20.000 Din. g Tržne cene v Celju. Goveje meso I. v. 25 Din, II. v. 23 Din, III. v. 20 Din. Teletina 30—35 Din. Slanina 38—40 Din, mast 41 Din, svinjska gnjat 50 Din, prekajeno meso 42 do 45 Din. Perutnina: kokoš 40—50 Din, puran 150 Din. Mlevski produkti: moka št. 00 5.90, št. 0 5.80, št. 2 5.50, št. 4 4.50; koruzna moka 3.50 Din. Žito; pšenica 380, rž 300—320, ječmen 330, oves 280. koruza 300, fižol 500—700. Krma: seno 50—100, slama 50 Din, Krompir 1.25—1.50 Din. g Žitni trg. Na covosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 380—335 Din ,koruza 247.50—250 Din, Ječmen 315— 325 Din, fižol 680—685 Din, oves 240—245 Din, otrobi 190—195 Din, pšenična moka št. 0 530-535 Din. g Poravnalna postopanja so se uvedla napram sledečim firmam: J. Goreč v Ljubljani; Anton Vidic, prva gorenjska tvornica čajnega pičiva na Savi pri Jesenicah. g Občni zbori. Trgovska banka d. d. v Ljubljani 21. marca; Jugoslovenska - češka tvornica bombažnih tiskanin d. d. v Kranju 23. marca; posojilnica v Rušah, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, 23. marca. g Carinski dohodki. V drugi desetini februarja so znašali 41,238.463 Din napram 40,260.203 Din v prvi desetini. Dohodki posti meznih carinarnic so bili v drugi desetini februarja sledeči: Ljubljana 4,445.612 Din, Maribor 2,324.655 Din, Celje 747.045 Din, Rakek 704.176 Din, Jesenice 223.867 Din. sr Češkoslovaški poštni čekovni urad. Število imetnikov čekovnih računov (odprtih čekovnih računov) je znašalo ob koncu 1922. leta 67.114. Največ Imetnikov je ua. Češkem in si«er 40.407. Po svojem poslu imajo naj- i več račui ov trpovine in vse orotokolirane f tvrdko in podjetja. Za temi pridejo zasebniki in vsi računi, kojih imetnik) nn navajajo svojega posla. Prvih je 16Л67, drugih pa 15.319. Učitelji, profesorji, umetniki, pisato-lji ln učenjaki so imeli 5350 čekovnih raču nov. Vplačila so znašala vsega vkup 76.843,658.495 čK, v utearingovoni prometu pa 42.957,098.487 ČK- Izplačil je bilo vsega vkup za 76.899,620.228 eK. Ves obrat cekov-Bega urada je znašal 153.743,287.724 6K, in sioer 58Л38Д541Л19 v gotovini« v negotovim pa 100.20-1,637.705 čK. Stvarnih stroškov je bilo •za 8,766.058 cK, osebnih pa 28,302.614 ČK. Koncem 1922 je štel čekovni urad vsega skupaj 1962 nameščencev. g Raski izvoz. Od vsega ruskega izvoza se izvaža na Nemško 32 odstotkov, čez 21 odstotkov na Angleško, 14 odstotkov v Lo-tiško, 7 odstotkov v Estonsko ter 6 odstotkov na Holandsko. Kakor kaže Krasinova statistika, se je izvozilo z Rnskega v letu 1922 do 1923: žita. 46^74i)00 pudov za 39.3 mi-ljone zlatih rubljev, lesa 56,4771)00 pudov za 22Л miljona. zlatih rubljev, nafte 19,846.000 pudov za 17.9 miljonov zlatih rubljev, lanu 2,729.000 pudov za 13^3 miljonov zlatih rubljev, staro železo 4,557.000 pndov za 4.4 miljo-ne zlatih rubljev, olja, 173.000 pudov za 8.5 miljonov zlatih rubljev, žime 537.000 pudov za 2.9 miljona zlatih rubljev, jajec 60,000.000 komadov za 2.0 miljona zlatih rubljev, mar-ganieva ruda 2,877.000 pudov za 0-50 miljona zlatih rubljev. Kakor kažejo okolščine, se bo v bodoče najbolj razmahnil izvoz ruskega lesa; nafta se izvaža, dasi dela ruska in-, dustrija v omejenem obsegu. Staro železo je nov izvozni predmet iz porušenih ruskih tvornic med revolucijo. V 11 mesecih 1923 jo znašal uvoz samo 129.80 miljonov zlatih rubljev proti izvozu 170.3 miljonov zlatih rubljev. g Mednarodni sejem v Valenciji (Španija) se vrši mednarodni vzorčni sejem od 10. do 25. maja. Razstavljalci dobijo pogoje v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Zopet polom italijanske banke. Italijanska banka > Bank o S. Giorgio< v Genovi je ustavila na zahtevo neke rimske banke izplačila in se nahaja sedaj v konkurzu. Samo me-njične terjatve te rimske banke nasproti pro-pali banki so znašale 8 milijonov lir. g Tečaj sovjetskega rublja. Sovjetski ru-belj pada dalje. Červonec je notiral dne 23. februarja 208.000 rubljev tipa 1923 nasproti 140.000 rubljem dne 18. februarja. Červonec-rubelj je stal nasproti predvojnemu rublju v sledečem razmerju: Dne 1. oktobra 72.8 od-stoL, dne 1. novembra 80.2 odstoL, dne 1. decembra 79.1 odstot-, dne 1. januarja 79.1 odstot ni dne 1. febr. 70.3 odsot. To pomeni, da draginja dalje raste. g Produkcija premoga v Češkoslovaški je znašala leta 1923 27.8 milijonov ton rjavega premoga nasproti 28.8 milijonom ton v letu 1922. torej nazadovanje produkcije za 3.5. — Produkcija koksa pa se je zvišala v letu 1923 za 130 odstotkov in je znašala 1.8 milijonov ton nasproti 0.87 milijonom v letu 1922. — Eksportiralo se je premoga za 1.7 milijonov ton (v Jugoslavijo 23.078), koksa v Jugoslavijo pa 22.426 ton. g Cena kruhu na Poljskem je znašala 28. februarja 540.000 poljskih mark za kg. (En dolar je znašal 9,300.000 poljskih mark.) g Valutarne odredbe Poljske. Kakor poroča >Neue Freie Preese« je Poljska vlada sklenila, da se ne bodo več izdajali potni listi poljskim državljanom v Inozemstvo ne v svrho zabave, ne v svrho zdravljenja, da se tako ščiti domača valuta. BORZA. Zagreb, 5, marca,, (Izv.) Devize: Pešta —12.50 do 16.50, Italija 341.25—344.25, London 342.25 do 345.25, New York 7912'Л—8012K, Pariz 325-330, I a ga 230.40—233.40, Dunaj —11.24—11.44, Zurich 1380—1390. — Jako slab promet. Narodna banka ie krila vse potrebe, Curih, 5. marca. Berlin 1.25—1.30, Italija 24 50 —24.70, London 24.82—24.85, Newyork 5.77—5.78, Pariz 28.40-23 50, Praga 16.65-16.72, Dunaj 81 50 —81.75, BukareSt 3—3-10, Sofija 4.27—4.33. Zagreb 7.15—7.25. Ш=Ш=Ш=Ш=Ш=111=Ш=1Н= nja Mtpeti v lBielJo 9. maraa ob 8 гтвбвг v Mora. =11!~Ш=Ш=Ш=Ш=Ш=Ш=Ш lj Na sestanku somišljenikov SLS frančiškanski in kolizejski okraj, ki se je vršil -inoči v Rokodelskem domu, so poročali izčrpno o komunalni politiki občinski svetniki dr. S t a n o vn i k, Albin Zajec in Srečko Ž u m e r. Poročilo se je soglasno odobrilo. Končno je predsednik izrekel najiskrenejšo zahvalo odstopivšemu občinskemu svetniku in predsedniku kolizejskcga okraja g. M i h. M o š k e r c u , ki je radi hude bolezni odložil svoje mesto, s trdnim zaupanjem, da bomo kmalu imeli g. Moškerca zopet čilega iu zdravega v svoji sredi. lj VIL delavski večer je potekel še lepše od vseh predidočih. Tov. Fran Terseglav ic govori) o stališču krščanstva in cerkvc do :ccialnctfa vnrnš.inu in o otfromn«m uomenu nienih etičnih smernic za napredek človeSk« družbe. Po njegovih izvajanjih se nam }• popolnoma razjasnilo, kako napačne so teorija socializma, pa tudi marsikoga izmed nas, gl»-de na naloge cerkve v narodnih in socialnih bojih človeštva v zgodovini. Predavatelj nam je razgrnil vso zgodovino krščanskega človeštva in pokazal, kako je cerkev vsegdar varovala vrhovna, neizpremenljiva ter absolutna načela svoje zveličavne etike, ne da bi se istovetila s kakršnokoli politično ali socialno teorijo, oziroma gibanjem, ker bi s tem oškodovala najviše dobrine vsega človeštva, kt morajo prestati preizkušnjo vseh časov. Vendar pa je znala vsakemu časovnemu gibanju za izbolišanjem razmer dati podneta in ga uporabiti v svoje večnostne namene. Predavatelj je razpršil vsa napačna mnenja, ki v krščanstvu vidijo kakšno stanovsko ali temu podobno gibanje mesto izključno versko-zve-ličavnega. (Troeltsch: Soziallehren der christ-lichen Kirche.) Želeli bi, da bi se to predavanje vršilo tudi pred širšo publiko, Razvile, se je zelo živahna debata, v katero so posegli tov. Žužek, predavatelj, Gosar, Ujevič in drugi. Delavski večeri so se tako priljubili, da se je izrekla želja, naj se nadaljujejo celo leto, F. Ž. lj Pravosodni oddelek v Ljubljani v likvidaciji. Pravosodni minister dr. Niko Perič je podpisal ukaz, s katerim se od-i reja likvidacija oddelka za pravosodje pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Za likvidatorja jc imenovan dvorni svetnik dr. JMilan Š k e r 1 j. lj V pokoj je stopil najstarejši tnagi-stratni uradnik pisarniški ravnatelj g. Jernej B o 11 a r. Vsega skupaj je služboval nad 55 let, od tega 15let pri okrajnih glavarstvih, 40 let in dva meseca pa na ljubljanskem magistratu. lj Zboru »Ljubljane«. Vsled obolelosti! društvenega pevovodje odpade današnja pevska vaja. Prihodnja vaja se bo naznanila — Predsednik. lj V počaščen je spomina f g. Gizele Kreni* zarje ve je darovala za slepce gdč. Apoloni ja Fatur, učiteljica v Mošnjah, 50 Din. lj Za vojno vdovo so darovali: ga Helen? inženir Remčeva K 400; gdč. Marija Dolinar-jeva, zasebna učiteljica, K 200. Gospa Alberl bo dajala vdovini hčerki vsak dan zajtrk i® ' kosilo. — Vsem dobrotnikom: Bog obilo po vrni! lj Umrli so v Ljubljani: Mihaela Pečnik služkinja, 19 let. — Ida Per, rejenka, 6 mese cev. — Peter Plahuta, tesar 32 let. — Felik; Barta, brivčev sin, 9 mesecev. — S. Marija Be nedikta Stupar, usmiljenka, -10 let. — Franci ška Rogelj, vdova sodnega nadoficiala, 72 let IjPrijeta tatova. Na glavnem kolodvoru je bil aretiran radi razsajanja in sumljivega obnašanja že 23krat predkaznovani I. Pleša-rovič, doma iz Podkorena. Mož je brez stalnega dela in bivališča. — Na Celovški cest' pa so prijeli nekoliko slaboumnega pa tudi nevarnega človeka Franca Ropreta, doma i? Šenčurja pri Kranju. Tudi ta je razgrajal po cesti in nadlegoval ljudi. lj Poskusen samomor. Pecarski vajenee Franc Jamnik si je prerezal žile na desni roki Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolni? nico, kjer upajo, da bo okreval lj Uslužbenci driiavpe uprave Ju sne železnic* v Ljubljani so darovali Jugoslovanski Matici mestn venca na krsto pok. Jerci Kavčič, materi g. inž Kavčiča, znesek Din 432.—. Vsem darovalcem nai-iekreneiša zahvala — Gibanje za versko šolo med nemškimi katoličani. Katoličani v Nemčiji polagajo po-sebno važnost na versko šolo. Sedanji državni kancler Wilh. Marx je ustanovil 1. 1911 »Katoliško šolsko organizacijo Nemčije« (Katholi-sche Schulorganisation Deutschlands; Zeniral-stelle Dtisseldorf, Canisiushaus, Wilhelm-TeU str. 16). Ta organizacija vzdržuje pri osrednj poslovalnici v Dusseldorfu posebno založni štvo, kjer je izšlo že veliko število spisov « tozadevnih načelnih vprašanjih kakor tudi n aktuelnih dnevnih vprašanjih. Po vojni si je ustanovila ta organizacija za svojo trdno podlago med ljudstvom povsod še katoliška dni' štva staršev z namenom, da poučuje starše v idealu katoliške šole in o sodelovanju doma; cerkve in šole. Organizacija prireja roditeljske večere, tečaje in tedne, ki so posvečeni vzgojnim vprašanjem. Lansko leto je priredila tudi nabiranje podpisov za versko šolo, ki je imelo presenetljiv uspeh: 80 odst (v nekaterih škofijah nad 90 odst.) vseh katoliških volivcev se je izjavilo s svojim podpisom za versko šolo. — Ameriški idealizem. Vrhovni sodni dvor v Newyorku se je nedavno pečal z ugovorom proti zaplembi neke pornografične knjige. Sodnik R. F. Wagner je ugovor zavrgel in izvajal proti zagovorništvu: »Odobritev po kritikih in oblasteh v drugih deželah ne more bili merodajna za našo sodbo, da-li kaka knjiga ven ali manj nasprotuje našemu zakonu proti nedostojnim knjigam, kajti mi smo bistveno idealen narod ter sledimo višjim kriterijem nego drugi narodi. Bodočnost naroda je odvisna od njegove mladine. V zadnjih letih smo uvedb toliko socialnih zakonov proti gospodarskemu izkoriščanju šibkih. Euako važna je zaščita naše mladine proti moralni korupciji; storili moramo torej, kar je v močeh oblasti, da zavaru j"no mladini polno telesno, umsko in morala" moč ter preprečimo zastoj v razvoju teh sil v mladostni dobi.« — Japonski državnik prezgodaj proglašen ca mrtvega. Iz Tokija poročajo: Tukajšnji listi so 2. L in. naznanili smrt tajnega mikadovega svetovalca markija Matsukata ter priobčili ne-krologe. Toda proti vsemu pričakovanju so se na markiju kasnej- zopet pokazali znaki iiv-ljenja; stisnil je roko mikadovemu odposlancu vicomteu Makino. Naslednje jutro je Matsukata vžil nekaj hrane in nato zaspal. Vendar je skrajno slab. — Stanovanjsko vprašanje ▼ Pragi. Mlno-И ponedeljek so v centralni upravni komisiji velepraške mestne občine razpravljali o stanovanjskem vprašanju. Mestni fizik dr. Pro-chazka Je temeljem izvrženega ogleda poročal, da prebiva v Veliki Pragi polovica prebivalcev v prenapolnjenih stanovanjih, a 3500 stanovanj je treba označiti kakor za bivanje popolnoma neprimernih. Pokreniti treba nemudoma akcijo, da se zgradi 5000 malih stanovanj z 1 sobo in kuhinjo proti letni najemnini 300—500 K. V to svrho je potrebnih 100 milijonov kron, ki naj jih preskrbita država občina in morebitni drugi činitelji. Nadaljni predlogi zahtevajo občinski zakon za pospeševanje stavbne delavnosti, varstvo najemnikov itd. Predloge izročo v rešitev občinskemu svetu. — Smrt čudaka. V bližini mesteca Bed- ferdshire v Angliji j« umrl 881etni bogataš Mills, gospodar ogromnega premoženja, ki ga ccnijo na 40 milijonov angleških funtov ali 400 milijard frankov. Ta mož ni nikdar v svojem življenju telefoniral, ni ms dotaknil nobenega pisalnega stroja, ni se maral voziti z ~ železnico in ie manj z avtomobilom. Živel je tako, kakor eo živeli ljudje nekdaj. Mogoče je samo zato dosegel visoko starost 88 let. Ce bi bil imel opraviti s telefonom, bi bil umrl ▼ 25. letu svojega življenja. — Draga knjiga. Izvod prve izdaje knjige •Adonis« pesnika Shelleya, na čegar platnice je pesnik napisal lastnoročno nekaj verzov, so prodali na javni dražbi xa 200 tisoč frankov. — Velika tatvina. V Torricelli Sabini pri Rimu so vlomilci odpeljali tri meterske stote težko blagajno kmetske hranilnice in jo v nekem gozdu izpraznili. Odnesli so gotovine in drugih vrednosti za 300.000 lir. — Angleška iračna ekeperlicija okoli sveta. Angleži pripravljajo zračno ekspedicijo z enim samim letalom, opremljenim s 450 konjskimi močmi. Aparat bo vodil Mac Laren, ki mu bosta v pomoč dva mehanika. Ekspedieija odleti dne 15. aprila. Kakor upajo, zmagajo 53,400 km dolgo iot v 240 urnem poletu. Vsak izmed treh mož ekspedicijo vzame s seboj samo 8 kg osebne prtljage. Živež bo obsegal bisquite, čokolado, konzerve in mesne oka-trakte. — Pomanjkanje duhovnikov v Češkoslovaški. Kakor poročajo »Lid. Nov.«, je v nekaterih čeških cerkvenih okrajih tako pomanjkanje katoliških duhovnikov, da bo v petih letih polovica župnij in šol brez duhovnikov, če pojde tako naprej. — Pa tudi na Slovaškem je nedostatek duhovnikov. Glasilo trnavskega škofa poroča, da so na morale zaradi pomanjkanja duhovnikov v več ko 10 slučajih spojiti dve ali tri fare v sno faro. Polovica kaplanskili ln katebet-sklh mest je praznih. — Mednatodna konferenca dela se vrli fetos v Budimpešti. Prizadeti krogi eo poslali ministrstvu za socialno politiko prošnjo, naj pravočasno imenuje delegate, da ne bodo prišli na konferenco docela nepripravljeni, kakor vedno doslej. Industrijska centrala predlaga za svojega zastopnika Djoko Čurčina. Moji programi. Ko ml je prinesel včeraj v kavami »Evropa« pikolo kapueinca kakor po navadi, je dejal s posebnim nasmehom: >Zdaj mu boste duli pa fejst kontra,« Sprva sem se prestrašil pri teh besedah, videč da je prišel strup mojih koncertov že do kavarniških nastavljencev, ko sem pa videl devetdeset nemških časopisov pred seboj na mizi, so se nii živci takoj pomirili, in obljubil sem mu najnovejše La-jovčeve simfonije in še pristni kranjski orkester (moj sitnf. orkester je namreč tudi nemškega postanka) v obliki harmonike — bitte eeht Littaier Fabrikat — za povrh, ker se tako živo zanima za moje nemške koncerte. Obljubljenega odgovora pa sem mu rekel, ne bom pisal, če ga prav on želi, ker je odgovor na sobotni napad postal že brezpomemben. — Govorila je vsa Ljubljana, danes, včeraj, na cesti so me ljudje ustavljali, čestitali eo mi, dobil sem tudi pismenih priznanj, vsakdor pa obsoja članek, ki hoče vzeti meni kar mi je najsvetejše poleg moje umetnosti, mojo narodnost. Da pa vsejedno pokažem, koliko je resnice v članku, ki imenuje jedro mojih koncertov nemško m u z i k o, moram navesti imena onih skladateljev, kojih dela sem izvajal v letih 1920—1024 v svojih koncertih, to so: Jenko, Adamič (Škrat), Premrl, Rlsto Savin (2 kral), Parma, Mlcheuz, Lajovic, škerjanec, Ravnik (12 slovenskih skladb); dalje: DvoFak (7 krat). Smetana (2 krat), Hiuisky-Korzakov (2krat), Borodin, Stančič, Jirilk, Binički (21 slovanskih skladb); Potom: Wa«uer (2krat), Beethoven (4krat), — Hektoliter ■lanlkov gest norveških kron. Kakor še poroča lz Kristijani Je, se je letošnji lov na elanlke na norveškem zapad-nem obrežju tako obnesel kakor še nikoli doslej. Bibiči ponujajo hektoliter slanlkov po 6 norveških kron. Zanimivosti. HAD2I RAMZI. Hadži ee imenuje v mohamedanskem svetu romar- v Meko ali sploh v kakšno sveto mesto. In pravljični orient ima sedaj novega hadžija, novega svetega moža. Govorijo o njem v araNkih okrajih meeta Mosula, v . bazarjih Bagdada, v vsem prostranem svetu med Evfratom in Tigridom. Tajinstveno si šepetajo njegovo ime verniki v kavarnah, verniki ob večernem ognju v oazah Mezopotamije, šejki tu in tam; dolgo govorijo o njem in polni upanja, o Hadžiju Ramzi. Hadži Ramzi je VBtal, da prinese vernikom popolno prostost. Narod IrSka — Mezopotamije— bo velik in prost. Pisma lz Bagdada govorijo o velikanskem vtisu, ki ga je napravil nastop Hadžija Ramzija na vos arabski svet 2e samo njegovo Ime je odrešilna obljuba. Ramzi pomeni v arabščini >znake ali pa »tistega, ki da znamenje. Ta skrivnostni novi prerok, ki daje arabskemu vzhodu tako močna znamenja, ni nihče drugi kakor novi angleški ministrski presed-nik mister James Ramsay Mac Donald. Ker se glasi del njegovega škotskega imena precej arabsko — Ramsay = remzi — in se zdi Arabcem kakor nekaka pomembna obljuba, to mu je pridobilo ob bregovih Evfrata in Ti-grlda naenkrat Izreden sloves. Ce bi se imenoval same Mac Donald, v arabskih kavarnah bi njegovega imena ne mogli izgovoriti in ostal bi nepoznan in brez preroške slave. A imenuje se Ramzi in njegovo ime je znak, znak boljfie bodočnosti. Cela legenda se je že stvorila o njem: vzel bo Mosul Turkom in ga bo dal Arabcem in bo napravil kraljestvo Irak močno in bogato in mu bo pozneje dal svobodo, popolno svobodo. Domišljija najbolj oddaljenih narodov se je polastila tega moža. Dolgo jo že od takrat, ko so gledali ljudje enako omamljeni na svoje preroke. Težko mu bo, uresničiti vse te le gende, ki so nastale v zvezi z njegovim imenom. Želja po novem odrešeniku, po skrivnostnem hadžiju, ki bo naenkrat prišel in bo svet uredil, je neizmerno velika, in ne samo v Bagdadu in ob večernem ognju arabski boaz. Želja je splošna in čudno je, da se-osredo-čuje ravno na Ramsaya Mac Donelda,. čigar ime Arabcem toliko obeta. Mislimo ln upamo, da bo večino želj izpolnil. Indijcem je obljubil samostojnost in bo obljubo držal, Arabci ln Armenci in drugi v Prednji Aziji upajo isto. Dal Bog, da se jim želja uresniči in pridejo potem boljši časi tudi za druge. Hadži Ramzi I ROPARJI NA KITAJSKEM. Kot je že znano, so na Kitajskem neprestane politične zmedo in prekucije. Naravno je, da se je v takih prilikah častita roparska obrt zelo razpasla in postala velika ovira rednemu misijonskemu delu. P. superior Fr6wis iz jugovzhodnega Ilonana piše: »Roparji in državne zmede zelo ovirajo izpreobračanjo. Naš vzhodni sosed, jezuit, je prišol zadnjega avgusta med roparje, in 62 letni frančiškan Me-letto, naš južni sosed, je vzdihoval od junija lanskega leta v ujetništvu in jo bil končno umorjen. Gospodje roparji zahtevajo kot odkupnino samo 1 milijon dolarjev, nekaj tisoč pušk. Dalje tudi, da se sprejme več tisoč roparjev med vladne čete. Ako so roparji v sti- Weber, Bach, Mendelssohn <2krat), Bruckner, Mozart (3krat), R. Strauss, Brahms, Gold-mark, Schuman (18 nemških skladb); konečno Grteg (Škrat), Sarasate, SrJnt-Sai5ns, Liszt, Cherubin (7 raznih narodnosti). Imamo tedaj skupaj 58 skladb, med temi pa 18 nemških I Če pa na mojih koncertih ni bilo več ju-goslov. skladb, je temu vzrok edinole to, da Slovenci simfoničnih dei sploh nimamo, drugi jugoslov. skladatelji mi pa na moje pismene prošnje, da naj mi pošljejo svojih skladb v izvajanje, navadno niti odgovorili niso. Ni nobenega dvoma, da g. Lajovic no bi znal Citati; a da v mojih programih čita samo nemške skladatelje, vseh drugih pa, ki jih Je več kakor dvakrat loliko, pa ne vidi — kakšen mu je namen pri tem? S kakšno željo vidi on kot osnovno črto mojih programov nemško muzlko? Kaj hoče doseči, da piše o meni etvari, katerih ne more nikdar dokazati? Nisem jaz edini v naši državi, ki prireja simfonične koncerte, imamo jih v Belgradu, Zagrebu, Oeijeku, Splitu. Če bom sedaj navedel nekoliko programov izvenljubljanskih simfon. končerlov iz sezone 1922—23, ne bom tega storil z namenom, da denunciram dirigente ali orkestre, konstatirali hočem le, da še nikjer niso Imenovali dirigenta Beethovnovih simfonij ali Bachovega pasijona zastrup-ljevalca in škodljivca naroda. Beograd, orkester kralj, garde, dirigent Pokorni, program: Dvorak, Milojević, Elgar, Charpentier, Saint-Saims, Beethoven. — Beograd e k a filharmonija, dirigenta Hrstić in Brežovšok, program: Mozart, Mendelssohn, VVaguer, Beethoven, DvoFak, Liszt, Čajkovski. ski, postavijo ujetega misijonarja in imenitne | kitajske talce pred puške: Sedaj pa le krepko streljajte!*P. Arrieta, Spanec, teka in se vozi po dnevi in po noči sem in tja, da izposluje osvoboditev sobratov. Neki mogočni roparski glavar je bil v zadnjih dneh štirikrat pri nas. V moji stranski sobi sta se pogajala s p. Arri-eto. Večkrat sem tudi jaz priskočil patru na pomoč.« SVETOVNA PRODUKCIJA RADIJA Kakor znano, so spočetka pridobivali večino radija iz češke rude. Približno pred 20 leti so odkrili velike uranove rudnike v Ameriki -v državi Collorado. Iz ene tone ameriške rude »o dobival} približno po 5 miligrair.ov radija. L. 1913. pa so odkrili velike plasti uranove rude v belgijskem Kon^u v Afriki. Iz ene tone afriSke rude dobivajo po 130 miligramov radija, lako da se ameriški uranovi rudniki ne izplačujejo več. Afriško rudo vozijo v tvor-fiico Olem pri Amsterdamu. Tvornica produ-cira dnevno 3 miligrame radija. 1 miiigram radija stane približno 14 funtov Sterlingov aH okoli 20.000 naših kron. • • • Originalen gostilniški napis. V newyor-škem muzeju hranijo star gostilniški »šild«, / na katerem stoji: »Ena postelja stano za eno noč 4 ponije, z večerjo vred 6 penijev. Obut ne smer nihče v posteljo. Več kot 5 oseb ne sme spati v eni postelji. Cestni muzikanti motajo spati v perilnici. Psov ni dovoljeno jemati v zgornje nadstropje. Brusačev in piskro-Vezcev ne sprejemamo.« — Torej je imela tudi ^napredna« Amerika svoje ljube, zlata stare čase, ko je bilo vse dobro in poceni. Socialni vestnik. s Zgradba vzornega socialnega cavoda v Pragi.. Čehi so velikopotezni. O tem priča nov socialni načrt, ki ga v najkrajšem času uresničijo. Praška bolniška blagajna začne te dni graditi svojo lastno palačo, ki bo prva svoje vrste na svetu. Načrt sta napravila arhitekta Roith in HObschmann po študijah v inozemstvu. V palači bodo našli vsakršno moderno zdravstveno pomoč vsi člani bolniške blagajne z družinskimi udi vred, do 200.000 oseb. V palači bo 22 kabin z banjami, 48 pršnih kopeli, velik plavalni bazen, parna kopel, močvirna kopel j, vroče kopel ji in oddelek za vodno terapijo. Plavalni bazen bo 25 m dolg in 10 m širok ter dovolj globok za skoke. Hidroterapev-tični zavod bo obsegal svetlobne, radijske in električne kopelji. V palnči bodo najmodernejše opremljeni oddelki za kožite bolezni, za tuberkulozo t Višinskim sohlCetn in Rttntgeno-vimi aparati, porodnišnica z operacijsko dvorano, 40 posteljami za otročnice, ginekološkim oddelkom; dalje zobozdravniški ambulatorij z operacijsko dvorano Ir lastnim laboratorijem; oddelkom za vratne, ušesne in m «ne bolezni ln oddelek za otroške bolezni; poseben Rentgenov oddelek, lekarnar z laboratorijem in bakteriološki laboratorij: Razen tega bo v palači 56 večjih in manjših družinskih stanovanj in 20 stanovanj za =..:nske osebe. Poleg obširnih poslovalnic predavalnic bodo posebne dvorane za higienične tn socialne razstave. Stavbni stroški so preračunani na 12 milijonov kron. Tarifa za priobčevanje notic. Enako drugim dnevnikom tudi naš list objavlja reklamna društvena in druga naznanila le proti primerni odškodnini. Objave zaračunavamo takole: 1. Društvene prireditve, občne zbore, seje, sestanke itd. brez dohodkov za društvo, do 30 besed — 3 Din, vsaka nadaljna beseda 50 par več. Osi je k, filharmonija, dirigenta Sclnvarz iu Polič, program: Mendelssohn, Mozart. ' Mahlor, Beethoven, Wagner, Haydn, Polič, VVebar, Rimski-Korzakov. Zagreb, filharmonija, dirigenti Sachs, Baramovič, Josefović, Sinodek; program: Lisinski, Bersa, Stančič, Baranovič, Ko-njovlč i. dr., potem pa Haydn, Beethovenn, Mozart, Mendelssohn, Massenet, d' Albert, Grieg, Goldmark, Brahms, VVagner, Strauss, Korngold itd. V Pragi pa dirigira V. Talich v sredo 5. t. m. Bocthovon: Ouvertura Leonora III., violinski koncert, 7. simfonijo; v nedeljo 9. t. m. pa je program Rameau, Debussy, R. Strauss, v obeh koncertih ni ne en Slovan. — Kako zastrupljen niora biti češki narod po Talichu! Da bo vsakomur jasno, da ima g. Lajovic v svojem napadu v resnici čisto namene, naj opozorim le na to, da on navaja iz mojih koncertov lz 1. 1897—99 samo imena Bach, Schubert, Mčndelssohn. Zakaj pa je zamolčal vsa imena slovanskih skladateljev, ki so bila takrat na mojih programih, in sicer Bendl, Glinka, DvoFak, Smetana, Tibich, Pirnat, Ka-Дп, Foerster, Hoffmeister, Ipavec, Zaje, Hu-bad, Vilhar, Drahlovsky, Nčdved. Kdo more imenovati jedro mojih koncertov nemško muzlko? , Sodbo o svojem delovanju prepuščam z mirno veBtjo slovenskemu narodu, človek pa, komur so> večne krasote Beetovnovih, Racho-vih, ■ VVagnerjevih del strup, ta ni rojen za umetnost. V Ljubljani, 3. marca 192L ' KaDelnik dr. Jos. čorin. 2. Prireditve z dohodkom in koncerti vsaka beseda po 50 par. 3. Vesti malih gospodarskih organi** cij vsaka beseda po 1 Din. 4. Poslana, izjave in trgovska naznanila, vsak., beseda po 2 Din. 5. Objave bank, veletrgovine ln veto* industrije, vsaka beseda po 5 Din. Izjem ne moremo delati nobenih. Objav brez istočasno nakazanega od* padlega zneska (v znamkah) ne bomo pri-občevali. Izvzete so le večje objuve, za katere pošlje uprava račun po objavi. Naznanila. Občni »bor Jugoslovanske obrtae ireze м *r8 prihodnjo nedeljo 9. t. m. ob 3. uri popoldue т Rokodelskem domu v Ljubljani. Delegati ObrtniK zvez naj pridejo že dopoldne ob 9. uri v Ljubljano, kjor si bomo ogledali eno tovarno. Vse podrobne instrukeije зо podane na zadnji okrožnici. Vaaka Obrtna zveza naj pošlje veaj enega delegata. Udeležite eo občnega zbora v obilnem številu! Zaključno skupino na telovadni akademiji Šentpcterskega Orla v nedeljo ob 8 zvečer ▼ Uni. onu proizvaja do 50 sodelujočih, Nekaj novega bo rajanja članic s krogom, Predprodaja vstopnic m' to priselitev v trgovini «pri Ničinanu. v Kopitarjevi ulici. Orlovski odsek ▼ Škof)! Loki bo priredO * nedeljo 9 t. m. ob pol osmih zvečer ▼ dvorani Slov. kat. izobr. društva s sodelovanjem društvenega orkestra akademijo z zelo zanimivim sporedom. Prijatelji orlovstva prisrčno vabljenil Prosveta frančiškanske župnija vljudno vtU svoje člane in prijatelje na brc r.alkoholno prireditev, ki bo v nedeljo 9. marca ob 7 zvečer v Rokodelskem domu. Bogat sporedi Pridite r obilnem številul Za večerni knharski tečaj na gospodinjski šoli pri uršulinkah je fie nekaj mest prostih; do-tične, ki reflektirajo na obisk tečaja in Se niso vložile kavcije, naj takoj to storijo, da ee potem lahko prične tečaj. — Vodstvo. Vrtnarsko predavanje. V petek, dne 7. marca ob 8 zvečer predava na učiteljišču v Ljubljani g. kmetijski svetnik V. R o h r m a n o uporabi umetnih gnojil na vrtu. Ob petkih bodo sedaj redno več tednov vrtnarska predavanja, na katera vabimo vae prijatelje vrtnarstva, posebno pa člane .Sadjarskega in vrtnarskega društva«. Podružnica društva «Soča« v Novem mesta naznanja, da se vrši občni zbor iste dae 9. marca t. 1. ob 4 popoldne v prostorih novomeške gimnazije. Nadalje priredi podružnica istega dne ob pol 7. uri zvečer v restavracijskem lokalu g. Košaka zabavni večer s predavanjem in petjem, s sodelovanjem pevskega zbora jugoslov. železničarjev K občemu /boru in zabavnemu večeru vljudno vabi podružnica vse člane in prijatelje društva. Narodno gledišče. DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.) Četrtek, 6. marca: ASANTKA, (premi,jera). Izven. Petek, 7. marca: TRI MASKE, SME9NE PRECIOZE, PRILJUDNI KOMISAR. — Red B. Sobota, 8. marca: KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. (Premijera.) — Izven. opera. (Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Četrtek, 6. marca: SLAVČEK. — Red Д. Petek. 7. marca: POLJUB. — Red D. Sobota, 8. marca: PLESNI VEČER ZNA« MENITE PLESALKE »ODYS«. - I»v. Kamela ekoii uho Sivanke. V soboto, dne IS. t. m. bo v dramskem gledališču premiera češkega dramatika Fr. Langerja veseloigre, katero eveto« pisemski naslov se glasi: Kamela skozi uho Si-vanke. Obsega tri dejanja. Avtor pelje v njih evojo junakinjo Zur.ko ii bedo, v kateri je bila rojena, v bogastvo in gospodRtvo. Ta pot Jc težka ta kočljiva. Prej zleze kamela skozi uho šivanke, kakor pa poroči bog"»t gospod eiromakovo hčer. Avtor slika takč miljč ubožcev kakor milje bogatašev z izredno krepkimi in srečnimi potezami. Zasedba je sledeča: Zuzka —■ ga. Rogozova, PeStovs — ga Juvanova, dama — ga. Wintrova, gospodična — gna Jožkova, Alan Vilim — g. Rogoa, PeSta — g. Šest, Joe Vilim — O. SkrbinSek, Rezchyba — p. Lipah, Andreje — g. Oregorin, sluga — g. Saneiii( fantič — g. Tavčar. — Režira g. Rogoz. Izjava. V zadnjem času se trdovratno pojavljaj« govorice, da nepoznani vplivi delajo na to, da bi se odstranil s svojega intendantskega mesta g Matej Hubad; s tem v zvezi se imenuje ime ravnatelja Friderika Rukavine kot interesira-nega na taki izpremembi. Podpisani niso v položaju kontrolirati utemeljenost teh govoric. Ker pa mielijo, da prav brez vsake podlage niso nastale, se ви-tijo podpisani v interesu razvitka našo jugoslovanske glasbene kulture, dolžni podati naslednjo izjavo: Veliki razvoj slovenske glasbe tekom zad. njegn četrtstoletja je zvezan v največji meri r, delom Mateja Hubada. Njegovo tridesetletno neumorno umetniško delovanje je utisnilo tej dobi njegov individualni pečat Smeri njegovega udejstvovanja kot upravnika slovenskega narodnega gledišča, so naravno nndaljeva-njo prejšnjega njegovega dela. Ce je bilo nle- govo ргејбпје delo silno pomembno, o Čemur vsa slovenska javnost niti najmanj ne dvomi, ne more biti torej škodljivo niti njegovo sedanje delo. Nasprotno. Pod njegovim uprav-ništvom se je naša narodna opera šele prav zavedla svojega jugoslovanskega značaja e tem, da je prvič po prevratu poleg izvedbe novih slovenskih opernih del, prinesla izvirno jugoslovansko delo, Sirolino opero >Stnnca«. Hubadovo delovanje usmerjeno dalekovidno v bodočnost je prvič nudilo predstavo zasedene izključno z domaČimi slovenskimi oziroma jugoslovanskimi močmi in je s tem položilo temelj za ono umetniško kontinuiteto, brez katere ni mogoče misliti, da bi prišlo do tako .važne umetniško tradicije, katera je edina garancija za stalni in nemoteni napredek našo opere. Temu skrbnemu prizadevanju, kaiero ne «»re toliko za trenutni uspeh, kot na sigurne sadove v daljni bodočnosti, stoji nasproti postopanje ravnatelja Friderika Rukaviue. Slovenski glasbeniki so že svoj čas povzdignili svoj glas proti g. Rubavini, ker so bili spoznali v njem človeka, Škodljivega za razvoj naših glasbenih del. Naša javnost na svareči glas muzikov tedaj ni reagirala in nepoznani vplivi so držali Friderika Rukavino na njegovem mestu. V očigled sedanji krizi pa postaja situacija g. Rukavine gotovo ne-vzdržljiva. Bivši odlični člani našega gledališča, predvsem ga. Medvedova, ga. Thierryjeva, ga. Lovšetova, g. Brezovšek izjavljajo, da je njihov odhod od gledališča v zvezi z zadržanjem g. Rukavine, tudi naš odlični povec Betetlo hoče iz islega razloga dati slovo naši operi. Tako u dejstvo vanje g. Rukavine je direktno v nasprotju z inleresi konsolidacije glasbenega življenja v naši naiodni operi. Pri tem stanju stvari pa nikakor ne moremo dopustiti, da bi prišla medsebojno na tehtnico g. Matej Hubad in g. Friderik Ruka-vina. Vsa slovenska javnost bi se opravičeno pobunila, če bi imel pri takem tehtanju pasti kot žrtev Matej Hubad, čegar delo jo neizbrisno vgrajeno v stavbo slovenske glasbe, dočim bi ostal na krmilu Friderik Rukavina, po čegar zaslugah za naš glasbeni razvoj zastonj iščemo. Zalo podpisani odločno izjavljamo, da bi ematrali ne samo za veliko krivico, katera bi ве zgodila g. Mateju Hubadu z obistinitvijo modoma navedenih govoric, temveč naravnost za razžalitev slovenskega narodnega kulturne prizadevanja. Na drugi strani pa slej ko prej smatramo delovanje g. Friderika Rukavine za škodljivo našemu opernemu zavodu in zato zahtevamo z vso odločnostjo, da vlada odstrani a. Friderika Rukavino z njegovega mesta. V Ljubljani, dne H. marca 1924. 'Vdamič Emil. Juvanec Ferdo, dr. Kimnvec Fran. Kumar Srečko, Lajovic Anton. PavJSifi .fosip, Stritnf Niko, Premrl Stranko, Prclavce Zorko. Ravnik .Tanko, Škcrjanc L. M., dr. Ravnihar Vladimir, kot predsednik Glasbene Matice, dr. Karlin Ivan, kot predsednik orkestralnega društva, Skalar Josip, kot predsednik zbora Glasbene Matice. Prosveta. pr Spored cerkvencga koncerta, ki ga priredi Stolno Cecilijino društvo v Ljubljani v sredo, 12. marca, v stolnici, je sledeč; J. a) Bach: Predigra v a-molu, b) MendcUsohn: V. orgelska sonata, c) Brahms: Koral »Pognala je mladika« za orgle. II. a) Kimovec: Premiia Mati Zveličarjcva, b) Premrl: Uspavanka božjemu Detetu, c) Mav: Kraljica angelska, meš. zbor z orglami. III. Renzo Bossi: Toma variato za orgle. IV. a) Premrl: Iz knjige modrosti: »Nikar ne liitite v smrti«, b) Pavčič: Veliki petek, c) Kimovec; Raduj ee, Kraljica nebeška, zbori; a) in c) z orglami, b) a capclla. V. a) Guilmant: Svečana koračnica, b) Caneetrari: Preghiere, c) Gulbins: Allegro za orgle. VI. a) Hochrciter: Jezus, studenec si angelske sreče, bj Klcmenčič: Majniška pesem Jezusu, c) Premrl: O Jezus, luč sveta, meš. zbori z orglami. VII. Bach: Dorska tokata za orgle. — Orgelske točke izvaja g. Stanko Premrl, pevske stolni pevski zbor. Pcvovodja: g. dr. Frančišek Kimovec. Sedeži po 15, 12, 10 in S Din, stojišča po 5, za dijake po 3 Din se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. pr Zanimiv glasbeni večer v Zagrebu. Zagrebški glasbeni zavod prireja tekom zadnjih let vsako sezono celo serijo fakozvanih intimnih večerov, v katerih prinaša v prvi vrsti jugoslovenska dela, razen tega pa jako zanimive internacionalne sporede zlasti moderne glasbe. V petek, dne 7. marca, sc vrši v glasbenem zavodu komorni koncert, ki prinaša izključno jugoslovanska nova dela, in sicer kvartet v d-molti Antona Dobroniča, dalje kvartet v D-duru našega Lucijana Škcrjanca in kvartet K. Krenedičev. Škerjančev kvartet se je izvajal v prvem konccrtu jugoslovanske glasbo v naši Filharmoniji, Dobroničev kvartet pa pride na vrsto v aprilovem koncertu. Pri konccrtu dne 10. marca pa sc izvaja mesto Dobroniča, kakor je bilo prvotno objavljeno, kvartet Petra Konjoviča. pr II. koncert jugoslovanske glasbe in pa Smetanova proslava z izvedba mojstrovega cikla >Ma vlast« kolidirata. Oba sta nastavljena na 10. marca. Lljubljanska glasboljubeSa publika so po pravici jezi na to kolizijo, zakaj obe prireditvi sta tako zanimivi, da bi Jih vsakdo rad slišal. Mislim-da v tem slufiajn velja, da prej melje oni, ki prej pride. Filharmonična družba je prva obvestila javnost, da so njen jugoslovanski koncert vrši 10. marca. Stvar Zveze godbenikov je torej bila rp-spektirali objavljeni koncert in hI poiskati v interesu ljubljanske publike drugega datuma za svoj koncert. Filharmonična družba malciijelno vsled kolizijo ni prizadeta, ker ima svojo dvorano v abonmanu rezprodano. Vsled kolizijo trpi torej le Zveza godbenikov, kateri je vsled tega odteg-njen velik del glasboljubeče publike, ki bi sicer Smetanovo proslave gotovo ne izpustila. Najbolj prizadet pa je glasboljubeči človek sam, ki so nn more raztrgati na dva dela in ki tako pride ob užitek enega ali drugega koncerta. Mislim, da sc da napaka, ki jo je naprnvila Zveza godbenikov lahko popraviti s tem, da se njen koncert preloži na sledeči dan v torek. Ne dvomim, da bo uprava opero taki preloatvi ustregla e tem, da odredi v prihodnjem tednu torek za proet dan mesto ponedeljka. Filharmonični družbi preložitev njenega koncerta ni mogoča iz vzrokov, ki. ležijo izven nje. Interes publike torej zahteva preložitev Smetanovo proslave za en dan. fte bi se Zveza godbenikov na ta interes ne ozirala, bi glasboljuboča publika to opravičeno smatrala ltof demonstracijo proti sebi. — Anton Lajovic. pr Roka božja. Igrokaz v petih dejanjih. Priredil J o ž c i Vole. Ljubljana 1924. Založila Prodajalna KTD. — To je po nemškem delu Ane Grossovc razširjena igra s samimi ženskimi vlogami, zelo pripravna za nase podeželske ljudske odre, zlasti za dekliške Marijine družbe. Vsebina je nevsiljivo poučna in blažilna, posamezni do. godki celega dejanja so dosti utemeljeni, in jezil-lepo ugladen ter domač. Vole svojih stvari ne zapiše tjavendan, marveč vse globoko premisli in premišljeno izpili. Ta lastnost jc pri ' pisateljih od nekdaj precej redka, pa zato tembolj hvalevredna. Knjižica, prav priročna in lepe zunanjosti, je za današnjo čase karmoč poceni in si jo bodo društva lahko nabavila v več izvodih, da nc bo prevelikega truda s prepisovanjem vlog. Naroča ae pri založništvu v Prodajalni KTD (Ničmanovi) v Ljubljani. Cena 10 Din, po pošti 11 Din. Na 10 izvodov 1 izvod povrhu in skupna poštnina 5 Din. Turistika in šport. Plenin-ka razstava v Belgradu. Srbsko pla-ninsko društvo namerava prirediti v Belgradu za velikonočne praznike izložbo planinskih slik ter turistovskib in zimsko-športnih potrebščin. V interesu slovenskih izdelovalcev teh artiklov ter trgovcev je, da se udeleže te izložbe. Razstavilo se bo vse, kar sc nanaša na turistiko in zimski šport. V prvi vrsti pridejo v poštev artikli do-r.iače proizvodnje. Vsi predmeti, namenjeni za razstavo, sc imajo poslati do konca marca t. L z označbo ccne in firme na industrijalca Staneta Vidmarju v Ljubljani, ki jc iz prijaznosti pre-vzel zbiranje ter pošiljatev teh predmetov v Beograd. Stroški za pošiljatev se razdelijo na posamezne razslavljalce. jugosl. trgovcev je, da posetijo VIII. mednarod nI vzorčni velese'em v _Pragi 16—23 marca. Meteorologično poročilo« hlnbliana 306 m n. m. vlš. Normalna baroineterska višina 736 mm. i;ae o^rtflo vania 1141 o-mpten t mm turni u-raut«i * t! Vmuruu. illiereno« v O tfebo, vetrov1 fAuavuu v ram 4.3. 211) 138 2 3-8 0-3 obl. 5./3 7 b 738-1 •J u 01 megla s. z. i-e 5.3, 4 h 537-C 6-0 0-8 d. jas. Deklica, stara 16 let, ki je dovršila 5 razr. ljudske šole, želi vstopiti kot UČENKA r trgovino z meš. blagom. Najraje gre na deželo v dobro krščansko hišo. Naslov pove uprava lista pod Ster. 1250. Cena ljudska Izdaja Josip Jurete, Spisi. Uredil prof. Dr. Ivan Grafenauer. lO zvezkov broširanih 200 Din vezano ЗОО Dlrt Posamezni zvezki 20 Din, vez. ЗО Din a ■ i ■ ■ a ■ a v ■ ■ ■ ■ ■ Zvezki obsegajo: I. Narodne pripovedke. — Jurij Kozjak. — Domen itd. П. Jurij Kobila. — Tihotapec. — Kloštcrski žolnir. — Grad Rojinjc. — Golida. Ш. Deseti brat. — Nemški valpet. IV. Cvet in sad — Koz-lovska sodba. — Dva brata. — V. Sosedov sin. — Med dvema stoloma itd. VL Doktor Zober. — Tugomer. VII. Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka itd. VRI. Erazem Taten-bach. — Bojim sc te. — Po tobaku smrdiš itd. IX. Rokovnjači. — Ponarejeni bankovci itd. X. Slovenski svctcc. •— Veronika Dc-seniška. Handei-Mazzetti, JUNAKINJA IZ ŠTAJRA (Stephana Sehvvertner). Prevel dr. Josip Jeršc. 2 zvezka. Vez. Din 60.—. Sienkiewicz, Z OGNJEM IN MEČEM. Po-vest iz davnih let. Iz Poljščine prevel dr. Rudolf Mole. Ilustr. izdaja. Vez. Din. 120.-. Kellermann, TUNEL. Roman. Prevel Narlc Vclikonjn. Din 36__, vez. Din 48__ Shcehan, KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. Dia 24.—, vez. Din 32.—. Baar, ZADNJA PRAVDA. Roman. Din 20___ Bevk, TATIČ. Povesi. Onremil Tone Kralj. Din 20.—, vez. Din 28.—. Bourget, ZMISEL SMRTI. Roman. Din 20.—. Coloma, KRALJICA MUČENICA. Zgodo-vinski roman Din 21.—, vez. Din 32.—. Pregelj, ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Zgodovinska povest. Din 14.—. ZAHTEVAJTE CENIKE KNJIG! a a a a a a u ■ a i ■ a ■ m Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ■ a 9 IX* KUHARICA